MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
UrMfnl&tvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 24SS Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra1* v Ljubljani / Poitnl čekovni račun It 11.408
99
JUTRA”
IConec neposredne vojne nevarnosti v Aziji
Največja nevarnost, ki je grozila sveta z novo vojno, je vsaj zaenkrat odstranjena: Rusija in Japonska (odnosno Mandžurija) sta se sporazumeli glede prodaje in nakupa vzhodne kitajske železnice. Moskva, ki dolgo ni hotela ničesar slišati o kakšni prodaji te važne prometne žile Japonski ali Mandžuriji, se je nedavno vdala, Japonska je pa zopet popustila toliko, da je sprejela vsaj glavne ruske prodajne pogoje. Tako bo Rusija dobila vsaj deloma o d š k o d n i n o za ogromne investicije, ki jih je imela za gradnjo te velike železniške proge, ki reže samo v severo-zahodni-jugovzhodni smeri novo mandžur sko cesarstvo v daljavi skoraj 1500 km, izgubila pa je seveda železnico samo, ki je bila njena najkrajša zveza med osred njo Sibirijo in Vladivostokom. Sedaj ji ostane samo še proga Cida - Habarovsk -Vladivostok, ki teče v celoti po ruskem ozemlju, a ves čas v nevarni neposredni bližini mandžurske meje. Toda pri odločitvi sta bili samo dve možnosti: prodati železnico, ali pa jo izgubiti potom sekvestracije. Tretji izhod bi bil namreč saino vojna z Madžurijo in Japonsko!
Toda vojne le zaradi te sicer res važne železnice sovjetska Rusija ni mogla in smela riskirati. V Moskvi se pač predobro zavedajo, da bi bila vsaka vojna v sedanjem času, posebno pa še vojna z Japonsko, igra na banque. Za tako veliko vojno v ogromni azijski daljavi Rusija j zaenkrat vsaj tehnično še ni pripravljena, j dasi je prav v zadnjih letih storila v tem j Oziru veliko, zgradila drugi tir na sibir- j ski železnici, celo vrsto vojnih industrij v osrednji in vzhodni Sibiriji in naselila na Daljnem vzhodu skoraj 3 milijone Rusov. Mirno tega je pa tudi veliko vprašanje, da-li bi Japonska res ostala v primeru vojne z Rusijo osamljena in ali ne bi nastal v sovjetski uniji lahko upor, ki bi od znotraj na vzven sploh dokončno zrušil boljševiški sistem? Zlasti v primeru poraza na bojišču bi se prav lahko zgodilo, da bi boljševiški režim moral izginiti. Vse to pa je za rdeče mogotce v Moskvi dosti bolj važno, kakor je posest vzhodne kitajske železnice v Mandžuriji.
Namen Rusije je sedaj posvetiti vso skrb in pažnjo notranji dograditvi boljše-viškega sistema, posebno na gospodarskem področju. Dovršiti sc mora započe-ta velikopotezna industrializacija, ureditev obdelovanja zemlje, produkcije in kon /.uma, uvoza in izvoza itd. Mimo tega se pa mora izboljšati tudi življenjski položaj ruskega delavca, ki naj doseže nekakšen vsaj po nekih formah meščanski standard, odnosno prav za prav malomeščanskega, ker v to smer se družbeno razvija boljše vizem že vsa ta zadnja leta. Vojna bi pa Pomenila prekinjenje ali pa morda celo Popolnoma porušenje tega dela in razvoja, zato je v Moskvi niso marali, je ne marajo in je najbrže še dolgo ne bodo marali. Prav to, kar je torej Rusijo pripra vilo do vstopa v D r u š t v o tiaro d o v, do zunanjepolitične zveze s Francijo in do raznih drugih podobnih korakov, jo jc Privedlo tudi do mirne in sporazumne Prodaje vzhodne kitajske železnice! S to sporazumno prodajo je odstranjeno tisto, kar bi bilo najprej in najlažje moglo izzvati oboroženi spopad na Daljnjem vzhodu, dasi bi se zelo motil, kdor bi menil, da le bil to edini kamen spotike in da so s tein razčiščena že sploh vsa vpra
Obisk kralja Aleksandra v Parizu
"Nikoli Francija ni niti mislila na to, da bi žrtvovala kakemu novemu prijateljstvu odnošaje s svojimi zavezniki v maii antanti”
BEOGRAD, 6. oktobra. Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kraljica Marija potujeta v Francijo na naši vojni ladji, ki je krenila iz Dalmacije po Jadranskem in Sredozemskem morju v Marseille. Priprave za sprejem v Marseilleu so že dovršene, v Parizu se pa dovršujejo. Pariški tisk piše že sedaj obširno o tem obisku in vodilni francoski državniki so dali zelo pomembne izjave. Tako je dejal ministrski predsednik D o u m e r-g u e med drugim: »Po šele zaključenem zasedanju Društva narodov v Ženevi bo obisk kralja Aleksandra glede na nevzmirljive čase, ki jih preživljamo, doprinesel mnogo k razčiščenju mednarodnega položaja, da se pospeši ureditev življenjskih problemov, ki jih jc treba še rešiti in
da se na veličasten način po zadnjem potovanju g. Barthouja v Beograd zapečati prijateljstvo dveh junaških in delavnih narodov, ki ima edin namen prispevati k razvoju miroljubnih od-nošajev med narodi in k napredku civilizacije.
Zunanji minister B a r t h o u je pa dejal med drugim: »Francija in Jugoslavija sta od nekdaj prežeti le z željo po trajnem miru in iskrenem sodelovanju. V tem sta nerazdružljivo vezani z vzajemno zvestobo, mednarodno solidarnostjo in absolutno neodvisnostjo od drugih narodov. Med Francijo! in Jugoslavijo ni ničesar, razen bratske vdanosti. Nikoli Francija ni niti mislila na to, da bi žrtvovala kakemu noevemu prijateljstvu odnošaje s svojimi zavezniki v mali an-
tanti. Francosko-jugoslovansko prijateljstvo se vedno bolj krepi. Premagalo je vse intrige, ki so bile naperjene proti njemu in zato bo tudi vedno triumfiralo. Sloga naših dveh držav se je pakazala vselej in v vseh vprašanjih.«
Podobne pomembne Izjave sta pa dala tudi P a u 1-B o n c o u r M i I e-r a n, ki je dejal: »Jugoslavija je našim srcem dvakrat draga, po nesreči, ki jo Je doživela in po junaštvu, s katerim jo je prenesla. Velika vojna je ustvarila med našima dvema narodoma neločljive zveze, ki jih le še bolj učvršča naša skupna volja, da ostanejo evropski statuti, ki se naslanjajo na diplomatske instrumente in so bili zaključeni v prijateljstvu obeh narodov, nedotakljivi in neokrnjeni.«
Barthou morda sploh ne potuje v Rim
DOSEDANJA POGAJANJA MED FRAN CIJO IN ITALIJO BREZ USPEHA. OD-GODITEV BARTHOUJEVE GA POTOVANJA.
PARIZ, 6. oktobra. Iz vladnih krogov se I izve, da je zelo verjetno, da se bo poto-1
deloma sploh ne more ugoditi. Ako se bo pa pokazalo tekom nadaljnjih prlzade-
Sporazutn med 34aS§šo m Nemčiro
LONDON, 6. oktobra. »United Press« izve iz Rima, da je Nemčija zares ponudila Mussoliniju sklenitev nemško-italijanskega pakta za dobo
vanje zunanjega ministra Barthouja, ki je vanj, da je kompromisna rešitev nemo-! to let. S tem paktom bi se Nemčija
bilo nameravano za drugo polovico tega meseca, odgodilo na poznejši čas. Ta od-godltev je tudi zares zelo verjetna, ker se dosedanja pogajanja med Francijo in Ita lijo kljub vsem naporom niso mogla razviti do pozitivnih rezultatov. Kakor se Izve, so italijanske zahteve take, da jim Francija zelo težko ugodi, odnosno jim
goča, potem Barthou sploh ne bo potoval v Rim in bodo ostali otfnošaji med Francijo in Italijo še nadalje taki, kakršni so bili doslej. Tudi pariški listi potrjujejo vest, da bo Barthouievo potovanje v Rim zaenkrat odgodeno vsaj do novembra.
Spaniia pred driaolfaflsko ooino
GENER\LNA STAVKA. ODCEPITEV K ATALONIJE. KRVAVI UPORI IN BOJI.
ALARMANTNE VESTI.	1
MADRID, 6. oktobra. Splošna stavka, ki so jo proglasili levičarji v protest proti sestavi nove vlade, je objela vso Španijo. Najtežji pa je položaj v Barceloni in sploh v vsej Kataloniji. Katalonska gene-ralidad je baje že proglasila popolno odcepitev Katalonije od Španije In ustanovitev samostojne republike. Nadaljnji dogodki se pričakujejo z veliko napetostjo. Vsi delavski sindikati so namreč izdali izjavo, v kateri napovedujejo vladi najostrejši boj. Levičarski poslanci zapuste soglasno parlament. Vlada odgovarja z obsednim stanjem. Največji krvavi nemiri so v Ovledu, v Barcelono je pa odposlana mornarica. V Valladolidu se vrše krvavi boji med vladnimi četami in vstaši, ki so zasedli neko vojašn. in oplenili tudi tovarno za orožje. Pričakuje se vsak trenutek splošna vstaja. Sinoči se je tu razši rila vest, da pripravlja bivši ministrski predsednik Azana v Barceloni državni udar ter hoče postati predsednik federativne levičarske francoske republike. Do-
mrtvih preko 100, ranjenih pa več sto. — Vlada pa zatrjuje, da obvladuje položaj.
Usodni dnevi v Grčiji
ATENE, 6. oktobra. Po izglasovanju novega volilnega zakona v parlamentu in nameri vlade razpisati nove volitve v ustavodajno skupščino, ki bi naj revidirala celotno ustavo ter ukinila senat, kjer Tsaldariseva vlada nima večine, je nastala v Grčiji velika nervoznost. Opozicija proglaša vse ukrepe vlade za protizakonite in objavlja tudi manifest, v katerem poziva grški narod, naj se z vsemi silami postavi v obrambo republikanske ustave. Voditelji opozicije so obiskali predsednika Zaimlsa in zahtevali od njega, da ne podpiše zakona o razpustu parlamenta. Zaimis jim je izjavil, da bo zadevo preiskal. Ker so politične razmere postale zelo napete, je vlada izdala celo vrsto varnostnih ukrepov. Alarmirane so vse čete. Od včeraj
slej znaša število aretiranih preko 3000,1 dalje padajo na borzah vsi papirji.
Toki je m je torej izginila napetost in nevarnost takojšnje vojne, ki je zadnje mesece dan za dnem vznemirjala ves svet. Človeštvo sc vsaj kar tega tiče lahko
 . ............................ .	mirno oddahne. Kakor je pa Japonska v
šunja, ki obstojajo na Daljnjem vzhodu tem oziru dosegla svoj namen, jc na dra-hied Rusijo na eni ter Japonsko In Mand-; gl strani vendarle pokazala, da se tudi burijo na drugi strani. Ne, teli vprašani jc ona sama boji spopada z Rusijo, o katere vse polno, a nikakor niso tako nujna rega Izidu še ni gotova, dasi sc nasprotno da bi zahtevala takojšnje razčiščenje. predobro zaveda, da dela čas v prilog Po sklenitvi te kupčije med Moskvo in | Rusije in v škodo Japonske. Ako bodo
namreč Rusi v dosedanjem tempu nadaljevali svoja dela v osrednji in vzhodni Sibiriji, bo njihov položaj za primer vojne vsak dan močnejši, kakor se bo z odstopanjem od suhih dogem boljševizma krepil najbrže tudi notranjepolitični položaj sovjetov. Vendar pa je skoraj gotovo, da se dokončno razčiščenje obojestranskih ihčunov med Rusi in Japonci ne ho dalo doseči brez prel ali slej začete vojne.	"•
obvezala, da bo v prihodnjem desetletju spoštovala avstrijsko samostojnost in neodvisnost. List pravi, da se tudi iz izjav italijanskih političnih krogov in italijanskega tiska jasno razvidi, da hoče Nemčija na vsak način obnoviti svoje nekdanje dobre odnošaje z Italijo, med tem ko nasprotno tudi Italija temu ne nasprotuje, dasi se sicer čuva skrbno videz, kakor da se le Nemčija ponuja Italiii.
DUNAJSKO REDARSTVv).
DUNAJ, 6. oktobra. Novi vodja dunajske policije dr. Mihael Skubel (Skub-lov Miha s Koroškega) jc skleni! še bolj modernizirati dunajsko redarstvo. Stražniki bodo oboroženi s strojnimi pištolami, strojnimi puškami in oklopnirni avtomobili. Poleg tega pa bo redarstvo tudi motorizirano.
ČEŠKOSLOVAŠKI PRORAČUN.
PRAGA, 6. oktobra. Vlada je končno izdelala načrt državnega proračuna za prihodnje leto. Izdatki so predvideni na 7974, dohodki pa 7976 milijonov češkoslovaških krop. Pričakuje se torej sufi-cit dveh milijonov kron. Povečani so izdatki za šolstvo, državno 'obrambo, socialno skrbstvo in notranjo upravo, ker s*e je znatno povečalo število orožnikov. NEMŠKI MINISTER V BUDIMPEŠTI
BUDIMPEŠTA, 6. oktobra. Te dni pri spe v Budimpešto nemški državni prosvetni minister Rust, ki obišče madžarskega prosvetnega ministra Homana. Rust si bo ogledal v Budimpešti vse kulturne institucije. Zatrjuje se, da ta obisk ne bo političnega značaja, dasi bo nemški minister obiskal tudi GombOsa.
Kot nimfa svežega
čuti se,
Kd°r &kc
bonbone je.
Kjerkoli si	povsedi!
PROIZVOD: „UNIQN", ZAGREB
Dnevne vesti
Zaradi obrekovanja na zatožni klopi
ZANIMIVA RAZPRAVA PRED MARIBO RSKIM OKROŽNIM SODIŠČEM. -UPRAVNIK »VEČERNIKA« SLAVKO R EJA TOŽIL KNJIGOVODJO LOJZETA DOLEŽALA ZARADI RAZŽALJENJA ČASTI. SLAVKO REJA DOBIL POPOLNO ZADOŠČENJE.
Toženi g. Doležal je pred sodiščem preklical vse ter izjavil, da nima niti najmanjšega povoda in ne podlage sumiti tožitelja vohunstva ter obžaluje in preklicuje vse neupravičeno govorjenje. Tudi se je toženec g. Doležal obvezal objaviti pod izvršbo tekom 8 dni v »Večerni-ku« preklicno izjavo in plačati vse stroške procesa. Tako se je torej končala ta »vohunska afera«, ki jo je rodila prebujna fantazija.
Koroški večer prirede starišine akademskih društev »Jadrana« in »Triglava« v torek, 9. tm. ob 20. uri v zgornji dvorani pri »Orlu«. Gosp. prof. dr. Dolar bo ob tej priliki govoril o koroškem plebiscitu. Razen starešin omenjenih društev je vabljena vsa slovenska javnost, da se udeleži tega spominskega večera.
Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bila včeraj dopoldne zanimiva razprava, ki jo je vodil okrožni sodnik g. dr. Tombak. Za pravdo, v kateri je tožil u-pravnik mariborskega »Večernika« gosp. Slavko Reja zaradi razžaljenja časti knjigovodjo g. Lojzeta Doležala, je bilo zlasti v nacionalnih krogih veliko zanimanje. Zadeva se je vlekla že od letošnjega marca ter ne je končala včeraj pred sodnikom. Ze pred razpravo je poskušal doseči sodnik g. dr. Tombak poravnavo, kar pa se mu ni posrečilo. Prišlo je torej do razprave, ki je bila zelo burna in si je sodnik ponovno prizadeval, da bi zadovoljil tožitelja in toženca in dosegel spora zumno poravnavo. Po daljšem razpravljanju in po kapitulaciji toženca g. Dole-zala je bila končno dosežena poravnava.
Ravnatelj mestnih uradov Franjo Rodošek
petdesetletnik
Danes praznuje ravnatelj mestnih uradov g. Franjo Rodošek v krogu svoje družine in v krogu magistratnega urad-ništva SOletnico svojega rojstva. Jubilant je po rodu od Sv. Lovrenca na Drav.
polju. Gimnazijo je končal v Ptuju, ju-ridične študije pa je dovršil v Gradcu.
G. Franjo Rodošek je stopil v državno službo takoj po prevratu in služboval dve leti pri okrajnem glavarstvu v Slovenj-gradcu, nakar je bil premeščen k. okrajnemu glavarstvu v Maribor, kjer je o-stal vse do svojega vstopa v magistrat-no službo. Pri mestni občini mariborski je takoj prevzel vodstvo obrtnega referata, ki j;a je vodil vse do smrti ravnatelja Kochlerja, nakar je zasedel mesto ravnatelja mestnih uradov.
Jubilant si je s svojo prirojeno ljubeznivostjo in globoko srčno kulturo že takoj ob vstopu v mestno službo pridobil srca vsega uradništva. in vsega mariborskega prebivalstva. Mimo odgovorne službe sc ravnatelj g. Rodošek mnogo udejstvuje v društvenem življenju, zlasti pa pri zadnuigi »Pohorsto dom«, ki ji na-čeljuje kot predsednik. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let ter mnogo uspeha na nadaljnji življcnski poti.
Iz železniško službe. V višjo položajno skupino je napredoval višji kontrolor postaje Maribor glavni kolodvor g. Alojzij Mrvar.
Apih in Vrunč bosta ponovno sojena.
Ko je pii zadnji obravnavi obsodilo mariborsko okrožno sodišče učitelja Apiha in Vrunča zaradi tajne komunistične propagande, se je državni tožilec zaradi prenizke kazni pritožil na stol sedmorice. Višja instanca je pritožbi državnega tožilca ugodila in se bosta morala Apih in Vrunč zagovarjati pred kasacijskim sodiščem v Zagrebu. Oprostitev kazni in krivde ostalih soobtožencev pa je višja sodna instanca potrdila.
Jubilej narodnega železničarskega glas ličnega društva »Drave«. Dodatno k našemu včerajšnjemu uvodniku pod gornjim naslovom pripominjamo, da je bil ustanovitelj »Drave« upokojeni višji železniški kontrolor g. Ivan Kejžar in je bil prav on njen dolgoletni in prvi prezaslužni predsednik. Nedvomno je njegova zasluga, da se je »Drava« povzpela na zavidljivo višino kulturnega delovanja. Za svoje neprecenljive zasluge je bil že pred leti izvoljen za častnega člana. V uvodniku *ta izostali tudi imeni dveh narodnih mož gg. dr. Ra v n i k a in dr. Irgoliča, ki ste bila tudi za svoje zasluge za »Dravo - izvoljena za častna člana.
Turkovo hišo so podrli. Pred dobrimi
14.	dnevi so pričeli podirati Turkovo hišo, ki je bila največja ovira, da niso mogli zvezati Pobrežke ceste z državnim mostom. Te dni pa je lurkova hiša padla pod krampi in bodo podrli tudi še poleg stoječe gospodarsko poslopje, ki je last magdalcnskega župnišča.
Ljudsko gibanje. V septembru je zagledalo v Mariboru luč sveta 115 otrok, in sicer 54 dečkov ter 61 deklic, smrt jepo-kosjlji, 29 muSfcik m 31 žensk * jjred oltar
Opozorilo davkoplačevalcem. Po zakonu o neposrednih davkih je zapadel v plačilo 1. oktobra t. 1. četrti četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentniiie, družbenega davka, davka na neoženjcuc osebe, davka na poslovni promet in vojnice. — Drugi polletni obrok zemljarine pa bo zapadel v plačilo 1. novembra 1.1. Prizadeti davčni obvezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno, in sicer 4. četrtletni obrok najkasneje do 15. novembra, drugi polletni obrok pa najkasneje do 1. novembra t. 1. Uslužbenski davek morajo pobrati, odno sno odvesti davčni obvezanci davčni u-pravi za mesto Maribor z izrednim dopri nosom in izredno davčino za bednostni fond, in sicer vsi, ki zaposlujejo nad 20 uslužbencev. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet, ki plačujejo davek po knjigi opravljanega prometa, pa morajo predložiti prijave in plačati odgovarjajoči davek za tretje četrtletje najkasneje do 30. t. m. Prav tako morajo davčni zavezanci plačati v času od 1. do
15.	oktobra 4. četrtletni obrok dopolnilne prenosne takse po tar. post. 12 pripomba 13 zakona o taksah.
Za reševalni avto so darovali. Tekstilna tvornica Avgust Erlich 250 Din, trgovec Vošinek 100 Din, čevljarski mojster Petek, lekarnar Sirak, mizarski mojster Staudinger, mlinar Hetzl, po 50 Din, zasebnica Falentanova pa SO Din. Znesek 500 Din je darovala tudi občina Košaki. Naj bi vzgledu košaške občine sledile tudi ostale okoliške občine, kjer prav tako vrli mariborski reševalci vrše svoje Človekoljubno delo.
Narodna obrana prosi vsa mariborska nacionalna in druga društva, naj se udeleže v čim večjem številu proslave obletnice koroškega plebiscita, ki bo v Narodnem gledališču 10. tm. ob 20. uri.
7. OKTOBRA 1934 gasilska veselica ob vsakem vremenu v gasilskem domu. Koroška 12.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 6. oktobra ob 20. uri: »Hamlet«. Red C.
Nedelja, 7. oktobra ob 20. uri: »Hlapci«. Znižane cene.
Ponedeljek, 8. oktobra. Zaprto.
Torek, 9. oktobra ob 20. uri »Idealni soprog«. Premiera. Bloki.
Nedeljska predstava »Hlapcev« po znižanih cenah. Letošnja premiera te Cankarjeve popularne umetnine je imela naravnost presenetljiv uspeh in ni bilo odo bravanja občinstva ne konca ne kraja. Prva ponovitev tega dela bo v nedeljo 7. tm. zvečer. Da omogočimo obisk te predstave tudi manj premožnim slojem, veljajo že pri tej uprizoritvi znižane cene. Režija je Kovičeva, glavne vloge igraio Nakrst. ki je dosegel kot Jerman popoln uspeh, Furijan. P. Kovič. Košič. Grom in Kraljeva.
»Idealen soprogi, na mariborskem odru.
Tretja letošnja premiera lx> »Idealen soprog«, igra slavnega Oscarja Wildea. znanega po svoji duhovitosti, s katero šiba človeško družbo. »Idealen soprog« je prav napeta igra, ki ima vse Wildeove odlike in ki bo v Mariboru -zanimala posebno še zaradi tega, ker igra v njej glavno žensko ulogo nova članica Sava Se v c r j e v a. Režija je Skrbinškova, nastopijo pa: Severjeva, Starčeva, izmeno-ma Barbičeva in Godina (debutantka), Savinova, Gorinškova, Zakrajškova, Grom, Skrbinšek, Furijan. Nakrst, Gorinšek, Košič, Blaž, Košuta in Verdonik. Pre miera bo v torek 9. tm. Bloki veljajo.
Abonentje, posebno reda C, naj še tekom današnjega dne dvignejo svoje legitimacije, ker imajo drevi že predstavo!
Kose začno krvne cevi poapnevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove* grenčice na redno izpraznjen je črevesa irt zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Joseiovo« grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost. »Franz Jo* šefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
pa je stopilo 40 parov.
Tujski promet v septembru. V preteklem mesecu je bilo pri predstojništvu ma riborske mestne policije na novo prijavile nih 1410 oseb. Od teh je bilo 660 tujcev, in sicer 85 ■/, Dunaja, 32 iz Gradca, 543 pa iz drugih krajev.
Maribor bo dobil prenočevalni azil. Zadnja leta sc je ob neštetih prilikah pokazala nujna potreba po prenočevalnem azilu, kakor jih imajo urejene v drugih mestih. Sedaj morajo nuditi raznim skupinam dijakov in drugih obiskovalcev našega obmejnega Maribora streho razne šole in druge ustanove. V tem pogleduje bil Maribor že večkrat naravnost v zadregi in so morali priskočiti na pomoč celo meščani sami in dati na razpolago stanovanja gostom, ki so nas obiskali. Neprijeten je tak občutek za gosta in nedvomno še bolj neprijeten pa je za obmejni Maribor, ki si prizadeva dvigniti tujski promet in privabiti v svoje okrilje za časa sezone čimveč tujcev in gostov. O ureditvi takega prepotrebnega azila se je v Mariboru že večkrat razmišljalo. Hvalevredno iniciativo pa je pokrenil sedaj mariborski Rotary-k!ub, ki je priprav ljtn pomagati tudi finančno do realizacije načrta. Rotary-klub je zaprosil pomoči 'tudi mestno občino, ki bo njegovo prošnjo prav gotovo upoštevala ter pritegnila na pomoč še ostala društva in korporacije. Pričakovati je torej, da bo tudi Maribor dobil v doglednem času potreben prenočevalni azil.
Zborovanje ljubljanskih trgovcev. Zaradi današnjega stanja v trgovini je ljubljansko združenje trgovcev sklicalo za ponedeljek 8. t. m. širši sestanek, na katerem bodo razpravljali o vprašanju, kaj ukreniti, da bi se zboljšale današnje razmere, ki tako hudo pritiskajo na trgovino in vse. naše gospodarstvo
Izobraževalni tečaj Ljudske univerze v Mariboru. Ljudska univerza namerava otvoriti tudi letos v večernih urah več izobraževalnih tečajev. Predvideni so začetni in nadaljevalni jezikovni tečaji iz slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in ruščine. Nadalje sc otvorita ob primernem številu udeležencev tudi tečaj iz fizike in slikarski tečaj. Pripominjamo, da poučujejo prvovrstne moči in da je itčnina nizka. Tečaji se prično sredi oktobra. —
Pismene priglase sprejema g. Šumljak,
Krekova 1.
Sokolski nastop pri Sv. Marjeti ob Pesnic?. Sokolska četa v Sv. Marjeti ob
Pesnici ima v nedeljo 7. t m., v slučaju ; a . takHrko kapclnika slabega vremena 14. oktobra, svoj letni nastop. Pri nastopu sodeluje tudi vojaštvo in pevsko društvo »Jadran« iz Maribora. Po nastopu bo sokolska veselica srečelovom in drugimi zabavami. Za izborno kapljico, mrzla in topla jedila ter domače gibance preskrbljeno. Vsa bratska društva in prijatelje Sokolstva vabimo, da nas v prijetni Šmarjeti v čim večjem številu obiščejo. Avtobus vozi z Glavnega trga ob 13. uri. Vožnja za osebo 5 Din. Nazaj od 18. ure naprej tudi Din 5.— za osebo.
Plesna šola za trgovske in privatne nameščence je pričela. Vaje se vrše vsaki torek in petek v Narodnem domu. —
Pomočniški odbor Združenja trgovcev.
Novi darovi za reševalni avto. Darovali so: Spodnještajerska posojilnica 400 Din, nožar Tomažič 100 Din, kartonažna tovarna Benčina, odvetnik dr. Lašič, trgovec Mejovšek, pekovski mojster Jakob Koren tvornica Pickl, trgovec Ivan Andrašič, Ivana Cvilakova, Antonija Cialdhovska in N. Siming po 50 Din.
Grajski kino. Od danes sobote dalje ruski film »Hišica na meji«. V glavni vlogi Inkišinov. Film je v nemškem jeziku in nam prikazuje ljubavno pripovest iz časa bojev Avstrija-Poljska-Rusija. Pride »Kralj džungle«.
Kino Union. Razkošna opereta »Valček za Tebe« polna humorja, krasnega petja in lepih žen. V glavni vlogi Louis Gra-veuer, Camilla Horn, Heinz Rflhman, Teo Lingen in plesalka Marija Sezarina.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša komi obtok.
Nočno lekarniško službo. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Maver-jeva lekarna pri »Zamorcu« v Gosposki ulici.
Promenadni koncert. Mestno olepševalno društvo priredi jutri v nedeljo 7. tm. dopoldne od 11. do 12. običajni promenadni koncert, pri katerem bo igrala vojaška
Svobode.
Jubilejna dirka Avtomobilskega kluba.
Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije centrala v Beogradu, priredi 14. oktobra 1934 na progi Beograd - Banjica - podnožje Avale - vrh Avale avtomobilsko hitrostno dirko. Dolžina proge 17 kilometrov. Pravico do udeležbe imajo vsi člani Avtomobilskega kluba kraljevine Jugosla vije in tudi drugi avtomobilisti, ki niso čla ni kluba, če izpolnijo predpise pravil in če športni odbor njih prijave sprejme in njih sprejem pismeno potrdi. — Zadevna pravila in prijave so interesentom pri mariborski sekciji Avtomobilskega kluba (in tudi pri vseh drugih sekcijah) na razpolago. Vpisnina znaša 100 Din. Zaključni dan za priiave je 9. oktober 1934 do 18. ure pri tajništvu sekcije, Maribor. Trg Svobode 3. I. nagrada obstoji iz zlate kolajne in častnega darila, II. iz srebrne kolajne in III. iz bronaste kolajne. Za to dirko je g. minister prometa dovolil članom Avtomobilskega kluba iz Zagreba do Beograda in nazaj za cvent. prevoz avtomobilov po železnici 75 odst. popust na tovornim.
Sokolsko društvo Maribor III. V sobo* to zvečer ob S. uri sc v krčevinski šoli vprizori gledališka igra »Slaba vest«* Režira br. Hvalec. Vstopnina kakor v lanski sezoni. Sokoli in prijatelji Sokolstva vabljeni! Zdravo.
Šahovski družabni večer. Ob priliki odhoda več agilnih članov k vojakom* priredi Mariborski šahovski klub v ^soboto, dne 6. t. m. ob 20. uri v Aljažev sobi hotela »Orel« družabni večer, na: katerega vabi vse svoje člane in prijatelje. V okviru večera se bo vršil tudi velik brzotumir, ki se ga more udeležiti vsakdo. Za turnir prispeva klub več ia-jSrad-
Koroški večer. Ob 14. obletnici 10. okt., ko je usoda odtrgala našemu narodu nad 100.000 bratov in sester, priredi mariborska Narodna obrana v Narodnem gledališču ob 20. uri koroški večer s sodelovanjem Ipavčeve pevske župe, članov Narodnega gledališča in Dramskega študija.
V izložbi palače banovinske hranilnice
so razstavljeni krasni dobitki dobrodelne tombole mariborskih podružnic CMD. Občinstvo si ogleduje sobno opremo, kuhinjsko opravo, kolesa, krasne- slike in sto in sto drugih koristnih predmetov. Vse ugiblje, kdo le bo tokrat tisti srečnik, ki bo odnesel tri tisočake. V splošnem vlada za tombolo veliko zanimanje in je pričakovati, da bosta imeli podružnici CMD zaželjeni uspeli, kar jima je spričo plemenite naloge, ki sta si jo stavili, toplo želeti.
Delavska godba tvrdke Avgust Ehrlich v Mariboru vabi svoje člane k ustanovnemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo 7. oktobra točno ob 9. uri dopoldne na dvorišču tkalnice, ob slabem vremenu pa v predilnici (IV. obj.) Dnevni red: 1. Nagovor in poročilo predsednika pripravljalnega odbora, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitve društvenega odbora in 5. slučajnosti. Pripravljalni odbor.
Tombola mariborskih podružnic CMD,
najavljena za nedeljo 7. oktobra, bo v slu čaju slabega vremena prihodnjo nedeljo, dne 14. oktobra.
Trgatvena veselica v nedeljo v gostilni Mras. Studenci.
Družabni večer Krajevnega odbora Jadranske straže v Mariboru v soboto 13. oktobra tl. ob 20.30 v spodnji kazinski dvorani obeta s svojim decentnim in nad vse zanimivim sporedom biti ena naj-markantnejših družabnih prireditev v na šem mestu. Posebna zanimivost tega večera, ki ga bo otvoril predsednik s kratkim pozdravnim govorom, bo predvajanje najnovejšega filma o Jadranu, ki si ga je krajevni odbor letos nabavil z lastnimi sredstvi in bo služil kot najmodernejše propagandno sredstvo širjenju jadranske zavesti med našo mladino t. j. Pomladku Jadranske straže. Nadaljnje točke izvajata oktet in kvintet mornarske sekcije, čemur sledi prosta zabava z ribolovom na prekrasne dobitke. Prvovrst na jedila in pijače. Čisti donos je namenjen socialnemu skladu t. j. pokritju kupnine društvenega doma JS na Jadranu — Odbor.
Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnji teden pričnemo kratek politični ciklus, s katerim hočemo obuditi spomin na usodne dogodke, ki smo jih preživeli pred 20 leti. Mnogo se je obelodanilo važnih dokumentov, ki so bili skriti po različnih državnih tajnih arhivih. Bistroumni politiki in zgodovinarji so raziskovali te do-
kumente tako, da nam je postala v razme roma kratkem času 20 let precej jasna slika situacije Evrope leta 1914., ki je dovedla do strašne svetovne vojne. Zdelo se nam je zelo potrebno, da nudimo našemu občinstvu objektivno in plastično sliko takratnih dogodkov. V ta namen smo povabili našega prvega slovenskega zgodovinarja g. dr. Ljudevita Hauptmana, univer. profesorja iz Zagreba, da predava prihodnji četrtek in petek o temi: »Položaj Evrope leta 1914«.
Kavarna »Promenada« danes in jutri koncert. Prvovrstna godba.
Koncert v restavraciji »Trije ribniki« vsako nedeljo. Sladek mošt, dobro vino, pivo, piške, narezek itd. Se priporočata
F.	J. Kliček.
Glasbeno društvo poštnih-telegrafskih uslužbencev priredi v nedeljo, dne 7. okt. v gostilni Lešnik v Novi vasi svojo tr-gatveno veselico z veliko vrtno veselico ter zelo obširnim sporedom. Vstop prost! Začetek ob 15. uri. Vabi odbor.
Vabilo na trgatveno veselico, katero priredi »Podporno društvo paznikov moške kaznilnice v Mariboru«, dne 7. oktobra 1934 v dvorani g, Renčelja na Pobrežju pri Mariboru. Spored: trgatev, godba, ples in prosta zabava. Začetek ob
16.	uri. Vstopnina 4 Din. Morebitni čisti prebitek je namenjen v društvene dobrodelne namene. Za obilno udeležbo prosi: Odbor.
Sin morilec lastne matere. Preteklo soboto se je odigrala na Domajnskem vrhu v Prekmurju žalostna rodbinska tragedija, v kateri je sin z lovsko puško ustrelil lastno mater. Že pred leti se je bil oženil France Smodiš ter imel pri sebi tudi svojo 721etno mater Ano. Zakonca pa se s staro ženico nista nič kaj razumela in sta se včasih celo hudo prepirala. Tako je nastal hud prepir med njimi zaradi nekih jabolk. Sin je v divji jezi pograbil lovsko puško ter ustrelil iz bližine mater v hrbet. Nesrečnica se je zgrudila v mlaki krvi in obležala mrtva na tleh. Sina, ki je prelil kri lastne matere, so orožniki aretirali in odgnali v zapore murskosoboškega sodišča.
Nezgoda pri delu. V Košakih se je včeraj pri delu hujše ponesrečil 25-letni delavec France Žižek. Padel je po nesrečnem naključju pod voz in mu je kolo zlomilo levo roko. Zdravi se v bolnišnici.
Žrtev dinamitne patrone. Pred dnevi se je pripetila v Lastomercih smrtna nesreča, ki si je izbrala za žrtev posestnika Martina Roškarja. Roškar je ogledoval neko dinamitno patrono in pri tern tako neprevidno ravnal, da mu je v roki eksplodirala. Učinek eksplozije je bil strašen. Roškar se je zgrudil na tla ves razmesarjen in je kmalu nato izdihnil. Njegova tragična smrt je vzbudila v tamkajšnjem kraju splošno sočutje.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 7. tm. Ob 7.30: orkester balalajk na ploščah; 7.45: telovadba (Ivko Pustišek); 8.15: poročila; 8.25: orgelski koncert, izvaja Blaž Arnič; 8.55: versko predavanje; 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 9.45: plo šče; 10: »Upliv gospodarske krize na pravni položaj delavca in nameščenca«, predava dr. Bajič; 10.20: vesela reproducirana glasba: klavirski koncert; 10.40; radio orkester; 11.40:	mladinska ura
(Mirko Kunčič); 12: čas, radio-orkester; 12.30: fanfare jezdnega odseka ljubljanskega Sokola povodom 25letnice obstoja; 16: »Desinfekcija kot obrambno sredstvo proti nalezljivim boleznim«, predava dr. Leopold Hribar; 16.30:	radio-orkester,
vmes operetne pesmi g. Janka; 17.30: recitacije: »Iz mojih del« Oanko Kač); 20: »Anekdote Bosne in Hercegovine«; 20.20: vokalni koncert ge. Sivčeve, vmes radio-orkester; 21.30: citraški tercet »Vesna«; 22: čas, jedilni list, poročila, pro gram za ponedeljek; 22.15: plošče. Spored za pondeljek 8. tm. Ob 12.15: slavni tenoristi pojo na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas melodije iz raznih dežel (plošče); 13.40: predavanje Narodne obrane; 18: Šramel kvartet na ploščah; 18.30: »Bukarešta, vzhodni Pariz« (Zdenko Aljančič); 18.50: radio-orkester; 19.30: Davorin Trstenjak iu dr. J. E. Krek; 19.50; čas, jedilni list, program za torek: 20: prenos opere iz Zagreba, v odmoru čas in poročila.
Včerajšnji ribji trg je bil slabo založen. Prodajali so morske jegulje in sipe po 22 Din, škombre pa po 28 Din kg. Rib iz domačih vod pa je bilo na trgu zelo malo.
Sejem za prašiče. Na sejem 5. t. m. so pripeljali 314 prašičev. Kupčija je bila srednja in jih je bilo prodanih 131. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 50 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari 80 do 90, 3 do 4 mesece stari 130 do 160, 5 do 7 mesecev stari 250 do 300, 8 do 10 mesecev stari 350 do 400 in leto sta ri 600 do 750 Din. Kilogram žive teže 5 do 6 Din, mrtve pa od 8 do 9 Din.
Današnji živilski trg. Nastopilo je deževno jesensko vreme, ki ovira dotok raznih pridelkov na mariborski živilski trg. Toda kljub skrajno slabemu deževnemu vremenu je bil današnji trg dobro založen, kar je kokaz, da okoličani nujno potrebujejo denar in skušajo vnovčiti kar le morejo. Slaninarji so pripeljali 18 voz zaklanih prašičev, kmetje pa 34 voz poljskih pridelkov in 11 voz sadja. Dobro založen je bil tudi trg za kokoši, kjer so jih prodajali po 20 do 30 Din, race po 15 do 25 Din, gosi in purane po 30 do 45 Din, par piščancev pa po 15 do 30 Din. Cene poljskim pridelkom in sočivju se izza zadnjega trga niso spremenile. Tudi sadje in grozdje je obdržalo svoje cene.
mi DOMAČI
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 10.5 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 10 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 17 stopinjah 742,8, reduciran na ničlo pa 740; relativna vlaga 90; od včeraj na danes je padlo 21 mm dežja; vreme je oblačno in deževno; vremenska napoved pravi, da bo šc nekaj dni deževno, nato sr bo pa vreme zboljšalo.
Dri. razredna !©?er’fa
4. in 5. oktobra so bili izžrebani nasledili večji dobitki:
1. dan.
200.000 Din 51919
10.000 Din 18608 61119 63250 5000 Din 44790 64167 73340 85885
3.000 Din 1689 26319 51919 "V.? .r/Shi 61382 63084 66633 72306 IV
2. dan.
80.000 Din 78826 •10.000 Din 92421
60.000 Din 94470
20.000 Din 6? 192
10.000 Din 31105 70747
5.000 Din 2012 3193 3483 69216 89043
3.000 Din 2063 13259	,16135 51312 55655 80559 88966 93302.
(Za pravilnost številk sc ne jamči.) Pooblaščena prodaialniea drž. razredne loterije, bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. — Istotam tudi prodaja in nakup valut, kontrola srečk in vrednostnih papirjev, inkaso, lombardni posli in sprejemanje vlog na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju.
11 vsaKo sinvensKn m
I
Kulturne vesti
Druga premiera: Cankarjevi »Hlapci"
PROSLAVA IGRALSKE PETNAJSTLETNICE ELVIRE KRALJEVE.
»Namen umetnikov je bil od nekdaj, je, ter ostane, da naturi takorekoč ogledalo drži: kaže čednosti nje prave črte, sramoti nje pravo bličje, stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe.« Te Shakespearejeve besede iz »Hamleta« je postavil režiser Jože Kovič pod naslov »Hlapcev« na programu in povedal z njimi prav za prav vse, kar je o tej Cankarjevi drami mogoče povedati. Da, »Hlapci« so zares tako ogledalo, sicer ogledalo dobe, ki je z.letom 1914, še bolj pa z 1918. umrla in se prav taka nikoli več ne vrne, toda temelji človeških slabosti, na katerih slone slike tega ogledalu niso umrli, žive in bodo živeli do kon ca sveta. V spremenjenih razmerah in morda tudi spremenjenem smislu je na Slovenskem in drugod po svetu še vse polno Komarjev in malo, zelo malo Jermanov. Prav zato se Cankarjevi »Hlapci« niso prav nič postarali in se nikoli ne bodo, notranje namreč.
In dobro je, da si vedno znova postavimo pred obraz to zrcalo, dobro tudi, da igramo »Hlapce« in jih gledamo. Re žiser g. Jože Kovič, ki zna naše domače zadeve dobro razčleniti, je ustvaril tudi dobro režijo in dosegel splošno popoln uspeh. Inscenacija je pa seveda bolj rev-ker mora računati z »danim«. Ven
dar ne vem, zakaj ljubi Jože Kovič tako zelo zverižene sobe s tolikimi odri, stopnicami in drugo tako navlako, ki naj bi menda služila v zvezi z režijo simbolizi-ranju, pa bi morda bilo bolj naravno, ako bi jih reduciral na najmanjši minimum. »Hlapci« so precej realistični in tudi sodobni teater se naglo in močno odmika od tistega, za kar smo se tako ogrevali po vojni.
Naša dramska prvakinja gdč. Elvira Kraljeva si je izbrala učiteljico Lojzko v »Hlapcih« za proslavo svoje igralske petnajstletnice, dasi ne vem zakaj? Morda bi bila mogla dobiti drugo delo, v katerem bi bila njena vloga ospredje in bi ji bolj nudila izživeti se do dna. Lojzka je v »Hlapcih« sicer res med prvimi, a prva ni. Toda ta pomislek je zgolj zunanjega značaja, kajti sicer je jubilantka ustvarila Lojzko tako, kakor zmorejo nje zares tople, a obenem močne in obsežne igralske sile. Živela je od prvih začetkov preko razvoja do tistega konca, ko se znajde z Jermanom na skupni poti življenja. Polno gledališče jo je nagradilo zato z obilnim priznanjem in pokazalo, da jo ceni.
Sicer pa moram poudariti, da so skoraj vsi igralci storili vse kar so mogli, da pomorijo letošnjim »Hlapcem« do po--v i -	-	 —
polnega uspeha. O. Rado Nakrst, v katerega talent in pesno voljo že dolgo verujemo, je izoblikoval plastično Jermanov lik, in to ne le v celoti, marveč tudi v kočljivih detajlih. G. Furijan je postavil na oder klasičnega župnika, ki nam je potrdil, da je njegova domneva karakterna igra. Prav tako močan je bil g. Pavla Koviča Komar, prepričevalen ir. vseskozi dosleden. Zelo častno se nam je predstavil naš novi igralec g. Milan Košič v vlogi Hvastje, katerega je izoblikoval zares originalno in do dna dognano. Lep napredek je izpričal nadalje g. Gorinšek s svojim nadučiteljem in s tem obljubil prehod v dobo dozorevanja. Tu pa naj omenim še dobro Minko gdč. Star če v e in živahno odigrano Geni ge, Savi-nove.
G.	Just Košuta je karakterno in po maski dobro postavil poštarja, pa tudi krčmarja. Močan Kalander je bil g. Grom kakor je tudi ga. Zakrajšikova fino pogodila trmasto Kalandrovko. Župan g. Blaža pa ni bil tako dognan, kakor bi lahko bil, ker se je hotel posluževati premočnih, zgolj zunanjih efektov. Svetoval bi mu manj afekta in več življenjske uravnovešenosti. Ga. Gorinšikova za starke še ni dozorela in me zlasti po svojem zunanjem liku Jermanove matere ni mogla ogreti, pač pa je dosegla lep uspeh v sceni, ko prosi sina. naj spremeni svojo neupogljivost. Vedro županovo Anko, plitko lepotičico, je odigrala spretno gdč. Barbičeva; dobro pogodenega krne-, ta Naceta je ustvaril g. Medven, umerje-
nega zdravnika g. Rasberger, pogodenega pijanca Piska g. Harastovič, prvega delavca Verdonik, drugega Štandeker, kmetico pa ga. Tovornikova. Tako moremo celotne »Hlapce« uvrstiti med prav lepo uspele predstave.
*
Planinski Vestnik, 10. V letošnji bogato urejeni in opremljeni oktobrski številki »Planinskega Vestnika« nadaljuje u-vodoma dr. H. Tuma svoj opis Beneške Slovenije, tej številki je pa priložil tudi velik zemljevid tega našega najbolj pozabljenega ozemlja, ki smo ga že dolgo pogrešali. Mih. Jovanovič iz Skoplja opisuje »Nežilovske Karpe« z zemljevidom pogorja; Marjan Lipovšek nadaljuje potopis »Čez Durmitor na morje«; Stanko Alekšič iz Vinkovcev objavlja sestavek »Zadnji Prisojnik iz Skednja«; v Našem kotičku objavlja Mira Kepa »Sence s por ta...«; v Obzoru in društvenih vesteh so razni drobni sestavki na uvodnem mestu »Za podvig »Planinskega Vestni? ka«. Zvezek krase številne lepe fotografije in skice.
Prijatelj, 10. Iz vsebine: A. Inglič »Mia* da leta«, B. Rihteršič »Ženo si mi vzel«, I. Vuk »Zgodba z letovišča«, A. P. če* hov »Album«, A. Averčenko »Vzorna že* na«, E. A. Poe »Ovalna podoba«, »Lepo-ta in resnica«, »Hiše ljubezni v Nigeriji«, »Nova Gvineja«, »Najnovejši lov na svetu«, »Skrivnost vodnih vrtincev«, »Umetnost in lepota jahanja«, »H u mina-cija pod morjem«, »Nevidni človek se nam obeta«, »Pojdimo v prirodo!« Gle* daliski pregled, lz tehničnega sveta itd.
Stran 4.
Mariborski »V e Ser n J K« Jufra
V Mariboru, dne 6. X. 1934
^M9UD
Ob severni mej! v Prekmurju
Z ZLETA MARIBORSKEGA' DRUŠTVA JUGOSLOVANSKIH AKADEMIKOV.
Start ob 6-ih zjutraj. Deset kolesarjev je naglo vozilo po razdrapani cesti mimo Št. lija, Sladkega vrha in Marije Snežne proti Cmureku. Malo ljudi je bilo ob teh urah na cesti. Gozdovi, polja, travniki, so hiteli mimo nas; solnce je lilo milijone žarkov na vso to lepo zemljo in božalo čelo, ki ga je shladil veter. Svoboden, prost objemaš domovino, da čutiš vsak tsih njene ljubezni in se z očesom dotakneš vsake črte njene lepote. Bežno hiti pokrajina mimo tebe in te opaja.
Veš, kaj je zemlja? Si jo že spoznal, potnik ceste? Kakor dobra mati je; njene grudi so polne in bujne ter nosijo ljubezen in moč. Vzami v roko to črno grudo, ki diši po zdravju in mladosti, in dahni vanjo poljub. Če jo boš spoznal in se poglobil do najtanjših viter njenega smisla, boš začutil tudi ti v sebi mladost. Pa kaj bi govoril, ko ti zemlja govori. Prisluhni! Če je ne razumeš in ne poslušaš, ti bo njena pesem ostala neznana. Cesta poje, da kolesa teko še hitreje po njeni gladini. Študentje pojejo, veseli, mladi, močni!
Cmurek! Prijazna vas z ličnimi hišami. Naš vodja je prosil za prelaznico v avstrijski Mureck. Dobili smo jo, in za ne kaj minut se je Mureck povečal. Trg ni zanimiv, razen sedaj po uniformah, ki so edine postave na cesti. Pri povratku so čakali na mostu člani formacije Ost-markische Sturmschar: »Meine Herren, bitte, legitimieren Sie sich!« Vse v redu, nobene rjave suknje ni med študenti. »Danke!« Kolesa se svetijo v solncu, cesta jim šteje takt.
Tipična panonska krajina v Apaški kotlini je z začudenjem zrla na deset študentov in poslušala slovensko pesem, ki je tam redka. Pevci pa so se čudili njeni lepoti, zlasti fotografi, ki so se težko ločili od nje. Apaška kotlina je premalo naša, kajti malokdaj zaidemo tja. Pa ne pozabimo; mi se ji bomo morali približati!
Gornja Radgona je desetorico ogrela, zelena Mura ohladila. V Radkersburgu so zasedali Schuschniggovi komisarji, zato ga nismo mogli obisfkati. Sicer pa je Radkersiburg mrtev; trgovino sta mu vzela Gornja Radgona in Murska Sobota. Življenje s>3 tam leno pomika naprej, ker se pač mora. Bodočnosti zaradi sedanjega geografskega položaja nima. — Zvečer se je v slovenski Radgoni oglasila vesela pesem in se je mešala s srbskimi popevkami. Kdo neki naših fantov bi v svojem zadovoljstvu pozabil na »Cr-ven fesič...« in »Aman, aman!« Večer' se je nagnil, noč se je zgostila, ko je spre jemal admontski samostan svoje goste. Ogromno zidovje je v snu pripovedovalo Svojo zgodovino; suhi, prepasani menihi 60 peli litanije ter bogatili čudoviti sen. — Jutro je zazijalo v speča lica in budilo. Komaj sc je vzdignilo solnce, zopet So tekla kolesa po široki cesti.
Slatina Radenci! Tišino je presekal Smeh, ko so študentje prispeli v zdravilišče. Park je zelo lep, vendar premalo Urejen. Gostov je bilo precej; če bi bilo zdravilišče še izpopolnjeno ter bi nudilo vsega tudi razvajenim gostom, bi bil ne-rnara dokaj večji obisk. Radenci so kraljestvo miru, le dekleta z robci nosijo ve-lijce steklenice slatine, se smejejo ter se tega jutra ozirajo po mladih Študentih. Solnce se je dvigalo, nam se je mudilo. Kolesa so naglo drčala preko broda proti Soboti. V Tišini je bilo proščenje, pravo prekmursko žegnanje. Stotine pisanih robcev so povečavale pestrost. V cerkvi in zunaj nje so glasno peli kmetje ter se vdano ozirali k nebu. Prekmurski kmet je verem in zaupa v Boga, če mu nevihta ne uniči setve.
Murska Sobota je zanimiva. Že veliki rriarof ob vstopu prijetno preseneča. Grad, bivša lastnina znanega madžarskega grofa Szaparyja, je moral biti nekoč sijajen, danes pa se mu že pozna zob časa. Zapuščen je, omet odpada, v veliki dvorani se je tokrat sušilo perilo. Ni več prešernih grajskih gospodičen, nc visokih grofov, nc oskrbnikov, ne lakajev. Grajski park, nekoč tajinstven svet, nedostopen prekmurskim robotom, je dane-s odj>rt vsem, brez razlike stanu.
Mesto, oziroma velika občina, je mešanica treh konfesij:	katoliške, evangeli-
čanske in judovske. Ogledali smo si vse tri cerkve; zlasti nas je interesirala judovska sinagoga. Judov je mnogo; Samueli, Izaki in Abrahami se kar vrstijo na napisnih deskali. — »Jo napot kiva-num!« —»Dober den!« — »Dober dan!« — »Dobar dan!« — »Guten Tag!« —Vse to slišiš in se čudiš! Mesto je prijetno, tudi življenje je v njem. Pravkar bijejo srditi boj »Prekmurci« in »Slovenski Kra jinci«. — Naša pot je enolična pokrajina s tipičnimi prekmurskimi vasmi: nizke hiše, s slamo krite in z lesenimi dimniki. Ljudstvo nas je večinoma pozdravljalo s »Faljen Jezuš!« •— Tudi za Prekmurce velja isto, kar sem povedal za Apaško kotlino: Pojdimo k njim, da se dobro spoznamo in se navežemo drug na drugega! Kajti oni so naši in mi smo njihovi! Naglo so tekla kolesa preko Mure in skozi Veržej, domovino slavnega Ropoše in veržejskih strelcev, čudovitih zgodb o bučali in zvoniku.
Ljutomer. Večer je stopal v mesto, ko smo se pozdravili na Glavnem trgu vsi. ki smo prišli s kolesi in z vlakom. —
Oba okraja Maribor desni in levi breg sta v kmetijstvu precej napredna, kar sta tudi dokazala na letošnji kmetijski razstavi od 29. septembra do 3. oktobra.
Razstavni material je bil verna slika resničnega gospodarskega napredka in vrednosti obeh okrajev. Po statistiki je v okraju Maribor desni breg 29.100 ha obdelane zemlje in Maribor 1. breg 38.100 ha obdelane zemlje. Od tega odpade na: okraj Maribor desni breg: njive 13.723 ha (47°/o), vrtove 459 ha (1.6%), travnike 9.385 ha (32%), pašnike 3.827 ha (13%), vinograde 606 ha (2%), sadonosnike 1.061 ha (3.6°/o); Maribor levi breg: njive 14.266 ha (37%), vrtove 633 ha (1.6%), travnike 9.611 ha (25%>), pašnike 7.194 ha (18.7°/o), vinograde 2.200 ha (5.7°/o), sadonosnike 4.498 ha (11.7%).
• Poljedelstvo na eni strani, travništvo in pašništvo na drugi strani zavzema največji del obdelane zemlje v teh dveh okrajih, skupaj dve tretjini celokupne obdelane površine. Pridelovanje na polju in travnikih tvori temelj kmetijstvu obeh okrajev, ker se na teh površinah prideluje temeljna hrana za domačijo kot takšno — prehrana ljudi in domače živine. Od poljskih pridelkov pride na trg v prvi vrsti krompir. Odkar živina nima nobene cene, je deloma popustila živinoreja, tako, da pride v večjih množinah tudi seno na trg. Na razstavi smo videli lepo žito in trave, posebno pa so zbujale pozornost okopavine kot n. pr. buče, pesa, krompir itd.
Od dveh tretjin obdelane zemlje kmetovalci obeh okrajev ne dobijo danes skoraj nobenih dohodkov prav zaradi skrajno slabih cen krompirja, sena in ostalih poljslkih pridelkov. V poštev za pridelovanje produktov za trg prihaja samo okrog 12% celokupne obdelane površine. Ta površina se deli, in sicer ena tretjina na vinograde in dve tretjini na sadonosnike.
Sadjarski oddelek Mariborske kmetijske razstave je pokazal, kako izvrstno kakovost v sadju, predvsem v jabolkih, je mogoče pridelati pri danem podnebju in terenskih prilikah v teh dveh okrajih. Razmeroma majhna površina od niti 10% celokupne obdelane površine obeh krajev nam daje že danes razmeroma veliko množino prvorazrednega sadja.
Po statistiki kr. banske uprave odpade od celokupnega letošnjega pridelka na okraj: Maribor desni breg: 10% jabolk, 5.8% hrušk, 5.4% sliv in 9.2% marelic; Maribor levi breg: 38% jabolk, 27.8% hrušk, 45.5% sliv, 54.8% marelic. Skupaj oba okraja: 48% jabolk, 33.6% hrušk, 50.9% sliv, 64% marelic. Približno polovico celokupnega letošnjega pridelka sadja dravske banovine sta dala okraja Maribor desni in levi breg. S tem so
Ne smete misliti, da je v Ljutomeru konec romantike. Če je morda ni, pa vendar skoraj neslišno prihaja v pozni uri. Kot pošteni in odkriti študentje radi priznamo, da nismo mogli prezreti vinskega blagoslova. Kaj neki bi sicer mislili o nas slavni ljutomerski meščani, ki so nas tako prijazno sprejeli! Mestece je zelo privlačno, prav lepo z okolico vred. Ljudje tod okoli so gostoljubni, zato ni čudno, da si je marsikdo zaželel ostati tu dalje časa.
Naslednjega dne smo se odpeljali v Ormož, majhno mestece slavne preteklosti, v zadnjo postajo našega potovanja. Koder smo hodili, smo videli vse polno novega, ker večina še nikoli ni potovala tod okoli: čudovito lepe pokrajine, gorice. Prekmurje, zeleno Prlekijo. Od daleč Simo pozdravljali Jeruzalem, obljubljeno deželo vinskih bratcev. Čeprav malo, smo vendarle v teh treh dneh spoznali mnogo potreb, ki kličejo po izpolnitvi, zlasti v radgonskem kotu in v Ravenskem ter Dolinskem onstran Mure,
Tretji večer je stopal na zemljo. Polni lepih spominov smo se vračali v rodne hrame in cesta nam je naglo štela svoj takt. Gozdovi in polja so lahno šumeli, kakor bi nam p(>,: poslovilno in vabilno pesem.
Drago Cvetko.
si' kmetovalci teh dveh okrajev brez dvoma priborili prvo mesto v sadni produkciji in trgovini dravske banovine, kar So z izloženim blagom na kmetijski razstavi tudi jasno in krepko dokazali.
Ocena domačih kakor tudi tujih strokovnjakov in sadnih trgovcev je bila zelo laskava. Govorili so o sadjarski razstavi kot eni najlepših, ki so jih videli v zadnjem času. Po kakovosti izložene-ga sadja pa je mariborska sadna razstava z ozirom na letošnje nenormalno leto gotovo nekaj edinstvenega, kar se ne da kar tako in kje si bodi aranžirati in videti.
Do sem je vse v najlepšem redu! Sedaj pa preidimo na bolno vprašanje in obenem eksistenčno vprašanje sadjarja obeh okrajev. Za to izvrstno sadje r.e dobijo sadjarji skoraj nič. Obljubljena cena 3 Din za kg od daleč ne zadošča za takšno prvovrstno sadje, kot smo ga videli na tej razstavi. Lep aranžman, prvovrstno pakovanje in sortiranje, ni zaostajalo za onim, ki se zahteva v sadjarski literaturi. Agilni sadjarji iz Sv. Petra so pokazali, kaj zmore lahko naš kmetovalec, če je složen, organiziran in če ima voljo za napredek. V svetopeterskih sadjarjih vidimo zibelko velikega organiziranega sadjarskega pokreta, ki bo moral dobiti konkretno obliko v »veliki sadjarski zadrugi« po vzorcu zadrug v Smederevu!
Vinska razstava in poskušnja nam je nudila res izbrano kapljico. Od zadnjih vinskih razstav je ta razstava zbrala ne največje število razstavljalcev, toda vino, ki je bilo razstavljeno' in ki je bilo točeno kot poskušnja po 2 Din čaša, (ena osminka litra), je bilo takšne kakovosti, ki jo v najboljših restavracijah le redko dobite po isti ceni. ■
Mariborska kmetijska razstava je imela velik moralen uspeh. Združene vrste kmetovalcev v trdnd povezani organizaciji s sedežem v Mariboru, pa bodo rodile tudi gmotne uspehe!
Inž. Jos. Teržan.
Ptuj
Zadnja pot šolskega upravitelja Po-grujca. V sredo, dne 3. t. m. smo spremili šolskega upravitelja v pokoju g. Alojzija Pogrujca k zadnjemu počitku. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pokazala velika udeležba občinstva pri pogrebu; zlasti so bili številni stanovski tovariši, kakor šolski otroci iz Hajdine z učiteljskim zborom. Cerkvene obrede sta opravila gg. prošt dr. Žagar in župnik Svet. Od pokojnika se je poslovil v prav lepili In ginljivih besedah šolski upravitelj iz Hajdine g. Petje; pevski zbor Glasbene Ma-
tice pa je zapel ob odprtem grobu ginlji-vo žalostinko »Vigred se povrne«.
Gibanje prebivalstva. Gibanje prebival stva v območju mestne župnije sv. Jurija in župnije sv. Petra in Pavla v tretjem četrtletju je bilo sledeče: v področju mestne župnije je umrlo 26 oseb (vključno bolnišnica in hiralnica), poroka je bila ena, rodilo pa se je 28 otrok (vključno v bolnišnici). V področju župnije sv. Petra in Pavla pa je umrlo 31’ oseb, poročilo se je pet parov, rodilo pa se je 40 otrok.
Ptujski živinski sejmi. Konjski In goveji sejem v torek 2. t. m. je bil, kar se tiče dogona, razmerpma slabo založen; kupčija pa je bila zelo živahna. Prignali so 65 konjev, 150 krav, 54 telic, 96 volov in 16 bikov, skupaj 381 glav živine. Prodali so 247 glav, torej 65% prignane živine. Cene za kg žive teže se bile sledeče: krave od 2—3.50 Din, telice 3 do 3.75 Din, voli 3—3.50 Din in biki istotako od 3—3.50 Din. Konji so se prodajali po kakovosti, in sicer od 750 do 3.750 Din eden. Sejem v sredo za prašiče 3. t. m. je bil razmeroma dobro založen. Kupčija pa je bila minimalna. Prignali so 108 pras cev in 195 svinj, skupaj 303 ščetinarje; od teh so prodali 98 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: debele od 6—7 Din, peršutarji od 5—6 Din; plemene so prodajali od 200—700 Din eno; prasce stare 8—10 tednov so prodajali po kakovosti od 75—150 Din enega.
Šport
NEDELJSKE ŠPORTNE PRIREDITVE.
Jutri v nedeljo 7. tm. bodo mariborski športniki nastopili v naslednjih prireditvah:
Nogomet: SK Rapid nastopi v Čakovcu v prvenstveni tekmi proti Čakovečke-mu SK, SK Svoboda pa v Celju proti SK Celju. V Mariboru se bo^ dopoldne ob 10. odigrala na igrišču SK Železničarja mladinska tekma za jubilejni pokal ISSK Maribora, in sicer med SK Železničarjem in SK Rapidom.
Tekmovanje za prvenstvo LNP. Po-siovni odbor LNP je objavil razpored za nedeljo 14. t. m., in sicer se bodo srečali v Mariboru SK Ilirija;SK Rapid, v Celju SK Železničar: SK Celje in v Čakovcu ISSK Maribor:Čakovečki SK. Naše čita-telje opozorimo na nagradno tekmovanje za najtočneje pogodene rezultate tekem za prvenstvo LNP. Zadevni kupon bomo uvrstili v našem listu prve dni prihodnjega tedna.
Okrožni odbor LNP, službeno. Igralci Simon Papež, Vinko Glavič (oba SK Železničar) in Viljem Marič (SK Rapid) se morajo javiti v ponedeljek 8. tm. ob 19.30 na seji OOLNP v restavraciji »Mariborski dvor« zaradi zaslišanja. Tajnik.
Avstrija:Madžarska. Jutri, v nedeljo 7. tm. bo v Budimpešti meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Avstrije in Madžarske. Drugi polčas tekme, ki se bo pričela ob 15.30, bo prenašala ra-dio-postaja Dunaj.
Lahkoatletika: Dolgoprogaši vseh mariborskih klubov bodo startali dopoldne na III. pohorskem teku na tradicionelni progi Ruška koča - Pohorski dom. Lahko atleti SK Železničarja pa bodo nastopili v Varaždinu proti lahkoatletom SK Slavije.
Kolesarji bodo priredili dopoldne’ob 9. na igrišču SK Železničarja kolesarsko dir ko. in sicer ICO krat okoli igrišča. Dirka bo prav gotovo zanimiva, saj bodo nastopili skoro vsi naši dirkači.
Motociklistična dirka na Pohorju. Najbolj zanimiva športna prireditev bo popoldne ob 14. na Pohorju, kjer priredi motosekcija »Peruna« prvo motociklistično dirko na Pohorju. Za to dirko so se prijavili najboljši dirkači iz vse države. Dirkalo se bo na progi Zgornje Hoče-Reka - Pohorski dom. K dirkam bodo vozili avtobusi z Glavnega trga.
Grd mož in lepa žena.
Možu, ki je bil zelo grd, so rekli nekoč prijatelji: »Tvoja žena se nam smili-Imeti tako grdega moža kot si ti, pač ni prijetno.«
Odgovoril jim je: »Prijatelji, če bi poznali mojo ženo, bi se vam smilil jaz.«
Velik uspeh kmetijske razstave v Mariboru
POROČILO PO ZAKLJUČKU TE LETOŠNJE VAŽNE PRIREDITVE.
A1. K. Grin:
Bogastvo
Roman.
Le žalostno stokanje se je izvilo iz nje tih prs, dokler se ni sramotno premagata in uničena zgrudila za zastorom. Se-lina Valdi! — Kako dobro se je spomnil imena, na vse govoričenje in grajo, ki je St-dila njenemu porazu. Brezmejno sočutje se ga je lotilo in prijel jo je za roko. Ona pa je nadaljevala:
»Selina Valdi je umetniško ime, s katerim sem se hotela proslaviti pred svetom. Mojc pravo ime je .Tenny ...«
Zakaj ji je zastala beseda? Zakaj ga je pogledala tako čudno, povesila oči in zmajala z gls.vo? — Pogledal jo je poln pričakovanja ju jo je hotel navdušiti; toda ona sc je zdrznila in imena ni povedala. »Ah. pozabila sem,« jc mrmrala, •obljubila sem, da ne izdam svojega imena. Dovolj, jaz sem Selina Valdi in sem se brezuspešno trudila, da priborim temu imenu sijaj.«
»Ubogo bitje,« je vzkliknil skoraj nezavestno; ker dozdevala se mu je tako brezupna in zapuščena. »Ubogi otrok, vse svoje r.ade ste stavili na uspeh in ste hoteli postati pevka?«
»Nesrečnica!« Globoka bol je bila v teh
usedali. Sklenila je roke in trepetala zaradi notranje razburjenosti. »Imela sem dovelj vzroka računati na uspeh. Moj glas je navdušil vsakega mojega učitelja, v teh prostorih je odmeval neštetokrat moj zvok, toda nisem zmožna nastopiti pred množico. Ako vidim nepregledno množico poslušalcev pred seboj, se me loti strah, da bi glasno zakričala. To je bridka usoda! Toda zmožnosti nisem izgubila —■ poslušajte!«
Z ognjevito strastjo je zapela neko italijansko pesem tako milo in sladko, tako pretresljivo, da je strme in očaran stal pred njo in ni vedel, ali naj občuduje svežost in srce pretresujočo moč njenega glasu, ali dovršenost prednaša-nja in njeno odlično šolo. Rojena umetnica je stala pred njim, v polni posesti svojih čudovitih darov, to je spoznal z navdušenjem.
Opazila je njegov nemir, in njena moč se je razvila še do skrajnejšega razmaha. Z zavitih stez italijanskega petja je prestopila na širša in globlja pota nemške opere. Glas ji je naraščal in padal, vriskal in zmagoval, da je postala tuja ubožna soba pravi elizij. ki ga prepeva božanski dih. Pred njenim genijem le vztrepetal do dna duše, a njena lepota ga je omamila. Ko je nato utihnila in s prosečim pogledom stala pred njim, je bila zopet nežna, boječe dekle, ki je hrepe nela po sočutju in želela zaupanja.
Kako ginljiva je bila njena skromnost pri tej obvladajoči moči! In v posesti takih nenavadnih čarov jo je mogel en sam neuspeh ustrašiti?
»Ah,« je mrmrala, »pred vami morem tako peti, pred občinstvom nikdar!«
»V resnici ne?«
»Nikdar!«
! »Toda ljubi otrok, kako morete biti o tem tako prepričani? Mladi ste, navadite se na občinstvo, dobite pogum in si priborite najsijajnejši uspeh. Vaše zmožnosti morajo priti do veljave! Bog ne pokloni človeku takega glasu, da bi izzvenel neslišen.«
»Bog — pravite? S čudnim poudarkom je izgovorila to besedo. »Ali verujete v Boga?« ga je vprašala in z njenega obraza je odsevala bojazen.
»Gotovo, in tudi vi boste vanj verjeli, ako boste živeli dovelj časa in okusili njegovo dobroto.«
Prestrašila se je in je bila nenadoma vsa spremenjena.
»Nisem vzgojena v cerkvenih naukih. Mogoče bi bilo zame bolje, ako bi imela pobožne učitelje. Vi ste tako dobri in morda bi postala tudi jaz dobra!« Otroška preprostost se- ji je povrnila; toda pojavilo se je nekaj novega, kar ga je globoko ganilo, četudi tega ni razumel.
»Ali niste dobri?« jo je vprašal z nasmeškom. »Greh ste sicer napravili, to-
da k temu vas je pripravila blaznost; dejanje ne izvira iz slabega srca. Dobri, kar ljudje imenujejo, morate biti, sicer bi ne bilo vaše oko tako jasno, vaš smehljaj tako navdušujoč. Ako bi bili srečni ...«
»Srečna?« Nova sprememba se je pojavila. Z napeto pozornostjo je prisluškovala njegovim besedam.
»Potem bi dalje ne izpraševali, ali je Bog ali ga ni, marveč bi se veselili njegove dobrote in mu bili hvaležni,"
Njen obraz je postal zopet mračen; nekaj minut je molčala in se borila sama s seboj.
»Odidite,« je zamrmrala. »Odidite in pozabite!« Zasopla se je ozrla v kot, kamor se je umaknila starka ter se ihteč in zmedena zgrudila na stol.
Hotel se jc odstraniti. Notranji svarilni glas mu je svetoval, naj se kakor mogoče hitro umakne vplivu, ki bi mu lahko uničil mir. Toda na pragu se je ozrl še enkrat proti njej; njeno veliko temno oko se je s tolikim izrazom obupa zazrlo vanj, da je takoj stopil k njej. jo prijel za roko in vzkliknil:
»Ne morem oditi, dokler ne vem, kako vas zapuščam. Bodite odkriti in mi zaupajte vse, kar morete prijatelju, ali pa mu odpustite brez onega bolestnega pogleda. ki me proti lastnemu boljšemu razsodku zadržuje pri vas.«
(Se bo nadaljevalo.)
Karitativni iond iavne bolnišnice
v Mariboru
PREPOTREBNA INŠTITUCIJA, KI SE VSE PREMALO VPOŠTEVA.
BORSKI ROTARY-KLUB PRVI POBO KN1K.
MARl-
Obče javne bolnišnice so zdravstvene ustanove, namenjene zdravljenju bolnikov vseh vrst, ne glede na njihovo plačilno zmožnost. Bolnika morajo zdravstveno zopet usposobiti za delovnega in pridobitnega člana človeške družbe. Naloga bolnišnice torej še ni izčrpana z zdravljenjem in nego bolnika, važen del zdravstvene pomoči, — osobito pri ma-terieino šibkejših in siromašnejših slojih — tvori tudi socialna pomoč bolniku v dobi njega zdravljenja rckonvalescence ter pri odpustu iz bolnišnice, ta dolžnost bolnišnice ob sodelovanju javnih ustanov in zasebne družbe jc jasno izražena tudi v S is. zakona o bolnišnicah.
Udejstvovanje na področju socialne skrbi in pomoči bolnikom ni le hvaležna naloga javnosti, temveč tudi v državnem interesu vsakega državljana. Način te pomoči jc obsežen in mnogoštevilen ter zahteva mnogo denarnih sredstev. Omenjamo le nndporo siromašnim bolnikom pri odpu‘ ‘'t iz bolnišnice za potovanje v domači kraj, prispevek za nadaljnje zdravljenje in rekonvalcsccnco v domači oskrbi, preskrba bolnikov, ki so brez sredstev in brez prepotrebne obleke s perilom, obutvijo in obleko, dajatve porodnicam, ki nimajo sredstev nabaviti za novorojenčke neobhodno potrebnih plenic, obleke in perila. Končno spada k socialni pomoči v času zdravljenja tudi organizacija dajatve krvi krvno oslabelim iti odškodnina dajalcem krvi.
Do svetovne vojne je imela bolnišnica
v svrho podpiranja poseben fond, ki je črpal svoje vire iz daril, volil javnih korporacij in dobrotnikov ter iz izkupička za prodano obleko v bolnišnici umrlih. Zaradi splošne gospodarske krize pa je bolnišnica primorana izročiti to obleko siromašnim svojcem ali pa bolnikom, ki so došli brez vsake obleke in obutve. Volila in darila so povsem izostala, tako. da so vsi viri podpornega sklada usalmjeni.
Pičlo odmerjeni krediti in dohodki bolnišnice, ki komaj zadoščajo za vzdrževanje rednega obrata, onemogočajo upra
vi bolnišnice, vršiti poleg zdravljenja in nege še socialno pomoč odpuščenim bolnikom brez podpore javnih ustanov, družb in posameznikov.
Uprava bolnišnice je pokrcnila zadevno akcijo za zbiranje prispevkov v podporni sklad. Kot prvi se jc tej prošnji odzval mariborski R ot a r y - k 1 u b z znatno denarno podporo. Želeti je sedaj, da bodo temu lepemu vzgledu naših rota-rijcev sledile naše humanitarne inštitucije, društva in pridobitni sloji. Tudi najmanjši prispevek, bodisi v gotovini bodisi v blagu (obleke, perilo, tekstilno blago sploh in obutev) je dobrodošel. Zadeva karitativnega fonda naše javne bolnišnice ie tako važna in aktualna, da zasluži največjo pozornost vseh plasti prebivalstva!
V znamenju palme miru
NEMŠKA VZGOJA ZA VOJNO LETALSTVO.
tega spomenika pa se zbira danes mladina, ki se uri v letanju in se že v rani mladosti pripravlja na težke in usodne dni. Vsako leto od maja do novembra je na »VVasserkuppi« živahno vrvenje. Vrstijo se tečaji za tečaji, ki trajajo po tri tedne. Tečaji so za nemško mladino brez plačni, imajo pa tečajniki tudi brezplačno stanovanje in hrano. Mnogi izmed ab-solviranih tečajnikov se posvetijo pozneje odgovorni in težavni pilotski službi pri motornem letalstvu.
Pero maščevalno sredstvo.
Nekdo se jc sprl z bogatinom in ga sovražil, kakor le more človek sovražiti človeka, ako gre za denar. Napoti! se ie k čarovniku in mu obljubil dva zlatnika, ako mu pomore,
»Ali naj pošljem duhove, ki ga ponoči davijo?« je vprašal čarovnik.
»Ne, potem bi za njim dedovali sinovi in vnuki, jaz pa bi ne imel ničesar od tega. Ali ne moreš kaj drugega?«
»Ali naj storim, da bo deževal z neba ogenj, da bodo njegovo imetje požrli plameni in da odnese le golo življenje?«
»Ne, ostala bi 11111 še zemlja, ki ie tudi ogenj ne more uničiti.«
»Ali naj ukažem, da se razlije preko bregov veletok in poplavi zemlio, da ne bo nikoli več plodna?«
»Ne. ostala bi 11111 še čast, ki je niti sila vode ne more ugonobiti. Povej, kaj še zmoreš!«
»O. človek,« se je zvito nasmehnil čarovnik. Ako je tvoje sovraštvo toliko, imam tu nekaj posebno dragocenega, čemur se ne more nič upirati.«
»Daj mi,« je vzkliknil oni — in prejel od čarovnika majhen, povezan ovojček,
ki ga je takoj odpirl. A kako je bil presenečen, ko je našel v njem le navadno pisalno pero.
»Kakšna tajna sila se skriva v tem peresu?« je začudeno vprašal.
»O, bedak!« je dejal čarovnik. »Gotovo ne veš, da je ta mala stvarca uničil« že mnogo, premnogo ljudi.«
Umetni blisk iu grom.
V slovitem clcktriškem laboratoriju v Zedinjenih državah so napravili te dni zanimiv poizkus. Električni tok napetosti 150.000 voltov z močjo 250.000 amper je bil na mah prekinjen. Sila, ki se je pri teni razvila, je bila naravnost fantastična. Nastal ie pri prekinitvi strašen pok z neverjetnimi posledicami. Debele žice so se kratkomalo pretvorile v plin in močan betonski stolp, na katerem so bile pritrjene, se jc spremenil v pepel. V najkrajšem času bodo take poizkuse nadaljevali. ker nameravajo razkriti marsikaj, kar je še danes nauku o elektriki neznanega.
Povišanje veteranskih pokojnin v USA.
Pred kratkim jc kongres Združenih držav Severne Amerike v NVashingtonu izglasoval zakona pod imenom Public act 141. ki se nanaša na povišanje mesečnih podpor (pokojnin), katere uživajo sedaj nasledniki umrlih veteranov, ki so služili med svetovno vojno v vojski ali mor narici združenih držav Severne Amerike in kot taki padli ali pa umrli na posledicah vojne. Vsi prizadeti naj v lastnem interesu čimprej javijo Izseljenskemu komisariatu v Zagrebu: 1. ime pokojnika, za katerim prejemajo pokojnino, 2. od kdaj prejemajo pokojnino, 3. koliko, 4. preko koga.
Mnogi vojaški strokovnjaki menijo. Ja bo bodočo vojno odločil boi v zraku in da bo letalstvo igralo usodno vlogo. Med temi so t udi nemški strokovnjaki, ki pripisujejo zmago v bodoči vojni orožju v zraku. Nobena tajnost ni več danes, da se Nemčija na vso moč oborožujc z najmodernejšimi zračnimi sredstvi, ki bodo sipala na zemljo v primeru vojne pogubo in smrt. Prav tako ni nobena skrivnost, da jc v Nemčiji osnovanih nešteto strokovnih tečajev, kjer se izobražujejo stotine in stotine bodočih pilotov. Koliko k resttice na vseli teh domnevali in če so resnične razne verzije o novih tipih nemških letal ki bodo po svoji opremi m brzini prekosila letala diugih držav, jc težko danes ugotoviti, ker narodno-socialističr.a Nemčija čuva v tem pogledu najstrožjo tajnost.
Zanimiv in značilen .ie Pa vsekakor •članek, ki ga je objavil neki angleški no
Mail«, ki je prijateljsko naklonjen narod-no-socialističnemu režimu. Angleški čas nikar se je mudil deli časa v Nemčiji in obiskal tudi terene za brezmotorno letanje, takozvane »Wasserkuppe« pri Frank furtu. Na dolgo in široko opisuje početek in razvoj jadralnega letalstva v Nemčiji. Nadalje opisuje hrabrost nemških letalcev v svetovni vojni in svoje vtise, ki jih jc dobil, ko jc stal na »Wasscrkuppi« ob kupu kamenja, v katerega je vklesan z zlatimi črkami sledeči simbolični napis: Volk flieg Du \vieder, wir toten Flicgcr blieben Sicger, blicbei; Sicgcr, durch uns allein. Volk flieg Du wiedcr und Du \virst siegen durch Dich allein,« nad katerim širi svoja krila orel iz brona in motno zre na zelene doline, ki sc razprostirajo 10O0 m pod njim.
*Wasserkuppc« je lakozvani Olimp nemških letalcev. Omenjeni preprosti spomenik je postavljen na čast nemških
vinar v vodilnem angleškem listu »E)aiiy letalcev, padlim v svetovni vojni. Okrog
Mali o
Razno
JOS TICHY IN DRUG.
Konces. elektrotehnično do djetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektrolnstalaclle stanovanjskih biš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga do kon-kurečnih cenah
[VABILO NA TRfiATVF.NO VESELICO
I združeno z veliko vrlno veselico, ki bo dne 7. oktobra pri »Lovskem domu«, nad »Tremi ribniki«. Na sporedu .ie tudi nagradno keglanje. Začetek ob 9. uri ziutraj. Nagradno streljanje, ples, ame-rikanski zapor itd. Začetek ob 14- uri Vstopnine ni' 4156
PREDELAVO ŽIMNIC
na domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26.	1934
HALO! HALO!
kam jutri popoldne? V gostilno »Mesto Trst«, nasproti bolnice. Koncert, mladi 0-dojki na ražnju, purani, pristna škofijska vina, dobra zabava. Sc priporoča vsem cc-njenfrn gostom gost. Henrik I.akoše.	4200
HALO!	KAM?
Vsi na trgatveno veselico, ki bo danes, (i. oktobra, v gostilni »Novi svet« (pri Studenškem gozdu). Tani bo dosti zabave. Za dobro pijačo in jedačo preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča gostilničar. _________ 12I8
V SOBOTO IN NEDELJO VRTNI KONCERT
v gostilni »Novi svet« (pri studenškem gozdu). 3474
KROJNA KNJIGA! Krojači, šivilje in one cenjer dame. ki si delajo obleke d< ma same, učitelji in učltelik obrtno nadaljevalnih šol. I šla je krojna knjiga za dan ske obleke in perilo v slovei skem in srbohrvaškem jez ku. Ima 156 strani, preko K slik, najrazličnejše kroie dve konfekcijski tabeli. Z btevajte prospekt! Naroča s Knafelj Alojzij, krojni učite Križcvniška ulica 2, Liublj ilib  ____________________4h
P- N. TRGOVCEM!
Najboljše bučno- olje od n< ve žetve ponudi tovarna bi nega olja I. Hochmiiller Mariboru, Taborska 7. 42i
Kupujta ivofe po* trebšilne pri nailh imarantlh I
Spomnite se CMDt
K*
f OSIJSLKO11.10. P. flHIIIBL MtllHI 181
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 9,668.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
PL1SIRANJE
strojni ažur, entlanje, pred-tiskanje, nabiranje zanik. — Atelje za perilo Rupnik, Slovenska ul. 15.	4173
SVARIM~ VSAKOGAR,
da ne kreditira moji ženi Jeleni R. Kepa ne v gotovini, ne v denarni vrednosti, kei nisem plačnik. Pobrežje, Nasipna ulica 6. F. Kepa, železničar.	4194
Posest
NA PRODAJ
vinogradno posestvo	v	Halozah proti hranilnim	'lisam
pupilarno varnih za'	Po
nudbe pod »Takoj	ia
upravo »Večernika	.198
SPALNICE
politirane. najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila- Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1641
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje hrano. Frankopanova ul. 4214
Sobo odda
in
41
Službo dobi
PERJE. PUH,
pernice, odeje iz vate, iianc-laste odeje, zavese, namizne garniture najceneje pri F. Novaku, Koroška 8. Vetrinjska 7.	4175
OPREMLJENO SOBO
z uporabo terase in kopalnice oddam ob Tomšičevem drevoredu. Slomškova ul. 3, II. nadstr.	4155
SOBO.
veliko, zračno, s posebnim vhodom, parketirano. s krasnim razgledom, z vso oskrbo i in hrano oddam dvema bolj
PRODAM NOVO ZIDANO
hišo, soba, kuhinja in drvarnica, vrt. Cena 13.500 Din. Vprašati v pekarni Bogovič, Ptujska cesta.___________ 4208
HIŠA
na prodaj preti hranilnim knjižicam. Ponudbe na upravo »Večernika« ood <300«.
  4135_______________________
HIŠA
soba, kuhinja, vrt, ^000 l>in. Trgovska >iiša, novozgrr Jba, 65.000.	1 -tanovaniska liiša,
tik mesta, lep vrt. 80.000. Vinogradno poses.vo, 31 ora lov, pri mestu, 220.000, kakor gostilne, trgovine, veleposestva. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. 4219
HIŠE ENODRUŽINSKE
pri Mariboru od 20 000 Din naprej. Posestva od 2 do 200 oralov dalje. Gostilne, mestne in podeželske, od 55.000 Din dalje. Vile, nadstropne hiše prodaja tudi v Ljubljani Posredovalnica, Maribor. Slo venska ul. 26	4220
PRODAM
v Mariboru poceni hišo z do-	gospodoma	ali	gospodič
bro gostilno in lepim vrtom, nama takoj. Studenci, Ciril-PlačiLo polovica v gotovini, Metodova ul. 17.	4178
ostanek v knjižicah ali vknjiž
bo. Dopise pod »Knjižice« na
upravo »Večernika«.
4188
Lokal
TRGOVSKI LOKAL
v Gosposki ulici oddam s 1. novembrom. Ponudbe pod »Center« na upravo Večerni-ka.	4202
Kupim
priznanih znamk:
„Widder" 50 gr	Din 6’-
„K!uft“, 100 gr	Din 14’-
„Gelbgchild“, 100 gr Din 18‘-4 kratna za dolge in kratke nogavice
..Fuldanija", šport 50 gr Din 10’-, Drei Zinnen", športna volna, živobarvna za lepe puloverje 100 gr	Din 14'-
nadalje fina laDodja volna znamke .Bukett",„Perl*,„Ba-by“ in „Shetland“ i. t. d. v »ajvečji izbiri. Prav tako priporočamo tudi partijsko volno po zelo ugodnih cenah. 4207
[.BideieHf
Maribor, Gosposka u.
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam ta koj gospodu. Mlinska ulica 9-11.	4185
TAPETNIŠKI IN MIZARSKI VAJENEC
se sprejme. Vprašati pri F. Novaku, Koroška 8.	4174
DELAVCA
sprejmem na stanovanje in hrano Tomšičeva cesta 2, baron Tvvikel.	4210
Krzno za obšive,
kakor
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom poceni oddam. StroBmajerjeva ul- 9. ___________ 4205	_______
OPREMLJENO SOBO
oddam. Koseskega 15-	4211
OPREMLJENA SOBA
lepa, čista, se odda. Maistrova ul- 18-1, desno. 4217
Hrano odda
krzneni slasci
za letošnjo sezono dospeli. Trgovina s krznom in kožuhovino
SlKlITZ
HIHHIBOH 4179
ABONENTE
sprejmem na kompletno prvo vrstno hrano 10 Din dnevno. Vprašati v trgovini. Glavni trg 18.	4215
Znania želi
blizu
MLADENIČ.
30 let v boljši službi
želi radi pomanjkania znanja
Zima
lila
Vata
perie
za
VEKA ■Maribor
ZIMSKA NAMIZNA
JABOLKA i
od Sv. Petra (voščenko, bo-1 bovec, mošančke in beliler) dobavlja na dom v holandskih zabojih 40 kg po 1.60 Diii M. Lorbek, Einspielerjeva 40.	4209
tem potom spoznati somostoj no, prikupno gospodično (vdo vo), vtikega stasa ;'te starosti. Neanonimne dopise pod »Jesenski sprehodi« na upravo lista.	4176
Pouk
ZLATO.
zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata Orožnova ulica 8	2642
Prodam
GRAMOFON
s ploščami in as troho in, železne cevi za ograjo poceni naprodaj. Radvanjska 48.
4187
REKLAMNA TABLA
iz pločevine, kompletna, dolga 12 m, široka 1-26 m, na prodaj. Mlinska 30.	4221
Stanovanje
ENOSOBNO
stanovanje s pritiklinami oddam. Primorska ul. 10. 4191
DVA SOLIDNA FANTA~
sprejmem na hrano in stanovanje. Loška ul- 5-1. vrata 7.	4213
M1SS EDITH OXLEY,
diplomirana v Cambridge in Parizu, daje angleški in francoski pouk. Krekova ul. 18/11 od 1. oktobra dalje- 4172
vY MESECIH
tekoče slovenski, nemški, laški ali francoski! Uspeh zajamčen celo pri jezikovno nenadarjenih. Naslov v upravi.
4201
Sluibo išie
Javra zahvala.
Zahvaljujem se gospodu dr. Janku Pihlarju, da me je ozdravil od težke in mučne bolezni in se tako ljubeznivo zavzel za mene.
Ivan Fabič, /fudenci
Aleksandrova cesta 23	4196
IŠČEM SLUŽBO
skladiščnika, sluge ali kaj sličnega v Mariboru. Onemu, ki mi preskrbi službo, plačam 1000 Din. Naslov v upravi »Večernika«.	4189
• •v*
vseh denarnih zavodov dravske banovine
prodajamo iD kupujemo
po najugodnejš-h cenah. Intere' ■enti, blagovolile »p obrnili direktno na
Ban£no kom, Komerc.zavod, Maribor
Aleksandrova cesta 40 - Za odgovor Din 3*— v znamkah. 4<0 i
KRZNO
vsake vrste od najcenejše do najfinejše kvalitete in izpeljave priporoča trgovina s Jpznorn
J SOPER, Glavni trg 9
zraven manufakture Majer Popravila izvršujemo točno po solidnih cenah 4212
Posteljne ode e od Din 90 naprej
rjuhe (kapne) od Din 65--— naprej, zglavniki od Din 35 — naprej, kakor klot, svila' perje, puh, vata, ovčja volna najcenejše pri
A. Štuhec
izdelovanje posteljnih odej
Maribor. Stolna ulica S
Komur Se do zorama irc ugodnega pocutka
svojega otroka in svoje obitelji, ta kupi
99
ttPINR peč
Idealna peč za otroško sobo!
V *
%
h f
® w
Proizvod Tvornice peči, štedilnikov in emajla >»
Zahtevajtecrezplačne prospekte
SAMOPRODAJA
za	Maribor:	Pinter & Lenffti
za	Celje:	li. Rakusch
za	Ljubljano:	Venceslav Ereznik.
Štritof jeva ulica	7
4003
Važno za zasebnike, društva in gostilne!
s^rajo
Studenci se modemi
Studenčanom ni treba več v mestne slaščičarne, ker itrai.o SVOJO« ki zadovoljuje vse najbolj razvajene želodce. Prepričajte se in naročite izvršitev izdelkov pri
Davorinu Rodetu
studenca, Slomškova ulica 16
Cene so z ozirom na krizo brez vse konkurence!
ZA JESEN
NA NOVO 20SPEL0
Blago za kostume in plašče
v moderni vezavi
Volneno biago in barhanfc
za obleke, v novih vzorcih
Flaneli	,	.
v veliki izbiri, za perilo, spalne jopice in pižame
Žameti, »liša in blago za podlogo
Nizke cene, kljub dobri kvaliteti Vam olajšajo nakup
Prosimo oglejte si naše izložbe l
preje F. MIH&UTSCH
Maribor - GosoosKa u(. 14
Cifaite ..Vež«rn
6*
Centrala: MARIBOR Oosposka - Slovenske ulite
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
■
Na/bolj varna naloiba denarla, kar lamii »a vloga pri »e/ hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in x wso svojo davčno mol/o — — Hranilnica Iz vriu/t vse v denarno stroko spada/ole posle tožno In k u l a n t n c
Sprejema	!I	Podružnica:	CELJE
Ltdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik IzunjVioli;' 1,1 urednik: RA D1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna J. d., predstavil'!
STANKO DETELA v Mariboru,	—	.	_