Številka 207. Trst v soboto 29. julija 1805. Tečaj XXX. Izhaja. ▼MJd d&a. ~wm Z udi ob iiefla*e la aaroćfee sprejema ourava lista „Edinost", ftllea «ltrn* GaJatt! it. 1«. — l'radne are »o od 2. pop. do i. sveler. — Cene ortaaom 16 st na vr&to petit; poalanice, -»mrtnice. javne zanvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Itev. 11*7. Glasili iMlitičMoa Jruitva „EJiMtt" zi Primorska. V edinosti Je moč I ItroialBt m&Ia ga vse leto 34 K. poi leta 12 K. 3 metiece fi K. — Na-aaročbe brez dopoaiane naročnine ae uprava ne ozira. Vri dopisi naj se pošiljajo na nredniStvo lista. 3fefrankovana pisma se ie sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na opravo lista UREDNIŠTVO: nI. Olorgio Galatti 18. (Narodni dom.l Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik arcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. PoStno-hranllničnl račun št. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti.) Amerikaneki gostje v Ameriki TOKIO Trgovci Tokija bo dancB na japonski način priredili diner na čast državnemu tajn ku T t ftn in gospodični Al ce Rooeevelt. Japonski pogoji. \VA8HINGTON 28. Is Neu Jorka poročajo »L jkal-At z9'gerju«, da je Japonska zaupljivo priobčila Zveznim državam, da bodo nje odposlanci ie na prvi seji predložili glavne pogoje za sklep miru. Ako ee bodo ti pcgoji zdeli Rusiji, da jih ne more vsprejeti, izjavijo japonski delegatje, da eo vse cadajne seje nepotrebne. Med temi pcgoji bo: plaćanje vojne odškodnine, odstop otoka Sahalina, poluotoka Luotung, mandžur--Ke železo os do Harbita povrnitev Mandžu-r ;e k tajski in pripcznan:e japonskega protektorata nad Korejo. Dogodki na Ruskem. PKTROGKAD 28. (Petrogr. Lrz. agent.) MiD v;r notranjih stvari je za dva meseca prepovedal izdajanje lista »Novosti«. Novi guverner moskovski. MOSKVA 28. General pehot« M hail Peter Pavlovi.* Durnovo je bil imenovan moekovstim guvernerjem. Durnovo je bil mesk- viki guverner ie leta 1872. Sedaj e e ar 71 let ter pripada ža 52 let armadi. Ruski begunci v Galiciji. LVOV 2*. V sled govoric, da se bodo vršile nove mobilizacije v Rusko Poljski, pribaja sedaj v Gslic jo zopet mnogo ruskih beguncev. Hujskanje proti Zidom. KATOVICE 28. »<*«etta Polska« javlja, da so v zapadno ruskih gubernijah izbruhnila preganjanja Židov, katera oblestme javno podpirajo. V Vilni je bilo v Bredo 17 Ž.dov obešenih, 32 pa ustreljenih. V Czen-stohavu so baje reservisti linčali trinajst ž lovi k.h agitatorjev. Inspekcijsko potovanje generala fgnatieva. ODESA 2*. General Jgnatiev, ki sa je mudil tukaj ter preiskoval vzroke nemirov, ki so se vršili koncem meseca junija, je odpotoval v Petrograd. Na svojem potovanju namerava ustaviti se v Zmerinki v kijevski guberniji, Kjer so nastali med kmetskim pre • bivalstvom resni nemiri. Uporaba jezika na zeleznici Varšava-Dunaj. VARŠAVA 28. Kakor poroča »Kurier arszs \\ aki« ee je državni ravnatelj ielernice Varsava-Dusaj povrnil iz Petrograda tar odredil, da ima v pisarnah železa cs biti v porabi ruski kakor urade i jezik, poljski jesik je dovol ea le v občevanju s poljskim občinstvom. Na veznih "listih in na napisih se morala rabili oba jezika. HAMBURG 28. »Hamburger Nach-rVhten« so zvedele iz petrograjskih vladnih krogov, da je prišlo do eestanka po posredovanju velikega kneza Vladimirja. LONDON 2H. Iz Varšave poročajo, da štrajka 9000 delava?v v luž n:ih v Dom-brovi. Tudi 8000 delavce 7 rudn kov FiOra in Mortimer je pričelo štrajkati. PODLISTEK. Brzojavne vesti. Klanje kristijanov t Stari Srbiji. DUNAJ 28. »Zeitc poroča iz Sofije: Infjrmacije došle kompetentnim oblastim pravijo, da eo Albanci pričeli v Stari Srbji klati kristijane. Promet med staro Srbijo in < irigradom je pretrgan. Turška vlada se boji oboroženega posredovanja Avstrije. Usta j a li a Kreti. DUNAJ 28. »Polit. Korresp.« poroča, da so bile ojačene mednarodne čete na Kreti; tako je ruskih čet 340 mož, franoozkih 200 in italijanskih 130. Italijani imajo v kre5an-skih vodah štiri vojne ladije. Prihod (ruskih čet ae je radi dogedzov na Kreti zakasnil, zato je okraj Retimno, ki je prideljen Rusom, večinoma v oblasti ustaše v. Italijanska zbornica. RIM 28. Zbornica nadaljnje razpravo o predlogi glede podriavljenja železnic. Sodi m, da se bo rasprava nadaljevala do torke, katerega dne pride do glasovanja. Nesreča na Železnici. 20 oseb ubitih. LIVERPOOL 28. Na poBtaji Waterloo sta trčila ekupaj dva vlaka. Dvajset oseb je bilo ubitib, drage sj nahajajo še pod razvalinami. Vročina t Parizu. PARIZ 28. Že nekoliko dni sem je tukaj velika vročina. Pet oseb je umrlo veled solnčar c . Mnogo oseb je bilo odvedenih v bolnišnice. Minister deželne brambe Bih ar na Dunaja. BUDIMPEŠTA 28. Ogrski biro poroča z Dunaja : Minister za deželno brambo Bi bar je dospel sinoči na Dunaj ter je danes poset'1 državno vojno ministerstvo in kabinetno pisarno. Minister počaka na Dunaju, da se povrne driavoi vojni minister Pitreich, da ee bo ž njim posvetoval o tekočih poslih. Vojni minister Pitreich ▼ Išlu. IŠL 28. C-sar je v daljši avdljenci VBprejel vojnega miiii->tra Pitreicha. Prokletstvo. LgodovinsCi roman Avgusta 6»noe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. O—O. Na te besede Cavagnolijeve se je Lu» srecija zfemslila, ker je moralo njegovo pripovedovanje b ti resnično vsaj v toliko, v fcc'kor je videl na svoje očs, kar je pripc- veJoval. — Kaj, da so rt s odnehal: od svoje namere "? Ne, to ni možno. Ako si ti to videl na svoje oči, ni bilo to druzega nego cgolj prevara, ki ti jo je pripravil dobričina gvardijan, da te zaslepi. Prat je navihanec, iragi moj zdravnik ; no pojdi le k počitku v svojo sobico. Rekši to, mu je Lukrecija mahnila z roko, a Cavsgnoli se je molče umak-nil v svoje zakotje. Lukrecija pa si je šepnila po tiho : — Ali je delo res razpalo ? S j se-li njega začetniki preplašili, sluteči, da so iz- dani ? Ne! Ne! Ne verujem. In zopet pravim, to je b:la le zgolj prevara, da s« zakrije prava sled. Slab? bi bilo to za mojo srečo, pokvarilo bi mi najlepše račune. Ne verujem, da so le na alepo naključje prišli v Zagreb, in da bi bili odišli, odnesivsi seb j samo sramoto. In pravim zopet: to niso sa-mostanci. Jladoer ve to, a on ni le Benečan, ampak tudi ogleduh beneški. In ali mi ni priča tudi Mikič Prodanič, ki mi je, opit od vina in ljubavne norosti, nehote izdal vse, kar se kuha. Prevara je to, zgolj prevara. Ko jutri sine meeec nad goro, vedeli bomo, kaj je resnica, in hoče-li slava ovenčati Lu-krecijino glavo! Lahko noč, božji svet! A ti spanec pridi na moje oči. Okrepi me za po-jutršnji dan, pakaŽi mi nade, ki jutri postanejo resnica. Jutri — jutri bomo videli, da Lukrecija ni zadnja stvar na svetu, da je sposobna stisniti se svojo pestjo celo Seto oholih plemičev. Benečanka je hotela oditi v svoje nočno zavetje, ali zaustavila se je, nasmehnila bo nekako škodoželjno, menda sbog svoje lepe zamisli, potem je pogledala dva- trikrat proti nebu. Je li hotel« prežati na zvtzdo, Po atentatu na sultana. CARIGRAD 28. Vzlic mrzličavim poizvedovanjem nima pol cija še vedno goto» Vi h podatkov o provzročiteljih atentata. — Preiskava se koncentruje sedaj na ostanke kočij, ker je peklenski stroj eksplodiral, kakor je dokazano, na neki kočiji. Prepoznali so ostanke kočij, kakor tudi pet ubitih tijakarjev, in tudi oetanke neke privatne kočije, ki imi znamko neke avstrijske tvrdke. Včeraj je avstrijski konzularni agent pri neki ugledni avstrijski komisijonijBki tvrdki izvršil hišno preiskavo, ker se je od turške strani sumilo, da uvaja tvrdka materijal za prirejanje b:mb. Preiskava ni imela nika-kega vspeha. Ker je preiskovanje tvrdki provzročilo znatno škodo, je ista zahtevala odškodnino. Učitelj Heller izpuščen na svobodo. CARIGRAD 28. Ufiitelj Hellar iz Nurnberga, ki je bil po atentatu na sultana aretovan, je zopet izpuščen na svobodo. O pravem storilcu ni dosedaj še nič znano. Današnji selamllk. CARIGRAD 28. DaneB bodo diploma-tični zastopniki inocemskih držav s prvimi dragomani prisostvovali eelamliku. Po dovršeni svečanosti jih najbrž vsprejme sultan in corpore. Danski otoki v Zapadni Indiji. LONDON 28. Reuterjev biro poroča iz Barbabaa: Zelo verojetno je, da bo ameriški kongres v bodočem zasedanju zopet pretresa val o nakupu danskih capadno indijskih otokov. V St. Thomasu nameravajo sedaj cdfjosleti komisijo na Dansko, ter nujno prositi, da se Danska več ne protivi, odstopiti otoke St. Thoma«, St. John in Santa Cruz Zvecnim državam. Danska se ne bo baje to pot protivila, ker bo življenjski pogoji otokov, ki ee nahajajo vztočno od Portorika, eelo žalostni in se še poslabšajo. — Plebiscit na Norvežkem. KBISTIJANIJA 28. Na včerajšnji po-poludanski seji stortinga je vlada predložila načrt glede narodnega glasovanja z ozirom na rairešenje unije s Švedsko. Glasovanje bs bo vršilo dne 13. avgusta ob 1. uri popoludne na temelju volilnega imenika za zadnji stor-ting in na iati način. Oiebe, ki so med tem dosegle volilno pravico, za morejo prosit', da se jih vpiše v volilni imenik. Na volilnih lisfkih mora biti pisano: »da« ali >ne«. Izid volite/ se bo moral takoj brzojavnim potom sporočiti pravosodnemu oddelku. Vlada priobči izid nemudoma sto.'tiogu. Vladni predlog je bil izročen posebni komisiji, ki se je takoj sestala. Odstop predsednika Loubeta. PARIZ 28. Nedavno ee je razs rjala vest, da se hoča prepsednik Loubet umakniti ki ee jej je nasmihala z neha doli ? Stresla se je ; menda n; našla zvezde in odišia je v i hišo. Djlgo ni hotelo spanje leči na Lukrec:-jine oči. Nemirna kri jo je metala sem in tja po postelji. Sto in sto misli jej je prihajalo v dušo. Slednjič je podvila bele lakts pod glavo, ki jo je metala sem in tja ebog nespanja in skrb:. RazpušSeni črni lasje so jej padali na bela ramena, na bela prsa ; sijajni očesi sta se obračali proti mesečini, kakor da hoče iz žarkov nočne luči citati resnico. Sedaj jej je nada upadala, sedaj se je zopet dvigala na novo, kakur je mesec sijal močneje ali slahsje. Čudne slutnje so jej vstajale iz nočne tišine, da je Lukrecijo spopadal neki tajni strah, neka prej neobču-tena groca. Bala se je nesreče. Mej tem, bilo je že precej proti jutru, a nebo bledo, škripala je proti Ribnjaku vrsta vos, napolnjenih žitom, a poleg voz so stopali delavci. Ljudje bo po noči vosili novo požeto žito v križarski skedenj, ker je bila po dnevn prevelika soparioa. Med težaki so preden poteče doba njegovega mandata v Bvrho, da Be bo zamogla vršiti volitev predsednika še meseca novembra, torej pred januvarjem, za kateri meae« so določene volitve za senat. Terau nasproti javlja list »Humanite«, da je vlada že določila dan 2<». januvarja, katerega dne da ee sestane narodna skupščina, da ievoli predsednika. Ali je slovanska liturgija v interesulffiTCT (Dopis.) I. Ko je cesar Konstantin Veliki uvel Kristovo vero kakor državno vero, so se začeli kristijani Bvobodno gibati in so se tudi šktfje v Rimu zavedali evoje oblasti. Od časa, ko so rimski cesarji premestili svoj sedež iz Rima v Carigrad, oziroma v Raveno, izlasti pa, odkar je leta 1176. propadlo zapadno rimsko cesarstvo, je pričel rasti ugled rimskih papežev ne samo v verskem, ampak tudi v političnem pogledu. S časoma eo papeži dobili Rim in tudi več ozemlja v svojo oblast ter so postali Bvetovni vladarji in s tem se je ta njihova oblast še bolj povečala. R;m je postal središče vsega krščanskega sveta. Latinski jez k je tedaj gospodoval ne le kakor cerkveni jezik v latinski cerkvi, ampak tudi jezik učenjakov in diplomatov. Papež Hadrijan II. in njegov naslednik Ivan VII. (869) Bta dovolila Slovanom njihov jezik v cerkvi, a to z namenom, da bi ob taki ugodnosti čim več 81ovanov pristopilo katoliški cerkvi. Ko pa so se ti Slovani dobro okrepili v veri, se je zdelo papežu Gre-goriju VII. času primerno, da jim prepove materin jez:k v cerkvi in ga nadomesti z latinskim. Šolfcke razmere v B;edn>em veku so bile jako žaloetne in ee ne morejo primerjati z današnjimi, ko ie dolžnost obiskovanja šole vsakomur v dolžnost in zapoved. V srednjem veku se je poučevalo samo po samostancih al: pa — pri premožnih — v hiši domači. Ker pa je bilo naroda mnogo in cerkva tudi, poleg tega pa pomanjkanje duhovnikov, izobraženih v šoli, so Bi verniki sami pomagali. In s cer pri Slovanih tako, da je onim, ki bo se posvetili Btanu svečeniškemu, zadostovalo, ako so se priučili Čitanju in pisanju in sicer v običajni glagolfei. Pri takih glagolaših seveda ni bilo niti govora o poznanju latinskega jfzika. Take razmere smo opažali tudi pri Jugoslovanih pod turško vlado. Svečeniki so opravljali službo božjo, a ob enem so morali delati tudi na polju, da so se preživljali. Pozneje, ko so se šolske razmere zbolj-šale, ko so se jele ustanovljati srednje in vi-soke šole in ko je imel tudi kmeta s'u pravico obiskovati šole, tse je m ?gel tudi stan hodili molče tudi trojica Tvrdkovih odposlancev. Kakor samostacci so bili zapustili Zagreb, kakor kosci žita so se vračali, be daj. Trudni od dela in poti so se vrgli na dehteče seno, da se okrepe r.a naslednji dar, ko jih je čakala druga, veča, važneja žetev. XXIX. Visoko se je krilil škrjanec pod modrikasto nebo, kakor da se veseli veselega sveta. Solnce je sijalo, kolikor mu je Bog dal, kakor da d*nes ne trpi niti sence na svetu. Zelenela sta grm in trn, rdeče jagode bo radovedno kukale iz šumenskega listja. Temnorujna višnja je drhtela na veji, mah se je prelival slično Bvilenemu suknu, metulj se je igral nestalno od cveta do cveta, vrabec se je Širil kakor velik gospod, da si mislil, da smatra ves svet za svoje kraljestvo. Že je tudi vino ocvelo — žetev je. Zbog velikih zrn Be je elatoliki klaB upogiba], šepetal modremu cvetu in gorečemu divjemu maku, kako da ne more dočakati srpa, ker da mu je glava pretežka, ker ga steblo ne more več nositi. (Pride še.) •večtniški boljiat' glede svoje naobrazbe, svoje kvalitete. PouSevalni jezik v šolah je b počenši od 1. razreda, latinski. A s te m j e b i 1 • torjen konec slovanskemu jeziku v cerkvi. Zt Slovane je bilo to dajstvo velika nesreča. U vedenje latinščine je provzroČalo nemarnost, indferentizem do narodnosti, a posledica je bila, da so Slovani izgubili svet do Dunaja, Velikega zvonarja in preko Vidma. V Istri pa kraje : Motovun (kjer se nahaja glagolska knjiga). Oprtal), Kostanjevico, Pazin, Buzet, Cres, L:*inj — in začela se je tudi dežela romanizira t i ! Dokazila za naše navedbe so : glagolska knjiga v Motovunu, ietna številka v glagolici v kapeli (blizu sv. I,o vreča pazinatiškega — Matoševiči), imena prebivalcav v omenjenih krajih. Rusko-japonska vojna. Trst, dne 28. julija 1905. Witte bo poročal direktno earjn. Iz Pariza javljajo, da bo \V:tte z» čaea mirovn h pogajanj vodil dnevni zapisnik, ki ga bo vsak dan direktno odpošiljal carju. Grvf Lamsiortf* je zahteval, naj bi car potom njega dobival ta dnevni zapisnik, ki bo poročal o teku pogajanj, tuda car Nikolaj je odločil, da ima to poročilo priti direktno njemu, a cn (car) da ga potem dostavi mi nistru za vnanje stvari. Japonski pogoji. Reuterjev biro poroča iz \\ ashingtona, da bo Japonska zahtevala med drugim, da postane Vladivcstok nevtralno mesto, a sama K<">'n. Zeitung« pa je prejsla iz ruskega glavnega stana v Gunčulinu nastopno etrom Jurijem Lukacsem razgovor, v katerem se je isti precej peeimietično izrazil o položaju. Minister je izjavil, da je eksistenca vlade navezana na daljno razvijanje finančnih razmer dežele. Mi etojimo pred tremi evea-tualnostmi«, je nadaljeval minister, »to je: ali, da vladar veprejaae pogoje koalicije, da odstopi, ali da uvede abaolutiatično vlado. Obe zadnji eventualnosti so aeveda velika nevarnost za deželo«. Iz Budimpeite poročajo, da pride predsednik ogrske aborniee Jus h najbrž početkom meseca septembra v Zagreb, kjer da bo gost nekega odličnega hrvatskega poslanca. Justh bo imel razgovore z raznimi hrvatskimi poslanci. 0 sestanku med carjem Nikolajem in cesarjem Viljelmom polnijo listi širom Evrope še vedno svoje predale. In godi se, kakor navadno, kadar ljudje ne vedo nič pozitivnega o kakem dogodku, ki mu pripisujejo velikansko važnost. Cim bolj manjka avtentičnih, avtoritativnih konkretnih podatkov, tem bolj na široko so odprta vrata domišljiji in daru za ugibanje. Čim sposobneji je kdo za snovanje kombinacij in konjektur, tem več — piše. In ker imajo tega daru vse veče evropske novine v veči ali manji meri, piše se mnogo mnogo, de-si se nič ne ve pozitivnega. Po dolžnosti kronistov naj zabeležimo danes sosebno dve vesti. Najprej bodi zabeleženo, da je car že dopDslal predsedniku francoske republike potrebna pojasnila o sestanku z nemškim cesarjem. Će je temu tako — in zelo verjetno je to — potem so se zrušila na knp vsa fantazranja o razburjenju na Francoskem radi razpada zveze med Francijo in Rusijo. Najverjetneje je po našem domnevanju, da se je hotel cesar Viljelm zagotoviti, da ne bi žice prijateljstva med Berolinom in Petrogradom trpele škode, ker on se gotovo ne odteza spoznanju, da Rusija ostaja vzlic vsemu in vsemu — mogočna Rusija. Druga vest, ki se ssdaj mnogo širi po listih, je, da ae je car vidno zadovoljen povrnil v Petrov dvor. No k temu morda ni pripomogel toliko sestanek z nemškim cesarjem, kolikor dejstvo, da dogodki v Rusiji vidno izgubljajo na značaju kritičnosti. A to v isti meri, kakor prihajajo ruske oblasti na sled tistim silam, ki so umetno in peklenskimi sredstvi hotele izrabljati kritične okolnosti, v katerih se nahaja Rusija vsled vojne na skrajnem VztDku. Resnica prihaja na dan, mreža, ki so jo z infernalno slobo pleli sovražniki, se trže pečasi in kmalu bo jasno, da ni bila piava ruska duša, ki je revoltirala, ampak tujinska duša, ki je z bogatimi sredstvi dvornih krogih govori, da je veliki vojvoda badenaki, ki se nahaja v St. Moricu, obolel. Veliki vojvoda je star 79 let. Kitajski častniki v avstrijski armadi. — Kitajeki poslanik na Dunaju je obveščen, da namerava kitajska vlada poslati več častnikov k avstrijski armadi^ da izpolnijo avojo vojaško izobrazbo. Odposlanec se pogaja z vojnim ministrom o vaprejemu desetih mlad.h kitajskih častnikov v avstrijsko armado. Vaje italijanskega brodovja. Iz Rima javljajo, da se bodo sredi avgusta vršile vaje italijanskega brodovja. Vaj se udeleži 70 vojnih ladij in torpedovk v Tiren-skem morju in v Mesinski ožini. Jezik konzulatov. Minister una-njih stvari je povodom nekega konkretnega slučaja odredil, da so avstro ogrski konzulati v inozemstvu dolžni sprejemati tudi spise, ki niso sestavljeni v nemškem jeziku. Konzulati imajo preve&ti uloge t?r jih potem rešiti. Ako je uloga sestavljena na jeziku, katerega ne ume noben konzularni uradnik, morajo jo dostaviti ministerstvu za vnanje stvari, ki poskrbi prevod. Zdravje papeževo. — »\Viener A-llg, Zeitung« poroča iz Rima od 27. t. m.: Papež ni pri najboljem zdravju, akoravno se ne more govoriti o resni bolezni. Mncgo trpi VBled vročine, io njegovemu navadnemu semtertja se ponavljajočemu revmat>zmu ae je sedaj pridružil še lahki bronkijalni katar. V zadnjih dneh je papež popolnoma izgubil Bvojo dobro voljo, ki jo je kazal v početku svojega pontifikata. V pogovoru z nekim intimnim prijateljem iz Benetk je papaž Pij X. z neko otožaoatjo izrazil svoje prepričanje, da pač v j življenju več ne zapusti Vatikana. poročalo : Dae 20. in 21. t. m. smo ivršili, nov« rekognoeeiranja pri Kačkanoga. J«-! Pr«m9n,ila tudl k,k,S* ra'k'?8 iloVek"- I T 1__?? _ 1— — 2L ^ ■■ ■ Xm m m I n mm *»AH«k ■ Xfl V mi ponci so dobrovoljno zapustili pozicije, ki so 1 Rusija jih Ruai napadli. V cantru je prišlo do nov h spopadov med Bpreinjimi stražami. Ko>ki ujetniki na Sakalinu. Dne 25, t. m. je 4»>4 ruskih ujetnikov 1 zapustilo otek Sahalin. I jetniki so bili odvedeni v Narašino. Nebojevnike pošljejo, kakor je zvedel »Daiiv Teiegraph«, v Joko-hanc't. Od 11 častnikov, ki se nahajajo med ujetniki, Ee jih je po b tki pri Davinu udalo devet pod pogojen?, da j m bo dovoljeno cbdižati sebljo. Japonsko vojno mini-steratvo je naknadno umaknilo to dovoljenje. Med 4t>4 mož m, je bil eden, ki je razumel angležke. Devetnajst ujetnikov j« ranjenih, vendar ne težko. bo ža računala z resničnimi krivci, a simptomatično je, da Be prad eventuvalnimi bkločimi izgradi izlasti v bolj notranjem Rusije s idaj najbolj plašijo — Židje ! ! Dogodki v Rusiji. Narodne aspiracije Poljakov. Petrograjeki list »Rus« je priobčil spomenico narodao-poijske stranke, ki je bila izrečena amaterskemu svetu : Spomenica prec z ra rahteve ruskih Poljakov nastopno : Dovoliti se ima zakonodajna in upravna av-tonom ja Ruako-Poljske, poljski jezik sa ima prizsati kakor uradni jezik v vseh vejah civilne uprave na sodiščih in v šolah, prebivalstvu se :ma pcdel'ti državljanska svoboda. »Mi kunatatujemo, Be glasi spomenica na zvršetku. da sa brezpogojno poostri boj Poljakov pr^ti obstoječi vladi in da pride do ojaČenja anarhije, ako ee prezre potrebe Atentat na sultana in njega posledice. Iz Carigrada poročajo, da je sultan ukazal Bvojega brata Rešada zapreti v isto palbčo, v kateri je bil zaprt sultan Murad V. skozi 25 let, to je do svoje smrti. Princ Resad je veljal sedaj kakor presumtivni prestolonaslednik ter ie star 62 let. Kakor javljajo iz Cerigrada, je sultan baje odstavil dosedanjega načelnika tajne policije Femi peš d ter ga poslal v pregnanstvo v Aeijo. Femi paša je bil zelo priljubljena oseba v Carigradu. Psdec načelnika tajne policije je baje provzročil zadnji atentat na sultana. Drobne politične vesti. Novo uniformiranje avstrijske vojske. Dunajska »Zeit« javlja, da se novo uniformiranje avstrijske vojske nekoliko zakasni. Cesar da se namreč ne strinja z vsemi predloženimi spremembami, izlasti je proti predlogu, da bi vojaki nosili okroglo suknjo. Najbrž bo vsprejeta predložena uniforma pehote, ki bo sive barve z rudečimi našivi. — Plebiscit za razdruženje unije. Ie Kristijanije poročajo, da nor-Rusko Poljske, in ako se nam ne dovoli onih . vežka vlada namerava predložiti stortingu, pravic in zavodov, ki so potrebni za naš naj narodni in kulturelni razvoi«. t | splošno glasovanje Položaj na Ogrskem. 13 avgusta. Iz Budimpešte poročajo: Neki setrud- j Veliki vojvoda badenski obo-nik »Ejveterteea« je imel z naučnim mini- lel. Iz Karlsruhe javljajo, da se v tamošnjih __j splošno glasovanje norvežkega naroda odloči razdruženje unije b Švedsko. To se bo najbrž vršilo dne Domače vesti. Imenovanje t poštni stroki. Poštnimi asistenti so bili imenovani poštni praktikanti: Jurij L; u bič, Hektor del Conte in Karol Tsvčar v Tratu, Matej Zupan v Ljubljani, Marij Demonte v Gorici, Marij Zoch in Alfonz Sachi v TrBtu, Adolf S a veli v Ljubljani, Peter de Zuccato v Gorici in R hard della Zotta v Trstu. C. In kr. pomorska akademija na Reki. Dosedanji poveljnik c. in kr. vojne pomorske akademije na Reki, podadmiral Sachs pl. Hellenau, je bil umirovljen ter je bil tem povodom odlikovan velikim križem Leopoldovega reda. Poveljnikom akademije je imenovan linijski pomorski kapitan Her man PUskott. Zakaj ne napadamo ?! Prejeli smo: Oni, ki čita le »Slovenski Narod« in ki nima prilike, da bi od blizu poznal naB Tr-žačane ia naše razmere, mora miBliti, da smo mi tržaški Slovenci — ali prodali svojo kožo Lahom, ali pa da smo obupano položili naše tilnike pod lahonsko sekiro, kakor dela vojak, ki je vrgel puško v koruzo. Mi se takim najivnežem, ali (ako hočete) tudi zlobnežem, le smejemo ter pomilujemo njihovo nepoznanje razmer. Res je, da zadnje čaie ni več čitati v >Edinost:« toli strupenih notic proti Italijanom, kakor so bile običajne in potrebne pred nekoliko leti, ali to ima vzroke, ki so izven nas. Ravno pisec teh vrstic je imel nalogo, da je odgovarjal na umazane napade, ki bo jih prinašala razna italijanska glasila proti nam in naši narodnosti. Ko so pa taki napadi jeli postajati redkeji, je — naravno — jelo pojenjavati tudi odgovarjanje iD zavračanje napadov. Tisti strupeni dopisi proti Slovencam in Hrvatom so radnja leta, lahko rečemo, postali sila redki. S tem pa ni re čeno, da nas spkh ne napadajo. Še nas napadajo, ali to ee vrši sedaj vsaj v dostojni oblik:. Ako so torej naši nasprotniki odložili Bramotilno orožje, s katerim so nas obdela-vali v prejšnjih časih — je logično, da smo odjenjali tudi mi v obliki odbijanja ! Radi tega pa ni treba, da kdo misli, da emo mi iz obupanja položili orožje, ali da smo se — kar bi bilo še sramotneje — prodali Italijanom !! Mi smo tu v Tratu ša vedno isti, kakor smo bili. In taki ostanemo tudi v bodoče. Ako nas bedo naši sosedje spoštovali, spoštovali bomo tudi mi njih. Ako pa začnejo zopet napadati in žaliti, pripravljeni saao vedno, da bomo odbijali klin s klinom. Mi ne prizanašamo ne Bušiču in ne redarstvu, če vidimo, da nista pravična nasproti nam ia da ne vršita svoje dolžnosti nasproti vsem državljanom enako. Da bi pa napadali brez vzrokov, kar tja v en dan, to se nam zdi neumestno ne le radi tega, ker bi bilo krivične, ampak tudi zato ne, ker bi to naši stvari ne koristilo. Priznavamo sicer, da na centralnem redarstvenom uradu ni še vsa v redu v jezikovnem pogledu. Osobito je še preveč uradništva, ki je nesposobno ca cbče-vanje se slovenskimi strankami v slovenskem jeziku, toda dejstvo je vendar-le, da se stvar obrača na bolje in poživljamo poklicane faktorje, naj gledajo, da bo res — dobro tudi za nas! Tudi glede druzih uradov je še prigovarjati mnogo mnogečemu. In mi hočemo vestno vršiti svojo dolžnost v tem pogledu kakor smo jo doslej. In tudi ostro napadali bomo, kadar bo potreba za t^. Zato pričakujemo že danes z vso pozornostjo, kako bodo prirejeni napisi v novi namestniški pa-laSi. Napadali bomo vsikdar, ko bomo čuli, da se godi krivica ali posamičnim našincem, ali društvom, ali naši narodnosti v obča. Slavno poštno in brzojavno ravnateljstvo bodi opozorjeno b tem. Splch pa vemo prav dobro: koga, kedaj in kako imamo napadati ! Saj imamo že dovolj prakse za to. In to jedno zagotovilo naj vsprejme slovenska javnost, da nam bo izključno le narodna korist odločala, kdaj imamo napadati in kdaj ne !! Zanimiva reminiscencija. Jeden iz one trojice, ki eo si nadeli imenitno in gotovo najnujnejo nalogo, da organizirajo boj proti hrvatskemu klerikalizmu v Iatri, je g. Zec, učitelj v Pomeru. Naj posnamemo tu neki dogodek, kakor ga opisuje gospod učitelj Mahulja v pulakem »Omnibusuc. V zapisniku pete glavne skupščine »krškega učiteljskega društva c, ki se je vršila v Dubasnici dne 19. junija 1895. ped točko 10, črka d) stoji doslovno : »Društveni tajnik či(a z dovoljenjem skupščine pismo, došlj mu od učitelja Fr. Zeca ter njegov spremenjeni pravilnik, ki bi se moral odobriti, ako društvo želi, da mu bo on členom. Na velike neotesanosti (neagrapnosti) in n e s m i s 1 e, ki eo napisane v omenjenem listu, in iz katerih izhaja nevednost in neumen ponos, ko bo povsem mlad učitelj postavlja na katedro, da deli lekcije vsemu društvu, zaključuje skupščina, vsprejemsa predlog A. Tončiča, enoglaen", da se dotičniku javi v imenu društva, kako ga je vea skupščina na podlagi njegovih izpovedeb proglasila moralno b o.l n i m. Potem je predlagal I. Mahulje, naj ee naloži uo.telju Fr. Zecu, da svojo zaostalo člcaarino 3 gld. vplača v roku 8 dnij, sioer naj se iztirja ta denar sodnim potom. — Veprejeto enoglasno.« To je t ičen prepis iz zapisnika. A naj-interesantneje pa je to, da je predlog, da se Zeca preglasi moralno bolnim, prišel prav od tistega Tončiča, ki ga Z®c navaja v svojem >Biču« kakor klasično pričo, kakor žrtev, ki jo hrvatska kamora proganja i s t o t a k o, kakor njega Zeca...! Občina, ki ne more plačati tajnika. Piiejo nam : V bližini Novega mesta je občina Preeina, ki je tako (ali nesrečno ali nerodnoj zadolžena, da niti svojega tajnika ne more izplačati. Ta slučaj, ki kaže kako škandalozno s3 tu pa tam postopa z občinskimi tajniki nas sili, da o taj priliki spregovorimo resno besedo o tej kategoriji uradnifcov. Za danes pripominjamo le, da je na navedenem vnebo-vpijočem »lučaju največ kriv župan s im, kateremu ja županstvo deveta br ga, in ki sploh ni dorasel nalogi župna. Tajniku je 03tal dolžan od novega leta pa do 1. mar<-a in še le na posebno prošnjo poslednjega mu jo dal nekaj »na račun«. Drugo je ostalo šs aadaj večinoma ša na — računu. Z gospodo ki ae Ie po gostilnah bahajo z denarjem in premoženjem, bo treba enkrat prav »po kranjsko« govorit'. In to storimo tudi v kratkem. Za shod iiarodno-radikalneea dijastva v Trstu. Te dni so bili v Trstu zastopniki narodno radikalnega dijastva, da ee posvetujejo s tukajšnjimi kregi glede priredbe shoda, ki se bo v Trstu vršil 6. 7. ia 8. septembra. Zastopniki d jaštva S3 nsš i tu ugoden odriv, ker je tržaškim Slovencem narodno-radikalna struja med slovenskim dijaštvom od nekdaj ra^bolj eimpatičca. Sosebno eo obliubili tukajšaji merodajni krogi, da bodo skrbeli da ee vprašanje prenočišč reši kar najugodneje, vsled česar ee je nadejati, da bo udeležba na tem shodu velika in daj bo tuli vspeh — ker etoji za akadtmiki vsa tržtšio S'ovanttvo — popoln v v akem ozru. Shoda m uieleže tndi delegati češkega, hrvatskega in srbskega d i j a s t v a. Letina t Istri. Ie raznih strani Istre prihajajo poroč.la, da je letošnje deževje gpv-mladi maogo škodilo trti, izlasti, ko se je grozdje zaleglo, ko je cvelo in tudi potem, ko je ocvelo. Pšenica je arodila srednje, ker ;ej je tudi škodilo deževje. Koruza kaže povscdi lepo, tako tudi krompir, fižol in druga celem;ad, ker je bilo došle] dovolj dežja. Sena i a druge krme bo dovolj. Cdenee zabodel učenca. V Kamniku e učenec II. razreda Albin Košir zabodel z ntžem svojega součtnca Vaclava Loboda, ker mu ta poslednji ni hotel dati dveh cimbor. S ž je šil tik mimo srca. Lob'da se je onesvestil. Koleknjte z narodnim kolkom! — >xužba sv. Cirila 1a Melodija v Ljubljani saznanja, da so sledeča p. n. društva sklenila kolekcvati svoje listine in dopise z narodnim kolkom v korist družbe sv. Cirila in Me- * d ja v Ljubljeni ter to naznanila podpisanemu vodstvu. Ta društva so : Slov. del. pev. ruitvo »Slavec« v Ljubljani ; Kmetijsko iruštvo v Gorjah pri lile j u ; Trgovska • :>rtna zadruga v Gorici; jCitalnin v Bre-ži *ab ; Gasilno društvo v Idriji ; LovsVi klub v Tdriji: Posojilnica na Bledu: Posojilnica v Dobre polj ali ; Kat. slov. izobr. društvo v Loki pri Zidanem mostu ; Slovensko ralao dru.-:vo v Železnikih na Gorenjskem ; :Iran laica in posojilnica v Gctovljah na -:sjeregezn ; Posojilnica v Dolu pri Hrastniku: ral no društvo »Naprej« pri sv. Barbari 7 Halozah: II milno in poaojilno društvo v Nabrežini; Htao.io ?a in posojilnica pri sv. urju ob jmž žel. Zahvaljevaje ss vsem na-•■> i eni m p. n. društvom in njih odborom na ni aovi naklonjenosti nasproti naši družbi, : -s mo tudi ostala slavna društva širom - ) ve neke domovine, da se blagovolijo odzvati m-emu pozivu glede n«rodnega kolka, ter naznaniti podpisanemu vodstvu objednem x caročilom. Vodstvo družbe sv. C i r i 1 a in Metodija v Ljubljani. Pazite Da otroke. Drnžina Bertoli - u nuje v h;š št. 720 na griču pri sv. Aloj-i n. O'e, Anton Bertoli, je bolan, a zdravnik r ti je predp sal vbrizgavanje mortioa pome--ineza ee ealmijakom. 2 in pol letni sinko furnbert je pa včeraj popoludne prišel do stes eniČ ce, v kateri je bil se salmijakom ' mešani moitia. Otrok j« stekleničico odme-i, na-tavil jo k ustom in jo izpraznil. V stem h pu še le ga je zapazila mati. Vea prestrašena je hitela v dvorec gospoda Schoabla, ki se rahaja tam bi zu in je pre-■»krbijea - teiff num, ter je od tam tslc t jniČ-n:m potom proiiia pomoči se zdravniške po staj* Z Iravnik je pr:šel takoj k otroku ia ocu na : rej podelil najnujnejo pomoč, a potem ga lal nemudoma nest: v bolnišnico. Hotele so se preskrbeti s kozarci in pasti 1 na svobodo. Ve a dar je pa uložena tožba radi zločina tatvina tudi proti tam poslednjim. Tatovi na delu. Kuharica Karolina Vergas, ki je v službi pri družini M. \Vaiss v Barkovljah Stav. 184, je prijavila včeraj na policiji, da so ji neznani tatovi ukradli iz njenega kovčega svotj 384 K. Kovčeg je hranila v svoji spalnici. — Gospa Joaipina Fonda is Pirana je prijavila na policiji sledeči dogodek : Včeraj prrdpoludne je priš'a iz Pirana v Trst. A komaj ja biln stopila na kopno, ji je že neki tat segel v žep in jej is istega odnesel mcšaji-ček. v katerem j« imela 30 kron. Policija je pa vfieraj popoludne aretovala nekega Ivana Petaros, ker je na sumu, da je on okradel gospo Fonda. Pri preiskavi so aašli pri njeni HI kron denarja, o katerem ni znal povedati natančno, kje da ga je dobil. Samomor t krčmi. Pod tem naalovom smo poročali včeraj o mladeniču, ki se je zastrupil s karbolno kislino v neki krčmi v ulici Donato Bramante in ki je bil ostal nepoznan. Včeraj je bil pa samomorilec spoznan. Truplo njegovo je namreč ležalo v mrtvašnici pri bv. Justu in tam Bta ga spoznala aakcnBka Valerija in Fran Moretto. Valerija Moretto je v mrtvecu spoznala svojega brata, 21» letnega G.lberta Ripol. Pokojnik je bil oženjen in je zapustil ženo Marijo in 4 nežne otročiče. Koledar ln Trona«. Danes: Marta, devica. — Jutri: Julita. mučenica. Temperatura: ob 2. uri popoludne -f- 30-5°. Celaius. Vreme : lepo, vroče. Razne vesti. Nesreča na Donavi. Iz Budimpešte javljajo, da sta se v četrtek vozila po Donavi ministerijaln» uradnika Julij Hu9zar in Ivan L nima var a dvajsetletno odgojiteljico Marijo Slav.'ć. Nekrat ae je čoln prebrnil ter je Slavil utonila, dočim sta se oba uradnika rešila. To u ono. hi. T Prvačino. Obljuba dela dolg. In jaz sem obljubil ter moram držati obljubo, tudi če bi me vsi »kregali« radi tega in gledali po strani. Ko sem bil predminolo nedeljo v P r v a-č i n i, sem ievedel, kaj se bo tam vse godilo dae 20. t. m. ter s m b.l stopil mimogrede na Ogrsko. Pa ne na t sto Ogrsko, kjer se sedaj puntajo in hočejo imeti svoje financ arije, N» whampshire, svoje saldate, ki bodo strahovali — po ma- avgusta, djartk', ampak stopil sem na prijazno slovensko Ograko, kjer je mel»L:jak« svojo veselico. Prav rad bi bil tam o;taI, tako mi je ugajalo, ali vlak, v' a k, ti je ra nas »potujoče občinstvo« prav železen strahovalec. Oh ta vlak. tj vam je prava pravcata — tašča. Razlika je le ta, da vlak vendar včasih malo ravno korpulentno eksistenco pomnožim to udeležbo. Vse je sicer prav, ali nekaj bi imel vendar oporekati Prvačanom. Dae 30. t. m. je aioer nedelja, ali — sadnja nedelja v mesecu, sbog česar se bojim, da bo žep, oziroma to, česar — ne bo v njem, v resen zadržek komu, da ne pojde. Jaz pa pojdem vseeno in korajžo, ker poznam goep. Mozetiči in sem uverjen, da ae na topal apel v stiski ne bo branil rabiti .... kredo. Pika. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Vladivoafok. VLADI VOS TOK 28. (Petrogr. brzoj, agentura) Daevno povelje vrhnega poveljnika podreja a ozirom na sedanje vojaške razmere v trdnjavi poveljniku trdnjave VEe osebe, ki pripadajo armadi in vojni mornarici, ki bo sedaj nahajajo v trdnjavskem okrežu, med temi tudi posadke križarjev nahajajočih se v pristanišču. Poveljnik pristanišča je neposredni pomočnik poveljnika trdnjave ter ima skupco s tem poslednjim dajati \si povelja, ki se tičejo vejne mornarice. Poveljnik mornarice določi za vojne sile mornarice, kako da se jih ima strategično uporabljati ter ima vzdrževati notranji red med možtvom mornarica. O mirovnih pogajanjih. OY3TKR BAY 28. Baron Komura in japonBki odposlanec Takahira Bta do^pala danes zjutraj semkaj ter sta raj u tre ko vala pri predsedniku Rooseveltu. Zvečer sta Be oba državnika vrnila v Ne\v Jork. \VASHINGTON 28. (Reuterjev biro) V diplomatičnih krogih se razširja govorica, da je Komura, preden je vsprejel čast mirovnega komisarja, stavil nastopne pogoje : Pred pričetkom konference mora Japonska najeti novo posojilo, da zamore nadaljevati vojno, ako bo pogajanja raebijejo; nadalje mora Japonska zasesti otok Sahalin, ter pričeti prodirati proti Vladivostoku ter se moia izvršiti glavna bitka v Mandžuriji. NEW JORK 28. (Reuterjev biro.) Poročila, češ, da namerava Japonska zahtevati 200 milijonov funtov šterl n^ov, n'so oficijelna ter so ocnačen? kakor sama domnevanja. WASHINGTON 28. (Reuterjev biro) Definitivno je določeno, da odpr tujejo ruski in japonski mirovni pooblaščenci iz New-Jorka dne 5. avgusta zjutraj m dveh križarjih. V Oyaterbayu bodo zajutrekovali pri predsedniku Rooseveltu :n istega dne popoludne odpotujejo v Portsmou'h v državi kamor dospejo dne 7. Borana porodila dno ib. julij« Tržaška norza. Napoleoni K 19 12 - 19.15 angleike lir- K--- do —.—, London ara te t vermin S. 140 1"» —240 45 Francija E 95.45-95 65 Italija Ev 95 45—95 65 italijanski bankovci K —.— —.—. > e ačija il 117.25—117.50, nemSki bankovci \ -teklenieami. Neki redar, službujoč: v svo- postaja, doČim tašča drdra in žene dalje brez mv8trijeka eanotna rent« K 10050 100.75 ogiac. kronska renta K 96 70 i>7•—, iuiuianaz« rent. prestanka..... Ob 10. uri me je imel vlak potegniti iz Gorice proti Trstu. Splezal sem na voz, ki je odhajal do Gorica, in ki je bil tako nakrcan, da ne bi b lo prostora za-me, ako ne bi bili d?e nežni gosp c zastavili svoje nežne beseds za »gospoda d>htarja«. Hvala jima na ljubeznjivo; t ! Vozili smo sa, devet nas je bilo in deseti je bil — konj. Vožnja torej ni b la posebno »imenitna«. Konj je eicer premikal svoja kopita, kolikor je ncogel, ali jaz sem vendar oda«j luki, je pred včeraj šnj m opoludne pez 1 {.red skladiščem št. 2*3 nekatere ženske, * ee m tale in jako sum'jivo vrtele okrog neKega zaboja. Da ne gubi časa po nepotrebnem, je najprej dobro pregledal one ženske n tako je ep znal, da so vse v službi tvrdke .ki trguje s praznimi vrečami in ima svojo ta go v stem skled šču št. 2<5. Takoj za tem ie pa šel povedat endotnemu redar-mea«mu nadzorniku, kaj da je videl. Nadzcrnik je vrel seboj še par redarjev n še! v i meojeno sklad š5e. Pred istim je ot-e -n zaboj s kateiim so imele opraviti i zamud i vlak. Izitopivši " Girici nisem hotel Akcije nacijonalce banke Žes-ke. Kos'atoval je tak'j, da je bila v biti »umazan«, ali voznik ni hotel nič vzet!, rat oju siesleona: -- kozarci in etefclenice Tako — vozoljubai si naši Štanderžani ! Z —, da je bil zaboj nasilno odprt in da je bil vso silo eem mu Komaj nekaj §t an l v roko. rpražnjin -soraj do polovice. Zatem je pa V Gore sem bil — brez vlaka. Da bi hodil -»ti v zel go praza;h vreč tvrdke Russ, kjer peš v Trst, tega ne bo nikdo zahteval od le lat o one ženske. Tu je redar pt kazal vse mene. Zato sem jo krenil proti »Jelenu«. Ce ne, katere je videl pri zaboju. B.lo jih je tudi je je'en zelo plaha žival, je bilo tam zelo < -em in eo: 1^-Utaa Gizsla K., ?A letia živo ob sviranju vojaške godbe. Save: j a B.. 42 letna Emilija K, 21-letna Tam sem nt >el nekaj nekdanjih tržaških Anee a V., 4<»letna Vitcaneija F,, 46 letna znancev obojega spola, ki so bili tako prijazni, Mar a M.. M-letna E nilija M. in 45 letna da so me povabili k svojemu omizju. Po Ant u;ja B. Nadzornik je aretoval vseh b in »centralni« kavi sem legel k počitku v za-na t » je dal :zvišlti preiskavo v prostoru, kjer so Kava Rio ** dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 st. zuižanja. — Prodaja: 8.000 vreč Hamburg. (8k»- oop.) Sa»» «anto« g»=»H average za september 38dec- 393 za marec 40.— za .raj 401/* — Stalno. — Kava Hio nnvadm loco 3S-40, navadna reeln« 41—43 navadu, doh' 44—46. Hamburg. (Sklep.> Sladkor za julij 22.35, za avgu3t 22 40 "za september2i. 10. za oktaber I9 0o za november 18 55, za december 13.69. Mirno. — Vreme : lepo. Sladkor tuzemaki Ceotrifugal 5 promu. fled K 74-— do 7. '—, za maj-avgust Iv 73"— do 74 50 C ncassč in Melisitl promptno K 74--7.5, za juli-avgust K 74 — do 75*—. London. Sladkor i« repe surov 11 Vi« SK Stalno. pari*« RŽ za tekoči mesec 15 50 r« --avgust 15.2 > za sept.-oktober 15.25, za sept. december 15.25 (mirno.) — ranica «« tekoč m sec 25.8 \ za avsrust 21.40 za september-oktober 22 75 za sept -december 22 65 vtrd io,. Moka za te kofii mesec 31.15. za avgus« 30.95. sept -oktober 30 40, za s - pt. - december 30.20 »trdo». Remčno olje za tekoči meaec 51 l/t za avgust 50.', t za september-deeember 5<> — za jauuvar - apnl 51.— (isirno . Špirit za tekoči 5l3 4 za avgust 49.1 4 za september - december 42.1, za januv-april 39' , fmlaćnoj. — Sladkor surov 80* uso nov 25---2 > ^ (mirno) bel za tekoči mesec 29l/8 za avgust 29^. oktober-januvar za januvar- april 2^, (mlačno) rafinirao €4l/»—65. Vreme: viharno. Sprejemajo se vsakovrstna dela posebnih načrtih. mm- Jiusimaii cenik lirezplaCno in fnato. ^ Tovarna pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava po iištva in tapetarij TRST ulica M a Ica nton Stev. l j*** telo nizkih renah. —.— —.— kreditne akcije K — — t64 — državne železnice K 673— — o75.-- uomosr 1. K &6.— 88.50. Llojdovt akcije 735 --7*0 —. 8 r e č k e : Ilaa K 338 50—342 50 uredit K 482 50 do 492.50, Bodenkredit 1880 K H06.— 313.— B.-denkredit 1889 K 306 75 313 75 IurSke k 14!.— do 14 >. - Srbake —do — Dunajska borza ob 2. url pop. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških, predmetov za otroke in odrageene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slilce na porcelanastih ploščah za spornih. Najnižje konkurenčne cene. -lOi'OnOiiOnOliOiiOilOiiO i 1 O > 1 O 1 o-1 ar Tovarna pohištva "m Aleksander £evi jVlinzi ulica Tesa 5tv. 52. H (lastna hi5a). ( ZALOGA: PinZZH ROSRRIO (Šolsko poslopje). Cene. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hnatrovan cenik brexplačno ln franko lOiiOiiOiiOilOliOllOllOHOli O . i O I vetju — »Jelena«. Ali važno novost sem izvedel v Gorici. Opozarjali eo me, da 1)3 prihodnjo neieljo v Prvačmi velikaneka veselica. Pravili eo mi pri »J e 1 en u«, da bodo r PrvaSini predstavljali »Divjega lovca«. Dalje so mi pravili v Gorici, da ee v PrvaCini nadejajo, da se veselice v Prvačioi udeleži tudi nekaj TrŽa^anov in okoličanov. To me je vspodbu-dilo, da sem odločil, da tudi jaz se svojo n» Mizarska zadruga v Goricic(Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom pnporoča slavnemu občinstvu svojo wr zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J Tia dei Rettori Štet. 1 (Rosario) - v Trstu - tli cerive Sv. Petra t hi&i Mareozi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo imdelujc me solidno, trpežno in lično, in sicer samo i* lesa, posnMenegm t tovarniški sušilnici b temperaturo 60 stopinj. W Vsaka konkurenca je izključena. Album pohiStva pošlja se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. ftPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). Lepa zbirka •Sart Za It znamk (1000 komadov) ima na pr- > daj Rudolf < elju. In V/ni nlpc v Sniarjali pri Sežani prijavili |JI03 re(]e mladeniči v nedeljo, dne 'M), julija t. 1. na dvorišču Štefana Ki- lipčić. Začetek ob 4. uri pop. in traja do 11. ure svećer. Vsaki komad 10 st<»t. V novi prodajalnisi jestvin in koloni jat Petra Peternel v ulici Giulia št. 76 je ▼dobiti vsakovr-tu«* j»»stvin« kr.kor : kavo. rii, testenine (napeljskei, sladkor. turi«čno i ——^^—tn helo moko. naravno maslo, n i a ■ j I »Teće. inilo. jedilno olje prre Lepa meblovana soba mase odda takoj. Kje, pove uprava »Edinosti«. MALA OZNANIL A n ANTON SKERL Prva trž. brnsilnica Trst - Carlo Goldonijev trg ji. - Trst. Zastopnifc tovarne koles in motoioles „Poch" Tomasoni Dlisse =Nova zaloga= r.A. »ni.«. -1 _ ■------^i 9 » Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na deieii T>e- ovsa in s»ena na debelo in korarije »oh g papiriem. j l _ kani«? sob in napisov v vpeb <"00n0 slogih in na vse naftne. Ponarejen le« in marmor. Barvanje pohištva, podov itd. v»e . (prej ul. delle Acque) vogal po imernih cenah, točno In . , ,„ hitro. - Delavnica: ulio? 'Jbo ' uL <~0r0ne0. Fosoolo štev. 19. M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina Pod Repentabrom v Colu bo v COOOOOOOOOOOOOO nedeljoclne30. Svoji k svojim! tek. m. velik ljudski ples na dvorišču gosp. Podpisani priporoča svojo širea. Svirala "l>o sv. kri.o : teran in J. vrste pivo. " Na ol»iln<> udeležbo vabi Fran Gustin. kremar. —. na električno moč — Gualtiero Cozzio _ Passo 8. Giovanni *t. 2 Napeljava in zalotra električnih zvorčkov Izidi učna (vogal ulice lorrente na-; prodaja gramofonov, zonofooov in fonografov. Zaloga sproti ^ kavarne Lhiozza , priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica Ia izvršuje vsakourstno bru- popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. senje in poliranje. w-"— - - — Ima tudi v zalogi vsa- ' kovretne nože itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških oenuh TELEFON štev. 1734. Visokošolec maturant z odi ko stud. pliil. med. (frane.) išče poučevanja v kaki boljši rodbini ali sploh primernega opravila za počitnice Blagohotna naznanila na »X. S. 10c poste rest. Poljane Gorenjsko. Poši- javo ter petrolej, ljanje na dom. Josip Muha, al. Cavana (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3». osooooooooooooo Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča, priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Cenik Brezplačno m Iranfco. Tovarna kisa Bruschlna & Brovatb Trst - Riva Grumula 6 Zaloga, vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul, Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu, Poprave v '2 urah. B«- Cene zmerne. Sprejema od 8—6 pop. SVOJI K SVOJIM? Prva klet dalmatinskih vin Biliškor & A ram baši u i 7 TRSTU, ulica Sanila 22. I1 mr TRANSITNA ZALOGA w Lastni vinogradi in nasadi oljk v | Kaštelu v Dalmaciji. m Na zahtev se poSilja na doui v steklenicah ali sodčekih. I R ( I » i B Podpisani priporoča svojo mm- NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri 8v. Jakobu litiita ulica 12 (zravn si. šole). in nnn ^^»litrov Vinskih sodov v vsaki I U.UVU velikosti ,>d 5 — 70 hektolitrov___._ P^J« 1H> j»ko zmernih eenali tvrdka Alex. «vežkruh" Vožilja- Brever i sinovi. Krizevac. nje na dom Sprejema na- —— ročila in domači kruh v PrnrJ;) qq mala prodajalna za sadje, ze- pecivo. Postrežba točna. I UUd OD lenjavo in drugo. — Pozicija Benedikt Suban -redi mesta z » Edin«»sti«. dobrimi |*>goji. Naslov uprava ProflajalDico jestvin založeno z vedno svežim blagom I. vrste kakor:; kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETRONIO 2 (vogal ul. S. F. F. PertOt urar TRST - ul. Poste nuove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Pekarna in siadčičarna z lastno tovarno biškotov Jran Campe TRST - ulica Molin Grande .«5*. 32 - TRST 3 krat na dan svež kruh, raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, fine vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe za sladfiee. IOOOO -"1,de'an<;Ka zemljišča*.i Kanđiii kolek je I VVV/V/ takoj proda. Isto je na lepem i 9 i vdobiti pri upravi kraju v bližini rumene hiše v Barkovljah. Naslov j»ove uprava »Edinosti«. ia v dobrem ?tanu Štedilno ognjišče pnmeri,0 ZM ,„. stilno al tudi za večo družino na deželi ali v m«'stu se proda jmj primerni eeni. Uglasiti ?e pri gospodarju gostilne Fr. Marinšek >Ai du»* PomjR-i« uhod v ul. Torrente na trgu Goldoni ali j»a pri lastniku Hr. Andreju li a ž e in, -odnemu |»overjeniku, trgovcu in »rganistu v Ha/oviei. Najlepša ljudska zabava je vsako nedeljo in praznik v »Gostilni Trost« nad rojansko cerkvijo, kar dokazuje vsako nedeljo "gromna množina ljudstva. Ples traja od 5. do 10. ure zvečer ter stane vsak plesni komad le 5 nč. (10 st.>. Pri plesu svira 14 mož močna domača g»»dba na pihala. Zvečer ples in veliki vrtovi razsvetlijo s 700 -več niorno, elektriki podobno svetilko. Toči -e: I. vrste orno in belo domače vino, J stran, l»el rizling in teran t«*r »Goaeovo« pivo I. vr»tc a kuh nja je lx>gato preskrbljena z gor-kimi n mrzlim jedili. Za obilen obisk se toplo priporoča svojim rojakom udani voditelj. Št. 961. „Sdinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC im TRST. ULICA CASSA Dl RISPARHI0 5 ■ IflLOVAKI£ PO NAllOD£RNeiS!P ZABTL'UB KATALOGI BREZPLAČNO. Utemeljen 1899, j naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela ! na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta di Trieste v ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču tioldoni). BV Tam se vdobiva velika zaloga i zgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve j vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše novosti. - Pod državnim nadzorom. Prvi zagrebački Vojiio-pripravnl zavod i internat: Berislavićeva ulica štev. 12, I. Škota kat. Razpis službe. Po V tn» h i ii vanj** tirijfii * j.i Zl»»*tl )r im. jt»»Mr>**nje doživetie ir -u n t camaj :ujiHhuij v^Ućili. Vin ćlfcri iiii« po preletu peota let pr»vic> oo amofLOt. „Slavij a" FZ2JM3 zavarovalna iianra t Pra£i, — Rezeirni fond 3L865.386 80 K. izplačane ocs&oilume: 82.737.159 57 K. I Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vseskozi slovaimko-narodno upravo• Vm pejunllft daj*: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 11 | -———————--' 11 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najuižjib c-enah. ikode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok znatne ■^^^i-csscc iaaaene. zc^cscc^^—