letnik CXXV • 6/2023 Anton Janša 1734–1773 Seznam terenskih svetovalcev Javne svetovalne službe v čebelarstvu po Sloveniji Podatki za stik Veterinarske fakultete – Nacionalnega veterinarskega inštituta: Enota Murska Sobota, Noršinska cesta 35, 9000 Murska Sobota: Mateja Ratiznojnik, dr. vet. med., 02/534 82 18, 031/622 730, mateja.ratiznojnik@vf.uni-lj.si. Enota Maribor, Karantanska ulica 37, 2000 Maribor: mag. Vida Lešnik, dr. vet. med., 02/228 37 38, 041/645 792, vida.lesnik@vf.uni-lj.si. Ljubljana, Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana: dr. Lucija Žvokelj, dr. vet. med., 01/477 93 71, 041/650 158, lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si, Barbara Hočevar, dr. vet. med., 01/477 93 71, 030/706 449, barbara.hocevar@vf.uni-lj.si, Rene Rus, dr. vet. med., 01/477 93 71, 030/466 215, rene.rus@vf.uni-lj.si, in Monika Kozar, dr. vet. med., 01/477 93 71, 040/252 781, monika.kozar@vf.uni-lj.si. Enota Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje: Alenka Jurić, dr. vet. med., 03/428 16 35, 041/900 005, alenka.juric@vf.uni-lj.si. Enota Novo mesto, Šmarješka cesta 2, 8000 Novo mesto: Anita Vraničar Novak, dr. vet. med., 07/332 51 17, 041/649 495, anita.vranicarnovak@vf.uni-lj.si. Enota Nova Gorica (pisarna Koper), Ulica 15. maja 17, 6000 Koper: Suzana Skerbiš, dr. vet. med., 05/936 67 70, 041/645 763, suzana.skerbis@vf.uni-lj.si. Enota Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica: mag. Ivo Planinc, dr. vet. med., 05/338 37 00, 041/740 805, ivo.planinc@vf.uni-lj.si. Enota Kranj, Kranjska cesta 16, 4202 Naklo: mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med., 04/277 06 20, 041/645 769, mira.jenkorogelj@vf.uni-lj.si. Okoliš Priimek Ime Stik Občine Gorenjski Markič Janez 030/604 028031/365 021 Kamnik, Komenda, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Trzin, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur, Žiri Pintar Tomaž 030/604 046041/602 540 Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žirovnica Celjski Jernej Andrej 030/604 064 Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Štore Babnik Peter 030/604 060041/211 295 Celje, Dobrna, Laško, Slovenske Konjice, Tabor, Vitanje, Vojnik, Zreče, Žalec Podrižnik Franc 030/604 068 Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje, Vransko, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje Podravski Čuš Martin 030/604 071 Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Makole, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Starše, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Kitak Stanislav 030/604 075041/864 166 Benedikt, Duplek, Hoče - Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače - Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij, Šentilj Ljubljanski Borštnik Brane 030/604 002031/336 905 Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Škofljica, Velike Lašče, Vodice, Sodražica, Ribnica, Loški Potok Marinko Roman 030/604 008 Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Domžale, Horjul, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Vrhnika Primorski Adrijan Seljak 041/728 469030/360 900 Bovec, Cerkno, Kanal ob Soči, Kobarid, Tolmin, Nova Gorica, Brda, Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba, Ajdovščina, Idrija, Vipava, Komen Obalno-kraški Babič Klavdijo 030/604 036 Ankaran, Divača, Hrpelje - Kozina, Izola, Koper, Piran, Sežana Obalno-kraški, notranjski Anzeljc Rajko 030/604 041 Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Bloke, Cerknica, Postojna, Bloke Dolenjski Kobe Franc 041/940 606 Dolenjske Toplice, Mirna, Mirna Peč, Novo mesto, Straža, Trebnje, Žužemberk, Litija, Šmartno pri Litiji Dolenjski, posavski Sajtl Vinko 030/604 053 Mokronog - Trebelno, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Sevnica Pomurski Madjar Jakob 041/720 481041/598 356 Apače, Cankova, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Radenci, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina Tratnjek Franc 030/604 084041/606 013 Beltinci, Črenšovci, Dobrovnik, Lendava, Ljutomer, Odranci, Razkrižje, Turnišče, Velika Polana, Veržej Koroški Goričan Janko 030/604 085041/332 698 Dravograd, Muta, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Vuzenica Praper Pavel 030/604 087 Črna na Koroškem, Mežica, Mislinja, Prevalje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec Belokranjski Milinkovič Dušan 030/604 090 Črnomelj, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Semič Junijska akcijska ponudba Na Čebelarski zvezi Slovenije imamo v akcijski ponudbi naslednje artikle. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Pri nakupu trgovskega blaga imajo člani ČZS 10 % popusta. Knjižica Značilnosti slovenskega medu: 2,70 EUR – 10 % = 2,43 EUR Pridelava in predelava voska: 4,43 EUR – 10 % = 3,90 EUR Majica Čebelarska zveza Slovenije: 16,50 EUR – 10 % = 14,85 EUR Kaj zdravimo z medom Knjiga Kaj zdravimo z medom je vodnik različnih izkušenj znanega čebelarja Franca Šivica. Ta se ponaša z zavidljivo visoko starostjo ter vitalnostjo in v medu še vedno išče odgovore na težave. V knjigi lahko najdete 110 odgovorov, nasvetov in receptov za lajšanje telesnih in duševnih težav. Cena knjige: 14,90 EUR + PPT Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Bidon: 10,00 EUR – 10 % = 9,00 EUR Tema Datum in ura Kraj Izvajalec Obvezna prijava Seminar o tehnologiji čebelarjenja v nakladnih panjih 1. junij 2023, ob 10.00 teorija, ob 13.00 praksa Regijski učni čebelnjak pomurskega okoliša, Nemčavci, Murska Sobota Vlado Auguštin Do 15 oseb preko spletnega obrazca: https://forms.gle/1qsp5YwzE8VgdRZs5 Seminar o gozdnem medenju s terenskim ogledom 5. junij 2023, ob 16.00 na izhodišču Lokacija izhodišča na območju Šaleške oz. Savinjske doline bo določena naknadno Aleš Bozovičar Do 30 oseb preko spletnega obrazca: https://forms.gle/tEUbKRWPRZXXwGqc8 Seminar o vzreji čebeljih matic za lastne potrebe 7. junij 2023, ob 10.00 teorija, ob 13.00 praksa Regijski učni čebelnjak primorskega okoliša, Trebenče, 5282 Cerkno Simon Golob Do 15 oseb preko spletnega obrazca: https://forms.gle/Uv5dL5D5rXb3ej69A Seminar o cvetnem prahu 7. junij 2023, ob 15.30 Predavalnica na naslovu Čučkova ulica 1, 2250 Ptuj Aljaž Debelak Do 20 oseb preko spletnega obrazca: https://forms.gle/2Huv2XPxvkD9yrYT7 Seminar o tehnologiji čebelarjenja v AŽ-panjih 15. junij 2023, ob 10.00 teorija, ob 13.00 praksa Regijski učni čebelnjak koroškega okoliša, Pod Gradom 190, Dravograd Simon Golob Do 15 oseb preko spletnega obrazca: https://forms.gle/9uwU6CLjeP4To2Xc6 Seminarji svetovalcev specialistov JSSČ ČZS, JSSČ, najavlja seminarje svetovalcev specialistov na različne teme. Seminarji (teorija in praksa) bodo potekali še junija, odvisno vremenskih razmer ter stanja v naravi. Za udeležbo na seminarjih je obvezna prijava. Število udeležencev na seminarju je omejeno. Podrobnejše informacije o seminarju bodo prejeli prijavljeni udeleženci. Praktični del tečaja predvideva delo z živimi čebelami. Ker lahko pičijo, s seboj prinesite čebelarsko zaščitno opremo in tako poskrbite za lastno varnost. Organizator in izvajalci tečaja ne odgovarjajo v primeru čebeljega pika. Potrdilo o udeležbi na seminarjih bodo prejeli le tisti slušatelji, ki se bodo udeležili vseh ur izobraževanja. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 1. junij 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto v nakladnih panjih* Vladimir Fajdiga Društveni čebelnjak ČD Vojnik, pri Lovskem domu g. Babnik 041/211 295 5. junij 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto v nakladnih panjih* Vladimir Fajdiga MKC Slovenj Gradec, Ozare 18, Slovenj Gradec g. Knez 041/321 149 5. junij 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OSNOVNE Ana Janžekovič Hiša kranjske čebele, Mestni trg 2, Višnja Gora Hiša kranjske čebele, 01/444 04 10, prijava@hkc.si, ga. Peunik Okorn 041/967 964 6. junij 17.00 Bolezni in zdravstveno varstvo čebel mag. Ivo Planinc, dr. vet. med. in Suzana Skerbiš, dr. vet. med. Višja strokovna šola Postojna, Ljubljanska cesta 2, Postojna g. Fajdiga 031/381 881 7. junij 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OSNOVNE Tomaž Samec Dvorana MOV, Titov trg 1, Velenje g. Podrižnik 041/420 821 7. junij 17.00 Vzreja čebeljih matic – delavnica* Brane Borštnik Regijski učni čebelnjak gorenjskega okoliša, Zgornje Gorje, 4247 Zgornje Gorje g. Perčič 041/523 781 9. junij 17.00 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse – delavnica* Vladimir Fajdiga Gasilski dom Velike Lašče, Na postajo 10, Velike Lašče g. Borštnik 031/336 905 12. junij 17.00 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse – delavnica* Vladimir Fajdiga Čebelnjak ČD Trebelno - Mokronog g. Starič 041/760 156 13. junij 17.00 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse – delavnica* Franc Podrižnik Društveni prostor ČD Janka Pislaka Slivnica, Mariborska 10, 2312 Orehova Vas g. Lipnik 041/760 567 15. junij 18.00 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse – delavnica* Franc Podrižnik Šentrupert Dežela kozolcev, Lunačkov čebelnjak g. Tratar 041/824 920 16. junij 10.00 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse – delavnica* Franko Dolgan Šolski čebelnjak pri OŠ Horjul g. Prebil 031/604 309 19. junij 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OSNOVNE Tomaž Samec Predavalnica Milana Erjavca, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, Hoče g. Vogrinec 041/818 705 19. junij 17.00 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse – delavnica* Vladimir Fajdiga Večnamenska dvorana v Kotljah g. Borko 051/239 931 20. junij 16.30 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse – delavnica* Franko Dolgan Pri čebelnjaku g. Janeza Thalerja, Selca g. Lotrič 041/767 238 21. junij 16.30 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OSNOVNE Aljaž Debelak Višja strokovna šola Postojna, Ljubljanska cesta 2, Postojna (učilnica v 1. nadstropju) g. Fajdiga 031/381 881 21. junij 17.00 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse – delavnica* Franko Dolgan Učni čebelnjak na Livadi g. Süssinger 051/604 492 21. junij 17.00 Vzreja čebeljih matic – delavnica* Brane Borštnik Društveni čebelnjak ČD Vojnik, pri Lovskem domu g. Babnik 041/211 295 23. junij 17.00 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse – delavnica* Vladimir Fajdiga Čebelnjak v Dragi (CUDV) na Igu g. Šteblaj 041/466 464 Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 11. junij 2023 9.00 Dobra tehnološka praksa in pridelava medu, kakovostne sheme Franjo Podrižnik Ravne pri Šoštanju, čebelnjak g. Gaveza g. Gavez 040/648 719 13. junij 2023 17.00 Dobra tehnološka praksa in izvajanje osnovne odbire v čebelarstvu Franc Kobe Pri čebelnjaku g. Kobeta, Lipnica 15, Novo mesto g. Kobe 041/940 606 24. junij 2023 11.00 Dobra tehnološka praksa in pridelava medu, kakovostne sheme Franjo Podrižnik Liboje, društveni čebelnjak ČD Griže g. Ratej 041/673 698 25. junij 2023 9.00 Dobra tehnološka praksa in izvajanje osnovne odbire v čebelarstvu Franjo Podrižnik Založe, društveni čebelnjak ČD Šempeter g. Pečnik 041/478 824 Urnik usposabljanj v juniju 2023 Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v juniju Vsa usposabljanja so namenjena vsem Slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Za praktične delavnice (v regijskih učnih čebelnjakih) so obvezne prijave zaradi omejenega števila prostih mest. Pridržujemo si pravico, da iz objektivnih razlogov urnik naknadno spremenimo. Redno spremljajte posodobitve urnika usposabljanj na spletni strani ČZS, junijski urnik bomo posodobili z dodatnimi izobraževanji tudi predavanji VF NVI. V juniju načrtujemo izvedbo do 5 predavanj na temo »Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OSNOVNE« na lokacijah Postojna, Brode pri Škofji Loki, Višnja Gora, Lukovica, Velenje in Maribor. * Javno naročilo za izvedbo Usposabljanj v čebelarstvu za programsko leto 2023 Praz nov anje 150 -let nice ČZS , 25 0-le tnic e An ton a Jan še i n 20 -let nice Api mon die ter odp rtje Čeb elar ske šol e An ton a Jan še b odo 30. sep tem bra v Ca nka rjev em dom u • O cepljenju čebel proti hudi gnilobi • Umetno osemenjevanje čebeljih matic • Kako lahko tudi vi sodelujete v znanstvenih raziskavah o opraševalcih letnik CXXV • 6/2023 Anton Janša 1734–1773 OBVESTILA ČZS 6/2023 letnik CXXV 161 UVODNIK Spoštovane čebelarke, spoštovani čebelarji! Sodobne izzive lahko rešimo samo s sodobnimi rešitvami, trdi (zlasti v ZDA) že skoraj ponarodeli izrek ameriškega komika Dava Chappella. Na začetku letošnjega leta so tudi osrednji slovenski mediji poročali o prvem cepivu za čebele, ki ga je za uporabo pogojno odobrila vlada Združenih držav Amerike. Cepivo je namenjeno zaščiti čebeljih družin pred boleznijo hude gnilobe čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija Paenibacillus larvae. Med čebelarji in zainteresirano javnostjo so se brž pojavila vprašanja, ki jih ponazarjajo tudi mamljivi naslovi prispevkov na spletnih medijih: »Prvo cepivo za čebele na svetu: je res tako prelomno?« Tudi osebje Čebelarske zveze Slovenije je z zanimanjem spremljalo odobritev cepiva proti bolezni in si postavilo vprašanja o prelomnosti cepiva za čebele proti bolezni, ki vsako leto ogroža tudi čebelje družine slovenskih čebelark in čebelarjev. Spodobi se in pravično je torej, da si lahko nekaj o cepivu, njegovih mehanizmih delovanja in o pomislekih uporabe tovrstnega cepiva preberete tudi vi, spoštovane bralke in bralci Slovenskega čebelarja. Za uvide o cepivu smo se obrnili na osebje Nacionalnega veterinarskega inštitutu Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je za pričujočo številko glasila napisalo članek o sredstvu za zaščito čebeljih družin. Slednjič še nekaj besed o mojem odhajanju z mesta odgovornega urednika Slovenskega čebelarja, o čemer ste lahko bralci redno, moram si priznati, da morda celo prepogosto, brali v nekaj letošnjih uvodnikih. Končno vam, drage bralke in bralci, lahko sporočim vest, da smo našli mojega naslednika oziroma, če sem nekoliko natančnejši, mojo naslednico! Na mestu odgovornega in glavnega urednika me bo nasledila Mara Golob Meserko, ki je sodelovala že pri izdaji pričujoče številke našega glasila. Verjamem, da boste tudi njo – tako kot ste mene – lepo sprejeli medse. Tadej Pavković Poznavanje shem kakovosti omogoča potrošniku, da pri nakupu izbere med, ki dosega višje standarde kakovosti, zagotavlja sledljivost in ga varuje pred tem, da bi kupil med slabše kakovosti ali med lažnega porekla. Podatek na nalepki daje zgolj informacije o poreklu medu, znak shem kakovosti, ki je na prelepki kozarca, pa zagotavlja, da je navedeno poreklo medu resnično. Nakup medu iz shem kakovosti na eni strani daje potrošniku odgovornost s tem, da spodbuja trajnostno proizvodnjo ter pozitivne učinke na okolje in lokalne skupnosti, na drugi strani pa zaupanje in zvestobo čebelarjem. Tina Žerovnik, svetovalka specialistka za ekonomiko čebelarjenja Zakaj je pomembno poznavanje shem kakovosti? Sheme kakovosti EU omogočajo zaščito imena kmetijskega pridelka ali živilskega izdelka, za katerega so prepoznane značilnosti, kakovost in ugled tesno povezani z geografskim področjem, kjer se proizvaja in od koder lahko izvira tudi večina sestavin. To pomeni kratke oskrbne verige, saj je živilo z zaščiteno označbo porekla pridelano in izdelano na omenjenem področju oziroma so večina sestavin in glavni procesi pridelave/izdelave z navedenega področja v primeru živila z zaščiteno geografsko označbo. Poleg tega sheme omogočajo tudi zaščito imena živilskega izdelka, za izdelavo katerega so potrebna posebna znanja ali veščine. To pomeni, da taka živila niso tesno povezana le z geografskim področjem, marveč tudi s kulturno dediščin tega področja. Zaščita imena pomeni razlikovanje živilskega izdel a z izkazanimi po ebnostmi od drugih podobnih in s tem pomoč pri trženju ter prispeva k ohranjanju identitet in večji pr poznavnosti t ko izdelka kot področja, od koder izvira.  Živila z zaščite im imenom morajo biti skladna s sploš o živilsko zakon dajo, ob tem pa so podvržena pogostejšemu in bolj specifičnemu nadzoru, s katerim se preverjaj merila kakov sti, ki so določena v specifikaciji izdelka zaščitenim imenom. Sistem preverjanja kakovosti je dvonivojski, to pomeni, da sta vzpostavljena not anji in zunanji nadzor.  V pomoč prepoznavanju živilskih izdelkov z zaščitenim imenom so logotipi, ki so obvezen element ob imenu (neobvezni za vina in žgane pijače) in not i za se čl nice EU oziroma izdelke, katerih imena so zaščitena v EU. Kateri so kmetijski pridelki in živila z zaščitenimi imeni in npr., koliko od 3500 zaščitenih prihaja iz posamezne države, lahko potrošniki preverijo v spletni bazi eAmbrosia.  Dr. Mojca Korošec, Biotehniška fakulteta UL 6/2023 letnik CXXV162 KAZALO PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, opazovalec in napovedovalec čebeljih paš: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 12, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko: Tina Žerovnik: 01/729 61 04, 040/436 513, tina.zerovnik@czs.si, Mojca Pibernik: 01/7296 128, 040/436 518, mojca.pibernik@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane: Ana Janžekovič: 01/729 61 33, 040/436 514, ana.janzekovic@czs.si Aljaž Debelak: 01/729 61 29, 040/436 519, aljaz.debelak@czs.si Tomaž Samec: 01/729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Urška Ratajc: urska.ratajc@czs.si Svetovalec za izobraževanje in usposabljanje: Marko Borko: 01/729 61 11, 051/637 204, marko.borko@czs.si Uredništvo: Tadej Pavković, urednik: 01/729 61 14, 030/604 660, tadej.pavkovic@czs.si, Mara Golob Meserko, urednica, mara.golobmeserko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www. czs.si, Barbara Dimc, tajnik: 01/729 61 02, 041/370 409, barba- ra.dimc@czs.si, Ines Zajc Žunić, poslovna sekretarka: 041/337 854, ines.zunic@czs.si, Zlatica Kovačević, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije: ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-izo- braževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredništvo: 01/729 61 14, 030/604 660, tadej.pavkovic@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Uredniški odbor: Tadej Pavković, Marko Borko, Brane Borštnik, Vladimir Fajdiga, Simon Golob, Urška Intihar, Anton Žakelj, Mira Jenko Rogelj, Borut Preinfalk, Mara Golob Meserko Urednik: Tadej Pavković, Mara golob Meserko Lektorica: Mojca Pipan Oddaja prispevkov: Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorji naj v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Priprava za tisk in tisk: Para, d. o. o., Celestinova ulica 1, 1000 Ljubljana. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7680. Tiskano: 25. 5. 2023. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Srebrno priznanje na natečaju čebelarske fotografije 2022. Hans Bahmer, Nemčija. Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2019 2020 2021 2022 2023 UVODNIK Tadej Pavković ................................................................................... 161 OBVESTILA ČZS ...................................................................................163 ZDRAVJE ČEBEL dr. Lucija Žvokelj in dr. Metka Pislak Ocepek: Prvo cepivo za zaščito žuželk – priložnost za nova spoznanja o čebelji družini kot superorganizmu ............................................................ 164 DIVJI OPRAŠEVALCI dr. Danilo Bevk: Spoznavanje opraševalcev in podnebnih sprememb s pomočjo občanske znanosti ................167 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Susan Cobey: O umetnem osemenjevanju čebeljih matic (I. del) ........................................................................ 168 Mojca Pibernik: Sezonska dopolnilna dejavnost v čebelarstvu in njene prednosti ..................................................... 170 Mojca Pibernik: Kakšen je pomen sajenja avtohtonih medovitih rastlin? ..........................................................172 DELO ČEBELARJA Klavdijo Babič: Čebelarjeva opravila v juniju ..................................174 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Tadej Pavković in Mara Golob Meserko: Ekološko čebelarjenje je bila odločitev že v času Jugoslavije ...............................................176 Filip Draženović: Simbolni pomen čebele v zgodnjem novem veku ...................................................................178 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV .............................................................. 180 OBVESTILA ČZS ................................................................................... 181 V SPOMIN ............................................................................................187 OGLASI ..................................................................................................188 letnik CXXV g Številka 6 g Junij 2023 g ISSN 0350-4697 164 6/2023 letnik CXXV ZDRAVJE ČEBEL aradi vse večjega števila bakterijskih sevov z ugotovljeno rezistenco na odpornost proti protimikrobnim zdravilom (antibiotiki) in nevarnosti ostankov teh zdravil v hrani in krmi, v ZDA od leta 2017 uporabo antibiotikov za rejne živali lahko predpiše in izda le veterinar. Pred tem so lahko rejci živali, tudi čebelarji, antibiotike kupili prosto v prodaji. Na tej celini imajo posledično zadnja leta veliko težav z izbruhi hude gnilobe čebelje zalege, hkrati pa še vedno veliko porabo antibiotikov v čebelarstvu, zato se intenzivno ukvarjajo z iskanjem rešitev za nastalo situacijo. Zakaj je cepivo za žuželke takšna novost? Svet mikroorganizmov okrog nas je zelo pester in dinamičen. Vsi organizmi na Zemlji imamo zato bolj ali manj dobro razvit imunski sistem. Za imunski sistem vretenčarjev, kamor spadamo tudi sesalci, sta značilni prirojena in pridobljena odpornost. Preboleli še nekaj časa ohranjamo odpornost proti povzročiteljem bolezni, ki nas je doletela. Za nas je značilna izdelava specifičnih protiteles, kar omogoča uporabo cepiv proti različnim boleznim. Taka protitelesa se lahko tudi z matere preko posteljice (sesalci) ali jajčnega rumenjaka (plazilci, ptiči, ribe, dvoživke) prenesejo na potomce. Žuželke, med njimi čebele, seveda ne spadajo med vretenčarje. Za čebeljo družino je zelo pomembna socialna odpornost (umiranje osebkov izven gnezda, propoliziranje, čistilni nagon, termoregulacija, delitev dela …). Tudi žuželke imajo razvito individualno odpornost, sestavni del katere so celice, kot so hemociti in Prvo cepivo za zaščito žuželk – priložnost za nova spoznanja o čebelji družini kot superorganizmu V začetku letošnjega leta smo v številnih medijih lahko zasledili novico o prvem cepivu za čebele, ki je v ZDA dobilo pogojno dovoljenje za promet njihovega ministrstva za kmetijstvo. Cepivo je namenjeno zaščiti čebeljih družin pred hudo gnilobo čebelje zalege (HGČZ). Nas, ki se ukvarjamo s čebelami, takšna novica seveda ne pušča hladnih. Običajno vsaka novost prinaša navdušenje in hkrati pomisleke. V tem primeru imamo tako ugodno priložnost, da malce osvetlimo področje obrambnega sistema žuželk in razmislimo o možnostih, ki jih novo cepivo morda prinaša. dr. Lucija Žvokelj in dr. Metka Pislak Ocepek, Nacionalni veterinarski inštitut, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani (lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si in metka.pislakocepek@vf.uni-lj.si) protimikrobni peptidi. Bistveno pa je, da imunski sistem žuželk ne ustvarja protiteles, zato vzvoda za cepivo zanje do nedavnega ni bilo. Ideja o cepivu izhaja iz pojava, poznanega pri nevretenčarjih, tako imenovanega trans-generacijskega prenosa odpornosti na potomce (ang. transgenerational immune priming TGIP), ki je bil prvič dokazan pri rakcih leta 1999. Pri TGIP gre za mehanizem vplivanja staršev na odpornost potomcev. Starši lahko učinkujočo snov ali signal (po navadi so to molekule, ki so sestavine bakterijske celice) prenesejo na potomce, kar lahko stimulira ali pripravi imunski sistem potomcev na srečanje s povzročitelji bolezni, s katerimi so se predhodno že srečali starši. V primeru medonosne čebele so ugotovili, da se lahko informacija o povzročitelju bolezni (npr. bakterija Paenibacillus larvae), s katerim se sreča matica, prenese do razvijajočih jajčec v ovarijih matice. Posledično naj bi na ta način nastala določena odpornost pri vseh njenih ličinkah. Še vedno skrivnostni svet čebel – ali kako mehanizem TGIP deluje? Vendar TGIP trenutno še vedno vzbuja veliko vprašanj glede na mehanizem delovanja, na epidemiološko vlogo pri dinamiki bolezni, kot tudi njegovo evolucijo. V številnih poskusih dokazovanja njegovega obstoja pri nevretenčarjih raziskovalci namreč sploh niso bili uspešni. Obstaja več možnosti, kako naj bi TGIP pravzaprav deloval, največkrat so omenjene te štiri (slika 1): 1656/2023 letnik CXXV ZDRAVJE ČEBEL 1. Prenos signalov (delček bakterije), ki sprožijo TGIP Starši pošljejo »signal« o prisotnem povzročitelju bolezni potomcem; prenese se na razvijajoča se jajčeca (npr. bakterijski peptidi naj bi se iz črevesja matice prenesli na jajčeca v ovarijih). Predvidevajo, da ima pri medonosni čebeli vitelogenin ključno vlogo pri prenosu »signala« iz črevesja do ovarijev. 2. Prenos mRNA(s) Ženski osebki preskrbijo svoja jajčeca z mRNA (informacijsko RNA), ki kodira protimikrobne imunske efektorje (učinkujoče snovi). Prenos mRNAs z matere na jajčeca v razvoju je že bila potrjena pri številnih vrstah, tudi nekaterih insektih. 3. Prenos efektorjev (učinkujočih snovi) Ženski osebki bi lahko neposredno prenesli imunske efektorske proteine do jajčec, pasivno preko hemolimfe matere ali preko celic dojilj, za katere vemo, da sintetizirajo proteine, ki se prenesejo do jajčnih celic. 4. Epigenetsko Starši, izpostavljeni povzročiteljem bolezni, se v procesu epigenetike reprogramirajo (acetilacija/deacetilacija histona in/ali metilacija/ demetilacija imunskih genov). To preoblikovano epigenetsko stanje prenesejo na potomce. Način »cepljenja« čebelje družine in pričakovan učinek Omenjeno novo cepivo vsebuje inaktivirano obliko povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege (Paenibacillus larvae). Po navodilu proizvajalca se zameša v sladkorno pogačo, s katero se napolni prostor za hrano v transportni matičnici. Matico s spremljevalkami vstavimo v matičnico. Čebele spremljevalke s hrano zaužijejo cepivo in ga preko matičnega mlečka prenesejo matici. Matica shranjuje delčke cepiva v maščobnem telesu, od koder se »signal« prenese na jajčnike in nato razvijajoča se jajčeca. Matica se vstavi v panj, povečana odpornost proti bolezni pa naj bi se nadalje prenašala na njene ličinke. Učinkovitost cepiva je bila preverjena zgolj v laboratorijskih pogojih, saj poskusno okuževanje čebeljih družin v naravi pri boleznih čebel, ki se zatirajo po zakonu, ne pride v poštev. Osemnajsti (18.) dan po dodajanju »cepljenih« matic v poskusne panje so bile čebelje ličinke v starosti 0 – 36 ur presajene na plošče za umetno vzrejo. Skupini ličink so s hrano dodali spore povzročitelja HGČZ, druga skupina je služila kot kontrola. Predstavitev štirih hipotetičnih mehanizmov odgovornih za TGIP pri nevretenčarjih. Vsak mehanizem je predstavljen s svojo barvo. Za odziv imunskega sistema pri matici, kot njenem potomstvu, prispevajo tudi proteini semenske tekočine trotov. (Vir: Tetreau et al., 2019.) 166 6/2023 letnik CXXV ZDRAVJE ČEBEL Hkrati so spremljali smrtnost ličink iz testne in kontrolne skupine. Ugotovljeno je bilo, da je v tem poskusu cepivo zmanjšalo smrtnost pri ličinkah za 30 – 50%. Podobna učinkovitost cepiva je bila tudi v ponovitvi poskusa, 37. dan po vstavljanju matic v panje. Omenjeno raziskavo so opravili na zelo majhnem vzorcu, drugih podatkov o učinku uporabe cepiva pa za zdaj ni. Kateri pomisleki o uporabi cepiva se pojavljajo? Mehanizem TGIP pri žuželkah je, kljub številnim raziskavam, še precej v začetni fazi razumevanja. Znanstveno dokazan je bil le v nekaj primerih žuželk. Dokler bolje ne razumemo tovrstnega načina morebitnega prenosa odpornosti pri čebelah, se prenagljene in ozkoglede poteze človeka lahko kmalu izkažejo kot napake. Posledice številnih preteklih napak pri poseganju v življenje čebel namreč zelo intenzivno okušamo danes. Vsekakor ni znano, kako se pridobljena odpornost na opisan način izraža s časom. Zanimivo, če ne nujno, bi bilo preveriti učinkovitost cepiva po treh, šestih in devetih mesecih. Prav tako pri mehanizmu TGIP ničesar še ne vemo o razlikah med spoloma in vplivu črevesnih bakterij (mikrobiote) na TGIP, čeprav je znano, da imajo črevesni mikroorganizmi ključno vlogo pri odpornosti čebel. Še največji pomislek pa predstavljajo posledice TGIP na razvoj virulence (stopnja, do katere okužba prizadene preživetje in reprodukcijo gostitelja) povzročiteljev bolezni (patogenov). Znano je, da nepopolna cepiva (kot je v tem primeru novo cepivo) pripomorejo k razvoju bolj virulentnih patogenov. Če mehanizem cepljenja namreč ne vzpostavi učinkovite odpornosti, s tem samo podaljšuje čas patogenu, da se uspešneje razmnoži in ima daljše obdobje za prenos na druge gostitelje. Zelo pomembno je, da z dodatnimi študijami TGIP bolje razumemo njegovo vlogo v evoluciji virulence patogenov. Kakšne so sodobne možnosti za učinkovito preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege pri nas? Z dobrim poznavanjem narave bolezni in preventivnim ukrepanjem smo v primeru HGČZ že na pol poti do rešitve težave. Še vedno velja in tudi bo, da je za preprečevanje bolezni zalege v čebelji družini ključno intenzivno menjavanje satja. Poleg starega satja za pojav bolezni veliko tveganje predstavljata gostota čebeljih družin (ropi) in transport družin. V Sloveniji smo začeli tudi uvajati preventivni pristop preprečevanja razvoja klinične oblike bolezni, za kar imamo v zadnjih letih zagotovljeno tudi najsodobnejšo laboratorijsko diagnostiko. Čebelar tako lahko preveri, kakšno je tveganje za pojav bolezni v njegovem čebelarstvu in s tehnološkimi ukrepi uspešno preprečuje pojav klinične oblike bolezni. Ključni za močan imunski sistem naših čebel pa so kakovostni pašni viri, predvsem raznolik in za čebele dobro izkoristljiv cvetni prah. Le ta predstavlja vir za sintezo beljakovin, ki so temelj pri vzpostavitvi in vzdrževanju obrambnega sistema organizmov. Viri: Tetreau, G., Dhinaut, J., Gourbal, B., & Moret, Y. (2019): Trans- generational immune priming in invertebrates: current knowledge and future prospects. Frontiers in Immunology, 10, 1938. Dickel, F., Bos, N. M. P., Hughes, H., Martín-Hernández, R., Higes, M., Kleiser, A., & Freitak, D. (2022): The oral vaccination with Paenibacillus larvae bacterin can decrease susceptibility to American Foulbrood infection in honey bees—A safety and efficacy study. Frontiers in Veterinary Science, 9, 1494. Harwood, G., Salmela, H., Freitak, D., & Amdam, G. (2021): Social immunity in honey bees: royal jelly as a vehicle in transferring bacterial pathogen fragments between nestmates. Journal of Experimental Biology, 224(7), jeb231076. Pester cvetni prah je nenadomestljiv prehranski vir za vzpostavljanje dobrega obrambnega sistema osebkov čebelje družine. Fo to : L en ka Je re le 1676/2023 letnik CXXV DIVJI OPRAŠEVALCI Fo to : J oh an na A m al ia R ob in so n bčanska ali ljubiteljska znanost je koncept znanstvenoraziskovalnega dela, pri katerem so na različne načine vključeni ljubiteljski raziskovalci. Ti lahko delujejo v različnih fazah raziskave, najpogosteje pa pri zbiranju in ustvarjanju raziskovalnih podatkov. Zaradi svojega pomena za človeka in naravo ter priljubljenosti so lahko opraševalci primeren predmet raziskav občanske znanosti. Primer takšne raziskave poteka v okviru dveletnega projekta Andragoškega centra Slovenije (ACS) »Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju«. V sklopu projekta je ACS organiziral tri kampanje na podlagi izkušenj s skupnostnim učenjem. V prvi kampanji, ki je potekala lani, so udeleženci prejeli seme sončnic, ga posejali in ob cvetenju, po naših navodilih, spremljali dejavnost opraševalcev ob točno določenih urah od jutra do večera. Sončnico smo izbrali, ker je preprosta za gojenje, privlačna za različne opraševalce in ker se opraševalci na njej zadržijo dlje, kar olajša prepoznavanje opraševalcev. Prepoznavali so vse osnovne skupine opraševalcev (medonosno čebelo, čmrlje, čebele samotarke, muhe trepetavke), zato smo pred opazovanji izvedli več usposabljanj v živo in na daljavo. Spremljali so tudi vreme. Poleg tega, kdo oprašuje, smo ugotavljali tudi, kako na opraševalce vpliva vreme. Zbrane podatke so posedovali koordinatorju, nato pa smo jih analizirali. Na podlagi lanskih izkušenj sta letos potekali dve kampanji. Prva je bila namenjena spremljanju dejavnosti čebel samotark v gnezdilnica s pomočjo mikrofonov. Vsi sodelujoči so prejeli enake gnezdilnice in mikrofone. S slednjimi so več dni snemali dejavnost (zvok leta) samotark pred gnezdilnico, z analizo zbranih posnetkov pa bomo lahko ugotovili, kdaj so bile samotarke najdejavnejše. V drugi kampanji so udeleženci spremljali dejavnost opraševalcev na cvetovih jablane na podoben način kot prejšnje leto na sončnici. V raziskavi je sodelovalo več kot 200 prostovoljcev, ki smo jih strokovno podpirali in jim pomagali pri dilemah, s katerimi so se srečevali. Kar nekaj težav je bilo pri prepoznavanju opraševalcev, zato so jih pogosto tudi fotografirali. Usposabljanja, podpora in pomoč so zelo pomembni za kakovost pridobljenih podatkov. Tudi pri občanski znanosti je treba skrbeti, da so podatki zbrani na Spoznavanje opraševalcev in podnebnih sprememb s pomočjo občanske znanosti Raziskovalno delo ni vedno omejeno samo na profesionalne raziskovalce. Vedno več raziskovalnih projektov namreč vključuje tudi tako imenovano občansko znanost. dr. Danilo Bevk, NIB (danilo.bevk@nib.si), dr. Johanna Amalia Robinson, ACS (johanna.robinson@acs.si), dr. Anton Gradišek, IJS (anton.gradisek@ijs.si), dr. Nevenka Bogataj, ACS (nevenka.bogataj@acs.si) ustrezen način in čim bolj točni, saj le tako lahko privedejo do pravih zaključkov. Čeprav lahko z občansko znanostjo zberemo zelo pomembne podatke, pa je največja vrednost verjetno drugje. S sodelovanjem v raziskavi se mnogi udeleženci prvič neposredno srečajo z znanostjo. Z opazovanji se tudi veliko novega naučijo. V našem primeru večina prej ni namenjala posebne pozornosti opraševalcem, še manj se je zavedala njihove pestrosti, čeprav so že desetletja njihova družba na vrtu. S sodelovanjem v raziskavi se je tako za vedno spremenil njihov pogled na opraševalce, s tem pa tudi na okolje. Če bodo del tega znanja prenesli še med družinske člane, sosede in prijatelje, bo učinek še toliko večji. Veliko novega smo se naučili tudi organizatorji, še posebej tisti, ki smo se prvič srečali s tem načinom raziskovanja. Hvala vsem udeležencem za prijetno in koristno izkušnjo! Hkrati bralce vabimo, da izkoristijo možnosti sodelovanja v prihodnjih projektih. Pomemben del občanske znanosti je usposabljanje udeležencev. Podatki o projektu Projektni partnerji: Andragoški center Slovenije, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje in Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Financiranje: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) s sredstvi Sklada za podnebne spremembe. Trajanje: 1. 3. 2022–20. 11. 2023. 168 6/2023 letnik CXXV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE O umetnem osemenjevanju čebeljih matic (I. del) Članek obravnava 12 pogostih vprašanj o tehniki umetnega osemenjevanja matic. Kot uporabnica in učiteljica umetnega osemenjevanja želim z odgovori osvetliti to specializirano tehniko in usmeriti nadaljnja poizvedovanja tistih, ki se zanimajo zanjo. Susan Cobey, Služba za osemenjevanje čebeljih matic Coupeville, Washington, ZDA (scobey@mac.com) oklicni vzrejevalci matic v ZDA se zavedajo potrebe po odbiri, izboljševanju in ohranjevanju svojega plemenskega materiala. Ozaveščenost javnosti o »motnji propadanja čebeljih družin« in širjenja afrikaniziranih čebel še povečuje njihovo odločnost. Vse več je tudi manjših vzrejevalcev in programov za odbiro krajevno prilagojenih čebeljih družin. Glede na te težave je postopek nadzorovanega opraševanja bistvenega pomena pri doseganju ciljev odbire čebel. Varoja je ključni igralec pri izzivu, kako obdržati našo medonosno čebelo Apis mellifera zdravo in produktivno. Dano ime Varroa destructor odraža njen pogubni učinek na čebelarjenje. Med svojim 30-letnim nabiranjem izkušenj z varojami smo v ZDA napadenost po navadi obvladovali s kemičnimi zdravili. Zaradi zmanjšane učinkovitosti našega nabora zdravil za zatiranje pršic v panju se je pozornost preusmerila na alternativne načine zatiranja in odbire čebel. Zelo se je povečalo zanimanje za odbiro družin, ki lahko obvladujejo in tolerirajo napadenost z varojami ter/ali kažejo odpornost proti njej. Skrb vzbujajoči so številni ostanki akaricidov v družinah, ki so posledica uporabe zdravil za uničevanje pršic, in njihov skupni sinergijski učinek v kombinaciji z ostanki fitofarmacevtskih sredstev. Vpliv in širjenje afrikaniziranih čebel (AČ) sta dodatna spodbuda za vpeljavo čebelarskih rejskih programov. Na jugu ZDA se AČ vse pogosteje križajo z lokalnimi medonosnimi čebelami. Skrb vzbujajoče so prevladujoče lastnosti AČ, in sicer njihovo obrambno in selitveno vedenje. To je še posebej ključnega pomena pri zagotavljanju opraševalnega servisa. AČ predstavljajo tudi tveganje za zdravje ljudi. Dobro se zavedamo potrebe po nadzorovanju in vzdrževanju plemenskega materiala, s čimer bi se radi izognili »afrikanizaciji« naših lokalnih čebel. Za izboljšanje plemenskega materiala sta potrebna nadzorovano parjenje in program sistematičnih znanstvenih vzrejnih postopkov. Umetno osemenjevanje (UO) je ključno orodje za nadzorovano parjenje. Če želimo imeti koristi od te tehnike, potrebujemo tudi veliko čebelarske spretnosti, sredstva za vodenje odbire in rejskega programa ter dolgoročno predanost. Nujno je treba pridobiti informacije in preučiti gradivo o čebelarskih vzrejnih metodah. Pri postopku odbire je za ohranjanje nizkega števila varoj in obenem ohranjanje produktivnosti družin potrebno odbiranje, katerega cilj je doseganje skupka vedenjskih in drugih lastnosti (v Sloveniji so rejski cilji za kranjsko čebelo opredeljeni v Rejskem programu za kranjsko čebelo (2018-2023 Apis mellifera carnica, Pollmann 1879, op. ur.). Če želimo zagotoviti, da bodo družine dobre, moramo upoštevati tudi ukrepe za odbiro za doseganje lastnosti, kot so produktivnost, mirnost, sposobnost prezimovanja itd. Merila za odbiro je treba tehtati glede na produktivnost družin in »posledice za družine«, povezane z odbiro za doseganje »odpornosti proti pršici«. Dr. Susan Cobey, vodilna strokovnjakinja s področja umetne oprašitve čebeljih matic vodi usposabljanje iz umetnega osemenjevanja na obisku v Sloveniji 22. junija 2017. (Na sliki prva z leve strani.) Fo to : S ta ni sla v P lu t 1696/2023 letnik CXXV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čebele so edinstvene, saj odbira temelji na vedenjskih lastnostih superorganizma z zapleteno socialno strukturo, ki se nenehno spreminja. Nenehno se spreminjajo tudi varoja in povzročitelji bolezni, povezani z njo. Zaradi vsega tega je lahko vzreja čebel zahtevna. Če želijo biti čebelarji deležni koristi UO, morajo najprej vpeljati rejski program. UO je samo orodje in ne cilj. 1. Instrumentalno ali umetno osemenjevanje – kakšna je razlika? Izraza umetno osemenjevanje in instrumentalno osemenjevanje sta zamenljiva. Izraz »instrumentalno osemenjevanje« je skoval dr. Lloyd Watson, ki je prvi uspešno predstavil tehniko UO leta 1926. Beseda umetno mu ni bila všeč. Izraz umetno osemenjevanje pogosteje uporabljajo in poznajo druge panoge, kot so živinoreja, perutninarstvo, ovčereja, prašičereja, konjereja itd. (Čebelarski terminološki slovar predvideva uporabo izraza »umetno osemenjevanje«, op. ur.) 2. Zakaj bi uporabljali umetno osemenjevanje? UO je samo orodje za nadzorovanje vzreje. Z njim je mogoče tudi ustvarjati nove križance v raziskovalne namene. Paritveno vedenje čebelje matice je zelo nepredvidljivo in ga je težko nadzorovati. Matice se parijo v letu s številnimi troti, njihovo povprečno število je od 15 do 20. Neoprašena matica odleti na trotovišče, kjer je od 10.000 do 30.000 trotov različnega genskega porekla. Matica, ki se opraši samo v prvem ali drugem tednu odrasle dobe, shrani zbrano seme v semensko mošnjico, od koder ga porablja vse življenje. Shrani samo majhen odstotek semena vsakega trota, s katerim se je oprašila, vse seme pa je pomešano v njeni semenski mošnjici. Vsi troti, s katerimi se je oprašila, so zastopani v številnih potomcih njene družine, čeprav se lahko njihovo razmerje s časom spreminja. 3. Kdo ga potrebuje? UO je samo orodje vzrejevalca in raziskovalca čebel, ki zahteva točno določene križance. Je način za nadzorovanje opraševanja matic. Ta tehnika omogoča nadzor nad tem, s kom se opraši matica, nad številom trotov, s katerimi se opraši, in količino vbrizganega semena, shranjenega v njeni semenski mošnjici. Sámo dejstvo, da je matica umetno osemenjena, še ne pomeni, da bo nadpovprečna. Vzreja vrhunskih, »zvezdniških« plemenskih matic temelji na odbiri in uporabljenega rejskega programa. Pri tem postopku se na žalost uniči veliko matic. 4. Se ga je težko naučiti? Pri učenju tehnike potrebujemo: dobra navodila, natančne pripomočke, vajo, finomotorične spretnosti, dobro higieno, potrpljenje in predanost. Na začetku je lahko učenje postopka zahtevno, saj je velika natančnost bistvenega pomena. Potrebni so tudi čebelarsko znanje in veščine za vzrejo zadostnega števila spolno zrelih trotov in neoprašenih matic. Izurjeni postanemo, če vadimo, če smo spretni z rokami in temeljiti. Pri uspešnosti UO igra ključno vlogo tudi oskrba matic pred osemenitvijo in po njej. Za usvojitev tehnike predlagam, da na začetku za vajo osemenite 30 matic. Vodite natančne zapiske o uspešnosti vsake osemenitve. Matice prestavite v rednik za dva dni, da omogočite prehod semena v semensko mošnjico. Preverite vitalnost in smrtnost. Lenobne in mrtve matice kažejo na težave s poškodbami ali okužbami. Seciranje semenske mošnjice teh matic, omogoči določanje uspešnosti. Barva semenske mošnjice kaže, kako dobro je osemenjena matica (slika 2). Nato osemenite drugo serijo matic in jih vstavite v prašilčke, da lahko začnejo zalegati. 5. Katero opremo potrebujemo? Instrumenti za osemenjevanje so specializirani in razlike v kakovosti in ceni med njimi so velike. Pri tehniki so potrebne natančnost in točne drobne nastavitve, kar omogoča preprostost in ponovljivost postopka. Oprema ni standardizirana in nekateri deli niso zamenljivi s tistimi iz drugih instrumentov. Zato se pozanimajte, kaj je na voljo. Osnovni instrument sestavljajo stojalo, komplet kaveljčkov ali klešč, držalo za matico, brizga in konice za brizgo (slika 3). Potrebujemo mikroskop z 10–20-kratno povečavo, svetilko s hladno svetlobo in združljivo stojalo z zadostno globino polja in zadostnim prostorom za instrument. Svetilka s hladno svetlobo preprečuje segrevanje in ohlajanje tkiv, zadostuje svetilka z žarnico LED in gibljivim vratom. Pri postopku uspavamo matico z virom ogljikovega dioksida, ki ima regulator pretoka in gibljivo cev, speljano do instrumenta. Sodobni instrumenti imajo mikromanipulatorje, ki omogočajo natančne gibe. Velike brizge omogočajo učinkovito jemanje, shranjevanje in razpošiljanje semena. Zaradi različnih oblik manipulatorjev za želo lahko izbiramo, katero tehniko bomo uporabili. Schleyjev instrument trenutno uporabljajo najpogosteje, saj ga cenijo zaradi natančnosti in širokega spektra prilagodljivih nastavitev. Velika Harbova brizga, zasnovana za preprosto delo s semenom in njegovo shranjevanje, je ravno tako priljubljena in združljiva z večino instrumentov. 170 6/2023 letnik CXXV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Sezonska dopolnilna dejavnost v čebelarstvu in njene prednosti Osnovna kmetijska dejavnost vključuje dejavnosti pridelave pridelkov, kar v primeru čebelarstva označuje pridelavo čebeljega medu, satja, matičnega mlečka, cvetnega prahu, propolisa, voska, čebeljega strupa in čebeljih matic. Mojca Pibernik, svetovalka specialistka za ekonomiko čebelarjenja (mojca.pibernik@czs.si) oleg osnovne kmetijske dejavnosti lahko kmetje in čebelarji uporabljajo tudi dopolnilne dejavnosti, ki so dodaten vir prihodkov, saj lahko na tak način razširijo svojo ponudbo in izkoristijo vse vire zaslužka, ki jih kmetija oziroma čebelarstvo ponujata. Ponudba znotraj dopolnilne dejavnosti je lahko zelo raznovrstna. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah urejata Zakon o kmetijstvu - ZKme-1 (Uradni list RS, št. 45/08) in Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15 in 36/18). Dopolnilna dejavnost se lahko izvaja kot osnovna ali kot sezonska dopolnilna dejavnost. Več o slednji v nadaljevanju. Primeri dopolnilnih dejavnosti v čebelarstvu so denimo: • Proizvodnja medenega kisa in žganja, medice, peneče medice, medenih likerjev in tinkture iz propolisa pri čemer je treba primarni čebelji pridelek zagotoviti v celoti. • Proizvodnja čebeljih pridelkov z dodatki zelišč, sadja in podobnega, pri čemer so lahko dodatki v medu in drugih čebeljih pridelkih kupljeni na drugih kmetijah. V primeru, da ima nosilec dopolnilne dejavnosti lastno pridelavo sadja in zelišč, lahko le-te uporablja za proizvodnjo čebeljih pridelkov z dodatki. • Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov iz kmetij. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti prodaja, mora delež lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov znašati najmanj 30 % celotne prodaje. Poleg tega mora biti jasno označeno kateri izdelki in pridelki so proizvod lastne kmetije in kateri prihajajo iz drugih kmetij. Jasno mora biti tudi naveden naziv in naslov kmetije s katere pridelki in izdelki prihajajo. • Apiturizem. Pri izvajanju apiturizma mora čebelar zagotoviti lasten čebelnjak oziroma stojišče s čebeljimi panji. Prag za izvajanje apiturizma je najmanj deset čebeljih družin. • Ročna poslikava panjskih končnic. • Izdelki iz čebeljega voska kot so sveče, mila, žvečilni gumiji, mazila in satnice. • Medičarstvo, lectarstvo, dražgoški kruhki in medenjaki. Pri tovrstni dopolnilni dejavnosti, lahko kmetija moko dokupuje iz mlinov na lokalnem trgu. • Storitev točenje medu, polnjenje in pakiranje čebeljih pridelkov in izdelkov ter izdelava satnic za druge čebelarje. Tudi to lahko spada pod dopolnilno dejavnost. • Medena masaža in sproščanje s panjskim zrakom. Pri izvajanju te dopolnilne dejavnosti je treba zagotoviti zaščito pred čebelami, prav tako pa morajo biti pri izvajanju masaže z medom zagotovljeni minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji. Pri sproščanju s panjskim zrakom mora biti za vsako osebo uporabljena nova maska. • Med dopolnilno dejavnost sodi tudi svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov kot so med, cvetni prah, matični mleček in vosek ter izdelkov iz čebeljih pridelkov za krepitev zdravja. Za izvajanje svetovanja mora imeti nosilec dopolnilne dejavnosti najmanj srednjo strokovno izobrazbo s področja kmetijstva ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s tega področja (NPK) oziroma mojstrski izpit ali izobrazbo prve stopnje pridobljene po ustreznih študijskih programih. Dopolnilna dejavnost se lahko izvaja v določenem delu leta in je tudi imenovana sezonska dopolnilna dejavnost. V primerjavi z osnovno dopolnilno dejavnostjo, ki se opravlja za nedoločen čas, je čas opravljanja sezonske dopolnilne dejavnosti omejen na največ šest mesecev neprekinjeno. Za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti zgolj v določenem obdobju leta pa je to treba izrecno navesti ob priglasitvi dopolnilne dejavnosti na Upravni enoti. Prav tako je treba ob priglasitvi sezonske dopolnilne dejavnosti na FURS navesti mesece v katerih se bo sezonska dopolnilna dejavnost izvajala. Dovoljenje sicer velja za nedoločen čas, sama dejavnost pa se izvaja v določenem časovnem obdobju, prav tako tudi prodaja izdelkov. 1716/2023 letnik CXXV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava pa mora čebelar zagotavljati najmanj 50% lastnih količin surovin v izdelku z izjemno proizvodnje medenega likerja in propolis tinkture. V tem primeru mora zagotoviti lasten primarni čebelji pridelek, žganje pa lahko kupi na drugi kmetiji z dovoljenjem za opravljanje dopolnilne dejavnosti proizvodnja žganih pijač. Nosilec dopolnilne dejavnosti je lahko nosilec kmetije kot tudi njen član ob soglasju nosilca. Osnovni pogoj za opravljanje kmetijske dejavnosti povezane s čebelarstvom je KMG-MID številka in deset čebeljih panjev. Čebelar, ki se poleg osnovne pridelave ukvarja še s predelavo čebeljih pridelkov, mora najprej na Upravni enoti pridobiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Upravna enota pa nato uredi prijavo v Registru kmetijskih gospodarstev (RKG) in o izdanem dovoljenju obvesti Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Prav tako o dovoljenju obvesti Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Prav tako se je treba prijaviti v Register živilskih obratov (RŽO), v kolikor vanj še niste prijavljeni. Ob prijavi v RŽO je treba tudi označiti, da med in ostale čebelje pridelke dajete na trg v predelani obliki. Poleg povečanja prihodka ima sezonska dopolnilna dejavnost tudi druge prednosti, kot so denimo večja prepoznavnost kmetije ali čebelarstva ter s tem privabljanje novih kupcev. Prav tako je lahko ugoden vpliv na lokalno gospodarstvo, predvsem pri proizvodih, ki imajo edinstvene lastnosti ali pa ponujajo unikatno izkušnjo, saj se na ta način privabi večje število turistov. S sezonsko dopolnilno dejavnostjo lahko pripomoremo tudi k ohranjanju tradicije in kulturne dediščine. Mnoge kmetije in čebelarstva imajo namreč bogato zgodovino in dediščino, ki se lahko prenašata iz roda v rod. Sezonska dopolnilna dejavnost lahko prispeva tudi k večji trajnosti s spodbujanjem uporabe lokalnih in sezonskih sestavin. S tem se zmanjša potreba po uvozu ter posledično zmanjša ogljični odtis. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti pa je potrebno pridobiti dovoljenje, ki ga na zahtevo nosilca izda krajevno pristojna upravna enota. Stroški za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti znašajo 18,10 EUR. Kako je z izdajanjem računov in plačevanjem prispevkov? Vodenje poslovnih knjig lahko izvajate po normiranih odhodkih ali dejanskih prihodkih in odhodkih. Pri normiranih odhodkih se akontacija dohodnine obračunava glede na preteklo leto in je dokončna, pri vodenju knjig pa se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkih in odhodkih. Tako za gotovinsko kot negotovinsko poslovanje je treba izstaviti račun. Pri gotovinskem poslovanju je treba imeti vzpostavljeno »davčno blagajno«, ki je elektronska naprava za izdajanje računov povezana s FURS ali pa je treba uporabiti vezano knjigo računov. Pri vezani knjigi računov je treba podatke o izdanem računu posredovati na FURS do 10. v mesecu za pretekli mesec. Pri negotovinskem poslovanju pa zadostuje račun v kakršnikoli obliki. Nosilec dopolnilne dejavnosti pri kmetijskih pridelkih in izdelkih mora prodano količino izdelkov dokazovati preko izdanih računov ali drugih dokazil. Račune in dokazila mora obvezno hraniti deset let od datuma prodaje. V primeru, da ste zavarovani kot kmet, kar vključuje pokojninsko in invalidsko zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za starševsko varstvo, dodatnih prispevkov ni potrebno plačevati. V primeru, da ste zaposleni in dopolnilno dejavnost v kmetijstvu opravljate kot postranski poklic pa je za zdravstveno zavarovanje potrebno plačati pavšalni prispevek, ki znaša 42,91 EUR za dopolnilno dejavnost na mesec v letu 2023. Neobvezno pa lahko plačujete tudi pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki znaša 42,19 EUR na mesec. Če zavarovanci ne želijo plačevati pavšala za poškodbo pri delu in poklicno bolezen morajo pri FURSU podati izjavo, da pavšala iz naslova dopolnilne kmetijske dejavnosti ne želijo plačevati. Viri: https://www.gov.si/teme/dopolnilne-dejavnosti-na-kmetijah/ Lapuh, B. (2018): Sezonsko opravljanje dopolnilnih dejavnosti. KGZS. Bračko, P. (2022): Dopolnilna dejavnost v čebelarstvu. ČZS. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji Velikonja, V. (2020): Izdajanje računov na kmetijah. KGZS. Fo to : a rh iv Č ZS 172 6/2023 letnik CXXV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kakšen je pomen sajenja avtohtonih medovitih rastlin? Javna svetovalna služba v čebelarstvu in Biotehniški center Naklo sta v torek, 25. aprila 2023, izvedla strokovno razpravo o pomenu sajenja avtohtonih medovitih rastlin. Strokovna razprava je potekala v okviru dneva odprtih vrat na Biotehniškem centru Naklo, kjer smo uspešno povezali mlade v kmetijstvu in strokovnjake s področja kmetijstva in čebelarstva. Mojca Pibernik, svetovalka specialistka za ekonomiko čebelarjenja (mojca.pibernik@czs.si) rečanje je odprl predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je zbranim opisal delovanje Čebelarske zveze Slovenije kot organizacije, načela, za katera se zavzema, in njeno vizijo za prihodnost. Poudaril je spodbujanje mladih k čebelarstvu in pomen sodelovanja ter povezovanja izobraževalnih institucij s čebelarji. Kot naslednji je pred poslušalce stopil Dr. Marijan Pogačnik, direktor Biotehniškega centra Naklo in predsednik Konzorcija biotehniških šol Slovenije, ki je razložil delovanje Biotehniškega centra Naklo, njihovo poslanstvo k razvoju odgovornih, inovativnih, podjetnih ter družbeno in okoljsko odgovornih dijakov, študentov in odraslih udeležencev njihovih izobraževanj. Kot njegov predhodnik je zbranim predstavil vizijo Biotehniškega centra, ki ustvarja trdne temelje za sodobno in zdravo prihodnost uspešnih posameznikov in skupin, uveljavljenih tako doma kot tudi v tujini. Predstavil je tudi učne programe in usmeritve, ki jih ponuja izobraževalni center, njihove projekte in načrte za nadaljnje delo. Mladim so bili predstavljeni tudi ukrepi za prehrano čebel in drugih opraševalcev. Marija Kalan, predstavnica Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, svetovalka specialistka za področje rastlinske pridelave, je predstavila cilje skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027. Poudarila je splošne cilje nove SKP, ki so spodbujanje k prehranski varnosti, krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter krepitev podeželskih območij. Predstavila je deleže rastlinske pridelave v Sloveniji in njihov prispevek za prehrano opraševalcem, ki pa zaradi večinskega deleža koruze in žita, k prehrani opraševalcev žal ne prispevajo veliko. Izmed rastlin, ki so za prehrano čebel koristne, največji delež predstavljajo vrtnine, detelje in facelija. Prav tako je povzela shemo za podnebje in okolje (SOPO), ki omogoča dodatno plačilo za vsako kmetijo, ki izvaja okolju prijazne prakse kot so ekstenzivno travinje, ozelenitev njivskih površin preko zime, setev neprezimnih dosevkov in dosevkov medonosnih rastlin ter omogočanje življenjskega prostora za prostoživeče žuželke v trajnih nasadih. Predstavila nam je tudi kmetijsko okoljski podnebni program (KOPOP), ki preko treh skupin intervencij prispevajo k ohranjanju čebel in ostalih opraševalcev v okolju. Te tri skupine zajemajo podnebne spremembe, naravo in vode ter biotsko raznovrstnost in krajino. Mag. Miha Štular, predstavnik Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, svetovalec specialist za področje ribogojstva in ljubiteljski čebelar, je predstavil priporočene tehnološke ukrepe za izboljšanje prehranjenosti čebel in drugih opraševalcev v kmetijskem okolju, ki so setev medonosnih rastlin na kmetijskih zemljiščih kot glavnih poljščin, zagotavljanje čistega in neoporečnega vodnega vira ter obnova in povečanje pašnih virov v bližini čebelnjaka s sajenjem medonosnih rastlin. Povzel je tudi izzive v čebelarstvu, Fo to : I za Sl ad ič 1736/2023 letnik CXXV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE ki so predvsem zagotavljanje optimalne zaloge hrane v panju skozi celoten čas čebelarskega leta, saj so čebele, ki so dobro prehranjene bistveno bolj živalne in odporne na bolezni in varozo. Prav tako je poudaril pomen sobivanja kmetovalca in čebelarja, ki ponuja obojestransko korist preko dogovorov, delitve stroškov ter setve medovitih rastlin v poletnem obdobju. Predstavil nam je tudi svoje delovanje v čebelarstvu in na kakšen način mlade v svojem lokalnem okolju spodbuja k čebelarjenju. Predvsem mlade spodbuja preko krožkarskih dejavnosti v osnovni šoli in predstavitvi poklica čebelarja. Kako podnebne spremembe vplivajo na čebelje paše, kaj so vzroki za spomladanske pozebe in občutljivost rastlin na nizke temperature nam je odgovoril Aleš Bozovičar, vodja Opazovalno-napovedovalne službe na Čebelarski zvezi Slovenije. Poleg negativnih vplivov podnebnih sprememb je poudaril tudi, da obstajajo pozitivni vplivi predvsem pri pogostejšem pojavljanju ušic na iglavcih in na listnih drevesnih vrstah, kar čebelam omogoča proizvodnjo gozdnega medu ter spremembe gozdne podrasti in boljši izkoristek poznih paš. Predstavil je tudi svoje delo na Čebelarski zvezi Slovenije in njegova opažanja vpliva podnebnih sprememb na čebelje paše v času svojega delovanja. Poslušalcem so bile predstavljene tudi medovite rastline. Dr. Trajče Nikoloski, avtor knjige Medovite rastline, je povzel pomen medovitih rastlin za čebeljo pašo, katere rastline sploh so medovite, kaj vpliva na medovitost rastlin in kateri rastlinski sestoji nudijo največ čebelje paše. Razložil je, da so medovite rastline tiste rastlinske vrste, ki s svojimi sladkimi izločki v obliki medičine ali mane dajejo čebelam hrano in s tem omogočajo njihov razvoj. Medonosnost je odvisna predvsem od vrste rastline, podnebja in tal, vremena med cvetenjem, pogosto pa tudi od razmer v prejšnjem letu. Razložil je, kaj sploh pomeni pojem čebelja paša in kakšen je vzajemen odnos med čebelami in rastlinami. Čebelam največ paše nudijo listnati in mešani gozdovi, travniki in sadovnjaki. Prav tako je poudaril vpliv tujerodnih invazivnih rastlin na avtohtone rastlinske vrste, katere vrste so invazivne in kakšni so ukrepi, da omejimo njihovo širjenje. V Evropi se namreč pojavlja skoraj 6000 tujerodnih rastlin, od česar je v Sloveniji približno 100 vrst invazivnih, ki v okolju povzročajo škodo, saj se močno širijo, naše okolje pa nanje ni prilagojeno zaradi česar povzročajo izpodrivanje avtohtonih rastlin. Najbolj uspešni ukrepi za omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst je preprečevanje samega vnosa in ukrepanju ob prvih podatkih pojavljanja nove tujerodne vrste na nekem območju. Pozornost smo namenili tudi izobraževanju mladih v kmetijstvu in park avtohtonih medovitih rastlin BC Naklo. Vsebine je predstavila Jerneja Rozman, strokovna sodelavka v projektni pisarni BC Naklo. Na predstavitvi smo lahko slišali o načinih spodbujanja mladih k čebelarjenju ter spodbujanju starejših generacij k prenosu znanja na mlajše, predvsem preko kakovostnega mentorstva pri uvajanju mladih v čebelarstvo. Prav tako je predstavila projekte BC Naklo, ki spodbujajo mlade h kmetijstvu in predstavila njihov šolski čebelnjak. Poudarila je tudi akcijo sajenja medovitih rastlin na njihovem centru in kako so vključili dijake in študente v samo akcijo preko aktivne pomoči pri sajenju sadnih dreves. Po predstavitvah strokovnih področij govorcev je sledila strokovna razprava, ki jo je vodil doc. dr. Drago Papler, vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra Biotehniškega centra Naklo. Na razpravi so sodelovali: Marija Kalan, mag. Miha Štular, dr. Trajče Nikolski, Jerneja Rozman in Aleš Bozovičar. Razprava je bila plodovita, saj je obelodanila pereče težave na področju sodelovanja čebelarstva s kmetijstvom, stanjem medovitih rastlin v povezavi s podnebnimi spremembami, zakaj je pomembno osredotočanje na sajenje medovitih rastlin in spodbujanje mladih k zavedanju problema in reševanju le-tega. Po koncu razprave smo si ogledali park avtohtonih medovitih rastlin Biotehniškega centra Naklo, ki so ga vodili študenti višje šole BC Naklo in poleg medonosnega parka nosi še imeni terapevtski vrt in park prijateljstva. Letos mineva že deset let, kar so ga odprli, vzpostavljen pa je bil v okviru mednarodnega projekta Amc Promo BID, ki je potekal med letoma 2010 in 2013. Poleg čebelje paše park ponuja tudi prostor za sprostitev dijakov, študentov in obiskovalcev, saj je opremljen s klopmi, ki omogočajo počitek in učilnico na prostem. Privoščili smo si tudi kavo, slajeno z medom, in poskusili kulinarične izdelke dijakov Biotehniškega centra. Pripravili so nam medenjake, kremne in tekoče jogurte z dodatki, kruh s skutnim namazom z dodatkom drobnjaka in okusne piškote. Vse to so izdelali v mlekarski in živilski delavnici, izdelke pa so dijaki tudi predstavili in izpostavili prednosti njihovih izdelkov. Razprava je bila izjemno pomembna z vidika povezovanja mladih in stroke, predstavitve ukrepov nove SKP in spodbuditve mladih v kmetijstvu, da se zavedajo pomena medovitih rastlin za prehrano čebel in drugih opraševalcev. Dogodek smo povezali tudi s predstavitvami projektnih in raziskovalnih nalog zadnjih letnikov dijakov strokovnih programov BC Naklo, ki so potekale v okviru dneva odprtih vrat na Biotehniškem centru. V prihodnosti si želimo še več tovrstnih sodelovanj na več organizacijskih ravneh in skupinah delovanja. 174 6/2023 letnik CXXV Čebelarjeva opravila v juniju Junija so panji polni čebel, zato je to idealen čas, da pred poletnim brezpašjem višek čebel in zalege porabim za izdelavo narejencev. V tem mesecu je sicer treba že graditi temelje za novo sezono. Klavdijo Babič (klavdijo.babic@siol.net) DELO ČEBELARJA juniju je še zadnje obdobje za zamenjavo neprimernih matic v gospodarskih družinah. Poskrbeti je treba, da v gnezdu ni neprimernega satja: Odstranim staro temno satje, deviško nezaleženo satje, zaradi pomanjkanja paše nezgrajeno ali propolizirano satje ter gradilni satnik. V tem času se na Obali pogosto dvigne temperatura nad 30 °C in ob suši se medenje zaustavi. V tem primeru je treba čebele krmiti. Del čebel odpeljem na lipovo in kostanjevo pašo. Če temperatura ostaja pod 30 °C, je nekaj dežja in dovolj vlage, se lahko obeta tudi na Obali še nekaj cvetlične ali manove paše. Junija cveti lipa, pravi kostanj, navadni derak, cvetijo pa tudi rastline na travnikih. Na vsakih nekaj let se pojavi mana, predvsem na hrastu in maklenu. Pravi kostanj v zaledju obale zaradi segrevanja ozračja zadnjih deset let ne medi. Na njem se čebele oskrbijo s cvetnim prahom, ki je odlično hranilo za razvoj družin v poletnem času. V letih, ko ni mane, čebele nabirajo medičino predvsem na travnikih, navadnem deraku in drugih cvetočih rastlinah. Zaradi majhnih donosov ima ta med majhno vsebnost vode in je zelo aromatičen. Ko je elektroprevodnost pod 0,8 ms/cm, ga označim kot cvetlični med. Edina težava je v tem, da je tega medu malo in ga hitro zmanjka. V letih, ko se pojavi mana, se čebele preusmerijo na nabiranje mane. Opažam, da se mana pojavi le na določenih drevesih iste vrste in ne na vseh. Elektroprevodnost tega medu se giblje med 1 in 1,5 ms/cm, med je temnorjave barve in specifičnega okusa. Kristalizira šele po novem letu ali kasneje. Ker je elektroprevodnost več kot 0,8 ms, ga označim kot gozdni med. Pregledi v juniju V juniju, ko se temperature dvignejo in je paše manj, se umiri tudi rojilno razpoloženje. Če so v juniju pozitivni donosi, vstavim čebelam še kakšno satnico, sicer ne. Če se paša konča, prenehajo graditi satje in zgornje robove celic na nedograjenih satnicah propolizirajo. Take so neuporabne – čebele jih le izjemoma dogradijo, zato jih kasneje odstranim in stalim. Matice raje zalegajo na nekoliko temnejšem satju. Zato uredim gnezda tako, da v sredino premestim nekajkrat zaležene sate. Po zadnjem izrezovanju trotovine iz panjev odstranim gradilnike. Ob izrezovanju trotovine pregledam napadenost z varojami. Število najdenih varoj si zapišem na panjske liste. Na podlagi teh informacij in posveta z veterinarjem si izdelam načrt za zatiranje varoj. Strnjeno obleganje nove matice Fo to : K la vd ijo B ab ič 1756/2023 letnik CXXV DELO ČEBELARJA Prevoz čebel na pašo V Sloveniji je gostota čebel vedno večja. Zaradi pritiska čebelarjev prevoznikov je težje dobiti primerno pašno mesto. Da ne pride do hude krvi, se pred premikom čebel prepričam, da s svojimi čebelami ne ogrožam okoliških prebivalcev ter sosednjih čebelarjev. Hvaležen sem čebelarjem in lastnikom zemljišč, ki me sprejmejo v svoj kraj. Omogočijo mi, da se moje čebele oskrbujejo s hrano, s čimer zmanjšam stres čebel ob dolgem sušnem poletnem brezpašnem obdobju, ki je velikokrat v mojem kraju. Ob dobrih pašnih pogojih iztočim še nekaj lipovega in kostanjevega medu. Na ta način povečam ponudbo različnih sort medu. Da dobim svetel lipov med, je pomembno, da je v medišču mlado satje. Enako kot pri akacijevem medu se tudi lipov v temnejšem satju obarva nekoliko temneje. Pred premikom se najprej prepričam o smiselnosti premika. Vsak premik je za čebele stres, ob katerem nekoliko številčno oslabijo. Zavedam se, da se lahko na poti marsikaj pripeti. Če prevažam sam, se vedno dogovorim s čebelarjem, ki ga lahko pokličem za pomoč, če bi se na poti karkoli pripetilo. Ko se dogovorim za primerno mesto premika, uredim veterinarsko potrdilo. Del čebeljih družin imam v kovinskih zabojnikih, ki jih prevažam z avtomobilsko prikolico. Prevažam zvečer, ko so čebele v panjih. Velikokrat čebele visijo na bradah panjev. Z dimom jih preženem v panj, nato panje zaprem. Na zadnjih vratih odprem lopute, da čebele med prevozom pridejo do zraka. Po postavitvi zabojnika žrela panjev odprem, lopute na vratih pa zaprem. Če bi pustil lopute odprte, bi se ustvaril prepih, ki ga s propoliziranjem okenskih mrežic čebele preprečujejo; s propolisom prekrite okenske mreže pa preprečujejo nujno prezračevanje med prevozi! Vedeti moramo, da čebele v obdobju, ko je temperatura nad 30 °C, porabijo dnevno tudi do 4 dl vode/panj. Če naravnega vodnega vira ni v bližini, postavimo napajalnik z zadostno količino sveže vode. Izdelava narejencev V juniju je potrebnih več čebel in zalege, zato delam narejence v petsatnih panjih. Po zadnjem točenju uporabim ometene čebele z medenih satov za izdelavo ometencev. Vsa navodila za izdelavo narejencev lahko najdete na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Pregled narejencev Narejence prvič pregledam, ko se v njih poleže vsa stara zalega ter zalega nove matice še ni pokrita. V tem obdobju so vse varoje na čebelah, zato je to najboljši čas za obračun z njimi. Pri tem pregledu me zanima predvsem, ali je matica v panju in ali je dovolj hrane. Določen odstotek matic se izgubi na prahi. Lahko je v panju matica prisotna, vendar zalega neoplojena jajčeca iz katerih se bodo polegali zgolj troti. Matico uničim in narejencu dodam sat pokrite zalege ter zrel matičnik, ali še bolje, že sprašeno matico. Drugi pregled opravim, ko naj bi bila zalega nove matice pokrita. Šele takrat lahko ocenim kakovost matice. Če z lastnostmi nove matice in njenih potomk nisem zadovoljen, matico zamenjam. Če je zalega nove matice lepo strnjena in imajo njene čebele še druge lastnosti, ki jih želim v svojem čebelnjaku, lahko zaključim, da je matica dobra. Obseg zalege v panju se veča, zato ji hitro primanjkuje prostora za zaleganje. Da se matica optimalno razvije, mora imeti ob zadostni količini hrane in mladih čebel dovolj prostora za zaleganje. Po potrebi dodam še sat s hrano. Če ni paše, čebele krmim s sladkorno raztopino. Mlade čebele zaposlim z gradnjo satja, tako ima matica dovolj prostora za zaleganje. Družina je očiščena varoj. Take družine so odlična popotnica za naslednje čebelarsko leto. Zamenjava matic v gospodarskih družinah Mlada kakovostna matica je osnova za uspešno čebelarjenje v novi sezoni. Na panjske liste sem si že prej označil matice, ki jih je treba zamenjati. To so matice s slabšimi lastnostmi in tri leta stare matice. V brezpašju čebele manj rade sprejmejo novo matico. Težave se pojavijo, ko želim zamenjati matice ki so za čebele dobre, po moji odbiri pa ne ustrezajo. Zjutraj matico odvzamem in v panj dodam nekaj pogače, da s tem zaposlim stare čebele. V rezervni družini odvzamem mlado matico z želenimi lastnostmi, ki ima lepo strnjeno zalego; v panj iz katerega sem odvzel matico takoj dodam zrel matičnik, zaščiten z aluminijasto folijo. Odvzeto matico zaprem v matičnico, ki sem ji predhodno zapolnil izstopni odprtini s pogačo. Matičnico z matico obesim med sate z zalego, vendar čebelam še ne omogočim dostopa do pogače v matičnici. Naslednji dan preverim razpoloženje. Če se čebele do matice vedejo naklonjeno (je ne napadajo), tedaj, omogočim čebelam dostop do pogače v matičnici in posredno izpust matice v panj. Če opazim, da se čebele napadalno obnašajo, matičnico strnjeno oblegajo, kot da bi želele novo matico zadušiti, in se matičnice trdo oklepajo, novi matici niso naklonjene, zato jo odvzamem in jo uporabim pri zamenjavi matice v drugi družini. Po devetih dneh podrem vse morebitne zasilne matičnike in šele takrat ponovim dodajanje matice. Ker družina nima več možnosti vzrediti nove matice, je drugi poskus dodajanja matice uspešen. Večino matic si vzredim sam. Nove, kakovostne matice so temelj uspeha v novi sezoni. Priloga - 6/2023 letnik CXXV I TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV Rezultati 45. državnega tekmovanja in srečanja mladih čebelarjev – Zagorje ob Savi 2023 REZULTATI NIŽJE STOPNJE Priznanje Število točk zlato priznanje 27 do 30 točk srebrno priznanje 24 do 26 točk bronasto priznanje 21 do 23 točk priznanje za udeležbo do 20 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 28 Ana Šolar, Maks Glinšek Darja Šolar OŠ Primoža Trubarja Laško 28 Anja German, Maj Šuman Romea Kanduti OŠ Gustava Šiliha Velenje 28 Jure Šinko, Jon Dobovšek Silva Erzar OŠ Stranje 27 Tinka Golob, Zala Pečonik Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 27 Jaro Petrovič-Poljanec, Martin Juhart Danijel Zupančič OŠ Vransko, POŠ Tabor 27 Katarina Ladič, Lila Marie Taylor Darja Brlek ČD Ptuj 27 Taja Belšak, Urša Gomboc Edi Hojnik, Janez Zupanič OŠ Cirkulane - Zavrč 27 Iva Stramič, Lara Glavica Edi Hojnik, Suzana Stopajnik ČD Cirkulane 27 Sara Šimenc, Luka Grilj Franc Kraševec OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani 27 Marija Vrtačnik, Jure Vrtačnik Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 27 Tin Praznik, Aljaž Červek Harb Milan Hmelak OŠ Franca Lešnika Vuka Slivnica 27 Maks Gradišek, Karmen Humar Silva Erzar ČD Kamnik 27 Matic Šinko, Patrik Podjed Silva Erzar OŠ Stranje 27 Ema Šobič Silva Erzar ČD Kamnik 27 Jaka Petrič, Grega Hočevar Vesna Oder OŠ Franja Goloba Prevalje SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 26 Ema Janžekovič, Aljaž Jerenec Bogdan Zelenko OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 26 Lijan Korez, Jaša Muratović Darja Brlek OŠ Olge Meglič Ptuj 26 Jakob Jeras, Gašper Gorše Ida Žnidaršič Meglič OŠ Preska, Medvode 26 Jakob Hafner, Ruben Polak Ivan Sopotnik, Milena Grom ČD Zagorje ob Savi 26 Tim Brečko, Nika Funda Lidija Martinčič OŠ Milana Majcna Šentjanž 26 Ema Regulj, Mateja Pančur Marija Pirc OŠ Šmartno v Tuhinju, PŠ Motnik 26 Tjaša Podbelšek, Ela Felicijan Marija Pirc OŠ Šmartno v Tuhinju, PŠ Motnik 26 Neža Bezjak, Eva Petek Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 26 Niki Feuš, Aljaž Bukovec Nataša Horvatić Dolamič OŠ Stročja vas 26 Antonija Gregorin, Sara Gaber Olesea Potočnik POŠ Šmartno v Rožni dolini 26 Ožbej Zupanc, Jan Krivec Polonca Krašovec OŠ Primoža Trubarja Laško, POŠ Debro 26 Eva Odlazek, Neja Centrih Zdenko Savšek PŠ Podkum 25 Vid Tamše, Tilen Kamenik Andreja Polc OŠ Šmiklavž 25 Simon Stergar, Ema Dizdarević Andreja Smrdelj OŠ Dekani 25 Hal Drame Hrastnik Darja Šolar OŠ Primoža Trubarja Laško 25 Vita Obran, Neža Tolič Edi Hojnik, Suzana Stopajnik ČD Cirkulane 25 Lovro Bajde, Žan Bantan Ivan Sopotnik, Milena Grom ČD Zagorje ob Savi 25 David Varga, Martin Horvat Lidija Lajter Bürmen Dvojezična OŠ Dobrovnik 25 Mija Hribar, Mija Blažič Marjan Volaj, Mateja Jere Grmek OŠ Zagradec 25 Lovro Dimec, Sofija Zaverla Matjaž Mavhar OŠ Griže, POŠ Liboje 25 Urban Jenkole, Filip Grum Mihael Potočar ČD Dvor pri Žužemberku 25 Luka Gotar, Vita Breznikar Polonca Krašovec OŠ Primoža Trubarja Laško, POŠ Debro 25 Julij Hladnik, Vito Anžič Primož Hladnik PŠ Nova Cerkev 25 Marko Pavlovič, Martina Pirc Špelca Bubnjić OŠ Podbočje 24 Brin Krpič, Gral Ajlec Alenka Cör OŠ Puconci 24 Karolina Recek, Lija Gomboši Alenka Cör OŠ Puconci 24 Erik Pečonik, Tadej Petar Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 24 Naja Tovornik, Gregor Lipovšek Dušanka Klančar OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice 24 Klara Ferlež, Eva Rezec Franc Šolar PŠ Šentrupert pri Laškem 24 Ožbej Jahn, Rok Korimšek Ivan Sopotnik, Milena Grom ČD Zagorje ob Savi 24 Jurij Juhart, Lea Lopan Marija Drnolšek OŠ Vransko, POŠ Tabor 24 Marko Zajc, Rebeka Mošnik Marija Pirc OŠ Šmartno v Tuhinju, PŠ Motnik 24 Tim Gaberc, Sofija Muc Marijan Dreo OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 24 Ambrož Potočnik, Nejc Vidmar Marjan Koderman PŠ Krtina Priloga - 6/2023 letnik CXXVII TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV 24 Lovro Zore, Zala Novak Marjan Koderman OŠ Dob 24 Nina Klaužar, Lina Kukovič Metka Uršič Urbanč OŠ Koprivnica 24 Lan Zadravec, Andraž Šiško Nataša Horvatić Dolamič OŠ Stročja vas 24 Julijan Majer, Mia Ertl Silvija Tkalec OŠ Dušana Flisa Hoče 24 Bor Klenovšek, Nikola Milanović Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 24 Erik Lapuh, Urban Uršič Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 24 Hana Flisek, Mia Bračun Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 24 Maja Kerin, Ema Kostrevc Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 24 Miloš Kolar, Jaka Elbl Tamara Sakovič OŠ Gornja Radgona 24 Maj Božič, Miha Račnik Vesna Oder OŠ Franja Goloba Prevalje 24 Timotej Pečnik, Brin Javornik Zvonka Bricman druga OŠ Slovenj Gradec BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 23 Mihael Janžekovič, Oskar Balant Damjan Šimenko OŠ Gorišnica 23 David Kolarič, Rene Rakovič Darja Brlek OŠ Olge Meglič Ptuj 23 Iza Šolar, Ema Stopar Darja Šolar OŠ Primoža Trubarja Laško 23 Aljoša Nemec, Ažbe Habjanič Janez Vencelj OŠ Ivana Camnkarja Ljutomer 23 Matevž Perko, Martin Pipan Fajfar Jože Pugelj OŠ Ob Rinži Kočevje 23 Paula Kovač, Vita Jež Lidija Lajter Bürmen Dvojezična OŠ Dobrovnik 23 Gašper Kopač, Žak Fink Mihael Potočar ČD Dvor pri Žužemberku 23 Teja Kern, Nal Benko Nataša Horvatić Dolamič OŠ Stročja vas 23 Tomo Kerček, Nal Kržišnik Zvonko Mohorič OŠ Idrija 22 Jakob Breznik, Celestina Breznik Aleš Vanék OŠ Sveta Ana 22 Jana Kosi, Lan Poredoš Alja Bajc Kosi OŠ Križevci 22 Aleš Lorenčič, Liam Zelenko Damjan Šimenko OŠ Juršinci 22 Aljaž Kobau Franc Kraševec OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani 22 Tilen Lekše, Miha Žabkar Jože Cemič OŠ Raka 22 Nuša Lipovac, Nik Pinter Jože Pugelj OŠ Ob Rinži Kočevje 22 Karla Kovač, Marcel Magyar Lidija Lajter Bürmen Dvojezična OŠ Dobrovnik 22 Tit Knez Majcen, David Felser Lidija Martinčič OŠ Milana Majcna Šentjanž 22 Jošt Smolnikar, Matic Blažič Marjan Koderman PŠ Krtina 22 Sara Tomažič, Zala Omahna Marjan Koderman OŠ Dob 22 Zarja Preskar, Erik Kavčič Metka Uršič Urbanč OŠ Koprivnica 22 Jakob Jarc, Vid Škraba Legan Mihael Potočar ČD Dvor pri Žužemberku 22 Urša Lazar, Valentina Cirar Sanja Šikovec OŠ Ivana Kavčiča Izlake 22 Matic Štesl Silvija Tkalec OŠ Dušana Flisa Hoče 21 Tjaša Kolar, Lucija Milutin Andrej Jernej PŠ Blagovna 21 Teo Zahar, Martin Cah Andreja Smrdelj OŠ Dekani 21 Katarina Permanšek, Polona Jeseničnik Emil Žuman Druga OŠ Slovenj Gradec, POŠ Pameče - Troblje 21 Matija Kamnik, Enej Sinreih Emil Žuman Druga OŠ Slovenj Gradec, POŠ Pameče - Troblje 21 Neja Močibob, Aurora Španič Košir Jaka Rožac OŠ Ivana Babiča - Jagra Marezige 21 Nika Količ, Špela Žurga Jožef Veselič OŠ Metlika 21 Lovro Repše, Nik Brečko Lidija Martinčič OŠ Milana Majcna Šentjanž 21 Matej Oblak Marjan Volaj, Mateja Jere Grmek OŠ Zagradec 21 Klara Valek, Ina Rezar Olesea Potočnik OŠ Vojnik 21 Grega Štepihar, Nik Pungartnik Štefan Miheljak OŠ Dobrna 21 Neža Bačovnik, Petja Majcen Štefan Miheljak OŠ Dobrna 21 Julija Kašnik, Lev Vengušt Zvonka Bricman druga OŠ Slovenj Gradec PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 20 Urban Toplak, Nikolas Marin Alja Bajc Kosi OŠ Križevci 20 Laura Anžel, Lana Rakovič Dejan Peklar OŠ Janka Padežnika Maribor 20 Ajda Gunzek, Ela Rezec Franc Šolar PŠ Šentrupert pri Laškem 20 Anamarija Kukovičič, Ula Ojsteršek Metka Uršič Urbanč OŠ Koprivnica 20 Matic Dežman, Jaka Zore Špela Paš Juvan OŠ Ivana Kavčiča, PŠ Mlinše 20 Elias Matuš, Jakob Madjar Valerija Horvat OŠ Sveti Jurij 20 Vesna Čebulj, Larisa Dežman Vid Grašič OŠ Lesce 20 Neža Strmčnik, Jaka Mahnič Zvonka Bricman OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu 20 Tibor Kogelnik, Arijana Mustafić Zvonka Bricman OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu 19 Katjuša Lavrinšek, Mia Poplas Andreja Polc OŠ Šmiklavž 19 Vid Ošlak, Nikola Cestnik Ćujo Barbara Cijan OŠ Vransko Tabor 19 Jaša Horvat, Emina Cajnko Damjan Šimenko OŠ Gorišnica 19 Nejc Šegula, Matevž Matjašič Damjan Šimenko OŠ Juršinci 19 Erazem Štular, Jana Valentan Gabrijel Stavbar ČD Peter Močnik Studenci Pekre 19 Žan Kopač, Erazem Hočevar Marjan Volaj, Mateja Jere Grmek OŠ Zagradec 19 Juri Matovič, Bor Kolar Milan Mernik OŠ Zreče 19 Zoja Najger, Maruša Žveplan Polonca Krašovec OŠ Primoža Trubarja Laško, POŠ Debro 19 Ema Planko, Ajda Novak Štefan Miheljak OŠ Dobrna 19 Gaja Matves, Lukas Hočevar Zvonka Bricman druga OŠ Slovenj Gradec 19 Tjaš Lapajne, Eldein Sabljaković Zvonko Mohorič OŠ Idrija 18 Nejc Zgonc Bejtovič, Lara Turk Marolt Jože Pugelj OŠ Ob Rinži Kočevje 18 Tim Palčnik, Tosja Zupanc Lea Petek OŠ Blaža Kocena Ponikva Priloga - 6/2023 letnik CXXV III TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV REZULTATI SREDNJE STOPNJE ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 39 Metka Škrubej, Trina Kompare Romea Kanduti OŠ Gustava Šiliha Velenje 39 Neža Gračner, Mateja Petek Tomaž Kranjc OŠ Miklavž na Dravskem polju 38 Lana Krajnc, Urban Požlep Dušanka Klančar OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice 38 Ajda Lapuh, Ela Urbanč Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 37 Ožbej Krampl, Kristjan Koisek Blaž Lovrič PŠ Selnica ob Dravi Gradišče 37 Gašper Ferencek, Stanko Antolin OŠ Kobilje 37 Ana Marija Bernard, Pia Katarina Bernard Tamara Sakovič OŠ Gornja Radgona SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 36 Gal Mori, Nik Pupaher Blaž Lovrič PŠ Selnica ob Dravi Gradišče 36 Samuel Edvard Hall, Larisa Zajšek Bogdan Zelenko OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 36 Aleksander Cigula, Matija Tement Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 36 Eva Križnik Silvija Tkalec OŠ Dušana Flisa Hoče 35 Žak Gjuro, Hamza Mulalić Aleksander Soršak OŠ Janka Glazerja 35 Tanja Jenko, Zaharija Morato Andreja Smrdelj OČD Koper 35 Nejc Jazbec, Aljaž Komatar Ida Žnidaršič Meglič OŠ Preska, Medvode 35 Naj Auguštin, Tilen Strnad Stanislav Pahole OŠ Pod goro Slovenske Konjice 34 Matevž Nemec, Ljudmila Hysz Aleš Razinger ČD Šentrupert 34 David Kocjančič, Živa Garbas Kristijan Rešetič, Franc Bobnar, Ana Šimac OŠ Stična, PŠ Višnja Gora 34 Dolores Paunović, Mija Krulc Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 34 Iman Merdanović, Kristjan Meserko Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 34 Klara Kerin, Maša Gracar Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 34 Klemen Vitez Pivar, Matevž Medved Štefan Šemen OŠ Beltinci 34 Urša Dvornik, Ines Zabret Florijančič Valentina Toman Čremožnik ČD Šempeter v Savinjski dolini 33 Anja Starc, Aleksander Starc Dušanka Klančar OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice 33 Maruša Gomboc, Vita Bezjak Edi Hojnik, Janez Zupanič OŠ Cirkulane - Zavrč, POŠ Zavrč 33 Rok Dejak Gordana Vidić OŠ Oskarja Kovačiča Ljubljana 33 Kevin Ellwardt, Jure Nemec Marija Balažic OŠ Veržej - enota dom 33 Kai Toplak, David Adam Tatjana Vedlin OŠ Majšperk 33 Lina Novak, Ela Žafran Tatjana Vedlin OŠ Majšperk BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 32 Jurij Breznik, Brin Peček Aleš Vanék OŠ Sveta Ana 32 Jan Bezjak, Klara Cestar Edi Hojnik, Janez Zupanič OŠ Cirkulane - Zavrč, POŠ Zavrč 32 Polona Klemenčič, Lana Ahmeti Jože Matavž ČD Peter Danjko Gornja Radgona 32 Isabela Rupčič, Marjan Rupčič Klavdija Sonjak OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu 32 Nejc Anžič, Benjamin Rupčič Klavdija Sonjak OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu 32 Zoja Palčič, Miha Brčan Kristijan Rešetič OŠ Stična, PŠ Višnja Gora 32 Jure Pogačar, Martin Perušek Rajsar Marjan Koderman OŠ Dob 32 Ožbej Šušel, Rok Verhnjak Vesna Oder OŠ Franja Goloba Prevalje 31 Jaka Ledinek, Žan Orličnik Bernarda Voler ČD Slovenj Gradec - Mislinja 31 Jaka Purgaj, Ambrož Janžekovič Damjan Šimenko OŠ Gorišnica Priznanje Število točk zlato priznanje 37 do 40 točk srebrno priznanje 33 do 36 točk bronasto priznanje 29 do 32 točk priznanje za udeležbo do 28 točk 18 Žiga Frece, Erik Ramšak Matjaž Mavhar OŠ Griže, POŠ Liboje 18 Ema Sadek, Benjamin Grilj Milan Mernik OŠ Zreče 18 Jessica Cezar, Zala Sopotnik Sanja Šikovec OŠ Ivana Kavčiča Izlake 17 Nika Cilenšek, Matic Jakopič Brane Kozinc ČD Karavanke 17 Luka Jaušovec, Franc Kraševec OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani 17 Žana Ocepek, Manja Brvar Ivan Sopotnik, Milena Grom ČD Zagorje ob Savi 17 Lovro Birk, Jakob Kepec Marjan Koderman PŠ Krtina 17 Lana Joger, Karin Štikavac Sanja Šikovec OŠ Ivana Kavčiča Izlake 17 Manca Vran, Ana Zupanc Špela Paš Juvan OŠ Ivana Kavčiča, PŠ Mlinše 17 Pia Repovž Ptiček Vid Grašič OŠ Lesce 17 Rožle Poštrak, Jakob Toman Vid Grašič OŠ Lesce 15 Kris Gajšek, Miha Kolar Lea Petek OŠ Blaža Kocena Ponikva 15 Martin Muzel, Liam Kunić Primož Hladnik PŠ Nova Cerkev 15 Ines Dedič, Neža Šterk Romea Kanduti ČD Velenje 15 Li Šuman, Ajda Višnar Romea Kanduti ČD Velenje 15 Nick Jesih, Jurij Klopčič Špela Paš Juvan OŠ Ivana Kavčiča, PŠ Mlinše 14 Blaž Jerman, Luka Škalonja Ivan Sopotnik, Milena Grom ČD Zagorje ob Savi Priloga - 6/2023 letnik CXXVIV TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 48 Ela Vičič, Lukas Klabjan OČD Koper Andreja Smrdelj 48 Lana Kristovič, Enja Fistravec ČD Markovci Marjetka Kocuvan SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 47 Niki Novak Marija Balažic OŠ Veržej - enota dom 44 Urška Rižnar, Karin Župevc Kristina Dolinar Paulič Biotehniška šola Maribor 43 Manja Kirbiš, Klara Koderman Marjan Koderman ČD Krtina Dob BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 42 Larisa Šibal Lea Petek ČD Ponikva 41 Urh Šarlija, Timotej Karun Boris Jereb ČD Cerklje na Gorenjskem 40 Veronika Morato, Gaja Zahar Andreja Smrdelj OŠ Dekani 38 Liza Naima Osmanović, Maksimiljan Urbanc Andrej Čokl ČD Lovrenc na Pohorju 38 Klara Burja, Lana Pančur Silva Erzar ČD Kamnik PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 37 Jure Weingerl, Tadej Mišič Jože Vute OŠ Korena 31 Mark Jeras Boris Jereb ČD Cerklje na Gorenjskem 27 Nik Krajnc Vlasta Lipušček, Denis Plavčak ČD Peter Močnik REZULTATI VIŠJE STOPNJE 31 Nik Šterk, Jernej Klepec Dušan Milinković OŠ Loka Črnomelj 31 Rok Kocen, Marko Lipanje IGOR MEDEN OŠ Srečka Kosovela Sežana 31 Lučka Kejžar, Ulrich Vrhovec Kristijan Rešetič, Franc Bobnar, Ana Šimac OŠ Stična, PŠ Višnja Gora 31 Nikolina Grbić, Klara Kovač Romea Kanduti ČD Velenje 31 Naja Ana Dolenc, Evelin Krasnik Tatjana Vedlin OŠ Majšperk 31 Maks Jager, Aljaž Fazarinc Tatjana Završnik OŠ Dramlje 30 Natalia Pervan, Aneja Krpič Alenka Cör OŠ Puconci 30 Amadej Matevžič Andrej Jernej OŠ Antona Bezenška Frankolovo 30 Maj Velimir Majcen Andrej Jernej OŠ Antona Bezenška Frankolovo 30 Jakob Tacer Boris Jereb OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem 30 Anej Čuček, Patrik Knez Holc Damjan Šimenko OŠ Juršinci 29 Aljaž Slemenik, Leon Čas Bernarda Voler ČD Slovenj Gradec - Mislinja 29 Matija Hostnik, Marija Valant Dejan Peklar OŠ Janka Padežnika Maribor 29 Živa Palir Matjaž Mavhar OŠ Griže, POŠ Liboje 29 Urban Ojstršek, Viktorija Kukovičič Metka Uršič Urbanč OŠ Koprivnica 29 Glorija Jokič, Neža Ograjenšek Romea Kanduti OŠ Gustava Šiliha Velenje 29 Medina Berbić, Lara Gomolj Tomaž Kranjc OŠ Miklavž na Dravskem polju PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole/društva 28 Eva Zajc, Teja Bakovnik Franc Kraševec OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani 28 Luka Remic, Ismail Mušić Igor Meden OŠ Srečka Kosovela Sežana 28 Tita Flego, Iris Maršič Jaka Rožac OŠ Ivana Babiča - Jagra Marezige 28 Santus Horvat, Polona Lovenjak Kokol Marija Balažic OŠ Veržej - enota dom 28 Anja Mihelčič, Tina Lukan Silva Erzar OŠ Stranje 27 Gašper Sedej, Nejc Selan Ida Žnidaršič Meglič OŠ Preska, Medvode 27 Hana Razlag, Katja Mertuk Janez Vencelj OŠ Ivana Cankarja Ljutomer 27 Kaja Zore, Iza Knez Majcen Lidija Martinčič OŠ Milana Majcna Šentjanž 27 Angelika Rojnik, Petja Toman Ludvik Krajnc OŠ Vransko Tabor 26 Lucija Steinbacher, Luna Bedenik Andrej Čokl OŠ Lovrenc na Pohorju 26 Jan Žafran Andrej Jernej OŠ Slivnica pri Celju 26 Lian Cunja Andreja Smrdelj OČD Koper 26 Filip Madžarič, Jaka Petek Lea Petek OŠ Blaža Kocena Ponikva 26 Rene Špur, Tilen Šibal Lea Petek OŠ Blaža Kocena Ponikva 26 Tadej Pušnik Stanislav Pahole OŠ Pod goro Slovenske Konjice 25 Melisa Šarkanj, Maja Vizjak Jakob Madjar OŠ Sveti Jurij 24 Žan Žnidarič Aleksander Soršak ČD Ruše 24 Jan Goličnik Klavdija Sonjak OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu 23 Tim Oblak, Luka Repolusk Aleksander Soršak ČD Ruše 20 Tašič Gal Bernarda Voler ČD Slovenj Gradec - Mislinja Priznanje Število točk zlato priznanje 44 do 49 točk srebrno priznanje 39 do 43 točk bronasto priznanje 34 do 38 točk priznanje za udeležbo do 33 točk 176 6/2023 letnik CXXV Ekološko čebelarjenje je bila odločitev že v času Jugoslavije Ladislav Vozelj je ekološki čebelar, ki čebelari na območju Občine Šmartno pri Litiji. Z njim sva se pogovarjala o izzivih ekološkega čebelarjenja v Jugoslaviji in danes. Ladislav Vozelj čebelari od leta 1966, trenutno s približno 200 družinami. Je član Čebelarskega društva Litija in podporni član Čebelarskega društva Grosuplje. Tadej Pavković in Mara Golob Meserko (tadej.pavkovic@czs.si, mara.golobmeserko@czs.si) IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kdaj ste pridobili certifikat za ekološko čebelarjenje? To je bilo tam nekje leta … mislim, da okoli leta 1990. Takrat smo mislili, da bomo dosegli, kar smo pričakovali, torej višjo ceno in boljše pogoje. Prodalo se je sicer res več medu, cena pa je ostala skoraj enaka cenam iz konvencionalne pridelave. Pri prodaji se je vsekakor poznalo, saj so prišli tudi kupci, ki so imeli zaupanje v ekološke proizvode. Kako je potekal prestop iz konvencionalnega v ekološko čebelarjenje? Prijavili smo se za shemo ekološkega čebelarjenja in potem so opravili kontrole, vključili so nas v ekološko shemo, ki je bila pod okriljem institucije v Mariboru. Takrat sem bil boljšega zdravja in sem se z izzivi v prehodu lažje spopadal. Lahko rečem, da so veliko zahtevali in so bili zelo dosledni pri izvajanju. V zadnjem času je morda malo manj pritiskov. Medtem ko je papirne administracije, vsaj zame, danes preveč. Se je ta količina potrebne dokumentacije skozi leta kaj spreminjala, rekli ste, da je bilo v začetku strožje, bi lahko rekli, da je bilo tudi več dokumentacije? Ja, potrebnih dokumentov je bilo vseskozi veliko. Poleg tega pa se mi zdi problem tudi zdravljenje čebel, ker ekološki čebelarji ne smemo uporabljati enakih sredstev, vseh zdravil, kot drugi čebelarji. Omejeni smo na zdravila, ki so dovoljena v ekološkem čebelarstvu, torej zdravila na osnovi oksalne in mravljinčne kisline ter nekaterih esencialnih olj, kot je timol. Čebele zdravim z zdravili na osnovi oksalne kisline, ki jih sublimiram. Nad šok terapijo z mravljinčno kislino nisem navdušen, ker to predstavlja prevelik šok za zalego. Zakaj zdravila sublimirate? Sublimacijo je enostavno izvajati. Pogoj je, da se ustrezno zaščitim pred hlapi ob samem zdravljenju. Nekaj težav mi povzročajo kristali oksalne kisline, ki ostajajo v panju vse do pomladi. Ker čebele panje ventilirajo, gredo ti delci v zrak in jih ob neustrezni osebni varovalni opremi lahko vdihavamo. Zato je ta način zatiranja varoj za čebelarje lahko zelo nevaren. Ste s prehodom v ekološko čebelarjenje pridobili nove kupce za svoje čebelje pridelke? Še vedno sem prodajal istim kupcem, prišli pa so tudi novi. Tako da več zaupanja je bilo, saj je bilo včasih po mojem mnenju več nekvalitetnega medu kot danes. To se je v teh današnjih časih zelo popravilo in mislim, da Fo to : T ad ej P av ko vi ć 1776/2023 letnik CXXV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE imamo slovenski čebelarji zelo kvaliteten med. Danes se s pravilnim načinom čebelarjenja izognemo vnosu sladkorja v medu oziroma gledamo, da je tega čim manj, in kupci to opazijo. Prodate večino izdelkov na domu ali prodajate tudi drugje? Prodajam na domu in trgovinami z ekološkimi pridelki v Ljubljani. To mi je najlažje, svoje pridelke naložim v kartone in dostavim. Ali te trgovine poiščete sami ali vas poiščejo one? Oni kličejo, imamo jih zdaj že kar nekaj let. Pokličejo me, ko potrebujejo pridelke. S prodajo ni težav, po ekoloških pridelkih je povpraševanje veliko. V začetku ste rekli, da niste bili zadovoljni s pristopom v ekološko čebelarjenje in da niste dosegli višjih cen. Kaj vas spodbuja, da vztrajate v sistemu? Ja, začetek je vsak težak, ker ne veš, kako bodo stvari stekle. Tudi sam sem se že spraševal, zakaj vztrajam, ampak smo že toliko časa v tem sistemu in vidim, da imam verjetno tudi zaradi certifikata dovolj kupcev, zato kljub temu da imam več sitnosti z zdravljenjem čebel, vztrajamo v sistemu ekološkega čebelarjenja. V ekološkem čebelarstvu je treba uporabljati tudi ekološki vosek, kje ga dobivate? Vosek imam lasten, vse, tudi satnice izdelujemo, tako da ne kupujemo ničesar. Nimamo izbire, ali moramo kupovati ekološke satnice ali pa jih izdelamo sami iz svojega voska. Imam napravo, ki ji rečemo »preša«, s katero izdelujemo satnice iz lastnega ekološkega voska. Svoj vosek tudi prodajate? Vosek prodajam sem in tja, bolj prijateljem, drugače pa ga imam v glavnem zase, saj voska vedno pridelam ravno toliko, kot ga potrebujem. Prodajam deviški vosek, ki se uporablja za izdelavo krem in mazil. Drugače pa voska načeloma ne prodajam, če ga imam kaj več, izdelam satnice, ki jih nato prodam. V ekološkem čebelarstvu je dovoljena izključno raba ekološkega sladkorja za krmljenje čebel. So pri pridobivanju ekološkega sladkorja kakšni dodatni izzivi? Razen cene ni razlik. Ekološki sladkor kupujemo pri izbranem prodajalcu. Tega dobavitelja imamo zdaj že nekaj let. Kakšne vrste medu pridelujete? Ja, tukaj je v glavnem kostanjeva paša, tako da imam kostanjev in pa gozdni med, saj je na območju, kjer čebelarim, tudi precej javorja. Cvetličnega ni več, v tem času čebele še zase nimajo dovolj. Čebele imam na štirih lokacijah, tako da dobim različni med. Imam lokacijo, kjer sta prisotna lipa in kostanj, ki sestavljata po okusu lepo kombinacijo. Na lokaciji Gozd - Reka pa je prisotna tudi hoja. In tako dobim različne kombinacije in odličen med. Če bi morali konvencionalne čebelarje prepričati, naj začnejo čebelariti ekološko, kako bi jih skušali prepričati? Pravzaprav jih ne bi želel prepričati. Zakaj ne? Ker se vsak boji iti v ekološko čebelarjenje. In jaz odkrito povem, kako izgleda prestop, in kako strog je nadzor. In ne nazadnje, tudi ekološki sladkor ima večjo ceno. Stroški so v začetku torej večji. In to sta dve stvari, zaradi katerih ne bi nikogar prepričeval. Ne nazadnje pa je potem tukaj tudi cena ekološkega medu na trgu, ki bi morala biti višja od konvencionalnega medu, pa je ne dosegamo. Sam iztržim le kakšen evro ali dva več od konvencionalno pridelanega medu. Lansko leto se je vzpostavil nov sistem podpor za ekološke čebelarje, ki so v primerjavi s prejšnjimi večje, ali kljub temu ne bi priporočali prestopa v ekološki način čebelarjenja? Ne, še vedno ne bi nikogar prepričeval. Poleg medu imate še kakšne druge proizvode? Omenili ste, da ste se pred leti pridobivali tudi matični mleček, ga še pridobivate? Matični mleček imam bolj zase, mogoče, če ga imam kaj več, ga delim z dvema prijateljema, drugače pa je s tem veliko dela, pa tudi raje se ukvarjam z vzrejo matic. Pridelam tudi nekaj propolisa, za prodajo tinktur imam registrirano dopolnilno dejavnost. Kolikšen delež medu prodate trgovinam, imate za vse enotno ceno? Trgovinam prodam več kot polovico medu in za vse imam enotno ceno. Lansko leto smo pridelali malo več medu in ga je zato nekaj malega ostalo, in to bo ravno prav, da mi ne bom treba prekiniti dobave tem trgovinam, saj nam glede na vreme letos ne bo uspelo pridelati toliko. Ste s svojimi izdelki prisotni tudi na tržnicah? Ne, nič več, to smo delali včasih, danes ni več potrebe. Včasih pa smo hodili na tržnice, sejme in povsod nas je bilo dosti. Na tem območju imate prisotno tudi zadrugo. Tudi kaj odkupijo od vas? Ja, včasih sem prodajal v Litijo, ampak potem so vzeli še dva druga konvencionalna pridelovalca in moj med je bil tako cenovno izenačen z njunim, kar pa je bilo zame nesprejemljivo, in tako smo prekinili sodelovanje. 178 6/2023 letnik CXXV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Simbolni pomen čebele v zgodnjem novem veku Če je bila tema prejšnjega besedila (SČ1/2023) politično življenje čebel, bo tokrat članek prikazal druge lastnosti, ki so bile pripisane čebelam, kar bo predstavljeno na primeru Akademije operozov (Academia operosorum), ki je po vzoru tujih akademij nastala leta 1693 v Ljubljani, katere namen je bilo združiti najpomembnejše pravnike, zdravnike in teologe, ki so takrat delovali na Kranjskem, v želji po povezovanju in razširjanju znanja. Filip Draženović (filip.drazenovic@gmail.com) srednji vir pričujočega prispevka je besedilo, ki je v latinščini izšlo leta 1701, ob prvem občnem zboru akademije, Akademske čebele ljubljanskih operozov: ali Ustanova, pravila, smoter, imena in simboli nove Akademije, združene pod simbolom čebel v Ljubljani, ki se sklene z navedkom iz svetopisemske knjige Siraha: »Majhna je čebela med krilatci, njen sad pa ima prvo mesto med slaščicami.« Kot bomo pokazali v nadaljevanju, akademiki čebeli pripisujejo človeške lastnosti: pridnost, pogum, deviško čistost, slogo, snažnost, razumnost, smisel za umetnost, življenje v urejeni skupnosti oz. državi, zaradi česar je idealen simbol učenih. Pisano besedilo dopolnjuje 23 emblemov Andreja Trosta. Emblem lahko opredelimo kot kombinacijo besedila in podobe, sestavljeno iz treh delov: mota, slike in šestvrstičnega epigrama. Za emblematiko kot izrazni način je značilna kombinacija slike in besedila. Kot zapiše Primož Simoniti, je »v temelju tega, današnjemu človeku nenavadnega pojmovanja prepričanje, da je prav vse, ves svet, v vsej svoji pojavnosti poln zastrtih in globljih pomenskih povezav. Tako je tudi renesančnim emblematikom ves živi in neživi svet, od kozmosa in narave do izdelkov človeških rok simboličen, svet sam in vsaka stvar v njem je smiselna podoba, ki skriva višji smisel.« Delo odpre bakrorez Andreja Trosta, ki prikazuje veduto Ljubljane, pred katero stoji simbol nove akademije, uljnjak s čebelami, ki letajo med cvetjem in ga dopolnjuje uvodna šestvrstičnica: »Srkajte rose, ki daje strd, OPEROZI predragi, // srkajte, kar je v zaklad zbrala na starih modrost … kakor čebela naj vsak poleti in nabira sokove, // marno napolni naj sat, ki ga je vešče nasnul. // Vsem vam je skupna ljubezen do ved, vsem skupno je delo, // da bi bogastvo medú dájal nam vaš čebelnjak. // Smoter vam bodi in cilj; biti DELAVNI SEBI IN DRUGIM – // vas – čebelic naj roj svet občuduje strmeč.« Akademiki naj se kot čebele pasejo s cveta na cvet, tam nabirajo nektar (znanje), prinašajo nazaj v akademijo (uljnjak), kjer ga bodo pretvorili v čisti med. Čebela je zmožna tisto, kar je v svoji osnovni obliki za človeka neuporabno (nektar), preoblikovati v nekaj izjemno koristnega (med). Bakrorezu sledijo pravila, kjer operozi v prvi točki zapišejo, da se ponašajo s simbolom čebele, pri čemer je cilj »pasti se kakor čebele in okušati razne cvetice piscev ter nositi nabrano kot v en sam uljnjak«. Tu je ključen motiv uljnjaka, saj omogoča povezovanje in skladno delovanje mislecev, ki so bili do tedaj ločeni. Pravila dopolnjuje uvodni nagovor pravnika Janeza Florijančiča de Grienfelda, ki s številnimi citati antičnih klasikov o čebelah (Plutarha, Plinija st., Tacita, Valerija Maksima, ter zlasti Vergila) ponovno poudari nalogo akademikov: »kakor nabirajo čebele med iz cvetje, da bi ga odnašale v uljnjak sebi in ljudem v prid, tako naj operozi, napajajoč se iz cvetja piscev, pridobivajo in spravljajo njih najboljše sokove s tem namenom, da bi jih v enem uljnjaku združili v prid in korist nič manj sebi kakor drugim«, kar izraža tudi geslo akademije NAM IN DRUGIM, ki kaže na nesebičnost čebel – medu namreč ne nabirajo le za lastne potrebe, ampak z njim zalagajo druge. 1796/2023 letnik CXXV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Preidimo k nekaterim konkretnim primerom: Operozi izpostavljajo pomen dobre paše kot npr. 13. emblem: »Paše ne daje čebelam plevel, temveč lilije bele, // ne iz napak, iz vrlin hrano dobi poštenjak«, kar izpostavi tudi epigram 14. emblem, kjer piše, da naj se čebele pasejo na pašniku in gozdu. Učenjaka in čebelo povezuje tudi to, da z nabiranjem nikogar ne poškodujeta in ničesar ne uničita, saj: »Ali čebela, ki leta čez plan med trnje in cvetje, s svojo umetnostjo kdaj škóduje roži, povej?«, kot sporoča epigram ob drugem emblemu. Pri tem čebela izbira take cvetlice, ki lepo dišijo, kar posnemajo tudi akademiki, ki iščejo tisto rožo, »ki poln vonj po Modrosti ima« (epigram 4). To početje je sladko, kot opominja epigram ob 18. emblemu, saj: »Seneka modri uči: učenjak bodi kakor čebela, // da nam bo delo duha sladkega dalo medu.« Epigram 17 se začenja z mislijo, da čebela ne zapravi nobenega dneva, »saj nenehno med varno spravlja v svoj panj«. Vse članice družine vodijo enotna želja, trud ter ustaljeni red pri delu, kar se kaže tudi v obliki njihovih domovanj. Učene čebele, kot pravi epigram 15, napolnjujejo uljnjake s sokovi, saj vedo, da bo zima kmalu prišla, »zato si ga spravlja za zmeraj«. Čebela je resda majhna, a je breme, ki ga nosi, veliko, nevarnost pa včasih zahteva, da mora obraniti svoj uljnjak, zato: »Piči čebela, s tem rano zadá in umre lepe smrti, // da ne bi škode trpel panj, ki je poln strdi« (epigram 10). Čebela se izzivov ne prestraši, kot piše v epigramu ob prvem emblemu, da jo: »Trnje ne straši, saj up in trud vse težave premaga, // kajti bodeči je trn z vrtnico zaraščen trdnó. // Kakor čebelice med izmed trnja nam nosi bogastvo // naš Resolutus (odločni, kot je bil nadimek akademika, ki mu je emblem posvečen – op. FD) s cvetic, ni ga nevarnosti strah.« V delu je čebela predstavljena kot nosilka pridnosti, urejenosti, neutrudnosti, skrbnosti, zbranosti, tišine, zvestobe, previdnosti itd. in je akademikom simbol neutrudne marljivosti in naporne intelektualne dejavnosti, ki so se ji zavezali sami. Zanimivo pa čebele ne povezujejo s pesništvom, kar je bila običajna primerjava od antike dalje. Nekaterim pa so čebele pomenile še marsikaj drugega, kot lahko beremo v epigramu ob petem emblemu: »Šego čebel občuduj, ki sovražijo zvezo poročno // s trotom, da ne bi samé pasle lenobe nikdar.« Za ljudi zgodnjega novega veka je, sledeč Simonitijevemu citatu, ki smo ga navedli zgoraj, vsaka stvar imela dodaten simbolen pomen. In čebela je nosila številne. Viri: Akademske čebele ljubljanskih operozov: ali ustanova, pravila, smoter, imena in simboli nove akademije, prevedel Primož Simoniti, Ljubljana, 1988. Simoniti, P. (1994): Apes Academicae. V: Gantar, K. (ur.) (1994): Academia Operosorum: zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 47–60. Fo to : A ka de m sk e č eb el e l ju bl ja ns ki h op er oz ov 180 6/2023 letnik CXXV IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Čebelarsko društvo Loška dolina je že leta 2020 obeležilo 100-letnico delovanja, ki je zaradi epidemije takrat nismo mogli praznovati. Proslavo smo zato izpeljali v soboto, 14. januarja 2023. Prireditve so se udeležili predsednik ČZS Boštjan Noč in župan Občine Loška dolina Matjaž Antončič, član upravnega odbora ČZS Franko Dolgan, član nadzornega odbora Anton Žnidaršič, predstavniki sosednjih čebelarskih društev z Blok, iz Begunj, Cerknice ter Rakeka in medena kraljica Tadeja Vidmar.  Predsednik društva Žnidaršič je prizadevnim čebelarjem podelil priznanja. Priznanje Antona Janše II. stopnje so prejeli Franc Sterle, Silvo Šega, Janez Škerbec, Anton Truden in Stanislav Vesel posthumno. Priznanja Antona Janše III. stopnje so prejeli Frenk Kovač, Irena Mohar, Stanislav Palčič, Rihard Sterle in Valter Troha. Ob obletnici je društvo z Monografijo o organiziranem slovenskem čebelarstvu nagradilo praporščaka Antona Kandareta in Franca Sterleta ter zaslužne čebelarje Silva Šego, Antona Trudna in Janeza Žnidaršiča. V starih zapisih preberemo, da so Ložani na sejmih imeli najboljše čebele ter težke panje. Ustanovitev čebelarske podružnice za sodni okraj Lož, s sedežem v Starem trgu, je bila dne 25. januarja 1920. Zbralo se je približno 40 čebelarjev in za prvega predsednika je bil izvoljen Ivan Žnidaršič. V društvih so že tedaj skrbeli za nakup sladkorja in izobraževanja, Stoletnica ČD Loška dolina posebno za mlade čebelarje. Čebelarsko društvo Loška dolina je razvilo svoj prapor leta 2013 in beleži pomembna imena. Angela Gerl, roj. Žnidaršič, je prva ženska na Slovenskem, ki je leta 1936 opravila izpit za čebelarskega mojstra. Bila je strokovno podkovana čebelarka, ki je v svojem rokopisu Za čebelarstvo opisala splošne pojme o čebelarstvu, sestavi medu, voska in vse o čebeljih boleznih. Nečak Janeza Gerla, Jože, je bil večkratni predsednik in tajnik društva v Starem trgu. V zadnjem obdobju se čebelarji društva trudimo obdržati dobro tradicijo do naslednjih »100 lajt« Naj medi! Janez Žnidaršič, predsednik ČD Loška dolina Na Lanšprežu smo čebelarji ČD Trebnje že leta 2021 zasadili sadovnjak s 120 visokodebelnimi sadnimi drevesi. Ta stara sorta s svojimi globokimi koreninami že stoletja kljubuje suši in podnebnim spremembam. Sadovnjak smo poimenovali po Petru Pavlu Glavarju, ki je pri nas že leta 1766 zasadil približno 600 dreves raznih vrst. Čebelarji nadaljujemo njegovo delo. ČD Trebnje in RČZ PP Glavarja sta 4. marca 2023 organizirala tečaj rezi sadnega drevja, ki se ga je udeležilo več kot 50 čebelarjev iz celotne regije. Tečaj pomladanske rezi sta strokovno razložila in prikazala Janez Golob in naš čebelar Dušan Jerič, ki sta tudi člana Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice. Dobro pecivo je spekla naša tajnica Franja Udovič in ga postregla ob koncu. Večina Slovencev ne ve, da smo na Lanšprežu imeli prvo slovensko čebelarsko-vrtnarsko šolo. Ustanovil jo je Peter Pavel Glavar leta 1781 in zanjo spisal pravila, praktični učbenik, jo sam vodil in poučeval čebelarje v slovenskem jeziku. Da bi okolju dali več domačnosti, Pomladanska rez v Glavarjevem sadovnjaku smo okoli čebelnjaka posadili žlahtno vinsko trto, ki bo v poletni vročini delala senco. Zasadili smo drevored lip, pod katerimi so mesto našla obeležja pomembnih slovenskih čebelarjev, ki so se s svojim delom zapisali v zgodovino. Želimo, da bi ta dolenjski biser Lanšprež s svojo pozitivno energijo privabil čim več obiskovalcev. Tone in Vida Koželj Fo to : a rh iv To ne K ož el j Fo to : a rh iv Č D Lo šk a d ol in a 181 OBVESTILA ČZS 6/2023 letnik CXXV Fo to : M ar a G ol ob M es er ko V knežjem mestu smo s slavnostno prireditvijo obeležili 20. čebelarski praznik in 6. svetovni dan čebel. Prazniku so se s prisotnostjo poklonili tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, predsednik mednarodne organizacije gasilskih in reševalnih služb, Milan Dubravac, podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimonida dr. Peter Kozmus, evropski poslanec Franc Bogovič, nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, župan Mestne občine Celje Matija Kovač in podžupan Občine Štore Ivan Jan Jurkošek. Pred prireditvijo so se gostje zbrali pred Poklicno gasilsko enoto Celje, kjer so jim predstavili prvi terapevtski čebelnjak na svetu, namenjen gasilcem. Praznovanje, ki ga je organiziralo ČD Henrika Peternela Celje, se je nadaljevalo v dvorani Golovec. Slavnostno so ga odprli praporščaki s prapori čebelarskih društev in območnih čebelarskih zvez ter Moški komorni pevski zbor ČZS s čebelarsko himno. V uvodnem delu sta nas nagovorila župan Mestne občine Celje in predsednik ČD Henrika Peternela Celje. Ministrica Irena Šinko je v svojem govoru pozvala, naj se čebelarji dejavno prijavljajo na razpise za subvencije. Slavnostni govornik Milan Dubravac je predstavil slovensko gasilstvo in čebelarstvo kot nekaj posebnega tudi v svetu. Z govorom je nadaljeval, predsednik ČZS, Boštjan Noč, ki je ponovno poudaril pomen čebelarstva v Sloveniji in svetovnega dne čebele. Hkrati je pozval k nujnosti in dejavnemu vključevanju v evropsko shemo kakovosti, saj bomo le tako lahko zaščitili svoj med. Na koncu so ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, predsednik ČZS Boštjan Noč in podpredsednik Apimondije dr. Peter Kozmus podelili priznanja. Priznanje za najboljšo linijo čebel po kriteriju skupnega selekcijskega indeksa je prejel vzrejevalec Peter Kolar s Ptujske Gore, priznanje za najmirnejšo linijo čebel je šlo v roke vzrejevalcu Nejcu Juvanu s Prevalj, priznanje za najbolj medonosno čebeljo linijo sta dobila vzrejevalca Jožef Andrejč iz Tišine in Janko Bukovšek iz Kranja. Sobotni dan smo tako izkoristili tudi za prijetno druženje, nova poznanstva in medsebojno delitev izkušenj. Mara Golob Meserko 20. čebelarski praznik Slovenije in 6. svetovni dan čebel v Celju »Ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.« Albert Einstein Drage čebelarke in čebelarji, na posestvu Sončni raj, v bližini Maribora, bomo v nedeljo 11. junija 2023, ponovno organizirali Medeni dan. Dogodek, posvečen čebelam in divjim opraševalcem, je namenjen strokovni in splošni javnosti. Želeli bi namreč spodbuditi razmišljanje, da v tem trenutku bistveno bolj mi potrebujemo okolje, kot potrebuje okolje nas. Dogodek je v preteklosti več kot odlično uspel, obiskovalci pa so bili zadovoljni s predstavljenimi vsebinami. Letošnje leto bo še posebej drugačno, saj bo ravno na ta dan, torej 11. junija 2023, z nami praznoval tudi eden najstarejših aktivnih čebelarjev Ignac Harb – Naca. Točno na ta dan bo namreč dopolnil 100 let. Zato še posebej v svojo sredino vabimo čebelarje in čebelarke iz vse Slovenije, da skupaj praznujemo praznik našega dolgoletnega člana. Tudi letos bodo organizirana različna predavanja s področja čebelarstva, zeliščarstva, okolja in narave. Ob 15.00 se začne uradna proslava za našega slavljenca, sledil bo krajši koncert Mirana Rudana, tako da se bomo, kot se spodobi, na koncu primerno poveselili. Z različnimi igrali in animacijo v obliki lutkovnih predstav ter risanja bo poskrbljeno tudi za naše najmlajše. Več informacij o dogodku najdete na www.medenidan.eu. ČD Malečnik Vabilo na Medeni dan Nagovor predsednika ČZS, Boštjana Noča, na praznova- nju čebelarskega praznika in svetovnega dneva čebel OBVESTILA ČZS 182 6/2023 letnik CXXV Državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije se je letos odvilo v soboto, 6. maja, v Osnovni šoli Ivana Skvarče Zagorje ob Savi. Po registraciji tekmovalcev in uvodnem programu so tekmovalci krenili v učilnice, kjer so pisali preizkus znanja. Tekmovanje se je po besedah organizatorja, svetovalca specialista za izobraževanje na ČZS, Marka Borka, tako po udeležbi kot po zahtevnosti preizkusa znanja vrnilo v ustaljene tire, ki so vladali v času pred izbruhom pandemije koronavirusne bolezni. Tekmovanja se je udeležilo skoraj 500 tekmovalk in tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so tekmovali na treh težavnostnih ravneh. Po enournem preizkusu znanja so v Zagorju ob Savi za mlade tekmovalce in njihove mentorje potekale različne dejavnosti in kosilo, med tem časom pa je potekalo skrbno prebiranje in vrednotenje preizkusov znanja. V podporo mladim čebelarjem je potekal tudi pohod ČZS s sedeža ČZS na Brdu pri Lukovici do Zagorja ob Savi, ki se ga je udeležil tudi predsednik ČZS, Boštjan Noč. Ta je po prehojeni poti stopil na govorniški oder in mladim čebelarjem nekaj trenutkov pred razglasitvijo rezultatov sporočil, da je v življenju za doseganje ciljev Mladi čebelarji so se spet pomerili v čebelarskem znanju Ozaveščanje mladih o shemah kakovosti potrebna zlasti vztrajnost. Sledili so razglasitve zlatih priznanj na vseh treh stopnjah, razdelitev nagrad in skupinsko slikanje. Tekmovanja se je udeležila tudi izvidnica iz Pivke v zasedbi člana UO ČZS in ČD Pivka Franka Dolgana ter strokovne sodelavke Zavoda za turizem Pivka Helene Šneberger Mandelj, saj bo naslednje slovensko tekmovanje mladih čebelarjev potekalo v Pivki. Čebelarska zveza Slovenije Na letošnjem Tekmovanju mladih čebelarjev v Zagorju ob Savi je potekala predstavitev medu iz Evropskih shem kakovosti in projekta »Enjoy, it's from Europe«, ki ga izvaja ČZS. Predstavljene so bile vse tri sheme kakovosti, ki jih imamo v Sloveniji, udeleženci so izvedeli tudi prednosti pridelave, nakupa in uporabe medu iz shem kakovosti. Mladi čebelarji so se na preizkusili v poznavanju medu slovenskega porekla iz Evropskih shem kakovosti. Pred razglasitvijo rezultatov so se udeleženci okrepčali z medenim kosilom, ki je vsebovalo med iz shem kakovosti lokalnih čebelarjev. Poznavanje shem kakovosti daje mladim informacije in jim je popotnica za odločitve, ki jih bodo kasneje sprejemali v vlogi čebelarjev ali potrošnikov. Tina Žerovnik, koordinatorka projekta Fo to : T ad ej P av ko vi ć Fo to : T ad ej P av ko vi ć 183 OBVESTILA ČZS 6/2023 letnik CXXV Brezplačna analiza čebeljih pridelkov v sklopu uredbe Karakterizacija čebeljih pridelkov ČZS zbira vzorce za brezplačno analizo čebeljih pridelkov. Analizirali bomo predvsem antioksidativno in protimikrobno učinkovitost medu ter cvetnega prahu, vsebnost f lavonoidov v propolisu ter metilina in skupnih beljakovin v strupu. Za analize potrebujemo vsaj 200 g sveže zamrznjenega cvetnega prahu osmukanca, 15 g propolisa, 1 g strupa in 450 g medu. Dodatne informacije na: ana.janzekovic@czs.si (tel. št.: 01 7296 133). Ana Janžekovič, svetovalka specialistka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Vabilo k oddaji vzorcev čebeljih pridelkov v brezplačne analize Analize kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov se izvajajo v obliki paketov, pri čemer lahko vsak čebelar odda v analizo samo en vzorec medu (pri čemer se sam odloči za paket 1 ali paket 2) IN en čebelji pridelek (paket 3), pri čemer se odloči ali za cvetni prah ali propolis ali vosek. Vzorec medu in drugih pridelkov je lahko bil pridelan v letu 2022 ali 2023. Paket 1: Analiza medu na kakovostne parametre po Pravilniku o medu zajema določitev vsebnosti vode, HMF-a, električne prevodnosti, pelodne slike in senzorične analize. Potrebujemo najmanj 450 g medu, ki ga vzorči čebelar sam na način, da vzorec predstavlja reprezentativni del celotne serije/ lota medu. Med naj bo dostavljen v ustrezni embalaži, ustrezno čist in označen tako, kot ga daste v prodajo. Analizirali bomo največ 75 vzorcev medu. Zbiranje vzorcev: Čebelarska zveza Slovenije, vzorce zbiramo do 20. julija 2023. Dodatne informacije: aljaz.debelak@czs.si (tel. 01 729 61 29). Paket 2: Analiza medu na ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoj (kumafos, timol, razpadni proizvodi amitraza) in ostankov antibiotikov. Potrebujemo najmanj 450 g medu, ki ga vzorči čebelar sam na način, da vzorec predstavlja reprezentativni del celotne serije/lota medu. Med naj bo dostavljen v ustrezni embalaži, ustrezno čist in označen tako, kot ga daste v prodajo. Analizirali bomo največ 100 vzorcev medu. Zbiranje vzorcev: Kmetijski inštitut Slovenije, vzorce zbiramo do 15. julija 2023. Dodatne informacije: Bojana.Grofelnik@kis.si (tel. 01 2805 172), Veronika.Kmecl@kis.si (tel. 01 2805 164),  Helena.Basa-Cesnik@kis.si (tel. 01 2805 249). Paket 3: Analize cvetnega prahu (osmukanec/izkopanec), propolisa in voska na ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoj (vsebnost kumafosa, timola in metabolitov amitraza) Potrebujemo vsaj 100 g cvetnega prahu ali propolisa ali voska. Vzorec voska mora biti ob oddaji pretopljen. Vzorci morajo biti reprezentativni za posamezno serijo/lot in očiščeni morebitnih primesi. Zbiranje vzorcev: Čebelarska zveza Slovenije, vzorce zbiramo do 13. julija 2023. Dodatne informacije: aljaz.debelak@czs.si (tel. 01 729 61 29). Vzorcu je treba priložiti pristopno izjavo, ki je dobite na spletni strani ČZS pod rubriko varna hrana (za paket 1 in paket 3) ali na spletni strani Kmetijskega inštituta (paket 2). Čebelar prejme rezultate analiz z obrazložitvijo in svetovanjem glede na ugotovljeno. Aljaž Debelak, svetovalec specialist JSSČ za zagotavljanje varne hrane Fo to : A rh iv Č ZS 184 6/2023 letnik CXXV OBVESTILA ČZS Mara Golob Meserko – nova odgovorna urednica glasila Slovenski čebelar Urednikovanje glasila Slovenski čebelar mi pomeni priložnost in izziv, hkrati je zame to nova smer na poklicni poti. Na začetku te poti sem se priučila računovodstva, a sem kmalu ugotovila, da me bolj zanimajo komunikacije, znamčenje in marketing. Tako sem na Fakulteti za družbene vede končala študij komunikologije. Nato sem se delu posvečala projektno, saj so različni projekti pomenili drugačne izzive, prilagoditve, izkušnje in znanja. Na takšen način sem delala skoraj 15 let in bila del različnih komunikacijskih, koordinacijskih in organizacijskih kolektivov videoprodukcijskih ter konferenčnih projektov. Kot urednica se zavedam pomena glasila Slovenski čebelar z dolgoletno tradicijo in si v prihodnosti želim ohranjati eksplicitno obljubo, ki jo to glasilo s strokovno vsebino zagotavlja slovenskim čebelarjem. K sodelovanju vabimo izvajalce letošnjih senzoričnih ocenjevanj medu, ki bodo ocenjevanje izvedli in ocenjevali v skladu s Pravilnikom o senzoričnem ocenjevanju medu in želijo v letu 2023 sodelovati tudi na senzoričnem ocenjevanju za izbor državnega prvaka. Letos bo ocenjevanje potekalo za vrste medu, ki so opisane in značilne za Slovenijo, in sicer za akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev, smrekov, hojev, ajdov in gozdni med ter za med oljne ogrščice. Zainteresirani izvajalci morajo na naslov ČZS, Brdo 8, 1225 Lukovica, ali na e-naslov: aljaz.debelak@czs.si najpozneje do 20. junija 2023 posredovati naslednje podatke: razpisano kategorijo senzoričnega ocenjevanja (slovensko, mednarodno), datum, kraj in ure sprejemanja vzorcev, datum senzoričnega ocenjevanja medu, datum sklepne slovesnosti, višino kotizacije (priporočena kotizacija znaša 25,00 EUR/vzorec), ter ime in priimek osebe za stik za dodatne informacije. Vsa slovenska in mednarodna ocenjevanja morajo biti zaključena najkasneje do 10. oktobra 2023. Izvajalci senzoričnih ocenjevanj, ki prijave ne bodo oddali pravočasno in ocenjevanja ne bodo izvedli v skladu z veljavnim Pravilnikom o senzoričnem ocenjevanju medu, v tem letu ne bodo mogli sodelovati na državnem senzoričnem ocenjevanju. Aljaž Debelak, svetovalec specialist JSSČ za zagotavljanje varne hrane Državno senzorično ocenjevanje medu 2023 Petje in čebelarjenje sta del slovenske kulturne dediščine. To tradicijo skušamo ohranjati tudi s 7. festivalom čebelarske pesmi v Čebelarskem centru Slovenije, z manjšo novostjo, ki jo letos uvajamo. Letošnji Festival čebelarske pesmi bo potekal v petek, 22. septembra 2023, z začetkom ob 18. uri v prostorih ČZS. Podroben program festivala bomo objavili po prejemu prijav pevskih zborov k sodelovanju. K sodelovanju vabimo vse pevske zbore, ki se boste na festivalu predstavili s slovenskimi pesmimi po vašem izboru, ena od njih pa mora imeti čebelarsko vsebino. Na letošnjem, že 7. festivalu uvajamo novost, in sicer: ena slovenska pesem po vašem izboru s spremljavo katerega koli glasbila. Rok za prijavo k sodelovanju je 30. avgust 2023. Obrazec za prijavo je objavljen na spletni strani ČZS, na voljo pa je tudi na e-naslovu: barbara.dimc@czs.si. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo. Barbara Dimc, tajnica ČZS Pelo, žvrgolelo in igralo se bo že sedmo leto zapored 185 OBVESTILA ČZS 6/2023 letnik CXXV V okviru strokovne komisije za ekološko čebelarstvo pri Čebelarski zvezi Slovenije smo se dogovorili, da med drugimi dejavnostmi v letošnjem letu organiziramo tudi strokovno ekskurzijo v Italijo. Ogledali si bomo ekološko čebelarstvo Marcon pri Trevisu. Nato bomo obiskali učilnico »Hiša čebel«, si ogledali mizarstvo (z robotom, ki napelje žico v satnike), metodo termičnega zatiranja varoj, točilnico za med in vzrejališče matic kranjske čebele. Po dobrem italijanskem kosilu bomo v Doberdobu obiskali še slovenskega čebelarja g. Silvana Ferfoljo in se v večernih urah vrnili v Slovenijo. Odhod bo možen iz Maribora, Celja, Lukovice, Postojne in Vrtojbe. Ekskurzija je sicer načrtovana v času glavne sezone, pa vendar je v tem času možno največ videti, saj so narava in čebele v polnem zagonu. Cena ekskurzije: 85,00 EUR (ob prijavi 45 oseb) oziroma 99,00 EUR (ob prijavi 35 oseb). Cena je izračunana maja 2023 pri udeležbi minimalno 45 oseb. Način plačila: V enkratnem znesku ob prijavi. V ceno je vključeno: avtobusni prevoz, cestnine, parkirnine, obisk dveh čebelarstev z degustacijami, kosilo, strokovno vodstvo, organizacija in izvedba potovanja, nezgodno zavarovanje in DDV. Prijavite se lahko po e-pošti na info@aritours.si ali na tel. št 02 2521 619, od ponedeljka do petka med 10. in 15.uro. Prijave se zbirajo do zasedbe prostih mest. Vabilo na enodnevno strokovno ekskurzijo v Italijo Aritours d.o.o., Slomškov trg 7, 2000 Maribor. TRR: SI56 0451 5000 3351 276 sklic: 00 2303, sklic: API 2303. Čebelarska zveza Slovenije Vabilo na enodnevno strokovno ekskurzijo v Italijo Čebelarji imamo ponovno težke pogoje za čebelarjenje, saj vreme in narava ne sodelujeta z nami. Čebele pa so v tem času na vrhuncu svojega razvoja in za svoj mladi zarod potrebujejo hrano. Tako imamo čebelarji v tem času ogromno dela, tako s tehnologijo čebelarjenja kot tudi z oskrbo čebeljih družin. V času brezpašnega obdobja čebelja družina išče vse za svoje preživetje. Zato se mora vsak čebelar zavedati, da čebelja družina ne sme nikoli čutiti pomanjkanja hrane v svojem bivališču. O tem, kako poskrbeti za čebelje družine v brezpašnem obdobju, smo že veliko zapisali, čebelarjem pa je prek interaktivnega svetovalca na voljo tudi film o krmljenju čebeljih družin, kjer so podane številne informacije o načinih krmljenja čebeljih družin. Kljub temu pa vsi upamo, da bosta v tem mesecu narava in vreme bolj sodelovala in da bomo čebelarji tudi opravili tisto slajše opravilo, to je Oskrba družin in določanje vrste medu s terenskimi svetovalci točenje. Pri tem so vam na razpolago terenski svetovalci v čebelarstvu, in sicer pri ugotavljanju zrelosti ter določanju vrste medu. Opremljeni so s terenskimi instrumenti, s pomočjo katerih izvedejo analize na terenu. V primeru nadaljnjega slabega vremena pa so vam prav tako pripravljeni svetovati, kako krmiti in oskrbeti čebelje družine, da jih ohranite v dobri kondiciji. V tem času je priložnost za posvet s terenskimi svetovalci v čebelarstvu tudi, če razmišljate o vključitvi v kakovostne sheme medu. Terenski svetovalci so vam tudi pri tem v pomoč in vam bodo svetovali glede izpolnjevanja zahtev shem medu, prav tako pa tudi pri izpolnjevanju čebelarske dokumentacije ter če so podatki na nalepkah za med pravilno zapisani za zagotavljanje informacij potrošnikom. Redna svetovanja s terenskimi svetovalci v čebelarstvu vam bodo v pomoč pri reševanju odprtih vprašanj ter vodijo k izboljšanju vaše čebelarske prakse. Zato vam priporočamo, da stopite v stik z njimi in se posvetujete o vprašanjih, ki se vam pojavljajo pri delu s čebelami. Bodo pa v tem času izvedli tudi delavnice po terenu, ki so namenjene izpopolnjevanju znanja glede oskrbe čebeljih družin ter pridelave medu in drugih čebeljih pridelkov. Zato je tudi to priložnost, da se čebelarji srečamo in pogovorimo, da premostimo težave, s katerimi se srečujemo pri svojih čebelah. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane Fo to : A rh iv Č ZS 186 6/2023 letnik CXXV OBVESTILA ČZS Svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja na ČZS, Simon Golob, je postal član Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je strokovno svetovalno telo ustanovila za podajanje mnenj s področja ekološkega in trajnostnega kmetovanja. Na prvi seji, ki se je odvila 8. maja, so člani izvolili predsednika in podpredsednico sveta, potrdili poslovnik ter pregledali aktualne vsebine s področja ekološkega kmetovanja. Člani Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane so za predsednika sveta izvolili Marka Slaviča iz podjetja Vila Natura d.o.o., za podpredsednico pa Martino Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Sledila je izmenjava mnenj o aktualnih vsebinah s področja ekološkega in trajnostnega kmetovanja, kot so ekološka živila v javnih zavodih, povečanje ponudbe in povpraševanja po ekoloških živilih ter kako povečati število ekoloških kmetov med mladimi prevzemniki. Čebelarska zveza Slovenije Ustanovna seja Sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane Sem Martin Čuš, živim v mestu Ptuj in sem upokojen, vendar dejaven čebelar. Zaposlen sem bil v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, zdajšnjem Talumu, Kidričevo. Leta 1978 sem končal študij na višji šoli. V tovarni sem spoznal nekaj čebelarjev in tudi sam sem se navdušil za čebelarstvo. V začetku leta 1978 sem kupil deset čebeljih družin v Turškem Vrhu pri Zavrču. Zraven sem tudi nakupil nekaj čebelarske opreme, preostalo opremo sem potem dokupoval. Čebelaril sem vedno ljubiteljsko, s 25 panji in družina mi je vedno z veseljem pomagala pri točenju medu. Po nakupu čebel sem se vključil v ČD Ptuj, posledično pa v Zvezo ČD Ptuj in ČZS. V ČD Ptuj sem opravljal različne naloge. Bil sem tajnik društva, blagajnik in predsednik. V ZČD Ptuj sem bil več mandatnih dob blagajnik. Dva mandata sem bil član upravnega odbora pri Čebelarski zvezi Slovenije. V tistem času se je gradil Čebelarski center Brdo pri Lukovici. V sklopu ZČD Ptuj sem se udeležil prostovoljnih delovnih akcij pri gradnji. Sodeloval sem pri uvajanju medenega zajtrka v vrtcih in osnovnih šolah, ki je pozneje prerasel v tradicionalni slovenski zajtrk. Sodelujem tudi pri čebelarskih krožkih v osnovnih šolah. Uprava za inšpekcijske službe občin Ptuj - Ormož je leta 1983 organizirala tečaj za čebelarske preglednike. Po uspešno opravljenem izpitu sem dobil pooblastilo za opravljanje del in nalog čebelarskega preglednika. Leta 1999 je ČZS, v sodelovanju z graško čebelarsko Predstavitev terenskega svetovalca: Martin Čuš šolo, organizirala izobraževanje za čebelarske mojstre v Ljubljani. Vpisal sem se v šolo in jo tudi uspešno končal. Pridobil sem dosti teoretičnega in praktičnega znanja. Spoznal sem mnogo čebelarjev iz cele Slovenije, ki so bili vključeni v to izobraževanje. Na Biotehniški fakulteti, Oddelek za živilstvo, Katedra za vrednotenje živil, sem leta 1999 uspešno opravil izpit na seminarju Pridelava in kontrola medu, v okviru kolektivne blagovne znamke za slovenski med. ČZS mi je na podlagi uspešno opravljenega izobraževanja podelila licenco za opravljanje nalog pooblaščenega preglednika medu za slovenski med vrhunske kakovosti. Tako sem začel kot prva generacija preglednikov izvajati meritve medu na terenu. Kot terenski svetovalec še vedno opravljam analize medu na terenu in tako pomagam čebelarjem pri določanju sorte medu. Svetujem čebelarjem začetnikom in mnogim drugim čebelarjem, ki se obrnejo name. Vedno sem jim pripravljen pomagati. Za svoje delo v čebelarskih organizacijah sem bil odlikovan z odličji Antona Janše III., II. in I. stopnje. Pri svojem delu sem se srečal z mnogimi čebelarji. Z vsemi imam profesionalen in prijateljski odnos, česar si želim še vnaprej. Imam občutek, da sem se pri čebelah dosti naučil, sam pa čebel nisem ničesar naučil. Martin Čuš, terenski svetovalec JSSČ za Podravsko območje 1876/2023 letnik CXXV V SPOMIN Jože Brezovšek (1937–2022) Novembra 2022 se je iz naše sredine poslovil dolgo- letni čebelar Jože Brezovšek. Čebelariti je začel z dedkom. V desetem letu je začel samos- tojno čebelarsko pot, ki se je končala z njegovo smrtjo. Čebelice je uredil za udobno prezimovanje in tudi sam odšel k večnemu počitku. 75 let je bil čudovit prijatelj in ljubitelj narave. V ČD Rače je bil član upravnega odbora. Prejel je odličji Antona Janše III. in II. stopnje, več pohval in plakat. Članom ČD Rače bo ostal v trajnem spominu. ČD Rače Ladislav Feher (1933–2022) V pozni jeseni nas je v 89. letu starosti zapustil naš kolega čebelar, častni član ČD Lendava Ladislav Feher. Ladislav je začel čebelariti leta 1967, čebelaril je do leta 1976. Ker ni mogel brez čebel, je ponovno začel čebelariti leta 1983 in vztrajal do leta 2018, ko je iz zdravstvenih razlogov prenehal čebelariti. Kot učitelj na Dvojezični osnovni šoli Lendava je vse do svoje upokojitve uspešno vodil čebelarski krožek. V ČD Lendava je opravljal funkcijo člana nadzornega odbora. Od leta 2017, ko je dopolnil 80 let, je bil častni član društva. Njegove bogate čebelarske izkušnje smo dokumentirali v filmu, ki smo ga posneli ob 100-letnici delovanja našega društva. Za svoje delo je prejel odliko- vanji Antona Janše III. in II. stopnje. ČD Lendava Anton Kirbiš (1932–2022) Čebelarji ČD Kamnica - Bresternica smo se 6. januarja 2023 na pokopališču v Kam- nici za vedno poslovili od čebelarskega prijatelja, Anto- na Kirbiša. Anton je že v rani mladosti spoznal svet čebel. Ko se je 1968 leta z družino preselil v Kamnico, je nadalje- val čebelarjenje z največjim veseljem. Bil je vesten čebelar in je delo opravljal s srcem in dušo. Za svoje zasluge je prejel odlikovanje A. J. III. stopnje. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Kamnica - Bresternica Ivo Muhič (1954–2022) V soboto, 4. januarja, smo se poslovili od dolgoletnega člana Iva Muhiča. V ČD Trbovlje se je včlanil leta 2004. Iz ljubezni do narave in čebel se je začel ukvar- jati s čebelarstvom na lepi lokaciji pod Kalom. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Naj počiva v miru. ČD Trbovlje Vladimir Pavlin (1930–2021) Zadnjega oktobra 2021 nas je zapustil ustanovni član, dol- goletni predsednik in častni član ČD Semič. S čebelami se je spoznal v rani mladosti, med drugo svetovno vojno, ko mu je oče postavil čebelnjak in kupil prve čebele. Po končani kmetijski in kas- neje čebelarski šoli je delal v različnih državnih podjetjih, v katerih je skrbel za čebele po raznih krajih nekdanje države. Bil je eden od pobud- nikov Kluba dolenjskih in belokranjskih čebelarjev, iz katerega je kasneje nastala regijska zveza Petra Pavla Glavarja. Za svoje delo v čebelarstvu je prejel mnoga priznanja vključno s priznan- jem Antona Janše I. stopnje. ČD Semič Franc Štampar (1948−2022) Čebelarji smo se junija 2022 poslovili od dobrega čebelarja in prijatelja. Čebelariti je začel leta 1968. Vse do smrti je čebelaril v AŽ-panjih. Bil je vzoren čebelar, mentor številnim čebelarjem ter pobudnik nebroja društvenih akcij. Z velikim veseljem je svoje čebelarsko znanje in tradici- jo prenašal otrokom. V društvu je zasedal funkcije v upravnem odboru, dolga leta je bil predsednik nadzornega odbora. Franček je vsakomur rad priskočil na pomoč in svoje čebelarske izkušnje delil z drugimi. Čebelarski kolegi ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Središče ob Dravi Brane Zadnik (1954–2022) S hvaležnostjo v srcu smo se čebelarji s praporščakom ČD Bloke 30. decembra 2022 poslovili od našega dolgolet- nega člana, gospoda Braneta Zadnika. Kot župnik je leta 1986 prevzel župnijo Bloke in Sveto Trojico. Takoj je začel razmišljati o čebelarjenju na Blokah. Bloški čebelarji smo ga z veseljem spre- jeli medse in mu pomagali postaviti čebelnjak za župniščem. Kljub mnogim pastoralnim in gospodar- skim obveznostim je imel kar nekaj čebeljih družin. Bil je srčen in vesten čebelar. Za prizadevno sodelovanje v našem društvu je prejel priznanji Antona Janše III. in II. stopnje. Ko mu je bila leta 1994 zaupana nova župnija Ljubljana - Podutik, je ostal naš bloški čebelar in v stiku z nami do svoje prezgodnje smrti. Spominjali se ga bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo. ČD Bloke Zapustili so nas 188 6/2023 letnik CXXV OGLASI Razpisi za stojišča Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si. Telefonski odzivnik: 01 729 61 20. Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programom napovedi medenja (Uradni list RS, št. 60/2013) pisno posredovane izvajalcem pašnih redov. ČD Čebelja paša Rok za oddajo vlog Naslov za oddajo elektronske ali fizične vloge Informacije Ljubljana Moste - Polje Kostanjeva 10. junij 2023 Janko Jere, 041 988 965 Janko Jere, 041/988 965 Selnica ob Dravi Smrekova, kostanjeva, lipova, gozdna 10. junij 2023 anton.hiter@gmail.com Anton Hiter, 02/671 90 89 (kličite zvečer) Krim Hoja 20. junij 2023 cebelarstvopecek@gmail.com g. Peček 041/482 492 Pivka Gozdna 30. junij 2023 cdpivka@gmail.com Dejan, 041/933 366 Kočevje lipa, hoja do zasedbe joze.vidmar67@gmail.com g. Vidmar 041/548 052 ČD Postojna hoja, gozd 15. julij sebastijan@unikatoy.si g. Marjan Milharčič 041/492 852 ČD Postojna gozd 15. julij sebastijan@unikatoy.si g. Ivan Možina 040/233 178 vzrejenih pod nadzorom KIS-a. Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! Mali oglasi PRODAM Akacijev, cvetlični, lipov in ajdov med. Možna dostava na dom, 041/784 775. Akacijev, cvetlični, lipov in ajdov med (možnost dostave do Ljubljane), 041/252 695. Lipov, hojev in gozdni med v kozarcih ali rinfuzi, 02/88 73 733. Vosek, cvetlični med, čebelje družine na 10S in 9S AŽ (lahko tudi s tovornja- kom TAM 110), 031/882 295. Čebelje družine na 7 in 10 satih, panje podarim (okolica Trebnjega), 031/706 865. Cvetni prah (Dolenjska), 031/474 758. Cvetlični, lipov, gozdni, akacijev, kostanjev med in matični mleček, 041/587 573. Cvetni prah sadnega drevja in regrata 2023. Prebran in očiščen vseh nečistoč (Domžale), 041/980 224. Čebelje družine na AŽ-satih (Koro- ška), 040/412 793. Čebelje družine na 10 AŽ-satju (okoli- ca Divače), 031/373 761. Čebelje družine na 5 in 8 AŽ-okvirjih, 031/734 905. Čebelje družine brez AŽ-panjev ali z njimi ter opremo za točenje, 041/628 760. Čebelje družine na 10 mladih AŽ-satih in novih okvirjih (okolica Kočevja), 041/764 805. Čebelje družine na 9 AŽ-satih (okolica Kranja), 040/563 247. Čebelje družine na 7 in 10 AŽ-satih, (okolica Kranja), 031/694 913. Čebelje družine na 9 AŽ in 10 LR 2/3-sa- tih (okolica Kamnika), 051/847 703. Čebelje družine (okolica Vrhnike), 031/462 215. 2 čebelji družini s panji ali brez, manj- ši čebelnjak s 4 panji in 4 prašilčki (Horjul), 041/241 788. Nove AŽ-panje 5S, 6S, 7S in 10S, tudi 3-eta- žne, in ometalnik, 031/501 801 (po 18. uri). Ajdo čebelico, sušeno, primerno za setev ali moko (okolica Kamnika), 031/226 128. Zabojnik s 36 AŽ-panji, naseljenimi (okolica Kopra), 041/342 730. Točilo inox, 4-satno na motorni pogon (starejše), nakladne panje s pitalniki, podnicami, rešetkami, satnice in okvirčke ter inox soda 300 litrov, 031/653 429 (Milan). C M Y CM MY CY CMY K ai16842399335_BeeConn oglas 89x51,7mm 2023.pdf 4 16/05/2023 14:25:34 61. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 26. - 31. 8. 2023, Gornja RadgonaTradicionalno svež! DRŽAVA PARTNER Indija NAJ KAKOVOST MEDI NA OCENJEVANJIH MEDENIH PIJAČ IN MEDU AGRA 2023! Pomurski sejem v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije vas vabi, da okronate vrhunsko kakovost čebeljih pridelkov z leskom medalj in šampionskih nazivov 4. mednarodnega ocenjevanja medenih pijač in 22. ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo. KLJUČNI DATUMI ZA POTRDITEV KAKOVOSTI Mednarodno ocenjevanje medenih pijač: 26. junij – rok za prijavo in dostavo vzorcev na ocenjevanje medenih pijač 12. julij – ocenjevanje medenih pijač Ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo: 19. julij – rok za prijavo in dostavo vzorcev na ocenjevanje medu 2. avgust – ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo 26.–31. avgust – promocija ocenjenih izdelkov na jubilejnem 61. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 27. avgust – dan čebelarjev, slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj Za vse dodatne informacije vam je z veseljem na voljo: Natalija Dvoršak, tel. 02/ 564 21 16, natalija@pomurski-sejem.si 1896/2023 letnik CXXV OGLASICvetko Čebelarstvo Cvet, Mitja Nakrst Žeje 30, 1233 Dob pri Domžalah I 031 291 603 www.cebelarstvocvet.si I info@cebelarstvocvet.si Registrirano vzrejališče čebeljih matic pri MKGP vam nudi oprašene in neoprašene čebelje matice. Ponujamo tudi zrele matičnike znane starosti. Vzreja poteka po preizkušeni vzrejni metodi ter z lastno odbiro v selekcijskem čebelnjaku s sodelavanjem KIS (DPO) in ČZS (PROP). Matice lahko prevzamete osebno, pošiljamo jih po Sloveniji in v tujino. Cvet Najbolje ocenjen matičar v letu 2022 Ladislav Vozelj Dragovšek 18 1275 Šmartno pri Litiji 031 328 956, 041 618 786 narocanje@eko-cebelarstvo-vozelj.si www.eko-cebelarstvo-vozelj.si Sprejemamo naročila za označene ma�ce čiste kranjske sivke iz odbranih ma�čarjev pod nadzorom KIS. Prevzem po poš� ali osebno (po predhodnem naročilu). Vzreja matic w PON - PET 9-12 h SPLETNA TRGOVINA 0-24 h Pri nas dobite preverjeno in cenovno ugodno opremo! Stik: 070 758 752 www.evroapi.si * Informacije in prijave na medovita@gmail.com Vpisujemo v malo ŠOLO ČEBELARJENJA za sezono 2024 051 325 369; 041 936 306 cebelarstvo.medokost@gmail.com www.apis-mellifera-carnica.eu Vzrejališče čebeljih matic Medokošt & Medovita - Kozjansko - *cene s popustom veljajo od 1.6. - 16.8.2023 gospodarska čebelja matica 15,80 € zrel matičnik 3,50 € paketni roj 68 € 190 6/2023 letnik CXXV OGLASI Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 www.apikunst.si / jm-kunstelj@amis.net Čebelarski jopiči, kombinezoni, rokavice, klobuki, kape … Proizvodnja čebelarskih točil (inox in PE-posoda) Motorji (80 in 110 W), ročni pogoni, posode za med NOVO: kape s svetilko in povečevalom 031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si MATICE ČEBELARSTVA PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Prodajamo tudi družine na 5-7 AŽ satih. Vzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1, Dole pri Litiji Tel.: 01/897 21 45, 041/900 606, 040/593 488 e-naslov: dejangrm99@gmail.com • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS-a. 1916/2023 letnik CXXV OGLASI Satnice iz lastnega voska -Možnost ogleda predelave lastnega voska od 20 kg ali starih satnic od 50 kg naprej, v nove satnice. Obvezna predhodna telefonska najava. -Menjava voska od 1 kg naprej. AŽ in LR vedno na zalogi. -Velika izbira čebelarskih pripomočkov. Več informacij na: Predelava cebeljega voska in pri info@wachs-hoedl.com www.wachs-hoedl.com +43 3475 2270Deutsch Haseldorf 75, 8493 KlöchA Predelava čebeljega voska in čebelarski pripomočki www.belinka.com belinka Čebelam prijazni premazi za les 02/62-96-226 Delovni čas: od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž na Dr. polju POKROVČKI DIMENZIJ Ø 43-48-53-63-66-70 -82-100 mm VELIK IZBOR RAZLIČNIH MOTIVOV IN BARV FTN oglas cebelarji 182x62_maj 2023.indd 1 11/05/2023 11:05 192 6/2023 letnik CXXV OGLASI Sejem Celje 18 - 19. marec 2023 Žižki 93, 9232 ^ren{ovci Pri nas dobite kakovostne in ozna~ene matice kranjske sivke iz odbranih mati~arjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega in{tituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih po{ljemo po po{ti, tudi v tujino. ^ebelarstvo in vzreja matic Tel.: 041/886 652, 031/574 775, e-po{ta: joze.tratnjeksiol.net Jožica in Jožef Tratnjek MOČNE ČEBELE - takoj pripravljen za uporabo - visok delež sladkorja: 78% - ne kristalizira - ni bojazni ropa - stabilen in dolgo obstojen - primeren v vseh panjskih sistemih SONLEN D. O. O. Razborca 4 2382 Mislinja GSM: 041 640 863 E-pošta: sonlen@siol.net Instagram: vesela.cebela Glukozno fruktozni sirup JANEZ DREMELJ, DRAGOVŠEK 13 1275 ŠMARTNO PRI LITIJI www.cebelarstvo-dremelj.si vzreja.dremelj@gmail.com 041 836 050 041 779 119 5 % popust pri gotovinskem nakupu v vrednosti nad 100 EUR za člane ČZS Izdelano s smislom za detajle. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE - velikosti XS, S, M, L, XL, XXL