HamtPdnknBote Црмт Klagenturt, Poetfacb lisj Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnin* (m* plača naprej) твмвпо ж đotUTO mm dom 1Ш 1,— (vključno RM 0,20 м donaSaloe). / Odjavo naročb# tega llBta * prihodnji meeee »prejme iqwrava eamo pismeno In le Oberkommando der Wehrmacht je dne 29. marca objavilo: V južnem in srednjem delu vzhodne fronte so bili tudi včeraj samo krajevni boji. Severovzhodno od Orla so grenadirji neke pehotne divizije izmed osem v nizkem poletu- napadajočih (sovražnih letal sestrelili sedem, med temi štiri oklopna bojna letala. Južno od Ilmenskega jezera in ob La-doškem jezeru je sovražnik povzel svoje napade. Napade, ki so trajali ves dan, smo odbili pb težkih nasprotnikovih zgubah. Tudi včeraj je sovražnik nadaljeval svoje napade na številnih mestih tunezijske fronte. Bil je zopet krvavo odbit. V Južni Tuneziji so se ob odločnem odporu in po energično vodenih nasprotnih napadih naših gibljivo se bojujočih čet izjalovili sovražni poskusi, da bi nas zajel. NemškoTitalijanski odredi so v tem frontnem odseku po načrtu zavzeli nove položaje. Pri napadih sovražnih letalskih sil na kraje v zasedenih zapadnih pokrajinah je imelo prebivalstvo visoke zgube. Tu in na norveški obali je sovražnik zgubil 18 letal. Odred težkih nemških bojnih letal je v pretekli noči znova bombardiral industrijsko meato Norwich z mnogimi razstrelni-mi in zažigalnimi bombami. Meče za Obersta StraMtza Berlin, 30. marca. Fiihrer je podelil poveljniku oklopnjaškega polka »GroB; deutschland«, Oberstu grofu Strachwitzu," odlikovanje die Schwerter zum Eichenlaub des Ritterkreuzes des Eisernen Kreuzes (meče k hrastovemu listu viteškega križca železnega križa) in poslal hrabremu poveljniku čet brzojavko. Nov sovjetski felle na pomoč Stockholm, 30. marca. Sovjetski veleposlanik Majski je v četrtek v Londonu znova iznesel zahteve Sovjetske unije po aktivni in občutni razbremenitvi. Veleposlanik je izjavil, da pričakuje Sovjetska unija, da bodo Anglija in Zedinjene države že v najbližjem času razvile čim največje napore, da se vojna konča čimprej. do sodelovanja, zlasti, ko so starejši možj# in žene kot bivši pripadniki Avstro-Ogrsk« že čutili blagoslov dobre nemške uprave id pravične nemške zakonodaje. Vedeli smo pa, da se en del prebivalstva ne bo udeležil^ eni, ker so navajeni in ker hočejo navaliti proti vsakemu redu, najsi pride od koga*! koli, drugi, ker so bili vzgojeni v smislu velikosrbske države, ki ni imela nobenega! urejevalnega načela in ki si je prizadevala, uveljaviti gospostvo male klike v Belgradu« Ti ljudje se zaradi svojih zakrnelih dušev^ nih moči niti ne zavedajo, da so dobrodošla: orodja in da v resnici delajo proti svojim lastnim interesom. Obe skupini, anarhisti in šovinisti, sta sedaj mislili, da se lahke združite, pri čemer so najradikalnejSi z&i rotniki umeli pridobiti si moč in odtl6 —« zvesti ukazom svojega gospoda in mojstra: v moskovskem Kremlju — pri čemur pa ne zamudijo, ogrniti se s plaščem osvobo-^ dilnega pokreta. Toda to so le poskusi prikrivanja, ki sO, če so le količkaj spretno napravljeni, v vojnih dobah navadno vedno uspešni. Koga hočejo osvoboditi, v začetku niti ni povsem jasno onim, ki se jih to tiče. Če se pa komu vedno znova in z vsemi finesami pragovarjanja dopoveduje, da se mora osvoboditi, navsezadnje še sam v to veruje, tudi takrat, Če, kakor je to slučaj pri Gorenjski, ni v nobenih okovih, ki bi ga mogli tlačiti. Da je stvar taka, naj z nekoliko stavki zopet oživimo v spominu. Ko je Fiihrer n& podlagi izdaje belgrajske vlade gleda evropske stvari in, ko je prelomila v Wienu dano besedo glede pristopa k paktu treh sil; dal povelje za vkorakanje v Jugoslavijo, je naročil ščititi Hrvate in Slovence. Ujetniki izmed vrst le-teh so bili kot prvi zopet izpuščeni in so se lahko podali v domovino. Gorenjska je bila povrh ustrezno svoji zgodovinski preteklosti in rasni pripadnosti prebivalstva k nemštvu, zopet priključena k velikonemškemu Reichu. Komaj tri tedne po pričetku vojnega pohoda je že lahko stopil Chef der Zivilverwalteng na mesto vojaškega poveljnika. Onile anarhisti in šovinisti pa so poskušali motiti ali celo onemogočiti započeto obnovo. Za oblast reda je bilo s tem samo ob sebi razumljivo, da jih izžene iz svojega področja. Običajno se nihče ne da stalno jeziti, in v vojnih časih bi bil naravnost zločin, pustiti »Vžgite si ▼ sTo|e duše t pomlammivo naiega žlTljenja je ReidhT* Casini dan za ш nemško mladino Višek dneva obveznosti vseh štirinaistletnih ]e tvorita državna svečanost v Deutsdien Opernhausu v Berlina Berlin, 30. marca. V vseh nemških Gaulh so se zbrali naši štirinajstletni v nedeljo, na dan obveznosti mladine, k dostojnim in svečano prirejenim slavjem. Preko milijona mladeničev in deklet se je svi>) ; , lobijiibiio Ftihrc ju v krogu svojih il'lefiev in voditeljic, svojih staršev in л-^пч.-лу. svojih učiteljev in učiteljic, polni prepričanja, da pomeni ta obveznost ravno to leto totalne vojne za nje bolj kot kdaj prej žrtev in zadnjo zaposlitev^ Večina njih stopa sedaj v poklicno življenje. Brezskrbna leta so za njimi in prične se resnost življenja. Obenem prestopijo tudi iz Jungvolka in Jungmadelbunda v skupnost Hitler-Jugenda- in Bunda deut-scher Madel, kjer jih čakajo večje in resnejše dolžnosti. Višek dneva obveznosti mladine je tvorila državna svečanost v Deutschen Oper-hausu v Berlinu z nagovorom Reichsju-gendfUhrerja Axpanna. Obširni slavnost-. di prostor za glćdalce je dobil svečanosti .ustrezno praznično okrasitev. Zastave Hitler-Jugenda so visele ob straneh in zlasti Reichsađler s Hakenkrouzem je svetil Simbolično z višine odrskega" ozadja. ReichsjugendfUhrer je orisal v svojem nagovoru pomen te slovesnosti. Opozoril je naprej mladino na zahvalo staršem in učiteljem za trud in skrb v preteklih letih, na hvaležnost s poslušnostjo in krepkim sodelovanjem. Opozoril jih je na nove dolžnosti, ki jih prevzame »vsak z vstopom v svoj poklic. »Prevzemite sedaj«, tako je opominjal mladino, »delo, na katero vas kliče notranji glas in začnite delo z obljubo, da boste, delali nolboljše! Panps«, tako je zaključil ReichsjugendfUhrer Ax-mann, »se znova obvezujete k FUhrerju. Vžgite si v vaše duše, da je poslan-a itr-1 jtaja R-neh.« Po nagovoru ReichsjugendfUhrerja je sledila slavnostna godba. Kot prisega je za-donela pesem »Heilig Vaterland«. Potem ko so se vsi vzdignili raz sedežev, so izgovarjali mladeniči in dekleta besede svečane obveznosti: »Obljubljam, da bom vsak čas izpolnil svojo dolžnost v ljubezni ia. zvestobi do PUhrerja in naših zastav.« S pesmijo »Nun lalit die Pahnen flicgen«, 8 počastitvijo PUhrerja in skupnim petjem nacionalnih himen je dobila vznesena slav« nost, kateri so prisostovali visoki zastopniki stranke, države in oborožene sil^ svoj slovesen in dostojen konec. S tem je bil ta dan za en cel letnik nemških mladeničev in deklet pomeniben obrat njihovega življenja, V odgovornosti polnem delu, v dnevnem izpolnjevanju dolžnolti se bodo izkazali in se bodo pokazali vredne skupnosti, v kate- i«W»đayigrejeti,' - — / stran 2. — Štev. 26. KAKAWANKEN BOTE Sreda, 81. marca IWS. У državni zvezi, ljudi, o katerih se lahko že od vsega počet;ka.domneva, da bodo smatrali ,velikopot«nost le za slabost Vzlic temu pa ne more biti govora o kakšni omejitvi svobode prebivalstva, ki Je voljno sodelovati pri obnovi. Vojna zahteva kategorično najtrših zakonov. Kako bi bili na pr. mpgli zaščititi življenje in lastnino ljudi v pokrajinah, ki so ogrožene po sračnih napadih, če bi se nevarnim elementom dala prilika, da lahko pod varstvom zatemnitve ali v času zračnega alarma kradejo po hišah zasebnikov ali v trgovinah. Zakoni vendar niso izdani zaradi samovoljnosti, ampak zato, da služijo dostojnemu prebivalstvu, ki ne bi moglo razumeti, če bi se morilcem in skru-nilcem deklet pustilo, naj store, kar hočejo, in če bi prebivalcem bilo odrečeno državno varstvo. Vsako varstvo je pa takoj ^ nemogoče, kakor hitro en del prebivalstva drži z zločinci in si ostali del iz strahu pred maščevanjem drugih ne upa pravočasno zaprositi za varstvo policijske ali vojaške oblasti. Le tako, da vsak odvrača zločince in pomaga, da. jih primejo, se lahko vzdrži red, ki ga navsezadnje želi vsak. Kdor se pa iz bojazni ali iz drugih vzrokov ne podvrže tej samo ob sebi razumljivi dolžnosti, velja kot prikrivalec in ga ni m,oči presojati drugače kot tatu, oziroma na Gorenjskem, kot bandita. Zadnji tedni so dokazali, da se nemška izvršujoča oblast ne zadovolji samo z besedami. Umori nemških rojakov so zahtevali ostro osveto, ki je v več primerih že izvršena. Prebivalstvu na Gorenjskem je bilo na pr. sporočeno, da je bilo za umor učitelja in Ortsgruppenleiterja Hansa Stvirma iz Ober-Wessnitza, učitelja Adolfa Langa iz Erlenbacha in Stiitzpunktleiterja in nadučitelja HeiHricha Pferschyja iz Mo-r&utscha, ustreljenih 21 banditov, ki so jih oborožene sile prijele. Življenje nemških ljudi, ki so bili naseljeni na Gorenjskem ali ki tam po svoji dolžnosti vrše službo, nam je presveto, da bi ga stavili v nevarnost zaradi Zločinskih atentatov boljševiških tolp ali radi zanikmostl prebivalstva. Smrt vsakega posameznega Nemca bo mnogo-kratno maščevana! Nemško vodstvo je zadosti dolgo opominjalo k pameti. Preveč je onih, ki jim je treba ščititi življenje in obstoj, da bi mogli mi še naprej mimo gledati, kako elementi uničevanja motijo obnovo in ogrožajo človeško življenje. O tem, kdo bo imel pri teh ukrepih večjo moč in kdo večjo škodo, pač ne more biti dvoma, številčno razmerje onih, ki bodo ustreljeni iz osvete, napram številu umorjenih bomo končno določili mi. Stvar prebivalstva pa je, da se zaveda tega dejstva in temu primemo opredeli. Da pa prebivalstvo lahko uniči morilce, če sodeluje v skladu z oboroženo silo in jo podpira pri njenem delu, je bilo dovolj pogosto dokazano tudi na Gorenjskem. Predobro vemo, da se pretežni del prebivalstva i^iznava za načelo reda in podviga. Ti naj se sedaj združijo in naj pokažejo toliko korajže, da neutegoma javijo vsakega bandita, kjer koli se pokaže. Začeti se mora zoper nje obkroževalna gonifi, ki ji ne morejo uiti, če je resna za to. Banditi so veliko preveč strahopetni, da bi se na pr. nemški policiji ustavili v odkritem boju. Bojni stik z njimi je le takrat mogoč, če lahko nastopijo močnejši po številu in iznenada. Stmjena vas je pa njim nasproti po številu močnejša. Bok ob boku z nemško obrambo pa se ji bo v kratkem času posrečilo, napraviti konec temu početju in očistiti Gorenjsko te kuge. ' Pokier se p a t o ne zgodi ip dokler trpe nemški ljudje alltak-šni, ki nam je znano njih lojal« n d m i Š1 j e n 'j e, i m o v i n s k o a 1 i ž i v-Ijenjsko škodo, bo vsak tak čin neizprosno ostro maščevani Boljševišklm tolpam je Cilj kaos, nemškemu vodstvu je cilj red, ki mora biti zajamčen za vso bodočnost. Gorje možu, ki je moral danes zapustiti svojo domovino, ker se ni pridružil oblasti reda in bo moral svojim otrokpm nekoč priznati, da samo zaradi tega ne more živeti v skupnosti svojega sorodstva, ker je v uri odločitve šel na straa morilcev in zločincev. Nemški meč je trd, ampak pravičen. On uniči vfk tiste, ki so se bodisi ker niso voljni, bodisi zaradi slabega značaja postavili na napačno stran, ali se, če usoda tako zahteva, niso nedvoumno In i poltenim srcr-' P '■ Veliko Nemčijo. Nemška bodočnost pa gotovo ne bo odrekla deleža nagrade za.zmago vsem*onim, ki so držali z Nemčijo, Eiltdtišh AdllleHM Samo hrajevni boji na Izhoda Mesto Sevsk v naskokou zavzeto - Obrambna bitka v Tunezijl se nadaljufe Oberkommando der Wehrmacht je dne 28. marca objavilo: Na vzhodni fronti je pretekel dan vobče mirno, eamo v nekaterih odsekih je prišlo do krajevnih bojev. Severnozapadno od Kurska 80 oklopnjaški grenadirji po večdnevnih hudih uličnih bojih v naskoku za-^ vzeli mesto Sevsk. V vodovjih Piecherjevega polotoka eo brza nemška bojna letala z bombami pogodila neko večjo sovražno tovorno ladjo. Na tunezijski fronti se obrambna bitka nadaljuje. Kljub veliki premoči sovražnik tudi včeraj ni mogel doseči odločilnih uspehov. Nemške in italijanske Čete so odbile vse poskuse prodreti in v nasprotnem napadu vrgle nazaj sovražne oddelke oklop-njakov, ki so bili na čelu sunili naprej. Pri napadu nemških bojnih letal proti nekemu konvoju na morju pred alžirsko obalo so bile zadete štiri sovražne trgovske ladje. V pretekli noči so britanski bombniki prileteli v ozemlje Reicha in prodrli do državnega glavnega mesta. Odvrgli so raz-strelne in zažigalne bombe na nekatere kra- je v Severnozapadni Ifemčiji ia na ozemlje Velikega Berlina. Nastale so zlasti škode po požarih v stanovanjskih četrtih in razdejanja na javnih poslopjih in kulturnih vrednotah. Osem izmed napadajočih bombnikov smo sestrelili. Predstražni čolni so sestrelili neko nadaljnje bojno letalo na norveški obali. Francozi proti boijševiznm Pariz, 30 marca. Legija francoskih prostovoljcev proti boljševizmu je izdala poziv Francozom, ki je izšel v francoskem tisku. V tem pozivu opozarjajo na to, kako je Francija doživela nekoč komunistične stavke, ki so zlbegale vso državo. Nadalje pravi poziv: Boljševiki se niso spremenili. Njihovi cilji so: ustanovitev boljševiške diktature predvsem v Evropi, potem pa po vsem svetu. Francoski prostovoljci se bojujejo na Vzhodu, da bi Francijo, njene domove in njene rodbine, obvarovali pred boljševiSkp nevarnostjo. Ojačite njihove vrste! Ali bo boljševizem uničen po Evropejcih z orožjem v roki ali, bo pa pogazil našo očetnjavo! Mobilizacija gospodarskih rezerv Reldiswlrtsdiaftsminlster Funk je govoril vodjem LandwIrtsdiaftsKmter Berlin, 30. marca. O mobilizaciji rezerv naših gospodarskih moči je govoril Reichs-wirtschaftsminister Funk vodjem Land-wirtschaftsamter iz Reicha. Vojna ustvarja neusmiljeno, tako je poudaril Reichsminister Funk, izbiro najboljših, najtežjih in najmočnejših; zaradi nje se mora izločiti vse, kar ni dobro, trdo in močno. Pri ustanovitvah, ki se morajo sedaj izvršiti, ne gre samo za to, da postanejo proste delovne moči, ampak da postanejo proste tudi gospodarske storitve, kot surovine, materialije in energije, ki jih je treba dodatno dovajati oborožitvi, ki jih brezpogojno potrebuje. Izogtati mora vsaka odvišna uporaba premoga in energije, vsaka potrata z materialijami, prevoznimi sredstvi in drugimi gospodarskimi ali osebnimi storitvami, ki se ne uporabljajo za vojno-važna i- za življenje potrebna dela. Vsaka delovna moč je uporabna za službo pri totalni vojni, čeprav te službe ne bi bilo nastopiti takoj, ker se postopek vrši v več posadih prestavljanja In prešo-lanja. Uspeh tega postopka pa mora biti, da postanejo prosti bojevniki za fronto in dodatne delovne moči za oborožitev. Predvsem je treba zapreti vse obrate, ki niso vojnovažni in pri katerih je zagotovljena upoštevanja vredna zagotovitev delovnih moči in delovnih storitev. Merodajno je, da oni, ki so prizadeti po izvršitvi ustanovitvene akcije, sami uvidijo to potrebo, in da se postopa hkrati pametno in enotno ter postane korist tudi očitna. V tej vojni — tako je končal Reichsminister dr. Funk svoj govor — ne bo zmagala snov, ampak duh, ne največje število, ampak največja kakovost. Po poročilu fe La Linea ]e v soboto prispelo v Gibraltar 74 brodolomcev angleške narod-noetl, ki eo bili na ladjah, ki so v konvoju plule v Gibraltar In katerega bo nemfike podmornice skoro popolnoma uničile. ^apad ma kubansko moslišče odbil štirje britansld bombniiii zbiti na tla - Hodi obrambni boji v Severni Afriki Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. marca objavilo: Sovražni napad na severno fronto kubanskega mostišča je bil krvavo odbit. Številni oklopnjaki so bili uničeni. Južno od Lado-škega jezera ao se izjalovili slabejši napadi boljSevikov. Deloma so bile nared stoječe čete razbite že po topniškem ognju. V Srednji in Južni Tuneziji so veliko močnejše sile znova močno napadle nem-ško-italijauake položaje. V težkih bojih so bile odbite. Krajevne vdore smo zajezili. Nemška bojna letala so napadla alžirsko luko in tiek konvoj ne morju pred alžirsko obalo. Pogodila so tri trgovske ladje. Britanska letala so v noči na 27. marec odvrgla razstrelne jn zažigalne bombe na več zapadnonemžkih krajev. Prebivalstvo je Imelo zgube. Tri sovražna letala smo sestrelili, neko četrto je sovražnik zgubil pred norveško obalo. Nov Ritterkreuztr^ger v Karntnu Klagenfnit, 30. marca. Oberleutnant zur See Hans Hartwig T r o j e r je dobil odli- kovanje Ritterkreuz zum Eisemen Kreuz (viteški križec k železnemu križu). Oberleutnant z. S. Trojer, novi Imetnik Ritterkreuza v K&mtnu, je bil omenjen vprvič v poročilu oborožene sile z dne 14. oktobra 1942. takole: Pri bojih s konvoji v Severnem Atlantskem morju se je posebno odlikovala podmornica Oberleutnanta z. S. Trojerja, ki je iz nekega konvoja odstrelila osem ladij s 47.000 brt. Oberleutnant z. S. Trojer je kakor znano, rodom iz Kamtna. Rojen je bil v Kla-genfiirtu dne 22. januarja 1916. leta kot sin sedanjega Oberbaurata dipl. ing. Fran-za Trojerja. Obiskoval je realno gimnazijo v Klagenfurtu in študiral pravo na vseučilišču v Wienu. Leta 1986. se je javil k nemški vojni mornarici in se, ko je dopolnil svojo delovno službo, izobraževal v lukah Vzhodnega in Severnega morja. Oberleutnant z. S. Trojer Je bil že v srednji šoli član Hitlerjugenda in se je v Wienu potem uvrstil k "-'V • izhodni ironli ni nič posebnega v Tonezlli so se iz]aIovUI krajevni sunki Sevemoamerlkancev in Britancev Na tunezijski fronti so se izjalovili krajevni sunki aevernoamerikanskih in angle-Skih skupin. Nek lastni nasprotni napad je imel uspeh. Zračno orožje je razgnalo sovražnikova zbiranja oklopnjakov in avtomobilske kolone. Nemški lovci so sestrelili Sest sovražnih letal. V kratki nočni bitki med sovražnike^, po nočnih lovcih vodeno skupino bndh čolnov in lastnimi predstraŽniml silami v Rokavskem prelivu smo potopili, nek bri- Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. marca objavilo: Na celokupni vzhodni fronti je potekel dan brez posebnih dogodkov. Pri sovražnikovih napadih južno od Ladoškega jezera je udarna moč znatno popustila. Zračno orožje je napadlo pristanišče Gelendiik na kavkaikem obrežju, železni-&ke cilje ▼ sovražnem zaledju in Industrijske naprave v Leningradu. Strmoglave! in bojna letala so pri tem potopili neko trgovsko ladjo srednje velikosti, aažgaU dve јДпм(1 in жаД имтмм-МвЈк шЛткдт. — v (1КШ0ША) Prevoz trupla netnilrega veleposlenlka Hao« sa Adolfa pl. Moltkeja. ki eo mu po odredbi Spaiukega državnega načelnika Izkazali časti , poveljujočega generalnega kapetana, je v četrtek popoldan poatal velika manifeatacijs. Nelu divizija Iz Nledertaolueiui, ki ee bojuje na Vzhodu že od 22. junija iwa, in je bila pri težkih obrambnih bitkah te zime na raznih žariščih, je dairovala 326.390 RM za vojno zimsko pomoč. V teku najnovejših obrambnih bojev jugovzhodno od VJazme je že večkrat preskuienl topniški udarni oddelek, U mu poveljuje Rit-terkreuztrttger Hauptmaim LUtzov, v teku treh dni odstrelil 34 sovjetskih oklopnjakov ia s tem povišal število doslej uničenih sovražnih oklopnjakov nad 600. Nek (Ш vzhodni fronti bojujoči se odred slo« vaških lovskih letalcev pod vodstvom Haupt-manna Dumbale je dosegel te dni petdeseto zračno zmago. Relchsmarschall Gbrlng je po« slal odredu pismo, v katerem ocenjuje te pridobljene uspehe in izreka vsem pripadnikom zahvalo in priznanje za odlično udejstvovanje, Nad srednjetunezljsko fronto so nemški lovci Messerschmitt prisilili k boju neko sovražno skupino bombnikov, ki je priletela pod zaščito lovcev. V silnih zračnih bitkah so nemški lovci, ki 80 prileteli od vseh strani, razkropili sovražno skupino In v teku, z veliko trdovratnostjo Izvojevanega boja sestrelllt osem letal. Hauptmann Baer je z dubleto dosegel svojo 173. In 174. zračno zmago. Nek obrat v Wlttenu je napravil za svoj* uslužbence praktično napravo. Dal Je na razpolago »pralnico In kopalnico*, kjer niso le kadne in pršne kopeljl, temveč lahko tam per# tudi 55 rodbin. Poleg več ko 5000 kadnlh in prSnih kopeljl je Imelo 55 družtn 976 krati »pralni dan* tekom enega leta v šestih pralnih kabinah, ki so opremljene s kotljl na kurjavo, pralnimi stroji na vodni pogon kot tudt sušilnico z vročim zrakom. S tem Je bile znatno olajšano delavskim ženam pranje, O sodelovanju Francije z Nemčijo se J« Izrazil državni poglavar, maršal Petain, proti glavnemu tajniku združenja prijateljev man« Sala, Duranneju rekoč: »Eno dejstvo obvlada vse, bili smo poraženi. Sodelovanje z Nemčijo Je neizogibnost. Prevzel sem obveznosti in jih bom držal.* Sloveenost 25-letnlce priključitve BesaraMJe k Romuniji je zadobila svoj višek v državnem aktu v katedrali besarabskega glavnega mesta, pri katerem je državni vodja Antonescu pri sprejemu govoril, ki Je zaključil svečanosti. Nadomestujočl ministrski predsednik prof. Mlhai Antonescu je označil Bešarabijo kot usodna tla ne samo romunskega naroda, temveč vse Evrope. Svečano Je bilo z zastavami okrašeno špansko glavno mesto v nedeljo ob štiriletnici oevobodltve Izpod boljševifike strahovlade. StovaSkI parlament je na evoJI petkovi Sejt sprćjel vladni načrt novega bramtjnega гкк№. na, po katerem je znižana starostna meja vojnih obvezancev od 20. na 19. leto. 150 britanskih tekstilnih tovarn lo po odredbi vlade zaprli, da so prevedli nameščen-stvo v vojno Industrijo. Po tem ukrepu Je prizadetih 500,000 delavcev in delavk. V odprtem pismu na »Tlmee« se člani emigrantskih vlad, ki životarijo v Londonu, bridko pritožujejo radi brezbrižnosti, s katero je Anglija pripravljena, v prilog eovjetske hegemonije zatrditi male države v Evropi. Edno^i razgovori v Zedinjenih državah so v bistvu imeli negativen rezultat, kakor Izhaja iz poročil krogov državnega departmaja, iz katerih se vidi, da se niti Anglija niti Sovjetska Rusija nočeta kakor koli Odreči dotičnim točkam povojnega programa. S prlt^tvljo ministrskega p>reег Krieg: drilckt seiner Zelt auch seine Ge-eetze auf. Sie Bind hart und unerbittUch Sie mliMen ea seln, wenn die staatlJche und" ge-eellschaftllche Ordnung aufrechterhalten werden soli. In zivlllslerten Staaten let das selbet-verstftndlich und die StaatsbUrger wUrden ea ala elne grobe Unterlassuag der FUhrung an-eehen, wenn gesetzlich nlchts geschShe, ura. den Elementen der ZerstBrung von vornhereln daa Handwerk zu legen. Ee let der F6hler der Monarchlen Im Weltkrleg gewesen, nicht frilh genug die anarchistischen Bestre-bungen der Juden und Frelmaurer unterdrUckt zu haben, denen es mit Hilfe der gutglftubigen Masse schlieBIich gelang, die Orundfesten des Staates zu unterhOhlen und seinen Zusammen-bruch herbelzufilhren. Auoh Belt der RUckerwerbung Oberkrains durch das Reich wurden Gesetze eriassen, die aiftreichen wUrden, Ruhe und Ordnung in dle-eem Gebiete aufrechtzuerhalten und damlt cl4e Voraussetzungen fUr den planm&Gigea Veriauf des Aufbaues zu gew&hrleisten. Die Bereltschaft des Uberwiegenden Teiles der Be-vBlkenmg zur Mltarbelt kam dem Chef der Zlvllverwaltung ais dem Gesetzgeber daxu noch entgegen, zumal die Mlteren M&nner und Frauen ala ehemalige AngehSrige Osterrelch-Ungarns bereits den Segen einer sauberen deutschen Verwaltung und elner gerechten deutschen Gesetzgebung verapUrt hatten. E« war zu erwarten, dafi ein Teil der Bevfilke-rung Jedoch nicht mitmachen wUrde, die einen, well sle gegen jede Ordnung, von welcher Seite ale auch kommen mag, Sturm zu laulen gewohnt und gewlllt alnd, die anderen, well sle im Sixme eines groliserbiachen Reiches er-zogen wurden, das, bar Jeden ordnenden Prin-zlps, die Herrsch^ elner klelnep Clique in Beigrad durchzudrllcken bestrebt war. DaO dlese Menschen nur blDlga Werkzeuge slnd, die in Wahrheit gegen Ihre elgenen Interessen arbeiten, wlrd Ihnen dank Ihrer verkUmmerten OelsteskrBfte gar nlcht bewuBt. Beide Orup-pen, die Anarchlsten und die Chauylnlsten, glaubten sich nun vereinen zu mUssen, wobel aich die radlkaisten VerschwOrer die Macht zu verschaffen wuHten und seitdem — getreu den Befehlen Ihres Herrn und Melaters Im Moskauef Kreml — nun Mord und Brand, IPlUnderungen und Schandurijf treiben, es Jedoch nicht versfiumen, sich das Mtlntelchen einer Freiheltsbewegung umzuh&ngen. Aber das slnd Tarnungsversuche, die, wenn sie nur halbwega geschlckt angelegt slnd. In Kriegsaelten Immer zum Erfolg zu fUhren pflegen. W e r befrelt werden soil, 1st zu An-fang denen, die ea angeht, gar nicht recht klar. Wenn aber jemandem immer wieder und mlt alien Flnessen der Vberredungskunst ge-sagt wlrd, dali er sich befrelen mllsse, so glaubt er es am Ende selbst, sogar denn, wenn ihm, wle im Falie Oberkrains, gar keine Fes-seln auleriegt worden Bind, die Ihn drUcken kOnnten. Das dom so 1st, mag in elnigen SHtzen In Brlnnerung gebracht werden. Als der FUhrer auf Grund des Verrates der Belgrader Regie-rung an der europ&ischen Sache und nach dem Bruch des gegebenen Wortes zum Drelm&chte-pakt In Wien den Elnmarsch in das ehemalige Jugoslawlen befahl, gab er die Anweisung, die Kroaten und Slowenen zu schUtzen. Ihre Gefangenen wurden auch als erste wieder frel-geiassen und konnten In Ihre Heimat gehen, Oberkraln wiirde dazu, entaprfechend seiner geschlchtllchen Vergangenhelt und der rassl-schen ZugehOrigkeit der BevOikerung zum deutschen Volkstum, dem GroBdeutschen 1Ц1сће wieder angeglledert. Schon drel Wo-chen nach Beginn des Feldzuges konnte der Milltftrbefehlshaber vom Chef der. ZtVilverwaltung abgelBst werden. Jene Anarchlsten und Qhauvinlston aber versuchten alebald, den be-ginnenden Aufbau zu stBren oder gar unmBg-Uch zu machen. Es war damlt fUr die Ord-nungsmacht selbstveretandiich, sle aus Ihrera Serelch auszuwelsen. Niemand pflegt sich eeibst elne Laus in den Pelz ^u setzen, und in Kriegszelten w&re es geradezu ein Verbrechen, Menschen In einem Staatsverband zu belassen, von denen man von vornhereln annehmen kann, daB sie jede GroBzUgigkelt nur ais Schwache auffai^sen wUrden. VonelnerBe-grenzung der Frelheit der auf-bauwilllgen BevSlkerung kann t-rotz allem jedoch Uberhaupt kelne Rede seln. Der Krleg verlangt gebleterlsch nach hKrte-eten Gesetzen. Wle sollten wlr z. B. das Loben und Eigcntum der Menschen In den, luftge-fahrdeten Gebleten sohUtzen, wenn man den imsicheren Elementen Gelegenhelt gegeben h&tte, Im Schutze der Verdunkelung oder In der zelt eines Luftalarms In Prlvath&usern zu stchlen und Geschftfte zu plUndem. Denn Gesetze werden ja nicht aus Irgendelner Laune herauB eriassen, soridem sle dienen der an-standigen BevSlkerung, ч31в keln Verstandnis d^iir aufbrlngen wUrde, wenn man MBrdem und M&dchensch&ndern frelen Lauf lessen, l}ir aber den staatUchen Schutz vefwelgem %;Urde. Jeder Schulz aber 1st in dem Augen-bjick unmBglich zu gewEhrlelsten, wenn ein Teil der Bevblkerung mit den Verbrechern gjeiche Sache macht und der Ubrige Teil aus Angst vor der Rache der anderen es nlcht wigt, bcl der pollzelllchen oder mllitftrtechen Gewalt rechtzeltig um Schutz nachzusuchen. T^ur dadurch, daB sich jeder von den Verbrechern distanzlert und mlthilft, sie dingiest zu machen, kann die Ordnung aufrechterhalten tvp-dpn. die Im Grande Jeder wUnscht We r r ■ Л ! f S e I b > t V e ! ■ tandllchem Pfilcht Ave Angst oder anderen GrUnden nicht un-terzieht, gilt als Hehler und kann piliobtandera baurtelltyerdeawl# der D i e b, auf Oberkraln bezogen aleo wle der Bandit. Die letzten Wochen haben bewlesen, daB es die deutsche vollalehende Gewalt nlcht bel Worten bewenden IttBt. Morde an deutechen Volksgenossen haben elne harte SUhne verlangt, die In mehreren Fallen bereits voll-fitreckt worden let. Der BevOlkening von Oberkraln let a. B. mJtgeteUt worden, daB fUr den Mord an dem I^brer und Ortsgruppenlel-ter Hans Sturm апз Ober-WeBnltz, an dem Lehrer Adolf Lang aus Erlenbach und an dem StUtzpunktlelter und Oberlehrer Helnrlch Pferschy aus MorSutsch 22 Bandlten, die mit der Waffe in der Hand gefaBt wurden, er-schossen worden slnd. Das Leben der deutschen Menschen, die in Oberkraln angesledelt wurden Oder die dort Ihrer Pfllcht als Elnsatz-kraft nachgehen, 1st uns zu heillg, als daB wlr ee durch die verbrecherlschen AnschlSge der bolschewlstischen Banden oder durch die Fahrlftsslgkelt der Bevolkerung aufs Spiel setzen. Der Tod jedes elnzelnen Deutschen wlrd vlelfach vergolten werden! Die deutsche PUhnmg hat lange genug zur Vernunft ge-mahnt. Es slnd zu vlele, deren Leben und Exlstenz geschUtzt werden muB, als daB wir, noch l&nger zuschauen dUrfen, wle die Elemente der ZerstSrung den Aufbau stdren und Menschenleben gefiihrden. Wer bel diesen MaBnahmen die grOBere Macht und wer den grBBeren Schaden hat, kann wohl kaum zwel-felhaft seln. Das Zahlenverhaitnis der als SUhne Erschoesenen zu denen der^Ermordeten wlrd schlleBllch von uns bestlmmt. Es Ilegt nun an der BevSlkerung, sich dleser Tatsache bewuBt zu werden und sich entsprechend eln-zustellen. DaB ee die BevBlkerung vermag, den MBrdern den Garaus zu machen, wenn sie mlt der bewaffneten Macht elnmlitlg zusam-menart)eltet und sie bel Ihrer Art>elt unter- BtUtzt, 1st auch in Oberkraln schon oft genug bewiesen worden. Wlr wlssen zu genau, daB sich der Uberwle-gende Tell der BevBlkerung zum Prlnzlp der Ordnung und des Aufbaue bekennt. Sie sollen sich Jetzt zusammenstchlleQen und den Mut aufbrlngen, jeden Bandlten, wo er sich auch zeigt, unverzUgllch zu melden. Ел mufl ein Kesseltrelbćn gegen sie elnsetzen, dem sle, wenn der emste Wllle vorhanden lat, nlcht entgehen kBnnen. Die Bandlten slnd vlel zu felge, sich der deutschen PoUzel z. B. In offe-nem Kampf zu stellen. Die Gefechtsbertihrung 1st Ihnen nur dann mBglich, wenn sie in der tJberzahl Uberraschend auftreten. Elne ge-schlossene Ortachaft ist Ihnen gegenUber aber Immer In der Uberzahl. Selte an Selte mlt der deutschen Abwehr wlrd es dann In kurzer Zeit gelingen, Ihrem Treiben ein Ende zu setzen und Oberkraln von dieser Pest rein-zufegen. Solange aber da> nlcht ge-schehen 1st und solange deutsche Menschen Oder solche, deren I o-yale Gesinnung uns bekannt ist, SiChaden an Gut und Blut erlelden, wlrd jede Tat unerbittUch und hart gesUhnt werden! Das Ziel der bolschewlstischen Banden ist das Chaos, das Zlel der deutschen FUhrung 1st die Ordnung, die fUr alle Zukunft gewfihrleistet seln muS. Wehe dem Manne, der heute seine Heimat verlassen muBte, well er sich nlcht auf die Selte der Ordnungsmacht stellte und seinen Kin-dern elnmal zu bekennen hat, daB sle nur des-halb nlcht mehr In der Gemeinschaft Ihrer Sippe leben kflnnen, well er In der Stunde der Entscheidung sich auf die Selte von MBrdern und Verbrechern gestellt hat. Das deutsche Schwert ist hart, aber gerecht. Es vernichtet alio jene, die mangels guten Willens Oder starken Charakters in dleser Zelt auf falscher Selte stehca oder sich nicht eln-deutlg und ehrUchen Herzens zu GroBdeutech-land bekennen. Die deutsche Zukunft aber wlrd alien denen, die zu Deutschland standen, den Antell am Slegesprels nlcht verwelgern. Frledrlch Horetmann. Kampfe am Dmen-und Ladogasee Felndlldier ElnkrelsungsversuA in Tunesien gesđieitert Aus dem FQhrerhauptquRrtier, 29. Mans. Das Obtrkommando der Webrmadit gibt bekannt: Im liidlichen und mittleren Tell der Ostfront kam ea ftndi gettem nor lu Srtlidien KSmpfen. Nordost* iich Orel Bchossen Grenadiere elner Infanterle-Divi-»lon von adit Im Tiefflug angrelfenden feindlldien Flugxeugen sieben ab, danmter vicr gepanzerte Sdiladitflieger, Siidlldi des Hmenseee end am Ladogasee nahm der Felnd seine Aagrlffe wirder auf. Die Angrlffe, die den ganzen Tag Qber andauerten, warden mlt sdiweren Verlustcn fOr den Gegner abgesdiUgen. Auch am gestrigen Tage setite der Felnd seine Angrlffe an cahlrelchen Stellen der tuneslschen Front fort. Er wurde wieder blntlg abgewlesen. Im SSd-Tuneslen schelterten felndlldie Umfassnngs-▼ersndie am cntscblosscnen Wlderstand und durch energlsdi gefShrte Gegenangrlffe nnserer beweglldi kampfenden Truppen. Deutsch-itallenlsche Verbande besetzten in diesem Frontabsdinltt planmiSlg neue Stellnngen. Bel 9ngriffen felndlldier FllegerkrSft* gegen Orle In den beietxten Westgebleten hatt# die Bevolkerung hohe Verluste. Hiebei und an der norweglsdien Kuste verlor der Felnd 18 Flugzeuge. Ein Verband sdiwerer deutncher Kampfflugzenge belegte in der vergangentn Nacht emeui den Indu> strleplatz Norwich mlt viclen Spreng- ond Brand-bomben. Ein Soivlet-D-Boot versenkt Berlin, 30. Mirz. Am 21. Min versodjtt tin Sow1et-U-Boot vor der Nordkilete Norweien« ein deutsches Gelelt anzn^relfen. Das U-Boot matte ge-rade elnen Torpedo ebjefeuert, als ein deuucher Unterseeboot-JSjjer sofort mit hSdieter Fehrt enf die Torpedoab&diuGstelie »nfuhr ond dort die Bek&pp-fun* mlt Wesaerbomben bejann. Sdioo nadi der ersten Wasserbombe kamen WreckteUe tn die Ober-flache. Nach dem Abwurf veiterer Wasserbombea durdibrach ein starker Loftsdiwall die WasserfiSdie. Dann tret Ol an die OberflSAe and das feindlidhe ,U-Boot konnte damlt elnwaodfrei als vernichtet fe«t-jestellt werdea, Die Mobilmachung des ganzen Volkes Dr. Goebbels im „Relđi'': SonderfOhrer und Beamte kehren an die Front zurQA Berlin, 30. Marz. In langeren Ausftihrunge.i nimmt Reichsmlnister Dr. Goebbels tn der Wochenzeitung „Das Reich" vom 28. Marz Steliung zu vermelntllchen Ongerechtigkeiten, die im Verlauf dieses Krieges sldi bemerlibar madien. Der Artikel „Vom Unrecht im Krlege" spricht auch Erscheinungen an, die mehr oder weniger durch die totale Kriegfuhrung bedingt slnd, die das gesamte deutsche Volk erfaBt. Manner aller Altersklassen und Berufe, unsere Frauen und unsere Jugend slnd den Reihen der kampfenden Front elngegliedert. Die deutsche Wehrmacht hat mlt der gebotenen SelbstverstSndllchkelt aus Ihren Reihen ebenfalls vlele Krafte fur den Dienst an der Front freigemacht, Ftir den Aufbau einer geordneten Verwaltung' besonders in den besetzten Gebleten benStlgte man eeinerzeit z. B. zahlrelche fachlidi vorgeblldete Manner, die als Sonderftihrer oder Beamte auf Kriegs- dauer elngeielzt wurden, Nadiđem der Aufbau der Verwaltung beendet war und much auf Offi-ziere und Beamte der Wehrmacht znrlickgegriffen werden konnte,. die durch Verwundung oder Krankheit aus dem Frontdienst aussdieiden mufiten, wurden diese SonderfUhrer und Beamte a. K., denen In ihrer Sonderstellung ein allge-meiner Offlziersrang zuerkannt worden war, immer mehr wieder herausgeiost. Sie traten dann wieder zu ihrer Truppe zurtick und damit als Gefreite, Unteroffiziere oder Feldwebel In ihren Kameradenkrels an der Front Dleser AblosungsprozeB 1st noch nicht tbgesdilossen. Der Wicdereinsatz im soldatischen Dienstgrad bedeutet keineswegs eine Degradlerung, sondern 1st eine kriegsbedingte und zeitgebotene Not-wendigkeit. Jeder dieser Manner tut als Soldat Uberali, wo er hingestellt wlrd, seine Pfllcht fUr FUhrer und Volk. USA-Plan zui Entwaffnung Deutschlands Allllerte Luftstreitkrafte in Deutsdiland - Deutsdie Fabriken naih der Sowietunlon schen FlugplStten statlonlert werden, nm wShrend der Dauer der „Bewtbnmgefriet" stindlgt Patroull* lenflilge dardizaffibren. E* miissen Arbeitsbattillone aufgestellt werden, um die In Deotediland ond an-deren eoropSlsdien Gebleten verwOsteten Gegenden uufzubauen. Aus den deotsdien Fabriken konnen vlele Maschlnen berauagebolt werden, am die von der deutschen Armee angericbteten Verwdstungen wieder gutiumadien." Die Zkitung „US News" bt-riclttet in ihrer Ausgebe vom 26. NMrz: Washington selen gewisse Geriiđite zo Ohren gekommen, die Friedcnsbcdlngangen der Sowietunlon sShen die Ver-legong vieler deutscber Indostriewerke an die Stella der Mrsterteo Sowletftbrlkan. тог Аш allea dieten Stlmmco ifift tidi e(r Mottik des Hasees tmd der Vemlditongswot gegan Deutsdiland ond das dentsdie Volk das nor (шзлеп fanati-schen Willen stttrken kann, alle diese Schandpline laaldita at шаДм, rd. Lissabon, 30. Marz. (Eigenbcrldit.) In einem Aufeatz in der Zcitsdirift „American Century" tolt der Ubersdirift „Die PlKne onserer Regierong fdr daa Nadikricgs-Deutschland" fiihrte Klngeborg Smith u. a. aus:„Die mit der Flanung beauftragten Ameri-kaner crachten es fiir ootwendlg, schon vorher ein Einverstandnis zwischcn den USA. GroCbrltannien und der Sowjetonlon tiber die Politik elner mlUtari-schcn Vcrnlchtung In Deotsdiland herbelzufilhren. Es kann angenommen werden df>S diese Elnrlditung einer Militarverwaltung aus elner Mafinahme allcr Ailiierten bestcben wird, dodi 1st die amerlkanische Reglerung berelt. dieses Problem entweder allein oder in Zosammenarbeit mlt den anderen ailiierten Natl onem durdixafObren. DIestr Plan zlalt da'auf ab, Deutsdiland seine gesamten Luftstreltkriifte, U-Boote und alle Waffen zo nehmcn. mlt Ausnahme der Haudfeuerwaffen fur 'die Pollzei. Allilerte Injft-•trtitkriifta werden auf dam hanpteadilldiea d#uw Wadisender AntlsemlUsmns In England tc. Lissabon, 30. Man. Mit de mwadisendcn Antl-eemitismns in England und seinen Ursadien befassen sich xalilreidie Zusdiriften an die Zeitsdirift „News Statesman and Nation", wobei als wcsentlidies Obel das anmafiende Benehmen der Emigrante^ liervor-gehoben wird. Sie hatten merkwurdigerweise immer Geld and benQtzten es zum Naditeil der elnfachen englisdien Familie. Weno irgendweicfae Waren knapp selen, selen ee immer die Juden, die das meiste be-kamen. Sie kauften die VorstadtiSden leer, bevor der Arbeiter sidi eingededit bStte. veranstalten lirmend« Gelage bis lief In die Nadit hinein. sdieinen ge-niigend Treibstoff fiir Ihre Antos zo haben. nehmen anderen durdi Oberzahlang knappc Dienstbottn weg und seien, knrz gesagt. eine soldi lante Minđerbeit, daB sie vlel zahlreiAer erediienen, als sie wirklidi seien, Kein Wunder, daB der Antisemitismus daher in ersdiredcendem Mafie anstelge. Ein Jude Giraud-Minlster Sto&holm, 30, MSrz, Renter meldet ans Algier, daB Giraud zum erstcnmal eincn Juden zum Minister emannt habe. Es handelt sidi um Ren4 Mayer, der das Verkehtsministerium iibernehmen soil. Damit hat Giraud eiocm Wunsdi der Amerikaner Redinung getragcn, deren Zritalter in FranrSsisch-Nordafrika ber.cichnenderweise damit begoniien hat, zonSdist einen Juden an verantwortlidie Stelle zu setzen, Hungerpelfsdie gegen Sdiweden gefordert tz. Stockholm« 30. Marz. Der britisdie Unter-hausabgeordncte Sir Alfred Knox forderte im Parlament die N^hrungsmittelblodcade gegen Sdiweden. Er behauptete, Sdiweden habe sicn gheto«, to je kraj, kjer so stanovali in trgovali izključno le Judje. Valvasor nam poroča, da so leta 1212. židje že imeli svojo sinagogo (tempelj) v Ljubljani, leta 1213. so jo prezidali in jo bogato okrasili, saj so pri svojih kupčijah silno oboga- ■ teli. Ta sinagoga je stala v bližini nekdanjih vicedomskih vrat v današnji židovski ulici. Judom je bil torej odkazan zelo pripraven mestni del za njihove kup-čijske posle, kajti na drugi strani Ljubljanice je bil meščanski, del Ljubljane, nad židovskim ghetom pa je bil plemiški del mesta, sedanja Gosposka ulica. Tako meščani kakor plemiči so imeli lahek dostop do Judov in ti do njih. V židovski ulici in Židovski stezi so nastale banke, trgovine in prekupčevalnice. Tu so Judje za visoke obresti posojali denar, kupčevali s svilo in z nakitom, pa tudi z žitom, vinom in drugimi živilskimi po-trebščlnajrJ. Znali so dobiti v svoje roke skoraj vso trgovino, s tem pt- so si nakopali zavist in sovraštvo Ljubljančanov. To sovraštvo se je pokazalo ob vsaki priliki. Tako omenja Valvasor hud pretep, ki je nastal leta 1290. med ljubljanskimi meščani in Židi zaradi izgubljenega otroka nekega krščanskega obrtnika. Pod najstrožjo kaznijo je bilo prepovedano spolno občevanje med Židi in kristjani; za prestopek te vrste so židje kaznovali svoje žene z odrezanjem nosu, kristjani pa s smrtjo. Ko je leta 1408. neki žid Oukrunil hčer poštenega ljubljanskega meščana, se je prebivalstvo silno razburilo. Mestni sodnik se je moral vdati pritisku meščanov in je dal zločinca zapreti. Izprva je krivonos trdovratno zanikal s)yjo krivdo, slednjič pa je svoje dejanje priznal; po tedanjih postavah so ga javno obglavili. Tako ostra kazen je vzbudila spet med ljubljanskimi Židi velikansko ogorčenje. Prišlo je do hudega spopada med njimi in meščani; v tem krvavem medsebojnem obračunavanju so bili trije židje ubiti, mnogo oseb pa je bilo ranjenih. Do javnega pretepa med Židi in meščani je prišlo tudi nekoč, ko so Ljubljančani obdolžili Žide, da so jim zastrupili vodnjake. Židovska naselbina v Ljubljani je bila zelo močna. Ker so se Judje neverjetno plodili, jim je postal gheto kmalu pretesen. Toda razširiti ga na škodo drug^ prebivalcev niso smeli, drugje'se naseliti tudi ne, zato so vedno bolj prezidavali, zidali vedno višje in tesnejše in tako je nastala sedanja oblika Židovske ulice. Cesar Maximilian prepove Židom v Ljubljani vsakršno trgovino V zgoraj omenjenih pritožbah je bilo navedeno, da morajo kristjani prenašati od iidov veliko zasramovanje, da bq židje mnogo krščanskih otrok ugrabili ,trpinčili zaklali in jim vzeli kri, mnoge kristjane pa so z goljufijami in oderuštvom potisnili v veliko stisko. Cesar je nato s posebnim ukazom odločil, da se morajo vsi židje izseliti iž Štajerske, Koroške in Kranjske, to4 da ljubljanski židje so kljubovali temu ukazu ter ostali v mestu. Ker se je vrhu tega zgubila listina s cesarskim ukazom ob potresu, ki je 26. marca 1511. razrušil staroi ljubljansko hiŠo, so se Ljubljančani znova obrnili na cesarja. Ta je prošnji deloma ugodil s privilegijem, ki se je glasil nekako takole: »Mi, Maximilian, po božji milosti izvoljeni rimski cesar..., pošiljamo svoj milostni in dobrohotni pozdrav svojemu plemenitemu, dragemu in zvestemu Auer-spergu, svojemu svetovalcu, kakor tudi vsakemu izmed poznejših deželnih glavarjev kranjskih: Ker se židje v. našemu mestu Ljubljani bavijo z raznimi obrti in posli ter 8 tem kristjane in zlasti naše ljubljanske meščane občutno prikrajšujejo v njihovih obrtih in zaslužkih, ne kaže, da bi se to še nadalje mimo trpelo. Zato naročamo z vso resnostjo, da prepoveste Židom v Ljubljani vsakršno trgovino, jo odpravite in zabra-nite za vse večne čase. In katerega ždda zalotite, da bi se Se nadalje ukvarjal s kako obrtjo ali trgovino, konfiscirajte in vzemite mu vse blago in ga izročite meni kot globo; s tem boste najvestneje izpolnili mojo za-povest.« To listino hranijo v ljubljanskem mestnem arhivu. Cesar je torej omilil prvotni ukaz, ker ne zahteva veČ izgona Židov, ampak samo,' da jim prepove deželni glavar vsakršno trgovino. j[Dalje prihođnjij;Jj Sreda. SI. marca 1943. KABAWANKED BOTE stran t. — itev. 26. moštvoma in koliko je napora, da jo sklenjeno obvladajo. SmuSke patrulje delajo sledi v sneg, da se svetijo že od daleč v svetlem soncu kot tračnice ozkotirne železnice. Naravnost v peklenskem tempu morajo za njimi možje teka s prtljago. Ali bodo vzdržali? Vzdržali so! Prvo moštvo, ti je nastopilo k zimskemu korakanju s prtljago na 12 km, je že po 1,23,40 uri na cilju. Izvrsten čas! Ostala moštva so tik za njim. Skozi cilj gredo možje, ki dajejo poslednje od sebe. Nekdo prime onega, ki komaj še dohaja, hočejo in morajo priteči skupno in sklenjeno na cilj. Drugo moštvo pride na cilj v 1,25,05, tretje v 1,33,02, četrto v 1,37,50 Uri. Tek smuških patrulj znaša tudi 12 km, ki ima ravno tolikšne težave. Naravno, da izvežbani smučarji dobe najboljše čase, toda celo moštva, ki so od motoriziranih enot, ki ne potrebujejo neobhodno smučk, dokazujejo, da so uporabni tudi na smučkah. Izidi so: 1 moštvo 1,15,22, 2. moštvo 1,23,57 3. moštvo 1,24,32, 4. moštvo 1,30,09? Moštva 80 zopet nastopila. General Jim Izreka priznanje. Kot v boju, so pokazale edinice, ki pripadajo nekemu odseku ob Ledenem morju, da so tudi športjio na višku in da jih preveva pravi vojaški duh. Posebno priznanje izreče general starejšim letnikom, ki so dokazali, da so slej ko prej dorasli mlajšim. Voditeljem moštev izročene nagrade so stalni dokazi športne nedelje ob Ledenem morju, preko katerega se razlega ob zaključku prireditve trikratni >Sieg-Heil< Fiihrerju. Kriegsberichter dr A. Eickholt, nikoli več nazal k Sovlelom Usode Iz Ukrajine - Iruh male Tanje - Otroci iz bolnišnice na fronto Skoro £e pozabljena lepa đražbanja nevestinega čevlja, kot se je to preje vršilo v mnogih vaseh češkega lesa, je bila nedavno Požtvljena na neki kmečki svatbi v VoUmauu. Svatje so dražball nevestin čevelj na lepo vsoto 550 murk, ki so lo nakazali vojni rimski pomoči. Starosti. Je zaklical par imen po sobah, žene, dekleta in mladeniči Izstopijo. Vprašam jih. Skoro vsi imajo enake obraze, če hočejo nazaj? Tu dvignejo prstene roke tiho se braneč. Nekako tako, kot da bi bilo to vprašanje sikajoča nagajka, ki naj bi jih izgnala iz skrivališča barake. Nikoli — so odvrnili! Nikoli več nazaj k Sovjetom! Tu je Marta P. iz Kijeva, 18 let stara. Najbolj vesela Je pri plesu pred barako. Nedelja je. Delo počiva. Od zmrznjenih brez kaplja, katranasta streha se kadi in sonce stoji že visoko nad telefonskimi drogovi ob cesti. Plešejo s plapolajočimi suknjiči in cepetajočimi nogami in Marta ima rdeča lica in se smeje, čeprav se je Se ravnokar sklanjala nad mizo, vsa v solzah... Njena mati je bila zdravnica. Imeli so telefon, toda kruha ne ,in nekega dne je mati umrla: jetika. Bila je popolnoma sama z malo Tanjo, kajti očeta so pokopali že pred desetimi leti: JetikcL Najprej so prodali omaro. Za kruh. Potem mizo. Za kruh. Potem posteljo. Za kruh. Toda tega kruha niso nikdar dobili. Le obljubljali so Jim ga vedno. Nekega dne so odšli Sovjetl. Lačni ljudje 80 zdrveli nad skladišča in prodajalne. Med njimi je bila tudi desetletna Tanja in je bila z mnogimi drugimi pognana v zrak. Ničesar več ni videti od male Tanje, samo dve suhi otroški ročici, ki sta bili odtrgani od telesa In nista hoteli spustiti kruha, ki je bil že ves trd in plesniv, Vseeno ga je jedla. Kruh male Tanje. * Tu je Fedja O. Iz Saratov«. 15 let je star. Igra na balalajko. Od daleč privablja glasove. V njegovi umorjeni duši je nekaj, česar niso mogli zaznati komisarji, čudodel- nik je. Nihče ne igra tako lepo kot Fedja, pokveka. , Sirota je. Sovjeti eo ga ponoči pognali K postelje v bolnišnici. Noge so mu zmrznile. Rekli so, da naj strelja na faSiste. Odvrnil je, da nima puške. Vzame naj jo padlim. In pognali 80 ga k zasneženim kupom mrtvecev, za katerimi so se dvigale v zrak pisane svetilne kroglje. Gnali so ga bosega po snegu in Fedja je tekel z odvezanimi, plapolajočimi obvezami, je tekel preko otrplih mrliških mask in je popolnoma pozabil, da dvigne puško. Pritekel je do Nemcev. . Zgubil je svojo nogo, ki je, bila črna in zastrupljena. Toda obdržal je svojo glavo, to zgodaj zrelo, na kratko ostriženo otroško glavo, ki se sklanja v skrivnostni melanholiji nad balalajko in v čegar očeh sanjajo tako mavrično pisane slike. V prostih urah slika. Zamišljen je v svoje lončke z barvami, k' jih je nekje dobil, in pričara s tremi ščetinami starega brivskega čopiča sanjavo sliko z belimi hišami, lepimi cestami in srečnimi ljudmi, potopljen, zasut, zgubljen svet. * Tu je Silva K. iz Krivojroga. Stara je 44 let. S^ košaro za krompir pride iz kuhinje in se postavi za čas v krog plešočih. Nato gr« dalje. Za tem pergamentnim obrazom plapola le še lahen ogenj življenja. Imela Je moža, hlSo, njivo — vse so JI vzeli Sovjeti. Sedaj ima samo še Aljošo, sina. Pogosto opazuje njegovo sliko na steni barake. Izrezala si jo je iz časopisa. Ne ve, če je to res Aljoša, ki koraka v prvi vrsti s puško v domačem ukrajinskem bataljonu. 2^ tako dolgo ga ni videla. Toda tretji od leve — to lahko Aljoša. To naf je Aljoša. In njena velikanska roka je Sla preko zmečkanega pisma, ki je prišlo nekega dne z vrečico zm sončnice v taborišče. Sina K. ne zna brati. To Je moral opraviti starosta in ponavljati, dokler nI znala na pamet vseh besedi, ki so bile zapisane na papirju. Iz belega papirja je brala še več kot starosta. Bila je vendar mati. In molila je vse že skoro pozabljene molitve za Aljošo, ki koraka v prvi vrsti in drži bajonet zoper So-vjete. ■ i*. Taborišče bi bilo lahko kjer koli. Starosta bi povsod lahko poklical nekaj imen. Vsi ne bi hoteli nazaj k Sovjetom. Pri tem ljubijo zemljo, iz katere so izrasli: rumena polja sončnic, dolgo vrsto nizkih koč in petljo velikega veletoka. Zato jokajo večkrat po njih v svojih pesmih. Toda nazaj? Nikoli! Erich Winter. if O svetu v vojnem letu 1942. Je bilo Izplačanih skupne 102.840 poročnih posojil, kot objavlja statistični državni urad, torej 70.000 manj kot leta 1942. število porok pa ni nazadovalo, temved leta 1042. Se lahno napredovalo. Manjše izrab-Ijenje poročnih posojil temelji na tem, d<% mnogi mladi ljudj» ne morejo takoj umtan^vlti lastnega gospodinjstva in zato zaenkrat n« jemljejo poročnih posojil. Do konca leta 1942. je bilo dovoljenih od uvedbe poročnih posojil dalje 1,075.057 posojil. Ker Je morala po mleko, je pustila neka mati svoje štiri otroke same v stanovanju. V nekaj minutah je odvil triletni deček od matere skrbno zaprta vratlca peči. Šestletna sestrica se je pri Igri preveč približala odprtim vra-ticam, tako ji je začela goreti obleka. Goreč Je letala po воп, medtem ko lo #e .bratje In sestre iz strahu poskrili v posteljah. Ke Je prišla mati domov, je bil Otrok popolnoma v ognju. Raz gorečega otroka je takoj pote^toila gorečo obleko, toda deklica Je bila 2e tako zelo opečena, da je kmalu nato umrla v bolnišnici, Dr. F. 1. Luk## AuMcbneiden! Avfbewalireat ФаШек melhediheJi and ptaktiSjeh 162. STUNDE I. L6sung der Aufgabe Jej počasi! 2. Ne pij premrzle pijače! v* Spi pri odprtem oknu! 4. Dihaj skozi nos! 5* Tu sem! 6. Tu je! ' 7. Kdo je to? 8. Jaz sem! 9. Tu so vžigalice! 10. Moji čevlji so popolnoma (čisto) pre-močenL II. Aufgabe: Vbersetzen Sie ins Slowenische! 1. Ich blirste meinen Rock aus. 2. Meine Schuhe sind zerrissen, ich muB sie zum Schuhmacher tragen. 3. Wir wollen einen Ausfiug machen. 4. Hier ist der Schlttssel *u Ihrem Zimmer! 5. Ich reise morgen Frllh ab. 6. Ist Post fur mich da? 7. Ja, hier-ist ein Brief fiir Sie I 8. Er bat sich den FuG verstaucht. Đ. Ich werde Ihnen die Biicher per Nach« nahme schicken. 10. Das Postamt ist schon geschloseen. tvichtlge WSrter in gebr&nehllchen Satzverbindungen 1. Im Raume herrschte eine groBe Stille, so daQ man den Regen hdrte, der auf das Dach fiel. 2. Wo sind Sie her? Ich bin aus Krain-burg. 3. In dieser Fabrik werden Traktoren hergestellt. 4. Kommen Sie ein biQchen zu mir her> Uber. 5. Er blickte im Zimmer henun und ent- deckte ein Buch, das ihm gehBrte. 6. Ich wUrde Ihnen raten, zur Bicherung den SchlUssel zweimal henunzudrehen. 7. Da sie den Weg verfehlten, muBten sie zwei Stunden lang im Wald« henim-irren. 8. Dieser Herr ist weit in der Welt hermngekommen. ' 9. Geben Sie die Hande herunterl 10. Der Knabe ist beim KirschenpflUcken heruntergefalleo. Was wir immer wieder ћвгеа 1. Der wievielte ist heute? — Katerega smo danes J 2. Falls Sie Zeit haben... — Če utegnete.^ 3. VerstSndigen Sie mich! — Obvestite me! 4. Nicht wahr! — Kaj nel 5. 1st dies der nachste Weg ? — Ali je to najbližja pot? 6. Wisaen Sie vielleicht wo? — Ali veste mogoče, kje ? 7. Ich mOchte zahlen! — Plačal (a) bil (Plačati hočem!) 8. Was bin ich schuldig? — Kaj sem dolžan (dolžna)? 9. Soviel, ist's moglich! — Toliko, ali je j to mogoče! 10. 1st dies richtig? — Ali je to pravilno? 11. 1st ез richtig, daB... — Ali je pra* vilno, da... , • 12. Haben Sie noch etwae zu sagen? — Imate Se kaj povedati? 13. Bitte eehrl — Prosim lepo! 14. Danke всћбв! — Hvala lipa! ^ 15. Ich habe es eilig! — Mudi ae mi! ^ WSrtor herstellen — izdelovati, izgotoviti, napraviti heriiber — вбт herum — okoli herumblicken — razgledovati po.*, '(gledati okoli). herumdrehen okreniti, obrniti, zasukati herumirren — tavati po,., herunter — doli herunterfallen — pasti a,,, Bedewendungen esherrecht eine Stille — tiSina je, tiho je wo Bind Sie her? — odkod ste? den Weg verfehlen — zgrešiti pot in der Welt herumkommen —- prehoditi veliko sveta laus Spezerei} ]M[anufaktur» Galanterie, Sdiuhwaren Gesdiirr» Papier, Badihandlung^ OKxiufki ШТМЛМ WEBER ОТТЛИ NFABtlii G. M. B. H. - ZWISCHENWXSSERN HersWInng folgender Gerbstolles T јАНГЦИГДРКШ Мпокп н РШап СС, Pinotan СС Sp, Fichtenrindencxtrakt, Кс- moian TF u. TC, Summadi dc. Laufender Einkauf jedes Quantums Fidiienrlnde Staloi nakup smrekoTega lubja po dneTui ceni »KOVINA«^KRAINBURG (isenmaten Zetesmina Шазпажеп StetOcntna (forMcIIan (Fot€elam ХаФе Saški ^awben GROSS- UND KLEINV£^RKAUP # PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO тттшрт ' .f. v SWn 9. — #W. te. K L E A W A N KEN BOTE Sreda, 31. mmrra iPtS. Der Lsnđrst dM Kreke* Kr^bnrg. 184^25-4 Mit Wirksamkeit vom 1. April 1943 an werden fiir alle Einrelhandelge-achafte der Stadtgemeinden Krainburg, Laak an der Zaier und St. Veit an der Sawe fojgende Verkaufszeiten festgeeetzt: Motatag bis Samstag von 8 bis 12.30 und von 13 bis 19 Uhr. Diese Anordnung tritt am 15. September 1943 auBer Kraft. FUr die Ubrigen Kreisgemeinden bleibt die bisherige Regelung iiber die Verkaufszeit der Einzelhandelsgeschafte weiter aufrecht. ANTON STEFE SCHCHFABRIK - TOVARNA ČETLJEV KRAINBURG mkM. Амг mi шиМ kemm mem d#m к1#№#м Vorrot. it tv9«t«iH wifW, itf«ck«n. W##m № GoronteJ holt*n tid) di« ti«r ub«r 1 Jahri All OSIABI Kupim gnoinić-rMlada gospodič-!no črpalko, novo' na, blondinka. Službo dobi Prodam y ... »li rabljeno. M'-!stara 18 let, želi Kot gospodini-lProdam voz, j„ Uo-!spoznati mlade- sko pomočnico pravl„vček, š? vj j,;! . Iniča od 19 do ^ «,1^.*-. dobrem stanju zai 1000 RM. Nas!ov|^]2L_ sc poizve pri K. Kupim }hei6&paxkaMe iti JSfvalnfturtf Genehmifte DeTisen-B«nk шпИ JVoupfofveiiftefellen jC a a ft a.d. Xaie* u. Si. VcH a.d.lfawc STewnvuf 1%0 Zeidinungestelle der offentl. Bausparkasse fiir die Oetmark Girokonti: ReiAsbanknebenetelle Krainburg Nr. 4041/5720 Girozentrale derOstmarkisdien Sparkassen.Wien Nr. 10/720 Karntnerisdie Sparkasse Klagehfurt Ppstsparkaesenkonto VVlen Nr. b2.S85 Vinzenz fawnik MAN И FA K Tli R-UALA K TE R1E-UNU SCHUHWAREN điađmannsdorf Xmei^^eatAAfic Afiiin^ und Vmldma N u R SCH Ш H WAR EN sprejmem mlajšo žensko moč, ki bi ' mi pomagala nekaj ur dnevno. Ženski dam brezplačno stanovanje v bližini Neumarktla in ob delu hrano. Ponudbe pod „Nujno" 259-1 na Kar. Bote ; Krainburg. vitij-/llct. Slika zažele- -—{na, ki se diskret- n » . , - , nufii' klavir-1 no vrne, pod B. Kramburg poJ harmonikoj,.Frizerska sreča" "ev- in navadno tfi-|št. 278-20 na K. Kompletno spal- tonsko harmoni-jB. Krainburg. nico iz mehkega ko, dalje moSkoj, lesa, rdeče luie- in žensko kolo no, prodam za in daljnogled. 500 RM. Naslov Obvezne ponud-pod „Spalnica" be z navedbo! št. 288-6 pri K B, Krainburg. Schmittek. Wodi. und %vg#l#0 w#rd*ml i \ :—;--------° p ■---^Sprejmem tako) prodam otroški'"""" zanesljivo, {poftn! voziček — - skrbno 135 RM. Na- 2enltve Uradnik, 29 — z navedb.) vitk, posti-.na rtan/i. ■' • KAFFEE ERSATZ Fabrik C.Wenger Klagenfur Uehft rotdi (Hid «lt an der Sjivv« SENF Fabrik C.Wenger Klaoenfuri išCe Šoferja tovorni avto lesni plin. Stadt baumeister Max Schmidt, Klagcn-furt, Getreide-gasse 4. 1107 1 proda v Minken-groiShandel, KU ^^Idorf št. BO bei;genturt, Volker Ijati v Stein, Gorenjsko.jmarkter Stralie. Sprejmem vajenca za dimnikarsko obrt, Jos. Rus Kamin-fcger, Stein. 2* INIEUMAIRIKTl EICENE VERKAUFSTELLEN IN, NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES, CULI, MARBURG (•■•»•itutitll I •itti II* sil art iiiiiitt« i • L""" Kupim kakršen koli otroški voziček. Dopise pod Vse dobro" št. 286-7 na Kar. B. Krainburg. Kupim iportni otroški voziček ali dam kakršno drugo protivrednost. Naslov pod „Nujnost" štev. 267-7 pri Kar. B Krainburg. hotel sprem-novo pomlad'. Ločenci niso izključeni. Dopise pod ,0-samljeno srce' 261-21 na K. B. Krainburg. Več panjev čebul kupi Johann Jelen, Arnatsdic št. 25, p. Wollan, Untersteiermark. ' 2201-7 Oddam v lakup l7gubl|pno Kup,m dobro Dam globok o-ohranjeno kla-' oški voziček m virsko harmom-'.i„ske polčcviie, ko ah malo kro-^me barve h.'h. maticBO harmo-|y;g , dobrem niko, pod k a' Ponudbe liefert schnell und zuverlassig Autohaus N. u. H. Kaposi Klaganfurl, Villachor Ring 2, Rut 1832 Wir Ubemehmen In Reparalur wollene Mridisadien! u. zw. Oberkleidung wie: Jacken, Pullover, Rocke u. a. Maria Ogrisek Strickwaren - Galanterle KRAINBURG BertfatraBe Nr. '£ Sprejemamo: Volnene pletenine v popravilo! In sicer jopice, puloverje, krila in ellčno, Maria Ogrisek trgovina galanterije KRAINBURG B e r K s tr a e e Nr. 2 (Roženvenski klanec) Htojnisikt' ОФ- und fimsfMk ј. И. mrtmuffti ' ТАВВГТ , ШжЊижб! Жш 11 '1^-' m Cl I Lefnkuchenmehl Fr«iffhof bei Krainburg Leinčt Lelnčlflrnh Trg. pomočnik, Štajcrc, srednjih let, srednje postave, govori tudi nemJko, francosko in angleško, želi poznanstvo z od 20 do 30 let staro inteligentno deklico ali vdovo ,radi poznej*e ženitve. Ponudbe s sliko Mlin in žago ob'P°đ Jif/o .Karn-Savi ter kmetsko «"' "Г . posestvo, na ka-.K- B. Klagenfurt. terem »e rede , lahko 4 glave živine in p»r prašičev, dam v *«-v kup. Naslov pod 27. marca sem od „Najem" Stev.lgostilne Jahatsdi '280-13 na K. B. do cerkve v Krainburg. Krainburgu zgu- bil listnico s srednjo vsoto denarja, karto za tobak in druge stvari. Ker sem delavec in me zguba težko zadene, prosim najditelja, da najdene stvari vrne na Johann K*-lan, Hulben 20 bei Krainburg ali na upravo lista pod h. 202-2а. Menjam . I stan ju, гг dobro ..Harmoni- kolo. Po- „ A ■ u na K. B- K. B. Kramburg.lK.j^i^bur« p6d ' dobro", ..Vse 255-15., Dopisi Razno Radi pomanjkanja zvez ielim nčem ženski akt; spoznati polteno gospodične z in simpatično dc- brezhibno klc, staro do '20 let. Sam sem 20 let star, dekletu nudim udobno življenje. Dopise s sliko pod „Sre-'ča in prijatelj-stvo" št. -m-'M ina K. B. Krain-Iburg. postavo od 17. do 21. leta, ki bi bile pripravljene itati kot ,model' mlademu umetniku, naj pošljejo naslov s sliko na K. B. Krainburg pod „Umetnost" :i76-l>3. ESSIG fabrik C.w«nger Xt«genfur Sollen die KrShen nickt Octn Sattgut fressen, M vergalte ci mit orhit Geriau %p einfedi in derAnwendung wie Cereien-Trod; Klik- >aj ZiseatBiidirltsi Kil Kil 3009 ZAHVALA Veem aorodnlkom, znancem In prijateljem, ki M spremili pokojnega očeta, gospoda Franza Koxdiak na zadnji poti, in vsem darovalcem vencev in cvetja, se najiskreneje zahvaljujemo. T ere a In, 27. marca 1®43. Žalujoča rodbina KoMchak