Ps polti prejemati: za
•elo leto naprej 26 K — h pol .leta , 13 , - „ četrt, , 6,60, mesec , 2 ,20,
V ipravnlštvii prejemu: ca
•elo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , fatrt , , 6 , — „ mesec , 1B 70 „
Za p o 8 i 1 j a n j e na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in laaerats sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vrafiajo, nefrankovana pisma ne ▼sprejemajo.
Uredništvo je v Seme-nifkih ulicah St. 2,1., 17.
Iz haja vsak dan.izvzemti
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 139.
V Ljubljani, v petek 20. junija 1902.
Letnik XXX.
Eucharistia.
Mea caro est pro mundi vita,
V	soparni atmosferi našega javnega življenja je zavela kot hladilen, oživljajoč vetrič zadnja eneiklika sv. Očeta o evharistiji. Kdor hoče, da se dvigne, da oživi, da se prenovi — tu ima v besedah očeta narodov rešilno misel, oživljajočega duha.
V	naših časih se mnogo, morda še preveč govori o pomanjkanju idealov, o splošnem propadu višjih misli. Ni čuda: Le poglejmo okoli sebe! Tu surova Bila kapitalistične države podjarmlja junaški, za idejo svobode se boreči narod. Tam napolnjujejo javno ozračje prazna imena Chamberlain, Palizzolo, Muso-lino, Humbert, Panama, Hiilsner. Drugod zopet odmeva svet od malenkostnih borb, stavk, pravd, mandatov, deiravdaoij. In več, nego zaslužijo, dvigajo prahu politični orjaki »en miniature«, recimo Tavčar, Malovrh ... Človek bi se zgrudil v ponižanju in brez-upnosti, ako bi to bilo vse na svetu, med nami vse, vse in nič višjega.
K sreči živi v Vatikanu starček, eterična oseba med zemljo in med nebom, posredo-vavec med večno resnico in zemsko dvojbo. In od tam zajemamo svetlobe in luči, od tam dobivamo pojme o življenju, ki premagujejo smrt in ne poznajo časnih minljivosti.
Dante pravi nekje človeku: „ Vivere e ragione usare— Živi naj in rabi naj svojo pamet!" Da, pamet moramo rabiti, a človeški razum mora imeti višjo hrano, nego je zemeljsko blato, človeški razum je otrok božji. Pri Njem je njegova domovina, in če pretrga zvezo z Njim, blodi okoli nestalno in zmotno, nezadovoljen, neutešen, vedno žejen, samega sebe uničujoč v brezupnih poizkusih. »Nomen habes quod vivus et mortuus es — Tvoje ime je, da si živ in mrtev« pravi »Skrivno razodetje.« Živ si, če si z Bogom, mrtev si, če se ločiš od Njega.
V	svojih enciklikah se ozira Leon XIII. na te množice mrtvih. On jih kliče k življenju. In najjasnejše, najsvežejše doni njegov glas, ko jih vabi k zakramentu življenja v imenu Jezusovem, ki uči: »Mea
caro est pro mundi vita — Moje meso je za življenje sveta«.
Ideale življenja je sveta cerkev izrazila v treh bogoslovnih krepostih: Vera, upanje, ljubezen. Kar človek veruje, kar upa, kar ljubi — v tem je njegovo življenje, v tem je ves človek. In v tem je tudi rešitev človeka, da se da tem trem nujnim potrebam njegovega bitja predmet, ki je vreden nesmrtnega duha. In drugega ni, kakor je Bog. Človeška vera, človeško upanje, človeška ljubezen — to troje se naj povzdigne v kraljestvo resnice, dobrote in lepote — in človeštvo je rešeno. Pravica zmaguje in novo življenje klije iz razvalin. To je skrivnost, ki edina more razsvetliti temo in dati življenja človeka vredno vsebino.
Bog sam je oni vzor, ki nasituje po neskončnosti hrepenečo našo dušo. Saj ga ni človeka, ki ne bi vsaj včasih, morda le v tišini samotne noči al.i strt od nesrečnih udarcev, dvigal pogledov kvišku in zdihoval: Oče naš, kateri si v nebesih . . .
Pa obdani smo na vseh straneh od materije in naše delovanje se prši v tisočere nizke, svetne opravke. Naš pogled vidi le telesno, naše čustvo uživa le čutno, in naš razum leta nestalno od malenkosti do malenkosti in se le redko povzpne v višave večne svetlobe. Predaleč nam je Bog v svoji absolutni popolnosti, nam, ki moremo poj-miti le to, kar je končno, kar je nepopolno in minljivo.
Zato se nas je usmilil in je prišel med nas. Učlovečil se je: stopil je med nas, ko je vzel na se našo naravo, da more med nami bivati, med nami trpeti, da še več: da za nas živi, za nas trpi, in — kot človek med ljudmi umrje.
Bilo je moralno potrebno, da se je to zgodilo. Ta skrivnost svete vere nas je rešila, da ne molimo lesa in kamna, da ne morimo otrok, da niBmo sužnji tiranov, da spoštujemo zakonsko zvezo, da ljubimo revnega trpina, da snujemo organizacije, katerih namen ni divja gospodstvaželjnost, ampak skrb za javni blagor.
On je šel v nebo. A ni nas ostavil, ostal je med nami, da nas vedno krepi, vedno oživlja, vedno vodi in prenavlja. Ostal
je pri nas v zakramentu ljubezni in življenja. Kjerkoli ga sprejemajo in časte, tam se rodi v dušah oni nepremagljivi duh, ki je na razvalinah starega poganstva ustvaril novo, živo kulturo, katere niso mogli utopiti potoki mučeniške krvi in pojavi barbarskega nasilja. In ta duh prenavlja tudi novo dobo, ji daje nove ideje, pospešuje napredek, blaži nasprotja in rodi vse vire ljudske sreče in družabnega blagostanja.
To je b o c i a 1 n i p o m e n e v h a -r i b t i j e. In papež Leon XIII. v najnovejši enoikliki kliče narode k češčenju tega zakramenta, v katerem se najlepše, najbolj žareče in vroče kaže neskončni vir božje ljubezni. Sveti oče z besedami, ki dihajo veselo poročilo nadangelovo, oznanja svetu, kako blizu mu je Rešitelj, Voditelj, Gospod in Kralj. Vabi ga k Njemu, kliče ga k na-sledovanju Onega, ki je svet premagal.
Da, prav ima sveti Oče, ko nam kaže, kje morejo naša bolna srca najti ono, kar naj napolnjuje njihovo vero, kar naj uteši njihovo upanje, kar naj v čistem plamenu brani njihovo ljubezen. Daje nam skrivnostni kruh, ki nas brani za večno življenje in nam sladi zemsko bivanje.
Glejte najvišji ideal! Ideal, ki Bega v večnost, da daje hrano in moč vsem pravim, svetnim, zemskim vzorom!
Po navodilu svetega Očeta se vrši pri nas versko in socialno probujenje in vstajenje. Enciklike o socialnem vprašanju so vzbudile pri nas gospodarsko organizacijo. Enciklike o političnih vprašanjih so nam precizirale pojme svobode, pravice, drž. oblasti. Enciklike o krščanski izobrazbi so nam pokazale pot v šolstvu, znanosti, umetnosti. Šli smo za njim, in reči moramo: Bile bo besede življenja, ki smo jihsluŠali.
In zdaj nam kaže vir, iz katerega naj zajemljemo tolažbe v bridkostih, pogum v boju, nado v trpljenju in vztrajnost v delu: Vabi nas k evharistiji, podaje nam angelsko jed, in oni, ki jo uživa, bo imel življenje in ne bo umrl vekomaj.
Glejte: toje bistvo tega, kar imenujete »klerikalizem«! To so ideali, za katere se bori naš višji pastir!
Slovensko ljudstvo jih razume in v njih iz-poslovanju vidi poroštvo za svojo bodočnost!
0 gosposki zbornici.
Gosposka zbornica, ki ima danes zadnjo sejo v tem zasedanju in bo rešila razne osnove in predloge, ki so jih v zadnjih dneh obdelali v poslanski zbornici in glede katerih vlada želi, da so rešene, je bila minule dni silno nejevoljna na poslansko zbornico, če .se je namreč v večini strinjala z izjavo kneza Auersperga. Ta mož je namreč danes teden ugovarjal temu, da poslanska zbornica tako pritiska na gosposko in jo sili, da takoj in v smislu njenih sklepov reši gotove predloge. K temu pripominja »Informacija«: Gosposka zbornica prav stori, če se napram takim nedostojnim zahtevam opira na svojo dobro pravo in začasno izjavi, da se ne pusti terorizirati. Gosposka zbornica duševno in moralno visoko kot zvonik nadkriljuje posla- sko in prebivalstvo opravičeno želi, da si gosposka zbornica skrbno čuva svojo samostojnost — — Hm I
Saški kralj Albert f.
Sinoči nekaj minut po 8. uri je umrl na svojem gradu Sybillenort pri Draždanih saški kralj Albert za boleznijo, ki mu je že minulo jesen pretila pretrgati nit življenja. Umrli kralj je bil rojen 23 aprila 1828 kot sin tedanjega princa in poznejšega kralja Ivana in bavarske princezinje Amalije v Draždanih. Ze v zibelki je bil imenovan imejiteljem 1. pehotnega polka, v armado pa je stopil 24. okt. 1843. V 1. 1849, ko je moral prekiniti študije na bonskem vseučilišču, so je aktivno udeležil vojske proti Dancem. Po smrti kralja Friderika Avgusta je postal prestolonaslednik in kot tak prevzel predsedstvo v držav, svetu. Aktivno se je udeleževal razprav v prvi zbornici. Po smrti svojega očeta kralja Ivana dne 29. okt. 1873 je prevzel vlado saksonskega kraljestva. Naši monarhiji, posebno pa našemu cesarju je bil umrli kralj velik prijatelj, radi česar se naš cesar tudi udeleži njegovega pogreba.
Nasledoval mu bo brat princ Jurij, drugi sin kralja Ivana, rojen 8. avg. 1832,
LISTEK.
Spomini na sv. deželo.
PiSe Ivan Knific.
IX.
Pri Božjem Grobu.
Cerkev Božjega Groba je prostorna, pa ne enotna stavba. Pobožni verniki so hoteli vse one svete kraje, katere omenja sveto pismo ali pa jih staro ustno izročilo zaznamuje kot kraje, kjer je bil naš Izveličar križan in je vstal od Bmrti, vse te kraje bo hoteli verniki spraviti pod eno streho, v eno cerkev. Odtod si razlagamo njeno razsežnost. Razven tega so različne verske ločine tekom časa prizidale k prvotni cerkvi različne kapele, večje in manjše; tako je cer kev Božjega Groba izgubila svojo enotnost.
Ko smo vstopili v cerkev in prešli turško stražo, zagledamo pred seboj na tleh dolgo in široko mramorno ploščo. Okrog nje stoje visoki svečniki, nad njo visi veliko svetilnio. Romarji kleče zraven plošče in poljubujejo rdečkasti kamen. To je namreč ona plošča, na katero bo (po starem ustnem izročilu) položili mrtvo telo Kristovo in ga
mazilili.
Ne daleč od nje se kaže ograjen prostor, kjer bo stale pobožne žene, med tem ko je Nikodem mazilil Izveličarja. (Janez 19, 39.)
Pri tej plošči smo na razpotju. Ce se obrnemo na levo, pridemo h kapeli Božjega Groba; če se obrnemo na desno in stopimo po precej visokih stopnicah navzgor, pridemo na Kal varijo. Oglejmo si pred vsem Božji Grob, ki stoji takorekoč sredi prave cerkve.
Visoka kupola se dviguje nad nami. Prišli smo v velik okrogel prostor, ki je krog in krog ograjen s kapelicami, zakristijami itd. Sredi tega prostora pa stoji prava kapela Božjega Groba. Cetverooglata je, sezidana v baročnem slogu. Bogato je okrašena ne samo od znotraj, ampak tudi od zunaj. Pred vhodom stoje veliki srebrni in zlati svečniki; pozlačene podobe so obešene po steni.
Kapela sama sestoji iz dveh delov: male predkapele in še manjše grobne kapele. Sredi predkapele stoji četverooglat kamen, baje oni, ki ga je angelj odvalil od groba, in na katerem je sedel, ko so prišle žene k grobu. (Mat. 28, 2.) Ta predkapela
ima prostora za kakih deset ljudi. Izpod stropa visi nekaj velikih svetilnic.
Zelo ozka in nizka vrata vodijo v grobno kapelo samo. Ozka so tako, da more le ena oseba iti skozi nje; visoka so pa samo dober meter, - tako da se moraš globoko prikloniti, če hočeš vstopiti v grobno kapelo.
Le ta je še mnogo manjša kot predkapela; prostora ima k večjemu za štiri osebe. Ob steni kapele se kaže grob našega Izveličarja. Visok je 1 meter, pokrit z mramorno ploščo. Nad njim visi 43 svetilnic, ki bo leskečejo zlata in srebra. Katolikom, Grkom in Armencem jih pripada po 13, Koptom pa 4. Lepa podoba na steni nam kaže od smrti vstalega OdreSenika. Vedno čuva kapelo kak duhovnik, navadno grški. Verniki pa kleče pred grobom, molijo in poljubujejo kame lito ploščo.
Si licet parva componere magnis, če si kdo hoče predstavljati kapelo Božjega groba, naj omenim, da je po velikosti in obliki na las podobna oni kapelici v Štepanji vasi pod Ljubljano. Seveda se jeruzalemska z le-to po krasoti in lepoti niti primerjati ne da.
Kapela Božjega Groba pripada skupno katolikom, Grkom in Armencem. Vsi drugi
prostori in oltarji v cerkvi so strogo ločeni, le pri Božjem Grobu opravljajo Blužbo božjo vse tri verske ločine. Cerkev in kapela Božjega Groba Be odpreta, če se ne motim, o polnoči. Do treh zjutraj jo imajo v posesti Armenci, od treh do sedmih mašujejo v njej katoliški duhovniki, ob sedmih pa jo prevzamejo Grki. Tudi tovariš Poljak in jaz sva bila toliko srečna, da sva maševala v tej kapelici, in sicer jaz ob pol petib, tovariš pa ob petih zjutraj.
Kapeli Božjega Groba naspr^M stoji takozvani »katolikon«, ki tvori takorekoč cerkev samo za se. Katolikon je grška cerkev, bogato okraSena z zlatom in srebrom, in je sezidana na mestu, kjer je njega dni stal vrt Jožefa Arimatejca.
Okrog kapele Božjega Groba in katoli-kona je sezidanih še veliko število kapelic in oltarjev, izmed katerih nas vsak spominja na kako svetopisemsko osebo ali dogodbo. Kaže se n. pr. kraj, kjer sta bila pokopana Nikodem in Jožef Arimatejski, kakor tudi kraj, kjer se je po vstajenju Gospod prikazal Svoji Materi in Mariji Magdaleni. Ena kapela je pesvečena rimskemu stotniku Sv. Longinu, druga je posvečena »razdelitvi Kri-Etovih ohladil«, tretja »trnjevemu kronanju«
ki je poročen s portugalsko infantinjo Marijo Ano.
Novi nemiri na bolgarski meji.
Is Plovdiva dohajajo v zadnjem času pogostoma poročila o napadu bolgarskih mejnih čet od strani turških vojnih oddelkov in roparskih tolp. En tak napad se je posebno pojavil dne 14. t. m. Poveljstvo v Plovdivu je sredi noči prejelo brzojavno obvestilo, da so turški vojaki v velikem Številu prodrli iz Makedonije v bolgarsko zemljo in pregnali dve bolgarski straži z majhnih pozicij. Na to obvestilo sta odšli iz Plovdiva takoj dve stotniji vojakov, katerima se je po daljšem trudu posrečilo zapoditi nazaj neljubega gOBta. Seveda se bodo tudi nadalje dogajali enaki dogodki, ker se od turške strani ničesar ne stori, da bi se preprečili mejni prepiri.
Verifikacija francoskih volitev.
V francoski poslanski zbornici se je te dni pričel razgovor o potrditvi posamnih mandatov. Kajpada se je vnel tem povodom silovit boj mej desnico in levioo. Slo se je doslej za mandat desničarja Sy ve to na, ki je prodrl v Parizu proti Mesureurju. Udrihalo Be je kajpada najbolj po »Lique do la patria frangiise«, ki se jej je očitalo, da je z nepoštenimi, domovino izdajskimi sredstvi pripomogla kandidatom do izvolitve. Specielno Syvetonu so očitali, da je njegova izvolitev stala 600.000 frankov. Najbolj je divjal socialist Berteaux. Odgovarjala sta kričačem grof Dion in poslanec 6yveton, a večina ju je prevpila in nista mogla priti do besede, s 328 proti 64 glasovom je bil nato sprejet predlog Berteauxa, naj zbornica izreče grajo delovanju domoljubne lige. Proti bo torej glasovali le najožji somišljeniki. Nadalje je bil z 278 proti 244 glasovom sprejet predlog, naj se proti izvolitvi poslanca Syvetona uvede preiskava. Iz tega glasovanja Be razvidi, da vlada s svojo večino lahko pomete iz zbornice vse neljube jej poslance. To glasovanje je bilo še le začetek »čiščenja« francoske zbornice.
Iz brzojavk.
Bolgarski knez Ferdinand je včeraj odpotoval iz Kijeva v Belgrad. — Ogrsko črno vojsko oborože z repetirkami. Dotični načrt je včeraj sprejela večina ogrske poslanske zbornice. — Nemčija in Turčija. Poseben sultanov odlok dovoljuje državno priznanje vsem nemškim učnim zavodom v Turčiji. — 18.400 Burov je doslej odložilo orožje. — Nemški cesar na Po-znanjskem. Za obisk cesarja Viljema na Poznanjskem delajo obširne varnostne priprave. — Tržaški namestnik odstopi? V poslanski zbornici se je v zadnjih dneh širila veBt, da v kratkem odstopi tržaški nam. Goess. Vest pa se morda potrdi šele v nekaj mesecih. — Poročilo o tiskovnem zakonu dobi v zbornici bržkone poslanec Sylvester. — Pruska poslanska zbornica je odgodila zasedanje do jeseni.
Prodiranje zadružne misli na Notranjskem.
Z Gor nad Idrijo, 16. jun.
Včerajšnje zborovanje povodom otvoritve Rajfajznove posojilnice na Gorah nam je zopet pokazalo, kako krepko se je zadelo naše ljudstvo zanimati ;.a izboljšanje svojega položaja in kako globoko že je segla zadružna misel tudi v slojeve kmečkega ljudstva.
Takoj po popoludanski službi boiji zbralo se je pred župniščem do 400 ljudstva k zborovanju, katero se je pričelo na prostem ob 3. uri
C. g. iupnik A. Hribar na Gorah je vznesenimi besedami pozdravil navzoče zbo-rovalce ter predlagal, da se izvoli predsednikom zborovanja č. g. katehet Fr. O s w a 1 d iz Idrije. Zapisnikarjem je bil izvoljen gosp. Jos. Novak is Idrije. Enoglasno predsed nikom izvoljeni g. Oavvald otvori na to shod ter da besedo č. g. profesorju in poslancu dr. Iv. Ev. K r e k u iz Ljubljane, 'ki takoj povzame besedo:
Dandanes se po vseh deželah razširja zadružništvo, ustanavljajo se razne obrtnijske zadruge, konsumna in kmetijska društva ter hranilnice. Drugodi deielni zbori podpirajo zadružniško gibanje, oso-bito Rajfajznove posojilnice, pri nas pa se to ne dela, ker gospodarijo liberalci. Vzrok, da se ustanavljajo Rajfajznovke, je pomanj kanje denarja, osobito med kmetskim ljudstvom. V prejšnjih časih, ko je kmet desetino odrajtoval v prirodninah, ni potreboval toliko denarja, kajti pridelal je za svojo potrebo toliko, da je pošteno izhajal, drugih potreb pa ni poznal. A prišel je novi čas, prometna sredstva so se spremenila, spremenil se je način izdelovanja po strojih v tovarnah in kar je kmet preje sam užival, mora prodati; zase pa kupuje, da davke plačuje in ker mnogokrat ravno nima de narja na razpolago, mora gledati, da ga dobi. Preje je vedel, koliko mora pridelati, da preživi sebe in družino in odrajta desetino, a danes mora intenzivneje delati ter gledati, da kolikor mogoče več pridela ter iz svojega posestva več dobička dobi. — Svoje pridelke pa ne more preje v denar spraviti, predno jih ne spravi b polja, iz njive, gozda itd, tedaj še le ob žetvi. Denar pa potrebuje vsaki dan, ker se mu je premenil z novim časom tudi način življenja. In v takem položaju ga čestokrat dobe oderuhi, pravcate hijene v človeški podobi, v roke in ga ogulijo do kosti, ker mu brez vsake) potrebe posojujejo denarja, da na zadnjo ne more vračevati dolgov in slednjič pride grunt na boben. Posledica takega brezvestnega ravnanja so prodane kmetije, razkosanje posestva in beraška palica za kmete.
Kako je pa mogoče kmetu pomagati? — Samo združevanje ga bo rešilo! — Radi tega rodoljubi ustanavljajo zadruge in posojilnico, da kmet dobi v potrebi denar na male obresti na posodo.
Kakšni reveži so bili še ne pred dolgimi leti na Krasu, navedel bi lahko tukaj kar po vrsti vas za vaBjo. Vse je bilo v krempljih bogatih botegarjev. Ljudstvo ni imelo poguma, da bi se bilo vzdignilo in izboljšalo svoje razmere. Celo leto so nosili ti reveži svojim izsesalcem zdaj mleko, maslo, volno, krompir, žito in druge pridelke, a pri tem so vedno bolj lezli v dolgove, a bote-garji pa bogatili. — Žalostno je bilo gledati to ljudstvo, ki se niti ni upalo glave po koncu nositi. — A sedaj, po malih letih, ko bo se ustanovile mej njimi posojilnice, ustanovila mlekarne, konsumna in kmetijska društva, a sedaj, pravim, bi jih videli, kako na novo oživljeni bo ti preje tako uničeni ljudje. — Vprašal sem jih dosti izmed njih in odgovorili so mi: hvala Bogu, še par let, pa ne bom imel niti krajcarja več dolga na svojem posestvu; odkar smo ustanovili posojilnico, ustanovili mlekarno itd., lezemo iz dolgov in smo na boljšem.
Hranilnice pa povsodi tudi napredujejo a tudi kmetje pri tem ne nazadujejo, ker jih je ravno zadružna misel povzdignila do večjega spoštovanja do samega sebe in do ljubezni do svojega stanu. Posojilnice po Rajfajznovem načinu ne delajo za lasten dobiček, ter posodijo le toliko, kolikor in kadar je treba. Ljudje, ki denar dajejo in jemljejo, se Bpoznavajo, dobijo večje zaupanje eden do druzega. Pri Rajfajznovkah tudi ne treba intabulirati dolga, ker tisto zapisovanje v knjigah nima dobrega vpliva na kmečko ljudstvo. — Tukaj stoji sosed soBedu dober. Nasprotnikov Beveda imajo Rajfajznovke vse polno, največ jih je pa med njimi iz notarskega in advokatskega Btanu, ker se jim prikračuje dobiček radi tega, ker odborniki posojilnice vse to sami opravljajo brez kakega plačila.
Iz vsega tega, kar sem navedel, lahko izprevidite, da so posojilnice, osobito pa Rajfajznovke dobre zadruge, ustanovljene kmetu v pomoč ter želim, da se tudi vi krepko poprimete združevanja.
Nato se zahvali predsednik shoda gospodu govorniku za lepe besede ter po-vdarja, da ravno mir na shodu pričuje, da je govornik vsem iz Brca govoril. Upam,
pravi, da tudi tukaj pričnete za svetom iti. Povsodi se vse združuje, zakaj bi ravno naš kmet ne iskal te pomoči.
Č. g. župnik A. Hribar pravi nato, da ni iz strankarskih namenov pričel ustanavljati posojilnice, ampak zgolj iz potrebe. Začel je kot prijatelj kmeta, saj je on sam kmečki sin in pozna žulje, ki žulijo kmeta nogo. Res, da zadolžitve ni vedno kmet sam kriv, krive pač so druge razmere. In ravno radi tega mu moramo pomagati in ravno z združevanjem se mu bo pomagalo. Vabi tudi kmete, da v obilnem številu novi posojilnici pristopijo.
Potem nastopi socialist gosp. Fr. R i -n a 1 d o , vodja kona. društva v Idriji, ter približno Bledeče govori: Dandanes se vse združuje. Združujejo Be delavci, obrtniki, tovarnarji, visoka gospoda, združujejo se celo države v svrho obrambe. Simo kmet do danes ni imel misli združevanja, radi tega je propadal.
Leta 1894 je prišlo 14.685 kmetij na boben. Res, sicer posojilnice in konsumi ne bodo vseh rešili, ker posamezni kmetje bodo še vedno propadali. A treba je, da država kaj zanje stori. A dobro je vse enako, da se združujejo ter borijo proti vsakemu kapitalizmu, proti izkoriščevanju. Dalje je potreba, da se ljudstvo izobražuje, da ne bo slepo hodilo po starih potih, ampak samo si pomagalo do izboljšanja svojih razmer. Davkov in doklad ne bodo hraniluice zmanjševale. Davki tarejo kmeta. Seveda, ako se izvolijo taki zastopniki kmečkega ljudstva, ki v zbornicah glasujejo za vedno večje obdavčevanje ljudstva, potem ni čuda, da si kmet ne opomore.
Na to odgovarja g. dr. K r e k, da ga veseli, da je g. Rinaldo tako taktno govoril ter prav nič ne napadal osebnosti. Ako bodo socijalisti objektivno brez vsakega nepotrebnega strankarskega napada hodili s kršč. stranko v gospodarskih Btvareh, nastopili bodo gotovo boljši časi za ljudstvo. Duhovnikom ni mar, da bi vladali ljudstvo; kadar bode isto strokovno zjedinjeno in organizirano, šel bode duhovnik zopet v cerkev k svojemu poklicu. Razni privilegiji raznih stanov naj bodo ovrženi, in boljše bode na svetu. Socijalisti naj ne žalijo verskega na-ziranja naroda in mir bo. Protestira, da bi se imenoval katoliški kapitalizem. — Za posamezne osebe ni cerkev odgovorna. Glejte katekizem, evangelij, kanonično pravo, potem sodite, kaj je cerkev in kako uči. Tudi mi smo za podržavljenje velikih proizvajalnih naprav, ki služijo skupnemu javnemu blagru. Naj nas ne vodi strast sebičnosti, ampak ljubezen do ljudstva in do pravice. Glejmo, kaj nas druži, in ne, kaj nas loči.
Temu govoru replicira g. Rinaldo, da duhovniki ne morejo ljudstvu pomagati, ker niso prosti, ampak so pod policijskim nadzorstvom. Radi tega je pravo načelo so-cijalistov, da bodi vera privatna stvar. Tudi g. predgovornik je proti soc. organizaciji, ker je govoril in glasoval proti soc. organizaciji železničarjev. In to kaže, da g. pred-govorniku ni veliko na tem, da bi se ljudstvo organiziralo.
Nato duplicira gosp. dr. K r e k , da je res, da je govoril in glasoval proti organizaciji železničarjev, ker je obsojal to, da se v Ljubljani ni govorilo na shodih železni čarjev o strokovnih organizacijskih potrebah, ampak v obče le zabavljalo proti farjem in veri. Veseli ga pa, da smo danes v tako lepem sporazumu razpravljali o tako važnih stvareh ter se lepo pomenili vsaj na onem polju, namreč gospodarskem, na katerem je mogoče, da se zjedinimo. Ob koncu svojega govora želi, da bi se večkrat še tako stvarno razgovarjali.
H sklepu g. predsednik O s w a 1 d navzoče lepo zahvali za mirno stvarno zborovanje in obilno vdeležbo ter želi, naj bi se nova hranilnica krepko razcvitala in kmetu do boljše prihodnosti pripomogla.
Škofjeloški vodovod.
Vodovod v Škofji Loki splošno napreduje. Le na nekaterih krajih ovirajo polaganje cevi velike skale, katerim morejo pomagati le z dinamitom. Oudno je pa, da se širijo po Loki o vodovodu razni glasovi. Ti se glase, da vodovodno društvo menda precej hudo »cvirna«, da bi ogromno breme, ki jo čaka, rado preložilo s svojih ram na občinska pleča.
Da bi občina imela svoj vodovod, če bi bilo vode v resnici treba, temu ne more noben pameten človek ugovarjati, a v slučaju, kakoršnega imamo pred seboj, je treba nekoliko prevdariti. Ali je vodovod v resnici potreben, tega ne razpravljamo, čeprav je dve tretjini prebivalstva mnenja, da ni neobhodno potreben. Ce ga pa vkljub temu hoče občina imeti, ko ni absolutno potreben, bi pač morala paziti na to, da je voda izvrstna ali vsaj boljša, kakor je sedaj v mestnih vodnjakih, ki so primeroma dobri, nekateri pa zelo dobri. Ali pa je voda, ki bo tekla Bedaj v mesto, dobra? O tem so vsi brez malih izjem ene misli, da je prav male vrednosti in so sedanje mestne vode boljše. Ljudje, ki Btanujejo v bližini studenca, in bližnji gorjanci poznajo vodo že
dolgo let, pa vsak trdi, da voda ni dobra. Res pravi sicer analiza, da je voda zdrava, a s tem ša ni rečeno, da je tudi dobra. Poleg tega se pa ta studeneo, is katerega bo tekla voda v meato, po leti precej usufii, in bo mestu primanjkovalo vode.
In ta vodovod naj mestna občina prevzame? V marsičem se je škofjeloška mestna občina že prehitro izrekla in odločila, sedaj se ie marsikdo kesa, sedaj naj se pa' še tukaj ! Razsodnosti je treba, treznega premi-sleka! Ali bi ne bilo zelo modro, prepričati se, če bo res dosti vode in če je res dobra, in potem še le morda vodovod prevzeti? Naj se varujejo mestni očetje, da ne bodo s prstom kazali za njimi, kakor kažejo še sedaj na nekatere že v grobu počivajoče, ki so bili krivi, da Loka nima železnice?
Izpred sodišča.
Kako ie tnarelar spoznal svojega napadalca. Potujoči marelar Žagar si je v Zg. Berniku v Bosičevi gostilni privoščil frakeljček žganja »za večerjo«. Fantje bo marelarja dražili, marelar si je pa na jezo privoščil Se en frakeljček. Ta frakeljček ga je skoro gotovo toliko pogrel, da je rekel katero preveč in fantje so mu nakrat pričeli bliskoma polagati svoje pesti in palice po hrbtu. O vsem tem prizoru ve, da so se fantje »nekaj ongavili«, potem pa udarili po njem in da bo ga le »gospod žandar ohranili pri življenju.« Razume se, da bo fantje dobili za to primerne kazni. Vsi razven enega so se zadovoljili, le A I e š J e n k o , ki je dobil 24 ur zapora, mislil je, da se mu posreči zbjti še teh 24 ur in se je pritožil. Marelar Žagar je torej moral pred dtželno Bodišče Se enkrat prisezati, da Aleš Jenko pri stvari ni popolnoma nedolžen. »Ali imate sovraštvo do Jenkota,« vprašal je sodnik marelarja. »O tisi' pa!« je hitro odgovoril marelar in poslal srdit pogled na Jenkota. »Zakaj pa?« poizvedoval je sodnik. »Zato ker me je natepel,« utemeljeval je marelar. Marelar je kljub tej jezi prisegel, ker je prej zagotovil, da krivo pričal ne bo. *Nej pa še jaz prisežem,« menil je Jenko, ko je Žagar vzdignil tri prste k prisegi, in stopil je hitro ob Žagarjevo stran. Sluga ga je prijel in posadil nazaj na klop. Nato je Žagar pričel praviti žalostno povest o plesu fantovskih pesti po njegovm hrbtu. »Tale me je lOkrat bušknil!« izrekel se je o nedolžnosti Jenkc-tovi. .Jaz imam zunaj priče, ki niso videle, da sem ga!" „To tudi jaz lahko potrdim," dejal je predsednik sodnega dvora gospod Scbneditz, »jaz Vas tudi nisem videl, da ste ga.« Žagar je moral še natančno utemeljevati, da ga je res Jenko tepel. Fantje so ga tepli precej v temi, zato je malo čudno, da bi tuji marelar Jenkota poznal. Pa tudi ta dvom je marelar sodnikom hitro razpršil. »Pa sem ga le poznal, zato ker je bil najbolj debel!« rekel je marelar. Jenkctu pa marelar še ni tako sape zaprl, kakor je mislil. »Eden je bil Se bolj debel, tisti ga je, sedaj pa mene sodi!« hitel je Jenko. Tekom obravnave se izve, da je tisti, ki je „še bolj debel" v — Ameriki. Sodniki so vrjeli marelarju in pritožbo Jenkotovo so odbili. Jenko bo sedel 24 ur, a tolažbo ima, da v tem času ne bo shujšal in ne bo izgubil svoje debelosti, ki ga je spravila ▼ zapor. Marelar je zmagonosno odšel. Priporočali bi mu, da se sedaj iznebi „vse jeze," ker jeza „dol nese." Tako naposled tudi marelar v lepi zadovoljnosti postane konečno debel in vsa afera bode imela — „najlepši« zaključek.
Deželni zbor kranjski.
Dnevni red 2 seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 2 1. junija 1902 ob 10. uri dopoldne.
1. Branje zapisnika 1. deželnozborske seje dne 30. decembra 1901. 2. Obljuba novoizvoljenega deželnega poslanca. 3. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 4. Volitev finančnega odseka 12 članov. 5. Volitev upravnega odseka 12 članov. 6. Volitav ve-rifikacijskega odseka 7 članov. 7. Volitev odseka za letno poročilo 9 članov. 8. Poročilo o delovanju deželnega odbora za dobo od 1. oktobra 1900 do konca septemhra 1901. 9. Poročilo deželnega odbora, s kate rim be predlaga računski sklep učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1900. 10. Poročilo, s katerim se predlaga računski sklep normalnoSolskega zaklada za 1. 1900. 11. Poročilo, s katerim se vnovič predlaga načrt realčnega zakona za Kranjsko. 12. Poročilo, s katerim se predlagajo računski sklepi ustanovnih zakladov za leto 1900 in proračun za leto 1903. 13. Poročilo o zavarovanju življenja in starostnih rent. 14, Poročilo, s katerim se predlaga računski sklep deželnega posojilnega zaklada za 1. 1900 in proračun za I. 1902. 15. Poročilo, s katerim se predlaga računski sklep deželnokulturnega zaklada za 1. 1900 in proračun za 1. 1902. 16. Poročilo o vpeljavi šolskih tečajev za odrasle ljudi. 17. Proračun učiteljskega pokojninskega zaklacU. za leto 1902. 1.8. Poročilo, b katerim se predlaga računski, sklep zaklada prisilne delavnice za 1. lj?00 inpio-
itd. Skratka: vsak kraj v cerkvi nas spominja na kako osebo ali dogodbo iz Kri-stovega trpljenja.
Stopimo še nekoliko pod zemljo. Temne stopnice vodijo h kapelicama sv. Helene in Najdenja sv. Križa. Prva je last Armencev in je posvečena cesarici sv. Heleni, ki je v teh prostorih našla pravi križ Gospodov. Druga kapelica pa je katoliška in leži Se nekoliko niže kot armenska. Na tlaku je zaznamovano meBto, kjer so našli sv. križ.
Ko sva ne mudila v tej kapelici, je prišla po stopnicah večja družba ruskih romarjev. Da bi jih bili videli, kako so b častjo in spoštovanjem poljubovali ono znamenje na tlaku! Bradat možak se oglasi in prične peti lepo pesem o bv. križu ; drugi pritegnejo; krasno četveroglaano petje je odmevalo po kapelici.
Večkrat sem že premišljeval, zakaj so ravno slovanske pesmi tako lepe in mile, mnogo lepše in milejše kot pa n. pr. germanske. Razvozlal sem si vprašanje tako le: Kakor n. pr. pri Germanih prevladuje razum, tako pri Slovanih prevladuje srce. Vsa svoja čustva pa Slovan izliva v pesmi, in zato njegovo pesmi tako milo done, ker prihajajo naravnost iz srca. (Dalje prih.)
račun za 1 1902. 19. Poročilo, s katerim se predlagata računska sklepa kmetijske šole na Grmu in o šoli o gospodarstvu za leto 1900 z imovinskima razkazoma o uspehih gospodarskih panog. 20. Poročilo, s katerim ee predlaga računski sklep muzejskega zaklada ta I. 1900 in proračun za 1. 1902. 21. Poročilo, s katerim se predlagajo računski eklepi bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdeniškega zaklada za I. 1900 in raz-kazi imovine teh zakladov koncem 1. 1900.
22.	Poročilo, s katerim se predlaga računski sklep pokojninskega zaklada deželnih usluž-benoev za 1. 1900 in proračun za 1. 1902.
23.	Poročilo o dovolitvi deželnega prispevka za uravnavo Save med Kresnicami in Ver-nekom. 24. Poročilo, b katerim se predlaga računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železn;o za 1. 1900 in razknz imovine tega zaklada koncem leta 1900. 25. Poročilo, s katerim se predUga načrt zakona o šolskem donesku od nepremične imovine, ležeče na Kranjskem, toda spadajoče k za puščini, razpravljanj zunaj Kranjske. 26. Poročilo, s katerim se predlaga proračun kranjske kmet jske šole na Grmu za 1. 1902. 27. Poročilo o pospeševanju vinarstva in sadjarstva na Kranjskem v leto 1901. 28. Poročilo, s katerim se predlaga proračun normalno šolskega zaklada za leto 1902. 29. Poročilo o uravnavi Kamniške Bistrice od Domžal do tje, kjer se izteka v reko Savo. 30. Poročilo, s katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada in razkaz imovine za leto 1900. 31. Poročilo o sestavi programa za uravnave rek in zagradbe hudournikov, ki se imajo izvršiti na Kranjskem, kakor tudi za napravo vodovodov in drugo preskrbovanje z vodo. 32. Pore čilo, s katerim se predlože proračuni bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdeniškega zaklada za leto 1902. 33. Poročilo o volitvi deželnega poslanca iz kurije trgovinske in obrtne zbornice. 34. Poročilo glede deželne podpore za meščansko šolo v Krškem. 35. Poročilo, s katerim se predloži računski sklep gledališkega zaklada za leto 1900 in proračun za leto 1902. 36. Poročilo o ustanovitvi kmetijske šole za Gorenjsko. 37. Po ročilo glede ustanovitve zakona o postavljanji mejnikov in pregledovanji občinskih in lastninskih meja, pri zemljiščih.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. junija.
. Vladanje našega cesarja. Z današnjim dnem dopolni cesar Franc Jožef 53 let in 199 dni svoje vlade, torej najdaljšo dobo mej vsemi 21. vladarji habsburške dinastije. — Tudi slovenski narod se raduje ob tem redkem dogodku, želeč, da bi Bog še mnogo let ohranil Avstriji in njenim narodom ljubljenega vladarja!
Poštene polemike pri »Slov. Nar.« pač nismo iskali, ali v 137. številki z dne 18. junija t. 1. prekosil je plemeniti ta list celo Bamega sebe v nelojalnem denuncira-nju nasprotnikovega umovanja. Obrnivši se namreč proti v »Slovencu« prijavljenemu končnemu članku »Polipi in — dobrote« zdihuje s evetohlinskim obrazom: »Ce je kaj obžalovati, moramo iz srca cbžalovati.. rustikalne napade .... pred vsem na blagega (scil. novomeškega) gospoda župana. Blato meče goBpod dvorni svetnik proti nebu, pada pa na njega nazaj.« In kaj je provzročilo kipečo moralno razvnemo senzi-tivnega »Naroda« ? Cujte in strmite! Dostavno pisal je člankar —j— v našem listu o novomeškem gospodu županu: »Pač imajo tam na čelu občinske uprave jurista, gospoda nedotakljivega v osebnem življenju, moža polnega dobre volje, toda kaj hasnijo mestu vsa ta vzorna svojstva, ko jih vendar paralizuje pomanjkanje potrebne železne energije!«—To je vse— »undda rum Riiuber undMorder«?! — Po tem jasnem dokazu protivne lojalnosti priznavamo slovesno, da smo do cela premagani. Sicer smo itak bili mnenja, da se je o kontroverzi novomeški - kandijanski že itak dovolj porabilo črnila, ali tudi ne glede na to razumemo popolnoma, da naš člankar —j— vsaj v tem vprašanju neče več pole-mizovati proti tako ugledno poštenemu pro-tivniku. To mu gotovo zabranjuje ozir na lastno čast in dostojanstvo! In glavni »trie«, s kojim podklada »Slov. Narod« našemu dopisniku, da hoče »odjesti siromašnemu Novemu mestu košček skromnega vsakdanjega kruha, in to na korist bogatejši in po njegovem mnenju tudi inteligentnejši občini«,
dostavljajoč dostavno: »to ravno ni častno; to ravno opravičuje nebroj očitanj, s kojimi obkladajo gospoda dvornega svetnika ne samo Novomeščanje, temveč vsi razsodni elementi v deželi«. Vrlo dobro, gospoda v »Narodni tiskarni«, le žal, da niste preje ovrgli tehtno osnovane trditve člankarjeve, da projekt K a n d i j a r. cev, ne le da se ž njim Novomesto ne oškoduje, celo bolje služi istinitim koristim pretežne večine novomeškega prebivalstva, nego premestitev novomeške gimnazije na nasprotno meistno periferijo.
Nov advokat v Ljubljani. Deželni poslanec gospod dr. B r e j c je z včerajšnjim dnem otvoril odvetniško pisarno v Medja-tovi hiši na Dunajski cesti.
Duhovske zadeve na Koroškem. Časi g. Štefan K r a i n e r, župnik v Lesu, je postal župnik v Milstatu. — Za drugega dekanijskega svetovalca v dekaniji Borovlje je izvoljen in potrjen č. g. Ivan O g r i z , župnik v Kapli. — V Št. Andražu je umrl jezuvit č. o. Jurij P a t i s b , star 88 let. N. v m. p.! — Razpisana je do dne 29. junija župnija St. Peter v Lesu.
Častna občana. — Zahvala. V nedeljo dne 15. junija t 1. je občinski odbor v Globasnici Boglasno izvolil za častna člana vč. g. župnika Alberta Eichholzerja, ki paBtiruje v Globasnici že 25 let, in za občino zaslužnega rojaka vč. gospoda Ivanu H u 11 e r j a , profesorja veronauka v Celovcu. — V isti seji se je gospodu državnemu poslancu dr. Ign. Žitniku soglasno izrekla zahvala za njegov izborni govor o koroškem šolstvu.
Osebna vest. Kancelist pri okrajni sodniji v Komnu g. Leopold B e k a r je imenovan oficijalom pri isti sodniji.
V Gorici — ne v Ljubljani. Danes zvečer je v Gorici posvetovanje glede malih stanovanj v goriškem mestu. Posvetovanje je sklical župan dr. V e n u 11 i.
Smrtno ponesrečeni kolesar. GoBpod Herm. K u k 1 a , asistent mest. elektrarne , je napravil. včeraj popoludne \ družbi še treh kolesarjev gg. Barleta, Jakopiča in farm. Koželja izlet v Logatec. Nazaj grede je vozil po vrhniškem klancu prenaglo in ker je imel jako vpognjen gu-vernal, vsled česar ni gledal daleč pred se, in ker je bita kota brez zavore, je priletel v železniško šranjgo b tako sita, da je kota smuknilo pod šranjgo na železniški tir, dočim je njega butnilo v znak na tla tako nesrečno, da je ostal na mestu mrtev. To se je zgodita ob '/»9- uri zvečer. Takoj za njim dospevši sovozači so sicer poskušali rešiti mu življenje, a ves trud bil je zaman. Obupani nad tem nepričakovanim dogodkom, so takoj poklicali zdravnika, a tudi poslednji ni mogel nič pomagati, ker nesrečnež je b i že mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Vrhniki. Ranjkega vse pomi-luje, kdor ga je poznal, ker je bil priljubljen in miren družabnik. Zapustil je vdovo z dvoma nedoraslima otrokoma.
Iz Teharjev 18. jun. Pred par tedni je celjska „Domovina" razglasila, da so tu-kajšno župno cerkev zaprli. Ta glas se je raznesel še po drugih slovenskih časnikih, čo ravno temu ni bita tako. Res je le, da so pri stari cerkvi nekatera popravila nujno potrebna. Da bi se pa nepotrebni stroški ne potrošili, je cerkveno predstojništvo glede marsikatere nevarnosti, na željo župljanov na višjo politično oblast vložilo prošnjo, da bi se ta cerkev začasno zaprla, (čemur je tudi polit, obravnava 7. maja tu na licu pritrdila) ob enem pa, da bi se ugodno rešila zadeva stavbe nove župne cerkve, ki se že toliko let zavlačuje. Ne samo da župljani jako želijo, da bi se to deta brž pričeta, tudi sosedi se posebno interesirajo za omenjeno pričetje. Že je tudi dve tretjini denarja pripravljenega.
Za obrtnike, ki se bavijo z obdelovanjem lesa. Na tukajšnji c. kr. umet-no-obrtni strokovni šoli bode po naročilu naučnega ministrstva v dneh 23., 24. in 25. junija poučeval dunajski umetni mizar Ign. Reschenhofer v modernem namakanju (Beizen) leta. Pristop k temu praktiškemu pouku jedovoljen tudi obrtnikom gori imenovane stroke. — Kdor so želi udeležiti pouka,
naj se pravočasno zglasi pri šolskem ravnateljstvu.
Matura v Mariboru. Ustni zrelostni izpiti na mariborski gimnaiiji se začno dne 23. t. m.
Novo tvornioo na sardine otvori ribarska zadruga v Gradežu.
Koroške novioe. Poroka. Prihodnji pondeljek dne 23. junija t. 1. poroči se g. Fr. L a h o v n i k iz znane rodc-ijubne rodbine v Prevaljah z gdč. Josipino G e r š a k - ovo, hčerko g. Jos. Geršaka, župana v Črni. — Poboj. Jožef Sekol p. d. Merkač iz Stražiša, zahteval je od delavca Volbenka Grešovnika, da naj mu vrne orodje. A za odgovor zabodel je Grešovnik z nožem Sekol-a dvakrat spredaj in zadej v glavo in ga znatno poškodoval. Njegovo vročo kri mu bo sedaj morata ohladiti — sodišče. — Nesreča. Da bi popravil golobnjake, zlezel je učitelj gospod Rudolf M o r 11 v Lešah pri Prevaljah na lestvico, ki je pa spodrsnila, pri čemur je g. učitelj tako nesrečno padel, da si je nalomil rebra. Šota so začasno zaprli. — Volitev župana vMižici. Izvoljen je za župana vrl Slovenec g. J. F e 1 e j , lončar in posestnik. Že dolga leta so imeli samo liberalci županstvo v svojih rokah. Več liberalcev je iz neznanega vzroka izstopita iz občinskega odbora. — Nagla smrt. Primož Koše p. d. Sedlnik na Ravnjah se je podal dne 12. t. m. peš v Rožek, ker je imel pri davkariji opravka. Popoludne pride domu in proti večeru mu naglo postane zeta slabo, zgubi besedo in zavest in hitro nato umrje. Bržkone je zadela starega moža srčna kap. N. p. v m.!
Ferijalni tečaji za učitelje na Ljubnem. Društvo za daljno izobraževanje učiteljev na Dunaji namerava prirediti od 4. do 26. avg. t. 1. v Ljubnem na Štajerskem ferijalni tečaj za ljudske učitelje. Predavali bodejo; dr. R. W a g n e r , asistent v botaniškem muzeju c. kr. univerze na Dunaju, uvod v rastlinsko geografijo; dr. Leopold K a n n , asistent na c. kr. rudarski akademiji v Ljubnem, o eksperimentalni fiziki; dr. J. Pollak, privatni docent na c. kr. univerzi na Dunaji, o eksperimentalni kemiji; dr. Anton Lampa, privatni docent na c. kr. univerzi na Dunaji, uvod v elemente višje matematike; dr. K. K a ser, privatni docent c. kr. univerze na Dunaji, o zgodovini Evrope od 16. do 18. stoletja; dr. R. F. A r n o 1 d, privatni docent na c. kr. univerzi na Dunaji, o nemški literaturi prve polovice 19 stoletja; profesor d r. \V. Jerusalem, na Dunaji, o načelih psihologije.
Iz Trsta Tramvajski uslužbenci so izročili ravnateljetvu spomenico, ki v 16 točkah obsega njihove zahteve. — Cistilke kadila pri tvrdkah Binenleld in Mell zahtevajo 3 krone cd 30 kg. izčiščenega kadila. Doslej niso dobile odgovora. — Uslužbenci v lekarnah so dosegli precejšnje zboljšanje od 1. julija dalje.
Goriške novice. U m e š č e n je bil na župnijo Škodovaka v soboto č. g. Peter Muzzolini. — Romanje na Sv. Goro. V nedeljo je prišla na Sv. Goro procesija iz Trsta. Bilo je okoli 500 romarjev. — Občni zbor c. kr. kmetijske družbe vGorici Ba vrši dne 26. t. m. ob 10. uri dopoludne. Na dnevnem redu bode volitev prvega podpredsednika. — Strela je udarila v neko dvorišče v Dolgih ulicah v Gorici v predmestji sv. Roka. Šinila je skozi kuhinjo brez vsake posebne škode. — Nesreča. Nekemu vozniku iz Volč se je konj splašil v Solkanu. Konj je p . drl Lokavčanko, ki je nesla jajca v Gorico. Žena je precej ranjena na glavi in po nogah. Tudi vseh 300 jajec se je razbilo. — V S o č o se je vrgel v sredo zvečer Anton K a u s , slaščičar, doma iz Gorice, v službi pa v Gradišču, in sicer raz železniškega mosta. Prvotni namen pa ni bil se vreči v Sočo, ampak pod vlak, ki prihaja iz Kormina v Gorico ob 6'/* uri zvečer. Ko p? so je vlak ustavil na mostu, ker je bil tir na postaji zaprt, mislil je Kaus, da se je ustavil zaradi njega, in v takem položaju skočil čez ograjo v Sočo, kjer pa se ni utopil, ampak so še živega Bpravili na suho.
VMarenbergu je pri občinskih volitvah zmagala nemška protestant j vska stranka
Promenadnega koncerta danes ne bo, pač pa bo v nedeljo ob pol 12. uri v Zvezdi.
Zopet dva aamomora v LJubljani.
V Kolodvorskih ulicah v gostilni Mar. Ravnik se je nocoj ustrelil potovalni agent Jos. Hofmann iz Traunkirohna pri Bidnu. Ustrelil se je v sence in je bil takoj mrtev. — Danes zjutraj okolu pol 2. ure se je v svojem stanovanju s samokresom v prsa ustrelil marbčr v kazini Jos. Eržen. Strel pa ni bil smrtonosen. Ranjenca so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Vodovod v Šiški. V včerajšnji seji občinskega odbora v Šiški je bil predlog, naj bi sebiška zvezala z ljubljanskim vodovodom, odklonjen.
Za pogoreloe v Zdenski vasi je prejelo danes tuk. okr. glavarstvo iz Št. Vida nad Ljubljano znesek 100 K.
Velik kres zažgo v nedeljo na Mrzlici.
Velike vremenske nesreče. Komaj 8 dni je minolo, odkar je toča pobila vse pridelke v nekaterih vaseh na vzhodu in jugu Podgrada, in danes moramo javiti zopet enako žalostno novico! Dne 17. t m., okolo 4. ure popoludne je padala kakor oreh debela toča v severnem delu občine podgrajske in sioer v vaseh: Er-javče, Gaberk, Huje in Pregarije. Tu je toča provzročila ogromno škodo. Zemlja je bila tako nasuta s točo, da je od daleč izgledala, kakor v zimskem času, kadar je po hribih zametel sneg. Ubogi kmet kakor da Be je vse zarotilo proti tebi! — Iz Lervinjana poročajo, da je bila ondi velika nevihta, med katero je padala toča v taki množini in tako dolgo, da je pokončala trte in njive po Ško-dovaki, Cervinjanu, Terzu in Sv. Martinu. Vse je uničeno in potlačeno. Toča je bila nagromadena na mestih n a 2 0 cm visoko.
Operacije se je zbal. Iz celjske bolnišnice je ušel J. Krameršek ter prišel domu k svoji ženi, ker se je zbal operacije. Cez eno uro pa je doma umrl.
Potočnjakova brošura, ki opisuje razmere na Hrvaškem in hrvaškega bana in je sedaj prosta konfiskacije, be prodaja v Schwentnerjevi knjigotržnici. Posamezni izvod velja 40 v.
Napadi in nesreče. Neki jetnik v jetnišnici v Gradišču je prosil ravnatelja, naj ga premestijo iz sobe, v kateri je bil že tri leta, drugam. Ravnatelj je odredil premestitev, kar je jetnik povedal sodrugom. Ciganu Marku Brojdiču pa to ni bita všeč. Ko je pokosil, je dvignil skledo proti tovarišu, ta pa je vzel drugo posodo ter ga ranil ž njo na glavi tako, da mu je prizadjal dve težki poškodbi. Lepa družba! — Travo je trgala Marija P a -g o n o v a na Cerkljanskem nad hudournikom Jesenica. Kar je padla v vodo, katera jo je vrgla ob skale, da se je ubila. Našli so jo še tisti dan zvečer ter pokopali na pokopališču v Orehku. — Blizu Dornberga sta napadla dva mladeniča 261et-nega Mihaela B u d i č i n a , ko je šel ponoči domov. Eden izmed njih ga je zabodel z nožem kraj srca. Težko poškodovanega so prenesli v goriško bolni-nišnico. Stvar ima seveda sodnija v rokah. — V Pušencih je hotel hlapec g. Štiberca konja navaditi na vlak. Dne 7. t. m. je delal s konjem na polju, in ko je videl dohajati vlak, gnal je konja v bližino proge. Konj pa se vlaka hudo ustraši, vrže hlapca ob tla, mu skoči na trebuh ter zdivja dalje. Ko pride do prepada, se zvali vanj ter si zlomi prednje noge in vrat. Zi eno uro je bil konj mrtev, hlapca pa so odpeljali težko poškodovanega v bolnišnico v Ormožu.
Mlad samomorileo. V Borštu pri Trstu se je ustrelil 19ietni Ivan Gašper-šič. Kroglja je mladeniču prerila lobanjo in se mu zarila v možgane. Vzrok samomoru je baje »nesrečna ljubeze:-:«.
*
* *
Najnovejše od raznih strani.
Nova nesreča na Martiniqui. Nad 5 m. visok vodni steber se je razlil včeraj nad mesto Basse Pointe in razdejal 22 hiš. — Potres so čutili včeraj v Inomostu in raznih delih Tirolske. — Senzacionelen dogodek. V nekem dunajskem hotelu je poddesetnik domobranskega polka Ciliar zadal z nožem več
ran neki Ani Thal, ki pa izjavlja, da ga je sama prosila, naj jo umori. — P o s k u -4 e n umor v solno gradu. Oženjeni inseratni agent A. Kremer je dvakrat ustrelil na soprogo gozdn. svetnika Hajdnerja v njeni vili, ker mu, dasi z njim v ožjih razmerah, ni hotela dati denarja. Soproga je smrtno nevarno ranjena. — U 1 o m v banko. V podružnico franc. banke v La Roche sur Yon so vlomili tatie, ki so pokradli 120000 frankov. — 1200 delavcev odpuščenih. Tovarna za stroje Wys v Curihu je odpustila vse delavce, ki so pred 14 dnevi pričeli stavko. — Kolera v Sanghaju se rapidno Siri. V kitajskem delu mesta je umrlo 50 oseb, v ostalem mestu 40, mej temi španski konzul. — Izvoščeki so pričeli stavkati v Neapolju.
Poskušen atentat na našega cesarja? Pred tednom Brno brali v amerikan-skih listih, da se je v Budimpešti ponesrečil atentat na našega cesarja. Pred odhodom dvornega vlaka so preiskali vlak in našli v vlaku bombo. Koliko je na teh amerikan-skih poročilih resnice, ne vemo. Danes pri-nafiajo hrvaški listi vest, da »Daily Express« poroča z Dunaja, da je dunajsko redarstvo Izvedlo za cesarja najširše varnostne na redbe. »Magyarorszag« poroča z Dunaja, da je bila ta vest razširjena na Dunaju in je silno mučno vplivala na občinstvo, da je cesar nakrat odpovedal svoj obisk Hochschnee berga. Cesar je končno vendar došel, ker ga je cesarski namestnik brzojavno prosil, a pri vseh je vzbudila pozornost množica redarstva, ki je ostro pazilo na vsak pojav okolu cesarja. »Daily Express« pravi, da je redarstvo izvedelo, da so se laški anarhisti zarotili proti našemu cesarju in napad poverili nekemu dunajskemu krojaču. Te časnikarske vesti prinašamo z največjo rezervo. Bog čuvaj nam cesarja!
Pogrebi v velikih mestih Občinski svet v Geri je sklenil, da pogrebov v mestnem okrožju več ne dopusti. Sprevodi se smejo vrSiti le od mrtvašnice do kapelice na pokopališču. Kadar se mrtveca prepelje na pokopališče ali na kolodvor, smejo spremljati mrtveca poleg osobja pogrebnega zavoda samo štiri osebe, in sicer peš ali pa z vozom. Večje spremstvo je prepovedano.
Društva.
(Društvene godbe) občni zbor se vrši, kakor že omenjeno, jutri v soboto 21. t. m. pri Pantiniju. Občni zbor bo velikega pomena, ker ima sklepati o tem, ali naj se društvo vzdrži ali ne. Zato pričakujemo obilne vdeležbe. Odboru se namreč vzlic njegovemu trudu doslej še ni posrečilo v ljubljanskem občinstvu obuditi tisto zanimanje, ki bi zasigurilo vsaj materijelno podlago društvu. Dočim je odbor računal vsaj na 10C0 rednih članov, torej na 1000 kron rednih mesečnih dohodkov , jih šteje društvo komaj 500. Koncerti nesejo dobrih 200 kron mesečno. Če pa gledamo na drugi strani režijske stroške po 1200 kron — in vsakdo, ki je količkaj strokovnjak za tako društvo, mora reči, da so ti stroški uprav skromni — tedaj je iaBno, da na ta način društva ni mogoče vzdižavati. Ljubljansko občinstvo samo ima v svojih rokah usodo tega društva. Številnost članov je nekak plebiscit. Od vseh strani se priznava, da je društvo za Ljubljano res potrebno,- na drugi strani se
Ea jih izmed vseh 87.000 ljubljanskih pre-ivalcev najde komaj 500, kateri imajo resno voljo dokazati potrebo društva tudi dejanski. Apelujemo torej na resnost ljublj. občinstva, da na občnem zboru v soboto poda odboru pravec. ali naj svoje delo nadaljuje ali pa naj je — ustavi.
Darovi.
Poslani našemu uredništvu.
ZaJeranovo dijaško mizo:
Zbrana družba v
Bog plačaj!
,Katol. domu" 4 K.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 20. junija. (0. B.) Danes je bil minister dr. Rezek sprejet v avdijenci. Cesar Rezekove d e m i s i j e ni sprejel.
Dunaj, 20. junija. V današnji po-poludanski seji gosposke zbornice je minister naznanil odgodenje državnega zbora.
Budimpešta, 20. junija. Ogrski državni zbor bode danes odgoden do oktobra.
Budimpešta, 20. junija. Zbornica je danes sprejela predlog imunitetnega odseka, da se poslaneo Pavlovic izroči sodišču.
Draždani, 20. junija. (C. B.) Truplo kralja Alberta prepeljejo jutri v Dra-
ždane ter je v ponedeljek pokopljejo v kalol. dvorni cerkvi.
Draždane, 20. junija. Danes je ministerstvo princa Jurija proglasilo ustavnim kraljem.
Berolin, 20. junija. Policija pripravlja že sedaj velike varnostne na-redbe za obisk nemškega cesarja na Po-znanskem.
Berolin, 20. junija. Privatna poročila trdijo, da je bolezen angleškega kralja Edvarda jako resna. Včeraj ponoči je bil pozvan k njemu njegov telesni zdravnik, ker je kralja napadla omotica. Kralj ima srčno bolezen. Po kronanskih slavnostih pojde se zdravit v Marijanske lažne.
London, 20. junija. Kriiger je obvestil angleško vlado, da pripozna pogoje miru.
Umrli no:
17 junija. BoStjan Car, goslač, 23 let, Radeč-kega cesta 11, dementia tubercul. pulm. — Ivana Abulnar, prodajalka. 83 let, Emonska cesta 10, ma-rasmus, — Andrej černe, posestnik, 67 let, Gradigee St. 13, pljučnica.
18. junija Marija Derganc, brivskega mojstra hči, 1", let, Gradišče 8, pljučna tuberkuloza.
Dunajska borza
dn6 20. junija.
Skupni državni dolg v notah.....101*75
Skupni državni dolg v srebru.....101-60
Avstrijska zlata renta 4%............120 85
Avstrijska kronska renta 4%.....99-75
Ogerska zlata renta 4%..............120 70
Ogerska kronska renta 4%......97-90
Avstro- ogerske bančne delnice, 600 gld. .	lf 84- —
Kreditne delnice, 160 gld..............683 75
Londoi vista......................240 20
Nemški drž bankovci za 100 m. nem dri. velj.	117-30
20 mark............23 47
20 frankov (napoleondor)......19 08
Italijanski bankovci... *.....93-95
a kr. cekini...........1125
Žitne cene
dn6 19. junija 1902.
(Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
Plenica za junij.......K	9 65 do 9 66
, n jesen......„	8- 6 , 817
Ri za juni...........7 95 „ 7 98
„ „ jesen............6 88 , 6-89
Koruza za junij.......,	5 29 „ 5 30
„ „ juli-avgust.......6 31 „ 5-32
„ „ sept,-oktober.......— „ —
Oves za junij.........7-45 „ 7 47
„ , jesen.........612 „ 6° 13
Na budimpeitanski borzi:
Plenica za junij......, »	922 , 9-24
, „ oktober........7'97 „ 7*98
Ri za maj ........*	— „ —
„ „ oktober.........6 -59 „ 6-60
Oves za maj............— „ —
, , oktober.........5 85 „ 5-86
Koruza za mai.........— . —
. , julij.......,	5<6
„ „ avgust........514
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pflenica banaSka.......K	9 65
južne tel. .......	9-95
R2 ..........*80
Ječmen „ „........—
„ ob Tisi.........—
Koruza ogerska, stara.....„
, „ nova.......5-40
Cinkvant „ stara . . . . ,	—
, . nova .....6-25
Oves srednji........„	7-55
Fižol.............7-25
5-07 515
do 10-20 , 10-30 , 8-10
5-45
6-65
7-75 10--
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736'Omm
1 3	Cm op»-MTaaja	fHftnjo barometra t mm.	Temperatura po (Milja	V »ir .vi	Nebo	.a,* >
19 j 9 zvež.		731-2	15-1	si. jj/.ah.	jasno	00
2017- ziutr |2. popol.		7301 729 8	16 6 212	sr. jjzah. moč. jzah.	jasno pol obl.	
Srednja včerajšnja temperatura 15 9°, normale: 18-2°.
754 1-1
Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo tužnim srcem naznanja žalostno vest, da je njegov vestni tajnik, gosp.
Herman Kukla
magistratni računski asistent,
v četrtek dne 19. junija t. 1., ob 8. uri zvečer vsled nesrečnega padca v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se bo v soboto, dne 21. junija t. 1. ob 6. uri 30. min. popoldne pripeljalo z Vrhnike, blagoslovilo pri sv. Krištofu in položilo k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 20. junija 1902.
Odbor.
Mesto posebnega obvestila.
765 1-1
Marija Kaki« roj. Verhovo javlja v svojem in imenu svojih otrok Boiene in i Verioe sorodnikom, prijateljem in zuancem
Cretresljivo vest o nenadni smrti iskieno ubljenega, nepozabnega soproga, oziroma | očeta, gospoda
Hermana Kukla
maglatratnega uradnika
kateri je včeraj, dn6 19. junija, ob 9. uri zvečer na Vrhniki izdihnil svojo blago dušo.
Truplo preljubljenega rajnika prepeljano bode v soboto dne 2 1. junija z Vrhnike v Ljubljano k sv. Krištofa, kjer bode zvečer ob '/»7. uri t lastno rakev položeno k začasnemu počitku
Svete maše zadušnice brale se bodo v I mestni župni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani.
V Ljubljani, dn<5 20. junija 1902.
Ob bridki izgubi pokojnega soproga, gospoda
Zahvala. 756 1 1
:i izgubi pokojne
Andreja Černe-ta
sem prejela veliko izrazov sočutja, kar mi je v obilno tolažbo. Prisrčno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pokojnika, ki ste prišli k pogrebu, vsem, ki ste darovali krasDe vence, gospodom pevcem za milo petje, gospodom svetilcem in gospodom nosilcem vencev.
Dragega rajneega priporočam vsem v po-] božno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dn6 20. junija 1902.
Elizabeta Černe.
m
m
PMm^iM Natalija
SlilrtlHili vrelec.
OgrlJenčevo-kiall Llthlon-vreleo učinkuje v vseh stučaj.h urino-kisle dlateze, pri pomanjkliivem izločevanju urina iz krvi, kamnu, boleznih v ledvicah in mehurju, udntol, revmatlzmu itd. Zdravniške avtoritete so ga porabljale z izbornim vspehom. Pospešuje odvod vode. Prijeten okus. Dobiva se v vseh lekarnah in trgovinah z mit eralno vodo, eventuelno pri kopališkem oskrbnlitvn Natalije-vreloa, Franoove kopeli.	753 10—1
pegggt?®
Solidno zgrajena hlia, z opeko krita, urejena za gostilno in prodajalno, v Krtini hli. itev. 57, preje last Jožefa Pajer-ja, dalje lepa, rodovitna njiva ob državni cesti v Prevojah, pripravna za stavblid«, se pod jako ugodnimi pogoji takoj prodi.
Natančneje poizvč se v pUarnl, Marije Terezije cesta štev. 16 (»prt Žvokel-nu«), nasproti Kolizeja,_ 726 12-4
Kemične barve Jfjgp ze-meljne barve brata" ctebl v
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke.	524 14 11—2
Služba organista
se takoj odd&. Plača po dogovoru. Ako bi bil tudi dober kroječ, bi tu imel dela vedno.	7d2 3_i
Župni urad v Hrušici, pošta Podgrad, Istra.
Sedlarski mojster takoj sprejme
dečka.
poštenih starišev, 14—15 let starega. 744 6-2 Kje, pove upravništvo „Slovenca1'.
želi takoj vstopiti k pošteni družini ali vdovi na hrano in stanovanje. 749 3-2
Več izve Be pri upravništvu »Slovenca«.
lepih, bukovih, 24 palcev dolgih, ima na prodaj
67i 5-4 Miha Adamič
v Prapročah, št 15, p. Grosuplje.
Spretna ter zanesljiva
kuharica
in postrežnica sprejme ae takoj v župnišče.	742 2—2
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
St. 7169.
Razglas.
731 3-2
Dela in dobave pri zgradbi vodovoda za
trg Postojno
— razun že izgotovljenih vodnjakov in glavnega vodohrana — katerih stroški so prora-čunani na 108.000 K, se bodo oddala potom javne konkurence.
Dotične ponudbe, katere naj se raztezajo ali na vso ostalo zgradbo, ali pa na nje posamne dele, sprejema podpisani deželni odbor
do dne 10. julija t. 1. 12. tire opoldne.
V ponudbi, katero je kolkovati z 1 K, zapečatiti in potem označiti z nadpisom ; »Ponudba za prevzetje vodovodne zgradbe za Pistojno« mora ponudnik izrecno p-trditi, da so mu stavbni pogoji popolnoma znani, da jih v polnem obsegu prizna in se jim podvrže.
Ponudbam je priložiti vadij v znesku 5% svote, bodisi v gotovini, bodisi v pup.larno-varnih vrednostnih papirjih po kursni ceni.
Deželni odbor kranjski si izrečno pridržuje pravici, da no glede na visokost ponudba po svojem prevdarku izbere podjetnika, ali pa da odda dela po posameznih vrstah (stavbno delo, dobava strojev itd.). Tudi si deželni odbor pridržuje pravico, da razpiše novo obravnavo.
Načrti, stroškovni proračuni in stavbni pogoji so v navadnih uradnih urah razpoloženi pri deželnem stavbnem uradu.
OdL deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 9. junija 1902.
Pri solncu"
Priporočam prečast. duhovščini in slav. občinstvu Bvojo veliko zalogo najboljših in najoenejlh
umetnih cvetlic, šopkov in vencev
za cerkveno in domačo porabo.
Istotam so v zalogi: vse potrebščine za krojače ln šivilje; dalje rokavice in nogavice najboljših vrst, različne arajoe itd.
Vezanje cvetic in šopkov točno in po najnižjih cenah.	690 3—2
Za obila naročila se priporoča
Preč. gg. novomašniki znižane cene I Katinka Widmayer
„pri solncu" za vodč v mestni palači.
giTKng
za vod6,