likala »aak latrtak. Cai a» |i > K ■■ lala. (Za Naailjo 3 K 80 », ■a latrlko la draga tal« Min 4 ■ 80 v.) - Spiai la dopl.l pa-llllala I Ur«dnllt*a „Domc.ahn", fclakljaaa, Kopitar)«** alla* Ita*. I. ■arolnlna, reklamacije la laaaratl pat Upra»allt»a „Domoijnbn", kjnbljana, Kopitarjev« all«« It. a.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH 2ABAV0.
laterali te aprejemajo po ale d«Clta venah i Cnoatopnn patltvreta (leatlea „Domoljubov." Urine 84 ■■) atane aa enkrat 30 ». Pri »«•-kratn.m objavljanju primaren po-paat pa dogovora. - Poaaaeaa* itsvllk. a« prodajajo po 10 ». ée-kovnl proB.tpoitno-kranllallaag* ■rada «te». 884.781. -
i
Ste». «9.
v murnom, dne s. decembra 1S07.
Leto XI
Važno seja.
V avstrijskem državnem zboru je bila zadnji petek izredno burna seja. Dva dogodka, znamenita in važna tudi za nas, sta ji dala poseben pomen Opisali ju bomo.
1. Šlo se je najprej za glasovanje o socialno- demokraškem predlogu, naj se odpro meje za tujo živino in za frišno meso iz Argentinije in drugod. Naš poslanec Demšar je v svojem govoru, ki smo ga zadnjič priobčili, natančno povedal načela, ki na njih stoji naša stranka. Pri glasovanju so seveda naši poslanci, kar jih je bilo v zbornici, glasovali proti. Liberalni poslanci Hribar, Roblek, Štrekelj so pa glasovali s socialnimi demokrati. Predlog je padel. Ko je predsednik to naznanil, so začeli socialisti v zbornici in na galeriji silno rjuti in zmerjati ; žugali so s pestmi, pljuvali in par se jih je tudi osebno sprijelo. Da socialni demokratje porabijo vsako priliko za agitacijo v svoj prid, popolnoma razumemo, ne moremo pa razumeti, kako morejo kmečki poslanci Roblek, Štrekelj, Mandič glasovati z njimi. Slo se je proti kmetu. Cena živini je padla; meso ima še ravno tisto ceno, kot jo je imelo. |
Zdaj pa hočejo kmečki poslanci, naj kmet, ki je črez glavo zadolžen, ki so ga zlasti na Krasu letos zadele silno hude uime, še pri živini nič ne zasluži; in naj se mu iz Srbije in Rumunije v njegove hleve pritihotapi še kuga. Hribarju se seveda ne čudimo. Po njegovem je kmet oderuh, proti kateremu je treba vojake, če si poizkuša za en vinar več dobiti pri litru mleka. Ta človek in njegova stranka sta pri naših kmetih opravila za vedno. Trdno smo pa tudi prepričani, da bo slovenski kmet pokazal vrata Štrekljem in Roblekom. Jeiov-nika ni bilo na Dunaju ; zato ne vemo kako bi bil glasoval. Roblek in Štrekelj sta pa kruto izdala kmečke koristi. Pri ti reči se ne gre za liberal-stvo ali klerikalstvo.
V svojih kmečkih stvareh bi morali držati kmetje skupaj, naj si bodo kakršne koli narodnosti in vere. To smo tudi videli pri Nemcih. Najhujši nasprotniki katoličanstva so v lepi vzajemnosti s krščanskimi poslanci »lasovali proti socialnim demokratom; Poljaki in Lahi so edino nastopili. Samo med nami so se našli kmečki zastopniki, ki so v tako važni reči zatajili koristi svojih volivcev. Bodite brez skrbi: tudi Savinjska dolina bo vstala, tudi trdi, pošteni krašev-
| ski kmet bo vzdignil svoje žuljave roke in bo brcnil od sebe svoje iz-dajavce. Pri ti priliki še nekaj! Roblek in Strekelj sta pri svojih zborovanjih tarnala, zakaj nismo vsi hrvaški in slovenski poslanci združeni. Pojte se solit! Kdo pa more sodelovati s takimi ljudmi. Slovenski klub nastopa edino in slovenski poslanci ne marajo sedeti poleg mož, ki izdajajo kmečke koristi. Ko bi bili skupaj, bi se ob takem glasovanju razbili. Ce torej kdo trdi, da so poslanci S. L. S. krivi, da nismo edini, vedoma laže Edini nismo, ker nimamo skupnih načel; edini nismo, ker zastopniki S. L. S. vedo kaj imajo storiti in po tem tudi delajo; Hribar in njegovi pa brez cilja, kakor bi bili omoteni, tarnajo semintja in menda bolj iz omejenosti kakor iz zlobnosti delajo eno neumnost za drugo.
Drugi znameniti dogodek v petkovi seji je pa odločni in krepki odpor slovanskih poslancev proti pruskemu nasilstvu. Kakor je znano, so pred nekaj več nego sto leti Rusi, Prusi in Avstrijci med se razdelili poljsko državo. Na Pruskem so v poznaiijski pokrajini in v Šleziji Po-jaki. Prusi se trudijo že dolgo časa, da bi jih ponemčili. I/gnali so jih že nad 40.000; narodne šole so jim vzeli
in celo krščanski nauk hočejo, da se uči v nemščini v ljudskih šolah. Vsako leto izdajajo milijone, da bi z njimi pokupili poljska posestva in nanje naselili Nemce. Vse to jim pa nič ne pomaga. Poljaki so pridni in pošteni: otrok imajo veliko, varčno žive in napredujejo. Prusko nakupovanje jim dozdaj ni nič škodovalo. Zadolženi poljski posestniki so svoja posestva pač za drage denarje prodali naseljevavni komisiji: zato so si pa od zadolženih nemških veleposestnikov po ceni nakupovali mnogo več zemlje nego so jo prej imeli. Po ti poti je pruski denar pomagal Poljakom. Zdaj so pa Prusi prišli s sledečo stvarjo: Pruskemu deželnemu zboru je predložila vlada zakon, ki se v njem daje vladi pravico, da sme šiloma razlastiti poljska posestva. To se pravi: Vlada sme reči kateremu koli poljskemu posestniku, da mora prodati. Zemljišče se mu bo cenilo in plačalo; on pa mora zapustiti rodno zemljo. Kaj tacega še ni bilo slišati v omikani državi. Na tak način jemati komu domovino, se predrzne samo Prus. Zato je v tem oziru završalo zadnji petek v dunajski državni zbornici: v imenu Slov. kluba je nastopil dr. Krek. Vsi slovanski govorniki, — pridružil se jim je tudi katoliški Lah, so obsodili, kakor se spodobi, podlo prusko nakano.
izobrazbi.
0 čarovništvu in o copernicah.
il
Danes se hočemo podrobneie pečati s sod-niiskim postopanjem v čarovniških pravdah, ali z inkvizicijo, pri kateri so rabili najrazličnejša mučilna orodja za trpinčenje obtožencev.
2e stari zakoniki, ki so veljali pri nas, so določali za vse, ki so bili obsojeni vsled čarovništva, smrtno kazen na gromadi. Poznejše postave so pa bile vedno hujše in znani: Krvni zakonik cesarja Karola V., ki je pre-osnoval kazensko pravosodstvo v nemškem cesarstvu in tudi pri nas. je uvedel tudi za čarovništvo hujše kazni. Določeno je bilo, da se s čarovniki že pri zasliševanju kar najtrše postopa in se jih med mučenjem prisili, da sami sebe spoznajo za krivce.
Ko je obtoženec sam priznal, da je čarovnik. so (ta zvezali in živega položili na velikansko gromado. Med prepevanjem psalmov in prošnjih molitev je zaplamtelo s smolo namazano lesovje in ubogi človek ie v naigrozo-vitejših bolečinah polagoma izdihnil. Niegov pepel so potem nesli na breg bližnje reke in ga stresli vanjo, da bi se liudie ne okužili od pepela malikovalca.
Dan, ko je imel biti sežgan kak obsojenec, je bil naznanjen vsem prebivalcem do-tičnega kraja. Ljudje so se ga takorekoč veselili, ker so mislili, da dobi vsakdo, ki je prisoten pri sežiganju čarovnice, odpuščenje večjih grehov, ako zapoje par božjih pesmi in se zgraža nad bogokletnim malikovalcem. Seveda usmiljeni Bog je zopet drugače sodil. Dandanes ne smemo soditi tedanjih ljudi po naši prosvitljeni pameti, ker je bil takratni čas popolnoma drugačen od našega. Ljudje, brez izobrazbe, so bili skoro popolnoma vsi uda ni praznoverju in k eni nespametni misli so prideiali še drugo in tako naprej.
Naj na kratko opišem veliko slavnostno sežiganle čarovnikov in judov, ki se je vršilo v Madridu na Španskem leta 1680. Ob nastopu vlade novega španskega kralja so se vršile velike ljudske slavnosti. Zadnji dan slavnost! bi se moralo pa vršiti slovesno sežiganje krivovercev, bogokletnikov, judov in čarovnikov. Stikali so po celem kraljestvu za takimi lindmi in ko so jih dobili 82, so priredili slovesnost. Po ulicah, kjer se je vršil sprevod, so postavljali balkone za ljudstvo, na trgu, kjer bi iih sežgali, pa odre za kraljevi dvor, velikaše in škofe. Na tisoče ljudi se ie trlo na trgu. Na velikem odru nasproti kraljevemu je bil oltar, kjer so se brale celo ii.tro svete maše. Na drugem odru sa pa imeli v kletkah zaprte obsojence, ki so bili oblečeni v rdeče obleke, na katerih so bili naslikani črni hudobci, cel pekel in še drugo. Po slavnostni maši in pridigi ie velika gospoda odšla, obsojence so na vodili na vrveh po mestu, jih kazali na očitnih kraiih in bičali. Proti večeru so popolnoma izmučene reveže zapodili na velikansko gromado sredi trga in jo zažgali. Do ranega iutra se je kadilo po celem mestu in drugi dan nato so prenesli vse ostanke na most in jih vrgli v vodo.
V pomirienie živcev in zadoščenje pa moramo reči. da ie bila ta velika moritev zad-nia v Madridu. Tudi se niso te grozote godile nikier drugod, kot le na Španskem. Pri nas in na Nemškem je bilo proti temu vse nič. Ne vemo, katere bi imenovali večie hudodelce. ali sodnike, ali obsojence.
Ce so bile že te smrtne kazni strašne, koliko strašneiše so pa morale biti muke, ki iih ie vsak obtoženec moral prestati na natezalnicah. Zato ni čuda. da se iih je vsakdo prestrašil in raje priznal, da ie conernik. kot pa, da hi moral še dalje trpeti. Ce je nedolžnež potem, ko so ga osvobodili natezalnice, zopet preklical svolo prejšnjo izpoved, je moral zopet nazai in nategnili so mu ude še huiše kot ponrei. Revež je potem v bolečinah zopet vse priznal, kar so mu očitali. Tako ie prišlo do tega. da so prišle naineumneiše stvari na dan. o katerih se obtožencu še sanlalo ni. Mi bi ne verieli. ali vse iznovedi so sodni pisači zabeležili in na ta način so se nam ohranile.
Zamisli se drari čitatelj v temno in močno obokano podzemeljsko klet. Maihna zamrežena okna ti razsvetliuieio prostor, iz katerega prihaia čuden duh. Na stenah visiio različna orodja. Vrh stropa ie pritriena kljuka. k!er visiio dehele vrvi. Ob straneh kleti vidiš st'ilice. iz katerih cledaio debeli žreblii. Na niih so nekake stiskalnice, kier so Ibidem Sminali nrste: na stenah vise meči. klešče, večli žreblii, biči s šničastimi žrebliički. železne krinke, ki so jih devali ljudem na glavo, da so bili videti grši od samega hudobca, votle mrtvaške clave, dvorezni noži. železni od zno-tra> bodeči obročki, ki jih ie moral obtoženec natekniti okolu vratu, razne uteži, železne ostre verige, sekire in bocsieavedi kai še. Prav v kotu stoii velika železna človeška postav?. ki ie znotrai votla in oborožena z dolgimi ostrimi noži. Semkai so delali onega tr-dovratneža, ki je tajil, kar so mu rablji pod-
tikali. Seveda je bil ubožec takoj mrtev, saj ga je prebodlo več kot sto nožev. Poleg te železne postave stoji stol iz samih žebljičkov, ki gledajo iz strani naslonjala in od spodaj ven. Obtoženec je iz tisoč malih ran krvavel, ako je moral sesti nanj in se nasloniti.
Najhujše orožje je pa bila brez dvoma nizka, kot človek dolga in ravno tako ozka miza, ki so jo imenovali natezalnico. Na obeh konceh, pri glavi in nogah, sta bila valjarja, posejana z ostrimi špicami, ki sta se dala vrteti. Čarovnika so ulckli. položili na to mizo iu mu prikovali roke nad glavo na enem valju, noge pa na drugem. Nato so začeli oba valja vrteti, da so se ndje vedno bolj natezali, pokale kosti in lezle iz členkov. Pri tem strahovitem trpljenju so pa silili v nesrečnika in mu prigovarjali, da naj pripozna vse očitke, ki so mu jih naštevali. Ce se je branil, nategnili so ga šc bolj, dokler ni v naigrozo-vitejših mukah priznal. Seveda bi bil tak človek potem za celo življenje pohabljen in hrom. Tako pa ni dolgo trpel. Kakor hitro se je izdal za čarovnika, so ga obsodili po državnih postavah na gromadi in v par dneh je bil sežgan.
Velikega pomena je bila tudi čarovniška tchtnica ali vaga. Takratni modri možje so pogruntali to novost, da so copernice veliko lažje kot drugi ljudje. Za čarovnike so imeli posebne uteži in če stara suha ženica ni imela iste teže kot utež sama, brž so jo spoznali za copernico.
Drug strašen način mučenja je bil ta. da so ljudi privezavali na vrv in iih potegnili do stropa. Nato so jim obešali na noge velikanske uteži. Večkrat so jim tudi palili podplate, dlan, jim zatikali za nohtove debele žeblje, rezali ušesa in kožo, včasih tudi trepalnice. In pri tem mesarskem poslu so se rablji krohotali in se norčevali.
Kaj pa so vse v srednjem veku iineK z.; sumljiva dejanja in menili, da tiči za to alt ono rečjo čarovnija? Da na kratko povem, so bile vzrok sodnijskemu zasledovaniu veči-noma zelo smešne in neverjetne stvari, katere vidimo mogoče samo v sanjah ali ne-treznosti.
Veliko zla so rodili tudi lažnjivi jeziki, ki so lahko najnedolžnejšega človeka očrnili za čarovnika in ga tako izročili nemilim sodnikom, ki so pa od svoje strani že vse storili, da je obtoženec priznal.
Ce je komu zbolela živina, ali toča pobila, brž so vsega tega obdolžili kako staro, revno ženico, ki se je morebiti pečala z napravlja-niem domačih zdravil iz raznovrstnih zelišč. Marsikatera naših sedanjih konjederk. ki ii kaka hudobija niti na misel ne pride, bi stokala muk v podzemskih ječah in gorela na gromadi, v veselje sodnikov in rabljev, kajti rekli bi: hoj, to je copernica!
Pa tudi nevoščljivost in krivo pričanje, je bila vzrok mnogih nesreč. Primerilo se je. da je letina komu zelo dobro obrodila, medtem ko drugi niti toliko ni pridelal, kar je vse-jal. Iz nevoščljivosti so ga obdolžili, da ic i raznimi čarovnijami jn kletvinami pokončal žetev svojih sosedov.
Bogati ljudje niso bili varni pred zasledovalci. zlasti tedaj ne, če so se kakemu sodniku pocedile sline po njegovem imetju. — Tudi prosvitlienec (olikanec) ni bil gotov, zlasti takrat ne. če se je z besedo in peresom potegoval za nedolžne žrtve in jih hotel iztrgati iz krempljev krutih sodnikov. Brž so zavohali v tem blagem zagovorniku »hudiča upornosti in napuha«, in Ie hiter beg ga ie mogel rešiti pred zalezovalci.
Nič čudnega tudi ni bilo, ako si zagledal na gromadi med rdečkastimi plameni in dimom kakega redovnika. V njegovih naukih so zasledili kak kriv stavek. 2alibog je bilo
v srednjem veku veliko redovnikov, ki so učili kaj druzega. ali pa po svoje razlagali. Bilo je pač v glavah vseh ljudij nekai mračnega, ali tako hudo kaznovatj ta ali oni greh vendar ne gre.
Celo kralji niso bili varni pred inkvizicijo. Ko je nekoč španski kralj Filip HI. gledal raz okna sprevod na smrt obsojenih čarovnikov, v katerem sta korakala tudi dva revna kapucina, se je obrnil k okoli stoječim in dejal: »Morda so nauki teh dveh kapucinov pravičnejši, kot pa onih, ki jih sežigajo.« Takoj drugi dan je bil veliki inkvizitor-nadškof pri njem in po kratkem nagovoru prisilil kralja, da je obžaloval prejšnji dan izrečene besede. Za kazen mu je naložil, da si mora dati puščati nekoliko kapljic krvi, katere bo potem rabelj na gromadi sežgal.
Tudi mrtvih niso pustili v miru. Neko žensko. ki je že devet mesecev ležala v grobu, so obdolžili po njeni smrti copernije. Rekli so, da bo ves svoj zarod pomorila in izpre-menila sosede v svinje. Hajd nad njo! Izkopali so jo in jo s krsto vred sežgali!
Velik del obsojencev so tvorili tudi tatovi, ljudje razuzdanega življenja, goljufi in druga sodrga. Pa ni ponehavalo to krvavo sodniisko zasledovanje, zato so skrbeli tudi zdivjani rablji in drugi pomočniki.
Političen pregled,
DRŽAVNI ZBOR.
»Jugoslovanski klub« in nagodba.
Pri nobeni stranki in v nobenem klubu ne vlada taka nejasnost in needinost, kakor v »Jugoslovanskem klubu. Hribar in z njim velika večina hrvaških in slovenskih poslancev tega kluba so se izrekli proti nagodbi in toraj tudi proti belokranjski železnici. Čudna pota hodi dični poslanec ljubljanskega mesta v tetn vprašanju. Še ni tri tedne, ko je ta mož izročil ministrskemu predsedniku zahvalno izjavo ljubljanskega občinskega sveta, v kateri se slavi gradbo dolenjskih železnic in zveze z Dalmacijo — sedaj pa izkuša ravno ta Hribar z nujnim predlogom preprečiti ustavno zagotovitev nagodbe, ki jo je sani označil kot nujno potrebno. Ce to ni nedoslednost, potem tudi ne vemo kaj je. Kar je žalostnega na tem, je to. da se sploh dobe Slovenci in Hrvatje, ki na ta način postavljajo v nevarnost tako važno in potrebno stvar, kot je belokranjska železnica. Kako se bodo ti poslanci upali prikazati še pred svojimi volivci, ko jim vsakdo vsak trenotek lahko vrže v obraz: »Lepo skrbite za naše koristi!«
Zanimivo pri tej obstrukciji pa je to, da poleg nekaterih drugih poslancev ni podpisal tega obstrukcijskega predloga načelnik kluba Ivčevič. Cel klub obstruira, načelnik pa ne; to morajo biti lepe razmere!
Cemu pa sploh ti ljudje hočejo preprečiti nagodbo? Zato, ker je slaba, bomo morda dobili odgovor. Res, priznavamo, nagodba ima mnogo slabih strani, toda, ako nagodba pade, kaj bomo pa potem na boljšem Jugoslovani? Toliko, da belokranjske železnice ne bomo imeli, nič več iu nič manj. To je jasno kot beli dan. In čemu potem še obstruirajo poslanci »Jugoslovanskega kluba«? Samo zato, da pokažejo, da lahko nekoliko nagajajo, kakor fantič, ki oddaleč kaže figo, dasi vé, da bo za to potem tepen. Tako rešujejo ti možje, pri katerih zastopajo slovenski liberalci častno mesto, jugoslovansko vprašanje in jugoslovansko »vzajemnost«.
Kaj pa potem ?
l eden za tednom se že vleče nagodbeno vprašanje v zbornici — čas pa poteka. Ako bo zbornica tudi prihodnje dni potratila toliko časa, kakor zadnje dni, je naravnost nemogoče, da bi do novega leta rešila pogodbo z Ogri in začasni državni proračun. V takih razmerah pač ni čudno, da je vlada prisiljena pomagati si z nujnim predlogom. Poslanec Chiari je vložil dva nujna predloga, namreč za pogodbo za dalmatinsko železnico in za začasni proračun. Podpisala jc ta predlog večina poslancev, med njimi tudi dr. Šusteršič za »Slovenski klub«.
Ministrski predsednik je izjavil, da ne bo imel drugega izhoda, ako ne bo pogodba pravočasno rešena, da razpusti zbornico. Govori se tudi, da misli ministrski predsednik z vsem kabinetom odstopiti.
Položaj sedaj ni še popolnoma jasen. Za sprejetje nagodbe zadošča navadna večina, da se pa sprejme predlog, naj se nujno reši nagodba, je pa treba dvetretjinske večine. Ko bi bil le enkrat ta predlog sprejet, potem bo nagodba kmalu pod streho, ker, da bo polovica zbornice glasovala zanjo, je gotovo. Bolj trda pa gre z dvetretjinsko večino. Ako bi bila nujnost zgoraj omenjenih predlogov odklonjena, potem je vse izgubljeno, — potem se mora rešiti 37 nujnih predlogov čeških radikalcev, in kedaj bi prišla potem šele nagodba na vrsto. Ako se to zgodi, potem bo državni zbor skoro gotovo razpuščen, sedanja vlada bi padla, nova vlada bi si pa poizkušala pomagati s § 14.
To bi bile posledice obstrukcije »Jugoslovanske zveze« in drugih podobnih politi-kašev; mi pa pravimo: Kaj imamo mi od tega ?
Kvotna deputacija
je dovršila svoje delo in svoje poročilo predložila zbornici. Tudi nagodbeni odsek ie že svoje delo dokončal.
Škandali v državni zbornici.
Fden izmed novih ministrov, ki so bili zadnje dni imenovani. Se tudi poljski minister dr. Abrahaniovič, ki zastopa poleg Poljakov tudi Rusine. Toda Rusinom ta inož ni nič kaj všeč in je postal minister proti njihovi volji. Zato je bil tudi pretekli torek s posebno prijaznostjo sprejet v zbornici. Rusini in socialni demokratje so ob njegovem vstopi, v zbornico zagnali grozovit krik. »Vun z novim poljskim ministrom!« je bilo čuti na vseh straneh; so-cialnodetnokratični poslanec Breiter kaže okoli podobo, na kateri je naslikan Abrahamovič kot policaj. Vedeti je namreč treba, da je ta minister ravno pred 10 leti kot zbornični predsednik poklical policaje v zbornico, da napravijo red, zato so mu še danes marsikateri poslanci gorki. Šele po dolgotrajnem mirjenju od strani predsednika se je hrup toliko polegel, da so mogli govorniki zopet govoriti.
(iostinčar za državne sluge.
Koncem zadnjega zasedanja državnega zbora se ie dovolilo 33 milijonov kron za zboljšanje plač državnim uradnikom in uslužbencem. Sedaj pa vidimo, da je vlada pač videla višje stopinje, srednje le z enim očesom, najnižjih pa se ni spomnila. Zato je poslanec Gostinčar debelo uro utemeljeval predlog, kjer se vladi naroča, naj takoj predloži načrt zakona, s katerim se bodo primerno uravnale plače državnim uslužbencem ter preskrbnine njihovim vdovam in sirotam. — Predlog je bi! sprejet brez daljše razprave in se je takoj od-kazal proračunskemu odseku.
V ZBOROVANJU PROSTE AGRARNE ZVEZE
je poslanec dr. Hočevar v imenu »Slovenskega kluba« ugovarjal proti temu, da bi se meli-joracijske zadeve (izboljševanje travnikov, uravnava rek itd.) oddale novemu delavskemu ministrstvu. Sklenilo se jc. da melijoracijske zadeve ostanejo poljedelskemu ministrstvu.
V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU
so bili dne 26. novembra veliki nemiri in je malo manjkalo, da ni prišlo do pretepov. K<> je govoril hrvaški poslanec dr. Lorkovič in je začel v hrvaškem jeziku, je nastal silen hrup. Predsednik Justh je pozival govornika, naj nadaljuje, sklicujoč se na poslovnik, ki dovoljuje govoriti v hrvaškem jeziku. Položaj je bil jako nevaren, ker so poslanci neodvisne stranke rinili Hrvate k vratom. Ko se je seja prekinila, je ministrski predsednik posredoval ter se je sklenil kompromis. Na njegov predlog se je umaknila z dnevnega reda osnova o carinskem tarifu, namesto nje so postavili na dnevni red pooblastilno predlogo za nagodbo.
VAŽEN SESTANEK.
Bolgarski knez Ferdinand se sestane te dni na Dunaju s črnogorskim knezom Jurijem. Knez Ferdinand bo imel tudi razgovor z avstrijskim zunanjim ministrom Aerenthalom, ki obeta biti velike politične važnosti.
ZAROTA V ČRNI GORI
Brez vsake sumnie ie sedaj potrjeno, da se je pripravljal napad na črnogorskega kneza v Belgradu. Vse je razkril Rajkovič. Iz Bel-grada pa pišejo sedaj, da si je črnogorska vlada izmislila vso zaroto iz sovraštva do Srbije in da bi uničila opozicijo v domači deželi. O Rajkoviču poročajo, da je ničvreden človek in pijanec, kaj radi verjamemo, a pripomniti moramo. da krivda zadene tiste, ki zlorabljajo ljudi te vrste za politične namene. Ce pa le Rajkoviču ne verjamemo, ču.iemo lahko druge priče. Bivši narodni poslanik Cufalič, katerega so prijeli na meji, ko se je vračal iz Srbije z šestimi bombami, je priznal, da je v resnici obstojala zarota, katere namen je bil ubiti kneza Nikolo in njegove sinove in da je on sam pripadal tej zaroti. Izpovedal je tudi, kdo je prvi izprožil misel na zaroto, kdo ie naredil načrt, kdo je preskrbel bombe, kdo je dal denarna sredstva in kdo je imel največ koristi pri tem, da se iztrebi črnogorska vladarska rodbina. Vse posamnosti sedaj še niso znane širši javnosti, odkrile pa se bodo v kratkem pri obravnavi, ko bode prvo cetini-sko sodišče sodilo sokrivce. Sodba bo javna. Tisti, ki morajo biti o stvari poučeni, zatrjujejo, da se bodo odkrile pri obravnavi strašne reči. V celi Črni gori se vrše sedaj shodi in od vseh strani se pošiljajo knezu izjave uda-nosti in vernosti. Eden izmed voditeljev opozicije je končal svoj pozdrav knezu z besedami: »Smrt vsem izdajicam«. Vse to priča, kako ljubijo Črnogorci svojega kneza. Pred kratkim je sprejel knez Nikola srbskega diplomatskega agenta Jovanoviča. Sprejem ie bil kratek in mrzel, kar ni čudno, ker pošilja Srbija svojega zastopnika objednem z bombami. — Dne 28. novembra je bila otvorjena črnogorska skupščina. Po otvoritvi je prirejala množica knezu in kneginji velike ovacijc.
REFORMA V MAKEDONIJI.
V Makedoniji postaja zlo od dne do dne hujše. Vse reformno delovanje ne bo imelo vspeha, dokler bodo to delovanje, ki je na-
perjeno proti Turkom, voditi Turki sami. Izkazalo sc ie. da je samostojna turška akcija brez koristi, če je tudi pod evropskim nadzorstvom. zlasti ker jo vodi kruti Hilmi-paša. Častniki sami, ki so vdeleženi pri reformni akciji, so nedavno na sestanku v Solunu izpovedali, da ne morejo izvrševati svojih dolžnosti, dokler jih ovira H lmi-paša. ki omogo-čuje vsa njihova stremljenja, namestu, da bi jim pomagal pri njihovem človekoljubnem podjetju. Edina pot. po kateri bi dospele reformne oblasti do svojega smotra, bi bila, da se turška roka popolnoma odstrani od re-formne akcije in da postane Makedonija samostojna. od Turkov neodvisna, ali pa da se ustanovi mesto vrhovnega krščanskega guvernerja.
JUDOVSKI FRAMASON — RIMSKI ŽUPAN.
Za rimskega župana je bil izvoljen bivši glavar framasonov (prostozidarjev) Ernst Na-thmi s 60 glasovi. Katoličani se teli občinskih volitev niso udeležili, kar je bila gotovo velika napaka. Nathan ie ind. r>o mišljenju republikanec. torej nasprotnik vladajoče hiše. Vlada ie podpirala framasone. da bi v Rimu samem vzgojila proticerkveno gibanje in sedai je t<> gibanje vladi vzraslo čez glavo. To so sadovi laške proticerkvene politike.
PORTUGALSKA PRED REVOLUCIJO.
K kor poročajo iz Madrida, grozi na Portugalskem meščanska voiska. Kralj sme zaupati le še eni stranki, vse druge so se pri-klop'le republikancem. Izmed vojaštva so za-nesljivi le še bataljoni, ki stražiio kraljevo palačo. vm drugi in tudi mornarica čakajo le 7namenia. da se upro.
V večiih kraiih ie proelašeno obsedno stallie. rdenindva'set političnih klubov so zatvo-rili. Vzrok sedarne krize so baie vel'kanski irditki. ki so se porabili za obleke dam v kraljevi družin'.
DOHODKI V MAROKU.
T7 Mproka dohaiaio poročila, iz katerih Inhko sklepamo, da se bodo vršili še mnogi boii Francoski srenerai Drude litrinie svoie taborišče, mesto Kasablanko s trdniavskimi 7'd^vi. ki nai h; ga branili pred napadi. — 7ndnie dni meseca novembra ic nnnpdlo ID tisoč Mnročnnov francoski tabor. Boi ie bil 7elo vroč. Franco7i so izcubili le neznatno stevi'o vola kov. medtem ko iih ie padlo od Maročanov okob' 1?00. Pedno na se vrše molline pmsVc med ooÌ7vedovalrim: četami obeh sovrpžnikov. MnročnnsVi rodovi, ki so bili do scd-ii npi-fr?lni. sp zdrn^nlc'o v nove boine vrste. Položni poštnin 7n Frnnro7e nevaren, 7'nst' od^nr so sp vsi rnnrofansV! obmeini rodovi 7oHini!i napovedali sveto vojsko ter udrli v francosko ozemlie.	—k.
IU!?*.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
(Dalje.)
Cilka je povedala s solzami v očeh Jerneju vse. Ali veliki hlapec je dobro poznal krošnjarjevo spletkarstvo in mu ni mnogo
verjel. Po dolgem premišljanju je dejal gospodinji:
»Se danes, če dovolite, pojdem v Ločji potok in vprašam na železniški postaji, do kam je Jurij plačal vozni listek. Potem bomo že spoznali, če je Vid govoril resnico.«
Jernej je šei v Ločji potok in je ondi zvedel. da je vzel Jurij vozni listek do Kufštajna 11a južnem Tirolskem. To je nekoliko potolažilo Cilko, da je nehala jokati, toda še vedno je ostalo njeno obličje inrtvaškobledo. Včasih je, kakor v mrzlici, strepetala po vsem telesu. Vso noč ni zatisnila očesa. Drugi dan jc bila nedelja in šlo je k službi božji doli v vas. Nikomur se ni upala pogledati v oči. Sram jo je bilo pred vsemi ljudmi, zdelo se ji je, kakor bi jo vpraševali: kje imaš moža? Po službi božji je prišel pismonoša za njo in ji je izročil — pismo. Hitro je pregledala žena naslov in je spoznala Jurijevo pisavo. Na poštnem pečatu je stalo: »Bočen« — in Cilki je postalo lahko pri srcu. Prišedši izven vasi je odprla pismo in brala:
»Ljuba žena! Opravki so se mi zavlekli za dalj časa, kakor sem izpočetka mislil. Zdrav sem in vesel. Še nekaj tednov moram ostati tukaj. Ako mi želiš pisati — moj naslov ja: »J. O. pri gospodu Largeter, vinskemu trgovcu v Bocnu.« Ako vam doma ne manjka ničesar, mi pisati ni treba. Cas mi poteka, treba je iti na delo, zato bodi prisrčno pozdravljena! Tvoj udani mož Jurij.«
Se tisto popoldne je Cilka na hladno Jurijevo pismo odgovorila z dolgim pisanjem, v katerem mu je izražala svojo srčno ljubezen in udanost. Prosila je moža z ganljivimi besedami. da bi ji precej odgovoril v pismu, ker jo tako skrbi, da bi se mu kaj ne pripetilo. Pisala mu je. kako težko že čaka njegove vrnitve in ga je pozdravila s tisoč pozdravi.
Minilo ie zopet štirinajst dni, a od Jurija ni bilo nobenega odgovora. Zakaj je tako malomaren? — je premišljevala Cilka in bledela od žalosti in hrepenenja po njem. Tedaj pa je prišel h Goričanu zopet nekega dne krošnjar Vid in je pokazal Cilki pismo pastorja Liškeja, v katerem mu pastor pripoveduje, da biva Ooričan v Vajmaru.
Cilka je zopet postala vsa zmedena. Nekaj časa je jokala, potem se je zopet skušala tolažiti z lepimi besedami, nato je sedla v kot in premišljala. Konečno je prosila Jerneja, naj se pelje v Bočen in ondi poizve, kaj je z Jurijem. Ko se je vrnil čez par dni, je Cilka zvedela o vsej lažnjivosti in hinavščini svojega moža. Jurij ni bival v Bocenu. Trgovcu Lar-geterju je pošiljal pisma in slednji jih je oddajal v Bocenu na pošto. Tudi ie Jurij prosil Largeterja, da mu pošilja vsa došla pisma v Vajmar, O . . . ulica št. 11.
Ko je Cilka to zvedela, je omahnila na stol, kakor bi jo bila zadela kap. Nato je krčevito zajokala in se ni dala utolažiti. Vso na-slednio noč je prečula v solzah in bolesti. Sele čez dva dni je toliko zbrala svoje misli, da je mogla Juriju pisati pismo. Njeno pismo se je glasilo tako-le:
»Ljubi Jurij! Čudil se boš, da te najdem tukaj, kjer sedaj bivaš, toda ljubezen je kakor smrt, — v najbolj skritem kraju te zaloti. L.iubi Jurij! Ne moreš si misliti, kako sem žalostna, kako me peče srce, da si tako neodkrit, nasproti meni. Saj sem te vedno tako ljubila in ti razkrila vsako najmanjšo skrivnost — ti pa si tak! Toda, ljubi moj Jurij, vse ti odpuščam od srca. Le ene reči bi ti nikdar in nikoli ne mogla odpustiti : ako bi Našega Gospoda in sveto katoliško cerkev zatajil. Rajše slišim, da umrješ, kakor da bi to storil. Oh, kako me sedaj strašijo vedno tiste sanje, ki sem jih sanjala tisto noč, predno si se poslovil od mene. — Moj ljubi, moj dobri Jurij!
Prosim te pri najini prvi ljubezni, pri najini prejšnji sreči, pri vsem, kar si mi obljubil na dan poroke, prosim te pri najinih ljubih, nedolžnih otročičih — ne zadeni mi največjega križa na rame! — Ako prodaš svojo vero, potem si umrl zame in jaz sem umrla zate. Toda, ne. Jurij, moj ljubljeni Jurij, kajne, ti tega ne boš storil? Kajr.e, ti me imaš še nekoliko rad, kajne, kmalu se boš zopet vrnil k meni in svojim otrokom. Piši mi, kdaj prideš. Pridem ti v Ločji potok nasproti. Bodi stanoviten, Jurij. Jaz molim zate.
Tisoč gorkih pozdravov ti pošilja tvoja žalostna in ljubeča	Cilka.
Matijček te tudi lepo pozdravlja. Vedno vprašuje po tebi. Pridi kmalu!
12. Judežev čin.
£er je Ooričan že skoraj napol izgubil vero, je moral podleči skušnjavi. V oni noči, ko je slišal zaljubfjeno pesem, katero je pela vdova Letvic, ni mogel spati. Zjutraj je obiskal vdovo in jo prosil odpuščanja. Ona je nekaj časa molče in užaljeno stala ob rožnem oknu. Nato je pričela lahno jokati, pogledala je s solznimi očmi Goričanu v obraz in mu pričela govoriti, kako strastno ga ljubi, da ga ne bo mogla nikdar pozabiti itd. Kmalu pa je, kar nenadoma, odslovila Goričana in se umaknila v svoje lepe sobane. Goričan je z nevihto v duši odšel na svoje stanovanje, kjer je v dolgih premišljevanjih negoval strast srca. V naslednjih dneh sta se večkrat srečala z gospo Letvic in 011a ga je zapeljevala na vse mogoče načine. Goričan sam je naposled hrepenel po družbi slabe, pokvarjene ženske, v duši svoji je zamoril zadnji klic vesti in prelomil je zvestobo svoji udani ženi Cilki. Od dne do dne se je potapljal globlje v grehih. Objela ga je neka omotična čutnost, pozabil je na božje zapovedi, pozabil na ženo in otroke in svojo vrnitev v domovino.
Tedaj pa .ie dobil od gospoda Largeterja prvo Cilkino pismo. Mogočno je vplivala na njegovo srce ganljiva udanost in zvestoba žene. Vzbuiala se mu je vest. Ves dan je bil potrt. Podoba zveste žene in nedolžnost otrok 11111 je vedno bolj živo stala pred dušo. Dolžnosti, ki jih je imel do svoie družine, so vedno glasneje trkale na duri njegovega srca. Toda na drugi strani ga je slepa strast z nepremagljivo močjo vlekla k sebi.
Zvečer je bila zbrana vesela družba pri pastorju Liškeju. Navzoč ie bil tudi mladi pastor Krening. ki ie Goričanu vedno govoril o veri in evangeliju. Takoj se je zapletel z niim v pogovor, toda precej je spoznal, da Goričan nocoj ni dobre volje. S par zvitimi vprašanji je zvedel, da je Jurij dobil pismo od doma. Ker pa je pastor dobro poznal njegovo razmerje do gospe Letvic, mu je bilo takoj jasno, zakai ie Goričan tako vznemirjen. 2e popolnoma je upal, da je nesramna vdova iztrgala Tirolcu vso vero iz srca — sedaj pa naenkrat izprememba! Ne, to ne sme biti! Na vse mogoče načine si le Krening prizadeval, da uduši tudi nocoj vzbujajoči se glas vesti. Kakor nalašč mu ie prišel na misel nauk Martina Lutra, da človeška volja ni svobodna.
»Človek nima vzroka, da bi bil žalosten, ako mu vest kaj očita.« tako je govoril pastor, saj nima svobodne volie. Vse kar človek stori, mora storiti — za svoja dejanja ni odgovoren. Vsi boji zoper skušnjave so zastonj, kajti volja človeška je kakor poslušen hlapec, kakor neumna žival, ki mora tja, kamor vleče slä. Zato za kritjana ni nobenega pravega greha, ker nima proste volje in ne more izpolnjevati postave. Treba je le močno verovati v Kristusa in odpuščanje grehov, potem smo že čisti, čeprav vsak dan stokrat nečistujemo ali Človeka umorimo, kakor tako lepo pravi Martin Luter.«
GoriČan je bil preveč neveden v verskih rečeh, da bi mogel spoznati velikanske pastor-jeve zmote. Nekdaj, ko se je še v šoli učil krščanski nauk. bi bil vedel, da pravi Kristus: »Ako hočeš iti v življenje (nebesa), izpolnjuj zapovedi!« — toda zdaj je že popolnoma pozabil nauk svete vere, ker toliko časa že ni slišal nobenega krščanskega nauka in nobene pridige. Posebno mu je pastorjev nauk ugajal zato, ker ga je že omrežila strast. Ta večer je bil že čisto pripravljen, da zataji vero svoje mladosti, saj je luteranska-vera najpri-jetnejša in po njej smeš grešiti, kolikor hočeš. Tekom večera je Goričan mnogo pil — gospa Lstvic se mu je prilizovala bolj in bolj — in kmalu je pozabil glas vesti in niti na misel mu ni več prišlo udano pismo zveste Cilke. Pastor Krening je z odkritim veseljem gledal, kako se razvija v Jurijevi duši strast in nevera. Z veseljem se je hvalil zaradi svojih uspehov pri tovarišu Liškeju. Liške je spoznal, da je jabolko sedaj že zrelo, gnilo, in bo samo po sebi palo od drevesa svete Cerkve.
(Dalje pri.)

Damijan.
Zapisal Tone Gričar.
Živel je v šumi za vasjo. Stari ljudje so ga poznali, pa ne ve nihče ničesar o njem. Bali so se namreč stari ljudje Damijana, sovražili so ga in niso hoteli, da bi se ohranil spomin nanj med dobrimi potomci. Meni pa je v mladosti star očka na uho pravil povest o njem. In zapisati jo hočem —.
Bil je Damijan velik skoraj kakor Smarna gora. Samo dlan njegova je bila široka, da bi z njo pokril celo mizo. Ko je stopal skozi vas, so se tresle hiše in okna šklepetala. Tisti čas so možje od strahu zapahniii duri, ženske so bežale v kleti, otroci in pastirji so cvilili na vse grlo. Zgodilo pa se je to komaj vsako peto leto. Damijan je namreč podnevi in ponoči, pozimi in poleti bival v črni šumi za vasjo in se ni prikazal ljudem.
Rojen je bil Damijan v naši vasi — pri Zefrinu. Mati njegova je bila pridna in močna. Sama je orala polje — bila je vdova — in spuščala drevo zelo globoko v zemijo. Vola včasih nista mogla naprej. Ali močna vdova je potisnila zadaj in šlo je.
Imela je vdova poleg Damijana še enega sina Boštijana. Damijana je sovražila, ker je bil poreden. Boštijan pa je bil njen ljubljenec in dober dečko. To je jezilo Damijana in zasovražil je svojega brata. Bil pa je Damijan že tedaj še enkrat tako velik in močan kakor njegov dve leti mlajši brat. In marsikdaj ie mali Boštijanček zajokal pod trdo Damijanovo pestjo. Hitel je pravit materi svoje bolečine, mati je z okleščkom zapretila Damijanu, Damijan je zbežal v šumo za vasjo. Ostajal je v šumi do večera, zvečer se je splazil v svisli in je spal na mrvi.
Taka je bila Damijanova mladost.
Toda hitela so leta. Pridna in močna vdova je umrla neko bogato jesen in Boštijan je podedoval za njo lepo domačijo. Na Damijana je mati pozabila in tako je ostai on brez doma in brez premoženja, sam, zapuščen.
In tedaj je v Damijanu zavrela mlada kri. Stopil je pred svojega brata in mu govoril s trdim glasom:
»Boštijan, po postavi božji je polovica materine dedščine moja, ker sem tvoj brat in materin sin.«
Trde besede so zadele ob trdo srce, kakor bi udaril kamen ob kamen.
»Tako je zapisano, da je vsa dedščina moja — ti pa si išči sam dedščino kjerkoli znaš.«
»Boštijan« — iskrile so se Damijanu oči, kakor bi z jeklom udarjal ob k rešilni kamen ponoči — »bodi prepričan v srcu, da pride dan, ko si bom poiskal dedščino — pri tebi. »Trda je moja pest in z njo si bom pisal pravico.«
»V lastni hiši. mi ne boš grozil. Mati je zapisala meni — iu sveta ie materina zadnja volja.«
»Boštijan, zdaj grem — in zopet pridem!«
Odšel je Damijan s trdim korakom, da se je tresla hiša in omet padal s stropa. Odšel je in dolgo vrsto let se ni vrnil v hišo bratovo. Črna šuma za vasjo je bila njegov dom. Nihče ga ni videl tudi v šumi ne, ker so se ga ljudje bali in niso prihajali v šumo. Samo včasih ga je zapazil samoten lovec, ko je zlek-njen ležal pod debelim hrastom in štel listje po drevju. In obšel je lovca strah, da se je vrnil . . .
Tako je živel Damijan leta in leta. Čudne povesti so ljudje v vasi spletali o njem. On jih ni čul, pa bi tudi z očesom ne trenil, ako bi jih čul. Kaj njemu mar ljudje? In kakšen pomen imajo zanj povesti? Vse povesti so neumne— samo ena, ki jo dannadan taji širo-širni gozd, je lepa in sega do srca.
Kaj je njemu — Damijanu — naposled tudi mar njegov lastni brat in materina dedščina?
Samo kadar je bil velik dan — praznik morebiti — je stopil Damijan iz šume in skozi vas. Bliskale so se mu iskre v očeh, ko je videl zdaleka Zefrinovo hišo in lepo žensko Boštijanovo z belini pripasom na pragu. Tedaj mu ie zakrvavelo srce zaradi materine dedščine in govoril je sam s seboj:
»Seve, lahko se ženi, ker ima hišo in denar. Tudi jaz bi si poiskal drobno srcé, ki bi me ljubilo, in tako prijetno bi bilo življenje. Čakaj, Boštijan, obljubil sem ti, da pridem in si sam poiščem materino dedščino.«
In Damijan je dalje in dalje premišljal, kako udobno življenje ljubezni bi si ustvaril. Ne bilo bi se treba potikati v šumi, ampak za belo javorjevo mizo bi ždel, ženka pa bi prinesla večerje. Šel bi na polje orat, ženka pa bi ravnala kolca in poganjala vole. Krmil bi zvečer živino, ženka pa bi prinesla z zdenca vode in bi napajala. Lepo življenje ljubezni . . .
In pristudila se je Damijanu šuma. Cemu živi v njej kakor divjak? Zakaj se je ločil od človeške družbe in se pobratil s hrasti in jelkami, ki so mrtve in nimajo srca? Bog, kako čudno življenje je to, ako se zmisli na življenje ljubezni tam zunaj . . .
Šumelo je Damijanu v glavi in kri mu je valovila do srca. Kdo je kriv vse njegove nesreče? Kdo je kriv?
Ranjka mati in — Boštijan!
»Čakaj me. Boštijan, jaz pridem po dedščino!«
Damijan je prihajal po dedščino. Tresla se je vas pod njegovimi koraki. Vse duri so se zapirale, za okni se je čul jok otrok, psi so lajali in mukala je goved po hlevih. Damijan pa je nameril naravnost proti Zefrinu. Z močnim zapahom so bile zapahnjene duri. Damijan je dvignil jekleno pest, odletel je zapah in hiša se je potresla.
»Hoj. Boštijan, kje si? Prišel sem. kakor sem obljubil. Kje imaš materino dedščino?«
Počasi je prilezel Boštijan iz čumnate. Slutil je nekaj hudega.
»Ti si, Damijan? Po kaj prihajaš?«
»Po dedščino, Boštijan!«
»Divjak si, in mati ni divjaku zapisala dedščine!«
»Kako? Ali nisi ti brat moj? Glej, divjak s svojo pestjo piše dedščino.«
Dvignil je mogočno dlan in udaril po ja-vorjevi mizi, da se je razsula. V čuinnati je od strahu zajokala BoStijanoya lepa ženka in — prihitela v sobo.
»Vun, Damijan, vun! . . . vun!«
»Kaäj? Dedščina je moja!«
Udaril je Damijan z nogo ob tla, da je ura padla s stene. Lepa ženska Boštijanova se je oklenila strastno svojega moža in ihtela.
»Vun, vun, vun!«
»Boštijan, ako mi ne izročiš dedščine — gorje ti!«
»Vun, vun, vun!«
»Kakor črviček se je stiskala mlada ženka k Boštijanu.
»Dedščino sem! .... ali pa te zadavim!«
Zaškrtal je Damijan z zobmi; žilice v očesih so se mu napele in ves rdeč je bil v vrat in obraz.
»Vun!« je zadnjikrat siknil Boštijan. Tedaj pa je Damijan zgrabil brata, dvignil ga ped strop in butil ob tla. Lepa ženka Boštijanova je omedlela, ko je videla strašen prizor.
Cez par dni je Boštijan umrl. Lepa ženka njegova je zbolela in ni mogla k pogrebu. Damijan pa je zbežal v šumo in popolnoma podivjal. Nihče ne ve, kdaj in kako je umrl. Materine dedščine ni užival nikdar. — To je povest o Damijanu velikanu.
Iz Bosne. Hvaležno potrjujemo, da smo prejeli za grajenje nove prepotrebne cerkve Alatere božje v Ivanki, v jugoslovanski Bosni več denarnih sredstev od blagih dobrotnikov. Darovali so: Matevž Kern 22 K. Margareta Kern 20 K, Lucija Cadež 20 K, Marija Petaš 10 K, Janez Bobnar 10 K, Ivan Stipaničič iz Trsta 4 K- Darovalci po 2 K so: Sedlar Janez, 2 N. N. Darovalci po 1 K so: Jenko Franc, Teran Miha, Lah Miha, Tomažič Matevž, Grkman Anton. Potokar Anton. Golob Janez, Čebul Janez, Ovijač Luka, Krunpeštar Aleš, Bohinc Miha. Jenko Franca, Zarnik Marija, Jerman Marija, Pibemik Mica, Petrič Mica, Hudobivnik Terezija, Kne Marija, Vidmar Jera, Tomažič Mana, Tomažič Marija, N. N., Tomažič Lucija, Ogrinc Katarina, Koritnik Frančiška, Koritnik Marija. Zerovnik Frančiška, Sleme Marija, Bilban Barba, Pogačar Marija, Trantar Marija, Lužar Marija. Radi pomanjkanja prostora se ne morejo oglasiti darovalci manj od 1 K-
Tudi amerikanski Slovenci so nam lep dar poslali po vrlem tukaj bivajočem Francu Kern, namreč znesek 181 K. Ti darovalci so bili že priobčeni v »Glas Naroda« v New Yorku v majniku.
Srčna zahvala vsem dobrotnikom. Marija prečista Devica naj Vam obilno povrne!
Hvaležnih src molitve, prošnje in češče-nja se dvigajo tukaj za Vas k presv. Srcu Jezusovemu in k njegovi deviški Materi Mariji.
Pozdrav vsem skupaj!
Rimsko-katoliški župni urad. Ivanjska. dnč 15. novembra 1907.
Dr. Kovécs-evo mazilo za roke, ki ga pošilja lekarna pri Mariji Pomagaj v Budimpešti, 6. okraj, Liszt Ferencz tér 20.. ie radi svoje nizke cene in izborile kakovosti priporočljivo za ohranjenje lepih mehkih rok. Cena lončka 1 K 20 h.
Stran 774	Domoljub 1907
Kazgled po domovini.
Položnice poštno-hranilničnega urada smo danes priložili brez izieme vsem cenje-nim našim naročnikom. S temi položnicami plača lahko vsak brez najmanjših stroškov naročnino za prihodnje leto v znesku 3 K; treba je samo napisati znesek in pa na srednji del položnice natančen naslov onega, ki dosici list prejema in ga želi imeti še tudi naprej, potem pa položnico z denarjem vred izročiti na domači pošti. Ce kdo oddaja na kaki drugi pošti, nam provzroča to obilo sitnosti. — Kdor bi pa hotel plačati za naročnika, ki doslej še ni prejemal lista, naj zapiše na vrhu srednjega dela položnice besedico »nov«. S tem nam prihrani obilo dela in pa iskanja. Tisti naročniki pa, ki žele kake premembe v naslovu, naj zapišejo na sprednjem delu položnice stari naslov, opazke glede novega naslova pa naj zabeležijo na zadnjem delu ter prilepijo zato znamko za S vinarjev. Imena naj se pišejo kolikor mogoče razločno, da se izognemo vsem neljubim pomotam. — Ko bi kdo potreboval eno ali več novih položnic, naj nam kratko sporoči po dopisnici. — H koncu pa kličemo vsem cenjenim naročnikom: Cim preje nam pošljete naročnino za prihodnje leto, tem lažje in na-tačneje bomo lahko izvršili ogromno delo, ki nas čaka ob zatonu starega leta!
Gg. dopisnike »Domoljuba« ponovno prosimo. naj se ogibljejo v svojih dopisih kolikor najbolj možno osebnosti. Naš list ni za to tu. da bi se vsaka osebna mržnja razglaševala, saj to ne zanima širše javnosti.
Na delo! Prišel je čas, ko treba obnoviti naročnino za naše liste. Zato opozarjamo, da treba takoj začeti z agitacijo za naše liste, v prvi vrsti za našega »Domoljuba«. Naše ljudstvo rado bere. zato mu tudi dajmo dobrega berila. Res je. da se pri nas veliko bere, res je, da inia »Domoljub« mnogo tisočev naročnikov, a zdi se nam to vendar še premalo. V tem oziru nas krščanski Nemci nadkrilju-jejo. Na zadnjem katoliškem shodu na Dunaju je imel sloveči jezuit pater Kolb krasen go-\or, v katerem je priporočal razširjenje katoliškega časopisja, opisal posledice slabega berila. Slabi časniki so najnevarnejši, najsilnejši sovražniki, ki ljudem jemljejo najprej vero, in večkrat tudi kruh od ust, da jih konečno poženejo kot berače iz domovine. Kdor podpira slabe časnike, kakoršni so »Narod«, »Gorenjec«, »Notranjec«, je nasprotnik krščanske vere, nasprotnik nedolžnosti. Kdor plačuje take časnike, je zaveznik ljudi, ki sramotijo Boga in spodkopujejo ugled in veljavo svete cerkve. Zato bo vsakdo, ki hoče dobro našemu ljudstvu, skrbel, da se spravi kolikor mogoče mnogo dobrih listov med svet. Ne bojmo se za tiste krajcarje, ki jih damo za dober časopis, ta denar je dar, ki ga položimo na oltar vere in ljudskega ulagra. Uvažujmo nekoliko to in začnimo takoj z agitacijo med prijatelji in znanci, v prvi vrsti za našega »Domoljuba«.
Podeljena je župnija Soteska č. gospodu Alojziju Volcu, kapelami v Štnariji.
Župnijo Timenico na Štajerskem je dobil č. g. župnik Štefan Sakelšek.
Živinski sejmi bodo odslej v Mariboru vsako sredo, zato je mesto Ptuj prosilo, da bi bili enaki sejmi v Ptuju vsak torek.
Dopisnika iz Vitanja prosimo, da nam naznani svoje ime, ker mu imamo sporočiti odgovor na njegovo pismo.
Nov park v Ljubljani. Cujemo, da južna železnica uredi pred nanovo preurejenim južnim kolodvorom na prostoru, kjer se nasproti novemu sedanjemu glavnemu kolod-
vorskemu poslopju nahajajo sedaj njeni vrtovi, velik park. kar bo znatna udobnost za potujoče občinstvo pa tudi za prebivalce kolodvorskega okraja. Tam se zgradi tudi nov
hotel.	„ , ,,
Radeckijeva slavnost na Dunaju. V spomin 501etnice smrti grofa Radeckega se je praznovala na Dunaju 24. novembra velikanska slavnost. katere se je udeležila neštcvilna množica prebivalstva in vojaških krogov. Iz vseh delov države so prišli Radeckijevt veterani skupaj kot zadnje žive priče avstrijske bojne slave na italijanskem bojnem polju. Več kot 30 godb se je razpostavilo na velikem prostoru. Cesarja je zastopal pri slavnosti prestolonaslednik Franc Ferdinand, kateremu so bili predstavljeni stari Radcckijcvi veterana, Mnogo izmed teh je moralo pripovedovati posamezne dogodljaje iz italijanskih bojev. Za vsakega bojevnika-veteranca je imel nadvojvoda prijazno besedo. Najmlajši Radeckijev veteranec, ki se je udeležil slavnosti, je bil star 76 let. najstarejši je bil 961ctnt starček. Na čast 250 še živečim Radeckijevim veteran-cem je dunajski občinski svet napravil sijajen banket, pri katerem je dunajski župan dr. Lueger v krasnih besedah slavil zasluge navzočih starčkov.
+ Milostni čin vladarjev. — Amnestija za vojaške nabornike, ki so se odtegnili naborom in one. ki so zamudili vojaške dolžnosti. Dunaj, 26. novembra. »Naredbeni list za armado« razglaša danes Najvišje pomilošcenic povodom 60-letnega jubileja cesarjevega in sicer amnestijo za vse one, ki so se odtegnili vojaškim naborom ali pa zamud » vojaške dolžnosti. Najvišji odlok je datiran dne 26. novembra 1907 in se glasi: 1. Vsem onim vojakom armade in vojne mornarice, ki se nahajajo v zaporu zaradi tega, ker se niso odzvali poklicu v vojno službo ali ker so se ji odtegnili z dezertijo. opusti se dne 2. decembra 1907 vsaka nadaljna, oziroma ostala kazen. 2. Vsem pripadnikom armade in vojne mornarice, ki so v preiskavi zaradi omenjene krivde, ki so jo zakrivili pred 2. decembrom 1907. dalje oni, katere se kazenski zadeduje, oziroma ki šele pričakujejo kazenskega postopanja ali pa tudi disciplinarne kazni, opusti se vsako nadaljno postopanje in vse kazni, in sicer onim, ki še niso v preiskavi pod tem pogojem, da se v teku dobe od 2. decembra 1907 do 1. decembra 1909 javijo osebno (prostovoljno) katerikoli bodisi politični ali pa vojaški oblasti avstrijske države. 3. Vsem onim pripadnikom armade in vojne mornarice, ki morajo radi hudodelstva dezercije na podlagi sodnega izreka vsled podaljšanja aktivne službe služiti čez postavno službeno dobo, odpusti se obveznost podaljšanja službe z 2. decembrom 1907, in sicer onim ki že služijo in pa . onim, ki imajo šele pričakovati kazni. 4. Opustitev preiskave in kazni pa se ne nanaša na one, ki so zakrivili hudodelstvo ali prestopek po § 6. z dne 28. junija 1890., oziroma zak. člena XXI. iz leta 1890., in pa prestopek po § 4., zakona za Bosno in Hercegovino. 5. Vsi ki so bili v onem času, ko prosijo za amnestijo, kot beguni razglašeni, torej pri svojih oddelkih črtani — izgube svoje šarže, ki so jih imeli ob času dejanske službe. 6. Vsem, ki bodo deležni amnestije v smisiu točke 1. in 2. všteje se ona doba med tem časom, ko so se v evidenci vodili kot beguni, — v službeno dobo. — Zamujeno vojaško akt vno službo in osemtedensko službo morajo pa nadomestiti v teku splošne službene dobe. — Zamujenih
orožnih vaj ni treba nadomestiti. 7. Ce pridejo v stik z delikti, ki pridejo v j)oštev pri amnestiji, še druga kaznjiva dejanja, — ne izključuje to kaznjivih oseb od amnestije, če se obsodba še ni izvršila. — Vendar pa ostanejo odgovorni za druga kaznjiva dejanja, ki pri amnestiji ne pridejo v poštev.
»Kmečka zveza« za ribniško-veiikolaški okraj je imela v Velikih Laščah jako dobro obiskan občni zbor. Govorili so poslanca dr. Krek in Jaklič, sodraški župan Bartol, ribniški kaplan Orehek in drugi. V odbor so bili izvoljeni: za načelnika g. državni in deželni poslanec F. Jaklič; za odbornike: Mustar Fr., župan iz Kompolj; Škulj Anton, posestnik iz Grič; Koželj Mat., kaplan iz Lašč; Oblak M., župan. Graben; Fric Franc, posestnik iz Hr-vače; Lesar Anton, posestnik iz Jurjevice: Bartol Fr., župan v Sodražici: Grajnar Iv.. posestnik v Dolenjivasi; Peterlin Janez, posestnik na Robu; Košir Ivan, podžupan v Loškem potoku. Predlagani odborniki so bili soglasno sprejeti.
Občni zbor »S. K- S. Z.« za Štajersko, ki se je vršil dne 28. novembra v Ptuju, se je izborilo obnesel. Bil je vrlo dobro obiskan. Zborovanje jc vodil državni poslanec dr. Korošec. O bodoči nalogi Zveze je govoril gospod Fr. S. Gomilšek. Došli so pozdravi iz različnih krajev; z Dunaja je pozdravil shod »Slovenski klub«. Nazadnje je bilo zaupno politično posvetovanje.
Zena pobegnila v Ameriko. Iz Ajdovca pri Žužemberku nam poročajo: Pred dvema mesecema se je vrnil iz Amerike neki tukajšnji gospodar F. K- s svojo ženo in otrokom. Bival je tam že nad 15 let. Pretekli teden je izginila žena z otrokom naenkrat brez sledu in vse povpraševanje doslej na razne kraji je bilo brez uspeha. Sumi se, da se ji je zaželelo zopet po blaženi svobodi ameriški, kamor je skrivoma odhitela, ker je bajt. vzela tudi seboj toliko denarja, da ji bo zadošča! za pot.
V	slavonske in hrvaške šume je odšlo zadnje dni iz novomeškega in kočevskega okraja okolu 60 drvarjev in tesarjev. Vrnejo se spomladi. Ker so naši ljudje spretni delavci. so dobro plačani.
Letošnje božične počitnice. Kakor sm<> izvedeli, je naučni minister z ozirom na to, da zadnji dan pred počitnicami, t. j. 23. decembra, pade na ponedeljek, odredil, da se letos na vseh srednjih šolah, učiteljskih pripravnicah. obrtnih, trgovskih in mornariških šolah. na katerih se navadno prično božične počitnice 24. decembra, letos izjemoma konča šolski pouk že v soboto, dne 21. decembra opoldne.
Za kmeta! To so kričali štajerski liberalci, kako bodo branili kmeta v državni zbornici; to so rjuli po »Soči« in »Edinosti«, kakšen agrarec je Štrekelj, pretekli četrtek iih je pa videl ves državni zbor, kako so glasovali za to, da je nujno, naj se meje odpro srbski živini: Roblek. Štrekelj, Mandič. Mi to mirno konštatiramo, izražamo pa pohlevno mnenje, da utegne kmečkim volivcem teh mož vendar lc priti na misel, da se liberalci norca delajo iz njih.
Število Mohorjanov je letos nekoliko nazadovalo. To ne sme več biti. Častna skrb vseh Slovencev bodi. da se to število ne skrči, temveč pomnoži. Posnemajmo nemško družbo sv. Jožefa v Celovcu, ki napreduje vsako leto za več tisoč udov.
V	Podkraju so se vršile nedavno občinske volitve. Naša stranka je zmagala v tret-
jem razredu. V drugem in prvem so si dovolili liberalci take nepoštenosti, da nobena količkaj pravična vlada ne more potrditi teh volitev. Od naše strani je vložen kajpada 11 Ko vor proti tem nasilstvom, ki so jih uprizorili liberalci. »Narod« je seveda brzojavno poročal o popolni zmagi liberalcev.
V	Malnicu na Koroškem je mnogo slovenskih delavcev. Zal, da nimajo slovenskega duhovnika. Ali bi se ne moglo v tem oziru kaj storiti? Dobili smo nekaj pritožb od ondotnih delavcev. Opozarjamo merodajne faktorje, nai razmišljujejo nekoliko o tem.
Framasoni na delu. I.aški framasoni so naredili v Rimu juda Ernesta Nathana za župana. S tem činom so pokazali, kam merijo. Nathan je bil veliki mojster framasonskih lož, a je moral odstopiti, ker je morivcu Tulliu Murmi, svojemu svaku, hotel pomagati, da bi zbežal iz Italije. Tullio je namreč umoril grofa Bonmartinija in vsled te pravde je bil Nathan politično mrtev. Svobodomiselci so ga zdaj naredili za rimskega župana.
V	Parizu je odločil framasonski minister Briand, da se neka katoliška cerkev priredi za rusko gledališče. Pred velikim oltarjem bodo postavili oder in iz klopi narede sedeže. Igrali bodo vse igre Andrejeva in Oorkega, ki so v Rusiji prepovedane. Revolucionarni igravci. iz Rusije izgnani, bodo igrali v cerkvi, ki je katoličanom s silo odvzeta. To se pravi [>ri liberalcih — svoboda.
Tudi v Avstriji so začeli zadnji čas ro-goviliti framasoni. katere je silno zbodel sijajno uspeli katoliški shod na Dunaju. V imenu slovenskih framasonov hodi po agitacijah znani študent iz Železnikov, Lotrič, ki je baje izstopil iz katoliške cerkve in postal brezverec.
Kolera med perutnino razsaja v občini Bistrici, pliberški okraj. Posestniku po domače ?ercerju v Smihelu ic že poginilo 25 kur. Pravijo, da so zanesli to bolezen purani iz Slavonije.
Velikanski napredek slovenskega zadružništva. »Zadružna zveza« v Ljubljani je ob koncu leta 1906 štela 341 včlanjenih zadrug. Tekom letošnjega leta jih je pristopilo, oziroma prlrastlo 87, tako da šteje danes »Zadružna zveza« efektivno 428 članic, pri katerih pa niso vštete zadruge v likvidaciji, ki so v smislu zakona še članice. Svoj pristop je prijavilo 12 članic, snuje se pa 10 novih zadrug. Pričakovati je, da bo koncem letošnjega leta štela »Zadružna zveza« v Ljubljani 450 članic. — Kakor se vidi, ves boj liberalcev proti «-Zadružni zvezi« ne opravi nič. Ravno-tako ji ne moreta škodovati takozvani »sestri«, »Zadružna zveza v Celju« in »Zveza slovenskih zadrug« v Ljubljani.
Za vinske trgovce In gostilničarje. Iz Cr-inošnjic se nam piše: Izborne kapljice iščejo vinski ti^ovci tu in tam, kamor se kličejo in vabijo. Čudno, da se popolnoma prezira nekdaj tako sloveča »Semiška« gorica, ni ga, da bi v njeno priporočilo zinil le besedo. Pa je tudi v resnici dovolj samo beseda: Pridi in pokusi! Kupil boš tam lažje, ker je cena tako nizka, 20, 21 kr. Grozdje je dozorelo zdravo brez vsake gnjilobe, srečno se nas je ogibala vsaka uima; kar daje poroštvo, da bo vino tudi stanovitno. Dobro znamenje je, da sosed tiho in nagloma smukne mimo sosedovih vrat; boji se povabila, ne v slabem pomenu, boji se, da bi zlezel v lase. Morda pa je streljanje kaj pomagalo, kajti krog in krog so imeli več ali manj nesreče, samo Semiču je prizaneslo.
Zglaševanje v okraju Radovljica. Rozglas c. kr. deželnega predsednika v vojvodint Kranjski z dne 12. novembra 1907, št. 6126/pr., o zglaševanju v okraju Radovljica se glasi: Zaradi premenjenih razmer ukazujem, razte-zaie z razpisom namestnika za Kranjsko z dne
20. septembra 1858, dež. zak. št. 24, določeno dolžnost tujskega zglaševanja, da je tudi v krajih Hrušica, Planina, Sava, Javornik, Plavž, Koroška Bela, Rateče, Polje, Breznica, Moste, Žirovnica, Predtrg, Bohinjska Bela, Srednja vas in Stare Fužine političnega okraja Radovljica zglasiti vsakega tujca, ki ondot prenoči, že na dan prihoda, ali, kadar pozno dojde, drugo jutro do 9 ure po predpisu B in C navedenega razglasa z dne 20. septembra 1858. Razen tega je c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici pooblaščeno, da v občini Jesenice in v krajih Bohinjska Bistrica, Polje in Fužine (Belapeč) uredi tujsko zglaševanje od strani gostilničarjev in stanodajav-cev po ondotnih potrebah in, ako je treba, tudi drugače nego veleva razpis namestnika na Kranjskem z dne 20. septembra 1858, dež. zak. št. 24. Te odredbe stopijo s 1. januarjem 1908 v veljavnost.
Zopetna premestitev poštnega urada Slavina na Prestranek (kolodvor). Poštni urad Slavina (v političnem okraju Postojna) se premesti dne 1. decembra tega leta zopet na Prestranek (kolodvor) ter bo imel zvezo s kolodvorom po štirikratni pešpošti na dan. Istočasno vpelje se na tem poštnem uradu služba selskcga pismonoše za zunanji dostavljavni okraj, v Slavini se pa otvori poštna nabiral-nica, ki bo v zvezi s poštnim uradom na Pre-stranku po dvakratni pešpošti na dan.
Delavska beda. Ker je v Nabrežini mnogo delavcev odpuščenih vsled pomanjkanja dela, so mnogi poprodali vse svoje premoženje in odšli v Ameriko.
Alkohol — vzrok smrti. Janez Lukan iz Koprivnika (Nesselthal) pri Kočevju. 78 let star, se ga je v gostilni nekai navlekel. Domov prišedši si je napalil pipo ter se vlegel na posteljo ter z gorečim vivčkom zadremal. Pri tem mu je pa padel žareč pepel rta tla, deske so Se vnele in dim je starčka zadušil. Našli so ga drogi dan mrtvega, pred posteljo pa je bil kvadratni meter poda popolnoma izžgan.
Na Jesenicah sedaj Nemci s svojo nena-vzočnostjo preprečujejo izvolitev župana. S tem dejanjem očitno kažejo, kako malo jim je mar blagor občine, ki toliko trpi že dalj časa radi nerednih razmer. Nemci so hoteli, kakor kaže njih sedanji nastop, na lep način polastiti se Jesenic in uvesti nemško komando, a za enkrat se jim ni posrečilo.
Bolnik okradel zdravnika. Iz Ptuja poročajo: Gospodu mestnemu zdravniku dr. Metz-lerju je bila zadnje dni ukradena od nekega bolnika lepa žepna ura. Preiskoval je ravno v svojem stanovanju bolnika, a bil nenadoma odpoklican; zapustivši bolnika v zdravniški sobi, hiti na mesto nesreče; bolnik pa si med tem časom lepo ogleda sobo, si prisvoji žepno uro zdravnikovo in jo odkuri — ne ve se kam.
»Neodvisni kmetje« — Narodna stranka sc vam že smeji! Kako so se hvalili ovinkarji, da je Roblek neodvisen kandidat. Mi smo vedno trdili, da sta Roblek in Ježovnik od »Narodne stranke« odvisna. Posledica je pokazala, da smo imeli prav. Zdaj sta ta dva moža popolnoma v liberalnem taboru. In zdaj se tudi »Narodna stranka« v »Narodnem Listu« hvali s to taktiko, s katero so vlovili precej volivcev v svoj tabor. Enako veselje bi bilo vladalo tudi nied kranjskimi liberalci, ako bi bila izvoljena »neodvisna« Gruden in Dekleva.
Smrtna nesreča. V četrtek, dne 14. novembra, popoldne, je šel urar Edvard Ungin v Malnicu na Koroškem z vozom po drva v gozd na nizke Ture. Ker je ravno ta dan v prvič padal sneg po ondotnih planinah, je bilo nevarno hoditi po strmih krajih in zlasti z vozovi, oziroma konji. Tam v bližini, kjer ie imel drva spravljena, je vozil urar s konjem po strmem bregu in vodil konja za brzdo, držeč
ga pri gobcu. Hkrati se je konju nakopičil sneg na kopita, vsled česar se mu je spodrsnilo in konj je padel rävno na urarja z vso težo, mu stri prsi in trebuh tako, da je nesrečni mož umrl na mestu. Neki v bližini se nahajajoči lovec je ponesrečencu takoj priskočil na pomoč, a bilo je prepozno. Pokojnik je bil v Mainici dve leti. Rodom je bil Poljak iz Lvova v Galiciji. Zapustil je vdovo in štiri otročiče v dobi od dveh do osem let.
Nevaren vojak aretiran. V Postojni so orožniki aretirali vojaškega beguna Lovrenca Ogrizeka, ki je v Trstu na ulici v družbi z vojakom Jurijem Klunom napadel gospo Košuta, hoteč jo oropati, in ki je izvršil poizkus umora na I^akeku, o katerem smo poročali. Orožniki so našli pri njem revolver, nabasan s šestimi naboji, kakih dvanajst angleških ključev, šest vetrihov, novčarko z neko vsoto denarja in pa britev.
Nove dopisnice. Prišle so v promet nove dopisnice, katerih naslovna stran ie predeljena v dva enaka dela. Ena polovica se bo rabila za naslov, druga pa za dopisovanje, kakor je že to navada pri razglednicah. Na ta način bo mogoče na dopisnici precej več pisati kot doslej.
t Katehet Mavrilij Šarabon. V tukajšnji bolnišnici je umrl preteklo soboto po dolgi, hudi bolezni č. g. Mavrilij Šarabon, mestni katehet v Ljubljani. - Rojen je bil v Tržiču dne 10. septembia 1. 185U, v mašnika posvečen 21. julija 1»74. Nato je bil poslan na vseučilišče v Gradec, da si izpopolni svoje znanje. Ko se je vrnil v domovino, je bil nameščen kot kaplan v Kranjski gori, kjer je služboval devet mesecev; od tod je prišel v Predosije, kjer je ostal dve leti, dalje v Šma-rije, kjer je bil kaplan tri leta; iz Šmarija je bil poklican v Ljubljano za stolnega vikarja in šenklavškega kaplana, v kateri službi je preživel 11 let. V stolnici je bil zlasti priljubljen kot pridigar radi svojih temeljitih in zanimivih krščanskih naukov. Leta 1892. je dobil mesto kateheta za ljubljanske mestne ljudske šole. Kot katehet je živel le svojemu poklicu, z vnemo je deloval kot veroučitelj in bil vsestransko priljubljen pri mladini. Ko je predlanskim radi bolezni v grlu moral nehati s poukom in dobil zaprošeni dopust, se je le težko ločil od šole. Vedno je upal, da bo mogel spet sprejeti pouk. Toda bolezen je postajala hujša in se razvila v neozdravljivo bolezen raka v grlu, ki ga je zdaj po hudem trpljenju privedla v smrt. Pogreb je bil v nedeljo, 1. decembra ob pol štirih popoldne, N. p. v m.!
Sladkor postane cenejši. To je tudi uspeh pogodbe z ()gri. Kdor se upira pogodbi, se upira tudi temu, da bi sladkor postal cenejši. Živila so itak povsod že draga, kar pa kmet prodaja, pa nima cene; zato bi bila brezvest-nost, če bi se našel kak slovenski poslanec, ki bi glasoval proti pogodbi in s tem proti znižanju sladkornih cen. Kakor je razvidno iz dosedanjega obnašanja Hribarja in njegovih liberalnih tovarišev Streklja, Ježovnika, Ro-bleka in Ploja, bodo ti glasovali proti pogodbi, torej tudi proti temu, da se zniža cena sladkorju. Kaj pač poreče naše že itak revno ljudstvo o teh liberalnih poslancih, ki se tako grdo norčujejo iz svojih volivcev!
Štajerska slovenska liberalna stranka menda ne misli nastopiti pri prihodnji deželno-zborski volitvi v januarju. »Narodni List« piše, kakor da bi bil dr. Dečkov mandat za »Narodno stranko« že izgubljen, kakor da bi ne mislila niti postaviti protikandidata »Slovenski kmečki zvezi«. Na te besede seveda ni nič dati. Te imajo namen, da bi se mi ne pri-
pravljali na volitev. Mi opozarjamo zaupnike, naj gledajo zlasti na to, da nasprotniki ne izpuste naših volivcev iz volivnega imenika, štajerski liberalci so se naučili hinavščine v politiki od ljubljanskega Hribarja, zato jim ni ničesar zaupati. Pozor somišljeniki!
Ij Iz Sela. Velik prirastek je dobilo naše skromno Selo v novem »Predovičevetn Selu«. Baje je glavarstvo dalo gospodu Predoviču dovoljenje, da sme imenovati svojih 50 do 56 hiš. katere se je napram glavarstvu zavezal zidati. »Predovičevo Selo«. Novi del Sela ima popolnoma značaj mesta. Zasluži, da se imenuje »Elijevo mesto«. Nova kemična tovarna, ki ima svojo električno razsvetljavo, že deluje. Dosedaj dela okrog 200 delavcev. Delo je težavno in pravijo, da nobeden ne bo ostal čez tri leta na tem mestu.
lj Iz Most. Brez župana smo bili nekaj časa, ker se je župan Mihael Marenčič odpovedal. Radovedni smo bili, kdo bo namesto njega prevzel težavne posle. In ni se našel mož izmed odbornikov, ki bi naši občini župani!. Stari župan je bil zopet obsojen v to, da vodi županske posle, dokler mu ne poteče postavna doba. Dobil je pa tajnika, ki je vešč. Pa nam ni kaj všeč to, da se je občinski urad prenesel iz Most na Selo v Predovičevo hišo. Sedaj bo v resnici županil Predovič, ki je naš pravi župan. Kar on reče, temu prikimajo občinski odborniki, kar se njemu zdi prav, je vsem prav, če je tudi dobro v resnici samo za Predovičevo tovarno. Občinski odbor je v roki Predovičevi, ki dela kar se mu zljubi. Odborniki se ga boje, in svojih nazorov in misli ne upajo povedati.
lj Iz Posavja. Ljubljanskega župana Hribarja imamo že dolgo časa v želodcu, on pa najbrž nas še bolj. Saj ie že tedaj, ko bi bili radi mleko podražili, pokazal svojo »ljubezen« do nas. Samo zato je namreč napravil mestno prodajalno mleka, katero je prodajal po 8 krajcarjev, da bi mi kmetje ne mogli cene dvigniti. Pa Bog mu ni žegnal mlekarne. Imel je okrog 8000 K zgube. Ta »velika Hribarjeva ljubezen« do ljubljanske okolice je pa sedaj še »večja«. Pokazal jo je, ker je napravil vsako sredo živinski semenj. S tem je nam kmetom veliko škodoval. Prižene se namreč vsako sredo malo živine, kupcev ni, kakor so poprej hodili, mi pa moramo le plačevati visoko užit-nino. ko priženemo živino v mesto. Uničil je s tem tudi velike semnje, ki so bili prej od zunanjih kupcev obiskani. Seveda mi kmetje nismo ljubljanski mesarji, ki Hribarja po konci drže in stolček podpirajo. Hribar si pač misli: roka roko umije. Hribar in mesarji pa kmetu zaušnice dele. Zato le naredimo vsako sredo semenj. Tretji dokaz Hribarjeve ljubezni do okolice je polivanje mleka po cestah. Prav je sicer, da župan postavi nadzornike, ki preiskujejo mleko, ni pa prav^ da oni preizkuševalci mleko izlivajo po tleh. Če mleko nima zadosti maščobe, tedaj se reče dotični mlekarici, naj -mleko pelje nazaj, da se lahko doma porabi, izlivati mleko po tleh pa gospodje nimajo pravice. To si zapomnite vi magistratni mogočneži! Seveda smo dobri tedaj, kadar je treba kaj plačati. Od vsake reči, ki jo peljemo v mesto, moramo plačati visoko užitnino. Gospod župan so nam pa tako hvaležni za to, da nam nočejo nobene ceste, po kateri vozimo, ki še spada k mestu, popraviti. Le poglejte cesto od mitnice dalje do pokopališča pri sv. Križu, ali pa mimo tovarne za lep do nove šole na polji. Ti cesti spadata pod mesto, pa kako izgledata ! Rotovški mogočneži, ganite se vendar! Nikar samo ne sprejemajte denarja, dajte ga marveč tudi kaj za popravo cest!
Ij Iz Bizovika. Miklavževo nedeljo bomo pri nas obhajali prav slovesno. Po cerkvenem opravilu bomo pa v gostilniških prostorih pri gospodu fr. Cerinu imeli shod »Kmečke zve-
ze« in bo predaval gospod profesor Gruden iz Ljubljane o važnih kmečkih rečeh, n. pr. kako se je kmetu godilo prej. kako si je pomagal itd. Pridimo vsi kmetje iz Bizovika, tudi iz okolice, ker bomo ravno pri maši, in je od cerkve do Cerina prav blizu, da bomo slišali zanimivo predavanje in se bomo potem vpisali v »Kmečko zvezo«.
S. L. S. na Goriškem. Pretečeni teden jc bil velikega pomena za celo Uoriško. V Gorici se je zbralo nad 600 zaupnih mož, in ti so ob velikem navdušenju ustanovili Slovensko Ljudsko Stranko za Goriško prav po zgledu naše S. L. S. Velevažnemu shodu ie bil predsednik poslanec Grča. Poročali so: poslanec Gregorčič o političnem položaju, zdravnik dr. Brecelj o organizaciji S. L. S., državni poslanec dr. Fon o šolskih zahtevah, deželni odbornik profesor Berbuč o težnjah kmečkega stanu na Goriškem, g. svečar Kopač o slovenskem trgovstvu in obrti, dr. Dermastia o delavskem stanu. Vse tozadevne resolucije so bile soglasno sprejete, »Slovenskemu klubu« se je izrekla zaupnica. Za voditelja stranke je bil izvoljen državni in deželni poslanec dr. Gregorčič, v vodstvo pa dr. Pavietič, Grča, Berbuč, dr. Dermastia, Fon. dr. Brecelj. Kopač, prefekt Rejc, urednik Kremžar; vsaka organizacija pošlje v vodstvo enega zastopnika. — Srčno pozdravljamo novo S. L. S. in izrekamo upanje, da bodo vsi pošteno misleči možje na Goriškem izjavili svoj pristop k tej stranki, ki bo zastopala enako kranjski S. L. S. z vso vnemo vse stanove.
Umrl je pretekli teden v Košani na Notranjskem ondotni župnik č. g. Janez Hladnik. Rojen je bil v Križah pri Tržiču 28. junija I. 1842, v mašnika posvečen 31. julija 1869. Pokopali so ga v ponedeljek. Naj počiva v miru!
Nekdanji bogataš umrl kot berač. Dne
21. nov. je umrl v ptujski bolnišnici ubog in zapuščen Martin K^izer. oče glasovitega vi-notržca Kaizerja. ki je napravil krido. a še o pravem času pobegnil v Ameriko. Stari oče je potem zgubil vse do zadnjega krajcarja. Nekdanji bogataš ie umrl skoro kot berač. Vse je pomilovalo starega Kaizerja, ki je bil nenavadno delaven mož, nekdaj tudi med usta-novniki ptujske Čitalnice, sin pa je žalibog bil hud nemškutar.
Cena govejemu mesu. Ker so ljubljanski mesarji, kakor znano, za nekoliko znižali cene govejemu mesu. prodaja se od meseca novembra sem v mesnicah goveje meso: Prve vrste kilogram po K 148; druge vrste kilogram po K 128; tretje vrste kilogram po K 120; na stojnicah pa goveje meso: prve vrste kilogram po K 1 '22; druge vrste kilogram po K 108. tretje vrste kilogram po K —'98. — Cene telečjemu in prašičjemu ter drugemu mesu. katere se dosedaj še niso znižale. uredile se bodo v kratkem. — V Ljubljani, dné 28. novembra 1907. — Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
Gorenjske novice.
Iz Št Vida nad Ljubljano.
lj Tacenski most hoče smleški baron na vsak način obdržati v svoji lasti. Govori se, da hoče stari most nekoliko popraviti. Ali zoper to smo vsi okoličani. Menimo, da smo vendar že tako daleč, da smemo zahtevati nov most, ki bo trden in brez vsake mostnine. Pričakujemo od našega cestnega odbora, kakor tudi od naših poslancev, da bodo v tem oziru nam šli na roko.
lj O benclnmotorjih je nekdo v letošnjem
»Kmetovalcu« od dne 31. oktobra napisal veliko besedij, a veliko pametnega pa ni povedal. Zakaj da bi bencinmotor bil za kmetijstvo tako tnalo poraben in tako nepripraven. kakor se piše v »Kmetovalcu«, tega ne moremo verjeti. Toliko sitnosti dela k večjemu kak bicikelj na bencin, ne pa motor, ki se porabi kot gonilna sila strojev. Pri nas v St. Vidu smo kupili bencinmotor za porabo pri kmetijskih strojih lansko leto meseca novembra, torej ga rabimo že eno leto. Pa niti enkrat nam še ni udaril čez ojnice. In vendar smo z njim že izrezali nekaj slame in zmlatili nemalo žita. Sedaj mlatimo z njim ajdo — tri Stante na eno uro. Ne rabimo nobenega monterja, kmečki mladenič sam ga oskrbuje.
lj Na kaj je treba paziti pri bencinovih motorjih? Na to-Ie: 1. Glej, v kašni tovarni ga kupiš in ne verjemi vsakemu agentu; 2. pazi. da je vse v redu, kadar motor prvikrat izteče, tedaj naj bo res navzoč en veščak, ki bo poskrbel, da je vse pravilno pritrjeno in privito in ki te naj poduči, kako z motorjem ravnaj; 3. pomni, da ni dober vsak bencin; pri slabem bencinu motor ne more dobro delati. Pazi tudi. da ne pride kaj vode med bencin; 4. glej in skrbi, da bo motor tudi in zlasti v svojih notranjih delih dobro osnažen. Ves zaprašen in zamazan ne more biti dobre volje in ti začne nagajati; 5. Pri vijakih pazi, da so vsi pravilno in dobro pritrjeni. Pri motorju mora biti vsaka stvar na svojem mestu.
Ij Iz telovadnega odseka. Prvi reani občni zbor se je preteklo nedeljo prav lepo izvršil. Poleg mladeničev je bilo navzočih tudi precejšnje število rokodelskih mojstrov in posestnikov. Tudi bratov telovadcev iz drugih odsekov je bilo lepo število. Natančneje poročilo o govorih bodemo objavili v. prihodnji številki. Odbor za dobo enega leta sC je sestavil tako-le: Predsednik brat Val. Zabret, kaplan; podpredsednik mizarski pomočnik J. Vidmajer; načelnik telovadcev brat Fr. Za-vodnik, mizarski pomočnik; načelnik tambu-rašev brat Ivan Krmec, tovarniški delavec; tajnik mizarski pomočnik brat Stefan Erman; blagajnik posestnikov Sin brat V. Rozman; voditelja »Čebelice« brata Ivan Zalokar. mizarski pomočnik, in Fr. Jenko, slikarski pomočnik; odbornika brata Jožef Slavič, mizarski pomočnik, in brat Anton Zalokar. mizarski učenec. Za nadzornika »Čcbelicc« sta imenovana brat Rozman in brat Jožef Pasar. — Po občnem zboru je nastopil vaditeljski zbor ljubljanskega telovadnega odseka, ki nas je naravnost očaral. Lahko in s ponosom ga imenujemo cvet naših telovadcev. Temu cvetu in še posebej načelniku bratu Alb. Jeločniku naš najiskrenejši Na zdar! — Od pol 6. do pol 8. ure sta imela sejo zvezin odbor in zvezin vaditeljski zbor. Zastopanih je bilo devet odsekov.
lj Dekliška Marijina družba si je nabavila za svoj družbeni oltar lep nov kip Matere Božje, ki se bo v kratkem, morebiti že v nedeljo, slovesno blagoslovil. V ta namen priredi v nedeljo, dne 8. t. m., v proslavo Brezmadežne slavnosten večer z govorom, dekla-macijo, petjem in igro. Predstavljala se bo petdejanska igra »Ljudmila«. Kdor se zanima za gibanje dekliške Marijine družbe, nai pride k tej prireditvi.
Bohinjske novice.
g Predstavi izobraževalnega društva v Srednji vasi, dne 24. novembra, sta se prav dobro obnesli. Vsi so se dobro držali v svojih vlogah, najbolj pa je ugajal »kmet Jože« v prvi in »botra Katra« v drugi igri. Med presledki pa nas je razveseljeval močni mešani
pevski zbor z lepim petjem. Tudi obisk ie bil precej obilen. Le kmalu zopet kaj.
g Vreme je dosedaj zelo ugodno in lepo. To bi se okrajšala zima. če bi bilo do Božiča tako, si želijo eni, — drugi pa komaj čakajo snega, da bi lahko spravljali les z gora.
g Cilede jabolk se je vrinila neljuba pomota. Mesto 16 vinarjev, se je bralo 16 krajcarjev. Naj si vsak toliko popravi, d» ne bo napačnega umevajija.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Kamne gorice. Novega gosp. župnika smo z veseljem iu slovesno sprejeli. Želimo jim mnogo sreče in blagoslova, da bi zdravi in veseli mnogo let prenašali delo, ki jim je naloženo, da bi kmalu spoznali ljudi v svoji fari, ki so vsake vrste, kakor drugod.
g Iz Begunj na (iorenjskem. Pri nas smo izgubili nam tako priljubljenega in spoštovanega gospoda župnika, ki so šli v pokoj. Celih 2.3 let so neumorno delovali v blagor župlja-nov. Prekrasno so okinčali farno cerkev, kakor tudi podružnice, zato se jim vsi župljani srčno zahvaljujemo za ves njihov trud in ljubezen! Bog daj, da bi kmalu dobili njim vrednega naslednika!
g Iz Žlebov pri Medvodah. Po prizadevanju našega č. g. župnika J. Brenceta se je naša starodavna podružnična cerkev sv. Marjete mnogo popravila in prenovila. Bog jim povrni ves trud. — Kot član izobraževalnega društva vabim vse fante in dekleta, da se kolikor mogoče zanimajo za naše društvo, ker dvorana v Preski je prostorna. Prihajajte pridno prebirat časopis!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Iz St. Lamberta. Stariši, pazite vendar ua otroke! V torek, dne 26. novembra, je prišla štiriletna Terezija Ocepek, po domače Mohorjeva, iz Senožeti, priblizu ognja, kjer se je kuhalo za svinje v kotlu; obleka se ji je vnela in vsa zgorela na ubogem otroku, ker ni bilo odraslih doma, da bi ogenj udu-šili. Par ur po nesreči je revica umrla.
d V St. Lambertu se je vršila dne 27. novembra po gospodu Vinkotu Kramaršiču revizija hranilnice in posojilnice. Konstatiral je najlepši red v knjigah. Zadruga je imela od novega leta do danes prometa 38.404 K 87 h, namreč dohodkov 18.902 K 97 h, stroškov pa 19.501 K 90 h. Uradni dan je vsak torek popoldne. Hranilne vloge obrestuje po štiri in pol odstotka, na posodo daje po pet in en četrt odstotkov.
d Janče. Zvedeli smo, da našemu gosp. župniku ni bila všeč notica iz Janč v zadnjem »Domoljubu«, ker jim ni ljubo, da bi se radi par zlobnih faranov cela fara sramotila pred svetom. Da ne bode svet mislil, da je cela fara tako hudobna, podamo tukaj sledeče pojasnilo: Tukajšnji gospod župnik so se z vso odločnostjo vprli proti šnopsarijam, katerih ni malo v tukajšnji župniji, ponočevanju, plesu in nenravnemu življenju po šnopsarijah. Samo-obsebi se razume, da so si s tem nakopali zakletih sovražnikov. Vsi pošteni farani pa odobravamo odločni nastop gospoda župnika proti zgoraj omenjenim pregreham. Nasprotniki so že vse mogoče poskusili, da bi župnik faro zapustili. Ker so pa bili vsi poskusi brez-vspešni, so se slednjič obrnili še na sodnijo v Litiji s prav satanskim obrekovanjem. In zares, skoraj za vsako pridigo so toženi pn
sodniji. Kar na celem si nasprotniki izmislijo, češ, da so župnik rabili na leči te in te besede; dobč par prič, ti prisežejo, da so župnik res izgovorili iste besede in z njimi cikali na tožitelje in župnik je obsojen kljub temu, da prosi za preložitev obravnave, da se zaslišijo tudi njegove priče, magari cela fara, kar se mu pa ne ugodi. Vsi pošteni janški farani izjavljamo, da razun zgoraj omenjenih, ni niti enega farana, ki bi gospoda župnika ne ljubil in spoštoval. Pripravljeni smo vsi domači, kakor tudi sosedni farani, ki hodijo k službi božji na Janče, iti pred sodnijo in ondi spri-čati, da so gospod župnik popolnoma nedolžni v tem, kar jih sovražniki tožijo pred sodnijo, Prosimo c. kr. dežehio sodnijo. ki jc obsodbo litijskega sodnika Ncrata razveljavila in novo obravnavo zaukazala, naj se nas zasliši in obrekovalci spravijo pod ključ, da se napravi tako konec žalostnim razmeram v tukajšnji župniji in da se ne bode cela fara radi nekaterih nerodnežev sramotila pred vsem svetom. O. župnika pa prosimo, naj ostanejo še pri nas, da napravijo res konec šnopsariiam, plesu, ponočevanju in nenravnemu življenju v naši župniji' in obljubimo jim, da jih bomo v tem tudi mi podpirali. Tudi se naj nikakor ne vstrašijo, ako jim nasprotniki žugajo z napadom. (jorje! kličemo tistemu, ki bi se drznil roko na nje položiti.	Janški farani.
d Na Jančcm je neki bajtar, p. d. Dimnik, prepovedal gospodu župniku podučevati njegove otroke v krščanskem nauku, ker niso pustili njegovega sina k sv. birmi. Njegova žena, daleč na okrog znana pod imenom Dimnica, je na cesti napadla prevzvišenega gospoda knezoškofa in začela vpiti nad njimi: »slišjo, škof, slišjo, naj puste mojega otroka k birmi, vsaj vse zna.« Razume se, da ni bila uslišana. Kaj ne, take surovosti in neotesanosti se ne najde povsodi.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Strug. V pojasnilo na dopis iz Strug v 46. številki letošnjega »Domoljuba« objavimo sledeče: Hranilnica in posojilnica v Strugah je po nasvetu podpisanega kupila harmonij za 250 K za šolo, kjer bi se poleg šolske lahko vadila v petju tudi odrasla mladina Marijine družbe. Kako in kdaj se bo to pričelo, nič mar dopisnika, ki ima za petje itak precej gluha ušesa! — Ustanovitev »Čebelice« pri nas ni nobena nujna zadeva. Kdor hoče varčevati, lahko vsako krono sproti prinese v že obstoječo hranilnico. — Anton Golf, načelnik hranilnice.
d Št. Rupert Zgorela je pretekli teden na Puščavi železniška baraka, v kateri je bilo do 800 gld. cementa za železnico in drugih potrebščin. Ogenj je nastal baje vsled neprevidnosti. Ognjegasci iz Št. Ruperta so bili takoj na mestu, a kaj, ko je bilo že vse v ognju. Rešili so toliko, da ni zgorel denar, ki je bil v baraki. Prišli so tudi ognjegasci iz Mokronoga. — Umrl je nagloma podjetnik pri železnici F. Bon, doma od Kobarida. Previden je bil. Pogreb je bil velikanski. Vse železniško osobje z inženirji se ga je udeležilo. Zapušča vdovo z enim otročičem. — Kri se je udrla Jeri Breznikar iz Drage in je bila takoj mrtva.
d Nova cerkev v Škocjanu pri Turjaku. — 2upna cerkev škocjanska se ne blesti s prijaznega griča, ne pozdravlja ob široki cesti mimoidočih pogostnih potnikov, tiho in skromno se dviga na dnu dokaj skrite, z gozdi in hribi ovenčane globeli na severno stran od turjaškega grada, pol ure hoda. Kljub tega pa ta skrita lega fare in farne cerkve ško-cijanske lahko ponosno trdi, da je malo vrstnic na Kranjskem, ki bi se lahko ponašale s tako slavno starostjo, kakor uprav ona. Letos je legla v grob starodavna cerkvica, ki je 8
dolgih stoletij zbirala župljane kakor mati v svojem krilu. Legla je v grob _ in na njeni gomili se je dvignila lepa prostorna, nova župna cerkev. Spodobi se stoletia stari cerkvici, da ji ob pogrebu postavimo majhen spomenik vsaj doslej, da pride pravi zgodovinar in ji napiše natančni življenpis — častitljivi rajnici — župni cerkvi škocijanski.
I o vsem soditi je bila sezidana mala kapelica sredi mračnih gozdov še pred enajstim stoletjem Zakaj gotovo ie desna kapelica katere absida je v novi ohranjena in se porabi za baptisterij, prvotno svetišče škocijansko. I o malo skromno cerkvico so povečali in postavili prezbiterij poleg nje — leta 1006. To etnico so zasledili nad oknom v prezbiteriju ko so podirali staro cerkev. Slog je bil go-tiški. Ohranjeno je pa samo krogovičje enega okna v prezbiteriju, rebra v prvotni kapelici in en sklepnik. Brez dvoma so jo sezidali I urjačani, kar dokazuje vsa njena zgodovina Zakaj nobena cerkev jim ni bila tako pri srcu kakor škocijanska, po vsej okolici. V farno cerkev jo je povzdignil in bržčas razširil Her-bart II. Turjaški leta 1260. Na novi farni cerkvi je tudi prvi župnikoval Turjačan Baltazar kancelar oglejskega patriarha. Leta je skrbei za cerkev in za župno prebendo, katero je bogato obdaril z zemljiščem in založil za ono dobo zares grofovsko rento. Ker je bila torej cerkev in župnija otrok Turjačanov, ni čuda, da je v dobi protestantov sam luteranec Her-bart Turjaški uvedel v Škocijanu novo vero. Goreč pristaš lutrove vere — Jurij Dalmatin
—	je oznanjeval v tej cerkvi krive nauke. Toda ljudstvo je stalo kakor skala neomajeno, in brez plodu so odleteli krivi nauki od src Škocijancev, ki so ostali zvesti katoliški veri. Razjarilo jih je Dalmatinovo pridigovanje tako, da so ga vrgli s prižnice. Kljub temu pa je ostala cerkev pod patrona-tom Turjačanov do leta 1698 v rokah protestantov. Pri podiranju se je dognalo, da je bila cerkev slikana, in sicer leta 1589. Bržkone so slike sorodne z onimi v podružnici na Vrhu, fara Zelimlje. ki je prej pripadala Škocijanu in bila gotovo sezidana takisto po navodilu Turjaških, če omenjamo, da sta bili na stranskem altarju dve Mencingerjevi sliki, ki se seveda renovirani postavite v novo cerkev. smo s tem omenili nekaj važnejših drob-tin iz zanimive preteklosti stare cerkve. In sedaj? Na njenem grobu se je dvignila nenadoma — kakor čez noč — nova. lepa cerkev. Človek ostrmi, ko pride v Škocijan. Leta 1906 dne 27. oktobra ni bilo ni kamenčka, ni vinarja, ne odbora za stavbo — ničesar. Leta 1907 istega dne je bila pa že blagoslovljena velika nova cerkev. Od stare je ostal samo stolp in prezbiterij. Ko smo čuli pred letom o načrtih sedanjega župnika Jereba, nismo mogli verjeti, da izvrši v nekaj mesecih to veliko delo. Toda izkazalo se je: Pogum velja — pogum in zaupanje na vrle župljane, ki niso brez vzroka ponosni, da imajo starejšo faro od ljubljanske škofije. Župnik Jereb je pa ob tej stavbi dokazal, kaj velia izkušnja. Zidal je pred par leti novo cerkev v Št. Vidu nad Cirknico — in šola tam je rodila tukaj bogati sad. Pod vodstvom velespretnega inženirja Zakscheta se je posrečilo, da se je k staremu prezbiteriju priklopila ladja z dvema kapelama — v podobi križa tako harmonično, kakor bi bila danes stavba celotno iznova. Cerkev ima umetna okna — tvrdka Kollman
—	kar naj bi imela vsaka vsaj nova cerkev. Ne stane mnogo več, dviga pa neprecenljivo lepoto notranjščine in napravi cerkev — zares cerkev, prostor ločen od sveta in določen za pogovor z Bogom. Svod je zidan po moniew-sistemu iz cementa in železa. Posebno lep je kor, podprt z dvema stebroma in okrašen s krasno balustrado iz belih stebrič-
kov. Nekaj posebnega je v cerkvi, čudovita akustika. Ho zadnjega kotička se čujc govor, kakor bi se razgovarjal v sobi. Vseskozi zasluži pohvale in je vreden, da se mu izroča tako delo, zidarski mojster Ronko ml. iz Cirk-nice, ki je že zgradil tretjo farno cerkev. Vesten. priden in skrben — in nedrag. To so lastnosti, ki ga najbolje priporočajo vsakomur ki bi nameraval veliko stavbo. Toda pravici na ljubo moramo izpovedati še sledeče: Vsi ti gospodje — župnik, inženir in zidarski mojster ne bi bili zgradili cerkve, da bilo vrlih Sko-cijanccv in njenega patrona — grofa Leona Turjaškega. Ta poslednji, poznan vsled da-režljivosti do vseh cerkev, koder je patron, ni storil samo, kar je stroga dolžnost patronova. daroval je prostovoljno ves les za ostrešje in poodranje, kar je pri današnji lesni draginji velikanske vrednosti. Cast mu ie torej in dokaz. da posebna ljubezen slavnih Turjačanov do škocijanske cerkve ni še izumrla v tem slovitem rodu. Naj bo uverjen visokorodni dobrotnik, da Škocijanci ne bodo nikdar pozabili te dobrotljivosti in da je ne pozabi tudi — Bog. Druga orjaška sila pri gradnji cerkve so pa bili farani sami. Dokazali so, kako vredni in vrli potomci so nekdanjih globokovernih Škocijancev, ki se kakor skala v največjem viharju ne ganejo od zastave svete cerkve? Kdo pozna vse kaplje potu, ki so kanile na kamen in ga blagoslovile, predno je bil še vzidan v cerkev? In zakaj ves trud, zakaj to požrtvovalno delo? Zato ker kot vrli sinovi cerkve lahko sedaj rečejo s ponosom : To je delo naših rok, to je resnično naša cerkev! To je spomenik naše vere, sprejete od očetov, podedovane od pradedov — spomenik, ki naj še v poznih stoletjih govori vnukom: Stojte trdni v veri, zvesti svojemu Bogu, kakor mi! Cast jim! — K sklepu naj omenjamo, da je cerkev blagoslovil dne 27 oktobra ob obilni asistenci sosednih duhovnikov ribniški dekan gospod Dolinar. ki jc s prisrčnim govorom na kratko opisal gradbo cerkve in iskreno poprosil milodarov navzoče poslušavce, ki so privreli od vseh krajev. Besede so našle odmev v srcih, darovanega je bilo 500 kron. Izredno je pa dvignilo slavnost krasno petje. Stara je škocijanska tara, toda gotovo še ni doživela orkestralne maše. Iz Ribnice je prišel na pomoč res umetnik na orgije, organist Sicherl, ki je vodil pevski zbor, proiesor glasbe Vojteh Hybašek jc pa dirigiral orkester, katerega je pripeljal iz Ljubljane. Bil je zares umetniški vžitek, ki nam je avigal duše k Bogu na dan blagoslovljenja škocijanske cerkve.
d Iz Višnjegore. Vršile so se pri nas volitve v krajni šolski svet. Upajmo, da bo novi šolski svet kaj ukrenil glede šolskih prostorov, ki so že pretesni postali za tako število otrok. — G. sodniku Jarcu svetujemo, naj nekoliko mileje postopa s kmeti, ker drugače bomo morali govoriti jasneje.
d Iz ljubljanske »špehkamre« so prišli nekateri fantini, kamor so se šli pokorit radi nenravnega življenja in krivega pričevanja. Sliši se. da so sedaj mnogo boljši. Prav je tako! Fantje, le pamet!
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Občinske volitve v Podkraju. Vršile so se dne 13. novembra, toda kaj pomaga, ko bodo pa morale biti razveljavljene vsled postopanja liberalne volivne komisije. Tako delajo liberalci: ko vidijo, da jim gre za nohte, pa delajo nepostavno; potem pa gredo protasti aoper volitav na glavarstvo in v Liab-
Ijano, kjer leže po devet mesecev in liberalci so dosegli, kar so želeli. Podaljšali so si življenje za ves ta čas. Kaj res ni oblasti, ki bi preprečila tako očividno krivično početje? Vprašamo oblasti kot čuvaje javnega miru in pravice : Ali res nimate pripomočka, da bi nam pripomogli do pravice? Ali res nimate moči, da bi vse to preprečili? Kai je vse delala liberalna volivna komisija na Slapu in kaj je delala sedaj v Podkraju! V tretjem razredu smo zmagali, ker nas je bilo le preveč, da bi ; nas bili mogli vse zavreči. V drugem razredu pa smo propadli, ker je volivna komisija vzela ! glas proti vsi pravici dvema posestnikoma, dočim ga je dovolila svojemu pristašu brez i vseh podpisov. Ce bi šlo po pravici, morali bi I zmagati z enim glasom večine. V prvem razredu pa bi bil moral odločiti žreb, ker se je šlo 2 :3. Kar pa izvleče iz žepa eden od volivne komisije pooblastilo od učiteljice, ki ni niti definitivna in ki niti v imeniku ni bila, in pravi, da bo zanjo volil. Gospod Mencingcr iz Postojne pripomni: »Slavna komisija, vsaj enkrat pravilno in postavno sklenite!« In sklenila je komisija »postavno in pravilno«, da učiteljica, ki je niti v imeniku ni, — voli. Ljudje božji, tu se vse neha, čemu imamo še občinski volivni red, čemu cesarjevi podpisi v njem? Vrziitio vse skupaj v ogenj, ako jc komisija vse, od cesarja potrjeni paragrafi pa nič!! Liberalno gospodično učiteljico pa po-milujemo, da tako čvrsto trobi v liberalni, protiljudski rog.
n Zlata poroka. Dne 24. novembra sta obhajala v Vipavi zlato poroko Andrej Andlo-vic in njegova žena. Reveža sta bila, pa sta vendar pripravila sedem otrok k poštenemu kruhu. Otroci so jima hvaležni in ju podpirajo na starost. Vsi so prišli iz Trsta na slavnost. Pri zahvalni pesmi po sveti maši je bilo vse ginjeno. Vrlima zlatoporočencema kličemo: Se mnogo let tukaj, tam pa nebesa!
n Kje ste čuvaji miru in reda? V krčmi Janeza Lekana v Vipavi se popiva po cele noči. Ko se pivci naveličajo te gostilne, pa jo drve okoli 1. do 2. ure po polnoči do Gabri-janove oštarije, v kateri je godbeni avtomat. 1 u se pije, gode, preklinja in razgraja do belega dne. Sosedje ne morejo spati. Ce je spanje res pol življenja, kako naj potem imenujemo tako početje? Župan, kje si? Kje ste po-nočni čuvaji, da tega ne naznanite?
Od Pivke.
n Občinsko gospodarstvo za leto 1908 v občini Št. Peter. Občinske doklade so se nekoliko zmanjšale, in sicer za pet odstotkov. Splošne občinske doklade za celo občino bodo znašale 12 odstotkov, za cesto čez Javornik 20 odstotkov, za pokopališče v Št. Petru z doklado za organista pa 17 odstotkov. Poleg omenjenih doklad se bodo pokrili stroški s 25odstotno doklado na užitnino, z doklado na žganje in pivo (1 K 40 h na hI).
n Casi se spreminjajo in ljudje tudi! Bivši organist v Št. Petru in neki drugi mogočen gospod se včasih nista mogla. To nasprotje pa se je pokazalo tudi v dejanju, zakaj dotični gospod organistu ni prav rad odraitoval letnih 68 vinarjev, najbrže jih tudi vselej ni poravnal. To je bilo tedaj, ko je bil organist klerikalec, tisti mogočen gospod pa liberalec. Sedaj pa sta oba liberalca. Seveda je službo organista nastopil drugi, dohodki so določeni po davkih (v korist občincev: tudi umljivo za vsacega, kdor razmere pozna) — in sedaj mi-luje dotični gospod bivšega organista, češ, kako malo jc prej dobival!
n V Košani je umrl župnik Ivan Hladnik. Bil je v Košani ravno osem let. Bil je občno priljubljen. Pogreb je bil v ponedeljek, dne 2. decembra.
Pisma mladini.
(Priobčuie Ivan Podlesnik.)
VIII.
Zvezni ustanovi občni zbor ji' pokazal nc drugo lepo sliko, katere mora biti gotovo vsakdo vesel. Na tem zboru so sc scšli mladeniči iz najbolj oddaljenih krajev naše domovine Brat iz Idrije so je seznanil / bratom i/ Metlike brat z Jesenic jc sklepal prijateljstvo z bratom iz D. M. Polja itd. \ sc jc vezala ena • ločna vez. moč ljubezni do skupnih v/o rov in ciljev. Pa to so bili samo posamezni zastopniki. Kai šele. ko zberemo celo armado _ uniformirano našo armado, lo bo prava slika zedinjene Slovenije P<> njenem naiboli-šem. po njeni mladini'
Lepo je bilo gledati popoldne v veliki dvorani »Uniona«. ko ie nastopil naš najmlajši zbor naraščai ljubljanskega telovadnega odseka Njegov nastop ie bil vzoren m ie i*> kazal pravo sliko dela v telovadnici. Priporočam da vpelje vsak odsek telovadbo naraščaja. ker po njem se Nido vedno množile naše vrste, vrste mladih bratov, ki bodo /x prešinjene z ognjeni naše linbczni Jo dela in s plameni prepričanja, da se gre tu za lepo. koristno stvar. Ce je le možno nai se tudi za naraščaj vpeljejo redna mesečna predavanja, da bo tako žc naraščai vpeljan v celotno naše delo.
S tem končam poročilo o ustanovnem občnem zboru.
Prihodnjič se povrnem zopet k staremu programu najinih pisem, /.a danes pa le hočem opozoriti še na naše nasprotnike, katerim samoposebi razumljivo, naš ustanovni občni zbor ni posebno ugajal. S »Slov. Narodom» nobene besede. Prenizek in preostuden je bil napad v njem. Pač pa par besedi odgovora nekaterim drugim gospodom. Očitajo nam, da smo na ustanovnem občnem zboru napadali Sokolstvo in da so naše vrste samo bojne vrste proti Sokolu. To dvakrat ni res. Napadali nismo prav nič niti Sokole niti koga druzega. Konstatiral se jc samo fakt, da jc Sokolstvo udinjeno politični stranki, katero naše ljudstvo sovraži. Priče zato so tak<> jasne, da nam ni treba gledati na Jesenice. Tržič. Škofjo Loko, kjer se vedno in vedn< Sokoli eksponirajo za liberalno stranko, temveč nam zadosti govori Ljubljana sama. \ kateri so bili naši telovadci že opetovano od Sokolov napadeni s psovkami in zasmehovanjem. »Slov. Narod« pa jc kar najraje odpiral svoje prostore nečednim takiin napadom In kdo so in so bili vodittlii posameznih s<< kolskih društev? Strankarsko najbolj ekspo-nirane osebe. Zopet: Idrija, Jesenice. Tržič itd. Obenem s tem očitanjem pa združujejo drugo, to namreč, da smo mi strankarski. To pa je res in tega ini prav nobenkrat nismo iu ne bodemo tajili! Pri nas je doma odkritosrčnost in mora biti, ako hočemo napredovati. Vedno smo povdarjali, da je naša organizacija tesno združena z organizacijo krščansko socialno, ki ie bila prej kot naša in kateri smo prav zato naše telovadne odseke priklopih, da ostanemo tesno združeni z delom v drugih naših organizacijah. Tega nas m prav nič sram. Sram pa nas je. če naši nasprotniki v teoriji vpijejo, da so nadstran-karski, v praksi pa so najhujši strankarji.^ Mi se prav nikdar ne sklicujemo na Tyrševc vzore. Sokoli pa se. in obenem grešc proti tem vzorom. Neodkritosrčnost je bila že večkrat vzrok občutnim krizam v Sokolstvu m naodkritosrčnost je tudi vzrok, da ist« ne na-
preduje tako kot bi ntoralo. Bratje Sokoli, pripoznajte in mi bomo zadnji, ki vam bodo kaj oOitali. Bodimo odkriti tudi v boju, da za-dobi boj lepše oblike in da bomo imeli od njega oboji korist. — Še naprej se nam je l-redbacival protest proti našim nasprotnikom, ki so v službah naših zavodov. No, tudi ta protest Je veljal hinavščini. Ostudno je, da se pri nas dobi mnogo ljudi, ki so vsak tre-notek pripravljeni kriviti hrbte pred nazori naSc stranke, če je seveda šef ali kdo drugi zraven, ko pa pridejo med »svoje«, pa zabav-llajo. da se vse kadi. Imamo celo slučaje, da so bili taki gospodje naši podporni člani, obenem pa člani »Sokola. To je hinavščina in tej hinavščini ie veljal naš protest. In če smo želeli, da se pri nastavljanju v službe upoštevajo naši mladeniči, smo vršili samo dolžnost proti tistim našim mladeničem, ki se ne strašijo ne bojev, ne dela za našo stvar. Takim želimo boljšega kruha, da bodo mogli še lx)lj delati. Klobuk z glave pa vzamemo tudi mi pred onim. ki odkrito pripozna: to sem, ker drugačen biti ne morem. Jem vaš kruh, ker ga zaslužim s svojim delom, drugače pa so moji nazori drugačni kot vaši! To je možato in možatost spoštujemo. Silimo pa nikogar v naše vrste. Prav nikogar!
Preteklo nedeljo smo imeli zopet lep dan v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je imel ondotni vrlo delujoči telovadni odsek svoj letni občni zbor, zvezni odbor in vaditeljski zbor pa svoje seje, iz katerih je gotovo najvažnejši sklep ta, ga dobimo v teku enega meseca čisto zanesljivo svojo uniformo. Dalje je bilo sklenjeno, da priredi ljubljanski telovadni odsek svojo drugo javno telovadbo v Ljubljani spomladi in da povabi k sodelovanju tudi druge odseke. Zvezna javna telovadba pa bo velika prireditev prihodnje poletje in sicer izven Ljubljane. Na zdar!
poslane.
Opctovana poročila in tarnanje po časopisih o mnogem pomanjkanju notranje oprave
v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartneni pri Litiji, vzlasti v sobotnem »Slovencu« dne 23. novembra t. I., da je cerkev prazna (I), vzbujajo pri oddaljenih, cerkev ne poznajočih dobrotnikih, ki so v letih 1895—1902 na moje prošnje lepe svote za notranjo opravo meni pošiljali, — sumnjo o moji nepoštenosti, tembolj. ker se o tedanjih notranjih napravah javnosti doslej ni poročalo. Zatorej sem dolžan svojemu dobremu imenu in vsem dfitičnim dobrotnikom, da javno pribijem:
Doposlane svotc so se resnično in vestno vporabile za notranjo cerkveno opravo v Šmartnem pri Litiji leta 1900, 1901 in do meseca julija 1902. Oskrbelo in postavilo se je
v novo cerkev med drugim: Kameniti veliki oltar sv. Martina šk.. kamenita stransko oltarja M. B. i nsv. Antona Pad., v štirih malih kapelicah v ladiji pa so se postavili štirje mali oltarčki provizorično, dokler se ne nadoineste sčasoma z novimi oltarčki, ker za večje oltarje ni prostora, kamenita obhajilna miza, kamenita propovednica, kameniti krstni kamen, kropilnik; nadalje štiri hrastove, umetno izdelane spovcdnice, 48 hrastovih klopij v cerkveni ladiji in one na obeh oratorijih; v ža-gredu lepa velika hrastova omara in naročilo nove cerkvene in mašne obleke za 4789 K; nadalje dragocena monstranca, trije kelihi; v svetišču lestenci in sedeži za duhovnike; v ladiji dvanajst sedmoročnih stenskih kande-labrov, namesto vpogled na veliki oltar ovi-rajočih lestencev, več svečnikov, dva zvonova, amerikanski harmonij, cerkvena ura in precej drugih podrobnosti, za kar se je v čisto
poravnavo računov za notranjo opravo izplačalo brez odlašanja v skupnem znesku 60.78S K 78 v, šestdeset tisoč sedemsto osemdeset in pet kron 78 vinarcev kot zbirka prostovoljnih doneskov za božjo čast vnetih, izredno darežljivih šmartinskih župljanov in zgoraj imenovanih dobrotnikov. — Vzidali so se tudi okvirji za križev pot. ki naj bi bil slikan na fresko ali relief, kakor se je izročil pred mojim odhodom g. Brandl-nov načrt za nove orgije mil. gospodu prelatu Jos. Smrckarju v presojo. Koliko denarja je o moji oddaji premoženja preostalo za eveiituelno nabavo te potrebščine, vč prečastiti kn. šk. ordinarijat. Nadrobni računi in pobotnice so interesentom polnoštevilno na razpolago z višjim dovoljenjem pri meni, navedeni objekti pa so na vpogled v novi župni in dekanijski cerkvi v Smartnem pri Litiji.
K a m n i k, 28. novembra 1907.
Ivan Lavrenčič,
bivši dekan šmartinski.

Promet razpošiljalne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma. Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in vzorcev. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numeriran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša Hanns Konrad uslužbuje zdaj 200 oseb; o njih delu naj-demo lepe članke v letnikih 1907 in 1908 Kon-radovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto.
Premočna odvajlla so kakor znano škodljiva. Rabite torej brez motečih postranskih učinkov neopazno milo odvajajoče sredstvo, ki tudi prebavanje ne pušča v nemar, ampak jo pospešuje in jači — namreč dr'. Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Fragner. c. kt. dvorni dobavitelj. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat.
O ponarejanju. Napredku našega časa sledi korak za korakom rafinirano ponarejanje. V mesto dohajajo ponarejena živila, na deželo pa ponarejeni izdelki. V novejšem času je postalo Schichtovo milo predmet ponarejanja. Schichtovo milo v svoji kakovosti tako izborno nosi vtisnjeno znamko »jelen«. V prometu se je pojavilo milo z najrazličnejšimi živalmi, ki so slične Schichtovemu »jelenu«. Pazite torej pri nakupu ne le na znamko »jelen«, ampak tudi na vtisnjeno ime »Schicht«.
Claknliii v razvoju ali pri učenju za-
oiaooinij ostali otM>ol> ter »labo.
krvni, otožni, nervozni, utrujeni, lahko vzburljivi In zgodaj oslabeli odrasli rabijo z velikim uspehom dr. Hommsla Haematogen.
Slast •• vzbudi, dutam in tslesns moòl •• dvignejo, vse iivòevje se ojaòi.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel-o cr Haematogen In ne dajte si usiliti nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi »e v lekarnah. 2170 8—10
Dobivanje zob
povzroča otrokom mnogo neprilik. V olaj-šilo jim je Soott>ova emulzija. Scott pospešuje tek, donaša moč in zdravje In deci daje
bele in močne zobčke =
Scott-ova emulzija
je tako dobra in sladka, da jo vsi otroci uživajo z zadovoljstvom in veseljem, uravnava prebavo, miri živce in otroci kakor od-to'ribii.Ük"'^ rasli po njej mirno spé.
Izvirna steklenica 2 K 50 h.
Naprodal po vseh lekarnah. 2173 X.
21T N E CENE. V Ljubljani, dne 3. decembra.
Pšenica domača.........25
Rž ..............20
Oves ................19
Ajda, črna ...........20
Ajda, siva ...........19
Proso, rumeno .....-. . . .	16
Proso, belo...........19
Ječmen ............16
Fižol, rdeč...........20
Fižol, koks...........20
Fižol, mandalon .........15
Razprodaja !
4 oare 6e-Ijev zi 6 kron
Vsled nakuna veUke zaloge čev-liev se prodata le kiatek čas po čudovito nl/ki ceni I par čevljev za gospode in I par damatili na trak z močnimi podplati, dalie I par za gospude In t par damskih modnih čevljev, vsi « pari zelo tUgan nI, n.jn fasona, močni. Velikost v cm. Vsi 4 pari le 6 K Poiilja po po> zelju Zame ia dovoljena, tudi denar nazaj
D Kessler, Kr kov 64/31.
26 72 I-t
i*
Zahvala.
Moja silna nevoznost se je kljub vs stranski pomoči večala z vsakim dnem Zvedel ta sem od znancev da je gosp. H. L o vie, Mona-Icovo II, neko hudo obolelo ženo ozdravil te rolezni, pisal sem takoj, pr. jel enr>-stavn ' pismene odredbe To je kot čude* učinkovalo proti moji bolezni, nei rečen strah, glavobol, slabost iekdca, vznemirjenost, otoin« tt, je polagoma zginevalo. Sedaj morem «lediti z pet svoiemu poki cu in sem nei7merno hvaležen imenovanemu gospodu za podeljeno mi pomoč	?f>o i—1 Schlagenwa'd, Čeiko, dne 6 septembra 1 07. Alojzij Neldhart, godec.
Tkalnica za platno EMIL FUCHS, Nachod, CeSko
ponujt svojo veliko zalogo okolu SO. 000 metrov
ostankov ö do 20 metrov dolgih
najlln ; brc? napake, obeljenih, za najboljie telesno In pofteljno perilo prlmern.
94 cm Jlr rumburtke tkanine.....po 24 kraje,	meter
oksford za srajce, penino.......17 .	,
cefir za obleke, bluze In predpasnike . . . 17'/. .	.
flanele za srajce, bluze In spodn|a krila . , IS1/, .	, modni barhent za domačo obleko, spodnja
krila in bluze .........»20 .	.
plli-barhem, krasni vzorci ......26 .	,
rjuhe brez Siva, zajamč platn 145 cm lir. , 52 .	.
Poiiljatve za poskuSnlo najmanj 5 kg zavoj » 45 m ali 16 m rjuh. Vzorci ae poiiljajo na ieijo le v zavoju aa paakuinjo. — Če se viame «ala zaloga, 4« papusta.
Brazny-Francoöo-ž$ane
je nad 40 let preizkušeno domače sredstvo, posebno proti migreni, iufluenci, trganju, rev matizmu, krepi oči, služi za izpiranje grla. Neprimerno iz-boren za masažo, najboljše preizkušen za ohranitev las — i/, stekl. K 2 -. 1/2 stekl K 1 20. Dobi se povsod, kjer ne. naj se obrne na Brazay, Dunaj, III./2, Lövrengasse 2 a.
Havrc New-York
Fraaooaka prckomorika druika. Odpotuje «e Iz Ljubljane voak torek. Vozno listo in pojasnila daje aamo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pitama Ljubljana, Dunajska eosta it. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou".	1878 26-8
Filipa Neusteina
: poalajane	=
odvajalne krogljice
(Neostelnove Elizabetne krogljice).
Pred verni drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice. proate naklh Škodljivih rlmeal i vporabljajo ae z največjim uapehom pri boleznih v apodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče, nobene zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neikodijlvo, da bi preprečilo
zaprtje.
izvor premnogih bolezni. Radi poslajene oblike jih radi uiivajo tudi otroci
Šk»tHca s 5 krogljicaml stane 30 vin , ovo| z 8 ikatljicami. torej i 0 krogljlc, stane le 2 K. Če ie polije naprej K 2 45, se polije franko I ovoj
ViHIvllfl I Ninno se svari pred JVOrilU : ponare|an|l. Zahtevajte .Filipa Neuatelna odvajalne krocljlce". Pristne le, če nosi vsaka ikatlja In navadilo našo zakonito varstveno znamko v rudeče-črnem tisku „Sv. Leopold" In p«d <is „Filip Neustein, Apotheke". Naie trgov, •odnij zavarovane embalaže morajo Imeti naio tvrdko	2*184 10 - 2
Filipa Neusteina lekarna pri sv. Leopoldu
DunaJ.I .Plankengaaae 6. Dobiva » v vseh lekarnah.
Uspeh
SIROLINA
99
ROCHE"
pri zdravljenju bolezni v sopilnih organih oslovskem kašlju itd., prav posebno pa pri boleznih na pljučih, je provzročil številna
manjvredna ponarejamo
katera se napravljajo in prodajajo ceneje, toda pri vporabi preti nevarnost, da se dosežejo nezaželjeni učinki. Priporoča se torej, zahtevati prej ko slej Sirolin „Roche" t in sicer izrecno v naših
KS" izvirnih zavojih.
Dobiva se v «sah lekarnah po zdravniškem priporočilu po K 4 afaklanioa.	3333
F. Hoffmann La Roche A Co.
Bazal (Svica), Grenzach (Badensko).
Železniška Roskopf 7 kron
Moja originalna .ŽeleznKka Ronkopf*1
anker-remont..ir ura ima ?u no, s >tek om krito kolesje v rubinovih kamen ih . cifeinica it emajla dobro i roli prahu zaprto, pravo mkli-sto pokrovje, sarnini pokrov, patentni "auf/ug" za u no pero. da ne poči Vsaka ura ima kom-pasovo r.gu'iran|e in gre na minuto natanko ari vsakem vremenu. Prodali smo c kr državnim železnicam že nad i0 OOo komadov v polno ladovoljstvo.
Brez sekundnega kazalca . komad K 7 — S sekundnim kazalcem . ,. K 8 — Ì teta pismene garancije. — Poiilja po povzetja
. lax Böhnel, Dunaj,
IV., Margaretenatrasse 27.
Sodn. tapr strokovnjak In ocenlcvalcc. Zahtevajte cenih i 5000 podobami zaiton| la Iranko 23o2 10-I
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymome! Scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Dobro idoča
trgovina z mešanim blagom
se takoj odda z vso zalogo po jako nizki ceni, zaradi odpotovanja v Ameriko Trgovina stoji tik državne ceste in dve minuti od kolodvora. Kje, pove upravništvo tega lista.	2606 3 3
Franc Ko$, trgovec
v Paljanah nad Škofjaloka
vljudno naznanja p. n. občinstvu, da je svojo že nad 8 let obstoječo trgovino, ki se nahaja ob državni cesti ki veže Žiri, Idrijo in Cerkno, zdatno povečal. Obenem se priporoča za obilen obisk in zagotavlja točno in ceno postrežbo. 1820 5-5
Vsak bravec našega Usta dobi na zahtevo zastonj krasen koledar 1908 ter veliki cenik s 5000 slikami o urah, zlatnini in srebrnini pri znani reelni tvrdki Max Böhnel, Dunaj IV., Margaretenstrasse 27. Zadošča dopisnica s popolnim naslovom na zgorajinjo tvrdko.
Hepbabay-jev podfosfornato-kisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izbor no sredst v o za tvoritev krvi in kosti. Odstraniuje s:ez, pomiruje kašelj in vzbuja slast Pospe-tuje prtbavo ia reditev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 \in. več za zavitek.
Kerbabny-java
aromafiška esenca.
Že 33 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. Lajša m odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2650 b
Edino izdelovanje in glavna razpošiljate* : Dr. HlMMl-QUa IßkflfflQ „ZM BUrmllßrZßKßlt", DUNAJ, VII.1. Kolserstrosse 73-75.
Vzalogl je ie pri g|. lekarnarjih v LluMjani, Beljak«, Celju Celovcu, Črnomlju, Nov Mettu, Reki, Sivodnju. St Vidu, Trbižu, Trstu, Velikaveu In Vsliperku.
Največja, najboljša tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebr-nine. china srebra in dragocenih kamenov.	53u 21 — 20
Prodaja le I. vrste blaga.
Nižje vrste blago se ne razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom
Cenike pošiljam zastonj in polt-nine prosto.
Kupujem tudi staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni
Fr. Čuden
onr, Prešernove alice t LJ ubij ml
nasproti frančilkanskega mostu.
Eksportna trgov, na vse dele sveta.
Ne kupite nobene^ure
prtdno nlite Citati mol cenik — Dobil« :
Nikel-Roskopt ure Srebrne Roskopt ure Z dvoinim mznleljnom S S srebrnimi manlel|nl Plolne jeklene ure Pr«»« „Ornega" . Srebrne p«ncer-verlilce I4karalne zlate ure . I Ikaratne zlate veniice Mkaratni zlati prstani . Ure m nihalo 70 cm
I — 6 —
S'IO— 7 -17 -1 — I«'— 20 -f— 7—
S stolpnim zvonenjem ...... 10 —
Z muziko ........ m IJ —
Ure-kukavice....... .. ' —
Ure za kuhinio. 8 dni ldo£e . „ 6 -
Budilntce z t zvoncem......«10
Z dvojnim zvoncem........5 —
S cllernico. ki se sveti	.. J f
Bud s ltolp /von in ,S. hlagvverk ., » -3 leta pismen« firiacije. - Denar nazaj, ako n« Jopzde Polije po povzeli« zaloga up ia blaga iz zlata
Max Böhnel. Dunaj IV.. Margarstenstr 27 stialjtko zapriseženi strokonvnjak |n ooenievatc
Zahteval« cenik • W00 podobami ustonl in Iranko.
Daabni kpadit za uradnike, častnike, učitelje Itd Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. druStva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovale) izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osrednjem vodstvu uradn druttva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 4


Pouk
v krojnem risanju in izdelo-:: :: vanju oblek daje :: ::
FANI KOMAR
oblastveno konces. nòni mod
rm Ljubljana 4-4 Ppad ikon jo it. 21.
Brinjevo olje
kupuje po visoki ceni 2608 3-3
Josip Kordln, LJubljana.
Pred Sko «jo ftt. 3.
Najboljši čeikl Izvori
Ceoo posteljno perje!
1 kg sivega, dobro skubljenega K T-, boljšega K 2 40; 1 kg belega, akubl|cncga K 8*60, puhastega 5 K 10 v. 1 kg prav finega, sneino- belega, skubljenega K 6 40, K 8 —.
Pri naroČilu 5 kg Iranko
Sliptevlieae postelje, ^T^m«
višnjevega «II rumenkastega nanklnga, I pernic» 170 ca dolga, 116 cm Urok«, z novim sivim trpeinlm perjem 10 K, s linlm puhastim sivim periem 11 K, 14, i .«)»-nejsim sivim pnhom K 1« —; I vzglavnik 80 cm dolf,
........ -.....- " 4—.Pollila po povzetja
114« 10-lo
n p1.
58 cm Urok K 2 80, K 340, K K 15'— dalle franko
Zamena dovollena, blago ee vzame Iranko nazaj 1. »me denar za neprimerno blago.
S. BEHISCH, letnice n. immnn, Ceiko.
Sanafojen
Od nad 5000 profesorjev In zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 2011 7—7
jačl telo, krepi živce
Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauers Co., Berlin S W. 48 in glavno zastopstvo C.Brady,Dunaj I. Fleischmarkt 1.
Izdelovanje »beti »t neto» za zdravilstvo, po-
sebno
2193 12-3
za tnoflke, ženite in otroke natančno po meri.
Pri poštnih naročilih te mora naznaniti, ali ja kila na deani ali levi ali pa na obeh atraneh in «j* velikost.
Za gg. zdravnike ve-Uka talora kirurg. 4se medie, inalrattiniloe in aparatov, kavčmk-predmelov. elattiinih
nogavic itd* 4«----
vanje modereev.
K. PI0TR0WSKI, Sv. Petra cesta
LevCeva hiša it. 32, Ljubljana.
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4000kom. takozvanih
. vojaških kocev za konje
za ceno Ia gld. 2-20 komad in gli. 4-30 za
par 6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj Ti debati, tpajao trpežni koci ao topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli I SO 200 om veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
- Razločno pisana naročila, ki se izvräe le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na	2214 3
StainaP'javo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Tabopatpasae 27 G.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
joče se zaveiem vrniti naprej poslani danar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od: kobilarne v Radavcu, Komamo In Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu,
Ksestnika Weicbbergerja, Ilosva, Grtlnwalda. Zor-vak, Rotter Lichten, pi. Mroczkowski-ja Dobro-Btany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahllssa Manken-dorf, Schenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina * Fohringerja in dr.
Ohranita« zdravega
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju la ▼ uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadleš-nega zaprtla. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanja pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega sapitja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Bote bai.ua m ielodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGL
SVARILO I H
Vai deli embalaže imajo postavno deponovano var-stveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja v
c. I. kr. dvornega dobavitelja
== „pri črnem orlu" — Praga, Mali Stran«, ogel Nerudove ul.203.
P. polti r.ipoillja t. »aak dan.
Cela steklenic« 2 K, pol steklenice 1 K.
Proli vpoilljatvl K I SO »c polije mala steklenica In ta K 2-80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8 - 4 vel ke steklenice, za K 22 — t4 velikih steklenic poltnlne prosto na vie postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avatro-Ogerake. V Ljubljani se dobiva pri g*, lekarjih : O. Piccoli, U. pl. Trn-kóczy, M. Mardetach'äger, J. Mayr. 2171
PRAGI
Zabranite Izpadanje lai!
Od-•tranjujte prhljaje!
Ojačite rast last
Oživljajte živce t
Dr. Dralle=ja brezova voda za lase
najplemenitejša in najnaravnejša vseh voda za glavo in lase. Pazite pri nakupu izrecno na ime .Dr. Dralle*, ker se ponujajo češče manjvredna ponarejanja na škodo občinstva. Dobiva se v lekarnah, parfumerijah, droierijah in brivnicah. Olavna zaloga : M. Hoffmann & Co. Teiin v L.
Akoka-
i
šljate,
če ste hripavi, zaolceni »Ii nahodni, ako težko dihate in se ponoči pone, t- potrebno v Vaš • korist, da rabite zaupana vredno sredstvo. Kot tako »e hvali Halépi-Jev lipov medeni sirup tkp. : Syr. t'ilae 300 gr) N egov učinek p'i kaSlju hripavosti, zas e-eniu. Ui«l sap1, katanh, pomanittatiu teka nnčnt m pote ■ ju itd se spojno priznava. V< r.na steklenica H K. velika ne<lenici 5 K, 3 steklenice franko iS K po oovzetju ali če se rošlie denar n»pr j. Glavra ra-log' za Avifo Ogr<ko Lekarna pri „apostolu", Budimpešta, Josefsring 64 46	2c94 2u-l
Najnovejša
budiln ca
iWiitir)
« s ol nm zvcn< nem z fcitj*m K 6 -
Prva kvaliteta z ir.as vnim kolesjem b'|e ure in pol ure, zbudi / glasnim «tolpovuu zvtnenjem, Upo p- hrano okr«'jf'«< l«r«eno okvirje, h« a cifcrrtica i i stekla 0 cm v piin< ru . am« K 6 I ta s eifern so. »veti r onoči, K 7'-	leta piMitnt
• ancije Kar ne dopadc, *e dabi denar nazaj Pošlje po povzetju
Mdx Böhiei. Dunaj
IV Margareterstrasse 27,
Zahtevajte moj cenik s 5000 po-dobami zaitonj in franko.
Dunajska ljudska zaloga.
Trije udarci sezone!
Jopica Iz pliša podložena s svilenim klotom, krasno obrobljenim ovratnikom, vatirana, reklamna cena..... . • 750.
Izredno fino k.ilo Ii sukna, krasna izvršitev, pariški kroj črne, tegetlhof-modre, sive, rujave barve. . 6 90.
Izvirno angleško št'apac-krilo ali piesi, z lepimi našivi, brez napake vkrojena, reklamna cena . 2 75.
Čisto svilena bluza z bogatimi ajour-našivi v vseh barvah, sen-zacijska cena.....2"90.
Ob dohodu p. n. naročnikov na Dunaj se priporoča obisk našega podjetja
Ustanovljeno v letu 1893.	2666 4—1
le Dunaj VIIL* Alserstrasse 63.
	Šivalni stroj lep in trpežen, že od 38 kron naprej. Ceniki zast. L. REBOLJ zaloga šiv.strojev in koles, Kranj.
	
Čudež
pe je zgodil nedavno v Budapeäti, ki je edini to vrste Ta čudež Je učinil, da deialaa zaloga tuknenega blaga « Budapest! VII I. Rottenbillerg. «|a razpošilja za
K 10 kupon 3 metrov
finega jesenskega blaga ali kamgarna v črni temno-viäiyevi, sivi in rujavi barvi za popolno obleko za gospode (sukna, hlače is telovnik). 1973 15-14
pc$«5ti>e nopredaj
ležeče ob državni cesti Celovec-Beljak, z dobrimi niivami travnikom in sadnim vrtom, 20 minut od kolodvora Zelo pripravno za kakega rokodelca. Več pove Jožef Fleis, Kova vas št. 20 P. Podravlje pri Beijaku, Koroško.	2616
Krepkega dečka
poštenih starišev, ki je dopolnil 14. leto in ima veselje do pekovske obrti, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v pouk: pekarija Lo»rj Suftnik v Škof ji Loki.	2583 4-3
Izurjen zastopnik
za gradbena in meèalne stroje
prve vrste se išče. Ponudbe pod „8t. 3613" na Hsasenstein & Vogler, A. O. Dunaj I. 2700
Musila I
boifčuega drevesc» »-»
■ «UM Mit pfnfeH ictcn kriòinskt družin», j« moje ItboijiiH
Mftntna miei zvonilo za božično dreuo il 1
b mi i I pcM. uftUI U em ?li Garutlrt io u fuoltcljonlriDjt.
aftearevee preproitim nAi.jenjrm Foeuvljen. n» mito m
lOlJeao M toplo poč fnnkcijonirotodi brez prižganih «reč.
Geriti zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be tički pa udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončr.o, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K J &O.
1 koal . . K 4'25 I S keao K 12'-d . . . , 5-50 II , ... IS-6 koaov . , „ 8 • — I M „ . „ 29-->< koeoT . K 43-50 5. „ . „ 58-loo . . „112'-
št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimisrebr. laniettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odse-
	
	raspai
^BfiäsX« iL j,	Kip
	
vajo,
s kosi « . fi kosov
kos s kart. K
navoj.vred K 2 —
5-50 I „ 7 25 „ 10-50 : S6 kooev . 6o . . loo n
9 koaov It . S« . K 57 50 „ 7' -50 150-
K 15-50
„ 20-25 „ 39-50
NajnovejAi
št. 7>>J- Denarnica ia enega kosa, svetlorjava, salian mnogo prostora za drobil, 4 prejeli, notranja zapora na vzmet, nikel-na : 1 zunanja zapora 9 cm dolgosti. 6 cm iirokosti IC 150 Si. 7 SOI Cododobradeoaroiooitoe.ira kota. močnega, gladkega aeija tga-orna, la zoklopei le govedino, 4preden in mitje, I sapore. 9 em del. I cm
lir K I 35.
- - .	B»ljJe denornice po K 1-85, 210,
Prosim zahtevajte katalog. — —	2 80,3-10,3-50,3 80,4 20...j.
DoIUhn nlfnaaafl»v Vook a. a. kapoo. ki ed 1 eopt.de SO aov piemoae aaenkrot oor.č i to najmani 40 K blo*., dobi statocj BOZIltlU nograuu. «•	oogro*.	badilk. et. «MS e po oo«i ...tlečim M kotalmknm in pa koledar ta 1 IMI.
__— Šamana dovol|ana ali danar nazaj, toraj braz rizika I ——————
Palétta oa po penero oli donar ooproj Najpriprovneje 00 aoreto aa adrotke poetne atkatoice. Neobhodne jo potrebao. do 00 pri aa-oli aaj 00 »od!|e blage pe povtetio ai* io lo denar edpooloa po aokotnici Todi je v korist viak^mo naročitolja, " — * '	----- decembra uradi bodi
Mislil za löffln ton»
IS koa. aorti ran b, skrbno savitih * kartono, pe velikosti ia izvrlitvi po K -'40, --60. —"70, - 80, !•—, 1 20, 1-50. 2*—. fttos kartonu, po velikosti ia uvrlitvi p. K - 75, --90, I-—, 1-20. Lametta, angelski lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —'10, tica ta orehe 100 k»sav K —20, variiico is steklenih krogljic, 1 in pn do X me'ra dolgo, pe velikoati krog jic K —*90 —'95, I 20. t '40. S več 1 ce H koaor v kartonu K -'50, večjo 10 keeev v kortoon K — 58, drt^jei to evoco, tacal K -'SO.
pristna Roskopf patentna ro-montoirka na sidro ivicarskoga zistema z masivnim solidn. ivi-carsk 1 m kolesjem na sidro in aa-ičito za gonilno vzmet, priatno nikljasto okrovje z varstven« plombo in iarnirskim pokrovom, ovaln. robom, 36uridoča (ne gre samo 12 ur), okraieni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliran je in ;letni garan-ciiski list, kom. t K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K
legato ubera t mojem glava, kataloga
«Mb
opoaai. o iim to m
lefoOa. blage lo prod 16
d.oembrom, ker polte po U. baker ek aovodn.m eoao »aelevlja«. oarodbo ooloroj pravoSaano 00 ■'! " :
ibro uradi badega Dovalo ae moro dostavljati tako
J&g ces. in kralj.
Tf* ---it.
v Mostu
——— tvornica ur » Mostu -
JAN KONRAD
ZaMavaJta moj najnovejši (lavni katol«» s >00« «Mkaaii. ki vam fo taka] poltjom zastonj In poštnine proato.
dvorni 1941
dobavitelj na Češkem
tßm
Kdor rabi traverse in želez-nitke éine za oboke, str' šno lepenko, bičje za strope, pločevino za s'rehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo. vino in gnojnico, ohrt-e naj se na trgovino z ieleznino
FR. STUPK*
v LJubljani. Marije Terezij« cesta štev. 1, zraven „Figabirta", in Valvazorjiv trg št. 6,
nasproti Križanske cerkve.
Krilno tam se dobi vedno svež portlaad-In roman • cement iz slnvečih tovarcn dov«ke in trbovljnkr. Mreie in iica za ograje, tranUke brane, razni plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za lito, oprava za mlekarne, ter vse poljedelsko orodje v veliki Izberi.
(Jlaviio In edino zantiipetvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski rezslavl v Zagrebu « prvim darilom odllkuvanlb »lanioreznle, mutilale ln
X'pelinov	j
merikanski stroji »a košnjo vedno v zaloei.	7 »
SVOJI K SVOJIM I
2enonad- 1.5 stropni IIIS I
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu 6t. 14 v Ljubljani.	2si 11 mrnmmmmmmmmmt «umik
Božič 1907.
Nev-York In London nislo prizanašala niti evropski celini ter ie velika tovarni srebrnlne prisiljena, 1 oddati vao avolo zalogo zgolj proti majhnemu pla-Itilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. I Pošiljam torej vaakomar sledeče predmete le proti I temu, da sc ml povrne
(Id. 0-90 la aleer : * komadov aa|Hnc|ših aaalzaik aoiov s pristaa
angleška klini«; 4 kom emer. pai. irebrslh vilic Is lltfl komada. 1 t kom. amer. pat. irebrnlb Jedilnih lue; 12 kom. amer. psi. srebrnih kavnih lile; 1 kom amer. pat. srebrna zo|cmalnlea za |ubo; 1 kom. amer. pai. srebrna zo|emalnico za mllk«; 6 kom ang Viktoria čašlc za podklado ; 3 kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. ced Inlk za čaj ; 1 kom. najfln sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo fld. 0-90. Vseh teh 42 predmetov ie poprel stalo gld. M ter jih ie moči sedal dobiti po iej minimalni ceni gld. 6 00. Američansko pat. srebro ie znano, je skoz ln skozi beta kovina, ki obdrži bolo srebro 25 let. za kar se garan-uje. V najboljši d' kar da 1. ta inaerai ne temelji na nikakršni sleparlll, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč. povrnil brez zadržka znesek iu naj nikdor ne zamudi ugodne piilike, do si oni.sli to krasno garnituro, ki je poaebno prikladna kol pre-
kr"nc božično in novoletno darilo.^
kakor ludi za vsako boljše golpodarstvo.
Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBERG-«
eksporml hiši emer. pat. srebrnega blaga
na Dunaji II , Rembrandtstr. 19 O. Telefon 14597.
Pošilja se v provlncijo proti povzetju ali če se znesek naprej vpoi.je.
čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natianjeno varst-vcco znamko (zdrava kovina) Izvleček iz pohvalnih pisem : S pat. sre&rno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomai Rotane, dekan Maribor. Eksc. baronica Edelsheim mi je najtopleie priporočil« Vašo garnituro, torej proaim, p šliite mi tako garnituro za gld. 6 90.
Ko c sa r d, *9 oktobra 901.
Ilona Tlaza, roj. grof. Degenfeld. Ker jc Vaša garnlt. v gosu<»dini jako koristna, prosim, da nI pošljete ic eno St Pavel pri Preboldu
Dr Camllo Böhm. okr. in tov zdravnik.



Trsoulna z meianlm blasom
na Javorniku, Gorenjsko, v lepem kraiu, ae takoj odda zaradi bolezni. Oddaljena dve minuti od kolodvora in tik državne ceste Vse v najboljšem stanu. Naslov pove uprava lista.	6i8
Velik del	2667 4-1
rumburških ostankov
pr'ma kakovost, brez napake porabnih za najfinejše posteljno in t'lesno perilo, se odda po
25 krajcarjev
1 meter. Dolgost ostankov 4-16 m. 14 000 kosov zajamčenega platna
ostankov za rjuhe.
150 cm šir. brez šiva v 14 m dolgih kosih v celem kompi za 6—7 kosov velikih rjuh, se oddajo 1 komad >4 m. po gld. 7.80. Blago je brez napake. Najmanj se more vzeti zavoj 5 kg 40—45 m rumburških, ali t kos 14 m. ostankov za rjuhe. Po-Jilja se po povz tju. NeugajajoCe se zamenja. Pri večjem naročilu 5% popusta.
Fran Sohr
Dunaj IX., Kinderspitalgasse Nr. 7.
Kdor kupuje blago za jesenske in zimske obleke, naj se gotovo posluži dobro znana trgovine
„pri Škofu"
v Ljubljani, Pogaèarjev trg (sadni trg) v veliki mestni hiši nasproti mokarjev.
Došlo je novo blago v veliki izberi in po zmerni ceni in sicer: sukneno blago za moške in ženske, perilni parhent, volnene, svilnate In pletene rute (kocke), šerpe in ogrinjalke, odeje (kovtre) domačega dela, koci, jagerske srajce in jagzrske spodnje hlače za moške, ženske in otroke, kakor tudi nogavice za moške in ženske.	2289 8-7
Postrežba
zanesljivo dobra!
poitena in
Trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnikml.
Ljubljana, Stari trg10
priporoča svojo veliko zalogo na,raznovrstne 5-h klobukov, cilindrov in fepic, kakor tudi naj-trpeine;$ih ter najfinejših fevljev.
PtlliTB« llllttiui	Vitko penarejenje kazniva
Bdlno prltten |l 89 4
Thiarry-jav balzam
f zeleno znamko .redovnica". Cena Ii majhnih aH 6 dvojnttlh steklenic all 1 velika Ipecljalna steklenica s patent, zameikom K 5'— tranko.
Thierrylevo centlfoiljsko mazilo
proti vsem ie tako starim ranam, vneljenr ra-nltvstn, tbscesom In oteklinam vseh vrst. Cena: * lončka K 3-60 se poilje le proti povzetja aH denar naprej — Obe domaČi sredstvi sta povsod znani in slovita kot na|boljli. NaroČila st naslavljalo na:
«BeinecMtrBi'sn« Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri -»	Rogaški Slatini.
A.Tkiar»BroSara s tlsotl originalnih pisem (ralla la MMm^r.i Iranko V zalogi v skoro vseh vetjih lekarnah
[IC» BiVNI
j Ure-budi in'ce s titanico, ki sveti'-	
IISM	L 2 zvonccma , 1'— S eifern , ki sveti . . S 20 Marka J Prima . . * -Že ezniska budiln , V — Bxdilnica s sto p zvon (Schlagw ) „ 6.-Budilnica t muziko . 10 — * leta pi?m garancije. Denar nazaj. ako ne dopade Pošlje po povzetju MAX BÖHNEL Ounai IV., Margareten,! li lahtevsite n oj cenik i nad not) podobami /astoni in franki, U- 1
t* • 'l.fru'riJto XaUrt iati/o óvbn.\ po ceni in MXts7uvit/ut.> potovali na/ se obrne/o
oSimon^Mn clelXa
v Jty'ul>l/uni 'Jtoloóvorshe ulicv2&. "iSt'lcwrstna tPiyawi ila ekyò sebmyi/aJno.
Zastonj
2554
zahtevajte moj ilustrovani cenik o urah, zlatnini, srebrninl itd.
Dr. Heger, urar, juvsiir In gravar.
Oalek I. Kapucinska ul.4 (Siavon.)
, Km ar d IAnf Trst fitto Ymrh
enejptipravnej'a. najcenejša in on) ■ toljta pot izLjnl-Ijane v Savel no Ameriko, ker fc-d ni dolgotrajne
- _ m , m —	__^ | ^_ tenóne voinie po
razni D ieietmcab. ootwoeg» paerodovanja, ne prenočevanja in sploh nobenih potranaklh stroikev med potjo. Parniki so prostorni, srarni in an.Jni; »ožijo vsako U dni Hran» io poatrežba najboljla. Pojaa nila daje in kart« prodaja glavni zastopnik.
Bliinji odhod iz TrsU: .Lnsitania' it Lirerpoola 30. novembra. ..Panonija'' S. decemto. Caronit 14. decembra. Carpathia 17. decembra.
Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
» Za 5 vinarjev •
d more vtak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakorinlh sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri ««liki trgovini bratje Laohner « Gradpu, železna bila. To ne stane ni«, ns Izbero pa ina vsak najmoaerne|le blago za damske obleke Črno in barvano periino blago, posteljnino, okslord, loden, tukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, In mnogo dragih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje Izvršiti najboljli naknp. Mnogo bil naroča že celo vrsto let vse »voje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reeina trgovins pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
2026 12—
latotam aprejmejo aa dabri ia zaaea« Ijivi zastopniki.
Uro Z
uerižieo
u le gld. 1-60
dobi vsak krasno srebrno remont. Oloria žepno uro sistem Roskopf-patent 36 ur natančno idočo za kar se jamči 3 leta. Vrhu-tega pozlačeno primerno oklop. verižico za le gld.1'60 3 kom. z verižicami vred gld. 4-50. Pošilja po povzetju tovarn, zaloga Švicarskih ur 2531 5-4
S. UM, Krakov it.95.
ta «Batno tttk-
I. kranjako podjetja
I ara tv o In tllknnja na itaklo
Aug. Agnolai
Dnnajika cesta 13«, poleg, ritorca'
se prlporata prctaaUII dahaviUnl Ia p. a. •lava. občinstva »napravo cerkvenih oknav f ometaim steklarstvom >11 slikane na atekla, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd. — Ima tndl v zalogi razllino porcelansko In stekleno poiodo za ntmlzjc gostiln In sa-acbnlke, avetilke, okvire Itd. po na|nlijlh cenah - Narisi, ceniki In prorainnl na ta-hlevo zastonj, mnoga spriCcvtlt ta dovrtena dela to ccnjcnim odjenttlcetn v ogled nt rtzpoltgo.	1907 51-17
Vodam mleko
najboljše krapòilo za žalodao in živoe; res pijača 2629 3-3
»«vzlate^dobe. Lepo posestvo
ja naprodaj v jako dobrem stanu v vasi Kalce it. 12, župnija sv. Gora, občina Št. Lambartpri Litiji Natančne podatke pojasni Lovreno Braga r, posestnik, Kalea *t. 12.	2648 3-1
Sprejmem učenca
od tl—18 let starega Joa. Jea<h, mesar, Medvedi.
V juinonemški predilnici
lep, dobro katoliški kra|, dobi	2769 2-1
nekaj rodbin
delo. Dobra pltčt, cent, zdrtvt sttnovtnja nt rtzpoltgo. Dobre iole v kraju Sellini stroikl se dtjo pred-ujemoma In vrnejo po dogovoru. Prijtve z navedbo zt delo zmoinih oseb pod „S. L. 1273" nt Rudolfa Motte, Augsburg, Btvarsko

Dr. Kovacs-evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. - Lonóek I » «O ».
„International'1 odstranj. mahn
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri ■ariji Pomagaj, Budapest, Liszt Ft-renez-tér 20	2307 18-1
Käthe=jeva voda za lase
ali „Pomada", edino in najgo-tovejše sredstvo za močno in naglo rast las in brade. V kratkem času presenetljiv uspeh. Cena steklenice ali lončka K 2 -, K 3—, steklenica za poizkus K 1 '40 Pošilja po povzet|u gospa Kltha Menzel, Dunaj, XVIII, Schulgasse 3,1 St g. 2342 »c-8
KAŠLJUJOČIM
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
THVMOMEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel Scillae, pri oslovskem kašlju In pri drugih vrstah kaMja.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
I steklenica 2-20 R. Po pošti franko proti pošitjatvi 2-90 K f 3 steklenice pri pošiliatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvl 20 K.
Izdelovanja In glavna zalo;s
lekarna B. FIUGNER-Ja
2430 c. kr. dvom. zalagatelja 24-1 Praga lil., ét. 203 ^ Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ime srsdstva, Izdelovsteljs In ns varstveno znamko.
Isdajatill ia odgovoral arsdaik : Dr lgaasl| iitaik.
Tiskala: .KatoNIka Tiskana*