M I 1 i \rop,c caffë' S UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA: 03/713-26663 ST. 80 - LETO 60 - CELJE, 21.10.2005 - CENA 300 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim KDO JE POLICIJI UKRADEL KONOPLJO? »s«®« ; llercator nedelji 23. oktober ZOOS med 3. io 12. Potrebujete ADSL? CELJE Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? { prezračevalni sistem GECCO ) MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje "NOVA" OKNA prednost je v kvaliteti 080 1 2 24 www. mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. UTRINKI EGOISTIČNE MODE I banka celje UVODNIK Nemoč človeštva? Grožnja, da se bo virus ptičje gripe, ki kosi med perjadjo, toliko spremenil, da bo mogoč prenos s človeka na človeka, je dodobra pretresla svet. In zmedla človeštvo. Po eni strani poslušamo, da je možnost za spremembo virusa, ki bi povzročila pandemijo človeške gripe in pomorila milijone in milijone ljudi, minimalna, po drugi, da je do uresničitve grožnje le še korak. Resnica je, da tega nihče ne ve. Da ne enega ne drugega ne moremo z gotovostjo ne potrditi ne ovreči. Torej se je treba pripraviti, kakor se pač najbolje znamo. Svetovna zdravstvena organizacija in različni organi Evropske unije so sicer oblikovali temeljna priporočila, ki jih skušajo v kar največji meri upoštevati tudi pri nas. Vseeno pa ne moremo reči niti da smo niti da nismo pripravljeni Oboje je namreč res. V času, ko ptičja gripa ogroža živali in ljudi, ki so v stiku z njimi, bi morali prav ti najbolje poznati ne le znakov bolezni pri perjadi, temveč tudi vse ukrepe, s katerimi je mogoče preprečiti vnos okužbe, predvsem pa njeno širjenje. Veterinarska uprava sicer že nekaj časa trdi, da so naredili vse, da bi seznanili z nevarnostmi in ukrepi predvsem rejce perutnine, pa se izkaže, da še veterinarjem na terenu ni vse jasno. Kaj šele kakšnemu kmetu na Kozjanskem, ki ne sodi med rejce, saj ima na dvorišču le nekaj kokoši in petelina. Bo prišlo do vsakega navodilo, da svojo perutnino zapre na varno, kjer ne bo prišla v stik ne s pticami ne z drugimi nevarnostmi? Bodo obvestili pristojne, če bodo njihove kokoši zbolele in poginjale? Kdo bi vedel. Bi bilo pa res dobro, da bi vsaj občinske službe za zaščito in reševanje vedele, kaj storiti, kje in kako pokončati in pokopati morebitne okužene in mrtve živali. Torej vse le ni tako jasno. Podobno je v pripravah na morebiten prenos bolezni na ljudi. Slovenija je teoretično menda kar dobro pripravljena, a kaj, če ne vemo, ali bodo večje zaloge protivimsnih zdravil prišle pravočasno, če ne vemo, ali je na voljo dovolj drugih zaščitnih sredstev, ali bi bilo v bolnišnicah dovolj prostora, ali ... Žal nam na ta vprašanja nihče ne more odgovoriti, ker preprosto ni mogoče vedeti, če in v kakem obsegu bi nas pandemija prizadela. Tako kot ne vemo, kakšen bi bil virus in zato zanj ni mogoče vnaprej pripraviti cepi- Nekaj pa vseeno vemo. Da je nesmiselno v preventivne namene jemati protivirusna zdravila, da toplota uniči virus ptičje gripe in je zato strah pred uživanjem toplotno obdelanega mesa in jajc perutnine nesmiseln, da lahko okrepimo svojo obrambno sposobnost z zdravim načinom življenja, da ... Naredimo torej, kar lahko, in upajmo, da ne bo tako hudo, kot se bojimo. Navsezadnje se je ptičja gripa prvič pojavila že pred stotimi leti. Tamiflu za najnujnejše primere Protivirusno zdravilo tamiflu, ki ga je prejšnji teden v slovenskih lekarnah povsod zmanjkalo, je bilo ta teden spet na voljo. Običajna letna poraba zdravila je med 1.500 in dva tisoč enotami, v Slovenijo pa je ta teden prišlo tri tisoč enot. Tretjino zdravila so razdelili v lekarne, kjer je večinoma pošlo v nekaj urah, čeprav je samoplačniško in ga je mogoče dobiti le na recept. Preostali dve tretjini zdravila bosta ostali v sistemu blagovnih rezerv za najnujnejše primere. Zdravilo bodo hranili predvsem za zaposlene na pertu-ninskih farmah, za rejce, ki so v stiku s perutnino, in druge, ki bi bili v primeru odkritja bolezni v Sloveniji najbolj ogroženi. Naslednja pošiljka tamif-luja (5 tisoč enot) naj bi v Slovenijo prišla konec novembra. Sicer pa je tudi Slovenija upoštevala navodila Svetovne zdravstvene organizacije in za primer pandemije naročila toliko protivirusnega zdravila, da bi ga bilo dovolj za četrtino prebjvalstva. Te večje koli- čine pričakujejo prihodnje leto in ne bodo namenjene prodaji. Shranili jih bodo za primer, če bi prišlo do pandemije. Takrat jih bodo razdelili brezplačno. Madžarska je razvila svoje lastno cepivo proti ptičji gripi, ki naj bi pred virusom H5N1 zaščitilo tako ljudi kot živali. Rezultati prvih analiz so ugodni. Cepivo bodo dali na trg le v primeru, da bi virus ptičje gripe dejansko mutiral in se torej začel prenašati s človeka na človeka. Madžarska ima sicer zmožnosti, da v tednu dni izdela za približno pol milijona odmerkov cepiva. Testiranja omenjenega cepiva potekajo tudi drugod, med drugim v Veliki Britaniji in ZDA. Še to: strokovnjaki iz Svetovne zdravstvene organizacije kot tudi iz Slovenije opozarjajo, da preventivno jemanje protivirusnega zdravila ni smiselno, nasprotno, lahko je celo škodljivo.. Ptičja gripa -visoka stopnja pripravljenosti Razlogov za paniko še ni - Rejci perutnine v primeru izbruha najbolj ogroženi Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS) je v sredo v Modri dvorani Celjskega sejma pripravila informativni sestanek o ptičji gripi. Namenjen je bil predvsem rejcem perutnine in veterinarjem. Predstavniki VURS-a in veterinarske fakultete so podrobno predstavili znake okužbe, možne ukrepe, ki se že izvajajo ali pa so načrtovani v primeru izbruha bolezni ter s tem povezana zakonska določila. Z naslednjim tednom stopi v veljavo odlok direktorice VURS-a Vide Čadonič Špelič o zgodnjem sistemu obveščanja. Do zadnjega kotička napolnjena Modra dvorana, zasedli so jo udeleženci iz vse Slovenije, je sama po sebi pričala o zaskrbljenosti rejcev. "Ni še čas za paniko, vendar smo zaskrbljeni, predvsem kar se tiče rejcev perutnine, ki ste v neposrednem stiku z živalmi najbolj ogroženi, izbruh pa bi prav tako povzročil ogromno gospodarsko škodo," pravi Čadonič Špe-ličeva. Preventiva in pravočasni ukrepi so bistvenega pomena. Olga Zorman Rojs iz veterinarske fakultete je zato nazorno predstavila klinične znake virusa ptičje gripe. "Najbolj zaskrbljujoče pri virusu gripe so neskončne možnosti mutacije, njegova posledična obstojnost v različnih okoljih in načini prenosa. Pred letom 1996 smo sicer po svetu že zaznali primere okužbe, prve smrtne primere in prenose na človeka beležimo od 1997 zaradi kapljične okužbe ob neposrednem stiku s perutnino. Med letoma 1999 in 2005 smo opažih povečanje izbruhov, ki so imeli za posledico pobitje okoli 200 milijonov ptic," navaja Zorman Rojso-va. Kako prepoznati primer ptičje gripe? V Sloveniji primera ptičje gripe do sedaj še niso našli. "VURS opravlja stalne nadzore nad perutnino in divjimi pticami. Pregledujemo vse gojene matične jate, vse gojene prepelice in fazane, 53 vzorcev po predpisih vzamemo od nesnic konzumnih jajc, 59 od puranov, jate so izbrane naključno. Kar se tiče prosto živečih ptic, imamo predpisan odvzem 115 vzorcev, do sedaj so bili vsi pregledani vzorci negativni. Polna dvorana rejcev perutnine, ki jih skrbi nevarnost ptičje gripe. Ob zadnjih dogodkih smo nadzor poostrili, sodelujemo z lovci, ornitologi, različnimi inštituti, društvi za opazovanje ptic, izvajamo pasivni nadzor nad mrtvimi pticami in aktivni nad tistimi, ki predstavljajo večje tveganje. Letos smo v juniju izvedli tudi uspešno simulacijsko vajo, da bi potrdili svojo pripravljenost," trdi Breda Hro-vatin. VURS ostro zavrača navajanja nekaterih medijev, da ob sumu na virus ptičje gripe niso pregledali trupla ptic. "Je pa res, da fizično ni mogoče pregledati vsake poginule ptice, vendar zaupamo strokovnjakom, da znajo oceniti, kdaj je sum o bolezni dejansko upravičen," dodaja čadonič Špeličeva. V naslednjem tednu začne veljati tudi odlok direktorice VURSA o zgodnjem sistemu obveščanja. Rejcem predpisuje, da je treba javiti vsako zmanjšanje porabe hrane in vode pri živalih, ki je večja od 20 odstotkov, vsak padec nesnosti, večji od 5 odstotkov, ki traja več kot dva dni in smrtnost živali, ki v enem tednu preseže 3 odstotke. Izven delovnega časa območnih veterinarskih uradov je mogoče na telefonski številki 112 dobiti kontakt z dežurnimi veterinarji. "Živali so potrte, nasršene, ne jedo, ne neso jajc, ki-hajo, pojavijo se izcedki in dihalne motnje, zatečejo sinusi, glava oteče, pojavi se tudi driska, pogin živali je do 20-odstoten. Pri visoko patogenem virusu sploh ni oktober 2005 - nujno, da se ti znaki pojavijo, saj je lahko pogin zelo hiter pol zdravnik, pol direktore. Ob tem je seveda jasno, da je direktor, kar se tiče odgovornosti in pristojnosti, direktor 24 in ne le štiri ure. O tem smo se pogovarjali s predstavnikom ministrstva za javno upravo, ki je podprl moj predlog. Mislim, da bi bilo najbolje, da bi v veČini manjših ZD, kjer direktorji izhajamo iz ambulant, imeli nek funkcionalni dodatek za direktorsko funkcijo in normalno pogodbo za delo zdravnika, ki ga tako in tako opravljamo. Očitno ta predlog ni bil sprejet v vladi,« odgovarja mag. Franjo Velikanje. Po Sloveniji direktorji manjših ZD preprosto odstopajo. Kakšen je vaš status? S predsednikom sveta zavoda sem podpisal pogodbo o zaposlitvi, ki predvideva polni delovni čas za mesto direktorja, dovoljuje pa tudi delo zdravnika brez posebnega plačila. To je v skladu z zakonodajo ter s smernicami računskega sodišča in ministrstva za zdravje. Vprašanje zadeva tudi direktorja nezdravnika. Pred leti so zdravniki zahtevali, zahteva je vnešena tudi v statut, da mora biti direktor JZ zdravnik. Če tega določila ne bi bilo, že v tistih letih za to funkcijo ne bi kandidiral. Kakšno je splošno stanje v zdravstveni oskrbi Spodnje Savinjske doline? Sam moram imeti dobro samopodobo - mislim, da je stanje ustrezno oziroma, še bolje, optimalno glede na to. koliko finančnih sredstev nam v letnih pogodbah namenja zavarovalnica. Trudimo se, da opravimo vse tisto, za kar nas zadolžijo v pogodbi in tudi plačajo, ter skušamo čimbolj kakovostno opraviti svoje delo. Problem, s katerim se ves čas otepamo, je pomanjkanje zdravnikov. Z določenih lokacij zdravniki težijo k centru, z našega območja na primer v Celje, pred leti pa se je zgodil še prehod v zavarovalniške vrste. Iskanje novih zdravnikov nas ves čas zaposluje, saj lahko tudi zaposleni zdravniki iščejo boljše možnosti. Razmerje med ponudbo in povpraševanjem je v korist slednjega - zdravniki so pač dragoceno blago oziroma dragocen kader. S 1. oktobrom se je položaj v žalskem ZD kar precej spremenil. Kako se zdaj spreminja organizacija dela v zdravstvenem domu? Zasebniki sopostali trije zdravniki v ZP Žalec, dva na Polzeli in zdravnica v ZP Prebold, med zasebnike so prešli tudi vsi zobozdravniki. Kar zadeva slednje, gre za določeno razbremenitev ZD: zaradi novih spoznanj želijo zobozdravniki delati z novimi materiali, ki pa jih zavarovalnica ne pokrije. Tu je prihajalo do težav, ker zavarovalniška vreča pač ne omogoča vseh nadstandardov. Zobozdravstveno varstvo se bo lahko zaradi doplačil izboljšalo iz žepov posameznikov... Zobozdravstvena vzgoja in preventiva, t.j. preventivno vzgojno delo v šolah in vrtcih, ter zobotehnika ostajajo v naših rokah. Težava bi se lahko zaradi možnega zmanjšanega obsega dela pojavila tudi v zo-botehniki. Zobozdravniki so namreč z določenimi storitvami na prostem trgu in torej ni nujno, da bi dajali delo na- šim ekipam. Da pri tem ne govorimo o mladih zoboteh-nikih, pri katerih že vrsto let opozarjamo na težave s pripravništvom. Ta problem bo morala država čimprej rešiti. V nasprotnem bo nanj naletela v najbolj kruti obliki. Za prehod treh zdravnikov med zasebnike v žalski ZP so se mnenja kresala tudi med občinskimi svetniki. Ti so pogrešali odločitev JZ... Od nas so zahtevali mnenje. Opozarjali smo, dajekri-tična masa presežena, saj je v javnem zavodu manj zdravnikov kot v zasebništvu. To lahko povzroči določene probleme, sploh če povem, da zadnji trije zasebniki sodijo med »najmočnejše«. Vse probleme in še kopico možnih drugih smo zapisali, od žalskega župana in oddelka za negospodarske dejavnosti pa pričakovali, da bodo razpoložljiva dejstva pretehtati in se odločali za koncesijo ali proti. Vendar so z žalske občine zahtevah, naj podamo pozitivno ali negativno mnenje. Tega preprosto ne moremo storiti - kot direktor, ki skrbi za obstoj javne službe, bi moral podati negativno mnenje. Ob tem pa ne morem zavirati želja kolegov. Sicer imate z zasebniki v Žalcu že precej izkušenj? Z dosedanjimi zasebniki nismo imeli težav. Tudi za naprej, vsaj kar zadeva poslovni stik in nujno medicinsko pomoč, bo delo normalno teklo tako z zdravniki JZ kot z udeležbo zdravnikov zasebnikov. Že na začetku, torej pred 12 leti, smo bili praktično vzor Fidesu in zbornici, da sta se ravnala po žalskem vzorcu. Kaj se je torej s 1. oktobrom spremenilo za bolnike? Zaenkrat, vsaj po moje, je drugačna samo tabla na vra- tih - zdravniki so v istih prostorih, laboratoriji in fizioterapija tudi za zasebnike delajo po enakih kriterijih kot za druge zdravnike. Najglasneje je o problemih slišati iz Prebolda. Na zadnji seji občinskega sveta je bilo slišati, da se je Suzana Justinek zaradi pritiskov iz Žalca odpovedala koncesiji. Menda so v Preboldu jezni... V Preboldu je 4.665 občanov. Ker se vsi ne zdravijo v ZP Prebold, pride od dva tisoč do 2.200 občanov na enega zdravnika. Po pogodbi z zavodom za zdravstveno zavarovanje Preboldu pripadata dva družinska zdravnika. Iz ministrstva za zdravje, kjer smo se pogovarjali o mreži javne zdravstvene službe, so nas z dopisom obvestiti, da mreža še naprej deluje v obstoječem obsegu. Z občino smo se dogovorili, da razpiše koncesijo za splošno medicino. Na podlagi tega razpisa se je javila zdravnica iz Ljubljane, druga zdravnica pa naj bi postala za-sebnica v letu dni. Tega predloga v občini Prebold niso sprejeli - očitno so imeli v ozadju druge možnosti, ki jih nismo poznali. Vendar način, kako je bil v Preboldu izveden razpis koncesije za pedia-trinjo, ni bil ustrezen. Tam je 900 otrok, kar je premalo za celoten program. Iz časopisa smo izvedeli, da prihaja pe-diatrinja v Prebold, kjer niti nimajo ustreznih prostorov. To se sicer nas ne tiče - tiče pa se nas spreminjanje mreže, o čemer je bil preboldski župan obveščen. Mogoče bi pristali na spreminjanje mreže, ven-darvdogovoru: torej, če se jemlje zdravnik in se tako seli denar iz neke skupne vreče iz Žalca v Prebold, bi morah preboldski politiki žalskim dopovedati, da imajo v Preboldu večje potrebe po nekem kadru oziroma službi. Torej je v ospredju politika? Mi smo le dežurni krivci, ker pač izvajamo tisto, kar imamo zapisano v pogodbi z zavarovalnico. Rekli ste, da so jezni - verjetno so v Preboldu jezni na vodstvo ZD. Če bi transfer zdravnikov uspel, bi bili jezni v Žalcu. Res pa je, da nas v Preboldu niso nič vprašati. Kolegici smo razložili, zakaj gre, ji ponuditi, da bi delila delovni čas med ambulanti v Žalcu in Preboldu, vendar ni pristala. Moti me nekaj drugega: čeprav osebno potrjene koncesije s strani ministrstva za zdravje sicer nisem videl, ne razumem, zakaj je bila sploh potrebna. Tako lahko sklepam, da ministrstvo dela dvolično: po eni strani mrežo zabetonira, drugim pa daje dovoljenje za spreminjanje iste mreže ... In to za prostore, ki so. dejansko vprašljivi. Znano je, da sedanji minister podpira koncesionar-je - kako to vpliva na organizacijo dela v javnem ZD? Pobuda ministrstva je bila dana in mislim, da je precej spodbodla naše nove tri zasebnike - ti so o zasebni praksi razmišljali za leto 2006, potem pa so nenadoma začeli hiteti, tako da smo nekatere dogovore sklenili kar čez noč. Če bo ministrstvo želelo razfor-mirati javno zdravstvo, bo to pač storilo. Moti pa me oziro- S 1. novembrom prehajajo ZD Žalec in tudi zasebniki na zgodnejši or-dinacijski čas v ambulantah. Te se bodo za uporabnike odprle ob 7.30, zaprle pa ob 13.30. ma prepuščam presoji, da je predstavnik zbornice že opozarjal v smislu, da se z zaseb-ništvom splača pohiteti, saj v ministrstvu pripravljajo zakon, ki naj bi bil precej rigo-rozen. To na zasebništvo po mojem mnenju meče temno luč. Sicer ZD ostajajo številne organizacijske zadeve in koordinativne funkcije, tudi sodelovanje z ustanovitelji. Če omenim samo upravljanje stavb: v Preboldu z nepremičnino že sami upravljajo, na Polzeti bomo stavbo glede na to, da so vsi zdravniki zasebniki, prepustili v upravljanje občini ... V ZD ostajajo tudi določene ekipe in pomožne službe, ki so v oporo in za cenejše poslovanje zasebnikov. Vendarle ne morem mimo občutka, da v zdravstvu nekaj le ne gre skupaj? Zdravniki odhajajo v zasebne vode in zdi se, tudi iz primerov ljubljanskega kliničnega centra, da je edini razlog denar... Če je razlog denar, boste morati povprašati zasebnike. URŠKA SELIŠNIK GAMUT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Í^SVIlNl Tel. 03 7037130,7037131 POLZELA VELIKA JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V ČASU OD 20.10. do 30.11.2005 Nudimo pohištvo za opremo spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, kuhinj, omare v različnih barvah, kosovno pohištva, računalniške in pisalne mize in vzmetnice UGODNO: Hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SIT Vse uredite takoj pri našem prodajalcu Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03170 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si Sinoči z naj pismonošami 2005 POZOR, HUD PES Diši al' smrdi Zaključek akcije Naj pismonoša 2005 in razglasitev najbolj priljubljene deseterice pismonoš na Celjskem smo pripravili sinoči v kulturno-gasilskem domu v Gorici pri Slivnici. Najbolj priljubljeni pismonoše - 1. Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici) - 4.095 glasov, 2. Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 3.924, 3. Srečko Pele (Celje) - 2.354, 4. Alojz Vogrinc (Laško) -2.268,5. Boštjan Kokot (So-tensko pri Šmarju) - 1.891, 6. Damijan Leber (Vojnik) -1.810, 7. Damijan Rabuza (Kalobje) - 1.560, 8. Zdrav-ko Maček (Škofja vas) -1.189, 9. Slavko Kršlin (Loka pri Žusmu) - 1.017 in 10. Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 890 - so prejeli priznanja in nagrade, v programu pa so za zabavo skrbeli Okrogli muzikanti. Skupaj s Pošto Slovenije smo podelili še 20 nagrad tistim, ki ste z nami sodelovali s pošiljanjem kuponov za naj pismonošo. Zbrane v Gorici pri Slivnici sta ob vodstvu naše medijske hiše pozdravila tudi generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc in direktor poštne PE Celje Štefan Zidanšek. V akciji, ki smo jo za- Za zabavo v Gorici pri Slivnici so poskrbeli Okrogli muzikanti - med drugim tudi s svojo priljubljeno čeli 11. marca in zaključili 29. septembra, smo prejeli 25.151 glasov, ki ste jih porazdelili med 117 pismonoš s Celjskega, v reportažnih za- skladbo Poštar Pepi. pisih pa smo, žal, predstavili le 30 pismonoš. Sinočnje druženje je bilo zato priložnost, da spoznamo tudi druge in izvemo še kakšno zani- mivo iz pestrega in raznolikega življenja pismonoš. Reportažo s prireditve boste prebrali v torkovi številki Novega tednika. Ptičja gripa nam na zelo enostaven način pripoveduje o tem, da na planetu enostavno ne moremo biti izolirani, da ne moremo živeti v karanteni. Pripoveduje nam prastaro zgodbo o svetu kot celoti. Pred stoletji so kugo na evropska tla prenesli trgovci iz Genove, ki so jo staknili na Krimu, ko so se nekajkrat spopadli z azijskimi ljudstvi, kuga je potem pustošila po celotnem kontinentu desetletja in na vsako kvatro ponovno izbruhnila. Takrat seveda niso vedeli od kod, zakaj in na kakšen način je udaril eden izmed jezdecev apokalipse, zaradi česar so po Janezovem Razodetju imeli kugo; kasneje smo ugotovili tudi to. Danes smo bili o možnem prihodu ptičje gripe informirani že mesece nazaj, ko so ruski znanstveniki omenjati možnost, da bodo ptice selivke prenesle virus tudi na naša tla. In res se je zgodilo. Toda ne želim pisati o tej neprijetnosti, želel sem zgolj poudariti, da se v svetu, ki je prepreden z informacijami, stvari odvijajo na povsem drugačen način, kot so se nekoč, ko je Evropo poenotila zgolj kakšna skupna nadloga. Danes je medijski prostor poenoten. Medijski trendi so tisti, Oči, ki vidijo v temi Združenje prijateljev slepih Slovenije je v času priprav na prvo slovensko srečanje slepih in slabovidnih literatov v sredo pripravilo novinarsko konferenco. Jutrišnje srečanje predstavlja pomembno spodbudo za literarno ustvarjalnost ljudi, ki so tako ali drugače prikrajšani za vid. Srečanje ima predvsem spoznavni in predstavitveni namen. Od 21 ustvarjalcev se jih bo jutri skozi 66 različnih del predstavilo 19 iz vse Slovenije. Pod vodstvom profesorja Zorana Pevca bodo zanje pripravili tudi mini literarne delavnice. Udeležencem bodo predstavili tudi idejo, da Celje v prihodnje postane predstavitveni domicil slepih in slabovidnih literatov. Ta prizadevanja so simbolično naslovili z Biseri Savinje. Predsednik Združenja Zvonko Perlič je ob tem dejal, da slepota in slabovidnost nista prepreka za ustvarjanje. »Žalostno pa je če ustvarjeno ostane v temi ati v mraku.« Že videčim je v današnjih razmerah težko prehoditi pot od rokopisa do bralca. Za ljudi, ki se ob vsem skupaj spopadajo še s slepoto ali slabovidnostjo, pa je to še bistveno težje. V okviru tega srečanja naj bi se tudi v prihodnje povezovali, se izobraževali in tudi izpostavili objektivni kritiki. In Predsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije Zvonko Perlič kot je rekel Perlič, so slepi in slabovidni v prostoru omejeni z dosegom bele palice, ki je sicer čudovit pripomoček, a žal ne seže prav daleč. Zato si morajo ti ustvarjalci pogled v zvezde in čez obzorja v sebi pričarati. To je sicer veliko težje, vseeno pa želijo v literarne kroge vstopati enakopravno in brez privilegijev. Jutri bodo njihova dela predstavljena v interpretaciji tako poklicnih kot ljubiteljskih igralcev. Tako bodo nastopili Borut Alujevič, Bojan Umek, Ljudmila Konradi, Marija Lipovšek, Anica Milano-vič in Uroš Rošer. Prireditev bo povezovala Ivica Burnik. Matej Krajne pa bo poskrbel za glasbeno noto srečanja. SAŠKA TERŽAN SLOVENIJALES TRGOVINA d.o.o., Ljubljana, Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana Trgovska družba s prepoznavno in uveljavljeno blagovno znamko, ki svojo uspešnost gradi na tradiciji, izkušnjah, predvsem pa na ljudeh, želi zaposliti na prostem delovnem mestu »SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA« v Poslovni enoti Celje, Medlog 18 Oddelek masiva finala in stavbno pohištvo Naš novi sodelavec oz. sodelavka bo zadolžen/-a za prodajo masivnih finalnih lesnih izdelkov in stavbnega pohištva znanim in novim kupcem. Od kandidatov/-k zato pričakujemo sledeča znanja in sposobnosti: « VII./1 ali Vil./2 stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri » tri leta delovnih izkušenj na področju komerciale, zaželene izkušnje s področja prodaje masivnih lesnih izdelkov in stavbnega pohištva @ znanje uporabe PC-ja in programskih orodij » znanje dveh tujih jezikov (enega aktivno, drugega pasivno) » vozniški izpit B-kategorije » komunikativnost, prodornost, vljudnost, samoiniciativnost. ; Z izbranim kandidatom/-ko bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za cU :■■ : ::. (s polnim delovnim časom in pogojem šestmesečnega poskusnega dela. Pisne prijave z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe, ustreznih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pnčakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov: SLOVENIJALES d.d., Ljubljana Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana Kandidate/-ke, ki ne bodo izbrani/-e, bomo pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom/-ko. Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com ki usmerjajo življenje bolj kot življenje splošno družbeno normativnost. Mediji v naš potrošniški svet neprestano vnašajo nekakšne kultne ikone, vedenjske vzorce, nekakšno mediokritetno moralo, skratka vzpostavljajo svoje standarde, ki naj jim kot množica sledimo. Na ta način izgubljamo lastno istovetnost, vse bolj postajamo nekakšni lovci na medijske standarde. V tem kontekstu sva se z neko gospo zadnjič nekoliko pogovorila in zatrdila mi je, da ji ni ravno prijetno, da postaja ujetnica teh skrbno premišljenih tržnih ukan. Omenila je primer parfumov, dezodorantov, ki jih dnevno uporabljamo in nam jih mediji priporočajo v skladu z marketinški mi zakonitostmi. Vsakdo ima seveda svoj specifičen vonj, ki ga vztrajno skušamo »poenotiti« z nekimi medijskimi standardi, na ta način pa praktično izgubljamo del svoje identitete. Postajamo »olds-pajsovska« armada ali recimo »pierkardenska«... Vonj, ki ga obožujemo, vsiljujemo svojemu partnerju, čeprav se njemu upira. Na ta način se praktično oddaljujemo drug od drugega. Podobno je tudi z marsikatero drugo zadevo, o vonju govorim predvsem skozi prispodobo. Iskanje partnerja se v veliki meri zdaj navezuje na že omenjene medijske standarde, na vsiljen medijski so-ciograf. Na primer, če že Davida Beckhama ne morem imeti, potem mu mora biti moj tip čimbolj podoben. Mora biti blond, mišičast, občasno neobrit, občasno »poplajhan«, modrook, uporabljati mora te in te britvice, ta in ta parfum, nositi te in te spodnjice, kavboj-ke, trenirke ... Njegov vonj in njegova naravna pojavnost nista pomembna. To standardno nezadovoljstvo, ki ga povzročajo vsiljeni standardi, je še ena izmed kug naše civilizacije, o kateri bi bilo smiselno tu in tam premisliti; tudi vpričo tega, ker v sam miselni ustroj posameznika ta uniformiraj oča propaganda vnaša zametke izključevanja in totalitarne miselnosti, ki v nekem trenutku zlahka preskoči tudi na druga področja življenja. Torej, ptičja gripa ni edina kuga današnjega časa. Slednji virus nas že nekaj časa spremlja, zanj pa na žalost cepiva ni. Razen morda vselej čuječa distanca. Gregorjeva zgodba Četrtošolec Gregor Hafner je oslepel po rojstvu - Pomagata predvsem volja in moč staršev Pred dnevi so letniki 1955, torej letošnji abrahami in abrahamke v Žalcu, izpolnili svojo obljubo - slepemu Gregorju Hafnerju, učencu 4. razreda POŠ Go-tovlje, so podarili prenosni računalnik z braillovo vrstico, ki bo dečku pomagal na poti v življenje, predvsem pa omogočil lažje sodelovanje in delo v šoli. Glede na precejšen finančni zalogaj, primeren računalnik stane več kot 2,5 milijona tolarjev, sta se dobrodelni akciji pridružila še velenjska Era in celjsko medobčinsko društvo slepih in slabovidnih. Slepemu dečku so pomagali že pred tremi leti, takrat so mu rotarijci podarili ustrezen pisalni stoj. »Prenosni računalnik je osnova, da lahko slepi mladoletnik živi v domačem okolju,« je poudarila Natalija Zupančič, Gregorjeva mati, ki je že v zahvali abrahamom z županom Lojzetom Posedelom na čelu omenila, da bi družina v drugačnem okolju, brez tolikšnega posluha lokalne skupnosti, težko živela. Brez računalnika bi moral Gregor prihodnje leto drugam. Sicer je deček doma v Žalcu, vendar je šola v Gotovljah manjša, z manj učenci in bistveno bolj enostavna za orientacijo. Gregorjeva mama Natalija, bolj znana kot Miša, vodi dnevni center Želva-Eu-reka, oče Milko Hafner, ki je po rojstvu Gregorja ostal doma, pa prejema dodatek za tujo nego in pomoč. Pomoč sošolcev Četrti razred gotoveljske šole je nekaj posebnega. Ne le zaradi tega, ker v njem sedi enajst fantov, med njimi je tudi 12-letni Gregor, ki so ga v šolo vzeli kot prvega slepega otroka. Sošolci bodo prihodnje leto odšli v matično šolo, torej I. OŠ Žalec. »V bis- tvu je vsak otrok s posebnimi potrëbami velik izziv za šolo, tudi za učitelje, ki se morajo ustrezno izobraziti,« je omenila ravnateljica žalske šole Tatjana Žgank - Meža. Z Gregorjem so v Gotovljah delale tri »tovarišice«, ki so se naučile tudi braillovo pisavo. Njihovo usposabljanje je plačala šola z denarjem, ki ga je odobrila žalska občina kot ustanovitelj. Poleg učiteljic pri Gregorjevem učenju sodelujejo tudi sodelavci iz Zavoda za slepe in slabovidne v Ljubljani, ki dečka pet ur na teden poučujejo orientacijo v prostoru in ostala specialna znanja. Pripadata mu še dve dodatni uri zaradi specifičnih učnih težav pri matematiki. Še pred Gregorjem so v žalsko šolo sprej eh gluho deklico. Vsak otrok s posebnimi potrebami zahteva specifični pristop in prilagoditev, predvsem pa veliko volje. Po razlagi ravnateljice Tatjane Žgank - Meža za učence pripravljajo individualiziran učni program, ki ga potrdi strokovna skupina. »Za dodatno strokovno delo ne dobimo dodatnih sredstev,« je zatrdila ravnateljica, prav tako tudi učiteljice, ki poučujejo otroke s posebnimi potrebami, niso posebej nagrajene oziroma stimulirane. »Zakonodaja lokalnim skupnostim in šolam samo nalaga, da morajo priskrbeti učna sredstva, ki so določena z odločbo o usmerjanju.« Kljub oviram je ravnateljica prepričana, da je za osebnostni in izobraževalni vidik otroka šolanje med sovrstniki zagotovo pozitivna izkušnja. »Večjo podporo države bi pričakovali v smislu zmanjšanja števila otrok v teh razredih in nabave tehničnih pripomočkov, da ne bi bili prepuščeni iznajdljivosti. Pri Gregorju, na primer, je velika težava pomanjkanje gra- diva in učbenikov v braillo-vi pisavi. Zato morajo otroku pomagati predvsem starši.« Trnova pot Danes je Gregor srečen in zadovoljen fant, pot pa je bila predvsem za starše precej trnova. Natalija in Milko sta se morala spopasti z veliko težavami. Gregor se je rodil prezgodaj - ob rojstvu je tehtal vsega 760 gramov. Sto dni inkubatorja mu je razgradilo očesno mrežnico, kar je povzročilo slepoto. Težo dobrih dveh kilogramov in s tem odpust iz bolnišnice je dosegel šele v pol leta. O teh podrobnostih, infektih, anginah in kili, zaradi katere so dečka operirali, bi lahko mati verjetno govorila cele ure. Vendar, kdor je doživel tovrstne skrbi, sluti, kaj sta prestajala starša. Ostalim nima smisla razlagati. »Imel je milijon stvari, vse življenjske funkcije so namesto njega opravljali aparati. Vendar v petih mesecih nisem potočila solze. Vedela sem, da bo otrok preživel,« pravi mati. Materi so za tri mesece podaljšali porodniško. Ker je imela večjo plačo kot mož, je oče ostal doma, saj za otroka nista imela varstva. Pri dveh letih sta starša obiskala Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani ter se včlanila v celjsko medobčinsko društvo. Ža slednjega Natalija pravi, da jim stoji ob strani in pomaga z informacijami. Drugače pa je z zavodom: »Že takoj so nama dali vedeti, da naj se pripraviva, da bova otroka slej kot prej pustila pri njih. Midva sva jim jasno dala vedeti nasprotno. Ob tem pa sem prej pričakovala, da me bodo naučili in usposobili, kako delati s slepim otrokom.« V žalski vrtec sta dečka vključila pri treh letih. Najprej za dve uri na teden. »Ime- li smo srečo s krasno vzgojiteljico, ki je Gregorja naučila določenih spretnosti, obiskovanje vrtca pa je precej pripomoglo k socializaciji. Sicer smo se vsi skupaj nenehno učili.« Od četrtega leta sta ga enkrat ali dvakrat na teden, na koncu že štirikrat, vodila v vrtčevski oddelek zavoda v Ljubljano. »Nenehno sem verjela, da ga bodo nekaj naučili, vendar lahko ugotovim, da na samozavesti in samostojnosti v tem času ni pridobil. Še danes, na primer, potrebujemo ogromno energije, da ga navadimo na novo hrano oziroma nov okus. Pričakovala sem, da bi strokovnjaki v vrtcu to znali urediti. Tako pa lahko rečem, da smo iz tega vrtca bolj malo odnesh. Vedno so rekli, da ne bo zmogel.« Samo mimogrede je Natalija pripovedovala o takratnih dnevih. Mož Milko je vozil časopis. Na teren se je odpravil ob pol enih zjutraj, ob Pri predaji računalnika je sodelovala skoraj cela šola v Gotovljah. V ospredju Gregor z mamo Natalijo. --- Št. 80-21. oktober 2005 Natalija Zupančič pol šestih odpeljal Gregorja v Ljubljano, kjer ga je štiri leta čakal pred zavodom. Od 8. do 11.30. ure. V avtu, saj družina ni imela denarja na pretek. Samo žoga za golball stane 15 tisoč tolarjev, podobno drage so tudi druge igrače za slepe. Družini je s povračilom potnih stroškov takrat pomagala žalska občina. »V bistvu sem pričakovala, da nam bodo v zavodu stali ob strani ter s svojim znanj em otroka pripravili na samostojnost. Vendar bodo morali spremeniti svoj odnos, predvsem pa do otrok s posebnimi potrebami postati bolj spoštljivi.« Brez izgovorov Tudi vpis v šolo je bil svojstvena zgodba. »Ko smo komisiji za usmeritev povedali, da bi radi Gregorja integrirali, so se vsi strinjali, v odločbi pa so bili vsi, razen vzgojiteljic, proti. Dobrega pol leta je trajalo, vendar se z možem nisva predala. Pridobila sva individualno mnenje vsakega člana komisije in ugotovila, da je večina vendarle podprla integracijo. Vložila sva pritožbo in najela odvetnika, ki nas je brezplačno zastopal. Vmes mi je takratni ravnatelj žalske šole Adi Vidmajer obljubil, da bodo otroka všolali brez odločbe, pomoč sem iskala pri varuhu človekovih pravic ... Odločbo smo dobili 28. avgusta, s prvim šolskim dnem je bil Gregor, ki je znal brati, v šoli v Gotovljah.« Po začetnih težavah je bil v kasnejših otroških letih Gregor le redkokdaj bolan. »Danes je zdrav fant, ki se vozi s kolesom ali sanka, izjemno rad hodi po koreninah, plava, sodeluje pri telovadbi ... Kar dober napredek, glede na to, da so se zdravniki v začetku bali, da ne bo hodil, slišal in govoril ...« Gregor je dober učenec, čeprav, tako pravi Natalija, so v nežnih otroških letih malo zanemarili matematiko. In tudi Gregor se je podobno kot drugi otroci enkrat uprl, da se matematike že ne bo več učil. Omenimo, da Gregorju po odločbi države pripada električni pisalni stoj in vsaka tri leta bela palica. Vsak nov dan Hafnerjevi družini prinaša nove izzive: »Letos ga moramo usposobiti za delo z računalnikom, ki ga bo moral znati uporabljati. Sicer doma že igra računalniške igrice, vendar bo moral ustvariti izdelke, ki jih bodo lahko vsi brali. Na učenje bo treba spet v Ljubljano,« pripoveduje Natalija. Gregorja odlikuje zelo dober spomin, včasih starše dobesedno citira. Poleg tega ima v krvi glasbo. Glasbeno šolo, tako teorijo kot prakso, dela po posluhu, obiskuje pa 3. razred klavirja pri Ireni Kralj. Ugotavljajo tudi, da ima posebno sposobnost za jezike, neko »čudno« logiko, s katero se dobro znajde v prostoru in v stiku z ljudmi, odlikuje ga socialni čut... Gregor ne prenaša, če joče otrok ah če kdo kriči, kar je razumljivo, saj ga kar čez nekaj ovir v življenju vodi zvok. Zaradi vsega, kar Natalija pri svojem otroku občuduje, je še posebej hvaležna vodstvu žalske šole, Gregorjevim učiteljicam in sošolcem: »V razredu je Gregor pridobil izkušnje, ki jih v zavodu nikoli ne bi. Sošolci so fanta sprejeli takšnega, kot je, in to je najpomembneje.« Prihodnje leto čaka enajste-rico fantov selitev iz Gotovelj v Žalec: »Ni me strah. Sicer je Gregor sramežljiv in zadržan fant, toda ko človeka sprejme, se mu odpre,« pravi mati in dodaja, da se je deček doslej samo enkrat izgovoril, da nečesa ne more, ker je slep. Pa še takrat je kasneje sam poiskal tiste copate. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR I Od zrna pšenice... Knjižni prvenec Gabrijele Presinger več od kuharskega priročnika V založbi celjske Fit me-die je izšla knjiga 83-Ietne Celjanke Gabrijele Presinger, Od zrna pšenice do kruha in potice. Gabrijela Presinger je recepte, ki jih je objavila v knjigi, zbirala več kot pet desetletij. In vendar so objavljeni recepti le manjši del njene izjemne zbirke. Za svojo prvo knjigo je izbrala zgolj tiste, ki opisujejo peko kruhov, pekovskega peciva, pogač, potic, šarkljev, rogljičkov, buhteljnov, kvašenega in slanega peciva in mlincev. Avtorica ima prav zanimiv način zbiranja receptov. Nekaj jih je pridobila iz lastnih izkušenj, druge je skrbno izrezala in shranila iz različnih domačih in tujih revij, spet tretje je pridobila z zanimivo izmenjavo. Ko v tisku ali drugod zasledi kak recept znanih osebnosti, jim pošlje svojega ter zaprosi za njihovega. Tako je pridobila tudi recept za kruh, kot si ga peče predsednik države dr. Janez Drnovšek, ali za svinjski zrezek, kot ga pripravi Katarina Srebotnik ... Doma ima tako neznansko veliko ška-tel, v katerih se, lepo urejeni, skrivajo najrazličnejši recepti za najrazličnejše jedi iz vsega sveta. »Če bo služilo zdravje in če bo dovolj energije, bi rada izdala še knjigo Moji najljubši recepti, z navodili za pripravo vsakovrstnih jedi ... Morda tudi brošuro o uporabi kaš, saj sodobne gospodinje mnogo premalo vedo o dobrotah, ki jih lahko pripraviš iz prosene, ajdove ali ječmenove kaše,« je ob predstavitvi svojega prvenca pripovedovala Gabrijela Presinger. Knjiga Od zrna pšenice do kruha in potíce pa je tudi si- cer posebnost na našem s kulinarično literaturo dobro založenem tržišču. K nastajanju te knjige so založniki namreč povabili uglednega etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je recepte skrbno preveril in poudaril, da je vrednost objavljenih receptov predvsem ta, da so zbrani iz celega sveta, hkrati pa skrbno obujaj o nekatere slovenske kulinarične posebnosti, kot so najrazličnejše pogače, pa mlinci in podobno. Knjigo je založnik obogatil s fotografijami slovenske etnološke dediščine, v sodelovanju z nekaterimi podjetji in celjsko gostinsko šolo pa so številne recepte tudi praktično preverili in preizkusili. Knjiga je izšla v 2 tisoč izvodih, uredil jo je Jože Vol-fand, naprodaj je v knjigarnah in pri založniku. BRST Gabrijela Presinger med listanjem po svojem knjižnem prvencu Dovolj prostovoljcev tudi v bodoče Center za socialno delo Celje že vrsto let s pomočjo prostovoljcev izvaja preventivne programe za starejše ter učence z učnimi in s psihosocialnimi težavami. Letos jim je za prostovoljno delo uspelo zbrati okrog 80 prijav srednješolcev, kar pomeni, da zanimanje narašča. »Mladi še zmeraj premorejo čut za sočloveka in želijo pomagati ljudem s posebnimi potrebami, nudijo lahko psihično in fizično pomoč,« v en glas zatrdita Matej Žnuderl in Es- Mačke na razstavi Felinološko društvo Celje je za konec tedna, kot vsako leto, pripravila razstavo pasemskih mačk. Razstava bo odprta v soboto in nedeljo med 10. in 18. uro v hali C sejmišča na Golovcu. Svoje mačje lepotice in lepotce bodo predstavili rejci iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Romunije, Švice in Slovenije, na ogled pa bo okoli 150 mačk. Tudi letos se bodo rejci potegovali za nazive, pokale in praktične nagrade, posebno nagrado pa so pripravili tudi za muco, za katero bo glasovalo največ obiskovalcev. Razstavo mačk si bo mogoče ogledati po simbolični ceni, za predšolske otroke v spremstvu staršev pa bo vstop brezplačen. BS www.radiocelje.coin tera Štante, vodji programov Krožek, Zmoreš in Ostrige. Vse naštete oblike pomoči smo v našem časopisu že podrobneje predstavili, zato zgolj spomnimo, v kakšne namene so dijaki pripravljeni žrtvovati del svojega prostega časa. V okviru programa Ostrige se posvečajo starejši generaciji, gre predvsem za pomoč in družabništvo. Namenjen je starejšim od 65 let, ki so osamljeni in za marsikaj prikrajšani zaradi omejenih gibalnih in fizičnih sposobnosti. Prostovoljci jih na domu obiskujejo vsak teden, nudijo družbo in pomoč pri vsakdanjih opravkih. Programa Krožek in Zmoreš pa sta namenjena osnovnošolcem; namen prvega je nuditi psiho-socialno pomoč otrokom z različnimi težavami v starosti od 7 do 11 let, drugi pa individualno pomoč otrokom med 11 in 15 letom z učnimi in s socialnimi težavami. Cilji so izboljšanje samopodo-be otrok, boljša vključitev v skupino, zmanjšanje psihične napetosti in napredovanje pri učni učinkovitosti. Tudi letos je CSD Celje za prijavljene prostovoljce pripravil seminar, uvodno izobraževanje so izvajali v taboru v Kokarjah pri Nazarjah. Skupnemu splošnemu izobraževanju za vse programe bo sledila še ločena priprava. Celjski prostovoljci tako tudi letos ne bodo počivali. PM Jubilej geodetov Celjsko geodetsko društvo je sinoči s proslavo v Narodnem domu proslavilo svojo 50-letnico, ki sovpada z enakim jubilejem Geodetskega zavoda Celje. Ob jubileju so izdali brošuro Naših 50 let, v kateri skrbno obujajo podatke o delovanju društva in zavoda, ki je bil vse do leta 1990 edino geodetsko podjetje v Sloveniji. Ustanovni sestanek društva je bil 21. januarja 1955, ko so se v podružnico včlanili geodetski strokovnjaki s širšega celjskega območja. Društvo je v sodelovanju z zavodom vseskozi razvijalo strokovno dejavnost. Skrbeli so za izobraževanje, sodelovali pri spremembah zakonodaje s tega področja, pripravljali strokovne ekskurzije, geodetske dneve, se povezovali z drugimi društvi, poskrbeli pa tudi za javnost in promocijo svojega dela. Na včerajšnji slovesnosti v Narodnem domu je spomine na pretekla leta delovanja obujal dr. Milan Na-prudnik, v prihodnost pa so se zazrli z besedami predsednika Zveze geodetov Slovenije Juretom Režkom. V kulturnem programu je pela vokalna skupina Vodom-ke, nastopili pa so tudi dijaki celjske glasbene šole. BS TamKoUčiri upihnil prvo svečko Doberškova v Nepremičnine Vodja oddelka za finance in gospodarstvo pri Mestni občini Celje Danica Doberšek bo nova direktorica družbe Nepremičnine Celje. Doberškovo je pred dobrim tednom na to delovno mesto imenoval nadzorni svet te celjske družbe, ki je v 100-od-stotni občinski lasti. Na septembra objavljen razpis za to delovno mesto so dobiti dve prijavi in med njimi izbrati občinsko finančnico Doberškovo, ki bo na prvi stol v tej družbi sedla 16. novembra. Le dan poprej se izteče mandat dosedanjemu direktorju Slavku A. Sotlarju, ki se na razpis ni prijavil in ki pred koncem leta odhaja v pokoj. BS Seminar za mentorje učnih podjetij Centrala učnih podjetij Slovenije, ki ima sedež v Srednji ekonomski šoli v Celju, je pripravila začetni seminar za mentorje učnih podjetij. Učno podjetje, ki je obvezen predmet v 3. letniku srednjih šol ekonomske usmeritve, je ena najsodobnejših oblik izobraževanja mladih. Dijaki namreč preko simulacije dela pravega podjetja praktično spoznavajo delo na posameznih delovnih mestih. Sodelavci Centrale učnih podjetij Slovenije so mentorjem učnih podjetij predstavili, postopek registracije podjetja, delo v tajništvu, kadrovskem, finančno-računovodskem oddelku ter oddelku marketinga. Centrala učnih podjetij Slovenije bo decembra pripravila tudi dvodnevni nadaljevalni seminar. VB Priljubljen celjski lokal TamKoUčiri je v petek praznoval prvi rojstni dan. Ker je v tem letu že davno prerasel meje navadne »ošta-rije« in postal nekakšno zbirališče umetniških, ustvarjalnih in boemskih duš, je hil tudi njegov rojstni dan ustrezno obarvan. Tako je v atriju ob lokalu najprej nastopil ulični pevec Srečko, ki sta se mu kasneje pridružila še zvočni ekspe-rimentator Amperomat in neki pes. Za tem so nastopila Tolkala, mladi ropotalci s svojim mentorjem, sicer gojenci celjske glasbene šole. Goste je medtem animirala Maja, mlada ustvarjalka, ki je skupaj z otroki izdelovala čarovniške klobuke, malo starejši pa so uživati ob hi- šnem golažu. Žal sta odpadla tako nastopa ulične glasbenice Vesne kot tudi nastop impro skupine Svije s Savije. A večer je rešil Bor Zupančič, tokrat brez svojih mladeničev, s svojim kantav-torskim nastopom. Na mar-sikogaršnjo grozo - a tiste prijazne sorte - ob pomoči Andreja Vovka - Vukija, šefa. GS Za prvi rojstni dan krčme TamKoUčiri so »zaropotali« tolkalci iz glasbene šole. www.radiocelje.com NAKRATKO Harmonikarji iz Švice ŽALEC - V Domu II. slovenskega tabora bodo danes gostovali člani švicarskega harmonikarskega orkestra Oro. Na koncertu se bodo predstavili večinoma profesorji harmonike, tudi njihov dirigent je profesor harmonike Bruno Thomann. Orkester so ustanovili leta 1981, danes pa je po mnenju mnogih najboljši harmonikarski orkester v Švici. Za svoje igranje izbirajo najtežja dela vseh glasbenih zvrsti od klasike, jazza, filmske glasbe, latinske glasbe, zabavne in narodne glasbe, ob tem pa igrajo tudi originalne skladbe za harmonikarske orkestre. V Sloveniji bodo imeli štiri koncerte, današnji v Žalcu pa se bo začel ob 20. uri. Z OBČINSKIH SVETOV Zgodovina knapov v besedi in sliki Srečanje najstarejših na Polzeli Dražje ogrevanje VRANSKO - Svetniki so potrdili 5-odstotno povišanje cen toplote v občini. Spomnimo, da se na Vranskem ogrevajo z lesno biomaso, s katero preko 112 toplotnih postaj ogrevajo 145 gospodinjstev. Nova cena priključitve bo tako 2.500 tolaijev, letna števnina bo stala 13.200 tolarjev, kilovatna ura pà bo stala 6,5 tolarja. Kljub podražitvi ostajajo na Vranskem tretji najcenejši ponudnik toplotne energije v Sloveniji. Ceneje se ogrevajo samo še v Velenju in Zagorju ob Savi. Pozitivno mnenje za Pikiovo VRANSKO - Na zadnji seji so svetniki dali pozitivno mnenje k imenovanju ravnateljice Osnovne šole Vransko-Tabor. Na razpis se je prijavila le Majda Piki, ki je že do sedaj opravljala delo vršilke dolžnosti ravnateljice. Sicer pa je na glasovanju učiteljev in vzgojiteljev Piklova dobila 60 od 64 glasov. Edini pogoj, ki so ga svetniki postavili Piklovi je, da mora v enem letu opraviti ravnateljski izpit, ki ga zaenkrat še nima. Kmalu odprt Naš dom VRANSKO - Svetniki so potrdili dogovor o sodelovanju občine, župnije in Zavoda sv. Rafaela Vransko. V zavodu, ki ima 7-članski svet, bo tako sedel tudi župan občine Vransko. Za-vod bo 5. novembra odprl dom za starejše občane Naš dom. Na otvoritvi bo prisoten tudi minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, dom pa bo blagoslovil mariborski škof. Kot pravi župan Franc Sušnik, je dom zelo pomemben za občino: »Delo bo tu našlo 18 ljudi, v bistvu pa izgradnja tega doma odraža tudi našo skrb za starejše občane in jaz verjamem, da bodo vsi, ki so potrebni pomoči in ki bodo našli zatočišče v tem domu, deležni polne skrbi in nege.« Kmalu parkirišča ob pokopališču? BRASLOVČE - Svetniki so med drugim odločili, da bo občina kupila parcelo ob pokopališču v Šentrupertu. S pridobljeno parcelo bodo lahko začeli urejati težave na pokopališču, čeprav je že znano, da za gradnjo mrliške vežice, ki jo tudi potrebujejo, ni primerna. Kljub temu so se svetniki odločili za nakup parcele, na kateri bodo najverjetneje uredili parkirišča. Za ceno parcele se bodo dogovorili župan Marko Balant ter svetnika Janez Štusej in Jože Završnik. Sprejet rebalans proračuna BRASLOVČE - Na zadnji seji so svetniki sprejeli rebalans proračuna za letošnje leto z amandmajem, ki ga je predlagal Jože Završnik, da se iz proračuna zagotovi milijon tolarjev za gasilski dom v Parižljah. Sicer je po rebalansu v proračunu približno 598 milijonov tolarjev prihodkov, odhodkov pa več kot 665 milijonov tolarjev. Razliko bodo pokrila prenesena sredstva še iz lanskega leta, tako da bo občini ostal še slab milijon tolarjev. Šmarski nagrajenci ŠMARTNO OB PAKI - Na predlog komisije za nagrade in priznanja so svetniki določili prejemnike letošnjih nagrad in priznanj občine. Za častnega občana bodo 11. novembra, na praznik občine Šmartno ob Paki, razglasili zdravnika Jovana Stuparja. Plaketo občine bosta prejeli Marta Klinar in Pavla Letonja. ŠO, US Muzej premogovništva Slovenije v Velenju si je v šestih letih ogledalo več kot 170 tisoč obiskovalcev, ki so kar nekaj pozornosti namenili stalnim in priložnostnim razstavam v površinskih prostorih muzeja. Te so v ponedeljek dopolnili s stalno razstavo o 130-letni zgodovini Premogovnika Velenje. Datum ni bil izbran naključno, saj je 17. oktobra 1887 ustanovitelj velenjskega rudnika, Daniel pl. Lapp, dobil jamske mere in dovoljenje za obratovanje premogovnika. S pomočjo razstavljenih predmetov, panojev, ekrana na dotik in filma želijo obiskovalce voditi po desetletjih razvoja premogovnika do današnjih dni. Posebnost razstave je zagotovo film o zgodovini premogovnika, ki se začne z animacijo ene najbolj veijet-nih teorij o nastanku vesolja. V okviru slovesnosti in prireditev ob prazniku občine Polzela so pozornost izkazali tudi starejšim krajanom. Ti so se najprej sešli pri maši, ki jo je daroval domski kurat Janez Bračun ob somaševanju dekana Jožeta Kovačca. Po maši so se v gostišču Ci-zej srečali krajanke in krajani, stari osemdeset in več let. V pozdravnem nagovoru je podžupan Stanko Novak poudaril, da je Polzela ob letošnjem občinskem prazniku bogatejša za nekatere nove objekte, največji, to je nov športno rekreacijski park, pa bo predan namenu še ta mesec. V imenu organizatorja srečanja, DU Polzela, je njegova predsednica Gertruda Terčak zaželela vsem prijetno počutje. S pesniško besedo se je za pozornost zahvalila Ma- obiskovalce popelje do nastanka sončnega sistema, konča pa se z nastankom lignita v Šaleški dolini. V drugem delu filma je predstavljen 130-letni razvoj premogovnika od zaostalega, kmečkega rudnika do današnjega modernega podjetja, ki ima patentirano lastno odkopno metodo ter spada med največje in najmodernejše premogovnike s podzemnim pridobivanjem premoga na svetu. Obiskovalci bodo vse podrobnosti o zgodovini lahko poiskali tudi s pomočjo računalnika, dostop do podatkov pa je zelo moderen, urejen s pomočjo ekrana na dotik. V Muzeju premogovništva Slovenije za letos načrtujejo še predstavitev knjige Rudniki in premogovniki v Sloveniji, ki bo izšla 4. decembra, na god zaščitnice rudarjev sv. Barbare. US, foto: HANS AVBERŠEK Del scene iz preteklosti vele Med nagovorom podžupana Stanka Novaka rinka Ribič. Da je bilo na srečanju res praznično vzdušje, so poskrbeli člani kvinteta Lastovka. f/ .»S VSAKO SMBO OB 13. Prenovljena laška knjižnica Knjižnica Laško je v sredo zaživela v prenovljenih in razširjenih prostorih. Potreba po dodatnih knjižničnih prostorih je bila izražena že pred 15 leti, a se je naložba vsako leto izmuznila iz občinskega proračuna, letos pa se je želja po prostorni in lepo urejeni knjižnici Laščanom vendarle izpolnila. Muzejsko zbirko, ki je bila doslej v več kot 500 let starem Laškem dvorcu, so preselili v sosednjo Kislingerje-vo hišo, s čimer je knjižnica pridobila 230 kvadratnih metrov površine. Celotna površina knjižnice tako meri okoli 550 kvadratnih metrov. V pritličnih prostorih so po novem časopisna čitalnica, izposoj e valno-inf ormacij ski prostor in oddelek za otro- ke. V osrednjem delu pritličja sta tudi dve računalniški mesti za mlade, kjer knjižnica nudi dostop do različnih baz podatkov in računalniških izobraževalnih programov. V prvem nadstropju je oddelek za odrasle s strokovno literaturo, leposlovjem in poezijo ... Podstrešje je namenjeno raznim prireditvam, skupinskemu delu, dejavnostim za otroke, domoznans-tvu in individualnemu študijskemu delu. »Prostore smo poskušali urediti čim bolj prijetno, izkoristili smo vse kotičke, pri čemer smo morali upoštevati tudi dejstvo, da je hiša spomeniško zaščitena,« je bila ob odprtju zadovoljna ravnateljica knjižnice Metka Kovačič. Celotna naložba v obnovo Kislingerjeve hiše in Laške- ga dvorca je veljala 95 milijonov tolarjev, od tega obnova dvorca 37,5 milijona in obnova Kislingerjeve hiše 57,5 milijona tolarjev. Občina Laško namerava v bodoče knjižnico posodobiti še z dvigalom, Kislingerjevo hišo pa zaščititi pred zalednimi vodami, je povedal župan Jože Rajh. Da je obnovljena knjižnica velika pridobitev za Laško, sta se strinjali tudi slavnostni govornici ob odprtju, Jelka Gazvoda z ministrstva za kulturo in Silva Novljan iz Narodne in univerzitetne knjižnice. Kulturni program so oblikovali pevski zbor Korina, pianista Benjamin Govže in Marta Kr-žič, violinistka Lucija Kovačič, na pianino pa je zaigrala Mojca Lukmar. BOJANA AVGUŠTINČIČ i Končno so tudi Laščani dobili prostorno knjižnico. Ob zvenu Ipavčevih samospevov Za podjetnike konkretna pomoč Šentjursko kulturno dogajanje je v tem času v znamenju Ipavčevih dni. Prireditve so se začele s torkovo otvoritvijo razstave Ex tempora Šentjursko poletje, zaključile pa se bodo 24. novembra s predstavitvijo 7. zbornika Literarnega društva Šentjur. Nocoj ob 19. uri bo v Kulturnem domu Šentjur prvi festival samospevov skladateljev Ipavcev. Ravnateljica tamkajšnje glasbene šole Simona Zdol-šek je povedala, da so v sklopu Ipavčevih dni želeli ustvariti večer, ki bo imel festivalsko širino. Tokrat so pripravili koncert samospevov Benjamina in Josipa Ipavca. Po njunih notah bodo peli sopranistke Urška Arlič, Nataša Krajne in Valerija Šoster Farasin ter Aljaž Šoster Farasin (tenor) in Boštjan Korošec (bariton). Ob NA KRATKO Paridolske korenine med najboljšimi ŠENTJUR - Ljudski pevci Paridolske korenine so se pred časom uspešno predstavili na medobmočnem srečanju ljudskih pevcev in godcev v Mozirju. Uvrstili so se med 13 skupin, ki bodo sodelovale na državnem srečanju in 5. novembra se bodo pod naslovom Pevci nam pojejo, godci nam godejo zbrali v Šmartnem na Pohorju. Srečanje, ki poteka pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, bodo posneli tudi za Radio Slovenija. Izbor najboljših skupin je opravil muzikolog mag. Igor Cvetko. ST klavirju jih bo spremljala Katarina Arlič Leban. »Želimo si, da bi v naslednjih letih festival pridobil na veljavi in se razširil tudi na druga glasbena področja. Predstavili bi lahko Ipavčev klavirski opus in tudi mnoga še neobjavljena dela, ki jih lahko pri teh znamenitih Šent-jurčanih najdemo kar nekaj,« je pred nocojšnjim koncertom povedala Zdolškova. ST V sodelovanju z Razvojno agencijo (RA) Sotla bo RA Kozjansko začela izvajati program vavčerskega svetovanja. Gre predvsem za subvencioniranje stroškov podjetniškega svetovanja, ki je lahko splošno ali specialistično. Za tovrstno pomoč lahko zaprosijo že delujoča podjetja, ki želijo svoje poslovanje nadgraditi ali razširiti, in brezposelne osebe, ki se bodo na ta način s poslile. Podjetja lahko v tem primeru pričakujejo subvencioniranje stroškov za pomoč svetovalcev, ki so vpisani v Katalog podjetniških svetovalcev in usposabljanj, in sicer do polovice neto vrednosti plačila, a do največ milijona tolarjev. Brezposelnim bodo stroške do višine dveh minimalnih plač povrnili v celoti, pod pogojem seveda, da se v šestih mesecih samozaposlijo. Skratka preko posebnega vavčer-ja in svetovalca na RA lahko subvencijo uveljavijo za vse stroške, ki bodo nastali s svetovanjem pri pripravi poslovnega načrta, marketinške strategije, spoznavanju pravnega in davčnega si- stema, računovodstev in še bi se kaj našlo. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani dobijo vsak dan do 15. ure na sedežu RA Kozjansko na Mestnem trgu 2 v Šentjurju, v prostorih nekdanje občine, po telefonu 747-12-46 ali preko spletne pošte info@ra-kozjansko.si. ST HITRO NAROČITE Vesela Jesen V vrtcu Laško in enoti v Rimskih Toplicah je bilo v preteklih dneh še posebej pestro, saj je najmlajše in njihove starše ob tednu otroka obiskala Vesela jesen. Igrišče vrtca se je spremenilo v jesenski gozd, sadovnjak, vinograd in polje. Otroci so uživali ob veselem rajanju, peki kostanja in oku-šanju drugih jesenskih dobrot ter ustvarjali v raznih delavnicah, kjer so imeli polne roke dela tudi starši. BA Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. MS" NAROCILNICA Ime in priimek:____ Kraj:_ Ulica: _ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: ■•■APn" Plače vzgojiteljic na tapeti Razmere v zvezi s financiranjem področja predšolske vzgoje postajajo za občine nevzdržne, so se strinjali na zadnji seji občinskega sveta Šmarje pri Jelšah. Pri tem so opozorili na različna konkretna protislovja ter na potrebo, da jih država odpravi. Osnovna tema svetnikov je bilo sicer povišanje ekonomske cene vrtca v tej občini, ki znaša po novem za prvo starostno obdobje 87 tisoč tolarjev ter za drugo 71 tisoč, kar je za deset oziroma pet odstotkov več od dosedanjih cen. Ob tem so občinska uprava in svetniki opozorili na različne zlorabe nekaterih premožnih staršev, ki so plačila vrtca oproščeni, občinska uprava in občinski svet pa za takšne razmere krivita državo. Zahtevajo, da ta odpravi vsaj najhujše zlorabe. V šmarski občini je bilo pred tremi leti povsem oproščenih plačila vrtca sedem odstotkov staršev, letos je število že dvakrat višje, v prihodnosti pa naj bi se še povišalo. Iz šmarskega proračuna namenjajo za tamkajšnjo šolo letos v celoti 63 milijonov tolarjev ter za vrtec kar 216 milijonov, saj država nalaga občinam pri slednjem velike obveznosti. Kar 80 odstotkov od tega morajo občine nameniti za plače v vrtcih, pri čemer so tudi Šmarčani opozorili na zelo visoke plače vzgojiteljic. Najvišje vzgojiteljske plače so skupaj z različnimi dodatki primerljive s plačo ravnateljice vrtca ter na primer s plačo zdravnika specializanta, od bruto pla- če svetovalca na občini pa so višje kar za sto tisoč tolarjev. Ravnateljica vrtca Marta Drofenik se je na seji strinjala, da so plače vzgojiteljic visoke, vendar jih občina mora izplačati, sicer so iztožljive. Menila je, da si jih vzgojiteljice tudi zaslužijo, saj delajo z otroki v občutljivem življenjskem obdobju. V vrtcu tudi varčujejo, saj nimajo toliko zaposlenih, kot jim dopuščajo normativi. Občinski svet Šmarja je pooblastil Zlatko Pilko, ki ima v občinski upravi na skrbi družbene dejavnosti, naj v stikih s pristojnim ministrstvom na različne anomalije vnaprej opozarja. Prav tako na to, da bi morala področje plač v vrtcih prevzeti država. Pilková namreč sodeluje v delovni komisiji Skupnost občin Slovenije, kjer je de- javna na področju sprememb zakonodaje ter je tam edina iz celjske regije. O problematiki so prav tako obvestili obsoteljskega poslanca Martina Mikoliča, ki je župan Rogatca, da bi se zavzel za spremembe. V Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah je v tem šolskem letu vključenih 289 otrok, zanje skrbi 45 zaposlenih. Vrtec ima enoti v Mestinju in Šentvidu pri Grobelnem. Pilková pravi, da številne občine na omenjena dejstva vedno znova opozarjajo ministrstva, skupnost in združenje občin, rezultatov pa še ni čutiti. Nasprotno, na ramena občin in davkoplačevalcev so naložena vse večja bremena. BRANE JERANKO i NAKRATKO Novo gasilsko vozilo LESIČNO - V mesecu požarne varnosti so člani PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje dobili gasilsko vozilo GVC 24/ 50. Pri nabavi sicer starega, vendar izredno dobro ohranjenega vozila, jim je kot dobrotnik pomagal Maks Korošec. Ob prevzemu so pripravili program in družabno srečanje. Podobno, vendar novo, vozilo so letos ob 120-letnici dobili tudi člani PGD Kozje. Asfaltiranje ceste Virštanj-Ortnice KOZJE - V lepih jesenskih dneh bodo na območju občine Kozje asfaltirali nekaj krajevnih cest v skupni dolžini treh kilometrov. Prav tako pa bodo konec tedna asfaltirah tudi kilometer ceste Virštanj-Ortnica, ki je bila v letošnjem poletnem neurju s točo najbolj poškodovana. Cesto, ki je bila prej v makadanskem stanju, bodo obnovili skupaj z občino Podčetrtek. Dekle v črnini Prva knjiga s petnajstimi leti - O Tini Bratuša bomo še slišali Knjiga Na skriti strani - Dotik pozabe je polna pesmi, ki jih piše življenje. Resnih misli o življenju ter čutenju, kakršnih rosno mlademu dekletu običajno ne bi pripisali. Knjigo, svojo prvo pesniško zbirko, je letos izdala komaj petnajstletna Tina Bratuša iz Mestinja. Njeno posebno nadarjenost za poezijo je opazila učiteljica v osnovni šoli v Šmarju pri Jelšah, ki je pesmi pred objavami lektorirala (prav tako pesniško zbirko). Darinka Seničar ji je zato predlagala, da bi jih bilo primerno izdati v pesniški zbirki. Učiteljica je poslala letos deset pesmi Tine Bratuša na natečaj Župančičeve fi ulice v Vinico, kjer so jo uvrstili med pet najboljših avtorjev v Sloveniji. V Beli krajini so ji zato podelili priznanje. Nato je poleti brala svoje pesmi ob kresu v Virštanju, kjer so sodelovali na natečaju pesniki vseh generacij. Tina Bratuša je bila med njimi najmlajša. V prvi polovici tega leta je prišlo do izida njene prve pesniške zbirke. Na črni naslovnici je pajčevina, s katero pesnica ponazarja skrivnostnost svojih pesmi. Ob izidu so ji mnogi čestitali, vendar nekateri kar niso mogli verjeti, da se tako resnih tem loteva petnajstletno dekle. Nekateri ji pravijo, da so pesmi črne in predrzne. »Zame niso, vsak pač čuti pesem drugače. V njih niso zapisani nesrečni občutki, na življenje sploh ne gledam črno,« odgovarja mlada pesnica. Nerazumevanje pesniških duš? »Moje pesmi iz mene izbruhnejo, občasno tudi v nočnih urah. Včasih mi pride na misel zgolj lepa beseda, pozneje se iz nje rodi pesem,« pripoveduje o nastajanju pesmi, pesniške zbirke. »Včasih bolj občutim potrebo, da se izrazim z risbo.« Tako je pesniško zbirko opremila s svojimi risbami, s svojim razumevanjem magičnosti, nad-naravnosti, večnosti ter različnih čustev. Slikanje sodi v del njenega prostega časa, ko prav tako prebira različne knjige, se druži s prijatelji ter posluša glasbo. Med glasbo najbolj ceni metal, pa tudi klasično glasbo, opero. Mika jo potovanje v Skandinavijo, še posebej zato, ker so tam po njenem mnenju odlični ustvarjalci metala, všeč ji je severna pokrajina ter nizke temperature. Z novim šolskim letom se je njeno življenje precej spremenilo, saj je začela obiskovati prvi letnik I. gimnazije v Celju. Iz Mestinja, kjer živi, mora zgodaj na jutranji vlak, kakšen dan celo na prvega, ki odpelje pred peto uro zjutraj. Domov se ne vrne skoraj nikoli pred tretjo uro popoldan. Za prihodnost, pó končani gimnaziji, razmišlja o psihologiji, slovenščini, književnosti. Lasje mu padajo na obraz, temni lasje. Vedno znova si jih mečka, s tem zmečka tudi moj obraz! Nato zaslišim pesem, ki jo igrajo na severu. Nimajo violin, samo lok. Ta se ustavi na roki, ki si jo želijo vsi ogledati. Tina Bratuša, Vse kar je V znamenju črnine. Tina Bratuša iz Mestinja je izdala svojo prvo pesniško zbirko s petnajstimi leti. Obnova banke KOZJE - V tem tednu je Banka Celje v Kozjem zaprla svojo podružnico, ki jo bo do konca leta temeljito obnovila. V tem času deluje bankomat, sicer pa se lahko občani poslužijo banke v Bistrici ob Sotli, ki je zdaj odprta vsak dan. Novo vozilo za zdravnika KOZJE - Začeli so z obnovo zdravstvenega doma v vrednosti enajst milijonov tolarjev. Preko javnega razpisa so od ministrstva za zdravje dobili sedem milijonov tolarjev, ostalo sta prispevala občina Kozje in zdravstveni dom. Med drugim bodo obnovili garažne prostore, saj bodo dobili novo terensko vozilo za zdravnika. Kotiček za mlade KOZJE - V obnovljeni knjižnici, ki deluje v sklopu JZ Knjižnice Šmarje pri Jelšah, so uredili kotiček za mlade ter jo opremili z računalniki. Še vedno pa razmišljajo o novi knjižnici, zato se bodo naslednje leto ponovno prijavili na razpis za pridobitev potrebnih sredstev. Otroško igrišče PODČETRTEK - Po mnogih letih čakanja bodo v petek pri vrtcu v Podčetrtku, ki ga obiskuje 74 otrok, odprli novo otroško igrišče. Pomočnica ravnatelja za vrtec Her-ta Počivavšek je povedala, da so ozelenili igralno površino in jo opremili z mnogimi najsodobnejšimi igrali. Ureditev otroškega igrišča je vredna okoli šest milijonov tolarjev, ki jih je prispevala občina Podčetrtek. celje Velike naložbe prestavljene Oblači se nevsakdanje, njeno življenje je v znamenju črnine. Ne strinja se, da so njene pesmi črne, je pa črna naslovnica njene prve knjige, črni so njeni lasje, prav tako se oblači izključno v črno barvo. Doma ima v svoji sobi tri stene v črnini, tudi posteljnino črne barve... Po izidu prve pesniške zbirke nastajajo nove pesmi, zato že glasno razmišlja o novi, drugi zbirki. »Vedno znova se porajajo občutki, ki jih moram zapisati.« BRANE JERANKO - Št 80 -21. Po rebalansu občinskega proračuna v Šmarju pri Jelšah, ki ga je v preteklih dneh sprejel občinski svet, so načrtovani odhodki nižji za osem odstotkov. Vzrok je preložitev treh velikih investicij na prihodnje leto, saj predpogoji zanje še niso ustvarjeni. Med preloženimi naložbami so začetek gradnje adetske steze, objekta s slačilnica-mi v Športnem parku ter stanovanjskega bloka v Cankarjevi ulici. Kot je pojasnila občinska uprava, za atietsko stezo zaradi potrebe po pogajanjih z denacionalizacijskimi upravičenci še ni na voljo zemljišča, poleg tega pa je treba tam na zahtevo Elektra Celje opravi-oktober 2005 - ti kabliranje daljnovoda, kar pogojujejo s soglasjem h gradnji. Glede lokacije slačil-nic so v kraju še različna mnenja, v zvezi z blokom pa se je zapletlo s sprejemanjem lokacijskega načrta. Med investicijskimi odhodki so tako namenili 17 odstotkov več za asfaltiranje občinskih cest. Po sprejetem rebalansu občinskega proračuna znašajo načrtovani letošnji skupni prihodki in odhodki 1,4 milijarde tolarjev s tremi odstotki višjimi prihodki in osmimi odstotki nižjimi odhodki. Po rebalansu znaša znesek primerne porabe na prebivalca 111 tisoč tolarjev, kar je skoraj pet odstotkov več od prvotnega zneska. BJ rac Z Vizijo je življenje lažje Invalidsko društvo Vizija je ob 5-letnici svojega delovanja v sodelovanju s Centrom za kulturne prireditve Slovenske Konjice prejšnji teden pripravilo pestro predstavitveno prireditev, ki so jo poimenovali Raznolikost bogati. Na njej je predsednica društva Vizija Julčka Kralj predstavila dosedanje delo društva in opozorila na številne še nerešene probleme. Društvo, ki ima sedež v Slovenskih Konjicah, člane pa kar iz 35 občin, so ustanovili z namenom, da pomagajo pri uresničevanju vsakdanjih potreb in uresničijo želje po druženju in ustvarjalnem življenju gibalno oviranim ženskam in starejšim moškim, ki se ne morejo vključevati v različne športne aktivnosti invalidov. Kljub velikemu ustvarjalnemu naboju pa jim v društvu ni lahko: »Skoraj zagotovo smo invalidska organizacija, ki dela in ustvarja v najbolj revnih razmerah. Vseskozi si prizadevamo, da bi imeli enake finančne in materialne možnosti za delovanje in izvajanje posebnih socialnih programov kot druge invalidske organizacije,« poudarja Julčka Kralj, razočarana nad odrinjenostjo manjših invalidskih organizacij v Sloveniji. Društvo se počuti odrinjeno tudi pri prevozih. Javnih prevoznih sredstev člani ne morejo uporabljati, zato opozarjajo, da Slovenija potrebuje organizirano mrežo prilagojenih kombi vozil, ki bo zagotavljala enake možnosti in pravico do uporabe teh storitev vsem upravičencem. Pa še na en resen problem so opozorili: tudi med gibalno oviranimi ženskami so žrtve nasilja. »Slovenija tem ženskam Na prireditvi Raznolikost bogati je obširneje spregovorila tudi Meta Maksimovič, predstavnica kampanje Evropske unije, imenovane Za raznolikost. Proti diskriminaciji, ki je med tiste, ki v Sloveniji bijejo boj za strpnost, nenasilje, toleranco in raznolikost, uvrstila tudi društvo Vizija. Sicer pa se Vizija aktivno vključuje tudi v prostovoljstvo Slovenske filantropije in že tretje leto tudi v program vseživljenjskega učenja, ki ga že deseto leto koordinira Andragoški center Slovenije. Vizijo je na prireditvi z izredno bogatim kulturnim programom kot svetel zgled označil tudi konjiški župan Janez Jazbec, ki je tudi odprl prodajno likovno razstavo Angele Medved in Željka Verterja ter prodajno razstavo ročnih del. MILENA B. POKLIČ kadrovsko ustrezno opremljeno za sprejem hendikepiranih žensk - žrtev nasilja.« nasilja, saj nobena varna hiša ali zatočišče ni arhitekturno, prostorsko, tehnično in še ni zagotovila enakih možnosti za uveljavljanje pravice do varnega življenja brez uiobîr PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 _Teleton: 03/428 55 80, fox: 03/428 55 83_ Z lovskimi zbori in rogisti V treh krajih občine Vojnik bo jutri, v soboto, 22. oktobra, že 32. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogi-stov, ki bo prvič v tej občini. Skupine se bodo zbrale po osmi uri, sledila bo skupna vaja zborov in rogistov, med 10. in 12. uro pa bodo nastopi zborov in rogistov v Vojniku, na Frankolovem in Novi Cerkvi. Po popoldanskih pripravah bo sledil med 15. in 17. uro skupni nastop pevcev in rogistov. Med štiridesetimi zbori in skupinami rogistov bodo nastopili tudi slovenski zbor iz Italije ter lovski zbori in rogisti iz Hrvaške. V Vojniku bodo nastopi v kulturnem domu, na Frankolovem v novi dvorani, v Novi Cerkvi pa pod šotorom. Pobudnik srečanja v občini Vojnik je Viktor Kovač, ki vodi Štajerske rogiste, glavni organizator pa je Občina Vojnik. BJ Drobtinica za otroke Rdeči križ Slovenije je v soboto že peto leto zapovrstjo sodeloval v mednarodni akciji ob svetovnem dnevu hrane, ki jo pri nas imenujemo Drobtinica. Akciji so se pridružili tudi v Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Velenju in Žalcu. Konjiško območno združenje RK je postavilo stojnice v Ločah, Zrečah, Vitanju in na dveh mestih v Konjicah. S prodajo podarjenega kruha in peciva ter prostovoljnimi prispevki so zbrali 182 tisoč tolarjev, kar bo zadoščalo za 383 toplih obrokov za otroke iz socialno ogroženih družin. Denar bodo razdelili med vseh šest osnovnih šol na ob-mpčju. Kot ugotavlja sekretarka konjiškega območnega združenja Renata Gabrovec, bi lahko zbrali še več, če bi imeli več kruha ali litrsko mleko, kot so ga imeli lani. Skupno so letos v Sloveniji na ta način prodali več kot devet tisoč kilogramov kruha in peciva, ki so ga podarile lokalne pekarne, ter 340 litrov mleka po dva decilitra, ki so ga podarile slovenske mlekarne. MBP Spominske plošče ZWS V nedeljo bodo na treh objektih v konjiški občini odkrili spominske plošče Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Slovesnost pripravljajo v počastitev 15-letnice manevrske strukture narodne zaščite in v spomin na 26. oktober, ko je zadnji vojak JLA zapustil ozemlje Slovenije. Spominske plošče bodo odkrili na objektih, kjer so v najtežjih časih skrivali orožje in opremo teritorialne obrambe. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenske Konjice je na treh pohorskih kmetijah to storilo že pomladi, tokrat pa jih bodo odkrili na objektih Dušana Arbajterja v Draži vasi, Antona Zidanška na Škednju ter Jožeta Kotnika v Kra-berku. MBP Nefrološko srečanje v Zrečah Jutri, v soboto, bo v večnamenski dvorani hotela Dobrava v Zrečah že 10. nefrološko srečanje, ki ga pripravlja Viva - Društvo ledvičnih bolnikov Vojnik. Društvo so ustanovili ljudje, ki kljub odvisnosti od dia-liznih aparatov želijo živeti polno življenje. Posvečajo se humanitarnim in športnorekrea-tivnim dejavnostim, posebno skrb pa namenjajo tudi strokovnemu izobraževanju. Na nefrološka srečanja, ki jih tradicionalno pripravljajo v Zrečah, prihajajo udeleženci iz vse Slovenije. Cilj teh srečanj je pridobiti čimveč znanja o tem, kako ohranjati zdravje in v bolezni preprečiti invalidnost. Letos bodo spregovorili o pomenu fizične aktivnosti pri boleznih ledvic, o problemih, ki jih prinaša povišan krvni tlak, o higieni ustne votline ter o zdravljenju z eritropoetinom. MBP Kruh in mleko sta v Vitanju hitro pošla. Za velika • inševecja presenečenja! Za jesenske nakupe in presenečenja vseh vrst ponujamo komitentom Nove KBM še ugodnejši Kredit takoj. Do 5 milijonov z dobo odplačevanja do 5 let, brez stroškov odobritve. Info: www.nkbm.si/izraiuni (((•0801750) KULTURA Koncert za ureditev Veronikinega groba Zdaj je že znano, da je Friderik II. dal posmrtne ostanke svoje druge žene Veronike Deseniške pokopati v Jurklo-šter. Po številnih neuspešnih iskanjih njenega groba je ta končno lociran, treba ga je le še primerno urediti. V ta namen Zavod Odon, ki so ga v Jurkloštru ustanovili letos spomladi z namenom, da bi načrtno odkriva- ti bogato duhovno, kulturno in naravno dediščino kartu-zije Jurklošter in njene okolice, pripravlja v nedeljo dobrodelni koncert. V župnijski cerkvi v Jurkloštru bo mašo ob 9. uri spremljal kvintet Dori, po maši, ob 10.30 pa bodo nastopili še Slovenski oktet, Majda Petan in New Swing Quartet. Program bo povezoval Marjan Bunič. Jurklošter so s svojo prisotnostjo poleg Veronike Deseniške in blaženega Odona, po katerem je zavod dobil ime, zaznamovali še mnogi drugi pomembni ljudje svojega časa. Njihova dela in zgodbe so se skozi čas zakrile, Zavod Odon pa jih namerava ponovno ovrednotiti, oživeti in jih predati ljudem. BA v predstavi Moč razkriva človeka. Moč razkriva človeka Petkov večer je v celjskem Narodnem domu minil v stilu renesančne glasbe. Ga-liarda, renesančno plesna skiip'na iz Celja, se je predstavila s plesno-gledališko predstavo Moč razkriva človeka. Avtorica ter hkrati režiserka in scenaristka Tanja Tkauc je prikazala tipično zgodbo tistega časa, ko so se dogajale prepovedane ljubezni. Ljubezni, prepovedane zaradi krvi in stanu. Tkauče-va, sicer profesorica slovenš- čine v Srednji šoli Zagorje, pravi, da že sam naslov pove, da je moč kralja orožje, s katerim vlada tako nad svojim kraljestvom kot nad čustvi svoje družine in služinčad-jo. Na odru smo lahko videli spor med kraljem žlahtnega srca Lavrencijem in njegovim sinom Klavdijem zaradi prepovedane ljubezni z lepo služkinjo milostljive gospe. Galiarda poskuša obujati plese dvornih mojstrov evropskih dvorov 15., 16. in 17. sto- letja. Umetniški vodja je Matjaž Lapornik, v veliko pomoč pa mu je Gregor Krajnik. Oba sta strokovnjaka s področja renesančnih plesov in se izobražujeta na raznih plesnih izobraževanjih, ki jih vodijo priznani evropski koreografi. Sodelujeta tudi v renesančnem ansamblu Corte-sia iz Ljubljane. Plesna skupina Galiarda šteje 17 članov in nastopa predvsem na srednjeveških dnevih in ostalih priložnostnih nastopih. MATEJA JAZBEC Urška Tanji Petelinek Zmagovalka festivala mlade literature Urška 2005, na katerem je sodelovalo 155 mladih pesnic in pesnikov iz vse Slovenije, je Tanja Petelinek iz Slovenskih Konjic. Tanja Petelinek je tudi članica Celjskega literarnega društva. Avtorica je za nagrado dobila enoletno mentorsko pomoč pri pripravi pesniške zbirke in natis prvenca. Knjiga bo predstavljena oktobra prihodnje leto na Urški 2006 v Slovenj Gradcu. BA Bojno polje v Likovnem salonu Žiga Kariž in Alen Ožbolt sta sinoči v Likovnem salonu Celje odprla razstavo Ljubezen je bojno polje. Ob odprtju je potekal tudi celovečerni zvočni dogodek It's so simple and that's the way I like it Primoža Čučnika v sodelovanju z Žigo Karižem. Razstava, ki bo na ogled do 9. novembra, prinaša igrivo zgodbo dveh umetnikov, ki gledalcu s svojevrstnim prepletom individualnih zgodb (prepletenost različnih del, različnih pristopov in različnega odziva do že minulega) svet preteklosti predstavljata v sedanjosti. »Ožbolt se na razstavi predstavlja z malimi oblikami, s katerimi kopira oziroma reinterpretira oblike svoje pretekle zgodovine ter tako ustvarja nove podobe, s katerimi materializira osebno pozicijo do minljivih snovi, predmetov, dobrin. Kariž pa z dvema instalacijama nadgrajuje svoje koncepte, ki so bili do sedaj predstavljeni predvsem v slikarskem mediju,« je povedala kustosinja Nevenka Šivavec. BA Zapiski Boba Dylana Knjižne police od minulega tedna bogati slovenski prevod avtobiografije Boba Dylana. Knjiga Zapiski je v izvirniku že dobro leto med petimi najbolj prodajanimi deU v svetovnem merilu in si je prislužila vrsto nagrad, dobrih recenzij in precej prevodov v evropske jezike. Prevod v slovenščino je delo Celjana Mateja Krajnca, ki bo knjigo v torek ob 19. uri predstavil v knjigarni Antika. Avtor bralce v petih poglavjih popelje na pot od Minne-sote, kjer se je rodil in odraščal, pa vse do New Yorka, New Orleansa in drugih krajev, ki jih je spoznal in obiskal na svoji SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA večdesetlemi glasbeni poti. Ob tem razplete vrsto zgodb o ljudeh, pesmih in knjigah, ki jih je spoznal in spoštoval in se še vedno vrača v njihove svetove. »Zapiski so hkrati triler, memoari, potopis in glasbeni esej, vseskozi pa brezkompromisna, a topla pripoved o človeku, ki je začel iz nič in se povzpel v sam vrh svetovne glasbe in literature. Zapiski so dobra odločitev za vse, ki jih zanima zgodovina glasbe in literature, življenjska pot pomembnega umetnika, pa tudi za vse tiste, ki bi radi zgolj vzeli v roke dobro knjigo,« je o Dyla-novi avtobiografiji povedal prevajalec Matej Krajne. BA Mestna občina Celje v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS št. 110/2002-popr. 8/03 in 58/03 ZZK-1) prireja prostorsko konferenco pred javno razgrnitvijo Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Industrija jug-območje ČRET MTC 1, Namen prostorske konference je ugotoviti usklajenost interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj in organizirane javnosti pred javno razgrnitvijo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Industrija jug-območje ČRET MTC 1 (kompleks bivšega Izletnikovega avtobusnega terminala v Celju) za novo opredelitev mej območja, cestno prometno ureditev in namembnost območja z umestitvijo poslovno trgovskega kompleksa. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot OCENJUJEMO Med psihiatričnim in umetniškim diskurzom Kdo ve, zakaj se slovenski gledališki ustvarjalci tako ve-doželjno lotevajo tekstov El-friede Jelinek, kontroverzně avstrijske pisateljice, lanskoletne Nobelove nagrajenke za književnost? Po videnem sodeč gre predvsem za izziv, saj so besedila Jelinekove fragmentirana, razkosani deli neke vseobsegajoče celote, ki je po avtoričinem mnenju vse preveč hibridna in razčlove-čena. Družbeno okolje, v katerem deluje, ima po njenem vse premalo empatije, ljudje se neznámo več pošteno vrednotiti, komunikacija je zgolj poseganje za objektom poželenja, in dobrine, ki so v rokah tako imenovanih »stebrov družb«, povzročajo nee-nakomernost. Tisti, ki imajo veliko, hočejo še več in vse, drugi pa naj ostanejo še brez tistega malo, kar imajo. Avtorica je prepričana, da se po družbenem stebru pleza s kapitalom oziroma z močjo avtoritete, lobiranja in hipokrizije. 1hdi v svetu spolov je vse skupaj ena sama dihotomi-ja - dvojna narava moškega in ženske povzroči, da se u medsebojnih odnosih pretvarjata; vrednote in dostojanstvo so poteptani, saj moški v ženski išče mater, kuharico in priležnico hkrati. Ženskam je nemogoče udejanjati to »sveto« trojnost, zato se prav tako pretvarjajo -zavestno se pustijo kupiti kot kos mesa. Tisti, ki plača več, bo imel več od objekta svojega poželenja. Vse to in še večje moč razbrati v besedilu Kaj se je zgodilo potem, koje Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb, ki gaje prevedla Mojca Kranjc, na oder pa ga je po- stavil Samo M. Strelec. Režiserje skupaj z Jasno Vom-brek poskrbel tudi za dramaturgijo, sam pa je postavil tudi sceno. Besedilo je še obvladljivo, kolikor se to v tekstih Elfriede Jelinek sploh da Bolj meje fasciniralo, kako so uspeli celotno dramo postaviti naOderpododrom, ki zna biti včasih presneto utesnjen. No, na sredini premieri nam je bilo tesno zgolj zaradi besedila, ki biča kar vsevprek in počez, vse in vsakega. Nekatere upravičeno, spet druge, nepripravljene na tolikšen feministični gnev, je besedilo ujelo nepripravljene, presenečene, užaljene, besne. Ampak smisel umetniške produkcije. je prav i/ tem, da v gledalcu oziroma obiskovalcu vzbudi čustvo. Če je to gnus, je pač gnus. V estetiziranje besedila se gledalec pač ne more spuščati. Zdaj pa k igralskemu ansamblu: dvanajst protagonistov se je spretno gibalo po kletnem prostoru Odrapodo-drom. Uspeli so držati tako želeno rdečo nit zgodbe v svojih rokah, čeprav je y takem besedilu lahko zmuzljiva. Noro (ja, prav tisto Ibsenovo Noro) je avtorica postavila v okolje navidezne ženske emancipiranosti. Upodobila jo je Lučka Počkaj (na trenutke nesramno zapeljiva, spet drugod skrajno vulgarna, kot se za Noro spodobi), ko je že zapustila svojega moža Torvalda (Mario Šelih). Zaposlila se je v tovarni, kjer pa ni zmogla tolikšnega fizičnega napora kot druge delavke (Anica Kumer, Tanja Potočnik in Barbara Vido-vič). Zapeljeval jo je-tudi mi-šičastipreddelavec (Damjan Trbovc), nato pa se je prek šefa kadrovskega oddelka (imenitno upodobljen Bojan Umek) spoznala še z drugimi imenitnimi stebri družb (konzul Renato Jenček, minister Miro Podjed, gospod Rastko Krošl, tajnik Igor Sancin ter Stane Potisk kot Krogstad). Postala je domina v bordelu, kjer je spet naletela na svojega bivšega moža, tokrat v sprevrženi vlogi- Kostume je ponovno dobro izbrala Belinda Škarica, glasbeno opremo pa je ustvarila in izbrala Olga Neu-wirth, osebna prijateljica in sodelavka Elfriede Jelinek. Za konec smo bili deležni celo pesmi Norah Jones »Come away with me«, vseeno pa pusti predstava močan priokus psihiatričnega diskurza. Celotno besedilo namreč odpre neskončno veliko bolečih vprašanj. Za nekatere bo predstava dober nadomestek obiska pri psihoterapevtu. Eni bodo nad avtorico navdušeni, drugi besni nanjo. Priznati pa je treba, da so jo izvedli na moč profesionalno. TomaS tos so bila avgusta predvidena dela na njej, vendar nas je prehitelo neurje,« pravi Jelka Kapun, predsednica Krajevne skupnosti Rimske Toplice, kamor sodi tudi Lokavec. Ka-punova dobro pozna probleme, s katerimi sé srečujejo Lokavčani. »Sv. Kolman leži visoko, zato vsako neurje poškoduje cesto, pa tudi tamkajšnji teren je plazovit,« pojasnjuje. Upravljalca ceste proti Kolmanu sta dva: del ceste je pod okriljem Javnega podjetja Komunala Laško, del pa pod Krajevno skupnostjo Rimske Toplice, pri čemer je oboje v občinski lasti. »Edina rešitev za dolgotrajnejšo ureditev ceste je povezava JP Komunale Laško in krajevne skupnosti,« meni Kapunova. Ob tem dodaja: »Po avgustovskem neurju bi morali celostno pristopiti k ureditvi te ceste in jo strokovno utrditi, ne glede na to, kdo bo potem vzdrževalec.« Cesta je na nekaterih mestih tako ozka, da je pesek težko pripeljati s tovornjakom. »Po zadnjem neurju smo ga na največjo strmino pripeljali z osebnim avtomobilom in s prikolico,« pravi Alojz Plahuta. »Pozimi je cesta prevozna samo z vozilom, ki ima pogon na vsa štiri kolesa,« pove Alojz Plahuta, Marjana Šan-tej pa jo imenuje kar bob steza. »Zaradi neurejene ceste se uničujejo avtomobili, pa tudi dostava, na primer, ni mogoča,« opiše Šantejeva. Avtobus, ki vozi po dolini Grač-nice, pelje proti Rimskim Toplicam vsak delovni dan, zadnji pa je okrog tretje ure popoldne. Potem mora vsak poskrbeti zase. Šoloobvezne otroke vozi kombi, Korenov sin Jure, ki zaenkrat še obiskuje vrtec, pa je celo edini otrok v tem delu Lokavca. Ko bo prestopil šolski prag, bo moral do kombija pešači' ti približno dva kilometra. Avgustovsko neurje je sprožilo tudi številne plazove. Med krajani, na katere nesrečo so takrat opozorili sosedje, je bil tudi Simon Pompe. Plaz mu je zasul vhod v hišo, na več mestih cesto do hiše in poti na travnike. »Ne vem, kako bom sam to rešil,« nam je povedal takrat. Krajevna skupnost Rimske Toplice je uvidela njegovo stisko in mu priskočila na pomoč, saj so bili za odstranitev plazov potrebni stroji. Cerkvica počasi propada Pri cerkvi sv. Kolomana, ki stoji na strmem griču sredi razložene vasi, srečamo Mirka in Hermino Zorko. Cerkvico pripravljajo za mašni obred ob obletnici smrti. »Pri župniku v Rimskih Toplicah dobimo ključ, da cerkev očistimo in okrasimo svojci sami,« pove Zorkova. Domačini največkrat pridejo peš do cerkve. Kdor se povzpne še malo više. lahko uživa ob pogledu na oddaljene vasice in griče. Cerkev je pozno-gotska stavba iz začetka 16. stoletja. »Nekje v 2. polovici 16. stoletja so ji jurkloštrski kartuzijani darovali ke-lih, ki je zgodovinsko zelo pomemben,« pove rimljanski župnik Jože Turk. V prvi tretjini 19. stoletja je bil zgrajen zvonik, ki je bil leta 1855 povišan. Krit je s skrilom, ki pa je že nekaj let v tako slabem stanju, da pada na tla. »Glede na to, da je en skril težak približno kilogram, je hoja okrog zvonika smrtno nevarna,« opozori Marjana Šantej. »Če bi celotno ostrešje popravili in pokrili s skrilom, bi nas stalo 6,5 milijona tolarjev,« pove župnik. Od izdaje predračuna pa je minilo že sedem let, kar pomeni, da bi bili danes stroški večji. Leta 1999 je bila cerkev z odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov Občine Laško razglašena tudi za kulturni spomenik. »Občina Laško je leta 2001 nakazala 500 tisoč tolarjev za obnovitev cerkve. Ta denar še vedno čaka,« pove župnik. O tem, kdo bo popravljal in na novo pokril streho, pa se krajani in rimljanski župnik niso mogli dogovoriti. In pri tem je tudi ostalo. Pri cerkvi je tudi pokopališče, na katerem opravijo enega ali dva pogreba letno. Ker mrliške vežice ni, pokojniki ležijo doma ali v mrliški vežici v Šmar-jeti. Krstov že dolgo ni več, pa tudi sicer domačini niso imeli navade krstiti otrok v tej cerkvi. Maše v cerkvici so nekajkrat na leto. Sv. Kolman je nekaterim postal znan, ko je bilo v enem izmed dnevnih časopisov objavljeno, da so s tamkajšnjega pokopališča odkopali štiri pokojnike in jih na novo pokopali v Rimskih Toplicah. »Tako so se verjetno odločili zato, ker zaradi slabe ceste ne morejo ob vsakem vremenu priti na grob svojcev,« menijo Plahutovi. Družabnega življenja ni več »Družabno življenje v Lokavcu je zamrlo, ostala je ie še kakšna veselica pri sv. Lovrencu ob 1. maju,« pove Marjana Šantej. Šolo, ki je bila tam od leta 1880, so zaprli v 70. letih. »V šoli so bile prireditve ob dnevu žena in novem letu, ob glasbi so se zabavali mladi, imeli so celo kino projektor, na katerem so vrteli Tarzana,« se spominja Šantejeva. Na koncu sta bila samo še dva razreda, potem pa so šolo med počitnicami zaprli. Otroci danes obiskujejo šolo v Rimskih Toplicah. Krajani nimajo več javnega prostora za srečevanja in razprave, tudi volišče je na Brodnicah. »Vse, kar imamo Lokavčani, je cerkev sv. Kolomana. Nimamo ne šole ne trgovine,« strne Hermina Zorko. JASMINA ŠTORMAN Živeti pri Sv. Kolmanu: lepo in težko »Vse, kar imamo, je cerkev, nimamo ne šole ne trgovine,« pravijo redki domačini, ki so ostali v vasici nad Rimskimi Toplicami Za marsikoga je povsem samoumevno, da se do svoje hiše pripelje po asfaltu. Da mu enkrat tedensko odpeljejo smeti. Da mu poštar prinese pošto v nabiralnik blizu vhodnih vrat. Pa tudi po svež kruh mu ni treba daleč. Živeti pri Sv. Kolmanu v Lokavcu blizu Rimskih Toplic je drugače. Povsem drugače. Imajo pa mir, širne gozdove, lep razgled in drug drugega. V zaselku Sv. Kolman, ki je del zelo razloženega naselja Lokavec, je malo več kot deset hiš. Te so redko posejane po Kolomanskem hribu, katerega vrh dosega 579 metrov. Nekateri krajani se preživljajo s kmetijstvom, drugi odhajajo v službo v Rimske Toplice ter razmeroma oddaljena Celje in Hrastnik. Šantej-Dežanovi, ki imajo domačijo skoraj na vrhu hriba, prav blizu cerkve sv. Kolomana, se ukvarjajo s kmetijstvom, mož in sin pa sta ob tem še zaposlena. »Vse delo opravljamo na roke, le pokosimo s kosilnico. Nimamo ne obračalnika ne nakladalke, saj bi morali potem zamenjati tudi traktor,« opisuje Marjana Šantej. Odkar dobivajo subvencijo, se je stanje izboljšalo, saj lahko osnovne izdatke pokrijejo s temi sredstvi. Letos imajo tri krave in dve telički. S kmetovanjem pri-delajo.osnovne stvari za domačo rabo in poskrbijo, da so travniki pokošeni. Tri četrtine njihove zemlje pokriva gozd, od katerega ni veliko prihodka. »Če damo drevje podreti, ga je težko spraviti v dolino, saj gozdne ceste niso urejene, kljub temu da plačujemo v sklad za gozdne ceste,« pove Šantejeva. Zgolj s kmetijstvom se preživlja Simon Pompe, ki na manjši hribovski kmetiji živi sam. Tudi on večino opravil postori ročno, saj so vse njegove površine na strmem Kolomanskem hribu. Alojz Pla- Simonu Pompetu je pri odstranitvi plazov pomagala KS Rimske Toplice. Cesta je pozimi kot bob steza »Cesta k Sv. Kolmanu je bila nazadnje vzdrževana lani. Tudi za le- Cerkev sv. Kolomana iz začetka 16. stoletja počasi propada. huta je vikend v Lokavcu kupil pred 20 leti, zadnjih šest let tam živi njegov sin Gregor Koren z družino. »Življenje tukaj je zelo lepo in zelo težko,« pravijo. Obkrožata jih mir in narava, največji problem pa predstavlja slabo urejena in ponekod zelo strma cesta, ki ji tudi letošnje vremenske nevšečnosti ne prizanašajo. Najbližja trgovina je v osem kilometrov oddaljenih Rimskih Toplicah. »Včasih je imel zasebnik trgovino ob Gračnici (pri ribogojnici, op. p.), vse od upokojitve lastnika pa je zaprta,« pove Plahuta. Krajani su v dobrih odnosih in si pomagajo med seboj. »Če gre kdo od sosedov v trgovino, pokliče, ali tudi mi kaj potrebujemo, in nam prinese,« pove Šantejeva. 1\idi po pošto morajo prebivalci Kolomanskega hriba v dolino. Večina hiš ima lastno zajetje in vodovod. Vodovodne cevi Kore-novih, ki so napeljane iz doline, so dolge 1.400 metrov. »Vodo na hrib poganja tako imenovani oven, ki ima neelektrični pogon,« pove Gregor Koren. Delijo si jo trije uporabniki. Kar nekaj ljudi se je odselilo, zdaj pa te kmetije kupujejo ljudje iz oddaljenih krajev in si urejajo vikende. Vojko in Angelika Špajzer sta se k Sv. Kolmanu iz Hrastnika preselila pred dvema letoma. »Tu nama je všeč, živiva na samem, v lepi pokrajini in miru,« povesta. Pogosto se sprehajata, z domačini sta se dobro ujela, a tudi njiju moti slaba cesta. Pokojnika so odkopali i pokopali v Rimskih Toplicah. Družina Salomon: Stanika in Franc s hčerami Slavico, Geliko in Anico Na koncu sveta že za prvim ovinkom Vezi med Avstralijo in Slovenijo se tkejo tudi z novimi generacijami izseljencev Ljudje smo kot drevesa, ki se vse življenje poskušajo raztegniti čim višje in čim bolj na široko. Po drugi strani pa so neskončno odvisna od svojih korenin. Tudi mi jih tako ali drugače vse življenje nosimo s seboj, četudi nas pot zanese praktično na drugo stran planeta. In dlje kot v Avstralijo se je že skoraj težko izseliti. Družina Salomon bi lahko bila čisto običajna slovenska družina. Stanika se je primožila na Kalobje, na kmetijo moža Franca na Dobe. Obdelovala sta nekaj zemlje in živela bolj ali manj vsakdanje življenje. Rojevali so se jima otroci. Tri hčere in nato še dvojčka: fantek in punčka. In dogajale so se življenjske tragedije. Fantek, ki je bil v krogu štirih deklet seveda očetov ljubljenec, se je polil z vrelo vodo in umrl. Nekega dne je Franc odšel. Najprej v Nemčijo in od tam v Avstralijo. Stanika je z družino ostala sama, a je kmalu sklenila, da gre za njim. Samo predstavljamo si lahko, kaj se je pletlo v mislih kmečke ženske brez debele denarnice in brez znanja besede tujega jezika, ko je napolnila kovčke in se s štirimi majhnimi dekleti napotila na pot v neznano. V Nemčiji je kruta usoda udarila znova. V prometni nesreči je umrla hči Marija. V žalosti, ki si jo človek, ki tega ni doživel, težko predstavlja, so se vkrcale na ladjo. Po treh mesecih vožnje je Stanika s preostalimi tremi hčerami prvič stopila na avstralska tla. Ta korak je Anici, Slavici in Geliki usodno zaznamoval življenje. Večno hrepenenje po eni izmed domovin Stanika se je hitro zaposlila v šivalnici. Še danes pove, da ji ni bilo hudega. Sodelavke so bile z vsega sveta, mnoge tudi iz Evrope, zato je hitro našla sorodne duše. Toda vedno se je zavedala, da je dom nekje daleč proč. Da veter piha drugače, da ima voda drugačen okus in da hrana tekne drugače kot doma. Mož Franc se je bil prisiljen zaposliti na železnici. In kot že toliko drugih del prej, mu tudi to ni ustrezalo. Po srcu je bil pač vagabund, ki si verjetno nikoli ne bi smel omisliti družine. Tako so se nekajkrat selili za očetom med Slovenijo in Avstralijo, dokler se poti med Staniko in Francem niso dokončno razšle in sta se ločila. Toda dekleta so zdaj že imela dve domovini in vsa tri so ostala na drugi strani sveta. Najstarejša Anica ima konjsko farmo, odrasle hčere in se nikoli več ni vrnila v Slovenijo, Slavica je v Sloveniji spoznala moža Martina, s katerim sta se preselila v Avstralijo. Martin ima že leta uspešno avtomehanično delavnico za prestižne znamke avto-mobiïov. Rodila sta se jima dva sinova, Erik in David. Samo njihova družina je že bila skupaj v Sloveniji. Najmlajša Gelika se je poročila s Poljakom. Sina Robija vse skupaj ne zanima preveč, s hčerjo Jacque pa sta v Sloveniji dopustovali kar nekajkrat. Druga generacija Slovencev v Avstraliji že postane, kot sami ljubkovalno pravijo, »Aussies«, toda njihovi starši ostanejo razklani med dve domovini, ki ju ločuje tisoče in tisoče kilometrov. Stanika se je v drugo poročila, domačijo na Dobah so prodali, na Avstralijo pa jo vežejo pokojnina, spomini in hrepenenje po hčerah in vnukih. Hči Slavica, ki je pred kratkim prišla na obisk, ob vsem tem pravi, da je njena domovina kljub vsemu bolj Avstralija kot Slovenija: »Toda razdvojenost seveda ostaja. Kadar sem tu, mislim na dom tam čez. Na prijatelje, družino, vsakdanje življenje, ki smo si ga z leti us- tvarili. Ko pa sem tam, si vedno znova želim v Slovenijo, hrepenim po tistem drugem svetu, ki sem ga pustila za seboj.« Tudi zato mnogi Slovenci nití ne razmišljajo o stalni vrnitvi domov. Četudi bi jim bilo življenje tu všeč, te razklanosti nočejo prenesti na še eno generacijo. »Opala, mule zna slovensko« David je z mamo Slavico to poletje preživel v Sloveniji. Devetnajstletnik je pač tak, kot so vsi najstniki na svetu. Zanimata ga vrtnarjenje in krajinska arhitektura in ob vrnitvi ga je v večji vrtnariji čakala tudi služba. V Sloveniji je bil že trikrat, zadnjič pred štirimi leti. Z bratom Erikom ju domovina staršev ni prav zelo zanimala in tudi poskus s slovensko šolo se ni obnesel. »Bilo je strašno dolgočasno in po nekaj poskusih so starši obupali nad nama in naju niso več silili. Slovenščina je doma postala jezik za teme, ki niso bile za najina ušesa. Po zadnjem obisku v Sloveniji pa me je začelo zanimati in takrat sem mamo kar naprej spraševal, kako se čemu reče. Tako sem sam dopolnjeval svoj besednjak in zdaj razumem praktično vse in mislim, da tudi moji sogovorniki razumejo mene.« Fant je glede tega precej skro-•men. Kadarkoli pove, da je iz Avstralije, se večina ljudi začne bolj ah manj uspešno lomiti z angleščino. In vsakič, ko po naše odgovori, da lahko kar po slovensko, se ljudje ne morejo načuditi, kako dobro mu gre. David je nad Slovenijo enostavno navdušen. Še posebej nad gorami. Žal mu deževno poletje letos ni omogočilo, da bi kot vsak spodoben Slovenec vsaj enkrat stal na Triglavu in to še prej, kot bi to uspelo njegovemu očetu. »Tu je toliko čudovitih stvari, da sta bila dva meseca čislo premalo za vse, kar sem podčrtal v vodniku Lonely planet. Hribi so čarobni in ker sem imel premalo časa, da bi obiskal vse, sem se namenil kar na naj- Davidu je bil pogled na izvir Soče in na vršace nad njim tako všeč, da bo sem nekoč pripeljal svojo ženo na poročno potovanje. višjega. Žal mi vreme ni bilo naklonjeno. Še en razlog torej, da se kmalu spet vrnem,« pove David. In če ne bi bilo tako presneto daleč, če ga ne bi stisnilo v želodcu že ob misli na 21 ur sedenja v letalu, bi se gotovo vračal vsaj enkrat na leto. Življenje med drameljskimi goricami? Da imajo korenine tudi zelo dolge poganjke, dokazuje zgodba Kylie in Marka Warrna. Kylijin oče je Gorenjec, ki se je pri 18 letih pred komunizmom zatekel v tujino. Dve leti kasneje se je preselil v Avstralijo in se tam poročil z domačinko. Rodila sta se jima dva otroka. Prvič se je vrnil domov po 12 letih, nikoli pa ni izrazil želje, da bi se kdaj vrnil za vedno. Kylie pravi, da jih oče ni nikoli pretirano vzgajal v slovenskem duhu. Pripovedoval jim je sicer zgodbe iz svojega otroštva, toda nikoli se ni učila slovenščine in nikoli ni razmišljala, da bo s to deželo tesneje povezana. Na Brezju sicer še imajo sorodnike, toda Kylie jih že dolgo ni videla in ob ponovnem srečanju so se praktično spoznavali kot tujci s skupno preteklostjo. 34-letna Kylie se je poročila z Avstralcem Markom. Prepotovala sta velik del sveta, v Angliji sta tudi delala nekaj časa. Slovenijo sta po nekaj obiskih vedno bolj jemala za svojo. Dokler se nista odločila, da tu kupita zase košček sveta. »Zelo nama je bil všeč Bovec, dobro sva poznala Primorsko in Gorenjsko, toda morala sva najti nekaj, kar sva si lahko privoščila. Tako sva se odločila, da se razgledava še po vzhodnem delu Slovenije. Prva hiša, ki so nama jo pokazali, je postala najina.« Tako sta Kylie in Mark postala lastnika stare »gorce« med drameljskimi vinogradi. Letošnje leto sta vse dni trdno garala, da sta hišo preuredila in usposobila za bivanje. Pa bosta v njej tudi kdaj živela? »Pravzaprav ne veva, kako bo v prihodnje. Zdaj se bova vrnila, ker konec februarja pričakujeva naraščaj. Razmere se bodo z otrokom sicer spremenile, toda upava, da se bova v nekaj letih lahko vrnila. Če še pred nekaj leti za Slovenijo ni vedel praktično nihče, je zadnja leta precej privlačna destina-cija tako imenovan »hot spot« Evrope. Življenje tu nama je všeč. Čeprav nisva razmišljala, da bi se kdaj za vedno preselila. Tu je življenje bolj samozadostno. Vsakdo obdeluje svoj vrt, ljudje niso tako odvisni od trgovin in tudi čas teče počasneje, bolj zdravo. To mi je všeč.« In četudi ne znata besede slovensko, se, kot pravita, s sosedi odlično razumeta in so, tako Kylie in Mark, krasni ljudje. Vedno znova slišimo, kako svet postaja ena velika globalna vas. In vedno znova sta za to zaslužna televizija in kapital, ki na primer kokakolo prineseta v še tako zanikrno in odročno vas. Nenazadnje so razdalje precej relativna reč. Za nekoga je odročna že bližnja trgovina, drugemu pa se tudi pot okrog sveta ne zdi predolga. SAŠKA TERŽAN Slavica z možem Martinom in s sinovoma Davidom in Erikom je ostala s Slovenijo zelo povezana. Malček na levi ima zdaj že 19 let in se je z vztrajnim spraševanjem, kako se čemu reče, sam naučil slovensko. Kylie in Mark pred svojo novo hišico med drameljskimi vinogradi Psihologinja in time-out Pozabiti prvo tekmo Še šestič bodo jutri zjutraj rokometaši Celja Pivovarne Laško odpotovali v Goteborg. V Leonu so zmagali le prvič, v drugem največjem švedskem mestu pa so izgubili le ob prvem obisku, potem pa poraza niso več doživeli. Tekmec je bil vselej Redbergslids, tokrat pa gre za Savehof. V 2. krogu lige prvakov (skupina B) v Zlatorogu je bil povsem razbit - 34:19. Zdesetkani? Miro Požun poudarja, da je prvi obračun potrebno izbrisati iz spomina. Zdi se mu, da bo v gosteh marsikaj drugače: »Po celjskem debaklu in porazu v domačem prvenstvu je Savehof prišel k sebi, o čemer priča njihova zmaga proti vodilni ekipi švedske lige Hammarbyju s 33:26.« Lar-holm je dosegel 11 golov (5 iz sedemme-trovk), Fritzon 7, Balomenas 5... »Še gojijo optimizem za osmino finala lige prvakov. Želijo popraviti vtis iz Zlatoroga in se obenem maščevati. Zavedajo se tudi naših težav. Zanesljivo doma ostaja Gregor Lorger, nadomestil ga bo Aljoša Rezar, ki bo drevi še branil za Slovan. O možnostih za nastop ostalih poškodovanih pa težko na-povem kaj konkretnejšega. Kozomarin levi komolec je slabo gibljiv, situacija pri Mlakarju pa se izboljšuje. Tudi Natek je optimističen, Harbok je odigral polovico tekme pri Tfimu. Tudi če bodo omenjeni nastopili, pa za seboj nimajo pravih treningov. V Trebnjem so se zbrali televizij-ci. Očitno so pričakovali senzacijo. Rutinsko smo zmagali. Odločile so naše večje izkušnje in znanje,« je dodal celjski strateg. Razplet pred zadnjim krogom bo najbrž potrdil, da celjska zmaga na Švedskem ni nujna za 1. mesto v skupini, a zaradi velikega vložka se ne gre igrati. Sodila bosta Francoza Gilles Bord in Olivier Buy, velika celjska dolžnika; poslanca Sandorja An-dorke sta lani v Szegedu storila vse, kar je bilo v njuni moči, a so bili Škof s 24 obrambami ter neustrašni Kokšarov, Rutenka, Mlakar, Zorman in ostali močnejših od vseh v dvorani. Imata spet kakšno nalogo? DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Želja Orange bowl V kategoriji do 12 let je celjska teniška igralka Nastja Kolar najboljša v državi. Na zaključnem turnirju dvanajstih najvišje rangiranih -Masters 2005 - je to tudi potrdila v Portorožu z novo zmago. S tem je zaključila odlično sezono, v kateri je bila tudi ekipna državna prvakinja v svoji kategoriji z litijskim Asom. Njen trener je sicer Celjan Boštjan Doberšek, ki za prihodnje leto načrtuje sodelovanje zgolj na pomembnejših turnirjih do 12 let, medtem ko bo večino tekem odigrala v starostni skupini do 14 let, tako v Sloveniji kot v vseh štirih sosednjih državah. Nastja, ki še ni dopolnila 12 let, skupaj s trenerjem cilja na prestižno tekmovanje nadebudnih te-nisačev, Orange bowl v ZDA. Na neuradno svetovno prvenstvo mladih se bo odpravila, če se bodo sešteli dobri rezultati, forma in finance. Potem ko je v starostni kategoriji do 12 let postala državna prvakinja tako posamično kot med dvojicami, se je preizkusila tudi v višji kategoriji (do 14 let). Na lestvici Teniške zveze Slovenije trenutno zaseda 7. mesto, pred njo pa so samo igralke, od nje starejše za dve leti. Letos se je Kolarjeva prvič uvrstila na lestvico evropske zveze za deklice do 14 let. Čeprav je zaigrala le na dveh tovrstnih turnirjih, sta od nje bolje uvrščeni le dve igralki njenega letnika (1994). Na Celjskem torej ne bomo govorih le o Katarini Srebotnik. Na turnirju ITF v Dubrovniku (10.000 $) je Velenjčan-ka Diana Nakič izpadla v 1. krogu proti Jovanovičevi iz SČG, pa čeprav je vodila 6:0 in 6:4, Celjanka Polona Reberšak pa se je prebila iz kvalifikacij, nato pa je bila zanjo usodna Madžarka Marosijeva. DEAN ŠUSTER MED GOLI ^petek, 21. 10. Liga malega nogometa Občine Štore, 15., zadnji krog (16.30): Vard - Torpedo, Storkom - Index, B.S. Štore - B.S. Polule, Pečovje - Marinero, Štore Steel - Stopar, Laška vas - Dikplast, Cene sokoli - Kasper. 1. SLMN, 5. krog: Beton -Nazarje (20.30). sobota, 22.10. 1. SL, 13. krog, Koper - Rudar (15), CMC Publikum -Gorica (18). 3. SNL - vzhod, 11. krog: Kovinar Štore - Železničar (15). Štajerska liga, 11. krog: Šentilj - Šentjur, Pesnica - Šo- štanj, Zreče - Peca, Mons Claudius - Brunšvik (15). MČL Celje, 9. krog: Laško - Kozje (15). 1. SLMN, 5. krog: Dobovec - Slovenica (20.30). nedeua, 16. 10. 2. SNL, 10. krog: Livar -Dravinja (15). 3. SNL - vzhod, 11. krog: Stojnci - Šmarje pri Jelšah (15). Štajerska liga, 11. krog: Šampion - Dornava (15). MČL Celje, 9. krog: Šmartno - Rogaška (15). ponedeljek, 17.10. 1. liga celjskega nogome ta, 24., zadnji krog: Maček Koma, Kalimero - Zeus, Kom pole - Kondor, Veflon - Fan tasy, Marinero - Pelikan Frangros - Vigrad. NOGOMETNA PANORAMA Pokal Slovenije, četrtfinale: CMC Publikum - Livar 5:1 (2:0); Beršnjak (18 - llm). Robnik (43), Stajič (78,85,93); Marič (48), Rudar - HIT Gorica 0:1 (0:1); Ranič ( 18), Maribor Pivovarna Laško - Korte 1:0 (1:0). 22. krog 1. celjske lige malega nogometa: Koma -Frangros 0:5, Vigrad - Marinero 4:2, Pelikan - Veflon 5:1, Fantasy - Kompole 7:5, Kondor - Kcdimero 4:9, Zeus -Maček 3:4. Vrstni red: Pelikan 54, Fantasy 47, Vigrad 39, Kondor 37, Maček 35, Marinero 33, Koma 30, Zeus 23, Frangros 19, Kalimero 18, Kompole 15, Veflon 6. Rokometaši Gorenja so že včeraj odleteli proti Islandiji, kjer bodo jutri odigrali tekmo 4. kroga lige prvakov proti Haukarju. Doma so zmagali z 38:25, vseeno pa so se skrbno pripravljali, saj se zavedajo svojih nihanj v igri. Pred odhodom so zmagali v Ribnici z 38:32. Po nedeljskem porazu z golom razlike proti Àrhu-su, ko so večino tekme vodili, nato pa strmo padli, se je začelo porajati vprašanje, ali velenjsko moštvo morda potrebuje psihologa. Trener Lars Walther je odgovoril: »Prepričan sem, da lah- ko gremo preko tega. V klubu sicer imamo psihologinjo, vendar z njo ne delamo od začetka. Vsekakor ne smemo pozabiti, da imamo precej mladih igralcev, ki morajo nositi odgovornost. Spremembe zagotovo bodo, tudi ta, da ko vodimo s šestimi goli razlike, vzamem minuto odmora, čeprav to ni nekaj povsem običajnega.« Ozrl se je tudi na tekmo proti Islandcem: »To bo čisto drugačna tekma. Pozabiti moramo visoko zmago v Velenju, kajti Islandci so doma precej bolj trdoživ nasprotnik. To nazorno kažejo tudi njihovi rezultati, kajti tudi Arhus je imel z njimi veliko težav. To je za nas odločilna tekma, ki jo enostavno moramo dobiti.« »Za nas bo tekma izjemnega pomena, saj bi si z zmago zagotovili osmino finala lige prvakov, hkrati pa to pomeni, da bi povsem neobremenjeno odigrali še zadnji dve tekmi in se spustili v borbo za prvo mesto. Toda najprej moramo maksimalno resno pristopiti k tekmi na Islandiji. Haukar spoštujemo in vemo, da je doma čisto drugačen kot na gostovanjih. Vseeno smo prepričani v zmago,« pravi Marko Oštir. JASMINA ŽOHAR Zadnji zmagovalci pokala NZS, nogometaši CMC Publikuma so se spet uvrstili v polfinale. Dušku Stajiću (na sliki) je po treh podajah Nejca Pečnika uspel klasični hat trick v zadnje pol ure tekme. Celjane je v vodstvo popeljal Beršnjak po strelu z bele točke, bivši slovenski reprezentant sedaj član dnigoligaša Livarja Zeljko Mitrakovič pa je tnlil, da enajstmetrovka po njegovem domnevnem igranju z roko ni obstajala. DŠ, Foto: GK Zmaji v Treh lilijah Konec tedna prinaša ponovno zanimive košarkarske dvoboje, od katerih je v ospredju tisti v Jadranski ligi (GL) med v zadnjih sezonah najboljšima slovenskima moštvoma. Od ekip v 1. A ligi igra doma samo Alpos Kemoplast, pri čemer zanj po zmagi v Zrečah vlada v Šentjurju zelo veliko zanimanje. Psihološke blokade ni več Laščani so med tednom odigrali tretje srečanje Jadranske hge. Gostovah so v Domžalah, istočasno pa je to srečanje pomenilo tudi drugi krog v 1. A SKL (medsebojni rezultati ekip v GL se štejejo tudi v domačem prvenstvu). Še 16. zapored so pivovarji ugnali Helios. Po seriji porazov in težavah s poškodbami je bila tekma zanje izredno pomembna, odigrali pa so jo zelo dobro. Čeprav brez Roberta Trohe, ki bo odsoten dlje časa, so z odlično obrambo in s fanatično borbenostjo povsem nadigrali domačine, ki tako ostajajo še brez zmage v tej sezoni. V 2. četrtini so Laščani dobili vsega pet točk in si priigrali prednost, ki so jo mirno branili vse do zadnjega zvoka sirene. Ponovno je bil odličen Damir Milačič (24 točk), ob njem je zadeval tu- di Ori Ichaki (17), medtem ko je v skoku izstopal Jeff McMillan, ki je imel kar 16 od laških 27 skokov. Pohvale si zasluži tudi trener Ante Perica, ki je ekipo dobro pripravil na igro s Heliosom. Sinoči so morali Laščani odigrati še srečanje 3. kroga DP v Sežani, pri čemer bô v soboto prišla v Laško Union Olimpija. Čeprav brez Trohe in Žana Vrečka (vmil naj bi se prihodnji teden), se Laščani prvi ekipi Slovenije ne nameravajo predati brez velikega boja. Olimpija je po dveh uvodnih zmagah izgubila v Vrš-cu, ključ uspeha pa je vsekakor ohramba, saj so Ljubljančani pokazali veliko natančnost v uvodnih tekmah sezone. Zato tudi Perica razmišlja v tej smeri: »Odigrati moramo ponovno fanatično obrambo oziroma ponoviti igro iz Domžal ali iz drugega polčasa proti Hemofarmu. Čeprav smo močno oslabljeni in zaradi razporeda (štiri tekme v sedmih dneh, op.p.) tudi utrujeni, sem prepričan, da bodo fantje v tem derbiju dali vse od sebe. Upam, da nam bodo pomagali tudi gledalci in če se stvari nekako ujamejo, potem bi lahko celo presenetili favorita.« V ljubljanskem dresu bo prvič v Laškem zaigral bivši center Laš-čanov Hasan Rizvič. V klubu zaradi zmanjšanega proračuna najverjetneje ne bodo is- kali začasne menjave za Tro-ho (govorilo se je o Slavko Duš-čaku). Potrditi zmagi Šentjurčani bodo v uvodnem srečanju v Hruševcu gostili ekipo iz Postojne, pri kateri sta iz lanske sezone od tistih izkušenejših ostala le odlična branilca Jovanovič in Le-nassi. Zato trener Alposa Ke-moplasta Damjan Novakovič že ves teden opozarja svoje igralce na nevarnost predvsem teh dveh branilcev, pa tudi igralcev, ki so prišli na posojo iz Uniona Olimpije. Zmaga v Zrečah je dvignila samozavest tako ekipi kot vsem v klubu. Očitno je postalo, da je ekipa dobra in sposobna igrati pomembno vlogo. Glas o dobri predstavi pod Roglo je že dvignil zanimanje v Šentjurju, kjer so tema pogovorov njihov klub, spremenjena igra in ekipa. Zato se obeta v Hruševcu dober obisk, saj si mnogi želijo videti prenovljeno zasedbo. Sicer pa Novakovič miri evfori-jo po prvi zmagi: »Igrah smo sicer solidno, a še zdaleč ne tako, kot si želim sam in verjamem tudi igralci. Imamo še precej možnosti, da dvignemo raven igre in to bomo skušali že proti Postojni, ki je še kako nevarna. Imajo namreč dovolj izkušene branilce in mlade visoke skakalce ter dobrega trenerja, tako da nam ne bo lah- VIKEND POD KOSI sobota, 22.10. Jadranska liga, 4. krog: Pivovarna Laško - Union Olim-pija. 1. A SKL, 2. krog, Škofja Loka: Loka kava - Rogla (obe 17.00), Šentjur: Alpos Kemoplast - Postojnska jama. Novo mesto: Krka - Elektra Eso-tech (obe 19). ko. Seveda si želimo zmago, do nje pa bo lažje priti s pomočjo navijačev, ki jih vabim v našo dvorano.« Elektra odhaja v Novo mesto, kjer je nedvomno favorit, čeprav se sicer še ne ve, kakšna bo postava Krke. Dolenjci namreč potem, ko-so uspeli nekako sanirati klub, še vedno iščejo okrepitve, predvsem na zunanjih položajih. No, v vrste Elektre se vrača Aleksandar Bojić, ki je končno dobil vse papiije in bo pomagal svoji ekipi. »Pričakujem izredno težko tekmo, saj bodo domačini leteli po parketu v želji, da se dokažejo svojim gledalcem. Zato opozarjam svoje fante in upam, da me bodo poslušali. Na srečo seje vse uredilo z Bojičem, tako da nam bo v pomoč, čeprav je vprašanje, v kakšnem stanju je. Pričakujem primeren pristop. Na Dolenjsko potujemo po zma- 1. B SKL, 3. krog, Celjski KK - Triglav (16.30), Polzela: Hopsi - Banex (19). 2. SKL-vzhod, 3. krog, Pivovarna Laško mladi - Ježića (16.30), Ruše - Prebold (17), Ptuj - Nazarje (20). 3. SKL-vzhod, 1. krog. Terme Olimia Podčetrtek - Pri-mafoto, Vojnik - Rogaška 98 (obe 19). go,« pravi strateg Šoštanjčanov Dušan Hauptman. Popravni izpit Rogla potuje na Gorenjsko k novincu v ligi Loka kavi, ki je v 1. krogu namučila Elektro v Šoštanju. Zrečani si želijo po domačem porazu že jutri uspešno opraviti popravni izpit, a jih čaka težka naloga. Loka je namreč sestavila zelo solidno ekipo, kjer je kar nekaj izkušenih igralcev iz prve lige, predvsem Uroš Ivano-vič, ki je zamenjal veliko število klubov po Sloveniji, bil pa je že tudi prvi strelec lige. Rogla mora bolje igrati v obrambi in mora zanesljiveje podajati, saj je proti Kemo-plastu izgubila kar 19 žog. Tudi Zrečani gredo na Gorenjsko po zmago, za kar imajo vse možnosti, pri čemer bo največ odvisno od njih samih. JANEZ TERBOVC DVOBOJ SOSEDOV Dve zlomljeni kosti v Šentjurju Lokalni nogometni derbi med Šentjurjem in Šampionom v Štajerski ligi se je pred 200 gledalci končal z zmago domačih z 2:1. Povedli so sicer gostje iz Celja. Prvi zadetek je dosegel Mitja Krajne, a vodstvo ni trajalo dolgo, saj so že v naslednjem protinapadu domačini izenačili z Robertom Blaže-vičem. Celjani so bili v prvem delu srečanja boljši, kar so kronah v 40. minuti. Sledil je protinapad Šentjurčanov in veselje gostov je bilo kratko. V nadaljevanju so imeli pobudo domačim, večkrat so streljali na gol, kar se jim je tudi obrestovalo, saj je za zmago in končnih 2:1 poskrbel Aleš Marot. »Tekma je bila težka in borbena. Vem, da smo zmožni igrati lepše, hitreje in bolje. Važno je, da je zmaga naša. Podarjamo jo našemu poškodovanemu igralcu Gorenaku,« je povedal trener in igralec Šentjurja Damjan Romih. Dodal je še: »Po kvaliteti bi lahko bila ta ekipa v 2. ligi, vendar fantje ho- Da bo Jon shodil, bo v mladi družinici morala skrbeti le mamica. dijo v šolo ali delajo, tako da ne morejo trenirati tako, kot bi lahko. Cilj je uvrstitev na eno izmed prvih treh mest.« Vodi Šoštanj s 25 točkami, sledi Šentjur z 21, Zreče so sedme, Mons Claudius iz Rogatca deseti, Šampion pa zadnji, 14. »V šentjurski ekipi je nekaj precej izkušenih fantov, z nekaterimi sem igral, določenim sem bil tudi trener, tako da je bila tekma res trda, po drugi strani pa srečanje starih prijateljev,« je o tekmi dejal celjski trener Jani Žilnik, o trenutnem stanju moštva, ki ga je na začetku sezone vodil Goran Savič, pa: »Točke vse povedo, ne gre nam dobro in nismo zadovoljni. Vendar sem prepričan, da bomo počasi tudi točkovno uspešnejši. V Štajerski ligi je precej izkušenih ekip, zato se je treba za vsako točko zelo potruditi. Mislim, da je za našo mlado ekipo to prava liga, kjer se lahko fantje dokazujejo, vidijo kam sodijo in se prepričajo, ali so lahko primerljivi. Mislim, da so na pokalni tekmi, ko so premagali Dra-vinjo, dokazali, da lahko igrajo tudi na višji ravni, vendar je to treba iz dneva v dan ponavljati na treningih in potem potrditi tudi na tekmah.« Konec Gorenakove kariere? Že v 2. minuti lokalnega obračuna se je huje poškodoval domačin Uroš Gorenak. Po dvoboju s celjskim kapetanom Dragomirjem Radičem sta mu počili obe kosti pod kolenom, tako golen kot piščal. Med operacijo so mu vstavili kovinske ploščice. Obiskali smo ga v Štorah, v hiši življenjske sopotnice Barbare, ki zanj lepo skrbi, saj je medicinska sestra in končuje študij zdravstvene nege. Njun desetmesečni Jon, tako smo ugotovili, bo shodil pred očetom. Slednji ne sme stopiti na nogo od dva do tri mesece. Napovedali so mu, da bo operacija, pri kateri mu bodo odstranili ploščice, šele čez leto dni. In kako se je zgodilo? »Vedeli smo, da bo trda tekma, saj so si Celjani močno želeli zmage po neuspehih,« je začel Uroš, »šele dobro se je začel obračun, ko mi je Damjan Romih na sredini igrišča podal žogo, ki se je odbijala. Ko sem zamahnil proti njej, mi je očitno tekmec s hrbta podstavil podplat. Takšnega posredovanja nisem pričakoval. Re- kli so, da je zelo počilo. A želel sem se pobrati. Ko sem stopil na nogo, pa je hudo zapeklo.« Odnesli so ga z igrišča in mu prinesli mobilni telefon. Uroš Gorenak je zdravstveni tehnik in je zaposlen v celjski reševalni postaji kot spremljevalec. Poklical je kolege in jim dejal, naj se pripeljejo. »Po koga?« so vprašali. »Po mene!« 25-letni Drameljčan je nogometno kariero začel v Šentjurju, potem pa štiri leta igral v vlogi branilca pri CMC Pub-likumu. Nosil je drese slovenskih reprezentanc do 16, 18, 20 in 21 let. Pred tremi leti mu je potekla pogodba s celjskim klubom, ki je bolj mlačno predlagal nadaljevanje sodelovanja. Tedaj se mu je ponudilo pripravništvo v Zdravstvenem domu Celje in z obema rokama ga je sprejel, saj je kmalu dobil tudi stalno službo. »Zdaj je bilo. v Šentjurju vse skupaj amatersko zastavljeno. Smo prijatelji, ki smo po službi tudi trenirali. Upam, da bom še lahko kdaj brcal. Res je, ni veliko možnosti...« Uroš zdaj v varnih rokah ob strokovni domači negi celi globoko rano. JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN PANORAMA košarka Jadranska liga 3. krog - moški: Helios -Pivovarna Laško 63:76 (22:22,29:38,46:57); D. Lor-bek 15, Češkovič 12; Milačič 24, Ichaki 17, Jevdžič 11, Strnad 10, McMillan 8, Kunc, Finžgar 3. Vrstni red: Široki, Hemofarm, Vojvodina, Olimpija, Slovan, Partizan, Železník 5, Cibona, Pivovarna Laško, Crvena zvezda, Bosna, Zagreb 4, Helios 3, Zadar 2. Pokal FIBA 1. krog: Szeged - Merkur Celje 77:75 (15:17, 31:34, 48:58, 69:69); Vukovič 22, Meszaros 18; Kubátová 21, Čonkova, Erkič, Libicova 13, Radulovič 6, Laskova 4, Komplet 2. rokomet 1. SL - moški 8. krog: Trimo Trebnje -Celje Pivovarna Laško 27:33 (12:15); Uboženka 7, lvan-čič 5; Kokšarov 8, Zorman 7, Brumen 6, Gajič 3, Hribar, Harbok, Kozlina, Gorenšek 2, Ivankovič 1, Ribnica -Gorenje 32:38 (21:20); Tomšič 7; Zrnič 10, Ilič 7, J. Do-belešk 6, Oštir, Sovič 3, Ka-vaš, Sirk, Šimon, Rezniček 2, Tamše 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 14, Gorenje 10, Trimo 9, Gold club 8, Koper, Ormož, Prevent 6, Rudar 5, Krka, Slovan 4, Termo 3, Ribnica 1. 1. SL - ženske 6. krog: Ptuj - Celje Celjske mesnine 28:34 (15:15); Derčar 14, Strmšek 5; Potočnik 11, Toplak 6, Skutnik, Kikanovič 4, Stipanova 3, Mi-nič, Krajne 2, Zorko, Majcen 1, Celeia Žalec - Burja 36:31 (19:14); Korun 10, Če-renjak, Cerar 7, Kadivnik 4, Skočir, Čurko 3, Futač, Glo-bačnik 1; Kožul 11, Lukič 6. Vrstni red: Krim 12, Ptuj 9, Celeia Žalec, Kočevje 8, Celje Celjske mesnine, Inna Dolgun, Olimpija 6, Maks 4, Izola, Brežice 3, Loka kava 1, Burja 0. odbojka 1. DOL 3. del: Calcit Kamnik - Šoštanj Topolšica 1:3 (19, -23, -15, -23). ŠPORTNI KOLEDAR sobota, 22.10. ROKOMET Liga prvakov, 4. krog, Hafnarfjordur: Haukar - Gorenje (16). ODBOJKA Interliga, 3. krog: Zagreb - Šoštanj Topolšica (17). NEDELJA, 23. 10. ROKOMET Liga prvakov, 4. krog, Goteborg: Saevehof - Celje Pivovarna Laško (18). KRONIKA Za skladišče konoplje ni vedel niti sam šef policije Izginilo 350 sadik konoplje - Odrejen notranji strokovni nadzor - Policijska naveza z vlomilci? Celjski policisti so v sredo dopoldne ugotovili, da so iz skladišča v Bukovžlaku vlomilci ukradli več kot 350 sadik indijske konoplje. Kako se je to lahko zgodilo, se poleg javnosti sprašuje tudi direktor Policijske uprave Celje, Stanislav Veniger. Objekt je bil sicer ograjen in zaklenjen, vendar je po Veniger-jevih besedah za hrambo konoplje povsem neprimeren. Zato je odredil nadzor glede hrambe in njenega poteka. Predvsem pa je vprašanje, kdo je kriv za tatvino. V zadnjem času smo pogosto poročali o zasegih konoplje na širšem celjskem območju. Zaseženo konopljo so začeli v objektu v Bukovžlaku policisti hraniti že lani poleti, letos septembra so s tem nadaljevali. Pri tem naj bi bil omenjeni objekt po besedah Venigerja z vidika hrambe tovrstnih pridelkov povsem neprimeren, saj ni fizično varovan. Policija niti ne ve, kdaj so neznanci vanj vlomili in konopljo odnesli. »Ne razumem, da smo tam sušili in hranili konopljo, glede na to, da je objekt na samem in ni tehnično varovan,« pravi šef celjskih policistov. Sušenje in hramba konoplje naj bi bila sicer velik problem tudi na ravni države. Gre namreč za velike količine. V Bukovžlaku so tako hraniti več kot OBELEZITEV DNEVA MRTVIH KOMEMORACIJE Počastitev spomina častnim meščanom Mestna občina Celje se vsako leto pred 1. novembrom - dnevom mrtvih, poleg spominskih komemoracij spomni tudi umrlih častnih meščanov. Ti meščani so: Albert Sirk, dr. Josip Tomin-šek, Stane Kokalj, Fedor Gradišnik, Blaž Pristovšek, Fran Roš, Janko Orožen in Franc Kač. Ob tej priložnosti bodo predstavniki MOC v sredo, 26. oktobra 2005, ob 12. uri obiskali vse grobove na Mestnem pokopališču in prižgali sveče. Ob dnevu mrtvih bodo delegacije Mestne občine Celje polagale vence na naslednjih grobiščih in spominskih obeležjih: STARI PISKER, petek, 28. oktober 2005, ob 11. uri - polaganje venca s krajšim programom SPOMENIK VOJNA IN MIR (Gledališki trg), petek, 28. oktober 2005, ob 12. uri - polaganje venca TEHARJE, petek, 28. oktober 2005, ob 12. uri - polaganje venca GROBNICA GOLOVEC, petek, 28. oktober 2005, ob 16. uri - osrednja slovesnost in polaganje venca Komemoracije, ki jih prirejajo krajevne organizacije ZB NOV Ponedeljek, 31.10. 2005, ob 10. uri na Stranicah pri spomeniku Sto frankolovskih žrtev, organizator Območno združenje ZB SI. Konjice in občina Zreče Torek, 25. 10. 2005, ob 16.45 uri pri spominski plošči V. prekomorske brigade, organizator KO ZB S. Šlander Torek, 25.10.2005, ob 16. uri pri spomeniku S. Šlandra-organizator KO ZB S. Šlander Petek, 28. 10. 2005, ob 11. uri pri OŠ Frana Kranjca -organizator KO ZB Tone Grčar Petek, 28.10. 2005, ob 11. uri pri spominskem obeležju v Škofji vasi - organizator KO ZB Škofja vas Petek, 28.10. 2005, ob 17. uri pri spominski plošči na Lju- Petek, 28.10. 2005 ob 16. uri pri spominski plošči pri gasilskem domu v Trnovljah - organizator KO ZB Trnovlje Petek, 28.10.2005, ob 13. uri pri spomeniku Ivana Kovači-ča - Efenke v parku IV. OŠ na Dečkovi cesti Petek, 28.10. 2005, ob 11. uri pri spomeniku v Šmartnem v Rož. dolini - organizator KO ZB Šmartno in OŠ Petek, 28.10.2005, ob 11. uri na Frankolovem pri grobišču na pokopališču - organizator KO ZB Frankolovo Petek, 28.10.2005, ob 9.30 uri pri spomeniku v Novi Cerkvi in ob 10.30 uri pri spomeniku Velike Ravni Četrtek, 27. 10. 2005, ob 12. uri na Paškem Kozjaku pri spomeniku- organizator KO ZB Dobrna Petek, 28.10.2005, ob 11.30 uri pri spomeniku v Dobrni -organizator KO ZB Dobrna Petek, 28.10.2005, ob 10. uri na Dobrotinu pri spominski plošči družine Dobrotinšek Petek, 28.10. 2005, ob 12. uri pri spomeniku v Vojniku -organizator KO ZB Vojnik Petek, 28.10.2005, ob 12. uri pri spomeniku na LIPI - OŠ, organizator KO ZB Štore Petek, 28.10. 2005, ob 16. uri pri spomeniku na Svetini -organizator KO ZB Štore 2.200 sadik, odtujeni pridelek, ki ni letošnja letina, pa predstavlja približno petdeset velikih kartonastih ška-tel. Te so vlomilci očitno odpeljali z avtomobili. V zadnjih dveh mesecih so policisti na širšem celjskem območju zasegli že približno petsto sadik konoplje. Na Konjiškem so nasade našli na kmetijskih površinah ob spravilu koruze in na sled prišli 44-letnemu moškemu, doma iz okolice Celja. Sadike so zasegli tudi na Kozjanskem. »Pridelovalci« jih niso gojili ne le na prostem, temveč tudi v rastlinjakih. Policisti so prišli na sled 55-let-nemu domačinu. Ovaden zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje z mamili pa je tudi 33-letni Celjan. »Razočaran sem, da me kot šefa uprave ni nihče opozoril na ta problem, ki se vleče že od lanskega leta,« pravi Veniger. Meni, da bi skupaj našli ustrezno rešitev, a je problem, če tega nekdo ne ve ali dela po svoje. Veniger se je zato odločil in svojim podrejenim ukazal, naj vso preostalo konopljo, ostalo je še več kot 1.800 sadik, shranijo v ustreznih prostorih celjske policijske uprave. Tam bodo konopljo zdaj očitno bolje zavarovali, zapakirali Je za vlom v Bukovžlaku kriv kriminalist? v škatle, stehtali in shranili v centralno skladišče. Je pa Veniger že v sredo sam tudi našel skladišče za hrambo, ki je ustrezno tehnično varovano. Odrejen je tudi notranji strokovni nadzor glede hrambe konoplje. »Predvsem me zanima, kdo je odredil hrambo ter kako in kdaj je ta potekala,« utemeljuje Veniger. Hrambo odredil kriminalist Hrambo konoplje je vse od lanskega leta dalje odrejal delavec sektorja kriminalistične policije. Pojavlja se vpra- šanje, ali ni morebiti prav on glavni krivec za vlom v ograjene in zaklenjene policijske prostore. Veniger namreč ne izključuje možnosti, da bi biti vlomilci povezani s policijo. »I\idi to je možno, saj je nekdo to moral izvedeti,« pravi. Nadzorna komisija končuje delo, na podlagi izsledkov pa se bo odločalo o nadaljnjih ukrepih, zato v sredo o kakršnih koli osumljenih znotraj ali zunaj policije niso želeti govoriti. Veniger tudi ne omenja, kakšna »kazen« bo doletela policijskega delavca, za katerega se bo morebiti izkazalo, da je odgovoren za tatvino konoplje, ki si je celjska policija vsekakor ne more šteti v čast. Še toliko bolj, ker v samem VThu ne vedo za dejanja in odločitve svojih uslužbencev oziroma podrejenih, čeprav bi zanje morali vedeti. Vprašanje je tudi, zakaj so bile v Bukovžlaku tako velike količine konoplje, saj bi jo morali po štirinajstih dnevih, ko je suha, sproti odvažali v centralno skladišče, kjer odrejajo njeno uničenje. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA : HALO, 113! Prevozila ga je Hujša prometna nesreča se je zgodila v sredo zvečer na glavni cesti izven Dobovca v občini Rogaška Slatina. 48-letna voznica osebnega avtomobila je v neposredni bližini gostišča zagledala na tleh ležečega pešca. Kljub zaviranju in umikanju v levo, nesreče ni uspela preprečiti in je pešca, sicer 53-letnega domačina, prevozila. Hudo poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Zgodaj zjutraj istega dne je na avtocestnem odseku Dram-lje-Celje dober kilometer od izvoza za Dramlje (v smeri proti Celju) prišlo do naleta petih osebnih vozil. Vzrok za nesrečo naj bi bila gosta megla. Tri osebe so se v nesreči poškodovale, posredovati pa so morali tudi gasilci. Opozorilo zaradi del Zaradi del na cestah bo do 29. oktobra med 6. in 7.30. uro ter med 14. in 15.30. uro na območju Policijske postaje Šentjur prihajalo do večjih zastojev v cestnem prometu. Zaradi že omenjenih vzdrževalnih del in novogradenj je namreč popolna zapora podvoza na Cesti Leona Dobrotinš-ka, delna zapora v križišču v Dolah, prav tako pa je delna zapora prometa tudi na Cesti Kozjanskega odreda in v Črno-tici, kjer promet poteka izmenično. Policija zaradi navedenega prosi udeležence v prometu za večjo strpnost in dosledno upoštevanje navodil policistov, če bodo urejali promet. SŠ FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p. Na okopih 2 c 3000 Celje Tel: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... Afera Seme še klije Komisija DZ še vedno premleva posledice afere, ki se je začela s policijskim poročilo o delu in liku celjske novinarke Damjane Seme. Pred dnevi so razpravljali o poročilu o notranjem nadzoru na Policijski upravi Celje. Predsednik komisije Davorin Terčon (LDS) je ob tem izrazil mnenje, da je namestnik direktorja kriminalistične policije Marjan Erhatič, ki je zaradi afere v disciplinskem postopku, »predvsem žrtveno jag-nje« in da »je bil Erhatič politično ali kako drugače nekom-patibilen z nekaterimi in je zato sedaj deležen takšne usode«. Po besedah Terčona afere ni sprožila komisija, pač pa se je »znotraj notranjega ministrstva«. SK Hribar pol leta dlje v zaporu Višje sodišče v Celju je razglasilo sodbo v primeru Se-bastijana Hribarja in Jožeta Drnovška, ki sta novembra 2003 v Marija Reki z bencinom polila in zažgala Andrej-ko Boršnjak. Oba obtožena so že na Okrožnem sodišču v Celju 30. marca spoznali za kriva, višje sodišče pa jima je kazen še zvišalo. Sebastijan Hribar in Jože Drnovšek sta bila obtožena poškodovanja tuje lastnine, povzročitve posebno hude telesne poškodbe in grozovitega načina odvzema prostosti. Na koncu je okrožno sodišče Hribarja obsodilo kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe in protipravnega odvzema prostosti. Drnovška pa so spoznali za krivega pomoči pri protipravnem odvzemu prostosti. Sicer so pri obsodbi Drnovška upoštevali njegovo bistveno zmanjšano prištevnost, ki jo je ugotovil sodni izvedenec Tone Pačnik. Senat okrožnega sodišča je obsodil Hribarja na osem let zaporne kazni in Drnovška na pogojno kazen 9 mesecev zapora s poskusno dobo treh let. Višje sodišče pa je odločilo, da bo Hribar ostal v zaporu še šest mesecev dlje, prav tako pa je povišal pogojno kazen Drnovšku, ki je sedaj 11 mesecev. i r 1 ) à PISMA BRALCEV ODMEV Strah za plače in službo Odločitev o prenosu programa nastanitvenega čiščenja, ki vključuje dela sobaric in čistilk, zunanjemu izvajalcu, je bila sprejeta v skladu s sprejeto poslovno politiko racionalizacije poslovanja v Termah Dobrna. Izvajalec, podjetje Čistoča iz Trzina, je bilo izbrano med štirimi ponudbami renomiranih podjetij, ki opravljajo to dejavnost v Sloveniji in je bilo ocenjeno kot podjetje, ki izvaja te storitve kvalitetno in na visokem nivoju zagotavljanja kakovostne storitve, ki je na področju turizma še kako pomembna. V Termah Dobrna menimo, da lahko z znanjem, izkušnjami in modernimi delovnimi sredstvi, s katerimi podjetje Čistoča razpolaga, tako zagotovimo višjo raven nastanitvenih storitev, kot smo jih nudili do sedaj. Izkušnje, ki jih že imamo dobro leto z zunanjimi izvajalci čiščenja v bazenskem in savna kompleksu, so to odločitev tudi podprle. Prav tako smo se na tem oddelku v letošnjem letu soočili s precejšnjim zmanjšanjem Števila delavk, ki je bilo pogojeno predvsem z upokojitvijo zaposlenih, zato ocenjujemo, da je za kvalitetno izvajanje tega dela potrebnih 23 zaposlenih (in ne 30, kot je bilo zapisano) , kar je prav tako v skladu z dogovorom, ki sta ga podjetji Terme Dobrna d.d. in Čistoča d.o.o. sklenili. Tako kot je bilo zapisano, bi želeli ponovno poudariti, da je bil celoten postopek izveden v skladu z zakonodajo, da ne ukinjamo delovnih mest, nasprotno, zaposlitev bo torej še več, gre le za prenos dejavnosti, ki je v današnjem času že pogosta poslovna praksa. Zavedajoč se negotovosti med zaposlenimi na tem oddelku smo le-te informirali o vseh ključnih postopkih, ki posegajo v njihova delovna razmerja, nadaljujemo pa tudi z informiranjem o vseh nadaljnjih organizacijskih spremembah, ki so s prenosom pogojene. Finančni učinki, ki sledijo iz tega naslova, temeljijo na analizi finančnih tokov in poslovno-finančni strategiji podjetja, ki izhaja iz dveh ključnih predpostavk: zadovoljstvo gosta in optimizacija poslovanja. Prepričam smo, da bo strah delavk, ki so bile prerazporejene, v skladu z korektno in odgovorno vsebino dogovora, pri izvajanju le-tega tudi usahnil, saj se v Termah Dobrna zavedamo, da lahko zadovoljstvo gosta dosežemo le z zadovoljstvom zaposlenih. JANEZ MLAKAR, direktor Term Dobrna d.d. ZAHVALE, POHVALE Zahvala celjski bolnišnici Za razliko od ostalih člankov, ki jih beremo v dnevnem časopisju o negativnih dogodkih, bi želel, da tokrat objavite nekaj pozitivnega in spodbudnega. Prisrčno se zahvaljujem Bolnici Celje in njenemu osebju, ki je kakorkoli prispevalo k mojemu uspešnemu zdravljenju na Oddelku za splošno abdominalno kirurgijo. »Zdravljenje je kot gorsko Vodništvo in terapevt je podoben vodniku, ki lóže pot in usmerja, toda hoditi mora pacient sam.« Prav ta pot pa se je zame začela sredi novoletnih praznikov lanskega leta. Zaradi komaj opaznih zdravstvenih težav sem se odločil, da opravim zdravniški pregled pri zdravniku specialistu. Diagnoza-tu-mor na debelem črevesu me je presenetila, ni pa me zbegala, kajti vedel sem, da bom našel odličnega zdravnika kirurga, ki ve, kaj storiti. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO Razgovor z mag. Zlatanom Tkalcem, dr. med. spec, splošne kirurgije, in z glavno sestro Marto Vidovič, mi je dal popolno zaupanje v uspeh zahtevne operacije, ki je sledila v začetku januarja tega leta. Prav posebno bi želel poudariti vztrajnost glavne sestre, da je bila tà operacija opravljena po moji želji. Mag. Zlatami Tkalcu, dr. med. spec, spi. kirurgije, pa gre posebna zahvala za odlično opravljeno delo, za njegovo izredno prizadevnost in strokovnost, zlasti za moralno vzpodbudo mene kot nebogljenega bolnika. Sestri Marti Vidovič gre zahvala predvsem v tem, da je znala razumeti moje želje in predlagala popolno operacijo - nizko sprednjo resekcijo rektuma z začasno transversostomo (odstranitev tumorja na debelem črevesju). Zaradi dodatnih zdravstvenih težav s srcem, ki so nastopile po prvi operaciji, pa je bila druga popolna operacija opravljena nekoliko kasneje, v mesecu juniju 2005. Danes, osem mesecev po prvi operaciji, se moje zdravstveno stanje izboljšuje. Brez stroge diete in skrbne nege moje žene, ki je čutila mojo duševno stisko in bolečino, zagotovo ne bi bil to, kar sem danes. Počutim se relativno dobro, a zdravljenje se nadaljuje - počasi in vztrajno. Predvsem pa sem spoznal, da sta v življenju potrebna neizmerna volja in zaupanje, ki sem ju bil deležen v celjski bolnišnici. SREČKO KASTELIC, Žalec Na osnovi 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve Uradni list RS št. 70/00, 52/02 in 73/04) vroča Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, z javnim naznanilom OBVESTILO vsem lastnikom - uporabnikom garažnih hišic Obveščamo vas, da je zaradi realizacije Zazidalnega načrta »Staro mestno jedro Celja« (Uradni list SRS, št. 42/86 ir spremembe in dopolnitve 64/96) potrebno opraviti rušitev celotnega niza garažnih boksov na parcelah št. 1220/1 in 1220/2 k.o. Celje. To zemljišče je v lasti Mestne občine Celje. Na podlagi določil iz zakupne pogodbe izpred 35 let ste dolžni objekte - garažne hišice, ki stojijo na zemljišču, ki je v lasti Mestne občine Celje, odstraniti. Zadnji rok za odstranitev objekta je 15. 11. 2005. V kolikor do navedenega datuma objekti ne bodo odstranjeni, bo Mestna občina Celje skladno z veljavno zakonodajo pristopila k odstranitvi garažnih hišic s parcel št. 1220/1 in 1220/ 2 k.o. Celje. Za morebitno povzročeno materialno škodo po tem datumu Mestna občina Celje ne prevzema odgovornosti. Za dodatne informacije v zvezi z rušenjem se lahko obrnete na g. Uroša Dobrajca, Oddelek za okolje in prostorter komunalo Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 8,3000 Celje (telefon 42 65 624) oziroma za informacije v zvezi z najemnimi pogodbami izpred 35 let na pravno službo istega oddelka, ga. Tatjana Filipčič (telefon 42 65 622). Mestna občina Celje Oddelek za okolje in prostorter komunalo Tatjana Filipčič, prav. višji referent I. Celje, 20. 10. 2005 Silvo Plesnik, univ.dipl.inž.grad. predstojnik oddelka Vsem vlagateljem, ki bodo od 14.10. 2005 do 30.12. 2005 prvič pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada in katerih pristopna izjava bo popolno izpolnjena, bo KO Investments d. o. o. za vsa njihova enkratna vplačila v vzajemni sklad, ki bodo prispela na transakcijski račun vzajemnega sklada do 30.12. 2005 do vključno 12.00 ure, v navedenem obdobju obračunala 50 % popust pri vstopnih stroških, ki so določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada. Popust velja tudi za vlagatelje, ki so prvič pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada v času trajanja prejšnje akcije, to je od 15. 9. 2005 do 14.10. 2005. Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju, ki ostanejo nespremenjeni. Akcija velja izključno za vlagatelje, ki so ali bodo prvič pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada od 15. 9. 2005 do 30.12. 2005. DUBROVNIK «129.10. POREČ od 29.12. KROMPIRJEVE POCITNICE V UMAGU 30.10.-4.11. 30.10.-6.11. NOVO LETO 2006 DUBROVNIK HOTEL"" ŽE ZA 3xNZ,BUS 29.900 HOTEL" 3*NZ, LETALO 49.900 HOTEL "*' HOTEL..... ARGENTINA EXCELSIOR NZŽEZA NZŽEZA 13.60012.900 (bivanje min 3 dni) (bivanje min 3 dni) HOTEL PARENTIUM" 5*P0LPENZI0N ŽE OD 28.900 HOTEL SOL HOTEL SOL KORALJ"" KORALJ"" 5*P0LPENZI0N 3*P0LPENZ10N 29.000 20.900 DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 7506 170 Večkratni obisk okrepčevalnice PRI MOSTU se nagrajuje! Mimo indijske palace do Kitajskega zidu... Ljubljane, ki je tako edini predstavnik Slovenije. Še k želvam velikankam Če bo ostalo še kaj časa, pa le nekaj korakov stran vabi k obisku še neobičajen živalski vrt - Reptilien ZOO. Kot pove že ime, v njem kraljujejo predvsem plazilci. Z varne razdalje lahko občudujemo različne vrste kuščarjev, velike želve, kače, pajke, pisane žabe in še kaj. Poleg tega se je mogoče v pokritem delu srečah s krvoločnimi piranjami in krokodili, ki jih krmijo vsako soboto ob 15. uri. V živalskem vrtu skrbijo za čim boljše seznanjenje s tukaj živečimi ži- valmi. Tako lahko malčki kakšno kačo, želvo ali kuščarja tudi pobožajo. V posebni dvorani pa vrtijo dokumentarne filme iz živalskega sveta. Skrbijo tudi za ohranjanje plazilcev in tako občasno izpustijo v naravo kače, ki tudi sicer živijo v okoliški pokrajini. IGOR FABJAN Minimundusa ni težko najti. Nahaja se nedaleč stran od Vrbskega jezera. Iz katerekoli smeri prihajamo, slej ko prej naletimo na smerokaz. Če ne, pa zanesljivo vsak domačin ve, kje se nahaja najbolj znana turistična atrakcija tega konca Avstrije. S parkiranjem ne bo težav, saj je obiskovalcem na voljo velik brezplačen parkirni prostor. Kombinirana vstopnica omogoča tudi ogled planetarija. In naj vam ne bo žal nekaj evrov vstopnine (odrasli 11, otroci od 6 do 15 leta pa 6 evrov), saj je precejšen del izkupička namenjen dobrodelni organizaciji »Rešimo otroke«, ki pomaga revnim otrokom in družinam v stiski po celem svetu. IZLETMII6?VA TURJATIČNA AÇEJJCUA uK\ Aškerčeva 20.3000Celje;tel.: +386 03/428 75 00 ■ ™— e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si BOŽIČNI in PREDNOVOLETNI IZLETI brez doplačil!!!!! GARDALAND 29 10 Incčratoimic). M m 26 I? nákupová»,ena f>i|vet|i trjnti v B:H ■ tržnica ARIZONA 1W11 .n 1/1? ^ BOŽIČNI DUNA J! ir 17? . BEOGRAD? in. 5-fi 11 min 111? - BEOGRAD 1 dan 12 m26It - BUDIMPEŠTA Man 101? SALZBURG in OSERNOORF 1012 BOŽIČKOVA DEŽELA - CHRISIKINDL in STEVER 1712 - JESEN NA MORJU nQOitri paket. ANKARAN. UMAG. RARACm oiok KAK cvo in večdnevni paketi - JESENSKE POČITNICE hrl SUI KOHAIJ UMAli irtlnsvni nakel /e od 29 /00 Sli/os. hi1 ADMIRAI OPATIJA vikend paket satno 19 500 Sfl/us PREPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC . 2> siWišča na ROT,11. KRVAVCU lifil TI H m r.l I .ISKi KOD PIAÙIU NA U8RUKt": l$fim ; ''-MM^ Svet na dlani Marsikdo si želi vsaj enkrat v življenju videti najbolj znamenite stavbe sveta: Eifflov stolp, Kip svobode, egiptovske templje, rimski Kolosej in še marsikaj. No, lepo število svetovnih arhitekturnih umetnin je mogoče obiskati tudi v enem dnevu. In to le nekaj deset kilometrov stran od državne meje. Bolj natančno, na robu Celovca v parku miniatur Minimundus. Občudujemo lahko kar se da natančno izdelane modele najbolj privlačnih zgradb z vseh celin, ki tudi pomanjšani vzbujajo precej občudovanja. V nekaj minutah lahko tako »obredemo« pol sveta... V dobrega pol stoletja obstoja si je Minimundus ogledalo več kot 15 milijonov obiskovalcev! Podobnih parkov je po svetu še kar precej, vendar je celovški eden izmed najboljših in največjih. Zato si nekoč vzemite čas, saj lahko morebitne nakupe popestrite še s prijetnim izletom, ki bo pisan na kožo tudi najmlajšim. Natančni posnetki Minimundus obsega lepo zbirko miniaturnih modelov najbolj znanih zgradb sveta pa tudi vlakov in ladij ter vesoljskega taksija. Tako se lahko mimogrede sprehodimo mimo Eifflovega stolpa, sid-neyske opere, poševnega stolpa iz Pise in drugih arhitekturnih umetnin. V merilu 1:25 je izdelanih okoli 150 modelov najlepših zgradb iz več kot petdesetih držav, ki so postavljene v lepo urejeno okolje. Da, tudi park in različni nasadi so privlačni. V njih je kar 15.000 rož ter več vrst palm in kaktej, ki naj bi spominjale na izvirno okolje predstavljenih umetnin. Ena izmed zadnjih pridobitev je model katedrale Sagrada Familia, ki sicer velja za eno največjih znamenitosti Barcelone. Zgrajena je bila v dobrih štirih letih, kar je za tako zahteven SONČEK Celje, Stanetova 20 • 03 425 4540 projekt pravzaprav malo. Od zamisli do izdelave namreč lahko mine tudi precej več časa. Nedaleč stran od cerkve stoji do najmanjših podrobnosti izdelana še draga umetnina slovitega katalonskega arhitekta Antonia Gaudija: hiša Mila. V Minimundusu ne spijo na lovorikah, temveč ves čas skrbijo za vzdrževanje starih in gradnjo novih modelov. Tako lahko občasno opazujemo potrpežljive strokovnjake med delom pod provizoričnim šotorom. Šele tako je mogoče zaslutiti, koliko dela se skriva v natančno izdelanih modelih. Izdelujejo jih iz originalnih materialov in kolikor je mogoče natančno do najmanjših podrobnosti. Tako je za izdelavo najbolj zahtevnih zgradb lahko potrebnih tudi 7 let in več, stroški pa dosegajo do tričetrt milijona evrov! Minimundus s premičnimi modeli tudi gostuje v številnih evropskih državah. Prav zato so nekateri modeli zgradb izdelani po dvakrat. Nekaj modelov smo videli že tudi pri nas. Med njimi tudi model Plečnikove Narodno univerzitetne knjižnice iz Vabijo tudi modeli različnih prevoznih sredstev. Pri nakupu 10-ih pizz vam podarimo eno kopanje v Zdravilišču Laško in pizzo v Okrepčevalnici PRI MOSTU velika pizza - odrasla vstopnica mala pizza - otroška vstopnica ZDRAVILIŠČE tel. št.: 03 573 10 91 LAŠKO Zdravilišče Laško d.d.. Trubarjevo nabrežje la. Laško, lnfb@zdravlllsce-lasko.sl poglej in odpotuj! TERME ČATEŽ 3* Čatež, brezplačno za 18.10.-26.1274D/POL 28.900 ; Khalife, polet letala it S .12.-11.12.MD/Nte. 34.900 31.10./7D/POL 74.900 IMACIJE i « Wm ml □ DRI TELEFDN _PI_sailI_SMO_ Savinja je prehitela svoje krotilce Kdo je oče? Bralca zanima, na kakšen način lahko izve, kdo je njegov oče. Njegova mati mu tega namreč ne pove, zato želi izvedeti, ali obstaja kakšna možnost po uradni poti. Direktorica Centra za socialno delo Celje, Janja Pe-terman, odgovarja: »Bralcu predlagamo, da se osebno oglasi na krajevno pristojnem Centru za socialno delo (CSD), kjer bo dobil informacije o postopku priznanja očetovstva, morda pa tudi odgovor na postavljeno vprašanje. Omeniti moramo, da je pred dajanjem konkretnih informacij CSD dolžan z zadevo seznaniti njegovo mater ter upoštevati njeno mnenje. Pri ugotavljanju očetovstva in materinstva se upoštevajo določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Tako za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Oče lahko prizna otroka za svojega v CSD, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki. Priznanje očetovstva velja in se vpiše v matično knjigo samo, če se s tem priznanjem strinja otrokova mati, ki jo matičar o tem obvesti. Ko v CSD prejmemo obvestilo o rojstvu otroka, rojenega izven zakonske zveze, pokličemo mater, da izjavi, koga šteje za očeta svojega otroka. To izjavo lahko da mati tudi brez poziva. Mati se lahko v CSD oglasi skupaj z domnevnim otrokovim očetom, da izjavi, ali je otrokov oče. CSD nato vsakemu od staršev izroči po en izvod podpisanega zapisnika o priznanju očetovstva, enega pošlje pristojni matični službi, enega pa zadrži v arhivu CSD. V primeru, da očetovstvo ne prizna, lahko mati v otrokovem imenu vloži tožbo za ugotovitev očetovstva. Tožbo za ugotovitev očetovstva za otroka, rojenega izven zakonske zveze, lahko vloži v otrokovem imenu mati, dokler izvršuje roditeljsko pravico oziroma otrokov skrbnik s privolitvijo CSD, otrok pa, ko postane polnoleten, vendar najkasneje pet let od dneva, odkar postane polnoleten. Tožba se lahko vloži tudi po smrti domnevnega očeta, vendar najkasneje eno leto po njegovi smrti. Kadar mati iz le njej znanih razlogov ne želi uveljav- ljati priznanja očetovstva, je to njena odločitev, naloga CSD pa je, da jo seznani s posledicami takšne odločitve.« Zanesljivost merilca Starejšo bralko, izkušeno voznico zanima, kako zanesljivi so policijski laserski merilci hitrosti. Omenja, da je avgusta peljala po Kidričevi cesti v Celju po predpisih (50 kilometrov na uro), pri čemer naj bi po policijski ugotovitvi vozila kar 65 kilometrov na uro. Meni, da je laserski merilec dejansko zabeležil prehitro vožnjo drugega voznika, ki je bralko prehitel ter nato še pred policisti zavil desno. Prejela je namreč položnico za plačilo 39 tisoč tolarjev ter vložila ugovor. Miran Koren, tiskovni predstavnik Policijske uprave Celje, odgovarja: »Vsi merilniki hitrosti, ki jih pri delu uporablja slovenska policija, imajo odobritev Urada za standardizacijo in meroslovje. Ta merilnike enkrat letno pregleda, opravljen pregled pa na ohišju merilnika označi s posebno nalepko. Pri merjenju hitrosti se upoštevajo navodila proizvajalca naprave. Policisti pri meritvah upoštevajo odstopanje 3 km/ h navzgor ali navzdol pri meritvi hitrosti do vključno 100 km/h ter 3 odstotke pri meritvi hitrosti nad 100 km/h. Toleranca se vedno upošteva v korist kršitelja. Policist lahko z laserskim merilnikom meri na razdalji od 30 do 500 metrov. Za delo z merilnikom hitrosti mora biti vsak policist posebej usposobljen, za kar ima tudi posebno potrdilo. Odstopanje je od 23. marca 2002 drugačno, in sicer v skladu z novim Pravilnikom o meroslov-nih zahtevah za merilnike hitrosti (Uradni list RS 25/02, z dne 22. 3. 2002).« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in IZ uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja. Pred pol stoletja je Savinja prestopila bregove, podrla je strugo, ki so jo šele regulirali, in povzročila opustošenje. Nič novega za Celjane ... 21. 10. 1955: »Deževje v zadnjih dneh je povzročilo naraščanje Savinje. Dela na celjskem ovinku so v tem času s pomočjo mehanizacije JLA hitro napredovala. Pas zemlje, kije ločil Savinjo od novega korita je bil vedno ožji in nižji. Trije težki buldožerji JLA so znatno pripomogli k hitrejšemu razvoju zemeljskih del. Narasla Savinja pa je v noči s torka na sredo nenadno vdrla v novo korito. Vodna sila je podrla preostanek nasipa, zalila novo korito in si na južni strani izsilila izhod iz nekdanjega bazena proti Polulam. Dela na regulaciji so se zaradi tako visoke vode skoraj prenehala. Kolektiv Betona sije prizadeval zavarovati neobzi-dan levi breg bodoče struge, ki ga je voda začela z vso nwčjo izpodjedati. Bolj ob desnem bregu so delavci kopali nov prehod, da bi središče toka ne udarjalo več v levi breg in ogrožalo obstoječi zid in nov železniški nasip. Ta dogodek je opozorilo, da bo treba zelo hiteti, kajti v jeseni je Savinja zelo pogosto hudourno razpoložena. « Leta 1995 je zavrelo delavkam Topra Mode, ki so še zmeraj čakale na avgustovske plače. Zgodbe, kakršnih smo, žal, zapisali že ničko-liko. 19. 10. 1995: »Ostre besede so očitno padale že za zidovi tovarne, ko pa se je direktor Ivan Kramer hotel z dvorišča odpeljati s službenim avtomobilom, je ljudem prekipelo. Zahtevali so, da jim Kramer izroči ključe avtomobila, a ker mu delavke očitno niso zaupale, so ga družno pospremile na dvorišče oziroma do avtomobila. Ključi so ostali v njihovih rokah, medtem ko so se zaposleni lotili pregledovanja avtomobila, pa se je Kramer kar peš odpravil proti mestu.« PM CMCel/e CESTE MOSTOVI CELJE d.d. Gradimo za vas Pripravite se na novo nagradno igro Najdite nas, ma£l||pE<$> nagradi vas! UGANITE IN DOBITE! Tokrat objavljamo prvi kupon za sodelovanje v novi nagradni igri, ki bo na sporedu vsako drugo sredo med 10. in 11. uro na valovih Radia Celje. Pošiljajte kupone in poslušajte Radio Celje, čakajo vas lepe nagrade! Ekipa NT&RC bo v vsaki radijski nagradni igri v živo predstavila eno ali več trgovin, ki se nahajajo v Centru Interspar Celje. Bralci Novega tednika bodo lahko v igri sodelovali s kuponi, objavljenimi v vsaki drugi petkovi številki. Na njih bodo ugibali, katere trgovine bo ekipa predstavila in s tem sodelovali v žrebanju med radijskimi oddajami. Med oddajo bo ekipa v osrednjem prostoru Centra Interspar. Nagrado bo dobil tisti poslušalec, ki bo ugotovil, katero trgovino bo ekipa predstavila. Ko bodo poslušalci pravilno odgovorili na vprašanje, bo ekipa NT&RC predstavila trgovino. Ugibanje se bo ponovilo tolikokrat, kolikor trgovin bo predstavljenih. No koncu bo ekipa izžrebala še časopisne nagrajence, ki bodo na kupon napisali vsaj en pravilni odgovor. Nagrade bodo prispevale trgovine, ki bodo tisti'dan predstavljene v oddaji. V nagradnem žrebanju med sodelujočimi bralci Novega tednika bodo upoštevani vsi kuponi iz Novega tednika, ki bodo pravočasno (sreda zjutraj) prispeli na naslov NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje, ali pa bodo oddani pri okencu informacij Megamarketa Interspar v centru Interspar Celje. - sodelujte » novi nagradni igri »sako drugo sredo, prvič 26.10.2005 ob 10.10 - pripravljata jo Center Interspar Celje in Novi tednik S Radio Celje sledite kuponom v Novem tedniku HUilllj CENTER EE® Katere trgovine v Centru Interspar Celje bo v sredo, 26.10., obiskala ekipa NT&RC? Pravila nagradne igre 1. Nogrodno igro organizira Novi tednik i Rodio Celje d.o.o., Prešernovo 19, Celje, v sodelovanju s podjetjem Interpark d.o.o., Letališka cesta 26, Ljubljana. 2. Nagradna igra Irajo od 26.10.2005 do 15.3.2006. V sporedu Radio Celje je vsako drugo sredo med 10. in 11. uro. 3. V nagradni igri bodo lahko sodelovoli vsi poslušalci Radio Celje, ki bodo v času nagradne igre poklicali no v igri objavljeno telefonsko številko in poskušali pravilno odgovoriti no zastavljeno 4. S kuponi bodo lahko v nagradni igri sodelovali vsi bralci Novega tednika, ki bodo pravilno uganili vsaj na eno od trgovin, ki jih bo v oddaji predstavilo ekipa NT&RC 5. Nagrado prevzame nagrajenec najkasneje v desetih dneh v trgovini, ki mu nagrado poklanja. 6. Vsak nagrajenec lahko v igri sodeluje samo enkrat. 8. Zaposleni pri organizatorju in vsi, ki so povezani z izvedbo nagradne igre, v njej ne smejo sodelovati. 9. Več informacij najdete na spletnih straneh wwwjiovitednik.com in www.radiocelje.com. CELJE ODGOVOR URI THG0VIHE): - IME in PRIIMEK:. HASLOV:_ TELEFON:_ DAVČNA ST.:. RADIO, KI GA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE Hvl^.frtl-113—■ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - ponovitev - Zbo-leti nikar!, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program in Mojca ter Mitja, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radió Univox) *TTr*"TRÍIII III lili 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jure Ivanušič, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter, 18.00 Tekma četrtega kroga lige prvakov med rokometaši Sàvehofa in Celja Pivovarne Laško - prenos, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Jure Ivanušič, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Univox) ■ J.I.'N.HINl^-J.» Sanje se v resničnost spremenijo Med številnimi, ki ste pravilno ugotovili, da je bila nagajiva malčica na sliki Mateja Podjed, smo izžrebali Ireno Vlahinič iz Celja, ki jo na oglasnem oddelku Radia Celje že čaka nagrada naše medijske hiše. In koga vam predstavljamo danes? Pri rosnih otroških letih je zamenjal hmeljišča Novega Celja, kjer je podiral gole koruzne storže s kamni, privezanimi na hmeljske vrvice, z gradnjami bunkerjev med bloki Polzele in Šene-kom, pa s stalnim opazovanjem namišljenih sovražnikov iz sosednjega bloka ter načrtovanjem napadov na- nje. »Zveni kot film ali želja po filmu, ampak razen nekaj množičnih zimskih ke-panj se ni zgodilo nič,« pra- A sanje so se mu uresničile, saj je bila pred dnevi premiera njegovega prvega dokumentarca. Je koscenarist filma o patru Stanislavu Škrabcu. Sicer pa je skrivnosten malček na sliki tudi pisatelj. Napisal je knjigo Tri, pripravlja pa že novo. Zdaj je že sedem let honorarni sodelavec Novega tednika, že vrsto let ga lahko poslušate v oddaji Filmsko platno, njegove filmske kritike pa najdete tudi na www.ra-diocelje.com. 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne,-11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15;00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno) TOREK. 25. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedná, 5:50Poročiló AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Do polnega vozička brez mošnjička, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Predstavljamo: Phil Collins, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Najdite nas, Center Interspar Celje nagradi vas, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno,. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full Cool Demo Top, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Celje) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Faraonova ruleta, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Celje) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Hit lista Radia Celje, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Deža-nom, 23.00 YT, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora) NE PRESLISITE NA RADIU CELJE nedeua, 23. oktobra, ob 10.10: znanci pred mikrofonom VSESTRANSKI JURE IVANUŠIČ Jure Ivanušič je minulo soboto odprl novo koncertno sezono v Plesnem forumu Celje skupaj s skupino Nordunk. Leta 2001 je diplomiral iz dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani. Poleg tega je študiral tudi na graški visoki šoli za glasbo, smer klasični pianist. Spekter njegovega ustvarjanja je izjemno širok, saj deluje kot igralec, režiser, besedilopisec, šansonjer, glasbenik in skladatelj, in sicer v gledališču, na televiziji ter pri filmu. Je izjemno zanimiv in nadarjen ustvarjalec, zato ga je težko označiti z enim samim pridevkom. Z njim se bo pogovarjala Mateja Jazbec. 1. PUSH THE BUTTON - SUGABABES (2) 2. SAY HELLO-DEEP OISH (4) 3. PIECES Ol FADREAM-ANASTACIA (2) 4. GETYOUf i NUMBER-MARIAH CAREY FEAT.JERMA INEDUPRI (4) 5. TRIPPING !- ROBBIE WILLIAMS (5) 6. 'M FEEUI1 JG YOU - SANTAN A FEAT. MICH EU! 1 BRANCH (1) 7. GOOD IS ( iOOD-SHERYLCROW (3) 8. DOCTOR 1 PRESSURE-MYL0 VS. MIAMI St IUND MACHINE (3) 9. PONDER EPLAY-RIHANNA (6| 10. DOES AN YB0DYKN0W- FOOLS GÍ tRDEN (1) 1. PLANET ZA ZADET-NEISHA (3) 2. VESTV0JSVET-0MAR NABER (4) 3. MALNAROBE-NUDE (4) 4. MESTO SANJ - ALENKA GODEC FEAT. PERPERIMJAZZILE (2) Kdo je torej malček? Odgovore pošljite na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malček je... Nekoga Čaka nagrada. Anžej Dežan ima izpit Anžej Dežan je marsikaj. Izredno priden dijak, vse bolj uspešen pevec, saj se lahko pohvali z zmago na Full Cool Demo Topu Radia Celje, skupaj z Omarjem sta zmagala v Bitki talentov, z glavno nagrado pa ga je nagradila tudi strokovna komisija festivala Melodije morja in sonca. Anžej je tudi televizijski voditelj, vsak petek zvečer pa ga lahko na Radiu Celje spoznavate tudi pred našim mikrofonom, kjer v oddaji Vroče gosti res »vroče« goste. Sicer pa je bilo tudi Anžeju zelo vroče, ko je delal izpit za avto in ga že prvič uspešno opravil. ZABLUJENA GENERACIJA (5) 6. NE SPRAŠUJ ME-NINA (3) 7. POLARNI SUAJ-ZEUS (1) 8. LAHKOMEUUBIŠ-RUDOLFGAS (2) 9. VERJAMEŠ ALI NE - PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: rVEGOTALIFE-EURYTHMICS LA NOSTRA VFTA-EROSRAMAZZOTTI PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: POČASI-DAN D ZEMLJA IN NEBO - BABILON 05 Ivo Hudnik, Čopova 63, Celje Franc Konda, Lokarje 56b, Šentjur EIMFWWï WĚMMMMm torek, 25. oktobra, ob 22.00: predstavuamo PHIL COLLINS NA POSLOVILNI TURNEJI Phil Collins, nekoč bobnar in pevec legendarne britanske zasedbe Genesis, po odhodu iz skupine pa uspešen solo izvajalec, bo 27. oktobra nastopil v Zagrebu v Veliki dvorani Doma sportova v okviru poslovilne turneje, poimenovane First & Final Farewell Tour. Collinsova kariera traja že več kot tri desetletja in v tem času mu je občinstvo ostalo zvesto vse do danes, vedno pa je znal pritegniti novo. Njegove pesmi so brezčasne in se dotikajo src vseh generacij. Nekatere njegove balade kot so Dance Into the Light, Can't Stop Loving You, Look Dve My Eyes... so zapisane v knjigi najlepših skladb vseh časov. Njegovo kariero bomo strnili v oddaji v torek ob 22. uri. DEPRESIJO LAHKO ZDRAVIMO Vsakdo je včasih žalosten in se počuti brez moči in volje. Ta občutja navadno trajajo kratek čas in nanje nismo posebej pozorni. Dolgotrajna občutja žalosti in obupa pa so lahko tudi simptomi depresije. Osebe z depresijo imajo lahko še vrsto drugih simptomov in znakov, ki se med seboj prepletajo. Depresija je bolezen sodobnega Časa in je najpogostejša duševna motnja. In je bolezen, ki jo lahko uspešno zdravimo. Lahko se konča tudi s samomorom. O depresiji, duševnih motnjah, duševnem zdravju in s stvarmi povezanimi s temi stanji bomo govorih v nočnem programu Radia Celje. CELJSKIH 5 plus 1. RADBIJOKALSTEBOJ-ŠTAJERSKIH7 2. JUTRI JE NOV DAN-DRUŽINSKI TRIO P0GLADIČ 3. PRI FARNI ZVON ZVONI-ZV0 4. KJE SO ZDAJ POTI -ANS. FRANCU A ZEMETA 6. DRAGI ROJAKI-MODRIJANI SLOVENSKIH 5 plus 1. LETNI ČASI - ŠTIRJE KOVAČI 2. 00 SREČE PO SVOJE VSAK RAD POJE-DINAMIKA 3. HALOEVROPA-IGOR IN ZIAT1 ZVOKI 4. BREZDOMEC-SPOMINI 5. OH, TA LJUBEZEN - PARIŽANI petek, 28. oktobra, ob 00:15: snop NOČ Z VAŠKIM POSEBNEŽEM Brane Mihajlovič - Kosta sam sebi pravi vaški posebnež, čeprav je meščan s pedigrejem. Razlog, da si pravi tako, se skriva v glasbi. Potem, ko je leta prisegal na rokenrol, se je »na stara leta« vrnil h koreninam. Postal je bluzer, one man band, ki s svojo akustično in kovinsko (rezofonično) kitaro Obuja tradicijo prvinskega ameriškega bluesa. Pred dnevi je predstavil svojo prvo samostojno zgoščenko, na kateri je zbral številne pesmi starih mojstrov bluesa. Hkrati je predstavil tudi svojo prvo knjigo - Štoparski priročnik po kitarah. Kosto smo povabili v SNOP, ki ponuja dovolj časa za obujanje spominov na mladost, na začetke, na očeta, ki je bil imeniten slaščičar, na njegov legendarni lokal Barfly, na ... O vsem tem, tudi ob njegovi kitari in kakšnem komadu v živo, v Skupnem nočnem programu iz četrtka na petek. Ta noč ne bo za spanje, pravi voditelj programa Brane Stamejčič. - Št. 80-21. oktober 2005 - Urška Kranjc, Jenkova 98, Celje Violeta Tokaj, Partizanska 66. Velenje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novitednik. P ' 3000 Celje. radiocelje )A Utrinki ego stične mode V nedeljo zvečer se je v Cl dvorani Celjskega sejma zgodila že nekaj časa pričakovana »egoistična« modna revija. Lastnik celjske blagovne znamke Egoist Peter Thaler je v svojem značilnem nonšalantnem stilu opisal predstavljene modne vizije. Pet minut pred začetkom prireditve (običajno modni oblikovalci v vabilu na predstavitve svojih novih kolekcij pripišejo temo, rdečo nit, neko zgodbo, sporočilnost...): »Če me vprašate, kje smo poiskali navdih za letošnje kolekcije in kaj izražajo naša oblačila, lahko povem, da me kakšne hude in globoke modne sporočilnosti ne zanimajo. Naj si svoja sporočila skozi našo modo vsak poišče kar sam. Bistveno je, da se v svojih oblačilih ljudje pač dobro počutijo. Kar imajo za povedati, naj povedo obleke ...« Egoistično razmišljanje? No, lahko tudi altruistično, glede na videno na samem modnem spektaklu, kakršnih v Celju zanesljivo primanjkuje. Pet minut po zaključku prireditve (obleke so svoje povedale, njihova govorica je bila izvirna, všeč- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK na, spogledljiva, raznolika in igriva ... Pa vendarle, če bi želeli iskati neko rdečo nit - začetek in konec ter še nekaj utrinkov vmes je bilo obarvanih y oranžno. Je bila oranžna, v simboliki ponazarjajoča barvo, ki stimulira spolne ča-kre, izbrana naključno ali z določenim namenom?): »Res se kot nekakšna rdeča nit vleče skozi kolekcijo oranžna barva, ki pa jo vsak lahko dojema, kakor mu je najljubše. Če ob tem še kaj stimulira, je pa sploh super.« Bi bilo treba še kaj dodati, dodatno opisovati? Naj raje z nekaj utrinki z modne predstavitve povedo svoje oblačila sama! Foto: GREGOR KATIČ GAL ERI OKVIR Domina v dominantnih nogavicah Tovarna nogavic Polzela, ki praznuje letos častitljivih 78 let, je z modno revijo Na modnih nogavicah svet stoji v ljubljanskem hotelu Domina Grand Media dokazala, da zna biti še vedno mladostna, dovzetna za svetovne modne smernice, izvirna, elegantna, na trenutke zapeljivo igriva in sem ter tja tudi prikupno drzna. Povezovalec Jure Ivanušič je pričaral po-potniško-nogavično modno zgodbo od New Yorka, Pariza do Ljubljane. Za ženske, moške in otroke. Vanjo pa so bili ujete smernice - ločeno za letošnje hladne dni in prihodnjo pomladno-poletno sezono. Glavni poudarki najnovejše trendovske zgodbe s Polzele so znova v mehkobi in toploti materialov oziroma igrivi paleti in prepletanju geometričnih z romantičnimi vzorci. Posebno pozornost je idejna ustvarjalka kolekcij, modna oblikovalka Vida Bizjak, namenila večernim nogavicam; hlačnim ali samostoječim, z bleščicami, čipkastimi motivi, senzibilni-mi črtami. VCŽ, foto: TT IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5485028 Prodaja in servis šivalnih strojev T^ll IO ŠkodaFabia 0ISTRABENZ PLINI Tokrat v Celju. Nova črpalka za avtoplin! Plinarniška ulica 1. Delovni čas: delavniki od 7.30 do 15.30, sobota od 7.00 do 12.00, nedelja in prazniki zaprto SKUPINA OISTRABENZ e za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold Tel.: 03/705 30 12 - MgtjňK Fax: 03,705 30 13 ■ „ rfO GSM: 0411678 775 VSE VRSTE PNEVMATIK traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter od * na teden in z do prihranka nasfedniib-pogoi.fi 60 raeseùiih obtokov ÎOlo polog, strogi obdelave 19585 SIT. míťni sklad 17 245SÍT prevožmh doIO«X),km na te»,ostin»*façdMSî6?SttSrr.EOM7.si'fc EOWťífttrtMiaobrea^m&îwiahkosfOTmf nI. te x »remen, luSnkatiod naredcmb e»i«!(itmti|(«iiBevaiiftj»l«iiÛ»iu , s -, RO+SO, Skaletova 13, Hudinja, Celje, tel.: 03 425 40 80 Med dražjimi avtomobili je bilo septembra veliko povpraševanja po BMW serije 1. September nekoliko boljši V devetem letošnjem mesecu je bilo na slovenskem trgu prodanih 4.597 novih osebnih avtomobilov. To je bilo za pet odstotkov bolje kot lani v enakem obdobju, v letošnjih devetih mesecih pa se je za nove avtomobile odločilo 48.231 kupcev, kar pa je bilo za štiri odstotke manj kot v lanskih devetih mesecih. Med tovarnami, ki so v odstotkih najbolj povečale prodajo v septembru, je bil Hyundai (za 77 odstotkov), prodajo sta precej povečala tudi Volkswagen in Kia. Med tistimi, ki so bili septembra precej neusr pešni, so Renault, Opel in Peugeot. Najbolje prodajani avtomobil v septembru je bil kljub vsemu renault clio (352 avtomobilov), na drugem mestu je bil VW golf, sledil je renault scenic in VW polo. Med tistimi tovarnami, ki ponujajo dražje avtomobile, pa se je septem! bra precej povzpel nemški BMW. KLJUČ DO VASE NEODVISNOSTI Antara kot naslednica frontere Oplova frontera je že precej v letih, saj se ta terenski avtomobil že dolgo vozi po cestah. Na nedavnem frankfurtském avtomobilskem salonu je tovarna predstavila študijo nove frontere - anta-ro GTC. Gre za športni terenec oziroma SUV, ki pa je bil na ogled zgolj v varianti s tremi vrati. Kot pravijo pri Oplu, je antara res študija, kajti nova frontera naj bi bila na voljo tudi s petimi vrati. Salonsko anta-ro je poganjal 1,9-litrski turbodizelski motor z dvojnim turbinskim polnilnikom in s 400 Nm navora. Ko bo, če bo, antara doživela serijsko izdelavo, bo nastajala v kombinaciji s Chevroletom, za pogon pa naj bi med drugim skrbel tudi bencinski šes-tvaljnik z 230 KM. Kasneje naj bi seveda ponudili še druge motorje in tudi na novo razviti turbodizelski motor z gibno prostornino 2,0 litra ter s približno 150 KM. ^ MERILEC PJETOKA ZRAKA VW, AUĐ1.SK00A- 1.9TĐI........19.M0SÏÏ AlfFODflJ H6HMIIM'00 KATALIZATOR UNIVERZALNI is od 22200 naprej LAMDA SONDE Ma rib o rs k a ^ i, C eij: K0MPRES0RJ[ KUME wffw.flvfodeiiregnenier.s- SERV0VOLANSKEČRPALKE VABLJENI V 1. MITSUBISHI COLT CENTER V SLOVENIJI! PRIČAKUJEMO VAS S CELO PALETO COLTOV, TESTNIMI VOŽNJAMI IN UGODNIM NAKUPOM. VSE OBISKOVALCE BOMO VKLJUČILI V NAGRADNO 2REBANJE Z GLAVNO NAGRADO: BREZPLAČNA ENOMESEČNA UPORABA COLTA CZ3. VSEM, KI SE BOSTE DO 31.10.2005 ODLOČILI ZA NAKUP COLTA IZ ZALOGE BOMO PODARILI 4 ZIMSKE PNEVMATIKE. MITSUBISHI COLT CENTER ^HHHtt^ mLZ BP . ŠENTJUR PRI CEUU ■■■■ f TEL-041 556 365 AVTOHIŠA MLAKAR, ŠENTJUR PRI CEUU. Tudi peugeot 206 je bil na Nizozemskem cenejši kot v večini ostalih evropskih diiav. Kazen za Peugeot Evropska komisija je francoskemu Peugeotu naložila plačilo skoraj 50 milijonov evrov kazni. Kot pravi komisija, je Peugeot med leti 1997 in 2003 kupcem iz drugih držav EU onemogočal nakup njihovih avtomobilov na Nizozemskem. Zgodba je bolj ali manj znana: zaradi velikih razlik v stopnji dajatev na avtomobile so se pri posameznih avtomobilih v različnih državah pojavile velike razlike v končnih cenah. Za peugeote je bila očitno zelo zanimiva Nizozemska in zato je bilo kar nekaj kupcev iz drugih držav, ki so hoteli tam kupiti vozila. Kot pravi komisija, je Peugeot vzpostavil poseben sistem, ki je trgovcem s peugeoti na Nizozemskem onemogočal ali vsaj otež-kočal prodajo avtomobilov tujcem. Za sedaj še ni jasno, ali se bo Peugeot na razsodbo pritožil. - lit tednik - Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. PRODAM KAMPER volkswagen 1,9 D, prevoženih 120.000 km, letnik 1993, prodom. Telefon 031 625-561. 6631 OSEBNI avto Clio 1,2, letnik 1993, prodi"1 h 180.000 SIT. Telefon 031570-661 6691 PEUGEOTspeedfightl, letnik 1999, vodno hlajen, 2»diski, prodam za 215.000 SIT. Telefon 041 786-469. Š944 GOLF, letnik 1987, registriran do januarja, prodam za 100.000 SIT. Telefon 041 538-875. 6686 NEDOKONČAN »trojk« prodam. Telefon 040 367-419. Š950 TERENSKI avto Samuraj 4-4 wd, letnik 1997, prvi lastnik, prodam. Telefon 5728-023,031867-453. ž is? OPEL astro 1.4 i, poškodovano spredaj desno, odlično ohranjeno, barva perla, prodam v kompletu ali za rezenme dele. Telefon 041522-515. 6716 R 5 diesel, letnik 1992, reg. 10.2.2006, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 836-228. Š954 RENAULTsenk2.0 rt, letnik 1997, prodam po ugodni teni. Telefon 041945-589. 6707 OPEL vektro 2,0 i karavan, letnik 1997, čm metalik, klima, ugodno prodam. Telefon 041329-279. 6719 MERCEDES dk kupe, letnik 2000, prodam. V račun vzamem manjše vozilo. Telefon 041681-741. 6724 CITROEN zx 1.4 i, z opremo, opravljen tehnični, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041432-962. 6728 OPEL astra karavan 1.4, letnik 1996, oprema, s klimo, registriran do junija 2006, prodam.Telefon041 381-467. Ž49i kupim GOLFxd, letnik 1988-9090, kupim.Telefon 041 662-511. 6698 STROJI prodam ENOSRAZDNI plug za TV, nov, prodam za 50.000 SIT. Telefon 5821400. 6628 MALO rabljen enofazni stroj za brušenje parketa prodam. Telefon 5728-418, 031 696-164. ž 487 ODJEMALEC silaže in nakladalko Potinger, s trakom in valji, v manjši okvari, prodam. Telefon 051 321-925. Ô947 SK0BELNI stroj, železni, domače izdelave, z motorjem, prodam. Telefon 5441-673. DVOREDNI pletilni stroj Brother ugodno prodom. Telefon (03) 5473-155. 6648 ŠIVALNI stroj Bagat, z omarico, zelo ugodno prodam. Telefon 5451-537. CIRKULAR z enofaznim motorjem, za žaganje drv, rabljen, prodam. Telefon 031 870-953. 6722 TRAKTOR, trosilet, kiperico, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 6322 prodam HIŠO na Ostrožném prodam. Možnost menjave. Telefon 041628-674. 6274 15 kilometrov iz Celja, ob cesti Frankolovo-Crešnjice, prodam parcelo. Telefon (03) 5453-671. 6454 www.pgp-nepremlcnlne.ci NEPREMIČNINE ŠKOFJA vas. Zraven tovarne Etol prodam gozd, 230DĐ m', možna postavitev brunarice, cena 2.000.000 SIT. Telefon 041 7254)92. 6597 ŠMARJE pri Jelšah, Sladka Gora. Bivalni vikend z vso opremo (100 m2 stanovanjske površine) z vinogradom, približno 1800 m' ter dvoriščem, 250 m', leto izgradnje 1970, leto prenove 1990, prodamo za 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p.. Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. r ROGATEC, Donačka Gora. Stanovanjsko hišo (približno 300 m! bivalne površine) leto izgradnje 1974, dograditev 1985-1990 in kmetijsko zemljišče (I ha), lahko samo stanovanjsko hišo, lahko ločeno, prodamo zo 23.000.000 SIT+5.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n ROGAŠKA Slatina. Stanovanjsko hišo z vinogradom (približno 110 m2 bivalne površine), 1 km iz središča mesta, leto izgradnje 1985, leto prenove 2005, prodamo za 14.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, n CEUE, Selce. Prodam gradbeno zemljišče s hišno številko, velikost 430 m!.Telefon 041316423. ' 6717 VIDIM Center za zdravljenje očesnih bolezni d.o.o. VIDIM ZASEBNA OČESNA AMBULANTI'' Boštjan Drev. spec.oftalmolog od 25.10, dalje ORDINACIJSKI ČAS , , torek: 8.30 - 12.30/ 14.30 - 18.30 Pre§led mozen sreda: 9.00 - 14.00 tudi Z napotnico četrtek: 15.30- 18.30 osebnega zdravnika Tel: 03 49 00 960 Gsm: 041644 616 Fax: 03 49 00 460 PLANINA pri Sevnici. Približno 3 ha gozda, v k. 0. Lažišče, prodamo po ceni 90 SIT/ m2. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n LAŠKO, Laška vas. Starejšo stanovanjsko hišo, 140 m2, staro približno 80 let, z gospodarskim poslopjem, 300 m2, zgrajenim leta 1995 in kozolcem, 120 m2, skupaj s 5745 m2 pripadajočega zemljišča, prodamo za 14.900.00 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n DRAMLJE. Stanovanjsko hišo z možnostjo poslovnega dela, približno 250 m2, adaptirano 1990, prodamo za 11.000.000. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n SVETINA, center. Prodamo novo manjšo hišo, opremljeno, takoj vseljivo. Cena 8,5 mio SIT. Telefon 041832-155. p CEUE - Ostrožno, samostojno hišo, 1.1985, lepo vzdrževano, urejeno, vrtni atrij, vseljivo takoj, prodamo za 40.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 o, Celje. n ŠENTJUR - Novo vas, gradbeno parcelo 2800 m2, stara hiša, dostopna, sončna lega, prodamo za 16.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n D0BJE - Mrzlo polje, stanovanjsko stavb, I. 75, no parceli 944 m2, asfaltiran dostop, v ravnini, prodamo za 6.500.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n S0CKA- kmetijo 9,2 ha, starejša poslopja, asfaltiran dostop, v enem kosu, vsi priključki, prodamo za 16.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n KMETUO, 4 km iz Frankolovega, urejena, gospodarsko poslopje, asfalt do hiše, prodam. Telefon 051424-303. 6726 CEUE - Šmarjeta, stanovanjsko stavbo, I. 1958, dobro vzdrževano, prostorno, parcela J222 m2, odlična lokacija, prodamo za 35.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n kupim PARCELO, zazidljivo, v Celju ali bližnji okolia, veliko do 2000 m2, kupim za gotovino. Telefon 041640-674. 6303 oddam POSLOVNI prostor, Šentjur-center, velikost 147 m2, vsi priključki, oddamo. Telefon (03) 749-3220. Odvetniška družba Gre-gorovič-Pungartnik d. n.o., Cesta Valentina Orožna 8, Šentjur. NA Ljubnem oddam ali prodam opremljen gostinski lokal (picerija+ restavracija). Telefon 041 604437. 6650 CEUE. Na Ostrožném oddam v najem poslovni prostor, velikosti 45 m2, namenjen HH]DELFIN NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956. 031862140 3ZE3ZEEI prodam TRISOBNO stanovanje v Škapinovi ulici v Celju, 84 m2, svetlo, lega s/j, mirno, obnovljeno, 9/10 nadstr., zastekljen balkon, prodam za 18,9 mio SIT. Telefon 041 892-992. eeii CEUE, Otok. Trisobno stanovanje, 70 m2,4. nadstropje, brez dvigala, obnovljeno, prodam. Telefon 040 267-066. 66io 4921470. 67086709 LJUBEČNA, oddamo gostinski lokal, oprem- 03/42-63-122 in 031 342 118 «ki ali drug storitveni namen, cer n'. koda 1040 nost cena 35 EUR/m', koda 960 45 m'. 2 nakladalno rampo, v kompleksu s dišč, se odda v najem za 1000 EUR meseč GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV na osnovi OD, pokojnine in vašega vozila PE Celje, Ul. XIV. divizije 14 Tel.: 03/425-7000 NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 Nudimo informacije o kreditih tujih bank do 15 let: hipotekami, stanovanjski. 040 871 391 U'HiH-l'PltifHi'fili IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36 varščino. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, n DVOINPOLSOBNO stanovanje, 71 m2,vNovi vosi, prodamo za 12,3 mio SIT. Telefon 041877-215. 6645 DVOSOBNO stanovanje v Škapinovi ulici v Novi vasi v Celju prodam. Telefon 031 576-662. 6664 STANOVANJE, 90 m2, v centru Celja, primerno za pisarne, prodam. Telefon 041 666-864. 6693 . ★ tus Oil 28.10.-30.10. 95-oktansko gorivo 199 SIT/I * i * s kuponom, ki ga med 28.10. in 30.10. prejmete pri nakupu nad 10.000 SIT v Supermarketu Planet Tuš, Tuš Marketu Nova vas in Tuš Marketu Ljubljanska. Kupon je unovčljiv do 30.10.2005. OGLASI-INFORMACIJE Atrij stanovanjska zadruga z.o.o., Lava 7, 3000 Celje, po pooblastilu lastnika stanovanj Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, Ljubljana, objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN I. PREDMET JAVNE DRAŽBE JE: Stanovanje - garsonjera, ki leži v 4. nadstropju stanovanjske stavbe Malgajeva 6, Celje, v izmeri 24,05 m2, letnik gradnje 1958, izklicna cena znaša: 3.800.000,00 SIT. Stanovanje je prazno in obsega sobo 16,50 m2, kuhinjo 2,63 m2, kopalnico 2,12 m2, predsobo 1,57 m2, balkon-odprto teraso 0,10 m2 in klet 1,13 m2, s pripadajočimi skupnimi deli. Prodaja bo potekala po načelu »videno-kupljeno«. Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Najmanjše večanje izklicne cene je po 50.000,00 SIT. II. PLAČILNI POGOJI: Kupnina za stanovanje je plačljiva v roku petnajst (15) dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Način plačila bo določen s prodajno pogodbo, če to ne bo mogoče, se šteje, da je celotno kupnino potrebno plačati v 15-ih dneh po podpisu prodajne III. PREDKUPNI UPRAVIČENEC: Jih ni. IV. POGOJI: 1. Državljanstvo Republike Slovenije za fizične osebe oziroma registracija pravne osebe v Republiki Sloveniji. Zakoniti zastopniki pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti overjen izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od dveh mesecev, njihovi pooblaščenci pa še overjeno pooblastilo za udeležbo na dražbi. 2. Vplačilo varščine v višini 10% izklicne cene za stanovanje na transakcijski račun družbe Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. št.: 24300-9001823173, odprt pri Krekovi banki, z oznako »Varščina za javno dražbo-Celje« in sicer do dneva javne dražbe. Z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz točke 1. in 2. se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. V. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA: Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi. 1. V primeru, če je ponudnik samo eden, je stanovanje prodano za izklicno ceno. 2. Izbrani ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno. 3. V primeru, da sta dva ali več ponudnikov, ki ponudijo najvišjo ceno, stanovanje ni prodano, če eden ne zviša svoje ponudbe. 4. V primeru, da se ponudnik ne udeleži javne dražbe, se šteje, da draži z izklicno ceno stanovanja, po zgoraj navedenih pogojih. Dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo. Vplačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne brez obresti najpozneje v osmih (8) dneh po javni dražbi oziroma po obvestilu dražitelja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega računa. VI. Udeleženec, ki uspe na dražbi, mora skleniti prodajno pogodbo v osmih dneh po dražbi. Vplačana varščina se šteje v kupnino, če udeleženec, ki uspe na dražbi, ne sklene prodajne pogodbe oziroma se ne odzove na podpis prodajne pogodbe v osmih dneh, ali ne plača kupnine v osmih dneh po sklenitvi pogodbe, šteje, daje od sklenitve pogodbe oziroma od pogodbe odstopil. Prodajalec si zadrži vplačano varščino kot skesni- Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvrši najpozneje v roku 8 dni po plačilu celotne kupnine ter izpolnitvi vseh drugih obveznosti kupca. Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot so zapis pogodbe, overitev pogodbe in vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo, plača kupec. Udeleženec, ki uspe na dražbi, izroči pooblaščencu še dokumente, iz katerih je razvidna EMŠO in davčna številka, ki so potrebni za sestavo prodajne pogodbe. Udeleženci, ki ne uspejo na dražbi, so dolžni pooblaščencu takoj po zaključku dražbe predložiti številko osebnega računa za fizične osebe oziroma številko transakcijskega računa za pravne osebe, na katerega se vrne vplačana varščina. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom in ogledom stanovanj lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sedežu pooblaščenca Atrij stanovanjska zadruga z.o.o., Lava 7, Celje ali po telefonu 03/ 42 63118 in sicer vsak delovni dan med 7. in 15. www.radiocelje.com VAS V BLIŽNJI PRIHODNOSTI ČAKA RAZGOVOR ZA SLUŽBO? VRTNARSTVO IN CVETLIČARNA PIRAMIDA KRAŠOVEC Simon s.p. Arclin 66c. Škofja vas, tel.: 03/57 72 057. Gsm: 041/745 605 V času pred 1. novembrom smo za vas pripravili največjo možno izbiro cvetočih mačeh in ostalih rastlin za zasaditev, za 1. november pa lončne krizanteme, krizanteme za šopke in raznovrstne aranžmaje za grobove. STANOVANJE, 81 m2, v Kojuhovi v CeljuJ prodom. Telefon 041 799-993, 041 690-353. 6678 CEUE, Breg. Stanovanje, 58 m2, z atrijem in stanovanje, 35 m2 ter mansardno stonovonje, 64 m2, prodam. Telefon 031 600-625. 6418 ZELO dobro ohranjeno dvoinpolsobno stonovonje, no Lavi, prodam za 13.000.000 SIT. Telefon 031 755-486. CEUE center. Trisobno visokopritlično stanovanje, velikost 77 m!, prodam. Telefon 041316-423. 6717 DVOSOBNO stonovonje, v 1. ali 2. nadstropju, na Otoku ali Zelenici, kupim. Cena do 13.000.000 SIT. Telefon 031265-372. CEUE. Od 25 do 48 m2, eno oli enoinpolsob-no stanovanje, nujno kupim. Telefon 031 807-671,051 305-712. 6689 DVO do dvoinpolsobno stanovanje, v Celju, z dvigalom, kupim. Telefon 040 498-257. 6705 NOVA vas, Kersnikova, kupimo enosobno stanovanje v nižjem nadstropju ali v stavbi z dvigalom. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n PRODAM OTROŠKO posteljo z jogijem in previjalno mizo ugodno prodam. Telefon 031 668-088,(03)5473-734. 6661 ZAMRZOVALNI omari, 50/120 cm, prodam za 15.000 SIT in 60/140 cm prodom zo 18.000 SIT.Telefon 041476-109. Š940 OTROŠKO nadstropno posteljo, masiva, bukev, prodam. Telefon 041 419-312. POSTELJO z jogijem, 190» 180 cm, zelo poceni prodam. Telefon 5461-177. 6687 ŠTEDILNIK na trdo gorivo, desni, plinski, plin, 2 elektrika, okroglo miio in 6 stolov iz masivnega lesa, prodam.Telefon 041 276-882. 6704 SEDEŽNO garnituro ugodno prodam, možna dostava. Telefon 041 945-589. 6707 OTROŠKO posteljo z jogijem in pomivalni stroj prodam. Telefon (03) 57154157. RAZTEGLJIV kavč, v dobrem stanju, oddam. Telefon (03) 5414-937. 6718 DVA bikca, čb, težka od 100 do 200 kg, prodam. Telefon 781-8171, 041 480-486, Dobrna. 6667 ZLATE prinašalce, mladiče, stare 8 tednov, čistokrvne, cepljene, prodam. Telefon 051 312-138. 6670 BURSKEGA kozla za pleme ter koze z mladiči prodam. Telefon 041654-729. Š948 DOMAČE bele piščance, za nadaljnjo rejo in mini kozla prodam. Telefon 041 500-394. 6692 ZAJCE, za zakol ali rejo, ugodno prodam. Telefon 5419-554. 6696 JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041759-681. Š946 VEČ telic brejih ali za pripust, prodam. Telefon 041290-750. Š952 JARKICE pred nesnostjo, rjave hajlajn, gro-haste, črne, sive, susex, jerebičaste Italijan ke ter bele težke piščance za dopita-nje dobite vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Ob sredah tudi na celjskem sejmišču. Sprejemamo naročila zo enodnevne piščance. Telefon (03) 7001-446. 6703 BIKCA, težkega 160 kg, cena 650 SIT/kg, prodam.Telefon (03) 5725-115. Ž 490 KRAVO tik pred telitvijo, drugega teleta, 2 telički simentalki, težki 100 in 140 kg, prodam.Telefon 031 736-279. Š 960 961 KUPIM KOBILO, A rodovnik, vozno, ujahano, kupim. Telefon 041393-234. 6677 BIKA, od 300 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720. L943 ODDAM OPREMLJENO dvoinpolsobno stanovanje, v bloku, Hudinja, lepa lokacija, oddam v najem. Telefon 041512-135. 6657 DVOSOBNO stanovanje na Hudinji, velikost 58 m2, oddam. Trimesečno predplačilo in varščina. Telefon 041 972-471, od 15. do 19. ure. 6658 GARSONJERO v Novi vasi oddam. Telefon 031771-560. 6662 V MALGAJEVI ulici dam v najem trisobno stanovanje. Telefon 041 604-437. TRISOBNO stanovanje v centru Celja oddam. Telefon 041441-800. 6666 EN0INP0LS0BN0 stanovanje na Hudinji, opremljeno, vsi priključki, vseljivo takoj, oddam v najem za daljše obdobje. Telefon 041613-123. 6681 CEUE. Stanovanje, 59 m2, opremljeno, oddam. Telefon 041 765-884. 67io V OKOLICI Celja oddam opremljeno stano- vanje urejeni ženski ali paru z redno zaposlitvijo. Telefon 031 264-604. 6725 DVOSOBNO stanovanje v Žalcu, velikost 54,00 m2, na čudoviti lokaciji, oddamo ali prodamo. Telefon 041 883-317. Ž 488 DVOSOBNO opremljeno stanovanje v stanovanjski hiši, oddam za določen čas. Telefon 031423-577. 6733 PRODAM SUHE hrastove plohe, debelina 50 mm, 80 mm, približno 3 m3, prodam. Telefon (03)5739-270. L942 DRVA bukova, metrska ali razrezana z dostavo, prodam. Telefon 041 832-552. Ž949 BRUNA, debeline 22 mm, prodam. Telefon 031 570-661. 6691 DRVA, mešana, prodam.Telefon 051 321-925. S 947 DVOJE oken in ena vrata, stermo steklom, lesena, prodam.Telefon 041425-694. DRVA, tudi suha, prodam. Telefon 031 556-580 ali zvečer (03) 5741 -296. §955 GLASBENI stolp Rodstard, skoraj nov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 605-506. 6711 PRODAM PRAŠIČE, mesnate sorte, do 120 kg, prodam.Telefon 81034)76. Š893 PRAŠIČE, težke od 80 do 100 kg, prodam. Telefon 031 509-061,(03)5821-863. PRODAM ZIMSKE gume, velikost 185/65 R14, rabljene samo 3 mesece, prodam. Telefon 041 729-558. 6630 KOMBINIRAN otroški voziček Peg perego ugodno prodam.Telefon 5417-471. 6660 ZELO dobro ohranjen krzneni plašč prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 548-5575. PLASTIČNO cisterno na kovinskem podstavku, 10001, prodam. Telefon 041 530-885. L 938 KLJUČAVNIČARSKO stojalo »pank«, 10 predalnikov, novo, prodam ali menjam za klafro drv. Zo 10.000 SIT prodam tudi 380 I zamrzovalno skrinjo. Telefon 5743-576. Š951 DOMAČO koruzo vzmju, silokombajn sk 80 in telico, 120 kg, prodam. Telefon 5461-341. 6694 GARAŽO prodam na Otoku v Celju. Telefon 041666-864. 693 DV0BRAZDNI obračalni plug, dobro ohranjen, prodam za 180.000 SIT. Prodam tudi 4 zimske gume z jeklenimi platišči ali brez. Telefon 031210-007. 6675 i«70/13 prodam. Telefon 031820-561. 6699 BUKOVA drva in kozolec prodam. Telefon 031734-041. 6706 ^dnevno potovanje v Turčijo prodam za 80.000 SIT. Telefon 051344-285.6715 KOTNO sedežno s foteljem in otroško kolo ugodno prodam. Telefon 041 759-810. 6732 NERJAVEČI sod za vino, 1501, ugodno prodam. Telefon 5718-323. Ž489 M V CEUSKI enoti nudimo dobro plačano terensko delo. Telefon 041 747-126, Tor-ro, Selo 7,3320 Velenje. 5735 IŠČEMO čistilko za čiščenje lokala v Grižah. Informacije po telefonu 041 696-858. Pizzeria Verdi Verdi, Boštjan Verdnik s. p., Griže 125. n Za dalj časa zaposlimo zidarje in gradbene delavce na območju Velenja in Šoštanja. CIPRESE, smaragd in navadne, za živo mejo, ugodno prodam. Telefon (03) 5718-839,041 317-588. Ž480 CIPRESE in češmin za žive meje ugodno prodam. Telefon 5461-063. 6528 GROZDJE ugodno prodam. Telefon 031 230-179, (03) 781-7016, Bojana. KORUZO za zrn je, 80 arov, prodam. V račun vzamem bikca, starega 3 do 4 tedne. Telefon 5472-034. 6652 SILAŽNE bale, druge in tretje košnje, prodam ali menjam za žrebico, telico ali kravo za zakol. Telefon 041 393-234. 6672 OREHE, cele, prodom po 350 SR/kg- Telefon 041 538-875. 6686 KORUZO, suho, v zrnju, prodam po 32 SIT/ kg. Telefon 57434)57 in 041 269-693, Zaposlimo PICOPEKA z izkušnjami v piceriji v Celju. Delo v prijetnem kolektivu. Informacije na tel.št.: 03/703-39-02, GSM: 051/318-191 ali 041/799-652. SPD D.O.O., Podlog 59, 3311 Šempeter ZAP0SUM simpatično dekle za delo v bistro-ju. Možnost brezplačnega bivanja. Telefon (03) 8911-090. Andrejo Melanšek s. p., Lokavica 145, Šoštanj. 6701 POKLICNI prodajalci se naučijo postaviti v kožo nekoga drugega in to vedno prinese uspeli. Prodajalci se zavedajo, da so rezultati posledica truda. Pridružite se nam v prodaji zanimivih artiklov. Več po telefonu 051 310-875. Anistar, Anica Špoljars. p., Vojkova 7, Celje. n Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate vedno bo ostal. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in sestra MARIJA KUKOVIC iz Vojnika, Razgor 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem kolektivov Šumer in Meja Šentjur za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Raj, Vrtnarstvu Naglič, g. župniku Kostanjšku za opravljen obred, g. Kolšku za poslovilne besede, pevcem in trobentaču za odigrano žalostinko. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči njeni najdražji ZAHVALA Za vedno si nas zapustil, dragi mož, ata in dedi JURIJ VOGA iz Gorice pri Slivnici (20.4.1944-11.10.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, nam izrazili soža-ije ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala tudi župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, PGD Gorica pri Slivnici za gasilski pogrebni protokol. Društvu paraplegikov Slovenije, cerkvenemu pevskemu zboru iz Gorice pri Slivnici, osebju Doma upokojencev iz Šmarja pri Jelšah ter pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali in se ustavljali ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Marija ter sinovi Tomaž, Robi, Jurij in Urban z družinami _Ž 945 ZAPOSLIMO tapetnika z izkušnjami. Možnost redne zaposlitve. Telefon 041 359-341.Tekom, Elza Berglezs. p., Gorička 14 b, 3230 Šentjur. Š956 BAR Matties tafle zaposli resno natakarico honorarno ali redno. Telefon 041927-029. Dušan Popovic s. p., Partizanska 5, Celje. 6730 POTREBUJEMO pomoč v telefonskem oddelku in kadrovski administraciji. Telefon (03) 4282-072. Lindigo d.o.o., Kidričevo 13,3000 Cel|e. 6735 potrebne! Začetek takoj. Telefon: 03/425 61 50, 041/710 663. Pon-pet od 8.00 do 15.00 ure. ZAPOSLIMO: - Delavca za delo na strojih za obdelavo kovin - Strugarja za delo na CNC strojih SING d.o.o, Petrovče, Arja vas 27a DNEVNI BAR! Če ste pripravljeni na delo v prijetnem lokalu v Celju, se nam oglasite po telefonu 031 734-994. Nedelje in prazniki so prosti. REDNO in DOBRO PLAČILO. Jožef Klenovšek s. p.. Dobrova 16,3000 Celje. 67qo Zaposlimo tri delavce: ♦ delavca za delo na žagi ♦ tesarja ♦ krovca ali kleparja 425-6&60 ali 041/672-152 Pisne prijave pošljite v osmih RUDI RUDNIK s.p. Mariborska cesta 49 3000 CEUE Zaposlimo voznike B kategorije. Pogoji: urejenost, komunikativnost, veselje do dela s strankami in poznavanje Celja z okolico. Informacije: 031546 670,TAXI SIMBY. Terezija Apat j,p, Kersnikova 52. Celje RAZNO IZPOSOJEVALNICA strojev in ra Sam, Ulica bratov Dobrolinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. o.o.,PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. o. o., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n SUKOPLESKARSKA dela in demit fasade iz- s.p.,Ar až 96 b, 3313 ie. Hql d.o.o., Parižlje 15, Braslov- arijiCe-Lj-Ce. Telefon 041 751-818. 6734 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (MilaKačičj Sporočamo žalostno vest, da nas je v 37. letu zapustil naš sodelavec ALES PADER Od njega smo se poslovili v sredo, 19. oktobra 2005, ob 16. uri na pokopališču v Grižah. »NIVO« gradnje in ekologija d. d. Celje Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. Danes mineva žalostno leto, kar si tiho odšel od nas, dragi mož, ati in stari ata MILAN VOGA Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje, prižigate svečke in ohranjate spomin nanj. Tvoji najdražji Žalec, 21. oktobra 2005 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame, sestre, tašče in tete MARIJE ZOLER-KUZMAN iz Začreta 12 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stah ob strani, darovali cvetje in sveče ter nam pisno in ustno izrazih sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Ciril z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre MARIJE DOKLER iz Ivence (19.6.1934 - 5.10.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala dr. Avž-nerju in dr. Černiju ter sestram z intenzivnega oddelka. Posebna zahvala sosedi Branki Šket za vso skrb in pomoč, Jožefi Grilc in Ivanki Kolar za molitev. Hvala dekanu g. Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred, ge. Katici Pešak za poslovilne besede ob grobu, vojniškim pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Raj. Žalujoča sin Darko in hčerka Lidija z družino V SPOMIN 20. oktobra 2005 je minilo 5 let, kar nas je zapustil KONRAD KLINAR iz Reke pri Laškem Hvala vsem, ki mu prižigate svečke. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 23. oktobra bo minilo leto dni, kar je za vedno zaspala draga mama MINKA SRAMEL s Prelog pri Šmarju Vsem, ki jo imate v lepem spominu, hvala. Hčerka z možem ter vnuk Robi z družino. Celje V celjski porodnišnici so rodile: _ 7. 10.: Mimoza SUSURI iz Šempetra - deklico, Simona SMRKE iz Vojnika - deklico, Simona OZMEC iz Radelj ob Dravi - dečka. Cura MEDIĆ iz Celja - deklico, Stanislava HODNIK iz Celja - deklico, Andrejka SOVIČ iz Šoštanja - dečka, Irenca JURŠE iz Rogaške Slatine - deklico. 8. 10.: Simona KOVAČIČ iz Celja - deklico, Mojca LOGAR iz Solčave - deklico, Izabela LUPŠE iz Šentjurja - dečka, Valerija BRAČIČ iz Loč - deklico. 9. 10.: Saša TRNOVŠEK iz Dramelj - dečka, Petra LEŠNIK iz Ljubečne - deklico, Maja KRAJNC iz Celja -deklico, Danijela CVUA-NOVIČ iz Celja - deklico. 10. 10.: Pavla SIMONČIČ iz Boštanja - deklico, Andreja TUŠ iz Celja - deklico, Urška DREV z Rečice ob Savinji - deklico, Bojana FUAVZ iz Slovenskih Konjic - deklico. 11. 10.: Sabina GRADIČ iz Mozirja - deklico, Janja CVIKL iz Vojnika - deklico, Tanja ŽIBRET VIDMAR iz Boštanja - deklico, Brigita GAČNER iz Prebolda - dečka, Shqipe VESELAJ iz Rogaške Slatine -deklico, Vanja MEŠL KANIČ iz Petrovč - dečka. 12.10.: Liljana SAJOVIC iz Celja - dečka, Darja PAČNIK iz Nove Cerkve - deklico, Petra STROPNIK iz Šoštanja -dečka, Andreja ŠKRUBEJ iz Luč - dečka. Maja GOSAR iz Ljubna - deklico. 13.10.: Simona ŽELEZNIK iz Celja - dečka, Barbara POLH iz Loč - dečka. www.novitedRik.com Celje Poročili so se: Gregor PRAZNIK iz Paškega Kozjaka in Barbara JAKOB z Dobrne, Samo DOLINAR iz Ljubljane in Katja VERDEL iz Kranja. Velenje Poročila sta se: Jože GRABNER iz Malega Vrha in Diana ARISTOVNIK iz Andraža nad Polzelo. Celje Umrli so: Marjan PRATNEKER iz Celja, 49 let, Marija GOLUBIČ iz Celja, 93 let, Matjaž ISTENIČ iz Klanca, 51 let, Ana JAVERNIK iz Gorenja pri Zrečah, 82 let, Lah JULU ANA iz Sp. Grušo-velj, 73 let, Željko VUZMEK iz Celja, 52 let, Ljudmila ŽNFDARF.C. 17. Rrezovra pri Polju, 78 let, Alojz ŠERUGA iz Kolenovega Grabna, 51 let, Alojz ČOKL iz Lekmarij, 62 let, Ernest CVAR iz Celja, 79 let, Marija BOKAL iz Zagaja, 78 let, Elizabeta OSEK iz Zagaja pod Bočem, 71 let, Anton TERČIČ iz Zg. Sečo-vega, 70 let, Marija ŽNIDARŠ1Č iz Sevnice, 64 let, Marjan GOLEŠ iz Preko-rij, 71 let, Terezija KOSMAČ iz Strmca, 91 let, Štefan ROBAR iz Vešenika, 55 let, Ana KREVELJ iz Ledine, 61 let, Džemal DERGIČ iz Obrežja pri Zidanem Mostu, 61 let, Anton RENKO iz Sevnice, 41 let. Šentjur pri Celju Umrl je: Rajko ZUPANC iz Kamena, 40 let. Velenje Umrli so: Amalija JELENKO iz Slovenskih Konjic, 91 let, Franc KOPRIVNIK iz Ljubljane, 78 let, Jurij VOGA iz Gorice pri Slivnici, 61 let. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 4CHBtni devičnik 10.30.13.00-15.30,18.00,20.30,23.00 Skrivnost bratov Grimm 13.20.15.50. 18.20.20.50,23.20 Lovci na družice 14.30. 17.00, 20.00, 22.30 Deuce Bigaloww: Evropski žigolo 12.00.15.00,17.50,20.20,22.50 Sky highť. Šola za junaka 10.00. 14.00. 16.40 Odklenjena skrivnost 19.00,21.10,23.30 Norega se metek ogne 18.50 Carja hazzarda 11.00.16.00. 21.00,23.40 Stealth: Nevidni bojevnik 15.40,18.10,23.10 20.40 17.10,19.20 Temačna voda 21.30, 23.50 predstaven « spbolo in n^elio 40-letni devičnik 14.00. 16.30,19.00, 21.30, 00.00 Carja hazzarda 14 50.17.00,19.10. 21.20,23.30 Odklenjena skrivnost 15.10.17.20. 19.30, 21.40,23.50 13.50.16.20 (17.10 torek), 21.00, 23.20 petek. 16.40 sobota Tu pa tam (19.30 torek) 18.50, (21.40 torek). (22.00 sobota) Dauca Bigaloww 14.20.16.15.18.10,20.00, 21.50. 23.40 20.00 19.00 19.00 17.00_SLG_Celje___ E. Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu, in izven Moški pevski zbor Dobrna promocijski koncert 19.30 Kud Zarja Trnovlje Celje R. Cooney: To imamo v druži- 19.30 Galerija sodobne umetnosti Celje_ 19.30 Center Nova Velenje -_prireditvena dvorana Harmonikarski orkester Oro iz 21.00 Local^____ Mike Sponza band, Italija predstave so v soboto in nedeljo ■KmnziHH ČETRTEK Hvalnica ljubezni PETEK I Hvalnica ljubezni SOBOTA Hvalnica ljubezni NEDELJA Hvalnica ljubezni SREDA Jesen prihaja, Dunja moja EESsmnEEsa PETEK 0 Herbie: S polnim glasom SOBOTA 0 Zaporniško dvorišče 0 Herbie: S polnim glasom NEDELJA 0 Zaporniško dvorišče PMTOiifHW 10. od 8.00 dalje Središče mesta Velenje (pred sodiščem)_ Redni mesečni sejem 9.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Anica Sečnik: Nega bolnikov delavnica 10.00 Hotel Evropa Celje_ 10.00 Kulturni dom Slovenske __Konjice___ ■_ Mini teater: Obuti maček lutkovna predstava 10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog___. Na obisku pri naši sosedi Hermanova sobota 10.00 Pasaža Ere Velenje_ Erik si umiva zobe lutkovna predstava 11.00 Plesni forum Celje____ Coreo - francoski čarodej 16.00 Plesni forum Celje__ Za vse, ki bi radi spoznali skrivnosti čarodejstva čarodejska delavnica 18.00 KUP Svoboda Griže - dvorana Renesansa, Resonanca, Dolly PRIREDITVE PETEK, 21.10. od 8.00 dalje Središče mesta Velenje (pred sodiščem)_ Redni mesečni sejem 17.00 Narodni dom - velika dvorana Svečana akademija ob 50-let-nici Gasilske zveze Celje NEDELJA, 23.10. 10.30 Župnijska cerkev Jurklošter Slovenski oktet, Majda Petan, New swing quartet dobrodelni koncert 16.00 Večnamenska dvorana v Vinski Gori j_ Večer glasbe in humorja 20.30 Zdravilišče Laško - restavracija Vrelec_ ~ Folklorna skupina Stari Prijatelji folklorni večer Univerza za III. življensko ob- Oskar Hudales in Savinjska dolina: ob 100-letnici rojstva predavala bo Božena Orožen RAZSTAVE Zgodovinski arhiv Celje: gostujoča razstava Slovenska mesta skozi čas Arhiva Republike Slovenije. Razstavišče Kulturnega centra Laško: akademski slikar Miro Zupančič iz NewYorka. Likovni salon Celje: Ljubezen je bojno polje Alena Ožbolta in Žige Kariža, do 9.11. Galerija nad Santano v Mercator centru Celje: skupinska fotografska razstava na temo Moj pogled Vilija Šustra in Domačije Francija Horvata; do 2.11. Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna razstava Josipa Coňnška, do 20. 11. Celjski dom - kavarna: likovna dela članov Celjskih ljubiteljskih likovnikov, članov sekcije KPD Svoboda Celje, do 30.10. Galerija Volk: likovna dela A Bračana, do 31.10. Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Med pisanjem in potovanjem - ob 55-letnici smrti Alme M. Karlin avtorja Gregorja Erjavca, do 15.11. Elektro Celje - avla upravne stavbe: akademski slikar Andrej Pavlič, do 23.10. Kulturni dom Slovenske Konjice -mala avla: Raznolikost bogati Kulturni dom Slovenske Konjice -velika avla: fotografije Hermana Ca-tra, do 25.10. Zdravstveni dom Slovenske Konjice: Milan Lamovec - Didi, olja. Občina Slovenske Konjice: Izbor iz Zlate palete. Galerija Borovo Celje: olja na platnu Vlada Geršaka, do 28.10. Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos. MNZC- Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. MNZC - Občasni razstavni prostori: Spomenik osamosvojitve Slovenije 91, predstavitev rezultatov natečaja, do 30. 10. Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter gra-fik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Pokrajinski muzej Celje: arheološ-z lapidarijem, kulturna in loška razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča raz- -stava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog. Petek ob 21.21, P2 Literarna kovačnica Sobota ob 20.00, Kino P2 Filmsko izobraževanje. Tema: Orson Welles Vadba joge V vrtcu na Pešnici bo nadaljevalna skupina vadila ob 18.00, začetna pa ob 19.30. Potrebujete ležalno podlogo. Projektno vabilo. Bi želel/a uresničiti svoj projekt ali ga samo predlagati? Javi se nam in skupaj bomo našli rešitev! PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 29. oktobra na Jerebikovec. Na pot se bomo odpravili v soboto, 29. oktobra, ob 6.00 z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 24. oktobra na tel. 03 5452-927 ali 040 324 - 669. 19.30 Kud Zarja Trnovlje Celje Odlomek iz Novačanovega gledališkega dela v izvedbi Srečka Centriha in E. Kishon: Poročni list, satirična komedija zaključek srečanja 21.00 Izba pub_ Ladies First končen 21.00 Cafe Caldera Beer Belly irsko-škotskivečer 22.00 Kud Kljub Kleemar & Darectalchex elektropostrock končen 21.00 Cl ub Terazza v Celeiaparku__ Večer ob zvokih latina, salse in južnomariških ritmov www.novitednik.com dinski center celie Petek od 16. do 19. ure Čarovniške ustvarjalne delavnice: Skupaj z Barbaro Zupane boste rezljali buče, izdelovali čarovnice, mačke in netopirje. Petek od 17. do 20. ure in sobota od 9. do 12. ure Projektni management Kako pripraviti, voditi in spremljati projekte, ki jih izvajajo neprofitne organizacije. Delo na praktičnih primerih in uporaba MS Project. Vsak četrtek v MCC Plesna šola Roily - tečaj salse in družabnih plesov. Razpisali smo literarni natečaj MCC na temo Neomejeno, sodelujete lahko s prozo in z literaturo. Več info: unvw.mc-celje.si srnou Vabimo mlade od 18. do 25. leta. da se nam pridružijo na mednarodni delavnici KLISE - kako organizirati mini festival. Delavnice bodo v Sloveniji in Franciji in bodo namenjene mladim glasbenim in filmskim ustvarjalcem. Mlade vabimo tudi k sooblikovanju Prostovoljne mreže, preko katere bodo lahko uresničevali svoje ideje in sodelovali v mednarodnih projektih. Šmocl je še vedno odprt od ponedeljka do petka od 10. do 21. ure ter ob sobotah od 18. do 21. oziroma do 2. ure, kadar je prireditev. Info in prijave na infoGPsmocl com, 733 87 44, 051 425 950 Petek ob 21.00 Klubski večer Sobota ob 9.30 Matej Kocjan - Kočo in David Kran-čan: Strip delavnica Sobota ob 21.00 Klubski večer www.radiocelje.com DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolaijev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna la 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega raču-'0 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tcdnik@nt-r - Št. 80 - 21. oktober 2005 RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster. Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Ziatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si !!K 31 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT za storiLve v Biovitalu na Proseniškem 2. nagrada: bon v vrednosti 2.000 SIT za nakup v trgovinah Modetexa Laško in vstopnica za kopanje v bazenu Golovec 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje v bazenu Golovec Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 27. oktobra 2005. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 14. oktobra. Prispelo je 892 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 80 Vodoravno: GOLOB, OSEBA, STARA, PA, EL, LOPEZ, JAD, DANAJ, SKLEDA, IVANOVCI, HRANARINA, GLIHA, ETIN, ŽK, SEIDEL, RAKIJA, ADELE, LO, IČ, FONC, IDI, DIM, DIREKTIVA, NANDI, ACIREALE, RADIAT, NAT, CLARKE, KEA, ANODA, PENELOPE, MV, CRUZ, MISTER, AMULET, UTA, TELO, JANEŽ, ONiC, ETAŽA. Geslo: Kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi. Izid žrebanja 1. nagrado: bon v vrednosti 5.000 SIT za storitve v Biovitalu na Proseniškem, prejme: Majda Hostnik, Ob gozdu 15, 3214 Zreče. 2. nagrado: bon v vrednosti 2.000 SIT za nakup v trgovinah Modetexa Laško in vstopnico za kopanje v bazenu Golovec, prejme: Vida Brilej, Trška 58, 3254 Podčetrtek. 10 It 12 13 16 17 18 19 Davčna številka: . HOROSKOP Ona; Našli si boste prijetno razvedrilo, ki vam bo prineslo dobro voljo in tudi občudovanje od nekoga. To vam bo vzdignilo ugled v vaši stalni družbi, kar se vam lahko obrestuje še na drugih področjih On: Odločitev bo ostala na vaših ramenih, zato pazite na vsalco izrečeno besedo. Nekdo vam že dolgo koplje jamo, čeprav se vam predstavlja kot prijatelj. Pozornost in previdnost . vsekakor ne bosta škodi- Ona: Najprej boste trmasto vztrajali pri svoji odločitvi, ko pa vam bodo dokazali zmoto, se boste vendarle odločili poslušati pameten nasvet. Nikoli ni prepozno priznati svoje napake! Otv Končno bo tudi vam uspelo priti na zeleno vejo. Potreben je le še majhen napor in vaš trud bo obilno poplačan. Nato pa nikar ne pozabite na >, ki sc npn nje vaših ciljev v veliki m magali. TEHTNICA ______J¥i Ona: Z lepo besedo vam bo uspelo več kot z grobostjo in nasiljem. Na koncu so važni le rezultati, kar seveda ne pomeni, da cilj opravičuje sredstva. Nekdo vam bo skušal nagajati, a mu ne bo najbolje us- On: Pričakovanja na ljubezenskem področju se vam sicer ne bodo povsem uresničila, vendar pa boste z doseženim vseeno kar zadovoljni. S partnerko boste imeli razgovor, ki bo načel nova vprašanja. HiMilJIM.'W Ona: S partnerjem sta si v zadnjem času sicer nekako tuja, vendar pa se bo v prijetni družbi vse hitro uredilo. Predvsem naj vam ne bo žal časa in denarja za uresničevanje želenih ciljev, ki vsekakor niso majhni. On: Razveselili se boste določene ponudbe in jo sprejeli z obema rokama. S tem boste nekomu pokvarili načrte in to se vam lahko še pošteno otepa, zato bodite previdni. Počasi in previdno, pa bo uspeh tu! DVOJČKA I STRELEC £ Ona: Po začetnih zapletih bo vse skupaj steklo natanko tako, kot ste načrtovali. To vam bo precej dvignilo poslovni ugled v družbi. Uspel vam je velik met, zdaj pa je skrajni čas, da se posvetite tudi partnerju. Otv Nekdo vas bo tako milo gledal, da se boste povsem omehčali in pozabili na najtrdnejše sklepe. In ne bo vam žal ... Pazite le, da to ne bo prišlo na napačna ušesa, saj bi lahko imelo katastrofalne posledice. Ona: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boste lahko le tako začeli uresničevat načrt, ki vam ne da spati. S partnerjem se ne boste povsem strinjali, a bodo v načrtih določene stične točke. Otv Ne izgovarjajte se na utrujenost in stres, ampak zagrabite pribžnost, ki se vam bo ponudila Ravno takrat, ko se vsi pritožujejo, je najboljša priložnost za uresničevanje tistih reči, ki si jih ostali ne upajo. 3.-5. nagrado: vstopnico za kopanje v bazenu Golovec prejmejo: Anton Zupančič, Hotemež 24, 1433 Radeče, Danica Orlič, Ljubljanska 26, Celje in Darja Jerše, Aškerčev trg 6, 3270 Laško. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: Kot se je zadeva začela, tako se bo tudi končala. Vprašanje je le, ali boste iz tega potegnili kakšen nauk za prihodnost. Neke sanje se vam bodo mogoče le uresničile in postale realnost. On: Srečali se boste z osebo, ki jo želite srečati že dalj časa, vendar s srečanjem ne boste zadovoljni, saj ne boste ničesar rešili. Toda vseeno se vam bodo odprle kar dobre možnosti za kdaj kasneje... KOZOROG £ Ona: Partner si bo zelo prizadeval, da vas spravi v dobro voljo, saj se zadnje čase že prepogosto sprašuje, ah je z vami kar narobe. Povedali mu boste za svojo težavo in ga prosili za pomoč, ki vam je ne bo odrekel. On: Nikar ne skrivajte čustev, raje pokažite partnerki, kaj pričakujete od nje. Čeprav jo boste malce presenetili, vam bo z veseljem ustregla. Ne pozabite, vsak je sam svoje sreče kovač! Ona: Pripravite se, da boste poželi sadove dolgotrajnega dela. Brez tega zaključnega dela bi bilo vse prejšnje enostavno zaman. Toda samo brez panike, možnosti so več kot odlične in le težko jih boste zapravili. Otv V precej čudnih okoliščinah boste spoznali prijetno osebo, ki vam bo polepšala vikend. Vendar nikar ne pričakujte preveč, saj boste lahko hitro razočarani. Lepo počasi in na koncu vam bo uspelo. DEVICA Ona: Kar trenutno najbolj potrebujete, je zvrhana mera potrpljenja. A to ne bo tako lahko, kot se vam morda zdi na prvi pogled. Vsekakor pa vam bo to služilo kot koristna šola za prihodnje preizkušnje. On: Poslovni partner vam bo naredil precejšnjo uslugo, ki vam bo odprla marsikatera doslej zaprta vrata. Proti koncu tedna lahko pričakujete prijeten telefonski klic, ki vam bo razkril marsikaj lepega. VODNAR Ona: Spogledovanje vam bo šlo prav dobro od rok, a poskusite paziti, da vaši pogledi ne bodo zašli v prepovedane vode, saj bi tako po nepotrebnem prizadeli partnerja, ki si tega zdaj resnično ne zasluži. On: Zadnje čase ste precej zanemarjali partnerko, zato je skrajni čas, da se ji čimprej posvetite. S prijazno besedo boste naredili veliko več, kot s stalnimi prepiri in dokazovanji, da Ona: Prizadevali si boste osvojiti srce neznanca, ki ga boste srečali med potepanjem po trgovinah. To vam bo y veliki meri uspelo. Beseda bo dala besedo in znašli se boste natanko tam, kjer si najbolj želite. On: Na poslovnem področju boste preprečili načrte nasprotnikov in si zagotovili prednost v poslu in zelo dober položaj pri predpostavljenih. Očitno se nahajate na začetku nadvse uspešnega obdobja. RUMENA STRAN Dobrodošli v Milanu -«fWMWI Kosovelova 16, Celje PLESKARSKO FASADERSTVO 041/651 056 in 03/490 MM www.novited)iik.coni wHiw.radiocelje.coni Svojih pet minut je ujel tudi izredno dobro razpoloženi plesni koreograf Igor Jelen, ki je na naše veliko presenečenje kot za šalo osvajal prav vsa dekleta v lokalu. Da se razumemo, ne samo osvajal, tudi osvojil. liroče v parku Ko smo prejeli vabilo za petkovo otvoritev kluba Terraza v zad-njem nadstropju Celeia Parka, nismo pričakovali nič posebnega. Ravno zato smo bili zelo presenečeni, da je bila zadeva zelo vroča, profesionalna in nabita s strašno lepimi, atraktivnimi in pogumni dekleti, ki jih tako veliko na kupu nismo videli že celo večnost. Toda pozor, kljub temu so jih zasenčili stari celjski mački in mačke. Edini minus: strašno počasne, pozab-ljive in neokretne natakarice. IZTOK GARTNER Foto: AŠ, GK Ko je človek skupaj zagledal publicists Vesno Milek in igralko ter provokatorko Tino Gorenjak, seje znašel v raju. Tam, kjer so doma najbolj fatalne ženske v Sloveniji. Miaša mala klinika Jan Plesten)ak ji bil tako zelo lep, di |e kar lebdel. Z na smehom in obje mom pa je pokaza O mladeniču Klemenu Mauhler- ju smo na naših Rumenih straneh že pisali, saj je bil poba, sicer študent AGRFT-ja, veliko v našili koncih zaradi svoje velike ljubezni s Pol-zelčanko Meri Verbnjak. In ravno zato smo bili zelo veseli, da smo ga v ponedeljek zagledali v stranski vlo-gici nanizanke Naša mlada klinika, kjer je igral simpatičnega pijanca. IG Med veterani ali častnimi člani? Med gasilskim praznovanjem je očitno beseda dala besedo in šentjurski gasilci imajo novo članico. V katero kategorijo bodo urednico Šentjurčana Marjano Novak vpisali, nam žal ni uspelo izvedeti. Nedvomno pa ji vsaj v »negorečih situacijah« zelo dobro kaže. To, kar je celjskemu modnemu kreatorju Petru Thalerju uspelo preteklo nedeljo zvečer, ni doslej uspelo še nikomur v Sloveniji. Vedno kontroverzní možakar je namreč za svojo najnovejšo modno kolekcijo najel eno izmed hal kompleksa Golovec, postavil vsaj petdeset metrov dolg oder, najel okoli štirideset mane-kenov in manekenk, predstavil nešteto izvrstnih kreacij, ki se jih ne bi branil niti Armani, in v Celje pripeljal ogromno število znanih Slovencev. Celje je seveda prvič v zgodovini izgledalo kot Milano, po odru so se med drugim sprehajali Polona Baš, Maja Šimec, Dani Salobir in Taji, dvorana je bila nabito polna, edini minus pa tiči v dejstvu, da je bilo vse skupaj tako zelo dobro, da bo odslej naprej lahko samo še slabše. Vročica na plesišču