mehiška Domovina i> AM€MCAN IN SPIRIT K>R€16N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 8, 1964 SLOVCNIAN HORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXII — VOL. LXII Mnikov ZN v Kongu tona« vlada ne mara idiliki Konga glavnih zastopnikov ZN.v Kongu ne ^rajo in nočejo z njimi jtofaenih stikov. ZN bodo bongo v juniju zapustili. Leopoldville, Kongo, — ,. nosi rned glavnimi zastopni- Edruženih narodov nied -domačo vlado Predsed- ^ in wj ^asa pretrgani. se Longoške vlade Ciril Adula ^Va meseca brani sprejo 1 davnega zastopnika ZN v (^Su Maksa H. Dorsinvilla, ^^Lega diplomata, ki mu je Cjjeerlena naloga voditi opera-Združenih narodov v Konde ^ula ln člani njegove vla-spre° raznlb diplomatskih pr lett>ih očitno spregledali. kongoške vlade do dj ^Vriega ni maral sprejeti tu-Ijj^b^iana Osorio Tafalla, Me-de',,"^29’ ki vodi vse civilne za-J ZN v Kongu. dle(j'av Iško so napeti odnosi ^čelnikom glavnega stana J. o-boroženih sil gen. 0rOri^Utuiem in gen- Aguiyi Piilf. SlJern iz Nigerije, poveli-je čet ZN v Kongu. K sreči V5tf»- Mobutu voljan sodelo-kaing2, v namestnikom Nigerijca' Jev^ čanom J. A. Dextraze-cet J^čelnikom glavnega stana -s-S v. Kon§u' Zlf v odnosi med vodniki lM'jngu in kongoško vlado iti zjg J,° P°vzročiti hude težave ^tli jf 6 v času, ko bodo Zdru-dejj aro-di v nekaj tednih Vj a‘ 'i nčevati svoj e Novi grobovi Mike (Miloš) Svilokos Včeraj je umni v Highland View bolnišnici Mike (Miloš) Svilokos s 15217 Lucknow Ave., rojen, v Tastuši pri Petrinji, od koder je prišel sem leta 1914. Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri N.Y.C. železnici. Bil je član Srpskega podpornega saveza Jedinstvo. Pogreb bo- iz Grdinovega -pogreb, zavoda na E. 62 St. čas in kraj še nista določena. delo v se odpravljati domov. ?§odi(-jaorna bi se to moralo letošnjem juniju. SVojega K°nga se zavedajo Via „lv, nougodnega položaja, VtefVpV0, da. bodo Belgijci, se pobotali, u-činko- ^)1’* Upr SVe^ovalci in pomočniki W so, aVi. in vodstvu Konga, Lfls]ajj ljudje, ki so jih tja Združeni narodi. se na nov° p0sIi več žensk kot „ v„m°ških jetk mY0?K’ N-Y- — v za<3-l1"6 g 1 e HSe^nem gospodarskem , Vst q0 u Morgan Guaranty J obra,', 56 nabaja. tudi članek, ' I957 jJnaVa zaP°slitev med Jebil0 v te ‘j dobi ^ih j -v, * sHih 3,800>ooo. 68>5 Jf tako na novo zap-o- ^Pa^^^ov. Od Število zapo-narastlo od 65 na 3,800,000 pa Turčija zopei grozi z invazijo otoka Cipra Turčija je uradno obvestila Grčijo, da bo poslala na Ciper nove čete, če bodo otoški Grki napadali te, ki jih ima na otoku po pogodbi. NIKOZIA, Ciper. — Turška v Kon- Trdinovega -pogreb, zavoda na vlada je -poslala grški uradno sporočilo, da ne priznava enostranske -odpovedi pogodbe, na kateri temelji neodvisnost Cipra od strani predsednika Ciprske republike nadškofa Maka-rio-sa. Včeraj ob treh zjutraj je turški poslanik v Atenah izročil zunanjemu ministru grške vlade noto, v kateri sporoča, da bo poslala Turčija na Ciper novo vojaštvo, če bi ciprski Grki napadli turške čete, ki so sedaj na otoku v smislu pogodbe iz leta 1960, na osnovi katere je postal Ciper neodvisna republika. Grški zunanji minister je bil iznenaden zaradi ure, v kateri je hotel turški poslanik govoriti z njim. V Atenah so med tem krožile vesti, da ima Turčija vojaštvo že vkrcano na, ladje, ki lahko- vsak čas zaplovejo proti Cipru. V zadnjih treh dneh je prišlo do ponovnih bojev med otoškimi Grki in, Turki. Ciprski Grki so razorožili britansko patrolo, ki je prišla v okviru, ZN v neko-njihov-o vas v neposredni bližini' sovražne -turške vasi. Šele, ko je prišel angleški oficir z močnejšo patrolo v oklepnem vozu, so Grki izpustili prvo in ji vrnili, orožje. Četam Združenih narodov se je posrečilo doseči med Grki in Turki na zahodnem, delu Cipra premirje okoli mestec Kokikina in Pakhyammos ter okoli grške MARACAIBO, Venez. — Pe- Vasi Mosphileri, ki jo imajo ob-trolejska ladja Esso Maracaibo Goljeno Turki, se je zadela v tri stebre velike- ! Ciprski -predsednik nadškof ga mostu čez jezero Maracaibo'Makarios je preteklo soboto za-in jih podrla. Del pet milj dol-j hteval, -da se turške čete umak-gega mostu je padel v vodo, pri nej-o s svojih položajev v Niko-čemer je bilo 5 oseb mrtvih. Do -nesreče je prišlo, ker so se morale na 36,000 ton obsegajoči laid ji pokvariti krmilne naprave. Ladja se je po zadet ju v most nagnila in iz nje je začelo teči olje. Most je bil edina kopna zveza med mestom Maracaibo, drugim naj večjim mestom v Venezueli, in ostalo deželo. iflacfns šele ¥ Vietnamu ifsssgle veeji uspeh SAJGON, J. Viet. — Vladne čete so v več kot en dan trajajoči bitki z -rdečimi gverilci, ki so .se hoteli polastiti neke utrjene vasi kakih pet milj od meje Kambodže, -dosegle večji uspeh. Rdeči so imeli preko sto- mrtvih in ranjenih, vladne čete pa 14 mrtvih in 26 ranjenih. Rdeči so ponoči obkolili vas in se polastili večji del naselja, le utrdba se je še držala, ko je prišla vladna pomoč. Vladne čete so napadle rdeče iz letal in helikopterjev, dokler niso prišle na pomoč čete pehote, ki so skušale zajeti rdeče. Tem se je po hudih bojih ppsrečilo izviti iz obroča in se umakniti proti meji Kambodže. To je bil v zadnjih mesecih največji spopad med vladnimi četami in rdečimi, če je bil res talko- uspešen za vladne čete, kot te trdijo, utegne ugodno vplivati na razpoloženje podeželskega prebivalstva do nove vlade gen. Khanha. 65% ^ ženske kar 2,500,000 0 teg ' ° 'tej p0ti smo priš]i VdV’ da^-~ —- s V ^ edpada tretjina vse ^ deI°vne sile na Žen- J stran poročila, Ud*. temno: med ne-je skoraj 50% >kmmi Ikv ' T ^ni-h se število b-rez- b 0koli 4’500>000. ^ekf v6 tudi ugotovitev, ia2ie doMi° ac4o j,- e' Tega pojava pa ^more razložiti. Pošta L]'avah P0sta v Združenih * Pošta ^ bila UaDa 1913 ustanovljena Hmfifiška ladja podrla tfef mostu ¥ Venezueli Prva smrtna žrtev v boju za civilne pravice povod za hude demonstracije r^eptiCkanei gledajo rEilišeio oa sestavo votivni ga programa WASHINGTON, D.C. — Republikanska stranka je izbrala poseben odbor, ki naj izdela predlog za volivni program. Odbor bo začel zasedati šele 7. julija, -torej teden pred republikansko konvencijo, toda njegovi člani imajo že danes sitnosti. Kot je znano, bi precej odličnih republikancev rado kandidiralo za predsednika. Vodita jih glavna tekmeca senator Goldwater -in guverner Rockefeller. Njihovi pristaši so pa začeli že sedaj obletavati člane gornjega odbora in jim prodajati svoje ideje, kaj vse naj bi bilo Cključeno v volivni program. Glavna razlika med Goldwa-terjem in Rockefellerjem je v tem, da bi Goldwater imel rad tak program, da bi bili z njim zadovoljni vsi republikanci. Besedilo programa bi se moralo torej omejiti samo na načela, izražena v splošnih in ohlapnih besedah. Rockefeller bi pa rad imel program s konkretnimi obljubami, ker misli, da bi samo tak program lahko zanimal tudi nevtralce, ki brez njihove pomoči republikanci ne morejo nikoli zmagati. Ker je pritisk na člane odbora precej velik, se bojijo, da bo marsikateri med njimi odstopil samo, da bi imel imel mir pred politiko. Poskusi skupin, ki se bore za “civilne pravice”, ustaviti gradnjo nove šole na področju Glen-villa, ker bi po njihovem mnenju pomagala ustaliti dejansko segregacijo, so privedli včeraj malo pred drugo uro popoldne do prve smrtne žrtve. Buldožer je po nesreči do smrti povozil 27 let starega protestantovskega duhovnika, ki se je vlegel predenj, da bi ga ustavil. Ta smrt je bila povod najhujšim izgredom, ki jih je Cleveland kdaj doživel v zvezi z bojem za civilne pravice. CLEVELAND, O. — To, kar je vrelo že dolgo, je včeraj udarilo z vso silo na dan. Demonstracije, piketiranje in izgredi v zvezi z bojem za civilne pravice so včeraj zahtevali prvo žrtev. Mlad protestantovski duhovnik, prepričan zagovornik enakih civilnih pravic, se je vrgel malo pred drugo uro popoldne pred buldožer na zemljo, da bi ustavil delo pri gradnji nove šole v črnskem predelu Glen-vill na vzhodni strani mesta med St. Clair in Superior Ave. ob Lakeview Road. Voznik buldožerja ga ni videl, ker so drugi demonstranti legli predenj na drugi strani, in zapeljal preko njega. Rev. Bruce W. Klunder, 27 let stari mož in oče dveh otrok, je bil mrtev. Ta smrt je za trenutek za-prepastila demonstrante, nekaj ur nato pa je prišlo do najhujših demonstracij, kar jih je kdaj mesto v zvezi z bojem za civilne pravice doživelo. . ^=r- . ........ — Demonstracije so se začele 0-poldne. Demonstranti so se prizadevali, da bi ustavili delo pri gradnji nove šole na Lakeview Road in Saywell Avenue med St. Clair in Superior Avenue, v predelu, ki je v zadnjih letih po seljen skoraj izključno s črnci. Vodniki črncev in organizacij za civilne pravice trdijo, da bo postavitev novih šol v tem predelu ustalila za dolga leta dejansko šolsko segregacijo na temelju šolskih okolišev. Skupine moških in žensk so prišle na gradbišče in se vlegale pred tovorne I belcev, ki so slučajno zašli v ta Policijska preiskava je odločila, da on za nesrečo ni odgovoren. Policija je morala uporabiti solzivne bombe Policija na konjih in peš z jeklenimi čeladami na glavah je skušala vzdrževati red, pa v večernih urah ni bila demonstrantom skoraj več kos. Razgnala jih je šele s solzivnimi bombami, ko je dobila nove okrepitve. Demonstranti so metali vanjo opeko, kamenje, steklenice in vse drugo, kar jim je prišlo v roke. Napadali so avtomobile Iz Clevelanda in okolice Štirideseturna pobožnost— V cerkvi sv. Vida se bo začela ta petek, 10. aprila, s slovesno sv. mašo in procesijo ob 8.30 dopoldne 40-urna pobožnost. Ob sedmih zvečer bo pridiga in blagoslov z Najsvetejšim. Tudi v soboto bo pridiga in blagoslov ob sedmih zvečer. Zaključek pobožnosti bo v nedeljo ob 4.30 popoldne s slovenskimi petimi litanijami vseh svetnikov. V petek in soboto bo tudi prilika za spoved. K do je kdo— V novi izdaji “Kdo je kdo v Ameriki” (Who’s Who in America) je tudi Emil Joseph Stefančič, sin Mrs. Anna Stefančič s 20546 Stanford Ave., Cleveland 26, Ohio, 46 let stari predsednik knjižnice Fenn College. Čestitamo! avtcmobile* in druge stroje, da bi preprečile njihovo uporabo. Tako so se trije vlegli tudi pred buldožer, ki ga je vozil John Pomoč Aljaski v Kon gresu odobrena WASHINGTON, D.C. — Kon-'White iz Mentoria- Ta se je ho-gres je v ponedeljek končal raz- J;ern ni pa videl, ziji v svojo vojašnico-. Ko so to pravo o predsednikovem pred- c':l se Je J‘em vle§el zadaj odklonili češ, da so tam v so- J°SU za podelitev po- potresu pri- Pred buldožer 27 let stari rev. glasju s pogodbo iz leta 1960, je zadeti Aljaski 50 milijonov do- Bruce W. Klunder. Videl ga je Makarios; to pogodbo proglasil larjev kot najnujnejšo trenutno ŠM6, ko je peljal preko njega in za neveljavno češ, da so jo Tur- pomoč. Odobreni predlog je bil .le zagledal njegovo truplo pred ki prekršili. j poslan predsedniku Johnsonu buldožerjem. ------o -— j v podpis. j Demonstrantje so voznika na- — Fotoamaterji v Združenih! Potres, ki je prizadel zlasti padli, toda policiji ga je uspelo državah potrošijo za fotograf- mesto Anchorage na Veliki pe- pravi čas rešiti iz njihovih rok. ske potrebščine 400 milijonov tek, je povzročil skupno okoli Prepeljan je bil v bolnišnico, na leto. pol bilijona škode. ikjer so ga obvezali in odpustili. Brazilska revolucija zavija na čudna pota CLEVELAND, O. — Kakor žim. Počemu torej aretacije? I režim je odvisen od njih in se'kot slepo orodje brazilskih reso bila prva poročila o brazilski 1 Odgovor na to vprašanje je jim ne- more upirati, škočlo od I akcijonarnih krogov. Kaj ga potega bo pa imela brazilska svo- tem čaka pri predsedniških vo-b-odna -demokracija. Zaprtih bo litvah, si lahko mislimo. revoluciji za vsakega prijatelja dal najbrže- nehote bivši brazil-politične svobode razveseljiva' ski predsednik Kubiček, ,ki se in optimistična, tako so se za-'je že prvi dan revolucije prija- gotovo mnogo “manjših politič- čela zelo hitro slabšati. Vsako med njimi ne -pomeni nič dobrega- Vzemimo na primer zapiranje nasprotnikov revolucije. Prva poročila so trdila, da je večina brazilskega naroda odobrila revolucijo. To bo najbrže res, kajti revolucija ni bila krvava. Od nikoder ni prišlo poročilo o večjih bojih, mrtvih menda ni bilo. vil za kandidata za predsednika na predsedniških volitvah, ki bodo prihodnje -leto. Kubiček ima v Kongresu svojo stranko, ki je velikokrat sodelovala z Goulartovo stranko-. Obe skupaj sta imeli večino v Kongresu. nih rib”, te pa bodo levičarji del mesta, in skušali razbiti in pleniti v trgovinah belcev. Šele okoli polnoči se je policiji posrečilo demonstrante razgnati in vzpostaviti mir. Župan bo iskal pomoč sodišča Mestni župan R. S. Locher se je posvetoval sinoči preko tri ure s svojimi sodelavci, nato pa je objavil, da bo danes vložil na okrajnem sodišču predlog, naj to prepove vsem nepoklicanim vstop na zemljišča, kjer grade nove šole in omeji število pike-tov na javnem prostoru pred njimi. Delo začasno ustavljeno Šolski odbor je sinoči objavil, da je delo na gradbišču začasno ustavljeno. Mestne oblasti so izjavile, da bodo poskrbele, da bo mogoče delo kasneje mirno nadaljevati. Menda bodo okoli gradbišča postavili ograjo, ki bo onemogočala vsem nepoklicanim vstop tja. Tajnica Kongresa za rasno e- Kako novi režim razume tiskovno svobodo, je dokazal s naslikali kot žrtve revolucijo-1 tem, da je njegova policija vdr-namega nasilja in z njimi agi- la v pisarne tujih tiskovnih a-. , gencij in dopisnikov tujih dnev-l1^1 OSt (CORE) Ruth Turner je ni-kov, tudi amerikan-skih. T-rdi- sm°“ napovedala, da bodo orga-la je, da se hoče prepričati, kaj mzdad danes demonstracije v vse -so poročali o brazilski revo- rnes^u Pred poslopjem šolskega Za spremembo političen atentat v butanskem kraljestvu GANGTOK, Sikim. — Kraljevina Butan meri samo 18,000 kvadratnih milj in tam živi kakih 700,000 prebivalcev. Gotovo se ne bi nihče na svetu zmenil za njo, ako ne bi ležala ravno na meji med Kitajsko in Indijo. Butanski kralj je trdno na indijski strani, kar mu seveda kitajski komunisti zamerijo. Zato kralj nima ravno prijetnega življenja. Skrbi mu je pomagal nositi njegov svak J. Dordji, ki je bil obenem tudi ministrski predsednik. Njega je začetkom tedna s strelom ubil neznan atentator, ki je po atentatu ušel. Kaj naj bi dalo povod za atentat, si butanska policija ne more razložiti. Misli na možnost, da ga je ubil kak pripadnik plemena Sikim. To pleme tvori okoli 30% vsega prebivalstva in bi rado prišlo pod sifeimsko vlado. Upajo, da atentat -ne bo nič vplival na butanske odnose do Indije in Kitajske. Francozi v Tokiu TOKIO, Jap. — Predsednik francoske vlade George Pompidou in zunanji minister Maurice Couve. de Murville sta prišla v torek sem na enotedenski u-radni obisk, tekom katerega bosta razpravljala z japonsko vlado o vprašanjih Daljnega vzhoda, jugovzhodne Azije, o odnosih med Zahodom in Vzhodom in še posebej o odnosih med Francijo in Japonsko. ^ t6Jd Vetrovno, dež. Naj-^Peratura 40. tirali pri volitvah. Ako bi bili interesi revolucije brazilskim politikom res pri srcu, bi se morali najprej e vre- Kubiček je hitro sklenil, da pri-j čl na reševanje brazilskega go- lueiji, kajti med poročili je tu- če gradnja šole na Lake- tegne Goulartovo stranko na spodarstva, ki je zavoženo, ka- di mnogo “laži”. j view Road ne bo ustavljena. Ka- svojo stran in zato začel divje mor pogledaš. Na to nalogo j Voditelji revolucije so- torej Le vrste demonstracija naj bito napadati vse “desničarje”. Gou- mnogi med njimi nič ne misli- hudo samozavestni. Ako- bi bili Lila, ni marala povedati. Mestne In vendar je novi režim začel j krtovi pristaši bodo naravno jo. So med njimi celo taki, ki j malo manj, bi deželi riič ne ško- oblasti so med tem pozvale iju- zapirati ‘nasprotnike revoluci-j drveli vsi pod Kubi-čkovo po-|so pritisnili na novi režim, da dilo. Do samozavesti jim je go- CT ki ne žive v področju Glen- je” kar na debelo. Zmanjkalo je kroviteljstvo, da se rešijo zapo-'je zaustavil agrarno reformo in'tovo pomagala tudi hvala naše 'Clle in nimajo tam nobenega celo prostora v jetnišnicah, v ra in morda še drugih sitnosti, jpostopek za nacijonalizacijo ne- federalne administracije. Se nujnega opravka, naj ne hodijo pristaniščih so za zapore morali Za predsednika bi seveda ra- katerih podjetij. Gotovo je res,!predno je bil izvoljen v Kon- tja. uporabiti tovorne ladje. Ako je^i kandidirali tudi razni desni- da Goulartov režim ni našel gresu novi predsednik že je da-' ________o_______ revolucija potekla hitro in mir-,carski voditelji, na primer zna-'praktične oblike za reformo in la duška svojemu veselju nad' , no, počemu torej toliko areta- m guverner Lacera.-. Ti S0: hitro postopek, ker je obe akciji srna- njenim uspešnim potekom. Mor-' Vedn° VCC cij? Saj Je bik samo treba spo- spoznali, kakšno- past jim je na- tral samo- za politično vabo, to- da jo ho še glava bolela radi te WASHINGTON, D.C. diti. z vodilnih mest v policiji, stavil Kubiček, m zato- silijo no- da radi tega ni bilo treba zavr- naglice. Bi bila morda napravi- li leta 1880 Avstrija je delno olajšala trgovino z Jugoslavijo BELGRAD, SFRJ. — Zastopnik zunanjega ministrstva Blagojevič je dejal časnikarjem, da je Avstrija precej popustila v uvozu raznih vrst blaga, da pa vendar medsebojne trgovine še vedno ni sprostila v obliki in obsegu, kot je običajen v zahodnem svetu. Ognjenik Etna na Siciliji bruha pepel fllortf NetvaU MatjSO^^lkrovfldaj p^Te ke, ki soi bili za Goulartov re- we prikrite sopotnike”. . -.-.L ^ Novi |take napake, bo kmalu razvpit ■ cerom. okoli 68 akrov. CATANIA, Sicilija. —Ognjenik Etna, največji in najvišji v Evropi, je začel včeraj bruha-Oko-|ti iz svojega žrela belo paro in povprečni far—pepel več tisoč čevljev visoko. Prebivalstvo na njegovih pobočjih s slkrbjo pričakuje, kaj bodo prinesli bližnji dnevi. ( f AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL % 19.64 /iMERIŠlUt DOMOVOM aUMJi*WJLSi !*■' m» 6117 St. Ciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece £a Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio_______ ~ NoTTo Weds., April 8, 1964 nost obupno razpoloženje v dobrih podjetjih. Počemu naj tovorili vlak afriškega piva m bi se gnala za dobrim gospodarjenjem, ako jim zmeraj gro- banan. Zato smo precej dolgo zi nevarnost, da se bodo morala združiti s podjetji, ki so čakali, nekateri od nas so šli tu-že davno zrela za konkurz? Tako val integracij ubija do- di za nekaj časa na kopno, bro voljo še pri tistih dobrih podjetjih, ki znajo gospoda- Druga postaja je bila Rio de riti, kot je treba. ' Še eno zdravilo imajo komunisti za svoje gospodarske bolezni: inflacijo. Ta se je že tako razbohotila, da vse računa samo z bilijoni, milijoni so postali že premajhne številke. Bilijoni so lahko tudi napovedovalci gospodarskih katastrof, kot smo zadnjič omenili. Vsekakor je značilno da so slovenski komunisti začeli lijone raznobarvnih luči. Po- rabiti v svojem gospodarskem slovarju besedo kriza. Zaenkrat govorijo samo o začasnih krizah, življenje jih bo prisililo, da bodo besedo začasen izpustili. Kaj pa potem? Kriza v slovenskem gospodarstvu se nadaljuje Ko je komunistični režim uzakonil pred novim letom gospodarski plan za letošnje leto, je znova napovedal, da bo sedaj “vse drugače in boljše”. Na papirju je navaja] na ducate razlogov, zakaj se mora ta napoved uresničiti. Že v februarju je pa moral sam ugotoviti, da se je vse skupaj nekam popakedralo, to namreč trdi na pol uradno poročilo ljubljanske vlade, ki je bilo objavljeno sredi februarja. Industrijska proizvodnja v januarju je bila za 14% nižja od lanskega povprečja. To je tako hud padec, da ga industrija ne bo mogla popraviti do konca leta, saj je proizvodnja v kovinski industriji, ki spada med najmočnejše v Sloveniji, padla od lani kar za 22%. Te številke so seveda prisilile vlado, da je javnosti povedala tudi razloge, zakaj je do tega prišlo. Glavna krivca sta pomanjkanje elektrike in deviz, kar odgovarja resnici. Da je do tega prišlo, je pa zopet kriva povojna komunistična gospodarska politika. Posredno morajo sedaj komunisti sami to priznati, ko govorijo “o resnih slabostih gospodarstva v elektrogospodarstvu”, tako da je celotni sistem v elektrogospodarstvu prišel v resno krizo. Za sedanji hiter gospodarski razvoj ni režim pravočasno postavil dosti novih elektrarn. In kje naj bo rešitev iz te zagate? Znova naj začno delati vse industrijske elektrarne, čeprav so že tako zastarele, da niti komunisti niso hoteli več obratovati v njih. Poleg tega bo treba uvažati elektriko iz Avstrije, Italije in Madžarske. Oba predloga krize v proizvodnji elektrike ne bosta zbrisala. Ravno nasprotno. Pogumni strokovnjaki, nekaj je tudi takih, že opozarjajo, da bo poleti pomanjkanje elektrike še večje. Dalmatinske in Črnogrske elektrarne bodo poleti čisto odpovedale, ker živijo od vodnih rezerv nabranih za jezovi. Kar jih je bilo, so že vse porabljene. Od tam ne more slovensko gospodarstvo pričakovati nobene pomoči, elektrarne ob alpskih rekah pa ne bodo dajale dosti toka. Ostanejo samo še elektrarne na premog, toda tudi te bodo odvisne od dobav premoga, ki ga tudi že primanjkuje na celi črti. Saj je celo železniško omrežje ljubljanskega tavnateljstva brez vsakih zalog, mora živeti iz rok v usta in celo mešati črni premog z rjavim, da more vzdrževati promet. Mora spregledati nevarnost, da se bodo radi tega hitro pokvarile lokomotive. Tako bo torej v Sloveniji poleti manjkalo vode in premoga .. . Tudi pomanjkanje deviz ne bo manjše. Komunisti sami priznajo, da podjetja nimajo interesa za izvoz, ker lahko doma prodajajo svoje izdelke. Zato se na vse načine izmikajo izvozu, čeprav vedo, da je izvoz edini stalen vir za devize, ki je z njimi mogoče nakupovati industrijske surovine v tujini. Si pač mislijo, počemu bi silili na tuje trge, ako na domačih dobro zaslužimo. Tega pa seveda ne povedo komunističnemu režimu. Zmeraj več je podjetij, ki tarnajo, da trpijo pod grehi bivše napačne investicijske politike, da jim mora režim radi tega dovoljevati višje cene in jim zmanjševati davčne obveze. Ko pa to dosežejo, delajo lahko večje dobičke, ki jih pa ne porabijo za zboljšanje obratovanja, ampak za povišanje plač, akoravno je pri tem ostala delovna storilnost na dosedanji ravni. Komunisti hočejo torej valiti odgovornost za krizo na podjetja, vendar jim tega niti slovenska javnost ne verjame več. Zato so sedaj morali priti z barvo na dan. Režim pravi v svojem poročilu: “...v januarju ugotovljeni aktualni problemi resno opozarjajo na to, da se bo gospodarstvo razvijalo v zaželjeni smeri samo, če se bodo delovni kolektivi, zbornice, državni organi, strokovne institucije in družbeno politične organizacije aktivno vključile v reševanje tekočih problemov v gospodarstvu.” Krivi za sedanjo krizo so torej ne samo delavski sveti, ampak tudi zbornice, javna uprava, strokovnjaki in končno tudi komunistična stranka. Če bi bilo poročilo odkritosrčno, bi lahko vse druge krivce izpustilo in se omejilo samo na Zvezo komunistov Slovenije. Poročilo prizna torej, čeprav sramežljivo samo med vrsticami, da v gospodarstvu ni ne duha ne sluha o socija-listični zavesti, ki bi gnala ljudi na večjo pridnost in iznajdljivost, da je ni celo med komunisti samimi. Vsakdo gleda samo na svojo osebno korist, naj bo navaden delavec, ravnatelj, strokovnjak ali komunist. Vsakdo izrabi vsako priliko, da poveča svoje dohodke, ni mu mar, ali to more prenesti gospodarstvo ali ne. Tako gospodarjenje more voditi samo v izgube pri podjetjih in v krize v gospodarstvu. Kako se pa komunisti mažejo iz izgub pri podjetjih? Z integracijo, ki je postala pri njih enako priljubljena beseda kot pri nas v Ameriki, le da ima v vsaki od obeh držav drug pomen. V Jugoslaviji pomeni integracija združevanje slabih podjetij, ki delajo z izgubo, z dobrimi, ki znajo gospodariti. Zabrišejo tako posledice slabega gospodarstva, toda ustvarijo narav- ftojsk se spominja svoje poli v Argentino Shelton, Conn. — Ni dolgo teiga, ko sem v Ameriški Domovini opisal naše potovanje iz begunskega taborišča Pagani v Italiji v begunsko taborišče v Nemčijo. Danes bo opisal naše potovanje iz Nemčije v Argentino. Spomladi leta 1948 so začele prihajati v taborišča komisije iz raznih prekomorskih, držav, da bi dobile ljudi za emigracijo v njihove dežele. Takrat Združene države Amerike še niso sprejemale beguncev, če bi jih, bi bili danes vsi oni iz Nemčije v Ameriki. V mesecu maju je bil g. notar Šonc poklican na glavno komando IRA v Nellingen. Tam so imeli že seznam beguncev, prijavljenih za Argentino. To je Janeiro v Braziliji. Nikoli ne bom pozabil prekrasnega prizora, kateri se nam je nudil, ko smo se približali pristanišču, ko se je začelo daniti. Iz pristanišča in iz, mesta je žarelo na mi- VESTI la, če bi si hoteli ogledati mesto. Bili smo zelo veseli, da se nam je ponudila prilika ogledati si nekaj zanimivosti velikega Pariza. Obiskali smo mogočno katedralo Notre Dame. Zunanjost in notranjost te pariške katedrale je prekrasna. Notranjost cerkve ima toliko lepih stebrov, da bi jih na hitro skoraj težko preštel. Nadalje smo si ogledali Panteon, kjer počivajo prenekateri zaslužni možje. Janez Zajko, Iki je bival dvajset let v Parizu in je mesto dobro poznal, se nam je tudi ponudil, da ga nam razkaže. Najprej smo se peljali na postajo, na katero smo se pred nekaj dnevi pripeljali. Postaja je velika in vlaki stalno prihajajo od vseh strani. Po kratkem bivanju v Parizu smo se 1. avgusta vkrcali na ladjo. Poprej so nas seveda do- bila prva skupina, ki naj bi od- ,bro razkužili, čeprav to ni bilo šla v maju. V tej skupini so bi-1 potrebino_ Ko smo prišli na ladjo, so nas razdelili. Moški smo družine: Delič in le sledeče slovenske Šonc, Rakar, Čopič, Rupnik. Še pred odhodom te prve skupine sva šla z g. notarjem Šoncem na komando v Nellingen, kjer me je predstavil v uradu IRA, da bom jaz vodil drugo skupino, katera naj bi odšla julija. Prvo skupino je vodil g. Šonc. V drugi polovici julija sem bil poklican na komando v Nellingen. Povedali so mi, da bo druga skupina odšla zadnje dni julija. Ta skupina je bila manjša od prve in zadnja za Argentino. V njej smo bili sledeči: jaz, moja žena in mlajša hčerka, družina Kobal, Vrtljan in Premrl, fantje Klajnšek, Kokeza, Kurinčič, kateri je kmalu umrl v Argentini, Zajko, Sašek, Zu-pec in Majce. Zadnje dni julija smo se poslovili od ostalih beguncev in z veseljem za vedno zapustili taborišče. S tovornim avtom so nas odpeljali na postajo Herrn-berg, kjer smo se vkrcali na vlak. V Ludwigsburgu sem se moral javiti na komandi IRA, kjer so nam dali nadaljna navodila o potovanju. Urediti je bilo treba vse potrebno glede težke prtljage in carine. Pri tem delu mi je precej pomagal g. Majce, za kar sem mu bil hvaležen. Ob prihodu na nemško-fran-cosko mejo -smo morali zopet oditi na carino poleg železniške postaje, kjer so nam pregledali kovčke. Hitro smo epravili, ker je bilo vse v redu. Odpeljali smo se dalje proti Parizu. Pokrajina, po kateri smo se vozili, je bila podobna našemu Krasu, prva nič privlačna, hiše skromne, kakor one, ki smo jih videli v Italiji. Na postaji v Parizu nas je čakal velik avtobus, ki nas je popeljal v hotel. Naša težka prtljaga pa je odšla dalje naravnost v Marseille na ladjo, na katero smo se pozneje vkrcali tudi mi. V Parizu so nam odka-zali lepo opremljene sobe, za vsako družino svojo. Po štirih letih begunstva smo zopet spali na mehkih posteljah in se dobro odpočili. Imeli smo vtis, da smo zopet svobodni, neodvisni od taborišča. Po hrano smo hodili v bližnjo gostilno. V naš hotel je prišla neka usmiljena sestra in nas vpraša- morali oditi v spodnje prostore, ki so bili zelo veliki, in so nam služili za stanovanje in spalnico za celih dvajset dni. Tako dolgo smo se namreč vozili. Žene smo lahko videli podnevi samo v jedilnici pri obedu. Na ladji nas je bilo preko 1,000 potnikov. Ker smo potovali kot privatniki, nam ni bilo treba na ladji delati, kot je bil slučaj pri onih, ki so potovali z vojaškimi ladjami. Hrana je bila odlična. Opoldne in zvečer smo dobili vina, kolikor smo ga hoteli. Rekli so, da je špansko vino, bilo je črno in zelo dobro. Le kako to, da so na francoski ladji servirali špansko vino, ko ima Francija svojega dosti? Ves čas vožnje smo bili zelo korajžni, pridobili smo na teži, ker je bila hrana vse nekaj drugega, kot ona v taborišču. Od moških ni bil nobeden bolan na morski bolezni, morda nam je vino pomagalo. Ženske pa so bile skoraj vse bolne. Na ladji je bilo mnogo Italijanov. Igrali so harmoniko in vneto plesali. Tudi filmske predstave smo imeli. Morje je bilo razen majhne izjeme prav mirno. Enkrat nas je malo premetavalo, da je ogrodje škripalo in je bilo slišati, kot bi se hotela ladja prelomiti. Ladja je za nekaj časa obstala in ko so valovi ponehali, je zopet nadaljevala vožnjo. gled na vse to je bil res veličasten. Ponekod so štrleli iz morja mali, zelenoporaščeni griči. V daljavi pa, smo zagledali na hribu velikanski kip Kristusa Kralja. Pristanišče v Rio de Janeiro je zelo veliko. Na železniških tračnicah stoje žerjavi za nakla-idanje tovora. Vsak žerjav ima tekočo- številko, mora jih biti več kot sto, ker je tisti, s katerim so takrat nakladali, nosil to številko. V tem pristanišču smo stali precej -časa. Ko je bilo- vse naloženo, smo nadaljevali pot proti -Sao Paolo, kjer smo se zopet ustavili in naložili kavo. Vsak mornar je nesel na ladjo malo vrečo kave, ne da bi plačal carino. Ko je bilo tudi tu vse- naloženo, smo odpluli dalje proti državi Urugvaj. U,stavili smo se v mestu Montevideo, kjer 'je bila naša predzadnja postaja pred prihodom v Argentino. Tu nismo dolgo čakali. Dne 20. avgusta pozno popoldne smo se približali pristanišču v Buenos Airesu, kar pomeni “dober zrak”. Zrak je v Buenos Airesu res dober, včasih še predober, posebno pozimi, ko- prepiha ušesa. Predno smo dospeli v glavno pristanišče Buenos Airesa, smo postali pozorni na dve reči. Že pol dneva pred prihodom v pristanišče so 'postali galebi, ki so nas spremljali ves čas, kar črni. Kakšna: razlika od onih belih nad odprtim morjem. Tudi morje samo, ki je bilo preje- tako lepo zeleno, je postalo ena sama godlja, kot bi mu bila primešana čokolada. Pozneje sem izvedel, da -se na dotičnem kraju zliva v morje velika reka Rio La Plata, po naše “srebrna” reka, ki pa pošteno umaže morje. Pristanišče je zelo ozko, vlačilci vlačijo ladje v pristanišče. Kot sem že omenil, smo se 20. avgusta izkrcali v Buenos Airesu in zapustili ladjo, katera nam bo ostala v vedno- lepem spominu. Begunci -smo morali oditi v emigrantski hotel, v lepo večnadstropno stavbo z velikimi spalnicami in hodniki. Vso prtljago smo morali oddati v Skladišče, niti ročnih kovčkov niso dovolili vzeti s seboj v hotel. Vsak dan so nam določili eno uro in v tem času smo lah ko vzeli iz kovčkov, kar smo rabili. Moje poročilo je s tem končano. Pozneje bom poročal, kako se nam je godilo v Argentini, kakšne navade -so tam in kakšne zanimivosti. Ob koncu pisanja prav lepo -pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine, vse sotrudnike in urednike. Tisti begunci, ki so se vozili z omenjeno ladjo, bodo obujali spomine na tiste čase. Družina Delič se je med tem preselila iz Argentine v Kana- Kdo je dolžan skrbeti za starčke? V Ljubljani izhajajoče “Delo” piše o tem vprašanju v današnji Sloveniji sledeče: V mnogih občinah menijo, da bi za ostarele kmečke ljudi morale skrbeti le kmetijske gospodarske organizacije, ki prevzemajo, oziroma naj bi prevzele njihova posestva. Kmetijske organizacije pa -se branijo zasebnih posestev, kjer bi bili straški za preživnine -njihovih lastnikov in drugih družinskih -članov, ki bi jih bilo treba vzdrževati, večji od koristi od posestva. Zaradi -tako različnih mnenj pa se navadno nihče resno- ne loti reševanja takšnih gospodar siko socialnih vprašanj. Kdo je dolžan skrbeti, za ostarele in onemogle kmečke ljudi, ki imajo posestva, a jih ne morejo ustrezno obdelovati? Kolektivi skoraj vseh kmetijskih organizacij menijo, da jim njihov gospodarski položaj ne dovoljuje dajanja socialnih podpor nepreskrbljenim kmečkim starčkom. Skrb za njih skupno z njihovimi posestvi lahko prevzamejo le takrat, če je posestvo- vredno toliko, da lahko dajejo g o-s p o d-arsko upravičeno preživnino. V sklad za preživnine kmečkih ljudi se lahko stekajo sredstva iz različnih virov. Za osnovo mora vsekakor služiti kupnina za prodano, oziroma vrednost oddanega posestva, kar prispeva kmetijska organizacija, ki ga prevzame. Nadalje renta za oddani gozd gozdarski organizaciji, del občinskih sredstev, namenjen za socialne podpore, po potrebi pa tudi del občinskih doklad, taks in drugo. Občinski organi bodo morali upoštevati, da takšnega razvoja na vasi, ko je treba skrbeti za onemogle kmečke ljudi, niso sprožile kmetijske organizacije zemlje, ampak je obstajal že prej. Kmetijske organizacije ga z odkupom zemlje in celih p-o-sestev celo pomagajo reševati, ker lahko prispevajo- precej sredstev v sklad za preživnine. Njihov prispevek je odvisen od vrednosti posestev. Kjer takega sklada še nimajo, pa prodajalci posestev dobijo ves izkupiček, ki ga lahko porabijo v kratkem času ali ga razdelijo otrokom, potem pa v celoti pridejo v breme -socialnega skrbstva v občini. V mnogih ob-či-nah mariborskega okraja menijo, da je takšnih onemoglih kmečkih ljudi, ki bi jim bilo treba dajati preživnino-, mnogo preveč, da bi lahko zbrali dovolj sredstev za vse. Zato odlašajo, a v lastno škodo. Mnogo bolje -so ocenili dejansko stanje v sevniški in še nekaterih drugih občinah, kjer so tudi že ustanovili sklad za preživnine. Ugotovili so, da so se pri njih razmere na kmetih v primerjavi s predvojnimi močno spremenile. Včasih so ljudje ko- dobijo mladi ljudje zaposlitev v naši ožji domovini, na posestva njihovih staršev ne priteka nič denarja. -Sinovi in hčere še odnašajo razna živila kot darila ali na račun dediščine, vsiled česar -starčkom ostaja še manj. Nekateri otroci želijo delež tudi od izikupička za zemljo. Občinski sklad za preživnine pa to lahko omejuje. Strah pred velikimi izdatki za preživnine ostarelih kmečkih ljudi v nekaterih občinah izvira med drugim iz slabe evidence in drugih nejasnosti. Nekatere -občine še nimajo niti približnega pregleda, koliko takšnih ljudi je na njihovem območju, Iki bi jih morali vzdrževati. Takšne onemogle ljudi, hi imajo svojce, ki so dolžni •— P0" dobno kot v nekmečkih družinah — skrbeti za njih, bo treba ločiti od tistih, ki nimajo- nikogar. Če sta oče in mati lahko p°‘ magala svojim otrokom do kruha, so tudi ti dolžni njima P°' magati na starost. Takšnih pri' merov, ko so otroci zaposleni drugod z lepimi osebnimi pr^' jemlki, na posestvu pa le še starčki, je mnogo. Seveda, h° tudi od takih treba prevzeti p°' sestva, če jih ne morejo obdelovati; ni pa nujno, da bi iz občinskih -sredstev morali krih razliko, ali vsaj ne vso, med h' sto preživnino, ki jo izračuna]0 iz osnove vrednosti posestva 11 določeno najnižjo preživnin0> ker nekaj lahko prispevajo tu' di svojci vzdrževancev. S ^-era pa se dodatni prispevki obči11 za preživnino gotovo tolik0 zmanjšajo; da jih bodo zm°&e vse. • Kmete in njihove družine je komunistični režim najhujše lZ' rabljal in jih še, kjer le m°re' Ko jih je na ta način izčrpal, Pa odkupom jiim onemogočil ustvaritev vsa. kih -sredstev za starost, si sedal per e roke nad njihovo stisko h1 jih skuša poriniti v skrbstvo ob- čin, kmetijskih zadrug in otr^ -Pri tem se sklicujejo celo na krščanski nauk o ljubezni 111 hvaležnosti otrok do staršev. Pozor - prepovedan ProlV^t Zima je napravila na de cest v 'Sloveniji hudo škodo- ^ koli 16% jih je poškodovanih ^ taki meri, da je na njih protf1^ s težkimi vozili začasno PreP vedam. Škodo -so ocenili na ° li pet milijard dinarjev, na ^ poiago imajo' pa le nekako-četrtino ža popravila potreb sredstev. Sedaj 11% zemlje v beni lasti . bi Po uradnih podatkih naj ^ bilo v Sloveniji sedaj °'1lC0^errl-odstotkov vse obdelovalne ^ Ije v družbeni lasti, v prl 0 njih sedmih letih bi radi ta ^ lež povečali na 32 odstot Trdijo, da je pridelek v S niji rastel -od leta 1955 P0VPr.o, Brmlm Imma pri iariji Vutbevisli Na krovu ladje je bila pri trjena tabla, na katero so mor-'do. Morda -bodo brali ta moj denarji vsak dan zaznamovali, ko- pis in -se mi oglasili. Prav lep li-ko morskih milj smo dnevno'pozdrav vsem dragim rojakom! preplavali z njo. S prijateljem Fran Žele Kurinčičem sva se večji del vožnje zadrževala na krovu, kjer sva lahko uživala sveži morski zrak in opazovala jate belih morskih ptičev, ki so letali nad nami in pobirali ladijske od- Cleveland, O. — V nedeljo, padke. Nedaleč ob ladji so pla- 12. aprila, bomo imeli naše vali delfini in se veselo- metali skupno -sv. obhajilo pri osmi sv. v zrak.. . maši; zbrali se bomo ob 7.45 v Prvič smo pristali v francoski zbiralni dvorani pod cerkvijo, Afriki v pristanišču Dakar. Ta- od koder odidemo skupno v cer-krat je bila tam še francoska kev. Po maši bo zajtrk ter krat-kolonija, danes je to samostoj- ha seja v šolski dvorani, na država pod imenom Senega-' -Na zadnji seji v marcu smo lija. Tik ob pristanišču so po- se odzvali v jako razveseljivem pravljali ceste. Tu -smo imeli številu, ko nam je govoril cle-prilikc videti črnce, zaposlene velandski župan g. Locher; brez-pri tem poslu. Po eno opeko so dvomno je Društvo Najsv. Ime-nosili na glavi, kar se nam je na naredilo na župana zelo lep čudno zdelo. vtis; skušajmo biti tako pol.no- V našo ladjo so v Dakarju na- številni tudi prihodnjo nedeljo, -1 UU It; Id' r * no za 6 odstotkov letno1, ^P1^ ali prav zato, ker je bilo d° ^ iz vasi šli na delo v druge drža-' ni v družbeni lastnini v o odstotkov vse ve in -se nekateri vračali z de- niji izpod 7 narjem, ki sd ga uporabili za delovalne zemlje, okrepitev svojih posestev. Zdaj, ob- -lat1 Ko bo sedanji sedemletni P ^ izveden, bo ostalo še oko ^ Izlet in romanje v Washing- odstotkov obdelovalne zem ton* k baziliki Brezmadežne, na'Sloveniji v privatni Kennedyjev grob ter v Getty-s-j vijo, da jim bo treba s ^ burg, s katerega smo se srečno [ kovno, tehnično in gmotno 1 ^ vrnili in -pri katerem je deloma močjo” kmetijskih or^anl!'^0va' sodelovalo tudi Društvo Najsv. okviru pogodbenega 50 a Imena, je bilo vseskozi veleza- nja povečati pridelek v ta^]- ^ nimivo in poučno; o- tem se bo ri, da bodo na 70 oč se poročalo prihodnjič. - delovalne k v taivi ^ o na vu odstotkih p zemlje pridelali skupaj- Na Veliki petek je umrl obče ho kot sedaj na vsej spoštovani član Alojzij Kosem,1 Slovenski kmetje beda ki nam je bil za vzgled in vzor; od planov in lepih bese dajal je Bogu, kar je božjega in malo koristi. Sedaj jih n^aV-^i, narodu, kar je narodnega. Zna- stiskajo krivično visoki čilne so besede, ki jih je izrekel pomanjkanje dobrega se Father Godina ob odprtem gro- umetnih gnojil in or0^-)a'o 0

kaj, ugovarjam!” usta-gj ga je Blaž. “če so se pre-, e d a 1 i računi, naj se še hžice, da pojde vse ob Saj smo pošteni ljudje M se nam bati sodnika.” j ^az ugovarjam kar najod-^aeje,” branil se je župan. 0] Rroglejte knjižice!” bil je g°vor kmetov. “Blaž je ^dsednik, Blaž je mož.” oen pregledovalcev je res knjižico kmeta Majceta, p Je bil vložil 500 K, župan ^ je dejal dšabno klobuk jj giavo in odkorakal, ne me-jjj Se za strupene poglede, za e^ev in skrite pesti, ^gledovalca sta začela radunskih knjigah in 8o etje riniti naprej; prednji Se Se nagnili na mizo, drugi gjg^Monili nanje in zadnji Vami črez rame in med gla- Sl-ep ^ Prei'ivaii se vsi 80 »ihče zrli v številke, katerih omaro pred srditimi možaki. V Kramar j evo gostilno sta bila prilomila dva kmeta: “Kje je gospod Albin? Gospod Albin naj pride!” Izza mize je skočil Stanko, ki je nestrpno čakal konca revizije. “Kaj pa je? Kaj pa je?” popraševal je plah. “Kaj je! Goljufija je in vse smo izgubili v posojilnici, ki naj jo vzame vrag!” kričal je kmet v strahu za vloženih trideset kron. “Kje je Albin?” “Albin?” ustavil je kričača župan. “Ali je to kak kmet, kak hlapec?” “Ne kmet, ne hlapec,” oglasil se je drugi kmet, “ampak slepar in goljuf.” “Ven iz moje hiše, gorjanska sodrga!” kričal je župan in kmeta sta se obrnila iz gostilne po vasi klicat, iskat Albina in pripovedovat, da je posojilnica na kantu, koliko tisoč je poneverjenega in da izgube vsi, ki imajo kaj vloženega. Ljudje so drli vkup in vpili in zabavljal in kočar Boste, ki ni imel pri posojilnici nobene krone denarja in nobene krone kredita, se je ustil, da ni nikoli nič zaupal Kramarjema in da je svaril ljudi; a kmet da je trmast, da si ne da nič dopovedati, da ne verjame poštenemu človeku nič, sleparju vse. Stanko pa ni poslušal mirje-nja in prigovarjanja Adolfovega, da so ljudje nahujskani, da je vse le grdo obrekovanje, za katero bodo krivci strogo kaznovani. Skrb za denar ga je gnala iz hiše; prepadel in razburjen je hitel proti posojilnici, odkoder se je slišal krik in kletev. Nem in bled se j e preril skozi razjarjene kmete do gospodov. “Prosim, gospoda, prosim, moja knjižica! Kje je moja knjižica?” “Stvar je za zdaj končana,” razlagal je eden gospodov. “Nadaljevalo se bo pri sodišču. Zakrivile so se nerodnosti, ki se morajo preiskati po sodnijskem potu.” “Samo pod številko 62 poglejte!” prosil je Stanko koprneče. “številka 62, moja knjižica; 800 goldinarje sem vložil pred poldrugim mesecem zopet.” Stanko je vil roke, upiral proseče oči v preglednika in čakal boječe odgovora. Nevoljen je obračal preglednik liste po knjigi in iskal številke. “Vi da bi bili vložili pred poldrugim mesecem 16 0 0 kron? — Zapisanega ni tukaj nič.” “Nič?” dejal je brezglasno Stanko. “Sploh pa ste vi,” nadaljeval je preglednik, “predvčerajšnjim vzdignili vse, kar je bilo naloženega pod številko 62, kapital in obresti.” “Jaz?” ostrmel je Stanko. “Jaz? Ne krajcarja.” “In knjižico ste vrnili.” “Albinu sem jo bil dal.” “Ah, Albinu!” pokimal je drugi preglednik. “Besedo ima sodišče. Pisarna se bo zaklenila in zapečatila.” Kakor šum iz daljave so donele te besede Stanku na ušesa; mrzel pot mu je oblil čelo in tema se mu je delala pred očmi. Kolena so se mu šibila in sesedel bi se bil, da ga ni držala in vlekla gneča kmetov, ki so s hruščem in truščem ostavljali pisarno in hiteli kakor dogovorjeni vsi v Frtinovo gostilno poplaknit raz 156 Je iz hruma in šuma jezo in zabavljat Kramarje-ip « e^a ig še kaka kletvina ma. . 0 Jufi” jn “sieparji” in j (Dalje prihodnjič) Se Je skrival za veliko —-----o------ ..y, razumel ni. \ s^e vložili pred tremi d eci>” reče naposled pregle-«y,ec> “petdeset kron.” taz' ires’ ni res>” zakričal je kmet, “500 ki'on, <(°r Jo tu zapisano.” jH] . tl1 je zapisano 50,” delec v za<;lregi pregledovali M vaši knjižici je bil sa-«, en Podpis.” Del •°Ijufija’ goljufija!” hro-„ kmet in bil ob mizo. rj0s»0(l ravnatelj, gospod Dre^j'" klical je drugi ta, k; VaIec- “Tu je pomo-je ^ 1 Se ^ora razjasniti. Kje .^PPd ravnatelj?” Ria'• n’ Albin!” klical je Medi ^0C*a se oglasil, v j. P1« ko so strmeli kmetje bil lazurnevne knjige, se je RriČ^mU2niL “p°jte P°nj!” °b j .J6 Blaž. “On je pisal, «^aj. odgovarja!” jozi]-a^ Pa D, ki si načelnik!” Dega p° kmetje na nedolž-«j laža. “Slamnat mož!” Hil ^ ,nisem načelnik,” bra-driev6 plaz; “pred tremi ^.ern že odložil to čast.” nar Jaz serP vložil svoj deje billet^ ^rern* meseci’” VPH “p jal : 0gl)ejto no, prosim,” de-DiSajl0 rn°t. “če je prav za-«od0 °1 (^a seiri dobil na po-o0 kron. Saj, Blaž, ti veš, da sem dobil 50 potrdil J-ends Rtov “K ■ je Pa 1 50 kron “V; Pregli,Ste dobilR” dejal je itne J °Valec, ko je bil našel ste dobili 500 kron.” udaril je ob mizo. “Go- “vi ždaf? tUdiČev! ljuf kmet ,l grdi!” Se v'dite, ali vidite, kako Iji?” ,?>^'sPodai’ilo z vašimi žu-kmaju auJskal je Hribar in Rlaž Umetna gnojila in kemične snovi proti škodljivcem v kmetijstvu delno tudi nevarna Skoraj vso osnovna živila od žita do sadja in zelenjave so malone povsod po svetu izpostavljena učinku kemičnih snovi v obliki umetnega gnojila ali pa insekticidov, sredstev za uničevanje škodljivcev. Čeprav gre za neznatne množine škodljivih, snovi, grozi človeštvu nevarnost počasnega zastrupljanja. Predvsem z domnevo, da so insekticidi potemtakem dvorezni meč, se ukvarjajo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Znanost je zaskrbljena spričo ugotovitve, da ptice, ribe in druge živali, s katerih mesom se človek hrani, množično' poginjajo, če se naberejo v njihovih organizmih velike množine strupenih sredstev za zatiranje škodljivcev. Nekatere so poginile takoj, druge šele potem, ko so se daljši čas hranile z insekti in s posevki, ki jih je človek zaščitil s kemičnimi sredstvi. Znanstveniki so v skrbeh zla- Gre za že znano, vendar izpopolnjeno sredstvo E-605, ki se v rastlini postopno razkraja v nestrupeno fosforno kislino. To sredstvo je mogoče uporabiti brez pomišljanja v zgoraj nakazanem pomenu — pravijo raziskovalci — vendar pa je treba rastline škropiti o pravem času. ; ' j jul Pravijo, da bo novo sredstvo koristilo predvsem v južnoameriških, afriških in azijskih nasadih, kjer velja bolj kot kjerkoli drugod izrek, da “ljudje žanjejo tisto, kar pustijo insekti”. Uničevati bo mogoče zlasti kobilice, katerih roji tehtajo več ton. Znano je: kolikor ton tehta roj kobilic, toliko ton koristnih rastlin požre in uniči, vsak dan. Strokovnjaki upajo, da jim bo zdaj uspelo uničiti tudi zelene uši, ki živijo na breskovem listju in ki prenašajo' okoli 50 virusnih bolezni, med drugim tudi tisto, zaradi katere cima Sliki obnovljeni, spor s Panamo pa oslane Za njegovo reševanje se bolj mudi panamskemu predsedniku, ker imajo v Panami prihodnji mesec volitve, kot pa Združenim državam. Oglašajte v “Amer. Domovmi” Štajerski klub pripravlja izief z jei letalom po znižani ceni. sti zaradi dolgoročnih posledic sladkorne pese porumeni in je zapraševanja, ker prihajajo ma- potem v pesi do 60 odstotkov lenkostne količine teh strupov;manj sladkorja, hkrati s hrano tudi v človeški organizem. Švicarski zdravnik doktor Claus Agthe, ki proučuje kot strokovnjak WHO, predvsem primesi v hrani, je izjavil, da za zdaj še ni dokazov za trditev, da se pod dolgotrajnim u-činkom insekticidov razvijajo rak ter bolezni na jetrih in ledvicah, dodal pa je, da znanost še ne ve mnogo ali vsaj ne dovolj o učinku teh snovi na človeški organizem. Pri WHO skušajo sestaviti preglednice o dovoljenih, torej človeku neškodljivih dnevnih dozah insekticidov. Zapleteno delo, pri katerem računajo' “dopustne doze” glede na .telesno težo, je dr. Agthe ponazoril s primerom: “O človeku, ki v starosti 70 let umre za rakom, je zelo težko reči, koliko je k nastanku bolezni prispevala zaužita hrana.” Izjavil je tudi, da bo še mnogo težav, preden bo znanost v mednarodnem obsegu uskladila predpise o zaščiti človeka pred insekticidi. Znanost je v zagati: četudi bi se izkazalo, da so insekticidi zelo škodljivi, ne more mimo dejstva, da so te kemične snovi v sodobnem kmetijstvu nujno sredstvo za zagotovitev večjih množin hrane po svetu, kjer strada ali živi v pomanjkanju najnujnejšega mnogo milijonov ljudi. Strokovnjaki so izračunali: če ta ali ona bogata dežela, na primer ZDA, ne bi več s kemičnimi sredstvi zatirala škodljivcev, bi se pridelek krompirja, jabolk, limon in pomaranč zmanjšal za polovico, mesa in mleka pa za 25 odstotkov. V tej zvezi omenjajo znanstveniki iz Leverkusna nov preparat, ki prodre v notranjost rastline in navzven uničuje za-jedalce, čebelam pa ni škodljiv. , WASHINGTON, D.C. —Predsednik Johnson je zopet pokazal, da je mojster v politični taktiki. Z enim udarcem je ubil dve muhi: na pol je razvozljal spor s Panamo, republikancem pa odvzel priliko za kritiziranje. Johnson je to dosegel na ta način, da je imenoval za posle s Panamo kar dva poslanika. Prvi, Mr. Vaughn, bo vodil tekoče posle, bo torej sedel v Panami in upravljal to, kar delajo poslaniki. Dodatno bo ' še imel precej besede pri odločevanju, koliko naj gre naša administracija na roko sedanji panamski vladi. Drugi, Mr. Anderson, se bo pa samo razgovarjal s panamsko vlado o vseh tekočih sporih, kolikor se tičejo panam-slkega kanala. Ta sporazum gre očitno v panamsko škodo. Panamska vlada ne bo mogla sitnariti, ako se bodo pogajanja zavlekla, kajti Mr. Vaughn za zavlačevanje ne bo odgovoren. Na drugi strani bo panamska vlada želela, da čim preje dobi vse to, kar ni Evropo ODHOD IZ CLEVELANDA 9. JUNIJA NA DUNAJ. Povratek 11. avgusta z Dunaja. Cena prevoza Cleveland—-Dunaj in nazaj je $463.00. Prijavite se pri ODBORU ali pri MIRKU ANTLOGA, 6516 St. Clair Avc. ODBOR ŠTAJERSKEGA KLUBA | - • • ( i ' »%• i-? t v« j-r ZA ŽELEZNO OGRAJO — Psički žalostno gledajo skozi železno ograjo za žogo, s katero so sd igrali, predno jim je “pobegnila”. zadnje tri mesece dobila od naše administracije na podporah in uslugah. Za vse to, kar bo dobila, bo morala delati politične koncesije. Pa to še ni vse. V dobrem mesecu bodo v Panami predsedniške volitve. Sedanji predsednik Ghiari ve, da naša administracija ni navdušena za njegovo kandidaturo. Moral se bo pošteno potruditi, da zopet pridobi njeno zaupanje. Vsekako se pa naša administracija ne bo prehitela s pogajanji s Panamo, dokler ne vidi rezultata v majskih volitvah. Chiari ve dobro za vse to; ako je pristal na sporazum, je to samo znak, da se mora nahajati v hudi politični in gospodarski stiski. Johnson je tudi republikancem izbil Jz roke povod za kritiko naše politike Paname. Za posebnega poslanika je namreč imenoval Eisenhowerjevega zaupnika in svojega prijatelja Andersona, ki je bil tudi član zadnjega republikanskega kabineta. Johnson ima tako v Vietnamu republikanca Lodge-ja, v Panami pa republikanca Andersona, Republikanska stranka je pa v škripcih, saj po svojih vidnih pristaših ne more tolči, ako so v Johnsonovi službi. Za neuspeh gondole Ranger-6 odgovorni naši strokovnjaki WASHINGTON, D.C. — Dne 6. jnuarja je NASA poslala ob veliki propagandi gondolo Ranger-6 na Luno. Gondola je bila polna instrumentov in je tehtala 804 funte. Ko je padla na Luno, so vsi Instrumenti prvi trenutek odpovedali. Najprvo so dolžili usodo, potem nesrečo, preiskava je pa sedaj dognala, da so največ krivi naši strokovnjaki, ki niso bili dosti skrbni pri sestavljanju in montiranju instrumentov, dalje pri preskušanju in konstrukciji gondole same. Anten na primer sploh niso dovolj prekontrolirali. Vse to je glavni ravnatelj NASA Webb sporočil v posebnem pismu senatorju Andersonu in kongresniku Millerju, ki v imenu kongresa preiskujeta, zakaj se Ranger-6 ni obnesla. Kungoška armada trdi, da je kongoška OF hotela pohiti centralno vlado LEOPOLDVILLE, Kongo'. — V Kongu imajo za spomin na pretekle burne čase svojo Osvobodilno fronto, ki časti Lumum-bo in Gizengo kot svoja duhovna očeta. Je seveda komunistično usmerjena in trn v peti kon-gcški armadi. Armada trdi, da je prišla na sled zaroti, ki jo je OF organizirala z namenom, da pomori ministrskega predsednika Adoulo, predsednika republike Kasawubuja, šefa generalnega štaba Mobutija in še nekaj vidnih ministrov. Organiza-I tcrji zarote so živeli v franco-'skem Kongu, na belgijski stra-šni so imeli samo pomagače. Po-i magači pa niso bili dosti zanesljivi in so po nerodnosti zaroto izdali. Armada je glavne zarotnike polovila, nekaj jih je pa ušlo nazaj v francoski Kongo. * - ........... DA NI PREMRZLO — Sneg na tleh kaze, da mraz še ni mimo, zato sta jahača v pognala svoja konja, da ju ne bi začelo zebsti. Belmontu, N.Y. Roparji postali moderni CLEVELAND, O. — V nedeljo zvečer okoli tri četrt na enajst so se pojavili na vhodu hiše 2915 Bridge Ave. trije maskirani moški, katerih eden je nosil seboj radio-oddajnik in sprejemnik takozvani Walkie-Talkie. Preko njega je povpraševal od časa do časa, če je zunaj vse v redu in mirno. Od Josepha Vollmairja in Petra Kostyrja, Iki .sta hila v hiši, so zahtevali, da povesta kje je denar, ki naj bi bil po pripovedovanju v okolici skrit v hiši. Zapustila naj bi ga bila pokoj- na hišna lastnica 90 let stara Mrs. Fannie Meissner, ki je u-mrla lani septembra. Vse, kar se je roparjem posrečilo dobiti, je bilo $12 v Voll-mairjevem žepu. Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Iščemo gospodinjsko pomočnico za splošna dela in za pomoč v delikatesni trgovini. Mora biti samska. Hrana, stanovanje in plača po dogovoru. Zglasite se na 4727 Payne Ave. (72) Tiajli oglasi Na. St. Clair Ave. Naprodaj je dobroidoča restavracija, vsa oprema, dober dohodek, cena samo $6.500. Pekarija Naprodaj je pekarija na E. 222 St. blizu Sv. Kristine. Vsa oprema za kruh in pecivo, dober promet, lastnik bi rad šel v pokoj. Pokličite ali zglasite se pri STREKAL REALTY 405 E. 200 St. IV 1-1100 (72) Lastnik prodaja v Euclidu Bungalow, 3 spalnice, 11/2 kopalnica, poploščena razvedrilna soba, preproge, zavese, “triple track” vetrna okna in mreže, H/2 garaža. Kličite IV 1-3226. Nič agentov. (71) Hiša v najem 5-sobna hiša, v St. Clairski okolici, velik vrt. Kličite zvečer po 6. uri HI 2-7821, vprašajte za Mr. Lunder. (71) V najem Oddamo 4 sobe, vse ugodnosti, starejšim ljudem, blizu Waterloo Rid., na 1272 E. 168 St. Tel.: KE 1-2486. (71) Ženitna ponudba Mlad Slovenec, pošten, priden in postaven, želi spoznati mlado Slovenko v svrho ženit-be. Pismene ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Pomlad”. —(75) Stanovanje se odda šthi na novo dekorirane sobe, kopalnica in vroča voda, se oddajo mirni družini brez otrok, v st. clairski naselbini. Pokličtite 361-7372. —(72 Naprodaj Lepa, 7-sobna, enodružinska hiša na 5407 Homer Ave. Po zelo zmerni ceni zaradi zapuščine. Kličite CH 1-5343. (72) V najem 5 sob spodaj oddamo na 1283 E. 55 St., vprašajte na 1279 zgoraj ali pokličite EN 1-9808 in vprašajte za J. Rožanc. (74) Naprodaj Gostilna z D-l, D-2, D-3, in D-3 A licenci. Poslopje in 4-sobni dom v Akron okolici. Dober promet. Cena zmerna. Kličite HE 1-6152. (72) Hiša naprodaj Prostorna, na novo prepleskana ht?a na 13809 Orinoco Rd. (Shaw-Hayden okolica) je naprodaj za $12,500. Podnevi kličite 729-9150, zvečer pa PO 1-2374. (72) Lepi domovi v dobri okolici V Euclidu—zidani bungalov (veneer) z dvema spalnicama. Na Chardon Rd.—.zidani bungalov (veneer) z dvema spalnicama. Blizu E. 200 St. lesen bungalov z dvema spalnicama. Blizu Grovewood Ave. bungalov s tremi spalnicami. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. IV 1-9980 V najem 3-sobno stanovanje, neopremljeno, na novo dekorira-no. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. (74) AMERIŠKA DOMOVINA, j o k r u i n e ž, bal se je sodbe bo-, zadnje groše, iztiskali solze, žje in je, kolikor je mogel, krotil ošabnost in drznost tis- HBNRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI s Veliki mojster je svojem odgo-( liki mojster je v svojem odgovoru na čudovit način navedel skoraj iste besede, ki jih je svoj čas povedala kneginja Aleksandra Žemovitova staremu vitezu iz Bogdanjca. “Sebe smatrate za jagnjeta, a naše za volkove. Medtem pa izmed tistih štirih volkov, ki so sodelovali pri ugrabitvi Jurandove hčere, niti eden ne živi več, a jagnjeta hodijo varno po svetu.” To je bilo res, vendar pa je gospod iz Tačeva, ki je bil navzoč pri pogajanjih, odgovoril z naslednjim vprašanjem : “Da, toda mar je bil kdo izdajalsko ubit? Mar niso tisti, ki so padli, vsi padli z mečem v rokah?” Zbišku je napravil to uslugo knez Jamont. Zavzel se je zanj pri kralju zato, ker je mislil, da mladenič prej zagleda strica in ga tudi prej odpelje, ako odide ponj kot kraljevski odposlanec. A kralj ni odbil prošnje kneževiča, ki je bil zaradi svoje veselosti, dobrote in lepega obličja njegov in vsega dvora ljubljenec, a ni pri tem nikdar ničesar prosil zase. Zbiško se mu je tudi zahvalil iz vse duše, ker je bil sedaj že popolnoma prepričan, da reši Matka iz križarskih rok. “Tebi marsikdo zavida,” “A potem v Malborg.” Tu se je knez Jamont začel smejati: “Pot ne bo dolga, toda kisla, ker niso mogli Nemci ničesar doseči pri kralju, a tudi z Vitoldom ne bodo imeli veselja. Saj je zasedel vse litovsko ozemlje in gre na žmuj dž.” “Ako ga kralj podpre, bo velika vojna.” “To prosijo gospoda Boga vsi naši vitezi. Toda četudi bi kralj ne hotel velike vojne, ker mu je žal krščanske krvi, podpre Vitolda z žitom in denarjem; pa tudi brez tega ne bo, da ne bi odšlo nekaj poljskih vitezov prostovoljno k njemu.” “Kakopak,” j e odgovoril Zbiško. “Morda pa sam red zaradi tega napove kralju vojno?” “Ej, ne!” je odgovoril knez. “Dokler živi sedanji veliki mojster, tega ne bo.” In imel je prav. Zbiško je poznal velikega mojstra že davno, toda sedaj na poti v Malborg, ko je bil z Zindra-mom iz Maškova in Povalo skoraj ves čas ob njegovi strani, si ga je mogel bolje ogledati in bolje spoznati. Ta pot ga je le utrdila v prepri- tih križarskih dostojanstvenikov, ki so namenoma silili v vojno proti Jagielovi rnoči. Vendar je bil slaboten človek. Že cela stoletja je bil red tako navajen prežati na tuje ozemlje, ropati po njem in si ga osvajati s silo ali z zvijačo, da Konrad ne le da ni znal zadržati tega roparskega gla-Mmel za kočijaža, ki je, vodeč du, temveč se mu je nehote s zbesnele konje, spustil vajeti često kri, tako da je bil v celih obširnih pokrajinah en sam stok, ena sama nadloga in ena sama pritožba, še celo ako je korist reda zahtevala, kakor včasih na žmujdži, večjo popustljivost — so bile tudi take zahteve zaman spričo upornosti komturjev in prirojene jim okrutnosti. Zato se je Konrad von Jungingen silo prirojenega gona sam vdajal in ga skušal pomiriti. Daleč so že bili tudi časi Vin-riha von Kniprode, časi discipline, zaradi katere je občudoval križarje ves svet. Že pod prednikom velikega mojstra von Jungingena, pod Konradom Wallenrodom, se je red opojil z lastno vse bolj rastočo močjo, v katere niso mogli oslabiti začasni porazi, se omamil s slavo, uspehi, človeško krvjo, da se je zrahljala disciplina, ki je bila temelj njegove sile in edinosti. Veliki mojster je pazil, kolikor je mogel, na pravo in pravico, lajšal osebno, kolikor je mogel, železno roko križarskega reda, ki je težila domače kmete in celo duhovnike in plemiče, najemnike na križarskem ozemlju, saj se je v bližini Malborga marsikateri kmet ali meščan lahko ponašal ne le z izobiljem, marveč tudi z Dogastvom. Veliki mojster ni mogel na to nič odgovoriti. Ko pa je opazil, da se zhčenja kralj mrščiti in bliskati z očmi, se je vdal, ker ni hotel pritirati groznega vladarja do izbruha. Potem so odredili, da vsaka stran pošlje poslance po iz rok in prepustil voz svoji usodi, često so se tudi lotevale njegove duše zle slutnje, često so mu prihajale na misel preroške besede: “Določil sem jih za koristne čebele in jih utrdil na pragu krščanskih dežel, toda oni so vstali proti meni. Saj ne skrbe za svojo dušo in se jim ne smilijo telesa tega naroda, ki se je iz zmote spreobrnil h katoliški pohlepu,- Zato pride čas, da jim bodo polomljeni zobje in jim bo odsekana desna roka, a desna noga jim ohromi, da spoznajo svoje grehe,” Veliki mojster je vedel, da so ti očitki, ki jih je izrekel križarjem neki tajinstveni glas v razodetju svete Brigite, bili upravičeni. Razumel je, da se stavba, zgrajena na tuji zemlji in tuji krvi, oprta na laž, rop, krvoločnost, ne more dolgo držati. Bal se je, da se zruši, izpodjedana cela leta od krvi in solza, od enega samega udarca mogočne poljske roke. Slutil je, da mora voz, ki ga vlečejo razbesneli konji, zdrkniti v prepad; zato se je trudil, da bi prišla ura sodbe, jeze, poraza in nadloge čim najpozneje. Zategadelj se je vkljub svoji slabosti z nezlomljivo silo upiral svojim ošabnim in drznim svetoval- veri in k meni. In napravili so j cem edino v tem, da ni pustil, iz njega sužnje, in ker ga ne da pride do vojne s Poljsko. uče božjih zapovedi in jim odvzemajo svete zakramente, ga obsojajo še na večje peklenske muke, kakor če bi bili ostali v poganstvu. A vojno vodijo, da zadoste svojemu Zaman so mu očitali bojazljivost in nezmožnost, zaman so obmejni komturji z vsemi silami tirali v vojno. Ko je imel ogenj zdaj zdaj izbruhniti, se je on vselej v zadnjem trenut- mu je dejal, “da si v kraljevi-., j . križarski bližini, toda pravično je tako,! , , , , red slonel na nepravičnosti, ker ti izkoriščaš kraljevo zau- , . . . . , „ j , . Moral je delati krivico, ker je panje samo za obče dobro, m . . v, bil ves red zgrajen na človeški krivici. Moral je lagati, ker je laž podedoval z dostojanstvom velikega mojstra, a od zgodnjih let se je bil navadil, da jo je imel za politično prevejanost. Toda ni bil Čanju, da veliki mojster Kon-; ujetnike. Od poljske strani rad von Jungingen ni bil zlo- sta bila v ta namen imenovana ben in pokvarjen človek. Mo- Zindram iz Maškova, ki je ral je često stopati po nepra- želel, da si od blizu ogleda križarsko silo, in vitez Pova- boljšega najbrž nima nihče kakor ti.” “Pri kralju je dobro,” je odgovoril mladi boljar, “a jaz bi šel rajši v boj proti križarjem — in to ti zavidam, ker si ti že bil.” čez hip je dodal: “Torunjski komtur von Wenden je dospel včeraj, nocoj pojdete skupno z velikim mojstrom in njegovim spremstvom prenočevat k nje- mu. ‘A potem v Malborg?’ CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOB SALE ADDISON — BY OWNER. 3 bedroom, Plastered Face Brick Ranch. Inclds. rec. rm., fenced yard, water softener, crpt. Excel, loc. $20,950. Call KI 3-7817. (70) ULEN ELLYN — Beaut. Indscpd. Cape Cod. 2 Bedrms plus den. Custom draped and cptd. Liv. and Din. room comb. Many built-ins Bookcases & closets. 2 car gar. and dog kennel. Ideal for working cple. or newly weds. Priced to sell. — $17,300. — 469-6247. (70) OWNER: INCOME PROPERTY C and 3 plus utility room. Fenced in lot; Hot water oil and gas heat. Priced for quick sale, by owner, $14,500. Phone: 379-1299. (71) DOWNERS GROVE — 3 yr. old. brick ranch. 3 bedrooms, IV2 baths, full basement, 2 car garage. 60x127 :ct. By owner $31,800. WO 8-8773. (70) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Experienced. Good references. Must live in. Near North Si,de. Phone 664-8271. (70) la, a z njima Zbiško iz Bogdanjca. Toda v oddaljenih krajih so komturji v samovolji, krvoločnosti in razbrzdanosti teptali pravo, pritiskali in odirali, iztiskavali z davki, na lastno pest naloženimi ali pa tudi brez vsakega vzroka, SLOVENIJA nas vabi... 1964 Z NAJHITREJŠO LADJO UNITED STATES iz New Yorka: Maj 22 Junij 5 Junij 18 Julij 3 Cena na ladji ter železnici iz New York / Ljubljana in nazaj od $560.30 — za osebo. SKUPINE NA NAJNOVEJŠIH JET-LETALIH iz New Yorka: Maj 22 Juniji —2 Junij 15 Junij 22 Julij 13, 20 New York — Zagreb z JET LETALI $424.00 v obe smeri za člane slovenskih organizacij! Za podrobnejše informacije se obračajte z zaupanjem na slovensko potniško pisarno EXPRESS TRAVEL SERVICE 687 East 185 Street Tel. 481-7188 Cleveland 19, Ohio Tel. 481-7188 Lastnik: JOSEPH SUHADOLNIK SAVINGS DEPOSITS RECEIVED THROUGH APRIL 10th WILL EARN INTEREST FROM APRIL 1st WE WELCOME YOUR DEPOSITS MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION RUDY KRISTAVNIK COMPANY Gradbena dela ® Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Spomladi popravljamo in lepšamo zopet domove, stanovanja, poslovne prostore. — Obrnite se na nas. — Vsa dela zavarovana, — Proračun ib rezplačni. — Kličite po 5. uri zvečer HE 1-U08, podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, O. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore BIvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers IZREDNA BRZINA — Slika kaže živosrebrno plazmo, ko puha iz novega vesoljskega motorja v zračnem proštom laboratorija v Princetonu z brzino 6 milj na sekundo. brez- ku umaknil, a potem se je v Malborgu zahvaljeval Bogu, da se mu je posrečilo odvrniti meč, ki je 'že visel nad glavo reda. Toda vedel je, da do tega mora priti. A to prepričanje, da red ne stoji na pravu božjem, marveč na krivici in laži, in ta slutnja, da je dan pogina blizu, sta ga napravila za enega izmed najbolj nesrečnih ljudi na svetu. Brez dvoma bi bil dal življenje in kri, ako bi moglo biti drugače in ako bi bil čas, kreniti na pravo pot, toda čutil je, da ni več časa! Kreniti na pravo pot ■—- bi pomenilo, oddati pravim posestnikom cele obljudene, bogate dežele, ki jih je red Bog ve kdaj ugrabil, a z njimi vred množico mest, tako bogatih kakor Gdanjsk! In tega bi ne bilo še dovolj! (Dalje prihodnjič) — Britanska radijska industrija zaposluje okoli 135,000 delavcev. Ca# iza 'Vaj naj lepši i zgled Vsako $20 vredno TRAJNO KODRANJE po enotni ceni 1.45 4 vključno umivanje, friziranje in striženje. Vsako kot dragulj! ZAJAMČENO NAJBOLJŠE, KAR STE JIH IMELI. Samo dve ceni. Nič doplačila. Vsako kodranje — izvršeno spretno in stilistično po naših strokov-' njakih, ki imajo dolgoletno in dragoceno skušnjo . . . Vaši lasje bodo lepši kot kdajkoli, lažje si jih boste uredili — (tudi če so fir.i, suhi, sivi, beljeni ali barvani). ® P. S. — Zakaj bi si delali sami? Odlično VITA CREME TRAJNO KODRANJE reg. cena do $30, r aj dražje kar jih je, sedaj ?g.45 (kompletno) vidre «2W