113. štnilln. I Llntiliail, i tetrtrt, ZO. maja 1915. XLVIII. lelo. .Slovenski Narod* veljt v U ubl)aml na dom dostavljen: flgfe !e*o napr^i • • . . K 24— p* leti „ • ..*.. 12- čctrt leta m • ••?•. 0*— 114 fllCMC g» > » • « 9 3*— t upravrdltvu prcjcman: ćelo teto naptcj • . . • K 22*— pol leta „ • • • • » IV— četrt leta M • • • • # 550 na raesec m *v« • • ♦ 190 Dop!s! naj se frankirajo, Rokopitt se nt vraifajo. ĐređmUtr«! KaaHoYa mUca IL S (v prttMčju UvoJ ItUfon *t 34. tafca|a tiik i« ivtftOT ten—II ««4*1|« la prautk«. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat p« 16 vin., za dvafcrat jx» 14 vin., za trikrat ali vefkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavni&tvu naj te pošiljajo mročnin«, reklamacije, inserati Ltd, t« je administrativne i tvari. ——^^— Pasameraa itovOka veli* 10 vinari« v. ■ Na pismena narobila brez istodobne vposlstve naročnine M ne ozira. mHmrm*mm tfafcaraa« teUfon «t SS. Zavezniške (ete to zavzele Uro in vlele 10 Rosov.—Borbe oli Dnjestro, pri Przemvsla in oli Pilio. - Položaj na zapadnem bojio. NAŠE ĆETE SO ZAVZELE SIEM-AWO IN V.IELE 7000 RLSOV. Dunil 19. maja (Kor ur -đ.) Uradno razglašaio, dne 19. maja opoldne: Zavezniške čete, ki so prodrle na vzhodni breg Šana, so včerai po-tisnile močne ruske sile, ki so se se-vemovzhodno od Jaroslawa zrova postavile v boj, preko Lubaczowke. Sieniawo smo zavzeli. Prehod preko Sana smo izsilili tuđi tamkai. pri tem vieli 7000 mož In vplenili S to-pov. V jutranjih urah poskušer.e so-vražne protinapade smo krvavo odbili. Boji na gorenjem Dniestru in v okolici Strvja še traiafo. Naše napa-dalne kolone so severno od Sambo-ra v naskoku zavzele več ruskih visinskih pozicij in osvojile vaši. ki jiti je sovražnik trdovratno branil. \a crti ob reki Prut se ni prigo-dilo ničesar bistvenega. V ruski Poljski se verše boji v pogorju pri Kielcah. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. Hofer, fini. OB SANU SO NEMCI VJELI 7000 RUSOV. — BORBA V POLJSKI IN PRI PRZEMYSLU. Berolin, 19. maja. (Kor. urad.) Poročilo \Voltfovega urada: Veliki glavni stan, dne 19. maja. Jugovzhodno bojišče. Rus! so včeraj poskušali ustaviti s protinapadi nadaljnje prodiranje naših čet, ki so udarile preko Sana (severno od Przemvsla). Vsi ti napadi so se izjalovili s težkimi iz-gubami za sovražnika. Divizija, obstoječa Iz hanover-skih in oldenburških čet, je v zadnjih dveh dneh v bojih za prehod preko Sana vjela 7000 mož ter vple-nila 4 topove in 23 strojnih pušk. Med PiKco In gorenjo Visio, ka-kor tuđi jugo - vzhodno od Przemvsla se boji nadaijujejo. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI OB NJEMENU. Berolin, 19. maja. (Kor. urad.) Porobilo \Y'>'ffo* e^a nrnia: Veliki £iavni stan, dne 19. maja. Vzhodno bojnšče: Na crti Shagori - Frauenburg so včeraj nastopile močnejše sovrazne sile. Severno in južno od Njemena še trajaio boji. Vrhovno armadno vodstvo. ZA NEMCE USPESNI BOJI NA FRANCOSKEVi. Berolin, 19. maja. (Kor. urad.) Poročilo VVoiffovega urada: Veliki glavni stan, dne 19. maja. Zapadno bojišče: Severno od Yperna so se boji na vzhodnjem bregu Kanala razvijali za nas ugodno. Južno od Neuve Chapelle so Angleži v močnem artiljeriiskem ognju pričeli na posamnih točkah z novlmi napadi. Povsodi smo jih od-biii. Na Loretskl visini smo zavzeli neka? sovražnih jarkov in vplenili pri tem 2 strojni puški. Močan franeoski napad proti južnemu delu Neuvilla, se je z najteži i ini izgubami za sovražnika raz-bil ob našem ognju. V Pretrskem gozdu so Fran-cozje o polnoči poskusili prodirati, a smo jih ustavili s svojim artiljerijskim ognjem. Vrhovno armadno vodstvo. Usodepolni dan. Udarila je usodna ura. Danes popoldne se jt* sešel Italiianski parlament in sedaj se pokaže, ali se bo Italija sporazumela s svojima dolgo-letnima zaveznicama, Avstrijo in Nemeijo, ali pa vzame v roke meč in se loti kot zaveznica tripelentente vojne. 2e od trenotka, ko se je začela sedanja vojna, je vsakega resničnega poznavalca avstrijsko - italijanskega razmerja, neprestano mučila misel, če ostane Italija do konca nevtralna. Da bi šla v boj proti Franciji in An-gleški, na to še misliti ni bilo. kajtl Italija je vstnpila v tro/vezo z načelnim pridržkcm. da vsled te alijance ne priđe nikdar v nasprotje z Angle-ško, in se proti Franciji in Angliji sedaj že ćelo ni hotela obrniti, ker ima Angleška v posesti Gibraltar in Sueski kanal. Malto in Cipcr, Fran-cija pa Toulon in Biscrto, ki 30 je imenoval franeoski minister Pelle-tan pištolo, obrnjeno na srce Italije. Francija in Anglcška obvladnta haliio s svojimi združeni:ni močmi ropolnoma. Upalo pa se je in upa se še sedaj, da ostane Italija vendar nevtral-11a, zlasti ker se ji je za njeno ne-vtralnost ponudilo odškodovanje, ki bi ji dalo več, kakor bi ^ploh mogla zahtevati v imenu narodnostnega načela. Očividno pa je, da je nastalo v Italiji velikansko ljudsko gibanje, ki hoče vojno za vsako ceno, vojno v prvi vrsti proti Avstriji, pa tuđi proti Nemčiji; to gibanje je tako velikansko, da je podrlo žc največje ovire in je upanie, da se Italija vendar ne odloči za vojno, le jako medio. Nasprotje Italijanov proti Av-triji je starodavno, toda, ko je aprila meseca leta 1867. italijanski parlament razpravljal o mirovni pogodbi z Avstrijo, se ni ne en poslanec ogla-sil za tište aspiracije, za katere se je pred vojno potegovalo italijansko gib -\ Ne ena beseda ni bila izrečena za Trident, Furlanijo, Trst ali Istro — zdelo se je, da so vsa na-sprotja za vedno poravnana. Tuđi z Nemčijo je bila nova Italija v naj-boljšem razmerju in ko je nastala nemško - franeoska vojna leta 1870. in sta bila kralj in vodja vojaške stranke general Cialdini za pojnoč Franciji, so se zgodile demonstracije in izgredi in poznejši minister Nico-tera je grozil vladi z revolucijo, če ne ostane na strani Nemčije. Prvo nasprotje med Avstrijo in Italijo se je pojavilo za časa rusko-turške vojne. Tedaj je bila Italija v stiski. Na eni strani se je bala, da ji Francija vzame Rim in ga vrne pa-pežu, na drugi strani se je bala. da sprožita Avstrija in NemČija rimsko vprašanje. Tedaj je Crispi najprej potoval v Pariz in v London, potem pa v Gastein, kjer se je sesel z Bs-marckom. Tu je bil položen temelj poznejši trozvezi, a že tedaj je Crispi zastopal stališče, da Avstrija naj ne dobi Bosne in Hercegovine, ker bi tako postala kraljica Adrije. Potem je šel Crispi obiskat Andrassvia. Tedaj je ponovil Palackega besede: »Če bi ne bilo Avstrije, bi se morala ustanoviti«, a je vendar zastopal stališče, da Avstrija ne srne dobiti Bosne in Hercegovine. Tedaj je »Frem-denblatt« oštro nastopil proti Crispi-ju in izjavi!, da Avstrija ne da Italiji ne ene pedi svoje zemlje, tuđi če bi še toliko pridobila na Balkanu. Se med rusko - tursko vojno je Italija z vso silo zahtevala.da se li po vojni daio kompenzacije, če zasede Avstrija Bosno in Hercegovino. Ko je Francija zasedla Tunis, se je cutila Italija ogroženo in pri-krajšano in tedaj se je približala Nemčiji in Avstriji in sklenjena je bila trozveza. prijateljstvo z Avstrijo in z Nemčijo. Ta politična zveza sicer ni odgovorila čustvom Italijanov, a vendar je dolgo ustrezala svojemu namenu. Sedanji minister zunanjih del. Sonino, je dne 29. maja 1S81 slovesno izjavi!, da nima irredentizem nobenega smisla več in da »rivendicare Triente comc un di-ritto sarebbe un' essagerazione del principic di nazionalita«. L. 1SS1. je bilo Soninu pridobitev Trsta preti-ranje narodnostnega principa, minister Manzini pa je leta 1SS3. izjavil, da Trst in Trident ništa bistvenega pomena za Italijo, »non vappresen-tano nemmeno un bisogno essen-ziale.« Navzlic temu, da je nacijonalno gibanje v Italiji naraščalo, je bilo vendar medsebojno razmerje tro-zveznih držav dosti ugodno, dokler ni prišla aneksija Bosne. Italiji na ljubav se je Avstrija odpovedala pravicam, ki jih ji je dal berlinski kongres glede Sandžaka, a če je to tuđi oficijalne italijanske kroge zadovoljilo, v ljudstvu se je tedaj začelo veliko gibanje proti Avstriji. Od leta do leta je irredentizem zadobi-\ al več moči in roko v roko ž njim so šla imperijalistična prizadevanja, ki so provzročila okupacijo Tripoli-tanije. otoka Rodosa in drugih oto-kov. Od leta 190S. naprej je vladala med Avstrijo in Italijo skoro neprestano večia a!i manjša napetost in ko je prišlo do sedanje vojne, se je takoj pokazalo, da so simpatije Italije odločno na strani tripelentente m od meseca do meseca je rasla agitacija za vojno proti Avstriji in Nemčiji. Reklo se je te dni, da je trozvez.-na pogodba odpovedana. — D* An-nunzio je dejal, da je zapadla in nič-na — kaj je resnica, se nam pokaže v italiianskem parlamentu. »VOJNA JE DEJANSKO TOLIKO KAKOR NAPOVFDANA.« Rim, 19. maja. »Giornale d' Ita-lia«. Salandrov organ, izjavlja: Vojna je dejansko toliko kakor že na-povedana vsled solidarne volje kralja, vlade in naroda. Poroča se, da je kralj do zadnjega omahoval. Končno se je odločil za vojno, ker je grozil šef generalne-« ga Štaba Cadorna, da sicer demonstrativno odstopi. ITALIJA PRIČAKUJE AVSTRIJSKO - NEMŠKI ULTIMATUM. Rim, 19. maja. »Messaggero,< pravi, da je neposredno pričakovatl avstrijsko - nemškega ultimatuma. List pozivlja občinstvo, da se naj obnaša napram odpotujočim nem-škim in avstrijskim poslanikom dostojno, češ, da morajo Italijani dokumentirati, kako vzvišent so nad Nemci, ki so svoj čas odpotujoče poslanike trojnega sporazuma brutalno razžalili. ODLOCILNA SEJA ITALIJAN-SKEGA PARLAMENTA. Italijanska zbornica se sestane danes popoldne ob 2., senat pa se zbere ob 4. — Ministrski svet je LISTEK. flmerittanha. Franeoski spi^ćl P'erre de Cou-lc vain. (Dalje.) XIX. Ko je Annie nevedć kako prišla v svoje stanovanje, je zbežala v svojo spalnico ter se v njo zaprla. Tresoča se po celem telesu, pobita in prepaćena se je vrgla na ehaise-longo in zakopala svoj obraz v bla-zino. Nekaj časa se sploh ni zavedla, kaj se je pripetilo. Polagoma pa ji je strašni prizor vstajal pred duhom. Tedaj je skočila na noge. njen pogled ji je osteklenel. nos ji je postal šiljast, ustnice so se ji trdno stisnile in njeni prsti so nervozno mrcvarili rob nje-nega robea . . . Gospa de Blanzac je bila že dve leti metresa njenega so-proga . . . in Jacques jo je poročil le radi denarja! To odkritje jo je sprva navdalo s tako grozo, kakor če bi videla, pogrezati se svojo hišo in iz-ginjati tla pod svojimi nogami. Zdaj, pod vtisom te dvojne brezstidnosti se je dvignil v niej cd val jeze in za- ničevanja . . . Jacques ni bi! gentle-man! To se ji je zdelo strašnejše od nezvestobe same . . . Prejel je od nje, ne da jo ljubi, ogromno premo-ženje. Po krivem je prisegel. lagal je milijonkrat, on, čigar hiša je imela geslo: »Vse za pravico.« Vjela se je v eno tistih bogatim deklicam na-stavljenih pastij, pred katerimi jo je svaril Frank Barnett. Ah! da zvedo to v Ameriki, kaka škodoželjnost bi to bila! . . . Annie se je čudila, kako je mogla biti tako lahkoverna napram besedam tujca. Spomnila se je dineja pri vojvodinji, kjer je Jacque-sa prvič videla. Napravil je nanjo vtis tako odličnega grand - seigne-urja, pravega markija in prav nič se ni zanjo brigal. Dolgo Časa ji sploh ni kaza! nikakega zanimanja . .. In vendar jo je že takrat nameraval poro-čiti. Vse to je bilo premišljeno, da jo tembolj razvnamejo. Bila je žrtev pravega komplota . . . Dogodki, ki so ju približali, so ji stopili v spomin. Prepričana je bila. da so bili tuđi ti dogovorjeni. Nato se je spomnila krasnih Jacquesovih besed, tako ve-ličastnih in nežnih, ko ji je odkril svojo ljubezen . . . Žgoča rudečica ji je zalila obraz. Norčeval se je iz nje! Ah. izvrstno je igral svojo vlo-20. da, nedosežno! ... Sroć mlade žene se je napolnilo z bridkostjo ob misli, da ga niti njeno iz kraljevske-ga premoženja obstoječe darilo ni moglo dovesti do tega, da jo spoštu-je. Po preteku poldrugega leta jo je že vara! . . . varal pod njeno lastno streho! Se dalje jo je slepil, zago-tavijajoč jo svoje ljubezni. Ta ob-dolžitev, ki je prekinila njegov hi-navski poljub. je bila v resnici ka-zen ... V duhu je zopet zagledala gospo de Blanzac, ki tik pred njima govori te strašne besede, ki naj ju ločijo za vedno. Zdela se ji je mnogo večja. strašna v svoji bledosti in s svojimi široko odprtimi očmi. Kaj jo je gnalo k temu izdajstvu? Ljubo-sumnost? Zakaj neki je bila ljubo-sumna, saj je vedela. da Jacques ne čuti ljubezni za njo. Annie? . . . In dve leti sta se ljubila. Njena zauplji-vost jima je kaj prav prišla! ... Ne samo, da ju ni nadzirala, še ćelo drug ob drugega ju je posadila . . . Kako sta jo varala, kako se ž njo igrala! Ni čudo. da sta si vedno imela toliko povedati! Morda sta se sestajala v kakem misterijoznem pritličju kakor junaki v Vie Parisienne! Vojvodinja, ta odlična dama, tako ponosna, je po-hajala v stanovanje, katero je opravi! njen ljubček z den^rjem svoje žene! Zares nedosežno! •.. O, ta kras- na družba! ta krasna družba! je ponavljala Annie na ves glas in pestila roke . . . Da, prav drug za drugega sta bila ustvarjena, fizično in moralno ... Mlada žena se je hipoma za-čutila samo, zapuščeno in solze so ji stopile v oči . . . Kaj naj stori? . . . Ali naj se loči? . . . In Jacques poroci potem gospo de Blanzac. Ne, nikdar mu ne privošči tega zadoščenja. Nje-govega naslova in imena ne odloži; dovolj sta jo stala, da se more po pravici ž njima krasiti. Vrne se v Amcriko k svoji materi, k svojim so-rodnikom, v to pošteno družbo, katere bi ne smela nikdar zapustiti . . . Vrniti se v Ameriko? . .. Ob tej misli je Annie hipoma začutila silo vezij.ki so jo priklepale na Evropo. Čudno, pred očmi ji je vstal New - York s svojimi dolgimi cestami, svojimi ozkimi in visokimi hišami, svojimi z meščansko skromnostjo opravljenimi stanovanji. svojim z brzojavnimi ži-cami prepreženim nebom, svojim silnim in hrupnim življenjem. Nato je zagledala Pariz, to elegantno in ve-ličastno mesto. Cutila je, da bi ga težko zapustila. In Blonav, ki ga je tako zelo ljubila! In njena pričeta de-la, ta dobri župnik, s katerim se je tako dobro razumela in njena tašča, ki ji je bila taka iskrena prijatelji- ca!... Nek sum ji je vstal v duši. Mari ni tuđi njena tašča igrala kako vlogo, tndi ona? Morda je bil tuđi njun sestanek v Bluetti dogovor-jen? . . . Nekaj časa je premišljevala, nato se ji je razjasnil obraz. Ne, gospa d' Anguilhon ni bila udeležena pri vseh teh odurnih stvareh; resni-ce ni niti slutila. Dobro ji je delo, da more vsaj v njo še verovati . . . In mlada žena je Še dalje z izvanredno bistroumnostjo preiskovala svoj položaj. Ker nikakor ni hotela privoliti v ločitev od svojega moža. morala je ostati v Franciji. Njen sin je bil pri-hodnji gospod v hiši d' Anguilhonov; ni ga mogla odvesti v Ameriko . . . Če pa ostane, tedaj mora še nadalje živeti s svojim soprogom pod isto streho, ne srne vzbuditi javne pozornosti in mora varovati čast imena, katero nosi. To hoče poskusiti. S tem, da svojega mesta ne zapusti, prevari vojvodinjine upe in se tem krutejše maščuje. Tako se potolaži. Uboga Annie! Kako bi bila ogorčena, da ji je kedo v tem trenotku rekel, naj se šteje srečno, ker jo njena dolžnost veže ostati pri Jacquesu, katerega je kljub vsemu ljubila in ga bode ljubila še vnaprej . . . (Dalje prihođnjic.) .Slovenski Narod* Telja po pošti 1 sa Avstro-Ogrsko: < ćelo teto skupaj napftj • K 25*— pol leta „ h • • • 13'— Četrt leta „ • • • • ^50 na mesec m » • • • 290 ' 2a Ncmfljo: ćelo leto naprej . . . K 80*«« za Ameriko In vsa drug« rlrdftfrf cek> leto naprej . . . . K M.—- Vpra5anj>m plede tnseratov se naj priloži za odgovor dopisnici aM zoaailto. UpravnUtvo (spodai, dvoriiče levo), Kaallova mlioa At S, Ulef^a št •*« Stran 2. .SLOVENSKI NAKOD-, anc 20. maja |yi5. 113. štev. snoči v dolgi nočni seli pripTavfl vse predloge za usodepolno zaseđanje parlamenta. Predvsem bo predložena parlamentu zakonska osnova, kl izroča vso državno oblast v kraljeve roto, nadalje predlože o iz rednih kredltfh za armack) in mornarico, o ukrepih za vzdržavanje javnega miru in reda, o izrednih sodiščih, o organizaciji m prometu železnic v vojnem časn, končno budgetni prx>-vizorij za 1915/16 in menda tucfi nov moratorij. Kreditna pređloga vlade vsebuje tudl emisijo 4V2^ naroduega poso-jila v znešfcu 1 milijarde lrr. Po kratkih eksposćjih ministr-skega pređsednika Salandre in zuna-njega ministra Sonine, bo izvolila zbornica posebni odsek 24 poslan-cev, ki bo sestavil poročilo o vtadnih predlogah tako, da bo mogla zbornica Še danes o njih glasovati. Nato bo zbornica najbrže odgođena. Takoj po se}i parlamenta se se-Stane zopet ministrski svet, da odobri pređloge vojaškega značaja, ki jih je pripravil v sporazumu s šefo-m generalnega štaba vojni minister ZupellL Razburjenje v Rimu je bilo cei dan nepopisno. Ko so ponoči odhaiali ministri s posvetovanja, so Jih ob-kolfii časnikarji, roteČ jih za informacije. Toda ministri so varovali tajnost svojih sklenov. Le eden je de-jal nekemu znanemu žurnaiistu: »Prav mimo greste Iahko spat . . .«■ IZPOPOLNITEV MINISTRSTVA. »Pester LIovd« poroča, da se ho predstavilo danes v zbornici iz-popolnieno rninistrstvo. Imenovani bodo za ministre brez portfelja: Bis-solati za reformne socijaliste. Bar-zilai za republikance in Fera za ra-dikalce. »ZELENA KNJIGA« ITALIJANSKE VLADE. Iz Rima poročajo: Pred dana-šnjo sejo dobe italijanski poslanci v roke zbirko diplomatičnih dokumen-tov. »Zeleno knjigo«, ki naj dokaže pravilno postopanje italijanske vlade. V zbirki se nahajajo dokumenti od sarajevskega umora pa do konca aprila t. 1. »Tribuna« pravi, da izha-ja iz teh dokumentov, da so bili od-nošaji med Italijo in Avstrijo na začetku vojne popolnoma prijateljski, pozneje normalni do trenutka, ko so prišle na razgovor nacijonalne aspiracije Italije. Avstrija da je razume-Ia, da mora te aspiracije odobriti, že radi tega, ker je morala Italija v istem hipu, ko je sporočila svoje za-Iiteve avstrijski vladi, vztrajati na tem, da jih Avstrija akceptira. To je bila Italija dolžna svoji časti in svojemu ugledu. Govori se tuđi, da se nahaja v zbirki italijanska nota z dne 4. maja, v kateri izjavlja Italija, da je Avstrija s svojim nastopom začetkom vojne prelomila trozvezno pogodbo, tako da jo smatra Italija za ničevo. — Italija da se je smatrala zato od vse-ga začetka za prosto vsake iz tro-zvezne pogodbe izvirajoče obveznosti. (»N. Fr. Pr.O IZMENA NOT MED ITALIJO IN AVSTRO - OGRSKO. Italijanski listi poročajo, da je italijanska vlada poslala dne 4. maja dunajskemu kabinetu noto z razni-mi rekrimrnacijami glede zadnje pre-teklosti, zlasti avstrijska vlada italijanski ni predložila note Srbfji z dne 23. julija 1914, pređno jo je odposlaJa in da se glede nastopa proti Srbiji ni prej dogovorila z itali-jansko vlado. Vsled tega fma sedaj italijanska vlada prostost nastopa. Ta italijanska nota ni bila izročena tuđi nemški vladi. Iz Curiha poročajo, đa Je avstro-ogrski veleposlanik v Rimu baje dne 16. maja zahteval od Sonina pojasnila glede priklopitve ItaJrje k tripef-ententi. Sonino Je nato odgovori!, da kabinet sedaj na to ne more odgovoriti, veleposlanik naj zopet vpra-ša, kadar bo ministrstvo zopet preuzelo posle. PREDLOGI MONARHIJE ITALIJL V ogrskem parlamentu je ome-nil poslanec grof Andrassv pri svofi interpelaciji o avstriisko - Halijan-skih odnošatih tuđi navedbe italrjan-skega poslanca Cirmenija v »Štampi« glede kon^eiuajtii, & jfli te po- nudila naša država Italfji. Ministrski predseđnik grof Tisza le v svojem odgovoru poudarjal, da te navedbe sicer nišo avtentJčo«, da pa nudijo precej točno sliko detansk. položaja. Za grofom Toro Je sprogovorfl sedaj nermški državni kancelar dr. von Bethmann - Hoilweg, ter je, ka-kor ogrski ministrski predsednik, po-trdil, da se je bila monarhija v svr-ho trajnega sporazuma, odločila za dalekosežne koncesije Italiji. Te koncesije so: 1. Avstrija odstopi Italiji oni del Tirolske kjer prebivalo Italijani; 2. rarvnotako teritorij na desnem bregu Soče ter mesto Gradiško; 3. Trst postane cesarsko svo-bodno mesto, dobi upravo, ki mu bo zasigurala italijanski anačaj, ter ita-liiansko univerzo; 4. Avstrife prizna italijansko su-vereniteto nad Valono in njeno interesno sfero; 5. Avstrija proglasi svoj desin-teressement glede Albanije; 6. obljubi-, da se bo posebno oty-rala na narodne interese svo#h ita-Kjanskih državljanov; 7. proglasi amnestijo za vse vojske in politične zločince iz prepu-ščenega teritorija; 8. obljublja, da se bo blagohotno ozirala na nadaljnje želje Italije glede vprašanj. ki so v zvezi s ponuje-nim dogovorom: 9. Avstrija bo takoj, ko bo do-gover podpisan, teritorijalne koncesije slovesno razglasila; 10. ustanove naj se mešane komisije, ki bodo uredile posameznosti pogodbe: 11. čim bo pogodba podpisana, se vojaki avstrijske armade, ki so doma v odstopljenih teritorijih, ne bado več mieleževali bojev. Nemški državni kancelar je še pristavil, da je prevzela nemška vlada v sporazumu z avstrijsko zavez-nica popolno garancijo za lojalno iz-vršitev teh predlogov. DIPLOMATICNE KONFERENCE. »Pester Llovd* 'poroča: Kakor poroča »Corriere della sera«, se je vršila dne 1S. maja pepolđne pri knezu Bulo\vu seja, katere sta se udeležfla ražen tajnika avstro - ogr-skega poslanistva, bavarski poslanik in nemški državni poslanec Crzber-ger. Ob 4. popoldne Je sel tajnik avstro-ogrskega poslanistva k Son-ninu. Takoj nato je Sonntno sprejel romunskega poslanika. ITALIJA JE PROGLASILA LAU- SANNSKO POGODBO ZA NI- ĆEVO? Monakovo, 19. maja. Vesti iz Petrograda pravijo, da je Italija ob-vestila Turčijo.da smatra lausannsko mirovno pogodbo za ničevo. Italijanski veleposlanik v Carigradu. Iz Carigrada poročajo: Veliki vezir je obiskal 18. maja ob 4. popoldne italijanskega veleposlanika mar-kija Oarronija. SPORAZUM MED FRANCIJO IN ITALIJO. Iz Rima poročajo: Pichon se je izrazil napram pariškemu korespon-dentu »Tribune«: Sporazum med Francijo in Italijo je najvažnejši do-godek, ki nam ga je prinesla ta vojna. Njegov pomen ni samo v odlo-čilnem nastopu Italije za pravično stvar in za neodvisnost narodov, marveč v glavnem v tem. da bodo sedanie pogodbe trajale Čez vojno in zopet ustanovile latinski blok ter Evropi dale staro nadvlado duha. Francija in Italija sta navezani druga na drugo s srčnim tovarištvom, brez zavisti in brez Ijubosumja. Temu principu smo posvetili svoje življenje in navdaja nas neizrečno veselje, da so se naše sanje in naši upi uresničili. Banke v Italfji in Nemčifl. Berolinska »Tagliche Rundschau« poroča: Nemške banke so dale prepeljati svoje vrednostne pa-pirje, ki so jih imele v Italiji, v ne-vtralne države, v prvi vrsti v Švico. Istotako so italijanske banke v Nem-čiji svoje vrednostne papine spravile na varno. VATIKAN IN VOJNA. Rim, 19. maja. »Messaggero« zahteva, da suspendira Italijanska vlada § 11. garancfjskega zakona, ki daje inozemskrm poslanikom pri Vatikanu iste pravice, kakor poslanikom, ki so akreditirani pri ftalijanski vladi. Kakor znano, imata Avstrija in Netnčiia pri Vatikanu posebne poslanike. NEVTRALNOST ŠVICE. »Zuricher Post« poroča s pos«b-nega švicarskega vira; Danes smo še prepričani, da je m*d italijanskim narodom većina za nevtralnost in da bi se nevtralnost izplačala, toda večina je umolknila napram manj-šini, ki zahteva, da poseže Italija v &y&tđiaiQ mino. Sig&t sg nismo od- povedali §e zadnjemu upanju, da se ohrani mir, pripravljeni pa smo na skrajno. Slej kot prej smo prepričani, da se bo Švica izkazala tuđi pod temi težavnimi razmerami in da bo z\xsto in neornajno vztrajala pri svofi nevtralnosti in nedotakljivosti. Upamo, da bo to vpoštevala tuđi Italija. Ce je enkrat izdana parola: »Sacro egoismo*. moramo tuđi ml skromno, toda odločno zahtevati priznanje tega svetega egoizma. PRITISK TROJNEGA SPORAZUMA NA ROMrtNIJO. Iz Berlina poročajo: Dejstvo je, da so vse vesti, kakor da bi namera-vala Romunija udariti skupno z italijo, neresnično. Na drugi strani pa je gotovo, da skuša tripleententa pridobiti Romu ni jo za vsako eeno na svojo stran. Pogajanja se še vedno vršijo. Glavno težkočo tvoriio razna teritorijalna vprašania med Rusijo ir Romunijo. Upati je, da se ro-munska vlada tuđi tokrat ne bo udala pritisku. Iz Bukarešte: »Moldova« poroča: V političnih krogih, ki stoje prav blizu vladi, so trdno prepričani, da se Romunska pod nobenim pogojem ne bo odpovcdala svoji dosedanji oboroženi nevtralnosti, pa naj Italija krene na katerokoli stran. Stališče Italije ne more na no-ben način vplivati na nastop Ro-munske, ker bi mogla eujenta obljubiti eno samo garancijo, wi ta bi bila uničenje Rusije. Brez tesra so vse ohliubc siepilo. Tuđi Srhom je en-tenta ohlluhovala in dajala garancije, in vendar jih brez usmiljenja žrtvujejo. SEVERNO BOJIŠČE. RUSI PRIZNAVAJO SVOJ PORAZ V GALICIJI. Iz Petrograda javljajo »M. N. Nachrichten« z dne 15. maja: Veliki generalni štab javlja: Od sredi aprila sem so nam do-hajale vesti o velikih transportih nemških čet z zapadne fronte in o njihovi koncentraciji v zapadni Galiciji. S tem ustvarjen dejanski položaj je nas prisilil. da smo razvoj svojega navala v smeri Mezolaborcz-Uzsck ustavili, da bi svoje pozicije ne podaljšati in ohranili možnost po-tisniti razpoložljive rezerve na ugrožene odsef:e naše fronte. Toda čete, ki jih je sovražnik znova vrgel proti naši fronti, so bile tako znatne, da naša tretja armada ni mogla zadržati njih navala v odseku Ciezko\vi» ce - Gorlice. Neprestani trdovratni boji in silni protinapadi, ki so sovražnika zavirali, da bi izvedel svoj namen prebiti našo fronto, so končno po-vzročili, da se je sovražna akcija omejila na frontalne napade proti našim pozicijam, ki jih je zapored zavzemala naša tretja armada. Vzncšeno junaštvo naših čet je orno-gočilo, .da smo v najpopolnejšem redu Iahko resili težavne bojne probleme ter zadali sovražniku ogromne izgube. Vsa tretja armada je bila za-pognena na reko San. Z ozirom na to smo bili prisiljeni odrediti pregru-pacijo sosednin armad v svrho, da spravimo s tem v sogiasje tuđi njih fronto. Pregrupacija je že izvršena. Mi smo bili pač prisiljeni, da smo se iz teh vzrokov umaknili iz Karpatov, vendar pa smo istočasno izvojevali z odločno ofenzivo v vzhodni Galiciji bistvene usnehe na našem levem krilu, ki je zadalo sovražniku ob Dnjestru ohčuten poraz na fronti, dolgi 150 vrst. Tekom petih dni od 9. do 14. maja smo v tej okolici vjeli okrog 20.000 mož ter prisilili sovražnika, da se je v neredu umaknil onstran Pruta. Dne 14. maja so naše daleč streljajoče baterije v Przemvslu raz-pršile sovražno kolono, ki je prodrla z zapada, in ji zadale znatne izgube. V ostalih odsekih ob Sanu in na vzhodnih obronkih Karpatov ni bilo nobenih važnih akcii. Sovražna armada ob Dnjestru se je umaknila in se je 14. maja držala na levem bregu Pruta v okolici Kolomeje s pomočjo ojačenj, ki jih je dobila po železnici. V boj je postavila zadnje rezerve. Istega dne so naše čete v naskoku zavzcle Nad-worno. Dan prele je naša konjenica zavzela utrdhe pri mostišču Sniatyn in se polastila tega mesta. V okolici Szawel se boji razvi-Jajo za nas ugodno. Odbili smo več napadov zapadno od Szawel ter na-padli pri vaši Gruzdi z uspehorn znatno sovražno kolono, ki je hotela Szawle s scvera obkoliti. Sovražnika smo zavrnili. Z dne 17. maja javljajo »M. N. Nachrichten« iz Petrograda: Ruska brzojavna agencija poroča: Boji pri Szaulah se polagoma ražviiaio v Youcm obsegu. Včerai so se vršili boji na fronti, dolgi več kakor 30 vrst* Sovražnik je tam vsak dan poMljal obkoljcvalne kolone sedaj proti enemu. sedaj proti drugemu krilu naših pozicij. Dasi so Nemci poslali v boj več kakor dve pehotni diviziji, vendar smo v centru napredovali ter v bokn napadli eno izrned sovražnih obkoljevalnih kolon. Na zasledovanju sovražne armade, ki se umika proti Prutu, se je prav posebno odlikoval eden iz-med naših rezervnih polkov. ki je dne 13. maja v naskoku zavzel utr-jeno postojanko pri vaseh Zukovv in Zukocin severno od Kolomeje. Pri tem je vjel 1000 mož in vplenil mnogo strojnih pušk. Kozak i so zajeli 1500 mož, ki so utekli iz strelskih jarkov. V okolici Črnovic je polkovnik Karlovič s tremi eskadroni huzarjev opetovano vdrl v sovražne umika-joče se kolone ter zajel mnogo vjet-nikov. Pri cnem teh nanadov smo popolnoma potoikli eno stotnijo, ki je štela 200 mož. Med umikanjem naše 3. armade od Dunajua proti Sanu smo ostavili k večjemu 50 topov. od katerih pa je bila večina razbita od sovražnih granat. Vsa živila smo skrbno vzoli sabo in razbtrelili vse umetne zgrad-be in ceste. Dne 13. maja je naša konjenica pri Pruehniku severno-zapadno od Przemvsla napadla neki nemški kolesarski oddelek, po-tolkla 50 kole^arjev, 30 pa vjela. (Te podrobnosti imajo samo ta namen, da bi javnosti prikrile veličino ruskega poraza. Opomba uredništva.) * NAŠE NAPREDOVANJE V GALICIJI. Ruske bojne crte ob Sanu med Przemys!om in Jaroslavom sicer naše čete še nišo razbile, na več toč-kah pa je ta ruska obrambna crta že omajana. Severno od Jaroslava so naše čete prekoračile San in odbile ruske protisunke ter nato same za-čele napadati. Naši so vrgli sovražnika iz njegove druge obrambne crte, ga zasledovali in pregnali na vrhove severno od Lubaczo\vke, najbrže proti jugu in jugozapadu od Oleszvc, Levo oporišče ruskega krila ob Sanu v odseku Przemysl — izliv Wysloka, je bila Sieniawa. severo-zapadno od izliva Lubaczo\vke. To mostno utrdbo so naše čete zavzele v naskoku. Prej so bili na«i obstre-ljevali utrdbo s treh strani. Vjeli smo vso posadko in vplenili mnogo voj-nega materijala. Tako stoje sedaj naše čete skoraj na ćeli 50 km široki fronti Przernvsl - Sieniawa na vz-hodnem bregu Sana ter Iahko misli-jo na razširjenje svojih pozicij proti severovzhodu in severozahodu pod ugodneišimi pogoji. Na levo od fronte ob Sanu se vrše silni boji v gora-ti pokrajini pri Kielcih. Zdi se. da dobiva sovražnik tam še nadalje oja-čenja. Vzhodno od fronte ob Sanu je bitka na crti Sambor - Strvj še ne-odločena. Na levem krilu te fronte se je posrećilo našim četam zavzeti važne vrhove severno od Sambora ter doseči uspehe na obeh straneh doline Stnviaze. V okolici mesta Strvj traja borba še vedno. PRVA OBRAMBNA CRTA RUSOV OB SANU. »Az Est« poroča: Kakor je bilo pričakovati, so se Rusi prvič moč-nejše ustavili ob Sanu. Med Rudnikom in severno od Przemvsla so se morali Rusi umakniti na vzhodni breg Sana. severno od Rudnika pa se vrše boji še na zapadnem bregu. Tu skusajo Rusi braniti svojo novo železniško progo, ki so jo bili zgra-dili tekom zime in ki gre iz Rozwa-dowa do Lublina. V Rozwadowu so postavili velik kolodvor ter ustva-rili zvezo preko Lublina do Ivango-roda in do Brest - Litowska. Rusko upiranje ob Sanu je naravna posle-dica dogodkov v Galiciji. Armada generala v. Linsingena prodira severno vedno del] in ima Karpate v hrbtu. Ta armadna skupina se bo-juje sedaj v dolini Stryja, kjer se Rusi silovito upirajo, ker ie mesto Strvj važno železniško križišče. Naše čete pa napadalo z velikim uspe-hom in so vjele od 12. maja sem že 6000 Rusov in vplenile mnogo strojnih pušk. Nova ruska ojačenja. Vojaški sotrudnik »Russkega Slova« pravi, govoreč o naši ofenzivi v Karpatih in ob Dunajcu, da ima ruski vrhovni poveljnik v rokah še mnogo šans, da zlomi to dvojno ofenzivo. Tri nove armad.e ki so bile pripravljene, je sedaj mogoče postaviti na primeme točke. Brez dvo-ofenzivo. Tri nove armade. ki so bile namenjene oroti Bosporu. »Frank- furter Zt£.<' je mnenja. da gre k več' jemu za 150.000 mož. Tuđi bi to so-gkišalo z romunskim poročilom iz Odese, ki pravi, da je prišel general Ašenberg na čelu močnih čet dne 7. maja skozi Balto v Besarabiji v smeri proti Galiciji. To bi bil dokaz, da se pornika ta ruska armada gali-škim četam na pomoć. Značilna Je sodba »Kpoce*- v BukareštL ki pravi, da bi sedni. 11. maja, ne zado-stoval niti pol milijona novih čet, da bi izvršil preobrat. Car zopet na fronti. Iz Petrograda poročajo, da Je car zopet dospel na fronto. UMIKANJE RUSOV. Iz Bukarešte poročajo: List »Dimineata« piše o vojnem položaju v Galiciji: Rusi se še vedno umikajo, ne da bi do sedaj našli ravnotežje, ki bi bilo potrebno za protinapad ali resen odpor. Izguha čne San ima velik strategičen pomen. Kljuh vsem uspehom ob Dnjestru jim ne bo mogoče izvršiti strategičnega razvit ja ob Dnic^tru, kajti nevarnost, ki jim grozi, ne obstoja samo v umikan.;u njihove fronte, marveč tuđi v tem, da jih prebije sovražnik v severo-vzhodni smeri. Položaj ruske armade postaja kritičen. Pomanjkanje enot-nosti operacij na zapadu in vzhodu je nerazumljivo. Če Rusi trde, da so bile sedaj močne nemške čete pre-stavliene na zapadno bojišče, kako je potem mogoče. da angleško - fran-coski poveljniki nišo v očigled ne-varnosti ničesar storili. da ta udarec preprečijo? — »Independance« piše: Ne brez globokega razočaranja se tu zasleduje razvijanje akcije, skoraj bi se lahko reklo, ruske drame v Galiciji. V prvih dnevih ofenzive se je smatralo, da so bili Rusi presenećeni in da se bodo ustavili pri drugi ali tretji ohrambni crti. Naj se s tem umikanjem primerja umi-kanje Joffreja ob Marni. Kmalu pa se je morala pokazati resnica. Ruska armada se ni mogla braniti. Sedaj se umika na 500 km dolgi fronti. Vzpričo take menjave kulis, kjer je izpraznitev severnega dela Galicije pred durmi, ie nova ofenziva pri Črnovicah čudna. Ta ima strategičen pomen Ie, če se posreći cer Kolomejo ogrožati desno krilo za-veznikov. Ćelo z novim zasedenjem črnovic se ne more odstraniti nevarnost, ki grozi Rusom na severu, Proti strahopetnežem. Petrograd, 19. maja. (Kor. ur.) Glasom carjevega ukaza se mora ustaviti svojcem vojakov. ki so dokazano brez boja odložili orožje in se dali vjeti, vojna podpora. * RUSKO PRODIRANJE CEZ PRUT ZAVRNJENO. »Pester Lloyd« poroča iz Ćrno-vic: Akcijo Rusov, da bi prekoračili reko Prut. so naše čete z veliko hrabrostjo na ćeli crti zavrnili. Naša artiljerija je prizadejala Rusom velike izgube. Uradno razglaša Kor. urad: Dne 16. maja je iz£el v Rusiji urađen opis zadnjih dogodkov, ki so se dogodili na skrajnem krilu fronte med Dnjestrom in Prutom. V gostobesed-nem pretiravanju nopolnoma malen-kostnih uspehov na enem delu krila, ki se skrivajo proti veliki zmagi v Zapadni in Srednji Galiciji, ne po-vzema ta opis samo že preteklih bojev, marveč je priklopil. kar je za uradna poročila novo, tuđi bodoče, da ohrani svoje fantazije. Tako dela poročilo zlasti z domnevanji in uspe-hi, ki jih je baje pričakovati. da se more resnično doseženo. ki je za vznešen opis premalenkostno, raz-bliniti. Iz naših oficijalnih poročil je vsakomur znano, da smo svojo fronto umaknili od Dnjestra na Prut in da so naše čete zapustile Zaleszczv-ke. ki so jih bile prej zavzele. Od ruskega poročila razkričani poraz bi pač niti tedaj ne mogel uničiti uspehov zaveznikov v Zapadni Galiciji, če bi bil resničen. Podpisana: Vrhovno armadno poveljništvo. • « BOJI V BUKOVINI. Iz Radavca poročajo, da naše čete sijajno od bi ja jo vse ruske po-skuse prekoračiti Prut. Sovražnik se je moral na več točkah ćelo umakniti. Ruska artiljerija je poskusila bombardirati Črnovice, kar se ji pa ni posrećilo. Močni sovražni napadi v Zapadni Bukovini ob galiski meji, ki so imeli namen priti v gorate dele zapadne Bukovine, so bili odbiti. Tajno delo proti vojni v Rusiji. Iz Stockholma poročajo: Tajni boj proti vladi se v zadnjem časn v Rusiji kljub oštrim odredbam vedno bolj širi. Revolucijonarji delujejo sedaj zkisti proti takim podietjem, ki služiio ludovanju važuega \oiu6gM. 113. Stev. .SLOVENSKI INAKOD", dne 20. maja 1915. Stran 3. materijala. Po poročilih potnikov, ki prihajajo iz Finlandije, se je neznanim atentatorjem posrećilo z bom-bami razdejati edino tovarno na Ru-skem, ki izdeluje letala. Razdejali so rudi neko tovarno za razstreliva. Poleg tega je bila neka praharna močno poškodovana. tako da je morala za nekaj Časa prenehati de-Iati.________________________^^ V Baltiškem morju. Berolin, 19. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V ruskih poročilih z dne 15. maja se trdi, da je treki, v Baltiškem morju se nahaja-ioči angleški podmorski čoln dne 10. maja v blizini Libave s torpedom potopil neko nemško transportno ladjo, ki so jo spremljale vojne ladje. Iz zanesljivih virov pa poročajo, da ni bila nobena transportna ladja na-padena od kakega podmorskoga čol-na, pač pa dne 10. maja neka po-možna ladja cesarske nemške mornarice v blizini Libave. Vsi izstre-Ijeni torpedi so zgrešili svoj cilj. En torpedo se je potopil in na dnu morja eksplodira!, ne da bi bila eksplozija napravila kako škodo. ZAPADNO BOJISCE. FRANCOSKO LRADNO POROČILO. Iz Pariza ja vi ja jo »M. N. Nach-richten« z dne 18. maja: Poročilo irancoskega generalne-ga štaba z dne 17. maja ob 3. popol-dne se glasi: V okolici Het Sasa stalno na-predujejo naše čete. Zavzeli smo od Nemcev močno utrjeno nišo in prekoračili na vzhodnem bregu kanala prvo nemško crto. Pri tem smo \ jeli 145 mož in vplenili 4 strojne puške. Sovražen protinapad se je popolno-jna ponesrečil. Severno od Arrasa, kjer je nastalo deževje, ničesar novega. V okolici Loretta srditi artiljerijski boji. Sovražnik je izvršil 4 protinapade, ki smo vse krvavo odbili. Sovražnik je imel težke izgube. Ob reki Oise pri Baillyju so Nemci razvili, da bi vplivali na naše afriške stre!-ce. zeleno tursko zastavo s polume-secem. Afričani so odgovorili na to provokacijo s tem, da so jo sestrelili iz rok nosilca. Neki strelec se je na to napotil proti sovražnim jarkom ter prinesel zastavo v našo bojno crto. Poročilo ob 11. ponoći se glasi: V Belgiji je sovražnik vsled naših uspelih napadov v zadnjih dneh, boječ se, da bi ga popolnoma obkolili, preteklo noč izpraznil svoje pozicije zapadno od Yserskega kanala. Naše čete pa so vzdržale vse pridobitve na vzhodnem bregu. Severno od La Bassee so Nemci izvršili v noči na 17. maja več srditih protinapadov na angleške pozicije. ,V ponedeljek so Angleži zmagovito nadaljevali boj, zavzeli več nemških strelskih jarkov ter zadali sovražni-ku zelo velike izgube. 700 Nemcev je bilo popolnoma uničenih. ker so zašli v ogenj naših strojnih pušk ter lastne artiljerije. Naši zavezniki so vjeli okrog 1000 sovražnikov ter vplenili več strojnih pušk. Severno cd Arrasa je bila ves dan gosta meg-la. ki je zavirala vsako večjo operacijo, vendar pa se je tuđi tu borba živahno nadaljevala, zlasti na obron-kih Loretske visine. Tu smo odbili vse nemške protinapađe. Pri Ber-ry au Bacu je sovražnik napadelnaše strelske jarke, a smo ga takoj zadržali. Število pri Vi 11 e sur Tourbe za-jetih neranjenih vjetnikov znaša 350; k temu je treba prišteti še 50 ranjencev. V gozdu pri Aillyju smo ob zori izvršili napad in zavzeli več nemških okopov, vplenili 3 strojne puške ter vjeli 250 mož. Na obronkih Pretrskega gozda sta 2 nemška ba-taljona trikrat poskusila udariti iz strelskih jarkov, toda naša artiljerija jih je takoj zaustavila. * OBSTREUEVANJE DUN-CKEROUA. Iz Berolina poročajo: Prve 38-centimetrske granate so padle pre-tekli torek na Dunkergue. Od 10 iz-streljenih granat sta dve padli na vojaški kolodvor ter napravili silno škodo. Med 10. in 11. je padio na Dunckerque še nadaljnjih 12 granat. Ena je padla zopet na postajo, kjer je ravno stal neki vlak z municijo iz Calaisa. Vlak je zletel v zrak. Stiri granate so zadele neko vojaš-nico, v kateri je bilo ravno 1000 vo-jakov pri obedu. Večina ten vojakov je bila baje ubita. Dve nadalinji granati sta zadeli vojaško bolnico, ki je bila popolnoma razbita. Voiaška postaja je popolnoma razdejana. Po prvem obstreljevanju je zapustilo 42.000 prebivalcev mesto. pozneje pa še 20.000. Samo kakih 4000 do 5000 civilnih oseb je ostalo v mestu. Boji za Hartmannsweilerkopf. Iz Curiha poročajo: Z bojišča v Zgornji Alzaciji poročajo: V noči od srede na četrtek je v srednjih Vo-gezih divjal hud nočni boj od pol 11. ure naprej. Slišalo se je neprestano grmenje topov. kakor oddaljen grom, salve topov in vmes votle udarce krogel iz velikih topov v globokem tonu. S strehe neke hiše se je videlo ćelo bliskanje strelov. Po danes semkai dospelih poročilih gre za težke boje na Hartmanns-weilerkoptu. pri čemur so se vršili tuđi bližinski boji. Tuđi v četrtek zjutraj in v petek se je iz severoza-padne smeri slišalo grmenje topov. Francoska naročila v Ameriki. »Dailv Ne\vs< poročajo, da je Francoska naročila v Ameriki 50 topov kalibra 38 cm, ki mečeio krogle na razdaljo 26 km. Topovi DOZF.MSKEM MORJU. »Štampa■< poroča iz Svrakuza. da se je vec avstro - ogrskili pod-inorskih čolnov pojavilo v Sredo-zeinskem morjii. Mm i PsiliiB-fiteai. Lyon, 19. ninja. (Kor. urad.) >^Lc Progres-: poročn iz Lizbone: Stcvilo žrtev vstale je znašalo dne 17. maja 200 mrtvih in 500 ranjenih. Večji del spada k republikanski .^ard:. Admiral Brito je bil zaprt in obdol/.en. da je izda I povelje na podmorske čolne, da naj potope ladje, ki so streliale na mesto. Zatrjuje se, da ie bi! plan za revolucijo izde-lan 1 dni potem, ko se je sestavil kabinet Castro. Dr. Albaso Castro je prevze! vojaško stran. Poštni minister, ki je vodii že za časa padca monarhije organiziranje carbonari-jev. je prevzel, grupiranje civilistov, dočim je kapitan Rego izvedel organizacijo revolucije v mornarici. Po prvi seji je izdal novi ministrski svet noto, v kateri se je zahvali! de-žeii za podnom pri strmoglavljcnju diktature in pozval prebivalstvo, da naj ostane mirno, ker je čili vstaje dosežen. Kdor bo motil mir. tega hodo smatrali za izdajalea domovine. Stanje ministrskega predsednika Chagasa se zboljsuje. Krogla ni vdrla v glavo, pač pa je izgubljeno desno oko. Na levo oko za sedaj še ne vidi. V Lisaboni je mir. Trgovina je zopet pričela delovati. Oklopnici »Espana« in »Rio de la Platta , kakor tuđi en torpedni čoln. so pripluli v Li^abono. Lyonski »Progres^ poroča iz Lisabone: Število žrtev vstaje je znašalo do večera dne 17. maja več nego 200 mrtvih in 500 ranjenih. Večina žrtev je pripadala republikanski gardi. Admirala Ksaverija Brito so zaprli. Dolže ga, da je dal pod- morskemu Čolnu »Espadarte« povelje naj potopi ladje, ki so obstrelje-vale mesto. Poroča se. da je bil nacrt za revolucijo izdelan tri dni po sestavi ministrstva Castro. Dt. Alva-ro Castro je prevzel vojaški del, poštni minister, ki je ze za časa padca monarhije vodil organizacijo kar-bonarijev, je prevzel grupacijo civilistov, dočim je kapitan Rego izvedel organizacijo mornarice. Po svoji prvi seji je novi ministrski svet izdal noto, v kateri izreka deželi svojo zahvalo za podporo pri porazu diktature ter pozivlje prebivalstvo. naj ostane mirno, ker je smoter upora dosežen. Kdor bo še motil mir, tega bodo smatrali za izdajalca domovine. Kodanjska »Berlingske tidende« poroča iz Londona, da so vsa oiici-jalna portugalska poročila o dozdev-nem porazu revolucije popolnoma neresnična. F^ortugalska se nahaja v popolni anarhiji. Revoluciionarni komite obvladuje deželo. Predseclnika republike so revolucijonarji Ie zaradi tega pustili v u radu, ker Je popolnoma r.asivcn in ker je tticli za novo vlado pripraven reprezentaciiski tiradnik. V Lisaboni je Javna anarhija. Drug proti drugeinu se bojuie-jo. In atentat na ministrskega pred-sednika Cliagasa je bi! signal za nove krvave pocestne boje med privr-ženci nove in stare vlade. Geniski -Herald- poroča: Štiri-najsturno obstreljevanje Lisabone od strani upornega bretiovja, je pa-v/ročilo na poslopiili ogromno škodo ter zaliteval tuđi človcske žrtve. — Kakor poroča milanski »El Liberal«, znasa število žrtev več nego 2000. Lyon, 19. maja. (Kor. tirad.) >-Le Progres-/ poroča iz Madrida: Portugalske vojne ladje so zopet obstre-Ijevale Lisabono. Oko)i 100 oseb je uhitili, med njimi več Špancev. Po-cestni boj je trajal ves včerajsnji dan. — Odlikovani «!ovenski častn!-fci. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobi! rezervni poroč-nik 39. topničarskega polka Henrik D o 1 e n c. — Signimi laudis sta dobila rezervni nadporočnik 10. pijo-nirskega bataljona Rudnlf Janež m rezervni poročnik 12. lovskega bataljona Franc C o 1 n e r i č. — Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil rezervni poročnik 17. pešpolka Josip P o t o k a r. — Sig-num laudis sta dobila res. poročni-ka Ivan V r a Č k o 7. pešpolka in Fr.tnc Koren t 17. pešpolka, dalje rezervni nadporočnik 2. bos. - her-cegovinskega pešpolka Franc pl. Premerstein in rezervni poročnik 2. bosanski - hercegovinske-ga pešpolka Ivan Z d o 1 š e k. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik - račun svodila 47. pešpolka A. 11 r i b a r. — Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil stot-nik 16. domobranskega pešpolka Lovro i? u s t e rš i č. — Signum laudis so dobili: re *. poročnik 43. domobranske havbične divizije dr. Er-nest R o š k e r. ernovoiniški poročnik 5. domobranskega pešpolka .Tos. L e š n i k in ritmojster S. orožniške-ga zapovedništva Oskar Vidi c. — Odlikovani slovenski vo.iaki. Srebrno hrabrostne svetinjo I. raz-recia so dobili: rez. kadet Ksaver Parma. narednik Raiko \ ih?r. pod-tk'setniki Ivan Kudin, Aloj/.ij Mahač in Anton Podzimek 1. domobranskega pešpolka, ter četovodja 26. domobranskega pešpolka Vinko Zor-čič. — Srebrno hnihrostno svetinjo II. razreda so dobili: četovodja 26. ptspclka Peter Oogola, poddesetnik Alojzij Mlinaric in saperja Stefan Olavič ter Josip Milnarič 3. saper-skega bataljona; četovodji Anton Alikulič in Anton Cvetkovič ter pi-jonirji Anton Kajtež, Franc Lornek, Anton Majcen, Alojzij Mrak, Ludvik Murko, Franc Prcnielc, Franc Rožič in Josip Zupančič. vsi 3. pijonirske-ga bataljona. — Za voiaške kurate so za čas vojne imenovani naslednji duhovni-ki: Anton Lasbacher, Josip Bulovec, Izidor Cankar. Peter Pavlič. Franc Ron. Mina Rarbič. Ivan Baznik, Ign. Brvar, Ivan Drešar in Alojzij Dejak. — VpoKlic črrjovoimkev ietnikov IS78—1890, 1892—1894, 1897 in 1865—1872 v Trstu. Včerajsnji trža-ški listi objavljajo: Vsi, pri prebiranju v dobi od lf\ do 19. maja 1915 za črnovojniško službo z orožjem sposobnim spoznani črnovoiniški obve-zanci rojstnih Ietnikov 187S—1890, 1892—1894, 1897 in 1865—1872, se imajo predstaviti v četrtek, dne 20. maja 1915, in sicer dotični, ki so bili prideljeni skupni c. in kr. vojski, v Ljutomeru na Štajersketn, dotični, ki so bili prideljeni c. kr. domobranstvu, v Pulju, ter prinesti s seboj prejeto črnovojniško izkaznico. — Ostali, pri prebiranju v času po če-trtku, dne 20. maja 1915, za čniovo]- niŠko službo z orožjem sposobnim spoznani črnovojniški obvezanci prej označenih rojstnih Ietnikov, se imajo predstaviti takoj v prej imenovanih krajih. — Zadnji moratorij. Koncem maja iziđe nova rnoratorijska naredba, ki bo obenem zadnja. Vsa, vsled moratorija odložena plačila, morajo biti ali do konca julija, ali pa do konca avgusta izvršena. Ali bo določen julii ali avgust kot zadnji mesec moratorija, še ni ugotov-lieno. — Pogreša se Anton M a č e k , ki je služil najprej pri 10. črnovojni-skem maršbataljonu v Galiciji pa je bil prideljen 3. domobranskemu pd-ku (1. stotnija, 3. voj, vojna posta 48.) Ker se že od 6. januaria ni ogla-sil, se prosiio njegovi tovariši, Če kdo kaj ve o njem. naj to sporoči njegovi ženi Frančiški Maček v Sp. Zadobrovi st. 14., pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. — Iz ruskega vjetništva, in sicer iz mesta Taškend v zapadnjem Tur-kestanu (centralna Azija), se je ogla-sil s pozdravom na svojega očeta Josipa Oblaka, občinskega tajnika v Rihembergu, njegov sin Karei iz Idri-je, poddesetnik 97. pešpolka, ki je bil vjet dne 29. januarja v Karpatih. Dopisnica je bila oddana dne 27. marca in ie došla v Rihemberg dne 17. maja. Poroča, da je zdrav in da se mu dobro godi. — V poljedelskem ininistrstvu je ravnatelj pomožnih uradov gosp. I. DoboviŠek imenovan za viš-jega ravnatelja teh uradov. — Ob štlridesetletnici tržaškega političnega društva »Edinost«. Pre-tekli ponedeljek se je vršil v Trstu 40. Ietni občni zbor tržaškega poli-tičnega društva >^EdinostSkoro bi se vprašal, ni li odšel Matko Mandić v praveni času, v času, ko bi bil moral morda reci, da ostane njega in njegovih so-trudnikov del, ki je bilo tako vztraj-no in ie obetalo toliko žlahtnega sa-du, nedovršeno. Zbiramo se ob 40-letnici našega društva in navdajati nas mora dvom, ali se tei dolgi vrsti let priključi še novo. Toda, zavedaj-nio se tega, kar smo storili in delali in ker smo možje, ne obupujemol Narod, ki je po svoji lastni moči. s svojimi Iastnimi žrtvamt došel drij-ge, ne sme izginiti. Tega upanja ne opustimo, v zadnjem trenutku ne iz-pustimo zastave iz rok!« — Umri je snoči v nailepših mo-ških letih posestnik in lastnik tiskar-ne -^Blaznikovi nasledniki- g. Josip P o k 1 u k a r . sin nekdanjega dežel-rega glavarja in državnega poslanca. Pokojnik je bil kot vesel družab-nik obče priljubljen in je stal vedno zvesto pri narodno - napredni stranki. Pogreb se vrši v petek ob 4. uri iz Brega št. 12 na pokopališče na Vicu. Bodi mu prijazen spomin! — Umri je nadzorniku južne že-leznice in načelniku tukaišnje kuril-nice g. lg. !> e g i sinček Pavel. Pogreb je bil dancs ob 4. popoldne pri Sv. Krištofu. Naše sožaiie! — Cena petroleiu. C. in kr. vojno ministrstvo je izdalo lastnikom mineralnih rafinerij naredbo, s katero se zagotavlja stalna cena petro-leju. Lastniki rafinerij morajo svoje odjemalce zavezati, da ne bodo pri prodajanju naprej smeli pri sodu pe-troleia imeti več dobička. kakor 5 kron. Pri nadrobili prodaji pa ne sme liter petroleja v mestu več ve-Ijati kakor 62 v. na deželi pa 64 v liter. Prestopki se bodo strogo kazno-vali. — Pozor! Pridelovalci in kup-čevalci. ki imajo nepodelano ovčjo volno, jo morajo naznaniti politicnc-mu oblastvu I. stopnje in sicer po stanju z dne 20. maja, 1. in 15. iunija, od meseca julija naprej pa po stanju prvega dne vsakega meseca — v 8 dneh računaje od navedenih ro-kov. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata. Kdor je že enkrat naznanil, je dolžan zalogo zopet naznaniti le, če se je kaj izpremenilo, sicer pa zadostuje enkratno naznanilo. — Samo v petek se dobivajo krušne karte pri običajnih komi-sijah. Odhod galiških beguncev iz celjskega okraia. Iz eeljskega okraja se je odpeljalo dne 11. t. m. 145, dne 15. t. m. 72 in dne 18. t. m. 98 gali-ških beguncev. Odšli so v Omlind. Scdai ni v celjskem okraju nobene-ga gališkega begunca več. Iz Celja. Tukajsnji brivci so sklenili na binkoštni ponedeljek, na Štefanovo ter na velikonočni ponedeljek brivnice zaprte imeti. — Na današnjem trgu zahtevala je neka kmetica za, petelina 14 K,a sa ni Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 20. maja 1915. 113. štev. mogla prodati. — Včeraj in danes prišlo je semkaj mnogo tujcev z juga. Sicer pa je tukaj mnogo praznih stanovanj. Iz post ne službe na Sp. Štajer-skem. Imenovani so za poštarje ozi-roma poštarice poštni ekspedijenti (-inje): Marija P o 1 j a n š e k (Dobo-va-, Ciril Novak (Fala). Amalija Koren (Fram), Marija Knez (Vel. Nedelja), Alojzija Kupljen (Mala-neđelja), Marija U r a n (Ptujska gora), Marija J u r š a (Zreče). Mara Pernat (Pilštanj), Amalija B a k -š i č (Ponkva), Frančiška Zinauer (Rečica), Marija Goričar (Rimske toplice). 2 Zidanega mosta. (2 e 1 e z -niska nezgoda.) Bojda vsled napačno postavijenega signala je za-vozil v torek zvečer okrog 11. ure dunajski poštni vlak ravno pred postajo v tovorni vlak in razbil 8 to-vornih vozov. Potniki v poštnem vlaku so k sreči ušli sanio s strahom. Nastala je prometna ovira. vsled ka-tere so potem imeli ponoćni vlaki zamude. Maribor. (Sklep šolskega pouka.) V torek. dne 18. t. m. je dospei iz Gradca dež. šolski nadzornik Končnik in takoj pričel z inšpekcl-janri. S tem nenadnim prihodom gospoda nadzornika je v zvezi mnenje, da priđe do predčasne zatvoritve sol. To mnenje najde tem več ver-jetnosti, ker od merodajne strani ni preklica, pač pa se pričenja s sklep-nimi skusnjami. Lovska sreča na severnem bo-jlsču. Gospod Albin Ž i v k o, dema v Podbrežju pri Mariboru, piše s Karpatov dne 3. maja: »Danes sem imel Jovsko srećo; ustrelil sem namreč z visine kakih 400 metrov velikega in lepega brkastega sera. S prvim strelom in eno kroglo je bil moj. Ako bo mogoce, si ga dam na-pažiti.« Drobne novice s Štajerskega. Iz Gradca poročajo. da so zaprli v mestu in okolici vse ljudske šale, ker se rabijo poslopja za druge na-mene. — Iz ruskega vjetni-š t v a se je oglasil novocerkovški učitelj g. Rudolf Zupanek. Rusi so ga zapeliali v Sibirijo. — Na Lopati pri Celju je neka Neža Grobelnik iz Šmartna v Rožni dolini pri posest-riiku Kebliču povila otroka in ga po-noči zadavila. Ziutraj se je od hiše neznano kam odstranila. V Porečah ob jezeru na Koro-škem so orožniki 18. t. m. priieli ne-kega ruskega vjernika, ki je utekel iz vjetniškega taborišča v Knittel-feldu. Zvezdarna v Zagrebu ostane z ozirom na vojne razmere vse poletje za občinstvo zaprta. Italijanski podaniki na flrvat-skem. Kakor poroča »Agramer Tag-blatt<-, živi na Hrvatskem 2800 ita-lijanskih podanikov. V Zagrebu in okolici jih prebiva 300. Po većini so to trgovci z južnim sadiem in konji ter krošnjarji. V Sarajevu so zaprli milijonar-ja Ježuo Saloma in trgovca z žele-zom Abruhama Majerja. Istočasno je bil v Meranu na Tirolskem aretiran mifijonarjev brat Mošo Salom. Vsi trije so bili aretirani, ker so dobavljali slabe Čevlje za vojaštvo ter s tem povzročili veliko škodo vojni upravi. Samotna hiša v kino »Idealu«. Drama, ki je II. del filma »Baskervil-ski pes«, je po mnenju občinstva te dni dosegla višek tehnične popolno-sti. Iz niza zanimivosti je posebno omeniti pogrezanje neke hiše v vodo in potem zopet dviganie iz vode in pa končna eksplozija, ki uniči ne-varnega zločinca. Jako vesela je tuđi veseloigra »Kdo je »Zwiebel-baum«. — Jutri v petek »Pustolovka«. Siiajen prikaz z Bettv Nansen v 3 delih. Pozabila je neka stranka na mestnem magistratu v sobi za državne podpore vrečico ovratnikov, katere dobi istotam. Razne stvari. * Italijanski kraljevski kirasirji. „N. Ziiricher Ztg." poroča iz Rima: V nedeljo so kraljevski kirasirji prvič oblekli sive uniforme. Kralj je imel isto uniformo s svilenimi naramnicami. Kralj je inspiciral gardne čete. * Francoske amaconke. Po po-ročilih »Petit Journala< obstaja nacrt, v Parizu ustanoviti prostovolj-ne čete iz žensk. Neka pariška gospa Armand je dobila od teh ama-conk že 4000 priglasitev. * Italijanski kralj obotel ? Preko Švice poročajo: Razni italijanski listi komentirajo dejstvo, da se je italijanski kralj v kritičnih đneh popol-noma umaknil iz javnosti. Poroča se, da je kralj vsled razburjenja obolel in da ga muči nevrastenija. * Maščevanje amerikanskih ka-pitalistov za Vandarebildta. „Times" poročajo, da je več amerikanskih ka-pitaiistov Qgd vtiskpm Vaju&bilđtOlSL smrti sporočilo angleškemu veleposlaniku, da so pripravljeni dati Anghji na razpolaganje kakršnikoli denarni znesek za nadaljevanje vojne. * Milijonsko darilo Rockefel-lerjevo srbskemu princu Aleksiju. Neko angleško poročilo pravi, da je John Rockefeller poslal srbskemu princu Aleksiju 35 milijonov dolarjev. Princ se je v zadnjem letu poročil z neko Amerikanko. Njen oče je poso-dil Rockefellerju 50.000 frankov, ko je ta pričel svojo kupčijo. * Občinske volltve v Sofiji. V ponedeljek so se vršile v Sofiji ob-cinske volitve. Vlada je bila, kakor znano, dosedanji občinski odbor radi rusofilskih demonstraoij razpu-stila. Sedaj se ji je posrećilo, strmoglaviti rusofilsko večino. Izvoljenih je bilo 18 pristašev ministrskega predsednika Radoslavova m \2 opo-7icijonalcev. * Železniška nesreča. Iz Maros-vasarhelyja brzojavljajo: V nedeljo sta trčila skupaj pri Palotailvi dva tovorna vlaka. Stirje vozovi so se prevrnili v reko Maros, petnajst drugih vozov se je razbilo. Sprevodnik Fran Nagv je izginil; najbrže leži pod razvalinami. Težko ranjeni so trije železničarji. Škoda se ceni na 100.000 K. * Velik požar v pariški tovarni. Iz Ženeve poročajo: V nedeljo je iz-bruhnil v Parizu v filijalki tovarne Kontinental-Kautschuk Kompagnie ob-sežen požar. Filijalka se nahaja za-časno pod sekvestrom. Proti poldrugi uri ponoči je zagledal hišnik tovarne iz zgomjih prostorov tvornice se valiti dim. Poklical je požarno brambo, ki je kmalu dospela na lice mesta. Ogenj pa se je tako hitro širil, da so se morale poklicati se druge pariške in oko-ličanske požarne brambe. Vzrok požara še ni znan, vendar se domneva, da je hudobna roka zanetila požar Škoda se ceni na nad en milijon frankov. * Hroščev regiment. Prvi regi-ment nemških gardnih fizilirjev je dobil te dni čudno pošiljatev. Iz glavnega stana je prispel zavojček, v katerem se je nahajalo posebno darilo nemškega cesarja — lep ru-javi hrošč. To čudno darilo ni Čast-niškega zbora prav nič presenetilo; že mnogo let pošilja namreč nemski cesar svojemu prvemu gardnemu polku prvega rujavega hrošča. ki ga najde, kot spomladanski pozdrav. Letošnjega hrešča je našel cesar v vrtu svoje vile v nemškem glavnem stanu. Gardni polk shranjuje te ce-sarske sromladanske pozdrave v dragocenih škatljicah v svojem arhivu. Pri kateri priliki je prišel cesar Viljem na to originalno idejo, ni znano. Prvi gardni polk imnujejejo Berlinčani »hroščev regimenta zaradi tega, ker je svoje čaše prihajal v berlinska okolico na manevre v mesecu maju — torej istočasno z rujavimi hrošči. * Starost 75 let je v torek do-segel knjigotržec Ivan Redam v Lipskem. Reclamova rodovina izvi-ra iz Savoje, se je leta 1532. naselila v Zenevi v Švici in se v 17. sto-letju priselila v Lipsko na Nemškem. Od leta 1S28. ima ta rodovina v Lipskem knjigotržnico in sedanji jubilar Ivan Henrik Reclam je leta 1869. ustanovil znano Reclamovo univerzalno knjižnico, ki jo poznajo po-vsod po svetu, koder žive nemškega jezika zmožni ljudje. Ta univerzalna knjižnica je eden najvažnejsih fatorjev v vsem nemškem duševnem žvljenju in je v najmogočnejši meri pripomogla, da je povprečna izobrazba med Nemci na tako visoki stopnji. Nemci ne bodo mogli Recla-mu nikoli dosti hvaležnosti izkazati, da jim je ustanovil to knjižnico. No-ben narod na svetu nima kaj takega. Zaradi zanimivosti naj omenima še to, da spada Zagreb med tista mesta, v katerih se proda največ univerzalne knjižnice. * Dvanajst tednov pod zemljo. Iz Šopronja poročajo: V oktobru se je vpoklicani poestnik Adolf Bruhler, ki se je nahajal na severnem bojišču od začetka vojne z dvema tovariše-ma na nerazumljiv način izgubil od svojega polka. Na svojem potu so vsi trije zašli na ruska tla in se oglasili pri neki samotni ruski hiši. Po-trkali so na vrata in odprla jim je stara ženica in njen mož. Poskušala sta se sporazumeti z avstrijskimi vo-jaki in jim prijazno dala hrane in pijace. Ker pa se je naenkrat pojavila velika množina ruskih vojakov v blizini hiše, sta skrila avstrijske vojake v neko podzemeljsko shrambo. Eden od treh avstrijskih vojakov, ki je bil ranjen, je v tem skrivališču umri. Dobra ruska dvojica je ostala dva vojaka skrivala v hiši še dvanajst tednov. Ko pa so Rusi zapustili okolico, sta jima dala kmecke oble-ke in jima pokazala pot. V kratkem času sta vojaka dospela k svojim četam in služi posestnik Bruhler še danes na severnem bojišču kot sa-nitetni vojak. * Przemvslski župan odpelian v Rusi so odpeljali przemvslskega župana dr. Vladimirja Blazowskega v Sibirijo, ker ni hotel v imenu prebi-valstva pozdraviti ruskega earja, ki je prišel dne 25. aprila v Przemvsl. Isti list poroča tuđi, da je umri przemvslski škof Czechowicz vsled raz-burjenja,ker so mu Rusi odvzeli sko-fijo in ga prisilili, da se je izselil iz škofijske palače. Zadela ga je kap. * Promet v Panamskom preko-pu. List »Canal - Record« podaja na-tančen pregled prometa v Panam-skem prekopu \ prvem polletju otvoritve. Od 15. avgusta 1914 tio 15. februar ja 1915 je plulo skozi kanal 4% ladij, in sicer 252 proti vzho-du in 244 proti zapadu. Teh 496 ladij je imelo za 2,367.144 ton raznega blaga na krovu. Najvažnejši tovor je tvorilo žito, salpeter, premog, pe-trolej, les in bombaž. Teh šest vrst blaga je tvorilo skuhaj skoro tretjino vsefrfa blaga. Oohodki prekopa so znaŠali v prvem polletju 8,317.0(10 mark. V januarju so se dohodki zvi-šali na 1,675.000 mark. * Leonardo da Vinci izumitelj strojne puške. V časopisu 1 )as \Veital!< piše Franc Feldhaus, ki se je posvetil studiju tehničnih izdelkov in izumov Leonarda da Vincija, da se imamo teinu italijanskemu moj-stru (roj. 1452 — umri 1519) zahvaliti tuđi za izum strojne puške. Feldhaus referira o Leonardovih risbah, ki predstavljajo model puške z veči-mi cevmi. S tem naj bi se doseglo, da bi se moglo izstreliti več strelov hitro dru? za cfrugim, toda v raznili smereh. Takemu stroju so tedaj rekli »orgle mrtvih«. Največji model, ki ga je predlagal Leonardo da Vinci, kaže puško z osmimi lafetarni, vsa-ka z devetimi cevmi. Taka puška bi mogla torej oddati 72 strelov. Seda-nja strojna puška z obračljivo cev-jo, v katero se avtomatično nepre-nehoma devajo patrone, ima seveda večji učinek, nego ga je mogla imeti Leonardova puška z največjim šte-vilom cevi. Toda, kakor poroča Feldhaus, je veliki izumitelj vendar-le pravilno razumel princip strojne puške in s svojo znanostjo tuđi v tem oziru nadkrilil svojo dobo. * Argonski lev. Specijalni poro-čevalec »Timesa< podaja sliko generala Gouranda, ki je prevzel name-sto generala d' Amadeja poveliništvo nad franeoskim zborom v Dardane-lah. Poročevalec piše: V Argonih si je postavil general Gourand svoje ta-borišče. Tu so topovi delovali bolj, kakor na drugih delih bojišča. Borba med nasprotnima vojskama ni bila bitka. Razkrojila se je v ćelo vrsto napadov in borb, v katerih je sku-šal drug drugega dobiti pred bajo-net in v območje ročnih bamb. Tu si je pridobil general Gourand pri-imek »lev«. Nobeden ni izvrševal svoje naloge bolje, kakor on. Visji je, kakor navadni moški. Dolgo brado ima, kakor kak katoliški misijonar in stanovitne oči. kakor mornar. Obraz mu je zagorel ter kaže, da je bil dolgo v vročem so-lncu Afrike. General Gourand je naimlajši častnik svojega reda. Vse svoje moči je posvetil kolonijalni službi Francoske in na tem polju tuđi izvršil sijajne čine. Sedaj je 47 let star. Poveljeval je na enem najvažnejsih delov zapadne fronte. Pod njegovim sijajnim vodstvom so izvršili vojaki vse, kar so le mogli. * Amerikanski dobičkt v vojni. »Ne\v York Times- poroča: »Fede-ral Slikar Raffinerie Yonkes« je dobila naročilo za tri milijone dolarjev sladkorja, in sicer za najhitrejšo dobavo v Anglijo. Anglija plača 100 funtov po ceni 5*90 dolarjev. To je največje naročilo, ki ga je kedaj dobila Amerika za sladkor. »We-stinghouse Elektric Manufacturing« potrjuje naročilo za 28 milijonov dolarjev za orožje in za 60 milijonov šrapnelov. Kontrakti so sklenjeni ne glede na trajanje vojne. »New York Airbrake Company« je dobila od Rusije naročilo za 83 milijonov dolarjev šrapnelov. »Sun« poroča: Wil-liam Joyce, predsednik »National Surety Ćompanvje« je konstatiral, da je vojna podpora Amerika dosegla en bilijon dolarjev. Ćela vrsta municijskih tovarn je bila vsled obilnih naročil prisiljena razširiti svoje obrate. Tako je bila družba »Re-mington Arms Union Metali Com-panv« prisiljena, ki je zgradila v septembru lanskega leta pet tovarn prizidati še pot tovarn. — Istotako so tuđi druge tovarne zelo razširile svoje prostore. V glavnem gre za dozidavo pred požarom var-nih prostorov za shranjevanje smod-nika in drugih eksplozivnih tvarin. + Marten Haleja granata za puške. »Umschau« prinaša v zadnji številki ta - le zanimiv članek: »V bojih na Flandrskem se uporablja med drugim novo orožje, granata za puške. Že v rusko - japonski vojni so uporabljali pri obleganju Port Ar-turja razne vrste ročnih granat, ki so jih metali do 90 metrov daleč. Do-M UČiĐfik .teta Sra^at je spiajv^ Rf@d leti Angleža Marten Haleja na mi-sel, da bi zvezal to orožje z orožjem vojaka. Njegova granata obstoja v bistvu iz kovinaste cevi s premerom 3*5 cm. V tej cevi se nahaja druga cev. Med obema cevema se nahaja skrajno hrizantno razstrelivo 115 gramov. Na skrajnem konju notra-nje cevi se nahaja vžigalna kapica z živosrebrno spojino, na katero pritiska granata. Če se granata ne uporablja, se zavaruje tako, da se ne more razpočiti. Na zgornjem delu zunanje cevi se nahaja obroč s 24 označenirni deli, ki jih eksplozija raztrga in se razprše na vse strani. Na doljnjcin dclu glavne cevi je pri-trjena jeklena palica, ki se potisne v cev puške in s katero se granata odstreli. Z vsako poljtibno puško se da granata odstreliti. Z nabojem 2 g smodnika leti granata 150 metrov daleč, s 3 g pa 300 metrov. Izvežban strelec lahko regulira pot granate. V boju v blizini je granato mogoče metati tuđi z roko. V tem slučaju se odvije palica in pritrdi se trak, s katerim se da granata metati. Ražen tega se da uporabiti granata tuđi za razdejanje zidov. mostov, tirov in dr. V tem slučaju se kapica na-domesti z netilno vrvico in tuđi jeklena palica se odvije. Štiri take granate lahko nosi vojak na hrbtu, ne da bi ga ovirale pri kretanju, nese jih pa lahko še več, ker so prav lahke. * Francoska kuhinja v XVIII. sto!etiu. Sladkosnedeži postaiajo danes nekam elegični, ako se spomnijo na nedavne lepe čaše > đunajske« in »francoske« kuhinje. Kaj bi sele porekli franeoski kavalirji XVIII. sto-letja, katerim je bila fina kuhinja polovica živijenjske vrednosti. V palacah franeoskih grand seigneurjev XVIII. stoletja je bila kuhinja »glav na atrakcija^. -Veliki gospod« je pe-ljal novodošlega gosta predvsem v svojo kuhinjo, da mu razkaže njene znamenitosti in njeno uredbo. Kuharice nišo bile v modi. Kdor je le mo-gel, si je najel kuharia. Sele proti koncu 18. stoletja so se vdomačeva-le kuharice tuđi v aristokratičnih ku-hinjah. Mercier preiskuje v svoji, leta 1872. izdani knjigi, prav resno prave vzroke tega kuhinjskega preobra-ta ter prihaia do originalnega zaključka, da si ohranijo kuharice dali časa svoj finejši okus. kakor pa kuhani, »ki imajo že s 40. leti opalen jezik«. V konservativnih kragih pa je navzlic temu veljalo za kuhinjo isto pravilo, kakor za cerkev znani predpis: mulier taceat in ecclesia. Do začetka 17. stoletja je jedla fina gospoda le iz zlate in srebrne poso-de. Pozneje je po vzoru franeoskega dvora zavladal porcelan; kralj Lud-vik XIV. je dal namreč leta 1700 raz-topiti vso svojo srebrno in zlato po-sodo. da si nakuje denarja ter je od-redil, da se naj rabi pri njegovi mizi porcelan. V tem oziru se je razvil kmalu velik luksus. dobivali so porcelan iz Japonske in Kitajske, tenek kakor papir. Serviralo se je začetkom 18. stoletja na ogromnih krož-nikih. Na sredo miže so postavili piramide skupno pečenega raznega mesa. kuretnina se je pekla posebej na ražnju. Sladkarije so se pođajale v pravih zgradbah, krožniki za slad-ke reci so bili bogato okrašeni. imeli so ćele galerije, girlande, svetilke, štatuete. Miza je bila navadno bogato okrašena, v »velikih hišah« so so-delovali pri sestavljanju namiznega aran zmaja sli kar ji in kirvarji. Velik kuhinjski umetnik je bil neki Carade. Izumil je ledTki se je počasi tajal. Se-stavil je na mizi ćelo zimsko pokrajino: zamrzio reko z zasneženim drevjem. Pred ocrni gostov se je pričel led tajati, sneg je gineval z gr-movja in dreves in zimska pokrajina se je izpremenila v spomladansko. Brzojavno poroiila. Dve naredbi. Dunai. 20. maja. (Kor. urad.) »\Viener Zeitung« objavlja cesarsko naredbo z dne 6. maja glede uprave okolišev trdnjav in naredbo polie-delskega ministra v sporazumu z ministrom za notranje zadeve z dne 19. maja glede prepovedi krmlienia z zelenim žitom. Lovski zakon sankcijoniran. Dunaj, 19. maja. (Kor. urad.) »VViener Zeitung«: Njegovo Veličanstvo je z najvišjim sklepom z dne 26. marca t. 1. podelil od kranjskega deželnega zbora sklenjenemu zakon-skemu nacrtu lovskega zakona za to kronovino svojo najvišjo sankcijo. Italijanskl veleposlanik v Carigradu. Carigrad, 19. maja. (Kor. urad.) Listi priobčujejo ta - le komunike: Neki podporočnik, ki je prišel danes s svojim oddelkom skozi Pero, se je zadel ob neko osebo. Pozneje se je izkazalo, da je bila ta oseba italijanski veleposlanik. Ta, obžalovanja vredni dogodek, ki je izviral iz ne-pazljivosti, se je uravnal v zadovolj- uast jt^ijiapskftga yeleiK>slanika, ^ BoU v Dardanelah. — Carigrad, 19. maja. (Kor. urad.) »Agenc. Tclegrapliicjue Milli«: Glavni stan poroča; Na dardanclski fronti se tuđi včeraj na kopnem ni pri-petilo ničesar. Dne 17. maja so prisilile naše krite obrežne baterije so-vrazno oklopnico, da je zapustila vsidrališee in ustavila ogenj proti našim baterijam na kopnem. Dne 18. maja so oklopnici »Charles Martell« in Hturv IV.- ter sovražni torped-ni razdiralec obstrelievali našo pe-hoto v rurnclskem sektorju, pa so se uniaknili pred ognjem naših ruinel-skih baterii. Popoldne sta oklopnici »Inplakable- ter »Lord Nelson« ponovili poskus. pa sta bili obenem prepodeni. 200 od »Lord Nelsona« oddanih strelov je zaradi premalo natančnega merjenia udarilo v vodo. Naše izgube so maienkostne. Tuđi na drugih bojiščih ni nič važnega. Angleško koalicijsko ministrstvo. London, 19. maja. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: V parlamentu se trdovratno vzdržuiejo vesti, da se pripravlja koalicijski kabinet. Trije unionistični voditelji so se pogajali z ministrskitn predsedni-kom Asquitliom. Trdi se, da bodo vstopili v kabinet: Balfour. Bonar Law, Chamberlain, F. 5. Smith in lord Derbv in da hodo odstopili: Haldane, Beauchnmp, Lukas in Har-bour. Trdi se tuđi, da je prvi morna-riški lord Fisher odstopil in da bo Chnrchill odložil mesto prvregra lor-Ia admiralitete. ostal pa v lcabinetu. Balfour ja imenujejo kot Churchillo^ vega naslednika. London, 19. maja. CKor. urad.) »Times pišeio o izpremembi v mi-nistrstvu: Opozicija mora biti v no-vem kabinetu ravno tako močno za-stopana, kakor liberalci. Se pred delj, kakor enim tednom je rekei Asguith, odgovarjajoč na vprašanjia v poslanski zbornici, da ni misliti na koalicijski kabinet, toda težkoče med Fisherjem in Chnrchillom so provzročile krizo. Tuđi dejstvo, da se je zakonodaja glede alkohola po-nesrečila in težkoče s sovražnimi tujci, so oslabile stalisČe vlade. K temu prihaia še vprasanje izdelova-nia voinega materijala. »Dailv Chronicle < piše: Pred 48 urami bi bilo 999 izmed 1000 liberal-cev odločno odklonilo vsako miscl, sestaviti koalicijsko ministrstvo. Danes stoje pred dejstvom. ki se je izvršilo za njihovim hrbtom. Sponiinjajte se „Rdečega križa". Današnji list obsega 6 strani. Izdavatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Gospodična J^na/ ^Prejel pismo. 2a sestanek Sem vedno svede! vreoosno. ir^ "^^ i vam m im. n. i Zavaiuje poslopja in premičnine proti I požarnim škodam po najnižjih cenah. i Škode ceni takoj In najkulantneje. I Uživa najboljši sloves, koder posluje. I Pozor I Sprejema tuđi zavarovanja I proti vlomski tatvini pod zelo ugod- I nimi po goji. — Zahtevajte prospekte. I Stran 6. .SLOVENSKI NAROD*, dnr 20. maja 1915. 112. stev. [Telefon »to«. 16. ▼•«•*•" **••• ■•- ™ I mm- Leta 1873. ustanovljena rfalnlftfca *r«*fea *■»■ I Kranjska stailiiska dnžba v Ljubljani — ^^^^^^^^^^^^^^^^■■■■■■■■■^^^■■■■■■■■■■aa^ĐMaaaBeMnBMeMaPMemMB^HB Slavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — ' Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. — ■ ---- Gospodična iz boljŠe rodbine, vešča hiŠnega dela 86 I6Č6 kOt sobarica k rvema damama. Najprijaznejše postopanje. Plača 20 K. — Naslov: Ivana pl. Spun-Strlilć dobro Eencetić, poita Draganić. 1224 * -fa ^ » O « aal -^»- p^^^^^H • •■■ aaManaaaj w I « .5 > 3B * • s „gat 9 i -Sm£ 1 ifl J ai 7aaaaWaaaaaaMn^"aMaMj ^^^mt ™J 3. ^^^ .•= S " o ^r^^^^^^ ^ ■■■I £ o MHHHBPHP g al^ t > a^^ ^^a» ■aaaTJ ■■ Aovo 3a pomladi 5J ^>ym/5 • m^>đni w?>/;i cer?;ff /?t^ ameriean obliket la chevreau z lakkapicami, na ^y* WC«/7iw • gumbe in 2 jernu-neki, elegantni nizki cevlji, nova kratka fasona, la ciievreau z lakkapicami, na, gumbe in rrrice, solidni nizki cevlji, eleg. nove fasont, la chevreau temnorjave barvc, na gumbe in vrvice, trpežni nizl'i ccvlji, ameriean in druge oblike, la JVilloucalf, femmrjave barve, 2 jt rmenvki in gumbi, Glace nizki ćtvlji, k lahkim svitlim oblckam, odprte Pumps oblike in s špango, Lakasti nizki ccrlji, samo moderne oblike. 5/v /v/^r-m/^/V^ • elegantni chevreau cevlji fine kvalitete, ameriean in navodne oblike z in brez trpežni boxcalf čcvlji, moderne fasone, temnorjavi ćevlji, fini cherreau, elegantne oblike, temnorjavi cevlji, fino in trpežno boxcalfusnje> nove fasone. }?/y q£yOJCQ " nizki in visoki cevlji, crne, temnorjave barve itd.t samo ptiznanc kvalitete. Specijalna trgovina čevljev ^ngio - Aova% - Ljubljana. se ođda za tako] v najem 5 minut od kolodvora. V hiši je kopališče, go-stilna, kegljišče. Strankam, katere imajo do ribolova veselje, je ta na razpolago. Poizve se pri lastniku Frano Grebencu, velcposestrrku in aostil-ni.'ariu r>n kolodvoru, TrbOVlJe, Štajersko. 121* FfllO ufilSKO 11390. Spomladanska in poletna sezija 1915. I Snpcnom 3-10 doigo | \ knpon 8kron 1 za popolno meško oblako J J;^^ }H™ I (suknja, hlače, telovnik) f 1 kupon !7kron I :: stane samo :: 1 kupon 20 kron I I Kupon za crno salonsko obleko 20 K 1 I dalje blafjo za površnike, turistovski 1 I loden, svi!natekam£arne,b1aco za dam- 9 I ske obleke itd. razpošilja po tvorniških P I cemh kot solidna in poštena vrlo znana B I ka I Zaloga tvornice za sukno H I Siegel-Imho! v Brnu (Brftnn). I Vzorci gratis in franko. I Od tepa, da direktno naročajo blago I pri firmi Siegel-Imhof na tvorniškem I kraju, imaio privatni odjemilci veliko I prednost. Največja izbira. Stalne naj- I nižje cene. — Tuđi najmanjša naročila I se izvrše najpozorneje in natačno po I I vzorcu. 465 I 500 heKtolltrov Mm vino I In več|o mnoilno praznih lodov Iz zapaičlna unrlaga JotipaF Vodnika ▼ Sp* SliU se bode prodajalo | 25. mala t L potom prostovolfne dražbe. I Dražba se prične 25. t m% to Je ▼ torek po Blnkoitlh ob' 9. nri dopoldne v hlši žt. 76 na ColoviU cesti w Sp. Sliki in te bode po potrebi nadaljevala tuđi naslodnje dneve. K obilni udeležbi vabijo 1?63 Josipa Vodnika dediči. Pl UJI MEĐICIRALHA DROGERIJA i parfumerija, fotografična manufaktura itd. OM eio koocesuomrana prodaja stnrnof. Ustanovljena leta 1897« $nt©n l^ane Ljnbljaoa, Zidovika ulica 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. Za birmance in botre priporoča tvrc&ca | Qričar & ŽMejač | £jubljana, šPrešernova ulica 9 svojo bogato ztdogo obiek ss6 po najnižjih cenah in solidni postrezbi. \ SANATOR1UM • EMONA]J r •paRcx^^s^QCA \ J] LJUBLJANA • KOMENSKEGA ULICA-4 K f/ ^F-zpR^M^cF^fiAraj^aFR.DERGANC \l - Najboljša in najzdrave)Sa_____ barva1 za lase In brado je dr. Drallea V1NERILCI9 ki daje sivim in pordečrlim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in Crna v stekienicah z navodilom po 2 K. velike po 4 K, pri Stefan Strmoli I Ljubljana, Pod Trančo &t. 1. . Lasne kite, podlace In mrežice j Tseh vrat; gledaliične in toaletne ■ potrebftčioe itd.--------- ^- - • ■ i , zdramiSko priporočeno tr A trereie vine ■ daje mm* in idravje. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po pošt-oem pOTzetju K 4 80. — Edina zaloga: Br. Novaković, fdetrgoviu viia, Veraontha, Maršale. --^ MaUf e, KMJaka, iguja itd. — v$t%\{e ur5tc, eprone \n neeprane l^upiff) po najuijji e«m! PreTzamem vsako množino proti gotovini. ^2 Voznino po zeleznicl ali pošti plaćani sam. • VlIVV/DILLlllAf Mestni trg 22. i i 31odni salon 3tl £efiei~Sfriiflfi priporoča cenjenim damam ^14 ; slmnnike le najpnejše izvršbe. : V Zalnt klobuhi veđno na razpolago. Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Meslne hranilnice. ro&tavno ggglll vav&vsa®. | Edina izdelovalnica mojih pateniovanih spominskih prstanov. I Zahtevajt« c«nlk Istlhl Zahtevajte cenik Istih! 1 ================ Bogata zaloga ■ :: 8 birmanskih daril : :: I po primane niskib cenab. Blago samo iz prvo?rstnih tovaru. LUD. ČERNE, iuvelir In trgovec, I Ljubljana, Wolfova ulica 3. I Vljudno naznanjam, da s*m % *mmmšm\im tarat f otroril v Preftnovi olld U. 9 itamuM I „T^stauradj© perl«$" L^katero stm popolnoma na novo preuredi! in poveća! ter so slavnemu N-P občinstvu restavracija, veranda, vrt in keglji§če na razpolago. ¥ P Skrbel bodem za dobi* kakla|«, 4#bra maravM Ttas in točno f I postrežbo ter se priporočara z odličnim spoštovanjem I 1251 Franc Kf^rariA.