Št. 25.	Maribor, dne IS. junija 190B.	Tečaj XIII.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijska dežele 6 K. Kdor kodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejeina naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne->
zaprte reklamacije so poštnine proste.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Za naše vm i čar je
Že ko se je ustanovila Slovenska kmečka zveza, smo povdarj<ali, da Kmečka zveza,ni zveza samo kmetov, ampak zveza vsega kmečkega prebivalstva. In za to smo vabili'k pristopu h Kmečki zvezi kmete, obrtnike, trgovce, hlapce, viničarje itd. in sploh vse prijatelje kmečkega stanu. Nasprotniki nagi so hujskta-li nekatere stanove med kmetij .proti nam, češ, vas nočejo imeti med'seboj, vi ste izključen:. No, sedaj ni treba verjeti veje samo nalšim besedam, ampak tudi dejstva kažejo, da se delovanje Kmečke zveze razteza na vse • različne stanovske panoge kmečkega prebivalstva.
Katera politična organizacija se je dosedaj brigala za slovenskega viničarja? Prvaki našega ljudstva sploh niso poznali, zato se je tudii ljudstvo brez kakega slovesa obrnilo, od njih. Liberalci se računijo sploh > samo kot zastopniki bolj nobeHjudi, na široke sloje ljudstva se milostno ozrejo le/ ob •času volitev. Tudi socialdemokracija. ne mara1 sikr-tieti za delavce med kmetom, tukaj je za njo premalo den'arnega dobička, . ona se drži le fabrišfkih delavcev, ki od svojega zaslužka lahko teden za tednom napolnjujejo lačne žepe socialdemdkraških voditeljev.	,
Mlada politična organizacija Slovenske kmečke zveze pa misli z isto skrbjo tudi za delavce med kmetom, kakor za kmeta samega. Osobito.ji je pri sr.cu slovenski viničarski stan. Saj se tudi iz tega stanu rekrutira kmečki naraščaj, priden in marljiv viničar, ki je imel srečo, priti v ugodne službene razmere, si nakupi posestvo in prestopi s tem iz delavskega v posestniški stan. In ne gleci9< na, to, še je Slovenska kmečka zveza primorana tudi iz drugih vzrokov skrbeti v, polni meri za viničarski stan. Naša organizacija sloni na krščanskem temelju, in po krščanskih naukihf smo si vsi enaki, vsi bratje, vsi enako vredni, četudi ločeni v različne stanove. Viničar je;naš brat, važen ud človeške družbe, ki posvečuje svoje sile v občni blagor.
Starostno zavarovanje je na dnevnem redu v 'Avstriji. Sveta dolžnost vsake prave ljudake politične stranke je, da na to važno vprašanje t pripravi vse stanove, in z ozirom'na slovenske razmere, tudi viničarski1 stan. Socialdemokrate nočejo kmečkega ■ delavstva pritegniti v zavarovanje. Liberalci v svoji oholosti se na viničarski stan sploh , ne ozrejo. Celo drugače Slovenska kmečka zveza. Iz njenih vrst je prišel klic: Skrbimo tudi za naše viničarje
in jih;pripravljajmo na važno vprašanje starostnega zavarovanja.
A ni ostalo samo pri klicu. Klicu je sledilo delov.a nje. Že zadnjo nedeljo dne 14. junija je bil v Mariboru prvi viničarski shod, na katerem so se razpravljale važne stanovske zadeve. Prveipu bodo \ sledil; še drugi.
Slovenski viničarji! Niste ■ nas vabili m>ad se, a prišli smo sami Iz lastnega nagiba in iz srca radi: med vas. Iz tega razvidite, da visoko cenimo vaš stan in da resnično hočemo skrbeti . za njega koristi. Zato pa vas vabimo: Oklenite se tudi vi z vsem srcem Slovenske kmečke zve\2e, ki je in naj bo tudi vaša organizacija! Delajmo skupno, delajmo vstrajno in zmaga mora biti naša. Živeli slovenski viničarji v taboru Slovenske kmečke zveze!
Važna razsodba glede učnega jezika na ljudskih šolah.
V Jarenini so predlagali nemjškutarji v kraj-nem šolskem svetu, da se uvede v 5. razredu nemški učni jezik. Okrajni šolski svet v Mariboru je tudi sklenil, da se uvede nem&čina v • ta razred. Občina se je pritožila, deželni šolski svet je pritožbo zavrnil, naučno ministrstvo ravno tako, nazadnje je upravno sodišče v razsodbi z dne 16. maja 1D08, štev. 59003 ex 1907, razveljavilo ta sklep z utemeljevanjem, da sme biti na javnih ljudskih šolah samo eden jezik, kot učni jezik in to tudi na meščanskih; drugi deželni' jeziki sme biti le učni predmet.
Ta odlok je , za nas jako važen, ker je mogočno orožje nasproti poskusom, ki so ponekod že tudi dosegli svoj namen, posebno s podporami nemškega .šulferajna ponemčiti višje| razrede ljudskih šof:. Vse take šole, ki imajo v zadnjih razredih le nemški ali deloma nemški učni jezik, so nepostavno osnovane. Opozarjamo povsod po Spodnjem Štajerskem, kjer so n«im vtepli v šole Slovencem neprijazni krajni in okrajni šolski sveti nemški učni jezik, da se pritožijo posamezniki najprvo pri okrajnih šolskih ' svetih in zahtevajo slovenski učni je- j zik, nemški jezik pa tam, kjer je potrebno, le kot \ učni predmet. Ce ne >ugodi okrajni i šolski svet taki j zahtevi, se pritoži na deželni šolski svet in, če to ! ne pomaga, pa' na ministrstvo.
Ce hoče kdo imeti pojasnila v tej važni šolski zadevi, naj se ■ oglasi pri g. dr. Pipušu, odvetniku
v Mariboru, ki je pripravljen brezplačno oskrbeti vse rekurze in izvojevati pravice za šolstvo, kakor, je to dosegel za obmejno občino Jareninsko.
ni ogled.
o
—	Državni zboi ima vsak dan deseturno sejo, v kateri se nadaljuje razprava o proračunu. Krš-čansko-sociaM govorniki se izražajo jako nepovoljno o naučnem ministra, ki mirno gleda štrajk liberalnih dijakov na vseučiliščih. Ker so vsle»d štrajka ustavljena predavanja, trpijo pod tem tudi dijaki, ki bi se radi učili. Naši slovenski liberalni dijaki so se tudi izrekli za štrajk in nočejo poslušati preda-\anj. Slovenski stariši, ki imajo liberalne dijake, pa morajo to lenobo z denarjem podpirati.
—	Slovenska aliademična mladina. Kakor med kmečkimi mladeniči, tako tudi med akademično (nr visokih šolašii) mladino, nastejo vedno nove krščanske organizacije. Sedaj prihaja veselo poročilo, da so se združila vsa slovanska katoliška akademična društva v trdno zvezo med seboj. Prednjačili sta naši slovenski društvi Zarja v Gradcu in Danica na Dunaju. Za slovenske stariše omenjamo, da stojita samo imenovani društvi na katoliški podlagi, da se v vseh drugih društvih družijo mladeniči liberalnega in brezverskega naziranja.
—	Belgijska kmečka zveza. Belgijska kmečka zveza je imela te dni v Lovanju svoj občni zbor, ki sta se ga udeležila tudi belgijski ministrski predsednik in železniški minister. Število članov se je pomnožilo v zadnjih štirih letih za 17.187 članov. Zveza prodaja kmečke potrebščine članom za znižane cene. Prodali so umetnih grtojil 60,285.185 kg za 7,017.122 frankov; prodajajo se tudi kmetijski stroji. Osrednja kreditna blagajna razpolaga s 67» milijona franki. Oddelek /za zavarovanje iproti požarom je izdal 1279 novih polic, na premijah se je vplačalo 775)7 frankov. Napredhje tudi zavarovanje živine in delavsko zavarovanje z ozirom na nezgode. Shod je vodil glavni tajnik, kanonik Lugtgaerens, ki ima največ zaslug na uspehih.
Mul®	naznanila.
D n e 1 1. j u n i j a: V Zagrebu se;govori, da utegne v kratkem biti sklican hrvatski sabor. — Na češki tehniki so se zopet. začela predavanja. Češki dijaki so pač pametnejši ko naši liberalni.
Podlistek
Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Štajerskem.
Gabrial Majcen.
(Dalje.}
Surovost gospode pa je nehote žalostno vplivala na podložnike in zato je tudi priprosto ljudstvo zlasti v 14/ in 15. stoletju se zelo pogreznilo v surovost. V Jarenini je bilo za kmeta nekaj bolje; sreča da je bil podložen duhovni oblasti.
Imamo pa še omeniti druge dogodke v tej dobi. L. 1396 se začnejo turški navali na Štajersko in do konca te dobe so bili mohamedovski divjaki 14krat v naši deželi. Ropaje, požigaje in pustoše so povzročili neizmerno škode, odgnali dol v Turčijo brezštevila najčvrstejših ljudij (samo ! pri 1. napadu 16.000) in tudi Jarenina je zelo trpoila, dasi Turki v tej !dobi niso prišli v ta, kraj. Da bi se to nasil-stvo z uspehom odbijalo, določil se je brambni red, ki pa je kmetom nalagal huda bremena; sami so morali opravljati vojaško službo, po 20 jih pa še prevzeti skrb za voz s 1 konji in raznim orožjem; poleg tega je deželni vladar zahteval poseben turški davek.
K temu so se na Štajerskem v tej dob!; ponavljali hudi potresi (potres 1348 je • bil talko strahovit, da je razrušil mnogo gradov, cerkev in vasi ter pokončal ogromno ljudi), opetno so grofzni, roji
velikih kobilic, ki so bile prišle z jutrovega, uničile vse, kar je bilo zelenega na zemlji, nastale so vsf.ed tega lakote, vrhutega pa je, v naših krajih posebno hudo 1348—5/1, razsajala najstrašnejša bolezen, kuga ali črna smrt, kakor so j'l pravili, ker so ljudje kar počrneli in umrli v par trenotkili.
Bili so to hudi časi, najhujši za kmeta. Da bi: Bog odvrnil te nadloge, je ljudstvo jelo hoditi na daljna božja pota, tako n. pr. v Cahe, Kolma-rajn, v Trevir na Nemškem, najbolje pa v Rim (Rom, od tega izraz „romati").
Pri jareninski cerkvi so se v tej dobi vršile temeljite zidavne izprememlbe, o katerih pa zdaj ne bom govoril, ker bom pozneje poskusil podati skupno zgodovino cerkve. Tudi jareninska župnija je v tem času (okoli 1400) dobila drugo podobo; bil je odločen Sv. Lenart s Sv. Jurijem, Sv. Trojico in Sv. Ano. Ojd 1479—81 so po gornjih Slov. goricah in tudi,po Jarenini ropali Madžari ter tudi hudo poškodili dvor.
1434 se v admontskem urbariju prvič imenuje Vajgen in sicer v obliki „Aygen", s katero besedo so se takrat zaznamovala posestva, ki; so bila lastnina, ne: pia ! vzeta v najem. Beseda ,rAy|gen" je nemška in se danes piše „Eiigen." Da se tolmači nastanek oblike „Vajgen", naj se primerja „vusta" — usta, „vuho" = ! uho, „vogel" = ogel i. dr. gotovo pa tudi zveza: samostalnika „Ajgen" s predlogom „v", s katerim je onega bilo v govoru slišati najpogosteje, n. pr.: Jutri kosimo v Ajgnu, : doma sem v Ajgnu, grem v Ajgen, ni ostala brez vpiiva.
VIII. Od 1493 do 1G48.
Nastopili so drugi časi; odkrila se je 1492 Amerika in z njo odprl bogat' svet, sledile so mno-
ge ' iznajdbe (knjigotiskarstvo, smodnik, žepne ure i. dr.). Časi so se predrugačili, a niso postali boljši; z ameriškim zlatom je prišio v -Evropo mnogo gorja, s smodnikom so se morili ljudje in razdirale hiše in cerkve, s knjigami se je djuševni strup trosil le laglje in žepne ure niso povzročile, da je človek čas uporabljal vestneje.
V duhu nove dobe je tudi nemški cesar, Habs-buržan Maksimilijan, preustrojil vlado avstrijskih dežel; ustvaril je za nje tri skupne najvišje oblasti: za politično upravo, za finance, in za justico, v ko-jo je začel vpeljavati rimsko pravo.
Toda obrnimo se k bližnjim razmeram! Turki so v svoje ropne navale pogosto ponavljali; zato je turški davek postal večji, nazadnje neznosen, ker so hiše bile požgane in polja opustošena; ker je toliko ljudij bilo po Turkih pobitih cin odpeljanih v sužnost, se potrebna dela niso mogla opravljati in ljudstvo je obuboževalo. So sicer, nekaiere gosposke svojim podložnikom/. opuščale davek, zato so pa zopet druge hotele izgubo, ki so jim; jo povzročili Turki in vojske, popraviti s tem, da so <na svoje prej omenjene pravice pazile strožje, zahtevale višji činž in višjo desetino, postavljale več mut itd., sploh ne se držale urbarja. Poleg tega pa je gospoda s , kmeti ravnala čim možno še suroveje in na svojih gradovih živela še bolje razkošno. Zato se je kmetom zdelo, da jih plemenitaši tlačijo iz gole prevzetije in lakomnosti. To jih jo razjarilo, v njih vzbudilo srd do . graščinske oblasti ter je končno dovedlo do u,pora. Pritoževali so se sicer pri vojvodi, poslali k cesarju • pismeno pritožbo, zahtevajoč „staro pravdo", a brez uspeha; vojvoda je graj-ščake opominjal, a ti za opomin niso marali!; cesar pa , je bil daleč zunaj na Nemškem in ni ■ mogel
Današnjo Aterilba Ima. „Gospodm-slre TVovice« kot prttogo.
Dne 12. junija: Jubilejni izpnevod na Dunaju se j;e, kakor poročajo listi, krasno obnesel. .Cesaii se je prirediteljem in udeležencem prisrčno zahvalil. .— Srbski ministrski svet se je bavil zadnje dni s položajem, nastalim vsiled izida zaidnjih volitev v skupščino. Govori se, da namerava vlada odstopiti. — Na Portugalskem! so odkrili novo zaroto proti krialju. Zarotnikov je toliko, da že ne zadostujejo več dosedanje ječe.
Dne 13. junija: Kranjski deželni zbor bo sklican dne 19. junija ¡za dva dni, da se posvetuje o načrtu za deželnozborske volitve. — Obravnava proti morilcu gališkega namestnika grofa Potockega, visokošolcu Sičynskemu, bo, 30. t. m. v Lvovu,, ako še ne bo kakih posebnih zaprek. — Volitve v deželni • zbor pruski so izpadle za vlado. neugodno. Katoliški centrum se yrne v novi moči v deželni zoor, socialdemokratje pa so si priborili 8 mandatov.
Dne 14. junija:1 Angleško sredozemsko brodovje se pripelje dne 1. julija v Trst, kjer ostane skozi 12 dni. — Francoska zbornica je sklenila zakonski načrt, ki zagotavlja svobodno volitev. Toda prostozidarji je zopet ne bodo držali.
Dne 15. junija:; Profesor ) "VVahrmund je došel na Dunaj, da se posvetuje z naučnim ministrom. — Rektorji so pozvali dijake, naj prenehajo štrajkati, ker ni v nevarnosti svobodna veda, pač pa vseučiliščniki, da izgube en semester. — Cesar je sprejel včeraj ogrskega ministrskega predsednika Wekerleja v avdijenci. — V Gradcu so napadli na Karol Ludvikovem ringu svobodomiselni dijaki nekaj članov katoliškega akademičnegla društva „Ca-rolina." Zasledovali so Karolince do njihovih društvenih prostorov. — Bivši španski ministrski predsednik marki Vtega de Armijo je umrl.
Somišljeniki! Scmišljenice!
Zahtevajte v vseh prodajalnah lis tobakarnah vžig-alice „Slovenske krščanske socialne zveze": V korist obmejnim Slovencem!
Razne novice.
*	Iz pravosodne službe. Za avskultante so imenovani pravni praktikantje Milko Krajnc in, Milan Kalan pri deželnem sodišču v Gradcu, Oton Perko pri okrožnem sodišču v Celju in Jos. Toplak pri okrajnem sodišču v Ptuju.
*	Sodni uradniki. Iz uradniških krogov se nam poroča, da nimamo sedaj nobenega slovenskega štajerskega avskultanta s sodnim izpitom. To je baje tudi uplivalo na zadnja imenovanja za Ptuj. Torej leži tudi v teh krogih krivda zaradi neugodnih sodnijskih imenovanj, ne glede na to, da ravno slovenski štajerski avskultanti tako radi prosijo za pristavska mesta na Kranjskem. Mi časniki pa kričimo, da nam vse avskultante imenujejo na Kranjsko.
*	Zveza slovenskih mladeničev. V poročilu o ljutomerskem shodu Zveze slovenskih mladeničev se pri hitrosti, s katero 'se je pisalo poročilo, ni omenil govor g. Kociper j a iz Maribora. G. Kociper je opozarjal mladeniče na „Naš Dom", ki je njih gla-šilo. Z natančnimi podatki dokaže, da je „Naš Dom" širil mladinsko gibanje in branil mladeniče zoper grde napade sovražnikov. Zato je dolžnost vsakega zavednega mladeniča, da prebira „Naš Dom", dopisuje v njega in ga širi.
*	Dekliška zveza. Kakor čujemo,, osnovala se lo tudi slovenska dekliška zveza, in se bodo oskrbeli krasni znaki v obliki igel-zapenjač (broš).
*	Krasni znaki, ki jih je dala S. K. S. Z.
narediti za Zvezo slovenskih mladeničev, se dobivajo po 80 vin. in se naročajo pri Slov. kršč.-socialni zvezi v Mariboru. Tudi mladeniči iz Koroške in Kranjske si naročajo naše znake. Saj pa tudi splošno ugajajo in so zares krasni. Imajo obliko ščita, polje je v slovenskih barvaih, če|z polje se vije nežno zelen križ in okoli križa se blestita črki S M, to je Slovenski Mladenič. Pričakovati je, da bodo kmalu vsi slovenski mladeniči nosili te znake,
*	Posnemanja vredno. Na gostiji Božnik-Golob na Dobrni se je nabralo za S. K. S. Z. 26 K. 80 vin., za S. K. Z. pa. 23 K 20 vin. Slava darovalcem!
*	Somišljeniki. Rabite 'le razglednice, ki jih izdajejo naši somišljeniki, ¡Toplo priporočamo razglednice, ki jih je izdala Slovenska dijaška zveza. Naročajo se na naslov: Slovenska dijaška zveza, Ljubljana, Frančiškanske ulice. V boju živimo, držimo skupaj, svoji k ¿svojim!
*	Za vojake. Letošnje jesenske vaje pri tretjem armadnem zboru bodo končane 2. septembra, tako je odredilo vojno ministrstvo telegrafičnim potom . na zborno poveljništvo v Gradcu.
*	Nemška pevska slavnost na binkoštno nedeljo je bila mokra. Ljudi je bilo, ki so seno jeli (hajlali), cele trume, in žai, da med njjilmi preveč takih, ki so pravzaprav Slovenci, da celo tjalki, ki govore nemški, da človeka trebuh boli, ako jih sliši. RogdviMo se je celo noč, mestni očetje pa so bili vsi.blaženi ob pogledu nad tolikimi ,Germane: (?!). Na binkoštni pondeljek zgodaj v jutru so nekateri „Sejigerji" iz' „Luttenberga" vzeli pri kolodvoru dvokolnico nekega postreščeka, Oni, ki je nosil fqblo „Luttenberg", se je vsedel v, njo in dva sta ga vozila po ulici, ostali mu pa peli. Bilo je prav zabavno gledati te ljudi. Mariborski nemški krčmarji in trgovci so pa odirali reveže, da se „iMarburgerca" kar joka. Zašlo jih je nekaj v Na*-rodni dom, kjer so se čudili njega lepoti, dobri ceni in postrežbi. Od pondeljka sem pa so poboji na večernem redu. Po ulicah se vlačijo nemški študentje, mesarji in smrkolini in napadajo Slovence, da človek ni varen pred kamnom ali kako palico. In „Marburgerca" pa je tako nesramna, da še piše: „Slovenci so krivi." Pray kakor bi bili na Turškem. Policija Nemcev ne vidi, ampak samo Slovence. Kar Še je na tej pevski slavnosti bilo značilno, je to, da je vojaška godba 27. pešpolka pridno svirala v senci frankfurtarce. Slovenoam se preteklo zimo za njih prireditve ni dovolila vojaška godba, a Nemcem se je. Razloček je ta, da so Slovenci priredili le ples, torej nič nacionalnega kakor Nemci. Ali vojaška oblast že tudi stopa roko v roki s protiavstrijskim gibanjem?	—G.—
*	Južna železnica. Dne 31. maja sem se vračal od orožnih vaj. V Spielleldu si hočem kupiti vozni listek in sicer kot vojak. Ob enem predložim službujočemu uradniku vojaško prehodnico. Toda uradnik se zadere, na kak način se naj vozim za znižano ceno. Prav mirno mu pojasnim,, da užttvajo rezervniki vozne olajšave, ker plača voznino erar in še poikažem listek, s katerim sem se tje vozil. Zasmehljivo mi potem reče, da naj bodem vesel, da sera se do tje tako vozil. I$er se mu nisem hotel udati, zaloputne vrata ter gre isl^at menda kakega višjega uradnika. In tako sem še le/ po daljšem trudu dobil listek. Dovolil bi si staviti slavnemu ravnateljstvu južne železnice vprašanje, ali bi bilo voljno poučiti svoje uradnike službenega poslovnika, in da se imajo uradniki do strank uljudno vesti! ? (Ime in še imena dveh prič so na razpolago.)
*	Nov list je izšel v Gorici pod imenom „Delavski Tovariš." Kakor je razvidno iz prve številke, stoji list na odločno katoliškem stališču in bo gotovo tudi z vso vnemo« zagovarjal delavske težnje.
^ * Mladeniške zveze se lahko snujejo tudi v
i krajih, kjer ni nobenega izobraževalnega društva. ; Mladeniči, ki si želijo zveze med seboj, namreč lah-! ko vstopijo kot udje k Slovenski krščalnsko-sociafjni ; zvezi, kjer se jim bo pristopnina znižala. Potem so I pred postavo zavarovani in se smejo 1 zbirati. 'Mlaji deniči v vasi ali iz več vasi skupaj, ,če si osnujejo zvezo, naznanijo to svojemu predsedniku Žebotu v St. Ilju v Slov. gor., ¡ki bo pptem vse potrebno ukrenil. Zbirališče naj ne bo gostilna, aanpakl pri kakem tovarišu. Osnujejo si laliko tudi knjižnico. Mladeniči, tekmujte med seboj v organizaciji. In primlte organizacijo sami v roke!
*	Cvetke iz orožnih vaj. Pri vežbanju nadomestnih rezervistov v Celju je obkßadal kadet-čast-niški namestnik četovodjo z raznimi priimki, med temi tudi „triletna svinja" (dreijähriges Schwein). Četo vodja se je sicer pritožil pri stotniku, pa bojimo se, da bi ta gospod ne poskrbel, in da bo stvar počasi zaspala. — Ce se ne motimo, je že nekaj let sem dovoljeno vojaštvu, da se ob nadeljah laihko udeleži sv. maše. Toda v Celju so za 1. bataljon 87. pešpolka čisto druge pravice. Strogo je bilo prepovedano moštvu zapustiti prej kakor ob dveh popoldne vojašnico. Ko sta pa dva rezervista, ki jima te prepovedi niso bile znane, z namenom iti v cerkev, aapustila vojašnico, je malo manjkalo, da ju
i stotnik ni zaprl. Tako torej vojak niti v cerkev ne sme!
*	Modriž ali plavice, kakor jim pravijo, rešujejo mariborske (!?) Nemce. Mi Slovenci se pa jim smejemo. Cvet je nedolžen in no more; nič zato, da so si ga izvolili Nemci za svoj znak. Na polju med bujnim žitom pa je pjevel in kot tak se odstranjuje. Dvojno korist imajo naši Slovenci iz okolice. Ena je, da očistijo polja, druga pa, da se za plevel skupi denar. Okoličanke, naše marljive Slovenke, pridno plejejo žito in nosijo v mesto modriž, kjer ga dobro prodajo. Da je okolica slovenska, ve
; vsakdo in čemu bi ljudje ne prodajali modriža. Cim i več ga prodado, tem več skupijo in tem čistejše bo j žito. Želeti je samo, da ta denar ne pride zopet v j nemške rokp. In temu se odpomore, če se kupuje > le vse pri naših trgovcih. Slovenci in Slovenke, ; vsi, ne samo iz okoliefe! Hajd k Slovencem, k svo-; jim ljudem! Modriž pa, naš novi dohodek, naj živi! i	-G.-
Dr. Kukovec piše; v zadnji številtd „Narod-
kmalu odpomočiJ To je storilo plemenitjaše še bolje drzne; rekali so: „Kmet je dober, kadar se joče, hud, kadar : se smeje." / Zato so 1515 kranjski in spodnještajerski kmetje zgrabili za orožje, napadli grajščake, a bili oid redne vojske do malega vsi pobiti. Kar jih ni moglo uteči, je bilo ujetih, m te je zadelo strašno maščevanje: od 136, kmetov in 15 podpihovalcev so v Gradcu nekatere obesili, druge nataknili na kole in zopet druge razčetrtili. Graj-ščaki pa so' se kmetom še dolgo nogali. Sledila sta na Sff»od. Štajerskem še dva kmetska upora: 1573 in 1635; prvega, večjega, so se udeležili poleg hrvatskih ' kmetov le štajerski od Celja dol.	.
1517. je Luter ua Nemškem začet oznanjevaii novo vero, ki se je kmalu zanesla tudi v •Avstrijo, na Štajersko in v naše kraje. Povtzročil je s tem neizmerno gorja. Vnel se je boj med katoličanstvom in protestantizmom, ki je z besiodo in peresomi.tra-jal 100 let, na to se pa izpremenil v boj z Ognjem in mečem, ki je trajal celih 30 let J •'Konec mu jje bil leta 1648. Nepopisna! brutalnost, ki je zavladala v vsem javnem kakor privatnem življenju, je spremljala te boje, ki so bedo ljudstva le še povečali; največjo izgubo pa je zopet imel kmetski stan. Položaj njegov pa je še obtežilo to, da se je 1542 uvedel cesarski zemljiščni davek, ki je vrhutftga še za podložnike bil razmeroma večji nego za gospodo; kmet je plačeval eno šestdesetinko od tega, kar je posestvo z živino vred bilo vredno, gospod le eno stotinko.
Kaj imamo o Jarenini iz te dobe poročati?
1529 je v Jarenini razsajala kuga in deželna vlada postavila novo muto. i— 1532 so po Jarenini ropali, požlgali in morili Turki; pri tej priliki je zgorel tudi dvor, ki je imel jarek in okop.; Sicer pa hočemo zgodovinske podatke o dvoru pozneje prinesti skupno. — 1576 je Jarenino zopet obiskala kuga. — 1587 je v Jarenini bil velik požar, pri kateremu so zgorele tudi. orgle; ohranila se je listina, v koji se župnik potieguje za organista, ki bi tudi bil zmožen, poučevati deco. Ali je prošnja imela uspeh, np vem, kakor tudi ne, ali se je v Jarenini poučevala deca že poprej- — Protestantizem se je v 2; polovici 16. stoletja zalegel tudi v Jarenino, ,kjer so ga najbolj podpirali uradniki na dvoru in nekateri duhovniki pri cerkvi; ali kmalu 39 jje iztrebil. Vizitacijsfci protokol 1. 1607 pravi: Jarenina nima krivovercev razven enega pri Sv. Ilju.
V vizitacijskem zapisniku 1. 1617 pa beremo, da se je v jareninski župniji vgnezdila grda navada, da so ljudje po sklenjenih zarokah takoj skupaj živeli, ne da bi se dali poročiti. V takem divjem zakonu so včasi: živeli po več let. Župnik Adam Pre-post je dobil naročilo, naj to razvado odpravi, če drugače ne gre, naj pokliče svetno oblast na pomoč.
(Da'!6 prihodnjič.)
* »
-. .-r»n5 "iv-ITJfPjr*

i nega Lista", da si mora vsak somišljenik Narodne stranke'izprašati ivest, ali je skušal ljudstvo: prepričati, da Narodna stranka ni protiverska. 1 Mi pa pravimo, da vsak, kdor bi dokazoval, d!a Narodna stranka ni protiverskla, bi storil j resni,ci veliko krivico. Dr. Kukovec, ali hofiete imeti za to dokazov? Prav radi vam jih ponudimo. „Najiodni List", ki je glasilo vaše laži-Narodne stranke, je že mnogokrat pisal proti veri. Tukaj samo nekaj vzgledov! Dne 28. marca 1907 je pisal „Narodni Liist"; da po: misi-jonih padajo J ljudje v versko'blaznost, v isti številki, da se po1 spovednicah vliva strup v srca naših kmečkih deklet. V številki 29 leta 1907 je pisal, da je najzlobnejše izrabljanje verskega čuta ljudstva, če se ljudje vabijo na romanje,v Lurd in v Rim; in pred kratkim, dne 21. maja 1908, smo brali v „Narodnem i Listu", da je verska zaslepljenost, ker je romalo letos nad 600 Slovencev v Lurd počastit Marijo. In sedaj si še _upa reči kdo, da Narodna stranka ni proti veri! Kdo.naj verjame to? Seveda le tisti,' ki še dosedaj ni spregledal laži-Narodtoe stranke.
*	Dr. Božič pri delu v blagor ljudstva. „Domovina" je pried kratkem pisala, da deluje dr. Božič vedno, le v blagor ljudstva celjske okolice, da pa duhovniki molzejo ljudstvo. Mi 1 pa nismo tega mnenja. Evo en dokaz! Lani je bila vkradenja nekemu posestniku celjske okolice ena kokoš. Zaradi te vfcradene kokoši se je začela pravda med dvema strankama. Zastopnik jedne izmed tožečih se strank je bil dr. Božič. Sedaj je pravda že končana. Mož, ki mora plačati večji del pravdnih stroškov, se je izrazil nasproti nekomu, dai znašajo ti stroški blizu 400 K. In tako veliko stroškavi ima ubožec samo zaraJdi ene kokoši.
*	Zlobno in neumno zavijanje je priobč|il zadnji Slov. Stajerc, kojega podpirata z denarjem dr. Ploj in dr. Jurtela, in list sam imenuje tako podlo pisanje „neodkrito politiko". Očita namreč dr. Korošcu glasovanje za nagodbo, češ, glasoval je za njo, „samo da podpiratisto v; i a d o , ki drži W a h r m u n d a . . Ko so naši poslanci lani glasovali za nagodbo, so tolik» vedeli, da bo letos delal Waihrmund zgago, kakor še ve danes „Novi slovenski Stajerc" o časnikarski dostojnosti. List lažp tudi, da je dr. Korošec govoril pred volitvami proti nagodbi. Nam se gabi, če slišimo vedno stare laži. Da si liberalne butice ne morejo zmisliti nič novega! Vprašamo samo dr. Jurtelav zakaj ne naredi reda pri svojem listu.
*	Sami se bijete. Iz Dunaja se nam piše: Z ozirom na trditev dr, Ploja, da je dal le informacijo (podatke) dopisniku „Domovine" in da torej ni lastnoročno pisal napadov na PiSeka, Korošca in na politikujočo duhovščino ter da ni lastnorofino zapisal onih slovitih „najnovejših izrazov", ki so povsod vzbudili začudenje, Vam vsled našega poizvedovanja lahko za gotovo potrdimo, da poročilo dr. Ploje-vo ne odgovarja resnici. On ni mogej dopisniku „Domovine" dati podatkov, ker dopisnika splob ni


bilo v parlamentu. Vedno še je torej opravičeno, če smatrate Ploja za duševnega očeta onih izrazov, ki kažejo veliko njegovo zahvalo slovenski duhovščini in slovienskim kmetom, ki so v zadnjih volitvah toliko trpeli zanj. Z rodoljubnimi pozdravi itd.
Mariborski okraj.
m Slovenski mladeniči! Nadaljujmo začeto delo. Ljutomeru naj sledi Sv. Trojica! Vabimo vas torej, zlasti mladeniče Slovenskih goric, da vstrajno agitirate za shod, ki se vrši v nedeljo dne 5. julija t. 1., na praznik sv. Cirila in Metoda pri Sv. Trojici .v Slov. gor. Natančneji spored se objavi v prihodnjih številkah.
m Maribor. Dne 14. junijaje bil tukaj shod slovenskih viničarjev. Sihoda se je udeležilo nad 1C0 viničarjev, ki so bih radi shoda, ki se je bavil z njihovimi razmerami, zelo oveseljeni. Govorila sta na shodu dr. Korošec in dr. Vrstovšiek. Slovenska krščanska organizacija prodira vedno globlje v vse sloje slovenskega ljudstva.
m Tezno je padlo. Kakega pomena je ravno ta postojanka pod Mariborom, bode bodočnost učila. Prepregli so nemškutarji z nemškim šolstvom celo okolico ^mariborsko; na jugu so največje njihove trdnjave Pobrežje, Studenci, Radvanje, Pekre. Sedai l^ide na vrsto še Tezno, za Teznom pa Brezje, kjer je Narodna stranka celo na shodu delala za nemški jezik. Brezje je že čisto na polju. Tako bo v nedoslednem času prišel veliki kos slovenske zemlje pod nemško okrilje. Na Tezni se snuje noMa občina in se ¡ostavi nova šola. Po zadnjem ljudskem štetju je bilo prebivalstvo do dve trjetjini ¡slovensko; to so deloma novi naseljenci iz Ptujskega polja, Slov. goric in Haloz, deloma so mali posestniki, ki so večjidel tudi zajedno delavci pri južni železnici. Tu je bilo treba zajeziti mejo z vso močjo. Toda kaj se brigajo za tako delo možje v Mariboru, ki hočejo sicer povsod nositi glavo prav visoko! Razen enega Mariborčana, ki je zasledoval razvoj tega novega kraja že na 1 tri leta, se ni nikdo pobrigal za njega. Spominjamo se pa tudi še živo, kako je profesor dr. Verstovšek že na glavnih skupš&inah družbe sv. Cirila in Metoda v Žalcu in St. Jurju naravnost rotil družbo, da se poprime dela v Dravski dolini. Toda vse zaman,. Pned dvema letoma, ko se je začelo govoriti o samostojni šoli na Tezni, so bile razmere še kaj ugodne. Sklicalo se je posvetovanje radi šolstva, odzvalo se je pač 12, uglednih možev iz Tez-na vabilu, izmed mariborske iprvaške gospode pa skoraj nobeden. Ko je zahteval dr. Verstovšek pri predzadnjem zbjoru tukajšnje podružnice, da se postavimo ¡v Mariboru radi šqfetva na lastne noge, so aa napadli grdo v „Slov. Narodu", češ, da on hoče le šolstvo vpreči v klerikalni jarem. Tedaj je bilo še čas za delo upora! Zgodilo se ni nič, ker niso razumeli važnosti te postojanke. Šolsko vprašanje bi bilo rešilo vso narodno vprašanje. Ko se je ustanovila nova občina, so bili ljudje še preicej trdni in cdldčni za dvojezični pouk v šoli, ki se bode ustanovila. Toda vrgli so od nemškega šulferajna deset tisoč kron mpd prebivalce za novo stavbo iin pridobili so večino prebivalstva za sebe, kajti vsakdo pravi. da mora paziti, da i}9 bodlo doklade novei občane prevelike. To je vplivalo pri zadnjih volitvaJh. Ndč ni pomagalo, da smo poklicali dvakrat drž. poslanca Pišeka. iz Dunaja, ki je šel med ljudi; skoraj vsi. ki so bili poprej trdni, so odpadli, ali pa so se zbali in ostali na dan volitve doma. Nič več ni pomagalo zatrjevanje, da dobe to svoto tudi od družbe sv. Cirila in Metoda, ker je ta le s pismom nekegp, odbornika le na pol obljubila svoto za slovensko šolo. Posredovalo se je namreč pri družbi tudi v tej zadevi še sedaj, da bi se lahko z dejanskimi uspe-lii od slovenske strani prepričalo omahljivce in se jih pridobilo za dobro stvar. Pri volitvah je torej prišel poraz, v prvem razredu le za 2 do 4 glase, v drugem ,pa je bila jako pičla udeležba. Tako se gOdi v obmejnih krajih; Če je kak -neuspeh, sta kri-\a dr. Korošec in dr. Verstovšftk, ki edina še delujeta, drugi Mariborčani ju pa blatijo po ..Domovini" m „Narodnem Listu".
m Jubilejno premiranje konj. Občthe v mariborskem okraju so prejele za letošnjo jubilejno prebiranje konjev samo nemške lepake. TO je največje zaljenjef' slovenskih občin. Občine, zganite se! Zahtevajte sfovenske lepake!
m št. iij v Slov. gor. Siidmarka je spet kupna eno slovensko posestvo, namreč nekdanjo Rep-mkovo gostilno v Cirknici. Sedanji lastnik g. Brus je J>rodal posestvo z gostilno vred za 43.000 K. Meja se pogreza, liberalni Narodni svet pa spi.
m St. Hj v Slov. gor. V petek dne ,12. junija je brzovlak povozil šolarja Mihael Menharta in ga usmrtil.	e
m Občina Verjane pri Sv. Trojici je sklenila popolno slovensko uradovanje. — Plavijo da se je nek bližnji sosed, hud Stajerčijainec, zagrozil: „Ce postane ZemljiČ župan, bom tu vse prodal!" Bližnji manjši posestniki željno pričakujejo prodaje, da bi kaj prikupili», vendar še ni nič slišati, čeravno je omenjeni že nekaj tednov občinski predstojnik v Verjanih.
m Sv. Troiiea v Slov. gor. Tukaj se vrši v nedeljo dne 21. junija ob 3., uri popoldne velik javni shod Slovensko kmečke zveze v prostorih gosp.
Rojka. Govorili bodo gg. državni in deželni poslanec Ivan Roškar, dr. Tiplič in drugi. Somišljeniki, pridite v obilnem številu!
m Od Sv. Trojice se nam piše: Morebiti bi nam blagovolili odgovoriti: Kakšne dolžnosti ima naš pošini pot? Ali smo dolžni po nedeljah paziti na njega pri cerkvi in letati za njim po trgu, ako hočemo dobiti svoje poštne pošiljatve, čeravno obhodi prejšnji dan vse občine v fari. So nekatere hiše, da ne prinese mesce in mesce k njim, čeravno dobo vsak teden kaj na pošto. Včasi odda kaj nezanesljivim osebam, da stranka ne dobi ob pravem času, da še so neprijetnosti zraven. „Slovenski Gospodar" priroma večkrat še-le črez teden dni. Zato bi rad1; vedeli, ali mi ne plačujemo poštnine? Ce so mu zdaj hiše stoječe od cest, od rok, ob času volitev mu niso. Ce ne dobimo odgovora od tu, bo-demo vprašali poštno ravnateljstvo v Gradcu.
m Nesreča v Slov. Bistrici. Dne 13. t. m. je peljal Zlodaj Štefan, kmet iz Smartna na Pohorju, brune na kolodvor. Ko pride do Bistrice, misli voz zavreti. Ker pa ni zavor držal, so se konji ustrašili in revež je prišel pred konje. Konji so >ga vrgli •in mu je šel voz čez prsa, da mu je 4 rebra zlomilo in 1 roko. Eden konj se je ubil. Nesrečnež^ so prinesli v zbistriš k o bolnišnico in je upanje, da ozdravi. — Dne 14. t. m. so se otroci igrali in vozili po vozovih, ki se rabijo pri zgradbi železnice iz mesta na kolodvor. Ko je bil voz v največjem tiru, pridejo npsproti drugi otroci z vozom. Volz se prevrže in stisne Kokojičevega fainta in ga je hudo poškodovalo. Karati moramo občino, da ¡ne zaklenejo vozov.
Ptujski okraj.
p Ptuj. DičSni zastopnik Nartodne stranke v našem okraju je gospod Babosek, ki je na shodu te stranke v našem mestu sedel tudi v predsedništvu „narodne" stranke. Ta veleu,g,leden član „narodne stranke" je med istimi, ki je podpisal prošnjo za nemško okoliško šolo. Ta mož |ima tudi veliko zaslug, da je ostala Sv. Trojica v Halozah v posili-nemških rokah. „Novi Slov. Stajerc", ki vidi pri pristaših krneč, stranke napake tudi tam, kjer jih n,i, si ne upa nastopiti proti celjski liberalni stranki. Bratci držijo na tihem skupaj, v uvoidnem članku pustijo Ploja pisati v verskem duhu, v „Domovini" pa dopušča Ploj napadati politikujočo ¡duhovščino. Smejijo se po pravici istim, ki jim še verjamejo.
p Sv. Barbara v Halozah. Giftna kroi;a. je postala zadnji čas silno giftna, neprenehoma se peni jeze, da je bila goljufana, sprejeimši dopis iz rok pametnega > Stajerčijanca. Tudi glede nekih) kart dolži kaplana in grozi s tožbo. Bomo videli, ali ima „Stajerc" patent na zmerjanje v pesniški, obliki, ali mu sme kdo drugi tudi kaj zasoliti včasih. Vsak je svoj neprijatelj, ako si naroča „Štajerca", v ka,tj?r rem sme vsak šnopsar zdelati celo Stajerčijanca, ako ga le vidi občevati enkrat z gospodom kaplanom, kot na primer zadnjič g. Rajnškega. Ali hočlete imeti samo ptujsko šparkaso, ki ga ima naročenih 30 izvodov, Strašila, Slaviča, Blanlkejeve hlapce, in pa Ornikove cestarje za naročnike? Tudi cestarji vam ga že pošiljajo nazaj, ker vidijo, da. jih,hoče „Stajerc" zapeljati v brgzversivo. — Naša pošta še vedno nima slovenskega pečata in tiskovin. Narodna stranka, ki si se pobratila z nemčurji, tukaj po-dregaj rajši! — Poštnih nabiralnikov še nimamo po vaseh.
p Št. Janž na Drav. polju. Redki, ko bele vrane, so dopisi iz našega kraja v „Slovenskem Gospodarju." Sprejmite torej, gospod urednik, teh par vrstic v vaš cenjeni list. Poročati vam moram o ginljivi slovesnosti, ki' smo jo obhajali na Tro-jiško nedeljo. Veleposestnik g. J. Gojčič je postavil krasno zaobljubljeno kapelico v čast Marijaceljski M. B., ki je najlepša v fari, pa gotovo tudi ena najlepših daleč na okrog. Na praznik presv. Trojice so po večernicah domači župnik, g. M. Skor-janc, blagoslovili krasen kip M/«rijaceljske M. B., ki so ga potem nesle dekleta Marijine družbe, spremljane od belo oblečenih tovarišic in neštevilne množice vernikov v velikanski j procesiji, med gro-menjem topičev, pritrkavanjem zvonov 'in milim petjem Marijinih «pesmi, v novo postavljeno kapelico. Po končanih cerkvenih obredih so nam vlč. gospod župnik v, zbranih besedah podali zgodovino Marija-celjske božje poti. in povdd, zakaj se je Mariji postavil tukaj tako lep spomenik. K sklepu so se v svojem in v imenu faranov g. J. Goičiču zahvalili za, to prireditev, ki ga je stala veliko truda in skrbi, pa tudi gmotnih žrtev (stroški za stavbo in kip znašajo nad 1000 Ki in izročili varstvu Marijinemu Gojčičevo hišo, vso starško soseško , in celo faro. Lepa slovesnost bo ostala vsem navzočim v najlepšem spominu.
p Zavrč. Dopisniku „Narodnega Lista" v odgovor. V 23. številki se hvalite, kako imfeniten shod ste napravili s svojo stranko v Zavnču. Takih shodov vam podpisani „revnodušni pridigar" iz srca privošči; kajti s tem kažete, da že mora biti vaša stranka v zadnjih zdihljejih! Zato ji tudi deželni odbor ni privoščil veselja, imeti občinski odbor v svojih rokah, ker je vaše kunštnle volitve razveljavil. Zastonj ste se veselili zmage. Kdol povrne stroške? „Mlečnozobe fantaline" imenujete naše pristaše. Ne veste-li, čegar mladina, tega bodočnost? Za vas
je seveda grozdje prekislo! S takimi priimki slo-bodno obkladate sebe ;n par zapeljanih | kimovcev, ne pa našo značajno in zavedno mladino, ki se, sramuje priti v vašo mladino. Kakih .. razkritij se „frakar" toliko boji, kakor če hujskate; zoper mojo zbirco, ko še od vas nisem trohice» sprejel. Bodite veseli, da ne pridem z obilo zbranim gradivom na dan, sicer bo zasmrdelo. To vam lahf:o pove „Ge-dankenštrih von einem Menschen." — Vinko Kmner, kaplan.
p Cirkovčani smo vložili prošnjo za samostojno pošlto. Nabiralnica nikakor na zadošča več nam, ki imamo v;eč pošte, kakor je, ¡mata, dva druga poštna urada skupaj, za katera vozi poštni voz dvakrat na dan* Koliko pošiljatev moramo odložiti za vedno, ker poštni sel nima konjske1 moči! Tudi roma redno vsako pismo iz Ptuja od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne v Cirkovce; včasih še do treh ali celo štirih. To je celih ne 6, temveč 30 ur. V tem času lahko pisec peš prinese pet pisem, a ne vseh ob enem, pač pa vsako posebej, tako, da mu ostane še dve uri za počitek in hrano, in to pri vsakem pismu. Našega dragega „Slov. Gospodarja" čitajo Slovaki pod visoko Tatro gotovo prej nego mi, ki nevoljni gleldamo in poslušamo, kako ošabno drdra železna karavana mimo naše obljudene oaze.
Cirkovce dobe svojo postajo, ako ne bo južna železnica zahtevala visokih prispevkov. Kdor pozna Cirkovce, ta je prepričan, da bi ravno pri cirkovški vasi, ki je nekako središče najširše spod-nještajerske žitne poljane, kjer so nakupičene velike vasi, izvrstno uspeval osebni in blagovni promet. Sedaj gledamo vlake, ki hite mimo nas brez nas. Ko bi se le za eno minuto hoteli oddahniti pri nas — pa. bi .še mi kaj radi prisedli. Več o tem poročamo še — v ugodnem slučaju.
p Cirkovce: na Drav. polju. V zadnji številki „Štajerca" zdihuje dopisnik iz Cirkovec, katerega dobro poznamo, radi požara v Sikolah po krščanski ljubezni do bližnjega.-Kje pa ste imeli vi „Feier-berkarji" ljubezen do pogorelcev, da bi bili šli pravočasno na pomoč, ne pa še-f.e eno uro po izbruhu ognja? Pa konjev ni bilo! Ko ste pa vozili ptujske heilovce iz Pragarskega v Cirkovc(e\ nas izzivat, ste imeli dovolj konj, a brizgajno na pogorišče, naj bi vam vozili klerikalni nahujskanci, kakor nas blagovolite nazivati. Tista krščanska beseda: mi ne vprašamo itd., je pa že zdavnej izrabljena fraza, stara nič manj kakor ognjegastvo. Torej krščanska ljubezen do bližnjega, krščanska beseda, pa kršč. mož? Je „"pfui Toufel" tudi krščanski? Obdržite ga za-se! Vprašaj se ti, dopisunče, malo, kdo pa je že storil različnim pogorelcem že več dobrega, ti ali klerikalni nahujskanci?
p Cerovci. Slovenska kmečka zveza ima v nedeljo dne 21. junija predpoldne ob 10. uri v Ce-rovcu na vrtu g. Fr. Vraza javni društveni shod. Govorijo gg. 'državni poslanec dr. Korošec, kmetje Anton Meško, Franc Vraz in drugi. Posestniki, vi-ničjarji, udeležite se shoda v obilnem številu!
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Slovenska kmečka zveza ima vr>' neideljo dne 21.. junija popoldne po večernicah ob, 3. uri pri Sv. Tomažu pri Ormožu na gostilniškem vrtu g. Fr. Kosi javni društveni shod. Govorijo gg. državni poslanec dr. Koroše,c, kmetje Anton Meško, Franc Vraz in drugi. Somišljeniki, pridite polnoštevilno na shod!
p Šikole pri Praga,rskem. Dve žalostni novici moramo naznaniti iz naše vasi, kjer biva župan cir-kovške občine. Na binkoštno sohoto pozno zvečer nastal je ogenj sredi vasi. Pogorelo je sedem posestnikov, izmeti' katerih se je jeden tako nesrečno opekel, da je drugi dan v bolnišnici umrl. Zapustil je ženo in 4 majhne otročiče z upepeljenimi poslopjem. Nekaterim je do peči vse zgorelo, še denar. Požar je povzročil 141etni' fant, ki je baje kadil cigarete. DomaČi požarni brambi so prihiteli na pomoč ognjegasci iz Rač in Frama. Nekako skupno z onimi iz St. Lovrenca, ki imajo poldrugo uro do nas, so prišli še tudi od nekod nam skoraj neznani. Razumeli jih nismo, pa tudi somi - se niso mogli prav razumeti. To vemo, da slovensko ni bilo, nemško tudi ne; nekdo je rekel, da irqa(jo svojo skrivnostno govorico kakor jo imajo tisti, ki znajo „co-prati." Vse smo večkrat slišali „šlavhn, šlahn." To je.istina. Ljudjpi božji, kaj pa je to „šlavhn" in pa „mavhn" ? 'Ali je res to coperniški jezilk ? Ali so bih res ti ljudje iz Cirkovc? Kaj so pa dejali \tako dolgo doma? Ljudje so jim pravili v lice: „Kje stepa vi šla.vharji doma?" Ali ni to žalostno?
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Hvala vsem ljutomerčanom, ki so počastili naš shod s tem, da so razobesili zastave! Ker se je zadnjič omenila hiša g. trgovca Vršiča, naj se omeni še hiša g. trgovca Sršdna, ki je tudi
bila okrašena z zastavami. Si,cer so se naprednja-ki jezili in spodtikali nad tem, toda g. Sršen se ni ustrašil liberalcev. Kadar hoče razobesiti zastave, pač ne «bo hodil dovoljenja prosit k dr. Chloupeku, ali morda celo k urednikoviču v Celje! Čudno v najnovejšem času je samo to, da se paprednjaki sramujejo slovenske trobojnice! — Daleč smo prišli, kaj?! Kam pač človeka zapelje strast! — — Ali mi slovenski mladei-.iči samo radi tega nismo vredni slovenske trobojnice, ker se ne sramujemo svete
a»
vere? Ali se niso naši očetje vojskovali za križ in za svobodo? Vi ste zavrgli križ in s tem zatrli tudi pravo svobodo, ki jo vedno nosite samo na jeziku! — Mi slovenski mladeniči pa hočemo biti svojih junaških pradedov vredni nasledniki!
1 Ljutomer. Slovenski mladeniči! Na zadnjem shodu ste si ustanovili svojo „Mladeniško zvetzo". Vaša zveza je pod okriljem „Slovanske kršč. soc- zveze", ki je založila vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Zato naj ne bo med vami tovariša, ki bi kupoval kake druge vžigalice. Vžigalice v korist obmejnim Slovencem dobite za sedaj edino-le pri trgovcu g. Vršiču. Liberalci ga napadajo, vi pa ga podpirajte! Svoji k svojjm!
1 Ljutomer. Spoštovani trgovec g. Vršič je našel milost v predalih „Narodnega Lista". Narodnjaki mu očitajo, da ni naroden, da nasprotuje Ciril in Metodovi družbi, da je „zvezar". Vse mogoče grehe mu naštevajo. Največji greh v očeh naprednja-kov je seveda ta, da prodaja vžigalice SJov. kršč. soc. zveze v korist obmejnim Slovencem in da j'e ob mladeniškem shodu okrasil svojo Sušo (z zastavami. Marsikaj bi se dalo povedati naprednjakom, kako so delali in se potili za Ciril in Metodovo družbo! Kako so „pridno kupovali" razno blago te družbe? Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce! Molčite raje, sicer se vaša sramota razkrije pred svetom! To vam gotovo ne bo ljubo! Okoliflani pa bomo odgovorili na nesramen napad „Narod. Lista" s tem, da bomo zanaprej pridno hodili kuppvat v trgovino g. Vršiča. „Svoji k svojim!"
1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Lepi bili so pri nas dnevi 12., 13. in 14. t. m. Prva dva dneva imeli smo običajno večno mcflitev presv. R. T., ki se.je vsako leto vzorno vršila; letos pa izvanredno vspodbudno, ko so o. Benedikt iz kap. reda v svojih izbornih petih pridigah vnemali srca obilo-nav-zočih župljanov. za zakrament presv. R. T. in jih je sprejelo tudi do 1000 sv. obhajilom — V nedeljo dne 14. t. m. imeli smo pa res redko slovesnost. TuMajšna dekliška Marijina družba obhajala je svoj najlepši dan, dan blagoslavljanja svoje nove društvene zastave. Krasna je! Le videti jo je treba! Slavnostno pridigo je imel g. dekan Martin Jurko-vič iz Ljutomera. Kumica zastave, gospa Marija Postružnik, veleposestnica v Ljutomeru, pa je: ozalj-Šala zastavo s prelepim trakom pomenljiVqga napisa: . „Marija, pokaži, da si naša mati!" Nepozabni in v hvaležnem spominu ostanejo nam župljanom, osobito pa dekletom Marijine družbe, ti lepi dnevi! Izrekamo pa tudi svojo zahvalo našemu gospodu župniku za prireditev obeh tako lepo uspelih1 svečanosti. Naj vam, dragi, Bog podeli skorajšno popolno okrevanje in trdno zdravje.
1 Ivanjei. Nedavno me je pripeljala pot mimo gostilne Klobasa. Vstopim, da si preženem hudo žejo. N,a mizi najdem „Nar. List", pri durih na žeblu pa visi razpet „Stajerc." Kdor je rad med takimi prijatelji, blagor mu!
je hotel, in če je bilo zanj vporabljivo, si jej, obdržal. Kar je ostalo, je bilo pomanjkljivo,.; od 3 do 6 zvezkov nekaterega letnika je mainjkalo; kaj s tem potem? Se od lanskega in predlanskega „Dom in Sveta" so manjkali tri . zvezki, kat/eri so se mor)ali zopet naročiti: in vnovič plakati. Kar > so nam „napredni" pustili, je zdaj vse urejeno, več tega se je dalo vezati in, se še bo dalo,; a ne na stroške bralnega društva.' In zdaj naj bi bralno društvo dalo Še to ljudski knjižnici? Ne boš, Jaka, ne! Z ljudsko knjižnico, kjakor si jo mislijo, hočejo širiti protiver-ski duh med ljudstvom, in m> bi naj. pomagali? Da se to ne bo zgodilo, o tem je dopisnik sam i prepričan, saj piše: „Tega še mi dvia najbrž ne bova dočakala", čeravno je še jako mlad. Dalje jih bode v oči napis na kaplaniji: „Bralno društvo", morda zato, kar je samo slovenski? Nad poštnim pečatom se zgražajo, ker je samo nemški, čteravno vejo, da so pravi1 Slovenci storili svojo dolžnost v tem oziru in še bodo! A nad tem. se ne zgražajo, da [v naši okolici so skoro izključno samo nemfški napisi ?! Da celo steber Narodne! stranke, milijonar v Vuhreidu, trpi na svoji koči pri; Sv. Bolfanku samonemški napis : A. Kunel, Gasthaus. Ali njo napravi vse to na tujca vtis, da so pri ¡nas vsi Nemci? V| ravno tisti krčmi je zahteval neki hribolazec, misleč po napisu, da je v nemškem kraju-: „Geben's mir a Paar Eier", in krčmarica mu je prinesla žveplenke ali šibice, ker je mislila, da zahteva „Feuer." Sploh kakšni so naši napredni, se je spoznalo pri volitvah ; rajši so volili, najzagrizenejšega Nemca Sti-gerja, kakor krščansko in slovensko mislečega moža Thalerja.
okraj.
s Iz Slovenjgradca se nam poroča, da so gostilniški prostori Narodnega doma popolnoma na novo urejeni in se toči tam najboljše pristno vino in sveže pivo. Dobivajo se tudi sveža, mrzla in topla jedila. Gostilna jo sedaj popolnoma breZstrjunska, torej je naša dolžnost, to edino narodno podjetje podpirati.
s Ribnica. V 22. številki „Narodnega Lista" je dopis 'Jz Ribnice na Pohorju, ki se duhovito začenja: ,<Kakor vVvm je že znano, imamo v Ribnici tudi Bralno društvo Jn sicer — nikar se ne smejte, prosim, g. urednik — v kaplaniji!"1 Kaj ne, to je res nekaj sme/šnega! V kaplaniji bnalno društvo! Brrrr! Dopisniku „Narodnega Lista" ne odgovarjam, ker ni ud; njemu le rečem: ne čohaj se, kjer te ne srbi! Tistega ali tiste, ki so mu našepeta-vali, pa vprašam, zakaj ste ga tja prenesli? Saj ste bili vi prej voditelji in odborniki! Ali ne izato, ker niste im,eli in še zdaj nima,te sploh nikjer v Ribnici nikakršnega prostora za kaj takega? Hvaležni ste bili še, ko se vam je za Bralno društvo prostor — svet ne smej se — v klaplaniji ponudil. Na mizi leži, tako nadaljuje dopisnik, vse polno zaprašenih „Gospodarjev", namreč „Slovenskih", „Domoljubov", „Naših Domov" itd. Zakaj pa ne navaja še drugih strokovnih listov: „Perutninarja", „Čebelarja", „Občinsko pravo", „Kmetovalca", znanstvenega „Časa", leposlovnega „Dom in Sveta"? Zaprašeni so, • pa zakaj ? Dopisnik zavrača, krivldft na gospode. Kdo so ti gospodje? Ali no vi sami, ki ste določifi letnino na 2 K, le da bi manjši posestnik ali žagar ne pristopil k društvu ? • Ako se zniža let-nin», ne bo samo 17 udov, ampak črez, 100 in 200. Ce drugje prospeva bralno društvo, kjer plačajo udje letnine samo 40< v, zakaj pa pri nas ne bi? Kajti bralna društva so, kakor jaz mislim, postebno za take, ki si sami ne. morejo primernih knjig kupiti ali na kakšen časopis se naročiti. Dopisnik ali natprednjaki bi radi, da bi se bralno društvo razpustilo, in — svet ne smeji se — s pomočjo njegovih uporabnih knjig ustanovila i kaka javna knjižnica. „S pomočjo njegovih uporabnih knjig!" Katere so te? Kar je bilo uporabljivega, je že, itak od-nešeno. Crez 20 let že obstoji društvo in knjižnica, pravzaprav omara., je bila skoro prazna. Vsak si je izposodil knjigo ali zvezek kakšnega letnika, kadar
Celjski okraj.
o Narodni Celjani, le tako naprej! Ni Še minuto leto, kar je nekdo v časopisih bičal teharske Slovence, češ, da so malomarni v narodnem oziru, ker niso postavili po stari navadi visokega mlaja s slovensko trobojnico ob priliki blagoslavljenja novih zvonov. Ta graja nam je dopadla, a nikakor nam ne gre v glavo, kar so letos ob priliki posvečevanja nove župniške cerkve storili pristaši tistih, ki so nas pred letom bičali. Teharski mladeniči in možje so si Vzeli k srcu lansko svarilo, postavili so 25 m visok mlaj s slov. trobojnico. A kaj so storili1 oni? Celjska narodna godba je po cerkvenem opravilu šla namesto v narodno Sušteričovo ali Cajhnovo gostilno — čujte, kam — v gostlino najhujšega nasprotnika, k Tlakarju. Menda dosti lepo priporočilo!
c Celjske vojašnice. Letos smo bili rezervniki in: nadomestni rezervniki nastanjeni v takozvani „Schemal-vojašnici." V tej vojašnici vladajo škandalozne razmera, ki so ždravju naravnost škodljive. Tako na primer ni nobenih priprav za umivanje. Kje se torej moštvo umiva? Pri edinem studencu, ki je na dvorišču. Naj se pomisli, kako to izgleda, i ako se okoli 150 mož, nekateri kar tako, 'drugi iz š svojih kositernih skledic umivajo. Potem se še pa I kanal zamaši, kakor se je zgodilo v tem času, in ! je voda dva dni stala po dvorišču. Mogoče je, da \ teče ista voda nazaj v studenec! Seveda si mora moštvo svoje jedilne skledice tudi tam umivati. In iz tega edinega studenca se jemlje volda za pitje in za kuhanj:i Ob enem si tudi moštvo svoje letne hlače tam pere. Stranišča v vojašnici so tudi v jako slabem stanu, po celem poslopju se širi smrad, : da je groza. Slamnice, na katerih se spi, so tako malo napolnjene, da tišči, da se skoraj spati ne more. Postelj seveida ni, slamnice se pomječejo po tleh, pol1 dnevi pa zložijo na kup. In tu je čisto laihko možno, da je eden ali drugi bolan za kako nalezljivo boleznijo in še bi potem drugi tiobifi. Kako še-le izgleda neki v jeseni, ko je v isti vojašnici nastanjenih do 600 mož. Nujna pomoč je tukaj ; potrebna. Pač ne bo menda nikdo zahteval, da mi, ki spolnjujemo svoje vojajške dolžnosti, tudi naj svo-t je zdravje stavimo v nevarnost, i c Teharje. Častno diplomo je izročil dne 7. junija t. 1. teharski skladni odbor velečastitemu g. Janezu Ceunažar. Diploma je delo g. Matija Ben-čana, knjigovodje južno-štajerske hran^nice v Celju in zasluži kot umetniško delo vse priznanje in pohvalo ter se ga v jednakih slučajih radi dovršenega dela in solidnosti kar najtopleje priporoča. Diploma nosi sledeči napis: Velečastitemu gospodu Janozu Cemažar, kaplanu na Teharjih. V priznanje neprecer/.jivih zaslug, katere ste si stekli pri zgradbi nove župne cerkve na Teharjih, sklenil je soglasno podpisani konkurenčni Odbor v svoji izredni seji na praznik Kristusovega vnebohoda dne 28. majnika 1908, vam pokloniti to častno diplomo. Teharje, dne 2. junija 1908. Načelnik: .Tože Sušte-rič; odborniki: Jožef Rebov, Jožef Kač, Fr. Gajšek, Karol Kroflič.
c Zahvala. Zastavonoša Bralnega društva na Dobrni Matevž Božnik je o priliki svoje poroke daroval 10 K imenovanemu društvu. Za velikodušni dar izreka vrf.emu dobrotniku najiskrenejšo zahvalo odbor Bralnega društva na Dobrni.
c Iz Mozirja. Veselica izobraževalnega društva se je izvrstno obnesla; bV.a je nepričakovano velika udeležba, vkljub temu, da je A. StrmŠek s pomočjo portirja priredil pod firmo požarne brambe nasprotno veselico. Vsa čast tukajšnji narodni godbi, katera je vkljub velikemu nasprotovanju vendar brezplačno ¡delovala.
c Mozirje. Zborovanje S. K. Z. dne 31. maja t. 1. G. državni poslanec Ivan Rošikar, predsednik Kmečke zveze in sklicatelj shoda, pozdravi navzoče, katerih je bif.o okoli 300. Za podpredsednika je bil izbran g. Anton Breznik, za zapisnikarja A. Lekše in I. Močnik. Gospod podpredsednik pozdravi gospoda državna poslanca Roškarja in Pišeka, deželnega poslanca g. A. Terglava in nadreVizorja g. V. Pušenjaka, se jim srčno zahvali iza prijazen obisk in da besedo g. Roškarju. Gospod poslanec je v svojem nad eno uro dolgem govoru razvijal namen in delovanje Kmečke zveze. Opozarjal je na napredek nemških kmetov ter vabil z geslom: „združimo se", naj pristopijo h K. Z. Podal je našim kmetom veliko Idobrih naukov. Na Nižjem Avstrijskem šteje Kmečka zveza nad 45.000 kmetov; naj bi se tudi spoclnještajerski kmetje združili in oklenili Kmečke zveze, potem bi veliko več dosegli svojih pravic. Povdarjal je potrebo kmečkih stanov glede kmetijske zadruge. Govori o slovenskih strankah na Štajerskem, povdarja, da se mi nismo ločili od inteli-genoe, ampak ona od nas. Ce bi se kmetje združili, bi lahko imeli svoje zavarovalnice in druge zavode, in dobiček bi ostal v kmečkih rokah. Iv. Z. je rodila sila, da se ohrani kmečki stan, najpotrebnejši stan za razvoj človeškega rodu, obramba naše domovine in države. Zato se je oklenimo z vso silo! — Drugi govori državni poslanec PiŠek, ki je govoril o državnem zboru in njegovih odsekih in tudi povedal, da so v vseh odsekihj zastopani poslanci Slovenskega kluba. Povdarjal je, naj bi se na shodih, občnih zborih, v sejah občinskih odborov, ali političnih društev stavile in sklenile potrebne in koristne rezolucije, peticije in predlogi1, ki so v prid kmečkemu stanu, rokodelcem in delavcem. Naslovijo se naj na državni zbor, a pošljejo K. Z. v Maribor, ki jih izroči našim poslancem v parlament. Ce bi'se take peticije pogosto pošiljale, potem bi tudi poslanci lažje kaj zahtevali od vlade. — G. deželni poslanec A. Terglav se zahvali volilcem za zaupanje, in zatrjuje, da bo vedno fdeloval na programu K. Z. Povedal je, kako ovinkarsko hodi Narodna stranka po svojih listih in agitatorjih. Priporočal je, naj vsak pristopi h Kmečki zvezi, tam je moč, tam je rešitev kmečkega ljudstva. — Sedaj nastopi g. Pušenjak, ki prav po domače razloži potrebo in korist kmečkih posojilnic. Zakai bi kmet nosil svoj denar svojim nasprotnikom, ki bi se ma-stili in delili z mastnim dobičkom. Kmečke hranilnice in posojilnice delujejo koliikdri mogoče brezplačno in čisti dobiček se porabi za napravo gospodarskih potrebščin. Tudi gospod govornik opozarja kmete, naj skupno delujejo pri svojih kmečkih posojilnicah, one so zelo koristne v razmerah sedanjega časa. — Gospod podpredsednik se zahvali govornikom za jako poučljive besede in prečita slednje rezolucije, ki so bile enoglasno sprejete: 1. Na javnem shodu S. K. Z. v Mozirju dne 31. maja 1908 zbrani zborovalci s studom zavračajo pisavo slovenskih liberalnih listov na poslance S. K. Z. in naj odločnejše obsojajo nesramne, grde in hudobne napade na našo duhovščino in, sveto vero. 2. Poslancem Kmečke zvezie izrekamo neomajano zaupanje in jih prosimo, naj se v državnem zboru potegujejo za naš okraj, ker do poslanca g. Ježov-nika nimamo zaupanja radi njegove zveze z Narodno stranko. 3. Zahtevamo z vso odločnostjo, naj se v slovenske kraje nastavljajo uradniki silovenskie narodnosti. 4. Z vso odločnostjo zahtevamo, da morajo vsi urrafdniki v uradu s slovenskimi strankami v slovenščini občevati in jim pošiljati' le slovenske dopise. 5. Naše otroke naj poučujejo in vzgajajo le katoliško misleči učitelji. 6. Odločno obsojamo dedovanje nekaterih učiteljev za brfezversko šolo. 7. Pri železnicah, katere teko po naši zemlji, zahtevamo slovenske napise in vsklicovanje. 8. Zveza s Srbijo sme se skleniti le pod pogojem, če so popolnoma zavarovane koristi naših živinorejcev in da se odpre meja našemu lesu. 9. Državja naj prevzame zavarovanje proti toči, požaru, povofdnji, nesreči pri živini in drugih nesrečah. 10. Vse potrebščine za c. kr.. vojhgčino v avstrijski polovici naj nabavljajo od avsttrijskih kmletov brez prekupcev; v to svrho naj diržava ustanovi, oziroma podpira kmečke zadruge raznih vrst. 11. Zahtevamo slovensko vse-učiiišče v Ljubljani. 12. Slovenski del Štajerske naj se priklopi slovenskemu nadscfdUšču v Ljubljani. 13. Nismo proti svobodi znanosti, pač pa odločno zahtevamo, da se na vseučiliščih ne sme napadati verski čut katoliško mislečih dijakov. 14. Učni red na kmečkih ljudskih šolah naj se spremeni v korist kmeta. 15. V ljudskih šolah naj bo razdeljen pouk. 16. Odločno obsojamo ostudno gonjo liberalnih dijakov proti katoliškim na naših vseučiliščih. Potem se izvoli pododbor S. K. Z. Podpredsednik opomni tudi na 601etnico vladanja našega presvitlega cesarja Franc Jožefa I. in zakliče Še na mnoga leta trikrat živio, in s tem je bilo končano tri ure dolgo zborovanje.
c Vransko. Vsega obžalovanja vredno je ravnanje dr. Kairba, kakor ga opisuje zadnja števdka „Slovenskega Gospodarja." Radovedni smo, če bo dr. Karba tudi to svoje postopanje opravičeval z netaktnim izgovorom, češ, so me prepozno poklicali, kakor se je izgovarjal ob smrti svojega soseda. Seveda pa je modro zamolčal vzrok, zakaj so Iga prepozno poklicali, ker ga namreč ni bilo doma. Peljal se "je, kakor so vsi ljudje pravili, na vesedico v
Gelje. Netakten je bil ta izgovor, ker jei g. dr. Karba kot olikanec moral vedeti, da bo tak izgovor potrto rodbiiio, ki je za rajnega vse storila, da bi mu 'Ohranila življenje, še bolj potrl in užalil. Vprašamo pa gv dr. Karba, zakaj ga plačuje okrajni .zastop, zakaj si računa svoj trud in svoja pota k bolnikom? Gotovo zato, da pomaga po svojih zmožnostih dobremu. ubogemu ljudstvu. T,ukaj je vaše polje! Tukaj delajte za slovenski narod! Slovenci bodo napredovali, dokler bodo živeli. Ako vam po-mrjejo, bode šlo tudi vaše naprednjaštvo ¡rakom žvižgat. Ce pa že dr. Karba mora res biti pri vseh veselicah in pri vseh shodih naprednjakov, kakor „petržilček na župci", mu tudi tega nei branimo, opomnimo ga pa dolžnosti do naroda, da si dobi na svoje stroške ,za vsak tak slučaj zdravnika namestnika. Duhovnik mora biti pripravljeh noč in dan, ali pa si mora dobiti namestnika, uradnik mpra prositi za dopust,. učitelj mora prositi svojega tovariša, da ga nadom/estuje ob njegovi odsotnosti. Ali ni torej tudi zdravnik, katerega okraj zato plačuje, postavno dolžan poskrbeti za svoje bolnike, ako je sam zadržan?
c Griže. Predstava „Lurška pastarica", ki jo je priredilo tukajšnje kmetijsko bralno društvo dne 14. t. m., je privabilo mnogo ljudi v prostore g. župana A. Sulerja. Vse je hvaMo igralce, da so izvrstno rešili svojo nalogo. Marsikatero solzno oko je pa pričalo, da je segla ganljiva igra ljudem v srce. Tudi petje domačega mešanega zbora je vsestransko ugajalo. Gotoveljski tamburaši so skrbeli, da se je : razvila ob ubranih glasovih tamburic neprisiljena prosta zabava. — Igra se, na občno željo v kratkim ponovi.
c Dramlje. V „Štajercu" od dne 7. junija pre-kuhavlje umobolni dopisnik iz Crešnjic to, kar se je naš trgovec J;aijnovič v „Nar. Listu" dne)! 21. maja pokadil. Neresnice si sposojujeta. Ker se Jarnovič šteje med drameljsko inteligenco < in torej ni lepo, da se opira na neresnice umobolnega siromaka, se mu svetuje nekaj reči. Prvič pojdite v^ Crešnjice in prosite novega župnika za škofijski odlok 1. 1897, v katerem je bilo župniku dovoljeno, da se proda veliko lesa za popravila pri gospodarstvu. 2. Preglejte uradno' potrdilo nadgozdarja Donner iz Celja 1904, da je župnik s hosto pravilno ravnal. Tretjič preberite zapisnik vseh dohodkov in stroškov iz les Župnik je vse dal za gospodarstvo in iz svojega priložil več sto kron. Reč ni zastarela, če najde šse pri teim kako krivico. Župnik je pred odhodom zapisal, naj se računa za njim; ako ni kaj prav, je vof.jen vse poravnati. Dokler torej nobena postavna gosposka ne izreče nad župnikom neugodne razsodbe, tako dolgo delate vi, g. Jarnovič, in vaš umobolni prijatelj pri „Štajercu" župniku veliko krivico na poštenji ter sta jo dolžna poravnati, ako sta pra-vicoljubna. Četrtič prehodite župnijsko hosto. Žulji se vam bodo na jeziku naredili, tako si boste prste oblizovif.i, to) boste gledali prelepo! drevjpi na 42 oralih. Petič pojdite k sodniji v Konjice gledat v oklic, kjer se potrjuje, da je ..Stajerčev" dopisnik umobolen. Ta pot se svetuje tudi „Štajercu."
c Organizacija slovenskega krščansko-soci-aluega delavstva v laškem okraju liberalcem dela velike preglavice. „Narodov" dopisnik javka, čemu se cepi delavstvo in trga iz rok rdeče internacio-nale; seveda, tisti dopisnik ne ve, da je ravno socialna demokracija najhujši sovražnik delavstva, ker hoče, da ostane nezadovoljno, in da socialnodemo-kraško delavstvo nima smisla za narodnost. Liberalce zagovarjajo socialni demokrati — to je znamenje časa! Tudi Cobal iz Zagorja je „Narodu" zelo pri srcu. Kaj mislijo liberalci, da bodemo mi mirno trpeli razbijanje shodov; napeli bodemo še vse druge strune zoper tako divjaško postopanje. Oobalu bodemo tudi dali priliko, da pred sodnijo dokaže, da je laž, kar je poslanec Gostinčar na shodu v Radečadi govoril. Bivši kandidat Roš je lani dal mirne Sentruperčane ovaditi radi hudodelstva javne sile, ker ga niso hoteli na shodu poslušati. Seveda, to odobravajo liberalci, če pa mi posežemo po orodju samoobrambe, tedaj začno kričati in pso-vati z denuncijanti. — Kratkomalo: terorizma liberalcev in socialnih demokratov v laškem okraju ne bomo več trpeli; vsakdo bo občutil vs» težo zakona, kdor bode motil naše poučevalne shode! — Popraviti moramo še tpar debejih neresnic, katere trosijo liberalci. Pravijo, da je poslanec dr. Benkovič delal zoper imenovanje nadučitelja za Zidani most. Ravno narobe je res. Dve visoko stoječi osebi lahko za priče navedemo, da je dr. Benkovič i z r e č n o in toplo priporočal imenovanje g. C e r n e j a. Le nerodnosti posameznih liberalcev so zakrivile, da se je g. C. prezrl. Isto-tako je tiudobno obrekovanje trditev, da se dr. Benkovič ne briga za imenovanje poštnih/uradnikov; za Z/ i d a n i most. S e p r e d n o je „Narod"; priobčil to laž, je dr. Benkovič na merodajnem mestu vse potrebno ukrenil; žal, da smo primo-rani po liberalnih lažeh take stvari javno priobče-vati, ker se s tem stvari le škoduje. — Preko tega gremo na dnevni red, ki se glasi: ustanovitev mogočne slovenske krščansko-spcialne organizacije za »delavstvo, katero hočemo iztrgati brezdelnemu liberalizmu in mednarodni socialni demokraciji.
c Šmarje pri Jelšah. Kondem meseca aprila t. 1. je zinani šmarski učenjak kaj imenitno modro-
val v celjski „Domovini". Potrebno se mu je zdelo zatrjevati, da on m učitelj, ampak le šolski prijatelj, ki je moral dati duška svojim naprednim nazorom, se ve v blagor šmarske šole. Nikakor ne trdimo, da je pisatelj učitelj — ali morebiti župan, ud okrajnega zastopa, ali posojilniški uradnik, ki prvi dan vsakega meseca podpiše pod svoje ime besedico učitelj. — Tega ne trdimo. — Gotovo pa je ud šmar-skega naprednega vinskega krožka, in kakor ta zagode, tako morajo plesati vsi, ki napredno mislijo, svoj napredni čardaž, — To vam je umetna nadvlada nasproti tisočerim glasovom odličnih krščanskih kmetov! — Toda kaj je temu krivio? — Preveliko zaupanje iv liberalno poštenost! — A upati je, da se vendar enkrat zdramimo in potlačimo tako naprednost v en koš in, jo spustimo po šmarskem potoku v Sotlo, kjer naj ji zadnje namerijo Še bratje Hrvati!
—	Toda o čem je modroval šolski prijatelj v Domovini? — Mlel je dokaze, da nadučitelj in njegova hči ne smeta biti nastavljena na eni šoli in zatrjeval. da takih slučajev nikjer ni na. svetu! — Hči našega obče spoštovanega nadučitelja, ki je že dve leti službovala na tukajšnji šoli v občo zadovoljnost vsega občinstva, je prosila namreč za stalno nameš-Čenje na svojem dosedanjem mestu. Njfcno delovanje je nadzoroval in pohvalil gospod Mski nadzornik, katerega vendar ne bodete vi naprednjaki pristra-nosti dolžili — in krajnj šolski svet jo je naj-topleje priporočal. Gospica je mirnega značaja, ki se s svojim lepim krščanskim vedenjem mora prikupiti vsakemu poštenemu človeku. Pri takih odnošajih bi bilo misliti in zanesljivo pričakovati, da je nobeden okrajni šolski svet ne more prezreti — toda — čujte in strmite! šmarski je niti v tern.o ni vzel. — Ali so se gospodje vstrašili njenega krščanskega mišljenja? — aH morda njenega vspešnega celo od nadzornika pripoznsnega delovanja? — Ali imajo krajni šolski sveti, posebno šmarski, samo dolžnost, skrbeti za šolske stavbe, ne bi pa imel pravice skrbeti za to, da se otroci izročp v pouk in, vzgojo takim osebam, katerim ljudstvo zaupa in ki so z ljudstvom istega krščanskega mišljenja! — A ta korak jo bilo treba pred svetom zakriti in z dokazi utemeljiti — če so tudi iz trte zviti. — A, ker drugilh ni bilo, moral je zadostovati ta, da oče ¡in hči ne smeta Liti na eni šoli. — Izvrstna juristarij|a! — — Toda saj se razumemo! Imenovani gospici primanjkujie se ve da za naše liberalce — pardon, hočem reči: napredne prijatelje — šole — neka druga lastnost. — Oni namreč čislajo učiteljice, ki so „luštne punčke"
—	se rade sprehajajo po golinah in, puščavah — če treba tudi pokokodajcajo po noči pri čašicah piva, — da se razlega v temno noč. — Po „Domovini" oče. in hči ne smeta biti na eni šoli! — Tako? — kaj pa trpi šola vsled tega? — A gospod prijatelj šole, dovolite nam tudi eno vprašanje: Kaj pa mož in žena? — Ali vam je ta slučaj znan, da se je nastavila za učiteljico nevesta, kateri so morali krstni botri in starešine obenem priskočiti na pomoč in še v postnem času, da se pride navskriž s krstno pojedino in gostijo? — Takrat je bilo, sp ve, vse na nogah, da se je spravil voz pod streho Še pred ploho!
—	Takrat se ni ugovarjalo! — Napredek šole in nravna vzgoja mladine ni bila prav nič v nevarnosti? — Morda želite natančnejših podatkov? — Prav radi postrežemo, samo oglasite se Še s svojo modrostjo v „Domovini". — Bodemo vsaj še lahko piibili in povedali, kaka so načela naših naprednjakov v popolnem nasprotju z načeli našega ljudstva.
—	Pomnite pa, da i te sami spravili stvar v javnost, sami nosite posledice, ki bodo vam in liberalnemu učiteljstvu jako neljube. — Za nas pa velja: Kmečko-katoliško ljudstvo v tabor Kmečke zveze! Združuj-mo se, da bodemo edini in da bode zmaga pri raznovrstnih volitvah naša! — Napredni obroč mora počiti!
c Šmartno ob Paki. Nesrečo je imel dne 11. junija pri sejanju prosa posestnik P.,G. v Smart-nem ob Paki. Že ko je vozil gnoj na njivo, se mu je voz skoro popolnoma poloiiil. Popoldan pi, ko je vlačil, so naenkrat začeli voli bežati. Hlapec je nekoliko časa za njimi tekel,- na kar se spodtakne potem, pa jih ni mogel več dohiteti. Sreča je bila, da se je brana odtrgala, drugače bi bila oba vola hudo poškodovana. Sicer se i pa ni posebna škoda napravila. ■ Hlapec je nekoliko po hrbtu poplesal, ko je I padel, brana se je zlomila ter oprava je bila popol-| noma strgana. Živinčetom se ni nič pripetilo. Kmet ' upa, da boklO proso zelo lepo, ko so bile pri sejanju ; takšne neprilike.
c Se enkrat imenovanje nadučitelja na Zida- • nem Mostu. Bolj lopovski nego „Domovina" od 11. j t. m. se pač ne more resnice pačiti jin obrekovati. Pravi, da dr. Benkovič gotovo nima ugleda v Grad-! cu, ker ni dosegel imenovanje Slovenca. Ta ne>po-! štenjak pa zamolči, da deželni šolski svet more le | enega izmed treh od okrajnega šolskega sveta v ter-' ni predlaganih imenovati, nobenega drugega, da je ! edino mogoče v gotovih slučajih doseči drugi terno, da so ravno liberalci s svojim netaktnim postopanjem razkačili nemško večino okrajnega šolskega sve-| ta. Pri „Domovini" so navajeni raznih lopovščin; ta slučiaj je zopet eden več v dolgi vrsti natolcevanj, zavijanj, obrekovanj, laži.
s Razbor pri Slovenjgradcu. Pravila katoliškega slov/enskega izobraževalnega društva so od vla-. de potrjena. Ustanovni shod se bode vršil v krat-
kem. Vse natančneje se bode še pnavočasno naznanilo.
c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. „Narodni List" piše v 23. številki, da dobijo Novoštiftčani po posredovanju poslanca Ježovnika svoj poštni urad. Radovedni smo, katera liberalna glava je tako modra, da ne zna ločiti poštne nabiralfnice od poštnega urada. Tukaj za poštni urad nobeden ne ve, pač pa dobimo poštno nabiralnico, pa še, to bi bilo boljše, da bi ne. Poštni sel, kateri je dosedaj prihajal petkrat na teden iz Gornjega Grada, je dostavljaj! poštne pošiljatve na dom strankam, katere stanujejo blizu ceste. S poštno nabiralnico paj te ugodnosti ne bodemo imeli več. Zato smo kaj malo hvaležni Ježovniku za to njegovo uslugo. Sicer pa „N. L." nič ne pove, kedaj in kje je Ježovnik posredoval za to nabiralnico.
c Frankolovo : Ustanovni občni zbor za kmečko katol. izobraževalno društvo kateri se je v 22. štev. Slov. Gospodarja naznanil za dan 31. maja t. 1. vršil se bo v nedeljo, dne 2£. junija popoldne po večernicah z istim dnevnim redom, kakor se je bil prvič določil v zgoraj navedeni številki Slov. Gospodarja, ter se vabijo vsi k obilni vde-ležbi.
Brežiški okraj.
b Poslanec dr. Benkovič je interpeliral notranjega ministra radi razveljavljen j a volitev v obrtno zadrugo brežiško in radi razpustitve okrajnega zastopa brežiškega.
b Dobje pri Planini. Nekateri naših Stajer-čijanceiv so se prepriča?!, da;' kozje meso in črno vino ni dobro za agitacijo pri občinskih volitviah. Pulko se že pripravlja na druge občinske volitve. Izprašuje ženske, komu so dale zadnjič pooblastilo in keido jih je podpisal. Ce tudi'Dernjač obeta popraviti skaženo šolsko stavbo in še postaviti na občinske stroške hiralnico, v katero bi spadala Sta-jerčeva stranka na Dobjem, so vendjar Dobjani tako nehvaležni svojim dobrotnikom, "da Stajerčijancev ne bodo volili..
b Dobje pri Planini. Dopisnik „Štajerca" brska po smetiščih, kakor tisti ptič. ki mu pravimo smrdokavra, tudi smrdovranka. Laže čisto po svoji stari naviadi, ter se hvali kakor cigan. Mi bi pa želeli, da bi, se podpisal, ker bi ga radi naprosili, da bi nam hodil stranišča snažit; saj z njegove pisave ni spoznati, da bi bil za kaj boljšega.
Najnovejše novice.
Svečanost v vrtcu šolskih sester v Mariboru, ki se je vršila 16. t. m. je bila izredno lepa. Otroci so s svojim petjem, lepim, točnim nastopom tn govorom ter deklama^ jo vzbuMli veliko pozornost^ vsega občinstva, katerega je bilo jako mnogo. Pozorno smo sledili igram; vloge so reševali mali fantiči in male deklice mojstersko brez strahu. De-klamovalke so žele za svoje deklamacije lepo zahvalo. Starši so pač veseli, če vidijo pri takih prilikah, kako nežna roka čuva njihovo mladino in vodi vzgojo malih otročičev Zares do srca segajoči nežni slovenski glasovi malih otročičev se slišijo v Mariboru le v teh Šolah, to je jiri tistih sestraJii, katere napadajo celo Slovenci sarhi po nepotrebnem. Prav umestno je povdarjal č. stolni dekan dr. Mlakar, da moramo bati hvaležni sestri Sabini, ki s tolikim vs-nebom deluje v slovenskem vrtcu sv. Cirila in Metoda. O posameznih točkah je pač težavno pisati v zadnjem trenutku; kratko lahko rečemo: 60 letnico presvitlega vladarja so proslavljali mali slovenski otročiči v Mariboru nad vse lepo, navdušeno in primerno. Bog daj nam več krepkega naraščaja, ki se bode vedno rad zbiral okrog šolskih sester!
Nevarno je zbolel veleč. ,gi> dekan Fr. Jug v Šmarjah pri Jelšah. Zadel ga je mrtvoud na levi strani. Poleg tega so se mu še pluča vnela. Priporoča se v molitev.
Umorjen je bil v Vipavi na Kranjskem dne 14. t. m. kanonik dekan Matija Erjavec.
Sv. Martin pri Vurbergu. Shod Kmečke zveze, ki se je vršil dne 8. junija t. 1. v prostorih stare šole, in na katerem so govorili gg.: državni poslanec Roškar, potovaCni učiteij Pušenjak in drugi, se je krasno obnesel. Zborovanje je trajalo od )48 do 11 ure predpoldne in zborovalna soba je bila polna samo vrlih mož1 in mladeničev. Gospod držaVni poslanec je v krasnih in jedrnatih besedah porofial o dosedanjem delovanju državnega «bora. Zbrano občinstvo ga je z velikim zanimanjem poslušalo in enoglasno izreklo svojemu državnemu poslancu popolno zaupanje. Veliko zanimanj^ je vzbujal tudi govor gospoda potovalnega učitelja Pu-šenjaka, kateri jo kot strokovnjak v zadružništvu govoril o raznih zadrugah in denarnih zavodib. Sledili so še drugi govori, razgovori in predlogi. Končno še zborovaCci pozivljejo gospode državne poslance, da naj z vso silo delajo na to, da se prepreči uvoz srbske živine v naše dežele, na kar se tozadevna rezolucija od zborovalcevt podpiše in izroči gospodu državnemu poslancu. Ob Splošnem navdušenju je bil zaključen veličasten shod S. K. Z. Čast in hvala gospodom govornikom, ki z vsemi svojimi močmi delajo in se trudijo za boljšo bodočnost kmečkega in delavskega stanu.
Vojaško veteransko društvo pri Sv. Andražu v Sjlov. gor. nam poroča, da ni darovala gospa Golob iz Vurberga društvu nobenega znaka, tem-?
na in
dne pri
več da je, 'društvo samo sklenilo si naročiti jubilejni narodni trak, ki ga je tudi društvo plačalo.
Za S. K. S. Z: Ob priliki bDrmovanja pri Sv. Juriju ob Pesnici jubilejni dar obmejnih duhovnikov 10 K. — Duhovniki zbrani na dekan, konferenci v Slov. Bistrici 15 K.
Občinske volitve na Tezni. Proti volitvi Tezni se je vložil ugovor na okrajno glavarstvo na občino.
Občno bojno društvo v Ptnjn ima svoj redni občni zbor 21. junija t. 1. ob 2. uri popoldne v gostilni g. Weihsenstein-a, katerem se vršijo tudi volitve novega odbora.
Sv. Miklavž pri Ormožn. Tukajšnjo bralno društvo si je na svojem rednem letnem občnem zboru izvoiilo sledeči odbor: predsednik: Anton Pajtler, g&stilničar v Brebrovniku; podpredsed : Anton Ja-nežič, župan v Brebrovniku; tajnik: Franc Stubec, kaplan; blagajnik: Jakob Ozmec, kmet v Krčevinab; knjižničar: Lenart Rajšp, organist; odbornika: Meško Jožef, župnik in Matija Vogrin, cerkveni ključar; namestnika: Bolfenk Puklavec, župan v Hermancih in Anton Janežič ml., kmet v Brebrovniku. — Č. g. Franca Bratušeka, bivšega tukajšnjega kaplana, je pa imenovalo častnim članom.
Jubilejni sprevod na Dunaju.
Jubilejni sprevod na Dunaju dne 12. t. m. je krasno uspel. Od vseh strani so prišli tujci, ctev vidijo ta impozanten sprevod. Na vsaki strani skoro 10 km dolge ceste, po kateri se jei pomikal sprevod, so bili postavljeni odri, ki so imeli prostor za 100.000 oseb. Vseh skupin je bilo 22.
Kakor je bilo' pričakovati po pripravah, so se Slovani na poseben način odW|k(oMali, O Kranjcih ji še „Neues Wiener Tagblatt"»- -taikjo-le; „Kmečki sprevod — koliko izvirnosti, tiči v tej skupini! Na čelu stari možje in mladi iantje, ki piskajo na pastirske piščalke, za njimi belo oblečlejie kmetice, ki nesejo na déski svutovno opravo, za njimi koraka mož, obdaja ga plašč iz bičevja, potem mlacl fant, ki je od nog do glave skrit v zelenem listovju, iz kaiterega izvirajo girlande, in na teh štirih girlandall ga vodijo Štirje dečki. Potem prihaja ž^nin popolnoma sam, nato nevesta z nevestino krono na glavi tudi sama — toda zadnjikrat. N|a koncu prikoraka gruča 50,— 60 — 100 — ne, 150 in Še več lantov . in dleklet, vse v snežnobelih oblekah in čim več vidiš od te beline, tem manj enostavna gjei ti zdi, tem bolj te okrepčuje ta ljutjqfznjivi prizor.1- — „Wiener Allgemeine Zeitung" pravi, da je Hl a skupina Kranjcev čarobno lepa. Občinstvo jei kranjskim' skupinam,, korfakajdčim pod slovenskimi troboj-nicami, prirejalo po celi poti n'ajprisrčnejše ovacije ter jih ometlavalo s cvetjem. Tudi cesar' se je o kranjskih skupinah zelo pohvalno izrazil ter se za gromoVite živio-klice prisrčno zahvaljeval.
Tudi Dalmatinci so se odlikoval1! Prišli so zastopniki iz vseh krajev dežele v svojih narodnih nošah. Naprej zastavonoša, potem Alkfarci na, konjih, za njimi prebivalci raznih mest, koje je spremljala narodna go'dbta. V! celem jih je bilo 330 oseb in 12 konjev. .
Gališka skupina je predstavljala pirovanje pri takozvanih Huzulih na vstočnem Gafiškem. Lvovske strelce je spremljala godba. Bilo je 500 oseb, 50 konjev in 6 vozov. Krakovska skupina, ki je imela 800 oseb, 100 konjev in 10 volov, je predstavljala, svatovščino na kmetih z godbo.
Iz Istrije in Trsta so bili slovenski in italijanski ribiči in lovci, ki so istotako radi svoje noše vzbujali Splošno pozornost.
Historičnih (zgodovinskih) skupin je bilo 19. Predstavljale so med drugim'dvojno svaščino vnukov cesarja Maksimilijana I.« p4\vo obleganje Dunaja po Turkih, 301etno vojsko, drugo obleganje Dunaja ifld.
Cesar je gledal cele tri ure sprevod. Izjavil je, da je pač pričakoval kaj velikega, a da jei bil vendar iznenadien nad tako krasno uspelim sprevodom.
Listnica uredništva.
Mnogo dopisov nam je prepozno došlo, tako da jih pri najboljši volji nismo mogli več spraviti v to številko, tako: Sv. Anton v Slov. gor., Kapela-Radenci, Šmartno na Paki, Žusem, Murščak. Vsi ti dopisi pridejo prihodnjič. G. Goren še k: Ali kot inserat? Sv. Barbara v Halozah: Za informacije smo Vam hvaležni, dopisa pa tokrat ne moremo objaviti, ker je toliko popravkov, da ga niti etavec ne more čitati. — Gomil s k o: Brez podpisa se ne sprejme ničesar. — Mozirje: Ker smo pisali že dovolj o mozirski posojilnici, dovolite, daza tokrat odložimo dopis. — Iz Spod. Ložnice: Verjamemo, da je vse res, a lahko prizadeti utajijo in potem smo v zadregi mi in Vi. — Dobrna: Radi pomanjkanja prostora prihodnjič.
Pojasnila o inseraiili daje
uprainištvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko za 10 vinarjev.	_
Mala gostilna je na prodaj v slovenskem delu Koroške ob državni cesti, blizu žel. postaje radi druž-binsidh razmer. Vpraša se uredništvo „Slov. Gospodarja" 496
Priden čevljarski učenec se sprejme pri g. Anton Trošt, Domgasse štev. 2. Maribor.	499
Gradec Dunaj
Loterijske številke.
Dne 13. junija 1906.
81 80 2 17 16 21
Edina narodna gostilna!
Narodni dom
V Slovenjgraden
sedaj novo urejena, priporoča vedno sveže pivo, izvrstna vina ter mrzle in top!e jedi. Cene nizke! Postrežba točna! Za obilen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
Anton Valenčak.
Eden ali dva vajenca za pekarsko obrt se sprejmeta takoj v dobro hišo, kjer jima je zagotovljena strokovna izobrazba in preskrbljeni 2 obleki za časa njune dobe. Pojasnila pri Avgust Jenko-tu pekarskemu mojstru v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 7. 509
Išče se za gostilno v prijetnem trgu natakarica na račun. Prednost imajo poštene zanesljive ženske katere so že v tem poslu izurjene. Nekaj kavcije katera bode plodonosno v hranilnici naložena je želeti. Kje, pove upravništvo.
505
Kontorist, vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v vseh pisarniških delih, želi službe tudi v odvetniški pisarni. Cenjeni dopisi naj se pošljejo na upravništvo „Slov. Gospodarja".	510
Prodaja posestev. Najmanjša in
največja posestva se prodajo v najlepšem kraju mariborske okolice. Kdor hoče kupiti, zve natančneje pri g. Kirnbauer, Pobrež-je št 155. Maribor.	518
Pyrrol, je najgotovejše siedstvo, če zbolijo svinje. Dobi se pristen le v magdalesski lekarni v Mariboru, Franc Jožefova cesta št. 1. Cena steklenice z navodilom 60 v.
519
Izgnbil se je pes ptičar (Vorste-hund) z dvema znamkama „Wind. Graz". Odda se naj proti dobri odškodnini pri Mihaelu Sernc-u v Rušah.	520
Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno ! Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1.	258
Dobro oblskaoa gostilna kjer se toči vino, žganje in pivo. Prodaja tobaka. Zraven je tudi malo zemljišče, ter lepo obrastena hosta. V bližini se nahaja kumenolom z več delavci in brod prek Save. Gostilna s posestvom vred leži na le pem kraju, ob glavni cesti, eno uro od Sevnice proti Zidanem-mostu. Proda se radi starosti. Več se izve pri Jurij Deželak, gostilničar v Ledini št. 61. Sevnica ob Savi.	478
Iščem trgovskega pomočnika, ki
je zmožen slov. in nemškega jezika. Ponudbe naj se pošljejo do 1. julija t. 1. na Franc Petan, trgovec z mešanim blagom, Srom-lje pošta Brežice.	469
Slnžba orglavca in cerkvenika
v Svečini se odda s 1. julijem. Skupnih dohodkov z lepim stanovanjem, okroglo 700 K na leto. Povrh vrt in njiva. Oženjeni rokodelci imajo prednost. Cerkveno predstojništvo.	486
i(anii>iijc
iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, j
_ Gosposka ulica štev. 16.
Vhod: Webergasse 8.
10 let davka prosta, v najlepšem delu, južna lega, krasna oprava, dober obrestni dohodek, v bližini južnega kolodvora, se radi rodbinskih razmer pod jako dobrimi plačilnimi pogoji takoj proda. Vpraša se v upravništvu. Iz prijaznosti pove natančneje tudi g. Pučelik, Kokošinegov drevored št. 141, Maribor.____439
Močna kočija s 4 sedeži, posebno primerna za ceste na deželi, se po ceni proda. Vpraša se pri Gruberju, tovarna usnja v Mariboru, Draugasse.	493
Posestvo, obsegajoče 5 oralov, 1 uro od Maribora, pol ure od kolodvora in tovarne, se prostovoljno proda. 5 njiv, 2 travnika, sado-nosnik, 3 gozdi, 3 glav živine 1 svinja z vsemi potrebščinami. Cena 600'i K. Natančneje pove Anton Logarič, Sv. Miklavž, p. Hoče pri Mariboru.	485
Klad sedlarski pomočnik se sprejme v delo. J. Kralj, sedlar Železniki, Gorenjsko.	489
Jabolčno vino, bruse, modro ga-lico, ličje (Raffia) proda po ceni Vid Murko, trgovec v Mariboru, Mellingerstrasse 24.	474
Studeočnega pomagafia oziroma učenca, dobrega in močnega (no alkoholika), ki naj razume tudi nekaj tesarskega dela, sprejme takoj proti dobri plači g. Franc Brati na, studenčni mojster v Kri-ževcih pri Ljutomeru.	491
Harmoninm, ki je stal nov čez 100 gl. se proda sedaj za 60 K v Vojniku. Kje, pove uredništvo Slov. Gosp.__512
Mizarske pomočnike vzame v stal no delo Georg Kobale, mizarski mojster v Slov. Bistrici. 490
Učenec, kateri zna nemško in slovensko govoriti, se sprejme pri trgovcu K. Zamolo v Framu. 458
Iznčena babica se priporoča cen. gospem. Na zahtevo dobijo tudi dobro postrežbo. Burgplatz št. 1, I. nadstropje. Maribor.	463
Čisto zastonj!!
5000 tir z verižicami
Povodom cesarjevega jubileja in
za reklamo za naše novoizdelane jubilejne ure z razširjanjem ilust-rov&nega cenika dobi lahko vsak jako fino novo srebrno anker-re-montoar-ur<5 z oklopno verižico zastonj. - Pošlje se naj naslov in 1 K (tudi v znamkah) za poštnino in stroške na Izvoznico ur „Famos" Dunaj, XVI/2. Poštni oddelek 49. S povzetjem stane K 170. 466
Maio posestvo v Spielfeldu na državni cesti, obstoječe iz travnika, njive, sadonosnika in hiše, se radi smrti po ceni pod roko proda. Latzko Ferdinand, Schoschtaritsch-gasse 5. Studenci Maribor. 303
Solnčnike in dežnike, palice, taške, kovčeke, in korbe za potovanje, vozičke za otroke, priporoča
p. Kosfič
v Celju. 175 (i)
YA BILO
na
občni zbor
„Kletarskega društva"
P. 9E. Si o.
ob
500
V Ormoži, ki se vrši v nedeljo, dne 28. junija 1908 »/» 9. uri dopoldne v pisarni Ormoške posojilnice.
Dnevni red:
1.	Poročilo predstojnika o društvenem delovanju.
2.	Računski zaključek za leto 1907.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Sprememba pravil.
5.	Slučajni predlogi.
Ako ne bi bil občni zbor ob določeni uri sklepčen, se vrši občni zbor isti dan ob Vi U- nri dopoldne pri vsakem številu udov.
511	IVadelstvo.
Ad opravilna številka A l9/8
Prostovoljna sodna dražba
nepremičnin in premičnin na Vranskem.
C. kr. okrajno sodišče na Vranskem naznanja, da so na prošnjo dedičev po umrli Mariji Ulbl prej vdovi Drobež (Pihelbirtovki) na Vranskem na prodaj po javni dražbi v njeno zapuščino spadajoče reči in sicer I. premičnine obstoječe i t. razne hišne, gospodarske, kuhinjske ter poseljne oprave, II. nepremičnina vi. št. 31 k. o. trg Vransko (Markt Franz) obstoječa 1. iz pare. štev. 105 stavbišče s hišo št. 31 ter iz pare. št. 106 stavbišče s hišo št. 32 na Vranskem, 2. iz pare. št. 200 njiva in pare. št. 201 travnik; in 3. iz pare. št. 182 vrt.
Pod II. 1, 2 in 3 navedene reči se bodo posebej dražbale, ter znaša izklicna cena ad 1. 5000 K, ad 2. 200 K in od 3. tudi 200 K.
Dražba premičnin pod I se bo vršila dne 1. julija in ako treba tudi 2. julija 1908, vsakokrat od 9. — 12. ure dopoldne in od 2. — 6. ure popoldne v Pihelbirtovi hiši na Vranskem, dražba nepremičnine pod II 1—3 pa dne 3. julija 1908, od 9. — 12. ure dopoldne na licu mesta.
C. kr. okrajno sodišče Vransko,
514	oddelek I, dne 11. junija 1908.
Naznanilo.
C. kr. vojno miniBterstvo je ceno smodnika za streljanje proti toči v zabojih po 25 kg radi zopetnega povečanja pridobavnih stroškov za zavoje po 25 kg in vreče smodnika po 25 kg od 1. junija t. 1. povišalo.
Smodnik za streljanje proti toči, ki se naroči pri deželnem odboru v zavojih po 25 kg, bo tedaj veljal z za-vojnino in vožnjo vred iz zaloge smodnika v Kalsdorfu na kolodvor v Kalsdorfu od 1. junija 1908, 20 K 80 vin. (dosedaj 20 K 62 h).
Gradec, 1. junija 1908.
515	Štajerski deželni odbor.
V liiijeisi me da
s prvim avgustom t. 1. popolnoma prezidani in moderno urejeni
HOTEL AVSTRIJA
s prostornimi gospodarskimi poslopji za voznike, vrtom za ptujce, ledenico itd. v Slovenski Bistrici. Ugodna lega v sredini mesta, kjer se že od nekdaj izvršuje najbolj obiskana gostilna, ter nova železnica, ki se že otvori v tekočem letu in bo zvezala mesto s postajo južne železnice, jamči za živahen promet podjetja. Natančnejši pogoji se izvejo pri posojilnici v Slov. Bistrici.	513
Razglas.
V zapuščir.o pokojnega župnika Ivana Pavliča na Bi-zeljskeoi spadajoče premičnine obstoječi) iz pohištva, orodja,, gospodarskih potrebščin, 35 vinskih in drugih sodov razne velikosti, 80 hI rdečega in belega vina ra«prodajale se bedo vsled sodnega dovoljenja na prostovoljni javni dražbi v župnišču na Bizeljskem v sredo dne 25. junija t. 1. in če treba pnhoinjega dne, počenši vselej cb 9. uri dopoldne.
Brežice, dne 12. junija 1908.
Dr. pran Horvat,
516	c. kr. notar kot sodni komisar.
Kline pasove
tudi za najtežje kile, pase za trebuh, suspenzorije itd , sploh vse priprave za oporo proti sključenim telesom, istotako umetne ude, tudi usnjene hlače in rokavice izdeluje po ceni
Franc Podgeršek,
517 izdelovatelj obvez in rokavic, Burggasse 7, Maribor ob D.
PozorI
Čitaj!
P©zop!

Slavonska biljem
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena j» franko na vsako poŠto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali 6e se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišica,
656	lekarnarja v Plkrteu št. 201. (Slavonija >
Birmska darila
se dobijo v trgovini Tiskarne sv Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5: xxxxxix
Herg, Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo. Osmi natis. Knjiga obsega dva dela. Prvi del ima molitve in obširni nauk o bratovčinah. V drugem delu je zbranih blizu 600 najlepših nabožnih pesmi. Naroči se lahko vsak del zase vezan po 2 K, ali oba dela skupno vezana za 3 50 K. Venec je eden najbolj priljubljenih mo-litvenikov po celem Slovenskem. Skoro vsako dekle ga pozna.
Rožman, Družbine bukvice za dekleta so izšle v XIII. ; natisu. „Pomni krščanska deklica: Ko boš 14. leto dopolnila, priskrbi si Dekliške ali Družbine bukvice. Boljših ne dobiš. Le pridno jih prebiraj!" (Voh.) Cena 3 K.
Premišljevanja o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa za vse dneve celega leta. Dva zvezka; cena nevezanemu zvez. 3 K, vezanemu 4 K. Ta knjiga je prva, ki podaje v slovenskem jeziku lepo razdeljena premišljevanja za vsaki dan v letu. Rabi jih lahko vsak, naj je duhovskega. rodovniškega ali posvetnega stanu. *
Marija žalostna mati. Molit-venik v počeščenje Matere božje sedem žalosti. Rabijo ga posebno krščanske matere, ki opravljajo pobožnost 7 petkov v čast Materi sedem žalosti. Cena 1 K 20 v.
Prijatelj otroški, molitvenik in pesmarica, posebno primerna kot darilo pridnim šolarjem. Cena v platno vezanemu s sekiricami 40 v, brez sekiric 36 v. Ta molitvenik so priporočile mnoge škofije in vsak šolar ga je vesel.
Čedc, Sv. opravilo, molitvenik ■¿a krščansko mladino. Cena 1 K 30 v.
Vakaj, BožiČpridnim otrokom. Cena 20 v; lepo božično darilo.
Voh, Obrednik za cerkvenike.
V platno vezan 1 K.
Voh, Angelska služba, poduk ■ a ministrante 10 v.
Slomšek, Pridige osnovane.
3 K.
Kvišku srca! ali cerkvena pesmarica. Cena 1 K 20 v. Ta pesmarica obsega 130 napevov s sekiricami in bo izvrstno služila Marijinim družbam in drugim bratovščinam.Pevci in pevke ki želijo v cerkvenem petju
napredovati, jo bodo takoj naročili.
Stenske podobe vsakega svetnika male in velike brez okvirja in z okvirjem. Treba je naročiti približno velikost. Cene so od 30 v — 8 K. Stoječi križi, ki se rabijo pri sprevidenju bolnikov leseni in nikelnasti po 150 K do 10 K. Svetinjice iz aluminija za Marijine družbe in druge bratovščine v razni velikosti po 2 v do 30 v. Rožni venci, leseni, iz ribje kosti, kokosa, jeruzalemski, srebrni. Cene so od 14 v do 5 K.
Podobice za pridne šolarje 100 kom. za 80 v do 4 K, naj-priprostejše do najfinejših. Papir pismeni, konceptni, svileni in vsake druge vrste po nizkih cenah. Peresa, svinčniki, štampilje ali pečati, vinjete za urade in trgovce.
Trgovske knjige, zapisniki za društva, urade in posojilnica. Koledarji stenski, pri kateri h se vsak dan odtrga listič, >e priporočajo trgovcem po nizki ceni z natisom njihove tvrdko
Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju
(registroTuna zadruga z neomejeno zavezo).
■	G-lavni trg- šte-v. 5, X. nadstropje. =====
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4°/0 obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama.
Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma.
Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% in 51/2 % in na osebni kredit proti 6% obrestovanju. Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron.
V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure dopoldne in od S. do 6. ure popoldne.	88 (k. L)
V Gornji Polskavi Dri Pragarskem
ima tvrdka K. & R. JEŽEK
veliko zalogo vseh vrst femetskih strojev in 6e vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ali gepelni, predležja mlatilnice, slamoreznice, reporeznice, mlini za jabolke, grozdne stiskalnice, žitne čistilnice, drobilni mlini, brane, plugi itd. Podpisani posreduje naročila na vse vrste kmetijskih strojev, sesalk, bencinovih motorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opekarne itd. — Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi se vsa popravila sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. Zastopnik in oskrbnik zalege Franc KampnŠ v Gornji Polskavi pri Pragerskem. 434
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las, t. j.
Kapilor št. I.
Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 3 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrac Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s postnim povzetjem.
Upokojenega duhovnika želijo fa-rani Škalske podružne cerkve v Pleši ven (p. Velenje), da bi se mogli večkrat udeležiti sv. maše. Cerkev je lepa, zraven cerkvena hiša, ki ima 4 prostorne sobe, 2 kuhinji, 2 lepi kleti in lep vrt. Poleg hiše gospodarsko poslopje za 1 kravo in 2 svinska hleva. Farani radi prispevajo hrano za 1 kravo in 1 svinjo čez celo leto in bi tudi skrbeli za celoletno kurjavo. Ponudbe se naj pošljejo de-kaniji Skale, p. Velenje. 465
Naznanilo.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu naznanjam, da preselim svojo prodajalno pasarskih del in optičnih predmetov, kakor tudi delavnico s 1. julijem letos iz sedanjega prostora hiše št. 10 na glavnem trgu v Celju, v svojo lastno hišo v
gosposki ulici število 10 v Celju.
Zahvaljujoč se vsestransko za mi na starem prostoru izkazano zaupanje, prosim posebno prečastito duhovščino kakor tudi slavno občinstvo, da mi isto tudi na novem prostoru podeli.
Zagotavljajoč solidno in ceno postrežbo priporočam se z odličnim spoštovanjem
Kournd Kager. 496_P 'sar, srebrar in zlatar v Celjn.
Milan Hočevar-Celje
Glavni trg štev. 10. ==
Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarico, tudi za vee vrst žganja in likera.
Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, galico, žveplo in rafije.
Jamčim za dobro in solidno postrežbo.
Oddaja stavbe
novega pritličnega šolskega poslopja z eno učno sobo, eno sobo za učila in konference in s potrebnimi hodniki in drugimi prostori v Slivnici.
Ustmena zniževalna dražba se bo vršila v četrtek dne 25. junija t. 1. ob '/»10. uri predpoldne v šolskem poslopju v Slivnici.
Stavba se bo le enemu glavnemu podjetniku oddala.
Izklicna cena znaša 11369 K 59 vin. Stavbeni ope-rat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stroškovnika, stavbenega dovoljenja in stavbenih pogojev je v vpogled razpoložen v šolski pisarni v Slivnici in pri in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju.
Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 1137 K.
Kraj ni šolski svet Slivnica, dne 13. junija 1908. 503	Lesjak, načelnik.

Demetrij Glumac
kotlar
iPt/oj, jPoštii» ulica in Ä3C A-JEJLUBOIt, Kasemgatm &t. 13
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotla in najboljä* brlzgalnlea, pri katerih jamči ta dobro in trpežno delo. I»«t»faflkt vaals« ml# »eno In Mir«. Kapajea ttari baker, cink ta atealas P° »ejboljil ceni.
Vabilo	k
občnemu zboru
Ormožke posojilnice, registrovane zadruge z neomejeno zavezo — Friedauer Vorschussverein, registrierte Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung, — ki se odredi na pondeljek, dne 29. junija 1908 ob 10. uri predpoldne v zadružni pisarni v Ormoži.
Pnevni red:
1.	Poročilo predstojništva, polaganje računov in bilance za
leto 1907.
2.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in bilanci.
3.	Predlog predstojništva in nadzorstva o porabi čistega
dobička.
4.	Čitanje revizijskega poročila Zveze, ter ukrepi vsled
istega.
5.	Slučajni prediogi.
Za slučaj, ako bi ob 10. uri ne bi bili zborovalci sklepčeni, se ob enem odredi drugo zborovanje po § 33 zadružnih pravi! z istim dnevnim redom, kakor je za prvo zborovanje odločen in na istem mestu, pa ob 7« H- ari, pri katerem eo navzoči, oziroma zastopani udi sklepčeni, ne glede na sveto zastopnih deležev, niti ne glede na število navzočih.
Ormož, dne 13. junija 1908.
ftnton Šoštarič. 504 pr. J. Qersak.
Posojilnica y Šoštanja,
reg. zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge po
ter plačuje rentni davek za vlagatelje sama. Uradni dan je vsak četrtek od 9. — 12. ure dopoldne.
Za druga pojasnila je pisarna odprta vsak dan od 9. — 12. ure dopoldne. 464	Načelstvo.
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovat^ motorjev in strojev
Maribor, f*Mffg»ma« ».
Ker postaja bencin v »dno dražji so najboljši za industrijo in polje delstvc
Climase Bohsel-motorji
pri katerih stane ena konjska moč m «no uro 1 */i do 2 V» vinaij*. Ti motoiji se lahko ogledajo v toku pri meni.
K&rol Sinkcvič,
Bs.«topn.ik Ollmave Bohasl-Biotor)«*
Franc Ksaver Kantner
pilarski mojster, Maribor, Tegetthoffova cesta štev. 26.
izdeluje vsake vrste pile in stružnike iz najboljšega posebnega litega jekla za železniške delavnice, tovarne za stroje, za mehanike, klnčaviličarje in kovače. Tudi najboljše vrste žage za deske. Prevzame vsake vrste zrabljene pile in stražnike v popravo. — Opomni, da so njegovi izdelki le ročno delo.	343
Franc Divjak,
slikar in pleskar v Mariboru,
župnijska ulica št. 7. se priporoča č. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni.	365
Veliki trgovinski prostori
s trgov, opravo se dajo takoj v najem. Trgovina, ki je že čez 4 leta dobro uspevala, morala se je vsled smrti najemnika opustiti.
Proda se tudi nerabljen, na razstavi kupljen klavir. Za letovičarje je oddati meblovana soba za dve osebi.
«as	posojilnica v Vltanjf.
Oddaja stavbe
enonadstropnega prizidka k sedanjemu šolskemu poslopju v Zibiki.
Ustmena zniževalna dražba se bo vršila v četrtek dne 25. junija 1908 ob 2. uri popoldan v šolskem poslopju v Žibiki. Stavba se bo oddala le enemu glavnemu podjetnikn.
Izklicna cena znaša 12.600 K.
Stavbeni objekt, sestoječ iz stavbenih načrtov, stroškovnika stavbenega dovoljenja in stavbenih pogojev, je v upogled razpoložen v šolski pisarni v Zibiki in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju.
Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 1260 K.
Krajni šolski svet Zibika, okraj Šmarje, dne 4. juu. 1908.
Martin Kočevar
484 mSšm	. ji	načelnik.
Sedaj je priložnost,

če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 16, 18, 20, 24 in 28 kr. Druki in cajgi za ženske obleke mtr 20, 24, 28 in 30 kr. Sateni novomodni, po 30 in 40 krajcarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 40, 60 in 70 kr. Sviineni robci najnovejši po 90 vkr. gld. 1, l-20, 1'60, 2 itd. Perkalnati robci po 22 in 30 kr. Cajgi za moško obleke po 50, 60, 70 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po gld. 1-20, 1-40, 1-80 itd. Srajce za delavnik in praznike po 60, 70, 80, 1'—, 1"20 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem BI. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2.
Edina narodna trgovina z mannfaktur. in
špecerijskim blagom
L UMI
ftamež
priporoči, senj. občinstvu svoje veliko, novo iilogo. Cese nizke, poatrei. ioens.
Kdor hoče dobro kupi-U, uJOia v narodno trsovino priti
Za veselice I
in drage slavnosti priporoča se svileni papir, v vseh barvab, konfeti, kače, papirne krožnike, razglednice itd. v največji izbiri. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami::
v veliki zalegi, kakor tudi matrace, divani, otročje postelje ter oglodala po najnižji ceni.
kupujemo pri

VILKO	Maribor, Gornja Gosposka ulica 33.
Fri"iSaSr JOŽEFU ULAGA t
Stroji sr» yr o „j i m l
Nova trasvina
Fr. Bureš
5
Trgovina z manufakturnim, modnim in drobnim blagom
¡11 mM
O^ajskš ti*g št« S
urar, očalar in zlatar
w ^ss^šiscrM TggefMioBS Essfa U,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki se tošnc in :: hitro izvršijo. ::
edina hrvaška zavarovalnic»; osnovftns »d ohciae svobodnega inkr. glav. siest» Sagrsba
jCROATIA1, osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blifbu nepremičnine vsake vrsto: hiše, gospodarska, poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jafco ogodniii pogojih in' niskib «-.»ah.
Vsa pojasnila daje: Pedrain5ca .GRGATJA' v Trstu, Cono št. 1.
I! Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apnasapoklajo !! Ratnt vrste travnega, deteljneca, gozdnega in vrtnarskega semena
priporoča
priporoča svoje veliko zalogo snknensga in volnenega blaga za moške in ženg&e obleke, kakor tudi prav dobro platno za vsakovrstne perilo. — Oprave za ženitve, garniture, preproge in odeje t največji izbiri po najnižji ceni.
Tegethofova cesta štev
kar se tam dobi najboljše blago po najnižji ceai in
sieer za spomlad velika izbir za možie in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in raožko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: ::
je prezidavanje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z novodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo toraj ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali saj izložbe ogledati, da se vsaki sam prepriča o velikanski izbiri iu čudovito nizkih cenah.
Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj.
HUrlbOr, Tegethefov« cssta 45
priporoča vedso sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrale in tople jedi.
Kar. Meden.
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlele gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentov&no zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, prt kaaenarju k, Sl&Her-js.
Hapljsc© 2£as želodkri s Slane ena
steklenica 50 vinarjev. Žganj® psmfi trgsmjM s Prav dobro mazilo
pri preblajenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
I SVOJI K SVOJIM» jjj¡
Marasioi dont.
*a|»efijl In na!-cenejii afcspsrT. ur — ífíSralns, ziatnins In opisnih predmeiev, : KaroSits naj«-cenik br«-plaCnt-
t»S Za spomlad! Poa&ox*
Maimfakturna triroviiia
priporoča slavnemu občinstva svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter peiilnega blaga ;-.a ž>;ntke. kaker tudi najnovejše Stofe za moške obleke po primemo
rJikih cer^H. — Postrežba tečni* in sfrogoso!Sdna!
Gotova sreča vsem posestnikom živali je Palma, ki obvaruje bo-leznij in ozdravi vsakovrstno pernato in štirinogato žival — bolno na prebavilih, krvi ozir. živcih in je bolezen : drislja, nahod, vnetje, prisad, davica (difterija), revma, protin, krč ozir. bož-jast. Ob Palma se živali naglo pitajo. Zdravim 6—8 krat ceneje nego bolnim! 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v več!) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Spod 4 K naroč. ni povzetja! I. E. WEISL, žival, živila, Maribor, Zofijin (senenski) trg štev. 3. 229
Za 10 ozir. 20 K denarja. 12 ozir. 25 K Palma; trgovcem še poseben zaslužek in barveno slikane lepake.
Jaz podpisani Jožef Pavčnik, načelnik krajnega šolskega sveta pri Sv. Miklavžu nad Laškim obžalujem, da sem g. Pavel Lorbek-a, šolskega vodjo pri Sv. Miklavžu nad Laškim po krivem nepoštenega dejanja obdolžil, ter ga s tem na časti žalil Izjavim, da ne dvomim o njegovi poštenosti ter se mu zahvalim, da je odstopil od tožbe.
Sv. Miklavž nad Laškim, dnu 2. junija 1908.
487
J**žef Pavčiifk,
načelnik kr. šol. sveta.
Prosto in zvesto dekle, se sprejme v trgovino z mešanim blagom, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožna. V začetka 6 K na mesec. Sprejme se 1. Julija t. 1. Malo šivanja zmožna ima prednost. Jožef Robnik, trgovec Sv. Lovrenc nad Mariborom.
__ 607___
Lepo posestvo je na prodaj 13 oralov z vsem. Lepa zidana hiša in hlev. Radi preselitve po nizki ceni. Kje, se izve pri gosp. Franc Siter, trgovec. Tezen pri Mariboru, št. 47.	494
Pagiiaao-sirup v steklenicah ali pa ravno tako imenovani prah v škatljicah si naj naroči vsak, kdor trpi na želodčni, črevesni ali je-terni bolezni ali na vodenici. Vse te bolezni izvirajo iz nečiste krvi omenjeno sredstvo pa kri čisti. Dobiva se neponarejeno edino le v dveh lekarnah na Tirolskem in sicer: Fttrstbischofliche Apotheke in Brixen in pa Sacrate Brachetti Apotheke in Ala (Tirol). 502
Perilja išče dela. Mlinska ulica št. 7. d. 15. Maribor.	508
Gostilna, s koncesijo na žganje in tobak, ležeča ob okrajni cesti: Velenje — Dobrna Celje z novimi zidanimi poslopji in okoli 7 oralov njiv, travnikov iu gozda, so takoj proda Natančneje se izve pri: Viktor Sakuscheggv Velenju.
50«
Dvonadstropna najomna hiša, novo zidana s trgovinskim prostorom v mestu se po ceni proda. Vpraša se pri stavbenem mojstru Mi sera,, Karčovina št. 144, Maribor. 497
Kupim en lahek presti voz v dobrem stanu, ki bi nesel en polov-njak teže. Približno v taki obliki kakor voz za poljske pridelke, ki ga lahko vlečete dve kravi. Kdor ima takega na prodaj, naj se takoj oglasi pri Lov. Kreme, trgovec pri »v. Ani na Krembergu.
501
Priden učenec se sprejme v trgovino mešanega blaga ni deželi; znati mora slovenski in nekoliko nemški. Naslov v upravni štvu „Slov. Gospodarja".	498
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Grajslcs trg If. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler).
Hranilne vfoge
na-
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: vadne po 4°/o? Prot' 3 mesečni odpovedi po 4l/t. Obresti se pripišujejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/4%i na vknjižbo sploh po 5°/oi na vknjižbo in kredit po 6%
posestvo po 51/»0/» in na osebni Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo ia četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvtemSi praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2,—5. popoldne.
Izdajatelj in s-aložnik : Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik -. Fran Rakov!5.
Tisk tiskarne sv. Cirila t Maribora,