ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER *
Commerical Printing of All Kinds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
Čitatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU, sploh po in izven Amerike
V0L. XXXVIII.—LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 27, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 205
Zadnje vesti
, Perfekten jesenski dan, jasen
® gorak, je napovedan za da-
jfes- Najvišja temperatura dneva
b°> najnižja 48 stopinj. Zapadno
0(1 Ohio je močan, zelo mrzli
H ki se pomika proti vzhodu,
*orej proti Ohio. Ta mrzli val
60 ohranil solnčno vreme tudi
J3, jutri in verjetno za konec tedna.
V Clevelandu je bil včeraj taj-7* ^ delo federalne vlade Mit-® fjl. Dne 8. novembra se bodo J'jski volilci izrazili o zakonom predlogu C.I.O., da se zviša J°apora za slučaj brezposelnosti ^Jveč na $59 na teden, to je z "jgimi dokladami vred in da se ^daljša Čas, ko imajo te podpore JJ na 39 tednov. Tajnik Mit-J® Pa pravi, da je on kakor , 1 Eisenhower za to spremem-' NaJ ostane pri 26 tednih, J "Pora pa naj bo 50% teden-ske Plače.
raJ Yorku se vršijo zadnji ^govori o besedilu statuta ft,Upne unije A.F.L. - C.I.O. •avno je že doseženo. Vse pri-So dozorele tako daleč, da ski decembra občni zbor Je Pne delavske unijske centra-
jafUSki s^avbeniki, ki se nahaja v Clevelandu, so dali zani-nit/'° Pojasnilo kako je s privat-j^?1 hišami v Sovjetski zvezi. {^j.1 So» da vsakdo lahko za se-SlneaU z'da ali pa kupi hišo, ne Je Pa oddajati v najem pro-P'acani najemnini.
kr^3eVelandu Je bila včera j na <isc„ E 93 gt in Marshall
Ann S®rti Povožena 28-letna leto ThomPkins- Cleveland ima Pro8 smrtnih žrtev cestno Sedmetnih nesreč, z drugimi be-^»J ravno toliko kot jih je istem času lansko leto.
iwtUžba Jones & Laughlin, ki lan(1Sv°jo jeklarno tudi v Cleve-Cj; u Je najavila nove investi-J ' tak» da bo lahko zvišala j0 Produkcijo za 30%.
^mešnjava v farmarski poli-Tai ''deraIne vlade traja dalje. Soi),tllk kmetijstvo Ezra Ben-ie bil odločil, da gre v Ev-J^ 1,1 bi se tam porazgovoril Ves Vr<*či ameriške zaloge ži-na svetovni trg. Toda spri-^ agrarne krize doma, je bil bje ^ prisilJen» da to potova-^ v Evropo odpove. Pripravlja gfe a Prihodnje zasedanje kon-fosnvna katerem bo moral polkih SV°j° Politiko do ameri-
n farmarjev.
to>fh^Sednik Eisenhower je zo-^ k"°Uši. Lahko hodi po sobi in pr avj s spomenico, katero bo su ožil Prihodnjemu kongresa	pa obrazložil splošno
v republiki.
nj^^ska vlada je napravila fc^yite korake, da doma pre-inf'acijo. Ker se preveč V|a<jJft' večinoma na kredit, je lt0 ®aložila nove davke na ta-^fža ' obenem Pa skrCila Wi?6 ^P01"0- Finančni bri-. minister Butler se je v aa Času stalno pritoževal, Prevn?,pži Preveč zapravljajo in ^mljejo na kredit.
Oh J*?4 Lake City, Utah, imajo pH VRa z možem, ki hoče ostati HewJ^'b naukih mormoriske t0uj Aretirali so 41-letnega Že^Sa.C. Kelsha, ki ŽM s petimi 0W11 'n ima v družini že 31 ih0ni \Kelsh pravi, da so morila^ ltak začeli svojo sekto z da Je mnogoženstvoj
°'jeno.
Nemci so začeli odvračati italijanske delavce
BONN, 27. oktobra—Zapadna Nemčija stoji pred velikimi gospodarskimi gibanji. Ker je dežela v silnem gospodarskem razmahu, je začelo primanjkovati domačega delavstva. V Zapadno Nemčijo so se začeli vsipati italijanski delavci in sicer v takem številu, da so se morale zganiti nemške delavske .unije, ki zahtevajo od zapadnonemške vlade, da ustavi prihod tujega delavstva, posebno Italijanov.
Vlada v Bonnu se mora baviti* z vprašanjem ali bo dopustila inflacijo nemške marke ali ne. Cene v Zapadni Nemčiji so poskočile. Zapadnonemška vlada razpolaga z zadostnimi zlatimi in dolarskimi rezervami, pa zato dopušča, da prihaja v Zapadno Nemčijo blago iz tujine, kar naj v domači konkurenci potisne cene navzdol.
Uvoz v Nemčijo je višji, kakor pa izvoz iz Nemčije. Premog se uvaža iz Združenih držav, pa tudi iz Poljske in Posarja. Uvoz premoga iz tujih držav se je v primeri z lanskim letom celo potrojil. Zapadna Nemčija pa ne uvaža samo premoga, marveč vse surovine za industrijo jekla in železa, pa tudi mnogo stavbenega lesa.
Zapadna nemška industrija obratuje z izrabo popolne kapacitete in to: v jeklu, v rudnikih, v industriji strojev, električni industriji, ladjedelništvu in v avtomobilih. Gospodarsko ministrstvo zapdnonemške vlade je celo priznalo, da je posebno v produkciji jekla toliko naročil, da jih tovarne ne morejo izpolniti.
Za konferenco v Ženevi je zapadnonemška vlada objavila tudi pregled o komunistih v tej državi in hoče dokazati, da v Zapadni Nemčiji komunizma sploh ni. Računati z Zapadno Nemčijo, da bi bila ta po vzgledu Vzhodne Nemčije pripravna za idejo socializacije, sovjetizacije in komunizma, je torej nesmiselno, kar naj vzame na znanje tudi sovjetski zunanji minister v Ženevi, ko bo šlo za nemško vprašanje.
Ugibanja o Lauschetu
Ohijski governer Frank Lausche se je nahajal v New Yorku. Tam je imel prvi svoj javni govor izven države Ohio. Governer Lauscbe se je bavil s predsednikom Eisenhowerjem in mu priznal, da je obdržal enotnost ameriškega ljudstva, ohranil njegovo vero v bodočnost. Lauscheta so začeli označevati kot Eisenhowerjevega demokrata. Če bi bil Lausche predsedniški kandidat, bi potegnil kot tak za seboj poleg demokratskih glasov tudi veliko republikanskih.
Demokratski senator Richard Russell iz Georgije je bil v letu 1952 tudi kandidat za predsedniško nominacijo. O governerju Lauschetu se je Russell izrazil zelo pohvalno, odklonil pa je namigovanje, da se je obvezal Lauscheta podpirati, če bi ta nastopil kot predsedniški kandidat. Russell pa dopušča možnost, da ai bil Lausche "dark horse," torej kandidat proti pričakovanju in proti svoji volji, ker bi ne bilo drugega. Russell priznava Lau-schetovo odlično delo kot politika sredine in pravi, da to njegovo delo občuduje.
Tudi vplivni senator Walter George je dal o Lauschetu politično spričevalo, da bi bil Lausche dober predsedniški kandidat.
Zanimive razsodbe
Lastnike avtomobilov bo zanimala sodba, ki jo je izreklo vrhovno sodišče v državi Massachusetts. Če je avtomobil zavarovan zoper nezgode in če daš avtomobil komu drugemu na razpolago, pa se pripeti nezgoda, ali je zavarovalnica dolžna, da plača škodo, ki je nastala v prometni nesreči? Vrhovno sodišče pravi: Če ni v zavarovalni polici naravnost prepovedano, da se da avtomobil drugemu na razpolago, oziroma če ni rečeno, da za zadnji slučaj zavarovanje odpade, potem mora zavarovalnica povrniti nastalo škodo brez ozira na to kdo je sedel za volanom, ali tisti, ki je imenovan v zavarovalni poHci ali kdo drugi-
*
V Ameriki se še vedno ne izvaja v praksi kar je izreklo zvezno vrhovno sodišče, da je namreč ločevanje po plemenih po amerišikh šolah protiustavno. V državi Tennessee je šlo za prvega črnca, ki bo smel iti na visoko šolo, kjer so bili do sedaj samo belci. Sodišče se je postavilo na stališče, da je imelo vrhovno sodišče prav.
Vrhovno sodišče v Floridi se je postavilo na oportunistično stališče. Sicer ima vrhovno zvezno sodišče prav, na drugi strani je pa tudi res, da sedaj še ni nobene potrebe, da bi črnci in belci hodili v isto šolo.
Vaje na odru
Naznanja se vsem pevcem in pevkam zbora Zarja, da se vrši nocoj, v četrtek, ob 7.30 uri generalna vaja na odru S.N.D. za nedeljski koncert. Vaje bodo za irvi in drugi del programa, za-;o je zelo važno, da ste vsi navzoči.
MARGARETA IMA LAHKO DOBER VZGLED!
Ljubezenska afera angleške princezinje Margarete je postala že komedija na britanskem dvoru.
Cerkveni poglavar anglikanske cerkve je nadškof dr. Geoffrey Fisher. Fisher je bil kot študent — atlet. Nadškof pa je izjavil, da nikakor ne bo privolil v zakon Margarete s stotnikom Townsendom.
Predsednik britanske vlade Anthony Eden je tudi razporočenec, pa če nastopi zoper Margareto, da ta ne sme poročiti razporočenca, ali ne bi s tem pljuval v lastno skledo ? Če je kdo od kraljevske družine star 25 let, se lahko poroči brez dovoljenja poglavarja dvora, mora pa to poroko dovoliti britanski parlament. Zopet "komedija zmešnjav." če bi na primer predsednik Eden s svojim zakonskim predlogom propadel, ali bi to pomenilo nezaupnico njemu in njegovi vladi? Končno obstoja v Veliki Britaniji še zgornja zbornica, nad-., vse konservativnih lordov. Tudi ti glasovi bodo potrebni, ko bo šlo za zakon princezinje Margareta s Townsendom.
Ali ni bolje biti navaden človek? Z afero Margarete prinašajo angleški časopisi drug slučaj borbe angleškega dekleta za ljubezen. V Portsmouthu živi 17 letno dekle, ki je imelo od rojstva eno od svojih nog krajšo. Dekle ni moglo ne pravilno hoditi, kaj šele plesati. Kot otroka jo je napadel tudi polio. Dekle je imelo zaročenca, ki je moral kot vojak na Malajski polotok. V njegovi odsotnosti si je dalo dekle krajšo nogo pod kolenom odrezati, ta del spopol-niti z umetnim delom in ko se je fant vrnil z vojaške službe, je našel svojega dekleta veselega, ki je pravilno hodilo in celo plesalo. Fant je bil veselo iznenaden nad temi zunanjimi spremembami, nakar šele mu je dekle pokazalo umetni del noge in pristavilo, da "ljubezen vse prenese."
-|
UcV grob
SEJA ŠTIRIH ZUNANJIH MINISTROV ZAČELA; TAJNIK DULLES SE PRIBLIŽUJE KITAJSKI
DULLES JE TUDI JAVIL, DA GRE 6. NOVEMBRA V BEOGRAD
ŽENEVA, 27. oktobra—Danes se je začela konferenca štirih zunanjih ministrov, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije in Združenih držav. O čem bodo razpravljali, je več ali manj znano. Nemško vprašanje, oborožitev in napetost v Aziji, posebno na Srednjem vzhodu. O ameriškem tajniku Dullesu se trdi, da ne bo pripustil, da bi bil uradno prisoten na tej konferenci tudi zastopnik komunistične Kitajske. Iz njegove okolice pa se je izvedelo, da bo skušal dobiti stik s Kitajci. Pogoj pa je ta, da naj Kitajci podajo uradno izjavo, da ne bodo za svoje cilje uporabili sile. Taka izjava od- strani Kitajske naj bi bila nemogoča stvar.
Predsednik Eisenhower je s svoje bolniške postelje rotil Ruse, naj delajo za mir in za napredek.
Državni tajnik Dulles je že v* Parizu najavil, da bo šel dne 6. novembra v Beograd, enostavno iz razloga, ker da tam še ni bil. Dulles bo potoval v Jugoslavijo z letalom in se sestal s Titom na Brijonskih otokih, ki ležijo blizu Pole ob obali Istre. Dulles se bo zadržal v Jugoslaviji samo en dan. Očividno je namen njegovega sestanka s Titom, razgovor o sedanji zunanjepolitični orientacije Jugoslavije do sovjetskega in zapadnega bloka, v zvezi z ameriško pomočjo Jugoslaviji.
Glede Srednjega vzhoda bo razgovor zelo trd oreh. Na arabskih državah ni zainteresirana samo Sovjetska zveza in Češkoslovaška, ki iz Plzna dobavljata tem državam orožje, marveč se je naenkrat pojavila tudi Poljska. Poljska je poslala v vse arabske prestolice posebne trgovske komisije, ki nudijo Arabcem tako orožje, ki se bo lahko rabilo v vojnah v puščavah. Tudi Poljska daje Arabcem zelo ugodne pogoje za nakup.
Glede francoske delegacije gre v Ženevi tole mnenje: Stališče Molotova do Francozov bo lahko, ker se Francozi ne bojijo več to liko Rusov, kakor se pa bojijo Nemcev.
AVSTRIJA IMA VEDNO SREČO!
Mirovna pogodba z Avstrijo je določila, da postane Avstrija popolnoma samostojna 90 dni potem, ko se izmenjajo papirji o tej pogodbi med državami, ki so bile na Avstriji zainteresirane. Danes 27. oktobra je postala republika Avstrija tudi formalno samostojna.
Avstrijci so lahko hvaležni Združenim državam. Ameriški vojaki, ki so se nahajali v Avstriji od leta 1945 dalje, so potrošili v Avstriji poldrugo mili jardo dolarjev. Toliko osebno ni potrošil noben tuj vojak v katerikoli državi v Evropi in poldruga milijarda dolarjev je močno zalegla tudi pri avstrijskem gospodarstvu.
Amerikanci so pustili v Avstriji premične in nepremične stvari, vredne najmanj 20 milijonov dolarjev. Amerikanci so Avstrijcem obljubili, da jih pustijo tam brezplačno. Avstrija je zaprosila pri Svetovni banki za posojilo $25,000,000, in bo to posojilo gotovo dobila, Združene države pa ji bodo dale še nadalj-nih 29,000,000 dolarjev, da se avstrijsko gospodarstvo poživi,
Avstrija postavlja na noge svojo narodno vojsko. Aktivno bo imela pod orožjem 30,000
mož, v rezervi pa pol milijona. Kot rezervist bo moral služiti vsakdo od 18 do 51 let. Sicer pa je že za časa okupacije Amerika strenirala 7,000 avstrijskih vojakov, katere je tudi oborožila z ameriškim orožjem.
Amerikanci so v bližini Salz-burga pustili kasarno in stanovanjske hiše, kar vse je stalo ameriškega davkoplačevalca $20,000,000. Stanovanjskih hiš je 182 in imajo vse udobnosti ameriških stanovanj, tako, da se avstrijski vojaški poveljnik premišljuje, ali bi jih dal na razpolago avstrijskim vojakom, če naj se ti ne razvadijo. Nič čudnega, če Avstrijci priznavajo, da se jim godi "po porazu" z ameriško pomočjo najbolje od leta 1914, torej od začetka prve svetovne vojne dalje.
Industrija dela, turizem napreduje, brezposelnih je le okrog 80,000.
KAKŠNO BO INDIJANSKO POLETJE?
Napoved je tale: Ker so vremenske razmere sploh izredne bo izredno tudi indijansko poletje. Bolj vroče, kjer je že običajno gorko, bolj mrzlo, kjer je že običajno hladno.
Vzgledni župan...
Župan mesta Mentor on the Lake v državi Ohio, Cecil Mc-Kinley je odstavljen. Spoznan je bil krivim, da je hotel zažgati hišo svojega soseda. Šlo je za dolgotrajno sovraštvo med sosedi. Župan McKiuley je bil obsojen na $1,000 denarne kazni in na plačilo pravdnih stroškov.
Sosed bivšega župana McKin-leya je družina Garlanda in Mary Hickman. Ko sta se zakonca Hickman dne 28. maja letošnjega leta vrnila domov, sta opazila McKinleya, kako je preko pločnika njihove hiše bežal na vrt svoje hiše. Ko pa sta prišla v svojo hišo, sta opazila, da je bilo pri vratih in ob strani hiše polno razlitega petroleja in vžigalic. Iz tega sta sklepala, da je McKinley hotel zažgati njuno hišo, kar je pred sodiščem McKinley tudi priznal. McKinley je bil v svojem rojstnem kraju leta 1953 izvoljen že četrtič za župana.
KRIZA V KANADI
Kanadska vlada, ki je navadno s ponosom pokazala na svoj proračun, ki se je končal s pri-bitkom, leze v dolgove in se nahaja v hudi gospodarski krizi. V Kanadi je izostalo precejšnje število turistov, ki so sicer to deželo obiskovali. Spričo takega stanja Kanada tudi ne more kupovati preveč v tujini. Britanski visoki komisar za Kanado, Archibald Nye se je pritoževal, da Kanadčani premalo kupujejo v Veliki Britaniji. Komsar zvra-ča krivdo na Združene države, ki da izvajajo na Kanado gospodarski pritisk, prizna pa, da je Kanada pač blizu Amerike.
ZDRAVNIKI— MISIJONARJI
V	Pretoriji, glavnem mestu Južnoafriške zveze, je zbranih 100 zdravnikov, večinoma Evropejcev. Ti zdravniki so napravili petletni načrt, seveda ne za gospodarstvo, marveč, da bodo v zdravniških tečajih v petih letih vzposobili nadarjene domačine, da bodo lahko krajevno primerno zdravili domače ljudi.
TUDI REKORDI
V	Ameriki imamo menda rekordno število psov. Imamo tudi industrijo, ki skrbi za hrano za pse. V Ameriki pa imamo tudi rekord, da je letno kakih pet tisoč poštarjev, ki raznašajo pošto, ogrizenih od psov, ker ti niso pravilno privezani.
STAVKA V KAZNILNICAH
Francoski jetniški pazniki so stopili v stavko. Zahtevajo višje plače in dokazujejo, da se pravzaprav zaprtim obsojencem godi bolje kot pa njim, ki jih stra-žijo. Pozimi imajo jetniki toplo, poleti hladno, imajo na razpolago radio in zadostno hrano. Vse te stvari si morajo jetniški pazniki sami preskrbeti, plača pa je tako skromna, da si jih ne morejo. Francoski jetniški paz niki pa se čutijo tudi ponižane. Majhne plače jih silijo v to, da kupujejo stvari, tudi obleko, katero so izdelali kaznjenci.
KRIST MANDEL
Po sedem tednov trajajoči bolezni je umrl danes zjutraj v Cleveland Clinic bolnišnici splošno poznani Krist Mandel, star 73 let. Stanoval je na 18200 Nottingham Rd. Doma je bil iz Sotle na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 50 let in je bil član društva V boj št. 53 S.N.P.J. in Woodman of the World.
Pokojnik je bil med pionirji v collinwoodski naselbini. Skozi dolga leta se je udejstvoval med svojim narodom. Ustanovil je eno prvih slovenskih lekarn, trgovino s pohištvom, trgovino s barvo in drugimi predmeti. Sodeloval je pri raznih društvih in organizacijah kot tudi pri civič-nih podvzetjih. Bil je bivši predsednik Euclid Rifle kluba. S soprogo sta 1. maja t. 1. obhajala zlato poroko.
Tukaj zapušča soprogo Josephine, rojena Sladič, doma iz vasi Vesela gora na Dolenjskem, sinova Krist, ki vodi trgovino s hišno opremo, in Lodi, ki vodi lekarno poleg bratove trgovine na Waterloo Rd. in E. 157 St., hčere Mrs. Josephine Vidmar, Miss Diana Douglas in Mrs. Emma Joles, 14 vnukov in veliko sorodnikov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St.
MALI MOŽ— VELIK DOBROTNIK!
V Flemingsburgu, Ky., je obhajal 90. letnico svojega rojstva zdravnik dr. William Reeves, ki je visok pet čevljev štiri palce in tehta 85 funtov. Ko se je rodil, je bil tako majhen, da so okoliške šole dale prostor, da so šli šolarji lahko gledat tega spačka. Reeves je po svoje rastel in se izobrazil za zdravnika. Izvrševal je zdravniško prakso 64 let in pri tem pomagal na svet 3,000 novorojenčkom.
ALI SE SPLAČA PRAVDAH?
Vzemimo primero med Amerikanci in Angleži. Kadar je angleški parlament razpuščen, se že določijo in to za kratko dobo nekaj mesecev volitve. Stranke določijo svoje kandidate, izdelajo program, vrši se kratka volilna agitacija, volitve so izvršene, parlament se sestane in delo gre takoj naprej. Pa ameriški volilni dirindaj?! Do volitev novembra 1956 nas loči več kakor eno leto. Že več kakor tri mesece je v ameriškem političnem zraku vprašanje, kdo bo kandidiral na eni in na drugi strani. Potem pridejo primarne volitve, potem konvencija stranke, ki naj določi svojega kandidata, potem dolga volilna kampanja in končno — zaželjene volitve.
Pa primerjava s sodišči? Končno imamo, če nastopimo civilno pravdo, ves interes, da se pravda čimpreje konča. Če se
pravda dolgo vleče, se v današ-nem naglem času razmere lahko tako spremenijo, da tudi dobljena pravda praktično ne pomeni ničesar.
Pravde v Veliki Britaniji se povprečno dokončno končajo najkasneje v šestih mesecih. Pravde v Združenih državah pa trajajo od šestih mesecev do štirih let. To zavlačevanje se v federalnih sodiščih še povečuje. Vsled tega se tudi množijo slučaji, ki so ostali nerešeni. Primera z letom 1946 nam pokaže tole sliko: Takrat je bilo pri ameriških federalnih sodiščih nerešenih slučajev 46,840, danes jih je 68,832. Najpočasnejši so federalni sodniki v državi New York, Ohio je nekako v sredini, vendar pa znaša tudi v Ohio povprečnost trajanja procesa skoraj tri i leta.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. S231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndexson 1-5311 — HEndersoa 1-5312
Issued bvery Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) 1________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)_____6.00
For Three Months—(Za tri mesece)___._ 4.00
For Canada, Europe and Othei Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)____$12.00
Cor Six Months—(Za šest mesecev) _ 7.00
For Three Months—(Za tri mesrce)___4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
PRAVICA—NE MILOŠČINA!-
(D
Pri volitvah dne 8. novembra letošnjega leta ohijski volilci in volilke ne bodo toliko glasovali za osebo, kot za to, za kar gre. Izjavili se bodo o raznih gospodarskih stvareh, med temi je tudi predlog, o katerem se mora glasovati, namreč, da se podpora za slučaj brezposelnosti dvigne tako po znesku, kakor po času trajanja, za katerega naj se
izplačuje.	,	Jb.iiiij
Na kratko: Brezposelni v Ohio dobiva sedaj najvišjo podporo $33 na teden, predlagano je, da naj se ta podpora poviša na najvišjo možno $50.
Če je brezposelni poročen, je skupno s svojo lastno podporo in z družinsko podporo lahko prejemal do sedaj na teden $39, sedaj pa je predlagano, da naj prejema najvišjo podporo skupno $59.
Čas trajanja podpore je bil do sedaj največ 26 tednov, predlog pa je, naj se ta doba podaljša na 39 tednov. To je jedro vprašanja, za katerega gre. Sicer so v predlogu, v katerem bomo dne 8. novembra glasovali, še razne druge določbe. Nam gre v teh vrsticah za jedro samo.
Socialna politika je deljena med oblast federalne vlade, in med oblast posamezne države, katerih je 48 po številu. Federalna vlada daje zakone s splošnim značajem, Uot na primer, da mora biti najnižja mezda na uro $1, kot je sedaj, oziroma 75 centov, kot, je bilo popreje. Večina socialne zakonodaje pa je« delokrog posameznih držav. To nam bo še bolj jasno, če se spomnimo drugega delavskega boja, da se odpravijo zakoni v 17 ameriških državah, ki so bistveno naperjene proti delavskim unijam. Gre za tako imenovano "pravico do dela." To se pravi, da če unija napove stavko, tisti, ki hočejo delati, naj pač delajo. Oziroma, če vzamemo "union shop," to se pravi, da če je taka unija v podjetju, potem mora tisti, ki je v tem podjetju nastopil delo, v 30 dneh pristopiti k uniji, ali pa delo zapustiti. Pa je bil sprejet zakon v teh 17 državah, da naj bo delavcu prepuščeno, ali vstopi v unijo, ali pa ne, kljub temu, da je bila v podjetju "union shop."
Posamezne države, tudi Ohio imajo razne socialne fonde, iz katerih se plačujejo odškodnine, če je bil delavec pri delu ranjen, poškodovan. To je različno po različnih državah. Za slučaj ko ranjeni ne more delati, se mu plačuje nekaj na teden; zopet različno po različnih državah. Ta zakonodaja tudi določuje neko odškodnino recimo za izgubljen prst, izgubljeno oko, zunanjo pokvarjenost, pa končno nekaj za to, ker je ranjeni postal delno dela nesposoben. Tisti, ki si je zlomil nogo, ni pač več sto-odstoten. Tisti, ki mora delati samo z enim očesom, ni več stoodstoten. Taka manjša delasposobnost naj se z enkratno vsoto poplača. Zdravniki določijo, kakšen je ta odstotek delasposobnosti, posebna komisija pa nato določi višino odškodnine. Tudi ta višina je različno urejena po različnih državah Amerike. Država Ohio ni med najbolj naprednimi!
Ko gre za delavstvo v Ohio, naj ugotovimo, da je Ohio močno industrijska država. Pričakovali bi, da bi pri raznih volitvah Ohijci volili napredno socialno, ne pa reakcionarno. Pa smo priča čudnemu dejstvu, da ohijski volilci s potrebno večino volijo republikanske zvezne senatorje, v dr žavno zbornico v Columbus pa istotako republikansko večino.	M^ff1**
Zadnja kandidatura pokojnega Tafta za ohijskega senatorja je bila leta 1950. Taft je zmagal in bil izvoljen. Kakor znano je Taft skušal dobiti na republikanski konvenciji leta 1952 tudi predsedniško kandidaturo, pa je proti Eisenhowerju propadel. Za politično orientačijo Tafta je bil značilen dogodek pri sestavi nove federalne vlade, kakor jo je bil predlagal novoizvoljeni predsednik Eisenhower. Za tajnika za delo v federalni vladi je bil predlagan unijec, Durkin, predsednik gotove unije, ki je bil za to m^sto od senata tudi potrjen.
Toda ko je takrat pokojni Taft slišal o predlogu Eisen-howerja, da pride v federalno vlado za tajnika ža delo organiziran delavec Durkin, je vzkliknil: "Nezaslišano, neverjetno!" Toda Tafta so poslali v senat ohijski volilci, med katerimi je bilo tudi mnogo delavcev____
L. Č.
UREDNIKOVA POŠTA
Progresivni kotiček
(Dospelo prepozno za uradno prilogo "Progresivnih Slovenk"— M. I., urednica).
Najnovejše novice od kr. št. 2.—
CLEVELAND, ST. CLAIR— Res prav lepa je bila naša zadnja seja, ki se je vršila 19. okt. v navadnih prostorih.
Progresivne Slovenke smo praznovale z ostalim svetom "United Nations Week" (Teden Združenih narodov"), t. j. desetletnico odkar je bil položen temelj za Združene narode v San Francisco, Cal. Za govornika smo imele prav dobrega govornika v osebi Mr. Leonard Vich-ta. On je radijski oznanjevalec na postaji WBOE clevelandske-ga šolskega odbora in piše kolono "Spotlight Action" v Plain Dealerju.
Po govoru so mu bila stavljena razna vprašanja glede svetovnega miru, Koreje, ali je bila vojaška akcija potrebna ali ne, itd. itd. In ob zaključku nam je rekel, da je prav presenečen nad našimi ženami, ki so mu stavila taka vprašanja, da se vidi, da se zanimjo za svetovne probleme in so poučene o njih. Ponosne smo na naše članice, ki se najpreje zanimajo za svoje domove in družine, dalje za civične in soci-jalne zadeve kakor tudi za svetovne probleme. Na predavanje so prišli tudi: naš prijatelj Jos. Jauch, Mrs. Puncar, uradnica pri kr. št. 8 v Milwaukee in pa naša Manca Bashel in Mrs. Bučar. Za gostoljubno ozračje po seji sta nam pa naša podpreds. Frances Legat in Jennie Skuk servirale dobre piškote in čaj.
Prošli teden sem dobila iz Litije od našega prijatelja, Jožeta Zupančiča, učiteljžt in žurnali-sta v pokoju, pismo v katerem je poslal izrezek iz "Poročevalca," v katerem je prav lepo opisano delo katero so P„ S. izvršile v zadnjih štirih letih, kar je prav lep poklon za našo organizacijo. Omenjene so vse nove in prejšnje odbornice, s pripombo, da si je Cecilia Subelj žalela počitka po 10 letih. O tem piše tudi Zupančič in upa, da bom zopet po počitku aktivna. Posvetil mi je naslednje vrstico:
Gospej Cilki — naši prijateljici
Delo, ki ga opravljaš dolgo, resno te utrudi.
Pametnik ne dirja brez odmora v daljo, da se sredi potoka zgrudi.
Zatorej sredi naporov kdaj pa kdaj postoj— in se odpočij:
Vdihaj sveži zrak in se novih sil napij.
In ko čutiš, da si že spočit in poln sil—
Sedi spet v čoln razpni jadro,
Privi za krmilo in kreni z novo silo v mladostni cilj.
Litija 17. septembra, Jože Zupančič
Iz Slovenije smo prejele lepe pozdrave od naše Josie Petričeve n Jennie Dagarin. Tudi od Ane Ažmanove smo prejele pozdrave. In iz domovine se je vrnila Mary Celin-Poklar.
Rahlega zdravja so sledeče naše članice: Gertrude Razinger,*ki ie s soprogom 16. oktobra praznovala 50-letnico srečnega zakonskega življenja. Da bi Š2 diamantno poroko dočakala! Gotovo se bo pozdravila, ker njen mož tako lepo in ljubeznivo skrbi zanjo. Progresivne Slovenke smo ji podarile lep šopek rudečih nageljnov. Dalje je bolna že od maja meseca Uršula Mulej. Cecilija Brodnik in Josie Bizjak iz zapadne strani mesta sta tudi bolj rahlega zdravja. Antonija Mack pa je resno bolna v bolnišnici. Priporočam, da jih članice obiščete.
Za Community fond so aktivne v sedanji kampanji poleg mnogih drugih Slovenk tudi spodaj podpisana kot vice-chairman, Frances Legat, kot kapi-tanka, Jennie Skuk, Frances Okorn in Vida Shiffrer.
Mrs. Okorn je sedaj dobila šofersko (driver's) licenco. Soprog ji je kupil prav lep nov Dodge, hard top avto, ker je tako lepo skrbela zanj zadnje 4 mesece odkar se je potolkel, oziroma ponesrečil v tovarni, po dveh mesecih pa še v avtni koli-ziji. Zdravje se mu prav hitro vrača ker ima tako pridno ženi-co-strežnico.
Teško se je pripraviti pisati, kadar pa človek začne pa kar nehati ne more.—Pogrešamo sestro, Frances Juretich, ki se je selila v Wickliffe, Ohio k hčerki, ki si je kupila novo hišo. Ona je večkrat kaj napisala za naš krožek. Prošli teden se je več naših članic odzvalo povabilu Viki Poljšakove, ki so se na njenem domu sestale z Jože Plevnikom iz Ljubljane, ki se nahaja sedaj pri teti na Kildeer Ave.
%	Bazar
Dne 12. novembra se bo vršil lep bazar krožka št. 2. Krasen kvilt je že zgotovljen. Res, prav artistično delo naših pridnih žena. Vsak teden namreč šivamo pri s. Jennie Skuk. Veliko članic je že zgotovilo previa ke za vz-glavne blazine, obkavčkane in obšite, razne lepe predpasnike, čipkaste rutke, potholders ali prijemače za ponve in lonce, tudi Mrs. Oblak, nam je prinesla mnogo daril, mnogo stvari pa imajo članice še v delu. Tiste pa, ki same ne šivate, itd. pa ste pro-šene, da vsaka prinese kakšen dar ročnega dela, da bo čim lepši in uspešnejši naš letošnji bazar—Barbara Babnik, Mrs. Ga-brenja, R. Jurman in Ivana Kordos nam bodo napekle krofov, Gerlica in Intihar sta pa kar 5 potic obljubile, Božeglav, Zavrl in Bradač pa torte, o drugih bom pa prihodnjič kaj več opisala.
Vabimo cenjeno občinstvo, da pridete na naš bazar in si nakupite lepa darila za sebe in svoje drage ker ročno delo je vadno najbolj upoštevano.
Torej na svidenje 12. novembra v SND St. Clair Ave. soba št. 1.
Cecilia Subelj, preds. kr. št. 2.
Euclidčani vabijo na obisk
EUCLID, Ohio — Kakor ste gotovo že čitali, smo tudi v Eu-clidu precej aktivni. Prvo bomo imele Progresivne Slovenke od krožka št. 3 svoj letni bazar, za katerega vlada veliko zanimanje. Posebflo nekatere članice žrtvujejo zelo veliko dela in časa, samo da bi bil boljši uspeh. Tako so pridne članice našile krasno posteljno pregrinjalo (quilt), na katero so lahko ponosne. Katera ali kateri bo srečen, da ga dobi?!
Kakor je bilo slišati, je več članic obljubilo darovati pecivo. Tako je prav. Le kaj dobrega prinesite, pa bomo zopet našo dijeto "obesile na kljuko" za ta dan, drugi teden pa spet začele redno živeti. <
Prav lepo vabimo vse naše članice in tudi od drugih krožkov kot vse naše prijatelje, da gotovo pridete in si ogledate naš bazar. Sigurno boste kaj dobili za darilo svojim dragim ali za dom.
Omeniti moram, da nam je na žalost pred kratkim kar na hi-| tro obolela in se morala podvreči operaciji pridna članica Pauline Mijdaučič. Pauline, le koraj-žo, da' boš kmalu prišla spet med nas, ker Te vse zelo pogrešamo.
Dne 13. novembra bo pa Gospodinjski odsek našega Doma na
"Zakonske homa+ije"
EUCLID, O.—V nedeljo dne 23. oktobra nam ie dramski zbor "Anton Verovšek" vprizoril ljudsko igro v treh dejanjih "Zakonske homatije." Spisal jo je Anton Hamik in prevedel Ivan Cesar. Dasi je igra tujega izvora, vendar vsebuje vse lastnosti slovenskega kmeta in vaške idile. Poleg veselih in komičnih prizorov, ima tudi mnogo tragičnih. Zato se nam zdi, da bi bil naslov igre lahko bolj privlačen, na primer: "Zakonska skrivnost" ali kaj slienega.
Vsebina je bila že pojasnjena v časopisih, zato je ne bom ponavljal. Toda na izrečno režiserjevo željo, bom omenil igralce, dasi je to silno nevarno in nehvaležno delo. Že pred predstavo mi je bilo povedano, da igralci niso imeli dovolj vaj, zato naj ne pričakujemo čudežev. In res se je pri nekateriih opazilo neznanje vlog, kar seveda ovira tempo in živahnost. Toda v danih okolščinah, ko so priredbe "na enem kupu" in so prizadeti eni in isti ljudje, se pač stori kolikor se more. Pozdravni govor je imel Joseph F. Durn.
Igro je režiral Joe Godec, ki je hkrati igral tudi vlogo. To ni zdravo, ampak vsled pomanjkanja igralcev, pač ni druge pomoči.
Gruntarja Miha Kotarja je igral naš stari znanec Andy Bo-zich. On ima v zakupu kmečke tipe, ki jih običajno dobro pogodi. Toda, to pot se mu je vloga parkrat "zataknila," kar povzroča nesigurnost v nastopih. V splošnem je bil zadovoljiv.
Vlogo France, njegove žene (to pot prave lene) je imela Mary Bozich. To je težka in nehvaležna vloga, ki zahteva globoka čustva in samozatajevanje; pravzaprav je jedro igre. Kot nezakonska mati, je le s težavo v srcu nosila svojo skrivnost celih sedem let, dokler jo končno ni klepetava krčmarica razode-la njenemu možu. Mary je svojo nalogo dobro rešila. Toda, ko sta se z možem v drugem dejanju glede te zadeve pobotala, bi lahko postala bolj živahna in nasmejana, zlasti, ko je njen za-peljivec Jerneje rešil njuno hčer Lenčko gotove smrti. Mary je dobra moč, le žal, da sta z možem preveč "vprežena" tudi pri drugih organizacijah.
Jožka njunega zakonskega sina je igral Tony Kolenc. Bil je dober, dasi bi nekatere značilnosti ponosnega in ošabnega grun-> tarskega fanta lahko še izboljšal. Upaijio, da bo še nastopil.
Kdo ne pozna Franka Koka-lja, brez katerega ne mine sko-ro nobena predstava. Njega se lahko porabi za več vrst vlog. Poseda tudi prijeten bariton. To pot je imel vlogo krčmarja Jernejca,, ki je bil obenem tudi oče nezakonske Lenčke. Svojo vlogo je dobro odigral. Primerno se je poglobil v razne situacije kot: vesel krčmar, ljubeznjiv nezakonski oče in dober sin svoje intrigantske matere. Kar tako naprej, Frank!
Recher Ave. priredil kokošjo večerjo. že sedaj vas vabijo članice, da si rezervirate ta dan in pridete na večerjo, da skupno po stari navadi praznujemo "Martinovo nedeljo."
Pevci pri "Slovanu" se tudi pridno.vadijo v petju in pravijo, da bo njih prihodnji koncert prekosil vse prejšnje.
Torej,'vidite, da vsa pota vodijo v Ameriško jugoslovanski center na Recher Ave. Na svidenje prvo pri Progresivnih Slovenkah krožek št. 3 v nedeljo, 30. oktobra 1955.
M. Lokar.
Njegovo mater Nančo je igrala Uršula Branisel. To je vloga oblastne, intrigantske in klepe-tave vdove-krčmarice. Igrala je dobro, dasi je bila v gotovih prizorih premalo temperamentna in vihrava. Sempatje ji je delalo preglavice neznanje vloge. V splošnem je ugajala in upamo, da bo še nastopila.
Vloga nezakonske hčere France in Jernejca, Lenčke, dekle pri Kotarju, je bila v rokah priznane, turojene Florence Ye-raj-Slaby. Je to ena izredno nadarjenih mlajših igralk. Le škoda, da nimamo vsaj ducat ženskih in moških igralcev njene kakovosti. Najbolj se izkaže v tragičnih in ljubimskih prizorih. Pa tudi vesele scene obvladuje. Kdo se je ne spominja iz Seliš-karjeve drame "Kamnolom!" Iz Lize je ustvarila tip, ki bi se ga ne sramovalo poklicno gledališče.
Kajpada je tudi to pot izbor-no rešila svojo vlogo. Ona se znajde v vseh, še tako zamotanih položajih. Služi ji mimika, kretnje in naglašanje. Svoje vloge se nauči brezhibno. Slovenščina ji ne dela nobenih preglavic. Good work, Florence!
Nekoliko prismojenega, toda dobrodušnega Kotarjevega hlapca, je ižvrstno pogodil Tony Prime. Zdelo se je, kot da je vloga nalašč ustvarjena za njega. Rad je prenašal pošte, toda brez slabega namena. Končno se je revež zaljubil v lepo Lenčko, pa ni bil nič hud, ko si je ona izbrala postavnega Janeza. Ker mu slične vloge bolj pristojajo kot na primer: gosposke, upamo, da jih bo še igral.
"Zapufanega" kmeta Botrič-ka je uspešno odigral sam režiser Joe Godec. Presenetil nas je z dobro pogodenim svojevrstnim značajem kmečkega dobrovoljca in do vratu zadolženega gruntarja. Meni zlasti ugaja njegovo "mencanje," lokavost in tipični izraz: "ja, ja, ja." Dobro se \je
znašel tudi kot ženin v zamotani situaciji tretjega dejanja.
Andy Turkman je imel vlogo njegovega sina Janeza. Za turo-jenega Slovenca je igral kar dobro. Bil je korajžen, razigran m ljubeznjiv do Lenčke. Tudi slovenščino dobro obvladuje. Ko " bo osvojil še nadaljne kmečke lastnosti, bo postal cel fant od fare. Keep on, Andy!
Lou Smrdel, dasi turojen, je svojo vlogo dobro izpeljal, preteku, ko je pomotoma zabodel Jernejca, je bil kar domač, dasi se njegova visoka postava ni skladala z malim Jožkom. Ampak, to je pač slučaj in n»u" he narave,.	'
Maske so bile dobre, izvzemsi Nančina, koje lasje bi morali biti vsaj deloma sivi. Scenerija je bila primerna, kostumi pa ne najboljši. Govorica je bila za kmete preveč književna in nenaravni Avgusta Danilova je nekoč v dramski šoli povdarjala, da Je gledališki jezik narečje ljubljanske okolice, to je: "sem delaV biv, šev, videv itd. mesto; bU. šel, videl." Žal, da tega nekateri še danes ne vpoštevajo. Tudi ro ke so nekaterim odveč, kar pa Je že star "greh" pri amaterjih.
Udeležba na igri je bila dobra, tode če pomislimo, da je v c linwoodski naselbini okoli 10,0 Slovencev, tedaj bi bila labf° boljša. Nekateri so zvračali krivdo na lepo vreme, ampak to n drži. Med udeleženci je bil tu Jože Plevnik iz Ljubljane, ki se nahaja tu na obisku. On se za^ nima za varnost v tovarnah, tem oziru mu gre na American Safety Council.
Ker so dramske predstave silno redke, so ljudje to igro tembolj uživali. Priporočljivo pa da se drugič predstave z vec kratnim menjavanjem scenert) in dolgimi odmori, vsaj eno u preje pričnejo. Upamo, da 11 "Verovšek" zopet kmalu razveseli s kakšno dobro igro.
Frank Čese»
KAMPANJA COMMUNITY CHEST SE ZAKLJUČI
Danes se uradno zaključi kampanja za zbiranje prispevkov za Community Chest, iz katerega se oskrbuje razne dobrodelne agencije v Cuyahoga okraju. Med temi dobrodelnimi agencijami, katere skrbijo za stare in onemogle, za osirotele otroke in družine, ki vsled nesreče potrebujejo pomoči, je tudi cleveland-sko društvo za pomoč slepcem. Izmed tisočero slepih ljudi v Cuyahoga okraju, jih je 75 odstotkov prišlo ob vid potem, ko so že odrasli. Življenjski načrti iii upi se mnogokrat uničijo vsled oslepitve.
Tozadevne Red Feather agencije, ki dobivajo pomoč od pris-
ekr-
pevkov Community Chest-u, J"1 bijo za te nesrečneže. PomagaJ^ jim, da si zopet najdejo n163*"0^ človeški družbi, da samim se.0 pomagajo potom rehabilitazacl-> do zaposlitve in samo-vzdrŽev nja.
r za
Ako se niste prispeva" ^ Community Chest, storite to danes., in zavedajte se, da žrtv jete za človečanski namen.
Zgornja slika predstavlja d kle Betty Jean Smith, ki je Pj polnoma slepa, a se vadi hod sama s pomočjo palicc. ^^ učitelj je takisto popoln0"^ slep, James F. Hyka, ki je v % boru Clevelandskcga društva slepe.	.
NI BOJAZNI PRED VINSKO KRIZO
Slovenski vinogradniki trdijo, ®a že čutijo nov val vinske krize *akor pred dvajsetimi leti. Potrebe trga so nasičene, tako pra-^Jo. zaradi uvoza grozdja in iz južnih predelov in industrijske produkcije vin. Zato zadevajo, da novi vinski zakon »iredi predelavo in promet z naivnim vinom. Vendar sam za-ne bo dosti pomenil, če za pegova izvajanje ne bo postavke dovolj močne vinarske infekcije. Zakon mora preprečiti ^strokovno rezanje vin, raznih Provenience zaščititi poreklo in orte vin iz glavnih vinorodnih , lisev, Preprečiti vsak nestro-gj°Vni Poseg itd. Da je bojazen °venskih vinogradnikov pred ^isljeno vinsko krizo odveč, nekaj dejstev: Slovenski vinogradi so na tleh, niso primerna za koristnejšo abo. Povsem podobne razme-sk lmaJ° tudi Dalmacija, Hrvat-de,° Prim'orje, Hercegovina in kr Iakedonije, toda tamkajšnja "na je ugodna tudi za rast pri^etmh sort, katerih obilen
oskrh p°plača trud naPorne . rbe in s tem omogoča cenej-^ Ponudbo. V slovenskih raz-
nudT bi kvantitetne sorte ne Po T P°trebne kvalitete vina, ^J^rem bi bilo dovolj po-
vpraševanja. Zato morajo v Sloveniji saditi čim večje površine vinske trte kvalitetnih sort, ki v tem podnebju dajejo svetovno znana kvalitetna vina, ki so sposobna predvsem za izvoz. Poudariti moramo, da za kvalitetna vina nikjer v Jugoslaviji ni tako ugodnih klimatskih in ekoloških pogojev.
VINSKA TRTA JE NAJDONOSNEJŠA
Od vinogradništva živi v Jugoslaviji skoro 100,000 družin skih članov. To je 7% vsega slovenskega prebivalstva, ki živi z intensivnim delom na koftiaj 2.5% teh kmetijskih površin. En slovenski hektar rodnega vinograda je vreden eden do ena in pol milijona dinarjev, kar predstavlja samo za 10,000 ha naših najboljših vinogradov vrednost od 100 do 150 milijard dinarjev. Če pa računamo s stvarnim vsakoletnim brutto dohodkom 25 hI na hektar in pri ceni 80 dinarjev za liter, da to skupno vrednost 200,000 dinarjev na hektar ali 5 milijard letno.
Katero kulturo naj bi gojili na istih površinah, da bi dajala več ali vsaj toliko?
Namesto sedanjih 25 hI ali bodočih 40 hI vina, oziroma 800 do 1000 kg sladkorja—polno-
Pevski zbor "Zarja"
PRIREDI
JESENSKI KONCERT
v nedeljo, 30. oktobra 1955
ob 4:00 POPOLDNE
V SND AVDITORIJU NA ST. CLAIR AVENUE
PROGRAM
Zbor
a- Pesem o svobodi.....................G. Radovan
- b. Happy Wanderer......,r . ............. F. Moller
(Slovensko besedilo—L. Poljšak)
• Duet—Joseph ine Turkman - Tony Perušek
a- Dragonar je prijahal.....................Narodna
b- Pesem mlade ljubezni................... Narodna
3 *
zenski zbor
a- Bo kočico zidal ....................... E. Adamič
k- Lepo moje ravno polje................ R. Simonitti
(solo—Viki Poljšak)	•	\
4- Duet—Albert Fatur - Trank Elersich
Ve, ženske, sem prite................... Narodna
k- jaz bi rad rudečih rož.................Z. Prelovec
Solo—Sophie Elersich
a- Rudeči Sarafan ..................... A. Foerster
b- Aria iz opere "Martha"................... Flotow
■ Kvintet—Sally Mcintosh - Aggie Polshak - Steffie Polsak Katherine Jurman - Frank Kokal
a- Pohojena travca.................... F. Venturini
^ b. Zabučale gore......................... Narodna
"'"'"'o—Jennie Fatur - Josephine Turkman - Sophie Elersich
a- Po gorah............................A. Dolinar
b- Kaj ne bila bi vesela.................. Iv. Hladnik
8 Zbor
a- Prstan ......................... V. Vodopivec
(solo-duet—Frank Elersich - Josephine Turkman) b- Turistovska............iz operete "Planinska Roža"
ODMOR
Opereta "Kovačev študent"
2°VAC............~~ °Sebe ~~.......... Frank Kokal
Sil, * ...............................Aggie Polshak
p JANEZ.............................Tony Elersich
'iMONOšA ........................... Tony Perusek
UDENTJE . .« . Albert Fatur - Frank Elersich - Andy Turkman
Pevovodja................J. V. Krabec
Pianist................. Edwin Polsak
Režišerka ............. Sophie Elersich
Garderoba...............Mary Bozich
M^skirar...............Steffie Polšak
Upravitelj odra............Frank Žagar
ORKESTRA — VOLTAIRE ŽI2KA
VSTOPINA PRI BLAGAJNI . . $1.50 V PREDPRODAJI.....1.25
Domača zabava po programu v spodnji dvorani
GODBA—AL SAMSA
vredne glukoze, katero vino nam že sedaj ob zmerni ceni 80 dinarjev za liter da 200,000 dinarjev dohodka na en hektar—bi iz teh površin dobili lahko samo še travo, ki bi pri pridelku 25 do 30 centov krme dajala le 21,000 dinarjev, ali desetkrat manj dohodkov na hektar. Ta krma, pokrmljena kravam, ki da dajale ca 2000 1 mleka, pa bi vrgla izkupiček 40 do 50,000 dinar jev, kar je še vedno štiri do petkrat ms.nj od vinograda. Nadalje bi na teh površinah lahko gojili tudi gozd, ki bi nudil pri hitro rastočih listavcih, kot so kostanj in akacija, šele po desetih letih letni prirast 3 do 4 m3 lesa v vrednosti 20 do 30,000 dinarjev, kar predstavlja ravno sedem do desetkrat manjši dohodek od vinograda. Izhaja torej, da je gojenje vinske trte v okviru realnih potreb in povpraševanja v naših vinorodnih krajih najren-tabilnejši in najintenzivnejši način izkoriščanja absolutno vinogradniških in njem podobnih tal. In prav zaradi tega gospodarskega računa bomo še v večji meri kot doslej vsestransko podprli sodobno obnovo vinogradov v teh najboljših vinorodnih predelih, uvedbo mehanizacije, sajenje selekcioniranih trsnih cepljenj, prav vse, s težnjo povečati pridelke, zboljšati kvaliteto in znižati pridelovalne stroške.
POTREBEN BI BIL TUDI ZAKON O POSPEŠEVANJU VINOGRADNIŠTVA
Nujno bo torej, da bo takoj po izidu zakona o vinu izšel tudi zakon o pospeševanju vinogradništva in vinarske službe. Z zakonom bi ne smeli dovoliti, da se vinogradi obnavljajo na ne-vinogradniških, povsem ravninskih terenih, ker je to negospodarsko. Ob stanju plačilne bilance in v boju za pridobitev obdelovalne zemlje je nedopustno, da na teh več ali 'manj po-ljedeljskih terenih gojijo vin-
sko trto. Ta zemlja daje tudi pri rekordnem pridelku sto stotov grozdja na hektar in pri 20% gradačiji sladkorja le 200 kg sladkorja na hektar, medtem ko bi pridobili 5000 kg sladkorja na hektar, če bi bile te površine posajene s sladkorno peso in bi bil srednji pridelek 300 centov na hektar. To je trikrat več pri dvakrat manjših stroških.
Obvezna in dobro zasnovana rajonizacija naj bi v državnem merilu določila rajone in podra-jone, kjer se sme gojiti vinska trta. Podrobna rajonizacija pa naj določi predvsem sorte in podlage, s čemer bo možno že vnaprej vplivati na tržne razmere. Konice raznih sort in leg naj pridejo na trg pod znakom sorte, vsa ostala vipa, ki so manj izrazita, pa ped oznako vinogradniškega območja. Ko bo to z zakonom urejeno, bo skrb naših vino radnikov pred vinsko krizo dokončno strta.
Zdaj pa še o natolcevanju, da industrija proizvaja vino brez osnove grozdja. Ce bi vino res lahko izdelovali na umetni način s kemičnimi sredstvi, potem ne bi nobena vinogradniška država trošila milijonskih sredstev za obnovo vinogradov, za selekcijo vinske trte, milione za zaščitna sredstva itd., marveč bi raje izbrali pol industrijske izdelave vin in v tem primeru bi odpadel tudi vsak izvoz in uvoz vina.
PETIOT NAJ NE BI IMEL VINSKE OZNAKE
Res je, da so v državah z veliko proizvodnjo grozdja že zdavnaj prešli na industrijsko predelavo zaradi pocenitve proizvodnje, enotnega tipa vina v velikih količinah in zaradi stalnega izvoza istih kvalitet vina, pa tudi zaradi tehničnega napredka, pomanjkanja strokovne delovne sile ter predragega kletarjenja v individualnih proizvajalčevih kleteh. V velikih kletarskih
obratih je proizvodnja vina iz grozdja organizirana na industrijski način z namenom, da zajame večje vinogradniško področje, skrajša proizvodni proces ter zagotovi kvaliteto vina. Če pa nekateri smatrajo desert-na vina za umetna, jim je treba pojasniti da se desertna vina pripravljajo iz vinskega mošta ali vina z dodatkom sladkorja, vendar kemično preosnovo povzročajo vinske glivice.
Treba pa bi se bilo pogovoriti o proizvodnji petiota, ki ga ljudje imenujejo tudi "kanigali-ljeca." Petiot so vinogradniki v vseh časih in v vseh krajih delali vedno za svoje potrebe. Vinski mošt so prodali ali pa so iz njega pridobili vino. Petiot pa so pripravili tako, da so na tropine nalili vodo ter dodali sladkorja. Ta sladkor je na tropinah pre-vrel, nato pa so vse skupaj ponovno stisnili. V času težkega plasiranja vina tega petiota vinogradniki niso upali nikdar prodajati za vino, marveč so ga uporabili samo za lastne potrebe. V letih pomanjkanja vina
v Jugo. pa so deloma proizvajalci, deloma pa tudi nekatera podjetja izkoristila to staro vinogradniško prakso za povečanje vinskih količin, kar je vredno graje. Edino petiot torej je brezvestni konkurent vinogradnikom, zato bi bila prepoved njegove proizvodnje koristna ali njegova pi odaja ne bi smela imeti vinske oznake.
JAK.
Proti zvišanju brezposelnosine podpore
V Cuyahoga okraju je bil imenovan odbor državljanov, ki bodo podali fakte proti zakonu za zvišanje brezposelnostne podpre, kateri bo predložen volil-cem v Ohio v odobritev pri no-vemberskih volitvah.
Pri objavljenju tega odbora, se je povdarilo, da nima ta nobenih sporov z nikomur, namen odbora je zgolj, da informira in posvari volilce t> nevarnostih v predlaganemu zakonu, ki bi zvišal stroške za povprečno $47,-000,000 na leto.
Odbor je dalje izjavil, da ni proti nedavnemu zvišanju brezposelnostne podpore, ki jo je sprejela ohijska zakonodaja, je pa "mnenja, da če bi se ljudem, ki ne delajo, plačevalo do $59 na teden za devet mesecev — ali skupno $2,301, in davka prosto, enostavno preveč."
Sam governer Lausche je izjavil, da je predlagani zakon "fantastičen" in ko se je zadnjič zvišalo brezposelnostno podporo, je to bilo že šesto zvišanje v Ohio, odkar je stopil zakon v veljavo.
—Oglas.
^ swing6
V BLAG SPOMIN
ob prvi obletnici prerane smrti našega nadvse ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga, očeta, starega očeta, sina in brata
it?
"M
LOUIS SIMONČIČ
ki je svoje mile oči zatisnil za vedno dne 27. oktobra 1954.
Eno leto je že minilo, odkar Te več med nami ni, žalostna so naša srca, solze zalivajo nam oči.
Saj ne mine nikdar dan, da ne bili bi v duhu tam, kjer zdaj počiva Tvoje truplo, kjer Tvoj dom je zdaj hladan.
vabilo
Na
Utihnil je Tvoj glas mili, a v srcih naših trajni so spomini, neizbrisni spomini do konca dni, ko pridemo tudi mi tja, kjer si Ti.
Žalujoči:
EMILIE SIMONČIČ, soproga DAN I ELLA GABRIEL, hči v Californiji Lt. j. g. LOUIS SIMONCIC, sin na Havajih ART GABRIEL, zet LORENE SIMONCIC, sinaha WENDY JEAN in DONNA LEE GABRIEL, ter ROBERT GREGORY SIMONCIC, vnuki v Clevelandu pa ROSE VERBIC, mati, brata in sestre
Pasadena, California, dne 27. oktobra 1955.
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CPU BAlEMENTl
"Oče in sin"
Enake sanforizirane
FLANNELETTE
Športne srajce
Za moške:
Regularna 2.95 vrednost
Tople, mehke bombažno flannelette športne srajce v veliki izberi svetlih, barvitih vzorcih. Dobra mera za popolno udobnost, in sanforizirane za trajno nošo preko obilnega pranja. V majhni, srednji ali veliki meri.
Za dečke:
Regularna 1.95 vrednost
Tople, trdne mehke fannelette srajce v veliki izberi plaid vzorcih, kot moške. Vse imajo dolge rokave; vse se operejo in so sanforizirane za trajno nošo. Fantek bo ponosen v srajci kot je srajca očeta. Mere 6 do 16.
The May Co's Basement oddelek z moško i» deško opravo
PLESNO VESELICO
DRUŠTVA
LUNDER ADAMIČ
ŠT. 28 S.N.PJ.
v soboto, 29. oktobra
v SLOV. NAR. DOMU na ST. CLAIR AVE.
— Igra — KENNY BASS ORKESTER Vstopnina $1.00
ENAKOPRAVNOST
■TKAN 8
(.88 2?3
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST

Cirkuški otrok
ROMAN Nemški spisala baronica Brackel
Prevel I. V.

(nadaljevanje)
"Kdo pa je tvoj oče?" je nekoliko radovedno vprašala Lili.
Nora je zardela še močneje; nikoli ni govorila o tem. Odkar je bila v Švici, jo je odvračalo od tega neko posebno čuvstvo, ki ga je podprlo še to, da tudi vzgojiteljice niso nikoli govorile o tej točki. Tako je preslišala tudi to vprašanje in bilo ji je po godu, da je vstopila tretja in ju prekinila. Obrnila se je k njej.
"Pridi sem, Beti," je rekla, "pridi sem, medve sva obe melanholični; Lili se toži po domu!"
"Nori pa po tujini!" o'e pojasnila mlajša.
"Po tujini?" je ponovila tretja ; bila je prav tista, ki se je bila poprej zavzela za Noro. "Tožbe po tujini ne poznam. Tišina teh zidov, kjer poznaš le en smoter, kjer imaš pred seboj le en namen, mi je preveč pri srcu, da bi se mogla kdaj ločiti od njih."
"Vem, kaj meniš," je rekla Nora in jo pogledala. "A jaz nisem kakor ti. Moje misli bi se rade razširile čez ves svet, tvoje pa stremijo le navzgor."
"Lepo si povedala, Nora, kakor vedno," je odgovorila druga v šali. "Toda, kdo ve, kaj prinese bodočnost, pa naj si želi človek kar hoče."
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC HELP
HOUSEKEEPER — Good cook. Nice room. Top salary to right party. 2 adults, 13 year old boy.
Phone week days— GRaceland 2-4311 Evenings— ORchard 3-7195
BUSINESS OPPORTUNITY
2508 S. SPAULDING — 2 - 4 room brick flats. Gas heat. Automatic hot water, wall to wall linoleum in both kitchens, Venetian blinds, garage, attic. Immediate possession of both flats.
REAL ESTATE
BAKERY — Well established. — 4 man shop on S.W. side. Modern thruout. Wonderful opportunity.
REpublic 7-6415 after 7 p.m.
CANDY — Home-Made Retail Store — Reasonably priced. Worthwhile to Investigate. Excellent business. Established 43 years. Fully equipped. Great possibilities for wholesale. 4 room apartment above. Widow must sell, building store in another state.
KEdzie 3-3744
BEAUTY SHOP for 1 or 2 girls — Living quarters. Sacrifice $450.
Call — CApitol 7-9148
"Bodočnost ... da, rada bi vedela, kaj mi bo prinesla," je zaklicala Nora; "tako; zagonetno leži pred menoj, da niti ne slutim, kakšno bi moglo biti moje življenje."
"Jaz pa vem že prav dobro," se je mirno vmešala Lili.
"Ti, punčka?" je vprašala druga.
"Zakaj pa ne? Teta je že vse natančno določila. Eno leto ostanem še tukaj, potem pa se vrnem k svoji teti in potem se poročim s svojim bratrancem," je rekla naivno.
Obe deklici sta se veselo zas-mejali.
"Ti, da se poročiš s svojim bratrancem? Veš to že gotovo? Pa ga poznaš?"
"Radi tega se ni treba prav nič smejati," se je shudila deklica. "Oče je to želel na smrtni postelji in teta tudi tako hoče in vsi ljudje to vedo."
"Kdo je neki ta srečni bratranec?" je pravkar hotela vprašati Nora, ko je zadonel jasen glas zvonca.
"To je znamenje zate, ki te kliče k prednici," je rekla Beti. "Ob tako nenavadni uri! Sestra Barbara je videti neizprosna; res, medve te morava zagovarjati!"
"Ali naj grem s teboj?" je vprašala Lili in se privila k Nori. "In povem, kako je bilo?"
"Ne, srček mali; toliko nočem zahtevati od tebe; se že sama izgovorim," je zaklicala Nora in v očeh ji je zasijal izraz poguma in odločnosti. "Rada bi se borila z življenjem in ga skušala premagati. Boljši so viharji kot pa večni mir; tukaj pa le sestra Barbara napravi tuintam kak' vibarček."
Nora je sms je se odhitela in v mogočnih skokih stekla po stopnicah navzdol. Pred vrati, ki so vodile k prednici, se je pa vendar ustavila za trenotek in pogledala svojo zunanjost kakor plah novinec, boječ se, da ne bi še kaka nerodnost poostrila viharja, kateremu je tako pogumno šla nasproti. Toda ne bilo bi se ji treba bati ostrega pogleda prednice, tako je bila ta zamišljena danes. Ko je Nora vstopila, ni stala, da bi jo zaslišala, kot je imela navado v takih sodniško-mučnih prizorih, marveč je sedela za pisalno mizo. Pred njo je ležalo pismo, od katerega se je zdaj skoro otožno ozrla na vstopivšo mladenko.
Mati Sibila je bila majhne, nežne postave; iz njenih oči je sijala sama odločnost, ki jo je usposabljala za naporno mesto predstojnice tako velikega za voda. Takoj, ko se ji je Nora približala, je vstala in prijela mlado dekle za obe roki ter jo pritegnila tesno k sebi.
"Otrok moj," je rekla tiho, "življenje nam vedno prinaša spremembe, ki jih je treba pre nesti."
Noro, ki je bila pripravljena na vse kaj drugega, so te bese-
MALE HELP WANTED
EXCELLENT OPPORTUNITIES FOR EXPERIENCED MEN
Good Starting Pay plut Overtime Possibilities
• Relay Adjusters	• Assemblers
Must be Citizens and Speak English MANY EMPLOYEE BENEFITS
Apply in Person, Personnel Department:
COOK ELECTRIC COMPANY
2700 NO. SOUTHPORT
de zadele kakor udarec, dasi so mPavi-gumzroTaav odnila'-ib bile izgovorjene tako prisrčno. "Oče ... o ,oče!" je za jecljala v silnem strahu.
"Ne, pomiri se," je hitro rekla redovnica, "dobro mu je in zdrav je. Celo prav srečen je, dragica, kot mi pravkar piše; vendar mi naroča, naj te pripravim na neki dogodek, ki se izvrši v najkrajšem času."
Nora jo je pogledala še bolj zmedeno. "Ali bo opustil svoj poklic ?" je vprašala in kakor žarek veselja je preletel njen obraz.
Redovnica je odkimala. "Otrok moj," je nadaljevala in videti je bilo, kako težko ji gredo besede z jezika. "Gospod mu je že davno vzel ženo, tvojo mamico. Z božjo pomočjo si našla tukaj nov dom in če bi bil hotel Bog, bi ti bile nadomestile me dragoceno materinsko ljubezen."
Noro so ganile te besede in poljubila je prednici roko. Saj je bila mati Sibila prva, ki jo je bila sprejela kot otroka brez matere k sebi. V njenem naročju je bila izjokala Nora bridko bol, ki ji jo je bila prizadejala ločitev od očeta; odslej jo je vezala na to ženo prisrčna vez, ki ji je tako vrlo nadomeščala mater, kolikor pač to dopušča življenje v samostanskem zavodu.
"Pa tudi tvoj oče je postal v tem dolgem času zelo osamljen, zelo osamljen, ker se je tvoji vzgoji na ljubo ločil tudi od tebe. Zdaj si želi ustanoviti novo, domače ognjišče, da bi s tem tudi tebi vrnil dom . . . hoče se znova poročiti, otrok moj."
Vedno večje in večje so postajale Norine oči pri teh besedah. Zrla je prednico, kot da je ne razume.
"Hoče se znova poročiti," je ponovila prednica in kakor da mora izreči vse naenkrat, je pristavila: "Pravkar mi naznanja, da se je zaročil z neko gospodično Emilijo Laver."
SPALNA SOBA SE ODDA
v najem dekletu ali ženski, ki je na penziji. Si lahko sama kuha. Pri domačih ljudeh v Collinwoodu. Pokličite PO 1-9214
Težko bi spoznal, je-li Nora to čula ali ne, tako začudeno je pogledala. Hipoma pa si je z obema rokama pokrila obraz in rezek, bolesten glas se ji je izvil iz ust.
"Usedi se," je skrbno rekla prednica; primaknila ji je stol ter jo prisrčno objela. Norina glava je težko omahnila na njeno ramo. Deklico je doletelo nekaj, česar še slutila ni.
Med Noro in očetom je vladalo prisrčno razmerje, dasi sta se videla tako malo. Vsako leto jo je bil večkrat obiskal. Mož viteške postave, ki je obsipaval svojo hčerko z darili in ljubeznijo, je bil povzročil vedno dokaj zanimanja in radovednosti v zavodu; zato je postala Nora nanj zelo ponosna. Tudi dopisoval je stalno z njo in v pismih je, ikakor nekoč v občevanju s svojo ženo, izražal vedno najgloblja čuvstva svojega srca. Materino podobo, ki jo je v svojem spominu še poveličeval, je predstavljal otroku
vedno kot sveto in zelo spoštovano; v tem je živela dalje njegova ljubezen in bol za izgubljeno ženo. Tudi njegova dobra vzgoja, njegova izobrazba je govorila iz teh pisem in ko je bila Nora starejša ter premišljevala njegov življenski položaj, je kmalu prišla do zaključka, da ga je morala pripeljati na to pot težka usoda in da mora biti v globini duše pri tem zelo nesrečen. Zato je že leta sanjala v svojem otroškem srcu, kako ga bo tolažila, kako mu bo s svojo ljubeznijo nadomestila vse to in mu osladila življenje. Bila je ponosna in ljubosumna na to, da je edina, ki mu je blizu, ki je njegova, ki ima pravico do njegove ljubezni. In zdaj naj zasede to mesto tujka, neka druga naj izpodrine spomin na njeno mater? Nestanovitna ljubezen je za mladost nekaj tako nenaravnega, nekaj tako strašnega, da se je največkrat zboji. Oče, ki je bil
4.
PROPOSED LAW To increase Unemployment Initiative Petition
X
Volite NO proti PREDLOŽENEMU V b^k BREZPOSELNOSTEMU, PREDLOGU ■ kv 8. novembra ker:
~— • "Zakon brezposelnostne podpore" daje pobudo ^^	postopanje. Vi kot delavec in davkoplače-
fil^i	valeč boste vzdrževali stroške.
ID • Državo Ohio nazivajo "The Buckeye State," am-• ^ ^^	pak bo postala "Gravy State" za poklicne po-
stopače. Volite "NO" na 8. novembra.
Cuyahoga County Division OHIO INFORMATION COMMITTEE. INC.
604 Hanna Building, Paul Brokaw, Secretary
ZA BOŽIČ ZNIŽANE CENE!
100 lbs. BELE MOKE	$9.75
Paket št. 1 - $12.50~Paket št. 18 - $21.75 Paket št. 2 - $16750
10 lbs. sladkorja 100 lbs. bele moke 5 lbs. kave "Santos" 10 lbs. riža "Carolina" 22 lbs. sladkorja 10 lbs. sladkorja 5 lbs. kave "Santos" 11 lbs. riža "Carolina" 10 lbs. riža "Carolina" 5 lbs. masti	6 lbs. kave "Santos" 10 lbs. špagetov 5 lbs. špagetov 10 lbs. masti 5 lbs. mila 10 lbs. mila _V vseh cenah je uračunan prevoz do naslovljenca!
Radio aparati od $38.00	Kolesa Puch-Steyr od $3?To6
DENARNA NAKAZILA:
Dostava v teku 10 - 20 dni. Pošiljamo preko Narodne Banke Jugoslavije po tečaju din 600 za U.S. $1.00. Za vsako naročilo računamo $1.25 za stroške. DINARJI:
Na prodaji so dinarji po $1.50 za din 1000. POTNIKI:
Sprejemamo potnike za prihodnje leto. V Parizu je Vam na razpolago oseba, ki govori naš slovenski jezik ter preskrbi za Vas sobo v hotelih ter Vas odpremi na vlak za Ljubljano
BLED TRAVEL SERVICE
Tel.: EX 1-8787	Tel.: EX 1-8787
Start yoor LaTI rolling today towards
«
carefree tomorrows through Payroll Savings

'may seem farther away to you than the 18th green to a beginner on the first tee. But time has a way of sneaking up on us. Where will 1975 find you? In the house of your dreams—golfing through the lazy days of retirement? Dreamed-of goals are possible if you start investing now in U. S. Savings Bonds.
Tm off her*
Join the Payroll Savings Plan. Just tell your company pay office what yon want to save each payday. They'll save out that amount from your check before you have ■ chance to spend it.
K««p your «y* en fha ball
When enough money is in your account, your company will buy you a U. S. Series
E Savings Bond. Then just sit back and watch your savings grow!
The follow-through pays off
Hang onto every Bond you get! When held to maturity, each Series E Bond pays an avferag« of 3% per year compounded
tjtfo
in $
Si*
semiannually. With the automatic extension privilege it will go on paying that same fine interest for 10 more years.
Th O. 8. Government does not pay lor this advertising. The Treasury Department thanks, lor their patriotic donation, the Advertieing Council and
ENAKOPRAVNOST
doslej njen vzor, je v njenih očeh dokaj izgubil na svoji veljavi ; zakaj mladost je tudi stroga v vsem, kar žali njeno čuvstvo ; pač še ne ve, s kako mnogimi okoliščinami mora računati čuvstvo v poznejših letiih.
Prednica je videla, kako bridko so Nori drgetale ustnice, videla nevoljo, s katero je ta odrinila pismo, ko ga ji je ponudila.
"Otrok," je rekla in ji ljubko božala črne lase, "ne obsojaj, česar ne moreš presoditi; ti še ne veš, kako osamljen bo oče v poznejših letih."
"Pa saj ima zdaj mene; tako rada bi bila pohitela k njemu," se je razjezila Nora. To ni lepo od njega!"
"Ali pa bi tudi za vedno ostala pri njem?" je vprašala redovnica z nežnim smehljajem ter jo močno pogledala. "Pota, otrok, vodijo često drugam."
Nori je živo zardelo čelo in ne-
ko posebno čuvstvo ji je obšlo srce, tisti negotovi nekaj, to se vzbudi v vsaki deklici pri tem vprašanju. Kako pa si je vendar predstavljala svojo bodočnost. Od sramu je povesila oči.
"Noben človek nima pravice, da bi oblikoval srečo drugega po svojih mislih. To je največje sa-moljubje," je resno nadaljevala redovnica. "Sprejmi dogodek kot voljo božjo. Tvoj oče upa, da d° s tem tudi tebi pripravil domače ognjišče in te po prvih mesecih zakona poklical zopet k sebi. Torej nas boš morala kmal zapustiti, otrok moj in to mi J hudo."
Toda Nora je preslišala bolest v teh besedah; njene mis"«^ se še vedno mudile samo prite dogodku.
"Pa je ta ... ta dama," je lZ'
kE-
tisnila slednjič, "katera tera iz družbe?"
(Dalje prihodnjič)
»t-V ~
/mi's
m/
cushioned insoles
r. .-. will comfort your tired and tender feet ... case your callous and bunion pain . . . in these flexible, fashionably styled tvelt shoes.
KUSH0N-FLEX
MHOES^T" Jy
Oh, So Comfortable !
pjrff * :v>&»>>QfcasrasaSBffi/ I fflBfl
\ Iff
'If klr
/^T^J'' .Jf RHYTHM
lai^^ $14.95
Mandel Shoe Store
6125 ST. CLAIR AVENUE
Two Doors from North American Bank
SEDAJ JE ČAS
ZA POKRITI VAŠO STREHO ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE.	«
VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA D.E^f Naše delo je poznano kot prve vrste; je zanesljivo in jamcen Cene so zmerne.	Se priporočamo v naklonjenost.
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov R. F. D. 1 (Rt. 44), NEWBURY. OHIO
ali pokličite telefonično Newbury 1-283
EUCLID POULTRY „
549 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry Petkoviek, lait,7g.
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spret(j, mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, 11 ' NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na *osc ter si lahko nabavite samo one kose. ki vam najbolj ugajalo.
PRILETNI DVOJICI
BREZ OTROK SE ODDA V NAJEM STANOVANJE S 4 SOBAMI IN KOPALNICO.
Za podrobnosti pokličite KE 1-1291
ČEDNA SOBA
SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU MOŠKEMU ALI DEKLETU. IMA VSE UGODNOSTI.
Vpraša se na 967 EAST 69th STREET
ZAVAROVALNINA
na HIŠO BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
HIŠE NAPRODAJ
LESENA HIŠA
s 7 sobami in dvemi zidanimi garažami se mora takoj prodati. Zelo zmerna cena. Dajte ponudbo.
394 EAST 162nd STREET IV 1-1632
Pokličite po 6. uri zvečer
"Oglašajte v Enakopravnosti"
DELO DOBIJO MO§^
Išče se dvojico
za splošna hišna opi"aV''a in kuho. Nič pranja. M^1 za šofirarije in delo z""'1 hiše. Živimo naprej od 1 Center Rd. in potrebuješ0 dvojico, ki bi ji ugajalo Ijenje v predmestju, oskrbovanje našega dom3' Dobra plača in lepo stanovanje s privatno
kopalnico-
Telefon:
CHestnut 7-8796
STROJNIKI TURRET LATHES RADIAL DRILL MILLING MACHINE
Morate biti zmožni si sami staviti in operirati stroj iz oP r<r Dobra plača od ure. Prijeten V . stor za delo. Morate biti drŽav" ^ Uposljevalni urad odprt dneVP 8.15 zj. do 5. pop.
CLEVELAND PNEUMATIC TOOL CO-
3781 EAST 77th STREEf od Broadway
f WOW, TOM— \ WHAT A SWOT 1 ,
VP IJ
f YEP, JERRY-\ I IT'LL PAY OFF \ I	LIKE A	1
\U.£.SAVINGS BOND!J