J
Stav, 3B._
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo- Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma *« ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaintelj in odgovorni urednik Štefan Godina. La?tnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisan- zadntge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sy. Frančiške A«iškega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaia: Za celo leto...... . K 24. —
Za pol leta ................. —
za tri mesece.....................•
za nedeljsko Izdajo za celo leto....... 5-20
za pol leta ..................... 2.60
V Trstu, v četrtek, S. februarja 1517
¥.<s*«ik XII!.
Posamezne iteviiKC .LdiJiosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi -e računajo namili metre v širokosti ene kolone Cene Oglasi trgovcev in o rtni'^ov	mm po 1U vin
Osmrtnire, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov	......mm po 20 vin.
Ogiasi v tekstu liita do pet vrst .... . . K 20.— vsaka nadaljna vrsta .	............. 2. —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa <0 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina fcn reklamacije ?e pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* Piača in toži sc v Trstu
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega št H\ Poštnohranilnični račun St. 841 652
Austrijsko uradno poročilo.
DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno sc razglaša: 7. februarja 1917.
Vzhodno b o I i š č e. — Na romunski fronti mestoma živahnejši topovski boji Severovzhodno Kirlibabe smo odbili sunek dveh sovražnih stotnij. Ob Be-rezini smo na nekem uspešnem izvidu ujeli dva oficirja, 50 mož in upieniii 9 ni i nov k. Akcije so se udeležili tudi avstro-odrski oddelki.
italijansko in jugovzhodno bojišče. — Neizpremenjeno. N mestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
mm uradno poročilo.
BEROLIN, 7. (Kot.) Veliki glavni stan, 7. februarja 1917.
Zapadno bojišče. — Le v nekaterih oddelkih se je vsled slabega razgleda povspelo bojno delovanje preko običajne mere. Jugozapadno Sennheima je izvršila ena francoska stotnija dopoldne po močnem ognju napad: bila je odbita in |e pustila v naših rokah več ujetnikov. Pri uspešnih poizvedovalnih sunkih ob obali, na obeh straneh Ancre, severovzhodno Verduna in v gozdu Parroy je bilo ujetih 60 mož in uplenjene tri strojne puške.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Ob Berezini so prodrle napadne skupine v sovražne črte in se vrnile po uničenju nastaniše z dvema oficirjema, 50 možmi in 9 minovkami. Tudi ob železnici Kovel—Luck je ime! enak sunek popolen uspeh. Tamkaj je bilo ujetih IS mož in uplenjena ena ifiinovka. — Fronta nadvojvode Jožefa: Severovzhodno Kiriibabe se je napad dveh sovražnih stotnij izjalovil. — Mackenseno-\a armada: Ob Putni in Seretu je postajal topovski ogenj od časa do časa močnejši. Na več krajih je prišlo do pred-stražnih bojev.
Macedonska fronta. — V kolenu Cerr.e in na obeh bregovih Vardarja posamezni močnejši topovski napadi pri ^icer majhnem bojnem delovanju.
! I generalni "Kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Bolsnrsko uradno porodio.
SOFIJA, 6. (Kor.) Macedonska fronta: V doiini Vardarja živahen topovski ogenj. Na ostaii fronti slabotno streljanje topov in obojestransko streljanje med sprednjimi oddelki. Oddelek sovražnika, ki se je poizkušal približati našim postojankam jugozapadno Seresa, je bil pregnan. Na vsej ironti živahno zračno delovanje. Vlcefeld-vebefl Konicke je v bitoljskl nižini sestrelil neko sovražno letalo, ki je padlo na t|a za našimi črtami. Pilot in opazovalec sta mrtva. — Romunska fronta: NkS bistvenega.	____
Ali ostane pri dosedanjih korakih, al^ pa bodo sledile akciji Unrje še nadaljne izjave in nastopi, to je treba seveda še počakati. Po dosedanjem je mogoče oboje. Radi tega bo pač najbolje, ako se pričakuje nadalini razvoj stvari čisto mirno in pametno.
Turško uradno poročilo.
CARIGRAD, 6. (Kor.) Iz glavnega'stana se poroča: Na raznih bojiščih nobenih
važnih dogodkov.__
Sovražna uradna porotiia.
Italijansko uradno poročilo.
6. februarja 1917. — Na vsej fronti običajni topovski boji, ki so bili na Krasu močnejši. V noči 5. t. m. in naslednji dan jc poi/kušal sovražnik z več oddelki pod zašč;to teme in megle nenadne napade na naše prednje postojanke ob Rio di PonaJe, v travignolski dol?;ii, na Cima Bocche, in v dolinah Pelegrino in Palliova, kakor tudi pri Gorici. Bili so povsod odbiti in pognani nazaj z občutnimi izgubami. Par ujetnikov je ostalo v naših rokah.
Po preHlnienJu odnotajev Amerike z Nemčijo.
Amerika — Avstrija.
DUNAJ. 7. I Kor.) »Neues Wiener Abendblatt« piše: Vsa dosedanja poro-čia še ne dajejo jasne slike. Odnosa j i Amerike do Avstrije se niso izpremenili.
POD LISTEK.
„Ne sodite....!"
Roman.
Nekoliko trenutkov je bilo nato vse tiho, potem j j pa oživelo pri mizi. kjer je sedela mladina. Neka mlada dama je napeljala pogovor na princesinjo Heleno.
—	V izložbi dvornega fotografa ie nova slik:* princesinje Helene. Srčkana je.
—	Meni se ne zdi; preveč je temna.
—	KetJaj se pa javno zaroči žnjo?
—	Ne čuje se nič o tem.
—	O, gospka Čigirinova. vi pač niti ne veste, o kom govorimo. Princesinja Helena je bodoća kneževa soproga. Lahko si ogledale njeno sliko na trgu.
Sonja ni niti zgenila s trepalnicami.
—	Aj, — je rekla zelo blazirano, —
KOPENHAGEN, 6. (Kor.) Nota predsednika Wilsona nevtralnim državam je bila glasom nekega poročila večernih listov izročena istočasno v Kopenhagnu, Stockholmu in Kristijaniji. VVilson poživlja v njej nevtralne države, naj slede vzgledu Amerike in prekinejo dipSomatične od-nošaje z Nemčijo. Glasom zanesljivih vesti bo odgovor danske vlade na Wilsono-vo noto opozarjal na to, da je stališče Unije dejanski kakor formalno popolnoma različno od stališča Danske, da je torej primerjava nemogoča, in da so skandinavske države zato konferirale v Stockholmu, da ukrenejo v Berolinu skupen skandinavski protest na mednarodni podlagi.
BEROLIN, 7. (Kor.) Stockholmski ko-respondent »Lokalanzeigerja« poroča s poučene strani, da se pričakuje za prihodnje dni skupna nota nordijskih držav v odgovor na nemško noto glede poostritve podvodniške vojne. Vsebina bo odgovarjala mirnemu stališču, izraženemu po vodilnem časopisju teh treh dežel.
BEROLiN, 7. (Kor.) Glasom »Lokal-anzeigerja* obstojajo znaki, da Wilsonov korak v nordijskih državah ne bo imel uspeha, ker so tamkaj mnenja, da je napravil VVilson usodepohio napako. Danski, švedski in norveški vladni krogi so edini v tem, da treba z vso silo zavrnili poizkus VVilsona, ki bi spravil rad te dežele v evropski vojni koncert. Pričakuje se. da bo intimno skupno nastopanje nordijskih držav dovedlo sedaj do soglasnega energičnega protesta proti VVilsonovemu poizkusu.
LUGANO, 6. (Kor.) Glede stališča nev-traloev nimajo italijanski listi nobenih novih poročil, razven ^a je Brazilija sestavila zmerno protestno noto proti podvod-niški vojni.
Pariško časopisje o vplivu Amerike na nevtralce.
BERN, 7. (Kor.) Razven par časopisov, pariški listi večinoma malo urajo, da bi nevtralci sledili vzgledu Amerike, ker so razven južnoameriških držav prisiljeni živeti v dobrih odnošajih s centralnimi vlastimi in to radi velike interesne skupnosti. »Intransigeam« piše: Celo vzgled Amerike je nekatere nevtralce prestraši1. Listi si ne delajo nikakih iluzij glede resnosti položaja, ki je nastal vsled poostritve podvodniške vojne. »Temps« izjavlja, da je Nemčija iskala konflikta z Ameriko, ker in a sedaj proste roke v podvodniški vojni in tako politične kakor vojaške koristi. Ona ima svoj načrt, ki ga je treba izjaloviti. Bolj nego kdaj prej potrebuje ententa v političnih vprašanjih treznosti, stvarne preudarnosti in odločnosti. Zadovoljevati se samo s formulo, da je ves svet proti Nemčiji, bi bilo nevarno. Čakajo nas novi napori. »Gaulots« nastopa proti naziranju, češ da je pod-vodniška blokada navaden bluf. To nikakor ne odgovarja nemškemu duhu.
Berastorff odpotuje iz Amerike v pon-deljek.
LONDON, 6. (Kor.) Kakor je izvedel Reuterjev urad. odpotuje grof Bernstorff z osobjem nemškega poslaništva v VVashingtonu in z vsemi nemškimi konzuli v Združenih državah iz Newyorka v pondeljek in se vrne v domovino preko Danske.
VVilsonov ukrep posledica težavnega položaja entente
BEROLIN, 7. (Kor.) VVolffov urad javlja: Z amerikanske in nasprotniške strani se poizkuša pretrganje diplomatskih odnošajev med Nemčijo in Zedinjenimi državami ameriškimi utemeljevati s trditvijo, da je Nemčija objestno umeknila svoje slovesno podane obljube. Proti teimi se tu poudarja z vsem poudarkom, da si je Nemčija v svoji noti 4. majnika 1916 izrecno pridržala polno svobodo odločeva-
kako zanimivo! Josipina, saj mi pokažeš sliko, kaj ne? Ču!a sem že o tej zaroki. Sploh je čudno, da knez še ni poročen. To je zelo redko pri vladarjih v njegovi starosti.
Zlobnost je odletela popolnoma in mlade dame so se osuplo spogledale----Potemtakem se vendar ne zanima zanj? Kaj so pač vedele, kako se je znala pretvarjati Sonja!
—	Kako vas je treba zavidati, gospica Čigirinova. — je deiala neka sentimentalna blondinka, — da morete tako neže-nirano občevati z njegovo Visokostjo. Jaz sem vsa navdušena zanj, si kupim vse
njegove slike____ali se tudi vam zdi
tako lep?
—	O, čisto interesanten je.
—	Vam pač tako visoke osebe niso nič nenavadnega?
—	Seveda ne.
—	Ali na Ruskem kade vse dame?
nja za slučaj, da bi ne bilo mogoče dovesti vojevanja Angleške v meje priznanega mednarodnega prava. Predsednik VVilson da v tem pogledu odtlej ni storil ničesar, temveč dalje trpel angleška kršenja mednarodnega prava. V širokih nemških krogih se torej vedno botf in bolj razširja mnenje, da je pravi vzrok nenadnega VVilsonovega postopanja iskati v težavnem položaju entente, povzročenem po neomejeni podvodniški vojni. Neomejena podvodniška vojna je kot razširjeno posledico obrodila hipno, dalekosežno zaustavitev nevtralnega plovnega prometa, katere nevarno pomembnost je ententa prav spoznala. Dokaz za bojazen v en-tentnih krogih se nahaja v pozornost vzbujajoči resnobi in v pomembnem nasprotju v tonu zadnjega govora LIoyd Georgea napram prejšnjim njegovim govorom. Če torej VVilson sedaj v marsikaterem oziru z entento ozko zvezane Zedinjene države takoj daje nastopati, je videti v tem rešilno akcijo in dokaz za slabi položaj entente. Iz skromnega, malo veljavnega in po jasnem besedilu nemške note opovrženega Vviisonovega utemeljevanja sc da spoznati, da celo v Ameriki sami ne verjamejo, da Nemčija objestno ogroža amerikanske življenjske koristi.
Varnostne priprave Amerike.
LONDON, 6. (Kor.) »General News« poročajo iz Newyorka, da je vlada zaplenila brezžično postajo v Tuckertonu v New Jersey. Ameriški mornarji stražijo postajo. Stroji 29 parnikov, ki se nahajajo v Newyorku, so bili uničeni. Škoda znaša 300.000 dolarjev.
Interniranje posadek nemških in avstrijskih ladij v Ameriki.
LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz New Yorka: Posadke v ne\vyor-škem pristanišču se nahajajočih nemških in avstro-ogrskih ladij so začeli prepe'ja-vati v izseljeniško postajo na Elis Islandu. Posadko parnika »K*pnprinzessin Ciici-lic« so na njeno lastno prošnjo odpravili na druge nemške ladje.
Promet med Nizozemsko in Angleško.
HAAG, 6. (Kor.) Odredilo se je, da tud; parniki, ki so bili ria Nizozemskem zgrajeni na tuj račun, pod pogojem, da bodo neki določen čas vozili za Nizozemsko, in so prejeli dovoljenje za odhod, ne smejo odpluti na Angleško.
Položaj na Nizozenfckem.
HAAG, 6. (Kor.) »Nieuwe Courant« piše povodom izjave vlade, da ni v tre notku nobenega vzroka za vznemirjenje: To je jako tolažilna beseda v teh težkih dneh in se smemo zanesti nanjo kakor na zlato.
ROTTERDAM, 6. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Samaran-ga: Brzofhvke o težavnem položaju na Hulairdskem so povzročile v nizozemski vzhodni Indiji veliko razburjenje, posebno radi absolutne negotovosti, v kateri se nahaja tamkaj prebivalstvo radi izostalo-sti poročil yl domovine.
Nemški poslanik v avdijenci pri švedskem kralju.
STOCKHOLM, 6. (Kor.) Švedski kralj jo j,»o prihodu z Danske sprejel nemškega poslanika barona Luciusa v zasebni av-
dijenci.	____
Potopljeni parniki.
LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da je bil angleški parnik »Flori-dian < 16930 ton) potopljen. Posadka, 16 mož, je bila rešena. Dalje je bila potopljena jadrnica »Belrord« in angleški parnik »Warlay Pičke Ring« (4196 ton).
KRISTIJANU A, 6. (Kor.) Olosoin neke brzojavke na ministra za vnanje stvari je bil bergenski parnik »Odin«, iz Barry v Lizbono na potu,-dne 2. t. m. 20 milj se-verozapadno Ouessanta potopljen brez svarila. Strojnik in kurjač, oba iz Berge-na, sta bila ubrta.
LONDON. 6. (Kor.) V raiznih oddelkih bele hiše in v kongresu je nastalo splošno pomiiienje, ko se je zaznalo, da potopitev »Housatanica« ni dejanje, ki bi zahtevalo vojno. V kabinetu pričakujejo zelo malo od VVilsonovega poziva nevtralcem, naj
—	Vse!
—	Koliko cigaret pokadite na dati?
Sonja se je veselo posmeiala:
—	Deset ali pa še več.
—	Toliko____več kot mo| brat. Toda
če je knez pri vas, pa pač ne kadite?
Sonjina potrpežljivost je bila izčrpana. Prekrižala je roke in odgovorila porogljivo.
—	Tedaj šele; kadiva kar za stavo!
.losiphia jo je karajoče pogledala, s čimer ji je hotela reči, da bi postala še tem manj mogoča v tej družbi, če bi pričela odgovarjati tako drzno. Vse se je he-hetalo m nej'a dama, ki je hotela biti duhovita, fe {S/orila o tobakarskem kolegiju.
—	Tako nas zanima, da poučujete kneza. Povejte nam vendar kaj več o tem. A!i ni zelo neprijetno, da je treba čitati z gospodom francoske knjige, ki so večinoma nedostojne?
slede vzgledu Amerike. Splošno se meni, da bo VVilsonova vlada v slučaju vojne zavzela predvsem pasivno stališče in se zadovoljila s tem, da poveča produkcijo municijskih tovaren za čete in brodovja entente in poskrbi ententi dovolj denarja za nadaljevanje vojne proti Nemčiji.
ROTTERDAM, 6. (Kor.) Rotterdamski Lloyd je dobil od parnika »Samarida« brezžično poročilo, da ima na krovu 179 mož raznih potopljenih ladij. Parnik je odplul v Vigo, da spravi ponesrečence na kopno.	_
Pomanjkanje premoga v Franciji.
PARIZ, 6. (Kor.) Da se omeji poraba premoga, je vlada prepovedala gledališča, kinematografe in druge prireditve za štiri dni v tednu. Omnibusi, cestne in podzemske železnice po desetih zvečer, razven v četrtkih, sobotah in nedeljah, ne smejo voziti. _
StreSi v ogrski zbornici.
BUDIMPEŠTA, 7. (Kor.) Po izjavi grofa Andrassyja, da se člani opozicije udeleže posvetovanj stalnega inkompatibili-tetnega odseka, se je poslanec grof Bat-thyany pridružil izvajanjem predgovor-nika. Tekom govora grofa Batthyauy so počili nenadoma trije streli. Izstrelil jih je v dvorano neki sumljiv človek na drugi galeriji. Poslanci in občinstvo so sc nekoliko razburili. Več poslancev je poživljalo k miru. Predsednik je posvaril galerijo, naj bo mirna, sicer bi moral izprazniti galerije. Zadet ni bil nihče. Individuum je bil takoj brez odpora aretiran in odveden v kvestnro, kjer je bi! zaslišan. Piše se Jurij Pa!afalvy. Bil je tekom dejanja pijan. Na vprašanje, zakaj je izvršil dejanje, jc odgovoril, da ne ve. Na vprašanje, na koga je mislil streljati, je odgovoril: »Na nikogar. Ustrelil sem kar tako.« Poslanci so ostali večji del mirni. Tudi člani vlade so dokazali popolno hladnokrvnost.
BUDIMPEŠTA, 7. (Kor.) Ko so počili streli, ie nastal predvsem na galeriji nekak hrušč. Posl. Batthyany je nadaljeval svoj govor in izjavil: »Mi se ne smemo dati prestrašiti po par pokih. Izpolnili bomo svojo nalogo možato in prosim zato gospoda ministrskega predsednika, naj odgovori na vprašanja, ki sem se jih dotaknil tekom svojega govora in naj nas pomiri posebno glede delovanja v inkompa-tibiliietneni odseku. Ministrski predsednik grof Tisza je izjavil svoje zadovoljstvo, da namerava tudi opozicija delovati v odsekih. Nato se je nadaljevala razprava o ovekovecenju spomina padlih junakov.
Razne politične vesti.
Nemške in avstrijske ladje v Ameriki.
Berolinski ILsti objavljajo naslednje podatke o nemških in avstrijskih parnikih. nahajajočih se v amerikanskih pristaniščih: Paroplovne družbe Hamburg— Amerika 35 parnikov, severonemškega Lloyda 12 in nemško-amerikanske petrolejske družbe b parnikov. Vseh skupaj bi bilo nemških ladij za 445.000 ton. Poleg tega se nahaja v Ameriki še 7 parnikov družbe »Austro-Amerikana«, ki imajo o-koli 36.000 ton. Doslej so v Ameriki zaplenili le tamkaj internirane nemške pomožne krizarke, bivše trgovinske parni-ke, in sicer parnik »Kronprinz VVilhelm« (14.908 ton in 23 pomorskih milj hitrosti). »Kronprinzessin Ciicilie« (19.503 to:ie in 23lA porn. milj hitrosti) in »Prinz Eitel' Eriedrich« (8797 ton in 15 vozlov hitrosti). Vse,tri ladje so bile last severonemškega Lloyda.
Prelom med Ameriko in Nemčijo. Da
^ s proglašenjem poostrene borbe s podvodniki Zedinjene države postavljene pred važne odločitve, tega so se v Nemčiji — kakor je bi!o razvidno iz avtoritativnih listov — dobro zavedali. Vendar se je vzdrževala nada. da Amerika ohrani hladnost in pravičnost pri presojanju položaja Nemčije. Pričakovati je bilo, da bo Amerika uvaževala, da po osorni odklonitvi mirovne ponudbe in po brutalnem in brezsrčnem izvajanju načrta za sestra-danjc prebivalstva centralnih vlasti Nemčiji faktično ni ostala druga pot. ki bi odgovarjala njenemu dostojanstvu, nego da je tudi sama posegla po skrajnosti in proglasila poostreno borbo s podvodniki. Pričakovanje, stavljeno v hladnost, treznost in pravičnost Zedinjenih držav, se ni izpolnilo. Amerika je prekinila diplomatske odnošaje z Nemčijo in se je s tem — po tolikem manevriranju in poiajevaijju svojih namenov — odkrito postavila na stran sovražnikov Nemčije in nje zaveznikov, čeprav s temi poslednjimi ni še prekinila diplomatskih odnošajev in so torej ti odnošaji po vnanji obliki še »normalni«, ali, kakor radi govore diplomatje: korektni. Nu, četudi je Nemčija z ene strani pričakovala, da Amerika ostane pri hladni pameti, je vendar gotovo o pravem Času pretehtala tudi vse momente druge, nasprotne eventualnosti, ki je sedaj faktično nastopila: s prelomom z Ameriko. Da so bili v Nemčiji pripravljeni titdi na to drugo eventualnost, za to go\ori najiz-raziteje dejstvo, da so prekinjenje odnošajev od strani Amerike sprejeli z mirnostjo in hladnostjo, ki skoro preseneča.
a
Seveda je tudi to res, da prekinjenje diplomatskih odnošajev še ne pomenja izbruha sovražnosti. Lahko nastane tudi za dlje časa stanje, ko se nasprotniki ne gledajo s prijaznim očesom, a se vendar —-ne tepejo. Vendar si ne bo hotel nihče prikrivati velike resnosti in nevarnosti dogodka tudi za Nemčijo. To že z oziroin na velike gospodarske momente. Neštetih milijonov nemškega narodnega premoženja je investiranih v ladjah, ki se nahajajo v ameriških vodah in so sedaj vse v nevarnosti. Ob vsem uvaževanju tega prevažnega momenta pa vendar ne more nihče pričakovati od Nemčije, da ne bi — ko so tako velike stvari v igri — brez ozira na rečeni moment ukrepala vsega, kar se ji zdi militarično i>otrebno. Rri tem konfliktu — pa naj že ubere tak afr tak potek — je skoro še večje važnosti vprašanje: kake poti uberejo drugi nevtralci?! Danes še ni nikakega znaka, ki bi dal podlage za kolikor toliko zanesljiv odgovor na to vprašanje. Golo ugibanje pa nima vrednosti. Na vsak način pa more Nemčija odklanjati odgovornost na tc-j komplikaciji svetovnega konflikta. Krivi so na njej — ker so jo izsilili — inicijatorji brutalnega sestradovanja.
s Poiivni razglas
Na podstavi Najvišjih sklepov, s katerimi se je sklicala vsa c. kr. in kr. ogr. črnu vojska, se poživljajo s tem
crncvsjni zavezanci roj tvenih
Setnikov 1891 do vS^v^l 1&72
na vnovično prebiranje teh rojstnih letnikov, da se d ožene, iili so sposobni z j čmovojno službo z orožjem.
Dolžnost priti na prebiranje:
Na prebiranje morajo priti vsj v zgoraj oznaineiijenih letih rojeni črnovojni zavezanci (avstrijski in ogrski državljani ter tudi tisti, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva) brez ozira na to. a;i so bili že doslej zavezani priti na prebiranje, oziroma ali so izpolnili svojo dolžnost priti na prebiranje, in zlasti tudi tcda.i, ako so bili morda že na kakem prejšnjem prebiranju spoznani, da so sposobni za črno vojno službo z orožjem, pri prezentaciji ali pozneje pa so bili zopet puščeni na dopust, ker niso bili sposobni.
Izvzeti od dolžnosti priti na prebiranje so zgolj:
1.	tisti, ki tačas itak že pripadajo aktivni vojaški zvezi kakor črnovojni zavezanci, vštevši ude c. kr. strelišč na Tirolskem in Predarelskem (vpisani strelci); udje drugih črni vojski zavezanih korporacij pa morajo priti na prebiranje;
2.	tisti, ki so še tačasno velja\ no odvezam čr novoj ne službe;
3.	vojaški gažisti v pokoju in v razmerju izven službe;
4.	tisti, ki so v krajevni preskrbi vojaške invalidnice;
5.	tisti, ki so šele po 30. dnevu novembra 1916. 1. potom vnovičnega zdravstvenega pregleda (ali preskušnje) ali bili odpuščeni iz skupne vojne inoči, deželne brambe ali orožništva ali kakor črnovojni zavezanci bili puščeni na dopust ali bili odpuščeni;
6.	tisti, ki so zaradi hib. ki delajo človeka za vsako službo nesposobnega, ali že svoječasno bili izbrisani v nabornem seznamku ali pa se jim je pozneje podelila črnovojna oprostilnica ali (črnovojna) do-služnica. oziroma so bili kakor gažisti odpuščeni (izbrisani v razvidnosti); ako ima kdo navadna potrdila o izvidu >Za vsake (črnovojno) službo nesposoben« ga to ne odvezuje dolžnosti priti na prebiranje;
7.	tisti, ki očividno niso sposobni z;t črnovojno službo z orožjem (to so taki. ki nimajo ene noge ali ene roke, ki so oslepeli na obeh očeh, gluhonemi, bebasti, sodno proglašeni za blazne, umobolne ali slaboumne ali ki imajo drugačne duševne bolezni), ako je o dotični hibi, oziroma bolezni na prebiranju predložen primeren dokaz.
Božjastni morajo priti na prebiranje: dokaze o njihovi bolezni je predložiti najdalje do prebiranja.
Zglasitev.
Vsi. ki so po sprednjih določilih dolžni priti na prebiranje, se morajo najdalje do 15. dne februarja 1917. I. zglasiti v občinskem uradu (na magistratu) svojega bivališča ob času izdaje tega razglasa.
Dolžnost zglasiti se se razteza tudi na tiste, ki imajo v občini svojega bivališča domovinsko pravico.
Črnovojni zavezanci se morajo ob zgla-sitvi izkazati s primernimi listinami (krstnim ali rojstveniin listom, domovnico, delavsko ali poselsko knjižico, črnovojnimi izkaznicami o dosedanjih prebiranjih in dr.); tisti črnovojni zavezanci, katerim se je podelil »Izkaz o osebi in zglasitvl« v zmislu razglasov z dne 6. marca 1916. I., morajo prinesti to listino seboj k zglasitvi.
Vsakdo, ki se zglasi, prejme črnovojno izkaznico, ki jo mora skrbno hraniti in predložiti na prebiranju.
Izkaznica služi tudi za potrdilo njegove zglasitve in mu daje pravico do brezplačne vožnje po železnicah (izvzemši brzo-vlake) in parnikih na prebiranje in nazaj kakor tudi, ako se na prebiranju spozna za
im ran II.
.EDINOST« štev. 39.
V Trstu, dne 8 fe itiarja 1917
sposobnega, da brezplačne vožnje, kadar odrine na službovanje.
Ako se Kdo ne zzlasi, kaznujejo to strogo politična obla^tva.
Izvršitev prebirsnja: Crnovojne zavezance prebirajo, da se d;>zene njihova sposobnost za črnovojno

z orožjem, komisije za prebiranje
črne vojske, ki bodo u radovale v časti od 3. do 2S. dne marca 1917. I.
Kraj, dan in ura urado^anja teh komisij se razglase s posebno objavo.
Kateri komisiji ie otkazana posamezna prebiranju zavezana oseba. Se ravna po občini, v kateri se je morala zglasiti po svojem bivališču.
Tisti, ki so jih nepremagljive ovire zadržale priti na prebiranje ob dneh, ki so bili določeni zanje, se morajo predstaviti komisiji za dodatno prebiranje.
Kdaj in kje bodo poslovale komisije za dodatno prebiranje, se objavi posebej.
Će kdo ne pride na prebiranje, se to kaznuje po zakonu z dne 28. junija 1890. L (drž. zak. št. 137) o kaznovanju, ako kdo ne sluša vojaškega pozivnega povelja ali zapelje k temu.
Odtiod v službovanje:
Kdaj in kam bodo morali odriniti v službovanje z orožjem tisti, ki so bili na prebiranju spoznani za sposobne, zvedo na prebiranju.
Tisti, ki niso prišli na prebiranje ob dneh prebiranja, dotočertih zanje, in morajo torej priti na dodatno prebiranje, se s tein poživljajo, da odrinejo na službovanje takoj po dodatnem prebiranju; v ozira vrednih okofnostih pa jim more komisija za prebiranje dovoliti še kratek vojaški dopust, da urede svoje zasebne stvari. — Tisti, ki se na dodatnem prebiranju ne spoznajo za sposobne, se zopet odpuste, ker tačasno ne pridejo v poštev za službovanje z orožjem.
T udi ako kdo ne odrine ali ako prekasno odrine v službovanje, se kaznuje po zgoraj oznamenjenem zakonu.
Ugodnosti.
Tisti črnovojni zavezanci, ki spadajo med osebe, imenovane v § 29 vojnega zakona — (posvečeni duhovniki, nameščenci v dušnem pastirstvu ali v duhovnem učiteljstvu, kandidatje duhovskega stanu zakonito pripoznanih cerkev in verskih družb), — se ne privzemajo na črnovojno službovanje z orožjem; pravico do te u-godnosti . . ~ajo v zmislu obtoječih pred-piso\ dol iti pred komisijo za prebiranje.
Črnovojnim zavezancem, ki so dokazali ali svoječasno na naboru ali dokažejo sedaj na prebiranju po vojnem zakonu za usodnost enoletne prezentne službe določeno znanstveno usposobljenost, se podeli dovoljenje, da smejo nositi znak enoletnih prostovoljcev v času svojega čmovojne-ga službovanja.
Tist'm, ki so bili na prebiranju spoznani za sposobne, je tucfi dano na voljo, da vstopijo na i»odstavi vojnega zakona prostovoljno v skuono vojsko, vojno mornarico aii v deželno brambo. Vstopijo lahko ali na triletni — v vojni mornarici štiriletni — prezentni službeni čas ali na dobo, dokler traja vrvjna.
(ilede izbire vojaškega krdela veljajo v tem oziru ukreniene obče omejitve. Po prezentaciji pa je prostovoljni vstop vsekakor dopusten le pri tistem vojaškem krdelu, kateremu je bil dotičnik prideljen za črnovojnika.
Poziv in prebiranje bosensko-hercego-vinskih cieželanov:
Naznanja se. da se poživljajo na službovanje z orožjem tudi zgoraj oznainenienim črnovojnim zavezancem ustrezajoče skupine v razvidnosti reserve službi zavezanih bosensko-hercegovinskih deželanov.
Kolikor bivajo v Avstriji, se morajo zcrl a^iti do 15. dne februarja 1917. I. v občinskem uradu (na magistratu) občine svojega bivališča ter prinesti seboj v tem razglasu imenovane listine; tam dobijo izkaznico. ki jo je treba skrbno hraniti in s katero morajo priti v času od 24. do 28. dne februarja 1917. I. na prebiranje k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, v čigar področju je n ihovo bivaiišee.
Službenim zavezancem v razvidnosti reserve se dovoljuje na podstavi izkaznice brezi lačna vožnja po železnicah <iz-vzemši brzovlake) in parnikih k c. in kr. d p< Imlnemu okrajnemu poveljstv u in nazaj.
Trst. 1. februarja 1917.
C. kr. namestništveni svetnik.
zione politica adriatica« sklicala v nedeljo k pripravljalni seji več meščanov vseh socijalnih razredov, da se sestavi glavni odbor za vojno razstavo, ki se v kratkem i otvori v Trstu. Predsednik društva gosp. ; Bernetich-Tommasini je pozdravil navzo-| Če, nakar je poročal g. pl. Felszegy o or-• ganizaciji in namenih razstave, poudarjajoč, da se porabi čisti dobiček v prid zaklada za vdove in sirote v vojni padlih Tržačanov. Pripravljalno delo in nabiranje predmetov se je poverilo odboru 20 članov. Soglasno se je z vzklikom sprejel predlog, da se naprosi nadvojvoda Evgen kot vrhovni poveljnik južne fronte, da blagovoli prevzeti pokroviteljstvo razstave. Volitev predsedništva in drugih organov se izvrši v kratkem.
Dvevetna soriška trgovska šola. C. kr.
naučno ministrstvo je dovolilo«, da se u-čenci dveletne goriške trgovske šole, ki ne posluje v tekočem šolskem letu, sprejmejo na trgovski akademiji v Trstu, kjer bodo v posebnem tečaju, ustanovljenem zanje, mogli doseči cilj svojih študijev. — Zato se učenci, ki imajo pravico za sprejem v drugi tečaj omenjene šole, poživljajo kar najnujneje, da se prijavijo ravnateljstvu trgovske akademije v Trstu, piazza Lipsia 4, III. nadstropje, v svrho vpisa. Vpisovanje se prične kmalu in bo trajalo do otvoritve tečaja, ki je določena na 21. t. m. —
Dorasle vesti.
Astrahanske ovce. C. kr. namestništvo za Primorsko naznanja, da so v zasedenih krajih Romunske večje črede ovac astrahanskega plemena, katere so znane zaradi dragocenega krzna. Nudi se prilika, ceno dobiti te živali, katere bi tudi tukaj uspevale. Tržaška kmetijska družba sprejema naročila, katera se pa mora brez odloga prijaviti.
Vprašanje votnifi kohlnj. Prejeli smo: Kakor izhaja že *z izjav vodite^a urada idsko prehrano, rrrinistra gm. H6-objavljenih v listih, se za enkrat ne na obligatorlčno uvedbo vonnih kn-r Avstriji. Zatorej so na tako možno^i rezu joči zaključki, zlasti v smeri, da bilo v zvezi z institucijo vojnih ku-
za fer
mii hir na bi
I ni bati oškodovanja zasebnih gospodarstev in utesnitve njihovih dobav, pov-ern neopravičeni. — Kar se tiče vprašanja neobflgatorične uvedbe vojnih kuhinj, je ta prob'em zlasti za Trst aprovi-zac jsfca komisija natančno proučila ter prišla do zaključka, da zlasti z ozirom na že v Trstu obstoječo obsežno in vživelo organizacijo Kudskih kuhinj in tej stvari zat^ikrat ne kaže kaj ukrepati.
Vojna razstava. Prejelrsmo: Na podlagi
Severin Križ, veletržec, veleposestnik, poslanec v hrvatskem saboru (pripadnik hrvatsko-srhske koalicije) in član idealno rodoljubne rodbine. Pokojnikov brat je tudi naš mili stari znanec Lacko Križ, sedaj' veletržec v Puli, ki mu tržaški Slovenci in Hrvatje ohranjamo toliko dragih spominov. Spomifija se ga naš »Sokol« s hvaležnostjo, spominja se ga naš gledališki oder, na katerem nam je Lacko prirejal toliko ur čistega in neka-Ijencga veselja, spominjajo se ga razna naša narodna društva zbog njegovega rodcljubja v — dejanju, kakor čisla hrvatska javnost vso Križevo rodbino v Čabru in sočustvuje žn?o ob bridki izgubi nje odličnega člana Frana Severina. Saj so vsi Križi iz istega blagega, ob enem pa vendar jeklenega kova! Naj rodbina Kri-ževa sprejme dobrotno tudi izraz našega sožalja!
Velika dobrodelna prireditev v korist vdovam in sirotam padlih Tržačanov in Istranov -ter v korist društvu prijateljev otrok, ki smo jo nedavno temu napovedali tudi v našem listu, se bo vršila 24. t. m. v gledališču »Politeama Rossetti«. Na prireditvi bodo sodelovale prvovrstne umetniške moči, tržaške in izventržaške. Ker je po vseh znakih pričakovati naj-obilnejše udeležbe, <naj se vsakdo, kdor se misli udeležiti, poprej pobriga za prostor ter se v to svrho od 17. t. m. dalje obrne do agencije gledališča »Rossetti« na Korzu št. 11.
Šolska mladina v Sv. Križu pri Trstu
priredi 11. februarja 1917 ob 3 popoldne v prostorih »Društvene gostilne« hšt. 271. veselico. Spored: 1. Živa slika z dek. o našem cesarju KarJu I. 2. Spevoigra »Potovanje po »domovini«. (Uglasbil Josip Petz). 3. Prizor: »Oba junaka«. (Vzeto iz šolskih beril). 4. Rajanje. 5. Prizor: »Atku naproti« (Sestavila »Manica«). 6. Igra v 4 dejanjih »Pepelka«. (Priredila Marica Gregorič). 7. Cesarska pesem. 8. Kratek sklepni govor. Vstopmina 1 K. Vstopnina in sedež 2 K. Prireditev se vrši v korist organizaciji oskrbnic vojniških sirot. Z ozirom na to, da je nameai prireditve človekoljuben m plemenit, se radodarnosti ne stavijo meje. Pri prireditvi svira vojaška godba. Mladini do 15. leta vstop ni dovoljen. V slučaju kakih nepredvidevanih zaprek, se dan prireditve oojavi pravočasno v listih. Prireditev se ponovi 20. februarja (na pustni torek) ob 3 popoldne, in tedaj se je sme udeležiti vsakdo brez izjeme proti znižali ceni. K obilni udeležbi vabi — svetokriški učiteljski zbor.
Modra galica in saloidin. Tržaška kmetijska družba je že vfečkrat oglasila in vabila vinogradnike, naj čimprej pridejo v njen urad. Dunajska ulica št. 10. L, ali pa naj se obrnejo na zaupnike, da naročijo bakreno galico in saloidin. Tudi oni, kateri so jeseni pri družbi naznanili, koliko galice bodo potrebovali, a niso še plačali, morajo priti še plačat naročeno množino, sicer ne vdobe ničesar. Ker ni moških doma in mnoge ženske ne čitajo, ali pa se zanašajo, da dobe kasneje galico in saloidin, so naprošeni razumniki v okolici, naj svoje sosede obvest€, radi splošnega blagra na ta poziv. Gospode zaupnike prosimo, da naročila in denar izroče družbi nemudoma. Na naročila po 10. t m. se ne bo mogoče več ozirati.
Nemško operetno gledališče. Drevi ob 8 zadnjikrat »Cardaška kneginja« ob znižanih cenah. Jutri, v petek, prvikrat Oskar Straussova opereta »Okoli ljubezni«.
Poštni promet med Avstrijo hi poštnim ozemljem vrhovnega poveljništva na »Vzhodu«. Dne 1. svečana 1917 se je odprl poštni promet med Avstrijo in vrhovnim poveljništvom na »Vzhodu«. Pri-puščene so samo popotaoma frankirane, odprte pisemske pošiljke vsake vrste, in sicer navadne kakor tudi priporočene, potem navadne poštne nakaznice. Pogoii pošiljanja in pristojbinski postavki so isti kakor v vzajemnem prometu med Avstrijo in Nemčijo. Pošiljke se smejo glasiti edino v nemškem ali ogrskem jeziku in morajo imeti natančno označbo pošiljatelja in njegovega stanovanja. Sporočila v pismih se ne sinejo tikati vojaških stvari. Biti morajo kar najbo'j kratka in ne smejo presegati dveh strani četrtinske velikosti. Prepovedano je rabiti ovitke s podstavo. Pošiljke, ki -ne odgovarjajo tem pogojem, se ne odpremljajo. Tiskovine večjega obsega, ki jih vojaška oblast, kakor vse druge pošiljke, pregleduje, se zaradi njih obsega v gotovih okoliščinah zavrnejo in vsled tega zamudijo. Postne nakaznice je treba nakazati v markah in se smejo glasiti k večjemu na 500 mark. Na odrezkih poštnih nakaznic so, kot sedaj tudi sicer v inozemskem prometu, prepovedana sporočila. Poštni promet je dovoljen v vse kraje vrhovnega poveljništva na »Vfchodu«, tudi v take kraje, v katerih ni poštnih uradov, odprtih za zasebni promet. V naslovu pošiljk je torej treba v danem slučaju navesti tudi poštni kraj, kjer naslovljenec dvigne pošiljke. V poštnem ozemlju vrhovmega poveljništva na »Vzhodu« se pošta ne dostavlja. Za promet občinstva so v poštnem ozemlju vrhovnega poveljništva na »Vzhodu« odprti sledeči poštni uradi: Augustovv, Bausk, Bialowies, Bietsk, Bialystok, Br-zosto\vica Wielka, Dombrowo, Goldin-gen, Grodno, Hasenpofh, Janow, Kal-warja, Knyszyn, Kowno, Libava, Lida, Lun no, Mariampol, Mitava, Olita, Ponie-wiez. Rossienie, Ruski Krottingen, Savli, Sejny, Siemiatycze, Skaudwile, So-kolka, Swisk>cz, Suwaflu, Talseen, lel-sze, Tuckum, Wilna, WixKU»», Wilko-wrschki, Wladislawow, WoHkowysk.
Smrtna kosa. — V čabru na Hrvat-
ra ccsarskega komisarja je »Associa-' sktm je umrl dne 3, t. m. gospod Fran
ZABAVNI VEČER MOŠKE PODRUŽNICE DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA BO NA PUSTNO NEDELJO. NE POZABITE NAŠIH REVNIH MALČKOV — - - PRISPEVAJTE IN PRIDITE! - -
t Podpisi na V. vojno posojilo. 45. izkaz. Podpisi, sprejeti pri poštnih in brzojavnih ; uradih: Trst I. K 66,951); Prosek K 41.000; , Trst II. K 3.500; Skedenj K 500; Trst X. K 300; Trst IX. K 300. — Obrtna in kon-snmna zadruga »AHa Vittoria pri Sv. Mariji i\lagdale?ii Zgornji je podpisala K 300. » * $
Z gori navedenimi zneski se povišuje svota, ki je bila v Trstu podpisana na V. vojno posojilo, na K 80,332.150.
Mestna zastavljalnica. V petek, 9. t. m., od 9x2 dop. do 1 pop. in od 31- do 6 pop. se bodo prodajale na dražbi dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 25.401 do št. 26.300. — V soboto, 10. t. m., se bodo od 9Vz dop. do 1 pop. prodajale na dražbi dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 26.301 do št. 26.800. Istega dne popoldne od SVz do 6 se bodo prodajali nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca januarja leta 1916. na rumene listke serije 139 rn sicer od štev. 200.001 do št. 200.400.
»e
U OGLAS!
a* a«
r"~Jf—i J rsinrmjo po 4 »tot	lo. r^ O
OD
nsio »'.>-T>.t	—	•
p m t n»jo ' 4—i $: pn«toj i



loljfs siažRiajn,	%
M i uu piccoio 7, .». nH t., vrata 0	lJlo
vran 0
Am vojaš i e p o-t /m žen hiva.-k p;a ali _ j sloVenfifc ga ni i- ! ja j tegn jezika takoj >prt*jme. Predstaviti e jo «>«1 M do !*2 ure v uradu „Uroat a" via Lavatoio i, I.	3" 4-t
Koze
z mlekom i mladići so naprodaj Chi r bola Zgornji 6t. 0.	3
tnrolmcm v n-iem l i!io y ne.oliko zemji JI/i £ J lil t Ili sićt'n^ » enjenr pouudhe na Ins^r.
o.i.i Kdin s i od . H j a t* 4*
914
DAROVf.
Moški podružnici CMD je daroval g. Tari kovic K 5 in ne Tence, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Logar. Ajdovščina K 30, nabrano med Dalmatinci in Slovenci. — Denar izročen blagajniku.
O priliki 251etit!ce poroke g. Slavka Vončina z gospo Dragotino Vončina darujeta siavlienca K 5 moški podružnici CMD. Denar hrani blagajnik.
ČEŠKO - BUD.1FV1SKA PCSTAVRV CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Post« štev. 14, vhod v uiici Giorgio Oalatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni Jisti-
Dftfaflf s'a e4i 1Z	na fin j^i moškat —
KEIDSIl Šamp>nj c „' ointe te \\ilois • prodajam v ma ih n vel k.li množinah po zmernih cenah. ParCiua, -kladišfte ti. Gelsi 10 od 11— ' prf p.
od 4 5 ; op
3041
Pristno maslinovo cl?s,
bhto ugrabiti kot zdr.»Tilo, kup m od 2 3 litrov Plačam } oStf-no in da h oagrado. - Ponudbi' a Inse . odd. Edinosti pod „J» tr -va Kole' n.4' :?072
FOtO^TClf *nton po^'^j* *op«t ▼ iT^nm
šte.. 10.
»t*lj«ia ▼ Trst«. Via <1»U« Po-to
4o7
UniMIie si roke
j atentnun praškom „lAtent ^ aschpnlver- kat»->i se do i v v-eh prod jalnah jestvin, rn rodiluicah ia &lnjra.h mila. Glavna *!ng.t j-ri trrdki ALES-SANDltn MAKANGON1 Trst, u . Cliio/./a 30 (B)
HTđeSisla suma zo prsprađniak?.
J o^avice, nnkanao, p'p«, milo, ^umijnvo pod(>nt-nike, r»zni o;nmbi, denarnice, mazilo za fcevlj«, električne mretit^, b*terij«». pisemski p»pir ko-
£irai svinčniki, zaponke prstani rdečega kriia, renaa za brado, ilice, razna rozila, rohai, mre>.ice z* brke, pletenica, arajce, spodnie hlača, o^l« lai*, ; natoike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe-n drago prodaj* J 4 KOI* 1>.V L ulic« ». Nieolo
!»:«▼. ia	«3
Ta iglas velii a dinktno Mastilo.

nac z rnlk južne železnice v pokoju
je danes zjniraj, po kratki bolezni, prenesene z veliko potroež-ljivostjo in potolažen z verskimi okrepili, izdabnil svojo blago dušo.
V tngopolni žalosti naznanjajo podpisani, v imenu tudi ostalih sorodniKov vsem prijateljem in znancem to britko izgubo.
Pogreb predragega in nepozabn ga pokojnika se bo vršil v petek, dne 9. t in., ob 3 pop iz hiše žalosti, ulica G. Rossini št. 24 naravnost na pt kopališče. TRSf, 7. februarja 1917.
MARIJA REŠI i rojena LEONARDI, soproga.
Slavja Jerkovšt,	Viadlniir Rcšič,
hči.	c. kr. nadporočnik (odsoten) — sin.
Vinko Jerkevit Danica, Dušan, NadJ* /arkovie
poveljnik pri A. Lloydu (odsoten), zet.	vnuki.
Prvo pogrebno podjetje ZIMOLO, Corso 41.
PriporoiUlva tvrdka. [J^j dOllOtfIZQ SeZ6l!0.
Manufakturne trgovine.
SrCCESSORI (Nasledniki) PrETROTAVOLATO Trst, Lesni trg (P azza della Legna) itev. 1. Bogata i7*»*ra ma«iu/akti»n»*ga blaga. — C«ne zmerno.
rAV.'.v.v.v.'.v.i
i	ANDREJ PURlC
V	kovat
,» Trst, Dlica Meflia št. 6. Trst
B*	p^oda več vsakovrstnih štedil
_a	nikov (Sparherd) in drugih po
"a	tebščiii ter izvršuje vsako po
—	pravljenje na svoje "
Kostimi, plašči, suknje, kriia, bi uze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Morco Confori?, Trst, P, Campanite 23
Hote! fra restavracija
METROPOLE
Trst, ulica S. Nicoid 22.
Kuhinja prve vrste. Vin« izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. Cene zmerne.
L

stroške.
e o b a ■ e a
Zii preprodajalce!!
Črna hrena najfinejša vrsta za
r-e lje v škaHj«h . • ducat K 2.40 ČisiHs v lesenih škatljah . kg K t.30
inirek........P'l«* K
t rla2e za čiščenje poda . ducat.K 13.—
Kr mim za bi to ......K 12.
Krta i<e a čistilo . . „ K 3.50 raloinlkl ( o.iafl i) ▼ platna „ K 7.— Vo ne dnpumcn roža 1000 K 4. — „	n bele 1000 K —
Plameni papir . . . 1 oo E 18.-KclicM zvasdn . ■ ducat K t.49 Poš lj»tve na detel« po povzetju prosto embalaže.
RENATO CAPPELLAN1
Trst, Corso itev. 45.
Mlto znloBa vojaških mirebščin.
Trst - Oia Stadion 10 - Trst
Odprt od 812 zvečer naprej
Ceno: L vrste K Z. II. orste K1.
Zlatarnica Q G. Pino
v Trstu se je preselila na Corso št. 15
v hiv5o zlatarnico G 7ercowl»z & Fl^lio.
Velika izbera srebrnih in zUtih ur, uhanov, prstanov, verižic • d. Cene zmerne.	Cene zmerne.
r
GAMBRIHUS
n
%
C
vsaki veter ob 97,
n n cr u
5

idila mM mriin
Vstopnina K 1"
ZGSOZĐRAVK9K
Dr. L ierm^k
v Trstu, ul. Poste V3c;h e 12, vogal ulice della Pos e.
izdiranje zebo; brez bolečine. s-: Plombiranje. UMETUl ZOJJE