149. Številka.
Ljnbljua, v sredo 2. julija 1902.
XXXV. leto.
Ishmjs vsak dan zvečer, izimfii nedelje m praznike, ter velja po poeti prejaman aa avalre-ogrske dežele za vse leto 20 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za Jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljane
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 00 b, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatvu naročnine se ne ozira. — Za oznanila pladnje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h S* se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoid franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v npravniStvo pa a Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon st. 34. — „Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Protestni shod
narodno-napredne stranke.
,,Ti uradniki žro, žro in žro državni kapital."
Dr. ŠušterSič" v dež. zboru 21. junija.
,,Ti akti so kakor stolp visoki in od ljudstva z zlatom plačani; kar pa je v njih zapisano, ni vredno ne groša in ne knofa." Dr. Šn&terSič v de2 zboru 21. junija.
„Koruptna banda ! — Boste tako kmalu vsi pocrkali! — Ste tatovi in lumpje ! — Vi kradete!
— Vi žrete! — Vi ste barabe!
— Sram Vas bodi! — Vi ste vse izdali! — Vi usrani vladni hlapci! — Krave ! — Lumpi! — Psi!"
Dr. ŠuSterSič v dež. zboru 23. junija.
Izvrševalni odbor
narodno-napredne stranke
sklicuje
na nedeljo, 6. julija
veliki shod
narodno-naprednih somišljenikov
v namen, da se odločno in slovesno protestira   proti   tolovajskemu počenjanju katoliško-narodne  stranke v kranjskem deželnem zboru.
Shod se bo vršil
v Sokolovi dvorani v „Nar. domu"
v Ljubljani.
Govorili bodo poslanec Ivan Hribar, deželni odbornik Peter Grasselli, poslanec dr. Andrej Ferjančič, deželni odbornik dr. Ivan Tavčar in odvetnik dr. Karol Triller.
Začetek ob desetih dopoludne.
Somišljeniki, na shod!
V LJubljani; dne" 1. julija 1902.
Za izvrševalni odbor narodno-napredne stranke:
dr. K. v.tez Bleiwd3-Tr steni ški.
Strankarstvo na Kranjskem.
Dunajska politična revija »Parlamentarce je prinesla v svoji predzadnji številki o kranjskem strankarstvu dopis, ki zasluži, da ga podamo v prevodu.
»Izven naše domovine se obžaluje strankarstvo v slovenskem taborju, češ, da je to rak-rana. Spodnještajerski Slovenci, kolikor je spoznati iz »Domovine« v Celju, se ne vmešavajo v naše domače prepire, pač pa stori to tuintam tržaška »Edinost« iz vzrokov celokupnega slovenskega patriotizma. Nasprotno pa se goriški Slovenci udeležujejo našega kranjskega strankarskega prepira; zakaj »Soča« drži z našim naprednim in svobodomiselnim »Slovenskim Narodom«, organom državnega poslanca dr. Ivana Tavčarja, dočim se nagiba »Gorica« bolj k organu Šusteršiča (»Žlindra«). Slovenski strankarski boj pri nas na Kranjskem ima giobokejši temelj, kakor se misli izven Kranjske. Rimsko-klerikalni pristaši razglašajo sotizo: »Slovenski Narod« je odmev židovsko liberalnih listov, ker stopa rimskim popom na kurja očesa, napram temu pa dokazuje »Slovenski Narod«, da je njegov liberalizem narodno napreden. V zadnjem času se je hotelo tudi našega župana Ivana Hribarja zavleči v prepir. Izven Kranjske primanjkuje pravega razumevanja za Stadlerjevega gojenca na tukajšnjem škofijskem sedežu, za škofa Antona Bonaventuro Jegliča, ki je prinesel iz Sarajeva nestrpnost seboj. Šu-steršič je samo njegov poslovni »Scharf-macher«. Na katolicizmu slovenskih liberalcev se ni za črko nič spremenilo, pač pa pobijajo izrodke rimskega klerikalizma kot strankarsko politične struje. Svoječasno je dr. Tavčar osvetlil v državnem zboru rimsko-klerikalno gonjo v naši Kranjski ter doprinesel dokaze, ki se niso ovrgli, niti se ovreči mogli. V nobeni drugi slovenski pokrajini se pač rimski klerikalizem ne vede tako izzivajoče, kakor pri nas na Kranjskem. Na Štajerskem, Koroškem in Primorskem je duhovščir. i pretežno narodna in patriotična; pri nas na Kranjskem
pa hoče biti le rimsko klerikalna, strankarsko politična, in kdor se ne ukloni, zadene ga anatema s prižnice, v družbah, pred oblastnijami, prisiljen je tedaj, da se brani.
Da so vsled tega prizadete naše publicistične in družabne razmere, se ne da tajiti. Preveč drzni duhovniki se obsojajo na zapor, oziroma na visoke denarne globe zaradi častikraje na uglednih, spoštljivih slovensko liberalnih meščanih; prosvetljeni možje in žene se izogibajo pridig v cerkvi, ker te pridige kar mrgolijo političnih napadov na slovenske svobodomislece, poslance, župane in »Slovenski Narod«. Prikazen hujskajočih kaplanov in župnikov je pri nas, žalibog, vsakdanja. To dela vzgoja, izomika v prosvetno sovražnem smislu. Vsi obžalujemo ta preobrat k slabemu, toda Jeglič in Šusteršič sta slepa in gluha za nasvete pametnih mož. V najnovejšem času se je oglasila rimsko-kleri-kalna obdolžitev zoper naše slovenske li beralce, da se vežejo v deželnem zboru z zastopniki nemškega veleposestva ter morajo vsled tega zapostavljati narodnostni moment. To natolcevanje so kmetske li-manice. Niti trenutek niso naši svobodomiselni zanemarili narodnostnega momenta, pač pa so bili rimski klerikalci, ki so delovali zajedno z nemškimi naselniki in bi to še tudi delali, ako bi se samo šlo proti slovenskim liberalcem. Tudi se »Slovenskemu Narodu« zamerja, da obelodani vse slaboglasne dogodke popov ter »Žlindri« trka na prste. Ali more »Slovenski Narod« kaj za to, da se take stvari tako strašno množe? On si teh umazanosti ne izmišljuje, pa jih tudi potlačiti ne more. Ako se bodo rimsko klerikalni pristaši poboljšali, se bo kampanja proti njim preje manjšala kot naraščala. O binkoštih so rimsko klerikalni bojni petelini našim slovanskim gostom vsakojake stvari natrobili, vsakovrstno pobalinstvo se je uganjalo, in mi — liberalci smo k temu molčali, da bi ne rušili dobrega tona ter ne motili slavnostnega razpoloženja. Toda tako skromni niso bili rimsko-klerikalni pristaši, pripovedovali   so   našim   slovanskim gostom
strašne stvari o slovenskih svobodomiselcih ter so se celo drznili, drgniti se ob pozdravni govor dr. Tavčarja, ne pomislivši, da je glas o dr. Tavčarju tisočkrat boljši v politični javnosti, kakor pa glas enega Šusteršiča žalostnega Žlindra spomina.
Ali bo v splošnem bolje v naši slovenski Kranjski? Bolje, ako bomo podrli na tla omenjeni bornirani, rimsko klerikalni, politični strankarski duh. S katolicizmom nima naš domači prepir ničesar opraviti. Mi slovenski svobodomisleci le nočemo biti pantofelj za vsakega prvega pritepenca, ki bi rad našo Slovenijo vladal po Stadlerjevem jezuvitskem receptu. Nam naračunjeni grehi niso ne boljši ne slabši kakor domišljava svetost rimsko-klerikalne slave. Mi smo bogaboječi, mi smo dobro katoliški, pobožni v duhu in krščanski ponižnosti, toda rimsko klerikalnih, političnih sunkov med rebra si ne damo dopasti niti od jezuvitov niti od je-zuvitskih gojencev. Mi slovenski liberalci smo kakor svobodomiselni Čehi in nikakor ne židovsko liberalni po načinu ateističnih ali panteističnih svetovnih izbolj-ševalcev. Samo vsled nevednosti se tedaj obžaluje strankarski boj v naši Kranjski! Mi spoštujemo vsakega duhovnika, ki iz-polnuje svojo težavno in važno nalogo; ne moremo pa spoštovati duhovnika, ki zlorablja svoj poklic za politične napade ter degradira slovenske meščane in kmete za junake pantofelja in podnožnika. O tem bi se dalo veliko pisati. Toda na eni strani naj se ne vliva olja v goreč ogenj, na drugi strani pa se naj le najpotrebnejše prispeva v pojasnilo o našem strankarskem boju. Celo dr. Danilo Majaron, predsednik naše odvetniške zbornice, ni našel milosti pred rimsko-klerikalnimi pristaši! Naša trgovska zbornica pa je izvolila nedavno dr. Majarona v deželni zbor in porušila Šusteršičevim račune. Naša Kranjska je mala dežela, in vsled tega se zdi, da je strankarski boj — malenkosten. Ne. Velik kulturni boj je, če tudi na manjšem, bolj omejenem torišču, aii vseeno velik kulturni boj zato, ali naj se polasti rimski klerikalizem  Kranjske, srca slovenskega
Novi akordi.
(Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urednik dr. Gojmir Krek. Založništvo Lavoslav Schwentner v Ljubljani.)
Slovenci smo čuden narod. Zahtevamo mnogo, najboljše in najlepše, ukro jamo svoje želje le po velikih narodih, a niti toliko ne storimo, da bi ohranili vsaj to, kar imamo ter da bi s podporo dvignili in pospešili, kar se lepo razvija. Tudi z »Novimi Akordi« se zgodi kakor z drugimi liati, ki so lepo začeli, a žalostno minili radi brezbrižnosti občinstva, ako jim ne sežejo naročniki številnejše pod pazduho. Vzlic slabim izkušnjam vztraja založnik g. L. Schwentner, ker upa, da se razmere premene na boljše.
Lahko rečemo, da vseh obljub, katere je objavilo založništvo v 1. štev. lanskega letnika, ni bila ni jedna prazna, o čemer so se dosedanji naročniki gotovo prepričali. Iz vsebine lanskega letnika je razvidno, da so se na vseh nam pristopnih poljih umetniške glasbe objavile najrazličnejše skladbe vseh muzikalnih struj. Raznovrstnost objavljene tvarine se razvidi že iz tega, da so  »Novi Akordi«
prinesli v lanskem letniku iz peres 27 skladateljev 16 različnih skladeb za klavir, 10 samospevov s premljevanjem klavirja, 8 moških in 6 mešanih zborov, 2 dvo-speva s spremljevanjem klavirja, 2 komada za gosli in klavir, 4 skladbe za orgije oziroma harmonij, 2 četverospeva, 2 ženska zbora in drugo; vsega skupaj 53 kompozicij na 104 tiskanih straneh. Pa ne samo število objavljenih kompoaicij je bilo znatno, temveč gotovo tudi temu ni oporekati, da smo, kolikor je bilo v teku tako kratkega časa mogoče, tudi glede umetniške vsebine res napredovali na polju glasbene literature. Kritika slovenskih in drugih slovanskih časopisov je skoraj enoglasno povdarjala pomen podjetja za razvoj muzikalnega ustvarjanja med Slovenci. Svojemu geslu zvest in s trdnim sklepom, da vzdigne slovensko muzikalno umetnost na kolikor mogoče visoko stališče, ustopa založništvo v 2. letnik, ki obeta po materijalu, kateri je že dosedaj uredništvu na razpolago, še bolj raznoličen in zanimiv biti, kakor pretekli; in sicer posebno z ozirom na to, ker se je uredništvu posrečilo, krog sodelujočih slovanskih skladateljev že tekom lanskega leta razširiti. Zunanja oprema in obseg tega krasnega muzikalnega zbornika bosta
ista kakor v lanskem letniku. Ravno tako ostane cena pri starem in znaša naročnina za leto, t. j. za šest vsaki drugi mesec izhajajočih zvezkov K 8—, za pol leta, t. j. za 3 zvezke K 4 50, dočim se bodo posamezni zvezki prodajali po 2 K. Dasi torej cene ni povišal, odločil se je založnik vendar, da bo prilagal zborniku v obliki »Novih akordov« narisanih in po tvrdki Josip Eberle in dr. z umetniškim ukusom izvršenih originalnih portretov domačih, še živečih skladateljev-sotrudnikov. Tako si bode vsak naročnik s časom sestavil lepo galerijo naših komponistov. Akoravno izvršitev te misli stroške znatno poviša, in akoravno gmotno stanje podjetja lani ni bilo povoljno, določil je L. Schwentner zborniku vendar isto ceno v nadi, d a bode naše občinstvo to uvaže-valo in vsled tega v tem večjem številu vstopilo v krog naročnikov.
Vsebina 1. številke II. letnika »Novih Akordov« je ta-Ie: Dr. B. I p a v e c: Valček za klavir. — Oskar D e v: Vzdih za en glas in klavir. — Josip P r o c h a -zka: Balada za gosli in klavir. — Risto Savin: Ponočni stražnik za moški zbor. — Dr. Gojmir Krek:
Duhovna pesem za mešan zbor in orgije. — Julij June k: TerpsihoraJ Polka fran^aise za klavir. Temu zvezku je priložena tudi fino in elegantno izvršena slika najstarejšega sedaj živečega domačega skladatelja dr. B. Ipavca. Posamezne slike se dobivanjo po 60 h, s poštnino 75 h. Več o tem zvezku sporoči naš glasbeni referent.
Postrv.
Melodrama v petih dejanjih. Spisal Trebi a. Gospod Gargouillot, restavrater. M a x i m e , natakar. Mlad gospod. Natakarji.
I. dejanje. Zjutraj okrog sedmih. — Gospod Gargouillot je zbral okoli sebe natakarje.)
Gargouillot: Danes je nedelja; zato bo mnogo gostov in napitnine. Radi tega vam priporočam sledeče: urnost, okretnost, uslužnost, premetenost, fine manire in okus. Dajem vam na znanje, da sem kupil danes krasno postrv, katero bo pripravil danes gospod kuhar z ono imenitno »sauce a la Marie Antoinette«. Nadejam se^da boste priporočali gostom to delikateso! feNitij košček g je ne sme'o-stati. Ali ste.trazumeii?
naroda ler ▼ lUJO BIUSDO.
zmaga rimski klerikalizem v beli Ljubljani, potem ne bo nikakega duševnega, narodnega napredka pri Slovencih. To hočemo slovenski liberalci preprečiti. Naj nas psujejo in proglašajo za nevernike, bojevali se bomo vendar nadalje ter hočemo tudi zmagati.
W LJubljani^ 2 julija. Nova pogajanja.
Cesarje pozval k sebi oba ministrska predsenika, Koerberja in Szella ter zunanjega ministra Goluchovskega na konferenco radi nagodbe. Pred konferenco je bil Szćll še v posebni avdijenci. Nagod beno vprašanje je torej dospelo do tja, ko mora sam cesar posredovati. Ministrska predsednika zadnje čase nista več občevala, tako daleč je že sezalo nasprotje med stališči obeh vlad. Cesar pa ju je prisilil, da se začno pogajanja iznova ter da se poskusi vendarle doseči sporazum-Ijenje. Mnogo upanja pa ni, ker je Szoll neomajen v svojih zahtevah Ali pogaja nja, ki so se docela pretrgala, se vsaj obnove ter se kriza nekoliko še zavleče. Konferenca srbskih politikov.
Beligrajski listi poročajo, da se pripravlja konferenca srbskih politikov, na kateri naj bi se dognala sloga in sprava med vsemi strankami in strančicami ter naj bi se izdelal skupen državnopolitičen program, za katerega bi delali vsi politiki solidarno. To konferenco priporočajo vladni listi, torej je tudi ideja vladna. »Dnevni lista piše, da so radi strankarskih vlad Srbi že dovelj hudega prestali in zategadelj hrepene po notranjem miru in po skupnem delu . . . Lepa želja, a bržčas tudi neizvršljiva!
Kronanje Edvarda VII.
Angleškemu kralju se je zdravje izboljšalo, da Angleži upajo najboljše. Včeraj se je vršila velika vojaška parada, ka tero je nadziral princ Waleski in kraljica z vsemi tujimi odličnimi gosti je parado gledala. To je dokaz, da je kralj izven nevarnosti. Ali vendar je nemogoče reči, kdaj se bo vršilo kronanje. Kralj si ga želi čim preje. Govori se, da bo kronanje že konec avgusta, ali sredi septembra ali med 24. septembrom do 2 oktobra. Vsekakor se bo vršilo kronanje kralja še le tos, če se stanje Edvarda zopet ne poslabša in če ne nastane katastrofa. Najnovejše politične vesti.
Kriza v avstrijskem ministrstvu. Včerajšnji kronski svet ni razjasnil položaja ter se govori o delni ministrski krizi. Cesar je sprejel včeraj v posebni avdijenci najprej Koerberja in potem pa še Goluchowskega. — Prestop iz rimske cerkve v starokatoliško. Pod-rektor »Collegium Bonifatianum« v Rimu, Edmund Kreusch ter Pav. En gel, vikar v stolni  cerkvi  v  Breslavi sta iz-
Natakarji: Na službo!
Gargouillot: To sem vam hotel reči, a sedaj na delo!
II. dejanje. (Popoldne ob dveh. — Vsi gostje so 2e odšli.)
Gargouillot (kriči na natakarje): Cre nom de nom de Dieu! . . . Tepci! Lenobe! Niti ene porcije moje krasne postrvi niste znali prodati. (Tišina.) Čuvajte se! Ako ne bo zvečer postrv razprodana, se vam bo slabo godilo.
III. dejanje.
(Zvečer okoli sedmih. — Gosta ni niti enega več.)
Gargouillot (je izbuljil oči vsled jeze ter se dere s strašnim glasom): Noso-rožci! Beštije! Škorpijoni! Postrv je še cela! Ako do jutri zvečer ne bo prodana, pomečem vas vse ven skozi okno!
IV. dejanje. (Teden poznpje.)
Gargouillot (je zbral zopet okrog sebe natakarje): Ravno sedaj sem si šel ogledat postrv. Vsa je že pozelenela. Sreča, da je tudi omaka zelene barve . . . Danes je nedelja. Ako je danes ne pojedo gosti, jo boste morali jutri vi za obed !
V. dejanje. (Naslednjega dne.) M a x i m e: Prosim. Gargouillot: Kaj hočete? M a x i m e : Dajem vam na znanje, da se mi je včeraj posrečilo prodati rep
sTo^Ha^z^raisaTRlolisTe" cerkve ter bila ■prejeta med atarokatoliike duhovne. — Rusija in dveletno vojaško službovanje na Francoskem. V Rusiji so zelo nezadovoljni, ker hoče njena za-veznioa Franeija uvesti dveletno vojaško službovanje. — Kronanje angleškega kralja se določi za čas od 24. septembra do 2. oktobra. V ponedeljek so zažgali kresove v znamenje kraljevega ozdravljenja. Gorelo je nad 3000 kresov. — Obsojeni frančiškani. Sodišče v Jeruzalemu je obsodilo 15 nemških frančiškanov, ki so se udeležili velikonočnega pretepa v cerkvi Kristovega groba. Nemški konzul je vložil protest — Ameriški konzul v Kap Haiti, Livingstone je prosil državni departement, da mu takoj pošlje vojno ladjo v varstvo ameriških interesov. — Italijanski kralj Viktor Emanuel pride meseca julija v Peter burg in meseca avgusta v Berolin. — Finski izgredi, ki so se vršili svojedobno zoper naborne komisije, niso imeli za izgrednike prehudih posledic, kajti sodišče je vse oprostilo, češ, da na Finskem ni zakona o vojaški obveznosti. — Turška proti Bolgarski. V Seresu so turške oblasti snele z bolgarske agenture grb in zastavo. Francoski in ruski poslanik sta prevzela zaradi tega posredovanje pri turški vladi.
Dopisi.
Slavno uredništvo! Sklicevaje se na § 19 tisk. zak., prosim, da blagovolite z ozirom na dopis v 145. štev. ..Slav. Naroda" v dne 28. jun. t. 1. „Iz Novega mesta" objaviti nastopni stvarni popravek :
Ni res, da bi jaz „v Ljubljani biva-jočega novomeškega virilista" kedaj bil napadal v „Ljub. listu" ali da bi v tem časniku sploh kedaj bil napaden, dokler sem jaz bil urednik temu listu; dalje ni res, da bi jaz omenjenega gospoda virilista „ovadil naposled še državnemu pravdništvu, da je glasove za grofaMargherija kupoval" ter mu s tem „mnogo sitnosti provzročil, ker se je moral nekoliko-krat semkaj k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča pripeljati."
Res je pa, da dotičnega gospoda nisem nikoli ovadil niti neposredno niti posredno, ne pri državnem pravdništvu niti kje drugod. Isto tako je res, da sem o ceh njegovi preiskavi izvedel stoprav pred tremi dnevi po rSlov. Nar."
Na Kamnu, 29. jun. 1901.
Franc Šuklje.
Iz Radomlja. Redki so dopisi po časopisih iz našega naprednega Radomlja. Ker smo prav mirni vaščani in se v tej župniji ne dogaja ničesar, kar bi vzbujalo radovednost zunanjega sveta, tedaj tudi ni povoda, da bi se o nas kaj pisalo. — A v zadnjem času se je vendar nekaj primerilo, kar je vredno, da tudi bližnji in daljni so-
postrvi. Neka starejša gospa ga je snedla v oni družbi, ki je bila tam v posebni sobi . . .
Gargouillot: Bravo! Vi ste moj edini pametni natakar. Za nagrado boste jutri ves dan prosti . . .
(Med tem časom pride v restavracijo eleganten mlad gospod).
Gargouillot: Kaj zapovedujete?
Mladi gospod: Včeraj sem tu jedel v družbi prijatelja in stare gospe...
Gargouillot: Ali ste morda kaj pozabili?
Mladi gospod: Ne, nisem! Rad bi videl onega natakarja, ki nam je stregel.
M a x i m e: Izvolite?
Mladi gospod: Saj je res, vi ste oni . . . Ali ste vi prinesli na mizo ono postrv ?
M a x i m e (čuti, kako se mu tresejo kolena): Da .... toda .... jaz . . .
Mladi gospod: Koliko sem vam dal napitnine ?
M a x i m e: En frank.
Mladi gospod: Tu jih imate še deset!
Maxime (ves srečen): Hvala lepa! Torej vam je postrv teknila?
Mladi gospod: Bila je že popolnoma gnila in strupena . . .
M a x i m e in Gargouillot:???
Mladi gospod: Ona gospa je bila moja — tašča. Zjutraj je umrla . . .
sedje o tem dogodka kaj zvedo, da bodo prepričani, da ne spimo samo, temveč da se pridno gibljemo, če tudi bolj tiho in pohlevno, brez hrupa in šuma. — Res je sicer, da nismo trdno spali kakor Adam, ko mu je Bog rebro vzel — vendar dremali smo — v kmetijskem napredku. In glej — kdo nas je vzdramil? Kratek odgovor: Velecenjeni g. Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Na naše povabilo je takoj radostno prihitel v našo prijazno vas ob Bistrici ter nas je s svojo prepričevalno in njemu lastno poljudno besedo glede naprednega kmetijstva vzdramil tako, da smo se vzbudili in sprevideli, da si naj pomagamo sami, ako hočemo boljših časov doživeti. V to svrho smo se takoj dogovorili ter v prvem tednu pridobili 27 Članov za tuk. novo kmetijsko podružnico. Ker vemo, da je treba posebno kmetovalcem delati z združenimi močmi, zato smo se tem tesneje zjedinili vsi napredni gospodarji ter napravili trdno vez, da jeden druzega podpiramo in tem načinom tudi sami sebi najbolje pomagamo. Ker delavskih močij tudi pri nas silno primanjkuje in nimamo upanja, da bi nam slavna vlada glede teh kdaj odpomog'a, zato smo se odločili, da si bodemo te moči s pomočjo raznih najpotrebnejših kmetijskih strojev po mogočnosti nadomestili in tem potem tudi bolj udobnih časov si priborili. Da se bode moglo vse to izvršiti, pa imamo zahvaliti le zgoraj omenjenega g. ravnatelja, kateri nas v vseh teh težnjah najizdatneje podpira. Priporočamo, da tudi v druzih krajih, kjer še niso imeli prilike govor g. ravnatelja poslušati, ga povabijo v svoje središče, da se prepričajo, kako temeljito zna ljudstvo o naprednem kmetijstvu poučevati ter ga za najpotrebnejši, a najtrudapolnejši stan vnemati.
Kmetovalec.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 2. julija.
Včerajšnji seji občinskega sveta je predsedoval župan Hribar, ki prečita zahvalo društva zasebnih uradnikov za došlo mu podporo. •
Po poročilu dr. Stareta se je sklenilo razpisati službo pisarniškega praktikanta in službo, kojo je imel ponesrečeni elektrarniški asistent Kukla.
Obč. svet. dr. Tavčar je poročal o prošnji mestne hranilnice glede določevanja obrestne mere pri eskomptovanji menic in pri zastavi vrednostnih papirjev. Njegovi predlogi (najvišji znesek obrestne mere 5% in pravico določitve vsakočasne mere z ozirom na stanje denarnega trga) so bili sprejeti.
Dr. Tavčarje poročal tudi o izbrisu služnosti glede pravice mestne občine za kopanje ilovice na Trnovskih partih. Sklenilo se je dovoliti ta izbris, ker nima občina od te cele stvari ničesar več pričakovati.
Isti poročevalec poroča glede služnostnega bremena na hiši št. 7 v Dalmatinovih ulicah. Predlog, da se občina z gospodom Ivanom Jermanom ne spušča v pravdo, je bil sprejet, odklonjenih pa je bilo nekaj ponudb za nakup zemljišč.
Dr. Stare je poročal glede odstopa sveta in naprave trotoarja pred ograjo evangelijske cerkve in je predlagal, naj se podaljša trotoar na občinske troške pod gotovimi pogoji. Sprejeto. Tudi je poročal o računskem sklepu in o bilanci amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila za 1901 1., potem o glavni bilanciji mestnega loterijskega posojila in o računu o anuitetah ter dobičku in izgubi tega posojila za 1901. Vse se je vzelo odobruje na znanje.
Obč. svet. Žužek je predlagal potem, naj se rekurzu Emilije Poppove glede odstranitve nove ograje ob Dolenjski cesti ugodi. Dr. Tavčar meni, da je to v protislovju z obstoječimi zakoni in je predlagal radi tega nasprotno. Ker ni ne poročevalcev ne dr. Tavčarjev predlog dobil večine, pride stvar še enkrat na dnevni red.
Isti poročevalec je poročal nadalje o zaveznem razmerju mestne občine nasproti vojnemu erarju glede zazidavanja okolice vojaškega preskrbovališča na severni strani južne železnice. Ostati bi moralo 500 m sveta naokrog prostega, kar bi pa bilo slabo za občino. Vsled tega predlaga, naj bi se storilo potrebne korake, da se teh 500 m pomanjša v 100 m. Sprejeto. Tudi se vzame parcelacija posestva kongregacije sv. Vin-cenca na sv. Petra predmestju v 4 parcele na znanje. Nadalje je bilo sklenjeno pokriti stebriče na stolpu na gradu in je bilo v to dovoljenih 1710 K.
Dopise c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu, naj se spremene nekatere točke v pogodbi za prejemanje električnega toka, se reši pozitivno s tem, da se zniža cena za 6 vin. za hek. uro. Določbe glede oddaje električnega toka za motorične namene se ne spremene.
S tem je bila javna seja zaključena in pričela se je tajna. Pred počitnicami bode le še jedna seja.
Veselica v Šiški.
Dva odločilna faktorja podpirala sta nedeljsko veselico pri Koslerju, to sta — vreme in zaupanje slav. občinstva, da se šišenska čitalnica vestno potrudi in vse stori, da bi se p. n. gostom na lepem Koslerjevem vrtu dobro godilo. Mnogobrojni došleci se niso varali.
Že prostor vzbudil je prijeten čut. Uhod, okrašen z alegorijo — 5 m dolgo in 2 m visoko sliko — izrazujoč pomen in namen veselice, namreč korist Ciril-Metodovi družbi, Vodnikovemu domu in mlademu »Sokolu« v Šiški — je bil vele zanimiv. Na 9 m visokih drogih plapolale so narodne in cesarske zastave. Med njimi visela je slika, katera je kazala v živih barvah na krajih apostola Cirila in Metoda, okrašena s sokolskim monogramom v znak, da sta telesno in duševno popol-njevanje človeka. Desno stoječ Sokol z zastavo kažoČ z levo roko na kip V. Vodnika. Levo izhajajočega solnca mladi žarki osvetljujejo ljubljanski grad in del planin.
Delo je izvršil deželnega gledališča mojster gosp. \Valdstein z njemu lastno spretnostjo. (Slika se je splošno pohvalno sodila in večstransko fotografično posnela.)
Na obširnem vrtu, pod mogočnimi platani, okinčanimi s trob<jnicami, je bilo postavljenih do 300 pogrnenih miz, postajalo je proti 4. urr* živahno gibanje. Poleg blagajničaric gospe Zakotnikove in gospodične Helene sprejemal je došle mile goste veselični odbor.
Ko je kompletna vojaška godba za čela svoj izbrani spored (12 točk), nudil je vrt — poln  gospode, ljudstva, dostojanstvenikov, častnikov in veselih o'rok, impozanten in vendar ljubk prizor.
Po tretji godbeni točki nastopilo je pevsko društvo »Slavec«. Za njim vrstili so se zbori raznih diuštev. »Slavec« pel je »Pastirja« in »Večer na Savi«-»Ljubljana«; »Novi dom« in »Prešernu«. »Lipa«: »Bolgarsko davorijo« in »Na ples«. Zirovnikov mešani zhor: »Pridi Goren c«, »Š k r j a n č e k«, »Ćukova ženite v«, »V gorenjsko oziram«, »Kje so moj e rožice«, »Visoka je gor a«, »N a planinah luštno je« in »Ogljar«.
Vrli »Slavec« je žel za prelepo izvajanje polno hvale, takisto se je vztrajna »Ljubijana« odlikovala zlasti z Griljevim zborom s spremljevanjem godbe in bari-ton-solorn (g. Palaček). Napredujoča »Lipa« je častno rešila svojo nalogo, nad vse pa so razveselile poslušalce vendar doma činke, narodne pesmi, katere so šentvidske pevke in fantje sveže, korajžno in dobro peli. Občinstvo je Zirovnikovemu zboru izražalo glasno pohvalo in klicalo: Živile pevke, živili fantje! Živijo Žirovnik! Slednji pač tako odliko zasluži. On vzdržuje v težavnih razmerah številen mešani zbor, ga vodi s previdnostjo in očetovsko skrbjo po kulturni poti slovenski.
Med izvajanjem godbenega in pevskega programa nabirale so gospice — liki čebelicam — šestice za srečke na zbirko 200 dobitkov. Iztržile so 320 kron.
Za ta uspeh gre najsrčnejša zahvala vsem velečastitim darovalcem in daroval-kam dobitkov in ljubeznivim prodajalkam.
Po 7. uri moral bi plavati balon »Afrikan« proti sinjemu nebu, toda rajši se je menda ob telegrafski žici raztrgal in padel med svoje zveste prijatelje — »fantiče«.
Na blagajnici došlo je 278 kron. Ustopnino plačalo je tedaj blizo 1000 oseb.
Po odhodu vojaške godbe pričel se je vrt prazniti. Šišenski pirotehniki spuščali so rakete in razsvetljevali kraj, kjer je del slovenskega naroda nekaj prijetnih uric živel.
Bivši natakar v »Narodnem domu«, g. Emil Keržišnik, kateremu se je poverila uredba vrta, točenje piva, vina i. dr. ter postrežba, bil je povsem kos svoji nalogi. Postrežba je bila točna in dostojna.
Ker so se poklicani za svoje dolžnosti zavzeli, tako veselični odbor, kakor gg. Zalaznik, Kham & Murnik in E. Ker žišnik s soprogo, zadovoljilo se je občinstvo vsestransko.
častita pevska društva omogočila so prelepo uspelo veselico. Iskrena zahvala jim!
Gosp. Kosler in šišenski trgovci gg. Juvančič, Zaje, Zorman, Bolafio, Pogačnik in J. Vodnik so pa znatno pripomogli k denarnemu uspehu. Najtoplejša jim bodi zahvala in priznanje.
Denarni zaključek še ni gotov, pač pa je zadovoljiv čisti prebitek siguren. — Pridobilo se je nekaj onega kamena, s katerim bo grajen svoječasno »Vodnikov do m«.
Tudi za najmlajšega »Sokola« opravo telovadnice izšla bo podpora, in najvažnejša slovenska ustanova, Ciril-M eto d ovo društvo, dobi obulus, katerega Šiška že mnogo let poklada »domu na oltar«.
Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju.
Kakor se je že objavilo, priredi društvo letos  po večletnem prestanku zopet veliki
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 149, dn6 2. Julija 1902.
koncert v Ptuju na dvorišči samostana č. gg. o. o. minoritov. Dan koncerta objavi se pozneje.
Različni nagibi bili so odločilni za društveni odbor, da se je lotil po daljšem odmoru težavnega in trudapolnega dela, — prireditve koncerta — Doslej je uprizoritvi velikih koncertov največ ovir in preglavice prizadevala godba, ki je navadno v zadnjem hipu vsled dobroznanih spletkarij vedno in vedno svoje sodelovanje odpovedala. Tega se zdaj ni bati, ker sta zdaj dve dobro iz-vežbani narodni godbi na razpolago. Ne glede na velikanski vpliv in pomen velikih koncertov na socijalni razvoj slovenskega naroda na Sp. Štajerskem, bili so koncerti vsled mnogoletnih opazovanj in skušenj vedno priljubljen sestanek slovenske narodne inteligence, zatorej so bile vse muzikalne priredbe tega društva širom slovenske domovine dobro obiskane in sicer izvanredno.
^Vrhu tega hoče slovensko učiteljstvo na Sp. Štajerskem javno pokazati, koliko se je v teku let naučilo, v čem in koliko je napredovalo na glasbenem polju. Zaradi tega nastopi mlad učitelj — strokovnjak kot dirigent in zaradi tega se prepustite dve pesmi — en moški in mešani zbor — čast. pevkam in pevcem z društvom v tekmovanje, ter se bo poklonila za najbolje popevano in pred-našano pesem častna društvena diploma.
Razun teh dveh pesmij odločil se je odbor za moška zbora: „Jadransko m orj e" in „Slovenski svet, ti si krasan!" in mešana zbora: „ Grajska b ciu in „Slovenskim mladenkam". Prvi dve imajo čast. pevci v II. zvezku „Mohorjeve pesmarice", za note zadnjih dveh pesmij pa se naj marljivo in dragevolje oglašajo pri odboru „Slov. pevskega društva v Ptuju". Nabiralne pole so se že zunanjim čast. gg. poverjenikom razposlale, do katerih se obračamo z gorko prošnjo, da store kolikor je v njihovi moči.
Nadejamo se, da se temu vabilu mnogoštevilno odzovete ter belježimo z odličnim spoštovanjem in pevskim pozdravom za odbor ,,Slov. pevskega društva v Ptuju" dne 22. rožnika 1902.
Tajnik:
Kajnih Val.
Predsednik:
Drag. Zupančič.
Izpred sodišča.
Gospod deželnosodni nadsvetnik Fon je predsedoval včeraj več obravnavam, med njimi tudi tem le:
1. Boj z dežnikom. Dne 4. maja je bila nedelja in dež je lil. Tudi v St. Juriju je deževalo in fantini so stali prav klaverni z odprtimi »marelamia ob neki hiši in se pridušali. Mej njimi je bil tudi Janez Cobavšek. Mimo so prišli fantini z Visokega, se tudi pridušali in imeli tudi dežnike odprte. Ali hote ali pa nehote je zadel France Vreče k, pos. sin iz Visokega dežnik Cobavšeka. Nato sta se skregala in stepla. Pri tem je Vreček sunil z zaprtim dežnikom Cobavšeka ra^no v levo oko in ga poškodoval. Na srečo je rana le lahka in se ni ničesar hujšega zgodilo. Vreček je bil za ta sunek obsojen na 14 dni zapora, pritožil se je pa radi previsoke kazni.
2. Tajno! V tajni obravnavi je bil nato posestnik Janez Boštar iz Zidarjeve vasi obsojen radi nenravnosti na 3 mesece ječe. Njegova žrtev je bila neka 121etna, umobolna deklica. Stvar se je pa že pred nekaj leti zgodila.
3. Krivo pričanje. Tožen je leta 1840 rojeni, 4krat predkaznovani dninar Janez Ferlič. Pri sodišču v Škofjiloki je mož po krivem pričal. Hafner I. se je namreč tožaril z Hafnerjem II., ker mu je ta očital gozdno tatvino. Ferlič je kot priča krivo izpovedal in bode zato 3 mesece v ječi sedel.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2 julija.
— Osebne vesti. Začasni stavbni pristav dež. vlade. gosp. Ivan Rezač je imenovan definitivnim pristavom. — Kneza Windischgraetza logar g. Fran Melliva je dobil zlati zaslužni križec.
— Nečastno počenjanje. Z veseljem pozdravljamo v včerajšnji »Laiba-cher Ztg.« objavljeno izjavo klerikalne stranke glede obstrukcije v dež. zboru. V tej izjavi je rečeno, da je klerikalni klub dovolil duhovnikom, da jim ni treba razgrajati. Storil je to seveda le, ker smatra, da razgrajanje v deželnem zboru ni častno in dostojno za duhovnika. To pa duhovnikov širom kranjske dežele čisto nič ne moti, da odobravajo v slovesnih izjavah to, kar je za duhovnika nečastno in nedostojno. Mi pa mislimo, da čast in dostojnost kakega duhovnika ni nič več vredna, kakor čast kakega druzega človeka, in da to, kar je sramotno in nedostojno za duhovnika, je ravno tako sramotno za odvetnika ali učitelja. Klerikalci
niso tega mnenja. Po njihovem mnenju ni to proti časti in osebni dostojnosti dr. Šu-steršiča, dr. Brejca, dr. Schweitzerja in Jakliča, kar je za Kreka in Arkota nedostojno in sramotno in kakor svedočijo do-godbe v deželnem zboru, so se po tem ravnali. S svojo izjavo so posvedočili, da imajo sami o sebi tisto mnenje, kakor je imamo mi o njih, da smatrajo sami sebe za subjekte brez časti in osebne dostojnosti.
— Poslanec Pogačnik je poslal »Laib. Ztg.« popravek, ki postavlja tega moža v jako značilno luč. »Laib. Ztg.« je pisala, da se Pogačnik ni udeležil škandalov v dež. zboru, k ar je tudi resnica, Pogačnik pa popravlja, da se je škandalov udeležil. Pogačnik se je zlagal. Resnica je, da je parkrat s svinčnikom potrkal ob tintnik, ali škandalov ni delal. Brez dvoma ga je Šusteršič sedaj prisilil, da se sam dolži nedostojnega dejanja, katerega ni storil. In Šusteršič ima veliko moč, kajti Pogačnik je ves zapisan v »Ljudski posojilnici«, tako da bi postal še luteran ali Turek, če bi mu to ukazala »Ljudska posojilnica«. Kako se pa tako počenjanje strinja s tem, da je Pogačnik c. kr. oficir, je drugo vprašanje!
— Vlada in klerikalci. Klerikalno časopisje obsiplje vlado dan na dan z vsemi mogočimi obdolžitvami in jej očita, da nasprotuje klerikalcem ter da jih preganja. Namen temu upitju je prozoren: Vlada protežira sicer klerikalce in jih brani kolikor le more, a z vednimi tožbami in obdolžitvami jo hočejo klerikalci prisiliti, da zanje še več stori kakor sicer. Ta načrt je prav prekanjen in vlada se pusti res terorizirati. O tem smo se prepričali včeraj. Za protestni shod, ki se bo vršil v nedeljo, smo napravili lepake, a vlada je dvakrat zabranila plakatiranje. Prvi lepak je imel točno tako besedilo, kakor naš današnji oklic. Ker vlada ni dovolila plakatiranja, smo lepak spreme-menili. A tudi sedaj ni vlada dovolila, da se lepaki nabijejo, tako da smo morali besedilo še jedenkrat premeniti. Vse to iz same nežne obzirnosti do klerikalcev, ki pa pri tem vedno kriče, da jim je vlada sovražna in da jih preganja.
— ,... Da človek toliko velja, kar plača.1 Klerikalci so v dež. zboru nastopili s trditvijo, da zastopa njihova stranka 37.000 volilcev, napredna stranka pa samo 6000. Umeje se samo ob sebi, da niso šteli tistih, jako znatnih manjšin, ki jih ima napredna stranka tudi v najbolj klerikalnih okrajih, in ki pričajo, da sistematično poneumnevanje ljudstva vendar še ni rodilo tistih uspehov, ki so jih klerikalci pričakovali. Toda če tudi ne upoštevamo teh manjšin, moramo vendar reči, da tistih 6000 naprednih volilcev trikrat odvaga vseh 37.000 klerikalcev. Mej tem, ko so ti klerikalni volilci večinoma ali popolni ali vsaj napol analfabetje, reveži, ki ne vidijo dlje kakor v skledo, so mej naprednimi volilci naj izobražene j ši možje naše dežele, možje, ki imajo lastno sodbo in lastno prepričanje ter po tem svojem prepričanju posegajo v javno življenje. Vpoštevati je pa tudi še nekaj druzega, namreč to, da so mej narodno-naprednimi volilci največji davkoplačevalci kranjske dežele, da plačujejo ti volilci vsaj petdesetkrat toliko davka kakor vseh tistih 37.000 katoličanov, s katerim se ponašajo klerikalci. Lahko se reče, d a s e z davki in davščinami naprednih volilcev vzdržuje vsa deželna uprava. To, kar plačujejo klerikalci, dobe na drugi strani zopet nazaj v obliki podpor itd., za šolstvo, zdravstvo itd. itd. pa od davkov klerikalnih volilcev niti ostane, če se to upošteva — in že Prešeren je rekel, da človek toliko velja, kar plača — potem se mora pač priznati, da 6000 naprednih volilcev vsaj trikrat odvaga Šusteršičevih 37.000 klerikalcev.
— Ljubljanski škof na Dunaju. Minoli teden smo zabeležili govorico, da je bil ljubljanski škof zaradi škandalov v deželnem zboru poklican na Dunaj in pri ti priliki navedli, kaj se je zgodilo lani, kako je cesar škofa oštel zaradi duhovniške agitacije in kako je škof pokazal, da se tudi cesarjevi volji ne pokori. »Slovenec« se je glede tega poročila prav
jezu v i tako izrekel. Tajil je seveda, kar se samo ob sebi razume. Ali sukal je stvar tako, kakor bi bili mi pisalig, da se je to zdaj zgodilo in potem to proglasil kot neresnično. Ni treba šele nagla-sati, da je naše poročilo do p i • čioe resnično. Pripravljeni smo tudi na d o k a z , da je eesar res škofa grajal zaradi duhovniške agitacije in se izjavil, da so ti duhovniki »Hetzkaplane«, kakor tudi na dokaz, da je škof duhovnike poživljal, naj ostanejo Hetzkaplane. Sedaj škof res ni bil v avdijenci pri cesarju, a svoj »nos« zaradi deželno z bo r-skih škandalov jevendar dobil in, če smo prav podučeni, je ta nos jako dolg. Sioer pa čujemo, da je bilo nekje rečena: Es sind auch sohon Bi-schdfe pensionirt worden.
— Šiška se umika. V soboto je priobčil »Slovenec« obširno poročilo o občnem zboru »Gospodarske zveze«. V tem poročilu je čitati doslovno tole: »Pri razgovoru (o kupčijah »Gospodarske zveze« s trgovci) so se pretreso-v a 1 e tudi razne ljubljanske t v r d k e ter se je razmišljalo, katera bi zaslužila zaupanje zadrug in katera ne. Odločno se je izrekla misel, da se pri liberalcih kupovati n e s m e.« To pot je »Sloveneo« poročal, resnično. Poročal je sicer jako previdno in z veliko reservo, ali bistvo je prav pogodil. Ko pa smo mi to organizirano bojkotiranje liberalnih trgovcev pribili, so se klerikalci vstrašili in se začeli umikati Škofov kancelar Šiška je včeraj v »Slovencu« obelodanil izjavo, v kateri obžaluje, da je to preslišal (!!), kar je »Slovenec« poročal in da bi bil »dotično misel, oziroma medklic« (glede bojkotiranja liberalnih trgovcev) zavrnil, ko bi ga bil čul. Šiška hoče tu natveziti javnosti, da je tedaj sedel na ušesih, ko se je razpravljalo o bojkotu. Vzrok nam je znan. »G ospodarska zveza« želi in pričakuje državne podpore in da bi te ne izgubila, hoče zdaj utajiti, kar je »Slovenec« izdal. Pa ne pojde! Slučaj je nanesel, da smo natančno informirani o dogodkih na občnem zboru in torej lahko povemo, da je to, kar je »Slovenec« po nerodnosti izdal popolnoma resnica. Tu se ne gre za kak medklic, kakor besedici Šiška, nego za razgovor, za pravo debato, v kateri so se, kakor pravi »Slovenec« »pretresovale tudi razne ljubljanske tvrdke«, katero je bojkotirati in katero ne. Izvedeli smo celoimena nekaterih firm, ki jih hočejo klerikalci bojkotirati. To je istina, ki je Šiška ne spravi iz sveta, pa če izjavi trikrat na dan, da je preslišal celo debato. Sicer pa se bo o tej stvari že še govorilo ne le v našem listu, nego tudi na drugih mestih.
— Vprašanje za dra. Žlindro' Piše se nam: Veleučeni gospod doktor Žlindra! Ker ste v seji deželnega zbora izjavili, da so uradniki državni parasiti, ki davkoplačevalcem denar kradejo, naj blagovoli Vaša visoka učenost tudi sle deče pojasniti. Ali oni gospod konceptni praktikant (praktikantje se štejejo po državnem zboru tudi med uradnike), ki službuje pri finančni direkciji v Ljubljani in ki je tudi jurist, če ne mogoče boljši kakor Vi in nima niti beliča na mesec, denar krade davkoplačevalcem, dalje, ali izprašani računski praktikantje, ki službujejo že čez dve leti, dalje tudi izprašani davčni praktikantje, ki delajo službo adjunktov ali celo kontrolorjev in jim naša častita finančna uprava še groša na leto ne privošči, žro državi kapital in molzejo mošnjičke ubogih davkoplačevalcev? Ali mogoče davčni volonterji, nad jedno leto državi zastonj službujoči tudi Vaši učenosti denar kradejo iz žepa ? ? ? Vaša prevzvišenost, malo preje pomislite, pdtem šele govorite!
Jeden, katerega Šuster-šičev žep ne redi, pa vedno čuti, da je premalo plačan za svoje delo.
— Barabstvo naših socialnih demokratov. Pred vsem bodi omenjeno, da smo ta naslov prevzeli iz „Rdečega praporja", kojemu imamo danes poseči v lase! Dolgo časa, in to spričevalo nam mora dati vsakdo, se nismo brigali za blato, kojo meče omenjeni listič že od nekdaj
na nas in našo stranko, ker nas je vodilo načelo, da nam je proklicano malo na tem, kako psuje na nas žganjarček, kadar se po cestnem jarku valja. Pred kratkim pa je priobčil „Rdeči prapor" notico pod naslovom „Karikature v Ljubljani", v kateri je nekako skrivnostno namigaval — kakor je sploh navada obrekovalcev — da se nahaja v Ljubljani nekak salon Tuschl, in da so njega glavni klijenti voditelji in znani pristaši narodno-na p redne stranke. Ime pa se ni nikako imenovalo, ker jugoslovanska demokracija obrckuje, ali tožbam pa se ^zogiba, kakor hudič križu! To je previdno, ali poštene socialne demokracije nevredno, kar pa seve ne tangira jugoslovanske socialne demokracije, ki je, v kolikor je zastopa „Rdeči prapor", vse drugo, nego poštena! Kadar tehta za svoje namene, tedaj nikdar ne pozabi znanih naših pristašev, pozabi pa na nje tudi tedaj ne, kadar obrekuje. Zategadelj je „Rdeči prapor" izmislil si „salon Tuschl" v Ljubljani in pisal tako, da se ni vedelo nič gotovega, da sc je pa vendar po Ljubljani s prstom kazalo za priznanimi pristaši naše stranke, češ, ti in ti zahajajo v omenjeni salon! Proti takemu napadu se je težko braniti in zategadelj smo glasilo jugoslovanske demokracije pozvali, da naj pride z imeni in dokazi na dan. Temu pozivu odzval se je rdeči list takole:
„Slovenskemu Narodu" pa zašepetamo na uho, da so nam znani obiskovalci neke uradniške vdove, da ni nam neznana usoda neke gospodične, hčere umrlega računskega stotnika, neke bivše modistke, pozneje prodajalke v galanterijski trgovini in slednjič kuharice v nekem ljubljanskem hotelu, ki je pa sedaj, kolikor nam je znano, v Sarajevu. 0SI. Narodu" povemo tudi lahko o nekem liberalnem obrtniku, njegovih izkoriščanih pri-ležnicah, dalje o nekem pekovskem mojstru -velikemu Slovanu", neplačani alimentaciji, o gospodu, ki stoji jako blizo tiskarne in uredništva „S1. Naroda", njegovem boju z natakaricami in o raztrganem fraku! Popisali bi lahko neki škandal, ki se je dogodil nekoč v igralski sobi v hotelu „pri Slonu" med liberalnim trebuharjem in nezakonsko materjo. Dalje bi „S1. Narod" morda zanimalo zvedeti, da prebiva v Ljubljani starejša „gospodična" ki vživa menda vse beneficije, pretekcije, da si vzdržuje javno firmo in izvršuje „postran ski posel!!!?" Morda je »Slov. Narodu" znana gostilna, kjer vise sicer vedno liberalni klobuki in cilindri na kljnkah, toda njih gospodarjev ni nikjer. — Toda dovelj! Židovske ulice so slavile svoje orgije in njih posledice segale so celo na plesišče v „ Narodnem Domu" in pa na ginekološki oddelek v deželne bolnice!" — Mi sicer nismo nasprot niki prostitucije, ker vemo, da je ista vte-meljena v današnjem družabnem sistemu, vendar se nam smilijo deklice, ki so več ali manj žrtve liberalnih krvosesov. Znana so nam dekleta, ki so bila mlada in cvetoča, sedaj pa nosijo znake prokletstva in liberalne demoralizacije na svojem čelu. Ako je „SI. Narod" pripravljen, prevzeti grehe svojih pristašev na svoje rameni, tedaj bomo govorili še jasnejše in smo pripravljeni to tudi pred sodiščem dokazati. Dokler pa bodo stali v bližini „S. N." možje, kojim je osebno dobičkarstvo več, nego tuje poštenje in pa čast, toliko časa njegovih besedij sploh ne bomo resnim smatrali. Gospod dr. Tavčar! Naj-si smo že slabodišeči ali ne, naših srajc še nismo zapili, varovali pa se bomo krasti srebrne farovške žlice. Skoda le, da mož tako trdnega prepričanja, kakor ste Vi, pa si ne upate prijeti metle v roke in pomesti v svoji lastni stranki. S tem je naša polemika končana, obljubimo Vam pa, da Vas bomo še večkrat potegnili za Vaše dolgo uho, če treba, tudi v drugih naših slovanskih listih.
S temi čenčami je torej dokazano vse! S tem je dokazano, da je socijalna demokracija napram kranjski liberalni kliki prava elitna družba, in da so najslabši sodrugi v primeri z voditelji „te svojati" pravcati gen-tlemani. Dokazano je se ve tudi, da ima dr. Tavčar dolga ušesa, mej tem ko je kro-jaček, ki iz Ljubljane brani dom jugoslovanske socijalne demokracije, veleum, kakor jih je malo — na ljubljanskem Rebru.
— Klerikalni kontrabantarji V ribniški dolini. Da funkcionira gospodarski stroj naših klerikalcev povsod po enem in tistem »muštru«, je znana reč, da uganjajo ti iegnani kontrabantarji posebne vrste švindel zlasti ondi, koder stoje pod vodstvom duhovnih petelinov, dokazujejo — Metlika, Kašelj in Poljane nad
Mi
Skofjo Loko! Z globami, likvidacijo na eni, na drugi strani pa s kazenskimi paragrafi morajo oblastva učiti te škofove poštenjake reelnosti in solidnosti, koder seveda to nič ne izda, vtakne se te katoličane v luknje! Odkar je na pr. kaplan Brešar administrator v Sodražici, je tudi ondotno »Kmetijsko društvo« jelo ra-dikalneje delovati za zveličanje svojih duš: Pričelo je tebi meni nič prodajati blago neudom, na knjižice članov pa jemljo blago v konsumu nečlani in — delajo »gšeft ž njim! A nad tem »Kmetijskim društvom« se že zbirajo črni oblaki iu kmalu bo treščilo vanj, — kakšna bo »strela«, bomo poročali, ko bo — okrajno glavarstvo v Kočevju poseglo vmes!
— Imenovanje. Občinski svet je v svoji včerajšnji seji imenoval gospoda magistratnega konceptnega praktikanta, gosp. dr. Miljutina Zamika, na podlagi praktičnega izpita iz politične uprave, ki ga je napravil pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, magistra tnim koncept-nim pristavom.
— »Ljubljanskega Sokola" drugi letošnji izlet bode v nedeljo, 6. t. m. popoldne v Kamnik, v to prijazno planinsko slovensko zdravilišče. Osobni vlak odhaja ob 2. uri 5 min. popoldne z državnega kolodvora. Bratje Sokoli se zbirajo na kolodvoru samem. Na kolodvoru v Kamniku sprejmejo Sokole narodna društva kamniška. Po obhodu po mestu je zbirališče v narodni gostilni g. Kende. Ob 5. uri je javna telovadba na glavnem trgu, kateri je v to svrho slavni občinski zastop drage volje dal na razpolago. Slavna požarna bramba pa je prevzela nalogo, da vzdržuje red. V nedeljo torej bo v Kamniku pravi narodni praznik. Na noge Sokoli! S številnim obiskom vrnimo narodnemu Kamniku gostoljubno vabilo!
— Odbor ljubljanskega „Sokola" je z ozirom na protestni shod, ki se vrši v nedeljo dopoldne v Sokolski telovadnici, sklenil, da preloži javno telovadbo vajencev na torek, 8. t. m. ob 8. uri zvečer.
— »Glasbena Matica". Koncem šolskega leta 1901/1902 vršite se dve javni produkciji gojencev »Glasbene Matice« v veliki dvorani »Mestnega domaa; prva produkcija bo jutri, v četrtek, dne 3. julija zvečer od 1/a8. do 3/49. ure, druga in zadnja pa v soboto, dne 5. julija. Vspored prve produkcije priobčimo jutri. K produkcijam se vabijo društveni člani, njih rodbine ter sploh prijatelji »Glasbene Matice». Vstop je prost.
— Vrtni koncert v dob rodelni namen priredi jutri zvečer na restavracijskem vrtu tukajšnjega južnega kolodvora društva avstrijskih železničnih uradnikov krajevna skupina v Ljubljani. Koncert izvaja vojaška godba c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj Belgijcev št. 27. Koncert se prične ob 8. uri; vstopnina 50 vin. čisti preostanek je namenjen zgradbi zdravišča za v službi ponesrečene železnične uradnike. V ta namen se vsakoje preplačilo hvaležno sprejme. Tiska spored prodajal se bode pri blagajni po 10 vin. Posebna vabila se niso razpošiljala.
— Novi brzostrelni topovi v Ljubljani.   Veliko  zanimanja  je včeraj vzbujala baterija 4 topov, nastavljena na Ambroževem trgu pred staro  cukramo. Topovi so bili namreč vzorci za novo topniško oborožitev. Med 4 topovi so se nahajali 3 različni sistemi. Prva dva iz Ucka-tiusove jeklene   bronse,   sta   bila   vlita in opravljena v c. in kr. arzenalu na Dunaju. Kolikor je bilo možno videti, se razlikuje ta sistem od naših sedanjih poljskih kanon po manjšem kalibru (8 cm), dalje da manjka takozvani  zaporni   klin,   koji   bi semoral pri   basanju   topa   ob   strani   venkaj potegniti. Baše se marveč na ta način,   da se okroglo bronasto ploskev, ki se nahaja na zadnjem koncu cevi, zavrti od leve na desno. Na ta način postane odprtina za vložitev projektila  prosta.   Prižigalne luknjice cev nima. Vizirna priprava, ki je bila dosedaj ob   desni strani  cevi, nahaja se pri vseh novih sistemih na levi. Topova iz arzenala imata  kot pripravo zoper tekanje nazaj po strelu v lafeti jekleno pero, ki sunek vjame in uniči. Zanimiva sta bila ostala dva topova, jeden od Erharda v Essenu, drugi pa iz Šk o dini h fužin v Plznu. Pozornost sta te dve kanoni vzbujali že po materijalu, 1
kajti napravljena sta iz litega jekla, in da se preveč ne bliščita, sta črno lakirana. Cev ob ustju nima debelejšega robu takozvane glave. Pri Ehrhardovem topu se pod celo cevjo nahaja druga, s strelno cevjo močno zvezana cev, in tudi lafeta ki ima na koncil ostrog, da se zasadi pri streljanju v zemljo, obstoja iz okrogle cevi. Te dve cevi tvorita skupaj posebno hidravlično zavoro zoper sunek topa po strelu. Podobno je opravljen top iz Plzna, le da je zavorna priprava manjša. Tudi imajo novi topovi pripravo, da se cev zamore z vrtenjem kolesca horicontalno obračati na desno ali levo, med tem ko se je moralo dosedaj pri vsaki spremembi cilja proti desni ali levi ves top z lafeto vred semtertja prerivati; to pa je jako zamudno, nepricizno in naporno delo. Topovi imajo še celo vrsto praktičnih pripomočkov za urno postrežbo, tako na pr. usujat sedež za topniškega mojstra (Geschutzvornieister), da se mirno usede, kedar ravna top na cilj ; dosedaj je moral to delo opravljati stoje raz-koračen zadaj za topom. Distance se bodo po novih strelskih pravilih štele po metrih, kakor v Nemčiji; dosedaj so se distance cenile v stopinjah. Danes zjutraj je baterija odrinila dalje, ker bodo pri Cerknici za po-skušnjo streljali. Sicer pa so ti topovi že nad mesec dni na potovanji; poskusiti hočejo njihovo trdnost, in v to jih bodo baje peljali 1000 km po monarhiji „špaeirat". Ali pa nemara hočejo z njimi izvabiti navdušenje — pri davkoplačevalcih?
— »Okrajna učiteljska konferencija okraja Črnomelj" vršila se je dne 25. junija v Črnomlju pod predsedstvom ckr. okr. šol. nadzornika g. A. Jer-šinovica. Prisostvoval je nekaj časa tudi okr. glavar g. V. Parma. Po raznoterih nadzor-nikovih opazkah o nadzorovanju šol, poročal je o pouku po formalnih stopnjah š. vodja g. Fr. Šetina. V omogočenje vspešnega takega pouka sprejela se je resolucija, naj se število učnih ur v jezikonauku pomnoži. Referate o zatiranju laži prebrali so g. naduč. Fr. Gross, učiteljica A. Bandek in g. naduč. M. Hitri. Po končanem določenem sporedu izvoljena sta bila delegatoma za deželno učiteljsko konferencijo g. nadučitelj Fr. Lovšin in Fr. fSetina. Slednji se je povodom slav: ljenja 251etnice nadzorovanja in 401etuice učiteljevanja nadzornikovega temu toplo zahvalil za tolikoletno požrvovalno in nesebično delovanje v prid šolstvu in učiteljstvu, kojemu bode vedno v hvaležnem spominu. — Po končani konferenci vršil se Je občni zbor  „ Belokranjskega učiteljskega društva"
— Učiteljske premembe na Štajerskem. Nadučitelja sta postala gg. Ivan Tomažič od Sv. Miklavža pri Ormožu na šoli Stara cesta in Fran Čer-nelc od Sv. Petra pod Sv. Gorami v Ar-tičah. V pokoj je šel učitelj v Dobovi pri Brežicah g. Srečko Pivc.
— Prvi ženski doktor na graški univerzi. Včeraj je bila promovi rana gospica Serafina Puchleitner iz Knittelfelda na graški univerzi doktorjem filozofije. V svoji doktorski disertaciji je razpravljala »Administrativna in judi-cielna razdelitev Kranjske v francoskih časih«. Doktorica je bila poprej ljudsko-šolska učiteljica ter je privatno absolvirala gimnazijo, potem pa študirala osem semestrov na graški univerzi zgodovino in geografijo.
— Umrl je včeraj v Gradcu bivši llletni župan, deželni poslanec itd. dr. Viljem Kienzl v 75. letu svoje starosti.
— Uradni poneverjalec — oproščen. Porotniki v Ljubnem so oprostili sodnega slugo J. K a r g 1 a, dasi je sam obstal poneverjenje uradnega denarja. Izrekli so namreč, da je storil zločin v nepremagljivem nagonu.
— Smodnisnico je hotel raz-nesti z dinamitom kočar Jos. Pogo-ričnik v Hodižah na Koroškem. Smodniš-nica je last trgovca Lovrenca VValdcherja. Orožniki so nevarnega človeka zaprli.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: Hvaležni smo mestnemu magistratu, da pusti ceste škropiti, prosili bi pa, naj se ob semanjih dneh poskrbi, da se bodo prej škropile. Dne 30. junija so ceste škropili ravno, ko je bilo največ ljudi. — Več malih domačih obrtnikov in posestnikov. — Veljavni železniški predpisi velevajo, da je na državnem kolodvoru v Ljubljani ter na postajah Kranj, Jesenice, Grosuplje, Trebnje in Ortnek poskrbeti za to, da se tam prodaja potnikom pitna voda.   Vedoč, da železniška uprava
rada poskrbi za udobnost občinstva, prosimo, naj odredi, da se omenjeni predpis izvede. — Več popotnikov.
— Na semenj dne 30. t. m. je bilo prignanih 1288 konj in volov; 285 krav in 145 telet. — Skupaj 1718 glav. Kupčija je bila za konje srednja, a za govejo živino pa jako živahna, ker so prišli kupci kakor navadno iz ptujih krajev.
— Koncert v „Švicariji". Si-nočnji koncert ljubljanske društvene godbe v »Švicari|i« je dokazal, da se občinstvo živo zanima za to civilno godbo. Vrt je bil docela poln in primanjkovalo je celo prostorov. Godba je marljivo in dobro igrala ter žela mnogo priznanja.
— V Ameriko se je odpeljalo meseca junija z južnega kolodvora 752 oseb.
— Očeta pretepel in davil je včeraj zvečer krojaški pomočnik Pavel Vrtačnik v stanovanju na Dunajski cesti št. 47. Oče je prišel zvečer precej omamljen domov. Kmalu za njim pride njegov sin popolnoma pijan. Ko je videl svojega očeta, ga je napadel, ga vrgel na tla in prav pošteno pretepel, tako, da je stari revež krvavel. Lep sin!
— Z motiko po glavi jo je dobil včeraj popoldne delavec Janez Selan od neke delavke, ko je pri stavbi Pogačni-kove hiše v Sodnijskih ulicah stresal svoje sitnosti.
— Utopljenca Franceta Lukanca so šele včeraj potegnili iz Auerjevega ribnika v Rakovniku.
— Za možem v gostilno je
prišia neka žena in moža pošteno opso-vala in končno še sunila s pestjo v obraz. Mož je vse molče prenašal in šel z ženo domov na stanovanje v Gledaliških ulicah. Doma je mož ženo nabil, da je upila kakor besna. Na ulici se je zbralo vse polno občinstva, ki je poslušalo upitje.
— Posušeno mrvo ukradel je
danes ponoči neznan tat konjedereu Andreju Jonasu, Cesta na Loko št. 4 z njegovega travnika pri hiši. Vzetega je bilo okoli 300 klg. sena.
— Kamen v glavo je zagnal danes ponoči na Radeckega cesti neki kolesar posestnikovi hčeri Frančiški Mar-novi iz Sneberjev.
— Huda mačeha je strugarjeva žena T. M. Včeraj zvečer se je sprla s svojim pastorkom, kateri pa je bil hujši kakor ona. Mačeha je bila tepena.
— Drva je kradla hišnica v Re-cherjevi hiši na Turjaškem trgu. Danes ponoči so jo zasačili. Imela je svoj ključ od drvarnic in je ponoči v vreči nosila drva iz njih.
— Utonil je včeraj popoludne na Vrhniki prostak 17. pešpolka Jožef Praznik, vulgo Gašperjev iz Rudnika. Sel se je kopat v Ljubljanico in zašel v vrtinec. Čolnar Lovrenc Krašovic ga je potegnil čez eno uro potem iz vode.
— Voz s senom se je prevrnil danes dopoludne na Tržaški cesti. Voznik je zavozil v jarek. Delavca Jožef Avsec in Janez Kopač, ki sta bila na vozu, sta padla z njega in se na rokah poškodovala.
— Ogenj v Šiški. Danes opoludne je začel goreti Ančnikov kozolec v Spodnji Šiški.
— Izgubljene reči. Na poti od Frančiškanskega mostu čez Marijin trg po Sv. Petra cesti do Kolodvorskih ulic je bila izgubljena kratka zlata verižica z dvema priveskoma. — Cuvajeva žena J. C. iz Loga pri Vrhnika je izgubila nekje v mestu 110 K.
— Da ne bo nesporazumljenj konstatiramo, da g. Janko Vidmar, črko-kostavec v Blasnikovi tiskarni ni identičen z že dalje časa od tiskarstva izstopivšim Antonom Vidmarjem, o katerem smo včeraj poročali, da ga je policija prijela, in da isti ni niti v sorodstvu ž njim.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes koncert pri »Novem svetu«, jutri pa na vrtu gostilne »pri Zvezdi«. Člani in otroci prosti, nečlani 30 h.
* Najnoveje novice. Nezgoda na železnici. Na progi Galao-Bukarest je zdrknil včeraj osebni vlak s tira. Tri osebe so ubite, štiri pa ranjene. — Kuga v Carigrdu. V Carigradu so se pojavili štirje slučaji kuge. Najvišji zdravstveni svet se je sešel na izvenredno sejo. — Huda vročina v Londonu provzroča vsak dan več vročinskih kapij. — Ro-
parski umor so izvršili dosedaj neznani zločinci na kavarnarju v Karlovih varih, Honischu. Tudi kavarnarjeva žena je smrtno ranjena. — Požar v Kap-stadtu je uničil veliki del mesta. Škoda se ceni na 6 milijonov kron. — Ameriški konzularni uradnik v Zagrebu. BudapeŠtanski ameriški konzulat je poslal za več mesecev enega svojih uradnikov v Zagreb, da se nauči hrvaščine. — 161etni vlomilec. V Izetu pri Aradu je vlomil v poštni urad lGletni sin znanega poneverjalca Krivanvja ter pobral denar in vrednotnice.
Bolezen kralja Edvarda se je obrnila toliko na bolje, da kralj že lahko nekaj časa napol sedi na postelji ali na zofi, ki se da premikati v razne lege. Baje že tudi puši nekoliko, dasi je bil v vratu tudi operiran. Citati mu ne dajo ničesar, rodbina ga poseČa redno vsak dan za kratek čas. Zdravniki trdijo, da je sedaj izven nevarnosti, akoravno ga rana, kjer so ga operirali, med obvezovanjem še zelo boli. Splošno se upa, da bo tekom treh mesecev docela zdrav.
* Ženo je hotel umoriti. 56-letni Fr. Schuda je hotel v soboto v nekem hotelu v Rudolfsheimu pri Dunaju umoriti svojo ženo, ki živi ločeno, potem pa še samega sebe. Bila sta 16 let poročena. Schuda je nasilen človek, zato ga je žena zapustila. A poiskal jo je vedno in prisilil, da je občevala z njim. Zahteval pa je tudi vedno denarja, da ga je zapil. V soboto jo je zvabil v hotel ter jo trikrat zabodel. Nasilnika bo zaprli, ženo pa odpeljali v bolnišnico.
' Obleka iz papirja. V Japanu izdelujejo izvrsten papir iz ličja papirnih murb. Ta papir je tako močan, da ne delajo iz njega samo prevlek za dežnike, temveč tudi obleke, robce in prtiče. Za časa japonsko kitajske vojne je nosilo vojaštvo celo hlače iz papirja, ki so bila zlepljene z lakom. Tudi papirnati žepni robci so jako v rabi. Japonec jih nosi navadno kar po šest seboj; vsakega umazanega vrže takoj strani.
Najvišje drevo sveta je neka mirta, imenovana Eucalvptus amygdalina ter raste v Avstraliji. Drevo zraste do 150 metrov visokosti ter presega najvišje cerkvene stolpe. V obsegu doseže do 5 m. Zasajati so ga začeli tudi ponekod na jugu Evrope, ker daje njegov drobni, grahu podoben sad obilo najboljšega in najkoristnejšega olja.
* Medicinke v Švici. Na zdrav niški fakulteti v Gentu je 180 slušateljic in 183 slušateljev, Bernu 190 slušateljic in 174 slušateljev.
* Z otroškim vozičkom preko Evrope. 12. sept. 1900 je odpotoval znani pešec, Rudolf Hanslian z Dunaja; seboj je vzel ženo in otroka v večjem otroškem vozičku. Prehodil in prevozil je doslej že 23.900 km. 26. t. m. je dospel v Gradec, kjer ga je pričakovala velika množica ljudi.
* Proti Kligerjevemu ,,Be-ethovenu" se ustanovil v Lipsiji odbor, ki agitira da bi se kip ne kupil in ne izročil muzeju. Na Dunaju kipa niso marali, češ, du je „proslava pederastovstva", v Lipsiji se agituje iz prav tega razloga.
* Zastrupljenje s tabakom. 301etni mož, ki je prav zmerno živel ter tudi j>il ni, začel je nenadoma tožiti o splošnih slabostih. Ni imel teka ter je«fdabo prebav -ljal. Vrhu tega ga je začel zzpuščati spomin, da se ni mogol spomniti niti imen svojih znancev. Zdravniki so dognali, da je krivo vsemu temu premočno kajenje, kajti mož je skadil na dan 6 do 7 smotk in 25 do 30 gramov tobaka. Ko so mu tobak popolnoma odtegnili ter ga s kopanjem in elektriko zdravili, si je po dveh mesecih popolnoma opomogel.
* Metulja za 35.000 K ima na-
ravoslovski muzej mesta Nevr. York. Ameri-Čanski pokojni naravoslovec dr. Herman Strecker je nedavno umrl v Readingu v Pcnsilvaniji ter zapustil vso svojo zbirko metuljev, ki so vredni en milijon dolarjev. Metuljev je bilo okoli 250.000. Neki metulj pa je vreden 35.000 K. Ponj je šla cela ekspedicija na Sierra Leona ter ga lovila dve leti ... Ce je le res-
Društva.
— Tamburaški klub ,Zvezda'
je pričel zopet svoje delovanje. Ob vrnitvi bivših članov v Ljubljano in vsprejetju novih, izobraženih tamburašev šteje klub nad 20 izvršujočih udov. Izvežbani tamburaši želeč postati člani, oglašajo naj se pri odboru. Ta se je bil povodom zadnjega občnega zbora takole sestavil: Anton G u t n i k . predsednik ; Ivan Šuber, podpredsednik; Milan Filipić, blagajnik, Radivoj Kustrin, tajnik; Ivan Andrić, arhivar; Frančišek Štor, odbornik. — Priglasitve k vstopu vsprejema tudi klubov zborovodja gospod Ludovik Erbežnik, Streliške ulice št. 2. Zadnji ima vrh tega še pooblastilo, nabaviti že rabljene, a vendar rabljive instrumente in naj bi se lastniki in raz-polagalci takih glasbil oglasili pri istemu.
— Gasilno društvo v Opatiji
obhaja v nedeljo dne 6. julija 151etnico svojega obstanka in priredi tem povodom veliko slavnost.
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon". 1. A. S.
F,edorov: V ljutomerskih goricah. Pesmi.
2. Josip Kostanjevec: Noč. Povest. (Dalje prihodnjič.) — 3. C. Golar: Poslanica. Pesem. — 4. Anton Trstenjak: Hajduki. Studija. — 5. A. Gradnik: Iz gozda so ptice odplule . . . Pesem. — 6. Etbin Kristan: Volja. Drama. (Konec prih.)
— 7. Mladen Ml a d en o v: Slovo. Pesem.— 8. Franc Derganc: Idealizem. — 9. C. Golar: Brez doma. Pesmi. — 10. Fr. Dolin čan: Dobrodelnost. Črtica. — 11. Slovenski glasbenik: FilharmoniŠka družba v Ljubljani pa slov. narod. — 12. A. Gradnik: Tako jasno, ko o polnoči. Pesem. — 13. Giovanni V erga: La pupa. Povest. Prevedel F. H. — 14. A. Aškerc: Poslednja deputacija. Balada. — 15. Književne novosti: Dr. Fr. Zbašnik: Kralj na Betaj novi, drama v treh dejanjih, spisal Ivan-Cankar. Dr. Josip T o m i n š e k: Dr. K. Strekelj: Slovenske narodne pesmi. — R. Pe-rušek: Slovenska šolska Matica. (Konec.) — S. Rut ar: M. Žnnkovič: Die Ortsnamen des obern Pettauerfeldes. — 16. Glasba. K. Hoffmeister: Prochazkove Skizzi. — 17. Upodabljajoča umetnost. Jakopič in Grohar slikarja. — Z. Kvedrova: Rodi-nova izložba. — 18. Med revijami. rNaš Život.-  —  „Russkij Vjestnik."  — „DeIo~.
— 19. Splošni pregled. ..Slovenska Matica." — f Nikola Mašić.
Telefonska in brzojavna poročita.
Dunaj 2 julija. Cesar se je davi odpeljal v Ischl, kjer ostane do 28. avgusta. G-oluchowski je svoj dopust pretrgal, baje da bi posredoval pri nagodbenih pogajanjih.
Dunaj 2. julija. „Reichswehr", ki je v resnici glasilo nemških konservativcev — to je še delo barona Dipaulija — četudi to „Slovenec" taji, prijavlja danes neki Šusteršičev popravek, kateremu je dodala za kranjske klerikalce uprav uničujoč članek o obstrukciji v deželnem zboru.
Dunaj 2. julija. Med dunajsko vlado in rimsko kurijo je nastal konflikt, ker kurija neče imenovati škofom na Hvaru v Dalmaciji tistega duhovnika, ki ga nasvetuje dunajska vlada. Nuncij je bil v tej zadevi že pri Korberju.
Dunaj 2. julija. Vsenemški poslanec Berger je imel danes z nekim ^Burschenschafterjem", čigar ime ni znano, dvoboj na sablje. Bergerju je bilo jedno uho popolnoma odsekano.
Lvov 2 julija. Dijaki so uprizorili veliko demonstracij o proti govoru nemškega cesarja v Marienburgu in proti nemškemu zakonu zoper Poljake. Na shodu so obsodili poljske poslance, češ, da so strahopetci. Potem so šli pred stanovanje socialnodemokra-tičnega poslanca Daszvnskega, kateremu so priredili ovacijo. Pred deželnim zbo rom in plemiškim kazinom so demonstrirali proti šlahti. Policija je le z veliko silo razgnala demonstrante.
Budimpešta 1. julija. Ministrski predsednik S zeli razglaša, da zadnji kronski svet prav za prav ni bil kronski svet, ker se ni bil udeležil noben resortni minister in ker se na njem tudi ni ničesa sklepalo. Szell je prišel le cesarju v zadevi nagodbe poročat, na kar je cesar odredil, da se zbero pri njem Szell, Koerber in Goluchowski. Szell dostavlja: 0 kakem približanju glede nagodbe ni govora.
Madrid 2. julija. Kralj je podelil Alfonzov red pisatelju Perez - Gadosu, ki je s svojo igro „Elektra" provzročil velikansko protiklerikalno gibanje na Španskem.
London 2. junija. Predsednik bivše burske republike Oranje, Stejn, je na smrt bolan in ni misliti na rešitev.
London 2. julija. Bivša burska generala Botha in Delarev sta se danes odpeljala iz Južne Afrike v London.
London 2. junija. Cecilu Rho-desu se postavi v Londonu spomenik.
Narodno gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca junija 1902 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 836 strank 555.866 K 35 h, 660 strank pa dvignilo 434.101 K 72 h. V II. četrtlelju 1902 dovolilo se je 97 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku 399.550 K, 10 prosilcem pa se je odklonilo posojil za 58.000 K radi nezadostnega pokritja.
Borzna poročila.
4ntf 2. jolflja 1008.
Skupni drtavni do% v notah   .  .  .  . 101-66
Skupni državni dolg v srebru .... 101*65
Avstrijska zlata nota....... 190*76
Avstrijska kronska renta 4°/..... 90*76
Ogrska zlata renta 4«/........ 120*76
Ogrska kronska renta 4*/,..... 0790
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1684 —
Kidditne delnice......... 677 —
London vista.......... 240 07'/t
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 30
90 mark ......... 23-46
20 frankov........... 1908
Italijanski bankovci........ 94*—
C. kr. cekini........... 1124
Žitne cene v Budimpešti
dne 2. julija 1902. Termin.
PSenica za oktober .   .   .  .   za 60 kg  K  7* 51
Rž „ oktober......50 „    „   6 31
Koruza   »julij.....„ 50 „    „ 499
„ avgust   ....    „ 60 „    „ 508 „ maj 1903    ...    „ 50 „    „ 511 Oves      „ oktober .  .  .  .   „ 50 „    „ 578 Efektiv. 5 vinarjev ceneje.
Darila.
Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Ciril« In Metoda. Gospod
Frančišek Javurek v Kamniku 7 K «6 vin., pod geslom:
„Pri kanonu stal
a furt je ladoval*. — „Gorenjci združeni z Notranjci" v „Narodni kavarni" v Ljubljani 4 K. — Iz nabiralnika v gostilni „pri Jurju" na Poljanski cesti v Ljubljani 6 K 20 vin. — Skupaj 18 K 06 vin. — Živeli!
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 190. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4  (12—9)
1f S~ Se dobiva povsod 1 \ neobhodno potrebna zobna Creme
»zili-iuie xobe čiste, Irele in r«frat«,
Umrli so v Ljubljani:
Dne 25. junija: Viktor Janežič, kleparjev sin, 3 mes., Jenkove ulice št. 13, črevesni katar.
Due 26. junija: Alojzija Kosernik, kurilčeva hči, 1 mes , Tržaška cesta št. 24, življenske slabosti.
Dne 27. junija: Etna Vidic, zasebnica, 30 let, Radeckega cesta št 11, otrpnjenje možgan, — Pavlina Šurk, cestarjeva hči, 16 mes., Karolinška zemlja št. 38, jetika. — Marija Vavpotič. delavčeva hči, 2"., leta, Streliške ulice št. 15, dušljivi kašelj in oslabljenje.
Mateorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*3 m. Srednji sr&čni tlak 73G-0 mm.
Štanjel g S?
Cas opa- baro- g. >
zevanja { metra! a g
v mm. g5 e
Vetrovi
Nebo
s-s
1. 9. zvečer 733 7
2. 7. zjutraj 733 2 „   2.popol. 7313
22*1 al. jzahod   jasno   j g
19 3 [si. jvzhod jasno i » 25*2 si. jzahod sk. oblač. o
Srednja včerajšnja temperatura 231*, |nor-
male: 19*1°.
Trgovski pomočnik
izurjen v trgovini mešane, h blaga, posebno v železnini, sprejme se takoj v trgovini M. Žigon-a v Škof ji loki. 1519-1
Št. 22 948.
Razpis.
(1523-1)
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije razdeliti je med petero ubogih vdov ljubljanskih K 400.
Prošnje za podelitev teh podpor vložiti je do 15. julija letos pri podpisanem mestnem magistratu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 27. junija 1902.
Jrittoipii" sledilna oonjišća
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prištedi na kurjavi. (780—27)
Dobiva se v vsaki veCji železninski trgovini.
Tovarna štedilnih ognjišč ,TrilLmph, S. Coldschmidt & sin
Veli nt» Gorenj« Avatrijskem.
Hiša na prodaj.
Iz proste roke in popolnoma v dobrem ■Unu prodam hitio na sredi vasi, ki je primerna za vsaki obrt. Trgovina obstoji v njej že 19 let in je bila zmirom dobro obiskana. Obvezujem se, da kupcu svojo obrt popolnoma prepustim. Prednost imajo trgovski pomočniki, zmožni slovenskega in nemškega jezika. (1514—1)
Tomo Štrukelj, trgovec, Cerkno.
Vodovode
za mesta, vasi, pristave, zavode, posestva, toplice, bolnice itd. napravlja
ANT. KUNZ
Mor. Granice (M. VVeisskirchen) e. kr. dvorni /alH^aielj.
Ta tvrdka je ustanovila, kakor se more izpričati s pohvalnimi spričevali, vodovode v 42 mestih, 494 občinah, na več sto velikoposestvih iu obrtnih zavodih ter je največji in najstarejši slovanski fzavod v državi il459) za pridobivanje vode. 1 (2) Prcscektl za.ston.j-
Firm. 208, Družb. firm. II 72/1.
Vpis-družbens firme.
Vpisala se je v register za družbene firme . v " EJnbl|ana9 Lingarjeve ulice št. 1, C'ešnlk «i? .Illluve«*, trgovina z manufakturnim blagom. Javna trgovska družba, pričenša 1. novembra 1898. Osebno zavezani družabniki: Janko Češnik in Andrej Milavec, trgovca v Ljubljani. Pravico družbo namestovati imata oba družabnika vsak zase. Podpis firme: lastnoročni podpis besed „Češnik & Milavec". (1522)
C kr. deželno sodišče.
Ljubljana, dne 28. junija 1902.
"VzcLlč-CLjte -^sP
vi li e
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-112,
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
Firm. 199. Ges. II. 10/6.
Aenderungen und Zusatze zu bereits eingetragenen Einzel- und Gesell-schafbsfirmen.
Einzutragen ist in das Register fiir Ge-sellschaftsfirmen:
i^.nna in Oberkrain. I Ilrrf *elie Queek.sllbenv«»rke-CieiBellseliart. Wurde zufolge Beschlusses der Genera'versammlung vom
22. Marz 1902 unter gleichzeitiger Anderung der Statuten im § 45 — genehmigt vom k. k. Mini-sterium des Innern ddo. Wien 20. Mai 1902 Z. 20 575 — aufgelost und ist in Liquida-tion getreten. Die Liquidationsfirma lautet: „IllyrischeQuecksilberwerke-Gesell-Bchaft in Liquidationu. Die gewahlten Li-qaidatoren: Hugo von Noot, Dr. Carl Freiherr von Bom, Albert Brandeis und Dr. Rudolf Pfaffin-ger — sammtlich in Wien — werden die Firma in der \Veise zeichnen. das je zwei derselben unter die vorgedruckten oder von wem immer ge-schriebenen Worte „Illyrische Quecksilberwerke-Gesell8chaft in Liquidation" und zwar: Hugo von Noot seinen Zunamen, die iibrigen aber ihren vollen Vor- und Zunamen eigenhandig schreioen vverden. (1497)
K. k. Landes- als Handelsgericht Laibach
Abth. in., am 23. Juni 1902.
(V register za zadružne tvrdke se je vpisala: Sv. Anna na Gorenjskem, Illirische Quecksilber-werke-Ge8ell8chaft. Bila je vsled določbe generalnega zbora z dne 22. sušca 1902 s sočasno spremembo pravil v § 45 — odobrenih od c kr. ministrstva notranjih zadev dto Dunaj 20. maja 1902 St. 20.565. — razpuščena in stopila v likvidacijo. Likvidačna tvrdka se glasi: „Illyrische Quecksil-bervverke - Geaellschaft in Liquidation". Izvoljeni likvidatorji: Hugon pl. Noot, dr. Karol baron pl. Born, Albert Brandeis in dr. Radolf Pfaffinger — vsi na Dunaju — bodo tvrdko tako podpisovali, da po dva izmed istih pod natisnjene ali od kogarkoli napisane besede „Mvrische Quecksilber-\verke Gesellschaft in Liquidation" in sicer: Hugon pl. Noot svoj priimek, drugi pa svoje ime in pridevek lastnoročno podpišejo. C. kr. deželno kot trgovinsko  sodišče  v Ljubljani, odd. III., dne
23. junija 1902)
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje (1042-10) renomiranih
Dirke pp - koles
in
Waffenrader.
Cm. fr. mtrljski ^fc državna žilizulct.
~m^T'^^^^^^^^~mmm'~ ^^r" "**********,*******,*,**,**********"*****************,*********,,,"****™
Izvod iz voznega reda
veUavea od dae 1. juaija 1902. leta.
Odhod Is LJubljane j>i. kol. Proga des TrblS. Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frsnsenafeste, Inomost, Monakovo, Ljobno; čet Selsthal v Aossee, Solnograd, čea Klein-Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten — Ob 7. ari 5 m sjatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Bsljak, Celovec, Franiensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, eez Klein -Keifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopcldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 na popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Luad-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz čez Klein-Keifling v Steyr Luue, Bndejevice, plzan Manjine vare, Heb. Francove vare, Karlove varev Prago, Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne ■ Podnart Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeate, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda,. ?roga v ^ovcoieato in v Kooevje. Osobm vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomecto* Straža, Toplice, Kočevje, ob J. uri C m ^opoludae istotako, oh 7. ur- 08 u zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v £<Jabljano jož. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. ari 25 m sjatraj o^ohni »lak z Dunaja čez Amstetren in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda), lnomosta, Fraa-zensleste, Solijograd«, Liuca, Steyra, A>:s^eea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob ti. uri Iti m Jopoidne ovsohni vlak z Dunaja čez Amsteti.eu, sz Lipska, Karlovih v^roVj Heba, Marijiuia varo?, r*lzujii, Butiejevic, So'nograda, Lines, Stevra, Pariza, Geneve, Coriha, Bregenca, lnomosta, .'•••a ob jezeru, Leud-Uaste ..a, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Poutatala. — Ob 4, ur; 44 m po-poludne usobni viak % Don<«ja, iz Ljabna, Selzthala, Beljaka, (Jelovca, Monakova, lnomosta, Frac^eusieate, Pontabla. Ob nedeljah m praznikih ob. S ari 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Danaja, iz Lipske^a, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Hcba, Marijinih varcv, Pizcja, Bndejevic, Lmca, Ljoboa, Beljaka, Celovca. Poctabb, črez Selzth.d iz lnomosta. Proga iS SoVfcga *t-ht* is jiv :««v.a. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m z»utraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob :. uri '•' m jopoiudne iz Straže Tophc^ Novega mesta, Kočevja >n ob 8. uri 85 ta zvečer, istotako. — Oanod iz I^abijaa^ drž. kol. ? aau-nlk. Mešani vlaki: Ob . ..., oi zjutraj, ob i ari a va popoicdne ob i tiri .0 m in ob lo ari 25 ax s?ečer,  posiednji vlak la ob nedeljah is pravnikih.
- Prlaod v :.;d.',),;w; drž. Sui. is Msananlka. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m sjatraj, ob li. ari tt m dopoJndse, ofc <>. ur: 10 in ob 9. uri 55 uj zvečer    posledaii vlak   le oh  ned^.liah -i -.<ra*u:kih.
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 mi u te spredi. (1517)
9
Kdor hoče kupiti
dobrega, zanesljivo pristnega
naj se obrne na
Frana Matheis-a
v Brežicah ob Savi,
ki proda iz lastne trgatve veliko množino belega in ru-dečega vina (tudi rizlinga in traminca itd.) v najboljši kakovosti za jako nizke cene. Vzorci se na z ah te van je drage volje
dopOŠljejO. (1506-2)
Jfovo urejena
prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic (žaluzij) in kartonažev
G. Skrbić
Ilica 40 Zagreb Ilica 40
ustanovljena 1889
priporoča svoje na glasu solidne, točne in eenene
domače proizvode
odlikovane z največjimi
odlikovanji. (288—11)
Moderni stroji! Brez konkurence!
Ceniki gratis in franko.
Popravila točno in ceneno.
Učenec
(1472-2)
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri
J. Šket-u v Ilirski Bistrici.
JCotel „£loyd
Danes, v sredo, 2. julija 1902
vojaški
oncerl
Začetek ob osmih.      Vstopnina 20 kr.
K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi
(1524) restavratćr.
Nedosežno
po   svoji   lepoti in natančnosti  so moje pristne švicarske
briljantne črne jeklene
Savonnet - remontoir -ure, dvoj nato krite s trojnimi briljant-črno-jeklenimi pokrovci, z jako finimi, točnimi kolesi (triletno reelno jamstvo), s patent notranjo   uravnavo kazalnikov, s kakor opal se blisčečo fodant-cifr-nico, okraj, kazalniki, Krščanski tn-dka.   UsbnoTljma 1. 1S60. 0bod in kronica SO iz priNtiiesa doublr-zlata.   Te ure so vsled sveje elegantne opreme jako priljubljene in vsakdo jih rad nosi.
Cena k zavltjem gld. 45«—•
Briljant-črne-jeklene damske ure, odprte, v jako fini izpeljavi, gld. 7'—. K. tem uram primerne arosposke ln damske verlžiee Iz doub e-zlata z obeskom ald. l-.»0.
Pristna niklasta remontoir-ura gld. 3-—. Pristna 8ilberin-remontoir-ura z dvojnim pokrovom gl. 5—. Razpošilja se po poštnem povzetju. Neugajajoče se zamenja ali se denar vrne, zatorej ni rizike.
Jožef Spiering
na Dunaju, I., Postgasse št. 2 c.
Velik ilustrovan cenik ur, verižic, prstanov itd gratis in franko. (1283 -5)
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec).
Železniška postaja — pošta in brzojav.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kosteninl v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici In zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki Ud., ženskih boleznih, poltnlh In tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd.
Natalie
• i
enje
pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, Jetrih, v želodcu in v črevlh, pri zlati žili itd. itd.
Elektrika. — Masaža.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod Iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezSna traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdra viška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd.
BTa postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi 80 na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbniStvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhlno. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
(797—11)
oskrbništvo kopališča.
i
Francevi vari. Natalija" vrelec.
Ogljenčevo-kisll Llthlon - vrelec učinkuje v vseh slučajih urlno-klsle diateze, pri pomanjkljivem izločevanju urina Iz krvi, kamnu, boleznih v ledvicah In mehurju, udnlcl, revmatizmu itd. Zdravniške avtoritete so ga porabljale z izbornim vspehom. Pospešuje odvod vode. Prijeten okus. Dobiva se v vseh lekarnah in trgovinah z mineralno vodo, eventuelno pri kopališkem oskrb-nlštvu Natalije vrelca, Francove kopeli. (1417-4)
pleskarskih pomočnikov
ter učencev
sprejme takoj (1521—1)
Josip Makovec, pleskar v Ljubljani
na      f <-f|n A*. 2BO«
UST 12 komadov T©0
razglednic
iz raznih krajev Brazilije posamezno adresovane se dobijo za 5 K v pismenih znamkah ali po postni nakaznici pri g. K aro I Pyach, Porto Alegro, Rud 15 de Novembro, Estado, Rio Grande do Sul, Brazilija. Korespondenca v slovenskem jeziku. (1496—2)
Zadnji teden!    Lattermannov drevored.
V gledališču živih fotografij
je ie od petih naprej vsako uro nova predstava znamenitega
„elektro-bioskopa"
izboljšanega kinematografa.
Od 30. junija popolnoma nov program. (1511—2)   Z velespoštovanjem       K. F. Llfka.
Južnonemška predilnica za bombaževino
išče nekaj delavskih rodbin
z otroci, ki so za delo sposobni. Opravilo za predilce, flyer-delavke, trosler-delavke in tudi za nevajene može, žene in dekleta. Visoka plača, življenje ceno, lepa stanovanja z vrtovi in njivami za krompir pri tovarni; dobre šole v kraju.
Pismene ponudbe pod „S. T. 2325" na Rudolfa Mosse v Štutgartu. (1484—2)
!£T©, z n. su m. i 1 o -
Na mestni nižji realki v Idriji bodo sprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1902/3 _ _
dne 15. Julija
in se prično ob 9. uri dopoludne.
Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj se oglasijo v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov
dne 13. julija mod 8. In 12. uro dopoludne
pri ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno izpričevalo. Pristojbine ni plačati nobene, kakor je tudi pouk brezplačen.
Vnanji učenci se lahko oglase k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno gori navedeni listini.
Ravnateljstvo mestne nižje realke.
V Idriji, dne 27. junija 1902.
(1490-2)
12222
" ja o
"O
O
a
E
o
&
S
■o
o
o
M
a
(114- 50)
Styria, franco ^ skih Peugeot-, Stefanie-koles
pristnih Jos. Reit-gj^gf     hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti eenl, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižjo cene in jamstvo!
Z vsernspoStovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
!
2 ll
N M
g1 M
O
o 1
o
9 $ 9 9 9
$ 9 9 9
9 9
i
9 9 9
mizarska pomočnika
katera sta v mizarskem in stavbinskem delu dobro izurjena, dobita takoj službo. Ponudbe sprejema
Jakob Homovc (1620—1) mizar v Cerknici.
priporoča po najnižjili cenah
mTu  HI TI (1371—6)
Pred škofijo šte-sr- 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Govori, poje in se smeje v vseh
Grammophon
je najboljši svetovni govorilni aparat.
Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. (1329-7) Tudi na obroke.
Grammophon-Automat
v katerega se vrže 10 vin., je najboljši vir dohodkov »z* gostilne. Cena 120 in 130 gld Jakojepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. Ploaee Iz trdeara gumija v veliki izberi, tudi slovenske, ki jih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi
Rudolf VVeber, urar
LJubljana, Stai-i *■*«■
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—61)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22.
(T
1 je izšel
I * * v proslavo * * ■ I pr. prelerncue I fj    stoletnice (
Prešernov1 album. * #
Cena izvodu K 2*40, po pošti 12 vin. več. Naročila sprejema
L. Schvventner
knjigotržec
ir LJubljani
aaf  aaV  ^L\w tar
Sli
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER
•sr Celju, Graška cesta šte-sr. 13 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
■V* Tomaževa žlindra, naj "boljše u.xxietxio g-nojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
II
mm*
Postrežba točna.
Gene nizke.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«