LETO XXIV
1986
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
ZAKAJ JE BILA V MEHANSKI OBDELAVI IZGUBA PREVISOKO PRIKAZANA
Iz podrobnejše analize iz vsebinskih ugotovitev izhaja, da je zaradi časovne stiske, ki se posebej pojavlja ob izdelavi periodičnega obračuna za prvo trimesečje nemogoče podrobno analizirati rezultate poslovanja, zato so v periodičnih bilancah izkazani rezultati lahko v nekaterih primerih nezanesljivi. Konkretno se je v našem primeru tozd Mehanske obdelave zgodilo to, da bi se lahko izkazana izguba v višini 92 milijonov din izkazovala tudi v drugačnih številkah (nižja izguba!) ali pa celo, da bi bil rezultat pozitiven. Iz vseh teh ugotovitev izhaja še nadalje podkrepljena zahteva slovenskega gospodarstva, da bi morali izdelavo periodičnega obračuna za prvo trimesečje ukiniti, ker povzroča veliko preveč dela ob nezanesljivih izkazanih rezultatih in s tem ne dosega svojega bistvenega namena.
Z namenom, da se podrobneje seznanite z vzroki, zaradi katerih je v prvem trimesečju v tozdu Mehanska obdelava prikazana izguba, vam posredujemo naslednjo informacijo.
Poslovni rezultat periodičnega obračuna za obdobje treh mesecev 1986je bil izkazan z izgubo v višini 92.082.000 din in je bil tako za delavce Železarne Store, še posebej pa za delavce TOZD mehanske obdelave veliko presenečenje. Poznejša analiza po izročitvi dokumentacije za periodični obračun Službi družbenega knjigovodstva v Celju, dne 30. 4. 1986, je pokazala naslednje:
Upravičene so zahteve v gospodarstvu, da je izkazovanje periodičnih obračunov za prve tri mesece v letu problematična zadeva, ki povzroča precej nesigurnih rezultatov in nemajhne stroške. Vedeti je treba, da so strokovni delavci, ki delajo na periodičnih in zaključnih računih še po 28. februarju, ko predajo zaključni račun za preteklo leto Službi družbenega knjigovodstva, posebej angažirani na izdelavi določenih analiz, obdelave podatkov in operativnem izvajanju zadolžitev po zaključnem računu, tako da prihaja v mesecu aprilu do časovne stiske, ki onemogoča podrobnejše analize finančnih rezultatov.
V našem konkretnem primeru smo s poznejšo, zelo poglobljeno analizo ugotovili, da je previsoko izkazan negativni poslovni rezultat v TOZD mehanska obdelava in sicer iz naslednjih pomembnejših vzrokov:
I TOZD mehanska obdelava je prevzela s 1.1.1986 operativno poslovanje poslovnih aktivnosti z najemno pogodbo s tovarno traktorjev v likvidaciji, kjer je vršila določene mehanske obdelave, prodajo rezervnih delov in prodajo drugih proizvodov, ki se še nanašajo na traktorski program. Na drugi strani pa je nosila tudi poslovne stroške, ki s to aktivnostjo nastopajo. Podrobnejša analiza iz poslovanja te dejavnosti (evidenčno vodene kot H4) ugotavlja, da je dejanski negativni rezultat iz tega naslova le 7,747.000 din in je v periodičnem obračunu negativni rezultat previsoko izkazan za okoli 30 milijonov din. Pri stroških aktivnosti iz bivše TOZD tovarne traktorjev pomeni zelo velik strošek ogrevanje hale traktorjev v prvih treh mesecih (več kot 40 milijonov din), ki pa se že zmanjšuje oz. odpade od meseca aprila dalje.
2.	Pri Cenah ulitkov, ki jih obdeluje TOZD mehanska obdelava, so po ustaljenem sistemu v Železarni Štore vstopne komponente obremenjene s plansko sprejetimi cenami (gospodarski načrt 1986). Ugotavljamo pa, daje v primeru visoke stopnje inflacije možno dinamiko korekcij planskih cen med letom spreminjati in ni potrebno, da se vključuje že v prvem trimesečju polna planska prodajna cena za celo leto. V tem smislu bi bila možna korekcija, ki bi pomenila razbremenitev negativnega finančnega rezultata TOZD mehanske obdelave za okoli 20 milijonov dinarjev.
3.	TOZD mehanska obdelava je obdelala v mesecu marcu 87 ton obdelanih valjev za izvoz na klirinško področje, ki so bili stroškovno v celoti obremenjeni, vendar zaradi nepravočasne odpreme še neplačani, zato prihaja v tem primeru do večjih stroškov, plačana realizacija pa je bila izvršena šele po 15. aprilu in je ni bilo možno šteti za prvo trimesečje. Če bi bili ti valji pravočasno odpremljeni in plačani (problem pridobitve ustrezne izvozne dokumentacije), bi izgube v TOZD mehanska obdelava sploh ne bilo.
Pri takšni analizi, kot smo jo izvršili v zadnjih desetih dneh, lahko ugotovimo, da so za TOZD mehanska obdelava podani vsi pogoji, da bo ta temeljna organizacija zaključila poslovanje v prvem polletju 1986 s pozitivnim poslovnim rezultatom, seveda, če v mesecu juniju ne pride do kakšne izjemne situacije.
- Pri izdelavi periodičnih obračunov, še posebej velja to za javljanje in obdelavo podatkov, se napake večkrat ponavljajo. Zato bomo na prvi seji delavskega sveta delovne organizacije predlagali poostritev odgovornosti vseh, ki te podatke javljajo in posredujejo ter tudi ustrezno disciplinsko ukrepali.
Predsednik poslovodnega odbora BURNIK DUŠAN dipl. ing.
Nov motiv pri »Ribiški koči« (Barič)
MAJ MESEC MLADOSTI
Kot vsi meseci v letu je tudi mesec maj različen od ostalih. V mesecu maju praznujemo številne obletnice-in zgodovinske dogodke. Obletnice, ki so pomenile novo življenje v svobodi. Tako letos mineva 41 let od konca druge svetovne vojne. Vendar še niso vsi narodi na svetu srečni. Saj skoraj na vseh koncih našega planeta divjajo vojne. Nekatere tudi brez končnega cilja. Zato smo lahko srečni, da živimo v miru v naši svobodni Jugoslaviji. V mesecu maju se spominjamo tudi rojstva največjega sina naše revolucije Josipa Broza-Tita, žal pa tudi smrti, od katere je 4. maja minilo že šest let. Takrat smo trdno obljubili, da bomo nadaljevali pot, ki nam jo je on začrtal - pot za boljši jutri. Pa če sedaj pogledamo teh nekaj let nazaj. S čim se lako pohvalimo, kam naprej smo prišli. Saj zapisali smo nešteto dokumentov in sprejeli nešteto zakonov s pomočjo katerih bi naj utrdili položaj delavcem, jim zagotovili plačilo, kije rezultat njihovega vloženega dela, omogočili delavskemu razredu resnično in samoupravno odločanje o vsem. Pa nam ne gre od rok. Cilji ustalitve gospodarstva so daleč: Enotnost, ta življenjska nuja jugoslovanskih narodov in narodnosti se nam krha na drobnih kamenčkih različnih interesov.
Maj pa posebno nam mladim pomeni veliko, še posebno pa 25. maj, dan mladosti. Mi ta dan še zmeraj proslavljamo, čeprav Tita ni med nami, vendar on živi v naših srcih. Najiepši spomin na ta dan je zvezna štafeta mladosti bratstva in miru. Tako je štafeta mladosti, ki jo je nosilo na tisoče mladih, prispela na celjsko območje. Povsod so ji prirejali prisrčne sprejeme, tako da je bilo vse mladostno razigrano. Prireditvam pa so v večini občin želeli dati tudi dodatno vsebino. V Celju je prireditev ¡zvenela pod geslom »To je naš čas, mi nimamo drugega časa.« Mladi pa niso pozabili izraziti zahtev po miru v svetu. Čeprav zvezna Štefeta mladosti ni šla čez našo delovno organizacijo, pa so bili nosilci štafete tudi mladi iz železarne, ki so štafeto sprejeli od plavalnega kluba Neptun in jo kasneje odnesli iz mesta osrednje prireditve hale Golovec in jo nato predali nosilcem iz ptujske občine. Štafeta mladosti pa je svojo pot zaključila 25. maja v Beogradu na stadionu JNA, kjer je bila zaključna prireditev, na kateri so sodelovali mladi iz vse Jugoslavije.
Javeršek Branko
(Nadaljevanje na 2. strani)
MAJ MESEC MLADOSTI
NOVO VODSTVO MLADINCEV
Trenutno je v naši DO aktivnih 18 mladinskih organizacij, od tega 12 v TOZD in 6 v DS. Že decembra so mladinci izvedli volilno-programske konference po 00 ZSMS. V večini 00 ZSMS so zamenjali tudi vodstvo.
Sedaj so predsedniki po 00 ZSMS naslednji mladinci:	
TOZD Elektroplavž	Novakovič Rade
TOZD Jeklarna	Podpečan Ladislav
TOZD Valjarna I	Cesar Janko
TOZD Valjarna II	Stojanovič Stojan
TOZD Livarna I	Radovanovič Boro
TOZD Livarna II	Hribar Maja
TOZD Jeklovlek	Pavlič Srečko
TOZD Mehanska obdelava	Stalekar Danilo
TOZD Vzdrževanje	Škomik Rudi
TOZD Energetika	Kevljanin Jasmin
TOZD Kontrola kakovosti	Karlovčec Ivan
TOZD Transport	Motoh Miran
DS Priprava proizvodnje	Dobovišek Marjan
DS Ekonomika	Stošič Alenka
DS Komerciala	Mirt Brane
DS Investicije in razvoj	Urleb Darja
DS za finančne in računovodske posle	Salobir David
DS za kadre in spl. zadeve	Andrenšek Monika
Predsednik KS ZSMS	Hribernik Ivan
Sekretar KS ZSMS	Javeršek Branko
KOMISIJA ZA KADRE IN IZOBRAŽEVANJE:
Andrenšek Monika ^predsednik Mirt Brane - član,
Kačičnik Helena - član,
Štancer Božo - član.
Delegati SOZD:
Bosio Andrej Sajevic Vlado Hribernik Ivan
Referent za šport in rekreacijo:
Skok Anton
Predsednik KS ZSMS
zaposlen v TOZD Vzdrževanje. Kot dober mladinec se je takoj vključil v delo mladih. Ker je bil dober in aktiven mladinec, so ga mladi že kmalu izvolili v svoje predsedstvo OO ZSMS. Funkcijo predsednika 00 ZSMS je opravljal dva mandata. Pri KS ZSMS Železarne Štore je bil predsednik Komisije za kadre in izobraževanje ter sekretar KS ZSMS.
Glede vprašanja, kaj misli o delu mladinske organizacije in mladih, je povedal, da bi morali funkcije (pa ne samo pri mladih) porazdeliti med vse aktivne, ne pa da se enim naprtijo, drugi pa se jim posmehujejo. Potem tudi ne bi bilo toliko nerganja, da hodijo iz seje na sejo. Mladinska organizacija bi morala usposabljati čim večje število aktivnih in sposobnih članov za opravljanje raznih funkcij v ZSMS in drugih DPO.
Na vprašanje, kaj mu pomeni funkcija predsednika KS ZSMS, pa je dejal, da je to zanj priznanje in hkrati odgovornost, katere se dobro zaveda.
G. Rajko
Referent za obujanje tradicij NOB:
Pajek Mirko
Referent za mladinsko prostovoljno delo:
Alukič Smajil
Referent za idejno-politično delo:
Bosio Andrej
Referent za kulturo:
Javeršek Branko
Nadzorni odbor:
Vrečko Aleksandra
Golež Cveto	G- R-
Železarne Štore
HRIBERNIK IVAN:
Skoraj ni mladinca, ki Ivana ne bi poznal. Vedno je dobre volje, naj bo na delovnem mestu ali na seji ZSMS. Ko sva se pogovarjala, nama je čas hitro minil Po končanem šolanju na EGŠC -Maribor se je v Železarni Štore zaposlil kot električar. Od leta 1979je
STANOVANJSKA
PROBLEMATIKA
MLADIH
Spregovorila bom o problematiki, kateri v zadnjem času posvečamo precej pozornosti, rezultati v praksi pa so čedalje slabšiH o razmerah v stanovanjskem gospodarstvu in v okviru tega o stanovanjskih problemih mladih.
V občinah celjske regije so problemi stanovanjskega gospodarstva podobni kot sicer v Sloveniji; seveda so bolj izraziti v večjih mestih - Ce.-lju, Velenju, ostale občine pa imajo na tem področju manj problemov.
Akumulativna sposobnost gospodarstva pada in nobenih realnih kazalcev ni, da tako ne bo tudi v prihodnje.
Ob zastavljenih ciljih - dajanje poudarka energetiki, pridobivanju hrane, obnovi gospodarstva-je pričakovati na področju bivalnega standarda zastoj. Delež sredstev za stanovanjsko gradnjo v družbenem proizvodu se zmanjšuje, obseg družbene stanovanjske gradnje pada, gradbeništvo kot močan podsistem družbenega ustvarjanja ostaja predimenzionirano, nepovezano, slabo organizirano, kar povzroča v tekmi za preživetje hitrejšo rast cen.
Stanovanjska gradnja je premalo povezana s področji, od katerih je odvisna (prostor, komunala, infrastruktura, družbene dejavnosti). Delegatski sistem v stanovanjski skupnosti še ni dosledno izpeljan, tako da bi stanovalci v stanovanjskih hišah lahko vplivali na odločanje. Tudi pričakoval« stanovanj in investitorji stanovanj ostajajo izven odločanja o bistvenih vprašanjih stanovanjske gradnje. Stanarine kot edini vir za zagotavljanje enostavne reprodukcije še zdaleč ne zadoščajo, ponekod se za nujno vzdrževanje uporablja del ah celotno amortizacijo, ponekod pa celo sredstva, ki se združujejo za stanovanjsko gradnjo.
Zaradi vseh slabosti na področju stanovanjskega gospodarstva cena m2 stanovanjske površine vrtoglavo raste.
Leta 1981 je bilo potrebno odšteti za m2 stanovanja 1,72 povprečnega osebnega dohodka v SRS, v letu 1984 2,64, po podatkih Samoupravne stanovanjske skupnosti Celje bo m2 novozgrajenih stanovanjskih površin 188.000,- din, to se pravi, da bo, če vzamemo za primerjavo povprečni osebni dohodek v SRS v letu 1985, potrebno odšteti za m2 stanovanjske površine 3,49 osebnega dohodka.
Stanovanje kot draga dobrina, velika ekonomska vrednost ter hkrati eden bistvenih pogojev socialne varnosti je področje, ki zadeva najbolj občutljiva družbena vprašanja. Reševanje stanovanjskih problemov je seveda lahko tudi pomemben pokazatelj in spodbujevalec socialnih razlik, pa tudi vir bogatenja mimo dela. Davčna politika kot eden izmed instrumentov, s katerimi bi lahko vplivali na racionalno uporabo stanovanj, ni ustrezna. Z zadnjimi spremembami je iz obdavčitve izvzeta stanovanjska površina nad 160 m2, kar pomeni, da so davčne obveznosti mi-
STANOVANJSKA PROBLEMATIKA MLADIH
(Nadaljevanje z 2. strani)
nimalne. Prav tako ni uveljavljeno načelo, naj bi bila družina za drugo ali tretje stanovanje obremenjena z znatno večjimi davki. Obdavčeni so dohodki od oddajanja stanovanj, vendar večina lastnikov (ali najemnikov družbenih stanovanj) teh dohodkov ne prijavlja, ali pa jih prijavlja v nižjem znesku, kot ga dejansko plačuje podnajemnik. Oddajanje stanovanj je postalo donosen posel, podnajemniki pa so pravzaprav edini, za katere velja ekonomska stanarina, le da se ta steka v privatne žepe.
Za presojo nadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva je poleg denarnih problemov še posebej pomembno prostorsko vprašanje. Dosedanji podatki o realizaciji plana nas opozarjajo, da raste nad načrtovano in da ruši globalno razmerje (60 % družbenousmerjene stanovanjske gradnje, 40 % privatne) že v razmerju 52:48 v SRS. Nekatera predvidevanja pravijo, da smo v srednjeročnem obdobju 81-85 v SRS porabili za družbenousmerjeno stanovanjsko gradnjo 550 ha, za individualno pa od 1600-2300 ha zemljišč. S takšnim konceptom ustvarjamo nesprejemljive prostorske odnose in izrazito dvojen bivalni standard, ki bo imel celo vrsto reperkusij od ekonomskih do socialnih.
Stanovanjsko vprašanje je v veliki meri problem mladih, sedanje razmere pa mnogim še odmikajo perspektivo v negotovo prihodnost.
Vedno večja razlika med rastjo osebnih dohodkov in ceno stanovanj demoralizira vse, ki morajo varčevati za stanovanje, saj jim inflacija vse sproti pobere. Občutno zmanjšanje obsega družbene stanovanjske gradnje prizadene predvsem mlade, ki vidijo rešitev svojih stanovanjskih problemov v pridobitvi stanovanjske pravice do družbenega stanovanja.
Stanovanjski problem lahko mladi rešimo s pridobitvijo solidarnostnih stanovanj, stanovanja iz splošnega fonda, s katerim razpolaga SSS, občinskega kadrovskega stanovanja ali z dodelitvijo stanovanja v delovni organizaciji, kjer smo zaposleni.
Leta 1981 so v novem zakonu o stanovanjskem gospodarstvu ukinili mlado družino kot prednostno kategorijo pri dodelitvi solidarnostnih stanovanj. Ob obravnavi osnutka in predloga sprememb in dopolnitev zakona o stanovanjskem gospodarstvu se je vnela razprava o tem, ali naj mladi ponovno dobijo poseben status pri pridobivanju solidarnostnih stanovanj. Zakona o stanovanjskem gospodarstvu v tem delu niso spremenili, čeprav smo se v ZSMS za to precej prizadevali. Po analizi samoupravne stanovanjske skupnosti Celje je v letih 80-84 dobilo solidarnostna stanovanja v občini Celje 186 mladih družin ali 60 % vseh solidarnostnih vprašanj v teh letih. V SRS bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju predvidoma razdelili 8 tisoč solidarnostnih stanovanj; če jih 1/4 od teh dobijo mladi, bo to zelo malo izboljšalo stanovanjske razmere mlade generacije, zato si morajo mladi prednost pri pridobivanju stanovanj priboriti tam, kjer delajo. Odločilno vlogo pri tem igrajo pravila, kijih sprejemajo v TOZD. V naši regiji so ta merila v okviru družbenega dogovora, vendar različna od DO do DO. Kot dober primer razreševanja stanovanjske problematike mladih lahko navedemo DO Aero, kjer so za mlade uvedli precej olajšav (odlog plačila soudeležbe za dobo 5 let, delovna doba ni odločujoč kriterij za dodelitev stanovanja, pri ocenjevanju socialnih razmer upošteva komisija potrdilo o nosečnosti in bodočega člana družine že šteje, ko izračunava višino participacije in odmerja kvadraturo novega stanovanja, stanovanjsko posojilo za adaptacijo dobi delavec, ki sicer ni solastnik hiše, a stanuje pri starših ali sorodnikih).
S spremembo 13. člena Družbenega dogovora, ko je bila spremenjena lestvica plačila lastne udeležbe pri pridobitvi novega stanovanja, je bil dosežen določen napredek, ki pa ga bo rastoča inflacija zopet razvrednotila, ker cene stanovanj vrtoglavo rastejo.
Sredstva DO, namenjena za razrešitev stanovanjskih problemov zaposlenih, so čedalje manjša, zato je tudi v občinah celjske regije čedalje bolj prisotna naravnanost DO za dajanje posojil za novogradnje in adaptacijskih kreditov. Z uvajanjem takšne politike pa imajo po naši oceni mladi še manj možnosti za razrešitev stanovanjskega problema, hkrati pa se spreminja tudi struktura stanovanjskega fonda.
Če v ZSMS hočemo, da se bo stanovanjska problematika mladih in mladih družin hitreje in uspešneje reševala, se moramo še naprej na vseh ravneh brezkompromisno boriti za:
-	ustreznejšo davčno politiko,
-	ostrejši družbeni nadzor nad stanovanjsko pravico,
-	namensko uporabo stanovanjskih sredstev,
¡P|- večjo fleksibilnost pri zamenjavi stanovanj,
■ — kreditni sistem, ki stimulira varčevanje posameznika,
-	uvedbo informacijskega sistema nad družbenim in zasebnim stanovanjskim fondom,
-	sistemsko ureditev adaptacij podstrešij,
-	ustreznejšo delitev stanovanj v TOZD,
MM predvsem pa za pocenitev m2 stanovanjske površine z boljšim organiziranjem stanovanjskega gospodarstva.
Posnetek po volilno programski seji KS ZSMS 1986
Poklicno usmerjanje
Verjetno veste, da smo pred letom pričeli z nekoliko poglobljeno obliko poklicnega usmerjanja, ki jo organizira Oddelek za poklicno usmerjanje iz Celja s pomočjo večjih delovnih organizacij.
Tako smo letos ponovno pripravili t. i. »Odprti dan DO«, da bi se učenci 7. razredov bolje seznanili z železarno, s poklici kovinarsko-stroj-ne in metalurške stroke, z možnostmi izobraževanja, pridobitve štipendije, zaposlitve ipd.
Učence smo 19. 4. sprejeli v Kulturnem domu, kjer so jim predstavnica Oddelka za poklicno usmerjanje, ravnatelj ŠKIMC in več naših sodelavcev govorili o pomenu poklicnega usmerjanja, o naši delovni organizaciji kot celoti, s poudarkom na kadrovski politiki, o možnostih izobraževanja po končani osnovni šoli ipd.
Tu so torej učenci dobili vrsto informacij, vse pa si je težko zapomniti in ker večina ni imela prisotnih staršev, ki jim bodo pri izbiri poklica najbrž v veliko pomoč, smo jim najvažnejše podatke posredovali tudi v pismeni obliki.
Po uradnem delu so se obiskovalci okrepčali z malico in si nato ogledali še nekatere proizvodne TOZD (Jeklarna, Valjarna, Jeklovlek in MO). Tu so v grobem spoznali pogoje dela in videli izvajanje nekaterih opravil.
»Odprtega dne« seje letos udeležilo 57 učencev iz različnih OŠ Celja in okolice (udeležba ni bila obvezna, kar je sicer nekoliko manj, kot smo pričakovali, a menimo, da je bilo vseeno vredno truda, saj so bili tako učenci kot tudi starši ob koncu zadovoljni. Vračali so se domov z vtisi in informacijami, ki jim bodo nedvomno v pomoč pri razmišljanju in odločanju za poklic, v katerem bodo najuspešnejši in zadovoljni.
Tako jim z organizacijo »odprtih dni« precej pomagamo, sami pa pridobivamo bodoče sodelavce.
Monika Andrenšek
kjajmjm&M
Pijača za poletne dni
Nevenka MULEJ
PRIZNANJE TREM JOŽETOM
Naši trije sodelavci, tov. BORŠIČ Jože, CIZELJ Jože in GOBEC Jože, so sprejeli SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Priznanja so jim bila podeljena na slavnostni seji predsedstva OS ZSS 29. aprila 1986 v Celju. To je najvišje občinsko sindikalno odličje za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim in požrtvovalnim delom v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe v njenem uveljavljanju in razvoju.
Vse tri nagrajence vam predstavljamo:
CIZELJ JOŽE
Cizelj Jože
Zaposlen je v Valjarni I kot vodja prog. Pri nas združuje delo od leta
1953.	Vmes je služil vojaški rok. Opravljal je dela na različnih delovnih mestih. Najprej je delal kot strugar v armaturni delavnici, nato je opravil delovodsko šolo in bil delovodja v armaturni delavnici. Šolanje je nadaljeval na srednji tehnični šoli in nato prevzel vodstvo armaturne delavnice, kasneje pa delovno mesto vodje prog, na katerem je še vedno.
Ob opravljanju različnih funkcij ste sicer imeli dodatne dolžnosti, vendar pa ste se na kateri izmed njih morali še posebej angažirati?
Svoj čas sem opravljal funkcijo kot predsednik stanovanjske komisije, in to v tistem času, ko se je v Štorah gradila prva stolpnica. Takrat je bilo veliko problemov. Nekaj hiš je bilo treba podreti in nekaj prodati. Bilo je veliko število preseljevanj in zamenjav. Po prioritetni listi je bilo več prosilcev kot stanovanj. To je bila ena mojih najtežjih dolžnosti glede na specifičnost problemov.
Katera zadolžitev na področju samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja pa je bila bolj prijetna?
Vedno sem dajal prednost delovnim dolžnostim, šele nato ostalim zadolžitvam. Bolj mi leži reševanje problemov na progi kot na družbenopolitičnem in samoupravnem področju. Žal so me sestanki vedno utrujali. Vendar, trudil sem se.
Ste že prejeli kakšno podobno priznanje?
Lani sem v železarni prejel priznanje samoupravljalca.
Kaj menite o sprejetem SREBRNEM ZNAKU?
Navajen sem govoriti tako, kot mislim. Nisem človek, ki bi mi priznanja pomenila zelo veliko. Vendar pa je to priznanje neko zadoščenje za opravljeno delo.
Kaj pa v sedanjem mandatu?
'V tem mandatu sem član delavskega sveta v TOZD, imam pa še obveznosti na področju SLO.
Kako ste zadovoljni s samoupravnim in družbeno-političnim delovanjem v vašem TOZD?
Delavski svet in komisije dobro delujejo, manj uspešno pa delegacije za SIS in samoupravne delovne skupine.
V naši TOZD je zaposlenih 236 delavcev, v glavnem so vozači. Res je, da so problemi, kdaj se sestajati, da ne bi trpelo proizvodno delo; res pa je tudi, da ni prave zainteresiranosti.
BORŠIC JOŽE
V železarni združuje delo 12 let v TOZD Vzdrževanje. Najprej je delal kot obratni elektrikar, sedaj opravlja delo delovodje v elektrodelavnici Štore I.
Boršič Jože
Kdaj si se prvič srečal s pomembnejšo nalogo na družbeno-po-litičnem in samoupravnem področju?
Prva bolj pomembna naloga je bila takrat, ko sem opravljal delo sekretarja OO Zveze komunistov v TOZD Vzdrževanje. To je bilo v času urejanja rangiranih odnosov, zato je bilo glede na mojo neizkušenost nekaj več težav.
Od vseh pomembnih funkcij, ki si jih opravljal bodisi v železarni, v organih SOZD, v družbeno-političnih organizacijah na nivoju občine in v krajevni skupnosti, je delovanje verjetno ponekod težavnejše?
Najtežje je delo v krajevni skupnosti. Predvsem je pereče delovanje delegatskega dela. Na primer v delovni organizaciji smo delavci bolj v kontaktu, ki omogoča boljše povezovanje in delovanje, medtem ko je v krajevni skupnosti to težje.
Kako pa samoupravljanje v TOZD?
Po mojem v TOZD najbolje ne delamo. Pojavljajo se napake, ki jih včasih bolj, drugič manj uspešno odpravljamo. Mislim pa, daje na splošno družbeno-politično in samoupravno delovanje v železarni zadovoljivo.
Bi izpostavil morda kakšno svojo funkcijo, ki ti je, ali pa ne, povzročala neprijeten občutek?
Manj prijetno delo sem imel kot predsednik Komisije za medsebojna razmerja v TOZD. Sicer o prijetnih občutkih pri nobeni tovrstni nalogi ne morem govoriti, vsaka je po svoje zahtevna in povzroča tudi težave. Vendar pa je res: če nekaj uspešno izpelješ, občutiš zadovoljstvo.
Dosedanja priznanja?
Lani sem prejel plaketo samoupravljalca.
Občutki ob sprejemu srebrnega znaka ZSS?
Smatram ga kot nagrado za opravljeno delo. Če vedno pride v prave roke, ne morem trditi, tudi zase ne.
Ne samo, da si skromen ob tej izjavi, odlikuješ se tudi po svojih jasnih in preprostih nastopih in stališčih, vsakomur razumljivih. Tako je pisalo tudi v obrazložitvi, ko so te predlagali za to nagrado. Kaj praviš na to?
To menda kar drži.
Kaj pa v tem mandatu?
Tudi sedaj mi je ostalo še dosti funkcij. Sem član Koordinacijskega odbora SOZD, podpredsednik Občinskega odbora sindikata kovinske in elektro industrije ter njegovega izvršnega odbora in še vedno eden izmed podpredsednikov IO Konf. OO ZS Železarne Štore.
Poznan si kot dosledni izpolnjevalec vseh zadanih dolžnosti in ob pregledu zadolžitev tudi v sedanjem mandatnem obdobju menda tudi v privatnem življenju nimaš veliko prostega časa?
Nekaj ga že ostane. Izkoristim ga za lov, to je moj najljubši izkoristek prostega časa.
GOBEC JOŽE
V Železarni je zaposlen od leta 1952. Opravljal je različna dela, sedaj je elektrovzdrževalec visokonapetostnih naprav v TOZD Vzdrževanje.
Vrsto let si aktiven na sindikalnem področju in v samoupravnih organih. Na katerem področju meniš, da si največ naredil?
Se posebno aktivnost sem moral opravljati pri organizaciji pogrebov preminulih članov DO, kot predsednik Pogrebnega odbora pri Konf. OOZS. Član pogrebnega odbora sem 15 let, predsednik 4 leta.
Si že prejel kakšno priznanje za dosedanje delo pred tem?
Ne, to je moje prvo.
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodarjenje TOZD Elektroplavž je na 1. seji dne 24.4. 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1.	Inovacija tov. Janžekoviča Srečka in Zapuška Jožeta iz TOZD A št. 1172, »POPRAVILO IN ODPIRANJE PREB. ODPRTINE Z VRTANJEM S PNEUMATSKIM STROJEM«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b.
Komisija za gospodarjenje TOZD Jeklarna je na I; seji dne 14.4.1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
T. Za inovacijo tov. Manojloviča Gojka, dipL ing. in tov. Buriča Alojza, ing. iz TOZD B, tov. Žoharja Draga, Godiclja Ivana in Cmoka Franca iz TOZD M in Mravljaka Marjana iz DS RRI št 948, »OGREVANJE JEKLARSKIH PONOVC«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 13,980.395 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3a.
2.	Za inovacijo tov. Sluge Srečka iz TOZD L št. 1200, »IZDELAVA LABIRINTA PROTI VDORU VODE V REDUKTOR DURAND 125«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 129.455 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
3.	Inovacijski predlog tov. Mastnaka Maksa iz TOZD L št 1221, »REKONSTRUKCIJA PRITRDITVE DIMNEGA KOLENA EOPg2«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Valjarna L je na 2. seji dne 25. 4. 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
I Inovacijski predlog tov. Urleba Franca iz TOZD C št 1237, »JAREM ZA SNEMANJE POKROVA OGRODJA GROBE PROGE«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
2.	Inovacijski predlog tov. Urleba Franca iz TOZD C št. 1238, »VPE-NJALNA NAPRAVA ZA MARCON ŠKARJE«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
PRIZNANJE TREM JOŽETOM
(Nadaljevanje s 4. strani)
Gobec Jože
Kaj ti pomeni SREBRNI ZNAK?
Lep občutek je, ko sprejmeš priznanje za opravljeno delo.
In v tem mandatu?
Sem samo predsednik Odbora za organizacijo pogrebov.
Meniš, da dobro delamo v naši DO na področju samoupravljanja in družbeno-političnega delovanja?
Problemi so vsepovsod, vendar menim, da v teh težkih pogojih gospodarjenja še kar dobro delamo.
Se ti zdi priznanje vzpodbuda za delo vnaprej?
Je, ampak ne samo zame, tudi za vse ostale, da bi čimbolj dosledno izvajali zadolžitve.
Znan si tudi kot eden najaktivnejših članov Planinskega društva Železar v Štorah ter organizator in vodič planinskih pohodov.
Moj priljubljeni hobije planinstvo. V Planinskem društvu sem aktiven od ustanovitve leta 1972, kjer sem in še delujem tudi v raznih komisijah in odborih.
Vsem trem nagrajencem izrekamo čestitke!
3.	Inovacijski predlog tov. Pušnika Alojza iz TOZD C št. 1264, »VGRAJEVANJE VALJEV VI. OGRODJA Z ŽERJAVOM«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
4.	Inovacijski predlog tov. Pušnika Alojza iz TOZD C št. 1265, »VALJC-NICE DO PREDPROGE«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Valjarna II. je na 1. seji dne 17. 4. 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Kaučiča Franca, ing. iz TOZD D št. 707, »SPREMEMBA VALJANJA DEBELO IN ŠIROKO PLOŠČATIH PROFILOV«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 78,980.064 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
2.	Za inovacijo tov. Bariča Antona iz TOZD L št 860, »PRIPOMOČEK PRI NASTAVITVI FOTOCELIC NA CM 1, 2, 3 in 4«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 206.857 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
3.	Za inovacijo tov. Bračka Daniela iz TOZD D št. 875, »ZAŠČITA STEKLA NA FOTOCELICAH CM 1 in 2«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 117.219 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
4.	Za inovacijo tov. Arha Antona iz TOZD D št. 759, »REKONSTRUKCIJA GORILCEV KORAČNIH PEČI«, se odobri izplačlilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 200.873 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
5.	Za inovacijo tov. Habermana Huga iz TOZD R št. 1118, »IZBOLJŠAN POSTOPEK TERMIČNE OBDELAVE JEKLA C. 8330«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 3,294.680 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
6.	Inovacijski predlog tov. Halerja Ferda, ing., Kaučiča Franca, ing. in Božička Bojana iz TOZD D št. 1159, »REKONSTRUKCIJA PODPORE VEZNIH GREDI MED GREBENJAKOM IN OGR. 01«, se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno plačilo.
7.	Inovacijski predlog tov. Regorška Franca in Bukovška Franca iz TOZD D št. 1236, »NASTAVITVENI VIJAK Z RAČNO ZA OGRODJA PROGE 0 300«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
8.	Inovacijski predlog tov. Podergajsa Martina in Mlakarja Branka iz TOZD D št. 1266, »IZDELAVA DOVODNIH VODIL ZA OVAL 07686«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
9.	Inovacijski predlog tov. Kapla Franca in Kovača Draga iz TOZD D št. 1242, »ZAMENJAVA OBRAČALNE VAUČNICE«, se odobri. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
10.	Inovacijski predlog tov. Laha Stanka iz TOZD D št. 1245, »OZNAČITEV VRST V STAREM JEKLO VLEKU IN STROJNICI«, se odobri. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
11.	Inovacijski predlog tov. Lubeja Antona in Kapla Franca iz TOZD D št. 1217, »HLAJENJE kALIBER NA SREDNJEM VALJU OGR 01«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
12.	Inovacija tov. Halerja Ferda, ing. iz TOZD D tov. Tabakoviča Hasana, dipL ing. iz Vatrostalne, tov. Logarja Viktorja, dipl ing. iz TOZD M in dr. Sicherla iz Metalurškega inštituta Ljubljana št. 1133, »PREDGRE-VALNA KOMORA PRI KORAČNIH PEČEH V VALJARNI II.«, se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3b.
Komisija za gospodarjenje TOZD Livarna II. je na 1. seji dne 7.4.1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Mlakarja Daniela iz TOZD L in Koštomaja Petra iz DS RRI št. 691, »POPRAVILO ČEPOV NA PONOVCAH-fi RADLJE«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 1,410.503 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3a.
2.	Inovacijski predlog tov. Korošca Alojza iz TOZD G št. 1170, »IZBOLJŠAVA NA JEDROVNIKU E 9791 I. Rakovica«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
3.	Inovacijski predlog tov. Oprešnika Ivana in Horvata Ivana iz TOZD G št. 1228, »ZAŠČITA TESNILA STRELNE GLAVE NA GOSTO-LU«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Mehanska obdelava je na 1. seji dne 21. 4. 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Ulage Antona iz TOZD MO št. 600, »REZANJE NAVOJA M 55 x 1,5«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 124.775 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2c.
2.	Za inovacijo tov. Milanoviča Slobodana, dipl. ing., iz DS PP-MO s sodelavci št. 847, »PRIKLOPNO SEDLO PS- 201« se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 21,796.301 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
3.	Inovacijski predlog tov. Kresnik Borisa iz DS PP - MO št. 1192 »KATALOG STROJEV«, se sprejme. Avtorju pripada povprečje za I. trimesečje.
4.	Inovacijski predlog tov. Rozmana Franca, dipl. ing., iz DS PP št. 1125, »PROGRAMIRANJE KRIVULJ«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
GOSPODARJENJE
DELOVNIH
ORGANIZACIJ
ČRNE
METALURGIJE V SRS
Delovne organizacije črne metalurgije SR Slovenije so v letu 1985 dosegle zadovoljive finančne rezultate. Pri tem so bile ene poslovne uspešnejše od drugih, na kar pa je vplivalo več notranjih in zunanjih dejavnikov.
V	panogi CM je celotni prihodek porasel za 93,2 %, od tega prihodki ustvarjeni na tujih trgih za 61,7 %, porabljena sredstva za 98,6 % od tega surovine in repromaterial za 90,0%. Amortizacija se je povečala za 150,6 % dohodek za 69,0 %, čisti dohodek za 98,3 %, bruto osebni dohodki za 111,7 %, akumulacija zmanjšana za izgube pa za 57,5 %.
V	naslednji tabeli prikazujemo nekatere kazalce uspešnosti gospodarjenja dejavnosti črne metalurgije Slovenije:
Delovna organizacija	Cel. prihod, na delavca (din)	Dohodek na del. (din)	Popreč. OD na del. (din)	Posl. in rez. sklad, na del. (din)	Povpreč. število za posl.
Železarna Jesenice	14,128.115	2,028.117	59.428	113.147	6.514
Železarna Ravne	13,257.394	2,260.974	64.016	500.019	6.074
Železarna Store	14,244.742	1,871.364	60.151	220.688	3.665
SOZD Metalka TPO Batuje	9,206.520	1,544.833	50.414	169.357	300
Alpos Šentjur TOZD Cevama	30,026.605	2,547.814	51.018	821.959	172
Tovarna dušika Ruše TOZD Metalurgija	24,007.774	5,743.516	73.985	2,589.017	572
Skupaj CM	14,246.512	2,196.324	61.434	361.686	17.297
Valjarna II
Iz tabele je razvidno, daje železarna Štore v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami po prikazanih kazalnikih na naslednjih mestih:
H Kazalnik	mesto
celotni prihodek na delavca	3
■¡«dohodek na delavca	5
MOD na delavca	3
-	Poslovni in rezervni sklad	na delavca	4
-	število zaposlenih	3
Iz mesta je razvidno, da je železarna Štore po prikazanih kazalnikih nekje v poprečni, razen pri kazalniku dohodek na delavca ter poslovni in rezervni sklad na delavca. Posledica izgube je nižja akumulacija. Poslovna izguba je znašala v železarni Štore 608,3 mio din, v Železarni Ravne 296,0 mio in Železarni Jesenice 127,4 mio din.
Delež izgube v dohodku so v črni metalurgiji v letu 1985 povečali iz 1,96 % v letu 1984 na 2,72 % v letu 1985.
V panogi CM se je stopnja akumulativne sposobnosti zmanjšala v primerjavi z letom 1984 in je bila ta stopnja 3,8 % nižja od poprečne stopnje akumulativne sposobnosti OZD v gospodarstvu SR Slovenije, ki je znašala v letu 1985 (5,2 %).
Stopnja reproduktivne sposobnosti je bila v črni metalurgiji 14,4 %, kar pomeni, da je ta panoga ustvarila na 100,00 dinarjev poprečno uporabljenih poslovnih sredstev 14,40 dinarja sredstev za reprodukcijo (amortizacija in poslovni sklad in rezervni sklad) zmanjšana za izgubo.
Omenjeni kazalnik je višji od poprečne stopnje reproduktivne sposobnosti organizacij združenega dela gospodarstva SR, kjer je znašal v letu 1985 99 %.	(Nadaljevanje na 7. strani)
Obravnavane inovacije
(Nadaljevanje s 5. strani)
Komisija za gospodarjenje TOZD Valjarna I. je na 17. seji dne 11. 3. 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1.	Za inovacijo tov. Vebra Ivana iz TOZD L št. 1005, »SPREMEMBA VPETJA JARMA ZA DVIG POMIČNIH GREDI K. P. CER v Valjarni I«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 1,340.935 in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
Komisija za gospodarjenje TOZD Jeklarna je na 11. redni seji dne 11.
3.	1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Za inovacijo tov. Horvata Ivana iz TOZD B št. 841, »NAPRAVA -PRIPRAVA ZA ČELNO STRUŽENJE IN VRTANJE IZVRTIN NA ČEPIH«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 58.063 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
2.	Inovacija tov. Bevca Franca iz DS RRI, tov. Krajnca Srečka iz TOZD M, tov. Leskoška Leona iz TOZD M, tov. Zakojnška Matjaža iz TOZD M, tov. Bofulina Rada iz TOZD L in tov. Sekolca Ivana iz TOZD L, št. 1130, »REKONSTRUKCIJA EOP - 1«, se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno plačilo.
3.	Inovacijski predlog tov. Mačka Ivana iz TOZD B št. 1204, »PODALJŠANJE IZTOČNIH ŽLEBOV PRETOČNE IN PRELIVNE PO NOVCE«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
4.	Inovacijski predlog tov. Mačka Ivana iz TOZD B št. 1205, »ZAPIRANJE DRSNEGA ZAPIRALA S POMOČJO ŽELEZNEGA DROGA«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Livarna II. je na 15. seji dne 11. 3. 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Inovacija tov. Rojca Martina in Mlakarja Daniela iz TOZD L št. 1216. »PREDELAVA POGONA VETRILA VODNEGA FILTRA«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Za inovacijo tov. Stojana Ivana iz TOZD G št. 1207, »SPREMEMBA BRUŠENJA NASLONSKIH TOČK«, se odobri izplačilo enkratnega posebnega plačila na osnovi prihrankov 9,406.330 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
3.	Za inovacijo tov. Banjeviča Miodraga, ing. iz TOZD G št. 1188, »ZMANJŠANJE KOLIČINE Fe Si Mg legure pri obdelavi NL litine«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 3,415.533 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
4.	Inovacija tov. Banjeviča Miodraga iz TOZD G, tov. Gradišnika Marjana in Vrbajca Milana iz TOZD R št. 1211, »SPREMEMBA VLOŽKA TALINE ZA OHIŠJE REDUKTORJA SL 20«, se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti za tov. Banjeviča 2a, tov. Gradišnika 2b in za tov. Vrbajaca 2c.
Komisija z racionalizacijo TOZD Livarna I je na 12. seji dne 14.3.1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacije tov. Jazbeca Jožeta iz TOZD F, št. 1026, »PREUREDITEV PODALJŠKOV«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 148.104 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
2.	Za inovacijo tov. Šlataua Jožeta iz TOZD F, št 974, »SPREMEMBA NAČINA BARVANJA SPODNJIH DELOV ZA VALJE«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 3,409.474 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb.
3.	Za inovacijski predlog tov. Ploštajnerja Dušana iz TOZD F št. 1084,
»DOPOLNITEV IN IZBOLJŠAVA STROJA ZA ČIŠČENJE KOKIL«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.	Služba za inovacije
Ema Slapnik
GOSPODARJENJE DELOVNIH ORGANIZACIJ
ČRNE METALURGIJE V SRS
(Nadaljevanje s 6. strani)
Po posameznih DO ČM so bile dosežene naslednje stopnje reproduktivne sposobnosti:
Delovna organizacija	stopnja reproduktive sposobnosti (?/o)
Železarna Jesenice	13,6
Železarna Ravne	15,2
Železarna Štore	11,4
SOZD Metalka	
TPO Batuje	10,0
Alpos Šentjur	
TOZD Cevama	8,4
TD Ruše	
TOZD Metalurgija	27,8
Iz preglednice je razvidno, daje bila najvišja stopnja reproduktivne sposobnosti dosežena v TD Ruše (27,8 %) najhižja pa v Alposu, v Železarni Štore pa je bila dosežena 11,4 % stopnje in je bila višja od poprečja gospodarstva SRS (9,9 %). Za konec pa prikazujemo še strukturne deleže nekaterih ekonomskih kategorij za gospodarstvo, industrijo ter rudarstvo in črno metalurgijo SRS v letu 1985:
	Gospodarstvo	Ind. in rudarstvo	Črna metalurgija
Dohodek	100,0	100,0	100,0
Sredstva za OD	47,5	45,9	45,7
Izguba	1,8	2,6	2,7
Akumulacija	18,9	20,4	16;5
Delež akumulacije v dohodku je v panogi ČM nižji kot v gospodarstvu SR Slovenije ter industriji in rudarstvu SR Slovenije. Prav tako je nižji tudi delež sredstev za osebne dohodke, višji pa za izgube.
V letu 1986 mora biti naš osnovni cilj da ta razmerja izboljšamo in znižamo na najmanjšo možno mero izgube v vseh članicah črne metalurgije. Na ta način bomo lahko ob zaključku poslovnega leta dosegli nad-poprečni delež akumulacije v ustvarjenem dohodku v okviru celotnega gospodarstva SRS.
Roženičnik Jože, dipl. ekon.
Izobraževanje naših delovodij
Na področju za izobraževanje oz. razvoj kadrov smo si zastavili nalogo pripraviti programe za dopolnilno usposabljanje delavcev različnih strokovnih profilov. Če skušamo natančneje opredeliti to dopolnilno usposabljanje, vidimo, da gre tako za obnavljanje kot tudi za poglabljanje in širjenje pred časom pridobljenih znanj.
Izdelali in tudi izvedli smo že dva programa, in sicer za naše tajnice in za obsežno skupino delovodij.
Na kratko bomo opisali izobraževanje delovodij, ki smo ga v celoti izvedli z lastnim kadrom. Izobraževanja se je udeležilo 140 delovodij (nekaj je bilo tudi skupinovodij). Predavanja smo organizirali v decembru in januarju; trajala so 6 ur in zajela naslednje teme s pretežno psihosocialnih vidikov vedenja:
1.	delo v skupini,
2.	načrtovanje osebnega razvoja delavcev,
3.	inventivnost v skupini,
4.	vloga delovodij pri zdravstvenem varstvu,
5.	dolžnosti delavcev in sankcije v primeru kršitev.
Delovodje so bili razdeljeni v manjše skupine (do 30 ljudi), kjer je laže prišlo do izraza mnenje posameznikov v razgovoru, ki je sledil obravnavanim temam.
Pripravili smo povzetek razgovorov, tj. zbrali predvsem probleme, na katere so razpravljalci opozorili, ker jim otežujejo delo oz. povzročajo določeno stopnjo nezadovoljstva.
Delovodje izražajo subjektivna občutja preobremenjenosti predvsem na popoldanski in nočni izmeni. Poleg tega, da na teh izmenah navadno vodijo večje število delavcev, so tudi brez opore strokovnih služb oz. strokovnega kadra v samih TOZD. Opozarjajo na nujnost dela vsaj manjšega števila teh delavcev tudi na popoldanski in nočni izmeni. Ob tem tudi poudarjajo, daje potrebno bolje definirati, kdo je strokovni delavec, da samo ustrezna izobrazba še ni porok strokovnosti. Večini strokovnjakov sicer znanja ne manka, a morali bi jih bolje nagraditi in razbremeniti množice rutinskih del, samoupravljalskih dolžnosti in potem
od njih tudi več zahtevati, jih bolje izkoristiti in tako olajšati delo tudi delovodjem. Precej časa vzame delovodjem mentorstvo - delo z novimi delavci in pripravniki. Ti so navadno slabo pripravljeni za prehod iz šolske v delovno situacijo, saj je gospodarstvo prešibko povezano oz. vključeno v pripravo programov izobraževanja. Zato predlagajo razširitev znanj oz. dobljenih informacij tekom uvajalnega seminarja. Večji pomen naj se pripiše tudi inventivnosti in usposabljanju za ustvarjalno delo.
Kljub temu, da je njihovo delo odgovorno in zahteva, da tudi temeljito obvladajo posamezna področja v teoriji in praksi, čutijo, da so premalo upoštevani s strani nadrejenih. Komuniciranje in sodelovanje v hierarhiji vodenja je v večih sredinah pomanjkljivo in pogosto oteženo. Pretok informacij je slab, zato so delovodje pogosto le površno in nepravočasno informirani o določenih problemih, pri samem reševanju le-teh pa se jih tudi ne vključuje dovolj.
Tudi samoupravne delovne skupine vse bolj izgubljajo svojo prvotno načrtovano vlogo. Gradiva so pogosto prezahtevna, pomanjkljivo pripravljena, prihajajo pozno in tako je priprava na različne sestanke otežena.
Delovodje ovira pri delu tudi slaba organizacija dela in tehnološka nedisciplina. Na tem področju bo moral biti vidnejši prispevek tehnologov, organizatorjev dela in vodij TOZD. Poleg tega opažajo nedisciplino pri izvajanju varnostnih predpisov. Tukaj bi bilo potrebno več sodelovanja poverjenikov varstva pri delu kot tudi področja za tehnično, zdravstveno in socialno varstvo delavcev.
Delovodje želijo več možnosti za nagrajevanje dobrih in kaznovanje slabih delavcev. Ob tem so kritični do sistema nagrajevanja, ki je razvit v železarni. Na eni strani so sami delovodje nezadovoljni z lastnimi osebnimi dohodki, na drugi pa jim sistem ne omogoča diferenciacije delavcev v tolikšni meri, kot bi bilo potrebno (delovodja bi moral imeti možnost, da nagradi dobrega delavca in ga na ta način spodbudi k še boljšemu delu). Tudi sistem nematerialne stimulacije delovodjem ni v pomoč. So namreč mnenja, da plakete, nagradnega letovanja ipd. še vedno ne dobi tisti delavec, ki bi si to najbolj zaslužil.
Podobno kot je neučinkovit sistem nagrajevanja, v širšem pomenu, je neučinkovita tudi kaznovalna politika, ki jo vodi disciplinska komisija. Poudarjajo, daje namenjena zgolj delavcem od I. do V. izobrazbene stopnje. Za večjo učinkovitost predlagajo, da se kaznuje tudi tisti, ki kršitve ni prijavil, narava kršitve in kršitelj pa naj se objavljata redno v Železaiju. Seveda bi moral biti kdaj kaznovan tudi pripadnik višje izobrazbene strukture, saj so kršitelji gotovo tudi tu.
Prav tako smo slišali opazke na račun službe splošnega zavarovanja, ki naj vrši poostren nadzor nad vsemi zaposlenimi, kot tudi nad poslovnimi partnerji, prevozniki.
S tem v zvezi opozarjajo na slabosti sistema pomanjkljivega delovnega časa. Dogaja se, da morajo čakati na določenega delavca, ki hodi na delo nekoliko kasneje; a to še nekako urejajo, bolj jih moti nedisciplina in neenotnost pri beleženju prihodov in Odhodov na in z dela.
To so le glavni problemi, okrog katerih je tekla beseda. O samem izobraževanju delovodje menijo, da je potrebno in koristno, a to ne smejo biti le kampanjske akcije, zahteva se permanentnost. Delovodje bi želeli več strokovnega usposabljanja in strokovnih ekskurzij oz. stikov z drugimi delovnimi organizacijami, predvsem iz panoge. Prav tako bi želeli poslušati poročila z različnih potovanj in seminarjev, ki se jih udeležujejo strokovni sodelavci. Tudi na ta način bi prispevali k spodbujanju inventivnega razmišljanja posameznikov kot tudi skupin.
Seveda je bilo nekaj udeležencev negativno razpoloženih do osvajanja novih znanj, motilo jih je, zakaj ravno oni ipd. A tudi te ovire smo uspeli premagati.
To so torej mnenja (subjektivna občutja) naših delovodij in veljajo za železarno kot celoto. Prav bi bilo, da bi o tej problematiki spregovorili še na samoupravnih delovnih skupinah, ugotovili, katera mnenja gre upoštevati v tem, katera v oni TOZD, katere so slabosti tudi pri delu delovodij in na ta način prispevali k še prijetnejši klimi in večjemu zadovoljstvu delavcev, kar nam bo vsem skupaj olajšalo delo.
Za skupino, ki je izvedla izobraževanje Monika Andrenšek
DEMOKRATIZACIJA DELOVNIH ODNOSOV
(Japonske izkušnje)
Množična inventivna dejavnost pomeni ustvarjalnost pri delu vseh zaposlenih. Pri tem gre za istovetenje z delovnim okoljem, za vpliv in odgovornost vseh, za enakopravno sodelovanje. To je možno doseči z demokratizacijo delovnih odnosov, kar je alternativa tayloristični organizaciji, za katero je značilna stroga ločitev na planiranje dela, ukazovanje in izvajanje. V svetu smo priča vrsti premikov na tem področju: od raznih delovnih skupin (informativnih, kooperativnih, avtonomnih), ki pomenijo oblike odločanja o delu na osnovnih nivojih, do delovnih brigad (Sovjetska zveza), inovativnih krožkov in krožkov kvalitete (japonska varianta).
Pri nas razvijamo samoupravno delovno skupino, kjer gre za uresničevanje samoupravljanja tudi na osnovnih nivojih. Ta skupina pa potrebuje določene pristojnosti, metode dela in usposabljanje njenih članov.
V	mesecu decembru nas je v ravenski železarni obiskal japonski sociolog Akihiro Ishikawa, ki deluje v Jugoslaviji kot pospeševalec krožkov kvalitete v okviru mednarodnega sodelovanja. Predaval je o krožkih kvalitete v razmerah na Japonskem, torej gre za informacijo »iz prve roke«, ki jo predstavljamo v tem zapisu.
Odpuščanje z dela?
V	večjih podjetjih na Japonskem odpuščanja z dela ne izvajajo, v manjših pa je to le skrajni ukrep. Torej se tudi na Japonskem srečujejo z viški delovne sile. Glede na to so ozki filtri pri sprejemanju delavcev, notranjo organizacijo prilagajajo, da lahko v različnih obdobjih prožno in racionalno zaposlujejo že obstoječi kadrovski vir in ne nazadnje: prva naloga vodstva je racionalna mobilizacija. Krožki so ena od takih oblik.
Problemi kvalitete
S tem problemom so se srečali po drugi svetovni vojni, saj je bila do takrat Japonska znana po cenenih in nekvalitetnih izdelkih. Najprej so uvedli kontrolo končnih izdelkov - statistično kontrolo. To je bil prvi poskus s strokovnjaki, ne pa z delavci samimi. Med leti 1955-1965, ko se pojavi potreba po večih kvalitetah, standardi različnih kupcev, so uvedli medfazno kontrolo in pozneje totalno kontrolo, kar pomeni, da vsako delovno mesto postane zase kontrola kvalitete. Ta tip kontrole pomeni zmanjšanje stroškov. Zato so začeli s totalno vzgojo vseh delavcev za kontrolo kvalitete. Vzporedno pa so krepili tudi službo za kontrolo kvalitete: konstrukcijski, razvojni, prodajni oddelek.
Krožki kvalitete
Masovna proizvodnja je prinesla mnogo ponavljajočih se delovnih mest. Kako premagati monotonijo in izobraziti ljudi? Monotonija manjša motivacijo, sili v nižjo kvaliteto — kako dalje? Rešitev so našli v krožkih kvalitete na delovnem mestu in zunaj njih. Člani krožkov so usmerjeni predvsem na lastno delo, pomembno je osvojiti metode - kako problem videti!
Sestanki so med delovnim časom (70 %), lahko pa tudi v prostem času. So enkrat tedensko po 20 minut do enkrat mesečno po eno uro.
Glavni cilj krožkov:
-	povečati učinkovitost,
-	izboljšati kvaliteto,
-	zmanjšati stroške poslovanja.
Primer delovanja krožka kvalitete:
1.	sestanek: skupina (7) izvoli na sestanku predsedujočega, ta vpraša za probleme, jih zabeleži. Vsi skupaj določijo vrstni red problemov glede na pomembnost in do naslednjega sestanka (naslednji teden) razmislijo o izbranem problemu.
2.	sestanek: povedo vse metode reševanja problema in izberejo najboljšo.
3.	sestanek: razpravljajo o tem, kaj je največja ovira, da določene metode ne bi izbrali.
Sedaj je potrebno odstraniti vse ovire in problem reševati. Za reševanje problema povabijo strokovnjaka. Važno je, da imajo strokovnjaki voljo pomagati. Ko skupaj izdelajo predlog rešitve problema, ga pošljejo določeni službi, ki pove, kako in kdo naj realizira problem. Če so problemi enostavni, začnejo delavci sami reševati predlog, drugače to storijo strokovnjaki. Vodstvo lahko imenuje projektno grupo za reševanje problema.
Nadaljnja značilnost v delovanju krožkov je organizirano predstavljanje dosežkov krožkov znotraj podjetja in širom po državi. Skrbijo, da o tej dejavnosti poročajo vsi delavci. So tudi primeri, da čistilke organizirajo krožek in potem ena teh čistilk poroča na konferencah, kar pri njej dvigne občutek pomembnosti, koristnosti itd.
V	enem letuje bilo 134 konferenc znotraj podjetij (vsak tretji dan), kjer seje predstavljala aktivnost teh krožkov. Gre pogosto za tipična dela in sledi razširitev po vsej Japonski.
Nekaj statističnih podatkov o obsegu delovanja teh krožkov:
-	znotraj enega krožka obravnavajo dva do tri probleme letno;
—	danes imajo 164.000 krožkov kvalitete znotraj združenja Znanstvenikov in tehnikov, ki je glavni pospeševalec;
spl povprečna velikost krožkov je 8,5 oseb, kar pomeni, da je vključenih v registrirane krožke v združenju znanstvenikov in tehnikov 1,5 milijona japonskih delavcev, sicer jih je še petkrat več. To pa je 20 % zaposlenih na Japonskem (teh 20 % so delavci večjih podjetij, ki imajo tako imenovano celo življenjsko zaposlitev praviloma v enem podjetju. Ostalih 80 % zaposlenih nima te »sreče«);
-	V Jugoslaviji imamo 50 takih krožkov, od tega v Sloveniji 37 (Iskra itd.). V Sloveniji so ti krožki v industriji, na Japonskem pa tudi v drugih podjetjih (na primer v trgovini, celo v nočnih klubih). Naslednja razlika je tudi v tem, da imamo te krožke pri nas le v neposredni proizvodnji, na Japonskem pa tudi v vodstvu, med strokovnjaki. Ne gre le za kvaliteto proizvodnje, ampak tudi uslug, upravljanja, vodstva itd.
Vloga vodstva
Po japonskih izkušnjah lahko krožki kvalitete rešijo le 15 %, ostalo mora reševati vodstvo. Pomembna je vloga vodstva pri načrtovanju izboljšav, predvsem pa pri uresničevanju teh predlogov - drugače ni nič. Zato je treba sinhronizirati delo vseh služb in vodij. Gre za izgraditev sistema totalne kontrole® vsi zaposleni. S tem sistemom se ne spreminja hierarhična struktura (princip nadrejenosti), totalno pa se spreminjajo odnosi - saj vsi delajo na istem cilju - kvaliteti. To zmanjšuje razlike in pospešuje sodelovanje med organizacijskimi enotami. Izgradili so sistem vzajemnega sovplivanja: uvajanje krožkov kvalitete od zgoraj navzdol, pozneje se začne izvajati pritisk za uresničevanje na vodstvo.
Vodstvo vidi v krožkih kvalitete tudi ekonomski učinek (največji japonski jeklarski družbi NIPPON prinese to 10 milijard jenov oziroma 25 % neto profita je iz množične inventivne dejavnosti); drugi primer: v neki banki so imeli v dvigalu dodatni gumb za pospešeno delovanje in vsaka uporaba le-tegabi stala 20 jenov, kar je zneslo letno 100 milijonov jenov. Na predlog delavcev je vodstvo ukrepalo. Veliko je takih enostavnih inovacij, ki so možne, kadar so ljudje v to usmerjeni.
Motiviranost
Tudi če je predlog pozitivno ocenjen, delavci ne dobijo denarja; čeprav gre za izjemno dragocen predlog, ki je lahko uresničljiv, dobi celotni krožek majhno vsoto, ki jo različno uporabijo: mj- za pospešitev dejavnosti,
Ufi- ah zbirajo za novoletne zabave, turizem itd., i|jgg- ah nazdravijo svojem uspehu.
Uspešna aktivnost v krožkih se upošteva, sicer na neformalen način, pri napredovanju. Tudi vodstveni delavci, ki imajo v skupini uspešne podrejene, lažje napredujejo.
Naslednji motivator za to aktivnost je navezanost japonskega delavca na podjetje. 20 % delavcev je celo življenjsko zaposlenih v enem podjetju, ki drugače gleda nanj (od uspešnosti podjetja je odvisna tudi socialna varnost), sebe in sodelavce smatra kot člana kakšnega društva. Zaradi trajnosti se razvijajo prijateljski odnosi, kar preneha ob odhodu iz podjetja. Drug na drugega pazijo, kako in kaj delajo, v primeru nedela izvajajo medsebojni pritisk in sledi izolacija takega p osameznika. Sicer pa obstaja mišljenje, daje vsak za kakšno delo, če pa ne gre, ta posameznik sam odide.
Navezanost na podjetje lažje razumemo skozi kolektivizem, ki ima na Japonskem dva elementa:
1.	prenešen iz srednjega veka,
2.	le-ta dopolnjen z organizacijskimi posegi, predvsem pa je pomembna kadrovska politika vodstva podjetij, ki so z izobraževanjem navezala delavca na podjetje.
Za motivacijo je nadalje pomembna podpora pri večini delavcev v slehernem predlogu.
Pristojnosti krožka
Najprej še enkrat povejmo, da delavci v krožkih niso elitni delavci in je možno krožke narediti med vsemi vrstami delavcev. Izobrazba ni predpogoj za uspešnost krožka, mora pa biti usposabljanje.
Pri japonskih krožkih pristojnosti članov niso večje kot pred njimi, zato se lahko zgodi, da začne produktivnsot padati. Zaradi tega se Japonci zanimajo za avtonomne delovne skupine, kjer je prišlo do spremembe v pristojnostih in ne le v funkcijah in v odgovornosti. Sicer pa so pristojnosti odvisne od vsebine predloga: če je na nivoju skupine, ima ta vso pravico, da ga sama neposredno uresniči, drugače odloča vodstvo.
Združljivost samoupravne delovne skupine in krožka za kvahteto
Dva pomisleka:
—	krožki so usmerjeni na lastno delovno mesto, torej so uspešni le, kadar so usmerjeni lokalno, ne pa tudi širše, kot so zasnovane samoupravne delovne skupine;
—inovacije nastajajo le v sproščeni atmosferi, če pa postane skupina obvezna, formalna, lahko to aktivnost zavre.
ŠAVC SAMO
Nove knjige v strokovni knjižnici
3825/III a, b, c 3896
3897/a, b, c 3859/11 a 3898/a, b, c
0768
0769
2826/29-83
2857/11
3899/a, b, c 3900/a, b, c
3901
3902/a, b, c 3867/III 3903/1 a, b, c 3904/a, b, c
3905/III a, b, c 3821/III a, b, c 3906/a, b, c 3863/11 a
0770
0771
0772
0773
0774
0775
02090/a, b, c 3907/a, b, c 3908/a, b, c
0776
Debelak, M. idr.: Vpliv pogojev litja na strjevanje konti gredic. Lj ubij sina, 1983.
Prešern, V.: Aplikacija teoretičnih zakonitosti pri industrijskem postopku vpihovanja delno zrnat, mater., Ljubljana 1983.
Lavrič, T.: Študij določanja cerija v litinah in močno le-giranih jeklih. Ljubljana, 1983.
Pelhan, C. idr.: Reakcije pri cepljenju med talino in cepivom. II., Ljubljana, 1983.
Smajič, N. idr.: Osvajanje uporabnosti domačega FeNi. Ljubljana, 1983.
Kuzmenko, P. P.: Elektroperenos, termoperenos i difuzija v metallah. Kiev, 1983.
Samojlovič, Ju. A.: Sistemnvj analiz kristallizacii slitka. Kiev, 1983.
Saopštenja »IAMA« 29, 1983. Beograd, 1983.
Vodopivec, F. idr.: Procesi med vročim valjanjem konstrukcijskih jekel, II. Ljubljana, 1983.
Torkar, M. idr.: Predelovalna sposobnost in fizikalne lastnosti nizko legiranega vzmetnega jekla z dod. Cu. Ljubljana, 1983.
Rozman, S.: Študija geometr. visokogradientnega polja magn. separatorja Jones za rekuperacijo slabomag-netnih rud in praškastih odpadkov iz metal, obratov. Ljubljana, 1983.
Pavlin, F. idr.: Določanje emisij v plinih EOP Z. Š. Ljubljana, 1983.
Bačič, N.-t Bračun P.: Vpliv obzidave livnih ponovc in medponovce na mehanizem tvorbe nekov. vključkov. Ljubljana, 1983.
Glogovac, B. idr.: Razvoj dinamičnega modela za vodenje ogrevne peči s procesnim računalnikom, III. Ljubljana, 1983.
Koroušič, B. idr.: Učinek zaščite curka in taline v vmesni ponovci... na tvorbo vključkov. I. Ljubljana, 1983.
Jager, R. — Mavrič I.: Priprava polime glinice različne kvalitete za laborat. raziskave uporabnosti. Ljubljana, 1983.
Prešern, V. idr.: Intenziviranje metalurških reakcij po sedanji in ponovčni tehnologiji. Ljubljana, 1983.
Smajič, N.: Raziskave uporabnosti koncentrata FeNi-Kavadarci. III. Ljubljana, 1983.
Sicherl, B. — Veber, Z.: Vzroki nihanja tlaka plina pri oskrbi žarilne peči 2 v livarni I. Ljubljana, 1983.
Uršič, V. idr.: Preiskava in praktični preizkus nodula-cijskega sredstva FeSiMg v liv. nodulame litine. II. Ljubljana, 1983.
Barišič, R.: Savremena tehnička kontrola proizvodnje. Beograd, 1982.
Budagjanc, N. A.: Litje prokatnye valki. Moskva, 1983. Metallurgija stal i. Moskva, 1983.
Gladštejn, L I.: Struktura austenita i svojstva goijače-katanoj stali. Moskva, 1983.
Vinokur, B. B.: Struktura konstrukcionnoj legirovan-noj stali. Moskva, 1983.
Kovneristyj, Ju. K: Fizikohemičeskie osnovy sozdani-ja amorfnyh metalličeskih splavov. Moskva, 1983.
Jurančič, I.: Razvid del in nalog z enotno metodologijo za razvid. Kranj, 1982.
Sicherl, B. idr.: Izkoriščanje odpadne toplote dimnih plinov. Ljubljana, 1983.
Kolenko, T. idr.: Vpliv oblike in forme na odvod toplote pri strjevanju ulitih valjev. Ljubljana, 1983.
Roberts, W. L: Holodnaja prokatka stali. Moskva, 1983.
0777
0778
0779
0780
0781
Tarasov, L. V.: Lazery i ih primenenie. Moskva, 1983. Spravočnik svarščika. izd. 4. Moskva, 1982.
Sborka optičeskih priborov. Izd. 2. Moskva, 1983.
Rubinčik, S. I.: Visokoskorostnoe vnutrennee šlifova-nie. Moskva, 1983.
Lipovec, F.: Analiza in planiranje poslovanja. Ljubljana, 1983.
0782/1, 2
02085/2, 3 3909/a, b, c
0783
Mitrofanov, S. P.: Gruppovaja tehnologija mašinost-roiteljnogo proizvodstva. T. L, 2., 3. izd. Leningrad, 1983.
Metallovedenie i termičeskaja obrabotka stali. Spravočnik T. 2., 3. izd. Moskva, 1983
Vodopivec, F. idr.: Vodenje ohlajanja po valjanju za dosego zadostne hladne plastičnosti za hladno predelavo jekla.
Srb, N.: Tehnika namatanja asinhronih motora. Zagreb, 1981.
0784
02091
0785
3850/83-a, b, c 3849/1983
3697/83-a, k In. t. 6400
0786
0787
0788
0789
0790
0791
02092
Ivkovič, B.: Osnovi tribologije u industriji prerade metala. Beograd, 1983.
Dohčevič, S.: Sistem analize i informisanja u OUR. Sub., 1982.
Zbirka skupnih stališč gospodarskega sodstva. Ljubljana, 1984.
Raziskava obdelovalnosti litine ’83. Ljubljana, 1983.
Raziskava integritete površin jekla za vzmeti č. 4830. Ljubljana, 1983.
Savnik, V.: Tehniško risanje. Ljubljana, 1983. Mackensen: Deutsches Wörterbuch. Köln-Wien, 1983.
Plavka i litje aljuminievyh splavov. Sprav. Moskva, 1983.
Avtomatizirovannye sistemy upravlenija tehnologi-českimi processami. Kiev, 1983.
Pronskih, S. N.: Fizika i himija processov obrabotki stali pri kristalizacii. Leningrad, 1983
Martin, J. W.: Mikromehanizmy dispersionnogo tver-denija splavov. Moskva, 1983.
Lur’e, G. B.: Naladka šlifovaljnyh Stankov. Moskva, 1983.
Pomazan, O. K.: Korrozija - vrag metalla. Doneck, 1983.
Nafta i standardizacija. Zbornik radova 1. jugosl. sa-vjet. Zagreb, 1982.
02092/JUGOMA JUGOMA standardi. Zabreb, 1982.
02093	Avramovič, D.: Projektovanje hidrauličnih uredaja.
Beograd, 1982.
2896/VII	Samoupravni splošni akti, 7. Ljubljana, 1984.
3910/a, b, c Lamut, J. idr.: Znižanje Si v talini za trde valje. Ljubljana, 1984.
02093/ZR-84
02094
0792
0555/84-a, b, c
In. št. 6429
0793
0794
Stručni skup hidrauličara HIPET '84. Trstenik, 1984. Benkowsky, G.: Induktionserwärmung, Berlin, 1980. Ogneupory i ih primenenie. Moskva, 1984.
Ude, L: Zakon o stanovanjskih razmerjih s komentarjem in sodno prakso. Ljubljana, 1984.
Capitol’s Concise Dictionary. (Slovar osmih jezikov).
Todorov, R. P.: Defekty v otlivkah iz čemyh splavov. Moskva.
Ivančenko, F. K: Dinamika metallurgičeskih mašin. Moskva, 1984.
0795
02095
02096
Prokoškin, D. A.: Himiko-termičeskaja obrabotka me-tallov-karbonitracija. Moskva, 1984.
Rasčet nagrevateljnyh i termičeskih pečej. Moskva, 1983.
Milojevič, R.: Eksploatacija dramskih prevoznih sred-stava.
02097
Kovačevič, P.: Eksploatacija železnica, 1. Beograd,
1976.
Nove knjige v strokovni knjižnici
(Nadaljevanje z 9. strani)
02098
02099
02100
02101
02102
02103
02104 3891/M-80
3891/M1-83
02105/A,B 02106
3894/40-83
02107
02108/3
02108/14
02108/18
02108/21-2
02109
Carapič, L: Mehanizovano manipulisanje i sredstva kod utovamih, ... radova. Beograd, 1984.
Carapič, L: Organizacija prevoza sa integralnim transportom. Beograd, 1978.
Damjanovič, D.: Telekomunikaciona postrojenja. Beograd, 1977.
Šida, S.: Vuča vozova Begrad, 1977
Rakočevič, S.: Železničke pruge i Staniče. Beograd, 1980
Buhavac, B.: Železnička signalno-sigumosna tehnika, Beograd, 1974.
Rakočevič, S.: Železničke Staniče. Beograd, 1979.
Continuous Casting Conference (Mannesmann). 1980.
Continuous Casting Conference 1983. Vol. 1, 2, Mannesmann AG.
Pajič, D.: Vučna vozila. Mašinski deo. Beograd, 1981.
Radovič, M.: Organizacija procesa proizvodnje. Beograd, 1980.
4 ot. Electric Fumace Conference Proceedings. 1983. Jamnik, R.: Matematična statistika. Ljubljana, 1980. Zakrajšek, E.: Fortran. Ljubljana, 1983.
Nadrah, N.: Cobol, Ljubljana, 1984.
Mohar, B.: Uvod v programiranje. Ljubljana, 1983.
Wirth, N.: Računalniško programiranje, 2. d. Ljubljana, 1983.
Žerdin, F.: Informacijsko inženirstvo. Ljubljana, 1983.
0796
0797
3911/1 a, b, c 02110 0798/a, b 0334/82-a, b, c
0799
0800
3912/a,b 3873/11 a, b, c 3913/a, b 02108/12-1 02111 02111
02113
02114
02115/81-83
ženi, J.: Razvid del in nalog ter delitev sredstev za osebne dohodke. Ljubljana, 1983.
Kavčič, B.: Samoupravne delovne skupine. Ljubljana, 1981.
Osojnik, A.: Študij in izpolnjevanje metodike za analizo žlinder. L. d., 1984.
II. Simpozijum: Motoma vozila i motori - 82. Kragujevac, 1983.
Bačič, H.: Razširjena reprodukcija i minulo delo. Zakon s komentarjem. Ljubljana, 1983.
Derganc, M.: Osnove prve pomoči za vsakogar. Ljubljana, 1982
Litje po vyplavljaemym modeljam. Moskva, 1984.
Pravila bezopasnosti v staleplaviljnom proizvodstve. 1984.
Rozman, S.: Raziskave v rudniku jedavca Ravnaja-Krupanj. 1984.
Kmetič, D. idr.: Razvoj valjčnih litin z visoko vsebnostjo kroma. II. d. Ljubljana, 1984.
Kuzman, K.: Tehnološko-tehnična problematika hladnega vlečenja profilov, Ljubljana, 1984.
Wirth, N.: Računalniško programiranje, 1. d. Ljubljana, 1984.
Einführung in die Hydraulik und Pneumatik. Berlin, 1983.
Frohberg, M. G.: Thermodynamik für Metallurgen und Werkstofftechniker. Leipzig, 1981.
Hätler, G.: Statistische Methoden f. d. Zuverlässigkeitsanalyse. Berlin, 1983.
Getriebetechnik. Rollenkettengetriebe. Berlin, 1983
Industrieroboter, 81, 83. Berlin, 1981, 1983.
Logar Elizabeta
Bilo je nekoč
Voglajna in Slom ^»umirjeni temnozeleni rečici, ki pritekata izpod Slivniškega hribovja in Lipoglavskega sedla, ob neurjih prestopata bregove, poplavljata, odnašata, škodujeta in koristita. Njuni koriti so v preteklosti prečkali številni jezovi za mline, žage in kmečke mlinčke - njune vode so bile prepolne rib. Privlačevalo me je življenje v vodah in ob vodah, favna in flora obrežij in okolice, predvsem pa samotne doline in polja ob Voglajni, Slomu, Kozarici, Ločnici in drugod. Dih mi je zastajal, če sem na nasprotnem bregu zagledal trop sm, ki si je gasil žejo v Voglajni, če seje na vejico tik pred mano vsedel vodomec - smaragdno zeleni ptič naših voda, če je mimo mene priplavala pižmovka s polnim gobčkom trave na poti v svoje domovanje.
Gledal sem in spoznaval mnogokatera čuda narave, njene navade in zakonitosti. Neštetokrat sem opazoval drst postrvi, podusti, klenov in ščuk, opazoval pri ribolovu belouške, vodomce in vodnega kosa. Seveda tudi ni manjkalo primerov, da sem se pri takih prilikah in pri ribolovu samem temeljito okopal, padel poleti v koprive ali trnje®vendar nič zato, svoje užitke v spoznavanju življenja narave v, vodi in ob njej sem le imel.
Ribolovne priprave so bile zelo skromne. Bambusova palica je bila bogastvo, prav tako svilena vrvica Laksa — najlonske vrvice še nismo poznali (kvečjemu za predvrvico.) Debelina vrvice ni bila važna. Vaba je bila v glavnem le naravna - črvi, kurja čreva, češnje; trnki dokaj grobe izdelave so bili enojčki in dvojčki. Umetnih muh in raznih drugih priprav nismo poznali, ščuko je bilo dovoljeno loviti na črva, ribico - seveda v kolikor je vrvica prenesla prijem.
Leta 1945, po osvoboditvi naše domovine, so bile vode porečja Voglajne zelo obubožane. Nič čudnega, saj so med vso vojno pokale v globinah voda bombe, streli pušk in razstreliv. Vendar sta bili vodna flora in fauna bogati in neokrnjeni, pa si je vodni živelj v borih 2-3 letih zopet opomogel saj ni imel, razen naravnih, drugih sovražnikov.
Kmalu pa se je pričelo okolje ob Voglajni in pritokih spreminjati. Utihnil je šum voda na mlinskih kolesih, monotono brnenje vodnih žag in padanje vode preko jezov je utihnilo. Od preko 40 starih jezov na Voglajni in njenih pritokih so ostali le še 4. Temne vodne gladine nad jezovi so pričele izginjati, vodna favna je začela slabeti, izginjati in se seliti. Danes nekdanjih bistrih voda človek skoraj več ne spozna. Stare jelše, vrbe in hrasti so padli, bregovi se regulirajo in okolje voda dobiva povsem drugačen izgled'- pričela je izginjati njihova privlačnost.
ISKRICE V OAZI TEME
Nedeljski večer. Sedim v sobi in poslušam radio. Srečna sem. Imam streho nad glavo, mamo, očeta in brata. Zdrava sem. In nisem lačna. Pred mano je nov teden. Srečen. Jasen, začrtan. Vesel in razposajen - kot jaz! In vendar... Pred mano stoji globus. Zavrti se in ustavi. AFRIKA. Beseda, ki v trenutku pomeni nekaj svetlega na črnem listu.
Ožgani travniki s sončnim zahodom. Rdečina in modrina sta si podali roke. In trikotniki, tisoči trikotnikov. Šotori nemirnih duš obupano zrejo v nebo,—ne vedo čemu, zakaj so tam, prepuščeni naključju, ki ga pesimisti imenujejo: usoda.
In lakota, ta lakota! Zakaj ni kruha, le voda tisočero kapljic vode, ki odsevajo v svet?! Pa še bolezen, brez zdravil, brez tople besede, brez sočutnega pogleda brez stiska materine roke... Prihodnost? Ne, le megleni optimizem.
Oh, ŽIVLJENJE! Milijoni otrok, otrok, ki so odrasli že tedaj, ko so prvič odprli oči, in odraslih, ki jočejo brez solza, hlipajo in čakajo in se ozirajo proti vzhodu, jugu, zahodu in severu. Gledajo, od kod se bo vzela tista čudovita ptica, pesem bljubezni in sreče! Dala bi jim kruha, dosti kruha, vsak bi jedel trikrat na dan, dala bi jim dom, življenje! Da, tisti pravi dom, kot ga poznamo mi, otroci Evrope! Na beli kremi bi prinesla očeta, mamo; oh, saj ne morejo več misliti. Torej — DAJMO JIM KRUHA, REŠIMO JIM ŽIVLJENJE - REŠIMO TE NESREČNEŽE! Nekajkrat smo to že poskušali - pevci so združili svoje napore, tudi denar smo že zbrali v te namene - ampak to ni dovolj!
Vsi - Jugoslovani, Italijani, Rusi, Nemci, Avstrijci, Američani, Kitajci, Francozi, Angleži, Grki - vse deklice s kratkimi, dolgimi, temnimi in svetlimi lasmi; vsi pegasti in plavolasi dečki; mi, otroci vseh ras, želimo to! Mi otroci vseh ras, SMO ZA MIR! Vsi ljudje tega sveta vemo - nihče ne želi vojne, a zakaj potem sploh vojne so? O, ko bi si vsi podali roke in gradili prijateljske mostove! Zakaj tekmujejo države na tako brutalen in uničujoč način - ZAKAJ? Ko pa bi se lahko merili na tisoče različnih načinov!
Od vsepovsod poročila, ki govorijo o nekem koraku k svobodi, o izboljšanju odnosov med ljudmi, a videti je, da so to le poročila, torej le BESEDE, BESEDE, BESECE...
Polona Kramer, 8. b OŠ Štore
To čudovito naravno lepoto Voglajne s pritoki spreminjamo v odtočne kanale, bregove pa v sramotna odlagališča plastične embalaže »MODERNEGA IN NAPREDNEGA ČLOVEKA«. Streznimo se čimprej, ukrepajmo, pustimo vsaj delček nekdanje lepote tudi našim znancem!
OCI
Komisija za odlikovanja in priznanja pri koordinacijskem svetu sindikata SOZD Slovenske železarne objavlja na podlagi 15. člena Pravilnika o priznanjih Slovenskih železarn
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ SLOVENSKIH ŽELEZARN ZA LETO 1986
V skladu s Pravilnikom razpisuje komisija »Medaljo Slovenskih železarn« in »Plaketo Slovenskih železarn.
1.	Medalje Slovenskih železarn kot najvišje priznanje se podeljuje delavcem SOZD Slovenske železarne:
—	za vrhunske dosežke trajnega pomena, ki so odločilno prispevali k uresničevanju družbenoekonomske vloge Slovenskih železarn in njihovem splošnem ugledu v družbeni skupnosti,
; za izjemno ustvarjalno delo ali življenjsko delo v delovni organizaciji oziroma SOZD Slovenske železarne,
za izjemne rezultate na posameznih področjih dejavnosti pri razvoju samoupravljanja in družbenopolitične dejavnosti,
—	za izjemne tehnično-tehnološke dosežke na področju inovacij, gospodarjenja, produktivnosti, kvalitete, razvoja Slovenskih železarn,
—	za druge izjemne rezultate v delu in razvoju delovnih organizacij in SOZD SŽ.
2.	Plaketa Slovenskih železarn se podeljuje:
Razmišljanje o inovacijah
Že takoj v začetku naj povem, da nisem nasprotnik dobrih in koristno upotrebljivih inovacij, kot se bo to iz vsebine tega pisanja morda komu zazdelo. Jasno mi je, da mora inovacija pomeniti povečanje produktivnosti dela, prihranek materiala, razne izboljšave kakovosti in tako naprej v nedogled. Prav zadnji čas je z vseh tribun slišati: vse za inova-torstvo. Medtem pa smo dolga leta kupovali tujo pamet in ignorirali lastno iniciativo. Sedaj pa je seveda treba nadoknaditi zamujeno, zato hajd - postanimo vsi inovatorji! Če je potem sprejet predlog o škatli (posodi) za smeti, ki naj bi namesto tako, stala malo drugače, se temu ne čudim.
Verjetno je ekonomski učinek inovacije velikokrat težko ugotavljati. Kot delavca iz neposredne proizvodnje pa me obhaja zla slutnja, da bomo sedaj pričeli preveč razmišljati o materialnem stimulansu, ki ga v sebi skriva inovacija, čeprav bo to v nasprotju z dolžnostmi, izvirajočimi iz opisa del in nalog. Se nas je nekaj delavcev srednje generacije v tovarni, ki mislimo, da razmišljanje o boljšem, lažjem, varnejšem delu spada v delo samo. Spomnim se, da so stari delavci Legvart, Jager Emil in drugi postavljali stare »iztrošene« stroje iz Samca nazaj v proizvodnjo. Moj oče je v daljnem letu 1950 postal racionalizator, za neko pogruntacijo, ki je še danes v uporabi. Zanjo ni dobil niti ficka, je bila pač zavest v tistih časih na višji stopnji.
Vem, da nisem edini v Železarni, ki tako razmišlja. Že leta 1982 je bil v Železarju objavljen daljši članek INOVACIJA — da ali ne in kdaj (avtor Jok, DS EO), ki razmišlja približno enako kot jaz sam v tem dopisu. Prav je, da smo vključeni v inovacijski razvoj vsi delavci, prvenstveno pa mora biti naša zavest taka, da na samem delovnem mestu omogoča gospodarnejše delovanje.
Franci Zorc, Livarna II
Iz KS Štore
Sola v kompolah - da ali ne?
V dneh pred delavskim praznikom se je v organih krajevne skupnosti odvijalo razgibano družheno-politično delo. Če odštejemo številne seje, ki so bile potrebne sedaj na začetku menjave delegatske strukture in jih tu ne bi opisovali, bi eden važnejših dogodkov v KS vseeno kratko opisali. Po predstavitvi problema ravnatelja Osnovne šole Store o upadanju števila otrok, ki obiskujejo štirirazredno OS v Kompolah, ki je zavzelo že kritično mejo, seje predsedstvo KK SZDL KS dne 21.4. odločilo organizirati zbor občanov Kompol, Ogorevca in Prožinske vasi, krajev torej, iz katerih otroci že od nekdaj gravitirajo v Kompole. Pravila predvidevajo, da mora samostojen razred tvoriti vsaj 14 učencev, to pa je že sedaj problem, ker so starši iz Prožinske vasi zaradi varnosti (cesta, železnica) rajši napotili svoje otroke v šolo v Store. Na zboru je bilo dogovorjeno, da bo matična šola nabavila lasten kombi in poskrbela za prevoz učencev nižjih razredov iz Prožinske vasi v Kompole. Tako so odgovorni
-	za različne aktivnosti in dosežke na posameznih področjih dela, inovacijske dejavnosti, družbenopolitične aktivnosti in aktivnosti v samoupravnih organih, društvih in drugih organizacijah,
Kr za uspešno sodelovanje s Slovenskimi železarnami pri njihovem razvoju in poslovanju, pri krepitvi samoupravljanja in gospodarskega sistema,
H za trajne rezultate na drugih področjih.
Kandidate za priznanja lahko predlagajo komisiji na osnovi tega pravilnika:
-	vsak zaposleni v SOZD Slovenske železarne,
-organizacije združenega dela v SOZD Slovenske železarne in njeni organi samoupravljanja,
,družbenopolitične organizacije, ki delujejo v delovnih organizacijah in v SOZD Slovenske železarne,
Bj društva.
Pismeni predlogi za podelitev Medalje oziroma Plakete Slovenskih železarn morajo poleg naslova predlagatelja vsebovati še: lili ime, priimek, poklic kandidata in delo, ki ga opravlja, oziroma naslov organizacije združenega dela, če je le-ta kandidat,
K- vrsto priznanja, za katero se predlaga (Medalja - Plaketa),
E področje, obseg in uspeh delovanja, zaradi katerega se kandidat predlaga,
-	obširna obrazložitev in utemeljenost predloga z dokazili,
-	mnenje družbenopolitičnih organizacij.
V letu 1986 bo podeljena ena medalja in pet plaket.
Rok za oddajo pismenih predlogov je 30 dni po objavi razpisa v glasilih delovnih organizacij oziroma najkasneje do 31. 5. 1986 na naslov:
SOZD Slovenske železarne, Splošna služba, Moša Pijade 5, 61000 Ljubljana z oznako »Priznanja Slovenskih železarn«.
Malcus 300
ljudje iz šolskih in krajevnih političnih slojev (direktor celjskih OŠ, ravnatelj Novak in namestnica Kurnikova, vodja kompolske šole Plankova pa »krajevniki« Kaluža, Žohar, Štarlekar, Trbovc, Janžekovič) skupaj s krajani presekali tudi ta »gordijski vozel«.
PROSLAVA, KRESOVI, NAGRAJENCI
Združena proslava praznikov OF in 1. maja je bila na predvečer delavskega praznika na Lipi. Po kratkem govoru predsednika KK SZDL La-dija Kaluže in kulturnem programu so, kot je že dolgo v navadi, zagoreli kresovi, ki so jih pripravili mladinci kraja in zaselkov okoli Štor. Gorelo je ob mlajih na prizorišču proslave, na Kresnikah, v Šentjanžu, na Pečov-
(Nadaljevanje na 12. strani)
Jubilejno leto štorskih lovcev
V mesecu februarju je imela Lovska družina Bojansko-Štore na svojem domu - Vrunčevem domu - na Svetini programsko-volilno konferenco, s priložnostnim slavnostnim obeležjem pa je članstvo tudi proslavilo 40-letnico obstoja svoje organizacije. Skupščine so se kot gostje udeležili predstavniki sosednjih lovskih družin iz Šentjurja, Laškega in Celja, podpredsednik sindikata Železarne, predsednik Sveta KS Store, tajnik RD Voglajna in častni član družine (predstavnik železamiške poslovodne strukture), tovariš Ferdo Haler.
LD Bojansko-Store je ena od 48 lovskih družin, ki delujejo v celjskem območju; v kraju s 5000 prebivalci, ki mu daje utrip Železarna, je bila naša delovna organizacija, predvsem pa je to v zadnjih letih, pomemben dejavnik v družbeno-političnem življenju kraja To potrjuje najvišje priznanje KS Štore, podeljeno družini lani za praznik OF. Članstvu ni pred očmi le gospodarsko-gojitveni razvoj revirjev (v izmeri 4.137 ha), množično deluje tudi na drugih področjih, ki jih povezuje krajevna frontna organizacija SZDL.
Pretežni del svojega prostega časa so lovci zadnjih pet let žrtvovali za pridobitev svojega doma in pri tem jim je trdno stala ob strani Železarna Store. Prenovljen Vrunčev dom na Svetini, ki ga je tovarna dala v upravljanje lovski družini, ima povsem novo podobo. Tudi okolje doma je urejeno in nudi lepo izletniško točko organizacijam, občanom, pionirjem in vojakokm iz cele celjske regije. Prijazni lovec Plahuta Franc z ženo Ivanko je vedno ustrežljiv.
Programsko-volilna konferenca štorskih lovcev je v celoti zaokrožila široko zastavljen program dela na mnogih področjih dejavnosti. 50-član-ski kolektiv je v zadnjih štirih letih realiziral naslednja dela: gaej razvil družinski prapor,
-	adaptiral svoj dom — Vrunčev dom,
-	prenovil bivak v Šentjanžu,
-	organiziral prireditve za delavce Železarne in krajane bližnje in širše okolice,
š": uredil nove gojitvene naprave, tako da je v posesti LD Bojansko-Store sedaj 40 visokih prež, 50 solnic, 10 krmišč, itd.
Tudi v strelstvu in kinologiji se družina aktivno udejstvuje, predvsem pa ji je mar varstvo okolja - prav za to je ob 40-letnici prejela iz rok predsedstva Sveta KS Štore, tovariša Žoharja, posebno priznanje. Na skupščini je bil posebno poudarjen pomen enotnosti družine, ki naj se kaže tudi vnaprej v korist še boljšega gospodarjenja z lovišči, varstvo okolja in splošne družbene aktivnosti članstva.
Programsko-volilna konferenca je še za en mandat zaupala vodstvo istemu sestavu Izvršilnega odbora, ki ga bo še dalje vodil sposoben predsednik - lovski tehnik Rajmi Jelen.
Jok
Iz KS Štore
(Nadaljevanje zli. strani)
ju, v Ogorevcu in celo lovci so pri svojem domu - Vrunčevem domu - prižgali enega Fronta organizacija SZDL KS Štore je letos ob svojem prazniku podelila BRONASTI ZNAK OF naslednjim:
1.	OSNOVNA ŠOLA ŠTORE - ustanova brez katere si ne moremo predstavljati krajevne aktivnosti na kakršnemkoli področju, pa naj gre za kulturo, šport, socialno delo. Tako učiteljski kolektiv kot 400-člansko polnejše življenje krajanov. Naslednje leto bo šola slavila 20-letnico delovanja v svojem plemenitem poslanstvu.
2.	HOLCINGER KARL - je zadnja tri mandatna obdobja eden najaktivnejših v svojem zaselku. Bilje predsednik režijskega odbora za pridobitev vodovoda, vedno je prisoten na zborih občanov in s svojim lastnim zgledom se bori za napredek kraja Angažiran je pri popravilih cest in aktivnostih v družbenopolitičnih telesih KS Štore. Tudi v novem mandatu je bil izvoljen za člana delegacije SIS za socialno varstvo kot najstarejši delegat v krajevni samoupravi.
3.	MRAMOR JOŽE - je že dlje časa neutrudni delavec za izboljšanje videza svojega (do nedavno) manj razvitega področja Straža Posebej je bil uspešen pri rekonstrukciji nove vaške ceste. Tudi v tovarni aktivno deluje v samoupravnih organih. Je predsednik pododbora SZDL območja in član predsedstva KK SZDL. Stalno območje Prožinske vasi - Ogorevc ima v njem predanega in zavzetega aktivista.
4.	RENČELJ VLADO - je povezan z večino krajanov, zato bi bilo od-
več obširno pisati o njem, saj bi lahko bil njegov življenjepis že kar cel roman. Delavec, obratovodja v Železarni, sedaj upokojenec, umetnik -g slikar, član SZDL in dugih naprednih organizacij v kraju. Vse funkcije, ki jih je opravljal (in nekatere še opravlja), bi bilo težko prešteti, pri vsem tem pa mu še zdravje ne služi najbolje. Frontna organizacija SZDL se mu s podelitvijo BRONASTEGA ZNAKA skromno zahvaljuje za njegov prispevek v vsesplošnem razvoju kraja.	Jok
Kanja
ZAHVALA
Ob izgubi našega brata JOŽETA KAJTE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki šte ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje.
Najlepša hvala sodelavcem Vzdrževanja transportnih sredstev in sindikatu za darovane vence, govorniku za poslovilne besede in pihalnemu orkestru Železarne Štore za zaigrane žalostinke.
Žalujoči brat in sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža, ata in starega ata
IVANA PLANKA,
upokojenca Železarne Štore, valjarne I, iz Kompol, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali vence in izrekli sožalje. Prav lepa hvala štorskim godbenikom za odigrane žalostinke, govornikoma Ivanu Tofantu in Jožetu Knezu za poslovilne in tolažilne besede in duhovniku za opravljeni cerkveni obred.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in vašega upokojenca
LEOPOLDA PRIVŠKA
od katerega smo se poslovili 6. L 1986 na pokopališču v Laškem, se delovnemu kolektivu ŽELEZAR-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
MATIJE ZAVŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za nesebično pomoč, darovano cvetje in tolažilne besede.
Posebej se zahvaljujemo tov. Voga Francu in Gradišnik Ivanu za poslovilne besede pri odprtem grobu, godbi na pihala Železarne Štore in duhovniku za opravljen obred. Iskrena hvala Matijevim sodelavcem iz TOZD Valjarne II za denarno pomoč.
Hvala vsem, ki ste ga spremili na
njegovi zadnji poti.	_
Žalujoči:
žena Angela z otroci ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki so našo drago sestro ANTONIJO ŠTOR
spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala tov. Fridi Lubej za ganljive besede orisa njenega življenja, upravi Železarne Štore in Sindikalni podružnici za darovana venca, godbi za izbrane in občuteno igrane žalostinke ter g. župniku za poslovilni govor in obred.
Žalujoči sestri in bratje s sorodniki
NE ŠTORE najlepše zahvaljujemo za izkazano pomoč, darovano cvetje, izrečene poslovilne besede in zapete pesmi.	Žalujoči:
žena, sin in hči z družinama
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE — izhaja 2-krat mesečno — Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko — odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika — rokopisov ne vračamo.