Celje - skladišče D-Per 545/1988 { iuutffciuA | |ED9*R8AKAK5aJAj STEKU Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE teto 16 Rogaška Slatina April 1988 COBISS o , 0.0^ <00^ <6® <^6 r.e® ÖO^^VÖ^ «J _-£v®fy o^v * * * * * * » * » * * * * » * * » * » * * * * * * * * * * * * * » * * * * * * * * * * * * * * * * » * * * * , * * » * ' * ’ * * * * * * * » * * * * * * ******************W**V*******W*************** Preberite! Petintridesetletnica smrti Borisa Kidriča 2 Obremenjeni zgolj s sedanjostjo! 3 14% večja proizvodnja in tretjino večji izvoz! 4 Uresničevanje Samoupravljanja v združenem delu 5 Za socializem po meri ljudi Brušenje z diamantnimi orodji 7 Izpolnjen načrt zaposlovanja 8 Na preizkušnji 9 Sprožiti postopek za spremembo člena 10 Zakaj se potem konča? Remont elektro kadne peči 11 Zopet zaživelo 12 Športno med tozdi v letu ’88 Aforizmi 13 Kadrovske zanimivosti 14 Nagradna križanka št. 147 16 Petintridesetletnica smrti Borisa Kidriča Ne glede na to, da se opušča ime Borisa Kidriča v skrajšanem poimenovanju naše delovne organizacije, se poimenovanja izpred petintridesetih let ne odrekamo. Gotovo pa naš veliki rojak zaradi tega danes ne bi imel sivih las, če bi še živel. Boris Kidrič je bil cenjen zaradi svojega znanja in politične razgledanosti že v gimnazijskih letih. Zaradi revolucionarnosti je bil že tedaj prvič obsojen na leto dni zapora. Kot študent kemije se je spoznal z Edvardom Kardeljem, dve leti kasneje z Josipom Brozom, leta 1935 je začel pot profesionalnega revolucionarja kot sekretar SKOJ. Že pred vojno je Kidrič kot komunist užival velik politični ugled v širšem krogu slovenskih demokratov, nekomunistov. Zato je tudi s takim uspehom nastopil kot eden glavnih pobudnikov in organizatorjev odpora, bil funkcionar OF, njen strateg. Bil je velik politični in organizacijski talent, kakršnih dotlej naš narod še ni imel. Boris Kidrič je bil ves predan ideji in delu, bil je fanatik in brezkompromisni borec - in garač. V kratko odmerje-nih enainštiridesetih letih svojega življenja je dobesedno zgorel za »stvar«. To nam izpričuje njegova misel: »Zdrava ambicija izraža samo eno. Izraža stremljenje, da daš vse za stvar, da razviješ čimveč osebnih sposobnosti v korist stvari, da dosežeš v svojem delu čimveč uspehov zaradi stvari.« V današnjem času, ko je ideja in napetost ustvarjalnih sil obnove naše domovine uplahnila v skrajnost in hlastno zajemamo novo sapo, da ne popustimo silovitosti uničevalski zakonitosti narave, ko nam valovi civilizacije naplavljajo novih idej in balasta, ko je čas samozadovoljstva pokazal zobe prav do vrha, je morda zabavno prisluhniti mislim človeka, ki mu je kolektiv rogaške steklarne postavil spomenik v letu njegove smrti pred petintridesetimi leti. A še vedno poučno. O birokratizmu Birokratova vztrajna hoja po zvože-nih in privajenih tirih, birokratova lenoba duha, birokratovo bahavo samozadovoljstvo, birokratovo poenostavljanje - vse to ovira resničen napredek, vse to duši iniciativo tako našim kadrom kakor ljudskim množicam nas-plošno. Karierizem Nima ,z zdravo ambicijo ničesar skupnega, se poslužuje intrig, medsebojne zavisti, skrivanja napak, »bici-klistike«. Nobenega dvoma ne more biti, da vodijo pojavi karierizma v razvoj... »Biciklistika« »Biciklist« pravijo na terenu tovarišu, ki »upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska«. Za biciklista je značilno, da v svoji miselnosti in v svojem ravnanju zamenjuje resnično predanost gibanju... »z dobrimi zvezami navzgor«, s svojo osebno in sebično potrebo, da »stoji z višjimi na dobri nogi«. »Biciklist« ne hvali foruma oziroma posameznega funkcionarja zategadelj, ker dobro delata, oziroma ker njuna avtoriteta hkrati dviga avtoriteto gibarya in avtoriteto narodne oblasti, temveč ju hvali zato, da bi se osebno priliznil. Razume se samo po sebi, da »biciklistika« nujno izvira iz birokratizma in daje »biciklist« sumljivo podoben staremu jugoslovanskemu oziroma avstroogrske-mu osovraženemu birokratu. Slovenci Stoletja in stoletja je slovenski rod hlapčeval tujim gospodom. Stoletja in stoletja mu je posvetna in cerkvena gosposka vtepala v glavo, da mora biti krotak in ponižen, da je oblast njegovih tiranov postavljena od samega Boga, da sme biti srečen, če se milostno oko ryegovega vladarja ozre nanj in njegovo ponižnost z dopadenjem... Kdor si je med našim rodom predrz-nil misliti drugače, so ga prekleli in poteptali. Prekleli in poteptali ga niso samo tujerodni posvetni in cerkveni valpti »milostnih vladarjev«, prekleli in poteptali so ga še pred njimi domači oblastniki in poloblastniki. Po teh iztrganih mislih in citatih Borisa Kidriča spraševanje vesti članom pa njem imenovanega steklarskega kolektiva ni potrebno. Je že res, da človekova poniglavost ali veličina pod najrazličnejšimi barvami in zastavami ostaneta le in samo to. Nam in širšemu okolju pa ostaja grenak priokus po vseh mogočih reformah in ukrepih našega gospodarstva in splošne politike ob dejstvu, daje bil pred petintridesetimi leti umrli Boris Kidrič pobudnik opuščanja centralističnega in birokratskega vodenja gospodarstva ter se zavzemal za bolj elastičen in bolj moderen način in tudi za uporabo tržnih mehanizmov. Delovanje Borisa Kidriča med rogaškimi steklarji in zasluge za obstoj steklarne po vojni v rojstnem kraju njegovega očeta so zagotovili trajen spomin njegovega dela in spoštovanje tudi v bodoče. FRANC ČERNELČ APRIL 1988 Na pragu 21. stoletja bi ne smeli biti Obremenjeni zgolj s sedanjostjo Že kar precej časa 21. stoletje buri domišljijo načrtovalcev, varstvenikov narave, demografov pa tudi drugih strokovnjakov in laikov. Tudi gospodarstveniki radi segajo na to področje. Gotovo ste vsi, ki podrobnejše spremljate dogajanje v domačem družbenopolitičnem okolju zasledili, da tudi pri nas to ni zanemarjena tema. A nikakor se človek ne more znebiti vtisa, da o tej bližnji prihodnosti razpravljamo obremenjeni s težavnostjo našega družbeno-ekonomskega, političnega in socialnega trenutka. To je razumljivo - saj tudi tisti, ki se utaplja ne razmišlja o drugem, kot o tem, da bi začutil čvrsta tla pod nogami. Enakost v siromaštvu ni nobena perspektiva! Delitvena naravnanost našega družbenoekonomskega sistema, ko je pomembneje kot ustvarjati biti blizu sklede kjer se deli, je dosti prispevala, da smo danes v položaju kakršnem pač smo. Smo v položaju, ko vsi »jamramo«, ko smo iz leta v leto večji reveži, in ko tudi perspektive niso rožnate. V takšnem okolju se z lahkoto uveljavi le kratkoročno brezperspektivno, delitveno in uravnilovsko razmišljanje, ki vodi v družbo enakih v siromaštvu. Kajti tam, kjer se ustvari malo drugačno razmišljanje pravzaprav le težko lahko pride do veljave. A gotovo si takšnega občutka nemoči in brezperspektivnosti ne želimo več v nedogled. Razmere v družbi se gotovo odražajo na vseh področjih našega življenja in v vseh okoljih. Tudi delovna sredina pri tem ni izjema. Podobno - a vendarle drugače! Tudi v naši delovni organizaciji je glede na splošen družbeno-ekonomski položaj podobno, a vendarle nekoliko drugače. Proizvajamo namreč izdelke, ki so zanimivi za tuje kupce in ki bodo glede na razmere v tovrstni proizvodnji v svetu še bolj zanimivi. In to je ^ dejstvo, ki ga ne spremenijo slabši po-O slovni rezultati zadnjih dveh let, ki so predvsem posledica dogajanj na področju ekonomske politike in medva-lutnih razmer, na katere nimamo vpliva. Skromnejša rast dohodka in osebni dohodki s katerimi gotovo nismo zadovoljni in poslabšana likvidnost kot posledica vsega prej povedanega - so težave, s katerimi se vsakodnevno spopadamo in ki nas preveč angažirajo. Preveč zato, ker premalo razmišljamo o našem razvoju na dolgi' rok. Pa ne zato, ker tako zahteva zakonodaja, ampak zato ker je to življenjska potreba. Izoblikovati si moramo vizijo razvoja naše delovne organizacije in natančno opredeliti naše cilje, ki jih želimo doseči, ter temu prilagoditi našo dolgoročno in srednjeročno poslovno politiko. A zadnja govoričenja o sprostitvi tržnih zakonitosti in spoštovanju le teh, podpisan sporazum z mednarodnim denarnim skladom, pa tudi uspehi na področju izvoza zadnje mesece nas navdajajo z upanjem, da se tudi za našo delovno organizacijo začenjajo boljši časi. Boljši časi, ki bi lahko trajali nekaj let, a zopet ne tako dolgo, da bi lahko v nekoliko ugodnejših ekonomskih razmerah zamudili priložnost, da se organiziramo tako, kot to zahteva čas in gospodarske razmere na pragu 21. stoletja. A o tem bi morah razmišljati že zdaj. Predvsem tisti, ki so poklicani da razmišljajo o razvoju in perspektivah naše delovne organizacije. Menim, da ne bo napak, če na kratko predstavimo nekatere osnovne cilje naše delovne organizacije kot so prikazani v knjigi o zasnovi racionalne organiziranosti in opredelitvi ukrepov za izboljšanje poslovanja Steklarne BK. Ti cilji, opredeljeni in navedeni kot dolgoročni, so zraven temeljnega cilja uspešnega zagotavljanja trajne repro- dukcijske sposobnosti, utrjevanje strateškega položaja na trgu in utrjevanje dosežene socialne in ekonomske varnosti še naslednji: 1. Proizvodni program prilagajati potrebam tržišča ter zadrževati položaj vodilnega proizvajalca doma, ter poseči v višje kvalitetne razrede na tujem tržišču 2. Povečati izvoz na 19 do 20 milijonov dolarjev v 1990. letu ob istočasnem povečanju stopnje neodvisnosti 3. Doseči boljši Image izdelkov Rogaške z vidika inovativnosti, kakovosti izdelkov in poslovne zanesljivosti 4. Načelo finančne trdnosti in donosnosti mora postati prevladujoči kriterij razmišljanja 5. Dosegati stopnjo reprodukcijske in akumulacijske sposobnosti na poprečni ravni gospodarstva SR Slovenije 6. Dosegati realno rast povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega in doseči povprečno raven gospodarstva SR Slovenije 7. Doseči večje zadovoljstvo zaposlenih na področju delovnih razmer in družbenega standarda. Povečati občutek pripadnosti firmi. Bilo bi prav, da jih temeljito proučite in dopolnite, če menite, da so neustrezni ali nepopolni, ter da o tem obvestite naše delegate. Iz teh dolgoročnih temeljnih usmeritev naše delovne organizacije je pa potrebno izoblikovati strateške cilje po namembnosti ter vse potrebne ukrpe na posameznih področjih dela in poslovanja za doseganje teh ciljev. Sliši se kar enostavno, pa ni tako. Kajti dobro opredeliti cilje, glede na spremembe na mnogih področjih, ki se danes dogajajo hitreje kot kdajkoli prej, ni enostavna naloga. A če želimo, da se povzpnemo iz sivega povprečja, če želimo, da bodo steklarski poklici zopet poštah zanimivi in da se bo o naši Steklarni govorilo s spoštovanjem, potem druge izbire ni. ZLATKO NOVAK Načrt gospodarskega načrta za 1988. leto 14% večja proizvodnja in tretjino večji izvoz! Dandanašnji — ob tej visoki stopnji inflacije ni enostavno načrtovati. Visoka inflacija, hitro spreminjajoči se predpisi, nedorečena gospodarska politika in tudi nekatere druge neznanke močno otež-kočajo realnost načrtovanja. Letošnji gospodarski načrt Steklarne temelji predvsem na realno oprijemljivih kategorijah — večji proizvodnji pa tudi večjem izvozu. Ta naj bi se povečal za tretjino, na 18 milijonov ZDA dolarjev. Na ta način bi že prej kot smo sicer predvideli, dosegli in presegli z načrtovano investicijo predvideno povečanje izvoza. Lahko bi dajali, da obstajajo določeni kazalci, ki kažejo na to, da se nam ob uresničevanju tudi nekaterih zunanjih pogojev poslovanja zopet obetajo nekoliko perspektivnejši časi. Celotni prihodek Načrtovana rast celotnega prihodka temelji na naslednjih predpostavkah: Na osnovi že povečanih proizvodnih kapacitet pri elektro peči in predvidenega povečanja proizvodnje ob zamenjavi ločenih peči s kadno, je planirano 868.000 kosov stekla več kot v letu 1987. To je porast števila proizvedenih kosov v povprečju za 14,1% in sicer se ta porast nanaša predvsem na kristalno steklo. Proizvodnja v brusilnicah je izračunana na podlagi planiranih efektivnih ur in v letu 1987 doseženega povprečnega števila izbrušenih kosov na uro. Tako je predvidena proizvodnja v višini 3,350.000 brušenih kosov stekla, kar je 355.000 več kot v letu 87 oziroma za 11,8% več. Struktura eksterne realizacije je prikazana ločeno za domači in tuji trg. Prodaja na tujem trgu bi se naj povečala za 17,8%, to je od 3,607.000 kosov na 4,250.000 kosov. Predvideno je za 6-7% večje doseganje cen v izvozu glede na povprečno dosežene cene v letu 1987. Tako je planiran izvoz v višini 18,055.000 US $, to je za 33% več kot v letu 87. Tečaj $ je planiran v višini 1.750 din, kar je 40,6% več, kot je znašal zadnji tečaj v letu 1987. Prodaja na domačem trguje planirana s fizičnim porastom 9,5% glede na število kosov. Sicer pa je planirana povprečna mesečna realizacija v višini 977 milijonov din. Glede na konstantno povečanje izvoznih količin in doseganje višje kvalitetne ravni cen, se povečuje delež prihodka od izvoza in znaša ta v planu za leto 1988 že 76% eksterne realizacije. Porabljena sredstva Pri količinskih porabah surovin in repromaterialov je planirano povečanje porab glede na povečanje števila produktivnih delavcev oz. efektivnih ur ter pri tozdu Osnovna izdelava tudi na osnovi povečanja proizvodnih kapacitet Planirano povečanje količin surovin je po tozdih sledeče: TOZD 1 za 8,3% (3,3% porast števila zaposlenih in 5% na osnovi povečanja kapacitet) TOZD 2 za 3,8% TOZD 3 za 6,0% TOZD 4 za 5,0% Pri izračunu planskih cen za domače surovine in repromateriale so kot osnova zajete zadnje cene iz dobav v letu 1987, povečane za 45%; za uvožene surovine in repromateriale pa je planiran tečaj DM v višini 1050 din, kar je 34,4% povečanje glede na zadnji tečaj v decembru 1987. Razmerje $: DM je l$je 1,67 DM. Tečaji ostalih valut so določeni na osnovi rasti tečaja DM. Dohodek Planirani dohodek je v primerjavi z doseženim v-letu 1987 za 180% večji. Rast dohodka je hitrejša od rasti celotnega prihodka kot tudi od rasti osebnih dohodkov. Rast dohodka je večja zaradi tega, ker gredo med stroške oziroma porabljena sredstva le realne obresti. Glavni del revalorizacijskih obresti bremeni dohodek, po drugi strani pa se zmanjšajo obveznosti iz dohodka iz naslova bruto osebnih dohodkov. Načrtovana vrednost prodaje v tisoč din Tuji trg: 37,198.000 ( 76) Domači trg:_________11,725.000 ( 24) Skupgj: 48,914.000(100) Planiran celotni prihodek in njegova delitev za leto 1988 v 000 din Celotni prihodek (256) 55,020.000 - tuji trg - domači trg - interna realizacija in ostali prihodki Porabljena sredstva (238) 37.189.000 11.725.000 6,106.000 29.224.000 - od tega amortizacija Dohodek (280) 1,674.000 25,796.000 — obresti za kredite za osnovna sredstva — obresti za kredite za občas. obrat sred — del dohodka za DSSS (brez BOD, am., el.) — obveznosti iz dohodka na osnovi BOD — ostale obveznosti iz dohodka (poz. 50-58) Čisti dohodek (314) 1.462.000 3.462.000 825.000 467.000 1.522.000 18,058.000 - BOD (262) - SSP — stanov, del - SSP — ostalo - Poslovni sklad - rezervni sklad (4% od doh.) Akumulacija 16,463.000 100.000 100.000 363.000 1.032.000 1.395.000 Sredstva xa razšir. reprodukcijo 3,069.000 Opomba: številke v oklepajih so primerjalni indeksi na doseženo v letu 1987. Proizvodnja brusilnic (na osnovi efektivnih ur) TOZD planirane efektiv. ure 0 štev. kom/uro plan 88 real. 87 indeks 88/87 TOZD 3 735.372 2,70 1,986.000 1,774.377 111,6 TOZD 4 261.359 2,70 706.000 651.583 108,3 TOZD 10 98.837 2,30 227.000 206.851 109,8 TOZD 11 108.834 2,30 250.000 211.587 118,3 Skupaj: 1,194.402 2,66 3,169.000 2,844.398 111,4 Brusilni avtomat 181.000 151.206 119,7 Skupaj brušeno steklo: 3,350.000 2,995.604 111,8 Planirano število zaposlenih v letu 1988 TOZD 0 štev. zaposl. v letu 1987 Plan 0 zaposl. za leto 1988 Indeks 88/87 TOZDI 559 574 102,7 TOZD 2 191 196 102,6 TOZD 3 623 658 105,6 TOZD 4 225 239 106,2 TOZD 10 97 101 104,1 TOZD11 112 116 103,5 TOZD 5 93 94 101,1 DSS 224 239 106,7 DR 30 33 110,0 Skupaj: 2.154 2.250 104,5 Obresti za kredite za osnovna sredstva in občasna obratna sredstva v naj-večji meri obremenjujejo dohodek. Skupaj znašajo 4924 milijonov din in jih je glede na negotovost pri likvidnostni situaciji in spreminjajočih se obrestnih merah težko optimalno planirati. čisti dohodek Porast čistega dohodka presega indeks 314 v primerjavi z letom 87. Čisti dohodek je v letu 1988 dodatno obremenjen za preko 23% obveznosti iz BOD, ki so prej bremenile dohodek. BOD je vključno s porastom prej omenjenih obveznosti planiran v višini 16,463 miljard, kar pomeni, porast za 162% v primerjavi z letom 87. Rast je počasnejša od rasti dohodka in nekoliko nad rastjo celotnega prihodka. Neto vrednost točke je kot povprečna v letu 88 planirana v višini 850 din, kar je 95,4% več od dosežene povprečne vrednosti v letu 1987. Skupen, večji porast BOD je posledica izdvajanja obveznosti iz BOD in zaradi planiranega povečanja števila zaposlenih. 74% planirane akumulacije je iz naslova obveznega rezervnega sklada v višini 4% od dohodka, ostalo pa je poslovni sklad. Sredstva za razširjeno reprodukcijo, to je akumulacija vključno z amortizacijo, znašajo 3,069 milijard din. Rast povprečno uporabljenih poslovnih sredstev je določena na osnovi rasti v letu 1987 povečamo za 15%. V le- tu 1987 so znašala ta 20,011 milijard, za leto 1988 so planirana v višini 36,360 milijard. Na osnovi tako planiranih uporabij. poslovnih sredstev bi znašala akumulac. stopnja 3,8%. Ta je v dejavnosti 011219, v letu 87, znašaila 3,4%. To pomeni, da planiramo nadpovprečno stoprjo akumulativnosti, kar zadošča izpolnitvi določil družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Spremembe zakona o združenem delu Uresničevanje samoupravljanja v združenem delu Spremembe zakona o ZZD na področju samoupravljanja v združenem delu so usmerjene zlasti v zmanjševanje normativizmu in racionalizacijo samoupravnega odločanja. Razširjene so pristojnosti delavskega sveta delovne organizacije in njenega poslovodnega organa. Odločanje z referendumom V določbah, ki se nanašajo na odločanje z referendumom je odpravljen pojem neodtujljivih pravic, kije zlasti v praksi povzročal veliko težav, saj se je obseg teh pravic nenehno širil. Tudi sodna praksa na tem področju ni bila enotna. Novela ZZD določa, da delavci odločajo z referendumom o: - o samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev, - statutu temeljne organizacije, - samoupravnem sporazumu o zdru- žitvi v delovno in sestavljeno organizacijo, - statusnih spremembah, - osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Z referendumom se tako ne odloča več o statutu delovne in sestavljene organizacije, o temlejih plana, o samoupravnem sporazumu o združitvi v poslovno skupnost in o drugih sporazumih. Prav tako se z referendumom ne odloča več o sklepih, ki se nanašajo na odpoved, vračilu in nadomestilu za gospodarjenje z združenimi sredstvi. Določen je tudi minimalni rok za ponovitev referenduma, ki znaša 60 dni. Odločanje na zboru delavcev Na zboru delavcev daiajo delavci predvsem pobude, predloge in mnenja, določajo stališča pri uresničevanju pravic do dela z družbenimi sredstvi in drugih samoupravnih pravic, določuje smernice za delo delegacij in delegatov ter sprejemajo sklep o uresničevanju določenih samoupravnih pravic, dolžnosti in odgovornosti, sprejemajo statut delovne organizacije in druge sklepe. Odločitve in sklepi so sprejeti, če se za nje na zboru izjavi več kot polovica celotnega števila delavcev tozd. Po gospodarskem načrtu naj bi šlo čez roke označevalk več steklenih izdelkov (foto: Z. Novak) Za zbor delavcev so v nasportju z referendumom pristojnosti določene zelo ohlapno tako, da ni povsem jasno o katerih zadevah bo obvezno določanje na zboru. Po noveliranem zakonu o združenem delu ima delavski svet temeljne organizacije naslednje nove pristoj- nosti: ' - odloča o odpovedi pravice do vrnitve združenih sredstev oziroma do nadomestila za gospodarjenje z njimi, - odloča o sklenitvi SAS o združitvi v poslovno skupnost in o drugih SAS o katerih delavci ne odločajo z osebnim izjavljanjem. Pri odločanju v delavskem svetu TOZD pa je pomembno novo določilo, da morajo temeljiti sklepi delavskega sveta TOZD na samoupravnih sporazumih, samoupravnih splošnih aktih in sklepih delavskega sveta delovne organizacije, pri čemer delavski svet zagotavlja njihovo izvrševanje kot tudi izpolnjevanje obveznosti in uresničevanje odgovornosti temeljnih organizacij v delovni organizaciji. Odločanje v delavskem svetu DO Pomembna sprememba na tem področju je črtanje takoimenovanega vezanega mandata. Delegat v delavskem svetu delovne organizacije ravna v skladu s smernicami in splošnimi družbenimi interesi. Kljub oviri, ki jo predstavlja konsenz le ta ni črtan v celoti, kljub temu pa so vprašanja o katerih se odloča na ta nači, močno skrčena. V primeru, da ni soglasja vseh tozdov pa lahko delavski svet v izjemnih primerih z večino glasov delegatov sprejme začasni sklep. J. A. Izvoljeni novi delavski sveti Delavski svet delovne organizacije TOZD Osnovna izdelava: Jože Be-dinek, Jože Čoh, Rudi Frenko, Franc Galun, Jože Podhraški (1960), Jože Podhraški (1963), Venčeslav Srbčič, Jože Strašek, Josip Špiljak, Zvonko Tepeš in Franc Županič. TOZD Dodelava: Drago Dimeč, Zora Hunski, Voja Obradovič in Stanka Verk. TOZD Kristal: Slavko Čoh, Igor Inkret, Martin Kampuš, Hermina Kla-sič, Alojz Kuhale, Ivica Kučiš, Vinko Kunštek, Bojan Oberski, Frahc Pi-šlar, Miro Podhraški, Cvetko Sedmi-nek (predsednik), Zvezdana Strašek in Ivan Štefančič. TOZD Dekor: Anton Jošt, Tanja Rupret, Srečko Sok, Daniel Štus in Franc Vončina. TOZD Servisna dejavnost: Franc Berk, Peter Zaspotnik in Drago Mlinar. TOZD Delavska restavracija: Neži-ka Županič in Marija Kovačič. TOZD Tehnokristal: Ivan Grbavac in Stje-pan Pranič. TOZD Dalmacijakri-stal: Srečko Pervan in Ante Raos. Delovna skupnost skupnih služb: Franc Berk, Zlatko Novak, Franc Podhraški, Bruno Šverko in Nada Zagoda. Delavski sveti temeljnih organizacij DS TOZD Osnovna izdelava: Drago Anošek, Anton Colnarič, Božo Cucin, Vlado Češnjaj, Ivan Kamen-šek (predsednik), Ferdo Kampuš, oorv- 'inojl ni r s s> Vlaganje zmesi v lončene peči poteka še vedno na star način (foto: Z. Novak) Drago Kolar, Anton Koražija, Viktor Krklec, Milan Levstik, Stjepan Mlinar, Anton Mrkša, Stanko Ogrizek, Branko Papič, Milan Peček, Martin Perkovič, Ivan Podhraški (45), Ivan Podhraški (47), Avgust Strašek, Anton Širec, Franc Šket in Vlado Štih. DS TOZD Dodelava: Slavko Gajšek, Alojz Galun, Vida Grobin, Marija jjalužan, Elizabeta Kovačič, Milo-rad Kračun, Helga Križan (predsednik), Marija Kunštek, Ruža Mališ, Branko Mikuljan, Zlatko Starček, Anton Škorc, Sonja Šrimf in Marija Vnučec. DS TOZD Kristal: Vida Antolinc, Milan Barič, Ivan Bračun, Miro Ce-rovski, Vesna Cesarec, Marija Debelak, Anton Drofenik, Rozalija Kišič, Stjepan Košanski, Alenka Kozlevčar, Jože Lovrenčak, Marija Sekirnik, Jože Stančič, Ivan Šestanj, Stanko Šmit, Štefka Tadina, Maks Terčič (predsednik), Radomir Tutnjevič, Anton Verhovšek in Jožica Voh. DS TOZD Dekor: Štefan Bezamov-ski, Ksenija Gorjup, Jože Gradišek, Monika Grgič, Anton Jazbec, Zvonka Kladušek, Štefka Kotnik, Jože Kunej, Ladislav Kunst, Albin Preši-ček, Ivan Sikošek, Nevenka Strnad, Franc Šumej, Drago Ulčnik in Andrej Žlender. DS TOZD Servisne dejavnosti: Anton Artič, Ivan Dolšak, Franc Gajšek, Ivan Grobin, Ivan Janžek, Martin Janžek, Daniel Krklec, Drago Mlinar, Drago Podhraški, Adolf Polšak, Janko Sipec, Jože Škrabi in Mirko Štih. DS Delovne skupnosti skupnih služb: Darko Boršič, Erika Bursač, Ana Čoh, Berta Čoh, Anica Firer, Marta Kaučič, Jože Klevže, Štefica Novak, Franjo Podhraški, Branko Posilovjč, Terezija Sajko, Drago Sla-tinšek, Marija Stančin, Albin Srimpf (predsednik), Blaženka Štrukelc in Zinka Vrtnik. Konferenca ZKS... Za socializem po meri ljudi Takšen skupen imenovalec najt bodo komunisti razpravljali na aprila. Trenutna gospodarska in politična situacija v naši ožji domovini ter v Jugoslaviji terja takojšnje ukrepanje v smeri takšnih sprememb v družbi, ki bodo omogočale materialno in duhovno bogatejši socializem. To je tudi cilj prenove družbe in prenove zveze komunistov. 1. Novi razvojni koncept Dvoma o tem, da se katerikoli družbenoekonomski koncept na svetu, prav tako socialistično samoupravljanje, lahko potrdi le s svojo ekonomsko uspešnostjo ni. Na kongresu ZKS je bilo javno opredeljeno, da mora naš cilj biti moderna tehnološko napredna, ekonomsko uspešna in ob upoštevanju ekoloških dejavnikov, proti ostalemu svetu odprta slovenska in jugoslovanska družba. Pot za doseganje javno zastavljenega cilja ne bo lahka. Idejna neenotnost komunistov v mnogih sredinah, priseganje na različne koncepte ter nagibanje k birokratsko-etatističnemu urejanju zadev so velike ovire za uresničitev ciljev. Na ekonomskem področju pomeni politika programirane oziroma ciljne inflacije z ukrepi, ki jim sledijo novi ukrepi katerih skupna značilnost je, da normativno predpisujejo obnašanje poslovnih sistemov, zagotovo odmik od tržne ekonomije. Prehod na tržno ekonomijo pa je jasno opredeljen kot končen cilj programa dolgoročne gospodarske stabilizacije. olj ustreza vsebini tez, o katerih konferenci ZKS v Ljubljani 22. Majhen prostor za samostojno vodenje poslovnih sistemov in iz tega izhajajoča vse manjša pravica delavcev, da odločijo o svojem delu oz. dohodku, sta glavni vzrok za pomanjkanje ša kako pomembne motiviranosti. Postopno vračanje možnosti gospodarskim organizacijam, da začnejo samostojno odločati o poslovni politiki ter da nosijo nato v celoti posledice za svoje odločitve, ob svobodnem formiranju vseh dejavnikov tržne ekonomije ter ob taki politiki države, ki bo opredeljevala splošne in temeljne pogoje za gospodarjenje, je pot za izboljšanje stanja v gospodarstvu. 2. Politični sistem Bistvena sprememba v političnem sistemu je v tem, da se poiščejo teze, ki bodo pomenile koristen in nujen prispevek za premagovanje krize. Gre za preseganje birokratske logike, samovolje iz različnih političnih centrov moči ter za sistematično jačanje samoupravne organiziranosti političnega življenja. Da bi to dosegli, bo potrebno upoštevati: - uveljavljanje ustavnosti in zakonitosti - boljše delovanje federacije, odgovornost suverenih narodov za njen razvoj - javna družbena kontrola nad organi oblasti in nosilci družbenih pooblastil - razmejitev med pristojnostmi in odgovornostmi subjektov v političnem sistemu - boljše delovanje skupščinskega sistema - svobodno izražanje pluralizma javnih interesov - podružbljanje obrambe in varnosti 3. Prenova ZK Na tem področju čaka člane ZK veliko dela. Pomisleka o tem, da je tudi znotraj same ZK potrebno pospešiti posebej idejno, moralno, organizacijsko in kadrovsko prenovo, ne bi smelo biti. Končen cilj prenove ZK mora biti spoznanje, da ZK ni nosilec oblasti oziroma podaljšana roka države, ampak nosilka najširših interesov delavskega razreda. Naloge ZK do naslednjega kongresa... Posebno pozornost bo potrebno posvetiti nevarnosti, da bi izvršilni organi države zamdi krize in družbenih napetosti še bolj zožili prostor za samoupravljanje s tiho podporo organov ZK. Prav tako ZK ne bo smela dopustiti, da bi nekdo bodisi znotraj nje same ali zunaj nje določal, kateri so razredni skupni nacionalni ali splošni družbeni interesi v Sloveniji in Jugoslaviji. Bolje se bo treba organizirati za delo v skupščinskem sistemu in» ne na koncu bo potrebno zaostriti tudi odgovornost najodgovornejših članov ZK. DARKO BORŠIČ Tehnologija, ki se vse bolj uveljavlja tudi pri nas Brušenje z diamantnimi orodji Skozi stoletja se je tehnologija brušenja steklenih izdelkov le počasi spreminjala. Velik tehnološki korak pa je omogočil umetni diamant. V steklarstvu so diamantna orodja v steklarski industriji so se diamantna prodirala počasneje kot v druge veje orodja najprej in mnogo hitreje uvelja-— industrije, vendar pa so danes podjet- vila v avtomatizirani proizvodnji izde-7 ja, katera že izključno brusijo steklene lave in dodelave steklenih izdelkov, ■ izdelke na diamantnih orodjih. Pa tudi zaradi specifičnosti proizvodnje in uporabe teh izdelkov. V industrijo ročne izdelave, dodelave in oplemenitenja steklenih izdelkov z brušenjem pa so prodirala počasneje. V Jugoslaviji se z uvedbo te tehnologije v steklarsko industrijo ne moremo ravno pohvaliti, vendar pa se vedno bolj uveljavlja spoznanje, daje potrebno iti v korak s časom in konkurenco ter sprejeti tehnologijo, ki so jo drugi že osvojili. Že pred dvajsetimi leti smo v Steklarni namestili prve diamantne stroje. Danes jih imamo komaj 25 odstotkov v strukturi strojev za oplemenitenja steklenih izdelkov z brušenjem. Tako da drži trditev nekaterih strokovnjakov, da v Jugoslaviji zaostajamo v tehnološkem razvoju za 30 let. Kdaj se bomo preusmerili na celotno oplemenitenje steklenih izdelkov z diamantnimi stroji lahko le ugibamo, medtem ko nekateri to že v celoti opravljajo. Nove generacije brusilcev niti ne vedo kako smo še pred nekaj leti brusili nekatere elemente desenov. Koliko je bilo v te elemente brušenja vloženega fizičnega napora in strokovnosti. Danes te elemente brušenja opravljamo z mnogo manjšim trudom. Pri tem pa je potrebno poudariti to, da so bili ti težavni artikli po teži in težini brusnih elementov nekdaj le izjema, danes pa je to naš osvojen proizvodni program za zahteven tuji trg. Čeprav smo število diamantnih brusnih strojev v zadnjih petih letih povečali štirikrat, je to le en korak naprej za tistimi, ki tečejo pred nami. Sprememba tehnologije dela neke faze proizvodnega procesa pa zahteva tudi spremembe na nekaterih drugih področjih, da bi ta sprememba dela lahko dala čim večji učinek. Te spremembe v našem primeru bi zajele: - Sortiment - prilagodljivost diamantnih brusnih plošč - izkoriščenost - delovni napor - delovno okolje - kakovost dela - kakovost brusnih površin - kemično poliranje - čas izdelave - ekonomski učinek O vsem tem pa kdaj drugič. ANDREJ Z. Brušenje brez diamantov si danes tudi pri nas ne moremo več predstavljati (foto: Z. Novak) Zaposlovanje in investicija Izpolnjen načrt zaposlovanja! V času pred izvedbo nove investicije v povečanje in racionalizacijo proizvodnje svinčenega brušenega stekla je na osnovi analitične ocene bilo predvideno 540 novih delavcev, kar naj bi ustrezalo povečanim zmogljivostim nove proizvodnje. Letos zaključujemo zaposlovanje, vezano na investicijo! V TOZD Osnovna izdelava je bilo predvideno 87 novih delavcev. Za TOZD Kristal je bUo predvidenih 321 novih delavcev, od tega kar 230 brusilcev in 35 brisalk stekla. Kontrola kvalitete naj bi se povečala za 12 oseb, vzdrževanje in dežurne službe za 16 oseb in DSSS za 25 oseb. Preostalih 79 novih delavcev naj bi se porazdelilo v druge dele proizvodnje. V tabeli je prikazano stanje zasedenosti delovnih mest v letu 1984 in v obdobju treh let po začetku obratovanja dela nove proizvodnje. Iz tabele lahko razberemo, da je načrtovano povečanje zaposlovanja v največjem delu nove proizvodnje že zaključeno (TOZD Osnovna izdelava. TOZD Servisne de- leto steklop. ostali vT-1 steklobr. brisanje umivanje rezanje žaganje grobi brus. kontrola kval. ostali v DSSS vzdržev. ostali v DO č? o. 1 1984 258 219 462 145 65 45 144 82 164 1584 1985 271 269 499 156 74 57 160 90 190 1766 1986 293 261 564 178 79 59 159 92 210 1895 1987 309 250 604 190 85 63 164 96 212 1973 Vsi podatki se nanašajo na 31.12.1988 Kvalifikacijska struktura — manjši delež zaposlenih s stopnjami VI., Vil. in Vlil. «3 E Js O) T3 73 iS c & S o. t •S dveletna poklic, šola poklicna šola srednja šola višja šola visoka šola magisterij 'e? O. 3 •S Leto I n ra iv v vi VII VIII 1984 480 126 5 465 90 13 8 1 1584 1985 420 444 7 688 177 18 11 1 1766 1986 459 472 6 756 172 19 10 1 1895 1987 483 502 9 770 177 21 10 1 1973 V tabeli nista upoštevana TOZD Tehnokristal in TOZD Dalmacijakristal javnosti, DSSS). Preseieno pa je število planiranih brusilk stekla in pre-gledovalk stekla, še vedno pa ni zaposleno planirano število brusilcev. Že v tem letu pričakujemo 35 brusilcev kristalnega stekla. Vsi ti planirani bru- Obrat embalaže v Podsredi silci so naši štipendisti. S prihodom teh brusilcev bodo delovna mesta brusilcev v celoti zasedena. Kolektiv se je pomladil Povprečna starost članov našega ko- lektiva seje v obdobju od 1984 do 1987 gibala tako: 1984 je znašala 30,5 let 1985 je znašala 29,6 let 1986 je znašala 29,1 let 1987 je znašala 29,4 let V povprečju smo se torej v tem obdobju pomladih. Če primerjamo rast števila zaposlenih z dejansko kvalifikacijsko strukturo, je razvidno, da število delavcev od I. do VI. stoppje strokovne izobrazbe raste zadovoljivo v skladu s porastom zaposlenih. Najbolj se je povečalo število zaposlenih z II., IV. in V. stopnjo strokovne izobrazbe. Število delavcev s VII. in VIII. stoppjo strokovne izobrazbe pa ostaja na ravni iz leta 1985. ko je začel obratovati del naše nove proizvodnje. V bodoče planiramo zaposlitev 9 delavcev z visoko izobrazbo različnih smeri, ki jih sedaj tudi šti pendiramo. Če primerjamo načrtovano zaposlovanje pred investicijo in dejanski porast zaposlovanja po letih, kot tudi kvalifikacijsko strukturo in starostno strukturo, lahko vidimo, da je v povprečju potekalo po načrtovani poti. Obstajajo pa seveda tudi odstopanja, ker je bilo zaposlovanje preveč usmerjeno v kader z nižjo strokovno izobrazbo in vse premalo v kader z višjo in visoko strokovno izobrazbo. MARTA KAUČIČ Na preizkušnji Pred dobrima dvema letoma smo dobili na mizo kratek elaborat tozda Dekor iz Kozjega, ki je govoril o potrebi uvedbe lastne izdelave darilne embalaže za program »GRY« in možnosti razvoja te dejavnosti. Potrebovali smo embalažo za izdelke gravure Kot je bilo zaznati, je možno zaključiti, da smo vsi skupaj o tem premalo vedeli ah pa vemo. Prepotentni bi bili, če bi o tej zadevi ob toliko bolj pomembnih v Steklarni delali ne vem kakšnih razprav. Za kaj gre? Ko so v TOZD Dekor Steklarne »BK« začeli resno delo z unikatnim graverskim programom »GRY«, se je porajalo sočasno vprašanje ustrezne embalaže. Bogato brušen, umetniško oblikovan graviran kristalni izdelek je potreboval tudi dostojno embalažo. Razmišljali smo o »ljudski skrinjici«, da bi prišli do osvojene variante, ki jo je ponudil ing. Ivo Mrvoš - grafik, predavatelj na višji grafični šoh v Zagrebu. Ponudil je varianto, ki je naj bližja ročnemu brali šeryu v najzahtevnejših tehnikah, to je W tudi ročno izdelana kaširana embalaža v kvalitetni imitaciji. Sodelavec ing. Mrvoš je bil voljan v Koqe prinesti svoje bogate izkušnje v izdelavi embalaže in tako se je rodil obrat v Podsredi. Izkoristiti prostore stare šole S soglasjem izvršnega sveta SO Šmarje pri Jelšah smo dobili v uporabo bivšo osnovno šolo, ki jo je načenjal zob časa. Najprej smo prenesli nekatere nujne delovne pripomočke zunanjega sodelavca, da bi do danes usposobili enoto z lastnimi stroji za izdelavo tovrstne embalaže. V oddelku embalaže v Podsredi dela danes sedem delavcev, ki naredi mesečno med 1200 do 1500 enot darilne embalaže, ki zajema luksusno škatlo pa do izjemno zahtevne embalaže za plakete ah reklamne plošče za firme. Zaposleni v oddelku embalaže so ob praktičnih izkušnjah v izdelavi embalaže opravili tudi poseben seminar iz programa »kartonažer« z namenom, da se dvigne splošni strokovni nivo. TOZD Dekor je razpisal tudi dve štipendiji in sicer eno za VI. stopnjo in eno za IV. stopnjo zahtevnosti. Embalaža tudi za izvoz! V dosedanjem obratovanju smo v oddelku embalaže v Podsredi pretežno oskrbovali unikatno proizvodnjo »GRY«, izdelali pa smo tudi prve serije za izvozna naročila posebnih darilnih artiklov. Pridobili smo mnoge izkušnje v sami tehniki dela, kakor tudi pri dizajnu. Tehnična opremljenost delavnice je minimalna, oziroma skromna. Dislocirana enota v Podsredi je v bistvu drobna produkcijska enota obrtniškega tipa. Kljub temu, da bo sedaj zaposlovala 8 do 10 ljudi, predstavlja malo poživitev v Podsredi kot delu Spominskega parka Trebče. Načrtujemo razvoj, v katerem bi naj avtomatizi- rali nekatera ročna dela, potrebovali bi tudi rezalnico papirja in »zaklopno Stanco«. Poseben poudarek namenjamo konstrukciji in obliki darilne embalaže, za kar bomo kadrovsko okrepljeni že letos z industrijsko oblikovalko in nadaljnjo pogodbo o delu z gra- fičnim inženirjem. Nadaljnji razvoj je vsekakor odvisen predvsem od interesa Steklarne »Boris Kidrič«, ki bi z dosedanjimi aktivnostmi komerciale in bodočimi lahko prispevala k razvoju zelo pomembnega dejavnika v celoviti ponudbi. Kvali- tetna embalaža je vsekakor nujnost na sodobnem tržišču. Pričakujemo, da bo darilna škatla iz Podsrede interesantna tudi za določen krog odjemalcev izven Steklarne in da se bo začeta usmeritev pokazala za pravilno. J. BOŽIČEK Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu Sprožiti postopek za spremembo člena V steklarni imamo okrog 100 sodelavcev, ki jim je priznana lil. kategorija invalidnosti in prejemajo razliko osebnega dohodka. Menimo, da je prav, da napišemo nekaj besed o načinu izračuna te razlike. Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu je predpostavljena razlika med osebnim dohodkom, ki ga je delavec prejel za svoje delo v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in tistim, ki ga prejema na drugem ustreznem delu kot invalid III. kategorije invalidnosti. Zaradi ugotovitve te razlike je seveda treba osebni dohodek iz časa pred invalidnostjo uskladiti na leto, za katero se določa nadomestilo. Način ugotavljanja te razlike pa se je večkrat menjal glede tega, kateri osebni dohodek je bil osnova za njegov izračun, pri čemer je le osebni dohodek na novem ustreznem delu objektivno točno ugotovljiv iz plačilnih seznamov. Pri tem pa je tisti za prejšnje delo le predpostavljen, torej tisti, ki bi ga delavec prejel za svoje prejšnje delo tudi po večletni zaposlitvi na drugih delih in lahko tudi po večkratni spremembi tehnološkega procesa ter menjanju samoupravnih aktov o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Trije načini ugotavljanja razlike Pri določanju nadomestila je pomembno omeniti tri načine ugotavljanja razlike med osebnim dohodkom in časa pred invalidnostjo in na ustreznem delu. Osnova za razliko je bila po določbah statuta, ki je bil v veljavi do 31. 12. 1981, osebni dohodek delavcev skupine, v kateri je delavec delal v letu pred nastankom invalidnosti in ki je opravljal enaka dela kot delovni invalid. Po določbah statuta, ki je bil v veljavi od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1983 nadomestilo računalo kot razlika med osebnim dohodkom, ki bi ga sam invalid, ne pa skupina, v kateri je delal, prejel za povprečne delovne uspehe, če bi še delal na svojem delu, in osebnih dohodkom, ki ga prejema za povprečne delovne uspehe na ustreznem delu. Ta razlika pa se je povečala ali zniževala glede na delovne uspehe na novem ustreznem delu, da bi se na ta način vzpodbujala invalidom delovna storilnost. V zvezi s to ureditvijo je nastal dvom, kaj je potrebno imeti za povprečne delovne uspehe, ki opredeljujejo osebni dohodek, ki se upošteva pri izračunu nadomestila. Skupnost je menila in še danes stoji na stališču, da gre pri tem le za tisti osebni dohodek, ki bi ga prejel zaposleni invalid za 100% izpolnitev delovnih nalog. Za to stališče pa je sodišče združenega dela SRS ugotovilo, daje nepravilno. Osebni dohodek ni le odraz stoodstotnega izpolnjevanja delovnih nalog, ampak konkretno prejeti osebni dohodek glede na individualno delovno uspešnost. Povprečje pomeni torej le srednjo vrednost v daljšem časovnem obdobju realiziranega osebnega dohodka v celoti. Zato v ta osebni dohodek spada tudi tisti del, ki odpade na preseganje ali na neizpolnjevanje norme. Konkretni osebni dohodek je pri dveh delavcih, ki bi sicer prejela za stoodstotno izpolnitev norme enak osebni dohodek, lahko različen. Način, ki ga uporablja skupnost, pa daje obema delavcema enako izhodišče, prilagaja ga samo izpolnitvi delovnih nalog na ustreznem delu. Osnova je predpostavljeni osebni dohodek v 1983. letu! Sklep o načinu uskladitve osebnega dohodka iz koledarskega leta je pred nastankom invalidnosti za določanje nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu za invalide, pri katerih je invalid- nost nastala do 31. 12. 1983, ki ga je Skupnost sprejela 18. 9.1984, je določil način preračuna nadomestila, za tiste delavce, ki so postali invalidi pred uveljavitvijo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, to je pred 1. 1. 1984. Ta zakon je namreč določil, da se nadomestilo zaradi'manjšega osebnega dohodka na ustreznem delu določi v višini, ki je enaka razliki med osebnim dohodkom, ki ga je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in osebnim dohodkom, ki ga prejema na drugem ustreznem delu. Pri določanju nadomestila pa se ta osebni dohodek uskladi na leto, za katero se določa nadometilo glede na porast osebnih dohodkov v organizaciji združenega dela. Ta razlika se glede na delovni uspeh zvišuje ali znižuje enako kot prejeti osebni dohodek na ustrezem delu. Že za leto 1983 pa se postavlja vprašanje, kgj je povprečni osebni dohodek, ki bi rabil za prehod na tekoče usklajevanje nadomestila od 1. 1. 1984 dalje. Zato je navedeni sklep določil, da se v osebni dohodek iz časa pred 1983. letom uskladi na to leto tako, da znaša toliko, kolikor bi invalid prejel v letu 1983 po zaključnem računu za delo, ki ga je opravljal pred nastankom invalidnosti, če bi še delal na svojem delu poln delovni čas. Pri tem se mora v ta osebni dohodek všteti del, ki opdade na delovni uspeh v letu pred invalidnostjo, odstotek povečanja osebnega dohodka iz naslova minulega dela, ki gre invalidom v letu 1983 in vsi stalni v pokojninsko dobo všteti dodatki, ki bi jih prejemal na svojem delu (za nočno delo, za delo v izmenah, stalnost). Tako ugotovljeni osebni dohodek pa se uskladi na leto, za katero se odmerja nadomestilo za toliko odstotkov, koli- 1 fl kor se je v povprečju povečal osebni I U dohodek v organizaciji. Od tako odmerjenega osebnega dohodka pa se odšteje tisti, ki ga je prejel na ustreznem delu, razlika pa predstavlja nadomestilo v dokončnem znesku. Ker se obračun lahko opravi dokončno šele 8. marec - dan žena po zaključnem računu, se pred tem izplačuje akontacija v višini nadomestila za prejšnje leto. Zaradi visoke stopnje inflacije se razlika med letom usklajuje ob vsakem periodičnem obračunu. Zadnje spremembe OD v steklarni (stalnost, izmensko delo) so povzročile, da se je razlika OD invalidom zmanjšala. Zato bo potrebno sprožiti postopek za spremembo ustreznega člena zakona. LJUBA TIŠMA Zakaj se potem konča? Na Steklarski šoli je že nekaj let tradicija, da pripravijo učenci, v soboto pred praznikom 8. marca, v dopoldanskem času kulturni program za svoje matere, popoldne pa za delavke in delavce delovne organizacije. Tudi letos so se matere v velikem številu udeležile tega srečanja. Ob tej priložnosti so jim učenci podarili šopke cvetja, kozarček s priložnostnim verzom in bilten, ki ga je izdala razredna skupnost 2. a. Poleg kulturnega programa je bila pripravljena še razstava izdelkov, de-lavšniških dnevnikov in risb, ki so jih učenci izdelali pri praktičnem pouku, tako da so starši videli, kako in kaj njihovi otroci dalajo. V letošnjem skoraj dve uri trajajočem kulturnem programu so učenci predstavili delo interesnih dejavnosti. Predstavil seje reci-tacijski krožek, plesna skupina, gledališki krožek, kemijski krožek, učenke so izvedle gimnastično vgjo, učenki iz prvega letnika sta zapeli in Ivan je zaigral na harmoniko. Prav tako je bilo staršem predstavljeno delo v marksističnem krožku, OO ZSMS, skupnosti Opravljeno delo učencev in Domski skupnosti. Starši so zelo zavzeto spremljali program in marsikateri materi se je utrnila solza, ko je videla, da mnogi od teh učencev, ki niso najboljši po učnem uspehu, žrtvujejo marsikatero uro prostega časa in skušajo najti v katerikoli dejavnosti svoje mesto, svoj cilj. Po končanem programu je bilo veliko čestitk in navdušenja, katero je veljalo predvsem gledališki skupini, ki se je predstavila z odlomkom iz mladinske igre Hodi de Bodi ali Dve vedri vode. To delo je skupina predstavila konec marca na tekmovanju mladih gledaliških skupin občine Šmarje »Naša beseda«. Selektor, tov. Žvižej, iz Celja ter predstavniki ZKO iz Šmarja so izrekli vso pohvalo in priznanje za uspešno delo. Izredno navdušujoče besede in spodbuda ocenjevalcev za nadaljnje delo in prave ovacije, ki so jih priredili učenci svojim sošolcem - gledališčnikom po končani predstavi, so pravzaprav izhodišče za ta prispevek. Zakaj se velikokrat s šolanjem vse konča? Zakaj teh mladih ljudi potem, ko pridejo v delovno organizacijo, ne vključimo v kulturno dogajanje v njegovem delovnem okolju? Verjetno je še premalo povezav med delovno organizacijo, krajevnim okoljem in šolo. To pa je velika škoda. Nekajletni trud in vlaganje tako zvodeni. Osebno mi je v veliko zadovoljstvo, če vidim svojega bivšega učenca nastopati v pevskem zboru, na gledaliških deskah ali na literarnem večeru. Moram priznati, da se mi je to zgodilo zelo zelo redko. IRENA KUMER, prof. Remont elektro kadne peči Nedavno tega smo, lahko rečem, uspešno opravili glavni remont na E-kadni peči, ki je bila v obratovanju od julija 1985 leta. Za remont smo se morali odločiti zaradi vse slabše kvalitete steklene mase in rapidnega zniževanja talilnih kapacitet. su. Zato je bilo potrebno organizirati naslednja pripravljalna dela: - priskrbeti potrebna devizna in dinarska sredstva Omeniti moram, da gre za prvi tovrstni poseg, in dosedgj nismo imeli prav nobenih izkušenj. Tudi za to smo z interesom pričakovali, v kakšnem stanju je omenjena talilna peč. Kaj smo ugotovili in videli, ko je bila peč izpraznjena? Kot smo pričakovali je bila peč oziroma ognjeodporni material ob mestih, kjer so bile vstavljene elektrode, do kraja izrabljen,: ter da je bil skrajni čas, da se preneha z obratovanjem. Le z intenzivnim hlajenjem in skrbnim nadzorom kritičnih mest smo 1 1 preprečevali nekontrolirani izliv ste-I kla, ki bi, če bi do tega prišlo, verjetno povzročil tudi večjo materialno škodo. K sreči do tega ni prišlo. Delo opravljeno v kratkem času Seveda smo se lahko lotili popravila E-kadne peči šele takrat, ko so bile izvršene vse predpriprave, ki so precej zahtevne po finančni, tehnično-organi-zacijski plati. Saj so vsem dobro poznane naše obveznosti do zahtevnih tržišč in na drugi strani naše planske usmeritve in obveznosti. Remont je bilo potrebno izvršiti v čim krajšem ča- - nabaviti potreben material - večji del iz uvoza - poiskati zunanje kooperante za izdelavo in montažo domačih oz. uvoženih materialov - poiskati vse razpoložljive kapacitete v okviru tozd Servisne dejavnsoi za izdelavo manjših, pa veijetno bolj zahtevnih del - organizirati servisiranje proizvodnih strojev in naprav inštaliranih na E-peči »«mini „ ^,1 L—H * Ä ; Remont E-kadne peči, dela so bila opravljena v rekordnem času (foto: Z. ffovak) Tako so poleg naših delavcev bili angažirani za izvajanje celotne palete opravil še naslednje ekipe. Pri tempiranju peči skupina iz steklarne Lipik, ki se ukvarja s tako dejavnostjo, pri demontaži in montaži jeklene konstrukcije in šamoterskih delih dve skupini iz Obrtne zadruge »KUNA-GORA«, ter skupina iz Tovarne stikalnih naprav Maribor za elektro dela. S koordinirano akcijo vseh navedenih skupin so popravilo opravili v re- kordnem času enega meseca. Zahvaljujoč dobri organizaciji dela in sprotnemu koordiniranju med posameznimi grupami opravil, dobremu nadzoru se lahko časovno precej pridobi. Res da ni šlo vse gladko, kot je prikazano, manjše napake in nedoslednosti je bilo mogoče tudi včasih še popraviti. Za vse vrste del v operativnem smislu so bili zadolženi naši strokovni delavci. Za zidarsko-šamoterska dela tov. Ju-než M., za elektro dela tov. Lepan B. in Raspotnik P., za ostala inštalacijska dela tov. Žaberl F., za servisiranje strojev tov. Levstik. Za orientacijo o obsežnosti dela naj navedem samo dva podatka in sicer: »potrebno je bilo odstraniti in na novo montirati cca 100 ton železnih konstrukcij in prav toliko ognjeodpornega materiala Ob koncu želim poudariti, da so za uspešno izvršen remont zaslužni vsi izvajalci ter odgovorni vodje skupin, ter s svojim delom dokazali visoko mero prizadevnosti in odgovornosti. M. MRCINA Šolsko športno društvo Steklarske šole Zopet zaživelo V letošnjem letu je pod vodstvom prof. Leljaka na naši šoli spet zaživelo ŠŠD, v okviru katerega delujejo razne športne sekcije, ki jih vodijo učenci sami. Na začetku šolskega leta je bilo izvoljeno novo predsedstvo društva in predsedniki posameznih sekcij. Predsedstvo sestavljajo Boris Kitak, Snežana Mlinar in Jožica Pavič. Društvo je do sedaj izvedlo že nekaj medrazrednih tekmovanj v posameznih športnih panogah: v košarki, šahu, namiznem tenisu in streljanju. Za vsa tekmovanja je bilo med učenci veliko zanimanja in navdušenja. Sedgj, v spomladanskem času, čaka učence še prvenstvo v rokometu in malem nogometu - dveh panogah, ki imata pri mladih mnogo pristašev. Trenutno se ekipe posameznih razrednih skupnosti borijo za odbojkarsko mrežo. Vsa tekmovanja potekajo brez kakršnihkoli težav, za kar ima velike zasluge predvsem predsedstvo samo, ki se sestaja vsakih štirinajst dni in se skupaj s svojim neumnomim mentorjem pogovarja o tekočih problemih, pregleduje rezultate in načrtuje nadaljnje delo. Ne samo medrazredna prvenstva, ampak tudi udeležba na sindikalnih športnih igrah je pokazala pripravljenost in znanje učencev. Učenci so se udeležili sindikalnih iger v Lipiku in Ratanski vasi. V Lipiku so med ekipami iz Hrastnika, Straže in Lipika osvojili drugo mesto v nogometu. V Ratanski vasi pa so med ekipami, ki so bile iz ZDRAVILIŠČA, ŽTP, IKOM-a DEKOR Kozja, zasedb tretje mesto v rokometu in drugo mesto v košarki. To je le nekaj utrinkov o delu ŠŠD na Steklarski šob. Prepričana sem in vsi skupaj upamo, da bo društvo nadaljevalo s tako zagnanostjo in elanom tudi prihodnja leta in bo v svoje vrste aktivno pritegnilo čina več učencev. Naj društvo vodi antični izrek: Zdrav duh v zdravem telesu. IRENA KUMER, prof. Na področju rekreacije živahno Športno med tozdi v letu 1988 V letošnjem letu bodo med tozdi organizirana naslednja tekmovanja: - streljanje med tozdi in posamezno (moški in ženske) - namizni tenis med tozdi in posamezno (moški in ženske) - pikado med tozdi in posamezno (moški in ženske) - mali nogomet - ribolov med tozdi - kegljanje med tozdi in posamezno (moški in ženske) - balinanje med tozdi in posamezno (moški in ženske) Trim akcije - plavanje v hotelu Donat in zunanjem športnem bazenu - športni dan steklarjev na Boču - lovski dom 2. 7. 1988 Srečanje z drugimi delovnimi organizacijami - z ZTO Celje v maju - s Steklamo-Sijaj Hrastnik v septembru Redna športna rekreacija - kegljanje (Sonce) (moški in ženske) za vse zaposlene delavce od oktobra do aprila - športna dvorana Ratanska vas (mali nogomet, košarka, odbojka, rokomet, namizni tenis, veliki tenis) od oktobra do 31. marca Izvedena tekmovanja v streljanju, namiznem tenisu in pikadu Doslej so bila izvedena tekmovanja v že omenjenih športnih zvrsteh, rezultati so bili naslednji: 1. Tekmovalni rezultati med tozdi — streljanje 1. mesto tozd - 3 376 krogov 15 točk za uvrstitev 2. mesto tozd - 1 340 krogov 11 točk za uvrstitev 3. mesto tozd - 5 345 krogov 8 točk za uvrstitev 4. mesto DSSS — 345 krogov 6 točk za uvrstitev 5. mesto tozd - 2 238 krogov 5 točk za uvrstitev 2. Namizni tenis — moški med tozdi 1. mesto T-l 5:0 9 točk za uvrstitev 2. mesto T-3 0:5 5 točk za uvrstitev 3. pikado med tozdi 1. mesto tozd - 1 345 krogov 15 točk za uvrstitev 2. mesto DSSS - 238 krogov 11 točk za uvrstitev 3. mesto tozd - 3 218 krogov 8 točk za uvrstitev 4. mesto tozd - 2 196 krogov 6 točk za uvrstitev 5. mesto tozd - 5 159 krogov 5 točk za uvrstitev Rezultati med posamezniki: Streljanje moški — streljanje posamezno moški 1. mesto Jančič Stanislav T-2 164 krogov - streljanje posamezno 2. mesto Ogris Jože T-5 154 krogov Streljanje ženske 1. mesto Drofenik Majda T-3 86 krogov 2. mesto Kahrimanovič Marjana DSSS 82 krogov Namizni tenis — moški 1. mesto Stopinšek Dani 2. mesto Novak Dominik Namizni tenis — ženske 1. mesto Kahrimanovič Marjana 2. mesto Drofenik Majda Pikado moški 1. mesto Cerovski Zdravko tozd - 2 127 krogov 2. mesto Novak Dominik tozd - 1 113 krogov Pikado ženske 1. mesto Drofenik Majda 75 krogov 2. mesto Kahrimanovič Marjana 68 krogov Občinske sindikalne DŠI88 Program občinskih sindikalnih DŠI 88, ki jih organizira Občinski svet ZSS Šmarje pri Jelšah, je spremenjen glede slabe organiziranosti in vključevanja delovnih organizacij naše občine. Predvidena so naslednja tekmovanja: 1. Program DŠI 88 — liga sistem - kegljanje - moški in ženske - mali nogomet - odbojka - moški in ženske - košarka - moški in ženske 2. Turnirski sistem tekmovanja - šah ekipno in posamezno - namizni tenis - moški - streljanje z zračno puško - moški - atletika - KROS ali Rogaški tek Tekmovaje v šahu - uspeh naših ekip 11. 4. je bilo izvedeno tekmovanje v šahu. Razen naših ekip so sodelovale le še ekipe Jelše, Zdravilišča ter ŽTP. Mnoge druge ekipe, ki so sicer redno sodelovale v teh tekmovanjih, se tokrat niso udeležile tekmovanja. Zato bo moral občinski sindikalni svet ugotoviti, kje so vzroki za zmanjšano zanimanje. Rezultati so bili naslednji: 1. mesto Steklarna I. ekipa 18 točk 2. mesto Steklarna II. ekipa 14 točk 3. mesto Zdravilišče 9 točk 4. mesto Dekor-Ko;ge 6 točk 5. mesto Merx-Jelša 6 točk 6. mesto ŽTO - proga Šmarje 5 točk Naši šahisti že leta dosegajo dobre rezultate. Tokrat je dobro nastopila tu- AFORIZMI Demagog: človek, ki strelja velikokrat v prazno 0 Televizija: Jedilnik v nekaterih kuhiryah... Reprizne reprize repriz. Kritizer: Človek, ki uporabna svojo iglo na tuji plošči. Restavracija: Edino mesto, kjer ti standard prinesejo na pladnju. di druga naša ekipa, ki je igrala s prvo ekipo neodločeno. Naši ekipi sta nastopili v naslednji sestavi: I. ekipa: Gordana in Damir Šulc, Alojz Kuhale in Jože Goručan II. ekipa: Branko Podhraški, Marko Kuhale, Adolf Polšak in Stipe Pešič Brusilci med delovnim časom zopet telovadijo! Po nekaj časa trajajoči prekinitvi zaradi selitve in neustreznih pogojev brusilci med delovnim časom zopet namenjajo nekaj minut za sprostitvene vaje. Te imajo preventivni značaj, saj omogočajo sprostitev najbolj obremenjenih organov brusilcev in bru-silk. Za vaje smo pripravili nazorne in pregledne skice. Radio Šmarje nam je za vaje posnel glasbo za 16 različnih vaj. Zaenkrat vaje potekajo zadovoljivo, saj se brusilci zavedajo koristnosti tovrstnih vaj. STIPE PEŠIČ Pregledovalka Ruža Sergarič kontrolira kakovost vaz Southern Cross. (foto Z. Novak) Zidanje elektro peči ob remontu Kadrovske zanimivosti za mesec april Stanje, dne 31. 3. 1988 po TOZD TOZD Osnovna izdelava 561 TOZD Dodelava 190 TOZD Kristal 631 TOZD Dekor Kozje 231 TOZD Servisne dejavnosti 95 TOZD Delavska restavracija 32 TOZD Dalmacijakristal 113 TOZD Tehnokristal 102 Delovna skupnost skupnih služb 233 Skupaj Steklarna 2.188 V mesecu aprilu so prišli: V TOZD Osnovna izdelava: krogli-čaija Rajko Štrok in Jože Colnerič; odnašale! Robert Krošlin, Darko Čuček, Roman Zdovc, Mladen Jurak, Ivan Draškovič in Franjo Boršič; pripravniki II. stopnje Franci Fišer, Rudi Krivec in Jože Kolar, ki so uspešno končali skrajšan program Steklarske šole; ter delavec v zmesarni Zvonimir Govedič. V TOZD Kristal: pripravniki II. stopnje: Suzana-Bernarda Drofenik, Ciril Šket, Nadica Ovčarič, Jelka Galun, Mira Kralj, Klavdija Stiplošek, Marija Bratuša, Zdenka Šket, Marinka Terčič, Marjan Terčič, Marija Kropeč, Anica Ivanjko, Željko Staroveški, Jože Mikša, Irena Močnik, Marjana Hübler, Anita Osek, Zvonko Pildek in Regina Škoijanec. Vsi so uspešno končali skrajšan program Steklarske šole. V aprilu so tudi prišle brusilke stekla: Anica Kecur, Pera Močnik, Sladjana Dimeč, Anica Balon, Dušanka Podhraški, Dragica Hlupič, Marija Cesa-rec, Ivanka Bračun, Snježana Podhraški, Jasna Kamenšek, Štefanija Žnida-rec in Valerija Drovenik. Vse so sklenile delovno razmerje za določen čas za eno leto. Pridružil se nam je tudi vodja prodajalne »Naše steklo« Beograd Mladen Vakirevič. V TOZD Dekor Celje: brusilec II. ,v grobi Karel Reberšak je prišel iz JLA; pripravnica II. stopnje Nada Škopik je uspešno zaključila skrajšan program Steklarske šole; brisalka stekla Jožica Kovačič je prišla k nam za določen čas za dobo šestih mesecev. Odšli so: Iz TOZD Osnovna izdelava: izlaga-lec stekla Ivan Čoh je odšel v invalidsko upokojitev; izlagalec stekla pri Walter stiskalnici Andro Petek pa v redni pokoj. Iz TOZD Kristal: brisalka stekla Marija Pavič je dala odpoved, brisalki stekla Marjani Krošlin pa je poteklo delovno razmerje za določen čas. Poročila seje: V tem mesecu se je poročila naša sodelavka Milica Tepeš, poročena Lu-pinski. Od srca ji čestitamo in ji želimo veliko sreče na novi življenjski poti. Rodili so se: Sandi Plavčak-Darjin sin, Janja Vo-lavšek-Nevenkina hči, Katja Komerič-ki-Robertova hči, Nastij a Egartner-Antonova hči, Vojko Šket-Marijin sin, Suzana Kunstič-Miličina hči. Vsem staršem iskreno čestitamo, naraščaju pa želimo veliko zdravja. METKA STIPLOVŠEK Nabiralec dna Alojz Franc pri vsakdanjem delu (foto: Z. Novak) Dani Miklavžič s pinceto vleče pecelj keliha (foto: Z. Novak) Martin Anovšek Strpno, a vendar težko, je le dočakal redno upokojitev naš sodelavec Martin Anovšek iz TOZD Osnovna izdelava. Njegov zadnji delovni dan med steklarji je bil 29. februar 1988. leta. Od tega dne je tudi uradno upokojen. Martin se je rodil leta 1936 v mali vasici Žagaj pri Rogaški Slatini. Izhaja iz skromne kmečke družine, zato si je takoj po končani osnovni šoli poiskal zaposlitev. V takratnih izjemno težkih časih je človek moral prijeti za delo katerega je dobil. Tako se je Tina leta 1953 zaposlil v Steklarni »Boris Kidrič«. Začelje kot odnašalec pri peči, vendar je zelo hitro napredoval v kro-gličarja. Po vrnitvi iz JLA leta 1958 je napredoval za nabiralca dna in to delo vestno opravljal do redne upokojitve. Vsi ga poznamo kot marljivega in tihega delavca, bil je vzor ostalim sodelavcem, posebno je rad pomagal in dajal nasvete mlajši generaciji steklarjev. Tudi on si je zgradil dom in ustvaril družino, kjer sedaj v Tuncovcu uživa zaslužen pokoj. Sodelavci peči želimo Tinetu, še posebej brigada Mirka Čoha, da nas pride večkrat obiskat in da bi zdrav še dolgo užival sadove svojega dela. F. ZUPANIČ Štefan Stojnšek Čeprav je že minilo nekaj časa, odkar seje redno upokojil še en steklar iz TOZD Osnovna izdelava, to je naš sodelavec Štefan Stojnšek, je gotovo prav, da o tem napišemo nekaj besed. Štefan se je rodil 1937. leta v Sp. Sečovem pri Rogaški Slatini. Tudi on si je poiskal delo takoj po končani osnovni šoli. Njegova prva zaposlitev je bila leta 1953 v gradbenem podjetju BETON Rogaška Slatina. To delo ni dolgo opravljal, saj je že istega leta, 24. 8.1953, prišel v Steklarno. Vzačetku j e stiskal in odnašal, toda v zelo kratkem času je napredoval v krogličarja. Nekaj let pozneje, ko se je vrnil iz vojske, je postal nabiralec dna in to delo opravljal vse do zaslužene upokojitve. Štefa vsi dobro poznamo, saj je svoje delo vestno in marljivo opravljal, čeprav je nekaj časa bil resno bolan. Poznamo ga kot zelo mirnega delavca, ki je rad pomagal z nasveti svojim mlajšim kolegom steklarjem. S svojo vztrajnostjo in pridnim delom sije dokaj hitro ustvaril prijeten dom. Delavci pri peči, predvsem pa brigada Špiljak, želimo Štefu trdnega zdravja in da bi dolga leta užival sadove svojega dela. F. ZUPANIČ Za razvedrilo Nagradna križanka št. 147 Med reševalce nagradne križanke št 146 bomo razdelili za 7.200 dinarjev nagrad, in sicer prvo nagrado 3.000 dinarjev, drugo nagrado 2.300 dinarjev in tretjo nagrado 1.900 dinarjev. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva Steklar, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jih oddgjte v skrinjico za časopis Steklar pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 147. Rok za oddajo rešitve je 15. maj! Žreb je razdelil nagrade med reševalce nagradne križanke št 146 takole: prvo nagrado 3.000 dinarjev prejme ZLATKA PODHRAŠKI, drugo nagrado 2.300 dinarjev prejme BISERKA FARKAŠ in tretjo nagrado 1.900 dinarjev prejme MANCA ČOH. Nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št 146. - vodoravno: Teksas, Amerika, ekliptika, Kras, hrana, gala, hrt, naročilnica, ta, Onan, Matkov kot k, iver, lan, racman, gama, AP, ila, Rodopi, ože, Šenka, oral, lat tukan, litani, I, a tal, malinovec, lira, drenovača UREDNIŠTVO AVTO« KRIŽANKE VINKO KCRENT PTICA. KI NATIKA PLEN NA TRNE SINJEGA GALEBA AFRIŠKA DRŽAVA (GL MESTO KAIRO) VOJAŠ- NICA UQUA ŠEMTJURC DESNI PRITOK VOLGE TROPSKO DREVO (KOKO- SOVA...) strSje. POOSTRENA IZBICA HLAPEC. KI OPRAVUA HLEVSKA DEU ANTON AŠKERC SLUŠA- TELJA 'S? SAMOVOLJEN VLADAR. TRINOG ZANOS, ELAN • ENA IZMED NAŠIH DEJAVNOSTI SEDEŽ NAŠE OZD ' JANEŽ (UTUt) NAJ VIŠJE GOROVJE EVROPE ZAREZA, UREZE* SPRIMEK SNEGA DELECZ ELEKTRtt-N1M NABOJEM SL SKLADATELJ (ALOJZ) KRALJICA PRI ŠAHU ALPINIST ZAPLOTNIK TE000R LASTNOST OSTREGA GRŠKA MODROSTI Z PEC BIBLIJSKI OČAK OBDELOVALCI ZEMLJE OOPOSLA- NEC. ZLASTI SKRIVNI VELJKA EVROPSKA REKA (RHEIN) POLUTNIK. EKVATOR ORLOVA SAMICA OSKRBNIK VINSKE KLETI UGOVARJANJE GLASU •L« NAMESTO GLASU -U- PRITOK DONAVEV ROMUNU! DETE KURA - GLAVNO MESTO ITALIJE VDOLBINA V STENI KEPASTA MOČNATA JED, TUDI POUUB MISLEC MARX ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE KOŽNA BOLEZEN PTIČ SEVERNIH KORU, NJ0RKA ENOTA ZA ELEKTR -MOČ (WATT) ILOVICA neme VELIKE, LEPE VEŽE OČKA Članica KAKEGA AKTIVA SUKAKCA LUJ ŠPR0HAR OLAJŠE- VANJE. ZMANJŠE- VANJE HUOcGA KRAJ PRI «r STVARITELJ ČESA, OBLIKOVALEC PREBIVALEC ŠIŠKE, UU6LJAM. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek, in Franc Županič. Predsednik izdajateljskega sveta Aloj* Juhart Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Vida Juhart - Tehnično urejanje Igor Glavan - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača — Naklada 2500 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, TOZD Tisk časopisov in revij, Ljubljana.