Leto XIV. 1 j^Štev. 38 | TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 j UPRAVE: 25-67 in 2S-67 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.400 Maribor, petek 16. februarja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena j din 1— I Resen položai na Mannerheimovi črti Pinci so se popolnoma umaknili s prvih položajev — Vendar je utrdbeni pas tako širok, da se bodo Finci lahko še branili - Podrobnosti o strahovitih bojih - Nagla zavezniška pomoč HELSINKI, 16. februarja. Reuter. Zvečer je bilo po mestu sporočeno, da so s® Finci zaradi strašnega pritiska sovjetskih čet umaknili s sprednjih položajev konte. - MOSKVA, 16. februarja. DNB. Leningrajsko vrhovno vojno poveljstvo pojoča: Na Karelski ožini nadaljujejo sovjetske čete napredovanje. Sovražnik, ki ie utrpel velike izgube, se umika. Sovjetske čete se približujejo železniški postaji Kamara. Razen tega so zavzele sovjetske čete tekom 15. t. m. 53 finskih položajev, med njimi 21 betoniranih topniških postojank. Na ostalih odsekih izvidnica delavnost in manjše praske pehote. Sovjetska letala so z uspehom bombar-' dkala sovražne čete in položaje. Zbitih je bilo 6 finskih letal. SINOČNJI SOVJETSKI NAPAD STOCKHOLM, 16. febr,' Reuter. Sinoči SQ sovjetske čete sforHe velike napore, da bi prebile,Mannerheimovo črto na senenem delu Karelljske ožine. Ozka reka Talpaie loči obe fjrPnti. STRAHOTE BOJEV NA OŽINI HELSINKI, 16. febr. -Exehange Tele-sraph. Boji na Mannerheimovi - črti se nadaljujejo v vsej. strahotnosti. Pred finskimi postojankami leže celi kupi mrtvih Sovjetskih vojakov. Računa se, da pade vsak dan dva do dva in pol tisoča sovjetskih vojakov, a tudi Finci imajo znatne izgube. Kdor pade mrtev ali ranjen, ostane na mesta in se zani nihče več .ne bri- ga. Ranjenci zmrznejo ali pa jih podrobe tanki. Sovjetsko poveljstvo se na to ne ozira, ker zasleduje le en sam cilj, napredovati, ne glede na to, kakšne so žrtve. Sovjeti so se odločili za take napore-zaradi tega, ker se boje, da bi v prihodnjih tednih, ko nastopi južno vreme, njihove motorizirane čete obtičale v talečem se snegu in blatu. Vse kaže, da sovjeti ne bodo še popustili in bodo nadaljevali napade tudi na nadaljnje finske položaje. FINCI GRADE NOVE UTRDBE STOCKHOLM, 16. febr. STB. Bitke na Karelski ožini presegajo po splošni sodbi vse one v svetovni vojni. Sovjetski napadi v odseku Summe presegajo vse, kar si je mogoče zamišljati. Položaj Fincev je kljub vsemu njihovemu nadčloveškemu odporu zelo resen. Toda Manner-heimova črta je široka 40 km in sovjetska vojska bi potrebovala še več takih ofenziv, preden bi jo mogla popolnoma prebiti. Medtem pa grade Finci za njo tudi že novo. Izguba prve črte zato ne pomeni še direktne nevarnosti za celotni utrdbeni sistem. FINSKI USPEH NAD LADOGO STOCKHOLM, 16. febr. United Press. »Dagenden Nachrichten« poročajo iz Helsinkov, da so Finci del sovjetskega armadnega zbora, ki operira severno od Ladoškega jezera obkolili. Sovjetska letala so skušala nuditi zajetim četam pomoč, a doslej brez uspeha. Neko sovjetsko letalo, ki se je spustilo na jezeru, je prebilo led in se potopilo, več drugih letal je bilo sestrelienih. ZAVEZNIŠKA POMOČ RIM. 16. februarja. Agencija Stefani trdi v nekem poročilu, da je položaj na Finskem v zvezi z nemško-sovjetskim gospodarskim sporazumom vzpodbudil k nagli akciji v smislu zadnjih pariških sklepov. Prof. Filov sestavlja novo bolgarsko vlado Odstop vlade Kjoseivanova Iz notranjih in zunanjih vzrokov — Pariški komentarji —- Zunanji minister postane beograjski poslanik Popov SOFIJA, 16. februarja. Havas. Kakor se je; že nekaj časa pričakovalo, je vlada dr. Kjoseivanova včeraj odstopila In je kralj Boris odstop tudi sprejel ter poveril Mandat za sestavo nove dosedanjemu Prosvetnemu ministru dr. Bogdanu Filo-'**> ki je pričel takoj pogajanja z v po-v prihajajočimi osebnostmi. Pričakovalo se je, da bo nova vlada sestavljena ž® tekom večera ali danes zjutraj, kar Pa do časa tega poročila še ni zgodilo, ^ePrav se v glavnem Imenujejo že vse osebnosti, ki bodo sestavljale vlado Bogdana Filova. Posebno važnost pripisujejo plasti dejstvu, da je bil poklican v Sofijo beograjski poslanik dr. Ivan Popov, ki bo postal po vsej priliki zunanji minister. To je dokaz, da se v tej smeri bolgarska zunanja politika ne bo spremenila, ampak da se bodo odnošaji posebno z Jugoslavijo celo še poglobili. Uradno se naglasa, da je odstop dr. Kjoseivanova, ki v novi vlade ne bo zastopan, ampak odide za poslanika v Rim, samo notranjepolitičnega značaja. Vendar se zdi, da so igrali pomembno vlogo tudi zunanjepolitični momenti. Sedanji vladi se je očitalo, da je preveč naklonjena Sovjetski zvezi in dovoljuje po Bolgariji nemoteno sovjetsko propagando. Izgleda, da bo nova vlada v tem oziru zavzela nasproti Sovjetski zvezi bolj rezervirano stališče. PARIZ, 16. febr. Havas. V pariških političnih krogih posvečajo precejšnjo pozornost bolgraski vladni krizi in nagla-šajo, da je nastala na pobudo z najvišjega mesta, in sicer v glavnem zaradi politike dr. Kjoseivanova in ministra Bogdanova nasproti Sovjetski zvezi. V zadnjih dneh se je celo govorilo, da vlada ni nenaklonjena ustanovitvi sovjetskih oporišč na obali Črnega morja. BUKAREŠTA, 16. febr. Havas. V Bukarešti spremljajo z velikim zanimanjem razvoj bolgarske vladne krize. Naglaša-jo, da si je Kjoseivanov stalno prizadeval, da se bolgarsko romunski odnošaji urede na osnovi medsebojnega zaupanja. Sklenjeno je, da se odpošlje na Finsko močne prostovoljske čete, pa tudi letala in vse ostalo, kar je potrebno Fincem za obrambo. Anglija pošlje tja takoj 700 letal, a Francija tudi nekaj sto. Dalje dobe Finci več sto topov in več tisoč strojnic. Del tega orožja bo nakupljen v Španiji. Obenem z letali bodo poslani tudi piloti-prostovoljci. Po kakšni poti bo vse to poslano na Finsko, še ni znano. V Londonu in Parizu si nič več ne prikrivajo, da predstavlja sovjetsko-finska vojna za zaveznike nevarnost in da je njen pomen dosti večji kakor so spočetka mislili. To dokazuje tudi pisanje angleških in francoskih listov, ki soglasno zahtevajo uspešno pomoč za Finsko, da se sovjetske bojne sile ne bi mogle obrniti na jugovzhod in jug. Pri tem je pa treba nadaljevati priprave na Bližnjem vzhodu. NOVAČENJE PROSTOVOLJCEV LONDON, 16. februarja. Havas. Zainteresirana ministrstva so včeraj dalje razpravljala o ukrepih v zvezi z novačenjem angleških prostovoljcev za Finsko, šlo je predvsem za to, da se število prostovoljcev čimbolj povečal Kampanja proti Belgiji in Holandiji CURIH, 16. febr. Europress. Nemški listi napadajo zelo ostro Belgijo in Holandijo, katerima očitajo, da jima služi nevtralnost samo za plašč, pod katerim skrivata svojo službo sovražnikom Nemčije. Posebno se obrača proti pisanju holandskega in belgijskega tiska, ki da je popolnoma v službi angleške propagande. Dolži ga celo, da hujska na vojno proti Nemčiji. Toda ako Belgija in Holandska želita konflikt, ga lahko tudi doživita. Ogromni nemški napori za odločilni spopad Pospešena produkcija v vojne namene, — Zaposlenih po! mili>na poljskih ujetnikov — Poziv za povečanje poljskih pridelkov Nekaj let vojne LONDON, 16. febr. Reuter. Ob priliki sprejema bojne ladje »Exeter« v PIy-mouthu je imel včeraj mornariški minister Churchill govor, v katerem je med drugim dejal, da stoji pred angleškim narodom nekaj dolgih mesecev ali morda tudi |et vojne, ki bo odločila vso bodoč-I nost. ■ AMSTERDAM; 16. febr. HTA. Holand-T‘.listi poročajo iz.B.erltna, da je izko-!'rstila Nemčija zadnje, .mesece miru na ;r°nli ZH silno pospešitev oboroževanja J? Priprav za spomladanski napad. V vsej ci^ ii *e vSe vPreženo v vojni produkti! in vssj sile se Izkoriščajo do skrajne yj(*žnosti. Med dragim Nemci zapori*** pri tem delu tudi pol milijona polj-vojnih ujetnikov,, a zatrite se,, da ll“ Pritegnjenih k delu je pol milijona Po-(r?toy. Nemci .pričakujejo, z. gotovostjo, Sl bo že v nekaj tedujfT izvršen napove?. "* napad na Anglijo in Francijo, in slin ,hkratu na kopnem, v zraku in na . 0riu. prav tako so pa tudi prepričani, bo Nemčija s. svojimi velikimi zalo-sJ?*Jer § tern, da je njena soseščina na in jugu pevtralna, na vzhodu pa zav10 Sodeluje, popolnoma obrezuspešila Ro e,fni.gko blokado in vzdržala tako dol-n.,' kolikor bo potrebno, Zlasti po skle-jejf! SOsP°darskega sporazuma s Soy-zvqz° je postalo razpoloženje v L v tem oziru močno optimistično, -a ravnost je prepričana., da bp Nčiučpu sovjetski zvezi lahko krila Vse svoje najnujnejše*potrebe. Ta optimizem se čuti tudi iz nemškega tiska, ki piše mnogo bolj samozavestno, kakor zadnje tedne. MARŠAL GOERING BERLIN, 16. febrr. DNB, Sinoči je imel maršal Goring ,po radiu govor, na- je opozarjal na potrebo varčevanja tudi v kmetskih obratih, zlasti z mlekom, in napora vseh sil, da se povečajo pridelki. Tudi kmetovalci bodo morali odslej uporabljati samo posneto mleko, da se na ta način poveča pridobivanje masla. Letos bo treba zasaditi večje površine z rastlinami, ki dajejo olje, s krompirjem itd. Vsi travniki in pašniki, ki niso neobhod-no potrebni, se morajo spremeniti v njive. Delovne sile bodo dali poljski ujetniki in tuji delavci. Država bo dajala v ta namen posebne nagrade. Prav tako je pojasnjeval tudi. zakaj primanjkuje premoga. Nemčija ni mogla naprej vedeti, da bo letos tako ostra zima. Premoga je sicer dovolj, a težkoče so s prevozom. Ob koncu je pozval vse nemške poljedelce k disciplini in službi za zmago. PET PODMORNIC V ENEM TEDNU BERGEN, 16. febr. NorskTel. 8. V Severnem morju je bila potopljena neka nemška podmoridca. Po dosedanjih vesteh jo je potopil neki angleški minono-sec, londonsko mornariško ministrstvo menjen nemškim poljedelcem, v katerem j pa tega ne potrjuje. ZAVEZNIKI ZAJELI NEMŠKE POTNIKE LIZBONA, 16. februarja. Reuter. Angleške in francoske vojne ladje so ustavile na poti iz Afrike v Lizbono portugalski parnik »Colombo« in zajele 10 iztrted 15 nemških potnikov. NAŠE LADJE NISO PRODANE ZAGREB, 16. febr. V tujem tisku so se razširile vesti, da je JugoslaverisRI LIoyd prodal v tujino svoji največjf potniški ladji »Kraljico Marijo« In »Princeso Olgo«. Ravnateljstvo paropiovne družbe izjavlja, da so te vesti popolnoma brez podlage. " " TRI NOVE ROMUNSKE VOJNE LADJE PORTSMOUTH, 16. februarja. Reuter. Angleške ladjedelnice v Portsmouthu bodo v kratkem splovile 3 rušilce za romunsko mornarico. Krščenju treh vojnih ladij bo prisostvoval romunski poslanik v 1 Londonu. VRNITEV NEMŠKE DELEGACIJE IZ MOSKVE MOSKVA, 16. febr. DNB. Nemška gospodarska delegacija, ki je končala pogajanja v Moskvi, se je vrnila v Berlin. Poslanik dr. Ritter in vodja delegacije dr. Schnure sta bila sprejeta pred odhodom pri Molotovu in komisarju za zunanjo trgovino Mikojanu. Maribor, 16. februarja. Za časa svetovne vojne je posla! tedanji prezident Zedinjenih držav Wood-row Wilson v Evropo polkovnika Hou-sea, katerega poslanstvo naj bi bilo, pridobiti sprte stranke za ameriške mirovne načrte. Ta akcija se je ponesrečila. Te dni pa pošlje sedanji prezident Franklin Roosevelt v Evropo državnega podtajnika Sumnerja \Vellesa z nalogo, da obišče Rim, Pariz, London in Berlin in »zbere informacije« o sedanjem evropskem vojnem položaju. Ali je Wel!esova misija ponovitev Houseovega poizkusa? Ali ima prezident Roosevelt res namen pričeti že sedaj akcijo za pomiritev in sklenitev miru potom sporazuma? Njegovi poznavalci pravijo, da nikakor ui tako naiven, da bi v to zerjel, zlasti ne po izkušnjah, ki si jih jc pridobil tekom lanskega leta s svojimi apeli; katerili namen je bil vojno v Evropi sploh preprečiti, a je preprečiti niso mogli. Roosevelt zato ne pošilja Sumnerja Wellesa v prestolnice evropskih velesil s kako določeno misijo, najmanj pa s tako, s kakršno je poslal Wilson v Evropo Housea. Prezident se celo zaveda, da bi tak poizkus, ako bi propadel, mirovni stvari več škodoval kakor pa koristil. Zato je skrajno previden in skromen. Sumner Welles naj obišče Evropo ofici-elno samo zato, da se osebno prepriča o razpoloženjih namerah in ciljih odločujočih evropskih vlad, treh, 'ki so direktno v vojni, in ene, ki zatrjuje, da tudi ni nevtralna, ampak samo izven konflikta. Sele na podlagi informacij, ki jih bo državni podtajnik v ameriškem zunanjem uradu prinesel s svoje evropske turneje, se bo Roosevelt odločil, ali in pod kakšnimi pogoji in v kakšni obliki bi bilo mogoče lotiti se eventualne iniciative za mirovno posredovanje. Zato sredo mnogo predaleč tisti, ki pričakujejo, da bo We11esovo potovanje že direkten mirovni poizkus. Mi, ki poznamo Evropo bolje kakor jo poznajo Američani, ne izvzemši Roosevelta, dasi je med njimi eden najbolj široko razgledanih, ne dvomimo, da bo Sumner Welles povsod, prav tako v Parizu in. Londonu kakor v Berlinu in Rimu, vljudno sprejet in da mu bodo odločujoči možje, s katerimi bo govoril, marsikaj zaupali, vendar prav gotovo ne vsi vsega. Vemo pa na drugi strani prav tako dobro, da se sedanji evropski konflikt ne da likvidirati s kakršnim koli posredovanjem, katerega rezultat naj bi bil nekak polovičarski kompromis, najmanj pa s sredstvi, s katerimi operi rajo naivni povprečni ameriški meščani, ki menijo, da je za pomiritev Evrope po trebna le polna mošnja denarja in vrsta dobrohotnih gospodarskih koncesij. Evropa živi drugačno življenje kakor Amerika, kjer ni trenj med narodi in tudi ne boja za prostor, katerega je tam za vse več ko preveč. Da je to tolmačenje pravilno, so potrdili tudi glasovi, ki so se oglasili kot neposredna reakcija na vest o misiji Sumnerja Wellesa v Evropi, posebno v Londonu in Parizu. Skoraj vsi angleški in francoski listi so kot verni tolmači javnega mnenja in oficielne politike obeh vlad napisali, da bi bila vsaka misel na kakršno koli likvidacijo sedanje vojne brez uresničenja ciljev, za katere se bije, ne samo prazna, ampak celo absurdna Niso pa pri tem seveda zanikali volje angleškega in francoskega naroda, sprejeti eventualno tudi vsako tuje, v tem prime ni ameriško posredovanje za premirje in mir, ako bi bilo podano zadosti podprto zagotovilo, da bodo zavezniški cilji tud v tem primeru uresničeni. Kakšno stališče zavzemajo v tem oziru v Berlinu, o tem nimamo doslej še nobene izjave tudi ne nobene objave v listih, vendar se gotovo ne motimo, ako trdimo, da Je nemško stališče precej ali popolnoma identično s stališčem Londona in Pariza Tudi Nemčija bi sprejela iniciativo za ustavitev sovražnosti, ako bi bil mir, ki naj bi se nato sklenil, zgrajen na nemških načelih. V tem soglasju med Londonom in Pa rizom na eni ter Berlinom na drugi strani^ je pa prav tista nepremostljivost stališč, ki ne dovoljujejo prav nobenega upanja na uspeh kakršnega koli, tudi ne najbolj dobrohotnega ameriškega posre dovanja. Da bi pa nrva ali druga stran •aenkrat prostovoljno popustila iti se Nemci predlagajo reformo boljševizma LONDON, lb. febr. Havas. Potrjujejo se vesti, da si nemška diplomacija prizadeva odstraniti antagonizem med Sov-etsko zvezo in Italijo na ta način, da bi se sedanji boljševiški režim v Sovjetski zvezi reformiral v smislu približanja k nemškemu nacionalnemu socializmu. Baje izgledi za to akcijo niso tako slabi, kakor Madžarska personalna uniia z Italijo? CURIH, 16. febr. »Neue Ztircher Zei- j resno, pač pa je baje res, da nameravajo tung« poroča iz Rima, da so se tam raz-1 Madžari po Horthyjevi Smrti ponuditi širile govorice, po katerih namerava Ma-j svoj prestol kakemu princu iz savojske džarska ponuditi italijanskemu kralju j vladarske rodovine, vendar samo v pri-svojo krono in ustvariti tako personalno | meru, ako se nc bi mogli zediniti za ka-unijo. Te vesti pa v Rimu ne sprejemajo | kega svojega katoliškega pretendenta. Ugibanja o Rooseveltovem potovanju Gospodarska konferenca Balkanske zveze BEOGRAD, 16. febr. MTI. Po sklepu konference stalnega sveta držav Balkanske zveze je jugoslovanska vlada pooblaščena, da pripravi vse potrebno za sestanek gospodarske konference članic, ki se bo sešla v začetku meseca maja v Beogradu ali v kakem drugem jugoslovanskem mestu. bi se zdelo, ker je Stalin itak že davno zapustil ideologijo Lenina in stremi sedaj !e po cilju načrtov Petra Velikega. Ako bi se ta akcija posrečila, bi bilo mogoče ustvariti zvezo Sovjetska unija-Nemčija-Italija. Prva bi dominirala nad Azijo, druga nad kontinentalno Evropo, tretja pa nad Sredozemljem. MIAMI, 16. febr. Association Press. Roosevelt se je vkrca! na ameriško vojno ladjo »Tusca!oosa« ter plove sedaj po mehiškem zalivu. To potovanje ni samo zabavno, ampak je združeno tudi s posli, katerih vsebina pa ni znana. Domnevajo, da hoče Roosevelt inspicirati nove utrdbe Panamskega kanala, ali da hoče inspici- rati delovanje nevtralnostnih patrulj at! pa, da bo imel na visokem morju konference s predstavniki Anglije, Francije in Italije. Predsednikovo tajništvo pa zanikuje vesti, da bi v bližini Rooseveltovega križarjenja bila kakšna ladja s tujim' diplomatskimi predstavniki na krovu. Molotov obišče Berlin BERLIN, 16. febr. Ass. Press. V Berlinu se zatrjuje, da bo v začetku marca prispel tja sovjetski zunanji komisar Molotov, da vrne obisk nemškemu zunanjemu ministru von Ribbentropu. Domači zaoiskii SPLOŠNO STAROSTNO ZAVAROVANJE V NEMČIJI BERLIN, 16. febr. DNB. Šefu organizacije dela dr. Leyu je Hitler naročil, naj izvede starostno zavarovanje nemškega naroda. V pismu vodji rajha je med drugim naglašeno, da se mora nemški narod tem zakonom za vse čase spominjati na skupne borbe za svobodo in neodvisnost države. POŠKODOVAN NORVEŠKI PARNIK OSLO, 16. februarja. Reuter. Doznava se, da je bil v ponedeljek zvečer norveški petrolejski parnik »Albert Elsvvorth« oci dveh močnih eksplozij močno poškodovan. Sodijo, da so ladjo zadele granate. Posadka parnika je morala skupno z bro dolomci norveškega motornega čolna »Snestad« prebiti noč v čolnih. Naslednjega dne so se vrnili na parnik, ki je še ostal na površju. OSTANKI ITALIJANSKEGA PARNIKA LONDON, 16. febr. Reuter. Na vzhodni obali Anglije, blizu Hornsea so naš!; ostanke italijanskega parnika »Giorgio Olsen«. Z ladje so bili spuščeni reševalni čolni. Naknadno so ugotovili, da se je 17 mornarjev ladje rešilo. USODA »KONIGSBERGA« RIO DE JANERO, 16. febr. Reuter Nemško ladjo »Konigsberg«, ki je zapustila neko brazilsko pristanišče, je brazilski rušilec privedel nazaj v pristanišče, ker je navzlic prepovedi uporabljala radijsko oddajno postajo. BRODOLOMCI S »FLANDRE«. BRUSELJ, 16. febr. Havas. S parnikom je dospelo snoči 45 brodolomcev z ladje »Flandre«, ki se je bila potopila, ko je trčila skupaj z belgijskim parnikom »Ca-ballo«. SOVJETSKI UVOZ IZ AMERIKE CHICAGO, 16. febr. Reuter. V tukajšnjih izvozniških krogih se izve, da je sovjetska Rusija nabavila tri do pet tovornih ladij, ki bodo s tihomorske obale USA prepeljale najbrž pšenico v Vladivostok. KONGRES »RADOSTI IN DELA« BERLIN, 16. februarja. DNB. V Berlinu zboruje kongres mednarodnega centralnega urada »Radost in delo«. Poleg nemških predstavnikov so navzoči delegati Italije, Bolgarije, Danske, Estonske, Grčije, Japonske, Letonske, Holandije. Norveške, Romunije, švedske, Španije in Madžarske. Zasedanje bo zaključeno ju tri z določitvijo kraja prihodnjega zborovanja. Predsedniku kongresa dr. I.eyu so delegati čestitali k petdesetletnici rojstva. NASLEDKI ZIME NEW YORK, 16. febr. DNB. Število žrtev snežnih viharjev, ki pustošijo po severnovzhodnetn delu USA že dva dni. je naraslo že na 60 mrtvih. V samem Ne\v Yorku je zmrznilo 15 oseb. Ranjenih je yeč sto ljudi. Zaradi velikih zametov je ustavljen promet v mnogih krajih Severne Amerike, posebno v Novi Angliji. MADRID, 16. februarja. DNB. Burja in vremenske neprilike, ki vladajo že več dni v španskih vodah in na Atlantiku, so povzročile veliko škodo. Pri Kanarski!: otokih je bila neka španska ladja zavlečena z remorkerjem v Las Palmas. Svetilnik ob vhodu v pristanišče je poškodovan. SMRT PISATELJA ROSNYJA PARIZ, 16. februarja. Havas. Pisatelj in predsednik Gouncourtove akademije, Rosny, s pravim imenom Josef Henri Boex, je umrl. S svojim bratom je sodeloval pod skupnim pisateljskim pseudoni mom Z. H. ROsny. Kasneje se je ločil od brata in izdal samostojno več del in prevodov. Odlikovan je bii s komanderskim redom častne legije, bil je tudi član Astro nomskega društva. Mariborska napoved. Prevladovalo bo malo oblačno, mrzlo in stanovitno vre me. Včeraj je bila najvišja temperatura — 7, danes najnižja —22.8, opoldne pa -5 C. BORZA. Curih, 16. febr. Devize: Beo. grad 10, Pariz 9.98, London 17.62, New-york 446, Milan 22.52, Berlin 178.75, Praga 5.50, Sofija 3.30, Budimpešta 79K-, Bukarešta 3.35. podredila kakemu arbitražnemu diktatu, na to prav tako ni mogoče misliti, vsaj tako dolgo ne, dokler stoji položaj na bojiščih tako, kakor stoji sedaj, ko se pravi spopad sploh še ni pričel. Na kompromisno kapitulucijo enih ali drugih bi bilo morda mogoče misliti šele tedaj, kadar bi se bojna sreča že tako nagnila, da bi ne moglo več biti dvoma o tem, kdo bo ostal zmagovalec. Toda tudi v tem primeru bi bil za tako kompromisa« ka- pitulacijo samo tisti, ki bi bil na slabšem, prav gotovo pa ne oni, ki bi imel vse izglede, da bo zmagal. Po vsem tem ni skoraj nobenega dvoma, da se bo tudi sedanja vojna, kakor se je svetovna, bila do končne zmage ene in poraza druge strani. Šele teda bo napočil trenutek za intervencijo, a ie za eventualno ublažitev diktata, samo vprašanje je, če bo zmagovalec tako posredovanje sploh sprejel?. -r Delo Slovenske kmečko-delavske stranke Kljub neugodnim okolnostim je razvila lovenska kmetsko-delavska stranka na podeželju zelo živahno akcijo. Doslej ie bilo ustanovljenih več krajevnih in okrajnih odborov, ki na terenu izpopolnjujejo organizacijo. Akcija SKDS je našla med judstvom velik odmev in popolno razumevanje ter priznanje. V zadevi vzajemnega političnega dela sta se ta teden mudila v Zagrebu dva ugledna člana vodstva. ki sta bila pri podpredsedniku HSS :nž. Košutiču in senatorju V. Vilderju. Dr, Maček za edinslvo vseh južnih S ovanov Posebnemu dopisniku »Utra« je dal dr. Maček izjavo, v kateri je med drugim naglasil, da »žele vsi, ki pripadajo Jugoslaviji iskren sporazum z Bolgarijo. V sedanjem mednarodnem položaju ni nobena žrtev odveč, če se doseže popolno edinstvo vseh južnih Slovanov od Jadrana do Črnega morja. To nam nalagajo tako zemljepisne in. etnografske okol-nosti, pa tudi politični obziri. Jugoslo-vansko-bolgarska trgovinska zbornica v Eeogradu ima velik pomen po načelu: Najprej živeti, potem filozofirati in politizirati! Kadar je Želodec naroda zadovoljen, se tu
  • Pred štiridesetimi leti je bila med onimi redkimi slovenskimi slikarji, ki so razstavili svoja dela y Mestnem domu v Ljubljani. Marljivo je delala, dokler ji je zdravje dopuščalo in so bile zadnje njene slike na r**$tavi društva »Lade«. Pokojna umetnica je dolga leta zvesto podpirala to organizacijo jugoslovanskih upodabljajočih umetnikov. Ohranjen ji bo časten spomin. Skromni uspehi protidraginjske akcije Na delo in uspehe protidraginjskega °dbora vplivajo v prvi vrsti zakoni in Uredbe in dokler ne bodo protidraginjske akcije in odbori nekaj več kakor posvetovalni organi, ne moremo pričakovati večjega uspeha. Ljubljanski draglnjski odbor je dobro spoznal jedro problema ko je, kakor znano, želel sodelovanje pri sestavljanju novih uredb o kontroli cen ; in pobijanju draginje. Dokler odbor ne more imeti neposrednega vpliva na vsebino takih uredb, niegovo delovanje ne more biti uspešno. Potrebno je tudi. da se pri takih uredbah upoštevajo posebne razmere posameznih pokrajin in večjih občin. Rezultati in prakse v drugih državah nam nazorno kažejo pota in načine, kakršnih se moramo poslužiti, če hočemo doseči zaželene cilje. Tako je v Švici narasel lani indeks le za 3 in pol. v Nemčiji za 5, v Angliji pa za 10%. S tem je dokazana uspešnost temeljite kontrole cen, kakršno je treba uvesti tudi Pri nas. Vsako objektivno kontrolo nad cenami odobravajo v polni meri tudi naši trgovci. Šolsko in stanovsko delo učiteljstva POUDARJA SE POTREBA PO ZVIŠANJU PREJEMKOV Preteklo soboto se je vršilo na Pragerskem učite'.‘sko zborovanje, kjer so se razen Pedagoških razmotrivala tudi pereča stanovska vprašanja. Predvsem je bila spet poudai ■ }*na -nujna potreba po zvišanju prejemkov Takoj se nai nakaže trinajsta plača. Prerešetali so se dalje predlogi organizacije za finančni zakon 194CV-41. Učiteljstvu naj se za-srgura stalnost. Premestitve se smejo izvršiti samo v primerih ukinitve razreda. Sprememba Slede uredbe draginjskih doklad naj se iz- popolni. Zanimivo predavanje o pisavi je imel tov. Čuk iz Slovenske Bistrice, kjer je učiteljstvo ponovno spoznalo, kako važen činitelf je pisava pri vzgoji otrok. Navedel je med drugim razne stopnje pisav, govoril o raznih ovirah pri pisavi, se dotaknil psihograiologue itd. Med predlogi navajajo učitelji, naj se obravnava zamud renitetnlh učencev prenese na nrosvetno upravo, ker z nalaganjem kazni občinskih odborov ni nobenih uspehov. Lfubllana Delavski dom — pomembna soc alna ustanova Na križišču Bleivveisove in Gosposvetske ceste stoji mogočno poslopje, pomembna socialna ustanova našega mesta, Delavski dom. V poslednjem času stavbo nekoliko prenovili. S posoji-'°Tn nad 2 milijona din je ljubljansk1 testni svet omogočil velik prizfdek. ki So ga uoorabili za ženski oddelek de-‘8vskega azila. Delavski dom združuje V sebi tri usta-_ Bove: azil. iavno kuhinjo in Javno borzo ^la. Azil oziroma stanovanjski oddelek razpolaga s 171 sobami, ki je v njih skupno 255 postelj za najemnike in š? posebej 30 ležišč za uslužbenke. Od sob £ 134 s po eno posteljo. 23 z dvema ■ S tremi, ena s štiri in 9 s po več pomijami. Mesečna najemn’na n’ visoka ■.Drejemajo v prvi vrsti delavce, ki za-'u^io manj kakor 1200 din mesečno. Za ^e*ečne na;emn;ke ie na razoolago 147 oo 150 din. 18 po 130. 10 po 110 T* t>o 100. 44 pa tak'h. ki se oddajajo z a .nevno naiemnino 3 din. Seveda je 1o-l*n ženski in moški oddelek. V skupn ehi spanci plača stanovalec za pre-nino 3 j;n Javna kuhbiia v Delav-eru domu ie ime'a z vsakim letom več Danes 'zdaia na dan povprečna 5 ,. 9 Porcij. Cene kosilu so od 2 do ut, večerji pa cd 2 do 4 din. NAROD\'o GUI-D'* »S E V LJUBLJANI Pm . Drama: Dliotf 1 16‘ 0b 15:- uri: "GcorRe Oandin“ din „a predstava. Znižane cene od 14 £ rav*čtoi. hobi Opera: Pčlclt, 10.: „T.ok“. Plesni večer Pie in Pina Mlakar. Izven. Sobota, 17.: »Trubadur". Premierski abonma. Gostovanje baritonista Borisa Popovo. Cefie c Smrtna bosa. V bolnišnici sta umrli: 12 letna služkinja Terezija Tavzes iz Ostrožnega in 30 letna žena delavca Podgoršek Marija iz Žcpine pri Celju. c Mesina občina celjska razpisuje dobavo omare iz hrastovega lesa. Ponudbe je vložili do 20. L m. c Pododbor UROIR v Celju obvešča rezervne oficirje, ki so se prijavili, ali pa se želijo udeležiti tečaja ,da bo prvo predavanje v soboto ob 18.15 v oficirskem domu. c Mesino gledališče. V petek, 23 .t .m. uprizorijo Mariborčani veseloigro „Konto c Ljudsko vsenčiltščo. V ponedeljek bo predaval univerzitetni prof. dr. Andrej Gosar n Ljubljane o temi: „Bislvo, pogoji in težave resnične demokracije. c „C!gan baron" na celjskem odru. V sredo so Mariborčani uprizorili v režiji Pavla Rasbergerja in pod taktirko dirigenta Lojzeta Herzoga Straussovo opereto »Cigan baron". c Uradne ure Dolavske zbornice v Celju so od 8. do 14. c Seja mestnega sveta celjskega ho v torek ob 18.30 v mestni posvetovalnici. Obravnaval se bo mestni proračun za leto 1910-11. Na dnevnem redu so tudi poročila: odborov. c Tovarna slada v Celju je začela izdelovati zraven drugih izdelkov tudi medi-cinalni slad, kateri sigurno učinkuje proti hripavosti, kašlju, gripi in oslabelosti, Poskusite tudi vi. Doza 1 kg din 3p—. c Poskus samomora. 19 letni dolavcc Josip O. iz Spodnjo Hudinje, je izpil lizol. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu izpraznili želodec in mu rešili življenje. V smrt ga jo gnala beda. »Nai» goric#” Prva številka Vil, letnika piše izčrpno o šmarnici ter o perečih problemih, ki so nastali zadnja leta okoli gojitve te divie trte, nato o vinogradih na živem pesku v Banatu, o tem, kaj mora vinogradnik vedeti o trošarini na vino in žganje ter o vinogradniških in kletarskih delih. Želeti bi bilo, da bi list kot edino glasilo našega vinogradništva in ki prinaša polno nasvetov za prospeh vinogradništva, postal tudi glasilo vinarskega zadružništva. List izdaja Vinarsko društvo v Mariboru. PREDAVANJE V RADIU O PROTILE LETALSKI ZAŠČITI Ob naslednjih sobotah bodo v radiu predavanja iz raznih panog protiletalske zaščito. Prva tri predavanja imajo sledeči naslov: Organizacija protiletalske zaščite In obveznosti glede gradnje zaklonišč; Kitko se vrše letalski napadi? Obrambna in zaščitna sredstva protiletalske zaščite. Predavanja bodo vsakokrat med 18 in 19. uro. o »Mladi Prekmurce", revija mladega prekmurskega rodu, bo izhajala odslej po koledarskem letu. Prva dvojna številka 4 letnika (1040) Je že v tisku. Revija bo izhajala petkrat letno (pet dvojnih številk). Naročnina bo ostala nclzpremenjena (30 din, za študente 20 din). Novi naročniki naj javijo svoj naslov »Upravi Mladega Prekmurca" v Murski Soboti, Aleksandrova cesta. o Nova prevozniška zadruga. Avtoprevozniki bodo v kratkem sklicali ustanovni občni zbor svojo zadruge, ki bo služila nabavi bencina in vseh drugih potreb« ščin. V načrtu imajo tudi ustanovitev velike avtodciavnice na zadružni podlagi. o Prekmursko Muzejsko društvo je imelo v nedeljo prvo sejo v letošnjem poslovnem letu. K poročilu v „Večcrniku" o občnem zboru javlja, da je bil za podpredsednika izbran soboški upravitelj g. Gabri j c 1 č i č, ne pa g. Bela Horvat, šol. upravitelj iz Kroga, ki pa je tudi odbornik sedanjega odbora. Muzejsko društvo bo do poletja organiziralo v Murski Soboti nekaj predavanj. Prvi 1k> predaval asistent geografskega inšlilula ljubljanske univerze g. dr. Svetozar Ilešič. n 18 žrtev snežnih plazov. V Dalmaciji se je pri Tomislav gradu utrgal ogromen snežni plaz in uničil vse, kar je zajel-Zahteval je tudi 18 človeških življenj. n Dva tramvaja ata v Beogradu triSRa pred vojno akademijo zaradi silnega mraza in poledenelih tirov. Pri nesreči eo bile ranjene tri osebe. n Cene na tramvaju In avtobusih ie zagrebška mestna občina znatno znižala in nudi poleg tega velike ugodnosti pri nakuDU mesečnih kart n Premog la državnih rudnikov ae Je s 1. januarjem povišal za 11 odst n Tuj! kapital v JugoalavlJL Te dni ie v Beogradu Izšla zanimiva strokovna knjiga ,ki med drugim navaja, da Je v Jugoslaviji 2.387 milijonov din tujega kapitala, od katerega je največ v industriji. Največ je francoskega kapitala (23 °/o)l sledijo Anglija (17 odst), USA (14 odst), Nemčija s protektoratom (11 odst.). Italija '9 odst.), Belgija (7 odst.). Svlca (5 odst.), Monako (3 odst.), nato Nizozemska, Švedska. Madžarska, Luksemburg in Romunija. °ta ,17.* »Profesor Klepec". Red A, Ptuj Velika naloga zdravstvega doma Tudi Ptuj bc dobil končno nad vse| potrebni zdravstveni dom. ki pa bo spočetka nepopoln ter bo mogel samo de-oma pospeševati narodno zdravje. Oblegal bo šolsko polikliniko, dispanzer za matere in otroke. Služil bo tudi za higiensko propagando. V ta namen pa se ne rradi posebno poslopje, kar bi bilo nujno -►otrebno za popolni zdravstveni dom, ‘emveč se preurejajo prostori v pritličju 'učkove hiše na Zrinisko-Frankopanski testi 10. Pričakovati je. da bo na spomlad otvorjen nepopolni zdravstveni dom v Ptuju. V mestu »e močno pogreša šolska po-Ikllnika. Tukaj je visoko število šolske mladine. Je gimnazija, meščanska šola !n Ti osnovne Šole. Srednješolska mladina •dačuje vsako leto lepe vsote v zdravstveni fond. od katerega pa do sedaj ni !me!a nlkakih koristi. Svoj prisnevek v -dravstvenl fond bodo mogli odslej izkoristiti v šolski polikliniki, kjer bodo redno in brezplačno pregledani Matere, zlasti one iz revnejših slojev, se bodo lahko zatekale v zdravstveni dom k zaščitni sestri. V domu bodo dobivale brezplačno odgovore na zdravstvena vprašanja, nasvete kako se .morajo same ravnati in kako morajo pravilno vzgajati otroke. Brez zdravstvenih domov, ki v svojem področju stalno opravljajo terensko delo v zdravstvenem pregledu, se ne more vršiti sistematično-frigienska pro* naganda, ki je brezdvomno nujno potrebna na širnem ptujskem področju ž 80.000 prebivalci. Cim bo pričela vPtu ju delovati ta važna socialno zdravstvo na ustanova, je pričakovati, da se bodo vršili po naših vaseh od časa do časa tečaji in razstave, da se bo zbiralo In ob' delovalo statistično gradivo vseh vpr* Šanj socialne medicine. Razširjala se bo tudi popularna zdravstvena literatura. Z nepopolnim zdravstvenim dontom v Ptuju bo vsaj deloma ustrežena zdravstvenemu vprašanju. Vse socialno medi- cinsko delo na tako prostranem področju s pasivnim značajem kot je Ptuj s Halozami in Slov. goricami bo zmogel šele popolni zdravstveni dom, ki bo Imel v okolici še nekaj zdravstvenih postaj. p Glosa k »Planinskemu plesu" v Ptuju. Ta večer je znova dokazal, da so med nami ljudjo, ki. to še vedno za četrt stoletja nazaj in ki očivldno ne morejo razumeti, da v naši Jugoslaviji ni mesta z imenom Pcttau, Marburg ali Cilii in kor je še podobnih tujk. Kaj ko bi oblast nastopila nekoliko odločneje in s primarnimi ukrepi podprla pomanjkljivo zemljepisno znanje te gospode? Obsoditi moramo vsekakor tako vedenje, ker dokazuje, da nekateri ljudje pozabljajo, da so prt nas samo gostje, a ne gospodarji — Opazovalec s Planinskega plesa. p »Protituberkulozni ligr so-.darovali mesto venca na grob dr. Bele Slubeca ptujski zdravniki GS0 din; društvo banovinskih uslužbencev in upokojencev v Ptuju 100 din; dr. tvan Martinec iz Sv. Marjete 100 din in lekarnar Behrbalk 60 din, ' p V Ljudskem vseučilišču predava danes inž. Ferdo Lupša „V deželi belega slona v Zadnji Indiji", p Ponarejeni kovanci. Tukaj so se prl- pojavllali ponarejeni kovanci novo izdaje. PcldcSetakl se ločijo po obsegu, dvajsetaki pa po zvonka Mar bor Občutno pomanjkanje vode Kot posledica ostre zime se pojavlja todi že občutno pomanjkanje vode v nagem mestu. Ni čuda, od jeseni nič dežja, samo suh sneg, zemlja zamrznjena meter globoko, tako pada čedalje bolj stanje podtalne voder od česar trpijo tudi rezervoarji mestnega vodovoda. Kratka odjuga preteklega tedna ni mogla dosti jnS^nagati. K temu pride pa še velika potrošnja vode,'saj je večja, kakor je bila v pasjih 'dneh' avgusta. Paradoksno se to sliši, je pa le res. Največ vode gre v nič, na mi-Hjone litrov vsako noč, ker puščajo hišni gospodarji vodne pipe odprte. To je pač potrebno, ker bi sicer popokale cevi, ta nevarnost, je zlasti ob zgodnjih jutranjih • urah. Vendar bi bilo tu kljub temu lahko malo več štedljivosti, ker ni treba odpirati pip na stežaj, ampak zadostuje, da se pusti vodo le malo curljati. Čez dan pa sploh ni nevarnosti zamrznjenja vodovoda. Drugi .vzrok- pomanjkanju vode je to. da železnica in pa industrije zdaj tudi črpajo vodo iz mestnega vodovoda, ker so se njihove, cisterne izsušile. Tu gre la .ogromne količine vode, ki seveda po-tejft primanjkujejo privatnim gospodinjstvom. Mestna uprava pa seveda nikakor; ne more zapreti vode . industrijam, ker bi te potem ne mogle obratovati in TJl to pomenilo spet odvzem zaslužka delavcem. Torej tu za enkrat ni drugega odpo-močka kakor potrpeti, in pa kolikor mogoče. Stediti z vodo. Saj s prvo pošteno Odjugo se bodo, te razmere kmalu zboljšale. Gledališki upravi Iz vrst stalnih gledaliških obiskovalcev smo prejeli naslednje vrstice s prošnjo ta. objavo: »Obmejni Maribor je zelo navezan na svoje gledališče, ki ima važno kulturno rn narodno obrambno nalogo. Vedno več je meščanstva in tudi okoličanov, ki žeto radi zahajajo v gledališče. Ob začetku sezon smo vedno prijetno presenečeni, ko vidimo, kako pester program je sestavila gledališka uprava. Zal pa program skoraj nikoli ni docela izčrpan. Priznavamo, da gledališka uprava spri-60 tako neznatnih subvencij zelo težko Izpolnjuje svoje naloge, vendar pa sl obiskovalci gledaliških predstav želimo več pestrosti v programu. V repertoarju je tudi prevečkrat sporočilo »zaprto«. Mnogi stalni gledališki obiskovalci si že-Hjo več glasbenih predstav. Če že ni mogoče pripraviti novitet, naj se vsaj PETROLEJ PRODAJA PO 9 DIN LITER Obveščeni smo, da se v Mariboru peča neki nezavedni veletrgovec z brezvestno spekulacijo s petrolejem. Ima namreč inožakarja, ki dostavlja skrivaj raznim »izvoljenim« strankam petrolej v večjih količinah po 9 din liter, male trgovce z dežele, ki pa nujno potrebujejo petrolej za Svoje stranke, pa odklanja s trditvijo, da nima petroleja. Po zakonu je dovoljeno prodajati petrolej samo po 7 din Šter In je treba opisani primer preiskati ter krivca za dvojno špekulacijo strogo kaznovati. . m Mleta! tal Je ukradel delavki Rozini Vrbnjakovi s Koroške ceste 20 moško tepno uro. Mladega nepridiprava so pri- m Vlom v drvarnico je bil izvršen pri IcrojaSkem mojstru Ignacu . Toplaku v Slrossmaverjevi ulici 8. Tat je ukradel ifeCjo količin0 krompirja. m Vlomilski obisk je imela tkalka Katarina ftatova iz Slovenske ulice 36. Neznanec ji je s podstrešja odnesel precej voznega orodja. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Glavno Din 80.000.-Pto 40.000.-Dfn 30.000.-Dta 24.000.-Din 16.000.-Dln 12.000.-Din 10.000.—: 9273 žrebanje 3t. kola : 35185 : 11473 : 34797 48746 4032 25427 26090 58131 81313 92534 98409 9802 24011 63799 64973 86988 98603 Din 8000. MJ164 11210 13526 22701 '48146 50889 55586 61946 91862 93938 Din 6000.- 324 2507 12920 20682 38536 43657 53125 61516 85030 97799 99905 Din 5000, 8179 9189 13945 14118 44567 46519 51514 54729 09583 71092 78310 82725 95551 Din 4000, 5450 5545 28242 30389 37557 44151 55959 61761 75676 77313 95219 30683 88058 20888 61547 16185 57837 83505 35552 89431 24506 66509 18324 59588 92504 27847 89674 35779 91579 25990 78786 37683 64816 940(50 2257 2517 16764 27749 34707 35716 54964 55124 71674 73775 85900 94843 8959 17756 20540 33159 38848 34266 46460 47065 49144 65053 69009 69252 78658 79837 80697 (Brez jamstva) Ponbla&eoa Klavna fcolektora dri. razredu* loterije bančna poslovalnica BFZ.IAK, Maribor. Gosposka utica 25. ponovijo dobra in priljubljena "dela iz pre teklih sezon. Prepričam' smo, da bo uprava mariborskega gledališča upoštevala te želje in že letos ponovila nekaj operet iz prejšnjih let.« m Premeščen je bil Vetrili Albin Ran- nA£a. na ArAeka 4»ACti clist pri okrajnem sodišču v Marenber- j» "d BVOl OaKe gu k okrajnemu sodišču v Ljubljani ter obenem dodeljen pravosodnemu ministrstvu v Beogradu, m Ljudska univerza. Drevi ob 20. uri Bredava univerzitetni profesor dr. Mirko eanovič. o znamenitem pesniku in humanistu Petrarki. m »Mrtvaški ples“, najnoveiše delo mariborskega komponista prot. K. Pahorja bo izvajal ljubljanski radio godalni kvartet v ponedeljek, 19. L m. ob 20. uri, na kar opozarjamo vse radio poslušalce. m. Stari 50 dinarski kovanci izgubijo z današnjim dnem veljavnost. Zamenjavali se bodo brez vsakega odbitka do 16. avgusta pri blagajnah Narodne banke in pri državnih finančnih ustanovah. m. Za nov most In ceste v Maribora se je potegoval b. svetnik Rozman na zasedanju banskega sveta v Ljubljani. Za novi most v Mariboru so načrti že napravljeni, zato je treba most čimprej zgraditi. Cesta Maribor — Slovenska Bistrica je v takšnem stanju, da je za avtomobilski promet skoraj nesposobna. Treba jo je preurediti. m. O nedograjeni mariborski bolnišnici so govorili na včerajšnjem zasedanju banskega sveta v Ljubljani. Nedograjene stavbe je treba na vsak način dokončati, saj je sedanja bolnišnica prenatrpana. m. Težka nesreča voznika. V Ribnici na Pohorju je prišel med sani pri spravljanju lesa s Pohorja 28-letni voznik Jože Pačnik, doma iz Hudega kota. Z drvmi naložene sani so Pačnika stisnile preko prsi ter mu zlo mile prsni koš. Težko poškodovanega voznika so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Meščanskošolski problemi in načrti Iz časopisnih vesti smo zvedeli, da bodo morali odslej delati posebne sprejemne izpite tudi tisti odlični in prav dob r i absolventi meščan, šol z zaključnim izpitom, ki bodo želeli nadaljevati svoj študij v raznih višjih strokovnih šolah. Nova uredba bo vsekakor hudo zadela nadarjene meščansko-šol-ske absolvente, kaiti učni načrti višjih razredov meščan, šol se v raznih pogledih močno razlikujejo od gimnazijskih načrtov. Menda radi obilice drugih predmetov v meščanskih šolah pri nas ni dovoljen niti pouk francoščine vsaj kot neobvezen predmet. Nadejamo se, da bo ministrstvo odpravilo ali vsaj močno omililo predpise te nepričakovane najnovejše odredbe, saj ima meščanska šola po zakonu nalogo, da pripravlja izmed na j nadarjene j ših dijakov naraščaj tudi za strokovne šole. Raznih tekočih meščanskošolskih problemov in stanovskih vprašanj pa je še cela vrsta in o teh bodo razpravljali pododborov! člani (-lee) mariborskega pododbora Udr. nastavnikov meščanski šol na svojem rednem zborovanju, ki bo to nedeljo v poslopju I. drž. deške meščanske šole v Krekovi ulici ob pol 10. uri. Ravnatelj g. Hergouth iz Mežice bo podal nov projekt nas ta v. programa za meščanske šole, ki bi ustrezal sloven. gospodarsko-kulturnim in pedagoškim potrebam, dočim bo pa nastavnik g. H a s 1 iz Ptuja poročal o problemih d e-politizacije našega šolstva. Na sporedu je tudi ustanovitev p e d a-goSko-didaktlčnega odseka, ki bo nudil sekciji primerne nasvete ter izdeloval načrte in predloge, za izboljšanje šolskih uspehov. Ker kaže mariborski pododbor med vsemi pododbori največjo delavnost, obeta tudi nedeljsko zborovanje ugodno priliko za obravnavanje in reševanie vseh tekočih problemov šole in stanu. Vabljeni so vsi člani (-ice) mariborskega in Ostalih bližnjih m. Mariborska pošta bo motorizirana. 1. aprila bo dobila mariborska pošta tri nove avtomobile za poštno službo. Poštna vozila na vprego,bodo.ukinjena, ker pač nišo bila v ponos Mariboru. Za garažo bodo preuredili . staro poslopje poleg kolodvorske pošte. Motoriziran poštni prevoz bo veljal letno 120.000 din. Seveda po pošta ekspeditivnejša in v mnogih ulicah bodo namestili nove poštne nabiralnike. m. Izredni_ občini zbor Kr. zadruge uslužbencev drž. železnic bo v soboto ob 19. uri v Narodnem domu; Več v malem oglasu. m. Nad ženo se je spozabil neki posesinik iz Trbetincev pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah ter jo udaril s tako silo 6 polenom, da ji je prebil lobanjo. Ranjena posestnica M. Š. se zdravi v mariborski bolnišnici,-a mož se bo moral zagovarjati pred sodiščem. m Veliko, brezbrižnost sta zagrešila zakonca R. iz Spodnjega Dupleka, ki sta odšla za več dni na obisk ter zaprla svoja dva mala otroka v nezakurjeno stanovanje. Na obupne klice malih dečkov so stanovanje š^alo odprli in ju spravili na toplo. m itak in jetika sta zahtevala lani največ smrtnih žrtev v Mariboru. Za rakom je umrlo 64 oseb, za jetiko pa 75. Od kapi je umrlo 49 Mariborčanov. m Na policijo se je sredi noči zatekla znana nočna Učka Elza, G. in povedala, da jo preganja njen bivši prijatelj, ker ga je potegnila za nos. Vtaknili so jo v zapor. m Kolo jo nekdo ukradel čevljarskemu pomočniku Josipu Stanetu iz veže v Fran-kopanovi ulici H.tJkradenO" kolo je znamke „Durkopp“ z ev. štev. 139606. Danes okoli 7. ure zjutraj je izbruhnil v hiši na Koroški cesti 21 požar, ki je zajel delavnico mizarskega mojstra Karla Poppa v starem delu Maribora med Koroško cesto. Vodnikovim trgom in Vojašniškim trgom. Ogenj je objel ostrešje in ga uničil. Prav tako je uničil ogromno zalogo desk in drugega mizarskega materiala ter več garnitur pohištva, tako da znaša skupna škoda nad 100.000 din. Na pomoč so bih -takoj poklicani mariborski gasilci, ki so v hudem mrazu z nadčloveškimi napori preprečili strahovito katastrofo, kajti požar je grozil celemu staremu delu mesta ob Vodnikovem trgu. Gasilsko delo sta nadzorovala poveljnik gasilcev g. Kramberger in predsrdnik gasilske čete g. ravnatelj Bogdan Pogačnik. m Neznanokara sta izginila te dni 55 letna poslrežnica Kalarina Skorjančeva in 39 letni nočni čuvaj pri železnici Herman Peteline. Boje se, da se jima je kaj pri* petilo . Nočna lekarniška služba (do vključno 16. L m.): Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12 tel. 28-12, lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13. Kino * Kino Esplanade. Danes ljubezenska drama „Usoda v planinah" izredno lepe-vsebine z Magdo Schneider. * Grajski kino. Danes Paula Wesselv vkot „Marija Ilona“. Paul Horbiger, Willy Birgel. Film, ki bo vam ostal trajno v spominu. . * Union kino. *Pod pariškimi mostovi", sijajni francoski velefilm z Jean Aumont-om in Michel Simonom. Mariborsko gledališče Petek, 16. febr. s Zaprlo. Sobota, 17. febr., ob 20.: „Cigan baron ". Red B. Nedelja: 18. febr. ob 15.: »Zaroka na Jadranu«. Znižane cene. — Ob 20.: »Konto X«. Znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto 17. t. m. bo na mariborskem odru druga ponovitev Straussove slovite operete »Cigan baron«, ki je pri prvih dveh predstavah vprav prodorno uspela. — V nedeljo popoldne se ponovi priljubljena in zabavna Ras-bergerjeva opereta »Zaroka na Jadranu«, zvečer pa vesela trodejanka o ljubezni in drugih modernih stvareh »Konto X«. Za obe nedeljski predstavi veljajo znižane cene. Radio Sobota, 17. februarja Ljubljana: 7 Poročila in veseli zvoki, 12 Vesele plošče, 12.30 Poročila, 13.02 Vesele plošče, 17 Otroška ura, 18 Za delopust igra RO, 18.40 Letalski napadi in obramba, 20 Zunanja politika, 20.30 Matajev Matija (pisan večer), 22.15 Za vesel konec tedna igra RO. — Beograd: 17.45 Harmonika, 18.20 vo kalni koncert, .19:40 Zabavni koncert, 22.30 Plošče in pl. gl. — Sofija: 18.30 Mandolinski kvartet, 20 Mali radio orkester, 20.45 Valčki in italijanske pesmi, 22.05 Pl gl. — Milano: 21 Zanellova. komična opera »Revizor«. — Budimpešta II: 17.15 Straussova opereta »Ne topir«. — Kalundborg: 21 Revija z glasbo, 22.20 Pl. gl ■ Hilversum: 22.05 Zabavni koncert. — Toulouse: 21 Kin6 orgle, 22.20 Valčki In pl. gl. — Firenze: 19 Odlomki iz operet, 20.30 Lahka gl , 22 Pl. gl.— Bukarešta: 20.15 Jazz, 21.30 Valčki iz operet in orkestrska gL — Bratislava: 19.30 Vojaška godba, 20.20 Pester glasbeni program, 22.15 Ciganski orkester. •— Beromunster: 21.15 V dunajskem glasbenem stilu. Opombe k stvarem, ki so kakor nebogljene sirote »Tisto,, kar ste zadnjič napisali o divjem vozarjenju avtomobilov po mestu, ni nič zaleglo,« s temi besedami'me ustavi na ulici znanec. »Kar naprej strašijo in begajo ljudi. Po tesni Vetrinjski se mestni avtobus še vedno podi kakor huda ura. Tam bo nekoč gotovo nesreča.« »Ali vam ti dečki presneto spretno vozijo!« mu odvrnem. »Malo prej sem gledal, kako je tak kolos prehiteval dolgo kolono vozov. Vraga, sem si dejal, saj mora vsak hip kam butniti. Ampak se je kar nekako potegnil, se tako rekoč naredil tenkega in se zvil skozi ko kača.« »Na srečo se ni zanašati,« pravi on. »Dobro bi bilo, da napišete ponoven apel na merodajne činitelje...« Merodajne činitelje! Mene je zazeblo. Že sama ta beseda je strašna, kaj šele dmgo, kar je sicer In sploh s tem v zvezi. Saj često niti ne veš, kdo so merodajni činitelji, kaj in kje. In ali berejo to, kar napišeš. Nekoč sem v neki zadevi tri dni hodil okoli dozdevno merodajnih činiteljev, z rezultatom: da nobeden ni bil merodajen. Se praVl, kar pač pod to besedo razumemo. Nemara bo tukaj krivo tudi to, da imamo vse preveč kompliciran sistem. Saj je to ugotovil že gospod dr. Maček in dejal, da bo treba vse bolj poenosta-viti. Na primer, kako smo jeseni pozdravili postavitev protidraginjskih odborov In napovedane stroge kazni za navijalce cen in oderuhe. Medtem pa je draginja Iz dneva v dan naraščala, a o kakih ukrepih proti temu ne duha ne sluha. — čeprav so bili časopisi polni pritožb in pošiljali na merodajne činitelje nujne klice SOS. Pravijo, da se je vse skupaj zataknilo na prekompliciranosti (ni čuda, saj se že na sami besedi zatakne jezik) in da se je zdaj našla nova formula, ki bo draginjo kratkomalo zadušila. Nas veseli. Ampak zaslužkarji so si medtem že nabasali žepe in se lahko smejejo v pest In — mimogrede omenjeno — čez mejo tudi še vedno romajo »milodari« v masah. čer>rav je bila zažugaua stroga kontrola. Mase je težko kontrolirati. Kakor rečeno, dosti je zadevščin, maj- hnih in velikih, ki iščejo merodajnih či-činiteljev sploh nimajo. So tako rekoč si-da je nekih zadevščin, ki merodajnih činiteljev sploh nimajo. So takorekoč sirote, brez očeta in matere. Kajti če bi imele skrbnike, ki se le-ti že sami pobrigali zanje, ne da bi jih javnost šele morala opozarjati na dolžnost. Bi človek mislil. Tako se mi zdi, da je ena teh sirot higiena v našem mestu. Zlasti higiena V javnih lokalih. Čast večini naših gostiln, kar zadeva snago, zato pa so druge v stanju, da bi se samemu vragu zagabilo« O nekem lokalu pripovedujejo ljudje go-rostasne stvari: da zadnja beznica v kakem žHovs.k-n ghettu ne n.ore biti bolj zasvinjana. Ne maram tega razkrivati ampak dal bom v »Večernik« med mal® oglase: Iščemo skrbnika za javno higieno... Ko se bo oglasil, se pa bomo pomenili o tem med štirimi stenami. Ni da bi se obešalo na veliki zvon, kar bi utegnilo škodovati dobremu glasu Maribora. el». Mobilizacija možganov za vojne namene Štab 900 znanstvenikov na delu — Možganski trust pet in dvajseterice učenjakov Na seji zgornje zbornice je naslovil lord Strabolgi na angleško vlado vprašanje. če obstaja za preizkušnjo novih izumov v vojne svrhe kakšna organizacija učenjakov in kolikšna je njena zveza ; Francijo. Minister ze koordinacijo Chatfield je odvrnil, da se je vlada odločila. ustanoviti štab znanstvenikov pri vsakem ministrstvu, ki je zdaj že na poslu in je med seboj v tesnem stiku. Posebno številen je ta Štab učenjakov v ministrstvu za dobavo streliva in orožja Nič man} kakor 900 znanstvenikov prakticira v petih najmodernejših laboratorijih. Povprečno gre vsak teden v poročilu na vojno ministrstvo 300 iznajdb in novih dognanj v vojne svrhe. V ministrstvu za preskrbo se je nedavno ustanovil tudi ožji odbor znanstvenikov, katerega naloga je, da preizkusi in razpravlja o najnovejših pridobitvah znanosti. Tu so na poslu naj-spretnejši možgani Anglije, da se tako Moskovska »Krasnaja Zvezda« piše,' da se Francija in Anglija pripravljata za obrambo Bližnjega vzhoda, imata že 300.000 prvovrstnih čet v Siriji in Libanonu ter čez 100.000 v Palestini in Egiptu. ozemlje med Nakubom ter Aleppom. •'•‘■polijem in Damaskom je eno samo v°jno taborišče. Zavezniki imajo tam tudi ofenzivne načrte. Tajna radijska postaja ruskih emigrantov, ki oddaja vsak večer na 13 m vesti v ruščini in ki se predstavlja kot organ *Ruske mirovne in svobodne stranke«, je te dni naslovila apel na Ruse v Sovjetski Zvezi, naj sabotirajo sovjetsko vojno produkcijo. Nemci v Moskv! so po sprejemu pakta Pomnožili svojo kolonijo. Med tujimi novinarji so Nemci najštevilnejši. Kolonija se zbira v bivšem poljskem poslaništvu. Dimnike je rušil v Nici neki norec, ki, ie zlezel na streho gostilne. Jel je razdirati opeko in metal zidake na mimoidoče, Le težko so ga ukrotili in spravili s strehe. — Primite za dežnik, pa hitro! — Ah. ne trudite se! Saj vidite, Sem že popolnoma moker! zrazimo in ta možganski trust je velikega pomena za popolnitev vojne tehnl- LORD CHATFIELD ke. Kaj vse bo še prišlo iz njih, je še :ežko predvidevati, jasno pa je, da bodo za vsako iznajdbo sovražnika takoj po-skali protiukrepe. Njih dolžnost je, da najdejo nova vojna sredstva, izpopolnijo stara, predvsem pa izumijo še uspešnejša sredstva za konserviranje surovin in njih predelavo v nepokvarljive rezerve. Odbor šteje 25 članov, med njimi so tudi zastopniki mornarice, letalstva in narodne obrambe. Znanstvene preizkuševalnice in patentni uradi vojne industrije so v najtesnejši zvezi s francoskim vojnim ministrstvom. Osebje se med zavezniškima velesilama stalno menjava v svrho obojestranske dopolnitve in informacije. Med njimi ni ‘ajnosti. Mobilizacija znanstvenega duha v Angliji kakor Franciji naj tudi s svoje strani prioomore k zrnati s pomočjo znanega. r>a še t?:«ega orožja v bodočih odločilnih spopadih. da Orient ekspres brez strojevodje v Turčiji Čuden primer se je dogodil v Turčiji. Strojevodja orient ekspresa je opazil na postaji Florida, da je treba nekatere dele lokomotive namazati. Ker se mu je zdelo, da je nadaljevanje vožnje v takšnem stanju nemogoče, je poslal kurjača k šefu postaje po mazilo. Kurjač je stekel v pisarno, toda ko je dospel tja, je v strahu opazil, da se vlak že premika. Ne vedoč, kako naj si pojasni zadevo, je jel teči za vlakom in uspelo mu je, vzpeti se na zadnji vogon. Ko je prišel do lokomo- tive, je bil še bolj prestrašen: strojevodje ni bilo nikjer. Kurjač seveda ni okleval, nehal je kuriti, da bi tako ustavil vlak. kj ie drdral z vedno večjo hitrostjo po progi. Ko se je ekspres ustavil, so pohiteli iskat strojevodjo. Našli so ga vsega okrvavljenega v jarku ob progi. Ko je namreč popravljal stroj, je izgubil ravnotežje in padel v jarek. Prisebnost kurjača je rešila življenje potnikom, ki jih ni bilo malo v vlaku. Lov novinarjev za milijonskim dobitkom Redko se primeri, da bi novinarji tako vztrajno lovili senzacijo, kakor so jo pred dnevi v večnem mestu Italije. V zimskem vrtu Rima so 5. t. m. žrebali loterijo »E 42«. Na drugo izklicano srečko je padel dobitek s premijo treh milijonov lir. Srečka je bila prodana v Rimu pri trgovcu Cammarate. Novinarji so se razbežali po vsem mestu, da bi našli srečnega dobitnika, ker se trgovec ni mogel spomniti, komu je srečko prodal. V šali je nekdo raznesel, da je srečni novopečeni milijonar neki sladoledar, pred katerega trgovino se je kmalu nato zbrala cela jata novinarjev in fotoreporterjev. Verjetnost, da je sladoledar res 'astnik srečke, se je še povečala, ko se je mož pred tolikšno množico radovednežev nekam skril. Podobno smolo kakor rimski novinarji so imeli tovariši tudi v Genovi, Padovi in v Trentu, kamor so šli ostali trije večji dobitki. Magična fotografija je javljala nesrečo Italijanski zakonski par Paolo in Feli-cetta della Casa v Forliju imata fotografijo, o katere »magični sili« se je te dni razpisal ves italijanski tisk. Slika predstavlja njuna sinčka Ahila in Renata. Ahil je pred 13. leti zbolel za škrla-tinko in prišel v bolnišnico. Opolnoči je nekoč padla fotografija obeh malčkov s stene. Starša sta se prestrašena prebudila. Naslednjega dne sta izvedela, da je točno v isti minuti, ko je padla slika, umrl v bolnišnici njun Ahil. V neki noči 1. 1938 je padla omenjena fotograifja drugič s stene. Starša sta v strahu čakala, kaj bo spet prinesel čuden opomin. Tri dni kasneje je prišla vest. da je točno ob istem času utonil pri manevrih njun Renato, drugi in edini sin v roki Torre pri Vidnru, ko je kot pionir sodeloval pri gradnji mostu... Sliko so obdali z žalnim trakom itt obesili na prejšnje mesto. Ko sta zakonca 4. januarja letos vstopila v spalnico, je pred očmi obih spet padla fotografije s stene in obležala na končnici postelje. Naslednjega dne je prišlo sporočilo, da so točno v času. ko se je utrgala slika s stene, našli truplo utopljenega Renata.. - Največjo hitrost mišic napravi^ goslač, ki napravi 600 prstnih gibov v eni minuti. Pianist, ki igra Chopinov »Minutni valček«, mora udariti v eni minuti 740 klavirskih tipk. Veliki virtuozi dosežejo to celo v 40 in 35 sekundah. Govorilne mišice so najbolj izvežban del telesa, z njimi lahko dosežejo zgovorne ženske 25 gibov v sekundi. Toda, tudi to je malo v primeri z mišičnimi kretnjami muhe, ki zamahne s krili 330 krat v sekundi. Malarija terja največ človeških žrtev V Indiji umire povprečno milijon ljudi na leto zaradi te bolezni, na Kitajskem nič manj. Srednja teža svinčnika je pet gramov, polnilnega peresa 15 gr, parov smučk 5 kg. kolesa 16 kg. motorja 60, odraslega moža 80, konja 400, natovorjenega voza 4000 kg. GENERAL BRAUCHITSCH Kancelar Hitler ima neprestana posvetovanja z vojaškimi in civilnimi osebami, posebno G5ringom, Brauchltschem in KeitekMn, vrhovnimi poveljniki nemške oborožene sile. Posvet spravljajo v zvezo s prihodom Rooseveltovega odposlanca Sumner WeIJesa, drugi pa menijo, da se Nemčija pripravlja na nove ofenzivne sunke. fl Kenija - dežela »Ljubezni na ekvatorju Pokrajine v vzhodni Afriki, kjer se v g avnem doga> de anje novega »Večernikovega" romana Pokrajine srednjega pasu vzhodne Afrike so že izza zgodnjih stoletij zelo Privlačne radi ugodnega podnebja in pridnih bogastev. Ze v 8. in 9. stoletju jeli z morja prodirati vanje Arabci, ^le 600 let za njimi pa tudi takratni slavni in podjetni portugalski pomorščaki (Vasco da Gama), ki pa so jih Arabci 110 krvavih bojih pregnali. Šele 1837 je *asedel dolgo plodno obrežje sultan iz ^anzibarja. Evropski osvajalci pa so le Ježka prodirali v notranjost dežele, ob *rednih naporih jim je uspelo zlomiti j-Porno moč domorodnih plemen Galov Jr Masajev. Po mnogih izpremembah so *EK>sled Evropci podjarmili celo vzhod-jj,. Afriko ter si jo medsebojno porazde- V severnem delu ima Italija svojo Onijo Amalijo, južnozaoadno se je >, s,drala Anglija, še južneje je bila nem- \7—l j 1.! __ hi v _ Žni ,a izhodna Afrika, ki pa je po svetovani prioadla Angliji. Podolgovat ju- V oV>mor<:les'T1,’e 'e nas‘a'3 niia Kenija, ki tvori s severnozapad- no ležečim protektoratom Ugando uprav no celoto pod vodstvom angleške ja guvernerja. Kenija je kot osrednja pokrajina vzhodne Afrike v geološkem oziru vulkanskega izvora ter tvori v severno-zapadnem delu visoko planoto. Sredi debele in skoraj tik na ekvatorju se dviga 5195 m visok ugasli ognjenik Kenija, ki ;e druga najvišja gora v Afriki, pokrita z ledeniki in večnim snegom. Obala ob Indijskem oceanu je dovolj členovita ter Prikladna za pristanišča, med katerimi !e glavna izvozna in uvozna luka Mom-bas, ki je bila svojčas tudi glavno mesto Kenije. Obalna pokrajina je p’odna in dokaj gosto naseljena, prav tako plodna in 1obro naseljena je jugozapadna Kenija, kjer je dovolj padavin kljub tropskemu ■>odnebju. Skoraj pusta in prazna pa je 'evemovzhodna Kenija, kjer se proti ita-'ijanski Somaliji razteza nepregledna nuščavska stepa. Podnebje je tropsko ter •>od vplivom azns^eea monsuma, vendar ->a znosno tudi za belokožce. ki se v Ce-^aFe večjem številu naseljujejo v Keniji. Kenija meri okoli 600.000 km* ter šte-'e nekaj nad 3 milijone prebivalcev. Pre-'•>!va*stvo je po rasi zelo mešano. Največ ram!h ki ™o'a- goma izumirajo, najštevilnejši sta pleme- ni Hamitov in Nilotov. Evropcev je nekaj nad 15.000, med njimi največ Angležev, dalje okoli 35.000 Indijcev, skoraj toliko Židov ter 15.000 Arabcev. — Glavno mesto je Nairobi s 40.000 prebivalci ter sedežem guvernerja :n upravnih oblasti. Glavno prometno žilo tvori tkz. ugandska železn^a od Mombasa do Kisume ob Viktoria jezeru. Kolonijo pre-nrezajo nekatere prav dobre ceste. Ca-rinsko-upravno je Kenija povezana v celoto z Ugando, Zanzibarjem in Tanga-niko. V gospodarskem oziru je važna zaradi živinoreje ter poljedelskih proizvodov. Izvoz in uvoz je povezan z Anglijo. Uprava Kenije je poverjena guvernerju, ki ga imenuje angleški kralj. Guverner je obenem predsednik izvršilnega sveta, ki ga tvori 11 imenovanih članov. Posvetujoči zakonodajni svet tvori 20 :menovanih uradnikov ter 11 izvoljenih Evropcev, 5 Indijcev ter po 1 imenovan 'n 1 voljen Arabec. Volivno pravico ima-'o vsi Evropci in Indijci ter oni Arabci, ki znajo pisati in brati. V prosvetnem oziru je v Keniji precej dobro poskrbljeno. Zlasti številne so šole za domorodce, ki jih obiskuje okoli 50 000 otrok. In ' ici imajo večinoma zasebne šole, dočim skrbi za Šole Evropcev sama vlada, ki je ustavila tudi nekaj višjih šol. V Mombasi izhajata 2 dnevnika, v Nairobj pa trije tedniki. Zadovoljivo je urejena tudi socialna zakonodaja, ki je zlasti poskrbela za varstvo mladoletnih in domačinov, za higieno in zdravstvene prilike. Z zakonom, ki prepoveduje najemanje delovnih sil izpod 16. leta starosti, so zavarovana domača plemena pred izkoriščanjem. V Keniji seveda prevladuje v vseh panogah vpliv belih priseljencev, ki so našli v tej tropski pokrajini ob ekvatorju svojo novo domovino. Z malo ali ničde-narja so prišli v Kenijo, morda kot pustolovci m lovci sreče, ter vložili vsa svoja sredstva in sile v farmo. V glavnem se evropski priseljenci naseljujejo v 'užnozapadni Keniji, na vulkanskem višavju, ki ima za belce še najbolj odgovarjajočo klimo. Tu je danes vse polno farm, ki so druga od druge precej oddaljene. I *> polagoma postaja naseljevanje kompaktnejše ter se ustvarjajo večja naselja, zlasti blizu železniških prog. — Evropski farmarji se pečajo poglavitno z živinorejo (govedo in konji); koruza, ošenica in krompir pa tvorijo najvažnejše poljedelske kulture. Spričo še na pol divje okolice je usoda priseljencev težka. Premnogemu sredi dela zmanjka poguma, na pol urejeno farmo proda sosedu ali novemu nrseljencu ter se razočaran vrne v Evropo. Kultura Vstop ^Sodobnosti" v osmo leto Z novo dvojno, prvo in drugo številko je stopila naša slovenska revija »Sodobnost« v osmo leto. Kakor zadnja leta, je tudi sedaj Igo Gruden glavni steber njene poezije m objavlja kar štiri pesmi: »Hčerki«, »Srečanje v snegu«, »V mraku« in »Nočna tesnoba«. Najkrepkejša je prva. Med prozo je na prvem mestu Miška Kranjca reportaža »Ko škrjanec zapoje«, v kateri je razodel toliko zanimivih pogledov na naše probleme, da vzbude odkrito pozornost. Originalna po snovi in obdelavi je Prežihovega V o ran ca novela »Kurjak«, nekaj čisto novega v našem slovstvu. Zanimiv razplet obeta tudi Milana Šege povest ali roman »Arnohovi«, dočim nam riše Branka Jurca v prozi »Na Krasu« življenje in ubadanje kraških ljv.di tam doli za mejo. Sem je treba šteti končno še Prežihovega V o r a n c a potopisno pripovedovanje »Od Meže do Poljane«. Vrana »Tri o rabskih Slovencih« je spis, kakršnih bi si želeli še več, saj vemo tako malo o življenju naših na odtrganem obrobju, najmanj pa o teh na skrajnem severovzhodu krvaveče .slovenske zemlje. Cene Logar, ki je napisal za »Sodobnost« že več globokih študij, se ukvarja v tem dvojnem zvezku z vrednostno normativnimi in socialnimi temelji lepega in umetnosti , toda esej še :i zaključen in se bo nadaljaval. V političnem obzorniku objavlja S p e r a n s »Zapiske k položaju«, ki pa so enostranski in ustvarjajo tako podobo, kakor zakrivljeno ogledalo. Izhodišče te modrosti poznamo, vemo tudi, da si domišlja, da služi slovenskim interesom, pa je od njih zelo oddaljena. »Sodobnost«, ki nam je bila v marsičem vodnica, bi morala tudi v takih zapiskih skrbeti, da bi bili pisani z zrclišča resničnih s 1 o v e n s kih narodnih interesov. »Kritika« vsebuje oceni Mirkovičeve »Agrarne politike« (R. Kyovsky) in Miloša Ledinka »Mojega razreda« (M. M.). V »Naših problemih« objavlja I. Bratko zanimivo in temeljito studijo o naši kolonizaciji, v poglavju »Iz knjig« obračunava -šk- z dr. Cirila Žebota knjigo »Korporativno narodno gospodarstvo«, in sicer pod naslovom »Naročena znanost«, dočim posveča D. Kermavner poseben prispevek pokojnemu dr. Antonu Dermoti. V poglavju »Likovna umetnost« ocenjuje dr. Mesesnel drugi zvezek Steletovih »Monumenta artis slovenicae« in Rajka Ložarja monografijo o kiparju Francetu Goršetu. Frb razpravlja pod poglavjem »Film« o francoskem filmu in filmih sploh ter načenja s tem vprašanje, ki pri nas skoraj še načeto ni. Zvezek zaključujeta J. R u s a sestavek »Samokritika« in istega »Misli Vladimirja Majakovskega«. -r. Pohorju. Kdor se hoče prijetno zabavati, naj ne zamudi prilike, V okolici doma so idealne prilike za smučanje. s. Letni občni zbor Jugoslovanske težko-atletske zveze bo v Zagrebu v nedeljo, IS. februarja. Udeležli se ga bodo tudi zastopniki mariborskih klubov Maratona in Pekovskega SK. s. Nogometna reprezentanca severne Italije bo nastopila 5. maja v Zagrebu proti hrvat-ski reprezentanci. s Tekmo smuških patrulj po zagrebških ulicah bo priredil SK Gradjanski ob sodelovanju vseh zagrebških klubov. Letos imajo za to dovolj snega na razpolago. Od prireditve si obetajo prav posebno propagando Aa smuški šport. s Puneec in Mitič sta v Haydarabadu premagala prvuK.1 Indije Gaussa MohameT da, prvi z rezultatom 6:4, 4:6, 2:6, 6:2) 6 :4, drugi pa s 6 : 4, 6: 4, 6:1. s češko prvenstvo v smuku na 2.5 km si je pri Radhoštu priboril Cisarž v času 2 :39.4. k Pozorišni »st, Skoplje, posveča v svoji najnovejši 11. Številki poseben članek 150-letnici slovenske drame in obljublja za prihodnje še poseben pregled o slovenski dramatiki in slovenskem gledališču. Razen tega vsebuje sestavke o Shawjevem »Preobraženju kapetana Bresbaunda«, odlomke iz drame Hele Vuolijokijeve »Žene na Niskavuoriju«, članek o gostovanju balerine Radmile Zivkovičeve v Skoplju, nekrologa Mary Ilid-Olivierijevi in Andru Mitroviču, poročila o gostovanjih, drobiž iz gledališč, revij in časnikov in »solz in smeha igralcev«. k Gostovanje »Comedie Francaise« v Zagrebu. V začetku marca prispe na svoji turneji po Balkanu v Zagreb skupina igarlcev pariške »Francoske komedije«, ki uprizori Racineovo »Andromaque« in neko Merimeejevo enodejanko. Skupina nastopi z lastnimi dekoracijami in kostumi. Ali ne bi bilo mogoče dobiti ke-daj kake take tuje skupjtie tudi v Maribor? Ce so lahko gostovali Rusi in Nemci, bi morda lahko tudi Francozi! Zadnja leta smo v tem oziru čisto odrezani od sveta. k Drama Milana Bogoviča »Čovjek je slabo stvorenje«, ki jo je doslej cenzura v Jugoslaviji prepovedovala, se bo v kratkem v novih hrvatskih razmerah svobodno igrala v Zagrebu. Krstna predstava dela je bila leta 1934. v Brnu. Razen tega je dobilo svoječasno prvo nagrado Matice hrvatskih kazališnih dobro voljaca. k. Visoka Ponča pozimi je naslov prvemu prispevku v letošnji drugi številki »Planinskega vestnika«, ki ga je napisal Uroš Zupančič. Ostale članke so prispevali A. Kopinšek, ki opisuje turo na Mont Blanc, J. Brojan, ki piše o Triglavski severni steni ob koncu planinske sezone, M: Pleterski, ki obravnava varovanje v težkem zimskem plezalnem terenu, S. Peršič, ki opisuje plazove in P. Kemperle, ki prikazuje osrednji steber zahodne stene Planjave. Ostali zvezek izpolnjujeta rubriki obzornik in društvene vesti. Vsi prispevki so opremljeni z lepimi fotografijami. Smučarska poročila („Putnik‘!, Maribor, 16. febr.) 15. februar 1940: Logarska dolina: —28 C, jasno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 60 cm. snežno razmere na cesti ugodne. Koča na Pesku: —23 C, pooblačeno, mirno, 20 cm pršiča ni podlagi 100 cm. 16. februar 1940: Grič (Oset—Rošpoh): —12 G, jasno, mirno, 15 era pršiča na podlagi 40 cm, sankališče zelo dobro. Ruška koča — Sokolski dom: —12 Cf jasno, mirno, 15 cm pršiča na podlagi 50 eni. Sv. Lovrenc na Pohorju: —16 C, jasno, mirno, 11 cm pršiča na podlagi 32 cm. Peca: —21 C, jasno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 100 cm. Smuka povsod odlična! Solrolsivo ZGODOVINA CELJSKEGA SOKOLA Sokolsko društvo Celje - matica bo izdalo za svoj 50-letni jubilej knjiga »Zgodovina Sokolskega društva-inatice Celje«. Spisal jo je znani zgodovinar gimn. profesor dr. Janko Orožen. Pisec obravnava najprej dobo pred ustanovitvijo društva, počenši z letom 1855.. razpravlja o početkih sokolske misli med Slovenci, dobo ustanovitve Savinjskega Sokola v Mozirju 1882 in prihaja tiri rojstvo »Celjskega Sokola« leta 1890. Delovanje jubilanta v vseh petdesetih letih je skrbno in vestno opisano. Knjiga, bo obsegala okoli 200 strani, najbrž še več i in bo bogato ilustrirana. Izšla bo v vezani in broširani izdaji. Lahko trdimo, da bo to delo edinstveno v jugoslovenski sokolski zgodovinski literaturi. Cena knjige bo zmerna, ker se bo društvo zadovoljilo le s kritjem stroškov. 1. Marljivi sokolski igralci pri Maii Nedeijš so nedavno vprizorili zabavno spevoigro »Svojeglavček«. Igro je želo spretno režira! znani malonedeljski kulturni delavec Slavko Senčar, dočim je pevske točke naštudirala in spremljala na klavirju ga. Kolar Gabrijela. Vsi igralci so zelo dobro rešili svoje vloge m občinstvo, ki je dobro zasedlo dvorano, se je zelo zabavalo. Poudariti moramo, da ima Mala Nedelja dober kader mlajših igralcev, ki zelo agilno sodelujejo in spretno igrajo, tudi večje vloge. Prav je, da se tudi mladina pritegne in navaja, k kulturnemu in prosvetnemu delu na vasi. , , ' MALI OGLASI CENE MA! IM OGLASOM: V rnelib oglasih i’in nna besed* 5C 0«’ nalmanlša oriatolbini zn iz oelase le din 9— Dražbe orekltcl dopisovanja tn tealtovadlskt oslssl din 1.— uo besedi NaimanUi znesek i» te oelase le din 10— Debelo (Iskane besede se raionalo dvolno Oelasnl davek is enkratno oblavo znaša din 1.—. Znesek ta male oelase te elafole tako! orl naroCiln oziroma ea ki voostatl » olsma skaoal a, naroillom ali o« bo ooštnl položnici no ieltovnl radnn Sl. tl.<05 Za vse oismene odzrvore elede matih oclasov se mora orllofltl tnamka ea o din Rasno Soorf Gostovanje varaždinskih atletov V soboto bomo imeli v Mariboru po daljšem presledku zopet amaterski rokoborski nastop. Pekovski športni klub bo-pozdravit v svoji sredini boksarje SK Slavije iz Varaždina. Oba kluba sta zaključita dvojno srečanje, tako do bodo v najkrajšem času nato vrnili Mariborčani obisk v Varaždinu. Po dogovoru bodo za oba kluba nastopili boksarji v petih kategorijah, in sicer bantam, peresni, welter, srednji in poltežki. Ker bodo nastopili na obeh straneh že priznani mojstri, se obe- ZA VASE ZDRAVJE! Sladek kmetski kruh v trajnosti. okusu in vitaminjih nedosegljiv. Pekarna Rakuša, Koroška_c. 24.__________l39i0-l IZREDNI OBČNI ZBOR kreditne zadruge uslužbencev državnih železnic v Mariboru bo v soboto, 17. februarja t. 1. ob 19. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru. Z ozirom na važnost izrednega občnega zbora, kjer se bo med drugim prečitalo poročilo revizijske zveze, ki ie zelo važno, pozivamo članstvo k polni udeležbi. Zadrugarii. 382-1 JČN . r ______________________ ________ borb bo ob 20. v dvorani Zadružne gospodarske banke. NA DOBRO DOMAČO HRANO sprejmem več delavcev ali nameščencev. Ugodno, ker je sredi mesta in poceni. Vprašali Kneza Koclia ul. 24-1, vrata 4. 385-1 Pdsest POSESTVECE vse kul-ure, pri Marjeti, din 57.000. — Dvodružinsko hišo, Studenci, 60.000, proda »Posredovalec«, Maribor, Meljska cesta 12-1. 381-2 Sobo odda maammmamummmsaam SOBO dve posteli, kopalnica, s ure,-hrano ali brez oddamo. Glavni trg 23/111. desno. Vprašati od 12.—13. ure. 340-7 KABINET z vso oskrbo oddam za 550 din. Glavni trg 24-1, desno. ■ - • - - 386-7 Službo dom TRGOVSKEGA POMOČNIKA ALI POMOČNICO sprejmem takoL Naslov _ v ogl. odd. »Večernika«. 375-9 AKVIZITERJA proti visoki proviziji iščemo. Predmet kupi vsaka družina. Siguren zaslužek. Ponudbe tja ogl. odd. »Večernika« pod »Akviziter«. _________ 369-? FRIZERSKO VAJENKO sprejme Stopar, Pobrežie. : 372,9 POSTREŽKINJ A za vsa hišna dela. likanje m kuhanje, išče zaposlitve ~ža vsak dan. Marija Kožar, Cvetlična 25. 279-t lokal VEČJI TRGOVSKI LOKAL ali manjši s skladiščem iščem za l.*aprjl. Ponudbe na upravo »Večernika« n-od »Lokal«. 376-14 mesu Kam, kje? NA PRLEŠKE GIBANCE v nedeljo v gostilno .Kren (Klemenšak) od 15. ure naprej.’'- 349-17 Zadnje priprave za štafetni tek V Radvanju je zadnje dni jako živahno, saj pripravljajo naši smučarji vse potrebno za čim boljši potek nedeljskega državne-nega prvenstva v štafetnem teku na 4x10 km. Pred gostilno ,,Pri lipi“ pripravljajo start po vzoru velikih mednarodnih prireditev, saj bo sturtalo okoli 15 štafet ter je treba vsaki štafeti v dolžini 150 do 200 m pripraviti, posebno smučino. Ker j e treba' tudi vso progo opremiti s kilometrskimi zastavicami, imajo prireditelji dovolj dela. Prijavam z Gorenjskega, in iz Ljubljane so se pridružile sedaj še številne prijave mariborskih klubov; Ker se pričakujejo še nove, računajo prireditelji, da bo ma startu okoli .15 moštev. Tudi naša javnost posveča nedeljski tekmi čimdalje več pozornosti, k čemur v nemaii meri prispevajo tudi dragocenn darila, ki so od včeraj razstavljena v izložbi modne trgovine šraj na vogalu Gosposke in Slovenske ulice. MARIBORSKI ROKOBORCI NA BALKA-NIADl -,-v . Začetek marca bo v Carigradu rokoborsko prvenstvo Balkana v prireditvi Turčije, kjer je ta šport posebno popularen. Naša zveza si prizadeva, sestaviti res čim boljšo reprezentanco, ter bo v ta namen priredila v Zagrebu več izločilnih tekmovanj. Prva sreča-čanja bodo v nedeljo, Iz Maribora so pozvani Fischer, Pircher in Verbošt, ki So že vsi nastopali v raznih reprezentancah. DRSALNA ELITA DRŽAVE V CELJU V soboto, 17. t. m., ob 20. priredi SK Celje na svojem drsališču v mestnem parku veliko drsalno produkcijo na kateri bodo sodelovali najodličnejši predstavniki drsalnega športa v državL Nastopilo bo osem tekmovalcev in tekmovalk članov ljubljanske Ilirije in prireditelja in sicer gdč. Finčeva, Schellova, Bogatajeva, Ser-ftečeva in gg. Thuma ,dr. Schvvab, Betteto in Prosingcr. To bo največja produkcija*, kar jih je bilo kedaj v Geljii. Vsak drsalec bo izvajal, samostojen program ob reproducirani godbi. Celjane vabimo, da ne zamudijo te Izredne prilike. s. Val uedeležencl Orožnovega smuka se nujno naprošajo, da oddajo svoje znake najkasneje do ponedeljka, 19. februarja, v športnih trgovinah Čop in Divjak radi graviranja. 8, Tradicionalna smučarska maškarada bo v soboto, 17. t. m., v Senjorjevem domu na OBJAVA Obveščamo p. n. občinstvo, da so bi e od vsega našega članstva soglasno sprejete kot edino definitivno obvezne sledeče najnižje cene za trajne kodre in sicer: za okolico • din 60*-za periferijo din 70*-za mesto . . din 80*- Dosedanjc cene za moško postrežbo ostanejo nespremenjene-P. n. občinstvo naj-ne skuša doseči nižjih cen, ker bi znižanje cene povzročilo dotočnemu mojstra škodo in neprijetnosti. Zdruianl• brivcev In biierjev DOBER OGLAS v dobrem Ii-stu, na dobrem mestu, to fe pravi uspeh. Propričajt« se 5 oglaševanjem v CERN'*0 Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se na vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Tele ton uredništva štev. 25.-67 in uprave šjev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.