SKD Globasnica vabi na podijsko diskusijo »»ZTOamp m@jji EÜ = ovira za čezmejno sodelovanje z Republiko Slovenijo« v petek, 19. maja, ob 20.15 v gostišču Juena v Čepičah Diskutirali bodo dr. Ernst Strasser, avstrijski notranji minister, Lojze Peterle, Reinhold Lexer, Bernard Sadovnik. Diskusijo bo vodil dr. Miro Polzer, vodja Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani Dvojezična skupina v vrtcu na Bistrici v R. Obletnica pomembnega zaščitnega zakona rkolgo je trajalo, vendar je LJ sklep občinskih odbornikov na Bistrici v Rožu nedvoumen: v občinskem otroškem vrtcu bo delovala tudi dvojezična skupina, ki pa bo imela dodatno ponudbo italijanščine. Za tako ureditev je glasovalo vseh 19 občinskih mož, pogovori pa so trajali (se pravi: intenzivni pogovori) dobro leto. Starši so tako skupino zahtevali uradno že od leta 1977 (gl. komentar na str. 2), toda očitno je šele članstvo v EU (in s tem povezan nov veter) pripomoglo do ugoditve željam staršev. Župan občine Hubert Gra-denegger je poudaril pomembnost rešitve in rekel, da so vendarle našli pravo skupno pot, saj je Volilna skupnost vsako legislaturno periodo poudarjala potrebo po dvojezični skupini. Prav tako je izjavil, da sklep ne pomeni nobenih variant za alibi, kot da bi, pa vendarle ne bi bilo. Občina je na vsak način trdno odločena, da projekt spelje in stoji za njim z vsemi frakcijami. (Tako bi si želeli na primer tudi v Borovljah pa še kje drugje ...) Opomba ob robu: za ustanovitev skupine je glasovala tudi Claudia Haider, žena deželnega glavarja, vendar -kakor je izjavila še pred sejo občinskega svtea - samo pod pogojem, da bo še dodatna ponudba tretjega jezika. In dodatni jezik je po sklepu odbornikov italijanščina. Vili Moschitz, občinski odbornik Volilne skupnosti, je dejal, da je bilo to nekoliko presenetljivo, kajti v predhodnih pogovorih o tem dodatku ni bilo besed. Toda dodatno znanje zagotovo ne bo nikomur škodovalo. Skupina bo začela delovati letos jeseni, seveda pa bo treba prej najti dvojezično otroško vzgojiteljico in pa osebo, ki bo z otroki delala tudi v italijanščini. Zdaj bo sledil razpis za novonastalo delovno mesto. Zaenkrat je za dvojezično skupino 15 otrok, Moschitz pa je prepričan, da jih bo še nekaj več, ko se ve, da vrtec bo. Poleg tega pa ni bilo še nobenih obvestil, nagovarjanj ali podobnega. Ponudba bo samo za poldnevno oskrbo, vendar ni znano, če zahteve za celodnevno oskrbo sploh so. Poldnevna ponudba pa je utemeljena bojda zaradi znižanja stroškov. Vili Moschitz je poudaril tudi angažma nemško govorečega občinskega odbornika na listi VS Koglerja in njegove diskusijske prispevke na sejah. Na zadnji seji so bili prisotni vsi trije odborniki Volilne skupnosti; Moschitz, Kogler ter Tatjana Feinig, ki je nado-mestovala Natašo Partl. K začetnemu prodoru pa je bistveno prispevala Ana Blatnik, ki je posredovala med Volilno skupnostjo in županom Gradeneg-gerjem, kjer je prvič prišlo do zbližanja stališč. S. W. Q red 45 leti je bila podpisana I avstrijska državna pogodba, s katero je Avstrija spet dobila svojo državno neodvisnost in suverenost. Državna pogodba v svojem 7. členu določa tudi manjšinskovarstvene ukrepe za slovensko in hrvaško narodno skupnost na Koroškem in Štajerskem oziroma na Gradiš- Na Poljani prii Prevaljah je bila v nedeljo svečanost ob 55. obletnici zadnjih bojev z nacisti na evropskih tleh. Izredno množične prireditve, katere slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, so se udeležili tudi predstavniki Zveze koroških partizanov. Več na 2. strani PREBLISK Ker smo Slovenci skozi zgodovino, bližnjo in bolj oddaljeno, postali pesimisti, nas vsak uspeh razveseli kot majhne otroke. V primeru bistriškega otroškega vrtca je pač tako, da smo res lahko veseli enotnosti v občinskem svetu. Dolga de- eden (kateri že?) vsaj malo prikrajšan? Nak, ne bo. Kajti vsi mogoči znanstveniki so namreč že dokazali, da se otroci igraje učijo več jezikov hkrati. Zakaj pa potem? Morda bi v (daljnoročni) bodočnosti pa sploh raje prešli na italijanščino kot na slovenščino. setletja so Slovenci zahtevali, prosi- fakO je leDO . .. h, se pogovarjali, J • Želeli ... Generacije otrok so Imate prav. Nemogoča raz-medtem dorasle in odrasle, veliko škode je nastalo. Toda recimo: bolje pozno kot nikoli. In tista pesimistična žilica mi pa vseeno ne da miru. Zakaj tako vehementna zahteva po trijezičnosti? Bo prehuda zamera, če me preveva še vedno senca nezaupljivosti? Je morebiti tretji jezik zato, da bi bil mišljanja. Pa se jih marsikdo ne more ubraniti, ne le moja malenkost. Vse to zaradi tiste zgodovine, ki je človek ne more pozabiti čez noč in zaradi enega sklepa občine. Kljub vsemu: čestitke za modrost in odprtost! S. W. SPD GORJANCI vabi na SO a sirdcuDiijd pdwstkSßn iNr@w ob 115-letnici Gorjancev v nedeljo, 2t. maja 2000, ob 14.30 v ljudsko šolo v Kotmari vasi SODELUJEJO: Kvartet bratov Smrtnik, tamburaška skupina »Tamika« iz Železne Kaple, MGV Hollenburg, Ženska vokalna skupina iz Slovenjega Plajberka, MePZ Gorjanci Prisrčno vabljeni! čanskem. Pomen 7. člena ADP lahko ocenimo v luči odločitev avstriskega ustavnega sodišča. V zadnjih desetih letih je prav to sprejelo pomembne odločitve v zadevi šolstva (dvojezična ljudska šola v Celovcu, četrti razred v ljudski šoli). V tem času ustavno sodišče obravnava vprašanje uradnega jezika in dvojezične topografije. Odločitev lahko pričakujemo še v tem letu. Skratka, na osnovi 7. člena ADP je ustavno sodišče sprejelo pomembne odločitve v korist avstrijskih manjšin. Poleg Senžer-menske pogodbe, ki je prav tako sestavni del notranjeavstrijskega ustavnega prava, še posebej, kar se tiče podpiranja manjšin, je torej 7. člen ADP magna Charta manjšinskih pravic. Tega se je treba zavedati. Včasih namreč preveč malo-dušno gledamo na svoj položaj. Če poleg tega še upoštevamo dejstvo, da vlada očitno želi udejaniti ustavno državno določilo o zgodovinsko zrasli jezi-kovno-kultumi raznolikosti Avstrije, poterm bo to še dodatna pomoč za ohranitev in razvoj avstrijskih avtohtonih manjšin. Ob 45. obletnici podpisa avstrijske državne pogobe je prav, da se spomnimo tega pomebnega datuma v naši povojni zgodovini. IKUC - CELOVEC Premiera filma V nabitopolni dvorani Interkul-turnega centra v Celovcu je pretekli ponedeljek predvajal režiser in igralec Marijan Hin-teregger svoj film »Vpisova-nje/Die Schülereinschreibung«. Film pripoveduje o realnem dogodku pred dvanajstimi leti, ko so na celovški ljudski šoli starši poskušali svojega otroka prijaviti k dvojezičnemu pouku in je protokol dolgega dopoldneva. Stari oče spremlja svojo snaho in vnukinjo na vpisno mesto v šolo v pričakovanju, da jo bosta prijavila k dvojezičnemu pouku. Direktor zavrne zahtevo omenjene trojice, ki pa ni pripravljena popustiti... Kar sledi, in o čemer pripoveduje film, je sprožilo postopek na ustavnem sodišču na Dunaju. Rezultat je sprememba zakona, ki od leta 1991/92 naprej daje možnost vpisovanja otrok na vsem Koroškem k dvojezičnem pouku. Tako je bila leta 1991/92 v Celovcu ustanovljena prva javna dvojezična ljudska šola. Projekt je vodila Sissi Rausch, podprli pa so ga prejšnja deželna vlada, Slovensko kulturno ministrtsvo, SPZ in drugi. M. Š. /* e bomo te dni slišali ali či-V» tali v zvezi Z otroškim vrtcem na Bistrici v Rožu razne slavospeve, kako napredna, tolerantna, kako pozitivno manjšinsko usmerjena in evropska je ta občina, je vendarle treba opisati »predzgodbo« te vsekakor pametne odločitve. Začelo se je v davnem letu 1977. Takrat sva se z ženo odločila, da dava - sedaj tudi že skoraj 30 let staro - najmlajšo hčerko v tedaj ustanovljeni občinski otroški vrtec. V pismeni prošnji na tedanjega župana in deželnega glavarja sem se kot pripadnik slovenske manjšine skliceval na 7. člen državne pogodbe in zahteval tudi uporabo slovenskega jezika v vrtcu. Poleg tega pa sem poudaril problem v družinski skupnosti izključno slovensko govorečega otroka, ki je predan vzgojiteljici, ki ga ne razume. Odgovori ali izgovori od župana do deželnega glavarja, ki so na mojo prošnjo sledili, so bili: člen 7 ne piše o otroških vrtcih, zakon o narodnih skupnostih tudi ne ureja problema otroške predšolske vzgoje, ni dvojezičnih vzgojiteljic, ni denarja, prostora in še marsikateri izgovor so iznašli. Argument, da pa sem edini v občini, ki to zahteva, pa se je Qpominski park Poljana nad •3 Prevaljami, pri spomeniku svobodi in miru, je minulo nedeljo obiskalo okrog osem tisoč ljudi iz raznih krajev Slovenije in zamejstva, ki so obudili spomin na tukajšnje zadnje boje druge svetovne vojne v Evropi. Na tem mestu so se 15. maja 1945. leta spopadle partizanske enote XIV. divizije, Tomšičeve brigade in del Vojvodinske brigade z umikajočo se vojsko okupatorja in kolaboracionistov, ki niso spoštovali predaje in so se hoteli nekaznovani umakniti k zaveznikom. Tri dni pred tem so v bližini Borovelj bežeče okupatorjeve in domobranske enote namesto predaje s prevaro pokončale številna življenja partizanov. Tokrat so partizani kot priznana zavezniška vojska odločno zahtevali predajo, vendar zopet ni šlo brez sicer kratke, a srdite borbe, ki je že v osvobojeni Evropi zahtevala nove žrtve. V spomin in opomin prirejajo koroški veterani narodnoosvobodilnega boja in vojne za Slovenijo 1991 na Poljani srečanje, ki je tokrat privabilo izredno veliko udeležencev. Pridružil se jim je tudi predsednik države Milan Kučan z ženo Štefko. V svojem razmišljanju je med drugim poudaril ponos in spoštovanje do slovenskega partizanskega odporništva, ki je v borbi z zavezniki bilo na pravi strani in tudi izpisalo njeno V KULTURNEM DOMU PLIBERK Seminar o mejah v pretoku KOMENTAR Hanzi Weiss izjalovil, ko je skupina štirinajstih staršev pismeno in s podpisi postavila isto zahtevo. Tekom časa so se v zadevi dvojezičnega vrtca vključili SPD Kočna, SPD Šentjanž in oba odbornika Volilne skupnosti. Spet so sledili znani izgovori. Vse to se je ponavljalo skozi leta. Občinska odbornika sta v raznih primerih vedno spet postavljala in ponavljala in zahtevala dvojezično vzgojo. Vse zaman. Neki upi so obsto- jali leta 1991, ko je bila pre-gradnja in povečava vrtca. Tudi takrat ni bilo možno priti Z mrtve točke. Tudi ponudba urada zveznega kanclerja, da plača dodatno vzgojiteljico, ni mogla spremeniti politične volje v naši občini. Spet je minilo skoraj desetletje. Kaj vse se je v svetu spremenilo? Med drugim je postala naša država članica večje skupnosti EU, kjer se govori več jezikov. Tudi v naši občini so prišli do spoznanja, da je večjezičnost le vrednota, ki je najlažje pridobljena v otroških letih. Odločitve - soglasna - v občinskem svetu na Bistrici v Rožu pa ne moremo tolmačiti predvsem kot izraz izvršitve neke dolžnosti do manjšine, temveč kot razvoj časa, ker to bi lahko veliko prej naredili. Tako pa je asimilacija vsa ta povojna leta v taki meri napredovala, da od sedaj petnajstih prijavljenih k dvojezični vzgoji, prenekateri ne obvladajo slovenščine. Vendar je želja po znanju drugega deželnega jezika pri starših tako velika, da so občinski politiki temu morali ustreči. To je izredno razvese- ljivo in dokazuje vrednoto dvojezične vzgoje. Vse to bi lahko imeli že davno prej, v razvoju smo zamudili nad petdeset let. Kajti od leta 1945 je dvojezično šolstvo bilo urejeno tako, da se je vsak lahko učil drugega jezika. Samo nemškonacionalne sile v deželi so skozi desetletja preprečevale to, kar naj sedaj postane samoumevno. Naše dosledno vztrajanje in boj proti asimilaciji (= enojezič-nosti) nas potrjuje, da smo na pravi poti za nas in sodeželane. IV/I inuli petek in soboto, 12. in IVI 13. maja, je bil v Pliberku mednarodni seminar na temo »Meje v pretoku - Socialni in sociokulturni vidiki razširitve EU« . Seminarje v senci skorajšnjega včlanjenja Slovenije v EU in s tem povezanih pričakovanj in strahov organizirala Zelena izobraževalna akademija, podprla pa ga je tudi SPZ. V petek zvečer je dr. Valentin Sima, zgodovinar na celovški univerzi, osvetlil zgodovinske hipoteke, ki bremenijo odnose med Koroško in Slovenijo. Pri tem so prav bremena 20. stoletja najbolj težka in trdoživa. Vodja madžarskega kulturnega inštituta na Dunaju dr. Istvan Bessenyei je spregovoril o širitvi na zahod, mag. Irena Brinar iz Ljubljane pa o širitvi na sever. V soboto je dr. Christian Pro-mitzer na primeru preostankov nemške manjšine na južnem Štajerskem spregovoril o razpetosti med priznavanjem in pluralno identito. Nemška manjšina v Sloveniji odnosno na spodnjem Štajerskem je nekdaj bila gospodarsko dominatna, po drugi svetovni vojni pa je zaradi znanih zgodovinskih dogodkov skopnela na preostanke, ki jim je usojeno izginotje. Slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem je v bistvu vselej bila v podrejenem položaju in pravi cinizem je, če danes Avstrija te manjšine noče priznati, ker da je premajhna. Mag. Boris Jesih, sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je primerjal manjšinske pravice v državah, ki so glavne kandidatke za članstvo v EU. Primerjava je za Slovenijo zelo ugodna, kajti tu je manjšinska zaščita že od nekdaj na iz- Mag. Boris Jesih redno visokem standardu. Jesih je v glavnem primerjal pravice avtotohtonih manjšin, opozoril pa je na to, da se Evropa ne bo mogla izogniti vprašanju novodobnih manjšin, ki so posledica gospodarske, socialne in tudi politične migracije. O razvoju prometa in infrastrukture je referiral mag. Rein-hold Deussner, sodelavec Inštituta za prostorsko načrtovanje. Popoldan pa je sledilo razpravljanje v delovnih skupinah, k. f. POLJANA / 55 LET ZADNJIH BOJEV V EVROPI Tudi mir zahteva sodelovanje Predzgodbo trijezičnega vrtca na Bistrici zadnjo stran. Boleča izkušnja z bratomorjem naj se nikoli več ne ponovi, saj ideološke resnice niso pomembnejše od življenja. Složnost in pogum v osamosvojitveni vojni 1. 1991 je Slovenijo rešila pred balkansko morijo in prepričala mednarodno javnost k priznanju države. Ko se je zdelo, da je bila to dovolj močna izkušnja, so ob boju za oblast privreli ideološki interesi. Vendar pa država potrebuje stabilnost. Zamujanje pri vključitvi v zvezo NATO in v EU bi bilo slabo. Zato bi bile predčasne volitve boljša rešitev za Slovenijo kot sedanje krhko razmerje v parlamentu, in če si politične stranke lahko privoščijo dolgo volilno kampanjo, to ne velja za državo, je o Predsednik ZKP Peter Kuchar KOROŠKA Uvoz strokovnjakov za computerje Koroško združenje industrialcev zahteva od dežele, da od-,pre vrata slovenskim in hrvaškim specialistom za com-puterske programe s tako imenovano »green-card«. Na ta način naj bi ublažili pereč primanjkljaj na področju informatike. Hermann Hirsch, predsednik združenja, je izjavil, da je posebno hudo, ker podjetja, ki se ukvarjajo s Software (predvsem programi- ranje), ne morejo uresničiti svojih projektov. Govori se o tisoč teh »uvoženih« strokovnjakov. Walter Ogris, zastopnik največje firme s Software, se pritožuje, ker so nedavno tega preprečili dovoljenje za bivanje oz. zaposlitev šestim kvalificiranim informatikom iz Ukrajine. Samo pri tem podjetju potrebujejo še približno sto strokovnjakov. notranjepolitičnem stanju med drugim menil predsednik države. Gostitelj, župan Prevalj dr. Matic Tasič, je zbrane pozdravil v imenu vseh županov koroške pokrajine, pozval k spravljivejšim političnim odnosom v državi, ki potrebuje energijo za razvoj in vključitev v EU, namesto neproduktivnega oziranja v preteklost, saj se zgodovinskih dejstev, kot je bilo partizanstvo, ne da spreminjati. Predsednik glavnega odbora slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar, ki je sodeloval pri osvobajanju Koroške do njenih etničnih meja na severu, je orisal te boje slovenske vojske, ki se je po povelju zaveznikov morala umakniti na okupacijsko črto angleških in sovjetskih sil. Grenko je, bilo spoznanje, daje bila Avstrija kljub tesnemu sodelovanju s fašistično Nemčijo nagrajena. Njihova generacija, za katero bo ostalo junaško poglavje narodnoosvobodilne vojne, biološko odhaja, mlajši prevzemajo izročila, ostajajo pomniki proti vojnim grozotam. Žal pa prenekateri slovenski politik zamolči veliki prispevek Slovenije v boju proti nacifašizmu, namesto da bi s to doto prispeval k njeni prepoznavnosti v Evropi, ki je protifašistično naravnana. Grenko izkušnjo z odnosom nekaterih oblastnikov do zadnje vojne in žrtev za samostojno državo je poudaril Branko Kaker iz vrst veteranov Mežiške doline. Socialna pravičnost je ostala ideal, političnim igram pridejo prav tudi brezobzirno omalovaževanje in blatenje veteranov zadnje vojne. Predsednik ZKP iz Celovca Peter Kuchar je opisal boj Slovencev v Avstriji proti fašizmu, ko je šlo za njihov obstoj. Šele zadnje obdobje jim je prineslo priznanje za ta boj, podobnega se lahko nadejajo tovariši v Sloveniji, ko bo sprejeta v EU, ki je protifašistično naravnana. Spomnil je na takratne obljube zaveznikov o izpolnitvi narodnostnih pravic, kar se v EU in ob zamenjavi generacij le spreminja. Program so izpeljali kulturniki in mladi Koroške, v protokolarnem delu sta sodelovala še Orkester slovenske policije in častna četa SV, svoje veščine pa so pokazali tudi reševalci s helikopterjem. Partizanske in ljudske pesmi so donele iz grl pevskih zborov ravenskih osnovnih šol, Vresa, Društva upokojencev iz Celja, Šentanelskih pavrov in Podjune iz Pliberka, ki je posebej navdušil. Prijetno presenečeni nad čudovitim vremenom, številno udeležbo vseh generacij in izvoljenih predstavnikov ljudstva ter tujih ambasadorjev, so v družabnem delu pod kozolcem udeleženci ob značilni kulinariki veselo kramljali. 5. Š. KOROŠKA CERKEV RAZGLASILA MUČENCE 20. STOLETJA Od desetih žrtev nacizma je šest Slovencev II/I inulo soboto, 13. maja zve-IVI čer, je v samostanu v Ver-nberku bila liturgična slovesnost v spomin na deset koroških mučencev 20. stoletja. Nje je cerkev na Koroškem izbrala, ker so v 20. stoletju s svojim življenjem, s svojo neustraše-nostjo in s smrtjo bili zgled in so neomajno ostali zvesti svoji veri ter zanjo tudi umrli. Od desetih izbranih oseb je šest koroških Slovencev, ena ženska in pet moških, vsi žrtve nacionalnega socializma. V svoji pridigi je celovški škof Egon Kapellari posebej spomnil na korak papeža Janeza Pavla II, ki je pred veliko nočjo prosil odpuščanja za vsa grozodejstva, krivice in nasilje, ki so jih nad drugimi zagrešili pripadniki rimskokatoliške Cerkve. In ker kultura temelji tudi na spominjanju, je papež sprožil zbiranje podatkov o osebah, ki so v minulem 20. stoletju umrle kot priče vere. Doslej je Cerkev po svetu izbrala okoli 70.000 takih prič, na Koroškem deset. Glavnina mučencev 20. stoletja je postala žrtev ali nacionalsocializma ali pa komunizma, mnogi, predvsem v deželah tretjega sveta, pa tudi tamkajšnjih nemirov in nasilnih režimov. Koroški mučenci so ali žrtve nacizma (9) ali pa nemirov v Afriki (1). Med deseterico sta dve žensk. V Vemberku je škof posebej naglasil velik krvni davek, ki so ga prispevali prav koroški Slovenci v ta skupni spominski sklad mučencev za vero. Kamnito ploščo z imeni mučencev bojo namestili v celovški stolnici. Za mučence 20. stoletja so bili razglašeni: Jožefa Pepa Sumper, župnijska oskrbnica v Šentilju, umorjena 1. 1945 v KZ Ravensbru-eck; župnik Vinko Poljanec, prva žrtev nacizma med koroškimi Slovenci. Umrl je 25. avgusta 1938 za posledicami ječe; kaplan Anton Kutej, umorjen 1. 1941 v KZ Dachau; župnik Jožef Pollak, umorjen 1. 1940 v KZ Oranienburg; župnik Otto Schuster, umorjen 1. 1942 v KZ Dachau; dekan Štefan Singer, umrl 1. 1945 v Maria Trost za posledicami trpljenja v koncetra-cijskem taborišču Dachau; sr. Anna Ferdinanda Ploner, umorjena 1. 1977 v Rodeziji/Zimbabve; župnik dr. Anton Granig, ustreljen 1. 1945 v Steinu; župnik dr. Anton Koperek, umorjen 1. 1942 v KZ Dachau. Med drugim je pomagal poljskim prisilnim delavcem; župnik Marcel Leeb, umorjen 1. 1940 v KZ Mauthausen. O nasilni smrti Slovenke in sodelavke partizanskega osvobodilnega boja Jožefe Pepe Sumper smo poročali v prejšnji številki SV. Zanimivo je, daje morala o njej pisati in na njeno usodo opozoriti župnijska oskrbnica iz Nemčije, da so na Koroškem postali pozorni na življenje in smrt te pokončne ženske. Župnik Vinko Poljanec, rojen 26. marca 1876 pri sv. Urbanu pri Ptuju, je po gimnaziji vstopil v bogoslovje v Celovcu in seveda postal tudi delaven član v Akademiji slovenskih bogoslovcev. 19. julija 1900 je bil posvečen v duhovnika. V bogoslovju je Poljanec, po rodu Štajerc, vzljubil Koroško in je tu ostal. Kotrče, danes Gutta-ring, so bile njegovo dušnopa- Vinko Poljanec stirsko mesto, od leta 1901 pa je bil kaplan v Škocijanu in je nato prevzel župnijo Šentjur ob Vinogradih. Tu je bil župnik do leta 1908. Poljanec je bil pravi ljudski duhovnik in velik narodnjak in je to vrednoto, vero in domačo besedo ter pomoč kmečkemu prebivalstvu skušal povsod krepiti. Od leta 1908 pa vse do svoje nasilne oz. mučeniške smrti 1938, torej dobrih 30 let, je bil Poljanec župnik v Škocjanu. Bil je soustanovitelj Doma v Tinjah, soustanovitelj Slovenske prosvetne zveze in njen prvi predsednik, kot deželnozborski poslanec v prvi republiki je zastopal in branil interese koroških Slovencev, v kmetijski zbornici je zastopal slovenskega koroškega kmeta. Poljanec je bil znan kot dober retorik. 12. marca 1938, po nasilnem vkorakanju nacističnih čet v Avstrijo, se je Poljanec hotel za nekaj časa umakniti v Slovenijo. Dobro je vedel, da je kot versko, politično in kulturno aktiven slovenski koroški duhovnik novim oblastnikom hud trn v peti. Na mejnem prehodu pri Pliberku so ga po izdaji domačina pričakali in ga zaradi domnevnega deviznega prekrška zaprli in odpeljali v celovške zapore. Tu so ga zasliševali in ga očitno tudi zastrupili. Za posledicami je umrl 25. avgusta 1938. Kaplan Anton Kutej se je rodil 19. julija 1909 v Celovcu. Mati Marija Kutej je bila dekla. Svojo mladost je preživel v Celovcu in v Globasnici, po maturi je vstopil v bogoslovje in bil 27. junija 1937 posvečen v duhovnika. Kutej je bil globoko veren in narodnozaveden duhovnik, med drugim je deloval tudi v Akademiji slovenskih bogoslovcev. Kot redkokateri je spoznal nevarnost nacizma za vero in za preživetje slovenskega naroda. Kutej svojega odklanjanja te ideologije tudi ni skrival. Sprva je bil kaplan v Železni Kapli, zatem na Suhi, nato nekaj mesecev provi-zor v Podgorjah in od 1. 1. 1939 do svoje aretacije 26. marca 1940 kaplan v Šmihelu. Gestapo ga je zaprl, ker ni hotel podpisati vojaške knjižice in ker je navedel med tujimi jeziki nemščino. To je zadostovalo, da so ga brez sodbe odvedli v kacet Dachau. Kot duhovnik je prišel v kazenski vod. Kuteja so potem prestavili v kacet Mauthausen, kjer je med Anton Kutej drugim delal v kamnolomu. 7. decembra 1940 so ga vrnili nazaj v Dachau, kjer je 16. februarja 1941 umrl. Žaro z njegovim pepelom so 3. marca 1941 pokopali v Škocjanu, v neposredni bližini Vinka Poljanca. Jožef Pollak, župnik v Šent-lipšu, je bil po rodu Gorenjec, rojen 2. 2. 1874 v Tržiču. Po maturi v Gorici je vstopil v ljubljansko bogoslovje in bil leta 1896 posvečen v duhovnika. Pollak, ki je že v mladosti veliko potoval, je po nekaj letih dušnega pastirstva odšel za duhovnika v ZDA, kjer je skrbel za slovenske priseljence. Leta 1934 se je vrnil na staro celino in postal kaplan v Dobrli vasi, potem pa provizor v Šentlipšu. Kmalu po anšlusu je imel že težave z domačimi nacionalsocialisti, saj je kot duhovnik, kot domoljub in kot svobodomiseln človek odklanjal vsakršno nasilje. Poslušal je tuje radijske postaje, kar je bilo prepovedano in ni pustil zvoniti, ko je nacistična Nemčija slavila zmago nad Poljsko. To je zadostovalo, da ga je gestapo zaprl. Župnik Pollak je prišel v kacet Sach-senhausen/Oranienburg, kjer je bil 24. julija umorjen. Žaro z njegovim pepelom so pokopali na šentlipškem pokopališču. Župnik dr. Otto Schuster se je rodil leta 15. novembra 1887 v Celovcu. Po maturi je vstopil v bogoslovje in bil 6. julija 1924 posvečen v duhovnika. Kot kaplan in provizor je služboval v slovenskih župnijah na Koroškem: v Borovljah, Tinjah, Šmihelu pri Pliberku, v Medgorjah, Slovenjem Plajber-ku in kot župnik v Šmarjeti pri Velikovcu. Dr. Schusterje bil priljubljen ljudski misijonar. Po doktoratu na graški univerzi je leta 1938 postal provizor v Blačah v Ziljski dolini. 9. septembra 1939 gaje gestapo zaprl in odvedel v taborišče Garsten, kjer je do leta 1942 presedel dosojeno kazen. Nato je ponovno bil izročen gestapu, ki ga je odvedel v kacet Dachau. Dr. Schuster je bil izpostavljen najhujšim mučenjem, med drugim tudi za podvodne in letalske ter medicinske poskuse. Umorili so ga 29. avgusta 1942, 10. oktobra istega leta pa so žaro z njegovim pepelom pokopali na šmihelskem pokopališču. Dekan Štefan Singerje bil rojen na Strugi v župniji Kapla ob Dravi. Po maturi se je odločil za duhovniško pot. Kaplanoval je po različnih koroških župnijah in bil na koncu župnik v svoji rodni fari Kapla ob Dravi. Kot skrben dušni pastir in kot zaveden slovenski duhovnik je Štefan Singer seveda bil kmalu tarča gestapovskih zalezovanj in bil nato aretiran ter odveden v kacet Dachau, kjer je prišel v kazenski vod. Po štirih letih koncetracijskega taborišča, v tem času je Štefan Singer veliko pisal, večino časa je prebil v samici, so ga težko bolnega pogojno izpustili iz kaceta. Vendar se ni smel vrniti domov, ampak je dobil zatočišče pri sestrah pri Maria Trostu na Štajerskem. Tu je avtor pomembnih zgodovinskih del, med drugim so to študije o slovenskih koroških dekanatih. Umrl je 24. februarja 1945. Po osvoboditvi so dekana Štefana Singerja 21. novembra 1945 pokopali na domačem pokopališču v Kapli ob Dravi. Franc Wakounig \lponedeljek, 15. maja, je V založba Drava predstavila novo knjigo univerzitetnega profesorja Dietmarja Larcherja z naslovom »Die Liebe in den Zeiten der Globalisierung« (Ljubezen v času globalizacije). Prijetno vzdušje v knjigarni in Larcherjev naravni dar za retoriko sta ustvarila nadvse prijeten in zanimiv večer. Sodelavec založbe Thomas Busch je v svojih uvodnih besedah poudaril, da je bil ob lektoriranju knjige prav vesel, saj je takoj opazil, koliko vzpodbud nudi tekst in kako zelo pritegne bralca, kljub dejstvu, da gre za znanstveno delo. Knjiga se posveča interkul-turnim zakonom, to se pravi partnerjem, ki prihajajo iz raz- ZALOŽBA DRAVA Zakonci iz različnih kultur ličnih kulturnih okolij. Iz različnih zornih kotov skuša dr. Larcher osvetliti probleme, ki zakon otežujejo, pa tudi prednosti, ki prihajajo na dan ob in- tervjujih s pari. Danes, ko postaja svet navidezno vse manjši, ko ljudje potujejo in se naseljujejo često zelo daleč od svoje domovine, taki zakoni niso nič posebnega. Kulturno srečanje v najožji družbeni celici, v družini, je proces so- očanja z drugačnim. Često se priučene (tradicionalne) družbene vloge posameznika ali posameznice, naj so specifične po spolu, po svetovnem nazoru ali pa po pojmovanju družbenih funkcij, izkažejo za tisto, kar v resnici tudi so: za korzet, ki so nam ga ustvarili drugi, o katerem pravzaprav ne razmišljamo kaj dosti, temveč ga le sprejemamo kot takega. Dr. Larcher je opravil intervjuje s približno tridesetimi pari, v katerih vsaj eden od partnerjev ni doma iz Avstrije. Ti prihajajo z vseh kontinentov in njihovo pojmovanje ljubezni, zakona, družbenih vlog se često razlikujejo od tukajšnjega. Avtor objavlja poleg delcev iz teh intervjujev tudi ekskurze v teorijo kultur in navaja statistične podatke. Vse skupaj pa je spleteno v zanimivo branje, ki pa bralcu ne postavlja nobenih ovir, da bi ne mogel plesti lastnih misli in presojanj o tematiki. Kajti vsi smo navsezadnje nekje in včasih tujci, drugačni od drugih. Predsodki se ob tolerantni miselnosti izkažejo za predsodke pač, za nekaj, za kar se res ne splača ne boriti ne živeti... Dietmar Larcher: »Die Liebe in den Zeiten der Globalisierung«, založba Drava 2000, 247 strani, cena 277 šilingov. S. W. SLOVENSKI ODDELEK ORF Dober odgovor na nove izzive T ako bi lahko rekli tudi dejst-I vu, da internet pač zavzema svet (v kolikor ga ni že zavzel) in da bo vsaka inštitucija, ki se ne pojavi v svetovni mreži, brezupno zastarela in izolirana. Slovenski oddelek na dežlnem studiu ORF je vstopil naenkrat, s silno lepo urejenimi spletnimi stranmi in s strukturo, ki omogoča vsakršno širitev ponudbe. Vodja oddelka Mirko Bogataj je pozdravil goste, zastopnike slovenskih političnih in kulturnih organizacij ter medijev, pa tudi generalnega konzula RS Jožeta Jeraja, oba inšpektorja za dvojezično šolstvo Tomaža Ogrisa in Teodorja Domeja, in številne druge. Bogataj je v uvodnih besedah poudaril, da gre za zgodovinski dogodek, kajti to je vstop v nov medij, ki bo v bodočnosti prevladoval, saj je to hkrati slušni in televizijski medij ter medij pisane besede. Pristavil je: »Verjetno bomo delali napake, jih ponav- ljali ali pa še kakšno novo izumili, toda delali in razvijali bomo naprej.« In pa: predstavitev je bila prav 15. maja, na 45. obletnico podpisa državne pogodbe in s tem člena 7, ki je temelj manjšinskih pravic. Ob tem političnem dogodku je Mirko Bogataj še pristavil, da ORF podpira sprejetje ustavnega določila o jezikovni in kulturni raznolikosti ter o podpiranju in pospeševanju nosilcev te raznolikosti. Strani je koncipiral in uredil urednik pri slovenskih oddajah Andrej Mohar, zunanjo podobo strani pa je prispeval Ernst Ja-nesch, ki je odgovoren tudi za layout spletnih strani ORF. Mohar je razložil zgradbo, hkrati pa povedal, da je uredništvo povezano z vsemi slovenskimi časopisi na Koroškem pa še z nekaj zamejskimi, povezano pa je tudi z drugimi manjšinami v Avstriji, ki jih lahko dosežete tudi preko slovenskih strani. Goste je pozdravil tudi intendant koroškega studia ORF Ernst Draxler in izrazil veselje, da ima manjšina novo ponudbo s pomočjo ORF. Nato pa je navzoče povabil na prijetno teraso hiše, uredniki spletnih strani pa so poželi veliko pohval. Naslov strani v internetu: http://volksgruppen.orf.at GALERIJA ŠIKORONJA - RAZSTAVA DEL BOGDANA BORČIČA Podobe iz ploskev 1/elikan slovenske in svetov-V ne grafike Bogdan Borčič, ki živi in ustvarja v Slovenj Gradcu, razstavlja v rožeški galeriji svoje najnovejše slike in grafike. Kot izviren ustvarjalec in uspešen pedagog je umetnik desetletja sooblikoval tako domačo kot tudi mednarodno li- Bogdan Borčič Foto: Štukelj kovno sceno. Z njegovim umetniškim delom je temeljno prispeval k celoviti podobi »ljubljanske grafične šole« in vplival na sodobni razvoj grafičnega likovnega izraza. Razstavljene slike in grafike se uvrščajo v nadaljno fazo njegovega raziskovanja črnega in modrega polja in singularnosti (serija Atelje). Borčičeve grafike, slike ali podobe so sestavljene iz ploskev, mej med njimi, iz odnosov med likovnimi elementi. Umetnik ima izreden občutek za čistost likovne vsebine, kjer ni nikoli ničesar preveč, za absolutnost izdelanih razmerij med polji slike in kontrasti. Borčič uporablja predvsem akrilne zemeljske barve, odtenke modre, sive in oranžnordeče barve. Razstava je na ogled do 11. junija 2000, od četrtka do nedelje od 15. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru. M. Š. lligredni koncert SPD »Trta« V nedvomno sodi med tiste pevske prireditve z najdaljšo tradicijo. In vse kaže, da bo to še dolgo tako, kajti na letošnjem vigred-nem koncertu »Trte« 6. maja zvečer v Kumstu je sodeloval tudi pevski podmladek društva, mlada Trta. Skupina, ki jo vodita Aleksandra Lipuš in Anja Mihevc, je pokazala, da je krepek poganjek društva in da se vestno delo z mladino vselej splača ter obrestuje. Nekega dne, to vemo vsi, bo prav ta mladina prevzela delo v društvu. Zato je prav in smiselno, da se že sedaj uvaja v to odgovorno dejavnost. Sicer pa je bil koncert kot vsa zadnja leta pravi pevski užitek. Po krajšem pozdravu je vezno besedo prevzela dr. Ana PEVSKA VIGRED V ŽITARI VASI »Trta« poganja krepek podmladek Schwarz in vešče vodila skozi spored, ki so ga poleg že omenjene mlade Trte oblikovali še MoPZ »Trta« pod vodstvom Pavlija Sterna, vokalni ansambel EMMS iz Žita-re vasi ter mešani zbor prijateljskega, lahko bi celo rekli pobratenega, vsekakor pa so- sednjega društva »Srce« iz Dobrle vasi. Dobrolčani, ki jih po novem vodi Peter Grilic, so kar po več plateh zbudili začudenje. To je številčnost in mladostna svežina zbora, nadalje novi zborovodja, ki sicer še, kot sam pravi, »malo poja muhe«, a bo z izobrazbo in vztrajnim delom prej ali slej sam o sebi trdil, da »dirigira«, in potem ne smemo pozabiti repertoarja, ki deloma že nosi pečat novega vodstva. Pri »Trti« pa se že pripravljajo na letni festival. O tem pa več v eni od naslednjih številk SV. a. a. Mlada »Trta«, naraščaj Slov. prosvetnega društva »Trta« v Žitari vasi U 1 |i> 1 a //: ' . j JJ r M Qreteklo soboto je domače I kulturno društvo priredilo v gostilni Woschitz tradicionalni vigredni koncert, katerega so oblikovali Vokalna skupina »Lipa« iz Velikovca (vodi Sonja Kuchling), moški pevski zbor »Vaščani pojo« iz Zgornje vesce (zborovodja Joško Kovačič) in domača dvojezična otroška skupina pod vodstvom Gerti Schuster. Nastopajoči pevci so se z domačo in narodno pesmijo poklonili šte- ROŽEK KD »PETER MARKOVIČ« V čast vsem materam vilnim mamicam, babicam, prababicam in ženam. Posebno doživetje pa je bil nastop otroške skupine, ki je s plesom in veselim petjem navdušila številno publiko. Za konec pa so otroci stopili med občinstvo in podarili vsem ženam vrtnice in srčen nasmeh. Pozdravne besede je spregovoril predsednik KD »Peter Markovič« Franc Kattnig in se vsem zahvalil za sodelovanje. Prireditve se je udeležil tudi domači župan Karl Mitsche. M. Š. Otroci so izžarevali srčnost Foto: Štukelj ZALOŽBA WIESER Problematika Južne Tirolske II ubert Frasnelli, večni »en-n fant terrible« južnotirolske ljudske stranke, ki so ga pred nedavnim nič kaj prijazno odslovili iz članstva in predsedstva, je pri založbi Wieser izdal knjigo z naslovom »Herrschaft der Fürsten« (Gospodovanje vladarjev). Frasnelli je tudi pri nas dobro znan kot velik prijatelj Slovencev in kot borec za manjšinske pravice. V knjigi je zapisal svoj politični čredo, hkrati pa obračunal z oblastniškimi strukturami v deželi, ki da gredo po eri bivšega deželnega glavarja Silvia Magnaga vse preveč v smer nacionalizma. Frasnelli je mnenja, daje na Južnem Tirolskem potrebna nova diskusija v razvoju demokracije oz. demokratičnosti, kajti politična oblast da je vse preveč v rokah nekaj etablira-nih družin, katerih člani imajo v rokah tako rekoč vse nitke življenja v družbi. Vse preveč da grozi hajderizacija družbe, s tem pa raste ksenofobija, okostenelost družbe in zaprtost dežele. Južnotirolska ljudska stranka črpa največ potenciala prav s tem, da propagira potre- bo po »moramo držati skupaj«. Avtor pa meni, da je v času odpiranja meja oziroma njihovega izbrisanja tak občutek absurden. Politični pogoji so se spremenili, zidovi v glavah bi lahko padli in čas je, da bi ustvarili resnično sožitje treh jezikov (italijanskega, nemškega in ladinskega) in kultur. Tudi pri volitvah se bo treba bolj odpreti drugemu narodu; na občinskih listah se že dogaja, da pri SVP kandidirajo tudi Italijani - na deželni ravni so še ovire prav zaradi statutov stranke. Skrb za bodočnost pa temu polnokrvnemu politiku povzroča tudi renacionalizacija delov Evrope, tako kot na primer na Bavarskem. To ne more biti prava pot za Evropo. Manjšine bodo še vedno odrinjene in nein-tergrirane. Vendar je tako med nemško govorečimi kot tudi med Italijani opaziti bolj odprto gibanje, ki pa se še ni moglo uveljaviti. Glavni J-tirolski dnevnik »Dolomiten« tudi ne poroča o drugih strujah v deželi... Frasnelli je še poudaril zadovoljstvo, da je knjigo lahko izdal pri založbi Wieser v Celovcu, saj mu je »na ta način prihranjeno klečeplazenje in kompromisi glede teksta« in tako je vsebina lahko ostala neokrnjena. O knjigi pa je rekel, da ni ne popolna in ne nepristranska, saj je hotel prikazati svoje poglede na probleme svoje domovine. 5. W. Hubert Frasnelli, avtor knjige Herrschaft der Fürsten r\ ve pomembnosti bi bilo \J treba izpostaviti ob sobotni krstni uprizoritvi glasbene igre za otroke »Jan in Žan« v Pliberku. In sicer: prvič, da se v kulturnem domu vse več dogaja, da začenja izpolnjevati svoje poslanstvo kulturnega središča v vzhodnem delu Podjune, in drugič, daje bila to prva gledališka predstava domačinov. Zato gre seveda zasluga avtorici in režiserki Aniti Hudi, ustanoviteljici Odra 73. Da so se pri prvi uprizoritvi predstavili prav najmlajši, ima tudi simbolični in hkrati optimistični pomen, saj je prav mladina zagotovilo naše nadaljnje kulturne prihodnosti. Teh mladih, zbranih v pevskem zboru Mlada Podjuna, pa je na srečo precej. Anita Hudi je napisala, sestavila in zrežirala glasbeno živalsko pravljico Jan in Žan, ki precej spominja na otroško igro Lojzeta Kovačiča Dva zmerjavca. Gre za kozliča in osliča. Poleg drugih živali je vanj spretno vpletla zborček mišk in mačk. Na odru je ustvarila zanimivo sproščenost in dinamiko, ni se zapletala v monologe in dialoge, ampak je KRSTNA PREDSTAVA V PLIBERKU »Jan in Žan« napolnila dvorano predstavo gradila predvsem na gibu, vokalni in instrumentalni glasbi. Tako je nastal mali spektakel, prava paša za oči in glasbena ušesa, ob tem pa je motilo, da je bila dramaturgija zaradi precejšnje nerazumljivost dokaj zameglena. Zakaj je bila predstava slišno precej motna in nerazumljiva, je veijetno delno kriva pomanjkljiva opremljenost odra (zavese, večja odbojnost ob kulisah), delno pa tudi neizkušenost glasbenih opremljevalcev (različnost ob prazni in polni dvorani). Pa bo še, saj »vaja dela mojstra«. Pohvaliti je treba vse nastopajoče za njihov pogum, za pogumno petje, za sproščeno nastopanje na odru, pohvaliti pa tudi precejšnje število sodelujočih na čelu z režiserko Hudlovo. V vidnejših vlogah so igrala dekleta Rebbeka Mesner, Vera Mandl, Alina Logar, Krista Reichi, Roza Marija Hobel, Lucija Sadjak; Ana Lu-bas, Lidija Borotschnig, Kristina Sadjak in Marina Mandl ter še cela množica malih pevcev Mlade Podjune. Zborček mišk in mačk je pripravila Katja Mandl, za pevsko oblikovanje živalskega zbora pa je poskrbela »mati« Mlade Podjune Vera Sadjak. Modernistično zasnovano sceno je pripravila Breda Varl, izdelala pa sta jo Lojz in Albert Mesner. Prikupne kostume v toplih barvah je prav tako izrisala Breda Varl, izdelale pa so jih Katja Mandl, Herta Dobnig in Sabina Go-renšek. Predstavo je glasbeno opremil Matej Hudi, luč je vodil Flori Krivograd, tehniko pa Matej Hudi in Jurij Opetnik. Korepetitorka in šepetalka je bila Klavdija Daniel. Začetek se je torej zgodil. Zaorali so ga mladi iz Podjune, zaorala ga je Anita Hudlo-va s svojimi sodelavci. Prva izkušnja je testirala dvorano in ozvočenje. Zagotovo ni bila zaman. J. R. TRG / FELDKIRCHEN: RAZSTAVA DEL ZORKE L.-WEISS Barve - zid - protislovja Q o izjavah umetnice Zorke I L.-Weiss jo je pri ogledu prostorov galerije močno prevzel vtis masivnih sten, številnih vogalov zgornjih prostorov in votlinska elementar-nost kamnito obokane betonske kleti. Oziraje se na prostorske okoliščine je oblikovala razstavo in ustvarila sožitje med prostorom in slikami, ki dopušča posamezniku svoje interpretacije. V zgornjih prostorih slikarka razstavlja akvarele, ki jih je združila v mesečne formacije maj in november v tekočem traku ob steni. Kletni prostor, zidan iz temnega Skrilavca, potrebuje luč v obliki spektralnih barv. Na visečih platnenih trakovih naj bi med hojo dojemali barvne prehode. Nasprotna gibanju je statična trdnost zidu, ki jo tematizira še v dveh oblikah. Njena dela izražajo ukvarjanje z barvo, čutno - občutljivo ravnanje z okoljem v omejenem prostoru. Podobe so zreducirane na barvne ploskve, ki konstruktivno korespondirajo s prostorom. Razstava je na ogled do 2. junija 2000 v galeriji v Amt-hofu v Trgu, od torka do petka, od 14. do 19. ure. M. Š. Zorka L.-Weiss pred svojimi umetninami Foto: štukeij POHOD SLEPIH NA KILIMANDŽARO Film, ki sporoča humano misel NI a slovenski gimnaziji smo IM namesto zadnji dve uri pouka imeli zanimiv obisk. Na programu je bilo predavanje profesorja zgodovine in sociologije Staneta Padežnika. Toda tema predavanja nista bili ti dve stroki, temveč prvi pohod oziroma ekspedicija slepega Slovenca na najvišjo goro Afrike, na Kilimandžaro. Za uvod je gospod Padežnik razložil vrste slepote in šolarji smo si lahko nataknili nekakšna »slepotna očala«, ki so simulirala stopnjo slabovidnosti. Pripovedoval je tudi o drugih stvareh, ki jih zmorejo slepi - na primer branje Braillove pisave. Nato pa je sledil glavni del: film o jtotovanju na omenjeno goro. Čeprav je bil film posnet z ročno kamero, pa je bila kvaliteta slike na splošno res dobra. Kot gledalec si imel sočutje z ubogimi ljudmi, ki so se mučili po najtežjih zadnjih dve- sto metrih višine. Naj še pripomnim: prvi slepi Slovenec je bil hkrati tudi prvi slepi človek na vrhu Kilimandžara, sploh pa noben slepi še ni bil na taki višini. (Upam, da zdaj nisem pozabil še kakšnega rekorda.) Na vsak način pa je film povedal zelo veliko in je motiviral vse prisotne, verjetno pa drugače tudi slepe, ki vedo za ta film oziroma za to ekspedicijo: Ni pomembno, če si slep - če nekaj zares hočeš, boš tudi uspel. Prav to pa je tudi tema knjige Staneta Padežnika z naslovom »Ustvarjalnost ne pozna teme«. V njej predstavlja slepe iz Slovenije, ki se niso odločili za konvencionalne poklice, kakršne običajno opravljajo slepi (na primer telefonist/ka), temveč delajo tudi kot glasbeni učitelji. Zares: kaj boljšega, kakor je ta film za odpravljanje predsodkov proti slepim, ni tako lahko odkriti... Šolar PRIREDITVE ČETRTEK, 18. 5.________________ GRADEC, Pred klubom - KSŠŠG 18.30 Drugi tek na Schlossberg BOROVLJE, Pri Cingelcu na Trati - Društvo Glasbena šola 19.00 Javni nastop učencev Glasbene šole - oddelek Borovlje PETEK, 19. 5.__________________ DUNAJ, Kavarna Metternich, 18.00 121. Dunajski krožek. Predavanje in predstavitev knjige: Emigrant. Pregnanec med dvema svetovoma (Lev Detela) SELE, Farni dom - KPD Planina 18.00 »Pravljica o polomljeni lutki«. Nastopa: Lutkovna skupina Navihanci iz Celovca ŽELEZNA KAPLA, v zdravilišču -Občina in Univerza Celovec 19.30 Fimski večer o saneh in peki kruha v črni kuhinji CELOVEC, IKUC Ljudski dom 20.00 Helmuth Fellner: Kam plove avstrijska šolska politka? Predavanje in razprava PLIBERK, Kulturni dom -Društvo Kulturni dom 20.00 Predstavitev projekta »Živeti ob mej«i in večer pripovednikov. Dijaki Slov. gimnazije in gimnazije na Ravnah bodo predstavili brošuro o življenju ob meji ČEPICE PRI GLOBASNICI, Pri Juenni - SPD Globasnica 20.15 Podijska diskusija »Zunanja meja EU - Ovira za čezmejno sodelovanje z Republiko Slovenijo SOBOTA, 20. 5._________________ ŠENTPRIMOŽ, Kulturni dom -Podjunski ribiški klub 10.00 23. seja predsedstva zveze RADIŠE, Culehneijeva kapela -SPD Radiše 19.30 Koncert Marijinih pesmi. Sodelujejo: Pet in tri, Radiški kvartet, Radiški fantje PLIBERK, Kulturni dom -MoPZ Kralj Matjaž 20.00 Jubiljeni koncert in predstavitev zgoščenke ob 20-letnici obstoja ŠENTJANŽ, k & k - k & k 20.00 Kabarett »Space Girls« Izvajalci: Bolzano 8< Maleh ŠKOCIJAN, Dvorana turističnega in informacijskega centra - SPD Vinko Poljanec, KD Škocijan 20.00 Vigredni koncert. Nastopajo: otroški zobr KD Škocijan, NOMOS, MoPZ Vinko Poljanec in STEM Žalostni, a v tolažbi svete vere sporočamo, da je po težki bolezni umrl 16. maja 2000 naš dobri mož in oče JOŽI NVrolidl, gostilničar * 10. 3. 1917 Od dragega očeta se bomo poslovili v petek, 19. maja ob 13. uri pri sveti maši v Ločah. Nato ga bomo pospremili na kraj miru. V četrtek ob 19. uri vabimo k molitvi v mrtvaško vežo v Ločah. Loče, 16. maja 2000 Žalujoči: žena Pepca ter Joško, Dana in Kristi z družinami v imenu vseh sorodnikov. Po želji pokojnega prosimo, da namesto vencev darujete za kapelico v Podgorjah. NEDELJA, 21. 5.________________ K0TMARA VAS, Ljudska šola -SPD Goijanci 14.30 Srečanje pevskih zborov ob 115-letnici Gorjancev LEDINCE, Kulturni dom -SKD Jepa-Baško jezero 14.30 Koncert ob 45-letnici podpisa ADP. Sodelujejo: Otroška skupina Jepca, 5 in 3, Tamburaški zbor Jepa-Baško jezero, Gemischter Chor Ledenitzen, skupina Akzent, MoPZ Jepa-Baško jezero ŠMIHEL, Farna dvorana -KPD Šmihel 20.00 Naši trije angeli (Sam in Bella Spewack). Gostuje gledališka skupina KPD Planina iz Sel SREDA, 24. 5.__________________ DUNAJ, HAK, Schwindgasse 14/4 - KSŠŠD 20.30 Slovensko-hrvaška fešta -Kreslin in mali bogovi ČETRTEK, 25. 5.________________ UMBAR PRI VERNBERKU, na pokopališču - PEN-Club 17.00 Odkritje spominske plošče A. Schusteija-Drabosnjaka GRADEC, v klubu - KSŠŠG 21.00 Vernisaža lomo-slik. Razstavlja: Eva Moschitz PETEK, 26. 5._________________ TINJE, Katoliški dom 16.00 Projekt in menedžment za sodelavce v izobraževanju odraslih. Voditelj: Dr. Gerald Gröchenig; traja do 27. maja, do 17. ure TINJE, Katoliški dom 17.00 Seminar: Retorika in samozavest za žene. Voditeljica: mag. Astrid Malle; traja do 27. maja, do 18. ure TINJE, Katoliški dom 19.30 Zobje in njihov vpliv na motnje v človeškem organizmu Predavatelj: dr. med. mag. phil. Christian Kobau CELOVEC, IKUC Ljudski dom 20.00 Erwin Köstler bere Kosovelove pesmi GRADEC, v klubu - KSŠŠG 20.00 Koncert zbora KSŠŠG ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, Višja šola za gospodarske poklice 20.00 Sklepna prireditev SOBOTA, 27. 5.________________ BISTRICA NA ZILJI, Vničeva štava - SNI Urban Jarnik, Celovec 8.30 Zablatnikov dan 2000 -Simpozij o Urbanu Jarniku TINJE, Katoliški dom 9.00 Patnerska masaža. Voditeljica: Christiane Leutschacher; traja do 28. maja, od 10. do 17. ure TINJE, Katoliški dom 9.00 Seminar »Jaz sem« - telo, duh in duša. Voditeljica: mag. Alexandra Krenn; traja do 28. maja, od 9. do 13. ure PLIBERK, Kulturni dom -Društvo Kulturni dom 20.00 Osrednji koncert 33. srečanja pevskih zborov »Od Pliberka do Traberka BILČ0VS, avla Ljudske šole -SPD Bilka 20.00 Koncert »S pesmijo v poletje«. Sodelujejo: MoPZ Bilka, MePZ Bilka, Vokalna skupina Slov. Plajberk, skupina Akzent Ledince NEDELJA, 28. 5.________________ BLEIBERG-KREUTH, Hermsberg/Rute - SPD Dobrač, SPD Celovec, SPD Žila 07.00 3. spominski pohod na Dobrač. 7. obletnica smrti planinca Maijana Tschertuoa ŠENTJANŽ, k & k 10.00 Branje in diskusija »Anpassen und Anecken«. Dr. Doron Rabinovici, govornik demokratične ofenzive k novi politični kulturi v Avstriji (v nemškem jeziku) ČEPIČE PRI GLOBASNICI, Pri Juenni - SPD Edinost Šteben 14.00 Tekma koscev ŽITARA VAS, KUMST - KUMST, Fremdenverkehrsgemeinde Sittersdorf 20.00 Odprtje razstave del Jozija Metschine. Ob razstavi orientalski plesni vložek s plesalko Sherin SREDA, 31. 5.__________________ D0BRLA VAS, Kulturni dom -SPD Srce 20.00 Samostojni vigredni koncert. Sodelujejo: MePZ Srce, otroški zbor SPD Srce, trio pomlad, učenci glasbene šole ČETRTEK, 1. 6._________________ SVEČE - Katoliška otroška mladina 10.30 Otroški dan pod geslom »Kreativnost« CELOVEC, Koncertna hiša, velika dvorana - Koroški deželni konzervatorij 19.30 Opera »Abu Hassan« (Carl Maria von Weber) MUSILOVA HIŠA v torek, 23. maja ob 19. uri, bere v Musilovi hiši iz zvezka svojih dvojezičnih poezij »Heimatlieder und andere Bosheiten / Domovinske pesmi in druge zbadljjivke« (prevod Janko Messner) Sandra - Saška Innerwinkler v okviru predstavitve antologije »Literatur ohne Grenzen« OGLAS Iščem hišo ali kmetijo na dvojezičnem ozemlju (v Podjuni ali Rožu), po možnosti s pašnikom za konje. Ponudbe sporočite prosim na tel. 04227 / 84465, najugodneje zjutraj ali zvečer Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 UREDNICA Sonja Wakounig................................(-34) Tajništvo........................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 18. 5.118.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 19. 5.1 18.10 Utrip kulture________ SO 20. 5.118.10 Od pesmi do pesmi - ... NE 21.5.16.06 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica PO 22. 5.1 18.00 Kratki stik__________ TO 23. 5.1 18.10 Otroški spored SR 24. 5.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored________________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 21. 5.113.30 ORF 2 . http://volksgrup-pen.orf.at/: Nov ORF-medij v slovenskem jeziku • »Prelepa moja si Koroška ...«: Slovenji Plajberk. • Cerkev ob avtocesti: Marijina romarska cesta v Dolini - nov kraj umiritve • »Pijmo bratci vince« - Moški zbor Kralj Matjaž iz Libuč ob 20-letnici obstoja PO 22. 5. | 2.20 ORF 2 - Ponovitev 16.00 TV SL01 - Ponovitev RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 PO-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 19. 5.110.00 Kaleidoskop 11.30 Live Einstieg - Schülerparlament in Spittal 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Zrcalo kulture: Kontaktna leča 18.00 Otroški kotiček in par ugank 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 Soundcheck 21.00 DJ -Line 24.00 Ta mera (Wh.) 1.00 Glasba_______ SO 20. 5.1 10.00 Klang-Forum »Klangdelta: Musik aus Nordafrika« 11.30 Campus: Dr. Mau-rer-Lausegger - Dokumentation alter Volkskultur und kärntner-slowenische Dialekte 12.00 Poročila 12.07 Crescendo: Francesca Callini 13.00 Die Welt ein Dorf: Provokation und Erinnerung 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Prof. Hermann Wilhelmer -Von der Beurteilung zum feddback (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Glasba_______________ NE 21. 5.110.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literaturcafe: Založba Be-letrina 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special 13.30 Glasba 18.00 Warme Luft für Kärnten 18.45 Poročila 19.00 Club Karate 20.00 Sunday Loops 22.00 For those about to Rock 24.00 Zrcalo kulture: Kontaktna leča (pon.) PO 22. 5.1 10.00 Kaleidoskop: Tom Schmid (GPA) 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Club Karate (Wh.) 18.00 Otroški kotiček in Blazno resno o seksu 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 Šport 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Die Welt ein Dorf: Provokation und Er- innerung (Wh.) 23.00 Šoja & Elster: Gestrige und heurige Lieder (Wh.) 24.00 Glasba_______ TO 23.5.110.00 Kaleidoskop, Warme Luft für Kärnten (Wh.) 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: Božo Hartmann (podpredsednik SPZ) 18.00 Otroški kotiček 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 Šoja & Elster 20.00 Noche Latina 21.00 Campus: Dr. Maurer-Lausegger - Dokumentation alter Volkskultur und kärntner-slowenische Dialekte 22.00 Literaturcafe: Založba Beletrina (Wh.) 23.00 Nachtfalter 00.30 Glasba 01.00 Sport (pon.) SR 24. 5.1 10.00 Kaleidoskop 11.15 Voz la-tina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški kotiček 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 Nikoli več ne bo kot je nekdaj bilo 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad For-ce 24.00 Special (Wh.)______________________ ČR 25. 5.110.00 Kaleidoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Otroški kotiček 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Freak Show 1.00 Soundtrack tedna k & k v Šentjanžu vabi na kabaret SCEZÄi© I MAUIHl ter na invazijo erotike iz vesolja SPACE GIRLS v soboto, 20. maja 2000, ob 20. uri v k & k centru v Šentjanžu v Rožu SCIENECWEEK 2000 Dokumentacija stare ljudske kulture 1 /okviru vseavstrijskega znanst-V venega tedna »Scineceweek 2000« od 19. do 28. maja letos bo tekmovalo 245 projektov oz. prireditev. Med številnimi projekti je tudi eden, ki gaje pripravila dr. Herta Maurer-Lausegger pod naslovom »Dokumentation alter Volkskultur im Dialekt«. \ - v.y a ' j; ^4- % i,-5.,.r ivÄS) I KI a povabilo osnovne šole l\l Poljane so učenci glavnih šol Borovlje in Vetrinj obiskali v petek, 12. maja, vrstnike v Ljubljani. Ta prekomejna šolska srečanja potekajo že peto leto, enkrat tostran in drugič onstran meje. Tokrat so Ljubljančani pod vodstvom knjižničarke Frančeške Žumer pripravili Koroščem privlačen program. Dopoldne so doživeli zanimiv pogovor s slovenskim pi- KOROŠKA - LJUBLJANA Povezava med šolami sateljem Ivanom Sivcem, ki je pri mladini izredno priljubljen in sodi med najbolj brane sodobne slovenske pisatelje. V šolski kuhinji so poskrbeli za dobro kosilo, nato pa so si učenci ogledali mesto Ljubljano in reko Ljubljanico, ustavili so se pri Prešernovem spomeniku (pred katerim so naredili »gasilsko« sliko), pa Tromostovje in živalski vrt. Učence so spremljali učitelji Matilda Boročnik, Nada Malle in Janko Woschitz. Vožnjo v Slovenijo je finančno podprla Zveza-Bank, za kar se ji učenci in učenke prav prisrčno zahvaljujejo! N. M. Projekt zaobsega dvanajst prireditev, ki bodo potekale po štirih avstrijskih deželah (devet na Koroškem, eden v Innsbrucku, eden v Homu in eden v Radgoni) Med njimi je tudi nekaj dvojezičnih. Posebno za naše bralce bo zanimiva prireditev v petek, 19. maja 2000, ki bo pred Obirskimi jamami in kjer sodelujejo Dvojezična ljudska šola iz Globasnice, farant-kmetje iz Globasnice, tržna občina Železna Kapla, kot goste pa pričakujejo otroke dvojezične ljudske šole iz Libuč. Farant-kmetje (Franc Fera iz Večne vasi in drugi) bodo iz Globasnice pripeljali star hišni mlin na električni pogon. Ob vhodu v Obirske jame bodo mleli žito, Bernadeta Kordesch iz Male vasi pri Globasnici pa bo poskrbela za peko kruha v živo (spekla pa ga bo v električni pečici. Ta del programa bo potekal med 1L in 13. uro. Ob vsem tem pa boste lahko videli video-filme o mlinih in peki kruha v čmi kuhinji. Otroci bodo odkrivali način peke kruha nekdaj in danes. Prireditev bo v slovenskem in nemškem jeziku. V Borovljah pa bo v nedeljo, 21, maja, v domu za ostarele predstavitev filmov »Über Schlitten ...» in »O saneh ...«, stari ljudje pa bodo v narečju pripovedovali iz svojih spominov. V soboto, 27. maja, pa bodo filmi na ogled v boroveljskem gradiču. Kogar zanima ljudska zgodovina, je prisrčno vabljen na prireditve! KULTURNA DELAVNICA GASSER - RAZSTAVA H. STAUDACHERJA Poezija v slikah Hans Staudacher z galeristko Ingrid Gasser Foto: Štukelj KRIŽANKA Sonja Wakounig VODORAVNO: L gasilci, kakor se imenujejo na Koroškem 11. pravoslavna sveta podoba 12. priimek voditelja televizijske oddaje »Mu-sikantenstadl« (Karl) 13. celina 15. kratica slov. krščanskih demokratov 17. rastline v mor- ju 18. odličje, odlikovanje 20. oranje 21. velika reka v severni Afriki 22. tekočina v žilah 23. strupena kača (črna in zelena ...), tudi južnoameriški ples 25. svetovno morje 27. japonska igra na deski 29. vroča pijača iz ruma, čaja in sladkorja 30. prostor za shranjevanje obleke in prtljage 33. Hercegovec 34. kar pokriva telo 35. poročen 37. črn konj 39. velik kup, npr. sena 40. IH 41. ime pisatelja Cankarja 43. Ignacij po domače 44. delci v compu-terju, nosilci »spomina« (naša pisava) 46. slikar, ki slika idile 49. orientalsko barvilo, hena 50. germanska boginja usode 52. AN 54. kdor je slabih oči, je... NAVPIČNO: 1. slovensko ime junakinje zgodb v mladinski knjigi Astrid Lindgren (Pippi Lang-strumpf) 2. kar je okrog nas 3. ženska, ki žonglira 4. hrvaška oblika imena Anton 5. kratica italijanske radiotelevizije 6. ime italijanskega pomorščaka, ki je odkril, da je Amerika nov kontinent in je poimenovana po njem (Vespucci) 7. junak kriminalk lana Fleminga, agent 007 (James) 8. enakomerno gibanje, npr. gibov, taktov 9. AK 10. tekmovalec pri borbah z biki v areni 14. zmešan, neumen 16. lahki konjenik, poimenovan po zmajevi glavi na pištoli (francosko dragon) 19. neoblečen, gol 22. vladavina kneza 24. majhna mreža, opna 26. lepi mladenič iz grške mitologije 28. lok v arhitekturi, arkada 31. domača pernata žival, ki plava po vodi 32. ostro dišeč plin iz dušika in vodika 36. drag kamen, ki preliva barve 38. francosko ime reke Ren 42. ameriški filmski igralec (Robert de ...) 45. trak iz blaga ali usnja 47. tla posode 48. paradiž 51. reka v Sibiriji 53. nikalnica Rešitev iz prejšnje številke: VODORAVNO: 1. KEGELJ 6. DOKTOR 12. ALOA 13. UMETNOST 15. NAD 16. KDAJ 17. ALA 18. JN 19. MAO 20. ANUS 23. VOTIVNOST 25. NARCISA 27. 0K028. KOKOT 29. PILS 31. TOČ 32. ROTITEV 34. VRIS 36. MOLEK 37. ME 38. ODCEPITEV 40. LET 41. REALIZEM 42. FARA 43. BO 44. AVALIT 46. NI 47. AN 48. NOR 49. KORITO NAVPIČNO: 1. KANJON 2. ELAN 3. GOD 4. EA 5. JUDOIST 6. DEJAN 7. OT 8. KNAUS 9. TOLSTOST 10. OSA 11. RT 14. MA 16. KATION 19. MOCK 21. NOČITEV 22. PROSVETA 23. VROČICA 24. VA 26. AKORDE-ON 29. POLEMIK 30. LIK 31. TVORBA 32. KOTEL 33. EME-RIT 35. SELAN 36. MIZAR 39. PIVO 40. LANI 45. TO W ulturna delavnica Gasser v l\ Bilčovsu, ki jo že nekaj let zavzeto vodi Ingrid Gasser, je pomemben kulturni in komunikacijski kraj na podeželju. V upravnih prostorih tesarskega podjetja so v preteklih letih razstavljali znani koroški likovni umetniki in umetnice kot Mei-na Schellander, Giselbert Hoke, Cornelius Kolig in drugi. Pretekli petek se jim je pridružil 76-letni Hans Staudacher, ki šteje med najbolj pomembne koroške ustvarjalce. Jean Jaques Leveque je umetnika označil za »poslednjega individualista« in tak je ostal Staudacher prav do danes. Njegova dela posredujejo vtis spontanosti, ekspresivnosti in sproščene dinamike. Njegove slike v različnih formatih so mnogoplastne, transparentne in večkrat celo preslikane. Njegova likovna dela na ta način transportirajo njegovo duševno razpoloženje in splošni življenjski položaj. V slikah umetnik artikulira veselje, žalost, vzklikanje, skratka emocinalnost in spontani izraz. Razna slovenska besedila za oltarne koledarske upodobitve je nekoč našel na podstrešju v Svečah, ko se je udeležil slikarskega tedna. Razstava je na ogled do 26. maja 2000. M. Š. REGIONALNA LIGA SAK remiziral proti Voitsbergu 3 kroge pred koncem sezone 1999/2000 na 12. mestu - to so si igralci in funkcionarji SAK zagotovo predstavljali drugače. Izpad iz regionalne lige sicer ni več tema, toda rezultati v zadnjih krogih bi vseeno lahko bili bistveno boljši. Tekma preteklega kroga proti Voitsbergu jebila spet značilna - ob začetku je ekipa SAK agiralapasivno, ni bilo pravega ognja. Sele ko so nasprotniki šli v vodstvo z 1 : 0 (43., Hack), so se igralci SAK zbudili in pokazali lepše akcije, ki pa so se šele v 78. minuti obrestovale z zadetkom k 1 : 1 (Kečan). V soboto ob 17.00 mora ekipa nastopiti spet na tujem, in sicer pri »pokalni senzaciji« Pa- Zadela sta Frießnegger (82.) in Zager (83.). Rezultati: Vetrinj - Bilčovs 3:1, Podkrnos -Žrelec 1:1, Velikovec - Šentpavel 4 :0, ATUS Borovlje - Šmarjeta 0 : 4, Welzenegg - DSC Borovlje 3 :2, Pokrče - ASV 0:2, Blatograd -Ruda 1 :3 26. krog (20./21.5.): Bilčovs - ATUS Borovlje, ASV - Podkrnos, DSC Borovlje - Liebenfels, Šentpavel - Blatograd, Ruda - Pokrče, Šmarjeta - Velikovec, Žrelec - Welzenegg Lestvica 1. Welzenegg 23 16 5 2 46:17 53 2. DSG Borovlje 24 12 6 6 44:26 42 3. Šmarjeta 23 11 8 4 39:30 41 4. Žrelec 24 11 6 7 46:27 39 5. Liebenfels 23 11 6 6 42:23 39 6. ASV 23 11 4 8 30:27 37 7. Gurnitz 23 8 10 5 32:23 34 8. ATUS Borovlje24 7 9 8 28:37 30 9. Pokrče 23 7 8 8 28:31 29 10. Vetrinj 24 7 8 9 30:34 29 11. Velikovec 24 6 10 8 40:33 28 12. Ruda 23 8 3 12 31:51 27 13. Bilčovs 23 6 3 14 26:40 21 14. Šentpavel 23 4 6 13 25:48 18 15. Blatograd 23 2 4 17 20:60 10 24. krog (20./21.5.): Šmarjeta - Globasnica, Vovbre - Grebinj, Eitweg - KlopinL Železna Kapla - Labot, Šmihel - Rikarja vas, Šentlenart - Žitara vas, Metlova - Šteben Lestvica 1. Klopinj 23 14 6 3 52:26 48 2. Metlova 23 13 5 5 49:26 44 3. Žitara vas 23 13 4 6 51:23 43 4. Žel. Kapla 23 10 10 3 30:18 40 5. Grebinj 23 10 8 5 40:26 38 6. Rikarja v. 23 11 3 9 37:36 36 7. Šentlenart 23 9 5 9 23:26 32 8. Šmihel 23 10 2 11 45:50 32 9. Šteben/L. 23 8 4 11 25:38 28 10. Eitweg 23 6 8 9 21:38 26 11. Globasnica 23 7 4 12 27:30 25 12. Vovbre 23 5 6 12 30:48 21 13. Šmarjeta 23 4 6 13 19:37 18 14. Labot 23 3 5 15 18:45 14 2. razred C Selani so v 22. krogu gostili vodečo ekipo iz Škofič. Napet boj se je z malo sreče končal z 2 : 1 v prid Škofič, v naslednjem Voitsbergov vratar Gspurnig je bil hitrejši od Muharemoviča (SAK) schingu. Pliberčani pa, ki so v preteklem krogu proti Bleibergu prišli pod kolesa celo kar z 1 : 4, bodo gostovali v Voitsbergu. Rezultati: SAK - Voitsberg 1:1, Pliberk - Bad Bleiberg 1:4, Gratkorn - Lienz 3 :0, Spittal -WAC 1 :3, Wels - Pasching 0 :3, Hartberg -Šentvid 0:0, Donau Linz - Zeltweg 1 :3 24. krog (20./21. 5.): Pasching - SAK, Voitsberg - Pliberk, Lienz - Donau Linz, Bad Bleiberg - Gratkorn, WAC - Hartberg, Zeltweg -Spittal, Šentvid - Wels Lestvica 1. Bleiberg 23 18 2. Pasching 23 14 3. Spittal 23 14 4. Donau Linz 23 11 5. Gratkorn 23 9 6. WAC 23 8 7. Zeltweg 23 8 8. Voitsberg 23 8 9. Wels 23 8 10. Hartberg 23 6 11. Šentvid 23 6 12. SAK 23 5 13. Pliberk 23 4 M.SVRLienz 23 2 2 3 48:12 56 7 2 40:13 49 2 7 37:24 44 5 7 42:29 38 7 7 36:30 34 7 8 38:41 31 6 9 30:28 30 5 10 24:26 29 5 10 28:33 29 7 10 20:30 25 6 11 30:39 24 6 12 28:44 21 8 11 23:43 20 7 14 14:46 13 Podliga-vzhod -Napeti zadnji krogi Bilčovščani proti koncu doživljajo še napete trenutke, saj je prednost pred predzadnjim mestom le še 3 točke. Tudi v tem krogu proti Vetrinju je bila ekipa brez sreče. Po hitrem zadetku Quantschniga za Bilčovs je Tauscher na strani Vetrinjča-nov sicer izenačil, toda nato se je razvila napeta tekma, katero so domačini ob koncu s srečo še spremenili v zmago s 3 : 1. 1. razred D - Delna odločitev na vrhu V 23. krogu prvenstva so se ekipe na vrhu lestvice že pozi-cionirale. Klopinj je sicer le tesno z 1 : 0 rešil 3 točke proti predzadnji Šmarjeti, toda s to zmago ima sedaj kar nekaj prednosti pred Metlovo, ki je z remijem 1 : 1 proti Grebinju izgubila važne točke. Žitara vas je z zmago 2 : 0 proti neposrednemu nasprotniku Železni Kapli utrdila svojo pozicijo na 3. mestu, Kapelčani pa so se skorajda že poslovili iz boja za podvig. Derbi v Globasnici proti Šmihelu je stal v znamenju prestiža, s tremi točkami in zmago z 2 : 1 pa so igrišče zapustili Smihelča-ni, ki so se s tem revanširali za boleč poraz jeseni (1 : 4). Sodnik je kar ob začetku že izključil šmihelskega legionarja Gregorja, Šmihelčani pa so se naprej hrabro borili in z zadetkom Grosa povedli z 1 : 0. Po številnih klavrno zapravljenih možnostih je kapetan Globašanov Silan z lepim strelom izenačil, Mot-schilnig pa je proti koncu z lepim solo-nastopom poskrbel za zmago svoje ekipe z 2 : 1. Rezultati: Globasnica - Šmihel 1 :2, Rikarja vas - Šentlenart 2:0, Grebinj - Metlova 1:1, Klopinj - Šmarjeta 1:0, Šteben - Eitweg 0:2, Žitara vas - Železna Kapla 2 :0, Labot - Vovbre 1:3 krogu pa imajo Sele za nasprotnika drugouvrščene Ledince. Lestvica 1. Škofiče ■ 22 17 2 3 75:17 53 2. Ledince 22 15 5 2 74:20 50 3. HSV 22 14 6 2 42:20 48 4. Treffen 23 11 6 6 47:33 39 5. Sele 22 11 5 6 43:34 38 6. Arriach 22 11 3 8 48:31 36 7. Dholca 22 9 7 6 45:31 34 8. Donau 22 7 5 10 29:33 26 9. Osoje 23 8 2 13 39:71 26 10. Hodiše 22 8 1 13 40:45 25 11. Rožek 22 7 3 12 36:45 24 12. Kriva Vrba 22 4 5 13 27:68 17 13. Poreče 22 3 7 12 26:46 16 14. Bistrica/R. 22 1 1 20 20:97 4 2. razred E Dobrolčani so v derbiju proti Sinči vasi pokazali svojo dobro trenutno razpoloženje in zmagali kar s 4 : 2. Žvabek pa je Dobr-li vasi za petami - z 2 : 0 je ekipa premagala Frantschach. Lestvica 1. Tinje 20 14 4 2 53:16 46 2. Dobrla vas 20 12 4 4 42:21 40 3. Žvabek 20 11 5 4 40:22 38 4. Šentpeter 20 10 6 4 39:23 36 5. Sinčavas 21 9 6 6 31:26 33 6. Frantschach 21 7 10 4 18:15 31 7. Galicija 20 8 6 6 21:19 30 8. Maria Rojach 20 8 2 10 38:29 26 9. Preitenegg 21 4 9 8 21:31 21 10. Reichenfels 20 5 4 11 19:25 19 11. Pliberku 20 5 4 11 21:41 19 12. Važenberk 20 3 5 12 18:55 14 13. Djekše 21 0 7 14 14:52 7 T. C. KOLESARJENJE »Paco« senzacionalen pri »Uniqua-Classic« I/ olesar-profesionalec Peter l\ »Paco« Wrolich (ekipa Ge-rolsteiner) je slavil svojo prvo veliko zmago v tekoči kolesarski sezoni. Po odličnem 4. mestu v prvi etapi dirke »Uniqa Classic 2000« je na 166 km dolgi etapi od Traismauerja do Rabensteina kot prvi prevozil ciljno črto in ponovil svojo zmago iz leta 1997, ko je na isti etapi bil najhitrejši. V tretji etapi 173 kilometrov iz Raben-steina v Gresten, katero je zmagal Američan Fred Rodri-guez, je Wrolich po masovnem sprintu dosegel odlično tretje mesto, zaostanek za Rodrigue-zom v skupnem seštevku pa je znašal le še 13 sekund. Četrto in hkrati zadnjo etapo pa je »Paco« začel z lastnim tem- pom, že kmalu pa je spoznal, da je ta prepočasen in njegov končni napad je bil prepozen. Kljub temu pa je v skupnem seštevku dosegel dobro 10. mesto, 2:10 minut za zmagovalcem Mauriziom Vandelli-jem. Najboljši Avstrijec pa je na 2. mestu z 9 sekundami zaostanka bil Hannes Hempel od ekipe »Bosch Kärnten«. Wrolichov komentar k dirki: »Zelo vesel sem, da sem se odločil za štart pri >Uniqua Classic 2000<, saj so uspehi na domačih tleh vedno najlepši. Izredno sem zadovoljen z uvrstitvami.« Kolesar iz Loč je tudi prepričan, da si je s tem rezultatom zagotovil nastop pri olimpijskih igrah 2000 v Sydneyu. T. C. TENIS 643 ekip za 96 naslovov Od 3. maja naprej spet 158 klubov nastopa s skupno 5400 igralci pri tekmovanjih za koroško teniško prvenstvo. 643 ekip se bojuje za 96 prvenstvenih naslovov, od najmlajših do starejših hočejo vsi priti do časti v belem športu. Teniško društvo Globasnica, ki je tudi član SŠZ, ima na štartu 5 ekip - dve moški, eno žensko in dve ekipi pod 15. V prvem krogu so vse te ekipe slavile zrnate: prva moška ekipa je premagala Sentpe-ter/Wallersberg s 6 : 3, druga ekipa je s 5 : 4 premagala TC Floria-nihof, ženske so na tujem premagale Eitweg s 5 : 2 in mladinski ekipi sta zmagali s po 3 :0. V drugem krogu pa so čakali močni nasprotniki, tako da sta obe moški in ženska ekipa doživele poraz. Cilj odraslih ekip je obstanek v svojih razredih, prvi mladinski ekipi pa se obeta vstop v deželno ligo. T. C. KOŠARKA KOŠ-mini zmagal Ekipa mini KOŠ-a je v preteklem krogu prvenstva slavila visoko zmago z 82 : 17 proti »Eagle-som« iz Landskrona. Najuspešnejši v ekipi KOŠ-a pa je z dvajsetimi točkami tokrat bil Rutar. KOŠ (mini) - Landskron Eagles 82 :17 (46 : 8) / Rutar A. (20), Kocman M. (18), Kropivnik (15), Rutar M. (14), Hobel T. (13), Benetik A (2) To soboto v Radencih maraton Treh src Največja slovenska enodnevna športna prireditev, jubilejni 20. maraton Treh src, bo to soboto ob 15. uri v Radencih. Za teka na 42 in 21 kilometrov se je na telefonski številki +386/269669090 ali +386/41327432, ter na številko faksa +386/696690 92 možno prijaviti le še danes (četrtek), medtem ko bodo za ostale teke vključno z rekreativnim na 9 kilometrov, prijave sprejemali še v soboto. ŠAHOVSKI OREH ŠT. 110 " Silvo Kovač Kasparov - Piket (Nizozemska 2000) Za napad na črnega kralja je svetovni prvak začasno žrtvoval figuro in sedaj grozi z matom na polju g7 in napadom na črnega lovca na polju b6. Nizozemski velemojster Piket se je zato znašel v neprijet- a b c d e f g h nem položaju in išče rešitev. Kako se mu bo uspelo rešiti neprijetnega objema belih figur? Pozicjio analizirajte ali pa počakajte na rešitev, tokrat ne preveč trdega oreha! Rešitev št. 109 Že prva poteza belega l.Ld3!! napoveduje zanimiv razplet partije. l...Dd3: (na l...Thl+ 2.Khl: Dd3: 3.De8+ z večnim šahom). Sedaj pa se beli zaradi patiranega kralja odloči za nove in uspešne žrtve, ki vodijo v remi razplet: 2. h5+ Kh6 (na 2...Kh5: sledi 3. Dh7:+! z remijem). 3.Dg7+! na koncu še žrtev dame 3...Kg7: 4. h6+ in beli kralj je v patu in partija se je končala z remijem!