ISSN 0350-5561 za konectedna Danes in jutri bo še spremenljivo vreme s krajevnimi plohami in nevihtami. 56 let številka 26 sreda, 2. julija 2009 skok čez kožo Velenje - Jutri je praznik, 3. julij. Dan rudarjev. Dan, s katerim živi cela Šaleška dolina. Osrednji dogodek bo 49. skok čez kožo, ki se bo ob 18. uri pričel na stadionu ob jezeru, pol ure pred tem bo s Titovega trga po mestnih ulicah do prizorišča vsakoletnega ceremoniala krenila parada uniformiranih rudarjev. Čez kožo bo letos skočilo 54 novincev, novih rudarjev, strojnikov, elektrikarjev, inženirjev rudarstva in geotehnologije. Častni skok bo opravil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk. »Zelo pomembno je bili energetsko neodvisen ter skrbno in čim bolj racionalno uporabiti domače energetske vire. Eden takšnih je premog. Slovenske zaloge premoga v Šaleški dolini zadoščajo za vsaj še 50 let. V električno energijo ga moramo pretvoriti v ekološko in ekonomsko ustreznem objektu, tak pa bo nov blok Termoelektrarne Šoštanj,« poudarja pred praznikom direktor Skupine Premogovnik dr. Milan Medved. Pogovor z njim objavljamo na 4. strani. ■ mkp 1000 evrov za center Minuli petek je bilo na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanja Velenje, ki letos praznuje 50-letnico delovanja, še posebej živahno. Ne le zaradi zaključka šolskega leta in spričeval, ampak tudi obiska župana Mestne občine Velenje Srečka Meha. Varovancev pa ni obiskal kar tako, ampak je ob tej priložnosti izročil ravnateljici centra Mariji Kovačič ček v vrednosti 1000 evrov, in sicer za nakup nove ga kombiniranega vozila, ki ga potrebujejo za prevoz svojih varovancev. ■ Tp Dariloj ubilantom Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo! QOO l PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO NA NOVO VREDNOST SVOJE PREMOŽENJE NA NOVO VREDNOST! ZAVAROVALNICA MARIBOR 1,30 EVR IIADIO VELENJE Počitnice MilenaK rstič- P laninc Počitnice so tu. Običajno smo se jih veselili. Zdaj, ko so časi taki, kot so, pa nekako ne vemo, ali se jih še lahko ali je bolje, če se jih ne? Več razlogov je za to. Počitnice stanejo. Letos bo gotovo še kakšen več kot lani ostal doma. Ne bo denarja. Čeprav so se turistični delavci prilagodili novim razmeram. Ponujajo tudi tridnevne aranžmaje. Včasih na to v poletni sezoni ni bilo niti za misliti. So bili časi, ko si bil lahko celo »prebukiran.« Počitnice na silo niso počitnice. Če je kdo doma po sili razmer, ne zato, ker bi si to želel, ni isto. Čeprav je tudi doma lahko lepo. A ne, če doma želiš, da bi imel delo. Da bi si imel po njem od česa odpočiti. Počitnice s skrbmi tudi niso prave počitnice. Na tokratne pa bodo skrbi marsikoga spremljale. Četudi bo kje ob morju, v hribih, zdraviliščih, bazenih, potovanjih ..., bo letos drugače, kot je bilo. Že zato, ker bo najbrž vsak, če tudi tega ne bo hotel, razmišljal, kaj ga čaka, ko se vrne. Kaj pa ga čaka in z njim vred nas vse, pa tako ali tako nihče ne ve. Ne tisti, ki se s tovrstnimi napovedmi ukvarjajo na podlagi dejstev, pri čemer eni vlivajo optimizem, drugi pesimizem, ne tisti, ki pogledajo v dlan, v kavo ali karte in jim je vse jasno. Poletje pa je tu. Počitnice so tu. Odpočiti si bo tudi treba. Če je le možnost, izkoristite jo! Pa čeprav le ob kakšni vodi kje v bližini, na kakšni turi v hribe, na kakšnem kratkem poležavanju ob morju ali pa na kakem daljšem oddihu. Vse vas bo počakalo, da pridete. Vse bo odvilo kot se hoče. S tistim, kar pride, boste imeli opraviti potem. Odložite na takrat. Zdaj uživajte in odmislite. Tudi od tegob sije treba odpočiti. "Rudarji" po dober rezultat v Estonijo Velenjski nogometni prvoligaš Rudar začenja danes novo tekmovalno sezono. V prvem krogu kvalifikacij za novoustanovljeno evropsko ligo se bo popoldne sestal z estonskim moštvom Trans Narvo. Tekma se bo začela ob 18. uri po našem času. Pred odhodom je trener Marijan Pušnik dejal: »Odhajamo po dober rezultat. Poskusili bomo vsaj enkrat in si priigrati vsaj neodločen rezultat. S tem bi bili že z eno nogo v drugem krogu, v katerem bi bila naš nasprotnik Crvena zvezda, poslastica za igralce in gledalce.« Okrog premoga se vse vrti Premogovnik Velenje bo ob 5 0-letnici Velenja postavil deset metrov in pol visoko skulpturo Mobil - »Okrog premoga se vse vrti« v krožišču na celjski vpadnici ob poslovno-trgovski coni Trebuša. S skulpturo želi Premogovnik poudariti, da je bil in bo gibalo razvoja v Šaleški dolini. V njej se prepletata tradicija (premog) na eni strani ter sodobnost (obnovljivi viri energije) na drugi. Slovesno odprtje nove skulpture bomo pripravili v petek, 3. julija 2009, ob 12. uri ob krožišču pri Gorici. 9770350556014 2 OD ČETRTKA DO ČETRTKA "»HAS 2. julija 2009 hay lokalne novice Era pomaga makedonskemu kmetijstvu Skopje - Na povabilo Skupine Era se je pred nedavnim mudila na tridnevnem obisku v Republiki Makedonija delegacija Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije. Obisk je sodil v sklop prizadevanj po vzpostavitvi sodelovanja na regionalni ravni na področjih kmetijstva, proizvodnje hrane in razvoja podeželja. Slovenske izkušnje naj bi pomagale Makedoniji pri uresničevanju projektov za hitrejši razvoj gospodarstva in večje možnosti izkoriščanja sredstev evropskih skladov. Slovenska zbornica naj bi v okviru regionalnega sodelovanja izobraževala strokovnjake in kmete za pravilno vlaganje vlog ter črpanje sredstev iz evropskih skladov. Skupina Era naj bi pri tem prevzela koordinacijo in organizacijo dela v Makedoniji. Na Skopskem sejmu, katerega večinska lastnica je Skupina Era, načrtujejo ustanovitev centra, ki bo pristojen za regionalni razvoj kmetijstva, živilske industrije in podeželskega sektorja. ■ tp Na ŠCV še prosta mesta Velenje - Dan pred minulim praznikom je ministrstvo za šolstvo in šport objavilo rezultate drugega kroga vpisnega postopka na šolah z omejitvijo vpisa. Kandidati, ki so bili sprejeti na katero od šol, ki so jih rangirali, morajo svojo prijavo na to šolo prinesti do torka, 30. junija. V četrtek, 2. julija, bo ministrstvo na svojih spletnih straneh objavilo število prijav in število prostih mest na vseh šolah po Sloveniji. Tudi po drugem krogu vpisa imajo na šolah Šolskega centra Velenje še prosta mesta, razen v programih tehnik mehatronike, v športnem oddelku gimnazije in v programu umetniške gimnazije. V vseh ostalih tehniških in srednješolskih poklicnih programih in v programu splošne gimnazije pa so še prosta mesta. Učenci, ki bi svojo prijavo morebiti radi prenesli na katero od šol centra, lahko to storijo od 2. julija do 31. avgusta, razen v času od 14. julija do 18. avgusta, ko bodo šole zaradi počitnic zaprte. ■ tp Zadolženost straši svetnike Mladi muzealci v Muzeju premogovništvaS lovenije Velenje, 21. junija - Na prvi poletni dan so v Muzeju Velenje pripravili še zadnje srečanje mladih muzealcev v tem šolskem letu. Ker se spodobi, da je zaključek nekoliko drugačen, so se odločili, da ga popestrijo z obiskom Muzeja premogovništva Slovenije. Tam so jih prijazno sprejeli, jim omogočili ogled zbirk v beli garderobi ter pripravili prostor za izvedbo muzejskih ustvarjalnic. Mladi muzealci so otroci, stari od štiri do deset let; tako so nekateri od njih še premajhni, da bi si lahko ogledali podzemni del muzeja, zato so v Muzeju Velenje odločili samo za ogled zunanjega dela zbirke. Po razstavi jih je popeljal Vinko Mihelak, eden od kustosov, kije razstavo tudi postavljal. Otroci so si ogledali črno garderobo, kopalnico, rudarsko stanovanje in izvedeli nekaj več o rudarskih šegah ter življenju pod zemljo. Sledil je ustvarjalni del, v katerem so si izdelali jamskega škrata in sestavljanko z rudarskimi motivi. Ustvar-jalnico je kot ponavadi pripravila Andreja Zelenik. Tudi mladi muzealci si bodo sedaj privoščili počitnice, njihova druženja pa se bodo ponovno pričela v prihodnjem šolskem letu. ■ Tanja V erboten V občini Šmartno ob Paki zadovoljni z opravljenim delom v prvi polovici leta -Varčevalnih ukrepov ni dobro pripraviti kar tako - Pestra druga polovica leta Tatjana Podgoršek V proračunu Občine Šmartno ob Paki nastajajo vse večje vrzeli, so ugotavljali na zadnji seji svetniki občine Šmartno ob Paki. Večji odhodki od prihodkov zaskrbljujejo, so dodali in poudarili, da je razloge za pre veliko zadolževanje potrebno čim prej odpraviti. O razlogih za večjo zadolženost, ukrepih in letošnjem polletnem delu smo zastavili nekaj vprašanj šmar-škemu županom Alojzu Podgoršku, nanje pa je takole odgovoril. Svetniki in člani nadzornega odbora so izrazili bojazen zaradi neplačanih zapadlih obveznosti. Zakaj je prišlo do prevelikega zadolževanja? »Razumem njihovo skrb za uravnotežen občinski proračun. Bodite prepričani, da na občinski upravi vse napore usmerjamo v zmanjševanje dolga. Delno nam je to že uspelo. Morda bi bilo lahko bolje, a tudi veliko slabše. Povedati je treba, da je imela občina v preteklosti velike naložbe, tudi finančni tokovi niso bili takšni, kot smo jih načrtovali, čeprav smo bili pri tem dokaj realni. Svoje je k temu prispevala neizpolnjena obljuba države o plačilu stroškov za odpravljanje posledic neurij, plazenja tal. Kup neugodnih okoliščin je povzročilo občasne težave pri financiranju lokalne skupnosti. Finančni tokovi ta trenutek omogočajo plačevanje najnujnejših zadev.« Svetniki so poudarili potrebe po pripravi programa varčevalnih ukrepov in dosledno uresničevanje le-tega. Ste v zvezi s tem že kaj postorili? »V prvi vrs ti je potrebno premisliti, kakšni bodo varčevalni ukre pi. Kar tako jih ni dobro delati. V prvi vrsti se bomo morali pogovoriti z vsemi tremi javnimi zavodi, ki so veliki proračunski porabniki. Pri slednjih bi lahko kar nekaj ali celo največ prihranili. Smo v fazi priprave rebalansa proračuna in v njem so že nekatere prerazporeditve. Odrekli smo se tudi že nekaterim naložbam: pločniki, javna razsvetljava, informiranje. Čaka nas uresničitev projekta svetlobne onesnaženosti, s čimer bomo prihranili blizu 11 tisoč evrov. Med drugim pripravljamo program odprodaje dela občinskega premoženja, da bi tudi omilili finančno stisko.« Katere težave bi izpostavili? »Glede dolga države ne moremo storiti nič drugega, kot da stalno pritiskamo na ministrstvo za okolje in prostor za nakazilo obljubljenega denarja. Neporavnane raču- ne imamo s Komunalnim podjetjem Velenje in z izbranim vzdrževalcem cest. V zadnjem času nam precej skrbi povzroča baronija - ena najstarejših zgradb v občini, ki ni v takem stanju, da bi nas lahko veselilo. Sanacija objekta bi stala Župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek: »Zadolženost je relativna. Stanje v občinski blagajni je skoraj vsak dan drugačno.« tudi do milijon evrov, mi pa tega denarja nimamo. Nima ga niti država, pod katere varstvom je. Za boljše bivalne pogoje stanovalcev bomo storili vse, kar je v naši moči. Preseneča neplačevanje najemnine v neprofitnih stanovanjih. Najemniki stanovanja odpovedujejo in očitno bo v bloku prišlo do kar velikih sprememb. Ukvarjamo s z naložbami javnega zavoda Mladinski center, za katerega svetniki menijo, da stanje v njem ni takš- no, kot so pričakovali. Združujemo šolo in vrtec, kjer vse prav tako ne poteka, kot smo želeli. Do začetka novega šolskega leta bodo zadeve ureje ne.« Polovica leta 2009je za nami. Ste zadovoljni z opravljenim delom? »V bistvu uresničujemo zastavljene naloge po programu. Obnovili smo nekatere cestne odseke (v Paš-ki vasi), začasno smo popravili cesto v Hudem potoku, tudi udarne jame na nekaterih drugih cestnih odsekih. Dela napredujejo pri Hiši mladih, velika pridobitev so novi prostori za delovaje knjižnice. Glede na stanje smo kar precej postorili.« V znamenju kakšnih aktivnosti bo druga polovica leta v občini? »Precej se bo dogajalo. Že prihodnji mesec pri urejanju središča občine. Izbran je izvajalec del, in če ne bo pritožb, bo dela pričel v naslednjih dneh. V nove prostore se seli poš ta. Pre cej dela nas čaka pri urejanju nekaterih vodotokov. Upam, da nam bo uspelo obnoviti dve cesti, v Gavcah in Velikem Vrhu. Poleg omenjenih načrtujemo še druge aktivnosti. Verjamem, da bomo v prizadevanjih po nadaljnjem dvigu življenjske ravni občanov tudi uspeš ni.« Niste omenili izgradnje povezovalnega voda vodovoda. »Trudimo se tudi s tem projektom. Zbrano imamo že vso dokumentacijo, pridobljeno gradbeno dovoljenje, zatika pa se pri pridobivanju evropskih sredstev. To pa predvsem zato, ker lokalne skupnosti nimamo denarja za sofinanciranje projektov, za katere smo predvideli prispevke iz naslova razširjene reprodukcije. Druge rešitve za zdaj nimamo, zato ne vemo, kaj se bo s tem projektom dogajalo.« Mladim uzealci so nao biskuM uzejap remogovništvau živali in ustvarjali. Poletje gor ali dol - prireditve so poletne Vsaj prireditve še nosijo imena po tem letnem času - Bomo zaradi krize in misli na jesen dopust objokovali doma - V pokrajinah nič novega, ali pač Ce je letošnje poletje še tako muhasto, nečesa nam ne more vzeti: najrazličnejših prireditev, ki se vsem tem muham navkljub imenujejo poletne. Že res, da morajo organizatorji nekatere prestaviti, ali časovno ali vsaj prostorsko. Na kasnejši datum ali s prostega v kak zaprt prostor. Slednje seveda ni 'to', a kaj hočemo. Še vedno je bolje, da slabo vreme odnese ali prestavi kakšno tako imenovano poletno prireditev, kot da res odnese kak objekt ali vsaj zaradi razmočenosti premakne kakšno zemljišče. Seveda so zelo nevarne tudi izredne razmere druge vrste. Tako smo zdaj spet slišali, da bi se lahko zgodilo, da bi splavala po vodi Mura. Zvrstila se je že cela vrsta rešiteljev, tudi naš Borut Meh, pa zdaj Celjan Zdenko Podlesnik, a Mura še kar tone. Celo naš gospodarski minister Matej Lahovnik pravi, da je primer te tovarne veliko bolj črn, kot sije zamišljal. In ko temu podjetju spet resnično grozi stečaj, delavke napovedujejo zasedbo Ljubljane. Ce že morajo »umreti«, želijo pokončno. Sedanja kriza, kiji nekako še ni videti konca, čeprav so nekateri že pred časom napovedovali, da smo dosegli dno in že vidimo vsaj malo svetlobe na koncu tunela, tudi močno vpliva na naš turizem. Predvsem v večjih pravih turističnih središčih, medtem ko so manjše lokalne prireditve še kar dobro obiskane. Naši ljudje se pač vse manj odločajo za obisk takih primorskih ali planinskih turističnih mest. Ne, da ne bi hoteli, le stiska jih preveč stiska. Mnogi so ostali brez dela, a tudi tisti, ki ga še imajo, si ne upajo 'zapravljati', ker ne vedo, kaj še bo. Cas pa tako neusmiljeno hitro teče, da pred sabo že vidijo jesen z nakupi ozimnice in šolskih potrebščin. Zato bo verjetno letošnje poletje minilo res bolj v znamenju 'ljubo doma, kdor ga ima' ter z obiski raznih bližnjih prireditev. Teh je na srečo tudi v naši širši okolici dovolj, pa tudi bližnjih krajev, kijih še ne poznamo dovolj. Pa so tudi tako lepi kot kakšni na tujem, kijih na veliko 'častimo'. In če bodo mnogi odrasli lažje potrpeli, ker ne bodo imeli dopusta, kot so si ga lahko morda privoščili doslej, je škoda, da ne bodo mogli primerno preživeti počitnic tudi mnogi mladi. Še sreča, da razne organizacije pripravljajo vsaj cenovno bolj dosegljive poletne tabore ali delavnice. Vsaj malo bolj razgibano je, malo več druženja, pa čeprav bo na takih prireditvah treba tudi kaj delati. Da bi veliko odraslih rado delalo, pa dela ni, kaže tudi primer ene od trgovskih hiš, kije iskala delavce za svojo novo trgovino v Celju. Za petdeset delovnih mest so dobili 1300 prošenj. Verjetno lahko kaj podobnega pričakujemo tudi ob odpiranju novega velikega trgovskega centra v Velenju. Mislil sem, da bom v tem prispevku lahko napisal tudi kaj svežega o ustanavljanju pokrajin, tudi o tem, ali je o tem kaj spremenila svoje mnenje resorna ministrica Zlata Ploštajner. Ali soočila svoje mnenje z mnenji gospodarstvenikov. Na to temo je namreč pripravil poseben pogovor celjski kljub podjetnikov Zlatorog. Žal se ga v ponedeljek ministrica zaradi bolezni ni mogla udeležiti. Kot je znano, sama podpira stališče strateškega sveta za regionalizacijo, po katerem bi imela Slovenija od šest do osem pokrajin. S tem pa se mnogi ne strinjajo in tudi terjajo razpust tega strateškega sveta. A o pokrajinah bomo verjetno v prihodnje še veliko pisali. Ne le zaradi predvidenega števila, tudi zato, ker nekateri že sploh dvomijo, da je v sedanjem mandatu pokrajine možno spraviti pod streho. Pa tudi, da čas krize ni primeren čas za 'ustanavljanje'pokrajin. Pa tako res ne bi bilo nič čudnega, če bi razen vsega mogočega drugega sedanji čas odplaknil tudi pokrajine. Ob tem je tudi slišati, da za nekatere za ustanavljanje pokrajin ni nikoli primeren čas. ■k rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. DOGODKI V dvorani, pa vseeno ob lipi Dan državnosti zaznamovali tudi v Velenju - Bojan Kontič: »Mnogi smo po svojih močeh prispevali svoj delež k čudovitemu projektu, ki nosi ime Slovenija.« MilenaK rstič -P laninc Velenje, 25. junija - »Kriza, ki jo danes živimo, se bo končala. Poskrbeti pa moramo, da najvišje cene ne bodo plačevali najrevnejši med nami,« je na osrednji občinski proslavi ob dnevi državnosti poudaril slavnostni govornik Bojan Kontič, predsednik poslanske skupine SD v državnem zboru in podžupan Mestne občine Velenje. »Še pred nekaj časa so bili socialno šibkejši tisti, ki so brezposelni in del upo kojen cev. Danes število in delež socialno ogroženih rasteta. Mednje sodijo tudi že zaposleni. Plače so prenizke, stroški previsoki. Mnogokrat slišimo, da mora biti Slovenija dobro oborožena, da lahko opravlja vlogo stabilizatorja miru. Že res, da je tudi ta trditev lahko na mestu, a sam sem prepričan, da so največji porok naše domovine zadovoljni prebivalci in prebivalke Slovenije.« Proslava bi sicer morala biti na m l / nagovoru še poudaril, da država in še manj domovina ni nekaj, kar bi si lahko lastila vsakokratna vlada. Še manj si jo lahko lastijo tajkuni in podobni mogočneži, ki so s pri- BojanK ontič:» Domovina ni nekaj, kar bi si lahko lastila vsakokratnav lada.« prostem, pri lipi samostoj nosti na Prešernovi, a so jo zaradi slabega vremena prestavili v dom kulture, tja pa so postavili tudi lipo, simbol sloven stva. Slavnostni govornik je v svojem ? i i ff/ i Pr' ^ / dom izko ristili podarjene možnosti in nesramno obogateli na račun vseh, katerih last je ta država. »Delavcev v tovarnah, rudarjev, zaposlenih v javni upravi, kulturnikov, športnikov, umetnikov...« Dvorano pa sta navdušila s svojim nastopom Eva Hren in skupina Slad-core (Blaž Grm, Marko Gregorič, Marko Boh, ki so na občuten, mini-malističen, obenem pa nadvse igriv način izvedli venček slovenskih ljudskih pesmi v sveži jazzovski preobleki, navdušil pa jih je tudi slavnostni govornik, ki je že v prvem stavku zadel tisto, kar so ljudje v dvorani želeli slišati: »Mnogi so, ste in smo po svojih močeh prispevali svoj delež k temu čudovitemu projektu, ki nosi ime Slovenija.« Eva Hren inS ladcore son avdušili. Mj T fffn Bili so vd vorani, pav seeno pri lipi. Lipa zrasla za osem centimetrov V občini Šoštanj počastili dan državnosti na številnih prireditvah Skorensko prireditev odplaknil dež, v Ravnah vztrajali Šoštanj, 24. in 25. junija - V Ravnah so v sredo pripravili proslavo v počastitev dneva državnosti in praznika krajevne skupnosti Ravne. Med drugim so v kulturnem programu nastopili učenci POŠ Ravne in pevski zbor Ravne. Zbrane so nagovorili predsednik KUD Ravne Jure Kodrun, predsednik KS Rav ne Jože Sovič in župan Občine Šoš tanj ter posla nec v državnem zboru Darko Menih. »Po osemnajstih letih samostojnosti živimo v času velikih sprememb. Okoljski nevarnosti se je pridružila še svetovna finančna kriza, kije prerasla v gospodarsko in tudi socialno ... V občini Šoštanj smo trdno odločeni, da bomo uresničili vse pro- jekte, tako da bodo občani deležni osnovnih dobrin tako v mestu kot na podeželju. Proti koncu leta bodo zaključeni številni projekti, odseki cest (skozi mesto, skozi Lajše, Met-leče), vila Mayer, Muzej usnjarstva, obnova zdravstvenega doma, parkirišča v mestu, trgovski center z garažno hišo, kanalizacija (Aškerčeva, Metleče, del Topolšice), vodovod v Ravnah in Šentvidu, dom krajanov v Ravnah, mrliška vežica v Belih Vodah, dom krajanov in gasilcev v Topolšici, dom za starejše občane, nadaljevali bomo obnovo ceste v Skornem in ceste proti Topolšici. Poleg proračunskih sredstev smo uspeli pridobiti kar nekaj evropskih sredstev. Končanje tudi projekt o pokrito sti inter neta po celotni občini in projekt za toplovod v Spodnji Lokovici. Izgradnja bloka VI bo za občino pomenila tudi dodatno skrb za varnost občanov, razširjeno zdravstveno službo, nastanitev tujih delavcev. Zelo aktiv ni smo tudi na področju vizije občine pri pripravljanju prostorskih načrtov,« je med drugim poudaril. Na praznični dan, v četrtek, sta potekala pohoda po lokoviški in ravenski poti. Kljub slabemu vremenu, zaradi česar so morali odpovedati prireditev v Skornem, sta poho da uspe la. Na ravenski poti so se pohodni-ki ustavili na Abidnikovi domačiji, kjer so organizatorji pripravili malico, za kulturni program pa so pos- krbeli Ravenski štrajharji. Letos je udeležba presegla pričakovanja, saj se je na dvorišču Abidnikove domačije zbralo okrog 240 pohodnikov. Dan državnosti so počastili tudi v Zavodnjah, kjer so pripravili bogat kulturni program. Vodil gaje Marko Kodrun. Zbrane sta pozdravila predsednik KS Zavodnje Franc Brglez in župan Občine Šoštanj Darko Menih. Po programu so se udeleženci zbrali okoli lipe, ki so jo Utrinek s praznovanj tradicionalno zalili in izmerili njen obseg. Letos je v obsegu 1 meter nad zemljo zrasla rekordnih 8 cm. Dan radosti in ponosa Šmartno ob Paki, 24. junija - Proslavo v počastitev dneva državnosti so v občini Šmartno ob Paki pripravili na predvečer praznika. Slavnostni govornik, šmarški župan Alojz Podgoršek, je menil, daje po 18 letih samostojnosti Slovenija uveljavljena in spoštovana država in da se je s hitrim razvojem približala najrazvitejšim državam. Ob tem se je vpra šal, ali smo že blizu vsem hotenjem in idealom iz časov, ko smo se državljani odločali za samostojnost. V nemirnih in negotovih časih bo potreb no še marsikaj postoriti. Lahko nas skrbijo poteze sebičnosti in lakomnosti. Po njegovem prepričanju bo potrebno najti poti in vzvode, poiskati vso vedenje in znanje za rešitve ter sprejeti potrebne odločitve. »Na preizkušnji je politična volja. Nujen je dogovor.« Kot je še dejal Podgoršek, smo priča vedno novemu odpiranju ran in interpretaciji raznih resnic. Skoraj vsaka politična opcija jo vsiljuje skozi svoje gledanje, vsak politik ali oblastnik jo želi imeti v posesti. Ampak do nje je mogoče priti le s strpnim dialogom. V občini so, po njegovem, dan državnosti zaznamovali z otvoritvijo prenovljene knjižnice, kmalu se bodo veselili primernejših prostorov pošte, v prihodnjih dneh pri- čakujejo začetek urejanja centra, sanirali so dva plazova v Skornem, uredili odsek ceste v Paški vasi. »Torej je prazničen dan tudi dan radosti in ponosa. Je tudi čas, da se spomnimo vseh tistih, ki so v preteklosti polagali temelje sedanjosti in prihodnosti,« je še dejal Alojz Podgoršek. Priložnostni kulturni program so pripravili učenci šmarške osnovne šole, plesna skupina Fione in mla-din ski pihal ni orke ster glasbene šole Velenje, oddelek Šoštanj. _*tp Sp roslave Še najmanj petdeset skokov čez kožo Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved pred praznikom: »Velenje j e zraslo na premogu in iz premoga in tega ne smemo pozabiti.« MilenaK rstič -P laninc S posebnim zanosom govori o rudarjih, njihovem delu, o zaposlenih v Skupini. Pravi, da mu je bilo rudarstvo in vse, kar je povezano z njim, najbrž položeno že v zibel. Oče je bil rudar, njegovi strici so bili rudarji... Njihovo delo je vedno spoštoval, na njihov praznik je bil vedno ponosen. Tako kot je ponosen tudi na mesto. »Velenje je zraslo na premogu in iz premoga in tega ne smemo pozabiti.« Zdaj dr. Milan Medved, s katerim smo se pogovarjali pred praznikom, že dve leti kot direktor vodi Skupino Premogovnik. V kakšnih časih praznujete? »Prav letos, ko Velenje praznuje, lahko obljubimo še petdeset let dela. Z novim 600-megavatnim blokom v TEŠ, ki bo v svoji življenjski dobi porabil ves razpoložljivi lignit v Šaleški dolini, bodo imeli ljudje v Premogovniku in tam, kjer so tako ali drugače povezani z nami, dela še za najmanj pol stoletja.« Lepo se sliši. Sploh, ker se danes vse bolj kaže, kako velika vrednota je delo. Kako je z zaposlenimi pri vas, kako je z mladimi, ki bodo še prišli? Veliko dajete na ljudi. Vašim zaposlenim se najbrž ni treba bati za jutrišnji dan, tako kot se dandanes boji marsikateri delavec. »Nekatere tradicionalne vrednote v družbi izgubljajo pomen, ampak na Premogovniku se ne damo. Vrednote nam še vedno veliko pomenijo, človek je pri nas središče vsega. Rudar, ker dela neposredno v pridobivanju premoga, in vsak od zapos- lenih v Skupini, pa čeprav ga marsikdaj ne vidimo. Ob koncu leta, ko pogledamo rezultate, pa je jasno, da so zanje prispevali prav vsi zaposleni, da so rezultati mozaik njihovega skupnega dela. Da je delo vrednota, pa drži! To se vidi zdaj, ko so marsikje ljudje ostali brez dela. Jaz pa verjamem, da bomo na Premogovniku še dolga leta zagotavljali pomembna delovna mes ta, ne samo v nepo sred ni proizvodnji premoga, ampak tudi v dejavnostih, ki nastajajo iz njega. Teh je že zdaj kar nekaj. Številna hčerinska podjetja so nastala pri prestrukturiranju premogovniške dejavnosti, nekatera so se že osamosvojila, nekatera se ravnokar osamosvajajo, nekaj novih pa že tudi snujemo.« Spoštovanje rudarstva, Premogovnika, njegovih zaposlenih se najbolj pokaže prav na praznični dan. S tem praznikom živi praktično cela dolina. »Ta praznik je eden od ključnih dogodkov družbenega življenja pri nas. Sedanji zaposleni se srečajo s svojimi predhodniki, že upokojenimi sodelavci, sodelavkami, rečejo kakšno o preteklosti in se skupaj veselijo sedanjih uspehov. To je vedno dobro obiskan dogodek in verjamem, da bo tudi tokrat tako. Malo me skrbi vreme, a se na koncu vedno dobro izte če. V tem hitrem tempu življenja je vedno manj priložnosti in tudi časa za stvari, ki sproščajo. Želim si, da bi si v petek zvečer vsi prebivalci Šaleške doline znali vzeti dovolj časa in se skupaj z nami veseliti ob rudarskem prazniku.« Tudi dr. MilanMe dved sp onosom nosi rudarskou niformo. Skok čez kožo je osrednji dogodek praznovanja. Zlasti dva dela v tem ceremonialu naredita poseben vtis, pokažeta veličino poklica in pripadnost stanu: parada uniformiranih rudarjev, ki krene s Titovega trga proti prizorišču skoka in tisti stiski rok, mladih in starejših, prekaljenih ... Rudarska uniforma je dragocena. Najbrž si je mnogi želijo, a je ne morejo imeti vsi. »Rudarska uniforma je pa res želena stvar. Trudimo se, da jih vsako leto nekaj podelimo na novo. Tisti, ki nosi rudarsko uniformo, je še posebej čislan in spoštovan član rudarske bratovščine. Premogovnik Velenje sodi med naj-sodobneje opremljene rudnike s podzemno eksploatacijo na svetu in največje v Evropi, pa kljub temu dajemo veliko na tradicijo. Ta tradicija je prav letos kar nekajkrat posebej opevana: ob 50-letnici odprtja središča Velenja bo namreč tudi 10 let Muzeja premogovništva Slovenije na Starem jašku, 90-letnica delovanja Pihalnega orkestra Premogovnika, 30-let-nica Rudarskega okteta... To so vse tiste pojavne oblike, v katerih nastopa naša rudarska uniforma. Lepo je videti uniformirance, ljudi, ki s ponosom nosijo rudarsko uniformo, lepo pa je videti tudi obiskovalce prireditve, njihove družinske člane, ki z aplavzom spremljajo in nagradijo parado, ko ta prikoraka na mestni sta di on, na skok čez kožo.« O delu rudarjev vedno govorite s posebnim zanosom, ponosom. »Zase bi lahko rekel, da sem rudar po srcu. Oče je bil rudar, v družini je bilo tudi širše veliko rudarjev. Skoraj ni družine v Velenju ali Šoštanju, ki ne bi bila nekako povezana z rudarstvom.« Kaj vas v teh dneh navdaja z veseljem? »Najbolj me veselijo zagotovila, da bomo v Šaleški dolini še petdeset let kopali premog. Tukajšnji premog je edina prava strateška rezerva, ki jo ima Slovenija zagotovljeno za naslednja desetletja. Seveda premog ni zveličaven energent, ki bi lahko rešil vse naše težave. Je pa zanesljiv. Ker se zavedamo, da brez premoga pri energetski oskrbi Slovenije ne bo šlo, je nujno, da ga porabljamo v sodobnih termoenergetskih napravah, ki bodo rentabilne in ekološko primerne. Konec koncev je šesti blok šoštanjske termoelektrarne pravi odgovor tudi na zahteve Evropske unije po zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida in omilitvi ostalih ekoloških zagat.« V petek boste tudi sami nagovorili zbrane. Je kaj, kar boste v nagovoru posebej poudarili? »Naj lepo praznujejo. Velenje je nastalo iz premoga in ob pre mo gu in tako bo še naprej. Ob stanovskem prazniku bi želel čestitati vsem sedanjim in nekdanjim zapos le nim v celot ni Sku pi ni Premogovnik. Rudarjem, ki kljub sodobni opremi še vedno delajo v zahtevnih delovnih pogojih, pa želim srečno delo brez nezgod in čim več delovnih uspehov. Srečno.« Rudarji obeležujemo svoj praznik. Praznujte z nami v petek, 3. julija 2009. Parada bo s Titovega trga na Mestni stadion ob jezeru krenila ob 17.30 uri. Na 49. Skoku čez kožo ob 18. uri bo častni skakalec predsednik RS dr. Danilo Türk. Družabno srečanje po prireditvi ob Restavraciji Jezero. -v — O 1 h .a PREMOGOVNIK VELENJE SE NASLEDNJIH 50 LET SEJE Velenje bo leta 2010 dobilo veliko novih stanovanj Na junijski seji sveta »obdelali« obsežen dnevni red -Komunalnemu podjetju bodo pomagali s soglasjem za najem kredita -Poslej manj investicij in te bolj premišljene BojanaŠ pegel Velenje, 23. junija - Prejšnji torek so velenjski svetniki in svetnice opravili veliko dela, saj so na zadnji seji pred poletnimi počitnicami obravnavali kar 37 točk dnevnega reda. Od tega je bilo veliko vsebinskih, a delo so opravili do 15. ure, ko so jim v avli občinske hiše postregli z dvema dobrotama, ki sta zaznamovali tudi drugi turistični teden v Velenju. V Hotelu Paka so namreč v ponudbo uvrstili res okusno torto Velenje, barmanka Anica Oblak pa je svetnikom in svetnicam postregla s koktajlom, imenovanim Velenje. Seveda je ta v barvah grba in zastave občine, ko ga premešamo, pa postane zelen kot naša dolina. To je bil lep zaključek dolge seje, na kateri pa so sprejeli niz pomembnih odločitev. Naslednjič se namreč v sejni dvorani ponovno srečajo 6. oktobra, po velikem praznovanju 50-letnice odprtja novega mestnega središča v septembru. Nova( stara)i mena Na junijski seji so svetniki in svetnice obravnavali vrsto kadrovskih vprašanj. Soglasno so imenovali Stanislavo Pangeršič za direktorico Galerije Velenje. V svet zavoda Mladinski center Velenje so imenovali Sebastijana Apata (SDS), v nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje pa ponovno Draga Mar-tinška (LDS). V nadzornem svetu Savinjsko-Šaleške območne razvojne agencije bo član Srečko Meh (SD). Prvič pa je v sejno klop sedel tudi nov svetnik Sulejman Sinano-vič iz vrst LDS; ta je sedel na mesto Evgena Dervariča, ki je odstopil. Komunalno podjetje ima finančne težave Mestni svet se je strinjal, da spremenijo odlok o proračunu v delu, ki predpisuje izdajo soglasja občine za najem kredita. Doslej je bila najvišja možna vrednost kredita, za katerega je občina izdala soglasje pri najemu, 1 milijon evrov, odslej je 1 milijon 200 tisoč evrov. Mestni svet je potrdil, da za takšno višino kredita izdajo soglasje Komunalnemu podjetju Velenje, ki se je po tem, ko ni bil podaljšan prispevek za razširjeno reprodukcijo, znašlo v večjih finančnih težavah. Kot smo slišali kasneje, ko je poročilo o delu v letu 2008 podajal direktor Komunalnega podjetja Velenje Marjan Jedovnicky, so dolgovi nastali, ker je podjetje res veliko investiralo. Zadolženost podjetja je po njegovem posledica ambicioznega investiranja v obnovo in novogradnje komunalne infrastrukture. S kreditom bodo sedaj poplačali zaostale in tekoče finančne obveznosti, v prihodnje pa bo investicij manj. Direktorje povedal, da so z novogradnjami pri vodovodih in Meds vetnike LDS je po odstopuE vgenaD ervariča sedelS ulejmanS inanovič. kanalizaciji naredili veliko za višji standard komunalnih dobrih občanov in občank, žal pa je to bilo drago tudi zato, ker so komunalne vode gradili tudi v manj poseljenih delih občine, po težkih terenih. Vsem pa zagotavlja mirno spanje. Lani so za izgradnjo infrastrukture namenili 3,47 milijona evrov. V podjetju se trudijo zmanjšati tako stroške pri investicijah kot tudi stroške dela; Po seji so sesv etniki insv etnicep osladkali zo kusnoto rtoV elenje, ki so jos pekli vH otelu Paka, in se odžejali s koktajlom Velenje, ki si ga je zamislila in ga »zmešala« Anica Oblak. v lanskem letu so število zaposlenih znižali za 10, od največjega števila zaposlenih za 13, še vedno pa je v podjetju zaposlenih 218 ljudi. Skoraj na vseh področjih v KP Velenje beležijo upad prodaje, kar še posebej velja za vodo. Zal porast beležijo le pri pokopališki dejavnosti; lani so opravili 258 pokopov, od tega 49 klasičnih, ostale žarne. Nekaj vprašanj o poslovanju in nastali izgubi je imel Franc Sever, ki gaje motilo predvsem to, da so delo načrtovali tako, da so obveznosti presegale prihodke. Zupan Srečko Meh pa je poudaril, da je pomembno, da so v podjetju izdelali veliko dokumentacije in projektov, s katerimi se bodo prijavljali na evropske razpise, čeprav zaenkrat lastnih virov nimajo zagotovljenih. Računajo, da bodo tako pridobili okoli 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev. »Od sedaj naprej se bodo na KP Velenje držali načrta, ki bo realen. Težko pa bo preživeti brez podražitev,« je ob koncu dodal župan Srečko Meh. Odlagališčeo dprto do k on ca leta? Občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so 1. junija skupaj s podjetjem PUP Saubermacher ustanovile novo družbo, ki bo ravnala s komunalnimi in industrijskimi odpadki. Poimenovali so jo Rosio. Koncesijska pogodba še ni podpisana, bodo pa v novi družbi poskušali v najkrajšem možnem času urediti sortirnico odpadkov, da se bo zmanjšala cena odlaganja na centralnem odlagališču v Bukovžlaku. Mestni svet je sprejel tudi sklep, da mestnemu odlagališču podaljšajo obratovalni čas do konca letošnjega leta. Ministrstvo za okolje in prostor RS mu je dovoljenje sicer izdalo do 15. julija. Tudi sedaj bo imelo zadnjo besedo omenjeno ministrstvo, prostora na odlagališču v Ležnu pa je po besedah odgovornih še dovolj. Če bo mogoče na njem odlagati do konca leta, pa bo nova družba imela dovo lj časa, da zgradi vso potrebno infrastrukturo za sortiranje odpadkov pred odlaganjem v Celju, kar bi bistveno pocenilo stroške. Svetnice in svetniki so se sezna- nili tudi s poročilom o izvajanju projektov CERO Celje in PCERO Velenje in soglasno sprejeli Sklep o izdaji soglasja k predlaganima povprečni ceni prevoza odpadkov na regijsko odlagališče ter odlaganja odpadkov na regijskem odlagališču Bukovžlak. Malenkostd ražji vrtci Od 1. julija bo eko nom ska cena v Vrtcu Velenje višja. Velenjski mestni svet je sprejel povišanje ekonom ske cene za rast življenj skih stroškov. Po tem, ko so v začetku leta predlog za povišanje cene vrtca umaknili z dnevnega reda, da v času recesije ne bi še bolj obremenjevali staršev, seje Vrtec soočil s številnimi finančnimi težavami. »Več kot varčevati ne moremo,« je k temu dodala ravnateljica Metka Čas. In to so razumeli tudi svetniki, zato so predlog podprli. Staršem naj bi se povišanje poznalo le nekaj evrov mesečno, več pa bo prispeval mestni proračun. Še vedno večina staršev otrok, vključenih v Vrtec Velenje, plačuje 20 ali 30 odstotkov ekonomske cene. Ta je po novem za otro ke v prvem sta rost nem obdobju 442 evrov, v drugem starostnem obdobju pa 342 evrov. Jese ni r az pis za stanovanja Letos jeseni, predvidoma oktobra, bo velenjska občina objavila razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Zadnji razpis je bil objavljen v letu 2007, večini uvr-šče nih na pred nost ni listi pa so medtem stanovanjsko vprašanje že rešili. A ker se na občino obrača vse več novih pro sil cev, je čas za nov razpis. Objavljen bo predvidoma oktobra letos. V začetku leta 2010 naj bi bile oblikovane prednostne liste za dodelitev stanovanj v najem, prednost pa bodo imele mlade družine. V letu 2010 naj bi med prosilce razdelili vsaj 100 novih stanovanj, večino v novem blo ku na Gori ci, ki ga bodo zače li graditi to jesen. Občina bo skupaj s Stanovanjskim skladom RS odkupila tudi veliko stanovanj v novih blokih, ki jih bo na Selu gradilo podjetje Cigrad. Vloga za gradbeno dovoljenje je že vložena, zato naj bi tudi ta gradnja stekla že kmalu. Država in o bči na se » ženi ta« Mestni svet je potrdil sklep o vstopu Mestne občine Velenje kot družbenika v družbo PV Invest, d. o. o., in vpisu družbenika v sodni register. MO Velenje bo po prenosu velikega dela občinskega stanovanjskega fonda v lastništvo družbe PV Invest postala 49-odstotna lastnica Premogovnikove hčerinske družbe. V novo družbo bodo prenesli 785 občinskih stanovanj in 16 bivalnih enot. PV Invest, ki je državno podjetje, bo imel po novem v družbi 51-odstoten lastninski delež. Prednost nove družbe naj bi bila v tem, da bodo lahko tudi sami investirali v gradnjo in tako še pospešili razvoj in gradnjo. Kot je znano, med drugim gradijo dom starejših občanov v Topolšici, v lasti pa imajo še nekaj nepozidanih zemljišč. V razpravi je svetnik Franc Sever opozoril, daje Premogovnik Velenje, ki je ustanovitelj družbe PV Invest, v 100-odstotni lasti družbe HSE. Če bi tam prišlo do privatizacije, bi se teoretično lahko zgodilo, da bi občina Velenje izgubila svoje premoženje v družbi PV Invest, saj ne bo večinska lastnica. S tem sta se strinjala tudi svetnika Benč Strozak in Drago Martinšek, ki sta predlagala, da bi bila večinska lastnica družbe MO Velenje. Direktorica občinske uprave Andreja Katič je pojasnila, da tak dogovor ni možen, bodo pa pogodbo pred podpisom pripravili tako, da bo občinsko premoženje v novi družbi zavarovano. Z vstopom velenjske občine v družbo PV Invest in s prenosom stanovanjskega fonda vanjo pa bo na občini še naprej deloval Urad za stanovanjsko gospodarstvo. V njem bodo to jesen pripravili in izvedli tudi nov razpis za oddajo stanovanj v najem, vse do oblikovanja prednostnih list. Pogodbe o najemu pa bodo novi najemojemalci, ki naj bi stanovanja dobili v letu 2010, podpisali že v podjetju PV Invest Komunalnega nadzornika še ni Nov zaplet pri imenovanju nadzornika Komunalnega podjetja Velenje - Župan »okrcal« komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja MilenaK rstič- P laninc Šoštanj, 29. junija - Na zadnji junijski seji sveta Občine Šoštanj pred počitnicami - občinski svet se bo znova sestal prvi teden septembra - svetnice in svetniki še vedno niso imenovali predstavnika občine v nadzornem svetu Komunalnega podjetja Velenje. Spomnimo: na seji pred to so svet ni ki o čla nu, ki mu man dat pote če avgusta, glasovali tajno in Vikiju Drevu, sicer svetniku z vrst Liste Viktorja Dreva, ki je v tem organu občino zastopal že doslej, niso dali podpore, komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) so naložili, da postopek imeno- vanje začne znova, s kandidiranjem. Za umikg lasovala dva kandidata Pri tem pa se je zapletlo zaradi napake v napačno navedenem datumu, do kdaj je treba kandidature vložiti. Zapisan je bil torek, 15. junij, namesto torek, 16. junij, oziroma ponedeljek, 15. junij. Tako je bila ena kandidatura, za Marjana Vrtačnika (SNS), podana v ponedeljek, dve, za Viki-ja Dreva (Lista Viktorja Dreva) in Vojka Krnežo (SDS) pa v torek. Na ponedeljkovi seji, ko naj bi svetniki odločali o imenovanju, KMVVI pa je svetu v »razmislek« ponudil kar vsa tri imena, je svetnik in obenem kandidat Marjan Vrtač-nik (SNS) predlagal umik te točke z dnevnega reda seje. Ocenil je, da bi tako z imenovanja odstranili vsako senco dvoma. V razpravo, kako ravnati, so se tokrat vključili številni razpravljavlci, glasovanje pa je dalo prav Vrtačniku. Kot zanimivost: tudi Drev, čeprav kan di dat, je gla soval za umik te točke in ponovitev postopka, medtem ko drugega kandidata Krneže na seji ni bilo. Zupan Darko Menih je v zvezi s tem zapletom okrcal komisijo. Zakaj? Zato, ker si je dovolila, da je dala svetu v odločanje »šlampast« predlog. Naložila mu je, da kar sam odloči, kako in kaj, in sam izbere med tremi kandidati, kar ni v navadi. Zdaj se bo postopek začenjal znova. Nadaljevanje brez raz prave in brez pripomb V nadaljevanju so brez kakih posebnih pripomb soglašali s spremembami odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Šoštanj. Ta sledi dejstvom, da želi Občina Šmartno ob Paki enoto svojega vrtca izločiti iz šoštanjskega in ga priključiti Osnovni šoli bratov Letonje. Sprejeli so predlagane poprečne cene prevoza odpadkov in odlaganja na regijskem odlagališču Bukovžlak in soglašali s splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja. V Šoštanju se postopno zaključujejo dela prve faze na objektu Muzeja usnjarstva, zato so se lotili aktivnosti za upravljanje muzeja, ki bo vrata odprl do 30. septembra letos. Občina Šoštanj se je v prijavi na razpis, po katerem je muzej sofinanciran, obvezala, da bo naložbo prenesla v upravljanje za izvajanje muzejske dejavnosti usposobljenemu javnemu zavodu. Ker je na območju Šaleške doline Muzej Velenje edini javni zavod, ki skrbi za varovanje, hranjenje in predstavljanje premične kulturne dediščine, so v Šoštanju sprejeli sklep, da bo tudi nad njihovim muzejem bdel Muzej Velenje. Ze pred tem je soglasje za upravljanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine za potrebe Muzeja usnjarstva v Šoštanju dala Mestna občina Velenje kot ustanoviteljica. Šoštanjčani si tudi želijo L okal ca Zanimiva so bila tudi vprašanja in pobude ob koncu seje. Ena od njih, denimo, da bi velenjski Lokalc dvakrat dnevno podaljšal brezplačno vožnjo tudi na območje Šoštanja, vse do Topolšice, Gaberk in Raven. Drago Kotnik (neodvisni svetnik), ki jo je podal, je dodal, da bi za to ne obremenjevali občinskega proračuna, ampak da bi iskali sponzorska sredstva. Sam bi bil, kot je rekel, pripravljen prispevati za ta namen eno ali dve sejnini. 62 vlog za pomoč kmetijstvu Šoštanj - Konec maja se je v Šoštanju iztekel razpis za dodeljevanje pomoči v kmetijstvu za leto 2009. Kmetovalci so podali 62 vlog, od teh 32 za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, 25 za pomoč za plačilo zavarovalnih premij in 5 za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu. Komisija je vse vloge pregledala, nekatere je bilo potrebno dopolniti, nekaj jih je zavrnila. V razpisu so bila za vsak sklop predvidena sredstva v skupni vrednosti 30.000,00 evrov. Končna razporeditev sredstev pa je naslednja: za naložbe 23.985 evrov, za zavarovalne premije 4.015 evrov in za tehnično podporo 2.000 evrov. Vsi prejemniki so dolžni najpozneje do 30. novembra oddati zahtevke za izplačilo z originalnim računom, na osnovi katerega bo podpisana pogodba o dodelitvi sredstev. "»HAS Od srede do torka - svet in domovina a Sreda,2 4. junija Pred dnevom državnosti je v središču Ljubljane potekala slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik države Danilo Türk. Dejal je, da smo Slovenci izkazali domoljubje v vseh odločilnih trenutkih zgodovine, kar velja tako za čase oblikovanja ideje o zedinjeni Sloveniji, narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno kot tudi za osamosvojitveno vojno pred osemnajstimi leti. V nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco Inštituta za varovanje zdravja so potrdili še drugi in tretji primer okužbe z novim virusom gripe H1N1. Okužena ženska je pripotovala iz Združenih držav Amerike, bila je na križarjenju po Srednji Ameriki. Nadzorni svet Luke Koper je na seji soglasno sprejel odločitev o razrešitvi predsednika nadzornikov Borisa Popoviča. Nova prva nadzornica je Olga Franca. Ekonomisti so ugotovili, da se Slovenija spopada z največjo krizo po osamosvojitvi. Odbor DZ za finance je na seji podprl in dopolnil predlog zakona o dodatnem davku od dohodkov članov uprav in nadzornih organov med krizo. Na zahtevo prometnega ministra Patricka Vlačiča je Dars pripravil akcijski načrt za optimizacijo obnovitvenih del na avtocestah in hitrih ces tah. Poraženec predsedniških volitev v Iranu Mir Hosein Musavi je zatrdil, daje pod pritiskom, naj umakne zahtevo po razveljavitvi izida volitev. Na spletni strani je zapisal, da se ne bo vdal pritiskom in bo nadaljeval boj. Na Češkem so poplave po obilnih padavinah zahtevale 10 smrtnih žrtev, poplavljalo pa je tudi na Filipinih. Otok je namreč zajela huda tropska nevihta, ki je zahtevala osem smrtnih žrtev, 11 ljudi pa še vedno pogrešajo. Petek, 26. junija Mediji so bili polni novic o nenadni in nepričakovani smrti Michaela Jacksona. Razmere naj bi se izboljšale že v juliju. Vlada je sprejela predlog novele zakona o davku na motorna vozila, v skla du s kate rim bodo bolj obdavčena tista vozila, ki bolj obremenjujejo okolje. Aurelio Jurije potrdil novico, da zapušča vrste SD. Kot je dejal, je glavni vzrok za to odločitev predvsem politika SD do Hrvaške. Četrtek,2 5. junija Šolarji in dijaki so dočakali prvi dan poletnih počitnic, nacionalno zavedni pa smo se spominjali, da je prav na ta dan pred 18 leti slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti ter istega dne svečano razglasila samostojnost. Praznovali smo dan državnosti. Ameriška televizijska postaja je objavila brutalne posnetke, na katerih ameriški helikopter apache v Afganistanu enega za drugim pokonča 14 talibanov. Iz francoske letalske družbe Air France so sporočili, da so identifi-ci ra li tru plo pilota leta la, ki je strmoglavilo v Atlantski ocean. Ruski premier Vladimir Putin je nepričakovano obiskal eno od trgovin v Moskvi in upravi ukazal takojšnje znižanje marž. Umrl je Michael Jackson. Ob mednarodnem dnevu proti zlorabi drog pa je Inštitut za varovanje zdravja opozoril na podobne učinke in škodljivost sicer dovoljenih psihoaktivnih snovi. Začela seje selitev v stavbo nove Pediatrične klinike v Ljubljani, tako da so iz stare stavbe že odpustili tiste bolnike, ki ne potrebujejo bolnišnične oskrbe. Po prevozu težko bolnih otrok in mladostnikov, ki niso bili odpuščeni, so v novi stavbi zače li tudi že spreje mati nove paciente. Potem ko je Janez Janša koaliciji očital zlorabo represivnih organov v politične namene, seje oglasil premier Pahor in dejal, da morajo odgovorni znati takšne obtožbe prenesti. Iz Mercatoija so sporočili, daje Urad za varstvo konkurence v postopku proti njim izdal odločbo, s katero je sprejel predlagane zaveze in končal vse postopke. Zunanji ministri skupine G8, zbrani v Trstu, so izrazili nezadovoljstvo s povolilnim nasiljem v Iranu, tamkajšnje oblasti pa so pozvali k spoštovanju človekovih pravic. Vprašanje je sicer razdelilo zunanje ministre skupine sedmih najbolj razvitih držav in Rusije. Medtem ko se je večina držav zavzemala za ostro obsodbo nasilja nad protestniki v skupni deklaraciji, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov opozarjal pred osamitvijo Irana. Mnenje o dogajanju v Iranu je glasno izrazil tudi Barack Obama: »Pogum ob nasilju je dokaz njihovega trpežnega iskanja pravice. Nasilje, ki se izvaja nad njimi, je sramotno.« Sobota,2 7. junija Iz nacionalnega referenčnega laboratorija za influenco so potrdili še četrti primer okužbe z novim virusom gripe A. Okužena je ženska, ki je pripotovala iz Francije z istim avto busom kot moški, ki so mu okužbo potrdili v sredo. Nekatere je zbodla novica, da sta dan pred tem dve hrvaški letali mig-21 za kratek čas na severovzhodu države vstopili v slovenski zračni prostor. Čeprav sta se letali takoj po opozorilu identificirali in po minuti zapustili slovenski zračni prostor, je zunanje ministrstvo na Hrvaško odposlalo protestno noto. Evropski voditelji, med njimi tudi slovenski predsednik, so se zbrali na slovesnosti v Budimpešti ob 20. obletnici začetka padca železne zavese. prstna odtisa, zapisana v biomet-rični obliki. Uvedba biometričnih potnih listov je bila potrebna zaradi uskladitve slovenskega pravnega reda s pravnim redom in direktivo Sveta EU, ki zahteva, da morajo članice EU biometrične potne liste uvesti najpozneje do 28. junija 2009. Ahmadinedžad ne želi vmešavanja tujine v iranske zadeve. Iran ski pred sed nik Mah mud Ahmadinedžad je obtožil Obamo, da hodi po stopinjah Busha, in ga opozoril, naj se neha vmešavati v iranske notranje zadeve. Nigerijski predsednik Mamadu Tandja pa je v državi razglasil izredne razmere, potem ko mu ustavno sodišče ni odobrilo referenduma, ki bi mu omogočil ponovni triletni man dat. Poplave so zaje le tudi Zagreb, kjer so povzročile zmedo v prometu in tudi veliko gmotne škode. Ker brazilsko letalstvo in mornarica že devet dni nista našla novih trupel, sta prenehala iskanje. Na območju so ostale le ladje, ki bodo pazile na signale črne skrinjice. Nedelja,2 8. junija Vrhovno sodišče je izjavo Janeza Janše, da povečanje sodniških plač ustvarja koruptivno podlago, označilo za nedopusten napad, ob čemer je Jan ša pri stavil, da mu to vzbuja neugodne občutke. Ker je bilo treba od polnoči dalje na mejnih prehodih z Italijo (zaradi zasedanja G 8) znova pokazati potni list ali osebno izkaznico, so na Fernetičih in Škofijah hitro nastali zastoji, ki so jezili tudi Italijane. V Logatcu je na paralelnem reli krosu tekmovalec zletel s steze in pri prevračanju trčil v novinarko, ki je fotografirala; ta je pri tem umrla. Obilno deževje je povzročilo veliko težav po vsej Evropi. Obilno deževje po Evropi je še naprej povzročalo velike težave. Na Češkem so poplave terjale 13 žrtev, v Avstriji je v soboto umrl 16-letnik. Britanski zunanji minister se je ostro odzval na aretacije uslužbencev britanskega veleposlaništva v Iranu in zahteval njihovo takojšnjo izpustitev. David Milibandje dejanje iranskih oblasti označil za nadlegovanje, obtožbe iranskih obasti, daje osem britanskih uslužbencev imelo veliko vlogo pri povolilnih protestih, pa označil za popolnoma neutemeljene. Ljubitelji preminule ameriške pop ikone so z zanimanjem spremljali dogajanje, ko je losangeleška policija zaslišala zdravnika, kije bil ob Jacksonu ob njegovi smrti. Mediji so poročali še, da bo družina umrlega pevca sicer zaradi številnih nejasnosti o njegovi smrti zahtevala ponovno avtopsijo. Ponedeljek, 29. junija V veljavo so stopili novi potni listi, ki se bodo od zdajšnjih ločevali po tem, da bodo vsebovali dva Zakon, ki uvaja nove potne liste, je DZ sprejel 21. maja letos. Informa cij ski poob la šče nec je sprožil postopek proti Zmagu Jelinčiču, ker naj bi ta na seji DZ nezakonito obdeloval osebne podatke prejemnice odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebival stva. Po tem, ko je v Iranu minila nova divja noč (pripadniki varnostnih sil so se v Teheranu spopadli z več tisoč protivladnimi protestniki), se je začelo ponovno štetje glasov. Glavni iranski zakonodajni organ, Svet varuhov, je ponudil, da lahko ponovno preštejejo 10 odstotkov naključno izbranih glasovnic iz 22 okrožij Teherana in nekaterih provinc. Torek, 30. junija Da nismo edini, ki lahko določamo pravila, nas je spomnil pravosodni minister Aleš Zalar, ki se je pri finski kolegici pozanimal, zakaj so finski delegati na sestanku OECD-ja predložili dokument z očitki o preiskavi afere Patria. Zalar je fin ski minis tri ci pojas nil težavo, kije nastala v postopku vključevanja Slovenije v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ona pa mu je zagotovila, da Finska »ne želi ovirati procesa vključevanja Slovenije v OECD.« Vendarle pa smo izvedeli, da naj bi dokument, ki so ga Finci predložili, slovenskim preiskovalnim organom med drugim očital uhajanje zaupnih informa cij in poča sen odziv. Parlamentarni odbor za notranjo politiko je po nekaj urah prekinil raz pravo o reso lu ciji, s kate ro bi podprli Resolucijo evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih. Tudi na zadnji junijski dan v letu se je zgodila letalska nesreča. V Komorskih otokih v Indijskem oceanu je strmoglavilo letalo družbe Yemenia, nesrečo pa je od 153 lju- Spet je strmoglavilo letalo. Tokrat je preživel otrok. di preživel en otrok. V Jemnu so zatrdili, da je bilo letalo brezhibno, a mediji so hitro spomnili, da je Francija leta 2007 Yemenia Air-u izdala prepoved pristajanja. Tudi v Italiji nesreča ni počivala: na severu naše zahodne sosede je iztiril vlak, kar je povzročilo eksplozijo v dveh vagonih, napolnjenih z avtoplinom. Pri tem je umrlo 13 ljudi, 50 pa je bilo ranjenih. žabjcr perspektiva Za (r) evolucijo s spletom naprej? Katja Ošljak Teheran, iranske volitve in twitter-demokraci-ja?Ne, v nasprotju z mnogimi medijskimi objavami menim, da se kljub vsemu ne dogaja nikakršna komunikacijska revolucija. Ne preko platforme za mikrobloganje Twitter, ne prek Facebooka in niti kakor koli drugače. Zakaj? Hm, začnimo na začetku. Koliko bralcev tega članka je že slišalo za Twitter in koliko jih je zanj slišalo predvečkot mesecem dni? Koliko jih vsaj približno pozna delovanje mikroblogerske platforme? Koliko jih je Twitter.-com že obiskalo? Koliko jih Twitter uporablja? Odgovori na to mini serijo vprašanj so najbrž: nekaj, malo manj, malo, zelo malo in eden (nobeden?). Pretiravam? Na spletnem naslovu Twitter.com se nahaja spletna storitev, s katero uporabniki objavljajo 140 znakov dolga sporočila (krajša od sporočil SMS!) o tem, kaj zanimivega so prebrali, izvedeli, kje se nahajajo oziroma karkoli se že z njimi dogaja. Vsak uporabnik ureja svoj seznam tistih, kijih želi spremljati, torej prebirati njihova kratka sporočila. Za katere namene uporabljati Twitter, je seveda stvar interesa, motivov in presoje vsakega posameznika, zato je načinov izražanja veliko: klepet o vsakdanjih osebnih rečeh in pripetljajih, forum za sproščanje jeze in kritiziranje, obveščanje spletnih souporabnikov o novostih, dogodkih, širjenje pomembnih novic ... V prvi polovici leta 2009je platforma dosegla in presegla število 7 milijonov registriranih uporabnikov, ki niso nujno samo posamezniki, "fizične osebe", temveč tudi mediji, tržne znamke, podjetja, vremenski servisi, roboti idr., ki pa še vedno komunicirajo skladno z interesi tistega, kije uporabniški račun ustvaril. 110 uporabnikov, kijih spremljam jaz, je razmeroma majhno število, a kljub temu dovolj, da mi postrežejo s številnimi (zanimivimi) informacijami in me obveščajo o rečeh, ki me (morda) zanimajo. Jutro, ko je nastajalo besedilo, ki ga pravkar berete, mi je prineslo, na primer, naslednje: čisto sveže obvestilo o izgubljeni psički na Fužinah, podatke o temperaturah po Sloveniji, vremensko napoved, članek o šestih najbolj umazanih predmetih v stanovanju, pozdrave prijateljice iz Maribora, obvestilo znanke, da ima danes dva izpita - zato sem ji zaželela srečo, skladbo za dobro jutro, obvestilo o zastoju na gorenjski avtocesti itn. Cel kup informacij in interakcij torej, med katerimi je zame najvažnejše obvestilo o izgubljeni psički, ki sem ga z vso resnostjo takoj posredovala tudi vsem uporabnikom Twitterja, ki spremljajo moj profil - in še celo več: novičko sem objavila še v dveh drugih spletnih skupnostih, katerih članica sem. Podobno so ravnali tudi drugi uporabniki in morda je ravno hitro pršenje obvestila s telefonsko številko lastnice prispevalo k temu, da je bila psička najdena, še preden sem temu članku postavila zadnjo piko. Kdo ve ... Da, res je, mikroblogerske platforme zaradi preproste uporabe, pri-ročnosti (kratke zapise je možno posredovati na številne načine, tudi preko mobilnih telefonov s sporočili SMS) in hitrosti (pisanje kratkega sporočila res ne more vzeti veliko časa) prehitevajo tudi najhitrejšega med tradicionalnimi elektronskimi mediji: radio. Mnogi so o tem dejstvu pričeli razmišljati lani, ko so s Kitajske pričela prihajati sporočila o potresu veliko prej, kot so o katastrofi pričele poročati medijske hiše. Špekulacije o tem, koliko je kitajska vlada želela prikriti razsežnosti naravne nesreče, pustimo ob strani - vsekakor bi/so klepetavi spletni uporabniki poročali praktično o vsem, kar se je tisti dan treslo in rušilo. Junija 2009, v času hude iranske krize, do katere je prišlo zaradi hudih kršitev volilnih pravil, pa je Twitter doživel svoj vrhunec slave - številni novinarji, uredniki, mediji in agencije so navdušeni nad "državljanskim mikroblogerskim poročevalstvom ", torej nad uporabniki, ki preko preproste spletne storitve sporočajo o nasilju nad prebivalci, poteku demonstracij, spopadih in drugih dogodkih v Iranu. Solidarnost uporabnikov zunaj Irana se je oblikovala v pravi val podpore in zahtev za reševanje, v katerem je za številne uporabnike posredovanje sporočil o dogajanju v Teheranu postalo skorajda obveznost. Toda - kakšen učinek ima zbor vseh teh glasov? Koliko resni in kredibilni so ti glasovi, ki so bili grobo preglašeni z novičkami ob izidu novega telefona iPhone in smrti pop pevca Michaela Jacksona? GOSPODARSTVO Velika priložnost za regijo Saša Izgradnja bloka 6 je nujna tudi zaradi uresničitve slovenskih zavez do EU glede okolja - Za milijardo vredno naložbo mora TEŠ zagotoviti 30 odstotkov lastnih sredstev - 2010 rušitev hladilnih stolpov, 2014 prve gigavatne ure - Občina Šoštanj na nove izzive še ni pripravljena Predz ačetkom seje so zz animanjemp risluhnili dr.U rošuR otniku, ki jih jep opeljal na ogled proizvodnje. blok. »Terminsko smo dejansko že močno »zabredli« v projekt, še vedno pa velja, da naj bi dela na bloku 6 končali v letu 2014.« Veliko truda v tem času namenjajo tudi zaprtju finančne konstrukcije za nalož bo, vred no bli zu milijon evrov. 30 do 40 odstotkov denarja morajo zagotoviti lastnih sredstev, ostalo pa naj bi dobili pri Evropski investicijski banki in Evropski banki za razvoj. Če bo treba, naj bi si poma ga li še s projekt nim financiranjem in najetjem kakšnih manjših kreditov pri komercialnih bankah. Prav tako se ta čas pogajajo z glavnim dobaviteljem opreme za znižanje cene. Na vprašanje, ali še lahko pride do zapletov pri izgradnji bloka 6, je Uroš Rot-nik odgovoril: "Mislim, da ne!" Rotnik je še povedal, da bi se brez bloka 6 proizvodnja električne energije iz sedanjih 3700-gigavatnih ur po letu 2016 znižala na vsega 1500 ur na leto. S tem bi postala Slovenija dvakrat bolj energetsko odvisna od uvoza, kot je danes. Če bloka 6 ne bi gradili, bi občutil posledice tudi Premogovnik Velenje, saj bi se po letu 2016 potreba po premogu znižala na dva milijona ton. Zaradi manjše proizvodnje premoga bi bila ogrožena številna delovna mesta. Še bolj usodno bi bilo brez bloka 6 za Šaleško dolino leto 2027, saj bi takrat v Tešu prenehali proizvajati električno in toplotno energijo, zapreti bi morali tudi premogovnik. V razpravi so člani upravnega odbora zbornice vnovič podprli izgradnjo bloka 6 in hkrati menili, da predstavlja naložba izjemno priložnost predvsem za malo in srednje gospo darstvo regije Saša. To bo lahko v štirih letih, kolikor bo trajala izgradnja objekta, sodelovalo pri mnogih delih. Poleg priložnosti pa naložba, po mnenju šoštanjskega župana Darka Meniha, prinaša vsaj v času gradnje tudi negativne vplive. »Nanje za zdaj lokalna skupnost ni pripravljena. Šoštanj ima približno 3000 prebivalcev, v času gradnje naj bi se jim pridružilo blizu 2000 delavcev. Vsem je potrebno zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo, poskrbeti za kulturne, športne aktivnosti, za varnost ter urediti prometne zagate v samem Šoštanju. Mi vidimo rešitev teh le v izgradnji predora pod Pustim gradom. V Ljubljani sem na pristojnih ministr stvih na nerešena vprašanja že opozarjal.« Na seji so se dogovo ri li, da bo Savinj sko-ša leška gospo darska zbornica septembra pripravila posvet lokalnih skupnosti ter obeh območnih podjetniško-obrtnih zbornic in gospodarske zbornice s predstavniki države, na njem pa bodo spregovorili o vsem, kar prinaša gradnja tako velikega in zahtevnega objekta, kot je blok 6. Na seji so spregovorili še o lanskih rezultatih poslovanja gospodarskih družb v regiji Saša. Ti so slabši kot leto prej. Sedanje trenutne razmere v gospodarstvu regije so ocenili za stabilne. Izpostavili pa so predvsem težave pri zagotavljanju likvidnosti, podaljševanja plačilnih rokov in naraščanja plačilne nediscipline. Opozorili so tudi na možnost zaostritve gospodarske in finančne krize jeseni. TatjanaP odgoršek Šoštanj, 22. junija - Tokratni gostitelj seje članov upravnega odbora Savinj sko-ša leške gospo darske zbornice so bile Termoelektrarne Šoštanj, osrednja tema seje pa -razumljivo - kako daleč so aktivnosti v zvezi z izgradnjo bloka 6. »Nobenega dvoma ni, ali je blok 6 upravičena energetska naložba v Sloveniji ali ne! Upravičena ni le zaradi tega, ker Slovenija potrebuje električno energijo iz te elektrarne, ampak tudi zaradi uresničitve slovenskih zavez do EU glede okolja,« je med drugim poudaril dr. Uroš Rotnik, direktor Teša, in nadaljeval: "Blok 6 je edina realna možnost za uresničitev teh obvez Slovenije do leta 2020, kajti samo z umno rabo energije in obnovljivimi viri energije teh obvez ni mogoče uresničiti. Blok 6 pa bo ob ena- ki proizvodnji emitiral v okolje 35 odstotkov manj ogljikovega dioksida kot sedanji bloki Teša, skoraj za polovico bo manj hrupa, tudi emisije prahu bodo znatno nižje. Cena proizvedene električne energije iz »šestke« pa bo za četrtino ali kar za 30 odstotkov nižja od sedanje.« 2010r ušitev hladilnih naprav, 2014 prve gigavatne ure Po Rotnikovih besedah za zdaj aktivnosti tečejo po načrtu. V tem trenutku gradijo nov telekomunikacijski center z upravno stavbo (dela na bi končali do aprila prihodnje leto), nato pa bodo začeli rušiti hladilne stolpe (blok 1, 2, 3 in upravno stavbo). V jeseni 2010 naj bi izkopali glavno jamo za novi KARBON d.o.o. Čiste tehnologije Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 E-pošta: ¡nfo@karbon.sl Internet: http://www.karbon.si UGODNO! Odpadni les za kurjavo do 1. 8. - 20% Telefon: 03 8982 129. Postanite naročnik s / Hmlol^ Pokličite 03/89817 51. Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. 800 gospodinjstev »na« novi čistilni napravi V Dovžah so ob letošnjem občinskem prazniku predali namenu čistilno napravo in novo kanalizacijo -Otvoritveni trak prerezala minister Karel Erjavec in župan Viktor Robnik Mislinja, 22. junija - V občini Mis-linja so ob letošnjem občinskem prazniku predali namenu dobesedno pridobitev desetletja - novo kanalizacijo in centralno čistilno napravo. Prizadevanja zanjo in gradnja sama je namreč potekala kar deset let. Veljala je kar 3 milijone evrov; od tega je dober milijon prispevala mislinjska občina (kar za dokaj majhno občino ni bil majhen zalogaj), milijon evrov Evropska unija in milijon evrov Ministrstvo za okolje in prostor RS. Na novo čistilno napravo se bo priključilo 800 gospodinjstev, kapacitete pa so veliko večje. Minister za okolje in prostor Karel Erjavec, ki je skupaj z mis-linjskim županom Viktorjem Robnikom v mrzlem in deževnem ponedeljkovem dopoldnevu prerezal otvoritveni trak, je povedal, da je Koroška - kar se ekologije tiče, med bolje opremljenimi regijami v državi. Dodal je: »Zelo sem vesel, da je ta projekt zaključen. Gre za zelo pomemben projekt, ne le za občino Mislinja, ampak Koroško kot celoto. Vesel sem, da smo ga uspeli zaključiti tudi s pomočjo finančnih sredstev Evropske unije in našega ministrstva. To je zelo pomembno iz vidika uresničevanja evropskih direktiv. Standardi so zelo visoki, tak šen projekt pa omo go ča, da dejansko pridemo do čiste vode. Včasih se nam zdi, daje čista voda samoumevna. Če pogledamo številke, to ne drži. Projekt, ki je danes uradno končan, je vreden kar 3 milijone evrov. Zato bomo morali tudi sami bolj skrbno ravnati z vodnimi viri. Je pa to zagotovo velik dan za občino Mislinja!« Končana tudi kolesarska pot Da je to res, je doka za la tudi množica občanov in občank Mis-linje in gostov iz sosednjih koroških občin, ki so prišli na slovesno odprtje nove pridobitve. Kljub neugodnemu, nič poletnemu vremenu so izpeljali tudi posrečen kulturni program. Zupan Viktor Robnik je zbrane nagovoril kar v verzih, zaradi rime pa ni spreminjal dejstev in poteka te velike investicije in pridobitve. Nam pa je po končanem uradnem delu dogodka povedal: »Tako začetek kot konec praznovanja letošnjega praznika bo v znamenju rezanja trakov. Odprtje te čistilne naprave je res velik dogodek za našo občino: namenu predajamo napravo z 2700 populacijskimi enotami. To je veliko več kot ta hip Mislinja potrebuje, saj se bo nanjo trenutno priključilo 800 gospodinjstev, a gledamo tudi naprej. Tisto, kar je najbolj pomemb no, je, da je sedaj reka Mislinja do izliva v reko Mežo čista. Voda iz Mislinje je sedaj tako dobra, dajo res lahko pijemo.« Po tem, ko so v Mislinji cel teden praznovali in tudi letos dali možnost vsem, ki delujejo v občini, da so predstavili svojo dejavnost v vremensko dokaj neugodnem tednu, so ob koncu praznovanja predali namenu še eno pridobitev. »Konča- li smo ureditev približno 3 kilometre dolge kolesarke poti, ki povezuje Mislinjo s Slovenj Gradcem. Od sobote dalje bomo lahko po tej trasi kolesarili varno - nekaj manjših ovir je ostalo pri Dovžah - mislim pa, da bo kolesarska pot povezana tja do Dravograda, in veija-mem, da v pri hod nos ti tudi do Velenja,« je dodal Robnik. V letošnjem letu nameravajo posodobiti še 1,5 kilometra dolg odsek občin- ske ceste. Sicer pa se pripravljajo tudi na izgrad njo zelo pot reb ne telovadnice ob šoli v Mislinji. »Pripravljamo vse potrebne projekte, čeprav še ne vemo, kako se nam bo to finančno izteklo. Telovadnica ob matični šoli je res velik zalogaj. Računam, da bo zgrajena v naslednjih treh letih.» ■ bš 3. lesarski praznik Nazarje - Jutri (v petek) in v soboto bosta Občina Nazarje in tamkajšnji Muzej gozdarstva in lesarstva v sodelovanju s krajevnimi društvi pripravila 3. lesarski praznik. Tradicionalna prireditev bo tudi tokrat obarvana etnografsko, kulturno in športno. Jutri (v petek) bodo v Galeriji Nazarje (v Jakijevi hiši) odprli razstavo stolov, skic in fotopovečav Janeza Suhadolca. Sobotni dopoldanski program bodo odprle športne igre lesarjev Slovenije, popoldne od 14. ure dalje pa bo veselo in živahno pred gradom Vrbovec, kjer bodo rokodelci iz Zgornje Savinjske doline in tudi od drugod prikazali izdelavo uporabnih dekorativnih predmetov iz lesa. Za smeh in sprostitev bodo poskrbeli s šaljivimi igrami, kulturno noto pa bo prazniku dala enodejanka gledališke skupine Kulturnega društva Ljubno ob Savinji Med v'lcerji. Organizatorji bodo pripravili še ustvarjalne delavnice, v katerih bodo otroci izvedeli veliko o uporabnosti in oblikovanju lesa. Sestavni del lesarskega praznika je tudi razvojna konferenca. To so zaradi gospodarskih razmer premaknili v mesec september. Pripravili jo bodo v okviru praznika Občine Nazarje. ■ tp Scen tralnoči stilnon apravo, kis toji obgl avnic estip rotiS lovenjGr adcu vz aselku Dovže, so rešiliv elikoe kološkihv prašanj. RekaM islinja pa je spetč ista. Na{ čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje Energija je življenje. Hvala, ker jo globoko iz zemlje pripeljete v naše domove. 3. julij, dan rudarjev, je praznik za vse nas. ■ iS Moč energije Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92,1000 LJubljana IZOBRAŽEVANJE O energetiki in klimatskih spremembah V Velenju blizu 200 strokovnjakov iz Slovenije in Evrope o tem, ali bo Slovenija sposobna do leta 2020 izpolniti velike obveze na področju energetike in klimatskih sprememb - Danes okrogla miza: Kako v Sloveniji dolgoročno zagotoviti zanesljivo, konkurenčno in ekološko sprejemljivo energijo? TatjanaP odgoršek Dr. FrancŽ erdin:» Obveze Slovenije do EU do Ieta2 020 soo bvezujoče inf inančno zahtevne. Nak onferenci bomop oskušalip reveriti, ali so tudi uresničljive.« Od srede do petka poteka v hotelu Paka v Velenju prva mednarodna konferenca o energetiki in klimatskih spremembah. Organizatorka konference je Fakulteta za energetiko s sedežem v Krškem in dislocirano enoto v Velenju. Predsednik organizacijskega odbora dr. Franc Žerdin je v začetku tedna povedal, da pričakujejo od 150 do 200 strokovnjakov iz Slovenije in tujine. Prijavo so poleg doma čih ugled nih imen posla li energetiki, okoljevarstveniki, klima-tologi iz Belgije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Velike Britanije. Prijavljenih imajo 67 strokovnih referatov s področij obnovljivih virov energije, konvencionalnih virov, toplogrednih plinov. O razlogih za pripravo konference pa je povedal: »Tudi v Sloveniji so vse bolj v ospredju težave, povezane z energetiko in okoljem, klimatskimi spremembami. Ker je evropska komisija sprejela na omenjenih področjih tudi za Slovenijo zelo obvezujoče naloge, bomo na konferenci poskušali predstaviti, kje oziroma kako daleč smo v prizadevanjih za uresničitev teh obvez. Niso majhne, tudi ne bodo prav poceni. Slovenija namreč mora do leta 2020 doseči na področju energetike 25-odstoten delež obnovljivih virov energije, zmanjšati toplogredne pline za 20 odstotkov, za prav toliko pove čati izkoristek premo ga oziro ma konvencionalnih virov energije, v prometu pa zagotoviti 10-odstotno porabo biogoriv.« O tem, kako v Sloveniji povečati izkoristek konvencionalnih virov energije in ali je znižanje toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2002 realna opcija, so poskušali odgovoriti avtorji referatov včeraj, danes (drugi dan konference) pa bodo razpravljali o obnovljivih in trajnostnih virih energije, energetski učinkovitosti, energetski politiki in izobraževanju, o okolju in energetiki ter o vključenosti znanosti v energetske tehnologije. Danes ob 15.30 bo v veliki dvorani hotela Paka potekala okrogla miza z naslovom: Kako v Sloveniji dolgoročno zagotoviti zanesljivo, kakovostno, konkurenčno in ekološko sprejemljivo energijo? Svojo udeležbo so med drugim zagotovili tudi minister za finance dr. France Križanič, minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, mag. Janez Kopač z Direkcije za energetiko, direktor Teša dr. Uroš Rotnik, prof. dr. Mejra Festič z Univerze v Mariboru ter predstavniki energetskih podjetij in bank. Na mnenje, da je konferenca odlična promocija fakultete za energetiko in tudi mesta priložnosti, se je Franc Žerdin odzval: »Fakulteto moramo narediti prepoznavno doma in v tujini. Konferenco pa si mesto Velenje zasluži iz več razlogov: letos praznuje 50-letnico, Šaleška dolina je zelo pomemben energetski center Slovenije, nenazadnje pa je treba dati priznanje Velenju in gospodarskim družbam v tem okolju, ker so znali prisluhniti ideji Univerze v Mariboru in mnogih energetikov ter omogočili lociranje fakultete za energetiko v tukajšnjem okolju.« Sicer pa je Žerdin še povedal, daje prvo študijsko leto na omenjeni fakulteti potekalo dokaj normalno tako glede financiranja kot odnosa študentov do izobraževanja. Novo študijsko leto pa bo, vsaj tako kažejo najave, po vpisu boljše od prvega leta. Biti ne le dobri, ampak najboljši 129 dijakov prej elo ob zaključku šolskega leta priznanje Šolskega centra Velenje - Gimnazijka Špela Reher izjemna dijakinja centra za šolsko leto 2008/2009 TatjanaP odgoršek Velenje, 23. junija - V šolskem letu 2008/2009 se je na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV) izobraževalo več kot 2000 dijakov in dijakinj. 129 je bilo med njimi takih, ki so si z vidnim uspe hom na raz nih področjih delovanja prislužili še priznanje ŠCV. Prejeli so ga na svečanosti v dvorani doma kulture v Vele nju. Ivan Kotnik, direktor ŠCV, je ob tej priložnosti med drugim dejal, daje bilo pred nedavnim končano šolsko leto nekaj posebnega zaradi 50-letnice delovanja centra. Radi se pohvalijo, daje pol stoletja centra 50 let zgodbe o uspehu in zmagovalcih. Osrednji liki v njej pa so dijaki in dijakinje. 129 tokratnih dobitnikov priznanj pa je v samem vrhu te zgodbe. ŠCV je rasel skupaj z Velenjem in brez tesnega sodelovanja z lokalno skupnostjo »ne bi zmogli tako cveteti. Kaj znamo? Se učiti, naučiti, poslušati, spraševati, odgovarjati, raziskovati ... Kaj imamo? Dijake, študente (redne, izredne), učitelje, stavbe, učilnice, Medpodjetniški izobraževalni center, veliko uporabnih znanj .in visoke cilje za prihodnost: biti ne le dobri, ampak najboljši,» je poudaril Ivan Kotnik. Po besedah župana Mestne občine Velenje Srečka Meha vsako leto bolj ponosen odhaja s slovesnosti, na kateri podeli ŠCV priznanja dijakom za njihove dosežke. Kajti poleg dobrih izobraževalnih programov prav ti vnašajo energijo, znanje, spodbujajo k ustvarjalnosti ... »Iz te krize lahko izidemo kot zmagovalci tudi zaradi vas.« Na svečanosti so podelili priznanja izjemnim dijakom vsake šole ter podelili naziv izjemen dijak/dijakinja Šolskega centra za šolsko leto 2008/2009. Ta naziv je letos pripadal gimnazijki Špeli Reher. Srečko Meh pa je drugič 25 dijakom šol centra, ki so v vseh letih šolanja dosegli odličen uspeh, podelil spominska darila - knjigo Lirikon. Priložnostni kulturni program so pripravili dijaki centra. »Ostalo mi bo v posebnem spominu« V šolskem leto 2008/2009 je dijakinja Splošne in strokovne gimnazije Špela Reher bles te la na več področjih. Njeni dosežki na literarno-humanističnem področju so zavidanja vredni. Preje la je namreč diplomo na državni ravni za drugo mesto v Medkulturnem dialogu, tretjo nagrado za sodobno poezijo mladih, priznanje Župančičeva zlata frulica in priznanje za drugo mesto na mednarodnem tekmovanju Evropa v šoli, literarni kategoriji. V zbirko priznanj v štirih letih šolanja je dodala še dve srebrni in dve zlati Cankarjevi priznanji z državnega tekmovanja iz znanja materinščine, bronasto prizna- nje z državnega tekmovanja iz nemškega in angleškega jezika. Bila je članica zmagovite ekipe debaterjev. Vsa štiri leta izobraževanja na gimnaziji je bila odlična dijakinja. In kako se je počutila ob podelitvi naziva izjemna dijakinja šol šolskega centra? »Biti naj dijakinja med tolikšnim številom dijakov in dijakinj je . Izjemno sem ponosna. Gre za priznanje mojemu dosedanjemu delu in vesela sem, da so prepoznali tudi dosežke na področju umetnosti. Šolanje v srednji šoli je posebno obdobje, ki mi bo ostalo v lepem, pravzaprav zaradi prejetega naziva izjemna dijakinja tudi v posebnem spominu.« Špela seje odločila za študij med-jezikovnega posredovanja. Še naprej pa bo svojo nadarjenost bogatila na področjih, ki so ji blizu. Špela Reher Izjemni dijaki: Rudarska šola: Anton Srebotnik; Strojna šola: Nejc Zager; Elektro in računalniška šola: Peter Rotovnik; Šola za storitvene dejavnosti: David Zapušek; Gimnazija: Lana Semečnik. Izjem na dija ki nja ŠCV: gimnazijka Špela Reher - * ET ïY Sp odelitvep riznanjd ijakom ind ijakinjam, ki so ss vojoo dličnostjod osegli vid neu spehe nar aznihp odročjih. Fori skupina Fori % group ni 20 let With perfect respect For diversity! Ljudje so tisti, ki dajejo vrednost in moč ideji! So največje bogastvo podjetja in so tisti, po katerih se podjetja razlikujejo med seboj! SKUPINA FORI, Prešernova c. 1 a, 3320 Velenje Barvita raznolikost V galeriji Velenje so odprli razstavo del bodočih akademskih slikarjev, ki so ustvarjali na 20. likovni koloniji v Velenju - Tokrat štirje nagrajenci Velenje, 23. junija - Ob odprtju razstave del jubilejne 20. likovne kolonije diplomantov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) so se prejšnji torek zvečer v galeriji zbrali prav vsi udeleženci. Letos jih je bilo 8 in tako kot prejšnja leta so ustvarjali večinoma v atriju in okolici Velenjskega gradu. Jubilejna kolonija, ki jo vsa leta pripravlja Galerija Velenje v mesecu maju, se je končala ne le z odprtjem razstave v tednu dni nastalih del bodočih akademskih slikarjev, ampak tudi s podelitvijo nagrad. Predsednica tričlanske žirije, ki je pregledala nastala dela, je bila umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, v komisiji pa sta bili še dr. Nadja Zgonik in kustosinja velenjske Galerije mag. Milena Koren Božiček. Predsednica žirije je pred podelitvijo nagrad povedala, kako pomembna je ta kolonija za študente, ki so med študijem vajeni skupinskega dela, tu pa so postavljeni v novo situacijo, ki spremeni ustaljene pogoje in ozračje dela, s tem pa sproži drugačno odzivnost in pristop k ustvarjalnemu procesu. Žirija je imela letos težko delo, saj so nastala dela kvalitetna in zelo raznolika. Zato so tokrat nagrado podelili štirim udeležencem. Prvo nagra do in s tem odkup njene slike je dobila Maša Gala iz Kranja, drugo nagrado - samostojno razstavo ob zaključku 21. kolonije diplomantov ALUO, sta si razdelili Katja Zadravec in Denise Kokalj, obe iz Ljubljane. Tretjo nagrado, praktično darilo podjetja Gorenje, pa je prejel Ljubljan- čan Simon Lavrič. Razstava bo na ogled do 15. avgus ta. Slikarski duet Mitje Koniča Pol ure kasneje so v prvem nadstropju Galerije Velenje odprli prvo samostojno razstavo, ki jo je pripravil lanski nagrajenec kolonije ALU-O Mitja Konič iz Velenja. Kot nam je povedal, so dela, kijih razstavlja, njegovo diplomsko delo, le eno (skoraj človek) je nastalo že prej. Mitja računa, da bo diplomiral letos jeseni. Ker ob tem, da slika, piše tudi poezijo, je bila otvoritev njegove razstave povezava obojega. Njegovo likovno delo je predstavil akademski slikar Jurij Selan. Omenil je, da bolj kot barvni svetovi v Mitjevih risbah privlačijo risarski svetovi. »Toda ti ne privlačijo samo v slikah, pač pa privlačijo tudi v Mitjevih pesmih. Kar je v verbal-nosti poezija, je v likovnosti risba. In prav s stališča risbe obstaja med Mitja Konič medbr anjem poezije. njegovimi slikami in njegovimi pesmimi neka temeljna vzporednost.« Ta večer smo v galeriji Velenje lahko ne le gledali Mitjeve slike, ampak prisluhnili tudi njegovi poeziji - ob spremljavi kitarskih zvokov izpod prstov dveh mladih nadarjenih kitaristov velenjske glasbe ne šole. ■ bš Letošnjel ikovnek olonijed iplomantovA LUO se jeu deležilo8 b odočihs likarjev, prav vsi sop rišli tudi nao tvoritevr azstave. Kako muzeji in galerije nagovarjajo občinstvo? Velenje, 18. junija - Prejšnji četrtek je bilo v Galeriji Velenje predavanje o tem, kako muzeji in galerije nagovarjajo svoje občinstvo. Na začetku ga je vodila Lili Šturm, umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture, zaposlena v MGLC, koordinatorka Pedagoške sekcije pri SMS in koordinatorka Poletne muzejske noči. Prve zasebne zbirke so se začele pojavljati v renesansi, a so bile zaprte za javnost. Galerije in muzeji so dolgo veljali za zaprte in ljudem nedostopne prostore, namenjene predvsem eliti. Takšni prostori so delovali avtokratsko in dajali vtis učenosti ter odmaknjenosti. Prvi muzej na Slovenskem, predhodnik današnjega Narodnega muzeja, je nastal leta 1821. Šele v 70. letih 20. stoletja so se muzeji začeli zavedati svojega pedagoškega poslanstva, podrobnejše študije o obiskovalcih pa so se začele pojavljati šele v 90. letih prejšnjega stoletja. Predavateljica je prepričana, da so galerije in muzeji (ne glede na usmeritev) nadvse primeren prostor atraktivnega izobraževa- nja in družabnega preživljanja prostega časa. Današnji muzeji in galerije so učeča okolja, saj širijo predvsem znanje, a še vedno opravljajo svoje temeljne funkcije, kot so zbiranje, hranjenje, razstavljanje itd. Pomemb no je, da so gale rije in muzeji v svojem sporočilu javnosti razumljivi in razumljeni, dajati morajo občutek sprejetosti in pripadnosti. Muzeji in galerije morajo prenašati znanje, razumevanje, razmišljanje in se povezovati z lokalnim okoljem. Zelo pomemben je fizični dotik, aktivne oblike programa, mediji nagovarjanja pa so same razstave, dogodki, ki se jih predstavlja v publikacijah, objavah v medijih. Pri tem si je potrebno ustvariti bazo vabljenih, ki jih ustvarimo tudi preko kluba prijateljev, partnerjev, knjige obiskovalcev. Za pridobivanje obiskovalcev so pomemb ni odpr ti dnevi in ure, svetovni splet, sodob ni komunikacijski mediji, prostovoljno delo. Najbolj pomembni so stalni obiskovalci, sledijo povratniki, splošna javnost, strokovna javnost, kritiki, mediji. Da bi se muzeji in galerije približali obiskovalcem, si je Lili Šturm leta 2003 zamislila projekt Poletna muzejska noč, kije letos potekala že sedmič, in sicer v mnogih krajih po Sloveniji, tudi v Galeriji Velenje. Predavateljica je izpostavila, da je zlasti za manjše kraje pomembno, da se muzeji in galerije povezujejo z ostalimi kulturnimi in turističnimi ustanovami, pri čemer pa zopet brez medijske podpore ne gre. Prav tako je pomembno, da so dogodki tudi na prostem, vedno dobrodošli pa so tudi glasbeni dogodki. Predavanje je nadaljevala dr. Sta-ša Tome, biologinja, kije zaposle- na v Prirodoslovnem muzeju, kjer pripravlja razstave, programe za otroke in družine ter vodi otroške delavnice. Poudarila je iznajdljivost muzealcev, saj ti niso šolani iz marketinga. Glavni obiskovalci njihovega muzeja so predvsem otroci in družine, za individualne obiske pa so zaslužne predvsem objave na spletu. Najmočnejše orožje za obiske pa je še vedno "Dober glas seže v deveto vas," kar lahko ima tudi negativne učinke, če programi niso dobro pripravljeni, saj so zlasti individualni obiskovalci zelo zahtevno občinstvo. ■ Aleksandra Gačič Dragi kolega... Nataša Tajnik Stupar ... grafitar! Že dolgo razmišljam o tem, da bi ti napisala nekakšno pismo, a na žalost ne poznam ne tvojega imena ne tvojega naslova, tako, da bo kolumna, kije javna, kar pravšnji način, da te pošteno okrcam. Moram ti priznati, da sem resnično iskreno razočarana. Vsakič, ko grem mimo grafitov v našem Mestu, se sprašujem, ali je to vsa kreativnost in ustvarjalnost, ki jo premorejo domači grafitarji. Grafiti so že nekaj časa tretirani kot umetniška zvrst in se od ostalih razlikujejo po nosilcu, kije ponavadi nepremičen (na žalost del nepremičnine z lastnikom), in po tehniki, kije pogosto ali večinoma v prenosnem razpršilcu akrilne sestave. Tudi način ustvarjanja se razlikuje od ustvarjanja v kontekstu ostalih vizualnih zvrsti. Verjetno je časovno in svetlobno omejen, saj so ilegalni grafitarji aktivni le ponoči. Tudi psihološka konsistenca je zelo značilna in prisotna, saj se ob ilegalnem ustvarjanju na zidove tujih nepremičnin sprošča veliko adrenalinskih užitkov mladih, zanesenih ustvarjalcev, seveda, če jih ne dobi Policija. Videla sem že veliko dobrih grafitov in na žalost vam moram priznati, da sem tudi jaz v študentskih letih veselo kracala po zidovih. A vendar sem na koncu moje, sicer zelo kratke grafitarske kariere, prišla do zaključka, da je omenjeno početje ena sama egotripaška objestnost, kije niti ne moreš v redu prodati za spodobno ceno. Lahko bi le ugibali o mračnih stiskah mladih umetnikov, o njihovi želji po tem, da ljudje gledamo njihove umetnine vedno znova vsak dan, na poti v službo, trgovino ... mimo bloka, na Jezero... Lahko bi nam povedali veliko zanimivega in nam prikazali celo vizualno paleto njihovih mojstrovin, vrhunce žlahtnih kompozicij in konceptualnih domislic, tako pa je vse skupaj ena sama živa »srovšna«: nekontrolirano kracanje in trošenje materiala brez kakršne koli konceptualne zamisli, neusklajeno s prostorom, časom, površino in »zeitgeistom«. Resnično smo naveličani OVC, ki počnejo »svašta«, in pa zelo nadobudnega pasjega markiranja teritorija s podpisi, kot je Šmocl in podobno. Seveda ne morem mimo aktualnih izjav, ki verjetno posameznike tako močno žrejo, da jih pač morajo nekam nakracati. Kako duhamor-no in konzervativno! Že samo ob obisku kakšnega večjega mesta bi se lahko grafitarji malo izobrazili, če bi hodili okrog z odprtimi očmi, lahko bi si prebrali kakšno likovno teoretsko knjigo ali pa se celo vpisali na kakšen tečaj začetne risbe in se tako seznanili z osnovami likovnega ustvarjanja. Mi, naključni mimoidoči, pa bomo resnično bolj veseli in te, dragi grafitar, ne bomo več imeli za vizualnega onesnaževalca našega ekosistema. Mislim, da so to le utopične želje, saj veliko grafitarjev namesto umetnosti poganjajo omamne količine in tekočine, kijih dostikrat opogumijo h konstruktivni akciji. Poganja pa jih tudi zelo izražen egotrip, ki pač nekje ven udarja -in to so grafitne poslikave našega Mesta, katerih zelo drago čiščenje plačujemo lokalni davkoplačevalci. Zid pred Galerijo Velenje, kije namenjen ravno takšnemu tipu ustvarjanja, pa v enih in istih podobah lahko vztraja tudi kakšno leto popolnoma nespremenjen. Mogoče nisi vedel, dragi grafitar, za ta zid, ki ga ažurirano pregleduje velenjska umetniška smetana. Tu je prostor za grafitarske vojne, nekaznivo, lahko tudi čez dan in popolnoma legalno. Pa seveda - naštudirati je treba tipe kompozicij, malo barvnih kontrastov in tudi kakšno novo harmonično ubranost tvoje likovne sintakse. Ce te poganja umetnost, boš zagotovo zamenjal nosilca. Pa srečno! Predavanje je potekalo v okviru letošnje Poletne muzejske noči. V galeriji Velenje sov soboto, 20. junija dopoldne, pripravili še otroška kreativno delavnico, ki jo je vodila likovna pedagoginja Zdenka Brglez. Na temne podlage (rdeče in sive) so otroci risali z barvnimi kredami in voščenkami. Pred tem so si s pedagoginjo ogledali razstavo likovnih del umetniške gimnazije in se osredotočili na risbe predmetov in senčenje, kar so nato uporabili pri risanju tihožitja. Dela, ki so nastala na delavnici, so razstavljena pri vhodu v galerijo. ■ bš Velenje, 16. junija - Prejšnji torek so oder velenjskega doma kulture napolnili majhni in veliki plesalci Plesnega studia N. Na zaključni produkciji, ki so jo letos poimenovali Igramo se cirkus, so polni dvorani pokazali, kaj so se naučili med letom. Nastopili so prav vsi plesalci Na zaključni produkciji so nastopili prav vsi plesalci Plesnega studia N. Plesnega studia N, ki so plesne koreografije ustvarjali pod mentorstvom Dragice Mavec, Polone Boruta, Lucije Boruta, Mateje Rožič in Nine Mavec Krenker. Cirkuški direktor je bil vedno odličen povezovalec Boštjan Oder, kije plesnim točkam dal piko na i. In tako so prav vsi v dvorani resnično uživali v videnem in sli-ša nem. ■ bš foto: Miran Beškovnik 107,8 MHz IAdOjSkD IDO Glasbene novičke Naporno praznovanje Za nekatere v naši redakciji zna biti poletje še bolj naporno kot sicer. Letos velja to za vodjo naše propagande Nino Jug. Želela ali ne, pridružila se je skupini, ki na vprašanje, koliko je stara, pravi, da prihaja v najlepša leta. Sicer pa tako ali tako zagovarja stališče, da si star toliko, kot se počutiš, in ne toliko, kot kažejo številke. Bolj kot leta je bilo naporno samo praznovanje. Za prijatelje in sorodnike je pripravila pravo »feš-to« v tako imenovani Dolini Vinetu v Indiji Koro-mandiji. Izkazala se je tudi v »hiši«. Bila je ena od četverice, ki nas je povabila na piknik na travniku na Velenjskem gradu. Čeprav je prve počitniške dni že dopustovala na morju, si je vze la čas in nas v redakciji presenetila še s sladkimi dobrotami. Kaj čmo, tu smo. Na veliko zdravih let, Nina. Naš urednik Stane Vovk pa je ta čas v Estoniji. Tja so ga povabili nogometaši Rudarja. In komentar preostalih duš v redakciji ob sporočitvi novice? »Kaj bi mora li početi, da bi nas pot vodila še kam drugam kot do Šoštanja, Pesja, Topolšice in Šmartnega ob Paki?« ■ Tp Nina si jev zela čas in z nami tudin azdravila.( foto:vos) ¿Mb ... na kratko... NO MEANS NO Naj še enkrat spomnimo, da bo danes, v četrtek, 2. julija,v Mladinskem centru Velenje nastopila legendarna kanadska punk rock skupina NoMeansNo. V Sloveniji so prvič gostovali daljnega leta 1988, z izbrušenim in razpoznavnim slogom pa vedno znova dokazujejo, da sodijo v sam vrh svetovne alternativne rock FESTIVAL LENT Maribor je nestrpno pričakal letošnji 17. festival Lent. Festival, ki bo na Dravskem obrežju trajal do 11. julija, bo potekal na več kot 20 različnih prizoriščih, na katerih se bo zvrstilo okoli 3500 nastopajočih, organizatorji pa tudi letos pričakujejo pol milijona obiskovalcev iz Slovenije in tujine. ROCK OTOČEC Za nami je še en festival Rock Otočec. Blatni raj na Otočcu je tokrat res upravičil svoje ime, saj je bilo letos zaradi deževnega vremena blata in blatnih kopeli toliko kot še nikoli prej. Kljub vsemu so bili obiskovalci zadovoljni. WILD STEP Člani zasedbe Wild Step so se te dni vrnili z obale, kjer niso le počivali, ampak so se pri prav lja li na polet ne nasto pe. Čas je namreč za njihov novi single, ki nosi vroč naslov 100 stopinj. Koreografijo za novo pesem so pripravili sami, njihov trud pa bo viden kar kmalu, saj jih čaka snemanje njihovega prvega videos pota. SANJA GROHAR Na tekmovanju za Zlati glas Konga je osvojila prvo nagrado. S skladbo Poletna noč, ki jo je posnela v Španiji, je uspela premagati 21 tekmovalcev in prepriča ti deset član sko žiri jo. Dru go mes to si je prislužila skupina Casanova, tretja pa je bila Petra Sla par. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. NUDE - Padam v ljubezen 2. CASCADA - Evacuate The Dancefloor 3. DAVID TAVARE feat. 2EIVISSA - Hot Summer Night Celjska skupina Nude je pred dobrim mesecem izdala nov album z naslovom Sedem svetov. Po uspešnici Pozabi, ki je napovedovala izid nove plošče, je drugi single s tega albuma, skladba z naslovom Padam v ljubezen, prišel hkrati z novim albumom. Minuli teden so na svoji spletni strani predstavili tudi videospot za to skladbo, ki ste jo v soboto izbrali za pesem tedna na Radiu Velenje. rV J hI . t?.» i------ . LESTVICA DOMAČE I ■ I ■ I Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v ted ni ku Naš čas. 1. Ans. Spev in Tanja Žagar - Minili sta že leti dve 2. Ans. Bratov Gašperič - Ljubezen je greh 3. Ans. Naveza - Ti si prava 4. Veseli svatje - Vzcveteli so beli kostanji 5. Mitja kvintet - V gozdni samoti 6. Polka punce - Ti si faca 7. Mladi Dolenjci - Meni ni za bogatijo 8. Klemen Rošer - Z glasbo v srcu 9. Ans. Lipovšek - Opravljivka 10. Ans. Franca Žerdonerja s prijatelji - Najlepši spomini www.radiovelenje.com Odšel je Michel Jackson V 51. letu starosti je minuli četrtek v eni od losangeleških bolnišnic umrl ameriški pop zvezdnik Michael Jackson. Kralj popa naj bi v četrtek pozno zvečer po srednjeevropskem času doživel zastoj srca, kljub hitremu posredovanju reševal cev pa mu ti niso več mogli pomagati. Prva obdukcija vzroka smrti ni M8| odkrila, zato ves svet čaka na rezultate toksikoloških preiskav, ki bodo znani čez nekaj tednov. Iz dneva v dan namreč prihajajo nova ugibanja in špekulacije v zvezi z njegovo smrtjo. Medtem ko ves svet žaluje in se spominja ene najpomembnejših osebnosti v svetu pop glasbe vseh časov, je skokovito narasla prodaja njegovih albumov po vsem svetu. Hkrati pa se s težavami soočajo organizatorji velike turneje This Is It, ki bi se morala začeti 13. julija v Londonu in za katero so razprodali vseh 50 koncertov. Agencija AEG bo morala vrniti denar za kupljene vstopnice, pri tem pa bo verjetno utrpela precejšnjo izgubo, saj naj bi za primer odpovedi zavarovala le prvih deset koncertov turneje. 31. MMS skupini Jazz Station Na 31. festivalu Melodije morja in son ca, ki se je po letu dni pre mo -ra odvil minulo soboto v portoroškem Avditoriju, je slavila skupina Jazz Station, ki je v razburljivem finalu premagala favoritko občinstva Petro Pečovnik. Za zmago se je potegovalo 14 nastopajočih, o zmagovalcu pa so odločali gledal- ci in poslušalci s telefonskim glasovanjem (25 odstotkov), občinstvo v Avditoriju (25 odstotkov), komisija radijskih postaj (25 odstotkov) in stro kovna komisija (25 odstotkov). Po seštevku vseh točk sta se na vrhu z enakim številom točk (29) znašla skupina Jazz Station in pevka Petra Pečovnik. O zmagi je tako po pravilniku odločalo število točk strokovne komisije, kije zmagovalcem prisodila deset, dru-gouvrščeni pa nobene točke. Petra Pečovnik je sicer dosegla maksimalno število točk občinstva in telefonskega glasovanja (po dvanajst), zato lahko pričakujemo precej kritik in očitkov na način glasovanja. Šank Rock tudi letos v Laš kem Za skupino Šank Rock ima v njihovi 25-letni karieri eno prizorišče še poseben pomen. Gre za znano prireditev Pivo in cvetje v Laškem, kjer so njihovi nastopi postali tradicija in obenem tudi zaščitni znak prireditve. Vse skupaj seje za Šank Rock pred več kot petnajstimi leti, saj so že leta 1993 prav na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem posneli svoj prvi živi album in video-kaseto. V Laškem bodo nastopili tudi letos, ko bo prireditev poteka- la od 9. do 12. julija, poleg skupine Šank Rock z gosti pa velja izpostaviti še Dan D in Siddharto na Trubaijaevi aveniji ter Jana Pleste-njaka, Terezo, Natalijo Verboten, Mambo Kings in Samuela Lucasa na Glavnem trgu. Za letošnji nastop Šank Rock pripravljajo posebno predelavo komada Laški pir s Pihalno godbo Pivo-var ne Laško, v duetih pa se jim bodo pridužili tudi Natalija Verboten, Tinkara Kovač in 6pack Čukur. Alya navdušila na Poljskem Pevka Alya je minuli teden nastopila na sloven sko-poljskem pikniku v Pszczy ni na Poljskem. Gre za tradicionalno prireditev, tokrat že sedmo po vrsti, na kateri slovenski konzulat in študentje iz cele Poljske predstavljajo posebnosti Slovenije. Prireditev je namenjena krepitvi slo-vensko-poljskih odnosov, glavni organizatorji pa so slovenski konzulat v Myslowicach, mestna občina Pszczyna, Televizija Katowice in drugi. V okviru kulturnega programa so nastopile različne glasbene skupine. Prejšnja leta so med drugimi že nastopili Siddharta in Turbo Angels, letos pa je obiskovalce navdušila Alya. Ob koncu je za zabavo poskrbela še poljska zvezdnica Justyn Steczkowska. Avbrehti najboljši na festivalu v Mariji Reki i ■ i ■ i Na letošnjem 7. festivalu za veliko nagrado Savinjske doline, bolj znanem kot festival Marija Reka, se je predstavilo 16 ansamblov iz vse Slovenije. Med njimi je bil tudi ansambel Bratov Avbreht iz Velenja (Škalske Cirkovce), ki ga ne povezuje samo glasba, ampak tudi - kot pravijo - prijateljstvo. Predstavil se je z lastnima skladbama Rdeča pentlja in Tak pač si. Z nastopom so navdušili poslušalce in tudi strokovno žirijo. Seštevek vseh glasov skupaj jim je prinesel skupno 1. mesto. Ansambel sestavljajo trije bratje Avbreht (Dani, Simon, Sandi), dva brata Turinek (Blaž, Matej) ter pevka Tatjana. V začetku letošnjega leta so izdali svoj prvi CD z naslovom Rdeča pentlja. Ansambel bo avgusta nastopal na festivalu Graška gora poje in igra, na katerem se bodo za spremembo predstavili s klavirsko harmoniko. Jeseni pa bodo »Avbrehti« ponovno odpotovali v Vienne v Franciji, partnersko mesto občine Velenje. Sodelovali bodo na prireditvi Euromu-sic, na kateri nastopajo glasbene skupine iz različnih držav z različnimi zvrstmi glasbe in tako predstavljajo svoj domači kraj. n i ko L i sami "»HAS m ^ Ko je delo opravljeno, je čas za sprostitev. Pa četudi v občinski hiši, kjer sicer vse štiri dame na sliki veliko delajo. Amra Kadič, Andreja Katič, Karla Sitar in Alenka Rednjak so si nazdravile s koktajlom Velenje in v en glas priznale, da je odličen. Tudi o torti Velenje so imele vse štiri odlično mnenje, a jih pri jedi nismo več motili. * i Sfliiua bt P Drago Seme, eden od igralcev v Knapovski večerji, ki jo je po tekstu Petra Rezmana za Gledališče Velenje režiral Karli Čretnik, primariju Janezu Polesu: »Čeprav vem, da veš, kaj je knapovska večerja, si le iz knapovskega mesta in kot zdravnik celo knapovski zavetnik, dvomim, da veš o njej vse. Ponuja domač meni smeha in iskrivih domislic, zato si predstavo le oglej. Ne bo ti žal.« d Najuspešnejši nogometni slovenski trener Bojan Prašni-kar, ki se ni ustrašil tudi tako zahtevne -ige, kot -e nemška, - e spet v svo-em Šmartnem. Kje bo nada-jeval nogometno pot, čvek še ni uspel izvedeti, več kot jasno pa j e, da ne pri Olimpi-i. Na veliko vese-je se bo sedaj vsaj nekaj časa lahko posvečal svo-im najožjim. Če sodimo po sliki, -e najbolj zadovoljna žena Bernarda. Brez nogometa pri Prašnikarj evih pa tako ali tako ne gre. Dokaz za to - e njihovo sprem-janje domačega nogometnega doga- anja. Bojan -n Bernarda sta sprem-ja-la nogometni festival s tribune, sin Luka -n hči Lara pa sta bila aktivna na travnati površini. UXMiute Rožnato Tudi v velenjskem Gorenju nimaj o rožnatih časov, a vseeno niso pozabi-i na humanitarno akcij o z rožnatimi hladilniki. Tudi zato verj etno lahko računaj o, da bodo tedaj, ko se bodo razmere otopli-e, tudi laž-- e unov-čeva-i hladilnike. Ne po zaslugah Veliko j e otrok, ki so si s šolskim uspehom še kako zasluži-i počitnice. A kaj ko njihovi starši prema-o zaslužij o. Še kulturno Šmarška občinska uprava naj bi se vendar-e kmalu prese-i-a -z kulturnega doma. Že do svetega Martina naj bi dobili primernejše prostore. A poslovanje naj bi še naprej osta-o kulturno. Trditev Pravi- o, da ljud-e »dela-o« občino. A menda ne velja, da j e kakovost občine premosorazmerna s števi-om prebivalcev. V tem primeru velja, da j e kakovost v ljudeh, ne v številkah. Odličnjaki Na naših osnovnih -n tudi srednjih šolah j e tako veliko odličnih učencev. Le kdaj se potem pokvarij o, da j e med odras-imi toliko slabih!? Izhod na morje Slovenij a ima precej težav z izhodom na odprto morje. Če nam ga ne bodo dali ne Hrvati ne Ita-i- ani, nam ostane -e še pot na Panonsko morj e. V znamenju skokov Velenje bo konec tedna v znamenju skokov. Smučarski skakalci bodo ska-ka-i na skakalnici, mladi knapi in predsednik države na stadionu. Morda kdo tudi čez plot. Zaradi zaostrenih razmer bi kdo, če bi lahko, skočil tudi -z kože. Začetek poletja Nekateri menij o, da se j e šele v torek zares zače-o poletj e. Ta večer so se namreč zače-e v Velenju letošnje poletne kulturne prireditve. Me zanima, če bo vreme to upošteva-o. Hude posle di ce Tudi pri nas vse več divjadi sili v urbana nase-ja. Je mar to krivo, da j e med ljudmi vse več »divjih«? Prenos podatkov iz tahografov preko spletnih servisov v varne arhive VLS Computers (http://www.vls.si/) razvija rešitve za zahtevne, fleksibilne poslovne sisteme. Ponujamo celovite in vnaprej pripravljene rešitve za poslovanje, ki so namenjene manjšim in srednje velikim podjetjem. Informacijske rešitve kreiramo na podlagi vaših rešitev in potreb. Ena izmed takih rešitev je informacijski sistem za prevoznike, ki morajo v skladu z zakonodajo arhivirati tahografske podatke in podatke na pametnih karticah voznikov. Zakonodaja zahteva, da se podatki iz tahografov in iz voznikovih kartic varujejo na sedežih podjetij 2 leti, podatke iz tahografa je potrebno uvažati vsake tri mesece, podatke iz voznikovih kartic pa vsak mesec. Za omenjeno problematiko smo izdelali dve rešitvi. CeTacho Program omogoča uvoz podatkov iz tahografa in voznikove kartice za potrebe arhiviranja. Poleg tega omogoča pregled vseh podatkov, ki so bih arhivirani po različnih kriterijih in sklopih. Za razliko od programa TachoClient lahko ta program uporabljamo na lokalnem računalniku brez internetne povezave. Poleg tega nam program nudi razen osnovnih poročil tudi dosti večji izbor poročil, ki omočajo, da analiziramo podatke iz tahografa vozila in kartice voznika. Med njimi so dogodki in napake, prekoračitve hitrosti, aktivnosti voznika in vozila, opomnik za arhiviranje podatkov iz vozil in kartic voznika itd. Če želimo, lahko prikažemo podatke tudi za več voznikov sočasno. Prikazane podatke lahko sortiramo, grupiramo, izvozimo v druge formate, npr. v Excel za nadaljno analizo. Ta rešitev je namenjena za podjetje z več vozili in vozniki, ki ima urejeno informacijsko okolje in lahko na strežniku instalira informacijski sistem, ki omogoča prenos podatkov v podatkovno zbirko in analizo podatkov po različnih kriterijih in sklopih. Program CeTacho za obdelavo podatkov do 5 vozil stane 690 Euro, za več vozil pa še nekaj 100 Euro dodatno. Storitev arhiviranja TachoClient je program za spletno arhiviranje tahografskih podatkov digitalnih tahografov. Program omogoča branje in arhiviranje podatkov kartice voznika, arhiviranje obstoječih datotek voznika in tahografa, prenos datotek iz arhiva, izdelavo poročil o aktivnostih voznika in vozila. Dostop do podatkov v arhivu je možen iz različnih lokacij preko spleta. Kaj nam omogoča? • Enostavno arhiviranje podatkov digitalnih tahografov in voznikovih kartic • Pregled in izpis aktivnosti voznikov in vozil Zakaj TachoClient? • Ker je enostaven za uporabo • Varen za uporabo (dostop do podatkov možen samo s svojo kartico) • Do svojih podatkov lahko dostopate od koderkoli Zakaj bi investirali v programsko opremo, se učili uporabe? Zakaj bi vas skrbelo, če se pokvarijo podatki, jih uničijo virusi, se pokvari računalnik? Vse te skrbi bodo odveč, če se odločite za uporabo storitve arhiviranja! Postopek je enostaven. Preko spletne ponudbe na strani vls.si, lahko instalirate poizkusno verzijo in se kasneje odločite za uporabo storitve. S ponudnikom sklenete pogodbo, dobite aktivacijsko kodo za instalacijo klienta podobno kot pri bančnih storitvah. Cena storitve Pavšalna tromesečna cena zajema prenos podatkov v arhiv za eno vozilo in enega voznika. V kolikor boste opravili arhiviranje za več vozil in voznikov vam bomo na koncu meseca poslali račun za 6 Euro po arhivu za vsako kartico ali vozilo. Prav ste prečitali, samo 6 Euro za eno arhiviranje. Arhiviranje je varno, je skladno s slovensko zakonodajo na tem področju (zakon ZVDAGA). Kaj potrebujete za samostojno uporabo: čitalec pametnih kartic, PC računalnik z internetnim priključkom in download ključ za tahograf. Za vse ostalo poskrbi ponudnik storitve. LJUDJE Poti nazaj ni, naprej pa je - drzna in realna Gorski turistični center Golte v naslednjih letih iz lokalnega tudi širše - Do začetka zimske sezone 2010/2011 že obnovljen in dograjen hotel, šestsedežnica - Poleg zimskega vse pomembnejši poletni turizem v Sloveniji in tudi v tujini prepoznaven center v drugi fazi petletnega načrta depandanse in TatjanaP odgoršek Golte nad Mozirjem, 24. junija - Dan pred dnevom državnosti je bila v hotelu Golte nad Mozirjem novinarska konferenca. Z njo so na tem gorskem turističnem centru (GTC) zaznamovali začetek poletne sezone, ki bo trajala do 13. septembra. Po besedah Biserke Povše Tasic, vodje marketinga podjetja Golte, si prizadevajo, da bi bile Golte poleg zimskega prepoznavne tudi po poletnem turizmu. "Za letošnjo sezono smo pripravili nekaj novih produktov, okrepili pa bomo tudi že obstoječe." Med novimi je omenila Timijanove planinske pustolovščine za otroke, novost je piknik na Golteh, vključili so se v dve vseslovenski akciji, in sicer Slovenija kolesari, v okviru katere bodo 4. julija organizirali kolesarski vzpon na Golte, ter v program Slovenija hodi. Nameravajo pa še popestriti ter obogatiti ponudbo znotraj alpskega vrta in bolje urediti kraške poti po planoti. Ernest Kovač, direktor centra, je povedal, da so z rezultati zimske sezone 2008/2009 zadovoljni. Golte je obiskalo blizu 70 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj toliko kor predhodno sezono. V lanskem poslovnem letu so zabeležili 1,3 milijona evrov prihodkov, ustvarjenih 30 Zo tvoritvep oletnes ezone, ki je obp ogledus kozi oknoh otelaG olte boljs pominjala na pozno jesen. tisoč evrov dobička so v celoti namenili za naložbe. Med slednjimi je v polnem zamahu posodobitev ceste do Planinskih Raven, od tu do hotela pa naj bi začeli izvajati nekatera dela na njej v teh dneh. Pridobili so gradbeno dovoljenje za obnovo in razširitev hotela Golte. Prve goste naj bi objekt s 120 posteljami, kongresno dvorano in prostori za razvajanje sprejel že v zimski sezoni 2010/2011. Prav na dan novinarske konference so pridobili naravovarstveno soglasje za izgradnjo osmih depandans. Projekt nove sedežnice Kladje je v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Hotel,č istilna naprava, depandanse, šestsedežnica... »Poti nazaj ni, naprej pa je,« je zagotavljal Drago Potočnik, direktor družbe PV Invest - večinske lastnice GTC Golte. Njegovemu mnenju se je pridružil dr. Vladimir Malenkovič, prvi nadzornik podjetja Golte, in dodal: »Naš srednjeročni razvojni načrt je drzen, a realen. Z vlaganji želimo, da bi Golte iz lokalnega dovolj prepoznavnega centra prerasel v širše prepoznaven center v Sloveniji in tudi tujini.» Naložbe bodo vredne več temelji na razvoju turizma. Za ta namen so uresničili že kar nekaj projektov, v prihodnje pa jih čaka še precej dela. »Želimo si, da bi bila občina Mozirje prepoznavna po več turistično zanimivih desti-nacijah. Poleg razvoja GTC Golte bo potrebno poskrbeti še za dodatne nočitvene zmogljivosti v dolini, za popestritev turistične ponudbe. ni in tudi sicerš nji zalo gaj, ki naj bi ga izpeljali tako kot predvidevajo načrti. Otvoritev poletne turistične sezone na planini nad Mozirjem je bila obarvana dobrodelno. Podjetje Golte seje namreč odločilo za akcijo zbiranja pomoči za potrebe materinskega doma v Mozirju. Trajala bo do 5. julija. Po zagotovilih Tasičeve so prvi odzivi nanjo v regiji Saša spodbudni. Ernest Kovač je ob koncu novinarske konference izročil direktorici materinskega doma Dragici Vrečar prenosljivo letno smučarsko vozovnico, obljubil pa je še, da bodo dvema otrokoma doma omo go či li brez pla čen tečaj Naučimo se smučati. Vrečar-jeva nam je povedala, da dom deluje tri leta v okviru Škofijske Kari- kot 18 milijonov evrov. Letos in prihodnje leto načrtujejo poleg obnove in razširitve hotela še izgradnjo čistilne naprave in trafo postaje, po tem pa izgradnjo depandans in šestsedežnice. Potreben denar naj bi zagotovili iz treh virov, in sicer z dokapitalizacijo družbe, z najetjem kreditov, od 22 do 25 odstotkov denarja pa pričakujejo nepovratnih sredstev iz skladov EU. Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je izrazil zadovoljstvo nad pogumnimi načrti družbe Golte. Po njegovih besedah si lokalna skupnost prizadeva iti v korak z lastniki Golt, saj njena strategija Ernest Kovač jei zročild irektoricim aterinskega doma v MozirjuD ragiciV rečarp rispevekp odjetjaG olte. Vh otelu Golte bodo do5 .j ulijal ahkoo biskovalci vs krinjico pos vojih zmožnostih prispevali za materinski dom. Naša naloga je priprava infrastrukture, iščemo različne vlagatelje.« Ureditev cestne povezave med Mozirjem, Šmihelom ter Goltmi je za lokalno skupnost velik finanč- tas Maribor, v tem času pa je v njem našlo začasno streho nad glavo 12 mamic z otroki do 14. leta starosti. Velenje, mesto cvetja Organizatorji tekmovanja prijave že zbirajo, želijo si, da bi bilo mesto letos posebej lepo urejeno MilenaK rstič- P laninc Velenje, 26. junija - Turistično društvo, Turistično-informacijski center in PUP Velenje so znova razpisali tekmovanje v urejenosti zunanjega bivalnega okolja v mestni občini Velenje. Želijo si, da bi bilo to v letu, ko Velenje praznuje, posebej lepo urejeno. Tekmovanje z naslovom 'Velenje, mesto cvetja', v katerem lahi ko sodelujejo občani s svojimi predlogi in lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš, so zače li prejš nji teden. Pogovarjali smo se z Natašo Dolejši, agro-nomko iz PUP-a in predsednico žirije, ki bo ocenjevala podobo okolij in na koncu tudi odločila, kdo bodo nagrajenci. Kaj je pokazalo lansko tekmovanje? »Lani smo prvič ocenjevali objekte in okolico objektov po novem sistemu. Vključili smo več kategorij urejenosti, in sicer okolico individualnih stanovanjskih hiš, okolico blokov, kmetije in kategorijo, ki smo jo imenovali ostalo, pri čemer smo ocenjevali na primer bencinske črpalke, okolice vrtcev, osnovnih šol, gostinskih lokalov in podobno. Sistem se je obnesel, zato bo v veljavi tudi letos.« Kako tekmovanje poteka, kako je s prijavami? »Tekmovalci se lahko prijavijo sami, lahko jih kdo drug. Ko boste hodili po Velenju, hodite z odprtimi očmi. Če vam je kaj všeč, prijavite. Prijava poteka v klasični pisni obliki, na določenih mestih dvignete dopisnico, ki je obenem prijava, tisti, ki so bolj vešči elektronskega načina prijave, pa lahko prijavijo svoje kandidate ali sebe na elektronskem naslovu www.cevtje.velenje.si.« Si želite veliko prijav? »Komi sija bo ime la zara di tega sicer več dela, a tega si res želimo, ker bodo občani s tem dokaza li, da skrbijo za lepo podobo mesta, kar pripo-mo re tudi k temu, da se v njem dobro počutimo.« Kako se bo komisija, ki bo ocenjevala, lotila dela?Na kaj boste posebej pozorni? »Komisija je sestavljena iz petih čla nov, trije so predstavniki TD Velenje, dva pa sta strokovnjaka podjetja PUP s področja hortikulturnega urejanja. Pri ogledu posameznih lokacij bomo na ogled povabili predstavnike krajevne skupnosti, v kateri bo ogled potekal. Tako bodo tudi tekmovalci nekaj dni prej vedeli, kdaj pridemo, da bodo lahko naredili še zadnje lepotne popravke. Komisija bo posebej pozorna na skladnost ureditve med stavbo in okolico, na barve, strukture, ki se v ureditvi prepletajo ...« Kolikokrat pa gre komisija na ogled? »Praviloma dvakrat v času tekmovanja. Prvi ogledi bodo verjetno konec julija oziroma v začetku avgusta, drugi pa septembra, konec septembra se akcija namreč že zaključi.« NatašaD olejši:» Prijave pričakujemo do 20. julija.« Spominsko srečanje Podelili znak Golte 91 Smrekovec, 26. junija - Na najvišjem vrhu Občine Šoštanj je bilo minuli petek srečanje dobitnikov spominskega znaka Golte 91 in hkrati praznovanje dneva helikopterskega bataljona, zato se je srečanja udeležil tudi 15. helikopterski bataljon Slovenske vojske. Na srečanju, ki so se ga udeležili vidni predstavniki SV, so podelili spominski znak Golte 91. Dogodek je tradicionalnega pomena, zaznamuje pa dogajanje iz leta 1991, ko sta s helikopterjem gazela SA 341 pilot Jože Kalan in tehnik - letalec Bogomir Šuštar, prebegnila iz JLA v teritorialno obrambo Slovenije. To je bil eden prvih pogumnih dejanj v vojni za osamosvojitev Slovenijo, hkrati pa je bil to prvi helikopter v lasti teritorialne obrambe, zdajšnje Slovenske vojske. Takoj po prebegu je, kot je znano, helikopter skrila ekipa delavcev Golt, pomagal pa jim je tudi del enote 133. voda TO KS Bele Vode. Pomembno vlogo in zasluge za to, da helikopterja vse do odhoda JLA iz Slovenije niso odkri- (Z levep rotid esni)p redstavnik3 8.v ojno-teritorialnegap oveljstva CeljeZ denkoT epina,Z denkoH riberšek,p odpredsednik OZv eteranov vojne za Slovenijo, major Branko Rek in Zdenko Zajc, sekretar OZ veteranovv ojne zaS lovenijo. li, je imelo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje in Območno združenje častnikov Velenje. Na njihovo pobudo so leta 2001, 28. junija, na Golteh odkrili spominsko ploščo in predlagali ta dan za dan helikopterskega bataljona SV. Hkrati so zaslužnim posameznikom podelili znak Golte 91. Na osmem srečanju, ki je bilo v petek na Smrekovcu, so nekako popravili »krivico«, saj so na nepojasnjen način izpadla iz seznama zaslužnih še nekatera imena. Predstavnik 38. vojno-teritorialnega poveljstva Celje Zdenko Tepin in podpredsednika OZ veteranov vojne za Slovenijo Zdenko Hriberšek sta ob tem spre- govorila besede zahvale in poudarila pomembnost dogodka ter podelila znak Golte 91 še 25 posameznikom. Ob koncu se je major Branko Rek, predstavnik 15. bataljona HEB, zahvalil za povabilo in dodal, da bo helikopterski bataljon še naprej poleg obveznosti po standardih zveze NATO skrbel za civilno prebivalstvo. Spregovorila sta tudi legendarni pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar, ki sta pokazala na kraj pristanka, to je uta ob domu na Slemenu, in povedala, da sta imela srečo, ker sta priš la med dob re lju di. ■ Milojka Kom prej, Foto:A madejaK omprej Dobitnikis pominskegaz nakaG olte91,o rganizatorjis rečanja ing ostje ""HAS Zupan sprejel MePZ Svoboda Šoštanj Šoštanj, 23. junija - Župan Šoštanja in poslanec državnega zbora Darko Menih, je v torek v avli kulturnega doma pripravil slovesen sprejem mešanemu pevskemu zboru Svoboda Šoštanj. Župan je pevskemu zboru čestital za doseženo 1. mesto v tekmovanju v oddaji RTVS Spet doma in jim zaželel uspešno delovanje tudi v prihodnje. Sprejema so se udeležili tudi svetniki Občine Šoštanj in občinska uprava. S sprejema Kresne šege in navade v Topolšici Topolšica - 24. junij je praznik Janeza Krstnika. Star slovenski pregovor pravi: »O kres se dan obes!« Na predvečer 23. junija je Turistično društvo Topolšica povabilo ob 20. uri pod lipo samostojnosti vse, ki so želeli doživeti nekoč zelo priljubljeno šego petja po vasi. Zbrani domačini in tudi nekaj gostov iz hotele smo se z baklami, simbolom malih kresov, in petjem starih slovenskih narodnih pesmi sprehodili po turističnem kraju in obudili lepo slovensko šego. Pot nas je vodila od lipe do bolnišnice, kjer so nas na balkonih pričakali bolniki in naše petje nagradili z močnim aplavzom. Enako je bilo tudi, ko smo se ustavili pri hotelu Vesna. Pot smo nadaljevali po sprehajalni poti skozi gozd do kmečkega turizma Pirnat, kjer smo zape- li še cel ducat starih slovenskih pesmi in potrdili pregovor, da kdor poje, zlo ne mis li. ■ TD Topolšica Projektni dan naG imnazijiV elenje V petek, 16. junija, smo na velenjski gimnaziji za dijake prvih letnikov pouk oblikovali nekoliko drugače. Za ta dan smo namreč načrtovali izvedbo projektnega dne na temo Kruh. Z novostmi, ki jih uvedba takega načina poučevanja prinaša, želimo doseči, da bi se dijaki neposredno učili soodvisnosti in medsebojne povezanosti različnih učnih tem in življenjskih izkušenj. Eden od bistvenih motivov za uvedbo timskega poučevanja in medpredmetnega povezovanja, katerih smo se na gimnaziji Velenje letošnje šolsko leto resno lotili, pa je, da dijaki razvijajo interdisciplinaren pogled na znanje. Nekaj več kot sto dijakov iz štirih gimnazijskih oddelkov 1. letnika si je pred izvedbo izbralo svoje priljubljeno področje. Na voljo jim je bilo osem predmetnih skupin, od katerih se je vsaka lotila obravnavane teme Kruh iz svojega zornega kota. Delo v manjših skupinah je pote ka lo v obli ki delavnic. Zaključna prireditev, namenjena vsem sodelujočim, pa je lepo skle ni la ustvarjalno dopoldne in povezala raziskovanja in izsledke posameznih skupin v celoto. Skupina za slovenščino je z dijaki pre- gledala literarna dela znanih književnikov (pesmi) s tematiko kruha, nato pa je v delavnici kreativnega pisanja pripravila svoje stvaritve na to temo. Zgodovinarji so napravili zgodovinski pregled načina in orodij za obdelavo zemlje, spravila pridelka, primerjali so postopke mletja žita starega veka do današnjih dni ter raziskovali recepte za pripravo kruha od prazgodovine naprej. Geografi so se spraševali, kaj vse sodi med žitarice, katere žitarice rastejo po svetu, kakšna je proizvodnja v posameznih državah. Lotili so se tudi vprašanja gensko spremenjenih žitaric. Biologi so se poleg poglabljanja v rastlinski sistem oz. značilnosti družine žitaric ter primerjave starih vrst z novimi sortami lotili tudi eksperimentiranja. Z motivom in simboliko kruha v likovni umetnosti skozi čas se je ukvarjala skupina za likovno umetnost. Na predstavitvi smo si lahko ogledali še njihove zanimive, med tednom narejene filmske projekcije na izbrano temo. Svoje so dodali tudi dijaki, ki so se pridružili jezikoslovnim skupinam. Angleška, nem ška in fran coska je vsa ka po svoje iskala literarne predloge s to motiviko - pregovore, besedne družine. Dijaki so pisali in prevajali nemške pesmi, zaigrali vsebino nekaj angleških pregovorov ter pos-ne li kra tek film v pekar ni in ga opremili s francoskim scenarijem. Ob koncu smo prisluhnili še matematikom. Skupaj s sociologi so analizirali anketni vprašalnik, s katerim so hoteli raziskati, kakšen odnos do kruha imamo, in seveda tudi to, ali je odnos do kruha povezan z nekaterimi sociološkimi do ločnicami. Izsledki so bili za vse vredni zanimanja. Za popestritev na predstavitvi je po literarnem branju izvrstno poskrbela skupina glasbenikov iz umetniškega oddelka, v dvorani pa sta se zaslišali tudi ljudski pesmi Zrej-lo je žito in Po Koroškem po Krajn-skem že ajda zori ... Predstavitve smo sklenili s skupino dijakov, kije pod mentorstvom prof. Marjane Novak že dan pred tem spekla več vrst kruha - seveda je ob koncu sledila degustacija. Razšli smo se s prijetnimi vtisi in okusom v ustih. Šolsko dopoldne tik pred zaključkom šolskega leta je bilo tako preživeto nekoliko drugače. Dijakom bo prav gotovo nekoliko dlje ostalo v spominu. Nam učiteljem pa ostaja ideja o timskem in projektnem pristopu nov, vedno večji izziv. ■ JožicaP lešnik Slikarska paleta Šoštanj - V Mestni galeriji Šoštanj bo do konca meseca julija na ogled razstava slikarja Vojka Babiča iz Gaberk pri Šoštanju. Slikarjeva dela so prepoznavna in izražajo lastno in močno likovno govorico, čeprav gre pri veliko delih za občudovanje mojstrov zgodovine umetnosti in s tem ustvarjanja replik. Izredna subtilnost za izbor barv, ustvarjanje kompozicije in natančnost podajanja vsebin pa ga še posebej odlikujejo. Likovna kritičarka Ana Marija Štibilj Šajn je med drugim o njem zapisala: Vojko Babič je eden tistih slikarjev, ki med fizično realnostjo in slikarsko interpretacijo ohranja tesno veristično povezavo. Na slikovno površino prenaša vse, kar zazna s svojim ostrim in natančnim pogledom. Skrbnemu opazovanju sledi prav takšna interpretacija. Tako likovni zapisi premorejo tudi dokumentarno vrednost. Jasno risarsko armaturo prekrivajo umirjeni, mehki nanosi barv, ki filigransko dodelujejo elemente pripovednosti. V spletu barv, črt, svetlobe in kompozicije se odpre prostor čudovitih krajinskih kotičkov, ruralne ali urbane krajine, zaživijo pogledi na posamezne znamenitosti, pa tudi na dogajanje, katerega nosilci so ljudje. Krajina avtorju predstavlja samostojni slikarski žanr, pogosto pa mu služi za nakazovanje naravnega okolja, kamor so postavljene osebe ali dogodki. S klasičnimi likovnimi izrazili avtor razkriva neštete detajle, skozi katere udejanja svoj občutek za realistično in materialno. Na odprtju je na koromatično harmoniko igral Franc Plahuta, likovni pedagog iz Izole, razstavo pa je pripravil Zavod za kulturo Šoštanj v okviru svojega rednega programa kot zadnjo pred poletjem. ■ Milojka Komprej, foto: Dejan Tonkli Oker, akvamarin in zelenjavni vrt Nov roman Andreja Krevzla Šoštanj, 23. junija - Pisatelj Andrej Krevzel je v Mestni galeriji Šoštanj minuli torek predstavljal svoj roman, ki je izšel pri Mariborski literarni družbi. Krevzel prihaja iz Šmartnega ob Paki, z družino živi v Šoštanju, kot likovni pedagog pa je služboval v Velenju. V njegovem ustvarjanju je zato skozi ves čas prisotna dvojnost - dvojnost v umetnosti, dvojnost, ker ima brata dvojčka, in dvojnost oz. večplastnost, ki je v vsakem človeku. Avtor je spregovoril o načinu svojega dela, pri katerem gre še vedno za klasično ročno pisanje, ter o svojem ustvarjanju, ki ga skozi življenje vleče enkrat na stran slikarstva, drugič pa na stran literata. Na dogodku je na kitaro igral Nace Serdinšek, z avtorjem se je pogovarjala Milojka Komprej. Svojo odsotnost je opravičil Marjan Pungartnik, direktor MLD, ki je v spremni besedi med drugim zapisal: Če bi torej hotel povzeti roman, bi rekel, da gre za dialog znotraj duše, v kateri je na eni strani jaz umetnika Andreja Krevzla, na drugi strani pa skoraj uničujoča sla umetnosti, da zasede, osvoji ta jaz s svojo nepredvidljivostjo in muhavostjo. Je pogovor z umetnikovim talentom, ki dobiva podobo ženske. Ni naključno stigma »ta ženska« najpogostejša v romanu. Kadar smo na tej ravni obstoja, je vse eksperiment. Tudi lastno življenje. In je eksperiment tudi ta roman. Povečini je napisan dialoško, nagovorno, in sicer z ljudmi, ki bi ta talent lahko ogrozili. Ali ki bi lahko s svojim rezoniranjem ogrozili mater. Gre za eno od najveličastnejših obramb matere. Postavljam ga ob Handkejev kratki roman »Žalost onstran sanj«/ in umetnosti. Branje za sladokusce. ■ Milojka Komprej, foto: Dejan Tonkli VI PISETE Oskar zau čenje Podelili so ga na UPI, Ljudski univerzi Žalec Žalec, 23. junija - V torek, 23. junija, so na UPI, Ljudski univerzi v Žalcu, v okviru Centra vseživljenj-skega učenja Savinjska podelili nagrade za posebne dosežke pri učenju. Oskarja za učenje je prejel Jože Komerički - Pepi iz Petrovč, ki s svojim življenjem in delom dokazuje, da za učenje in ustvarjalnost ni nikoli prepozno. Na UPI Žalec so poleg oskaija za učenje podelili še 8 priznanj za posebne učne dosežke, katerih dobitniki so Ljudmila Sikošek, Viktor Lončar, Marija Grobin, Maksi-miljan Močenik, Iva Golčer, Breda Vizovišek, Leonida Urleb in Stanislav Krivec. Nagrajence, ki so zgled, kako si z učenjem izboljšaš življenje, so predlagali partnerji v okviru projekta CVŽU Savinjska. Dobitnik letošnjega oskarja za učenje, Jože Komerički - Pepi, je v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska pridobival znanje raču nal niš tva in uril spret nost desetprstnega tipkanja. Znanja in spretnosti, ki jih je pridobil s samostojnim učenjem, so ga spodbudili k uresničevanju svoje notranje ustvarjalne moči. Začel je zapiso- Direktorica UPI- L judskeu niverze ŽalecF ranjaC entrih oskarjai zročaJ ožetuK omeričkemu- P epiju. vati svoje spomine, ki jih je ob pomoči mentorice urejal in maja 2009 izdal v knjigi z naslovom KOMERIČKI - Zgodbe iz najstarejše hiše v Petrovčah. ■ BiserkaN euholtH lastec Spet na potepanje Res je, da nas ni veliko, a vseeno kadar stopimo skupaj, ustvarjamo in smo močni. Člani Šaleškega folklornega društva KOLEDA še vedno ustvarjamo, pridno vadimo in se radi družimo. Urška Glinšek in Katarina Ostruh sta nas v tem šolskem letu »dobili v roke« in pridno smo začeli vaditi. V mesecu aprilu smo imeli območno srečanje folklornih skupin, na katerem smo se predstavili s točko »Ki za kolo«, in ker smo nastopili dobro, smo se uvrstili na regijsko srečanje, ki nas je čakalo v maju. V mesecu maju smo se odpravili tudi na tridnevne priprave v Portorož, kjer bomo utrjevali že zna- ne korake in se učili novih. Seveda pa to za letos še ni dovolj. Konec sezone bomo sklenili z gostovanjem, kaj ti po dveh letih nas čaka turneja. Od 16-24. julija se bomo podali na potepanje, in sicer v Francijo, natančneje v Nico, na Mediteranski festival. Tam bomo na 7- dnevnem gostovanju predstavljali Slovenijo, Velenje in Koledo. S tem se bo letošnje šolsko leto zaključilo, a ne za dolgo. V septembru nas že čakajo nastopi v počastitev 50-letnice Velenja, v oktobru (16.10.) pa Koleda pripravlja letni koncert. V septembru bomo naredili tudi akcijo za vpis novih članov. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite, in kmalu boste odkrili, da rek »Lepo je biti član te velike folklorne družine« zares drži! ■ KatjaR izmal Praznik v Cirkovcah v nedeljo, 5. 7. ob 14. uri Za dobro razpoloženje popoldne in zvečer bodo skrbeli Mladi Dolenjci. Nastopajo: ansambel Bratov Avbreht, Navdih, Ni da ni in orkester Roberta Goličnika. Vstop prost. Streljanje za odojka in bogat srečelov. Izobraževanje - najdonosnejša naložba Svetovni trend »vseživljenjskega učenja« postaja vsakdanjik tudi v Sloveniji. Organizacije za izobraževanje odraslih se tega močno zavedamo, saj se vsak dan ukvarjamo z učenjem. Naše poslanstvo je pripeljati možnosti za učenje čim bližje kraju bivanja z željo, da bo učenje postalo tudi vaš stalni spremljevalec skozi življenje. Ljudska univerza Velenje je že 49 let spremljevalec odraslih, ki stopate po poti vseživljenjskega učenja. Bogata tradicija, izkušnje, predvsem pa želja biti vsak dan boljši, so nas pripeljale do vas. Izobraževalno ponudbo prilagajamo zahtevam časa in vašim potrebam, ker želimo upoštevati možnosti učečega se odraslega in vam omogočiti različne načine pridobivanja znanja. Mnogo naših programov je sofinanciranih iz sredstev občinskega, državnega in evropskega proračuna, zato je velik del ponudbe dostopen vsakomur. Več o posameznih programih lahko spremljate na spletni strani www.lu-velenje.si, kjer redno predstavljamo novosti iz naše ponudbe. Tako, kot si zastavljamo cilje v življenju, jih je pomembno zastavljati tudi na izobraževalnem področju. Želimo vam jih pomagati uresničiti z izbiro naših programov za pridobitev poklica, za potrebe stroke ali za prosti čas. Nenazadnje bo to priložnost za širjenje meja ter zagotovo tudi način ustvarjalnega druženja. Uspešno učenje!. Več informacij na www.lu-velenie.si /k N D RA GOS KI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Informativni dan in predstavitev programov Do 15. julija 2009 vas vabimo k predhodnemu vpisu v izobraževalne programe, ki potekajo na Ljudski univerzi Velenje. Pripravili smo vam posebne finančne ugodnosti. Info: 03/898-54-50, lnfo@lu-velenJe.sl, www.lu-velenje.sl Ne čakajte, za učenje je vedno pravi čas. wjm s Čas rahlja sorodstvene vezi... mi ne bomo dopustili hitremu tempu življenja, da jih oslabi, temveč jih bomo še okrepili. Tako se nas je sredi junija zbralo 200 sorodnikov Jevšnikove rodbine. Naše snidenje smo začeli pri cerkvici sv. Antona v Skornem, kjer smo darovali mašo za naše drage rajne sorodnike, ki so prispevali čudovit delček v lepem mozaiku naše rodbine. V upanju in pričakovanju lepega popoldneva smo se nato odpravili na Madlešnikovo domačijo. Pod kozolcem so nas čakale mnoge dobrote ter odličen golaž. Vsak od nas je prinesel s seboj nekaj posebnega - svoje življenje, prijazno besedo, med drugim nam je zapel tudi oktet Zavodnje. Ves popoldan pa so za glasbo in prešerno razpoloženje skrbeli člani ansambla Pika Poka. Veseli smo, daje vsak prispeval delček sebe, da nam je bilo lepo. Ob tej priložnosti smo simbolično predali ključ svojih korenin. Doslej gaje skrbno varovala Marija Stropnik - Mačkova Micika, kije skupaj s svojo družino pripravila že 9. srečanje rodbine. Ključ smo zaupali v sosednje Zavodnje. Ponosen gaje sprejel Alojz Jevšnik - Prednekov Lojz, ki nam je obljubil, da se čez leto ali dve ponovno snidemo. ■ MarijaS tropnik Mnenja in odmevi Trideset let kasneje Pojasnilo ali medklic: »Raje zapiši, morda pa le ne bo nihče prebral!« S tem pojasnilom želim odgovoriti vsem, ki so me v zadnjem letu, pogosteje pa v tem letu, na tak ali drugačen način spraševali, zakaj ne pojem več v Rudarskem oktetu. Prijatelji, znanci ali dolgoletni tihi spremljevalci in poslušalci naše pevske skupine ob srečanju z mano ne morejo mimo, ne da bi želeli slišati odgovor na to vprašanje. Vsem sem odgovarjal enako; da je to predolga zgodba, ki je bila tudi del mene kar zadnjih 29 let. Vsak zgodba ima svoj začetek, osrednji del in konec. V letu 1979 sem bil pobudnik in ustanovitelj Rudarskega okteta. Naj bo to kot podatek, da je nekdo to pač moral biti. Kaj me je vodilo v to? Naj povem, da samo ena in edina misel, ki pa ni moja, vendar sem se je okle- pal skoraj trideset let:« In peti mi vse je na sveti!«. Zato sem vztrajal v tem vsa ta dolga leta kot pevec in organizacijski vodja Rudarskega okteta. Skozi to dolgo dobo pri delu v oktetu se ni cedil samo med, potrebno je bilo spiti tudi kar nekaj tinte, kot pravi moj najboljši prijatelj. Sem rudar, redno sem se upokojil, pa mi je zadostovala krajša delovna doba kot pri oktetu, kjer sem aktivno pel in delal skoraj 29 let. Po delovni upokojitvi mi je poleg vsega, kar sem doživel, ostala pokojnina. Na delo v Rudarskem oktetu pa kup lepih spominov na dogodke dolgih let prepevanja in kar nekaj dobrih pevskih prijateljev ter trpek priokus, da se vse le ni izšlo tako, kakor bi se moralo. Drugače rečeno, moj odhod iz okteta sem si predstavljal povsem drugače. Naj pojasnim, da sem vedno sodil ljudi, s katerimi sem sodeloval, po sebi. Ker sem po naravi idealist, kar pa po sedanjih kriterijih družbe ni sprejemljivo, sem se tudi tokrat uštel. Najiskre-neje povem, da se na nikogar ne jezim, čeprav mi je nekdo od pevcev v oktetu dejal, da sem lahko opravičeno jezen. Takšno razmišljanje bi me oddaljilo od nivoja mojih osebnih vrednot, kamor prištevam poštenje, odgovornost, iskrenost in kulturni dialog. Ne želim in ne pričakujem, da se mi za moj odhod iz okteta kdo opraviči, ker nisem z njimi praznoval tridesetletnice kot pevec, čeprav smo si ob petindvajsetletnici obljubili, da ta pevska garnitura pevcev to izpelje skupaj. Sem pa globoko užaljen nad postopkom in načinom takratne skupine, skupaj s pevovodjo, ali predvsem z njo, kar je privedlo in pripomoglo k moji odločitvi, da sem zapustil to sredino. 5. junij 2009. Slavnostni koncert Rudarskega okteta ob tridesetletnici. Dvorana polna, kakor se spodobi za tak jubilej. Po prihodu v avlo Doma kulture, kamor sem prišel s prijatelji, nas je osebje kulturnega doma vljudno napotilo na balkon, češ, da je parter poln. Pričakovanje na začetku koncerta je bilo zame veliko in veličastno. Po prihodu pevcev na oder je moderatorka na oder povabila direktorja Premogovnika. V njegov govor se ne spuščam. Ko je končal, pa sem ugotovil, da je v enem stavku omenil, da je bil prvi pevo-vodja Ludvik Glavnik, drugi pevo-vodja prof. Ciril Vertačnik, večletni organizacijski vodja okteta pa podpisani avtor tega pisanja. To pa je bilo tudi vse, kar je imel povedati o mojem skoraj 29-letnem organizacijskem vodenju okteta in petja v njem. Na prepevanje pevcev na tem koncertu naj izrečem pohvalo, bilo je korektno in všečno. Na moderiranje izvajalke pa naj povem, da sem jo kot pevec na odru spremljal mnogokrat in sem bil vsakokrat vesel, ko ji je naloga lepo uspela, še posebej ob dejstvu, da sem jo sam pripeljal v oktet. Tokrat sem bil nemalo presenečen; bila je redkobesedna, nespro- ščena. Večerje vodila s pomočjo koncertnega lista, v katerem sem ugotovil kar nekaj netočnosti. Predvsem pa je bila površna, ko je ponekod izpustila podatke, ki so za nekoga lahko dokaj zanimivi. Skratka, moja pričakovanja so izpuhtela v nič. Še posebej ob dejstvu, da sem bil na prireditev povabljen na več načinov. Teden pred jubilejem se je pozno zvečer, po letu in pol, pri meni na domu oglasil oktet, z namenom, da me ustno povabijo na koncert. Na dan koncerta sem bil deležen velike pozornosti, ko je direktor Premogovnika k meni poslal človeka, da se naj zanesljivo udeležim koncerta. Isti dan me je na koncert po telefonu povabila tudi pevovodkinja. Zato sem bil prepričan, da so izbrali pravi trenutek, da se po skoraj tridesetletnem delu v oktetu, tej res neskromni dobi, javno poslovijo od mene in mojega prepevanja v oktetu. Dovolim si oktetu in vsem, ki so pripravili ta večer, pripomniti; ne vem, kdo je v oktetu sedaj organizacijski vodja, vem pa, da bi bila predvsem njegova naloga, da bi na tako slavnostni prireditvi bila poleg vsega razobešena tudi zastava države Slovenije in mesta Velenje. Nenazadnje ima oktet tudi svojo zastavo -prapor, ki nas je na odru spremljal na vseh slavnostnih dogodkih, na katerem so pevci prisegali, da bodo zvesto sledili poslanstvu okteta. V uvodu sem zapisal, da sem globoko užaljen zaradi načina in postopkov, ki so privedli do tega, da sem se odlo čil, da odi dem iz okteta. Ob praznovanju pa oktetu, predvsem pa pevovodji povem, da jim je uspelo izničiti moj prispevek skoraj tridesetletnemu delovanju okteta. Na prireditev sem prišel v upanju, da bo to prijetno slovo, stisk roke. Odhajal pa sem brez besed, s cmo kom v grlu. Želim, da skupina živi vsaj tako dolgo kot rudarski stan. Morda pa vse le ni bilo zaman. ■ Oto Gradišnik, Paški Kozjak ""HAS Rudarji končali z Nafto in začenjajo z njo 18. julija začetek novega državnega prvenstva Brdo pri Kranju, 23. junija - Predstavniki Nogometne zveze Slovenije in Združenje prve Slovenske nogometne lige so na Brdu pri Kranju pripravili tradicionalni zaključek sezone. Predsednik nogometne zveze Ivan Simič se je zahvalil vsem, ki delajo v klubih, »... za vse, kar ste dosegli v pretekli sezoni'' in med drugim še dejal: »Nekateri trdijo, da liga ni najboljša, sam pa menim, da je iz leta v leto boljša, kar kažejo tudi vedno novi sponzorji in ljudje, ki so pripravljeni vlagati v nogomet. Vedno več je mladih igralcev, nenazadnje je med njimi tudi najboljši strelec prvenstva Etien Velikonja. Dobro delo v klubih dokazuje tudi uvrstitev na EP do 19 let ...« Nato so podelili priznanja za dosežke v prejšnji tekmovalni sezoni. Med dobitniki so bili tudi nogometaši velenjskega Rudarja za osvojitev tretjega mesta, ki jim je omogočilo igranje v novoustanovljeni evropski ligi. Nato so izžrebali pare za prihodnjo sezono v prvi ligi Telekom in tudi v 2. slovenski nogometni ligi. 1. krog, 18. julija: Rudar Velenje - Nafta, Maribor -H iT Gorica, Olimpija - Interblock, Domžale - Labod Drava, Luka Koper - CM Celje Pokal ne pare pa bodo izžre ba li pozneje, saj v tem tekmovanju načrtujejo spremembe. Nogometaši Rudarja bodo v prvem krogu 18. julija gostili Nafto. Zanimivo, z Lendavčani so odigrali tudi zadnjo tekmo prejšnjega prvenstva. Ze v prvem krogu prvoligaške sezone se bosta udarila ljubljanska tekmeca Olimpija in Interblock. Tako imenovani "večni derbi" med Mariborom in Olimpijo bo na sporedu 8. avgusta v Ljudskem vrtu. Popoldne zE stonci Velenjski nogometni prvoligaš začenja danes novo tekmovalno sezono. V prvem predkrogu novoustanovljene evropske lige bo v Tali-nu, glavnem estonskem mestu, odigral tekmo s Trans Narvo, kije prejšnje domače prvenstvo končala na četrtem mestu, trenutno pa je v polnem tekmovalnem ritmu. Moštvo je bilo ustanovljeno leta 1979, doslej pa se lahko pohvali z naslednjimi domači uspehi: leta 2001 osvojitev pokala, 2007 in 2008 pa osvojitev superpokala. Prva tekma bi sicer morala biti ob jezeru, vendar so Velenjčani vodstvo Evropske nogometne zveze v švicarskem Nyonu, kjer je bil žreb, zaprosili za zamenjavo in uspeli. Povratna tekma bo 9. julija v Velenju. Če bodo Pušnikovi fantje izločili Estonce, se ljubiteljem nogometa v Šaleški dolini in tudi zunaj nje v 2. kroga obeta nadvse atraktiven nasprotnik - beograjska Crve-na zvez da. Velenjčane sta naž rebuz astopalač lanau prave Uroš Zagoričnik in Robi Doler, kip onosno kažep riznanje zat retje mesto;t o jer udar jet retjič vd olgoletniz godovinik luba popeljalov E vropo. V torek popoldne je proti Talinu poletelo 18 nogometašev: vratarja Savič in Čelofiga ter igralci Sulej-manovič, Mujakovič, Omladič, Golob, Prašnikar, Kreft, Trifkovič, Stojnic, Kolsi, Dedič, Mahmuto-vič, Jeseničnik, Tolimir, Cipot, Pokleka in De Moraes. Doma je ostal Denis Grbic, ki še ni okreval po poškodbi na tekmi z Dinamom, ko je dobil na nogi nekaj šivov. Kot pravi trener Marijan Pušnik, pa trenutno (razen mladincev, ki vadijo s prvim moštvom) več igralcev tudi nima. Zato še vedno iščejo okrepitve. Za sedaj je edini novi igralec le Boštjan Kreft. Nekaj časa sta z njimi vadila tudi Mario Coric, HAŠK (Zagreb), in Miroslav Rikanovič (Borac Banjaluka). Zadnjo preizkušnjo sta imela v nedeljo na Rogli, ko so rudarji igrali z Lokomotivo, novim hrvaškim prvoligaš-kim moštvom (0 : 1). Strokovno vodstvo kluba je ocenilo, da vendarle ne bi bila pravi okrepitvi. Zato sta medtem že odšla iz Velenja. Marijan Pušnik je eden tistih trenerjev, ki pred tekmami ne slepomišijo preveč, ampak vedno odločno napoveduje: "Igrali bomo na zmago." Bo tako tudi danes popoldne? »Ekipi sta druga drugi precejšnji neznanki. Domači so morda v rah- li prednosti, ker so trenutno v polnem tekmovalnem ritmu v tamkajšnjem državnem prvenstvu. Trenutno so na tretjem mestu. Toda na pot ne odhajamo z belo zastavo. Nasprotno, po dober rezultat. Poskusili bomo vsaj enkrat zadeti (gol v gosteh v tem tekmovanju šteje dvojno ob enakem rezultatu) in si priigrati vsaj neodločen rezultat. S tem bi bili že z eno nogo v drugem krogu,« je dejal pred odhodom. Na pot so odšli v torek popoldne s čarterskim poletom z brniškega letališča, domov pa bodo poleteli takoj po tekmi. Prijateljski nogomet Šmartno 1928 - Rudar 1 : 6 Rudar: Čelofiga, Jeseničnik, Kreft, Sulejmanovič, Stojnič, Toli-mir, Muaj kovič, Mah mu tovič, Čorič, Prašnikar, Omladič. Igrali so še: Savič, Pokleka, Dedič, Golob, Trilkovič, Rikanovič, Cipot. Šmartno 1928: Pusovnik, S. Jelen, Kompan, Volk, Podgoršek, Mešic druga okrepitev Mirza Mešic, dosedanji igralec Slobode z Tuzle je druga okrepitev velenjskega Rudarja. Pred tem je igral v številnih bosanskih, hrvaških in francoskem klubu. Vasič, Kraljevič, Kolenc, Podbre-žnik, R. Jelen, Klinar. Igrali so še: Vrboten, Klad nik, Reber nik, Lamut, Cizej, Bolha. Strelci za Rudar: Kreft, Mahmu-tovič, Omla dič, Rika novič, Jese -ničnik, Kompan (ag). Strelec za Šmartno: Kolenc. Rudar - Lokomotiva 0 : 1. Tekma je bila na Rogli, igralci hrvaške prvoligaša pa so edini zadetek dosegli z 11 m, ki jo je zakrivil Dedič. Rudar: Savič, Pokleka, Sulejmanovič, Cipot, Dedič, Tolimir, Golob, Mujakovič, Trifkovič, Prašnikar, Rikanovič (igralec na preizkušnji). V nadaljevanju pa so nastopili še: Čelofiga, Jeseničnik, Stojnič, Kreft, Mahmutovič in igralca na preizkušnji Čorič ter Djukič. Zaradi lažjih poškodb niso igrali Omladič, Kolsi, Grbič in Renato De Mora es. ■ S. Vovk Gorenje dobilo tekmece po meri(?) Dunaj, 24. junija - Torkov žreb na sedežu Evropske rokometne zveze je določil, da bo velenjsko Gorenje, slovenski rokometni prvak, v novi tekmovalni sezoni lige prvakov igralo v skupini B skupaj z madžarskim Veszpremom, francoskim Chamberyjem, švicarskim Rhein-Neckarjem Löwenom, Bosno in kvalifikantom. Tako je določil današnji žreb na Dunaju. Skupina A: Čehovski medvedi, Montpellier, Pick Szeged, Pevafersa Valladolid, Constanta, kvalifi-kant; skupina C: Ciudad Real, Croatia Osiguranje, Hamburg, FCK Handbold, Alingsas, kvalifikant; skupina D: Kiel, Kolding, Barcelona, kvalifikant, Amicitia Zürich, kvalifikant. Mladi velenjski športniki odlični v Atenah Mladi športniki in športnice so odlično zastopali barve mesta na 43. mednarodnih igrah šolarjev med 23. in 28. junijem v Atenah, glavnem grškem mestu. Na igrah se je v sedmih športnih panogah pomerilo 1500 otrok iz 80 mest s celega sveta. Mestno občino Velenje je nadvse uspešno v atletiki, tenisu in plavanju zastopalo 18 otrok, starih med 12 in 15 let. Mlade plavalke so osvojile srebro na 4 x 100 m prosto in bron na 4 x 100 m mešano; dve srebrni odličji pa je osvojila še Tina Meža na 50 m prsno in 200 m mešano. Uspešen je bil tudi teni-sač Matija Kac, ki se je uvrstil v četrtfinale turnirja, v katerem je kasneje tesno izgubil proti mlademu tekmovalcu iz Bangkoka. Atleti so se dobro borili, a je bila konkurenca v njihovi skupini za poseganje po odlič-jih premočna. Letos sta mlade tekmovalce in njihove trenerje spremljala še podžupan Mestne občine Vele- nje Mihael Letonje, ki je uradno zastopal Mestno občino Velenje na skupščini iger, in Darko Lihte-neker, vodja urada za negospodarske javne službe. Na skupščini je bil v dvanajstčlan-ski komite organizacije Mednarodnih iger šolarjev izmed dvajsetih kandidatov izvoljen Aleksandar Arsekic, zaposlen v Uradu župana in splošnih zadev. Funkcijo člana komiteja iger bo opravljal naslednja štiri leta. Organizatorji iger iz Aten so se potrudili tudi s spremljevalnim programom, s katerim so skušali udeležencem kar najbolj približati napredek in zgodovino svojega mes ta ter države. Odlični atleti na štadionu ob jezeru Danes se bo na štadionu ob jezeru odvil veliki, letos že 14., atletski miting, edini v Sloveniji s statusom Evropske atletske zveze. Tokrat bo verjetno postregel z odličnimi tekmami, saj se bodo za najboljše rezultate pomerili odlični atleti. Mnogi med njimi so celo nosilci olimpijskih kolajn v različnih disciplinah. Na vso prihajajočo atletsko elito je ponosen tudi direktor mitinga Martin Steiner. »Posebej pomembno se mi zdi, da bomo predstavili celotno paleto atletov. Kot prvega moram omeniti olimpijskega zmagovalca v metu kladiva Primoža Kozmusa, ki se je odpovedal mitingu v Moskvi in bo prišel v Velenje. Letos bo poskušal prvič preseči znamko 80 m. Poleg njega bodo tu tudi olimpijski podprvak v skoku v višino leta 2008 Germain Mason, Kaliese Spencer, mladinska svetovna prvakinja v teku na 400 m v Pekingu leta 2006, Carrie Russel, tretja na mladinskem svetovnem prvenstvu v Pekingu 2006 in še vrsta odličnih tekmovalcev. Od Slovencev boste lahko videli še Rožleta Prezelja ki bo poskušal izpolniti normo za svetovno prvenstvo, Matica Osovnikarja v šprintu na 100 m, Miroslava Vodovnika, ki bo poskušal kroglo prvič v sezoni suniti preko 20 m, in Jurija Rovana, ki ima v lasti državni rekord v skoku s palico. « Od domačinov bodo nastopili Boštjan Buč, Maja Mihalinec, Dario Čivič in tisti, ki so jih vključili v to tekmovanje, da bi dosegli svoje najboljše rezultate. Nastopilo bo kar 200 atletov in atletinj iz 25 do 29 držav. Vsa znana imena je v Velenje gotovo privabil tudi izredno bogat nagradni sklad, ki znaša okrog 100.000 evrov, in vključuje potovanja, štartnine, nagrade in bivanje. Miting se bo začel danes ob 16.30 s skokom v palici, uradna otvoritev pa bo ob 19.50. uri. Kar 16 reprezentanc za pokal MO Velenje Jutri, v petek, bo v skakalnem središču ob Velenjskem gradu zelo živahno. Domači smučarsko skakalni klub bo gostitelj prve tekme celinskega pokala v novi sezoni v smučarskih skokih na 94 m skakalnici. Prijavljenih je kar 16 reprezentanc iz Evrope ter Koreje, Kanade in Amerike. S slovensko reprezentanco, v kateri bo nastopilo 14 tekmovalcev z domačinom Robijem Hrgoto na čelu, se bodo med drugimi pomerili Čeha Janda in Koudelka, Norvežani z Sigmundom Petersenom, Nemci z Wankom, Avstrijci s Thurnbichlerjem in Lacknerjem in še mnoga znana imena skakalnega športa. Vsaka reprezentanca si želi čimprej izkristalizirati ekipo za nastop na olimpijskih igrah v kanadskem Vancouvru februarja prihodnje leto. Tekmovanje za pokal Mestne občine Velenje se bo začelo z uradnim treningom ob 16. uri. Nato bodo nastopili različni glasbeni gostje, ob 20. uri pa se bo začela poizkusna serija z nadaljevanjem ob 21.30 s prvo serijo v konkurenci. Finalna serija pa bo potekala s 30 najboljšimi skakalci v obratnem vrstnem redu. Po svečani proglasitvi najboljših bo še tradicionalen ognjemet. Posebnost letošnje prireditve bo tudi, da bo vstop na prizorišče za ogled tekmovanja brezplačen. SPORT IN REKREACIJA Podprvaki Evrope Člani "PK STRELA" iz Velenja, državni prvaki v pikadu za leto 2009, so se od 20. do 27. junija udeležili evropskega prvenstva v Zadru na Hrvaškem. Znova so se nadvse izkazali. V konkurenci vseh najboljših evropskih ekip so klonili šele v finalu proti ekipi "PC Fanda" iz Češke in se domov vrnili s srebrno medaljo. Zmaga nadr žavnem mnogoboju Minuli vikend (19. 6. - 21. 6.) so se tabornice iz rodu Lilijski grič Pesje udeležile državnega mnogoboja v Sežani. Kljub težkim vremenskim razmeram se je nadebudna ekipa 6 članic, ki so jo sestavljale Lana Polak, Sara Goltnik, Pija Verbič, Pia Rednak, Ela Watzak in Anika Anja Kren-ker, udeležila orientiringa po sežanskem gozdu. V nekoliko mirnejšem vremenu so KNAPIKE dosegle najboljši rezultat v šotorki in bile odlične v lokostrelstvu, signalizaciji in hitrostnem tekmovanju. Tako so postale državne prvakinje v svoji disciplini (mlajši GG 11-12 let) in skupno najboljša ženska ekipa med GG-ji, PP-ji in Grčami. Dekleta, le tako naprej! ■ P. Krenker, B. Ovčjak, foto: T. Sinigajda Potrditev dobrega trenerskega dela Na mednarodnem karate turnirju za mlajše selekcije v avstrijskem Salzburgu (20. junija) je nastopilo 774 tekmovalcev iz 20 držav. Tekmovanja so se udeležili tudi mlajši tekmovalci karate kluba Shotokan iz Velenja Blaž Gajšek, Špela Pisanec Mežnar in Tina Čater. V kategoriji malčic je bila med 28 tekmovalkami iz 7 držav najboljša Tina Čater, prav tako odlična, tretja, pa je bila Špela Pisanec Mežnar. Njun uspeh je potrditev dobrega trenerskega dela Alise in Sulejmana Redžica. ■ AS Mladi skačejo Minuli konec tedna je v skakalnem centru v Kranju potekalo pokalno tekmovanje z udeležbo številne velenjske ekipe. Deklice do 11 let: 4. Jerneja Brecl; dečki do 9 let: 16. Domen Oblak; dečki do 10 let: 6. Ožbej Jelen, 7. Rok Jelen, 15. Denis Pikelj; dečki do 11 let: 8. Gašper Brecl, 10. Vid Vrhovnik, 11. Aljaž Osterc; dečki do 12 let: 3. Vid Vrhovnik, 17. Gapšer Brecl, 18. David Strehar, 23. Patrik Vitez, 26. Aljaž Osterc, 30. Blaž Sluga; dečki do 13 let: 2. Matevž Samec; dečki do 15 let: 3. Urh Krajnčan; mladinci do 16 let: 6. Urh Krajnčan; mladinci do 18 let: 15. Niko Hižar, 30. Robi Vitez; mladinci do 20 let: 6. Gašper Berlot, 9. Klemen Omladič, 17. Marjan Jelenko, 22. Žiga Omladič in 28. Miha Gaber. Najmlajši pa so minuli vikend tekmovali v Vizorah na tekmovanju za pokal krajevne skupnosti Strmec. Cicibani do 9 let: 3. Domen Oblak, 4. Mitja Stramec; dečki do 10 let: 2. Rok Jelen, 3. Ožbej Jelen, 4. Denis Pikelj; deklice do 11 let: 2. Jerneja Brecl. V klub vabimo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki. Mladiatle tin abirajok olajne V soboto, 20 6., in nedeljo, 21. 6., je bilo v Domžalah državno prvenstvo za mlajše mladince ih mladinke. Udeležili so se ga tudi velenjski atleti in atletinje in bili na tekmovanju izredno uspešni. Osvojili so kar osem odličij. Državni prvaki so postali: Jerneja Smonkar 400 m (57,67) in 800 m (2:14,14), Peter Hriberšek, 110 m z ovirami (14,63) in Lena Jezernik, 1500 m (4:51,90). Srebrno odličje so osvojili: Nejc Ple-vnik, 400 m z ovirami (56,84), Lena Jezernik, 800 m (2:16,25) in štafeta 4 x 300 m (2:28,02) za ml. mladince (Plevnik, Lekič, Ugovšek, Hri- baršek). Tretje mesto so si pritekle ml. mladinke v štafetnem teku 4 x 300 m (2:49,97) v postavi Kašnik, Berlot, Jezernik, Smonkar. V nedeljo, 28. 6., pa je domači klub izvedel Atletski pokal Slovenije za pionirje in pionirke U-14 in U-12. Domači atleti so osvojili šest odličij. Z osvojitvijo medalj so se izkazali: Neja Cirar (U-12), 2. mesto v teku na 60 m (8,72), Dino Subašič (U-12), 2. mesto v teku na 200 m (29,92), Tilen Drev (U-14), 2. mesto v teku na 60 (7,99) in 200 m (26,51), pionirke U-12 (Atel-šek, Cafuta, Mljač, Cirar), 1. mesto v štafetnem teku 4 x 200 m (2:03,25). Posebej pa so se izkazali dečki U-12 v postavi Dino Subašič, Alen Subašič, Jaka Pirmanšek in Anže Blažič, ki so v štafetnem teku 4 x 200 m osvojili zlato odličje in postavili nov državni rekord s časom 2:08, 69. Atletska sezona je v polnem zamahu. Velenjski atleti nastopajo v vseh državnih selekcijah od najmlajših pa do članov. Osvojena odličja na mladinskih tekmah kažejo na načrtno in strokovno delo. Uspehi v štafetah pa potrjujejo kolektivno in usklajeno delo trenerskega kadra. Začeli novo zgodbo Šmartno ob Paki, 25. junija - Ob zaključku sezone 2008/2009 je Nogometni klub Šmartno 1928, ki deluje pod okriljem Športnega društva Šmartno ob Paki, na dan državnosti pripravil prvi festival nogometa. Na nogometnem stadionu pri tamkajšnji osnovni šoli so se širši javnosti predstavile vse selekcije kluba, od U8 do U 16, za konec pa v prijateljski tekmi z ekipo velenjskega Rudarja tudi članska enajsterica. Organizatorji so na festival povabili tudi starše otrok mlajših selekcij. Nekateri med njimi so lahko preverili svoje nogometne sposobnosti v srečanjih s svojimi otroki. Ob tej priložnosti se je predsednik kluba in športnega društva mag. Ludvik Golob zahvalil vsem, ki so jim pomagali v prizadevanjih za dosego zastavljenih ciljev. Ti so za prihodnjo sezono še nekoliko višji. Zahvalil se je tudi igralcem, ki so nosili dres kluba, ter staršem, ki so jih pri tem spodbujali. Podrobneje je o delu mlajših selekcij in pričakovanjih spregovoril član upravnega odbora kluba Peter Irman. Šmarški župan Alojz Podgoršek pa je menil, da so v klubu letos začeli novo zgodbo. Z dobrim delom v spomladanskem delu sezone so dokazali, da načrti niso neuresničljivi in da so na dobri poti v družbo, v kateri je šmarški nogomet že bil in ki mu nenazadnje tudi pripada. Obljubil je, da bo lokalna skupnost sledila hotenjem društva in pri tem po svojih močeh tudi pomagala. Športnemu delu festivala je sledil družabni. Enkratno razpoloženje in spodbudne ocene udeležencev festivala so organizatorje spodbudili k razmišljanjem o pripravi podobne prireditve tudi prihodnje leto. Ocenili so, da je koristna za vse. ■ Tp NA KRATKO Nina Drolc z državnim rekordom v finalu Sredozemskih iger V soboto, 28. 6. 2009, so se v Pescari (Italija) začeli petdnevni plavalni boji za medalje na letošnjih Sredozemskih igrah. Na igrah sodeluje tudi Nina Drolc, kije v svoji prvi posamični disciplini na 50 m prosto dose gla izre -den uspeh. Že v predtekmo-vanju je odplavala nov osebni rekord (26,09), in ker si je s Fran co -zi njo Han no Scherbo-Large ril deli la osmo mes to, sta morali obe tekmovalki na ponovno preiz-kuš njo, ki je odločila, katera od njiju si bo pri bo ri la pravico nastopa v finalu. Uspelo je Nini. In ne le to, s časom 25,95 je dosegla tudi novi slovenski rekord in tako za tri stotinke sekunde izboljšala rekord Mariborčanke Metke Sparovec iz leta 1997. Vvečernem finalu je Nina z rezultatom 26,08 osvojila osmo mesto. Prvi dan plavalnih tekmovanj je Nina nastopila še v slovenski štafeti 4 x 100 m prosto. Plavalke so dosegle peto mesto z novim državnim rekordom 3:50,29. Nini Drolc in trenerju Juretu Primožiču za doseženo iskreno čestitamo. ■ Marko Primožič Diana Nakičd ržavnap rvakinja Diana Nakič (na sliki desno), članica Šaleškega teniškega kluba, je na igriščih Branika Maribor v nedeljo osvojila naslov državne članske prvakinje. V finalu je z rezultatom 3 : 6, 6 : 2, 6 : 2 premagala Polono Reberšak iz Celja. Pri moških je v finalu Anže Kapun (Mb) z rezultatom 6 : 4, 4 : 6, 6 : 4 premagal Tadeja Turka. Smučarski skoki Ljubljana - Mladi velenjski skakalci so se udeležili mednarodne tekme za pokal Mosteca in se izkazali: cicibani do 9 let: 6. Mitja Stramec, 14. Domen Oblak; dečki do 10 let: 7. Ožbej Jelen, 9. Rok Jelen, 16. Denis Pikelj; dečki do 11 let: 1. Vid Vrhovnik, 13. Aljaž Osterc; dečki do 12 let: 5. Vid Vrhovnik, 10. David Strehar, 12. Patrik Vitez, 14. Aljaž Osterc, 15. Gašper Brecl in 18. Blaž Sluga; dečki do 13 let: 6. Matevž Samec; deklice do 11 let: 8. Jerneja Brecl. V klub še vedno vabijo mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki. Na začetku bodo lahko pri vadbi uporabljali tudi alpske smuči. EN 4 Bilo je živahno na igrišču in tudi na tribunah Vozil po levi v Stirj e poškodovani Ravne pri Šoštanju, 26. junija - V petek popoldne seje v Ravnah pri Šoštanju pripetila prometna nesreča, v kateri so se štiri osebe lažje poškodovale. Vse štiri so z reševalnim vozilom prepeljali v dežurno ambulanto Zdravstvenega doma Velenje. Nesrečo je zakrivil voznik osebnega avtomobila, ki je zaradi vožnje po levi trčil v nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila. V trčenju sta se poškodovala oba voznika in sopotnici v enem od vozil. Z avtom v motorista Žalec, 29. junija - V ponedeljek okoli 19. ure se je na regionalni cesti pri Žalcu pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval voz nik motor ne ga kole sa. Do nesreče je prišlo, ko je 58-let-ni voz nik oseb ne ga avto mo bi la, ki je vozil iz središča Žalca proti križišču z regional no cesto, zapeljal v križišče v trenutku, ko je iz celjske smeri pravilno pripeljal 22-let-ni voz nik motor ne ga kole sa. V trčenju se je voznik motornega kolesa huje poškodoval. Vlom v šolo Mozirje, 29. junija - Konec tedna je bilo vlomljeno v osnovno šolo v Mozirju. Odtujenih je bilo šest LCD zaslonov ter več fotoaparatov. Škodo ocenjujejo na okoli 1.500 evrov. Večkratni kršitelj ostal brez avta Velenje, 25. junija - Policisti so v četrtek ponoči na Partizanski cesti ustavi li voz ni ka oseb ne ga avto -mobila in ga preizkusili z alkotestom. Ta je pokazal, da je voznik preveč popil. Voznika so pridržali, obenem pa mu zasegli tudi vozilo. Izkazalo se je, da gre za večkratnega kršitelja cestnoprometnih prepisov. Ukradli kroserja Topolšica, 23. junija - Izpred stanovanjske hiše v Topolšici je v torek izginilo motorno kolo v kros izvedbi, znamke KTM 520. Šlo tudi kolo Velenje, 26. junija - V petek je iz kolesar nice stanovanj skega bloka na Kardeljevem trgu izginilo gorsko kolo znamke Fuji, rdeče barve. Spet kartica in PIN skupaj Velenje, 24. junija - V sredo je starejši Velenjčan prijavil policistom, daje izgubil denarnico in daje tisti, ki jo je našel, zlorabil njegovo bančno kartico. Možakar je imel namreč ob kar tici v denar nici tudi Iz policistove beležke Kazal ga je V torek, 23. junija dopoldan, sta Velenjčanki seznanili policiste, da neznani moški iz osebnega avto mo bi la, parki ra ne ga na parkirišču v Šaleku in na Šterben-kovi v Velenju, mimoidočim kaže spolovilo. Na podlagi opisa so ga policisti ustavili na Gorici in mu napisali plačilni nalog. Šlo je za 64-letnega državljana Avstrije. Prepovedali so jima približevanje Spet moramo poročali o nasilju v družini. V torek, 23. junija, je v stanovanju na Zidanškovi v Velenju mož in oče ogrožal ženo in odraslo hčer. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do iztreznitve, mu izročili plačilni nalog za tri prekrške in izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Pričakuje pa lahko tudi kazensko ovadbo. V petek, 26. junija zvečer, pa je v stanovanju na Vojkovi v Velenju doma razgrajal in ogrožal ženo pijan mož. Policisti so ga pridržali, zoper kršitelja pa podali kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini. Izrekli so mu tudi varnostni ukrep prepoved približevanja. Noč in jut ro brez sna V sredo, 24. junija ponoči, niso spali v stanovanjskem bloku na Aškerčevi. Za to je poskrbel stanovalec, kije preveč glasno poslušal glas bo. Moten pa je bil tudi nedelj ski jut ra nji poči tek sta noval cev na Goriški cesti v Velenju. Namesto da bi (še) spali, so morali poslušati glasbo. Pretepli so ga trije neznan ci V četrtek, 25. junija okoli poldneva, so na Rudarski cesti v Velenju trije neznanci pretepli Velenj-čana. Zdravniško pomoč je iskal Vred no pohva le V nedeljo, 28. junija, je na PP Vele nje občan pri ne sel mobilni telefon znamke sony ericsson, ki gaje našel v mestu. Če je vaš, se oglasite pri policistih. V ponedeljek, 29. junija, je občan poli cis tom pri ne sel denarnico z osebnimi dokumenti in denarjem, našel pa jo je na stadionu v Šoštanju. Lastniku, ki bo poštenega dejanja verjetno zelo vesel, bodo policisti denarnico vrnili. PIN kodo. Tisti, ki jo je našel, je tako lahko brez težav na bankoma-tu dvig nil denar. Vlo mil ca pre gna la alar ma Velenje, 24. junija - V sredo ponoči je prišlo do poskusa vloma v prodajalno Fori Fashion na Prešernovi cesti. Vlomilec je uspel priti v notranjost in iz blagajne vzeti menjal ni denar, potrem pa jo je zaradi sproženega alarma še pred prihodom varnostnika popihal. Šmartno ob Paki, 27. junija - V soboto ponoči so policisti obravnavali poskus vloma v prostore Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Šmartnem ob Paki. Vlomilcu je sicer uspelo priti v notranjost, od koder pa je zaradi sproženega alarma pobegnil. najprej v dežurni ambulanti, potem pa tudi v celjski bolnišnici. Policisti storilce in okoliščine dogodka še ugotavljajo. Znanec udaril znan ca V petek, 26. junija, sta se v Zelenem baru na Kardeljem trgu sprla znanca. V prepiru sije eden od njiju pomagal z roko. Prenočil pri policistih V petek, 26. junija ponoči, je pred lokalom Max na Šaleški cesti pijan možakar razbijal steklovino. Policisti, ki ga niso uspeli umiriti, so ga vzeli s seboj in ga namestili v posebne prostore za pridržanje. FO HRIBIH IN DOM Bohinj S prihajajočim poletjem smo se planinci UNI 3 pričeli ozirati tja proti Gorenjski, saj nam obisk tega kotička prelepe Slovenije prinese vedno nova lepa doživetja. Za začetek, saj je sneg v visokogorju še vedno ovi ra, smo se poda li tja proti Bohinju. V Stari Fužini smo najprej pois-ka li izho di šče za Rud ni co in po izmenjavi nekaj besed sprva sledili izkušenemu »seniorju«, ki se je kljub letom z vso vnemo podal v strmino. Pot je večinoma vijugala po goz du in korak nam je zastal ob prihodu na cvetočo senožet in nihče ni ostal ravnodušen. Pogled je segel na zas neže ne gore, pod nami pa se je zrcalila celotna gladina Bohinjskega jezera. Do cilja je bilo le še nekaj minut in obljuba, da se bomo na travnik še vrnili, je bila pogoj za njegovo dosego. Tu pa nas je čakala druga lepota: na razglednem robu skalovja smo na soncu uživali kot martinčki in se razgledovali na planini Uskovnico in Zajamniki, pod nami pa se je razprostirala Srednja vas in zanimivi travniki, vsak s svojo kočico. Po vrnitvi iz Rudnice smo zavili mimo Zoisovega gradu na Hudičev most, kjer je začetek poti ob koritih Mostnice, kije bučala v vratolomnih globinah. Porazgubili smo se ob stote rih lepotah te lepo -tice in se umirili na planini Voje, kjer smo se prepustili občudovanju cvetočih travnikov, ki krasijo obrobje osrednjega območja Triglavskega narodnega parka. Raj na Zemlji, ki se mu predaš z vsem srcem! Spet smo se strnili ob občudovanju slapu Mostnice v zatrepu doline in smuknili v objem domačnosti koče »Pri slapu«, kjer je vsakdo našel svoje zadovoljstvo. Res prijetno okolje, od koder nas je sčasoma pričelo odganjati zamolklo grmenje prihajajoče nevihte. Nismo bili pre se ne če ni, saj itak ima v Bohinju »dež mlade«. Imeli smo veliko srečo, saj smo dosegli le rob nevihte in kratkotrajno rahlo pršenje dežja. Naš naslednji cilj je bila Opleno-va hiša - muzej v Studorju, kjer so nas naj prej pozdravi li zna čil ni kozolci, nad katerimi se skoraj sklanja mogočna gora Studor. V značilni hiši smo prisluhnili domačinu, ki nam je predano pripovedoval o življenju v njej in v vasi nekoč. Ostajajo le spomini in košček le-teh smo s sabo odnesli tudi mi v našo zbirko planinskih »poslastic«. ■ MarijaL esjak KAM NA IZLET? Petek, 3. - 11. 7.: MAKEDONIJA; sobota, 4. 7.: VIŠEVICA (Hrvaška); nedelja, 5. 7.: GRINTOVEC -Sekcija Topolšica - vse PD Velenje in OJSTRICA - PD Vinska Gora. Turizem in varnost Adil Huselja Letošnja recesija je že in bo še vplivala na turistične tokove in predvsem finančne prilive turističnih organizacij, mest in držav. Toda recesija ni edina, tu je pandemija gripe, nalezljive bolezni, neurja, potresi, demonstracije, oboroženi spopadi, vojne, ipd., ki bodo zmanjšale proračune držav in preusmerile množice v bolj "varne"države. Zato se države z nalepko "rizična" upirajo in iščejo vse možne rešitve, da bi jo odstranile s svojega grba in da bi lahko zopet privabljale množice turistov. Varnost oziroma zagotavljanje le-te je zagotovo pomemben segment ne zgolj turistične ponudbe, ampak vsake družbe. Vtem globalnem svetu in ob teh kriznih časih morajo pristojne institucije še posebej skrbno spremljati stanje na tem področju. Kajti vsaka pomanjkljivost v sistemu zagotavljanja varnosti lahko povzroči zelo negativne posledice, ne glede na to, ali se to nanaša na državo, pokrajino, mesto ali podjetje. Vsak je po svoje ranljiv. In človek kot posameznik še posebej. Toda med počitnicami je potrebno upoštevati predvsem dvojni segment varnosti. Prvi se nanaša na varnost v času našega potovanja, zato je zelo priporočljivo, da se pred odločitvijo o potovanju pozanimamo o situaciji v državi ali kraju, kamor nameravamo potovati. Pri načrtovanju poti upoštevajmo še varnostni vidik, kar je sicer odvisno tudi od sredstva, s katerim nameravamo potovati, da se lahko "oskrbimo" s koristnimi informacijami. Pred odhodom je zelo priporočljivo preveriti veljavnost naših dokumentov, poskrbeti za zdravstveno zavarovanje, pridobiti podatke o diplo-matsko-konzularnih predstavništvih, seznaniti naše najbližje, kam se odpravljamo, in še bi lahko našteval. Glavni cilj pa je, da vemo, kaj se dogaja v krajih ali državah, kamor se odpravljamo, da se lahko na te okoliščine tudi ustrezno pripravimo. Ob prihodu v tuje kraje moramo zopet ustvariti sliko, ne zgolj o turistični, kulturni ali še kakšni ponudbi, ampak tudi o krajih, kjer gibanje ali zadrževanje ni najbolj varno. To ne velja zgolj za eksotične države, ampak tudi za večja evropska mesta ali prestolnice, kajti vsepovsod obstajajo t. i. kriminalna žarišča, kjer so veliko večje možnosti, da postanemo žrtve kaznivih ali nasilnih dejanj. Poleg lastne varnosti pa je potrebno pomisliti tudi na varnost naših stvari, kijih imamo s seboj. Zato najema sefa v hotelu, najema garaže ali parkiranja na zavarovanem mestu ne "glejmo" le skozi "finančne oči". Drugi segment pa je varnost našega doma, ki ga za čas počitnic zapuščamo. Čeprav je naša osveščenost bistveno višja kot pred desetletji, se kar precej ljudi odpravi na potovanje, ne da bi karkoli naredili za varnost svojega doma. Eden od učinkovitejših ukrepov je ustvarjanje okoliščin, kot da smo doma. Pobiranje pošte iz nabiralnika, urejanje rož ali vrta, prižiganje luči v večernem ali nočnem času ipd. Če vlomilci zaznajo, da je hiša ali stanovanje prazno, potem je delo veliko lažje. Namestitev alarmne naprave je izredno dobra investicija za našo varnost in varnost našega doma. Tako kot v tujini se tudi pri nas vrstijo vlomi v hiše, ne samo takrat, ko so prazne, ampak tudi ko lastniki spijo. Pravilno nameščena alarmna naprava lahko nepridiprave od nezakonitih dejanj odvrne in nam s tem prihrani veliko nevšečnosti. Torej ob listanju katalogov, turističnih vidikov ne pozabimo tudi na varnost. Ne zaradi policije ali koga drugega, ampak zaradi nas in našega počutja. Če se bomo počutili varno, bodo tudi počitnice lepše, ne glede na to, kje jih bomo preživeli. KoritaM ostnice in njenS lonček. PRIREDITVE hü orosKoo Oven od 21. marca do 20. aprila Ljubezen vam je dala krila. Vseeno pa dvakrat premislite, preden boste prijateljico vprašali o zelo osebni stvari, saj se vam zna zgoditi, da vam bo zamerila. Ustrezite ji le, če vas bo prosila za pomoč, sami pa se ne vtikajte v tuje stvari. Sami dobro veste, kako je, če želiš nekaj obdržati zase, pa vsi želijo, da jim poveš, zakaj se obnašaš drugače kot sicer. Denarja ne zapravljajte nepremišljeno, ampak ga prihranite za tiste poletne dni, ko boste na dopustu in ga boste res potrebovali več kot sicer. Ne pozabite na rojstni dan ali nek drug osebni praznik bližnje osebe! Bik od 21. aprila do 21. maja S Imeli boste veliko obveznosti, kar bo dobro. Ljubezenskim težavam namreč še vedno ne bo videti konca, zato se ne boste Imeli časa ukvarjati le z njimi. Vendar pa nI vse tako mračno, kot je videti. Tudi vi se boste morali spremeniti, če želite, da se bo veza obdržala. Pogovorite se z osebo, ki jI najbolj zaupate, pri tem pa bodite povsem Iskreni, saj vas sicer lahko napačno usmeri. To vam bo pomagalo prebroditi ljubezensko krizo, težav pa seveda ne. Te so veliko globlje, saj ne morete pozabiti preteklosti. Težav z denarjem in zdravjem ne boste imeli, kar je veliko. A vam bo premalo.. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Čeprav na prvo mesto vedno najprej postavite sebe, bodo vaše odločitve tokrat sprejete v dobro in korist vseh. Na prijatelje boste zato naredili močan vtis in popra vi li svoje napa ke iz prete klosti. Ne zaprav ljaj te pre več, saj se vam zna zgoditi, da boste ob koncu meseca ostali čisto brez denarja. Sicer ne bo prvič, a tokrat se zna zaradi tega spremeniti celo vaš počitniški načrt. Na dopust pač ne morete brez denarja, kar dobro veste. Vzemite se v roke tudi kar se življenjskih navad tiče. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Predvsem tistih, ki vam že načenjajo zdravje. Rak od 22. junija do 22. julija Prekipevali boste od energije, zato se, če še nI čas za dopust, odpravite vsaj na celodnevni izlet v naravo. To naj bo vsaj uvod v letošnje počitnice. Silna čustva, ki vas bodo prevzela, vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika pričakovanja. Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakšne so v resnici. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. In takrat bo bolelo, sploh, ker boste zaprli vrata na eni strani in vrnitve ne bo. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da greste naprej. Četudi stisnjenih zob! Lev od 23. julija do 23. avgusta Nervozni boste, kar bo vplivalo tudi na vaše ljubezensko življenje, zato si vzemite čas za relaksacijo in uživanje v objemu ljubljene osebe. V začetku julija se boste nekoliko umirili in posvetili družini, kar bo vaše bližnje zelo razveselilo, saj jim je vaše obnašanje povzročalo precej skrbi. Ko boste mirnejši, boste naenkrat zaznavali vse okoli sebe veliko bolj prijetno. In bolj pozorni in prijetni boste naenkrat tudi sami. Če vam dopust na izbranem koncu sveta ne leži, še imate čas, da si pre mislite. Pri tem vse kakor upoštevajte tudi partnerja in njegove želje. Devica od2 4.a vgusta do2 2.se ptembra Dnevi bodo pestri, kot že dolgo ne. Znašli se boste v središču pozornosti, kar vam bo zelo prijalo. V družbi boste zelo zgovorni, zato vam začetek julija pred stav lja pra vi čas za nova poznan stva. Vse, kar mora te nare di ti je, da gres te ven in se zabavate. Tudi glede denarja ne boste imeli nobenih težav, saj boste končno dobili plačano vse, kar se je nabralo v preteklih tednih neporavnanih računov. Zato boste lahko kupili tudi tisto, kar že nekaj časa načrtujete. Paziti se morate le pre hla da, ki vas lah ko za nekaj dni spravi v poste ljo. Ja, tudi poleti, v naj huj ši vro či ni, se to lahko zgodi. In praviloma je takrat najbolj zoprno. Teht ni ca od 2 3. se p tem bra do 2 3. o ktob ra Ne spuščajte se v prepire, čeprav Imate včasih drugačen pogled na svet kot vaši prijatelji. Na čustvenem področju se vam obeta zelo zanimiv dogodek, če ga bos te le zna li izko risti ti. Neka ose ba bo namreč vrgla oči prav na vas. Od vaše samo za ves ti pa bo odvis no, kako se bodo zade ve odvija le. Začetek dolgotrajne zveze nI Izključen, če boste seveda vi tako želeli. Tokrat bo žogica res na vaši strani. A ko boste tehtali sedanje življenje, ki mu prav nič ne manjka in to, kar se vam lahko zgodi v prihodnosti, ki je negotova, upoštevajte tudi glavo in ne le srce. Torej, dobro pre-mis li te!. Škorpijon od2 4.o ktobra do2 2.no vembra Pregled trenutnih finančnih zmožnosti vam bo povzročil precej skrbi. Morali se boste bolj organizirati, saj preveč zapravljate za nesmiselne stvari, kar sicer ni v vaši naravi. A tokrat ste želeli nekomu pomagati in ste ob tem upali, da bo tokrat reagiral drugače kot je vedno prej. Zmota. Tudi v službi zna priti do problemov, ki pa se bodo razrešili brez večjih posledic, če boste pametno reagi ra li. Zdravje vam ne bo dela lo težav, sploh, ker se zelo tru di te tudi sami. Vla ga nje v vas same se bo že kmalu zelo pozitivno odrazilo. Ljubezen? Nič novega, slabega pa tudi ne. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Vezani boste občutili veliko potrebo po svobodi, zato vam ljubezenske obveznosti ne bodo prav nič dišale. Sami pri sebi morate razčistiti, če je vaš partner res oseba, s katero se želite postarati. Za nasvet ne sprašujte prijateljev, saj mora te sami ugoto vi ti, kje tiči prob lem. Vze mi te si dan samo zase in temeljito premislite o vašem trenutnem počutju In čustvih.. Ker bo en dan premalo, ne ukrepajte takoj, ampakše malo preizkušajte, kako bi bilo, če naredite temeljito spremembo v vašem življenju. Seveda je čisto normalno, da se je bojite, saj takšne stvari niso prijetne. Kozorog od2 3.d ecembra do2 0.ja nuarja Čeprav ste po naravi precej prilagodljivi, boste težko opravljali zadeve, ki vam jih bodo postavljali tisti, ki vam režejo kruh. Navzven se ne bo poznalo, a v notranjosti boste bili pravi boj sami s seboj, saj niste navajeni na tako velike kompromise. Pazite na svoje zdravje, saj obstaja zaradi hitro spremenljivega vremena možnost pogostih glavobolov. Privoščite si miren oddih v naravi, ki vas bo napol nil z novo ener gijo, vsaj kra tek, če še ni čas za pra vi dopust. Pri vo šči te si vsaj vikend v gorah ali ob morju, saj vam kratke počitnice lahko prinesejo več dobrega, kot si sploh lahko mislite. Vodnar od2 1.ja nuarja do1 8.f ebruarja Ljubezen boste zajemali z veliko žlico In prepričani boste, da bo vaša sreča trajala večno, ne da bi za to storili kaj posebnega. Pazite, da se partner vašega obnašanja ne naveliča. Pripravite mu presenečenje, saj bo zelo vesel, če bosta počela nekaj novega. Čeprav vam ugaja, da se vsak dan odvija enako, vašega partnerja to zelo moti. Pa čeprav se obnaša povsem drugače. Poskušajte skozi pogovor priti do spremembe v načinu življenja. Čeprav ste pred precejšnjo življenjsko preiz kuš njo, se vam to na obra zu ne vidi. Vse se bo odlič no iztek lo, zato le pogu mno naprej! Ribi od1 9.f ebruarja do2 0.m arca Čas je, da se malo ustavite, čeprav morda tega še ne občutite fizično. Kakšen dan posvetite počitku in gledanju televizije, saj živite preveč stresno in napeto. Ker preslišite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo prijatelji, vam bo zdravje ta mesec nekoliko ponagajalo. Če ste samski, se vam obeta nova avantura, ki je zlepa ne boste pozabili, čeprav se po vsej verjetnosti ne bo razvila v nič resnejšega. Bo pa več kot prijetna. Vaše misli bodo še naprej pri nekom, ki je trenutno za vas nedoseg ljiv. Zvezde pravijo, da se lahko tudi to spremeni, če boste le upali narediti prvi korak. Ker vi nimate kaj izgubiti, nasprotna stran pa, je to razumljivo. Nagradna križanka Naš Cas SESTAVIL PEPS RASTLINA S PLAZEČIM SE STEBLOM SLOVENS. ZGODOVINAR-TONE ZEMEUS. SMOLA ZA IZGRADNJO CEST -fc, tTo- O" ODBITNE OBRESTI PRI PRODAJI DELNIC ŽIVINSKA KRMA (REDKO) PENEČE SE VINO t, O" LEV IVANOV TOVARNA OBUTVE V ŽIREH KOS, REZINA KRUHA (POG.) VOJAŠKI ČIN V MORNARICI LUKA V IZRAELU, AKKO PIVSKI VZKLIK RAVNILO ZA ZAZNAMOV. VRSTE, KI SE PREPISE POMOŽNI PRAVOSLAV. DUHOVNIK REKA V BOSNI V VEČJA RAZKOŠNA STAVBA ZLATO JABOLKO STAR SLOVAN ZEMELJSKO OLJE, GORIVO POPULARNA JED IZ TESTA Z NADEVOM PAST ZA ŽIVALI, ZANKA SKRAJNI ODDALJENI KRAJ BIBLIJSKO IME ZA PALESTINO TEŽKA KLJUKA NA LADJAH BLAŽI N-JAK AFRIŠKA DRŽAVA PRITRDIL-NICA TRŠI OVOJ SEMENA PŠENICE NARAVA, ČUD ITALIJANSKI ARHITEKT-ANTONIO N VERA LACIč REKA V NEMČIJI ZAKLJUČEK GESLA RIMSKI BOG SMRTI MINERAL, KALCIJEV SILIKAT VZDEVEK DWIGHTA EISENHO-WERJA ENAKI ČRKI ANTON AŠKERC NEKDANJA 3ENAR. ENOTA V ITALIJI ŠPANSKI POMORŠ-CAK-JUAN SEBASTIAN NAVODILO GODALCEM NAJ SE IGRAJO Z LOKOM N PISANA TROPSKA PAPIGA VAJET (NAR.) OKRASNI DVORIŠČNI PTIČ SPODNJI DEL PROSTORA Pri nas je kvaliteta na 1. mestu |#AMEy Gradite novo ali #%L W WVIVI Emm obnavljate staro hišo? So Vaša okna dotrajana? Imate težave s tesnenjem? REŠITEV: PVC in ALU OKNA, VRATA, ZIMSKI VRTOVI -S TRADICIJO CeUe, Lava 7 e,3000CeUe www.alukomen.eom alukomen-ce@alukomen.com • 03/ 425 49 38 • 041/ 345 378,051/ 343 225 Telefon 03 898 17 50 www.nascas.com press@nascas.si Že več kot pol stoletja z vami vsak četrtek! Beležimo dogajanje v Šaleški, Zgornji Savinjski in Mislinjski dolini. Bralce seznanjamo z zanimivimi dogodki v tem okolju. Med mladimi in starejšimi bralci je dobro sprejet zaradi vsebin, ki jih prinaša, in zaradi tradicije, ki jo ima. Če še niste naročnik, postanite, saj imate 9 številk zastonj!!! Le 54,16 evrov letno in Naš čas vam bo vsak četrtek prinašal sveže novice. Izkoristite vse prednosti, ki jih imajo naši naročniki. Ne vabi le nižja cena, ampak tudi dostava na dom. Naročniki imate ugodnosti pri objavi malih oglasov in zahval. Preprosto pokličite 03 898 17 50 ali pošljite mail: press@nascas.si in Naš čas bo v četrtek že v vašem nabiralniku! Rešeno križanko pošljite najkasneje do 13. julija na naslov: NAŠ ČAS, d. o. o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "Naš čas". Izžrebali bomo tri majice. Nagrajenci nagradne križanke "Pekarna Šalek", objavljene v tedniku Naš čas dne 18. junija 2009, so: Lidija Tič, Kajuhova 2, 3320 Velenje; Danica Sivka, Škalska 30 a, 3320 Velenje; Ana Hudovernik, Paka 46, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrade v Pekarni Šalek, priporočeno po pošti. Čestitamo! Zgodilo se je od 3. julij a do 9. julija • • • ■ 3. malega srpana 1955 je bila v Velenju pred 4000 gledalci otvoritev stadiona Ob jezeru; v upravljanje športnemu društvu Rudar gaje predal predsednik upravnega odbora delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Tine Koren; po svečani otvoritvi je bila odigrana nogometna tekma med moštvom avstrijskega rudnika Fohnsdorf in domačega Rudarja, dobili pa so jo gostje z rezultatom 3:1; ■ 3. julija 1964 se je 680 delavcev Tovar ne gospo dinj ske opreme Gorenje preselilo v sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri površine; - 3. julija 1984 so v Velenju svečano odprli novo pošto; - 3. julija 1986 je bilo v Velenju na novi 55-metrski skakalnici, prevlečeni s plastično maso, prvo uradno tekmovanje; predsednik planiškega komiteja Niko Belopavlovič pa je zasadil tudi prvo lopato za izgradnjo 75-metrske skakalnice; - 3. julija 1999 so v jami Škale v Velenju odprli Muzej slovenskega premogovništva; - 5. julija 1947 se je v Zavod-njah nad Šoštanjem rodil Fer-do Kavčnik, kije kljub izredni širini vedno ostal le študent filozofije, pesnik, pisatelj ter Stavba pošte v Velenju (arhivM uzejaV elenje) esejist, ki v času svojega življenja ni uspel ničesar objaviti; skoraj večino svojega precej nesrečnega življenja je preživel na Kaučelovi dimnici v Zavodnjah nad Šoštanjem, ki danes velja za najjužnejšo ohranjeno alpsko dimnico v evropskem prostoru; - 5. julija 1997 so se igralci velenjskega namiznoteniškega kluba ERA - Tempo z zmago nad ekipo iz Križ uvrstili v prvo državno ligo; - 5. julija 1998 je Katarina Sre-botnik zmagala na mladinskem teniškem Grand Slam turnirju v Wimbledonu; - 6. julija 1954 so prvič praznovali praznik takratne mestne občine Velenje, ki so ga praznovali v spomin na začetek upora proti okupatorju v Šaleški dolini leta 1941; - 7. julija 1981 je osnovna šola v Pesju dobila novo telovadnico; - 7. julija 1988 so v soseski Šalek odprli novo trgovino; - 8. julija 1961 je bila v Velenju otvoritev novega zgrajenega hotela Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejših hotelov v Sloveniji. ■ DamijanK Ijajič ""HAS ČETRTEK, 2. julija TV SLO (7 07.00 Kultura 07.05 Odmevi 07.45 Na zdravje! 09.00 Ptice se prepirajo, ris. nan., 36/52 09.25 Ana nogavička, odd. za otroke 09.35 Male sive celice 10.25 Agape, igrani film 10.45 Zdravje v Evropi - srce Evrope, 2/8 11.40 Sveto in svet 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Odkrita kamera, 8/25 13.45 Čez planke: Čile 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Animalija, 14/40 16.10 Kot riba v vodi, dok. film 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.15 Tv pogled 17.30 Jasno in glasno 18.25 Žrebanje deteljice 18.40 Nuki in prijatelji, risanka 18.45 Pujsa Pepa, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Tednik 21.00 Hitler in okultno, dok. odd. 22.00 Poročila, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Besede in slike, 17. oddaja 23.50 Tv dnevnik 2.7.1991 00.35 Dnevnik 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Tv prodaja 08.30 Globus 09.00 Tv dnevnik 2.7.1991 09.45 Po poteh Ushuaie, 8/13 10.15 Na lepše 10.45 Slovenska jazz scena 11.20 Tv prodaja 11.55 Evropski magazin 12.25 Med valovi, tv Koper 12.55 Brez reza: novi pogledi na Primoža Trubarja 13.30 To bo moj poklic, izobraževalna serija 14.00 Wimbledon: tenis prvenstvo VB 19.55 Velenje: mednarodni atletski miting 21.00 Poročila, nem. film 22.30 Jasnovidka, 11/22 23.10 Speči mož, am. film 00.35 Dediščina Evrope, fr. glasbeni film 01.30 Zabavni infokanal pop 0615 Tv p 06.45 24ur 07.45 Poko, ris. serija 0810 Železna pest: Eon kid, ris. serija 08.35 Kopalčki, ris. serija 08.45 Astro boy, ris. serija 0915 Rachael Ray, pog. odd. 10.10 Tv prodaja 10.40 Ricki Lake, pogov. oddaja 11.35 Njihova volja, am. film 13.25 Tv prodaja 13.55 Hotel Babilon, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 16.00 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Angeli brez kril, nad. 18.00 Viktorja, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Naša mala klinika 20.50 Popolni svet, am. film 22.30 24ur zvečer 22.50 Popolni svet, nadalj. filma 23.35 Zdravnikova vest 00.30 Srce angela, am. film 02.30 24 ur, ponovitev 03.30 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 108. oddaje 11.05 Odprta tema, ponovitev 12.05 Pop corn, glasbena oddaja, gostje: Sausages, Division 12.55 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Pravljica za lahko noč 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 109. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Namibija, potopisna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Asova gibanica, informativna 21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila tv slo rr 07.00 Kultura 07.05 Odmevi 07.45 Na zdravje! 09.00 Srebrnogrivi konjič, 7/39 09.25 Kot riba v vodi, dok. film 09.40 Oddaja za otroke 09.55 Enajsta šola 10.30 Jasno in glasno 11.25 To bo moj poklic: klepar krovec, 2. del 11.55 To bo moj poklic, izobraževalna oddaja 12.20 Osmi dan 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Kizu, fr. dok. oddaja 14.05 Razširjeni prostori ateljeja, dok. odd. 14.30 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Doktor Pes, ris. nan., 13/30 16.00 Simon v deželi risb, ris. 16.05 Iz popotne torbe: jadro 16.25 Dogodivščine Sarah Jane, 5/10 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba 17.40 Tv pogled 17.50 Duhovni utrip 18.05 Umko 18.40 Lojzek, risanka 18.45 Zakaj?, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Kajenje ubija, 9/25 20.30 Polje kdo bo tebe ljubil, 1. del 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Polnočni klub 00.15 Duhovni utrip 00.30 Tv dnevnik 3.7.1991 01.25 Dnevnik, pon. 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal TV SLO C? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 08.35 Tv prodaja 09.05 Glasnik 09.30 Umetnost igre 10.00 Besede in slike, 17. oddaja 10.10 Evropski magazin, tv Maribor 10.40 Črno beli časi 10.55 Tv dnevnik 3.7.1991 11.50 Žogarija, 10/10 12.20 Tv prodaja 12.55 ESA 2007, 1. del, tv Maribor 13.25 Minute za ..., tv Koper 14.00 Wimbledon: tenis prvenstvo VB 20.00 Oslo: atletika - zlata liga 22.00 Aleksander, korprodukcijski film 00.50 Gandža, am. nad., 4/22, pon. 01.20 Zabavni infokanal POP 06.30 Tv prodaja 07.00 24ur 08.00 Poko, ris. serija 08.25 Železna pest: Eon kid, ris. 08.50 Kopalčki, ris. 09.05 Rachael Ray, pogovorna odd. 10.00 Tv prodaja 10.30 Ricki Lake, pogovorna odd. 11.25 Njihova volja, am. film, 2/2 13.25 Tv prodaja 13.55 Hotel Babilon, ang. nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 16.00 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Angeli brez kril, nad. 18.00 Viktorija, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Naša mala klinika 20.55 Starsky in Hutch, am. film 22.35 24ur zvečer 22.55 Pod lupo pravice 23.50 Poštar, am. film 02.55 24ur, ponovitev 03.55 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 109. oddaje 11.05 Popotniške razglednice, 12.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 110. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Šaleške doline, informativna oddaja 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Srečno knapi, dokumentarni film 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila SOBOTA, 4. julija tv slo rr 0615 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Iz popotne torbe: barve sledi Timotej hodi v šolo, ris. nan. sledi Zlatko Zakladko 08.30 Male sive celice 09.20 Čok in Berta, animirani film 10.40 Polnočni klub 11.55 Tednik, pon. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dr. Who, 5/13 14.05 Rožnati panter, risanka 14.10 Mož z zahoda, am. film 15.55 Sobotno popoldne O živalih in ljudeh, tv Maribor sledi 16.10 17.00 17.15 17.20 sledi 17.30 Labirint Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu, tv Maribor 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Mala kraljična, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Težave v Kitajski četrti, am. film 21.45 Derren Brown, miselni triki 22.00 Poročila, vreme, šport 22.35 Nočna izmena, am. film 00.10 Trdoživa fanta, španski film 01.55 Tv dnevnik 4.7.1991 02.30 Dnevnik, pon. 02.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.15 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.50 Tv prodaja 08.20 Skozi čas 08.30 Tv dnevnik 4.7.1991 09.05 Tarča 10.40 Posebna ponudba, potr. odd. 11.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 11.55 30 zmagovalcev Melodij morja in sonca 12.50 Melodije morja in sonca 15.00 Wimbledon: tenis prvenstvo VB 18.00 Kolesarska dirka po Franciji 20.00 Sinfonični orkester RTV 21.10 Alpe - Donava - Jadran 21.40 Rim, 7/10 22.30 Britanica, posnetek koncertov skupin 23.30 Številke, am. nad., 1/24 00.15 Zabavni infokanal POP 07.45 Tv prodaja 08.00 Slonček Benjamin, ris. serija 08.25 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.35 Drobižki 08.40 Profesor Baltazar, ris. serija 08.50 Na drevesu smo doma, ris. serija 09.20 Bombažki 09.30 Bratz, risanka 09.55 Bakuganski bojevniki, ris. serija 10.20 Super Ed, ris. serija 10.45 Tv Čira čara, otroška odd. 11.10 Opičje sirote 12.10 Upornica na konju, am. nan. 13.05 Napad na Rommla, am. film 14.50 Sedem številčnic, an. film 16.10 Grda račka, nan. 17.05 Spomini na ljubezen, am. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Past, am. - an. film 22.00 Intervju z vampirjem, am. film 00.10 Rocky 2, am. film 02.15 24ur, ponovitev 03.15 Nočna panorama © 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev - Mišmaševa torta 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 111. oddaje 10.15 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Duhovni vrelec: Martin Konrad Dolamič, župnik župnije Bl. A.M. Slomšek Velenje 19.00 Otroški program: Camelot, risani film 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.30 Delčnjakov večer, koncert v spomin na Franca Delčnjaka, posnetek 1. dela, nastopajo: Robert Goter trio,Orkester Goter, Ansambel Spev, Orkester Mateja Banovška, zmagovalci Ljubečne 2008, Orkester Primoža Zvira, Ansambel Sredenšek, Folklorna skupina iz Ponikve 21.45 Vabimo k ogledu 21.50 Popotniške razglednice, potopisna oddaja 22.50 Delčnjakov večer, koncert v spomin na Franca Delčnjaka, posnetek 2. dela 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila NEDELJA, 5. julija tv slo rr 07.00 Ziv žav sledi Telebajski, 13/90 08.55 Mulčki, otroška ser., 1/5 09.25 Zgodbe iz divjine, 10/20 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Zagorja 11.00 Izvir (n) i, odd. o kulturi 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Polje kdo bo tebe ljubil, 1. del 14.55 Prvi in drugi 15.25 Skoraj popoln bančni rop, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Oto Pestner, 1. del koncerta ob 40-letnici delovanja 18.25 Zrebanje lota 18.40 Maks in Rubi, risanka 18.45 Jani Nani, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Kajmak in marmelada, slovenski film 21.25 Legende velikega in malega ekrana: Tone Partljič 22.30 Intervju 23.25 Poročila, vreme, šport 23.50 Tri ženske nekega poletnega večera, 4/4 01.25 Tv dnevnik 5.7.1991 01.50 Dnevnik, ponovitev 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 08.50 Tv prodaja 09.20 Skozi čas 09.30 Tv dnevnik 5.7.1991 10.00 Globus 10.30 Srečanje kitarskih orkestrov Slovenije 2009, 3/3 11.00 Tv prodaja 11.30 Med valovi, tv Koper 12.00 Alpe, Donava, Jadran 12.30 Zdravje v Evropi 13.20 Tv prodaja 13.55 Bratislava: svetovni pokal v kajakih in kanujih 15.00 Wimbledon: tenis prvenstvo VB 18.00 Svetovni pokal v kajakih in kanujih, posnetek 18.30 Kolesarska dirka po Franciji, posnetek 19.30 Rally Maribor 2009, reportaža 20.00 Sanjska potovanja: Norveška 20.50 Zgodba kmečke dekle, fr. literarna nanizanka 21.50 Pokvarjena dekleta, 7/16 22.40 Na utrip srca: Z Wagnerjem..., Ana Pusar Jerič 00.15 Domotožje, am. film 01.35 Zabavni infokanal POP 07.30 08.00 08.25 08.35 08.40 08.50 09.20 09.25 09.50 10.15 10.40 11.30 12.30 13.40 15.50 16.25 17.20 18.55 19.00 20.00 21.50 22.45 00.15 01.40 02.40 Tv prodaja Slonček Benjamin, ris. serija Rori, dirkalnik, ris. serija Drobižki, ris. serija Profesor Baltazar, ris. serija Na drevesu smo doma, ris. serija Bombažki, ris. serija Bratz, otr. serija Super Ed, ris. serija Tv Čira čara Preverjeno Skrivnost spolov Hujšanje pri najstnikih, am. Sinovi Katie Elder, am. film Osnove kuhanja doma Prelepi svet Grde račke Tessin telesni stražar, am. film 24ur vreme 24ur Tistega čarobnega dne, am. f. Eli Stone, am. nan. Moto GP,prenos dirke za veliko nagrado ZDA Moževa branilka, ang. film, 2/2 24 ur, ponovitev Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja - Mišmaševa torta 09.40 1756. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 Novice tega tedna, informativna oddaja 10.55 Duhovni vrelec: Martin Konrad Dolamič, župnik župnije Bl. A.M. Slomšek Velenje 11.05 Vabimo k ogledu 11.10 Županz vami, pogovor, gost: Jožef Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah 12.10 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 13.10 Videostrani, obvestila 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Velečaranje, posnetek prireditve 19.45 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja, gostje: Sausages, Division 20.40 Srečno knapi, dokumentarni film 21.10 Delčnjakov večer, koncert v spomin na Franca Delčnjaka, posnetek 1. dela, nastopajo: Robert Goter trio,Orkester Goter, Ansambel Spev, Orkester Mateja Banovška, zmagovalci Ljubečne 2008, Orkester Primoža Zvira, Ansambel Sredenšek, Folklorna skupina iz Ponikve 22.25 Iz našega arhiva VTV 23.25 Videostrani, obvestila PONEDELJEK, 6. julija tv slo rr 07.15 Utrip 07.25 Zrcalo tedna 07.40 Na zdravje! 09.00 Animalija, 14/40 09.25 Risanka 09.35 Iz popotne torbe: čokolada 10.00 Mulcki, otr. serija, 1/5 10.30 Dogodivščine Sarah Jane, 3/10 11.05 Glasovi ljudskega pripovedništva 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Po poteh Ushuaie, 9/13 13.50 Legende velikega in malega ekrana: Tone Partljič, pon. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Grimmove pravljice, 13/26 16.05 Risanka 16.10 Bisergora, lutkovna nan., 1/15 16.25 Hiša eksperimentov: Tlakologija 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Pipi in Melkijad, risanka 18.45 Toni in Boni, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Polemika 20.55 Totalna razprodaja, tv nad., 1/10 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Mia Znidarič in nevidni orkester 23.50 Glasbeni večer: ob 75-letnici Vinka Globokarja 01.25 Tv dnevnik 6.7.1991 02.15 Dnevnik,ponovitev 02.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.20 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.05 Tv prodaja 09.35 Sobotno popoldne, pon. 11.45 Tv prodaja 12.15 Srečanje kitarskih orkestrov Slovenije 2009, 3/3 12.45 Slovenski utrinki 13.15 Posebna ponudba, potroš. odd. 13.35 Tv dnevnik 6.7.1991 14.30 Osmi dan 15.00 Alpe, Donava, Jadran 15.30 Prvi in drugi 16.00 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 17.30 To bo moj poklic: izobr. serija 18.00 Frasier, 16/25 18.20 Frasier, 17/25 18.40 Derren Brown, miselni triki 19.00 Labirint 20.00 National geographic, am. dok. nan., 2/16 21.00 Studio city 22.25 Knjiga mene briga 22.40 Portret Draga Jančarja, 1. del 23.40 Adamovo jabolko, danski film 01.15 National geographic, am. dok. nan., ponovitev 02.10 Zabavni infokanal POP Tv prodaja 24ur, ponovitev 00 Poko, risanka 30 Železna pest:Eon Kid, risanka 55 Kopalčki, ris. serija 05 Krofko, ris. serija 20 Rachael Ray 10.15 Tv prodaja 10.45 Ricki Lake 11.40 Na tuj račun, am. film 13.25 Tv prodaja 13.55 Hotel Babilon 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 16.00 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Angeli brez kril, nad. 18.00 Viktorija, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Naša mala klinika, nad. 20.50 Je ali ni?, am. film 22.20 24ur zvečer 22.40 Zdravnikova vest, nan. 23.35 Železni plevel, am. film 02.00 24ur, ponovitev 03.00 Nočna panorama 07.00 © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti 11.30 Ustvarjajmo skupaj : Origami 12.10 Delčnjakov večer, koncert v spomin na Franca Delčnjaka, posnetek 2. dela 13.25 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Mladi upi, otroška oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Igrani otroški program: Malinova babica 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.30 Regionalne novice 2 21.35 Dober večer, gospod predsednik, ponovitev, dr. Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije 22.35 Hrana in vino, kuharski nasvet 23.05 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospotdneva 00.00 Videostrani, obvestila TOREK, 7. julija TV SLO (7 06.55 Kultura 07.00 Odmevi 07.40 Na zdravje! 09.00 Puhek, odd. za otroke 09.15 Vrtec na obisku: morski zakladi 09.30 Bisergora, lutkovna nan., 1/15 09.45 Oddaja za otroke 10.05 Hiša eksperimentov: tlakologija 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 National geographic, am. dok. ser. 11.55 Družinske zgodbe: družina Turk, pon. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Mia Znidarič in nevidni orkester 14.05 Duhovni utrip 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Marči Hlaček, 7/34 16.10 Zlatko zakladko 16.25 Zgodbe iz divjine, 10/20 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Varuhi templja, dok. odd. 18.00 Polom, otroška nad., 2/7 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Milan, risanka 18.45 Hupko, trobilka in pihec, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Čez pfanke: Kolumbija 21.00 Daulagiri, dok. odd. 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Razgaljeni: Colin Powell, 3/7 00.00 Prava ideja!, poslovna oddaja 00.30 Varuhi templja, dok. odd. 01.00 Tv dnevnik 7.7.1991 01.20 Dnevnik, ponovitev 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.20 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 09.45 Tv prodaja 10.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 11.10 Nalepse 11.40 Dober dan, Koroška 12.10 Portret Draga Jančarja, 1. del. 13.10 Studio city 14.30 Tv dnevnik 7.7.1991 14.55 Izvir (n) i 15.25 Tv prodaja 16.00 Glasnik, tv Maribor 16.30 kolesarska dirka po Franciji, prenos 17.45 Glasbena oddaja 19.05 Sedem obdobij rocka, an. dok. ser., 1/7 20.00 Muzikajeto 20.30 Mozaik 21.00 Prava ideja!, poslovna oddaja 21.30 Dediščina Evrope: Kronski princ, 1/2 , pon. 22.55 Lilije, lit. nad., 3/8 00.00 Zabavni infokanal POP 06.30 Tv prodaja 07.00 24ur, ponovitev 08.00 Poko, ris. serija 08.25 Železna pest: Eon kid 08.50 Kopalčki ,ris. serija 09.00 Astro boy 09.30 Rachael Ray, pogovorna odd. 10.25 Tv prodaja 10.55 Ricki Lake 11.50 Terry, kanadski film 13.25 Tv prodaja 13.55 Hotel Babilon 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Angeli brez kril, nad. 18.00 Viktorija, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.55 Preverjeno 21.40 Monk, nan. 22.35 24ur zvečer 22.55 Zdravnikova vest 23.50 Krik v temi, avstralsko - am. f. 01.55 24 ur, ponovitev 02.55 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, jutranji gost, koledar dogodkov 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 111. oddaje 10.30 Mladi upi, otroška oddaja 11.10 Dober večer, gospod predsednik, ponovitev, dr. Igor Šoltes, pred. Računskega sodišča R. Slovenije 12.10 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008, Plava trava zaborava, Lynard Skynyard tribute band, Tadej Vesenjak 14.00 Videospot dneva 14.05 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu dneva 18.35 Nanovo: Kako poiskati prvo zaposlitev, mladinska oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Otrokom za lahko noč: otroška glasba 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, 21.00 1757. VTV magazin 21.25 Kultura, informativna oddaja 21.30 Šport, infor. športna oddaja 21.35 Skrbimo za zdravje, svet. odd. 22.35 Hrana in vino, kuharski nasveti 23.05 Asova gibanica, infor. oddaja 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospotdneva 23.45 Videostrani, obvestila SREDA, 8. julija tv slo rr 06.55 Kultura 07.00 Odmevi 07.40 Na zdravje! 09.00 Nekoč je bilo ..., 20/26 09.25 Grimmove pravljice, 13/26 09.55 Harmonije Evrope: Grčija, 6/12 10.10 Zlatko Zakladko 10.30 Slovenski vodni krog: dok. nan. 10.55 Polom, otroška nad., 2/7 11.20 Varuhi templja, dok. odd. 11.55 Daulagiri, dok. odd. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Polemika 14.15 Izvir (n) i 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Nils Holgerson: Zlato na čereh, 50/52 16.10 Risanka 16.20 Pod klobukom 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Zdravje v Evropi - tretje življensko obdobje, 3/8 18.25 Žrebanje lota 18.35 Tinček, risanka 18.40 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Tv pogled 20.05 Če mački stopiš na rep, am. film 22.00 Poročila, vreme, šport 23.10 Brez reza: dr. Peter Vodopivec 23.40 Zdravje v Evropi, ponovitev, 3/8 00.30 Tv dnevnik 8.7.1991 01.00 Dnevnik, ponovitev 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.45 Tv prodaja 12.15 Tv dnevnik 8.7.1991 12.45 Prava ideja!, poslov. oddaja 13.15 Z Wagnerjem.Ana Pusar Jerič 14.50 Tv prodaja 15.25 Slovenski magazin - 6. konferenca zdravnikov sveta 16.00 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 17.35 Črno beli časi 17.55 Samo bedaki in konji, 21/45 18.25 Samo bedaki in konji, 22/45 18.55 O živalih in ljudeh, tv Maribor 19.35 Z Damjanom 20.05 Športni film 20.40 Nogomet: Maribor - Interblock, prenos 22.40 Driada, tv priredba AGRFT 00.20 Slovenska jazz scena: Cubisimo 01.15 Zabavni infokanal POP 06.30 Tv prodaja 07.00 24 ur, ponovitev 08.00 Poko, ris. serija 08.20 Železna pest: Eon k 08.55 Kopalčki, ris. 09.05 Astro boy 09.35 Rachael Ray, pog. odd. 10.30 Tv prodaja 11.00 Ricky Lake, pog. oddaja 11.55 Kormoran, slovenski film 13.25 Tv prodaja 13.55 Hotel Babilon, an. nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Angeli brez kril, nad. 18.00 Viktorija, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.55 Poročeni ljubimec, am. film 22.30 24ur zvečer 22.50 Zdravnikova vest 23.45 Silkwood, am. film 02.00 24ur, ponovitev 03.00 Nočna panorama kid, ris. 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, nove izdaje, jutranji gost, koledar dogodkov 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 112. oddaje 10.30 Nanovo: Kako poiskati prvo zaposlitev, mladinska oddaja 11.10 1757. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Šport, informativna športna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Iz glasbenega arhiva VTV 14.00 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Čas za nas: Kako izbrati pravi študij?, mladinska oddaja 19.15 Nekoč na Pikinem festivalu, otroški program 19.45 Videospot dneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008, Little Pigeon's Forhill Blues 23.00 Hrana in vino, kuharski nasveti, 113. oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila ZANIMIVO Knjižni kotiček Donna Woolfolk Cross: PAPEŽINJA IVANA Obstaja legenda o papežinji Ivani, za katero pa večina zgodovinarjev domneva, da je nastala zgolj kot protipapeška satira. Ivana naj bi po izročilu legende papeževala okoli leta 850, vendar pa njene zgodbe ali vsaj omembe v delih, ki so nastala v srednjem veku ni mogoče najti. Nenavadna in pro-vokativna legenda, ki se v literarni obliki prvič pojavi v 13. stoletju, pa je vsekakor zanimiva tema novega romana. Ivana naj bi bila sprva preprosto anglosaško dekle. Ko umre njen starejši brat ob napadu Vikingov, prevzame njegovo identiteto ter vstopi v benediktinski samostan, kje se kot pater John Angleški izpopolni v učenosti in zdravilstvu. Tu se zaplete v strasti in politiko, ki ves čas ogroža njeno življenje. Nazadnje jo pot pripelje do Rima, ko je bila po Leonu IV. izvoljena za papeža z imenom Janez oz. Ivan angleški. Njena prevara bi morda ostala nerazkrita, če ne bi med neko procesijo rodila otroka. Sramota je prevelika, zato od sramote umre. Kakšen moški jo je prevzel, daje tvegala zanj papeški prestol in grmado? Zanimiva in napeta zgodovinska drama, ki nam pričara veličino in spletke srednjeveškega Rima. Donna Leon: POLEPŠANE SLEDI Kdor poleti rad vzame v roke bolj napeto branje, verjetno pozna avtorico (ne preveč krvavih) kriminalk Donno Leon. Doslej je pri nas izšlo trinajst njenih romanov, ki jim je skupen glavni junak, policijski komisar Brunetti. Posamezne knjige se lahko berejo v poljubnem zaporedju (in gotovo ne boste ostali pri eni knjigi, če se boste odločili za katero od del te avtorice). Vsem je skupno dogajanje v Benetkah in okolici ter prepletanje komisarjevega službenega dela z njegovim družinskim življenjem. Prime- ri, kijih razrešuje komisar Brunetti, so zelo aktualni - onesnaženje narave, podkupovanje, pranje denarja - sicer pa ima komisar tudi povsem vsakdanje težave (z vase zagledanim šefom, vzgojo otrok ...), s katerimi se spoprijema nadvse duhovito. V zadnji knjigi, Polepšane sledi, mora komisar Brunetti odkriti morilca precej nadležne stiskaške sta re gospe, za kate ro kaže, da jo je umorila romunska gospodinjska pomočnica, vendar, saj veste, nič ni tako, kot se zdi ... Goran Tribuson: ČE NE BO HUJŠEGA Če so vam pri srcu bolj humoris-tična dela, ne boste zgrešili s Tribu-sonovo Če ne bo hujšega. Romanje razdeljen na 6 poglavij, ki v avtorjevem značilnem izvirnem, duhovitem slogu prinašajo sladko- -grenke anekdote iz jugoslovanskih časov. Kljub okoliščinam pa gre za knjigo, zanimivo tudi za bralce, ki jim je jugo nostalgija tuja, saj bi se dogajanje - kot v večini Tribusono-vih knjig - lahko odvijalo kjerkoli in kadarkoli. Branje je delno avtobiografsko, predvsem pa zelo primerno za poletno sprostitev. Malo za poku-šino iz junakovega pogajanja za študentsko sobo: "Se dihanje pojmuje kot hrup, ki bi lah ko motil vašo milostivo sestro?" "Tiho dihanje do nič celih pet decibelov je sprejemljivo. Kaj pa študirate?" "Književnost." "Ja, no, to je fino, čeprav nekoristno. Morala vas bom prositi, da knjige listate brez hrupa." ■ DS,R ajkaŠ irca Razstava mandal v avli Mestne občine Velenje Velenje, 24. junija - V avli Mestne občine Velenje bo 32. julija na ogled razstava mandal. Slike mandal so nastale na tečaju risanja mandal pod vodstvom pedagoginje Irene Jarc. Mandala ali roža življenja je san-skrtska beseda za krog, ki jo lahko srečamo v vseh kulturah po svetu. Ze od praveka je simbol za sredino, koncentracijo, meditacijo, osebnostni zrelostni proces, zaščito in zdravljenje. Zaradi svoje izredne moči so mandale večne. V avli Mestne občine Velenje vsak mesec svoja dela razstavljajo različni avtorji, ki se jih je v tem letu zvrstilo že pet (slikar Vojko Babič, članica Društva šaleških likovnikov Irena Guček, Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje z razstavo »Slikanje kot način življenja gluhih«, sodelavec občinske uprave ter ljubiteljski slikar Klavdij Margon, ljubiteljska ustvarjalka Sonja Piko). VELENJE Četrtek, 2. julija 8.00 - 14.00 Bela dvorana in stadion ob jezeru Športni tabor Zmaga Kuštrina Športne počitnice za vse 18.00 - 24.00 Park pred gimnazijo Park s5 dogaja Reggae ustvarjalnice 19.00 Mestni stadion v Velenju 14. mednarodni atletski miting ob dnevu rudarjev 20.30 Park pred Vilo Herberstein Poletna večerna branja 21.00 Mladinski center Velenje Koncert skupine No Means No (Kanada) Petek, 3. julija 8.00 - 14.00 Bela dvorana in stadion ob jezeru Športni tabor Zmaga Kuštrina Športne počitnice za vse 18.00 Mestni stadion Velenje 49. Skok čez kožo ob dnevu rudarjev 18.00 - 24.00 Park pred gimnazijo Park s5 dogaja - Koncert 21.00 Smučarsko skakalni klub Velenje Revija smučarskih skokov Velenje 2009 22.00 Titovo Velenje Pub Koncert - Miran Rudan Sobota, 4. julija 8.00 - 13.00 Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica in spremljevalni program 11.00 Preddverje Doma kulture Velenje 25. Poletne kulturne prireditve Odprtje razstave - Tito v Velenju Kdaj - kje - kaj 15.00 Igrišče pri gasilskem domu v Škalah 27. vaška olimpijada v Škalah 18.00 - 24.00 Park pred gimnazijo Park s5 dogaja - Potopisno predavanje 22.00 Titovo Velenje Pub Koncert - Andrej Kmetič + Big Joco & Miran DJ Nedelja, 5. julija 14.00 pri OŠ Cirkovce Tradicionalni krajevni praznik 18.00 - 24.00 Park pred gimnazijo Park s5 dogaja - Filmski večer Ponedeljek, 6. julija 8.00 - 14.00 Bela dvorana in stadion ob jezeru Športni tabor Zmaga Kuštrina Športne počitnice za vse 18.00 - 24.00 Park pred gimnazijo Park s5 dogaja - Filmski večer 21.00 ploščad pred Domom kulture Velenje 25. Poletne kulturne prireditve Odprtje poletnega kina - Zvezde pod zvezdami Ljubezen v Barceloni Torek, 7. julija 8.00 - 14.00 Bela dvorana in stadion ob jezeru Športni tabor Zmaga Kuštrina Športne počitnice za vse 10.00 - 12.00 Travnik pred Domom kulture Velenje 25. Poletne kulturne prireditve 15.00 - 18.00 Začetek otroškega programa - Poletje na travniku Poletne lutkarije 18.00 - 24.00 Park pred gimnazijo Park s5 dogaja - Cypress Hill večer Sreda, 8. julija 8.00 - 14.00 Bela dvorana in stadion ob jezeru Športni tabor Zmaga Kuštrina Športne počitnice za vse 18.00 - 24.00 Park pred gimnazijo Park s5 dogaja - R'n'B Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). ŠOŠTANJ Sobota, 4. julija x Kamniško-savinjske Alpe Planinski izlet na Dobrčo 1634m Sreda, 8. julija 08:00 Savinjska Pohodniški izlet Prebold - Reška planina 925m 18:00 Trg svobode Šoštanj Festival pouličnih gledališč ANA DESETNICA Koledar imen Julij/mali srpan 2. 3. 4. 5. 6. Četrtek - Oto(n) Petek - Tomaž, Tomislav Sobota - Urh (Uroš) Nedelja - Ciril, Metod Ponedeljek - Marija, Terezija 7* Torek - Vilibald, Viljem, Viljenka. 8* sreda - Elizabeta (Špela) Lunine mene ŠMARTNO OB PAKI Vsak dan X med 10.00 in 21.00 uro, nedelja 14.00 do 20.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki; družabne igre, igre z žogo, brezplačna uporaba interneta,... 7* julija, v torek, ščip (polna luna) v kozorogu ob 11:22 (lunin mrk ob 11.22) K I N O V E L E N J E :: S P O R E D HANNA MONTANA (Hannah Montana: The Movie) Mladinska glasbena komedija, 102 minuti Režija: Peter Chelsom; igrajo: Miley Cyrus, Billy Ray Cyrus, Emily Osment, Jason Earles, Mitchel Musso, Moises Arias, Lucas Till, Vanessa Williams idr. Petek, 3. 7., ob 19.00 Sobota, 4. 7., ob 21.00 Nedelja, 5. 7., ob 16.00 - otroška matineja Ko priljubljeni najstniški pevki Hannah Montana slava stopi v glavo in povzroči medijski škandal, se njen oče odloči posredovati. S prvim letalom jo pošlje na prisilne počitnice, toda ne v kakšno eksotično turistično letoviš če, tem več v doma če mes to na ame riš kem podeželju. Obkrožena zgolj z naravo in domačimi živalmi, se mora uporniška Hannah znova preleviti v povsem običajno dekle, a ob pomoči postavnega mladeniča in prve ljubezenske simpatije počasi spoznava, da blišč in slava nista edino razvedrilo. Odlična Miley Cyrus! DRŽAVNIŠKE IGRE (State of Play) Kriminalna drama, 118 minut Režija: Kevin Macdonald; igrajo: Russell Crowe, Ben Aff leck, Rachel McAdams, Robin Wright Penn, Jason Bateman, Helen Mirren, Jeff Daniels, Harry Lennix idr. Petek, 3. 7., ob 21.00 Nedelja, 5. 7., ob 18.00 Režiser drame Zadnji škotski kralj sledi karieri ambicioznega mladega politika Stephena, čigar načrte o vzponu v državno elito zmoti brutalni umor njegove pomočnice in ljubice. V primer se zaplete novinar in Stephenov nekdanji prijatelj Cal, ki raziskuje niz podobnih smrti, a naleti na zid laži, spletk in prevar, dodatne težave pa mu povzroča spogledovanje s Stephe-novo odtujeno ženo in zahteve neizprosne časopisne urednice. S podporo Ministrstva za kulturo RS! KAR BREZ SKRBI (Happy go Lucky) Komična drama, 118 minut Režija: Mike Leigh; igrajo: Sally Hawkins, Eddie Marsan, Alexis Zegerman, Samuel Roukin idr. Sobota, 4. 7., ob 19.00 Nedelja, 5. 7., ob 20.15 Poppy je mlada osnovnošolska učiteljica svobodnega duha. Je neverjetno odprta in darežljiva - zabavna in anarhična ter hkrati osredotočena in odgovor-na.Ima čas za vsakogar in kdorkoli jo sreča, se zaljubi vanjo.Ljubi otroke, ki jih poučuje, in trdo dela. Stanovanje si deli s prijateljico, uživa v druženju z ljudmi in je skrbna do mlajših sester, obiskuje pa tudi ure flamenka in trampolina.Ko se vpiše v avtošolo, ji prav njena zrelost in smisel za humor pomagata obvladovati maničnega inštruktorja.Sicer zadovoljna s svojim samskim stanom nekega dne na delovnem mestu spo zna moš ke ga, s kate rim jima res pre sko či iskri ca ... Life '08! S podporo Ministrstva za kulturo RS! ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna DVD projekcija): LJUBEZEN V BARCELONI (Vicky Cristina Barcelona) Komična romantična drama, 96 minut Režija: Woody Allen; igrajo: Scarlett Johansson, Rebecca Hall, Javier Bardem, Penelope Cruz, Chris Messina, Patricia Clarkson, Kevin Dunn Ponedeljek, 6. 7., ob 21.00 V novi kaotični romanci Woodyja Allena se mladi ameriški prijateljici Vicky in Cristina podata na poletne počitnice v Španijo. V Barceloni jima pot prekriža zapeljivi slikar Juan, ki se z lepoticama zaplete v ljubezenski trikotnik. Za popolno čustveno zmedo poskrbita Vickyjin zaročenec iz New Yorka in Juanova neuravnovešena bivša žena Maria, ki ljubezen razume kot zelo usodno in smrtonosno čustvo. 1 oskar 09 za stransko žensko vlogo! S podporo Ministrstva za kulturo RS! Napovedujemo od 10. 7. do 13. 7. domišljijski akcijski triler MOŽJE X NA ZAČET-KU:WOLVERINE, športno dramo ROKOBOREC, najstniško komedijo VRAŽJE PUNCE IZ SV. TRINIANA V ponedeljek, 13.7. na ploščadi pred Domom kulture Velenje - Zvezde pod zvezdami, akcijski triler RAMBO 4. GOBARSKI KOjICCK , Poletne gobe Zagotovo si vsak od nas želi, da si v toplih poletnih dneh malo oddah ne od vsa kda njih opravil, odpotuje na morje, v toplice ali v planine. Vedno več pa je tistih, ki ostajajo doma in si privoščijo krajše ali dalj še izleta v doma čem naravnem okolju. Za Slovence je znano, da znamo izkoristiti prijetno s koristnim in zato na izletih v naravi radi nabiramo gozdne sadeže, zdravilna zelišča in gobe. Ugotovljeno je, da smo Slovenci največji nabiralci sadov narave v Evropi, kar pogosto sega v skrajnosti in pri tem vnetem nabi-ralništvu pozabljamo, da s preko- mer nim nabi ra njem že moč no posegamo v naravo. Poleg rastlin in živali so tudi glive in gobe zelo pomemben člen, ki skrbi za ravnovesje v našem naravnem okolju. Prav višje razvite glive, kijih imenujemo gobe, pa se s svojo šibko zgradbo ne morejo upreti prekomernemu nabiranju, iztrebljanju in pogosto tudi namernemu uničevanju. 'Zemlja nudi dovolj kruha za vse', pravi stara ljudska modrost. Enako velja tudi za samonikle - naravne goz dne sadeže. Z zmer nim in gospodarnim nabiranjem rastline in gobe celo vzpodbudimo k boljši rasti, zato pri nabiranju teh naravnih dobrin upoštevajmo predpise. Za gobe še vedno velja Uredba o zavarovanju samoniklih gliv, ki prepoveduje nabiranje približno osemdeset vrst zaščitenih gob, posamez- nik pa lahko nabere le dva kilograma očiščenih užitnih gob na dan. Pre pove di pa nas nika kor ne odvračajo, da narave ne bi uživali v vsej njeni pisani paleti dobrin. Prav je, da si na izletu v naravo naberemo nekaj poznanih užitnih gobic in si z nji mi popes tri mo obrok. In katere gobe bomo našli v tem let nem času? Če so vremenski pogoji ugodni, daje dovolj vlage in toplote, v poletnih mesecih raste kar pestra paleta gob. Od bolj znanih užitnih vrst najdemo v gozdovih: lisičke, razne dežnikarice in tudi poletne gobane. Pred vsem pa je v tem času pogosto bogata rast golobic (lat. Russula), ki se nam ponujajo z raznobarvnimi klobuki. V Sloveniji je bilo najdenih približno 150 različnih vrst golobic, med katerimi j e vse poimensko težko točno določiti. Med njimi ni smrtno strupenih vrst in večina golobic s prijetnim vonjem in oku som je užit nih. Na žalost pa pri slabih poznavalcih gob prihaja včasih do zamenjav, z drugimi zelo nevarnimi gobami iz povsem drugih družin, kot je npr. zelena mušnica, katere barva klobuka spominja na golobice zelenkastih barv. V tem času lahko najdete gobe tudi na poljih, travnikih in mestnih zelenicah, npr. prašnice, tint-nice in kukmaki. Manj znani so kukmakovci, katerim se lističi ne obarvajo kot kukmakom in jih je zato težje določiti. Na sliki je prikazan votlobetni kukmakovec (Leucoagaricus), ki pri nas v tem času raste po mestnih zelenicah. Goba je kompaktna, z debelim obročkom, ki včasih odpade in nekoliko spominja na gojenega kuk-maka. Vendar bodimo pri nabiranju teh gob previdni, ker v naravi obstaja še mnogo podobnih belih gob, a so nekatere zelo strupene. ■ JožeL ekše ""HAS ŠDOI Športno društvo Skale - Hrastovec vas vabi že na 27 VAŠKO OLIMPIADO v soboto, 4, julijo od 15.h dalje Po Olimpiadi zabava s plesom z ansamblom MLADI DOLENJCI Prijazno vabljeni! ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 22. jun. 2009 do 28. jun. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. jun. 2009 do 28. jun. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka RADI O V ELEN J E Radio Velenje I RIIKOm d.o.o. Zadobrova69,3211 Škofjavas WWW.trakOm-SlO.COITl Tel./fax: 03/5461870 e-mail: info@trakom-slo.com Menjava staro za novo \w| Ugodni krediti 2 do 7 let \ ^r Servisne storitve na domu \ I (v garanciji in izven nje) Rezervni deli za traktorje SDF in originalna olja Na zalogi traktorji z odlično ceno! TEČNO ENGINEERING šotori, ponjave prednja hidravlična - bobnaste kosilnice -diskaste kosilnice -obračalniki In zgrabljalnlkl Kmetijski Stroji Vicon - balirke in ovijalke ČETRTEK, 2. julija: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 3. julija: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 4. julija: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 5. julija: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 6. julija: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 7. julija: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 8. julija: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA). NUDIM KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. STIKI-POZNANSTVA ODDAM DVOSOBNO opremljeno stanovanje v zasebni hiši z ločenim vhodom oddam v najem. Gsm: 040/513-227. NEPREMIČNINE V PODVINU pri Polzeli, 2 km od centra Polzele, prodamo samostojno stanovanjsko hišo, zgrajeno l. 1988, tlorisa 202 m2, atrijsko, podkleteno, habit nepremičnine Hablt, d.o.o., Keranfeova 11, Velenje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 SEM preprost, osamljen 39-letni moški, ki si želim prijazne iskrene življenjske sopotnice, za trajno razmerje. Gsm: 041/240-403. PRAVNIK išče zvesto, urejeno žensko za skupno življenje. Gsm: 041/229-649. DEKLETA, mlajše ženske, pokličite in se zastonj spoznajte z raznovrstnimi moškimi z vse države. Ženitna posredovalnica »Zaupanje« za vse osamljene. Gsm: 031/836378, telefon: 03/5726-319. PRIJETNA, urejena in zaposlena ženska, 38-letna, iz Pesja, želi spoznati prijatelja do 55 let.. Gsm: 041/248-647,www.superalan.si SLOVENEC, 55-letni, premožen podjetnik želi spoznati prijateljico do svojih let. Resna zveza. Gsm: 041/248-647, www.superalan.si MOŠKI, 45-letni, športne postave, si želi spozanti prijatelja (moškega) starega od 20 do 60 let. Gsm: 041/248-647, www.superalan.si PRODAMO 3-sobno stanovanje v centru Velenja 1964,90 m 2, nizko pritličje v pelorčku, 91.000 evr, dve veliki spalnici, kuhinja s shrambo, dnevno sobo, kopalnico, sanitarije, večjo predsobo, dve kleli In izjemen atrij. Hišo v Pesju, 200 m2, parcela 592 m2, etažnost K+P, obnovljena 2007. V1. etaži je kuhinja, 2 sobi, klet shramba, garaža kopalnica, v 2. etaži: kuhinja, 3 sobe, WC, kopalnica, shramba terasa, 2 balkona v 3. etaži je podstrešje, možnost prenove v stanovanje. Na parceli je sadovnjak, velik vrt in vrtna uta. Veliko parkirišče. Kopalnice In vodovodne instalacije obnovljene. Takoj vseljlva,cena 155.000evr. Vikend v Hramšah, Galicija velikost 80 m2, parcela 500 m2, leto 1961. Elektrika, voda možen priklop na tel. omrežje. Lep razgled, dostop asfaltiran. Obsega dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico ter mansardo s spalnimi prostori. Prodaja se s pohištvom. Komb. ogrevanje / kamin, elektrika/. Cena 78.000 evr. več na www.habit.si s 1177 m2 zemlljišča z izjemno lokacijo. Cena 198.000 eura. Gsm: 051/427-100. STAREJŠO hišo v neposredni bližini Velenja prodam. Gsm: 031/288688. RAZNO OKRASNI kozolček, 2 stebrička, s poštnim nabiralnikom prodam. Gsm: 041/525-410. SMREKOV les, 8 cm in 2 cm ter garnituro ruskih kegljev prodam. Gsm: 041/849-474. PRIDELKI JABOLCNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO: sauvignon, pinela in refošk prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671. DOMAČE žganje, slivovko, prodam. Gsm: 041/849-474. ŽIVALI PRODAJA nesnic, ki že nesejo v nedeljo, 5. 7. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. NESNICE (grahaste, rjave in črne) ter bele piščance prodajamo. Nakup 10 kom petelin brezplačno. Živali so redno cepljene. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje. Telefon: 5472-070, gsm: 041/763-800. JAHALNO kobilo z boksom prodam ali oddam. Gsm: 041/344-883. POLOVICO telečjega mesa prodam. Gsm: 031/650-524. TRGOTUR Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.D.a., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898 62 56, E-mail: zaposlitev§trgotur.si 1. PRAVNI SVETOVALEC: univ. dipl. pravnik z vsaj 2 letnimi izkušnjami pri delu na delovno-pravnem področju (Trgatur, d.a.a.) 2. KADROVSKI REFERENT (študentsko delo): želimo študenta pravne, ekonomske ali fakultete za organizacijske vede [Trgotar, d.o.o.) 3. ADMINISTRATOR KORESPONDENT: vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe. Pričakujemo kandidate z zelo dobrim znanje nemškega jezika, poznavanjem osnov računovodenje ter izkušnjami z delom v administraciji (Anton Blaj s.p.) 4. POMOČNIK VODJE KOVINARSKE DELAVNICE IN RAZVOJA: vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri z izkušnjami na podobnih delovnih mestih (Aplast d.o.o) 5. DELAVEC V PROIZVODNJI [izkušnje na podobnih delih, izobrazba ni pomembna, pričakujemo zanesljivost, natančnost, vestnost] ali VODJA IZMENE (VI. st strokovne izobrazbe strojne smeri, poznavanje nastavitev strojev za brizganje plastike, zaželene izkušnje na podobnih delili in izkušnje pri vodenju); Plastika Skaza d.o.o. Podrobnejše Informacije eo Vam na voljo na www.trgotur.el ali na tel. itev. 03/898-62-56 (Danijel). DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 4. in 5. 7. - JERNEJ DOBELŠEK, dr. dent. med. (Dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke Andreja Končic, Cesta Matije Gubca 5 in Viktor Zager, Cesta Matije Gubca 5, Šoštanj; Irma Fürst, Lipa 53 in Tadej Lah, Velenje, Lipa 53; Ardanela Becirovic, Kardeljev trg 5, Velenje in Elvis Salihbašic, BIH, Srebrenik; Ljubica Umicevic, BIH, Banja Luka in Ljubiško Škoric, Šalek 97, Velenje. Smrti Marija Švarc, roj. 1929, Ravne 171, Šoštanj; Franc Bečan, roj. 1931 Ljubljana, Černetova ulica 7a. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata IVANA PLASKANA 1938 - 2009 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo reševalni ekipi za hitro in strokovno nudeno pomoč, sestrični Lidiji in zdravstveni ekipi v bolnišnici Celje. Toplo zahvalo in hvaležnost smo dolžni izreči sosedom Dvornikom in Goričnekom. Ob žalostnem dogodku bi se radi zahvalili tudi govorniku g. Langosu za ganljive besece slovesa, pevcem, pogrebcem, gasilcem in g. Usarju za spoštljivo opravljen obred. Hvaležni smo g. župniku in g. kaplanu za lep cerkveni obred. Žalujoči: žena Jožica, sin Boštjan, hčerka Marija z družino, sinova Andrej in Gregor z družinama ter bratje in sestre Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli... A. M. Slomšek A.ARTUS Keramičarstvo :: ■= :■■=■■:■:■ mozaiki Kvalitetno in estetsko položene ploščice v dogovorjenem roku in po ugodni ceni. S 041483 692 Mali oglasi Ï 898 17 50 NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV KOMUNALNO PODJETJE - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Pogrebno pokopališka dejavnost Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Koroška cesta 37 b, Velenje Dosegljivi smo 24 ur na dan. Zmagovalec maja je Sebastjan Sovič Kandidata za osebnost meseca maja Danica Pirečnik mednarodno priznana pevovodkinja, in Sebastjan Sovič, kapetan Gorenja, sta vas očitno zelo navdušila, saj smo prejeli številne vaše glasove, več pa ste jih bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje namenili Sebastjanu Soviču, ki je tako tudi osebnost meseca maja. V obrazložitvi glasov ste največkrat zapisali, da je Sebastjan dober kapetan in • ••••••••••••••••••••• T» Kupon za predlog naj osebnosti junija 2 • Glasujem za _ • Obrazložitev •___ • - Moj naslov • - odličen rokometaš. Temu športu je zvest že 23 let in želite si, da bi v roko metaških vrs tah ostal tudi v prihodnje. Posebej cenite tudi njegovo delo z mladimi. Poleg tega pa pravite, da je tudi prijazen in pozoren ter odlo čen in uspe šen še na številnih drugih področjih. Manja Gošnik Vovk, uspešna pevovodkinja - pod njenim vodstvom dosegajo otroški pevski zbori Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega vsako leto velike uspehe, letos so bili prvi v svoji konkurenci na mednarodnem tekmovanju v Bratislavi Breda Tamše, medicinska sestra - predana svojemu delu, prisluhne sočloveku in mu skuša pomagati, z vedrino, prijaznostjo in dobrim razpoloženjem pa dobro vpliva tudi na razpoloženje bol ni kov Zdaj pa smo že pri mesecu juniju. Na osnovi vaših predlogov smo na lestvico kandidatov uvrstili pevo-vodkinjo Manjo Gošnik Vovk in medicinsko sestro Bredo Tamše. Zanju boste lahko glasovali vse do kon ca mese ca julija. Glasujete lahko na kuponu Našega časa (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 7. julija) ali pa vsak delovni dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04. Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 2 bomo izžrebali dva seta izdelkov za zaščito pred soncem Tropical Brown. Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumeriji Beauty World - podlagi za kopalno brisačo prejmeta Alenka Šalej, Kersnikova 21, Velenje, in Simeona Strahovnik, Pokopališka 1, Velenje. Ekskluzfvni pokrovitelj DROGGRIJG k PARUJNCRIJe v WORLD za zaščito pred soncem Tropical Brown0 Velen)*, Standard in Center Nova Sa Ici kl 11, tel.: 89157 91 Celje, Planet Tuï In Celelapark I Mariborska c. 11«. Ažkcrčcva c. 14, t«l.: 01/ 4M M «5 t«l.; 03/ 4«5 «1 IQ | www.nascas.com www.radiovelenje.com I Ml« I ULx Grilova domačija postaja turistično zanimiva Na dnevu odprtih vrat predstavili zeliščni vrt, vinograd in stare slovenske jedi, ki že tonejo v pozabo BojanaŠ pegel Vinska Gora, 19. junija - Grilova domačija na Janškovem selu v Vinski Gori je prava etnološka zakladnica. Po tem, ko je Mestna občina Velenje poskrbela za obnovo stare hiške in gospodarskega poslopja, domačija, kjer so še pred leti gnezdile le kače, postaja resnično zanimiva tudi za obiskovalce. Veliko vlogo bodo pri tem imeli domačini in člani društev, ki domačiji vračajo življenje s svojo marljivostjo in vedno širšo dejavnostjo. Turistično društvo Vinska Gora je skupaj s Turistično zvezo Velenje in Društvom zeliščaijev Velenje pripravilo dan odprtih vrat. V vročem petkovem popoldnevu se je na domačiji zbrala lepa množica ljudi, ki so z navdušenjem spremljali ogled zeliščnega vrta, vinograda in domačije v celoti. Predstavnice turističnih društev pa so se potrudile, da so mizo v etnološko-zgodo-vinski hiški založile s številnimi jedrni, ki so jih nekoč poznali prav na vsaki domačiji v Šaleški dolini, mnoge pa že tonejo v pozabo. Franc Špegel, ki je ne le aktiven član vinskogorskega turističnega druš tva, ampak tudi pred sed nik Turistične zveze Velenje, mi je o vlogi domačinov pri urejanju in novih vsebinah na Grilovi domačiji povedal: »Domačini si želimo, da damo domačiji življenje. Sami tega nikakor ne bi zmogli, sploh obnove ne. Sedaj pa je domačija obnovljena, septembra jo bomo tudi uradno odpili. Lansko leto smo člani TD Vinska Gora obnovili vinograd, kjer vzgajamo avtohtono sorto grozdja, letos pa pričakujemo tudi prvo trgatev in prve kapljice vina. Nabrali bomo tudi češplje, višje in drugo sadje, jeseni pa bomo že lahko postregli z okrasnimi steklenicami češpljevca, češ-njevca ...V posebnem prostoru na domačiji bomo uredili pisarno in majhno prodajalno s pridelki z domačije. Naslednje leto računamo, da bodo naši upokojenci uredili zelenjavni vrt, tu bodo aktivni tudi čebelarji. Krajani in sosedje smo ponosni, da je ta domačija postala tako zanimiva. Manjka le še parkirišče, da bodo lahko na obisk prišli tudi gostje z avtobusi. Zaenkrat bomo uredili začasnega, že naslednje leto pa naj bi na MO prevzel pred tremi meseci. Želim si, da zelišča in začimbnice predstavimo čim širšemu krogu ljudi. V društvu nas je 25 in lahko rečem, da se kar vsi trudimo, da urejamo zeliščni vrt. Trenutno je na njem okoli 80 zelišč, večina je poznana Predsednikd ruštva zeliščarjevZ vone Skrt Velenje poskrbeli, da uredijo »pravega« v Lipju, pod domačijo. »Zeliščarjin ismo zdravilci« Zeliščni vrt na Grilovi domačiji je prava paša za oči. Po tem, ko smo si ga ogledali in ugotovili, da člani Društva zeliščarjev Velenje resnično dobro skrbijo zanj, mi je predsednik društva Zvonko Skrt povedal: »Zeliščni vrt smo začeli urejati pred 12 leti. Herman Mast-nak, prejšnji predsednik društva, je skupaj s člani dobro zastavil delo. Potem je pri šlo do maj hne krize, sam pa sem vodenje društva Alojz Drev jes krbnik vinograda, ki bo letos prvič rodil. v naših krajih, le oman, kije zaščiten, smo »udomačili«. Letos si želijo svoje delo in moč zelišč približati Šalečanom tudi s predavanji v mestni knjižnici, pripravili bodo razstavo in izdali bilten, v katerem bodo opisali 40 zelišč in njihovo uporabo. »Mi nismo zdavilci, smo le ljubitelji narave, ki se družimo prostovoljno,« je ob koncu poudaril naš sogovornik. »P'ček« bo že rodil Vinograd se na Grilovi domačiji razteza pod 400 let starim pušpanom, kije zaščitni znak domačije. Ni velik, bo pa kmalu še večji. Poleg tega bodo letos v njem opravili prvo trgatev. Skrbnik vinograda Alojz Drev nam je povedal, da so sadike sorte »p'ček« dobili z obrezovanjem vinograda pri stari domačiji v kraju. »Dve leti smo »kluče« vzgajali na domačem vrtu, lani pa smo jih s pomočjo nekaterih občinskih svetnikov, ki so se odzvali vabilu, posadili sem, kjer sedaj nastaja pravi vinograd. Trta dobro raste, vsak trs ima že pet, šest groz dov, tako da bo letos simbolična trgatev. Vinograd bomo razširili še za 20 sadik in potem, ko bo vinograd polno rodil, bi lahko pridelali 200 litrov vina.« Izvedeli smo še, daje v vinogradu celo leto veliko dela, a če je to opravljeno dobro in skrbno, so tudi rezultati. Grozdje, ki ga vzgajajo, pa je menda boljše za vino kot za zobanje. Medo gledomz eliščnega vrta som nogiu gotavljali, dai majo nekatera od zelišč tudi doma. Vseh pan ikakor ne, saj jih na vrtuv zgajajo kar8 0. Članice turističnihd ruštev iz vsehk oncevV elenja so mizo vG rilovid omačijio bložile z dobrotami, ki jih ponekod še poznajo, drugje pa že tonejo v pozabo. Poroka 160 metrov pod zemljo V soboto, 27. junija, je v Muzeju premogovništva Slovenije, ki sodi v sklop Premogovnika Velenje, zgodil prav poseben dogodek, saj je v kapelici Sv. Barbare v Velenju potekala prva civilna poroka v zgodovini Muzeja in Premogovnika Velenje. Ob 14. uri sta si 160 metrov pod zemljo izrekla svoji zaobljubi nevesta Irma Fürst in Tadej Lah. V imenu Muzeja premogovništva Slovenije ju je pozdravil vodja muzeja Stojan Špegel, ki jima je ob tej priložnosti simbolično izročil zlati »markici« v spomin na ta slovesni dogodek - označeno marki-co namreč rudarji vzamejo s seboj v jamo in jo po vrnitvi vrnejo na evidenčno tablo prisotnosti, da se takoj vidi, če koga ni iz jame. V Muzeju premogovništva Slovenije so v Bergmandelčevem salonu poskrbeli tudi za pogostitev. Mladoporočencema je zaigral tudi Pihalni orkester Premogovnika Velenje.