r

L*fo II. - Llr 12.—, Jugolir 8.—, Din 6.—.	Itaštnina plačana TfSt 24. julija 1947
Spedizione In abbun. postale II. o gruppo
Štev. 77
VSEBINA :
BREZNO NEPOŠTENOSTI NAUK ŠTIRIH LET NE BOMO VEČ TLAČANILI SLOVENSKA ŠOLA — TARČA FABV STOV
NOVA LADJA
IZ PIRANSKIH LADJEDELNIC SLOVENSKI KRČMARJI V TRSTU PRED PET STO LETI
V-
BREZNO NEPOŠTENOSTI
ali vrana vrani oči ne izkljuje
Za nepokvarjenega človeka, je odkritost, resnicoljubnost, poštenost nekaj, o čemer niti posebej ne razmišlja. in če potem človek go-vbn ali piše, tedaj vemo, da so njegove besede resnične. Da bi P<* bili vsi ljudje pošteni, se pa nikjer in nikoli ni zgodilo. Vendar So. nepoštenosti ponekod peruti Pristrižene tako, da ne more izkrivljati resnice, drugod pa ima vso svobodo, in kjer so uu, tunuv-scina, podtikanje, obrekovanje, najzvestejše tovarišice nepoštenosti svobodne, tam je resnica zapostavljena, vedno odrivana in Preganjana.
..Najmogočnejše sr^istvo za razširjanje besede je dandanes časopisje. Naivno bi bilo misliti — m tega nihče ne misli — da bi iil Usti, ki časopisje izdajajo, rano pošteni ljudje, ali pa, da so Pri vsakem časopisu tisti, ki ga Pišejo poštenjaki in končno, da so c} katerim Ust služi, vedno po-“ eni, V državah, kjer vlada »svo-odaii, smeš izdajati kakršenkoli ‘st in smeš navidezno pisati kar-•	<-'*ni bolj računaš na niž-
ine strasti pri ljudeh, Čimbolj
nritZaPaS resnico, odkrito ali pa susKrtt0' bolje boš uspeval. Zana-u se namreč lahko na vsvobo-, kt, 3e svoooaa lazi, svoboda očina, Afco si pa bil tako »ne-nirr!leten<<’ s* hotel pisati res-o °, da si notel tfUdem odpreti °C! in jim pokazati, kje je teglo Ph bede in nesreče, tedaj boš ■ar na lepem opazil, kako je zalo tvoje podjetje hirati, tvoj ča-°pis bo umiral. Ugotovil boš lah-°’ ’hu je »zavdal« magnat vse-°!/očnega časopisnega trusta, ki
0	eg sebe fie trpi konkurence, ki ‘ si zastavila za svoj cilj resnico
36 n- Pr‘ v deželi vseh »svo-a«, v deželi najbolj idealne »demokracije«, v Ameriki.
j. ^ Dvropi marsikje ni mnogo bo-f'udi tu je dovoljeno v imenu obode« lagati, obrekovati, žali-, zavajati p zločine, zločine odo-ravati. Tudi v Trstu je tako. ukv te,n članku se ne mislimo arjofi s kakim ponedeljskim f oolverskim lističem, ne s kakim Vlasnikom« iz Vidma, ki se mu ral Potrebno mnogo pisati o tržai-‘h zadevah, o coni B in celo o goslaviji Judi ne mislimo izgub-a i besed s popoldanskim Ustom, Mr »svobodna beseda« je v pod-list ‘' .Ustaviti smo s6 hoteli ob rifu’ ^ y<i ie rodila smrt zavez->)f'fce£7a 'i^ioi’naie Alleato«, to je m ‘ornale di Trieste«. Poznali smo v rznio njegovega prednika do nini-* 11’ 3cur P Trstu v resnici de-hratičnega in do slovenstvp. še Posebej, mržnjo, ki jo je prevleka ekafcega uradnega glasila oku-^Scijske oblasti komaj zadrževala. ii,t ni. hdorila na dan Z vso silo-°stjo. Njegov naslednik »Gior-na . di Trieste« je odvrgel prisil-
1	jopič uradnosti in kar takoj po-bazal> kaj je. Pokazal je takoj, da j Zvesto služil anglo-ameriškemu
‘PerlaUzmu na eni strani in neo-Slzniu in šovinizmu na drugi v
snet
šovinizmu onevin, ko ves demokratski
spremijo s simpatijami bor-n°^9r4,cega ljudstva proti fašistič-
borbah
kroniki niti besedice o zborovanju v Trstu, ki so se ga udeležili tiso. ci, aa pokažejo svojo solidarnost s španskim ljudstvom. Kakor poroča ta ust o razpravah v rimskem parlamentu in kako smeši predstavnike delavskih, ljudskih strank, o tem niti ne govorimo. In kljub temu so nekateri ljudje u-žaljeni, če jim rečeš,.kot zaslužijo: da so namreč fašisti. —
V najlepši luči se pa »Giornale di Trieste« pokaže takrat, kadar se mu nuai primerna prilika, da udari po slovenskem ljudstvu ali pa kar po Jugoslaviji. Tedaj izgi ne se zadnja sled morale. Ta prilika se je temu podlemu listu »ponudila« ob zloglasnem škandalu v uradu za javna dela. Na dan so prišle grozne stvari in milijoni denarja za javna dela so ubrali drugo pot, kot so pač to hoteli neki zavezniški oficirji, njih »tajnice«, razni »inženirji«, podjetniki in še ta in oni. Tako smo dobili »imenitno« cesto na Kontoveij, tako so pogozdili goličave okrog Trsta, tako so nove hiše na Krasu že sedaj na pol uničene in tako je končno razumljivo, zakaj je. tako težko delavce bolje plačati. Ta škandal pa
je zanimiv še z drugega vidika. Pokazal je silno lepo, kdo je lahko gladko uspel pri Z.V.U. Ena tajnica obeh aretiranih oficirjev je bila nacistka, druga pa b e log ar distica. In verjetno je prav ta belogardist-ka vse lepo in prav napeljala, da je dobil ogromno naročil za zidanje hiš na Krasu begunec iz Jugoslavije, okupatorski hlapec Sa-lehar, ki je imel okrog sebe štab sebi podobnih. Tudi njega so »pridržali«. Ob tej priliki m imel »Giornale di Trieste« poguma po-veaati svojim čitateljem, kdo so ti ljudje. Samo nekaj jadikuje nad »Slavi«, ki so prišli začasno sem ' in uspeli odvzeti zaslužek drugim. Mi smo vedno opozarjali na navzočnost domobrancev, ustašev in podobnih v Trstu. Razkrinkavali smo njih zločinsko preteklost.
Toda ne le da so uživali in še uživajo vso podporo ZVU, tudi se nikdar ni zgodilo, da bi tukajšnje časopisje razen častnih izjem — o njih napisalo žal besede, medtem ko je polnilo svoje stolpce o »titinih«. In sedaj piše »Giornale di Trieste« o teh ljudeh tako, kot bi zdaj zdaj hotel reči, da so tudi Salehar in njego-
va banda s »tajnico« Štrukljevo vred — «titini». Zakaj gospodje, nimate poguma, da bi o tej zadevi pisali odkrito, kot je to storil »corriere di Trieste«, ki tudi ni »naš«, a i* sposoben pisati pošteno. AH se mar nočete zameriti prijateljem ali pa hočete javno napisu, kakšne vrste tiči so pobegnili iz Jugoslavije. To bi bil nazadnje prikrit Kompliment Jugoslaviji — tega Pa Bog nas varuj!
Naj se čuti udarec proti Jugoslaviji tudi takrat, kadar gre za nepoštenost izdajalcev in sovražnikov Jugoslavije, torej vaših idejnih zaveznikov. Treba je sejati v Trstu razdor, treba je govoriti o »Slavih« tudi, ko gre za belogardiste, pri tem pa zamolčati, da so bili ti »Slavi« prijatelji italijanskih fašistov in nemških nacistov. Ni kaj reči, Tudi' to je posebne vrste spretnost. —
Svojo fašistično naravo pa je »Giornale di Trieste« še posebno takrat ko je z obnovo kraških vasi 'v coni A, ki bodo prišle pod Jugoslavijo, napisal: »L'Italia pagava, e la Jugoslavia godeva«. (Italija je plačevala, Jugoslavija Pa uživala). Mislimo, da je vsako omiljevanje. podlega pomena teh besed odveč. Ne moremo se pregrešiti zoper nobeno lepo pravno, ce napišemo naravnost, da je takih ' besed zmožen samo še ničvrednež, moralna propalica.
(Nadaljevanje na 5. strani)
NAUK ZADNJIH ŠTIRIH LET
nasilju, piše ta lift o teh , kakor so pisali fašistični nacistični listi o borbah proti “;£^nom. List, ki se na široko ni, -P'še o argentinski fašistični a-to ■ r3ci» ženi tarhkajšnega dikta-s„Za> ki je prišla v Evropo metat ^ mreže, ki pa v Anglijo ni am-- Zaracti odločnega odpora in n*n,e delavstva, da bodo preki-' 1 1 2 delom, ta list nima v svoji
25. julija 1943. je po velikih porazih na vzhodni fronti in v Jugoslaviji bil prisiljen odstopiti italijanski fašistični diktator Mussolini. Italijanske demokratične množice so s sproščenim navdušenjem pozdravile to notranjo spremembo v državi, ker so v tem videle zlom fašistične kru-tovlade in bližnji odcep Ifalije od nalomljene osi Rim - Berlin - Tokio. Praktičen pomen tega pa naj bi po željah italijanskega demokratičnega ljudstva bil v končnem prenehanju dolgotrajnega krvavenja za interese italijanskega imperializma po vseh številnih frontah Abesinije, Jugoslavije, Grčije, Albanije, Rusiji itd. Z razumljivim zadovoljstvom je padec italijanskega fašizma vzela na znanje slovanska večina Italiji krivično dodeljene Primorske, torej on; ne-italijanski del italijanske državne tvorbe, ki bi po računih italijanskih imperialistov moral popolnoma izgubiti svoj slovanski značaj in svoje jugoslovansko orientiranost. Z istim zadovoljstvom so zlom italijanskega fašizma sprejele sosedne države, predvsem balkanske, ki so pač najbolj izkusile živalsko brezobzirnost italijanskega imperializma in ekspanzije na vzhod. Po njihovih računih bi moral pomeniti konec fašizma v Italiji novo dobo dobre in celo prijateljske soseščine z demokratično Italijo.
V koliko pa so se uresničile želje demokratičnega sveta v dobi teh Štirih let od zloma fašizma?
Treba je reči, da Se daleč ne v zadovoljivi meri. Padcu fašizma je sicer sledil odcep Italije od osi, kar je nudilo pogoje za začetek protifašističnega odporniškega , gibanja italijanskih delavcev v severni Italiji, ki so tudi po končani vojnj prevzeli nase častno in skrajno nujno borbo za resnično (in ne samo navidezno) demokracijo Italije. Po zaslugi njihove odločne borbe in njihovega demokratičnega programa^ se je to ; demokratično gibanje močno okrepilo in predstavlja danes, kakor so pokazale zadnje volitve, najmočnejši blok v državi. To je sicer mnogo in pomeni lep uspeh italijanskih naprednih sil, katerih težko borbo spremlja s simpatijami ves svobodoljubni demokratični svet.
Toda kako to, da more biti po pad-
cu italijanskega fašističnega režima borba italijanskih demokratičnih sil tako težka ?
Na vodilna državniška mesta so spet prišli stari italijanski politiki, to je oni, iz katerih rok je prešla demokratična Italija v roke fašista
Mussolinija. Danes pravijo vsi ti gospodje, da so demokratični predstavniki Italije, ker jih pač fašizem ni vpregel na vidnih položajih v svoj voz in so pač vso dobo fašizma osta-
li nekje v ozadju.
(Nadaljevanje na 6. strani.)
Solidarnost s španskim ljudstvom
»Danes se v vseh državah sveta zbirajo možje in žene, ki verujejo v resnično demokracijo, da izrazijo svojo solidarnost z junaškim španskim ljudstvom, ki-se že, 11 lev bori proti fašizmu.
Tudi tržaško demokratično ljudstvo se je zbralo, da pove španskemu ljudstvu, da mu bo vedno stalo zvesto ob strani, Le nekatere stranke se niso odzvale in jih še enkrat pozivamo, da se zdru-
žijo z nami v protestu proti španskemu fašističnemu režimu in Izrazijo solidarnost z onimi svobodoljubnimi silami, ki se bore za najvišje človečanske vrednote. Naj se združijo z nami tu, kjer bi tuji imperialisti radi ustvarili nova žarišča nemirov, ter naj se z nami bore, da bo tu vladalo blagostanje in se omogoči mirno sožitje«.
(Viđali)
________________________^
PRAKSA
Trumanove doktrine
Zapor, zasliševanje z mučenjem, konfin, lager — vse to so stvari, ki jih Slovenci poznamo — lahko bi dejali — odkar se vsak posamezni izmed nas zaveda. Mogoče, da smo bili nekoliko naivni, ko smo v zadnji vojni — ta v ječi, oni v lagerju — verovali, da bo poraz nacifašizma pomenil konec mučenja, konec zapiranja, da bo zares nastopila za dosledne demokratske borce svoboda, tista svoboda, ki so jo ti borci leta in leta pripravljali in se zanjo z orožjem V rokah borili. Toda ta svoboda ni zavladala povsod, koder so borci zanjo prelivali svojo kri. Zapadni imperialisti so to svobodo sprevrgli v svobodo za tiste, ki so nas do včeraj tlačili. Demokratski svobodoljubni borci so pa nenadoma postali nevredni svobode. Tisti, ki so vse svoje življenje da!r za borbo proti fašizmu, so kmalu po vojni začeli polniti ječe. Korošce, preganjane od nacistov in gestapovcev, povratnike iz Dachaua, so kmalu začeli zapirati.
V Trstu, kjer se nemoteno sprehajajo vojni zločinci in zavzemajo celo visoke položaje pri ZVU, so začeli pred kratkim kar načrtno zapirati vidnejše osebe iz vrst bivših partizanskih borcev, ne da bi kakorkoli objasnili vzroke za tako postopanje. Ni več Mussolinijevih fašistov, ni več gestapa, pa so drugi — kaj vemo, kako bi jih imenovali! V dejanjih je malo razlike, oziroma postaja čedalje manjša. Mi sodimo po tem, kar vidimo, sodimo po dejanjih, pa naj se kdo še tako zgraža nad našo sodbo.
Toda naše ljudstvo teh metod, ki so metode gestapa, ne more trpeti. Od vsel strani prihajajo ogorčeni protesti. »Nikoli ne bomo dopustili obnove fašizma«, zatrjujejo delavci, ki so v znak protesta tudi stopili v polurno stavko. Tisti pa, ki mislijo, da bodo uspeli s take vrste nasiljem, naj se zavedajo, da je tukajšnje ljudstvo preživelo fašizem in nacizem, da bo torej preživelo tudi to, kar je sedaj in kar smo rekli, da ne vemo, kako se imenuje.
Vse to se godi prav*v času velikih kriminalnih škandalov, ki prihajajo na dan. Mar upa ZVU, da bo z aretacijami nekaterih naših tovarišev odvrnila pogled in pozornost od umazanih afer?
Nadalje se to dogaja v času, ko se smejo snovati skupine in objavljati s plakati, da se ustanav-' Ija nova nacionalistična stranka »modrih srajc«, ki ne bo izbirala sredstev, proti »boljševiški komunistični nesnagi« (lahko torej pričakujemo še mnogo bomb, požigov in umorov!).
Rekvizicije prostorov naših političnih in kulturnih organizacij, oviranje dela našega narodnega gledališča, zapiranje antifašistični!! borcev, izročanje uprave našega šolstva v roke belogardistov in vojnih zločincev in še prej ukinitev ljudske oblasti — to je red pod ZVU. Civilna policija, ki se ukvarja s tatvino in tihotapstvom na veliko, črna borza, prostitucija, kriminal, korupcija v javnih uradih — to je pa svoboda pod ZVU,
Pod naslovom »Nedokončana naloga« piše revija »Novoje Vrem-ja«: Več ko dve leti sta minili po vojni. V tem razdobju je bilo sprejetih mnogo mednarodnih sklepov in odločitev in mnogo svečanih izjav, ki so izražale nujnost, da se popolnoma izkoreninijo vsi sledovi fašizma, je bilo izrečenih. Kljub temu smo še daleč od dokončne rešitve tega problema in izkoreninjenje fašizma je ostalo tako v Nemčiji, kakor v raznih drugih deželah ena najnujnejših nalog. Iz. jave najbolj vplivnih ameriških in britanskih političnih voditeljev služijo kot izjave izvedencev pri tako imenovanih organizmih, de-nacifikacije. S svojo prisotnostjo pa oni samo spreminjajo' denacifi-kacijo v cinično farso. Direkten rezultat te politike pa je ojačenje protidržavne aktivnosti tajnega hi-tlerjanskega gibanja v Nemčiji. Podobno sliko moremo opaziti v Italiji, kjer niso fašisti in neofa-šisti samo zaposleni s propagando, ampak širijo celo teror. Teroristične grupe fašistov v Italiji in še posebno qualunquisti posedujejo orožje z vednostjo anglo.ameri-ških oblasti. Ker nadaljujejo Anglosasi politiko sožitja in prepogosto in javno podpirajo fašizem, ovirajo s tem njega popolno uni. čenje. Ta politika je vidna v počasnem obračunavanju z vojnimi zločinci Japonske, dalje v odnosu proti Francovemu režimu v Španiji in v povzdigovanju teroristič. nih fašističnih in filofašističnih režimov, ne samo v deželah latinske Amerike, ampak celo v nekaterih deželah Evrope. Tako imenovani problem »razseljenih oseb« je zadobit tako obliko, ker mednarodna reakcija te osebe izrablja, in sicer vzdržuje oborožene čete plačancev, ustašev, četnikov in fašistov vseh vrst.
Fašistične sile so sedaj zelo aktivne v Franciji in nedavno je bila odkrita zarota proti republiki.
V	to afero so zapleteni agenti iz Vichyja in agenti hitlerjanske Nemčije v zvezi s členi desničarskih strank.
Značilno je, da se glavna taktika fašističnih vaditeljev odkriva
V	načrtih, da bi vodili operacije pod krinko protikomunistične kampanje. Protikomunističnih gesel se ne poslužuje samo tajna organizacija francoskih fašistov, da prikrije protidemokratične načrte reakcionarnih sil, ampak celo anglosa. ške doktrine protikomunističnega bloka spominjajo na zvezo antiko-minterne, ki je zakrivala načrte osi. Kakor v letih pred hitlerjan-skim napadom krepi internacionalna reakcija, ki jo vodijo anglo-a-meriški monopolisti, fašizem z iz. govorom, da brani svobodo misli in oblasti podpirajo aktivnost fašističnih tolp.
Gonja proti demokraciji in vzpodbujanje fašističnih sil tvorita dva vidika iste politike.
Kljub temu pa stopajo naraščajoče demokratične sile v neko politično fazo, ki je pomembna za borbo proti reakciji. Medtem ko so reakcionarne sile s slabo prikritimi fašističnimi gesli v raznih
evropskih državah v ofenzivi, moremo ugotoviti, da se na polju demokracije in progresivnosti uvrščajo nove sile. Narodi, ki ljubijo svobodo so se odločili, da ne dovolijo preroda fašizma. Krvave izkušnje med vojno so pokazale, kam more privesti kriminalna politika, ki dopušča fašizem. Načrt za uni. čenje fašizma, ki je bil svečano proglašen v Teheranu, Yalti in Potsdamu, še daleč ni izpolnjen. To nalogo je treba izvesti in človeštvo mora zasigurati mir in varnost bodočim generacijam.
Vse sledove fašizma je treba izkoreniniti in tako za vedno onemogočiti njegov prerod. To je najbolj živa želja vseh narodov.
WA L L A C E o odnosih
med ZDA in Jugoslavijo
Tanjugov dopisnik v New Yorku je stavil bivšemu ameriškemu podpredsedniku Wallaceju nekatera vprašanja.
Wallace je izjavil, da označuje a-meriško povojno gospodarstvo visoka proizvodnja. Proizvodnja mirnodobskih predmetov zaposluje visoko število delavcev, življenje stane sedaj za eno tretjino več nego v preteklem letu. Za prihodnje leto je pričakovati veliko nezadovoljstvo proti predragemu življenjskemu standardu.
Glede Marshallovega načrta je Wallace izjavil, da se je spočetka z njim strinjal, sedaj pa mu ni nikakor naklonjen, ker grozi, da razdeli svet na dva dela. če je bil prvotni namen načrta, omogočiti obnovo Nemčije z namenom, da se pripravi borba proti Sovjetski zvezi, Je nadaljeval Wallace, temu načrtu absolutno nasprotujem. NI pa mogoče reči, v čem prav za prav ta načrt obstoja, dokler ne bo dokončni načrt predložen kongresu. V vidiku velikih kreditov na podlagi tega načrta se Je po mojem mnenju za sedaj nekoliko oddaljila gospodarska kriza, če ne bo kongres odobril kreditov, bi znalo priti do krize, kakor sem dejal, v letu 1848, drugače pa bo morda Izbruhnila leta 1951.
Wallace je nato dejal, da je bil namen njegovega potovanja po 14 evropskih državah, boriti se proti tistim, ki imajo vojno za neizbežno. Ob rajnih prilikah je izjavil, da ima tiste, ki širijo Idejo o „neizbežni vojni", za kriminalce, ki delujejo proti splošni blaginji v svetu.
Dopisnik Tanjuga Je nato mhenl] odnose med ZDA in jugoslovanskim ljudstvom med vojno in o vlogi, ki jo je Jugoslavija takrat igrala. Vprašal Je Waliaceja, kaj Je po njegovem vzrok sedanjega zadržanja ZDA do Jugoslavije. Wallace Je dejal, da v ZDA ne gledajo morda na nobeno državo s tako zgrešenega vidika kakor na Jugoslavijo. Omenil Je nato knjigo dopisnika londonskega „Time-
sa" Davidsona, „Slike iz življenja partizanov". Slika, ki jo ta knjiga daje o Jugoslaviji, Je povsem drugačna, kakor Je tukajšnje mnenje o vaši državi, je dejal. To knjigo bi morali razširiti tudi v ZDA. Do sedaj nisem mogel nič napraviti da bi jo tu objavil. Knjiga nudi točno poročilo o vtisih objektivnega opa-
Izvršnl Odbor, ki je bil ustanovljen na konferenci ameriške pomoči v Parizu, je v preteklem tednu nadaljeval s svojim razpravljanjem o sestavi seznama potrebščin 16 držav, ki so pripravljene sprejemati ameriško pomoč po Marshallovem načrtu. Ta razpravljanja so pokazala močno različna stališča raznih skupin držav, v katerih se tudi vedno bolj oglaša nezaupanje v pozitivne koristi ameriškega načrta za njih same.
Do vse večjih nasprotij pa prihaja vedno bolj med aranžerji ameriške pomoči samimi. V ospredje je v preteklih dneh stopilo vprašanje Porurja, t. J. nemškega premoga. Dopisnik Daily Workerja pravi, da Marshallove direktive poveljniku ameriških okupacijskih čet v Nemčiji prozorno razkrivajo Marshallov program, ki Je: obnova Evrope z naslonitvijo na kapitalistično Nemčijo.
Vse drznejše nastopanje ameriškega gospodarskega imperializma v Evropi povzroča velike skrbi tako Angliji kot Franciji. Francoski minister Bonnet Je celo zjavil, da vladi ZDA in Anglije ne smeta pod vzeti ničesar na škodo varnosti sosedov Nemčije in nekako zagrozil, da bodo uspehi pariške konference v nevarnosti, če bo Francija postavljena pred odločitve, ki Jih ne bo mogla odobriti.
Bevin Je na nekem zborovanju dejal, da Francija motri s strahom
zovalca o Junaštvu jugoslovanskega ljudstva med vojno, prikazuje pa tudi, na kako čudovit način rešujejo Jugoslovani vsa svoja vprašanja. Neizmerno mi je žal, da ne vlada med ZDA in Jugoslavijo največje in najbolj logično prijateljstvo. Čutim, da bi to prijateljstvo mnogo pripomoglo k ohranitvi miru v svetu.
vprašanje Porurja in pravi: „Hočete ga obnoviti zato, da nas bo Nemčija zopet napadla. Tudi mi Angleži se moramo bati za svojo varnost, da se ne bomo znašli zopet iz lica v lice z napadalno Nemčijo.
Pariški list „L.’Aube“ pa še globlje posega v borbo med Anglijo ZDA o porurskem vprašanju ko piše, da ZDA ne dopustijo socializacije nemških rudnikov, ki jo predlaga Anglija. ZDA hočejo preprečiti to vsaj za prihodnjih pet let in želijo izročiti upravo rudnikov Nemcem. Angleži bi radi še nadalje gospodarni v svoji coni, istočasno pa so za povišanje nemške proizvodnje same, da bi tako prišli do reparacij. ZDA zasledujejo nadalje cilj, da bi se vse nemško gospodarstvo orientiralo proti ameriški zasedbeni coni.
Naprednejše francosko in angleško časopisje pravi, da bi bil finančni kapital pohlevnejši, če bi bili Anglija In Franclja glede porurskega vprašanja sporazumni. Ker bo gotovo prišlo do sporazuma med tremi silami, bo spravila moralni dobiček iz tega spora Amerika.
Zadnja poročila govore o pogostem sestajanju angleških in francoskih politikov in gospodarstvenikov, iz česar bi se dalo sklepati, da se stališča Anglije In Francije bližajo, kar je vsekakor posledica prejasno izraženega ameriškega načrta. V takem položaju so bile ZDA prisiljene odgoditi veljavnost novega industrijskega načrta za Nemčijo.
Imperialisti med seboj
ZDA v boju za
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
S spremembo osebja so bili prestavljeni tudi mejniki. Značilno za Rooseveltovo politiko je bilo: podpora principov mednarodnesn sodelovanja in OZN kot njenega organa, stremljenje po prijateljskem sodelovanju s Sovjetsko zvezo, težnja zagotoviti ekonomske interese Amerike z drugimi deželami po pogodbah, ki bi javno ne kršile neodvisnosti in narodne suverenosti teh dežel. Zb novo amerikansko politiko le značilno, da Je principe internacionalnega sodelovanja na osnovi enakih pravic strank nadomestila s politiko sije, diktata, enostranskih dejanj; s tako imenovanim „strogim kurzom"
svetovno oblast
napram Sovjetski zvezi, ki ne predstavlja nič drugega kot poskus, izolirati ii.ternacionalno Sovjetsko zvezo in Jo obdati s protikomunističnim kordonom ter ekonomsko zasužnjiti po vojni oslabele države, se nežent-rano vmešavati v njihove notranje zadeve ter vzpostaviti svetovno diktaturo dolarja.
Take spremembe sl ne moremo razlagati samo s smrtjo Roosevelta, čeprav ni nobenega dvoma, da ie Amerika z njim izgubila dalekovidnega politika velikega formata. Nepričakovana Rooseveltova smrt Je bila pravi božji dar za najbolj reakcionarne in agresivne kroge amerikanskih monopolistov. Ta dogodek je dal glasnikom
neovirane ekspanzije, pridigarjem brezobzirne politike sil«, nosilcem ekstremne reakcije v zunanjih in notranjih zadevah vidno moč. Toda vzroki takih sprememb leže mnogo globlje, in sicer v ekonomskem življenju dežele.
Vidno je tudi, da daje sedanja orientacija amerikanske zunanje politike velikemu številu bistvenih vprašanj, ki se nanašajo deloma n« internacionalne odnose, deloma na notranji položaj, novo obliko. Kajti metode, ki so jih prej Izvajali nad srednjeameriškimi republikami, so sedaj prenesli na evropske dežele, kakor n. pr. na Grčijo. Cilje, ki so jih prej zasledovali v. Venezueli ali Pa-raguayu, zasledimo sedaj v Franclji in Italiji. S temi novotarijami se je Izpopolnil prejšnji arzenal ameriškega ekspanzionizma, kakor tudi svetovni sistem oporišč za vojno morna-
rico in letalstvo, kakor politika standardizacije oboroževanja, neprimeren porast vpliva militaristične klike, „diplomacija atomske bombe", ki sl je pridobila precej slab glas, kakor protikomunistična histerija, ki nima drugega namena, kot prikrivati politiko, ki se obeša na temelje državnih suverenitet tujih narodov in dežel.
Istočasno pa ni dvoma, da ima sedanja ameriška ekspanzija oprav-letjih doživel niti najmanjše izpre-membe. Sedanja Evropa ni več Evropa Iz časov Monakovega, sedanja Azija ni več ista kot ob začetku ja-ponsko-kltajske vojne. V zadnjem desetletju ni steklo samo mnogo vo-pak Wilhelma II? In v resnici jih je ponovil In še v mnogo slabši obliki.
Tako se dotika sedanji ameriški ekspanzionizem zelo zapletenega problema. Vse to so sicer vprašanja, ki zahtevajo posebno razpravo.
ZDA
(Tass) V administrativnih uradih Združenih držav se jača tendenca postaviti na važna vladna mesta najmo&oč-nejše finančnike. 16. junija je predsednik Truman naznanil imenovan je Davida Burna za pomočnika sekretarja za trgovino. Bum je zet izredno bo-liatega Malonna, bivšega zakladnega tajnika, tajnika monopola aluminjskih družb za Ameriko in delničar mnogih finančnih podjetij. Spisek na visoka vladna mesta imenovanih finančnikov vsebuje še: tajnika za trgovino Harrima-na, delničarja železničarskih, rudarskih in letalskih podjetij, tajnika mornarice in šefa velike banke v Wall Streetu; državnega podtajnika Lovetta, bančnega sodruga tvrdke Braun Brothaus Harriman & Comp.; državnega podtajnika Claytona, ki že dolgo časa vodi največja podjetja bombaža na svetu.
— »« —
•
(Nova doba — Cleveland). V teh časih, ko ima dolar vsak dan manj nakupne vrednosti, nas ie mnogo, ki se vpisujemo v bratovščino odlaševalcev. Nakup novega avtomobila? O, tisti časi so že za gorami! Nakup nove obleke? Ne, stara se pošlje v čistilnico! Poletni izlet v Yellowstone ali kak drug narodni park? Počakajmo! In tako dalje Skoro vse se da odložiti, samo jed ne. Jesti je treba vsak dan in še po večkrat. In tukaj je, kjer nas inflacija dobesedno drži za vrat in za žep.
— »« —
(Nova doba — Cleveland). Henry Wallace je na nekem sestanku v Los Angelesu dejal, da se bo ločil od demokratske stranke, če se bo ta ločila od principov pokojnega predsednika Roosevelta. Kratka izjava, ki mnogo pove.
ALBANIJA
Glede na izmišljeno vest o sodelovanju mednarodne brigade in albanskih Sei ori napadu na Koniiso, je dbnnski zunanji minister izjavil' Fašistična grška vlada in vladi Anglije in ZDA skušaj j sprt. meniti Grčijo v žarišče vojne in napadov proti sosednim ljudskim republikam. To gonjo proti miroljubni Albaniji pripravljajo monarhofašisti in njih angleški in ameriški vodjo z jasnim namenom varati javno mnenje in Varnostni svet ZN. V izjavi albanskega ministra je dodano, da se s io kampanjo pripravlja teren večjim provokacijam.
ČEŠKOSLOVAŠKA ' PRASKI FESTIVAL _
Brazilija — Brazilska vlade je prepovedala svoji mladin) udeležbo na festivalu v Pragi-Vlada je razpustila mladinske organizacije in grozi z aretacijo vseh organizatorjev mani' testaci j.
Danska — CTK — V Prago je prispelo po dolgem potov#' njo 103 danskih mladincev, katere angleške okupacijsk6 oblasti v Avstriji niso pusUr v Jugoslavijo, češ da ie teror.
______ BRAZILIJA
(Tass) List »Diretrizes« je objavil Ofllas, v katerem imenoma navaja nemške, japonske, avstrijske, madžarske, češkoslovaške, romunske in druse fašiste, ki so našli zatočišče y Braziliji Med njimi so tudi mnosi vojni zločinci, vo-nuni in kolaboracionisti. List oiše: medtem ko vohun Christian Nielsens, obsojen na 30 let zapora, mirno dela v neki tovarni strojev, in bivši nemški radijski napovedovalec Cirshau, obsojen na 20 let zapora, služi kot uradnik na nekem sodišču, hodijo naši vojni povratniki po ulicah Rio de Janeiro z napisanimi sesti: Po-jnasajte nam v boju proti tuberkulozi! Hočemo delati!
BRAZILIJA
(Tass) List »Demokracija« objavlja članek, v katerem Protestira proti ameriški nadoblasti v Braziliji. Brazilski tisk, pravi list, napoln jujejo o-Sromni ostasi za ameriške produkte, pohvale, T rumanove doktrine, kakor tudi načrti Panameriške konference, ki so J‘h izdelale ZDA. Čez 5 do 10 l.e.t, nadaljuje list. bomo prisiljeni sovoriti v mešanem an-Slvportusalskem jeziku. Jesti ,n oblačiti bomo morali samo anur ške izdelke in jasno, v lst< m času bomo morali na vsa usta (iovorili o naši neodvisnost1^ H zadetku smo imeli ame r,SKp filme, potem je sledila »»'friška literatura in vse o-'Jtsto. Zdi se. da nimamo več ‘astne industrije in trsovine. da smo dežela sužnjev, ki mo-ral° sprejeti vsako stvar, če-r>raY' neradi. Taka amerikard-Zacija je postala neznosna.
MADŽARSKA
(Tanjus) Francoska vlada je zavrnila madžarsko zahtev c 'zročitvi terorista Karola ' Cl'tesy-a, bivšega poslanca franke malih posestnikov.
runcoska vlada je svoj od-J,[0n motivirala z izgovorom, du ie preteklo že preveč časa ud dejanj, katerih ga dolže.
merodajni madžarski krogi 'Smatrajo da je ta bedasti od-Rovor brez podlage, kajti za-'pnj ljudskih sodišč ne dovo-JUjejo. da bi zločinci ostali nekaznovani.
~~—^~KTT AJSKA
t ladni svet se je odločil prepovedati udeležbo komuni-j0-1’ ni> bližnjih volitvah in !Jč‘uiti poslanske mandate komunistov v državnem svetu-
j lem je bila komunistična stranka praktično postavljena izven zakona.
_____GRČIJA
lan jug. — Časopis »Elef-teria« poroča, da je nemški i^nfral Lanz, ki je bil pred .fftkjm sojen v Niirnbergu, izjavil, da se je sedanjt grški minister za lavno varnost Zer-as boril v času nemške oku-'Jfeije proti narodno - osvo oodilni vojski EAM. Zerva-d va j vojska je v glavnem na-L,ac\.a grško narodno - osvo-odilno vojsko, dočim so Lan-Vei nemške čete služile sapo kot zaščitnica Zervasovih KO‘aboracionističnih čet.
Na te obdolžitve je Zervas Rjavil, da je to delal v spo-zumu z angleško vrhovno
Utrjujmo enotnost naših ljudi !
V	nedeljo je bil v Trstu sestanek aktivistov OF. Glavni referat je imel tov. dr. Frfolja, ki je po kratkem zgodovinskem prikazu vloge Slovencev na tržaškem ozemlju vse do ustanovitve OF in do poraza nacistične Nemčije, med drugim dejal:
Zmaga OF, Zal, ni bila popolna. Zaradi nasprotovanja zapadnih zaveznikov, ne bo ves narod združen z Jugoslavijo. Izsiljeni kompromis daje del primorskih Slovencev Italiji, drugi pa smo vključeni v Svobodno tr-iatko ozemlje, kjer bomo morali skupaj Živeti s prijatelji in neprijatelji,
V	okviru tega ozemlja se bomo morali Se nadalje boriti za uresničenje programa OF, t. j. za odstranitev zatiranja naroda po narodu, človeka po človeku in za narodno in socialno svobodo.
Narodna svoboda nam je 'sicer na papirju tržaškega Statuta zagotovljena Joda v praksi se bomo morali boriti za vsako postojanko, kajti naši nasprotniki imajo v svojih rokah vse pozicije, katerim se ne bodo zlepa odrekli. K temu jim moramo prisiliti z na^o borbo, z našim enotnim
nastopom,- VSAKO CEPLJENJE JE V DANIH RAZMERAH IZDAJSTVO NAŠIH NARODNIH INTERESOV!
Ne moremo se zanašati na guvernerja, da nam bo delil pravico, sani; s; jo moramo priboriti.
V	tej borbi imamo k sreči na naši strani italijanske delovne množice in italijanske progresivne elemente, ki sprejemajo program SlAU-ja, v katero je vključena tudi naša slovenska OF. Te italijanske množice sprejemajo naš narodnostni program za svojega kot sestavni del socialne pravičnosti, socialne svobode, ki se zanjo bore in ki je prav tako bistveni del naše borbe in našega programa.
V	tej socialni svobodi je bistvo demokracije, ker je vsebinska in realna ; formalna demokracija, kjer lahko dela vsak kar hoče, kar konkretno pomenja izkoriščanje gospodarsko šibkejšega, je laSidemokracjja.
Smer naše politike mora biti torej obrnjena proti vsebinsko realni demokraciji ne pa proti formaln; ali la-iidemokraciji.
Z realno demokracijo si lahko kujemo svojo usodo po lastni volji in
smo v svoji hiši sam; gospodarji. Sredstvo za dosego tega cilja je pa oblast v rokah najširših ljudskih množic.
Iz navedenih razlogov odklanjamo nasprotne tendence, posebno one, ki jih zastopa tednik »Demokracija«, ki greši proti načelom in pogledom, kakor smo jih povedali in katere smatramo za pravilne.
List piše naravnost sov rat no proti /ugoslaviji, samo zato, ker je Titova. Mi pa pravimo, da Jugoslavije sploh ne bi bilo več, če bi ne bila 7 Lova. Razbita bi bila na Uvljenja nezmožne delce in razne interesne sfere tujcev.
Ne moremo se zanašati ali naslanjati na Anglosaksonce kot na politične prijatelje. Naša zaslomba je v zaledju, bližnjem in daljnjem.
Anglosaksoncj so ie kot vojaška začasna in zaupniška uprav na tem ozemlju pokazali svojo sovražno razpoloženje proti nam in so protežirali italijansko reakcijo na našo škodo. Oni hočejo povezati Trst z De Gasparijevo Italijo in oboje podrediti svojemu kolonialnemu sistemu. Kdor tega ne vidi ali noče videti, je udarjen
s slepoto ali služi zavestno tujim, neslovenskim interesom.
Z vstopom v novo življenje na terenu STO-ja čakajo nas Slovence ogromne naloge, na katere nismo niti dobro pripravljeni. Naloge in težave bodo sedaj za nas hujše kakor so bile pred 50. leti. Takrat smo imeli proti sebj samo italijanske meščanske reakcionarne kroge v Trstu, danes se istim pridružujejo reakcionarni krogi Italije in anglosaksonskih imperijev.
Naš plus je danes koncepcija SIAU-je ter opora v zaledju. Treba pa je vsekakor strniti vse naše sile v enotno fronto brez vsakega cepljenja. Nastopiti moramo pod imenom OF kot etniška slovenska enota v okviru SIAU-je v Trstu. To je naša politična potreba, to je politični imperativ za vse Slovence, ki pridemo v sklop STO-ja.
Ko je dr. Frfolja zaključil svoj referat, se je oglasilo k besedi Se več tovarišev, ki so prikazovali položaj na terenu. Izkazalo se je, da so taki sestanki zelo koristni in se bodo v bodoče vršili pogosteje.
Slovenska šola - tarča fašistov
Nove manipulacije imperialistovi. . .
V sobotni številki preteklega tedna je reakcionarni list „Voce libera'1 objavil nov napad na slovensko šolstvo in tako znova pokazal, kakšna Je demokracija onih, ki jo najbolj vneto zagovarjajo in se še vneteje sklicujejo nanjo vselej takrat, kadar jim kdo slučajno stopi na rep. Po vsej pra vici bi članek zaradi svoje neresnosri in kulturnega komedijantstva zaslužil, da ga sploh ne upoštevamo, kajti dejstva so v njem tako jalovo po tvorjena, da jih mora pregledati vsak resen in dostojen človek. Statistike, ki jih pri svojih izvajanjih navaja zgoraj omenjeni list, so popolnoma netočne in ne odgovarjajo niti italijanskim uradnim statistikam, ki bi vendar morale biti listu, ki brani najčistejše italijanstvo Trsta, naravnost svete in verodostojne, kakor kako novo Sveto pismo. Z druge strani pa smo že navajeni takih žolčnih izpadov zastopnikov dvatisočletne kulture in poleg tega ni to ne prvi in tudi ne zadnji podoben napad na slovenstvo v Trstu, članek torej sam kot tak v resnici ni vreden, da bi se z njim podrobneje bavili, ako ne bi bilo v njem nekaj, kar meče zelo slabo luč na tako imenovano „italijansko" demokracijo v Trstu.
če človek namreč bere gornji članek, ima nehote vtis, da je ta članek izvleček one daljše razprave, ki jo je v letu 1933. objavil v mesečniku „La Porta Oriewtale" zaslužni italijanski raznarodovatelj in vrhovni direktor vseh šol v Julijski krajini Mario Todeschini. Ta človek, malo prezgodaj gotov večne zmage fašizma v Italiji, je namreč v tej razpravi z neko brezprimerno drznostjo tako naravnost razkrival cilje in raznarodovalne napore italijanskih šolskih oblasti, da človek res ne ve, ali bere izjave obtoženca ali pa obtožnico samo. Najnovejši članek v „Voce libera" in pa Todeschinijeva razprava sta si v resnici tako zelo podobna, da bi celo oni, ki mu niso poznane razmere tržaškega novofašizma mora! priznati, da gre pri obeh člankarjih za eno in isto. To pa je kaj slaba legitimacija za „Voce Libera" & Co.
Zato si bomo ta članek, za katerega bi se po vsej pravici — ako jo je še kaj v Trstu — moral gospod Todeschini zagovarjati pred sodiščem, nekoliko podrobneje ogledali.
Proglas, katerega so takoj po zasedbi naših krajev širile italijanske oblasti, zagotavljajoč, da bomo imeli ge več šol kot pod Avstrijo, je dobil svojo dokumentarično razlago ravno v omenjenem Todeschinijevem spisu. Takole je po zmagi fašizma priznal najvlšji šolski funkcionar, kateremu so bile znane vse smernice italijanske vlade, takrat Se ne fašt-stlzirane, kot pravi „voce Libera":
„ .. . Občina (goriška, op. avt.) ni imela namena, da bi popuščala. Zato so se Slovenci obrnili na centralne oblasti: da se izognejo neprilikam, ki bi utegnile vplivati na sklepanje mirovne pogodbe, so te odredile občini, da ustanovi šole v njih jeziku.
Ta ukaz pa so izvršili le deloma in to tako, da Slovenci niso imeli možnosti, da bi ustvarili čeprav p-mejeno in nadzirano sre'dišče kulture in protinarodne agitacije. Tako sta bila v šolskem letu 1920-21 ustanovljena prvi in drugi razred s slovenskim učnim jezikom, ki pa nista
bila razporejena enotno In so ju smatrali samo kot paralelki italijanskih razredov.
V tedenskem šolskem urniku Je bilo odmerjenih precej ur (pet v prvih in šest v drugih razredih) za pouk italijanščine, ki so jo poučevali ne samo učitelji italijanskega jezika, temveč, kar je še več vredno, učitelji italijanskih čustev. Poleg posebnih italijanskih ur je bilo obvezno, da se poučujejo samo italijanske himne in pesmi.
Ti razredi so bili torej slovenski bolj imenoma kot pa v resnici in njih vpliv je bil zaradi že zgoraj omenjenih ukrepov in pa zaradi krat-kega trajanja šole, kot že rečeno, sta bila samo dva razreda — omejen na ničlo . .."
Taka je torej dejansko bila slovenska šola, za katero so italijanski oblastniki kričali v svet, da Je v duhu spoštovanja pravic in kulture narodnih manjšin v zmagoviti Italiji, ki zna velikodušno deliti pravico Vsem, ki so Jo potrebni. Taka Je bila torej razlika med teorijo In prakso:
teorijo o slovenskih šolskih pravičan in prakso, ki je izrabljala te pravice za mednarodne politične špekulacije, pozneje pa za svoje raznarodovalne cilje.
Sicer pa so gornje navedbe značilne za sistem italijanskega vladanja, ki nas je osrečevalo pet in dvajset let. Zato sedaj tudi za „Voce Libera" ni važno, ako trdi, da je bilo pod Italijo še več slovenskih učiteljev kot pod Avstrijo, ko je vendar iz italijanskih uradnih statistik razvidno, da je bilo ravno ooratno: preko šest sto slovenskh učencev v slo-
venskih občinskih šolah manj v nasprotju z italijanskimi uradnimi podatki itd. zanjo ne pomeni ničesar, važno je le to, da se zadeva spravi na dnevni red in tedaj bodo že pomagali oni, ki so najvišjim glavam najbolj blizu.
Oba članka 'sta si poleg tega enaka tudi v tem, da imata za Slovence isto nekulturno legitimacijo. Toda ne samo to. Očitno je, da so nekatere navedbe v članku- „Voce Libera" naravnost povzete iz Tedeschi ni jeve razprave. Kot trdi on uvodoma, da je Slovence pred popolno germanizacijo rešil samo polom Avstrije, tako se tudi člankar v „Voce Libera" — mogoče ravno isti» — oprijemlje te trditve, ki si jo je mogel izmisliti le človek, kateremu je popolnoma nepoznana naša narodna zgodovina, naši narodnostni boji za ohranitev slovenstva in velika odpornost, ki smo Jo pri tem pokazali. Kaj takega si je mogel izmisliti le človek, ki sl domišlja, da se svetovna zgodovina pričenja z ustanovitvijo Rima In nadaljuje s prerodom fašizma po
PRED ODHODOM''NA MLADINSKI FESTIVAL V PRAGO SO MLADI HARMONIKARJI SV. ROKA PRIREDILI KONCERT ZA DELAVCE
Mussolnijevi smrti. Todeschini inše o tem namreč takole:
.....ta močna italska občina (Trst,
op. avt.) je pod tujo oblastjo poskrbela za obrambo in ohranitev svojega najčistejšega italijanstva, ki ga ni ogrožala samo avstrijska vlada, temveč tudi kozmopolitizam njenega trgovskega življenja in je oda poleg tega ogrožena tudi po tujem ljudstvu, ki je pridrlo od onstran Alp, podžgano s temnimi zavojevalnimi nameni in nahujskanih v teh podlostih po sami vladi, ki v bistvu ni imela drugega cilja, kot da ga zasužnji za svoje namene in ga Je zato podižgala, nudeč mu utvaro, da se je smatralo za nekaj, kar ni hPo. Brez neiskrene pomoči Avstrije bi bili ti ljudje, robati in ne'zobraženi, prav lahko absorbirani ter popolnoma izginili iz žive kulture in jadranske civilizacije . . ."
In „Voce Libera"?
„ • • • V avstrijskih časih je bila navada, da so čimbolj pospeševali slovensko emigracijo v Trst, da se la narod stavi nasproti italijanskemu narodu in dobro je znano, kako je večina slovenskega naroda slepo sprejela to protiitalijansko diroktivo. ki je bila samo pesek v oči m ie služila zato, da se pospeši ponemčevanje, katerega je zaustavil samo propad habsburške monarhije .
Torej eno in isto, samo z nekoliko bolj olikanimi besedami povedano.
Zato pa tudi nič čudnega, da je slovensko šolstvo, ki ga Avstrija ni nikdar_ pospeševala, temvož prav iako kot vsem drugim narodom, ki jih Je držala v slepi pokorščini ali pa suženjstvu — zavirala dokler Je mogla — tako kasno zacvetelo ravno pod Italijo. Slovensko šolstvo, tarča imperialistične politike, je v resnici šlo od leta do leta navzdol in zalo se tudi „Voce Libera" zaman skli-cuje na neke netočne in celo potvorjene podatke iz leta 1924, kolti že dve leti pozneje ni bilo nobene slovenske šole več. Zato pa se je lahko pobahal gospod Todeschini:
„ . . . Deset let po zmagi je v Trstu ena • sama šola, narodna šola, ki se mora razviti v vsej prerojeni zavesti z onim čudovitim ognjem, s katerim je že tolikokrat zažarela pred obličjem naroda . .
Ali Je mogoče takrat gospod Todeschini v duhu gledal zublje plamenov, ki požirajo naše slovenske šole in narodne domove? Kaj čudno se namreč gornje ujema z ognjem narodnega navdušenja, ki ga je toliko propagiral gospod šolski ravnatelj in v katerega bi sedaj „Voce Libera" rada zmetala vso Julijsko krajino.
(Nadaljevanje na 7. strani)
gične smrti borca za svobode
JOSIPA PAHORJA iz Tomaja, umrl v koncentracijskem tal Dachau. Slava njegovemu
Vsa zdravilišča in letovišča v Jugoslaviji so polno zasedena. Delovni ljudje uživajo dneve svojih dopustov v objemu svežega planinskega zraka ali pa prijetnih morskih valov. Pa tudi velike skupine tujcev prihajajo v Jugoslavijo. Tako je pred kratkim prispelo v Split kar tisoč češkoslovaških turistov, ki so se potem napotili v južno Dalmacijo.
Dvajset arheoloških strokovnjakov in študentov iz vseh federalnih republik dela pri izkopavanju staroslovenskih grobišč pri Ptuju. Ta izkopavanja so važna, ker postavljajo na laž fabriciranje nemških Učenjakov, ki so hoteli ta najdišča pripisovati raznim narodom, samo Slovanom ne.
Pri vladi FLRJ se je ustanovila direkcija za informacije, ki ima nalogo, da daje državi in inozemstvu informacije o vseh važnejših dogodkih in pojavih 'v pobočnem, gospodarskem in kulturnem življenju FLRJ ali pa o dogodkih, ki so v zvezi z FLRJ; da se bavi z vsemi zadevami pravilnega obveščanja naše javnosti o dogodkih v državi in inozemstvu; da izdaja informativne publikacije.
S sklepom vlade FLRJ je bil na predlog predsednika vlade imenovan za direktorja . za informacije Vladimir Dedijer, novinar iz Beograda.
Dr. Mladen Ivekovič, pooblaščeni minister FLRJ v Italiji, je z osebjem odpotoval v Rim. Malo prej pa je nastopil svoje mesto Enrico Martino, pooblaščeni minister Italije v Beogradu.
Na obisku v Jugoslaviji se mudi mehiški pisatelj Jose Mansisi-dor. Po vrnitvi v Mehiko namerava ustanoviti institut, ki bo seznanjal javnost Mehike s kulturo narodov Jugoslavije. Obiskal bo še druge slovanske države.
Skupina jugoslavanskih delav-1 cev je odpotovala na počitnice v najlepše kraje na Češkoslovaškem in Poljskem. Češkoslovaški in poljski delavci bodo pa prišli v jugoslovanska letovišča.
Računajo, da bo pridelek sladkorne pese v Jugoslaviji približno za tretjino večji od lanskega; to bo najboljši pridelek v zadnjih 10 letih.
Na mednarodnem vzorčnem velesejmu v Smirni avgusta meseca bo zastopana tudi Jugoslavija.
V	Ljubljani se je pričel proces proti Ferdinandu Sernecu, bivšemu gestapovskemu agentu in njegovim 11 tovarišem, ki so po kapitulaciji Nemčije organizirali v Avstriji teroristične skupine za povzročanje obmejnih incidentov.
V	nedeljo je proslavila petletnico svojega obstoja prva udarna brigada «Toneta Tomšiča».
V	Hrvatskem Primorju uživa poletje okrog 2000 otrok, ki so nameščeni po raznih kolonijah.
Nišičko polje, ki je nairodo. vitnejša ravnina v Crni gori, je često poplavljeno. Sedaj se izvajajo obsežna melioracijska dela, tako da se bo odtekala preobilna voda. Vendar pa bodo tudi naprave, ki bodo omogočale namakanje pb suši.
«Triglav film» je razpisal natečaj za scenarij umetniškega filma, ki se bo snemal v letu 1948. Za najboljše scenarije so razpisane tri nagrde po 15.000 din, 10.000 din in 5,000 din.
V Makedoniji so začeli s snemanjem dokumentarnega filma, ki bo pokazal zgodovinsko pot borbenega svobodoljubnega makedonskega naroda.
Na predlog vlade FLRJ je predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine odločilo, da se posli elektrifikacije izločijo iz ministrstva za industrijo in da se ustanovi ministrstvo za elektrogospodarstvo. Novo ministrstvo je prevzel dosedanji minister za zunanjo trgovino inž. Niko'a Petrovič, na njegovo mesto je prišel inž. Milentije Popovič, dosedanji predsednik planske komisije vlade LR Srbije.
ŽIVILSKI TRG V PTUJU. OKOLIŠKE KMETICE PRODAJAJO LOKALNE IZDELKE PO CENI, KI ZADOVOLJUJE PRODAJALCE IN NAKUPO-
VA LCE
TABORNI OGNJI NA BOSNI
nije, ki nosi ime Žarka Despoto-viča-Jakobinskega, organizatorja partizanskega gibanja v Banatski Klisuri, ubitega od četnikov leta 1944. V imenih brigad v dušah in delu brigadirjev žive misli in dejanja junakov, ki so položili svoja življenja na oltar žrtev za svo. bodo. Ta življenja svetijo kakor plameni tabornih ognjev nad šumečo reko Bosno.
Dve romunski udarni brigadi, prva iz Rumunov, druga iz Srbov, sta dovršili svoj rok in odhajata domov. Nocoj je poslovilni večer z mitingom bratstva in edinstva. Citajo se imena udarnikov in pohvale in več sta grl pozdravlja z vzkliki vsakega odlikovanca. Odlikovancem delijo priznanja in diplome. Dve dekleti iz brigade »Pe_ tofi« krasita romunske brigadirje z bosanskim cvetjem in zelenjem.
»Onitate sin fratera« kličejo Romuni, naši pa odgovarjajo:
»Bratstvo in edinstvo!«
Solze veselja se iskrijo v očeh mladine, ki se bori proti pomanjkanju in zaostalosti za boljše življenje narodov.
Po polnoči, ko se vozimo s čolnom čez Bosno, vidimo na vseh bregovih reke taborne ognje. Povsod odmevajo pesmi, povsod polje življenje.
Vzdolž reke Bosne, ki jo dan za dnevom kalijo nevihte in ob njenih pritokih se vrste neskončne vrste belih lesenjač in nepleskanih lop. To so spalnice mladinskih brigad, orodarne, delavnice, sekcij-ske pisarne ... V zelenih ravninah ob vodi rasejo nasipi, na poljih, kjer kopljejo zemljo za nasi, panje, pa izravnavajo prostore za športne prireditve. V muslimanskih vaseh so zgradili mnogo z gramozom posutih potov, na strmih tardili nenadoma uzreš embleme iz belega in rdečega kamna, na škar-pah nad predori in useki pa se blestijo gesla močnega in plemenitega rodu: naloge, obveze in roki. Izginila je mrtva tišina nad Bosno, danes grme ob njeni strugi kompresorji in mine in kraji dobivajo iz dneva v dan lepšo podobo.
Iznad dolin, kjer se oglašajo troblje, kjer vihrajo zastave in se orijo pesmi, kjer drdrajo stroji in hreščijo vozila, na zasenčenih ste. zah hribovitih potov pa često naleti človek na slikarja. Odkod je prišel? Iz Zagreba, Ljubljane ali Skoplja. Prišel je, da bi ujel na platno to, kar nastaja v potu človekovega obraza in z napori mišic. In medtem ko slikarji nanašajo barvo na platno, se v zraku spreletavajo metulji, po rokah jim lezejo mravlje, kar pa jih ne ovira v njihovem delu. Slikar vrti v u-stih svoj vivček in slika naprej. Časih dela s takšno vnemo, da po. žabi na kosilo in se vrne domov šele zvečer, ko zatone sonce in se pogrezne na hribe in doline črna noč.
Pesem za novo življenje
Toda ne samo podnevi, tudi ponoči je dolina Bosne živa, glasna in šumna. Nočne ptice so se preplašene od električnih žarnic in obločnic umaknile v gozdove. Pregnala jih je tudi pesem mladine, kajti poti Vranduku, Nemili in Bi-stričaku se svetiio nova naselja, opasana z gozdovi. Tod se razlega samo glas trobent, ki ponoči oznanjajo izmeno brigade, okrog ta. bornih ognjev pa odmeva pesem in se vrti kolo.
Komaj se je izkrcala iz vagona, trudna od vožnje, postajanja na postajah, je subotiška mladinska brigada nažgala ogenj in zaplesala kolo. Nemirno, valovito gorsko brdo se trese od udarcev mladih nog ob tla. Nad vodami in gorami grmi pesem o slovanskih zastavah svobode in srečne bodočnosti.
Ob razvitih zastavah, poleg plamenečih stebrov svetlobe uplahne občutek utrujenosti. Jutri pridejo na vrsto nove naloge: konference, obveznosti, zemeljska dela, vrta. nje predorov in podobne stvari. Mladina pojde zopet na delo s pesmijo na ustih. Prepevala bo o novem življenju, o srečnejši bodočnosti.
Pni grški brigadi
Nad vhodom h grški brigadi »Georgi Siandos« visi slika Akropole, ki spominja na hrepenenje izgnancev po domovini. Pod okni spalnice stoji maketa belega Pent-
heona, znamenje stare slave helenskih gradite’jev in močnega hrepenenja, da iz tega vznikne boljša prihodnost.
Pred sedanjo brigado je tukaj taborila grška udarna in trikrat pohvaljena brigada »Epon«, ki je 'stalno povečevala normo in dovršila svoj rok z naivečjo storilnostjo v izmeni. Nova brigada »Siandos« je prekosila postavljeno normo že takoj ob. prihodu na progo in je v desetih dnevih dela dosegla dvakratno pohvalo., Na mizi poveljnika brigade, kovinarskega delavca Georgija Galazule stoje darovi naših mladinskih organizacij — skrinjica, okrašena z intar. zijami, šah in drugi ročni izdelki.
»Stalno nam prinašajo darove«, pravi poveljnik. »Vidite, pravkar so nas obiskali mladinci iz Zagreba ter nam prinesli cele kupe sladkarij ... «
Po delu so Grki pozvali britansko mladino v svoj tabor na ples in k petju. Peli in razgovarjali so se v mednarodnem jeziku, ki sestoji iz ruskih, francoskih, angle. Ških in nemških besed. Zvečer so se tem gostom pridružili novi: švedski mladinci in mladinke, naši rudarski naraščajniki in pred-
Vse primorsko ljudstvo je nestrpno sledilo procesu proti nacističnim zločincem, Rainerju in nje. govi to'pi. Ljudstvo Trsta je bilo prepričano, da sodišče v Ljubljani ne bo žalilo spomina mučencev iz ulice Ghega, Opčin, Rižarne, Proseka; in tisti, ki so bili trpinčeni v ulici Bellosguardo, S. Michele in na trgu Oberdan, so vedeli, da tam, kjer sodi ljudstvo po svojih resničnih sodnikih, obsodba ne bo v zasmeh njihovemu trpljenju kot so sodbe in obsodbe v Trstu in Italiji, kjer se oproščajo tudi največji fašistični lopovi, ki bi že davno morali .končati tek svojega zločinskega življenja. Tako je pač lahko tam, kjer ljudstvo nima besede, kjer je še vedno velik vpliv tistih, ki so bili včeraj Rainerjev! prijatelji (danes so spet prijatelji koga drugega) in ki so z njim sodelovali proti ljudstvu. Tukaj padajo težke obsodbe na račun par. tizanskih borcev, tukaj se z naslado išče zločin v izvrševanju dolžnosti ljudske zaščite, medtem pa člani civilne policije more, kradejo, tihotapijo in zapirajo antifašistične borce. Takšen je red, takšna je pravica, kjer so ljudstvu odvzeli njegovo oblast.
Rainerja in enajst njegovih je sodišče v Ljubljani obsodilo na smrt. Zločinskemu življenju mučiteljev in uničevalcev slovenskega naroda in tržaškega ljudstva je določen konec. Smrt Rainerja in njegove tolpe ne more izbrisati preslanega trpljenja ne vrniti življenja neštetim žrtvam. Toda smrtna obsodba teh nekdanjih mo. gotcev je resen opomin, da se zlo-
stavniki tržaške mladinske skupine .. .
Ob svetlobi tabornega ognja, ob spremstvu godbe in plesa se mladi obrazi razgrevajo in iz vseh teh mladih ljudi, ki se tarejo o. krog ognjev, je čutiti eno in isto težnjo: edinstva napredne mladine, ki stopa na pot srečnejše bodočnosti. To težnjo izražajo pesmi, gesla in vzkliki, nasmehi, govori in zdravice brez,alkohola.
V imenu britanske mladine je izrekla zdravico tov. Helena, ki je poudarila, da se mora grško ljud. stvo otresti angleških in ameriških jerobov. Na koncu so zagr. meli vzkliki: »Anglo-ameriški imperialisti — iz Grške ven!« Po govoru grškega mladinca se je razlegel trikratni »hura«
Ob ustju Graščanice
Pri naselju ob reki Graščanici stoje barake treh brigad. Tu je madžarska brigada »Sandor Peto. fi« z imenom pesnika, ki je leta 1848. padel v boju za svobodo svojega ljudstva, romunska brigada Stefana Plavca, delavca-junaka iz okolice Rešice, ki je leta 1943, padel v borbi proti fašističnim tolpam ter brigada Srbov iz Rumu.
čin nad ljudstvom kaznuje. Plačali bodo svoj račun tudi tisti, ki so se kako izvili in izmotali, plačali ga bodo tudi tisti, ki še niso prišli na vrsto, ker uživajo zaščito tistih, proti katerim so delali do včeraj. In prišel bo čas, ko bodo še mnogi na lastni koži spoznali, da se ne more nekaznovano izvajati preganjanje demokratskega ljud-
ZNANSTVENO RAZISKOVANJE
SKADERSKEGA JEZERA
Skupina učenjakov Prirodoslovnega muzeja v Beogradu se že dalj časa zadržuje v okolišu Skaderske. ga jezera, kjer proučujejo strokovnjaki jezero zaradi zaščite njegovih naravnih bogastev s posebnim ozirom na izsuševanje. Znan. stveniki si zaradi tega prizadevajo, da bi čim bolj izpopolnili zbirko sesalcev, ki žive na področju Skaderskega jezera. Vršijo se biološka raziskovanja, posebni oddelki pa proučujejo vse ptičje vrste, ki žive v tem okolju. Glede na to, da bodo pridobili z izsušitvijo Skaderskega jezera velika področja plodne zemlje, proučuje poseben oddelek biologov tudi škodljivce, ki se pojavljajo ob izsuševalni akciji. Pri tem sodelujejo tudi agronomski veščaki.
Z izsušitvijo Skaderskega jezera bodo izginile nekatere vrste zoo. loških in botaničn'h zvrst, zato zbirajo zoologi z veliko vnemo posebno ribe, in fito-plankton, vodne žuželke in drugo, v okviru botaničnih raziskovanj pa zbirajo rastlinstvo vseh letnih časov.
Navdušeni Švedi
Od Doboja so se pripeljali z avtomobili v Nemilo Danci in Norvežani. Takoj je bil organiziran miting. Prišli so Tržačani s svojimi krasnimi pesmimi, ognjeviti Grki, Hercegovci, Angleži, naši montanisti.
Danci so bili šest dni na potu, Norvežani še več. Trudni so in mi. ting mora biti kratek, da pojdejo čimprej k počitku. Ljudje se razhajajo, tržaške popevke in pesmi postajajo bolj in bolj tihe in vsi so prepričani, da je prireditlev končana.
Tedajci nastopijo Svedi • kolom izpod Kozare planine. Svedi so močni, krepki, visoke rasti, iz nji, hovih grl vro glasovi:
»Bratstvo! Edinstvo! Živela mladina Danske! Živela mladina Jugoslavije! Živel Tito!«
Vzkliki, pesem, ples — vse to se meša v bosanski noči. Vse je prev. žeto od nepopisnega navdušenja. Gesla bratstva in edinstva se ponavljajo brez konca in kraja.
Angleži odhajajo, Tržačani prihajajo, v razsvetljenem krogu se iznova začenja kozaračko kolo . ., Po reportaži Mihajla Laliča
stva. Ljudstvo ničesar ne pozabi in odgovor pred ljudstvom ni la. hak. Dajali so odgovor — in ga bodo še dajali — fašisti, dajali so ga esesovci in gestapovci, dajali ga bodo tudi tisti, ki mislijo, da je njih naloga nadaljevati z gestapovskimi metodami.
Ob ljubljanski obsodbi stopa ljudstvu STO-ja tem bolj jasno pred oči dejstvo, da bodo v Trstu mogoče pravične sodbe šele takrat, ko bodo tu sodili res ljudski sodniki. Pravična obsodba v Ljubljani, v Trstu pa oprostitev fašistov in obsodbe partizanov — vse to je resen opomin: ljudstvo se mora z vsemi silami boriti, da si zopet pribori tisto oblast, ki si jo je izbojevalo v osvobodilni vojni, a so mu jo nedemokratski ukrepi odvzeli. Kjer ne vlada ljudstvo, ie tudi sodišče proti ljudstvu!
Mladinska proga
Velik praznik so proslavili prejšnji teden na Mladinski progi. Šestnajst dni pred predvidenim rokom je stekel prvi vlak na delu proge od Samca do Doboja. Končani del proge je dolg čez 65 km. To je bil praznik ne samo za mladinske delovne brigade .temveč tudi za vse ljudstvo, ki je radostno pozdravilo prvi vlak y svoji pokrajini.
Nova proga se pričenja z novim mostom čez Savo, ki je dobil im.e «Most ljudske mladine Jugoslavije» in ki je dolg 600 m. Progo ie predal prometu pomočnik zveznega ministra za promet tov. J°ze Borštnar.
Kaznovano zločinstvo
NE BOMO VEČ TLAČANIH
Tik nad Sočo, ki se pomika, odkar so jo zajezili, le počasi po svoji strugi, in se s svojo modro barvo Čudovito ujema z jasnino neba in s pokrajino, po kateri teče, se vleče na drugi stran; glavne oeste, ob stari poti, tik zelenih travnikov kot velika, bela lisa anhovska tovarna. Most pri Anhovem je Se vedno podrt in njegovo ogrodje, ki štrli nad strugo, spominja na partizanske čase, ko je peljala preko Soče pot s Kanalskega v Brda. Partizani so jo morali najčešče bresti na mestu, kjer je najbolj plitVa. Ko je narastla so se pogrezali varno do vratu in se borili z njenimi pretečimi valovi.
Anhovska cementarna je zrastla iz potreb, ki so jih rodile ruSevine prve svetovne vojne, se postopoma SP rila jn dobila vse večji obseg. Pred vojno je zaposlovala tisoč dvesto delavcev, a danes, ko ni premoga ;n azbesta, jih zaposluje polovico manj. »Hoteli so jih odpustiti Se sto trideset,« mi je pripovedoval delavec, ki je zaposlen v njej že mnogo let, »a mi sami smo preprečil; to s tem, da smo skrčili delo od oseminštirideset na štirideset ur na teden. Tako smo resili svoje tovariSe brezposelnosti in obvarovali njihove družine lakote, ki jim je pretila«.
»Ali delate v tovarni sam; domačini?« sem mu zastavila vprašanje. »Domačini, kako pa bi bilo drugače? Pred leti je vodstvo tovarne hotelo zamenjat; naše delavce s priseljenci. Govorilo se je, da pride tri-sto Piemontesov in zanje so priprav-l)ali že barake. Nekdo jih je pregovoril, da ni priSlo do izvedbe tega oačrta, s katerim bj imela tovarna jtak samo Škodo. V naSih ljudeh ni 'mela le pridne, temveč tudi sposob-ne delavce. Ne misli, da je ta trditev kar tako, brez osnove. Mi doma-o‘ni nismo priSli nikoli kljub sposobnosti do kakSnega boljšega mesta, ker so bila boljša mesta prihranje-oa in namenjena priseljencem. Pri-so z vseh strani Italije in po verni so bili popolni analfabeti, ki se mso znal; niti podpisati. Niso bili redki primeri, ko je ta ali oni delaje naučil pisati svojega bodočega odjo. Težki so bilj tisti časi in ti-im |.Uc*ie’ ^ 50 Ml' nad nami, niso meh nobene druge prednosti kot to, a so bili fašisti. Anhovo je bila J0' čas prava fašistična utrdba. Do-maoin; smo se počutili v njej tako, akor se počuti riba na suhem. Ob Kapitulacij^ Italije se je zrušila in vsa fašistična svojat se je pobrala sama od sebe stran, ker se je zavedala. da nima na tej zemlji kaj iska-tl.’ P3 tudi bali so se, da bi jim vr-jh milo za drago. Mi jim nismo mcesar storili in v tistem trenutku mo bili preveč srečni, da bi mi-111 nanje. Le njihova slaba vest jih 16 gnala od tu«.
Vsaka mišica je trepetala na njego-em zgubanem obrazu, ko je nadalje-al: »Plače So bile take, da se nismo videli iz dolga in ga n; bilo več ..veka, ki bi nam zaupa! eno samo 'ro. Ob slabi hrani in v nezdravih anovanjih je zbolela polovica ljudi a 'etiko. Zdravnik se je neprestano gražal in stavil predloge, da bi upra-a kaj ukrenila zaradi naših stano-anj. Njegove besede pa so naletele Prazno, ker uprava ni imela čuta naše potrebe. Na drugi strani So-e, prav ob tamkajšnjem vhodu v st°i' hišica, ki je bila izgotovljena za model delavskega sta-ovanja. Nikoli ni prišlo do tega, da * se delavci poslužili njene udobno-.' 'n opremo so že prej odpeljali iz .'fr ,Se Prej so jo seveda fotografi-ia u*11 s''*ce 80 š'e P° dru8'h 'tab" nskih tovarnah in bogve kam še.
da bi govorile nepoučenim ljudem o našem ugodju, češ tako dobro se god; delavcem v Anhovu. Resnica je imela drugo lice, ker je ostalo le pri tem edinem modelu. Prav tako je bila zaradi lepšega tudi ambulanta, od katere ni imel nihče prave koristi. Vse te razmere se vlečejo dalje že dve leti po dobljeni vojni, odkar čakamo na priključitev. Sedanj; gospodarji se dobro zavedajo, da se jim bodo s priključitvijo izmuznili iz rok mastni dobički in večkrat so skušali oškodovati tovarno s tem, da b; odpeljali • stran . najrazličnejše stroje. Prvič je bilo po dvanajstdnevni stavki. Prišli. so s kamioni in naložili nekaj -spremnega materiala. Nato se je še nekajkrat ponovilo, a mi delavci smo se temu odločno uprli in nismo pustili odpeljati ničesar. Naše delo se drži vseh teh zgradb in vsega, kar je v njih. Ce bi našega dela ne bilo, bi se tudi tovarna ne večala. To je tista stvar, za katero danes vemo, kako je z njo. Ogromne dobičke, s katerimi so gospodarji zvišali obrat, so iztisnili iz naše krvi. Mi smo stradali v naših tesnih bajtah, hodili smo oblečeni v cunje, zato da se je tovarna razširila in da so oni razkošno živeli. Poglej moje hlače, vse visi od njih, ker za dvanajst, štirinajst tisoč lir ni mogoče kupiti no-
vih. Rad bi vedel, kaj hasnejo nam delavcem polne izložbe v Gorici, če si ne moremo kupiti ničesar, kar je v njih razstavljeno. Za nas je tisto blago tam predrago in ker je predrago, je ravno tako, kot bi ga ne bilo. Mi smo kljub temu strgani, lačni in jetični«.
Utihnil je nekoliko, da se je poleg lo ogorčenje, potem je pričel znova' »Na Tolminskem, kj je pod jugoslovansko vojno upravo, je to drugače. Zaslužek je tak, da se lahko živi, vsakdo se lahko do sitega naje in ni se mu ni treba izčrpavati in gristi samega sebe. Tam delavec ve, za koga dela, ve, da dela zase, ker so odpravili vse pijavke in je delavni človek vzel v roke oblast.. Ker delavec ve da, dela zase in ker ve, da bo tim več imel, čim več bo delal, dela z veseljem in z ljubeznijo. Mi nismo mogli do sedaj nikoli delati z ljubeznijo. Za nas je bilo delo vedno težko kot je bil težak kruh, ki so nam ga merili. Po priključitvi se bo izvršil v tovarni in v nas samih velik preobrat. Uredili bomo tako, da ne b' nihče zapostavljen, da bodo dobile tudi žene v resnici toliko, kolikor jim gre in ne bo nun-va plača zapisana le na papirju, ker ! m bomo omogočili, da bodo zvišale delovno sposobnost. Iskali bomo novih
OB TOVARNIŠKEM ZIDU V ANHOVEM
BREZNO NEPOŠTENOSTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kdo po je užival takrat, ko so gorele slovenske vasi na Krasu? Kdo je užival, ko so ginili slovenski ljudje s Primorja v ječah in konfinacijah, kdo je užival, ko so na t'nmorskem ,in sredi samega Trsta goreli slovenski kulturni domovi, ko je bila slovenska beseda zatirana in kdo je končno užival, ko je mislil, da se lahko govori o «italijanskih tleh» vse do Triglava, Postojnske jame in Snežnika Užival je brez dvoma tisti, ki lahko danes piše omenjene bede.
»L’Italia pagava . . .« Mar bo Italija povrnila vsa ugrabljena življenja? Mar bo odvzela vse prestano gorje ,mar bo Italija popravila ogromno škodo ,ki jo je povzročila v naši kulturi na Primorskem m povrnila v okrilje ntaterinegg jezika vso potujčeno mladino? So stvari, gospod ali gospodje pri more rpivesti kriminalna politika, »Giornale di Trieste«, ki se ne da-
jo nikoli plačati. In tisti milijoni, ki jih je Italija plačala — ne. pro-stovoljno seveda — z obnovo slovenskih vasi, so kapljica v morju. Grozot in gorja, ki jih je slovensko ljudstvo prestalo pod Italijo, ne bo mogoče nikoli plačati. Tega se tudi vsak pošten Italijan zaveda, ne more se pa tudi v svoji zaslepljeni zagrizenosti, v svojem sovraštvu do Slovencev in do Jugoslavije zavedati človek, ki je napisal »L’Italia pagava e la Jugoslavija godeva«. Duh tega stavka je duh kakega »L’ultimo avviso« iz maja ali junija 1942, ko so skva-dristi zadnjikrat opominjali, da se ne sme več slišati slovenska bese-aa in so ob večerih črne sence prisluškovale pod okni, ali bodo zaslišale slovensko govorico. Iz tega stavka govori fašist, ki obžaluje, da so se slovenske vasi kakorkoli obnovile, in ki mu je, težko, da ne more več teh vasi uničevati in požigati. Ta stavek govori o onemoglem besu ob dejstvu, da niti preganjanja niti požigi niso mo-
POGLED NA VELIKO TOVARNO ZA CEMENT V ANHOVEM OB SOČI
pii iz slovenske zemlje narediti Italije.
Kazumemo to žalost, razumemo ta bes. Vendar pa mislimo, da taki ljudje ne le kvarijo sožitje obeh narodov v Trstu .temveč so to škodljivci Za mir sploh. Dokler bodo v Trstu taki ljudje lahko govorili in pisali, vse dotlej bo imel imperializem lahko Selo. Od sedanjih oblasti, ki so pričele zapirati vidnejše ljudi iz demokratskih vrst ,ni pričakovati, da bi nastopile proti podobnim izlivom fašističnega šovinizma. Zato pa mora biti ljudstvo samo toliko bolj čuječe, da se ta rak na telesu našega javnega življenja ne razširi. Vsak razrast fašizma namreč pomeni konec miru.
Najjačjo oviro širjenja novega fašizma vidimo mi v združitvi vseh zdravih demokratskih sil. V Trstu so na delu agenti, ki se trudijo, da preprečijo to, kar si večina tr-
delavnih načinov; da bo naša tovarna čim več prispevala k obnovi in k moči Jugoslvije in da bo nam samim tem bolje v njej. Za enkrat mislimo pomagati pri izgradnji nove Gorice in pri izgradnji nove železnice Ajdovščine — Logatec, ki je že projektirana«.
Gzrls sem se na pročelje bližnie tovarniške zgradbe, na katero so delavci napisali, da ne bodo Več tlačanih na svoji zemlji. Velike, lepo oblikovane črke so se bleščale v soncu kot znanilke novih dni.
Mara Samsa
JI TJ <C rJE]F»]t
DRAGA PEPA!
Draga moja, veš da skoraj bi ta teden pozabila ti oddati tole pismo.
No, to bi se ti jezila!
Kaj je novega po svetu, to si menda sama brala, pa vseeno tudi jaz bom še o teh stvareh pisala.
Nekaj narodov se zoralo je te dneve sred’ Pariza, pa zato ne bo po svetu prav nič popustila kriza.
Veš, v Ameriki veliko o pomoči govorijo, istočasno pa z atomi nepokornežem grozijo.
In ker pametnim so glavam vsa ta dejstva dobro znana', redko kdo kaj pričakuje od Marshallovega plana.
Prav te dneve pa imeli velik so proces v Ljubljani. Rainer in še drugi taki bodo v hladni grob dejani. Vidiš, Pepa, preje, sleje zgrabi vsakega Pravica, pa četudi se zatekel v varstvo kakšnega je stMca. Tukaj v Trstu pa še jvedno se afera komentira, kar naprej iz dneva v dan se nove lopove zapira.
No, saj rečem, že tako je: kamor ZVU se vmeša, tam gre ali vse narobe, ali pa vsaj strašno peša. Bowman se sicer izjavlja, da so krivi civilisti, jaz pa mislim, da le bodo vsekakor majorji tisti, ki so prvi v tej aferi; saj so dali čedne vsote v svoje nenasitne žepe in še tajnice dobrote vsakovrstne so imele.
Zdaj iz vil so ven zletele.
Sicer je sploh vse narobe, nič se stanje ni ublažilo, kakor veš celo pri peku se je spet vse podražilo.
Tam na Grškem pa se bere, ksitosi zelo bežijo in le komaj na nogah s tujo pomočjo držijo.
Grška vlada pa očita vsem sosedom incidente, a zato, seve, deležna je ainerikanske rente.
Sicer je pa tukaj v Trstu, tale mesec silno vroče, še celo zvečer zaspati skora da že ni mogoče.
Pa bi človek še potrpel, če bi drugo v redu bilo.
Le kedaj se naše ljudstvo bo teh tujcev iznebilo?
Kadar vse, kar se priteplo, spet čez morje se pobere, videla boš, draga moja.
Trst ostal bo brez afere!
V Jugoslaviji pa, slišim, spet bo stekla nova proga, in še marsikaka druga izvršena bo naloga.
Tam mladina se zaveda, da nov duh je zdaj zavladal, na vseh poljih pridno dela.
Tam nihče ne bo več stradal. In tako bo ta dežela, ki si sama srečo kuje, kmalu blagostanje imela in to brez pomoči tuje.
Nam pa danes tukaj v Trstu piha veter vse drugačen: vse izložbe so prepolne, delavec je pa le lačen.
Draga Pepa, to ti rečem, če ne pride kaj drugače, revež bo primoran dati s sebe svoje zadnje hlače.
Tvoja Juca.
žaškega ljudstva želi: enoten nastop političnih strank. Nekateri so že začeli računati s pogajanji, ki bi se vodila z »neko drugo slovensko skupino«. Imeli smo priliko — pa ne mi, mi smo to že davno vedeli — temveč drugi so imeli priliko zvedeti, kake vrste cvetke tvorijo to »drugo skupino«.
Mi ne bomo nič manj kot doslej
Velikanska nemška tovarna' Leu-na v sovjetski coni je začela ponovno proizvajati sintetični bencin, in sicer, po 10.000 ton me* sečno.
*#*
Avtobus s 40 danskimi študenti je na poti k neki tekmi zadel v mino in zletel v zrak. Dvanajst študentov je zadobilo lažje rane, neki ženski pa je zlomilo nogo.
**»
Pred tednom se je pripetil južno od Bombaya naj hujši brodolom, kar jih pomnijo v Indiji. Nek parnik, Ki ga je zajela huda nevihta, se je potopil s skoraj vso posadko. Od 700 oseb se jih je rešilo nekaj več kot deset
Neka ladja z 82 milanskimi otroki od desetega do dvanajstega leta, ki so bili na počitniški koloniji blizu Genove, je zadela na nek železen drog, ki jo je močno poškodoval. Dasi se je nesreča pripetila le 150 m od obale in so kopalci takoj alarmirali reševalce, je utonilo 47 otrok- Druge so pa večinoma odpeljali v bolnico.
»**
Pristali so na udeležbo na filmskem festivalu v Cannesu filmski proizvodniki iz ZDA, Argentine, Mehike, Švedske, Avstrije, Ogrske, Poljske in Luksemburga. Nista še odgovorili SZ in Velika Britanija. Gotova pa je še udeležba Italije, Brazilije, Kanadč, Egipta, in Indije.
***
V	načrtu je ustanovitev zrakoplovne iproge iz Sofije v Varšavo.
**•
Zasedbene oblasli v Nemčiji iščejo uran v gozdnih pokrajinah Nemčije, zlasti v Saškem rudogo-rju, v mainški kotlini, v Bad Ste-lemu v Lužici in končno pri Ba-den Badenu.
***
Po statistiki od 1. julija 1947 je imela Češkoslovaška republika 12,087,000 prebivalcev. Letni prirastek se more na podlagi prirastka v zadnjih petih letih računati na 194.000 ali 1,6%. Gostota prebivalstva znaša 95 prebivalcev na 1 km2, medtem ko je znašala 1. 1938	144 prebivalcev. Največ
prebivalcev ima Češka: 45% vsega prebivalstva z gostoto 116 na km2, Slezi j a in Moravska jih imata 25 %> gostota 114; na Slovaškem pa prebiva 28% prebivalstva, ki je razmeroma redko naseljeno: 71 na lun2.
***
V	Veliko Britanijo je že prispel tovor šest tisoč ton poljskega premoga.
♦**
Ustanovljena je bila nova mednarodna letalska proga Moskva-Kabul, ki gre preko Taškenta. Dolžina proge znaša 3900 km, od teh :)50 po afganistanksem ozemlju.
•**
Letalo «York» je strmoglavilo na tla v sirijski puščavi blizu Basre. Pet oseb se je ubilo, dvanajst pa je ranjenih.
**»
V	Pragi bo mednarodna konferenca za zrakoplovni prevoz. Udeležilo se je bodo delegati jz 50 držav, ki bodo razpravljali o zra-koplovnem prevozu in njegovem zavarovanju.
stremeli, da se vsi pošteni, demokratsko čuteči ljudje strnejo v enoten blok, toda pri tem ne bomo iskali demokratstva tam, kjer računajo na sodelovanje takih lju di kot so iz Jugoslavije pobegle »žrtve komunizma«. In list, ki za te izvržke nima nobene besede obsodbe, m more nikoli gouoriti iskreno o demokraciji, še manj pa bi mogel zastopati kako demokratsko gibanje. List, ki je namenoma tako nesramen, da piše o »Slavih« v zvezi z umazanimi aferami, ne da bi pri tem navedel jasno opredelitev, za kakšne »Slave« gre, da gre namreč za pobegle pritepence, ki v Trstu nimajo kaj iskati, tak list ni ne pošten zagovornik mirnega sožitja na tem ozemlju in ne odkrit protivnik fašističnega Šovinizma.
Pravi demokrati bodo šli svojo premo pot s prezirom do agentov tujega imperializma, lei se poslu zujejo takih listov irt takih besed, kot smo o njih. govoriH.
■	R. R.
= NOVA LADJA =
IZ PIRANSKIH LADJEDELNIC
Ob številni udeležbi občinstva in vojske ter zastopnikov oblasti, raznih domačih ustanov in prisotnosti otrok, ki so v Portorožu na letovišču po zaslugi tržaškega Rdečega križa, je bila svečana splovitev 720 tonske ladje, ki jo je »Slobodna jadranska plovba iz Reke« naročila v Piranu. S posebnim zadoščenjem so prisostvovali svečanosti vsi člani delovnega kolektiva ladjedelnice Sv. Justa in med njimi jugoslovanski delegat tov. Drviš Karmelo.
Ob vhodu v ladjedelnice so se vile jugoslovanska, italijanska in delavska zastava, ladja sama pa je bila okrašena s številnimi signalnimi zastavicami, kot je pač to navada.
Enaka ladja, vsa iz lesa, razen potrebnih vezi, ki so iz kovine, je bila dokončana za isto družbo v februarju. Bila je to ladja Vladimir Gortan. Sedanja nima še imena, vendar je verjetno, da se bo imenovala Karmelo, v znak hvaležnosti jugoslovanskemu delegatu, ki je mnogo doprinesel k njeni izgraditvi. Začasno pa nosi ime »Alcione«, kot ji ga je namenila rimska družba, ki jo je naročila že leta 1942., ki pa jo je od nje odkupila »Slobodna jugoslovanska plovba«. Ladja je zelo elegantne konstrukcije ter čvrsto in skrbno izdelana, tako da bo ena rraj-lepših ladij le vrste, kar jih )e sploh bilo izdelanih v Sredozemlju. Njena nosilnost je kot srno že omenili 720 ton, dolga je 59 m, široka 8 in pol in visoka 5.20 m. Motor, ki bo montiran na Reki, bo močan 400 KS, njena posadka pa bo štela 15 mož. Razvijala bo bi-zino 8—9 milj na uro.
Za čimprejšnjo zgraditev ladje so dali delavci vse iz sebe in gre jim posebna pohvala, saj so kljub pažnji za kvaliteto dela presegli delovno normo za 200%.
Izkoristili smo priložnost za kratek razgovor z lastnikom ladjedelnice gospodom Pertoton. Izjavil nam je, da so v zaključni fazi pogajanja z jugoslovanskimi delegati za zgraditev večjega števila nevih ladij. Tako je že zagotovljeno delo številnim delavcem, ko se bodo ti vrnili z dopustov. Ladi Helnica, katero je gospod Pertot kupil 1. 1941. od prejšnjega lastnika Oapretta, jc dobro urejena po naimuderr.ejših kriterijih lesne gradnje. Ima veliko delavnico za obdelavo .esa. z mogočno žago za rezanje debel in drugimi potrebnimi stroji za obdelavo. Dalje ima dvorano za projekte, ki je dolga 36 in š roka 14 metrov. Ta dvorana ni prav ntu manjša od podobnih /a gradnjo parnikov do 2000 ton nosilnosti. Na mestu, kjer je danes, je bilo nekoč skladišče za sol. Za upravnimi in raznimi drugimi pomožnimi zgradbami, ki se vlečeio ob obali, so manjša splovišča in delavnice za kovače, mehanike, električarje itd. Tukaj je tudi delavnica za športne čolne in jadrnice. Skupno razpolaga s 6 splovišči za manjše in večje ladje. Dve splovišči sta sposobni za ladje do 2000 ton.
Ladjedelnica je torej popolnoma sposobna dograditi ladjo, tako da
lahko z lastnimi sredstvi odplujejo čim so spuščene v morje. Današnja ladja je deseta večja ladja, ki so jo spustili v morje od 1941. leta.
O izgledih za bodočnost pravi g. Pertot: Glavna uprava iz Reke se zanima za večje število novih lesenih obalnih ladij. Predvsem se zanima za 6 motornih ribiški ladij in 6 ladij s hladilnimi napravami s tonažo po 250 ton. Za te vrste ladij se zanima tudi neka
tržaška tvrdka.
Delo te ladjedelnice je torej odvisno predvsem od zaledja. Ves potreben les mora nabavljati v Bosni in Slavoniji. Jugoslavija, ki je v vojni izgubila veliko število svojih plovnih objektov in ki s petletnim načrtom postavlja tuat »temelje razvoju svojega pomorskega gospodarstva, je obenem tudi skoro izključni klient.
Zahric Albin
KOLEKTIV
LADJEDELNICE SV. JUSTA POD BOKOM DO-CH-..IENA LADJE
Koliko kg. tehta 1 liter kmetijskih pridelkov in umetnih gnojil
Naši kmetje se večkrat znajdejo v					ti količino pridelkov.				V tem primeru
težkem položaju, ker nimajo pri				ro-	si lahko pomagamo le, če imamo kako				
kah tehtnice, ko ie notrebno določiti					posodo, za katero vemo, koliko litrov				
količino semena za	setev.		količino		vsebuje. Litre pa lahko s pomočjo priložene tabele pretvorimo v kilo-				
umetnih gnojil ali ko ie		treba oceni-			grame.				
1 liter pšenice .							tehta	2.2	<<£
1 liter ržj .	•				•.	•	tehta	0.7	— 0.8 kg
1 liter ječmena .			•		•	•	tehta	0.66	— 0.78 kg
						A	tehta	0.58	— 0.64 kg
1 liter fižola . a	H	A		• •	«	•	tehta	0.40	— 0.50 kg
I liter graha-	•		•	• •	•	•	tehta	0.84	— 0.88 kg
1 liter koruze .		c		• •	•	•	tehta	0.78	— 0.82 kg
1 liter krompirja		•	#	, #	•	•	tehta	0.70	— 0.80 kg
1 liter krmske pese		.	•	• •	.	•	tehta	0-625	- 0.675 kg
1 liter repe .			•			•	tehta	0.625	- 0-675 kg
1 liter hlevskega	gnoja		•	• •	•	•	tehta	0.55	— 0.66 kg
1 liter apnenega	dušika		.	p	•	•	•	tehta	0.72	— 0.84 • kg
1 liter Thomasove	žlindre			• •	•	•	tehta	0.90	— 1-00 kg
1 liter Kajnita .		•	.	• •		•	tehta	1	kg
ČEŠKOSLOVAŠKE BOROVNICE
V	ANGLIJO Z LETALI
V	minulih dneh je z gruzinskega letališča pri Pra^i odletelo troje tovornih letal, naloženih z 9 tonami boje Se pred tem letelo v Češke Borovnic v Anglijo. Prvo izmed letal djejovice po borovnice, nabrane na južnem Češkem, ostali letali sfa bili natovorjeni v Pragi. Vsa letala so se isti večer vrnila v Prago in z njimi je začela obratovati redna letalska zveza, ki bo vozila v fovornih letalih borovnice, jagode in različno drugo sadje v Anglijo, vse dokler bo trajala sezona tega sadja.

Slovenija je slovela že pred zadnjo vojno zaradi svojih svetovno znanih letovišč. Tujci pravijo, da je Slovenija, posebno Gorenjska, jugoslovanska Švica. Res krasen je ta del naše domovine, krasijo jo mogočne planine, temni gozdovi, jezera, še pod zemljo razodeva svojo tajno čarobno lepoto.
Toda pod bivšo Jugoslavijo so uživali te krasote le tujci in domači mogotci, ki so si v najlepšln krajih gradili vile in hotele. Ljudstvo je imelo od vsega tega le drobtinice, ki so padale od razkošnih miz bogatinov, delavec si pa sploh ni mogel misliti na letovišče ali oddih.
Sedaj stavi delovno ljudstvo Jugoslavije vse svoje sile za izvedbo petletnega načrta, za uresničenje načrta, ki bo spremenil lice Jugoslavije. Povsod obnavljajo in gradijo. Toda ljudska oblast skrbi za vsestranske koristi svojega ljudstva. Ni dovolj, da imamo samo tovarne in stroje ter zvišano produkcijo, hočemo, da bodo ljudje zdravi, veseli, zadovoljni življenja. Saj je ravno to namen petletke, da dviga gospodarski, socialni in kulturni raven vsega prebivalstva nove republike.
Zato posuečajo v Jugoslaviji veliko pozornost tudi turizmu. Posebno v Slovenijo bodo prihajali, kot prej, inozemci iz vseh držav in delavci ter nameščenci iz vse Jugoslavije. Slovenija bo postala največji turistični center za vso Jugoslavijo. Sedaj so vsa letovišča zasedena, povsod najdeš člane sindikatov, delavce in uradnike, kr uživajo svoj dopust v najlepšln krajih naše domovine, tam, kjer so
nekdaj imeli dostop le privilegirani mogotci. Kot člani sindikatov imajo poseben popust, v hotelih se jim stroški znižgjo za eno četrti-no,vožnja pa je polovična. (Pen-
720 TONSKA
,ALCION'i:‘ JE PFEtlr.KLI TEDEN STOPILA V SLUŽBO JUG03L0V/iNSKI3 MORNARICE
V TEM HOTELU NA BLEDU DANES UŽIVAJO SVOJ ODDIH JUGOSLOVANSKI DELAVCI
sion (stanovanje in hrana) za ves dan v hotelu na Bledu stane toliko, kot eno kosilce v Trstu.) V več krajih so razni bogatini pod bivšo Jugoslavijo hoteli imeti neomejen monopol tudi nad naravnimi krasotami, tako so zidali razne objekte, kier jim je najbolj prijalo. Sedaj je tudi temu konec. Na Bledu so podrli že nekaj vil in kavarn, ki so tik ob obali zastirale pogled in dostop do jezera.
Ob obali so začeli graditi lepo asfaltirano cesto in sprehajalno pot, Bled bo dobil lepšo podobo in Sv bo še razširil. Kmalu bodo začet» graditi hotel za udarnike, ki bodo uživali za nagrado brezplačno letovanje, čez nekaj tednov pa bodo končana dela za masovno prenočišče, kjer bo lahko prenočevalo skoraj 400 izletnikov, ki pridejo v soboto na svoj nedeljski izlet na Bled.
Zgradili bodo tudi poslopja za počitniške kolonije najmlajših in srednješolsko mladino, ki je sedaj nastanjena po raznih vilah in hotelih. Sindikati imajo na raznih krajih Gorenjske že domove zn svoje člane, ponekod jih pa še urejajo.
Tako skrbi Jugoslavija, da rastejo v novi državi zdravi in vesetl ljudje, da imajo po delu zasluženi dopust, ki ga preživijo v najlepših krajih. Poleg fizkulture, planinstva
in kulturnega razvedrila postaja tudi turizem last najširših plasti delovnega ljudstva, ki se veseli življenja in dela za napredek svoje domovine.	Albin Bubnič
l7.<:iui(;i:iijR albanskega Inka 7, dinarjem
S pogodbo b vskladitvi gospodarskih planov, o carinski uniji in izenačenju valute, ki je bila lani v decembru sklenjena med FLR Jugoslavijo In LR Albanijo, sta se obe državi zaradi čim tesnejšega gospodarskega sodelovanja zavezali, da bosta na skupni osnovi vskladili svoje gospodarske plane. Jugoslavija se je zavezala, da bo Albaniji poslala blago in material za gospodarsko obnovo m zn uresničenje gospodarskega plana. V zvezi z odpravo carin med obema državama in zaradi lažje blagovne izmenjave se je Albanija zavezala uvesti sistem cen, ki veljajo na ozemlju Jugoslavije in izenačiti vrednost svoje denarne enote — albanskega ieka — z jugoslovanskim dinarjem. Jugoslavija pa se je zavezala, da bo zagotovila blagovno izmenjavo v takem obsegu, ki je nujno potreben, da se vzdrži albanski lek na pariteti z Jugoslovanskem dinarjem.
V smislu gornje pogodbe je albanska vlada objavila uredbo o zamenjavi denarja. Nova denarna enota bo v pariteti z jugoslovanskim dinarjem. Določeni so naslednji tečaji: 100 din _ 100 albanskih lekov, 100 bolgarskih levov == 10 lekov; 100 KC je 100 lekov in 1 papirnati ameriški dolar —— 50 lekov. Istočasno je' albanska vlada predpisala nove tečaje za zlatnike. Na podlagi paritete nove denarne enote velja 1 napoleondor 326 lekov, 10 ameriških zlatih dolarjev 046 lekov in 1 zlati funtšterling 410 lekov.
Nauk zadnjih stirili lat
(Nadaljevanje s X. strani)
V	dveh po zadnji vojni nastalih političnih frontah, t. j. fronta demokracije in fronta imperialistične reakcije, so se tj »vprež-nj predstavniki« Italije pustili razumljivo vpreči v voz imperializma, saj so prav v zadnjem letu mirovnih pogajanj pokazali, da niso kljub vsemu zlu, k; ga je Italiji in njenemu ljudstvu nakopal fašistični imperializem, pozabili na svoje imperialistično bistvo.
Preko teh agentov je prišla povojna Italija v sfere Trumanove doktrine, katere prva poteza je bila izločitev resničnih demokratičnih sil Italije, oziroma njihovih predstavnikov iz vlade, to se pravi iz uprave italijanske države ; druga pa odkrito podpiranje raznih monarhisti1 no-kvalunkvistično-fašističnih skupin na škodo italijanskega demokratičnega gibanja.
V	.takem položaju se mora torej danes boriti italijanska demokracija proti povratku starega, proti povratku fašizma na oblast. Vsem demokratičnim silam na svetu je stvar italijanske demokracije močno pri srcu, kajti zavedajo se njenega pomena za Italijo samo in ves svet. Sosedam Ifalije, že ponovnim žrtvam njenega fašizma še toliko bolj in na prvem mestu Jugoslaviji in onemu njenemu slovenskemu delu prebivalstva, ki bo po zadnjih mirovnih sklepih pri* Slo spet pod Italijo.
Dobil; smo že neka zagotovila o spoštovanju manjšinskih svoboščin Slovencev pod Ifalijo. Toda dokler po drugi strani celo od uradne italijanske strani ne slišimo nikakih obsodb fašističnih zločinov nad slovenskim in hrvafskim ljudstvom, dokler od same italijanske uradne strani slišimo papagajsko ponavljanje, jokanje in stokanje za izgubljenimi »italianissimi« vzhodnimi ozemlji, dokler pri sedanj; italijanski vlad; tako izrazito izstopajo njene imperialistične tendence, vse do takrat se ne moremo zanesti na neke obljube, katerih vrednost je že po tradiciji italijanskih obljub enaka ničli. Demokratična Jugoslavija in slovensko prebivalstvo, k; bo ostalo pod Italijo, lahko sicer zaupa v uspešno borbo italijanskih demokratičnih sil in v njegovem lastnem interesu je, da se tudi nanje nasloni, toda budno mora biti na straži svojih interesov, ki so končno interes,- demokracije in miru.
etile
NOVA ASFALTIRANA CESTA BO KMALU TEKLA OKROG BLEJSKEGA JEZERA
Ustvarimo si domačo
Kaj predstavljajo knjige za vsakega človeka, je bilo že dosti pisanega. Dobre knjige so predvsem neizčrpen vir, iz katerega zajemamo znanje o vseh mogočih stvareh in problemih, predstavljajo pa obenem sredstvo, ki plemeniti na&o notranjost. Sprostitve potrebnemu človeku nudijo najlepše ih najcenejše razvedrilo, trudnemu Pa prijeten odmor. Skratka: vsakemu človeku, ki jih z ljubeznijo vzame v roke, nudijo knjige najlepšo uteho in največji užitek, časi, v katerih je Veljalo prepričanje, da so knjige sa-h)o za študirane ljudi ali zgolj za meščane, ne pa tudi za delavce in kmete, so minuli. Minula vojna je Pometla še z zadnjimi ostanki te miselnosti in tak.) so knjige, ki danes izhajajo, namenjene prav vsem slo-jem prebivalstva. Vsak naš inteli-gent, zlasti pa nas delavec in kmet morata postati prijatelja dobre knji-Se. Potrebno je. da prav vsak naš človek, stremeč k napredku in izobrazbi spozna vrednost knjig, se z hjimi seznani in jih vzljubi, človek, ki ne bere. danes ne more biti več človek novega časa, kajti manjka mu znanja in duševnega obzorja. Na dru-8i strani pa nam knjige zlasti danes Pomagajo odkrivati resnico, kažejo nam pot k napredku in nam razlagajo zamotane probleme današnjega Časa.
Vsak, kdor bi rad čital kako knji-g0* si jo dandanes lahko izposodi v lavni ali sindikalni knjižnici ali pri Prijatelju. Toda popolnoma nekaj ^rngega je, če imaš svojo lastno nligo, ki si jo sam kupil z lastnimi Prihranki, ki jo kot svojo last še z Večjo ljubeznijo vzameš v roke, lepo nanjo paziš in jo potem, ko si jo Prebral, deneš k drugim knjigam. Kotovo ste že večkrat opazili, da je Prijetno videti vrsto lepih knjig na P°lici ali v knjižni omari pri kakem Prijatelju, videli ste, če ste se za nlige zanimali, kako vam je lastnik niig z ljubeznijo v očeh in z vese-l1em razkazal svoje knjige in vam aaial razne pripombe k svoji knjiž-j^ici. če imate le malo smisla za knjige, vas je tedaj gotovo zamikalo.
bi tudi sami imeli podobno zbir-co knjig, katere bi po svoji volji razporejali po policah, jih prebirali. ka<W bi vas bila volja in jih s po-nosom pokazali prijateljem. Poskusite to! Vsak mesec namenite 'maj-£en znesek svojih prihrankov za r''fge tn si od časa do časa kupite ako knjigo, ki vas zanima, bodisi ^poslovno politično ali poljudnoznanstveno Počasi s! boste skoro neopazno nabrali večje število knjig, j bodo samo vaše in jih boste priv-irali. kadar boste sami hoteli. In ko boste imeli več lepih knjig na fv°ii Polici, vas bo v notranjosti ne-kai zagrabilo in občutili boste Iju-ezen do njih. Ni treba, da trošite veliko za knjige: dandanes je težnja naših knjižnih založb, da se čim Sir-i krogi seznanijo z dobro knjigo tn s* Jn lahko za majhen denar tudi nabavijo; zato si boste lahko s sorazmerno màjYmìmi izdatki počasi 2brali kar lepo število knjig. Z zbiranjem boste dobili veselje in zam-jnanje za knjige in postali boste IJu-bltelji svoje domače knjižnice.
Najvažnejše pa je vprašanje, kako sl ustvarimo knjižnico in katere knji-naj uvrstimo vanjo. Vafcno je zla-f11 ^ da naj bodo knjige v naši njižnici predvsem slovenske. Slovenci smo in zato Je naša dolžnost, ^ v naši domači knjižnici previa-duje domače pisana beseda. Imamu sicer nekatere knjigoljube, kl imalo i10 svojih policah lepe zbirke v tu-jih iezfkih pisanih knjig; toda na splošno mora po naših knjižnicah 'edno prevladovati slovenska knjiga-Za‘o naj izginejo iz naših stanovanj °ne stare, v trdih Jezikih pisane knji-ge m žurnali, ki so Jih spravljali m°rda že naši starši in ki vsebujejo °sladne romane iz „boljših krogov"; Pfav tako ne spadajo v našo knjižno ničvredni romani tujih pisunov.
atere domače knjige nabavljamo in z ir.iroo, pa zavisi od nas samih, t. J. 0(1 oašega veselja in zanimanja. Kdor .e danima za domačo klasično knji-ovnost in kdor ima rad romantične Povesti In romane, sl bo zbral dela naših glavnih klasikov. Sploh bi »no Pravilno, da bi vsak nag dom imel knjige naših klasičnih pisateljev, určtča, Tavčarja, Levstika, Kersnika. Cankarja in drugih. Kompletnu
knjižnico
zbirke slovenskih klasikov bo postopoma izdala Državna založba v Ljubljani in knjige že izhajajo. Tako je sedaj dana možnost, da si jih počasi nabavljamo tn si zberemo lepo zbirko knjig domačih pisateljev. V vsako slovensko hišo spadajo tudi pesniške zbirke vsaj naših glavnih pesnikov, Prešerna, Župančiča, Murna, Ketteja in drugih.
Politično družbeni in gospodarski problemi so danes zlasti za naš narod posebno aktualni in zato tembolj zanimivi. Cankarjeva založba je izdala že lepo število knjig marksistično leninistične literature, ki nam razlagajo in pomagajo reševati probleme današnjega časa. Ker so ti problemi za vsakega od nas važni, je prav, da te knjige študiramo m če
Filmi z
Na pobudo dsl. ministrstva za socialno skrbstvo in ministrstva za iniormacije je bila nedavno v Pragi prirejena tki predstavnike tiska filmska revija z naslovom »Bratstvo v delu«, na kateri so predvajali filme z Mladinske proge v Jugoslaviji o delu jugoslovanske mladinske brigade v Češkoslovaški ter o mehanizaciji poljedelstva. Praški listi z veliko pohvalo omenia-o filme z mladinske proge. »Nar. Osvobozeni« je objavil članek z naslovom »Himna delu mladine Jugoslavije«, kjer pravi med dru. g im:
Jugoslovanski film o m'ad inski progi je eden najboljših dokumentarnih filmov slovanskega izvora, kakšnega še nismo videli. To m prava himna dela mladine Jugoslavije. Naši čitatelji so informirani o mladinski progi iz dnevnega časopisja, toda na podlagi samih številk si ni mogoče napraviti slike o gradnji proge in o delih, katerim ni premca v zgodovini tiehnike. Film ne napravlja niti najmanjšega vtisa propagandističnega filma, on propagira delo z delom, ne z besedami.
Organ čsl. sindikatov »Prače« piše na 1. strani: »Videli smo film o Titovi mladini, ki je ustvarila eno največjih gradbenih del. Šestdeset tisoč mladih Jugoslovanov je v minulem letu v šestih mesecih zgradilo železniško progo, ki spaja zaostale kraje Bosne s civiliziranim svetbm. Film, ki prikazuje delp mladine od začetka trasiranja proge do prvega laka, jasno dokazuje veličino ustvarie. nega dela«.
Nekaj o
Klavir je danes najbolj razširjen in splošno poznan ter Igran inštrument. Najdemo ga po številnih privatnih hišah, po klubskih lokalih, kavarnah in v rabi Je v vsakem plesnem pa tudi velikem simfoničnem orkestru. Pri nas klavir pczna skon. vsak, malokdo pa pozna njegov u-stroj in zgodovinski razvoj, že p», zunanji obliki poznamo in razlikujemo več vrst klavirjev: najobičajnejši je navaden salonski klavir, kratek, pokoneu stoječ, imenujemo pianino, dočim Je koncertni klavir mnogo daljši od navadnega. Najbolj pa se klavirji razlikujejo med seboj po svojem notranjem ustroju.
Zunanja omara klavirja je-povso« lesena, običajno črno ali rjavo polt-tirana. Za barvo zvoka je omara sicer nebistvena, vendar ji izdelovalci klavirjev vseeno posvečajo velik«, pažnjo, kajti biti mora trajna, varovati mora notranji mehanizem tn kljubovati raznim toplotnim spremembam. Izdelan je iz več, med seboj zlepljenih plasti lesa, ki mora biti po več desetletij star In popot-
Imamo veselje do knjig, jih tudi uvrstimo v našo knjižnico. Med te krji-ge lahko uvrstimo tudi one, ki obravnavajo naše narodnostno politične probleme, tako zlasti knjige o Slovenski Primorski, Koroški, Trstu, ki so izredno aktualne in zanimive. Slovenskih modernih leposlovnih knjig je obilo: deloma so dela modernih domačih pisateljev, deloma dobri privodi iz tujih jezikov. Kdor rad bere napete in zanimive romane iz modernega življenja, si bo sestavil knjižnico iz teh knjig. Del sodobnih slovenskih pisateljev Miška Kranjca, Prežihovega Voranca, Ingoliča, Bevka je dovolj, prevodov iz tujih književnosti pa imamo obilo še izpred vojne, precej pa tudi že iz najnovejšega časa. Kdor ima torej rad te knjige, jih bo našel -dovolj lepih in vrednih, da si jih shrani v svojo zbirko. Obilo je zlasti izpred vojne, romanov tujih klasičnih pisateljev
»Rude Pravo« je na naslovni strani objavilo članek z naslovom »Videli boste junake na lastne oči«, kjer piše, da film o mladinski progi Brčko-Banoviči ni zgolj navaden dokument, temveč dramatična borba s prirodnimi ovirami, stroji in izkustvi, ki jih je pre. magala elementarna sila mladine, ki je ponos in nada FLR Jugoslavije. »Tu vidite«, piše list, »kako se s pomočjo cele države m vseh prijateljskih, zlasti slovanskih dr-
V najkrajšem času bodo v Beogradu odprli razstavo del čet vince znanih sovjetskih likovnih umetnikov: Aleksandra in Sergeja Gera-simova, Aleksandra Dejncka in Arkadija Plastova. Razstavili bodo skupno 33 slik in 57 risb Razstava teh del je bila na Dunaju, v Pragi in Bratislavi, Dejstvo, da bo zdaj prenesena v Beograd pa pomeni, da se bodo kulturne vezi med narodi Sovjetske sveze in Jugoslavije še bolj okrepile.
Aleksander Gerasimov je riarod-ni umetnik Sovjetske zveze, kar pomeni, največje priznanje in odlikovanje. Štejejo ga za najbolj priljubljenega sovjetskega slikarja Znana so njegova dela : Lenin na govorniškem odru, Stalin in Vo-rošilov v Kremlju, Himna oktobru kakor tudi portretna skupina naj-
klavirju
noma presušen. Znotraj lesene omare leži v vodoravni legi okvir, na katerega so napete strune. Ta okvir Je iz litega železa in posebno močan, da more z'držati veliko napetost vseh strun, število strun je namreu precej veliko in to večje kot znaša število tipk. Za posamezne tone zadošča namreč že ena sama struna, za nekatere tone pa sta potrebni dvv ali po tri strune skupaj, da na njih udarja kladivce, ko pritisnemo na tipico. Najvažnejši pri klavirju pa je notranji mehanizem, od katerega preciznosti zavisi lahkota in zanesljivost igranja. Mehanika obsega na zunaj bele tn črne tipke, ki so po vzvodih zvezane s kladivci, ki ob pritisku na tipko udarjajo na strune in dajejo s tem zvok. Po načinu kako kladivc-, udarjajo na strune, razlikujemo klavirje s staro ali tk. im. dunajsko mehaniko in klavirje z angleško mehaniko. Razlika Je v glavnem v tem. da pri dunajski mehaniki vrže tipka kladivce naravnost na struno, prt angleški pa to posreduje cel sistem
(Tolstoj, Sinclair, NexO, Cervantes), v katerih bo vsakdo našel lepo branje. vseh teh knjig pa je toliko, da bi bilo treba že zelo veliko denarja, če bi jih vse hoteli imeti v domači knjižnici; vanjo bomo zato od teh knjig uvrstili samo one, ki nam posebno ugajajo in ki Jih bi želeli večkrat prebirati. Kogar zanimajo poljudno znanstvene knjige Iz prirodo-slovja, tehnike, astronomije, Jih bu tudi našel dovolj. Nekdo bo zopet zbiral knjige o fizkulturi, filateliji, lovu, šahu itd.
Torej glavni kriterij pri zbiranju knjig in ustvarjanju domače knjiž niče je zanimanje vsakega posameznika. Kot Je rečeno, b ibilo zaželt-no, da ima vsakdo vsaj nekatere knjige slovenskih klasičnih pisateljev v svoji knjižnici. Glede t,s<alih knjig pa: zbiraj tiste, ki te zanimajo, toda le po nekem sistemu. Da bi skušal zbrati vsevprek, tega se nikai ne loti, ker boš potrošil preveč in boš težko uspel. Odloči se za določeno panogo, bodi skromen in kmalu boš imel lepo domačo knjižnico sebi v veselje in ponos.
R S.
žav, premagujejo vse ovire«.
»Svobodne Noviny« meni, da služi film o mladinski progi lahko za zgled, kako je treba ustvarjati kratke filme. V filmu ni nič izu-letničenega, njegova pozitivna vrednost je v naravnosti. 63.000 graditeljev je v 190 dneh zgradilo nad 100 km proge in prevrtalo dva predora na težkem terenu. Pri tem so mladincem pomagali delovne brigade demokratičnih, predvsem slovanskih držav.
starejših umetnikov. Na beograj ski razstavi bo obiskovalcem na ogled njegov portret maršala Stalina, portret maršala Tolbuhina, več portretov moskovskih gledaliških igralcev, nekoliko pokrajinskih slik, nekaj tihožitji ter več motivov iz Florence in Pariza.
Tudi Sergej Gerasimov je narodni umetnik in uživa velik slovet, dasi ne doseže Aleksandra Gera-simova. Lani je obhajal 40 let n'co svojega umetniškega dela- Njego va dela so v najboljšem pomenu besede sodobna Slika kolhozne vasi, bogato in raznoliko prirodo Sovjetske zveze ter spomenike sta rih ruskih časov, Aleksander Dej-nek je predvsem odličen krajinar Njegove slike so slavospevi fizkul-turc, zdravja in moči. Veliko pozornost bo nedvomno zbudila slika
vzvodov. Ta mehanizem omogoča, da kladivce po udarcu ne pade takoj v svojo prvotno lego, temveč ostane < nadaljnji pripravljenosti v bližini strune, katero zapusti šele, ko se prst popolnoma odmakne od tipke. S tem Je omogočeno hitro in precizno igranje, ker se posamezni toni hitro ponavljajo, ne da bi prst popolnoma dvignili od tipke S tem je omogočeno hitro in precizno igranje, ker se posamezni toni hitro ponavljajo, ne da bi prst popolnoma dvignili od tipke K mehaniki klavirja spada tudi pedal, to je priprava, ležeča pod tipkami, ki jo uravnavamo z nogo in ki ob nje pritisku dvigne uduše-valce nad strunami in s tem poljubno podaljša zvenenje strune. Vsaka struna ima namreč poseben s klobučevino obložen uduševalec, ki ublažuje zvok in povzroča, da ta samo enkrat zazveni in nato utihne. Pri klavirju je važno še resonančno dno, t. j. plošča pod strunami, napravljena iz smrekovega lesa tako, da da čim več in čim lepše sozvočje.
Zgodovina klavirja sega v najstarejšo dobo človeške zgodovine, čeprav je klavir v taki obliki, kot ga poznamo danes, nastal šele v T*. stol letju. Start Grki so poznali tako imenovani monokord. ki je bil inštrument, obstoječ iz zaboja, preko katerega so bile napete strune, da
«Sobaetopolci», epizoda iz velike domovinske vojne, zgodovinska slika «Krila Holopo», podoba «Predmestje Moskve 1.1941.» ter akvareli na športne motive.
ArkadiJ Plastov je laureat Stalinove nagrade ter v svojih delih nadaljnje tradicijo ruske narodne umetnosti. Navdih za svoja dela črpa napojredno iz ljudstva, s katerim je v večnem stiku. Plastov je prejel Stalinovo nagrado za sliki «Košnja» in «Setev», ki sta nastali v dobi domovinske vojne. Razstavljene bodo še njegove slike «Nemški letalec», «Traktoristi», «Partizani», «Prvi sneg» ter nekoliko akvarelov.
K otvoritvi beograjske razstave pride osebno narodni umetnik ZSSR Aleksander Gerasimov.
Slovenska šola tarča fašistov
(Nadaljevanje s 3. strani)
Mnogo je še takega in podobnega, kar Je zapisal gospod Todeschini In kar se danes v drugih besedah ponavlja in še se bomo lahko povrnili k njegovemu spisu in prepisovalcem. Toda že to, kar smo danes navedli, dovolj jasno kaže, kam vse to mer». Sedanji manever in njegovi napadi na slovenstvo v Trstu so dovolj Jasni. Imperialističnim silam v Trstu pač ne gre v račun, da Je tržaško ozemlje enkrat za vselej odtrgano od Italije in tako vsaj politično prenehalo biti odskočna deska za imperialistične nakane proti slovenskemu zaledju in balkanskim deželam. Obenem pa jim tudi ne gre v račun dejstvo, da se je tržaško slovenstvo politično in kulturno osamosvojilo in stopilo na pot lastne narodne in ljudske politike. Včerajšn.im fašistom, današnjim demokratom tn vednim imperialistom je zatorej treba napeti pač vse sile in se poslužiti vseh na kan in zvijač, sleparij in goljufij zato, da se prikaže Trst čimbolj italijanski in tako čimbolj opravičijo neutemeljene zahteve po reviziji tn priključitvi k Italiji. In v tem Je delo in leglo vseh napadov proti slovenski prosveti in kulturi. Povzroča pa ga bes imperialističnih in novo fašističnih elementov, ki se nočejo sprijaznit) z novim položajem in življenjskimi potrebami Trsta In skušajo zato z vsemi silami zavirati pot demokracije na kulturnem in političnem področju. Na ta način nameravajo u-stvariti nejasne razmere, v katerih bi bila izziva čem, zaverovanim v svojo odcvetelo kulturo znova dana možnost uveljavljanja njih protlljud-ske in protidemokratske politike v smislu smernic, ki jim (ih daje sedaj že dobro preizkušeni in dobro podprti italijanski imperializem.
Toda nas ni uničilo tisočletno suženjstvo pod Nemci, niti nas ni stil stokrat hujši ducejev teror In tudi nas ne bodo pogubili Imperialistični manevri novodobnim demokratov Tu smo in tu ostanemo.
■ so nanje brenkali. Podoben, toda že | nekoliko izpopolnjen inštrument se Je v 14. stoletju imenoval klavikora. Tudi ta inštrument je obstojal iz lesenega zaboja z napetimi strunami, ki pa so jih že trzali posebni jezički in s tem povzročali zvok. Soroden inštrument, predhodnik današnjega klavirja Je bil klavicimbal, ki so mu rekli tudi špinet. Iz tega Inštrumenta se je potem v začetku 18. stoletja razvil klavir, in sicer z iznajdbo kladivc, ki so nadomestila jezičke oz. tulce kiavicimbala. Jasno Je tudi, da se je mehanizem klavirja sčasom vedno bolj izpopolnjeval, toda bistveni princip, da ustvarja zvok udarec kladivc ob strune, je ostal.
Najznamenitejši Izdelovalci klavirjev so na Dunaju, v Parizu in Londonu, ki Imajo bogate izkušnje in seveda tudi svoje tajnosti. V Jugoslaviji pred vojno klavirjev niso izdelovali. Po osvoboditvi pa Je bila v Mengšu pri Ljubljani osnovana tovarna glasbil, kjer so zaposleni pretežno invalidi; v tej tovarni so bili Izdelani že prvi domači klavirji, ki so že v' uporabi. Razumljivo je, da le zaostajajo za tujimi izdelki, toda vendar dobro služijo svojemu name-pu in dokazujejo voljo narodov Jugoslàvie po popolni osamosvojitvi ter njih težnjo po izgraditvi vseh panog Industrije.
Razstava sovjetskih likovnih
umetnikov v Beogradu
mladinske proge
TA ČLOVEK PA NI BIL NIHČE DRUGJ, KOT MESTNI PLEMIČ STELLA
V poznem srednjem veku, to je v Štirinajstem stoletju, je bil Trst malo-obmorsko mestece, po površini nič večje od sedanjega starega mesta, vštevši Tabor in grad. Lahko bi samo rekli, da je bilo hiš še nekoliko manj, kajti vrtovi so bili nekoliko številnejši kot pa sedaj, ko jih že skoro nič več ni. Vsako jutro in vsak večer je mestna straža zaklepala vrata v obzidjih in jih izročala preko noči v varstvo mestnemu kapitanu, najvišjemu oblastniku v mestu,ki je bil včasih Slovenec, včasih Nemec ali pa Ita lijan, kakor je pač oblastem pri izbiri naneslo. Mestece še ni imelo svojega ladjevja, samo male barke so bile, eno, dvo in troveslače, ki pa niso bile varne niti v domači luki, kajti povsod so prežale nanje bene-čanske galeje, prihajajoče večinoma iz malih istrskih mest, ki so bila že pod benečansko nadoblastjo. Bolj kot trgovskemu mestu je bil Trst v tej dobi podoben ribiškemu gnezdu in tako so ga tuđi nazivali. Benečani pa so celo trdili, da je gnezdo razbojnikov in to najbrže samo zato, da bi opravičili vsa nasilja, ki so jih izvršili nad miroljubnimi tržaškimi ladjami. Trgovina torej v tej dobi še ni bogve kako cvetela, saj je bilo mestece premajhno in politično pro. malo pomembno, da bi moglo začeti kako večje podjetje, toda ravno v tej dobi se je pričela dejansko organizirati trgovina med Trstom in med Kranjsko in pri tem si je stekel največ zaslug ravno tržaški plemič Mihael Rusee iz Prema, gostilničar, družabnik, mešetar tovornik in prekupčevalec ter — sorodnik avstrijskega nadvojvode in njegov omiznik. Vendar pa bomo o tem zanimivem članku in njegovem burnem življenju povedali kaj v«-* prihodnjič. Danes si oglejmo predvsem tržaške krčmarje.
Glavni vir tržaške trgovine v tej dobi je bila trgovina s Kranjsko. Seveda so Tržačani trgovali tudi z blagom, ki je prihajalo iz krajev, severno nad slovenskimi deželami, toda to blago so večinoma posredovali Kranjci sami, tako da je bila vsa zaledna trgovina večinoma v njih rokah. Zato pa jih je bilo tudi vedno vse polno v mestu. Razne postave ♦ tržaških Statutih prepričljivo govore o tem, kolike važnosti so bili slovenski trgovci za Trst. 2e leta 1365 beremo odredbo, naj se zgradi hiša iz opeke, v kateri bodo mogli udobno bivati slovenski trgovci z vso svojo prtljago in živalmi; spet pozneje beremo v neki drugi odredbi, naj se nihče ne drzne spremljati kranjskih trgovcev do stare kapitanove hiše; to pa namreč zato, ker je bila v jnt-stu navada, da so ' razni mešetarji takoj tekli do mestnih vrat, čim je straža prijavila prihod tovornikov, in jih spremljali do kapitanove hiše, kjer so se morali javiti. Seveda so potem pri sklepanju kupčij nastali razni spori, kdo je bil prvi in kdo ni bil ter je ravno zato kapitan prepovedoval spremljanje trgovcev ,Quod nullus audeat asotlare crantios ... ", Sele potem, ko so se pri njem javili s svojimi tovori in blagom, plačali vse potrebne pristojbine, šele potem so smeli na trg in pričele so se živahne kupčije, ki so se včasih zlepa, včasih pa tudi zgrda končale.
Slovenski krčmarji
v Trstu pred 500 leti
Naravno je, da je veliko število tujcev zahtevalo tudi veliko prenočišč in krčem. In kakor ne primanjkuje Trstu še danes gostiln, tako mu jih ni tudi v onem času ni. Ker pa so v te gostilne stalno zahajali tudi slovenski trgovci, Je razumljivo, da so se tudi krčmarstva najlaže oprijeli ravno Slovenci, ki so v Trstu večinoma poznavali več ali manj dobro vse tri jezike: slovenskega, nemškega in italijanskega. Na osnovi tega, kar nam nudijo starodavne listine iz tržaškega petnajstega stoletja — lahko rečemo, da so bile štiri petine tržaških krčem in gostišč v rokah Slovencev. Toda listine nam ne povedo samo tega, temveč so nam ohranile tudi imena teh slovenskih krčmarjev in marsikatero zanimivo anekdoto iz njih življenja. Oglejmo si jih nekoliko:
Kakor vedno, so bili tudi v onem času bolj ali manj premožni tujci, ah pa tudi bolj ali manj skopi trgovci in zato si je kdo privoščil udobja, drugi spet manj, kakor mu je pač prijalo. Zato je že v oni dobi imelo mesto mnogo zakotnih beznic, preprostih krčem in običajnih točilnic ter tudi „gostišča", po moderno hotele. Največji mestni hotel se je imenoval „Veliko Gostišče", ki so ga v petnajstem stoletju upravljali Mihael Vri-žignoj in Urban Povesnar, s priimkom Vantac. Preden je Povesnar pri-
gel do tega hotela, je imel svojo krčmo blizu pristaniSkih vrat, Mihae, Vrižingoj mestni plemič, pa je imel v zakupu del mestnih solin v Žavljah in svoje skladišče v novi mestni palači. Vrižingoj! so bili bogata plemiška rodbina v Trstu, ki se je obdržala nekaj stoletij in so bili njeni člani tudi svetovalci v velikem mestnem svetu. Mihaelov brat, Andrej Vrižingoj, je imel neko manjše gostišče v reborškem okraju, t. j. približno tam, kjer je sedaj urad za javna dela. Baje je bil ta hotel najstarejši v mestu. Bil pa je Andrej zelo podjeten človek; prizadeval si je, da bi čim bolj ustregel svojim gostom. Zato si je nabavil tudi neko peč, da bi lahko posebej grel vodo za goste, ki bi se hoteli kopati. Ta peč pa je baje delala toliko dima in pare, da je bila v nemalo škodo sosednjim hišam, katerih prebivalci so se obrnili na mestnega vikarja s prošnjo, naj ono peC s kadjo vred prepove v interesu Javne blaginje. Res Je prišla v Andrejev hotel strokovna mestna komisija, ki Je strokovnjaško ugotovila, da Je pritožba opravičena in zato prepovedala uporabo peči. Upraviteljica hotela. neka Katarina, Je morala plačati kazen 25 tržaških lir, Andrej pa pod isto kaznijo obljubiti, da ne bo v nobenem primeru dov lil prižiganje te „nesodobne kopalne naprave".
Matija, Matic
in lepa Lucija
Nekje za občinsko polačo je imel I svojo gostilno Matija, znan pod priimkom Matic. Nekoč so ga klicali pred sodnike, kjer se je moral zagovarjati, da je dal prenočišče nekemu mornarju in neki ženski slabega glasu, toda bil je oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Umrl je točno pred petsto leti, ko ga je do smrti zabodel z nožem nek tujec v njegovi lastni gostilni.
Blizu Matice ob Fradelskem stolpu pa je imel v najemu mestno krčmo mesar Štefan in zanjo plačeval letno najemnino 102 tržaških lir. Približno tam pa, kjer je sedaj kavarna „Specchi", Je imela eno najznamenitejšln gostiln Lucija Hrovatin, „Lepa Lucija". Njena lepota je privabila vedno vse polno gostov, starih in mladih; nekoč je bila obtožena, da Je dala Jedače in pijače dvema moškima In njunima prijateljicama, prednicama današnjih „segnorin". Pred sodnikom pa je pokazala, da ima poleg lepote tudi bistro pamet in da prav dobro pozna mestne statute, ki jih je citirala v svojem zagovoru in nazadnje izjavila, da Je dala Jesti samo gostoma, ki sta potem ženskama dajala od svojega, kar ji je „bilo zelo neprijetno", toda ni si mogla pomagati. Bila je oproščena. Prav tako je ime. na glavnem trgu krčmo in gostišče Krištof Jakonja, ki pa je pozneje svoj posel prepustil Martinu Ribici, po domače Magajni. V njegovi krčmi sta se ribič Taiapietra in Ivan Bleh tako pošteno skregala, da bi Bleh
kmalu Kamnorezca-ribiča zaklal, ako se ne bi vmešali gostje, ki so ju potem komaj pomirili. Ker pa Je stvar prigla na ušesa kapitanu, so morali Magajna in oba prepirljivca pred sodišče, prvi kot priča, ostala dva pa kot obtoženca. Bleha so sicer oprostili obtožbe poizkusa umora, toda vsak je moral plačati po dvajset soldov kazni zaradi žalitev; Bleh Je namreč ozmerjal ribiča s tatom In razbojnikom, ribič pa je rekel Blehu lopov! Ribič je bil doma iz Novega mesta in je imel svojo gostilno, 'preden se je pogodil s Krištofom Jako-njo, nekje blizu Pristaniških vrat. Desna roka ribiča je bila njegova družabnica Agneza, Neža, ki je nekoč v sili za Ribiča zastavila pri mestnem blagajniku slovensko narodnu nošo „ . . . okrašeno z dobrim pozlačenim srebrom, in svilena pasova; prvi je bil obložen s tremi unčami pozlačenega srebra, drugi pa ž zlatim listom v sredi, okrašen z resicami vsenaokrog in. štirimi unčami dobrega pozlačenega srebra .. .“ Po dvajsetih letih skupnega sožitja sta si razdelila premoženje, ki ni bilo majhno. Poleg raznih premičnin je dobila Neža, ki je bila doma iz Gornjega Grada, tudi obsežen vinograd pri Sv. Vidu in brajdo pri Sv. Magdaleni.
Martin in IVežica
Nekaj korakov vstran od kapitanove hiše je imel gostilno Martin iz Korčule, Dalmatinec. Ko Je nekega dne
TODA PRIČE SO POVEDALE, DA SO VIDELE MATIJO, KAKO JE S POLENOM V ROKI TEKEL ZA NE2ICO
prišla v njegovo krčmo Nežica Hrovatin, ki je imela precej namazan Jeziček, sta se sprla. Martinu Je kmalu pošlo potrpljenje in je lopnil Nežico s polenom tako močno, da ji je krvavel mezinec! Neizogibna tožba. Pred mestnim sodnikom je vse tajil, toda priče so povedale, da so videle, kako je tekel s polenom v roki za Nežico. Ker se temu prepričljivemu dokazu krivde ni mogel ogniti, se je spomnil na Statute in dokazoval, da obtožba tujke nič ne velja proti njemu, ki je tržaški meščan. Bil je oproščen. Toda, je že res tako, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade in Martinu je bilo kmalu povrnjeno. Nekega oktobrskega večera, ko je ravno brila mrzla burja, je nič hudega sluteč zlil skozi okno na cesto vrč umazane vode. Sreča pa mu ni bila mila, kajti pod oknom je pravkar šel nek človek, katerega je curek zadel v polno. Toda ne samo to. Ta mož ni bil nihče
pravila in tako so bili tisti čas kaznovani zaradi raznih pregreškov krčmarji in krčmarice: Helena žabarica, krčmar Ivec, ki je imel po tretjem pozivu krčmo še vedno na stežaj odprto in so vrh vsega gostje še kockali, Agneza črnarit, ki ni prijavila svoje gostilne, Urban iz Stične in drugt. Glede Urbana povemo lahko še tole: Kot Je nekoč Martin tekel s polenom v roki za Hrovatinovo Nežico, tako je pozneje tudi Urbanova žena z gorečim polenom posmodila Matiji njegovo možato brado in tudi kožo . ..
Našteli smo nekaj glavnih tržaških krčmarjev Slovencev, toda njih seznam ni popoln, kajti bilo jih Je Be več.
Vsekakor pa smo videli, da so bili že pred petsto leti naši ljudje v Trstu zastopani v vseh panogah, celo v mestnem plemstvu in zatorej niso vdrli šele pred nekaj desetletji v Trst, kot bi to nekateri hoteli dokazati.
MARTINOVA 2ENA PA JE Z GOR EĆIM POLENOM OSMODILA MATIJI NJEGOVO MOŠKO BRADO
drugi kot mestni plemič, član stare patricijske rodbine Stella. Prestrašeni Martin in žena sta se naglo zaklenila v hišo in ker Stella zaenkrat ni mogel do njiju, ju je le pošteno po južnjaško ozmerjal. Ko pa Je drugega dne šel mimo gostilne in v njej zagledal Matijo, kako je mirno opravljal svoj krčmarski posel, je naglo planu po stopnicah in ga krepko premlatil. Seveda je spet sledila tožba in Martinu Je bilo z istim mečem povrnjeno. Stella se je skliceval na dejstvo, da je Martin sicer res meščan mesta Trsta, ni se pa v njem rodil, ni služil mestne straže in ne nosi skupnih bremen ...
Nekje blizu Martina je imel krčmo tudi Tristan iz Bistrice, čigar gostje so se pritoževali nad slabo pečenim kruhom in Je zato zaprosil mestni svet, da sme peči kruh v kaki drugi peči, kajti pekarice hočejo vedno imeti peč po svoje. Pri njem je prenočevalo baje častno spremstvo milanskega vojvode, kateremu Je bil na čelu mestni vojak Mihael Kosec.
Onstran mestnega obzidja, toda blizu mestnih vrat pri cerkvi svetega Nikolaja, kjer je danes istoimenska ulica, Je krčmaril Marko Zupan; ob Mlinski cesti, sedanji Cesare Battisti, pa je imel gostlno neki Cerne, ki Jo je pozneje prodal Antonu Kostevu. Onstran Kavanskih vrat je imel gostišče že omenjeni Mihael Perman, blizu žaveljskega mostu pa je imel gostilno v napol podrti bajti kolon Krištofa Ikonje Peter Strelič.
Preden so gostilničarji dobili obrtno dovoljenje, so se morali obvezati, da bodo točili vino samo iz uradno izmerjenih in pečatenih sodov, da pečatov nikdar ne bodo svojevoljno odstranjevali, da ne bodo uporabljali slabih mer ali pa vina krščevali; na upanje ga ne bodo dajali in vedno bodo zahtevali plačilo vnaprej. Pijanim gostom bo gostilničar moral odreči pijačo, imeti bo moral vedno pripravljeno vedro čiste vode na razpolago gostom, ob nedeljah ne bo odpiral krčme, preden ne konča velika maša, zvečer bo zapiral takoj ob tretjem pozivu mestnih straž. Seveda je bilo včasih težko izpolniti vsa ta
Mnogo več kot pol tisočletja že traja sožitje med Slovenci in Italijani v Trstu in na to bo moral vsakdo, ki mu je pri srcu red in mir v mestu, vedno in povsod resno računati.
—melj
Na procesu proti 23 zdravnikom, ki so obdolženi, da so delali nečloveške poskuse, se Je zgodilo, da je oriča. cigan Karol Hoovenreiner, ki Je služil zdravniku Wilhelmu Beigelboicku v Dachau-u kot poskusni objekt, vzrojil in zavpil nad	Beige! noeckom:
„Zločineci" ter poskušal, ia bi se zakadil vanj. „Nikoli še nisem ul' kogar ubil", Je vpil, „toda 5e bi tebe dobil v roke, bi te gob-vo".
Ta „nekontrolirana" in pr?več odkrita izjava pa sodnik nn ni olla vao-J in so cigan.i-prlčo obsodili 'a 90 dni zapora v nUrnberšk'n zaim 1’.
Zelo značilno je, kako lahko si kdo „zasluži" kazen in koliko procesov in dokazovanja je treba, da obsodilo kakega vojnega zločinca.
— »« —
Doktor Leonard, ki ga Je sodišče v Dresdenu obsodilo na smrt kot odgovornega za pogin premnogih blaznežev med vojno, ni imel poguma, počakati na svojo kazen, temveč se Je že prej v svoji celici obesil.
—	»K —
Neka ženska v Clarksvlllu je rodila živo dete 10 minut potem, ko je sama izdihnila zaradi srčne kapi-
—	»« —
Na progi Kukong—Kanton na Kital" skem. se Je vlak iztiril prav v času. ko Je vozil preko nekega mosta, t-0' komotiva in trije vagoni so strmo* glavlll v reko. Dvesto ljudi je >,rl nesreči našlo smrt.
Kanalska dolina našiin
- A , A. - jr.
Kanalska dolina se uvršča v niz slovenskih zapadnih krajev, ki so naši pred človeškim razumom In vsemi božjimi pravicami. Podobna je imenom Dobrdobska planota. Gorica, južna Brda, Nadiška dolina, Tersko področje, Rezija, vse nesporna slovenska zemlja, tisoč let in več dan na dan znojena in obdelovana po slovenskem človeku, našem oratarju, pastirju gorskem in kmetovalcu vobče.
Neposredno lahko zamerimo svojemu zapadnemu. sosedu, ne narodu, nego njegovim političnim krmarjem, ki so pripojeni s starim imperialističnim duhom, če kujejo lastnemu narodu bodočo usodo s tem, da tržejo svojemu vzhodnemu sosedu z njegovega živega telesa tako neizpodbitno pristno slovensko grudo. A vprav pri Kanalski dolini vidimo, da je ta naš zapadni sosed izkoristil mednarodni Položaj, to je sovražnost dveh, treh velesil na zapadu proti našemu narodu iz edinega razloga, ker se je kot najmlajši član velike slovanske družine naslonil na svojega velikega ruskega brata. Zaradi tega so nam Kanalsko dolino odrekli in jo hočejo dodeliti zapadnemu sosedu proti vsemu narodnostnemu načelu, proti vsej zgodovini, proti sončno jasnemu slovenskemu obrazu p’anin in nižin Kanalske dolile, češ da je ta dolina velevažno Prometno spoj išče Sredozemskega tnorja s svetom Srednje Evrope, torej Jadrana in Dunava. Mi, ki smo t°d in v bližini doma, se pa dobro zavedamo, da gre predvsem za prosto pot, za odskočno desko, za morebitne kasnejše obračune in razvoje mednarodne politike v Evropi vobče, a Kanalska dolina v naši Posesti bi take možnosti in v tem delu Evrope brez dvoma preprečila ali zavrnila.
Kanalska dolina — dolina ob Beli in Ziljici, ki se odteka iz Rabeljskega jezera in ki vanj drvi na drugi strani izpod Kanina in Montaža Jezernica (kako lepa slovenska imena), dolina med Trbižem in Lipaljo vasjo, Zabnice, Ukve, Napor j et, Pontabelj, dolina med Karn-skimi planinami in zapadnimi Ju-•ijci, dolina pod velikanom Špika nad Policami. Kdor jo je prehodil ali z višine preletel, čeprav bežno, )e ne more pozabiti. Sv. Višarje, mile tolikim pokolenjem vernih Slovencev, so tam. Temni gozdovi se dvigajo koj iz doline proti pro-dovom in sipinam gorskih velika-nov, ki se blešče, kadar se le na-nje ozreš. V jutranji in večerni
zarji so podobni škrlatnim plaščem, pozimi si nadenejo kristalnrbele kožuhe, a še v poletnih nočeh kakor da hočejo tekmovati s srebrnim odbleskom zvezdnega venca.
V to dolino so se bili Slovenci naselili takoj ob svojem prihodu v sedanjo domovino, to je proti koncu šestega stoletia. Zasedli so še druge doline, do Mužca, pa še dalje do Tilmenta že v sedanii furlanski nižini. Ali od nekdanjega širnega prostora so ostale tam le še stranske doline naše, kakor naša klasična Rezija pa Kanalska dolina, kjer je slovenski živelj obstal na domači grudi, čeprav je bila dolga stoletja glavno prometno spojišče med jugom ih severom, med Italijo in Srednjo Evropo m še dlje. Tako je zemlja od Slovencev dobila svoje lastno ime v vseh svojih predelih, od naj višjih vrhov pa dol do same prometne doline. Na vsaki zemljepisni karti najdeš poleg Zajzere, Špik nad Policami, Lipnik, Brda, Dol, Strmo peč, Hude police, Špik nad špranjo, Pol-dašnje špice, Višnjo goro. Prašnikovo sedlo. Ovčjo vas, Krnico, Lì-marico planino, Koprivnik, Mrzle vode, Ukovske planine, Požganie. Kožji hrbet, Zahomsko planino (ze v Karnskih planinah) itd. itd.
Ob koncu srednjega veka je bila Kanalska dolina še izključno slovenska, Kasnejši promet med Benetkami in Dunajem je pripeljal v deželo prve nemške koloniste (v Rute, Kokovo, Rabelj, Pontabelj). Listina iz 1611 govori o Windisch Pontafelju v nasprotju z Waelsch-Ponatljem, kjer so se nastanili Furlani.
Po Czoernigovi statistiki iz leta 1846. je bilo v Lipalji vasi 419 Slovencev, v Naborjetu 100 Slovencev, Nemcev 648, v Pontablju 520 Nemcev, v Trbižu 2013 Nemcev, 300 Slovencev, v Ukvah 1181 Slovencev, v Zabnici 958 Slovencev, v trbiškem okraju vsega 3181 Nemcev in 2958 Slovencev.
Uradno štetje iz 1910 je izkazalo v tem kraju Nemcev 5622, Slo-
vencev
vojakov). Tedanje zasebno sloven sko štetje je dalo 3464 Nemcev in 3379 Slovencev. To je bilo v času na:jhujše nemške raznarodovalno-sti in med znanim Drangom (pritiskom) proti jugu.
A kaj premore tuja grabežljivost po naši zemlji, nam pokaže šele naslednja statistika. Za uvod: po prvi svetovni vojni je bilo v Kanalski dolini le nekaj italijanskih lesnih trgovcev, kakor so nam pokazale gornje številke. Po italijanskem štetju 1921 pa je bilo v
1541, drugih 233 (večinoma
Beli peči, Lipalji vasi, Naborjetu, Pontablju, Trbižu, Ukvah in Zabnici skupaj 8224 oseb, od teh 1207 Italijanov, 4185 Nemcev, borih 1108 Slovencev, 1726 pa tujcev. Ko je Italija 1939 sklenila z Nemčijo sporazum o preselitvi nemškega prebivalstva iz Italije, se jih je iz Kanalske doline priglasilo po teh podatkih 4576 Nemcev. Tudi nekaj zapeljanih Slovencev je tedaj odšlo v namišljeni nemški raj. Na vsa ta izpraznjena mesta so Italijani potisnili svoje ljudi. Seve ni tod cerkev kakor drugod pošiljala svojo upravo in vso cerkveno službo z duhovniki vred po vernikih, ampak po možnosti pred verniki, torej Italijani. To velja zlasti za Trbiž, kjer bi tujec po bolnicah in v
računi

cerkvi na prvi pogled dobil vtis, da je v čisto italijanski deželi. V rabeljski rudnik so seve pripeljali italijansko delavstvo. In tako je dobila deželica, naša prastaro slovenska Kanalska dolina, kjer leta 1918. ni bilo mimo dveh, treh trgovcev nobenega Italijana, v pičlih 20 letih italijansko večino. Pa se bo kdo upal trditi, da je imperialistični pajek izmišljotina in da takih polipov v sedanjosti, ki bi iztegovali svoje tipalke proti tuji zemlji tu, malone v srcu Evrope,
ni in že zaradi kulturne spodobno? sti ne more biti!?
Piavijo, da nekateri člani mednarodne komisije, ki je lani obhodila Kanalsko dolino, sedanjim podatkom le niso hoteli verjeti. Domačini so jih ponekod zasačili na pokopališčih, kjer so marljivo prebirali lesene križe. In tudi krstne knjige so marsikaj povedale. Pa vse to ni zaleglo. Odločilna je bila okolnost, da se angleški in ameriški polkovniki lahko vozijo v u-dobnih ekspresnih spalnih vozovih med Benetkami, Dunajem in avstrijsko zasedbenim področjem. Ge bi si upal kdo, tudi le v mislih, prisoditi ali obljubiti to deželico njenim pravim narodnostnim, zgodovinskim in jezikovnim lastnikom, to je Slovencem, bi seve ta udobnost baje odpadla . ..
Se nekaj je, česar ne smemo prezreti: Kanalska dolina druži Rezijo, Beneško Slovenijo, Gornjo Soško dolino pa Predi], gornjo Savsko dolino, Ziljsko dolino in spodnjo Koroško v nerazdružno narodnostno enoto. Zato pa vzemimo jim notranjo zvezo vsega tega ozemlja, to'je Kanalsko dolino, da bodo raztreseni zunanji udje, kakor Rezija, Ziljska dolina itd. tem laže odpadli! Morda se bo »čudež« tujerodne večine v 20 letih iz Kanalske doline preselil še k Reziji, k šumeči Žilici, bistri Nadiži, plitvi Karnahti in deroči Idrijci.
To so »pravični temelji« poštene in trajne (!) mednarodne politike...
• jSILIĆIOK IZ TIRSTA >
OBALA POLETI
Po ulicah in trgih so deklice v sandalah. Po miramarskem drevoredu pa brzijo na kolesih in jim krila in lasje frfotajo v vetru. Ob vrsti zagorelih kolesark teče v sončavi barkovljanski tramvaj in onkraj ograje Je morje modro ko plavilo. Nato bodo vzdolž brega legle kopalke na razbeljene skrli in barve njihovih kopalnih oblek bodo obrobljale morje ko pisani pas.
Gume drvečih avtov požvižgavajo na asfaltu, ki se blešči kakor zrcalo in Trstenik je zelen in tih. Bela steza na njem je ko spomin na kraško vasico. Potem so spodaj male bar-kovljanske hišice in jambori v portu in ribič, ki pleska zvrnjenemu čolnu dno s katranom. V senci ob ljudskem vrtu sedijo ribiči ob mrežah, po tleh so jih raztegnili; kakor Arabci pri jedi čepijo ob njih in z lesenih šivank se odvijajo svetle niti. S širokimi kretnjami krpajo mreže in pripravljajo sardelam zanke. Srebrnim sardelam snujejo zasedo in na tihem računajo seštevajo in odštevajo: da bo za hlačke Miru, ženi za krilo, za čevlje, ki jih bo Pepo šiva. in se v senci potil, ko bo vlekel dreto.

Ob mrežah sedè in ob drobnem tkivu, ki pokriva tlak, so nemi ko pred nejasnim zemljevidom. Drugi
►♦♦♦♦♦♦!♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦<
pa so potegnili dolga vesla od drevesa do drevesa in jih privezali k deblom. Preko vesel so razgrnili
le mišice so se jim zdrznile na obrazu, če sva jih molče poslušala kakor jih poslušam zdaj jaz. Kako bi se bali, ko so se metali z vihro in Je burja gnetla njih kite. Vendar, sedaj so njih oči dobre in poteze spokojno resne.
Saj sl tudi zanje padla? Tudi za Drejo in Tonija in Marka si bila mlada in junaška. Zato so naši tržaški ribiči tako modri pri svojem delu. Tako si bila resna ti, naša mala. če bo pa lov dober in bodo sardele posrebrile čolnom dna, bodo ko otroke negovali čolne in ljubili morje. Kakor ti, nasmejana modri-janka, ko je nad tabo plahutalo platno in je jadrnica nagajivo pljuskala po valovih. Tudi mi smo tedaj pozabili na zločine, bili ob tebi razigrani. Potem smo te vrgli v vodo in ko si se oprijela roba jadrnice, so se ti lasje lepili na tilniku.
še zmerom, veš, diši koromač pod akacijami na bregu in plivka in žuž-nja morska vo^. In alge so rumene in temnozelene, ko še nikoli in plima in oseka se igrata z njimi kakor z brado povodnega moža. In s skal ob Miramaru puhti žega, da trepeta
mreže, na obeh koncih jih težijo sesušeni razpokani plutovinasti kolači.
Dva ribiča izpirata težko mrežo v portu. In prav takó kakor pred leti-, Vojka, imata spodvihane sive platnene hlačnike in sta bosonoga. In naš Dreja ima na desni nogi po. mečkan palec, da je kakor glava male želve, čokat je in naramnice bele majice so prekratke za njegova prsa pod šopom belih las ima naš nono visoko čelo ko pisatelj. V barki stoji in odvija mrežo s kupa na krmi, kakor perica bije z njo po morski vodi. Toni pa je na pomolu in vleče mrežo k sebi, tolče z njo po vodi in jo nato zvija v kolobar va molu. črnolasec je Toni in pre-kljast dolgin; šestdeset let ima, a njegove noge so mišičaste in gležnji kakor gležnji tekača:
„Delo je delo", momlja in se jezi na Drejo, „delo je delo in ne prazne marnje."
In slovenski govorita, Vojka, in njih besede so preproste in enostavne kakor njih mreže. In mehke tudi in tople kakor julij nad čedazom. Pa saj se niso nikoli bali govoriti;
ozračje kakor prozorna perut kačjega pastirja. In naše deklice sede na dolgem zidku in govoré o tebi:
„Tečaj slovenskega jezika bom obiskovala," je rekla ena.
„V Vojkinem krožku? Jaz tudi,** je rekla Jadranka.
„Jaz bom šele začetnica," je napol po laško ugotovila Sonja.
In so dijakinje in Slovenke kakor ti. In ta zidek in vzgrivana morska arvan pod njim, in trikotna jadra — vse ko nekdaj. In vendar ne! Ker ti si padla in dekleta se ne učč več pri ribičih naših besed, in ko so zapele „zaplula je barčica moja," se niso več bale črnih srajc.
Ko so odpele, je rekel Miro:
„Dekleta, prihranke bomo zbitali in zgradili jadrnico! Bela bo, vitka In prožna!"
„Dà, dà," so pritrdile v zboru.
„In na gladko stranico bomo zapisali ime, z ozkimi, modrimi črkami ga bomo zapisali: Vojka.
Boris Pahor
O	Dejanje se dogaja v bogati in mogočni indu-
”	sirijski deželi Aržanteji. V mesto Bakbuk pri-
de mlad zdravnik Stifen Popf s svojo ženo Bereniko. Popf je upal, da mu bo v Bakbuku uspelo iznajti preparat, ki bi pospeševal rast organizma.
Za svoje obiske je Popf zahteval zelo nizek honorar, zato je imel kmalu polno pacientov To pa ni bilo po godu ostalim zdravnikom, ki so sklenili, da ne bodo več občevali s Popfo-vima.
Nekega dne je Popf planil iz laboratorja in dejal: »Najti moram pritlikavca, da preizkusim na njem svoj preparat.«
—	Pripravi mi pritlikavca! — je rekel Popf in si razburjeno mel roke, ko je izpustil Bereniko iz objema. — Mladega, zdravega in takega, ki sanja o tem, da bi zrastel.
—	Pusti šale. Jaz te stvarno vprašam. Kai b: rekel, recimo, o cvrtju s šunko?
In šla je v kuhinjo pripravljat cvrtje s šunko. Doktor Popf pa je razburjen od veselja begal po svojem kabinetu, ker se ni mogel umiriti. Pograbil je neko mehko knjižico z svetlooranžnim, kričečim ovitkom, ali jo takoj vrže V stran, ko se je spomnil, da ni že dvajset dni bral časopis. Povlekel je k sebi mogočni kup, ki se je nabral v tem času, in začel površno listati v njem Nenadoma je zbudil njegovo pažnjo ogromni oglas zabavišča »Zlati pav:«
»Čudovito! Kaj takega še niste videli! Presenetljiva svetovna atrakcija! Vsi morajo videti! Vsi morajo slišati! Najmanjši in univerzalni umetnik! Tomaio Magaraf! Vsi morajo videti in slišati Tomaža M agar afa! Samo v prvovrstnem zabavišču »Zlati pav!«
Doktor Popf je prebral nekajkrat ta oglas, se nato za hip zamislil in pri tem tiho pregibal ustnice, nato pa je skočil z naslanjača, naglo zložil v kovčeg svoje stvari, skrbno zavil v vato in shranil v listnico nekaj steklenih ampul z zelenkasto tekočino in šel v jedilnico, kjer ga ie že čakalo cvrtje.
—	Zanimivo, kaj? — je rekel in podal ženi časopis z oglasom.
—	Zelo! — je pritrdila Berenika in vzdihnila. — Ali, joj, to ni v našem prekletem Bakbuku. marveč v mestu Velikih Žab.
—	Kaj praviš?! — se je hinavsko začudil doktor Popf. — Povejte, prosi,m ali to v resnici ni v Bakbuku? Če je tako, potem se morava odpeljati, stara, za nekaj dni v mesto Velikih Žab ..
Tri ure pozneje sta zakonca Popfa odpotovala iz Bakbuka. Zjutraj naslednjega dne sta že bila v mestu Velikih Žab, a ob devetih zvečer je neskončno srečna Berenika sedela poleg moža v ogromnh sijajno razsvetljeni gledališki dvorani zabavišča »Zlati pav.« Vse jo je veselilo, vse zabavalo, vse je bilo drugače kakor v zoprnem Bakbuku
—	Zares očarljivo. Le priznaj, da je tu prekrasno! — je neprestano nadlegovala doktorja Popfa, ki se skoraj ni zanimal za to. kar se je godilo na odru.
—	Da, da, kajpak, — je odgovarjal raztreseno, —• hudičevo lepo! — in se nato zopet zamislil.
Zato pa ni mogel niti za hip odvrniti oči z odra, ko se je na njem pojavil naposled Tomazo Magaraf, pritlikavi, toda pravilno zraščeni fantič z navadami in samozavestjo solidnega umetnika prer stolnice, ki si je bil v svesti svoje vrednosti In bil je zares univerzalni umetnik: okretno in še kar dobro je odigral na otroških goslih Mozartov menuet, nato na saksofonu moderno pesemco »Ti si povsem razpadel, moj stari avtokar,« pri tem pa je nebrižno plesal mornarski ples, potrkuioč s petami svojih drobnih lakastih čevljev, potem pa je s prav žalostnim glaskom zapel drugo pesemco: Mami. bojim se zamorca, ki ima debele ustne: ujel me bo in za zmerom ločil od sebe,« ki je izzvala navdušeno ploskanje.
Ko se je poklonil občinstvu, je izginil za kulisami in čez nekaj . sekund se je hrupno vrnil na oder jahajoč nizkega, kosmatega ponija. Zdaj ni bil Magaraf več oblečen v frak, marveč v pisanem kroju kovboiev. V desni roki ie imel majhno pu-škico. V polnem diru ie z nio postrelil pol ducata porcelanastih krožnikov, ki jih ie metal v zrak uniformirani pomočnik Nato ie stopil s konjiča, mu velel leči in izza njegovega hrbta ie švignil v gledališko dvorano bumerang. Bumerang je orisal zamotano krožno črto in se poslušno vrnil k Maga-rafu ter nadel k njegovim nogam mehko in brez šuma kakor iesenski list. Nato ie vedno iahaje konjiča metal razne predmete v zrak Zlasti efektno ;e Magaraf metal goreče plamenice in široke kitajske nože.
Dostojanstveno je poslušal ploskanje, slikov to pridvignii širokokrajni klobuk in šumno oddwjal za kulise.
Pred vrati v garderobno sobo Tomaža Magaraf a je čakal gledališki sluga s posetnico nekega doktorja Stifena Popfa iz mesta Bakbuka. Na zadnji strani je bilo napisano s svinčnikom:
»Spoštovani gospod Magaraf! Ako ste jutri med dvanajsto in trinajsto prosti, me bo veselilo, ako se bom sestal z vami v sosedni restavraciji. Rad bi se pogovoril z vami o zadevi, ki je za vas velike važnosti.«
»Vrag ga nesi! — je pomislil Magaraf. — Verjetno gre za kakšen angažma. Skušal me bo zvabiti iz »Zlatega pava.« Sicer pa je to zdravnik, čemu tv’ki bi me angažiral?«
—	Dobro, — je rekel gledališkemu slugi, — povejte mu, da bom jutri ob dvanajstih v restavraciji.
In v resnici sta se sestala natanko opoldne: popularni gledališki umetnik Tomazo Magaraf in neznani podeželski zdravnik Stifen Popf.
—	Dragi gospod Magaraf, — je izpregovoril Popf nekoliko v zadregi, ko sta se predstavila po običajnih predpisih, — e—e—e, kako bi vam povedal, — pomaknil se je bliže k Magarafu, znižal glas skoraj do šepeta in nadaljeval, — predlagati vam hočem, e—e—e, eksperiment, ki je na prvi pogled kaj nenavaden ... Kaj bi rekli, prijatelj, ako bi e—e—e, vam pomagal zrasti?
SEDMO POGLAVJE pripoveduje o tem, kako se je Tomazo Magaraf užalil in kako se je zakonska dvojica Popfovih vrnila v Bakbuk
— Mislil sem, da bom imel opraviti z gentlema-nom, — je užaljeno izpregovoril Magaraf v odgovor na besede doktorja Popfa in zlezel s stola, — mislil sem, da bom imel opraviti s poštenim človekom, namesto tega pa moram poslušati nespametno norčevanje iz svoje nakaznosti! Zbogom, gospod ...
Toda doktor mu ni dal oditi. Skoraj nasilno je posadil na stol pritlikavca, ki je zardel od nejevolje, in vneto nadaljeval:
— To je neumno! Daleč sem od tega kakor nihče, da bi se norčeval iz vas. Kje boste tudi našli človeka, da se bo stresal v vlaku skoraj štiri in dvajset ur samo zato, da bi imel dvomljivo zadoščenje, ponorčevati se iz človeške nesreče. Vedite vendar, da sem zdravnik in se poleg tega ukvarjam z znanstvenim delom. Proučujem vprašanje o rasti organiz-
mov, zlasti pa vprašanje o pospešnem delovanju hipofize. Gotovo vam je znano, kaj je to hipofiza?
— Hipofiza? Vem, — je odgovoril Magaraf, ki ni imel pojma, kaj je to.
— No, torej! — se je razveselil Popf. — Tedaj vam bo takoj vse docela jasno. Po dolgotrajnih in zamotanih poskusih sem izumil preparat, ki sem ga imenoval Berenikin lek. Moji ženi je ime Berenika, — je pojasnil v zadregi. — Ako pride lek v kri živali, se delovanje hipofize mnogokratno poveča, in razumeli boste, da spričo tega organizem burno raste, dokler ne doseže svoje normalne velikosti. Preizkusil sem ga že na podganah, morsk'h prašičkih, kuncih in psih. In zdaj je po mojem mnenju prišel čas, da ga preizkusim na človeku. Ne morem vam jamčiti za popoln uspeh, toda veliko upanja je, da bo učinek zadovoljiv In tedajci, — je vzkliknil doktor Popf in zamahnil z rokami v silnem razburjenju, — tedaj se bodo človeštvu odprle čudovite možnosti! Ako pa se poskus ne bo obnesel, — je pristavil mračno, — vas bo to stalo nekaj noči brez spanja ... Ne vštevši, seveda, razočaranja, ki bi bilo docela upravičeno.
Umolknil je in pogledal Magarafa v pričakovanju njegovega odgovora. Magaraf ie prebledel Se vedno ni mogel verjeti temu človeku z odkritim in hkrati za spoznanje pretkanim obrazom.
— Ali me bo veliko stalo? — je vprašal naposled po dolgem molku.
— Da po pravici povem, nič, — je naglo odgovori! doktor Popf.
— Vi ste ali pretkan slepar... — je zamišljeno začel Magaraf: glas mu je izdajal dvom in hkrati mučno, skrbno prikrito upanje.
— Ali? — se je široko nasmehnil doktor Popf.
— ... ali pa docela nepraktičen človek.
— Jaz sem znanstvenik in zdravnik.
— Zdravniki imajo radi denar nič manj kakor kateri koli štacunar, — je pripomnil Magaraf, — in vsi vaši profesorji tudi.
— Ne vsi.
— Ako bi bil jaz doktor, — je rekel tedaj Tomazo Magaraf, — bi vam že posvetil. Seveda, ako ne lažete.
— Sem vam že posvetil! — se je zasmejal Popf, ker je čutil, da je bil led nezaupanja predrt. No, torej? Sprejmete?
— Za vraga, saj nisem podgana! — se je razjezil Magaraf. Nisem podgana! Niti ne morski prašiček ali kakšen kunec. Eden, dva — in konec. Postavili ste mi nož na vrat! In takoj mi hočete vbriz-
gniti strup! Saj ste mi popolnoma neznani!
— Jaz sem doktor Stifen Popf! — je vzrojil zdaj njegov sobesednik. — Čez pol leta se boste bahali s tem, da ste moj znanec! Pač ste grdi! Sicer . — takoj je prenehal, se skesano nasmehnil in rekel osramočen: — Imate popolnoma prav, Magaraf. Razmišljajte o mojem predlogu. Mislil sem za svojo osebo, da se boste takoj vdali.... da ste vse življenje sanjali o tem, kako bi zrastli...
— Še sanjati nisem smel o tem, — je tedaj tiho rekel Magaraf.
— Davno je že tega, še v detinstvu se mi je o tem sanjalo. Zdi se mi, da bi hotel biti najrevnejši med revnimi, ako bi...	__
— Ali vidite tole brizgalko? — je vprašal Popf, ko je odprl na sosedni mizi ležeči mali kovčeg. Vsebuje natanko dve dozi leka. Polovico vsebine vbrizgnem najprej sebi. Pač boste priznali, da nisem niti najmanj podoben samomorilcu.
Magaraf je bil v zadregi, jezil se je in ugovarjal, toda Popf si je vbrizgnil v roko polovico vsebine iz brizgalke.
r

GOSPAZJMEUMÌ
----ROMAN CRONINA-J
H	Ugledna pet in trideset let stara lastnica pro-
*	daja'ne umetniških starin, Katarina Lorimer
je na neki dražbi kupila Holbeinavo miniaturo slike »Gospa z nageljni«. Nameravala jo je prodati v Ameriko in z'dobičkom opomoči svojemu omajanemu gmotnemu položaju. Katarina je pričela svojo kariero kot tipkarica, a je s svojo voljo in sposobnostjo dospela do lastnega podjetja. Skrbela je z vso nežnostjo za osirotelo Nancy, gledališko igralko, ki se je pred kratkim zaročila z Američanom Obrisom Maddenom, do katerega Katarina spočetka ni imela zaupanja, a ji je pozneje čedalje bolj ugajal.
Katarina, Nancy in Madden so se vkrcali na parnik za Ameriko. Nancy je bila presenečena nad prijaznostjo, ki jo je parniško osebje izkazovalo Katarini.
»Ne ugaja mi, Nancy«, je mirno odvrnila, »da tako govoriš. Stari in smešni mož, kot ga ti imenuješ, je eden izmed mojih najboljših prijateljev; že ob mojem prvem potovanju mi je storil nešteto uslug. Bila sem komaj toliko stara kot si sedaj ti, toda bila sem zelo občutljiva in preveč boječa, da bi sama stopila v stik s svojimi sopotniki. On je imel zame skoraj materinsko pažnjo in me je predstavil drugim potnikom. In čeprav se bo tebi smešno zdelo, ti povem, da so visoke osebnosti, ki jim je v čast, da prištevajo gospoda Pyma med svoje prijatelje. On je zelo znana osebnost.«
»Draga Katarina!« je vzkliknila Nancy, katere zasmehljiva mimika je prešla v popolno skrušenost, »ti me nisi dobro razumela. Niti nisem vedela, da ti je bilo toliko zanj. Zagotavljam te, da me je tvoja dobrota ganila.«
Katarina je zopet našla svojo dobro voljo. »V redu! Vedela sem, da tega ne delaš iz hudobije in ker se tukaj dobro počutiš, sem več kot zadovoljna.«
čez nekaj minut sta se napotili na sprehajališče, kjer sta jih čakala Upton in Madden. Ločitev je težila ozračje. Nek steward je z udarcem na gong dal znamenje, da morajo tisti, ki ne potujejo, zapustiti Parnik.
»Moram iti«, je globoko vzdihnil Charley. »Katarina, obljubi mi, da boš pazila nase, itd. itd...«
»Seveda, Charley.«
Kot ob vsaki ločitvi, je bil videti tako pobit, da se je mladi ženi raznežilo srce, bil ji je tako globoko vdan, tako zvest in poln čustva, da je bila ob vsakem slovesu tako ginjena, da se je vzbudil v njej čut nežnosti.
»Ubogi jaz«, je nadaljeval Charley, »vsakikrat, ko odpotuješ. je to zame nekaj mučnega. Če me boš predolgo pustila samega in ne bom prišel pote, da te sam privedem nazaj, naj me vrag vzame!«
Sirena je glasno zatulila in nenadoma je lahen tresljaj zamajal ladjo. Upton je pozdravil Nancy in
Maddena, stisnil Katarinino roko med svojo, se naglo obrnil in stekel po brvi. Vse njegovo zadržanje je izražalo tako žalost, da je bila Katarina ganjena. Medtem ko sta Nancy in Madden naslonjena na ograji sledila pripravam za odhod, se je ona oddaljila na gornji krov. V lahni morski megli se je začela sprehajati gor in dol v samotnem kotičku in nenadoma je začutila, da se pogreza v brezno otožnosti. Parnik se je usmeril proti zahajajočemu soncu. Kmalu so tresljaji postali močnejši in še venomer so naraščali. Parnik je vedno hitreje rezal svetlorjave valove. Galebi so krožili nad parniškim dimnikom ter neubrano kričali in polagoma se je zemlja odmikala na horizontu. Trenutki so bili težki in prenapeti in čeprav se je Katarina upirala vsakemu raziskovanju svojih občutkov, vendar je čutila, da se je polašča čuden nemir. Življenje se ji je prikazovalo v novi luči, z nestalnimi in nejasnimi obrisi. Približal se je glas korakov in gladko prerezal vse njene otožne misli. Ko se je obrnila, je zagledala Maddena in njena žalost je takoj izginila. Pogled na -prijatelja jo je navdal z živim zadovoljstvom.
»Nancy me je pustila samega«, je objasnil Chris. »Vrnila se je v kabino, da se malo odpočije.«
Katarina je samo zmignila z glavo in nekaj časa sta se molče sprehajala.
»Ali ne bi bilo dobro, če bi oblekla plašč?« jo je nazadnje vprašal. »Te ne zebe?«
»Ne. Dobro se počutim tako.«
Še sta molčala, dokler ni čez nekaj časa Chris nenadoma začel govoriti, toda na čuden način, kot da ne more z besedo na dan.
»Upton je simpatičen mladenič; a na prvi pogled se zdi lahek in površen, toda imeti mora dobro srce.« Malo se je obotavljal: »Zdi se mi, da je silno zaljubljen vate.«
Katarina ni odgovorila.
»Ta misel mi neprenehoma roji po glavi«, je nekako zmedeno in vznemirjeno nadaljeval Madden. »Morda se brigam za stvari, ki se mene ne tičejo? Vem. da se poznava šele malo časa, toda zdi se mi, kot da te poznam od nekdaj. Nič ne morem za to... Je pač močnejše od mene.«
Prekinil je in znova je nastal med njima molk. Katarina ga je kradoma pogledala, bil je videti istočasno zmeden in odločen.
Nasmehnila se je in vprašala: »In torej?«
»No, veš kaj mislim. V teh zadnjih časih sem te precej spoznal in prepričan sem, da od življenja nisi imela vsega tistega, kar bi ti bilo moralo nuditi. Ti samo neprestano daješ in ne zgodi se, da bi
JACK LONDON; KRIŠTOF D1MAC
hotela tudi kaj vzeti ali prejeti. Tako sem srečen z Nancy, da goreče želim, da bi tudi ti bila srečna. Toda ne boš mi izbila iz glave, da nimaš nečesa v srcu. Oprosti, če govorim neumnosti. Kar sem ti hotel reči... Zakaj se ne poročiš s Charleyem in mu dovoliš, da bi skrbel zate?«
Obotavljala se je z odgovorom. Če bi ji bil to govoril kdo drugi, bi se čutila užaljena, toda na Maddena ni mogla biti jezna. Čeprav se je zdelo skoraj smešno, da je Madden prevzel vlogo starega strica, sta jo njegova vidna skrb in dobrohotnost globoko ganili.
»Ne«, je končno odvrnila, »nikakor ne gre, da bi Charley skrbel zame!«
»Zakaj? Ni dovolj bogat?«
»Je to važno?«
»Mislim, da je važno.«
Odkimala je z glavo: »To bi nič ne menjalo na stvari. Živim izven svoje dobe, neozdravljivo romantična in obupno trdovratna sem. Če bi se morala poročiti, hi denar ne imel nobene važnosti. Dejstvo je, da Charleya ne ljubim.«
Zopet je zavladal molk. Madden je bil videti malo zadovoljen s tem odgovorom.
»Moj Bog«, je počasi dejal in globoka guba mu je rezala čelo, »torej ni mogoče storiti ničesar,«
»Ničesar« je z mirnim glasom odvrnila Katarina.
Šla sta na spodnji krov ladje in poslušala sunke vetra nad zgornjimi prostori in šum valov, ki so se razbijali ob bokih ladje.
Usino poglavje
Večerja je potekla hitro in brez ceremonij, kajti kapitan Irland se nikoli ni pojavil prvi večer in zato potniki niso niti mislili na to, da bi se preoblačili za večerjo. Potovanje pa je vendar že na prvi pogled obečalo da bo prijetno. Prisotni so bili med drugimi Jay French, znani mednarodni novinar, Edward Brett, svetovnoznani arhitekt in lady Blandwell, ki je začenjala prvo kolo svojih konferenc v Ameriki.
Drugi dan se je začelo življenje na parniku organizirati v svojem tesnem, toda prijetnem krogu. Ne da bi se silila se je Katarina vživela v red, ki ji je prišel v navado: zjutraj telovadne vaje, potem kopanje v lepem marmornatem bazenu, ki so mu bili nadeli gizdavo ime olimpijskega bazena. Nancy, ki je bila nagnjena k lenarjenju, bi bila rada ostala v postelji, če je ne bi Katarina primorala biti žogo, vežbati veslanje in jahati električnega konja. Po zajtrku so se potniki zavili v odeje, se vlegli v ležalni stol in čitali ali gledali oblake.
Na Katarinino zahtevo je bil čaj večinoma serviran na gornjem krovu, namesto v zaprtem in razkošnem zimskem vrtu, kjer je glasba razbijala ušesa. Koktail pred večerjo in predstava v kinu sta zaključevala dnevni orogram.
RRIRKDIL, IN NAKISAL: MILKO BAMBlC
Točno ob dveh je prišel Wild in vsi trije so začeli preštevati jajca. Zdajci je Wild ubil jajce in ga poduhal.	v „	,
»Kot sem že obljubil, če ga nočeš, ga bom pa jaz pojedel«, se je ponudil zlobno čok.
Wild je med štetjem ubil še tri ialca	°
ugotovil, da jih je 1002. Stehtal je za 10.020 dolarjev zlatega prahu in ga izročil proti pobotnici.
. Nato so se lotili zaloge, ki jo je kupil čok. Ko le Wild hotel ubiti prvo jajce, je ugotovil, _da 1e zmrzlo. Razpolovil ga je s sekiro. Znotraj je bilo jajce presneto malo vabljivo in čim se je na peci odtajalo, je zasmrdelo.
Dimač je začutil, da ga je nekaj zazeblo, še preden je zagnal gnilobo na dvorišče. Čok se pa ni dal takoj oplašiti: »Jih bomo pa bolj pogostoma cepili in zvečer boš Wild povabil znance na jajčno pojedino«.
Cepili so jajca, ki so jemali iz zabojev zdaj na vrhu, zdaj na dnu. Pa sleherno je bilo videti brezupno gnilo...
»Čok, ne morem zahtevati, da poješ vseh«, se je Wild pošalil ob slovesu. »Počil bi gotovo«.
Čok pa je že sedel za mizo in uporno metal karte, dočim je Dimač pospravljal svoj jajčni blagor.
Nedolgo za tem je vstopil polkovnik Bowie s pismom. Dimač ga je prečital na glas:
»Draga jajčna kralja! Vabim vaju v restavracijo na večerjo, kjer bo gospodična Arral. Navzoč bo tudi Gaurox. Poklical sem ga iz Fortvija da mi druguje pri poroki. Obenem pa je pripeljafona jaj-C3. 1 a so bila slaba, že ko so prispela iz Kalifornije pred štirimi leti. Ne hranita jih v topli sobi. Gospodična Arral je mnenja, da sta brezdvomno napravite v Dawsonu nekaj šuma, za kar Vama bodo vsi bučno hvaležni.
Z velikim spoštovanjem vajin prijatelj W, Wild.«
bodočnost svojih otrok
»Na Oočinah so obesili kmeMcn že-	u.i  ■ . . . ... .
»Na Opčinah so obesili kmečko ženo s Krasa, mater šestih otrok« so si v marcu 1944. v strahu šepetali ljudje po Trstu in vest je šla od človeka do človeka. Njeno .obešeno telo je nihalo v vetru, da se je majala tablica z napispm:»Pomagala je partizanom«. Vtisnilo se ie v dušo tržaških žena in dasi ga niso videle, so si ustvarile čisto določeno predstavo, zbujajočo stud do Nemcev, ki so takrat gospodarili v mestu. Se tiste meščanke, ki so sprejemale s prosto-dušjem partizansko gibanje, so čutile neko usmiljenje do uboge kmetice in na tihem so čustvovale z njo in obsojale njene krvnike. Pozneje se je ponavljal ta prizor v stoterih oblikah. Med obešenci v ul. Ghega so bila mlada dekleta in med sežganimi v rižarni, so bile matere, ki so pričakovale otroke.
To, kar se je dogajalo nekaj let poprej na Poljskem, v Jugoslaviji in po drugih državah, ki jih je zasedla o-svajalna Hitlerjeva vojska in kar v prvem trenutku nismo moglj verjeti, se je godilo tudi pri nas. Toda temu, kar smo tedaj doživljali, se nismo čudili, ker od Hitlerjeve Nemčije nismo mogli pričakovati ničesar drugega kot ječe, pregnanstvo in ubijanje. »A vse to mora imeti konec, ki bo prišel z dnem, ko bo Hitler premagan. Ne bo ga na svetu koščka zemlje, kjer bi se kaj takega Se godilo. Narodi se bodo oddahnili in živel; bodo tako, kot bodo hoteli sami. Svečana zagotovila, dana z Atlantsko listino se bodo to pot izpolnila. Zavezniki bodo držali dano besedo«. Tako so sodili s svojim zdravim razumom pošteni ljudje. Tako so sklepale žene in matere v svojem preprostem srcu, ki ne pozna hudobije, ki hoče, da bi bilo vsakemu dobro, da bi mir objel ves svet, da jim bi ne bilo treba več trepetati za življenje svojih sinov, bratov in mož.
Temu pa ni tako, zato ker sklepajo ljudje ,ki imajo v rokah bogastvo in oblast drugače, kot sklepa preprosto žensko srce. Njim ni do miru in človeško življenje ne predstavlja zanje nobene vrednosti. Vrednost ni v človeku, temveč v bogastvu, kj ga ustvarja s svojimi rokami. Oni bi radi imeli čim več bogastva in čim več ljudi, ki bi delali zanje in zato so vse lepe besede, ki so jih izrekli v vojni o svobodi narodov in vsa zatrdila, da si bodo sami ustvarjali življenje, kot ga bodo hoteli, razblinile tako, da ni ostalo ničesar od njih.
Fašizem je bil v vojni strt. Njegovo dediščino pa so prevzeli ljudje, ki tako radi besedujejo o demokraciji. Kot njeno naravno posledico so prevzeli tudi metode, ki se jih je posluževal Hitler za ubijanje ljudi. In prav zato, ker je miselna dediščina fašizma ostala, čitamo, da bodo v apanijj sodili na smrt šest antifa-šistk. Prav tisti, ki so dopustili s svojo politiko neumešavanja, da si ie Franco v Španiji prisvojil oblast, nadaljujejo danes s to svojo kvarno politiko, s pomočjo katere se drži ta pomočnik Hitleria na oblasti že enajsto leto in že enajsto leto strahuje špansko ljudstvo Isti ljudje, k; dopuščajo Francovo sodbo nad španskimi borci za svobodo, so krivi, da izmučena Grčija ni našla dve leti po koncu vojne še miru. Oni so krivi, da so žandarji obesili na drevo Evgenijo Mantaš jz Frifilije, oni so krivi, da sta znoreli od mučenja Amina Parapas in mlada šolarka Dora Side-ropulus iz Nansa, oni so krivi da ie Demetra Cimuri šla v pregnanstvo
in pustila doma svojih 6 otročičkov, in da živijo v internaciji na neobljudenih otokih matere z dojenčki. V nedogled sega vrsta tistih, ki trpijo zaradi njih. Ni je še konca, kot ni še konca terorja modemih hitlerjan-cev.
Od 1936. leta trepetajo španske žene in matere za svoje drage, od tedaj so tudi same v prvih vrstah med tistimi, ki se borijo za svobodo in srečno Španijo. V 1940. leto sega pričetek grške drame in Grčija je spremenjena v veliko bojišče, na katerem si hočejo rušilci miru ustvariti eno izmed postojank za pričetek nove vojne. Iz žrtev, ki jih do-prinašajo grške žene, vidimo, da so one razumele, kot je razumela kraška kmetica, ki so jo obesili na Opčinah, zakaj se bije ta borba. Med njo in med vsemi tistimi, ki trpijo še danes v španskih ječah in pod knu-to novega fašizma je ena sama vzročna veriga. Na nas je, da se matere ne bodo več bale za usodo in bodočnost svojih otrok.
Vkuhavanje sadja
Surova jagodna nvirmel uiti Operi 1 kg in pol gozdnih jagod, pretlači jih skozi fino sito tako, da dobimo 1 liter soka. Sok vlij v čisto posodo, dodaj 1 kg kristalnega sladkorja in potrpežljivo mešaj 3 ure. V jagodni sok lahko kapnemo 20 kapljic nipakomolina. Marmelado vlivamo v čiste in suhe steklenice, zavežemo jih s pergamentom in spravimo za zimo. Ta marmelada se izvrstno ohrani in ima zelo dober okus. Prav tako lahko pripravimo marmelado iz grozdičja (ribizla) malin in mare-* lic.
Kuhana marmelada iz jagod Popolnoma zrele jagode očisti in operi. V veliko kozico deni približno 2 kg jagod in jih zasuj s kristalnim sladkorjem. Pokrij jih in pusti na hladnem prostoru čez noč. Drugi dan pristavi kozico z jagodami na štedilnik, in sicer ne takoj na močan ogenj, temveč postopoma segrevaj jagode, nato jih kuhaj, dokler ne dobiš goste mase. V tako nastalo mezgo daj malo limonovega soka ali limontosa
(konserviran limonov sok), ter jo vlij v segrete steklenice, ki jih pustiš v mlačni peči. Naslednji dan povežeš steklenice s celofanom
Za tako vrsto marmelade potrebujemo '*■* kg sladkorja na vsak kilogram iagod. Zaradi barve lahko prideneš nekaj kapljic rdeče pecilne barve.
Cenenea mezga iz fig
Za to mezgo potrebujemo malo sladkorja, okusna je in trajna; pii-pravijamo jo takole: Olupimo 5 kg zielih smokev ter jih zmelie-mo strojčku za n ■:=->. Zrnle'e smokV'- pretlačimo kozi sito. dokler se seme ne izloči. Cuti srk vlije mr v kozico ter .	m ra
štedilniku, dokler ne prevre. Nato ai-damo 1 kg i-idkoija. . *rgo kuhamo, da se zgosti, nato 'o sip-lirme v čiste, suhe n topie ko ir-ce. Se ne povezane polne kozarce pustimo čez noč v pečici, tako da se na vrhu mezge napravi skorjica. Nato mezgo ohladimo, zavežemo s pergamentnim papirjem in spravimo na suh prostor.
Zaspanost in nespečnost
Profesor dr. Henrik Nelson je v lipškem mesečniku objavil razpravo, ki osvetljuje ta že tolikokrat premlevani problem. On pravi: brez spanja bi moral človek umreti v šestih ali sedmih dneh, a brez hrane bi še živel pet do šestkrat delj časa. Splošno velja, da moramo spati povprečno sedem do de. vet ur. Spati manj kot sedem ur dnevno je škodljivo, čeprav trdijo nekateri, da jim 4-5 ur spanja zadostuje. Za dojenčke, otroke in sploh mladino pa te dobe ne veljajo. Tudi vemo, da bolnik potrebuje več spanja. Sploh je spanje zdravilno, reši nas često obolenja in često pomore do okrevanja. Ako nismo nikoli zadosti naspani, nismo docela zdravi, za delo sposobni. Kdor ima lahek spanec, da se vsak čas prebuja, mora spati dlje, kakor oni, ki spi trdno in negibno. Temu ni treba tako dolgega ležanja v spanju. So ljudje, ki tudi v spanju nikoli ne izgube zavesti popolnoma, vse slišijo vsaj motno in se zbujajo, kadar so si določili, da bodo vstali. Dojilje ali pestunje zbudi že rahel stok ali jok dojenčka, dočim so za ostali hrup povsem neobčutne.
Včasih so ljudje hodili spat o-koh devetih, ali vsaj ob desetih, hodimo v posteljo okoli e-najstih ali celo p0 polnoči. Posle-dica je kronična zaspanost ves dan Zdravniško je dognano, da je zgodnje leganje jamstvo zdravju in delovni sposobnosti. Noč je najboljši čas spanja. A ne le pr*e nočne ure, temveč vsa doba mraka ali noči. Dognano je, da vsi teles.
I ni organi počivajo in delujejo najmanj med 2. in 4. uro po polnoči (telesna toplota, bitje žile, dihanje, izločanje, ustvarjanje krvnih zrnc, rast dlak in las ter nohtov.)
Stari, bolehni, slabotni, živčni ljudje morajo spati tudi podnevi. Četrt ure dremanja je ’ koristno vsakomur. Nevrastenik (malokrv-nik, živčno slab) naj spi po obedu vsaj eno uro. Zmota je misliti, da pondoči ne spi, kdor spi podnevi. Spanje cele. pospešuje spanje Najbolje spimo, ako nismo preveč utrujeni in ne preveč siti.
Navadna nespečnost izvira navad, no iz živčnosti. Na tem boleha 80% vseh nespečnikov. Zdravniki trdijo, da so to neodločni ljudje: neodločni za spanje in v življenju bojazljivci pri delu in v službi. Tudi v postelji se že v naprej boje, da ne bodo mogli zasnuti in vrtajo po svojih dnevnih brgah, nevoljah in bojaznih. Ne znajo si otresti vtiskov dneva, se mučijo s premetavanjem in zaspe šele ob zori. Ko vstanejo, se čutijo neprespane, zlomljene in slabe volje. Ožive še. le zvečer. Napačno je, da delajo in se zabavajo ponoči.
V starosti je nespečnost nevarna. Ze lahka obolelost človeka pokosi. Zlasti se pojavijo oslabelost srca in krvotoka, prebavnega črevesja in izmenjave materij. Nespečnost Je včasih vzrok bolezenskih pojavov. Živčna nespečnost je ozdravljiva celo s prirodnim! sredstvi.
Glavno je, da se ravnaš po sta. rodavnem Hiprokratovem pravilu: delaj, jej, pij, spi in ljubi — vse zmerno.
Sredstva: mlačna kopel do ene ure ali manj, ker deluje na živce, krvotok in dihanje. Marsikomu pomaga ponavljanje znanih pesmi, štetje do tisoč in nazaj do ene, razmišljanje o pustih krajih, žitnem polju, o dolgi vrsti dirjajočih konj ali živine. Ali to pomaga le pri lahki nespečnosti.
Za težje nespečnike je treba, da se nauče zaspati, t. j. dihati morajo laže, površneje, le bolj s trebuhom. Kratek vdih, dolg izdih in nato kratek premor. Sprostiti moramo vse ude in vse mišičevje. Vse na telesu mora biti mehko, voljno in toplo. Kmalu nam oslabi tudi duh, prevzame nas prijeten občutek in kakor modrikaste megle sna zavijajo zavest.
Tako specialist. Vemo pa še, da kdor zvečer preveč pije, kadi in ostaja v pokvarjenem zraku, preveč živahno debatira, kdor predolgo dušno delo (piše, raučna), ne morejo zaspati in doseže le nemirno spanje. Torej se je tudi vsega tega po možnosti • izogniti. Najbolje pa ic ravnati se po Hipokratovem reku.
Staro, na videz že odsluženo nočno omarico spremenimo z majhnim trudom in skoro brez stroškov v pisalno mizo, v polico za knjige ali sploh v lep praktičen kos pohištva. Delo nam opravi mizar, ce smo le nekoliko spretni, pa tudi lahko sami.
Stari nočni omarici, kakor jo kaže tretja slika, odstranimo marmornati pokrov, noge pa skrajša, mo ali pa popolnoma odstranimo ter jih nadomestimo s tri do 4 cm visokim podstavkom. Ze obdrgnje-no plast barve izmijemo najbolje s salmijakom, zadnje barvne ostanke pa zdrgnemo z britvico. Nato pa nove dele, ki jih potrebujemo, zoblamo in urežemo.
Ce imamo na razpolago samo e-no nočno omarico, napravimo lahko preprosto pisalno mizo, kot nam jo kaže druga slika. Zanjo potre-btljemo 2,5 cm debelo ploščo, za stranski in zadnji del pa 2 cm de. bele deske. Paziti moramo, da se nadomestni deli drug drugemu dobro prilegajo. Mizna plošča mora segati 1.5 do 2 cm čez rob. Najprej privijemo in prilepimo zadnjo stran, potem stranski del. Nazadnje prilepimo mizno ploščo, ki jo
z vijaki pritirdimo na notranji strani.
Za knjižno polico, kakor jo kaze prva slika, potrebujemo razen mizne plošče, stranskega in zadnjega dela še desko, ki jo pritrdimo tako, da tvori podaljšek dna nočne omarice, še 2 cm debelo polico. O. poro za to polico pritrdimo z vijaki.
Nasveti za dom
KAKO SI KIS SAMI NAPRAVIMO?
Ostanke sadja, njihove olupke in odpadlo sadje zberemo v lončeni posodi in nalijemo do vrha vode. Posodo pokrijemo, jo obtežimo in pustimo vež tednov stati v temnem in suhem prostoru. Nato kis precedimo in ga nalijemo v steklenice.
Usnjeni ščitnik proti znoju v moških klobukih. Ako damo med Usnjeni ščitnik in klobučevino o-zek trak stanijola in pod to kos pivnika, zavarujemo s tem usnjeni ščitnik pred madeži.
Čiščenje usnjenih klobukov. Be-jn r)ave klobuke iz usnja namažemo z zmesjo bencina in magnezije, pustimo zmes nekoliko časa delovati, nakar skrtačimo klobuke.
T. Bogo.
Čiščenje čepic. Cepiče iztisnemo m acni milnici in dobro splakne-mo v čisti vodi. Ko iztisnemo večji del mokrote nato med dvema
tkaninama, navlečemo čepico na dovolj velik krožnik in jo pustimo, da se popolnoma osuši.
O
Čiščenje panama-klobukov. Klobuk natlačimo s tkaninami, da obdrži obliko. Nato ga tu pa tam namažemo z gosto zmesjo v prah zdrobljenega žvepla in limoninega soka. Suho zmes nato skrtačimo in splakujemo s čisto vodo; klobuk posušimo le v senci.
Čiščenje slamnikov
Slamnike in rumene slamnate kite čistimo takole:	Napravimo
zmes žveplovega cveta in vode in jo s krtačo nanesemo nanju. Ko se zmes posuši, jo skrtačimo. Slan> nik lahko pred tem zdrgnemo z limoninimi režnji.
Čiščenje belile slamnikov. Čistimo jih z milnico, ki si jo pripravimo iz skorje posebnega ameri-kanskega drevesa, ki jo dobimo v drogerijah, in ki ji primešamo nekoliko vinske kisline. Nato slamnike splakujemo, dokler niso čisti-
Ò à 'S § J3 2 >ù >N
ȓllllll
-d ^ N ^	*-< ^
d» D- ^ d) P- C
£ — O J c^! 3
a a;a3l
|gS|i|il
« ^ o. d 3 e oii - £ g
» 'G-d-S W|
u o .a °
e
'.M'%
t/l W
a 9£ o'13 _ ci 2-« o C.s
M d C. C ’U rrt
ro -rH	C/5	^	^3 d
■d'^—'	^	1=1
O.SC^cauiuaj Gd-G.Sd^dd
m
è s|iè iliil
šOclJsl
g p-5 Q S C:^
OX N C g d) t _r o -d 'd S ■—’ o ò
gi ai g c c ^-s
IÌ^||i/11
°rsiNii:§
d g-SJ g § N ,
o	ca*%cc
5*3-.s 01^5
<S.:3£lg3^g
^ 5 g-^.JS c 2 d g0
^ d O £ d-1! g d
Sz:--£s G>Nro a > a
dra ’e-^i ù>N d 2 d >
g£ ^ s S g r^s s-s ^ o d- p
Cxi ^ o > 5- aj^- g
2s ci a.£e
g a-"iggs-s g=§

«a
3=1	^ S|-s-5
-eio^gn-S-a*
si-:i::!p
■s o?-» “žši p
© g 5; di £ c c 2
•a 2.3£J^ S 2ìì
i:m
š! ■
.s
o p
Š £ § S ^ -S
•g
a
£
S
o
c
■s
u
»
•fH #.
§ N . d ■“
•B ^ | ^ «
a k i! -o
§ 2? a c
u o
w ID
« |
> M
JS c
*3 2
"oj
'•i
.bi
[D
O
fc
«
.e
e
6
c
J3
I
O
•g
£
M	44
£ “
C BO " «
i	S
<!> 3 T5 C 0)
'C O
S ■«
(0
^ .1 % e-
a°
§*1
lil
s s a
•g -g !
i2
§, a 1
44 44 S
OJ OJ
.a .a o c c >
'd c > —« •
k
,r^
a
4
I
° .s
OJ
è p
S ’§
-, N £ 2
M 'o
. ^c!.^les-ci N
d^o a g a s &2	^
§
s
£
>
. ca T5 C
N O
•S ^
ca
Sh
5 " g1
c 4*1 C
S 2
bo
s
O OJ
•cà^
■3 ,g
d g-o
S I 2
'O« Q >N.S .
flfl
5 > > g
»o g
P
ca
QJ N
1 g
S-
g2
M
I
o
a
OJ
T3
3 - g ^
1 2l >:
C" N 9
£ ^
o« .
<U w >
w
»
■S o
‘Plfj
§ ^ > § ™ 5
c£^o|
. *H ^ OJ C
tj a oj .-tH * ph
silili
- - § 44
mH
Is g
2 c « c S3 o
S-38i 'J llISSta.F sši: ; fie I|>1 4*i| s «►««•j:
in tn - £i
Ò ^ C o
^ a ca o
^ 5
oj w
»N
OJ C
3
s|
c > 2 -a S
oj 'c 3
g
ca 4*;
4*1	OJ
ca w tj
o	m
4*1 o
ca oj »o tj ò
4	- r—
>a HJ
c
1
!
4*1 ca
3°-S
ca > ^
m	Jyi
-|| i£ 44

tS2; !|°4
l“l§ l^P
332«	4^Sp
L-«’"
5 TS
•i-t OJ i
6«I
~ m-
Ì o “• I >
ca > C •
2 2 3 2 «
»1 e .l|.š.:|.4 I* Eč žž
!!i:4lI.P!l!lM
> c « .s ° 3
^£^ o'S 3
i 6 o a
•1^
Ù-Si
S c
13 E
> OJ
p ™
I s .
Sap >o a
3II
'5 a « s D'
!:in
. s'l
•t—t tuO H
s g -S I S
.-.S & o i!
3 ° o 6 ‘ w c
_ w a ;c Š 44 ” ’o
2 > 5 ^
r4
"vi
I"3 e | > I
"5a3o " > 2 E " S P ^2.2
2-S gsž'§.3 -I .3-s;^ £23 g'o3 Ila O Š « « £•* 0
.E.P2-d	a-dc di d
c « 1§. c I
s ^
2 S
OJ
>0 o
w;s
m’C
I*
> o
(U CO
" S
S £3 a rt ca o
B > Q
oj
.3,^
o' ^	3 rt
^ . 2» 2	“	““j*
c a g 5 £
15 Up
g 51 > >|"l
go^S S
£3«>a	^
d a- g I
« o ra a O C c ^
C > rt ca
^ rt ^ C
!iP s
o N" go	rrò " q »
a g-=r§ aio ^	3 if
^s-s:lrs 3e-
,<? s
p	p* < ^ *3 C
^	N
3
2. <
p T
7-0 O N
" a
-•*3
3 « rf--3 S'fr'" •	=(
S 5-3	q 3	«-
-S S?
Ì5- 3 '* n S . g
” s >'=>3 - o E
P S.^E-o « -_.o K,
OpocO-g-gso
^ 7T
5! N £<
ra 3
o *£
?! < f
C3 »
.. - < ^ » 3
g- s HI -° s 3 P _ '~ s-
3n-»
~t	Trn^ < o n *r
“ ^ S 2-s°p ?H-S?
n<o;4,3 ?r?lS<g ò-sr^, » s-H.2g-3r3 rs-|lrs,N
sra:=.is-grsv,:s
0-2 O '	^ rr
D-O 3
3 3 - 3-
isi;
01-	.g1
3’	ct-
:rsi
2	^ ^ p
o p < _.
3- a-
Z S;S:2
3	P
3	”^3
M HI--3 3 p* 5'
O rt ££ ?T p co * o ^ro _,
t->	Oj
2-	S o 1=
“ HsTo- ^ o ?r?T3 <
3 3	o-p ™ '5
I?|ò»s:s!->si
S|.f|àz |^3 „»
3 a 3 E3
3T3n3g‘
mP^^cT-o a3 & ?,2.gS^ ^3 5'gS
g
g < 2.S p - o
Plš;=:=| s-3|li-
^g-Tg3 0.11 = 1 S-liS-S gp3'S.=
P P o 3	^3'P^r
cr
O
^r'i33
«	<; 77-2 3
■ - O
c' ?r t
Q_ P CO —•
-e-sr o
I, IS f f f, I:
->|„gs'§3»
‘ o	—
P O ^
^ p O
Žžz-th
< P 5-3 Z n	to ^ rT.
r§ c i ^c i ™ ri
O ^*0“P.S^?g;2.^R
» o< ^p3-	o°o2:^
° 3 m cL 3 2To a ^ re’ ^ 'g
l&a "sigag-fS-Ss
^^int
° s:«:--8»
O =--3 3 3'o 3 3 ŽfrS “--S
3	2 3 77- S.
3 E“’3 P
c. 3
CO< ;—- JQ —• *-^ p O ►— O « O ^ r-p
S PSSP| *g
^	- SjP n
N	O	.	’“'
/-n Ja q ^. ra •—•
Q^Hlra o	?-
g:i iilli^j
§.3 < o? s: g; zr
co J-. ^ ?T P 7T ^
-|P-!S?-P|
o»_s°ga.!;»|
I; i:g p'S I^P
p^ o p ra 2.
2. ag-71-^g-pPl-oI?
* '* 3 3 aa ^
A O	^3
9- p1 r? T4 r- '?
~ o &I'
CU 3 P 3 .P — 7TO _ S ra 3
OO-1 rt
^ 3 ^ 3 -
o Ep
P <5 JU
2.2 r E 3
2 3-.-	.. _
^ 3-	3 g
r-h O
“ra ^ =•
3 fTa g p'v .
rt P* T3 TT* 3	3. co
“ ^ g o E. o
i . p —
^ gp
^5. co
P <!
3 -
CL N x.“	77^ co S
p^-OTrt — nO-n 3.a--i co on CLrs
“ c: P, P p mn P o< c S a-H:3	2.
3-.“^§	^-g3
S"3Ph^::3"
o« (.,3 co o0 N CO
š.2:=-°l-s3'3
2--P g S ^Sv-??:
n g 3 a-
2 » oi
S g<3 p S*05 2 3 3 3 S- -M 5.
g P ° g- è
o* g a s*3
3 3 SISI a.3 crS:_ g »Jn.B-S1
J3 |
a a žile o-
l^^3?:
5^3 “ o-. ^
p
3 C 3 O
o p n>
2. “.“co
2.jr 5'5'
3 a?43 g
iEàa,|§s
|>S=^
Sls-lsgs'
o O. ^ o n
I§3^* 3
g -SS--0 Z
' — » 7T
.'f =rS
>(
N 3 fT3
^	o	^2-	j
-	C/3	?V	C/J	H-j
<5	to	a	o
?	SI?	9	O	?
ra co p » 3 o
g <t> a
-•
3 0
■-*• O C/3
g -2.
a o o
rt 2
o*

_ C/3 O Q
to
"ft
O
Q-
JO
O
<
O
JO
P
<
O
?r
p
?r
o
s<I
§-9-
co<
CD
3
CD
p^r
p
‘vm! •
O
c
2
a
tT3
p'
ra
n
C/3<
P P
HI
p
co o-a o ^-p
n-a3
S‘S.f
^ 3-JQ •< P 3 rt 3 —•
O. rt 3 2*
° N “
ttH. o
9 P H'
2 - - ^ •Sf< S
O — N 7T<
° S. p „ s §„ -3&|<
3
5^o _3
a 3 ° 3 i “'c 2. Fo-§
3 ag 2. —
a ^£. ra p o P 3*3 •Co.
? P o
O
>
D
#sš£=ISš
gs'ls
0 3 g-
3 w-o
!-§i
■jsl
3^g-3 ? 2. S <“
—"a
^S-2
2 w
-s “•
aS|fSS = Sj3Š'
14-s-s !g = ši"|=g-sr
S. <j s ro » 3 a. a o.
rtsis
s'O-š
o ^ a
£3^ M
‘ 2‘. n> S £
o?
< co ° rt M C” 3 2-3 O O O C (JO
N rt"g °
? O 'J? 3'
ira-i ?i
M him
3*0 O ra 3 o 7T< ^-<>
O P<__^oirtrtp-njart
3 7rp.E3 —— o» tteE “	3	— ^ —a p
^or^arslig.?.
?.H.3£s»4|i-gr
rt'prt'_.£'3.Q	9-^0
sì s
-N p p P p d ^3 E“
fo 3 o ^,3 p““	ra 2.
o ;Prt TTp- p 10 rt
9 S'3	3-^§9Spp'
< Tro-Tra*	?ra
0 o	°	a-N
^ ra o	3	<	^—	— 3
3=“S 2-° cr3 ~:p g o<o'3 rairt'
^•nS-S m ? < p < ? S? H
“n-3 3 S" „
H'p 04 lu
a-H'	g	^ “
Fa*'^-3 ^ -r“rt«0 re 0 ^ “3 S.g c 3 2 2 d' 9 E ^pH:3^	«
— 77“ ^	E
? ? rt' ? O	P
ifpKpgSI
■ !i;l šflfi
3 elipsi" J
B<" g(0Sg.3;'g p
g P B 3 < rt' P.-D a. g-
• J i?f s- ii ! PI- §
g<3 h° e
filali;
■3 C g rt ° rt
S. < P S 3'P ? 9*3'

Ssiffg's^s ssrg 2:Zg3-3Z?gž.SrZ
- 7T3 7TP rt 3 p O p p rt n,
H-S 2.<:g
3 3S“^3HrPS.ggi53'N4s-a 3._^3'“S°“p-w33;2:^3-o^
o 2-' ;§-2.z.°:
o
o 'O O ~ 7--1 3 ?; 3-00 rt 3.3 . ^ 2*
o •>^rt'co “ ° co pP 3 S-TT^S. rt — p
§•??•!—i ^^co^Tr-o.OP*3	’
ooiloZšs/ Sas,§3 n> 0.“ 01 g 2. 3. 0*9 - S'g.a? aH°a3-2.3|.g	-P|.
^OQ-Cp^	OcoPT . .. P5.
< s.*4-^ »g cf a3
-	~	33.oE^<
p p
.. -.. p-a
a.c 7T^ CL	— E3 -3 g 3 p o
isa.o- “.raoHrj"^
^ rt'^N 3.3 -.jr
“ aag*?4^*	3 e o —a
E.-:.° 5'rt 2.£-Q.2.a rtg
S n 3 3 ^g — ^ 3 p<rt^2 3
,?=»
s.ss
9*H'S'3 ^
- - i?3 3-SÌ "ra|Ì?^Ì <
3rt3“9oE
!^s.:s3h
">s^H§Ic
??! fl|!
3 2T -n ° § g “ a-g <* g E
a.rt E,—g,3_ p
n<2 212:1;Ješ
p “ a p .-•3 rt £
“ o< g 3	— _. H-
n g ” s ^3 as*
s-g 3 3 H' s
Eias*3 ^ p ? n
? .-g a 3 al h*
as s “ s ^ s ^
■ ^::a°Eg;|>
3 3 3 3 2' OO
§3O^Si<0
g3S‘Soga.SS< 7rE2.2.3 o ^ 3 p p 2. ra —
P o aa-Tr74*?^
Q* ca rt) P 0<
-».E’S.S'IS
ra o £ * hT ^
^	0< ^	0 IV. 0	— o
3^rtS-E°
•- ^4 ►-» CD o 3
eSg
o-* • ^ O
; o p p o £ m’ S.v b p o j P P El- S ? 2 N* 0< ^ 7T N r-f {
- s^-pgrt rs^e-g-g^p
I “ ffSFp 2:2:^ g a- s<
3 E3 °	o ° ^cr4'!
2l-aoaa'oi^s^°<-s<g
““O	^	?c
^S-Q g 3'a-3 g 3 0 g a-3 3 rt 3 °4' * S 3 3 3 3 o-rt EH-S4
!i.^3gog:<
P§H'a?glr-
03rt<g' S-Noap-irt
E^^-Ira.04««0^
-“<7r 3rtCoPrt
3 ~ a-ca g-e3 3 ±3
-2.? « E2 85 Slg
T-*	m _’ O
N - 2. I- g 3 O. ^ 3- g CT 3 g P ^ O
H^P!r'of4-ilP
-Q-
£-o-2
G1 ^ '
o
n a p
n< — £ ra *“ 3_ p« «s ^ - ni s; rt S
sy»*&*rj i|sšr?c
-b-g-M -t pO-<j	-,^3	O-^
q 3 p ^ ^ £-2- ^	p" ST	^ ^ 2- p
u* S ^’-S ^ 2^ S ^	2: S- 4 cr ^	N<. S
CO *< o o
>-•• I r-t- i
IšsaSasg
Sagi* ~~g
g co
rt' p p g
'	“ rt
EIE? 3 p 3 p;3 .H" ^
0< — •	3 O P q-
rtg<Ew“rt“<3COrt-
“Sa.a-2.3	3 ^
3 p p p
P P
N -J CO N —•	—
a*	o o c
|^-s2.
P — n ^ -2 c 3-
-'n’ £* o-a-TT 3's s-i-” ?!
N p _, rt. 5) E 77
b ^ S * ft* H‘ —•
sžšs;«*.
p p 3 2.0 e X~ìlZ g p
rt O p O« ^ N — o a r-t- n *-•• rt
s a° s ppg
g* < 7T o a
o. S" 5" ! “-1
*“	- Q.g
rtO g-grt g-g4
3 “
E p
.P 3
rt -P _. P 3
2.9 Srt — ^
;ìii1 I
g P ?aa&-
3 ^ o ° -•
N< P
-5.-
t?5< rt 2<3 3 ° S p
c-J p
2: a-
ri a “-•
°.85 3
ri f~t
p -a a*
3^l §a
-	Trg	<	a
<ra P 3 7T '	--.S rt	S
«rt a.S :|I^PS‘3|.§3^£ g*§24§3:^3'-;3-3>g g<“;'g&9:l c« S gg|9a.d |p2;g3g 0.33!
-p3 sH.g^s'è a-^^a
■ “g* s a^^ž rt,|
fO	o<	p P	►—• O	P
^	Op	O	n
—	cr p	—a •
cr o-^P—. ao <t> a —•
—. —,, p   Cù p (Ji* ^ e
OTfcr_j n <sNoo-3 3 o rt {? S2:H; rt/o 2.3a./qo.coP -1p«c;n>3
E2.P g P S- rt - E To
88 rt 7-^-. p ttEI '
^rrS3^3 g<3 ft «,<§ S
3E r„35:N.	3 3
rr85 rt S p 2.	§''
ni a ^ rgi P* co ^
T" » ? rS' rt 7' P SI N
3
7 §7?
3
a.: _.
88 Q.™
. p
•3§
■3
P
. ar
5 p'2.
Ž o p
3'S'g
< co co
-§ g
7- 7 ?
213
c
% -, “IN
O.
p co P o
° a.s- g"
3’ S Fe g
HPEf^Trsrt' ■7-rt 3 T^rt p N r,, f-o.3 P 9 — p'g'o £.
81 O.!^81 ^ 57 ft
::i!<3-'o=b
!.“S.&'i-”ls'g-
"isi3pi-:
s s a-.flll’
5-p p«T> p 3 “g--
g-crE*o cr9 a < ^ —-..a3
g-§-!.l^|*SS5S3p<g.~£.pj9
§-PniJ|3|^F|^f3g
-^gpa -	<s^ s
3	N<° rtS ^3 F® N o 3
NP.rtrto. Trp^ ^j-ps P —.ra .rtOOSrt^na. rtQ^ - 3 83 ^ 77“ taoosgg-g t" 3H._NS"p57rta.85rtg Eag "-p°^3.=..2p
^ Ki
P
N<
O
d.
P*
=7-“
CJ SJ y- X °
S<2ra^rt	^
0	p rt o * 3	o<-
1	3'-P °	3 3
HclttS:	^	3 2.
1"°^	g-	>3
N ^-"g	5'	? 7
»
-3 N g-E^^ H-f» 3 3 Ea^
-.rt 3 ra	£-o	s	_.9	9	~ o b
n> a o o	^	p	Ts^si'rt	a-cr^
a-° g'S-r'S'g S 3 S gJg 3 S3 P r-2	p	3	S'g	2 «	S	3 „-7
P g 77	2	p	3	3 I	a 3	2	rt. a,
a p a - 3 ^	*
S.SI3 p
<0 P
ep <:
Usai-^S'S Us
g o-g-»
7- ? o ? H’
s';i!!:'lls »r^iioii
■•rt 2- co <4 O- k^ O
? o e? ? o ? a?
p h <
i'?§ia°3Is-
H.gS.-g-a.a 3 o
3'“3S-=S'=* 3
^	3'' 77rt 3 g-2.«
__	° p
s-gg-ag-is^^ -g ai ?9 p
3j-.rt rt 9-3	' 3' g rt. “ rt rt* “
5šig.s|Es'?S:a-l|.g 1
s !.::£!^ §-!%!!? -
p rt n p o o ? v ?• 5 ? p r o' ?
<g 3 E °'o	3 N
IS.ES-“s^Pl -3° = |3-pgs.
».o 5-p g-2 3_.“ 2. dlBc 3^3-gS
3-§- = fff2.gŠ=S'
D.0o^o0og4|3 F 0.0 2^3	2-I
Hinilo a
:pP!iPs
^ O g P rt' rt rt E 3
-a^-ai'9!
!|5sS;' g-l g-
Q (TJ O l~*» Sq C/3 (/•<	<—*.
T . co q . o m n>
H*a
p »
v
<°
S7P
o /a
> 2 a » >
S*
> ?
■ 7T rn ?r r* a
3.gl23.§:s Si*
o<5 c ?r-* 3 ‘ <j P 3
M« P
P b O ^
g 3 g"^èp 5 s § 3°SS^3S- 3
CO Q.9 p »
H. 53: E. » _ N o	-	o	E	3
-	83	O	85
o. O- r- -n O «	a*	TTp	w	Q-
P*	3	g	p	c-	o
«I "l^.g-g.ss o. P-.="0I.S°'
0.9.3 o' 57 o. g rtQPftpgrt-,»
rt < o, rt - 2. 3 37 E 0-9 rt S 2.81 O “.'r
3 ^	„ c
*š?iz~rn3i
» p a- a r ?T2. T
•-i p ; q «
s I- s---! N'sa
— p 9
N ®
CLQ-r4*
P-D-P N
5'P-3'
0 eS-3
“o 0
O” *3
D-77S,§
9	p	rt	21
Z?	n>	P	O	>
O	r-K	CO	^	k—»
P	_C0	P
3^r-
a. co -
'm s-ri ^
2.^113
F £=3 21
S4 -
o o
o'B. o 5 g:
n> rt *-k HH. c
'H3
O
D-
C
P
2“< g4?3 rgH
cr2.>r-
M« • O
šč*
pr • p • 7? *
co<
o ^ O p
°i.3 9
2.3
. co a
U 3 p k-.
3 s gV
77
rt 5'3 N
<Š;l
rt rt o< p< ►
o rt O*
co c
r-K m
p g
rt fs O.
P -•
?|£|-3 9 2 3 3 3
rt c
3
p 3; 3-ra p 770
9Ì
- ^ 3'3S2<
^«1?
ra o
g-
o
7š
O
JD
D
Q
CD
<
CD
co
C
a a x ^ o_ ^
C
o<
s
v><
n*
Z 2
g. F
5'3 ^ 7 en
^ P
3 H'g 2.3 p4o S-g ta r’ ja ra p a
li rilii^
fimr 11
s-S!?lf - ^ JIb-1^-
2	p 3	»	2
3	< O M 01	3
lls'!|-« !•
E e
a o *“^»2:2.1
2. S
9»	81 -.»E*!3
i.* IL.5I.2
O
3
<
S
- p5! J ! -I e-
0 N)° HIn p eFn'
mm r&r
» E"? » ! g-^0'”
s £2.s-i “S 5
9qP rt3ro^-rt Ìn3'2lN 9 c®3
2 I S4^ a
g3a|P3^'2 3Sns
2. E p S c- 2 -
s rt a c 2 ®i»
E: ra - 2	3 „ s?83
3 0< o P	3 p
c 2 E4 S 2 ^3 rt" 3	2 r» p
9 H' S* H'r-9 o
73
O
Mladinski festival v Pragi
V nedeljo je bil prvi dan mednarodnega mladinskega festivala v Pragi, čeprav bo uradna otvorPev proglašena šele 25. julija. Noč in dan prihajajo v Prago mladinske delegacije z vseh strani sveta, vseh narodov in barv. Češkoslovaške meje so v nedeljo prešle štafete mladincev iz raznih delov Evrope. S seboj neso pozdrave In dobrodošlice svetovnemu mladinskemu zasedanju. Balkanska štafeta prinaša pozdrave albanske, bolgarske, jugoslovanske in romunske mladine. Neka druga štafeta je prišla iz Oradoarja, francoske vasi, ki so jo med vojno porušili Nemci zaradi njenega odpora
proti okupatorjem. Ta štafeta je prešla Italijo in Avstrijo. Nordijska štafeta je odpotovala iz Hammerfesta na Norveškem in je prešla Dansko in Holandijo. Prihajajo tudi štafete iz Finske, SZ in Poljske. Vse štafete so že prestopile češko mejo in njihov prihod na Masarykov štadion v Pragi je predviden na dan 25. julija, ko bo slovesna otvoritev festivala in bo govoril ministrski predsednik Klement Gottwald. Vse nedeljski časopisi navdušeno pozdravljajo svetovno mladino in poudarjajo važnost festivala za ohranitev svetovnega miru.
POKRAJINSKO PRVENSTVO
v nogometu
Pretekla nedelja bi nam morala vendarle končno predstaviti prvaka pt krajinskega n gometnega prvenstva, ki smo ga s tolikim zanimanjem pričakovali. Vendar pa niti zadnji trenutek ni mogel prinesti dokončne odločitve, kajti zaradi neredov na igrišču je bila tekma med Gaslinijem m Puljem v drugem polčasu pri rezultatu 2:2 Prekinjena. Zato pa bo končna razsodba za naslov prvaka nogometnega prvenstva padla šele pri nogometnem forumu ZDTV.
-Izid osta'ih dveh tekem pa ie naslednji:	Rudar.Montebello 4:1,
Torpedo-Milje 0:1.
in košarki
V nedeljo so se nadaljevale tekme za pokrajinsko prvenstvo v košarki. Odigrani sta bili dve tekmi, s katerima so bili gledalci zelo zadovoljni, saj sta se odigravali v močnem tempu brez vsakega zavlačevanja. Vodstvo v igri se je stalno menjavalo In tako nudilo napete prizore. Izidi pa so naslednji:
Col je zmagal nad Tovarno strojev z rezultatom 53:49, Čermelj pa nad Tomažičem K. z rezultatom 33:31.
Tržaški nogometaši vLjubljam
Kar dve nogometni enajstoricl Iz Trsta sta gostovali preteklo nedeljo v Ljubljani. Mladinska reprezentanca lz Trsta je nastopila proti mladinski rePrezentanci iz Ljubljane, Skedenj-C1 Pa so udarili proti Triglavu.
Kar se tiče mladinske tekme lahko Pripomnimo, da sta si bili obe enajsterici skoro enako močni, nekoliko za spoznanje boljšo tehniko Je imelo tržaško zastopstvo, ki je pokazalo, da bo z vztrajnim treningom postalo dobra nogometna enajsterica. Tekma Se le zaključila brez gola. fzid nogometne tekme Triglav.ške-
denj pa je bil 6:1, oziroma 3:1. Bila je to prijateljska tekma In pred pri-četkom so si igralci obeh moštev Izmenjali šopke, Triglavanl pa so dali gostom za spomin ličen pokal. Preko tisoč gledalcev Je navdušeno pozdravilo Tržačane, ko so prišli na Igrišče. Visoki poraz pa, ki ga Je bilo deležno tržaško moštvo, je treba pripisati predvsem izredno dobro razpoloženemu napadu Triglavanov, čeprav sta si bili obe moštvi po igri v tehniki precej enaki, želeti bi bilo, da se taka športna srečanja še večkrat ponove.
ŠPORT PO SVETU
NogoiMo 'prvenstvo Jugoslavije
17. avgusta se prične nogometno Prvenstvo Jugoslavije. Do tega dne “odo morali odigrati vse predvidene kvalifikacijske tekme, da se tako lahko dokončno do'oči, kdo, oziroma katero društvo bo sodelo-valo y nogometnih tekmah za prvenstvo Jugoslavije. Po dosedanjih rezultatih bodo nastopila v prvi o* naslednja nogometna društva: »Partizan«, »Dinamo«, »Rdeča zvez-da«, »Hajduk,« »Metalac«, »Spar-tak« in kot gost tudi naša »Ponzia-ha». Za nekaj drugih društev pa ni jasno, v kateri ligi bodo nastopila pri tekmovanju, ker je ne. kaj kvalifikacijskih tekem še neuigranih in bodo njih končni re-zultati znani šele malo pred pri-Cetkom tekmovanja za nogometno
Prvenstvo.
Razveseljivo je dejstvo, da sode-luie v prvi ligi državnega nogo-h'etnega prvenstva Jugoslavije tu. m naše nogometno društvo »Pon-ziana«, čeprav le kot gost, saj se uni tako kaže športna solidarnost "jed STO-jem in Federativno Ijud-sk° republiko Jugoslavijo.
Turnir v BiiinpeSli
*e od 13. t. m. je v Budimpešti mednarodni železničarski turnir, na katerem sodelujejo ekipe Madžarske, Romunije, Bolgarije in Avstrije, kt vorijo prvo grupo in ekipe Jugo-s avije, Poljske, češkoslovaške in Ita-Jo, ki tvorijo drugo grupo. Naslov bivaka bo verjetno pripadel ene iz-med naslednjih držav, ki doslej še n so izgubile nobene tekme: Mad-arska, Jugoslavija, Romunija tn oljska. Tekmo med Italijo in Jugo-, *viJo Je dobila Jugoslavija z rezul-
4:0. Med budimpeštanskimi
a	---- .itac-j	---
“Portnimi krogi vlada za le tekme
veliko zanimanje in je igrišče v Fe-renevaroèu ob nedeljah, torkih, četrtkih in sobotah, ko se vrše tekme, stalno zasedeno. Redno obiskujejo tekme tudi vsi športni dopisniki madžarskih in drugih tujih listov v Budimpešti.
Plavanje v Dubrovniku
10. t. m. meseca se je pričelo v Dubrovniku tekmovanje za prven-svo hrvatske lige, v katerega sta se plasirali športni društvi „Mladost" iz Zagreba in „Jug“ iz Dubrovnika. Rezultati, ki so bili doseženi na teh tekmovanjih, so zelo povoljni in velja med njimi zlasti poudariti odlični čas, ki ga je dosegel Miloslavič v 100 metrov prosto, namreč 59,9. Sploh je zanimivo, da se na vseh jugoslovanskih športnih prireditvah dosegajo rezultati, ki so veliko nad povprečnimi športnimi uspehi in pričajo o visoki kvaliteti jugoslovanskih športnikov in fizkulturnikov.
Tour de France - zaklliieen
V nedeljo so bile zaključene nai-večje svetovne kolesarske tekme okrog Francije, »Tour de France«. Čeprav je še do nedavnega vodil v tej tekmi Francoz Vietto, so vprav zadnji dnevi tekem prinesli številna presenečenja in »rumena majica« je skoro vsak dan menjavala svojega gospodarja. Tako smo doživeli presenečenje, da je pri končnem izidu ostal favorit tekme Vietto, vkar na petem mestu. Zmagal pa ie sin nekega Slovenca, ki se je pred dvajsetimi le. ti izselil z Gorenjske v Francijo, Robič, kateremu ie s taktičnim štedenjem sil uspelo zasesti prvo mesto. Na drugem mestu je Francoski Nemec Fachleitner, na tretjem in četrtem mestu sta Italijana
EDEN NAJVAŽNEJŠIH TRENUTKOV NA NEDELJSKEM TEKMOVANJU ZA	PO KR, PRVENSTVO V
KOŠARKI — BO ALI NE BO NAŠLA ŽOGA SVOJO POT V KOŠ?
Stefilongo S. zmagal p kolesarski dirki »E. Colomba»
Kolesarska dirka »Emila Colomba« je dala po ostri borbi naslednje rezultate: 1. Stefilongo S. (O-limpija) v času 2.32.45; 2. Kuret
Brambilla in Ronconi, na petem pa Francoz Vietto. Ostala manj važna mesta si dele še razni drugi francoski, italijanski in belgijski kolesarji.
rni dan S/
20. julija je slavila Sovjetska zveza deveti vsezvezni dan fizkul. turnikov, ki je postal tradicional. ni praznik vsega sovjetskega ljudstva. Na ta dan namreč polaga sovjetska mladina svoji domovini o-bračun o svojem fizkul turnem in športnem delu in uspehih, ki jih je dosegla s svojim prizadevanjem in napori. Obenem pa je ta manifestacija tudi odraz moči in zdravja vsega pokolenja mladih sovjetskih državljanov, močnih na duhu in telesu, ki se ne plašijo nobenih naporov. Zato pa sta postala telesna vzgoja in šport v SZ vsedržavna in vsenarodna.
V predrevolucijski Rusiji je sicer bilo tudi mnogo nadarjenih in navdušenih športnikov, ki so širili med narodom zanimanje za telesno vzgojo. Toda to so bili posamezniki in šport še ni bil dome, na širokih ljudskih množic.
Sele sovjetska državna in družbena ureditev, ki sloni na družbeni socialistični osnovi in bratskem sodelovanju vseh narodov SZ, je dala ugodne pogoje za resnično popularizacijo telesne vzgoje in športa.
Zato pa predstavljajo zmage, ki so jih dosegli sovietski športniki ob raznih mednarodnih tekmah rezultat njih visokega mojstrstva v vseh panogah telesne vzgoje in športa. Obenem pa se je moralni faktor pokazal ravno v tem, da so sovjetski športniki vložili ob vseh prilikah v svoje napore vse, kar so mogli zato, da čim bolj proslave ugled SZ v svetu.
Karel v času 2.32.50; 3. Tomažič Pino v času 2. 33.07; 4. Stefilongo B. v času 2.34; 5. Česen Alojzij v času 2.34.05.
O
Profesionalni prvak tenisa v Ameriki je postal Riggs, ki je v težki finalni borbi premagal Budgea v petih setih 3:6, 6:3, 10:8, 4:6, 6:3. Hrvatska plavalna liga
RADIO
Spored važnejših oddaj Radia Trst II (valovna dolžina 278 m) od 27. 7. do 2. 8. 47.
Slovenska poročila vsak dan ođ 7.45, 12.45, 18.45 in 23.15.
Nedelja 27. 7. — 9.30 Kmetijska oddaja, 13.— S pesmijo po slovanskem svetu, 16.30 Otroška oddaja, 19.1# Slovenski dueti, 22,— Vesela oddaja (Člani SNG).
Ponedeljek 28.7 — 13,— Slovenski vokalni kvintet, 20.— Komorni zbor Radia Trst pod vodstvom Ubalda Vrabca (plošče), 20.15 Klavirski koncert Mirce Sancinove, 20.45 Sloven-ččina za Slovence, 21,— Slušna igra.
Torek 29. 7. — 13.— Vaški kvintet, 18.45 Slovenske narodne pojo „Fantje na vast”, 19,— Mladinska oddaja, 21.30 Glasbeni prenos iz Ljubljane, 22,— Sodobni ruski skladatelji.
Sreda 30. 7. — 13.— Koroške pesmi, 19.15 Oddaja odreda Jugoslovanske Armade, 21.15 Koncert sopranistke Pavle Potratove.
Četrtek 31. 7. — 12.10 Pester spored slov. pesmi, 13.— Srbske in hrvatske pesmi, 18.— Skladbe Čajkovskega, 18.30 ženska oddaja. 20.4# Slovenski pravopis, 21.— Pavlihova dvorana, 22,— Prenos Iz Ljubljane.
Petek 1. 8. — 13.15 Češke skladbe, 19.15 Zbor Sv. Jakoba pod vodstvom Švare, 21.30 Glasbeni prenos iz Ljubljane.
Sobota 2. 8. — 12.15 Slovenske narodne in partizanske pesmi, 13,— Slovenske narodne pojo „Fintje na vasi", 19.— Glasbena fantazija, 2t IB Pevski koncert sopranistke Danice Lavrenčič, 21.— Opera.
Češkoslovaška- Italija 85:79
V nedeljo je dosegel češkoslovaški šport z lahkoatletsko zmago nad reprezentanco Italije odličen uspeh, saj so se Cehoslovaki s to zmago uvrstili med evropsko lahkoatletsko elito. Lahkoatletski dvoboj je bil v Pragi pred 20.000 gledalci. Cehoslovaki so dosegli 9 zmag.	—
Končni rezultat po točkah je 85.79 za Češkoslovaško.
Križanka
Vodoravno: 1) Španski slikar, 4) mesto v Brdih, 10) živalca, 11) slovensko mesto, 12) konec celine, 13) mesto v severovzhodni Evropi, 14) egipčansko božanstvo, 15) del samostanskega obzidja, 16) grška črka, 17) davščina, 19) žensko ime, 21) tinktura, ki se uporablja v lekarni (grenka), 22) vrsta blaga, 23) pozdrav Rimljanov, 24) tujka za os, 25) moško ime, 26) udeleženec družinske slavnosti, 27) veznik, 28) . prednašanje, čitanje pesmi, berila, 30) žensko ime, glavna oseba v Tolstojevem romanu, 31) govornik (tujka), 32) slovenska pokrajina.
Navpično: 1) Slovensko mesto, 2) konica, 3) pritrdilnica, 4) otok v Sredozemlju, 5) žensko ime, 6) del (srbohrvatsko), 7) od (latinsko), 8) otroška bolezen, 9) napla-čilo, 11) kraj na Dolenjskem, 13) resnično (francosko), 15) del naziva slov. dnevnika, 16) močnata jed, 18) fizkulturnik iz ljubezni, 19) maščoba, 20) južni sadež, 22) riba, 24) pripadnik starega plemg-na, ki je prebivalo tudi v naših krajih, 25) dragocena kovina (ital.), 26) najmlajša državica v Evropi, ^27) jiensko ime, 29) kazalni zaimek (obratno), 30) mera.
PREGOVOR.
CLOVECANSTVO, POKVEKA, SENOŽEČE, POMENEK, KATARINA, GOLIČAVA, PETELIN.
Vzmi iz vsake besede po 3 zaporedne črke in dobiš pregovor.
Rešitev ugank šL 25
KRIŽANKA. Vodoravno: 1. bor, 4. Labin, 6. par, 7. sen, 9. bob, 10. žar. 12. tobak, 14. Matej 16 tele, 17. ono, 19. Aden, 21. rok, 22. gobelin, 25. kal 27. um, 28. da, 29. ol, 30. Ra, 31. maj, 33. bariton, 36. dež, 37. jeza, 39. igo. 40. epik, 42. želod, 44. večer, 46. lov, 47. tat, 48. noč, 50. vek. 5. javor, 53. sel.
Navpično-' 1. bar, 2. ob, 3. ris, 4. Laba. 5. Neža, 6. pobeg, 8. Natan, 9. bol, 11. red, 12, fek, 13. Kobarid, 14. Molotov, 15. jek. 16. Tomaj, 18. ne, 20. narek, 21. rum 23. oda. 24. ilo, 26. laž 32. -ež, 33. balon, 34. Ig, 35. nečak, 36. dir. 38. zel, 41. pet, 43 ovoj 15. eter, 49. čas, 50. vol, 52. ve.
Spreminievalnica: oče, oči, osi, psi, pri. kri, Krn, črn. Cin, sin.
IZID ŽREBANJA
1.	Zvokel) Alojz, Svečo prj Komnu 2.
2.	Šuligoj Josip, Bača pri Modreju, Sv. Lucija ob Soči.
3.	Uršič Minka, Maribor, Fran-kopanova.
Kupon št. 28
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik Jože Koren
Okroglo io nerodno
Je okrogla reč dolar, ga prav lahko je dobiti, je pa spet nerodna stvar,
ker ga treba bo — vrniti.
DOBRO JE RAZUMEL
Pristojnost sodišča
Ker je edinole tržaško sodišče pristojno deliti pravico, bodo revidirane vse obsodbe od početka sveta do danes. Pred tukajšnje sodnike bo poklican te dni kot prvi zapozneli delinkvent iz pradavnih časov sam nadangel Mihael. Odgovarjal bo za prekršek, češ da se je tedaj spravil z mečem nad zavržene angele sobrate. Kljub temu da ie že davno mrtev, se mu obeta dosmrtna ječa.
Razloga v zvezi z uradom za javna dela
Če človek natančno premisli, ni prav za prav nič čudnega, da ima tudi Bowman svoje prste pri aferi, ki je zdaj v o-sprcdju in polni stolpce vseh časopisov. Beseda: bauen pomeni v nemščini graditi, Mann sc pravi pa po nemško mož. Torej je Bowman mož, ki gradi. Ta mož sicer ni gradil sam, gradili so še razni majorji, taj niče, inženirji itd. In zgradili so lepo afero, ki bo še dolgo o-pozarjala pozne rodove, kaj se da narediti, če si podajo ro-ko kriminal, korupcija in zapadna demokracija.
De Salvo in drugi tihotapci s cigaretami so bili obsojeni. Prejeli so obsodbe in odpustke De Salvo je dobil 8 let ječe in 2 leti odpustka, zadnji, Redi je prejel 2 leti ječe in leto dni odpustka. Na srečo so kazni le večje od odpustkov, v kolikor ne bo še kakih naknadnih korektur. Ob koncu jc major Bayliss otožno dejal De Salvu: »Kaj morem pričakovati od drugih, če ste vi, narednik, tako pokvarjeni?« —- Dc Salvo se ni znašel: če bi se, bi majorju za odpustek lahko rekel: »Oprostite, toda vem za majorje, ki so še bolj pokvarjeni kot sem jaz.«
POŠTENJAK P^ED URADOM ZA JAVNA DELA: »GOSPOD MAJOR, R^D BI VAM NAPRAVIL USI U GO IN VAM ODPELJAL NEKAJ GNOJA, ZA KATEREGA PRAVIJO, DA GA IMATE PREVEČ.«
Malovreden poklic
On: »Kaj ne, gospodična, če se ne motim, ste vi tajnica pri nekem angleškem majorju?«
Ona: »Oprostite! Nesramnež! Kaj si mislite o meni? Jaz sem vendar poštena ženska!«
Škandal,« je dejal prizadeti, »škandal je to, da so nas zaprli!«
Leta I960
Tega leta jc pohajal tam o-koli ljudskega vrta v Trstu nek tujec. Med ogledovanjem zanimivosti mesta je prispel tudi v via Ricci. Pa jc povprašal mimoidočega Tržačana: »Kdo pa je bil ta Ricci, gotovo kak slaven mož, da ste kar ulico imenovali po njem?.« »Ricci, Ricci«, je pomislil Tržačan, »aha, že vem, to je bil tisti Ricci, ki se je leta 1947. pod Zavezniško vojaško upravo cako zelo izkazal, ko so obnavljah porušene vasi«.
A TUKAJ SI PEPČEK, JAZ PA SEM SE ŽE BAL 7 TE.
Trije škandali
»Škandal,« je dejal poštenjak, »škandal je to, da so tako goljufali!«
Ne pariški konferenci
gi trdijo, da si bodo velike države z malimi, pomoči potrebnimi, pošteno opomogle.
Izza železne
zavese
je prispela neprijetna vest, da so tamkaj obsodili na smrt dvanajst gestapovcev. Posebno neugodno je vest odjeknila v krogu inozemskih advokatov. Zal jim je nedolžnega Rainerja, ki je kriv Ic v toliko, v kolikor je ubogal Hitlerja. Ker je sodba pravomočna, tem advokatom ne preostane drugega kot to, da so pritožijo pred sodnim stolom na onem svetu, če jih že pred tuzemskim noče nihče poslušati
Objave Radia Vatikan
»Pozor! Pozor! — Opozarjamo naše cenjene poslušalce, da bomo sedajle izjemoma tri minute govorili resnico.«
Z Dunaja
Vest iz Bombava
»Škandal,« je dejal šovinist, »škandal je to, da so popravljali slovenske vasi!«
dele velike zapadne države pomoč malim državam. Stvar poteka lepo po naprej določenem sporedu in bo pomoč zelo izdatna. Dobro poučeni kro-
Bombay — Zdravniki tukajšnje umobolnice opazujejo s posebnim zanimanjem neverjeten primer defektnih možgan. V umobolnico so namreč pripeljali človeka, kateremu jc nekdo ponudil kos kruha, pa ga je omenjeni človek zavrnil: »Hvala, nisem lačen.«
Sodnik sodišča za denacifi-kacijo na Dunaju je zaprosil za svoj pripadajoči ietni dopust Pa je bila njegova prošnja odbita z ogorčenjem, ker bi moralo v tem primeru nešteto zapornikov čakati še štirinajst dni dalj na oprostilno sodbo.
Uredništvo nekega tukajšnjega časopisa jc sklenilo objaviti imena vseh udeležencev škandala v zvezi z javnimi deli. Ker bi pa moralo v tem primeru izdajati svoj list v povečanem obsegu, je prvotni sklep opustilo in se odločilo objaviti rajši imena tistih, ki pri aferi niso udeleženi. Spričo splošnega pomanjkanja časopisnega papirja zasluži ta korak uredništva vsestransko pohvalo.
O Č A/ / A/ A:	Cona	A: mesečna 48, četrtletna 135, polletna 270, celoletna 540 lir- Cona R- so qs
kovm račun na ime »Ljudska založba«: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. CENE OGLASOV^V80 iugolir: FLRJ 24< 70. HO, 280 dm. Ce-
____________ trgovski 20 hr, finančni in pra\*ni 35 lir, osmrtnice 30 lir.OGLASI pri Upravi od 8 3n a io - Vja£= mm višine v širini enega stolpca:
---------------------------------—---------------------------------------------------	u ao in od 15 do 18 - Tel. 93-807.