Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 3. novembra 1934 MARIBORSKI Stev. 2ZG ^ V"’ cena 1 uin VECERNIK Uradnlitvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprava 2468 Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 10. url / Velja mesečno prajeman v upravi ali po poiti 10 Dtn, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglaaa •Prejema tudi Oglasni oddelek ^Jutra* v Ljubljani I Poitnl čekovni račun St. 11.406 99 JUTRA 99 Boi za izvedbo plebiscita v Posaariu Titulescu o balkanski zvezi I Na banketu v hotelu »Ankara Palače« Francija poslala na melo Posaarja možne volaike iete - Izredno zase-dame DruStva narodov - Hitlenev Junaški odgovor Titulescu govor, ki se nam zdi za delo te velike organizacije tako važen, da ga objavljamo tu skoraj v celoti. Titulescu je dejal: »Ko smo se sestali tu v Ankari, smo se odzvali zahtevi, ki nam spaja preteklost in bodočnost v nerazdeljivo enoto. Jugoslavija je strahovito prizadeta. Nj. Vel. kralja Aleksandra ni več. Balk. države so v žalosti. Medtem so se njihovi državniki sestali v Ankari. To je dokaz, da so se tisti, ki so hoteli z gnusnim atentatom odstraniti nenadomestljivo o-sebnost za konsolidacijo miru in ki so hoteli to konsolidacijo preprečiti, prevarili v svojih računih. Ideja ne umre s tistim, ki jo je vtelešal. Bolj kakor kdajkoli so mrtvi sedaj močnejši od živih. To so tisti, ki vodijo naše delo, kakor da so prisotni. Da bi jim izkazali časti, kakor jih zaslužijo, smo sklenili, da ničesar ne izpreme-nimo v svojih načrtih. Zaradi spomina nanje in iz spoštovanja do njih Sirto danes v Ankari. Tisti, ki umirajo za idejo, so junaki in poznajo samo eno geslo: To hočemo delati brez oddiha, dokler bomo živeli. Toda junaki ne zapuščajo samo del, junaki zahtevajo pravico. Naša vest nam pravi, da pomeni pravica zanje: popolno razčiščenje in sankcije. Naša prizadevanja se ne bodo ustavila, dokler tisti, čegar voljo izpolnjujemo, sedaj ne dobi obojega. So bolesti, pred katerimi klonimo, druge pa so, ki nam še povečujejo naše moči. Naša bolest spada, kakor vsaka bolest, ki se rodi in poglobi med stvarjenjem ideala, k tej drugi vrsti. Tako so nam danes naše sile pojačene in zato smo sodelovali pri narodnem prazniku turške republike. Prizori, ki smo jih gledali, nas navdajajo z občudovanjem, še več! Prebičali so nas, kakšna bodočnost čaka ple nienit turški narod in vse tiste, ki so, izkazujoč mu iskreno prijateljstvo, zvezali sVojo usodo z njegovo. Vi ste nam včeraj ^kazali ne le svojo sijajno vojsko, pokazali ste nam tudi da hočete braniti svoje °zemlje proti vsakomur, ki bi se usodil, se ga dotakne. Pokazali ste nam tudi °Sromne človeške rezerve, iz katerih čr-Pate svoje brezmejne sile in ki j8h posvečate službi m i r u. Na posebno sijajen način ste nam pokazati, kako je mogoče pod vodstvom svojega velikega voditelja s temi metodami dela premagati težko breme časa in izpremeniti v zaveznika. Nikoli nisem bolje razumel kakor včeraj na anatolski visoki planoti, ko so soin čni žarki razsvetlili obenem vrednost in smisel balkanskega sporazuma. Mi sl želimo miru. Želimo si ga z željami, ki jih Zgodovina sama narekuje, obenem pa si 8a želimo tudi s spoznanjem, ki ga daje Prepričanje, da tudi najsrečnejša vojna ne more roditi Človc Vu tolikšne koristi, kakor delo enega leta miru. Vemo pa tudi, ^9 mir ni enostavna stvar. Da ga dosežno, ne zadošča, da to potrdimo, mar-je potrebno, da ga organiziramo. Organizacija miru pa pomeni, da smo ^dno gospodarji takih sil, na katere tisti, K' bi hotel mir porušiti, ne bi smel niti Misliti. Če po svojem zemljepisnem in 7šodovinskem položaju in po številu svojca prebivalstva posamezna država ne !°re zbrati takšne vojaške sile, ji nala-njeni interesi, da se združi z država-ki so v enakem položaju. V tem tiči PARIZ, 3. novembia. Francosko'Posaarja. Z ozirom na francoske vo-zunanje ministrstvo je obvestilo vladi jaške priprave in nenavadno ostro pi v Londonu in Rimu o korakih, ki jih je Francija storila na meji Posaarja zaradi zaščite plebiscita. Francosko ministrstvo je v tem sporočilu motiviralo ta sklep z informacijami, ki jih je prejelo o položaju v Posaarju in željo, da sie plebiscit izvede popolnoma v miru in redu. Nemški uradni krogi pa izjavljajo, da je v Posaarju popoln mir in red in so zato vsi franccski ukrepi brez vsake podlage in potrebe. Prav tako so izmišljene vse vesti, da se pripravlja s strani Nemcev preprečitev plebiscita. Posaarčani žele samo to, da se plebiscit izvrši v popolnem miru in se jim tako omogoči spregovoriti zadnjo besedo. Med tem pa se pripravlja na delo tudi Društvo narodov. Predsednik dr. Beneš je sklical za 21. t. m. v Ženevo sejo, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju sanje nemškega tiska, se prisoja temu izrednemu zasedanju Društva narodov usodna važnost in se naglasa, da je predvsem nujna potrebna sloga Franclje. Anglije in Italije. Po informacijah iz francoskega vira, je nemško oboroževanje že dovršeno in ne zaostaja čisto nič za oborožitvijo leta 1914., ker sicer si berlinski tisk kljub vsej znani smelosti nacionalnih socialistov ne bi upal pisati v takem tonu, kakor piše sedaj glede Posaarja. Tako izjavlja »Volkischer Beobachter« na primer, da je Francija sama s kopiti pušk razbila versaillesko mlrov-uo pogodbo, ki danes pravno sploh več ne obstoja. V krogih Društva narodov pa prevladuje kljub temu zaupanje in prepričanje, da se bo Nemčija noče pridobiti Posaarja s kakšnim velesil, zlasti ko bo morala uvideti, da Imajo samo en cilj, to je ohraniti mir za vsako ceno. BERLIN, 3. novembra. Državni voditelj in kancelar Adolf Hitler je za čas cd 10. januarja do 10. februarja prihodnjega leta prepovedal v 40 km širokem pasu vzdolž Posaarja vse pohode in zborovanja SA,«6S in drugih čet. Prav tako ne sme tam nihče nositi uniform. Hitler hoče na ta način dokazati vsemu svetu, da si Nemčija noče ridobiti Posaarja s kakšnim pučem, ampak s svobodnim in neu-plivanim plebiscitom. Tuji novinarji so kot go^ti nemške vlade povabljeni za mesec dni v ta obmejni pas, da so bedo mogli prepričati o poštenju nemškega postopanja. Nemška vlada pa plača tudi 1000 frankov vsakomur, ki izsledi v vrstah nemške fronte v Posaarju provokaterja. T mel|S sporazuma z Italijo ZANIMIVO POROČILO RIMSKEGA PO ROČEVALCA PARIŠKEGA »TEMPSA«. PARIZ, 3. novembra. Rimski poročevalec »Tempsa«, ki je zelo dobro poučen, piše, da si v rimskih političnih krogih prizadevajo Izboljšati odnošaje z Jugoslavijo. Tu pa jo treba opozoriti na vtis, ki ga je napravila Jevtlceva Izjava. Jugoslavija je v smislu te izjave pripravljena na lojalno sodelovanje z Italijo, ako bo Italija smatrala kraljevino Jugoslavijo kot nedeljivo enoto, likvidirala svoja imperiali- stična stremljenja na Balkanu, opustila protektorat nad Avstrijo in se jasno in odločno izjavila proti vsaki restavraciji Habsburžanov. Iz govora, ki ga je imel Mussolini v Milanu, pravi dopisnik, je razvidno, da je Italija pripravljena izpolniti želje Jugoslavije glede avstrijskega vprašanja je Mussolini dvakrat govoril o republiki Avstriji, s čimer je že zavzel stališče proti Habsburžanom. Franciia zahteva generala Sarkotiča IZROČITVI POL- AVSTRIJSKA VLADA JE VČERAJ SKLEPALA KOVNIKA PERČEVIČA. O DUNAJ, 3. novembra. Včeraj je bila tu seja avstrijskega ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o francoski zahtevi po Izročitvi v inarseil-leski atentat zapletenega bivšega polkovnika Iva Perčeviča. Francoska zahteva je podana v zelo ostri obliki In grozi Francija z represalijami, ako bi avstrijska vlada skušala izročitev onemogočiti. Sklep vlade pa zaenkrat H ^es napredek našega sporazuma. Balonski sporazum je zato skupnost držav. 1 hočejo ohraniti mir z ustanovitvijo ko- še ni znan, zdi pa se, da bo vlada, kakor v primeru Stcklasa, postopala tudi glede Perčeviča in ga bo izročila. Franclja pa zahteva sedaj tudi izročitev generala Sarkotiča, kateremu je legitimistično usmerjena Selplova vla da odobrila svoječasno milostno pokojnino 1000 šilingov in je bil, kot se zatrjuje, tudi v tesnih stikih z marseil-leskiini teroristi. lektivne impozantne sile v službi mednarodne najkorektnejše in najvljudnejše zaščite. Da postane vojna nemogoča, se morajo narodi sporazumevati. Najprej se sporazumevajo zavezniki med seboj o vprašanjih svoje nacionalne varnosti. Nato se sporazumejo s sosedi, ki niso zavezniki. Na koncu se sklepajo sporazumi z državami, ki sploh niso sosede. Tako velika je prednost miru, da se povsod, kjer je vojna onemogočena, življenje samo razvije in da najde številne izhode. Balkanskemu sporazumu Je namenjeno, da prebrodi vse laze teh sporazumov, ki se Um krogi čim dalje bolj širijo. Ml razpravljamo sedaj o okrepitvi naših medsebojnih gospodarskih stikov in našiih prometnih zvez. zlasti tistih, ki vodijo po Donavi in po Črnem morju In ki naj posplošijo izmenjavo dobrin med balkanskimi državami, centralno Evropo In. Azijo. Začeli smo pogajanja s svojimi sosedi, da najdemo zadovoljive rešitve za vsa naša odprta vprašanja, in končno tudi z državami, ki niso sosede balkanskega sporazuma. Balkanski sporazum 1)0 ohranjal odnošaje enakega prijateljstva z njimi in ni v nobenem nasprotju z njihovimi interesi. Se leto dni ni od tega, odkar smo podpisali pakt balkanskega sporazuma. Prepričan sem, da moremo pred vsem svetom trditi: če se bo mir kjerkoli kršil, se to ne bo zgodilo med nami. če pa bodo mir kršili na drugi strani, sem prepričan, da bomo lahko dokazali, da je balkanski sporazum svojo akcijo že tako koordiniral, da bo v družbi z drugimi miroljubnimi činJtelji popoln gospodar položaja med nami. Kakšne lepše bodočnosti naj pričakujemo od svojega prizadevanja, kakor tiste, ki jih nudi naše sedanje delo s podpisovanjem pogodb, ki nas združujejo! S popolnim zaupanjem v usodo balkanske- Neuspeh londonskih oor*alani LONDON, 3. novembra. Vsi dosedanji poizkusi za sporazum o oboroževanju na morju so se končali brez vsakega rezultata. Niti v eni sami točki ni bil dosežen sporazum. Včeraj se je sestal tudi še odbor trojice, toda nihče ne taji pesimističnega razpoloženja in nihče ne pričakuje uspeha. Zdi se, da je glede pomorske razorožitve položaj popolnoma podoben raz-oroževanju na kopnem, s čimer angleška admiraliteta tudi že računa. Zvečer pa se je razširila vest, da so se preliminarna pogajanja med angleško, ameriško In japonsko delegacijo sploh prekinila. Pogajanja se bodo nadaljevala zopet v ponedeljek. BOJI V ASTURIJI. MADR®, 3. novembra. Po informa-jah iz uradnega vira razpolagajo vstaši, ki se skrivajo po gorah Asturije, še vedno z 11.000 puškami in okoli 2000 samokresi ter z večjimi množinami municije. Zaradi tega je napredovanje vojske v gorah zelo otežkočeno, ker vlada ne mara, da bi se po nepotrebnem prelivala kri. Vojaki počasi obkoljujejo vse ozemlje vstašev in jih hočejo na ta način izstradati. ga sporazuma dvignem čašo na zdravje njegove ekscelence Mustafe Kemala-pa-še, njegove ekscelence predsednika grške republike Zaimisa, Nj. Vel. jugosloven-skega kralja Petra II., Nj. Vis. kneza-na-mestniika Pavla, kraljevega namestnika, In pljein na blagostanje in veličino plemenitih In prijateljskih narodov Turčije, Grčije in Jugoslavije I« Sladko presenečenje ii m m Stran 2 Dnevne vesti Apel na mariborsko nacio- I nalno javnost List za listom odpada z dreves ter jih Končno veter trešči v neizmernost zem-skega blata. Ob oknih naših kmetskih domov stojijo otročički, skoraj goli m bosi so, ker nimajo kaj obleči, niti česar obuti. Oče, ki je nekoč delal kot delavec v tovarni, je brez zaslužka. Mračen je njegov pogled, temne so njegove misli na bodočnost, na bližajočo se zimo. Pred očmi se mu menjavajo s filmsko hitrostjo obrazi in gole postave njegovih šestih ne-ubogljencev. V duhu šteje tedne in dneve. S strahom je obstal pred datumom, ko praznujemo rojstvo Zveličarjevo, ko si v bratskem objemu skušajo zemljani vsaj malo pomagati v neizprosnem boju za obstanek. Zastavil si je nekaj vprašanj, se grenko nasmehnil ter se odvlekel dalje. Otročički so se med tem časom jokali ter prosili mamo za kruh ter obleko, da bi lahko pohiteli ven v prosto naravo. Bolno se je nasmehnila in namesto košček kruha dala vsakemu cel, kuhan krompir. Naš prijazni Sladki vrh, ki leži tik ob državni meji, na obronkih Slov. goric, preživlja žalostne čase. Ljudje, ki so povečini najemniki, so bili zaposleni v tovarni papirja ter lepenke na Sladkem vrhu. Zaradi zmanjšanja naročil je bila tovarna prisiljena odpustiti večje število delavcev. Naša sveta dolžnost je, da tem revežem na en ali drug način olajšamo to njihovo veliko gorje. Zaradi tega smo si zastavili težko nalogo, ob božičnici obdariti najrevnejše s kako oblekco ali s kakimi čevlji. V imenu teh revežev tukaj na meji prosimo mariborsko nacionalno javnost, da nam pomaga v tej človekoljubni akciji, da naše nabiralce, ki bodo v prihodnjih dneh začeli pobirati darove, ne odslovite brez kakega, vsaj majhnega prispevka. Naši ljudje vam bodo neizmerno hvaležni. Odlikovanje ministrov. Z redom Jugoslovanske krone I. stopnje so bili odlikovani minister za socialno politiko g. dr. Fran Novak, minister za šume in rudnike g. dr. Milan Ulmanski in prosvetni minister g. Ognjen Kuzmanovič. Smrtna kosa. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Frančiška Koroščeva, pre-dica, stara 24 let; Otmar Babler, trgovec, star 55 let; Jakob Vidovič, žagar, star 45 let; Alojzij Vališ, ključavničar, star 33 let; Uršula Mlinaričeva, vdova; Marija Korenova, žena tesarja; Frančiška Pogačnikova, zasebnica: Avgust Jelen, diiak, star 14 let;. Julijana Medvedova, posestnica, Marija Kokolova, vdova; Blaiž Mašera, sedlar in Marija Kovačeva, hči železničarja, stara 11 let. Naj v miru počivajo! Iz učiteljske službe. Premeščeni so Stanislav Praprotnik iz Slovenjgradca v Ormož, Mara Zaherlova z II. ženske na moško meščansko šolo v Mariboru, Mara Apihova iz Hoč v Ljutomer, Franja Bre-sova iz Prevalj v Trbovlje-Vode, Ciril del Cot iz Razbora v Radvanje pri Mariboru, Ida Orosmanova od Sv. Duha na Stari gori k Sv. Juriju ob Ščavnici, Matevž Janžekovič iz Slov. Bistrice v Kamnico pri Mariboru, Pavla in Viligoj Kotnik iz Lehna k Sv. Marjeti niže Ptuja, Drago Kramer z Vranskega v Kamnico pri Mariboru, Anton Lazar od Sv. Martina pri Vurbergu v Radvanje pri Mariboru, Srečko Majer iz Vurberka v Šoštanj Marija Perin-Krupova iz Livnika pri Murski Soboti k Sv. Križu pri Rogaški Slatini, Franc Podlesnik iz Spodnje Polskave v Ribnico na Pahorju, Anton Rupnik od Sv. Eme v Slov. Bistrico, Franjo Samec s Polja pri Muljavi k Sv. Marku niže Ptuja, Josipina Sobanova iz Tomaževcev v Šmarje, Amalija Soretova od Sv. Ožbolta v Loški potok, Angela Tomažičeva iz Maribora v Guštanj, Elza Trohanova iz Ljutomera v Hoče, Stanislav Višer h Črešnjevca v Metliko, Henrik Veršič iz Trbovelj-Vod v Hajdino in Julija Zaurn-fuchsova od Sv. Ane v Slov. goricah v Turnišče. Apel Jugoslovanskega sutnarskega združenja na občine. Na svoji seji 13. okt. je sprejelo Jugoslovansko šumnrsko zdru ženje apel na vse naše velike in male občine, da bi vsaka v svojem področju zasadila ig uredila nasad y spomin blagopokojnega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V apelu naših gozdarjev je navedeno tudi to-le: Gozd je spomenik, lep in veličasten, obenem pa tudi blag zaradi koristi, ki jih daje ljudstvu. Postavite ga v spomin njemu, ki je tako ljubil naše gozdove in želel, da bi ozelenele širne goličave v trajno korist naroda. Sadite gaje in imenujte jih z njegovim imenom! Gasilska četa v Pesnici je imela prejšnji teden pod predsedstvom g. Srečka Kranjca žalno sejo za blagopokojnvm našim viteškim kraljem Aleksandrom I. Ze-diniteljem. Polnoštevilno zbrano članstvo je z iskrenim sočustvovanjem sledilo čustvenemu spominskemu govoru predsednika in zaklicalo ob koncu trikratni »Slava!« Odposlane so bile sožalne brzojavke maršalatu dvora in ministrskemu predsedniku. Nato se je izvršila zaprisega vsega članstva, ustmena in pismena, o neomajni zvestobi nasledniku prestola, prvorojencu velikega mučen iške ga vladarja, novemu kralju Petru II. Gasilska župa Maribor, levi breg, je imela za blagopokojnim našim vladarjem žalno sejo, na kateri je zaradi obolelosti predsednika župe g. Srečka Kranjca imel globok žalni govor član uprave g. dr. Jančič. Maršalatu dvora in ministrskemu predsedstvu so bile odposlane sožalne brzojavke. Obenem se je izvršila zaprisega vseh članov župne uprave o neomajni zvestobi novemu kralju Petru II. Karadjordjeviču. Slovo ravnatelja Dolenca od svojega zavoda. Preteklo sredo dopoldne se je vršila na trgovski akademiji šolska svečanost v slovo upokojenemu ravnatelju g. Mateju Dolencu. V imenu profesorskega zbora je govoril g. prof. Joško Čopič, ki je poudarjal, da je g. ravnatelj pred 15. leti ustanovil ta zavod ter ga dvignil do današnjega ugleda. Želel mu je uspešno delovanje v našem gospodarskem življenju. V imenu učencev so se poslovili od g. ravnatelja Berta Zavodni-kova, Angelo Breatonl in Marjan Hiti; v imenu trgovskega tečaj;; »Hermes« pa Ema Starčičeva. Poklonili so g. Dolencu vrsto šopkov in daril. Nato je na harmoniko zaigral narodne pesmi Vilko Loko-šek. Proslavo je zaključi! dijaški pevski zbor pod vodstvom g. prof. Vasilija Mirka. Krajevna organizacija ,INS za V. mestni okraj ima v ponedeljek, 5, t. m. ob 20. j uri sestanek propagandnega odseka v j društvenih prostorih. Vabljeni so vsi čla-ni, dobrodošli pa so tudi somišljeniki. Pretlakovanje državnega mostu. Državna cestna uprava bo pričela v ponedeljek 5. t. m. pretlakovanje državnega mostu čez Dravo v Mariboru z lesenimi kockami. Delo bo izvršilo podjetje Ubald Nassimbeni do konca t. m. Ljudska univerza v Mariboru. Obveščamo, da se zaradi globoke žalosti ne vrši na ponedeljek 5. novembra napovedan »Češki koncert«. Prihodnja prireditev bo v petek 9. novembra in predava g. dr. Vekoslav Kukovec, minister v p. iz Maribora o položaju Slovencev 1. 1914. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Are-hu« na Glavnem trgu. Nemčija kupila 12 milijonov kg tobaka v Jugoslaviji. Uprava jugoslovanskih državnih monopolov je sklenila s skupino nemških cigaretnih tvornic pogodbo za dobavo 12 milijonov kg tobaka. To je za 5 milijonov kg več, kakor se je Nemčija pogodbeno obvezala nakupiti v Jugoslaviji tobaka. Cene so malo višje, kakor so zdaj na trgu. Mestni vojaški urad razglaša, da posluje komisija za kupovanje konj za vojaške potrebe od danes naprej v vojašnici 32. art. polka v Stritarjevi ulici. Prodajalci naj pripeljejo konje na pregled le od 8. do 12. ure. S seboj naj vzamejo živinske liste. Komisija bo kupila konje le neposredno od lastnikov samih ter so zaradi tega preprodajalci in posredovalci izključeni. Konji naj ustrezajo sledečim zahtevam: popolnoma zdravi, čisti, dobro razviti, brez napak, da so najmanjc 4 leta stari iti največ 7 let, da so pri podkovanju mirni in da so temne barve. Visoki naj-manje 166, največ 170 cm brez podkovja ' ter prsne šitine nainiau; 195 Mestna podjetja, avtobusni promet. — Cenjenemu občinstvu se naznanja, da bodo v nedeljo 4. novembra vozili avtobusi v povečanem številu na Pobrežje, in to zaradi tega, ker je bilo 1. novembra slabo vreme. Cena vožnji v eni smeri Din 3. Tja in nazaj Din 4. Izprememba regulacije Zrinjskega trga ter bloka med Prešernovo, Cankarjevo, Maistrovo in Aškerčevo ulico. V smislu § 12. gradb. zakona ter čl. 30. ^»Pravilnika za izdelavo regulacijskih načrtov« bodo počenši z dnem 19. XI. 1934 pa do vključno 8. XII. 1934 javno razgrnjene izpre-metnbe regulacije Zrinjskega trga ter blo ka med Prešernovo, Cankarjevo, Maistrovo in Aškerčevo ulico. Načrti bodo v navedenem terminu na vpogled na mestnem gradbenem uradu v Frančiškan ski ulici 8 II. nad., soba št. 2, in sicer vsak dan razen nedelj in praznikov med 8 in 13. uro. Ugovori zoper navedene izpre metnbe regulacije se morajo predložiti mestnemu poglavarstvu najdlje v 15 dneh po izteku roka za javni vpogled, sicer se po § 8. gradbenega zakona ne bodo je mali v poštev. Trgovski nameščenci, ki se zanimajo za gledališki abonma po uradniški 'ceni. naj se zglase v pisarni podpisanega odbora v ponedeljek 5. XI. ob 20. uri v Sodni ul. 9 II. Pomočniški odbor Združenja trgovcev v Mariboru. V pričetku zimske sezone — po kratkem sprehodu do gostilne Žohar i'a Tržaški cesti, se Vam odslej nudijo najbolj ša domača vina, a dne 4. novembra vsa kovrstne klobase. Za obilen obisk se priporočata Beti in Drago Žohar. Pojedina raznovrstnih klobas v nedeljo 4. novembra v gostilni Tomše, Pekre. Esperantsko društvo otvori trimesečen tečaj v mesecu novembru. Oglasite se pri gosp. Franju Klanjšku, trgovcu, Glavni trg 20-21. — Odbor. Slike kralja Petra II. v sokolskem kroju, velikost 50x70, primerne za pisarne in urade, dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, podružnica Maribor, Aleksandrova c. št. 13. Nova uredba o ustanavljanju in urejevanju gostilniških in hotelskih obratov je izšla 27. oktobra t. 1. ter vsebuje vse pred pise in ukrepe, ki so potrebni, da bi hote lirstvo z vsemi drugimi panogami gostilniške obrti doseglo zaželjeno višino. Tako na primer razni hoteli ne bodo mogli več delati velike reklame s »tekočo vodo«, ker predpisuje nova odredba, da morajo imeti vsi hoteli v sobah tekočo toplo in hladno vodo ter še mnoge druge moderne naprave. V krajih, kjer ni vodovoda, morajo imeti hoteli vodne rezervoarje. Večji hoteli morajo imeti tud* telefon s krajevno in medkrajevno zvezo. Uredba sc bavi celo z naslovi hotelskih obratov. Visoko doneče naslove, kakor | na pr. »Esplanade«, »Grand« in podobno ! smejo nositi samo oni hoteli, ki imajo nad 60 sob in ki so zares moderno urejeni. Uredba se bavi tudi z opremo gostilniških in točilniških lokalov. Mize in stoli morajo biti v pravem razmerju z velikostjo lokala. Posebno poglavje uredbe pa je posvečeno splošni in strokovni izobrazbi lastnikov in voditeljev gostilniških obratov. Križevski občini preti konkurz. Prihodnji teden bo na okrajnem sodišču v Križevcih v savski banovini ponovna raz prava o dolgovih občine, ker so upniki postavili zahtevo po konkurzu, češ, da občina nikakor ne more več kriti njihovih terjatev. Grajski kino. Do vključno ponedeljka sijajen velefilm v nemškem jeziku »Gospodar prašume« z Busterjeni Grabbe-jem v glavni vlogi. Do vključno ponedelj ka se predvaja še film o pogrebnih svečanostih kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Naš prihodnji spored bo Puccinijeva opera v filmu »Madam Butterfley«. Kino Union, Premiera grandioznega ru skega velcdela »Burja« (Nevihta). Prvi najnovejši originalni ruski sovjetski film s prekrasno vsebino, mojstrsko režijo in igro ter krasno rusko glasbo. Pri vseh predstavah se predvaja film o žalnih sve čanostih Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja in njegovem zadnjem obisku v Sofiji. Pripravlja se film »Maškarada«. Narodno gledališče REPERTOAR. Sobota, 3. novembra ob 20. uri: »Idealen soprog«. Red C. Nedelja, 4. novembra ob 15. uri: »Hlap ci«. Znižane cene od Din 20 navzdol. Ob 20. uri: »Konflikt«. Premiera. Ponedeljek, 5. novembra: Zaprto. Torek, 6. novembra ob 20. uri: »Hani let«. Red B. Popoldanska predstava v gledališču. Kot prvo popoldansko predstavo letošnje sezone uprizore v nedeljo 4. tm. ob 15. uri Cankarjevo dramo »Hlapci«. To delo, eno najučinkovitejših Cankarjevih, je letos v novi inscenaciji in zasedbi doseglo pri občinstvu popoln uspeh in splošno u-gaja. Da se omogoči obisk te predstave vsakomur, so cene znižane in stane najcenejši sedež le 5 Din. Premiera Alsbcrgove drame »Konflikt« bo v nedeljo 4. im. zvečer. Ta drama bo s svojo napetostjo zagrabila občinstvo. Delo je človeško globoko, idejno in odrsko prav efektno. Predstava bo zmimala že zato, ker je to prva režija novega režiserja Milana Košiča. Nastopijo Severjeva, Godinova, Gorinškova, Skrbitv šek. Košič, Nakrst, P. Kovič, Rasberger, Verdonik in Blaž. Toalete Save Severjeve so po načrtih arh. B. Stupice izdelane v ateljeju ge. Živke Severjeve v Ljubljani. _____________ Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.________________ Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesja brez vsakega napora. Nabiralna akcija na dan Vseh svetih, ki jo je izvedlo mariborsko Slovensko žensko društvo na pokopališčih, je prinesla 3570 Din. Znesek se bo uporabil v prid Počitniške kolonije kraljice Marijo na Pohorju. Slovensko žensko društvo se vsem darovalcem zahvaljuje. Naročanje tovornih vagonov. Generalna direkcija državnih železnic je odredila, naj se od 1. novembra 1.1. dalje opravi razdelitev vagonov samo enkrat na dan, in sicer ob 12. uri. Stranke se zato opozarjajo in naprošajo, naj svoja naročila vagonov, ki so jim potrebna za prihodnji dan, izroče načelnikom nakladalnih postaj najkasneje do 8.30 dopoldne. Glede vagonov za večje tovore (hmelja, prediva, lanu itd., svežega mesa, perutnine, oglja itd.), za katere imajo naše železnice vagone le v omejenem^ številu, so strankam priporoča, naj izrocc svoja naročila teli vagonov postajenačelnikoni vsaj dva do štiri dni pred nakladanjem, da bo mogoče ugoditi tudi tem potrebam in ustreči željam trgovskih in gospodarskih krogov. Avstrijski narodnosocialistični begunci bodo dobili novo taborišče. Lastnika starega gradu v Loborju pri Zlatarju so te dni obiskali nekateri voditelji avstrijskih narodnih socialistov, ki taborijo v Varaždinu. Lastnik starega gradu je bi namreč emigrantom pismeno ponudil svojo stavbo za bivališče in deputacij^ emigrantov se je takoj pripeljala z avtomobilom, da si ogleda dvorec. Kraj in dvorec sta jim zelo ugajalo in če ne bo kakih zaprek, se bo v kratkem del varaždinskega taborišča avstrijskih beguncev preselil v Lobor. Nezgoda. V Mariborsko bolnišnico so pripeljali 7-letnega v Jezdarski ulici stanujočega sina delavca Franca Babiča, ki ga je neki biciklist povozil v Jezdarski ulici. Fantek ima hude poškodbe na no-gah. Vlomita tatvina. V noči Vseli svetih so neznani vlomilci obiskali Mandlovo gostilno v Radvanju ter odr.esli listnico s 4000 Din, zlato moško uro ter več zlatih prstanov. Za vlomilci poizvedujejo orožniki. _ Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 2.4 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 0.3 stopinj pod ničlo; barometer je kazal pri stopinjah 746.2, reduciran na ničlo Pa 744.5; relativna vlaga 87. Vreme je tiho lin jasno. Prizadevanja naših obrtnikov Obrtniški teden od 1. do 8. decembra 1934 se vrši! Sporazumno s Centralnim odborom za organizacijo Obrtniškega tedna v kraljevini Jugoslaviji, ki ima svoj sedež v Zagrebu, obveščamo obrtništvo in našo jav nost, da se bode Obrtniški teden v drav ski banovini vršil po načrtu, kakor smo ga že objavili. Prosimo vse krajevne odbore, da nadaljujejo priprave sporazumno z okrožnimi delovnimi odbori v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru Podrobnejša navodila dobe v najkrajšem času, ker so propagandni lepaki že v tisku, v delu pa tudi vse ostalo propagand no gradivo, osobito predavanja in po dobno. Uprava ljubljanskega Radia je obljubila, da bode dala na razpolago za časa Obrtnega tedna vsak dan okrog 13. ure primeren čas za obrtniška radijska predavanja. Dan 1. decembra, ki ga smatramo za narodni in državni praznik, bo slovensko obrtništvo praznovalo v prvi vrsti kot narodni praznik, svoje manifestacijske zbore v zvezi z Obrtniškim tednom pa bo imelo na nedeljo 2. decembra t. I. Vsa prireditev pa se bo izvedla tako, da niti najmanje ne bo motila splošnega narodnega žalovanja. Namen Obrtniškega tedna je, z resnimi prireditvami manifestirati stanovsko zavest, na drugi strani pa s stvarno propagando pridobiti obrtniku in njegovim izdelkom naklonjenost občinstva in prednost pred drugimi, osobito tujimi izdelki. Glavni odbor za Obrtniški teden v Ljubljani. Predsednik Josip Rebek. Za izvoznike v Avstrijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poziva izvoznike, ki bi radi do konca decembra iz vazali v Avstrijo jabolka, hruške, čebulo, slivovko, mineralno vodo, oglje, pohištvo iz zvitega lesa in opeko, da takoj pošljejo prajave zavodu v Beograd, Rat-nički dom. Prijave morajo vsebovati imena ir. priimke z naslovi izvoznikov, imenovanega blaga, količino in vrednost. — Zavod poziva zainteresirane izvoznike, da te prijave čimprej pošljejo. Odlična trgatev v primorski banovini. Trgatev v primorski banovini je končana in njen uspeh je zelo dober. Samo v splitskem okraju je dala trgatev okrog 100.000 hi mošta, ki ima 17 do 21 stopinj sladkorja. Mošt se v splitskem okraju prodaja po 100 do 130 Din lil. V vseh primorski banovini se ceni letošnja trgatev na en milijon hektolitrov, dočim je dala trgatev v letu 1932. samo 670.000 lil. Letošnje vino je pri tem tudi odlične kvalitete. Današnji trg je bil prav dobro založen. Slaninarji so pripeljali 32 voz zaklanih prašičev in slanine, kmetje pa 74 voz zeljnih glav, krompirja in čebule, 30 voz jabolk, hrušk in grozdja, 2 voza lesene in 2 voza lončene robe. Cene so bile zmerne in so prodajali par piščancev po 10 do 15, kokoši po 20 do 30, ogsi in purane Po 25 do 45, divje zajce po 20 do 22, jerebice pa po 8 do 10 Din. Krompir so pro dajali po 0.75 do 1 Din kg, kislo zelje po 3, čebulo po 1 do 2 Din, jabolka po 3 do 5, hruške po 4 do 8, grozdje pa po 5 do 12 Din kg. Sejem za prašiče. Na včerajšnjem sejmu za prašiče je bilo pripeljanih 189 prašičev in jih je bilo prodanih 84. Cene so Me naslednje: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari od 50 do 80 Din, 7 do 9 tednov stari .od 90 do 100 Din, 3 do 4 mesece stari 130 do 150, 5 do 7 mesecev 200 do 300, S do K) mesecev .stari 320 do 400, nad leto stari pa od 600 do 800 Din eden. Kilogram žive teže so prodajali po 5 do 6 Din, mrtve teže pa od 7.50 do 9.50 Din. Sejem za živino. Na sejem 30. t. m. so prignali 440 glav živine, in sicer 5 konj, 10 bikov, 90 volov, 330 krav in 5 telet. Kupčija je bila precej živahna in je bilo prodanih 165 glav živine. Cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 3.50 do 3.75 Din, poldeboli 2.50 do 2.75, voli za rejo 2.75 do 3, biki za klanje 3 do 3.75, klavne krave debele 2.50 do 3.50, plemenske krave 2 do 2.25, krave za kloba-sarje 1.75 do 2. molznice in breje krave 2.50 do 3, mlada živina 3 do 4, teleta 5 do 5.50 Din. Cene mesa: volovsko meso Prve vrste 8 do 10, druge vrste 5 do 8, meso bikov, krav in telic 5 do 6, teletina prve vrste 10 do 14, druge vrste 6 do 8, svinjina sveža 10 do 15 Din < Zabloda kritikov, založb in javnosti AKTUALNE MISLI K AKTUALNEMU LAJOVČEVEMU RAZMIŠLJANJU V »JUTRU«. V četrtkovem »Jutru« je napisal Anton le po tujem blagu. Se mar tisti gospodje v ljubljanski megli, ki so vsega tega kri- Lajovic članek »Ali je za kulturne stike res samo kvaliteta merodajna?« v katerem je odgovoril Češkemu publicistu Magru na izvajanja v svoji izjavi »Ju-trovemu« uredniku Božidarju Borku, v katerih je podčrtal zlasti misel, da je tudi na področju slovanskih kulturnih stikov smatrati za odločilno kvaliteto. Lajovic je to naziranje temeljito ovrgel in dokazal, da je docela pogrešno že za kulturne zveze med slovanskimi narodi vobče, še bolj pa za odnošaje med Slovenci, Hrvati in Srbi. Temeljna zgreše-nost je predvsem v tem, da ni mogoče tvorb kulture slovanskih narodov merit: n. pr. z zapadnimi merili, ker so naši narodi šele v razvoju, ki pa je prav tako potreben, kakor je n. pr. stremljenje po dosegi najvišjega možnega vrhunca. Za podkrepitev svojega stališča je Lajovic navedel, sijajno primero: »Ko je bil Goethe star čez 70 let in je imel za seboj že svoja najslavnejša dela je imel Poljak Mickievvicz komaj 20 let in izšli so šele njegovi pesniški prvenci. Ali bi pa komu prišlo na misel, da je pametna in pravična ocenitev poznejšega genija največjega poljskega pesnika, če bi kdo tačas, ko so izšla Miokiewiczeva mladeniška dela, hotel zanje uporabiti ona umetn:-ško-kvalitetna merila, ki so bila primer- vi, zavedajo, kam vodi ta pot? Se zavedajo, da se bližamo žalostnemu koncu slovenskega izvirnega leposlovnega ustvarjanja? Na ta način nikoli ne borno dobili niti sence Dostojevskega (ali v drugih panogah koga drugega). Pri narodih zapadne Evrope še nikomu ni padlo na pamet, da bi ubil vse tvorbe, ki ne dosegajo najvišjih vrhov. Za enega samega Dostojevskega je bilo treba sto in sto malih in srednjih tvorcev ruskega leposlovja, kajti šele iz te množice se je mogel dvigniti on sam. Brez nje tuid njega ne bi bilo in tudi ne bi mogel biti niti največji niti najmanjši, ker bi bil pač — sam in edini! A tu bi odpadlo tudi sploh vsako merilo. Kar sem tu povedal o leposlovju, velja seveda tudi za vse druge panoge umetnosti in kulturne tvornosti sploh. Zato je že skrajni čas, da se iztreznimo, kajti sicer izgubi naša kulturna samobitnost sploh vsak raison d’ etre in postanemo le prežvekovalci tistega, kar ustvarja evropski zapad. njegova kolonija, kakor n. pr. črna Liberija ali rjava Sumatra. Treba je, da se povrnemo spet k sebi in poskrbimo, za gradnjo or-ganičnega napredka na temeljih, ki so jih ustvarili pred to zablodno dobo oni CIKOPI1A na za Goethejeva najzrelejša de-| naši možje, katerim se moramo zahva- la? A vendar je bila že v mladem Micki wiczu imanentna vsa ona umetniško ustvarjalna energija in dinamika, ki je prišla do popolnega izraza šele v stvaritvah njegove zrele dobe.« Lajovic odklanja temu dosledno vsako merjenje naših kulturnih tvorb z zapad-noevropskimi merili in izreka tako tiste besede, ki so bile pri nas res že nujno potrebne, pa ne samo za kulturne stike med mladimi slovanskimi narodi in zlasti med nami v Jugoslaviji, marveč tudi za naše kulturno ustvarjanje in življenje vobče. Tudi pri nas Slovencih samih se je zlasti v zadnjih desetih letih vkore-ninilo več ko zmotno mnenje, da je treba meriti vse naše kulturne tvorbe, leposlovne, likovne, glasbene itd. izključno po najvišjih merilih zapada ali kvečjemu še kakšnega Dostojevskega ter jih dosledno temu ali vkovati v zvezde (to se navadno nikoli ne zgodi) ali pa poteptati v blato. Naši ocenjevalci bi hoteli, da bi bili vsi slovenski dramatiki Shakespeare#, vsi romanopsci vsaj Gidei, če že ne Dostojevskiji, vsi pesniki Goetheji, vsi slikarji Rafaeli, vsi kiparji Michelangeli ali vsaj Rodini, vsi glasbeniki Beethoveni, Mozarti, Verdiji itd. Kdor ne ustreza tem merilom, je zanje ničla, ki jo je treba izločiti iz kulturne tvornosti in ji sploh zamašiti usta in zvezati roke. In ker seveda nimamo Dosto-jevskih. Goethejev, Rafaelov, Michelangelov, Beethovenov in podobnih velikanov, jim je seveda vse zanič. Samo iz te v samih osnovnih temeljih napačne miselnosti se je pri nas tudi rodilo že vse dušeče prevajalstvo. Skoraj vse slovenske založbe izdajajo zadnja leta izključno prevode tujih romanov in drugih leposlovnih branž in prišli smo že tako daleč, da misli marsikdo, da je tudi najslabše tuje boljše kakor je najboljše naše domače. V slovenskih leposlovnih časopisih n. pr. zadnji dve leti sploh ni več ocen slovenskih izvirnih leposlovnih del (le bele vrane so izjeme), pač pa beležijo kritiki skoraj točno vse prevode iz tujih slovstev. To pa ne velja morda za kakršne drobne knjižice, marveč tudi za veliko obširna dela. Primer: o romanu M. Žnuderla »Izgubljena zemlja« še. Čemu neki? Da bodo ležala v preda-bena slovenska revija! Ko bi ga kdo iz ljubljanske megle vsaj oblajal! In kakšne so posledice? Nobena naša založba se menda sploh več ne upa izdajati izvirnih del slovenskih pisateljev. Ta dela leže v rokopisih po predalih avtorjev in se praše. Ker pa jih nihče ne izdaja, jih seveda tudi nihče več ne piše. čemu neki? Do bodo ležala v predalih. In če bodo izšla, da se nihče še zmenil ne bo zanje? Po vsem je pa tudi slovenski čitatelj že zašel v zmotno mnenje, da smo Slovenci zanič in je treba segati liti za vse, kar imamo in kar smo! Ceniti moramo spet domača, leposlovna, likovna, glasbena in druga podobna dela in dati njihovim tvorcem novo možnost izživljanja in zorevanja. Prepričan sem, da bo takoj dovelj izvirnih slovenskih del, čim sporoče slovenska založništva, da rele namesto prevodov originale, pa četudi ne dosegajo del — Dostojevskega. R. Rehar. Razstave mariborskih slikarjev in raz stave v Mariboru. Po izvrstno uspeli '•azstavi slik akad. slikarja A. Trstenjaka v oktobru, bodo priredili naši slikarji Gvajc. Jirak, Kos. Košir, Sirk in Trstenjak od 10. novembra do 3. decembra raz stavo v Ljubljani, ki jo bo aranžirala Narodna galerjja v Jakopičevem paviljonu. To bo prva oficielna razstava naših likovnih umetnikov v naši metropoli. Od 15. novembra do 3. decembra bo pa v veliki kazinski dvorani v Mariboru velika razstava ljubljanskih slikarjev in kiparjev. Zastopanih bo okoli 30 umetnikov od starih do najmlajših. Ta razstava ne bo toliko informativnega ali reprezentativnega, marveč bolj trgovskega značaja. Njen namen bo v prvi vrsti zainteresirati tudi Maribor v sedanjem težkem času za potrebo podpiranja naših težko prizadetih likovnih umetnikov. Od 8. do 23. decembra pa bo spet v Mariboru razstava omenjenih članov »Brazde«, na kateri bodo razstavljena večinoma dela, ki se vrnejo z ljubljanske raz stave, deloma pa tudi druiga, novejša. Pričakujemo, da bo Maribor pokazal tudi sedaj dovolj potrebnega razumevanja. Bolno poglavje. V Sloveniji imamo okoli 60 slikarjev, ki težko občutijo sedanjo krizo. Da se njihov položaj vsaj omili, ako že ne popolnoma popravi, so bile zanočete razne akcije. Večinoma žive naši slikarji v Ljubljani, pa tudi drugod in zlasti v Mariboru. Ko prirejajo razstave, je obisk dosti manjši, kakor bi bilo vsaj normalno, še slabše pa je z nakupom del in najslabše z naročili. Naši slikarji se skoraj zaman ozirajo po naročnikih portretov, kar bi moral biti njihov glavni zaslužek. Pa pride k nam po narodnih socialistih iz Nemčije izgnan Žid in najde — zilasti tudi med Slovenci! — ne samo kupce za svoje podobe, ampak tudi naročila za portrete. Je tu potreben komentar? Zadosti bo oni znani verz: »Kdor zaničuje se sam ...« Pa ne samo to, celo razni diletantski mazači najdejo s svojo »umetnostjo« preče-sto pot do src in žepov naših ljudi! Fr. Borko; Pesem iz Slovenskih goric. Maribor 19,54. Izdala in založila »Zveza mladih intelektualcev«, tiskala Tiskarna sv. Cirila. Strani 102. — Franjo Borko se nam je tu čisto nepričakovano predstavil z obsežno zbirko lirike, morda s preobsežno, ker bi v manjši bilo zrnje PRAm DOMAČI IZDiLEK bolj čisto. Je pa zbirka v sedanji suši zanimiv poizkus, o katerem bomo spregovorili še podrobneje. »Naš val.« Dolgo smo pogrešali Slovenci poljudno pisano tedensko revijo, ki bi nas s prispevki in ilustracijami seznanila z našimi književniki, z gledališčem, filmskimi, radijskimi in modnimi poročili. Prvotno je izhajal »Naš val« kot tedensko glasilo za radiofonijo, z novo jesensko sezijo smo pa v »Našem valu« dobili izraziti magacinski list, pri katerem sodelujejo skoro vsi pomembnej ši slovenski književniki, kakor Rudolf Kresal, Janko Kač, Bogomir Magajna, Ljudevit Mrzel, Bratko Kreft, Joža Vom bergar, prijetni pripovedniki Ivan Vuk, Viktor in Niko Pirnat, Vladimir Regally in drugi. V »Našem valu« izhaja tudi stal ni roman slovitega romanopisca Sela Catinia »Emilio Berenini«. Najzanimivejše gledališke predstave na naših odrih, zanimivosti iz filmskih delavnic in iz živ Ijenja filmskih igralcev, zadnje svetovne modne kreacije, sijajno urejeno radijsko tehniko — in kar bo zlasti našim radijskim poslušalcem dobrodošlo: »Naš val« je edina revija, ki prinaša v slovenskem jeziku programe vseh najvažnejših evropskih oddajnih postaj v skrbni priredbi in pregledni obliki. Vsem, ki se zanimajo za radio, gledališče, film, za naše ljudske odre, za dela naših književnikov, za zadnja modna poročila — je raz košno ilustrirana tedenska revija »Naš val« nujno potrebna. — Sedaj je izšla nova številka, ki prinaša odlomek novega Kačevega romana »Moloh« in posebno filmsko rubriko s slikami iz najboljših letošnjih filmov vseh evropskih in ameriških produkcij. S sedanjo številko pa so tudi naši ljudski odri dobili prijetno noviteto, veselo trodejanko »Krneč ki teater«, ki bo šla gotovo v kratkem preko vseh naših odrov. Radio Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 4. t. in.: Ob 7.00: telovadna ura (Ivko Pustišek); 7.30: plošče (resna glasba); 8.00: poročila; 8.15: orgeljski koncert; 8.55: versko predavanje; 9.15: prenos cerfcvene glasbe iz trnovske cerkve; 9.45: plošče (resna glasba); 1020: dobra vzgoja in nega otroka; 10.40: samospevi Jože Likoviča, vmes radijski orkester; 12.00: čas, poročila, radijski orkester; 16.00: kmetijska posvetovalnica (inž. Vinko Sadar); 16.30: oktet »Ljubljanskega Zvona« poje resne speve; 17.15: plošče (resna glasba); 20.00: nacionalna u-ra: Razglas zedinjenja Bosne in Hercegovine s Sremom; 20.25: jedilni list, program za ponedeljek, plošče (resna glasba); 20.45: koncert orkestralnega društva Glasbene Matice; 22.00: čas, poročila, radijski orkester. — Program za pon ed e 1 j e k 5. t. m.: Ob 12.15: plošče (resna glasba); 12.50: poročila; 13.00; čas, plošče; 18.00: Odlomki iz črne gore (Vladimir Regally); 18.20: radijski orkester; 18.40: slovenščina; 19.10: nacionalna tira: Ilirski pokret; 19.35: plošče; 19.50: program za torek, jedilni list; 20.00: zdravniška ura; 20.20: komorni trio Svetel: 21.20: otroške žalostmke, poje ga. Thierry-Kavčnikova; 21.50: čas, poročila, radijski orkester. Stran 3. immmm mmmm m - MarlfiorsSl »Večer n !E« Jufra V M a r i b o r u, dne 3. XI. 1934. ^» Nujno potrebna odkrita beseda »KRIVCI SO SAMOMORILCI SAMI«. V vašem. cenj. listu z dne 26. okt. ste obravnavali v članku »Nujno potrebna odkrita beseda« bolestno manijo samomorov med dijaštvom. Kot vzroke navajate: cir,ično razpoloženje posameznikov, slabost in nesposobnost za življenje, moralno šibkost in slabe vplive okolice zaradi katerih ne znajo učenci izvrševati svojih dolžnosti in se ne posvetijo šoli z vsem bistvom. Torej krivci so samo samomorilci sami. V protislovju s tem pa je naslednji stavek: »Kogar ni usoda obdarovala z vsaj zadostnim povprečnim talentom za študij srednješolskih predmetov ali komur ni moči vzbuditi v sebi dovolj volje, ki jo študij zahteva, temu ne more pomagati noben profesor, pa naj bi bil tudi čarovnik«. Nekaj vrstic poprej pa čitamo: »Beg iz življenja zaradi morebitnih neuspehov je le dokaz duhovne in zlasti moralne slabosti«. Kljub temu pa, da »bi bilo napačno in docela zgrešeno, ako bi za samomor naših dijakov iskali krivce med vzgojitelji«, kritizira člankar pomanjkanje učnih prostorov in omenja prezaposlitev profesorjev ter smatra, da je potrebna »reforma mišljenja naše študirajoče mladine, učnih načrtov in temeljita remedura splošnih razmer.« Kdo je prav za prav kriv? Samomorilec sam ali pa usoda s svojim slabim razdeljevanjem talentov in moralnih šibkosti ali morda učni načrti, splošne razmere, pomanjkanje učnih prostorov, popoldanski pouk, ki onemogoča kontrolo staršev nad učenjem otrok? Ako vlada tajinstvena usoda, potem je samomorilec nedolžen. Potem ni mogoča nobena reforma mišljenja. Kako naj zatrejo starši in vsi drugi faktorji to bolestno manijo, ako je otroka že v začetku tako kruto zaznamovala usoda? To so nezdružljiva protislovja. Zgoraj ugotovljena dejstva tudi nič r.e pojasnjujejo. Vprašanje »zakaj?« ostane odprto. Ako hočemo na vsak način obsoditi krivce, ne pridemo daleč. Mogoče pridemo dalje, ako iščemo pomote in skušamo ugotoviti njih vzroke, da bi jih vsaj omilili, če jih že ne moremo popolnoma odstraniti. Potem bo samomorilcu mogoče najti še drug izhod, tako da se mu ne bo zdelo potrebno, bežati iz življenja. Nedvomno je, da je samomor izraz globoke brezpogumnosti in noben duhovno zdrav človek ga ne bo poveličeval. Vsak samomorilec živi do izvršitve svo-iega brezppgumnega dejanja pod nekakim njemu dozdevno nevzdržljivim pritiskom. Nahaja se v slepi ulici, iz katere vidi samo en izhod — smrt. Vsi samomorilci se čutijo od vseli zapuščeni. Mislijo, da se je ves svet zarotil proti njim. Navadno najdemo prestrogo ali pa pre-mehkužno vzgojo, ki dandanes ni več sposobna vliti človeku zadostnega življen skega poguma. Vsa tragika pa leži v tem, da so v poštev prihajajoči faktorji, starši in vzgojitelji, globoko prepričani, da hočejo s svojo vzgojno metodo otroku samo najboljše. Torej v vzgojni nameri res ne more biti govora o krivdi vzgojiteljev. Na drugi strani pa spet ni res, da mora samomorilec biti brez inteligence. Samomorilec ne kaže zmiraj duhovne slabosti, pač pa vedno socialno slabost, kajti on se odtegne s smrtjo nadaljnemu sodelovanju v človeški družbi. Cinizem ni pomanjkanje inteligence, pač pa je negativno usmerjena inteligenca. Zato ni čudno, da se samomorilec obnaša, kakor da bi bil pogumen (kolovodja, junak razreda). To pa še ni pogum, terftveč nekak beg naprej (po prof. dr. Adlerju). Samomorilec se večkrat srdito bori za svoje uveljavljenje. Ako se mu zdi, da se doma ne more uveljaviti, potem oponira in ima težkoče doma, v šoli, pozneje v poklicu, pa tudi v ljubezni. Dejstvo ostane, da je samomorilec pomanjkljivo pripraven za življenje in je mnenja, da je za njega premalo življenskega prostora na svetu. In po različnih, več ali manj impulzivnih poizkusih beži v smrt. Pri tem ima skoraj vsak samomor obliko maščevanja in namen komurkoli že povzročiti neprilike. Pri vsem tem pa ne moremo govoriti o krivdi kogarkoli, temveč samo o uso-depolnih zmotah. O zmoti samomorilca, starišev in poklicnih vzgojiteljev. Kaiti tudi med slednjimi niso vsi zadosti pripravljeni za sedanji neurotičen in kaotičen čas in se zato prečestokrat motijo. Od nas starišev pa moremo še manj zahtevati, kajti za vzgojo nismo bili vzgojeni. Nekdo pa vendar mora tudi samomorilcu posredovati žiVljensko sposobnost. Kako moremo torej pomagati? Res, samo s temeljito reformo. Ampak z reformo naj začne vsak pri sebi. Mi moremo na primer reformirati naše mišljenje tako, da ne bomo verjeli v iiespremen-Ijivo usodo, temveč, da »je vsak za nekaj«, še več, da v gotovih mejah iahko vsak vse zmore, torej, da je brezoogoj-no poboljšljiv. Iz tega optimizma sledi, da ni dopustno, da bi mladega človeka obsodili in mu n. pr. enostavno odrekli sposobnost za študij. Lenoba, neinteresi-ranost, brezvestnost itd. niso samo zunanje nepristojnosti, ki se dajo odstraniti s kaznijo. Če bi bilo to res, bi morale biti vse nepristojnosti že zdavnej zatrte, kajti dosedaj smo vendar že zadosti kaznovali. Različne oblike nepristojnosti so različni izrazi protesta proti navidezni ali dejanski krivici. Pri tem ni važno, al; so vzgojitelji mnenja, da oponirajoči nima pravega vzroka za svoje nesocialno zadrževanje, važno pa je. kako »hudodelec« sam doživlja svoj položaj. V vrst! načinov nesocialnih obnašanj je samomor pač eden najostrejših protestov in najbolj tragičen. Kajti vse kršitve se dajo poboljšati in zdraviti potom ljubeznivega razumevanja in poglobitve v težkoče blodečega, mrtveca v življenje privabiti pa ni več mogoče. Razumevanje ir: poglobitve v mišljenje bližnjega pa ni tako razumeti kot siepo popuščanje ali slabotno pritrjsvajijp. Kljub vsem obstoječim pomanjkljivostim, ki jih je treba čimprej m temeljito popraviti, bi bilo n. pr. možno, v šoli uvesti to reformo, da bi se pri neuspehih in kršitvah discipline skušalo ugotoviti.: zakaj so učenci leni, nepristojni itd. Ako učiteljstvo zaradi preobremenitve nima dovolj časa, da bi samo opogumljalo brezpogumne učence, bi pa lahko skrbelo zato, da jih pošilja na posvetovanje. Starišem je poleg drugega ravnotako mogoče, da namesto kot do sedaj, pri neuspehu, neubogljivosti in lenobi svojih otrok le-te kaznujejo s pridigami, žaljivkami ali pretepanjem, raje poskušajo blo dečega otroka razumeti in mu pomagati. Ako pa ne pridejo do povoljnega rezultata, bi se tudi lahko obračali na vešče svetovalce. Tukaj ima besedo vzgojna posvetovalnica; in sicer ne toliko v obliki instrukcij v posameznih učnih predmetih, temveč venotnem duhovnem posvetovanju blodečih otrok v soglasju z vsemi v poštev prihajajočimi vzgojitelji po enotni metodi. Mi vsi pa bi lahko začeli sami sebe reformirati tako, da ne bi skušali našo odgovornost prevaliti na usodo, podedo-vanje, delovanje žlez ali slično, temveč da bi se sami pogumno potrudili uvideti svoje lastne morebitne življenske zmote in jih počasi odstraniti. S pogumom za samovzgojo, bomo v stanju iztrebiti' samomorilno manijo. Ni mi moglo biti do tega, da bi zmogel izčrpati ves problem, hotel sem le skrom no prispevati k objasnitvi in pokazati pot do pravilne rešitve. H. P. Šport »Knjiga o športu* Pred nedavnim je izšla v založbi Mohorjeve družbe v Celju edinstvena knjiga o športu. Knjiga je edinstvena, ker je to prvo literarno delo v naši državi, ki se podrobneje bavi z vsemi vrstami športa. Knjigo je napisal znani športni delavec v Ljubljani, sedaj profesor gimna stike v Splitu, g. Drago Ulaga, edini Jugoslovan, ki je dovršil berlinsko visoko šolo za telesno kulturo. Prav dejstvo, da je to knjigo napisal mož, ki pozna svetovno športno organizacijo, športno zgodovino, higieno, fiziologijo, tehniko, pedagogiko, estetiko itd. nam je garancija, da lahko vzamemo knjigo v roke z ono sigurnostjo in zanesljivostjo, kakor malo-katero slično tuje delo. Mnogo zanimivega bo našel v knjigi zdravnik in vzigo-jitelj, estetik in sociolog, zlasti pa starši in aktivni športniki, katerim je knjiga pred vsem namenjena. »Knjigo o športu« je napisal izkušen mož, ki je še pred leti sam kot aktiven športnik in telovadec stal v mednarodni areni, čigar trenersko sposobnost izpričuje visok nivo ilirijan-skih športnih sekcij, pri katerih je deloval kot trener. Knjige ne razodeva le praktika, marveč v odlični meri tudi teoretika. Avtorjeva odlika je v tem, da jasno, živo in razločno vidi vsako kretnjo mojstra, ki je navaden človek ne opazi. Enaka in morda dragocenejša spretnost Ulagova pa je, da zna vse to kar vidi, na primer VVilfana, Nurmija ali Janšo, v pogodljivih besedah povedati: ko čitaš tehniko tega ali onega športa, se vživiš v šport. Zlasti živa so v tem pogledu poglavja o gimnastiki, lahki atletiki, plavanju, nogometu in smučanju. »Knjiga o športu« je v celoti in v vseh malenkostnih delih avtoritativna. Že zaradi tega, ker jo je napisal absolvent visoke šole za telesno kulturo. Vendar je avtor dal pogosto besedo tudi strokov-njakom-specialistom, znamenitim športnim zdravnikom in pedagogom, slavnim tekmovalcem in trenerjem itd. Dragocene so izjave Nurmija, Pehkale, Lundqu200«. 4532 ~ HIŠA V MESTU se zamenja za posestvo pri Mariboru- Ponudbe pod »Vi-lj?Srad» na upravo lista. 4534 NOVOZGRADBA s°ba, kuhinja, vrt. 1-1.000 Din ~~ Posestvo, 13 oralov, hiša.1 tri sobe, kuhinja, pi‘i-ijiestu, j 65.000 Oin, kakor gostilne,! trgovine, veleposestva. Po-1 sredovalnica »Rapid«. (IU' sposka ulica, 28. 4533 tokal SPALNICE politirane. najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 4S. 1641 TAMBURAŠKI BERDE dobro ohranjen, na prodaj. Vprašati v gostilni »Pri veve-rici«. Tezno.__________4503 INVENTAR ZA TRGOVINO prodam. Melje Erjavčeva ul. 10. 4509 LOKAL za pisarno ali mali obrt oddam. Aleksandrova c. 4-8. 4520 PERJE. PUH. blazine, odeje-, pregrinjala, namizne garniture kupite naj ceneje pri Novaku Vetrinjska?, Koroška 8. 4522 BANČNO KOMrZAVOD Maribor, Aleksandrova c. 40 PRODAJA hranilne knjižice vseli denar-nih zavodov dravske banovine. Interesenti kupijo pri nas najbolje, ker garantiramo za pravilnost knjižic, za vest ne obračune in strokovne izvršitve- Za odgovor 3 Din. znamk- __________________4537 Fetstamvaniska kili W77 solidno zidano, usa podkletena v Studencih Cankarjeva ulica 3 ugodno na prodaj. p°i°I?n(l!ara,al5 šolski uprauitel] HREN u STUDENCIH Sobo odda OPREMLJENO SOBO. čisto, solnčno. mirno, na lepem kraju z uporabo kopalnice, oddam. Vprašati dr. Verstovškova ul 6/11. vrata 19._________________ 4134 SOBO s prostim vhodom oddam s 15. novembrom. Mlinska ul- 9 4516 OPREMLJENO SOBO oddam po nizki ceni. Studenci, Aleksandrova cesta 33. 4528 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, elektr. lučjo, oddam-ul. 50- Magdalen ska 4531 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam, Vodnikova ulica 15^ Tezno. 4535 Stanovanie SOBO IN KUHINJO oddam stranki s stalno plačo in brez otrok- Dušanova ul. 12 (Magdalena). 4500 GOSPODA ALI GOSPODIČNO SOBO sprejmem na stanovanje in s posebnim vhodom oddam.! hrano v bližini koroškega ko-Kolodvorska uh 3-II, Sovine- i lodvora. Naslov v upravi li- 4529 sta. 4523 Čast mi je izreči Trgovski samopomoč v Mariboru toplo zahvalo za izdatno podporo, ki mi je bila takoi po smrti mojega očeta izplačana. Priporo? m vsakomur pristop k tej kulantni in karitativni instituciji. Maribor, dne 2. novembra 1934. 4519 Lipovšek Aloizija. Za hladne dni! Tople rokavice: Triko, znotraj volnene Din 13'— Triko s toplo podlogo Din 23'— Pletene rokavice, volnene Din 22'— Rokavice z okrajcem Din 30'— „Nappa“, usnjene, podložene Din 65'— Zimske nogavice: Strapacne nogavice Din 12, 9, 6'50 „Macco“-nogavice, zelo trpežne Din 32, 18 Volnene nogavice, partija Din 20, 10 Volnene nogavice, fino zanjkane Din 48 Svilene nogavice, znotraj volnene Din 65 Se priporoča CBudefddt, aribor Gosposka ufiica 4. kg drv grele eno sobo! Proizvod tvomice peči, štedilnikov in emajla: ,ZEPHIR‘ D. D SUBOTICA Samoprodaja: Za Maribor: Pinter & Lenard. Za Celje: D. Rakusch. Za Ljubljana: Vene. Breznik, Stritarjeva 7. 4003 OGLAS! Na zahtevo Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu se bodo v dnevih 22. novembra, 23. novembra in 24. novembra in če bo treba še dne 25. novembra 1934 prodajale na Tratah hiš štev. 19 na javni dražbi luksuzno pohištvo iz 10 opremljenih sob, razne preproge, porcelan In steklo ter 91 oljnatih slik raznih nemških mojstrov. Predala sc bode tudi živina ter gospodarske premičnine. Dražba se prične ob 9. uri. Hiša št. 19 Trate stoji 10 minut nad cmureškim mostom in je dostopna potom avtezveze Maribor —Cmurek ter preko Avstrije potom železnice. V kraju so na razpolago prenočišča- Ogled premičnin je mogoč počenši od 19. 11. 1934 naprej dnevno od-8. ure do 18. ure. Potrebna pojasnila daje pisarna g. dr. Gorišek Milana odvetnika pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 4501 "j’-r-7-'’--7* Trajuogoreče peči za drva in premog kakor tudi Štedilnike kupite najceneje v železnini kOTZ Jurčičeva ul. 5. posm r. i i o. p. ihiiior. mira mi USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 9,668.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Einspielerjeva ul. 26, Melje. 4524 NA STANOVANJE sprejmem solidno gospodično Orožnova ul- 5. 4513 Sobo iiie SOLIDNA GOSPODIČNA išče za takoj prazno, solnčno sobo, ev- s celo oskrbo. Ponudbe na upravo »Veternika« pod »Solidna«. 4507 Službo dobi PRAKTIKANTA s primerno izobrazbo za knjigovodstvo sprejme občinska hranilnica v Marenbergu. Ponudbe do 10. novembra. 4515 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Mizarstvo, Aleksandrova c- 48. 4521 Službo iiie ČEDNO DEKLE. staro do 28 let, vajeno vseh del in šivanja, sprejmem takoj. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »Pridna«. 4512 Pouk Angleški pouk. Miss Oxley, Krekova ul. 18/11. 4510 TEMELJIT POUK na citrah. Orožnova ulica 5. 4526 ABSOLVIRANA EILOZOFKA poučuje vse predmete humanistične in realne gimnazije. Naslov v upravi lista pod »Siguren uspeh in nizek honorar«. 4527 Nalvecfa izbira pletenin in perila samo pri H. Tomažič Maribor, Dvorakova 10. Oglejte si neobvezno našo zalogo. Il Silil M dobavlja 4450 Banov, trsnica in drevesnica v Kapeli polta Slatina Radenci. KRZNO vsake vrste od najcenejše do najfinejše kvalitete in izpeljave priporoča trgovina s krznom J. Š0PER, Glavni trg 9 zraven manufakture Majer Popravila izvršujemo točno po solidnih cenah. 4212 Vrsta: 7225-06 j Za dom samo Bata copate (m ' ŽENSKE nogavice^ Najfinejše svilene Din 29'-' Trpežne svilene „ 19 -' la flor j ■», 19'- lz sukanca h, 15"- Strapačne flor 9 - Vrsta: 4625-55 Za šport Vrsta: 1375-88 Lahek in eleganten kombiniran čeveljček Vrsta: 4824-60 Perforšran čeveljček iz laka. ki »saki deklici lepo pristoja Vrsta: 4825-85 Za gospode! Vrsta; 4644^)5 Vsem damam in gospodičnam, ki rade nosijo čevlje z nizko peto, J,priporočamo tale dober Hn ceneni Čeveljček V • Vaši ded! Vrsta: 5860-00 Tale čeveljček srna izde lali za najmlajše v rjavi, črni, in kombiniranih barvah ** Dečkom za štrapae, igro in šport močne športne 'čevlje z gumijastimi ^ ,podplat; ” Vrsu. 3222-02 Vrsta Starejše dame nosijo rade lakaste poičevlje 9 Vrsta: 2645-14 Eleganten, močan in poceni, iz telečjega boksa Vrsta: 2945-U Za štrapae močen tro-ter-čevelj iz boksa v rjavi, ali črni barvi 1837 21 Lakasti nizki čevlji družbo in ples Elegantni in dobri nizki čevlji iz črnega ali rjavega boksa 3 Vrsta: 7217-20 V teh si otpočijete noge Trpeine in poceni samo Din 7*. Vrsia 1933 22 Visoki čevlji za štrapae starejšim gospodom Kdor nosi galoie Bata. ne boji se dežja ne blata Vrsta 1977-22 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prevzem mesarije! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel mesarijo od g. Fidlerja, Gosposka ul. 41- Nudil bom svojim cenjenim odjemalcem najboljše vrste mesa po zmernih cenah ter skrbel za dobro postrežbo-Se priporoča za obilen obisk 4468 Jakob Čeh, mesar- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllliillll »f “1 B 4478 marinirane jegulje, slanike, zuitke, ruse, žlue krape po najcenejših čneunlh cenah. Znane kranjske klobase par Din 3SO L.Uh!er, deiRalesna tigovina, Glavni tig Čitalte „ Veternik" I B B B B n i s Kranjske klobase tvrdke K. JARC, UUBUANA. kvaliteta kot na Mariborskem tednu, prodajajo sledeče trgovine: JOSIP ŠINIGOJ, Aleksandrova cesta 18, TONI OŠLAG, Glavni trg 17. JAŠ A LESJAK, Ulica 10. oktobra 2. Vsaka klobasa nosi plombo K. JARC, LJUBLJANA B m B t a 5 a a CiiLLiB Centrala: MARIBOR gosposke - Slovenska uh te RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR ■ Haiboll varna naložba danar/a, kmr jamii za vloge pri tel hranllnltl Dravska banovine a talim svojim premoian/mm In s vso svojo davčno moč/o — - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in k u la n I n o S p r e I e m a !SES&SrJSSoSSi: Podružnica: CELJE Izdaji konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajate’ urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.