Ameriška Domovina
NO. 125
/* mm e m	mi—ho w« e
AMCfUCAN IM SPIRIT fOR€l6M Ut UNGUA06 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 28, 1965
$LOV€NIAM
MORNING N€W$PAPGfi
’lEŽ.
ŠTEV. LXIII — VOL. LXni
Predsednik Johnson Je govoril II o Vietnamu
Predsednik Združenih držav je pretekli petek na proslavi 20-letnice obstoja ZN govoril tem o vojni v Vietnamu in jih pozval, naj iščejo pot k miru.
SAN FRANCISCO, Salif. — V petek predpoldne je govoril predsednik Združenih držav L. B. Johnson kakim 200 delegatom 114 članic Združenih narodov ob 20-letnici njihove ustanovitve o “najnujnejšem vprašanju” sedanjosti, o ohranjevanju miru. O-pozoril je na nevarne oblake, ki se zbirajo nad jugovzhodno Azijo, na vojno v Vietnamu. “Združeni narodi morajo biti zaskrbljeni,” je dejal predsednik in nato nadaljeval:
“Pozivam ta zbor narodov sveta, naj uporabi svoj vpliv, posamezno in skupno, ter pripelje k mizam razgovorov one, ki so, kot izgleda, odločeni voditi vojno. Mi bomo podpirali vaše napore, kot bomo podpirali učinkovite ukrepe vsakega organa ali agencije teh Združenih narodov.”
Predsednik Johnson je govoril tudi o potrebi boja proti revščini, o potrebi končanja tekme v oboroževanju, o posebni oboroženi sili ZN za ohranjanje miru, o nagli množitvi človeškega rodu in o vprašanjih, ki jih to postavlja. Nič ni omenil finančne krize, v kateri se Združeni narodi nahajajo od lanskega leta. To je nekatere delegate precej razočaralo.
Po govoru v Združenih narodih, ki so se zbrali v San Frančišku, kjer je bila 26. junija 1945 podpisana ustanovna listina ZN, je predsednik govoril eno uro z glavnim tajnikom ZN Tan-tom. Ž njim se je razgovarjal o Dominikanski republiki in ‘drugih krajih,’ finančne krize ZN pa tudi ob tej priložnosti ni omenil. Kasneje se je predsednik Johnson dalj časa privatno razgovarjal tudi s poslanikom ZDA pri ZN Adlaiem Stevensonom.
Na poti v San Frančiško se je predsednik ustavil v Kansas City in zajtrkoval z nekdanjim predsednikom ZDA H. Trumanom.
------o-----
Katoliški in episkopalni škofje na skupni konferenci
WASHINGTON, D. C. — Prvikrat so se v naši deželi sestali katoliški in prptestantovski episkopalni škofje. Od vsake strani so prišli po trije, pripeljali so pa s seboj strokovnjake za posamezne predmete, ki so jih obravnavali.
Debatirali so med drugim o protestantovski pritožbi, da se morajo konvertiti od protestantov h katoličanom dati ponovno krstiti, dalje so bili na dnevnem redu tudi slučaji mešanih zahodov, o verski vzgoji v mešanih zakonih itd. Potek debate je pokazal veliko razumevanje za probleme, ki osvetljujejo nasprotna stališča.
H£ATW£Vg
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma sončno in soparno. Najvišja temperatura 90.
RDEČ! ZAVZEL! OKROŽNO MESTO IN GA ŠE DRŽIJO
Rdeči so v soboto zavzeli okrožno mesto Tou Mo-rong v pokrajini Kontum v osrednjem višavju Južnega Vietnama. Posadka 120 mož je ali pobita ali ujeta. Ameriška letala so mesto ponovno napadla, vladne čete pa se še niso odločile, da bi šle rdeče preganjat, ker jih po zraku ni mogoče zaradi vremena prepeljati tja, prevoz po tleh pa je prenevaren zaradi možnosti zased.
SAJGON, J. Viet. — Dolgo napovedana rdeča ofenziva v osrednjem višavju se je v soboto po sodbi vojaških opazovalcev začela. Rdeči so napadli okrožno glavno mesto Tou Morong v pokrajini Kontum in ga zavzeli. V mestu je bilo 120 pripadnikov vladne milice, ni pa bilo tam nobenih ameriških svetovalcev in enot redne vojske. Po prvih vesteh naj bi se milici posrečilo umakniti iz mesta, sedaj pa kaže vse, da je bila ta uničena, verjetno delno pobita, delno pa ujeta. Predel je bil v soboto in v nedeljo v megli in je skoro neprestano deževalo. Kljub temu so ameriška letala ponovno priletela nad po rdečih zasedeno mesto in ga napadla.
Mesto je bilo danes zjutraj še vedno v rokah rdečih._____
Poveljnik ameriških čet v
Novi grobovi
Jožef Selan St.
V	petek zjutraj je nenadoma umrl Jožef Selan St. z 6811 Whitney Ave., star 56 let, rojen v vasi Česnice pri Ljubljani, od koder je prišel v 1. 1949. Delal je v St. Vincent Charity bolnišnici. V starem kraju zapušča ženo Kristino, hčer Kristino in brate Jakoba in Miho, tukaj pa sinova Josepha in Cirila (v US Navy), hčer Ivanko Tesic ter 3 vnuke. Bil je član Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, Marijine Legije in Društva Sv. Imena pri Sv. Vidu. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Karl Hrastar
V	soboto je'nenadno umrl 45 let stari Karl Hrastar z 911 E. 232 St., zaposlen kot računovodja pri računovodskem podjetju James Sinnott v Hanna Bldg.. mož Josephine, roj. Prišel, oče Charlesa, Thomasa, Jamesa, Mary Jo in Susane, sin Mary, roj. Borse, brat Johna, Mary, Viktorja, Amelie Gad, Josephine Sutherland, Dorothy, pok. Julie in pok. Anne. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.15 v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Barbara Gundic
V	Glenville bolnišnici je umrla včeraj 79 let stara Barbara Gundic, preje Mako vic, rojena Delisimunovic, s 26599 Forest-view Ave., vdova po 1. 1948 umrlem Aleksu, mati Franka Mako-vic, Barbare Turk, Anne Sab-lak, Margarete Polanz in Aleksa Gundic, 12-krat stara mati, dvakrat pramati, sestra Eve Dra-ganic, Ane Ozimek, Janka Delisimunovic, Tonke Delisimunovic, pok. Kazimirja in pok. Franka. Bila je članica HBZ št. 47, Hrvatskih sester, Oltarnega društva in Roženvenske bratovščine. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob osmih v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob desetih, nato na Kalvarijo.
Marie Daniels
Včeraj je umrla v St. Joseph Nursing Home 65 let stara Marie Daniels, roj. Zwingle, s 17620 Lake Shore Blvd., sestra pok. Mrs. Anne Mihelich, žene zna-
LONDON, Ang. — Anglija ne bi bila sama po sebi hudo zainteresirana na alžirski revoluciji, ako ne bi bilo v britanski imperij vključenih tudi 13 bivših afriških kolonij, ki dogodkov v alžirski revoluciji ne sodijo po istem kopitu. Zato se angleška vlada trudi, da bi dognala, kako je revolucija do sedaj potekala. Misli, da je do sedaj dognala to-le:
Med bivšim diktatorjem Ben Bello in vojaškimi voditelji ni bilo nikoli pravega prijateljstva, kvečjemu zakrpano mirno sožitje. Ben Bella ni generalom nikoli zaupal, tudi polk. Boume-diennu ne, akoravno je bil v njegovi vladi minister za narodno obrambo. Menda ga je nameraval spraviti iz vlade takoj o alžirski konferenci azijsko-afriškega bloka. Takrat bi bil Ben Bella na višku svoje politične moči in' se mu ne bi bilo treba bati godrnjanja med generali.
Ben Bella je pa napravil u-sodno napako. O svojem načrtu je pripovedoval šefu generalnega štaba generalu Zbiriju, ki ga
V nesreči vojaškega leiaia je bilo 84 mrtvih
Pretekli petek je vojaško prevozno letalo pri vzletu treščilo v goro in eksplodiralo. Vsa posadka in 72 marinov je mrtvih.
EL TORO, Calif. — Vojaško jet prevozno letalo C135 je po vzletu z letališča na poti proti Honolulu na Havajih treščilo v gorski vrh in eksplodiralo. Vsa posadka in 72 marinov, večinoma vojakov, ki so bili na poti na Okinawo kot nadomestilo za odpuščene marine v 3. marinski diviziji, je bilo mrtvih. Razbitine letala, prtljage in trupla ponesrečencev so letele preko pol milje daleč od kraja nesreče. Letalo se je dvignilo v megli popolnoma v redu, pa letelo naravnost, namesto se kot običajno izognilo hribov, ki so v ravni črti od konca vzletne steze nekako 5 milj. V goro je treščilo komaj 100 čevljev pod vrhom.
Razbitine letala je odkril helikopter skozi vrzel v megli, ki je pokrivala okolje letališča. Oblasti raziskujejo vzroke nesreče.
Letalo C135 je vojaška verzija Boeing 707 jet jet potniškega letala. Ponesrečeno letalo je bilo z letalskega oporišča Mc Guire v New Jerseyju. Njegov poveljnik je bil capt. William F. Cordell Jr. iz Daytona v Ohiu.
-------o------
Določena višina in teža
ANNAPOLIS, Md. — Kdor hoče biti sprejet v tukajšnjo pomorsko akademijo, mora biti vsaj 5 čevljev, 5 in pol palcev visok in mora tehtati vsaj 112 funtov.
nega rojaka odvetnika Johna Mi-helicha. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda v sredo ob 8.45 v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Frank E. Smith
V Portlandu, Oregon, je umrl 21. junija, 72 let stari Frank E. Smith, ki je preje živel v Clevelandu. Zapustil je sestre Ano Jerina, Mary Gorše, Josephine Hof-fert in Alice Christopher ter brata Matta. Pogreb je bil v Portlandu.
je smatral za svojega zaupnika. Zbiri je čutil več solidarnosti z generalsko “unijo” in vse skupaj povedal Boumediennu. Bou-medienne je vedel, da so mu dnevi šteti in je zato pospešil revolucijo. V Londonu dvomijo, da bi novi alžirski poglavar kaj pripovedoval o svojih načrtih v Moskvi. Še manj je verjetno, da bi v Peipingu vedeli za njegove načrte.
Da se je Boudiennu mudilo, se vidi tudi po tem, da ni na nekaterih področjih revolucije nič pripravil. S svojimi zarotniki je res ustanovil vojaško diktaturo že prvi trenutek, toda ni pomislil, da bo morala tudi vojaška diktatura postaviti vlado in predsednika republike. Kdo naj torej formalno zastopa alžirsko republiko na predvideni konferenci azijsko - afriškega bloka? Ali kar vojaški odbor? Tudi ni nobenega načrta, kaj naj se zgodi z Ben Bello. Novi režim ga hoče postaviti pred sodnijo; hoče objaviti belo knjigo o njegovih “črnih zločinih,” tujim diplomatom pa pripoveduje, da se Ben Belli ne bo ničesar zgodilo.
Slovenski izseljenski duhovnik župnik msgr, Janez Hladnik umrl
Iz Argentine smo dobili v soboto sporočilo, da je v nedeljo, 20. tm. umrl v Buenos Airesu g. msgr. Janez Hladnik, župnik na pretežno španski župniji sv. Jožefa v Lanu-su. Pred 8 tedni so mu v bolnišnici odrezali peto na nogi, na kateri se mu že od mladih let ni zacelila rana, ko je bil po nesreči vanjo ukošen. Po sedanji operaciji je nastopilo slabljenje krvi, zato je dobil vrsto krvnih transfurzij, od katerih pa zadnje ni prenesel: embolija in nato kap. - Pokopan je bil 21. tm.
Rajnki J. HI. je bil rojen 22. 12. 1902 v Rovtah nad Logatcem. V duhovnika je bil posvečen 29. 6. 1927. Bil je izrazita slovenska duhovniška osebnost. Posebno v zvezi v njegovim dušnopastirskim in narodno kulturnim delom med slovenskimi izseljenci v Argentini, med katerimi je nad 20 let deloval, bodo veliko pisali; skrbel pa je po svoji moči tudi za hrvaške, srbske in drugih narodnosti ljudi. Nadaljeval je delo, ki a je začel v Argentini njegov prednik g. Joško Kastelic, prvi slovenski izseljenski duhovnik v Argentini.
f)
V zvezi s Slovenko politično emigracijo po zadnji revoluciji v domovini velja zlasti to omeniti, da je bil rajnki J. HI. tisti, ki je osebno dosegel pri argentinskih oblasteh, da je Argentina sprejela toliko slovenskih ljudi pod svojo streho in da je rajnkemu škofu Rožmanu omogočil prvi obisk njegovih škofljanov in drugih slovenskih ljudi v Argentini. — Rajnki je bil bratranec vsem nam znanega duhovnika in narodno kulturnega delavca msgr. Franceta Gabrovška, ki je umrl 19. jul. 1951 kot župnik pri Sv. Janezu Ev. v Milwaukee, Wis., in počivajo njegovi zemski ostanki danes na ondotnem pokopališču Mt. Olivet.
Zvesti Gospodov služabnik v božjem miru! Molimo zanj!
V	Londonu so tudi ugotovili, da demonstracije proti novemu režimu niso velike. Zdi se, da njihova organizacija ni v pravih rokah. Alžirska javnost je navajena na večje manifestacije, pa tudi nemire in izgrede. Značilno je, da ulica ne manifestira za novi režim. Torej čista vojaška diktatura? Tisti pa, ki poznajo razpoloženje dežele v notranjosti, mislijo, da tam pri demonstracijah teče kri. Zato pa novi režim ne dovoljuje ni-komu, da bi šel daleč od morja.
V	Londonu mislijo, da se sedaj revolucionarni svet briga pred vsem, da bi pritegnil vidne politike v svoj krog in jih pridobil za sodelovanje. Ker še ni objavil nobenih imen, je znamenje, da mu ta posel ne gre od rok.
Vsi znaki kažejo, da je novi režim bolj nacionalističen kot socialističen, akoravno zagotavlja Moskvo, Kairo in Peiping, da ne bo spremenil alžirske poti v socializem. Domači alžirski komunisti takim izjavam ne verjamejo. Novi režim jih je menda ne-
Južnem Vietnamu gen. Westmoreland je vietnamskim generalom svetoval, naj bodo pri pošiljanju pomoči napadenim ali po komunistih že zasedenim mestom previdnejši kot v preteklosti. Rdeči so v glavnem prizadeli vladnim četam najhujše izgube, ko so jih dobili v zasede na njihovi poti na pomoč napadenim postojankam. Ameriški general je dejal Vietnamcem, da je boljše pustiti kako mesto začasno v oblasti rdečih, kot pa tvegati uničenje vladnih vojaških enot v rdečih zasedah.
Vladne čete so bile uspešne v predelu Mekongove delte, kjer je pri zavzetju neke vasi padlo 7 krajevnih rdečih veljakov, med njimi politkomisar enega izmed rdečih udarnih bataljonov.
Ameriška letala so ponovno
Od 4. do 10. julija bo AD na počitnicah
V prvem tednu julija bosta urad AD in tiskarna zaprta zaradi počitnic o-sobja. Vsi, ki žele v AD kako objavo ali tiskovine, so prošeni, da to čim preje sporoče.
kaj že zaprl. Tudi nekaj komunističnih časopisov je kar nepričakovano “umrlo.”
Alžirska revolucija je torej še precej meglena politična zadeva. Zato se poskušajo pristaši Ben Belle še zmeraj uveljavljati, zaenkrat z demonstracijami. Iz njihove taktike se da sklepati, da jim manjka pravega vodstva. Ben Bella je bil pač “vse sam” in ni trpel nobenega namestnika.
V uspešno delo napovedane alžirske konference nihče več ne verjame. Morda bo pa tudi tako potekala, da človek ne bo vedel, ali je to sploh konferenca ali ne. Pri arabski domišljiji je tudi to mogoče.
Tisti, ki se pa še bolj potijo kot Boumedienne, so diplomatje v alžirski prestolici. Ne vedo, kaj naj svetujejo svojim vladam, ali priznati novi režim ali ne. Saj je celo tako skušena diplomacija, kot je angleška, menjala v par urah svoje mnenje. Najprvo se je odločila za priznanje, par ur pozneje je spremenila stališče.
bombardirala razne vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Hanojski radio je objavil, da so se rdeči odločili umoriti ameriškega poslanika v Saj-gonu M. Taylorja, njegovega namestnika Johnsona in poveljnika ameriških čet gen. Westmorelanda. Prav tako sta določena za umor predsednik vlade gen. Gad Ky in načelnik vojaškega sveta gen. Thieu. -------------o-----
Zadnje vesti
HOUSTON, Tex. — NASA je izbrala 6 strokovnjakov-znan-stvenikev, ki se bodo prihodnji mesec začeli vežbati za polet na Luno v vesoljskem vozilu Apollo. Polet je predviden v letu 1869 ali celo kasneje. RIVERSIDE, Cal. — Okoli 18,000 ljudi je zbolelo, ker so zašle v mest. vodovod neke vrste bakterije. Trije od njih so umrli. Zdravstvene oblasti preiskujejo, kako je bilo to mogoče. ALŽIR, Al. — Afriške - azijska konferenca, ki bi se morala jutri tu začeti, je bila odložena do 5. novembra. Nekateri so prepričani, da do nje sploh ne bo prišlo. Kitajska se je gnala na vse načine, da bi se konferenca vršila, Indija pa se je trudila najbolj za njeno odložitev. Ču-En-laj, predsednik vlade rdeče Kitajske, je priletel v Kairo še pred prevratom v Alžiriji, in se sedaj posvetuje tam z Naserjem in Sukar-nom.
KAIRO, ZAR. — Ko je včeraj priplula v Aleksandrijo prva ruska ladja s pšenico, ki so jo Rusi kupili v Avstraliji, pa jo poslali v Egipt, jo je pozdravila navdušena množica. Ruska ladja je pripeljala le nekaj nad 8,000 ton pšenice, neka ameriška ladja je v istem pristanišču komaj nekaj ur preje iztožila 20,000 ton ameriške pšenice, ne da bi se množice za to menile. Predsednik Johnson je šele pretekli teden odtočil, naj Egipt le dobi za 37 milijonov dolarjev ameriške pšenice, ker da je to “v interesu ameriške varnosti.”
------o------
Defferre se odpovedal kandidaturi za predsednika
PARIZ, Fr. — V Franciji bodo v decembru predsedniške volitve. Socialistični župan Mar-seillesa Gaston Defferre je že precej davno objavil, da bo kandidiral za predsednika republike in se je zadnje tedne, ko je precej prepričljivo zmagal pri volitvah za župana Marseillesa,
Iz Clevelanda in okolice
V sanatoriju—
Rojak Jože Javh, 1159 E. 61 St., se nahaja že nekaj časa v sanatoriju Avonoaks . Nursing Home v Avon, Ohio. Zadela ga je možganska kap, vendar se še kar dobro počuti. Star je 86 let. Jože je brat znanega slovenskega zdravnika dr. Franka Kerna. Ožji prijatelji so prišeni, da ga obiščejo v sanatoriju. Obiski so dovoljeni vsako popoldne od 2. do 4. ure.
Seja—
Klub Ljubljana ima jutri, v torek, ob osmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Zadušnica—
V petek, 2. julija, bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Luzarja ob 1. obletnici njegove smrti.
K molitvi—
Člani društva Najsv. Imena fare sv. Vida imajo skupno molitev nocoj ob osmih v Zakraj-škovem pogrebnem domu za pokojnega Jožeta Selana.
Slovenec predsednik—
John F. Kausek z 19416 Cherokee Avenue bo nocoj na prodajni seji v avditoriju Women’s Federal Savings & Loan prevzel predsedstvo Clevelandskega društva poklicnih fotografov. — Čestitamo!
Vabilo k molitvi—
Marijina legija cd Sv. Vida vabi vse svoje člane in članice kot tudi vse svoje prijatelje, naj pridejo drevi ob pol devetih v Zakrajškov pogrebni zavod na St. Clair Aveniji k molitvi za rajnkega Jožeta Selana. Clevelandski orkester* se vrnil—
Clevelandski orkester se je v soboto zvečer vrnil z 10 in pol tedenskega gostovanja, tekom katerega je nastopil v Moskvi, Leningradu, Varšavi, Pragi, Dunaju, pa tudi v drugih velikih mestih svobodne Evrope. Na letališču ga je sprejelo več tisoč navdušenih domačinov z županom Locher-jem, sen. F. Lauschetom in sen. S. Youngom na čelu. Žalostna vest—
Mrs. Mary Sluga z 18309 Marcella Rd. je dobila sporočilo, da ji je v vasi Lipovec pri Ribnici umrla svakinja Pavla Oražem, stara komaj 47 let. Zapustila je moža Rudija, štiri hčerke, od katerih najmlajša je stara šele 6 let, brata in sestro ter druge sorodnike doma in v Ameriki.
—-----o------—
Cel sestav jezov
NASHVILLE, Ten. — The Tennessee Valley ustanova je zgradila skupno 26 jezov na reki Tennesssee in njenih pritokih.
skušal povezati s strankami levice razen komunistov in strankami sredine v skupen volivni blok.
Ko je ta poskus, največ zaradi sporov s socialistični stranki, propadel, je Defferre pretekli petek izjavil, da ne bo kandidiral. S tem je dejansko edini resni kandidat, ki naj bi imel vsaj malo izgledov za uspešen volivni nastop, izginil s pozorišča. — De Gaulle sam še ni objavil, ali bo kandidiral ali ne, toda velika večina javnosti in političnih opazovalcev je prepričana, da bo kandidiral in da bo tudi z veliko večino izvoljen.
Londonska diplomacija ugiba o alžirski revoluciji
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 28, 1965
AMEEiSM ESiiiai/nm
mvmr-fSSsi-f-■	. i.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Cireulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
,	$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 125 Mon., June 28, 1965
Alžirska revolucija
Če primerjamo sedanjo alžirsko revolucijo z vietnamskimi in dominikansko, ki jih imamo najbolj v spominu, brez težave rečemo, da uvrstimo alžirsko lahko med srečne, vsaj za našo deželo. Razpletla se je namreč tako hitro in tako točno po pravilih, da ameriški diplomaciji ni bilo mo goče, da bi se mešala vanjo. Diktator Ben Bella je pade v nekaj urah, njegov naslednik polkovnik Boumedienne je prevzel oblast brez odpora od tretje strani. S tem seveda še ni rečeno, da se bo na oblasti tudi obdržal, ali dejstva ne moremo zanikati, da se je zarota posrečila, da je prekucnila Ben Bello brez prelivanja krvi, da se drži na oblasti in se ni spremenila v državljansko vojno kot na primer v Dominikanski republiki. Naša dežela si lahko čestita, da ni imela prilike, da se v vse to meša v katerikoli obliki.
Za vse to se moramo zahvaliti generalu De Gaullu. Oc leta 1954, ko se je začela alžirska državljanska vojna, ni manjkalo petelinov, pri nas doma in na tujem, ki so klicali Ameriko na pomoč, da se zaustavi prelivanje krvi v Alžiriji. De Gaulle je bil zmeraj odločno proti temu, Amerika je upoštevala njegovo stališče, ne glede na to, ali je bil genera že na oblasti ali še ne. Amerika je pa omejila svoj interes na podpiranje alžirskega prebivalstva. Cela leta, pa še da nes, živi vretjina alžirske revščine od deželnih pridelkov, ki jih Amerika pošilja alžirski republiki, formalno proti plačilu, v resnici pa brezplačno. Amerika je zato tako dobro zapisana v alžirski javnosti, da je ni upal niti Ben Bella tako napadati, kot bi jo rad kot zaklet sovražnik vsakega kapitalizma, kolonializma in imperializma.
Upajmo, da naša dežela ne bo spremenila svoje politike do alžirske republike, akoravno bo morda prišla skušnjavo. Ben Bella je bil čudna mešanica socializma, komunizma, nacionalizma in titoizma, pa vendar ni drvil čez drn in strn ne v Moskvo ne za Peipingom. Nimamo nobenega jamstva, da ga bodo njegovi nasledniki posnemali v tako obrobljeni aktivni nevtralnosti in veselju do mirnega sožitja. Naj pa bodo taki ali taki, po prvem vtisu jih ni treba presojati in obsojati. Taka taktika je naši deželi naredila po zadnji svetovni vojni že dosti sitnosti in težav.
Čeprav je alžirska revolucija potekala takorekoč po formuli in bila za arabske razmere neverjetno skrbno in tajno pripravljena, je vendarle ne moremo šteti med na. vadne notranje alžirske politične dogodke. Na prvi videz so Ben Bello podrli njegovi domači nasprotniki in nekdanji sodelavci. Da jim je presedal s svojo zvijačnostjo, zahrbtnostjo in brezobzirnostjo, to je bila znana stvar. Da niso odobravali njegove gospodarske in socialne politike, tudi to je bila znana stvar. Ne morda zaradi tega, ker bi bila taka politika sama po sebi napačna. Ben Belli so zamerili bolj to, da je s svojo notranjo politiko na vseh poljih imel tako malo uspeha. Dežela je ostala vkljub svobodi in neodvisnosti revna, lačna in strgana; kar je sploh kaj napredovalo, je rabilo polževo hitrost. Zato se moti, kdor misli, da je bil Ben Bella posebno priljubljen. Del prebivalstva ga je prenašal, del prebivalstva se ga je bal, največ je bilo pa takih, ki so se nad revolucijo razočarali, ki so ji ploskali, kadar je Ben Bellin režim to zahteval, drugače so pa iskali svoj košček kruha, kot so vedeli in znali. Upajmo, da bodo njegovi nasledniki vse to upoštevali in skrbeli za boljše življenje alžirskih revnih ljudi — in taki so skoraj vsi — in se manj brigali za zunanjo alžirsko politiko.
Ben Bello je namreč do neke meje pokopala njegova zaverovanost v moč mednarodne politike. Bil je prepričan, da mu njegov ugled v mednarodni politiki utrjuje položaj v domači politiki. Zato se je stalno mešal v arabsko, afriško-azijsko in politiko ZN. Imel je rad Tita in Naserja, toda bil jima je nevoščljiv, ker sta tako spretno organizirala “nevtralni del’’ svetovne politike; Tito s svojo beograjsko, Naser pa s svojo kairsko konferenco azijsko-afriškega bloka. Oba je hotel dohiteti in prehiteti s svojo alžirsko konferenco, ki je predvidena za konec junija in začetek julija.
Zdi se, da se je uračunal. Alžirsko konferenco je hotel porabiti tudi kitajski komunizem, da pokaže, da je rdeča Kitajska postala prva sila na svetu: lahko se upre vsemu svetu v jugovzhodni Aziji, lahko preganja moskovsko tovarišijo z vseh mednarodnih forumov, lahko igra prvo vijolino tudi na alžirski konferenci. Vse je kazalo, da bodo kitajski komunisti v Alžirju vse te cilje tudi deloma dosegli. Ni dvoma, da Ben Belli ni bilo všeč, da bi bil na konferenci samo za hotelirja, vodstvo konference pa prepusti! kitajskim komunistom, toda ni si znal pomagati. Še za to se je moral boriri, da bi bila Moskva sploh pripuščena na konferenco. Vse je kazalo, da bo alžirska konferenca pravi triumf ne za Ben Bello ampak za Ču-En-laja iz Peipinga.
Ne bo nič čudnega, ako se bo odkrilo, da so postali nasprotniki kitajskih komunistov tako nezadovoljni z Ben Bello, da so nekateri med njimi pospešili priprave in poglobili sodelovanje z domačimi nasprotniki alžirskega dikta-
torja. Med tiste “nekatere” je treba menda šteti tudi — Moskvo.
Naj bo usoda alžirske konference taka ali taka, že ideja sama o njej je sedaj zgubila veliko na svoji vrednosti. Tam naj bi se zbralo okoli 60 diplomatskih delegacij, ki so vse do preteklega tedna oboževale Ben Bello. Kako naj se sedaj počutijo na konferenci, ki bo na njej Ben Bellino ime zvezano s priimki kot so izdajalec, trinog, tiran itd.
Tudi to moramo smatrati kot darilo usode naši deželi. Ako bi se konferenca vršila pod vodstvom Ben Belle, bi kitajski komunisti že poskrbeli, da bi na sejah prevladovali napadi ne morda le na Moskvo, ampak tudi na Washington. Ben Belle ni več, polkovnik Boumedienne pa še ni tako znan politik, da bi se na njegovo ime mogla vezati tako velikopotezna kitajska akcija, kot je istočasen napad na Moskvo in Washington.
Lahko razumemo, zakaj je Ču-En-laj takoj odletel na posvet v Kairo z Naserjem, kakor hitro je zvedel za alžirsko revolucijo. Saj mu je podrla delo na ciljih, ki ga je z velikimi žrtvami opravljal dolge mesece in ki mu ga je sedaj podrla taka navidezno mala stvar kot revolucija v mali in revni alžirski republiki. Neuspeh kitajskega komunista lahko smatramo za ameriški uspeh. Tudi v tem pogledu je alžirska revolucija za Ameriko tako srečen dogodek, kot ga ni vsaj uradno mogla pričakovati. Sicer pa kdo ve, kaj je delala naša CIA?
BESEDA IZ NARODA
Šubljav spominski sklad
Cleveland, O. — Darove sprejemamo v šubljev spominski sklad, iz katerega bodo kriti stroški za oljnato sliko pokojnega pevovodje in kulturnega delavca, ki bo obešena v Slov. narodnem domu na 6417 St. Clair Avenue.
Vsi čeki naj bodo naslavljeni in plačljivi na: The Anton Schubel Memorial Fund, c.o. Glasbena Matica, 1111 East 72 St., Cleveland, Ohio 44103.
John Perencevic, predsed.
Josephine Bradach, blag.
Josephine Mišic, taj.
Korotanov Fihik
Cleveland, O. — Vsako kulturno društvo si ob svoji ustanoviti določi svoj cilj, svoj namen. Gotovo je eden izmed važnejših namenov pevskega društva, gojitev pesmi in družabnosti v razvedrilo ne samo svojih članov temveč tudi vse skupnosti. Pevski zbor v zdomstvu je važen tudi zaradi tega, ker ima v svojih rokah mogočno sredstvo, namreč slovensko pesem, s katero uveljavlja našega človeka v tujem svetu. Pevski zbor s svojo pesmijo slika dušo Slovenca ter opisuje lepoto naše rodne domovine. Z njo opeva srečo in bolečino, izraža hrepenenje, opozarja na trpljenje in gorje, ko mu nasilniki ne puste, da bi mogel živeti v svobodi in o-hranjanju nardnih tradicij.
Vsako društvo se na svoj način trudi, da ohranja slovensko besedo na tujem, dokler bo pač mogoče. Pevsko društvo pa nam ohranja slovensko pesem, zato je vredno vse podpore. Pridi torej dne 11. julija 1965 na Slovensko pristavo, kjer bo imel pevski zbor Korotan svoj piknik in se poveseli s Korotanci ob zvokih “Veselih Slovencev.”
Jože Odar
Izleti klubov siovenskib upokofensev
Cleveland, O.— Predsednik Federacije klubov slovenskih upokojencev Krist Stokel mi je naročil, naj kaj napišem za njihov in naš piknik. Pregovor pravi “Bog je najprej sam sebi brado ustvaril”. Torej se bom tudi jaz najprej zavzel za naš domač piknik, za piknik Kluba slov. upokojencev s Holmes Avenue. Ta bo v sredo, 30. junija na farmi SNPJ na Chardon Rd. v Kirtlandu. Zbrali se bomo ob enih popoldne. Avtobus bo odpeljal opoldne izpred Slov. doma na Holmes Avenue. Vožnja z njim bo za člane prosta, za nečlane pa stane v obe smeri
50c. člani in članice se zglasite pri tajniku in blagajniku, ko pridete na pikniške prostore, da dobite za 50c pivskih listkov (brezplačno). Za jed in pijačo je dobro poskrbljeno, tudi postrežba bo, kot treba, ker imamo na razpolago dosti delavcev. Celo krofe bomo imeli, tako je dejala pomož-nja tajnica Josephine Šuštaršič, ki bo s svojim štabom kuharic skrbela za to. Točajev bo tudi dovolj. Kdor ima rajše točajke, bo tudi prišel na račun. Mislili smo tudi na razno zabavo in igre. Proti koncu bomo še pevski zbor ustanovili in plesali polke, če bo kaj godbe? Upam! Pridite tudi mladi, da se kot po navadi veselite z nami starejšimi.
Druga zadeva je piknik Federacije. O njem bi moral pisati Frank Rupert, pa je odpotoval v stari kraj. Tako je bila ta naloga naložena meni. Piknik Federacije klubov slov. upokojencev bo v sredo, 7. julija tudi na farmi SNPJ na Chardon Rd. Avtobus bo pobral izletnike pred Slov. nar. domom na St. Clair Avenue ob enajstih, ob 11.30 pred Slov. domom na Holmes Avenue, opoldne pa pred Slov. društ. domom na Recher Avenue. Od tam bo vozil naravnost na piknik Vožnja v obe smeri stane 50c. Tisti, ki boste šli s svojimi lastnimi vozili, ste prošeni, da vzamete s seboj še svoje prijatelje.
Upamo, da se bodo vabilu odzvali vsi klubi in nas bo torej veliko skupaj. Vse bo skrbno pripravljeno, da bo skupni piknik res lep uspeh. Federacija skrbi za vse enako in rešuje skupne zadeve vseh upokojencev, kot so na primer peticije na Kongres, zato potrebuje tudi posebno blagajno za kritje stroškov. Udeležimo se izleta, pokažimo, da je v skupnosti moč!
Na svidenje!
John Trček
je nadaljevala in končala študije v ameriškem glavnem mestu.
čeprav ji je bil angleški jezik v začetku tuj, je bila ena najboljših dijakinj v svojem razredu, kljub temu, da je med študijem bila sama zaposlena na univerzi. Poleg tega je glas gdč. Alenke eden tistih, ki ga večkrat poslušajo tisoči Slovencev v lepi Sloveniji po Glasu Amerike.
Slavljenka je hčerka slovenskega pisatelja Mirka Javornika in gospe Javornikove, ki je iz znane Voduškove družine iz Ljubljane. Stric gdč. Alenke je Rev. Vital Vodušek, župnik slovenske fare v San Fran-1 prejeli komunisti pod edinim ciscu. Gdč. AJenka ima še eno j pogojem, da se ob spremembi sestro in brata, ki pričakuje, da bo drugo leto diplomiral na isti univerzi.
Alenki k lepemu uspehu in veliki marljivosti vsi Slovenci v Washingtonu prisrčno česti tamo.
Nika B. Kovačič
1948. Naš odbor se deset let že peča z urzupiranim zakonom iz leta 1945, ki je izšel v Jugoslaviji, po katerem zakonu je bilo zaplenjeno vse premično in nepremično premoženje vsem, ki so zapustili domovino do 8. maja 1945, ob prevzemu komunistične oblasti. Ta zakon je bil brez vsake pravne podlage urzupiran, ker nihče ni bil sodno kaznovan, še manj pa zaslišan za svoje pregrehe, ki bi naj imele posledico zaplembo premoženja. Ta zakon je bil posledica Yalt-ske pogodbe, ki je izročila komunistom brezpogojno oblast. To brezpogojno oblast so
Olas Iz prasfolnlse
Washington, D.C. — Prekrasnega sončnega dne 6. junija 1965. je gdč. Alenka Javornik; 102 Taussig Place, šujejo N.E., Washington, D.C., na The Catholic University of America prejela B.A. diplomo iz angleščine kot glavnega predmeta. Diplomiranka se je rodila v Ljubljani, kjer je obiskovala tudi prva leta šole. Obiskovala je sedem let slovensko klasjčno gimnazijo v Trstu in prišla s svojimi domačimi leta 1960. v Zedinjene države.
V novi domovini je začela študirati na San Francisco College for Women v San Fracis-cu, Calif. Zaradi preselitve družine v Washington, D.C.,
Še o odškodninah ameriškim državljanom m v Jugoslaviji zaseženo imetje
Cleveland, O.—Nisem imel namena odgovoriti na članek v Ameriški Domovni od 21. maja 1965 “Odškodnine ameriškim državljanom za v Jugoslaviji zasežene premoženje”, ker je pisec tega članka podpison smo z začetnicama To vprašanje je tako važno za slovensko emigracijo, ki je zapustila domovino radi prevzema oblasti po komunistih, da resnično ni spodobno in koristno obveščati težko prizadeto emigracijo z anonimnimi član,ki, v katerih si anonimni pisec lahko privošči marsikatero demagoško gesto, ki samo škodi borbi poštenjakov, katero borbo vršijo že deset let. Odločil sem se za pisanje tega članka, ker od priobčitve tega pisanja nisem imel miru ne po telefonu ne po pismih, da, celo prijatelj iz Koroške se oglasi in sprašuje, kaj je prav za prav resnice v tej borbi in v teh tako nasprotujočih člankih, ki izhajajo v Ameriški Domovini.
Preden o tem kaj povem in odgovorim na piščeve trditve, naj mi bo dovoljeno še poudariti, da člani našega pokreta niso spraševali po komentarju tega članka, ker se vsi zanesejo na delo in napore in odkrito borbo podpisanega odbora.
Vsem pa, ki so spraševali po komentarju tega članka in niso člani našega odbora, pa naj mi ne zamerijo, ako bo izšel še kak tak članek z anonimnim podpisom, ako jim niti telefonično niti pismeno ne bom odgovarjal na njihova vprašanja. Taki moji odgovori tudi lahko škodijo našemu članstvu, kajti nihče ne more zahtevati, da bi dajal odgovore interesentom, ki že deset let stojijo ob strani in niso za to borbo niti trohice dela ali pa sicer drugih žrtev doprinesli. Naši člani tudi ne spra-po komentarju takih anonimnih člankov, ker so v naših okrožnicah dobro informirani in tem informacijam tudi dokazno zaupajo.
Kljub moji gornji trditvi, danes poslednjikrat odgovorim in dam komentar na prizadeti članek od 21. maja t.l. v Ameriški Domovini s podpisom M. K.
Naš odbor v sporazumu z vsemi člani se nikdar ni pečal s točko 1. ki jo navaja pisec glede povrnitve škode ameriškim državljanom po sporazumu Departmenta of State z jugoslovansko vlado 19. julija.
režima ne sme nobenemu državljanu storiti krivica na zaplembi premoženja, na zdravju ali sicer s kakšno kaznijo, ki nima pravne podlage.
Točka prva, ki jo navaja anonimni pisec zadene največ tiste državljane, ki niso imeli z jugoslovansko emigracijo nobenega opravka, in še ti državljani bodo morda prejeli po tem dogovoru le mali odstotek odškodnine.
Premoženje naših članov in premnogih Slovencev, ki so zapustili domovino do 8 maja 1945, je bilo po tem jugoslovanskem zakonu od leta 1945 zaplenjeno premoženje in to še preden je bil ta zakon razglašen. Ta zaplemba se je tako krivično protipravno izvršila, da moram sporočiti, da je Titov najvišji politični komisar Moša Pijade že v Jajcu v Bosni proglasil zakon Titovega komunističnega režima, da se celokupno imetje in vsa lastnina vseh antikomunistov zapleni brez vsakršne odškod nine in da to premoženje nuj no zapade v korist državi. Moša Pijade je ob tej priliki še izrečno poudaril, da se nam z navedenim zakonom odvzema vsakršna pravna zaščita. S tem nas je že Moša Pijade, ko komunisti še niso bili nikjer na oblasti, srednjeveško proglasil “za vogelfrei”!
Ta zakon je bil proglašen v “Službenih Novinah” v letu 1945, ko so komunisti prevzeli
oblast. Zakon do danes še ni škoda prizadejala najmanj en
bil preklican.
Proti temu zakonu traja naša borba deset let. Pet let je bilo potrebnih, da smo senatu in domu dokazali, da nismo bili sopotniki okupatorja in da smo tudi med zasedbo po domačih fantih in možeh branili našo domovino, naše imetje in naše življenje, našo vero in ako ne bi bilo izdajstva na Vetrinjskem polju, bi bila naša slovenska domovina očiščena komunizma in naše premoženje zavarovano pred ropom in tatvino. Naša Slovenija je bila očiščena pred komunizmom, preden so se po 15 in 20 letih pričele centralne vlade velesile brigati za borbo proti komunizmu.
Ta naša petletna borba je rodila lep uspeh, da so se merodajni senatorji in kongresniki prepričali o resničnosti in verodostojnosti naših navedb glede naše borbe proti komunizmu med okupacijo.
Ko je leta 1962 pok. pred-rednik Kennedy podpisal znani okrnjeni zakon o odškodninah v škodo vsem novonase-Ijencem, tedaj se je naša zmaga pokazala v tem, da so prihiteli takoj po podpisu' nekateri senatorji in kongresniki z osnutki dodatnega zakona k temu zakonu o odškodninah, ki naj bi dal pravico vsem no-vonaseljencem do odškodnine in to brez ozira na prejem ameriškega državljanstva v zvezi z zaplenjeno imovino. Iz tega razloga naš odbor nima nobenega opravka z imenovanim brezpravnim dogovorom jugoslovanskih oblasti z Departmentom of State v
Ameriki iz leta 1948.
Točka 2, ki jo navaja anonimni pisec se more enako ovreči, ker za novonaseljence ne prihaja v poštev, za staro-naseljence so pa nekako že obračunali jugoslovanski oblastniki z Departmentom of State. Za novonaseljence ne prihaja ta točka v poštev, ker sledi na to točka 4, po kateri trdi pisec po točki 5 in s to v zvezi, da je jugoslovanska vlada obljubila odškodnino tudi tistim oškodovanim novim državljanom, ki ob zaplembi niso bili ameriški državljani. Pri tem je pa poudarjeno, da se bo ta odškodnina priznala, kar je zelo smešno, po obstoječih jugoslovanskih zakonih (pravilno: po jugoslovanskih komunističnih zakonih, zlasti po zakonu iz leta 1945, ki ga je pripravil Moša Pijade, kakor zgoraj povedano). Po jugoslovanskih zakonih, pravi pisec. Kako lahko delo bo imela jugoslovanska oblast, ko bo predložila svoj zakon, po katerem se iz leta 1945 po komunističnih pojmih pravno zapleni vsa imovina tistim, ki so do 8. maja zapustili domovino. To dejstvo je podpisanemu odboru znano že deset let, zato se ne briga za vse mogoče dodatne pogodbe z jugoslovansko oblastjo, ki tvorijo samo zavlačevanje komunističnega režima. Naša borba se izživlja, in sicer koristno za naš pokret v tem, da zahtevamo izglasovanje dodatnih bilov in da se sklicujemo pri tem na Yaltsko pogodbo, ki prepoveduje vsako plenjenje premoženja in vsako mučenje in morjenje prebivalstva, ki ni komunistom naklonjeno.
V naslednjih petih letih je naš odbor dosegel, da je že 37 senatorjev in 160 kongi'es-nikov v letu 1962 spoznalo krivico, ki nam jo je naprtila zloraba Yaltske pogodbe.
Smešno je sporočilo pisca, ki pravi, da je bil v zadnjem času sprejet v Združenih državah in po ponudbi jugoslovanskih komunističnih oblasti sporazum za smešno odškodnino 3,500,000 dolarjev. Med tem pa je resnica, da je ta
milijon prebivalstva cele bivše kraljevine Jugoslavije in da ta škoda bi znašala več miljard dolarjev. Sedaj vprašamo anonimnega pisca, kakšne korake je on podvzel proti tej dema-j^oški in krivični vesti o sporazumu Jugoslavije z Združenimi državami.
Tudi tistim, ki jim je bilo premoženje odvzeto po 19. juliju 1948, se daleko ne bo ta odškodnina pravična.
Po nam naklonjenih senatorjih in kongresnikih je napočil čas, v katerem je potrebna krepka združitev vseh Slovencev, ki so utrpeli kakršnokoli škodo na imetju, zdravju in celo življenju svojcev, da strumno zahtevajo uzakonjenje po našem odboru in po nam naklonjenih senatorjih predloženih dodatnih bilov, ki naj postanejo zakon.
Po sprejetju teh billov v zakon bodo odpadli vsi medsebojni dogovori med Departmentom of State in komunistično Jugoslavijo in organi federalne vlade bodo mogli in morali obravnavati našo odškodnino le v smislu znanega zakona o odškodninah iz leta 1962 in v smislu teh dodatnih zakonov, ki bi jih zbornica sprejela in predsednik podpisal.
Ko bo izšel ta zakon tudi za j novonaseljence, bo tudi odpadlo vse nepotrebno nadlegovanje Foreign Claims Settlement Commission v Washington u po tistih oškodovancih, ki se deset let niso brigali za napore našega odbora.
Reveži, ki se zanašajo kot (Dalje na 3. strani)
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
Reščak je bil že blizu smrti. : Bratsko sta se objela prijatelja. Ginjen je stal Andrejko ob smrtni postelji svojega zvestega Posavca, ki je zapravil v boju za pravico domačo srečo in svoje življenje. V hišo sta prišla Marko in Ivanka. Andrejko je bil kot doma. A voz je čakal. Poslovil se je prisrčno od vseh, posebno od Re-ščaka, ker je vedel, da ga vidi zadnjikrat, “Tako gremo drug za drugim uporniki,” mislil si je, Reščak pa je rekel: “Le kmalu pridi, če ne bo prav, bomo pa spet začeli, saj meni gre na bolje. Bomo že dobili svoje pravice .. .”
Andrejko je sedel na voz in par konj se je vprlo in voz je šel dalje.
Nekaj dni potem je Reščak umrl. Pred smrtjo je dal poročiti pred svojimi očmi mladi par in umrl je mirno . . .
* * *
Andrejko se je vrnil z Dunaja; prošnja se ni uslišala in nekateri nemirni duhovi so hoteli nov upor. Andrejko ni imel veselja voditi jih. Tudi je čutil, da nima tiste moči in čakal je, kdaj se prikaže nov junak, da zbere kmete na boj. Ni ga bilo; on pa je srečno, dasi siromašno živel v svoji koči, in ljudje so pripovedovali, da pripravlja nove stvari in žene so svarile svoje mlade može. Mož je mnogokrat poiskal tolažbe v vinu iin povsod so ga ljubili v družbi .. .
Tako pripoveduje narod o njem.
* * *
Megleno jutro je bilo 1. 1830. Znana ljubljanska megla je pokrivala Ljubljano in okolico. Dolenjska cesta je bila nenavadno oživljena. Vse je hitelo v Ljubljano; od vseh strani so šli vse zmešano: peš, vozovi, kočije, vmes pa jezdeci in ženske z vozički. . . Drug se je komaj umikal drugemu. Vsa ta množica je hitela v Ljubljano cesarja gledat. Mesto je bilo okrašeno. Po njem se je trlo gospode, plemenitašev, bogatašev, revežev, beračev? kupcev, vojakov, grajščakov, visokih dostojanstvenikov, sploh pol kranjske dežele je bilo v Ljubljani. Ob stenah so se stiskali kmetiči z bisagami in kmečki veljaki in čakali, kje bo mogoče zagledati vladarja. Množice so letale zdaj v to, zdaj v ono ulico pod slavoloke in med Vence in vpili so drug nad drugim. In med temi ljudmi je bilo tudi videti mnogo uporniških polhovk. Prišli so prosit odpuščanja in milosti; ob Špitalski ulici je nastala velikanska gneča in Jurko Baja ter Guza sta rinila naprej. Policaj ju je odrinil.
“Kaj boš?” razjezil se je Guza, “še Napoleona sem videi iz oči v oči, pa bi me odrival.”
Jurko pa se ga je držal za bamižolo.
“Si pa gotovo Delenjec,” rekel je policaj, ki je Guzo spoznal po izgovoru za Dolenjca.
“Mislim, da sem,” odgovoril je ponosno Guza.
‘‘Zato si tako zijalast.”
“Kaj boš ti koga tu?” jezil
je Guza in že hotel predrznemu redarju eno povedati, ta pa je rekel: “če hočeš vi-
le mogel najti prostorček. Cesar je namreč imel priti pogledat ljubljansko barje, ki so ga začeli osušati in preko katerega so nameravali ravno izpeljati cesto . ..
Cesar je prišel v velikem spremstvu, obdan od plemstva in velikašev. Gledali so preko barja, kazali so in govorili, ljudstvo pa so odganjali redarji. Takrat pa so se pririli do cesarja uporniki v svoji noši. Andrejko in Pisik sta šla preč njimi, dalje: Guza, Jurko Baja, Janez in cela vrsta tistih, ki so jim bile prodane hiše. Globoko so se priklonili, in Andrejko je govoril: “Milosti prosimo, milostni vladar, ki deliš pravice zatiranim in si oče svojim državljanom. Ozri se na naše prošnje. Prodani so nam domovi, živimo vsi kot berači, vse pojasnijo prošnje.” In izročili so mu prošnje, na katerih je bilo vse popisano, kar se je zgodilo. Cesar je gledal na upornike precej prijazno, dopadla se mu je ta skupina mož in je dal upanje, da poskrbi, da se jim da pravica, če se jim je zgodila krivica. Med cesarjevim spremstvom je bil tudi čušperčan. Ko so ljudje zagledali upornike pred cesarjem, so se čudili njih predrznosti, in ko je cesar odšel, se je vsa govorica sukala samo okoli upornikov.
Zvečer so sedeli uporniki v obcestni gostilni. Pili so veselo in se zibali v najlepših nadah.
“Mi smo pa le mi,” rekel je Guza, “s samimi cesarji govorimo, s čušperčannom se še ne menimo ne.”
“Cesar je več kot čušperčan,” rekel je Jurko, “vse boste dobili nazaj.”
In pili in peli so veselo. Marko in Janez pa sta se pomenila o svojih . . . Samo kovač je bil slabe volje. “To je preveliko ponižanje,” rekel je in pil od jeze.
Bišter in Vrančev Peter sta bila brez polhovk.
“še dobro, da jih niso prijeli,” rekel je Bišter, ‘‘kaka predrznost, v uporniškem oblečen, pa pred cesarja.”
“če ne, bi pa blizu ne prišli,” rekel je Peter; no, kmalu sta jo pobrisala. Bala sta se kovača, ki kar ni bil več za ljudi, kar so padli uporniki. Stresal je svojo jezo nad vsakim, ki ni bil z njimi, in jih meni nič tebi nič metal izza miz na cesto.
Jurko se je približal Marku, pa mu pošepetal: “Eh, da si šel na Posavje. Pri nas kar ni sreče; ne more te pozabiti.” “Pri nas pa sreča velika,” je rekel Marko, “že dvakrat smo krstili.”
“E, pa ti jo Bog daj! To bodo uporniki!”
Zvečer so odšli, imeli so več vozov in na vsakega se jih je vsedlo nekaj. Bili so dobre volje.
Ko je Andrejko stopil iz gostilne, zapazil je voz in pred njim svojega sirca, ki ga je njegov drugi gospodar prodal. Možu se je težko storilo pri srcu, ko je videl svojega sirca, s katerim sta se vozila ob času upornikov. Na vozu je sedel mlad fant in Andrej-ko ga je vprašal: “Čegav je ta konj ?”
Naš. Dobra žival je,” odleti cesarja, k dolenjskemu' govoril je fant. hiostu pojdi, tam bo.”	“Ali se lahko pri tebi pe-
Guza in Jurko sta odšla in, Ijem?” rekel je Andrejko in iskala upornike po mestu ... stopil h konju.
(Konec prihodnjič)
—-----o------
Tisto popoldne je bilo vse Živa o b dolenjskem mostu.
Ljudstva se je trlo tam brez — Glavni težavi Irana sta po-^tevila, sedeli so po strehah in manjkanje vode in plovnost bovsod po drevju, kjer se je rek.
ŠE O ODŠKODNINAH AMERIŠKIM DRŽAVLJANOM
(Nadaljevanje z 2. strani)
novonaseljenci na bogve kakšne vesele odgovore od imenovane komisije, dobijo vedno le negativne odgovore, češ, da nimajo pravice do odškodnine, ker ob zaplembi niso bili ameriški državljani.
Zadnji odstavek tega članka pa nas je zelo žalostno presenetil. Žalostno nas je presenetil, ker zavaja upravičence do odškodnin k obupu, ki pa ni utemeljen. Pisec tega od stavka v prizadetem članku je dobesedno zapisal:	“Za
premoženje, ki je bilo odvzeto pred tem dnem (19. julija 1948) ni več nikake pravne podlage za odškodnino in ni-kakih sredstev. Odškodnine, v kolikor so bile priznane za tisto dobo, so vse razdeljene.”
Ni res, da za odškodnine pred tem datumom ni nobene pravne podlage. Nasprotno, po naši petletni borbi so senatorji in kongresniki priznali, da je bilo nase premoženje brezpravno zaplenjeno in to proti vsem določilom mednarodnega prava in proti Yaltski pogodbi, ki je bila zlorabljena z zaplembo imetja in morijo našega naroda.
Res je, da so bile nekatere odškodnine že priznane in izplačane, za premoženje, ki je bilo zaplenjeno pred 19. julijem 1948, toda te odškodnine so bile priznane in izplačane le nekaterim starim ameriškim državljanom, ki so imeli ameriško državljanstvo ob zaplembi tega premoženja. Za vse druge, ki so zapustili domovino do 8. maja 1945, pa jim je bilo premoženje zadržano popolnoma brezpravno in tudi morije, ki so se izvršile in iz tega nastale razne škode, so še danes po brezpravnem jugoslovanskem zakonu iz leta 1945 nekaznovane.
Spričo priznanja te naše trditve po senatu in domu in spričo mednarodnega prava in spričo Yaltske pogodbe je skrajno škodljivo in krivično, takimi stavki brez komentarja gnati že to nesrečno emigracijo v obup.
Odkar je nastal tako žalosten položaj v Južnem Vietnamu in v republiki San Domingo in še preje na Kubi, lahko rečemo, da za pravično rešitev naših zahtev dela čas. To dejstvo smo že krepko občutili v naše veliko zadovoljstvo v korespondenci zadnjega Časa S senatom in domom.
Zelo pa je žalostno, da se med nami pojavljajo nekateri simpatizerji propagande, da smo sami med okupacijo nekako zakrivili to našo usodo. Prepričan sem, da bo narod v emigraciji kmalu spregledal, da je taka propaganda v ve-iko škodo borbi za poravna-
vo krivic, ki nam jih je naložil brezbožni komunizem.
Rudolf Lukez St. Predsednik Odbora Državnih in Javnih Nameščencev bivše kraljevine Jugoslavije
Papež Pavel ¥1, govoril ob priliki svojega godu
VATIKAN. — V Vatikanu niso pozabili, da se je sedanji papež včasih imenoval kardinal Janez Montini in da ima 24. junija god. Tudi letos mu je prišlo čestitat za god 29 kardinalov. Papež se jim je zahvalil za čestitke in porabil to priliko, da se je dotaknil nekaterih vprašanj, ki zanimajo tudi javnost izven Rima.
Najprvo je sv. oče opozoril, da tudi njega skrbijo viharni časi v Kongu, alžirski in dominikanski republiki ter Vietnamu. Na teh mestih nevarno tli. Ako bi nastal požar, ne bi uničil samo sedanjega miru, ampak tudi vso civilizacijo.
Sv. oče je tudi omenil, da želi, da njegova komisija, ki se peča vprašanjem kontrole rojstev, pohiti s svojim delom. Hotel je s tem zanikati govorice, da delo komisije utegne zaspati, ker ni trenutno na vidiku noben sporazum med različnimi stališči.
Pač pa načrt za spremembo predpisov za mešane zakone še ni dozorel za objavo.
Sv. oče je tudi namignil, da bo nameravani škofovski odbor, ki mu bo svetoval po potrebi, sestavljen iz pripadnikov različnih narodov, to se pravi, rimska kurija ne bo imela v njem zmeraj glavne besede.
Papežev nagovor je bil predmet živahne debate v krogih rimske diplomacije kakor tudi prizadetih strokovnih krogih.
je za odlog sklicanja parlamenta, Čombe je pa na vrhuncu politične moči, ker ima večino poslancev na svoji strani. Rad bi to večino izrabil, dokler po afriški navadi ne razpade v različne politične struje.
Politični opazovalci v Leopold-villu z zanimanjem zasledujejo “razvoj dogodkov,” kot pravijo.
Bombi ¥ Sajgomi ubili 29 civilistov in vojakov
SAJGON, J. Viet. — Komunistični teroristi so postavili poleg plavajoče restavracije na reki Sajgon dve močni bombi, ki sta pretekli petek zvečer eksplo dirali naglo druga za drugo in ubili 29 vojakov in civilistov, med njimi več žena in otrok. Med mrtvimi je tudi šest Ameri-kancev in en Francoz. Preko 100 ljudi je bilo ranjenih, več med njimi težje.
Do eksplozije je prišlo ob 8.15 zvečer, ko je bilo na bregu reke polno sprehajalcev in je bila restavracija polna domačinov in tujcev. Restavracija My Canh, kjer sta bombi eksplodirali, je ena najluksuznejših v mestu.
Radio Hanoj je objavil nekaj ur preje, da je komunist. Osvobodilna fronta dala ustreliti a-meriškega narednika Harolda G. Bennetta, ki je bil lani 29. decembra ujet od rdečih v krvavih bojih pri Binh Gia, kot odgovor na usmrtitev ujetih rdečih teroristov v Sajgonu po ukazu nove vojaške vlade. Rdeče poročilo je namignilo, da utegnejo Bennet-tu slediti v smrt še drugi ujeti
Amerikanci. Skupno jih imajo rdeči v svojih rokah še 14. Poskusi preko mednarodnega Rdečega križa za njihovo osvoboditev so propadli.
WilsGiic¥ oribar bo š@ dalje iskal psi k miru
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson, ki ga je konferenca Skupnosti narodov imenovala za načelnika posebnega odbora, ki naj poskuša posredovati za končanje vojne v Vietnamu, je izjavil, da bo odbor nadaljeval svoje delo, čeprav sta tako Peiping kot Moskva odklonila razgovore z njim.
Wilson je predložil postopne pot k premirju. Najprej naj bi Amerikanci ustavili bombardiranje Severnega Vietnama, ta pa naj bi ustavil pošiljanje vojaških potrebščin in vojakov v Južni Vietnam. Ko bi bilo to doseženo, naj bi bilo sklenjeno dejansko premirje, temu pa naj bi sledila mirovna konferenca. E-den od ciljev konference naj bi bil doseči umik vseh tujih čet iz Vietnama. Ta naj bi bil ponovno združen, če je tako volja njegovega prebivalstva, pa postal nevtralna država. Posebna mednarodna oborožena sila naj bi bila čuvar nad izvrševanjem mirovnega dogovora.
Indonezijski vojaki in komunisti so si v laseh
DJAKARTA, Indonez. — V severnem delu Sumatre je 36 komunistov napadlo vojake. Tekom pretepa so komunisti ubili enega vojaka. Vseh 36 komunistov je prišlo pred sodnijo in bilo obsojenih na kazni od 5 do 15 let. Komunistična organizacija je začela prirejati protestna zborovanja, kar je zopet razburilo vojaške kroge.
Sukamo sam še ni javno posegel v spor, bo pa moral, da se prepad med komunisti in vojaki še bolj ne poglobi.
— V Združenih državah je o-koli 30 milijonov mačk.
Moški dobijo delo

A1
'im m
Kssaansk m čsmie
v Kcngu se prepirata!
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Kot se vidi, v Kongu nočejo miru. Ako ga imajo, ga pa spodko-pujejo. Sedaj sta se začela s tem poslom pečati celo predsednik republike Kasawubu in ministrski predsednik Čombe.
V Kongu so menda srečno “izvolili” poslance za novi parlament. Parlament bi se moral sestati koncem meseca. Kasawubu pravi, da se ne more, ker volitve v treh pokrajinah niso veljavne in jih je treba ponoviti. V teh treh pokrajinah je dobil Čombe 20 od 32 poslancev. M. Čombe pa pravi, da bi parlament kljub temu lahko začel zasedati, ker je 134 poslancev od 166 vendarle pravilno izvoljenih.
Za kulisami iščejo razlog za ta spor nekje drugje. Glasom ustave bi moral biti izvoljen tudi novi predsednik republike, kakor hitro novi parlament zaseda 4 mesece. Za predsedniško mesto se bo verjetno potegnil Kasawubu, lahko pa ga hoče imeti zase tudi sam Čombe. Kasawu-hu bi rad pridobil na času, zato
F blag spomin
PRVE OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
Frank Rich
Umrl je 28. junija 1964. leta.
Minilo je že leto dni, odkar si nas zapustil Ti.
Smrt Ti vzela je življenje, končala Tvoje je trpljenje.
Nikoli Te ne bomo pozabili, in. vedno bomo Te ljubili. Čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš!
žalujoči:
JOSEPHINE — soproga OTROCI, VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O., 28. junija 1965.
F blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI SOPROG, OČE, STARI OČE, PRASTARI OČE IN TAST
Anton Luzar
Izdihnil je svojo duša 28. junija 1964.
Truplo Tvoje pod gomilo leto dni že zdaj počiva, duša Tvoja v večnosti naj rajsko blaženost uživa.
Oče naš zdaj v grobu spi, za našo srečo prosi, v neskončni božji milosti naj večna luč mu sveti.
Ti se ga, Gospod, usmili, ljubi Jezus, Ti mu daj rajski mir na vekomaj.
Žalujoči:
soproga JOHANA; hčere: JENNIE, JOSIE, ANN, VERA in MARY; sinova: ANTON in FRANK; SNAHE in ZETJE;
VNUKI in PRAVNUKI; OSTALI SORODNIKI.
Cleveland, O., 28. junija 1965.
SLOVENSKI DOM na 15810 Holmes Ave.
išče oskrbnika
Za informacije kličite
upravnika Victor Derling S8I-9675 ali tajnika Frank Koncilja IV 1-6955.
_____________________(x)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
na 6223 Glass Ave. Za informacije kličite EX 1-0564.
(126)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Dvcdružinska naprodaj
5-5 na E. 149 in Lake Shore BIvd. v izvrstnem stanju. V nizkih 20’h. Kličite po 6. uri pop. 481-8003.	(125)
V najem
E. 58 in St. Clair Ave., opremljeno 4-sobno stanova-ie, pripravno za 3 moške, ženske ali zakonski par. $75 vključuje vse udobnosti. 881-713S-	(127)
Kupite od lastnika in prihranite
Dvodružinska hiša 4-4, kopalnica, polna klet, soba na tretjem, garaža, globok lot, 2C> bloka od cerkve, Holmes Ave., pri E. 152 St. Kličite MU 1-1925 od 4. do 6. pop.
____________________—(130)
V najem
Oddamo 4 sobe, neopremljene, kopalnica ter furnez, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zv.
______________ (125)
Naprodaj
Shelli Custard and Lunch Counter na 6106 St. Clair Ave. Kličite HE 1-1126.
— (126>
V najem
Petsobna enodružinska hiša se odda. Vpraša se na 1148 Norwood Rd. Odrasli imajo prednost.
— (22,25,28,30 jun)
l IZDELUJEMO in popravljamo / strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
I FRANK KURE
R.F.D. i, Rt. 44, Newbury, Ohio teL JOrdan 4-5533
Prijafsfs Pharmaof
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION;-At*. & fisth St.. EN 1-42‘2
V ZNAMENJU NAPREDKA —- Od velikega Griffith stadiona v Washingtonu, D.C., je ostal le še tribune. Vse ostalo se je že umaknilo, da napravi prostor za razširitev Howard univerze.
d.el
V najem
Lepo, 6-sobno, na novo dekorirano stanovanje, blizu šole in cerkve, zgoraj, zadaj. V šentviški okolici. Kličite HE 1-6169 po 4.30 popoldne.
(129)
Lastnik prodaja
Hiša, 4 spalnice, krasno dvorišče, V Richmond Heights na 1937 Skyline Drive. AN 1-0354.	(129)
AMERIŠKA DOMOVINA,
q i
0<l>00<cr>00<z>00<cr>00<l^()<cz>0
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<z>)o<=^o<cr>oo<z>)o<ir^()<=>o
Kaku, hlineč navdušenje, ki ga resnično ni bilo v njegovih prsih, “velika in slavna je tvoja usoda, kralj sveta, in sijajna je pot, ki se odpira pred tvojimi zmagoslavnimi nogami. Jaz sem bil tisti, ki sem ti pokazal, kako je treba faraona v Memfidi ujeti, ubogega tepca, ki ga je bilo lahko prevariti, in jaz sem bil tisti—ali pravzaprav onale Meritra —< ki sem dosegel, da si se ga znebil. In sedaj sem zopet jaz, ki si mi grozil s šibami, edini, ki znam razložiti srečni pomen sanj, katere si ti smatral za zle. Misli na njih konec, princ, in preženi vsak dvom. Kdo je odnesel faraonovo truplo? Duhovi tvojih sinov, kar pomeni zmagoslavje tvoje hiše.”
“Toda oni ga ne bodo deležni. Kaku, ker so mrtvi,” je rekel Abi in je vzdihnil, zakaj ljubil je svoje sinove.
“Kaj zato, princ? Umrli so junaško in mi žalujemo za njimi, toda tudi to je tvoja sreča, zakaj če bi bili živeli, bi mogel nastati razpor med njimi in drugimi sinovi, ki ti jih bo rodila egipčanska kraljica.”
‘‘Morda, morda,” je odgovoril Abi m je oamannil z roko, ker mu je ta razgovor bil neprijeten, “toda ta kraljica še ni moja žena. Ona umira tam v stolpu in kaj naj storim jaz? če se vsilim k njej, se bo sama končala, kakor je prisegla, in če jo pustim še dalje tamkaj, bo morala umreti, ker je umrljiva. In niti tega ne
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
WE NEED
DRYWALL TAPERS
EXPERIENCED ONLY STEADY JOBS, GOOD PAY
l!l	apply
HOLLENBECK DRYWALL, INC.
23387 Telegraph Road, Southfield, Michigan — Tel.: (313) 353-5032
(129)
PRINTER
Comb. Press Aod Type
Experienced on letter press, lock up own forms, light typesetting, die cutting and embossing. — Private plant, No lay off. Established 1934. Salary open, based on ability.
Call GEORGE 561-2050
(127)
CHEF - EXPERIENCED For Restaurant and snack shop. Good pay.
For information, Call, Aurora, 111., 896-9001.
_______ (127)
EXPERIENCED
PRESS BRAKE OPERATOR
Capable of Making Set-Ups Also Need
EXPERIENCED ARC WELDERS
Gary Steel Supply
139 & Seeley
Blue Island, 111.
(128)
BUSINESS OPPORTUNITY
COCKTAIL LOUNGE FOR SALE $5,000 Monthly.
12733 S. Western Avenue Phone FU 5-9659 •!	(127)
smem storiti, ker ljudstvo v Memfidi, ki me ljubi, že začenja mrmrati. Egipčanska kraljica je egipčanska kraljica, in ljudstvo noče, da bi bedno poginila, ker je lepa in mlada in s~i je osvojila vsa srca. Sinoči so se ob zahodu solnca v desettisočih zbrali okrog stolpa, da jo slišijo peti večerni spev solnca, in so potem korakali mimo moje palače ter kričali: daj hrane njenemu veličanstvu in jo osvobodi, ali jo bomo mi! Te novice so morale medtem že tudi priti v Thebe in zbrala se bo velika armada, da jo osvobodi ali maščuje. Kaj naj storim, prerok?”
“Stori, kar ti je rajni faraon ukazal v snu, princ. Ob jutranjem svitu pojdi v Sekhetin tempelj, kjer boš našel kraljico pokorno svojim željam, zakaj sen ti je napovedal, da te ne bo odklonila. Potem jo popelji v svojo palačo in se poroči z njo pred vsemi in vladaj s pravico njenega veličanstva in s pravico svoje zmagovite roke.”
“Poskusiti moram,” je rekel Abi, “tako bomo vsaj spoznali, koliko je resnice v sanjah. Toda kaj bo z njeno spremljevalko Asto?”
“Asti je bila slaba vodnica njenemu veličanstvu, princ,” je odvrnil Kaku in se je praskal po bradi, kakor je vedno storil, kadar si je izmišljal zle nakane. “Ona je že priletna in je gotovo močno oslabela od bolesti in lakote, če je še živa, jo bo Meritra prevzela v oskrbo in se pobrigala zanjo. To sta dve stari prijateljici, kajne, Meritra?”
“Zelo dobri prijateljici,” je odgovorila Meritra s poudarkom, “kakor mačka in ptič, ki sta ljubljenca istega gospodarja. O, midve si bova imeli mnogo povedati. Toda čuvaj se, mož, Asti ni slabotna. Tvoj čar je močan, toda njen je močnejši, zakaj ona je velika duhovnica in ima svoj dar od bogov, ne od hudobnih duhov.”
Tako se je zgodilo, da se je princ Abi ob zgodnjem jutru opravil v sijajno obleko in se dal v spremstvu svetovalcev, med katerimi je bil tudi Kaku, in z majhno stražo odnesti v nosilnici k vratom starega Sekhetinega templja, ker je bil pretežak, da bi hodil tako daleč peš, in je tamkaj izstopil. Ker ni bilo nikogar, ki bi vrata branil, so jih lahko odprli in vstopili, straža pa je ostala zunaj. Ko so prišli v notranje dvorišče, se je Abi ustavil in je vprašal, kje naj iščejo.
Samo na enem mestu, visokost,” je odgovoril Kaku, “v ogelnem stolpu, ki se dviga nad Nilom, zakaj tamkaj umira njeno veličanstvo z Asto.”
V ogelnem stolpu!” je godrnjal Abi. “Ali še ni bilo dovolj stopnic nocoj? Pa kaj hočem; vodi nas!”
Tako so speli po ozkem stopnišču in drobni Kaku je tekel po njem kakor mačka, velikana Abija pa so častniki porivali in potiskali za njim. Na tretjem presledku je Abi ukazal, naj obstanejo.
“Ne hitite,” je šepetal z debelim glasom. “Njeno veličanstvo prebiva v naslednjem nadstropju tega odurnega stolpa, in ker je Asti z njo, je ne bomo mogli presenetiti. Pazite, da je ne preplašimo s svojim naglim prihodom, drugače pohiti na vrh stolpa in se
vrže v Nil, kakor mi je prisegla. čakajte, jaz pa jo bom poklical, kadar pridem do sape.”
čez nekaj časa je torej zaklical:
“O kraljica, nikar se ne ubijaj več v tem bednem stanovanju in pridi doli, da prebivaš v bogastvu s svojim zvestim podložnikom!”
Zaklical je enkrat, dvakrat in potem še v tretje, toda odgovora ni bilo. Tedaj se je Abi ustrašil.
“Umrla je,” je rekel, “Egipt bo mene dolžil njene smrti. Kaku, pojdi gori in poglej, kaj se je zgodilo. Ti si čarovnik in se ti ni ničesar bati.”
Toda zvezdoznanec je mislil drugače in se je obota-
in ga udaril po hrbtu. Nato je odšel, ubiraje stopnico za stopnico, počasi, počivajoč na vsaki stopnici, da nagovori s prošnjami in hvalnicami njeno egipčansko veličanstvo. Slednjič je prispel do vrat kraljičine sobe, pokleknil na tla, se razgledal in videl, da je popolnoma prazna. Nato se je splazil do sosednje sobe, kjer je bivala Asti, in se prepričal, da je tudi prazna. Potem ga je strah pogumil, da je šel na stolpno streho. A tudi tam ni bilo nikogar videti. Vrnil se je torej in povedal Abiju, ki je zakričal:
‘Tri Ptahu, velikemu gospodu memfidskem, kraljica je ali ušla, da dvigne Egipt zoper mene, ali pa se je usmrtila v
vljal, dokler ni Abi v jezi,Nilu, da dvigne bogove zoper dvignil svojo cedrovo palico j mene, kar je še hujše. Toliko
so vredne tvoje razlage sanj, o slepar!”
“čakaj, da se prepričaš, preden me začneš obkladati s takimi priimki, princ,” je odgovoril Kaku užaljeno. “Prei-ščimo tempelj; nekje drugje mora biti!”
Tako so preiskovali dvorišče za dvoriščem in sobo za sobo, dokler niso prišli do notranje dvorane pred svetiščem, kjer je faraon sedel na prestolu, ko se je mudil v Memfidi. Ta dvorana je bila zelo temna, svetloba je prihajala vanjo le skozi zamrežena okna, ker je bila zgoraj pokrita z granitnimi ploščami, položenimi na stebre v podobi lotusa.
(Dalje prihodnjič)
JULIJ


KOLEDAR
društvenih
prireditev
Oglašajte v “Amer. Domovini'

J^aznanito in JZah-Vala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanja mo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 28. maja 1965 umrl — previden s sv. zakramenti — naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
LEOPOLD TROHA
Rojen je bil 15. januarja 1S89 v vasi Vel. Žablje na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913.
Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, podr. št. 17 SMZ in društva Najsv. Imena pri fari sv. Kristine.
Pogreb se je vršil dne 1. junija 1965 iz pogreb, zavoda A. Grdina & Sons v cerkev sv. Kristine, kjer je Father Best daroval sveto mašo zadušnico. Potem pa smo truplo pogojnika prepeljali na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd. in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Best za darovano sv. mašo zadušnico. Father Cimperman pa sprejmi našo zahvalo za molitve v pogrebnem zavodu. ^
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje, Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in za dobrodelne namene. Hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti; posebno se zahvalimo za to če. duhovščini in čč. sestram, ki so se v pogreb, zavodu poslovili od pokojnika. — Hvala vsem, ki so se udeležili sv. maše zadušnice in ki so pokojnika spremili na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom
društev, ki jim je pokojnik pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata.
Hvala pogrebcem, sinovom in zetu umrlega, ki so nosili njegovo krsto. Hvala vsem, ki se dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče.
Teplo se zahvalimo Mrs. Max G eri za lepe žalostinke, ki jih je zapela v cerkvi v slovo pokojniku.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi našim dragim sosedom, ki so nabirali za venec in sv. maše. Prav tako tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči.
Hvala osebju pogreb, zavoda A. Grdina & Sons za vzorno urejen pogreb in za vsestranske izvrstno postrežbo.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo iskreno zahvalo!
Ljubi mož, dragi oče in stari cče, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti.bo njena gruda!
V miru božjem sladko snivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj.
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri!
JULIJ
4.—Slovenski dan s sodelovanjem
slovanskih skupin na Slovenski pristavi.
7.	—Federacija klubov slovenskih upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi.
11.—-Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik.
14. -15. - IG. -17. -18.—Letni farni karneval pri Sv. Vidu.
14.	—Klub upokojencev z Waterloo Rd. priredi piknik na farmi SNPJ.
25.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti ima na Slovenski pristavi piknik.
25.	—Dan Slovenske Dobrodelne
Zveze v Parku sv. Jožefa na White Rd.
AVGUST
1.	—Slovenski športni klub ima
na Slov. pristavi svoj piknik.
8.	—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
8.	—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi' piknik v parku sv. Jožefa.
11.	—Slov. upokojencu v Euclidu priredijo piknik na SNPJ farmi.
15.	—Slov. telovadna zveza ima
svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi.
22.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi.
29.—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo.
SEPTEMBER
12.	—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
28.—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue.
28.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26.	—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
OKTOBER
2.	—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Vinsko trgatev v svojih prostorih.
9.	—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.	—DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave
10.	—Marijin dvor št. 1640 Kato-
liških borštnarjev praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja.
17.—Združene podružnice Slov.
ženske zveze iz Ohia prirede večerjo proslave Slovenskega dne.
24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30.
24.—Cerkveni zbor Ilirija praz-
- nuje 40-letnico svojega delovanja.
30.	—Slov. narodni dom na St.
Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.”
31.	—Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND
na St. Clair Avenue Jesenski koncert.
13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje
25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester.
3.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
24.	—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
25.	—WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda
v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
JANUAR 1966
30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR
20.—Klub slov. upokojencev v Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
MAREC 19GG
20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av. 27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop.
Žalujoči:
VERONIKA — soproga
STANLEY, ALPHONSE, RAYMOND, MILAN,	SNAHE in ZET
RUDOLPH in LEO — sinovi	31 VNUKOV in VNUKINJ
ANNE, ROSE por. JARC, SISTER M. ROSALIA V starem kraju zapušča brata KRISTIJANA in SISTER M. CATHERINE of Siena	in sestro ROZALIJO FURLAN,
(uršulinke) — hčere	OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 28. junija 1965.
m

RUDY KR1STAVN1K COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. » Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
PLESKANJE - BARVANJE
HIŠ IN PROSTOROV, ZUNAJ IN ZNOTRAJ
opravimo točno po Vaši želji za zmerne cene.
TONY KRIST AVNIK
PAINTING & DECORATING 1171 E. 61 St.	HE 1 -0965
ZA OTROKE VZHIČENJE — Ko so divjali v Santo Domingu boji in so ameriške čete odvažale ameriške in druge tuje državljane iz mesta, so bili otroci vsi vzhičeni nad poletom s helikopterjem iz mesta na ladje na morju pred mestnim pristaniščem. Slika kaže otroke, ko hite proti helikopterju.
PRED POLETOM — Tehnik letalskih sil v Južnem Vietnamu pregleduje, če so rakete prav nameščene na letalu, predno to odleti proti sovražnim ciljem.