Celje - skladišče
D-Per
glasilo delavcev
sozd
revirski
energetski kombii edvarda kardelja
539/1982
1119820980,6
ia i
junij 1982
CORISS o
leto XVIII
št.
QgQQQQQQ
Ob prazniku slovenskih rudarjev in prazniku delavcev našega kombinata — 3- juliju čestitamo vsem rudarjem in ostalim delavcem vseh TOZD in delovnih skupnosti SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja. Čestitke veljajo tudi vsem delavcem—udeležencem NOB, ob dnevu borca —4. juliju.
Samoupravni in poslovodni organi ter družbeno-politične organizacije SOZD REK Edvarda Kardelja
Stojan Batič — Zasuti, horizont. Iz Batičevega salona v revirskem muzeju Ljudske revolucije Trbovlje. Foto: A. Bregant
Ob 3. juliju -prazniku dneva rudarjev
Kot vrsto let doslej bomo tudi letos člani kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja počastili praznik rudarjev — 3. julij, ki je hkrati tudi praznik našega kombinata.
Tega dne, leta 1934, so rudarji v črnih revirjih stopili v »štrajk« — gladovno stavko, ker niso videli drugega izhoda iz neusmiljenega izkoriščanja kot le upor. Rudarji so ostali v jamah brez hrane, .odločeni, da vztrajajo do tragedije.
Glavna zahteva rudarjev je bila pravica do dela. Zahtevali so več dela, saj ni bilo mogoče preživljati niti sebe, kaj šele družin, z borimi dinarji, ki so jiji prejeli po opravljenem delu (delavniku) enkrat tedensko. Vsaka knapovska družina pa je hranila še kakšnega brezposelnega - »pred služenjem vojske je bil vsak premlad, po odslužen] u pa prestar« - za delo, takšna je bila kadrovska politika takratne Trboveljske premogo-kopne družbe, ki je tako odrivala od kruha dela željno mladino.
Učinkovit odgovor na vse zadane krivice je organizirala komunistična partija. V ponovnem zagonu po Titovem prihodu v Jugoslavijo so mladi komunistični voditelji popeljali delavski razred, v bitko, ki traja še danes, v bitko za osvoboditev dela, za oblast dela — delovnih ljudi.
Leto praznujemo v znamenju kongresov, ki uravnavajo smer našega razvoja po začrtanih poteh, ki sta jih domislila in izdelala velikana naše revolucije Tito in Kardelj po načelu neodvisnosti in neuvrščenosti v mednarodnem življenju, doma pa na samoupravljanju ter bratstvu in enotnosti vseh narodov in narodnosti.
Poizkusi, da iztirimo, kot se je dogodilo na Kosovu, so in bodo naleteli na skupen odpor v dokaz, da naša zvestoba Titovim in Kardeljevim načelom m, le v besedah, ampak v dejanjih.
Današnji boj za revolucijo v Jugoslaviji se bije na gospodarskem področju. Dolgo, več kot predolgo, že bijemo boj za življenje po naši meri, za boljši vsakdan vseh nas na trdnih osnovah, na boljših rezultatih dela. Nismo uspeli povsod, še vedno imamo predvsem zahteve, ne pa tudi iz večje proizvodnje izvirajočih finančnih sredstev, s katerimi bi jih lahko pokrili. Imamo drago uvoženo opremo, ki je zaradi delovnega časa zelo slabo izkoriščena, inozemske kredite, za katere smo jo več ali manj kupili, pa je treba plačati. Vse več je delavcev v administraciji, ki delajo in služijo, vendar ne ustvarjajo proizvodnje, zato vse večje povpraševanje po teh delih vodi v inflacijo. Prav tako o bistvenih gospodarskih vprašanjih, kot so cene izdelkov in uslug, odloča administracija, poleg tega pa razpolaga tudi z akumulacijo.
Omenjene slabosti so le majhen delček vsega spleta dogajanj v času, ko govorimo o stabilizaciji in smo zabredli v najbolj resen položaj, ki preti, da dodobra omaja pridobitve revolucije in povojne graditve
socializma. Tako kot pred to grobo resnico ne smemo zapirati oči, tako tudi moramo vedeti, da imamo sami v rokah vsa sredstva, da se izkopljemo iz težav. To delo pa ne bo niti lahko, niti kratkotrajno, vendar smo lahko prepričani, da ga bomo opravili, ker ga moramo in hočemo opraviti.
Ni dvoma, da bodo rudarji in vsi delavci kombinata svoje opravili. Nikdar niso zatajili, niti takrat, ko so gladovali po jamah v boju za delo in kruh, ne takrat, ko se je bilo potrebno golih rok postaviti v bran za golo življenje. Malo primerov požrtvovalnosti in zagrizenosti za delo pozna zgodovina, ko bo dokončno ocenila ves napor in trud rudarjev črnih revirjev na delu za obnovo porušene domovine igi nato za industrializacijo. Čeprav smo bili za nekaj časa porinjeni v stran, je sedanji čas spet takšen, da je potrebno napeti vse sile in moči kot v prvih časih po vojni.
Domača surovina in domača energija ima spet ceno. V preteku zadnjih nekaj let, predvsem zadnjem, se je bistveno spremenil odnos do premogovništva. Ob bistveno zaostrenih pogojih gospodarjenja v vseh o-stalih panogah počasi le uresničujemo vse predvidene investicije blizu načrtovanih meja. Se več, začelo se je načrtno geološko-raziskovalno delo širom Slovenije v znanih, pozabljenih in novih področjih, kjer bi lahko bilo še kakšno ležišče premoga.
Stabilizacijsko vzdušje in spremenjen odnos družbe do proizvajalcev energije ni mogel ostati brez odmeva v Rekovem kolektivu. Kljub uničujočemu delu narave (vodni vdori, jamski požari, potop-jame Kotre-dež) je proizvodnja premoga krenila iz najnižje točke pred dvema letoma navzgor.
Rudarji Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, Senovega in Kanižarice tudi letos dosegajo proizvodni načrt ter prekoračujejo lanskega. Pri tem pa so ob Kotredežu, ki stoji, še v težavah z elektrarno., katere kolek-
tiv je z veliko vnema in prekoračeno proizvodnjo pričel letošnje leto. Sedaj pa z vsemi močmi in silami skuša premostiti neplanirani remont in o-kvaro na turbini. Premog je potrebno zaradi tega razvažati na vse strani, čeprav za to ni niti železniških vagonov, niti zadosti posode.
Trajno vrednost bodo ti u-speli dohiti šele, ko bodo proizvodni rezultati manj rezultati gole sile mnogih rok in nadurnega dela, temveč vpliv uvajanja modemih naprav in strojev. K temu pa lahko in največ prispeva le vestno in strokovno delo rudarjev — gradbenikov pri odpiralnih delih ter rudarjev — elektrikarjev in strojnikov pri ravnanju in u-vajanju novih postrojenj.
Le skupno delo vseh delavcev v REK lahko da trajen in trden poslovni uspeh. Pri tem bomo morali preko ovir, ki so postavljene iz napačne ocene pomena Tozdov. Čeprav je TOZD osnovna gospodarska celica, kjer delavci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti, izvirajoče iz dela, pa še zdaleč tudi ni konec zagotavljanja vseh delavčevih interesov. Celovit skupek življenja dograjuje oz. povezuje gospodarstvo v delovno in sestavljeno organizacijo združenega dela, družbeno pa nadaljuje v interesnih in družbenopolitičnih skup-stih.
Le širši pogled iz temeljne organizacije v vse samouprav-Ijalsko in delegatsko dogajanje lahko zagotovi učinkovit vpliv delavca na tokove, ki določajo njegov družbenoekonomski položaj.
Iz tega zornega kota pogle-dano tudi položaj rudarjev ni odvisen samo od stalnega višanja cen proizvodnje. Brez dvoma zviševanje proizvodnje in storilnosti v premogovnikih ne dohaja sedanjih zviševanj stroškov, tembolj ker niti vlaganja še niso prinesla odločujočega preokreta, niti še zdaleč niso mimo posledic zaradi zapostavljanja proizvodnje rjavega premoga v preteklosti.
Se dolgo bo delavec temelj naše proizvodnje. Zato tudi na tem področju prve lastovke o-znanjajo pomlad. Gradimo več stanovanj, čeprav še vedno premalo ob upoštevanju, da ne moremo več zmanjševati števila zaposlenih in da se umikajo v pokoj že povojne delovne generacije, ki jih je potrebno nadomestiti, pa tudi nastaniti v primernih stanovanjih.
H koncu gre gradnja stanovanjskega sodobnega samskega doma v Hrastniku, pričenjamo pa še z izgradnjo doma v Trbovljah.
Nadalje smo posodobili dom oddiha na Rabu in Crikvenici, Separacija v Trbovljah bo do-dobila novo kopalnico, prvič tudi za ženske.
Vsa ta prizadevanja vseh nas in vse slovenske družbe, ki se zaveda pomembnosti »črnega zlata«, pomembnosti vse energije, ki je proizvod dela, u-stvarj enega na podlagi domačih virov energije in z lastnimi silami, pomenijo željo, še več, zahtevo za še večjimi napori in rezultatom vedno več domače energije.
Slovenski rudarji se moramo zavedati, da potrebuje slovenska in jugoslovanska družba napor vsakega posameznika., da se ustvarijo cilji gospodarske stabilizacije.
Če hočemo vztrajati na začrtanih poteh samoupravljanja in vseh ostalih elementih, ki sta jih dognala in uvedla velika revolucionarja Tito in Kardelj, se moramo zavedati, da je prav v teh trenutkih, prav v tem letu, pomembno že najmanjše povečanje izkopanega premoga, pa tudi povečanje proizvodnje električne energije.
Borili smo se pred vojno, po vojni, in pred nami je še večja borba, borba za stabilizacijo gospodarstva Jugoslavije, ki zahteva včasih tudi nečloveške napore. Vendar moramo vedeti, da bomo tudi to težko borbo zmogli, saj so naši predniki goloroki ponovno zgradili našo lepo domovino. Naša življenjska naloga pa je, da jo ohra-
nimo oz. dogradimo za še lepši in brezskrbnejši jutrišnji dan.
Na poti Tita in Kardelja bomo vztrajali in obvladali tudi vse napore za ustalitev gospodarstva, ki je pogoj za odločnejši korak navzgor, k še boljšemu in polnejšemu življenju in delu nas in naslednjih generacij.
V tem znamenju čestitam vsem članom kolektiva SOZD REK EK za 3. juliji — praznik rudarjev in Kombinata — dan pregleda naših naporov in u-spehov, pa tudi usmeritve za nadaljnje delo.
mgr. Srečko Klenovšek
Ob dnevu borca
Tudi letos bomo praznovali 4. j ulij-dan borca. V spomin na ta pomembni datum leta 1941, ko je Komunistična partija Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom pozvala vse napredne sile na oborožen upor. Temu klicu so se v veliki večini odzvali vsi narodi in narodnosti naše domovine, ki so bili tistega usodnega leta prepuščeni na milost in nemilost nacistično-fašističnim zavojevalcem.
Naloge, ki jih je prevzela komunistična partija niso bile lahke, kajti porajajočemu osvobodilnemu gibanju je stal nasproti dobro organiziran sovražnik, ki je bil v tistih dneh tudi na vrhuncu svoje vojaške moči. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja pa je takrat prevzelo nase tudi odgovornost za usodo domovine. Zato ta dan, 4. julij 1941, pomeni praznik upora in je zgodovinska prelomnica za naše narode in narodnosti.
Osvobodilnemu boju je okupator odgovarjal z vso krutostjo, vendar so se vsi njegovi poskusi, da bi s terorjem in orožjem zadušil partizansko gibanje, izjalovili. Narodno osvobodilna aktivnost se je kljub orizadevanju sovražnika širila in krenila, resnica o našem pravičnem boju na je vse bolj prodirala v svobodoljubni svet.
Krvava borba proti okupacijskim silam, ki so jo bojevali naši narodi v štiriletni vojni, je zahtevala velikanske človeške žrtve na bojiščih, veliko so jih ustrelili kot talce, mnogo pa jih je umrlo v taboriščih.
Kljub vsem težavam in grozotam vojne pa so borci in aktivisti ter ostali sodelavci ostali do konca vojne neomajni in zvesti nalogam, ki jim jih je naložilo ljudstvo in vrhovni komandant maršal Tito.
Po vojni, v osvobojeni domovini, pa so se udeleženci in sodelavci narodnoosvobodilnega boja z veliko zavestjo in požrtvovalnostjo uvrstv li v prve vrste graditeljev socializma, v boju za njegov svobodni in neodvisni razvoj ter ohranitev in nadaljnje uveljavljanje pridobitev NOB.
Tudi bodoče naloge članov Zveze borcev morajo biti usmerjene k razvijanju tradicij narodnoosvobodilne vojne, predvsem pa sodelovanju s povojnimi generacijami ter skupno z njimi obravnavati in reševati vsakodnevne probleme, ki nam jih nalaga samoupravna socialistična skup
nost.
Drago Borišek
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda
Dan vstaje 22. julij je eden izmed najpomembnejših datumov v zgodovini slovenskega naroda. Tega dne so prvič enotno nastopili delavci, kmetje in druge napredne stranke proti skupnemu sovražniku za boljši in lepši jutri. Komunistična partija na čelu s tovarišem Titom je že precej časa pred napadom sovražnih sil na Jugoslavijo opozarjala na nevarnost fašizma in nacižma, tako da je lahko že zelo zgodaj začela organiziran boj proti sovražniku.
Enainštirideseto obletnico praznujemo v zelo zaostrenih gospodarskih pogojih. Svetovna gospodarska kriza se odraža tudi v našem gospodarstvu. Geslo našega gospodarstva v sedanjem obdobju je in mora biti: vse sile v izvoz. Le tako bomo imeli dovolj deviz za odplačilo dolgov ter za nabavo reproma-teriala in opreme iz uvoza, kar nujno potrebujemo za nadaljnjo proizvodnjo.
Pri našem gospodarjenju si moramo prizadevati za samoupravno dogovarjanje in dogovore tudi izvajati. Resolucije in drugi vladni ukrepi lahko samo začasno izboljšajo situacijo, mi pa moramo začeti težave reševati dolgoročno.
Vsi skupaj si moramo prizadevati za boljši izkoristek delovnega časa, za večjo produktivnost, izboljšanje kvalitete proizvodnje, zmanjšanje negospodarskih investicij, kajti le tako bomo sedanje težave najlaže prebrodili. Posebno pozornost moramo posvetiti lastnim energetskim virom in predelavi hrane, saj je to izrednega strateškega pomena.
Tudi vojaška situacija v svetu je zelo zapletena. Spopadi med Argentino in Anglijo, Izraelom in Palestinci oziroma Libanonom, Irakom in Iranom so samo tri izmed številnih žarišč, ki so zelo nevarna za svetovni mir. Zaradi takšnih razmer si moramo še nadalje prizadevati za podružbljanje splošnega ljudskega odpora. To je koncept obrambe, ki še tako močnemu sovražniku onemogoča, da bi uspešno deloval v naši državi. Z objektivno in pravočasno informacijo pa bomo onemogočili zunanjemu in notranjemu sovražniku, da bi širil neresnične in alarmantne vesti ter vnašal zmedo med prebivalstvo. Letošnje leto je tudi leto volitev im kongresov. Z novimi volitvami stopamo v tretje delegatsko obdobje. Iz predhodnih dveh vidimo, da je je le-to pravilna pot za reševanje naših problemov.
Tudi kongresi oz. konference ZK, ZS. ZB, ZSM, ki so že bili in še bodo v letošnjem letu,
nam dajejo smernice za razvoj socialističnega samoupravljanja in za čim uspešnejše gospodarjenje.
S tem, da se bomo odločno zavzemali za samoupravljanje
in za čim boljše gospodarjenje, se bomo naj lepše oddolžili številnim žrtvam, ki so nam omogočile, da živimo v svobodni in samoupravni domovnini.
T. L
Petmesečni proizvodni rezultati v DO-ZPT
V prvih treh mesecih smo proizvodni plan presegli za 40.355 ton. Tudi v aprilu in maju je proizvodnja premoga, razen v jami Ojstro, po-
tekala brez večjih zastojev, tako da je plan presežen za 58.221 ton, kar je razvidno iz naslednje tabele:
TOZD	Plan
Pr. Hrastnijk	135.500
Pr. Ojstro	95.980
Pr. Trb.+RŠC	235.840
Pr. Kotredež	102.600
DO —ZPT	569.920
Doseženo	Razlika	Dosež. V °/o
148.035	+ 12.535	109.3
94.357	— 1.623	98.3'
273.624	+ 37.784	116.0
112.125	+	9.525	109.3
628.141	+ 58.221	110.2
Jamska proizvodnja je znašala 596.379 ton, s površinskih kopov pa 31.762, in sicer: Retje 8.005 ton, Ojstro 5.486 ton, Blate pa 18.271 ton. Kljub ugodnim rezultatom v primerjavi z lanskim letom — pa ni dosežen planirani
TOZD	L. 1981	t/dan
Pr. Hrast.	118.357	1.086
Pr. Ojstro	93.502	858
Pr. Trb.+RŠC 218.513		2.005
Pr. Kotred.	103.200	947
DO —ZPT	533.572	4.896
prihodek, to pa zaradi zmanjšanja kurilne vrednosti premoga v vseh jamah in nepriznane cene premoga po finančnem planu.
Primerjava z doseženimi rezultati za isto obdobje v 1. 1981 je naslednja:
1. 1982	t/dan	Razlika	
148.035	1.358	+	29.678
94.357	866	+	855
273.624	2.510	+	55.111
112.125	1.029	+	8.925
628.141	5.763	+	94.569
Proizvdnja v višini 628.141 ton je bila dosežena v 109 rednih delavnikih in v sedmih delovnih sobotah ni dveh izmenah. Premogovnik Kotredež pa v osmih sobotah in eni izmeni. V primerjavi z lanskim letom se je proizvodnja povečala za 94.569 ton oziroma od 4.896 ton/dan na 5.763 ton/dan. Pri tem je treba omeniti, da so pri proizvodnji ton/dan upoštevani samo redni delavniki. Vzroki za boljše proizvodne rezultate so bili že navedeni v prejšnjem članku.
Iz tabele je razvidno, da ima le TOZD Premogovnik Ojstro iznad proizvodnje, in sicer v višini 1.623 ton. V tei iami je dne 6. 4. 1982 prišlo do večjega izriva mokrega materi čila Mina) v odkonni prostor širokega čela, podgrajenega z
Marrel-Hydro v Terezija II. polju k. 160 .Pri tem je zapolnilo sekcije omenjenega podporja vse do čelne stene na razdalji 14 m, in sicer cca 20 m severno od glavne-iz-vozne proge. S tem je bilo prekinjeno pretočno zračenje, uredili pa smo separatno zračenje z žlotami in žlotnimi ventilatorji. Na podlagi plana sanacijskih del smo takoj pristopili k reševanju širokega čela. Vsa dela so bila zahtevna in obsežna. Z južnim, slepim delom čela, t. j. od glavne proge do čepa smo na razdalji 8.0 m napredovali samo s podkopnim delom, izdelali mo s podkopnim delom, izdelali smo visoko progo na dolžini 14.0 m (dolžina čepa), posebej z visoke ■ proge v severni del čela in izravnali široko čelo na dolžini 70 m. V
začetku junija je bilo čelo pripravljeno za obratovanje. Pri tem pa se je pokazalo, da se nahaja skoraj na celotni dolžini čela v stropu jalovinska plošča, debeline nad 3.0 m, tako da čelo praktično napreduje brez pridobivanja premoga iz nadkopnega dela, kar je občutno vplivalo na zmanjšanje proizvodnje, posebno ker odkopna etaža v Javor sloju k. 160 še ni bila priprav-
ljena za odkopavanje. To etažo smo pričeli odkopavati v sredini junija, tako da se situacija v jami Ojstro izboljšuje.
Vsi ostali premogovni TOZD presegajo prozvodni plan. V primerjavi z lanskim letom za isto obdobje so se tudi storitve povečale, kar je razvidno iz naslednje tabele:
TOZD	Odpok.		jam.	III.		rud. II.
	1981	1982	1981	1982	1981	1982
Hrastnik	15.47	16.97	3.20	3.45	2.40	2.59
Ojstro	11.94	12.73	3.63	3.49	2.64	2.63
Trb.+RŠC	13.07	17.12	3.94	4.94	3.15	3.98
Kotredež	7.94	11.15	2.21	2.50	1.56	1.71
DO— ZPT	12.41	15.31	3.37	3.94	2.57	3.05
Največje povečanje vseh storitev je pri TOZD Premogovnik Trbovlje. Na Oj strem se je znižala storitev jamska III, to pa predvsem zaradi sanacijskih del širokega čela na k. 160.
Povprečno število odkopnih ših-tov na dan (kumulativno za pet mesecev) je nižje od planiranih in je sledeče:
TOZD	Planirano	Doseženo	Razlika
Hrastnik	72	70	— 2
Ojstro	61	61	±
Trbovlje	139	138	— 1
Kotredež	99	89	—10
DO — ZPT	371	358	—13
Jamski stalež (brez tehničnih delavcev) je naslednji:
TOZD	Planirano	Doseženo	Razlika
Hrastnik	345	351	+ 6
Ojstro	217	217	+
Trbovlje	483	476	— 7
Kotredež	435	399	—36
DO —ZPT	1.480	1.443	—37
Odstotek izostali h je precej višji od planiranega (26Vo)( še vedno na TOZD Premogovnik Trbovlje in
TOZD	bol.	nezg.	1. d.
Hrastnik	12.2	3.1	9.1
Ojstro	9.7	1.5	9.0
Trbovlje	14.0	2.1	10.4
Kotredež	7.9	0.9	10.6
Najmanjši odstotek izostalih — tudi bolanih in nezgod, ima TOZD Premogovnik Kotredež.
V zadnjem času se je proizvodnja premoga znižala, predvsem zaradi neurejenega železniškega prevoza premoga. Termoelektrarna Trbovlje II je v remontu, deponija ja pa praktično polna, zato bi me-
todi v Hrastniku, predvsem na račun bolanih, kar je razvidno iz naslednje tabele:
izr.	d. neopr.	ost.	Skup.
0.5	1.4	1.1	27.4
0.4	1.6	1.0	23.2
0.6	1.2	0.1	28.4
0.3	0.2	0.1	20.0
rali	čim večje	količine	energetske-
ga premoga odvažati v Toplarno Ljubljana in Termoelektrarno Šoštanj. Upamo pa lahko, da bo TET II res začela ponovno obratovati v začetku julija in tako se bo težko stanje, v katerem se nahajamo, vsaj nekoliko izboljšalo.
Alojz Pavčnik
Raziskave na dnevnem kopu Blate
Odkopavanje premoga z dnevnim kopom na lokaciji Blate sega že v obdobje po drugi svetovni vojni. Izdanke premoga so začeli odkopavati približno šesdeset metrov nižje od sedanjega območja dnevnega kopa, to je nekako na koti + 450 metrov. Dnevni kop je bil razvit v etažah, odkopavali pa so z mehaničnim bagrom, žlicarjem. Transport je bil urejen z jamskimi vozički. Jalov material oziroma odkrivko so odlagali na okoliškem terenu, kar pričajo številni nasipi. Zaradi strmega pada premogovega sloja je dnevni kop kmalu prešel v jamski.
Na območju sedanjega dnevnega kopa, t.j. na vrhu grebena Blate (K L 510), so bili že 1. 1945 narejeni raziskovalni useki, ki so vrisani v topografske vodniške karte. Obstaja tudi dokumentacija, da so nekoliko bolj zahodno od sedanjega kopa (okrog ord. 5100), v dolžini petdeset metrov, odkopavali jamsko. Podatki o številu odkopanih etaž in karakteristike odkopavanja sloja niso znane. Zaradi tega je geološka slika dnevnega kopa precej nejasna. Koncem 1. 1981 so bili na isti lokaciji oonovno narejeni raziskovalni useki, ki so odkrili premog tik pod površino. Vse omenjene raziskave so dale slutiti, da gre na lokaciji Blate za izdanke severnega dela slo-iišča, t.j. Glavnega polja oziroma Kotnega polja.
V začetku 1. 1982 so z namenom detajlnejšega poznavanja kopa pristopili k odrivanju jalovega materiala s težko gradbeno mehanizacijo. Istočasno je Geološki zavod iz Ljubljane zavrtal devet raziskovalnih vrtin. Pri odrivanju jalovega materiala proti severu se je razkril povsem nenačet premogov sloj, ki strmo pada v globino in ima generalno smer slojišča (E-W). Debelina sloja se je z globino zmanjšala na tri do štiri metre, prav tako se je zmanjšala tudi smerna dolžina na okoli dvanajst metrov. Nadaljnje odkrivanje tega sloja so preprečile
V čakalnici TOZD Premogovnik Trbovlje se rudarji pogosto zberejo na zbore, na katerih razpravljajo in sklepajo o številnih najrazličnejših problemih.	Foto: Trbovlje
strme, krušljive stene krovnega laporja, ki obdajajo premog. Na o-snovi opravljenih raziskav je bilo moč sklepati, da je greben Blate istočasno tudi greben premogove antiklinale, ki ima v jedru talno glino. Nekako od ordinate 5300 proti vzhodu pa se antiklinala stisne in poniža, tako da tvori jedro premog, krila antiklinale pa krovne plasti, kar je tipična struktura dolskega slojišča. V južnem delu dnevnega kopa nastopa premog v obliki tankih žil z različno smerno dolžino, ki so vložene v talno glino. O-paziti je tudi sledove zgorjenega premoga, pa tudi jamski les. Iz tega
je moč sklepati, da je južno krilo dnevnega kopa Blate že več ali manj eksploatirano. Večje količine premoga je mogoče pričakovati v severnem delu kopa (antiklinale), t.j. od ordinate 5100 pa do ordinate 5300. Območje dnevnega kopa je bilo zaradi jamskega odkopavanja v rušnem območju, zato je teološko zelo spremenjeno. Za natančnejše poznavanje geoloških prilik je potrebno napraviti več raziskav. S tem bo tudi laže pojasniti mejno geologijo med obratoma Hrastnik-Dol, ki je pomembna za bodoče odkopavanje slojišča Dol.
Branko Šikovc
Sanacijski program za jamo Kotredež
Po vdoru vode v jamo Kotredež je bila glavna skrb, kako rešiti jamo pred potopitvijo. Z velikimi napori nam je do sedaj to uspevalo, čeprav se zavedamo, da so pred nami še veliki napori do dokončne sanacije. Zaradi načrtnega reševanja jame je bil v septembru 1981 izdelan »Investicijski program sanacije vdora vode in mulja v jami Kotredež, TOZD Premogovnik Kotredež, DO ZPT,
SOZD REK Edvarda Kardelja«, ki pa je bil dopolnjen in usklajen s pripombami na ustreznih organih v februarju 1982. Razlogi za izdelavo programa so znani, eden glavnih je prekinitev proizvodnje premoga, kar je povzročilo izpad dohodka in občutno povečalo stroške poslovanja.
Program okvirno zajema naslednje:
— zapiranje dotoka vode na
8. obzorju v H-83 s čepom (ta način odpade zaradi naravne začepi Ive);
—	geofizikalne meritve (so izvršene);
—	zapolnjevanje eventualnih praznin, lociranih z geofizikalnimi meritvami (večjih niso ugotovili);
—	od vodn j avanj e vodonos-nega triadnega masiva zaradi nadaljnjega odkopavanja do dna kadunje ter za zagotovitev varnega odkopavanja v perspektivni jami Kotredež — zahod;
—	izčrpanje vode in mulja iz komunikacij na 7. obzorju ter obnova investicijskah objektov in elektrostrojne opreme na 7. obzorju;
—	izgradnja nadomestnih investicijskih objektov za ponovno odpiranje 8. obzorja iz talne strani ter nabava nadomestne strojne opreme.
V programu so posamezna poglavja natančno razdelana in tudi finančno ovrednotena Glede na dopolnitve programa so potrebna sredstva v višini 429.288.000.— din, ki so iz različnih virov. Prva skrb sanacije je bila nabava ustreznih črpalk za glavno črpališče na 6. obzorju. Kot vemo, smo uspeli iz Madžarske dobiti štiri stabilne črpalke tipa OW-300 po 10 mVmin. Od teh sta dve v obratovanju, ena je trenutno v rezervi in pripravljena za dodatno črpalko) eno pa je potrebno še kompletirati.
Ne glede na nekatere slabosti teh črpalk nam vendarle zagotavljajo, obenem z ostalimi črpalkami, primerne črpalne kapacitete.
Vzporedno z nabavo teh črpalk smo iskali ustrezne boljše črpalke, ki bi lahko brez večjih težav črpale zamuljeno vodo. Odločili smo se za črpalke tovarne LITOSTROJ, ki ima že nekaj izkušenj pri izdelavi tako velikih črpalk, kar je v današnjih pogojih gospodarjenja razumljivo, kljub ponudbam bolj znanih tujih podjetij.
Poleg stalnega črpanja vode na 6. obzorje in odvodnjavanja skozi vrtine oziroma vrtanje novih odvodnjevalnih vrtin, pote-
kajo tudi dela pri črpanju oziroma čiščenju zalitih vpad-nikov.
S stanjem operativnih del oziroma padanjem nivoja vode v piezometrih in ob tale problematike je bralec seznanjen iz posebnih člankov v glasilu Srečno. Po stanju v jami in po rezultatih raziskav madžarskih strokovnjakov lahko jamo Ko-tredež razdelimo v vzhodni in zahodni del od mesta črpanja.
Vzhodni del jame je praktično ločen od dotoka vdorne vode in je na ta način v tem delu jame možno delo pri čiščenju oziroma pripravi za ponovno odkopavanje premoga.
Sedaj je zelo važno, da ponovno vzpostavimo direktno zračenje severnega dela jame, ki je bilo prekinjeno zaradi previsokega nivoja vode v vpadniku V-77.
Obstoje realne možnosti za skorajšnjo usposobitev širokega čela v P-77, kar je gospodarskega in tudi moralnega pomena.
Poleg tega je v pripravi projekt odkopavanja polja P-73 z nadkopnim pridobivanjem, kjer je bil prvotno predviden splav-ni zasip, ko bo nivo vode na 6. oziroma pod 6. obzorjem.
O samem sanacijskem programu in izvajanju ustreznih del pa še več prihodnjič.
Na koncu še to, da se kot rudarji] ne smemo predajati malodušju še ob tako velikih težavah, in moramo verjeti v svojo moč in znanje.
Anton Koban
Dnevni knp premoga tudi v Zagorju
Kje in kdaj bomo pričeli z deli?
Glede na premoške izdanke in možnosti dostopa potrebne mehanizacije oziroma prevoznih sredstev smo za površinsko odkopavanje določili odsek premogovnega sloja s smerno dolžino okoli 180 metrov. Razprostira se severno od republiške ceste
IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NAČRTA OD 1. L DO 15. VI. 1982
DO	načrt	doseženo	+ —	°/o	ob dela
TOZD	ton	ton	ton		prostih
Proizvodnja premoga					
DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI					
					sobotah
Pr. Hrastnik	149.324	163.571,1	+ 14.247,1	109,5	8.295
P. Ojstro	105.820	104.331	— 1.489	98,6	7.215
Pr. Trbovlje	259.480	295.347,1	+ 35.867,1	113,8	18.007,4
Pr. Kotredež — RSC	113.244	121.608	+ 8.364	107,4	7.350
DO ZPT	627.868	684.857,2	+ 56.989,2	109,1	40.867,4
OD TEGA
—• Retje 80	8.005,1		635,4
— Ojstro 80	7.604		
—1 Bdate —- Skupaj	19.665,1		156
površinski kopi	31.762,2		791,4
DO ZPT			
Proizvodnja gradbenega materiala			
TOZD	letni načrt	doseženo	%
Pr. Kotredež —- kamnolom (m3)	135.00	41.854	31,0
Storitve delavnic — 31. V.			
RESD Hrastnik (din)	138,230.000	63,868.712,65	46,2
RESD Trbovlje (din)	141,609.000	67,667.483,65	47,8
RESD Zagorje (din)	88,661.000	43,720.288,15	49,3
PJL (din) Toplarna Hr.	70,512.000	31,521.764,95	44,7
(Mwh) — 15. VI. DO SENOVO — 31. V.	24.600	11.609	47,2
načrt	doseženo	+—	°/o
ton	ton	ton	
RP Senovo	49.950	52.388		+ 2.438	104,9
DO KANIŽARICA —	31. V.		
RP Kanižarica	50.200	41.400		— 8.800	82,5
DO TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Proizvodnja električne energije (Mwh)
	načrt	doseženo	°/o
— PEE-PP	33.000	45.743	138,6
— PEE-N	222.500	149.413	67,2
— KE	9.500	— 233	—
DO TET	265.000	194.923	73,6
Ostalo — storitve (din)	— 31. V. letni načrt	doseženo	e/o
Vzdeževanje naprav (din)
DO RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST
— RIG (din)
—• ESMD (din)
Avtoprevoz
»Zasavje« (t/km)	9,00.000	3,957.318
41,862.935,10
31. V.
502.500.000	198,550.094,10 39,5
105.785.000	49.914.785,35 47,2
44,0
GRAMAT
— opekama (enot)	10,000.000	3,929.949	39,3
— Kamnolom (m3)	50.000	17.313	34,7
DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE —			31. V.
— SIMD (din)	101,692.000	40,539.580,95	39,9
— EIMD (din)	45,406.000	18,668.872,60	41,1
GRAMAT — 31. V.			
		ocena	
— opekama (djn)	41,258.000	13,238.648,75	32,1
— Kamnolom (din)	7,202.000	2,172.518,25	30,2
— gradb. skup. (din)	6,946.000	2,554.211,15	36,8
		Erika Kavčič	
Potek sanacije jame Kotredež
Nadaljevanje sanacije v jami Kotredež v mesecu maju je potekalo po planogramu del, vendar pa so se med tem časom pojavljala še dodatna dela.
Črpanje vode v J-73/2 se je nadaljevalo, vendar se je zaradi nanosa mulja v jašek J-73/2 dvignil nivo vode do višine štiri do pet metrov, ker voda niha, in je bilo potrebno črpalke dvigniti iz globine šestih metrov pod 6. obz. na sedanjo višino nivoja vode v jašku na pet metrov pod 6. obz.
Prestavljanje črpalk je zaradi premajhnega manevrirnega prostora v jašku J-73/2 zelo otežkočeno, posebno še takrat, ko odpove katera izmed štirih potopnih črpalk, ki so nameščene za črpanje v jašku. Težja situacija pri črpanju vode v jašku je nastala s 1. junijem, ko se je nivo vode dvignil toliko, da se je okoli 500 1 vode na minuto prelivalo po južni progi in izpiralo že nasuti pesek v odprtini pri jašku in se je s tem povečala nastala praznina. Ponovno je bilo potrebno zapolniti že predhodno nastalo praznino in obložiti pri jašku J-73/2 z betonskimi oblikovan-ci, ostale praznine pa s triadnim dolomitom in dodatno te-sarbo v odprtini. Kot drenažo smo vgradili na dno odprtine dva komada zlot, premera 400 mm, za nemoten dotok vo-
de v jašek. Med tem časom so nastale okvare tudi na štirih črpalkah v jašku in jih je bilo potrebno zamenjati. Prav tako so bile zamenjane tri potopne črpalke BIBO 9 v sesalnih jaških črpališča na 6. obz. Generalni remont je bil izvršen tudi na madžarski črpalki OW-300 A/6 št. 2, kjer je prišlo do okvare na elektromotorju, vendar smo to napako popravili dokaj hitro (odbita vez v el. motorju). Zaradi obrabe je bil napravljen tudi generalni remont na črpalki OW-300 A/6 št. 1 in Pellizzari št. 2., tako da so trenutno vse črpalke v črpališču na 6. obz. obnovljene in sposobne za obratovanje.
V zvezi s sanacijo jame Kotredež izdelujemo dodatno komoro za črpalko št. 3, to je OW-300-A/6 pri črpališču na 6. obz. Ravno tako nadaljujemo čiščenje vnadnika V-75 z vozički, kjer sedaj čistimo že pod 2. etg v vpadniku. V vpadniku je bela talnina pomešana s črno talnino, ki pa je skoraj tekoča, kar zelo otežkoča nakladanje v vozičke z lopato. Očiščujemo tudi vpadnik V-77 in je sedaj nivo mulja in vode 10 m pod 3. etg. V pogon smo spravili gumi trak GT-1, pa tudi skrajšan GT-2, ki sega pod 3. atg. v vpadniku V-77. Tesarimo tudi odseke hodnika v južni progi, kjer je v izdelavi komo-
II. reda Zagorje-Trbovlje v Slačni-ku. Ta odsek slojišča pripada južnemu krilu kotredeške premogovne kadunje v njenem skrajnem vzhodnem predelu. V letih 1864 do 1877 so po podatkih še ohranjenih jamskih kart odkopavali premogovni sloj, ki se je nahajal med potokom Kotredeščica in predelom, kjer nameravamo premog odkopavati s površinskim kopom. Odkopavali smo z rušenjem med nivojem ko-tredeškega rova in površino, povprečne širine odkopnih etaž pa so znašale okoli 25 metrov.
Da bi ugotovili dejansko debelino pokrivke, močnosti sloja in kvalitete premoga ter dejanske smerne dolžine sloja v tem predelu oziroma stare odkopne meje, izvaja raziskovalna dela vrtalna ekipa TOZD Premogovnik Hrastnik. Do sedaj je izvrtala dve vrtini, od katerih je prva globoka 25 m, druga pa 30 m. Z obema vrtinama so ugotovili 'staro delo. Raziskovalna dela se nadaljujejo.
Leopold Grahek
ra za nadaljnje vertikalno vrtanje v triadnem dolomitu. GZL je končal z vrtanjem vrtine Kj-5/82, iz katere priteka voda v količini 1 m3 na minuto, tako da je sedanja količina čiste vode iz vrtin v dolomitu 3900 l/min. Piezometer je sedaj že padel do globine 287,01 m, tako da bi bil nivo vode v dolomitu približno 15 m pod nivojem 4. obz. v jašku Vine.
Anton Prebil
Remont na bloku 4 (125 MW)
še traja
značaj okvar in možnost za čimprejšnje dokončanje
TE Trbovlje je z Jugo turbino iz Karlovca za izplejavo remonta na turboagregatu sklenila pogodbo, v kateri se le-ta zavezuje, da bo remont pričela 17. 5. 1982 in da bo v času 45 koledarskih dni usposobila turbino za nadaljnje redno obratovanje.
Dela na tribuni so se do sedaj odvijala po planu. Demontaža srednje-tlačnega in nizkotlačnega dela turbine je bila zaključena dne 24. 5. 1982. Pregled srednjetlačnega dela turbine je pokazal, da so se stružili segmenti medstopenjskih tesnilk štev. 2 do št. 3 na polovičnem obodu, medtem ko je na nizkotlačnem delu turbine na zadnji vrsti rotor-skih lopatic nasproti generatorja po-stružen zaščitni nastavek lopatic.
Na osnovi pregleda so odločili, da rotorja srednjega in nizkega tlaka ter diafragmo šeste vrste nizkega tlaka pošljejo v Jugoturbino na detajlno preverjanje in potrebna popravila. Rotorja sta bila v Jugoturbino dopremljena do 31. 5. 1982. Rezultati merjenj na rotorjih so pokazali, da je lastna frekvenca lopatic v dopustnih mejah, kar potrjuje, da na lopaticah ni lomov. Ravno tako je bila izvedena kontrola cen-tričnosti. Tudi ti rezultati so zadovoljivi, tako da rotorjev ni bilo potrebno ravnati.	'
Potrebno pa bo opraviti popravila stelitnih oblog, pritrditve lopatic na bandažno žico in uravnoteženje.
Analiza rezultatov pregledov in merjenj, demontiranih konstrukcijskih elementov turbinskega dela srednjega in nizkega tlaka, je pokazala, da je posledica defekta na parni turbini v njeni onemogoceno-sti prostega aksialnega raztezanja zaradi toplotnih obremenitev. Kot posledica tega onemogočenega raztezanja tribune je rotor srednjega tlaka trdno nalegal na tesnilne segmente ter se je zaradi trenja pojavila termična deformacija. Ta deformacija je povzročila poškodbe tesnilnih segmentov na statorskem delu in po-
gojevala slabo dinamično stanje turbine.
Parna turbina se do popolne toplotne stabilizacije raztegne do 20 mm. V letu 1974 je bil v generalnem remontu detajlno pregledan in usposobljen sistem vodil za raztezanje turbine. Po usposobitvi vodil je parna turbina vse do letos zadovoljivo obratovala, vendar v letošnjem letu z izrazitim naglim poslabšanjem.
Torej, če bo šlo še vnaprej po planu, bodo dela na remontu končana do konca meseca junija, nakar sledi deset dnevno preizkušanje. Po 10. juliju naj bi torej bil blok 4 (125 MW) zopet v rednem obratovanju.
Leopold JAMŠEK
Perspektiva In vloga
DOIMD V SOZD REK EK
Od šestih delovnih organizacij, ki so združene v sestavljeno' organizacijo združenega dela Rudarsko energetski kombinat Edvarda Kardelja, je DO Industrijsko montažne delavnice po številu zaposlenih najmanjša. Organizirana je iz dveh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb.
DO IMD je bila ustanovljena leta 1979, ko se je oblikovala še sedaj obstoječa organizira-dost SOZD REK EK. Bila je ustanovljena z namenom, da postane ena od nosilcev bodoče organiziranosti elektrostrojne dejavnosti v SOZD z ostalimi DO.
Lahko ugotavljamo, da se stanje organiziranosti in združevanja ESD od nastanka DO IMD pa do danes ni bistveno spremenilo. Opravljena je bila
delitev dela, ki se le parcialno izvaja na nekaterih področjih dela itn nima bistvenega pozitivnega vpliva na razvoj te dejavnosti v SOZD.
Delitev dela, ki jo je opravila komisija za organiziranost ESD, je določila specifičnost posameznih opravil z ozirom na dela, ki so neposredno vezana na delovni proces osnovne dejavnosti in posredne dejavnosti. Na tej osnovi bi morala biti izvedena tudi organiziranost ESD po krajevnih in organizacijskih področjih.
Vzrokov, da se celotna ESD v SOZD REK ne organizira po dogovorjenih načelih, je mnogo, med njimi pa prevladujejo tisti, ki so subjektivnega značaja, to je odvisni od posameznikov, posebno pa od vodilnih struktur na vseh nivojih. Osebni interesi prednjačijo pred družbenimi, lokalistične težnje pa onemogočajo koordinirano sodelovanje na področju ESD.
Poslovanje med DO IMD in drugimi DO v SOZD poteka v glavnem na kupoprodajnih odnosih, v manjši meri pa na manj razvitih dohodkovnih odnosih z DO Zasavski premogovniki Trbovlje. Delamo na tem, da se na področju trajnejših dejavnosti v čim večji meri dohodkovno povezujemo ob prevzemanju rizika poslovanja s tisto delovno organizacijo, s katero ustvarimo ta odnos.
Perspektiva DO IMD na stopnji sedanje organiziranosti in v sklopu SOZD REK je le v večji in razviti dohodkovni povezanosti na osnovi izvajanja programa delitve dela. Na tej osnovi naj bi temeljili tudi ostali dejavniki, ki so pomembni za nadaljnji razvoj delovne organizacije, kot so: Investicijska politika na osnovi sovlaganja v razširjeno reprodukcijo in oblike združevanja sredstev ter različnih pristopov, enotna kadrovska politika, razvoj tehnologije in specializacija, reševanje skupnih problemov na področju nabave, planiranja itd.
S poenotenjem kriterijev pri pridobivanju dohodka in soci-
3. julij praznik občine Hrastnik
alnih kategorij na vseh področjih ESD v SOZD, ki niso direktno vezana na osnovni proces (pridobivanje premoga, el. energije), bi ustvarili pogoje, da se združi celotna ESD v okviru DO IMD ali katere druge organizacije. Tako združeni delavci bi bili socialno vami, gospodarsko močni in dosegali bi sinergijske učinke, ki jih da že predhodno izvedena racionalizacija na osnovi delitve dela.
V zvezi z organiziranostjo ESD v SOZD REK se na različnih nivojih in okoljih mnogo pogovarjamo, in malo, ali nič ne naredimo.
Obnašamo se kot nek zaprt sistem nasproti širši družbeni, skupnosti in sorodni dejavnosti izven" SOZD, Čeprav še nismo dosegli notranje organiziranosti ESD, moramo razmišljati o povezovanju ESD s strojegradnjo v naši republiki in izven nje.
Z delom prostih kapacitet, ki se ne koristijo v SOZD REK, se DO IMD že sedaj povezuje. Tako povezovanje je zelo pomembno, saj se srečujemo z zunanjo konkurenco in zakonitostmi trga, ki so pomembne za vrednotenje del in relacije cen na dmžbeno priznanem in ovrednotenem delu.
Če na kratko povzamemo, je delež storitev, ki jih opravlja DO IMD za druge DO v SOZD, pomemben. Z večjim in zdra-vijm medsebojnim sodelovanjem na osnovi skupnih potreb je perspektiva sedanje organiziranosti DO IMD dobra, z združevanjem celotne ESD v REK pa bi bila še boljša.
Povezovanje združene ESD s širšo podobno dejavnostjo izven REK bo omogočalo doseganje dolgoročnih ciljev, ki so potrebni za razvoj ESD in razvoj krajev, v katerih živimo in vztrajamo za boljši jutri.
Mihael Eržen
0 0 0 0
Občani občine Hrastnik praznujejo vsako leto 3. julija svoj občinski praznik v spomin na gladovno stavko rudarjev v letu 1934.
Stavka se je pričela 3- julija 1934 na jutranji izmeni rudnika Hrastnik, tako da so rudarji ostali v jamah, zasedli rove in jaške ter pričeli z gladovno stavko. Pridružili so se jim rudarji iz Trbovelj in Zagorja; tako je stavkalo na tisoče rudarjev iz zasavskih revirjev. Rudarji so pričeli stavkati, ker je takratna lastnica naših .rudnikov-Trboveljska premogokopna dražba, znova nameravala poslabšati že tako težko življenje rudarjev. Hotela je znižati mezde, starejše radarje pa prevesti v nižje plačilne razrede in zmanjšati količino deputatnega premoga za potrebe rudarskih družin. Stavka je trajala 72 ur.
V spomin na te dogodke ima Hrastnik svoj občinski praznik. O-srednja proslava oziroma slavnostna seja vseh treh zborv občinske skupščine bo v soboto, 3. julija 1982 ob 8. uri v kinodvorani Delavskega doma na Logu. Na dnevnem redu je poleg slavnostnega govora predsednika občinske skupščine še imenovanje častnega občana Hrastnika, podelitev občinskih priznanj in podelitev priznanj Inovator leta.
Sicer pa je bilo v okviru širšega programa praznika občine Hrastnik, rudarskega praznika in dneva borcev, precejšnje število prireditev, športnih in kulturnih. Naj omenimo le nekatere:	v ponedeljek 14. 6.
1982 je bil popoldan promenadni koncert rudarske godbe Svobode I pred delavskim domom na Logu, dne 17. 6. popoldan je bilo organizirano množično tekmovanje v streljanju z zračno puško na nasipih in koncert Rudarske godbe v Koloniji. Naslednji dan 16. 6. je bil v zgodnjih večernih urah koncert otroškega pevskega zbora osnovne šole heroja Rajka, moškega pevskega zbora in ženskega pevskega zbora Svoboda I. V soboto, 19. 6. je bil v večernih urah v naselju za Savo promenadni koncert ženskega pevskega zbora Svobode Dol, moškega nevskega zbora Svobode II in godbe Svobode II iz Hrastnika. 21. 6.
je bil popoldan promenadni koncert rudarske godbe na Logu v Veliško-vem naselju, 22. 6. dopoldan turnir v malem nogometu na Logu in skup na vaja gasilskih društev zasavskih premogovnikov na .rudniških objektih. V sredo, 23. junija popoldan so na stadionu na Logu izvajali športne teste za občane, naslednji dan 24. 6. pa je bilo dopoldan tekmovanje pionirjev — prometnikov v spretnostnih vožnjah v naselju na Dolu ter promenadni koncert pri spomeniku na Dolu. 25. 6. je bil rokometni turnir na Dolu, 26. 6. pa je bil v dopoldanskih urah orientacijski pohod ZRVS na Kal, nadalje turnir invalidskih ekip slovenskih občin v kegljanju, streljanju in šahu na Logu, kvalifikacijski turnir za izpopolnitev druge zvezne moške namizno-teniške lige na Logu in republiško člansko prvenstvo v slalomu in spustu na Savi. Dne 27. 6., v nedeljo, je bilo v dopoldanskih urah medobčinsko tekmovanje v streljanju z malo kalibrsko puško, tradicionalna kolesarska dirka, proslava 30-letnice otvoritve lovske koče na Kalu ter republiško člansko prvenstvo v slalomu in spustu na Savi. V sredo 30. junija bo ob 11. uri nogometna tekma v Hrastniku na Logu, 2.1. bo otvoritev nove ceste Marno — Brezno^ ob 18. uri pa namiznoteniški dvoboj ženskih ekip Kemičar : Olimpija na Logu. V soboto 3. 7. bo ob 8. uri slavnostna seja delegatov občinske skupščine, v ta program pa je vključena tudi proslava dneva rudarjev na nasipih v LIrastniku, ki se prične ob 10. uri. V nedeljo, na dan borca, na bo dopoldan množično streljanje z zračno puško v Čerdencu, ob 10. uri otvoritev doma dmžbeno-politič-nih organizacij v Savni peči, ob 14. uri pa srečanje invalidov Zasavja — Posavja na nasipih.
Program prireditev je zelo bogat, zato vabimo vse člane kolektiva našega kombinata, posebno tiste s področja Hrastnika, da se udeležijo prireditev v počastitev občinskega praznika in praznika našega kombinata, dneva radarjev in dneva borcev. (tl)
Proslava dneva rudarjev
IN PRAZNIKA KOMBINATA V HRASTNIKU
Slovenski rudarji že dolga leta proslavljajo vsako leto 3. julija svoj stanovski praznik v spomin na gladovno stavko v Revirjih v letu 1934. Odkar pa so premogovniki skupno s Termoelektrarno, RGD in IMD združeni v SOZD REK Edvarda Kardelja, pa je ta praznik rudarjev hkrati tudi praznik delavcev celotnega našega kombinata. Letos ga bomo proslavili v soboto, 3. julija 1982 z osrednjo proslavo v Hrastniku na prostem »Na štircu«. Na istem mestu je bila proslava že pred tremi leti.
Letošnji program proslave dneva rudarjev in praznika delavcev našega kombinata obsega vrsto prireditev. Navedenega dne ob 10. uri bo osrednja proslava, v tem okviru pa bo potekala tudi proslava 60-Iet-nice Industrijske gasilske čete ZPT na področju Hrastnika, v Delavskem domu in poslovni stavbi bo odprta likovna razstava, ves junij pa že potekajo športne prireditve v raznih disciplinah, ki se jih udeležujejo člani kolektivov posameznih TOZD in delovnih skupnosti.
Dne 3. 7., t.j. na dan osrednje proslave, bo od 9. do 9.30 ure promenadni koncert Rudarske godbe Svobode I Hrastnik pred rudniškim upravnim poslopjem v Hrastniku. V tem času se bodo zbirali tudi udeleženci proslave na istem mestu. Ob 9.30 se bo razvila povorka vseh udeležencev proslave od upravnega poslopja rudnika v Hrastniku do mesta proslave, ob 10. uri pa bo začetek osrednje proslave, Najprvo bo rudarska godba zaigrala Internacionalo, nato pa bo predsednik delavskega sveta SOZD REK EK začel proslavo in pozdravil vse navzoče. Trije uniformirani rudarji bodo odnesli žalni venec na bližnje spominsko obeležje v spomin smrtno ponesrečenim pri delu in padlim rudarjem v NOB. Slavnostni govor
bo imel Marjan Orožen, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Objavljene bodo jubilejne nagrade ter imena članov naših jamskih reševalnih moštev, ki že dalj časa aktivno delujejo v teh enotah, objavljena bodo imena in nagrade inovatorjev, podeljeni bodo športni pokali zmagovalnim ekipam, objavljen bo rezultat natečaja in podelitev nagrad za najboljše mladinske prispevke na rudarsko tematiko, v kulturnem delu programa pa bodo sodelovali poleg Rudarske godbe Hrastnik še moški pevski zbor Svobode I, folklorna skupina Hrastnik ter recitator in vezalec besedila. Predvideno je bilo tudi sodelovanje otroškega pevskega zbora osnovne šole heroja Rajka, vendar so svoje sodelovanje dne 23. 6. 1982 odpovedali. z motivacijo, da je šole konec, in da ne morejo zbrati pevcev in pevk za sodelovanje na proslavi. Na tovariškem srečanju, ki bo sledilo osrednji proslavi, pa bo igral zabavni ansambel Svit iz Hrastnika. Med programom bodo podeljene tudi letošnje plakete SOZD REK EK Edvarda Kardelja skupinam in posameznikom. Proslava bo trajala približno eno uro. Takoj nato pa bodo predstavniki TOZD in DS s posameznih delovnih organizacij podelili članom kolektiva na posebej označenih mestih priznanja in nagrade jubilantom dela, priznanja jamskim reševalcem ter priznanja in nagrade inovatorjem. Vsak udeleženec iz vrst članov kolektiva bo prejel bon za nakup malice.
Tako kot vedno bo tudi letos poskrbljeno za prevoz udeležencev proslave iz Trbovelj in Zagorja, pa tudi iz Senovega in Kanižarice v Hrastnik. Udeležence iz Trbovelj in Zagorja bodo vozili Sapovi avtobusi že od 7.30 do 8. ure dalje proti Hrastniku, tako da bodo zadnji prevozi opravljeni do 9.30. V povratku pa bodo pre-
vozi organizirani od 14. ure dalje iz Hrastnika proti Trbovljam in Zagorju, s tem da bo zadnji avtobus odpeljal iz Hrastnika ob 17. uri. Rudnika Senovo in Kanižarica bosta organizirala poseben avtobusni prevoz za udeležence iz teh dveh rudnikov, samoupravnih in poslovodnih organov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti.
Če bo vreme deževno, bo proslava potekala ob isti uri v Delavskem domu v Hrastniku.
Vabimo vse člane kolektiva, da se proslave zanesljivo udeleže, z njimi pa naj pridejo svojci, znanci in prijatelji!
Dne 2. 7. 1982 ob 18.30 bo odprta razstava likovnih del Leopolda Hočevarja, ak. slikarja iz Trbovelj, v sejni dvorani poslovne zgradbe. Del razstavljenih del pa bo pripravljen za ogled tudi v sejni dvorani Delavskega doma. Razstavo organizirata kulturna skupnost Hrastnik in Zveza kulturnih organizacij Hrastnik v polastitev dneva rudarjev in praznika našega kombinata, nadalje občinskega praznika občine Hrastnik in dneva borcev. Vse člane kolektiva vabimo, da si razstavo ogledajo, (tl)
Družbenoekonomski
odnesi
V REK
EDVARDA KARDELJA
Rezultati poslovanja v letu 1981 so značilni ne samo za to leto, temveč tudi za daljše obdobje, zato naj v začetku navedemo nekaj dejstev.
Delovna organizacija ZPT je poslovala z izgubo. Izpad prihodka je bil v celoti 420 milijonov din, kar smo delno pokrili s prerazporeditvijo skupnega prihodka v EGS, z združevanjem rezervnih skladov v EGS, z združevanjem skladov skupne porabe ter iz skladov Skupnih .rezerv SRS in skladov Skupnih re-
zerv zasavskih občin. Delovna organizacija ni v celoti formirala skladov skupne porabe. Del skladov za stanovanjske namene je izpadel v celoti. Rezervni skladi so načelno izčrpani, ker so bili porabljeni za pokrivanje izgube.
Delovna organizacija Termoelektrarna je s prerazporeditvijo skupnega prihodka v elektrogospodarstvu dosegla poslovanje brez izgube, vendar z motnjami, ker ni mogla formirati v celoti skladov skupne porabe.
Delovna organizacija Rudnik rjavega premoga Senovo je poslovala z motnjami, saj ni mogla formirati splošnega dela sklada skupne porabe.
Le delovne organizacije RGD, IMD ter Rudnik premoga Kanižarica so dosegle normalne poslovne rezultate.
Kar 4.000 delavcev od skupaj 5.700 v SOZD REK EK ni ustvarilo zadovoljivega dohodka. Izguba in primanjkljaj je bil samo v energetski dejavnosti. 1.700 delavcev je doseglo zadovoljiv dohodek, od tega v energetski dejavnosti samo 400.
Posledice slabih poslovnih rezultatov so se v znatni meri izravnale s pomočjo vseh tistih delovnih organizacij, s katerimi smo v dohodkovnih odnosih na proizvodnji električne energije. Znotraj SOZD REK EK so delavci pokazali visoko stop-
njo solidarnosti pri združevanju rezervnih skladov ter zavzeli enotno stališče do koriščenja skladov skupne porabe.
Osebni dohodki so bili v preteklem letu in tudi v prvem kvartalu tega leta v okviru družbenega dogovora. Kršilcev v našem kombinatu nimamo. V absolutnem znesku so osebni dohodki nižji kot v panogi rudarstva. Skupna poraba se giblje v okviru družbenega dogovora, je pa nižja kot v panogi rudarstva in v panogi elektrogospodarstva.
Posebej naj omenimo problem pridobivanja prihodka od proizvodnje premoga, saj je to po vrednosti in vsebini najpomembnejša dejavnost, v kateri dela združeno največ delavcev REK-a. Delovna organizacija ZPT je imela že od leta 1976 naprej izgubo, kar je razvidno iz naslednje tabele:
leto	izguba v 103 din
1976	51.272
1977	73.732
1978	93.827
1979	250.236
1980	163.459
1981	287.227
Posledice teh izgub so, da je bilo treba vsa ta leta iskati vire za pokrivanje izgube ter vire za dotiranje skladov skupne porabe. Nadalje se pojavlja kot trajni problem nelikvidnost. Ne samo tisti, ki daje
sredstva za pokrivanje izgube in dotiranje skladov, predvsem delavcev REK-a so tisti, ki ne želijo več delati na tak način. Redki posamezniki, ki ne razumejo specifičnosti panoge, govorijo včasih celo o izsiljevanju.
Od leta 1980 naprej lahko ugotovimo porast proizvodnje premoga v primerjavi s prejšnjimi leti. Rezultati poslovanja pa so bili v letu 1981 celo slabši kot prejšnja leta. Pri poslovanju nasploh lahko ugotavljamo boljšo organiziranost, boljšo izkoriščenost časa in povečevanje produktivnosti. To je posledica večjega vloženega truda in akcijske naravnanosti delavcev REK EK.
Slabi finačni rezultati imajo za posledico izredno slabo likvidnost vseh delovnih organizacij REK, zlasti pa tisti z izgubami in motnjami. Na koncu leta 1981 je bila zadolženost delovnih organizacij REK s kratkoročnimi krediti skupaj 440 milijonov din. Ta zadolženost je padla v februarju na 200 milijonov din, v drugem kvartalu 1982 pa se zopet vzpenja na 400 milijonov din, kar pomeni, da obstoja stalna ogroženost izplačila osebnih dohodkov in da so obresti v izrednem porastu v strukturi stroškov.
Dohodkovni odnosi se v REK odvijajo na treh področjih, in to prvič pri proizvodnji in prodaji e-lektrične energije v EGS, drugič v delovni organizaciji ZPT s skupnim prihodkom na premogu in tretjič s svobodno menjavo dela med TOZD in DS. Dejstvo, da prihodek že nekaj let ne pokriva stroškov poslovanja, da 4.000 delavcev REK ne more pridobivati zadovoljivega dohodka, odločno vpliva na dohodkovne odnose v REK EK. Izostanek prihodka in dohodka je prevelik, da bi mogli dohodkovni odnosi v REK odpraviti svojo vlogo, to je, da naj bi dobro in slabo prenašali vsi udeleženci v enaki meri. V dohodkovnih odnosih v okviru elektrogospodarstva, kjer največji delež dohodka pridobivajo delovne organizacije ZPT, TET, RPK in RPS, so sledeči glavni probemi:
—■ že z vstopom v letne plane ni dosežena ustrezna planska cena energije v premogu;
— zaradi načina delitve prihodka je dejansko pridobljeni prihodek
Na zagorsko separacijo že drugo leto dovažajo nesepariran premog s površinskega kopa rudnika Ugljevik. Na zagorski separaciji ga separirajo in odpremljajo posameznim kupcem.
Foto: A. Bregant
v primerjavi s planskim pri premogu bistveno nižji kot pri drugih u-deležencih;
•— bistvene razlike nastopajo med dejansko in plansko udeležbo kot posledica načina planiranja.
Dohodkovni odnosi, ki se odvijajo na skupnem prihodku iz premoga v delovni organizaciji ZPT, so izredno negativno obremenjeni zaradi izpada prihodka tako na e-nergetskem kot komercialnem premogu. Tu in tam se pojavlja mišljenje, da bi »ureditev« dohodkovnih odnosov odpravila probleme, ki nastajajo zaradi nedoseganja prihodkov oziroma zaradi izgube. Vsebinsko je treba probleme razdeliti na dva dela, in to:
—	na probleme, ki izhajajo kot posledica izgub, ker prihodek ne pokrije poslovnih stroškov;
—	ter probleme, ki so ožje povezani s samim sistemom dohodkovnih odnosov.
Oba problema sta medsebojno povezana in drug na drugega delujeta. Sam sistem dohodkovnih odnosov ne more odigrati svoje vloge pri izravnavanju pogojev gospodarjenja pri tako velikih izpadih prihodka.
Kljub temu, da je dogovorjeno izhodišče, da naj bo cena energije v energetskem premogu izenačena s ceno energije v komercialnem premogu, pride v praksi do bistvenega razhajanja zaradi načina administrativnega potrjevanja cen.
V tekočem letu bo pridobljen prihodek na komercialnem premogu na toplotno enoto za 20 0/o manjši v primerjavi z energetskim.
Pri urejanju družbenoekonomskih in dohodkovnih odnosov v REK EK nas čakajo v naslednjem obdobju težke naloge. Na prvem mestu je treba poudariti potrebo po še večjem vloženem trudu in še večji akcijski naravnanosti delavcev REK-a za povečevanje proizvodnje, boljšega izkoriščen}a časa, povečanje produktivnosti in zmanjševanje stroškov poslovanja. Povečanje proizvodnje premoga je treba deliti na dva vsebinsko ločena dela, in to prvič kot posledico povečanega izkoriščanja notranjih rezerv in boljše organiziranosti in drugič uspešnega vlaganja v povečevanje kapacitet in modernizacijo proizvodnje.
Prepričani smo, da bo imelaSloveniji enotna cena za vse rjave
družba posluh za ureditev cen, če bomo delavci REK EK nadaljevali zavzeto borbo na teh področjih. Menimo, da bi se lahko potrošniki in proizvajalci premoga dogovorili za ustrezno ceno na osnovi »družbeno priznane produktivnosti dela« in »družbeno priznane porabe sredstev«.
Čaka nas tudi ureditev odnosov, ki izhajajo iz tega, da mora biti v
premoge. Ker so pogoji gospodarjenja zelo različni in ker pridobivanje prihodka pri enaki ceni in različnih pogojih gospodarjenja, ne izravnava pogojev gospodarjenja bo potrebno urediti medsebojne odnose na način, ki omogoča enakopravno pridobivanje prihodka pri takih dogovorjenih izhodiščih ali pa se dogovoriti za drugačna izhodišča.
Janko Koritnik
Obiskali smo naše delavce
NA GRADBIŠČIH DO RGD V ZRN
Od 15. do 25. 4. 1982 smo obiskali naše delavce, kd začasno delajo v ZRN.
Namen obiska je bil po ustaljeni obliki informativnega značaja. Na sestankih smo obravnavali poslovno poročilo za leto 1981 TOZD RIG; plan del za leto 1982 TOZD RIG; problematiko, ki so jo obravnavali jugoslovanski sindikati v zvezi z našimi delavci, kli začasno delajo v ZRN; kadrovsko problematiko in tekočo problematiko posameznih gradbišč v ZRN.
DO RGD TOZD RIG ima v ZRN zaposlenih 228 delavcev. Delavci izvajajo rudarska investicijska dela pri firmah Deilmann Haniel in Frolich Klupfl. Večina delavcev dela na gradbiščih Ibbenburen, Ah-len in Radbod.
Samoupravno so organizirani v svetih gradbišč in komisijah. Družbenopolitično delovanje poteka preko sindikalnih aktivov in mladinskih organizacij.
Predsedniki svetov gradbišč so člani delavskega sveta TOZD RIG v domovini. Predsedniki sindikalnih aktivov so člani izvršnih odborov TOZD RIG, predsednik mladinske organizacije pa je član konference ZSMS DO RGD.
Predsedniki so vabljeni na vse važnejše seje samoupravnih organov in DPO. Poleg navedenega sistema informiranja
pa še dvakrat letno obišče
naše delavce družbenopolitični predstavniki delovne organiza-ceje. 15. 4. 1982 smo jih obiskali tudi mi.
Naše delavce je najbolj zanimalo, kakšna je resnica o tem, kar so pisali nekateri jugoslovanski časopisi o prodaji in izkoriščenosti naših rudarjev v ZRN.
V	zvezj s tem smo jim razložili znana stališča, da nihče od naših rudarjev ni bil prisiljen odpotovati na delo v ZRN, temveč so se prostovoljno prijavljali na objave in bili izbrani ter razporejeni preko samoupravnih organov TOZD. Naši rudarji delajo ravno toliko kot nemški, osebni dohodki so celo večji na račun terenskega dodatka.
V	času našega obiska so na gradbišče Ibbenburen prišli predstavniki SZSJ Jože Leskovar in Trifun Marinkovič. Predstavniki so obiskali naše rudarje v jami in samskih domovih. Zanimali so se predvsem za delovne pogoje, stanovanjske in druge zadeve.
Po ‘opravljenih razgovorih in sestankih so bili sprejeti naslednji zaključki:
Naši delavci, ki začasno delajo v ZRN, niso prodani, temveč prodajajo svoje delo tako kot doma. Stanujejo v boljših samskih domovih, kot so naši v Zasavju. Hranijo se v menzah, kjer je to organizirano, kjer pa ni, si pa sami pripravilajo hrano v odprtih kuhinjah. Var-
stvo pri delu imajo urejeno. Invalidsko-pokojninsko so zavarovani po osnovah, določenih s predpisi. Imajo iste bonitete kot rudarji, ki delajo v domovini. "Vsako drugo leto organiziramo tečaje za PK in KV rudarje. Naši delavci izredno študirajo na rudarskontehnični šoli Varaždin — oddelek v ZRN ter višji varnostni šoli Zagreb. Imajo urejeno socialno varnost in se lahko vrnejo iz ZRN, kadarkoli to želijo, saj imajo zagotovljeno delovno mesto.
Navedena stališča so bila posredovana v Muelheimu dne 22. 4. 1982 na skupnem sestanku predstavnikov Zveze sindikatov
Z razvojem rudarske tehnologije pri izvajanju rudarskih in gradbenih .investicij pod zemljo se razvija tudi oprema, stroji, naprave ter priprave za ta dela.
TOZD ESMD za to zahtevno i(n posodobljeno tehnologijo izvaja vsa potrebna strojno vzdrževalna, elektro vzdrževalna in investicijska dela. Pri tem pa je potrebno razvijati tudi sodobno tehnologijo in tehniko izvajanja del. Za izvajanje tako zahtevnih del pa so najprej zelo važni delovni pogoji, pa tudi sama priprava. Ker pa teh pogojev v naši TOZD ni bilo, smo se odločili in dogovorili, da si jih sami ustvarimo. Zato smo začeli z urejanjem platoja v naših delavnicah. Tu si bomo ustvarili ustrezno skladišče re-promateriala kot tudi skladišče gotovih izdelkov. Zelo nujni pa so tudi ustrezni delovni pogoji, ki so potrebni za izvajanje naših del.
V zadnjih letih smo izdelali precej zahtevnih objektov in naprav. Do sedaj smo lahko v naših delavnicah izvajali dela na raznovrstnih konstrukcijah
Jugoslavije, predstavnikov konzulata, predstavnikov DO ter družbenopolitičnih delavcev DO. Obiskali smo tudi klub Jugoslovanov Edvard Kardelj v Hammu.
Obravnavali smo isto problematiko kot na ostalih sestankih. Na sestankih smo se dogovorili, da je treba poboljšati delovno disciplino in obnašanje izven dela, kajti gospodarska kriza je zajela tudi nemške rudnike.
Delavci so izrazili željo, da bi bili obiski naših predstavnikov pogostejši, ker hi tako poboljšali sistem informiranja, ki ga zagotavljajo temeljna načela ustave SFRJ.
Ivo Rajič
PREVZEMA IN IZVAJA NAJZAHTEVNEJŠA DELA
ter napravah. Že pri začetku izvajanja del na konstrukcijah smo ugotovili, da je varenje naša naj večja tehnična ovira oziroma pomanjkljivost. Posedovali smo samo stare varilne agregate kot tudi varilne transformatorje, s katerimi smo izvajali dela na remontih in vzdrževanju. Zato smo najprej izdelali tehnologijo varenja in za to novo tehnologijo nabavili tudi ustrezne stroje. Sedaj varimo z varilnimi aparati Var-ming, proizvajalca Varstroj iz Lendave. S temi aparati varimo v zaščitnem plinu C02. Eden od pogojev za kvalitetno varenje so tudi ustrezni prostori brez vetra in velikih tem-peratumih sprememb. Zato smo se tudi odločili, da v nadaljevanju posodabljanja našega dela izgradimo ustrezne prostore, v katerih se bo naše delo še bolj razvilo, povečala se bo tudi kvaliteta dela in produktivnosti. V teh prostorih bomo imeli instalirane tudi stroje, kot so: mehanske hidravlične škarje in stroj za krivljenje pločevine in profil-nega železa. Vsa dela na teh
strojih so nam morali do sedaj opraviti drugi izdelovalci, kar pa nam je naš izdelek rokovno podaljšalo in finančno podražilo. Po končani investiciji in vlaganju v naše delovne pogoje se bo bistveno lahko spremenil tudi režim do dela. Zato že sedaj planiramo in razvijamo sodelovanje z raznimi podjetji v Jugoslaviji kot tudi izven nje. Zelo interesantna je ponudba EIMCO SECOME, za katero bi mi prevzeli servis, s tem da bi določene sklope izdelali sami ali v skupni kooperaciji z drugimi našimi partnerji.
Tudi v bodoče bomo vlagali v posodobitev in tehnologijo v naši TOZD. Zavedamo se, da bomo samo s kvalitetnimi in. rokovno zelo kratkimi termini konkurenčni na tržišču.
V načrtu imamo tudi izdelavo lastnega serijskega proizvoda, in to na področju pnevmatike. Izdelali naj bi pnevmatska motala, od katerih smo prototip že izdelali in ga dali na preizkus pred šestimi meseci na naša delovišča TOZD RIG. Po pridobljenih pripombah bomo izdelek pripravili in pričeli z redno proizvodnjo v letu 1983, s tem da bomo še vedno in prvenstveno izvajali vsa potrebna dela za rudarsko investicijska dela, kot tudi dela, vezana na samo pridobivanje in transport premoga tar električne energije.
Jože Juvan
ČLANI
IZVRŠNEGA SVETA OBČINE TRBOVLJE V DO RGD
Dne 16. junija ob 6. uri zjutraj je bila v sejni sobi DO Rudarska grad bena dejavnost skupna seja izvršnega sveta skupščine občine Trbovlje z individualnimi in kolektivnimi poslovodnimi organi DO RGD, TOZD RIG in TOZD ESMD, DO ZPT in SOZD REK Edvarda Kar-
TOZD ESMD v DO RGD
delja. Navzoči so bili tudi predsedniki delavskih svetov, predsedniki sindikalnih organizacij ter sekretarji OO ZK. Skupno sejo je sklicala predsednica izvršnega sveta občine Trbovlje Martina Dokič in skupno sejo tudi vodila. Osnovna točka dnevnega reda je bila razvojna in dohodkovna problematika DO RGD in delitev sredstev za osebne dohodke. Razgovor je bil zelo zanimiv, konkreten in ustvarjalen. Ob tej priliki so bila razčiščena tudi nekatera vprašanja, ki doslej niso bila dovolj jasna za eno ali drugo stran. Podobnih razgovorov bi bilo potrebno organizirati še več, da bi lahko razčistili nekatere sporne zadeve, ki se občasno pojavljajo na tem ali onem področju.
PETMESEČNI FINANČNI REZULTATI DO RGD
Po podatkih finančnega poslovanja za pet mesecev letošnjega leta je u-gotovljeno, da se skupno finančno stanje TOZD v DO RGD v primerjavi s finančnimi rezultati prvih treh mesecev letošnjega leta zboljšu-jejo, vendar pa poslovanje v polletju ne bo povsem skladno s finančnim. planom za leto 1982.
Delovna organizacija RGD je v prvih petih mesecih letošnjega leta presegla celoten prihodek za 4,9 °/6. Občutno nad planirano maso sredstev pa so se dvignila porabljena sredstva, saj so preko plana za 14,6 V
Tako znaša doseženi dohodek le 92,7"/« od planirane višine dohodka. Ostanek čistega dohodka pa je v prvih petih mesecih dosežen le 41,4*/., ali 12.250,000 din.
Za osebne dohodke pa so presežena planirana sredstva za 8,5 'Z*.
Ce hočemo doseči rezultate, ki smo si jih zadali v planskih dokumentih, se bomo morali omejiti na skrajno varčevanje z repromateria-li, ki jih posamezne TOZD uporabljajo, zmanjševati nabavo rezervnih delov in opreme na količino, ki
je potrebna za normalno obratovanje in umiriti rast sredstev za osebne dohodke.
Boris Dolanc
ČETRTLETNI REZULTATI — STABILIZACIJA, DEVIZE
V vseh slovenskih občinah so organizirali koncem maja in v začetku junija t.l. razgovore, ki so jih vodili predstavniki izvršnih svetov, komitejev za gospodarstvo, zavoda za plan in analize z individualnimi ter kolektivnimi poslovodnimi organi ter predsedniki delavskih svetov in drugimi odgovornimi tovariši.
V	Trbovljah je bil tak razgovor
28.	maja ob 12. uri v občinski sejni dvorani, vodila ga je predsednica IS Sob Trbovlje Martina Dokič, navzoči so bili tudi nekateri člani izvršnega sveta, predsednik občinske skupščine ter sekretarji občinskih družbeno-političnih organizacij. Razgovoru so prisostvovali vodje TOZD in delovnih skupnosti, delovnih organizacij in sestavljenih organizacij. Govorili so o rezultatih poslovanja v prvih treh mesecih tega leta, stabilizacijskih prizadevanjih. na vseh ravneh, predvsem pa o problematiki uvoza in izvoza s posebnim ozirom na omejitve pri u-vozu oziroma poslovanju s tujo konvertibilno valuto. Sprejeli so vrsto napotil za skrajno gospodarno in racionalno obnašanje ter za povečanje izvoza proizvodov in storitev ter o možnostih zamenjave doslej uvoženega materiala in opreme z domačo.
V	razpravi je sodeloval tudi Matjaž Cerovac, dipl. ing., in to o problematiki dejavnosti DO RGD oz. TOZD RIG na deloviščih v Zvezni republiki Nemčiji. Plan storitev v tej državi je bil pri nas precej zvišan, dejanske možnosti pa so čedalje bolj omejene, ker Nemci oz. nemške oblasti in njihovi sindikati čedalje bolj omejujejo zaposlovanje naših, pa tudi drugih delavcev v njihovi državi. Število brezposelnih pri njih namreč narašča in če žele
zaposliti svoje ljudi, morajo zmanjšati število drugih, tujih delavcev. Zato je vprašljivo, če bo TOZD RIG oziroma DO RGD lahko v celoti dosegel svoj plan dela v tej državi, (tl)
OD KDAJ IN V KAKŠNE NAMENE JE BILA USTANOVLJENA CENTRALNA JAMSKA REŠEVALNA SLUŽBA RUDNIKOV SLOVENIJE
Dne 5 12. 1981 so predstavniki rudnikov Slovenije slovesno podpisali sporazum o ustanovitvi centralne jamske reševalne službe SR Slovenije. Sporazum je podpisal tudi DO — Zasavski premogovniki Trbovlje.
Ideja o ustanovitvi skupne reševalne službe rudnikov Slovenije ni nova. Pobudo za u-stanovitev je že pred desetimi leti dal Republiški rudarski inšpektorat. Pričele so se tudi skupne reševalne vaje v prvi fazi med Rudnikom Mežica in Zasavskimi premogovniki Tr. bovlje. Iz teh začetkov so se nato pričele vsakoletne skupne reševalne vaje vseh rudnikov Slovenije. Letošnje reševalne vaje v Mežici so bile že tako sedme po vrsti.
Na teh vajah se je pokazala koristnost in potreba po tesnejšem medsebojnem sodelovanju ter spoznavanju reševalnih čet. povečane potrebe po domačih virih energije in drugih surovinah terjajo od rudarskih organizacij SRS, da ob piomoči celotne slovenske družbe pospešeno razširja proizvodne kapacitete.
Pri povečanju proizvodnje pa se pri pospešenem procesu pridobivanja pojavljajo dodatni problemi, kot so: preprečevanje jamskih požarov, vdorov blata in mulja v odkopne prostore, vdorov vode, preprečevanje vdora plina in podobno.
Z izvedbo preventivnih u-krepov in uvedbo sodobnih var-
etvenih naprav se v veliki meri lahko naštete nevarnosti pravočasno preprečijo ali pa vsaj zmanjšajo na minimum. Zato je bil namen v okviru SRS organizirati tako službo reševanja, ki bo sposobna in usposobljena, da v primeru nesreče nastopi takoj in uspešno ter s tem zmanjša eventualno nastalo nesrečo do najmanjše možne mere.
Reševalna služba ho to dosegla, če bo organizirala oziroma uvedla poenoten in usklajen način pri izvajanju reše-
valnih akcij, strokovnem u-sposabljanju jamskih reševalcev, nabavo skupne opreme za reševanje, z enotno nabavo in skladiščenjem rezervne opreme in naprav za reševalne postaje rudnikov.
V sedanji fazi organiziranosti centralne reševalne službe Slovenije potekajo aktivnosti za registracijo pri DS-SS rudnika lignita Velenje. Ob skupni reševalni vaji v Mežici je bila izdana tudi prva številka glasila JAMSKI REŠEVALEC, ki naj bi bilo strokovno glasilo, v katerem bi objavljali vse no-
vitete na področju jamskega reševanja kakor tudi analize in izkušnje iz akcij doma in v svetu.
Zelja vseh je, da bi bila Centralna reševalna postaja Slovenije opremljena s sodobno reševalno opremo, ki bi pogojevala izboljšanje dela vseh reševalnih čet in s tem zagotavljala večjo varnost zaposlenih rudarjev, ker v rudnikih napredujejo v neraziskana področja in odkopavanje v težkih pogojih in čedalje večje globine.
Jože CIC
Ali bo Sava čistejša
Velikokrat je v sredstvih javnega obveščanja slišati razne informacije o deležu »onesnaževanje Save« zaradi separiranja premoga na separaciji v Trbovljah. Da bi prišli do popolnejše in točnejše informacije, je prav, da podrobneje spoznamo tehnološki proces bogatenja rjavih premogov iz jam ZPT.
Pri prvotnih postopkih mokrega separiranja so o-nesnaževali Savo ne samo drobni glinasti koloidni delci, temveč tudi vsa proizvodnja praha in tudi debelejše vrste premoga. Po letu 1940, ko sta bila zgrajena pri separaciji Trbovlje dva usedalna bazena za prah in z začetkom obratovanja termoelektrarne Trbovlje, so vso količino praha, dvignjeno iz bazenov, transportirali v termoelektrarno.
Danes še vedno onesnažujemo Savo s koloidnimi delci, večinoma glinastih snovi in jalovine, ki so pomešani v ravnem premogu in ki se v vodi raztapljajo. Ker pa je ravni premog iz leta v leto po kvaliteti slabši, mnogo je tudi talninskega premoga, se količina drobnih koloidnih delcev povečuje, večje količine koloidnih delcev pa vlečejo s seboj, kot suspenzijo, drobne vrste premoga zrnatosti nad 0,1 mm.
Poglejmo, koliko je koloidnih in premogovih delcev, ki nam v sedanjem tehnološkem načinu separiranja ravnega premoga uidejo v Savo. Od leta 1973 do leta 1980 je precej konstantna količina uhajala v Savo. Dnevna količina je bila 306 t/dan, od tega 66 t/dan premogovih zrnc zrnatosti 0,1 mm, ki ima še dovolj gorljivih substanc za kurjenje v termoelektrarni. V letu 1981 se je zaradi slabše kvalitete in zaradi vedno bolj drobno zrnatih vrst ravnega premoga dnevna količina koloidnih vrst s premogom dvignila na 389 t/dan, od tega 72 t/dan premogovih zrnc 0,1 mm. V letošnjem letu od januarja do aprila so se zopet dnevne količine koloidnih vrst dvignile na 459 t/dan, od tega 88 t/dan premogovnih zrnc 0,1 mm.
Za očiščenje Save so na separaciji naredili že nekaj študij. Ena od teh je bila kot delni nadomestek za lapor v proizvodnji cementa. Druga pa govori o tem, da bi uporabljali koloidne delce kot dodatek glini za proizvodnjo gradbene opeke. Nadalje so strokovnjaki iz Tatabanje (Madžarska) s filtrskimi stiskalnicami in zgoščevalci na separaciji v Trbovljah ugotovili, da se drobce, ki nam uidejo v Savo, da stisniti v kolače, ki še vsebujejo okoli 60 ”/» vode, in bi bil še vedno problem transportiranja in deponiranja takšne substance cca 459 t/dan. Ce bi bil omenjeni poiskus uspešen, bi rabili ogromne filtrske naprave z zgoščevalci in črpalkami z velikimi investicijskimi in obratovalnimi stroški, računajoč tudi flo-kulante. Takšnih stroškov pa v tistih časih rudarstvo ni preneslo, zato ni prišlo do uresničitve projektov. Kljub temu, da od naštetih variant danes ni ničesar realiziranega, ne držimo križem rok, temveč že delamo projekte za rekonstrukcijo separacije v Trbovljah v smislu suhega odsejavanja ravnega premoga. Vse drobne vrste rovnega premoga po novi tehnologiji ne bodo prišle v kontakt, ker ravno drobne vrste premoga ustvarjajo velike količine koloidnih delcev. Suho odsejani rovni premog granulacije cca 0-30 mm bomo transportirali do porabnika, t.j. Termoelektrarne Trbovlje, Termoelektrarne Šoštanj in Toplarne Ljubljana. Še vedno pa bo ostalo okoli 20 %> do 30 io/o debelih vrst rovnega premoga za mokro sepa-riranje. Finih koloidnih delcev pri separiranju debelih vrst premoga pa bo v tako majhnih količinah, da bo pozneje lažje misliti na zgoščevanje in filtriranje s stiskalnicami ali drugimi variantami, tako da po tem postopku lahko pridemo do popolnoma čiste vode. Onesnaževanje Save s strani separacije premoga Trbovlje bi bilo s tem končano.
MJ in GD
POČITNIŠKI DOM
NA RABU JE ZGRAJEN
Tehnični pregled novozgrajenega bivalnega objekta, namenjenega za letovanje delavcev in tistih osnovnih organizacij v okviru REK EK, ki so v ta namen združevale sredstva, je bil 16. 6. 1982 uspešno opravljen. O gradnji je bilo že veliko napisanega. Spremljale so jo večje in manjše težave, tiste največje so bile na začetku, ko je bilo treba zbrati sredstva in pridobiti potrebna dovoljenja za gradnjo, ter ob zaključku, ko izvajalca del — Jedinstvo z Raba, nikakor nismo uspeli pripraviti do tega, da bi objekt pravočasno dokončal. Tako je še danes nekaj delj neizvršenih, vendar kljub vsemu ugotavljamo, da je dosežen velik uspeh, da smo na tako edinstveni lokaciji in v težkih gospodarskih razmerah uspeli pripeljati gradnjo v takšno fazo, da bodo rudarji udobno letovali. Žal kapaciteta novega objekta ni tolikšna, da bi bilo v njem prostora za vse, ki bi letos želeli v njem preživeti svoj dopust. Za gradnjo je bilo do zdaj od predvidenih 44.000.000,00 din, porabljenih pa že 35.000.000,00 din. Pričakujemo, da bo končna cena objekta 42.000.000,00 din in da bomo za ta denar imeli že tudi načrte za rekonstrukcijo in nadzidavo kuhinje, s čimer bi uredili takšno kuhinjo, ki ustreza veljavnim higienskim in tehničnim standardom, poleg tega pa bi z nadzidavo pridobili še dvajset do trideset ležišč. Vrednost vseh del, skupno z novo opremo jedilnice in delno kuhinje, bi znašala
12.000.000,00 din, kar pa je zelo groba ocena.
Zdaj, ko je zgrajen prvi od novih objektov, je čas, da začnemo razmišljati o čimbolj učinkoviti uporabi objektov, kar pomeni, da je treba zagotoviti izkoriščenost tudi pred in po sezoni.
Srečko Koritnik
GRADNJA
SAMSKIH DOMOV V TRBOVLJAH IN HRASTNIKU
Zaradi kadrovske problematike v DO ZPT je bila načrtovana izgradnja dveh samskih domov —■ enega v Trbovljah in enega v Hrastniku. Vsak naj bi imel kapaciteto sto ležišč. O sami zasnovi gradnje in lokaciji obeh domov je bilo že napisanih nekaj člankov, zato bi se sedaj zadržali na dinamiki gradnje.
Lani so pričeli graditi samski dom v Hrastniku. Izvajalec del je bil SGP Hrastnik, s katerim je bila tudi sklenjena gradbena pogodba. Investitor je DO ZPT, TOZD Premogovnik Hrastnik. Že takrat so bila sredstva omejena, zato nismo načrtovali takojšnje izgradnje petih bivalnih enot in objekta skupnih prostorov, ampak smo zastavili gradnjo štirih bivalnih enot in tretjo fazo objekta skupnih prostorov. Z izde-
Čeravno stara stanovanjska hiša na Tereziji leži v naselju Novi dom v Trbovljah, po zunanjem izgledu ni videti, da bi bila deležna posebne pozornosti. Sip er pa je vse takšne in podobne hiše že temeljito načel zob časa, predvsem v starih rudarskih kolonijah.
Foto: A. Bregant
lavo in sprejemom aneksa k investicijskemu programu za izgradnjo stanovanj je bila dana osnova za pridobitev dodatnih sredstev. Ta so bila v juniju letos zagotovljena, tako da je zdaj v polnem teku dokončanje objekta skupnih prostorov, urejevanje okoUce, opremljanje in začetek gradnje pete bivalne enote. Predvideno je, da bodo v mesecu juliju 1982 gradbeno izgotovljene štiri bivalne enote in objekt skupnih prostorov. Sledi še opremljanje in vselitev. Realni rok je predviden v septembru letos. Izgradnja zadnje, pete bivalne enote, pa bo končana do konca letošnje jeseni, kar pomeni, da bodo vsi objekti končani do
29.	11. 1982.
Na istem področju kot DO ZPT bodo svoje enote samskih domov gradile tudi druge delovne organizacije iz Hrastnika, pa tudi DO RGD iz sestava SOZD REK EK. Vse prizadete delovne organizacije sodelujejo pri financiranju skupnih komunalnih naprav, za kar je sklenjen poseben sporazum.
Končna vrednost del v zvezi z gradnjo samskega doma v Hrastniku bo 68.000.000,00 din. V tej ceni je vračunana tako vrednost opreme kot tudi vse komunalne naprave in ureditev okolice. Žal v tem letu še ne bo zaključena akcija v zvezi s prekritjem potoka pred samskim domom in s tem povezava naselja »samski domovi« s centrom Hrastnika. Vsekakor pa je ta akcija v teku. Letos bo območna vodna skup nost Ljubljanica — Sava izdelala ustrezne projekte, naslednje leto pa naj bi eno fazo teh del (oporni zidovi) izvedla in financirala omenjena vodna skupnost. Občani Hrastnika in prizadete delovne organizacije pa naj bi sodelovale pri financiranju dokončne ureditve (prekritje in dvig levoobrečne ceste). Po končanju vseh teh del bo dobil Hrastnik bistveno drugačen izgled, obseg sicer omejenega centra mesta se bo povečal.
Tudi v Trbovljah gradnja samskega doma ne miruje. Opravljene so skoraj vse priprave za graditev, tako da je pričakovati, da se bo fizična izgradnja začela v mesecu juliju letos. Nekatera pripravljalna dela so že izvršena, porušene so stare zgradbe, ki so stale tam, kjer bo nov
samski dom. Izvajalec del je že postavil pomožne prostore. Po preselitvi dveh družin v bližnje stanovanjske hiše (bivša rudarska šola, katere del bo porušen) bo mogoč pričetek izvajanja zemeljskih del. Sredstva v višini 69.000.000,00 din so zagotovljena. Pričakovati je, da bo samski dom v Trbovljah zgrajen v enem letu, to je do julija 1983. leta.
Srečko Koritnik
Objekt prt separaciji premoga
V TRBOVLJAH JE ZGRAJEN
Skoraj natanko pred letom dni so pričeli graditi delavci gradbenega podjetja Zasavje iz Trbovelj kot izvajalci del sanitarno garderobni objekt. Investitor je DO ZPT, TOZD Separacija premoga Trbovlje. Danes je ta objekt praktično zgrajen, nekaj težav je še z dobavo opreme in zagonom kotlarne. Delavci separacije ga bodo lahko v kratkem času začeli uporabljati.
Tlorisna velikost objekta je 16 krat 24 metrov. Ima skupno štiri etaže. V najnižji etaži, uporabna je samo polovica celotnega tlorisa, bo prostor za zbore delavcev in druge podobne namene. Ta etaža v projektu ni bila predvidena, med gradnjo pa se je pokazalo, da bi bilo prostor med temeljnimi zidovi pametneje in ceneje izkorisiti kot pa zasuti. Prostori te etaže funkcionalno niso povezani z ostalimi prostori v objektu, kar je posledica omenjene odločitve.
V naslednji, kletni etaži je kotlarna, jedilnica in nekaj pisarn. V kotlarni so nameščene naprave za ogrevanje prostorov in vode. V jedilnici bodo lahko delavci dobili tople malice. V njenem sestavu je manjša kuhinja in drugi potrebni vzporedni prostori. Kuhinja še ni opremljena. V njej bo nameščena sodobna in funkcionalna oprema za pripravo manjših obrokov ter za
razdeljevanje toplih obrokov, ki bodo skuhani v centralni kuhinji. Pisarne bodo služile delavkam in delavcem, ki sedaj v podobnih vendar skrajno neprimernih prostorih, delajo na področju separacije. Z ureditvijo Iteh pisarn in jedilnice bo dana možnost, da se nekateri objekti, ki so zdaj služili tem namenom, porušijo, s čimer bi pridobili prostor za ureditev sodobnejših komunikacijskih površin, potrebnih med drugim tudi za realizacijo rekonstrukcije separacije.
V pritlični etaži bodo garderobni prostori z ustreznimi kopalnicami in sanitarijami in nova lamparna. Garderobe, kopalnice in sanitarije bodo tudi v nadstropni etaži.
Objekt je dimenzioniran za 240 delavcev. Vsak bo imel dve garderobni omarici, eno v črni in eno v beli garderobi, v prehodu, ki je med obema, pa so prehodne kopalnice.
Na slavnostni seji občinske skupščine Trbovlje, dne 1. junija 1982 ob prazniku občine Trbovlje, je bila po sklepu seje
Garderobe so ločene, tako da je razdelitev po namenu in kapaciteti naslednja: 46 je ženskih, 162 moških, 12 za vajence in 12 garderob za tehnično osebje.
Končna cena objekta bo
24.000.	000.00	din oziroma
100.000.	00 din na eno garderobno mesto.
Srečko Koritnik
Za čestitke ob izvolitvi za predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in dobre zelje za uspešno delo na novi delovni dolžnosti se vam najlepše zahvaljujem.
Ljubljana, 19. maj 1982
Marjan Orožen, s. r.
FRANC POPIT -
ČASTNI OBČAN TRBOVELJ
vseh treh zborov občinske skupščine 27. maja 1982 podeljena Francetu Popitu, članu predsedstva SR Slovenije in
skupščina občine Trbovlje je na slavnostni seji vseh treh zborov na praznik občanov občine Trbovlje, dne 1. junija 1982, podelila Francetu Popitu, članu predsedstva SR Slovenije, listino častnega občana.	(Foto: Weiss S.)
dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku CK ZKS, listina častnega občana občine Trbovlje. Utemeljitev je prebral Ivan Maleš, predsednik občinske konference SZDL, listino pa mu je izročil Henrik Pušnik, predsednik skupščine občine Trbovlje.
Odločitev o imenovanju Franceta Popita-Jokla za častnega občana občine Trbovlje je bila sprejeta zaradi njegovega bogatega prispevka v revoluciji NOB in povojni izgradnji naše socialistične samoupravne družbe in ker je njegovo delo povezano s pomembnimi rezultati naših revirjev, posebej v času, ko je opravljal odgovorne dolžnosti ministra za rudarstvo v slovenski vladi, predsednika slovenskih sindikatov in predsednika CK ZKS. Prepričani smo ,da bo tovariš Popit tudi v prihodnje prispeval svoj delež k skupnemu boju za razvoj naše socialistične samoupravne družbe.
PODELJENE SO PRVOJUM1JSKE NAGRADE
Na slavnostni seji vseh treh zborov skupščine občine Trbovlje so na praznik občine Trbovlje 1. junija podelili tudi letošnje Brvcjunijske nagrade. Na predlog posebne žirije, predsedoval ji je Albin Hauptman, je predsednik Skupščine občine Trbovlje podelil letošnje nagrade naslednjim posameznikom in organizacijam.
Franciju Grešaku, Slavku Pavliču, osnovni šoli Trbovlje, strelski družini Alojza Hoh-krauta in Zvezi vojaških vojnih invalidov v Trbovljah. Pr-vojunijsko nagrado tvori listina, nadalje Batičev kipec Zmaga revolucije in 5.000,00 din. Vsem prejemnikom iskreno čestitamo!
NOVA ČLANA KOLEKTIVNEGA VODSTVA KOMBINATA
Delavski svet SOZD REK Edvarda Kardellja je na svojem 1. zasedanju v novi mandatni dobi 1982/84 dne 28. maja imenoval na podlagi predhodnega javnega razpisa in predloga razpisne komisije dva nova člana kolektivnega poslovodnega organa — poslovodnega odbora SOZD REK Edvarda Kardelja:
—	za člana poslovodnega odbora za razvojno tehnično področje je imenoval Metoda Malovrha, dipl. ing. rud., ki je hkrati tudi vodja delovne skupnosti Tehničnih strokovnih opravil. Primopredajo med dosedanjim v.d. članom PO Brankom Lukšičem, dipl. ek. in novoizvoljenim članom opravijo takoj.
—	za člana poslovodnega odbora za splošno, kadrovsko in samoupravno področje je imenovan Janko Savšek, dipl. sociolog, ki bo hkrati tudi, vodja delavne skupnosti Administrativnih strokovnih opravil. Primopredajo med dosedanjim v.d. članom PO Tinetom Lenarčičem, inž. in novoimenovanim članom opravijo najkasneje do
30.	9. 1982.
Predstavljamo
NOVEGA PREDSEDNIKA DELAVSKEGA SVETA SOZD REK EK
Na zadnjih volitvah novih samoupravnih organov dne 25. marca 1982 je bil za delegata v delavskem svetu SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja za mandatno dobo 1982/1984 izvoljen tudi Vili Lukančič, ki je zaposlen kot elektrotehnik za avtomatiko in regulacijo v DO Termoelektrarni Trbovlje — TOZD Vzdrževanje na-
prav. Na prvi seji novoizvoljenega delavskega sveta SOZD REK EK je bil Vili Lukančič na predlog družbenopolitičnih organizacij kombinata izvoljen za predsednika delavskega sveta SOZD REK EK za novo mandatno dobo.
Novoizvoljeni predsednik se je rodil 30. 1. 1949 in je doma iz Trbovelj, v DO Termoelektrarni pa je zaposlen od leta 1967 dalje. Je član Zveze komunistov, in sicer od leta 1974 dalje.
Doslej se je uspešno uveljavljal kot delegat v interesnih skupnostih, samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah. Doslej je bil član koordinacijskega odbora o-snovnih organizacij zveze sindikatov pri SOZD Elektrogospodarstva Slovenije. Bil je član izvršnega odbora osnovne organizacije ZS ter sekretar osnovne organizacije ZK v svoji temeljni organizaciji združenega dela. V tem mandatnem obdobju je hkrati tudi podpredsednik delavskega sveta v TOZD Vzdrževanje naprav.
Funkcija predsednika delavskega sveta našega kombinata je zelo zahtevna, saj terja od vsakokratnega predsednika temeljito obravnavanje problemov vseh delovnih organizacij ter njihovih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti kombinata. Seznanjati pa se mora seveda sproti z vsemi usmeritvami, ki se nanašajo tako na kombinat kakor druž bo kot celoto s posebnim ozirom na
Vili Lukančič, predsednik delavskega sveta SOZD REK EK v mandatni dobi 1982/84.
sklepe, ki jih sprejema osrednji samoupravni organ kombinata. Prepričani smo, in vsi člani kolektiva mu to od srca želimo, da bo svoje delo opravljal dobro, temeljito, v skladu s splošnimi in notranjimi predpisi, sklepi organa, ki ga vodi ter v ko-risit vseh združenih delovnih organizacij, njihovih TOZD in DS ter posredno tudi v korist vseh članov kolektiva kombinata.
10. srečanje
SAMOUPRAVLJALCEV
JUGOSLAVIJE
V	dneh 18. in 19. junija, to je neposredno pred pričetkom 12. kongresa ZKJ, je potekalo v Zemunu 10. tradicionalno srečanje samoup-ra vijake v Jugoslavije. Pripravili so ga pred dnevom samoupravlj alcev, 27. junijem.
Iz vse države se je zbralo 257 delegatov iz 134 Klubov samoupravlj alcev. Tema letošnjega srečanja je bila »Idejnopolitično usposabljanje delavcev v združenem delu za samoupravljanje in delegatsko odločanje«. Razprava na to temo je bila zamišljena kot prispevek k pripravam na 12. kongres ZKJ in 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Uvodno besedo na tem srečanju je imel dr. Marjan Rožič, član predsedstva zvezne konference SZDL J.
V	svojem referatu je dejal, da so naši ljudje pripravljeni vlagati nove napore in se ustvarjalno uveljavljati v razvoju socialističnega samoupravljanja v naglej šem ustvarjanju resnične republike samoupravno združenega dela, katerega temelji so bili položeni v NOB in so se razvijali v vsem povojnem obdobju. To pa je najplodnejše razdobje zgodovine naših narodov in narodnosti in osvobajanja ustvarjalnih sil delovnih ljudi. Izrazil je zahtevo delavskega razreda, da s trdno odločnostjo vseh nas in z vlaganjem večjih osebnih in skupnih naporov dosledno nadaljujemo po Titovi poti.
Govor je bil tudi o usposabljanju delavcev 'za samoupravljanje in delegatsko odločanje. Velik pomen
imajo izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki temelje na interesih ljudi, da delajo in žive bolj ustaljeno. Upreti se moramo sprejemanju neučinkovitih administrativnih rešitev, ki v marsičem spodrivajo samoupravljanje. Posamezniki tudi omejujejo delegatski sistem, in to s svojim ravnanjem zaradi vsakdanjega prakti-cizma.
Srečanje se je končalo s shodom samoupravlj alcev: »Mi v Titovi koloni«. Na koncu je bila skupščina združenja klubov jugoslovanskih samoupravlj alcev, nato pa so podelili priznanja in plakete »27. junij — dan samoupravlj alcev« nazaslužnej-šim posameznikom ni organizacijam.
Skratka: z novimi močmi nad težave — brez olepšavanja. (tl)
Besede prelivajmo v dejanja
Po bližnjicah ne gre
Dne 3. junija t.l. je potekala v Ljubljani 2. seja CK ZKS. Na njej so razpravljali o dejavnosti komunistov po devetem kongresu ZKS in o pripravah na dvanajsti kongres ZKJ. Uvodni referat je imel predsednik CK ZKS Andrej Marinc. Iz njegovega referata lahko povzamemo nekaj odlomkov:
— Z vsebinsko usmeritvijo 9. kongresa ZKS smo ponovno poudarili, da vztrajamo na poti revolucije, po kateri smo trdno stopali skupaj s Titom in Kardeljem. Sleherna drugačna pot, kot je socialistično samoupravljanje, ki ga dosledno opiramo na razredno razsežnost naše revolucije, bi zavrla razvoj naše družbe in nas potisnila v nerešljiva družbena nasprotja in krize.
—• Za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in urejanje sedanjih gospodarskih težav je odločilno prav to, ali bo delavec v TOZD -u in v delegatskih odnosih odlo-
čal o dohodku v vseh oblikah družbenega povezovanja in povsod, kjer se o njem odloča.
— Ne potrebujemo papirnatih programov, ki nastajajo v kabinetih, saj bi takšnih nihče ne uresničeval, Potrebujemo akcijo, ukrepanje! Samo tako bomo mobilizirali delovne ljudi za uresničevanje gospodarske stabilizacije.
— V takšnih razmerah, v kakršnih smo sedaj, je nujno treba nameniti absolutno prednost proizvodnji blaga in opravljanja storitev za izvoz na konvertibilno območje.
— Glede na razvitost proizvajalnih sil, sestavo proizvodnje, pridobljene trge, usposobljenost naših delavcev, morajo OZD-i iz Slovenije na osnovi trdnejšega in bolj razvitega dohodkovnega povezovanja z OZD-i na enotnem jugoslovanskem trgu prispevati še več kot doslej k hitrejšemu vključevanju jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno menjavo in k izboljšanju zunanje likvidnosti države.
— Moramo se navaditi, da bomo morali preusmerjati proizvodnjo posameznih OZD-ov ali njihovo poslovanje ustaviti in družbena sredstva dati v upravljanje kolektivom in OZD-om, ki imajo ekonomsko učinkovite programe proizvodnje in razvoja, delavce pa usmeriti v organizacije, ki učinkovitejše poslujejo.
— Članstvo, organizacije in vodstva ZK moramo podpirati razvoj, ki pelje k moderni in učinkoviti povezanosti OZD-ov. Takšni, ki temelji na planiranju in dohodkovnem povezovanju in ki izhaja iz proizvodnih interesov ter na tej o-snovi zagotavlja trajnejše in enakopravnejše vključevanje gospodarstva v mednarodno delitev dela.
— Svobodno razpolaganje s preseženim delom je mogoče le, če se tudi v odnosih med republikami in pokrajinama ustrezno uporablja in uveljavlja načelo delitve po delu. To pa pomeni za vsak narod realno možnost in pravico, da se razvija v skladu z rezultati svojega dela in razvojem proizvajalnih sil, seveda ob upoštevanju družbene narave dohodka, ki med drugim zahteva in omogoča, da se tudi v teh odnosih uveljavlja socialistična solidarnost kot bistvena sestavina enakoprav-
nosti in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
—V lastnih vrstah bomo zaostrili odgovornost do tistih, ki iz idejnih, političnih ali povsem pra-matičnih interesov niso pripravljenih iskati rešitev zapletenih problemov družbene reprodukcije na ustavnih osnovah in načelih ter s tem prispevati k preseganju odtujenosti delavca od pogojev, sredstev in rezultatov dela.
V razpravi so sodelovali številni delegati oziroma člani, med njimi tudi Franja Šprogar, predsednica Občinske konference ZKS Trbovlje Govorila je o aktivnosti komunistov v Revirjih po 9. kongresu ZKS in o pripravah na 12. kongres ZKJ. Naša pozornost je namenjena predvsem delovanju komunistov v političnem sistemu. Zavedamo se namreč da bitke za samoupravljanje, za gospodarsko stabilizacijo ne moremo dobiti znotraj zveze komunistov ob še tako veliki enotnosti samih komunistov. Te naloge izvršujemo lahko le v sodelovanju z drugimi ljudmi v delegatskih okoljih, v družbeno-političnih organizacijah, v društvih in družbenih organizacijah.
Zveza komunistov v revirskih občinah, je rekla Franja Šprogar, si je zadala kot prednostno nalogo, da hitreje uveljavi dohodkovne odnose in povezovanje organizacij združenega dela. Pri tem zlasti u-porabljajo metode akcijskega povezovanja komunistov na ravni delovne organizacije ali večjih osnovnih organizacij.
Za zaključek tega kratkega povzetka iz razprave o dejavnosti komunistov lahko povzamemo, da smo delavci v neposredni proizvodnji prepričani, da je zdajšnje težave mogoče premagati. Položaj je namreč tak, da moramo poiskati še rezerve. Teh pa je morda največ v nas samih.
Samozadovoljstvo nad osebnimi rezultati je namreč lahko močna o-vira, pogosto pa je posledica tega, da se radi primerjamo s slabšimi od sebe, ne pa z boljšimi. Zato mora vsakdo od nas sprejeti nase svoj del bremena stabilizacije, ne pa, da ga poizkuša preložiti na tuj hrbet, na hrbet svojega sodelavca, druge
delovne organizacije, občine itd. To pa delovni ljudje ostro in upravičeno kritiziramo.
Franc Šetinc-
PREDSEDNIK RK SZDL
Dne 2. junija 1982 je bila v Ljubljani republiška konferenca SZDL Slovenije. Ob tej priliki •so izvedli nadomestne volitve za predsednika in podpredsednika ter nekatere člane predsedstva repubbške konference SZDL.
Za novega predsednika republiške konference SZDL Slovenije so soglasno izvolili Franca Šetinca, dosedanjega sekretarja predsedstva CK ZKS, za podpredsednika pa Jožeta Kneza, in to za področje družbenoekonomskih odnosov.
Dosedanji dolgoletni predsednik RK SZDL Mitja Ribičič odhaja na novo delovno dolžnost v predsedstvu CK Zveze komunistov Jugoslavije.
DELEGAT ZA DVANAJSTI KONGRES ZKJ — BOJAN ŠKRLEP
Na predlog družbenopolitičnih organizacij v našem kombinatu bo Bojan na dvanajstem kongresu ZKJ v Beogradu, ki bo potekal od 26. do 29. junija, govoril o družbenoekonomskih odnosih v naših delovnih organizacijah.
Bojan Škrlep je bil rojen v Ljubljani 13. 7. 1956, kjer je bil do 1973. Ko se je preselil v Trbovlje, se je zaposlil na separaciji Trbovlje in opravljal tečaj za kopača. Med tem časom je bil na mladinski delovni akciji Kozjansko 1974. leta in naslednje leto na MDA Kozara. Ko je odslužil vojaški rok, se je zaposlil na premogovniku Trbovlje.
Kako si se počutil, ko si zvedel, da so te na občinski programski kon
ferenci potrdili za kandidata na kongresu v Beogradu?
Nisem se dobro počutil, saj nisem pričakoval tega, da bom jaz določen za delegata. To je velika odgovornost in naloga. Ko pomislim na to, imam tremo, ki mi prav zavira misli.
Aktivno sem res deloval v Zvezi mladne Slovenije, nato so me člani OO ZK premogovnika Trbovlje predlagali za sprejem v ZK. Sprejet sem bil leta 1980. V letošnji mandatni programsko volilni konferenci so me izvolili za namestnika sekretarja ZK in predsednika mladinske organizacije, delam pa tudi v samoupravnih organih.
Kaj si obetaš od kongresa?
Obetam si veliko. Spoznali bomo, kakšen je naš položaj v tem stabilizacijskem obdobju, koliko smo, in kaj bomo morali še narediti. Torej, da bi se predlogi in mnenja za bodoči razvoj uskladila, da bi bili složni v delu in besedi.
In kakšen je Bojan, ki bo verjetno eden najmlajših delegatov na kongresu?
V prvi vršiti zelo skromen. S svojim delom v rudniku je zadovoljen, čeprav ga je v začetku stiskalo pri srcu, ko se je odpravljal v jamo. V prihodnost gleda optimistično, čeprav ne dela velikih načrtov, ker ni
Bojan Škrlep, rudar-kopač v jami premogovnika Trbovlje — delegat na 12. kongresu ZKJ.
ambiciozen. Prepušča, da stvari tečejo, uresničuje manjše cilje in izkorišča možnosti, ki se ob tem pokažejo. ^elo rad in veliko bere, pravi, da človek toliko velja, kolikor ve oziroma zna.
Prepričani smo, da bo Bojan svojo nalogo v Beogradu dobro opravil. O vsem pomembnem na kongresu pa bo poročal v prihodnji številki našega glasila.
Dragica Bregant
DESETINA JUGOSLOVANOV ČLANOV ZK
Pred 12. kongresom ZKJ so v kongresnem gradivu objavili vrsto podatkov o številu članov Zveze komunistov. Iz objavljenih podatkov povzemamo, da je v Jugoslaviji skupno 2,1 milijona članov Zveze komunistov, kar pomeni, da je vsak deseti občan Jugoslavije član ZK. Skoraj tri četrtine, 72,7 %> vseh članov ZK, pa je mlajših od 27 let.
V	zadnjih štirih letih se je v ZKJ na novo včlanilo 652.270 članov, tako da znaša skupno število danes 2,177.083. Največji porast beležijo v BiH — 52,7 0/°, nato v Makedoniji — 41,5 v Sloveniji — 22,8 %, v Srbiji (brez pokrajin) 28,2 To. V JLA se je ZKJ okrepila za 15,2 To.
Povečanje števila članov ZKJ dokazuje, da gledajo na takšno rast članstva kot na dokaz vse večjega zaupanja delovnih ljudi, zlasti mladih, v revolucionarno usmeritev in politiko ZKJ. Žensk je danes v ZKJ 26,1 %, kar je največ doslej.
Med obema kongresoma so sprejeli v ZKJ 189.153 delavcev, tako da jih je bilo koncem leta 1981 v članstvu ZKJ skupno 649,378, kar je za 37 % več kot leta 1977. Delavci so tako največja socialna skupina v ZK.
V	zadnjih štirih letih pa so malo storili za sprejem kmetov v ZK. V omenjenih letih je do-
bilo rdeče knjižice le 30.469 kmetov, tako da je bilo koncem preteklega leta v ZKJ skupno 83.567 kmetov, ali 3,9 To <>d vseh članov.
SINDIKAT DELAVCEV ENERGETIKE JE ZBOROVAL
V ponedeljek, 7. junija tega leta, je potekala v dopoldanskih u-rah v domu sindikatov v Ljubljani skupščina sindikata delavcev energetike Slovenije. Na tej skupščini, ki jo je vodil dosedanji predsednik republiškega odbora sindikata delavcev energetike Slovenije Teodor Jelen, so obravnavali vrsto aktualnih zadev. Najprvo so sprejeli poslovnik o delu skupščine, izvolili organe skupščine, nato pa so poslušali poročilo o delu republiškega odbora in njegovih organov. Med najpomembnejšimi točkami je bila tudi razprava o usmeritvi za delo sindikata v prihodnjem obdobju in pa izvolitev članov republiškega odbora.
Poročilo o delu republiškega odbora in njegovih organov od leta 1978 do 1982 je precej obsežno in zajema razvoj družbenoekonomskih odnosov s posebnim ozirom na planiranje in urejanje gospodarjenja v energetiki, delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke, urejanje samoupravnih odnosov, samoupravno interesno skupnost elektrogospodarstva Slovenije, razvoj samoupravne delavske kontrole, delovne in življenjske pogoje delavcev, u-smerjeno izobraževanje in delovanje posebne izobraževalne skupnosti za rudarstvo in geologijo, organiziranost in kadrovsko politiko, izobraževanje v sindikatu, mednarodno in republiško sodelovanje ter poročilo o opravljenem delu republiškega odbora v zadnjem štiriletnem obdobju.
Iz poročila lahko povzamemo, da je bila aktivnost republiškega odbora in njegovih organov dejansko navzoča v vseh sredinah in na vseh področjih družbenopolitičnega in
družbenoekonomskega življenja, ki se nanaša na reševanje problematike delavcev v energetiki, pa tudi za krepitev samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi.
Politična aktivnost naših osnovnih sindikalnih organizacij je bila v preteklem letu v največji meri usmerjena v podpisovanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana elektrogospodarstva Slovenije. Zaradi določenih itežav v financiranju izgradnje elektrogospodarskih 'objektov je republiška skupščina sprejela zakon o poroštvu za izgradnjo teh objektov. Sporazum, kakor tudi aneks, je bil v okviru interesne skupnosti elektrogospodarstva namreč sprejet koncem leta 1981. Čeprav ni šlo za nikakršno povečanje bremenitev, pa je sindikat ob tej priliki ugotovil, da so med organizacijami združenega dela, ki aneksa niso sprejele in podpisale, tudi OZD s področja elek-trgospodarstva in premogovništva. Vse skupaj pa je povzročilo precejšnjo zamudo pri sprejemanju in verifikaciji obeh omenjenih aktov.
Zelo pomembne so delovne u-smeritve, ki jih je sindikat sprejel na omenjeni skupščini. Usmeritve veljajo za naslednje štiriletno obdobje kot osnova za delo republiškemu odboru in njegovim organom. V bistvu sicer pomenijo nadaljevanje sedanje aktivnosti sindikata, upoštevati pa bo nujno treba dokumente in resolucijo 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, in 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije ter dokumente 12. kongresa ZKJ. Med posameznimi aktivnostmi oz. usmeritvami velja opozoriti na sodelovanje pri izdelavi rebalansov samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1981-1985 oz. 1990 na področju premogovništva, elektrogospodarstva, pa tudi na področju nafte in plina. Sindikat bo zagovarjal že začrtano politiko, da se v bodoče na področju energetike vodi takšna politika cen, da se 15 To delež sredstev za razširjeno reprodukcijo zagotavlja v osnovni oceni, ki jo plačujejo uporabniki. Sindikat bo nadalje zagovarjal politiko gradnje tistih energetskih objektov, ki uporabljajo domače vire energije, hkrati pa naj bi z izgradnjo teh
objektov reševali ne le energetskih problemov ,pač pa tudi socialna vprašanja delavcev v energetiki, zlasti rudarjev. Terjali bodo tudi, da se v rebalanse planov vnese u-smeritev, da se zagotovi v procentih višina združenih sredstev na vrednosti investicije za izgradnjo objektov infrastrukture in objektov družbenega standarda. Sindikat se bo nadalje zavzemal, da bo prišel čimprej v javno razpravo samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ugotavljanju udeležbe prt skupnem prihodku v prometu za e-lektrično energijo, s tem da bi le-tega sprejeli še letos. Aktivno bo sindikat sodeloval tudi v razpravah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD. Sodeloval bo nadalje v pripravah za ovrednotenje vsakoletne energetske bilance ter skrbel, da se sprejeta stališča med uporabniki in izvajalci v okviru ISE hkrati tudi izvajajo. Pri obravnavanju vsakokratnih periodičnih in zaključnih računov bo posebna pozornost posvečena tistim TOZD, ki bodo poslovale z izgubo. Posebna pozornost pa bo namenjena doseganju proizvodnih rezultatov in dviganju fizične produktivnosti dela. Sindikat se bo zlasti zavzemal za konkretne opredelitve nagrajevanja proizvodnje dela, oz. nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Od pristojnih organov splošnega združenja energetike bodo terjali pripravo strokovnih podlag o tem, kaj pomeni za posamezne TOZD družbeno priznana produktivnost dela glede na stopnjo vloženih družbenih sredstev oziroma na stopnjo modernizacije. Posebna pozornost bo posvečena tudi gibanju osebnih dohodkov na temelju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Sindikat se bo zavzemal za to, da bodo povprečni osebni dohodki delavcev v energetski panogi v pravem razmerju na-pram povprečnim dohodkom gospodarstva Slovenije. Za delavce, ki delajo v jamah, pa bo upoštevana dogovorjena politika pri gibanju o-
sebnih dohodkov, ki je opredeljena v samoupravnem sporazumu o minimalnih standardih o delovnih in življenjskih pogojih rudarjev, ki ga je sprejel sindikat delavcev energetike Jugoslavije. Zavzemal se bo, in pri tem tudi sodeloval, da se čimprej dokončno pripravi družbeni dogovor o organiziranosti energetike Slovenije ter da ta dogovor v javno razpravo, s tem da bi ga čimprej delavci tudi sprejeli. Med usmeritvami je tudi vprašanje povezovanja rudnika Laško, ki še ni vključen v noben SOZD. Sindikat se bo zavzemal za to, da se rešijo vprašanja v zvezi s povezovanjem energetskih dejavnosti republike v sindikat e-nergetike. Sodeloval bo v akcijah na področju izvajanja zakona o e-nergetskem gospodarstvu s posebnim ozirom na ustanavljanje občinskih samoupravnih interesnih skupnosti energetike, kakor tudi dveh posebnih interesnih skupnostih za premogovnike in elektrogospodarstvo ter naftno-plinsko gospodar stvo in republiške energetske skupnosti. Zavzemal se bo tudi, da se po možnosti čimprej realizirajo naloge v zvezi z delovnimi in življenjskimi pogoji delavcev. Aktivno bo sodeloval na področju usmerjenega izobraževanja, s tem da bo v stalnih stikih s posebno izobraževalno skupnostjo, sodeloval bo tudi pri reševanju problematike, ki nastopa v rudarskih šolskih centrih in šolskih centrih elektrogospodarstva Slovenije. Pri sprejemanju sedanjih u-meritev pa se sindikat zaveda, da je republiški odbor doslej premalo storil na področju inventivne dejavnosti. Zato bo na tem področju v naslednji mandatni dobi dal temu vprašanju večji poudarek.
Tako velja usmeritev tudi za povečanje aktivnosti pri delu občinskih in medobčinskih odborov sindikata. Strokovno in politično pomoč bo dala tudi konferenca sindikata na ravni delovnih organizacij, pa tudi tistim osnovnim organizacijam, ki se v preteklosti niso posebno izkazale. Med usmeritvami pa so seveda tudi nadaljnja povezovanja in utrjevanja med sindikati c-nergetike in petrokemije Hrvatske ter vzpostavitev stikov s sindikatom BIH in Srbije. Predvideno pa
je tudi sodelovanje s sindikati na mednarodnem področju.
Pri volitvah novih organov je bil izvoljen za predsednika republiškega odbora sindikatov delavcev energetike Slovenije za naslednjo štiriletno mandatno dobo Janez Juvan iz REK Edvarda Kardelja, za podpredsednika Boris Lepšina iz Dravskih elektrarn, Maribor, za sekretarja pa je bil vnovič izvoljen Jože Leskovar.
Republiški odbor šteje 44 delegatov. Med temi so tudi delegati iz našega kombinata, in to Jože Vesel iz Kanižarice, Andrej Radej iz REK EK —DO ZPT, TOZD Premogovnik Kotredež, Ervin Gonc-li iz REK EK —DO TET, Rudi Kreže iz REK EK —DO ZPT, TOZD Premogovnik Trbovlje, Janez Juvan iz REK EK —DS ASO, Janez Juršak iz REK EK — DO ZPT, TOZD Premogovnik Hrastnik in Bojan Piletič REK EK rudnika Senovo, (tl)
JANEZ JUVAN, NOVI PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA ENERGETIKE
Dne 7. junija letos je potekala v domu sindikatov v Ljubljani skupščina republiškega odbora sindikata delavcev energetike pri Zvezi sindikatov Slovenije. Dosedanjemu vodstvu te sindikalne organizacije rudarjev in energetikov je potekel štiriletni mandat, zato so na tej skupščini temeljito obravnavali situacijo v slovenski energetiki, s posebnim ozirom na naloge in usmeritve o-srednje sindikalne organizacije. V drugem delu skupščine pa so imeli na dnevnem redu tudi izvolitev novih organov republiškega* odbora. Dosedanjemu večletnemu predsedniku Teodorju Jelenu, dipl. prav., je potekel mandat, prav tako podpredsedniku in sekretarju.
O delu republiškega odbora sindikata delavcev energetike v preteklem obdobju in usmeritvah za bodoče delo bomo v našem glasilu še pisali. Danes pa želimo predstaviti
članom kolektiva kombinata in bralcem našega glasila novoizvoljenega predsednika republiškega odbora sindikata delavcev energetike, tovariša Janeza Juvana. Na to mesto, katerega mandat traja štiri leta, je bil izvoljen Janez Juvan, naš sodelavec, vodja plansko analitskega sektorja v delovni skupnosti Administrativno strokovnih opravil SOZD REK EK. Novoizvoljeni pred sednik se je rodil leta 1944 in je po poklicu radarski tehnik. Študira ob delu na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju in je pred koncem prvostopenjskega študija. Ves čas od leta 1966 je zaposlen pri rudarjih. Sprva se je zaposlil pri takrat samostojnem Rudniku Zagorje, nato pri Zasavskih premogovnikih, sedaj pa v DS ASO SOZD REK EK. Tovariš Juvan bo svojo funkcijo opravljal neprofesionalno. Na republiških sindikatih se bo mudil povprečno dvakrat tedensko glede na delo in probleme, ki se bodo pojavljali.
Na isti skupščini je bil za podpredsednika ROS-a izvoljen Boris Lepšina iz Dravskih elektrarn Maribor. Zaradi nadaljevanja kontinuitete dela pa je bil vnovič izvoljen za sekretarja Jože Leskovar za dobo nadaljnih štirih let.
Program dela novoizvoljenega odbora je zelo pester in širok. Brez dvoma se bo moral tudi novoizvoljeni odbor temeljito ukvarjati z najbistvenejšimi problemi današnjega trenutka — proizvodnjo, stabilizacijo, dohodkovnim povezovanjem, delovnimi in življenjskimi pogoji s posebnim oziroma na invalidnost in benificirano delovno dobo, družbenim standardom (stanovanja, samski domovi, prehrana, letovanje, rekreacija), kulturni problemi itd. Novoizvoljeno vodstvo bo brez dvoma zasledovalo cilje, da se dosedanje uspešno delo ROS nadaljuje in s tem zagotovi kontinuiteta dela sindikata energetike v naši republiki. Brez dvoma pa bo naša osrednja sindikalna organizacija tudi v bodoče tesno sodelovala z Izvršnim svetom Slovenije — Republiškim komitejem za energetiko, Gospodarsko zbornico Slovenije—Splošnim združenjem za energetiko, nadalje z Interesno skupnostjo elektrogospodarstva, z obema REK-oma, Elektrogospodarsko skupnostjo Slovenije,
PRETROLOM in drugimi podobnimi organizacijami, katerih dejavnost je tesno povezana z energetiko.
Novoizvoljenemu predsedniku, kakor tudi ostalemu vodstvu republiškega odbora sindikata energetike, želimo pri delu mnogo uspehov in stvarnih rezultatov.
V RAZPRAVI JE STATUT ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je 10. junija tega leta dal v javno razpravo nov statut Zveze sindikatov Slovenije. Ta statut sodi v okvir dokumentov, ki jih pripravljajo za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. V bistvu ne gre za nov statut pač pa za osnutek sprememb in dopolnitev statuta, ki pa so že vsebovane v predlaganem statutu, ki ga bodo sprejemali sindikati na svojem kongresu.
Javna razprava o dokumentih za 10. kongres ZSS bo trajala do 15. septembra letos. Pripombe in stališča, ki se bodo izoblikovala v razpravah v osnovnih in občinskih organizacijah zveze sindikatov, bodo zbirali občinski in medobčinski sindikati. Ti pa jih bodo sproti pošiljali statutarni komisiji pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, ki bo na temelju prispelih pripomb in predlogov pripravila dokončen predlog za sprejemanje.
V naslednjih tednih bodo osnovne organizacije zveze sindikatov tudi v naših TOZD in delovnih skupnostih organizirale razprave o predlaganih dokumentih za bližnji kongres zveze sindikatov.
Statut, ki je v obravnavi že z vsebovanimi spremembami in dopolnitvami, vsebuje: skupne določbe o organiziranosti in delovanju zveze sindikatov, pravicah in dolžnostih članov zveze sindikatov, volitvah v zvezo sindikatov, posebno poglavje pa govori o osnovnih organizacijah zveze sindikatov, izvršnih odborih, sindikalnih konferencah. Nadalje o povezovanju osnovnih organizacij v delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji združenega dela, o delova-
nju zveze sindikatov v krajevnih skupnostih, občinskih in medobčinskih organizacijah zveze sindikatov, o zvezi sindikatov v posebni družbenopolitični skupnosti in sindikalnih delavcih posameznih dejavnosti, zvezi sindikatov Slovenije in njenih organih, obveščanju, delovnih skupnostih ter občinskem in republiškem svetu zveze sindikatov, financiranju in finančno — materialnem poslovanju, znakih in odličjih ter o prehodnih in končnih določbah. Osnutek spremenjenega oz. dopolnjenega statuta je izšel kot posebna priloga Delavske enotnosti v št. 23 z dne 10. 6. 1982. (tl)
AKTIVNOST SINDIKALNE ORGANIZACIJE NA RUDNIKU KANIŽARICA
OO ZS rudnika Kanižarica šteje 405 članov, tako da je član kolektiva obenem tudi član sindikata. V naši sindikalni organizaciji imamo devet sindikalnih skupin. Naša sindikalna organizacija pa ima naslednje organe:
—	•trinajstčlanski izvršni odbor za obdobje 1982/84,
—	tričlanski nadzorni odbor.
Na konstitutivnem sestanku
novoizvoljenega IO OOZS rudnika Kanižarica je bil sprejet obsežen program dela s ciljem hitrejšega razvoja samoupravljanja pri realni zastavitvi srednjeročnega plana in razpravi o gospodarjenju v lanskem letu.
Ravno tako se zavzemamo za aktivno odpravljanje napak v pravilniku o nagrajevanju. Člani IO OOZS menijo, da je ta pravilnik treba dopolnjevati. V ta namen bomo vztrajali pri pravilnem vrednotenju težkih pogojev dela, organizacije dela, ustvarjalnega in proizvodnega dela v delovni organizaciji. Glede organiziranosti je bil poudarek na delavnosti sindikalnih skupin kot osnovnih nosilkah aktivnosti sindikata. OO ZS
Pregled članov
SAMOUPRAVNIH ORGANOV TOZD, DELOVNIH SKUPNOSTI,
DELOVNIH ORGANIZACIJ IN SOZD REK EDVARDA KARDELJA V MANDATNI DOBI 1982 dc 1984
Trbovlje, 6- 6. 1982
SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA REK EDVARDA KARDELJA
Volitve so bile 25. marca 1982, prvo zasedanje delavskega sveta SOZD pa 28. maja 1982.
Na volijtvah dne 25. marca 1982 so bili v posameznih TOZD in delovnih skupnostih izvoljeni v:
DELAVSKI SVET SOZD REK EK
Planinc Slavko, TOZD P. Hrastnik; Matek Jože, TOZD P. Ojstro; .Podkoritnik Marko. TOZD RESD Hrastnik; Glavan Jože, TOZD P. Trbovlje; Forte Ferdinand, TOZD RESD Trbovlje; Kreže Anton, TOZD Separacija Trbovlje; Jerman Alojz, TOZD Pred. jam. lesa; Javoršek Roman, TOZD P. Kotredež; Resnik Vlado, TOZD RESD Zagorje; Kepa Stane, TOZD Separacija Zagorje; Jerman Dragi, TOZD RŠC; Suhodolčan Ivan, DS SS DO ZPT; Vovk Ivan, TOZD RIG; Lukančič Danijel, TOZD ESMD; Gotal Jurij — namestnik, TOZD Gramat; Alauf Vinko, TOZD Avtoprevoz; Vrečar Breda, DS SS DO RGD; Brleč Stane, TOZD SIMD; Redenšek Bojan, TOZD EIMD; Jesenšek Boris DS SS DO IMD; Zapušek Maks, TOZD PEE-T; Lukančič Vili — predsednik; TOZD Vzdrž. naprav; Kus Darinka, DS SS DO TET; Dolinar Miloš, DS ASO; Kalan Zora, DS TSO; Grmšek Franc, DO RP Senovo; Pavlič Alojz, DO RP Senovo; Rožman Alojz, DO RP Kanižarica; Imširovič Mira-lem, DO RP Kanižarica.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
Kolar Ivan, TOZD P. Hrastnik; Prah Alojz, TOZD P. Trbovlje; Ban Zlatko, TOZD P. Kotredež ; Abina Vinko —- predsednik, DO RP Senovo; Čirič Rajko, DO RP Kanižarica; Bož jak Albin, DS ASO; Koritnik Srečko, DS TSO; Strtak Marjan, DS SS DO TET; Koželj Jani, TOZD EIMD; Majcen Jože, TOZD SIMD; Klanjšek Danijel, TOZD PEE-T; Koncilja Dragi, DS SS DO RGD; Logar Vinko, TOZD ESMD.
IZVRŠNI odbor
izvoljen na prvem zasedanju delavskega sveta SOZD REK EK dne 28. maja 1982 Potočan Mirko, TOZD P. Ojstro; Kovač Janez, TOZD P. Trbovlje; Žitnik Jože — predsednik, TOZD P. Kotredež; Novak Marjan, TOZD ESMD; Pavlič Dragi, DS SS DO RGD; Brleč Stane, TOZD SIMD; Redenšek Bojan, TOZD EIMD; Kišek Liljana, DS ASO; Hočevar Matjaž, DS TSO; Pistotnik Branko, TOZD PEE-T; Kredar Ludvi|k, TOZD Vzdrž. naprav; Macur Milan, DO RP Senovo; Dvojmoč Boris, DO RP Kanižarica.
KOMISIIA ZA DRUŽBENI STANDARD IN KADROVSKO SOCIALNO POLITIKO
Imenovana na prvem zasedanju delavskega sveta SOZD REK EK dne 28. maja 1982 Janežič Rudolf, TOZD RESD Trbovlje; Petek Janko, DS Pomož. dej. Zagorje; Baloh Adam
— predsednik, TOZD RESD Hrastnik; Šmit Franc, TOZD ESMD; Šeško Albin, DS SS DO RGD; Podreberšek Martin, TOZD EIMD; Ferdih Vera, DS SS DO IMD; Herman Igor, TOZD PEE-T; Pavšer Stane, TOZD Vzdrž. naprav; Puntar Jože, DS ASO; Špitalar Danilo, DS TSO; Germšek Edi, DO RP Senovo; Kukman Vinko, DO RP Kanižarica.
KOMISIJA ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE SOZD
Imenovana na prvi seji delavskega sveta SOZD REK EK dne 28. 5. 1982
Štrajhar Jože, TOZD SIMD; Potisek Albin, TOZD RESD Hrastnik; Žuža Teodor, DS TSO; Petauer Milan, TOZD ESMD; Lekše Franc, TOZD PEE-T; Ilič Budimir, DO RP Senovo; Imširovič Miralem — predsednik, DO RP Kanižarica.
ODBOR ZA RAZVOJ SOZD REK EK
Imenovan na prvi seji delavskega sveta SOZD REK EK dne 28. maja 1982
Kus Hinko, dipl. inž. str., DS SS DO TET; Vengust Miloš, dipl. inž. kem., DS SS DO TET; Majcen Rihard, DS SS DO IMD; Plahuta Zvone, TOZD P. Trbovlje; Jager Lado, TOZD P. Kotredež; Cerni Janez, TOZD Avtoprevoz, Milakovič Nedeljko — predsednik, DS SS DO RGD; Budimir Ilič, DO RP Senovo; Sekovanič Tomislav, DO RP Kanižarica.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SOZD
Imenovana na prvem zasedanju delavskega sveta SOZD REK EK dne 28. maja 1982
Urh Jože, TOZD P. Hrastnik; Slokan Roman, TOZD RIG; Vidmar Marjan — predsednik, TOZD EIMD; Mars Jože, DS TSO; Jazbec Hinko, DS SS DO TET; Koren Srečko, DO RP Senovo; Šavor Tomo, DO RP Kanižarica.
Časopisni svet sozd rek ek
Imenovan na predlog DPO na prvi seji delavskega sveta SOZD REK EK dne 28. maja 1982 Gosak Miha, za DO ZPT (TOZD P. Trbovlje); Guna Slavi, za DO RGD (DS SS DO RGD); Pavlič Stane, za DO IMD (TOZD EIMD); Jazbec Hinko, za DO TET (DS SS DO TET); inž. Breznik Vladimir, za DO Kanižarica; Jana Cepin za DO Senovo; Jurše Majda, za DS ASO; Bregant Anton, za DS TSO; Hauptman Albin — predsednik — predstavnik OOZK (TOZD Sep. Trb.); Kreže Rudi — predstavnik KO OOZS (TOZD p. Trb.); Janež Darka — predstavnik OOZSMS; Lenarčič Tine — za uredniški odbor; Mohor Štefka — predstavnik piscev (TOZD P. Ko).
DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB SOZD REK EK DELOVNA SKUPNOST ADMINISTRATIVNO STROKOVNIH OPRAVIL
volitve 25. 3. 1982
1.	seja DS 12. 4. 1982
Delavski svet
Dolinar Miloš — predsednik, Kiisek Liljana — namestnik, Leskovar Ivica, Poznič Ljuba, Puntar Jože, Janežič Nevenka, Bregant Dragi.
Samoupravna delavska kontrola
Božjak Albin — predsednik, Zmrzlak Marija, Zupančič Marinka.
Komisija za delovna razmerja
Kukovič Ivan —- predsednik, Tomaž Tilka — namestnik, Pavlič Marinka, Oberžan Janez, Dolanc Silva.
Komisija za odlikovanja in priznanja
Radulovič Helena — predsednik, Oberžan Janez. Kavčič Erika.
Disciplinska komisija
(skupina z DS TSO)
Mrva Bogomir — predsednik, Šturbej Vanda, Vnuk Ivan, Volčanšek Stojan (zunanji član).
Delavski svet SOZD REK EK
Dolinar Miloš.
DELOVNA SKUPNOST TEHNIČNO STROKOVNIH OPRAVIL
volitve 25. 3. 1982
1.	seja DS 2. 4. 1982
Delavski svet
Kalan Zora — predsednik, Hočevar Matjaž — namestnik, Starman Gorazd, Hladnik Jože, Mars Jože, Bratanič Jože, Ušeničnik Matija.
Samoupravna delavska kontrola
Koritnik Srečko — predsednik, Sikovec Rudi, Paušer Hermina.
Komisija za delovna razmerja
Žagar Rado — predsednik, Klenovšek Heda, Zidar Ljudmila, Deželak Jože, Pešl Roman.
Odbor za družbeni standard
Špiitalar Danilo — predsednik, Kos Lado, Grač-nar Nada, Avbelj Dušan, Škrinjar Alfreda.
Disciplinska komisija
(skupna z DS ASO)
Mrva Bogomir — predsednik, Šturbej Vanda, Vnuk Ivan, Volčanšek Stojan (zunanji član).
Delavski svet SOZD REK EK
Kalan Zora.
DELOVNA ORGANIZACIJA ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE
volitve 25. 3. 1982
1.	seja DS 8. 4. 1982
Delavski svet
Predsednik: Romih Franc, TOZD Premogovnik Hrastnik;
Namestnik: Matek Jože, TOZD Premogovnik Ojstro.
Delavski svet sestavlja 27 delegatov TOZD in DS, in sicer po dva delegata iz vsake TOZD in DS SS ter po enega delegata DS Pomožne dejavnosti Hrastnik, Trbovlje, Zagorje. Delegate določajo vse TOZD in DS za vsako zasedanje sproti.
Izvršni odbor
Guzej Franc — predsednik, TOZD Separacija premoga Trb.; Gorjup Jože — namestnik TOZD P. Trbovlje; Gašperut Edo, TOZD P. Hrastnik; Logar Oto, TOZD P. Ojstro; Potisek Rudi, TOZD RESD Hrastnik; Selič Srečko, DS PD Hrastnik; Vidmar Andrej, TOZD RESD Trbovlje; Matko Mira, DS PD Trbovlje; Bricelj Jože, TOZD PJL Trbovlje; Dežman Vili, TOZD Separacija premoga Zag. Kureš Anton, TOZD P. Kotredež; Govejšek Tomo, TOZD RESD Zagorje.
Odbor za kadrovsko politiko in socialno varstvo
Juvančič Anton — predsednik, TOZD P. Kotredež; Polc Drago — namestnik, TOZD RESD Zagorje; Pirnovar Andrej, TOZD P. Hrastnik; Spajzer Alojz TOZD P. Ojstro; Hrijbar Milan, TOZD RESD Hrastnik; Senegačnik Ivan, DS PD Hrastnik; Malkoč Enis, TOZD P. Trbovlje; Kastelic Marjan TOZD RESD Trbovlje; Mrzelj Milan, DS PD Trbovlje; Novak Jože, TOZD PJL Trbovlje; Žnidaršič Vili, TOZD Separ. Trbovlje; Štepič Franc, TOZD Separ. Zagorje; Arhi Marjan, DS PD Zagorje; Trebušak Franc, RŠC Zagorje; Guna Janj, DS SS.
Odbor za družbeni standard
Baloh Edi — predsednik, TOZD P. Ojstro; Gi-anini Avgust — namestnik, TOZD P. Hrastnik; Zupanc Matjaž, TOZD RESD Hrastnik; Jankovič Blagoje, DS PD Hrastnik; Goljuf Janez, TOZD P. Trbovlje; Janežič Rudolf, TOZD RESD Trbovlje; Senčar Martin, DS PD Trbovlje; Ajdišek Franc, TOZD PJL Trbovlje; Perpar Dušan, TOZD Separac. Trbovlje; Kreča Desan-ka, TOZD Separac. Zagorje; Smole Venčeslav, TOZD P. Kotredež; Kramar Zdravko, TOZD RESD Zagorje; Petek Janko, DS PD Zagorje; Trebušak Franc, TOZD RŠC Zagorje; Šketako Avgust, DS SS.
Samoupravna delavska kontrola
Kmet Marjan, TOZD P. Hrastnik; Kolar Ivan — predsednik, TOZD P. Ojstro; Kozole Milan,
TOZD RESD Hrastnik; Mak Jože, DS PD Hrastnik; Gabršek Miha, TOZD P. Trbovlje; Maleš Mirko, TOZD RESD Trbovlje; Zrim Stefan, DS PD Trbovlje; Kupšek Ludvik, TOZD Predelava jam. lesa; Škrbec Janez, TOZD Separacija Trbovlje; Ban Zlatko, TOZD P. Kotredež; Vozelj Karl, TOZD RESD Zagorje; Borštnar Anton, TOZD Separacija Zagorje; Gradič Zvonko, TOZD RŠC Zagorje; Bogdanovič Slavi, DS PD Zagorje; Prah Zlatko, DS SS.
DELOVNA ORGANIZACIJA ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE TOZD PREMOGOVNIK HRASTNIK
volitve 25. 3. 1982
1.	seja DS 3. 4. 1982
Delavski svet
Planinc Slavko — predsednik, Matek Janez — namestnik, Brečko Oto, Cvet Jože, Ceperlin Sandi, Drnovšek Jože, Duh Ludvik, Dulič Me-ho, Gašparut Edi, Goluh Ignac, Knez Karl, Kokotec Franc, Kotnik Kondrad, Kunstič Anton, Mavrič Jože, Mokotar Ciril, Potočan Jože, Povodnik Rudi, Romih Franc, Sovre Jože, Stopinšek Otmar, Šuštar Karl, Vod ep Milan.
Izvršni odbor
Gašparut Edi — predsednik, Dornik Miro, Du-lič Meho, Janc Anton, Matek Janez.
Komisija za delovna razmerja
Pirnovar Andrej — predsednik, Vidmar Anton, Vodep Milan.
Samoupravna delavska kontrola
Glinšek Valentin, Kmet Marjan — predsednik, Zakošek Karl.
Disciplinska komisija
Padežnik Avgust — predsednik, Gaberšek Peter, Tabakovič Hamid, Predovnik Avgust — zunanji član.
Odbor za družbeni standard
Gianini Avgust — predsednik, Hafner Andrej, Jakopič Jakob, Kaluža Alojz, Šuštar Karl.
Odbor za izume in racionalizacijo
Potisek Albin — predsednik, Lučič inž. Milan-ko. Dornik Mirko.
Odbor za varstvo pri delu
Hafner Andrej — predsednik, Mokotar Ciril.
Delavski svet SOZD REK EK
Planinc Slavko.
TOZD PREMOGOVNIK OJSTRO
volitve 25. 3. 1982
1.	seja DS 2. 4. 1982
Delavski svet
Matek Jože — predsednik, Najdenič Rafael — namestnik, Hostnik Jože, Logar Oto, Mlakar
Martin, Močilar Kazimir, Padežnik Avgust, Pe-klar Branko, Ramšak Anton, Retar Alojz, Rutar Jože, Trajlovič Joviča, Varga Alojz, Vlaj Jože, Zupanc Alojz, Zupanc Franc, Žagar Martin.
Izvršni odbor
Logar Oto — predsednik, Močilar Kazimir, Pogačnik Dušan, Trbovc Ivan, Žagar Martin II.
Komisija za delovna razmerja
Spajzeir Alojz —- predsednik, Lokovšek Jože, Varga Alojz.
Samoupravna delavska kontrola
Kolar Ivan — predsednik, Gričar Alojz, Slap-šak Franc.
Disciplinska komisija
Padežnik Avgust — predsednik, Kasumovič Devad, Predovnik Avgust,
Odbor za družbeni standard
1
Baloh Edi — predsednik, Bombek Franc, Matjašič Stane, Povše Rudi, Špajzer Alojz.
Odbor za izume in racionalizacijo
Potisek Albin — predsednik, Hočevar Miran.
Odbor za varstvo pri delu
Hafner Andrej — predsednik, Urh Stane.
Delavski svet SOZD REK EK
Matek Jože.
TOZD RESD HRASTNIK
volitve 25. 3. 1982
1.	seja DS 2. 4. 1982
Delavski svet
Podkoritnik Marko — predsednik, Žabkar Ludvik — namestnik, Drnovšek Ivan, Hribar Milan, Orožen Borut, Osterman Erno, Ovčak Stane, Potisek Rudi, Potrata Ivan, Romih Franc, Slokan Mitja, Urlep Jani, Velikonja Drago.
Izvršni odbor
Potisek Rudi — predsednik, Ovčak Stane, Romih Franc, Tršek Franc, Žabkar Ludvik.
Komisija za delovna razmerja
Hribar Milan — predsednik, Osterman Erno, Rotar Ciril.
Samoupravna delavska kontrola
Kozole Milan — predsednik, Hribernik Jože, Kavzar Franc.
Disciplinska komisija
Padežnik Avgust — predsednik, Vrtačnik Martin, Predovnik Avgust.
Odbor za družbeni standard
Zupanc Matjaž — predsednik, Kirn Edi, Kovač Ivan, Prhne Marjan, Urlep Ivan.
Odbor za izume in racionalizacijo
Potiš ek Albin.
Odbor za varstvo pri delu
Kreže Franc
Delavski svet SOZD REK EK
Podkoriitnik Marko
DELOVNA SKUPNOST POMOŽNA DEJAVNOST HRASTNIK
volitve 25. 3. 1982
1.	seja DS 3. 4. 1982
Delavski svet
Draksler Marko — predsednik, Hriberšek Jože — namestnik, Dacar Slavko, Galun Janez, Hafner Marta, Jankovič Blagoje, Kušar Emil, Mak Jože, Rakovič Marija, Rot Angelca, Selič Srečko, Škafar Ivan, Zibret Slavica.
Izvršni odbor
Selijč Srečko — predsednik, Kranjc Franc, Raz-boršek Stane, Senegačnik Ivan, Zupančič Darinka.
Komisija za delovna razmerja
Senegačnik Ivan — predsednik, Škafar Ivan, Zupančič Darinka.
Samoupravna delavska kontrola
Mak Jože — predsednik, Knez Alojz, Rot Angelca.
Disciplinska komisija
Padežnik Avgust — predsednik, Orožen Alojz.
Odbor za družbeni standard
Jankovič Blagoje — predsednik, Biderman Božo, Strniša Anton, Žibret Slavi, Selič Srečko.
Odbor za izume in racionalizacijo
Tršek Karl
Odbor za varstvo pri delu
Plaznik Jožefa
Ramšak Marjan, Skrhimek Janez, Sulejmanovič Rašid, Škrlep Bojan, Vozelj Franc.
Samoupravna delavska kontrola
Gaberšek Miha, Žepič Vili, Planinc Janez.
Izvršni odbor
Gorjup Jože —- predsednik, Laporšek Miro, Marinovič Milan, Žuraj Marjan, Popovič Dušan.
Komisija za delovna razmerja
Malkoč Eniz — predsednik, Kovač Ivan, Ahlin Ivan, Pestelj Ivan, Bračič Andrej.
Odbor za družbeni standard
Goljuf Janez — predsednik, Petelin Marjan, Vukovič Nedeljko, Koželj Maks, Lebič Marjan.
Odbor za izume in tehnične izboljšave
Vozelj Franc — predsednik, Gosak Miha, Pikš Anton II.
Odbor za varstvo pri delu
Benkič Avgust — predsednik, Koncilja Emil, Beravs Rajko.
Delavski svet SOZD REK EK
Glavan Jože
TOZD RESD TRBOVLJE
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 2. 4. 1982
Delavski svet
Forte Ferdinand — predsednik, Kastelic Marjan — namestnik, Frece Bojan, Forte Vlado, Janežič Rudolf, Kobilšek Ivan, Logar Drago, Matko Edvard, Oberžan Vero, Pušnik Martin, Razgoršek Franc, Tomšič Edvard, Vidmar Andrej, Zupan Ivan, Zunk Ernest.
Samoupravna delavska kontrola
Drnovšek Milan, Maleš Mirko, Okrogar Dušan predsednik:
Izvršni odbor
Vidmar Andrej — predsednik, Brinar Janez — namestnik, Puntar Janez, Marčič Marino, Žibret Ivan.
TOZD PREMOGOVNIK TRBOVLJE
Delavski svet
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 31. 3. 1982
Glavan Jože —• predsednik, Kranjc Janez — namestnik, Benkič Avgust, Bračič Andrej, Gorjup Jože, Goljuf Janez, Hrvič Hasan, Kern Jože, Kreže Rudi, Koželj Maks, Laporšek Mirko, Malkoč Eniz, Pestelj Ivan, Podgoršek Štefan,
Odbor za družbeni standard
Janežič Rudolf •— predsednik, Čož Marjan — namestnik, Tausel Anton, Čamer Matjaž, Marin Milko.
Komisija za delovna razmerja
Kastelic Marjan — predsednik, Kulusič Stipe —■ namestnik, Poznič Štefan, Pušnik Martin, Medved Anton.
Odbor za varstvo pri delu
Frece Bojan — predsednik, Željko Stane — namestnik, Kolander Vlado.
Odbor za izume in tehnične izboljšave
Forte Vlado — predsednik, Gračner Stane — namestnik, Kajtna Alojz.
Komisija za odlikovanja
Cerk Franc — predsednik, Hren Anton — namestnik, Prošt Martin.
Delavski svet SOZD REK EK
Forte Ferdinand
TOZD SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 3. 4. 1982
Delavski svet
Kreže Anton — predsednik, Guzej Franc — namestnik, Crnomarkovič Dušan, Erjavec Niko, Felicijan Alojz, Kajba Dušan, Kobav Ivan, Kos Ivan, Ljubi Željko, Mlakar Milan, Oplotnik Albert, Ostanek Stane, Rašljič Miodrag, Šintler Alojz, Tomc Franc.
Samoupravna delavska kontrola
Galič Ivan, Karamarkovič Mile, Rajh Ivan, Stojanovič Joviča, Škrbec Janez.
Izvršni odbor
Guzej Franc — predsednik, Mlakar Milan, Erjavec Niko, Felicijan Alojz, Kreže Valentin.
Odbor za družbeni standard
Perpar Dušan — predsednik, Kmetič Jože, Šorli Bruno, Žnidaršič Vili, Kos Ivan.
Komisija za delovna razmerja
Žnidaršič Vili — predsednik, Šintler Alojz, Ostanek Stane, Škofca Jože, Božič Jože.
Odbor za izume in tehnične izboljšave
Forte Ivan — predsednik, Petelin Edi, Kastelic Drago, Tomc Franc, Godec Stane.
Odbor za varstvo pri delu
Čekada Anton — predsednik, Kmetič Jože, Rabrenovič Vuk, Simončič Rajko, Schoner Miro.
Delavski svet SOZD REK EK
Kreže Anton
TOZD PREDELAVA JAMSKEGA LESA
volitve 25. 3. 1982 zbor delavcev 14. 4. 1982
Delavski svet sestavljajo vsi delavci TOZD Predelava jamskega lesa, ker jih je po številu manj kot 30.
Izvršni odbor
Bricelj Jože — predsednik, Drnovšek Alojz, Jerman Alojz.
Komisija za delovna razmerja
Jerman Alojz — predsednik, Bricelj Jože, Novak Jože.
Odbor za družbeni standard
Ajdišek Franc — predsednik, Kolar Vlado, Jeraj Milan.
Odbor za varstvo pri delu
Bajda Vili — predsednijk, Cestnik Jurij, Prašnikar Miha.
Odbor za izume in tehnične izboljšave
Kupšek Ludvik — predsednik, Starina Leopold, Pilič Ibrahim.
Delavski svet SOZD REK EK
Jerman Alojz
Samoupravna delavska kontrola
Kolar Vlado, Kupšek Ludvik, Prašnikar Miha.
DELOVNA SKUPNOST POMOŽNA DEJAVNOST TRBOVLJE
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 5. 4. 1982
Delavski svet
Dobelšek Štefan — predsednik, Merzelj Ivan — namestnik, Balažič Jolanda, Glavan Marija, Gorenc Ivi, Kavšek Ana, Levpuščak Milan, Matko Mira, Senčar Martin, Umek Mirko, Žveglič Franc.
Samoupravna delavska kontrola
Delopst Jernej, Savšek Vera, Zrim Štefan, predsednik:
Odbor za družbeni standard
Senčar Martin — predsednik, Stanič Stane — namestnik, Kunstelj Klavdija, Virant Stane, Klančar Nada.
Komisija za delovna razmerja
Merzelj Ivan — predsednik, Resman Jože — namestnik, Matko Mira, Glavan Tončka, Lavrini Metod.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DO ZPT
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 30. 3. 1982
Delavski svet
Kirič Jože — predsednik, Stvarnik Jože — namestnik, Biderman Erika, Bregar Jani, Kraut-berger Roman, Perklič Olga, Pintar Jerca, Podlesnik Barbara, Suhodolčan Ivan, Grčar Vladi-mjra, Zorko Gizela.
Samoupravna delavska kontrola
Juvan Zdenka, Kneževič Andelko, Prah Alojz, Šketako Slavi, Tori Danica.
Komisija za delovna razmerja
Guna Janez, Farčnik-Cukjati Joža, Homšek Slavi, Vezovišek Vesna, Šuligoj Karla, predsednik:
Odbor za družbeni standard
Šketako Avgust, Selak Ivan, Jereb Maridi, Lučič Zoran, Smrkolj Minka, Tržan Zvone, Skubic Frida.
Delavski svet SOZD REK EK
Suhodolčan Ivan.
TOZD PREMOGOVNIK KOTREDEŽ
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 5. 4. 1982
Delavski svet
Javoršek Roman — predsednik, Kureš Anton
—	namestnik, Grošelj Jože 5, Golčar Janez, Gričnik Edi, Jager Lado, Jere Cveto, Jerin Bojan, Jurjec Štefan, Kmetič Franc, Krajnik Rado, Kusič Stanoje, Ojsteršek Jernej, Leskovšek Milan, O straž ni k Feliks, Razpotnik Janez 9, Šprah Herman, Urbanija Ivan 5, Zidar Vinko.
Izvršni odbor
Kureš Anten — predsednik, Javoršek Roman, Razpotnik Janez 9, Urbanija Ivan 5, Šprah Herman, Kmetič Franc, Leskovšek Milan.
Samoupravna delavska kontrola
Alešnik Leopold, Ban Zlatko, Bregar Anton, Husič Jurij, Isič Osman, Kusič Živko, Pavšek Franc.
predsednik: Ban Zlatko
Disciplinska komisija podr. Zagorje
Žibret Jože — predsednik, Pliberšek Stane —
—	namestnik, Lukman Maks, Hribar Anton — namestnik, Golob Ivana zunanji član, Skubis, Stane — namestnik.
Delavski svet SOZD REK EK
Javoršek Roman
Komisija za delovna razmerja
Juvančič Anton — predsednik, Juvan Janez 17
—	namestnik, Nurkovič Osman, Sitar Miha, Zabavnik Ivan, Jamnik Karl, Hrovat Alojz.
Odbor za družbeni standard
Smole Vencelj — predsednik, Isič Osman — namestnik, Pavlovič Melita, Kozolič Ivan, Šeško Jože, Zahirovič Sadik, Žibert Adolf.
Odbor za varstvo pri delu
Omahne Franc — predsednik, Jerkič Srečko — namestnik, Turk Lovro, Kos Lafo, Bregar Anton, Petrovič Stipe, Vukovič Dragan.
Odbor za izume in tehnične izboljšave
Rukavina Slavko — predsednik, Fajfar Jože — namestnik, Horvat Janez 1, Kos Jože 8, Ibrič Muharem, Kusič Živko.
TOZD RESD ZAGORJE
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 6. 4. 1982
Delavski svet
Resnik Vlado — predsednik, Sakeljšek Leopold
—	namestnik, Drobež Marjan, Drolc Franc, Hudi Danilo, Krašovec Julij, Lešnik Ignac, Medija Viktor, Mežnar Franc, Mikelj Danilo, Žibert Ivan.
Izvršni odbor
Govejšek Tomo — predsednik, Maček Franc — namestnik, Lučič Dragan, Aleksič Miroslav, Lesjak Ernest.
Samoupravna delavska kontrola
Vozelj Karel — predsednik, Hskar Ferdinand
—	namestnik, Mumelj Bogo, Vedenik Božidar, Zidar Mirko.
Komisija za delovna razmerja
Polc Drago — predsednik, Omahen Alojz — namestnik, Ključevšek Ivan, Završnik Drago 2, Kralj Vinko.
Odbor za družbeni standard
Kramar Zdravko — predsednik, Lešnik Ignac
—	namestnik, Prelogar Vinko, Groboljšek Ludvik, Bunderla Cvetko.
Odbor za izume in tehnične izboljšave
Hudi Danilo — predsednik, Jere Edvard — sa-mestnik, Ostrožnik Alojz, Maček Franc, Bečej Anton.
Odbor za varstvo pri delu
Rokave Ivan — predsednik, Judež Draga — namestnik, Biruša Slavoj, Groboljšek Milan, Polc Franc.
Delavski svet SOZD REK EK
Resnik Vlado.
TOZD SEPARACIJA ZAGORJE
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 6. 4. 1982
Delavski svet
Kos Martin — predsednik, Dežman Vili — namestnik, Beja Anton, Kepa Stane, Kreča De-sanka, Dolanc Franc, Simončič Miro, Radočaj Anton, Grošelj Janez, Junuzovič Suljo, Kovač Jože.
Izvršni odbor
Dežman Vili — predsednik, Dolanc Franc — namestnik, Kmetič Ivan, Kostevc Franc, Osma-novip Šemso.
Samoupravna delavska kontrola
Borštnar Anton — predsednik, Stepic Franc — namestnik, Osolnik Ivan, Jurca Stane, Ravnikar Ivan.
Komisija za delovna razmerja
Stepic Franc — predsednik, Poznič Franc — namestnik, Drobne Metka, Kepa Stane, Beja Anton.
©obor za družbeni standard
Kreča Desanka — predsednik, Bokal Marjan — namestnik, Urankar Ivan, Arnšek Ivan, Kurež Feliks.
Odbor za izume in tehnične izboljšave
Poznič Franc — predsednik, Medvešek Vili — namestnik, Urbanija Ani, Borštnar Anton, Dežman Vili.
Delavski svet SOZD REK EK
Kepa Stane
DELOVNA SKUPNOST POMOŽNA DEJAVNOST ZAGORJE Delavski svet
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 2. 4. 1982
Kolenc Ivan — predsednik, Rebernak Fani — namestnik, Arbi Marjan, Hadič Devohir, Medved Joža, Bokal Rezi, Konjačič Antonija, Bordič Aleksa, Ši-kovec Ivan, Kranjc Marija, Goste Bogo.
Samoupravna delavska kontrola
Bogdanovič Slavi — predsednik, Bokal Pankracij, Balaškovič Mira, Beja Rafael, Grabnar Ljudmila.
Komisija za delovna razmerja
Arbi Marjan, predsednik; Dobčnik Milena — namestnik, Brglez Valentin, Potisek Mišo, Eberl Vilma.
Odbor za družbeni standard
Petek Janko — predsednik, Kukavica Jana — namestnik, Kuder Franc, Zmrzlak Ivan, Božič Ivan.
TOZD RUDARSKI ŠOLSKI CENTER ZAGORJE
volitve 25. 3. 1982 1. seja ŠS 1. 4. 1982
Šolski svet
Malovrh Marija — predsednik, Kukovec Maks — namestnik, Avsenak Marjan, Dobnik Ervin, Filkovič Ivo, Jerman Dragi, Jerše Viktor, Jovičič Drago, Pečnik Anton.
Samoupravna delavska kontrola
Gradič Zvonko — predsednik, Gracar Bogo — namestnik, Peterlin Jože
Izvršni odbor šolskega sveta
Vračevič Voj o —- predsednik, Tekavčič Vinko — namestnik, Zupan Franc, Petek Rudolf, Janež Jože.
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard
Trebušak Franc — predsednik, Žorž Marija — namestnik, Pavlovič Milo, Gumzej Drago, Pogan Anton.
Odbor za varstvo pri delu in tehnične izboljšave
Turanovič Ismet — predsednik, Imperl Silve, Cevka Dominik.
Delavski svet SOZD REK EK
Jerman Dragi
DELOVNA ORGANIZACIJA RUDARSKO GRADBENA DEJAVNOST
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 9. 4. 1982
Delavski svet
Blaznik Franc — predsednik, TOZD ESMD; Kreča Miroslav, TOZD ESMD; Novak Marjan, TOZD ESMD; Božič Alojz, TOZD RIG; Divjak Jože, TOZD RIG; Slokan Roman, TOZD RIG; Velojič Milomir, TOZD RIG; Gotal Jurij, TOZD Gramat; Kraljič Barbara, TOZD Gramat; Klemenc Rajko, inž. I OZD Gramat; Paš Roman, TOZD Avtoprevoz; Pe-tauer Sašo — namestnik, TOZD Avtoprevoz;' Tuhtar Brane, TOZD Avtoprevoz; Baloh Ida, DS SS; Guna Slavi, DS SS; Vrečar Breda, DS SS; Kramar Marjan, TOZD RIG.
Samoupravna delavska kontrola
Draksler Srečko, TOZD RIG; Logar Vinko, TOZD ESMD; Koncilja Dragi, DS SS; Bočko Ivan, TOZD Avotprevoz; Polak Konrad, TOZD Gramat. predsednik:
Izvršni odbor
Gotal Jure, TOZD Gramat; Novak Marjan, TOZD ESMD; Pavlič Dragi, DS SS; Paš Roman, TOZD Avtoprevoz; Slokan Roman, TOZD RIG.
Odbor za družbeni standard
Mejač Peter, TOZD Gramat; Ovnič Leopold, TOZD ESMD; Šeško Albin, DS SS; Lešnik Albert, TOZD RIG; Brdnik Franc, TOZD Avtoprevoz.
Odbor za kadrovsko politiko in socialno varnost
Metličar Hilda, TOZD Gramat; Šmid Franc, TOZD ESMD; Vrečar Breda, DS SS; Robek Karl, TOZD Avtoprevoz; Smajlovič Avdija, TOZD RIG.
Disciplinska komisija
Vereš Jože, TOZD Gramat; Razpotnik Janez, DS SS; Hauptman Boris, TOZD ESMD; Guček Mihael, TOZD Avtoprevoz; Bregar Albin, TOZD RIG; Jesih Marjan, TOZD RIG; Mažgon Štefan, zunanji sodelavec.
TOZD RIG
volitve 25. 3. 1982 I. seja DS 9. 4. 1982
Delavski svet
Vovk Ivan — predsednik, Pavlica Slobodan — namestnik, Babič Pero, Božič Alojz, Divjak Jože, Dobr-šek Stane, Grgič Veselko, Gunšek Ivan, Kos Janko, Kranjc Rudolf, Kramar Marjan, Nišič Sulejman, Ovčar Josip, Podkoritnik Miha, Savič Peter, Slokan Roman, Smodej Stane, Spahič Ibrahim, Velojič Milo-mir.
Samoupravna delavska kontrola
Antolič Josip, Draksler Srečko, Hodič Mustafa, Perti-
nač Miha, Štefane Alojz.
predsednik:
Izvršni odbor
Slokan Roman — predsednik, Mitrov inž. Milenko
—	namestnik, Velojič Mile, Ovčar Josip, Bivic Mirko.
Odbor za varstvo pri delu
Češnovar Franc — predsednik, Kondič inž. Slavko
—	namestnik, Omahen Ivan, Sehur Zvone, Kaluder Franc.
Odbor za družbeni standard
Lešnik Albert — predsednik, Trupi Dragomir — namestnik, Jurjevič Josip, Sajovic Andrej, Alič Salko.
Komisija za delovna razmerja
Smajlovič Avdija — predsednik, Zagožan Vika — namestnik, Kramar Marjan, Divjak Jože, Vnuk Miro. Delavski svet SOZD REK EK Vovk Ivan
TOZD ESMD:
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 23. 4. 1982
Delavski svet
Babič Stane, Bremec Drago, Funkl Drago, Koritnik Karl, Medved Dušan, Musar Ignac, Novak Marjan, Perpar Albin, Rota Branko, Šoba Slavko, Šuntajs Bojan.
predsednik: Perpar Albin namestnik: Babič Stane
Odbor za družbeni standard
Ovnič Leopold, Markovič Mičo, Cilenšek Janez, Prašnikar Rudolf, Šoba Slavko (zaradi sklepčnosti na sejah (terensko delo) še rezervna člana: Dolinar Jože, Kralj Jože).
Odbor za varstvo pri delu
Ver da j Alojz, Hauptman Boris, Logar Vinko
TOZD GRAMAT
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 13. 4. 1982
Delavski svet
Gotal Jurij — predsednik, Lozinšek Branko — namestnik, Eržen Jože, Hribernik Ana, Kamnikar Spomenka, Klemenc Rajko, inž., Komi jan Juro, Kraljič Barbara, Kreže Marjan, Metličar Hilda, Zdole Stane.
Samoupravna delavska kontrola
Haberl Marjan, Polak Konrad, Šuštar Mihaela, predsednik:
Komisija za delovna razmerja
Gotalj Jurij, Duh Frančiška, Metličar Hilda, Klenovšek Ana, Lozinšek Branko, predsednik:
Odbor za varstvo pri delu, izume in tehnične izboljšave
Kreže Marjan, Kreže Jože, Klenovšek Ivo, Lozinšek
Branko, Mejač Peter.
predsednik:
Odbor za družbeni standard
Fabjan Mira, Lovrenovič Ilija, Mejač Peter.
Delavski svet SOZD REK Edvarda Kardelja
Gotal Jurij
DS SS DO RGD
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 13. 4. 1982
Delavski svet
Samoupravna delavska kontrola
Jelenc Gregor, Klemen Stanislav, Logar Vincenc,
Majcen Viktor, Petelin Franc.
predsednik:
Baloh Ida, Kovač Janez, Milakovič Nedeljko, Murn Gabrijel, Pavlič Dragi, Strnad Rudi, Arzenšek Ruža, Šeško Albin, Vrečar Breda, predsednik: Milakovič Nedeljko namestnik: Strnad Rudi
Izvršni odbor
Juvan Jože, Verdaj Alojz, Perpar Albin, Novak Marjan, Petauer Milan, Koritnik Karl predsednik:
Samoupravna delavska kontrola
Koncilja Dragi, Delič Zumbreta, Kink Stašo, predsednik:
Komisija za delovna razmerja
Šmid Franc, Šuštaršič Franc, Medved Dušan, Žibret
Franc, Oplotnik Jože
predsednik:
Komisija za delovna razmerja
Mrak Anton, Kink Stašo, Vrečar Breda, Razpotnik Janez, Renko Marjana, predsednik: Vrečar Breda
Odbor za družbeni standard
Koncilja Dragi, Šeško Albin, Marn Danijel, Kranjc Silva, Kužnik Vika. predsednik: Marn Danijel
Izvršni odbor
Kredar Ludvik — predsednik, Detela Branko — namestnik, Pistotnik Branko, Kirn Ivan, Karamarkovič Jana.
TOZD Avtoprevoz
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 22. 4. 1982
Delavski svet
Petauer Sašo — predsednik, Čeh Rado — namestnik, Birgermajster Imre, Franc Alojz, Grabnar Anton, Jagodič Vlado, Kranjc Jože, Ocepek Marjan, Paš Roman, Tuhtar Brane, Vučko Štefan.
Samoupravna delavska kontrola
Bočko Ivan, Lebar Janez, Vrtačnik Franc, predsednik:
Komisija za delovna razmerja
Guček Miha, Pirnar Jože, Guna Jani, Kmetič Albin,
Zupančič Marjan.
predsednik:
Odbor za družbeni standard
Lah Jože, Mravlje Milan, Opresnik Leopold, Lekše
Jože, Černi Janez.
predsednik:
Odbor za varstvo pri delu, izume in tehnične izboljšave
Bizjak Rado, Poglajen Jani, Razpotnik Viktor, Guna
Jani, Ocepek Marjan.
predsednik:
Delavski svet SOZD REK EK
Alauf Vinko
Odbor za organizacijske in kadrovske zadeve
Ostanek Franc II — predsednik, Hauptman Vinko — namestnik, Žgalin Franc, Špringer Edi, Rozina Zvone.
Disciplinska komisija
Andrejaš Slavko, TOZD PEE-T; Bizjak Mirko, TOZD PEE-T; Matko Ludvik, TOZD VN; Žgalin Ivan, TOZD VN; Hernaus Milan —- predsednik, TOZD VN; Brinar Janez, zunanji; Bizjak Jože, zunanji.
TOZD PEE-T
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 7. 4. 1982
Delavski svet
Zapušek Maks — predsednik, Plevnik Marjan — namestnik, Kirn Ivan, Bartolj Boris, Zupan Branko, Grah Fani, Baš Leopold, Vidmar Jože, Kotar Jože, Mrzelj Nande, Novak Robert, Koritnik Vlado, Medvešek Andrej, Žagar Srečko, Fabjan Albin.
Samoupravna delavska kontrola
Jordan Silvo, Špiler Ernest, Mrak Mirko, Klanjšek
Danijel, Andrejaš Rudi.
predsednik:
Izvršni odbor
Kirn Ivan, Baloh Stojan, Hribar Anton I, Pistotnik Branko, Podreberšek Viktor.
DELOVNA ORGANIZACIJA TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 9. 4. 1982
Komisija za delovna razmerja
Rozina Zvone —• namestnik, Novak Robert — predsednik, Mrzelj Nande, Špringer Edi, Cestnik Anton.
Delavski svet SOZD REK EK
Delavski svet
Žgalin Ivan — predsednik, TOZD VN; Vengust Miloš —- namestnik, DS SS; Fabjan Albin, TOZD PEF.-T; Korošec Franc, TOZD PEE-T; Korošec Mirko, TOZD PEE-T; Kostanjevec Franc, TOZD PEE-T Mrzelj Nande, TOZD PEE-T; Renko Milan, TOZD PEE-T; Zapušek Maks, TOZD PEE-T; Detela Branko, TOZD VN; Gonelli Ervin, TOZD VN; Ostanek Franc I, TOZD VN; Lukančič Vili, TOZD VN; Vukovič Henrijeta, DS SS; Bartolj Boris, TOZD PEE-T; Novak Robert, TOZD PEE-T; Jazbec Hinko, DS SS.
Zapušek Maks.
TOZD Vzdrževanje naprav
Delavski svet
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 6. 4. 1982
Gonelli Ervin — predsednik, Lukančič Vili — namestnik, Abram Rudi, Ahlin Anton, Detela Branko, Hauptman Vinko, Jordan Zdenka, Knez Drago, Matko Ludvik, Ocvirk Milan II, Ostanek Franc I, Pau-šer Janez, Podbevšek Branko, Seme Janez, Žgalin Ivan.
Samoupravna delavska kontrola
Okorn Janez, TOZD PEE-T; Mrak Mirko, TOZD PEE-T; Dolenšek Vinko, TOZD VN; Zorko Edvard, TOZD VN; Štrtak Marjan — predsednik, DS SS.
Samoupravna delavska kontrola
Dolenšek Vinko, Forte Ivan, Kolander Jože, Košir
Ivan I, Medved Janez.
predsednik:
Izvršni odbor
Bolcnc Franc, Govejšek Franc, Kredar Ludvik, Knez
Franc, Paušcr Stane.
predsednik:
Komisija za delovna razmerja
Hauptman Vinko — predsednik, Tomšič Vili — namestnik, Plantan Julij, Strnad Jože, Škrbec Jani.
Delavski svet SOZD REK EK
Lukančič Vili.
Izvršni odbor
Tomažič Martin — predsednik, TOZD EIMD; Novak Zvone — namestnik, TOZD SIMD; Podmcnik Jože, TOZD SIMD; Vidmar Marjan, TOZD EIMD; Kotar Vinko, DS SS.
Komisija za kadrovsko politiko in socialno politiko
Škrinjar Ivan — predsednik, TOZD EIMD; Hren Jani — namestnik, TOZD SIMD; Ovnik Jože, TOZD SIMD; Pavlič Stane, TOZD EIMD; Perdih Vera, DS SS.
Delovna skupnost skupnih služb
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 8. 4. 1982
Delavski svet
Vukovič Henrijeta — predsednik, Vengust Miloš — namestnik, Božiček Slavi, Fabjan Marija, Hodak Edvard, Hodak Marjanka, Jazbec Hinko, Kovačič Ivi, Kurent Vinko, Kus Darinka, Medvešek Marija, Mo-škon Vida, Pistotnik Marjan, Rozina Zvone, Vaukan Nevenka
Samoupravna delavska kontrola
Gantar Olga, Mrak Ervin, Prošt Pavla, Sekili Franc,
Štrtak Marjan.	,
predsednik:
Disciplinska komisija (skupna)
Stermecki Peter — predsednik, TOZD SIMD; Dolanc Rado —- namestnik, TOZD EIMD; Gorenjec Jože, TOZD SIMD; Ocepek Branko, TOZD EIMD; Podbevšek Franc, DS SS; Šegatin Cvetka, DS SS; Kos Darinka, zunanji član.
TOZD SIMD
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 31. 3. 1982
Delavski svet
Stermecki Peter — predsednik, Rozina Jože — namestnik, Goršek Jože, Gošte Alojz, Knez Gvido, Kovač Davorin, Sabari Štefan, Skrbinek Vojteh, Vran Ivan, Vratanar Ivan, Zorko Ivan.
Komisija za delovna razmerja
Lapajne Jože — predsednik, Fabjan Marija — namestnik, Hernaus Milan, Moškon Adolf, Pistotnik Marjan.
predsednik: Lapajne Jože.
Delavski svet SOZD REK EK
Kus Darinka
DELOVNA ORGANIZACIJA INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELOVNICE
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 6. 4. 1982
Delavski svet
Zupan Marjan —- predsednik, DS SS; Koncilja Milan — namestnik, TOZD SIMD; Gošte Alojz, TOZD SIMD; Kolander Vekoslav, TOZD SIMD; Marot Božo, TOZD SIMD; Novak Zvone, TOZD SIMD; Plahuta Alojz, TOZD SIMD; Podmenik Jože, TOZD SIMD; Tomažič Stane, TOZD SIMD; Med-vešek Drago, TOZD EIMD; Škrinjar Ivan, TOZD EIMD; Tomažič Martin, TOZD EIMD; Vidmar Marjan, TOZD EIMD; Perdih Vera, DS SS; Reden-šek Irena, DS SS.
Samoupravna delavska kontrola
Lazar Roman — predsednik, TOZD EIMD; Močilar Ivan — namestnik, TOZD SIMD; Jamnik Zvone, TOZD EIMD; Koncilja Milan, TOZD SIMD; Poti-sek Franc, TOZD EIMD; Plevnik Gvido, DS SS; Majcen Jože, TOZD SIMD.
Samoupravna delavska kontrola
Kastelic Srečko, Pintarič Stjepan, Vratanar Ivan.
predsednik:
namestnik:
Izvršni odbor
Knez Gvido — predsednik, Hren Jani, Hacin Franc.
Komisija za delovna razmerja
Rozina Jože — predsednik, Novak Zvone, Tomažič Stane, Korošec Franc, Zelenšek Zmago.
Odbor za izume in tehnične izboljšave
Vidmar Jože — predsednik, Goršek Jože, Hauptman Pavel.
Odbor za varstvo pri delu
Vratanar Ivan — predsednik, Kolander Vekoslav, Glas Franc.
Odbor za družbeni standard
Vran Ivan —• predsednik, Štrajhar Jože, Kolšek Rajko.
Delavski svet SOZD REK EK
Brleč Stane.
TOZD EIMD
Delavski svet
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 31. 3. 1982
Ocepek Franc — predsednik, Centrih Vojko — na-
mestnik, Jamnik Zvone, Kralj Alojz, Medvešek Drago, Pavelšek Stane, Pšunder Roman, Škrinjar Ivan, Štrovs Franc, Tomažič Martin, Vidmar Marjan.
Samoupravna delavska kontrola
Jamnik Zvone — predsednik, Lazar Roman, Potisek Franc.
Izvršni odbor
Pšunder Roman — predsednik, Jamnik Zvone, Centrih Vojko.
Komisija za delovna razmerja
Pavelšek Stane — predsednik, Anžel Ernest, Zibert Zdenko, Bončina Gabrijel, Jošt Branko.
Odbor za varstvo pri delu
Miglič Jože — predsednik, Zajc Ljubo, Gregorčič Lado.
Odbor za družbeni standard
Šimunič Jurij — predsednik, Podreberšek Martin, Dolanc Rado
Odbor za izume in tehnične izboljšave
Štrovs Franc — predsednik, Pšunder Roman, Koželj Jani.
Delavski svet SOZD REK EK
Redešnek Bojan.
Delovna skupnost skupnih služb
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 8. 4. 1982
Delavski svet
Redenšek Irena — predsednik, Kotar Vinko — namestnik, Gole Greta, Hanžekovič Justina, Jesenšek Boris, Kalšek Janez, Perdih Vera.
Komisija za delovna razmerja
Kalšek Janez — predsednik, Kolander Jože — namestnik, Redenšek Irena, Gole Greta, Izgoršek Milena.
Odbor za družbeni standard
Zupan Marjan, Vozelj Branko, Šegatin Cvetka, predsednik:
Delavski svet SOZD REK EK
Jesenšek Boris.
DELOVNA ORGANIZACIJA
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA
volitve 25. 3. 1982 (delne)
Delavski svet
Dvojmoč Boris — predsednik, Plaveč Marija, Fink Jože, Rom Matija, Čepuran Branko, Klepec Mirko,
Vujovič Jožica, Penca Milan, Starešinič Stane, Klobučar Mirko, Imširovič Miralem, Kostelk Jože, Blazina Drago, Dragutinovič Vitomer, Aleksič Tešo, Brčina Božo II., Drenovec Milan, Adilič Rasim, Perkovič Ivan, Pomelnik Janez, Weiss Vinko.
Smaoupravna delavska kontrola
Čirič Rajko — predsednik, Golobič Janez, Vlahovič Miha, Efendič Izet, Vesel Fančka.
Izvršni odbor
Vesel Jože —• predsednik, Starešinič Stane, Sekova-nič Tomislav, Perkovič Ivan, Čepuran Branko, Vrtin Matija, Rom Matija, Penca Milan, Vlahovič Miha.
Komisija za delovna razmerja
Starešinič Stane, Kukman Vinko, Golobič Janez, Stuhne Vilko, Camas Kazimir, predsednik: Golobič Janez
Komisija za varstvo pri delu
Cigan Matija, Vujovič Jožica, Tomc Majda, Camas Kazimir, Volf Ivan II. predsednik: Cigan Matija
Disciplinska komisija
Camas Kazimir — predsednik, Dvojmoč Boris, Levai Šandor, Jakofčič Ivan, Jelič Pero, Hutar Milena (zunanji član) Vrščaj Martin (zunanji član).
Stanovanjska komisija
Jankovič Atnon — predsednik, Kukman Vinko, Dre-novac Jože, Vlahovič Miha, Mikšič Ivan.
Komisija za inventivno dejavnost
Sekovanič Tomislav — predsednik, Dvojmoč Boris, Šikonja Jože.
Delavski svet SOZD REK EK Rožman Alojz, Imširovič Miralem
DELOVNA ORGANIZACIJA RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA SENOVO
volitve 25. 3. 1982 1. seja DS 19. 4. 1982
Delavski svet
Pavlič Alojz — predsednik, Bovha Anton, Budački Ivan, Cepin Drago, Gorjup Anton, Grmšek Franc, Hictaler Miro, Hictaler Pavel, Horvatiček Maks, Kozole Franc I., Kozole Jože VI., Kozole Leopold IV., Kozole Martin V., Pavlovič Alojz, Pirš Franc, Bajt Alojz, Cigale Alojz, Žvar Peter, Cvirn Branko, Ismič Camil, Petišič Franc, Pribožič Milena, Dremelj Dragica, Kostanjšek Irena, Smodič Srečko.
Samoupravna delavska kontrola
Cižmek Janez — predsednik, Kranjc Jože, Reberšek Jože, Abina Vinko II., Boh Ivan.
Macur Milan, Lokošek Franc, Ojsteršek Jože, Maček Stane II., Župevc Anica, predsednik: Macur Milan
Komisija za delovna razmerja
Zakonjšek Mato, Resnik Štefan, Derstvenšek Leopold Muha Alojz, Predanič Irena, predsednik: Zakonjšek Mato
Stanovanjska komisija
Gnus Anton, Grmšek Franc, Mlakar Janko, Gračnar Manca, Bohorč Vinko, predsednik: Mlakar Janko
Delavski svet SOZD REK EK Grmšek Franc, Pavlič Alojz.
ŠTEVILČNI PREGLED ČLANSTVA SAMOUPRAVNIH ORGANOV V SOZD REK EDVARDA KARDELJA V MANDATNI DOBI 1982/84
DO, TOZD, del. skupnost
on
Q
n
r—I	CZ)
'd
Š-E
j., « 0-12 -O g
N .g
O ^ 'TJ C3
O ^
<3$
a
> ct
t-g?
s -O c
-H*
n..=2
si
'd
N
O
*-i .w Tj fh
O > a
”-s-d
y o G
^ S.2
g g
o.a g
i-1
c
PL,
O
M
CZ)
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
DO ZPT	27	12	15	15	15				—	—	84
P. Hrastnik	23	5	3	5	—	3	—	—	—	39
P. Ojstro	17	5	3	5	—	3	—	—	—	33
RESD Hr.	13	5	3	5	—	3	—	—	—	29
DS P. D. Hr.	13	5	3	5	—	3	—	—	—	29
Skupne komis.										
na podr. Hr.	—	—	—	—	—	—	7	5	7	19
P. Trbovlje	19	5	3	5	—	5	—	3	3	43
Separtc. Trb.	15	5	5	5	—	5	—	5	5	45
RESD Trb.	15	5	3	5	—	5	—	3	3	39
PJ.L.	25	3	3	3	—	3	—	3	3	43
DS P .D. Trb.	11	—	3	5	—	5	—	—	—	24
DS SS ZPT	11	—	5	7	—	5	—	—	—	28
Skupne komis.										
na podr. Trb.	—	—	—	—	—	—	7	—	—	7
P. Kotredež	19	7	7	7	—	7	—	7	6	60
Sep. Zagorje	11	5	5	5	—	5	—	—	5	36
RESD Zag.	11	5	5	5	—	5	—	5	5	41
RŠC Zag.	9	5	3	—	—	5	—	3	—	25
DS P. D. Zag.	11	—	5	5	—	5	—	—	—	26
Skupne komis.										
na podr. Zag.	—	—	—	—	—	. —	7	—	—	7
SKUPAJ DO										
ZPT	250	72	74	87	15	67	21	34	37	657
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
DO RGD	17	5	5	5	5		7			44
RIG	19	5	5	5				5	—	5	—	44
ESMD	11	6	5	5	—	5	—	3	—	35
Gramat	11	—	3	3	—	5	—	5	—	27
Avtoprevoz	11	—	3	5	—	5	—	5	—	29
DS SS	9	—	3	5	—	5	—	—	—	22
SKUPAJ DO										
RGD	78	16	24	28	5	25	7	18	—	201
DO IMD	15	5	7	—	5	—	7	—	—	39
SIMD	11	3	3	3	—	5	—	3	3	31
EIMD	11	3	3	3				5	—	3	3	31
DS SS	7	—	—	3	—	5	—	—	—	15
SKUPAJ DO										
IMD	44	11	13	9	5	15	7	6	6	116
DO TET	17	5	5	—	5	—	7	—	—	39
PEE-T	15	5	5				—	5	—	—	—	30
V. N.	15	5	5	—	—	5	—	—	—	30
DS SS	15	—	5	—	—	5	—	—	—	25
SKUPAJ DO										
TET	62	15	20	—	5	15	7	—	—	124
DS ASO	7	—	3	—	—	5	3	—	—	18
DS TSO	7	—	3	5		5 skupna				20
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
DO Senovo	25	5	5		—	5	—			40
DO Kanižarica	21	9	5	—	—	5	5	5	—	50
SOZD REK EK	29	13	13	—	—	:		—	—	—	55
— komisija za družbeni standard in kadrovsko socia										
Ino politiko										13
— komisija za odlikovanja in priznanja										7
— komisija za izume in racionalizacijo										7
— odbor za razvoj										9
— časopisni svet										13
SOZD REK EK										104
CELOKUPNO										
SOZD REK EK	523	141	160	129	30	142	50	63	43	1330
Trbovlje, dne 20. 4. 1982
Tajn. SO SOZD REK EK Radulovič
rudnika Kanižarica aktivno sodeluje s sindikalnim svetom ZS SOb Črnomelj in koordinacijskim odborom v SOZD REK EK Trbovlje.
V prihodnjem obdobju se bomo aktivneje vključevali v:
—	proces sprejemanja samoupravnih odločitev,
—	sodelovanje v postopkih iz; delovnih razmerij delavcev in v postopkih pred samoupravnim sodiščem,
—	uresničevanje dogovorjene politike ZS,
—	prizadevanje za hitrejši razvoj delegatskega sistema in izobraževanje članov delegacij,
—	razvijanje in spremljanje dela mladinske organizacije na rudniku Kanižarica kakor tudi v tesnejše sodelovanje z mladinsko organizacijo v SOZD na vseh področjih, kot so: kultura, šport...
Poleg naštetih aktivncisti se zavzemamo tudi za dosledno izvajanje socialne zaščite delavcev in večje vlaganje sredstev v preventivno zdravljenje naših delavcev.
Naša delovna organizacija se trenutno nahaja v težki situaciji glede doseganja zastavljenega plana in ustvarjanja dohodka. Ta situacija nas sili k večji aktivnosti spremljanja proizvodnje, ustvarjanju in razporejanju dohodka, k povečanju produktivnosti dela, izboljšanju pogojev dela, humanizaciji medsebojnih odnosov, kakor tudi uveljavljanju inventivne in raziskovalne dejav-ncisti med člani DO.
Člani OO ZS se bomo potrudili, da bo naše delo pokazalo zaželjene rezultate.
Miralem Imširovič
RAZGOVOR Z RUDIJEM KREŽETOM
Rudi Kreže — rudarski nadzornik, zaposlen v TOZD Premogovnik Trbovlje že dvajset let.
Kakšne naloge so pred vami kot novim predsednikom koordinacijskega odbora sindikata?
Koordinacijski odbor bo predvsem spremljal delo sindikata v republiki in skušal realizirati stališča konferenc sindikata predvsem tretje konference.
To je skrb za človeka. Hočemo se približati socialnim izenačitvam delavcev med panogami. Stališča prve in druge konference sindikatov smo začeli slabo izvajati. Nagrajevanja po delu ne izvajamo dosledno. (Sleherni delavec bi moral biti nagrajen po opravljenem delu).
Smo v dilemah pri izvajanju stališč tretje konference. Naprimer socialne skrbi za delavca, ne moremo posvečati dovolj pozornosti, ker nimamo sredstev. Sredstev pa nimamo ker nimamo potrebnega prihodka.
Delamo, kolikor moremo v tej smeri, da izboljšujemo pogoje dela, stanovanjske razmere, povečujemo preventivno zdravljenje, skrbimo za invalide ter za pogoje za upokojitev delavcev.
Kakšen je pomen povezave med sindikati delovnih organizacij v kombinatu?
Najprej bomo skrbeli, da bodo dogajanja na družbenopolitičnem nivoju skladna, da se bodo časovno ujemala, da se sindikati ne bodo razhajali v akcijah, ker bomo morali v letu 1982 spremljati vrsto odgovornih aktov v zvezi z energetiko, napr., družbeni dogovor o organiziranosti v energetiki, samoupravni sporazum o dohodkovnih odnosih, pravilnik o pridobivanju in delitvi dohodka, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke.
Ko bodo sindikati pristopili k akcijam, morajo zaradi tako odgovornih odločitve in pripomb, ki jih bodo dajali, zahtevati razlago strokovnih služb.
Kakšno je delo koordinacijskega odbora sindikata?
Koordinacijski odbor povezuje vse koordinatorje osnovne organizacije sindikata vseh treh področij, predsednika konference in mladine kombinata.
Na tem nivoju se dogovarjamo za akcije sindikalnega značaja, ki jih koordinatorji prenašajo v temeljne organizacije, da ima sleherni delavec možnost aktivnega vključevanja v
samoupravnih organih in ob smernicah Zveze komunistov skrbi za dobro gospodarjenje v svoji temeljni organizaciji.
Koordinacijski odbor si je zadal poleg tega še nalogo, da poveže tudi regijsko oddaljene delovne organizacije (Kanižarica, Senovo), da bo delo sindikata poenoteno v celem SOZD.
Sindikalni delavci iz Senovega in Kanižarice se udeležujejo naših sej. Razmišljamo pa o tem, da bi se sestali tudi s koordinacijskim odborom REK Velenje, nato pa bi se z enako opredelitvijo sestali z vsemi koordinacijskimi odbori v energetiki.
Najvažnejše pa je, da so stališča realizirana. O tem bi moral biti koordinacijski odbor vedno obveščen.
Čemu posvečajo trenutno sindikalni delavci največ pozornosti?
Pozorno spremljamo in odpravljamo vse faktorje, ki vplivajo na visok odstotek izostankov z dela, trudimo se za čim boljšo izkoriščenost delovnega časa, za delovno disciplino, rešujemo stanovanjsko problematiko, skrbimo za socialno o-grožene družine (prisotnost alkoholizma). Posebej pa bi rad spregovoril o preventivnem zdravljenju, ki ga nismo mogli realizirati v takem obsegu, kot smo načrtovali, in in to iz dveh razlogov:	nerealiziranega
sklada skupne porabe in krčenja finančnih storitev zdravstvenih skupnosti v zdraviliščih brez predhodnega obveščanja združenega dela.
Na takšen način delo sindikalnih delavcev bledi, ker se krči osnovni program sindikata in stališče tretje konference.
Kako si zamišljate bodočo organiziranost SOZD?
Menim, da bi moral vsak tja, kamor spada po svoji dejavnosti. Toplarno, Premogovnika Laško in Brestanica naj bi vključili v REK EK. TOZD Gramat v GIP Beton Zasavje. Vrtnarija naj bi se priključila Komunalnemu obrtnemu podjetju, TOZD Avtoprevoz k SAP, elektrostrojno dejavnost pa bi morali združiti po že obstoječih konceptih.
Pri svojem nadaljnjem delu računamo na tesno povezavo in sodelo-
vanje s strokovnimi delavci v SOZD REK EK, da se ne bi pojavljale pri našem delu praznine.
Vedno pa je naša prva skrb — skrb za delavca, za uresničitev njegovih ciljev.
Dragica Bregant
MLADI
V PREDKONGRESNEM OBDOBJU
22. maja so se zagorski tekmovalci pomerili v Mariboru na finalnem srečanju javne radijske oddaje RTV Ljubljana »Spoznavaj mo svet in domovino«. Ekipa v sestavi Nada Zupan, Meta Tekavčič, Branko Pavšek, Nataša Maček in Nevenka Ranzinger se je pomerila z mariborskimi študenti. Rezultat je bil neodločen 7:7.
9. maja so se sestali mladi iz dijaškega doma RSC v Kisovcu, kjer so za sprejem v ZK evidentirali štiri mladince. Izpostavili so problem plačevanja članarine dijakov prvega letni-ka, ker jim ne morejo članarine odtegovati od štipendije. Sicer pa so mladi pregledali tekočo problematiko domske skupnosti in aktivnosti v mesecu maju.
V sestavni del kadrovskih priprav na XI. kongres ZSMS sedijo tudi postopki za kadrovsko sestavo organov OK ZSMS, MS in RK ZSMS. Predsedstvo OK ZSMS Zagorje je na 15. redni seji sprejelo sklep, da prične postopek evidentiranja možnih kandidatov za vse organe OK, MS in RK ZSMS. Prvo fazo kadrovskih postopkov oblikovanja organov ZSMS bodo zaključili konec meseca julija 1982, kandidacijski postopek pa 10. septembra.
Na seji predsedstva OK ZSMS Zagorje 4. junija so se dogovorili, da bodo o osnutkih dokumentov XI. kongresa ZSMS spregovorili na skupnem sestanku s člani komiteja ZKS Zagorje 15. junija, člani predsedstva so se razdelili v delovne skupine, ki bodo obiskovale
OO ZSMS v času javne razprave. Izrekli pa so že tudi pripombe, ki lete na premajhno naklado osnutkov in le-ti so poleg tega še prepozno izšli. Menili so, da bi bilo potrebno gradivo objaviti kot prilogo A2 informacij v Mladini. Prav vsi pa so bili mnenja, da gradivo ni primerno za OO ZSMS zaradi preveč strokovne obdelave problematike, ki za razumevanje zahteva predhodno znanje.
Člani predsedstva pa so na svoji redni seji analizirali še izvajanje dogovora o dolgoročnem bratskem sodelovanju. Mladi so poudarili, da so bratsko sodelovanje gojili le na področju mladinskega prostovoljnega dela. Tudi letošnji program je prav tako zasnovan le na skupnem sodelovanju mladih brigadirjev iz Zagorja, Omiiša in Aleksinca v MDB Duro- Pucar-Stari, katere organizator je letos OK ZSMS Zagorje. Ob občinskih praznikih pobratenih občin pa se bodo izmenjale delegacije mladih. Predsedstvo OK ZSMS Zagorje pa je že tudi evidentiralo mlade za vodstvene funkcije letošnjih MDB.
Istega dne so se sestali briga-dirji-pionirji, evidentirani za PDB Rdeči revirji. Zaradi velikega interesa pionirjev za delo na akcijah so morali izvesti selekcijo. Tako se bo akcije iz zagorske občine po razrezu udeležilo le 15 brigadirjev-pionirjev, vse ostale pa bodo vključili v delo na lokalnih MDA.
7. junija so tekli razgovori s predstavnikom OK ZSM Omiš o pripravah MDB Duro Pucar-Stari. Dogovorili so se, da bodo brigadirji iz pobratenih mest Aleksinca in Omiša 24. junija sodelovali na skupni tridnevni lokalni MDA v Toplicah pri Zagorju in se 27. junija udeležili prve izmene MDA Kobansko 82.
OK ZSMS Zagorje je 12. junija organizirala zaključno prireditev javne radijske oddaje RTV Ljubljana »Spoznavajmo svet in domovino« ob 17. uri v kino dvorani DDZ. V programu so sodelovali: Moni Kovačič, Majda Sepe, Marjan Marinc, Centija Fink, Lado Leskovar in ansambel Predmestje. Oddajo
pa sta vodila in povezovala Menči Klančar in Rado Časi.
Zadnji dan v mesecu maju so se sestali člani OO ZSMS TOZD Premogovnik Kotredež. Sprejeli so stališča, da je potrebno ustanovi,ti domsko skupnost v samskem domu na Polju do srede meseca junija, čeravno bi jo morali ustanoviti že v mesecu maju, pa jim to ni uspelo zaradi preskromne udeležbe vabljenih. Kritično so zatem spregovorili o evidentiranih kandidatih za sprejem v ZK. Ugotovili so, da mladi nimajo izdelane slike, kaj je postati in hiti član ZK, kajti sicer se ne bi posamezniki odpovedali članstvu zaradi plačevanja članarine. člani predsedstva pa se bodo morali še idejnopolitično usposabljati, kajti le-tako bodo kos novim metodam dela v ZSMS. Na sestanke bodo v bodoče vabili tudi predsednike in sekretarje DPO in samoupravnih organov, ker bodo le tako bolje informirani o težavah in uspehih. Na dveh lokalnih MDA v Kisovcu in Kotredežu je pri posipanju peska sodelovalo 40 mladincev, ki so v celoti realizirali zastavljeno delo. Dnevne rede sej bodo morali v bodoče popestriti še z aktual-n;m družbenoekonomskim položajem mladih delavcev, kajti sicer seje resnično ne bodo mladim nudile kaj več kot »mlatenje prazne -slame«.
Na posvetu s predsedniki OO ZSMS 26. maja so se dogovorili, da morajo vse OO ZSMS do 10. junija izvesti z ostalimi DPO javno razpravo o osnutkih dokumentov za 11. kongres ZSMS, v KS pa še z DO-D. Kot nosilci razprav so zadolženi mladi komunisti in člani predsedstev OO ZSMS. Na teh razpravah pa naj bi trezno razmislili še o fazi evidentiranja mladih za najodgovornejše funkcije v ZSMS.
28. maja so se člani C MDA pri OK ZSMS Zagorje pogovarjali z evidentiranimi brigadirji o lokalnih MDA in vseh aktualnih zadevah, kot so zdravniški pregledi itd. Na posvetu je prisostvovalo 26 mla-dincev-brigadir j e v, -sicer pa se
jih je za letošnje MDA v tej občini do sedaj prijavilo 87.
Lokalna MDA na Borih pri Mlinšah pa je naslednji dan odpadla zaradi slabega vremena. Akcija je bila organizirana skupaj z novo ustanovljeno OO ZSMS Mlinše, in sicer naj bi kopali vodovodni jarek.
Istega dne pa je osem . brigadir j ev-pionir jev, PDB Rdeči revirji urejalo trim stezo na Izlakah in jih očitno slabo vreme pri tem niti najmanj ni motilo.
Drago Jamnik
9. KONGRES ZVEZE ZDRUŽENJA BORCEV
V dneh 19. in 20. junija letos je potekal v Beogradu 9. kongres zveze združenja borcev v NOB Jugoslavije. Priprave na ta kongres so trajale razmeroma zelo dolgo, svojo vsebino pa je črpal iz gradiva in razprav, ki so potekale na skupščinah združenj borcev po vsej državi.
Na kongresu je sodelovalo 411 delegatov skupaj s člani dosedanjega zveznega odbora. Delo kongresa je spremljalo 140 gostov, od tega je bilo 52 članov delegacij republik in pokrajin, 32 članov družbeno-poli-tičnih organizacij in državnih organov v federaciji. Navzoči pa so bili še številni drugi gostje. Navzočih je bilo tudi 21 gostov iz tujine iz 12 držav. Skupno je bilo na kongresu 572 delegatov in gostov. Med njimi je bilo 360 prvoborcev — nosilcev partizanske spomenice 1941 in 66 narodnih herojev.
Kongres je izrazil posebno spoštovanje Josipu Brozu Titu, Edvardu Kardelju in vsem umrlim borcem med dvema kongresoma. Posebna delegacija je obiskala Hišo cvetja in položila spominski venec na grob tovariša Tita.
Na kongresu so ugotovili, da borci vse bolj sodelujejo kot aktivisti samoupravljanja in delijo usodo delavskega razreda v okoljih, kjer živijo. Poudarili so tudi, da borci niso zadovoljni s počasnostjo uresničevanja razmer v družbi, zlasti pa ne z nastopanjem nacionalizma,
predvsem na Kosovu in s podobnimi izpadi. Ti se kažejo tudi pri obravnavanju narodnoosvobodilnega boja pri pisanju raznih spominov, ko večkrat negativno obarvajo nekatera dogajanja v naši revoluciji. Na kongresu je bilo v ospredju zlasti utrjevanje bratstva in enotnosti. Storiti je treba vse, da se bo naša skupnost nenehoma utrjevala kot zveza enakopravnih narodov in da je zadovoljstvo ljudi in njihova varnost v čvrsti socialistični skupnosti vredna največjih naporov. Nadalje je bilo na kongresu navzoče razvijanje samoupravljanja s poudarkom, da mora le-to sloneti na zaupanju v delovnega človeka. Gospodarska stabilizacija je bila naslednja temeljna točka razprav. Obvladovanje gospodarstva je danes prvi pogoj doslednega materialnega in družbenega razvoja. Iz težkega položaja bomo prišli le, če bomo enotni in če bomo mobilizirali prav vse možnosti v naši družbi. To velja tudi za borce, čeravno jih v proizvodnji sodeluje le manjše število, zato je treba z lastnim vzgledom, varčnim delom, politično akcijo in pridobljenimi izkušnjami prispevati svoj delež za nove vzpodbude.
Utrjevati moramo torej ne le lastne moči, pač pa tudi vrste vseh dobronamernih delovnih ljudi k čuvanju in razvijanju, spodbujeva-nju in uspešnemu delu na vseh področjih ustvarjalnosti in k napredku ter hkrati oblikovanju svetle in utrditev gospodarstva.
Razvijanje vrednot naše revolucije je tisto, kar velja za vse generacije naše družbe. To je hkrati odgovornost, da naša polnokrvna revolucija ne bo onemela, marveč bo dobila s strani mladih rodov nenehno dobre prihodnosti.
MLADINSKA DELOVNA BRIGADA RAB — 1982
Tudi v letošnjem letu se je mladinska organizacija REK Edvarda Kardelja odločila za mladinsko delovno akcijo na Rabu.
Brigada je štela 28 brigadirjev. V glavnem so jo sestavljali učenci 3.
razreda RŠC. V vodstvu brigade pa so bili trije mladinci iz SOZD in dva inštruktorja RŠC.
Na pot smo krenili 5. 5. 1982. Prvi dan bivanja na Rabu smo se razporedili po sobah in se seznanih z delom, ki nas je čakal.
Drugi dan pa smo pričeli z delom. Razdeliti smo se morali v skupine, saj smo opravljali različna dela. Največ brigadirjev je prve dni delalo na cesti. Cesto je bilo potrebno za dvajset centimetrov znižati, in to na dolžini sto metrov. Ena manjša skupina pa je pomagala zidarjem betonirati kanal preko ceste.
Prve dni smo kopali tudi kanal za vodovod in električni kabel. Celotna dolžina izkopanega kanala je okoli sto deset metrov. Vzporedno z izkopom kanala pa smo kopali tudi za jaške, ki smo jih tudi zabetonirali. Pomagali smo pri betoniranju stopnic in opornih zidov. Ta dela smo opravili v prvi polovici akcije. V tem času smo imeli tudi smolo z vremenom, saj je skoraj vsak dan deževalo.
V drugi polovici akcije pa smo imeli lažje delo. Največ pozornosti smo posvetili čiščenju okolice. Pred novim paviljonom smo odstranili odvečni material, očistili betonske steze in posekali nekaj posušenih borovcev. Čistili smo tudi okolico restavracije in vile. Na novo smo zabetonirali plato pred restavracijo, kjer poteka nova kanalizacija. Pomagali smo pri raztovarjanju pohištva in ga raznosili po sobah in ga deloma tudi montirali. Delali smo tudi razna manjša dela. To pa bi bilo vse glede našega dela na Rabu.
Sedaj pa še nekaj o prostih aktivnostih brigadirjev. V prostem času smo imeli na razpolago aktivnosti, kot so:	šah, namizni tenis,
nogomet in košarka.
Uspešno smo organizirali turnir v šahu, kjer je sodelovala večina brigadirjev. Najboljši pa je bil Kurtič Nail. V namiznem tenisu pa je bil najboljši Ibrahimovič Mehmed.
Brigadirji so odigrali več prijateljskih tekem v malem nogometu z domačini. Brigadirji so bili v vseh tekmah boljši.
Ogledali smo si tudi pokopališče NOB na Rabu. Organizirali smo
izlet z ladjo na Veli Lošinj.
V večernem času pa smo večinoma gledali televizijski program, ali pa smo odšli v kino.
Za hrano pa so dobro poskrbele kuharice in upravnik doma.
Vodstvo brigade se je odločilo, da bo najboljšim brigadirjem podelil udarniške značke in pohvale.
Značko udarnika so dobili naslednji brigadirji:
Šačir Brkič Mehmed Ibrahimovič Josip Šimunovič Zijad Bečirovič Pohvale pa so dobili:
Hazim Duratovič Abdulah Husič Turo Jurišič Seval Humič 'Stipe Radovac Miloš Topalovič Nail Kurtič
Najboljši brigadir pa je bil:
Josip Šimunovič, ki je prejel še posebno nagrado.
Brigada se je vrnila z Raba 28.
5.	1982.
Svečana podelitev priznanj pa je bila na brigadni konferenci dne 18.
6.	1982 ob 8. uri v Zagorju, v sejni sobi upravne zgradbe DO ZPT.
Rado Žagar
PO POTEH NARODNEGA HEROJA ALOJZA HOHKRAUTA
V soboto, 19. junija 1982, je bila ob 11. uri na Cvetežu pri Vačah proslava s spominskim pohodom v počastitev padlega heroja Alojza Hohkrauta, ki je umrl junaške smrti pred 40 leti.
Proslavo in pohod so organizirali na pobudo sveta pionirskega odreda Alojza Hohkrauta, pri izvedbi pohoda in proslave pa so sodelovali Še ZRVS in ZZB NOV Trbovlje. Udeležili so se ga poleg številnih pionirjev s pedagoške enote Alojza Hohkrauta še planinci, pripadniki teritorialne obrambe, mladi pevci in številni drugi občani.
Zbirno mesto vseh udeležencev je bilo deloma na Mlinšah, deloma
pa na Vačah. Zaradi slabega vremena, ves čas je deževalo, je bila zgodovinska ura za udeležence pohoda iz Mlinš v tamkajšnji osnovni šoli namesto predvidene ure na Ravnah. V šoli je govoril predstavnik Zveze borcev Mlinše, tovariš Žužek-Tar-zan. Orisal je boje v času NOB v ožji in širši okolici Mlinš in Vač. Po pohodu se je ob 11. uri pričela slovesnost pri spominskem obeležju na Cvetežu, kjer je padel pred 40 leti narodni heroj Alojz Hohkraut. Slovesnost je pričel tovariš Beno Drnovšek, nadaljevala pa pionirka iz pionirskega odreda Alojza Hohkrauta Trbovlje, nato pa je soudeleženec boja na Cvetežu Jože Gričar-Metod, zelo plastično orisal boje o-krog Cveteža in Vač. Preprosto, vendar zelo učinkovito, je orisal zadnje dneve in smrt Alojza Hohkrauta. Sledil je koncert otroškega pevskega zbora s pedagoške enote Alojza Hohkrauta pod vodstvom Ide Virt ob spremljavi s harmoniko Jožeta Skrinarja, vmes pa so pionirji tudi recitirali. Na koncu je Jože Gričar-Metod. razvil nov prapor pionirskega odreda Alojza Hohrauta ob ustreznem nagovoru. Predsednik sveta, tovariš Cerjak, je prevzel prapor v varstvo, predstavniki delovnih kolektivov in društev so nato pripeli trakove na razviti prapor.
Pobudnikom in organizatorjem tega spominskega slavja na Cvetežu velja vsa pohvala za prizadevanje in uspešno izpeljavo tako pohoda, kakor tudi proslave, čeravno je vse navzoče dež temeljito namočil. U-deleženci so po končani proslavi dobili partizanski golaž. Srečanje bi se verjetno nekoliko raztegnilo, vendar ga je bilo treba čimprej končati zaradi slabega vremena.
Udeleženci so se vrnili do izhodiščnih točk peš, deloma pa tudi z atobusnim prevozom.(tl)
MARKO BULC, NOVI PREDSEDNIK GZS
Dne 17. 6. t.l. je potekala v Ljubljani skupščina Gospodarske zbornice Slovenije. Na njej so razpravljali o ukrepih za premagovanje težav v zaostrenih gospodarskih razmerah. Sprejeli so tudi operativni načrt za izhod iz sedanjih gospodarskih težav.
Ob tej priliki so izvolili za novega predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Marka Bulca, za pod-
Za lansko letni dan republike je bila odprta nova tovarniška zgradba Industrije preventivne osebne zaščite — IPOZ v Koloniji 1. maja. Člani kolektiva te mlade organizacije združenega dela so se iz šestih lokacij preselili v eno zgradbo. Delo poteka bolj organizirano, hitreje pa tudi ceneje. (Foto: A. Bregant)
predsednika pa Rudija Koprivnika in Alojza Rožmana. Dosedanji predsednik GZS Andrej Verbič je po dolgoletnem predsednikovanju v zbornici odšel v pokoj.
ŠE O UTEMELJENOSTI NABAVE SHP BECORIT IN KOMBAJNA ESA EiCKHOFF V JAMAH ZPT
Z jamo Trbovlje sem povezan že od prvih povojnih let, ko sem se v 1. 1947 vpisal na TSS v Ljubljani, pa vse do današnjimi dni. Na Premogovniku Trbovlje sem od leta 1961 do 1978 opravljal funkcije od obratnega asistenta, glavnega inženirja do direktorja TOZD.
Poleg jame Trbovlje poznam montan-geološke razmere tudi v več drugih premogovnikih, med njimi tudi premogovnikih črnih premogov (Porurje, Moravska Ostrava, Fohrsdorf, Rasa itd).
Moje poznavanje in stiki z jamo Trbovlje segajo še v čase prečnih odkopov, t.zv. opav, širokočelnega odkopavanja s splavnim zasipom in stresalka-mi itd. Upam si trditi, da od-kopne pogoje v tej jami precej dobro poznam, in da sem si pridobil tudi nekaj izkušenj. V tem času se je zvrstilo vrsto poizkusov in uvajanj od TH podporja, jeklenega podporja na čelih, zapihovanja, rušenja, strojev Westfalia Hobel, F6-A, Ravageuse itd.
Uvajanje samohodnega hidravličnega podporja (SHP) sem spremljal od vseh začetkov, to je od leta 1970.
Prvi poizkus s tremi sekcijami SHP poljisko-j ugoslovan-ske izvedbe RIB 420, ki ga je izdelal Rudarski inštitut Beograd, in ga tudi vodil, je bil v odkopnem polju Terezija II. Izvršil se je v 1. 1970 kljub nasprotovanju nekaterih inženirjev, ki smo dali pismene izjave, da smo proti poizkusu tega podporja v jami. Proti smo bili
zaradi tega, ker se je podpor j e že pri montaži na površini v Hrastniku pokazalo, da je neustrezno, pretežko in že na površini ni moglo, kot samohodno podporje »shoditi«. Rezultat tega poizkusa je bil, da so podporje takoj po težavnem spravilu in montaži v jami demontirali in spravili na površino in kasneje uporabili kot staro železo.
Naslednji poizkusi so se vršili s SHP Mamel Hydro. Ti poizkusi so dali precej dobre rezultate, prav tako tudi odkupni stroj Ravageuse francoske izdelave z močjo pogonskega elektro motorja 90 KW. Zaradi pozitivnih rezultatov tega podporja se je v investicijskem programu za odpiranje novih predelov slojišča na področju Hrastnika in Trbovelj ter za modernizacijo tehnološkega procesa proizvodnje 1979—1985 to podporje predvidelo za jamo Hrastnik (157 sekcij) in jamo Ojstro (87 sekcij). Prav tako so bili za vse tri jame predvideni tudi odkopni pridobivalni stroji Ravageuse. Poleg SHP Marrel Hydro se je v jami Hrastnik, kot uspešno izkazalo tudi SHP Salzgitter.
Za jamo Trbovlje pa so iskali novo, težje podporje in v mesecu marcu 1977 nabavili prvih 15 sekcij SHP Becorit. Po preizkusu podporja se je za Premogovnik Trbovlje, v investicijskem programu, predvidelo izključno SHP Becorit, in sicer 115 sekcij in dva pridobi-valna stroja Ravageuse.
Poizkus s SHP Becorit se je izvršil v Zg. 7. polju, k. 312, na čelu dolžine 25 m. Že ta poizkus pa je pokazal nekatere konstrukcijske pomanjkljivosti podporja in ni dal željenih rezultatov. Zaradi teh pomanjkljivosti so se izvršile na podporju dopolnitve po zamisli predstavnikov ZPT in Becorita in tako je nastalo SHP Becorit tip Trbovlje, prilagojeno za montan-geološke razmere odkopavanja v jami Trbovlje. V času poizkusa so se pojavili tudi pomisleki glede »glomazno-sti«, prevelike teže in gabaritov podporja z ozirom na pre-
majhne profile jamskih komunikacij, ki onemogočajo transport tako težkih in velikih elementov podporja. Da bi poizkus za sigurno uspel, so bili dani na razpolago najboljši kopači, jamski kovači in nadzorno tehnično osebje. Bil sem priča številnim konfliktom na med-tzmenskih raportih, ki so bili v zvezi s poizkusom, ker posamezne delovne faze niso potekale tako, kot je bilo predvideno. Ne trdim, da je podporje slabo, nasprotno, podporje je tehnično zelo dovršeno in bi se odlično obnašalo v drugačnih montan-geoloških razmerah, kot pa so v jami Trbovlje (tudi mercedes je dober avto, a ne za terenske ceste).
Po tem poizkusu in popravkih na podporju so nabavili še dodatnih 29 sekcij podporja. Skupno je bilo nabavljenih do 1. 1982 98 sekcij. V mesecu decembru 1979 so pričeli z montažo 43 sekcij v Zg. 7. polju, k. 292, na čelu dolžine 65.0 m. Montaža je trajala do meseca februarja 1980 in je bilo vgrajeno do oktobra 1980.
Odkopavanje s SHP Becorit je torej trajalo osem mesecev, nakar smo ga demontirali, ker ne razpolagamo z dejanskimi vrednostmi raznih parametrov in storitev. se bom omejil le na evidentirano proizvodnjo v tem obdobju 12 mesecev (vključno z montažo in demontažo).
Lahko bi podal proizvodnjo Premogovnika Trbovlje po dnevih od prvega do zadnjega dne odkopavanja s SHP Becorit. Po obstoječi evidenci je znašala proizvodnja premoga v tem obdobju od 800 do 1700 ton/dan. Normalna proizvodnja premoga Premogovnika Trbovlje pa znaša že vrsto let od 2300 do 2500 ton/dan in je bila taka tudi pred montažo in po de-montaži SHP Becorit. Po de-montaži je bila večkrat celo 3000 ton/dan. Očitno je torej, da je bil izpad proizvodnje (cca 1000 ton/dan) zaradi Be-carita, ki ni dal željenih rezultatov, kar je navedeno tudi v glasijlu Srečno št. 6, junij 1980, str. 13, kjer v članku — proizvodni rezultati za obdobje ja-
nuar—maj 1980, med drugim piše: »Največji izpad proizvodnje je v Premogovniku Trbovlje, in sicer v viši|ni 34.181 ton. Vzrok nedoseganja plana za 34.181 ton je predvsem v Beconitu (v Zg. 7. polju, k. 292), ki ni dal pričakovanih rezultatov«.
Težko je torej ,trditi, da so se montan-geološkl pogoji ravno v tem obdobju osmih mesecev poslabšali, takoj po de-montaži pa zopet izboljšali. Dokaz, da podporje za jamo Trbovlje res ne ustreza, je tudi ta, da ni nikakršnega »navdušenja«, da bi se podporje ponovno vgradilo, saj je deponirano že od meseca oktobra 1980. Iz navedenih dejstev se ne morem strinjati z ugotovitvami dr. Ahčana, da je podporje Becorit v jamah ZPT brez dvoma dalo rezultate, ki jih je težko preseči. Za jamo Trbovlje, za katero je bilo podporje nabavljeno, ta trditev prav gotovo ne drži. Tudi podatek, da je izkoriščenost od-kopne fronte izražena v tonah na en meter in da je bila najvišja od vseh odkopov z rekordno proizvodnjo v premogovnikih Evropske ekonomske komisije (30.4 ton/m in dan), se mi zdi nelogičen z ozirom na rekordno nizko proizvodnjo v tem obdobju. Pri obstoječi odkopni metodi, s pridobivanjem nadkopnega dela, so storitve v precejšnji meri odvisne tudi od pridobivanja (točenja) premoga iz nadkopnega dela in napredovanja odkopne fronte. Napredovanje odkopne fronte pa je bilo pri Becoritu minimalno, celo 4—8 m/mesec.
V zvezi s pridobi valnim strojem ESA Eickhoff se prav tako ne strinjam z utemeljitvijo, namreč, da je bila operacija rezanja s strojem Ravageuse prepočasna (2.7 e/o skupnega časa). Hitrost rezanja je v večini primerov diktiral slab strop, ki ga je bilo treba takoj po fazi rezanja, »loviti« klasično, celo na zatik. Tehnično zgrešena se mi zdi tudi odločitev za napetost 1000 V z oziram na to, da smo šele pred nekaj leti prešli iz napetosti 380 v' na 500 V. Ta
stroj je edini na ZPT za napetost 1000 V in je bilo treba zaradi tega naročiti novo vso ostalo elektro opremo. Tudi zaradi tipizacije bi bila tehnično bolj opravičljiva odločitev za pnidobivalni stroj Ravageuse, ki je tudi znatno cenejši in močnejši, saj ima 90 kW poganski elektromotor, Eickhoff pa 60 kW.
Mnenja sem tudi, da je treba v sedanji kritični energetski situaciji in pomanjkanju premoga sedanjo »raub« odkopno metodo s 30—40 °/o odkopnimi izgubami čim prej opustiti in razmišljati o sanaciji jam na vseh treh področjih. Sanacija bi morala biti usmerjena predvsem v utrjevanje stropov in prehod na horizontalno koncentracijo s hitrejšimi napredovanji cdkopnih čel. Menim tu-
ji. nadaljevanje)
Med vsemi jugoslovanskimi narodi je fašizem najbolj ogrožal slovenski narod. Zaradi strateškega položaja ozemlja, na katerem živi, sta mu Hitler in Mussolini grozila, da ga bosta razkosala in uničila.
Z nacistično ideologijo, nasiljem in raznarodovalnimi, ukrepi, smo se Slovenci srečali na Primorskem, Štajerskem in Koroškem že kmalu po prvi svetovni vojni.
Tudi slovensko delavstvo je imelo izkušnje v boju s fašisti, saj je vladajoča buržuazija v Jugoslaviji v letih 1922 do 1924 začela uporabljati fašistične enote za dušitev naprednega delavskega gibanja. Ena izmed njih, Orjuna, je neslavno končala v velikem spopadu z rudarji in delavci 1. junija v Trbovljah. Takrat je slovenski proletariat pod vodstvom KPJ zadal odločilen u-darec prvim fašističnim enotam v Jugoslaviji in za več let zavrl njihov razvoj. V zavesti delovnih ljudi Slovenije je upor proti fašizmu postal ena najvažnejših nalog v boju za svobodo in obstoj. Bil je nenehno prisoten v družbenem življenju in naprednem gibanju vsa leta
di, da je sedanja odkopna metoda kriva za številne vodne vdore, ki jih je v zadnjem času vse več. Takšnih »raub« odkopnih metod, s takšnimi odkopnimi izgubami, niso nikoli uporabljali. Sele po temeljiti sanaciji jam ZPT in spremembi odkopne metode bodo dani ugodnejši pogoji za uvajanje sodobnejše opreme in podporja na cdkopnih čelih. Popolnoma se strinjam, da je za mcntan-geološke razmere, kakršne vladajo v jamah ZPT, zelo težko izbirati primemo odkopno in ostalo opremo in da bo potrebno še ogromno strokovnega angažiranja za dosego tega cilja. Prav zaradi tega pa je potrebna toliko večja previdnost pri izbori, še posebno odkopne opreme.
Matija Ušeničnik
po 1. svetovni vojni.
Leta 1933 je Hitler prevzel oblast v Nemčiji in pričel ogrožati sosednje narode.
Komunisti so spoznali, da sta uspešna obramba pred fašizmom in boj za delavske pravice mogoča le, če so vanjo vključene vse napredne sile in čim širše plasti ljudstva. Pričeli so snovati ljudsko fronto, vklju čevali so se v strokovne organizacije, kulturno-prosvetna, športna in druga društva in v njih širili svoj vpliv, prirejali so množične shode, izlete, zborovanja in množico tudi politično .razgibali.
Velik vpliv so dobili na legalna in ilegalna sredstva množičnega obveščanja. To so bila delavska glasila, kot Delavski obzornik, glasila revolucionarnih študentov in napredne mladine, kot Mladina in Mlada pota, glasila inteligence — Sodobnost in druge, izdajali pa so tudi brošure, kot so Fašizem, Potovanje skozi čas, Španija v plamenih Mučeniška Španija in druge.
Po izbruhu španske državljanske vojne se je tudi slovenski narod odzval klicu naprednih sil po svetu in se pridružil akciji solidarnosti, ker
Slovenci in boj španskega ljudstva
je čutil, da je boj španskega ljudstva tudi njegov boj.
Pokrajinski krnite KPJ za Slovenijo je takoj po izbruhu državljanske vojne organiziral Odbor za pomoč španski republiki. Po Sloveniji so organizirali mrežo za zbiranje prostovoljcev in druge pomoči. Zbirali so materialna sredstva, največ sanitetne potrebščine, prirejali manifestacije in zborovanja.
Prostovoljci so odhajali po raznih ilegalnih kanalih v Pariz, kjer je bil zbirni center in nato preko Pirinejev v Španijo. Mnoge so na njihovi poti ujeli žandarji, nekateri so poizkušali tudi večkrat priti v Španijo.
Pepca Kardelj, članica Odbora za pomoč španskim borcem v Sloveniji, se spominja (povzemamo spomine, objavljene v knjigi Bitka kakor življenje dolga):
»Kakor hitro je v Španiji izbruhnila državljanska vojna, je Pokrajinski komite KPJ za Slovenijo organiziral odbor za pomoč španskim borcem. V tem odboru sem bila tudi jaz. Zbirali smo razne materiale in pridobivali ljudi, ki bi bili pripravljeni iti v Španijo.
Ta akcija je potekala počasi in precej časa je trajalo, preden smo lahko kaj pokazali. Vendar smo veliko storili, če pomislim, kako majhna je naša dežela, saj smo vendarle pridobili veliko ljudi in zbrali precej materiala. Predvsem smo zbirali sanitetni material, saj ga je bilo najlažje pošiljati. Najbolj zaželjeni pa so bili denarni prispevki.
Delovali smo pretežno preko raznih kulturnih organizacij in preko sindikatov, kjer smo pač imeli svoje ljudi, komuniste, kajti delo je bilo precej tvegano in ga drugi niso radi opravljali.
Po tovarnah, kjer so delovali komunisti, smo prirejali istočasno zbiralne akcije in nabirali prostovoljce za Španijo.
Tako smo aprila 1937. leta imeli že toliko tovarišev, da se je splačalo pripraviti zanjo organiziran prevoz v Španijo. Po kanalu jaz nisem delovala preko tega kanala smo dobili iz Francije ladjo, ki se je usidrala v bližini Splita. Ta naj bi prepeljala kakih 150 prostovoljcev iz Slovenije in Hrvatske.
Na večer predrto so slovenski prostovoljci odrinili v Split, sem tovarišu Bobnarju nesla denar, dokumente in naslove javk za skupino, ki jo je on vodil. Drugo jutro zarana so me aretirali. Na zaslišanju so me spraševali po mojih zvezah s španskimi borci in zahtevali od mene denar. Dolgo časa nismo zvedeli, kako so oblasti odkrile naše delovanje. Šele čez kako leto smo odkrili, da smo imeli v svojih vrstah provokatorja, ki je izdal vso stvar in mene. Seveda obremenilnega gradiva pri meni ob aretaciji niso našli in so me morali čez tri dni izpustiti. Takrat je padel ves podvig v vodo. . .
150 prostovoljcev so v Splitu aretirali in jih vtaknili v razne zapore po Sloveniji in Hrvatski.
Vedar so se imenitno držali. Posrečilo se jim je, da so se med seboj dogovorili, kako se bodo držali, in 'tako jim policija v glavnem ni mogla do živega in jih je izpustila na prostost. V glavnem niso vrgli puške v koruzo. Toliko bolj zavzeti so potem ponovno iskali zveze in javke in naposled v manjših skupinah preko Avstrije odšli v Španijo.
Večjih skupin ni bilo več moč organizirati. Nekaj teh prostovoljcev se je vrnilo v domovino malo pred osvobodilno vojno. Vrnili so se z velikimi izkušnjami, ki so nam v NOB zelo koristile.«
Še večji obseg je v Sloveniji dobilo gibanje za pomoč španski republiki po ustanovnem kongresu KPS na Čebinah aprila 1937.
V Manifestu tega kongresa so slovenski komunisti razglasili svoj borbeni program in prevzeli nase odgovornost za usodo in bodočnost slovenskega naroda, ki ga je takrat že neposredno ogrožal fašizem. O borbi španskega ljudstva piše v Manifestu naslednje:
»Tem idealom miru in demokracije in narodne svobode prinašajo v sedanjem trenutku na oltar ogromne žrtve narodi Španije, ki jih je v mirnem, ustvarjalnem delu napadla sodrga fašističnih generalov, podprta od mednarodnih fa šističnih hujskačev in sovražnikov svobode narodov, to je Nemčije in Italije. Zato je dolžnost slehernega miroljubnega in svobodoljub-
nega človeka, vsake v resnici miroljubne države, da podpre osvobodilni boj španskega ljudstva. Zato zahtevamo tako podporo tudi od Jugoslavije, namesto klevetniške kampanje režimskih listov in režimske stranke proti junaškemu boju Španije.« Kongres je s svojega zasedanja poslal tudi pozdrav španskemu ljudstvu.
Geslo komunistov in vseh naprednih sil je, boriti se proti fašističnemu zlu, kjerkoli bi se pojavilo in manifestiralo, na domačih tleh pa pred njim nikoli ne kapitulirati, pa naj borba traja leta in leta.
V času ustanovnega kongresa na Čebinah se je mnogo Slovencev že borilo v vrstah republikanske armade, po kongresu pa se je število slovenskih prostovoljcev še povečalo.
14. novembra 1937 se je formirala Cankarjeva četa. Njene ustanovitve se španski borec Jurij Malešič spominja takole:
»Cankarjeva četa v boju«
(nadaljevanje sledi)
Iz gradiva Revirskega muzeja ljudske revolucije, Trbovlje
V Titovem Velenju — spomenik Edvardu Kardelju
Popravek
V Srečno, številka 5/82, nam je tiskarski škrat zagodel nekaj nevšečnosti. Med temi je bila zamenjava besedila pod foto-grafii,ama na straneh 16 in 22. Bralci, ki poznajo Trbovlje in Zagorje so zamenjavo že sami ugotovili. Opravičujemo se za nastale spodrsljaje.
Ludviku Zakrajšku v slovo
Dne 18. 6. 1982 se je v večernih urah dogodila huda nesreča, v kateri je umrl tovariš Ludvik Zakrajšek, vzdrževalec parnih turbin v DO Termoelektrarna Trbovlje. Vračal se je z dela domov in pri prehodu čez stari most preko Save omahnil z mostu v globino.
Kljub temu, da so sodelavci takoj priskočili na pomoč, ter da so pomoč takoj nudili tudi v splošni bolnišnici v Trbovljah, najhujšga ni bilo mogoče preprečiti.
V ponedeljek, 21. 6. 1982 v popoldanskih urah je velika množica ob slovesu pokazala, kako pribljubljen je bil pokojni Ludvik Zakrajšek pri svojih sodelavcih, prijateljih, znancih, sosedih, planincih in tabornikih. Kolektiv bo njegovo zagnanost za delo, njegovo delavoljnost, marljivost in sposobnost ter vsestransko udejstvovanje težko pogrešal. Pogrešale pa ga bodo tudi vrste tabornikov in planincev, kjer je vsa leta pridno in uspešno sodeloval. Naše sožalje družini, sorodnikom in vsem njegovim sodelavcem, ki so z njim dolga leta sodelovali bodisi na delu v DO TET — TOZD vzdrževanje naprav, bodisi pri delu organizacij in društev. Ohranili ga bomo v najboljšem in najglobljem spominu.
V Titovem Velenju so 12. junija t.l. posebej počastili spomin velikega misleca, revolucionarja, narodnega heroja Edvarda Kardelja. Na trgu, ki nosi njegovo ime — Kardeljevem trgu, ki leži v novi stanovanjski soseski, Šal ek 2, so odkrili spomenik Edvardu Kardelju. Slovesnosti ob odkritju spomenika se je udeležilo več tisoč
občanov iz Titovega Velenja, Šoštanja in drugih krajev Šaleške doline. Udeležili pa so se je tudi Pepca Kardelj, član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, predsednik CK ZKS Andrej Marinc, predsednik skupščine SRS Vinko Hafner, predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janez Zemljarič, Mitja Ribičič, član predsedstva SR
V soboto, 12. junija 1982 so na Kardeljevem, trgu v Titovem Velenju, v stanovanjski soseski Šalek 2, odkrili spomenik revolucionarju in mislecu Edvardu Kardelju. Spomenik je izdelal akademski kipar Stojan Batič. Po odkritju so se pionirji iz Titovega Velenja oddolžili spominu velikana revolucije s polaganjem šopkov.
Foto: A. Bregant
Slovenije Franc Popit, predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc, Franc Le-skovšek-Luka, Lidija Šentjurc, Janez Vipotnik in drugi družbenopolitični delavca.
Slavnostni govor o življenju in delu Edvarda Kardelja je imel predsednik družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine dr. Ciril Ribičič. V svojem izvajanju je omenil, da je imela Kardeljeva misel velik pomen zaradi svoje prepričljivosti, naprednosti, razredne usmerjenosti in marksistične utemeljenosti. Tovariš Kardelj se ni nikoli zadovoljil le z iskanjem kratkoročnih rešitev in je bila njegova misel vedno usmerjena v prihodnost. Zato bodo njegova stališča in usmeritve še dolgo neizčrpen vir, motivacija in korektor pri spopadanju s perečimi problemi socialist ičnega samoupravi] a-nja.
Kip Edvarda Kardelja, ki so ga odkrili v Titovem Velenju, je delo akademskega slikarja Stojana Batiča, našega rojaka. Kip je visok tri metre in je vlit v bronu.
Ob postavitvi Kardeljevega spomenika v Titovem Velenju naj poudarimo, da vztrajanje na tej poti terja veliko odločnosti, ustvarjalnosti in vztrajnosti pri nadaljnjem razvijanju in utrjevanju socialističnih samoupravnih odnosov, bratstva in enotnosti, politike neuvrščenosti, splošne ljudske obrambe in drugih načel, ki sta jih v svojih delih in politični aktivnosti opredelila in uveljavila naj večja sinova jugoslovanskih narodnosti in narodov — Tito in Kardelj. Kardeljevo ime bo ostalo vtkano v delu in življenju naših delovnih kolektivov, društev, krajevnih skupnosti, vasi in mest, tako kot so Kardeljeva stališča, usmeritve in praktična politična aktivnost grajeni za dosežke našega razvoja.
Ob odkritju spomenika so pripravili Velenjčani kulturni program. V njem so sodelovali rudarska godba iz Titovega Velenja, delavska godba Zarja iz Šoštanja, pevska zbora Svobo-
da iz Šoštanja in Gorenje ter Šaleška folklorna skupina. Po končani slovesnosti so velenjski pionirji položili k spomeniku šopke cvetja in se s tem poklonili spominu velikega revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja, (tl)
Mihael Gosak
zeniškim rudarjem zadnji »srečno«
Noč in dan so se sklanjala telesa potna v temi, vihtela krampe in kladiva, poslušala himno črnih rovov — o temi.
»Vzemite, kar vam daje zemlja,« veli škripajoči glas podporja, grozeča himna črnih rovov, ki prihaja iz dna globin.
V neki noči razjezi se zemlja, udarja, treska, lomi, v navalu vročine vse zogleni, se topi, krivi železo.
Ne prizanašaš zemlja, daješ in tudi vzameš.
Toda glej, umirajo bratje, umita stari »komarat«.
Šestinštirideset knapov je na delo šlo,
a vrnilo se jih je le sedem.
Za njimi pa kot duh morečih sanj, devetintrideset parov zoglenelih rok in steklenih oči.
Zemlja vas je hranila na koncu vase je sprejela, v njej in v nas živeli boste večno! Srečno — dragi bratje, »Srečno«!
Napisano v spomin 39 smrtno ponesrečenim rudarjem rudnika Zenica, ki so 12. maja 1982 izgubili življenje v jami Razpotočje zaradi eksplozije metana.
IZŠLA JE KNJIGA NEPREMAGLJIVO OBOROŽENO LJUDSTVO
Dne 27. maja popoldan je bila v prostorih Zveze rezervnih vojaških starešin v Rudarskem domu, na
Trgu svobode 11 v Trbovljah, konferenca, na kateri so predstavniki ZRVS predstavili novo izišlo knjigo, ki jo je napisal Forte Karel-Marko z naslovom Nepremagljivo oboroženo ljudstvo. Izid knjige je posvečen 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov, 40-letnici ustanovitve OF, 40-letnice ustanovitve JLA in 30-letnici ustanovitve ZRVS. Knjigo je opremil akademski slikar Janez Knez, založila pa občinska konferenca ZRVS Trbovlje, naklada pa znaša 1500 izvodov, natisnili in zvezali so jo v KTL — TOZD TIKA Trbovlje. Knjigo sta predstavila Vinko Ustar in Rudi Matko, nato pa je avtor knjige Karel Forte-Marko na kratko orisal nastajanje zapiskov in oblikovanje gradiva. Odgovarjal je tudi na številna vprašanja, ki so jih postavljali navzoči. Poudarili so, da je bilo gradivo v glavnem že objavljeno v glasilu Srečno pri REK Edvarda Kardelja, da je publikacija ena redkih, ki izidejo v Revirjih s področja zgodovinopisja, da je teh publikacij potrebno pripraviti več, da se gradivo nanaša v glavnem na področje Trbovelj in da je gradivo, ki je objavljeno v tej knjigi verodostojno in zbrano v raznih muzejih in arhivih ter inštitutih.
Na številna vprašanja je avtor odgovoril, da se opis nanaša na delovanje geStapa in ostalih policijskih organov okupatorja v Trbovljah, da je opisano obnašanje pripornikov, obdelana je le funkcija policijskih organov z vsemi slabostmi, da za področje Zagorja že pripravlja podoben opis Vinko Kramar-Krištof, da so fotografije objavljene takšne, kakršne je bilo možno dobiti, da izišla knjiga ni beletrističnega značaja, da je narodno-osvobodilni boj v Revirjih na splošno premalo poudarjen, nadalje o nujnosti priprave celotnega gradiva s pregledom narodnoosvobodilnega boja in dela o-kupatorja v Revirjih, o možnostih in dosegljivosti razpoložljivih dokumentov, težavah pri zbiranju gradiva, izdelave biografij narodnih herojev iz Revirjev itd. V razpravi so navzoči govorili tudi o možnosti, da bi nekdo o trpljenju ljudi v zaporih, taboriščih in številnih udeleženci NOB napisal posebno knjigo, kar pa je seveda stvar drugega piša-
telja. Izražena je bila želja po večjem sodelovanju z Revirskim muzejem ljudske revolucije in dajanju podpore tej instituciji, s tem da bi angažirali tudi zunanje sodelavce ter da je treba gledati delo revirskega muzeja kot celoto.
Na koncu je avtor knjige poudaril, da bi lahko v naslednjih dveh letih pripravili za izdajo še mnogo gradiva, pri čemer bi se lahko po-služili številnih dokumentov in pa še živečih akterjev naše bližnje zgodovine. Prisluhniti pa velja njegovemu večkratnemu priporočilu, da je treba delati in se v celoti angažirati, da bi čim popolneje osvetlili naš narodnoosvobodilni boj in revolucijo, pa tudi čas povojnih rezultatov in uspehov, (tl)
V RUDNIKU
V četrtek, 27. 5., smo odšli na ogled rudnika. Ogledali smo si predvsem zunanje dele. Najprej smo videli črno in belo kopalnico, kjer rudarji odlagajo svoje obleke. Imajo vsak svojo verigo, na katero obešajo obleke. Preden se rudar odpravi na določeno delo, mora vzeti svojo svetilko in dva kartončka z
določeno štejvilko. Enega od teh kartončkov mora obesiti na mesto, kjer je vzel svetilko, drugega pa oddati svojemu vodjj, preden gre v rov. Nato smo odšli na vhodni rov. Na vhodnem rovu je napis SREČNO. Ta napis pomeni rudarjem srečen odhod in prihod z dela. Nato smo si ogledali vozičke za premog in les. Poleg teh so bijli tudi različni moderni stroji. Z njimi rudarji olajšajo svoje delo, a kljub temu je delo rudarjev naporno, težko in cenjeno. V tem rudniku kopljejo rjavi premog. Ogledali smo si tudi reševalno postajo. Videli smo različne naprave, ki jih uporabljajo reševalci. Reševalci so lahko samo zdravi, mladi, izkušeni rudarji in ostali delavci. Tam so bile razstavljene različne naprave. Nato smo si ogledali sobo, kjer reševalci nabirajo kondicijo, se vadijo. Reševalci morajo biti vedno pripravljeni na nudenje pomoči, če se naredi nesreča. Delo reševalca je zelo, odgovorno in pomembno.
Damjan Kos
4. a OS Trb. PE Alojza Hohkrauta
MUZEJ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV V TITOVEM VELENJU JE ODPRT
Na velenjskem gradu že dolga leta deluje muzej slovenskih premogovnikov. Za ta muzej smo že v letu 1959 prispevali znaten delež iz takratnega rudnika rjavega premoga Trbovlje ;—Hrastnik, bodisi v stari rudarski opremi in v orodju, kakor tudi v slikovnem gradivu in s podatki o proizvodnji, geologiji ipd.
Muzej je bil v zadnjem obdobju obnovljen, stroške za obnovo pa so v glavnem prispevali rudarji iz Titovega Velenja, pa tudi kulturna skupnost Titovo, Velenje, v katere sestavu deluje preko zavoda za kulturo sedanji muzej slovenskih premogovnikov.
Dne 25. junija 1982 ob 19. uri pa je bila v Velenjskem gradu krajša slovesnost o'D vnovičnem cdprtju prenovljenih prostorov in zbirke muzeja. Tega slavja so se udeležili tudi predstavniki našega kombinata in naših delovnih organizacij.
KULTURNA BERA JE BOGATA
V	zadnjih tednih se je zvrstilo veliko število najrazličnejših kulturnih prireditev bodisi v domačih krajih, v katerih delujejo posamezni zbori, godbe, igralske in likovne skupine itd, bodisi na gostovanjih v drugih krajih na raznih nastopih, v krajevnih skupnostih, kolektivih in podobno. Tudi tokrat jih bomo našteli nekaj.
Koncerti
V	nedeljo, dne 30. maja 1982 je imel mešani pevski zbor Svobode II iz Trbovelj ob 16.06 uri v osnovni šoli v Čečah koncert narodnih in umetnih pesmi .V koncertnem programu v tem glasbenem popoldnevu so
Že v poletnem času se je treba pripraviti na naslednjo zimo. Marko Golob je s pripravljanjem drv pohitel.
Foto: A. Bregant
Včasih se tudi počitek prileže. Franc Peklar, Ivan Kovač, Jože Vozelj in Nande Soba v rudarski stanovanjski koloniji, Kolonija 1. maja.	A. Bregant
nas topili tudi harmonikar, flavtist, in citraš. Pevci so peli pod vodstvom zborovodkinje Helge Briner.
Dne 29. maja 1982 je bila ob
11.00	uri na Vrheh pred domom revirskih in savinjskih borcev proslava v počastitev letošnjega občinskega praznika Trbovelj, ki je bila povezana s partizanskim pohodom. Ob tej priliki sio imeli združeni pevski zbori krajši koncert narodnih in borbenih pelsmi — Zarja, Slavček in svoboda II. Dirigirala sta Albert Ivančič in Jože Skrinar.
Na občinski praznik občine Trbovlje, dne 1. junija 1982 je na slavnostni seji vseh treh zborov občinske skupščine občine Trbovlje nastonila v kulturnem delu programa glasbena šola Trbovlje s harmonikarskim zborom, kvartetom klarinetov, pianistko in trobentarjem.
Dne 4. junija je imela rudarska godba Svobode L iz Hrastnika pod vodstvom dirigenta Grebenška na zagrebškem velesejmu ob otvoritvi mednarodnega rudarskega sejma svoj koncert popularnih melodij.
Dne 5. 6. 1982 pa sta nastopili na zagrebškem velesejmu delavska godba Trbovlje pod vodstvom Mihaela Gunzka in delavski pihalni orkester Svobode Senovo pod vodstvom di-
rigenta Ceglarja. Obe godbi sta imeli priložnostne koncerte pred raznimi razstavnimi pavi-lijoni. Delavska godba Trbovlje je na poti domov pripravila v poznih popoldanskih urah na prostem koncert za krajane Trebnjega. Poželi so precejšen uspeh in priznanje.
Od 27. do 29. maja je bila v Zagorju republiška revija mladinskih pevskih zborov. Nastopilo je 55 zborov, od tega dva iz Srbije. Več o tem bomo objavili v naslednji številki našega glasila.
Dne 12. 6. 1982 je Mešani pevski zbor Svobode II pod vodstvom Helge Briner pripravil koncert narodnih in umetnih pesmi v domu na Slovenskem Javorniku. Naslednji dan, v nedeljo 13. junija, pa je isti zbor nastopil tudi na srečanju planincev treh dežel na Pristavi nad Slovenskim Javornikom. Čeravno je bilo slabo vreme, so s svojim nastopom dosegli velik uspeh pred zbranimi planinci iz Italije, Avtrije in Jugoslavije. Isti dan popoldan so imeli v karavli v Karavankah priložnostni krajši koncert v Ja-vomiškem rovtu za pripadnike JLA — graničarje na tem območju.
V soboto, dne 12. junija 1982 je imel moški pevski zbor lov-
ske družine Trbovlje koncert pod vodstvom Jožeta Skrinar j a v počitniškem domu REK EK na Partizanskem vrhu.
V	ponedeljek, dne 21. junija 1982 je bil ob 19.00 uri v del lavskem domu v Trbovljah koncert moškega pevskega zbora Triglav iz Sydneja — Avstralija pod vodstvom dirigenta Bora Šedlbauerja. Nastopili so pred polno dvorano s koncertom narodnih pesmi.
Na 13. taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je nastopilo preko 7.600 pevcev. Letos so nastopili pod geslom »pojo naj ljudje, poje vsa Slovenija«. Iz naših krajev so se tabora udeležili:	moški zbor
Loški glas iz Zagorja, moški zbor Svobode II iz Hrastnika, moški zbor društva upokojencev Hrastnik, moški zbor Svoboda I iz Hrastnika, moški zbor lovske družine Trbovlje, moški zbor Zarja iz Trbovelj, moški zbor Elektroelement z Izlak, moški zbor Toneta Okrogarja iz Zagorja, moški zbor Beit iz Črnomlja, mešani pevski zbor Svobode II iz Trbovelj, mešani pevski zbor Slavček iz Trbovelj, mešani pevski zbor Iskra iz Trbovelj, ženski pevski zbor »Srednješolci« Trbovlje, ženski pevski zbor Svoboda Dol pri Hrastniku, ženski zbor Svoboda I iz Hrastnika. Vseh zborov je bilo preko 250. Še pred taborom pa so dan ali dva prej nastopili vsi zbori v raznih krajih Slovenije.
Likovne razstave V avli, Zdravstvenega doma Trbovlje je v prvi polovici junija letos razstavljal Miloš Vastič. To je bila njegova štirideseta samostojna razstava. Razstavljal je svoja likovna dela na temo »Moč in lepota vesolja«.
Likovna sekcija RELIK je razstavljala v drugi polovici junija 21 likovnih del v raznih tehnikah 13 avtorjev v prostorih Tovarne polprevodnikov Iskra v Trbovljah.
V	likovnem kotičku knjižnice Toneta Seliškarja so pripravili razstavo cicibani — gojenci Vzgojno varstvenih zavodov iz Trbovelj. Razstavili so svoja uspela likovna dela.
Literarna srečanja
V	času od 15. septembra do 15. decembra letos bo v Hrastniku področno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. V Hrastniku bo območno srečanje za Zasavje in Posavje. Na tem srečanju lahko sodelujejo avtorji, ki svojih del še niso izdali v knjižni obliki. Svoje prispevke pa morajo poslati do 20. avgusta 1982 na Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana.
Ostale kulturne prireditve
V	prvi polovici junija je potekala v likovni galeriji Trbovlje v delavskem domu razstava o »Življenju, delu in boju pesnika Karla Destovnika-Kaj uha«. Razstavo je pripravili Revirski muzej ljudska revolucija Trbovlje s sodelovanjem muzeja NOB iz Celja.
13.	junija 1982 popoldan je bila v Gribljah pri Črnomlju 5. revija pevskih zborov iz krajev ob Kolpi. Udeležilo se je je okoli 400 pevcev, med njimi so bili tudi člani okteta rudnika Kanižarica. Prireditev je zmotil dež. Organizatorja revije sta bila KUD Niko Župančič iz Gribelj in ZKO Črnomelj.
Jurjevanje
V	soboto in nedeljo 5. in 6. junija 1982 so v Črnomlju pri pravili tradicionalno prireditev: kresovanje in jurjevanje. Ta folklorna prireditev je bila že dvajseta po vrsti in je z vsakim letom bolj priljubljena. Na prireditvi je sodelovalo več kot 300 folkloristov, pevcev in godbenikov. Ogledalo pa si jo je več tisoč občanov. Jurjevanje je postalo naj večja turistična prireditev Bele Krajine, (tl)
KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA »ALLA BARDA« IZ TRSTA NA GRADU BOGENŠPERKU
Lepega sobotnega dne 22. maja 1982 je v Litijo pripotoval okoli 20-članski moški zbor »ALLA
BARDA« fz Trsta. Zbor sestavljajo skoraj izključno uslužbenci bančne podružnice »Banco di Roma« v Trstu in je to edini stanovski zbor te vrste v vsej Italiji. Zbor je bil že dvakrat pred tem v Sloveniji, in sicer v Ljubljani in v Portorožu. Ker je v Portorožu takrat nastopal tudi moški zbor' »LIPA« iz Litije, so se na tovariškem srečanju po nastopu pogovarjali predvsem o uspehu izredno zanimivega vokalnega ansambla iz Trsta, ki so ga poslušali v Bogenšperku.
Zbor goji predvsem renesančno, pa tudi sakralno pesem. Na koncertu v prvem delu je prepeval dela renesančnih skladateljev, med katere je uvrstil tudi dela našega Gallusa. Dirigent Luigi Vezier je uspel predvsem v tem, da je zbor obdržal ves čas na lepem »sottovoce« petju in se tako močno približal našim predstavam, kakšno naj bo renesančno podajanje. Zanimivi so bili zaključki teh pesmi, ko je zboru z dokajšnjo pevsko disciplino v pianissimu uspel lep melodični lok. Ob zaključku so zapeli še slovensko narodno pesem v priredbi Frana Venturinija »Nocoj pa, oh nocoj«.
V drugem delu so peli več ali manj uspele priredbe romantičnih instrumentalnih del, pa tu-
VEČ PREMOGA IZ TITOVIH PREMOGOVNIKOV
V Titovih premogovnikih, ki združujejo 12 premogovnikov tuzlanskega bazena, bodo letos nakopali okoli 14 mio. ton rjavega premoga in lignita. Če bodo plan dosegli, bodo lanskoletno proizvodnjo prekoračili za okoli 600.000 ton.
Ti premogovniki sodelujejo v skupni jugoslovanski proizvod-
di dela iz modernejše ameriške filmske glasbe. Seveda so bila ta dela Chopina, Gershwina in drugih opremljena s poljubnim tekstom, pa tudi nekatere filmske glasbne uspešnice so bile prirejene za ta zbor. Medtem ko je prvi del s svojo serioznostjo gotovo glasbeno lepše izzvenel, pa je bil drugi del s popularno glasbo namenjen širšemu krogu poslušalcev. Marda bi dirigent, ki je drugače suvereno obvladoval zbor, v drugem delu lahko izvabil nekoliko močnejši zvok, ki bi verjetno omogočil še bolj polno doživljanje teh popularnih melodij. Želo dobri so bili solisti, predvsem v prvem tenorju.
Uvodoma je tržaški zbor s tremi pesmimi pozdravil domači zbor »LIPA« iz Litije pod vodstvom Dimitrija Beuer-manna. Tudi ta zbor je, čeprav s kratkim nastopom, napravil na ne preveč številne poslušalce prijeten vtis.
Morda se Litijani še niti ne zavedajo, kakšen izredno lep in akustičen ambient so pridobili s tem, da so stari Valvazorjev grad Bogenšperk obnovili. Lahko bi v bodoče služil najrazličnejšim kulturnim, predvsem glasbenim prireditvam, saj mu izvrstna akustika to gotovo omogoča.
Rihard Beuermann
nji premoga s 28°/». Koncem tega petletnega obdobja pa bodo predvidoma zagotovili tržišču 17,4 mio. ton premoga. O tem je bil govor na 11. svetovnem rudarskem kongresu v Beogradu. Njihovi predstavniki so na kongresu poročali, da pridobivajo premog v jami z najsodobnejšo mehanizacijo — kombajni in s hidravličnim samohodnim podporjem, na površinskih kopih pa z avtomatično in polavtomatično tehnologijo,
Rudarstvo in energetika doma in po svetu
kar zagotavlja visoko produktivnost.
PROIZVODNJA MINERALNIH SUROVIN
Na svetu proizvedejo 20 mlrd. tem različnih mineralnih surovin na dan. Jugoslovanski delež v tej proizvodnji, tako so ugotavljali na 11. svetovnem rudarskem kongresu v Beogradu koncem maja in v začetku junija tega leta, je nad povprečjem. V proizvodnji premoga je Jugoslavija udeležena v svetovni proizvodnji premoga z 1,1 nafte 2,3 0/°, železne rude 0,4 %. Jugoslovanski rudarji pridobijo oziroma izkopljejo 3 B/» antimonove rude, 3,2 0/° boksita, 1,6 0/° barka, 3,5 0/° svinca in 1,7 ”/» cinkove rude. Pri magnezitu je naš delež v svetovnem merilu 4,2 °A>; zlata 0,5 0/0 in srebra 1,5 V«, medtem ko pri živem srebru znaša naš delež v svetovni proizvodnji 6,8 0/».
VEČJI IZKOP PREMOGA V SRBIJI
Rudarji rudnikov vzhodne Srbije so v preteklih petih mesecih izkopali in dobavili porabnikom okoli 190.000 ton premoga. To proizvodnjo so dosegli rudniki Soko, Bogovi-na, Luknjica in Vrška Čuka. Dosežena porizvodnja je za 10 0/0 večja napram istemu obdobju lanskega leta. Večji izkop premoga kakor tudi višje cene so omogočili zmanjšanje izgub, tako da premogovniki poslujejo bolje. Do konca tega leta bodo premogovniki v ti-moškem bazenu nakopali, še okoli 240.000 ton premoga. Največjo proizvodnjo dosegata rudnika Bogovina in Soko.
VEČ PREMOGA IZ ZDA ZA EVROPO
Ameriška vlada si zelo prizadeva, da bi povečala izvoz premoga na trenutno najpomembnejša evropska tržišča — Zahodno Nemčijo, Italijo, Španijo, Francijo in Belgijo. Kupci premoga pa imajo pri njihovi ponudbi tudi določene pomisleke glede na stalnost dobav in spoštovanje rokov, pa tudi glede
na njihove cene. Zaradi majhnih luških zmogljivosti na ameriški celini, kjer nakladajo premog na ladje, je možno prevažati premog le na ladjah z manjšo zmogljivostjo, zato je prevoz premoga v Evropo pogosto dražji. ZDA bodo zavoljo tega razširila nekatere luke na vzhodni obali, da bi lahko prevažali premog tudi z ladjami z 200.000 tonami zmogljivosti. Letos ima premogovna industrija v ZDA na razpolago za izvoz dobrih 120 mio. ton premoga. Računajo, da bodo od te možne količine izvozili 105 mio. ton premoga.
VEČ PREMOGA NA POLJSKEM
Po podatkjh poljske vlade se je proizvodnja premoga na Poljskem v prvih petih mesecih letošnjega leta dvignila za 11 mio. ton v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Letos so v prvih petih mesecih ndMbpali 79 mio. ton premoga. OeP pridobljene količine so izvozili 10,7 mio. ton. Premog je glavno poljsko izvozno blago in vir deviznega priliva.
HIDROELEKTRARNA^ ČAKOVEC — PREIZKUS PRVEGA AGREGATA
Hidroelektrarno Čakovec gradijo že sedem let in njena cena bo razmeroma zelo visoka. Stala bo okoli 5 milijard dinarjev. Pred kratkim so že dvakrat preizkusili za kratek čas prvi agregat. V okviru programa preizkušenj agregata in ostalih naprav bodo izpraznili akumulacijsko jezero, ki vsebuje 52 mio. m3 vode, da bi lahko preverili dno in pa obalo jezera. Predvideno je, da naj bi prvi agregat pričel z normalno proizvodnjo električne energije koncem junija oz. začetku julija tega leta. Vzporedno montirajo tudi drugi agregat, tako da bo po načrtu celotna hidroelektrarna pričela obratovati koncem leta. Ta druga hidroelektrarna na Dravi, na Hrvat-skem, ima moč 80 megavatov in bo dajala letno 409 mio. kilovatnih ur električne energije.
OSKRBA S PLINOM
V	SLOVENIJI PO NAČRTU
Po energetski bilanci naše republike je letos predvidena poraba okoli 690 mio. m3 zemeljskega plina. V prvem trimesečju letos je bilo porabljenih 179 mio. m3 ali 25,9 "/o letne količine. Prve tri mesece so bile tudi pri dobavah plina določene omejitve zaradi zmanjšanih dobav iz Sovjetske Zveze. Manjše dobave so bile nadomeščene z dobavami plina iz sosednje Avstrije, pa tudi proizvodnja v Lendavi se je zmanjšala. Računajo, da bo oskrba porabnikov s plinom normalna in da bodo količine dobavljene v skladu s planom za letošnje leto. To pa velja seveda le v primeru, če bodo plin redno dobavljali iz Sovjetske zveze in če bo plinovodna mreža delovala v redu.
V	SOVJETSKI ZVEZI MANJKA ELEKTRIKE
V	zadnjih mesecih ugotavljajo v Sovjetski Zvezi, da jim primanjkuje električne energije. Glavni vzrok tega pomanjkanja naj bi bil v nezadostni proizvodnji premoga. Le-ta namreč zadnja leta ne dosega načrtovanih količin. To je trenutno največja ovira. V Sovjetski Zvezi je namreč štiri petine elektrarn zgrajenih na uporabo trdih goriv. Sovjetske hidroelektrarne zagotavljajo le nekaj več kot 14 0/0 skupne proizvodnje električne energije, ki sicer letno prekoračuje 1300 mlrd. kilovatnih ur.
Čeravno je proizvodnja zemeljskega plina večja kot določa plan, pa le-ta bistveno ne pomaga k izenačitvi energetske bilance, ker je le majhen del termoelektrarn zgrajen na plin. Pomanjkanje električne energije se pozna v gospodarstvu in v splošni uporabi. Tudi javno noži vaj o na varčevanje. Da bi zagotovili večjo proizvodnjo premoga, je Sovjetska vlada sprejela vrsto ukrepov, predvsem materialnega značaja, za zvišanje proizvodnje. Po drugi strani pa pospešujejo zgraditev novih hidroelektrarn in jedr-
skih elektrarn. Med ukrepi, so tudi razne izboljšave življenjskih in delovnih pogojih rudarjev v rudnikih. Glavni cilj povečanje proizvodnje premoga zasledujejo s tem, da odpirajo nove premogovnike ter modernizirajo stare. Povečujejo delež premoga, pridobljenega s površinskih kopov, da bi na ta način zagotovili atalnejšo oskrbo termoelektrarn. Sovjetske planerje in državne organe skrbi, kako bo s proizvodnjo energije in zadovoljevanjem porabnikov v naslednjih letih. Leta 1985 naj bi v SZ proizvedli 775 mio. ton premoga, kar je 60 mio. več od leta 1980, električne energije pa naj bi proizvedli koncem tega petletja 1555 mir d. kilovatnih ur, oz. 260 mlrd. več kot leta 1980.
PROIZVODNE MOŽNOSTI
JUGOSLOVANSKIH
PREMOGOVNIKOV
V Jugoslaviji imamo velike rezerve premoga — črnega, rjavega ter lignita. Po nekaterih podatkih znašajo te rezerve 22, po drugih podatkih pa 25 mlrd. ton. Te rezerve dajejo možnost, da lahko pripravimo dolgoročen načrt za proizvodnjo in porabo tega klasičnega goriva, ki po-
Ludvik Guzej se rad pomudi v svoji drvarnici, kjer včasih naseka nekaj drv in malo posedi.
(A. Bregant)
meni v naših razmerah tudi hrbtenico celotne energetike. V skupnih nalogah oz. rezervah prevladuje lignit, zato je večina strokovnjakov mnenja, da ga je najbolje porabiti na mestu samem, v termoelektrarnah, ker prevoz na daljše proge povzroča precejšnje stroške. Večkrat pa je bilo poudarjeno, da je treba proučiti porabo rjavega in- črnega premoga. Dosti, so govorili tudi o oskrbovanju industrije, gradnji termoelektrarn, predelavi premoga v pol-koks, uplinjevanju, utekočinje-nju in podobno. Kako bo načrtovano in ustvarjeno v prihodnje, bo pokazala brez dvoma druga polovica tega desetletja. Zanesljivo je le to, da se daje v vseh letnih in srednjeročnih programih, pa tudi dolgoročnih programih, premogu prvo mesto, Zato pa so potrebna velika vlaganja, predvsem v jamsko proizvodnjo premoga. Ker je prav v tem pogledu, to je pri zbiranju sredstev največ tojav, bo koncem tega petletnegal^-dobja do leta 1985, težko nakopati pričakovanih 82 mio. ton letne proizvodnje. Tudi letos nastopajo težave, zato bo najbrž težko doseči letni načrt. To, da imamo v naši državi dovolj premoga je premalo in zavoljo tega porabniki ne morejo mirno spati, pač pa je treba prispevati določena sredstva, da se ta premog tudi nakoplje in dobavi kupcem.
INDIJA POVEČUJE PROIZVODNJO PREMOGA
Po naj novej ših pod atkih so v Indiji v preteklem gospodarskem letu, ki so ga končali z aprilom 1982, povečali proizvodnjo premoga za 6,8 °/o.
REMBAS — LASTNO
HIDRAVLIČNO
PODPORJE
Pomanjkanje deviznih sredstev za uvoz opreme in rezervnih delov je primoral strokovnjake Resavsko —■ moravskega premogovnega bazena Rembas v Resavici, da sami konstruirajo in izdelajo novo hidravlično podpor j e, ki ga koristijo v teh-
nogoliji mehaniziranega odkopavanja premoga. Ta kolektiv je pred štirimi leti začel koristiti to vrsto podporja, ki je mnogo varnejša in praktičnej-ša od klasičnega lesenega podporja. Ker deviz za uvoz opreme ni bilo, so v njihovem TOZD Metal v Resavici izdelali jekleno konstrukcijo novega podporja, ki so ga dotlej uvažali. Hidravlični del je izdelala tovarna Prva petoletka v Trste-niku. Tako je v celoti i|z domačih delov in materiala izdelano samohodno hidravlično pod-porje. To podpor j e so pokazali na zagrebškem velesejmu opreme za rudarstvo. Če bodo ostali j ugoslovanski premogovniki pokazali interes za tovrstno samohodno hidravlično podpor j e, bodo proizvodnjo tega podporja povečali.
TERMOELEKTRARNE V SRBIJI NAD PRIČAKOVANJI
Združeno elektrogospodarstvo v Beogradu se je po zadnjem deževju zelo oddahnilo. Trenutna elektroenergetska situacija v državi je bila zelo kritična, medtem ko v Srbiji sicer ni. bila na robu, čeravno so njihove akumulacije v hidroelektrarnah manjše od predvidenih za to razdobje. Zato bo tudi v bodoče naj večje breme padlo na termoelektrarne, ki so v maju izredno blažile težke prilike. Iz tega razloga v maju ijn v prvi polovici junija niso občutili na področju Srbije pomanjkanja električne energije. Zaposleni v termoelektrarnah so uspeli preseči načrt za to razdobje za 10,3 °/». Bila pa je po drugi strani res tudi manjša poraba, kot je bila planirana. Združeno elektrogospodarstvo Beograda pričakuje, da bodo termoelektrarne tudi v poletnih mesecih normalno obratovale, ker hidroelektrarne pot vsej verjetnosti ne bodo dosegale svojega proizvodnega načrta, ker računajo, da ne bo dovolj padavin oziroma vode. Sicer pa so za letni čas predvideli redni remont termoblokov v Koluba-ri, Kostolcu, Nikoli Tesli in hidroelektrarni Piva. Nekatere
od teh so morale predčasno v remont zaradi težav pri obratovanju.
OD NAFTE
K PREMOGU HITREJE
Pred kratkim je mednarodna agencija za energijo IEA objavila podatke, da proizvajalci v industrijsko razvitih državah prehajajo od nafte na premog hitreje, kot so doslej računali. Po teh podatkih bi poraba premoga v industrijska razvitih državah do konca tega stoletja dosegla milijardo ton letno, medtem ko so dosedanje analize in predvidevanja kazale na to, da bi se poraba premoga v tem obdobju dvignila na 800 milijonov ton letno. Vlade posameznih industrijsko razvitih držav dajejo za to preusmeritev posameznim industrijskim vejam subvencije in ugodne kredite za spremembo glavnega energetskega vira.
POGODBA MED ZDA IN KITAJSKO
Ameriška družba FLUOR Corp. je sklenila s Kitajsko pogodbo o modernizaciji enega najstarejših premogovnikov na svetu. Gre za dela v vrednosti 50 milijonov dolarjev v pokrajini Liaonig na severnem delu Kitajske. Rudnik Fušun s površinskim kopom eksploa tirajo od leta 1914; stopnja mehanizi-ranosti, je izredno nizka, zato nameravajo vložiti precejšnja sredstva za njegovo modernizacijo. Po končanih delih naj bi se proizvodnja premoga podvojila na okoli, 5 milijonov ton letno. Kitajska proizvodnja premoga je v letu 1981 znašala 621 milijonov ton, od tega pa so 95 */« pridobili' z jamskim kopom.
VISOKA PROIZVODNJA HE DERDAP
Od 16. maja 1972 dalje, ko je pričela obratovati hidroelektrarna Djerdap, je le-ta doslej proizvedla skupno 64 milijard kilovatnih ur električne energije. Proizvodnja energije je vsako leto naraščala od 10 do 15 ”/», tako da je v nekaterih letih
presegla letni načrt tudi do 25 */•. V vsem tem obdobju je proizvedla 10 milijard kWh, več, kot so predvidevali. Po svoji moči sodi ta hidroelektrarna med 10 naj večjih hidroelektrarn na svetu. Po drugi strani lahko računamo, da je sedanja proizvodnja Djedrapa enaka količini 18 milijonov ton nafte ali 125 milijonov ton ko« lubarskega lignita. Visoko pro-izzvodnjo so dosegli zaradi dobre hidrologije in zanesljivega dela naprav in opreme. Sodelovanje z Romunijo je bilo v vseh teh letih uspešno. Dokaz temu je tudi gradnja Djerdap
2.	Predvidoma naj bi začela le-ta obratovati koncem leta 1983.
ALEKSINAC — MODERNIZACIJA RUDNIKA
Rudarsko industrijski kombinat Aleksdnac v Aleksincu bo vložil 530 milijonov din v modernizacijo in razširitev rudnika rjavega premoga. Del sredstev bodo za te namene vložili iz lastnih virov, del sredstev bodo predstavljali krediti poslovnih bank, del sredstev pa izvira iz drugih virov. Namesto klasičnega podgrajevanja uvajajo hidravlično podpor j e s kombajni. Namesto krampa in lopate bodo tudi v tem rudniku v bodoče rudarji pridobivali premog s sodobnimi napravami za pridobivanje premoga. Z izvedbo programa rekonstrukcije in modernizacije se bo proizvodnja premoga v tem rudniku zelo povečala. Letošnja proizvodnja naj bi po planu znašala
168.000	ton, v letu 1983 pa že
350.000	ton, medtem ko se bo število rudarjev zmanjšalo od sedanjih 1.250 na bodočih 680. Rezerve rjavega premoga na tem območju cenijo na 17 milijonov ton, računajo pa, da leži na širšem območju Aleksinca še okoli 20 milijonov ton premoga.
UVOZ ELEKTRIČNE ENERGIJE
Čeprav so jugoslovanske elektrarne v razdobju januar—maj tega leta presegle lanskoletno
proizvodnjo električne energije v enakem obdobju za 4,4 in zato ne samo izpolnile, pač pa tudi prekoračile načrt proizvodnje, se težave okrog elektroenergetske situacije nadaljujejo. Temeljne značilnosti tega so pogosta omejevanja porabe in uvoz. Tudi v naj toplejših dneh, ko je običajno poraba najmanjša, so bile potrebne redukcije za direktne porabnike. Najtežja je situacija v Makedoniji, nato v Bosni in Hercegovini, Hrvatski in Črni gori. Obstaja upanje, da se bodo razmere izboljšale v poletnih mesecih, k temu pa bo seveda v določeni meri pripomogel tudi uvoz energije iz sosednjih držav. Glavni vzrok k pomanjkanju domače električne energije je v nezadostnih zmogljivostih elektrarn. Že več let načrta izgradnje elektrogospodarskih objektov ne izpolnjujejo. Ponekod so zamude tudi 50 %>. V dobršni meri pa temu botruje tudi slab dotok vode. Posebno spomladanski meseci so bili izredno sušni, tako da so bila akumulacijska jezera večkrat prazna. Težave pa nastopajo tudi v času remontov, ko primanjkuje deviznih sredstev za uvoz raznih nadomestnih delov.
POTREBNI BODO UKREPI
V ožji Srbiji so sprejeli vrsto ukrepov, da bi izboljšali poslovanje premogovnikov z jamskim kopom. Čeprav je del ukrepov vplival pozitivno na poslovanje nekaterih premogovnikov, pa se jih nekaj še vedno otepa z izgubo. V prvem trimesečju letos je znašala izguba 110 milijonov din. Že to dokazuje, da kakovost in izvedba pod vzetih ukrepov ni bila vedno na mestu. Izostali so namreč ukrepi, ki bi dali najboljše in dolgoročnejše rezultate, to pa je v prvi vrsti vlaganje v razvoj premogovnikov — odpiranje novih jam, mehanizacija in modernizacija proizvodnje ter povečanje zmogljivosti vosti. Povečanje cen premoga, četudi je nujno in dobrodošlo, objektivno ni moglo
dati učinkovitejših rezultatov v okoliščinah, ko se visoko povečujejo cene vsega drugega blaga — materiala, opreme, nadomestnih delov ip. Doslej so bili ti rudniki deležni 750 milijonov iz cene bencina oziroma plinskega olja. Vendar ta Sredstva pomenijo le 16 °/o predvidenih vlaganj, premogovniki pa jih lahko izkoristijo šele tedaj, ko si zagotove ostala sredstva. Kot rešitev predlagajo premogovnikom, da sredstva za razvoj zagotovijo z združevanjem sredstev s porabniki. Medtem pa so kupci premoga prav tako v težki situaciji in nimajo denarja, da bi premogovnikom vsako leto pokrivali izgube in še vlagali v njihov razvoj. Sklenjenih imajo veliko števila sa-upravnih sporazumov, vendar podpisniki — porabniki premoga, svojih obveznosti ne izvršujejo, ker nimajo denarja.
Da bi našli izhod iz te situacije, je skupščina združenja energetike pri Gospodarski zbornici Srbije ugotovila, da je izhod iz te situacije le v angažiranju in pomoči vse družbe. Zato je pripravila predlog za čim hitrejše sprejetje jugoslovanskega družbenega dogovora o razvoju premogovnikov, po katerem bi se sredstva na-tekala iz prometnega davka na derivate nafte in da bi se povečale cene premoga iz jamske eksploatacije za 10 '%>, vendar bi bila ta sredstva izključno namenjena le za razvoj. Kako bd potekala razprava in podpisovanje tega sporazuma, bomo poročali kasneje.
VLAGANJA V PREMOGOVNIKE
Trgovska delovna organizacija DOM — Smreka iz Maribora, se je odločila, da bo vlagala svoja sredstva v premogovnike, da bi na ta način izboljšali oskrba Maribora s premogom. Tako so rudnikom Tito—Bano-viči odobrili kredit v višini preko 31 milijonov din, kar jim zagotavlja dobave premoga — 145.000 ton do leta 1985. V rudnik Kamengrad v Sanskem mostu bodo letos in prihodnje leto vložili 7,5 milijonov din in
si na ta način zagotovih po
5.000	ton premoga letno. Vlagali pa bodo tudi v premogovnik Mostar, in to 6 milijonov din, prav tako tudi v rudnik Djur-devik 6 milijonov do leta 1985.
PREMOGOV PRAH NAMESTO MAZUTA
Termoelektrarne v okviru Združenega elektrogospodarstva Srbije uporabljajo kot pogonsko gorivo premog, za ogrevanje kotlov pa poleg premoga tudi nafto in njene derivate. Tako termoelektrarne v Srbiji porabijo letno preko 57.000 ton tekočih goriv, od česar je polovica mazuta. Potem ko bodo začele obratovati nove elektrarne v Obrenovcu, Tamnavi, Drmnu in na Kosovem, pa bi se letna poraba tekočih goriv bistveno povečala in bi dosegla
100.000	ton letno. Iz tega razloga pospešeno pripravljajo zamenjavo nafte z lastnim gorivom — premogom. V Združenem elektrogospodarstvu v Beogradu so pred kratkim sprejeli sklep o ugotovitvi možnosti podkurjenja kotlov s posebno pripravljenim premogovnim prahom namesto s tekočimi gorivi. Za realizacijo tega programa so pooblastili inštitut Boris Kidrič v Vinci. Preizkuse bodo opravljali v termoelektrarni Kolubara in bodo trajali približno leto dni. V ta namen so izločili potrebna sredstva v znesku 16,4 milijonov din. Premog bedo pretvarjali v prah z veliko toplotno močjo in z manjhnim odstotkom vlage ter pepela. Za preizkuse v Kolubarski termoelektrarni bodo v tem času porabili do 200 ton premogovega prahu. Če bodo rezultati uspešni, bodo le-tega uporabljale tudi druge termoelektrarne. V zahodni Evropi je namreč ve-čijni termoelektrarn to že uspelo.
RUDNIK BOROVICA SE PRIPRAVLJA NA VEČJO PROIZVODNJO
Površinski kop Borovica pri Pie vi ju se pripravlja, da v bodoče zagotovi v celoti vse po-
trebne količine premoga termoelektrarni Pie vij a, ki bo letos po mnogih podaljševanjih končno pričela obratovati z močjo 210 MGW. Ta elektrarna naj bi letno proizvedla preko 1,1 milijard KWh električne energije. S tem bi v dobršni meri pomagali ublažiti elektroenergetsko situacijo v Črni gori. V površinski kop Borovica so investirali preko 600 milijonov din fn je usposobljen za letno proizvodnjo 2 milijona ton premoga. Leta 1980 so proizvedli 140.000 ton, leta 1981 že 370.000 ton, računajo pa, da bodo letos proizvedli, saj tako so planirali, 700.000 ton premoga. Od te količine bo namenjenih termoelektrarni Pie vi j a 480.000 ton. Doslej so v rudniku delali dvoizmensko čim pa bo začela obratovati termoelektrarna Plevlja, pa bodo uvedli štiriizmensko delo. Doslej je zaposlenih 240 delavcev, v bodoče pa jih bodo zaposlili še 160. Predvideli so zgraditev 80 novih stanovanj, od tega je 37 že dokončanih, precej rudarjev pa je dobilo kredite za gradnjo individualnih hiš, sicer pa je proizvodnja v tem premogovniku v celoti mehanizirana.
NA PEŠTERJU LIGNIT
Pred kratkim so geologi seznanili javnost, da leži na Pešterju okoli 300 mio ton zalog lignita. Sloji so razmeroma zelo debeli in ležijo tik pod zemeljsko površino. Peš ter leži na meji med Srbijo in Črno goro, med Ivangradom in Rožajem, Bije-lim Poljem in Prijepoljem ter Novim Pazarjem. V bistvu je to jedro nekdanjega Sandžaka, ki je povezoval turške posesti v osrčju Balkana s posestmi v Bosni in Hercegovini. Pešter se je v zadnjem času razvijal. Zgradili so cesto, ki povezuje Prijepolje ob Limu s Sijenico, ki je nekako osrednji kraj Pe-šterja in leži v višin; 1.050 m. Cesta je dolga 100 km. Težave pri eksploataciji odkritih zalog premoga bodo nastale predvsem zaradi prevoza. Zavoljo tega načrtujejo izgradnjo termoelektrarne, ki naj bi stala blizu
Štavalja. Računajo, da je zalog premoga na tem območju še enkrat več, kot so jih navedli geologi.
PLIN
IZ PETISOVCEV
Sredni junija tega leta so na Petišovskem polju pri Lendavi odprli novo vrtino, iz katere bodo pridobivali zemeljski plin.
MLADINSKA DELOVNA AKCIJA BELA KRAJINA 82
Koncem junija t.l. se pričenja v Beli Krajini letošnja mladinska delovna akcija republiškega značaja pod. naslovom Bela Krajina 82. Mladinci iz Ljutomera, Tržiča in Celja, skupno jih bo 120 v prvi izmeni, bodo začeli obnavljati vodovod od Rajakovičev do Suhorja. Kasneje se bodo tem brigadirjem v drugi izmeni pridružili še mladinci iz Šiške pri Ljubljani, Šmarij pri Jelšah in Ilirske Bistrice, v tretji izmeni pa bo 80 brigadirjev iz občine Ljubljana Center in iz Slovenskih Konjic ter pionirska delovna brigada s 40 brigadirji. Druga in tretja izmena bosta gradili vodovod od Vinice do Perudine in Hrasta v občini Črnomelj. Brigadirji bodo opravili veliko dela, opravili pa ga bodo hitro in ceneje. Kot običajno bodo imeli brigadirji tudi bogato kulturno življenje razne športne prireditve in mladinsko politično šolo.
OŽIVITI JE TREBA DELO TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Koncem maja so se na pobudo Sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL in Radia Trbovlje sestali predstavniki raznih organizacij in društev v hotelu Rudar. Razpravljali so o problematiki in razvoju turizma in gostinstva v občini Trbovlje. Navzoči so ugotavljali, da je bilo nekdaj, ni dolgo tega, v tem kraju zelo aktivno in uspešno turistično in olepševalno društvo, ki pa je v zadnjih letih nekako zamrlo oziroma ga ni čutiti. Med sklepi, ki
Pojavil se je v globini blizu 3000 m. Že dosedanje raziskave pa so potrdile večje možnosti za pridobivanje plina s tem, da bi vrtine izvrtali1 do globine 5000 m. Domnevajo, da so na tej globini večje količine nafte in plina. INA — Nafta, Lendava, se bo oskrbovala deloma tudi z lastnim zemeljskim plinom za izdelovanje metanola.
(tl)
V	nekaj vrstah
so jih sprejeli v tej razpravi je tudi ta, da je treba oživiti delo tega društva. Prav to društvo naj bi prevzelo vlogo nosilca in usmerjevalca razvoja turistične in gostinske ponudbe v Trbovljah.
ULTRA ZVOK V BOLNIŠNICI
V	TRBOVLJAH
Pred kratkim so v splošni bolnišnici v Trbovljah dobili na preizkušnjo ameriški aparat z ultra zvokom. Doslej so ta aparat imele le večje bolnišnice v naši republiki: Ljubljana, Maribor, Celje. Služi za ugotavljanje nosečnosti, lege otroka, možno je določati čas poroda, pomaga pa aparat tudi pri ugotavljanju drugih bolezni v trebušni votlini. Doslej so nosečnice pošiljali v Maribor ali Celje na pregled z ultra zvokom, odslej pa bo možno to opraviti doma. S prevozi v druge kraje so nastopali večji stroški, za nekatere nosečnice pa je bilo to tudi prenevarno. Stroški za nabavo aparata znašajo od 1,8 do 2 milijona din. Odziv pri nekaterih organizacijah združenega dela za nabavo tega aparata je pozitiven, nekoliko pa se je zataknilo pri nakupu deviz. V splošni bolnišnici so prepričani, da bodo tudi to vprašanje ugodno rešili s sodelovanjem in pomočjo združenega dela.
NOVA KOTLARNA
V	ZAGORJU
V	Zagorju se že nekaj časa ukvarjajo s problematiko ogrevanja novih stanovanjskih blokov. Računajo na
to, da bodo v prihodnje tudi ti priključeni na zasavsko toplovodno o-mrežje, ki bo potekalo iz Termoelektrarne Trbovlje v vse tri zasav-ske-revirske občine. Da bi premostili ta čas, pa so se na seji izvršnega sveta občine Zagorje odločili, da bodo postavili pri tovarni SVEA kotel ustrezne zmogljivosti, iz katerega bi ogrevali tudi nov poslovno -stanovanjski objekt Emona v neposredni soseščini občinske skupščine Zagorje. Stroški Za postavitev kotla bodo znašali okoli 25 milijonov din.
USPEŠNA AKCIJA PRI ZBIRANJU ODPADNEGA PAPIRJA
Trboveljska organizacija Rdečega križa je v okviru vseslovenske akcije za zbiranje odpadnega papirja, ki je potekala v prvi polovici junija t.l. organizirala 10. in 11. junija zbiranje odpadnega papirja v organizacijah združenega dela in v gospodinjstvih. Zbrali so preko 16 ton odpadnega papirja. Izkupiček za zbrani papir namenjajo za obnovo mladinskega okrevališča na Debelem rtiču, kjer ima tudi Rdeči križ iz Trbovelj svoj interes, saj v tem domu vsako leto s šolo v naravi prebijejo osnovnošolci teden dni ob morju.
TEKMOVANJA IZ MEDICINSKE PRVE POMOČI
V Trbovljha je bilo 12. junija, v Zagorju pa 19. junija tekmovanje medicinske prve pomoči. Udeležile so se ga številne ekipe iz organizacij združenega dela, civilne zaščite itd. Vse ekipe so dokazale, da so usposobljene in pripravljene nuditi takojšnjo pomoč v primeru potrebe; najboljše ekipe so prejele razna priznanja. Pokazale pa so hkrati, da je premalo tovrstnega kadra v krajevnih skupnostih. Znana in uspešna sanitdtna ekipa premogovnika Trbovlje se tokrat tekmovanja ni mogla udeležiti, ker je sodelovala na srečanju jamskih reševalnih moštev iz vse Slovenije, ki je bilo isti dan v Mežici.

USTANOVLJENO DRUŠTVO INVALIDOV V ZAGORJU
Koncem maja so v Zagorju ustanovili svoje društvo invalidov. Na področju Zagorja jih je preko 800 vseh kategorij. Novoustanovljeno društvo bo pomagalo članom pri reševanju njihovih socialnih, družabnih, kulturnih in' športnih problemov; prostore imajo v domu druž beno-političnih organizacij.
REVIRSKI SINDIKATI O AKTUALNIH PROBLEMIH
Koncem maja je bila volilna seja medobčinskega sveta sindikata revirskih občin. Na tej seji je predsednik tega občinskega sindikalnega sveta, Miro Štrajhar, govoril o mnogih aktualnih zadevah; med drugim je poudaril, da preveč toleriramo tiste TOZD oziroma organizacije združenega dela, ki se obnašajo kot delovne organizacije oziroma samostojna podjetja. Taki primeri so v Zasavskem zdravstvenem centru, Zasavski kmetijski zadrugi, v REK EK in v gradbeništvu. Glede na to, da je integracijsko gibanje v naših krajih nekoliko opešalo, bodo dali občinski sveti zveze sindikatov novo pobudo za integriranje sorodnih dejavnosti. Gre predvsem za trgo-
. vino, gostinstvo, lesno industrijo, konfekcijsko industrijo, Strojno tovarno Trbovlje, Energoinvest Varnost v Zagorju ter druge. Gre namreč za tesnejše povezovanje v revirskih občinah, pa tudi navzven. Za predsednika medobčinskega sveta je bil vnovič izvoljen Miro Štrajhar.
ODLIKOVANI OBČANI
Dne 25. maja 1982 je predsednica izvršnega sveta skupščine občine Trbovlje, Martina Dolčič, podelila osmim Trboveljčanom visoka odlikovanja, katera jim je podelilo predsedstvo SFRJ. Odlikovanja so prejeli: Vinko Ustar, red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Alfonz Besednjak, Kati Cerinšek in Jože O-stanek, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Tomislav Kus in Tomaž Vahtar, red dela s srebrnim vencem ter Ivan Božič in Leopold Jamšek medaljo zaslug za narod. Čestitamo!
OTROCI IZ RAŠKE SO BILI V FIRASTNIKU
Občini Hrastnik in Raška sta že več let pobrateni in imata zelo tesne stike, ki se odražajo v raznih oblikah sodelovanja. Tako je v začetku junija t.l. prispela skupina osnovno-
šolcev iz Raške v Hrastnik z osmimi učitelji. Ogledali so si Steklarno, Tovarno kemičnih izdelkov, učenci osnovne šole heroja Rajka pa so jim nato pripravili svečan sprejem, v Delavskem domu v Hrastniku pa so pripravili skupen kulturni program. Sicer pa so bili mladi srbski otroci gostje na domovih hrastni-ških učencev. Mladi Hrastničani so bili v Raški že aprila letos in so bili nad obiskom zelo navdušeni.
SEMINAR ZA MLADINSKE AKTIVISTE
V	drugi polovici maja je medobčinski svet ZSMS revirskih občin pripravil v Trbovljah dvodnevni seminar za mladinske aktiviste iz revirskih šol usmerjenega izobraževanja. Udeležilo se ga je 45 mladih učencev. Govorila jim je Darja Colnarič, predsednica republiške konference ZSMS, predvsem o pripravah na 11. kongres ZSMS. Razpravljali so o številnih vprašanjih, ki so se nanašala na delo mladinske organizacije, obveščanje, štipendiranje, samoupravne odnose in drugih aktualnih nalogah in problemih mladine na šolah.
7300 PIONIRJEV V ČRNOMLJU
Dne 12. junija se je zbralo na Loki v Črnomlju na stadionu 7300 pionirjev iz vse Jugoslavije. Črnomelj je postal pravo središče najmlajših Jugoslovanov, ki so v zibelki partizanstva proslavili 90-letnico rojstva tovariša Tita, 40-letnico pionirske organizacije, sklenili pa so tudi 12. jugoslovanske pionirske igre in začeli nove, 13. igre, pod naslovom: »Rastemo pod Titovo zastavo«. Ob tej priliki so sklenili tudi letošnjo 20. kurirčkovo pošto in pohod po poteh XV. divizije.
Skupno z mladimi se je zbralo na zbor tudi večje število odraslih, med njimi itudi številni javni in politični delavci. Pozdravni govor je imela Tilka Blaha, podpredsednica republiške konference SZDL.
V	MESNICAH JE MANJ MESA
V	juniju so bile v revirskih občinah precejšnje težave pri oskrbovanju z mesom posebno z govedino. V mesnicah je bilo na voljo v najboljšem primeru le petino običajnih ko-
V Zagorju so pretekli mesec praznovali 150 letnico delovanja osnovne šole. Na proslavi ob tem visokem jubileju so nastopili tudi prvošolčki.
Foto: Drago Jamnik
ličin mesa. Vsak mesec potrebujejo občani v vseh treh občinah 40 ton govedine, 25 ton svinjine in 20 ton perutninskega mesa. Skupno s suho mesnatimi izdelki mesečno porabimo okoli 100 ton mesa in mesnih izdelkov. Posebno gospodinje pogrešajo govedino. Mesarji obljubljajo, da se bo v naslednjih tednih o-skrba z mesom izboljšala. Sedanje pomanjkanje mesa opravičujejo s tem, da je bilo lansko leto sušno leto, in da so pridelali kmetovalci in rejci premalo krme. Večino potrebnega mesa priredijo kmetovalci v Zasavju, ostalo količino pa je treba nabaviti v Prekmurju, Savinjski dolini, pa tudi v drugih republikah. Delen vzrok pomanjkanju so verjetno tudi cene.
OBNOVILI BODO NAJSTAREJŠO HIŠO
V	TRBOVLJAH
Občina Trbovlje je že pred leti odkupila najstarejšo hišo v Trbovljah od dedičev pokojne Ljudmile Arzenšek. Hiša, za katero smatramo, da je bila nekdanji lovski gradič celjskih grofov, je precej v slabem stanju. Zato so v občini Trbovlje že pred dvema letoma imenovali poseben odbor, ki naj pripravi in izvede obnovo te zgradbe. Zamenjati 1 je treba celotno ostrešje, deloma pa tudi obnoviti prvo nadstropje. Vse kaže, da bodo dela letos stekla, r celoti pa naj bi jih dokončali do leta 1985. Do letošnje jeseni naj bi obnovili streho in zunanjost za približno pet milijonov din. V drugi fazi pa bodo obnovili notranjost te hiše. V kletnih prostorih naj bi bili gostinski prostori ter večnamenski prostor, ki bi ga lahko uporabili tudi kot poročno sobo in podobno. Tudi v prvem nadstropju naj bi bil del prostorov namenjen gostinski dejavnosti. Na podstrešju pa naj bi pripravili ustrezen razstavni prostor za redke muzejsko zanimive predmete iz Trbovelj. Upajmo, da bodo dela res stekla in da bi jih pravočasno dokončali, sicer bo zob časa opravil svoje.
PROSLAVA NA VRHEH USPEŠNA KLJUB DEŽJU
V	okviru, letošnjega občinskega praznika občine Trbovlje je bila v so-
boto, 29. maja organizirana proslava s partizanskim pohodom iz Trbovelj na Vrhe. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo pohoda in proslave okoli 1500 udeležencev. Partizanski pohod so organizirali taborniki Črnega diamanta s sodelovanjem SITKS; pohodniki so prejeli ustrezne značke in potrdila o opravljeni poti. Pred domom revirskih in savinjskih borcev je ob 11. uri govoril Franc Grešak, v kulturnem delu programa je sodeloval moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Alberta Ivančiča, mešani pevski zbor Slavček Svobode Center pod vodstvom Jožeta Skrinarja in mešani pevski zbor Svobode II. Po programu so sledile tudi recitacije mladih kulturnikov. Srečanja na Vrli eh so se udeležili tudi gostje in upokojenci s pobratenih Jesenic. Njihovo gostovanje je organiziralo društvo upokojencev Trbovlje. Kljub slabemu, deževnemu vremenu je bilo razpoloženje na višku, k čemur so v dobršni meri pripomogli pevci omenjenih pevskih zborov in drugi navzoči.
REVIRSKI KOMITE ZK O ZGODOVINOPISJU
Dne 27. maja so se sestali na medobčinskem svetu ZK revirskih občin ob prisotnosti Lidije Šentjurc, članice sveta federacije, številni politični in drugi delavci, ki so govorili o pomembnosti pisane zgodovine za preteklo obdobje. Ugotovili so, da manjka piscev, da se premalo odgovorno obnašamo do tega dela in, da bi morali odslej storiti več kot smo doslej. V zadnjem letu je delo bolj oživljeno. Revirski muzej ljudske revolucije pripravlja tretji del Rdečih revirjev. Ob tej priliki so omenili tudi nujnost ustanovitve posebnega sklada za financiranje izdajanja tovrstnih publikacij.
LOKALNA MLADINSKA DELOVNA AKCIJA
Od 9. do 13. junija je potekala v Trbovljah lokalna mladinska delovna akcija. Udeležilo se je je preko 100 mladincev — brigadirjev iz Trbovelj. Delovna akcija je potekala na območju krajevne skupnosti Alojza Hohkrauta. V okviru te akcije so kopali jarke za vodovod, u-
tedili peš poti na območju krajevne skupnosti ter druga podobna dela. Mladinci so imeli svoj tabor na Dobrni. Tako so se odvijale tudi kul-turno-zabavne in športne prireditve in srečanja. Žal jim je včasih nagajal dež, tako da so akcijo končali nekoliko kasneje. Lokalna akcija je imela propagandni značaj in je predstavljala nekakšno bazo za izbiro najboljših brigadirjev na republiških in Zveznih delovnih akcijah. Akcije so se udeležili tudi mladinci iz organizacij združenega dela v našem kombinatu.
TRADICIONALNA TOMBOLA ŠD RUDAR
V nedeljo, 20. junija, je pripravilo športno društvo Rudar v Trbovljah ob 15. uri na športnem igrišču tradicionalno tombolo. Potekala je ob razmeroma ugodnem vremenu. Med tombolskimi zadetki je bilo pet osebnih avtomobilov in 20 drugih dobitkov (cement, premog, o-peka, bela tehnika ipd). Tombolske tablice so bile po 100 din. Obisk tokrat ni bil najboljši, morda zaradi prepozne reklame ali predragih srečk. Tombole—osebne avtomobile so zadeli: avto Lado 1300 je dobil Rudi Ramšak, Čeče 16, Trbovlje, Zastavo 101 je dobil Dušan Šprogar, Trg svobode 11, Trbovlje, Jugo 45 je dobil Maks Klančar, Ul. Sallaumines 4 a, Trbovlje, Zastavo 850 je dobil Andrej Šubic, Log 21, Hrastnik in Zastavo 750 Drago Ka-lišek, Ul. Sallaumines. 5 a, Trbovlje.
(tl)
SINDIKATI V SLO 82 NA MRZLICI
V soboto 5. junija tl. je bilo v organizaciji komisije za SLO in družbeno samozaščito pri občinskem svetu Zveze sindikatov Trbovlje organizirano tekmovanje »Sindikati v SLO — 82«. Potekalo je na območju Mrzlice. Tričlanske ekipe so tek-
movale v ostrem streljanju, izpolnjevanju testov s področja SLO in DS ter družbenopolitičnih aktivnosti, metanju ročne bombe V cilj, orientaciji na zemljišču, razstavljanju in sestavljanju puške in pohodu do 8 km.
Od 69 ekip so dosegle ekipe do 15. mesta iz vrst sindikalnih organizacij našega kombinata nasledn j a mesta:
5. mesto je dosegla ekipa DO IMD — TOZD SIMD,
7. mesto je dosegla ekipa DO IMD — DS SS,
11. mesto je dosegla ekipa SOZD REK EK — DS ASO.
Prvo mesto je zasedla ekipa Tovarne polprevodnikov Iskra. Prvih petnajst ekip bo sodelovalo na medobčinskem tekmovanju revirskih občin v istih disciplinah.
Sindikati v SLO
Občinski svet Zveze sindikatov Hrastnik je pripravil že drugo taktično — orientacijsko vajo pod nazivom »Sindikati v SLO«.
Potem, ko je na lanskoletni prvi tovrstni prireditvi nastopilo 18 tri — članskih ekip, se je letošnjega tekmovanja udeležilo kar 29 ekip Osnovnih organizacij sindikata hastniškega združenega dela in drugih inštitucij.
Tekmovanje je ob strokovni pomoči občinskega štaba TO in Oddelka za ljudsko obrambo Skupščine občine Hrastnik v celoti uspelo.
V prijetnem vzdušju, čeprav ne ravno ob najbolj primernem vremenu za tovrstne manifestacije, se je na dvanajst kilometrov dolgo pot podalo skoraj sto udeležencev, med njimi tretjina žensk. Propozicije razpisa so namreč predvidevale, da mora v vsaki ekipi sodelovati vsaj ena predstavnica »nežnejšega spola«, sicer se ekipa »kaznuje« z dvajset negativnimi točkami.
In kaj vse je vseboval pohod? Ekipe so šle skozi šest kontrolnih točk, kjer so izvedle tekmovanje v streljanju s polavtomatsko puško, reševale tiste s področja poznavanja topografije, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, preizkusile fizične sposobnosti v preskakovanju jarka ter metanju bombe. Ob vsem tem je bil pomemben tudi doseženi čas, ki so ga vse ekipe presegle, kar dokazuje, da so bili tekmovalci fizično in kondicijsko dobro pripravljeni.
Manifestacija je sodila v sklop prireditev, posvečenih letošnjim jubilejem; zlasti 90-letnici rojstva tovariša Tita, kongresom ZK, ZS in ZSMS in se je vsebinsko, kot tudi časovno, vklapljala v osrednjo prireditev Hrastničanov. To je bila prireditev ob dnevu mladosti, ki je bila 23. maja na stadionu v športnem parku na Logu.
Naj še dodamo, da je prireditelj nagradil tri prvo-plasirane ekipe z zračnimi puškami, še nadaljnjih sedem pa si je pridobilo pravico nastopa na revirskem tekmovanju sindikatov v SLO.
Rezultati:
1.	OOS Premogovnik Hrastnik I. ekipa
(Gianini — Jovanovič—Pušnik) 331 točk
2.	OOS Sijaj I. ekipa
(Kovač — Povše — Planinc)	325 točk
3.	TOZD-5 Energetika Steklarna
(Guzaj — Verač — Perc)	323	točk
4.	OOS TOZD Tehnične služba TKI	318	točk
5.	OOS Postaja LM Hrastnik	308	točk
6.	OO ZSMS Sijaj	305	točk
7.	OO ZSMS EIrastnik — Podkraj	293	točk
8.	OOS TOZD-1 ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Steklarna I. ekipa	286	točk
9.	OOS Merkator
TOZD Jelka Hrastnik	282	točk
10.	OO Konference sindikata KOP	282	točk
Jože Premec
PLANINCI USPEŠNI V ORIENTACIJSKIH TEKMOVANJIH
Planinska društva v Zasavju in Posavju pogosto prirejajo razna orientacijska tekmovanja — društvena, področna, repub-
liška, zvezna itd. Na teh tekmovanjih dosegajo razmeroma dobre rezultate. Naj jih naštejemo nekaj iz zadnjega obdobja:
a) Zasavsko-posavsko prvenstvo v orientaciji 15. 5 1982 v Senovem.
Člani:
2.	PD Trbovlje I
3.	PD Trbovlje II 5. PD Trbovlje IV
Mladinci:
1.	PD Trbovlje I
2.	PD Zagorje
3.	PD Bohor — Senovo
4.	PD Trbovlje II
7. PD Bohor-Senovo, SC Krško
Pionirji:
1.	PD Bohor — Senovo II
2.	PD Bohor — Senovo I
3.	PD Bohor — Senovo III 7. PD Bohor — Senovo
10.	PD Trbovlje I
11.	PD Bohor — Senovo
12.	PD Bohor — Senovo, Brestanica II
13.	PD Bohor — Senovo, Brestanica I
14.	PD Trbovlje III
15.	PD Bohor — Senovo, Leskovec
16.	PD Dol pri Hrastniku
17.	PD Trbovlje II
h) področno prvenstvo v orientaciji dne 15. 5. 1982 na Senovem.
Člani:
2.	PD Trbovlje I
5.	FD Trbovlje II 7. PD Trbovlje IV
Mladinci:
1. PD Trbovlje I
3.	PD Zagorje
4.	PD Bohor — Senovo
6.	PD Trbovlje II
11. Bohor — Senovo. SC Krško
Pionirji:
1.	PD Bohor Senovo II
2.	PD Bohor Senovo I
3.	PD Bohor Senovo III
7.	PD Bohor Senovo Koprivnica
14.	PD Trbovlje I
15.	PD Bohor Senovo, Krško
16.	PD Bohor Senovo, Brestanica II
17.	PD Bohor Senovo, Brestanica I
19. PD Trbovlje III 23. PD Dol pri Hrastniku 26. PD Trbovlje II c) republiško orientacijsko tekmovanje »Boštanj 82«, dne 11. — 13. '6. 1982.
Mladinci:
2.	PD Trbovlje I
3.	PD Trbovlje II
Pionirji:
7. PD Trbovlje
Za ostale sodelujoče ekipe v času poročanja še niso bili na voljo podatki o uvrstitvi, (tl)
VODSTVU IN DELAVCEM JAME HRASTNIK!
V sredo, 19. maja smo vas obiskali — 35-članski kolektiv osnovne šole bratov Štrafela Markovci pri Ptuju.
Službujemo na široki panonski ravnici, kjer sonce rano vzhaja in pozno zahaja ter zlati pridelke, ki se zanje trudi naš delovni kmet. Ker pa tudi mi uporabljamo sadove vašega dela, smo si želeli videti in vsaj delno spoznati proizvodnjo in okolje, kjer se trudite vi.
Naj se vam zahvalimo za ljubezniv sprejem, strokovno vodstvo in prisrčen odnos. Vse drugače bomo zdaj znali našim učencem dopovedati, koliko trdega dela in tveganja je v kosu črnega zlata, ki nas pozimi tako prijetno greje.
Želimo vam še nadaljnjih delovnih uspehov, osebnega zadovoljstva ter krepak knapovski Srečno !
za kolektiv: Dana Feguš
KRVODAJALSTVO
V času od 7. maja do 28. maja 1982 so darovali kri naši naslednji sodelavci:
7. maja 1982
TOZD in DS s področja Trbovelj Kepa Karel, Gorišek Bojan, Drago jlo v Radislav;
TOZD in DS s področja Hrastnika Povhe Martin;
TOZD in DS s področja Zagorja Marinovič Ivan, Grobeljšek Ludvik;
14. maja 1982
1 OZD in DS s področja Trbovelj Tancar Drago, Madžarevič Ranko, Janoševič Živojin, Mohorko Karel, Merdanovič Suad, Lipovec Raden-ko, Vrbnik Boris, Memičevič Azis, Kmetič Drago, Bastič Jože, Tanjič ILusein, Murko Milan, Rebselj Martin, Škrlep Bojan ,Ovčar Jože, Žilnik Danilo, Ponikvar Ivan, Ču-laja Milovan, Cevka Dominik;
Dne 16. maja 1982 je potekalo na Pohorju tradicionalno srečanje zasavske planinske mladine. Udeležili so se ga planinci od Litije do Brežic in do Rimskih Toplic. V programu je sodeloval tudi pihalni orkester Svobode iz Senovega (bivša rudarska godba) ter otroški pevski zbor, oba pod vodstvom profesorja Ceglarja.
Foto: T. L.
TOZD in DS s področja Zagorja Bregar Rudi, Saletovič Handija, Fazlič Ibrahim, Cajič Zijad, Pavlič Branko, Janež Jože;
21. maja 1982
TOZD in DS s področja Trbovelj Simec Branko, Strniša Rudi, Miladinovič Stanko, Drnovšek Viktor, Klančišar Rajko, Strok Željko, Sot-ler Milan, Smode Drago, Fijačko, Jurij, Barovič Milan, Belina Ervin, Samardič Radenko;
TOZD in DS s področja Zagorja Klančišar Slavko, Hribar Janez;
28. maja 1982
TOZD in DS s področja Trbovelj Glavan Milan, Martinčič Franc, Žlak Rafael, Božič Jakob, Frajle Jože, Imširovič Amir, Planinc Ivan, Lesar Srečko, Kavčič Andrej, Habjan Peter, Lesičar Jože, Matanovič Mato, Blaznik Ferdo, Mak Dušan, Breg Ivan, Kuder Franc;
TOZD in DS s področja Hrastnik Vodeb Roman;
TOZD in DS s področja Zagorja Perčun Janez;
Tovariši, darovalci krvi — HVALA VAM
TELEVIZIJSKI PRETVORNIK NA PARTIZANSKEM VRHU
Decembra 1981 so se občani občine Trbovlje odločali na referendumu za nov samoprispevek. Kot vemo, je bil rezultat pozitiven in velika večina občanov se je izrekla za nadaljnji razvoj svojega kraja, med drugim tudi s finančno pomočjo slehernega občana. V programu je tudi zgraditev televizijskega pretvornika na Partizanskem vrhu nad Trbovljami. S postavitvijo tega pretvornika ter na-mesti|tvijo nekaterih usmernih anten bi vsi Trboveljčani lahko na svojih TV ekranih sprejemali oba programa ljubljanskega televizijskega studia in prvi program TV studia Zagreb. Koncem marca letos so se že , sestali predstavniki RTV Ljubljana s predstavniki izvršnega sveta občine Trbovlje ter predstavniki občinske skupnosti za gradnjo družbenih objektov. Predstavniki RTV Ljubljana so zagotovili, da bodo dela lahko končali, tako da bi pretvornik na Partizanskem vrhu lahko pričel z delom najkasneje do konca letošnjega leta.
VARSTVO OKOLJA PEREČE TUDI V ČRNOMLJU
Črnomeljisko področje sodi v slovenskem merilu med tako imenovana nerazvita področja. Mislili bi lahko, da zavoljo tega, ker industrija ni toliko razvita, nimajo problemov z varstvom okolja. Težave pa se kljub temu pojavljajo zaradi onesnaženja zraka, pomanjkanja zdrave pitne vode, nereda pri gradnji zidanic in vikendov, onesnaževanja okolja s prahom ipd. Črnomeljčachi ugotavljajo, da bodo morali v tej smeri narediti mnogo več, kot so doslej, da bodo naravo lahko ohranili ko-
likor toliko zaščiteno tudi za bodoče rodove. Naj omenimo, da so v Črnomlju za Čardak že pričeli načrtovati toplarno za celotno naselje in zato upajo, da bo zrak v tem delu mesta ostal čistejši.
SKRBIMO ZA LEPE BALKONE
In že je tu mesec maj, konec zime je' tedaj. Skoraj sedem mesecev nas je pestila in krepko smo se je naveličati. Se čisto na koncu, sredi aprila, je otepala z repom in nasula snega v okolici Trbovelj. Zato sedaj s podvojenimi močmi na delo! Čakajo nas balkoni, cvetlične grede, pa tudi na grobovih je vse pozeblo, treba bo na novo urediti in nasaditi.
Na balkonih imamo sedaj dve vrsti posod za cvetje — stare standardne lesene ali zabojčke iz plastike, na novih stolpnicah pa betonirana, velika in globoka korita, skoraj majhne vrtičke. Ker stare zabojčke poznamo, saditev cvetja v njih in nego, si oglejmo danes nova betonska korita. Najprej pogledamo, če imajo na dnu odtok za vodo, brez odtoka vode bj se ta na dnu nabirala in skisala in cvetje bi propadlo. Odtočno luknjo pokrijmo s črepinjo razbitega lonca, da nam je zemlja in koreninice ne zamašijo. Nato nasujemo na dno za ped debelo debelega savskega proda kot drenažo, nato nasujemo bolj težko zemljo, lahko je to krtinka ali presejana vrtna zemlja, do vrha pa dobre vrtnarske zemlje. V to sedaj lahko nasadimo, kar nas je volja, lahko enoletnice, pe-tuni j e, viseče ali stoječe pelargonije, fuksije in drago. Nasadimo ovijalke, kot so:	slak
frajlice, (Tropaleum maj um) ali celo fižol pa jagode ovijalke, v kotiček lahko vsejemo malo peteršilja in tako naprej. Seveda pa je najboljši nasad povešujočih trajnic, ki so zelene poleti in pozimi in se premešajo čez korito.
Milan Kovač
NAGRADNA KRIŽANKA OB 3- JULIJU — PRAZNIKU SLOVENSKIH RUDARJEV IN DELAVCEV
KOMBINATA SOZD REK EDVARDA KARDELJA-
HUMOR IN ANEKDOTE
Preden stara mama je umrla, se je še enkrat zadrla!—Pijte pivo laško, vsak dan vsaj po eno f laško!
—	n —
Ali veste, kaj je brzina? Brzina je, če polža v ovinku odnese s ceste.
—	Dve uri sem hodil peš na Mrzlico, da bi s hriba slikal Trbovlje, toži Janez Francetu.
—	Sedajle sem pa ugotovil, da sem fotoaparat pozabil doma.
—	n —
Mlad pilot se je hvalil, da so a vi,oni že zdavnaj boljši kot ptiči.—Ne verjamem, pravi starejši možakar, — Kar sedite s svojim avionom na drevo, mahajte s krili in žvižgajte zaljubljeno pesmico.
Sem slišal, da je tvoj oče zelo bolan in da moraš biti na vse pripravljen!—Ne na vse, pravi ta, — samo na polovico, ker .sva dva.
—	Na kaj misliš sedaj, pravi Janez zvečer svoji ženi? — Točno na tisto kot ti, je vesela žena. — No, potem pa poglejva, kaj je v hladilniku dobrega za pod zob.
—	n —
—• Petje, vi ste oblegani (odpuščeni), pravi poslovodja. — Hudiča, pravi ta,—saj nisem nič naredil. — Saj ravno zato, in to že ves mesec.
—	Vi pa gotovo še niste dolgo prodajalka? — Po čem pa to sodite? — Ker vedno postanete rdeči, ko poveste ceno.
Lepa mlada dama je prišla k vratraju in vprašala:—Ali bi lahko govorila s šefom? — O seveda, je bil zgovoren vratar.
—	Za tako lepe mlade punčke ima pa naš šef vedno čas. — No, potem pa mu povejte, da ga čaka njegova žena!
—	Kakšne pa so bile cene v gorah, kjer ste preživeli dopust?
—	Oh, še višje kot gore. — In pri vas, ki ste bili na morju?
—	Se bdi j slane kot morje.
Na plaži pride k lepi dami mladenič in jo vpraša:—Gospodična, jaz pišem telefonski imenik, ali bi lahko dobil vašo številko
—	Pazite, pravi mlada dama svojemu spremljevalcu na nudistični plaži. —Vi me lahko . samo . tam primete, kj er nisem opečena.
—	n —
Ti si bil včeraj skupaj z mojo ženo, kaj ti je kaj povedala?
—	Veš, povedala mi je čisto nov vic, pa sem se tako smejal, da sem skoraj s postelje padel.
Turistični vodič razlaga:—V tem gradu je bila sežgana zadnja čarovnica. Janez pogleda svojo ženo in zamrmra: — To pa že ni res.
—	n —
Izdelovalci avtomobilov se sploh nič ne naučijo. Še vedno izdelujejo avtomobile s starimi brisalci stekla, kamor miličniki z lahkoto zataknejo listek z napisano globo.
V naši vasi sta bila dva, ki sta se pisala Kovač. Zgodilo se je pa, da je na isti teden eden odpotoval na delo v Afriko, dru-
gi pa je umrl. Cez teden dni je dobila žena umrlega telegram: — Potovanje je bilo odlično, samo silna vročina tukaj.
Milan Kovač
Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet —- predsednik Rudi Kreže. Glasilo ureja uredniški odbor; Jože Skrinar, Hinko Jazbec, Matjaž Cerovac, Ivan Gorobinko, Dragica Bregant, ,anez Oberžan (odgovorni urednik, Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3400 izvodov.
Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju republiškega sekretariata za Informacije št. 421.1/74 z dne 9. 1. 1974 svada glasilo »Srečno« med proizvode iz 7. točke 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Tisk KTL—TOZD TIKA Trbovlje