J sako leto se zbiramo po vsej naši domovini in kjerkoli šivi slovenski rod. da proslavimo obletnico smrti našega največjega pesnika — Franceta Prešerna. Ta dan pa za nas od leta 1945 pomeni še veji, pomeni, praznik poleta naše svobodne misli, naših duhovnih moči, našega siva-riteljskega duha in napredka. Sto let je tlela napredna Prešernova misel in vlivala poguma rodu za rodom, da je dočakala svoboden razmah in v plemenitem boju vsega slovenskega naroda uresničila njegove težnje, težnje velikega misleca in vseh, ki jih je njegova pesem oplemenitila. Drobna knjiga Prešernovih poezij, v kateri je z največjo ljubeznijo, hrepenenjem in toplino srca vklesano trpko življenje duhovnega orjaka, pomeni v kulturni stavbi slovenskega naroda granitni temelj, močan svetilnik v novi zarji. Govoriti o Prešernu in o njegovem pomenu pomeni poznali vse naše kultur nji življenje v zadnjih sto letih, pomenj proslavljati uspešno rast in uveljavitev narodove kulture od Mure in čez, vse do Jadrana. Morda bomo to rast najbolje opredelili s Cankarjevimi besedami »iz naroda hlapcev smo poslali narod junakov«. Kako je slovanska kultura poslala last vsega našega ljudstva, nam je najboljši dokaz naš narodnoosvobodilni boj. ko se je ljudstvo odreklo vsemu in z nadčloveškimi napori zmagovalo, ni se pa odpovedalo uživanju svojih kultjurnih dobrin, še več: ustvarjalo je nove, Po sedmih letih svobodnega razmaha naše kullurno-prosvelne dejavnosti že občutimo blagodejni, vpliv prizadevnosti požrtvovalnih prosvetnih delavcev in širokega kroga članov najrazličnejših naših prosvetnih društev. Mogočna rast naše industrije, krepitev gospodarstva nasploh in vse večja samozavest, naših delovnih ljudi je omogočila živahnejšo in trdnejšo umetniško ustvarjalnost in poustvarjalnost. Dala ji je novo vsebino in se kaze tudi v vrsti novih oblik kulturnena življenja. O tem nam pričajo uspehi na tem področju od prosvetnega krožka v podjetju in na vasi. močnih prosvetnih društev po naših večjih središčih in tovarnah do naših osrednjih kulturnih in znanstvenih ustanov. V tem splošnem poletu se pa moramo le vprašati, če so naši uspehi povsod taki. da smo la''.ko z njimi zadovoljni. Dobro se zavedamo, da je kulturna rast odvisna od gospodarskih činileljev, vendar je vprašanje, če nismo morda marsikje le prezrli ugodne prilike, da hi kakorkoli pomagali uresničevati znano geslo: »Kulturo ljudstvu.'« Upoštevati moramo, da se kultura ne kaže samo v tem, da prepevamo. igramo, beremo in podobno. Prevečkrat se radi omejimo na tako, lahko bi rekli, praklicistično pojmovanje kulture. Naša kultura je naše vsakdanje življenje, kakor je tudi naša politika naše vsakdanje življenje in zato mora biti naša kulturna politika dvig in težnja k čedalje, dostojnejšemu in človeka vrednemu življenju. Taka je tudi osnovna črta in težnja vsega umetniškega ustvarjanja naših velikih ljudi. Naša osnovna dolžnost pa je. da se učimo, kako bi te kulturne dobrine,ki so jim naši umetniki, pridali košček svojega srca in del sebe saniih, pravilno in dostojno uživali. To je tudi glavni pomen našega kulturnega praznika. Kako smo doslej to opravljali, vidimo, če se zamislimo v naše lastno vsakdanje življenje in v življenje našega bližnjega. Uživat; dobrine naših umetnikov — tudi to je samo po sebi umetnost. Posredovati te dobrine ljudem, vsem. našim ljudem je pa naloga tistih, ki jih razumejo, ki jih znajo ceniti in ki si ob tem plemenitijo duha in srce. h ase ljudstvo samo je neizčrpen vir modrosti in umetnosti. Znati upoštevali, kar je dobrega, in odvejati pleve, pomeni širiti in utrjevali narmlovo kulturo. Ugotovili smo povezanost gospodarskih činiteljev s kulturno rastjo. V lesni povezanosti s kulturo je tudi človekov ponos. Zalo utrjevanje narodne kulVure pomeni istočasno utrjevanje narodne zavesti. Po uspehih, ki smo jih na kulturnem področju dosegli v teh povojnih letih svobodnega razmaha, smemo biti zadovoljni. Vemo pa, da se le nismo preveč zavzeli za to, da bi bili uspehi še večji. Oglejmo si stvarno naše kulturno življenje v naših krajih, ki so v polpreteklem času morda največ trpi prav zaradi zapostavljanja in tlačen ja vseh mogočih kulturonoscev in laži predstavnikov večtisočlaine kulture. Ugotoviti moramo, da je po naših vaseh težnja po kulturi in izobrazbi iz dneva v dan večja, da naši ljudje čutijo vse večjo potrebo po uživanju naše umetnosti in težijo za znanjem. Ob kulturnem prazniku bi morali prav prosvetni kulturni delavci se zamisliti ob tem. in svoje odgovorne naloge do našega delovnega ljudstva izpolnjevati z večjim disinte-resom in odgovornostjo. Kakšne so njihove konJcrelne. naloge pa, ne bo težko uvideli, če le stopijo med ljudi in prisluhnejo njihovim željam. Tako borno lahko v bodoče praznovali naš kulturni praznik z večjim zanosom in samozavestjo. iPoštnina plačana v qotovini LETO II., ŠTEV. 6 , Koper, pet@¡¡3 6. Setenarla 1953 POSAMEZNI ŠTEVILKA 10 DIN Pasti p&Sniki ki® n v nekaj letih lajali prvovrstno grozdje Ii sadje Slovenci v Italiji „hvalijo" Do Gaspeiijevega boga Slavnostno jo izjavljal gospod De Gasperi, da so Slovel n cA Hrast ovijali ilmmujejo ljudje Hrastove!jska dolina. V tem kraju so kmalu po osvoboditvi nastale tri kmečke delovne zadruge, ki pa niso imele tistih gospodarskih pogojev, ki so potrebni «a dober razvoj. Ob reorganizaciji se nekdanje »ko-munele«, ki so 'jtih imele omenjene tri zadruge, prešle v upravljanje kmetijske zadruge v Črnem k-alu. Traktorska brigada iz Slovenije je pred drema iletoma arigodala v tem kraju večje površine zapuščenih pašnikov, ki so jih zadružniki potem pripravljali za napravo novih vinogradov. Tako delo zahteva dobrih in sposobnih ljudi, ki vedo, kaj hočejo. Dobro gospodo/riti je zelo težko, posebno še, če so ljudje tradicionalno navajeni na 'drobno gospodarjenje. Vse ikaže, da je vodstvo kmetijske zadruge v Čimem kailu s prave strani zagTabilo za to gospodarsko tako važno vprašanje. Treba je samo vedeti, da je v občini Čraikal Gtai mi odtočni jarek čistijo Mesto Kranj, kjer je France Prešeren preživel dolgo vrsto let in tudi umrl, je velikemu sinu slovenskega naroda postavilo lep spomenik, delo kiparjev Frančiška Smerduja in Petra Lobode Po obiskni turškega zunanjega ministra Kopriiliilja, jo prišel ta teden na petdnevni obisk v Jugoslavijo tudi grški zunanji minister Stefano-pulos. Žc v zadnji številki našega lista-, ko smo pisali o obisku turškega zunanjega ministra v Beogradu, smo poudarili mnenje beograjskih političnih krogov, da so se razgovori med jugoslovanskimi dn turškimi državniki vodili v duhu trojnega sporazumevanja, pa čeprav ni bil navzoč grški uradni zastopnik. Prav v istem duhu bodo razgovori tudi sedaj, ko se mudi v Jugoslaviji grški zunanji minister St-efanopulos. Ne bomo podrobneje opisovali samega poteka (razgovorov med grškima in jugoslovanskimi zastopniki, saj smo že zadnjič opisali smisel in cilje turškega in grškega obiska. Gre pač za tesno sodelovanje miroljubnih balkanskih držav na vseh področjih, predvsem za skupno obrambo proti morebitnemu -agresorju in za učvrstitev miru v iteui deki sveta. Danes hočemo predvsem poudariti, da je to sodelovanje plod iskrenih želja Itako narodov Jugoslavije kakor tudi Grčije in Turčijo. Prav zaradi tega so narodi vseh treh držav pozorno spremljali potek razgovorov in z velikim zadovoljstvom sprejeli poročila, ki so potrdila, da so se razgovori vodili v najbolj prijateljskem vzdušju -ter da bo rezultat vsega končni sporazum, ki bo omogočil balkanskim narodom lažje dihanje in še bolj učvrstil mod njimi zavest, da pnispe-vajo s tem k veliki zamisli splošnega svetovnega miru in sodelovanja, ki si ga žele narodi ma vseh kontinetntih. Vsa jugoslovanska javnost je iskreno pozdravila Stefanopulosov prihod .v Beogra-d in njegove iskrene «rjave ob odhodu v Atenah, ko je poudaril, da Beograd, Atene in Ankara iščejo itako obliko trojnega sporazuma, ki bi hkrati -odprla vrata za sodelovanje vsake druge države, ki tako sodelovanje želi, predvsem balkanskih držav, ki bi se osvobodile sovjetske idominacijc. Odveč bi bilo poudariti, da 'tudi vsa svetovna javnost pozdravlja miroljubno .akcijo treh. balkanski h držav. Žal pa je treba pribiti, da balkansko sodelovanje ni všeč sovjetskim mogotcem in I.t-aLiji, ki hi irada svojo udeležbo v balkanskem sporazumu izkoristila za uresničenje svojih imperialističnih ciiljev. V teh državah -vidijo v balkanskem sodelovanju me samo oviro za svoje imperialistične težnje proti Jugoslaviji, temveč na Balkanu sploh. Zlasti Italija skuša izkoristiti balkansko sodelovanje kot sredstvo za zadovoljitev svojih apetitov na škodo Jugoslavije. Toda prej -ali slej se bo morala sprijazniti z dejstvom, da predstavlja to sodelovanje pomemben poliiti-čni in vojaški činatelj v obrambi mednarodnega miru. Pravilno je ocenil -sedanje italijanske manevre in spletke komentator beograjskega radia, ko je dejal, da je Italiji na poti močn-a Jugoslavija, pa čeprav je prav .takšna Jugoslavija važen člen v obrambi ne samo Balkana, ampak tudi vzhodnih italijanskih meja. Italija se zaveda, da sama ne more. braniti iteli meja, zato išče sodelovanja z balkanskimi državami, toda za (to sodelovanje zahteva Trst. Tako je Italija vnovič dokaza-la, da ji ne. gre za iskreno sodelovanje, temveč ga hoče .izkoristiti v svoje imperialistične cilje. Popolnoma prirodno je, da so takšni poskusi morali propasti zaradi stvarnega gle- danja v Ankari in v Atenah ter zaradi čvrstega stališča Jugoslavije in njenega strateškega pomena. Balkanske države pa nimajo niče- (Nadaljevanje s 1. strani) kii jim je -glavni namen razpihovanje sovraštva in nestrpnosti do svojih sosedov. Bombni atenta-t 2. t. m, na slovensko gimnazijo v Gorici pomeni samo epizodo mračnega delovanja italijanskih imperialističnih prena/peitežev. Takih primerov smo od 19-17 leta našteli že precej. Žalostno bi bilo, spominjati jih ponovno, kc.r se človeku gubi, da se ita-kšne stvari še vedno dogajajo v letih po Itako grozaii kalvariji človeštva. Italijanski poli-tikan-ti jn njihovi .atentatorji na slovenske kulturne ustanove pa naj bi se zavedali, da kdor se meča loti, bo z mečem .pokončan. sar iproti sodelovanju Italije na Bal-kanu, toda: edino-v primeru, da preneha z (igranjem vloge hogemonistič-ne sile. j . ..........— Sovjetska reševalna politika Kako Italija trguje s Sovjett De Gaspe-iijeva Italija je že v neštetih primerih pokazala svoje zavezništvo s Sovjetsko zvezo in ostalimi kominfo trnovskimi sateliti, ko .gre za protljugoslovamskc nastope. Njena po-liltika izsiljevanja na. škodo jugoslovanskih interesov je že vsem znana. Verjetno pa niso vsemu javnemu mnolnju dovolj znanii tehtni podatki, ki govoTe o tem, kako Italija posebno skrbi za »prijatelje Sovjete« v gospodarskem pogledu. Nekaj (zanimivih podatkov nam bo prikazalo jasno sliko, kako Italija favorizira (trgovino s Sovjetsko zvezo. Najnovejši dokaz nam je italijanska potrolejska ladj-a »Mirella«, ki- je iz Aba-dana -peljala petrolej za Poljsko, in pri 'tem (tvegala celo zaporo, ki jo Velika Britanija izvaja v perzijskih vodah od izbruha Anglo-dranskega petro-lejskega spora. A to je le najnovejši primer. Razne liste italijanskega izvoza v Sovjetsko zvezo nam povedo še kaj več: v samih -treh letih je Italija dobavila Rusiji tri 5000-tonske (trgovske ladje, tri ribiške motorne ladje, 15 vlačilcev za visoko morje (in 20 obalnih, 200 žerjavov, opremo za 150 električnih centrali. 125 električnih motorjev .po 100 -K¥ in 1500 po 70 KW. Dalje je dobavila za 1 milijardo 100,000.000.— lir H-ransiionnaitorjev, za- 900,000.000.— električnega materiala, 245 buldožerjev in nazmih drugih naprav za 5 milijard 500 milijonov. Tudi »Autonomni konzorcij« genovskega prietamiišea je napravil Sovje-tom že lepe (usluge. Saimo junija lani je izročili SZ dive 3000 tonski ladji, zdaj pa končuje zadnjo serijo dvanajstih vlačilcev za sovjetsko mornarico.. Italija je -tudi pristala na .to, da plača irusko ¡pšenico 7?50 dolarjev za tono več kot ameriško, samo da bi »zagotovila raivnovey;je kliringa«. Če so ti ipodatki znani iz legalne trgovine, kaj mera šele biti z ilega-lno trgovino. Med -tivrdkami, ki najbolj trgujejo s SZ lahko navedemo Plrel-li, ki je dobavila Češki. 3000 velikih navojev posebne žice samo januarja lani, Ansaldo-San Giorgio Genovese, ki dobavlja turbine in generartorje. Tvrdka Siees je nič manj kot nekak posrednik med SZ in Francovo .Španijo, ki ji dobavlja velike količine ruskega zlata in češko lahko orožje. Iz lit ali jamskih pristanišč -odpošiljajo naboje ameriških cigaret, ki jih kominformovsk.j agenti nabavijo v Tangerju, odpošljejo na Madžarsko -od koder jih zopet prodajo v sovjetsko zasedibeno področje Avstrije s 50% dobičkom. Ilejgalna izplačila igredo preko podružnic »Banea dii Roma« in »Banea eommereiaile Itailiana« v Svicii, ki dobivajo kredite iod »Banea Cantonale« in od »Uni-one banearia E-lvetiea« iz Ziirieha. Te pa so v neposredni zvezi z rusko Gossbank in sovjetsko narodno banko. Istočasno ko ima Italija tako tesne trgovinske zveze s sovjetskim področjem, .pa ovira trgovino z Jugoslavijo. Nedavno je .prišlo na Milansko trži- šče miad 6000 gilav živine (iz Madžarske. Italijanski uvozniki pa zaman prosijo 'italijansko .trgovinsko ministrstvo zia dovoljenja za uvoz živine iz Jugoslavije. Talko dovoljeUija italijanska vlada kaj rada odbije. I-n to je itrista »demokratična« Italija, ki sc. ob vsaki priložnosti slovesno praglaša za -zvesto zaveznico Ait-lanske skupnosti. To je tista Italija, ki s tako visoko donečimi besedami govori o svojem »velikem prispevku« evropski obrambni skupnosti, (tisti skupnosti, ki naj bi bila trden branik pred morebitnim sovjetskim napadom. Največji, svetovni politični dogodek itega (tedna je 'bila spomenica predsednika Eisenhoiverja ameriškemu kongresu, v kaiteri je napovedal denevtral/iizaeujo Foiranoze in odpoklic VII. ameriške 'flote .iz formo-škiih voda. Ta. sklep predsednika Eiisenhoiverja je na splošno .razburil ves svet, zlasti pa Anglijo. Eisenlio-wer je podal svoje poročilo o notranji in zunanji politiki šelle v ponedeljek, toda že v soboto je bila v glavnih obrisih znana njegova vsebina v zapadniih evropskih prestolnicah. V Londonu je prav ta vsebina povzročila, veliko vznemirjenost, ker se hoje, da bodo ZDA dale 71 ros te roke Cangkajšku za napad na Kitajsko celino, s čimer bi se brez dvoma razširila vojna vihra na ves Daljni vzhod in morda tiudi na ves svet. Angleži nasprotujejo takc.mu početju ne samo zaradi bojazni pred novo svetovno katastrofo, (temveč tudi zaradi svojih (interesov, ki jih imajo v trgovini s Kitajsko. Na splošno lahko ugotovimo, da je Ei-Fenhoiverjev sklep o Formozi naletel na negativen sprejem v za-padnem svet.u. -zlasti v Angliji pa tudi v Indiji in drugih .azijskih državah. Angleški zunanji minister Eden je podal v torek ,v spodnji zbornici pričakovano Izjavo v zvezi z Eisenhoiver-jevimi sklepi ter je poudaril, da' je angleška .vlada že 31. januarja izrazila ameriški vladi bojazen, da bo imel ta sklep negativne politične posledice. Angleška vlada je jasno povedala., da denevtralizacije Formoze ne odobrava. Eden je podal to izja-to prav istega dne, ko je prišel v London ameriški zunanji minister Dulles na. razgovore. Kakor so pozneje javili iz Londona dobro poučeni krogi1, je bil glavni predmet razgovorov mod Dullleso-m in angleškimi predstavniki vprašanje Formoze in Daljnega vzhoda. P,ri tem je prišlo eelo do prerekanja in medsebojnega očitanja. Dulles je baje očital Angležem, da se p.rotiviijo denevtral i zavij i Poirmoze, na dinigi strani pa nočejo pristopiti k evropski obrambni skupnosti. O tej zadevj so na dolgo razprav- ljali tudi včeraj v angleški spodnjt zbornici 11a predlog bivšega zunanje--ga ministra laburistične vlade Mori' soma. Zanimivo je. da Churchill ni hcntel dati (nobenih podrobnosti o svojem nedavnem ob i siku v ZDA irr tudi ni hotel 'odgovoriti, če se je raz-gova/rjal s Tramanom in Eisenho«-uerjem o Formozi. Brez dvoma je troba poudariti, deje zaradi Eisenhowerjevega sklepi prišlo do odprtega prepada med an*-g loškim in ameriškim javnim1 mnenjem. Tudi ves angleški tisk i zgraža .pesimizem ter poudarja, da se' možnost premirja na Koreji s tem še" boilj oddaljuje, posebne če sc upošteva. da jc sedaj odprta pot tudi Cangkajšku, da sodeluje v korejskem konfliktu, -Razen tega pravi angleški tisk, da Eisenhower namerava dati prednost reševanju azijskih zadev' pred evropskim, kar so že zdavnaj' napovedovali azijsko orientirani ameriški republikanci. V Indiji so zavzeli odločno stali«-šče proti Eisenhowerjcmii sklepu,-Indijski listi' so poudarili, da to predstavlja grožnjo druge fronte na' Kiltajskem.ketr bodo kitajski naoio--nalisti idolbili vzpodbudo za napad na' celimo, s katere so bili pred štirimi' leitii sramotno pregnani. Predvsem poudarjajo indijski in angleški listi, -da -predsednik Trumair ni- hotel obravnavati Maocentungovo Kitajsko pred Čangk-ajškoviim napa--dom, ko je leta 1950 poslal v foimo-ške vode VII. ameriško floto, .temveč nasprotno, hotel je preprečiti pot zmagovitim Maocentungovim armadami na Formozo, kamor je bežat Čam-gkajšek s svojo komimpirano vla^ do. Eisonliowerjev sklep je naletel tu--di v ZDA na različno stališče. Nefca--teiri republikanci in demokrati odo--bravajo Eiisenlioiverjev korak, drugi pa so nastopili proti. Nekateri trez--ni glasovi so izjavili, da utegne" Eisemhovvcrjeva poteza liaipelja-ti vodo na sovjetski mi lin in povzročili razpoko med ZDA in (njenimi za vez--miiiki v Evropi. ßv&tü> 1/ ldú¡¿ Dne 28. januarja je bi-Io drugo zasedanje mestnega sveta v Idriji, kjer so rešili nekaj načelno važnih vprašanj. -Najprej so zavzeli stališče do okrajnega plana, ki predvideva skoraj 3 milijarde brutto dohodka, kjer je bilo ugotovljeno veliko nesorazmerje med donosom industrije in kmetijstva, zato pa je težišče dohodkov prešlo na idrijsko stran. V zvezi s tem se je razvila živahna diskusija, ki je pokaala veliko zaostalost našega kmetijstva. Naš kmet se hoče še vedno clržaiti starih oblik dela, kar se avtomatično prenaša tudi v zadružništvo. Noče razumeti, da je sajenje žitaric pri nas nedonosno in v nekaterih primerili celo škodljivo. Računi kažejo, da se pri nas najbolj izplača sajenje krompirja, ki ima zelo dober hektarski donos. Druga panoga, ki obeta velik dohodek, ki pa ji t,udi ne posvečamo potrebne pažnjc, je sadjarstvo. Konkurenca bo kmalu prisilila naše kmete privatnike. da bodo šli v zadruge, ker s sedanjimi (primitivnimi proizvajalnimi sredstvi ne bodo prišli daleč. V pravo luč je bil postavljen tudi odnos kmeta do deHavca, kar je važno posebno v Idriji. Ožigosana je bila KZ Vojsko, ki vodno apelira na rudarja za pomoč kmetijstvu, ki pa rudarju mi biila pripravljena prav ničesar nuditi. Idriji na primer manjka mleka. Vojskarjii pa so skozi Idrijo vozili maslo v Ljubljano. Upravičeno torej pričakujemo, da bodo Vojskarjii spremenili svoji stališče. Glavni donos našega okraja pa bo slej ko prej živinoreja, ki je že dosegla predvojni stalež, ziito bomo morali sklicevanje na posledice vojne že enkrat opustiti. To jc industrija že napravila, saj je idrijski ¡rudnik, ki jc bil tudi 'težko •priieadet. dvignil stopnjo akumulacije od 115 na 515 odstotkov, s čemer bo ustvarili nov vir dohodkov, in upa, da bo eelo to stopnjo prekoračil s novim pravilnikom ter sklenil opustitev nadaOnje gna0-polno zaupanje v novi metalni svet.-Od -tega je bilo na zasedanju določenih 100.000 dim za najnujnejše pobre--bc prosvetnih ustanov. Človeku, ki je prisostvoval že drugič temu zasedanju, niiso r«orda padle toliko v oči obravnavane zadeve, pa C pa duh demokrati3»'OSti obravnavanja vsakega proklenia. Marsikdaj so di--skutant,; izhajali popolnoma iiz na--sjpr«trnih stališč, med razpravo so ojme razčistili in glasovanje jc redno izpadlo soglasno. Br«z diskusije pa v Idriji danes ni sprejet niti en predlog. Sčldaj bodo odborniki vse probleme prenesli precl ljudstvo p-o" rajomiih. Ustvarja se torej prava ko-' mirna s sodelovanjem vsega ljudstva.-Srečko Logar Skoro bi kdo mislil, da nismo v Istri, ker sc nič ne -oglasimo. Je že tako, da boli težko vzamemo v roko svinčnik in papir kot pa kopačo alpin g. S tem pa ni rečeno, da nima--' 1110 nobenih ipotreb. Nasprotno veliko jih imamo, ki bi jih treba ce-' šiti. Vse poli z glavno cesto vred, ki nas veže z ostalim svetom, so zelo aa-nemarjene. Ljudje naše vasi sioec vča-ih nekaj popravijo, kadar je pač neogibno. Rezo-vičani pa se ne nič pritaknejo tistega dela, ki ga tudi sami uporabljajo. Drugo vprašanje je vode. Nekako 150 metrov nad vasjo imamo studence. ki je včasih dajal vodo za vser v-as. Sedaj pa se je ta studenec preložil in smo ostali skoraj brez vo--de. Kaj to pomeni za ras, ki ima t? družin in okoli 110 glav živine, Te samo ilisli. ki mora vodo nositi ah p-a dovažati od daleč. A eliko časa izgubimo samo za dobavljanje vode. Če bi se občina malo pozanimali, hi ljudje .radi pomagali s prostovoljnim delom. Poiskali hi bilo treba žilo studenca in znova zajeti vo do, zgraditi rezervoar in od laut speljati vodo v vas 111 po hišah. KONFERENCA LJUDSKE FRONTE KOPRSKEGA QKRÄJÄ V torek je bila v Kopru okrajna konferenca Ljudske fronte, katere se je udeležilo 99 izvoljenih delegatov vseh osnovnih frontnih organizacij okraja, Delegati so v svoji sredi toplo pozdravih komandanta Vojaške uprave JLA polkovnika Miloša Stamatoviča ter zastopnika Fronte bujskega okraja tov. Medico in Jukiča, ki so se konference udeležili kot gostje. Po uvodni besedi tov. Julija Bel-trama, izvolitvi delavnega predsedstva ter komisij je iihel tajnik o-krajnega odbora Fronte Albin čotar referat o delu in nalogah Fronte. V začetku je poudaril zgodovinsko povezanost delovanja tukajšnje frontne organizacije z delovanjem in razvojem Fronte v matični domovini, nato pa je analiziral nekatere uspehe in pomanjkljivosti v delu frontnih organizaciji. Predvsem je poudaril, da smo dosegli v odpravljanju birokracije in odvisnega aparata že precej uspehov. V politično družbenih organizacijah ni cianes več — razen redkih izjem — profesionalnega političnega kadra. Pred leti je bil pri okrajnem odboru SIAU v Kopru 41 plačanih političnih profesionalcev, pri okrožnem pa 80. Danes so na okrajnem odboru le trije plačani ljudje, okrožnega odbora pa ni več. Tov, Čotar je zatem govoril o željah vseh osnovnih frontnih organizacij, da se Ljudska fronta preimenuje v Socialistično zvezo delovnih ljudi, ter poudaril, da bodo zastopniki koprskega okraja letos prvikrat nastopili kot delegati na kongresu Ljudske fronte Jugoslavije. V zvezi s tem je tov. čotar poudaril, da to preimenovanje pomeni predvsem opustitev starega načina dela, ko so ponekod podcenjevali vlogo Fronte in ji niso dajali dovolj razmaha za samostojno odločanje o raznih političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih. V zvezi s tem so mnogo grešile tudi organizacije Zveze komunistov na terenu, ki so delale preveč odtrgano od Fronte in reševale tudi vsa tista vprašanja, ki bi jih bilo treba reševati v okviru Fronte. Na neki bazi v Kopru so n. pr. komunisti sklicali frontni sestanek, ne da bi predhodno obvestili odbor dotične organizacije. Pri prihodnjem delu bomo morali mnogo bolj gledati, da ne trpi iniciativa osnovnih organizacij na terenu in posameznikov. V živalim diskusiji so nato številni delegati podprli predlog o preimenovanju Fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi. Delegatka Norma Krevatin iz Izole je poudarila, da bo Socialistična zveza združevala vse narodnosti na našem ozemlju v tesni povezavi z narodi Jugoslavije. Tov. Franc Kralj-Petek je pou- V Sv. Petru pripravljajo velik kulturni praznik O.smeiga februarja bo v Sv. Petru ativorillev prvega kulturnega doma. Drugi v Novi vasi bo tako-j za njim. Zadnje dna je na gradbišču vse živo, Noben praznik in nedelja ne gresta mimo. Roke množic, ki se-ne ustrašijo žuljev in znoja, polagajo kamen ua kainen, tlakujejo itla An pripravljajo dvorišče. Ponosno stavijo oder in barvajo kuMse. Zraven pa se sprašujejo: »Alir bo?« »Seveda bo!« Si odgovarjajo sami. V sreib pa se jiiim rojeva misel, da uitio 'to lc navadne stene iz kamna, lemveč, idla so to stene naše slovenske kulture, ki j tli stavijo na ¡trdne 'temelje, zgrajene po naših dedih, ki se v 'tolikih letih sužnosti niso podali Sovražniku. Tako se jim zdi. da je ;Iq dom živ, da je pognal korenine itn da bo govoril vsemu .tistemu svetu, ki nas zmerja z barbari', ker živimo 'tukaj. V nedeljo osmega februarja bo v Jej dvorami na movam odru nastopila tudi igralska družina MKUD »France Bevk« Sv. Peter—.Nova vas z ljudsko veseloigro »Micki je treba moža«. V igri nastopa preko dvajset oseb, pevci, plesalci ,iu vaški itrio. Morda se jim tudi ta sicer težko Izvedljiva igra posreči. Tokrat bodo nastopili že (tretjič a cel o večamo igro. Tako bo to kulturno društvo dostojno proslavilo obrnem tudi Prešernov dan, obletnico njegove smrti. daril, da je prav, da dobi naša organizacija, ki ima predvsem anti-fašistični značaj, ime, ki bo bolj v skladu z njenim širšim področjem dela pri graditvi socializma skupaj z narodi Jugoslavije. Delegat Rado čehovin je med drugim dejal, da je ob preimenovanju sicer prva stvar preusmeritev déla Fronte, da postane v resnici politični vzgojitelj množic, da pa gre ob tem tudi za moralno zadoščenje, kajti naši ljudje si že dolgo želijo, da tudi formalno postanejo sestavni del Ljudske fronte Jugoslavije — bodoče Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije. Ob zaključku diskusije je govoril tudi tov. Julij Beltram. Poudaril je, da je diskusija konference pokazala, da moramo takoj začeti delati. Predvsem moramo utrjevati naše frontne organizacije, kajti le tako se bosta večala ugled in pomen Fronte. Iz naših organizacij je treba odstraniti vse ljudi, ki v njo ne spadajo, ter sprejeti nove, socializmu predane delovne ljudi. Fronta ima veliko vlogo tudi prrvzgoji članov, zlasti pa še mladine. Na tem področju smo dosegli marsikje nezadovoljive rezultate. Na izobraževalnih tečajih je bila na primer u- deležba zelo nizka, tako da je bil povprečni obisk komaj 5 ljudi na 1 tečaj, še slabše je zanimanje za kmetijska predavanja,- ki so morala ponekod zaradi slabe udeležbe celo prenehati. V nekaterih vaseh so mladina raje zabava s kartami, namesto da bi poslušala zanimiva strokovna predavanja. Po diskusiji so bile volitve delegatov za IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije, ki bo konec februarja v Beogradu. Ljudsko fronto koprskega okraja bo zastopalo na zveznem kongresu Fronte sedem delegatov: . Ernest Vatovec, Mario Santin, Albin čotar, Elia Crollini, Aldo Petronio, dr. Luciano Ferfo-glia in Stanko Furlani. S konference so poslali delegati resolucijo IV. kongresu Ljudske fronte v Beogradu, v kateri pravijo med drugim: »Člani osnovnih organizacij SJAU, ki so nas izvolili, so nas na predvolilnih sestankih zadolžili, da vas seznanimo z njihovimi željami in predlogi, da bi naša organizaci-,i-i postala sestavni del Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije ter da bi .tudi ona prevzela to ime, ki ga je na VI. kongresu Zveze komunistov predlagal maršal Tito.« Tovarna likerjev in sadnih sokov v Ajdovščini je znana že daleč po svetu. Na sliki: Klet tovarne z velikimi sodi. polnimi sladke tekočine Sežani V torek 3. t. on. je biki v Sežani okrajna konferenca OF. Konferenci je prisostvovalo 132 «d 110 izvoljenih delegatov na vaških frontnih zborih. Po «izvolitvi delavnega predsedstva, kandidacijske in volilne komisije je podal rdferat o »pomenu preimenovanja OF v »Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije« tov. Zadnik Evstahij, sekretar okrajnega odbora OF. Uvodoma je govornik orisal vlogo Jugoslavije v borbi \za očuvanje miru na -Balkanu in v svetu, vdlik pomen jugoslovansko-tuirškega prijateljstva ter spletke De Gasperijeve Italije lin vatikanskega klorofašizma proti Jugoslaviji. 'Podrobneje je obravnaval tudi pomen novega ustavnega zakona pri nadaljnjem našem poglabljanju socialistične demokracije v državi. Govornik je ugotovil v nekaterih krajih pojaoa.no aktivnost oltarno v frontnih organizacij posebno še ob zadnjih volitvah delegatov za okrajno konferenco in IV. kongres OF Slovenije. V Sežani so se volitev udeležili skoro vsi -člani Fronte, v okraju pa je bilo povprečje udeležbe na volitvah nad 75 odstoikov. Frontne organizacije so v .Lanskem letu opravile po vaseh, pri raznih delovnih akcijah 137.195 delovnih ur in s tem prihranili nad 11 milijonov dinarjev.. Največ prostovoljnega dela je billo opravljenega pri elektrifikaciji 20 vasi v okraju. Za elektri-iiikacijo vseh teh vasi je imel okraj le 5 milijonov din kredita, vsa ostala vrednost pa je bila krita s prostovoljnim delom članov OF in lastnim! sredstvi okraja, V vasi Raki lovec so člani OF s prostovoljnim delom popravili, nad dva kilometra ceste. Velik uspeli so dosegli posebno nekateri občinski odbori OF pri samostojnem izvajanju raznih nalog. Najboljši m.ejl temi pa so bili: občinski odbor v Sežani, Komen, Vreme, Gračlšče, Divača in Tlerpelje. Pni obravnavanju kuJtunno.prosvet-nega dela je govornik opomnil na kulturno mrtvilo v bitmi .¡n -delno tudi v Brkinih, kjeir bodo morale frontne organizacijo graditi šele temelje za kuJtumoiprosvetno -delo. V okraju je 18 prosvetnih društev, vsa ta pa večinoma po kraških vaseh. Slabo je v okraju razširjen naš tisk, razni -dnevniki ipnLhajajo le 500 naročnikom, na razne tednike je naročenih le 1.600 naročnikov, na razne mesečnike ipa samo okoli 200. Refe.rat je kot nalogo frontnim organizacijam nakazal potrebno politično delo -v borbi za dvig proizvodnje v okraju m možnost razvoja posebno živinoreje, vinogradništva ter sad jairslva, Pni nadaljnji točki dnevnega reda je konferenca izvolila -t- delegate za IV. kongres (Ljudske fronte v Beogradu. Za (delegate so bili izvoljeni GUME K Alfonz, zaslužen borec iz NOV in aktivist, ZADNEIC I.eonar- da. učiteljica iz Tomaja,"dobra kul-tlurna delavka, LEBAN Jožef, zaveden stair aktivist, delavec iz Sežane, in MAMNIČ Lado, organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKJ. Konferenca jc ob zaključku sprejela svojo delovno resolucijo za bodoče delo, za IV. kongres Ljudske, fronte Jugoslavije, pa poslala resolucijo, v kateri odobrava preimenovanje Ljudske .fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije. J. V Istrski okrožni ljudski odbor je že v začetku leta 1952 sprpjel na svojem zasedanju odlok o. družbenem prispevku in davkih. Ta odlok uvaja v odmero davka na dohodek kmečkih gospodarstev novost v pogledu načina izračunavanja dohodka. Odmera davka na dohodek kmečkim gospodarstvom za leto 1952 je že izvršeno po tem novem načinu izračunavanja in kmetje že plačujiijo svoje obveznosti po novem izračunu. Ker je stvar aktualna in do gotove mere tudi občutno spreminja obveznosti posameznikov do skupnosti od dosedanjih, je potrebno ugotoviti nekatere značilnosti lega novega načina izračunavanja oziroma odmere davka na dohode];. To zgoraj navedenem odloku se dohodek od zemljišča ugotavlja po površini zemljišča, po njegovi kakovosti (klasiJ in po vrsti obdelovanja (kulturi) na podlagi katastra. Kakovost zemlje in kultura sla osnovna elementa, ki. ju mora upoštevati novi način izračunavanja dohodka kmečkim gospodarstvom. To se- pravi, da zakon loči kmeta, ki ima slabo zemljo. To je pravilno, ker ni zasluga prvega, da ima dobro zeni- Pusti pašniki bodo dajali grozdje in sadje (Nadaljevanje s 1. strani) pravi jajo terase, kamor bodo potem postavili kole in nasadili trte. Iz pustili pašnikov bodo -tu napravili moderne vinograde, ki bodo dajali dela in zaslužka ljudem tega kraja, skupnosti pa na stotine hektolitrov dobrega vina za domačo uporabo in za izvoz. Že. govorijo itudi o gradnji večjega gospodarskega poslopja v dolini in večje vinske kleti. Kmetijska zadruga v Črnem kaihi se za te gradnje bori ii.n upa. da bo lahko začela z gradnjo žc letos. To bo potrebno, ker predvidevajo, da bodo prvi vinogradi v prihodnjih dveh delili že začeli dajali prve sadove. Tako se prebivalcem vseh vasi te doline odpira pot do boljšega življenja — doma. Tu so sami mali kmetje, ki so bil; prej prisiljena hoditi za zaslužkom od Kopra do Trsta, če so se hoteli preživeti. Z razvojem gospodarstva, kot jc predvideno, v prvi vrsti vinogradništva in sadjarstva, bo dobilo -zaposlitev vcČje število ljudi. V blinji bodočnosti bo ta kraj dobil popolnoma novo zunanje lice. Današnje puste pašnike bodo nokrivaJi moderni vinogradi in v dolin! sadovnjaki. Ob glavni cesti pri Mostičj.u bodo zrasla gospodarska poslopja, kjer bo dela za .veliko ljudi. Tam se bodo ustavljati! avtomobili in nalagali velike sode vina in zaboje sočnega in dobrega istrskega .sadja. Vse to bo pridelek pridnih lju-' dii te doline, ki pod -Italijo ni več videla nobene bodočnosti. Gospodarstvo je pešalo, ker je bila konkurenca tujega trga prevelika. he nekaj jc, kar moramo poudariti. Nov -način strojne obdelave in oskrbovanja vinogradov in sadovnjakov, ki ga bodo uvedli, bo prav gotovo vplival na .tiste posameznike, ki se nikakor .ne morejo iztrgati iz stare -tradicionalne navade: »Tako, kot jc delal moj oče. bom delal tudi jaz. Novoitarije niso -zame.« Najdejo se tudi taki, ki ne verjamejo, da bo vse to delo uspelo. Če je kje zemlja in lega ugodna za vinograde in sadovnjake, je tu. Nekateri napovedujejo, da bo burja na jutarnji strani škodovala grozdju. Tudi na to so pri zadrugi že mislili, sadili bodo bolj odporne sorte in namizno grozdje,-ki je bolj odporno in prej zrelo. fcii ■; "sC '"4 - Pogled na del hriba, kjer so že pripravljene terase Ijo, kakor ni krivda drugega, da ima slabo zemljo. Trud oziroma delo, ki ga vlagala prvi in drugi v svojo zemljo, pa je čestokrat večji. pri. drugem. Zato dela odlok pri ugotavljanju dohodka razliko med enim in drugim. Prav tako ne moremo vzeti, enak dohodek od njive ali pašnika, travnika ali vinograda itd., ker so stroški obdelave in dohodki, med njimi zelo različni. Novi odlok postav-Ija princip, da se mora katastrski dohodek izračunavati za vsako kulturo posebej. Se. nadalje pa je ostal princip davka na dohodek, ki je bil postavljen tudi v prvotnem odloku o davku na dohodek. Pri ugotavljanju katastrskega dohodka se od vrednosti kosmatega dohodka posameznih kultur odbijajo samo materialni stroški. Stroški, človeške delovne sile. so ne odbijajo. Kakor smo že navedli, je novi način izračunavanja katastrskega dohodka različen od dosedanjega. Ta novi način jt; mnogo bolj pravičen glede na stimulacijo v kmetijski proizvodnji. Dosedanji odlok je ta moment premalo upošteval. Po sedanjem principu je kmet, ki je vei pridelal s tem, da je vložil t' obdelavo več truda, plačal zalo več davka (zaradi progresije r davčni lestvici celo sorazmerno več davka od iste površine kot kmet, ki je slabo obdeloval, svojo zemljo in imel zato nizek dohodi\k). Po novem načinu pa se obdavčuje povprečen dohodek posamezne kulture. Pod povprečnim dohodkom razumemo srednji dojio-dek, ki se doseže na običajen način obdelave v okraju, upoštevajoč plo-dored, ki je običajen v okraju za zemljišča posebnih grup razredov, in ki je ugtovljeri na podlagi večletno prakse v merilu celotnega okraja. Da je ta način boljši, enostavnejši in pravičnejši, ni nobenega dvoma. Tudi ni nobenega dvoma, da je. za našega delovnega kmeta stimulativen. Kmet. ki je priden, in svojo zemljo r redu obdeluje, bo našel na,-grado in zadoščenje v novem sistemu obdavčenja, ker bo za svoj trud nagrajen s tem, da za pridelek, ki ga bo dosegel preko povprečja, ne bo plačal nobenega davka. Na drugi strani pa bo kmet, ki svojo zemljo slabo obdeluje in bo imel pridelek pod povprečjem, prizadet, ker bo moral plačati davek od povprečnega donosa, to se pravi, da bo moral plačati davek tudi od pridelka, ki ga sicer ni pridelal, pa bi ga lahko, če bi zemljo v redu in v celoti obdelal. Ta princip je bil. sicer postavljen tudi v starem odloku, in sicer z besedami m davčno osnovo spadajo tudi dohodki, ki bi. se dosegli od zemljišča, namenjenega za kmetijsko obdelovanje, ki pa ga gospodarstvo po svoji krivdi ui obdelalo«. Ta princip pa se v praksi ni izvajal niti se ni mogel, ker celotni, sistem obdavčevanja ni baziral na katastru, temveč na načinu. odmerjanja po davčnih komisijah. Te so zaradi nedostatka potrebnih pokazatejev odmerjale samo davek na dohodek (brez predhodne ugotovitve dohodka) največkrat po plačilni, sposobnosti posameznih gospodarstev. To se pravi, da je moral tisti, ki je bolje in pridne je obdeloval zemljo in s tem dosegel boljše rezultate svojega dela, prispevati več, ker je bil bolj plačilno sposoben, medtem ko je tisti, ki je zemljo (na primer enake velikosti) slabo obdeloval, imel nizke donose, plačal malo aH nič davka, ker je bil plačilno manj sposoben. Velik del zemljiških, latstnikov pa sploh ni bil obdavčeni, (Nadaljevanje na •!. strani) Občni zbor PO »Zvezda« v Čežarjih - Pobegih ČLANI PD »ZVEZDA« IN LJUDSTVO ZAHTEViJO, NAJ ITALIJA VRNE DRUŠTVENO ZASTAVO, KI SO JO BILI UKRADLI FASI8TI. 1 ôd IBuMmm i (sJ Vf ai M@ir® biti iiiiifi1 V prostorih zadružnega doma v Cežarjih-Pobegih je bil zadnjega januarja občni zbor PD »Zvezda«. Udeležba članstva je bila precejšnja, pogrešali pa smo zastopnika Zveze prosvetnih društev iz Kopra. Obširno poročilo je podal učitelj, ki je orisal zgodovino in delovanje društva. Tako smo slišali, fla je sedanje PD bilo ustanovljeno leta 1P45 iz že prej obstoječih godbeno-bralnih društev »Volarič« iz Cežar-jcv in »Ilirija« iz Pobegov. Ti dve sta opravljali svoje kulturno poslanstvo že pred prvo svetovno vojno. Kot drugod, je tudi pri nas fašizem zatrl vsako kulturno delovanje, le godci so se sami doma še nekaj vadili. Med NOB je bila večina teh godcev v partizanih, nekaj jih je dalo življenje za svobodo. Po osvoboditvi so godci sodelovali pri vseh večjih manifestacijah v Kopru in Trstu. Da se je naša godba lahko tako izkazala, je zasluga odličnega dirigenta tovariša Karla Valentiča. Od leta 1949 je PD »Zvezda« le malo delalo, le tu pa tam je bila kaka uspela javna prireditev. Mlada godba na pihala, ki deluje že nad eno leto pod vodstvom marljivega dirigent?. Fabja Vatovca, je zgovoren primer, da se da pri nas z dobro voljo marsikaj napraviti. Čimprej bo treba misliti na zgraditev nove dvorane, ki bo odgovarjala svojemu namenu. Člani novega razširjenega odbora so obljubili, da se bodo potrudili in pomagali, da se bo kulturno stanje v obeh vaseh dvignilo. Poskrbeli bodo za nabavo novih knjižnih omar, preuredili knjižnico, godbi na pihala se bosta združili. Dramski odsek bo naštudiral igro. Domačin, slušatelj ljubljanske univerze tov. Jakomin je dal nekaj pametnih in koristnih napotkov za bodoče delovanje društva in za kulturni dvig mladine. Zelo važno pa je za naše ljudi to, kar je predlagal učitelj Mušič in so vsi navzoči sprejeli z odobravanjem. Novi odbor se bo pozanimal in zahteval pri oblasteh, da nam Italija vrne krasro zastavo bivšega bralnega društva »Ilirija«, ki so jo med vojno ukradli italijanski fašisti in se sedaj nahaja v muzeju v Benetkah. Kavšek Dušan Koper Okrajno sodišče v Kopru je pretekli teden obsodilo tri tihotapce s kolesi. Zeljko Kavrečič iz Trsta jc bil obsojen na 18 mesecev zapora, Mirko Spacapan iz Kopra na 14 mesecev in Vinzenzo Scianamblo na 5 mesecev zapora. Samo Kavrečič je pretihotapil iz Trsta 21 dvo-koles. » Komisija inženirjev in gradbenih strokovnjakov pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru je soglasno odobrila idejni prospekt za gradnjo novega stanovanjskega bloka v Kopni. Arhitetk Tomažič bo projekt dokončno izdelal do 15. februarja. Za gradnjo bodo investirali 90 milijonov dinarjev. Stavba novega stanovanjskega bloka bo štirinadstropna in bo v njej prostora za 40 stanovanj. V pritličnih prostorih bodo verjetno uradi za Narodno banko ali pa trgovski lokali._ Pmš® Podjetje »ELTE« iz Izole je pretekli tek zaključilo zadnja instala- cijska dela pri elektrifikaciji PuČ. Prebivalci, ki so mnogo pomagali a prostovoljnim delom, so v soboto ta pomembni dogodek svečano proslavili. V ponedeljek je zasvetila električna luč tudi v Hrvatinih pri Košta-boni. V Poljani je v četrtek zasvetila električna luč Vas Poljane v občini Podgrad je pretekli četrtek dočakala dolgo pričakovano električno luč. V vasi je že ves dan vladalo praznično razpoloženje; gospodinje so požrtvovalnim monterjem pripravile dobro zokusko pa tudi godbe in plesa ni manjkalo. Zjutraj so pripeljali iz Sežane transformator, ga postavili na svoje mesto in priklopih tok tako, da je bila zvečer vas prerojena v žaru svetlih električnih žarnic. Male poljanske hiše so v tej svetlobi izgledale, kot bi bile nove. Otroci se kar niso mogli načuditi, kako lepo se ta luč vžiga brez vsakih vžigalic in tresk, vedno in vedno so pritiskali na gumbe. Električna luč je bila napeljana prav v vsa stanovanja. Vaščani so pri napeljavi elektrike pridno pomagali s prostovoljnim delom-. V prihodnjih dneh bo električno luč dobila vas Golac, kjer instalaterji že napeljujejo čudežno žico po hišah. Pa tudi v Podbežah bodo začeli z napeljavo, prav tako v Stu-deni Gori in Pavlici; s temi vasmi bo elektrifikacija v Brkinih tudi zaključena, kar pomeni za Brkine velik korak naprej. J. V. V soboto in nedeljo je bil v Kulturnem domu občni zbor okrajne Ljudske prosvete. V soboto zvečer je bil odrski nastop Gledališča za Slovensko Primorje »Rojstvo predstave«, ki ga je spremljalo predavanje tov. Djurdjice Fleretove. Nato je sledilo nagrajevanje najboljših kulturno-prosvetnih društev in posameznih delavcev na terenu. V nedeljo pa so zborovalci obračunali s svojim delom v preteklem letu in nakazali tudi smernice za bodočo kulturno-prosvetno dejavnost v okraju. * V ponedeljek je bil v Postojni občni zbor članov Združenja rezervnih oficirjev 5FLRJ. Polagali so obračun svojega dela v preteklem letu, ki ni bilo povsem zadovoljivo in nakazali smernice Slikarska in kiparska razstava v Kopru V i okvirni prireditev »Prešernovega tciclna«, ki ho trajal v koprskem okraju, do 8. februarja, je bila v torek odprta v mali dvorani ko pr.sk e-da ljudskega ¡gledališča slikarska in kiparska razstava. Slikar Herman Pečarič je razstavil svojo akvarele, •kiparja Greste Detpiel in Jožo Po-hlen pa miniaturne plastike. Razstava zasluži vso pozornost, ker kaže nagel razvoj .najvidnejših predstavnikov slikarske' in kiparske umetnosti v Slovenski Istri. Gasilski dan v Šmarjah Novoustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo v Šmarjah je v nedeljo organiziralo gasilski dan, za katerega je bilo tudi po vseh okoliških vaseh veliko zanimanje. Prireditev se je začela z »gašenjem« zadružnega doma, iz katerega so se valili gosti oblaki dima. Člani prostovoljnih gasilskih društev Šmarje, Dekani, Koper in Piran so spretno »pogasili« požar in dokazali, da lahko prebivalstvo pričakuje od njih v primeru nesreče učinkovito pomoč. Zatem je bila na vrsti vaja reševanja ponesrečencev iz goreče hiše s pomočjo rešilnega pasu, ob koncu pa še vaje z rešilnimi lestvami. Po zaključku gasilskih vaj je bilo v dvorani zadružnega doma zborovanje, katerega se je razen članov prostovoljnih gasilskih društev u-deležilo tudi precej prebivalstva. Zborovanje je začel predsednik prostovoljnega gasilskega društva Šmarje, nato pa sta pozdravila novo ustanovljeno domače društvo predsednika gasilskih društev iz Dekanov in Pirana. Predsednik gasilske zveze koprskega okraja Angel Gruden je v svojem pozdravu nakazal vlogo in naloge prostovoljnega gasilskega delovanja v Slovenski Istri ter poudaril, da bo treba v prihodnje posvetiti mnogo pozornosti strokovnemu usposabljanju članov, hkrati pa začeti s sistematičnim u-stanavljanjem tečajev za prvo pomoč. Ob koncu je govoril tudi poveljnik gasilske zveze Slovenije Miran Spicer, ki je pohvalil delovanje prostovoljnega gasilstva v Slovenski Istri, saj so v zadnjih dveh mesecih ustanovili že dve gasilski društvi. Gasilska zveza Slovenije bo nudila tem krajem vso- pomoč, zlasti pa bo omogočila članom tukajšnih gasilskih društev obisk strokovnih tečajev v Sloveniji. Po zborovanju je bila za člane prostovoljnih gasilskih društev za-kuska, nato pa prosta zabava s plesom. iz Postojne bodoče delo. Izvolili so nov mestni odbor. Za predsednika so izvolili tovariša Rudijo Honna, za tajnika pa Vida Dolenca. * Na pobudo MK ZKS so se sestali predavatelji in mestni odbor Ljudske univerze. Razpravljali so o problemih v zvezi s predavanji o gradivu s VI. kongresa KPJ. Izpopolnjen je bil tudi mestni odbor LU ter rešena nekatera organizacijska vprašanja. * V ponedeljek je obiskala Postoj-sko jamo skupina turških parlamentarcev, ki se mudi na obisku v Jugoslaviji. Goste, ki so bili silno navdušeni nad lepotami jame, so spremljali tovariši Ferdo Kozak, dr. Marjan Brecelj, Zoran Polič in drugi. Veliko zanimanje je v Postojni '/zbudil 11 metrov dolgi in 5 ton težak kit, ki so ga ujeli ribiči pri otoku Pagu v Dalmaciji. Staro in mlado je drvelo na cesto, ko so ga skozi Postojno peljali v Ljubljano, kjer bo razstavljen do 5. t. m. BRKO Okrajna konferenca OF v Postojni V torek je bila v Postojni okrajna konferenca Osvobodilne fronte. Zbrani delegati so po izčrpnem referatu obravnavali stanje svoje organizacije, Ugotovili so, da so bili po_sebno v zadnjem letu člani Fronte vse premalo aktivni. Analizirali so stanje po posameznih področjih in ugotovili, da so pravzaprav sami odgovorni ljudje v organizaciji zaradi svoje premajhne aktivnosti v prvi vrsti krivi za splošno mrtvilo ostalega članstva. Po sprejetih sklepih in obvezah lahko smatramo konferenco za pravo prelomnico v delu OF, oziroma bodoče Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije in posebej postojnskega okraja Izbrani delegati, ki bodo svoje članstvo zastopali na bližnjem IV. kongresu LF, bodo lahko povedali na tem velikem zborovanju, da na Postojnskem ljudje trdno stoje v eni vrsti z vsemi ostalimi Slovenci in Jugoslovani v naši borbi za izgradnjo boljšega življenja! O delu Fronte v postojnskem okraju bomo še poročali. B. To je prišlo do ¿»raza na občinski letni «¡kupščinj invalidov v Bulo vi jah. S 100-odstotno udeležbo fto ■invaiidi pokazali, da se hočejo res-rro oprijeti dela. Med razpravo so skleaiili, da se hočejo pomeriti z najboljšo občinsko enoto invalidov, to je s komensko, ki je kot najboljša v sežanskem okraju -odnesla, prvo mesto v tekmovanju za VI. kongres ZKJ. Tekmovali bodo s komensko zvezo med drugim v naslednjih točkah: katera bo čimprej dn na slavnosten način izročila (Sanom nove članske knjižice, pobrala vso planirano članarino za prvo polletje, pridobila največ novih naročnikov na Invalidski vestni,k in na druge časopise in končno katera občinska zveza 'bo bolje skrbela .za svoje članstvo. To sd zamišljajo tako, da bodo skr-beilj za evidenco vseh vojnih sirot, skrbeli za njihovo vzgojo, nadaljnje šolanje 'in učenje, da bodo nabirali prijave za topldško an klimatsko zdravljenje najbolj zaslužnih in potrebnih članov in da bodo pomagali iskati dokumente za dosego otroškega in invalidskega idodatka. Končno so sprejeli v tekmovanje še, katera zveza bo bolje /povezana z ljudsko oblastjo in z 'množičnimi organizacijami ter pomagala pri gospodarskO- (Nadaljevanje s 3. strani J ker ni imel značaj kmetov. V družbenih planih okraja Koper je bil ugotovljen narodni dohodek iz kmetijstva. V tem pojmu je bila zapo-padena vsa zemlja, ki je sposobna za obdelovanje. Ker je del te zemlje v lasti nekmetov, ki niso plačali nobenega davka, je jasno, da je celotno davčno breme od zemlje padlo na kmi(ta. Danes, ko se odmerja davek po katastru, je to nemogoče. §e posebno je zanimiv člen 21. odloka, ki ima tale določila: a) Če je zemljiški dohodek na območju i>sega okraja kakšno leto precej manjši ali večji od povprečnega dohodka, se lahko na podlagi predpisov za izvrševanje tega odloka zo to leto sorazmerno zmanjša oziroma poveča katastrski dohodek za ves okraj ; b) če se dohodek davčnega zavezanca poveča zaradi melioracij ali spremembe kulture, se katastrski dohodek ne poveča, temveč se lahko celo zmanjša za dobo, ki bo še določena: c) če se zaradi elelentarnih nesreč občutno zmanjša dohodek z zemljišča davčnega zavezanca, se davek odpiše v sorazmerju z nastalo škodo. Kaj sledi iz določil člena 21. odloka? Da se naša ljudska oblast zaveda pomembnosti kmetijske proizvod-nje našega teritorija in željo ljudske oblasti po napredku našega kmetijstva. Poleg ostalih ukrepov, ki jo't je podvzela v vseh teh letih obstoja (znižanje cen reprodukcijskega materiala za kmetjstvo, razne nagrade za dosežene uspehe1, posameznikov v kmetijstvu, vsa ogromna finančna sredstvo iz proračunov, vložena v raznih oblikah za napredek kmetijstva itd.), je ta najnovejši malenko- poltit&finih akcijah. Invalidi v Koramj bo imeli i*:oj,o letno ¿kupšnino osem dni osa tem. Seveda so sprejeli napovedano tekat»-vanje dn .ga še nelo ¡razširili s ttan, tla so napovedali itdkan-oranje i"se*a osnovnim organizacijam VVI TSfii primorskih okrajev: Tolmin, NoTa Gorica, Postojna in Koper. Nič čudnega, če so komenski invalidi tako zavedni, saj lahko iftis>. parno že po njihovem številu da so veliko diali v NOB in da j« revolucionarni duh ostal v sleheraffim članu invalidske organizacije. Vili OSP Kulturno prosvetno življenje v naši vasi je v zadnjih dveh mesecih zelo oživelo. Med drugim so u-stanovili dramsko skupino, pevski zbor in godbo. Člani navedeni!» skupin se pridno pripravljajo za nastope. Najvažnejši gospodarski dogodek je dograditev ceste Crnikal—Osp, ki bo povezala tudi Gabrovico z glavnimi komunikacijami. Cesta je bila doslej zapuščena in zelo poškodovana, tako da so morali navoziti gramoza v vrednosti 800.000 dinarjev. sten, vendar značilen po tem, da pozitivno vpliva na individualna gospodarstva našega okraja. Vsakemu ukrepu posameznega gospodarja z« napredek njegove lastne, kmetije in s tem narodnega gospodarstva kot celote, sledi davčna olajšava. Vsaki ner sreči, ki ni po krivdi proizvajalca (elementarna), sledi sorazmeren odpis davka. S tem določilom pa je tudi jasno poudarjeno, da se lahko le v primeru slabe letine ali izredno dobre letine, celotnega okraja, ne. pa posameznikov, spreminja katastrski dohodek navzdol ali navzgor, Rezidtati. takega načina odmerjanja davka na dohodek kmečkim gospodarstvom se že očituji\'o danes, ko je odmera davka za leto 1952 že izvršena po novem načinu. So primeri gospodarstev, ki so plačala v letu 1951 znatno višje davke, kakor jih bodo plačali v letu 1952, in tudi obratno so primeri gospodarstev, ki sn plačala v letu 1951 znatno nižje davke, kot jih bodo plačala sedaj. To pa so večinoma močnejša gospalar-siva. Ti vsekakor ne bodo sprejeli novega načina odmere z navdušenjem, temveč obratno z godrnjanjem, kelr so do sedaj zanje plačali mali in srednji kmetje. Toda vse njihovo godrnjanje in lajanje preko agentov časopisa Giornale di Trieste, na katere se obračajo, bo zadušilo zadovoljstvo večine kmečkih gospodarjev, ki bodo spoznali in občutili pravičnost novega ukrepa ljudske, oblasti. V bodoče pa bomo te godrnjače razkrinkali z imeni in z dokaznim materialom O njihovih da\odkih. Razumljivo je pa, da se pri taki spremembi sistema obdavčevanja vrinejo tudi pomole. Te bodo organi ljudske) oblasti z veseljem popravljali, če bodo nanje opozorjeni, M. S Drobne novice Šem.polaj — slovenska vas v devinsko- nabrežinski občini ob cesti iz N® brežine v Komen. Zaradi krize v kamnarski idustriji. v bližnji Nabre-žini morajo kamnarji v tržaško industrijo. Tipičen kraški vodnjak na sliki, kaže obrtno spretnost in okus domačih kamnarjev ciriiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiii iiiimii [liiiiiif iiiittiiiiiiiiiiriitiiTiiaiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiti iniitTi itimii i iiiiii) rtitm liitm i»i)ti]i-tn ttiu Nekaj drobnih vesti imamo, ki bi jih .radi povedali. Bred nekaj tednj je bil sestanek vseh prosvetnih delavcev, ki so se obvezali, za glavo in jokal kot otrok. Vojko je pozval vojake, naj se zberejo sredi barake. Počasi so prihajali k zavesti in izvršili povelje. Povedali smo jim, da bomo zaplenili vse, kar je vojnega materiala, njihove osebne stvari pa pustila. Vojko jim je govoril o našem boju proti fašizmu, o moči partizanske vojske in zaveznikov ter o brezizglednosti nacifa-šisličnega podjetja. Ko je končal, so, obrabreni zaradi takega postopanja z njimi, pričeli moledovati, naj jih ne pobijemo. Govorili so o družinah in kazali fotografije svojih otrok. Eden od njih, pa je privlekel od nekje svoj kov-čeg in stresel vsebino na tla. Prav na dnu je imel majhen zavitek. Mrzlično ga je pograbil in razvil. Pokazala se je lepa rdeča kravata, popolnoma nova in skrbno zlikana, Pomolil jo je Vojku: »Sdgnore, guardate. Anche io sono eomuniista e porto la eiravatta rossa. Mio padre era in Russia ed era gran-de amiioo di Lenin! Ed io ...« Hoteli je reči šc nekaj, pa ga je Vojko presekal: »Fant. ti si pa visoko posegel po zaščiti. Kar spravi kravato. Kar pa se komunizma tiče, bi bilo tvoje mesto drugje in ne tu, če je vse tako. kakor praviš. Sem že rekel,« se je obrnil k ostalim »da vas to pot pustimo žive. Toda, če se še kdaj najdemo skupaj, bo zadeva drugačna. Sedaj veste in ravnajte se po tem.« Bili smo skoraj gotovi. Vsak od nas je vrgel na ranuo po eno zaplenjeno puško; Janko je z enim tovarišem razstavil strojnico. Strelivo je bilo spravljeno v nahrbtnikih. Vzeli smo tudi nekaj odej in obleke, toda ne mnogo, ker smo bili že dovolj obloženi. Saj je bilo poleg desetih pušk in strojnice okrog tri-lisoč nabojev samo za »Bredo« zraven pa še vsi rezervni deli in orodje- Nekdo od naših, mislim, da je bil prav Aleksander, je bil obljubil dežurnemu v taborišču, da prinese uro. Hotel si jo je »izposoditi« od enega od vojakov, pa je ta zagnal takšen cirkus zaradi nje, da se nam jc kar zasmilil. Da je to vse, kar ima. da smo obljubili, tla ne bomo vzeli, kar je njihovega, da je uro res sam kupil in ni državna. Polno tega je vedeli povedaitu. Ko smo se. dovolj nasmejali, je. posegel vmes Vojko in odredil, da se ura vrne. Odpravljali smo sc. Že smo bili na vratih, pa je eden od vojakov pričel klicati, naj sc vrnemo. Pogledamo kaj je. »To ste pozabili«, je privlekel iz nekega kota, kjer je ležala razna šara, velik lonec. »Je državno hi rekli ste, da ne sme od tega nič ostati.« V loncu je bilo nekaj čez dvajset italijanskih ročnih bomb. Ko smo pregledovali! barako; jih nihče od nas ni bil opazil. Seveda so nam prišle prav. »Tako je. prav,« ga je smeje pohvalil Vojko. »Sedaj pa lepo ležite in jutri, da se nihče ne gane. Straža ni potrebna saj aimmia kaj varovati. Zjutraj javite svojim nadrejenim, kaj se je zgodilo, .vašim tovarišem pa povejte, da bomo pustili živega vsakogar, ki se nam ne bo upiral. Kdor pa ibo dal na nas samo en strel, je izgubljen. Capilo?« »Capito!« Zaprli smo barako in nekdo je, ker je bila ključavnica pokvarjena, zavczail vrata » koncem žice, kakor se navadno zapirajo koče, kjer ni ničesar. kar bi se izplačalo vzeti. Zunaj smo se zbralli skupaj in zapeli. Nato smo počasi krenili v hrib. Akcija je biln izvršena. »Takale mizerija,« je še mimogrede, kakor sam zase pripomdnll Vojko. »Kar jeza me spopade, ko vidim kdo nas dolga lota tlači in zatira. Joče zaradi ure! Tisoče naših ljudi pa brez solze .gleda, ko jim požigajo vse, kar imajo, ne beseda ne prošnja ne pride iz. njihovih ust. Ti isti .požiga!«! pa, ko mahneš,so pripravljeni biti vse kar hočeš: komunisti, Rusi, morda celo Kitajci, da si le ohranijo življenje. In tole naj komandira s svetom!« Včeraj petega februarju je preteklo deset let. odkar so odšli v partizane trije mladi tovariši: Dominik Ko-bal, Janko Vojska in Janez Vojska, Ker predstavlja ta dogodek odločen prelom v zgodovini Sebrelj, naj v kratkem osvežim spomin, da bodo mladi ljudje, ki jim je včasih težko napraviti korak naprej v razvoju videli, kako odločno so ti tovariši utopili na pot borbe in korakajo po (ej poti tudi danes. XXX Pri Ozebku leži na mrtvaškem odru mladi gospodar Jakob. Podlegel je bolezni, ki mu jo je prinesla svetovna vojna 1914-18. Velika soba je polna v-ašča.nov, ki so prišli kropit miladoga gospodarja.,ki leži negibno na visokem odru med rožami, katerih lepota je zanj neobčutena. Dobri ljud je so jih prinesli, da bo vsaj spomin na zadnji večer ostal lep — lepši, kot je bilo življenje mladega gospodarja, ki mu življenje ni prineslo nič dobrega. Noč je lepa in svetla. Po zmrzlem snegu hiti mala četica partizanov, ker je dobila nalogo, da prav to noč sprejme v svoje vrste tri mlade fante. ki so se odločili za odhod v partizane. V gostem smrečju Dolinarske-ga Kavka je njihovo taborišče, skrito in zastraženo. Dobro uro hoda jih čaka Že prej so bili obveščeni, da je pot varna, zato korakajo brezskrbno naprej, V ogstilni Klomenčič je v stranski sob! zbran vaški odbor OF, tovariši Stanko, Viktor. Andrej in Ve-ster. Kratek posvet in že se razidejo, da obvestijo mlade tovariše, naj bodo pripravljeni. Čez dobro uro so že zbrani pri! Klemenčiču. Ponosna sa-mozavest odseva z obrazov mladincev, ki so se odločili, da prav to noč nastopijo pot borbe za svobodo. Mlladii tovariši radovedni! opazujejo partizane, ki jih prvič vidijo. Skupno z njimi bodo od sedaj naprej branili svojo zemiljo in pomagali izganjati iin uničevati okupatorja. Prav list; večer je vaški odbor OF odločil sporazumno s komisarjem Srnjakomin komandirjem Vilkom, da se partizani prvič javno pokažejo ljudem. Kot nalašč je bila dana priložnost, da je bilo veliko število va-ščamov zbranih pri Ozebku pri čuvanju umrlega gospodarja. Tudi par-t.; zani bodo izkazali zadnji pozdrav ]K>kojnemu Ozcbkovemu Jakobu. Izbrali so skupino treh s komandirjem na čelu. Vzeli so puške, pripeli za pas bombe in še vsak velik svetel nož. Člaaii vaškega odbora so jih spremili, toda samo do giluvnega vhoda. da ljudje ne bi prezgodaj zvedeli za njihovo povezavo s partizani. Bilo b; nevarno tvegati kaj takega. Partizani so vstopili in glasno pozdravili : »Zdravo.« Splošno presenečenje in molk. Nekateri so se nemirno premikali na sedežih, druigd pa so se sploštljivo umaknili partizanom, ki so šli po sredi sobe do odra. Komandir je tedaj ukazail: »Mirno.« Pet minut grobega molka. Lahko lni bilo slišati šivanko, če bi padla na lila. Znova pade povelje: »Odhod.« Vse oči so obrnjene za odhajajočimi partizani. Šele čez prccej minut se napet ost v sobi poleže. Vse do j.utra je nato potekal razgovor samo o partizanih. Nekateri so bili radovedni, kako da so prav tisti večer prišli. »Ali je mogoče pokojni! gospodar tudi kaj vedel o tem,« so vpraševali. Vedel jc, to lahko povem danes in je bil pripravljen tudi pomagati. Deset let ... Kcliko so trije mladi partizani doživeli od takrat do danes. Pol, ki so jo nastopili pred desetimi leti je bila težka, toda biiila je polna uspehov. Njim so sledili še 'drugi posebno po zlomu Italije. Laliko so danefe ponosni, da so častno izvrševali naloge in obljubo, ki so jo tisti večer dali komandirju Vitku. To pot nadaljujejo tudi danes: Dominik je oficir J.LA, Janko podofiear Ljudske milice, Janez delavec v industrializaciji države. Veliko bi lahko napisal o borbi in zvestobi ideji OF, ki so jo ti trije mladi partizani imeli tudi v domači vasi. Ni jih omajalo podtalno delovanje nasprotnikov in lilapsev okupatorja. Pokazali so, kako se bori pošten in značajen mladinec za novega človeka, za nove in boljše odnose v vasi in za boljše življenje. Viktor 1 K France Magajna: Samo m ÄSM .a-fi HHH________" . ' H-MIA isifpr .........SÄ M -|J1 m i« Hilt Motiv iz Sežane: Moderne prometne zveze P.A. — Ogarev: UTRINKI S KRASA NAŠ KRAS Sivi zidovi — sive ograde, kamenje, kamenje vsepovsod, ^a hrastih, v brinju slišim skržade, siva živina se pase vserod. V tefi sivih ogradah je zemlja kol kri, v teh sivih ogradah teran kraški zori, v teh sivih ogradah so sive še kraške vasi. lisel Iz vse te sivine pa utrne se blesteča in ni več kot nekdaj je bila vsa tiha. boleča: V teh sivih ogradah — V TEH ŽIVIH OGRADAH smo Kraševci trdni in živi ostali, trdo in močno smo svobodo kovali od gora do morja —-do morja .. . Zanimivosti iz znanosti in tehnike NAJVEČJE DREVO NA ZEMLJI. Najvišja drevesa na svetu so sekvoje v državnem parku v Kaliforniji. Med njimi je na prvem mestu sekvoja imenovana »General Slierman«. visoka nad 130 m. Toda drevo z najdebelejšiir deblom je verjetno meksikanska cipresa »Eli Tule« pri Oaxaki, ki jo vidite na maši »liki. Obseg tega velikana je. 40 m, najdaljša veja je dolga 60 m, stara pn je verjetno 2000 let. Ta starost pa je majhna v primeri s sekvojami, ki dosežejo starost tudi 5000 let. NEVARNOSTI CLOROMVCETI- NA. Strokovni časopis Združenja Pretresljiva revščina, in zaostalost italijanskega Juga sta postala že kar priljubljena snov najrazličnejših pisateljev, ki v živih barvah opisujejo to posebnost sončne Italije. Toda malokdo se je doslej dotaknil bede, ki se z naravnost bahavo prešernostjo, kot v posmeh vsej civilizaciji severne Italije, šopiri takorekoč na pragu najbogatejših italijanskih pokrajin — v Padovi delti. Asfaltirana cesta, ki vodi od Fer-rare k Jadranskemu morju, se nenadoma konča v Ostelu, odkoder te prašna in od kamionov razrita pot pripelje do mesteca Comacchio, ki ga imenujejo tudi metropola bede. Lepo obdelana polja Padske nižine so nenadoma, kot v pravljici izginila in pred teboj se odpre pogled na puščavo Padove delte, ki je poleti požgana od sonca, pozimi pa poplavljena. Na 400.000 hektarih, životari približno 300.000 prebivalcev, v veliki večini poljedeljskih delavcev brez zemlje, ki s skrajno primitivnimi plugi, kakršne najdeš morda le še na Sardegni in v naj-zaostalejših predelih južne Italije, rahljajo težko zemljo, medtem ko se žene z okornimi motikami mučijo z razbijanjem prstenih kep. Tu ne srečaš ne traktorjev, ne drugih modernih pripomočkov sodobnega poljedelstva. Opazovalcu se sredi civilizacije nudi slika stoletne o-rientalske zaostalosti. Malo dalje, v Vale, pa je velik del zemlje stalno pod vodo. Tu se prebivalci preživljajo s skromnim ribolovom, prebivajo pa v kolibah, iz blata zgrajenih. Prvi pogled na ulice Comacchia daje sicer vtis živahnosti in raz- ameriških zdravnikov je objavil vest o osmih smrtnih slučajih, ki so nastopili pri bolnikih, ki so jih zdravili s Cloromyceliuom in so vsled tega zdravljenja postali zelo slabokrvni. Po objavi te vesti je komisija, ki izdaja dovoljenja za izdelavo farmacevtskih izdelkov odločila., da bo zasledovala vse. primere te nevarne slabokrvnosti in ugotovila morebitno vzročno zvezo med to boleznijo in cloromycetinom. KOMARJI NE MARAJO NYLČINA. Družba angleških zoologov poroča, kako reagirajo komarji na različne tkanine in barve. Ugotovili so, da komarji ne sedajo na nylon in na atlas. Ljubijo pa mehke in vlažne tkanine ter črno in bledo višnjevo barvo. BOMO V BLIŽNJI BODOČNOSTI LAHKO LETELI NA DRUGE PLANETE ? Ob stoletnici Združenja ameriških inženirjev sta dva člana v svojem poročilu izjavila, da bod» v -prihodnjih petih letnih raketni izstrelki preleteli daljave nad 1600 km v vse mir je. Pripomnila pa sta, da sedanja znanstvena raziskovanja še ne omogočajo m edplaneta rni h poletov s pilotom. Še pravih čevljev nimajo gibanosti, kajti žene, otroci in tudi veliko moških — vse vrvi po zaprašenih ulicah in na videz prekipeva od živahnosti. Toda razgibanost te prečudne prestolnice ni odraz živahnosti, sproščenosti in zadovoljstva njenih prebivalcev. Nasprotno, ulice so polne, ker se ljudje bolje počutijo zunaj kot pa v bornih kočah in barakah, v katerih v eni sami sobi, brez poda in pravega pohištva životari često tudi po sedem ljudi najrazličnejših starosti. Ce prištejemo k temu še brezposelnost — v času pospravljanja letine je brez dela okrog 70% delavcev, v nesezonskih mesecih pa tudi 90 in več — potem bomo šele prav razumeli živahno sliko, ki nam jo nudi Comacchio. Higienske in prosvetne razmere so dokaj žalostne in na noben način ne delajo časti onim, ki si la-ste monopol na izvoz 2.000-letne kulture. Comacchio, ki ima nekaj manj kot 10.000 prebivalcev, je brez vodovoda in kanalizacije. Pitno vodo dovažajo s primitivnimi vozmi od 30 km oddaljenih izvirov in jo prodajajo po kozarcih, kot za Mah-dijevih časov v Khartumu. Trahom in tuberkuloza neusmiljeno gospodarita med prebivalstvom, ki je brez najosnovnejših zdravtvenih ustanov. Po uradnih statistikah o-biskuje šole manj kot 30% šoloobveznih otrok, nad četrtino odraslih prebivalcev pa je nepismenih. In vendar si v dobrih dveh urah za avtomobilom v Bologni, enemu izmed najstarejših univerzitetnih središč v Evropi... Comacchio in Padova delta sta dve imeni, ki jih uradni krogi v Rimu kaj neradi slišijo omenjati, posebno od tujca. Povedali vam bodo, da je to zelo težak in zapleten primer in da so konec koncev tudi že nekaj naredili za izboljšanje teh kričečih razmer. Res! Med fašističnim režimom so nekatere izsuševalne družbe dobile koncesije v Delti in iztrgale močvirju nekaj tisoč hektarjev zemlje, ki je sedaj sposobna za obdelavo. Toda v izsuševa-nje so investirale le minimalne ka-pitale, kajti večji hektarski donos ob intenzivni obdelavi zemlje bi imel za posledico večje obdavčenje, to pa bi zmanjšalo razmerje med investiranim kapitalom in dobički, kar nikakor ni bilo v interesu melioracijskih družb. To pa je tudi vse, kar je Italija doslej dala številnim prebivalcem Delte in na to se sklicujejo današnji uradni krogi v Rimu, čeprav še pri tej malenkosti nimajo prav nobenih zaslug. SAMOMOR VSAKEGA DESETEGA PIJANCA V ZDA. Po statističnih podatkih iz leta 1948 je bilo v ZDA na 150 milijonov prebivalcev — 4 milijone alkoholikov. Znanstvenik dr. Lcmere z vvashingitonske univerze je ugotovil, da jc povprečna življen-ska doba alkoholikov samo 35 let. Dalje je ugotovil, da je od 500 alkoholikov, ki jih je opazoval dolga leta, napravilo 53 samomor, nad 100 jiih je umrlo od ailkoholionih bolezni, le nekaj pa se jih je spreobrnilo iz zdravstvenih ali verskih vzrokov. Jaz pravzaprav ne maram o Kra-ševcih govoriti; vsi veste, da še nikoli niiisetm. Ne maram pa zato, ker, prvič, nisem .nikoli gotov, da je vse tisto res, kar ibi čelestal o njih; drugič, ker Krašovoi take ljudi kot setm jaz mirzijo, da se jih moram že zdaj izoigibaiti, in, tretjič, ker se sploh ves svet na Kraševce logoti in jim želi, da bi utonili v Rdečem morju. Vzemimo za »pergliliengo« tole zgodbo. Morda je resnična, morda ni. Marsikdo jc ne. bo verjel, jaz sem jo pa le slišal od stare kraške groe, k,i se pošteno laže le pri sveti spovedi, ko slovesno obljubi, da ne bo več grešil. Sicer pa ta zgodba ni 'kaj posebnega. Če se vam kam mudii,jo laliko kan- tukaj prekinite.iNiliče ne bo zaradi loga žailoval. Razodeva pač samo visoko rizviti čut Kraševcev za vesele strani sicer tako puščobnega vsakdanjega življenja. Potuje torej Kraševec iz Sežane proti Postojni! in potuje peš. Kje pa n ij vzame potrebne solde za sodiVli-■ia vozila! S svojo borno četrtinko konjske sile pešači, mirno mimo »torij in Senožeč .in vso pot itrpi zaradi okrutnega dolgočasja. Ko -bi vsaj imel ob sebi kakega naivnega tovariša. da bi mu spotoma natvezal kako bajko, pa ni imel takega Sama-riitana in mi kazallo, da ga bo v do-glednem času imel. In ko takole koraka ves bejden od Razdrtega proti vzhodu, zapazi ob veliki ogradi nekje, da se onstran pilota pase v otavi prekrasen bik simondolske pasme. Kraševec sede na obcestni kamen in občuduje prelepo žiivall. Zdajci ga obide prirojeno hu-domušje in pravi sam pri sebi na glas. »Jejliaita. kako bi bilo smešno, če bi jaz zdajle skočil čez plot, pograbil bika za roge in mu močno po-drsal z gobcem po travi!« iSijajna domislica je bila Kraševcu tako zelo všeč, da se je od smeha povailjal po obcestni ledini in se je krohotall tako na glas. da je pregnal iz bližine vse vrane. In kakor si je bil burko zamislil, tako jo je sklenil brez oklevanja in odlaganja praktično izvesti. Splezal je čez plot. Dostojanstveni bilk se ni zmenili zanj; mirno je nudil otaivo naprej, kakor da je grof. Bližail se mu je Kraševec pečini dna, »da ga ne opla-ši« in prijazne besede mu je govo-ril: «Na, bikec; na, na, bikec! Priden bikec, ilep bikec'« Bik se ni prav .nič ozrl, saj je bil vajen talki h pametnih ljudi. Nit! toliko ni bil radoveden, da bi pogledal. kaj mu .oni ponuja. Toda takrat. ko je Kraševec planil naprej in je kakor Ursus s silnimi rokami pograbil njegove) roge, se je bik vendarle močno vznemiril. ( Nadaljevan je prihodnjič J Zrcalo skrajne revščine prikazuje slika OB TEDNU SLOVENSKE KNJIGE Dober tovariš mi je pred dnevi pripovedoval: »Imel sem prijatelja, ki je že v šolski dobi imel knji-'ge prav tako rad kot svoj dom. Takrat ko so Italijani prepovedali delovanje prosvetnim društvom, zatrli vse časopise in še Goriško Matico, ga je to tako zadelo, da se nekaj dni sploh ni mogel znajti. Nekega dne sem ga srečal kot vedno vsega potrtega nad nasiljem, ki ga je moral prenašati pod okupatorjem.« »Ali imaš nekaj časa, da bi šel z menoj,« me je nagovoril, »ti bom nekaj povedal:« »Seveda, zate tudi opolnoči, če želiš,« sem odgovoril. Odšla sva v njegov čebelnjak, kjer je bilo varno, da naju ne bo nihče zmotil. Skrbno je zaprl vrata še z zapahom. »Tako,« je nekako olajšano vzdihnil, »sedaj ti bom nekaj pokazal. Prej pa bova poskusila, kakšen med so letos nabrale moje pridne čebelice.« Vzel je iz žepa nož, ga odprl in prav nalahko odmaknil končnico pri prvem krajniču. Cebelna družina se Je vznemirila, ko je začutila prepih. »Le pridne bodite, saj ne bo nič hudega,« jih je miril, ker je bil tudi dober čebelar. Vzel je izpodrezač in posegel z njim v panj. Nalahko je odrezal kos satovja in ga vzel iz panja. Bilo je na njem polno čebel, ki so nemirne letale sem in tja. Moj prijatelj pa je vzel vžigalice, prižgal suho gobo in z dimom, ki ga je pihal v odrezani sat spravil vse čebele nazaj v panj in ga nato previdno zaprl. Položil je sat na čist papir in mi ponudil: »Odreži in poskusi.« Seveda sem rad ubogal, ker me je med tako prijetno ščegetal v nosu. Vzel je tudi sam. Pri tem se je udobro-voljil in začel razgovor: »Vidiš,, zdi se mi, da so Italijani planili v naš dom prav tako kot sedaj midva v čebelnjak. Dolga leta smo zbirali knjige v naših knjižnicah, sedaj pa so jih nam vzeli. Meni jih ne bodo, sem že tako napravil.« Postal sem radoveden, kaj bo še povedal. Vstal je in začel premikati panje, ki so bili lepo zloženi na lesenem podu. Dvignil je nalahko pribito desko in tedaj sem ves presenečen ugledal pod podom — celo knjižnico. Zadovoljno me je motril: »Tako, vidiš, sem jih skril, da mi jih ne najdejo. Ali je bila to dobra ideja, kaj ne? Naj jih čuvajo moje čebelice, dokler se časi ne bodo spremenili. Upam, da to ne bo dolgo trajalo.« Položil je desko nazaj in uredil panje kot so bili prej nato pa znova prisedel: »Nisem ti še nikoli pripovedoval, kako sva z mojim prijateljem kot šolarja zbirala in kupovala knjige po vaseh. Mislim, da te bo to zanimalo. Le dobro poslušaj. Ko sva še obiskovala osnovno šolo nama je nekoč učitelj posodil iz šolske knjižnice mladinsko povest »Robinzon.« Brala sva jo s taj-firn užitkom, da so nama ostali vtisi še več let potem. Takrat se je v najini notranjosti prebudilo zanimanje za knjige. Zaželela sva, da bi tudi sama imela vsaj majhno knjižnico. Kolikokrat so nama tekli pogovori samo o tem vprašanju. Tako živa je postajala ta želja, da sva še ponoči sanjala samo o knjigah. Sklenila sva, da jo bova uresničila. Kako, ko pa nisva imela denarja. Pa je bila najina iznajdljivost kos tudi tej zapreki. Dogovorila sva se, da bova pripravila jeseni količev in vitrovnikov in napletla vsak po nekaj košev, ki jih bova potem odnesla v prodajo kot Ribničani svojo suho robo. Tako sva tudi napravila. Ko je na pomlad odlezel sneg iz dolin v višine, sva zadela vsak svojo krošnjo in odšla na prvo kupčijo. Predstavljala sva si vse drugače, kot je bilo v resnici. V dve uri oddaljeni vasi sva ponudila pri prvi hiši proizvod najinega dela: »Kupite koše in listnike.« Prišel je gospodar in strokovnjaško ugotovil, da so koši zelo slabo pleteni. »Kaj bosta s tako slabo robo, poba, saj je ne bo nihče hotel kupiti.« To je bil tak udarec za oba, da sva v prejšnji samozavesti popolnoma popustila: »Koliko pa daste za enega,« sva mu ponudila vsa skrušena. »No, ker vidim, da sta dobra poba, vama dam za ta koš osem lir,« je dejal in izbral srednji oprtnik. Spogledala sva se. Osem lir, to je toliko kot. staneta v Gorici dve Bevkovi knjigi. »Naj bo, ker ste ravno vi,« sva privolila in spravila denar v žep, ker listnice tako nisva imela. To nama je vlilo malo poguma, da še naprej ponujala svojo robo. Ves dan sva hodila po vaseh in sva imela zvečer še pet košev. Te sva dala v trgu nekemu zakotnemu sleparskemu trgovcu kar »na čez« za 16 lir. Ta nama je dejal: »Saj še tega denarja niso vredni, pa naj bo. Vrgel jih bom tja v kot. Ce segnijejo, ne bom imel veliko škode.« Najrajši bi se bila oba zakadila vanj in mu jih naštela nekaj s pestmi, tako naju je bolelo njegovo zaničevanje najinega dela. Tudi če sva kupčijo tako slabo opravila, sva se vseeno vesela vračala domov, že sva videla najine prihodnje knjižnice. Takoj prvo nedeljo sva se dogovorila, da greva na pot — na kupčijo s knjigami. Oglasila sva se pri kmetu Korenu v Idrijski dolini. »Ali imate kaj starih knjig,« sva samozavestno vprašala. Na peči se je počasi vzdignil 70 letni Jože, ki je bil nekaj let prej prišel iz Amerike: »Kaj pa bosta rabila knjige,« je ves začuden vprašal. Povedala sva, da rada bereva ter da bi rada imela tudi svoje knjige. »Pa imata kaj denarja,« .je. vprašal. »O, imava, imava. Kar poglejte.« Pokazala sva mu vse, kar sva imela: 40 lir. Vedela sva, da je mož zelo lakomen na denar, pa ga je to takoj udobrovolilo. Počasi je vstal s peči in naju povabil s seboj na podstrešje, kjer bova lahko izbrala, kar nama ba všeč. (Nadaljevanje na 11. strani) Iz govora imiv. prof. dr. Ljubimo Prešerna! Marsikdo je morebiti pomislil ob tem: nesodoben in nepotreben klic! Kaj more namreč lepše pričati o 'tem, da slovensko ljudstvo ljubi Prešerna, kakor to, da mu je postavilo po zastopnikih kranjske občine prav v dobi svojih najhujših naporov za gospodarstvo in politično samostojnost ta mogočni spomenik, ki se dviga pred naini. Poleg tega je naše ljudstvo po isti svoji cdinici poskrbelo, da sc obnovi in zavaruje prod »časom silo« Prešernov nagrobnik in da se pdetetno preuredi njegovo nekdanje bivališče v tem mestu. Samo velika in požrtvovalna ljubezen je zmožna takšnih dejanj, ki danes razsvetljujejo obličje vsega našega ljudstva. Zato je upravičeno vstal iz kroga ilistih, ki so vodili svoje občane pri takem delu, klic, ki sc mi zdi primeren, da nas vodi tudi pri današnjii slovesnosti kakor pri vsem našem dejanju: Ljubimo Prešerna! Oprostite mi, če hočem dati temu klicu, poklican samo po čudoviti, dasd nezasluženi sreči, da smem že nad četrt stoletja govoriti naši mladini. prej srednješolski, zdaj visokošolski, o lepoti Prešernove pesmi in o tragični veličini Prešernovega življenja, neko določeno vsebino, ki sc mi zdi nujna, da bi mogel vsakdo izmed nas postaviti Prešernu v svoji duši spomenik, dostojen vrednosti njegove poczijei in ustrezen veličini monumenta, ki stoji pred nami. Ljubitj Prešerna pomeni: ljubiti lepoto, iskati resnico in bojevati sc za pravico, kajtii te vrednote izžarevajo s čarobno močjo njegove pesmi. Prešeren je prvi in največji tvorec lepote v našem jeziku. Njegova pesem sije že nad eno stoletje v mirnem, nezbledelem sijaju, ki mirno gori nad katastrofami držav in dnužbe kot večno ustvarjalno dejanje slovenskega človeka — enakovreden v svo jem hrepenenju po lepoti in v umetniški ustvaritvi lepote — pesniškim genijem človeštva. Čudež jc in živa stvarnost, ideal in toda življen-ska resnica, čista ljubezen do trpečega človeka in ostra obsodba sebičnosti, lepota nad lepotami je, iljuba vsem, ki jo poznajo, nam pa najdražja, saj jo samo mi moremo'do dna občutiti in do kraja razumeti, ker je uresničena z milimi glasovi naše materinščine. Ta se je odtrgala prav spričo Prešernovega skelečega trpljenja zaradi suženjstva domačega rodu in neizobraženosti materinega jezika, spričo Prešernovih prehrepene-čih želj po čisti in odrešujoči ljubezni iz src in ust našega ljudstva, se vzkrilila v Prešernovi ustvarjalni domisli j i ob zgledih svetovnih poezij nad našo zemljo in zasijala vsemu narodu kot znamenje boja za osvoboditev in kot poroštvo zmage v tem boju. Prešernova pesem je naša Palas Atena, vzniknila iz genija našega ljudstva.iin njena brezmadežna lepota se sveti nad našim in vse obči m obzorjem kakor zlata konica Ateni-nega kopja na Fidijevem kipu v nekdanjih Atenah. Lepota je namreč po svojem bistvu nasprotnica, zanikovalka vsega grdega, najhuje pa nasprotuje laži, ker je sama posebi najčistejša resnica. V poeziji in umetnosti sploh postane lepo samo to, kar je umetnik kot pravičen sodnik odkril v zamotanem in neprozornem življenjskem procesu, dvignil v žarišče svoje umetnine in razodel v nepretrgani enoti njene vsebine in oblike. In tudi Prešernova pesem je lopa prav zato, ker jc razodel a našemu ljudstvu edino resnične vrednote človeškega življenja : osebno in socialno srečo ustvarjaj očega človeka, hrepenenje po čistili, iz največjega medsebojnega spoštovanja rastočih odnosih med moškim in žensko, zakon nesebičnega dela za sočloveka in goreče stremljenje po združitvi človeških rodov v bratsko skupnost svobodnih in srečnih poedineev. Vera v te visoke, •a vendar dosegljive cilje človeštva je dvignila Prešernovo misel in čustvo v tisto plodovito enoto s čudovitim muzakalnini organom njegove materinščine, ki jc bila potrebna, da se je rodila pesem, v kateri ni mogoče ugotoviti, kaj je bilo prej ideja ali beseda, tako .popolno sta sc združili, da sta postali nekaj novega, edinega, lekega in resničnega obenem. Kjerkoli sc nam ustavi oko ali Spomin v Prešernovih Poezijah povsod nam bo vzplamlelo srce v ljubezni do teh visokih idealov oseb- nega in družbenega življenja. Od Slovesa od mladosti in Sonetov nesreče pa do Gazel in Sonetnega velita ter Krsta pri Savici tja do Zdrav-ljice in Neiztrohnjenega srca, vse samo en klic in en slavospov temu, kar more najvišjega in najpristnej-šega občutiti človeški duh in izraziti z njim oplojena beseda. Toda Prešeren ni bil zamaknjc-nec, ki bi bil pozabil v občudovanju lepote in v hrepenenju o njenem tvorjenju, kje in za koga je živel. Njegova pesem se dviga prav zato itako visoko v idealni svet, ker jc vzklila iz srca svobodoljubnega in bojevitega moža. ki je živel s slehernim dihom svojega človeškega in umetniškega bistva s svojim ljudstvom in z evropskimi naprednimi silami v dobi med obema revolucijama 1830 in 1816. Ker je do kraja spoznal in doumel socialno in politično resničnost tedanjih vladajočih sil, jih jc obsodili dn zavrgel, obenem pa je zaklieal z jasnim in harmoničnim glasom po drugačnem, lepšem, resničnejšem in pravičnejšem življenju. Zaito se druži v njegovih Poezijah občestvena pesem najple-meniitejšilh idealov osebnih, družbenih in ideoloških okovov osvobojenega človeka z odločno in trdo satiro na nosilce starega sistema in njegovih naprav. Prešernova pesem jc realistična in idealistična obenem v isti meri ter jc glede na to sorodna, da enakovredna, najlepšim in naj-modrejšim- pesnitvam človeštva. Takšna pesem pa je bila vodnica in najzvestejša sobojevniea našemu narodu na njegovi poti do pravice, to je do tistega družbenega un političnega življenja, v katerem lahko zaživi vsak poedinec po svojih duševnih in telesnih močeh, a v soglasju z nameni in nalogami svojega ljudstva in celotnega človeštva. Kakor jc Prešernova pesem v celoti lepa in resnična, tako je tudi do drhtečega iz-zrvenevanja svojega zadnjega verza — pravična. Nikdar ni klonil Prešeren, ta pravični mož, ki je bil v pesniškem in pravniškem poklicu »zaščitnik sirot, goreče hrepeneč po združitvi prava in usmiljenja«, kakor je označil z oznako svojega prijatelja pravnika Antona Copa — samega sebe, nikdar ni klonil pred takratnim avstrijskim državnim nasiljem, trdno je veroval in vneto oznanjal, da »vremena Kranjcem bodo se zjasnile, jim milše zvezde kakor zdaj sijale«, Ker je hotel svojemu ljudstvu, je da se bo njegovo ljudstvo priborilo da 'tiste stopnje v svojem razvoju, ko si bo »prosto volilo vero in postavo«. Kar jc hotel svojemu ljudstvu je Prešeren želel vsemu človeštva!. Samo en dokaz — Zdravtljica! In »ži ve naj vsi narod i, ki hrepene dočakat dan ...« Kako naj bi potemtakem naš sodobni Človek neljubi! pesnika, tvorca tiste, večne lepote, glasnika jasne resnice in bojevnika za popolno, a milo pravico! Saj jc izrazil Prešeren pri vsej svoji osebni in enkratni genialnosti in kljub temu, da se je učil ob najvišji, svetovni umetnosti, v svojih pesmih to, kar je živo, četudi .morebiti nezavestno živelo v duši našega ljudstva. Izrazil je našo narodno idejo in prav lo je naš najlepši doprinos k svetovni kulturi. S tem jc opravičil in utemeljil našo narodno samobitnost, nam vsem pa naložil težko, a veličastno nalogo, ki pa zahteva od nais le zvestobe nam samim, to jc da delujemo vedno in povsod, vsak v svojem poklicu, da se lepota .resnica in pravica oblikujejo in dopolnjujejo v nas in v človeštvu. Ljubili Prešerna pomeni torej ljubiti to, kar je v našem narodu in v vseh ■ljudeh najlepše, najvišje' in najboljše in se 'truditi za lo, da to raste, se razvija in zmaguje. Tega spoznanja nas naj vedno spominja ta veličastni spomenik delo našega sodobnega umetniškega znanja in dar ljubezni našega ljudstva svojemu največjemu, najbolj ljubljenem pesniku. Tej zunanji umetniški podobi postavljajmo v naših srcih vsak svojo podobo Prešerna nasproti. Ta pa naj rasle iz pogostega in poglobljenega branja njegovih Poezij in iz poznavanja njihovih vodilnih čustev, misli in stremljenj v nekakšno samospreminjanje v pravo Prešernovo občestvo, v pravo Prešernovo ljudstvo. Po .tej dolgotrajni in naporni poti bomo gotovo 'dospeli do tiste ržiivljcnjske višine, s katere sc nam bodo razodele brez vsake megle in sence lepota, resnica in pravica, ki jih izražajo in oznanjajo Prešernove pesmi. Da je ta misel pravilna, da jo naše ljudstvo samo priznava, pričajo od leta do leta večje naklade Prešernovih poezij, pričajo Prešernove proslave, znanstvene in poljudne študije o njem, obča skrb za ohranitev vsega, kar jc bilo v kakršnikoli zvezi z. našim velikim pesnikom. Najodločneje pa prič« pred nami o tem ta najnovejša upodobitev Prešernovega umetniškega in človeškega bitja tu pred nami. Naj nikdar ne zamre med nami žuvo 'doživljanje tistih prvih naših pesmi, k! »iz srca svoje so kali pognale«. Naj si; iz trojnega osrčja Prešernove poezije mogočno razrašča naša elovečanska in ustvarjalna misel! Slava Prešernu! Ob 101. obletnici smrti genija slovenskega naroda, našega največjega pesnika Franceta Prešerna, se bo slovensko ljudstvo s hvaležnostjo spominjalo svojega misleca dn vodnika, ki je s svojo po obsegu skromno knjigo »Poezij« dal Slovencem najpomembnejšo knjigo našega slovstva. Za pesnikovega življenja in še dolga leta po njegovi smrti je bilo Prešernovo delo znano lc ozkemu krogu ljudi, prijateljem samega pesnika m prijateljem napredne misli, kakor tudi onim, ki so se pesnikove in sleherne napredne misli bali in jo zato zatirali. Kako drugače je danes! France Prešeren jc živel v času, ko je billa po vsej Evropi in seveda tudi pri nas vsaka svobodoljubna misel preganjana. Fevdalna reakcija je s silo zatrla vsako gibanje prebuja-jočih se ljudskih množic, ki so stremele k zc din j en ju in osvobojenju. Valovi tega gibanja so iz Francije, Italije in Nemčije segali tudi k nam. Prešeren se jc z ozkim krogom pri-jaitejev že v gimnazijskih letih upiral nazadnjašt.vu dn vse življenje so mu očitali »firajgajstovstvo«. Ta Prešernov krog se je zavedal, da prihaja čas, ko bomo morali terjati tudi za slovenski narod pravico združitve slovenskih pokrajin v eno skupnost, da se obvarujemo pred raznarodovanjem in da sc uvrstimo med svobodne narode s politično in kulturno svobodo. Do tega pa moremo priti le z bojem in žrtvami, kar je pesnik .lepo izrazil v pesmi »Licovovi strelci«, kjer je v prevodu moral pred budno cenzuro skriti to svojo misel: uneta je prostoti iskra in hoj se vžiga v krvavem plameni .. . ¿spreminja smrt lica, zapira oko, junaško srce ne trepeče pred njo; saj prostost iz smrti izvira. France Prešeren je napisal le eno samo drobno knjigo pesmi. Najprej so le pesmi izhajale v petih zvezkih »Čbe.lice«. Ta naš prvi slovstveni list so ustanovili prav Prešeren in njegovi prijatelji ob težki borbi s cerkveno, domačo in tujo upravno reakcijo. S svojim pesniškim delom se je tako po vsebini kakor tudi po obliki takoj uvrstil med one blagoslovljene umetnike, ki znajo vzkla-dditi vsebino in obliko v harmonično celoto. V' prav tako celoto jc znal povezati svoje, z vsemi težkimi preizkušnjami prepojeno življenje z usodo naroda, iz katerega jc zrasel in z usodo vsega človeštva. V pesnitvi »Sonetni venec« je čudovito prepletel svoja ljubezenska čustva z. domoljubjem. kakor nam to pokaže deveti sonet: solze "z ljubezni so do tebe vroče,, iz domovinske so ljubezni lile. Skeleče misli, da Slovence mile ne ljubi matere, vanj upajoče, da tebe zame vneti ni mogoče, z bridkostjo so srce mi napolni le-Žel je rodile so prehrepeneče, da s tvojim moje bi ime slovelo,, domače pesmi milo se glaseče: želje, da zbudil bi Slovenščno celo. da bi vrnili k nam se časi sreče .. - Pesnikova ljubezen do človeka pa ni bila omejena Je na slovensko ljudstvo, v katerega lepšo bodočnost, moč in srečo je zatrdno verjel, kakor je-to izrazil z besedami: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila. jim milše zvezde kakor zdaj sijale ... zato ker: Največ sveta otrokom sliši Slave! Njegova misel je objemala vse človeštvo. vsa zatirana ljudstva, kar je-tako lepo izrazil v svoji »Zdravi j-ici«. Ob vsem tem pa se je zavedal pomena in vrednosti svojega tlela za človeški rod, kateremu bo ostalo to,, kar on sam hi kar je človek sploh-dobrega storil za skupnost. Naj zgrudi smrt človeka, človeštvo ostane: z njim do poznega še veka živi, kar zanj storim. Za pesnikovega življenja in še dolga leta je Prešernovo delo poznal in cenil le ozek krog njegovih prijateljev in^ častilcev. Toda Prešernove napredne misli v njegovih pesmih so-sc bali njegovi nasprotniki in nasprotniki napredka in svobode. Ti so hoteli pesnika zatajiti in uničiti njegovo izpoved, kd je zapopadcua v knjiiigi »Poezije doktorja Franceta Prešerna«, kakor jih je pesnik zbral in izdal 1. 1816. Toda vsaka napredna misel si utre prej ali slej pot do množic in zato jc prodirala med slovensko ljudstvo tudi Prešernova beseda. Pesnik jc vedno bolj in bolj1 postajali last vsega naroda. Ko je zadela naš narod najtežja preizkušnja v zgodovini in smo bili boj za biti ali ne biti, prav tedaj nam je bila Prešernova beseda vir moči in zaupanja v zmago, ko smo moral! rabeljne zatret in tirane. Danes prebira Prešernove pesmi že vsak Slovence in drobna knjižica njegovih pestmi je že tudi last vsake-slovenske hiše. Saj je od osvoboditve, do danes izšlo že čez 100.00(1 iztisov Prešernovih »Poezij«. S knjigami Prešernove knjižice za leto 1952, meti katerimi so tudi »Poezije doktorja Franceta Prešerna« z uvodom in obsežnim vsebinskimi in besednim tolmačem. ki ga jc z.a slovensko ljudstvo napisal tir, Anton Slodnjak, bo Prešernova beseda in misel postala šc v večji meri last slovenskega ljudstva.. D. G. £ Z» 'j/* ^Jrr / ^¿t M ^^ /oove' „o/^ 1 -f J ! ' J^eJ J m,aj a o^Aje ¿/^ / 'a__ J/e odpočil P ' , >. ■p .// / / / J / -'«A. /) / eJe rrv ^ // J/cvj / / ' f „/•■ , Jn o-d - 1< CL do vejeta. A " ^Ctl , Jc fcdoi ^ že/ . ' ^ un „L, L ' . Faksimilc Prešernove pesmi Se lahko Škropimo sidl® ÊPiff® Kako je s svilogojstvom na Kram Naši sadjarji v Sečovljah so bi-3i letos priče velikega napada gojeni« na jablanah in hruškah. jPrav tako veliko škodo je napravila gosenica »malega zimskega pedica« na črešnjah na področju občin Marezige in Šmarje. To sta samo dva našteta škodljivca, ki sta se v večjem obsegu pojavila v preteklem letu. A kje je niz drugih manj nevarnih škodljivcev, ki ne uničijo popolnoma, vendar občutno zmanjšajo kvaliteto našega sadnega pridelka. Vsa ta škoda je Uahko izražena na dva načina, kot izguba v denarju in zniženje prehrambene vrednosti. Izgube so v prvem kot v drugem primeru o-gromne, saj znašajo na milijone dinarjev in vagone sadnega pridelka letno. Da to ni pretirano, vzemimo v poštev na tisoče predčasno posušenih debel, ki jih lahko opazimo na vsakem kraju od Debelega rtiča do Dekanov in preko Bertokov do Marezig, Smarij, Sv. Petra, Sečovelj, Izole, itd. Ali lahko kdo dvomi, da tukaj nismo utrpeli milijonske škode pri našem sadjarstvu, ki je bila povzročena -zaradi nemarnosti naših sadjarjev, ali, bolje rečeno, zaradi sadnih škodljivcev in bolezni. Kot prvi ukrep, da se te izgube .zmanjšajo na minimum, je zimsko škropljenje sadnega drevja. S sa-jnim škropljenjem pa ne bi dosti dosegli, če predhodno ne bi ukrenili vsega, kar zahteva pravilna nega sadnega drevja. Pod pojmom nege sadnega drevja razumemo odstranitev vseh suhih vej in vejic, strganje mahu in lišajev, redčenje drevesne krone ter odstranitev vseh nerodnih poganjkov. Sem spada oko-pavanje zemlje pod drevesi in gnojenje. Ko smo vse to opravili, šele takrat lahko mislimo na škropljenje, ker škropljenje edino na ta način ima lahko popoln uspeh. S čiščenjem na več načinov koristimo sadnemu drevju. V prvi vrsti ga osvobodimo suhih vej, od katerih ne bo več koristi. Take veje služijo čez zimo edino kot zaklonišče raznim škodljivcem in glivicam, ki povzročajo bolezni na sadnem drevju. Isto velja za mahove in 11--šaje. Medtem ko z odstranitvijo nerodnih poganjkov dosežemo, da se bolj razvijejo rodne veje. Z obdelovanjem zemlje pod drevesi uničimo veliko število ličink in bub, z druge strani pa omogočimo drevesu, da bolje izkoristi vodo in hranilne snovi. Nega sadnega drevja spada potemtakem v obvezni del zimskega škropljenja. Do sedaj smo uporabljali za zimsko škropljenje sadnega drevja večinoma razne karbolineje in oljnate emulzije. Ta sredstva pa ne delujejo na škodljivce, ki prezimijo na sadnem drevju v obliki bub ali v zapredkih in na razne glivične bolezni. Iskali so sredstva, ki bi delovala na večje število škodljivcev in na nekatere bolezni. Danes naše tovarne izdelujejo nova tako imeno- vana »kombinirana« sredstva na osnovi »dinitroortokrezola« pod imenom »rumesan« in »kreosan«. Letos bomo uporabljali prvo od omenjenih sredstev in sicer — »rumesan«. Jablane in hruške bomo škropili z 1—2% raztopino »rume-sana« (odvisno je od večje ali manjše zanemarjenosti sadnega drevja), za črešnje, breskve in slive bomo uporabili 'A—1% raztopino tega sredstva. Priprava škropiva: določeno količino »rumesana« raztopimo v treh prahom. Dodajemo po malem vode, da se živo apno med mešanjem gasi. Ko smo na ta način pripravili mešanico, dodamo ostanek do 10 litrov vode, ter nato pričnemo kuhati. Brozga nag vre V« re. Med kuhanjem brozgo neprestano mešamo. Brozgo po 'A urnem vrenju odstavimo od ognja in počakamo, da se ohladi in očisti raznih primesi, ki ostanejo na dnu kotla. Cisto tekočino pretočimo v sode ali steklenice, ki jih do uporabe dobro zamašimo. Tako pripravljeno brozgo uporabljamo za zimsko škropljenje v 15— 20% koncentraciji t. j. 15 do 20 litrov brozge na 85 odnosno 80 litrov vode. Za pomladansko in poletno škropljenje proti pršicam in pepe-lasttm plesnim uporabljamo 2% raztopino. Najbolj pereč problem našega Krasa je pogozdovanje. Zato prihaja najbolj v poštev črni bor, ki od njega pridobivamo tudi smolo, dragoceno surovino za našo industrijo. Glede na možnosti svilogojstva na Primorskem bi bilo dobro tudi misliti na sajenje murv. Za murvo in svlloprejko je pri nas na Krasu zelo primeren kraj s sredozemsko klimo, kjer je dolga pomlad in dolga jesen. Murva ima še celo prednost, da ji ne škoduje suša. Lahko bi sadili murvo ob cestah in drugih poteh, kar bi napravilo tudi pokrajino lepšo. Vzporedno z murvami bi morali sejati na Krasu tudi oljčno repico, ki poleg odličnega semena da tudi slamo, ki služi kot podlaga za zaprejanje sviloprejk. PRAVNI SVETOVALEC Škropimo, da ne bodo plodovi taki do štirih delih vroče vode tako, da se škropivo boljše raztopi, in nato ga razredčimo z vodo do želene koncentracije in dobro premešamo, če je škropivo pravilno pripravljeno, dobi značilno rdečkasto rumeno barvo. Ker je »rumesan« močno barvilo in se zelo težko odstrani, moramo pri pripravljanju in škropljenju paziti na obleko in lase. Omeniti moramo, da prednost »rumesana« leži tudi v tem, da ga lahko uporabljamo brez nevarnosti med bratenjem sadnega drevja. Od vseh plemen sadnega drevja je najbolj občutljiva za bolezni in škodljivce — breskev. Od bolezni tega sadnega drevja je pri nas najbolj razširjena in nevarna — ko-dravost listja. Navadno se uničuje z . 2—3% raztopino bordoške brozge (modra galica in apno) v zimskem času. Ako breskev napadejo tudi listne uši in drugi škodljivci, potem je bolje, da škropimo s »kombiniranimi« preparati, kot je n. pr. kalifornijska r' žvepleno-ap-nena brozga (poskušali bi tudi z »rumesanom«), ker omenjena bor-doška brozga ne uničuje škodljivcev tega drevesa. Za napravo 10 litrov žvepleno-a-pnene brozge uporabimo 2 kg žvep-lenega cveta) in 1 kg živega apna (ali 3 kg gašenega apna). Ko smo odtehtali omenjene količine apna in žvepla premešamo oboje z dodatkom nekaj vode v kotlu (kotel ne sme biti .iz bakra), dokler se zmes ne spremeni v kašo. če uporabimo živo apno, ga poprej zdrobimo in šele nato zmešamo z žveplenim 0 NAJEMNINAH ZA POSLOVNE PROSTORE V avgustu 1951 je okrožni odbor izdal odredbo, s katero je na novo določil najemnine stanovanjskih protorov, medtem ko so za poslovne prostore še naprej veljali stari predpisi iz leta 1945, ki so določali zelo nizke najemnine. S 1. januarjem ti, pa je stopil v veljavo odlok okrajnega ljudskega odbora Koper, ki na novo določa najemnine tudi za poslovne prostore in poslovne zgradbe. Ti predpisi so važni za marsikoga. Osnovno načelo novega odloka je, da najemnin za poslovne prostore ne določa več togo m nespremenljivo, temveč prepušča široko polje svobodni volji oziroma sporazumu med najemodajalcem in najemnikom. Določa le, da mora biti ^pogodba sklenjena pismeno na predpisanem obrazcu; glede višine najemnine pa predpisuje odlok samo najnižjo in najvišjo mejo, v okviru katere se stranke lahko pogodijo. Poslovne prostore in zgradbe deli odlok glede na njihovo u-dobnost, opremo, praktičnost itd. v višjo in nižjo kategorijo ter v objekte izven kategorije, kamor spadajo razne lope, leseni provizorijL in podobno. Zgornja in spodnja meja najemnine je predpisana za pro-storninski oziroma kvadratni meter in znaša: za poslovne prostore in urade mesečno od 4,16 do 7,14 dinarjev za' prostominski meter, za zaprta skladišča, kleti, garaže, hleve in podobno 3,75 do 6,40 dinarjev mesečno za prostominski meter, za lope in podobno pa od 6 do 10 dinarjev mesečno za kvadratni meter. V okviru teh zneskov naj se stranke same pogodijo, če pa se ne morejo sporazumeti, lahko ena ali obe stranki zahtevata, da določi najemnino stanovanjski organ prve stopnje, t, j, občinski ljudski odbor. Zgoraj navedeni okvirni zneski pa ne veljajo za poslopja, ki so namenjena gostinstvu in turizmu. Pri teh objektih se namreč vprašanje najemnine ne more urediti na splošno, ker je vsak primer različen od drugih; tu prihaja namreč v poštev zlasti tudi lega objekta, prometne zveze, ali se objekt izko-Irišča lahko vse leto ali pa samo sezonsko itd. Pri določanju najemnine bosta pogodbenika torej določila najemnino svobodno, pri čemur pa jima bodo nedvomno predpisi odloka služili kot orientacija, če do sporazuma ne bi prišlo, pa bo v teh primerih najemnino določil stanovanjski organ okrajnega ljudskega odbora. Končno je važno za najemodajalce, da veljajo predpisi o odvajanju 70% od najemnine v amortizacijski sklad pri občinskem ljudskem odboru tudi za poslovne prostore in zgradbe. Občinskemu ljudskemu odboru je treba zato dostaviti tudi en izvod na predpisanem obrazcu sklenjene najemne pogodbe. Svilogojstvo je izrecno kmetijska panoga in bi morale o pospeševanju te panoge razmišljati naše kmetijske zadruge. Dobro foi bilo, če bi se o tem pogovorili na občnih zborih in ustanovili svilogojsk» odseke. Svilogojstvo ima na Primorske«! že stoletne tradicije. Kmetje so gojili sviloprejke in doma tkali sviie. Leta 1700 je bilo v goriški okolici kakih 30 domačih statev za svito, leta 1756 pa že 462. Svilogojstv® j» podpirala tudi uradna Avstrija, ki je s posebnim odlokom 1756. leta ustanovila v Gorici urad za pospeševanje svilogojstva. Po vojni smo prejeli žalostno i>-krnjeno zapuščnino kot v ostalih gospodarskih panogah tudi v svilo-gojstvu. Razvijalnica svilenih 2a-predkov v Krminu je ostala onkraj meje, tako da smo zdaj navezani na srbske razvijalnice. Zat» bo treba misliti, ko bo svilogojstvo bolj razširjeno, na novo razvijaM-co in sušilnico. Sedanja sušilnica v Ajdovščini ne odgovarja povsem. Nova sušilnica pa bi lahko služila tudi za sadje in zdravilna zelišča. Potrebno bi bilo tudi ustanoviti svi-logojski institut, ki bo skrbel za vzgojo sviloprejčnega kakovostnega semena, ki ga zdaj uvažamo. Institut bi hkrati preprečeval tudi vse morebitne sviloprejčne bolezni. Obnova svilogojstva na Primorskem se dobro razvija. Poskusna postaja v Novi Gorici je v štirih letih svojega obstoja pokazala rentabilnost svilogojstva. Kljub rasnim težavam in tehničnim pomanjkljivostim, si je pridobila toliko izkušenj, da je lahko prešla od po-skušanj na produkcijo. Postajo vodi ing. E. Majer. Sto unč sviloprejčnega semena je dalo lani 6.800 kg zapredkov. To je pa že visok povprečni pridelek. Nekateri kmetje s* pridelali celo nad 60 kg kokonov, ki so jih prodali po 700 din. Kraška pokrajina s staro murvo B. TRAVEN 38. NADALJEVANJE Dobbs je že dovolj časa živel v deželi in se je zaLo zavedaj, dia je. v bolj hudičevem (položaju, kakor je mogel .pričakovati. Ta izmeček mest je .poznal. Bili so to ljudje, ki niso imeli kaj izgubiti, in sicer v pravem pomenu besede ne. Pomislil je, ida je zagrešil strašno napako, ko je stopil s pela, da. bi ise za četrt ure v senci' odpočil. Sicer tudi na potii »C bi bil ¡popolnoma varen, vendar pa bi ne bil v taki pasti, ¡kakor je bil ta hip. »Cigarete nimam. Že deset mesecev nisem nobene okusil.« To je dob.ro zvenelo. S Item je obenem povedal, da je. ubog ¡hudič. ki si ne. more niti uigarete kupiti. »Imam pa še nekaj tobaka,« je pristavil. »In papir?« je vprašal eden ¡od njih. Možje so še* miimo in leno ležali ma ulcli. Vsi pa so se "obrnili1 k njemu, prvi na pol sede, drugi se ijc oprl. na roko, Jrctji pa je. ipo doIgean ležal na itrc-buhu in jc samo leno obrnil glavo, da bi si ogledal Dobbsa. »Kos časopisnega papirja imam.« je rekel Dobbs. Izvlekel je tobačni mieliur, kos papirja liz žepa in ponudil ■oboje tistemu, ki nm je .ležail najbliže; t'a. se ni niti potrudil, da hi vstal in bi vzel tobak, kakor se spodobi. Vsi so odtrgali kos papirja in masuli nanj tobak. Potem so si zvili cigarete in najbližji je .vrnil tobačni mehur. »Cerillos? Vžigalice?' jc vprašal tisti, ki je vrnil mehur. Dobbs je segel .v žep itn itnvlekel vžigalice. Tudi škatlo z •vžigalicami so mu vrnili, »V Durango?« .so ga vprašali. »Da, osle nameravam prodati. Polirelrajem denar. Sem sidi.« To je. bil pameten odgovor, sri je mislil Dobbs, sedaj že vedo, da imam prazne žepe. Vsi trije so se zasmejal!. »Denar. Saj to jc. tisto, kar tudi mi potrebujemo, kaj, Miguel? Prav nanj čakamo, na denar.« Dobbs se je naslonil ma 'drevo lin mi pustil niti onega iz vida. 'NailJ.ačil si je ipipo in si jo prižgal. Utrujenosti ni več ■občuti!!. Istk al jc izhod. Najel jih bom za gonjače-, si je mislil, potem ne bo kar nič sumljivo, če piridem v mesto; Ivolje je, kakor če bi sam prispel B karavano. Potem bodo imeli delo, čakali bodo na denar in pozabili na vse drugo. Čutili bodo že je,d v želodcu in nekaj kozarčkov teknile. »Potreboval bi dva ali tri gonjače,« je rekel. »Bi jih?« se mu je eden izmed njih zasmejal. »Kaj boš pa plačal?« je vprašal drugi. »Pezo.« »Vsem trem -ali vsakemu ?« »Vsakemu. Seveda šole, ko bomo v mestu in dobim tam denar, sedaj nimam mil,; eentava v žepu.« Zopet je mislil Dobbs, kako pameten in premeten je bil njegov odgovor. »Ali sii sam?« ga jo vprašal tisti, ki se j:c naslonil na roko. Kaj naj odgovorim, je premišljeval Dobbs. Da bi pa ne čakali (¡predolgo ma odgovor iin bi ne poslal sumljiv, je rekel: »Ne, nisem isam. Dva prijatelja gresLa za mano, na konjih.« »Čudno. ¡Miguel, sc ti ne zdi?« je rekel (listu, k,i je po dolgem ležal m,a trebuhu. »Da,« je rekel Miguel, »to je res prav čudno. Sam potuje z veliko karavano, prijatelja pa mu sledita na (konjih.« »Ali kaj vidiš, kako prihajata prijatelja -na konjih?« je vprašal tisti, ki si je iz rokami podprl glavo. »Bom pogledal,« je. (rekel tisti, ki je lležal. Počasi se je dvignil, stopil na piano 'in pogledal po ipoti navzgor, ki se jo jc (dalo iv daljavi lepše pregledati kakor njen poslednji konec. Vrnili se jc in rekel: »Prijatelja s konjema sta še daleč zadaj. Zaostala «ta (gotovo za dobro uro. To (je čudno, Miguel, .ali ne micniš tudi iti itako?« «A derir verdad,« je rekel Miguel, »tudi jaz menim, da je .čudno. Kaj pa si tu vse natovoril?« je vprašal nato, vstal in stopil k oslu. S pestjo je potolkel po zavojih. »Zdi se, da so kože,« je rekel. »Da, tudi kože,« 'je priznal Dobbs. Počutil se je zmeraj mamj prijetno in je začel (misliti na odhod. »Tigrovina ?« »Da,« je rekel Dobbs kar tja vendan, »tudi .tigrovina jo vmes.« »Dortaša lep denar,a je menil s strokom jaškom obrazom Miguel in stopil zopet proč od oslov. Da bi zakr.il neprijetni občutek, je (stopil Dobbs k oslu in pritegnil jermen je tesneje, čeprav ni bilo jKitrdbno. Potem jo stopil k 'drugemu in potresel zavoje, kakor bi se hotel prepričati-, ali so dovolj trdno priveza,ni. Potem je malegnil pas ia povlekel hlače kvišku, -kakor bi se pripravljal na odhod. »Bom pač moral —, da. sedaj moram pač dalje, da bom še pred večerom v Durangu.« Ko je govoril, je iztirkrtl pipo ob škornjovi peti, ki 'jo je dvignil. »Kdo pa -gre z mano kot g-onja« v -Durango?« Ogledal se je, obenem ipa obkrožil osle, da bi jih segnal sku/p. Noben fant mu mi odgovoril. Spogledali so se in si pomežiknili. Dobbs je to zapazil in je sunh'1 v osla, da bi 23 -pognal. Osel je odeaipljal in eden mu je še leno sledil. Drugi pa so ostali in so lnulili travo. Dobbs je s'.opil k nekemu dni -genm oslu in 'ga poklical. Tudi ta je začel capljati. 'Možje so se dvignili. Stopili so med zaostale osle in so jih potiskali k/akor se je dozdevalo, nenamerno nazaj ali pa so sc postavali tako ,da osli niso mogla oditi, nego so zopet obstali, ko so že mapravil; nekaj korakov. (Potem pa so začeli osli (postajati nemirni, ko so videli, da so (prvi že odšli in bili že na potu: začeli so potiskati može v stran, da bi lahko odšli. Toda možje so ,postali sedaj živahni, zgrabili so osle predrzno za ude in jih zaustavili. «Proč K?d oslov!«,.je zak.likal Dobbs jemo. »Kaj ?« je rekel Miguel predrzno lin iztegnil glavo najprej. »Taiidi mi jih lahko prodamo prav tako dobro kakor ,ti, zaradi tega ne bodo nič slabši, če jih mi prodamo.« Ostala dva sta se zasmejaila in zgrabila še drugega osla, »Proč od oslov, še enkrat rečem!« je zakričal Dobbs s po- ■ Fregase Masajea: (nadaljevanje in konec) Ena sama koruzna rastlina .potre» taje tekom svojega življenja (to je od setve do popolne dozorel osti) sejem hektolitrov vode. Seveda, na na-icn» Krasu je menda nikoli toliko ne Aobi. Pri nas trpi žejo vsako ,poletje, redoma-, včasih tako hudo, da se p-osuši in umre preden doseže svoj o »oianrahio življenako starost. Takrat ■imamo nič sadu od nje,, le nekaj »laaae. Vsak, ki se ukvarja z zalivanjem ¡p-edic na vrtovih, vc povedati, kakšna »štrafenga« je to. Pa¡r kva-dratniik metrov velika gredica pa že jifltrehuje hektoliter vodo za enkrat-«o zalitje. Zaito rečemo, da en sam izdaten dež, ko je najbolj potreben, prinese malemu okolišu lahko za milijone dinarjev koristi. Beremo vča-»ik ali pa slišimo po radiu, da je v r-adnjih štiriindvajsetih urah padlo sa centimeter dežja. Kako skromno »e to sliši! Pa veste, kaj ta centimeter dežja pomeni? Pomeni, da je na enem kvadratnem kilometru polja padlo sto tisoč hektolitrov vode! Jaz burke. Doktor inženir Vlado Trcgu-bov pravi v drugi številki letošnjega Gozdarskega vestnika. da zna Soča v nekaj -urah narasti tako, da se poveča njeai tok od 20 kubičnih metrov na sekundo kar d a tisoč kubičnih metrov in šo čez! To je -mnogo vode, veste, ko gre mimo nas vsako sekundo de-settisoč hektolitrov. Voda je najgoStcjša in zato najtežja pri četrti stopinji Celzija. (ie je bolj mrzla ali Se je bolj gorka, jo lažja. Zaradi -tega led, ki je mrzlejši plava na vodi. In je prav, da je tako, ker če bi bil led težji od-tekoče vode, bi padal v rimi .sproti na dno in bi uničili vso podvodne živali. Kot Zanimivost naj povem k temu še to, da ima tako lastnost tudi železo. Razbeljeno, raztopljeno že-lezo zavzema manj prostora kol mrzlo, strjeno. Če vržemo kos mrzlega železa v raztopljeno, bo ta kos plaval na vrhu kot led na vodi. Močno segreta para se spremeni v paro. Para je popolnoma brezbarvna in prozorna kakor zrak. Ko bi mogli gledati v parni kotel, bi ničesar ne videli, le dozdevno praznoto. Ko pa para uhaja iz kotila, se na hladnem Kraku zgosti v miikroskopično drobne kapljice in te potem nudimo kot megleni steber. Kaj več o pari boste zvedeli, ko boste študirali fiziko v gimnaziji aljj na tehnični šoli. Iz črk zraven lika sestavi sedem aesed naslednjega pomena: 1) skupaj zvezana slama, 2) grad, krasna palača, 3) gospodarska shramba, 4) vulkan na Siciliji, 5) so v dimniku, G) opravilo, zaposlitev, 7) vriskam, kličem, Ce si izbral prave besede, ti bodo te besede, brane brez prvih in zadnjih črk, dale zimski praznik naše mladine! 108) Tenka vrtavk-a, urna plesavka, Čim bolj se vrti, tembolj se redi! 109) Z »b« krnel me vlači po njivi, z »v« stopam za njim v obleki sivi. sera imel nekoč na svojem vrtu plu-viometer, ito je pripravo za lovljenje padavin. Po vsakem dežju sem izmeril nal-ovljeno količino. Včasih je mera pokazala le en milimeter, včasih cel ccinJimeter, včasih pa kar več ccnitiimetrov. Nekoč je v V-remah in okolici padlo v dveh dneh 23 cm dežja. Dva milijona in tristo tisoč Itektolitirov na vsak kvadratni kilometer! Ko bi naš kraški teren ne bil tak kakor rešebo, kako strahotna poplava bi iz Lega nastala! In take poplave zares nastanejo v. mnogih krajih sveta. Posebno je usodno pomladansko deževje, ki obenem topi ogromne gmote snega po hribih in gozdovih. Prekmurje in hrvaško Po-sajvje vesla o tean mnogo povedati. Vse reke sveta niso nič drugega kot prirodna dremaža, ki odvaja previsno vodo v morje. Mnogokrat so te reke za preobilico -vode premajhne in zato nastanejo poplave, ki so včasih za obrežna polja in naselja katastrofalne. Ameriška veflereka Mi-sissiipd je v tem ozi.ru posebno na slabem $lasu. Neskončno škodo povzročajo njene poplave skoro vsako leto. Naša Soča je pravzaprav velik hudournik, pa le včasih uganja grde Veste, ikaj sem odločil, dragi mali ugankarji? Ker še vedno prihajajo vaša pisemca z rešitvami, ugank iz predzadnje številke Slovenskega Jadrana, bom danes objavil imena listih pionirjev in pionirk, ki so poslali rešitve iz te predzadnje številke, prihodnji teden pa bomo žrebali liste ugankarje, ki so poslali rešitve, iz zadnjo številke. Veljal No, zdaj pa si oglejte imena tistih, ki so rešili pravilno uganke iz predzadnje številke! To so naslednji pionirji in pionirke: Majcen Ondina iz Trsta, Blaževič Avrelija iz Izole, Jenček Lado dz Strmca, Urbas Olga iz Ilru-škarje/v, Čeligoj Sonja iz Ilirske Bistrice, Zupančič Ana iz Kiremenea, Metka Rot iz Tolmina, Iilede Darko iz Kojskega- Mivec Lojzi iz Cerknice, Gostiša Valči iz Cerknice, Marija Obreza iz Cerknice, Trebeč Kiavdij iz Ilerpelj, Resinovič Silvestra iz Henpelj, Tončka Štefančič iz Trnovega, Metka Obreza iz Cerknice, Valerija Obreza iz Cerknice, Darko Duj-movič iz Trnovega, Mlinar Danilo iz Dolenje vasi, Bordon Marija iz Dekanov, Stegu Ludvik iz Ilirske Bistrice, Sanj Zorko iz Ilirske. Bistrice, Zlatoper Toni iz Bače pri Modreju, Marinšek Judita iz Pivke, Zakrajšek Nejko iz Vrhnike, Fajgelj Martin iz Trbovelj, Ledenik Jože iz Trbovelj, Koritnik Heh\na iz Trbovelj, Verica Pristav iz Trbovelj, Orel Cirila aiz Rakeka in Rijavec Peter -iz Diva- čo. — Samo križanko so rešili pravilno: Kos Metka iz Idrije, Pavlica Zorenč iz Podsrede, Prinčič Elizej iz Kopra, Vršič Zora iz Idrskega pri Kobaridu, Pelrič Majda iz Begunj, Ogrin Nada iz Sv. Antona, Belčič Valči iz Planine in Mramor Janez iz Sv. Trojice. —• Samo rešitve Lešnikov pa je poslal Bauman SeraKn iz Studemega pri Postojni. Gregorič Kairlo iz Razdrtega pri Postojni pa jo poslal pravilno rešitev križanke in Lešnikov, le da se je pni zadnjem Lešniku malce zmotil. — No, ste radovedni dragi mali ugankarji, komu pa se je danes nasmejala -sreča? Danes pa so bili izžrebani naslednji pionirji in pionirke: Zupančič Ana iz Kremence, Verica Pristav iz Trbovelj, Zlatoper Toni iz Bače pri Modireji, Ondina Majcen iz Trsta in Rijavec Peter iz Divače. Tudi današnji 'izvoljenci botre Sreče bodo v kratkem prijeli po pošti njim namenjena darilca! — Se nekaj vam moram povedati, dragi mali ugankarji! Odslej .bom upošteval pri žrebanju samo 'tiste rešitve, ki bodo prispele do izida nove števulke Slovenskega Jadrana. Smo se razumeli? Torej pošljite mi čfim preje rešitve! Kaj pa današnje uganke ste si že ogledali? Se vam zdijo težke? No, bomo videli, koliko pravilnih rešitev bo prihodnjič! Prejmite prav lepe pozdrave, kj vam jih pošilja vaš stric Miha Dragi stric Miha! '¿e dolgo Ti imam namen pisati, pa nisem imela poguma. Bala sem se, da bi moje pismo romalo v koš. Pripravljam se. na spričevalo. Če so bom dobro izkazala. Ti bom še. bolj voselo pisala. Bivam v Trstu, zahajam. v šolo sv. Frančiška. Pošiljam Ti rešitev Čarobnega lika iz 3. številke Slovenskega Jadrana, ki je izšel dne. 16. januarja. Lepo Te pozdravlja Špauger Nadja, uč. III. razr. osu. Šole. Trst, Uil. Geppa 9. Dragi stric. Miha! Danes se Ti prvič oglašam. Ker rada prebiram. »Slovenski. Jadranu, sem se. odločila, da bom reševala uganke in Lešnike. Hodim v V. razred osnovne šole. Do šole imam veselje. Knjige-so mi nadvse ljube. Do šole imam pol ure. hoda, toda pouka nisem še nikoli zamudila. 'No. stric Miha sedaj sem Ti prvič poslala pisemce. Toda upam. da bom še kdaj. V tem upanju in v pričakovanju novih ugank Te prav prisrčno pozdravljam! Marelj Magda uč. V. razr. osn. šole, Nova Sušiea Dragi, stric Miha! Oprosti, mi, če Te nadlegujem s tem pisemcem. Predstavljam si, da Te vidim v Tvoji, bogato s knjigami in revijami obloženi pisarni, kako neutrudno pišeš in odgovarjaš na razna pionirska vprašanja. — Tudi jaz: vsak te.den, ko dobim časopis »Jadranu. najprej pogledam Tvoje, križanke in Lešnike. 'ker me najbolj zanimajo. Zato, dragi slric Miha, Te: prosim, da boš vzel v roke tudi moje. pisemce in mi odpisal. Pošiljam, Ti iskrene pozdrave iz naše zimsko vasi Razdrto pod Nanosom. Gregorič Karlo, dijak I. razr. giiun. Postojna Draga moja Nadja! Res. ljuba Nadja, zelo vesel sem bil Tvojega pisemca! V.idiš, Tvoj strah, da bi pisemce romalo v požrešni koš. je bil čisto ueupravuieai. Prav res sem radoveden, Nadja. kakšno bo Tvoje spričevalo! Sodeč po Tvojem pismu, si zelo pridna učenka-, pa se Ti no bo treba bati zanj, No, vseeno mi piši, več, kakšni ■redi bodo zapisani v njem! Boš? No, prav! — Rešitev Čarobnega lika pa sii poslala malce prepozno. Drugič moraš prej napisati pisemce, veš, in tako Te bom štel med žrebamce! Lepo pozdravljena, ljuba Nadja, pa še kaj se mi oglasi! Stric Miha bo prav rad bral vsako Tvoje pisemce! Lj.uba Magda! Tudi Tvojega pisemca je bil stric Miha .zelo vesel! Tako je prav, ljuba Magda! Korajža velja! In zdaj že KOMEDIJA KROKODIL TIBETANEC SARATOV REVEŽI TRIBUNA DENARNICA Premikaj gornje besede drugo pod drugo tako, da boš bral v dveh navpičnih vrstah dve zemljepisni imeni in sicer v eni trg ob Soči, v drugi pa mesto v Istri! vidim, da si korajžna, ker si se končno oglasila, kaj ? Zelo me veseli, da tako rada hodiš v šolo in da imaš tako rada knjige!. Veš, šola in knjige so najboljše prijateljice in učiteljice pionirjev! Lepo pozdravljena, ljuba Magda, dobro se imej! Po tudi .ostale svoje sošolce in sošolke lepo pozdravi v imenu strica Milic' Dragi Karlo! Kaj Tii nekaj pade na misel, Kar-, lo ?! Da bi Ti zameril, ker me motiš s svojim pismom? Kje neki! Ravno narobe! Prav vesel, resnično vesel som vsakega pisma, posebno če je tako lepo napisano kot je bilo Tvoje! Pridi me kdaj obiskat, Karlo, pa si boš od -blizu ogledal .tisto s knjigami .in revijami obloženo pisarno! In boš prav priden in marljiv ugankar in dopisnik, si boš celo lahko izbral kakšno knjižico, ki Ti bo prav posebno všeč! No, da danes bodi prav lepo pozdravljen, ljubi Karlo, pa le še kaj mi piši! POZOR! Med drugimi pisemci sem našel tudi ineko pisino, ki je .priro--rnalo iz Rižane. Pisala pa ga je neka učenka VI. razreda, ki se je pozabila podpisati! Zelo sem radoveden, kdo je to, zato naj mi ta pionirka čim prej pošlje še eno pisem--e.e, v katerem bo tudi podpis! vadignjen'im glasom. 'Skočil je Ikorak m-azaj .in potegnil revolver. »S tistim železom nas ne 'buš '©strašil,« se je rogal eden izmeid njih, »nas 'že me. Ustreliš 'lahko samo enega, temu je pa itak vseeno.« »Proč in izpustite osle!« je zakričal Oobbs. Potem je .ustrelil v majbližjga. 'Ril je -Miguel. Toda revolver je samo mrzlo lin .trdo odjeknil. Strel mi počil. Dobbs je strmel lin možje, so strmeli. Od začudenja so se pozabili smejati in rogati. Toda eden Izmed njih se je sklonil in pograbil težak kamen. Sledila je -sedaj -sekunda, -samo kratka sekunda. V tej sekundi je vzrojilo v Dobbsov,; ig.lavi toliko misli, da je moral eelo v itej kratki sekundi, iko je šlo za njegovo -življenje, (pomislili, (kako 'je le bilo mogoče, da more -človek iv «ni sekundi 'toliko premisliti. Prva njegova misel je 'bila, kako se je zgodilo, da mu je odpovedal revolver, iln tedaj se je zavedel vse dolge 'Zgodbe. Tisto -noč, ko je ustrelil Curiana, se je splazil k spečemu Curtrinu, mu odvzel nabit revolver in :ga, s item revolverjem .pozneje ustrelil. -Curlin je imel v žepih oba revolverja, svojega lin Do-bbsovega. Ker sta bila oba -revolverja zaznamovana -in bi Howard povedal, čigava sta, je vnge-1 Dobbs Curtinov revolver, iki ga je z njim ustrelil, k mrliču, ko ga je ■drugič poiskal tin znova nanj ustrelil. Lastni revolver pa je vtaknil v žep. Če bi Curtina našli hi> .lako vsakdo menil, da ga je .kdo -napadel in se je branil. Dobbsov revolver je bil drugačnega kalibra, potemtakem ga on ni lustrel-il. Dobbs pa je samo na -nekaj pozabil. Ko je svoj revolver vzel, ,ga. je pozabil nabiti. Pozabil je, ida je Curlin -tisto noč, ko je -vzel Dobbsov revolver. revolver izpraznil. ZaTadi različnih misli, ki so ga v poslednjih -dnevih tiaik-o zaposlovale, ni niti pomislil na to, da je (revolver še zmeraj uenabil. V -isti sekundi .pa je pomislil Dobbs na drugo orožje. Stal je 'llik -ob oslu, na čigar zajvoji-h je bila privezana maheta,* Zgrabil je zanjo, da bi. jo izvlekel iin se z .njo branil. To bi se tmii i tudi posrečilo. Morda hi se mu posrečilo z mahet-o v roki nabiti revolver, ker je imel nekaj nabojev v srajčnem žepu. * Indijanski! nož, precej velik, ki ga uporabljajo zlasti za sekanje igoščavja. Toda sekunda je minula in kamen je sfrčal r njegovo glavo. Videl ga je frCa-tii, m,; pa mogel -več glave dovolj hitro odmaknili, ker je poslednje svoje mrisfli ,posvetil le inalheti. Zadet od Ikamna je padel na -tla, dasi ni bil preveč ranjen. P redne pa je mogel poskočiti na noge, je bil Miguel že pri maheti, ki ga je nanjo opozoril Dobbsov gib. S spretnim prijemom je potegnil malreto iz .dolge usnjene nožnice, skočil k ležečemu Dobbus in ,mu z močnimi, kratkim ii.il 'dobro namenjenim zamahom odsekal glavo od vratu. Vsa (trojica je buljila v mrtveca; bala je -mnogo bolj začudena nad hitrim dejanjem kakor pa prestrašena. Glava je bila samo za širino imahete oddaljena od trupla; oči so nervozno trzale in ostale nenadoma na tri četrtine odprte. Roke so se mu iztegnile in ipestii so se krčevito stisnile. To se je 'večkrat, ponovilo. P-oitem ko so se nohti poslednjlič zagrebli v dlan, so se pesti mirno .razklenile in na pol odprte -odumrle. »To si ,ti napravil, Miguel,« je rekel eden izmed obeh polglasno in stopil bliže. »Jezik za zobe.« je jezno zakričal Mrgual in se tako hitro oikrcnil k govorniku, kakor da bi iga hotel ubiti. »Sam vem, kdo mu je udarec primazal, ti razbojnik. Če se razve, bosta vidva prav tako ustreljena kakor jaz. To že -vesta, ali ipa naj morda povem žandarjem. Meni je itak vseeno in nisem vajina krušna mati.« Ogledal sj je niaholo. Samo malo je bila krvava. Obdrgnil jo j,» ob drevo (in jo nato zopet vtaknil v nožnico. 22. Osli, ki -se v splošnem ne vmešajo tako v človeške zadeve kakor psi, so počasi odcapljali. Ker so rarnogo pametnejši kakor ljudje, -k.; nimajo z osli 'nikakršnega opravka, so korakali kar po pravi poti zmeraj prati Durangu. Možje so bili 'toliko razburjeni, da so .popolnoma pozabili na osle. Odvzeli so mrliču hlače um škornje in se 'takoj sami oblekli vanje. Nu-ti liliače niti škornj-.i niso bili mnogo vredni; •kajti v poslednjih desetih mesecih so več .prenesli, kakor se da od ¡takih reči pričakovati. V primeri s cunjami, ki so jih nosili možje, pa so bili še prav dobro ohranjeni. Le za srajco ni nihče maral in je tudi nihče ni oblekel., čeprav so bili vsi trije namesto v srajco -oblečeni v nekaj, o. čemer bi se dalo le itežko .reči, česa je 'bilo- reč-s ali hitenji ali krog njih visečih cunj. »Ceanu mu pa ine slečeš še srajce in se sam ne obleČeš-varajo, Ignacio ?« je vprašal 'Miguel in sunil medtem z nogo v mrliča, ki ni imel sedaj na sebi nič drugega razen ponošeno srajce. »Ni mnogo vredna,« je -odvrnil Ignacio. »Prav upravičen si kaj takega reči-, .ti zamazani pesjan li,ce je rekel nafto Miguel. »Če jo primerjam s tvojo, se zdi boljše kakor nova.« »Ne maram je,« je menil sedaj Iguaeio in se obrnil stran^. »Je preblizu vratu. Zakaj je pa ti ne vzameš?« »Jaz?« je vprašail .Miguel iin jezno nagrbanoi.l čelo, .»jai sploh ne oblečeni srajce, ki jo je takle pasji gringo na svojem životu scgirel.« Resnica pa je bila, da je .bila tudi za Miguela srajca pre-. blizu mmlicevegn vratu. Sicer ni bilo na njej krvavih madežev» a je .vkljub temu ni onairal nihče obleči. 'Zdelo se jim je, da bi «B v srajci nikakor ne počutil dobro. Tega občutka si niso znali razložiti, zadoščalo jim je, da je bila srajca pač preblizu vratu in 'to ji je odvzelo vso ceno. »Saj bo imel Jopo.v prav "gotovo še nekaj'srajc v zavojih,it-je .rekel Ignacio. Miguel se je takoj obregnil vanj. »Najprej boš počakal, da bom jaz vse skupaj pregledal; kar bo preostalo, o tam se bomo. pa še pogovorili.« »Ali si mar naš poglavar?« je zakričal sedaj tretji, ki se je doslej dozdevno brez 'Zanimanja naslanjal ob idrevo. Imel pn je docela prav, da se 7?a vse skupaj ni iáí zanimal, kajti prilastil ■si je hlače, medtem ko je .vzel Miguel škornje. Samo Ignacio je odšel od delitve praznik rok, ke.r nI maral srajce. »Poglavar?« je jezno zatulil Miguel. »Poglavar ali ne po^ glaiva/r, kaj pa si ti doslej napravil?« »Ali nm našemi vrgel kamna v črepinjo?« se je bahal tretji, »Saj h¡ se mu ti sicer ne upail približati, ti strahopetec.« \Jscm 6>batUûm Drugo leto že izhaja naš tednik in verjemite, drage bralke, da prav vsako številko izdano z željo, da 'bi jo prebralo čim več naših ljudi, da bi jo prebralo tudi Čim več naših žena, kajti potrebno je. da se seznanimo z vsemi dogodki doma in v svetu. Vendar pa so nekatere stvari, ki zadevajo zlasti nas žene. matere in gospodinje. In zato smo vedno posvečali kotiček našega časopisa ženskim problemom, od zdaj pa jim bomo posvečali celo stran. Zanima nas. kako ste zadovoljne z našo stranjo, saj v uredništvu stremimo. da bi vam prinesli čim več koristnega. Toda koristnega je veliko in izbrati moramo le najnujnejše, s čimer mislimo, da bomo ugodili kar največjemu številu bralk. Zato bi želeli, da bi naše bralke1 sporočale uredništvu svoje želje in nam dajale vzpodbude., o čem naj pišemo, kaj jih najbolj zanima ip. Prav tako se lahko bralke obrnejo na nas. če rabijo kakšne nasvete o zdravju in boleznih, o otrocih, o vzgoji, o kuhanju in gospodinjstvu; prav na vse jim bomo odgovorili strokovnjaki, ki jih bomo za to naprosili. Prej nam to zaradi omejenega iprostora ni bilo mogoče, zdaj pa, ko imamo celo stran, bomo tudi tem željam lahko ustregli. Mogoče vaš otrok piše stricu Mihi in mu pošilja rešitve ugank in križank, pa še vi, \draga bralka, priložite listek s svojimi predlogi oz. skrbmi in težavami, prav radi vam bomo odgovorili in pomagali. Prav tako nam lahko sporočite, kaj je pri vas novega, kako dela ženska organizacija, mogoče ste žene. organizirale kak tečaj itd. Vaš dopis bomo priobčili v naši stalni rubriki na ženski strani: »Naše žene«. UREDNIŠTVO KAKO JIH PLETEMO, ŠIVAMO, LIKAMO IN PEREMO V naši modni prilogi smo vam že večkrat priobčili modele s kroji za posamezne puloverje, jopice ali o-tioške garniture. No, nekatere modele smo objavili tudi brez kroja in tudi brez določnega »recepta«, koliko pentelj naj nasnujemo, kako naj pletemo in podobno. Danes pa naj vam povemo, zakaj in kako uporabljamo kroje. Ko se odločimo splesti kar koli, je najbolje, da najprej napravimo kroj. Potem vzamemo volno in u-strezajoče igle ter nasnujemo 25 do 30 pentelj in jih pletemo 5 do 10 cm visoko. Iz tega pletenja potem lahko zračunamo, koliko pentelj moramo nasnuti. če vidimo pri tem poskusnem pletenju, da nam 3 pentlje dajo 1 cm in imamo na kroju napisano 54 cm, potem moramo za ta kroj nasnuti 162 pentelj (54 x 3). Račun je torej zelo preprost, pletenje pa nam bo lepo u-spelo. Zakaj moramo tako računati? Zato, ker ni vsa volna enaka, niti ne igle in tudi vsaka izmed nas plete drugače: ena trdo, drugo rahlo. Seveda pa morate potem plesti enakomerno in sicer tako, kot ste napletle vzorec. Ko pletenje končamo, ga položimo na kroj in pritrdimo z risalm- To je star pregovor, ki so ga včasih bolj upoštevali kot danes. Res pa je, da s pravilno nego stvari ohranimo lepe in »nove« dolgo časa ter tako varčujemo pri izdatkih. V prejšnji številki našega tednika smo vam povedali, kako lahko lepo in poceni očistite doma moško obleko, če ste poskusile in vam je uspelo, ne dvomimo, da ste gotovo pripravljene popraviti še to in ono v garderobi svojega moža ali sina. Pa poglejmo, kako lahko same u-redite kravate. Znano je, da imajo moški radi lepo in čisto kravato, mi pa bomo ponosne, če bomo s svojim delom k temu pripomogle. Torej o kravatah! Temne, svilene kravate bomo čistile s špiritom ali z vodo, ki smo ji dodale malo sal-miaka. Kravato položimo na snažno krpo; temno, svileno krpico pa namočimo v špirit in z njo kravato na obeh straneh temeljito drgnemo. Ali: ¡S na pol litra tople vode damo 4 žlice salmiaka in s precej trdo ščetko, namočeno v tej raztopini, podrgnemo kravato na obeh straneh. Potem pobrišemo kravato s suho krpo in jo pustimo, da se posuši. Končno kravato polikamo preko mehke, platnene cunje, ki smo jo namočile v kisovi vo.ii, Pri likanju ne smemo likalnika preveč pritiskati, sicer se nam bodo na desni strani kravate poznali šivi, kar jo bo zelo kazilo. Svetle, svilene kravate drgnemo s krpico, namočeno v čistem benzi-nu. Potem posušimo kravato s krompirjevo moko in jo drgnemo po dolgem z belo krpo. Potem ko smo s krtačo odstranile moko, kravato zlikamo prav tako kot smo o-pisali pri temnih. Ali bi poskusih urediti še klobuke? Tudi to ni preveč težko. Mehke in svetle klobuke očistimo takole: segrejemo krompirjevo moko, jo posipamo po klobuku, dobro podrgnemo z belo krpo in skrta-čimo. Temne klobuke očistimo z vodo, ki smo ji dodali salmiak. Pri tem vzamemo polovico vode, polovico salmiaka ter s ostro krtačo klobuk dobro drgnemo. Ko mislimo, da je klobuk čist, ga zbričemo s čisto krpo, napravimo z roko obliko, kakršno lastnik nosi ter ga nataknemo na lonec, da se posuši. če so na klobuku mastni madeži, jih očistimo v obeh primerih najprej s čistim benzinom, potem pa ravnamo tako, kot smo opisali zgoraj. Naše zene DOLNJI ZEMON PRI ILIRSKI BISTRICI Ze od 1. novembra lani deluje v vasi splošnoizobraževalni tečaj, ki ga redno poseča 31 deklet in žena. Učijo se tudi praktičnega gospodinjstva, posebno veselje pa imajo z ročnimi deli in kleklanjem (čip-kanjem). Redno in vestno poseča-jo udeleženke vsa predavanja in z ZDRAVNIŠKI KOTIČEK ZADNJE PRIPRAVE ZA FLUOROGRAFSKO AKCIJO V KOPRSKEM OKRAJU Se inekaj dni nas loči od pričotka iluorograflranja, ito je rentgenskega slikanja. Občinski ljudski odbori so že pripravili spiske oseb, ki bodo slikane. Iz spiskov je razvidno, tla pride v poštev nekaj nad 30.000 prebivalcev, Določene so že lluorograf-ske baze, lo je kraj, kjer se ho vršilo fluorografiranjc. To so vsi kraji, kamor more ¡priti srednje velik avtobus in kjer je ile 50 oseh za pregled. Običajno ho 'lo mesto pred šolo, zadružnim domom, kakšno večjo stavbo, kjer so potrebni vsaj dve sobi. Ena soba bo služila kot pisarna za vpisovanje, kamor se bo vsak javil s pozivom, da mu izpolnijo fluo-rografski karton. Za vsak kraj je določena ura, kdaj bo prišla ekipa z rentgenom, koliko časa se bo v kraju mudila, ker bodo v eni uri pregledali 150 t seli, Zamudnikov ne bodo čakali, ker je čas točno odmerjen za ves dan in bo ekipa nepretrgano potovala po določenem razporedu ir. kraja v kraj. Zato se bomo vsi zbrali s pozivi vsaj pol ure pred pričet-kom na določenem kraju. Občinski odbori pa bodo poskrbeli, da bodo vsi vsaj tri dni pred pričetkom akcije dobili pozive, dn sc bodo vsi prebivalci gotovo udeležili slikanja, za starejše in slabotne osebe pa preskrbeli za iprevoz. Pregledali in slikali bodo vse prebivalce, ki so stari nad 15 let. Otroke do vštetega 14. .leta starosti ne bodo pregledali, ker je pri taki masovni akciji težko z otroci, ki so nemirni, se boje, ne znajo zadržati dihanja oh času slikanja in zato so slike nejasne iti neuporabne. Delavce in uslužbence — da sc izognemo izgubi delovnega časa — bomo (pregledali v kraju, kjer delajo. Zato naj vsak, ki ne biva v kraju zaposlitve, vrne poziv za fluorografi-jo svojemu občinskemu odboru, po. ziv pa naj potrdijo, kjer dela, da sc bo fluorografije udeležil v kraju, kjer jc zaposlen. F-luioragralsko akcijo bosta izvršili dve ekipi Inštituta za T H C z Golnika. Pričeli bodo dne 5. II. 1953. najprej v piranski in dekanski občini. nato pa občina za občino, dokler akcija ne bo končam« dne 12. III. 1953. Kot smo že omenili, flnorogra.fski pregled ie brezplačen, čeprav bo stala ta akcija več milijonov dinarjev. Toda v socialistični skupnosti jc zdravje delovnega ljudstva najvažnejše. Ker se zavedamo važnosti te akcije. se bomo fiuorografiranja udeležili prav vsi poilnošteviilno. Dr. Ivan Kastelic velikim zanimanjem sledijo izvajanjem učiteljice Matičič Milke. To-varišica Matičičeva je že na prejš-nem službenem mestu v Hrušici pri Podgradu pokazala, da je res ljudska učiteljica. Za svoje požrtvovalno in nesebično delo pri dviganju splošne kulturne ravni ne samo de-ce v šoli, marveč tudi odraslih, je bila odlikovana s kolajno dela. Tudi v Zemonu nadaljuje svoje delo in v kratkem času so jo vzljubili vsi ljudje. Po njenih stopinjah hodi tudi mlada učiteljica Slavec Tončka, ki ji pri delu pomaga. Obe hodita poučevati tudi v šiviljsko šolo v Ilirsko Bistrico — ena slovenščino, druga matematiko. Vse tečajnice se pridno učijo in pripravljajo, da kar najdostojneje proslavijo zaključek tečaja, ki bo zadnjega marca letos. Kaj so se naučile, bodo pokazale na praktični razstavi. — o. RIŽANA I,epa in poštena zabava je vsakomur potrebna in koristna. Človek se rad pogovori s prijatelji in znanci v veseli družbi, popije kozarec vina in se zasuče po plesišču. Niso pa take zabave potrebne in koristne za premlade ljudi. Zlasti pa še ne za otroke. Rižanske matere menda menijo, da delajo zelo pametno, ko pospremijo svojega sinčka ali hčerko na ples, čeprav obiskujeta še šolo. Prav nič jih ne moli, ali-končajo s plesom ob 23., 2-1.' ur,; ali še pozneje. Še bolj žalostno pa je to, da pridejo nekatere matere na zabavo z majhnimi otroci, med katerimi so nekateri izpolnili komaj drugo leto starosti. Vsekakor bi morale lake matere razmisliti, da prav v teh večernih urah otrok najbolj potrebuje spanja in da bacili, ki se vzdigujejo s prahom meti plesom, najbolj škodujejo mladim -telesom. M. P. mi žebljički. To delamo na deski za likanje, če pa nam ta ne zadošča, napnemo pletenje na tleh. Seveda moramo v obeh primerih podložiti, belo krpo in tudi i:roj mora biti u-rezan iz čistega papirja. Če smo pletle gladek vzorec (same desne), potem ga zlikamo skozi vlažno krpo. Nikdar pa ne likamo vzorčastega pletenja, ali robov, ki so pleteni iz ene desne in ene le- ve pentlje. Pletenino z izdolbenim ali nametanim vzorcem samo napnemo, položimo čez njo vlažno krpo in pustimo čez noč ali še dlje, da se pletenje posuši. 'Tudi pri zlaganju posameznih delov ni stvar tako preprosta. Najbolje je, da lepo naudarimo in potem na narobjii strani šivamo strojni vbod takoj za prvo pentljo na rebu. Pri rokavu pazimo, da ni nikdar nabran rokavni izrez, ampak rokav, šivamo vedno z enako volno. še nekaj besed, kako pletenje pe-remo. Milnica, v kateri peremo, naj bo mlačna, toda rajši mrzla, kakor vroča. Ko je čisto, spiramo tako dolgo, tudi v mlačni vodi, da je voda čista milnih srag, na zadnje pa dodamo malo kisa, da nevtrali-ziiamo ostanek lužnih snovi. Pozimi je res vprašanje, kje bomo pletenje sušili. Vložite ga med čiste, brezbarvne krpe in dobro zavijte, da ga že posušite. Nato in med barva- s tem malo spet razgrnite sto pletenje vložite suho brezbarvno krpo. Za sušenje pletenin pa pripravite tako, kakor vidite na sliki. Mecl dve vrvi pripnite s ščipalkami brisačo ali kaj podobnega, nanjo pa položite pletenje, še nekaj! Zlasti pri barvastem pletenju pazite, da ga ne sušite na toplem, ker se barve rade razlijejo. KOREJSKA POROKA Kako-v povsod, -imajo tudi na Ivo-iejii ob poroki posebne navade. Dekle se mora pripraviti na -vse liste dolžnosti in navade, ki jih bo prevzela kot.nova gospodinja. Zato mora vežbati -pri ženinovi materi. Nekaj tednov pred poroko pride nevesta -v žen-inovo hišo, tam pomaga in se priuči navadam ženino ve. družine. Tašča jo uči kuhanja, postrežbe, pospravljanja in ostalega gospodinjstva. Ta »predporočni tečaj« mora napraviti vsaka korejske nevesta. GI 'avni namen zakona so otroci in tega se korejska nevesta močno zaveda. Še predno se poroči, mora imeti pripravljeno vse potrebno perilo in obleke za svoj naraščaj. Na Koreji smatrajo število sedem za srečno in zato tudi vsi pričakujejo, da bo mlada žen,a imela vsaj sedem otrok, seveda največ sinov. Kajti žena velja le toliko, kolikor sinov rodi. Od tega ni odvisna samo njena sreča, ampak vse njeno življenje v moževi hiši. K poroki se korejska nevesta pripelje na solidnem, kmečkem vozu, ki g,a vleče vol. Vola pa jaha ženin. Za njima se vrste sorodniki in povabljeni svaitje. Nevesta je oblečena v belo, svileno obleko, prav tako že-nin,^ ki ima na glavi še turb-an iz •konjske žime. -Poročni obred se konča z besedami: »Ta pogodba vaju oba veže, da sto let nikdar ne pozabita drug na drugega.« Potem spije ženum nekaj ¡požinkov vina, ki ga ponudi še svoji nevesti. To je zadnji dokaz, da sta se zares vzela. Predno prestopi ne-vcsta hišni prag začno svaitje in sorodniki divje vpitji, da bi pregnali zle duhove, ki hočejo nevesti škodovati in delati zmedo v novem življenju, ki ga je pravkar pričela. Mati in tašča pa se l-o- Ostali so brez strašev, brez strehe in brez kruha tiita ženina in mu dajeta zadnje nasvete, kako naj se vede do svoje žene. Ženin ji mora tudi pomagati odvili poročno obleko, imenovano jar-de. 'Na svatbi dosti jedo in pijejo. Izjema je le nevesta, ki se mora ¡opiti v solzah. V ta namen so jo preskrbeli z inekaj ducati svilenih robcev, s katerimi si briše solze sreče ali pa tudi žalosti, če ji starši niso izbrali pravega ženina. Toda če je srečna ah nesrečna mora-pretakati .solze", ker je ma Koreji pač tak -običaj. O polnoči začnejo nevesti snemati venec in misliti na počitek. Najprej se poslovi nevesta, nato ženin. Takšni so bili poročni običaji na Koreji. Kako je danes ne vemo, kajti dežela je razrušena, korejsko ljudstvo pa je padlo v največjo bedo in revščino. Mladostni spomin (■Nadaljevanje s 7. strani) Kako nama je bilo srce, ko je odprl staro začrnelo skrinjo. Zaklad, je oba presunilo, ko sva ugledala, da je polna knjig. »No zdaj pa le izberita,« je dejal Jože in sedel na bližnji tram. Izbrala sva nekaj starih koledarjev, Erjavčeve: »Naše škodljive živali v podobi in besedi« in še nekaj kmetijskih. Jože naju je opazoval kot nekaj nenavadnega, toda to naju ni nič motilo. Pri ceni je bil res malo pretiran, ko pa je videl najino skromno blagajno, je popustil in smo se lepo zedinili. Vračala sva sc domov tako zadovoljna kot ca neseva — cel svet. Še sva potem obiskala marsikatero vas in tako zbrala vsak lepo knjižnico, ob kateri sva potem skozi več let prebila vse proste ure. Mojega prijatelja ni več. Umrl je zaradi zastrupljenja po modraso-vem piku. Težko mi je bilo po njem, ker sva-se tako razumela. Povedal sem ti ti zato, da boš ob kaki pri-lo-nosti napisal nekaj besed spomina.'! * S tem izpolnjujem željo prijatelju in upam, da bo marsikateremu mlademu človeku dalo misliti. Ob tednu slovenske knjige pa naj bo to še moj skromni prispevek hvaležnosti vsem tistim, ki knjige pišejo. V težkih dneh okupacije je bila e-dino knjiga tista, ki je vsem Primorcem in meni samemu lajšala težke dni, svetila kot živa lučka v temi in vzbujala upanje na boljše življenje. P. A. Ogarev m T t L t SNA VZGOJ ♦ $f>OIT • RADIO - OGLASI - OBJAVE feSjjgfeâ Kladivar w Kopra V soboto je prispelo v Koper nogometno moštvo celjskega Kladivar-ja, ki je v jesenskem delu prvenstva v vzhodni slovenski ligi zasedlo drugo mesto, V prvi tekmi s koprsko Auroro so Celjani pokazali odličen nogomet in zasluženo zmagali z visokim rezultatom 7:1. (3:0) Kladivar bo igral med tednom še s koprskim Proleterjem, pogajanja pa so še za tekme v Dekanih in Piranu. Tekma z Auroro je že v samem začetku pokazala, da domači ne bodo kos tehnično boljšemu in razigranemu nasprotniku. Glavna moč Kladivarja je bila v uigranosti vsega moštva in v doslednjetn sprovaja-nju W sistema. Celjanom moramo razen tega priznati, da ima njihova igra polno duhovitih kombinacij, ki bi zmedle verjetno tudi boljšega nasprotnika, kakor je bila Aurora, Domačinom ni šlo nič kar po volji in je prava sreča, da rezultat ni bil še višji, čeprav Aurori ne gre odrekati tehničnega znanja in požrtvovalnosti posameznikov, je vendar glavna stvar za uspeh sistem igre in požrtvovalnosti ekipe kot celote. Aurora se bo morala končno le oprijeti enega sistema igre in tega izpoijnjevati, ne pa da s spreminjanjem sistema od igre do igre vnaša zmedo med lastne vrste. * V drugi tekmi so se celjski nogometaši pomerili s Koprskim Proleterjem. Rezultat 1:1 (0:0) jc vsekakor velik uspeh za domačine, 'ki so vso tekmo igrali z veliko borbenostjo in požrtvovalnostjo ter s tem nadoknadili pomanjkljivo tehnično znanje. Pri gostih smo 'opazili precej slabšo igro od nedeljske z Auro.ro, kar pa gre v dobršni meri' na račun utrujenosti moštva, ki mu je bila to dru-2a tekma po dvomesečnem presledki]. Vodilni gol za domače je zabi.lv sredi drugega polčasa Petrovič, izenačil pa jc v zadnji minuti igre Dobrajc. s krasnim strelom z razdalje 25 m. Pni Piroleterju so pokazali najboljšo igro Ladjanac, Vcsc.lin. Križaj in Fllipovie. * V ponedeljek zvečer je bilo tudi srečanje v namiznem tenisu med celjskim Kladivarjem (moštvo je bilo sestavljeno iz vrst nogometašev) in koprskem Proleterjem. Zmagal je Proleter z rezultatom 5 : 0. Moštvo Proleter j a so zastopali Omladič, Babič in Venturini. * V soboto se je končal prvi tečaj telovadnih vaditeljev koprskega »Partizana«. Rezultati so zelo zadovoljivi in mladinci in mladinke bodo lahko z osnovnim znanjem, ki so si ga tu pridobili, mnogo koristili razvoju telesne vzgoje na podeželju. Rezultat tega tečaja bo imel prvi odmev že v tem mesecu v Dekanih, Šmarjah in v Kortah, kjer bedo ustanovili društva za telesno vzgojo »Partizan«, Za letos je sestavil odbor za telesno vzgojo sveta za prosveto letni načrt dela, v katerem se med drugim predvideva 9. februarja meddru-štve.no tekmovanje v tekih in skokih na Lokvah ter številna druga smučarska 'tekmovanja in tečaji, razni telovadni nastopi iter lahkoatlcrtske in plavalne 'tekme v -poletnih mesecih. Razen tega bodo športna društva posvetila vso ipažnjo dvigu novih kadrov, odbor za telesno vzgojo pa bo nudil vso pomoč telovadnim društvom »Partizan« pri organizaciji vaditdljskih .tečajev. Glede na vse to jc .nujno potrebno, da hi se po vseh sedežih občin uredile telovadnice, športna igrišča ter igrišča za najmlajše. Okrajni ljudski odbor je pripravljen pomagati, seveda pa bo tireba it-udi v društvih več iniciativnosti za premagovanje raznih, predvsem 'materialnih težav. V. Turnir za prvenstvo Kopra V torek se je začel šahovski turnir za letošnje prvenstvo Kopra, v katerem sodeluje 18 igralcev, Trije ali štirje prvoplasirani igralci bodo sodelovali na turnirju za prvenstvo jugoslovanske cone STO. Pretekli teden je bil tudi občni zbor šahovskega društva Koper. Člani so med drugim ugotovili, da je društvo doseglo lani pomembne uspehe v meddruštvenih tekmovanjih v coni in izven nje in da je po številu tekmovanj med najaktivnejšimi na Primorskem. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da se je posvetilo premalo pozornosti razvoju šaha med mladino in na podeželju. Prav temu vprašanju bo treba letos posvetiti več pozornosti, saj je pri nas še vedno nekaj mladincev, ki bolj ljubijo pijančevanje in kvar-tanje kakor pa zdravo zabavo. Na občnem zboru so tudi sklenili, da bo treba več storiti za dvig kvalitete igralcev. V ta namen bodo organizirali predavanja na področju šahovske teorije. Postojnsko TO „Partizan" je podalo oSračun svojega dela V torek je bila v Postojni seja odbora TD »Partizan«, na kateri so pripravili poročilo za predstoječi občni zbor. Podrobno so ugotovili vse' uspehe in pomanjkljivosti, pa tudi vse odnose ostalih organizacij in forumov do »Partizana« in posebej do njegovih naporov za vključevanje zlasti mladine v telovadne vrste. V četrtek zvečer pa je bil v dvorani mestnega kina redni letni občni zbor. Za pričetek je garnizij-ska vojaška godba imela polurni koncert izbranih partizanskih skladb. O poteku zbora bomo še poročali. SPORED NAJVAŽNEJŠIH ODDAJ od 7. do 13. februarja 1953 SOBOTA 7. II.: 11,30 Jezikovni po-■govori: — 18.30 Morja široka cesta: 18.50 Glasbene slike morja — RIAS s svojimi solisti - 21.30 Od sobote do sobote — -Glasba za ples in razvedrilo. — NEDELJA 8. II.: 8.30 Za naše kmetovalce — 9.00 Mladn-ska oddaja: Mačeha in pastorka, izvajajo dijaki nižje gimnazije v Kopru ter pogovor s pionirji — 13.15 Glasba po željah — 15.00 Z mikrofonom med našim ljudstvom — 15.20 »Tam gori za našo vasjo« — 16.10 Slušna li'gra: Brown »Pesem gospodične Rodgers« — 17,30 Jugoslavija v pesmi in glasbi — 18.30 Slovenska ■pc-scim ob slovenskem Jadranu. — PNEDELJEK 9. ¡II.: 11.00 Igra orkester JLA iz Portoroža — 11.30 'Žena .in dom — 1-1.30 Iz športnega sveta 17.10 Zagorske ju primorske narodne pesmi. — TOREK 10. II.: 14.30 Strani naše 'Zgodovine — 17.30 Igrajo godbe na pihala — 18.30 Jezikovni pogovori Jožeta Pahorja — 18.40 Koncert violinista. Igorja Ozima — 20.00 G. Verdi: »Rigoletto«, opera v 3 dejanjih — 22.00 Glasba za ples. — SREDA 11. II.: 13.30 'šolska ura: . Mladina, telovadba in šport — 14.30 Kulturni razgledi — 17.40 Jugoslavijo v pesmi in plesu - 20.30 Koncert komornega «bora iz Tirsta p. v. U. Vrabca — 21.000 Radijski roman: ■Luerezia Borgia. — ČETRTEK 12. ¡II.: 14.20 Od Triglava do Jadrana — 17.30 Iz priljubljenih oper — 18.30 Iz ljudske revolucije — 18.40 Pojo veliki vokalni .ansambli. — Državna namiznoteniška zveza je objavila rang listo najboljših jugoslovanskih naniznoteniških igral-ccv. Na prvem mestu je državni prvak Vilim Harangozo, zmagovalec nedavnega mednarodnega turnirja v Parizu. EEPEHTOAE Ljudskega gledališča v Kopru: Nedelja. 8. II. ob 20.: Mira Pucova: »Operacija« (premiera) Torek. 10. II. ob 20.: Pero Budak: »Melež« gostovanje SNG iz Trsta Sreda, 11. II. ob 15.: Pavel Golia: »Snegulčiica« gostovanje SNG iz Tista ob 20.: Pero Budak: »Metcž« gostovanje SNG iz Trsta Sobota. .11. II. ob 20.: Mirna Pucova: »Operacija« (I. repriza) iiiiHiitittiuiiiiiuiitittmiiiiilUHiwiiuiuiiiiiiiitiiitiiiitiiiiituttiititiiiiiitiiiiiiiititiiiiiiiiiiitiiiiuiiiitiiiiiwtiiitittunitnjiiiHiiiiiininttiitttnRtntiittraw M4M 1 MinmmrMiiimmirmmnmutiiiii VELIKO zanimanje za telovadbo si® Tolmiraskesm Čeprav je telesna vzgoja v lelesno-vzgojnih društvih in po šolah v tolminskem okraju na razmeroma' nizki stopnji, jc vendar opaziti med mladino za to področje udejstvovanja vsak dan večje zanimanje. Pirav vsi sc trudijo, da bi odpravili posledice fašističnega jarma iz preteklosti, V okraju je danes Je nekaj telovadnic in igrišč, pa še ita ne odgovarjajo sodobnim telesn-ovzgojnim zahtevam, V manjših krajih seveda sploh nimajo ničesar. Veliko pomanjkanje je tudi telovadnih rekvizitov, zlasti pa telovadnega orodja. Kljub težavam je zlasti mladina pripravljena premagati vse ovire in to dokazujejo tudi lanskoletni rezultati. Na okrajnem mladinskem festivalu je nastopilo 5.000 telovadcev, med letom x>a so bila številna tekmovanja za naslove sektorskih in okrajnih prvakov. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Štolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica 26, tel. 170. poštni predal 2 — Številka tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-T-162 l etna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. DE SE V AN PREDSTAVIM Jest sen. Vane, jenu mi pravijo barba. Ma van nečen povedal prov s kere vasi sen, jenu kliku let jeman. Štimajo me povsout jenu znajo, da sen biv v rajnki Avstriji v 97. regimenti. Streljat sen se pa kumaj na-vadiv, ku smo gnali fašiste jefnu Nemce z naših krajov. Talni sen tudi jest pomaga v v borbi. Jeman dua-bre karateristike kamr pridem, samit žena mi jih neče prznat več. Pravi, dese preveč okuli klatim, jenu de. bi tov vse znat. Pa so me vslavli na cesti prijatli, jenu rekli, zakaj ne bi tudi jest kej pisov, ki takii t>se vidin jenu znan. Da nej mahi dregnem — so rekli — po koprsken okraji, po Trsti, Krasi, Brčinih in še dlje. Nej malo sltriti-ziran al pa pohvalin, kukr jeman navado in kukr kdu zasluži. Puatlje mi se je od tega zavrtelo f glavi. Kuražno sen šov v Kopr na uredništvo »Slovenskega Jadrana«. Tam so me prašali. kdu sen jenu kaj čen. Ku sen jim povedov, de bi tov bet novinar jenu de znan tu jen tu, so bi i valje veseli jenu me vzeli, za »eršte klas« novinarja. Rekli so, de moran punu okuli huadit, vse vidit jenu čut, tudi v mraki jenu de sej ne semn bat štrig. De mi bodo plačali kakšen buat (udi antebus. Takii sen se danes vrnu s korjero, jen van u torbi prnesu anit malu za pod zob. De van prov po liho povem, so me na uredništvi špotali, ku sem se preveč po domače predstaviv. Rekli so, de moram pisat lepil po slovensko. Nu, bom poslušan, ma kakšen buat van bom vseanu kej po domače poved av. * Ko so zame zvedeli prijatelji, ki jih i mam v Kojy.ru na kupe, so me oblegali z ponudbami, me vabili na »kvartinčke« celo v »Triglav«, kjer kurijo samo zgodaj zjutraj, ko ni gostov. Baje se boji direkcija, da sc ne bi prebladiiili. Vane pa ne trpi rad mrazu, zato sem jo odkuril ven. Zu- naj me zgrabi prijatelj Jože iz »Adnije« in mii zaupno pove, da je njihovo prevozno podjetje kupilo helikopterje v raznih veličinah za bližnji in daljni promet. Rekel je. da bi ibiilo imenitno, če bi jaz prvi napravil z enim ¡2tlfc|t rv bližnjo okolico. iker bi bila to velika reklama za podjetje. Z velikim veseljem sem takoj pristal na to ponudbo in odšel v ■Semedelo. Tam so me triumfalno sprejeli in m! dali 'helikopter brezplačno na razpolago. Šoferja seveda ni potreba, ker v zraku ni cest in križišč, pa. tudi »žlajfati« ni potrebno. Rekli so, da bo stroške že plačali prijiaitelj France, saj so mu za popravilo motornega kolesa zaraču-naili 70 tisoč dhuarjietv in za pregled še pet tisoč dinarjev. Tako sem odfrčal navdušeno mimo rižanskega bloka, kjer so za mamo kričali, kje imam izkaznico, naravnost nad Kozino in Sežano, napravil sem krog nad Štanjelom in Branikom, nad Divačo in Vremami ter .mahal z rok o prijatelju Franceta Ma-gajivi v Bri.tofu, kil bi ga bil rad vzel s sabo .v Kojier po honorar za '»Žalostne zgodbe o veselih Kraševeih«. toda pri najboljši volji nisem mogel, ker je težji od helikopterja in ne bi prišla dlje kot do Barke. Preletel sem Brkine, in sem se hotel -ustaviti na Pregarjah, toda niso imeli prikladnega prostora. Raje sem se spustil v Obrovu ara glavnem placu pred zadružno oštairijo. Vsi so .me bili veseli. Hotel sem popiti kozarček dobrega istrskega vina, pa so mi znanci odsvetovali. .Rekli so, da v zadružni gostilni- nii dobre kapljice in da tudi nekaj n,i v redu. Namignili so mir, da mora biti po sredi kakšna špekulacija, ke.r se v privatni gostilni »Pri Mornarjevih« dobi ved-no pristno vino in tudi postrežba je vzorna. Ker se mi jt^ zel o mudilo nazaj, sem odlotel nad Golac, kjer bodo še ta mesec dobili električno razsvetljavo -in hipoma sem preletel slovensko fÁ>©@© nunimnnmtininnmmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniimiiiiiiiiiiiit državno mejo v čičariji in se znašel nad Vodicami. Tam sem se 'bal spustiti, da nie ne bi Vodicam napili, ker sem bil še iz Sežane v dobrem razpolc-ženju. Mimo Jeilovic sem spet priletel nad Slovensko Podgorje in se spustili nižje nad črnotiče in Čmii kal. pa smuk nuiimo bloka na Rižani v Dekane. Tam sem kar štnbunknil na novo asfaltno cesto in bi bi'1 kmalu — hudiioa videl. Poslušajte kaj se mi je dogodilo: Pod nekim oknom sean videl človeka. ki je držal široko 'odprto vrečo. »Kaj .pa vendar čaikaš tu«, sem ga pobaral. »Hudiča čakam, ki bo vsak hip Skočili ven. Pobasa.l ga bom kar v vrečo in razkazoval iljudem. Dragi moj barba Vane, saj znaš, da so ljudje in tudi -jaz »šaildo kurjoži,« kakšen je hudič. Poglej, Vane, tam pmi tistih vratih je šel v -hišo gospod, da bi hišo požegnal.« To me je sillno zanimalo in sem vprašal prijatelja, kdo stanuje v tej hiši, da je dali poklicati gospoda, naj m.u izžene'hudiča. Zašepetal mi je na uho, -da tukaj biva neki član Zveze komunistov, ki je silno pobožen. Ko sem sc temu začudil, mi je prijatelj rekel, da to ni nič novega, saj si je dal cel kup komunistov v Šmarjah, v Gažonu, P.učah in Padni poàkiropiït hiše, da bi si rctöervirali numenirane sedeže v — uganite .kje. Hotel sem poleteti tudi v Mare-zige. pa me je. .dekanski prijatelj opozoril, da tam ne gledajo radi na obisk učenih ljudi kot sem jaz. Povedal mi je, da se v Marezigah držijo tako visoko, kakor da so vso znanost tega sveta pozobali. Imajo večerne kmetijske teičajc, pa se nanje požvižgajo. Raje gredo na »bniškolo« in »trešete« v zadružni dom in razbijajo po mizi, da od veselja kar šipe 'pokajo v oknih. Prihodnji leden bom šel okoli raje peš, da bom videl tudi kako lepo »pupo«, samo če me nc boste ovadil; moji ženi. Vaš Vane Življenjepis maršala Tita, ki ga je napisal Vladimir Dedijer, je vzbudil veliko zanimanje po vsem svetu. Objavljajo ga veliki listi