SI6V. 123.
V LjilM v sredo, L junija 1915.
Leto m
Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . za en meseo „ za Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo
K 26--„ 2-20 „ 29--„ 35--
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . S 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemali mesečno „ 1-70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. „ 12*—
Enostolpna peUtvrsta (72 mm): za enkrat , . , • po 18 v za dvakrat . • • • »15 »
za trikrat......13 ,
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zatirala. osirtilN Itti'
enostolpna pelltvrsU po 20 vin.
enostolpna petltvrsta po 40 vin,
Izhaja vsak dan, Izvzemši n»» delje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Bedna letna prlloia Vozni red,
UST Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne => sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =		P	olltlčen list za slovenski narod	■	Upravništvo je v Kopitarjevi uliol št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188.
Lepa naša domovina...
Pod tem naslovom objavlja danes v Ljubljano došla vrla šibeniška »Hrvatska M i s a o« sledeči uvodni članek:
»Ker je lepa, ker je prekrasna ta naša domovina, zato se dviga grabežljivi, stoletni naš sovražnik onstran morja, da nam otme, da nam ugrabi to našo milo grudo, divno Dalmacijo in siroto našo Istro. Napovedal je, zavratni izdajalec, vojno habsburški hiši v obliki note, toda s topovi in nožem v sramotni roki je napovedal vojno v resnici nam Hrvatom, kričeč s svojim nesnažnim žrelom: Smrt Hrvatom, smrt Hrvatom, smrt na veke njihovemu narodnemu življenju!
Naj izpregovori, naj se oglasi skalovje s sedaj golih, a nekdaj zelenih vrhov in obronkov naših otokov in Primorja, naj izpregovore naše starine iz drobovja beneških lagun ter iz arhivov in muzejev beneških!
Naša stvar leži na nas samih. Stvar Habsburga je sedaj postala stvar Hrvatske ter bo stvar Hrvatske morala v bodoče za vse čase ostati tudi stvar Habsburga. Hrvati in vsi južni Slovani, zaklinja vas sirota naša Istra, zaklinjata vas duh Dobrile in Mandiča, vstanite! Zaklinja vas ta narod, ki je kri vaše krvi, ki je kost vaše kosti, da ga ne pustite, da kakor izraelski narod, obesivši harfe ob pečine, pretaka solze ob jadranski obali in mesi z grenko čemeriko, marveč pojdite navdušeno v sveti boj! Bodimo maščevalci, spomnimo se naše dece, spomnimo se tužne naše majke celokupnc Hrvatske, kateri bi iztekle oči od prevelike in neutolažljive žalosti in zakolnimo se z besedami preroka Jeremije:
Usahne naj mi desnica in jezik naj se prilepi na nebo mojih ust, ako pozabim tebe, o mati, o narod moj!
U boj! U boj!«
Slovenci se pridružimo iz dna srca bratskemu klicu. Ves hrvatsko-slovenski narod je danes kakor en mož in kliče: U boj! U boj! za našo staro pravdo!
Nekaj spominov z m
Leta 1382. se je dotedaj svobodno mesto Trst prostovoljno in slovesno podalo pod habsburško žezlo. Spoznalo je pogoj svojega obstanka in razvoja. Ležalo je na najsevernejši točki Jadrankega morja, od-kjer je bila za vso osrednjo Evropo najbližja pot v svet. Primorsko mesto živi od trgovine svojega zaledja. In Trst je že takrat dobival krepko, na sever, vzhod in zahod segajoče zaledje. Kakor na granitno trdno kraško skalo so se naslonile severno ležeče dežele Habsburžanov. Narava in zgodovina je ukazovala Trstu, da se združi s Habsburžani. Vprašanje je bilo, ali naj se združi z zemljo, h kateri spada, ali pa naj se poda pod gospodstvo onkraj morja ležečih Benetk, katerim tržaška trgovska luka in trgovina ni bila po volji.
XXX
Benetke in Trst sta živela v neprestanih prepirih in krvavih bojih. Stari Tržača-ni so bili pametni ljudje in so prav dobro vedeli, da bi Trst v benečanskih rokah postal mesto druge ali še manjše vrste, kar bi neizmerno škodilo njegovi trgovini, in zato so se z nohtmi in zobmi upirali vsaki italijanski osvajalni politiki. Spomina vreden je boj Tržačanov z Benečani v 15. stoletju. V zgodovini italijanskega zgodovinarja Ettora Generimija, ki je bila 1. 1884. tiskana v Trstu, beremo v slovenskem prevodu:
Leta 1463. je izbruhnila strašna voj-ika med Benetkami in Trstom, ker je Trst, podložen cesarju Frideriku V., po njegovi želji hotel, da gre trgovina iz vhoda preko Trsta in ne skozi Koper ,kakor so to hoteli Koperčani in z njimi Benečani. Trža-čani so bili pobiti; nič niso mogli pred be-nečansko besnostjo in vsled pomanjkanja hrane, prisiljeni od lakote, potem ko so snedli konje, mačke in razne druge gnusne živali, so prišli do lega, da so v vodi namakali živalske kože, ki so jih našli v mestu, in so jih nato skuhali in snedli.
Da nekoliko osvetlimo one dogodke, katere hočejo zgodovinarji (Kiindler, Ni-colich itd. — Oba moža liberalne italijanske dobe v drugi polovici 19. stoletja v Trstu. Op. uredn.) zakriti z direktnim plaščem nejasnih in dvoumnih fraz, moramo povedati, da je lokava benečanska republika že odnekdaj poizkušala si pridobiti v Trstu pristašev. So gotova dejstva, ki dajo slutiti, da se je v začetku tega stoletja, ko so se dogajali ti nemiri, začela v Trstu ustvarjati stranka, ki je bila naklonjena be-nečanski republiki. Že leta 1404. sta bila obsojena na vešala neki Donato Scorpion in Nikolaj Uriz in obešena v Trstu, ker sta se zarotila, da izročita Trst mogočni be-nečanski republiki. Leta 1443. pa je bil obešen neki Giusto, tržaški kancler, o katerem se je izvedelo, da je bil v tajni zvezi z Benetkami,
Radi svoje udanosti habsburški vladarski rodbini je dobil Trst častni naslov »citla fedelissima« — »najbolj zvesto mesto«,
XXX
Okoli Trsta je bilo vse čase tako kakor je še danes ob celi morski obali. Okolica in dežela čisto slovenska in hrvatska, mesta italijanska. Naš živelj je na bregu morja tonil v italijansko narodno morje. Svoj čas brez pritiska, zadnjih 50 let pa pod pritiskom. Toda zapisati moramo, da svoj čas ni bilo tistih strašnih narodnih bojev na obmorju, kakor jih pozna naš narod v zadnjih desetletjih. Boja nismo začeli mi, ne domači Italijani, zanešen je bil od tamkaj, odkjer prihaja sedaj krvava vojska v našo domovino. Prejšnje Benetke so danes Italija, V Tržačanih pa vstaja zopet živa avstrijska zavest.
XXX
Viharnega leta 1848. Trst ni še poznal irredentizma. Tržačani so se tega leta silno veselili nove ustave in so v »Teatro grande« z velikim navdušenjem prepevali:
»O fratelli, di lingua diversi,
Ma di rnente concordi e di affelo . , .«
Pomenjajo te besede pa to-le:
»Oj, bratje, različnega jezika, toda edini v miru in srcu . , .«
Bolj burno in navdušeno kot kje drugje je ravno Trst pozdravljal zmagovalca Radeckega, ki je zopet vzel Milan.
Ko istrski deželni zbor leta 1861. ni hotel izvoliti dveh poslancev v dunajski državni zbor, so vsi Tržačani to obsojali,
XXX
Viharno leto 1848. je tudi tržaške Slovence in okoličane vzbudilo k narodnemu življenju. Značilno je za tiste čase, da so tržaški Italijani sami pozdravljali začetek slovenskega narodnega gibanja.
V svojem listu »La Gazetta di Trieste« so z zadovoljstvom spremljali vsak korak Slovanov v monarhiji. Veselili so se na primer zmag bana Jelačiča in so pisali: »Su via, Havi, compite la vostra beiropera; non arrestatevi a mezzo canimo , . ,«, kar pomenja »Naprej, Slovani! Dovršite svoje lepo delo, ne ustavite se na pol pota . , .« Tedanji tržaški Italijani so z veseljem pozdravili ustanovitev slovenskega društva v prostorih tedanje trgovske borze, v starem »Tergesten«. Dvorana je bila okrašena s slovenskimi in hrvatskimi zastavami, v dvorani so bile slike bana Jelačiča in drugih jugoslovanskih mož, pesnik Jovan Ve-sel-Koseski je govoril slovenski slavnostni govor.
Davni spomini . . .
Kmalu smo začeli živeti v Trstu in primorju kruto današnje življenje.
XXX
Doba nemškega centralizma in liberalizma je ustvarila tudi v Trstu liberalno stranko. Kdor pozna zgodovino avstrijskega političnega in narodnega življenja, ve, kaj se je takrat začelo v Avstriji. Eden, dva, morda še tretji zgoraj, vsi drugi spodaj. In kdor pozna nekoliko tržaške razmere in osebe svojih dni, bo našel kakor povsod pri teh političnih iu narodnih bojih
izvoljeni narod. V časopisju, trgovini in v narodnih bojih — pri Slovencih, hvala Bogu, ne — je imel vodstvo Žid. — Ob morju se je takrat začelo paliti narodne strasti, napovedal se je boj naroda proti narodu, Italija je bila takrat že združena. Imela pa je še nekaj neodrešencev. Čez morje se je pošiljalo take glasove, da so celo pošteni Italijani v kraljevini morali verjeti o »stiskanih bratih«. Pri nas in preko morja se je začelo neko gibanje z gotovim imenom.
Italijanski irredentizem ni prav star, ampak iz novejših časov. Ni sad notranjega stremljenja, notranje potrebe tržaškega prebivalstva, ampak sad umetne agitacije od zunaj, z onstran morja, ki je našla rodovitnih tal v neodgovornih glavah mladih ljudi, nekaterih pesnikov, ki žive daleč proč od realnega življenja, našla je rodovitna tla pri gotovih ljudeh od »kšefta«, ki to gibanje goje in izrabljajo v svojo korist. — — —
XXX
Povedati moramo, da so tudi resni italijanski politiki in državniki zavračali irredentizem. Naj si kdo misli o Cavorju kar že hoče; največji italijanski državnik je izgovoril resnične, pametne in proroške besede: Leta 1860. je namreč pisal kraljevemu italijanskemu komisarju v Jakinu (Ancona):
»Vaše blagorodje moram prositi, da se izogiba vsake izjave, iz katere bi se moglo sklepati, kakor da bi novo italijansko kraljestvo hotelo si osvojiti Trst, Istro in Dalmacijo. Vem, da se po mestih na obali nahajajo središča italijanskega prebivalstva, toda na deželi je vse prebivalstvo slovanskega rodu ni bi pomenjalo zastonj stopiti v sovraštvo s Hrvati, Madjari in Nemci, ko bi pokazali, da nameravamo tako širokemu delu srednje Evrope vzeti vsak izhod v Sredozemsko morje.«
Nadalje je Cavour zapisal, da bi niti Angleži ne dopustili, da bi Jadransko morje postalo izključna italijanska last. — Cavour je mrtev, Angleži so danes drugih misli. Že po Cavourjevi smrti so italijanski politiki stopili na drugo pot; po anek-siji Bosne so kričači v Italiji zahtevali nekake kompenzacije za Italijo, ki naj bi obsegale odstop Trsta in bližnjega ozemlja. V Trst, Istro in Dalmacijo je prišlo obilo denarja in skrivnih agentov, da bi mladino odvračali od vojaške službe. Dobili so samo 21 mladih ljudi, med njimi Oberdanka, ki je vsled atentata na cesarja 1882. izgubil svoje mlado življenje. Imeli smo tudi več irredentističnih in vohunskih sodnih razprav.
V listih je stalo, da so 20. maja v Rimu pri znani italijanski zbornični seji vzbujali posebno pozornost trije avstrijski drž. poslanci Batisti, Hortis, dr. Pittaco. Zadnji je Tržačan, podpredsednik »Lege nazio-nale« in tisti mož, ki je v zadnjih letih govoril slavnostne govore pri otvarjanju novih Leginih »ricreatorijev« v tržaški slovenski okolici in v Istri.
Kdor potuje po krsni Istri, bo našel na več krajih po dve lepi zgradbi. Ena stoji nasproti drugi. Na eni je napisano »Pučka škola Družbe sv, Cirila i Metoda«, na drugi »Lega Nazionale«. Na zidovju se nahajajoče črke V. Verdi (t. j. Viva Vittorio Emanule Re D' Italia), povedo nekaj. Svoj čas smo se čudili, kako neki more »Lega« zidati toliko sijajnih stavb. Neki odbornik lokalnega odbora velikega italijanskega društva »Dante Alighieri« za varstvo ita-lijanstva v ogroženih krajih je priznal preteklo leto v Florenci uredniku zagrebških »Novin«, da se velike vsote denarja pošiljajo zanesljivim ljudem v Trst, Rovinj, Za-der, Šibenik, a mi polem beremo časnikarske vesti o laških patriotih in se čudimo, kako samo navadna malomeščanska veselica prinaša Legi — po več tisoč, celo deset tisoč kron čistega dobička, Med tem smo žc tudi prišli temu na sled, kar je v Istri še javna tajnost.
eni czn cza czi cu uzd en ■ Kupujte srečke za loterijo -.,S!ovenske straže"! —
Iz zgodovine italijanske armade.
Trosporazum stavi na Italijo velike nadc. Kakor izhaja iz izvajanj trosporaz-umnega časopisja, pričakujejo Francozi italijanskih ojačenj na svojih bojiščih v Alzaciji ali Champagni, Rusija se zanaša na to, da pošljejo Italijani svoje čete v Srbijo in tako sodelujejo, da se razbremeni ruska fronta v Galiciji. Predvsem pa ima Anglija pripravljeno za italijansko mornarico hvaležno delo: Da pobere vroče kostanje iz ognja v Dardanelah. Italija ima torej polne roke dela za svoje zaveznike. Seveda pa hoče tudi sama zmagati, da »osvobodi neodrešene brate« izpod avstrijskega jarma. Torej same velige naloge, ki si jih je postavil »sveti egoizem«. Naravnost orjaške so te naloge, ki jih hoče zmagati, a drugo vprašanje je, če jih bo res zmogel, ko doslej še ni nikdar nobene.
Če listamo po zgodovini ilalijansko-sardinske armade, se prepričamo, da ta armada še nikoli ni izpeljala kake stavljene ji naloge. Začnimo z vojno 1. 1848./49.; tedaj je bila sardinska armada tepena pri Sveti Luciji, tepena pri Kustoci, tepena pri Mortari in končno tepena pri Novari. To vojno je Italija vodila sama brez zaveznikov ter zato tudi ni iincla niti enega uspeha. Deset let kasneje je dobila zaveznika v Francozih. V tej vojni (1859) vidimo, da so le Francozi dosegli nekaj uspehov, medtem ko je sardinska armada tudi topot bila korak za korakom tepena. Zmage v bojih in bitkah pri Montebcllu, Palestru, Melegnanu, ki jih Lahi slave kot svoje, so ravno tako izključno priborili le Francozi, kakor uspeh v bitki pri Solfe-rinu, kjer so ostale zmagovite pač francoske čete- sardinske so bile pa tudi tu te-pene. Leta 1866, je Italija sicer istotako dobila zaveznika, toda svoje boje in bitke je morala biti sama. Zato tudi v tej vojni nima niti enega uspeha. 24. junija 1866 pride do bitke pri Kustoci, kjer je italijanska armada bila popolnoma poražena, medtem ko pomožno armado pod generalom Cialdinijem kroti slavna Pulzova konjiška brigada s par lovskimi bataljoni. Kakor hitro je poražena glavna armada pri Kustoci, se pomožna armada umakne. Kako je izpadla pomorska bitka pri Visu, ve vsak otrok. Tudi tu je zmagala naša mornarica proti premoči. Ko si je zedinje-na Italija od svojih številnih »zmag« nekoliko opomogla, je poizkusila kolonialno politiko po angleškem vzorcu. Svoja prizadevanja jc namerila na eritrejsko obal, a že leta 1895. je prišlo do spora z abesin-skim negušem Menelikom, ki je 8. oktobra 1895 pri Amba Aladji potolkel italijanski ekspedicijski zbor. 22. januarja 1896 se je izvršila obkolitev in kapitulacija generala Galliana v Macalle, kjer je 10.000 Italijanov položilo orožje. 1. marca je Menclik potolkel ostanke italijanske armade. Kako se je Italijanom godilo pri njihovem zadnjem kolonialnem podjetju v Tripolisu in se jim še danes, po štirih letih, godi, ni treba posebej navajati. Tudi tu so porazi in neuspehi številnejši nego »zmage«, ki gredo skoro izključno na račun ladijskih topov, kar priča že dejstvo, da še niso zasedli več dežele, nego kolikor daleč seže ogenj iz ladijskih topov. In to kljub temu, da so uporabili 100.000 mož.
Iz navedenega je razvidno, da je sar-dinsko-italijanska armada še vselej podlegla, kadarkoli je bila navezana na svojo lastno moč. Radi popolnosti bodi omenjena še udeležba v krimski vojni na strani zapadnih držav leta 1854./55. Nič takega, kar bi bilo vredno omeniti, niso Italijani tu napravili. Pri naskoku na Sebastopol dne 8. septembra 1855 je bila brigadi generala Cialdinija dodeljena najizdatnejša vloga, katere izvršitev jc vrhu tega sploh izostala, ker so Francozi z zavzetjem Malacova boj že prej odločili. (Italijanske izgube so znašale 4 častnike in 31 mož!) V boju pri Čer-naji dne 16. avgusta 1855 sta prišla v boj samo dva bataljona in ena baterija. 28.000 mož broječo sardinsko armado so Francozi iz razumljivih razlogov uporabljali vedno le za postranske naloge.
I o jc v kratkem zgodovina »zmagovite italijanske armade in njenih praporov, ki glasom nedavnega £ovora
Turinškega v Milanu: »Nikdar ni poznala poraza!« Ne bilo bi pametno podcenjevati nasprotnika in njegove sile, toda če ima pregovor: historia docet, exempla trahunt (zgodovino uči, zgledi vlečejo) le malo resnic* v eb' otem sc italijanska armada tudi s yecu;.i)i vojni ne bo drugače izkazala kakor uči njena dosedanja zgodovina, ir '<i)edi preteklosti tudi topot nc bodo o' brez učinka.
»»
Si

Italijanska pvmada ie v primeri z armadam drugih evropskih držav mlada. Njen por tanek in razvoj je tesno zvezan s postan :om in razvojem današnje Italije. Današnia italiianska armada se jc — čc smemo tako reči — razvila v letih 1859. do 186'. Tedaj je dobila naslov: italijanska vojska. Leta 1879. so ji dali naslov Kraljeva italijanska vojska kot označbo proti republikanski propagandi, ki ic večkrat med vojaštvom bila razširjena.
Najstarejši in najzanimivejši ter najpopolnejši del italijanske armade so »b e r s a g 1 i e r i« (berzaljeri). Na te jc vsak Lan strašansko ponosen in pesmi o »bersagiicrih so zelo priljubljene.
Ta četa je bila ustanovljena z dekretom 18. julija 1S36. Njen duševni ustanovitelj in organizator je bil major Alessandro Ferrero della Marmora. Do leta 1848. so jih bile tri kompanije. Tega leta se je ustanovila četrta, da so tako tvorili en bataljon. Leta 1861. jih je bilo že 36 bataljonov in leta 1866. 50 bataljonov. Leta 1882. so dobili sedanjo organizacijo. Razdeljeni so v 12 polkov po 2 bataljona. Njih oprava in orožje je enaka oni navadne infanterije. Značilen je njih klobuk s šopom vihrajočih peres.
Da so bersaglieri popolnoma neodvisni od ostale armade, jih niso podredili nobeni brigadi, ampak so poverili nadzorstvo nad njimi le posameznim brigadnim poveljnikom. Dopolnjujejo se ^nacionalno«, t. j, iz več okrajev skupaj. In le v vojski se dopolnjujejo regionalno, t. j. iz okraja, kjer je bataljon v garniziji.
K bersaglierjem vzamejo le posebno postavne in krepke ljudi, ki morejo zadostiti večjim zahtevam, ki se staviio nanje. Novi vojni reglement določa, da mora infanterija napraviti dnevno po 25 kilometrov, bersaglieri pa 35 kilometrov marša na dan pri večdnevnih pohodih. Zahteva se od njih, da napravijo v eni uri 7—8 km. Bersaglieri so elitna četa. Oni niso le še posebno dobro izobraženi ter vzeti iz najboljših ljudi, ampak so znani tudi po svoji stanovitnosti in hrabrosti v mnogih bitkah. Tega pa o ostalih italijanskih četah ni mogoče vedno trditi, izvzemši morda »alpi-ne« — planince, ki so pa skoro nova formacija.
iialiMo vojno brodovje.
Marsikdo, ki je čital naša uradna poročila o tako posrečenem naskoku našega vojnega brodovja — in to ne ravno naših največjih ladii, saj med njimi ni bilo dreadnoughtov — na vzhodno italijansko obal, se je pač povpraševal, kje se neki nahaja italijansko vojno brodovje, o katerem je bilo splošno znano, da jc že od nekdaj močnejše, kot pa naše, in pa da čaka že v Benetkah, da takoj po napovedi vojne pride v Trst. Naši mornariški letalci in bojne ladje so napravili v Benetkah in drugod velikansko škodo, a kakor je razvidno iz naših uradnih poročil, ni nikjer bilo niti sluha o kaki večji masi italijanskega vojnega brodovja. Govorilo se je vedno, da ima Italija poleg Benetk tudi še v Jakinu (An-koni), Brindisiju in Otrantu, o~iroma Ta-rentu svoja oporišča za vojno omarico, a naše uradno poročilo omenja le, da ste se proti našemu Helgolandu pred Barletto pokazali 2 italijanski oklopnici tipa »Vit-torio Rmanuele in ena pomožna križarka. Kje se torej nahaja italijansko vojno brodovje, da ni branilo svoje obali?
Resnica je, da je glavno oporišče italijanskega vojnega brodovja Spezia v vzhodnem delu Ligurskega morja, nedaleč od Genove, ali da bi bila vsa moč italijanskega brodovja, ko Italija napoveduje vojno Avstriji zbrana v Ligurskem, oziroma Tiren-skem morju, ne pa v Jadranskem, pač ni mogoče verjeti. Torej kje je italijansko brodovje? To je vprašanje, ki zanima danes vsakogar, kakor tudi vprašanje, kako močno je sploh to brodovje.
Na to vprašanje odgovarjajo zadnji uradni podatki italijanske mornarice:
Italija ima 12 modernih linijskih ladij, ki imajo skupaj 186.000 tonelat. Najstarejše so iz leta 1897. in imajo samo po 9800 tonelat. Najnovejše, ki so bile zgrajene od leta 1911. dalje, imajo po 22.500 tonelat. Različna je tudi oborožitev. Najstarejše imajo topove po 25.4 cm, nadaljne potem po 30.5 cm, bolj moderne po 38 cm, zadnje pa, ki so bile zgrajene leta 1911, in so že v službi, pa so oborožene s 13 topovi po 30.5 cm, 18 po 12 in 20 po 7.6 cm. Hitrosti imajo po 22 do 23 pomorskih milj.
Grad Ottajo, [in opustošila. Grad je proglašen za itali-last pokojnega prestolonaslednika Frana j jansko državno last. Ferdinanda. Grad je laška druhal napadla |	______
Potem je 8 oklopnih križark, ki imajo skupaj 70.000 tonelat. Križarke zadnjega tipa so iz leta 1908 in imajo po 11.300 ton ter hitrost 23.4 pomorskih milj, kar je zelo malo za moderne križarke.
Nadalje 7 zavarovanih križark, precej manjših, ki imajo po 1300 do 3800 tonelat in so oborožene s topovi po 12 in 15 centimetrov.
Nato so rušilci torpedovk, visokomor-ske torpedovke in torpedovke drugega razreda. Rušilcev ima Italija 33, ki imajo po 300 do 700 tonelat. Grade se pa druge ladje te vrste, ki so mnogo večje in imajo po 1500 tonelat in po 30 do 32 pomorskih milj hitrosti. Visokomorskih torpedovk jc 69 in imajo 136 do 205 tonelat ter hitrosti 23 do 27 milj. Torpedovk drugega razreda, i so znatno manjše, po 80 tonelat in 16 milj hitrosti, je pa 15.
Italija ima tudi 20 podvodnikov, ki se dele v visokomorske podvodnike in obrežne podvodnike. Veliko je starih ladij, potem šolskih ladij, specijalnih ladij, premogovnih ladij, dočnih ladij za podvodnike in prevoznih ladij za kurilno olje.
Vse te ladje so zgrajene v velikih italijanskih ladjedelnicah, kakor je tudi ves materijal s topovi in oklopi vred domačega proizvoda.
Vse v zadnjih časih zgrajene ladje se kurijo s kurilnim oljem, posebno križarke in rušilci torpedovk. Na linijskih ladjah je kurjava mešana. Samo premog se uporablja le na starih križarkah in na manjših torpedovkah.
Moštva šteje vse italijansko brodovje 38.000 mož.
Lepo Izpričevalo 47. pešpolka.
Mariborski knezoškof dr. M. Napotnik je dne 6. marca letos o priliki zaprisege vpoklicanih črnovojniških čet in odlikovanja več vojakov imel na tezenskem vež-bališču pri Mariboru sveto mašo in govor za vojake, ki je vsem segel globoko v srce in izšel kasneje tudi v tisku. Častniki čet, ki so bile ob tej priliki navzoče in so kasneje odšle na bojišče, so knezoškofu poslali z bojišča dopisnice s prijaznimi pozdravi. Knezoškof se je častnikom zahvalil z lastnoročnim pismom, na katero je dobil 14. maja naslednji pomembni odgovor:
Vaša ekscelenca! Bilo je posebno naključje, da sem včeraj ravno prihajal od povzdigujoče vojne svete maše, pri kateri sem se živo spominjal milosti, ki ste nam
jo, ekscelenca, izkazali, ko sfe imeli nepozabno lepo vojno službo božjo na Tez-nu, — ko mi je bilo izročeno Vaše eksce-lence milostno pismo. Poln veselja sem hitel k mojemu polkovnemu poveljniku, polkovniku Kliemannu, in mu pokazal pismo, ki^ne časti samo mene, marveč ccl polk. Gospod polkovnik je ukazal, da se vsebina naznani moštvu. Sprejmite, ekscelenca, mojo priprosto, odkritosrčno voja-
! sra
A VSi RUSKO URADNO POROČILO. Topovski boj na južnem Tirolskem, — Manjši boji ob koroški meji in pri Kobaridu.
Dunaj, 1. junija. (Kor. ur.) Uradno se razglaša;
Na planotah Folgaria in Lavarone
se nadaljuje boj s topovi. Favnoiako manjši boji ob koroški mej? in pri Kobaridu.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Slovenski častnik
piše: Dela imam silno veliko. In če sem še pred mesecem dni mislil, da človeku ni mogoče živeti brez spanja, danes prihajam do prepričanja, da človek tudi brez spanja ali vsaj s prav malo spanjem lahko živi, če ima delo in to zvezano z veliko odgovornostjo.
Danes so vozili skozi že nekaj ranjencev z nekega hriba, na katerega že tretji dan padajo težke italijanske granate. Zanimivo je gledati to udarjanje bomb ob skalovita kraška tla. Kamor je granata padla, tam se dvigne velikansk steber črnega dima, ki se vleže potem kot odeja na celo okolico.
Čudno je to, da so naši ranjeni samo na rokah ali glavi. Tolmačim si to stvar tako: Svet, v katerega streljajo, je zelo ka-menit in ko granata eksplodira, vrže raz-streljene kamenite drobce na vse strani in te škrbine razmesarijo človeka na glavi in rokah, ker so glava jn roke nezavarovane.
Sicer pa so ti naši Lahi grozno strahopetni in bodo šli, če Bog da, prav kmalu papcat polento domov. Seveda jim jo bomo mi prav pošteno prej osolili.
Ravno, ko tc pišem, grme topovi. Človek se na to grmenje tako privadi, da mu
ško zahvalo. Vašo ekscelenco bo gotovo veselilo, če zagotavljam, da naše vrlo moštvo pri vsaki priložnosti trumoma vre v cerkev. Našel sem ljudi na razvalinah raz-streljene cerkve zatopljene v gorečo Molitev. Zato tudi so južnoštajerski vojaki na bojišču vrli in hrabri, niti en slučaj nemo-ralnosti mi ni znan. In kako utihnejo tu oni drugi, bogotajci, kako se ozirajo kvišku k Vsemogočnemu, če granate rjovejo in krogle žvj/gajo! Naj le pridejo semkaj tisti, ki ne verjejo Vanj; tu bodo spoznali svojega Gospoda Boga! Naša vojaška duhovščina vzorno deluje. Neumorna, zvesta v izpolnjevanju dolžnosti, neustrašena, se ne boji iti tudi v najsprednejšo bojno vrsto, da nudi tolažbo. Nepogrešljivi pomočniki :a svetovalci so nam. Vaša ekscelenca mi je obljubila poslati odtiske zlatih besed Vaše vojne pridige. Prosim zanje ter bom z njimi napravil moštvu čisto duhovno veselje. Z zagotovilom neizpremenljive zvestobe in odkritosrčnega globokega spoštovanja ostanem Vaši eskcelenci globoko udani, hvaležni Edvard Blaha, major 47. pešpolka, voj. p. 73.
OgiijeniK HeKio m rnmrn firia.
Iz Reykjavika se poroča, da bruha ognjenik Hekla še močnejše kakor je blju-val leta 1913. Južno Islandijo pretresajo močni potresi.
Avstrijska obmejna straža.
(Slika.)
žo na italijanski meji, ki ima takoj nastopiti proti italijanskemu vpadu.
nič ni in tudi ljudje, ki so ostali tu, sO čisto mirni. Človek otopi, ko vidi, da zoper to ne more nič opraviti.
Danes smo opazovali topovski boj in našteli v pol ure 53 granat ter šrapnelov, A Lahi merijo silno slabo in mene bi bilo naravnost sram, če bi tako »žajfal« kot oni.
Proti večeru sva šla z nekim nadpo-ročnikom gledal našo baterijo, ki je popolnoma zakopana. Ta Lahom grozno nagaja, a je ne morejo izslediti. Že pet aeropla-nov jo je iskalo. Metali so bombe doli, a niso pogodili in je niso mogli izslediti.
Življenje je tu zelo zanimivo in želim si ostati tu ter pomagati, da sunemo sovražnika prav pošteno v želodec, da se mu bo kolcalo vse večne čase.
Ljudi je ostalo tu še precej.
Začetni boji v Alpah.
Inoraost, 30. maja. Cenzurirana »Innsbrucker Volksztg.« prinaša: Po dosedanjih vesteh se vrši na tirolski meji boj le na malo točkah južno od Puste doline (Pustertal, dolina Drave na Tirolskem. Op. ur.). Italijani sicer poizkušajo zasesti večino prehodov, pa so bili povsod odbiti. Nekaj oddelkov je za kratek čas v divjem skalovju prestopilo na naša tla, pa so se umaknili, ker so bili v nevarnosti, da jih obkolimo. V smeri na Scheuderbach se je nekolikokrat slišalo gromenje topov.
V koroških alpah se boji nadaljujejo. Kakor vse kaže, so Italijani že precl daljšim časom zbrali močne čete na južnem pobočju pogorja in si napravili dobra opirališča. Zelo se trudijo za uspeli, pa dosedaj so bili še vsi napadi odbiti. Gromenje topov je bilo zelo silovito. V srednji Ziljski dolini so ljudje mislili, da na Dobraču pri Beljaku udarja strela; pa je bil lo odmev tako silen.
Naši letalci.
Berlin, 30. maja. »National-Zeitung« poroča iz Dunaja, da avstrijska letala neprestano plovejo od Soče v Italijo na poizvedovanje. Dosedaj so jih Italijani odstreMevali zaman.
Ovirano italijansko prodiranje.
Curih. Prodiranje Italijanov na Furlanskem ovirajo zelo narastle reke. Avstrijske postojanke ob Soči pri Gorici smatrajo italijanski vojaški krogi za zelo močne. Italijanski listi poročajo, da ogenj avstrijske artiljerije v tem delu bojne črte ljuto učinkuje.
Naše bombe padale v Benetke.
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Genfa: Med 16. bombami, ki so jih, kakor poročajo Italijani, vrgli avstrijski letalci v beneški arsenal, so 4 zadele zelo važne dele poslopij, baje tudi prostore, kjer se nahajajo novi vzorci ladij.
škoda v Benetkah.
Ob drugem napadu naših letalcev na Benetke so bile pri arzenalu porušene štiri hiše, ubitih jc bilo 19 in nad 80 oseb ranjenih.
Avstrijski letalec nad Brindisi.
Ženeva, 29. maja. Kakor poroča >Mes» saggero« iz Brindisi, jc dobil včeraj dopoldne krajevni poveljnik brezžično brzojavko, da so 13 milj severno od mesta zapazili letalca, ki je plul proti mestu. Takoj so odposlali dva italijanska letalca, nakar se ie sovražno letalo obrnilo proti Kotoru.
V laških Tlrolah.
Inomost. Zdaj, ko so iz Tridenta odposlali civilno prebivalstvo, zdaj od-
pošiljajo prebivalstvo iz občin Sardag-na, Ravena, Povo, Villazano, Cognola, Gardolo, Cardine in Matarello. Tiste, ki so še ostali, prcštejejo in izroče vsakemu legitimacijo. Preskrbeli so, da bodo lahko dopisavali z rojaki v zaledju.
Razpuščen občinski svet v Rivi.
Inomost. Občinski sveti v Triden-tu, Roveretu in v Rivi so razpuščeni.
Žetvena stotnija v Bolcanu.
Bolcan. »Bozener Zeitung« objavlja oklic, ki poziva, naj se ustanovi žetvena stotnija za obdelovanje polja in za žetev.
Župnika v Caporetu odvedli Italijani.
Graški listi poročajo po »Secolu« iz Chiassa: Župnika v Caporettu na Furlanskem so Italijani, ki so zasedli dne 24. m. m. navedeni kraj, prijeli in odvedli v Videm, kjer ga postavijo pred vojno sodišče zaradi velcizdaje. Dolže ga, da je ostal po odhodu Avstrijcev ž njimi v zvezi s podzemsko brzojavno žico, ki se je končala pod velikim oltarjem v cerkvi in da je vodil streljanje avstrijskih topov.
Avstrijski talniki v Florenci.
Lugano. V Florenco so pripeljali 30. m. m. iz zgornje Italije 13 ujetnikov, med njimi tudi ženske. Spremljali so jih karabinieri, Prijeli so te avstrijske državljane ob italijanski meji. Odvedli so jih v trdnjavo Belvedere.
XXX
Navdušenje za vojsko proti Italiji.
Budimpešta. Iz vseh delov dežele se poroča, da se pri polkovnih poveljstvih javljajo prostovoljno možje, ki niso več vojaščini podvrženi in ki so že tudi nad 50 let stari, na vojsko proti Italiji. Še več se jih v armadi priglaša, naj jih pridele pohodnim stotnijam namenjenim proti Italiji. Ogorčenje v deželi proti izdaji Italije je nepopisno.
XXX
Junaki naše križarke »Novare«.
Na naši križarki »Novara« so padli: Linijski ladjini poročnik Emil Per-sich pl. Kostenheim, mornarja prvega razreda Rudolf Barek in Anton Szeme-re, kurjač prvega razreda Krste Muza-novič in rezervni mornar drugega razreda Miroslav Dobias in mornar tretjega razreda Kari Pfingstl. Junake so pokopali slovesno 26. m. m. v Pulju.
Italijani se tolažijo z lažmi.
Lugano. Dunajsko uradno poročilo je takoj poročalo, da je italijanski rušilec »Turbine« uničen, a rimsko uradno poročilo je to izgubo zamolčalo. V Rimu so šele 31. m. m. priznali, da so izgubili »Turbine«, a obenem so si za tolažbo izmislili, da sta bili težko poškodovani križarki »Novara« in »Helgoland«.
XXX
Sunek Italije v Albaniji.
Geni. Iz Aten se poroča: Italijani so zasedli Valono in otok Saseno in razobesili na javna poslopja italijansko zastavo,
XXX
Italijanske čete v Vogezih?
Genf. Iz Pariza brzojavljajo: Vojaški guverner v Parizu, general Gallieni je nagovoril francoske vojake in izrazil, da ga veseli, ker se bojujejo zdaj Francozi skupno z Italijani za latinsko kulturo. Čete, ki jih je nagovoril, so odpotovale v Vogeze, kjer se baje snidejo s svojimi italijanskimi brati.
XXX
Malta italijansko opirališče.
Hamburg. Anglija in Italija se pogajata, da bi tudi italijanskemu brodovju prepustili Malto za opirališče, kar se jc že dovolilo francoskemu brodovju.
XXX
Protiitalijanske demonstrpr-< Reki.
Reka. Na Reki so bile velikanske demonstracije proti Italiji. Hrvatski listi poročajo, da sedaj na Reki nakrat hrvatski govore tudi oni, kateri so se doslej hrvatski govoriti sramovali.
XXX
D' Annunzio poročnik.
Chiasso. Načelnik italijanskega generalnega štaba general Cadorna, je imenoval d' Annunzia za poročnika v svojem spremstvu.
Sinovi d' Annuzia mornarji.
Montreaux. Trije d' Annunzijevi sinovi so kol prostovoljci vstopili v italijansko mornarico.
XXX
Cenzura v Italiji,
Bazcl, 29. maja. Italijanska cenzura je prepovedala priobčevati tuja uradna poročila. Poročevalec Nationalzeitung« poroča iz Lugana: Prva poročila o italijanskih vojaških operacijah so imela za poslcdico, da je občinstvo v ogromni množini naku-
ORJAŠKO RUSKO LETALO.
Naša slika, ki je posneta po neki angleški predstavi, nam kaže letalo po se-
stavu ruskega inženirja Sikorskcga, ki baje nese 80 oseb. Doslej pa naše čete takega aparata pri sovražniku še niso opazile.
povalo zemljevide z velikim merilom. Kakor poroča »Secolo« sta vojno in notranje ministrstvo strogo prepovedala prodajo takih kart. Celo poslanci in senatorji morejo dobiti take karte le z oblastvenim dovoljenjem, List pravi, da se hoče s tem zabra-niti, da bi občinstvo kontroliralo gibanje čet.
Italijanske časnikarje odstranili iz bojnega polja.
Lugano, 2. junija. (Kor. urad.) Vse italijanske časnikarje so odstranili iz območja vojnih operacij.
XXX
Vstaja v Tripolisu vedno hujša,
Haag. »Daily Express« poroča: Iz Rima poročajo, da je vstaja v Tripolisu vedno ljutejša. Italijansko prebivalstvo beži na obrežje. V Tripolis so odposlali že štiri torpedne rušilce.
XXX
Avstrijci ne smejo zapustiti Italija.
Chiasso. lz Italije v Švico došli potniki poročajo, da so izdali odlok, ki prepoveduje vsem avstrijskim državljanom odhod iz Italije, češ, da tucli nemške in avstrijske oblasti ovirajo povratek Italijanov v Italijo.
Italijanska policija preiskavala kleti nemške poslaniške palače v Rimu.
Amsterdam. »Daily Chronicle« poroča iz Rima: Policija jc preiskala kleti v palači Caffarelli, v kateri je bilo nastanjeno nemško poslaništvo. Našli so clozdaj le vino kneza Biilovva in odkrili, da vodi nek hodnik v kleti neke gostilne blizu poslaništva in celo vrsto podzemskih hodnikov, ki jih zdaj preiskuje policija.
XXX
O laškem kralju
poročajo listi, da je on bil tisti, ki jc po kraljici pridobil Sonnina za vojsko. Žc 4. februarja j-e bilo sklenjeno, da Italija poseže v vojsko, »vender«, dejal je tajnik Sonninov, »pred majem ne. ker do tedai še nismo pripravljeni«.
Ženska politika na rimskem dvoru.
Grof Voltolini piše med drugim: Marsikoga jc iznenadilo glasovanje italijanske zbornice. Kako je bilo pač mogoče, da je bilo 14. maja nad 300 poslancev, ki so izjavili ,da soglašajo s Giolittijevo politiko, dne 20. maja je pa 407 poslancev proti 72 dalo Salandrovemu ministrstvu pooblastilo, da prične vojsko? Kdor ne pozna italijanskih razmer, bo mislil, da so ta prevrat povzročili vojni hujskači z d' Annunzijem na čelu. Tega pa ti nikakor nc bi dosegli, če ne bi sodelovale še druge okolnosti.
Sem spada v prvi vrsti stališče krone, Kralj Viktor Emanuel je v začetku vojske skrival, da bi zavzemal precej nepristransko stališče. Vendar se je pa kmalu pričel kazati upliv sorodnikov kraljice Helene. Ta ni mogla pozabiti, da je hčerka črnogorskega Nikite, svakinja srbskega Petra in posebno sestra tiste velike kneginjc Slane, žene Nikolaja Nikolajeviča, ki nosi
veliko krivdo na izbruhu svetovne vojske. Tako je okolica kraljice Helene postala središče rusofilskega razpoloženja. Tem vplivom se tudi kralj ni mogel izogniti. Ko je sprejel Garibaldija, srbskega princa Jurija in zloglasnega d' Annunzia, se je videlo, kako misli glede na razmerje do Avstrije. Ko kralj ni sprejel Salandrove de-misije in s tem povedal, da bo na nezaupnico vladi odgovoril z razpustom zbornice, je bilo vsem poslancem jasno, da tudi kralj hoče vojsko. To je tudi na poslance toliko uplivalo, da so pustili Giolittija na cedilu in glasovali za Salandro.
Ko je bila Italija še »nevtralna«.
Budimpešta, 31. maja. Poročevalec »Az Esta, ki jc bival januarja in februarja v Rimu, ne da bi takrat vsled »zveznega razmerja« smel poročati o tamošnjih dogodkih, objavlja sedaj svoje vtise in tucli italijanska časnikarska poročila:
16. januarja. Prihod v Rim. Od meje do Bologne isto razpoloženje kot pri nas avgusta. En vojaški vlak za drugim srečavamo. Vojaki gredo na avstrijsko, mejo.
23.	januarja. Profesorja rimskega prava, Bergerja, ki je pristojen v Lvov, so visokošolci napadli in pregnali.
24.	januarja. Baselska brzojavka. Ogrski poslanci so poslali deputacijo v Prago, cla s češkimi poslanci uvedejo skupno akcijo proti Avstriji.
25.	januarja. Listi poročajo, da je bil prestolonaslednik Kari Franc Jožef v nemškem glavnem stanu zelo slabo sprejet.
Baselska brzojavka: Avstrijsko armado so črne koze decimirale.
27.	januarja. V Zagrebu vlada že tri cliii revolucija. Ban je ranjen, njegova palača zažgana.
28.	januarja. Baselska brzojavka: V habsburški monarhiji so nove vpo-klicne lepake raztrgali in pomazali. Nemce krivijo izbruha vojske Čehi in Ogri čakajo, da se upro, kakor hitro velero Rusi na Sedmograško.
Zvezna pogodba Italije s trosporaz-umnm,
Haag, 1. junija. Iz posebnega diplomatskega vira se poročajo naslednjo podrobnosti o zvezni pogodbi med tro-sporazumom in Italijo. Pogodba je bila podpisana 24. aprila v Parizu. Vsebuje sledeče glavne točke:
1.	Italija clobi posojilo 5 milijard.
2.	Angleška prevzame za Italijo poroštvo v Ameriki za kredit 500 milijonov za nabavo municije.
3.	Italiji se dovoli nadalnji kredit 300 milijonov lir za preskrbo z ameriškimi živili.
4.	Francoska dobavi Italiji večje število težkih Creuzotovili topov.
5.	Trosporazuni jamči Italiji za pridobitev znanega ozemlja, med njimi cela Adrija, izvzemši Bar in eno pristanišče, katero si bo izbrala Srbija.
Kaj sanja Delcasse.
Genf. Ob nekem banketu v pariški mestni hiši na čast Italiji jc predsednik občinskega sveta Delcassč napil neodreše-nim mestom Strassburgu, Aletzu, Tridentu in Trstu,
Srbi o nastopu Italije.
Bukarešt. Bclgrajska Politika piše o pristopu Italije v svetovno vojsko; Itali-
ja je vrgla svoje orožje in svoje simpatije na trg pod geslom: Kdo da več za to?! To je vodilo italijansko politiko. Anglija in Francija sta bili, ki sta več obljubili, a žal sta to storili na račun Jugoslovanov. Če trosporazum res italijansko pomoč tako potrebuje, zakaj jo ne plača iz lastnega žepa? Prisiljeni smo verovati, da roparska politika Italije niti velesilam trosporazu-ma ne ugaja in da plačajo le prisiljeno izsiljeno jim odškodnino. Prepričani smo, da bo Italija sama grenko plačala svoje izsiljevanje.
Srbija in jadransko vprašanje.
Berlin. Iz Bukarešta poroča »Tagll* che Rundschau«: Vsi belgrajski profesorji so odpotovali v Francijo. Anglijo in v Italijo, da nastopijo za srbske zahteve ob Jadranskem morju, »Rusko Slovo« in »Bir-ževija Vjedomosti« sta se hitro obrnili ojstro od Srbije proč.
XXX
Napoved vojske v Črnigori.
Lugano. Črnogorski kralj Nikolaj je z balkona svoje palače v Cetinju svojemu narodu razglasil, da je pričela Italija vojsko, kar so Cetinjčani navdušeno pozdravljali. Cetinjčani so korakali z godbo pred italijansko poslaništvo in pred poslaništva držav tro-sporazuma.
Srbski kralj italijanskemu kralju.
Frankobrod. Kralj Peter je na neki brzojav italijanskemu kralju odgovoril brzojavno tako-le: Z veseljem kakor vsi Srbi, pozdravljam nastop Italije v boj proti našemu skupnemu sovražniku, a Veličanstvo si pridobi slavo, če se s svojimi zavezniki vojskuje za pravičnost in za pravico v Evropi.
XXX
Šc nekaj pametnih Italijanov.
Basel, 1. junija. (K. u.) »Nationalzeitung« poroča: Italijanski državljani na Ba-denskeni so vložili oblastim veliko prošenj, naj jih ne izženo, ker so našli na Baden-skem svoj drugi doin in ker ne odobravajo postopanja svoje vlade. Več sto vojaščini podvrženih Italijanov je prosilo, naj jih sprejmejo v nemško državno zvezo in v nemško armado.
XXX
Blagovni promet med Italijo in Švico
upostavljen.
Basel, 2. junija. (Kor. ur.) Italijan-sko-švicarski promet jc zopet upostavljen.
X X X
Naparii na nemške konzulate v Italiji.
Berlin. Iz Lugana se poroča: Sodrga je v četrtek popoldne udrla v Milanu v nemški konzulat, ne da bi ga bila policija branila. Pohištvo in spise so pometali na cesto in so vse požgali. Nemški konzulat-ni zastopnik Wahl iz Bologne in kancler avstrijskega konzulata v Bologni sta došla po pustolovski vožnji v Lugano. Cel Leden je bil konzulat oblegan, vsak dan so demonstrirali pred njim. Policija je šele dne 27. majnika obvestila nemškega konzulat-nega zastopnika, da more odpotovati. Pod varstvom policije je s svojim avstrijskim tovarišem vstopil v brzovlak. V Milanu so odvedli oba gospoda v nek umazan lokal, kjer sta bila ujeta do večera. Iz vsakega došlega vlaka so vzeli Ncmce in jih vtaknili v tisto luknjo, kjer sta se nahajala oba konzula, ki sta imela pozneje nadaljevati potovanje, a ostale potnike so zadržali. V Comu so vstopili v voz policijski uradniki, ki so izjavili, da je sovraštvo proti Nemčiji v Italiji še večje kakor proti Avstriji.
Osebne izpremembe v Milanu.
Rim, 2. junija. (Kor. ur.) Za naslednika odstavljenega milanskega prefek-ta Panizzardi jc bil imenovan senator Cassio. Na mesto policijskega ravnatelja Cozcntina pride policijski nadzornik Ferrari, medtem ko so na razpolago stavljenega poveljnika III. armadnega zbora Spingardija nadomestili z generalnim poročnikom Sapcllijem. — Ministrski svet je te izpremembe zato odredil, ker oblasti niso preprečile izgredov proti inozemeom.
Italijani napadajo nemškega
kanclerja.
Lugano, 1. junija. (Kor. ur.) »Corriere della Sera povodom govora nemškega kanclerja v državnem zboru ljuto napada Bethmann-Hollvvega, nemško državno vlado in nemške državne poslance. Nasproti izrazu kanclerja-»Svetovali smo Avstriji, naj si kupi zvestobo tretjega zaveznika«, piše, da bi vse Italijo zaničevalo, čc bi se bila pustila podkupiti. — »Giornale d'Ita-lia« očita nemški vladi, da laže nasproti nemškemu ljudstvu, ker se Nemčija m Avstrija bližata katastrofi.
XXX Sv. Oče.
"Berliner Tagblatt« prinaša z Dunaja.
Vest, da mili papež zapustiti Vatikan in se preseliti v Švico ali na Špansko, označujejo tukajšnji dobro poučeni krogi kot
popolnoma neutemeljeno in pravijo, da papež nima prav nobenega vzroka za take načrte in sploh ne misli Rima zapustiti.
Amsterdam, 29. maja. Londonsko časopisje prinaša Reuterjevo vest, da se je sv. Oče končno odločil preseliti se za čas vojne na Špansko. Izbral si je Valencio. (Potrjena ta vest še ni. Op. ur.)
Nizozemsko poslaništvo pri sv. Stollci.
Amsterdam, 30. maja. V zadnjih sejah holandske zbornice sc je obširno razpravljalo o poslaništvu pri sv. Stolici. V poštev prideta katoliški poslanec van Nispen in prejšnji minister Regout. Vse stranke so zato, da dobi Nizozemska začasno zastopstvo pri papežu, nasprotuje samo peščica poslancev protestantovske zveze. Edini velik časopis, ki se ostro bori proti zastopstvu, je »Telegraf«, ki pravi, da bo nizozemski poslanik služabnik Nemčije in Avstrije.
Zakaj je naš vatikanski poslanik zapustil Rim.
Izjava poslanika princa Schonburga.
Avstrijski poslanik pri sveti stoliei princ Schonburg se je izjavil proti zastopniku lista »Politische Korrespon-flenz« sledeče:
Na vse mogoče načine sem se trudil, da bi ob izbruhu vojske mogel tako sam kakor tudi ostalo poslaniško osobje ostati v Rimu, kajti vojska ne izpremeni prav nič na razmerju med Avstrijo in sv. Stolico. Avstrijska vlada pa mi je ukazala zapustiti Rim iz sledečih razlogov:
1.	Sv. Stolica ni priznala italijanskega garancijskega zakona, ki bi tvoril edino praktično podlago. Če bi poslaništvo ostalo v Rimu.
2.	Dana ni bila niti najmanjša gotovost, da bi poslaništvo med vojsko uživalo one svoboščine, ki so neobhodno potrebne za izvrševanje uradnih poslov. Tako smo morali biti pripravljeni posebno na to, da bo med vojsko ustavljen svobodni poštni, šifrirani in promet s kurirji in sicer takoj od začetka •vojske, zakar je c. in kr. vlada imela dokaz v rokah.
3.	Če bi poslaništvo ostalo v Rimu, bi to dalo povoda k neprestanemu silovitemu ščuvanju proti poslaništvu in to ščuvanje bi seveda zadelo tudi sv. Stolico. Temu pa se jc bilo predvsem izogniti.
Ti trije razlogi kažejo, da se ostanek v Rimu praktično ni dal izvršiti in pa da so važni razlogi oportunitete in ozirov na sv. Stolico svetovali zapustiti Rim. Odslej bo vlada uradno občevala s sv. Stolico po dunajskem papeževem nunciju.
XXX
Kodanj. Glasom nekega poročila »Petit Parisiena« se morejo pogajanja med Rumunijo, Italijo in trosporazumom smatrati kot izjalovljena. Sporni obiekt, ob katerem so se pogajanja razbila, je bila baje Bukovina.
Lugano. Secolo« poroča iz Bukarešta, da je Rumunija zadnje ruske predloge označila kot nesprejemljive. Vendar pa je tripelententa pripravljena staviti nove predloge, Rumunija se pa drži svojih starih zahtev. Vsekakor upajo, da se pogajanja znova začno.
Rotterdam. »Daily Nev/s« z dne 28. maja izraža upanje, da bo sir Edvard Grey sodeloval na to, da se balkanske države nagnejo do tega, da se odločijo za trospo-razum.
Goriški deželni in ljudski zastopniki pri ministrskem predsednik«.
Dunaj, 31, maja. (Kor. ur.) Danes dopoldne so se oglasili pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu državni in deželni poslanci, deželni glavar monsignor dr, Fai-dutti, dr. Bugatto in Spadaro, da se pogovore glede organizacije za preskrbo beguncev iz izpraznjenih ozemelj na meji proti Italiji in predlože razne želje. Ob tej priliki so se temeljito pretresale razmere, ki so nastale v obmejnih pokrajinah po vojni z Italijo. Ministrski predsednik je izrazil najgloblje sočutje in najtoplejšo skrb vlade za usodo krajev prebivalcev onih delov dežela, ki so predvsem prizadeti po vojni ter je s povdarkom zatrdil, da bo vlada vse storila, kar je v njeni moči, da po možnosti olajša položaj onih, ki jih je vojna pregnala z domače grude. Cesarju in državi zvesto prebivalstvo obmejnih krajev potrebuje vsekakor v težki preizkušnji, ki je je zadela, tolažbe in bodrila. To prebivalstvo ima polno pravico do tega, da se mu nudi moralna in gmotna pomoč. Gotovo je bilo v svojem opetovano preizkušenem patriotičnem čustvovanju
težko zadeto, ko se je v pogajanjih pred izbruhom vojne pojavilo vprašanje o prepustitvi gotovih delov obmejnega ozemlja. Vsi odgovorni faktorji monarhije so čutili to žrtev kot eno najtežjih, ki so jo bili pripravljeni doprinesti v skrajnem' slučaju z upirajočim se srcem, pa vendar z resno mirnostjo, da bi odvrnili od države in zlasti od obmejnega prebivalstva nesrečo in opustošenja, ki bi jih morala imeti za posledico vojne z dobro pripravljenim sovražnikom. Prebivalstvo naših obmejnih pokrajin jc tudi vedelo ceniti velikost bolestne žrtve, kakor tudi čiste razloge, ki so navdihnili to misel. Danes spada ta faza v preteklost. Rešena je in opravljena, Italija je zavrnila roko, ki se ji je velikodušno ponudila za mir, njeni državniki so zaničujoč večni nravni zakon ,ki naj bi vladal v odnošajih vsakega posameznega kakor tudi v medsebojnih odnošajih narodov, — pognali svoje ljudstvo v vojno, katere pred svojo vestjo nc morejo zagovarjati. S pre-kršitvijo jasnih pogodbenih dolžnosti se jc Italija, ki se ima zvezi z nami in nemško državo zahvaliti za tri desetletja cvetja in naraščanja moči, pridružila sovražnikom njenih dosedanjih zaveznikov, da monarhijo zavratno napade in nasilno oropa. S tem je ustvarjen čisto nov položaj in Italija sama je uničila vse ponudbe, ki so bile mišljene za slučaj mirnega sporazuma. Od tega časa preostaja monarhiji le še dolžnost, da uporabi vso svojo moč, da z železno pestjo brani svojo teritorialno integriteto in vsako ped svojega ozemlja na južni meji, skalne zidove Tirolske in Koroške ravno tako, kakor primorske no- j krajine. To dolžnost bodo vsa ljudstva države izpolnovala s požrtvovalnim in z udanim navdušenjem, v čemer jih bo podpiralo orožno bratstvo zavezniške nemške vojske. Ljudstva naše države, katerih moč in edinost se je v desetmesečni neslišano silni borbi obnesla v občudovanje celega sveta, se bodo sedaj še tesneje sklenila v zavesti svoje nezlomljive sile, v zaupanju na zmago dobre in pravične stvari, ki ne more izostati.
Deželni glavar msgr. dr. Faid.utti se je s toplimi besedami zahvalil za zagotovljeno vladno pomoč. Obenem je prosil ministrskega predsednika v imenu navzočih in v imenu prebivalstva, katero zastopajo, da poskrbi za to, da dospe izraz neomaj-ljivega patriotičnega mišljenja in najzve-stejše udanosti vzvišeni osebi Njegovega Veličanstva cesarja in državi na vznožje Najvišjega prestola.
Ministrski predsednik je odgovoril, da mu je v veliko zadovoljstvo zadostiti tej želji.
Prošnja.
Darujte knjig za vojake!
: Slovenska Straža« je razposlala že mnogo tisoč knjig slovenskim ranjencem po vseh avstrijskih lazaretih, koder je kaj Slovencev. Katoliška Bukvama jih je dala iz svoje zaloge za približno 6000 K. Zdaj je začelo knjig primanjkovati. A naši vojaki — bolni in zdravi — še vedno prosijo knjig. Ker ti reveži žc itak veliko trpe in njih potrebam ne moremo v vsem odpomoči, jim ustrezimo kolikor največ moremo vsaj v tem, da jim preskrbimo duhovne hrane, ki jim bo v tolažbo in bodrilo v hudih dneh. Koliko knjig šc leži po Slovenskem nerabljenih! Zato se obračamo znova do vse slovenske javnosti z vljudno in nujno prošnjo: Darujte knjig za naše vojake! Predvsem se rabijo molitveniki in knjige pripovedne vsebine. Zlasti molitvenikov ne bo težko dobiti, ko jih imajo nekateri celo zbirko. Toda tudi knjige drugačne n. pr. znanstvene vsebine in tudi nemške so dobrodošle. Čislane darovalce prosimo, da pošiljajo svoje knjige »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, ki je iz prijaznosti prevzela to breme, da bo nabrane knjige odpošiljala dalje, da pridejo v roke vojakom. Knjige, ki vojakom niso primerne, ona pa jih lahko porabi v trgovini, bo zamenjala z drugimi, ki so vojakom primernejše. Zato so dobre vsakojake knjige.
Na morju.
TROSPORAZUM IZGUBIL DO MAJNIKA 54 BOJNIH LADIJ.
Berlin. Do majnika je izgubila Anglija 10 linijskih ladij s 141.150 tonami, 7 oklopnih križark s 103.000 tonami, 5 zavarovanih križark s 22.320 tonami, 6 torpednih rušilcev, 10 podmorskih čolnov in 5 večjih pomožnih križark. Francija je izgubila: eno linijsko ladjo s 12.000 tonami, dve oklopni križarki z 22.100 tonami, eno topničarko, en torpedni rušilec, dva podmorska čolna. Rusija eno oklopnico, eno oklopno kri-žarko, eno zavarovano križarko, dve nezavarovani križarki.
RUSI DEMENTIRAJO POTOP »PANTE-LEIMONA«.
Pariz, 30. maja. »Agence Havas« prinaša obvestilo ruskega mornariškega ministra, s katerim sc odločno dementira, češ, da je v Črnem morju podmorski čoln potopil križarico Panteleimon«. Tisti dan jc
»Panleleimon« stacijoniral v neki ruski luki. Od črnomorskega brodovja ni nobena ladja potopljena ali poškodovana.
UNIČENA RUSKA JADRNICA.
London, 1. junija. (K. u.) Neki nemški podmorski čoln je uničil ob severnovzhod-nem obrežju Škotske rusko jadrnico Mars, Moštvo so rešili.
FRANCOZI OBSTRELJEVALI BUDRAN.
Carigrad, 1. junija. (K. u.) Neka francoska križarka je obstreljevala dne 29. ma-ja zopet Budran ob obrežju smirnskega vilajeta in je porušila nekaj malih obrežnih krajev. Ubit ni bil nihče.
CUN A RD-DRU? B A NE VOZI VEČ S
SVOJIMI 30.000 TONSKIMI L^OJAML
Haag. Iz Londona brzojavljajo: Cu-nardova družba je sklenila, da ne vozi več s svojimi 30.000 tonskimi parniki.
ANGLEŠKI VLADNI PARNIK SIPAI, CVETLICE NA KRAJ POTOPA »LUSITANIJE«.
Rotterdam. Neki angleški vladni parnik je sipal cvetlice na tisto mesto, kjer se je potopila »Lusitanija«,
TORPEDIRANI PARNIKI.
London, 31. maja. (Kor. ur.) Rt mer poroča: Parnik »Pinqusuet«, last »Chi-na Mutual Steam Navigation«, so na povratku iz Batavije v Kanalu podmorski čolni dvakrat zasledovali in obstreljevali z granatami. Parnik pa je srečno prišel v Plymouth. En mož je ranjen.
Parnik »Tullochmoor« (3520 ton) je bil 28. maja na višini Quessanta torpe-diran in potopljen. Posadko so izkrcali v Barry.
Nemški podmorski čoln je potopil angleški parnik »Clenlee« na poti iz Cardiffa v Aden. Posadko je rešila francoska ladja »Dixi«.
GOREČ HOLANDSKI PARNIK.
London, 2. junija. (Kor. ur.) Holandski parnik »Triton« je pri Deal goreč zavozil na obrežje.
Vojne lame zopet oUsireiju clo vladno palačo v LizUoni.
Geni, 31. maja. Vojne ladje zopet obstreljujejo vladno palačo v Lizboni. Odsto-pivši predsednik republike je pobegnil v angleško poslaništvo.
Vojska i Rosi.
AVSTRIJSKO VOJNO POROČILO.
Silni ruski napadi z najtežjimi izgubami odbiti — Tri Przemyslske utrdbe zavzete. — Mesto Stryj osvojeno. — Nad 10.500 Rusov ujetih, 35 topov, 15 strojnih pušk zaplenjenih.
Dunaj, 1. junija. (Kor. ur.) Uradno sc razglaša:
Zvezne čete, ki so prodrle vzhodno cd reke Sau, so napadle danes ponoči na celi bojni črti močne ruske sile. Sovražne čete, ki so bile po številu v premoči, so poizkušale osobito ob spodnji Lubaczowki suniti naprej. Vsi napadi so bili odbiti z najtežjimi izgubami za sovražnika, ki se je umikal na več mestih v neredu, razpadu.
Na severni bojni čiti Przemysla so medtem zavzele bavarske čete tri utrdbe pasu in so ujele 1400 sovražnikov. Zaplenile so nadalje 28 težkih topov, med njimi dva oklopua topova.
Južno od Dnjestra so včeraj zvezne čete Linsingenove armade nadalje napadale, vdrle v sovražno obrambno postojanko, porazile Ruse in osvojile 5tryj. Sovražnik se umika proti Dnje-stru. Zmagovalci so ujeli 53 častnikov in nad 8000 mož in so zaplenili 8 topov in 15 strojnih pušk.
Ob reki Prut in na Poljskem položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 31. maja. Uradno se poroča; Pri Ambotenu je nemška kavalerija zapodila nek ruski dragonski polk v beg, Pri Šavlih so ostali sovražni napadi brezuspešni.
Plen meseca majnika severno od reke Njemen znaša 24.700 ujetnikov, 16 topov, 47 strojnih pušk; med Njemenom in Pilico 6943 ujetnikov, 11 strojnih pušk, 1 letalo.
Na severni bojni črti pri Przemyslu so bavarske čete včeraj osvojile z naskokom utrdbe 10 a 11 a in 12 (pri in zahodno v Dunkaowiczki), ujele so ostanek posadke 1400 mož, 2 oklopna, 18 težkih in 5 lahkih lopov. Rusi so poizkušali odvrnili usodo s splošnimi napadi od Jaroslava. Vsi napori so ostali brezuspešni. Velikanske množine mrličev pokrivajo bojišče pred našo bojno črto.
Osvojitev Zvinina, vzhodnopruske in pomorjanske gardne čete od armade gen,
Linsingena so pod poveljstvom bavarskega generala grofa Bothmerja osvojile z napadom močno utrjen kraj Stryj, prodrle so rusko postojanko pri in severozahodno od Stryja in so ujele dozdaj 53 častnikov, 9182 mož in zaplenile 8 topov in 15 strojnih pušk.
Najvišje vojno vodstvo,
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 28. maja. Generalni šta'6 poroča; Dne 25. in 26. maja smo se uspešno bili okoli Savi. Naše čete so napredovale južnozahodno od črte Mu-rawie\v)to—Savle in ob spodnjem teku Dubise; vzhodno od Rossijenija so namreč zavrnile prodira jočega sovražnika. Ujeli smo nekaj sto mož in precej drugega plena.
Ob Robru je sovražnik v noči na 26. maja obstreljeval s težko artiljerijo okolico Osovjeca. in je poizkušal vzhodno od Jedvvabna, pa brez uspeha, pod varstvom dušečih plinov začeti z ofenzivo.
Na raznih krajih narevvske fronte živahno streljanje topov in pušk. Na levem bregu Nide so ruski lovci z bajonetom pobili v srečnem boju s sovražno predstražo 60 mož; ostale smo ujeli. V okolici Opatowa je sovražnik z znatnimi silami zastonj poizkušal napasti.
V Galiciji jc sovražnik v noči na
26.	maj večkrat napadel na celi naši fronti med zgornjo Vislo in levim bregom Sana. Povsod smo ga zavrnili z velikimi izgubami. Zelo srdit boj na obeh bregovih Sana med Przemyslom in rečico Lubaczowo kakor tudi med Przemyslom in velikim dnjestrskim močvirjem se še nadaljuje z veliko silo. Onstran Dnjestra je 25. maja začel sovražnik z odločno ofenzivo na celi fronti od velikega dnjestrskega močvirja do Doline. Sovražnik je ta dan imel velike izgubo in nikjer uspeha.
Sovražne čete. ki so napadle črte med našimi opirališči ob Stryju, smo uničili. (Rusko poročilo jc tako medlo, da v primeri z našimi poročili kar diši po — laži. Op. ur.)
Petrograd, 29. maja. Generalni štab poroča 28. m, m. ob 8. uri zvečer:
Na večer 28. so si naše čete osvojile krepko utrjeno postojanko Bubije pri Šav-leh. Ujeli smo 1000 mož. Ob Spodnji Dubisi trdovratni boji.
Na Sanu v Galiciji se vršijo boji z nezmanjšano silovitostjo. V noči od 26. na
27.	so naše čete začele odločno ofenzivo proti sovražnikovim postojankam severno in vzhodno od Seniawe in so mu povzročile velika izgube. Naslednji dan smo vzeli sovražne utrdbe na fronti Pigami — Igna-ce. Tretji karpatski zbor je ujel kakih 6000 mož, 6 težkih in 3 lahke topove. Vendar pa je sovražnik vsled premoči svojega artilerijskega ognja pridobil južno in vzhodno od Radymna nekoliko na prostoru na obeh straneh Sana. Po krvavi večdnevni bitki se je sovražniku vzhodno od Husa-kowega pri Zlotkovicah posrečilo znova vzeti jarke obeh naših bataljonov. Na fronti velikega močvirja (Bloto) ob Dnje-stru do Doline je sovražnik 25 večkrat odločno napadel, pa je bil skoro povsod zavrnjen in se drži samo še v nekaterih delih naših žičnih ovir. S protinapadi pa ga tudi od tamkaj preganjamo. Zadnja vest pravi, da je tretji kavkaški zbor v nadaljevanju svoje ofenzive v noči od 27. na
28.	v naskoku vzel Seniawo in uiel 1000 mož in 5 topov,
XXX POLOŽAJ NA BOJIŠČU.
Vojni poročevalci poročajo dne 31. maja: V napadih na severno krilo naše napadalne zagozde, vzhodno od reke San, ob Lubaczovvki so Rusi včeraj po svojih težkih izgubah prekinili boj. Na severni in na južni bojni črti pri Przemyslu se bijejo živahni boji.
Na bojni črti jugovzhodno od Przemy-sla so se bili tudi včeraj boji. Pri Stryju so zavzeli zavezniki več opirališč, ki jih ie sovražnik trdovratno branil in močno zasedel.
Na italijanskih' bojiščih je včeraj na« padel neki polk alpincev prvič v večjem obsegu planoto Lavarone, Alpinci so imeli velike izgube in so se po kratkem boju umaknili.
RUSI SE UMAKNILI PROTI GRO-DEKU.
Krakov, 31. maja. Čez Kodanj se poroča iz Petrograda: Ker so zavezniki dobili velika ojačenja, se je morala ruska armada umakniti v Šadovo, Wisz-nijo pri Grodeku. —- Železničarji iz Pr-zemysla so dobili poziv, naj bodo v Krakovu pripravljeni, da se vrnejo v Przemysl.
RUSKA GENERALNA GUBERNIJA PREMEŠČENA IZ LVOVA V BRODY.
Berlin. »Magdeburgische Zeitung« poroča iz Kodanja: Petrograjska brzojavna agentura poroča uradno: Rusko generalno gubernijo za Galicijo so premestili iz Lvova | v Brody.
O POMENU GALICIJE
je govoril na Dunaju pretekli teden v ; svojem volilnem okraju Mariahilf na • shodu krščanskosocialnega volilnega društva deželni maršal nižjeavstrijski, princ Lichtenstein, ki se je o tem, danes tako aktualnem vprašanju sledeče izjavil: »Niso to Srbi, po katerih hrepeni Rusija, Rusija stremi temveč za tem, da bi si prisvojili vzhodno Galicijo in njeno prebivalstvo. Iz tega izhaja za nas nauk, da moramo vzhodno Galicijo dobiti za vsako ceno nazaj, ker jo potrebujemo kot obrambeno ograjo. Ko bi vzhodno Galicijo izgubili, bili bi težko udarjeni, ker se Rusi potem ne bi zadovoljevali z vzhodno Galicijo, temveč bi razširili svojo agitacijo na Češko, Moravsko in na druge kraje s slovanskim prebivalstvom. Ne smemo torej splepati miru prej, dokler ne dobimo Galicije.«
XXX
PRESTOLONASLEDNIK V GLAVNEM STANU.
Dunaj, 2. junija. (Kor. ur.) Vojni poročevalski stan javlja, da je prestolonaslednik dospel v glavni stan.
XXX
VOJSKA V DEŽELAH OB BALTIŠKEM MORJU.
Rotterdam. »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Uradni ruski krogi pripisujejo zdaj nemški vojski v pokrajinah ob Baltiškem morju večjo važnost, kot kdajkoli prej. Zadnje dni sodijo, da so Nemci poizkušali začetkom majnika priti med Varšavo in Petrograd in da so s prodiranjem ob Dunajcu nameravali le demonstrirati kakor prej ob Bzuri, ko je bila giavna bitka na vzhodnem Pruskem. Nemci zdaj neprestano ojačujejo svoje čete v baltiških pokrajinah. Razvrščeni so v tri skupine, in sicer v Lubavi, Rossieny in vzhodno od Szawla. Južno od Przemysla se je posrečilo Nemcem, da so postavili težke topove. Poizkušajo prodreti med Gas-sakowom in Krukenico. Rusija sc pripravlja na novo vojsko čez zimo.
VARŠAVA RAZBURJENA.
Krakov. V Varšavi so strašno razburjeni, ker se pričakuje velik udarec zaveznikov in ker nemški letalci mečejo večkrat bombe na Varšavo. Nad Debico je priletelo en sam dan 6 letalcev, ki so vrgli 60 bomb. Ubitih je bilo 10 oseb, 20 jih je pa bilo ranjenih.
POOSTRENO OBLEGOVALNO STANJE V RUSIJI.
Berlin. »Politiken« poroča iz Petrograda: V Petrogradu, na Finskem in v pokrajinah ob Vzhodnem morju so ra7.gU5i.li poostreno oblegovalno stanje,
XXX
RUSOM VZETIH NAD 3000 STROJNIH PUŠK.
Berlin. Schreibershofen piše v »B. Z. a. M.«: Nemška in avstrijska poročila generalnih štabov poročajo, da so zaplenili Rusom od avgusta 1914 do majnika 1915 1400 strojnih pušk. Če priračunamo še plen iz bitk v vzhodni Pruski, avstrijskih zmag na južnem Poljskem in manjših bojev, ko se število zaplenjenih strojnih pušk ni javilo v številkah, cenimo število strojnih pušk, ki so jih vzeli Rusom Avstrijci in Nemci, na 3000. V zahodni Galiciji in v Karpatih so zaplenili vsaj 500 strojnih pušk. Upoštevati moramo, če si hočemo predočiti pravo vrednost te številke, da je prideljena vsakemu ruskemu pešpolku in strelskemu polku ena stotnija strojnih pušk z 8 puškami. Na 2000 mož prideta torej dve strojni puški. Rusom so toraj vzeli clo majnika strojnih pušk osmih do devetih zborov. Ruska industrija in državne tvornice ne morejo kmalu zgraditi potrebne puške. V inozemstvu morejo dobavljati strojne puške le Združene države, ki so pa itak popolnoma zaposlene z dobavami Franciji in Angliji.
MESECA MAJNIKA BILO UJETIH
263.000 RUSOV.
Dunaj. Meseca majnika je bilo po poročilih našega generalnega štaba in nemškega najvišjega vojnega vodstva ujetih 263.000 Rusov in zaplenjenih 231 topov in 478 strojnih pušk. Na gališko bojišče odpade 229.000 mož, 217 topov in 452 strojnih pušk, na južno Poljsko nad 6000 mož, na boje ob Klajpedi in severno od Kovna približno 28.000 mož, 14 topov in 12 strojnih pušk. Rusi so torej izgubili samo v zadnjem mesecu veliko nad četrt milijona ujetnikov. Ker njih krvne izgube znašajo približno ravno toliko, se lahko cenijo ruske izgube meseca majnika veliko nad pol milijona mož.
XXX
RADKO DIMITRIJEV POIZKUSIL SAMOUMOR?
Jassy. General Radko Dimitrijev sc je po porazu v Galiciji poizkusil usmrtiti
ČEZ DUKLANSKI PRELAZ PROTI SANU.
Z zasedenjem važne cestc, ki vodi čez cluklanski prelaz, so zavezniške čete odrezale in obkolile znatne ruske brambne sile, kar se kaže v številu ruskih ujetnikov. Naše današnje slike nam kažejo življenje in vrvenje zavez-

niških avstrijskih in nemških čet v bojnem ozemlju: zgoraj avstrijski in nemški municijski in bagažni transporti na poti v sanski odsek, spodaj tren in ka-valerija na cesti, ki vodi čez cluklanski prelaz. Na višinah v ozadju so sc medtem vršili boji.
RUSKI GLAS ZA SPORAZUM Z NEMČIJO.
Kolin. »Kolnische Volkszeitung« poroča: Ruski list »Semškania« se zavzema za sporazum z Nemčijo, ne da bi bila cenzura listu njegovo pisavo preprečila.
Boli no zohoi.
Nemško uradno poročilo.
Nemški letalci metali bombe na ladjedelnice v Londonu.
Berlin, 31. maja. (Uradno.) Po svojem porazu južno od Neuville so poizkušali včeraj Francozi iznova prodreti bolj na severu, a napad se je zrušil že v našem ognju z velikimi izgubami.
V gozdu Pretre se je posrečilo našim četam, da so zopet priborile večino delov jarkov, ki so bili izgubljeni predvčerajšnjim. Sovražne izgube so bile zopet zelo izdatne.
Da odgovorimo na metanje bomb v odprto mesto Ludwigshafen, smo vrgli danes veliko bomb na ladjedelnice v Londonu.
Najvišje vojno vodstvo.
K obstreljevanju Ypresa.
Lyon, 2. junija. »Le Nouvelliste« poroča iz Arrasa, da je v štirih dneh padlo na Ypern 20.000 granat. Mesto nudi grozen pogled. Nobena hiša ni nepoškodovana; kot zadnji je zapustil mesto župan.
Belgijsko vojno poročilo.
Genf. Belgijsko uradno poročilo 29. maja: Včeraj je napadla nemška pehota neko našo divizijo, ki je branila nek utrjen most. Napad jc bil odbit. Ponoči in osobito danes je obstreljevala sovražna artiljerija ozemlje za Ysero osobito proti Stuyvenskerke, Caeskerke in okolico.
Angleški rudarji delajo nove težave.
London, 2. junija. (Kor. ur.) »Telegraph« poroča, da so se v premogovnikih v Suclstaffordshirc pojavilo nove resne težkoče.
Angleški nogovičarji štrajkajo.
London, 2. junija. (Kor. ur.) 10.000 nogovičarskih delavcev v Leicestru je radi odbite zahteve po zvišanju plač začelo štrajkati.
Boj za Garlpd.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 2. junija. (Kor. ur.) Glavni stan naznanja: Pred Sedil Bahrom so se naše čete polastile utrjenih s iN vražnikovih okopov in jih popolnoma razdrle.
Francoski križar »Ernest Renan« je včeraj obstreljeval nemški konzulat v odprtem mestu Kaifa.
29. maja ponoči se je neki turški oddelek polastil majhne angleške ladje v Sueškem kanalu pri Adjiguelu in
uničil njene stroje in kotel. Neki drug oddelek je ponoči uspešno obstreljeval neko sovražno transportno ladjo.
DOSEDANJE IZGUBE ZAVEZNIKOV PRED DARDANELAM1.
»Daily Cronicle« računa, da imajo samo Angleži pri Dardanelah vsak dan izgub 2200 mož. »Daily News« računa, da so zavezniki tamkaj dosedaj izgubili okoli 60.000 mož mrtvih in ranjenih. Zavezniki so dosedaj izgubili 7 velikih ladij. Dne 18.
marca »Irresistiblc« (angl.) 15.250 ton, »Ocean« (angl.) 13.150 ton, »Gaulois« (franc.) 11.300 ton, Bouvet« (franc.) 12 tisoč ton; dne 13. maja »Goliath« (angl.) 13.150 ton, 25 .maja »Triumph« (angl.) 12 tisoč ton, 26. maja »Majestic« (angl.) 15.150 ton. Angleži so izgubili tudi 5 podmorskih čolnov.
MALO BRODOVJE ŽE V DARDANELAH IZGUBLJENO,
Kodanj. »Politiken« piše: Napad na Dardanele je stal trosporazum že malo brodovje.
Preprečen umor nemškega in avslrliskeie poslanika v Perziji. - Kosi naroČili mir.
Frankiurt, 31. maja. »Frankf. Ztg.« poroča iz Carigrada; Naknadno sc poroča iz zanesljivega vira, cla so nameravali pobiti dva dnevna pohoda precl Teheranom avstrijsko in nemško posla-niško osobje, ki je začetkom maja pod vodstvom princa Reussa in grofa Lo-gotheti došlo v Teheran. Rusi so za ta umor podkupili neko perzijsko-armen-sko vas, skozi katero bi poslaniško osobje moralo iti. Vsled lojalnosti perzijskih kozaških častnikov je bil podli ruski načrt pravočasno odkrit in preprečen. Glavne zarotnike dotične vasi so zaprli.
V Melii \\m liofa.
Washington, 2. junija. (K. u.) Reuter poroča: Oklic Rdečega križa javlja, da se je v Mehiki oglasila lakota. V Acapulco so stradajoči uprizorili ustajo. Wilson se pripravlja, da mehikanskim voditeljem strank pošlje noto, ki bo v resnici enaka ultimatu.
Razno poročila.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Berlin, 2. junija. (Kor. ur.) Predsednik poslanske zbornice izvaja, da sc bo vne-bovpijoča prekršitev pogodbe in sramotno verolomstvo Italije maščevalo nad povzročitelji, kajti odkar stoji svet, ni bilo ljudstvo, ki je zločinsko poseglo po meču, še nikdar zmagovito,
NOV OGRSKI MINISTER A LATERE.
Dunaj, 2. junija. (Kor. ur.) Cesar je odvezal grofa Tiszo od provizoričnega vodstvo ogrskega ministrstva a Latere in imenoval barona Ervina Rosznerja za ministra a Latere.
DANSKI DRŽAVNI ZBOR.
Kodanj. Danski državni zbor se je danes zbral v izredno zasedanje.
Vojaške zadeve.
4 Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste so dobili: stotnik 27. pp. Oskar Gobiet, nadporočnik 27. pp. dr. iur. Albin Kandare in pred sovražnikom padli poročnik 27. pp, Herman Luckner, Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku je dobil vojaški kurat vojne bolnice št. 3-3 Miroslav Ratej. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 3, gor. top. p. Oton Bergmann, poročnik 3. gor. top. p. Ervin Kuntscher in nadporočnik 27. dom. p. Božidar Preisinger, prideljen ženijskemu štabu 7. armadnega poveljstva. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: rez.
narednik Ivan Grabnar in četovodja Herman Jauschnigg, oba pri 47, pp.; praporščak Ivan Baby, narednik Vid Kelc, četovodja Josip Žumec, desetnik Franc Mešiček, poddesetnik Ivan Brezovnik in infan-terist Severin Mlakar, vseoh šest pri 87. pp.; četovodja Jakob Ključar in poddesetnik tit. desetnik Franc Pečar, oba pri 97. pp. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnik Konrad Zemlič, poddeset-ni k Josip Hasler in infanterist Josip Pon-stingl, vsi trije pri 47. pp.; četovodje Vinko Pukšič, poddesetniki Anton Fon, Anton Paučič in Josip Pekonig, vsi štirje pri 87, pp.; desetnik Josip čoršič, Valentin Gal-las, Peter Kazin, poddesetnik, tit. desetnik Jakob Linz in infanterist Simon Frei, vseh pet pri 97. pp,; kadet 7. lov. bat. Viljem Rauscher; praporščaka Ladislav Kowalski in Franc Kubik, medicinec Ludovik Tom-csovsky, lovca Miroslav Kogler in Anton Mežnarič, vseh pet pri 20. lov, bat.; poročnik Ferdinand Wehle in praporščak Karel Battig, oba pri 8. polj. top. p. Bronasto hrabrostno svetinjo sta dobila infanterista 97. pp. Josip Bandel in Josip Makuc. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil poročnik 26. dom. p. Oskar Phi-lipp in pred sovražnikom padli nadporočnik 26. dom. p. dr. iur, Adolf Liedermann. Najvišje zahvalno priznanje je dobil poročnik 27. dom, p. Ivan Mautner. ______________ ___________—t
Drugo vojno posojilo.
—	Sijajen uspeh našega drugega vojnega posojila. Berlinska »Kreuzzeitung« piše o uspehu drugega avstrijskega vojnega posojila; Dosegel se jc uspeli, ki ga ni iz-vzemši Angleške dosegla nobena država trosporazuma. Niti Francija ni tako uspela, dasi smo se pred vojsko navadili, da smo jo smatrali za bankirja celega sveta. Moralno se mora uspeh tembolj upoštevati, ker se je podpisavalo v času, ko je grozila vojska z Italijo, ki je res izbruhnila en teden prej, ko se je končalo podpisovanje. Zaupanje podpisovalcev ni nič omajalo in je celo povzročila, da so ljudje dvigali denar iz hranilnic, da so podpisali vojno posojilo in da so dvignili že podpisane zneske. Napeto pričakujemo na uspeh italijanske protiskušnje.
—	Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditneya zavoda za ugovina in obrt v Ljubljani javlja: Pri našem zavodu je bilo med drugim podpisanih na 5y%% avstr. vojno posojilo iz leta 1915: 20.000 K od ravnatelja ing. kem. Herman Steinberg, Gradec; c. kr. dež. orožniško poveljstvo št. 12 v Ljubljani 10.000 K; Hedy Trenkler v Ljubljani 0000 K; oskrbništvo mase c. kr. policij-ske straže v Ljubljani 3000 K; dr. Herman Rump, gimnazijski ravnatelj, sočasno v Ljubljani, 1500 K; Fran Ko-rent, c. in kr. poročnik v 17. pešpolku, 500 K; Herbert Trenkler v Ljubljani 100 K.
lj C. kr. priv. splošna prometna banka v Ljubljani, &/•>% vojno posojilo so podpisali: Tovarna Kari Pollak v Ljubljani 250.000 K; Lotte Seemann daljnjih 4000 K; Ana pl. Tornago 13.000 kron; dr. Alfred Valenta 5000 K; Ga-brieia Rehn 5000 K; Friderika Tonnies 10.000 K; Josef Eberle 10.000 K; Maria clr. Mahr 36.000 K; Friderika Kienbauer 10.000 K.
l j 5'/j% avstrijsko vojno posojilo iz leta 1915. Pri L j u b 1 j a n s k i kreditni banki v Ljubljani se je sub-skribiralo clo inkl. 28. t. m. ocl 95 strank 897.400 K novega 5avstr. vojnega posojila, med temi od Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani 500.000 K, -od Mestne hranilnice v Kranju 20.000 K, od Mestne hranilnice v Črnomlju 15 tisoč kron, od Mestne hranilnice v Kamniku 15.000 K, ocl c. kr. dvornega založnika g. Roberta Kollmann v Ljubljani 20.000 K, od tvrdke Fr. Ks. Souvan v Ljubljani 20.000 K, ocl Kmctske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani 50.000 K in od mestne občine v Ljubljani 70.000 K. — Nadaljnje prijave se sprejemajo do inkl. 31. t. m.
lj	avstrijsko vojno posojilo, Pr\
Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, kot oficijelnem subskripcijskeni je bilo sub-skribiranih do incl. 31, maja t. 1. od 125 strank 1,194.700 K	novega avstrij-
skega vojnega posojila. — Kakor smo že javili, se je subskripcijski rok za novo avstrijsko vojno posojilo na podlagi odloka Njegove ekscelence finančnega ministra z dne 29. maja podaljšal do 7. junija t. 1., na kar se p. t. interesenti opozariajo.
Milanske novice.
lj Za blagor domovine. V veh dneh, ko je prišla taka silna vihra nad našo domovino, širjo in ožjo, je treba naše molitve pomnožiti. Za nedeljo 13. junija se namerava prirediti v Ljubljani velika pro-silna procesija s podobo Žalostne Matere božje, ki je na velikem oltarju cerkve sv. Florijana in velja za varihinjo ljubljanskega mesta. Prireditev, ki se jc sprva nameravala le boli za Marijine družbe, bo
veljala zdaj za vso verno Ljubljano. Spre-\ od bo sel od cerkve sv. Jakoba mimo stolnice čez jubilejni most, mimo frančiškanov pred nunsko cerkev; od tam pa čez šentjakobski most do sv. Jakoba nazaj. Natančnejši razpored se še objavi.
lj Velika prošenjska devetdnevnica
za zn.auo in mir se bo opravljala od 4. do 12. junija po vseh ljubljanskih cerkvah v čast presv. Srcu Jezusovemu in Žalostni Materi Mariji s sveto mašo, po kateri se moli molitev sv. Očeta za mir. Da se lahko udeleži čim največ občinstva, sledi tu spored: v stolnici ob 7. uri; pri sv. Petru ob 6. uri; v frančiškanski cerkvi ob 5. uri, le v petek ob pol 6. uri; pri sv. Jakobu ob 5. uri; v Trnovem ob pol 0. uri; pri sv. Florija-mi. ob četrt na 7. uro; pri Srcu Jezusn-vem ob pol 6. uri; pri sv. Jožefu ob 6. uri pred izpost. sv. R. Tel.; pri Križankah ob 6. uri in ob 9. uri; pri Uršu-linkah ob četrt na 7. uro; na Rakovniku ob 5. uri. Kjerkoli je mogoče, so opravlja sveta maša pri oltarju Žalostne Matere Božje.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in Katoliško mladeniško društvo se udeležita jutri s svojima zastavama procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbirališče je ob 8. uri v Rokodelskem domu. Društvi vabita vse člane, da se polnoštevilno udeleže procesije.
lj Kruh iz mestne vojne pekarije se bo vnaprej oddaial le onim, ki se izkažejo z izkaznico mestne vojne prodajalne in le na cele krušne znamke. Ta odredba je bila potrebna z ozirom na to, ker se je v več slučajih dognalo, da so ljudje zlorabljali in izkoriščali v prvi vrsti potrebnim slojem namenjeno dobrodelno upeljavo mestne pekarije.
lj Nadrobna prodaja krompirja na mestnem magistratu. Od petka naprej se bo na mestnem magistratu prodajal domač krompir po 8 vin. 1 kg.
lj Prodaja moke. Na razna vprašanja se naznanja, da mestna aprovizacija sploh ne bo prodajala moke, ker je aprovizačni odsek sklenil, da oddaja ljudem mesto moke kruh.
lj Cyie pivu zopet višje. Gostilničar-ska zadruga ljubljanska poroča: Vsled nastalih vojnih razmer so pivovarnarji zopet zvišali cene pivu za 3 oziroma 4 krone pri hektolitru. Gostilničarjem tedaj zopet ne preostale druzega kakor iti korakoma kvišku pri cenah piva, in sicer so se dogovorili za enotno ceno pri vrčku, to je pol litra, na 28 vin., za čašo, tri desetinke, pa 20 vin.
lj Ne obupati, če nekaj mesecev ni poročila o pogrešanih vojakih. Znana ljubljanska rodbina Tratnikova, »hotel Tratnik« na Sv. Petra cesti, je že objokovala svojega sina Mirkota, ki je vstopil o priliki mobilizacije prostovoljno v vojsko, ker ni bilo od 14. novembra ni-kakega poročila o njem. Začetkom leta 1915. so tudi razni ranjenci, ki so se s Karpatov vračali, pripovedovali, da je padel na bojnem polju. Poizvedovanja so ostala brezuspešna. Dne 1. aprila pa je došla brzojavka iz Samarkanda v Turkestanu, s katero naznanja, da je ujet in prosi za denar. Razumljivo je bilo v hiši ta dan izvanredno veselo, vendar gotovosti še ni bilo. Dne 28. maja pa je došla dopisnica, ki ima tiskano vsebino. Šele sedaj je nedvomno dokazano, da je Mirko živ in je upanje, da bo čez mesece razkladal svoje doživljaje. Ni tedaj obupati onim, ki ne dobe od svojih dragih iz bojnega polja takoj poročil, ampak treba je potrpežljivo čakati, če prav dalje, kakor družina Tratnikova.
l j Nesreča na Viču. Dne 30. m. m., ob 4. uri popoldne je stala Elizabeta Pogača r, žena pomožnega strojevodjo, z otročjim vozičkom, v katerem je ležal njen otrok, pred prelazom čez železniško progo na Viču, kjer je stal vlak. Kar pridirja konj, ki udari s prednjimi nogami po vozičku in ga prevrne. Otroku je zadal konj velike, hude poškodbe na obrazu in na glavi.
lj Nemški konzulat v Ljubljani. Cesarski nemški konzulat se je premestil začasno iz Trsta v Ljubljano. Posluje v poslopju kranjske dež. vlade.
lj Brivnice bodo jutri na Sv, Rešnjega Telesa dan odprte samo do 9. ure dop.
lj Opravilna poslovalnica delavske zavarovalnice proti nezgodam v Ljubljani. Da nc bodo kaki vojni dogodki motili ali ovirali poslovanja o zadevah pri nezgodah, je sklenil zavarovalni zavod v Trstu, izpre-meniti informacijsko poslovalnico, ki je bila ored nekaj meseci ustanovljena pri okr. bolniški blagajni v Ljubljani, v opravilno poslovalnico. Opravilna poslovalnica bo samostojno opravljala vse zadeve ob nezgodah, zlasti bo sprejemala in reševala naznanila in druge spise o nezgodah, odrejala zdravniške preiskave, odmerjala, nakazovala in izpričevala odškodnine. Krajevno področje te opravilne poslovalnice bo za zdaj obsegalo Kranjsko in Translaj-
T /

/3V
Obstreljevanje sovražnega letalca.
tanijo, potem pa se bo razširilo na take dežele, ki bi se odtrgale od prometa s sedežem zavarovalnega zavoda. Opravilna poslovalnica se imenuje: Opravilna poslovalnica delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu-Ljubljana in ima svoj sedež pri okrajni bolnišiki blagajni v Ljubljani. Opravilna poslovalnica je začela poslovati dne 27. maja 1915. — Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu.
lj Umrli so v Ljubljani: Živo Jasinovič, vojaški voznik. — Fran Mohar, posestnikov sin, 3 leta. — Anton Homovec, bajtar, 56 let. — Ana Cvirn, poljska dninarica, 23 let. — Josip Knej, kovač, 27 let. — Fran Amigoni, rudar, 40 let.
lj 80 ranjencev z italijanskega bojišča so danes zjutraj ob pol 8. uri pripeljali v Ljubljano.
lj Več laških vojakov ujetnikov so danes zjutraj pripeljali v Ljubljano. Bilo je 21 mož in en častnik. Enega ranjenega Italijana so odpeljali v garnizijsko bolnico, druge so transportirali dalje.
lj Sramotno izkoriščanje tujcev-pribež-nikov. Iz mestnega magistrata smo prejeli: V zadnjem času so se pripetili v Ljubljani obžalovanja vredni slučaji, da so posamezni izvoščki in postreščki tujecem-pribež-nikom računali za kratko vožnjo oziroma malenkostno kot naravnost sramotno pretirane cene. Tako postopanje je vse obsodbe vredno in se ne da dovolj ožigosati. Ti ljudje so že itak pomilovanja vredni, ker so morali zapustiti vse svoje najdražje, svojo domačo grudo in posest, ki jih je rodila in redila ter morali v tujino; vsak poštenjak bi imel usmiljenje ž njimi. In sedaj to v nebo kričeče izkoriščanje! Vsak slučaj neupravičenih cen bo pristojna oblast najstrožje kaznovala in dotičnikom obrto-vanje ustavila v svarilni zgled drugim. Istotako se bo postopalo z lastniki prenočišč, hotelov itd. ter oddajalci stanovanj, ki bi hoteli pribežnike na tako poniževalen in nizkoten način izkoririščati. V interesu javnosti kakor tudi dobrega slovesa našega mesta je, da se vsak tak slučaj nemudoma naznani mestnemu magistratu.
lj Iz strahu pred vojaščino v smrt. Včeraj zjutraj je našla služkinja g. Ka-roline Dollenz na Resljevi cesti v jedilni shrambi mrtvo truplo nekega moškega v krvi na tleli ležečega, poleg njega se je nahajalo molilno orožje. Na lice mesta došla policijska komisija je dognala da si je samomorilec z enim strelom v desno sence upihnil luč življenja. Nesrečnež je Karol Lenče, 27 let star, rojen na Reki in pristojen v Rudnik, po poklicu je eksportni akademik. Zadnje čase je pa bil zaposlen kot uradnik tvrdke Majdič v Celju. Bil je poklican v vojake, a se jc izrazil, da se je premislil in da ne bode vstopil v vojsko. Na celem njegovem obnašanju in po govorjenju se je opazilo, da ni več normalnega duha. Kedaj da se je vtihotapil v jedilno shrambo in kedaj je izvršil samomor se ni dalo dognati. Truplo se je pripeljalo v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Velik uspeh detektivske drame »Milijonska skrinjica«. Včeraj zvečer je bil »Kino Central« v deželnem gledališču razprodan. Velikanska detektivska drama v štirih dejanjih »Milijonska skrinjica« je pri svoji včerajšnji primijeri žela splošno pohvalo. Veleinteresantni so tudi najnovejši kinematografični posnetki z bojišč in dve humoristični točki. Posebno »Najnovejša iznajdba« je originalna. Danes so predstave ob pol 6., 7., in pol 9. uri zvečer. Jutri na praznik je zadnji dan tega velezanimivega sporeda, in sicer ob pol 11. uri dopoldne in 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri zvečer, — V petek specialni večer z vojno dramo »Zmagati moramo!«
lj Mestna zastavljalnica ljubljan-ska. Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja slav. občinstvu, da se vrši redna mesečna dražba, in sicer dne 10,
junija 1915 za v februarju in marcu 1914 zastavljenih dragocenosti, dne 11. junija 1915 pa za v aprilu in maju 1914 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.), vršeči se vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prešernova ulica št. 2. — Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji dan za stranke pred dražbo. —
lj Pozabila je neka stranka na mestnem magistratu v sobi za državne podpore vrečico ovratnikov, katere istotam dobi.
lj Oslabela starka. V deželno bolnišnico so včeraj pripeljali neko starko begunko, ki ni baje jedla že celih šest dni.
lj Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko opozarja svoje člane, da jim bode društveni zdravnik gosp. dr. Peter Košenina razen nedelj in praznikov brezplačno cepil koze vsak dan od pol 12. do pol 1. ure v ordinacijski sobi okrajne bolniške blagajne, Turjaški trg št. 4 v I. nadstropju. Člani naj se legitimirajo z izkaznicami.
-f Presvetli škoi tržaški je poslal dne 28. majnika Njegovemu Veličanstvu nastopni telegram: Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. — Schonbrunn. — Tržaški škof s svojo duhovščino in verniki v težavnih časih izroča Vašemu Veličanstvu najglobljo vdanost in najiskre-nejšo zvestobo. Polni zaupanja v božjo pomoč gledamo neustrašeno v bodočnost. Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo.	Škof K a r 1 i n.
Kot odgovor na to vdanostno brzojavko je prišel 29. majnika nastopni brzo-jav: Presvetlemu škofu dr. Karlinu v Trstu: Njegovo c. in kr. Veličanstvo je izvolilo Vaše Presvetlosti, Vaše duhovščine in vernikov izraz vdanosti z iskrenim zadovoljstvom vzeti na znanje in se pr' 'no zahvaljuje za zvesta voščila.
Po najvišjem povelju:
Baron S c h i e s s 1.
+ »Naša Sloga« je začasno prenehala izhajati. Izredne razmere, ki jih je provzročila vojna, tudi naši čestiti istrski tovarišici niso prizanesli. — Radi pomanjkanja delavnih sil — tako je rečeno v tozadevnem obvestilu, podpisanem po dr. La-ginji — smo prisiljeni po 45 letih izhajanja lista začasno ustaviti njega izdajanje. »Težko nam je prenehati z izdajanjem »Naše Sloge«, ali trdno verujemo v Boga in večno pravico, da ne bo dolgo trajalo, ko se »Naša Sloga« zopet prebudi k novemu življenju in bo oznanjala našemu narodu zmago pravice.«
—	Državni žrebci pridejo nazaj na Kranjsko. Na ponovne vloge kmetijske družbe je kmetijsko ministrstvo, katero je odredilo, da so morali vsi državni žrebci preseliti se iz Kranjske, zdaj izdalo odlok, da se štiri žrebci, ki imajo kmalu preiti v last dotičnega konjerejca, in to so: Brand, ki je stal na Dobravi pri Kamniku, Norbert v Bohinjski CeAnjici, Amurath, ki je stal v Praprotni Polici pri Cerkljah in Ahorn, ki je stal v Zgornjem Otoku pri Radovljici, vrnejo n-izaj in prepuste dotičnim konje-rejcem, da se tako odpomore vsaj največji potrebi glede uplemenjenja kobil. Nadalj-na skrb bo, da bi vsaj še za nekatere druge kraje dobili prepotrebnih žrebcev nazaj.
—	MJatev se bliža. Delavskih moči je vedno manj! Edino sredstvo, da se pravočasno žito omlati ho stroji. Da pa bodo zadruge mogle stroje, predvsem motorje rabiti napravi Zadružna zveza tečaj za strojnike. Poživljamo vse zadruge. ki imaio in nameravajo naba-
viti bencin-motorje naj priglase Zadr. zvezi, kateri se hočejo izučiti o rabi strojev. Tečaj bo kmalu in ga oglasimo v Slovencu. Za bencin je preskrbela Gospodarska zveza vse potrebno.
— Razširjen preki sod na Koroškem, »N. Fr, Stimmen« poročajo: Koroško deželno predsedstvo objavlja po č. in kr. armadnem poveljstvu objavljen razglas o prekem sodu nad civilnimi in vojaškimi osebami za delokrog armade na bojišču, torej za celo Koroško, Preki sod obsega vse vrste zločinov vojaškega značaja osobito vohunstvo, zapeljanje k dezertaciji, če se ne pokori vpoklicnemu povelju itd,, nadalje vsi zločini proti državni oblasti ali javnemu redu, ki ogražajo javne koristi, Med nje spada v gotovih slučajih tudi hudodelstvo tatvine. Razglasi, ki so povsod javno nabiti, izrecno svare pred takimi zločini. Kdor bi jih zagrešil, ga bo sodil preki sod. Nagla sodba je vojaško sodno postopanje, a se razločuje od navadnega vojaškega sodnega postopanja po okrajšanem postopanju in ker sodišče večinoma obsodi na smrt in sicer po načinu zločina na vešala ali na ustreljenje. Razsodba se izvede dve uri po proglasitvi, le izjemoma se dovoli obsojencu še tretja ura. Proti razsodbi ni pravne pomoči, prošnja za milost ne more zavleči postopanja. — ' *
—	Vojni nadkurat Hubert Rant je
odšel clanes dne 31. maja po svojem dopustu zopet nazaj na severno bojišče.
—	Ne gredo na nabore I Kakor se poroča, približno šest občin pri Splitu je sklenilo, da se vsi moški brez naborov, ki so vsaj malo sposobni, naznanijo, da gredo prostovoljno v boj proti Italiji. Ravnotako so že storili tudi meščani v Šibeniku in Drnišu.
—	Pred razpustom »Lege Naziona-le« v Pazinu. V italijanskih krogih v Pazinu se govori, da vlada v kratkem razpusti italijansko iredentistično društva »Lega Nazionale«.
—	Odlikovani Slovenec. Henrik Sabothy stotnik pešpolka št. 93 je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo.
—	Iz Gorice poročajo: Tukajšnji italijanski časnik »L'Eco del Litorale« se je preselil na Dunaj. — Nadškof Se-dej ostane v Gorici.
—	Oklic za prostovoljno meščansko stražo je izdal celovški župan.
—	7G0.0C0 kron vojnega posojila je podpisal moravski deželni odbor.
—	Umrl je v Eggenbergu pri Gradcu tamošnji župan Gustav Dollenz. Bil je rodom Slovenec.
—	Cene mesu v Budimpešti so poskočile pri kg govejega mesa na 6 K 40 vin., pri telečjem mesu pa na 8 K 40 vin.
—	Ustavljen civilni promet na progi Beljak—Franzensieste. Graški listi poročajo: Na progi Beljak—Lienz—Franzens-feste (proga Južne železnice v Pustrski dolini) so ustavili civilni promet. V vsaki smeri vozi vsak dan le en poštni vlak, s katerim se smejo voziti civilne osebe le z po oblastvih izstavljenimi legitimacijami.
—	V Zagrebu je telefonski promet vsled izrednih razmer popolnoma ustavljen. —
—	Laški aeroplan nad Šibenikom.
Hrvaški listi poročajo, da se je pojavil nad luko v Šibeniku laški aeroplan, ki je vrgel nekaj bomb na tamkaj se nahajajoče trgovske ladje. Škoda je neznatna, a ranjenih je 5 mornarjev.
—	Politične oblasti iz Splita so se preselile v Knin. Vse šole so zaprte.
—	Strašen boj z divjim lovcem. Z Gornje Bele se poroča: Lovski čuvaj Peter Ričnik je te dni na svojem službenem potu zalotil znanega divjega lovca posestnika Bernarda Ebnerja z Blat,, ko se je vračal s planine z dvema ustreljenima divjima kozama. Ričnik je zaklical: »Stoji«, toda divji lovec je zgrabil puško in zavpil; »Mrtev moraš biti!« Ričnik se je hitro sklonil za skalo, nakar je Ebner udaril proti njemu s kopitom, a zadel skalo, o čemer se je puška zdrobila. Sedaj se je Ebner z rokami vrgel na Ričnika in razvil se je boj na življenje in smr. Ebner je skušal izviti Ričniku puško, ki se je nenadoma sprožila; naboj je šel Ebnerju v prsa ter se je smrtno zadet zgrudil na tla.
—	Italijanov, ki so pristojni v Ita» lijo, je stanovalo na Hrvatskem 2300.
—	Mesto Reka je podpisalo vojnega posojila za 250.000 K.
—	Padel je na severnem bojišču dr. F. Meingast, profesor na državni višji realki v Celovcu.
—	Odstranitev hrvatskih napisom »Italijanski karakter« je primoral poglavarstvo v Tin jan u, da odpravi z občinskega vse hrvatske napise, a naroči italijanske. Sedaj bo najti tujcu zelo težko »podeštarijo«, ker nima nobenega napisa. Vzrok tega postopanja je neznan. Menda so se bali upada našega »zaveznika«.
*
—	Umrla je v Trstu gdčna Elči Mazlu, stara 20 let.
—	Padel je na severnem bojišču polkovnik Franc Murko.
—	»Ilustrirani Glasnik« štev. 40 prinaša sledeče slike: Od granate zadeti ruski tren. — Z bojišča v zahodni Galiciji.
—	Na osvojeni ruski postojanki v Karpatih. — Kanal na Goriškem. — Italijanski kralj Viktor Emanuel. — Pot k Dantejevi jami pri Tolminu, — Italijanska granata, ki ni eksplodirala. — Nenavadne prikazni med ruskimi vojaki. — Padli junaki: Ivan Pleško, Ivan Zakonjšek, Rud. Poznajelšek.
—	S severnega bojišča. — Ob Soči na Goriškem, — Italijanska kritja, — Italija pred vojsko. — S prelaza Užok. — Razglednica iz IV. skupine »Vojska v slikah«.
—	Dvojne dopisnice za dopisovanje z vojnimi ujetniki. Da se olajša dopisovanje z vojnimi ujetniki, je »Rdeči križ« uvedel dvojno dopisnico, ki v obliki in v besedilu odgovarja obstoječim predpisom. Odpošiljatelj mora napisati le svoj pravi naslov, da gotovo dobi odgovor, sprejemnik v ujetniškem taboru pa na za odgovor namenjeni dopisnici lahko takoj odpiše. Dopisnico krasi znamenje »Rdečega križa«. C. kr. trgovinsko ministrstvo je z ozirom na patriotični in splošno koristni namen dovolilo, da se te dvojne dopisnice za vojne ujetnike prodajajo na vseh poštnih uradih po nizki ceni 3 vinarjev ter se poštnine prosto odpravljajo. Pa tudi v vseh trafikah in dotičnih trgovinah se bodo prodajale dopisnice pod istimi pogoji. Odpošiljanje teh dvojnih dopisnic po podružnici avstrijske družbe »Rdečega križa«, Dunaj, II., Roten-sterngasse 25, na deželna in gospejna pomočna društva z njihovimi podružnicami, ki pripadajo zvezi »Rdečega križa«, kakor tudi oblastem, četam in zavodom, se vrši poštnine prosto.
—	Določitev najvišjih cen kožam In usnju. Dne 28. t. m. je stopila v veljavo naredba trgovinskega ministra, objavljena v uradni »Wiener Zeitung« ih v državnem zakoniku, glede najvišjih cen za goveje in konjske kože in za najvažnejše vrste govejega in konjskega usnja. Cene odgovarjajo opravičenim zahtevam industrije in obrti, varujejo pa tudi konzumente, zlasti vojno upravo pred pretiranim dviganjem cen. Cene so se določile po stanju današnjega trga. Trgovci smejo za kože zahtevati 3% več kakor določa uradni cenik, za usnje pa veletrgovci tudi 3% več, prodajalci na drobno pa še nadaljnjih 6%. Usnje bo se torej smelo na drobno prodajati za 9% dražje nego ga prodaja fabrikant. V prodajalnah na drobno mora biti uradni cenik na vidnem mestu v upogled. Kdor bi dražje prodajal ali kupoval, kakor je uradno določeno, ga zadene kazen. V naredbi je predvidena tudi prisilna prodaja kož oziroma usnja po najvišjih cenah.
—	Zunanjost Reke izgleda v sedanji Vojski v glavnem mirno, samo z veliko hitrostjo prevažajo vse vrednosti iz mesta v notranjost dežele. V luki se ne nahaja nič parnikov. Ravnotako izgleda zapuščeno železniški kolodvor. Vse te potrebne korake so ukrenili zaradi večje varnosti.
—	Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici se je preselila v Nazaret pri Mozirju v ondotno graščino. Tja se je preselil tudi njen zaslužni ustanovitelj preč. gosp. dekan in dež. poslanec Roječ,
—	Obsojen bančni ravnatelj. Bivši ravnatelj banke in posojilnice v Petri-nji Josip Kluger je bil te dni pred sodiščem zaradi goljufije obsojen na dve leti težke ječe. Kluger je ponaredil me-njice ter imenovano hranilnico oškodoval za 6000 K. Svoječasno je zbežal ter je bil na postaji Saš pri Sunji na zahtevo trgovca Mišo Weifia aretiran. Na
WeiOa je streljal s samokresom ter ga ranil na rami.
—	Mrtvi vstal. Iz ujetništva se je oglasil od Božiča pogrešani in za mrtvega smatrani Martin L a n g u s iz Bohinjske Češnjice. Zadnji čas je bil mlekar v Predosljih pri Kranju. Nahaja se v Skobelcvu v Rusiji. Dopisnica je hodila od tam blizu štiri mesece.
—	Kranjska hranilnica razdeli letos med drugim naslednje svote: Vincencijevi družbi za deško zavetišče, deško sirotišnico in društveno šolo 1000 K; Vincencije-vim konferencam v Ljubljani, in sicer: šen-klavški 200 K, frančiškanski 200 K, šentjakobski 200 K, šentpeterski 200 K, trnovski 200 K, spodnješišenski 100 K, dalje: viški 100 K, kamniški 100 K in idrijski 100 K; Vincencijevi družbi v Novem mestu 100 K in oni v Kranju 100 K. Lichten-thurnovemu dekliškemu sirotišnemu zavodu 800 K. Društvu žena krščanske ljubezni sv. Vincenca Pavlanskega 1500 K. Elizabetnemu ženskemu društvu v Ljubljani 200 K. Društvu sv. Marte v Ljubljani 200 K. Deželnemu in gospejnemu pomožnemu društvu Rdečega križa v Ljubljani 500 K. Kranjski podružnici avstrijskega pomočnega društva za bolne na pljučih 500 K. Jožefovi bolnišnici v Ljubljani za hiralnico 300 K. Elizabetni otroški bolnišnici v Ljubljani, skupaj s podporo za preskrbo revnih škrofuloznih otrok v Gra-dežu 3600 K. Bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu 2000 K. C. kr. deželni vladi kranjski v pokritje oskrbovalnih stroškov za dva gojenca v gluho-nemnici v Ljubljani za šolsko leto 1914-1915 600 K. Krajni skupini Ljubljana zveze skontistov 100 K. Podpornemu društvu čevljarskih pomočnikov v Tržiču 100 K, Društvu tiskarjev na Kranjskem za vdovsko blagajno 200 K. Splošni delavski bolniški in podporni blagajni v Tržiču 200 K. Strokovnemu in podpornemu društvu za trgovske in podjetniške nastavljence v Ljubljani za bolniškopodporne svrhe 100 kron. V dopolnitev cesar Franc Jožefove-ga azilskega zaklada 5000 K. Zavodom pri Uršulinkah v Ljubljani 500 K, enakim zavodom v Škofji Loki 200 K. Otroškemu zavetišču v Ljubljani 100 K. Društvu za krščansko umetnost 200 K. Škofijskemu Cecilijinemu društvu v Ljubljani 200 K. Kranjsko-primorskemu pogozdovalnemu društvu 300 K. Pogozdovalni komisiji za kraško ozemlje kot donesek k odpravnin-skemu fondu za gozdne čuvaje 300 K. Krajnemu šolskemu svetu na Črnučah za šolski vrt 100 K. Gasilskemu in reševalnemu društvu v Ljubljani 500 K, Društvu katoliških rokodelskih pomočnikov v Ljubljani 300 K. Donesek k starostni hranilnici za posle 9300 K. Za nagrade dolgosluže-čim poslom 3000 K.
Dopis iz Coiiimeifl, Mid, v Mri.
Ko je v petek minulega tedna Calu-met- in Hecla-družba po svojih rudnikih, ki so ali njena last ali jih pa samo upravlja, izdala razglas, da bo od 1. maja naprej plačo vseh svojih uslužbencev zvišala za 10 odstotkov, je nastala radost po celem bakrenem okrožju, ker je vsakdo vedel, da se zdaj zopet ves položaj obrača na bolje, da se spet bližajo oni stari dobri časi, ko je bil v bakrenem okrožju vsakdo zadovoljen od prvega do zadnjega, ko je bilo dovolj za vsakega, ki je lc hotel delati, dela in jela.
Prišli so potem slabi časi, depresija na trgu za baker, ko je bila cena bakru tako nizka, da se nekateri rudniki sploh niso upali producirati bakra, ker so bili stroški za dobavo večji kakor jc bila tržna cena. Ker niso mogli delati z izgubo, so mali rudniki svoje rudarje, če ne kar odpustili in rudnike zaprli, pa vsaj njihovo število kolikor mogoče znižali in delali lc toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno.
In sredi med temi slabimi delavskimi
razmerami, pač od njih izzivan in od brezvestnih agitatorjev za njihove umazane namene do skrajnosti izkoriščen, prišel je štrajk leta 1913. Žc do tedaj slab položaj je postal med štrajkom opasen in, kolikor ni delavcev oškodoval agitator, jih je oškodovala brezposelnost. Na tisoče ljudi jc odšlo od tod s trebuhom za kruhom, ali večina se je vrnila nazaj, ker tudi drugje ni bilo dela, ali pa če je bilo, je bilo tako pičlo plačano, da je bila pri takih plačah vsaka eksistenca skoraj nemogoča.
Po končanem štrajku in ko se jc vrnil spet mir v bakreno okrožje, se je začelo z delom, sicer počasi ali vendar stalno. Zmanjšanje delavskih dni na teden se je polagoma preobrnilo na normalnih šest v tednu, dasi je ostalo pri starih plačah. In tedaj je tudi to prenehalo, zaupanje v prihodnost se je vrnilo, delavci se počasi vračajo na svoja stara mesta, trgovci se ne pritožujejo več o slabih zaslužkih, vsakdo govori le o bodočnosti pa želi, da bi bila ta prosperiteta bakrenega okrožja tudi stalna.
To je tudi naša nada in vsakega, kateremu je napredek bakrenega okrožja na srcu. Ne moremo pa si kaj, da navzlic temu ne bi svarili rojakov, naj ne hodijo in ne silijo semkaj, ker za zdaj še ni prišel čas za tujce in je še domačega naroda mnogo, ki je brez dela. Ko sc Ido vse odprlo, potem bo prišel tudi zanje čas, priti za delom k nam, če bodo hoteli.
Dosedanjih skrbi, stisk in bridkosti ne bomo nikdar pozabili. V dnevih, ko si delavec-težak kaj prižulji in pripridi, naj si tudi kaj prihrani, da ne bo stradal, kadar ne bo dela.
Eddyjeva parna pila (žaga) na Lake Linden je začela z izdelovanjem pozimi nasekanih hlodov v ponedeljek jutro. — Tvrdka St. Croit Lumben Co. v Wintonu je začela z delom na svoji parni pili tudi te dni. Uposlenih je 300 delavcev. — V Millerjevem rudniku v Avrori je zdaj zaposlenih 300 mož in vse kaže, da bo letos dosti dela. Rudnik dela noč in dan in bo tako obratoval do konca sezije, ko se bo zaprla plovba po velikih jezerih. Odprti rudniki še niso zdaj začeli z delom, nadejati se je pa, da začnejo kmalu z odpo-šiljanjem rude. — V Calumetu je umrl Matija Banovec. Bolehal je dalj časa. Zapušča žalostno ženo in čvetero otrok ter brata Jožefa Banovca v Virginiji, — Pokopali smo tudi Fabijana Osmaka, ki ga je ubilo v rudniku. — Calumet dne 23. aprila 1915,
Karlo Adamič: Kraljici nebes in zemlje. 12 Marijinih pesmi za mešani zbor v prijetnem slogu, ne preveč zastarelem, ne preveč modernim; tek napeva splošno živahen, pesmi same ne težke, tako, da jih bodo povsod radi in z uspehom peli. Kar je pogreškov, so omenjeni v »C. GI.«. Skladbe pevskim zborom priporočam. Cena partituri 1 K 80 vin., posameznim glasovom po 40 vin. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.	Kimovec.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vost, da je naš ljubljeni sin, oziroma soprog, oče in stric, gospod
TEODOR ZALOKAR
čmovojnjiki totovodja
dne 27. maja oh 10. uri zvečer, po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti v 39. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika so je vršil v nedeljo v Celju iz garnizijske bolnir.e na mestno pokopališče. — Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. — Blagoga pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin,
Ljubljana, 2, junija 1915. 1165	Žalujoči ostali.
Bw@ breji kravi,
115?
se takoj proda pri Vnovčevalnici za živino v Ljubljani, Dunajska cesta št. 29.
I A/NTO/N Boe
"a™a? barvarija in kemična pralnica p""
j Ljubljana, Selenburgova nI. 6
"Dela se izvršujejo tudi na Slincah št. 46. Jslizke cenel Točna in solidna postrežba!
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
Solnčno zdravilišče
ostane letos zaradi jjj vojne z Italijo žal zatvorjeno
Rikli"
1158
v lIMBLjANA HgRljfrTERE; $»ZI/E CESTA in* tfbin sm&l ... NASPROTI KbllZEJA ZAH: ^ TEVAJTE PRVI S10V.CENIK
Baden pri Dunaju. Vsi najmodernejši zdravilni
pripomočki. Otvorjeno celo leto.Zdravnika-vodji:
Dr. O. pl. Aufschuaiter in ces. svetn. Dr. Fodza-846	hradsky. Prospekti zastonj.
ad št. 288 mob.
< i r.™ .odredbe c-111 kr. vojaškega poveljstva Gradec i z dne 25. maja 1915 st. 12.9o2/Pr., imajo vsi dosedaj oproščeni nameščenci vseh onih uradov učnih zavodov itd., industrijskih in siceršnih podjetij, katerih delovanje (uradovanje) je vsled vojnih dogodkov prenehalo, takoj oditi v vojake k svojemu pristojnemu nadomestnemu krdelu, dopolnilnega okraja poveljstvu, črnovoinemu okrajnemu poveljstvu, zavodu itd.
Na to se opozarjajo vsi prizadeti oproščenci, kateri prihajajo iz krajev katerih uradi, podjetja itd., so vsled vojske prenehali poslovati.
estni magistrat ljubljanski,
dne 1. junija 1915.
1156
pF* Nujno! Žc torek 8. m 10. junija Žrebanlej^raireda 4 C IMtl&M lOteNte
55.000 dobitkov in 1 premija v skupnem znesku od
15 miliionou kron
Srečke za ceno
K 20
- -'/. | | K 40 - = VT|
se dobivajo pri
družbi za razpečauanje razredne loterije z o. j. c. kr. ^r priv. avstrijske Lander banke
Dunaj I., Elisabethstrasse 1.
Za pismena naročila pSjT izvolite se poslužiti te naročilnice.
Naročilnica.
)	-------Tu odrezati ----——.
(
< Družbi za razpečavanje razredne loterije z o. j.
j	c. kr. fe priv.
avstrijske Underbanhe
DnnaJ L, Elisabethstrasse 1
Za 1. razred 4. c. kr. avstrijsko razredne loterije
izvolite mi takoj poslati ............. srečk
_sledi^po nakaznici
Znesek K ...................................... sledi v rekom, pismu
naj se povzame (Neprimerno naj se črta.)
Ime ................................................................................................
Poklic ................................................................................................
BivaliSCe ............................................................................................
(Natančen naslov)...........................................................................

Hran* km*m K-3
Prodam do 80 hI vina, dobre kvalitete,
iz žlahtnih trt in solnčne lege. Več pove J. Zupan, fotograf in vinogradnik. Sv. Ema st. 33, p. Pristova, Štajersko. 1103
□□ nz3 tzn CZJ CZJ n.
Išče se
predajala
...... 11II ■ 11IIIII.................................................................
za mešano trgovino na Notranjskem. Prednost imajo z večletno prakso in katere znajo za trgovino šivati. Nastop takoj. Naslov pove upravništvo „Sloveuca'' pod št. 1146 (ako se priloži znamka za odgovor).	1146
Naročajte ..Slovenca".
Išče se
moški
ki je izurjen v trgovini z lesom, vešč nakupa in prodaje in ima dobra spričevala. Naslov: St. & C. Tauzher, Ljubljana
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki 3409 fotografiji 3409
DAVORIN &OV5EK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska uli^a 34a.
Im Kranjska deželna podružnica v Ljubliani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja, javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po nrvern letu: Stan c zavarovanj koncem
leta 1913....................................K 170,217.149-—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1913...................K 43,424.496'17
V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 432.232-66
Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto
2171 ILŠT Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. *T»£Q
PVaBBBBBBIHHHIIHHHSlHHB&ggH&Hail^m^
THE
m
Ve
American Shoe
(Hrvatsko)
trganje, revmatlzem, isehlas.
Pojasnila in prospekte brezplačno pri ravnateljstvu. 723 (20)
® ===== Dobro blago po priznano najnižjih cenah dobite v modni trgovini--M
M	"v	M
Stari trg 18
— Ljubljana
Stari trg 18
H Velika zaloga najboljšega perila za gospode, dame in otroke, dalje najmodernejših « bluz:, jutr. oblek, nogavic, steznikov iid. Nakiti, svile in vse potrebščine za jSJS jgg 1007 ti	šivilje. — Moški klobuki, čepice in slamniki.	1007 6
mmmumummmmmmmmmmummmmnmnmummmmmmm
Kade t>y
Rlce & Hatclims
Boston. Mass. l.S.A.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
ter jih obrestuje po 43!^°!o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Hačelstvo.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnioa 8,000.000 K.
Posiovnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Priporoča nakup srečk za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredne loterije.
lumrn 8. in io. mm t. L Cena: :/; S: ,K % S: ? 1
Rezer. fondi okroglo i,000.000 K.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema kot član avstrijskega konzorcija prijave za subskripcijo
T^F" 5VS% vojnega avstrijskega posojila iz ieta 1915. po originalnih pogojih.
Subskripcija se vrši do 29. maja t. 1.
1058
9eter Kozina & %.
Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem
Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno
v JSjuBljani, dSrecj nasproti sv. dfafioBa mostu
3187
Največja izbira žalnih klobukov.
Priporoča se solidna tvrdka
specialno damskih in otroških slamnikov, ter svilenih čepic v najnovejših oblikah
m c»cl mm i i eai
MARIJA GOTZL, židovska ulica štev. 8
—3 C^)
CO
čHo' E3
423
Vnanja naročila obratom pošte in na izbero.
--------------------TMBBHUGKifSifllJMB««