£juli(jaiis(u Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5, uri zvečer«
Urednlltvo ln upravnlštvo: Kolodvorake ulloo štev. 16. — Z urednikom ae more govoriti va*k dan od 11. do 1». ure. — Eokopiai io ue vračajo. — Ineeratl: Šeatatopna petlt-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav *uJl daje io popust — Velja sa Ljubljano v upravništvu: a* oelo leto 6 gld., sa pol lota 8 gld., aa čotrt leta 1 gld. 60 kr., na meaeo 60 kr., poiiljatev na dom velja meaočno 0 kr. več. Po poAlft velja aa oelo
loto 10 gl., aa pol lota 6 gld., aa četrt lota 2 gld. 60 kr. ln za Joden moaoo 86 kr.
&tev. 253.
V Ljubljani v četrtek, 5. novembra 1885.
Tečaj II.
Poroka v Eu.
Odkar je Nemčija vspela se na vrhunec svoje aiave in moti, niso ponehali v njenih zemljah gla-Hoyi o prihodnjem maščevanji zmaganih protivni-k°v. Strah pred njimi vzbuja v Nemcih čestokrat P°jave, katere moramo na vsak način smatrati za Pretirane in za plod razburjene domišljije. Znani ,Zrek generala Moltkeja, da se Nemčije drugi na-r°d> pač bojč, a ne ljubi je nihče, ima morebiti nekaj podlage, vender se nam zdi, da severni naši sosedje vidijo za vsakim grmom nevarnost in da domišljija čestokrat privede do sklepov, katerim trezen opazovalec nikakor pritrditi ne more. ^ tem smislu smo si razlagali oficijozno berolin-8ko korespondenco v „Koln. Ztg.“, ki je te dni zašla v vsa evropska glasila ter vsled svojega vira budila občo pozornost med čitajočim občinstvom, 'n sicer tako, da jo hočemo tudi svojim bralcem Priobčiti. „Koin. Ztg.“ piše:
„Poroka danskega princa Valdemarja s princemnjo Marijo Orleansko je predmet, katerega časopisje z navadno kratko vestjo v „Dvor-nih poročilih* nikakor ne moro dejati še na stran. Javuo mnenje na Francoskem stavi s tem dogodkom toliko raznih upov v zvezo, da je tudi inozemstvo primorano, pečati se nekoliko z njim. Na Nemškem se je posebno opazilo, da je generalni vjkar monsignore Hulst, ki je v grajski kapeli v po katoliškem obredu cerkveno poročal visoki Par, v svojem ogovoru poudarjal prijateljstvo med Rilsko i»i Francosko in kazal na skupne bo-ečine in upe obeh dežel. Nikakor ni dvoma, da J® orleanistični generalni vikar s svojimi besedami v Prvi vrstiv nameraval Francozom povedati, da
Listek.
‘Kako je postala Sahara.
Izmed najzanimljiviših in najvažniših prašanj Zen>ljoznanstva je ono, kako je postala zgoraj imenovana neizmerna puščava. To je gotovo, da v Poprejšnjih zemloslovnih dobah, ko morje i^ kopno ša_razdeljeno, kakor je dandanašnji, so . * kraji, ki s<^ bili^ pokriti z vzejenjem in 4rev-X-80 P% zdaj^gole pustinje. O mnogih krajih rodovinski d6bi drugačni.
se
kaki
v&.da so bili še v
zgofl
*°r jih vidimo zdaj. Tako ie hfln n«, n & A kateri so bili vzroki, ki so tako upli-Va*'i da so se severno-afrišSe^ krajine izpremenile v velikansko puščavje. Zemljopisci in zemljoslovci ^ 86 mnogo pečali s tem prašanjem. Em trdijo, *** Bev^rovzhodm vetrovi, pomanjkanje rek, eozrtov, visokih gora, da to samo še ni ne Afrike predejalo v grozno peščeno morje, a Je treba misliti na prevrat prirode, na pr., da je <Sredogegis^() morje razlilo v Afriko ter od-rnstUaj^:igjrat
Drugi so trdili, da pešče-r'0sf' Sahare je pripisovati pomanjkanju rastja, 8 e(lečega iz zmerajnih suhih Severovzhodnih ve-
tudi orleanska Francoska smatra za svojo nalogo, dobiti nazaj Alzacijo-Loreno in da so ji pri tem osigurjeni monarhični zavezniki. Orleanska rodbina gleda se ve da v prvi vrsti na to, da bi zopet oživela na Francoskem monarhijo. Da vsled tega ne štedijo z lepimi obljubami in slepljenjem, je manever, kateremu se prav lahko pride na sled. Sorodstvo, v katero pridejo orleanski princi vsled poroke v Eu, daje jim ugodno priliko, bahati se z ruskim prijateljstvom; to daje Francozom dokaj premišljevati, kajti s tem se dajo združevati sirni upi in s tem se tudi kujejo jed-nake nade. Zato se obrača orleanska obitelj v svojih težnjah za ponovitev monarhije rada do Ruske, in orleanski časopisi ne zamudi nobene prilike, da na dolgo in široko opisujejo vse, kar se d& razlagati kot utrjenje prijateljskih odnošajev med rusko carsko obiteljo in orleansko familijo. Pogosti obiski ruske gospode v Chantilly, potovanje vojvode Chartreskega v Petrograd, kakor tudi naznanjeni in pričakovani prihod ruske ca-rinje v Eu — to so dogodki, katere je francosko časopisje, ki se poteza ali javno ali pa na skrivnem za Orleance, jako spretno vedno in zopet vedno objavljalo in porabljalo. Republikanska vlada na Francoskem, ki je vsled naraščaja monarhične propagande uže oprezna postala, se pri teh orleanskih prizadevanjih prav odločno neugodno počuti. Zdi se ji, da je ona vsota ruske prijaznosti, ki pripada sedaj orleanskim princem, in katere se poslednji tako zel6 in tako glasno hvalijo, za-njo zgubljena in da je cel6 zoper njo obrnjena. Zato bi nikakor čudno ne bilo, ko bi v novejšem času tako gorko poudarjaui odnošaj med rusko carsk9 obiteljo in orleanskimi prestolnimi pretendenti pri-
trov. Tretji jemljo dokaze iz p^varjenega podnebja, nastalega vsled stanovitnega, pokončevanja gozdov, zapuščanja in rušenja starih zaplavnih pretokov, kar je storilo, da se je prat zmeiai boli
gubila. in da so vetrovi odnašali zmerai več nolio-delske zemlje. Spet drugi dokazujejo, da pu&av-
mljje. Spet
TlUil Sg1iai?je nasledek vremenoslovnih izpreme-nov sploh jn močno uplivpj ^ suhih vetr o v.
Spomina in uvaženja vrecfni ”so uzroki onih, ki peščenje Sahare izvajajo iz pomanjkanja gozdov in vodotokov. Najprej moramo to iztekniti, da puščavje ima veliko dolin, začenjajočih se v gorstvih srednje Sahare; od tod so se reke in vode izlivale proti severu v Sredozemno morje, proti jugu v Niger in Tsadsko jezero, proti zapadu v Atlantovsko morje. Tudi na levem bregu Nilovem se kažejo take doline (vadiji, posušene struge rek). Mnogotere te doHne, široke in globoke struge, tu in tam od~Eekoče vode izbrane in izjedene, so bile nekdaj polng_vodaT FrJinrn jn bilo tonij vn» ■Jenii zemliH p0 Vsem je videti po le pičlih 2000 Jbt, kar so s peskom zasute te doline in struge in gorita.
i V starovečuih pisateljih stoji, da v severni Afriki so bile živali, ki zdaj tam nimajo prebitja.
vedli francosko republiko do tega, da si išče prijateljev tam, kjer zamore s precejšnjo gotovostjo pričakovati, da najde nasprotnike Ruske.*
Najbolj pomenljive pri tej izjavi so konečne besede, ki poudarjajo, da je hiša orleanska vsled monarhističnih volilnih zmag dobila v novejšem času važnejši pomen in da se Bvet zopet obrača na ude njene, ki so toliko časa živeli v zmerni politiki in niso nikakega povoda dajali republikanski vladi, da se peča z njihovo osobo. Vrh tega razvidimo iz berolinske korespondence, da so merodajni krogi v Nemčiji še vedno prepričani o koristi republikanske sisteme za nemške razmere in da jim je sedanja vlada ljubša, nego kraljevi vladar na francoskem prestolu. Od republikanske Francoske ne pretč nikdar tolike nevarnosti za nemške pridobitve, kakor od monarhističnih pretendentov, ki s popularnimi idejami vabijo narod v svoj tabor. Zato se berolinsko glasilo tako odločno izjavlja o priliki poroke v Eu, če tudi danes knežje zaroke nimajo več onega svetovnega pomena, kakop- minole čase. Ravno v Berolinu dobro vedo, da sorodništvo ni nezmotljivo sredstvo zoper novotarije in prekucije, da najbližje sorodstvo ne zapreči vojske in ne zamore vstvariti miru, če so druge okoliščine zoper njega. Ako torej v Nemčiji zopet jedenkrat tako gorko poudarjajo, da „krv nije voda0, potem si moramo misliti, da nam je iskati vzrokov globokeje, da je je zbudil zopet stari strah o maščevanji in da čutijo v Berolinu potrebo, spustiti v svet javen opomin do nezadovoljnih zmaganih sosedov, kako malo upa imajo njihove nade po pridobitvi zgubljenih dežel.
Slon, povodnjak, krokodil, teh živali je bilo nekdaj polno v severni Afriki, iz česar je sklepati, da je bilo tedaj tudi polno travan in vodovja. V dolini Craa (na zapadni strani Afrike) so se nahajali krokodili; še dandanes so sredi Sahare vo-dičja, živa krokodilov, vodičja, ki so morda ostanki (globanje, ponori) nekdanjih rek. Kamela je^gdaj ngjpotrehniša žival v Sahari; te živali v začetku krščanske dobe tam ne naidemo. pripeljali so jo pozneje iz Azije skozi Egipet. In vender je pokazano, da so severni Afričani občili in trgovali z južnimi; Gaiaipanti so naScoffjibpot&vali in vojske vodili, a^zdajjoljja^ l^oujw^Sahare pre-dirja.
Velikanske stavbe starih Egipčanov, sredi pu-ščavja stoječe, dalje mnogovrstne, širne ruševine in druge podrtine, nahajoče se v južni Alžirski, zdaj popolnoma peščeni deželi, pravijo, da tu so nekdaj stanovali ljudje, in to ugodno.
Tu se najdevajo, kakor v drugih deli sveta, petroglifi, kamenni odtisi, predstavljajoči živali: Slona, krokodila, žirafe, napravljeni od pastirjev. To so znamenja, da so jih morali poznati, ker zdaj te živali tam ne žive, in da so jih uvečili v apnencu Protiatlasa, ker so se izgubljevale.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
V. Gosp. zbor. svetnik Karol Luckmann poroča vsled dopisa podružnice avstro-ogerske banke v Ljubljani z dne 2. oktobra 1885 o umeščenji petib, koncem tega leta izpraznjenih cenzorskih služeb. Ozirajoč se na čl. 40 in 64 bankinih pravil predlaga odsek to-le: Zbornica naj za umeščenje petih cenzorskih služeb priporoči naslednje gospode: L. Biirgerja, Josipa Kordina, Josipa Kušarja, E. C. Mayerja, Artura Miihleisena, Ivana Perdana in A. Ledenika.
Predlog se je vsprejel.
VI. Gosp. zbor. svčtnik Mihael P a kič poroča, da se zbornica od vis. c. kr. deželne vlade poprosi, naj bi se izrekla o sledečih prošnjah za odpuščenje dokaza sposobnosti v nastop rokodelskih obrti.
1.) Jakob Mihelič, kajžar v Podbrezji, prosi dovolitve za nastop in samostalno izvrševanje čevljarske obrti, ki jo je uže pred več leti izvrševal.
V	tej stvari poprašani občinski urad v Naklem potrdil je povsem podatke prosilčeve.
Odsek ne more ravno lahko sumneti resnice teh podatkov 65 let starega prosilca in občinskega načelništva in predlaga: Zbornica naj bi s svojo razsodbo prošnjo podpirala.
Predlog ae je vsprejel.
2.) Franc Vodišek, črevljarski pomočnik v Ljubljani, prosi, naj se mu odpusti dokaz z učnim spričevalom v samostalno izvrševanje črevljarske obrti.
Prosilec se ne more skazati z učnim spričevalom, pač pa ima več svedočeb o uporabljivosti kot pomočnik in tudi dokaže, da je v Zagrebu črevljarsko obrt uže samostalno izvrševal.
Ocenjevaje prosilčeve razloge predlaga odsek, jednako z ljubljanskim mestnim magistratom: Zbornica naj se izreče za odpuščenje dokaza z učnim spričevalom.
Predlog je bil vsprejet.
3.) Avguštin Trojanšek iz Stoba prosi za odpuščenje dokaza z učnim spričevalom v aamostalno izvrševanje krojaške obrti. S po županstvu domžalskem potrjenim spričevalom dokaže prosilec, da je kot pomočnik delal več časa, nego to zakon zahteva. C. kr. okrajno glavarstvo kamniško podpira prošnjo z ozirom na po občinskem uradu opisane razloge. Odsek pritrjuje temu predlagajoč: Zbornica naj prošnjo visoki c. kr. deželni vladi priporoči.
VII. Gosp. zbor. svčtnik Karl Luckmann omenja v obširnem razlaganji njemu poznanih pritožb proti voznemu redu železnične črte Ljub-Ijana-Trbiž, ki je v veljavi od 1. oktobra t. 1. Vsled preuredbe z dne 1. junija 1.1., da je namreč vlak štev. 1715 v Ljubljano dohajal, namesto ob
2.	uri 56 m. kakor prej, še le ob 5. uri popolu-dne, onemogočila se je jedina ugodna zveza z
Tudi Afrika je imela kamenno-dobo, kak&r Evropa. Dokazov za to so našli ne le po robovih puščave, ampak tudi v notrini Afrike, obstoječih v kamenitih orodjih in pripravah. O. ljndah ali o narodu tedaj, iti ni poznal ne rud ne kovin, ki si je pomagal s takim orodjem, ni	dn	ja pp-
frivui v-pififaYj| kjer je tako neugodno in težko Siveti.
Navedene okoličnosti pričajo, da Sahara je bila obljudena, in da so bili pgsfwyii^kraji MČaiistrvIa^i drugačni neg_o »o^d^nd^nes. Praša se zdaj, kteri so bili uzroki, ki so uzročili tako predrugačenje. — Le suhim, vročim vetrovom se-verouzhodnim ta velikanski izpremen pripisovati ne gre. Vsi potniki po severni Sahari govore le o severnih in o severozapadnih vetrovih, v zapadni Sahari daleč proti jugu so prijetno hladeči vetrovi, in še le pozneje so nastopili vroči, južni vetrovi. Ti vetrovi toraj sami niso ustvarili puščave, dasi njih upliva po nekih krajih ni tajiti. — Izpremen podnebja, ako se ta navaja uzrok peščeninam, ničesar ne razjasni, ker se odnaša na pokaže v zemljoslovnih dobah, a ne na pokaže obsegajoče par tisoč let. — Rekli smo, da v gorah in drugih hribovitih krajih izvirajo reke (zdaj se ve da po-
Gorenjskim in Dolenjskim, Hrvaškim, Dolenje-Štirskim in Ogerskim. Z dnem 1. oktobra 1885 pa se je opustil vlak štev. 1711, ki je bil ravno tako ugoden za krajni kakor za prevozni promet. Vozni red z dne 1. oktobra 1885 je za ljubljanski promet zelo neugoden. Vsi vlaki dohajejo po zimi Ljubljano po noči. Kmečko ljudstvo ne more drugače do gospSsk ali na sejme v Radovljico, &ranj in Ljubljano, nego da zgubi noč; posledek 'tfega pa je, da ne porablja toliko železnice. Govornik kaže na zbornici podane prošnje in pripominja, da bi se najprej dalo odpomoči s tem, ako bi se vlak št. 1715 opustil in mestu tega naj bi se vlak št. 1711 spet uvel; ali pa naj bi, ako bi se to ne dalo tako lahko izvršiti, vlak št. 1717 za kake dve uri pozneje od Trebiža odhajal, tako da bi dohajal v Ljubljano zjutraj in ne po noči. Za slučaj, ako bi tudi to ne bilo mogoče, meni govornik, naj bi se vredil potem mešanec, ki bi v Ljubljano dohajal med 9. in 10. uro dopoludne.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	budgetnem odseku avstrijske delegacije razpravljalo se je predvčeranjim o raznih napravah vojno zadevajočih, govorilo se je o stanovanjih in hrani vojstva. Pri tej priliki omenjal je vojni miniBter grof Bylandt tudi narodnostnih razmer v vojni ter s krepkimi besedami zopet zavračal neosnovane napade, kateri so se čuli od levičarske strani poslanske zbornice državnega zbora. Delegiranec dr. Sturm izražal je zadovoljstvo, da se je za uekatere oficirje povišala plača in izrekel željo, naj bi se plača povišala tudi vojaškim uradnikom in moštvu.
Telegram iz Carigrada poroča, da je Turčija sklicala poslanike, naj se snidejo danes h konferenci. če ni bilo zopet kaj posebnega zadržka, sešli so se danes ob 2. uri popoludnč zastopniki vlastij, da se posvetujejo o vzhodnorumelijskom vprašanji. — Angleška vlada naročila je svojemu zastopniku, naj glasuje za status quo, a da ne sme nikakor pritrditi, da bi se odstavil knez Aleksander. To slednje vprašanje delalo bode morda konferenci še največ preglavice, ker nekatere države nimajo volje podpirati Aleksandrovo samooblastno postopanje.
Tuje dežele.
Iz bolgarskega vira se poroča: Bolgarskemu knezu dohajejo od vseh stranij obilne adrese, v katerih se narod izreka, da hoče vse z&nj storiti ter prenesti vse žrtve, da se doseže združenje. — Na obeh straneh Balkana vlada popolen mir. Vreme je ugodno. — V okraji Sluvin zaprli so ruskega podanika, kateri je turško prebivalstvo
sušene), tekoče na vse strani. Tu je povirje mnogim rekam. Zatorej je misliti, da te gore so bile nekdaj obilno obrafičene, polne gozdov. Brez obilnega rastlinja si ue^oternSL-Jajsliti pravilnega krogotoka in izmena vode. Biti ie moralo obilno ylage in veliko"~dežja uT obilno vode, kaiti doline in struge rek so ^jrnlrn in globoke, in takih korit je le v gozdatih in travnatih krajih.
Rastlinjejgora je v teke tisočletjih izginolo,
ju. Navedek tem« nepravilni krogotok vode, pomanjkanje vlage*'. deževja, odnašanje rodne prsti po ve< uuvm, razjedanje kamMja, “upadanje rek, doklej sš-ni pokazalo stanje^kakor ga imamo zdaj. Vedmi veče usihanje rek je ojiralo splavljanje peska v nastale-so sipine po sirugah, in naposled K£jjnQre stont^jgzgoz^anje, to vkUpao^ULJEaUkoJtcftjjlT: v Alžirski, v Španski, v Mi^, Rff jmp^Kj^gu, itd. Prav verjetno je, da *jedolgo pokončevanje gozdov v povirju gora v osrednji Sahari uzročilo velik izpremen krajev.
morje,
"suha borita.
Rft/gnxdavanie toraj je poglavitni uzrok asMevja.
—	Da bi bile peščene ravnine se verno - alnSife
peščene
puščave kdaj morska tla, ni verjeti vsled povedanega. V dobi karbonski, devonski, kredni, morda
ščuval k neredom. — Na mejali nastavljene čete napravile so si zimske tabore in se oskrbele s plašči in zimsko obleko.
Iz Plovdiva se poroča, da je dnč 18. m. m. skušal bolgarsk žandarm napasti kneževega komisarja dr. Stranskega. Stranski bil je v svoji sobi, ko je žandarm z nabasanim samokresom skočil proti njemu. Ko je Stranski zaklical na pomagaje, prišla je straža, kateri se je posrečilo, prijeti napadalca, predno je ustrelil. Stražniki vlekli so napadalca na dvorišče, kjer so ga razjarjeni takoj razsekali s sabljami. Vzrok napadu ni znan.
Iz Madrida se poroča, da je papež uže izročil knezu Bismarcku in španski vladi razsodbo o karolinški zadevi, rdpež predlaga, nar Nemčija prizna Spaniii suverenima!, nad otoki, Nemčiia-ja dobi popolno trgovinsko svobodo in odstopi se jej postajališče za ladije. Nemčija je baje voljna sprejeti ta predlog.
Vojska med Angleško in Birmo prične se skoro gotovo uže v nekaterih dnevih. Angleži in Birmanci pripravljajo se na vso moč na vojsko. Angleži pričakujejo na vsak način zmago; gotovo pa bodo imeli mnogo opraviti, predno si jo pridobijo, če naposled še celč s praznimi rokami ne bodo morali oditi.
Iz Assuana (Gorenji Egipet) se poroča, da gre velika četa vstašev od Omdurmana (nasproti Kartumu) proti Abu Hamedu. Iz Omdurmana ubegle uune trdijo, da so vstaši imeli namen napaBti Dolenji Egipet; prej bil je vojni klic: „V Kartum!“ zdaj pa „V Kahiro !“
Razne vesti.
—	(Švedska se dviga.) Sredi preteklega stoletja so se prli, se li zrcalo Vzhodnega morja dviga ali pada. Da se to določi, postavili so po vsem šved-skom obrežji (od Torneaelfa do rta Lindesnesa) vodomerna znamenja, ki so jih leta 1851 in leta 1884 popravili in ponovili. Znamenja ta so pokazala, da nobena stranka ni dobila pravdo. Sx<uiak»—ebtečje—se zmeraj vzdiga. a ^obrežje meklenburško, pomoransko, pokrajine prnqko\e niža. Ako potegneš črto od Šved-
sko čoz lio/JhoIni in Loland do šlezviko-holštajnske obale, vidiš, da lega je tukaj ostala neizpremenjena. Nedavno preiskavo so dalo to podatko: Sevorni del Švedske se jo v 100 lotih povišal za 7 čevljev; to vzdiganjo jo manjše od (zemljop.) stopnje do stopnje, in pri Lindesnesu iznaša povišanje le jeden čevelj, ležaj Bornholma pa jo ostal nedotaknen. Na primor kleč „Štora Ropon“ pri Pitea jo bila leta 1851 celih 93 centimetrov nad morjom ko lota 1750. Od lota 1851 pa do 12. avgusta leta 1884 so našli povišanja zopet za 50 centimetrov. Švedska brežina se je v 134 letih (od 1750 do 1884) vzdignila za 143 centimetrov. — Mogoče, je r^kel šaljivec, da nemška .država v tisočleten' V vodo zlezo.
tudi tercijarni, so bila v Sahari ponekod morja; a dandanašnja peščena odeja saharska prihaja od sprhnenega skalovja in gorovja. Peska samega j« polne kopine po dolinah.
Razgozdavanje je uzrok pesku in krasu, se ve da le eden, |iskati je še drugih. Puščav na zemlji je veliko in so velike tudi v neobljudenih krajih; tu ne moremo trditi, da bo nastale po umetnem in stanovitnem razgozdavanju. Opomniti pa je, da severno in južno od ravnika, v starem in novem svetu, je pas, vroči pas, ki je oddelje" z večimi ali manjšimi puščavami, stepi, pustinjami, kar da sklepati, da tu so delovali na preobrat zemlje vremenoslovni uzroki.	—	v.
Prokleta!
(Roman. Spisal Emilo Richobourg; po E . Vacanovi pr®1*1’' lavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Dalje.)
bil«
V	tem trenutku odpre grofiuja, katera )e ves ta pogovor slišala, vrata ter stopi na Prft^' Grof jo zagleda, zakriči ter se akloni ka oi pod težo prokletstval	neta-
„Gospod grof", »pregovori grofij 8 jočim glasom, „vi ste nesrečni, vi
— (Kopanje zlata na Uralu.) Ruska ima, kakor znano, bogata kopališča zlate rude in to v ural skem gorovjn. V krajini Orenburg so šteli 811 zlatih kopaliSC. „Orenburgaki Listak" poroča, da zdaj se dela 'o v 195; druga so opuščena Zlato se nahaja v žilah drugih rud ter je žilno zlato, ali pa v prsti in pesku dolin ter je pralno zlato. Najprvo so iskali le pralnega zlata, ker je laglje dobiti in kor pranje in čiščenje ne prizadeva toliko truda. A v teku časa so se kopališča izpozajela, zato so se dali na kopanje žilnega zlata, ki
mnogo opraviti, tudi je dražje to kopanje, ker za hteva podzemeljskih stavb. Tu in tam se dobivajo celi gtopovi zlata, ne suhega. Kakor pravimo, ampak pome danega z ^drugimi zemljinami, izlaati s srebrom. Naj
-Stop, najden na Orenburžkem, je tehtal _8ff funtov. Nedavno so našli v mijaskem okraji stop zlata 45* funtov težak.
— (Kitajski dolavci — na Ruskem.) »Vladivostok" piše: Kakor so v Kaliforniji in Avstraliji ^tajski delavci, ki vsem drugim jepilju delo in zaslužek, tako ao tudi tu na (reki) Amurju. Na Poamurju prete cel6 ruskemu poljedelcu, v tolikih možinah prihajajo. Najužnem Usurskem so jo tako daleč prignali, da je VeIik0_.,xuakih poljedelcev, zemljo popustilo ter se obrnilo k prevažanju in krčmarenju. V Seji hodijo Rusi delat v rudokope, a poljedelstvo prepuščajo Kitajcem, ki povsod silijo v deželo. Prihajanje Kitajcev in Mandžur
je zmeraj veče in zdržema. Nej^rjetno je, kako malo potrebuje kitajski delavec; to stori, %da dnig^_iz-Pflijjae. PaBi zaslužek ni veljk in dasi cenejše aela od drugih, si vender mnogo denarja prihrani, s katerim se vrne prej ali slej domov na Kitajsko. Prešteli so in našli, da le iz Harabovko in njene okolice, da kitajski dolavci vjakaJeto zaslužka odneso za 300 000 rubljev.
— (Kraszevvski izpuščen iz zapora.) Iz Rima poroča so „Gateti Narodovi": Nemški cesarjovič naznanil je italijauskemu kralju, da so je na njegovo željo izpustil poljski pesnik Kraszewski iz ječe. — Iz Nemčije se ta vest potrjuje; pesnik zapusti te dni Magdeburg, kjer je bil v trdnjavi zaprt ter se poda v Italijjr— ali v Nico, ali pa v Mentone se sedaj še ue v($.
(Prekajeno moso.) Novemu posestniku neke grasciue predstavil je župan mod drugimi tudi necega starčka rekoč: »Tukaj, milostivi gospod, vam predstavljam uajstarejšoga moža naše fare, ima uže 92 let."
"^aj Pa jo starček, s čira so poča?“ — „Dim-mkar je.“ — „ Potem ni čuda, prekajeno moso se dolgo ohrani.*
~ (Razmuljivo.) Vajenec: „Odkar sem pri nove® mojstru, ne morem več no koščka mesa povžiti."
^*ati: „Kaj ti pa vender manjka za božjo voljo?"
Vajenec: „Meso.“
ažbe... jaz Sem posvetila vse svoje življenje 0ni®) ki trpijo; prihajam torej k vam!"
Grof se vzravmi.
»Kako!* zavpije, „ali z mano govorite tako? Diano 1 Kaj vam daje to čudno moč?"
Grofinja pokaže proti nebesom ter odgovori:
*	~~	»Bog!" ponovi grof kakor jek. Potem
nad»ljuje: .Ah, naj ste še bolj prizanesljivi in Oljeni, vi se obrnete s studom od mene, ko ® Povem . . .— „Vi mi nemate prav nič po-jjl .> gospod grof. Videla sem zopet Marijeto, J® bila nekdaj hišina pri meni; ona mi je vse
—	_	„In vi ste prišli navzlic vsemu
—	BDa, prišla sem, da vam povem, da odpuščam; prišla sem, da vas tolažim, če ste tožbe potrebni. Vi ste dokaj zakrivili, gospod no*- A zdaj ge grevate, in jaz žalujem, jaz vas
hajl*em! Ko 8em va8 zaPuS£ala’ ko sem od'
zait i VaS° hiSe za V8el®j’ tedaj 8em tudi jaz r‘vila, ker vam nisem povedala resnice.* —
» iste mi povedali resnice!" klikne grof s zaduš-
glasom. — „Zaslepljeni, varani po maloprid-
,ZVr^li ste prvi zločin; moje molčanje pa je
nvilo, da ste naredili še drugo zlodejstvo!" —
*	°J Bog! moj Bog!* šepetal je grof.
Domače stvari.
— (Za poškodovane Gorenjce) je visoko-rodni gospod deželni glavar grof Thurn-Valsassina daroval 50 gld.
— (Nagrada za rešitev življenja.) C. kr. dež. vlada priznala jo Francu Hauptmanu iz Smartina nagrade 26 gld. 25 kr., ker je dne 29. avgusta 1.1. iz vode otel otroka.
— (Naznanilo in razglas.) Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januarija 1886. leta. S poukom v podk6vstvu združen je tudi nauk o ogledovanji živino in mesa. Kdor želi biti sprejet v podkOvsko šolo, mora se izkazati: 1.) S spričevalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika izučil; 2) z domovinskim listom; 3.) s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega obnašanja in 4.) da zna brati in pisati slovensko. Revni učenci zamorejo tudi dobtii štipendije po 60, oziroma 50 gld. Prosilci za štipendijo imajo predložiti: 1.) Ubožni list, 2) spričevalo poštenega obnašanja in
3.) potrdilo, da so uže dve leti kot kovaški pomočniki, delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca junija 1886. leta. Kdor preskušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1873. leta patent podkdvskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v podkOvstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezin, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine in mesa, torej naj bi županstva svojo skrb obračala na to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in ogledovalca živine in mesa.
— (Vozni redna železnični progi Trbiž-Lj ubij a na.) Prometno vodstvo državnih železnic naznanja trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani, da se bode s 15. novombrom t. 1. vozni red na gorenjski železnici tako-lo premenil: opustila se bodeta tržni vlak štev. 1719 in pa vlak štev. 1715, kateri dohaja v Ljubljano o 5 uri popoludno. Namosti teh pa bode 15. novembra 1885 zopet začel voziti vlak štov. 1711, kateri bode v Ljubljano dohajal ob 10. uri 35 minut dopoludne.
— (Nov kolodvor v Ljubljani.) Po naročilu glavnega ravnateljstva državnih železnic je tukajšnji inženirski odsek državno železnice izdelal uže dva načrta o napravi novoga, oziroma razširjenji obstoječega kolodvora cosarjevič Rudolfove železnice. Po prvem načrtu bi se imel sezidati novi kolodvor s potrebnimi skladišči in prostori za carinski urad na mestnem travniku naposredno ob južno železniškem
Grofinja se ponosno pred njim vzravn& ter s zvonkim glasom govori: .Grofinja Bussidres je imela reči svojemu soprogu le: .Valentina d’ Ar-feuille-ska ni omadeževala svoje česti; Valentina d’Arfeuille-ska ni vlačuga; Valentina d’Arfeuille-ska ni kriva!"
Grof je bil od strahu ves iz sebe. Zamolklo zaječi, prime si krčevito glavo, kliknivši: „0, jaz malopridnik, o, jaz malopridnik! Bil je moj otrok, moj otroki* — .Da, gospod grof, bil je najin otrok, najin sin. On bi naju bil tolažil, bil bi vaš ponos, vaša slava, vesela nada vaše hiše, zakaj jaz to dobro vem: bil je blag, ljubezniv, brdak človek!"
Pri teh besedah udari grofinja v bridek jok.
„0, k61nite me, k6lnite me!* zakriči grof. — ,Ne!“ deje grofinja. „Vi ste bolj omilovanja vredni nego li jaz! Jaz nisem prišla, da vas ponižujem, nego prišla sem, da z vami jokam ter vam tako lajšam vaše gorjž!"
Grof se spusti na kolena pred grofinjo ter milo jokajoč zaprosi: ^Odpustite! odpustite!" Grofinja mu podil roko ter mu pomaga vstati. Vsedeta se drug poleg druzega.
tiru nasproti kolizejskega poslopja. Da se zida ta kolodvor, ^avi^no je od tega, čg^mgstna^ občina ^dgtopi oni gjgj ^travnik. Po drugem načrtu pa se ima državno-železniški kolodvor znatno razširiti. Oba načrta sta se predložila glavnemu ravnateljstvu državnih železnic na Dunaji.
— (Za četrto porotno zasedanje v Rudolfovem) imenovan je prvomestnikom okrožne sodnije predsednik g. Vinko Jevniker, njegovim namestnikom pa deželne sodnije svetovalec g. dr. Anton Vojska.
— (Tatvina.) Včeraj zjutraj ob 2. uri izdrl je neznan tat omrežje iz okna prodajalnice g. Kreu-t z er j a na Marije Terezije cesti ter pokral nekaj sladkorja, slanine in drobiža, vkup vredno 30 gld.
— (Žrtvi žganja.) Iz Cerknice se nam piše: Nesrečno žganje tirjalo je pri nas zopet jedno žrtev! Posestnik Jože Prudič iz Dolenje Vasi popijal je namreč na Vseh Svetnikov dan po dolenjevaških gostilnicah žganje; nazadnje obišče tudi gostilnico Marije Urbasove, kjer je ostal do pozne noči. Okolo 10. ure vrne se pijan domov ter pade v zelo naraslo Cerknico in utone, ker ni bilo pomoči blizo. Njegovo truplo potegnili so še le prihoden dan iz vode. — Z Iga se nam poroča, da so našli 29. m. m. zjutraj 331etnega Jarneja Boha z Iga zmrznjenega na cesti med Igom in Škofljico. Boh se je napil poprejšen dan zvečer v Škofljici žganja; na potu proti domu dohitela ga je potem usoda.
Narodno - gospodarstvene stvari.
Mah na drevesih pokončati.
Skoro vsa drevesa, najhuje pa jabolčna, pišejo „Novice“, nadleguje mah, izhlapljenje drevesom moti in ovira, skorjo vedno moči in zmaka, zato se skorja napije in poka, nastanejo pokline, kjer se mrčesovje zareja. Naposled se loti drevesa rak, ki je pokonča. Ako pa tukaj še nekaj časa ostanejo, vender zmiraj hirajo ter nič ne rodijo. Temu se mora v okom priti, kar tudi niti težavno ni, spomladi, ko se v drevesu začne gibati sok, ako pomažemo celo deblo in večje veje z apneno vodo, ki bodi mogoče gosta. Kmalu začne se mah lušiti, ves lišaj in drugi zarastki odpadejo; skorja se pomladi. Ta je časih tako nježna, da se človeku kar dozdeva videti, kako novo življenje kroži v drevesu. Pomočok je zel6 priprost in mnogo izkušenih gospodarjev ga pohvalno potrjuje. Zato ga zeld priporočamo. Drevesa bodo kmalu vsa zdrava in lepa.
Mah nastane vsled zaduhle in mokrotne lege najhitreje. Izmed vseh mahov drevesu najpogubnejši je oni, ki je rumene ali sivo-bele barve. Je pa mah rastlina zajedavka; seme ima jako fino in drobičko v pu-šičkah zaprto. Pušičke poknejo in veter raztepe seme, ki obvisi drevesom na poklinah in hrapah vej, kjer kmalu požene korenine ter naglo raste in se dalje širi. Škoduje drevesu podobno kakor plesenj kruhu.
.Nesrečnagljubosumnost!* zašepeče grof. .Ko-liko zlega sem naredil v svojem življenji!" — „Bog vas je razsvetlil in on vam bode odpustil, ker se kesate!" odgovori grofinja. — „Kakor ste mi odpustili vi, tako mi odpuBti tudi Bog; & jaz si odpustiti nikoli ne morem!" — .Vi trpite! kaj
morete več storiti?"
,In vi, ki Bern vam mla-
dost kalil; ki sem vam srečo razdrl; ki sem vam življenje skvaril; ki sem vas toliko mučil: — vi mi zdaj pokazujete nebesa!* — .Nehajte, obdol-ževati se, gospod grof, pustiva minulost pri kraji!"
—	nAli ostanete tukaj? Ali me ne zapustite?" — „Ostati hočem til nekoliko dnij.“ — „Samo nekoliko dnij?" — „Vi pa lehko pridete na d’Ar-feuille.* — .Ali mi to dovoljujete?" — .Prosim vas tega!"
Grof jo prime za roko, katero jej prične po-ljubovati.
V	trenotku, ko je stopila grofinja v sobo svojega moža, umaknil se je bil Germain diskretno. Zdajci ga grof pokliče. .Germain*, veli mu, .pripravite grofinjine sobe, kajti ona ostane nekaj dni v palači grofa Bussteresa!" — »Kaka sreča!" klikne Germain. „Kaka sreča!.. *
(Dalje prihodnjič.)
Najpro odteguje mah dreveau mnogo hrane, katero bi to potrebovalo. Mnogo vej se zavoljo tega nsuši. Ob enem ovira izhlapljenje, moti naturni tok drevesnega soka, poruzroCi raka in dajo potuho mrčesju.
Zatorej svetujemo, naj gospodarji marljivo snažijo svoja drevesa. Mazanje z apneno vodo zamori mah, pokonča mrCesje zalege in drevo si opomore in se pomladi.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Petrograd, 5. novembra. Po dnevnem ukazu carjevem izbrisali so bolgarskega kneza, kateri je bil generallieutenant v pobočnem spremstvu ruske vojne, iz imenika in se mu ob jednem vzelo lastništvo 13. ruskega lovskega batalijona.
Z agreb, 4. novembra (Iz sabora.) Fosilov i6 interpeluje, zakaj je kraljevi reskript, s katerim se je otvoril srbski cerkveni kongres, pisan v ogerBkem jeziku; v tem in v ogerskem govoru kraljevega komisarja oni vidi kršenje pogodbe; on proteatuje proti temu.
Atene, 4. novembra. Zbornica je s 156 proti 10 glasovom sprejela adreso.
Carigrad, 4. novembra. Turčija povabila je na jutri ob 2. uri poslanike b konferenci. Said paša in Server paša sta zastopnika Turčije.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 6. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.......................82'45
»	»	»	»	srebru..............................82-85
Zlata renta.  ..............................................10910
6°/o avstr, renta..........................................99-45
Delnice n&rodne banke................................... 868- —
Kreditne delnice....................................... 282 40
London 10 lir sterling.................................125 • 45
20 frankovec.............................................. 9-96s
Cekini c. kr............................................... 5.94
100 dr2. mark..............................................61-70
Uradni glasnik
z dn6 5. novembra.
Razpisane službe: Služba sekundarija v ljubljanski bolnišnici. Prošnje do 30. novembra vodstvu dobrodelnih dežel, zavodov. — Na novi dvorazredni dekliški Soli na Vrhniki službi dveh učiteljic (450 in 400 gld.) ProSnje do 16. novembra t. 1. c. kr. okr. Šolskemu sv6tu ljubljanske okolice.
Dražbe: V Zatičini posestvo Kran Gulkarja iz Drage (5450 gld.) dnž 12. novembra. —VViSnji Gori polovica zemljišča Fr. Kovača iz Kuželovca (70 gld.) dn6 17. novembra.
Pod varstvom: C. kr. dež. sodnija v Ljubljani proglasa Jan. Žganjarja iz Mal. Trebeljeva zapravljivcem; za varuha mu je postavljen Jos. Žganjar iz Trebeljeva.
TJmrli so:
Dnž 2. novembra. Fran Kadunc, trafikanta sin, 1 1. 6 mes., Frančiškanske ulice St. 6, angina. — Anton Korbar, koSar, 61 1., Poljanski nasip St. 60, plučna tuberkuloza.
Dn6 8. novembra. Marija Stupar, soproga zidarskega polirja, 48 1., Rimska cesta St. 20, pohabljenje pod-trebuSnih organov.
Tržne cene.
V Ljubljani, 4. novembra.
Hektoliter banaSke pienice velja 7 gld. 26 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 6gld. 53 kr.; ječmen 4 gld. 37 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 23 kr.; proso 5 gld. 36 kr.; tur-flica 6 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 80 kr., Speh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka H kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjsko 58 kr., drobniSko po 34 kr, — Piske po 50 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 87 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 6 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 2d gl4., belo 20 gld.
Dobička vredni zaslužek.
Stalne osebe vseh stanov, ki se hot6 pečati z razprodajanjem zakonito dovoljenih državnih in premij-nlh srečk na plačilne obroke, vsprejm6 se z jako dobrimi pogoji; ako se pobrinejo, morejo
g: mesečno zaslužiti 100 do 200 gld.
Ponudbe z navajanjem dosedanjega poslovanja vpo-Siljajo naj se pod naslovom: Rudolf Mosse, Wien, sub „E. 1001“— Dopisuje naj se nemSki.
165
Vredni zaslužek.
6—1
Srečke
z dnš 4. novembra. Brno: 63	5	56	80	74.
V našem založništvu se dobiva:
j® Amerike.
Predelal H. Maj ar.
Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list »Ljublj. Zvon«:
•Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Maj ar ju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Prišla je na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: «0 d kr i tj e Amerike.* Predelal H. Majar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o 1. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, močan, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razun Ciglar-Tomšičeve »Sreče v nesreči ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike*. Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.«
Ig.pl Kleinmayr & Fed. Bamberg ¥ Ljubljani.
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
i. I
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg *
knjigo tržnic a v Ljubljani.
Poddružnica c. kr. priv.
avstr, kreditnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovauje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe . . .	3'/,	od	sto
»	8 »	»	...	3‘/a	»	»
» 30 »	»	...	33/4	»	*
v Napoleondorih 30dnevna odpoved ....	3	od	sto
3mesečna >	....	3'/.	»	»
6 t	>	....	3*/B	»	»
Oddelek za giro
v bankovcih 2‘/3 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Beko, dalje v Zagreb, ArAd, Gradec. Sibinj, Ino-tnost, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po V8proc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/^proc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69) 36—28
"V Trstu dnč 1. oktobra 1883.
Zavratnikov
vsake fasone, barve in kakovosti ; kakor znano, je
največja zaloga in najceneje nakupovanje
pri	(59)	16
J. G. Hamann-u
2v£estni trgr-
&
>o
2
o
p.
0
►S
■&
1 o
a
h
>
<b ca
ii
H -
ii!s
09* H >
g>N
■a * * >
oo^n
(X5 OS 00
eo co i>
05 CO O*
f> r> zp
co co co
t> O l>
■n
il!
OJ
uiqAOu 'f
j n a> o
CD je*
1885 v Antverpnu: Zlata svetinja
za pristno, neponarejeno, nebarvano
prof. dr. Jaeger-jevo
izvorno normalno perilo
renomirani, tostranski izdelek tovarniške družbe za pleteno robo v Toplicah, vkljub nastali znižani ceni stuttgartskih izdelkov, provzročeni vsled naše čuteče konkurence pri povsem jednaki kakovosti in izdelovanji ^P| še vedno za
25 proct. cenejše,
v čemur naj se p. n. kupci o lastni koristi blagovolijo prepričati.
To je jedini tovarniški izdelek, koji se vsled propisanega postopanja pri pranji ne skrči.
male sred. male sred. vel. večje velike S zimske srajce	gld. 2,80	3,20	3,50	3,75	4,30
K poletne >	>	3,16	3,50	4,—	4,30	4,80
Vse srajčne velikosti v vseh širokostih okolu vratu in spodnje hlače vsake trebušne širokosti so na prodaj, ter prosimo, pri naročevanji vselej naznaniti tudi mero.
Vsi normalni predmeti, kakor i žoki, nogovice, rokavice, trebušni pasovi) grevci za kolena in žile oildihavice, dalje normalno blago in normalna volna za pletenje so v zalogi.
Uustrovane oenilnike s pomožnim navodilom ln natančno naznačbo oene vseh normalnih predmetov razpošiljamo brezplačno in franko.
Sprle eT7-a.lo.
Z varnostno znamko topliško tovarniške družbe za pletenino zaznamovano normalno perilo uznalo se je vsled kemično-mikrO' skopiške razkrojbe za prirodno barvano, iz čiste ovčje vol»e brez rastlinske primesi in ob jednem s preiskanim in s štampilij0 »Prof. dr. G. Jaeger» zaznamovanim stuttgartskim blagom za pranj® po polnem jednakovrednini.
Ljudovik Lieohti s. r., profesor tehnologiškega obrtnijskega muzeja na Dunaj1,
Jedino zalogo ima.
Weldler & Budie, c. kr. priY. tovarnika perilnegajl#
(ilavna zaloga: Dunaj, I., Tuchlauben 13.
©NDg!
Podružnica: I., Kiirntiierstrasse 22.
cenah.
Perilo za gospode, gospe in deca v najlepših oblikah in po najnižjih tovarn, ci Nai bogato iluBtrovan katalog perila z proraounjenlmi troški	*°
otroške oprenntve razpošiljamo brezplačno in franko.	'
Odgovorni urednik J. Nagli#.
Tinbata in zalagata Ig. v. K loinm»yr A Pad. B»n> bor^ T