Celje, 8. avgusta 1968 — Leto XXII — št. 29 — Cena 60 par (din) jl^mm SOn^I ISTKNF ZVF7F npIOVNFGA IJinSTVA DANES V CELJSKEM TEDNIRIJ. stran 1 iVlala anketa: Kam v prostem času Stran 5 Keprezenlantna knjiga o C.eljii Stran 6 Pabeki iz Laškega: Po sledovih piva in cvetja Stran 7 Dan hmeljarjev 68 Stran 8 Organizacija mladih komunistov v Kostroju Stran 9 Razgovor s sekretajem občinskega komiteja ZKS Clelje Emilom Rojceni Stran 10 Zborovanje trboveljskih rudarjev Stran 11 Komunalni problem v Trbovljah: Pokopališče sredi mesta je pretesno Stran 12 Proslava 75.1etnice slovenske planinske organiiaclje Stran 13 Jugoslovanska atletska elita v Celju Stran 14 Konec strahu v Stojnem selu Stran 16 15 naslovov republiških prvakov v Celju NOVA LIVARNA V ŠTORAH Edina livarna za nodularno litino v Jugoslaviji y soboto dopoldne so se v ,j nove 7.700 kvadratnih ^i-ov obsegajoče nove . li- nodulame litine na Lpleksu štore II zbrali ^^ilni predstaraiki gospo- stva in družbeno politič- *ga življenja iz Slovenije na ^ano otvoritev nove livar- |j Uvodno slovesnost je za- predsednik CDS železar- f štore Jože Lončarič in fgi drugiin pozdravil pred- i^ika Zveze združenj bor- ^ NOV Slovenije Franca ^ejkoška in predsednico OS ;f!ie Olgo Vrabič. Direktor železarne Tugo- ur Voga je v svojem govo- g raecl drugim povdarLl da [ z novo livarno, ki ima magljivost 6.000 ton nodu- pega liva letno, nadaljuje jO-letna tradicija .štorskih li- irjev, kajpak v docela no- ih pogojih. Kolektiv železar- t se je pri tej investiciji A':xl\ za najsodobnejši teh- ctoški postopek z največjo GJžno avtomatizacijo. Stroj- 10 opremo ia novo livarno odularne lidne oz. litine s r:glićastira grafitom je do- »vila nemška tvrdka DE- UG, Osrednji del tvorita ve vroči kupolki. ki dajeta aka po 4' tone litine na ro in sicer po kontinuira- ni postopku. Tekočo litino Jtlej obdelujejo v indukcij- ah elektro pečeh, da dobi f; litini lastna svojstva. Pre- ti opreme so izdelali tudi tni v železarni Štore, za K je direktor Voga sode- fcem izrazil .^e posebno fiznanje. Celotna investicija (z opremo vred veljala 2^3 milijarde Sdin, kar je ko- lektiv prispeval v treh letih izključno iz lastnih virov. Li- varna, ki bo dajala letno 6000 ton liva, je grajena tako, da jo bo moč po potrebi po- večevati in tako oskrbeti za domače in tuje tržišče za- dostne količine odlitkov iz nodulame litine. Tudi ob tsj priložnosti velja poudariti, to je kolektiv štorskih livar- jev prišel pred leti samostoj- no do postopka pridobivanja nodularne litine in je ta po- stopek tudi patentiral. Celot- na priprava kalupov, vliva- nje in ostali postopki dode- lave so visoko mehanizirani. vtem ko je kontrola v posa- meznih fazah radioizotopna. Ob otvoritvi nove livarne v štorah, ki pomeni za ko- lektiv in občinsko gospodar- stvo veliko pridobitev, je iz- rekla čestitke tudi predsed- nica občinske skupščine Ce- lje Olga Vrabič. P d tem, ko je prerezala trobojni trak, ki je zapiral dohod do vro- čih kupolk, je več kot 500 udeležencev z zanimanjem pričakovalo trenutek izlitja litine iz kupolke št. 2. čez dobre pol ure je tudi napo- čil ta slovesen trenutek, ki so ga z nemajhno pK>zornost- jo spremljali tudi strokov- njaki iz železarne in Demaga. Odslej bo nova livarna nodu- lame litine v Štorah redno obratovala in daje nove mož- nosti za vključitev tovrstnih odlitkov za širšo uporabo v strojegradnji, industriji mo- torjev, gospodinjskih naprav, industriji poljedelskih stro- jev in drugje. Kolektiv štor- ske železarne je z novo in- vesticijo nedvomno opravil na tem področju pionirsko delo, ki mu bo nemara že kmalu prineslo novih sadov. Za taksne sadove pa se mar- sikdaj tudi splača žrtvovati del ustvarjenega. F. K. Prijetno in lepo je bilo slavje slovenskih hmeljarjev v Braslovčah, Tu so med drugim izbrali tudi novo hmeljarsko princeso za sezono 1968/69 — Postala je 16,5-letna Milka Grobelnik iz Gotovelj. Daljši zapis s praznovanja v Braslovčah, kjer je bilo več kot 10.000 ljudi, berite na 7. strani Tednika. RAZGIBANA NEDELJA Spodnja in Zgornja Savinjska doiinu sta v ne- deljo sprejeli na tisoče obi- skovalcev. Trije pomembni dogodki: prestava 75-letni- ce slovenskega planinske- ga društva ter enake oblet- nice savinjske podružnice slovenskega planinskega društva v Logarski dolini, zatem dan hmeljarjev v Braslovčah, ter flosarski bal na Ljubnem ob Savinji, so bili dovolj mikavni in pomembni, da so se v do- lino zgrnile dolge kolone avtomobilov, ter da se je na vseh proslavah in prire- ditvah zbralo blizu 25.000 ljudi. Slovenski in jugoslovan- ski planinci so dostojno počastili jubilej, ki je tes- no povezan z našo narod- nostno borbo; to je bila veličastna manifestacija, ki je opozorila na pomen or- ganizacije, ki združuje nad 1.50.000 aktivnih privržen- cev. Prireditvi v Braslovčah in na Ljubnem imata tra- dicionalno obeležje in po- memben stanovski ter tu- ristični značaj. Kot rekor- den obisk na flosarskem balu, tako je tudi dan hme- ljarjev opozoril, da prera- šča v pomembno srečanje, na katerem hmeljar.ji raz- pravljajo tudi o svojih pro- blemili in težavah, o nalo- gah, ki jih ni malo. Polo- žaj na svetovnem tržišču namreč zahteva resno de- lo in kvaliteten pridelek. Če je sobota, zaradi sla- bega vremena zatajila, je bila nedelja v polnem sija- ju. Tisočem obiskovalcev Zgornje Savinjske doline in Braslovč ni bilo žal, da so se odpravili na pot in se udeležili treh velikih proslav, treh pomembnih dogodkov. M. B. in člani kolektiva z zanimanjem pričakujejo trenutek izUtja razbelJMie liti vroče kupolke št. 2 v novi livarni nodularne litine v Štorah. (Foto: F.Knvec, OBČUTNI ZAOSTANKI Financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Hrastnik Pred kratkim je temelj- na izobraževalna skupnost razpravljala o letošnjem dotoku denarja za potre- be vzgoje in izobraževa- nja v občini in za sofi- nansiranje strokovnih in drugih šol. V primeru nor- malnega zbiranja denar- ja, bi morala izobraževal- na skupnost do konca maja realizirati 41,5 odst. letošnjega finančnega na- črta. Ugotovili pa so, da so prejeli samo 32,4 odst. vsega denarja. S kreditom v višini 100.000 din iz re- zervnega sklada skupščine občine Hrastnik, vplači- lom zaostankov zasavskih premogovnikov in nekate- rih drugih delovnih orga- nizacij ter prenesenega de- narja iz leta 1967 so kljub temu dosegli 40,8 odst. re- alizacije. Največji izpad .je nastal pri prispevkih iri davkih zavdljo spremesnjenih sto- penj v letu 1968. Velik iz- pad pa beležijo tudi iz vi- rov delovnih organizsacij in to ziasti zaradi nepla- čane l"'b obvemosti od osebnih dohodkov. Neka- tera podjetja namreč le- tos še niiso plačala iz teh virov niti dinarja. Zato sp morali v Hrastniku uskla- diti potrošnjo z dotokom denarja. Zavodi so do vključno meseca aprila prejemali denaff v višini lanske realizicije. Za maj pa je TIS razdelil denar na osnovi sprejetega fi- nančnega načrta. V Hrast- niku sodijo, da bodo v naslednjih mesecih pokrili primanjkljaj odnosno pre- malo vplačana sredstva iz delovnih organi'jiacij. Opo- zarjajo tudi na izpad pri sofinansiranju srednjega šolstva, zlasti trboveljske gimnasiije. Pri slednji so v zaostanku za en mesec. Za štipendije je TIS do konoa maja izplačala 8700 din ali samo 23% letnega plana, za prevoze šolarjev pa Ikar blizai 39.000 din, kar predstavlja okoli 79"/'o letnega načrta. Vendar so ugx5itovili. da so letos pla- čali neficateire račune za prevoze že iz leta 1967, de- loma pa so se stroški pre- vozov povečali. V finanč- nem načrtu so predvideli tudi 50.000 din za poisel> ne nagrade za kvaliteto pouka oziro-ma šoUskega dela. Vendar doslej iz teh virov niiso izplačali še no- benega denarja. GOSTOVANJE VICE VUKOVA V prvih jesenskih dneh se Celjanom ponovno obeta na- stop 2!nanega jugoslovanskega pevca zabavne glasbe Vice Vukova. V organizaciji celj- ske DU bo pripravil samosto- jen koncert zabavne glasbe in arij iz najbolj znanih operet in oper. VREME ZA ĆAS OD 8. DO 18. VIII. Okrog 12. avfTusU krajevne nevihte, drugrače do 17. avgu- sta lepo in vroče poletno vre- me. Od 18. avgusta dalje ohla- Sitev s padavinami. Dr. V. M. ZDRAVILIŠČE RADENSKA RADENCI na letnem olimpijskem ba^^enu v soboto, 10. av- gusta ob 20. uri. • IZBIRA TREH RADENSKIH SRC • ŠTEF IN TINA TEDENSKI MOZAIK Predsednik državnega sveta Nemške DR V/alter Vlbricht še nikoli ni doživel tako spontanega sprejema kakor v Bratislavi. Množica ga je do koncu izzvižgala . . . tudi bol- garskemu ■ udeležencu brceti slavskega sestanka se ni godi- k) dosti bolje. V množici se je pojavil transparent z napisom: »Živkov — carinik festivala«. To je letelo na ravnanje bol- garskih obmejnih organov s češkoslovaškimi mladinci, ki so hoteli priti na festival v Sofijo... Se ene iz Sofije: okrašena tribuna, na kateri bi morala nastopiti češkoslo- Iraška vojaška godba je po- noči skrivnostno izginila. Ne- kateri opazovalci, ki so nag- njeni k praznoverju, so že za- čeli misliti na nadnaravne si- le. Drugače si niso m.ogli misliti, kako bi mogel kdo kljub budni policiji zmikni- ti celo tribuno .. . Tudi Jugo- slovojske maršal Amer govoril vsakomur, ki ga je hotel po- slušati, da bo vojna z Izra- elom podobna »veselemu pik- niku in da bo končana v ne- kaj urah«... Na Kubi niso poseb7io veseli ljudi, ki so doslej ugrabili nekaj ameri- ških potniških letal in jih pri- silili, da so pristala v Hava- ni. Tudi v Aliiru so zdaj v hudem precepu, ker ne ve- do, kaj naj storijo z izrael- skim letalom boeing, ki so ga »ugrabili« izraelski koman- dosi- Nič hudega, dokler 7igrabljajo tuja letala, nero- dno pa bi bilo_ če bi drugi začeli ugrabljati tvoja letala. Albanski tisk in albansko vod- stvo so popolnoma nepristran- sko spremljala zadnje dogod- ke na češkoslovaškem. Za Al- banijo so tako Rusi kakor Čehi »revvsionistična klika«. Albancem je res težko ustre- či... Kakšne novosti v ustavo? Federacija naj bi omejila svoje funkcije na ure- janje zadev, ki zagotavljajo osnove enotnega družbeno ekonomskega in političnega sistema - Temu ustrezno naj bi se spremenila tudi sestava zvezne skupščine Feder^tcija naj bi omejila svo^ funkcije na urejan,)«* za- dev, ki zaj(utHvijajo o«Hiove enotnega družbe«« ektmom- ske(!;a in političnega <^ist«nia. Temu ustrezno naj bi .se spremenila tudi sestava zvez- ne »kupščine. Kamisija zvezne skupščine za ustavna vprašanja je pred dnevi objavila predloge načel- nih stališč za spremembo ne- katerih določb zvezne ustave Iz teh predlogov povzemamo nekaj poglavitnih značilnosti. Najprej naj povemo, da ne gre za spremembo temeljnih načel, na katerih sloni naša družbeno politična ureditev, marveč za njihovo dosled- nejšo uveljavitev. V prvi vrsti se to nanaša na položaj, vlogo in funkcijo federacije. 2e nekaj časa smo, recimo, kritično ugotavljali, da se je zvezna zakonodaja v zadnjih letih celo čezmer- no razbohoiila, čeprav je ustava predvidevala njeno zmanjšanje. To pa je zoževalo samoupravnost republik, av- tonomnih pokrajin, občin in delovTiih organizacij ter pov- zročalo mnoge težave (spo- nimo se samo na neustrezen, za vso državo predpK>arobno enoten pokojninski zakon). Zato naj bi zakonodajno de- javnost federacije z novimi ustavnimi dokučili omejili le na urejanje odnosov, ki za- gotavljajo osnove enotnega družbeno ekonomskega in po- litičnega sistema ter imajo skupen pomen za vse narode in občane Jugoslavije. V vseh drugih, zadevah pa naj bi dobile večje pristojnosti re- publike, avtonomne pokraji- ne, občine in delovne organi- zacije, ker to terja sedanja razA'itost samoupravnih odno- I sov. Temu ustrezno naj bi bila drugače sestavljena tudi I zvezna skupščina. Da bi ime- le republike oziroma avtono- mne pokrajine večjo besedo pri odločanju o politiki fede- racije, naj bi se povečala vlo- ga abora narodov. Le ta zdaj daje le mnenja, odslej pa naj bi enakopravno z drugimi pristojnimi zbori odločal o vseh zadevah, ki so v pristoj- nosti zvezsr>e skupščine. V ta- ki svoji funkciji bo zbor za- gotavljal enakopravnost re- publik, narodov in narodno- sti. Ob t^toem novem položa- ju zbora nanxiov ne bi bil več potreben sedanji zvezni zbor in bi ga zato odpravili. Prav tako bi odpravili seda- nji organizacijsko politični zbor. Uvedli pa bi nov zbor, ki se ga je v dosedanjih raz- pravah prijelo (morda le za- časno) ime »zbor komun«. Ta zbor naj bi predstavljal vse oblike sanioupra\-nega or- ganiziranja delovnih ljudi in občanov v komuni, ker prav na samoupravljanju v komu- ni temelji celoten naš druž- beno politični sistem. Obrav- naval naj bi vprašanja samo- upravljanja, pravice in dolž- nosti občanov in podobno. Gospodarski, prosvetno kul- turni in scxrialno zdravstve- ni zbor zvezne skupščine naj bi še naprej ostali kot nekak- šni specializirani najvišji de- lavski sveti na svojih delov- nih področjih. O um.estnosti ali neumestnosti teh zborov pa je bilo slišati zelo različna stališča. Po nekaterih mnen- jih so ti zbori postali v zvez- ni skupščini odveč, češ da v nekaterih pogledih celo ovi- rajo urejanje specifičnih pro- blemov v republikah (n. pr. na področju prosvete in kul- ture itd). Poslance zbora narodov naj bi volile republiške oziroma pokrajinske skupščine. Po- slance zbora komun naj bi volili občani neposredno. Po- slance v zbore delovnih skup- nosti pa naj bi volile občin- ske skupščine. Objavljeni dokument vse- buje tudi teze za volilni si- stem za volitve zvezne skup- ščine. Pri tem naj zlasti ome- SVET SE JE LE POČASI ZDRAMIL ob tragediji, ki je prizadejala več milijonov ljudi v Nigeriji. Medtem ko se državljanska vojna nadaljuje in so se v Adis Abebi začela pogajanja med Biafro in Lagosom, skuša tujina nekoliko ublažiti umiranje od gladu. Na sliki: prizor iz begunskega taborišča, kjer moški, ženske in otroci potrpežljivo ča-kajo na skromen obrok hrane in zdravniško pomoč. (Telefoto: LPi> nimo mnogo večjo vlogo, ki jo dobiva Socialistična zveza. Po teh tezah je Socialistična zveza orgaiiizator in nosilec celotne družbeno politične ak- tivnosti v celotnem volilnem postopku in hkrati tudi glav- ni nosilec kandidacijskega po- stopka. Zadnja leta smo vsako dru- go leto volili polovico novih poslancev. To je terjalo og- romno političnih, kadrovskih in organizacijskih priprav, kar pa je dalo sorazmeroma maj- hne rezultate. Odslej naj bi vse poslance volili le vsake 4 leta. To bo om.ogočilo več- jo stabilnost v delovanju sku- pščine ter politično izvršilnih in upravnih organov in hkrati zagotovilo tudi popolnejšo po- litično kontrolo skupščine nad izvajanjem njene politike. Vsak poslanec bo lahko v isti zbor i.7A'oljen še za eno mandatno dobo (4 leta), če bo .seveda lužival zaupanje volilcev. Vse to so za zdaj le pred- logi, o katerih naj bi pove- dali svoja mnenja v široki javni razpravi, ki bo trajala do 25. septembra letos. MIRO ZAKRAJŠEK tedenski zunanjepolitični pregled ZMAGA ČSSR češkoslovaško votlstvo je zmae^alo! Sestanek .šestih par- tij v BratJs'avi je bil bolj ali manj formalnost, ko sta obe »itrani po štiridnevnih in na- pornih pogovorih dosegli spo- razum. In zmaga je očitiia, kakor je razvidno iz skup- nega siioročila v Bratis'avi. Prvič: CSSR ima popolno pra- vico do lastne poti v sociali- zem. Drugič: Na češkoslova- škem ozemlju ne bo nobenih tujili čet. Vsa druga zagotovi- la o zvestobi skupnosti .socia- lističnih držav, varšavskem paktu in tako dalje so v bi- stvu ista zagotovila, ki jih je vodstvo KTC. in ČSSR daja- lo že prej. Zmage Dubčka in njegovih sodelovalcev ne gre jemati kot zmago nekaj posameznikov, ampak kot zmago ogromne večine ljudstva, ki je bilo pri- pravljeno do zadn.jega braniti s>ojo svoImkIo odločanja. To- da pjrav tako, kot ni bila na- ša zmaga leta 1948 samo na- ša zmi^a. tako tudi zdaj uve- ljavitev načel o samostojnih poteh v socializem, o enako- pravnosti partij in nevmeša- vanju v notranje zadeve dru- gih pomeni korak naprej v počlovečenju odnosov med socialističnimi državami. Za- to ta zmaga ni poraz niti za tiste socialistične države, ki so najhuje napadle — tudi žalilo — češkoslovaško ljud- stvo in njegovo vodstvo. CSSR še čakajo velike in dolgotrajne težave v politič- nem in gospodarskem pogle- du. Tudi »bratska« kritika — ka^or ,1« razvidno iz razpolo- ženja v Varšavi, posebno v Berl'nu in celo Moskvi — najbrž ne bo prenehala. To da poglavitno in temeljno na- čelo svobodnega odločanja vsa- kega naroda in njegovega vod stva je zmagalo. čierna in Bratislava sta že del zgodovine, čeprav je mi- nilo samo nekaj dni, ko je .še ležala neznosna mora nad EvrojM) in nad komunističnim in socialističnim giban.jem. Zdaj se ,je ta mora razblini, ia in pot. čeprav .je videti še vedno težavna in trnova, je naposled odprta. 2e dolgo ni kaka papeževa izjava ali enciklika vzbudila toliko razprav po .svetu in to pot pretežno — odpora, ka- kor najnovejša enciklika »Hu manae Vitae« (O človeškem živl.jenju). To ni naključje, za- kaj predmet enciklike je hkra- ti zelo zaseben in oseben ter občečioveški in po svojih po- sledicah svetoven. To je vpra- šanje spolnih odnosov med zakoncema in s tem tudi \pra sanje razmnoževanja človeš- kega rodu. Enciklika vsebuje dve po. glavitni ugotovitvi ali zapovf. di. Prva se .glasi, da moru bi ti \^ko zakonsko spolno df janje posvečeno ustvarjanju novega življenja. Druga « glasi, da je popolnoma izkljij čeno vsako dejanje, ki 'mi namen onemogočiti človekoi|| raznmoževajije. Z dru.timi bf sedami papež Pavel VI. obsu ja vse umetne kontracepli*- ne metode in terapevtski abor ] tus in dopiLšča samo tistt metode »družbenega nairto vanja«, ki temeljijo na ob- dobjih, ko žx'nska ne mm zanositi. Papež je po dveletnem raz mišljanju naposled prišel n» dan z odločitvijo, ki je odlo- čitev manjšine na koncilu Potegnil je s konservativci, kakor bi se temu reklo v po litičnem jeziku. Razumljivo je. da je v nf katoliškem svetu ta encikli- ka v glavnem naletela na od- ločen odpor. Toda še bolj zna- čilno je, da je hudo razklali mnenja med katoličani, p«; sebno med verniki, številni verniki so namreč skoraj ' gotovostjo računali, da bo p* pež dovolil preizkušena ko«- traceptivna .sredstva. Celo katoliški hierarhiji je priš'" v raznih deželah do presenet- ljivo odkritih uporniških jav in nastopoA, pri katerih prednjačijo jezuiti in števil* škofi. N'a prvem mestu if treba omeniti katoliško o* verzo Louvain in kardin** Suenensa. Že deset let se «• tej univerzi pod vodstvo* profesorja Feriea in z blal* slovom kardinala Suer.efl* trudijo \'zgajati verne z»k<'*' ce v sodobnem smislu. Najhujše proteste katolišk' hierarhije pa je slišati t«""; kjer so socialne razmere ^ ke, da velika družina po*"*" ni stradež. Enciklika .je di v nasprotju s prizadevanj OZN, da bi nekoliko oinfj la eksplozijo prebivalstva r svetu s preizkušenimi. nimi kontraceptivninii s"" stvi. Generalni sekretar t'^*'^ ne bo zaradi enciklike spr menil svojega mnenja o žgočem \T>rašanju, kakf"" tudi ne bo večina priz»''^ in neprizadetih. AT^KARA — Predsednik franco- .ske republike Charles de Gaulle bo oktobra uradno obiskal Tur- čijo. WASHINGTON — V glavnem mestu ZDA krožijo glasovi, da bi utt^il pred-sednik Johnson, pre- dal se bo poslovil iz Bele hiSe, obiskati Moskvo. Živa pfaninslca misel tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m PLANINSKI JUBILEJ — V Logarski dolini se je pret-eklo sobo- to in nedeljo zbralo več tisoč pla- nincev na proslavo 75-letnice organi- ziranega planinstva v Sloveniji. Pro- slave se je udeležil tudi predsednik republiške skupščine Sergej Krai- gher. Predsednik planinske zveze Jugoslavije dr. Marjan Brecelj, ki je čestital PZS k njenemu jubileju, je poudaril, da je ix)menila ustano- vitev slovenskega planinskega druš- tva začetek ene najpomembnejših in najmnožičnejših nacionalnih in družbenih organizacij na Sloven- skem. Dr. Miha Potočnik, predsed- nik Planinske zveze Slovenije, pa je dejal, da planinska misel ne živi samo med 60.000 člani, marveč če- dalje bolj prodira tudi v drugih pre- delih države. ■ KONGRESI ZK ŽE PREJ — Prihodnjo spomlad bodo po vsej državi skupščinske volitve. Zato računajo, da bi bil IX. kongres ZKJ, ki je bil prvotno predviden za april 1969, že v februarju. Republi- ški kongresi pa bi bili vsaj dva me- seca prej. ■ UMRL MITO HADŽI VASI- LEV — Na oddihu blizu Makarske je 1. t. m. umrl za srčno kapjo pred- sednik sobranja (skupščine) SR Makedonije Mito Hadži Vasilev, star komaj 46 let. ■ GORENJSKI SEJEM — V pe tek, 2.t. m., so v Kranju odprli 18. gorenjski sejem, na katerem sode- luje tudi 38 razstavljavcev iz tuji- ne. ■ ČEBELARSKI TABOR — V nedeljo, 4. t. m. je bil na Breznici na Gorenjskem, kjer je bil doma znani čebelar Anton Janša, prvi po- vojni tabor slovenskih čebelarjev. Govorili so tudi o tem, da bi bilo treba ustanoviti čebelarsko šolo. Zveza čebelarskih društev Sloveni- je ima kakih 5.800 članov. ■ NOVA STEKLARNA V ZAJE- CARJU — Kake 4 milijone kvadrat- nih metrov ravnega stekla bo letno izdelovala nova steklarna v Zaje- čarju, ki ji je opremo dobavila po- ljska firma »Cekop«. ■ V KOPRU TUDI TANKERJI — V Kopru gradijo tudi petrolej- sko luko. V njej bodo lahko pri- stajali tankerji za prevoz nafte, ma- ziv in raznih olj, do 45.000 ton no- silnosti. Računajo, da bo prvi tan- ker pristal že ta mesec. ■ AVTO CESTA GORICA—ŠEN- TllJf — Predsednik republiške go- spodarske zbornice Leopold Krese je izjavil novinarjem, da se v ita- lijanskih gospodarskih krogih zelo zavzemajo za hitro zgraditev avto- mobilske ceste Gorica—Šentilj. Ob- stoja možnost, da bi ustanovili me- šano družbo, v katero bi tudi ita- lijansko gospodarstvo vložilo svoj kapital za gradnjo te ceste. ■ UGODEN IZVOZ — Julija smo prodali v tujino blaga za 130 milijonov dolarjev. To je 22 odst. več kot v juniju in 25 odst. več kot v lanskem juliju. K uspehu je naj- več pripomoglo to, da smo prodali tujim naročnikom 4 ladje in en plavajoči dok v vrednosti 625 mili- jonov ND. ■ PRED SODIŠČE — Proti de vetim članom kreditnega odbora bivše Splošne gospodarske banke v Ljubljani, ki so odobravali neza- konite kredite, je uvedena kazen- ska preiskava. Osumljeni so zlora- be uradnega položaja iz koristo- Ijubja. ■ UVOZ SUROVEGA MASLA — Zvezni izvršni svet je odobril zvezni direkciji za živilske rezerve, da uvozi 1000 ton surovega masla. To naj bi preprečilo dviganje cen tega živila. ■ OBVESTILO CARINSKE U- PRAVE — Zvezna carinska uprava sporoča, da od 1. avgusta vsakdo lahko uvozi gospodinjske pripo- močke v vrednosti do 100.000 SD. To blago ocarinijo takoj na meji in ga kupec nato vzame s seboj do- mov. Vse drugo blago pa morajo potniki izročiti pooblaščenim pre- voznikom in je ocarinjeno v notra- njih carinarnicah. Kdor tega ne bi upošteval, bo moral blago vrniti v tujino ali pa ga izročiti carinarnici v korist države. ■ MNOŽICA TURISTOV — Na istrskem in kvarnerskem območju je kakih 180.000 turistov. To je v teh krajih najuspešnejša turistična sezona po vojni. V Rovinju so ce- lo razprodali vse zmogljivosti že za prihodnje leto. Po nekaterih pred- videvanjih naj bi letos iztržili iz turizma kakih 230 milijonov dolar- jev, kar je precej več kot lani. ■ NOVA LIVARNA V ŠTORAH — V železarni Štore pri Celju je v soboto 3. t. m., začela obratovati nova visoko avtomatizirana livarna nodulame litine. 2 v ogledalu statistike Jugoslovani smo čedalje starejši Jugoslovan je čedalje starejši, če bi šlo le za aa ^^J^ spričo ooljših življenjskih pogojev, t^' na to ugotovitev lahko le ponosni. Toda v orečju smo starejši precej več tudi zato, ker število rojstev, ker se počasneje obnavljamo. iz'4uhljamo pridevek mlade nacije ne samo to, "^^"J umiramo, ampak tudi zato, ker se ^^aiiJ rt>dimo. Število novorojenih Jugoslovanov, zla- "^j v nekaterih krajih in področjih, je tako majhno, ji že vzbuja resne skrbi. se bolj neugodno je to, da je število rojstev ze- nizko v Vojvodini in v Sloveniji, kjer so mate- \L[xie možnosti za prehranitev otrok veliko večje ^ [ v drugih krajih. Na Kosovu, v Metohiji in v viaKedoniji pa je število rojstev zelo visoko, čeprav t. pri njih materialne možnosti družine izpod ju- goslovanskega poprečja. DOJENČKI Strokovnjaki pravijo, da je prišlo do tega pred- .ggni zaradi kontrole rojstev v zakonih. To pa je vjilo spet pogojeno z razširjanjem zdravstvenega var- ?tva prebivalcev in je zato smrtnost dojenčkov da- "gs veliko manjša. Minili so torej časi, ko je bilo jj.gba roditi več otrok, »saj ji bo pol pomrlo«. seveda so še drugi vzroki. Industrializacija je [,i]a hitra in je sprožila močne preseljevalne proce- Ljudje so menjali okolje, pa tudi materialni po- boji za ustanovitev in življenje mladih zakonov niso jili najugodnejši. Mladi ljudje zlasti težko dobijo stanovanje, kar je največkrat glavni vzrok, da se s poroko odlaša. Standard je danes narastel, zahteve glede tega so večje, zato mladi ljudje pogosto želi- jo, da si že pred zakonom zagotovijo dobriiie, ki p>o- menijo dober standard. V celem je smrtnost prebivalstva majhna in pri tem skoraj da ni »rezerve« za nadalnje podaljšanje življenja Jugoslovanov. Sedanja stopnja smrtnosti bi bila lahko manjša le na področjih, kjer otroci močno umirajo. Smrtnost otrok pada, vendar (z izjemo Slove- nije) še zmeraj zaostaja za najbolj razvitimi deže- lami Evrope. Lani je od tisd^ novorojenčkov umrlo 62. Ta odstotek je še v-ečji na Kosmetu, v Bosni in Hercegovini, Makedoniji, pa tudi v Slavoniji. UPOKOJENCI Spremembe v starostni strukturi bodo kmalu še izrazitejše, kot menijo strokovnjaki. To lahko prinese številne probleme, zlasti glede zaposlovanja in aktiviranja nove delovne sile. Po drugi strani pa bo .še naraslo že sedaj veliko upokojencev. , Zaradi visokega števUa rojstev neposredno po vojni je že sedaj močan demografski pritisk, ki je zlasti očiten v velikem številu mladeničev in deklet, ki iščejo delo. Tistih, ki se vključujejo v kategori- jo delovne sile, je danes dvakrat več kot v razdob- ju 1953 1961. Ko bo ta pritisk omil,jen, potem bo v desetih letih naglo naraslo število oseb, ki bodo imele pravico na starostno pokojnino. Do tega bo prišlo predvsem »na hvalo« neustrezni starostni strukturi tistih, ki so danes zaposleni. Š. V. Tudi privatni dinar naj deli usodo družbenega dinarja! Zdaj so glavne naloge za ureditev in uveljavitev novega davčnega sistema pred občinami — Novi predpisi nikakor niso uperjeni proti zasebni obrti, toda davčna politika občinskih skupščin se nujno mora preusmeriti in pravično razdeljevati družbena bremena tako na socialistični kot zasebni sektor Po zvezni dopolnitvi davčnega sistema, po sprejetih spremembah v temeljnem zakonu o dajatvah in davščinah državljanov in še neka- terih predpisih, so sedaj glavne naloge ostale občinam. Tako mislijo zvezni poslanci, ki so sodelovali pri obravnavanju davčnih predpi- sov. Občine imajo veliko boljši pregled glede obdavčenja zaslužkov tistih, ki so zaposleni v družbenem sektorju, saj pedantni knjigovodje podjetij natanko zabeležijo vsak dinar oseb- nega dohodka, ki je podlaga za občinski pro- račun. Kolikor manj prizadevno davčna služ- ba zajame zaslužke privatnikov, toliko bolj je delavec obremenjen z davkom, s katerim se krijejo splošne družbene potrebe — potrebe tudi tistih, ki se jim posreči utajiti davek in si s špekulacijami kopičijo premoženje. v tem je smisel ukrepov, ki so pomembni za vsako obči- no. Ukrepi naj omogočijo vsaj to, da se javni izdatki v dobršni meri preneso na privatne podjetnike, kar naj pripelje do nadaljnjega zni- žanja prispevkov iz osebaJi dohodkov delavcev. Zdravnik s 5 kamioni za »osebno rabo« ... Pokazalo se je, kako ute- meljena je kritika dosedanje- ga davčnega sistema, kljub vztrajnemu dokazovanju pri- stojnih ljudi, da je pri tem vse v redu. Ali ne priča do- volj o slabosti sistema že pri- mer, da je v neki občini zrav- nik skupaj s člani svoje dru- žine lahko imel pet kamio- nov za »osebno rabo«? 1^ v takem davčnem .sis- temu, kot je naš, se je lah- ko z.^odiio, da so si posa- mezniki kopičili milijone s preprodajo gradbenih prostorov, z izdajanjem vil in stanovanj v najem in še na različne druge načine. Spremebe predpisa o dav- kih bodo omogočale, da bo ves sistem obdavčevanja samostojne gospodarske de- javnosti državljanov postal učinkovitejši. Za to bosta uporabljeni dve metodi. Pr- va bo neposredno predpisova- nje določenih ukrepov z .livez- nim zakonom. Naravno .le, da bodo tu ukrepi tudi naj- bolj učinkoviti. Ne samo za- to, ker bodo slabim davčnim službam v občinah dale do- ločen davčni instrument, ki se bo uporabljal brez oma- hovanja in pogajanja s pri- vatnikom (navadno v šk^odo družbe), ampak tudi zato, kor taki ukrepi izključujejo vso tisto raznolikost pogojev za opravljanje privatne gospo- darske dejavnosti in zaradi česar je ena občina privlač- nejša od druge. Saj ni nobena skrivnost, da v izvajanju predpisov mno- ge občine, če le morejo, daje- jo razne koncesije, da bi s tem privabile privatne pod- jetnike, da bi v občini odpr- li svoje delavnice. Čeprav so slabo obdavčeni, ti privatni- ki vendar prineso kak dinar v občinsko blagajno, kar je zlasti mikavno za revne j .^e občine. Zaslužki Med tako neposredne u- krepe sodi tudi dolžnost pri- vatnika, da na občini regi- •strira račun, ki ga misli iz- dati kaki organizaciji dražbe- nega sektorja. Davčni organi bodo tako imeli popoln pre- gled vsaj nad enim delom zaslužka obrtnikov, prevoz- nikov in drugih privatnih podjetnikov. Med take ukrepe sodi tu di predpis, ki odreja, da se kot poslovni sedež privatnika (prevoznika, zidarja, pleskar- ja), ki zaradi načina svojega dela ne morejo imeti in tudi ni treba, da bi imeli, svoj stalni poslovni prostor, sma- tra kraj. v katerem prebiva. Da bi bilo še natančneje ugo- tovljeno, v kateri občini mo- ra tak podjetnik plačati da- vek in kje se morajo zbirati dokumenti o njegovem m- slovanju, je rečeno, da je nje- govo bivališče tisti kraj, v ka- terem ima svojo družino. Tb- rej bo še manj možnosti za varanje davčnih organov. In še spet kamioni ... Predpisano je, da privatnik ne more imeti kamiona nad pet ton nosilnosti, da sme imeti samo eno vozilo, ki ga mora voziti sam, in da sme imeti za osebno rabo kami- on največ do dve toni nosil- nosti. Vendar je to le del pod- vzetih ukrepov, da se uredi- jo razmere na doslej najbolj špekulacijskem področju pri- vatnega podjetništva. Od drugih ukrepov bo zla- sti učinkovit davek na lastni- štvo kamiona, brez ozira, aLi se kamion uporablja za de- lo ali ne. Vse te ukrepe ob- čine sprejemajo neposredno. Pri tem so pooblaščene, da uporabijo veliko strožje kaz- ni do tistih, ki se izmikajo davku ali »a neredno plaču- jejo. Takemu se lahko od- vzame tudi vozilo, če gre za prevoznika, ali pa dovoljenje za delo drugim obrtnikom. Dovoljenje se lahko odvzame za pet let. Jamstvo občanov Druga metoda za večjo učin- kovitost davčnega sistema je v tem, da dobijo republike in občine še večja pooblasti- la. Zvezni predpisi, na pri- mer, jih več ne omejujejo glede uporabe določene obli- ke obdavčenja posame/^nih vrst osebnega dela. Ali b''>do občine uporabile pavšahio ob- davčenje ali bodo obdavčdle stvarni dohodek, je od-v^isno od njih, ne glede, ali gre za uslužnega, proizvajalnega ob- rtnika, za manjše ali večje gostišče itd. Prav tako je predpisano, da je lahko vsaka oblika obdav- čevanja progresivna, razen prispevka na osebni doho- dek iz delovnega razmerja, ki še naprej os'tane proporci- onalen. Glede enega izmed teh u- krepov bodo občine nemara v resni zadregi. Gre za neko novost pri nas: uvajanje jam- stva občanov za davčne ob- veze privatnih obrtnikov. Ob- čine torej lahko stavijo kot pogoj za novo obrtno delav- nico, pa tudi za obstoj dose- danje, da mora njen lastnik priskrbeti materialna jamstva drugih občanov za redno po- ravnavanje davčr>ih in dragih obveznosti. Govoriti o tem ukrepu vna- prej, je nehvaležno delo. Ce bi ga uporabili brez premisle- ka in strogo, lahko spet pri- pelje do zanemarjanja privat- ne obrti. Toda treba je z3m- pabi v zdravo politiko občin- skih skupščin, ki bodo znale preceniti učinkovitost te^a ufcrefpa v praiksi. LJUBISA DJURIC ^mti/skl nadeti „IW V detelji Rastlinske bolezni, škodljivci in pleveli naredijo skupno več škode kot vse druge ujme: suša, poplava in slaba leti- na skupaj! Čimbolj žlahtne in donosne rastline prideluje- mo, tem večji raj naslaja za bolezni in škodljivce. Bolezni in škodljivci napadajo tudi krmne rastline in so posebno nevarne za večletne p>osevke. ■ »Žida ali predenica je na naših deteljiščih še vedno pogostna nadloga. Kot veliko gnezdo se razraste po njivi in neusmiljeno duši posevek, ko rastline ovija s tankimi, svili podobnimi stebelci, ki niso sposobna samostojnega življenja. Širi se največkrat tako, da deteljo skupaj s pre- denico pokrmimo živini, ta pa semena ne prebavi in ga z gnojem peljemo še na druge njive. Zato smemo sejati samo čisto seme. Ker je seme prede- nice težko ločiti od semena detelje, se lahko zanesemo samo na semenarno, ki očisti deteljno seme s posebnimi stroji — razpredeničniki. ■ Ce je predenica že v detelji, jo moramo uničevati vsaj takrat, ko začne cveteti. Pokosimo gnezda, nanje na- mećemo slame in zažgemo. 2:naina je tudi uporaba železne galice ali natrijevega arzenita. Zadnje čase najbolj pripo- ročajo rumesan ali kreosan pasto in reglon. Zlijemo tri litre 2-odst. raztopine na kvadratni meter. ■ IVIed boleznimi detelje .so nevarne še: deteljoi rak, morilka lucerne, listna pegavost lucerne in deteljna rja, med škodljivci pa je posebno znan deteljni dolgogUvček, pol centimetra velik hrošček. katere«;a ličinka pridno uni- čuje deteljne cvetove na veliko jezo pridelovalcev semena. V večletnih prvsevkih krmnih rastlin, predvsem lucerne, so zelo nevarni tiidi pleveli; posebno če posevek ni strnjen. Samo politi plevel že marsikdaj nič več ne zaleže, na po- moč je treba poklicati herbicide, kemične snovi, ki ubijajo plevel, deteljt pa ne. Ko so na detelji razviti 3 do 4 li.s^iči ali po košnji, škropimo črno deteljo z raztopino 7 kg legu- mek.sa M, lucerno pa z 9 kg legumeksa D; oba posevka lahko up-orabljmo tudi aretit (4 kg na 1 ha). Inž. M L. Rudnik urana na Žirovskem vrhu na žirovskem vrhu blizu Škofje Loke končujejo stro- koitijaki sedemletno razisko- vanje, ki naj ugotovi, ali je t tamkajšnji sivi peščeni, prsti dovolj uranove^ rude za ■ionosno izkorišanje. Po ne- katerih ocenitvah bi letna proizvodnja uranove rude na žirovskem vrhu lahko krila potrebe za tri do štiri jedr- ce električne centrale, od ^terih bi imela vsaka po ^ inegawatov. Tukaj bi lah- zgradili tudi prvo jedrsko ^ntralo pri nas. Stroški »Gotovo je, da ta rudnik ^^na, ne bo doživel usode '*^^ga prvega uranskega naj- kaine,«je izjavil sode- *^ec geološkega inštituta v Ljubljani inž. Pavle Benedik, Se bo izkoriščanje zače- ^ šele tedaj, ko bo ugotov- '*tia ekonomičnost proizvod- nje«. . ^0 dosedanjih proračimih proizvodni stroški ene li- (0,4r>0 gr) urana na 2i- vrhu znašali 5 do dolarjev, medtem ko so v ^'»li bili okrog 15 dolarjev. j.,^* hitrejšo izgradnjo jedr- jj.''^ central vlagajo v zad- j«an času razvite dežele ve- ^ Sredstva za iskanje last- ^ uranskih rezerv, čeprav ^ran prodaja na svetovnem tržišču kot vse druge ener-- getske surovine. Roki v nahajališču rva Žirovskem vrhu dela sedaj .50 rudarjev in večje število strokovnja- kov. Kopljejo podzemske ro- ve, opravljajo površinska vrtanja, preračunavajo rezer- ve in pripravljajo tehnološke metode- Ce bodo rezultati analiz ugldni, bo do konca leta sprejet sklep, kdo naj bo in- vestitor nadaljnjih raziskav in izkoriščanja. Doslej je za raziskave porabljeno nad dve in pol milijardi starih dinar- jev. Največ je prispeval rud- nik živega srebra v Idriji ter zvezni in re.publiški skladi za znanstvene raziskave. če bo delo napredovalo z dosedanjim tempom, bi se proizvodnja urana v rudniku na žirovskem vrhu lahko za- čela v štirih do petih letih. IVO V.-UGL (Iz beograjskega JEŽA) 3 ZA LJUBITELJE NARAVE ni. V prvem primeru posta- vimo rastlino preko noči do roba lonca v vodo, v drugezn pa sadike presadimo in po- skrbimo za neoviran pretok vlage. V prvem letu, ko smo sadike nabavili, presajanje ni potrebno. Pozneje presajamo vsako drugo ali tretje leto spomladi predno jih prenese- mo na vrt. Prst naj bo iaii- ka, zračna nekoliko kiselka- ste reakcije. Tako zemljo naj- demo v borovih gozdovih z borovničevim podrastjem. "^aj boljše pa je, da jo nabavimo pri zanesljivem vrtnarju. Za azaleje je zelo pK>membno, da uporabljena prst tudi pozne- je ohrani kislo reakcijo. Ker trda voda zemljo postopoma nevtralizira, zalivajmo z dežev- nico ali prekuhano vodo. De- setdnevno zalivajmo sadike z blago raztopino (2-4 odstotke) kombiniranih umetnih gn >jil ali razredčeno gnojnico. Po- doben učinek dosežemo s sta- rim gnojem katerega potro- simo okrog debla, ko je iz- pran ga zamenjamo z drugim. Pri taki oskrbi poženejo azaleje nad 5 cm dolge in močne mladike. Od septem bra dalje zalivamo manj, da sadike nekoliko počijejo 'n izoblikujejo cvetne popke. Ker so občutljive zamraz jih za varujemo pred slano, ali pra- vočasno prenesemo v svetel in ne pretopel (8—10° C) pro- stor, kjer ostanejo rane sor- te do decembra, pozne pa še dlje. Kdaj je treba prestavi- ti sadike na toplo (18—20" C) pokažejo nabrekli popki. V tem času zahtevajo rastline, poleg omenjene toplote, tudi zadostno talno in zračno vla- go. Predvsem od teh dveh po gojev je odvisno koliko časa se bodo rastline razcvitale. Ko pa so enkrat odprti prvi :rve tovi spadajo azaleje ponovno v hladen prostor (8-10« C) 'tjer nas tedne In tedne razvase- Ijujejo z bogatim razcvetjem ter se oddolžijo za ves, trud, ki smo ga vložili vanje •ned letom. L. D. AZALEJA Gojenje azalej je zahtevno opravilo. Potrebne so temelji- te izkušnje in primerne pod- nebne razmere. Čeprav so kot sobne lončnice dokaj zah- tevne, jih lahko z ustrezno oskrbo ohranjamo iz leta v leto ter pripravimo, da nam vsako leto znova cveto. Do kraja maja pustimo od- cvetele grmičke v hladnih sta- novanjskih prostorih, šele v poletnih mesecih jim nudi- mo pogoje, ki so potrebni za rast. Tem zahtevam se naj- bolj približamo z vglobitvijo sadik (z lonci vred) na pol- senčenm prostoru v vrtu, ijer rastline pogosto rosimo in iz- datno zalivamo. Zemlja v lon- cih ter v neposredni bližini, se ne sme izsušiti. Rumene- nje in odpadanje listov ox>o- zarja na suho koreninsko grudo. Podobne znake opa- žamo pri zastajanju vlage, ka- dar so lonci slabo drenažira- PRIHODNJO POMLAD VEČ CVETJA Pred leti se je v celjssih nasadih vsako pomlad razcve- telo okrog 15—20.000 kom. mačeh, spominčic in marjetic. Med letom pa je razveselje- valo obiskovalce nasadov nad 50.000 kom. najrazličnejših po- letnih cvetic. Letošnjo pom- lad smo ostali brez cvetja, za poletje pa je p^osajenih okrog 30.000 kom. sadik enoletnic. Je to mnogo? Morda preveč za tiste ki plačajo, vendar premalo po mnenju tistih, ki sadijo in vseh tistih, ki vedo, da drugod manj skopo .jd- merjajo sredstva za te lame- ne. V primerjavi z lanskim letom se je stanje znatno iz- boljšalo in izgleda, da bo možno s sredstvi, ki so na razpolago posaditi tudi nekaj več tulp in ostalega ranopom- ladnega cvetja, ki bo cvelolo naslednjo pomlad. Pri odmeri denarja za ure- janje in vzdrževanje nasadov ne smemo pozabiti, da so iz leta v leto s širitvijo naselij tudi večje površine za ozele- nitev in ureditev s cvetjem, kar razumljivo terja tudi več denarja. OGLAŠUJTE V CT Čudna postrežba Pred kratkim sem obiskal znance v Rimskih Toplicah. Po daljšem sprehodu sem jih povabil na večerjo v gostišče »Stara pošta«. Naročeno ve- čerjo smo po daljšem čaka- nju le dobili. Ker sta bili v družbi tudi starejši ženski, sem prosil natakarico naj za- menja kruh. Kajti izmed pe- tih kosov so bili kar štirje konci. Na mojo vljudno in opravičeno prošnjo se je ku- harica obregnila z besedami: »Kaj bo sitnaril. Kruh je kruh!« Nisem še pozabil na ta dan, ko sem se čez dva dni zopet vsedel na vrt restavra- cije. Upal sem, da me bodo tokrat lepše postregli. Ker sem imel s hrano slabe izkuš- nje, sem naročil štiri kave in nekaj pijače. Kozarci, ki smo jih dobili na mizo, so bili ali nevarno odkrušeni ali pa se je na njih poznalo še kaj drugega. En kozarec je bil celo tako masten, da sem ga komaj držal v roki. Ob drugi priliki si je triletna deklica iz naše družbe zaželela hre- novko. Ker je bila restavraci- ja »Stara pošta« najbližja smo zavili tja. Dolgo smo ča kali natakarico. Ko je prišla, je mati deklice vprašala ali imajo sveže hrenovke. Odgo- vor je bil pritrdilen. Toda ko nam je natakarica servirala hrenovko je bila ta kaj čudne barve. Prelomil sem jo in opaziti je bilo, da je hrenovka že dalj časa čakala na neko- ga, ki jo bo pojedel Zahte- vali smo drugo, pa nas je na- takarica obsula z izrazi, ki jih ni primerno ponavljati. Kaj smo hoteli, plačali smo kar smo popili in otroku povedali da bo hrenovko jedel kje drugje. Mnogo turistov zahaja v Rimske Toplice. Toda v tej restavraciji jih je zelo malo. Menim, da je vzrok tudi v slabi postrežbi. BOŽO JAZBINŠEK PETROVCE v Na Cemšeniški planini zorijo maline strma pobočja Cemšenika nad Zagorjem in Cemšeniške planine so precej porasla z malinovjem. Sladki sadež, prijetnega okusa bo kmalu dozorel. Zaradi letošnjega de- ževja in dokaj slabega vre- mena bo malin sicer nekoliko manj, kljub temu pa jih bodo spretni nabiralci utegnili pri- nesti domov kar znatne koli- čine. Na Cemšeniško planino prihajajo ljudje od blizu in daleč. Lani so odnesli maline iz te planine celo Ljubljanča- ni, pa Kamničani in drugi. Ni namreč boljšega soka od gozdnih malin, vsaj tako za- trjujejo dobri poznavalci. Sicer pa je nabiranje malin nekoliko težje kot obiranje borovnic, žeprav so maline večje. Najlepše maline raste- jo seveda v najbolj bodečem grmičevju. Zato je treba pre- cej spretnosti, včasih pa tudi drznosti. Sicer pa vam stari obiralci malin radi povedo, da je treba ta sadež nabirati v zgodnjih jutranjih urah, te- daj namreč, ko še ni sonca. Kajti v sončni pripeki se vam kaj lahko pripeti nezaželen obisk, saj je znano, da so ka- že stalne spremljevalke mali- novega grmičevja. ai- WITLOF Bruseljski radič ali witlof je štrucasta oblika radiča, ki je pri nas manj znan in ga zato mnogi zamenjujejo s sladkornim stožcem. Medtem ko slednji razvije sorazmer- no velike štruce že na nji- vi, je witlov izrazita sorta za siljenje pozimi. Zelo razšir- jena je ta kultura med • oel- gijskimi vrtnarji, ki ga v ve- likih količinah izvažajo. Za setev je letos prepozno, toda, ker so mnogi to sorto radiča sejali, je prav, da se spomnimo, da moramo pr; witlofu vzgojiti do jeseni le močne in zdrave korene. To dosežemo s pravočasnim red čenjem (v vrsti razredčimo na 8-10 cm), obrezavanjem in dognojevanjem. V jesen; pustimo korene na prostem vse dokler nam zemlja dopu- šča. Ker mraz korenom ne škodi ga lahko kopljemo "nidi ob kakšni zimski odjugi ali zelo zgodaj spomladi. Izkopa- ne korene sortiramo — naj- bolj kvalitetne stručke io- btmo od 3-5 cm debelih — da- mo v zakop ali prostor kjer so vsak čas dosegljivi. Sili- mo ga lahko celo zimo v vsa- kem toplejšem prostoru, ker ob siljenju ne potrebuje sve- tlobe. Mala ANKETA Kam v prostem easu? starejši trdijo, da imajo z mladino same te- žave in skrbi. Radi pa pozabljajo, da imajo turif mladi svoje probleme. Eden izmed njih je prJ gotovo, kako preživeti prosti čas, da bi čimboljo združili prijetno s koristnim. Tudi mlade žalčane že dlje časa tare to vprašanje. Ko smo jih vpra. šali po kulturno zabavnem življenju in njihovih željah so povedali: Boris Ožir, uslužbenec: u nim, da o kulturno zabavne^ življenju mladine v naše^ mestu ne moremo govoric Pogosto slišimo kritike, ^ smo vzgojeni vse preveč modernem duhu, da sanio J hajkujemo po cestah in p^^^ sedujemo po lokalih, v ten je nekaj resnice. Vendar ni samo naša krivda. Tudi si v prostem času želimo t^, vedrila. Toda kam naj gremo želel bi, da bi imeli svo klub. kjer bi se lahko sest-, jali vsak dan, ne pa samo" Donedeljkih, ko so sestanki. Ma,ia Krajne, dijakinja: Kulturno zabavno življenje mladih je v Žalcu zelo slabo razvito, neorganizirano. Ko smo dobili mladinski klub, se je pokazalo, da smo za samo- stojno vodenje življenja v klubu še premalo izkušeni, da nam je potrebno mentorstvo starejših. V klubu smo se lahko zbrali le v ponedeljkih, ko smo :meli sestanke, od ča- sa do časa pa tudi v sobotah na plesih. Žehm.da bi imeli klub, ki bi bil resnično samo naš, toda ne samo v ponedelj- kih in redkih sobotah, mar- več vsak dan. V klubu, ki''bi ga sami opremili, bi ob po- slušanju glasbe, raznih preda vanj preživljali proi^ti čas. V sobotah pa bi prirejali plese. \/sako soboto pa plese, življ* nje v klubu je postajalo vse prijetnejše, saj smo imeli svoj prostor kjer smo se ol prostem času lahko zabavali Vendar pa so nam učitelji i izgovorom (?), da se je učni uspeh poslabšal, prepovedali obiskovanje kluba. Tako je življenje v klubu zamrlo, če- prav so pred nekaj tedni klub ponovno odprli, se s tem ni ničesar izboljšalo. 2e leli bi klub v katerem bi se lahko zbirali vsak dan. ne pi samo ob določenih dnevih t« v njem prirejali različne dru- žabne igre, predavanja in p» dobno. Jakše Stane, učenec; Med zadnjim šolskim letom smo mieli v mladinskem klubu li- terarne in tehnične krožke, Brvar Leopold, dijak: V do- mu družbenih organizacij imamo mladinski klub, ki pa ni samo mladinski, saj se ne moremo v njem sestajati, ka- dar bi to sami želeli, želel bi, da bi klub bil salo naš, da bi v njega zahajali ob pro- stem času in ga opremili po lastni želji. Sedaj je v njem televizor, lahko pa bi bil tudi gramofon. Zanimivo bi bilo tudi poslušanje raznih preda- vanj, ki bi jih organizirali v klubu. Klub bi uredili z last- nimi sredstvi, ki bi jih dobili s prirejanjem plesov. volj poskrbljeno. Da bi i^^^^ liko poživili mladinsko deja^ nost smo pred dobrim cem ponovno odprh nilf^ ski klub. Menim, da kot mesto potrebuje miad^-- ski lokal v obliki kavarne^ večje slaščičarne, kjer seve* ne bi točili alkoholnih P'J*!, Takšen klub bi mlade "Jj pritegnil, obenem pa t)i )^ dal možnost zabave ob P'^ stem času. Da bi stvari boljšali in uredili pa ni naloga Mladinskega komit*-.^ v Žalcu, ampak tudi dn''^ družbeno političnih ^^rga«^ cij, kakor tudi občinske ščine. Milan Dolar, sekretar Ob- činskega komiteja Zl\1 žalec:- Za kulturno in zabavno živ- ljenje mladine v Žalcu ni do- Odgovori želje, kiso jih po- vedali Maja, Boris, Stane Le- opold in Milan bi bili enak) ali pa vsaj podobne željam ostalih mladih Žalčanov ki Jih našaanketa ni zajela lijo le prostor, kamor t)' ko ob prostem času za^''-' j,: ki bi ga sami opremili i",^' bil samo niihov 8 avgusta 1^ \ dveh radijskih hišah četrti in zadnji zapis o gostovanju komornega zbora v ZR Nemčiji ^.^ priblii.no 2500 km ctol- 'ooti skozi tri države oziro- ' štiri, če pri tem upošte- 1"^^^^ še bežen obisk kneže- % Liciitenstein, so se člani ^'Lijega komornega moške- 'zbora ustavili tudi v dveh '^jjsKih hišah in obakrat ^^neli približno polurni ''focram. V gosteh so bili pri Lfu \ Freiburg in Muncnen ' zvezni republiki Nemčiji, ^srečanje z velikimi radij- jjijnl hišami je vedno dogo- jglc zase; snemanje programa " velika odgovornost. Ma-^ ^etofonski trak je doku- ment, ki ostane in ki vedno rt)vori o sposobnosti in kva- rteti zbora. Celjski pevoi so jg teh okolnosti dobro zave- tji zato so tudi program 5icrbno sestavili in brezhib- no izvajali. V obeh primerih je šlo za slovenske narodne in umetne pa tudi jugoslc- vanske pesmi znanih avtor- jev, kot so Jakov gotovac in drugi. Medtem ko je bila dvora- na za snemanje radia Frei- burg na robu starodavnega mesta, sredi prijetnega go- zda, ima radio MUnchen svoj sedež v središču mesta. Povsod so člane celjskega komornega zbora sprejeli z največjo pozornostjo, s takš- no, kot sprejemajo velike umetnike in izvajalce. Pri snemanjih so bile očitne raz- lične tehnike in različni pri- jemi snemalcev, v obeh pa sta Celjane presenetili dvora- ni s klimatskimi napravami. Medtem ko je zunaj žgalo sonce in se je živo srebro povzpelo na 30 stopinj in čez, je bilo v tivoranah hladno. Ta hitra in velika tempera- turna sprememba se je takoj poznala tudi pri pevcih in potrebno je bilo nekaj časa za vživitev v nove pK>goje. Navzlic temu se je vse dobro in srečno končalo in zado- voljni so bili vsi, snemalci in glasbeni strokovnjaki pri obeh radijskih hišah in pevci. Čudovita je bila F>ot, ki jo je konec junija in na začet- ku julija opravil celjski ko- morni moški zbor, čudovira tudi zavoljo tega, ker jo je opravila složna družina, ki jo je spremljala pesem. In kjer je doma pesem, tam je tudi optimizem. Navzlic iz- rednemu naporu, so se Celja- ni na vseh koncertih in na- stopih odlično izkazali in tu- di tako upravičili sloves, ki ga uživajo doma in v svetu. Pot je bila tudi plačilo za delo doma, za vaje; bila je nagrada pevcem in njihove- mu vodji, prof. Egonu Ku- neju. M. Božič Člani celjskega komornega moškega zbora so se na svoji turneji, zlasti pa na festivalu nemških pevskih zborov v Stuttgartu, srečali z mnogimi zbori. Na kon- certu v Mozartovi dvorani v Stuttgartu so isti večer poleg naših pevcev zapeli še Belgijci in Japonci. In tako je prav pred Mozartovo dvorano nastal tudi tale posnetek, na katerem se je predsednik komornega zbora Gustav Grobelnik znašel ob prikupni japonski članici zbora iz Tokia. Japonski zbor je na koncertu nastopil v moški zasedbi, štiri članice pa so petje spremljale z značilnimi narodnimi instrumenti. (Foto: M. B.) TUDI V NASLEDNJEM OBDOBJU Već turističnih prireditev Čeprav se z avgustom bh- žamo koncu tako imenovane glavne turistične sezone, tudi v tem času in naslednjih .me- secih ne bo zmanjkalo zani- mivih prireditev. Tako bo že v nedeljo, 11. t. m. v atom- skih toplicah pri Podčetrtku turistični piknik, naslednji ve- čer pa v Rogaški Slatini 'ioai- cert okteta Gallus V nedeljo, 18. avgusta bo v središču pozornosti Velenje, kjer bodo tamošnji turistič- ni in gostinski delavci pripra- vili zabavno prireditev pod naslovom »V nedeljo popol- dne«. Zadnjih deset dni v i'im mesecu pa bo v Dobrni zani- miva razstava turističnih pla- katov Evrope. Sicer pa se bo v avgustu še enkrat izkazala Rogaška Slatina. Tam bo nam- reč v torek, 27. t. m. večer ju- goslovanskih plesov in pesmi. Sempebrske prireditve bo začela Dobrna, kjer bo od 7. do 12. potujoča razstava Na- rodne galerije iz Ljubljane. Naslednji nedelji bosta dve prireditvi v Celju, tako 8. sep- tembra velika tombola, 15. pa moto cros pri Celjski koči. V soboto, 31. bo družabna prireditev v hotelu Celeia. Gre za prireditev ob zaključku glavne turistične sezone. Isti dan pa bo veselo tudi v Do- brni ter zanimivo v Rogaški Slatini. Vtem ko bo v Dobr- ni »šranganje«, bo v Rogaški Slatini plesni turnir za prven- stvo našega največj^a zdravi- hškega kraja. Konec septembra in prvi dnevd oktobra so rezervirani za celjski obrtna sejem. Gre za republiško gosix>darsiko in turistično prireditev, ki bo sčasoma dobila zvezni in med- narodni značaj. Morda pa bo takšno obeležje imela že le- tos? Ob zaključku obrtnega sejma bodo 5. in 6. oktobra še tradicionalne gostinsko tu- ristične prireditve. Tudi v ostalih terminih ok- tobra in novembra bodo ime- .S^^'V^o J>Qsedo Celjani _02ii; roma člani kolektiva hoteia Celeia. Tako pripravljajo za 12. oktober vinsko trgatev, za praznik republike pa veselo rajanje. Medtem ko bosta ti prireditvi pri Celjski koči, bo 30. novembra v hotelu Ce- leia kmečki furež. In če k vsemu temu dodar mo še vrsto prireditev ob pre- hodu starega v novo leto, po- tem lahko ugotovimo, da je bilo oziroma bo letos v Ce- lju in okolici veliko zanimivih turističnih prireditev, ki so privabile precejšnje število objskftvalcev. M. Bi, Potrebuje Žalec tržnico Te dni sta se v Žalec napo- tila dva »potujoča trgovca« z lubenicami. Tu pa sta zaman iskala tržnico, ker je v Žal- cu ni. Zato sta se namestila kar ob glavni cesti. Od časa do časa prekrije lubenice prah mimovozečih vozil. V tistem trenutku si verjetno mislita: »Nič hudega, bodo še težje.« Upajmo, da bodo prodajal- ci lubenic in prodajalci iz okoliških vasi, ki ponujajo hruške, jabolka, slive kar na pločnikih, tudi v Žalcu dooili primeren prostor za prodaja- nje. -SV-, Ponovno z Vasasom 23. septembra bo v Budim- pešti povratni dvoboj med at- letskima ekipama Vasasa in celjskim Kladi var jem. Ti dvo- boji bodo v naslednjih letih postali tradicionalni in bodo vsako leto dvakrat. V Bu- dimpešti bodo Celjani nasto- pili v najmočnejši postavi. Tako se ponovno obeta zani- miv atletski dvoboj, kjer zma- govalec vse do konca tekmo- vanja ne bo znan. ReprezentanČF knjiga o Celju Ob letošnjem prazniku celj- občine je svet za kultu- ro in znanost pri skupščini občine Celje izdal v založbi mariborskega Obzorja knjigo »Celje«. Gre za reprezentančno izda- jo, ici nas s krajšimi '•eks-u- alnimi deli, zato pa bogati- nu fotografijami seznanja z zgodovinskim razvojem in se- danjo gospodarsko ter kultur- no dejavnostjo Celja, 'ikrati pa opozarja na prihodnji taz- voi Prav tako so v publikaci- ji lepo prikazane umetnostne vrednote celjskega mesta ter naravne lepote širšega območ- ja, kar vse ustvarja osnovo z8 razvoj turizma. Zares lepo in okusno oprem- ljeno knjigo »Celja« je pri- pravil uredniški odbor pod vodstvom Staneta Terčatca. .Medtem ko je opremo zasno- val Janez Vidic, je fotografi- je za slikovni del zbornika iz- delal zavod za spomeniško varstvo v Celju (foto Viktor Berk). Po uvodni besedi podpred- sednika občinske skupščine, Zdravka Trogarja, sledi po- glavje, ki nam predstavlja Celje nekaj in danes. Tu so prispevki Janka Orožna in inž, arh. Branka Rebeka. — V tem ko je zapis o rimski t"!e- lei prispevala Vera Kolšek, so v kulturnem delu zborni- ka sodelovali Janko Orožen, Ivan Stopar in Gustav (gro- belnik. Avtorja prispevka o delavskem gibanju in Komu- nistični partiji pa tudi naro- dnoosvobodilni borbi sta Loj- ze Požur in Stane Terčak. Za- pis o razvoju šolstva je pri- speval Fran Roš, avtorji go- spodarskih člankov pa so Bernard Strmčnik, Risto G^j- šek in Ivan Uranjek. Kon- čno so v zborniku našli svo- je mesto še zdravstvo t dr. Janez Lovšin), zdravilišča in letovišča (Zoran Vudler) ter šport (Karel Jug). Ves tekstualni del ima t.urli krajše oziroma daljše izvleč- ke v srbskohrvatskem, an- gleškem in nemškem jeziku. Reprezentačna publikacija »Celje« je izredno pomemben prispevek k spoznavanju me- sta ob Savinji, njegovega ria- stanka in razvoja, dela in 'is- pehov ljudi v njem ter zlasti še razvoja delavskega in re- volucionarnega gibanja, ki je dobilo svoj višek v narodno- osvobodilni borbi. Knjiga o Celju je veren dokument pre- tekle dobe in sedanjih uspe- hov, je publikacija, na kate- ro smo lahko ponosni, saj je zrcalo izrednih uspehov, in jo zato lahko pokažemo vsako- mur. M. B, IVICA FIŠER »Tega pa ne! Res ne.« je prav prosila Ivica Fišerjeva, predsednica občinske zveze društev prijateljev mlad" ne, ko je zvedela za mojo željo. »Poglejte, toliko tihih, skrom- nih sodelavcev imamo, ki bi zares zaslužili javno prizna- nje! Poiščite Načeta Gregorči- ča, ali Pešakova dva v Socki, pa Hojnikovo Slavo iz Lju- bečne, ki že vrsto let delajo na mladinskem p)odročju. Res ne, toliko drugih je ...« se je upirala. »Včasih si mislim, da smo pravzaprav zelo krivični do teh ljudi. Res, da se tu, v občinskem vodstvu, včasih porodijo kakšne ideje, neka- tere prddejo tudi z vrha, toda izvajalci so ti požrtvovalni, nesebični ljudje na tere- nu, brez katerih ne bi mogh ničesar. Njihova zasluga je, da je letos lepo uspela Ku- rirčkova pošta, da se je večer partizanske proze in pesmi spremenil v nepozaben do- godek. Uspehi se potem pri- pišejo nekemu vodstvu in le redkokdo se spomni tistih, ki po ves dan delajo in si pri- zadevajo ...« Mislim, da je prav to naj- bolj zmačilno za Ivioo Pišerje- vo. ki jo že toliko let sreču- jemo povsod, kjer je sredi- šče zanimanja — mladina. To odrekanje lastnih zaslug, skromnost, vztrajnost! In ve lika ljubeznivost, ki v prijaz- nosti pripravi še tako ne- vzgojenega sobesednika. Pa še nekaj veje iz tople oseb- nosti Ivice Fišerjeve. Veliko, srečno in polno materinsko čustvo, ki ga je toliko, da greje tudi druge, ne samo lastnega, zdaj že velikega sina. »Včasih si mislim, da so naši otroci hudo prikrajšani. Tempo našega življenja prav- zaprav onemogoča tisto kla- sično družinsko srečo, ki sem je bila na primer deležna jaz. In vendar bi starši kljub vsemu lahko veliko več nare- dili za svoje otroke. Vedno, kadar kdo pravi — poglejte, kakšna je naša mladina, bi rada vprašala — kakšni so pa današnji starši? Denar, standard, televizija, so le šibka odkupnina za skupne sprehode, prijateljske razgo- vore. Včasih se tudi vpra- šam, kakšno kondicijo ima- jo ti naši otroci, kako bd, re- cimo, preživeli napore kake nove vojne, ko pa toliko svo- jih dni preživijo zaprti v so- be, avtomobile. V moji?? otro- ških letih, smo bili pri So- kolu ...« No, to je tisto obdobje Ivi- činega življenja, ki se ga ra- da spomni. Svojca očeta, staroste Sokola, ki je z njim preživela toliko skupnih pri- reditev skavtov, h katerim je prišla kot triletna delili- ca, gozdnih šol v Loki pri Mozirju in zdaj že povsem pozabljene podzemske jame Pekel v bližini njenega rojst- nega kraja Podloga. »Ko sem začela hoditi v šolo, sem se veliko družila s Klemenovo Mioko, pa z Zu- pančevim Ludvikom, Zagarie- vo Tončko, kar je name na- redilo velik vtis.« "Bako je že med okupacijo postala Sko- jevka, nato partizanka v Tomšičevi brigadi. Leta 1944. je bila ranjena in po okreva- nju je ostala na terenu Žalec kot mladinska ativistka. Postala je člandca okrožnega in okrajnega komiteja SKOJ. S tem se je začela pot pri- zadevne mladinske delavke — najprej kot mladinke, nato pa kot prijateljice mladih ljudi — ki se nadaljuje tudi danes. »Boli me, če o naši mladi- ni pravijo, da je slaba. Ne- smisel, da ji očitajo dolge lase. Spomnim se, da so bila takoj po vojni v središču pozornosti dekleta, ki so si dala lase na kratko ostrici. Pa niso bila zato nič slabša od drugih. Zdaj so pač fan- tje s svojimi dolgimi lasmi na istem. Kdo bi jim to za- meril!? Pravijo, da je njiho- vih stranpoti kriva družba, ki jih ra2?vaja. Toda jaz mi- slim, da še 2aneraj ne bi pfv trebovaM nobene hore legaliS in podobnih omejitev, če bi znali starši vztrajati pri za- htevi, da morajo biti otroci v primernem času doma. Ce bi jim znali dati toi>el, privla- čen dom! Ne televizijo, mar- več ljubezniv družinski ve- čer! Morda so današnji mladi ljudje še boljši kot mi. Id nas je krojila trda vojna. Morda ... Gotovo pa so prav tako čustveni!« Nato se še enkrat upte: »Pa res, zakaj bi pisali o meni?! Poiš<^i,'te rajši te tihe, prizadevne prijatelje, ki sem vam jih povedala. Boste?« Bomo, tovairišica Ivica! L B. OBRAZI .^^^gusta 1968 PABERKI IZ LAŠKEGA ... PO SLEDOVIH PIVA IN CVETJA »Prosta teva Ia.ška do. mišUija, da odmeva prek gora ... In tudi nagrad še ni bilo. Verjetno bodo kdaj kasne- je. Morda takrat, ko bo ba- zen gotov in ko bodo neka- teri Laščani v njem lahko hladili svojo bujno domiš- ljijo. Človeške glave so res pose- ben in svojevrsten mehani- zem. V njih se porodijo vse- mogoče stvari. Nekdo si iz- misli atomsko bombo, druge- mu je všeč, da lahko krade; bodisi pošteno ali nepošteno. Sicer pa tudi poštena kraja je kraja. To nas je že marsi- kdaj neslo. Ne samo Sloven- ce, ampak vse Jugoslovane. Nekatere laške glave so pravi specialisti za odkriva- nje nehumanih, nesocialistič- nih in podobnih nedejanj ne- katerih drugih, ki pa so tako- rekoč iz istega mesteca. In nekdo si izmisli, da so si člani odbora za gradnjo bazena že pred začetkom gradnje razdelili nagrade. Ve- like nagrade! Tudi obrekova- nje ljudi je veliko in marsi- koga lahko težko prizadene. Bazen naj bi stal med zdra- viliščem in bencinsko črpal- ko. Tam, vsaj zaenkrat, še raste trava. Umazana trava. Sicer pa bo tudi voda lahko kdaj kasneje umazana zaradi govoričenj in sumničenj. Ba- je so si delili nagrade. To se občanom ne zdi prav. Ne mo- rejo se kopati niti v vodi, še manj pa v denarju, v kate- rem se baje lahko drugi. Hu- de obtožbe je treba preveriti! »Vsako leto dajemo čisti dohodek tombole v poseben sklad, ki je namenjen grad- nji bazena. Akcija bo trajala pet let. Do sedaj «mo zbrali okoli šest milijonov. Vodja organizacijskega odbora je ing. arhitekt Jože Erjavec, ki bo tudi izdelal celotne načrte za bazen. Tisto o nagradah pa je zraslo v glavah, ki ima- jo prebujno domišljijo,« je povedal tajnik Turističnega društva tov. Kosi. »Odbor je do sedaj imel dve seji. Edini izdatki, ki so bili, je povrnitev potnih stro- škov skupini, ki si je v Cate- ških toplicah ogledala ba- zen,« smo zvedeli pri pred- sedniku Turističnega društva tov. Prosenu. Zanimalo nas je, kje naj bi potem bil izvor govoričenj in sumničenj. »Sploh mi ni razumljivo od kod to prihaja.« Nam tudi ne! Verjamem turističnima de- lavcema. Poslušam pa tudi glas, ki oiDtožuje. Skušam ju primerjati. Zaključka nisem uspel naj- ti. Morda se bo v.se pomirilo, ko bo zgrajen bazen in bodo oboji zadovoljni. Sicer pa je v vsaki domiš- ljiji, natolcevanju, zavogalne- nu govorenju, obiranju, vča- sih morda tudi kanček resni- ce. Morda je v našem prime- ru ravno to tieto, zaradi če- sar stvari ne razumem in — vsaj zaenkrat — še ni.sem uspel najti ustreznega za- ključka. Nagrade ne plavajo v la- škem bazenu, ker ga še ni. Res ga še ni... pa .., LAŠKO — prijetno, čisto in veselo mesto. Razglednica z mostu. ŽENSKE PRIČELE MNOŽIČNI PRETEP .Nože prinesite s seboj! staro pravilo z vrtnih ve- selic ... »Pa ga je Miha majhen pikno tja noter pod rebre, se mu je kri pocedila, pol je pa bejžo,« so govorili nekoč, dru- gi dan po vaški veselici. In danes? Na primer v Laškem! »Vzela je stol in ga zareza- la preko hrbta, da se je vse kadilo,« je povedal neki La- sčan. Ne skrVjite, ni tiskovna na- paka, ni »vzel«, ampak re snično »vzela«. Bilo je zadnji ali predzad- nji dan praznovanja Piva in cvetja. Polnoč je že minila in gostje na vrtu restavracije Hum so uživali prijeten, sve- ži zrak. Malo so se povese- lili, pojedli in popih. Bilo je mirno. Nenadoina pa so gostje opazili visokega moškega, ki ie bežal preko vrta v salon, skozi dvorano in zopet na vrt, kjer je izginil. »Potem se je začelo. Cul sem stra.šno ropotanje na levi strani vrta. Pogledal sem tja. ženske so začele dvigovati stole (proizvodnja Alpos Šen- tjur) in križem, kražem ma- hati z njimi. Drug po dru- gem. Vnel se je pretep, vsa- kdo je grabil drugega. Nena doma je bilo pokonci preko 20 ljudi. Nekateri govorijo ce- lo, da se jih je pretepalo šti- rideset. Vse skupaj je trajalo dobrih pet minut.« je pri- povedoval upravnik Huma Prane Krošl. Ta onega za glavo, drugi njega za nogo, stol po glavi, stol po hrbtu, pokalo je in se kadilo. Vse je spominjalo na slaven »saloon« pretep, ki so ga Aiprizorili nepismeni »govedarji« v filmu šerif iz Dodge Cytija, ki so ga pred dnevi vrteli v Celju. Posredovali so celo milični- ki. Neka ženska je baje uda- rila moža postave, ko se je sklonil, da bi pomagal na tleh ležečemu. Padla sta dva strela. Kam? Kdo? Izmed občanov nihče ne ve. Dežurni miličnik na Postaji milice v Laškeir pa tudi ni dal nobene izjave razen te, da je pretep res bil Na srečo nihče ni bil ra njen. Od nekod je celo »pri curljalo«, da so bili trije stre li in da se je tretji zaustavil potem, ko je razbil okno, ni mizi v pisarni SZDL. Kot vs( kaže, pa je bila to le laž, sa, je pisarna precej oddaljeni in celo za vogalom, takšnil strelnih orožij pa še v Juge slavij! nimamo, da bi strelja la okoli vogalov. Streljajo p( ljudje — namreč okoli voga lov — z besedami, tiliinii previdniini in s sklonjenim glavami: »Da ja ne boš komu pove dal!« In rezultat! boja? Osem razbitih stolov. Mal( krvi in bolečin . . . Epilog. Sedem prijavljenih pri sod niku za prekrške. Od sedmih ŠTIRI 2EN SKE. Emancipacija je popolna.. MLINAR RAZUMEL ŽELJE GOSTOV Laski strip-tease, cvet med strip-teasi Bilo je med praznikom pi- va in cvetja. Mlinar je pre- vzel gostinske usluge na la- škem gradu in pripravil glas- bo, pijačo in tudi nekaj za pod zob. Hrana pa gre samo skozi želodec in pijača tudi. Če se preveč naješ in napiješ se ti telo skrči in prihodnji dan imaš »nekaj več«. Takšne zabave pa bi bile žalostne, če bi bile »garnira- ne« .samo s tistim, kar gre skozi ali mimo želodca. Ne- kaj je treba dati tudi očem. Oči ne smejo biti lačne. Mli- nar je to vedel in vedel je tudi, da z recitacijami in ga- silskimi vajami ne bo uspel razvedriti gostov. To je pre- več staromodno! Treba je s časom naprej, pa čeprav gre za majhno mesto. Danes ni več razlik. Danes ne pozna- mo velikih in majhnih, zato naj enkrat na leto tudi majh- ni vidijo, kako se zabavajo veliki. In jo je pripeljal. Ponoči. Baje je pred nastopom v La- škem plesala že v velenjskem baru. Potem se je začelo: v temi ob lesenih mizah zbor sedi »gospode la.ške«, ker striptizeta tam gostuje ... De- kle je plesalo in ljudje v do- lini niso vedeli, kot že mno- gokrat do zdaj, kaj se dogaja v višini. Podobno kot levica ne ve, kaj dela desnica! Oble- ka je padala z nje (ne z de- snice, ampak z dekleta!), po- gledi pa na njo. Jutro je pregnalo oči re- flektorjev in gostov z dekle- tovega telesa. Kasneje smo obiskali pred- sednika Turistične.ga društva: »To je bila čista .samovolja tistega, ki je organiziral ce- lotno stvar na gradu. Takšni moderni vložki ne spadajo v našo prireditev.« Laški sodnik za prekrške: »Organizator še do danes ni bil predan sodniku za pre- krške zaradi neprijavljene prireditve. To je prekršek proti javnemu redu in miru. Za organiziranje streep-teasa bi moral imeti posebno dovo- ljenje.« In kdo ga lahko prijavi? »Prijavo bi morala dati po- staja Ljudske milice.« Vse skupaj je tako skriv- nostno, kot je skrivnostna zgodovina laškega gradu ali kot je bil skrivnosten streep- tease. Vsa stvar se lahko po- navlja in vsaka gasilska, upo- kojenska, čebelarska ali mla- dinska veselica lahko kot po- sebno poslastico pripravi streep-tease s srečolovom. Kdor zna stvar organizirati, bo lahko lepo zaslužil. V že- pu bo »cingljalo«. Nihče ni rekel, da je tudi letošnji or- ganizator veliko zaslužil, predpostavljamo pa lahko. Kmalu bomo postali sleče- na dežela. Pa ne .samo zara- di streep-teasa. Ali pa prav zaradi njega ... Na tomboli ni bilo sleparije Kupiti avtomobil ni mala stvar. 2e glede tistega mili- jončka ali dveh ne. Toda do- biti ga brezplačno, to pa je že nekaj. Vendar kako? Tu smo Jugoslovani postali že pravi specialisti. SPOMLADANSKA LOTERI- JA, KONJENIŠKA LOTERL JA, BLAGOVNA LUTRIJA . .. Vedno nekaj, da nam ne bo dolgčas. Potem pa je tu še TOM- BOLA. Iz domače naloge osnovno- šolčka: »TOMBOLA je velika povr- šina, pokrita s travo, ki po- zneje, ko ljudje odidejo, ne raste več. Moški in ženske gledajo v neke listeke, delajo krogece in preklinjajo, kar jaz še ne smem. Nato pa eden zavpije in maha proti tribuni. Gre gor in dobi.« Ce dobi? V Celju so trenutno iznašli celo VELETOMBOLO! Laška tombola pa ni mini- la tako mirno. Na Turistič- nem društvu celo razmišljajo, da bi tožili tri možakarje, ki so »inscenirali« razburjenje ostalih s tem, da so vložili protest zaradi podelitve prve nagrade. Kaj je bilo? V Laškem in v Celju so že nekaj časa »šušljali«, da so na laški tom- boli slepar ili. Pa ni res! Tajnik Turističnega dru- štva Bogo Kosi je povedal: »Imeli smo tri serije kart. Dva dobitnika za glavno na- grado sta se pojavila hkrati. Napaka je bila v tem, da je napovedovalec Tone Knez po- vedal, da bo dobil avtomobil tisti, ki prej pride. Naš pra- vilnik pa je določal drugače.« Pravilnik o tomboli, člen 8. drugi odstavek: »Ce več udeležencev tombo- le predloži NAENKRAT (v pravilniku je z malimi črka- mi) pravilno izpolnjene tabli- ce za glavne dobitke, se vrši žrebanje. In ljudje so izpolnjevali li- stiče ... Prvi je bil tov. Deželak, ki je pri.šel na oder prepričan, da bo dobil avtomobil. Nato pa po treh minutah še drugi dobitnik, nakar so na tretje- tjega čakah še 10 minut. 2reb je določil avtomobil druge- mu, ki je prišel pribhžno tri minute po prvem. Ljudje, posebno pa tis: i trije, so se razburjali. Nič n: pomagalo. Pojasnili so jini' kaj predvideva pravilnik vse v redu. Tov. Bogo Kosi: »Nismo dah avtomobila t*" koj, šele po nekaj dneh. želak je dobil kosilnico, pa J* ni hotel vzeti, zato, ker.* ima dovolj denarja in je 9« potrebuje. Cez nekaj dni f* jo je le vzel, ko si je sposO" iil denar za 10 odstotlso* vrednosti kosilnice, kolilto' mora plačati dobitnik.« Logična izjava, ali ne? Torej sleparije ni bilo. ^ groba napaka, ki si je or- ganizator — TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO ne smel dovoliti. Zaupno: prihodnje leto ^ v Laškem zopet TOMBOLA- Poleg karte — kupite tu«*" »PRAVILNIK« . . . Poslu.šala, razmišlja'* in zapisala: MILAN SENICAR in TONE VRABL 8. avgusta 19«8 Dan hmeljarjev 68 - Sa osrednji tradicionalni prireditvi slovenskih hmeljarjev — dnevu hmeljarjev v Brasiovčali je bilo već kot 10.000 ljudi 0 Novi hmeljski starešina za sezono 1968/69 je postal 54-letni hmeljar Avgust Podgoršek iz Rečice ob Paki 0 Hmeljska princesa 1968/69 16,5-letna kmečka hči Milka Grobelnik iz Gotovelj. 0 Novo princeso je določil žreb, ker sta imeli dve kandidatki enako število točk. f LjudSe radi gredo na to veliko prireditev, toda tekmovalcev in tekmovaJk je vsako leto manj ■ 0 Za naslov hmeljske princese se je potegovalo samo 13 kandidatk, štangarjev je tekmovalo 9, obiraJk pa je tekmovalo vsega 6. '' 0 Ce bi se v Savinjski dolini in na drugih proizvodnih hmeljarskih področ.jih tako »obirali« pri obiranju, ne bi hmelja obrali tja do božiča. Kako je bilo v Braslovčah? Verjemite, bilo je lepo; le- po zato, ker je prireditev v j-edu potekala, ker je bilo vreme lepo in še zlasti zato je bilo lepo, ker je'prišlo to nedeljo v Braslovče na vese- lo snidenje več kot 10 tisoč slovenskih hmeljarjev in dru- gih obiskovalcev. Braslovče so bile tokrat že tretje leto zapored priredi: telj dneva slovenskih hme- ljarjev skupaj s poslovnim združenjem za hmeljarstvo in sadjarstv« STYRIA Celje — iMaribor. Turistično društvo je tudi tokrat skupaj z go- stinci opravilo stvari kar najbolje. Dela in priprav je bilo precej. Vse je bilo potrebno pripraviti kar na dveh kra- jih — na prireditvenem pro- storu med trgom in jezerom ter ob je?,eru samem. Bra- slovčanoni zlepa ne more Icdo drug v dolini konkuri- rati v njihovih sposobnostih za organizacijo tako velike kmečko-turistične prireditve kot je dan slovenskih hme- ljarjev. Reka avtomobilov se je od ranega dopoldneva in pozno tja v noč počasi premikala na relaciji magistrala—Bras- lovče--magistrala. Prav tolik- šna je bila reka ljudi, ki so se odločili preživeti celo ne- deljo ali de! nedelje na tem veselem snidenju, kjer niko- li ni zmanjkalo dobre volje godcev in jedi. Glede pro- stora je bilo morda malce pretesno za tolikšno število ljudi, pa vseeno ... DIPLOMA ZA HMELJARKO Kot vsako leto sem, se je tudi letos začel tradicionalni dan slovenskih hmeljarjev s prireditvijo na predvečer praznika v domu hmeljarjev v Žalcu. Tu so med drugim opravili izbor hmeljskega starešine za novo sezono 1968/69. Častna naloga, biti eno leto starosta slovenskih hmeljarjev, je tokrat pripa- dla 54-letnemu hmeljarju Av- gustu Podgoršku iz Rečice ob Paki. On je s tem postal že tretji hmeljski starešina in bo do naslednje prve ne- delje v avgusiu 1969 zastopal interese slovenskih hmeljar- jev. To je pred zborom v do- mu tudi slovesno obljubil in pravtako še v nedeljo pred več tisoč zbranimi v Braslov- čah. Na sobotni prireditvi so podelili tudi diplome, vsako- letna priznanja najbolj za- služnim hmeljarjem. Tokrat je take diplome prejelo 33 hmeljark in hmeljarjev iz vse Slovenije. Med njimi je bila tudi 88-let.na Marija Ko- run iz Trnave v Savinj.ski dolini. Pred konec crficiaiineT, ga dela sobotnega srečanja se je zbranim predstavilo tudi 13 kandidatk za letoš- njo hmeljsko princeso. Oce- njevala jih je posebna komi- sija, vendar rezultatov niso objavili tisti večer, pač pa šele v nedeljo popoldne na sklepni prireditvi. Kako je potekala proglasitev nove hmeljske princese, o tem ne- koliko pozneje. PRINCESA IN DVE STAREŠINI V ENI KOČIJI Marsikdo pred nedeljskim slavjem hmeljarjev ni mo- gel dobro spati. Vsekakor je bilo med temi tudi precej takih, ki jih je skrbelo, kak- šno bo vreme v nedeljo. Obe- tala namreč ni nič kaj pri- da. Temni oblaki .so viseli nizko nad dolino, kar pa ni vzelo ljudem poguma, že okrog 9.30 ure se je v Bras- lovčah mimo godbe in gasil- cev zbralo vsaj tisoč ljudi, ki so nestrpno pričakovali prihod kolone s starešino, lansko hmeljsko princeso Cvetko Kočevar in kandidat- kanii za novo hmeljsko prin- ceso. Kmalu po 10. uri so možnarji oznanili njihov pri- hod. V trgu so goste pogo- stili po stare«n običaju. Ker je vsa družba zlezla iz jekle- nih konjičev, so se podali naprej do prireditvenega pro- stora peš. Z okrašeno kočijo so se odpeljali naprej samo novi starešina AVGUST PODGOR- ŠEK in starešina 1967/68 K.\REL MARINC, vmes med obema hmeljarskima asoma doline pa je lovila sapo hmeljska princesa CVETKA KOCEVAR, ki je prinesla s svojim nasmehom tudi son- ce v dolino. »OBIRANJE« OKROG OBIRANJA HMEL,JA Kmalu po svečam predaji starešinstva med KARLOM MARINCEM in novim hinelj- skim starešinom AVGUSTOM PODGORŠKOM na zeleno okrašenem odru se je v Bra- slovč-ah začelo tekmovanje štangarjev in obiralk. Komi- sija in starešina so imeli precej muk, da so spravili skupaj vsaj nekaj tekmoval- cev. V postavljanju štang se je pomerilo 9 moških, vtem ko je obiralk bilo precej manj — trije pari. 10 parov sploh ni prišlo na tekmova- nje in so tako odnesli 10 polnih hmeljevk s prireditve- nega prostora neobranih. Ce bi se v Savinjski dolini pri obiranju hmelja tako zvesto »obirali« kot so se v nedeljo, bi ostal hmelj na štangah še tja do božiča. Tri nagrade za obiralke so razdelili kar med edine tri pare. Največ točk za lepo obran hmelj sta dobili He- lena TALAN in Draga JUR- GEC iz Prebolda, drugo me- .sto sta zasedli Dragica in Nada PRIMOŽIČ iz Vranske- ga, tretje pa Stanislava in Milka STROŽEK iz Braslovč. štangarji so se zvrstili ta- kole: I, mesto Peter GRE- GUR, obrat Tabor, II. me- sto Pavel RIBIC, obrat Ta- bor in III. mesto Jože BIZ- JAK iz obrata Braslovče. Pr- vi trije nagrajenci iz obeh tekmovalnih skupin so pre- jeli dCTiame nagrade. Čeprav je bilo letos tek- movanje že dopoldne, se je okrog tekmovalnih prostorov zbralo približno 3000 ljudi. Toliko jih ni bilo v dopol- danskih urah nobeno leto. PARADA IN ŽREBANJE PRINCESE Popoldne so priredili v Braslovčah že tretjič zapo- red parado vozov s prikazi obdelovanja in ravnanja s hmeljem. Bilo je zares ne- kaj domiselnih vozov kot na primer priprava jutinih vla- ken, tkanje vreč, vagon, sta- ri načini obdelave, sjx)mla- danska dela, obiralke likof, sušenja pred 80 leti (ta voz je bil tudi nagrajen kot naj- bolj izviren) in še drugi. Bi- la je pravcata pasa za oči, še zlasti za mlajše, ki nika- kor niso mogli pozabiti voza z osličkom, ki je vlekel plug. V nedeljo so parado dopol- nili še s prikazom najsodob- nejše mehanizacije. Seveda pa je tudi tokrat bila na čelu parade godba, tej je sledila kočija z dose- danjo princeso in tremi sta- rešinami, nato voz s kandi- datkami za letošnjo hmelj- sko princeso itd. Precej nestrpnosti je kaj- pak bilo okrc^ izbori nove princese. Predstavnik kombi- nata je sicer prinesel v Bra- slovče zapečatene kuverte z glasovi ocenjevalne komis;ije v kateri so bili tudi slikarji in gledališki igralci. Rezul- tati v teh kuvertah so bili trd oreh za starešine, pred- sednika žirije in še nekatere, ki so precej časa pod košato jablano sedeli in mleli. Končno je bilo okrc^ 15. ure sporočeno, da sta dobili dve kandidatki — 16-letina Ankica Jeraj iz Dobletine in 16,5-letna Milka Grobelnik vsaka po 185 glasov. Stopili sta na klop in se pokazali več tisočglavi mno- žici. Obe sta povedali v mikro- fon, da se počutita v trenut- ku lopo in slednja je odgo- vorila na vprašanje, aH si žeU, da bi zmagala sama oz. tekmica, da pač želi zmago sebi. In tako se je tudi agodddo. Cvetka Kočevar je prinesla ponikljan škofek in vanj je zažvenketal novi dinar, ki .ga je posodil starešina, številka je odločila novo princeso. Milka Grobelnik, oblečena v brokatno, z zlatom vezeno obleko, je ostala sama na klopi in se smehljala. Bila je srečna kot vsaka miss oz. prva uradna hmeljska prin- cesa za, sezono 1968/69. -Po malem je vsako tekmovanje tudi malo loterije. Tako je minilo tudi žreba- nje nove hmeljske princese, ljudem, zbranim v Braslov- čah, pa so še dolgo potem ostale v ušesih pozdravne besede hmeljskega starešine AVGUSTA PODGORSKA, ki je med drugim dejal: »Ozri- mo se po naši lepi dolina, pa bomo videh, kaj smo napra- vili. Verjemite, napravili smo veliko. To ni hvala, to se vi- di na. vsakem koraku.« Tekst in slike: FRANJO KRIVEC 12 kandidatk je do 15. ure čakalo na odločitev — žreba. Savinjski golding F\xlgoršek je stal pred mi- krofonom s polnim vrčkom pdva (menda je bil že ta tret- ji) in dregnil Marinca s ko- molcem rekoč: — Ti, pivo je pa dobro. Menda je iz savMij- skega goJdinga? — Bo kar držak). 30 škafov — z jezikomi Kmalu po končanem obi- ranju hmelja je družba med kandidatkami za hmeljno princeso živahno komentira- la rezultate tekmovanja. — Pha, jaz sem včasih na- bral po 30 škafov, se je hva- lil predsednik izvršnega od- bora poslovnega zidruženja Styria Karel Kač. — V 14 dneh kaj, mu je vrndl navzoč novinar. — Hmelj se obira z roko, ne pa z jezikom, se je ogla- sil Fonda. — Pa tudi s strojd, je pri- stavil predsednik upravnega odbora posk>vnega združe- nja Styria inž. Zvone PeM- kan. Stari zaje Hmeljska letina obeta do- bro in tudi ta zadnji dež je vsakemu hmeljarju vtaknil v žep novega tisočaka. Nič čud- nega torej, če je bilo na ne- deljskem snidenju še pose- bej živahno in veselo. Tudi starešinam .glede tega ni kaj očitati. Koj ob predaji starešan- stva med Marincem in Pod- gorškom, Sita se moža jela pikati. Ob neki pritliđci je Ma- rine pred makrofonom po- učeval novega starešino, ka- ko dehti hmeljski gaj in ka- ko lepo bo, ko bo skozi bo- hotno zelenje popeljal novo hmeljsiko princeso. — Ti, čuj, staremu zajou ni treba grma kazati, Upain, da se bom z novo princeso tako dobro razumel kot ti z lansko, se je odrezal Pod- eovšelL^ Raj je počela Cvetka Ljubka in vitka hmeljska princesa za sezono 1967/68 CVETKA KOCEVAR iz Or- le vasi je srečno preživela leto svoje vladavine. Pri- znati moramo, da je največ časa posvetila učenju, kajti tudi 3. razred gimnazije je končala z odličnim. V rK>- vem šolskem letu jo čaka matura. — Cvetka, ali že kaj raz- mišljate, kam po maturi? — Nimam kaj razmišlja- ti, ker sem se že odločila za študij medicine. Upam, da mi bo tudi do mature šlo z učenjem v redu. — Kaj pa vezice s sta- rešinom Marincem? — Obiskovala se res ni- sva. On je imel prek glave dela s hmeljarjenjem in dn;^imi opravili, jaz pa z učenjem in delom doma. Dva, ali trikrat sem mu pisala, tako da le nisva či- st« izgubila stikov. Danes bova skoraj cedi dan sku- paj- — Bo tisto držalo, kar ste povedali v .soboto zve- čer v hmeljarskem domu, da med letom niste imeli snubcev? — To je bolj tako ... hm... jaz vsaj ne vem za nje, se je odrezala Cvetka in pohitela po vrček hlad- nega laškega piva za lan- skega starešino. 8. avgusta 19(i8 NA KRATKO Prizadevni upokojenci Prejšnjo soboto je imela svoj občni zbor podružnica društva upokojencev Sloven- ske Konjice. To prizadevno društvo, ki poleg druge de- javnosti vključuje tudi zbo- rovsko petje, saj imajo celo svoj pevski zbor, se je s svo- jim delom zelo izkazalo. Na občnem zboru pa so upoko- jenci veliko govorili tudi o nizkih pokojninah, ki so v ve- likem neskladju z osebnimi dohodki še zaposlenih ljudi. Cesta kmalu gotova Dolgo pričakovana uredi- tvena dela na glavni ulici skozi Šentjur se bližajo za- ključku. Potrebno je bilo iz- kopati ogromne količine zem- lje, saj so se v Šentjurju od- ločili, da bodo naredili takš- no cesto, ki je ne bo potreb- no popravljati vrsto let. Tako bodo lahko pričeli urejati ce- ste tudi v drugih krajih, po- sebno pa cesto v Gornjem trgu, da občani tega ne bodo zopet zavidali občanom spod- njega trga. Uspeh prav dober Kot v vseh večjih občinah BO tudi v Šentjurju pri Celju letos organizirali tabor pred- vojaške vzgoje, katerega so se udeležili predvsem fantje z zasebnih kmečkih gospodar- stev. Na taboru ni bilo po- sebnih problemov, pohvalno pa je to, da so ob zaključku tabora ugotovili uspešne re- zultate, saj je bil povprečen uspeh pravdober. Kanalizacija v Novi vasi v šentjurski občini bodo pričeli urejati cesto od Zikov- ška do Slivnice. Ker bodo ureditvena dela potekala tu- di v Novi vasi so občani tega naselja predlagali, da bi isto- časno uredili tudi kanalizaci- jo. Pričeli bodo »birati pri- spevke, pa tudi sami bodo prijeli za delo. Gradnja nove šole Na Planini pri Sevnici so Imenovali izmed predstavni- kov družbeno političnih or- ganizacij iniciativni odbor za gradnjo nove šole, saj stara šolska zgradba ne zadostuje več potrebam pouka na Plani- ni. Istočasno so pri krajev- ni skupnosti ustanovili tudi režijski odbor za gradnjo, ka- terega člani bodo takoj priče- li z zbiranjem prispevkov. Organizacija mlađih komunistov V Kostroju, tovarni čevljar- skih in usnjarskih strojev v Slovenskih Konjicah imajo zelo številčno organizacijo Zveze komunistov. Skoraj 20 odstotkov vseh zaposlenih je ;udi komunistov in če upošte- vamo še dejstvo, da je med njimi izredno veliko mladih ljudi, potem je ta podatek gotovo zelo razveseljiv. Osnovna organizacija Ko- stroja se lahko pohvali tudi z velikim številom novospreje- tih članov. Letos so jih spre- jeli že 14. To so v glavnem mladi ljudje, ki so pred spre- jemom v organizacijo Zveze komunistov obiskali tudi politično šolo pri občinskem komiteju, že volitve v samo- upravne organe so pokazale, da ima kolektiv v mlade ko- muniste veliko zaupanja, saj so bili v delavski svet in upravni odbor izvoljeni sko- raj vsi predlagani mladi ko- munisti. Tako je v sedem- članskem upravnem odboru Kostroja 5 komunistov, od 19 članov delavskega sveta pa je 8 komunistov. Čeprav so pred kratkim v organizacijo Zveze komuni- stov že sprejeli štiri nove to- variše, se v Kostroju prav zdaj pripravljajo, da bi vklju- čili še nekaj učencev v gospo- darstvu. To, je vsekakor no- vost, saj gre v glavnem za zelo mlade ljudi. Vendar v Kostroju pravijo, da so se prav ti mladinci že večkrat izredno izkazali s svojim de- lom. In še nekaj je zanimi- vo: med mladimi ljudmi, za katere je značilna velika na- vezanost na starše, je še veli- ko takih, ki bi se z veseljem včlanili v organizacijo Zveze komunistov, pa tega zaenkrat še ne storijo zaradi naspro- tovanja staršev. V Kostroju nameravajo s svojo kadrovsko politiko na- daljevati. Tudi vnaprej bodo spremljali delo mladih ljudi ter jih vključevali v politične šole. To je namreč odlična priložnost, da razčistijo še zadnje pomisleke, hkrati pa da dobijo vsaj osnovo znanja, ki je slehernemu komunistu tako zelo potrebno. I. B. Lepi obeti za študente Komisija za štipendiranje in kreditiranje pri temeljni izobraževalni skupnosti Slov. Konjice je te dni začela z ak- cijo zbiranja sredstev v sklad za štipendije. 2e po prvih raz- govorih v delovnih organiza- cijah se je izkazalo, da kolek- tivi v konjiški občini niso ne- prizadeti do problemov mla- dih ljudi svojega območja. Računajo, da bodo do jeseni zbrali vsaj milijon starih di- narjev dodatnih sredstev, kar bi skupaj z že zdaj izločeni- mi petimi milijoni, dalo vso- to, s katero bodo mogli omo- gočiti študij kakim 25 do 30 mladim ljudem. To je števil- ka, ki je niso pričakovali, za- to je uspeh še tembolj razve- seljiv. Medtem ko so doslej iz skupnih sredstev lahko sti- pendirah samo kakih 5 dija- kov oziroma študentov, bo letošnji razpis štipendij to- likšen, da bodo verjetno re- šili skoraj vse socialne pro- bleme. Seveda bodo pri izbi- ri štipendsitov upoštevali le boljše dijake in take, ki si si- cer nadaljnega izobraževanja ne bi mogli privoščiti. Komisija za štipendiranje in kreditiranje se je odloči- la, da bo rajši razpisala več štipendij, toda v nekoliko skromnejših zneskih, kot pa da bi podelila visoke zneske. Pri odmerjanju štipendije pa bodo upoštevali tako socialni sestav družine, kot tudi učni uspeh kandidata. Z akcijo komisije za šti- pendiranje se uresničujejo tudi zaključki občinske kon- ference Zveze komunistov, ki je pred kratkim razpravljala o kadrovski politiki na svo- jem območju. Že takrat so namreč priporočili, naj bi štipendiranju ter kreditiranju študija posvetili več pozorno- sti, -ib. Prve medobčinske sindikalne igre Občinski sindikalni svet v Šentjurju je v počastitev ob- činskega praznika pripravil prve medobčinske sindikalne športne igre. Letošnjega tek- movanja, ki bo 15. in 16. av- gusta, se bodo udeležile eki- pe iz Celja, Šmarja in Šen- tjurja, tekmovali pa bodo v štirih športnih panogah: ša- hu, namiznem tenisu, strelja- nju in plavanju. Zmagovalec bo prejel prehodni pokal, kaj- ti tekmovanje naj bi postalo tradicionalno. OBISK IZ ČEŠKOSLOVAŠKE Tesnejše sodelovanje Slov. Konjic in Liptovskega Mikološa Prejšnji teden je bila na obisku v Slovenskih Konjicah delegacija mesteca Liptovski Mikološ iz Češkoslovaške. Iz poslovnega sodelovanja ko- ajiškega KONUSA in Kostro- ja ter velike usnjarne Liptov- skega Mikološa se je porodila pobuda o pobratenju obeh mest. Prvi korak k tesnejše- mu sodelovanju tudi na dru- gih področjih družbenega živ- ljenja je bil prav nedavni obisk predsednika in pod- predsednika občine, sekretar- ja občinskega komiteja ter predstavnika usnjarne v tem češkoslovaškem mestecu. Gostje so bili deležni prisrč- nega in toplega sprejema. Med svojim obiskom pa so si ogledali podjetji KONUS in Kostroj, pa tudi kmetij- sko zadrugo, škalce in kova- ško industrijo v Zrečah. Dva dni pa so preživeli tudi ob morju v počitniškem domu usnjarskega kombinata KO- NUS v Novem Vinodolu. Delegacija občine Sloven- ske Konjice bo Liptovski Mi- kološ obiskala še letos. -ib. Pomoč delavcev Tuš" 99 Po pogostih požigih v SV)]- nem salu pri Rogaški Slani- ni, so delovne organizacije a. celjskega področja, ponudi.'e pomoč prizadetim prebival- cem. Med delovnimi lolek- tivi, ki so dali pomoč prebi- valcem Stojnega sela je .udi Tovarna usnja iz Šoštanja Delavci te tovarne in s.n dikalna podružnica so zbrali za nesrečne družine stodva tisoč starih dinarjev. Ta de nar so namenili za obnovo požganih domačij. V tovarni usnja upajo, da bodo njiho vemu vzgledu sledile tudi druge delovne organizacije iz celjskega področja m da bo- do tako pomagale prizaderim prebivalcem Stojnega sela. M. Brecl ONA Čakala je na avtobusni postaji, pomešana med- potniki, ki so v hladnem jutru nestrpno prestopali zdaj na to, zdaj na drugo stran. To jutro ni bilo tako kot vselej, ko je že zgodaj vstala, da ni zamudila zarjo in vzhajajočega sonca, ki jo je v zatonu njenih let pomlajalo. Sključena v dve gubi, ni čutila, da se prebuja jutro. Stala je, kakor da je naenkrat postala skala, kamen, brez srca in obučutkov. Kdaj pa kdaj je po utrujenih licih zdrsela solza, ki se je ustavila v skrčeni dlani in se je potem razblinila ali pa jo je sonce vsrk- nilo vase. Mimo nje so drveli avtomobili, nekdo je ropotaje z vozom in s konjem odšel skozi trg, a ona ni nikogar videla. Slonela je ob zidu in se ni zmenila za ljudi, ki so jo spraševali s pogledi, kam neki odide ona, ki je vendar tako zgodaj zjutraj že z motiko okopavala po njivah. Petinštirideset let garanja, toliko in še toliko let trpljenja in ubija- nja z vzgojo otrok, a njeno plačilo? — Popotna pa- lica in vozna karta do daljne Ljubljane od ene k drugi hčerki.- Kako ji bo povedala? O, sonce, kako moreš sijati v sivino tega jutra! Ne, saj si skorajda ni upala niti misliti več. Skrbi so se ena nad drugo nanizale in ona je morala svoj utrujeni hrbet sklo- niti pod to težo. Utrujena je z očmi iskala bližnji griček, kakor da ne more razumeti, da mora zapu- stiti vse to, za kar je živela in upala. Avtobus je pripeljal in z ostalimi je vstopila. Cez nekaj dni je vsa zadihana komaj lovila sa- po, ko se je vzpenjala po gričku. Ne, ne morem. Tu sem spadam. Tu sem bila vseskozi, kakor da me je rodil tisti potoček tam gori. Ne, Ljubljana ni zame. Sapica, ki prijetno ohlaja, sonce, ki po- mlaja, morda bom pozabila na bolečino, ki me skeli v prsih. A če ne bom mogla; bom pač trpela, tu je še trpeti lepo ...Tako je premišljevala, ko se je vsa utrujena vračala nazaj v naročje svoje mla- dosti. Dom oskrbovancev Polzela. ŠESTA ZGODBA JE PO PRIPOVEDI MOJSTRA RAFIELA CEROVŠKA: ILEGALNI VERNIK Šmarčani so veseli in dobrodušni ljudje. Eno je zanesljivo^ da ime Šmarje ne pri- haja od šmamice, kajti njega dni, so bile ')tam gor pri svetem Rok' še gaurce sim pa taj« z dobro žlahtno trtico, šmarčani bi ne bili to, kar so, če vsak dan koga na drobno in vsake kvarte koga na de- belo ne bi potegnili, če so potegnjeni, noično prenašajo poraz, še več, navihano se muzajo, kajti »posojilo se vračila ve- seli«. NE VERJEMITE SMARČANU NJEGOV DOBER DAN ZA DNE, POČAKAJTE VE- ČERA! 1 Priznati je reba^ da so potegavščine mojstra Rafa včasih takšne, da je treba imeti dobro mero smisla za šalo, da jih človek pogoltne. Toda ko sam zlodej ne da človeku miru in ko se stvari kar same od sebe ponujajo. Bilo je v času, ko je pri svetem Roku praznik, ko v Šmarju jedo z veliko žlioo. Ne manjka tudi romarjev, ki so v svojih priprošnjah pričkajo med seboj: ta za dež, oni za lepo vreme, ta za otroke, ona da bi ga ne bilo otroka.. Revež Rok, ki ima dovolj sitnosti z lastnimi tegobami in ranami, naj bi ustregel vsaj tej poplavi želja. . Na nedeljo, ko je na nribu pri svetci Rok polno romarjev, je pridiga navadno kar zunaj. K pridigi spadajo tudi ozna- nila, oklici in podobne zadeve Kjer je veliko ljudi, morajo biti pole? tudi čuvarji reda in le-ti so tistikrat h* do zastrigli z ušesi, kajti kar verjeti nisP mogli, da je res, kar so slišali . . . .. . kajti gospod so med oznanili jasno in glasno i>ovedah, da se je našel molitve nik častitljive starosti in da je k sreči •* notranji strani ovitka ime lastnika, ki tako in tako ter da se naj vernik oglasi v zakristiji, kjer bo zgubljeno knjiži«* dobil . . Najbrž boste rekli, da ljudje vsak dan izgubljajo reči in da je lepo. če se k^o pobriga, da zgubljeni predmeti spet nah dejo lastnika. Je že res. nerodno pa če bi recimo kdo našel ljubezensko P'" smo vašega ljubčka in javno oznanil, gavo, od koga je in kje se dobi. Tu J* šlo za nekaj podobnega in še precej h"'' šega — po eni strani seveda. XXX ^ Pred praznikom svetega Roka so se Jelšinjgradu selili onemogli varovanci^ zgodilo se je, da je nekomu iz bliž'^ mojstra Rafa prišel v roke star molitvei"^ s sponko. Hudomušen preblisk in B^'| na ovojnico zapisal ime, priimek in ^^^^ lišče človeka, ki ga gotovo ni v sezna"^ vernikov, ki je ateist, prepričan marKS' in javni delavec. Vajenec Je molitve" na praznik zgodaj odnesel k em od jepotnih kapel in ga spustil neopazno ^ tla. Našla ga je ženica, no naprej veste... Zapisal: JURE KRA<^^M| Zaltaj je ušel bik? Ušea je bik. Baje že zadnjič v zadnjem času. Loudje so ga začeli lo- viti po okohci Šentjurja. Neikdio je bika s trdim predmetom taiko močno udarjal po nogah, da mu jih je zlomil. Bik je na zlomljenih nogah še ne- kaj časa stal (kako ima zlomljene noge, je vidno na našem posnetku!), do- kler ga niso odpeljali in šele prihodnji dan zaklali. O dogodku govorijo po Šentjurju. Vsa stvar pa je menda tudi pri sodniku. Bik je bdi last Kmetij- skega kombinata v Šent- jurju. V zadnjem času se je že drugič zgodilo, da je bik ušel iz njemu na- menjenega prostora. Ob vsem tem se sama od se- be postavljajo nekatera povsem kategorična vpra- šanja: Kako je mogoče, da lahko bik zapusti njemu namenjen prostor? Ali je premalo zavarovan ali pa ljudje, ki nanj pazijo "pri svojem delu niso najbolj pozorni? Kdo bi odgovarjal, če bi bik podivjal in se tak- šen pojavil na promet- nem in obljudenem pro- storu? In ne nazadje: kaiko je mogoče bika ukrotiti sa- mo tako, da se mu polo- mijo noge in kako je mo- goče, da ga zakoljejo šele naslednji dan? Prepričan sem, da se da bika ujeti tudi na drugačen, bolj pristojen način, kot pa da se mu polomijo noge. Tega bi se lahko zavedal tudi tisti, ki je to napra- vil. Ce je resnično vsa stvar pri sodniku, potem bomo že zvedeli resnico o ce- lotnem dogodku. Upajmo, da bomo dobili odgovor na vprašanje postavljeno v naslovu: zakaj je ušel bik in kako je mogoče, da so ga umirili na način, ki tudi za živali ni prime- ren. tv 8. avgusta ^^^J pRlPRAVI JE ATrrrrcvT ppoOP/lM DFT A DRUŽBi^^'^ ^'^^^^'^H ORGANIZACIJ Večja enotnost ^zagotavlja boljše uspehe v dneh, ko od vsepovsod veje počitniško ra/iDO- loženje, so razgovori o dejavnosti družbeno političnih organizacij sicer nekoliko neobičajni. Toda, ker letos ugotavljamo, da v delu občinske organizacije Zveze jionnutistov Celje pravzaprav ni počitniškega pre- daha, smo se zanj vendarle odločili. V razgovoru 2 našo sodelavko je sodeloval sekretar občinskega Icomiteja Zveze komunistov Celje Emil Roje, ki je to odgovorno dolžnost prevzel sicer šele pred krat- kim, se je pa zaradi svojega dolgoletnega političnega udejstvovanja mogel takoj vključiti prav v žarišče družbeno političnih problemov in nalog. Vprašanje: Glede na dej- da letos kljub jx)či'ni- •jjei^u oMobju opažamo v 'organizacijah ter v vodstvu ■ dl^inske organizacije ZK precejšnjo aktivnost, nas za- jijna, katere so najpomemb- nejše naloge, ki jih trenut- no izvršujeta? Odgovor: Poleg rednega po- sedovanja z vodstvi organiza- cij prav zdaj pripravljamo osnutek akcijskega programa ^.ižbeno-političnih organiza- cij ter občinske skupščine. }fa podlagi analitičnega dela, t so ga v delovnih or- janizaoijah opravile skupine družbeno-političnih delavcev, j bi ocenile gospodarski ter • politični položaj in na pod-' lagi smernic izvršnega komi- teja CK ZKJ, resolucije zdd njega kongresa sindikara, obeh govorov tovariša Tita, jovora tovariša Kardelja na zadnjem plenumu CK ZKJ, bomo v akcijskem programu zbrali vse tisto, čemur oi v prihodnjem obdobju posve- tili vso pozornost. Tako to- rej nastaja skupen program dela družbeno-političnih or- ganizacij ter občinske skup- ščine, v katerem bodo jas.no orisane tudi naloge posamez- nih dejavnikov. Podobno kot na nivoju občine, bi se mo- rali najti tudi v delovnih or- ganizacijah, kjer mora delo družbeno-političnih organiza- cij ter organov samouprav- ljanja izhajati iz skupnega delovnega načrta. No, v na- šem delu pa so tudi še pri- prave na pomladanske volit- ve in driigo. Vprašanje: če prav razu- memo, gre FK)temtakem za spremembo dosedanje prak- se, v kateri so vse družbeno- politične organizacije bolj ko ne ločeno sestavljale svoje delovne načrte. Kakšne izkuš- nje so narekovale letošnjo, precej drugačno pot? Odgovor: Resnično gre za pomembno preusmeritev, če- prav so družbeno-politični dejavniki dobro sodelovali tu- di doslej. Toda prav zaradi ločenega programiranja je bi- lo v praksi precej dvotirno- sti, pa tudi pri posameznih problemih je bilo včasih ve- liko teže najti skupna stali- šča in rešitve, kot bo to zdaj, ko se bomo že v samem za- četku dogovorili za skupne, pa tudi za posamezne delov- ne dolžnosti. Vprašanje: Ali je na pod- lagi dosedanjih razprav že mogoče reči, v katera ključ- na iX)dročja bo usmerjena dejavnost družbeno-političnih organizacij v jesensko-zim- skem ter pomladanskem ob- dobju? Odgovor: V pripravi je, kot sem že dejal, osnutek akcijskega načrta. Do spre- memb seveda še lahko pri- de. Za zdaj pa menimo, da bo najpomembnejši nasled- njih nekaj področij: naloge družbenopKJiitičnih organi- zacij v zvezi s poživitvijo de- la samoupravnih in politič- nih organizmov — predvsem spodbujanje samoupravi j alske zavesti, zaupanje v možnosti reševanja določenih proble- mov v lastni sredini — nato naloge pri krepitvi občinske samouprave, nadalje pri ure- sničevanju gospodarske in družbene reforme, temeljitej- šem izpopolnjevanju sistema delitve in nagrajevanja po de- lu ter končno še prizadeva- nja za večjo učinkovitost de- la družbeno-političnih organi- zacij. Vprašanje: V odgovoru na prvo vprašanje ste omenili priprave na pomladanske vo- litve v predstavniške organe. Glede na to, da je nosilec te akcije organizacija SZDL, nas zanima, kakšne bodo na- loge organizacije ZK pri pri- pravi tega pomembnega do- godka? Odgovor: V skladu z nače- li kadrovske politike priprav- ljam - novo evidenco poten- cialnega kadra. Poleg že pre- kaljenih družbeno-političnih delavcev bi vanjo zajeli tudi mlajše ljudi in tudi tiste ne- komuniste, ki so se s svojim delom že izkazali. Tako bi uredili evidenco sposobnih ljudi, ki bi nanje mogli ra- čimati ne samo ob volitvah, temveč tudi ob reelekciji in drugih akcijah. Tako torej potekajo v vod- stvu organizacije ZK Celje dnevi, polni delovnega raz- položenja. V septembru pa bosta o vseh teh materialih razpravljala tudi politični ak- tiv ter občinske konference ter s tem dokončno zastavila svoje delo v naslednjem ob- Vse kaže, da so dnevi, ko so bile celjske ulice zaradi močne pripeke bolj ali manj puste in prazne, za nami in da smo na pragu prvih znanilcev .jeseni. Na sliki: del trga petega kongresa. (Foto: M. B.) V avgustu se je končalo dnevno letovanje celjskih otrok na Gričku. Udeleževalo se ga je poprečno 40 najmlajših Celjanov, ki so bili z letovanjem iz redno zadovoljni. Ob neki priložnosti so ,iih obiskali tudi predstavniki celjskih družbeno-poltičnih organi «acij, da bi se seznanili z življenjem v počitniškem središču na Gričku in hkrati ugotovili, kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj tega območja. Otroci so jim pripravili prisrčen sprejem in prireditev — takrat je nastal tudi naš posnetek — polno topline ter otroške neposrednosti. I. B. Za reklamo premalo poskrbljeno Privlačna turistična zamm. vost so rimske izkopanine iz 1. —3. stoletja. Na tem pro- storu so imeli svoje grooni- ce rimski dostojanstveniki z Celeie. Prve izkopanine, ki so jih izkopali leta 1952, 30 dale pobudo za nadaljnje ra- ziskovanje. Po končanih ra- ziskovanjih so izkopanine re konstruirali prav na zemlji- šču, kjer so bile najdene. V Šempeter prihaja vedno več turistov, vedno več občj- dovalcev zgodovinskih zname- nitosti', saj lahko na mai*i- nem T-^^'oru dobiio i.nzor no predstavo o tem, kakšno je bilo kulturno življenje na področju Celeie. V letošnjem letu si e rimske izkopanine ogledalo že okrog .5000 ljudi. Največ obi- skovalcev je doslej prišlo iz Holandije, Avstrije, Nem'-ij'-- pa tudi iz Amerike. Iz Ho- landije pride skoraj vsaki pe- tek skupina dvajsetih judi. Seveda je veliko tudi doma- čih obiskovalcev. V maju w v juniju, ko je čas izletvH' so najštevilnejši obiskovalo! učenci osnovnih šol. Čeprav se malokateri 'tr>,: lahko n'-ilival: s tako veliA.-"'i obiskom turistićgiŽL^jaEWat vosti kot Šempeter, oi obx- skovalcev bilo še več, če di bilo dovolj poskrbljeno za reklamo. Pred Šempetrom stoji tabla, ki opozarja na rimsko grobišče v Šempetru Vendar s table ni razvidno kje leži in kako priti do gro- bišča. V samem Šempetru, ob ce sti, ki vodi na »Rimsko ne- akropolo«, je pred časom sta- la tabla, ki je omogočila ooi- skovalcem da so brez nuč- nega spraševanja prišli -lo grobišča Danes table m ve^ Morda se bo pojavila ob koncu turistične sezone. — sv OBNOVA „OBNOVE" Z moderno tehnologijo zdržati pritisk konkurence • 400 zaposlenih na deloviščih po vsej Sloveniji • od gradenj do pleskanja in polaganja parketov • novost: toplotne mase za pod in plastični ometi Gradbeno in obrtno pod- jetje OBNOVA je po svojem značaju takšno podjetje. Ki lahko zadovolji vse želje ob- čanov. Podjetje, ki je nasta- lo iz večjega števila manjših obrtnih delavnic in servisov, si prav zaradi močne konku- rence vedno bolj prizadeva, da bi svoje usluge še izbolj- šalo in izpopolnilo. Samo z no vitetami, konkurenčnimi ce- nami, doslednim izvrševa- ujem rokov in solidno izde- lavo bodo lahko uspeli na tržišču, ki je s podobnimi podjetji precej zasičeno. V Obnovi je zaposlenih preko 400 ljudi, ki so raz- treseni po deloviščih po vsej Sloveniji. Podjetje si priza- deva, da bd delavcem omogo čilo čim boljše delovne t-ogo je, kajti tudi td so povod za boljše delovne dosežke, Tiko dobivajo delavci posebne do datke za tople obroke, -egre- se za letne odmore, dobro p« je preskrbljeno tudi za var nost pri delu. Prav .aradi tega se je v letošnjem letu delovni učinek precej -^v^ čal, zmanjšalo pa se je šte- vilo poškodb. V zadnjem času so pri de- lu uvedli tudi več novirer,. Tako tla v stavbah oblagajo s posebno toplotno maso aor- bid, ki se je izkazala koi ce- lo učinkovita. Posebna novost pa je plastični omet, s tca- terim so že obložili lovo zgradbo Juteksa v Žalcu. Ta omet je veliko bolj odporen, kot navadna apnena obloga. Z njim pa bi radi prodrh tudi v Celju, kjer so j mi obljubili, da bodo v prihod- njih mesecih lahko eno iz- med novih ali starih >t^vb »oblekli« s plastičnim ome- tom, ki bi prav za celjsko ozračje, ki izredno hitro uni- čuje zunanjo podobo stavb, bil več kot dobrodošel i,v Edina tabla, ki opozarja na rimske ' OBRTNO GRADBENO PODJETJE „REMONT" Celje objavlja prosto delovno mesto MIZARJA- PARKETARJA p og o j : KV mizar s prakso v parketarski stroki in poskusno delo. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Pojasnila na upravi. Cesta na Ostrožno 8, Celje. NA KRATKO Ustanovni sestanek aktiva ZK Pred dnevi se je sešel na ustanovni sestanek aktiv ZK uslužbencev in delavcev up- rave občinske skupščine Za- gorje ob Savi. Na njem so po izvolitvi sekretariata aktiva govorili in sprejeli akcijski program o prihodnjih nalo- gah komunistov v tej delovni organizaciji. Govorili so še o potrebi 'hitrejše okrepitve nekaterih strokovnih služb, zlasti davčne uprave. Na Izlakah spet dosti kopalcev Izredno slabo vreme v dru- gi polovici julija je nekoliko zavrlo letošnjo turistično se- zono na Izlakah pr Zagorju. Vsaj kopalci niso prišli na svoj račun, čeprav so imeli v počitniškem domu precej stalnih gostov. Izboljšanje vremena zadnje dni julija in prve dni avgusta pa je spet privabilo v Medijske toplice večje število ljubiteljev kopa- nja. Razvito ribištvo v Zagorju v tej revirski občini je le- tos poraslo število članov ri- biške družine Zagorje. Podo- ba je, da postaja ribištvo ena izmed najbolj priljubljenih oblik rekreacije številnih de- lovnih ljudi in občanov Za- gorja. Vsi tisti, ki se iz teh ali onih razlogov ne morejo odločiti za vključitev v ribi- ško družino, kupujejo karte dnevnice za ribolov v Savi ali drugod. In teh je vedno več, ne glede, da nekateri nimajo najboljše sreče pri ulovu. Nič zato, važno je »me- tati trnek« v vodo in potrpež- ljivo čakati. Pravijo, da ni boljšega zdravila za ozdrav- ljenje »živcev«, kot nekaj po- poldnevov ali dopoldnevov potrpežljivosti z ribiško pali- co v rokah ob vodi. Poskusi- te še vi . . . -a- Temeljita obnova ceste na Kal Občinska skupščina bo za- gotovila potreben denar za temeljite j šo obnovo ceste na Kal, kjer ima hrastniško pla- ninsko društvo svojo posto- janko. Cesto so zgradili sicer že pred leti, vendar niso imeli nikoli dovolj denarja za stal- no vzdrževanje, čeprav ni moč trditi, da ta objekt ni bil vsaj kolikor toliko v redu vzdrževan. Vendar je marsi- katerega motoriziranega tu- rista ali obiskovalca te plani- ne odvrnila od obiska na Kal — cesta. Računajo, da bodo cesto še bolj usposobili, za varnejšo vožnjo do konca le- tošnjega avgusta. Napori za izboljšanje davčne službe Na minuli seji občinske skuščine so med drugim skle- nili nemudoma storiti ustrez- ne ukrepe za izboljšanje davč- ne službe na upravi skupščine občine Hrastnik. To pomeni, da v tej revirski občini ne bo- do čakali do predvidenega roka, do katerega so repu- bliški organi predlagali stro- kovno okrepitev teh pomem- bnih služb, v Hrastniku bi radi najkasneje do jeseni ali do začetka zime uredili tako davčno službo, da bo v celoti kos svojim odgovornim na- logam, zlasti pa da bo uspo- sobljena prevzeti vsa eventu- alna nova opravila. Pomagali pri čiščenju potoka Na občinskem vodstvu ZMS smo zvedeli, da bodo nekateri hrastniški mladinci pomagali pri čiščenju potoka Bobna. Na tej akciji bo sedolovalo okoli 50 mladih ljudi, ki bodo s prostovoljnim delom omo- gočili znaten prihranek ko- munalnemu podjetju. Ce bo potrebno, bodo hrastniški. mladinci sodelovali še pri ne- katerih drugih komunalnih delih. " -a- V Zagorju za letošnji občinski praznilv Zagorjani slavijo svoj vsakoletni občinski praznik v spomin na noč od 8. na 9. avgust 1941 leta. Tedaj so prvi revirski partizani napadli nemško žandarmerij- sko postajo v Toplicah pri Za,gorju in jo poldrugo uro močno obstreljevali. Čeprav akcija ni v celoti uspela — partizani so imeli namen v celoti uničili okupatorsko gnezdo — je imela velik odmev v Za- savju, kot tudi v tedanji okupirani Spodnji Štajer- ski in drugih krajih Slovenije. Letos bodo v Zagorju ob Savi že 15. slavili občinski praznik. Praznovali ga bodo v znamenju zaostrenih pogo- jev gospodarske in družbene reforme, ko se vrsta delovnih kolektivov prizadeva odpravi- ti sedanje pomanjkljivosti in težave v vsakdanjem gospo- darjenju in poslovanju. Veči- na zagorskih delovnih orga- nizacij ja zrasla v povojnem obdobju, bodisi Lesnoindu- strijsko podjetje, »Varnost«, tovarna elektroporcelana na Izlakah, Industrija Gradbene- ga materiala in Gradbeno po- djetje ter nekatere druge. Za vsa podjetja je značilno, da so sicer precej vlagala v mo- dernizacijo proizvodnih na- prav, oziroma v razširjeno -eprodukcijo. Vendar rezultati ponekod še niso tolikšni, kot si jih kolektivi želijo. Za letošnji občinski praz- nik se bodo v Zagorju zvr- stile nekatere kulturne in športne ter druge prireditve. Občinsko praznovanje bodo povezali z jubilejem gasilske- ga društva Zagorje, ki bo slavilo U. avgusta 60-obletni- ;o delovanja in izseljenskini_ piknikom v Medijskih topli- cah na Izlakah pri Zagorju. 9. avgusta bodo slovesno od- prli novo pionirsko knjižnico v enem izmed prostorov de- lavskega doma. Za ureditev novega oddelka so porabili nad 50.000 din, za knjižne po- hce pa bo moč uvrstiti oko- li 4000 izvodov mladinskega čtiva. Po otvoritvi nove knjiž- nice se bo sešla na slavnostno, razširjeno sejo občinska skup- ščina. Razen odbornikov in predstavnikov občinskih vod- stev družbenopolitičnih orga- nizacij, se je bodo udeležili tudi člani odbora kamniško— zasavskega odreda in štajer- skega bataljona. Nad obema partizanskima enotama je ob- činska skupščina Zagorje pre- vzela domicil. Na slavnostni seji bodo med drugim pred- lagali ustanovitev stalnega sklada za podeljevanje na- grad najaktivnejšim društ- vom in društvenim organi- zacijam, podjetjem za uspeš- no izvajanje gospodarske re- forme in krajevnim skupno- stim za njihova prizadevanja na področju povezovanja lju- di za medsebojno urejanje vsakdanjih zadev. Razen tega pripravljajo v Zagorju tudi poseben odbor, ki bo predla- gal podelitev priznanj najza- služnejšim občanom. Na seji bodo verjetno spregovorili o predlogu, da bi prihodnja le- ta organizirali osrednje pri- reditve v počastitev občinske- ga praznika v tej ali oni kra- jevni skupnosti. Seveda pa bodo na seji spregovorili tuUi o dosedanjem razvoju komu- nalne skupnosti. Naslednje dni bo v poča- stitev občinskega praznovanja več športnih prireditev, na katerih se bodo pomerile do- mače skupine z ustreznimi skupinami športnega društva iz Domžal. 10. avgusta bodo Zagorjani imeli priložnost po- zdraviti rojake iz revirjev, ki se mude na obisku v stari domovini. Na izseljenskem pikniku na Izlakah bodo pri- pravili tudi krajši kulturni program. Občinsko praznova- nje bodo sklenili zagorski ga- silci z večjo manifestacijo na letnem igrišču TVD Partizan in družabno prireditvijo -a .... Nekoč je bilo takšno del« mnogo težje PRIPRAVE ZA ZDRUŽITEV OBEH HRASTNIŠKIH OSEMLETK Za enotnejši sistem osnovnega šolstva v Hrastniku so pred krat- kim imenovali posebno ko- misijo z nalogo, da preuči možnosti združitve osemlet- nih šol na Dolu in v Hrast- niku v eno osnovno šolo. Ko- misija bo morala svoje pre- dloge zbrati najkasneje do konca julija in jih posredo- vati ustreznim šolskim ko- lektivom oziroma njihovim samoupravnim organom in pristojnim svetom oziroma temeljni izobraževalni skupno- sti. V Hrastniku poudarjajo, da ne gre samo za upravno združitev, ampak za to, da bi kasneje, ko bodo dograjene nove učilnice na Logu, uteg- nili združiti tudi višje raz- rede in uvesti kabinetni pouk. Po vsej verjetnosti bo zdru- žitev narekovalo tudi spozna- nje, da ute.gnejo z združeni- mi močmi dosegati večje uč- ne rezultate oziroma vsebin- sko izpolnitev vzgoje in izo- braževanja. Gre pa tudi za to, da bi vsem otrokom omo- gočili pridobivanje znanja v enakih prilikah in pogojih, zato so na nedavni občinski konferenci SZDL govorili tudi o potrebi, da prešolajo otroke iz oddaljenejših krajev v eno izmed obeh dosedanjih osem- letnih šol. Naposled je pri tem naj- pomembnejše to, da gre za poskus, ki utegne dati dobre rezultate le ob vsestranskem sodelovanju vseh prosvetnih delavcev pa tudi staršev ot- rok in sploh občinske druž- bene skupnosti. Podatki o tem, koliko daje hrastniško gospodarstvo za vzgojo in izo- braževanje, pa kažejo, da tudi delovnim organizacijam ni vseeno, v kakšnih material- nih in drugih, zlasti vsebin- skih pogojih, prejemajo naj- mlajši občani vzgojo in os- novno izobrazbo. -a- Dogovor lirastnišliih sindil^atov Pred dnevi se je sešel občinski sindikalni svet na razširjeno sejo. Osrednja točka dnevnega reda je bi- la razprava o stališčih in zaključkih nedavnega VI. kongresa jugoslovanskih sindikatov. Predvsem pa so na seji govorili o praktičnem izvajanju resolucije [) NALOGAH SINDIKATOV PRI RAZVIJANJU SA MOUPRAVLJANJA IN IZVAJANJU REFORME na področju občine Hrastnik. Seja je bila zelo razgibana. Podoba je, da so se v Hrast- niku odločili brez odlašanja uresničiti najvažnejše smer- nice resolucije VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in jo povezati z realizacijo smernic skupne seje pred- sedstva in IK CK ZKJ. Na seji so po vsestranski razpra- vi sprejeli šest osnovnih skle- pov, ki obvezujejo vse sin- dikalne aktive v hrastniških delovnih kolektivih. Vodstva sindikalnih podruž- nic naj s pomočjo aktivov ZK takoj preučijo probleme, Ki tako ali drugače povzroča- jo deformacije v medsebojnih odnosih v vseh delovnih or- ganizacijah ter predvide j o us- trezne ukrepe. Predsedstvo sindikalnega sveta bo na osnovi teh pro- blemov izdelalo poseben pro- gram. Nadalje bodo vodstva sindikalnih organizacij pri- pravile delovne konference, skupaj z organi samouprav- ljanja in drugim vodstvenimi organi podjetij. Na njih naj bi po razpravi sprejeli akcij- ske programe. Delovne kon- ference bi morali zaključiti do 1. septembra letos. Občic ski sindikaliii svet bo oktobn sklical širšo občinsko konfe renco, na kateri bodo preuči: vsa vprašanja, o katerih j; bil govor na delovnih sestar: kih. Razen tega bo sindiki ni svet septembra priprav: dvodnevni seminar za voo stva sindikalni aktivov, njem bodo posebej preučili ši ostalo gradivo VI. kongresi jugoslovanskih sindikatov. Kaže torej, da v Hrastnik, sedanji letni dopusti ne b« v ničemer vplivali na ure ničevanje sklepov in napotki VI. kongresa Zveze sindiL tov Jugoslavije. V razpravi k razširjeni seji sindikalnefi sveta so namreč posebej poi darili, da gre za izvajan« vseh tistih smernic, od to terih si obetajo odpravo vsf: dosedanjih slabosti pr-i izvi janju reforme. Zborovanje trboveljsidh rudarjev Pred kratkim je sindikalna podružnica obrata Tr- bovlje sklicala zbor kolektiva. Na njem so govorili o perečih vprašanjih letošnjega gospodarjenja, pro- blemih nagrajevanja in ukrepih za izboljšanje seda- njega položaja zasavskih premogovnikov. Na zboro- vanju so sodelovali tudi: tajnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije Jože Marolt, predsednik Repu- bliškega odbora sindikatov industrije in rudarstva, Jože Globočnik. poslanec Republiškega zbora Skup- ščine SRS za trboveljsko občino Marko Forte, pred- sednik skupščine občine Trbovlje Jože Laznik, poli- tični sekretar občinskega vodstva ZKS Trbovlje in drugi. Uvodoma je glavni zasavski premogovnikov, inž. Albert Ivančič podal temeljit pre- gled polletnega gospodarjen- ja za celoten kolektiv in po- sebej za rudnik Trbovlje. Ko- lektiv zasavskih premogovni- kov je v celoti dosegel in pre- segel polletni proizvodni plan za 2,3 odst. Ni mu pa uspelo doseči predviden obseg pro- izvodnje debelejših vrst pre- moga, vsled česar ni bil do- sežen planiran celotni doho- dek. V zadnjih dveh mese- cih so imeli rudarji nižje osebne dohodke, kot v prvem četrtletju letos. Na to je vpli- valo zlasti zakasnitev popra- vila nekaterih naprav v stari trboveljski Termoelektrarni. Rudarji so namreč nakopali dosti manj premoga, kot bi ga lahko. Sploh je nižja pro- izvodnja v trboveljskem rud- niku, deloma pa tudi v zagor- skem premogovniku povzroči- la vrsto težav, čeprav so vzro- ki za to različni v enem in dru.gem rudniku. Tem teža- vam je treba prišteti še ne- likvidnost. Zasavskim premo- govnikom dolgujejo kup>ci nad 33 milijonov din, medtem ko njihove obveznosti do do- baviteljev ne presegajo 3 mi- lijone 500.000 din. Podjetje je moralo najeti velike kredite, za katere bodo letos morali plačati 1 milijon din obresti. Razumljivo je, da je in bo to dokaj vplivalo na celoten dohodek in na ostanek do- hodka za razdelitev. Rudarji so v razpravi zelo odkrito spregovorili o tem, da jim sedanji nizki osebni dohodki ne zagotavljajo naj- boljših perspektiv. Opozorili so, da v nekaterih drugih in- dustrijskih panogah osebni dohodki že vrsto let narašča- jo. V razpravi smo slišali, da imajo v trboveljski Termo- elektrarni zagotovljene oseb- ne dohodke, če proizvajao električno energijo ali pa če so samo v pripravljenosti, da v vsakem hipu posredujejo. Zato so med zaključki tega zborovanja postavili na prvo mesto zahtevo svojemu cen- tralnemu delavskemu svetu, naj preuči vse možnosti, da bi se premogovniki vključili v elektro sistem Slovenije. Kolektivu trboveljske Termo- elektrarne so predlagah, naj stori vse, da bi nov obrvat za proizvodnjo električno energijo čimprej izročili svo- jemu namenu. Prav tako so naročili ko- misiji za pripravo novega pra- vilnika o delitvi osebnega do- hodka, naj še preučuje pogoje progresivnejšega nagrajeva- nja, obenem pa naj po mož- nosti zagotovi nekoliko višje dohodke vsem tistim, ki ima- jo nižje osnove. Razen tega so predlagali, naj olajšave, ki sta jih pred kratkim sprejela gospodarksi in zvezni zbor Zvezne skupščine za premo- govnike, vključijo v merila za nekoliko izboljšano nagraje- vanje, še vnaprej je treba storiti vse ukrepe za zmanj- šanje proizvodnih in drugih izdatkov, pri republiških or- ganih pa začeti razpravo o možnosti za sredstva, ki bi jih vložili za novogradnjo ne- katerih proizvodnih obratov, kjer bi zaposlili invalide. V podjetju je zdaj že okoli 500 delovnih invalidov. Nedavno zborovanje trbo- veljskih rudarjev pa je med drugim pokazalo, da zape sleni v tem podjetju razume jo težave, s katerimi se ubadi vodstvo zasavskih premoge nikov. Res pa je tudi, da >- in tam z nekaterimi stališč vodstva niso bili najbolje sf znan jeni. ■* Vlom v stanovanje V torek popoldne je neai* ni storilec vdrl skozi kiihit sko okno v stanovanje A. ^I'- nar j a v Jenkovi ulici in iz * zaklenjenega predala knjiži* omare odnesel 5.350 novih i' narjev, 10.000 italijanskih ^ 1.000 avstrijskih šilingov, v zahodno nemških mark in* ameriških dolarjev. Stano*^- nje je zapustil po isti P";; vlomil pa naj bi med 13- 16. uro. Varnostni organi zlikovcu na sledi. * Priznanje zaslužnemu strokovnjaku Pred kratkim je predsednik skupščine občine Trbovlje, Jože Laznik izročil vršilcu dolžonsti direktorja podjetja »Elit«, inž. Franou Lisičarju priznanje za njegovo prizade- vanje pri sanaciji gospodarje- nja v tej delovni organizaciji. Znano je, da je bil pred do- brim letom kolektiv tega podjetja v hudih težavah, ki so ogrožale nadaljnjo poslo- vanje in sploh obstoj delovne organizacije. Inž. Lisičarju je s pomočjo in vztrajnostjo vsega kolektiva, solidarnost- nim razumevanjem Strojne tovarne in podjetja RUDIS uspelo obvladati številne te- žave in nadloge, tako da ima dandanašnji to podjetje da- leč lepše perspektive za na- daljnje delo, kot kdaj koli doslej. Podjetje »Elit« v Trbovljah je lep primer, kako je moč tudi v zaostrenih pogojih go- spodarske reforme z vztraj- nostjo in prizadevanji stro- kovnjakov in kolektiva pre- magati vse ovire. Omenimo naj, da je podjetje pred dne- vi slavilo pomembno delovno zmago tudi s tem. ko je od- poslalo prvo pošiljko blaga v ZDA. Do sredine prihodnjega leta bodo v »Elitu« prodali v ZDA za okoli 130.000 dolarjev reprezentativnih in visoko ka- kovostnih svetlobnih teles. Zelo lepe možnosti pa ima kolektiv za vključevanje v mednarodno delitev dela i"" na nekaterih zahodnoevr« skih tržiščih.' Ce bo šlo ^ po sreči in tako, kot so. zamislili, bomo o tem tivu še slišali, pred vseifl^ utegnili zapisati, da se r stavlja ob bok vsem tis , trboveljskim delovnim nizacijam, ki se vključuje! pospešeno mednarodno rjavo. Priznanje inž. Lis' ju je bilo torej tudi pf'^^.j nje semu kolektivu in ^ , la kolektivoma Strojne to*J| ne, podjetja »Rudis« katerim drugim trboveljsi^j, delovnim organizacija"'' niso dovolili propada P'' ^ tja »Elit«, marveč so n''^ 4 magali v najtežjih časih 8. avgusia^^^ IOBČINSKE SKUPŠČINE, NJENIH SVETOV IN KOMISIJ BO LAHKO V PRIHODNJE F BOKI NAČRTNO )|ogoće tudi predliodiie razprave fgfoč&ii smo že, da je trboveljska občinska skup- ina zadnji seji sprejela okvirni program dela ^ let(»šn.je drugo polletje, in to z namenom, da bi lahko delo občinske skupščine in n.jenih orgar ,(,v kar najbolj kontinuirano in usmerjeno na reše- 'alije ključnih vprašanj gospodarskega in družbene- mu razvoja občine. pjogram dela občinske , pščine Trbovlje bo lahko Svoumno precej prispeval Razvijanju in izpopolnjeva- li delovnih metod same Mjoščine, njenih svetov in ^tugih orga'^ov, saj bo na ta ^'••iii omogočeno, da bodo o '^vah, ki bodo predmet %rave v občinski skupšči- ^ predhodno in pravočasno ispravljale ter dale v pri- Ueru potrebe spreminjevalne redioge oz. pripombe zainte- Lrane delovne organizacije J, njihovi samoupravni orga- zbori volivcev, družbeno- politične organizacije in dru- p. programirani sistem dela jjčinske skupščine pa bo tu- ji razširjal in utrjeval stike na relaciji občan — delovna srganizacija — odbornik — 5o:^inska skupščina in obrat- no, istočasno pa bo omogo- •^il odbornikom, da se bodo vključili v obravnavanje po- sameznih zadev oz. proble- mov že v fazi priprav gradiva o posameznih vprašanjih, ki bodo pozneje predmet obrav- nave na sejah občinske skup- ščine oz. zborov občinske skupščine. Takšen sistem de- la bo tudi omogočal, da bo- do občinski upravni organi pravočasno in dovolj doku- mentirano pripravili gradivo, odločitve odbornikov pa bo- do ob takih metodah dela lahko tudi mnogo bolj kvali- tetne in odgovorne. V programu dela občinske skupščine Trbovlje so vsebo- rane naloge s področja go- spodarstva, financ, komunal- nih zadev in urbanizma, kul- ture in šolstva, socialne poli- tike, vprašanja s področja iružbeno političnega sistema :er še nekatera druga vpra- aiija, ki bi jih morala ob- ravnavati še v tem letu trbo- veljska občinska skupščina K. na ločenih sejah občinski ibor in zbor delovnih skup- nosti. ^Ipd nalogami s področja ?nspi)darstva, urbanizma, ko- mui'alnili in stanovanj.skih ^Pv naj omenimo samo na- *(inje najvažnejše naloge: - Najkasneje v decembru '^8 naj bi občinska skupšči- ^ sprejela resolucijo o go- spodarskem in družbenem razvoju v letu 1969, osnutek '»tere je že izdelan. - Izdelan je tudi že v "snutku predlog programa razvoja turizma v Revirjih in v Trbovljah. Omogočil naj bi večje izkoriščanje naravnih lepot. Tudi o tem programu bo stekla beseda na seji ob- činske skupščine. — Spremeniti oz. dopolniti bo treba urbanistični pro- gram mesta ter izdelali in potrditi zazidalne načrte za »Klančnikov hrib«, izdelati pa tudi urbanistične rede za gradnjo izven gradbenih oko- lišev. Spremeniti bo treba tu- di odlok o prioritetiiem redu zazidav gradbenih zemljišč. — Javno bo razgrnjena do- kumentacija o geodetski iz- meri mesta, o tem pa bodo spregovorili tudi odborniki, saj bo treba izpblikovati bo- doče naloge oz. ukrepe v zve- zi z izdelavo načrtov komu- nalnih naprav oz. instalacij. — Ker je obstoječi odlok o komunalni ureditvi in zu- nanjem izgledu mesta po- manjkljiv, bodo pripravljene spremembe oz. dopolnitve in predložene v potrditev občin- ski skupščini. — Obstoječi odlok o hiš- nem redu bo treba prilagodi- ti nastalim spremembam na področju gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in raz- voju samouprave. Izdelati pa bo treba tudi nov pravilnik, s katerim bodo določene osnove in kriteriji za dodelje- vanje stanovanj, s katerimi razpolaga odborniška stano- vanjska komisija oz. občin- ski samoupravni organ. — Spremeniti oz. dopolniti bo treba tudi predpise, ki urejajo režim odvoza smeti in odpadkov, pokopališki red itd. — Da bi obstoječe poslov- ne prostore kar najbolj smo- trno izkoriščali, bo občinska skupščina sprejela poseben odlok o namembnosti poslov- nih prostorov. — Stanovanjsko podjetje bo predložilo občinski skup- ščini v obravnavo poročilo o stanju na področju stano- vanjskega .gospodarstva. Kar zadeva področje fi- nanc bo trboveljska občinska skupščina do konca leta 1968 predvidoma obravnavala na- slednja vprašanja: — Podrobno bo obravnava- la davčne obremenitve ter določila smernice za politiko določanja prispevkov in dav- kov za leto 1969. — Občinska skupščina Tr- bovlje naj bi sprejela smer- nice, za kaj naj bi predvsem uporabljali denar, ki se zbe- re na račun obresti na po- slovni sklad delovnih organi- zacij komunalnih in storitve- nih dejavno.sti. In .še naloge s področja družbenih služb in notranjih zadev: — Na osnovi zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otro.škega varstva bo občinska skupščina sprejela perspektivni program razvoja otroškega varstva. — Občinska skupščina bo obravnavala poročilo o delu socialne službe. — Upravmi odbor sklada za gradnjo in adaptacijo šolskih objektov bo predložil skup- ščini poročilo o stanju zbira- nja finančnih sredstev in o pripravah za gradnjo nove osemletke. — Predmet obravnave bo tudi položaj v zvezi s finan- ciranjem šolstva II. stopnje. — Občinska skupščina bo razpravljala o kulturni dejav- nosti v občini in o korišče- nju obstoječih prostorov ter sprejela ukrepe za poživitev kulturno prosvetnega življe- nja. — Predmet obravnave bo še nova organizacija gasilske oz. požarnovarnostne službe v občini in pa odlok, s kate- rim bo urejen režim lokalne- ga prometa, parkiranja vozil in drugo. Sicer pa bodo odborniki občinske skupščine Trbovlje do konca leta obravnavali še predlog sprememb in dopol- nitev statuta in poslovnika za delo občinske skupščine, govora pa bo še o novi or- ganizaciji inšpekcijskih služb. Na predlog odbornikov pa je bilo v okvirni program de- la vneseno še nekaj novih zadev, tako razprava o zapo- slovanju, o vključevanju pri- pravnikov, o smernicah inve- sticijske politike v terciarnih dejavnostih oz. o investicij- ski politiki nasploh, o položa- ju telesne kulture in o inte- gracijskih procesih v terciar- nih dejavnostih. Pomembno je tudi, da so odborniki občinske skupščine Trbovlje priporočili svetom in drugim organom, da prav tako izdelajo programe dela, da bi bilo lahko delo občin- ske skupščine Trbovlje v pri- hodnje kar najbolj kvalitet- no in učinkovito. -nk- Počitniški dom zasavskih borcev v Velem Lošinju. Kraj je še posebno pripraven za krajše in daljše izlete oz. križarjenja po Severnem Jadranu. ZAPIS O PRIZADEVNIH PLAVALCIH, ČLANIH PK RIDAR TRBOVLJE Kdaj 25-meterski pokriti bazni? Plavalni klub Rudar Trbovlje sodi med najprizadev- nejše športne kolektive v zasavskih rudarskih revir- jih. Mladi plavalci iz Trbovelj vsako leto presenetijo poznavalce plavalnega športa; z vztrajnim in resnim delom so se uvrstili med tiste klube, ki sestavljajo sam vrh slovenskega plavalnega športa. Na letošnjo plavalno sezo- no so se začeli v Trbovljah pripravljati že lani v novem- bru oz. mesec dni pozneje, kot so sprva računali. Do de- cembra so vadili v telovadni- ci, potem pa so vadbo pope- strili še s plavanjem. Maja in junija so bili plavalci redni gostje atletskih stez. Okrog 50 plavalcev, kolikor jih red- no vadi in nastopa, je doseglo prvi višek moči na republi- škem in državnem zimskem prvenstvu v marcu in aprilu. Na teh prvenstvih so dosegli Trboveljčani spet korak na- prej, kar zadeva uvrstitve, predvsem še ekipa pionirjev, med člani pa zlasti še Ko- stanjšek, ki je dosegel kar tri tretja mesta. Flis je bil peti. sicer pa so Trboveljčani do- segli še nekaj uvrstitev do desetega mesta. To je bil od- raz redne vadbe, saj vadijo plavalci, ki redno nastopajo na tekmovanjih, vse dni v tednu, pa tudi prizadevnega dela novega trenerja plaval- cev trboveljskega Rudarja, Ratka Karkoviča, diplomanta zagrebške visoke šole za tele- sno kulturo. Večjih težav glede denar- ja za sprotno delo nimajo, osnovni problem pa je v tem, da je trboveljski pokriti ba- zen že premajhen, da bi bila mogoča nemotena redna vad- ba okrog 50 plavalcev. Teža- ve so zlasti še tedaj, ko je v bazenu tudi redna šola pla- vanja, s katero so začeli v Trbovljah pred leti in skuša- jo na ta način naučiti veščin plavanja vsako leto učence šetrtih razredov osnovnih šol. Zavoljo tega v Trbovljali že nekaj časa odločno poudarja- jo, da bo mogoč nadaljnji na- predek plavalnega športa edi- nole, če bo središče zasav- skih rudarskih revirjev do- bilo 25-metrski pokriti bazerr. Izgradnja tega objekta pa bi bila pomembna tudi iz zdrav- stvenih razlogov; v šolskem letu 1966/1967 je bilo med 2500 učenci osnovnih šol kar 63 odst. takih, ki so imeli de- formirano okostje. V enem šolskem letu se je povečalo število otrok kar za 13 odst., sa odstranjevanje teh defor- macij pri najmlajših pa je po ugotovitvah zdravstvenih strokovnjakov najprimernejše prav plavanje. Plavalci trboveljskega Ru- darja so se lani uvrstili v I. zvezno ligo, vendar pa je bila ta letos ukinjena, nov sistem tekmovanja pa za tiste klube, ki si prizadevajo vzgojiti čim- več plavalcev, ni spodbuden. V Trbovljah menijo, da je republiški sistem plavalnih tekmovanj sicer boljši, ven- dar pa v celoti ni zadovoljiv, ker mora biti, povsem ra- zumljivo, podrejen sistemu, ki je vpeljan za državno pr- venstvo. Ker v tej sezoni ne bo v Trbovljah rednejših plavalnih tekmovanj, so se v vodstvu plavalnega kluba Rudar odlo- čili, da bodo organizirali več tekmovanj za moštvo pionir- jev. Tako so v Trbovljah 18. julija gostili mlade plavalce zagrebške Mladosti, 27. julija pa so bili Trboveljčani orga- nizatorji republiškega mo- štvenega prvenstva za mlajše pionirje. Sicer pa bodo po- skušali tudi še v avgustu raz- veseliti ljubitelje plavalnega športa. Računajo zlasti še, da bi bil v trboveljskem ba- zenu del članskega moštvene- ga prvenstva Slovenije. Omenimo naj še, da sta se lani Kostanjšek in Kuhar kot prva Trboveljčana uvrstila v državno reprezentanco. Letos pa bo na dvobojih z Madžar- sko in češkoslovaško zasto- pal Jugoslavijo Kostanjšek. Sicer pa najdemo plavalce iz Trbovelj tudi v republiški mladinski reprezentanci. V sam vrh jugoslovanskega plavanja, v katerem je tudi vsaj pet klubov iz Slovenije, ki redno in vztrajno vadijo ter prevzemajo iniciativo, so- di vsekakor tudi trboveljski plavalni klub Rudar. (š) Dopisujte v vaš tednik OSREDNJI KOMUNALNI PROBLEM V TRBOVLJAH V NASLEDNJEM OBDOBJU Pokopališče sredi mesta je pretesno * Trbovljah bodo morali v doglednem času zbrati ^>^rog 1,500.000 novili din, da bi zagotovili nov pro- '''or za poslednje domovanje občanov, to je — novo Pokopališče. Staro pokopališče je v Tr- '^''Ijah pravzaprav sredi me- Vsi prostori so skorajda zasedeni. Porabili so tudi ^'es prostor, ki so ga bili leti namenili za pokop V povprečju je bilo iJ^jih letih v Trbovljah 180 pogrebov na leto in zna zgoditi, da bo že v ,^-'^em zmanjkalo prostora ^'^ve grobove. leta 1957 so začeli v ..^Ovijah s pripavami za ure- novega pokopali.šča. Za 50 izbrali Gabrsko, jj^*^ so bili najugodnejši po ^ 23 ureditev novega za- J^^a domovanja TrbovelJ- Kraj leži ob cesti ^^Ije—Prebold, v neposre ](.^ *^ližini novega pokopah- tiQ^ bi bilo le nekaj sta- ^'^iskih zgradb, sicer pa bi prostor zadoščal za naj- manj 55 let. Bivši okrajni ljudski odbor Ljubljana je že leta 1961 opra- vil revizijo načrta za novo trboveljsko pokopališče, so- glasje za ureditev pokopali- šča v Gabrskem pa je is- tega leta izdal tudi sanitarni inšpektor. Na okrog 36.000 kvadratnih metrov površine bi bilo mogoče urediti naj- manj 5.000 grobov, novo po- kopališče bi bilo urejeno po parkovnem sistemu, sam na- črt pa predvideva etapno iz- gradnjo pokopališča, kar je dokaj ugodno spričo visokih stroškov. Zgradili pa bi na novem trboveljskem pokopa- lišču v Gabrskem tudi 6 mr- liških vežic, m sicer bi bile te podobne Plečnikovim mr- liškim vežicam na 2alah. Po nPAni i» lAtit i9fii ang- šali samo stroški za ureditev novega pokopališča okrog 260.000 novih dinarjev, uredi- tev objektov ter napeljava elektrike in vodovoda pa bi veljala po takratni izračunih okrog 300.000 novih din. V sedmih letih pa so se stroški, kot menijo strokovnjaki, po- večali za najmanj enkrat, zraven tega pa bi bilo treba zagotoviti še okrog 500.000 no- vih din za odkup zemljišč, saj zamenjava ali kakršna ko- li druga oblika pridobitve ze- mljišča ne pride v poštev. V Trbovljah se zavedajo nujnosti naloge — čimprej urediti novo pokopališče v Gabrskem, saj se v nasprot- nem primeru zna dogoditi, da bi že v nekaj letih zmanj- kalo prostora za poslednje domovanie občanov na sta- rem pokopališču. Načrti so nared, lokacija je izbrana, v Trbovljah pa so zdaj pred najzahtevnejšo nalogo v celot- ni akciji — zbrati potreben denar, to je okrog 1,500.000 novih din za ureditev novega pokopališča v Gabrskem. Dograditev zadružnega doma v Čecah Spodnje Ceče nad Hrastni- kom so dokaj priljubljena izletniška točka številnih de- lovnih ljudi te občine. Tu so že pred leti začeli graditi za- družni dom, kot nekakšen družbeni center tega kraja. Vendar je tedanji kmetijski cadrugi kmalu »pošla sapa«, kot temu pravimo, zato je izgradnja doma obtičala. Ka- sneje se je za danaljevanje dograditve doma zavzela kra jevna skupnost, ki je vložila BO.OOO din v urejevanje no- tranjosti nekaterih prostorov. Vendar tudi skupnost ni zmo- gla vseh stroškov. Te dni so na delu pri us- posobitvi tega doma člani ko- lektiva Gradbenega podjetja Hrastnik. V domu bodo ure- dili gostinski lokal in turis- tične sobe, prav posebno po- zornost pa bodo posvetili ure- janju okolice. Z dogradit- vijo in usposobitvijo zadruž- nega doma v Čečah so vseka- kor dani začetki razvoja tu- rizma v tem kraju. Na občini se še niso odloči- li, kateremu gostmskemu pod ■jetju bodo zaupali vodstvo novega gostinskega obrata. Vsekakor se bodo ogreli za tisto delovno organizacijo, ki bo dejansko skušala izkoristi- ti vse možnosti za solidno in stalno postrežbo vseh ljudi, ki bodo prihajali semkaj na svež zrak m na krajši poči- tek ali oddih. S tem pa urejanje čeč in okolice ne bo končano. Ni nobena skrivnost, da planin- sko društvo Hrastnik razmiš- lja o dograditvi vlečnice na Kalsko planino. Ce bo pri- šlo do uresničitve te zamisli, potem bo vznožje vlečnice prav v Cečah. Skratka v Hra- stniku začenjajo nekoliko hi- treje in tehtneje uresničevati nekatere postavke srednjeroč- nega plana razvoja turizma, ki mu bo dograditev kopali- šča in nekaterih drugih ob- jektov omogočila ♦oljšo in vsebinsko bogatejšo perspek- tivo, a- avgusta 1908 Posnetek s slavnostne proslave 75-letnice slovenskega planinskega društva. Na levi dr. Marijan Brecelj, v sredini Jože Deberšek na desni dr. Miha Potočnik med govorom. (Foto: M. B.) Prvi potnici na Cavaje Na veliki zabavno glasbeni prireditvi v dvoran; delavske univerze »Džuro Džakovič« v Sarajevu so 27. julija opra- vili I. kolo velikega nagrad- nega žrebanja tovarne gospo- dinjske opreme »Gorenje« Ve- lenje. Izmed več sto prispe- lih nagradnih kartonov sta mala-Romana in Dragan po- magala žrebni komisiji do prvih nagrajencev. Za nagrad- no potovanje na Havaje sta bili izžrebani Ivanka Rozman iz Maribora, Milčinskega 20 in Aspasija Dimitrova iz Skop- ja, naselje Zdanec. Na potovanje v sončno Špa- nijo pojde Zoran Zivkovič iz Šoštanja, Goriška 3, na Ažur- no obalo pa Jusufi Smajo iz Prištine, Beograjska 6, prav tako kupec proiz\'odov tovar- ne »Gorenje«. Nagradni do- pust, ki ga podeljuje za Ve- lenje tovarna »Gorenje«, bo- do imeli naslednji izžreban- ci: Franc Kramar iz Treb- njega, Srečko Tomažin iz Ra- deč, Rozika Grozdanski iz Teznega pri Mariboru in Alojz Kranj C prav tako iz Teznega pri Mariboru. Naslednje kolo žrebanja kupcev proizvodov »Gorenje« bo v priredbi velenjske 1 varne sredi avgusta na < razen tega pa se bodo v t'] ličnih krajih Jugoslavije ^ stila še tri žrebanja p3.tniw^ za Havaje, Španijo, Aqjjn*i obalo in v Velenje I. kolo žrebanja tovarne »Gorenje« Velenje v Sarajevu, Mala Romana vleče iz bobna kartonček z imenom pr. vega potnika za Havaje (Foto: F. Krivec) Rekorden obisk flosarskega bala Medtem ko so bili organi- zatorji tradicionanlega flo- sarskega bala na Ljubnem v soboto slabe volje, so se jim obrazi razjasnili v nedeljo, zlasti pa še v popoldanskih urah, ko se je v prijaznem kraju ustavilo toliko vozil kot doslej še nikoli in se zbralo na prostoru ob Savinji ne- kaj tisoč ljudi. Ljubno ob Savinji, kjer je nekoč cvetelo savinjsko spla- varstvo, je v nedeljo znova zaživelo. Kolone avtomobilov iz celjske in loear,s.ke smeri so se ustavljale prav tu. šte- vilni obiskovalci so si z veli- kim zanimanjem ogledali ne samo lovsko in ribiško raz- stavo ter razstavo slik Jože ta Horvata-Jaki j a, marveč tu- di sledili starim flosarskim običajem kot udiranju flosa ter predvsem še krstu juda. Po starem običaju so izro- čili priznanja tudi tistim go- stom, ki največkrat preživijo svoj dopust na Ljubnem ob Savinji. Od domačih je po- sebno diplomo prejel dr. Ma- rochini z Reke, ki je že štiri najst poletij prebil ob gor- njem toku Savinje, od tujii-: pa družina Karlus z Dunaja, ki je bila že petkrat na Ljub- nem. Da bi oživeli stare na- vade, so tokrat spekli tudi ajdov knih, ki pa so ga ljudje hitro pospravili. Flosarski bal na Ljubnerri je uspel in tako znova oživii stare običaje, ki prehajajo v narodopisne značilnosti Ln so osnova za tradicionalno turi- st iono prireditev. -B* PROSLAVA 75-LETNICE SLOVENSKE PLANINSKE ORGANIZACIJE Pomemben prispevek v negovanju svetlih tradicij Na proslavi so govorili Jože Deberšek, dr. Marjan Brecelj in dr. Miha Potočnik. — Pozdravna brzojavka predsedniku Titu. ^ Čeprav je sobotni del pri- reditev zmočil dež in se je ne- kaj tisoč obiskovalcev več ali manj stiskalo pod šotori, je Logarska dolina v nedeljo za- živela v polnem sijaju, kakor da bi hotela pokazati svojo lepoto in svoje veselje, ker so si slovenski in jugoslovanski planinci izbrali prav njo, da počastijo 75-letnico slovenske planinske organizacije in hkra- ti deveti zlet planincev Jugo- slavije. In ko je v dopoldan- skih urah posijalo še sonce, je bilo veselje na višku. Nedeljski tabor slovenskih m jugoslovanskih planincev je obiskalo blizu osem tisoč lju- biteljev gora. Prišli so iz vseh koncev in krajev naše domo- vine, številne pa so bile tudi delegacije tujih planinskih or- ganizacij, kot iz Sovjetske zveze. Češkoslovaške, Italije, Nizozemske. Avstrije in dru- god. Medtem ko je bil sobotni program zaradi dežja okrnjen," se je nedeljski začel tako kot so pred 75. leti napovedali pr- vi občni zbor slovenskega pla- ninskega društva. »Slovensko planinsko društvo bo v pone- deljek, 27. januarja ob osmih zvečer imelo svoj prvi občni zbor v velikem salonu hotela pri Maliču. Opozarjamo pri tej priliki ljubitelje naših planin in planinskega športa na to, tudi v narodnem oziru, velevažno društvo ...« Tako je začel član SLG Celje, Pav- le Jeršin, ki je prebral poziv, ki ga je januarja 1893. leta priobčil Slovenski narod. Zatem je udeležence tabora v imenu skupščine občine Mo- zirje in prebivalcev Gornje Savinjske doline pozdravil predsednik mozirske občinske skupščine Jože Deberšek, ki je med drugim dejal, da pra- znujejo 75-letnioo planinske organizacije, ki je nastala ta- krat, ko sta naš človek in sla venstvo živela pod pritiskom tujega. Toda navzlic temu so slovenski planinci korak za korakom trgali izpod tujega vpliva naš gorski svet rn nanj postavljali postojanke. Ni ne- skromno, če irečemo, 'da je planinska organizacija izredno veliko prispevala k naši na- cionalni afirmaciji. Tudi mno- go FMDzneje, v narodnoosvobo- dilni vojni, so bile naše gore prve svobodne. Nad njimi ni tujec nikoli zavladal! Zato smo danes tem bolj veseli, ker smo zbrani v osrčju in pod pokroviteljstvom Savinj- skih Alp svobodni upravljale! ne samo naših gora, marveč vsega. Naj današnje praznova- nje pomeni prispevek v ne- govanju svetlih tradicij slo- venskega planinstva. Zatem je spregovoril pred- sednik Planinske zveze Jugo- slavije, dr. Marijan Brecelj, kd je med drugim ugotovil, da je ustanovitev slovenskega planinskega društva naznanila začetek ene najbolj množičnih nacionalnih in družbenih or- ganizacij na Slovenskem. Ta organizacija je stopila v naše narodno življenje kot izraz ak- tivnega patriotizma in kot po- memben činitelj našega sploš- nega in posebej kulturnega razvoja. Tako svojo vlogo je uspešno razvijala vse do da- našnjih dni. Redkokje na sve- tu so postale planine vsem Ijubitedjeiu narave l^ko do- stopne kot so to slovenske go. re. To je zasluga dobrovolj- nega organiziranega dela slo- venskih planincev. Današnjo proslavo, je nada- ljeval dr. Brecelj, združujemo z devetim planinsldm zletom Jugoslavije, s tradicionalno manifestacijo prijateljskega sodelovanja vseh planincev naše širše domovine. Ob zaključku je dr. Brecelj čestital celjskemu planinske- mu društvu in vsem planin- cem Savinjske doline za oprav- ljeno delo in organizacijo veli. častnega tabora. Predsednik Planinske zveze Slovenije, dr. Miha Potočnik, pa je že na začetku svojega govora izraail veliko veselje, da se je kljub slabemu vreme- nu zbralo v Logarski dolini to. liko planincev in gostov. Svo- je čestitke pa je naslovil tudi savinjskim planincem, ki hkra- ti z osrednjo slovensko orga- nizacijo prav tako praznujejo 75-letnico savinjske podružni- ce SPD. »Jubilejno leto je na vso moč razgibalo naša planinska društva. Planinska organizaci. ja se je marsikje uspešno ok- repila z novimi člani in pri- staši ter se uveljavila kot družbena koristna organizaci- ja. Osvobodila se je svoje, že kar pretirane skromnosti, in često prevelike osamelosti. Do- segla je, da planinstvo dobiva vse večje družbeno priznanje in ugled. Planinarjenje že dolgo ni več zabavni konjiček redkih posameznikov, temveč je ljudski in vsenarodni šport. Postalo je življenjska potreba, redna navada stotisočev delov- nih ljudi in sestavni nepogreš. Ijivi del njihovega življenjske- ga standarda. Danes z velikim spoštova- njem in hvaležnostjo mislimo na vse naše predhodnike. Ne- pregledna vrsta delovnih, po- žrtvovalnih in pogumnih mož si je podajala planinsko izro- čilo in delo iz roda v rod ta- ko uspešno in učinkovito, da je danes planinska misel živa ne le med 60.000 člani 104 pla- ninskih društev .v Sloveniji, temveč v, vseh jugoslovanskih republikah, saj je v Jugosla- viji danes okoli 150.000 orga- niziranih in aktivnih planin- cev. Dr. Miha Potočnik je v svo- jem govoru opozoril tudi na planinsko gospodarstvo in te- žave, s katerimi se srečuje, prav tako pa tudi na propa- gando, ki bi morala biti moč- nejša, da bi v planinske vrste prišli še novi in novi ljudje. Ob zaključku proslave, ki so jo dopolnili še članica SUG Celje, Nada Božič-Belakova, zatem moški pevski zbor iz Kamnika ter železničarska godba na pihala iz Maribora in ki so se je med številnimi gosti udeležili tudi predsednik ljudske skupščine Slovenije, Sergej Kraigher, podpredsed- nik izvršnega sveta Slovenije, dr. France Hočevar, predsed- nik gospodarske zbornice Ju- goslavije, Tone Bole, Lidija šentjurc in drugi, so poslali še pozdravTio pismo predsed- niku republike tov. Titu: Zbrani v enotni družini ti- sočerih planincev pregleduje- mo dosedanje delo, določamo nove naloge in sklepamo de- lovne dogovore, da bi čim ve- čLm delovnim ljudem omogo- čili zdravo in aktivno preživ- ljanje prostega časa ter ob- navljanje moči za vedno us- pešnejše in produktivnejše delo, za pospešeno graditev socialistične družbe in prija- teljskih odnosov med ljudmi ter za aktivno mednarodno sodelovanje. M. BOŽIČ Sprejeli so 14 pripravnikov v Kovinotehni so prejšnji teden sprejeh v delovno raz- merje 14 pripravnikov, od ka- terih imajo trije končano višjo komercialno šolo, deset je ekonomskih in gradbenih tehnikov ter eden z admini- strativne šole. Prvi mesec bo- do imeli vsak popoldan uva- jalni seminar, na katerem se bodo seznanili s poslovanjem podjetja, delovnim pravom itd. Mesečni osebni dohodki za pripravnike s končano srednjo šolo so v višini 65 tisoč starih dinarjev, za pri- pravnike z višjo šolo pa 75 tisoč starih dinarjev. 8. avgusta 19^1 lui^osiovanska atletska elita v Celju Pred letošnjim državnim prvenstvon. ^ soboto, nedeljo in pone- Ljj bo Celje prizorišče le- rLega največjega atletske- '"tekmovanja v Jugoslaviji: ^javnega prvenstva za posa- ,fijke in posameznice. pre^o 400 atletov in atle- j ;z vse Jugoslavije bo po- Lšalo v Celju doseči naj- ^jjše rezultate. Ta prireditev za atletske gurmane vse- ilcor prava poslastica, saj J^jo na startu vsi najboljši izjemo svetovne rekorderke ,pre Nikolič, ki je na trenin- ^ v Svici. Predstavili se bo- lo olimpijski kandidati: Mi- lei, Todosijevič, Siladji, Lu- Jjgjeva in po zadnjih rezulta- • ^ sodeč tudi Medjimurec.: Ostali se bodo poskušali uvr- 0 v državno reprezentanco, y bo nastopila na Balkan- jKiJi igrah v Atenah. Celjanov bo na elitni prire- ditvi nastopilo 25, kohkor jih je izpolnilo norme, ki jih je joločila Atletska zveza Jugo- slavije. Med atleti imajo naj- ječ možnosti za uspeh Kocu- Važič, Cervan, špilar in Male, med dekleti pa Lube- jeva. Celotno tekmovanje bo ve- lika preizkušnja tudi za orga- nizacijski odbor, saj je tek- movanje izpopolnjeno še z deseterobojem in peterobo- jem ter maratonom in hojo na 20 km. Tako bo tekmova- nje v soboto in nedeljo po ves dan na stadionu, v pone- deljek pa sta na vrsti mara- ton in hoja. Obe progi sta speljani do Laškega in Rim- skih Toplic. Tekmovalci jo morajo prehoditi in preteči v obe smeri. Organizacijski odbor pri- pravlja še druga preseneče- nja. Tako bodo na cilju prvi- krat imeli posebno fotokame- ro, s pomočjo katere bodo takoj ugotovili pravilni vrstni red tekmovalcev. Dobro bo preskrbljeno za novinarje (udeležilo se jih bo okoli 30) in ostale goste. Letošnje državno prvenstvo bo vsekakor velik praznik za naše mesto. Po mnogih le,tih bomo ponovno imeli možnost videti na startu širok krog jugoslovanskih atletov. Prav zaradi tega in pa dejstva, da je prav celjsko tekmovanje zadnje, kjer lahko olimpijski kandidati potrdijo ali dose- žejo olimpijsko normo, bo prireditev na visoki kvalitet- ni ravni in resnično vredna ogleda T. VRABL Pokal za trideseti nastop v državni reprezentanci Na nedavnem Skokovem memorialu v Celju si je Simo Važič priboril tri priznanja: zmago v te- ku na 1.500 metrov, zatem pokal za najboljši re- zultat na mitingu; to je bil prav tako tek na 1.500 metrov; ter pokal Atletske zveze Jugoslavije za trideset nastopov v državni reprezentanci. — Toda, Simo, ali niste več kot tridesetkrat oblekli državni dres? — Da, res je! Doslej sem že 35-krat zastopal barve naše države. Toda Atletska zveza Jugoslavije daje priznanje za dvajseti, trideseti in tako naprej nastop v reprezentanci. — Kateri nastop v reprezentanci vam je ostal v najlepšem spominu? — Vsekakor tek na 1.500 metrov 1964. leta v Ljubljani v srečanju z državno reprezentanco Bol- garije. Takrat sem v tej disciplini postavil državni rekord s časom 3:41.0. M. B. Vodi železarna v okviru prireditev na čast praznika celjske občine je biL jakijuček prvega dela sindi-,' salnih športnih iger. Po tek- movanju v šahu, namiznem tenisu, nogometu, streljanju n odbojki so sindikalne ekipe dosegle naslednje uspehe: 1. železarna 88 točk, 2. EMO 85. 3 Libela 79, 4. Kovintehna 77.5, .5.1ngrad 64, 6. Klima 63. 7 cinkarna 60, 8. — 9. Zlatarna in Aero 43, 10. Avto Celje 40. U železnina 39. 13 presveta 38, 13. Celjski tisk 37, 14. Toper 32, 15. Izletnik 31, 16. Tkanina 28, 17. Elektro 21, 18. Gradiš 17, 19. — 20. Teh- nomercator in Zavod za za- zaposlovanje 14. 21. obč. skup- ščina 13,5, 22. — 23 Etol in Žična 12, 24. Elektrosignal 9, 25. UJV 8, 26 LIK Savinja 5. 27. PTT 3 točke. Ženske: 1.—2. Železarna in Kovinotehna 9, 3.-4. Toper in Ingrad po 6 točk. Razširitev rekreativne dejavnosti Komisiji za športno rekre- acijo pri občinskem sindikal- nem svetu in občinski zvezi r» telesno kulturo priprav- ljata načrt nadaljnjega dela, slasti pa sindikalnih športnih iger Tako bodo v avgustu Kkmovanja v plavanju. Razen tega pa se bodo zavzeli, da bodo plavalna tekmovanja še v okviru sindikalnih organi- zacij. V načrtu so še razgovori z vodstvi podjetij in sindi- kalnih podružnic o razširitvi in izboljšanju rekretivnega dela v kolektivih. Gre namreč za pobudo, da naj bi športna rekreacija postala sestavni del življenja v delovnih kolekti- vih, ne pa samo kampanjska akcija za različna tekmova- nja. Tesna zmaga Olimpije v pripravah na skorajšnji račetek prvenstvenega tekmo- vanja v nogometu, so v četr- tek popoldne gostovali v Ce- 'ju Igralci ljubljanske Olimpi- |e- Po igri, v kateri so se i^Kazali zlasti domačini, gost- ih pa preizkusili več igralcev. je zmagala Olimpija s tesnim rezultatom 2:1. V streljanju na gol so bili gostje naprej dvakrat uspeš- ni in tako povedli z 2 : 0. Ča- stni gol za ekipo Celja—-Kla- divar je dosegel žavski. -m Vrnitev iz ĆSSR Prejšnji teden se je iz Če- škoslovaške vrnila druga iz- mena delavcev iz fx)vame EMO Delavc) te tovarne so deset dni svojega dopusta preživeli na obronkih Beski- dov v počitniškem domu Vit- kovice Stavby iz Ostrave. S tem podjetjem in tovarno SFINX iz Frydlanda tovarna EMO že tretje leto uspešno sodeluje v izmenjavi letovi- ščarjev. Delavci obeh čeških podjetij pa letujejo v počitni- škem domu tovarne EMO v Crikvenici. — cl V tenisu zares Po daljšem premoru so v celjskem parku znova urejena vsa tri igrišča za tenis. Zaradi poplave, ki je prejšnji mesec zalila športni prostor, je bilo sno igrišče povsem uničeno. Zato so bila nujna obnovit- vena dela, ki pa so tudi zah- tevala svoj čas. Tako je delo v teniški sek- ciji spet v polnem . razmahu. Sekcija ima nekaj nad 50 člar nov. Medtem ko se je dobra polovica posvetila samo re- kreativm dejavnosti, rase tu pod vodstvom prof. Metoda Klemenca in Dušana Godnika nov rod mladih tekmovalcev. Zanje je organizirana posebna šola oziroma redni treningi. •m ZRTVl PROMETA Smrt mopedista Po cesti III. reda se je iz Sevnice proti Blanci peljal mopedist 35-letni STANISLAV SKRBINEK iz Sevnice. Na mopedu je peljal dve deklici, 13-letno ZDENKO BAN in 5-letno MIHELCO BAN. V bli- žini Blance mu je pripeljal nasproti tovornjaka s priko- lico, ki ga je upravljal MAR- JAN ŠTIMAC. Pred sreča- njem je pričelo mopedista za- našati na gramozirani cesti in je zadel v tovornjak. Padel je na desno stran in drsel šest metrov po desnem boku in nato obstal. Deklici nista bili poškodovani, mopedist pa je dobil tako hude poškod- be na glavi, da je kmalu pod- legel na kraju nesreče. Povozil jo je vlak Gluhonema 68-letna HELE- NA KOLMAN je šla med že- lezniškima postajališčema Lo- ka in Breg po bližnjici ob progi in prestopila levi želez- niški tir v trenutku, ko je iz Zidanega mostu pripeljal to- vorni vlak. Stroj je Kolma- novb zadel in jo vrgel devet metrov naprej ob desno trač- nico levega tira, kjer je priš- la pod kolesa. Bila je mrtva na mestu nesreče. Neprevidno na cesto Proti Šempetru je vozil mo- pedist VINKO ZABUKOV- NIK. V Žalcu je stopila iz pekarne naravnost na cesto, ne da bi se prepričala, če je ta prosta, 72-letna JOŽEFA JELEN iz Studenci 11. Mo- pedist JO je zadel s krmilom ter jo zbil po cesti. Dobila je odrgnine, čez dva dni pa je v celjski bolnišnici pod- legla. Trčil v prometni znak Proti Velenju se je peljal z mopedom ALOJZ CVIKL. V Paki je zavozil s ceste v jarek, po njem peljal 12 me- trov in v levem ovinku trčil v steber prometnega znaka. Pošodoval se je po glavi in desni nogi. Ni izvozil ovinka Voznik motornega kolesa JOŽE ZEMLJAK se je peljal iz Arje vasi proti Velenju. Zaradi neprimerne hitrosti v Mali Pirešici ni mogel izvo- ziti ovinka in je zapeljal iz- ven ceste, zadel v obcestni kamen, zapeljal po nasipu na travnik, kjer je padel skupaj s sopotnikom, FRANCOM KLEPEJEM. Oba sta se po- škodovala. Na motornem ko- lesu je škode za 1.500 dinar- jev. Uboj v kolodvorski restavraciji v prostorih kolodvorske re- stavracije v Celju, ki je po- gosto stekališče vseh še žej- nih gostov po zapiralnem ča- su večine gostinskih obratov, je v ponedeljek zvečer prišlo do hude tragedije. Skupina mladih ljudi, ki je ie nekaj časa družno popivala je v svoji razgretosti poza- bila na alkohol in se začela prepirati. Med raznimi očitki sta se spoprijela 18 letni ALOJZ OVTER, doma iz Lju- bljanske ceste v Celju ter 22 letni LJUBAN KOUAJA, do- ma iz Čopove ulice v Celju. Med pretepom s pestmi je mladi Ovter potegnil nož in z njim v glavo zabodel Kolja- ja. Pri tem mu je za desnim ušesom prerezal veno, vsled česar je ponesrečenec že med prevozom v celjsko bolnišni- co umrl. Takoj po uboju je preiskovalni sodnik odredil pripor za ubijalca ter FADI- LA DELICA in JANKA LAHA, ki so bih v družbi in kot ka- že razvneteža podpihovali. Za Deliča sumijo, da je v CELJU izvršil tudi več vlomnih tat- vin. Nesreća v velenjskem rudniku Pred dnevi Je v rudniku lignita v Velenju prišlo do hude nesreče pri delu, v ka- teri sta izgubila življenje dva rudarja. Pri odstreljevanju mejnega premoga, se je kljub previd- nosti rudarjev po močni eks- ploziji pojavil ogljikov diok- sid in metan, ki je zajel tudi rov v katerem so se pri odstreljevanju zaklenili štirje rudarji. 53 ietni ADOLF MALOVSEK, oče štirih otrok in 46 letni ANTON PAVLIC, oče dveh otrok, sta pri tem izgubila življenje zaradi za- strupitve s plinom. Alojz Rep- nik in Ciril Dolar sta se pred nevarnostjo uspela rešiti. Ko so prihiteh na pomoč reše- valci, sta bila oba ponesrečen- ca že mrtva. CILJ IN ŽELJA Olimpijske igre Četudi bo odločitev o sestavi jugoslovanske o- iimpijske ekipe padla še- le v sredim tega meseca, lahko s precejšnjo goto- ''ostjo računamo da t>o- sta številčno skromni at- letski ekipi tudi dve Ce- ijanki: Marjana Lubej in Nataša Urbančič Medtem to si je Urbančičeva za- gotovila potm list za Me- tliko z novim državnim rekordom v metu kopja, ga je dosegla v Av- straliji (tam namreč tre- nutno živi), pa Lubejeva skoraj vsak dan potrjuje Svojo izredno formo. Sprva je kazaio, da bo Lubejeva morala še en- '^rat potrditi olimpijsko ?ormo, toda kot vse ka- ^6. je zmagal razum. Zdaj ^ selektorji p>opustib m dovolili, da Lubejeva star- ta te dni na obveznih do- mačih tekmovanjih in ne v tujini. Po tem pa tudi sodimo, da je njena uvr- stitev v olimpijsko ekipo dejstvo. To pa si Marjana tudi povsem zasluži, saj je skozi vse leto »garala« in nastopala na številnih tekmovanjih. Nikoli m zatajila! Lep>o pa se je uveljavila tudi na zelo na- pornih ženskih britanskih igrah, kjer je v teku na 200 metrov postavila nov državni rekord. Lubejeva se pod vod- stvom svojega trenerja Fedorja Gradišnika skrb- no pripravlja na letošnje največjo športne priredi tev na svetu. Njem tre ningi so usmer:eni tako da bo prav oktobra do segla višek forme In ko smo jo pri zad- njem srečanju vprašali, kaj misli o olimpijskih Igrah, je dejala, da je se- veda njena največja želja, da bi se jih udeležila. — V katerih discipli- nah pa boste startali? — Izkoristila t)om vse možnosti ter nastopila ra- zen v peteroboju še v vseh treh tekaških disci- plinah. Tokrat se mi pač nudi možnost, da v kon- kurenci najboljših teka- čic na svetu dosežem do- bre rezultate. To pa je pravzaprav vse, kar sa že lim. Ne glede na to bo glavna pozornost posve- čena peteroboiu. — Kaj pa po olimpija- di? — Najprej bi rada opra- vila še zadnji izpit na viš- ji ekonomsko-komercialni Šoli v Mariboru, zatem p>a se seveda zaposlila. Ce Je bila doslej atletika polea študija zadeva številka ena bo po olimpijskih tgrah majhna zamenjava: najprej delo, zatem atle- tika. M. B02IC l^^lju^gusta 1968 M A L I OGIJkSt Vsaka iMvseUa v malem [ oglasu slane ti.r>(> Ndin (za naročnike) tn U.MJ Ndin (za vse druge) Ob pusre« dovanju naslova v upravi lista earačunamo še do- datnih 1,UU Ndin: za ogla- se pod šifro pa po 2,00 Ndin Alale oglast sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10 ure « soboto Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase 12 i>ddal.|enib kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. rEUNIK OGLASIM! OUUELKh IN SPREJEM RADIJSKIH OBJ.-IV TER ČESTITK Celje, Gregor- 5 sičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05 PRODAM PRALNI stroj Riber s centri- fugo, bakren hotel 801, 2 železni okni 145x105, akva- rij 1001 in trodelno omaro — orehova korenina pro- dam. Tesetn, Celje, Stari- hova 3. DVOSOBNO stanovanje, ta- koj vseljivo prodam. Lojze Javomik, Celje, Breg 15. NOVO hišo in gospodarsko poslopje primerno za vi- kend, ali bife, oddaljeno 100 m od Savinje prodam. Anton Urbane, Letuš 113, Šmartno ob Paki. DVOVRSTNI pletilni stroj za vsako volno prodam. Mar- tin Žagar, Podgorje nova hiša Celje. MANJŠE posestvo v bližini Celja prodam. Naslov v upravi lista. KL.VVIR znamke Cross pro- dam. Franjo Cepin, Zaleš- ka 16, Velenje. KOPALNO kad in bojler pro- dam. Krevh, Prežihova 4 H — Otok. TAKOJ vseljivo enodružinsko hišo z vrtom in garažo pri- merno tudi za obrtnika prodam. Dobrajc, Celje, Te- harska C. ."^9. HRASTOVE pragove (fostne) 80 mm in 100 mm mecesen 50 mm prodam. Naslov v upravi lista. POSESTV« 12 od tega 8 ha neizkoriščenega v Hudiče- vem ^abnu pri Dobrni pro- dam. Primerno tudi za vi- kend. Naslov v upravi i?s- ta- HIŠO z gospodarskim po.s- lopjem 2 ha zemlje, 10 min. od železniške postaje Štore prodam. Informacije v gos- tilni Gajšek — Kompole. KAVČ s predalom, skrihjo za posteljnino, pisalno mizo m stol, vse skoraj novo pro- dam zelo ugodno. Jurčiče- va 5. SADNI mlin in stiskalnico prodam ugodno. Tratnik, Hrenova, Strmec. VEC gradbenih parcel 2 km od Celja prodam ugodno. Naslov v upravi lista. POSESTVO v okolici Celja prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO prodam, zamenjam tu- di za skromno stanovanje." Po dogovoru. Franc Aškerc, Bukovžlak 68, Teharje. KRAVO, dobro molznico (po teletu) prodam. Franc Jan- čar, Rimske Toplice. TAKOJ vseljivo dvosobno sta- novanje z vrtom, gradbeno parcelo, sadovnjak, nekaj obdelovalne zemlje, gosp. poslopje ob cesti, cirkular- ko, sode, lahek vprežni voz, dvigalo za 10 ton avtomo- mobile prodam- Sp. Gru- šovlje 21 — Šempeter. HIŠO z gospodarskim pos- lopjem prodam. Informa- cije pri Francu Verdev, Teharje 33. KUPIM STARO POSLOPJE v bližini glavne ceste od Celja do Vranskega kupim. Naslov v upravi lista. STANOVANJE ENOSOBNO stanovanje v centru mesta zamenjam za dvosobno po možnosti na Otoku. Naslov v upravi li- sta. SOBO v Celju ali okolici iš- čem — zelo nujno! Naslov v upravi lista. SOBO v centru mesta iščem — najkasneje do 1. septem- bra. Naslov v upravi lista. NUJNO iščem sobo v centru mesta, po možnosti z gara- žo. Naslov pustiti v upravi lista. MLAJŠA zakonca iščeta sta- novanje, po možnosti sobo in kuhinjo ali večjo sobo (opremljeno, prazno), v Ce- lju ali Štorah. Marija Tan- šek, Tkalska 3, Celje. VEČJE enosobno stanovanje zamenjam za manjše, rudi za večjo sobo. Naslov v u- pravi lista. SOLIDNEMU moškemu od- dam opremljeno sobo. Na- slov v upravi lista. OPRPZMLJENO sobo s poseb- nim vhodom in z garažo oddam. Naslov v upravi li- sta. ENOINPOLhV)BN() sončno stanovanje zamenjam za Laško ali Celje. Anton Uran- kar, Maribor, Betnavska ulica 106. ZAPOSLITEV FANT z nedokončano osnov- no šolo dobi takoj zaposU- tev v lesni stroki. Stanova- nje in hrana v hiši. Ostalo po dogovoru. Franc Ocvirk, Planina pri Sevnici. RAZNO IZGUBIL sem šop ključev r.a poti od garaže pri bencin- ski črpalki na Ljubljanski cesti do prve stolpnice. Po- štenega najditelja prosim, da jih odda na upravi lista. GARAŽO, v bližini ožjega centra ali na Otoku vza- mem v najem. Debeljak, Celje, Trg Svobode 7-II. PREKLIC PODPISANA KaroHna Hudi- na, Marija Gradec 17 — Laško, preklicujem besede, ki sem jih izrekla Mileni Leben, Huda jama 67, Laš- ko, zoper Jožeta Zorko, Laško 3 in se mu zahvalju- jem, da je odstopil od tož- be. — Karolina Hudina. ZAHVALA ob bridki izgubi ljubega moža, ata in starega ata FRANCA SELCANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji po- ti, mu darovali vence in so čustvovali z nami. Iskrena hvala č. duhovnikoma in pev- cem. Žalujoči: žena Alojzija in otroci z dru- žinami Zlateče, dne 30. julija 1968 Konec strahu V Stoji!c::i selil'; Požigalec bi naj bila kazensko neodgovorna oseba OSEBO, ZA KATERO PO VSEH DOSEDANJIH UGO TOVITVAH K.AŽE, DA JE POŽGALA ĐOMACL1E V STOJNEM SELU SO NAŠLL TA OSEBA, KI JE ZA SVOJA DEJANJA KAZENSKO NEODGOVORNA, JE POŽIGE TUDI PRIZN.ALA. S TEM BI NAJ BIL PO- JASNJEN MISTERIOZNI POŽIG V TEJ VASI NA OBRONKIH HALOZ POD ĐONACKO GORO MED RO- GATCEM IN ROCiAŠKO SLATINO. Osemindvajset dni po pr- vem požaru Je od.grnjena za- vesa z misterije v Stojnem selu. Med tem časom je zgo- relo še deset zgradb, na dveh pa je bil poizkus požiga. To- da, če odštejemo zadnja po- skusa, ki sta dokaj čudna, po vsem tem ostaja dejstvo, da je požigalec povzročil za več deset; milijonov starih di- narjev škode. Toda tu ne gre samo za denar in materialno škodo. Marsikateri od oško- dovancev si namreč ne bo mogel opomoči, saj so neka- teri stari, za delo na kmetiji že skoraj nesposobni. O tragediji v Stojnem selu smo že pisali. Ce danes sa- mo na kratko povzamemo. 2. julij, ob 18. uri ogenj na gospodarskem poslopju Fran- ca Kržine. 4. julij, ob 15. uri ogenj na gospodarskem poslpoju Aloj- zije Beg. 10. julij, ob 16. uri ogenj na gospodarskem poslopju Anto- na Perkoviča. Zaradi vročine se vname še gospodarsko po- slopje Antona Žeraka, nato njegova stanovanjska hiša in še stanovanjski hiši Perkovi- ča in Kržine. Cel zaselek ra- zen Sovičevih zgradb pogori do tal. 12. julij, ob 17. uri ogenj na gospodarskem poslopju Kar- la Colnariča. zgori tudi stano- vanjsko poslopje. 13. julii, ob 10. uri izbruhne ogenj na go.spodarskem po- slopju Albine Tramšek. 15. julija, ob devetih dopol- dne Franc Drofenik najde v gospodarskem poslopju zogle- nelo slamo in listje. Poskus požara. 15. jalij, malo predpoldne - vom najde tudi kmet Franc Zidar osmojeno slamo. Med tem časom so varnost- ni organi mrzlično, iskali kriv- ca, ker je ljudi zajela panika predvsem zaradi raznih go- voric o dogodkih izpred ali povojnih let. Nalete na mla- deniča, ^ se izdaja za poži- galca, preiskava pokaže, da v kritičnem času sploh ni bil v vasi. Gasilci in občani z nagli- co zajezujejo potok in dova- žajo vodo v vodnjake. Iz Ro- gaške je prispela že tudi prva pomoč. Troje družin živi v šotorih, ki jih je pripeljala civilna zaščita iz Šmarja. Ljudje so v strahu znosili opremo iz hiš na piano, da bi jim v primeru piožiga ostalo vsaj to. 24. julij. V Stojno selo pri- spe iz Rogatca 15 gasilcev, ki bi naj p>o nalogu nekega pro- metnega miličnika pomagali obvarovati neko hi.šo, katero bi naj požigalec tega dne za- žgal. Varnostni organi ugoto- ve, da je vso zadevo skon- struiral mladi Leopold Zdolc. Zagovarjal se je, da bi naj s tem pokazal pripravijg gasilcev iz Rogatca, v ^'^'^ pa je v Stojno selo hote]'^'^' peljati svojega tovariš^ '^'^ mu ne bi bilo treba peg ' "I« Tri dni pred tem je ok enaindvajsete ure izbr;.' ogenj na stanovanjski h ■ letne Ane Bukšek. Soseci> so pritekli na pomoč, so'^ goreče hiše rešili nezavf . lastnico, ki je po devetih v celjski bolnišnici un\i% . da bi prišla k zavesti, jj;J;- hiša je stala v Strmcu, streljaj od zadnje hiše V nem selu, zato je ta pg^;; močno vznemiril prebivaif[ obeh vasi. 25. juhja je varnostne or?, ne mladoletni J. M. obves^ da ga je minuli večer na pred Stojnim selom n; neznana oseba. Neznanca opisal tako, kot je bila n^ji ljudmi razširjena vest o pr[ žigalcu. Ko so varnostni o- gani podrobneje razsv prijavo, so odkrili, da i vsa zgodba plod mladei. , domišljije in posredovana; času, ko je bil vinjen. Toda krog osumljencev, ^ ie že nekaj dni pred tej močno zožil. To lahko tiiii; sklepamo po tem, da so prei stavniki UJV v Celja že nekjj dni po tem incidentu javaon sporočili, da so odrikli osebo ki jo po zbranih podatkih i: lastnem priznanju sumijo, 4 je p>ovzročitelj požarov. Prei stavnik UJV, Igor LotriC j( povedal, da je osumljena 0» ba, ki pa je kazensko neod»j vorna, najverjetnejši poži^. lec. Ni pa želel povedati, kaj je vodilo to osebo, da je po vzročila toliko požigov in » to, kako je poži.gala SEVH iii(:«v.sRO mmii TEHNO-MERCATOR Celje razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — kamion Fiat 615 B — 1,5 t v voznem in dobrem stanju z izklicno cen«* 1:J.«M1.(M) din — rušenje dveh pomožnih objektov pri stari »Zlatarni« z izklicno ceno 4.000,00 din — dveh rabljenih triciklov, — večje število rabljenih vrat, oken ipd. Licitacija bo dne 12. t. m. ob 10,(X) na upravi podjetja Celje, Gubčeva ul. 2, kjer lahko dobite tudi detajlnejša pojasnila. Pred" začetkom licitacije mora vsak interesent obvezno položiti 10 % polog. POLJE »OMEGA« 1.5. Veliko upan.jf se .je vžgalo v njunih srcih. Človek! Upanje in tisočero vprašanj. Kakšen je inte- ligentni prebivalec le.ga planeta? Koliko je civiliziran? Ga bosta sploh našla? Od koraka do koraka gigant- ske.ga konja sta romala celo večnost. Bosta kos vsem nevarnostim poti? In če ga najdeta? Kako se človeku približati? K»ko se z njim sporazumeti? In navsezad- nje: kaj z njim? Ce jezdi na konju pač ne more biti na posebno visoki tehnični stopnji. Po vsej verjetno- sti nima na skednju medplanetne rakete, da bi ju po- peljal na Zemljo. Vendarle! cJovek ,je. Ali ni bila dovolj velika ra. dost že v sami misli, da nista več sama, drobcena na tujem svetu? Sonce se je na.gnilo k obzorju. Hitela sta naprej, dokler ju ni črn mrak venda.rle prisilil poiskati si le- žišče. Utrujena sta zaspala na vlažnem mahu. Zvezdna noč je sijala skozi kro.šnje rastlin! Ena teh zvezd je morda njuno domi^če sonce ... Kdo ve, ju bo še kdaj grelo? Glasovi žuželk v goščavi so potihnili šeh> V ' jutru. Zbudila sta se cela in zdrava. Brž sta bila pokonci in spet na sledi. Spočita \i nadaljevala pot mnogo hitreje. Goščava se je P,.,! poldnevu pričela redčiti. Pot je postajala peščena- zabila sta na nevarnost in sta se dvignila nad z^" Tedaj sta uzrla človekovo bivališče. Pred njima je stala koča, za njo hlev. Na t'^*"^,,,' je raslo ogromno drevo. Bilo je to prvo pravo d^' ki sta ga uzrla na tem planetu 8. avgusta 1^ gADlO LJUBLJANA 9 AVOISTA: R.€8 Glas- •■^ matineia- 9.^0 Trikrat deset. 5^ ILj vas doma. 11.00 Poroči- ,l5 '^.j^i-ist ični napotki za tuje D " J2.30 Kmetijski nasveti — !'*'*'na 12.40 Čez polja in poto- i'f'^'^'i^:» Priporo<^ajo vam . . . šfiiši poslušalci čestitajo in Ijajo. 15.20 Turistični na- Y?.35 Glasbeni intennezzo. ' . ^ak dan za vas. 18.45 Kul- ■ iobus. 19.0() Lahko noč, ■ "19.15 Minute s pevko Met- *aic. 20.C0 Koncert zbora Du- i"'!« akademije z deli nemške '^^iige renesanse. 20.30 Revija if' *Lcicih pevcev in ansamblov ^t^e glasbe. 21.t.'", Oddaja o m in pomorščakih. ""SbOTA, 10. -AVGUSTA: 8.08 -v^ria matineja. 9.15 Glasbena "■- :crna. H 00 Poročila — Turi- napoti za tuje goste. 12.30 Lgtijski nasveti — dr. Mirko Le- Najnujnejše raziskave na Ločju gnojenja travinja pri 'i^ 12.40 »Pozdrav z morja« — atinske narodne pesmi. 10.30 >roćajo vam . . . 14.C5 Paleta melodij. 15.20 Glasbeni 'Jrmezzo- 16.00 Vsak dan za vas. ' - Gremo v kino. 17.35 Igramo IS.15 Pravkar prispelo. 18.50 r.ega trga. 19.00 Lahko noč, 20.00 Sobotni večer z na- .alko Natašo Dolenc. 21.30 eke radia Koper. 22.10 Od- naše iz.seljence. SKUEUA. 11. AVGUSTA: 6.00— ||i)0 Dobro jutro! 8.05 Radijska ig- . 7, otroke — Milan Ba.škovič: o potovanje. 9.05 Naši po- čestitajo in pozdravljajo ; io.OO Še pomnite, tovari- I .. a) Drago Kumer: Tako so padali komunisti, b) Anton Treb- še: V Baski srapi. 10.45 Nedeljski mozaik lepih mielodij, 11.00 Poro- čila — Tviri.stični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — II. 14,00 ter. hrib in dol, 14.45 Z velikimi orkestri v trjčetrtiivsk«n taktu 16.00 Radijska igra — Marjan Ma- rine: Iluzije nii asfaltu. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 20.00 V nedeljo z\'ečer. 22.15 Serenadni TCčer. PONEDEIJEK, 13. AVGU.STA: 8.03 Glasbena matineja. 9.15 Iz albuma .skladb za mladino. 10.15 Pri vas doma. 11.Oo Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski na.sveti — inž. Jo- že Šalamun: Plemenski n:\erjasci iz rodovniške reje. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo. 16.00 Vsak dan Za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.10 Radi ste jih poslušaU. TOREK, 13. AVGUSTA: 8.08 Oi>ema matineja. 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri na.s. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dare Bernot: Priprava sadja za trg. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Glasbe- ni intermezam. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan z-a vas, 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana . 18.15 Iz naših .studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Bldo Viler. 20.00 Radijska igra — Dimitrij Piichta: Obrafran. 21.15 Parsda popevk. 22.15 Skupni program JRT — .Studio Zagreb. SREDA. 14. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje gost«. 12.30 Kmetijski nasve- ti — inž. Marija Ocvirk — Greš- nik: Sklepi s posvetovanja perut- nine rjev v Ohridu. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Pi-iporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci če- stitajo in pozdriivljajo. 15.20 Glasbeni intei-mesoo. Ift.OO V.sak dan za vas. 19.00 Lahko noč, otro- ci! 20.00 Charles GoutkkI: Faust, opera v 5 dejanjih. ČETRTEK, 15. AVGUSTA: 8.08 Operna matuieja. 9.30 V planin- ski koči. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski na- sveti — inž. Milan Novak: Vzdi'- zevanje popravila strojev na ure- jenem posestvu. 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij. 15.20 Glasbeni intemezzo. 16.C0 Vs-ak dan za vas. 17.05 Če- trtkov simfonični koncert. 18.15 Glasba in turizem. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 Četrtkov ve- čer domačih rjesmi in napevov. 21.40 Gla.sbeni nokturno. TEtUVIZlJSKi SPORED NEDELJA, 11 AVGUSTA 9.10 Kmetijska oddaja v madžar- ščini (Beograd) 9.25 Poročila (Ljubljana) 9.30 Dobro nedeljo voščimo z an- sambloma Kosca in Kmetca (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (/.agreb) 10.45 Disneyev svet — serijski film (Ljubljana) 11.35 Cirkus — angleški film — (Ljubljana) 12.00 Nedeljska TV konferesica (do 13.00) (Zagreb) 17.10 TV Kažipot (Ljubljana) 17.30 Karavana (Beograd) 18.00 Med nesmimi in koračnicami — Il' de! (Ljubljana) 18.55 Cikcak (Ljubljana) If.lO Notredamske sence — vzhod- no-nemški film (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20,50 Melodije Jadrana Split 68.— prenos (Zagreb) 22.30 Propagandna oddaja — (Za. greb) 22,40 Športni pregled (JRT) 23.00 TV Dnevnik (Beograd) 2:^.20 Melodije Jadrana — nadalje- vanje prenosa (Zagreb) PONEDELJEK. 12. AVGUSTA 18.30 Po Slovenijii (Ljubljana) 18.45 Vijavaja (Ljubljana) 18.50 Reportaža — Sarajevo (Za- greb) lf'.20 Obrežje — odaja za italijan- sko narodnostno situpino — (Ljubljana) 19.45 Zaisavno glasbena oddaja — (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Na mostu — TV drama — (Zagreb) 21.1» Razigrano poletje — IV. del iz serije čeških filmov Pri- roda v enem letu (Ljub- ljane) ' 2i..50 Koncert resne glasbe (Ljub. Ijana) Poročila (Ljubljana) TOKEK, 13. AVGUSTA 18.35 Risanke (Ljubljana) 18.50 Torkov večer: Pori in Ceci- lie Forth (Ljubljana) 19.15 Svet na zaslonu. Predvolilm vrtiljak v ZDA (Ljubljana) 19.55 CLkcak (Ljubljane) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.40 Lahko noč, odvetnik — ita- lijanski celovečerni film — 21.55 Predkongresna razmišljanja (Ljubljana) 22.15 Nastop moškega zbora i« Ribnice (Ljubljana) 22.45 Poročila (Ljubljana) SREDA, 14. AVGUSTA 18.40 Klj-ukčeve dogodivščine —- (Ljubljana) 19.05 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd) lfi.45 tv prospekt (Zagreta) 20.00 tv Dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Šoštakovič: Opereta — (Za- greb) 22.05 Perry Mason — serijski film (Ljubljana) 22.55 Poro<';i!a (Ljubljana) ČETRTEK, 15. AVGUSTA 17.30 Buffalo BiH — serijski film (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Propagandna medigrg (Ljub- ljana) 18 :M v narodnem ritmu (Beograd) 18.45 Po sledeh napredka (Ljub- ljana) 19.05 Zabavno glasbena oddaja ~ (Beograd) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik z dodatkom — (Ljubljana) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20,50 Ce bogovi hočejo — drama- tiziran roman v nadaljeva- njih (Ljubljana) 21.50 Jaze festival v Ljubljani — (Ljubljana) 22 10 Poročila (Ljubljana) PETEK, 16. AVGUSTA 18.05 Mednarodna kolalkarska re- vija v Velenju (Ljubljana) 19.05 Naš globus — zanimivo.sti v svetu (Ljubljana) 19.35 Forma viva 68 — oddaja iz ciltla Človek in kultura — (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljane) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 2C.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Resničnost in fantazija — celovečerni amer. film — (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) Simfonični koncert — (Beo- grad) SOBOTA, 17. AVGUSTA 18.30 Disneyev svet — serijski film (Ljubljana) 19 20 Graf von Spee — 11. del oddaja Sprehod skoeii 6as — (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vija-vaja (Ljubljana) 20.35 Zabavno glasbena oddaja — (Zagreb) 21.35 Karavana zapravijivčkov — (Ljubljana) 22.00 Osvajalci — serijski film — (Ljubljana) 22.50 TV Kažipot (Ljubljana) 33.05 Poročila (Ljubljana) 15 fEUNIK - Uredništvo iti uprave Ueije, Gregorčičeva o po&tni precJai tdt Orejujt oredniSKj odboi Uiavnj aredniu l-UNE SKUK odgovorm urednin BKRNAKL siltMCNlK Časopis le ustanovi: olirajn) odbor SZDL Celje (zhajai jf ko; iNovb oot« »Na delo« »Naše delo« UM5> «01 »Ccijslu teOniit« i'l948- l!150i aatc A,l,T« »(-e'lsici ceđnilta S i januarjeir, iDGfi so ga ustanovile občine Celje, LaSko Mozirje SlovensKe Konjice Senijm on • ei;u Šmarje pr le,Sar ^■''im rajJNiK izhaja ob Setrtkib iidnia čf eDEIX;« - delovna enota »informacije - propaganda« Celje risu m KMubliških prvakov v Celju Republiško atletsko prven- stvo v Kranju je ponovno potrdilo, da je,vsako napove- dovanje o favoritih in even- tuelnih možnih zmagovalcih ŠPORT NOGOMET — V okviru pri- reditev flosarskega bala je bi- la v nedeljo na Ljubnem ob Savinji prijateljska nogfvnet- na tekma, v kateri so doma- čini premagali moštvo Pece z rezultatom 5:1. Tekmo je sodil Ivo Blekač iz šoštan,ja. Prijateljska nogometna tek- ma med velenjskim ln trbo- veljskim Rudarjem se je v Velenju končala z m.iroljub- nim rezultatom 4:4, čeprav so gostje iz Trbovelj vodili s 4:0. ROKOMET — Po porazu v Celju (17:19) je poljski prvak SLASK iz Wroolava nastopil še v Šoštanju ter zabeležil komaj neodločen izid 20:20. KOŠARKA — Prijateljska tekma med Šoštanj sko Elek- tro in ekipo Maribora 66 se je končala z zmago Elekitre 54:47. M.B. zelo tvegana. Tako verjetno ne bi nihče pričakoval, da bo državni reprezentant in ^eio^ daleč najboljši sprinter v Slo- veniji doživel na republiš- kem prvenstvu pravi mali po- lom. Kocuvan ni od planira- nih petih naslovov osvojil niti enega, bil pa je trikrat drugi. V teku na sto metrov je presenetil Medvešek, ki je premagal klubskega tovariša in vso ostalo slovensko šprin- tersko elito s časom 11,0 (njegov osebni rekord). Na 200 in 400 m je zmagal Mele (01iin.pija), Kocuvan pa je bil obakrat drugi. Standardno dobra je bila Lubejeva, ki je skupaj s šta- fetami osvojila kar šest na- slovov (100 in 200 m, 80 m ovire, daljina in obe štafeti, nastopila pa je še v metu krogle, kjer je bila tretja). Važič v tekih na 1500 in 5000 metrov ponovno ni imel kon- kurence, prav tako ne Svet (3000 m steeple), Vravnik (krogla). Male (hoja) in Špi- lar (kopje). Pri moških pa sta poleg Kocuvana najbolj razočarala Pelicijan, ki je bil v daljini komaj četrti in Vid- majer (tretji v metu kladi- va). Pri članicah moramo po- hvaliti Maroltovo (400 m), Urankarjevo (400 in 800 m) ter Petkovo, ki je po dv^li. mesecih treninga osvojila v metu kopja tretje niesto. Skupno so Celjani osvojili 15 prvih mest (7 pri članih in ossni pri članicah), 9 dru- gih (7—2) in 11 tretjih (6—5), Tekmovanje je prvi dan raotil dež, zato so Ladi rezul- tati bili nekoliko slabši. V nedeljo je Lubejeva izenačila v teku na 200 m drSavni re- kord: 24,0. Tekniova._„a se ni udeležil Žuntar in tako Celja- ni, ker je Červan na dopu- stu, nismo imeli zastopnika 7 teku na 10.000 m. Zadn' po- st opc-k žuntarja je p; in dokaz njegove neresno:jti in nepravilnega odnosa do klu- ba in sotekmovalcev. Celjani so od kranjskega prvenstva pričakovali več. Ne- katere objektivne okoliščine in pa trenutna kriza nekate- rih tekmovalcev pa so pripo- mogli, da je bera republiš- kih naslovcv nekoliko manj- ša, kot bi lahko bila. Sicer pa je od sobote do ponedeljka v Celju državnd prvenstvo in tako vsem por* ženim in razočaranim dand možnost, da hitro popravijf svoje napake, želimo jim, di bi prav na celjskem stadiO' nu in pred domačim občia stvom popolnoma uspeli. ti Vožnja s splavom, ki je nekoč prinašala savinjskim splavarjem glavni vir dohod, kov, .je danes le še igra in sčasoma tudi folklorna zanimivost. Na vsakoletnem flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji pa seveda v največe veselje otrokom. Tako so se tudi v nedeljo non-stop prevažali z levega na desni breg. se obešali na težka vesla in krmarili, čeprav je bil splav privezan. (Foto: IVI. B.) Stisk rok dveh hmeljarskih asov sredi Braslovč. Velika množica ljudi in ^odin}^2^ pihala so pozdravili priliod novega hmeljskega starešine AVGUSTA PODGORšK* z varovankami v Braslovče. Stari starešina KAREL MARINC je gostom postreg*^ s slivovko in bitrom, na prireditvenem prostoru pa z laškim pivom. Tega Braslovčah sločili minulo nedeljo še in še. (Foto: F. Krivec)