Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 13. maja 1965 Leto XVII. — štev. 18 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA. 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT "OBMURSKI TEDNIK", DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK STEFAN BALAŽIČ. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-368
Pomemben dogodek
Preteklo soboto je zabeležil soboški pokrajinski muzej pomemben dogodek: pri kolišču »Bobri« na Murinem rokavu so se zbrali domačini, zastopniki zavodov za spomeniško varstvo v Mariboru in Ljubljani, pokrajinskega muzeja v Soboti in občine ter predali novemu namenu bivši Vučkov mlin na Dolnji Bistrici. Odslej bo ta plavajoči mlin služil kot etnografski spomenik in hkrati kot turistična privlačnost naše pokrajine. Ko je na tej svojevrstni svečanosti upravnica pokrajinskega muzeja v Murski Soboti tovarišica Vlasta Korenova poudarila pomembnost podobnih akcij in se hkrati zahvalila občinski skupščini za sredstva, ki so bila potrebna za prestavitev in ureditev mlina, je izrazila željo, da naj bi bile deležne podobne pozornosti tudi vse bodoče podobne akcije pokrajinskega muzeja in zavodov za spomeniško varstvo.
Tako bo odslej bivši Vučkov mlin, ki je desetletja ropotal na Muri pri Gornji Bistrici, tiho ždel v Murinem rokavu in ogledali si ga bodo lahko mnogi obiskovalci kolišča »Bobri«.
Svečan sprejem štafete
V torek popoldne je zvezna štafeta s pozdravi tov. Titu za njegov 73. rojstni dan pri M. Središču prišla v Pomurje. Mladinci so jo na mostu svečano prevzeli od tovarišev s Hrvatske in jo ponesli proti Lendavi, kjer se je zbralo na sprejemu skoraj dva tisoč ljudi.
Malo pred osmo uro zvečer je štafetna palica prispela v Mursko Soboto. Na sprejemu se je zbralo skoraj tri tisoč ljudi in burno pozdravljalo prihod štafete. Zbranim občanom je govoril sekretar občinskega komiteja Zveze mladine Slovenije Aleksander Krpič ter med drugim poudaril trdno odločenost mladine in ostalih delovnih ljudi soboške občine. da bodo zvesto v praksi uresničevali misli in hotenja tov. Tita. Potem je predstavnik enote graničarjev prebral
pozdravno pismo, ki ga vojaki, podoficirji in oficirji te enote pošiljajo svojemu vrhovnemu komandantu za njegov rojstni dan. Zbrani so tudi burno pozdravili predloženo pozdravno pismo, ki bo poslano v imenu mladine in vseh delovnih ljudi
soboške občine tov. Titu za njegov rojstni dan. Po končani slovesnosti so štafetno palico prevzeli mladinci tovarne perila Mura in jo včeraj zjutraj ob 6. uri ponesli dalje proti Radgoni, kjer je bila prav tako svečano sprejeta.
Obisk madžarskih pedagogov
Po začetih stikih s sosednjo Madžarsko je te dni na povabilo pedagoškega zavoda iz M. Sobote prispela pedagoška delegacija zalske županije. Pedagogi iz Madžarske so si ogledali nekatere šole v Pomurju, na razgovorih pa so se seznanili s sistemom šolstva pri nas, kakor tudi s sistemom dvojezičnega šolstva. V programu obiska je bil poleg ostalega še ogled zdravil. Radenci, kakor tudi obisk Pohorja. V
razgovorih s prosvetnimi delavci je prišla do izraza obojestranska želja za še tesnejšimi stiki, ki bi naj postali v bodoče vsakoletni.
Prosvetna delegacija Pomurja bo že v prihodnjem tednu vrnila obisk, na katerem se bo seznanila s sistemom šolstva v sosednji Madžarski. Obojestransko željo za tesnejšim sodelovanjem pa bo potrebno v bodoče še poglobiti.
Asfalt še čaka
Prebivalstvo vzdolž posameznih odsekov ceste Ormož— Bratonci z velikim zanimanjem spremlja vsa dela pri asfaltiranju te važne prometne žile, ki bo povezala našo »Severno magistralo« z delom Slovenskih goric, skrajšala pot do Celja in Ljubljane ter predvsem radgonsko in ljutomersko občino približala sosednji Hrvatski. Lani v jeseni je bilo cestišče pripravljeno za asfaltno prevleko, ki naj bi jo položili v letošnjem letu. Na križišču pred ljutomersko trafopostajo ležijo sodi z asfaltno maso in čakajo. Manjša dela izvajajo le na odseku pri Or-
možu in to s preostankom sredstev cestnega sklada iz lanskega leta.
Nekoliko vznemirjujoče pri tem je predvsem dvoje: občinski skupščini v Ljutomeru in v Murski Soboti, ki bosta prispevali za asfaltiranje omenjene ceste okrog 100 milijonov dinarjev, bosta prispevale ta sredstva kot soudeležbo k sredstvom iz virov, ob katerih pa se je — kot kaže — nekaj zataknilo. In drugič: iz vsega lahko povzamemo, da se bodo dela zakasnila, kar lahko vpliva tudi na kvaliteto izvedbe del. O tem pa imamo že dovolj izkušenj.
Če gre kjerkoli drugje za specifič. primere, ko se potegu-
jemo za sredstva, je tudi cesta Ormož—Bratonci svojevrstna. saj poteka po osrednjem delu tiste slovenske občine, ki ima doslej skupaj 7 (sedem) kilometrov asfaltne ceste in to ob vedno večjem tovornem in turističnem prometu. Zastonj bodo vsa prizadevanja lokalnih faktorjev za razvoj turizma, če za to ne bo dana osnova t.j. primerna komunikacija.
Glede na omenjeno prebivalci ljutomerske in soboške občine upravičeno pričakujejo razumevanje pri dodeljevanju družbenih sredstev.
Kaže pa, da je podobno kot s cesto tudi z vodovodom v Ljutomeru, široko zasnovane priprave, kar zadeva denar, so pokazali pripravljenost občanov in delovnih kolektivov, da pomagajo pri gradnji prepotrebnega vodovoda. Ali gre tudi v tem primeru za neizpolnjene obveznosti vseh, ki so se zavezali, da bodo soudeleženi pri tej investiciji?
Trenutno vemo, da asfalt čaka v sodih, dnevi teko, prišlo bo poletje, in zgodi je lahko, da bomo do zime ostali sredi dela in nedokončano cestišče lahko utrpi v takem primeru le škodo.
—jm
Pomurje za Dan zmage
9. maj, dan zmage so ljudje po celem Pomurju svečano praznovali s številnimi izleti, proslavami in ekskurzijami.
V Soboti so bile vse izložbe okrašene, na slavolokih in drogovih pa so plapolale zastave, ki so dajale mestu še posebno barvitost in svečanost. V večjih krajih soboške občine so organizacijo proslav prevzeli KO SZDL skupno z ostalimi organizacijami in šolami.
Na predvečer so bila kresovanja in baklade v Beltincih in Tešanovcih. V nedeljo popoldne pa so proslavili oblet-
nico dneva zmage s proslavami tudi v Bogojini, Puconcih. Prosenjakovcih, Gančanih in v Bodoncih. V večernih nedeljskih urah je bila tudi v Dokležovju proslava združena s kresovanjem.
Na Goričkem so bile proslave v Šalovcih. Gornjih Petrovcih, Hodošu in drugih krajih, kjer so skupno s proslavami priredili večja zborovanja, na katere so povabili republiške in zvezne poslance.
Tudi v radgonski občini so svečano proslavili dan zmage s številnimi proslavami in prireditvami.
Osrednja proslava je bila na predvečer praznika v Gornji Radgoni. Na svečani akademiji, ki je bila v domu kulture, so sodelovali: mladinski pevski zbor, gasilski oktet, godba na pihala, pripadniki jugoslovanske armade in drugi. V soboto zvečer so bile proslave tudi v Apačah in Radencih. V nedeljo na sam praznik je bila velika svečanost pri Vidmu ob Ščavnici, katero je izvedla šola iz Gornje Radgone. V večernih urah je tudi gasilsko
društvo Mele priredilo proslavo za 20-letnico osvoboditve, na kateri so sodelovale folklorne skupine pionirjev in vojakov. Posebne proslave so bile po vseh šolah.
Zborovanje proizvajalcev
Slovenija je veličasno proslavila 20-letnico osvoboditve. V Ljubljani je bilo veliko zborovanje samoupravljalcev, ki se ga je udeležilo okrog 6.500 ljudi iz vse Slovenije. Na zborovanju je med drugimi govoril tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Na zborovanju je bila sprejeta poslanica vsem delovnim ljudem Slovenije, v kateri se ugotavlja, da je Slovenija skupaj z ostalimi bratskimi republikami v Jugoslaviji v minulih 20 letih dosegla izreden uspeh tako na gospodarskem kakor na vseh ostalih področjih, ob tem pa poudarja, da
je potrebno vsa pereča vprašanja nadaljnje socialistične graditve reševati z jasno zavestjo, kje so cilji vseh naših prizadevanj in zato poziva vse delovne ljudi Slovenije, naj se z vsemi močmi zavzemajo za dosledno uveljavljanje in razvijanje socialističnega samoupravljanja.
Črensovci se pripravljajo na gradnjo spomenika
Že nekaj let je minilo, odkar je asfaltna ploskev severne magistrale stekla skozi naše kraje, to pa je povzročilo, da se je marsikje morala urejevati okolica ob cesti posebno pa v večjih naseljih. V Črensovcih je nova cesta dobila svoj prostor, staro pa so vaščani spremenili v cvetlične grede. Že takrat se je rodila zamisel gradnje spomenika, katere iniciatorji so bili kolek-
tiv KZ Črensovci, krajevni odbor ZB in krajevni odbor SZDL. V preteklem letu je bil imenovan iniciativni odbor, ki je začel z nabiranjem finančnih sredstev, kakor tudi z organizacijo izdelave idejnega projekta. Po začetnih rezultatih sodeč je akcija dobro zastavljena, saj so finančna sredstva že zagotovljena. Prispevali bodo poleg KZ Črensovec še občinska skupščina,
občinski odbor SZDL, občinski sindikat, kakor tudi vaščani sami, ki bodo zbrali 350.000 dinarjev.
Spomnik naj bi simboliziral prekmursko mater in njen prispevek v NOB. Načrti so že gotovi, z deli pa se začne že ta mesec. Po predvidevanju bi naj bilo svečano odkritje 4. julija, na dan borca.
Volitve v zadružne svete
Kmetijske organizacije v soboški občini se pripravljajo na volitve v zadružne svete, ki postajajo vedno bolj pomebni, ker se vezi med zadrugo in kmetom vedno bolj krepijo preko raznih oblik kooperacije. Na kandidacijskih zborih zadružniki razpravljajo o kadrih, ki bi naj bili voljeni v samoupravne organe, da bi v prihodnje še smeleje pose-
gali v razprave, ki zadevajo tako kmeta kot zadrugo.
Na Goričkem predelu bodo volitve v zadružne svete opravili v drugi polovici tega meseca. 23. maja bodo volili v novi zadružni svet pri KZ v Prosenjakovcih. Sedanji šteje 50 članov, od katerih se jih polovica voli na novo in sicer: 15 iz kolektiva zadruge in 10 zasebnih proizvajalcev.
21-LETNICA SLUŽBE ZA NOTRANJE ZADEVE
Danes mineva 21 let od ustanovitve enotne službe državne varnosti. To obletnico bodo ljudje, ki delajo v organih za notranje zadeve, svečano proslavili. V preteklem obdobju se je organizacija kakor tudi delovanje službe za notranje zadeve prilagajala spremembam, ki so nastale v naši družbi ter se tudi izpolnjevala v svojem delovanju. Ves razvoj je bil tako tesno povezan s celotnim družbenim razvojem, da predstavlja pravzaprav sestavni del tega razvoja. V njem je tudi dobivala svoje odgovorno mesto. Poudariti je potrebno, da je služba za notranje zadeve v preteklosti uspešno opravila svoje delo pri preprečevanju pojavov, ki so bili nevarni nadaljnji izgradnji socializma.
PROSLAVA 20-LETNICE ZMAGE NAD FAŠIZMOM
V soboto je bila v Murski Soboti svečana proslava v počastitev 20. obletnice zmage nad fašizmom. Proslavo so priredili dijaki gimnazije in učiteljišča.
Spoznavanje
poklicev
V petek dopoldne je bila v Soboti malce nenavadna prireditev — tekmovanje, katero je organiziral Zavod za zaposlovanje delavcev v Soboti. Tekmovanje je imelo naslov »Spoznavanje poklicev« in se ga je udeležilo 13 ekip od 14 prijavljenih, a vsaka je štela po tri člane. Otroci osmih razredov so odgovarjali na vprašanja o 80 poklicih. Tokrat so se najbolj odrezali otroci osnovne šole Markovci s 15 točkami in so sprejeli 25 tisoč dinarjev kot kolektivno nagrado, posamezniki pa so prejeli lepa praktična darila. Takoj za otroci iz Markišavec so se zvrstili na drugo mesto otroci iz Puconec. Nato sledijo: Bodonci, M. Sobota 3, Bakovci, Cankova, Beltinci, Fokovci, G. Petrovci, Mačkovci, Tišina in Grad.
Za to tekmovanje je med mladimi vladalo precejšnje zanimanje in tudi podjetja v Soboti so pomagala pri izvedbi tekmovanja.
Srečanje mladine
Srečanje mladine iz Hrvatske in Slovenije v lendavski občini ni nova oblika združenja mladincev, saj je postalo z leti to srečanje že tradicionalno. Vsako leto se namreč mladi iz čakovske in lendavske občine, ob priliki predaje zvezne štafete, pomerijo med seboj v različnih športnih panogah.
Letos je bilo srečanje mladih v Lendavi. Mladincem iz dveh omenjenih občin pa so se pridružili še mladinci iz soboške občine. Poleg športnih tekmovanj, 11. maja, so se udeleženo srečanja skupno udeležili prihoda zvezne štafete, kjer so mladinci iz sosednje Hrvatske predali štafetno palico svojim tovarišem iz Slovenije. Po končanih športnih tekmovanjih je bila v veliki dvorani Nafte zabavnoglasbena prireditev, ki so jo organizirali mladinci vseh treh občin.
Občinski komite ZMS Lendava, ki je letos organizitor srečanja, je za zmagovalce v posameznih športnih panogah pripravil pokale, za vse ostale udeležence pa spominske plakete.
DANES SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS M. SOBOTA
Danes popoldne se bo sestal na razširjeni seji občinski komite Zveze komunistov v M. Soboti in razpravljal o stanju v gospodarskih organizacijah predvsem v zvezi z ukrepi, ki jih je sprejel ZIS. Seje se bodo udeležili tudi člani predsedstva ObO SZDL in občinskega sindikalnega sveta.
DELEGACIJA KPI IZ VERONE
V soboto bo prišla v Pomurje na obisk delegacija Komunistične partije Italije iz Verone. Poleg razgovorov z vodstvi občinskih organizacij Zveze komunistov si bo delegacija ogledala nekatere gospodarske objekte.
SPREJEM
OB DNEVU ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE
Včeraj je predsednik soboške občinske skupščine Janez Lanščak priredil svečan sprejem ob obletnici ustanovitve službe državne varnosti. Sprejema so se udeležili predstavniki za notranje zadeve ter politični in družbeni delavci.
VREME
ZA ČAS OD 13. DO 23. MAJA
Lepo vreme se pričakuje 17., 18. in od 21. do 23. maja. V ostalem nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami, zlasti okrog 15. in 20. maja.
Dr. V. M.
AKADEMIJA
LJUTOMERSKIH
GIMNAZIJCEV
Ljutomerski gimnazijci bodo priredili v okviru proslav 20-letnice osvoboditve posebno akademijo, na kateri bodo prikazali razmere delavcev v predvojni Jugoslaviji, vdor okupatorja, začetke upora, osvoboditev in povojno graditev. Akademija bo v soboto ob 19.30 uri v Domu kulture v Ljutomeru.
V zvezi s proslavo 20-letnice osvoboditve pripravljajo gimnazijci tudi posebno številko svoje revije »Mladostni polet Prlekije«.
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE SLIKANICE -GPS14-SE GLASI: Ela Ulrih-Atena — s Prvo konferenco aktivistov OF za Prekmurje v Trajbarjevi zidanici v Strehovskih goricah — v Prekmurje prispela leta 1944 z nalogo, da organizira narodnoosvobodilno gibanje, Osvobodilno fronto; INDIP — Industrija dežnikov in pletenin Lendava; obrat dežnikov in obrat pletiljstva; v prvem izdelujejo dežnike in senčnike, v drugem pa pletenine vseh vrst.
27. NAGRADA: kvalitetna dežnika — ženski in moški dežnik; poklanja Industrija dežnikov in pletenin Lendava.
OD TEDNA DO TEDNA
Na obisku v prijateljski Norveški
Predsednik Tito v Oslu
Predsednik Tito je prispel v ponedeljek s svojim spremstvom v Oslo, glavno mesto prijateljske Norveške, kjer se bo štiri dni mudil kot gost norveškega kralja Olafa V. Meščani norveške prestolnice so visokega jugoslovanskega gosta izredno prisrčno sprejeli in pozdravili, saj vidijo v njem poosebljenje velikega protinacističnega boja, ki ga je bojevalo tudi norveško ljudstvo, in nosilca vsestranskega jugoslovanskega razvoja po vojni.
Upravičeno trdimo, da se je jugoslovansko-norveško prijateljstvo posebno utrdilo med bojem proti nacizmu in se nato po osvoboditvi leta 1945 poglobilo in razširilo na vseh področjih meddržavne dejavnosti. Leta 1954 je podpredsedsednik Edvard Kardelj obiskal Norveško. Nato so sledili obiski delegacije SZDL. izmenjava obeh zunanjih ministrov in parlamentarne delegacije itd. Leta 1958 se je pri nas osem dni mudil norveški predsednik vlade Gerhardsen. Zelo prisrčni so tudi osebni stiki med našimi in norveškimi državljani.
Ni zgolj naključje, da sta Jugoslavija in Norveška kmalu našli skupen jezik za marsikateri dvostranski in zunanjepolitični problem. Pri tem nikogar ne moti resnica, da je Norveška članica Atlantskega pakta, ki je nastal v jeku znane hladne vojne. Norveška delegacija je namreč prav v tej blokovsko obarvanem svetu s svojim zmernim, treznim stališčem odigrala pozitivno vlogo. Znano je, da Norveška zavrača jedrsko orožje, da se zavzema za mimo reševanje mednarodnih sporov v okviru Združenih narodov, za razorožitev. za prenehanje jedrske oborožitve, za odpravo kolonialnega nasledstva in rasističnih ovir. Prav tako se zavzema za odstranitev ali vsaj ublažitev gospodarske neenakosti na svetu.
Vse to so dejanja, s katerimi se povsem strinja tudi uradna jugoslovanska politika.
Posebno vprašanje, ki ga bodo obravnavali te dni v Oslu, pa je dvostransko sodelovanje. Značilno je, da se na obeh straneh zelo zanimajo za notranji razvoj. Norveška se je razvijala v boju z razmeroma surovo naravo. Postala je močna industrijska država. Znano je predvsem njeno ladjedelništvo. Vodilno besedo v norveškem političnem življenju ima delavska stranka, ki je tudi zajamčila ustrezno socialno varstvo in dvignila živ-
ljenjsko raven med najvišje v Evropi. Značilno je, da se prav ta stranka danes zelo zanima za jugoslovanski sistem samoupravljanja. Na drugi strani smo Jugoslovani marnovanjske graditve, s področsikaj povzeli iz norveške staja prosvete in zdravstva in podobno.
Z gospodarskim sodelovanjem bi ne mogli biti zadovoljni. Norveška nam sicer nudi iste ugodnosti kot državam članicam tako imenovanega svobodnega trgovinskega pasu, vendar znaša naš izvoz v to deželo le 229 milijonov dinarjev, uvoz pa 600 milijonov. Vse kaže, da bodo na sedanjih razgovorih to pomanjkljivost odpravili.
Pozdravljamo obisk predsednika Tita v prijateljski Norveški in mu želimo prijetno bivanje ter uspešne razgovore z norveškimi predstavniki.
RAZGOVOR Z REŽISERJEM STANETOM KRALJEM:
Po dramski reviji v Ljutomeru
—	Revija je dosegla svoj namen. Žal, da ni bilo več predstav. Pogrešali smo igralce iz Ptuja, Raven, Slovenske Bistrice, Mežice, — je dejal našemu sodelavcu Stane Kralj po končani dramski reviji v Ljutomeru. — Po vsaki predstavi smo organizirali razgovore, ki pa bi morali biti še bolj izčrpni in ne bi se smeli nanašati zgolj na predstavo. Lahko pa rečem, da smo se dogovorili na pr. s Ptujčani, ki so sodelovali le na razgovorih, za medsebojna gostovannja, podobno tudi z igralci iz Maribora. Sodim namreč, da lahko gostovanje poklicnih gledališč v veliki meri nadomesti s tako kakovostnimi predstavami kot je bil na pr. »Talec« v izvedbi dramske skupine »Slava Klavora« iz Maribora.
Ljutomerčani ste nastopili s Kreftovimi Celjskimi grofi. Kakšna je bilanca dosedanjih uprizoritev te igre?
—	Vsega smo imeli doslej 12 predstav, od tega šest v Ljutomeru, gostovali pa smo na Cvenu, v Križevcih, Žerovincih, Središču ob Dravi, pri
Miklavžu in v Gorišnici pri Ptuju. Vse predstave si je ogledalo okrog 6 tisoč ljudi, kar je zadovoljivo. —
Ob uspeh dramski reviji bi morda rekli kaj o amaterizmu?
—	Oporekal bi vsakomur, ki govori, da amaterizem izumira. Pri nas imamo vedno dovolj gledalcev. Seveda, izbrati je treba primerno igro. Naši ljudje najraje gledajo zgodovinske in ljudske igre, prav tako tudi duhovite komedije. Manj uspeha pa imajo sodobne drame. —
Kaj sodite o dramskih skupinah v ljutomerski občini?
—	Letos so aktivni predvsem v Bučkovcih in v Vučji vasi. V Križevcih in drugod nekoliko manj. Vzrok za premalo ljudi, ki bi znali organizirati in pritegniti. Tudi režiserjev je premalo. Ob tem pa se večkrat vprašujem zakaj smo pošiljali na režiserske tečaje one, ki niso pokazali vedno dovolj zanimanja za režisersko delo. Tudi prostori za premajhno aktivnost niso nepremagljiva ovira. V Vučji vasi nimajo dvorane, pa vendarle igrajo in to kar v šolskem razredu. —
Od kdaj se ukvarjate z režijo?
—• V dramski skupim sodelujem že od leta 1949, režirati pa sem začel v Ljutomeru 1959. Najprej sem režiral G. Lorce igro »Mariana Pinedi«. za tem Prežihovega Voranca »Samorastnike«, M. Zupančiča »Hiša na robu mesta«, W. Ulbrichta »Piavo in rdeče v mavrici« in končno dr. Krefta igro »Celjski grofje«. V načrtu pa imam nekaj bolj vedrega in sicer Gogoljevo »Ženitev«. Upam, da bomo igro pripravili do jeseni. —
Priprave za uprizoritev zahtevajo veliko truda?
—	Naj povem samo to, da
smo imeli za Celjske grofe kar 70 vaj!	j m
Stane Kralj kot igralec v Pristleyevi komediji »Inšpektor na obisku«
OB DNEVU VAJENCEV
Kaj žuli vajence danes?
Novi zakon o delovnih razmerjih obravnava med drugim tudi vprašanje nagrajevanja vajencev. Pravi, da morajo imeti vajenci prvega letnika 50% dohodkov nekvalificiranega delavca iste stroke. V zadnjem letniku pa 80% dohodkov delavca iste stroke, kar bo brez dvoma v veliki meri izboljšalo sedanji nemogoč položaj vajencev. To je zvezni zakon, medtem ko so republiški zakoni v delu, vendar velja ta zakon, dokler ne bodo sprejeti republiški, ki pa. se po vsej verjetnosti ne bodo mnogo razlikovali od zveznega.
Doslej so v vajenske šole odhajali učenci, ki niso uspešno končali osemletko. Njihovi starši so v največji meri slabo situirani, nagrade, ki jih prejemajo po uredbi, so zelo nizke in za življenjske pogoje nevzdržne. O štipendiranju vajencev je bilo doslej malo govora, seveda jim tudi štipendij ne bi bilo treba, če bi dobili tolikšne nagrade, da bi lahko v normalnih pogojih živeli med šolanjem.
Kje vse srečujemo danes vajence: v gospodarskih organizacijah in pri privatnih mojstrih. Slednji bolj malo skrbijo za vzgojo in pravilen odnos do vajencev. Večkratni primeri razveljavljanja učnih podob, odliv vajencev iz privatnega uka v gospodarske organizacije da misliti, da odnos med vajenci in mojstri ni tak, kot bi moral biti.
Po uredbi bi morali vajenci prvega letnika delati praktično le sedem ur, drugo leto 7,5 ure in tretje leto 8 ur. Teh predpisov se tudi v gospodarskih organizacijah ne držijo, ker imajo vpeljani delovni čas za vajence, ki je vezan na proizvodnjo. O delovnem času pri zasebnih mojstrih je težko pisati, ker ima skorajda vsak svojo metodo dela, vendar je pa nekaj res, da nekateri mojstri izkoriščajo vajence in morajo delati tudi nadure. Tak nezavidljiv položaj vajenca v veliki meri vpliva na njegov uspeh v šoli in na samem delovnem mestu .
Nagrade vajencev so minimalne, posebno še v tistih podjetjih, kjer izplačujejo nagrade vajencem samo po uredbi. Zakaj vse organizacije ne stremijo za tem, da bi izdelale interni pravilnik o nagrajevanju vajencev po delu, ki ga ti opravijo enakovredno kot ostali nekvalificirani delavci. V kolikor bi delali po prepisih, danes ne bi bilo potrebno ugotavljati, da imajo vajenci prvega letnika samo 5000 din mesečne nagrade ali pa še celo manj, na drugi strani pa vsi v podjetju vedo, od vodstva do organov upravljanja, da se njihovi vajenci vozijo več kot 20 km daleč v šolo in na delo in preživijo celi dan v Soboti največ ob suhi hrani, ker za kosilo ni denarja. Socialno-kadrovska služba je v nekaterih podjetjih storila zelo malo, da bi se položaj vajenca, ki ga pojmujemo danes drugače kot smo ga pred leti, zboljšali. Pri vseh teh ugotovitvah velja pripomniti, da bi gospodarske organizacije lahko uredile tople malice, če že z družbeno prehrano v Soboti tokrat nismo uspeli. Pri šolanju strokovnega kadra smo res malo pozabili na našega vajenca, ki je važen člen našega bodočega gospodarskega razvoja.
Verifikacija vajenske šole v M. Soboti se tudi spotika ob problem, ker šoli primanjkuje ustrezen kader in programi še niso dokončno izdelani. V tem šolskem letu se je v centru za razne stroke v M. Soboti zvrstilo nekaj več kot 400 učencev, katerih uspeh je v zadnjem času nekoliko boljši. Na šoli se srečujejo s težavami, ker jim primanjkuje učni prostor (učilnici). Delavnice, ki jih letos končujejo, so učenci skorajda sami zgradili in ustrezajo normativom verificirane šole.
Da problematika vajencev ne bi bila preveč enostransko osvetljena, smo obiskali nekaj vajencev, ki so nam povedali nekaj svojih težav.
Franc Šijanec iz M. Sobote, učenec prvega letnika v Agroservisu.
S katerimi problemi se srečujete na delovnem mestu?
»Nimamo toplih malic, za kar mislim, da je največji problem.«
Kaj pa odnosi med vajenci in mojstri?
»Odnosi so dobri, včasih pride do sporov, za katere smo tudi vajenci krivi.«
Kako je z nagrado?
»V prvem letniku dobimo 5000 dinarjev nagrade.«
Franc Cipot iz Kroga, učenec 1. letnika se za poklic avtomehanika zelo zanima, zato pravi, da bo šolo tudi dokončal.
Kako je z odnosi v vašem podjetju med vajenci?
»Čutim razliko med vajenci nižjih in višjih letnikov, kar donekle razumem, vendar se ne morem v to vživeti?«
Obiskali smo vajence tudi pri privatnem mojstru Ludviku Žaliku.
Drago Letonja iz Murske Sobote, prvo leto vajenec.
Kako si se vživel v novo okolje na delovnem mestu?
»Všeč mi je, vendar moram pripomniti, da mi delovni čas ne odgovarja, ker delam dopoldne od 8. do 12. ure in popoldne od 13. do 17. ure, to je ves dan.«
Franc Kovač iz Dobrovnika, prvo leto vajenec.
Ali se voziš iz Dobrovnika s kolesom?
»Ja, precej je naporno, posebno v začetku dokler se nisem privadil. Povedati vam moram, da tudi meni delovni čas ne odgovarja, ker se moram predvsem hraniti s suho hrano, saj za kosilo nimam toliko denarja«.
Koliko dobiš nagrade?
»Štiri tisoč.«
To je nekaj odlomkov iz vsakdanjega življenja našega vajenca, ki se trudi, da bi nabral čim več znanja in moči za samostojno delo.
J. Siherle
Vajenec med dopoldanskim odmorom
Pred kratkim je na kmetiji v Turopolju v Murski Soboti zgorela oslica slame. Pri gašenju požara so se soboški gasilci slabo izkazali. Prišli so z zamudo, nagajala je sirena in cevi.
SPOROČILO UREDNIŠTVA
V želji, da današnja številka Pomurskega vestnika ne bi izšla z zamudo, smo zmanjšali obseg časopisa. Upamo da boste to z razumevanjem sprejeli. Naslednja številka bo izšla v normalnem obsegu to je na 8 straneh.
Prosimo bralce, da tudi oproste, ker je v zadnji številki pri tehničnem urejanju izostal podpis avtorja sestavka »Uspela likovna manifestacija.« Sestavek je napisal Lojze Logar.
Uredništvo
S KOLESOM SE JE SMRTNO PONESREČIL
Po cesti se je 6. maja v Črešnjevcih v večernih urah vozil s kolesom Franc Turki, za katerega je bila ta vožnja tudi usodna. Zaradi slabih zavor na kolesu je padel po cesti in tam obležal v nezavesti. Med prevozom v bolnico je zaradi hudih poškodb umrl.
NA OVINKU ZAVOZIL S CESTE
Na osebnem vozilu z nemško registracijo je nastala materialna škoda okrog 200 tisoč dinarjev ob priliki, ko je voznik avtomobila Andrej Pintarič iz Nemčije na ostrem ovinku na cesti med Ljutomerom in Radenci zavozil v obcestni jarek in se tam prevrnil. V avtomobilu se je vozila Marija Čep, ki je ob priliki nesreče dobila lažje telesne poškodbe. Prometna nesreča se je zgodila 6. tega meseca v dopoldanskih urah.
BREZ VEDNOSTI VZEL AVTO
Kerčmar Aleksander iz Križevec 217 je 5. maja vzel brez vednosti svojega brata osebni avtomobil. Brez vozniškega izpita je vozil in ker ni vešč vožnje, je zavozil s ceste. Skoda na avtomobilu znaša okrog 140 tisoč dinarjev.
Z MOPEDOM PODRL KOLESARJA
Mopedist Jože Plej iz Rakičana je 8 maja na križišču Titove in Stefan Kovačeve ulice podrl kolesarja Stefana Korena iz Murske Sobote, Ljube Šercerja 9. Zaradi velike hitrosti pri zavijanju v levo na Stefan Kovačevo ulico se je zaletel v kolesarja. Mopedist je naredil prekršek že pred zavijanjem, ker ni nakazal smeri vožnje. Plej je bil hudo poškodovan, medtem ko je kolesar dobil le lažje telesne poškodbe. Po nesreči so ugotovili, da so bile zavore na mopedu slabe.
Istega dne je v Križevcih v Prekmurju zdrsnil s ceste osebni avto, ki ga je vozil Jože Cirman iz Murske Sobote, Kidričeva ulica 28. Do prometne nesreče je prišlo, ker je voznik vozil prehitro.
SKOČILA PRED TRAKTOR
V Žepovcih je 8. maja ob 19. uri nenadoma skočil pred vozeči traktor otrok O. M. iz Žepovec 30. Zaradi hitrega skoka otroka traktorist ni mogel preprečiti nesreče, ki je imela za posledico hude telesne poškodbe. Otroka so takoj prepeljali v soboško bolnišnico.
S KOLESOM ZAVOZIL PRED AVTO
Iz Murske Sobote proti Tišini je 10. maja vozil na cesti drugega reda voznik osebnega avtomobila Mihael Gomboc iz Dobrave v Brdih. V bližini Tropovec je nenadoma čez cesto zapeljal kolesar Stefan Meglič iz Murskih Črnec 28. Avtomobil je podrl kolesarja po cesti. Meglič je pri nesreči dobil hude telesne poškodbe ter so ga takoj zatem prepeljali v soboško bolnišnico.
Poklicno
usmerjanje
Pred dnevi sem se udeležil sindikalnega občnega zbora delavcev družbenih služb v soboški občini. Dve vrsti za menoj je sedel učitelj, ki me je šele takrat opozoril nase, ko sem slišal njegovo diskusijo. Razpravljal je o šolski problematiki in je med drugim dejal, da na osemletkah učenci izbirajo take poklice, za katere med šolanjem niso pokazali nobenega zanimanja ali talenta.
»Poučujem tehnični pouk na šoli«, je nadaljeval »in vidim, da otrok nežna pravilno vzeti v roke pile ali kladiva in ta otrok se je šel učit za mehanika.«
Ob vsem tem sem se zamislil: koliko je storila šola za tega otroka in za vrsto drugih, ki danes stojijo na življenjskem pragu. Kam po končani šoli? V soboški občini bo letos končalo osemletko okrog 1316 otrok, od katerih jih je 866 v osmem razredu, ostali pa so še v nižjih, a imajo možnosti zapustiti šolo. Novih mest za vajence bo v letošnjem letu odprtih 190 v soboški občini, od teh 161 za fante, a le 29 za dekleta. Zavod za zaposlovanje je še nekaj prostih mest za uk v gospodarstvu ali tercialni dejavnosti organiziral drugod po Sloveniji.
Poklicno usmerjanje ima še danes toliko večji pomen, ker je socialna služba na šolah še v povoju. Kako si prizadevajo posamezni učitelji na šolah, ki so odgovorni za poklicno usmerjanje, je težko reči.
Pravilni nasveti v dobi mladostne zaletavosti pri otrokih, ki končajo osemletko, so še kako potrebni, posebno v takih primerih, kjer se starši malo zanimajo za svoje otroke in jim je malo mar, če se bo otrok česa izučil. Največkrat so ravno pri takih otrocih izpadi, ne dokončujejo poklicnih šol, se selijo iz šole v šolo in tako zgubljajo dragoceni čas, ki ga ni mogoče nadomestiti.
Mladi, ki gredo v uk bodisi v podjetje ali k privatniku, so od takrat naprej prepuščeni več ali manj sami sebi. Tok proizvodnje jih potegne za sabo in se oblikujejo tako, v kakršnem okolju živijo. Zato nam ne bi smelo biti vseeno, kakšen mojster bo vzgajal vajence, s kom dela delavka, ko se priučuje, ker vsi ti in še drugi momenti, na katere včasih pozabljamo, vplivajo na razvoj mladih.
J. S.
POMURSKI VESTNIK. 13. MAJA
2
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 16. maja
8.00	Mladinska radijska igra, I. Kušan: Melita vidi modro sonce;
9.05	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 še pomnite tovariši. . Mirko Ljubič: privatna zadeva kapetana Marka; 10.30 Pesmi borbe in dela jugoslovanskih narodov; 10.40 Nedeljski koncert lahke in zabavne glasbe; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravjlajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 14.00 V svetu opernih melodij; 15.05 Melodije za razvedrilo; 16.00—19.00 Nedelsko športno popoldne; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe, Matija Bravničar: Prva simfonija; 22.10 V plesnem ritmu.
PONEDELJEK, 17. maja
11.00	Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Batis: Streptokoki — povzročitelji vnetja vimena; 12.15 Domače viže za prijetno opoldne; 12.30 Poljudne skladbe jugoslovanskih avtorjev;
14.05	Z junakinjami iz Puccinijevih oper; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavni zvoki; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka št. 15.; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Narava in človek, Miran Borko: Zavarovanje pred strelami; 20.00 Izbrali smo za vas; 20.20 Koncert komornega orkestra Slovenske filharmonije; 22.10 Od popovke do popevke.
TOREK, 18. maja
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Vraz: Vloga zadruge v razvoju vinogradništva; 12.15 Slovenske narodne pesmi; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; Moj konjiček je Varšava; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.20 Radijska igra; 21.20 Serenadni večer.
SREDA, 19. maja
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05
Kmetijski nasveti — Ing. Erik Eiselt: Dokrmljevanje govedi pri paši in zeleni klaji; 12.15 Domače pesmi in napevi; 12.30 Odlomki iz Verdijeve Aide; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, zgodba o vztrajnem tekaču; 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu; 15.30 Tako poje naša dežela...; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Slovenska glasbena ustvarjalnost po osvoboditvi (1945—1965);	18.00
Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 20.20 Spored zabavnih melodij; 20.40 Manuel de Falla: Kratko življenje, opera v 2. dejanjih; 22.10 Popevke se vrstijo.
ČETRTEK, 20. maja
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Silva Avšič: Poskusi s sortami solate; 12.15 Čez hrib in dol; 12.30 Bach in Sto-kowski; 14.05 Jugoslovanski pevci v Wagnerjevih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod, Martin Walser: Lepa zmaga; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Odskočna deska; 18.45 Jezikovni pogovori;
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas 20. stoletja — III.; 22.10 Popevke za lahko noč.
PETEK, 21. maja
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Colnarič: Vzgoja vin vinogradniških strokovnih kadrov; 12.15 Na kmečki peči; 12.30 Uvertura in drugi odlomki iz Thomasove Mignone; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; Naše slikanice; 14.35 Z Beethovnom od bogatele do variacij; 15.30 Leonard Varren poje ameriške mornarske pesmi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 18.45 Kulturna kronika; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.40 Radio in glasba; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza.
SOBOTA, 22. maja
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Leon Kocjan: Pomen zatiranja tuberkoloze zri kokoših; 12.15 Opoldanski pele — mele; 12.30 Dva češka virtuoza; 14.05 Albert Roussel: Pajkova pojedina; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino!; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.15 Odlomki iz Gluckove opere Ifeginija na Tavridi; 18.45 S knjižnega trga:;
20.00	V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Slovenska nogometna liga
Mura: Delamaris 8:0 (3:0)
Po dokaj slabi predstavi nogometašev Mure v Trbovljah je nedeljskemu srečanju med zadnjim na tabeli Delamarisem in Muro prisostvovalo le kakih 500 gledalcev, ki so že v naprej računali na popoln uspeh domačinov. In res se je srečanje končalo z visoko zmago Mure z rezultatom 8:0 (3:0).
Začetek tekme je obetal zanimivo igro, saj so se gostje vse do 25 minute igre, ko je Mura dosegla svoj gol, požrtvovalno borili. Ko pa je kmalu za tem padel še drugi gol, so gostje iz Izole popustili in domačini so povsem zavladali igrišču. Že v prvem polčasu bi lahko bil rezultat mnogo večji v korist domačinov, vendar so bili napadalci prepočasni in neprecizno streljali na vrata. V zadnji minuti prvega dela igre je Mura dosegla tretji gol, ob tej priložnosti pa je bil tudi poškodovan igralec Izole, tako da so gostje celi drugi polčas igrali le z 10 igralci.
V drugem polčasu se je premoč domačinov še bolj izrazila in kljub petim doseženim golom, bi z malo več sreče in večje požrtvovalnosti nekaterih igralcev Mure lahko bil rezultat mnogo višji, saj so zapravili nekaj stoodstotnih priložnosti za gol. Kljub visoki zmagi pa z igro domačinov ne moremo biti povsem zadovoljni, saj so igrali preveč ležerno, kar zlasti velja za drugi polčas. Gostje so se predstavili kot slaba ekipa in se zasluženo poslavljajo iz SNL. Najboljši v njihovih vrstah je bil Šenk. Obramba Mure tokrat ni imela težkega dela, saj gostje niti enkrat niso resno ogrozili vrata Vrdjuke. Tekmo je dobro sodil Pavc iz Maribora. Strelci golov: Maučec 4, Horvat II 2 ter Tkalčec in Šarotar.
Tabela SNL
2eležničar	20	12	5	3	45:24	29
Aluminij	20	12	3	5	48:35	27
Slovan	20	10	6	4	47:25	26
Ljubljana	20	9	6	5	44:31	24
Branik	20	11	2	7	33:21	24
N. Gorica	20	8	7	5	38:33	23
Triglav	20	8	5	7	34:32	21
Rudar	20	7	6	7	35:34	20
MURA	20	6	6	8	45:42	18
Ilirija	20	5	7	8	25:31	17
Celje	20	7	3	10	40:53	17
Svoboda	20	6	3	11	44:46	15
Hrastnik	20	6	3	11	35:58	15
Delamaris	20	1	2	17	15:63	4
Slovenska mladinska liga
MURA : DELAMARIS 4:0 (3:0)
V prvenstveni tekmi SML so mladinci Mure v nedeljo zaneslji-
vo premagali sovrstnike iz Izole. Skozi celo tekmo so bili v terenski premoči in tehnično boljše moštvo in zasluženo zmagali. Zmaga pa bi lahko bila še večja, če bi bili napadalci preciznejši pri streljanju na gol. Za Muro so bili uspešni Koblencer, Ciner, Martinuzi in Kerčmar. Tekmo je sodil Kozar iz Murske Sobote.
GRZEJ NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Nedavno je bilo v Zagrebu kegljaško prvenstvo Hrvatske, katerega sta se udeležila tudi kegljača Nafte iz Lendave Srečko Grzej in Karel Lebar. V tekmovanju 2X200 lučajev je Grzej dosegel 1720 podrtih kegljev (820 in 900), zasedel 18. mesto in se tako uvrstil na državno prvenstvo, ki bo v Ljubljani. Drugi tekmovalec Lebar je dosegel 1571 podrtih kegljev. Uspeh Grzeja je to vsekakor doslej največji in mu tudi mi želimo na državnem prvenstvu čim lepši uspeh.
Štajerska rokometna liga
Ormož: Beltinci 21:16 (10:7)
V derbi prvenstveni tekmi štajerske rokometne lige sta se v nedeljo v Ormožu pomerili ekipi Beltinec in Ormoža ,ki sta najresnejša kandidata za prvo mesto. Tekma se je končala z zmago Ormoža z rezultatom 21:16 (10:7).
Tekma je bila izrazito prvenstvena, vendar ne preveč lepa. Sam začetek je pripadal Beltinčanom ,ki so prišli v vodstvo s 3:1, nakar se je rezultat menjaval vse do izenačenja na 7:7. Potem so prevzeli vodstvo domačini in po zaslugi nekaterih odličnih posameznikov vodstvo obdržali do konca. S to zmago se je Ormož usidral na prvem mestu štajerske rokometne lige in ima torej največ možnosti, da se uvrsti v republiško ligo. Čeprav Beltinčani niso nastopili kompletni manjkala sta poškodovani Klemenčič in bolani Balažič, bi rezultat lahko bil ugodnejši za goste, če ti ne bi
zastreljali kar štiri sedmice. Beltinčani so bili kolektivno bolje moštvo, medtem ko so se pri Ormožu odlikovali posamezniki. Najboljši pri Beltincih je bil Kovačič, ki je doesgel sedem golov. Tekmo je dobro sodil Seliči iz Maribora. Rokometaši Beltinec se trenutno nahajajo na drugem mestu tabele za vodečim Ormožem in bodo to mesto po vsej verjetnosti tudi obdržali. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Beltinci: Pučič, Roškar, Števančec 1, Tosič 1, Šraj, Osterc 2, Peterka 1, Kovačič 7, Miholič, Kokalj 4.
Ormož: Filipič, Gregl, Kuharič 2, Šafarič 7, Puklavec 3, Pučko II, Rihtarič 5, Frangeš II. 3, Zadravec, Frangeš I. 1, Pučko II.
Prihodnjo nedeljo so rokometaši Beltinec prosti zaradi tega, ker je ekipa MTT iz Maribora odstopila od tekmovanja.
RUDAR : GRAFlČAR 3:2
Nogometaši Grafičarja so v nedeljo gostovali v Velenju in se v prvenstveni tekmi SCL — vzhod pomerili z domačim Rudarjem, Tekma se je končala z zmago domačinov z rezultatom 3:2 (2:1). V začetku je bila igra enakovredna, nakar so na igrišču zagospodarili domačini in bili v terenski premoči. Kljub temu pa bi Grafičar, ki je proti koncu tekme zaigral nekoliko bolje lahko tudi dosegel neodločen rezultat. Za Grafičar sta bila uspešna Lovač in Fijuk. Sodil je slabo Vodnik iz Maribora, ki je Grafičar oškodoval vsaj za eno enajstmetrovko.
USPEH ATLETOV POMURJA
Na tradicionalni »Pohod po poteh partizanske Ljubljane«, v nedeljo, 9. maja 1965 je poslal štiri tekmovalne ekipe tudi atletski klub Pomurje iz Murske Sobote.
Vse štiri ekipe so nastopile kot reprezentance mesta Murska Sobota. Atleti AK Pomurje so na letošnjem pohodu dosegli zelo lepe uspehe, saj so se uvrstili med najboljše ekipe. Moška ekipa v pohodu na 25 km se je uvrstila na 12. mesto (med 29 ekipami), ki so prispele na cilj). Na 6. mesto se je uvrstila ekipa tekmovalnega pohoda za ženske na 10 km, ženska mestna reprezentanca v štafeti 3 X 1000 m pa na 8. mesto. Največji uspeh pa so dosegli mladinci
srednje šole za telesno vzgojo iz Murske Sobote, ki so v moški štafeti srednjih in strokovnih šol 5 X 1000 m dosegli 3. mesto.
Uspeh vseh štirih ekip v izredno močni konkurenci in množični udeležbi letošnjega 9. Pohoda po poteh partizanske Ljubljane je vsekakor vreden priznanja, saj so se vsi tekmovalci nanj že dalj časa resno pripravljali. Štiri ekipe AK Pomurje so bile obenem edini tekmovalci iz Pomurja.
Šeruga Mirko
Področno prvenstvo v atletiki
V nedeljo, 16. maja popoldne bo v Murski Soboti področno prvenstvo v atletiki, kot kvalifikacijsko tekmovanje za finale »Atletskega pokala Slovenije«. Prvenstvo organizira Atletski klub Pomurje.
Prvenstvo bo za člane, članice, starejše mladince, mlajše mladince, starejše mladinke in mlajše mladinke. Atleti bodo tekmovali v naslednjih disciplinah:
Člani: tek na 100 m, 800 m, 1.500 metrov; skok v višino, skok v daljino, troskok in suvanje krogle;
Starejši mladinci: v istih disciplinah, poleg tega še v štafeti 4 x 100 m;
Mlajši mladinci: tek na 100 m, 300 m, 1.000 m, skok v višino in daljino, suvanje krogle in v štafeti 4 x 100 m;
Članice: tek na 100 m, 400 m, skok v višino in daljino, suvanje krogle in štafetni 4 x 100 m;
Starejše mladinke: tek na 60 m, 100 m, 400 m, skok v daljino, skok v višino, krogla, štafeta 4x100 m;
Mlajše mladinke: tek na 60 m, 100 m, 400 m; skok v višino, skok v daljino, krogla in štafeta 4 x 60 metrov.
Tekmovanje se bo začelo na stadionu pri gimnaziji ob 15. uri. Pravico nastopa imajo vse telesno kulturne organizacije, pripadniki JLA, ljudske milice in šole Vsi tekmovalci, ki se bodo z doseženimi rezultati na tem tekmovanju uvrstili med 12 najboljših v
Sloveniji, bodo lahko nastopali na republiškem finalnem tekmovanju.
Rok za prijave je najkasneje do sobote, 15. maja do 12. ure na Atletski klub Pomurje, tajniku A. Matišu, Šolski center za blagovni promet v Murski Soboti.
Hišnika rabijo
NOGOMETNI KLUB »MURA« V M. SOBOTI razpisuje prosto delovno mesto HIŠNIKA
na nogometnem igrišču v Murski Soboti
Nastop službe takoj. Stanovanje je na razpolago. Osebni prejemki po dogovoru.
Pismene ponudbe je vložiti pri Nogometnem klubu »Mura« v Murski Soboti.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Dva živinorejca
Komisija za delovna razmerja pri KIK »Pomurka«, OBRAT ZA KMETIJSTVO RAKIČAN, razpisuje prosto delovno mesto
2 ŽIVINOREJCA
pri plemenskih kravah na EE Rakičan
Družinsko stanovanje je na razpolago, nastop možen takoj.
Obrat za kmetijstvo Rakičan
CAMPERDOWN N. S W., AUSTRALIA.
ALOJZ VUČKO, 16 CHELMSFORD ST.,
Z velikim veseljem smo prebrali vaše pismo, zato nam dovolite, da vam najprej pošljemo prisrčne pozdrave iz vaših domačih krajev. Nadalje vam sporočamo: pošiljanje našega lista smo v začetku leta 1965 ustavili, ker nam je bil vrnjen z oznako »Odpotoval«. Sedaj vam ga spet redno pošiljamo in upamo, da ga tudi vi v redu prejemate. S poslano nam vsoto imate namreč poravnano naročnino za Pomurski vestnik do sredine prihodnjega leta. Se enkrat: lep pozdrav iz domovine!
S. M., VERŽEJ 150. 8. aprila t. 1. smo prejeli od M. M. Veržej 150 500 din. Na položnici pa ni bilo napisano, v kakšen namen je bil denar poslan, zato smo poslano vsoto preknjižili na račun dolga na naročnini za leto 1963. Imenovana je bila namreč naročnica in je prejemanje našega lista odpovedala 16. maja 1963. Za vašega sina F. M., V. P. 2065-4 — Niš smo prejeli 1.100 din za naročnino PV 25. novembra 1964. List smo mu pričeli pošiljati naslednji teden, t. j. 3. decembra 1964.
Upamo, da je tako nesporazum odpravljen. List smo vam z današnjo številko pričeli pošiljati in upamo, da ste ga z veseljem sprejeli.
PO SREDOZEMLJU — 9- dnevno krožno potovanje po Sredozemlju z luksuzno motorno ladjo »Jugoslavija«. — Število prijav omejeno, cene ugodne. Prijavite se čimprej.
PARIZ — 8-dnevno potovanje z avtobusom in vlakom. Prijave do 20. maja.
DOLOMITI — 4-dnevno potovanje z avtobusom po Dolomitih. Prijave do 10. maja.
KOMPASOV RALLY — 7-dnevno potovanje z osebnimi avtomobili v Avstrijo in ČSSR. Prijave do 20. maja.
6 DNI PO ALPAH — 6-dnevno potovanje z avtobusom v najlepše gorske predele Avstrije — Švice — Italije. Prijave do 20. maja.
VODSTVOM SOL — za šolsko mladino smo pripravili več majskih izletov po Sloveniji. Cene znižane. Zahtevajte programe v naših poslovalnicah.
ZELENICA — na smučiščih ZELENICE je še vedno dovolj snega. KOMPASOVA ŽIČNICA obratuje redno vsak dan.
OLIMPIJA — MARIBOR — 16. maja na ogled nogometne tekme s posebnimi avtobusi.
Prijave za izlete sprejemajo vse
poslovalnice KOMPASA, kjer dobite tudi programe posameznih iz->,
letov.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 14. maja — Bonifacij Sobota, 15. maja — Zofija Nedelja, 16. maja — Janez Ponedeljek, 17. maja — Mojca Torek, 18. maja — Erik Sreda, 19. maja — Vitoslava Četrtek, 20. maja — Bernard
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA M. SOBOTA
14.	maja — dr. Mejačeva
15.	maja — dr. Rousova
16.	maja — dr. Rousova
17.	maja — dr. 2upanjec
18.	maja — dr. Lopert
19.	maja — dr. Mejačeva
20.	maja — dr. Vlajeva
KINO
LJUTOMER — 19. in 20. maja slovenski film: »KEKEC«. 15. in 16. maja mehiški barvni kinemaskopski film: »AVANTURE MLADEGA ČLOVEKA« .
ČRENŠOVCI — 15. in 16. maja francoski barvni kinemaskopski film: »KLEVSKA PRINCESA«.
BELTINCI — 15. in 16. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »NAVARONSKA TOPOVA«.
ŠALOVCI — 15. in 16. maja francoski film: »OB NEDELJAH NE POKOPUJEMO«.
APAČE — 15. in 16. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »ŠEPETANJE NA BLAZINI« 19. maja jugoslovanski film: »NE UBIJAJ«.
VELIKA POLANA — 15. in 16. maja nemški barvni film: »MED ČASOM IN VEČNOSTJO«.
BUČKOVCI — 16. maja barvni kinemaskopski film: MAŠČEVALEC«.
PRODAM
»OPEL REKORD«, tip 1954 generalno popravljen prodam. Flisar Franc, Murska Sobota, Čopova 4.	M-000
MOPED »Colibri«, enosedežni, dobro ohranjen, prodam. Toplice Moravci, p. Martjanci.
M-349
AVTO KOMBI VW, letnik 1958, v dobrem stanju, ugodno prodam. Peklar, Severjeva ulica št. 1, Murska Sobota.
M-350
AVTO OPEL OLYMPYJA 1952 prodam. Kidričeva 51, Murska Sobota.
M-351
DVE KOBILI, srednje težki, prodam. Šalamenci 85, p. Puconci.
M-347
KRAVO, dobro, 6 let staro, vozno, dobro mlekarico in 5 mesecev starega bikca prodam. Janez Gaber, Vučja gomila 34. p. Fokovci.	M-346
STREŠNO OPEKO »biber« prodam. Drago Belec, Ormoška 11. Ljutomer.
M-345
DIVAN, omare in razne druge kose pohištva prodam. Taljan, Lendavska 63, Murska Sobota.
M-344
3000 kg SENA in otave ter 2.5 ha košnje trave prodam. Ivan Kučan, Segovci 7, p. Apače.
M-338
KOSILNICO znamke »Farh« vprežno, motorno, v uporabnem stanju, prodam. Kupšinci 11, p. Murska Sobota.
M-339
MOTORNO KOLO znamke »Puch« in traktor znamke »Dom« s plugom ugodno prodam. Rajmund Vouri, Sotina 47, p. Rogašovci.
M-341
OTROŠKI VOZIČEK, globok prodam. Beloglavec, Lendavska 53, Murska Sobota
M-343
HIŠO z gospodarskim poslopjem, zidano, z manjšim posestvom z lepo lego prodam. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno na naslov: Pondrk, Trnovci 51, p. Tomaž pri Ormožu, Ostalo po dogovoru.
M-353
SOBE
SOBO oddam solidnemu sostanovalcu. Naslov v upravi lista.
M-342
preklici
Podpisani ŠTEFAN KURONJA iz Moščanec 20, p. Mačkovci, preklicujem besede, ki sem jih govoril o Zlatici Kolar iz Moščanec št .21, kot neresnične
M-348
javni nastopi
Delavsko-prosvetno društvo Svoboda, plesna sekcija Topoli bo priredila v soboto, 15. maja 1965 ob 20. uri v dvorani soboške gim-
nizije
REPUBLIŠKI MEDKLUBSKI KVALIFIKACIJSKI TURNIR
v standardnih in eksibicijskih latinsko-ameriških plesih.
Nastopili bodo najboljši plesni pari iz Kranja, Ljubljane, Maribora. Ptuja in Murske Sobote.
Predprodaja vstopnic v Knjigarni in papirnici »Dobra knjiga« v Murski Soboti.
V PRODAJI:
avto in motorno kolo
UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA razpisuje javno dražbo za prodajo
—	OSEBNEGA AVTOMOBILA »FIAT 1100« Izklicna cena 800.000 din
—	MOTORNEGA KOLESA »NSU-SUPER MAXI« Izklicna cena 40.000 din
Dražba bo v soboto, 29. maja 1965 na dvorišču upravnega poslopja od 8. do 9. ure za družbeni sektor, po 9. uri pa za zasebnike.
Pred začetkom dražbe je potrebno položiti varščino v višini 10-odst. začetne cene. Varščina bo ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, vrnjena.
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža, očeta in starega očeta
FRANCA ZONIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Lanščaku in strežnemu osebju Splošne bolnišnice v Murski Soboti za njihov trud v času bolezni, duhovščini in pevcem, kakor tudi vsem, ki so mu poklonili v slovo toliko vencev in nam izrazili sožalje.
Murska Sobota, 10. maja 1965
Žalujoči: žena Terezija, sin Štefan, Franci in Poldi z družinami.
0—352
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek, Murska Sobota, Kidričeva ul. 4. telefon 21-064 — Naročnina celotna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 13. MAJA
3
naša
nagradna
SLIKANICA
20
LET  SVOBODE
IZ NOB: Ime in primek, partizansko ime znanega borca NOV iz Pomurja. Poleg tega še navedite tri važnejše dogodke iz NOB, s katerimi je povezan. Navedite tudi, kje je padel njegov oče in kje je vklesano očetovo ime na spominski plošči?
IZ POVOJNE SOCIALISTIČNE GRADITVE: Posnetek prikazuje večji industrijski obrat v Pomurju. Uganite, za kateri obrat gre, v tem primeru, kje je, kaj v njem izdelujejo in pod okriljem katerega podjetja obratuje?
Odgovorite, za katera objekta gre v tem primeru in kje stojita (zunanji posnetek).
PODVPRAŠANJE: Katere kulturno-umetniške institucije so namenjene občanom madžarske narodnostne skupnosti v lendavski občini?
Izrežite oznako GPS-16 in jo pošljite skupno s pravilnimi odgovori na 3 zastavljena vprašanja v tej nagradni slikanici na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika Murska Sobota, Kidričeva 4.
Podjetje, katerega vam predstavljamo v tej nagradni slikanici, bo nagradilo 1 reševalca in ga povabilo na obisk v svoj kolektiv. Pomurski vestnik bo nagradil reševalce, ki bodo poslali pravilne odgovore na zastavljena vprašanja v celotni seriji naše nagradne slikanice »20 let svobode«.
Pomurski vestnik bo prispeval 13 nagrad v skupnem znesku 150.000 din. Srečne reševalce pa bomo v prvem in drugem primeru določili z žrebanjem Torej: Odgovoriti je potrebno kratko na tri zastavljena vprašanja v vsaki slikanici.
Razen tega bomo posebej nagradili reševalce, ki bodo poslali najboljši dopis o osebnosti ali dogodku iz NOB, katerega objavljamo v tej nagradni slikanici. Najboljši dopisi bodo tudi objavljeni v Pomurskem vestniku s podpisi avtorja.
Rok za dostavo rešitev in dopisov je 10 dni — t. j. do sobote pred tednom, 'ko bo izšla druga številka Pomurskega vestnika. Takrat bomo tudi objavili pravilno rešitev te nagradne slikanice.
Žrebanje bo opravljeno ob zaključku objavljanja celotne serije naših nagradnih slikanic.
Poslovalnica "AGROTEHNIKE"
LJUBLJANA
V MURSKI SOBOTI, LENDAVSKA 37
»AGROTEHNIKA« iz LJUBLJANE je na novo odprla svojo poslovalnico v Murski Soboti na Lendavski cesti 37. Poslovalnica ima na zalogi: rezervne dele za Fiat 750 in 1300, avtogume, razni tehniški material za druga motorna vozila in traktorje, orodja, krogljične ležaje itd.
CENE SO KONKURENČNE!
PRODAMO
KIK »Pomurka« — OBRAT »AGROMERKUR M. SOBOTA bo prodal na javni dražbi
—	MOTORNO KOLO »PUCH SGS«, 250 ccm
—	MOPED MZ
Interesenti naj se javijo v torek, 18. maja 1965 ob 8. uri v prostorih »Agromerkurja« v Murski Soboti.
Postranski zaslužek
nudimo upokojencem in upokojenkam, trgovskim uslužbencem, trafikantom in drugim v vsej Sloveniji. Prijavite se pismeno na »ED-5«, poštni predal 401, LJUBLJANA.
OBIŠČITE KOLIŠČE BOBRI NA ROKAVU MURE PRI DOLNJI BISTRICI!
Vsak dan plesna glasba in ribe!
Kmetijski stroji
v veliki zalogi, kakor tudi stroji, ki so na konjsko vprego, drobilci (šarotarji) stabilni. bencinski ali diesel motorji vseh vrst, železo in cement vedno na zalogi po ugodni ceni pri firmi
PENTEK v Radkersburgu O-340
Osnovna sredstva prodajajo
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GORNJA RADGONA v redni likvidaciji razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev:
1.	PETIH AVTOMOBILOV ČEPEL IN PIONIR
2.	GOSENIČARJA ČEPEL Z RAVNALNO DESKO
3.	ESKAVATORJA
4.	DELOVNIH STROJEV ZA GRADBENIŠTVO IN TERACERSTVO, ELEKTROMOTORJEV IN DRUGIH OSNOVNIH SREDSTEV
Javna licitacija bo v soboto ,15. maja 1965 ob 8 uri v Gornji Radgoni na sedežu podjetja.
Če razpisna licitacija ne bo uspela, bo ponovljena 22. maja 1965 ob enakem času in na zgoraj navedenem kraju.
Vse informacije o prodaji in cenah bodo na razpolago en dan pred licitadijo v upravi podjetja. Vsi, ki se želijo udeležiti javne licitacije, morajo pred začetkom predložiti licitacijski komisiji potrdilo pristojnega finančnega zavoda o zagotovljenih finančnih sredstvih.
Če ne bo kupcev iz socialističnega sektorja, bo 22. maja 1965 od 10. ure dalje razprodaja osnovnih sredstev tudi za zasebnike.
Stanovanjsko poslopje prodajajo
KMETIJSKA ZADRUGA PETROVCI bo prodala NA JAVNI DRAŽBI
STANOVANJSKO POSLOPJE S PRIPADAJOČO PARCELO V PETROVCIH ŠTEV. 30
Dražba bo v ponedeljek, 17. maja 1965 ob 8. uri na upravi zadruge v Petrovcih. Izklicna cena je 1,500.000 din.
Interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v znesku 150.000 din — v gotovini ali z bariranim čekom.
Ostale informacije dobite v upravi zadruge, vsak dan do 14. ure.
Detarizacija v M. Soboti
ZAVOD »KEMOCID« SLOVENSKA BISTRICA bo na podlagi Odloka o obvezni, splošni in sistematski deratizaciji v občini Murska Sobota opravil v času
OD 17. MAJA DO 5. JUNIJA 1965 DERATIZACIJO V MESTU MURSKA SOBOTA
Na podlagi navedenega Odloka je deratizacija obvezna. Zato pozivamo vse prizadete, da omogočijo našim ekipam nemoteno delo in se dosledno ravnajo po prejetih navodilih.
ZAVOD »KEMOCID«, Slovenska Bistrica
MILAN FILIPČIČ :
REIGHSTAG V PLAMENIH
Pri meni so našli tudi proglas Izvršnega komiteja kominteme. Sodim, da tudi tega lahko prečitam. V tem proglasu sta važni posebno dve točki. Tako govori o demonstracijah v raznih državah v zvezi z dogodki v Nemčiji. Govori tudi o nalogah kompartije v borbi proti nacionalsosialističnemu terorju, prav tako tudi o zaščiti organizacij in tisku delavskega razreda. V tem proglasu poleg ostalega piše:
Glavna ovira na poti oblikovanja enotne borbene fronte komunističnih in socialdemokratskih delavcev je bila in je politika sodelovanja z buržoazijo, ki jo vodijo socialdemokratske stranke in ki so sedaj potisnile mednarodni proletariat pod udarce razrednega sovražnika. Ta politika sodelovanja z buržoazijo, ki jo poznamo kot tako imenovano politiko manjšega zla, je privedla pravzaprav v Nemčiji reakcijo do triumfa.
Komunistična internacionala in komunistične partije v vseh državah so večkrat izjavljale svojo pripravljenost za skupno borbo s socialdemokratskimi delavci proti nastopu kapitala, proti politični reakciji in vojni nevarnosti. Komunistične partije so bile organizatorji skupne borbe komunističnih, socialdemokratskih in nestrankarskih delavcev, kljub voditeljem socaildemokratskih strank, ki so sistematično rušili enotno fronto delavskih množic.
Še 20. julija preteklega leta, potem ko je von Papen razpustil prusko socialdemokratsko vlado, se je kompartija Nemčije obrnila na nemško socialdemokratsko stranko in Zvezo vsenemških sindikatov s predlogom o organiziranju skupne stavke proti fašizmu. Toda Nemška socialdemokratska stranka in Zveza vsenemških sindikatov sta s polno odobritvijo Druge internacionale označili predlog o organiziranju skupne stavke kot provokacijo. Svoj predlog za skupne akcije je komunistična partija Nemčije ponovila ob prihodu Hitlerja na oblast, pozivajoč Centralni komite sosialdemokratske stranke in vodstvo vsenemških sindikatov, da organizirajo skupni odbor proti fašizmu. Toda tudi tokrat so ta predlog odbili. Celo še nekaj več. Ko so meseca novembra preteklega leta berlinski transportni delavci soglasno proglasili stavko proti znižanju mezd, je socialna demokracija porušila enotno borbeno fronto. Zgodovina mednarodnega delavskega pokreta je polna podobnih primerov.
V proglasu biroja Socialistične delavske internacionale od 19. februarja tega leta je objavljena izjava o pripravljenosti socialističnih strank, katere so tvorile to internacionalo, za vzpostavitev enotne fronte skupno s komunisti in za borbo proti fašistični reakciji v Nemčiji. Ta izjava je v ostrem nasprotju z vsem početjem Socialistične internacionale in socialdemokratskih strank doslej. Celotna dosedanja politika in dejavnost Socialistične internacionale povzroča, da Kominterna in komunistične partije ne verjamejo v iskrenost izjave biroja Socialistične delavske internacionale ...
Kljub temu je Izvršni komite Komunistične internacionale pozval vse komunistične partije, naj zaradi fašizma, ki je nastopil proti nemškemu delavskemu razredu in ki je povezal vse sile svetovne reakcije, še enkrat poskušajo vzpostaviti enotno fronto skupno s socialdemokratskimi delavskimi množicami s posredovanjem socialdemokratskih strank. Izvršni komite Kominterne poskuša to s trdnim prepričanjem, da bi enotna fronta delavskega razreda proti buržoaziji odbila nastop kapitala in fašizma in zelo pospešila neizogiben konec vsakega kapitalističnega izkoriščanja.
Zaradi specefičnih razmer v posameznih državah in razlik pri stvarnih nalogah borbe, ki so pred delavskih razredom v vsaki od teh, so lahko sporazumi med kompartijami in socialdemokratskimi strankami za določene akcije proti buržoaziji najbolj uspešno uresničeni v mejah posameznih držav. Glejte, zakaj je Izvršni komite Kominterne priporočil kompartijam, naj skupno s komiteji socialdemokratskih strank, ki tvorijo Socialistično internacionalo, dajo predloge za skupne akcije proti fašizmu in nastopu kapitala. Na osnovi teh predlogov bi morala določiti osnovne pogoje za skupno borbo proti nastopu kapitala in fašizma. Brez konkretnega programa za akcijo proti buržoaziji bi bil vsak sporazum med partijami usmerjen proti koristim delavskega razreda ...
Izvršni komite Komunistične internacionale daje te predloge vsemu mednarodnemu delavskemu razredu in poziva vse komunistične partije in v prvi vrsti komunistično partijo Nemčije, da pričakujoč rezultate pogajanj in sporazumov s socialno demokracijo za skupno borbo, neodložljivo prično organizirati akcijske komiteje, tako s socialdemokratskimi delavci kakor tudi z delavci vseh drugih struj.
Komunisti so s svojo dolgoletno borbo dokazali, da so bili in da bodo v prvih vrstah borbe za enotno fronto in to ne z besedami, temveč z delom, za enotne akcije protiburžoaziji.
Izvršni komite Komunistične internacionale je trdno prepričan, da bodo socialdemokratski in nestrankarski delavci, neodvisno od tega, kakšno stališče bodo zavzeli voditelji socialne demokracije do ustvarjanja enotne fronte, prebrodili vse težave in skupno s komunisti ustvarili enotno fronto, in to ne z besedami, temveč z dejanji.
In prav sedaj, ko organizira nemški fašizem z namenom, da bi uničil delavsko gibanje v Nemčiji, nezaslišano provokacijo (požar Reichstaga, lažni dokument o vstaji in drugo), mora vsak delavec spoznati svojo razredno dolžnost v borbi proti napadu kapitala in fašistične reakcije.
POMURSKI VESTNIK, 13. MAJA
4