UNIVERZITETNO KULTURNO DRUŠTVO UNIKUM Celovec * četrtek« 5. oktober 2000 štev. 40 (3086) • letnik 55 • cena 10 šil. • 0,73 evra vabi na evakuacijo 10. oktobra v Topolove v Furlaniji, dvojezičen kraj na slovensko-italijanski meji. Gostitelj je društvo »Postaja Topolove«. Odhod s parkirišča pri Minimundusu 10. oktobra ob 7.30. Možnost dostopa na počivališču Dreiländereck/ Tromeja ob avtocesti ob 8.15. 10. OKTOBER EVAKUACIJA V dvorani grbov_____ bo govoril B. Sadovnik Prispevek: 300.- šil. na osebo, večerja na lastne stroške. Prijavite se lahko po telefonu 0664/774 511 854 ali po e.mailu (unikum@uni-klu.ac.at). Plačali boste v avtobusu. Pomembna je dobra obutev, ker bo nekaj pešačenja! Umetniška spremljevalka: Inge Vavra 0463/262621 I radno deželno praznovanje LJ 10. oktobra, ki bo dan pred obletnico, torej v ponedeljek, 9. oktobra, v deželni hiši v dvorani grbov, bo tokrat - kot pred petimi leti - »slišalo« tudi slovensko besedo. Koordinacijski odbor je na svoji seji prejšnji teden (pri 32 navzočih s štirimi glasovi proti in z dvema vzdržanima) odločil, da bo letos v imenu narodne skupnosti govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik. Njegov govor pa naj bo usklajen z mnenjem KOKS-a. KOKS je na svoji seji zahteval tudi, naj občinski svet v Dobrli vasi prekliče svoj sklep, s katerim skuša preprečiti deželno dotacijo tamkajšnjemu dvojezičnemu otroškemu vrtcu »Mavrica«. KOKS pa je dal tudi izjavo, ki jo objavljamo v celoti: Razširjeni Koordinacijski odbor koroških Slovencev je na svoji seji 28. 9. 2000 z obžalovanjem ugotovil, da deželni zbor ni upošteval pri svojih sklepih predloge narodne skupnosti v zadevi potrebne dvojezične kvalifikacije na veljavnem šolskem dvojezičnem območju. To je jasno v nasprotju z manjšinskim šolskim zakonom in bo imelo za posledico vrsto ugovorov pri najvišjem sodišču. Zastopniki slovenske narodne skupnosti bodo pozvali ministrico za pouk in kulturo, da ukrepa na osnovi svoje kompetence. Poleg tega bodo zastopniki narodne skupnosti nujno-stno obravnavali to vprašanje v komisiji strokovnjakov na ravni zveznega ministrstva. Razširjeni Koordinacijski odbor jemlje sklep koroškega deželnega zbora kot jasno neupoštevanje tako imenovanega »koroškega šolskega sporazuma«, zato se je odločil, da podvzame vse pravne koerake pri najvišjih sodiščih. Medtem ko se je KOK odločil za sodelovanje v deželni hiši, pa zastopniki narodne skupnosti ne dajejo nobenih priporočil za sodelovanje pri drugih praznovanjih plebiscita. Ta 10. oktober daje povezan z miti, treba pa je govoriti o konkretnem stanju manjšine; če pogledamo samo na rapiden upad njene številčnosti po rezultatih ljudskih štetij, potem vemo, da se obljube, dane pred 80 leti, niso uresničile. V zadevi objektivizacijskega zakona o šolskih direktorjih pa sta dr. Sturm in Sadovnik mnenja, da bo ta zakon spet umaknjen, ker ni v skladu z obstoječimi zakoni in uredbami o zaščiti manjšin. Sodelovanje pri praznovanju naj bo tudi znak, da slovenska narodna skupnost nima interesa na konfrontacijah, to pa da zdaleč še ne pomeni, da bomo »meni nič, tebi nič« pogoltnili vsako krivico. Sodelovanje naj bo simbolični akt za usmeritev v bodočnost, zato bo tudi govor v obeh deželnih jezikih. S. W. SLOVENIJA Hirschev sklad KI emška vladaje še v prejšnji IM mandatni dobi na pobudo poslanca Hirscha ustanovila poseben sklad pomoči in humanitarne podpore, da bi se vsaj simbolično oddolžila civilnim žrtvam iz držav vzhodne in južne Evrope, ki jih je nacistični režim spravil za zapahe. Gre za internirance v koncentracijskih taboriščih. V pogovorih med Slovenijo in Nemčijo je bilo glede načina izplačevanja to vprašanje lahko rešljivo, saj v Sloveniji razpolagajo z vso potrebno dokumentacijo, pa tudi s popolnim seznamom žrtev vojnega nasilja. Upravičenci do enkratnega zneska v višini simboličnih 1000 DEM so taboriščniki, politični zaporniki, ukradeni otroci in Judje. Po usklajenem spisku gre danes za 3021 ljudi. Denar izplačujejo upravičencem na sedežu Rdečega križa Slovenije. Kmalu se bo začel tudi postopek izplačila odškodnin za prisilne delavce v nemških podjetjih v času rajha. To odškodnini naj bi dobili iz letos ustanovljenega sklada PRAVIČNOST, ODGOVORNOST IN PRIHODNOST, ki se bo financiral iz donacij nemških podjetij. Vloge bodo sprejemali na sedežu mednarodne organizacije za migracijo, ki naj bi te dni odprl svoja vrata. Odškodnine iz tega sklada bodo višje kot iz Hirschevega sklada in bodo znašale 15.000 DEM na osebo. A. K. Praznik na Veškem Stanu domači mavžni, pijači in petju je (levo) in njene mame Anite Veliko domačinov se je zbralo poslovilo za eno leto. Uprav- pa so stregli lačnim in žejnim na koči na prelepi planini pod nik koče Blaž Kordeš (v sredi- gostom in se veselijo snidenja vrhom mogočne Pece in se ob ni) v spremstvu vnukinje Tan- drugo leto spomladi. Foto: Štukelj PREBLISK ■ Ha - pa ga je le dobila, Glasbena šola namreč, svoj milijon in šeststotisoč. Haider je podpisal in veselje je veliko. Glasbena šola (jasno, da ne le ona) na vsak način krvavo potrebuje vsak šiling. Edinole pravilno - otroci so avstrijski državljani, konzervatorij ali Musikschulwerk seveda državo (ali deželo) tudi stane. Ampak pretirana evforija seveda niti najmanj ni na mestu. Človek dobi »knedl« v želodcu, če se spomnimo na to, da je nekdanji kulturni referent Aussemnnkler z odprtim srcem uvidel to potrebo in denar odobril, pa ga (nekateri) niso nič kaj slavili. Zahvala je resda v medsebojnih človeških odnosih nekaj normalnega, toda ko dobi nadih klečepla- zenja, je to ogabna reč. In kar precejkrat imam vtis, da je marsikoga - čeprav zaprmej ne bo priznal - enostavno strah pred oklopniškimi manirami deželnega glavarja. Če bom priden, mi ne bo nič naredil ... O zahvalah Inče smo že pri tem: dobrolski Župan je prav gotovo ravnal nezaslišano in res je to umazana igrica - ampak ne le pri SPÖ. Kako to, da se dobrolske eflerje tako milostno izpusti iz (so)odgovomosti. To mi bo moral mojim ubogim možganom še kdo razložiti. S. W. internationale widerstandstage in klagenfurt mednarodni dnevi odpora v celovcu 6.-28. okt; karavana kulture 26.+27. okt: kongres oktobra demonstracija proti socialni demontaži in desnemu ekstremizmu 14.00, Neuer Platz H lebiscitne pro-I slave se bližajo svojemu višku. Razprave o plebiscitu so bile letos še posebno neokusne, ko je šlo za vprašanje plačanega oziroma neplačanega praznika. Gospodarstvo se je uprlo temu, da naj bi odobrilo celodneven neplačan praznik in nazadnje so pač našli nekakšen kompromis. Vsebinsko se je razprava o plebiscitu nekoliko premaknila in sicer v to smer, da je bil plebiscit regionalna odločitev in ne odločitev po nacionalnih kriterijih. Seveda pa stoji v zavesti ljudi slej ko prej nacionalna komponenta odločitve. Spori znotraj političnih elit kažejo, da si niso več povsem enotne o pomembnosti takih proslav. S tem se je razprava o plebiscitu približala določenemu nivoju folklorizacije. S strani slovenskih organizacij je bila izpostavljena potreba po preseganju zgodovinskih konfliktov in uperje-nost v bodočnost, ob tem, da smo poudarili, da je plebiscitna odločitev kot takšna priznana in nedvoumna. Slovenske organizacije so sprejele v ustreznih organih sklep, da sodelujejo pri plebiscitnih proslavah na taki ravni kot leta 1995. To pomeni, da bomo sodelovali na prireditvi v dvorani grbov, kjer bo tudi spregovoril govornik manjšine, KOMENTAR Dr. Marjan Sturm letos predsednik NSKS Bernard Sadovnik. Kar se tiče povorke, pa s strani organizacij ne bo nobenih priporočil, ker smo mnenja, da je to zadeva vzdušja v posameznih občinah in da naj se ljudje odločajo na podlagi teh specifičnih situacij. Odločitev, da bo spregovoril predstavnik manjšine v dvorani grbov, je po mojem pravilna, ker bo tam lahko zelo jasno povedal, da plebiscitne obljube iz leta 1920, ki so bistveno prispevale k odločitvi, niso v celoti izpolnjene. Govornik bo tudi jasno moral povedati, kakšne zah- Plebiscitne proslave teve ima manjšina do deželne in zvezne vlade. Predvsem pa bo moral podčrtati dejstvo, da je na Koroškem plebiscit le eden izmed pomebnih datumov tega stoletja. Še večji pomen ima obdobje nacionalsocializma, ki je skušal z etničnim čiščenjem ponemčiti ne samo Koroško, temveč tudi Slovenijo in sploh južno Evropo. Osveščen odnos do zgodovine ne more spregledati tega in zato bo govor v dvorani grbov priložnost za konstruktiven, a zato nič man jasen govor s strani predstavnika slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Okrogla obletnica plebiscita terja poštene in jasne besede. PLIBERK Občni zbor Zveze slovenskih izseljencev Kot moralna instanca globoko zakoreninjena v zavesti naroda TRADICIONALNA PROSLAVA Na Vrhu vse po starem 1 oktobra, torej na prvo ne-I • deljo v mesecu, je na Vrhu/Ulrichsberg bilo razvpito srečanje bivših vojakov, ki so se borili na strani Tretjega rajha, ter njihovih simpatizantov. Prireditve se je udeležilo pičlih 800 oseb. Zaradi znanih dogodkov in izkušenj v preteklosti in tudi v novejši zgodovini na Vrhu in okoli njega, ko so se pojavili ljudje celo s prepovedanimi vojaškimi odličji, med drugim celo s kljukasti križi, je to srečanje dobilo sloves srečanja desničarskih, nemškonacionalnih, skraj-nodesnih in skorajda paramilita-rističnih organizacij in korporacij. Naj tu omenim le proslulo srečanje esesa v Krivi Vrbi, ki gaje s svojim nagovorom počastil celo deželni glavar Haider. Zadnja leta so organizatorji srečanja sicer vsaj na zunaj skušali odstraniti ta videz, a nedeljska prireditev je potrdila, da je na Vrhu kljub vsem lepim besedam in napovedim ostalo vse pri starem. Da so premiki zgolj verbalni. Zdaj, ko najbolj vidni in glasni eksponenti tako imenovane vojaške generacije odmirajo in se njihove vrste redčijo, mladina pa ne dere v zaželeni masovnosti prav to nedeljo na ta osrednji koroški gorski vrh, zdaj kar naenkrat govoriti, da se bo treba preleviti v neke vrste »mirovno gibanje«, sicer bo prireditev izgubila svojo upravičenost, zelo krepko diši po kozmetični operaciji. S kremenitim in jedrnatim miselnim preobratom to nima nič opraviti. Kdor trdi, daje Vrh spominski kraj evropskega duha, pri tem pa borce proti fažizmu in žrtve nacistične rasistične ideologije dosledno izključuje, kdor dovoljuje, da na Vrhu plapolajo zastave združenja bivših esesov-cev (KIV), kdor dopušča, da kritike tega srečanja zmerjajo s »Tugendterroristen der politisch korrekten Gesellschaft« (teroristi kreposti politično korektne družbe), kdor dopušča, da nekdo lahko kritične osebe imenuje »reprezentante duha časa«, ki »pridigajo misel kolektivne krivde, ki mladino hujskajo proti starejši generaciji, ki hočejo odstraniti vojaške spomenike in ki demokracijo akceptirajo samo tam, kjer se podreja njihovi volji«, kdor vse to sprejema in se od tega ne distancira, se naj ne čudi, da stoji v (desnem) kotu, kamor se je postavil sam. Citirane stavke je v nedeljo, 1.oktobra na Vrhu spregovoril slavnostni govornik, deželni glavar Jorg Haider. Prav on, ki mu je pred dnevi na Dunaju sodnik za prekrške v medijih očital pomanjkljivo znanje zgodovinskih dejstev, je isto očital tistim, ki imajo drugačen pogled na dogajanje in na sporočilo prireditve na Vrhu. I / še ne dokončanem Kultur-V nem domu v Pliberku je minulo nedeljo, 1. oktobra, bil letošnji občni zbor Zveze slovenskih izseljencev. Čeprav je vreme bilo potovanju nenaklonjeno, so bivši pregnanci, žrtve nacističnega etničnega čiščenja Koroške, prišli na zbor, da bi zadostili formalnemu aktu volitev in občnega zbora, in da se, kar je za občutek skupnosti in solidarnosti sila potrebno in važno, ponovno srečajo ter snidejo. Srečanje je še posebej namenjeno spominu na prestalo trpljenje in na pokojne člane izseljeniške zveze. Letos je minilo 55 let od vrnitve pregnancev iz izseljenskih taborišč in spominu na ta pomemben dogodek je bil posvečen tudi občni zbor. Po opravljenih formalnostih, kot so to poročila odbornikov in volitev odbora, je na sporedu bila ponovitev enodejanke o vrnitvi pregnancev. Po besedilu člana odbora Andreja Kokota jo je rdamatiziral Joža Rovšek. Enodejanko, ki se odvija v živinskem vagonu, s katerim so se pregnanci poleti 1945 vračali domov in so v Beljaku le za las ušli usodi nasilne vrnitve v Nemčijo, so odigrali igralci SPD »Radiše«. Premiera enodejanke je bila 23.julija letos na velikem shodu pregnancev na Radišah. Med igralci so bili tudi potomci pregnancev. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl je dejal, da bi občni zbor izseljencev pravzaprav moral biti vpleten v oktobrske prireditve, kajti osemdeset let skupnega življenja v republiki Avstriji je prav za koroške Slovence tudi doba temnih dogodkov in bolečih izkušenj. Od predplebiscitnih obljub dežele, da bo skrbela za enakopraven razvoj Slovencev, ni ostalo nič. Nasprotno, takoj seje začel ekonomski, politični in raznarodovalni pritisk na koroške Slovence, ki je svoj višek dosegel v dobi nacizma. Lok nasilja sega od ponemčevanja in pregona slovenskih duhovnikov ter nad 300 slovenskih družin preko koncentracijskih taborišč in gestapovskih ječ do fizičnega uničenja ljudi, kakor to dokazujejo selske, ka-pelške in šentviške žrtve ter poboji Peršmanove in Hojnikove družine in maščevanja nad partizani. . A spominjanje na te dogodke pač ne sodi v svet danes odgovornih koroških politikov, pa čeprav so koroški Slovenci doprinesli pomemben delež k vzpostavitvi sobodne in demokratične Evrope. Partl je poudaril, da uradna Koroška vse do danes ni pozabila ukaza »Macht mir das Land deutsch«. To potrjujejo imenovanja nemških ravnateljev na dvojezičnih osnovnih šolah ali pa najnovejši primer v Dobrli vasi, ko občina zavrača podporo dvojezičnemu vrtcu »Mavrica«, češ da ni dvojezična. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm se je Zvezi slovenskih izseljencev zahvalil za njen pomemben doprinos k složnosti med obema osrednjima organizacijama. S tem si je zaslužila časten na- Predsednik ZSI Jože Partl ziv »moralna instanca«, ki s svojim delovanjem ohranja spomin na dogodke med drugo svetovno vojno. Tega pa ne dela revanšistično, temveč v duhu in smislu enakopravnega sožitja, kajti njeno delovanje je zazrto v prihodnost in ne v preteklost, kot to vidimo pri številnih vsakoletnih oktobrskih proslavah. Zato bojo koroški Slovenci sodelovali le na svečano- sti v dvorani grbov, kjer bo zastopnik Slovencev spregovoril v lastnem jeziku in dal na mizo stališča ter predloge narodne skupnosti v vprašanjih, ki so za koroške Slovence pomembna. Predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuchar se je vprašal, kje da so koroški politiki, ki so sicer na vsaki drugi prireditvi, pa naj bo še tako nepomembna, pri pregnancih ali pa pri partizanih pa jih še nismo videli. Do danes se še noben avstrijski ali koroški politik ni opravičil za gorje, ki so ga pregnanci in partizani morali prestati, tudi za to državo. Pozval je narodno skupnost, naj ohranja svoje organizacijske strukture, ki pa naj pravočasno poskrbijo za podmladek. Svoj govor je predsednik partizanov končal s stavkom« Vas so selili, mi pa smo šli v les«, in s tem izrazil živo povezanost med obojimi. »Važno je, da se priznavamo k preteklosti in k zgodovini, in sami moramo poskrbeti, da ne bo šla v pozabo«, je dejal predsednik EL Andrej Wakounig, ki je poudaril, da ne smemo dopustiti, da bi jo izkrivili tisti, ki so svojčas bili na strani kolabora-terjev. Kritiziral je, da koroških in avstrijskih politikov ni na prireditvah, ki so namenjeni antifašistični zgodovini, pa čeprav je delež slovenskih pregnancev in partizanov za dosego svobodne Avstrije obilen. V imenu društva Kulturni dom in mestne občine Pliberk je občni zbor pozdravil mestni svetnik Jurij Mandl, ki je naglasil to, da izseljenci nikdar niso obupali, ampak so vselej bili prepričani, da bo svoboda zmagala. Občni zbor je soglasno dal razrešnico dosedanjemu odboru in ga za naslednjo mandatno dobo poveril z vodstvom Zveze slovenskih izseljencev. Kot strokovno zastopstvo je seveda z veliko posluha sledila razpravi o odškodninah in poverila odvetnika mag. Rudija Vouka, da zastopa zahteve njenih članov pri pristojnih avstrijskih uradih. Predsednik Jože Partl in tajnik Rado Janežič sta tudi na občnem zboru informirala o postopkih za vlaganje zahtevkov. Velik odziv slovenskih koroških pregnancev, ki so nasilno bili zaposleni v nemških podjetjih, na to uslugo izseljeniške zveze pa je merilo za to, kako zakoreninjena je ta organizacija med ljudstvom. Odbor Zveze slovenskih izseljencev: Predsednik Jože Partl, podpredsednika Matevž Wieser in Franc Černut, tajnik Rado Janežič, blagajnik: Andrej Kokot, ostali odborniki pa so Erih Čimžar, Hanzi Dragašnik, Han-zi Ogris, Vladimir Prušnik, Franc Rehsman, Simona Rovšek, Katja dr. Sturm-Schnabl, Valentin Tolmajer, Jože Urank in Stanko Zwitter. Franc Wakounig Del udeležencev občnega zbora n oročilo, s katerim so trije I modreci pripravili ukinitev sankcij 14 evropskih držav proti Avstriji, je avstrijsko državo še posebej odvezalo in odrešilo vsakršnih očitkov restriktivne naravnanosti avstrijske manjšinske politike. Avstrijo opogumlja stališče treh modrecev, da je manjšinska zaščita višja kot v nekaterih drugih evropskih državah. Prava klofuta za manjšine, ki bodo svoja prizadevanja za enakopravnost v bodoče vsekakor težje uveljavljale kot doslej. Vendar pa je videz političnega vedenja med manjšino in (novo) oblastjo v Avstriji nekoliko drugačen. V javnosti se uveljavlja vtis, da koroški Slovenci z novo oblastjo bolje sodelujejo kot s prejšnjo. V oporo tej jasno zaznavni domnevi služi večkratno ponavljanje, da je letos 1. avgusta z vsemi v koroškem deželnem zboru zastopanimi stranakami bil dosežen sporazum, da bo v bodoče manjšinsko vprašanje deležno samo konsensualne obravnave in reševanja manjšinskega vprašanja med manjšino in deželno oblastjo. Torej nič naj se ne bi zgodilo brez pristanka manjšine. V pogodbo le podaljšala), na drugi strani pa smo soočeni z bridko politično realnostjo, ki Koroški vse bolj odvzema kredibilnost slovenskega jezika. Kljub razglašenemu in (tudi) s slovenske strani hvaljenenemu konsenzu glede reševanja odprtih manjšinskih vprašanj, je koroški deželni zbor šel svojo pot in sprejel sklep zakona o učiteljih, za katere pri objektivizaciji direktorskih mest dvojezičnost ne velja več kot kvalifikacijski kriterij. Postopna demontaža dvojezičnega pri desetooktobrskih proslavah. Neglede na to, da ne bi bilo slabo, če bi v dvorani grbov zastopnik Slovencev znal povedati javnosti, da je zgodovinski in politični 10. oktober s svojim nacionalističnim nabojem preprečeval ustvarjanje kulture sožitja na podlagi enakovrednosti in enakopravnosti slovenskega jezika, da je slovensko manjšino zdecimiral na eksistencialni minimum. Bilo bi bolje, če bi se politično in strateško nekoliko bolj resno pripravili na tiste na- Konsenzualni smo, pravijo, in pa enojezični dokaj kratkem času je politična realnost Koroške te deklarativne izjave prehitela in koroško manjšinsko politiko prikazala pred obletnico 10. oktobra v vsej svoji raznarodovalni prepoznavnosti. Na eni strani se koroška deželna vlada hvali, da je priznala več podpore slovenski Glasbeni šoli (resnici na ljubo je treba povedati, da je na tri leta vezano pogodbeno podporo Glasbeni šoli uresničil prejšnji kulturni referent M. Ausserwinkler in da je sedanja deželna vlada šolstva se torej nadaljuje, demontaža tiste občutljive življenjske žilice koroških Slovencev, kjer ima slovenski jezik vsaj še javno veljavo. Toda v javnosti, v tisti, kjer nastaja mnenje o političnem ravnanju koroških Slovencev, učinkuje (in pride čez!) tisto, kar koroški Slovenci znajo sami prezentirati. In kaj je dejansko prišlo čez? Upanje, da bo sedaj šlo na bolje, ker je ustvarjen konsenz, ki dopušča tudi sodelovanje koroških Slovencev loge, ki ležijo v detajlu in ki bodo povzročile - če jih ne bomo rešili - da bo izginila drobtina za drobtino zajamčenih pravic. Neupoštevanje dvojezičnosti kot kvalifikacijsko merilo za ravnatelje dvojezičnih šol je pedagoški oz. strokovni, nasploh pa kultumo-politični škandal prve vrste. Kaj nam pomaga letos sprejeto ustavno določilo, s katerim država priznava jezikovno in kulturno raznolikost Avstrije, če se je to očitno zgodilo pod sank- cijskim pritiskom 14 držav, članic EU? Po stari avstrijski navadi postaja razpoka med teorijo in prakso vedno večja. Vendar praksa manjšinske politike je veljavni kriterij, ki je daleč od zaščite manjšin, daleč od tega, kar so v prid avstrijski politiki in v škodo manjšini ugotovili trije »modreci«. Vprašanje je, v koliko je manjšina, ki v javnosti vzbuja (navidezna) upanja, da med deželno manjšinsko politiko in koroškimi Slovenci že dolgo ni bilo tako dobrega vzdušja, še zmožna diferenciranega in kritičnega pogleda na deficite in diskriminatorične ukrepe avstrijske manjšinske politike. Dvomljive politične ocene in še bolj dvomljiva medijska prisotnost manjšine same lahko sproži hudo letargijo znotraj manjšine. Malo manj kratkoročnega pragmatizma in nekoliko več strateških odločitev ne bi škodovalo. Če nič drugega, je v primeru zadnjega škandaloznega šolskega ukrepa pot do ustavnega sodišča pot, ki mora koroškim Slovencem potrditi, da je dvojezičnost več vredna kot koroška zagamana in duhovno amputirana enojezičnost. Mednarodni dnevi odpora v Celovcu ächstes Jahr in Klagen-furt« so bile zadnje besede govora Sandre Kreisler pri veliki demonstraciji novembra lanskega leta na Dunaju. Kot se stalno ponavljajoči odmev v glavah nekaterih koroških obiskovalcev dunajske demonstracije, so v skrajnosti že skoraj bolečega učinka tega zgoraj citiranega stavka doraščale besede in dozorele iz izvirne ideje v prakso. Ustanovila seje nadstrankarska platforma »Plattform Offenes Kärnten/Koroska«, kateri sodelavci so kmalu začeli organizirati mednarodne dneve odpora v Celovcu, ki se bojo dogajali med 26. in 28. oktobrom 2000 pod geslom »Odprta Koroška -odprta Evropa«. 26. oktober, kot otvoritveni dan mednarodnih dnevov odpora ni slučajno izbran. »Österreich ist frei...« naj postane protiutež korakanju okoli 10. oktobra, zbiranju nosilcev vprašljivih »kolajn« in poslušanju častnih govorov v vzdušju danes še bolj močnega »abwerkampfa« kot pred 80 leti. Platforma Offenes Kärnten/ Koroška je minuli petek v kavarni CIK v Hiši umetnikov v Celovcu predstavila celoten program mednarodnih dnevov upora. Že zasedba tiskovne konference sama je poudarila dimenzije protesta: Fode Sylla iz Pariza (poslanec GUE-frakcije v parlamentu Evropske skupnosti), Willi Stelzhammer (SOS Mitmensch), Tina Leisch (Kulturna karavana proti desnemu ekstremizmu), Angelika Hödl in Bernhard Wernitznig (Platforma Offenes Kamten/Koroška). Fode Sylla, ki je »Afrikčan, Evropejec in Korošec«, je povda-ril, da je desni ekstremizem posebna last Evropejcev. Prav tam, kjer se v izraziti obliki uveljavlja rasizem, desni ekstremizem in populizem vidi svojo nalogo delovanja v okviru SOS Racia-lism International. Vrsta ljudi francoskih intelektualcev, različne organizacije za človekove pravice ter francoski umetniki se bojo odzvali vabilu Platforme Offenes Kamten/Koroška in se s posebnim vlakom pripeljali v Celovec. Da ne bo Celovec 28. oktobra pri demonstraciji na Novem trgu samo dvojezičen, temveč da se bo lahko prisluhnilo tudi francoskemu in italijanskemu jeziku - Haiderjevi sledovi v Italiji so pravtako dovedli do odpora, ki se bo privalil s posebnimi avtobusi v Celovec - podčrtuje evropsko dimenzijo, ki bo izrazila prav v Celovcu svoj višek. Z Dunaja, Linza, Gradca in drugih avstrijskih mest, si pričakujejo prireditelji demonstracije prave konvoje avtomobilov proti Celovcu. Podpora pride pravtako od vseh avstrijskih skupin in organizacij, ki nasprotujejo »senčnemu kanclerju« s svojimi privrženci v Celovcu v koroškem »poskusnem labora- toriju«, ki že zdavnaj učinkuje po vsej Avstriji in v Evropi išče svojo nadaljevanko. Willi Stelzhammer je pri tiskovni konferenci govoril o nevarnosti naraščanja agresij v Avstriji in da fašizem postaja vedno bolj spodoben. Politične spremembe v Avstriji vplivajo na celotno civilno družbo in sploh danes je treba posebno mobilizirati različne civilne skupine in organizacije in tako ustvariti permanentno protiutež. Angelika Hodi je opozorila na radikalne spremembe sub-vencijske politike na kulturnem področju, ki je na Koroškem že povezana z eksistencialnimi strahovi. Da organizatorji Mednarodnih dnevov upora delajo brezplačno in da se celoten projekt financira samo z zbiralno akcijo (74.472.011, PSK, BLZ 60.000;, je potrdil Bernhard Wernitznig. Pester program se bo začel 26. oktobra z kongresom na temo »Vmesna bilanca razvoja v Av- striji in avstrijskega odpora« z različnimi delavnicami. 27. oktobra se nadaljuje kongres s predavatelji iz različnih evropskih držav. Višek bo gotovo demonstracija, ki bo v soboto, 28. oktobra od 14. ure naprej na Novem trgu v Celovcu. Podporo Mednarodnim dnevom upora je s posebnim programom sestavila peščica dunajskih umetnikov, ki so organizirali »Kulturno karavano proti desnemu ekstremizmu«. Ta karavana bo začela potovati že 6. oktobra skozi Koroško in bo našla vsak večer v različnih vaseh in mestih svoj sedež z pestrim kulturnim programom znanih avstrijskih umetnikov (kabaret, gledališče, glasba, film ...). Med drugim bo karavana gostovala 9. 10. v gostilni Gabriel v Lesah, 12. 10. v KUMSTu v Ži-tari vasi, 13. 10. v Kulturnem domu v Pliberku, 16. 10. pri Peršmanu v Železni Kapli, 21. 10. v k&k centru v Šentjanžu in 25. 10. spet v Pliberku. jka PESTROST MNENJA POTREBUJE SVOBODNE MEDIJE KOROŠKA POTREBUJE AGORA Ml POTREBUJEMO VAŠO PODPORO Prijateljice in prijatelji radia AGORA! Nova vlada očitno ne prenese nobenega nasprotovanja. Svobodni mediji so trn v peti tistim, ki hočejo neosporavano oblast. Tožbe proti novinarjem in grožnje z ukinitvijo podpore medijem služijo enemu cilju: zadušiti kritiko, pa najsi je to parlamentarna ali izvenpar-lamentarna. Javna cenzura je nepotrebna, že samo to, kar je pod pretvezo sanacije budžeta bilo ukinjeno, povzroča demokratično razmišljajočim ljudem v Avstriji kurjo polt. Doslejšnji vrhunec te kampanje: svobodni radii in trije manjšinski radii AGORA, Korotan in Mora od prihodnjega leta naprej ne bodo več dobili nobene podpore. Nihče ni pričakoval, da bodo predvsem slovenski narodni skupnosti na Koroškem vzeli sedanjo možnost izbire med med tremi radijskimi sporedi (AGORA, Korotan, ORF). Mi pri AGORA kljub manjkajoči pod- pori ne bomo klonili: preveč je pomembno, da ima Koroška prav sedaj medij, ki se zavzema za angažirano poročanje. Radio AGORA, predsedstvo, člani, sodelavke in sodelavci in proste skupine kljub napeti situaciji nismo pripravljeni kloniti. Za to pa potrebujemo Vašo podporo! Zdaj nam je potrebna hitra pomoč. Rigorozni ukrepi vlade nam ne dopuščajo dosti časa. Za to, da jeseni in prve mesece prihodnjega leta zagotovimo oddajanje radia, potrebujemo dva milijona šilingov. Številka konta medijske pestrosti: 8.057.069 BLZ 39130 Posojilnica Bank, na ime Radio AGORA. Podprite medijsko pestrost, nekoliko drugačno glasbo, svobodo mnenja. Poslušajte radio AGORA na 105,5 MHz! S prisrčnimi pozdravi sodelavke in sodelavci ter predsedstvo radia ACORA Tina Leisch, Fode Sylla, Willi Stelzhammer in Bernhard Wernitznig predstavljajo lepake LJUBLJANA Drago Druškovič - Rok Arih osemdesetletnik Te dni v Ljubljani praznuje I svojo 80-letnico Drago Druškovič. Usoda življenja in burnih dogodkov odhajajočega stoletja ga je iz rodnega Slovenj Gradca povedla na študij medicine, ki ga je kruto prekinila okupacija in izselitev z družino v Srbijo. Tam se je Drago priključil osvobodilnemu gibanju in med drugim sodeloval tudi pri obrambi Uži-ške republike. Po dveh letih delovanja v narodnoosvobodilnem gibanju v Srbiji se je pridružil koroškim partizanom. Leta partizanstva na Koroškem so ga zaznamovala za vse življenje. Drago je bil med drugim doživel pokol Peršmanove družine, njemu se imamo zahvaliti, da je zločin ostal dokumentiran, za las se je izognil tudi usodi borcev ob Arihovi peči. Od tam tudi njegovo pisateljsko ime Rok Arih. Konec vojne mu ni omogočil nadaljnjega šolanja, saj je po dolžnosti ostal na Koroškem še vse do leta 1948. Na Koroško, kjer se je navezal tudi osebno, se je vrnil kot prvi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu še v letih 1949-51. S Koroško je neločljivo povezano celotno njegovo delo, sem se vrača skozi svoja dela in tudi osebno vse do danes. Z obilo osebne trme je dosegel, daje lahko dokončal izobrazbo. Zal je prvo ljubezen, medicino, izničila vojna in povojni čas, tako je Druškovič 1. 1956 diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti. Tudi na tem področju je vse do današnjih dni ostal zvest Koroški, saj je velik del svojega življenja posvetil preučevanju dela Prežihovega Voranca. Uredil in opremil z opombami je 10 knjig zbranih del, pravkar pa končuje enajsto. Poleg tega je Drago Druškovič literarno tudi sam ustvarjal, tako so njegove črtice, novele in nepozabni krokiji izšli v petih samostojnih knjigah. Tudi poklicno je bilo njegovo delo zaznamovano z vprašanji koroških Slovencev. Kar dvajset let je bil dejaven na Inštitutu za narodnostna vprašanja, bil je med drugim tudi njegov ravnatelj. Njegova dela, ki so izšla v številnih člankih in publikacijah, imajo še danes neprecenljivo teoretično in strokovno vrednost. Lahko rečemo, da je v celotni zgodovini inštituta prav Druškovič dal njegovemu profilu najžlahtnejši pečat. Drago Druškovič je skozi svoje celotno življenje predvsem humanist, kar je bilo ob včasih celo krutih okoliščinah zelo težko, vendar se nikoli ni uklonil nobeni nečlovečnosti, ki jo je »zapovedoval« posamezen čas in kraj, v katerega ga je postavila usoda, prav tako je znal vseskozi ohraniti kritično distanco do trenutnih »političnih interesov«. Prav to pa je tisto, kar njegovi številni prijatelji najbolj cenijo. Boris Jesih GORJE Hanzi Mešnik 60-letnik Q red nedavnim je v krogu I sorodnikov in prijateljev v Gorjah obhajal 60-letnico Hanzi Mešnik pd. Žnevk. Jubilanta, sicer že v pokoju, poznamo kot navdušenega planinca, smučarskega tekača (redno se udeležuje 90 km dolgega VASA-teka), jadralnega letalca in fotografa. Po znanem načelu, da upokojenci »čemajo pokoja«, se je tudi on lotil pregradnje svoje hiše, obenem pa še sinu Danielu pomaga obnavljati rodni Zne-vkov dom. Žena Marjanca, ki jo je Hanzi kot življenjsko družico pripeljal iz Roža na Žnevkovino, pa je učiteljica in poučuje na Bistrici. Tudi ona pridno pomaga, saj je pri takšnih gradnjah tudi v gospodinjstvu dela na pretek. Pri Žnevkovih gre za zelo skladno razumevajočo družino z dvema sinovoma Martinom, carinskim uslužbencem, Danielom, učiteljem in hčerko Kristi- no, študentko v Gradcu. Žnev-kovi pa so znani tudi po gostoljubnosti. To so tokrat potrdili tudi številni voščilci na jubilejni slovesnosti, ki je bila polna tiste domačnosti, ki je še danes značilna za ljudi ob Zilji. Hanziju ob njegovem prazniku iskreno čestitamo z željo, da bi bil zdrav in čil ter da bi se še velikokrat srečavali v prelepem planinskem svetu. Prijatelji planinci 10 LET ZDRUŽENJA »URLAUB AM BAUERNHOF« Turistične kmetije se uveljavljajo na trgu Počitnice na kmetijah so nekaj posebnega - to so počitnice daleč stran od množic in vsakdanjega hrupa, v tesnem stiku z naravo in ljudmi, z njihovo kulturo, življenjsko modrostjo, šegami in navadami. Prijazni gostitelji postrežejo z okusno hrano, pripravljeno po domače. Počitek na kmečki peči, zapeljivo dišeče seno ali pomoč pri kmečkih opravilih in praznovanjih marsikoga spominjajo na povezanost kmečkega človeka z naravo. Kmetije in njihova okolica nudijo povsod idealne možnosti za šport in rekreacijo: nekje je mogoče jahati in kolesariti, drugje se lahko s kajaki podite po brzicah, se sprehajate, igrate tenis, smučate, se kopate v jezeru ali bazenu ... Skromen začetek Projekt ali zamisel turističnih kmetij se je rodil v Kmetijski zbornici v Celovcu. Pobudniki pa so bili: podpredsednik kmečkega zastopstva Franz Untergug-genberger in sodelavki Burgi Somrack in Gertraud Lauritsch. Cilj od vsega začetka je bil skupno trženje te zamisli in ustanovitev primernega društva, ki bi razvijalo organizacijske strukture in koncept trženja turističnih kmetij. Aktivista Franz Unter-guggenberger in Gertraud Lau-ritsch sta obiskala številne kmete in kmetice po vseh koroških okrajih in se goreče zavzemala za to idejo. Tik po ustanovitvi leta 1991 je prevzela poslovodstvo Edith Kerschbaumer, ki je ravno zaključila študij. Začetek je bil težak in zahteven, saj je bilo veliko odprtih vprašanj in negotovosti. Bil pa je hkrati tudi izziv na novem delovnem področju. Edith Kerschbaumer:« Dobro se še spominjam kako so se nekateri kmetje branili sodelovanja z novo ustanovljeno organizacijo. Tožili so nad članarino, ki je tedaj znašala 300 oziroma 600 šilingov. Kmetje se tedaj še niso zavedali, za kaj gre. Nekateri so sicer že dajali v najem turistične sobe, cene so bile nizke, pa tudi kvaliteta je bila na slabem nivoju. Število stalnih gostov pa je bilo kar veliko. Moja naloga je bila odstraniti zapreke s konkretnim načrtom in seveda, kako motivirati kmete za sodelovanje«. Kataloge in propagandni material je že pred ustanovitvijo oblikovala in izdala Kmetijska zbornica, ki jih je potem raz-pečala preko deželne turistične zveze. Na začetku načrtnega in strokovnega dela s kmečkim turizmom sta bila dva sodelavca. Danes zaposluje združenje štiri stalne sodelavce ter začasno tudi šudente v projektih. »Skromno infrastrukturo s starim pisalnim strojem in telefonom je sčasoma nadomestila modema elektronska tehnologija. Na začetku smo imeli 150 članov, danes jih imamo 650. Združenje izdaja prikupne kataloge, ocenjuje sobe in ponudbo, se ukvarja z delom v javnosti (nastop na sejmih, novinarske konference, izleti), oblikuje spletne strani na internetu itd. 60 odstotkov naročil je po internetu, ostala pa preko naše organizacije. Na teden imamo do 20.000 posegov na našo spletno stran.« Počitnice brez meja Začetki prekomejnega sodelovanja segajo štiri leta nazaj in so se snovali v Celovcu. Pri čezmejnem projektu »Počitnice brez meja«, ki gaje pospeševala EU s programom Interreg II, je imelo glavno koordinacijo združenje »Urlaub am Bauernhof«. Edith Kerschbaumer:« Naši partnerji v Furlaniji in Sloveniji so bili izredno navdušeni, angažirani in zanesljivi. Bila sem resnično pozitivno presenečena nad sodelovanjem kljub jezikovnim, zgodovinskim in političnim barieram, ki nas še vedno malce bremenijo v glavah.« Katalog, ki je izšel preteklo leto v treh jezikih in v nakladi 50.000 komadov, je zaradi velikega zanimanja že skoraj pošel. Vsaka pokrajina je seveda avtonomna pri uresničevanju tržnega koncepta. Katalog vsebuje predstavitev značilnosti vsake deže- le, obširen opis izbranih kmetij, predloge za izlete, prireditve, primere kulinarične ponudbe, naslove organizacij idr. Poslovodja Edith Kerschbaumer je z opravljenim delom in dosežki zadovoljna in polna novih načrtov za prihodnost. V preteklem letu so zabeležili porast v višini 7 odstotkov. »Naše delovanje seveda odvisi od prejemanja podpor z raznih strani. Za nov Interreg program 2006 bomo vložili projekt z naslednjim načrtom: skupna ocena turističnih kmetij, izmenjava mnenj, še tesnejše sodelovanje, šolanje turističnih delavcev, še učinkovitejše trženje in ustanovitev skupne naročniške službe ali pisarne.« Izlet v Furlanijo in Slovenijo Združenje »Urlaub am Bauernhof« vsako leto jeseni organizira izlet z obiskom partnerskih kmetij onstran Karavank. Tokrat je novinarje iz Švice, Nemčije in Avstrije popeljal Si-enčnikov šofer Janez Lesjak v Poslovodkinja »Urlaub am Bauernhof« mag. Edith kerschbaumer okolico Vidma, na kmetije »La Faula« (Ravosa) in »La Poče des Stries« (Montegnacco), kjer je bil ogled kmetij, degustacija vin in žganja, domača malica in kosilo. Nazaj grede skozi megleno in deževno Kanalsko dolino preko Trbiža, Rateč, Kranjske Gore so izletniki obiskali še 500 let staro kmetijo »Pri Biscu« v Zasipu pri Bledu, kjer je gostom pripravila družina Globevnik prijeten kulinaričen in glasbeni sprejem. Z lepimi spomini se je novinarska družba vrnila na svoje domove. Mirko Štukelj LJUBLJANA Podobe, vidne samo v Mestu žensk Tema letošnjega že šestega I Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki bo v času med 4. in 14. oktobrom potekal v Ljubljani, so podobe žensk med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Festival je dobil ime po naslovu knjige, ki jo je leta 1405 napisala Christine de Pisan, prva ženska, ki se je preživljala s pisanjem in katere slovenski prevod je bil predstavljen na lanskem festivalu. Čeprav že šesti po vrsti, festival še vedno buri duhove. Očitajo mu feministično usmeritev - le kaj je narobe z umetniškim tematiziranjem neenakosti spolov - ekskluzivnost umetniškega izražanja, s katerim se večina ne more identificirati in - ne boste verjeli - na lanskem festivalu je večino motila naslovnica kataloga z debelo žensko v spodnjem perilu, kar izraža nezmožnost ločevanja med feminističnim - ki vzpostavlja telo kot govorico - in moškim pogledom na žensko telo. Kljub temu pa te vsakoletne reakcije kažejo na to, da Mesto žensk še kako provocira in upamo - tudi razbija - pri obeh spolih globoko ponotranjene vzorce o družbeni vlogi žensk, ki vse prej kot podpirajo njihovo uveljavljanje in izpostavljanje v javni sferi. Koen Van Daele, stalni selektor in koordinator festivalskega programa vsako leto znova poudarja, da ženska umet- asedanje koroške kmetijske L zbornice v Hrastovici je tokrat (v torek, 3. oktobra) potekalo pod novimi okoliščinami: prva novost je obnovljena dvorana oz. sejna soba v Hrastovici. Vsa se kar sveti v lesenih opažih, ki naj bi izražali povezanost kmetov z domačo surovino, z lesom. Druga novost pa je bilo zasedanje prav v znamenju energetske krize. Dve frakciji v kmetijski zbornici, to sta črni Bauernbund in svobodnjaški kmetje, sta preko svojih strank povezani v vladni koaliciji, ki z novimi dajatvami in strogimi ukrepi skuša sanirati državni proračun. To pa gre seveda tudi na račun kmetov, ki bolj in bolj občutijo finančno breme, ki jim ga nalagajo naftni koncerni in država. Cena za dizel se je tako občutno dvignila, da nekateri kmetovalci že ne vedo več, kje naj vzamejo denar za gorivo, da bojo lahko opravili potrebna jesenska dela na polju in tudi v gozdu. Zbornična svetnika Skupnosti južnokoroških kmetov Štefan Domej in Janko Zwitter sta zato na zasedanju vložila posamično zahtevo po znižanju cene za gorivo. Od nost kot taka sploh ne obstaja in da želijo s festivalom opozoriti predvsem na to, da so ženske, prav tako kot moški, ustvarjalne na vseh področjih umetnosti. Od moških ustvarjalcev pa se ženske ne razlikujejo po kvaliteti svojih del, temveč imajo njihova dela nižjo vrednost zaradi skritih družbenih mehanizmov, ki na področju produkcije, distribucije in promocije privilegirajo predvsem moške. Kjer se pretaka največ denarja, tam ponavadi ni žensk. Največja vrednost sodobne umetnosti je v tem, da sili k razmišljanju in vsakdanje teme osvetljuje na točki, ki jo običajen pogled spregleda. Ali če si sposodim besede lanskoletne gostje festivala, feministične teoretičarke Rosi Braidetti, daje »kultura zavrženih ena izmed mainstrea-movskih oblik sodobne kulture«. Na letošnjem festivalu Mesto žensk se bo na številnih ljubljanskih lokacijah predstavilo nad dvajset ustvarjalk s področja filma, plesa, glasbe, videa, gledališča, literature, likovne umetnosti, performansa, filma ... Med zanimivejšimi dogodki letošnjega Mesta žensk bo prav gotovo potujoča fotografska razstava z naslovom Lesbian Con-neXion/s, ki jo je pripravilo 60 fotografinj z vsega sveta in ki je že pred leti nastala z namenom, da bi lezbijke tam, kjer živijo, bile tudi vidne, da bi s tem pridobile pravičo do svojega obstoja. Slovenska kiparka Duba Sam- zvezne vlade zahtevata, naj kmetom dovoli uporabo bistveno cenejšega kurilnega olja za pogon traktorjev. Davek na liter dizla znaša 3,89 šilinga, na liter kurilnega olja pa 0,89 šilinga. Soglasno so zbornični svetniki sprejeli resolucijo z isto zahtevo. Skupnost južnokoroških kmetov pa je z dvema predlogoma ponovno zahtevala enakopravnost slovenščine pri poslovanju zbornice. Pri informacijskih sestankih na dvojezičnem ozemlju o vseh zadevah EU in Č-PUL-a da je treba upoštevati slovenščino, prav tako naj bojo boleč se bo predstavila s serijo štirinajstih videov, ki bodo na ogled na različnih ljubljanskih prizoriščih - zunaj galerijskih prostorov - in ki se na kritičen način spopadajo z aktualnimi temami sodobnega sveta in vlogami ljudi z obrobja - žensk, beguncev, etničnih manjšin - v njem. Marie Therese Escribano -nekoč znana operna pevka -prihaja iz Avstrije, kjer se zadnja leta ukvarja z glasbo, gledališčem in stand-up komedijo ter se na kritičen in šaljiv način loteva banalnosti vsakdanjika. V kabareju z naslovom Endlich wieder ohne Mieder (und, wie immer, nicht ganz bieder) poje - svoja lastna besedila - o ženskah, ki so med vojno, ko so se moški bojevali, prevzele njihova in še svoja dela, po vojni pa so spet privezane na ognjišče in finančno odvisne ... Naj med množico prireditev omenim še okroglo mizo o Drugem spolu, knjigi Simone de Beauvoir, ki smo jo končno dobili tudi v neokrnjenem, skoraj tisoč strani dolgem slovenskem prevodu. Po mnenju Eve Bahovec gre za eno najbolj kontroverznih in hkrati spregledanih knjig 20. stoletja, ki kljub temu, da je od njenega nastanka preteklo že pol stoletja, še ni bila natančno prebrana in interpretirana. Natančen program prireditev dobite na Internetu: http:// www.cityofwomen-a.si Irena Destovnik svetovalcem na razpolago dvojezični obrazci. Pri elektronskem upravljanju podatkov pa naj na Kmetijski zbornici dosledno uporabljajo tudi slovensko abecedo oz. šumnike Čč, Šš in Ž,ž. O zahtevi po pocenitvi goriva je Domej med drugim dejal, da bi vlada lahko brez nadaljnega in sama od sebe sprejela oljaševalne ukrepe, saj sta obe najmočnejši frakciji kmetijske zbornice itak zastopani v vladi. A do sedaj se nič ni premaknilo na boljše. Zahteva o enakopravnosti slovenščine pri svetovalnih dejavnostih ni nova in nekateri PREVALJE Odkrili so kip pisatelja L. Suhodolčana 1 I središču Prevalj nastaja spo-V minski park pomembnih krajanov. Tako so ob doprsnem kipu dr. Franca Sušnika nedavno postavili še doprsni kip Leopoldu Suhodolčanu (1928-1980), v prvi vrsti mladinskemu pisatelju, pedagogu in enemu glavnih pobudnikov akcije bralnih značk med šolsko mladino na Slovenskem. Letos mineva dvajset let od prerane smrti tega zelo plodovitega pisatelja, ki je na Prevalje prispel iz Gorenjske, da bi vzgajal in poučeval mladi koroški rod. Ob slovesnem dogodku odprtja spomenika, katerega avtor je kipar Mirsad Begič, je zbrane pozdravil župan Prevalj dr. Matic Tasič, ponosen na velike so-krajane. Govorila sta tudi Jože Zupan, ki je bil predsednik gibanja bralne značke po Suhodolčanu in sedanji predsednik »bralcev-značkarjev«, pisatelj in poslanec Tone Partljič, ki je dejal, da mu je ta funkcija v čast in mu zagotovo ne bo prinesla kakšne sramote. Hvaležen Pre-valjčanom za pomnik, je pozval k branju, ker pisatelj živi le, če je bran. Za bralno značko je povedal, da je sodelovalo milijon- svetovalci se slovenščine tudi v pisni obliki poslužujejo. Namen zahteve je, da se stvar tudi formalno sprejme in uveljavi. Sicer pa bomo videli, ali bojo zbornični svetniki par dni pred plebiscitnimi proslavami tozadevno res ravnali v duhu tolikanj opevane koroške tolerance in odprtosti, je menil Domej. Dosti vzroka za nastop pa je imel zbornični svetnik SJK in predsednik koroških konjerej-cev, Janko Zwitter. V Ö-PULu so namreč sklenili, da ne bojo več kot doslej podpirali rejo ogroženih živali oz. pasem, ampak da bojo podporo znižali s 3000 šilingov na 1000 šilingov na leto in žival. Med ogroženi sodita tudi konjski pasmi no-ričan in pincgaver, ki sta zelo razširjeni prav na Koroškem in v Salzburgu. Na Koroškem, in tristotisoč otrok doslej oz. štirideset tisoč letno. Direktor založbe Karantania David Tasič, kjer je izšlo že dvanajst del L. Suhodolčana, je menil, da to dokazuje kako čas vrednotam ne more do živega. Ravnateljica Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Majda Verčko-Kotnik je zbranim v prostorih občine predstavila nastajanje zbornika Bibliografija Leopolda Soho-dolčana, ki je nedavno izšel pri založbi Karantanija. Predstavljeni so avtorjevi samostojni tiski in dela ter prevodi v druge jezike, leposlovni prispevki in članki, prevodi in priredbe del drugih avtrojev, uredniško delo in prispevki o pisateljevem delu. Napisal je deset del za odrasle, šest gledaliških iger, štirinajst radijskih iger in dve televizijskih igri; mladini je namenil kar dvainštirideset knjig, devetnajst gledaliških in lutkovnih iger ter štirinajst radijskih iger in dve TV nadaljevanki. Njegova delaje v šestindvajset jezikov prevajalo oseminpetdeset prevajalcev. Največ zaslug, da je zbornik izšel, ima pisateljeva življenjska sopotnica Marija Suho-dolčan-Dolenc, ki je po besedah založnika ustvarila vzorčno bibliografsko delo; pomemben je tudi prispevek Koroške osrednje knjižnice. Udeležence spominske slovesnosti je prijetno presenetila še razstava likovnih del pisatelja Leopolda Suhodolčana. S. Š. to predvsem na Zilji, je trenutno 890 noričanov, kar bi pomenilo, da bojo koroški konje-rejci v prihodnje za pomembno vzrejno delo dobili 1,7 milijona šilingov manj. Ö-PUL ta ukrep utemeljuje tako, da za ohranitev določene konjske pasme zadostuje 1000 kobil, v Avstriji pa je trenutno 3000 noričanskih kobil, kar daje preveč. Zwitter je napovedal oster protest in je utemeljitev Ö-PULa zavrnil s tem, da je treba skrbeti za kvalitetne kobile, to je klasifikacije IB in 2A. Te naj ostanejo nadalje v rejnih knjigah, kobile slabše kvalitete pa je treba iz njih izločiti. Kajti le tako bo možno ohraniti visok vzrejni standard, ne pa z neko od zgoraj in birokratsko določeno številko. Franc Wakounig KMETIJSKA ZBORNICA Pri gorivu zahteva SJK podporo kmetom 0b odkritju spomenika Leopoldu Suhodolčanu PRIREDITVE ČETRTEK, 5. 10.______________ CELOVEC, IKUC - IKUC 20.00 Gero Fischer: Deutsch & Heimat & Bedrohung & Opfer PETEK, 6. 10.________________ BOROVLJE, glavni trg 13.00 Kmečki trg SELE, farni dom - K KZ, PD Sele 20.00 Koncert pod geslom »Večglasna Koroška«. Sodelujejo: Doppelsextett Kärnten, MePZ Sele, člani slov. filharmonije ter mag. Bruno Petrischek SOBOTA, 7. 10._______________ ROŽEK, galerija Rožek 19.30 Jesenski dnevi 2000. Razstavlja Gustav Januš. Razstava je odprta od 8. 10. - 5. 11. 2000. NEDELJA, 8. 10.______________ ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel 11.00 Premiera otroške igre »Zvezdica zaspanka«. Nastopa otroška gledališka skupina KPD Šmihel SELE, farni dom - KPD Planina 15.00 Mladinska igra »Hiša tete Barbare«. Nastopa mladinska gledališka skupina KPD Planina CELOVEC, pri Joklnu - kulturna karavana 19.00 Branje Gösta Maier; kabaret Martin Puntigam, DJ Kurzmann, El Awadalla PONEDELJEK, 9. 10.___________ LEŠE pri ŠENTJAKOBU, gostilna Gabriel - kulturna karavana, SPZ 19.00 Kabaret »Schimpf und Schande, guten Tag«, Tira (ljudska glasba z rockom) ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel 20.00 0 dolce vita mia. Nastopa Ensemble Hortus Musicus TOREK, 17. 10._______________ ŠENTJANŽ, k & k - k & k 19.30 Predavanje »Avnojski sklepi -kaj pomenijo?« Predava: Dr. Božo Repe, univerzitetni profesor za sodobno zgodovino na ljubljanski univerzi PETEK, 20. 10._______________ ŠENTJANŽ, k & k -k & k, kulturna karavana 20.00 Gledališka predstava »Der Herr Karl«. Gostuje Alois Frank NEDELJA, 22. 10._____________ ŠENTJANŽ, k & k -SPD Šentjanž 11.00 Premiera otroške igre »Volk in sedem kozličkov«. Nastopa otrošJ