BOLNIŠNICA CELJE
Opravičilo za 40 minut
čakanja str. 2
SPODNJA SAVINJSKA DOLINA
Kdo bo direktor žalske
komunale? str. 7


Šov The Real
Robert Downey Jr
drl v hišo, ker je mislil, da je njegova
Kviz Joker
ousewvesovena
Vražje dame, ki bodo
gledalcem odprle
vrata svojega življenja
Demet Özdemir (Jutranja ptica)
Rožnata žoga je v opomin!

Tednik za Savinjsko regijo / št. 41 / Leto 76 / 14. oktober 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik

Prometni kaos razburja voznike
in stanovalce
Zaradi popolne zapore na delu Ljubljanske ceste proti Medlogu prihaja v času prometnih konic na območju Otoka in Na zelenici
do prometnega kaosa, ki razburja tako voznike kot tamkajšnje stanovalce, ki so zagrozili s protestnimi akcijami. str. 6
INTERVJU
Iwona
Ewa Kosi,
predstojnica
Ur gentnega
centra Celje
str. 26-27
NAŠA TEMA
Skokovit porast šolanja na
domu str. 12-13
IZ ZGODOVINE
Celjski večeri v knjigi Jožeta
Volfanda str. 29
2
AKTUALNO
Št. 41, 14. oktober 2021
ZADETKI
»Nekaj staršev in otrok
se želi izogniti vsako-
dnevnim naporom, ki jih
zahteva redno šolanje v
šoli. To je zgrešeno, glede
na to, da šola ni samo
prostor, kjer otroci pridobi-
vajo znanje in se borijo za
ocene.«
Marijana Kolenko, ravna-
teljica OŠ Lava
»Kot nevrologinja vedno
rečem, da je bolnišnica
kot lobanja. Ne more se
raztegniti. In s tem, kar
imaš, moraš narediti naj-
boljše za vse.«
Iwona Ewa Kosi, dr. med.,
specialistka nevrologije in
predstojnica Urgentnega
centra Celje
»Če človek razmišlja, da
bi se predal, naj pomisli
na to, kje je začel. Tako
bo videl, da ni vredno
odnehati, saj je v svojo pot
vložil že veliko truda.«
Tajda Korče, izjemno tele-
sno gibljivo dekle
»Šele z današnje perspek-
tive je lažje ugotoviti,
kako so, ne glede na želje,
celjska srečanja soustvar-
jala glasnost dogajanj, v
katera smo bili potisnjeni.
Celje je bilo na zemljevidu
zgodovinskega trenutka.«
Jože Volfand, avtor knjige
Odkrito in zakrito v času
osamosvajanja Slovenije
»Trenutno smo zelo
omejeni glede finančnih
sredstev, zato ne moremo
sprejeti vseh mladostni-
kov, ki bi se želeli preizku-
siti v tem športu.«
Brane Mernik, predsednik
Kolesarskega društva knež-
jega mesta Celje
Bolnišnica: »Obžalujemo.«
Odstop od protokola,
jezni tudi zdravniki
V teh dneh je nemalo ogorčenih komentarjev in
jeze sprožil dogodek v Splošni bolnišnici Celje, kjer
je moral štiriletni deček v hudih bolečinah zaradi
opekline na nogi z očetom čakati pred Urgentnim
centrom Celje 40 minut. Zdravnik ga ni sprejel, ker
je deček kazal znake respiratorne okužbe, zato so mu
odvzeli bris, da bi izločili morebitno okužbo z novim
koronavirusom. Ta čas bi namreč lahko deček čakal v
tako imenovani sivi coni urgentnega centra, a ni. Na
tej točki je šlo za odstopanje od protokola obravnave.
SIMONA ŠOLINIČ
»V Splošni bolnišnici Celje
obžalujemo zaplet pri zdra-
vstveni obravnavi otroka. Za-
radi nastalega časovnega za-
mika ob sprejemu otroka smo
se odločili za interni strokovni
nadzor obravnave,« je dejal
strokovni direktor bolnišnice
Radko Komadina. Interni iz-
redni strokovni nadzor, v kate-
rem je bila opravljena analiza
poteka sprejema in zdravljenja
Tudi direktorica bolnišnice Margareta Guček Zakošek
se je bolniku in staršem opravičila za stisko. Kot je dejala,
mora biti bolnišnica na voljo bolnikom, ko jo potrebujejo,
in obljubila, da pri nujnih bolnikih ne bo prihajalo do
zamika pri obravnavi, tudi če pogoj PCT ne bo izpolnjen.
Z vodstvom celjske bolnišnice je razgovor opravil tudi
minister za zdravje Janez Poklukar. »Nujna medicinska
pomoč mora biti nudena vsem, ki jo potrebujejo, ne glede
na covidno stanje. Še posebej pozorni moramo biti na
najmlajše,« je v izjavi za javnost zapisal minister.
štiriletnega otroka, je pokaza-
la, da je imel otrok poškodbo
z dveodstotno povrhnjo der-
malno opeklino, ki predstavlja
lahko poškodbo. Zaradi soča-
snega respiratorne okužbe je
bil prisoten sum na covid.
Nepotreben časovni
zamik
»Analiza zdravljenja je
pokazala, da je bil bolnik
deležen vseh ukrepov po
strokovnih priporočilih in
smernicah za obravnavo
opeklin. Njegovo zdravlje-
nje poteka po pričakovanjih
in brez zapletov. Sprejem
mladoletnega bolnika ni bil
v skladu s smernicami in
priporočili Ministrstva RS za
zdravje o načinu izpolnjeva-
nja pogoja PCT. Po odredbi
je namreč zdravstvena obrav-
nava otrok izjema pri zahtevi
po izpolnjevanju omenjenega
pogoja,« je dodal Komadina.
Zaradi izvedbe hitrega an-
tigenskega testa, ki so ga pri
otroku naredili zaradi izra-
žene respiratorne okužbe, je
prišlo do nepotrebnega ča-
sovnega zamika obravnave.
»Temu bi se lahko izognili z
obravnavo otroka v sivi coni
oziroma v območju, v kate-
rem obravnavamo bolnike
s sumom na covid-19, kot
določa ločena klinična pot
obravnave za covidne nujne
kirurške bolnike. Z izvedbo
hitrega antigenskega testa se
je zdravnik, ki je odredil ta-
kšen način obravnave, želel
izogniti izpostavljanju otroka
možnosti za dodatno okužbo
v sivi coni,« je dodal Komadi-
na. Ker v sivi coni čakajo tudi
ostali bolniki – med njimi bi
lahko bil kdo okužen – bi se
lahko otrok okužil.
»Pregled zdravstvene
obravnave je pokazal še,
da časovni zamik začetka
obravnave ni vplival na re-
zultate zdravljenja. Ti bi bili
enaki, če bi se obravnava za-
čela takoj ob prihodu v ur-
gentni center. Obžalujemo,
da otrok na izvid hitrega
antigenskega testa ni čakal
v prostorih bolnišnice pod
medicinskim nadzorom,« še
dodajajo v bolnišnici. Ta je
starše z ugotovitvami nadzo-
ra že seznanila in se jim za
način obravnave osebno in
javno opravičila, predvsem
za čustveno stisko.
Šola za drugič
Da do takšnega zapleta ne
bi več prišlo, bo bolnišnica
vse zdravstveno osebje še
enkrat seznanila s priporoči-
li in smernicami za izvajanje
zdravstvene dejavnosti v času
epidemije covida-19. »Izvedli
bomo strokovne konference.
Z zdravstvenim osebjem, ki
se je odločilo za takšno obrav-
navo, smo opravili varnostni
razgovor. V Splošni bolnišni-
ci Celje se zavedamo odklona
od predpisanega protokola in
ga še enkrat obžalujemo,« je
dodal Komadina.
Jezni tudi
zaposleni?
Ni skrivnost, da je ta pri-
mer veliko jeze povzročil tudi
med zaposlenimi v bolnišni-
ci. Neuradno naj bi večina
zdravnikov in medicinskih
sester bila prepričana, da bi
dečka morali oskrbeti takoj.
Petkov dogodek tako večina
medicinskega osebja obsoja,
kar naj bi bilo v pogovorih
večkrat izraženo. Po naših
podatkih je v bolnišnici po
tem dogodku zelo završalo,
češ, da je takšen dogodek
nesprejemljiv predvsem z vi-
dika strokovne obravnave, a
tudi z vidika krnitve ugleda
vseh v bolnišnici. Oče štiri-
letnega dečka opravičila ni
sprejel, predvsem zato, ker
bi otroka lahko tudi med ča-
kanjem na test oskrbeli vsaj s
sredstvi proti bolečinam.
Ob tem dogodku so se
mnogi spomnili lanskega pri-
mera, ko so petletnega dečka
po poškodbi noge iz bolnišni-
ce poslali domov kljub bole-
činam in visoki vročini, ki je
bila posledica sepse. Deček je
bil operiran šele po 21 urah,
takrat namreč še ni bilo to-
liko tako imenovanih hitrih
testov. V bolnišnici so jih na
dan lahko uporabili le sedem,
a še to samo pri tistih, ki so
bili kritično bolni.
Foto: SHERPA
Intervju s predstojnico Ur-
gentnega centra Celje, spe-
cialistko nevrologije Iwono
Ewo Kosi, lahko berete na
straneh 26 in 27. Opravljen
je bil še pred odmevnim pet-
kovim primerom.
Št. 41, 14. oktober 2021
AKTUALNO
3
V celjskem zdravstvenem domu plesali zaradi osveščanja
Nesrečna izbira
časa objave
posnetka?
Spomnimo na plesne koreografije zdravstvenih in
socialnih delavcev v domovih za starejše, ki so kot
gobe po dežju nastajale v prvih treh valovih epide-
mije po vsem svetu. Ples na glasbo svetovne znane
uspešnice Jerusalema, ki so ga izvedli v Domu. sv.
Jožefa, je požel ogromno pozitivnih odzivov tudi v
tujini. Tudi zato, ker je bil posvečen starejšim v domu.
A ples osebja cepilnega centra Zdravstvenega doma
Celje na cepilnem mestu z namenom osveščanja o
pomenu cepljenju je mnoge razočaral, čeprav je bil,
tako pravijo v ZD Celje, ustvarjen z dobrimi nameni.
SIMONA ŠOLINIČ
Posnetek so v začetku te-
dna delili mnogi na socialnih
omrežjih, ponekod so ga za-
radi negativnih komentarjev
tudi umaknili. V komentarjih
so se ljudje večinoma spraše-
vali, »kako lahko imajo v zdra-
vstvenem domu čas plesati,
medtem ko omenjajo obreme-
njenost in medtem ko števil-
ni do ambulante družinskega
zdravnika težko pridejo.« Po-
snetek je bil ustvarjen že pred
časom, javno so ga objavili
šele ta teden, kar je nesrečno
sovpadlo s primerom čakanja
štiriletnega dečka v Splošni
bolnišnici Celje, zato so bili
mnogi na socialnih omrežjih
še toliko bolj jezni, marsikdo
je celo zamešal in menil, da
so posnetek plesa izdelali v
bolnišnici in ne v zdravstve-
nem domu. V Zdravstvenem
domu Celje sicer odzivov na
posnetek ne komentirajo.
A komentarji niso bili samo
negativni. Prav tako bi bilo
nepravično reči, da zaradi po-
snetka v zdravstvenem domu
osebje ne dela ali da ima pre-
več časa. Takšne posplošitve
so neobjektivne in v družbi
S plesom so želeli le dobro. Posnetek je bil narejen zaradi osveščanja o pomenu cepljenja in kot spodbuda, da se
z večjo precepljenostjo družbe le-ta vrne v svojo normalnost.
ustvarjajo samo še več slabe
volje. Plesali so namreč tisti
zaposleni, ki opravljajo delo
v cepilnem centru.
S plesom v
normalnost
»Želimo si, da bi naše spo-
ročilo v duhu spodbudne
glasbe seglo do vseh, ki nas
podpirajo v času epidemije.
Zaposleni v cepilnem cen-
tru ZD Celje se iz dneva v
dan trudimo in delamo z vso
vnemo, dobro voljo in prija-
znostjo. Da smo dobre volje,
sporočamo z nasmehom,
ki je sicer skrit za zaščitno
masko, a z iskricami v očeh
namenimo vsakemu prijazen
pogled. Ker želimo ohranjati
pozitivno vzdušje vseh, smo
združili moči in našli čas ter
energijo, ki smo ju spremeni-
li v trajen in nepozaben spo-
min. Ples in glasba nas vse
držita pokonci in nas združu-
jeta tudi v težkih trenutkih,«
je vodja cepilnega centra ZD
Celje Doroteja Štruc zapisa-
la v izjavi, ki je objavljena na
spletni strani Zdravstvenega
doma Celje.
Enajst kandidatov v boju za naslov
Kdo je najbolj inovativen
med mladimi kmeti?
Zveza slovenske podeželske mladine s Kmetijsko-
-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) v oktobru orga-
nizira 13. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet
– kmetica 2021. Namena prireditve sta podpiranje
inovativnost med mladimi s področja kmetijstva, goz-
darstva ali ribištva ter spodbujanje prenosa znanja.
Med 11 kandidati, ki se potegujejo za naziv, sta tudi
dva predstavnika iz naše regije.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
O tem, kdo je v zadnjem
letu najbolj prepričal z inova-
cijo na področju kmetijstva,
poleg strokovne komisije, ki
h končnemu rezultatu pri-
speva 70 odstotkov ocene,
odloča tudi ljudstvo. To lah-
ko po elektronski pošti odda
glas za svojega favorita. Volja
ljudstva prinese preostalih
30 odstotkov ocene. Spletno
glasovanje je bilo na pobudo
podeželske mladine v pro-
jekt vpeljano z namenom vi-
deopredstavitve kandidatov,
širjenja njihovih idej med
kar največjim krogom ljudi,
promocije kmetijstva, mladih
kmetov, njihovega poguma in
inovativnih idej. Glasovati je
mogoče še do vključno nede-
lje, 17. oktobra.
Kdo bo prejel laskavi na-
slov, bo znano 22. oktobra
na prireditvi v predsedniški
palači. Na ta dan se bodo
kandidati na sejmu Narava
in zdravje predstavljali tudi
v sklopu stojnice ministrstva
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano.
Pokrit pašnik in
zamrznjen jogurt
Med 11 mladimi prevze-
mniki kmetij, ki se letos po-
tegujejo za priznanje v tekmi
inovativnosti, sta tudi pred-
stavnika iz Savinjske statistič-
ne regije. Povezuje ju mleko.
Mladi prevzemnik Simon
Čretnik je na kmetiji v Pod-
vinu v občini Žalec – kmetijo
je prevzel od staršev – zgra-
dil najsodobnejši hlev za
rejo krav molznic na svetu.
Hlev je brez ležalnih boksov
na prepustnih tleh, ki imajo
to posebnost, da urin izteče
čez tla v spodnji del jame,
trde izločke pa pobira pose-
ben robot. Kot predelna stena
služita posajena bambus in
murva, nameščeni so veliki
ventilatorji. Vodila rejca so
ponuditi živalim čim večje
udobje, varovanje okolja in
prirediti vzdušje pašnika za
živali, ki so sicer uhlevljene.
Idejo o inovativnih tleh v
kombinaciji z robotom je Čre-
tnik dobil pri Nizozemcih. Z
nj.imi, še v.seedpnoemredenro sodelu-
je, proizvajalcu poroča o de-
lovanju robota in sodeluje pri
nadaljnjem razvoju sodobnega
hleva. Tudi molzenje so si Čre-
tnikovi poenostavili s pomočjo
molznega robota. Tam lahko
dobro spremljajo kakovost
mleka vsake krave posebej.
Tudi kmetija mlade pre-
vzemnice Katje Sinkovič na
prelepem razgibanem osre-
dnjem kozjanskem območju
se ukvarja s prirejo kravjega
mleka in z njegovo predelavo v
različne izdelke. Živali se pase-
jo na bližnjih pašnikih. Na 20
hektarjih pridelajo večino hra-
ne za govedo, ki je od leta 2018
nastanjeno v posodobljenem
hlevu. Na kmetiji se že več kot
50 let ukvarjajo s proizvodnjo
mleka, Katja pa je že tretja ge-
neracija, ki mleko tudi predela.
Vsi njihovi izdelki, ki jih med
drugim dostavljajo 20 okoli-
škim šolam in vrtcem, nosijo
certifikat Izbrana kakovost. Že
nekaj časa Katja odlično sode-
luje z bližnjimi restavracijami
in trgovinami, a tudi s Terma-
mi Olimia.
S pomočjo novega inovativ-
nega izdelka je Katja omogo-
čila kmetiji obstoj in razvoj. Iz
lastnega zamrznjenega jogur-
ta jei pripravila izdelek Frozi
jogurt. Ne samo da ga lahko
mali in veliki navdušenci jedo
svežega iz aparata, ampak ga
lahko v embalaži odnesejo tudi
domov. V sodelovanju s čebe-
larjem dr. Petrom Kozmusom
je razvila tudi izdelek, kjer se
združujeta sveže mleko in
sladki med – Medko.
Foto: ZSPM
	
NT&RC, Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje
Hodiš po svetu z odprtimi očmi?
Rad/-a postavljaš vprašanja in iščeš odgovore ter si vešč/-a pisanja?
Zgrabi priložnost in nas prepričaj s kratkim življenjepisom.
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje iščemo
NOVINARJA oziroma NOVINARKO
s 7. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri.
Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 20. oktobra 2021
na razpis@nt-rc.si ali po pošti na
NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis«.
4
GOSPODARSTVO
Št. 41, 14. oktober 2021
Adheziv označevanju v industriji predan že 30 let
Od tržne niše do uspešnega podjetja
Podjetje Adheziv iz Šentjurja obvladuje približno
50-odstotni slovenski tržni delež v dejavnosti označe-
vanja v industriji. Direktor Vojko Arzenšek kot največjo
prednost podjetja izpostavlja hitro odzivnost. Serviserji
ob morebitnih težavah v najkrajšem možnem času obi-
ščejo proizvodnje podjetij in kar najhitreje odpravijo
pomanjkljivosti. Adheziv v zadnjem času največjo rast
beleži na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Zato v
Zagrebu načrtuje večji razstavno-prodajni prostor.
Vojko Arzenšek, ki se je pravkar vrnil s sejma FachPack
v Nürnbergu, je veliko poslov in poslovnih poznanstev
sklenil na sejmih. »Sem podjetnik starejše generacije, ki
je vajen osebnih stikov. Tudi danes, ko je internet nepogre-
šljiv, se mi zdi izjemno pomembno, da se srečamo, sedemo
za mizo in se pogovorimo.«
TINA STRMČNIK
Podjetje Adheziv za podjetja
s serijsko proizvodnjo pripra-
vlja rešitve, kako z različnimi
industrijskimi tiskalniki na
izdelkih označevati datum in
uro proizvodnje, rok uporabe
in podobno. Ekipa zaposlenih
sisteme označevanja vključu-
je v proizvodne linije podjetij,
naprave ustrezno programira,
operaterje nauči pravilne upo-
rabe z njimi, nato zagotavlja
servisiranje in oskrbo s črnili.
»Podjetja želijo za označeva-
nje porabiti čim manj časa in
glede na konkurenčni boj tudi
čim manj delovne sile,« je po-
vedal lastnik in direktor Vojko
Arzenšek. Označevanje v in-
dustriji je kot tržno nišo prepo-
znal pred 30 leti. Dejal je, da so
bili začetki v čevljih samostoj-
nega podjetnika zelo zanimivi
in adrenalinski. »Živeli smo v
socializmu in naenkrat se je
sistem spremenil, v ospredje je
ZAPOSLIMO
Kolektiv Energetike Celje razpisuje prosto delo
VODJA VZDRŽEVANJA ZA ZEMELJSKI PLIN – m/ž
Minimalni pogoji za zasedbo delovnega mesta:
•	VI/2 stopnjo oz. raven izobrazbe tehnične smeri, alternativa: VI/1,
•	poklic: dipl. inž. strojništva, dipl. inž. elektrotehnike, dipl. inž. mehatronike in drugi diplomanti
tehnične smeri in VI/2. stopnje, alternativa: inž.strojništva, inž. elektrotehnike, inž. mehatronik
in drugi diplomanti tehnične smeri in VI/1 stopnje,
•	delovne izkušnje: (zaželeno 2 leti) na področju distribucijskih sistemov (zemeljski plin ali druga
infrastruktura) ali na drugih področjih energetske infrastrukture, organizacije dela in vodenja
projektov in manjših skupin,
•	tekoče razumevanje, govorjenje in pisanje v slovenskem jeziku, vozniški izpit B kategorije,
računalniška pismenost, splošna zdravstvena sposobnost (zdravniško spričevalo
pooblaščenega zdravnika), znanje angleškega ali nemškega jezika.
Od kandidatov pričakujemo odgovornost, odločnost, poštenost, sposobnost dela z ljudmi in v
timu, hitro odzivanje na spremembe, sposobnost obvladovanja konfliktov in reševanja problemov.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev (z možnostjo podaljšanja delovnega
razmerja za nedoločen čas), zaradi povečanega obsega dela, s polnim delovnim časom, delo je
organizirano v eni (prvi) izmeni. Delo se opravlja na terenu in v pisarni družbe.
stopil kapitalizem. Takrat so se
za večino slovenskih podjetij
pretrgale nabavne in prodajne
verige. Za samostojno pot sem
se odločil, čeprav nisem imel
izkušenj. Bilo je zanimivo, a
hkrati težko. Vsega se je bilo
treba naučiti iz novega zorne-
ga kota.«
Predlani občutna
rast prihodkov
Sodelovanje s farmacijo je
v zadnjem obdobju zazna-
movalo poslovanje podjetja.
Farmacevtske družbe morajo
z namenom preprečevanja
ponaredkov na vsako škatlico
zdravil zapisati posebno data
matrix kodo. Ko so v Evropi
pripravljali izhodišča zakona o
tovrstnem označevanju, je Ad-
heziv s partnerskima podjetje-
ma Inel in Metronik že razvijal
ustrezne sisteme in prototipe.
Z njimi je najprej opremil far-
Direktor podjetja Adheziv je ponosen, da so s partnerski-
ma podjetjema Inel in Metronik pred leti razvili sisteme za
označevanje škatlic tablet v industriji. Pobudo za začetek
sodelovanja je dala največja slovenska farmacevtska druž-
ba, s katero je Adheziv sodeloval že prej.
macevtska podjetja v Sloveniji,
nato v tujini.
Farmacevtska industrija je
morala omenjeni sistem ozna-
čevanja vpeljati do februarja
2019. Šentjursko podjetje je
imelo zato zadnja leta polne
roke dela, da je do roka izpol-
nilo vse sklenjene pogodbe.
Vrednosti poslov so bile velike.
To je po besedah direktorja ra-
zlog, da so prihodki ves ta čas
rasli. Predlani so znašali 8,6
milijona evrov.
Adheziv za farmacijo v za-
dnjem času vzdržuje naprave
in jih oskrbuje s črnili, sicer
pa je spet v ospredje stopilo
sodelovanje s podjetji iz osta-
lih industrijskih panog. Lani
je imelo to šentjursko podjetje
približno 3,4 milijona evrov
prihodkov, kar je približno 61
odstotkov manj kot leta 2019.
Družba je ustvarila dobiček,
število zaposlenih je ostalo
enako. »Delavcev nisem od-
Vojko Arzenšek: »Zastoj proizvodnje je največji strošek
industrijskih podjetij. Če gre kaj narobe, ob liniji stoji cela
izmena zaposlenih in čaka. Ker se odzovemo takoj, se naše
stranke zanesejo na nas.«
puščal, saj jih potrebujem za
vgradnje naprav, celovita po-
pravila sistemov, res smo zelo
zaposleni,« je povedal lastnik
podjetja. Od 11 redno zapo-
slenih v Sloveniji se tehnični
podpori in servisom posveča
sedem inženirjev ali tehnikov.
Za področja, kot so računo-
vodstvo, logistika in pravno
svetovanje, Adheziv najema
zunanja podjetja. Pogodbeno
sodeluje tudi z varnostnim in-
ženirjem in s strokovnjakom
za kemikalije.
Velik naložbeni val
Prodajne in tehnične službe
se v zadnjem obdobju med
drugim povezujejo z elektroin-
dustrijo, industrijo gradbenih
materialov, kablov, prehrane,
pijač in s proizvajalci delov za
avtomobile. Po besedah Arzen-
ška je na prodajo v določenih
mesecih občutneje vplivala
koronakriza, saj je bilo v neka-
terih panogah manj zanimanja
za vgradnjo novih sistemov. V
podjetjih, ki so nemoteno de-
lovala, na primer v mlekarnah,
pivovarnah, polnilnicah pijač,
so potrebe po sodelovanju osta-
le na isti ravni. »Ob strani smo
jim stali s servisom, prodajo
potrošnega materiala, vrednost
poslov pa je seveda manjša kot
v letih, ko smo najbolj dejav-
no sodelovali s farmacevtsko
industrijo,« je pojasnil. Letos
sogovornik opaža močan na-
ložbeni val v industriji. Podjetja
se odločajo za nove proizvodne
linije ali za modernizacijo sta-
rih. Veliko naprav zamenjajo
po načelu staro za novo.
Adheziv v zadnjem času naj-
večjo rast beleži na Hrvaškem
ter v Bosni in Hercegovini.
Zato želi kupiti povsem nove
poslovne prostore v Zagrebu.
Tam bo večji razstavno-prodaj-
ni prostor, namenjen sprejemu
strank, prikazu vzorcev in
opravljanju testiranj. Sicer pa
ima svoje izpostave ali poobla-
ščene distributerje še v Srbiji in
na Slovaškem.
V lovu na nove
priložnosti
V Sloveniji se z označeva-
njem v industriji ukvarja pri-
bližno pet podjetij. Adhezivov
tržni delež znaša približno 50
odstotkov. Arzenšek je pono-
sen, da je njegovo podjetje s
svojim načinom dela v zadnjih
30 letih uspelo pridobiti več kot
300 strank. Številne med njimi
so iz različnih držav nekda-
nje Jugoslavije in s Slovaške.
Sodelovanje s farmacevtskimi
podjetji mu je odprlo vrata v
Avstrijo, Nemčijo, Rusijo in na
Poljsko.
Med novostmi na področju
industrijskega označevanja je
omenil program UV-laserjev.
Gre za laserje, ki omogočajo
označevanje brez uporabe
potrošnega materiala, samo
z žarkom. Še posebej dobro
se obnesejo pri označevanju
plastike. Za nekatere druge
materiale so primernejši la-
serji, katerih valovna dolžina
je enaka zeleni svetlobi.
V ponudbi so še industrij-
ski tiskalniki ink jet z dvema
glavama, ki lahko poskrbijo za
bolj obširne napise ali tiskajo
na dveh proizvodnih linijah.
Tiskalniki iz leta v leto omogo-
čajo večjo gostoto tiska. Če so
še do nedavnega lahko natisni-
li napis v 32 slikovnih točkah,
je to zdaj možno v 48 slikovnih
točkah. V podjetju uvajajo še
program posebnih tiskalnikov,
ki tiskajo neposredno na folijo,
in posebne tiskalnike za tisk na
lesene palete. Novost je še pro-
gram lepilcev, ki vroče lepilo
brizgajo na dve ploskvi, ki jih
je treba zlepiti. »Gre za izje-
mno velike naprave, ki jih je
treba zelo strokovno vključiti
v proizvodne linije. Ker ima-
mo veliko izkušenj z montažo
v serijski proizvodnji, smo v
tem zaznali novo priložnost,«
je zaključil Vojko Arzenšek.
Foto: SHERPA
Kratka vsebina dela:
•	vodenje (načrtovanje, organiziranje, usklajevanje, kontroliranje) aktivnosti vzdrževanja omrežja
in merilno regulacijskih postaj v procesu distribucije plina, vključno s kontrolami odoriranosti,
katodne zaščite in tesnosti omrežja,
•	izvajanje nadzora in prevzemanje notranjih plinskih instalacij s strani tretjih izvajalcev, izvajanje
kontrole tesnosti notranjih plinskih napeljav, prvo zaplinjanje napeljav, priprava poročil o
pregledih in preizkusih in vodenje arhivske dokumentacije,
•	priprava letnih načrtov vzdrževanja sistema, vodenje izvajanja sistemske kontrole tesnosti in
zanesljivosti sistema, izdelava letnih in izrednih poročil o izvedenih načrtih,
•	vodenje in usmerjanje intervencijske skupine v primerih izrednih dogodkov na distribucijskem
sistemu,
•	operativno vodenje izvedbe strojno montažnih del in drugih storitev povezanih z distribucijskim
plinovodnim sistemom in notranjimi plinskimi napeljavami,
•	spremljanje zakonodaje, napredka tehnike in tehnologije iz področja dela in uvajanje novosti,
•	organiziranje in vodenje vseh vrst evidenc in poročil iz področja dela.
Kandidati pošljejo prošnje z dokazili in življenjepisom s podrobnim opisom delovnih izkušenj na
naslov sedeža podjetja v Celju, Smrekarjeva 1 ali na el. naslov: info@energetika-ce.si
Zadnji dan za oddajo prošnje je: 11. 11. 2021

Sledijo najrazličnejšim novostim v panogi označevanja v industriji. Hkrati želijo svojim poslovnim partnerjem
omogočiti kar najboljšo storitev.
Št. 41, 14. oktober 2021
GOSPODARSTVO
5
Težave v avtomobilski industriji pljusknile tudi v Zreče
Unior zmanjšuje
proizvodnjo
Težave avtomobilske industrije, ki jo hromi pomanjkanje elek-
tronskih komponent, tako imenovanih polprevodnikov oziroma
čipov, vedno bolj čutijo tudi v Uniorju. Zaradi zmanjševanja
naročil, ki je posledica ustavljanja montažnih linij v mnogih to-
varnah po Evropi in svetu, so morali obseg proizvodnje v svojem
največjem programu Odkovki zmanjšati tudi v Zrečah. Programa
Ročno orodje in Strojegradnja delata normalno in imata celo
povečan obseg naročil. Kljub upadu naročil za toplo kovane
odkovke za avtomobilsko industrijo vodstvo Uniorja pričakuje,
da bo družba letos presegla načrtovane prihodke, ki bodo le za
malenkost zaostajali za tistimi, ki jih je imela v letu 2019.
JANJA INTIHAR
V Uniorju pojasnjujejo, da so za
toplo kovane odkovke v programu
Odkovki, ki je v celoti vezan na avto-
mobilsko industrijo, avgusta še imeli
dovolj naročil. In to kljub temu da so
proizvajalci avtomobilov zaradi po-
manjkanja elektronskih komponent
že zmanjševali svojo proizvodnjo.
Prve znake težav so zaznali konec
avgusta, ko so nekateri njihovi kupci
začeli podaljševati poletne dopuste.
Obratovalnice so nato ostale zaprte
tudi septembra, saj se razmere zaradi
pomanjkanja čipov niso bistveno iz-
boljšale, primanjkovati je začelo tudi
drugih komponent. »Konec septem-
bra so se naročila za takojšnjo dobavo
toplo kovanih odkovkov zmanjšala,
Šnte. k4o1l,i 1ko4. sooktsoebezrm2a0n2jš1ala tudi naro-
čila za oktober, v zadnjih dneh smo
priča še dodatnemu zmanjševanju za
oktober in v manjšem obsegu tudi za
november,« pravijo v Uniorju.
Ob petkih doma
Zaradi takšnih razmer so morali
takoj zmanjšati obseg proizvodnje
na področju toplega kovanja. Del za-
poslenih so premestil N ovioT-
nizacijske enote programa Odkovki in
tudi v ostala dva programa, kjer težav
z naročili nimajo. V programu Ročno
orodje imajo trenutno celo rekorden
obseg naročil, kriza v avtomobilski
industriji tudi ne vpliva na program
Strojegradnja.
Kljub premestitvam nekaterih
delavcev v druge programe so v
Uniorju morali sprejeti še dodatne
ukrepe. V oktobru so za zaposlene,
ki še naprej delajo v proizvodnji to-
plo kovanih odkovkov, uvedli pro-
ste petke. Delavci koristijo letne
dopuste ali presežke ur iz prejšnjih
mesecev.
Letošnja prodaja blizu
predlanski
Napovedati, kako bo v prihodnjih
mesecih, je zelo težko, pravijo v
Uniorju. »Zmeda je velika pri pro-
izvajalcih avtomobilov, še večja pri
njihovih sistemskih dobaviteljih,«
poudarjajo. Za prihajajoče mesece
zaenkrat beležijo normalen obseg
naročil in prve napovedi kupcev ka-
žejo, da se bodo v naslednjem letu
razmere izboljšale. A se v evropski
in svetovni avtomobilski industri-
ji lahko še marsikaj zgodi, zato se
bojijo, da se bodo pri dobavah po-
javljali dodatni zamiki.
Kljub upadu naročil za toplo ko-
vane odkovke v zreškem podjetju
ocenjujejo, da bodo letos presegli
načrtovane prihodke od prodaje in
daN IK št.n41 niž1 4. 10
2019, ko so znašali 175,3 milijona
evrov. V prvem polletju so namreč
beležili povečan obseg naročil ter
ustvarili 90,4 milijona evrov prihod-
kov od prodaje. Imeli so 2,5 milijona
evrov čistega dobička, kar je 7,8 mi-
lijona evrov bolje kot sredi lanskega
leta, ko sX XXX milijona
evrov izgube.
Prednosti baterijskega hranilnika električne energije so predstavili (z leve) velenjski
župan Peter Dermol, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič in
predsednik uprave Elektra Celje Boris Kupec.
Prvi domači hranilnik
energije
Elektro Celje je predstavil prvi baterijski sistem, vključen v njegovo
distribucijsko omrežje, ki je v celoti plod domačega znanja in zasno-
van na najnovejši tehnologiji. Namestil ga je v neposredni bližini
Šolskega centra Velenje.
Baterijski sistem Amber so razvili v ljubljanski družbi C&G. Partnerji v
projektu, ki ga je vodil Elektro Celje, so bila podjetja Tab, Prinsis, Sipro
inženiring in velenjski Mega M. Kot pojasnjujejo v Celju, želijo s tehno-
logijo baterijskih hranilnikov električne energije preizkusiti možnost zni-
ževanja najvišjih vrednosti obremenitev, to je tako imenovanih koničnih
obremenitev. »Dobra praksa na področju obratovanja in zagotavljanja
zanesljivega napajanja omrežja običajno vključuje povečanje energetske
zmogljivosti omrežja z gradnjo novih vodov, vzdrževanjem daljnovodnih
tras ter s postavitvijo novih stikalnih elementov v ključnih točkah omrež-
ja. V zadnjem času pa se z uvajanjem digitalizacije v podjetju postavlja
vprašanje, ali lahko podobne učinke dosežemo tudi z ukrepi v konceptu
pametnih omrežij,« pojasnjujejo v Elektru Celje. Sposobnost shranjevanja
21 ne COL ORnC M YoKenergetski sistems tra nu 1
zagotovi tolikšno dobavo, kot je povpraševanje.
Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje, pravi, da kraj posta-
vitve baterijskega sistema ni naključen. »Šaleški energetski bazen, ki v
Termoelektrarni Šoštanj proizvaja tretjino električne energije v Sloveniji,
je na pomembnem razpotju. Globalne podnebne spremembe in težnja k
ogljični nevtralnosti narekujejo tudi spremembe v tej dejavnosti. Čas je
za premišljen energetski prehod, za oblikovanje nove energetske priho-
dnosti, ki bo temeljila na razogljičenju, decentralizaciji proizvodnje in
digitalizaciji,« poudarja Kupec.	JI, foto: arhiv Elektro Celje
Prenovljeni spletni portal Moj ECE
Imejte energente na dosegu prstov
Napredno spremljanje energentov je odslej še
lažje in preprostejše. Standardne funkcionalnosti
brezplačnega portala Moj ECE odslej bogatijo še
napredne rešitve za vse, ki želijo globlji vpogled v
energetske aktivnosti svojega doma ali podjetja.
Portal, ki ga pozna že več tisoč uporabnikov, je do-
živel prenovo, »zrasel« je tako po obsegu funkcional-
nosti kot tudi po tipu uporabnikov. Omogoča spre-
mljanje porabe energentov domače in poslovne rabe
ter združuje funkcije portala in mobilne aplikacije.
Portal je zasnovan z namenom, da se z istimi pri-
javnimi podatki dostopa tudi v spletno trgovino ECE
shop. Registracija je preprosta in opremljena s stan-
dardnimi varnostnimi protokoli. Po vstopu uporab-
nika pričaka video razlaga ključnih nastavitev, naj-
pomembnejša je povezava pogodbenega razmerja
za energente, ki portal »spremeni« v zakladnico
grafov in tabel.
Aktualne informacije takoj in
brez nepotrebnih klikov
Domača stran navduši z nizom kartic, na katerih
so povzetki porabe elektrike in zemeljskega plina,
fi nanc, števčnih stanj, aktualnih računov, ugodno-
sti, trenutnih akcij in drugih informacij, ki bodo
uporabniku popolnoma zadostovale ob hitrem
pregledu z drsenjem čez ekran mobilnika, tablice
ali ob vrtenju kolesa na miški.
Največji poudarek je namenjen električ-
ni energiji, saj pomeni osnovo za vse ostale
energente doma ali v podjetju. Primerjati je
možno aktualno porabo s porabo prejšnjih
let in s tipičnimi gospodinjskimi porabniki
(stanovanje, hiša, vikend). Portal omogoča
nastavitev opomnikov, ki uporabnika opo-
zorijo, če poraba presega tolerančni pas,
ki ga uporabnik sam nastavi, zamudi s
plačilom računa ali mora oddati števčno
stanje. S povezavo pogodbenega razmer-
ja za zemeljski plin so na voljo enake funk-
cionalnosti tudi za ta energent.
Analitičen prikaz finančnega
stanja
Pri fi nancah je prikaz bolj analitičen, z več podat-
ki in pregledom vseh plačil, ki so bila opravljena s
podjetjem ECE, za energente, energetske storitve
ali nakupe v spletni trgovini. Tabela odkriva ločene
zneske za plačilo energentov in obrokov za trgo-
vsko blago. Prikaz vsebuje seznam poknjiženih ra-
čunov, ki uporabniku razkriva tudi morebiten dolg
oz. neplačane račune. Račun je možno reklamirati
kar v aplikaciji, prav tako je z enim klikom možen
prenos računa v formatu PDF.
da uporabniku omogoča širši vpogled v ener-
getske potrebe doma ali podjetja. S kratkim
energetskim testom je možno hitro ugotoviti,
kako energetsko potratni so objekti in življenj-
ski slog ter kakšne so možnosti za izboljšave. Z
energetskim monitorjem pa lahko uporabnik
spremlja še vrsto drugih energentov in tudi
porabo vode. Z rednimi vnosi je možno »zgra-
diti« pregleden energetski semafor, ki omogo-
ča pregled po porabi ali stroških.
Vpogled v energetske potrebe
Prenovljeni portal vključuje tudi nov vsebino –
energetske rešitve, ki je zasnovana z namenom,
En klik do ugodnosti
Nabor ugodnosti v portalu se nanaša na
osnovno ponudbo podjetja ECE, na ponud-
bo energetskih rešitev, spletne trgovine in
ponudbe pri partnerjih. Posebno mesto ima
ECE bonus, ki ga kupci energentov prejmejo
vsak mesec. V portalu Moj ECE je omogočen
pregled stanja bonusa in dosedanjih unovčenj.
V kratkem bo portal na voljo tudi v angle-
ščini in v temnem načinu prikaza vsebin za
brskalnike. V uredništvu specializirane revije za
računalništvo, Računalniške novice, so portal
ocenili z oceno »odlično«, nagrajen pa je bil
tudi z zlatim sejemskim priznanjem za kako-
vost, tržno zanimivost in izvirnost na sejmu
letošnjem sejmu MOS.
Več na moj.ece.si.


6
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 41, 14. oktober 2021
Vsakodnevni prizori na Čopovi ulici, zaradi katerih je tamkaj-
šnjim stanovalcem zavrela kri. (Foto: bralec)
CELJE – Prometni kaos na Ljubljanski cesti in v Čopovi ulici
Vprašanje, zakaj policisti ne usmerjajo in urejajo pogosteje prometa, smo naslovili tudi
na celjsko policijsko upravo, od koder so nam odgovorili, da se po najboljših močeh tru-
dijo biti prisotni na tem območju v času prometnih konic, ko »preprečujemo nedovoljeno
vožnjo v križišče tistim, ki ga ne bi uspeli pravočasno izprazniti«. Ob tem so zapisali še, da
so glede prevoznosti ceste v Medlogu in vsaj delnega sproščanja prometa proti Medlogu
ves čas v stiku z Mestno občino Celje.
Danes naj bi, po navedbah celjske policijske uprave, odgovorni imeli tudi komisijski
ogled delovišča. »Pričakujemo, da bo izdano dovoljenje za delno odprtje ceste, kjer bo
promet urejen izmenično dvosmerno, s premičnimi semaforji, kar bo sprostilo pritisk
na križišče.«
najpogostejših pripomb, ki so
jih v zadnjih tednih prejeli od
stanovalcev na tem območju.
Se zgodba
ponavlja?
Stanovalce med drugim jezi,
da se, kot trdijo nekateri, na
gradbišču že nekaj čas nič ne
dogaja. »Cesto so dvignili, jo
pripravili na asfaltiranje, zdaj pa
vse stoji. Zakaj? Ne vem,« pra-
vi naš sogovornik. Očitno gre
za podobno zadevo, kot se je
zgodila pri obnovi vodovoda in
ureditvi kolesarske poti čez Čo-
pov most, kjer so sredi poletja
izvajalci gradbenih del pripravi-
Zdaj se nekateri stanovalci,
ki so dnevno ujeti v obroč plo-
čevine, šalijo, da bodo najver-
jetneje cesto v Medlogu asfal-
tirali 1. novembra.
Zeleni val ne bi
pomagal
Tudi na občini so prejeli pre-
cej predlogov, da bi lahko pre-
točnost prometa izboljšali s po-
daljšanjem intervala zelene luči
na križišču Ljubljanske ceste in
Čopove ulice. »Podaljšanje in-
tervala zelenega vala v smeri iz
mesta ne bi prineslo večje pre-
Razburjeni vozniki
in stanovalci
Zaradi gradbenih del, ki jih v okviru projekta zagotavljanja poplavne varnosti na
porečju Savinje izvaja direkcija za vode, je od sredine avgusta popolna zapora prome-
ta na odseku lokalne ceste Ljubljanska cesta–Medlog in javne poti Medlog do hišne
številke 1. Zaradi zapore prihaja v času prometnih konic na območju naselij Otok in
Na zelenici do povečanega prometa, kar povzroča slabo voljo med vozniki in občani.
»Vse udeležence v prometu
prosimo, naj bodo razumeva-
joči tudi do občanov, ki živijo
na tem območju in se s svojimi
vozili pogosto zelo težko vklju-
čijo v promet. Kot opozarjajo
tamkajšnji stanovalci, je njiho-
vo življenje oteženo tudi zaradi
pogostega hupanja avtomobi-
lov,« so v občini povzeli nekaj
li vse za asfaltiranje. Gradbišče
je nato mesec dni samevalo. Ce-
sta je bila v tem času prevozna,
čeprav je bila vožnja nekoliko
otežena. Cesto oziroma most
so v eno smer spet zaprli dan
pred začetkom novega šolskega
leta, manjkajoči del asfalta pa
so položili prav na dan, ko so se
učenci vrnili v šolske klopi. Ker
so s tem za stanovalce desnega
brega Savinje zaprli tudi glavno
šolsko pot, je bilo med starši ob
vstopu v september obilo neje-
volje. Zakaj so za asfaltiranje iz-
brali ravno ta čas, nam v občini
še vedno niso pojasnili.
točnosti, ker je promet tudi na
ostalih smereh zelo gost. Poleg
tega gre za križanje z železni-
ško progo, zato so semaforji ve-
zani tudi na časovne intervale
vlakov in posledično na spu-
ščanje zapornic,« odgovarjajo
v občini. Spomnili so še, da na
najbolj obremenjenih križiščih
že načrtujejo gradnjo krožišč.
»Tudi križišče Ljubljanske ceste
in Čopove ulice nameravamo
v naslednjem kratkoročnem
obdobju preurediti v krožišče
in s tem dolgoročno zagotoviti
predvsem večjo prometno var-
nost ter pretočnost prometa,«
dodajajo v občini.
Foto: SHERPA

LEA KOMERIČKI KOTNIK
Stanovalci Čopove ulice zah-
tevajo takojšne ukrepanje pri-
stojnih služb, saj je stanje, kot
pravijo, resnično nevzdržno.
Vedno več kršitev prometnih
predpisov zaznavajo tako v
času prometnih konic kot v
nočnem času. Vedno večja
je tudi hrupna obremenitev.
»Tako preprosto ne gre več.
Pristojnih na terenu ni. Tudi
redarjev in policistov, ki bi lah-
ko v času najhujših konic vsaj
delno nadzirali vedno bolj neje-
voljne in agresivne voznike, ni,«
je ogorčen eden od stanovalcev,
ki ne želi biti imenovan. »Če bi
želeli, bi v vsega uri zagotovo
lahko napisali vsaj 30 kazni,« še
pravi. Ob tem dodaja, da težava
ni povsem nova in da so pristoj-
ne na težave, predvsem kar za-
deva tovorna vozila, opozarjali
tudi že pred zaprtjem ceste v
Medlogu. Kot še pravi, se bodo
stanovalci, če jim odgovorni ne
bodo prisluhnili, morali druga-
če organizirati. Izključena ni
niti zapora dela Čopove ulice.
»Če bo treba, bomo neprestano
prečkali cesto. Tako nas bodo
verjetno vsaj videli, če nas že
slišati nočejo,« še pove sogo-
vornik.
Zmeda vsaj še do
23. oktobra
Iz Mestne občine Celje so
sporočili, da razumejo, da so
vozniki zaradi dolgih kolon
nejevoljni, in da jih prosijo
za razumevanje ter strpnost.
»Začasna sprememba prome-
tne ureditve, ki je nujna zaradi
zagotavljanja varnosti, bo ve-
ljala samo še do 23. oktobra
2021,« zagotavljajo in dodaja-
jo, da gradbena dela dobro na-
predujejo, zato bodo skušali z
izvajalcem gradbenih preučiti
možnost, da bi popolno zapo-
ro na odseku Ljubljanska ce-
sta–Medlog umaknili že pred
omenjenim datumom. V tem
primeru bi na gradbišču uredili
enosmerni prometni režim.
V času prometnih konic je križišče velikokrat povsem neprevozno. Vozniki ostajajo »ujeti« sredi križišča. Čeprav so prometni
predpisi jasni in ustavljanje v križišču ni dovoljeno, se to že več kot mesec dni vsakodnevno dogaja. Čeprav policisti pravijo, da
skušajo promet nadzirati, jih v večini primerov na trenutno enem najbolj obremenjenih križišč v občini ni.


Cesta v Medlogu dobiva končno podobo. Danes naj bi se odgovorni sestali in
si gradbišče tudi ogledali ter se odločili, ali bi bilo mogoče dovolj varno ure-
diti izmeničen promet. Kljub zapori so nekateri novo cestišče že preizkusili.
Kmalu še ena popolna zapora
Včeraj je celjska občina zaradi gradbenih
del, ureditve mešane površine za pešce in
kolesarje, na odseku Levstikove ulice uve-
dla polovično zaporo prometa. Predvidoma
27. oktobra bo občina zaradi del cesto za dva
tedna povsem zaprla.
Na 100 metrov dolgem odseku Levstikove
ulice od Gimnazije Celje – Center do križišča z
Vrunčevo ulico od včeraj velja polovična zapo-
ra prometa. Ulica je prevozna iz smeri centra
proti avtobusni postaji. Za vsa vozila, ki želijo
iz smeri avtobusne postaje proti središču me-
sta, je obvoz urejen po Vrunčevi, Oblakovi in
Kersnikovi ulici.
Tako bo predvidoma do 27. oktobra, ko bodo
izvajalci gradbenih del ulico v celoti zaprli za
promet. Popolna zapora naj bi trajala dva tedna.
»V tem času bomo ukinili avtobusno postajo pri
Gimnaziji Celje – Center. Mestna občina Celje
bo stanovalcem in poslovnim subjektom, ki
imajo lastne parkirne prostore v kareju 10, iz-
dala dovolilnice, s pomočjo katerih bodo lah-
ko brezplačno parkirali na bližnjih parkiriščih.
Zaradi gradbenih del ne bodo imeli dostopa do
svojih parkirišč, zato jih prosimo za razumeva-
nje. Dovolilnice bodo prejeli na sedežu Mestne
četrti Center,« so sporočili iz občine.
Občina v sklopu projekta Ureditev mreže
kolesarskih povezav v Mestni občini Celje na
obeh straneh 100 metrov dolgega odseka Lev-
stikove ulice gradi 2,55 metra široko mešano
površino za pešce in kolesarje. Sočasno bodo
zamenjali še 100 metrov vodovoda in namestili
novo javno razsvetljavo. Gradbena dela izvaja
celjsko podjetje Voc, investicija pa je, brez javne
razsvetljave in brez DDV, vredna 70.500 evrov.
Št. 41, 14. oktober 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
7
SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Objavljen nov razpis za direktorja žalske komunale
Kdo bo trl komunalne orehe?
Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec trenutno
vodi vršilec dolžnosti. Na prvem objavljenem raz-
pisu letos spomladi, na katerega sta se prijavila dva
kandidata, se spodnjesavinjske občine niso mogle
poenotiti glede izbire. V teh dneh je na spletni strani
komunalnega podjetja objavljen nov razpis. Občine
se strinjajo, da bo novi direktor moral streti kar nekaj
trdih orehov. Med njimi so zagotovo veliki onesnaže-
valci v dolini.
ŠPELA OŽIR
»V JKP Žalec vodenje na
različnih ravneh ni bilo go-
spodarno, zato smo se z dose-
danjim direktorjem Matjažem
Zakonjškom sporazumno raz-
šli. Največji spor je bil glede
Mlekarne Celeia, ki še danes
nima ustrezno urejenih po-
slovnih odnosov s komunal-
nim podjetjem. Teh zadev
ne smemo pomesti pod pre-
progo, temveč jih mora novi
direktor razrešiti. Na žalost
imamo občine trenutno gle-
de vodenja različne poglede,«
je sredi septembra izpostavil
braslovški župan Tomaž Žo-
har, ki si želi, da bi izbranemu
kandidatu zaupale vse občine
ustanoviteljice.
Preboldski župan Vinko
Debelak je že kmalu po pr-
vem razpisu v začetku poletja
dejal, da bo več odgovornosti
pri tem, da bodo pravočasno
poiskali direktorja, mora-
la prevzeti Občina Žalec, ki
ima 49-odstotni lastniški de-
lež. »Na njenem območju so
ključni komunalni objekti, kot
je čistilna naprava. Seveda si
ostale občine želimo, da novi
direktor pozornosti ne bi na-
menjal le čistilni napravi in
Žalcu.«
Župan Janko Kos je bil ne-
davno jasen, da Občina Žalec
ne beži od svoje odgovornosti.
»Na našem območju so tako
čistilna naprava kot glavni
onesnaževalci. Tudi največ
prihodkov prispeva naša ob-
čina. Prijave na razpisu so bile
takšne, da ni nihče ustrezal
našim pričakovanjem. Če izbi-
ramo novega direktorja, mora
biti boljši, kot je bil doseda-
nji. Tisti, ki bo sprejemljiv za
Žalec, kjer se zavedamo svo-
je odgovornosti, bo moral biti
tudi za ostale. Majhna občina
ne more po svoji podobi izbra-
ti direktorja, ki ne bi ustrezal
večinskim lastnikom.«
Mlekarna Celeia –
najtrši oreh?
Župani se strinjajo, da bo
moral novi direktor najprej
vzpostaviti red z velikimi
onesnaževalci in racionalizi-
rati delovanje javnega podje-
tja, ki zagotavlja komunalne
storitve na območju vseh še-
stih občin Spodnje Savinjske
doline. »Iščemo direktorja,
ki bo delal izključno v dob-
robit Spodnjesavinjčanov in
ne v interesu posameznikov
oziroma določenih pravnih
subjektov, kot se je to na
primer izkazalo v primeru
Mlekarne Celeia. Pričakuje-
mo, da bo skrbel za varno in
neprekinjeno oskrbo s pitno
vodo, za ustrezno odvajanje
in čiščenje odpadnih voda ter
da bodo cene storitev primer-
ljive oziroma konkurenčne s
cenami v ostalih komunalnih
podjetjih,« je še izpostavil Žo-
har.
Poleg dogovora z največji-
mi onesnaževalci in zmanj-
šanja stroškov bo moral novi
direktor po Kosovih besedah
poskrbeti, da bo komunalno
podjetje postalo dober servis
ljudem. »Ko pride do okvare,
morajo strokovne službe pra-
Pod okrilje JKP Žalec sodi tudi Cen-
tralna čistilna naprava Kasaze, ki je
namenjena čiščenju odpadnih voda
Spodnje Savinjske doline. (Foto: TT)
vočasno javiti občanom, da
niso presenečeni, ko zjutraj
na primer v vrtcu priteče mo-
tna voda. Pravočasno morajo
vedeti, ali je takšna zgolj za-
radi mivke ali je morda kako
drugače onesnažena in je ne
smejo uživati.« Pred novim
direktorjem, ki bo imenovan
za štiri leta, je torej kar nekaj
izzivov, temu bo nenazadnje

primerno tudi njegovo pla-
čilo. Plača direktorja žalske
komunale je, kot je nedavno
izpostavil Kos, najvišja v lo-
kalni skupnosti, če seveda
izvzamemo zdravnike in
njihove dodatke. Razpis bo
objavljen še do 22. oktobra,
odločitev o izbiri bo sprejeta
trideset dni po preteku roka
za prijave.
Nova stanovanjska soseska v Singenski ulici bo kmalu zaživela. Dva od šestih blokov sta že zgrajena, ostali štirje
bodo v nekaj mesecih.
Mesto dobilo novo ulico
CELJE – Območje v Dečkovem naselju, kjer družba Nepremičnine Celje gradi novo stano-
vanjsko sosesko s šestimi večstanovanjskimi stavbami, se bo imenovalo po nemškem mestu
Singen, s katerim je Celje pobrateno že več kot 30 let. Nova Singenska ulica bo mejila na ulico
Pod kostanji 18-24 na vzhodu, na Cesto v Lokrovec 30 (vrtec Mehurček) na jugu, na Cesto v
Lokrovec 38 na severu in na kategorizirano Cesto v Lokrovec na zahodu.
Da eno od prihodnjih ulic v
Celju poimenujejo po mestu
Singen, je predlagala komi-
sija za mednarodne odnose.
Strokovna služba občinskega
oddelka za okolje in prostor
ter komunalo je nato zače-
la postopek poimenovanja
novega območja. Strokovna
služba je sicer predlagala, da
bi to območje poimenovali Trg
mesta Singen, a je komisija za
standardizacijo zemljepisnih
imen k takšnemu poimeno-
vanju dala negativno mnenje,
saj iz grafične slike stanovanj-
ske soseske izhaja, da ne gre
za trg, ampak za ulico. Zato
so v komisiji predlagali, da bi
območje poimenovali Ulica
mesta Singen. Takšen predlog
je komisija za imenovanje, pre-
imenovanje, ukinitev in spre-
membo območij ulic in naselij
v občini tudi poslala v potrdi-
tev mestnemu svetu. A je na
seji prišlo do nove spremembe.
Mestni svetnik Janko Pože-
žnik je s svetnikoma Leonom
Podlinškom in Sašo Kundih
vložil amandma na odlok. Tro-
jica svetnikov je predlagala, da
bi se območje namesto Ulica
mesta Singen imenovalo kraj-
še v Singenska ulica, kar je po
Požežnikovem mnenju tudi ve-
liko bolj praktično. »Poleg tega
je v neposredni bližini že Ulica
mesta Grevenbroich in bi bilo
bolj smiselno, tudi zaradi lažje-
ga razlikovanja dveh sosednjih
ulic, da se nova ulica imenuje
Singenska ulica,« je utemeljil
Janko Požežnik. Takšen pre-
dlog so mestni svetniki tudi
potrdili.
Tudi Singen s
Celjsko cesto
Celje je z nemškim mestom
Singen pobrateno že več kot
30 let. V tem času so se sple-
tle številne društvene, špor-
tne, kulturne in gospodarske
vezi. Pred 15 leti so tudi v me-
stu Singen novo ulico poime-
novali Celjska cesta. »Na ta
način mestu Singen kot tudi
drugim mestom, s katerimi je
Celje pobrateno oziroma ima
sklenjene partnerske spora-
zume in katerih ime že nosijo
celjske ulice (Dobojska ulica,
Ulica mesta Grevenbroich),
izkazujemo priznanje za do-
bro sodelovanje,« pravijo v
Mestni občini Celje.
BA
Foto: Jan Grušovnik
Neprofitna stanovanja v najem
CELJE – Družba Nepre-
mičnine Celje je objavila
javni razpis za dodelitev ne-
profitnih stanovanj v najem
na območju Mestne občine
Celje. Kot pravi direktor
družbe Primož Brvar, s tem
sledijo strategiji, da omogo-
čajo dostop do javnih naje-
mnih stanovanj različnim
skupinam prosilcev.
Z razpisom bo družba po-
delila 36 stanovanj mladim
in mladim družinam v sose-
ski Dečkovo naselje – DN 10,
pet arhitektonsko prilagoje-
nih stanovanj za potrebe in-
validov, ki so trajno vezani
na uporabo invalidskega
vozička, in 109 stanovanj za
druge upravičence do nepro-
fitnih stanovanj. Stanovanja
bodo podeljena v naslednjih
treh letih. Od tega bo na voljo
50 stanovanj v novi soseski
Dečkovo naselje in 59 sta-
novanj na drugih lokacijah
v Celju. Po besedah Primoža
Brvarja so si že pri načrtova-
nju soseske zastavili cilj, da
bodo v novi soseski javna
najemna stanovanja podelili
različnim skupinam prebi-
valcev. »Tako bodo v njej na-
šli svoj prostor starejši, mladi
in mlade družine, invalidi ter
drugi upravičenci do nepro-
fitnih stanovanj.«
Vodja službe za stanovanj-
ska razmerja v družbi Nepre-
mičnine Celje Darja Pavlina
je pojasnila, da bo dodelitev
stanovanj na podlagi Pravil-
nika o dodeljevanju neprofi-
tnih stanovanj v najem: »Po-
sebnost letošnjega razpisa je
vključitev posebnih skupin
prosilcev, kot so mladi in
mlade družine ter invalidi,
ki so trajno vezani na upo-
rabo invalidskega vozička.
Med kriterije za dodatne
prednostne kategorije upra-
vičencev smo uvrstili trajanje
bivanja v mestni občini Celje,
izobrazbo, predhodne uvr-
stitve na liste za upravičence,
zaposlitev, delovno dobo, žr-
tve nasilja v družini in vrsto
poklica.«
Višina najemnine za dode-
ljena neprofitna stanovanja
bo določena na podlagi Ured-
be o metodologiji za obliko-
vanje neprofitne najemnine
in določitvi višine subvencij
najemnin. Najemniki bodo
lahko uveljavljali tudi pra-
vico do subvencije v skladu
z navedeno uredbo. Poleg
splošnih pogojev morajo
prosilci za uspeh na razpisu
izpolnjevati tudi dohodkov-
ne in premoženjske pogoje
v skladu z zakonodajo.
Rok za oddajo vlog je 5.
november.
BA
Pod streho drugi rebalans
letošnjega proračuna
CELJE – Mestni svetniki
so na seji pretekli teden brez
razprave po hitrem postopku
sprejeli drugi rebalans leto-
šnjega občinskega proračuna
(prvi je bil sprejet aprila). V
času od sprejema proraču-
na so se namreč spremenile
nekatere okoliščine, ki vpli-
vajo na finančne tokove. »V
rebalans proračuna smo tako
vključili znane spremembe,
da bi ponovno uravnovesili
prejemke in izdatke,« je ob
predstavitvi rebalansa prora-
čuna dejala vodja sektorja za
finance v Mestni občini Celje
Natalija Črepinšek.
Pojasnila je, da v skupnem
seštevku znašajo prihodki v
rebalansu proračuna pribli-
žno 67 milijonov evrov, kar
predstavlja 96 odstotkov pro-
računa oz. znižanje v višini 2,6
milijona evrov. Med predvide-
nimi davčnim in nedavčnimi
prihodki ni večjih sprememb
glede na proračun, kapitalski
prihodki bodo nižji za deset
odstotkov, večje spremembe
so pri transfernih prihodkih,
ki znašajo 4,3 milijona evrov
oziroma 60 odstotkov glede na
proračun. Do sprememb pri
teh sredstvih, ki so namenje-
na za naložbe, prihaja zaradi
različne dinamike finančnih
tokov oziroma sofinanciranja
države in EU.
Predvideni odhodki po bese-
dah Črepinškove znašajo 67,5
milijona evrov oz. 92 odstotkov
proračunske vrednosti, gre za
razliko v višini približno 6 mi-
lijonov evrov. Spremembe so
predvsem pri investicijskih
odhodkih, ki z rebalansom
znašajo 22,6 milijona evrov
oziroma 85 odstotkov glede
na proračun. Znižujejo ali pre-
stavljajo v prihodnje leto se
predvsem sredstva za ureditev
mreže kolesarskih povezav,
odvajanje in čiščenje odpadnih
voda v porečju Savinje, nakup
poslovnih prostorov, obnovo
Celjskega doma, ureditev ne-
katerih cest … Povišujejo se
sredstva za nakup zemljišč za
javno infrastrukturo, realiza-
cijo prostorskih aktov, nakupe
po predkupni pravici, ureditev
javne razsvetljave …
Predviden proračunski pri-
manjkljaj je glede na proračun
manjši za 535 tisoč evrov. V
rebalansu je predvideno nižje
zadolževanje, in sicer do višine
največ 3 milijone evrov oziro-
ma največ do polovice vredno-
sti, predvidene v proračunu.
BA
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 41, 14. oktober 2021
SLOVENSKE KONJICE – Za boljše pogoje dela in ustrezne storitve
Pomanjkanja kadra še ne čutijo
Zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah je po pet-
kovem uradnem odprtju novega prizidka večji za 900
kvadratnih metrov površin. Ob prizidku so v domu
poskrbeli še za zunanjo ureditev in dodatne parkirne
prostore. Investicija je bila skupaj vredna 1,65 mi-
lijona evrov, pri čemer je milijon evrov prispevalo
ministrstvo za zdravje.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Dodatnih 276 tisoč evrov je
zagotovil Eko sklad, Celjske
lekarne so prispevale 80 tisoč
evrov, razliko pa so pokrile ob-
čine Slovenske Konjice, Zreče
in Vitanje kot ustanoviteljice
zavoda ter zdravstveni dom z
lastnimi sredstvi.
Skoraj štirideset let stara
stavba je postala premajhna, še
posebej v zadnjem desetletju,
ko so v zavodu precej razširili
dejavnost. Številni novi progra-
mi so pomenili tudi, da se je
število zaposlenih povečalo na
101 osebo. Nekdanji direktor
Zdravstvenega doma, konjiški
župan Darko Ratajc in direk-
tor zavoda Dejan Verhovšek
sta se strinjala, da je gradnja
prizidka edina možnost za
nadaljnji razvoj zdravstvene
dejavnosti na tem območju.
Gradnja se je sicer nekoliko
zavlekla, a kot pravi Verhovšek,
najpomembneje je, da sedaj
stoji in da se v nove prostore
počasi že selijo nekatere dejav-
nosti. Nove prostore in pred-
vsem boljše pogoje za delo je
dobila fizioterapija, v novem
delu bodo med drugim tudi tri
ambulante družinske medicine
in dispanzer za ženske (gineko-
loška ambulanta). Obenem so
preuredili še ambulanto nujne
medicinske pomoči, ki ima zdaj
poseben vhod in boljše pogoje
za delovanje.
Na obzorji nove
posodobitve
V konjiškem zdravstvenem
domu se lahko kot eni redkih
v državi pohvalijo, da trenu-
tno nimajo večjih kadrovskih
težav. »Lahko bi zaposlili še
kakšnega zdravnika, k če-
mer mora vodstvo nenehno
stremeti,« pravi direktor De-
jan Verhovšek. »K sreči smo
v preteklih dveh letih uspeli
pridobiti določene kadre in
jih tudi obdržati. S pridobi-
vanjem medicinskih sester in
drugega kadra tako za zdaj ni
težav. Na jesenskem razpisu
specializacij smo uspeli prido-
biti tudi specializacijo iz radi-
ologije, kar pomeni, da bomo
po koncu izobraževanja lahko
zaposlili specialista radiologa
in tudi investirali v opremo.«
Za zdaj si je v konjiškem
zdravstvenem domu še vedno
mogoče izbrati tudi osebnega
zdravnika. »Zaznavamo, da
imajo marsikje težave, saj pa-
cienti prihajajo k nam tudi iz
drugih regij,« pravi sogovornik.
Stanje ni tako
katastrofalno
Dejan Verhovšek sicer oce-
njuje, da stanje v slovenskem
zdravstvu ni tako slabo, kot
se prikazuje. »Tudi če bi bilo v
zdravstvu na voljo več denarja,
bi kadrovska težava ostala, saj
kadra na trgu enostavno ni do-
volj. Potrebe so v zadnjem dese-
tletju večje. Družba se stara, na-
rašča število prebivalcev, stroka
je napredovala, obravnave so
postale celovitejše in daljše, več
je možnosti zdravljenja, hkra-
ti pa način življenja povečuje
pojavnost nekaterih bolezni.
Žal v Sloveniji vsem tem spre-
membam nismo znali v celoti
slediti in tako nismo pravoča-
sno zagotovili ustreznih kadrov
Dobrih 900 kvadratnih metrov površin bo pripomoglo k nadaljnjemu
razvoju zdravstvene dejavnosti na Konjiškem, kjer za zdaj pretiranega
pomanjkanja kadra še ne občutijo.
in primerne infrastrukture. Po-
sledica vsega tega so (pre)dol-
ge čakalne dobe,« sogovornik
predstavi svoje videnje težav.
Ob tem priznava, da krivde
za trenutno stanje ne smemo
iskati zgolj v epidemiji. »Covid
je določne težave zgolj napla-
vil na površje.« V skladu z
navodili pristojnih služb so
Deveta dobrodelna tržnica
CELJE – V mestnem središču bodo združeni humanitarni klubi, ki delujejo v mestu, v
soboto dopoldne pripravili deveto skupno dobrodelno tržnico.
Gre za tradicionalno akcijo rotary in lions klubov ter njihovih podmladkov, katere pobudnik
je bil Rotary klub Celje. Pridružili se bodo člani društva Enostavno pomagam ter prostovoljci
iz Visoke zdravstvene šole Celje in OŠ Lava.
Na junijski združeni tržnici so klubi zbirali sredstva za obnovo dotrajane kuhinje v Varni hiši
Celje. Ob tem se je porodila ideja, da bi s tokratno tržnico zbrali še dodatna sredstva in skušali
dokončati projekt. Rdeča nit tržnice bo vsakoletna akcija Lions kluba Mozaik Celje, to je pro-
daja poslikanih dežnikov, ki so vselej velika privlačnost v mestu, saj jih poslikajo umetniki in
različni posamezniki. Na stojnicah bodo tudi ostali sodelujoči klubi ponudili nekaj dežnikov
in nekaj lastnih izdelkov. Poleg tega bo po mestu zagotovo zadišalo po domačih dobrotah, ki
so mamljive za mimoidoče.
Lions klub Mozaik Celje bo tokratno akcijo dežnikov nadgradil s poslikanimi senčili za luči.
S tem želijo organizatorji simbolno sporočiti, da klubi s svojimi akcijami razsvetljujejo temino
časa za ljudi brez osnovnih sredstev, in da združeni v pomoči ljudem zmorejo veliko. TC
Priznanje šoli za literarno
dejavnost
CELJE – Letošnja najbolj
kulturna šola v Sloveniji je
Osnovna šola Preserje pri
Radomljah, priznanje za
posebne dosežke na podro-
čju literarne dejavnosti pa je
prejela Osnovna šola Frana
Roša Celje.
V šoli že vrsto let uspešno
razvijajo številne kulturno-
-ustvarjalne dejavnosti, v ka-
morali zavodi, kot pravi, or-
ganizirati dodatne dejavnosti
in hkrati omogočiti nemoten
dostop do rednih. »To je za
zavode velik organizacijski in
kadrovski izziv, saj je nemo-
goče oboje hkrati izpeljati z is-
tim kadrom v istih prostorih.«
Ob tem opozarja, da se je v
tem času spremenil tudi na-
tere se vključujejo vsi razredi.
Učenci s tem pridobivajo ši-
roko znanje z vseh kulturnih
področij. Učiteljski zbor se do-
datno strokovno izobražuje, še
posebej na področju literature,
saj šola že vrsto let organizira
Roševe dneve, natečaj mladih
literatov 8. in 9. razredov iz vse
Slovenije in zamejstva.
Projekt Kulturna šola organi-
zira Javni sklad RS za kultur-
ne dejavnosti. Letos je naziv
čin dela. Zaradi zmanjševanja
stikov je obvezno predhodno
naročanje, zaradi česar se je
število telefonskih klicev v
ambulanto podvojilo, število
elektronskih sporočil pa naj-
manj potrojilo, medtem ko se
število pacientov v ambulanti
ni sorazmerno zmanjšalo.
Foto: Novice/Radio Rogla
prejelo 75 osnovnih šol, ki so
izpolnjevale predpisane pogo-
je, v ožji izbor se jih je uvrstilo
deset. JSKD je projekt izpeljal
že petnajsto leto. Z njim želi
spodbujati šole, ki obšolskim
kulturnim dejavnostim ne po-
svečajo dovolj pozornosti, da
bi imeli učenci možnost izbi-
rati med čim bolj kakovostni-
mi in raznolikimi kulturnimi
dejavnostmi.
TC
Izstopajo na področju digitalnih
tehnologij
Ob svetovnem dnevu učiteljev je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona
Kustec petim slovenskim šolam podelila evropsko priznanje digitalna šola. Med prejemni-
cami omenjenega priznanja sta s Celjskega Osnovna šola Hruševec Šentjur in Osnovna šola
Bistrica ob Sotli.
Slovenija sodeluje pri številnih projektih, ki omogočajo razvoj kompetenc in veščin učiteljev ter
spodbujajo nove načine poučevanja. V preteklem šolskem letu je zaživela evropska pobuda za
podelitev priznanj digitalna šola. Pobuda priznanja podeljuje za spodbujanje razvoja spretnosti
digitalnih tehnologij. V njej zaenkrat sodelujejo šole iz petih evropskih držav, in sicer z Irske, iz
Litve, s Škotske, iz Srbije in Slovenije. Evropsko priznanje za odlične prakse digitalnega izobraže-
vanja sta s Celjskega prejeli OŠ Hruševec Šentjur in OŠ Bistrica ob Sotli. Med ostalimi nagrajenci
so še Zavod Antona Martina Slomška – Škofijska gimnazija, Gimnazija Brežice in Šolski center
Kranj. Kot so predlagatelji zapisali v obrazložitvi priznanj, so omenjene šole izkazale močno vod-
stvo v digitalnem izobraževanju, zagotovile so dober dostop do virov in infrastrukture. Komisija
je ocenila tudi njihovo šolsko kulturo, strategije poklicnega razvoja in učne prakse.	TS
Št. 41, 14. oktober 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Mestna občina Velenje je od Premogovnika Ve-
lenje v upravljanje prevzela tudi otroško igrišče
ob Visti. V okviru pilotne akcije mednarodnega
projekta »Wonder« bo igrišče obnovila, da bo v
največji možni meri zadovoljevalo potrebe in želje
uporabnikov ter upoštevalo priporočila stroke.
Čeprav se ponudba ob Velenjskem jezeru vsako leto nadgrajuje, je bil Kamp Jezero, ki je nedaleč od priljubljene plaže, že drugo sezono zaprt. Ker v
Velenju vedno bolj stavijo na razvoj turizma, želi propadajoči kamp kupiti občina. Svetniki so nakupu prižgali zeleno luč, občina pa napoveduje, da bo za
speči kamp že do prihodnjega poletja našla primernega upravljavca.

VELENJE – Kamp ob jezeru ima strateško razvojno vrednost
Bo občina obudila
spečo Trnuljčico?
V neposredni bližini plaže ob Velenjskem jezeru, ki se že več let zapored ponaša
z nazivom najboljšega naravnega kopališča v Sloveniji, je tudi avtokamp. Med lju-
bitelji kampiranja nekoč zelo priljubljen in tudi dobro obiskan kamp je bil zaradi
menjave lastništva in spora med lastnikom ter nekdanjim najemnikom že drugo
sezono zaprt. Mnogi upajo, da bo že prihodnje leto drugače. Da je kamp ob jezeru
odlična naložba in hkrati pomemben prispevek k razvoju turizma, je naposled
ugotovila tudi velenjska občina. Ta bo, kot so na oktobrski seji izglasovali tudi sve-
tniki, kupila kamp, ki ga Premogovnik Velenje prodaja za približno 650 tisoč evrov.
Talna spominska
obeležja
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Pred kratkim smo v No-
vem tedniku že pisali o novi
zamujeni »kamp sezoni« ob
Velenjskem jezeru. Da bi bil
kamp s svojo ponudbo izje-
mna pridobitev in popestritev
že sicer pestre ponudbe na
Velenjski plaži, je ob koncu
poletne sezone priznala tudi
direktorica Zavoda za turizem
Šaleške doline Alenka Kikec.
Podrobnosti zapleta ni želela
komentirati, a ni skrivala že-
lje, da bi se velenjska občina
dejavneje vključila v reševanje
kampa, ki z vsakim novim me-
secem zaprtja izgublja.
Lastnik Kampa Jezero je
družba Premogovnik Velenje,
ki je že leta 2017 objavila raz-
pis za prodajo v skladu z načr-
tom finančnega in poslovnega
prestrukturiranja, po katerem
se je družba osredotočila na
osnovno dejavnost (proizvo-
dnjo premoga), vse drugo
poslovno nepotrebno premo-
ženje je bilo predvideno za
odprodajo. »Premogovnik Ve-
lenje je Kamp Jezero prodajal
po postopku javnega zbiranja
ponudb. Nekdanji najemnik
ponudbe skladno z razpisnimi
pogoji ni oddal v roku. Posto-
pek prodaje traja bistveno dlje,
kot je bilo predvideno, pred-
vsem zaradi sodnih postopkov
z nekdanjim najemnikom. Ta
po poteku najemne pogodbe
ni prostovoljno izpraznil ne-
premičnine in je ni predal v
posest Premogovniku Velenje.
Posest nad nepremičnino je
namreč Premogovnik Velenje
pridobil šele pred kratkim s po-
močjo izvršitelja,« so zaplete
avgusta pojasnili v velenjskem
premogovniku.
Uveljavili
predkupno pravico
Kot so sporočili iz občine, je
septembra Mestna občina Ve-
lenje (MOV) uveljavila predku-
pno pravico za nepremičnine,
ki v naravi predstavljajo ze-
mljišče za kampiranje (Kamp
Jezero), saj ima ta prostor za
nadaljnji razvoj turistične po-
nudbe južne obale Velenjske-
ga jezera strateško razvojno
vrednost. »Potrdilo, s katerim
uveljavljamo predkupno pra-
vico, smo izdali na podlagi
strokovnih posvetov in si na
ta način zagotovili možnost
vplivanja na nadaljnji objezer-
ski turizem,« so pojasnili. Za
to potezo so se odločili, ker so
v zadnjem obdobju opazili,
da lastnik ne prepozna mo-
žnosti razvoja tega območja
niti ne pospeši postopkov, da
bi lahko kamp čim prej oddali
v dolgoročni najem ter tako
zagotovili nadaljnjo turistič-
no-namestitveno ponudbo.
»Zadnji dve sezoni je podoba
kampa kazila videz Velenjske
plaže in zavirala razvoj na
področju turizma. Že več kot
deset let vlagamo v razvoj tu-
rizma ob Velenjskem jezeru,
za kar smo bili že večkrat na-
grajeni. Velenjska plaža, ki je
že tri leta zapored najboljše
naravno kopališče, vsako leto
privabi ogromno obiskovalcev
od blizu in daleč.«
V Premogovniku Velenje so
se na potezo občine že odzvali
in sporočili, da Kamp Jezero
prodajajo za 650.480 evrov.
Iskali bodo
najemnika
Kot so še sporočili iz ve-
lenjske občine, načrtujejo,
da bodo po sklenitvi posla
kamp oddali v upravljanje
najboljšemu ponudniku.
»Možni načini oz. modeli
ravnanja s kampom Jezero
so oddaja v najem, javno-za-
sebno partnerstvo ali ustano-
vitev stavbne pravice.« Prav
tako občina že pripravlja tudi
dokumenta identifikacije in-
vesticijskega projekta (DIIP)
in investicijskega programa
(IP), ki bosta utemeljila na-
daljnji najustreznejši model
ravnanja s kampom.
Ob tem je župan Peter
Dermol poudaril, da želi
občina v prihodnje, v skladu
z razvojnimi načrti in novo
strategijo trženja turizma, ki
je trenutno v fazi priprave,
razvijati Velenjsko plažo pro-
ti zahodu, v načrtu pa je tudi
prestavitev čolnarne. Dejal je
še, da se vodstvo občine za-
veda, da bo tovrsten nakup
breme za občinski proračun,
zaradi česar so v zadnjih te-
dnih glede odločitve veliko
razpravljali znotraj posame-
znih služb.
Posamezni svetniki so si-
cer občini očitali, da neneh-
no spreminja vizijo razvoja
objezerskega dela občine,
saj da bi lahko kamp kupila
že lani, pa se za to ni odloči-
la. »Razlog, da se za nakup
nismo odločili že lani, ko se
je Premogovnik Velenje prvič
odločil za prodajo, je bil v ja-
snih zagotovilih, da imajo za-
nesljive dogovore s potenci-
alnim kupcem. Kasneje se je
izkazalo, da temu ni tako in
je sledilo večmesečno zaprtje
kampa,« je pojasnil Dermol
in poudaril, da se še ena sezo-
na, kot je bila letošnja, ko je
bil kamp zaprt in zapuščen,
preprosto ne sme ponoviti.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
ŠOŠTANJ – Občina je ob
110. obletnici pridobitve
mestnih pravic v šoštanj-
skem trškem jedru name-
stila pet spominskih talnih
tabel, povezanih s Šošta-
njem. Enotno oblikovane
okrogle table premera 60
centimetrov so izdelane iz
nerjavnega jekla in imajo
vgravirano grafiko.
Način namestitve tabel in
ideja za osveščanje, popula-
rizacijo in promocijo šoštanj-
ske kulturne dediščine se
nadaljujeta po vzoru okro-
gle talne table na leta 2015
prenovljenem Trgu svobode,
s katero je označen ponovno
odkrit Končanov vodnjak ter
prikazana shema nekdanjih
vodnjakov v mestu. Za na-
mestitev novih petih tabel
na območju spomeniško
varovanega območja šo-
štanjskega trškega jedra je
bilo pridobljeno kulturno-
varstveno soglasje celjske
območne enote zavoda za
varstvo kulturne dediščine.
Na Glavnem trgu je pred
nekdanjo upravno stavbo
usnjarne na severozaho-
dnem delu trga namešče-
na tabla, posvečena Hansu
Woschnaggu, ki je bil kot
podjetnik, župan in deželni
poslanec med zaslužnimi,
da je Šoštanj leta 1911 postal
mesto. Nasproti stare občin-
ske hiše je v nekdanji Valen-
cijevi hiši leta 1734 izbruhnil
požar, v katerem sta pogo-
rela trg in trški dvorec. Pred
stavbo je nameščena druga
spominska tabla, posvečena
Eno od petih novih talnih spominskih obeležij

v Šoštanju rojenemu Francu
Mihi pl. Valenciju, zdravni-
ku in svetovalcu vladarice
Marije Terezije, poplemeni-
tenemu za izjemne zasluge
na področju medicine.
Nad »zgornjim« delom
Glavnega trga, kjer je danes
Cesta talcev, tretja spomin-
ska tabla označuje območje
trškega dvorca Amtshausa.
Bil je pretežno lesena rene-
sančna stavba s kapelo, z
dvorišči, vrtom in obodnim
zidom. Pogorel je v požaru
leta 1734. V liniji nekdanjega
zidu med grajskim komple-
ksom in trgom je še danes
ohranjena kamnita plošča
z grbom grofov Schratten-
bach in letnico 1677, ki do-
mnevno zaznamuje konec
ene od gradbenih faz trške-
ga dvorca. Spominska plo-
šča je vgrajena na pločniku
pred zidom in sklopom hiš
na Cesti talcev, ki končuje
zgornji del Glavnega trga.
Nekaj metrov stran je še
peta plošča, ki je namešče-
na pred nekdanjo Samoni-
kovo hišo, ki je pripadala
znamenitemu trgovcu in
županu Samoniku. Njegov
sin Janez baron Samonigg
je bil kot »feldcajgmojster«
(gre za čin v avstro-ogrski
vojski) in reorganizator av-
strijskega vojaškega šolstva
povzdignjen v barona.
S spominskimi tablami je
Občina Šoštanj poudarila
nekatere doslej manj znane
zaslužne Šoštanjčane.
LKK
Foto: Občina Šoštanj
SOS-telefon v Celju išče prostovoljke
Društvo SOS-telefon za ženske in otro-
ke, žrtve nasilja v Celju išče prostovolj-
ke. K sodelovanju vabi ženske, stare vsaj
18 let, ki jih zanima svetovalno delo z
žrtvami nasilja.
Društvo SOS-telefon za ženske in otro-
ke, žrtve nasilja je nevladna humanitarna
organizacija, ki že 31 let uspešno deluje na
področju preprečevanja nasilja v družini
in drugih medosebnih odnosih. Pomem-
ben del njihovega poslanstva je podpiranje
prostovoljskega dela. Ker v Celju potrebu-
jejo nove prostovoljke za svetovanje po
SOS-telefonu, k sodelovanju vabijo vse,
ki bi jih to delo zanimalo. Kot je povedala
svetovalka v programu SOS-telefon Vik-
torija Zupančič, se lahko vse, ki vas to
vrstno prostovoljno delo zanima, prijavijo
na elektronski naslov Društva SOS-telefon
(drustvo-sos@drustvo-sos.si). Usposablja-
nje za prostovoljno delo bo v oktobru in
novembru in bo organizirano na daljavo.
Prostovoljke bodo, kot še pravi Zupanči-
čeva, povprečno delale dvakrat mesečno,
na sedežu društva v Celju.
24 ur na dan, tudi v tujih
jezikih
Telefonska številka SOS-telefona za
otroke in ženske, žrtve nasilja je 080 11 55
in deluje 24 ur na dan. Ker se želijo pribli-
žati vsem najranljivejšim skupinam, med
katere sodijo tudi priseljenske skupnosti,
ponujajo svetovanje tudi v tujih jezikih,
in sicer v albanščini, angleščini, bosanšči-
ni, hrvaščini, srbščini in ruščini. Žrtvam
nasilja vsakih 14 dni nudijo tudi pravno
svetovanje in svetovanje kriminalistke.
Svetovanje je mogoče tudi na elektron-
skem naslovu drustvo-sos@drustvo-sos.si.
Na številko 080 11 55 je mogoče po-
klicati 24 ur na dan.
10
KULTURA
Št. 41, 14. oktober 2021
Nova sezona Hiše kulture Celje
Koncentracija proti potrošništvu
V Muzeju novejše zgodovine Celje je ekipa Hiše
kulture Celje (HKC) predstavila program 13. sezone.
Letos so ga poimenovali Koncentracija. S tem po be-
sedah Matije Kovača označujejo programska načela,
ki jih zagovarjajo, in sicer, da je umetnost, ki jo po-
nujajo, takšna, da zahteva celega človeka, njegovo
zbranost, po čemer se program razlikuje od večine
novodobne potrošniške kulturne ponudbe.
LUKA ŽERJAV
Delovanje HKC temelji na
treh ključnih stebrih: zagota-
vljanje vrhunske umetniške
ponudbe v celjski regiji, pro-
dukcija novih glasbenih in
glasbeno-scenskih del ter ra-
zvoj inovativnih pedagoških
programov kulturno-umetno-
stne vzgoje.
Nov štiriletni načrt HKC je
vezan na razpis ministrstva
za kulturo in so ga oddali v
teh dneh. Tudi v prihodnje
bodo program sestavljali
glasbeni abonma, gledališki
cikel in Glasbene sobotnice.
Glasbeni abonma je v tem
času postal sinonim za kva-
litetno komorno glasbo na
Slovenskem. Glasbene sobo-
tnice, ki jih HKC že deveto
leto soorganizira z Muzejem
novejše zgodovine Celje, pa
so namenjene najmlajšim po-
slušalcem.
Drugi steber delovanja je
po besedah Matije Kovača
področje glasbene produk-
cije. »Na to področje v na-
slednjih štirih letih ciljamo
najresneje, saj smo že od
samega začetka usmerjeni v
produkcijo večjih, zahtevnej-
ših, glasbeno-scenskih del ob
vrsti otroških in gledaliških
predstav.«
Za kulturno-umetnostno
vzgojo občinstva bodo tudi v
prihodnje izvajali pedagoški
program Ambasador kultu-
re, ki učencem in dijakom v
Mestni občini Celje omogoča
samostojno in samoiniciativ-
no obiskovanje umetniških
dogodkov. S sredstvi, prido-
bljenimi na razpisu Centra
za kreativnost v letu 2020,
so razvili tudi digitalno plat-
formo z mobilno aplikacijo,
ki bo v prihodnjih letih omo-
gočila razširitev programa na
vso državo. V tem šolskem
letu bodo prvič razpisali
tudi šolsko tekmovanje, ki bo
učence in dijake spodbujalo
k poglobljeni interpretaciji
umetniških del s področja
glasbe, gledališča, plesa, fil-
ma, arhitekture in vizualnih
umetnosti.
Nekaj poudarkov iz
programa
Glasbeni abonma je pred
tednom otvoril Komorni
simfonični orkester HKC pod
vodstvom dirigenta Simona
Dvoršaka, ki je krstno izve-
S prvega abonmajskega koncerta Komornega simfoničnega orkestra HKC pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka in s solistoma, Davidom Gregorcem,
klarinet, in Marušo Bogataj, violončelo
del novo skladbo skladatelja
Iztoka Kocena in Simfonijo
iz novega sveta Antonina
Dvořaka. Konec oktobra bo
mogoče slišati novo opero
Tomaža Sveteta Hiša usmi-
ljenja v izvedbi Slovenskega
komornega glasbenega gle-
dališča, izpostavili so še de-
cembrsko baletno produkcijo
Možička Josipa Ipavca, ki jo
pripravljajo v sodelovanju s
Festivalom Velenje, plesalko
Mojco Majcen in beograjskim
koreografom Aleksandrom
Ilićem. Januarja bo koncert
orkestra Ljubljanski solisti s
solistko Petro Kovačič, člani-
co Dunajske filharmonije.
Otroški abonma Glasbene
sobotnice v Muzeju novejše
zgodovine Celje bo 16. okto-
bra otvorila predstava Popo-
tne pravljice. Isti dan bodo
v okviru gledališkega abo-
nmaja izvedli tudi ponovitve
odmevne predstave za enega
gledalca Potres z igralko Do-
rotejo Nadrah.
Med novimi glasbeno-
-scenskimi produkcijami
izpostavljajo glasbeno pred-
stavo Mojstri pajki, ki sta jo
napisala Tomaž Trop, kitarist
in skladatelj glasbene zased-
be Tabu, in Nuša Komplet
Peperko, avtorica dramske
predloge muzikala Kure po
motivih Lile Prap.
Foto: Andraž Purg – GrupA
V HKC obljubljajo pono-
vitvene nastope avtorskega
muzikala Kure iz pretekle
sezone. Do decembra ga
bodo videli še v Mariboru,
Radovljici, Krškem in Tržiču.
Erna Ferjanič o tem, kako naslikati vodo
Na platnu o čudežni tekočini
življenja
V Mestni galeriji v Kulturnem centru Rogaška Slati-
na bo do 14. novembra na ogled razstava slik z naslo-
vom Voda. Gre za sklop del domačinke Erne Ferjanič,
ki ga je ustvarila med letoma 1990 in 2021. Delček
cikla, in sicer miniature, je že nekaj časa razstavljen
tudi v dvorcu Strmol v Rogatcu.
TINA STRMČNIK
Ustvarjalka je navdih za ci-
kel slik našla v vodi kot naj-
bolj pomembnem elementu
za življenje, brez katerega ne
moremo živeti. Pri ustvarja-
nju se je soočala z vpraša-
njem o tem, kako upodobi-
ti živahno tekočo snov rek,
umirjene površine jezer in
morja, pršenje slapov, življe-
nje ribnikov, pljuskanje vode,
njeno barvito lestvico zeleno
modrih odtenkov in vseh pri-
druženih barv. »Ker je voda
tako pomembna, me vedno
očara s svojo pojavnostjo, z
gibanjem in barvo,« je dejala.
Ekološka sporočila
V 90. letih je opazovala reke
na Gorenjskem in jih upodo-
bila na platnu. Medtem ko so
tiste slike precej realistične,
je kasneje s čopičem izrazi-
la svoj notranji uvid, vodo je
začela slikati tako, kot jo do-
življa v sebi. Med drugim se
pri ustvarjanju ukvarja tudi z
izjemno zanimivo lastnostjo
vode, in sicer z njenim kro-
ženjem. Zanimivo se ji zdi,
kako se sladka pitna kot od-
padna voda zliva v morje, ki
izhlapeva in nato spet najde
pot v zemljo.
Dela iz zadnjega petnaj-
stletnega obdobja so med
drugim prežeta z boleči-
no zaradi tega, kako ljudje
ravnamo z vodo. »V medijih
lahko spremljamo, da je one-
snaženje veliko. Ogromno je
mikroplastike, zaradi česar
trpijo morske živali, ptice,
tu so še nesreče tankerjev in
razlitje nafte. Človek lahko
s svojim nespametnim rav-
nanjem povzroči ogromno
škode,« je povedala. Zato so
njena zadnja dela ekološko
naravnana. Na likovne povr-
šine dodaja veliko različnih
predmetov, kot so mrežice,
gumbi, različni odpadni
kosi. Vsi omenjeni predmeti
bi pravzaprav sodili na sme-
tišče, ustvarjalka iz Rogaške
Slatine pa jim s kombinira-
no tehniko daje novo vlo-
go, z njimi opozarja na vso
navlako, ki se ne bi smela
znajti v vodi. Ena od slik na
primer nosi naslov Morje,
kaj pa je tebi tega treba bilo.
Tudi to je med drugim opo-
mnik, da po oceanih plavajo
ogromni otoki odpadkov, ki
so veliki kot nekatere drža-
ve. »Gre za stvari, ki jih je v
vodo odvrgel človek ali pa
so jih tja zanesli vetrovi, or-
kani. Prav je, da se zaveda-
mo, kaj kot sodobna družba
Erna Ferjanič se je s svojimi deli predstavila na več kot 130 osebnih in več kot 400 skupinskih likovnih razstavah.
Za svoje delo na likovnem področju je prejela tako domače kot tuje nagrade in priznanja.
povzročamo naravi. Čas je,
da ukrepamo.«
Upanje umira
zadnje
Erna Ferjanič, ki je diplo-
mirala iz likovne umetnosti,
med drugim pa se ukvarja s
kiparstvom, fotografijo, z gra-
fičnim oblikovanjem, ilustra-
cijo, a tudi z literarnim ustvar-
janjem, je v nekaterih delih
na temo vode uporabila še
čipke, biserčke in svetlikajoče
poudarke. Po njenih besedah
omenjeni dodatki delujejo op-
timistično, da bo voda le ostala
čista ter da bo ohranila svojo
lepoto v barvi, svetlobi, odse-
vih, gibanju in šumenju.
Foto: SHERPA
Št. 41, 14. oktober 2021
KULTURA
11
Spomin in poklon meščanski družini Rudolf
Huda mravljica v konjiški knjižnici
V Splošni knjižnici Slovenske Konjice je na ogled
interaktivna razstava, na kateri sta podrobneje
predstavljena življenje in literarno delo konjiške
meščanske družine Rudolf. Ugledna meščanska
družina s šestimi otroki (oče Ivan, mama Josipina
in otroci Ivo, Vladimir, Dušan, Janko, Vida in Bran-
ko) je v Slovenskih Konjicah živela konec 19. in v
začetku 20. stoletja. Vsi njeni člani so bili visoko
izobraženi in narodno zavedni. Največji pečat so
pustili v literarnem ustvarjanju.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Avtorici sodobno opremlje-
ne biografske razstave sta
Ana Miličevič, vodja knjižni-
ce Slovenske Konjice, in Tina
Esih, profesorica slovenščine
in zgodovine v Osnovni šoli
Ob Dravinji. Pripravili sta jo
v sodelovanju s sodelavci in
z zunanjimi raziskovalci ozi-
roma informatorji. Kot je po-
vedala Esihova, ki je pred tem
soustvarila že uspešno zgod-
bo Po Minattijevih stopinjah,
sta ob srečanju razmišljali,
kaj zamolčanega o zanimivo-
stih in zanimivih posamezni-
kih iz regije še odkriti, in sta
se odločili za družino, s kate-
ro se je nevede srečal skoraj
vsak Slovenec. »Čeprav je bila
družina v preteklosti zelo po-
V konjiški knjižnici je na ogled tudi prva
izdaja Hude mravljice.
membna tako za Konjičane
kot za vse Slovence, se je v
zadnjem obdobju sled za njo
izgubila. Današnja mladina
ne ve, kdo so bili Rudolfovi.
Tudi sicer Slovenci zelo slabo
poznajo njihovo obsežno za-
puščino. Glede na to, koliko
so naredili za kraj in ljudi v
njem in koliko so prispevali k
razvoju slovenskega jezika, je
prav, da jih spoznamo,« meni
Tina Esih.
Ugledni, izobraženi,
talentirani in
domoljubni
Na razstavi so predstavljeni
družinsko drevo Rudolfovih
in utrinki iz družinskega ži-
vljenja. Posebna pozornost
Razstava zajema tudi nekatere osebne predmete, literarna dela in fotografije. Med njimi je intarzija, ki jo je posebej za to priložnost po risbi Milana
Lamovca – Didija izdelal in v trajno last konjiški knjižnici predal domači umetnik Franci Ratej.
je posvečena dr. Ivu Rudolfu,
zdravniku, ki je bil v Konji-
cah zelo cenjen in spoštovan.
Pisal je pesmi, nekatere so
bile uglasbene za samospev
s klavirjem ter ženski zbor.
»Veliko zborov poje njegove
pesmi, a redkokdo ve, da jih
je napisal on,« pove Esiho-
va in doda, da so na kratko
predstavljeni tudi ostali člani
družine.
Manj je znanega o Vladi-
mirju, Dušanu in Janku Ru-
dolfu. Vida Rudolf je znana
tudi pod psevdonimom Sta-
na Vinšek. »Da je bila zelo
cenjena v krogu slovenskih
umetnikov, dokazujejo be-
sede Svetlane Makarovič, ki
o njej pravi, da je bila ›velika
dama‹. Ustvarila je izjemen
opus literarnih del,« še po-
jasni soavtorica razstave, ki
bo v konjiški knjižnici na
ogled do 20. oktobra.
Huda mravljica
Najobsežnejši literarni
opus je zapustil najmlajši
član družine Branko Rudolf.
Ustvaril je širok nabor lite-
rarnih zvrsti – poleg pesni-
ških zbirk, pripovedne pro-
»Rudolfovi so za sabo pustili sledi, med
katerimi so najbolj opazne literarne. Lahko
jih beremo še danes, vsaj eno med njimi,
ki jo zagotovo pozna večina Slovencev, to
je pesem Huda mravljica,« pravi soavtorica
razstave Rudolfovi s Konjiškega in njihove
literarne sledi Tina Esih.
ze, del s področja esejistike
in publicistike je izpod nje-
govega peresa nastalo tudi
veliko iger, pravljic, zgodb
in pesmi. Branko Rudolf naj
bi se podpisal pod kar tisoč
esejev, pesmi in kritik.
Verjetno ni Slovenca, ki
ne bi poznal pesmi Huda
mravljica, a večina ne ve,
Poleg tekstovnega in slikovnega gradiva so na razstavi
predstavljeni zbrani spomini domačinov o družini Rudolf.
Spomini so zapisani, vendar jih je mogoče poslušati tudi
na pametnem telefonu in sicer tako, da odčitate priloženo
QR-kodo. Na razstavi so predstavljeni ohranjeni predmeti
družine Rudolf in njihove knjižne izdaje.
da je njen avtor Branko
Rudolf. »Med pripravami
na razstavo smo ugotovili,
da naj bi ta Huda mravljica
hodila prav po Slovenskih
Konjicah, saj se zgodovin-
ska dejstva ujemajo z be-
sedilom pesmi,« še razrije
Esihova.
Foto: Marko Bezenšek
Od galerijskega kotička do galerije
Ob polstoletnem jubile-
ju kultne stavbe arhitekta
Adija Miklavca na velenj-
skem Titovem trgu, kjer
domuje Galerija Velenje, so
trije velenjski zavodi (Ga-
lerija Velenje, Muzej Vele-
nje in Knjižnica Velenje) v
sodelovanju s Slovenskim
etnografskim muzejem po-
ustvarili zgodbo o življenju
v tej zgradbi. Nastalo je več
razstav, ki si jih je mogoče
ogledati na različnih pri-
zoriščih v mestu. Dve gosti
Galerija Velenje.
Leta 1971 v središče mlade-
ga mesta umeščena arhitektu-
ra je bila zaupana arhitektu in
urbanistu Adiju Miklavcu. V
njej je prostor dobila Knjižni-
ca Velenje, nekaj let kasneje
še galerijski kotiček, kot se je
imenoval zametek galerije.
»Arhitektura te hiše je po-
sebna, intimna in hkrati re-
prezentančna. Nastala je v
drugi polovici 20. stoletja,
Ekipa Galerije Velenje
v času arhitekture surovega
betona, imenovanega bruta-
lizem, ki je šokiral javnost,
a napovedal novo obdobje v
arhitekturi. Pot k prepozna-
vanju njene izvirnosti in ča-
sovnega odziva na razmere
časa kot tudi zanimanje za
brutalizem v zadnjem času
naraščata,« so ob polstole-
tnem jubileju zapisali ustvar-
jalci današnjega galerijskega
programa.
Zgodba hiše
kultnega betona
Spominska, dokumentar-
na in pregledna razstava ob
50-letnici arhitekture, zgraje-
ne za kulturo, ki je v pol sto-
letja postala kultna zgradba v
središču Velenja, s pomočjo
več razstav pod naslovom
Zgodba hiše kultnega betona
1971–2021, predstavlja zgod-
bo arhitekture in njenih prvih
vsebin v 50 letih.
V pritličju Galerije Velenje
so ustvarjalci pripravili raz-
stavo o arhitekturi galerije in
njenem avtorju ter o polsto-
letnem dogajanju v galeriji.
Razstava nosi naslov Od ga-
lerijskega kotička do galerije.
V zgornjem nadstropju gale-
rije je v spomin na prvo po-
stavitev pripravljena razstava
Umetnost in barve Afrike, ki
se navezuje na češkega ki-
parja, fotografa, popotnika
in raziskovalca Afrike Fran-
tiška Foita, ki se je v 70. letih
prejšnjega stoletja preselil v
Velenje.
Sklop razstav dopolnjujejo
še razstava v podhodu Po-
šta, ki je posvečena 50-letni-
ci prihoda zakoncev Foit in
prvi razstavi afriške zbirke
v Velenju, razstava Podobe
hiše kultnega betona v Ga-
leriji na prostem pri pošti in
pregledna razstava izbora pu-
blikacij in plakatov Galerije
Velenje 1971–2021 v Knjižnici
Velenje.
LKK, foto: Galerija Velenje
Razstavi pod skupnim
imenom Zgodba hiše kul-
tnega betona, 50 let ar-
hitekture Adija Miklavca
bosta v Galeriji Velenje na
ogled do 27. novembra.
12
NAŠA TEMA
Št. 41, 14. oktober 2021
Skokovit porast šolanja na domu
K pouku v učilnico ali v

Foto: Pixabay
domačo jedilnico?
V primerjavi z lanskim letom se je šte-
vilo otrok, ki jih starši šolajo na domu,
več kot podvojilo. Če so starši pred leti
takšno izbiro izobraževanja za svoje
potomce izbrali zaradi izjemnih zdra-
vstvenih okoliščin ali ker so bili dolgo
časa odsotni zaradi službenih potovanj,
so v zadnjem obdobju med razlogi tudi
okoliščine, povezane z epidemijo koro-
navirusa. Si starši zaradi tega nakoplje-
jo več dela ali se želijo obremenitvam
izogniti? Kaj o delu doma naposled
pokažejo izpiti? In ali je v družinskem
okolju možno poskrbeti za dovolj dobro
socializacijo ter kaj se z njo v zadnjem
času dogaja pod šolsko streho?
TINA STRMČNIK


Odklon, o katerem se je treba pogovarjati
Da povečano število otrok, ki se šolajo na
domu, kaže na velik odklon, o katerem je tre-
ba začeti govoriti na glas, meni vodja celjske-
ga aktiva ravnateljev osnovnih šol in ravnate-
ljica OŠ Lava Marijana Kolenko. Opozarja, da
šola ni samo prostor, kjer otroci pridobivajo
znanje in se borijo za ocene, ampak je oko-
lje, ki mladega človeka izoblikuje v celovito
osebnost. Kdor za svojega otroka sprejme šo-
lanje na domu, naj sprejme tudi odgovornost,
poudarja. In opozarja, da se bo v nasprotnem
primeru zgodilo razšolanje šole.
Zakon po prepričanju Marijane Kolenko ja-
sno opredeljuje, da je šolanje na domu mogoče
le v izjemnih razmerah in okoliščinah. Spominja
se učenca, ki šole ni mogel obiskovati, saj bi to
predstavljajo veliko nevarnost za njegov imun-
ski sistem in posledično za poslabšanje njegove
bolezni. »Med izjeme sodi tudi to, da so starši
službeno dlje časa tujini in želijo s seboj odpelja-
ti svojega otroka. Sedem let smo zaradi takšnih
okoliščin šolali deklico, ki je s starši živela v Ka-
nadi. V naši šoli je izpite opravljal tudi fant, ki je
zaradi treningov živel v Španiji, a je ob tem želel
dokončati slovensko osnovno šolo.«
Kako gledate na to, da se število otrok, ki
jih starši šolajo doma, iz leta v leto povečuje?
Na Celjskem porast števila otrok, ki se šolajo
na domu, sicer ni tako velik kot na ravni sku-
pnega slovenskega prostora. Zdi se mi, da so
nekatere družine v obdobju izobraževanja na
daljavo dobile občutek, da so bili otroci takrat
manj obremenjeni, da so bili bolj navdušeni
nad šolo. Nekatere družine so »izračunale«, da
bodo njihovi otroci z izobraževanjem na domu
na lažji način dosegli boljše ocene in končne
rezultate. Nekaj staršev in otrok se želi izogniti
vsakodnevnim naporom, ki jih zahteva redno
šolanje v šoli. To je zgrešeno, glede na to, da
šola ni samo prostor, kjer otroci pridobivajo
znanje in se borijo za ocene. Je tudi prostor za
socializacijo. V razredu in šoli se razvijajo tako
socialne kot čustvene veščine.
Za šolanje svojih otrok na domu se odločajo
tudi starši, ki se ne strinjajo s predpisanimi ukre-
pi za preprečevanje okužb s koronavirusom. To
je slaba odločitev. Menim, da se morajo otroci
v življenju naučiti sodelovati v zahtevnih okoli-
ščinah. Spopadanje s koronavirusom ne otežuje
življenja le zdravstvenim delavcem, ampak tudi
vsem ostalim ljudem, ne glede na področje dela.
Menim, da razmere, povezane s koronavirusom,
ne bi smele soditi med izjemne okoliščine, ki
omogočajo šolanje na domu.
Se starši, ki se odločijo za šolanje otrok na
domu, zavedajo svojih odgovornosti?
Ko šola odobri vlogo staršev, pripravi tudi do-
govor z njimi. Ta prinaša za starše in otroke le
malo pravic. Nekateri starši si želijo, da bi uči-
telji dnevno ali tedensko skrbeli za otroke, ki
se šolajo na domu, da bi jim sporočali, kaj naj
se učijo, da bi jim omogočali dostop do spletne
učilnice, kot je veljalo v času izobraževanja na
Vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol in ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko (Foto: Andraž Purg – GrupA)
daljavo. Vendar to ni tako. Šole moramo po za-
konodaji staršem, ki želijo svojega otroka šolati
na domu, zagotoviti učbenike iz šolskega sklada.
Zavežemo se tudi, da bomo zanje pravočasno
napovedale izpite, ki so konec maja in junija.
Kaj menite o želji nekaterih staršev, da bi
šola pogosteje preverjala znanje otrok, kar bi
pokazalo, ali so z izobraževanjem na domu
na pravi poti?
Ko se starš odloči, da bo otroka šolal na domu,
prevzame vso odgovornost, da bo za njegovo
izobrazbo skrbel sam in da ga bo pripravil na
izpite. Vmesnih različic ni. Če bi bilo drugače,
bi se vsak od staršev lahko odločal, da bo otrok
včasih za šolo delal doma, spet drugič v šoli. Če
bi bilo to tako preprosto, bi se zgodilo razšolanje
šole. Če bi lahko vsak zase postavljal pravila, šola
ne bi bila več obvezna.
Šola je temelj neke družbene ureditve, pove-
zuje nas v skupnost. Pomisleki o smiselnosti
vključenosti otrok vanjo so verjetno tudi poka-
zatelj nestrinjanja s prevladujočim sistemom
oz. pozivi k spremembam.
Cilji in nameni javnega, a tudi zasebnega
osnovnega šolanja so bili postavljeni z name-
nom, da bi zadostili potrebam, ki jih ima mlad
človek. Ideje, da bi vsak starš lahko vplival na
to, so poskus dokazovanja, da otroci tega ne po-
trebujejo več. Na ta način bi bila narejena škoda
otrokom. Ti bodo nekoč odrasli in družba bo
imela z njimi težave. Gre tudi za osebna prepri-
čanja staršev o tem, ali se strinjajo ali ne strinjajo
s šolo. A ko živiš v neki državi, ta postavi pravila,
kaj mora mlad človek odnesti od izobraževanja.
Šola sledi skupnemu družbenemu cilju, da se
morajo otroci primerno opismeniti. Pismenosti
je več vrst, ne gre le za to, da otrok zna slovenski
jezik in matematiko, med drugim gre še za soci-
alno, finančno, kulturno in še katero pismenost.
Gre za socialne stike. Starši svojim otrokom vsega
tega v domačem okolju verjetno ne morejo omo-
gočiti. Zato je pomembno, da so otroci vključeni
v proces izobraževanja v šoli. Zagotovo pa ima
vsak svoje videnje šole, ne govorimo o tem, da
starši ne smejo imeti mnenja o tem.
In mnenja so zagotovo različna, zato se ne-
kateri odločijo in svoje otroke vpišejo v alter-
nativne šole.
Z alternativnimi šolami ni nič narobe. A na
koncu je treba vedeti, česa so mladi tam deležni
in kaj bodo lahko s pridobljenim znanjem nekoč
v življenju počeli. V osnovni šoli na dolgi rok po-
stavljamo osnovo za to, da imajo otroci dober te-
melj za srednješolsko izobraževanje in za naprej.
Starši se lahko odločijo, da se njihov otrok ne bo
izobraževal po tem sistemu in da bo v življenju
na primer le počel stvari, ki jih ima rad. Prav je, da
je na voljo več možnosti. Država pa mora skrbeti,
da so njeni državljani izobraženi do te stopnje,
da bodo lahko nekoč samostojni, da bodo lahko
skrbeli zase in vsaj delno tudi za skupnost, ki
ji pripadajo. Prav pri skrbi za skupnost smo po
mojem mnenju v zadnjih letih padli na izpitu.
V čem vidite bistvene pomanjkljivosti šola-
nja na domu? So starši dovolj usposobljeni za
to, glede na to, da morda nimajo izobrazbe iz
vseh predmetov, ki jih predajajo otrokom, da
niso izobraženi glede podajanja snovi?
Menim, da gre za degradacijo učiteljskega
dela. Kadar starši mislijo, da bodo svojega
otroka lahko različnih predmetov naučili bo-
lje, kot to počne učitelj v šoli, verjetno izražajo
svoje nestrinjanje s pristopi poučevanja v šol-
skem prostoru. Za celovito vzgojo in razvoj
otroka je pomembno še kaj več kot razvijanje
kognitivnega dela možganov z učno snovjo.
V šoli nadgrajujemo vzgojo, za katero starši
skrbijo že doma, razvijamo čustveno, duševno,
socialno stanje otrok. Vsega tega starši niso
zmožni doma razvijati tako, kot si morda kdo
predstavlja, čeprav so morda vrhunski stro-
kovnjaki na določenem področju. Manjkajo
jim didaktična znanja, strategije poučevanja,
znanja o načrtovanju učnih ciljev. Otroci, ki se
šolajo doma, so zagotovo oropani socialne in
družbene bližine. Oropani so tega, kar mlade-
ga človeka oblikuje v celovito osebnost. Četudi
njihovi socialni stiki z vrstniki v šoli morda
niso vedno najlepši, se iz tega nekaj naučijo.
V skupini se učijo reševati nesoglasja, učijo se
sodelovalnega učenja.
Velikokrat se otroci, ki se šolajo doma, učijo
le za predmete, iz katerih na koncu opravljajo
izpite, da lahko napredujejo v višji razred. Ker
je izpitov manj, je to krivično do vseh ostalih
otrok, ki redno obiskujejo šolo in morajo v svoje
znanje dnevno vlagati precej energije. Menim,
da ima šolanje na domu za otroke več minusov
kot plusov.
Omenili ste izpite ob koncu leta. Kaj poka-
žejo? Ali otroci, ki se šolajo doma, dosegajo
zahtevane ravni znanja?
Na preverjanju znanja so v ospredju določeni
cilji, ki jih morajo doseči otroci. Kriteriji znanja
so jasni. Otroci ponavadi uspešno opravijo iz-
pite. Starši se potrudijo, za določene predme-
te najamejo inštruktorje ali za pomoč prosijo
koga drugega v družini. Vendar je šolanje vse
kaj drugega kot to, da samo opravimo izpit iz
nekega predmeta.
Kaj se zgodi ob preskoku na naslednjo ra-
ven izobraževanja?
Z vprašanjem, kaj se zgodi z mladimi, ki jih
starši šolajo na domu, se pravzaprav ne ukvarja
nihče. Nihče ne sledi temu, kaj se zgodi s ta-
kšnim otrokom v srednji šoli, ko je treba »zagra-
biti« vse predmete. Pri tem bi izpostavila, da je
osnovnošolsko izobraževanje obvezno. Za nasle-
dnje stopnje izobraževanja to več ne velja, otroci
se tja vpišejo ali tudi ne. To je odločitev vsake
posamezne družine. Slednje verjetno za svoje
mlade izberejo takšne programe, kjer so lahko
uspešni. So tudi primeri, ko so se starši za šolanje
otrok doma odločili v zadnjem triletju. Na nasle-
dnji ravni izobraževanja otroci niso bili uspešni,
zato so še danes, ko so že odrasli ljudje, na plečih
svojih staršev v domačem okolju. Upam, da ni
treba posebej razlagati, kaj to pomeni za družbo.
Pristojno ministrstvo pripravlja predloge
zakonodajnih sprememb. V katero smer bi
morale iti po vašem mnenju?
Ravnatelji in učitelji vsebine predvidenih spre-
memb zaenkrat natančno ne poznamo. Menim,
da bi bilo treba okrepiti odgovornost staršev.
Poleg tega bi bilo treba razširiti predmetna po-
dročja, ki bi jim otroci morali slediti doma. To,
da otrok naredi tri ali štiri izpite iz posameznih
predmetov, vse ostalo pa je nedotaknjeno, je
slabo za njegov celovit razvoj. Upam, da bodo na
vsebinskem in organizacijskem področju uvedli
spremembe, ki bodo v prid otrokom.
Št. 41, 14. oktober 2021
NAŠA TEMA
13
Šolsko leto /	Število otrok, ki se šolajo na domu
2018/19	332
2019/20	687
2020/21	1613
Vir: Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport
OB ROBU
Šolanje na domu naj bi bilo le izjema
TINA STRMČNIK
Na Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ)
poudarjajo, da slovenski sistem izobraževanja temelji na iz-
obraževanju v prostorih šol. Šolanje na domu je predvideno
kot začasni ukrep v primeru izjemnih osebnih okoliščin. Do-
sedanji način izobraževanja na domu bo vzet pod drobnogled,
ministrstvo pa bo zanj pripravilo predlog sprememb.
Pravica, da lahko starši or- bila sočasna vključenost učen-
ganizirajo osnovnošolsko iz- cev v druge tuje šole v državi,
obraževanje svojih otrok na
domu, je določena z Zakonom
o osnovni šoli. Če se družina
odloči za to, morajo starši naj-
kasneje do začetka šolskega
leta o izobraževanju otroka na
domu pisno obvestiti osnovno
šolo, v katero je otrok vpisan.
To storijo za vsako šolsko leto
posebej. Osnovna šola po ve-
ljavni zakonodaji učencu ne
more zavrniti pravice do izo-
braževanja na domu. Pravico
pa zakon omejuje v primeru,
če učenec ob koncu šolske-
ga leta preverjanja znanja ne
opravi uspešno.
Koronavirus eden
od razlogov
Šole so leta 2013 v anketi, ki
jo je izvedlo ministrstvo, kot
najpogostejši razlog za izobra-
ževanje učencev na domu na-
vedle odsotnost učenca zaradi
potovanj, na drugem mestu je
na tretjem mestu so bili nazor-
ski oziroma zdravstveni razlogi.
Četrtina šol, ki so takrat sodelo-
vale pri anketi, razlogov za šola-
nje učenca na domu ni poznala.
Starši ob uveljavljanju pravi-
ce do izobraževanja otrok na
domu v zadnjem času šolam
med razlogi navajajo daljšo
odsotnost učenca zaradi bo-
lezni otroka, posebne potrebe
otroka pri izobraževanju, dalj-
še odsotnosti zaradi potovanj,
prepričanje, da javni progra-
mi ne zadostujejo potrebam
otrok, bojazen pred okužbo s
koronavirusom in nestrinjanje
z nošenjem zaščitnih mask in
uveljavljanjem pogoja PCT.
Manj izpitov kot
ostali
Z ministrstva so sporočili, da
mora učenec, ki se izobražuje
na domu, pridobiti vsaj enako-
vreden izobrazbeni standard,
kot ga zagotavlja program jav-
ne šole. Dosežen standard zna-
nja preverja osnovna šola, v ka-
tero je učenec vpisan. Vendar
je za otroke, ki se šolajo doma,
število izpitov manjše kot za
otroke, ki obiskujejo šolo.
Glede na zakonodajo se za
učence v prvih treh razredih
preverja znanje iz slovenščine
in matematike. Za učence od
četrtega do šestega razreda se
poleg tega preverja še znanje
prvega tujega jezika. V tretjem
triletju je nabor preverjanj
znanj večji. Učenci morajo
opraviti izpite iz slovenščine,
matematike, prvega tujega
jezika, zgodovine, domovin-
ske in državljanske kulture
in etike, športa ter izpite iz
enega predmeta po izbiri iz
družboslovja, naravoslovja in
umetnosti.
Kaj sledi, če znanja
ni?
Če učenec ne doseže stan-
darda znanja za posamezni
razred, ima pravico do po-
novnega preverjanja znanja
pred začetkom naslednjega
šolskega leta. Če ponovnega
preverjanja znanja ne opravi
uspešno, mora v naslednjem
šolskem letu nadaljevati
osnovnošolsko izobraževanje
v javni ali zasebni šoli.
Za učence, ki se izobražujejo
na domu, veljajo glede napre-
dovanja v naslednji razred ena-
ka pravila kot za ostale učence.
Če učenec 9. razreda ponovne-
ga preverjanja ne opravi uspe-
šno, lahko ta razred ponavlja
ali opravlja popravni izpit. Za
učence, ki se izobražujejo na
domu, je obvezno še nacional-
no preverjanje znanja v 6. in 9.
razredu.
Čakajoč študije
Z ministrstva so še sporočili,
da bo Zavod RS za šolstvo na
podlagi letošnjih podatkov iz-
vedel strokovno študijo doseda-
njega izobraževanja na domu.
Ministrica bo za strokovno
oceno in priporočila zaprosila
tudi strokovni svet za splošno
izobraževanje. Na podlagi ugo-
tovitev in predlaganih ukrepov
bo pripravljen predlog spre-
memb sistema izobraževanja
na domu. V katero smer bodo
šle spremembe in kdaj naj bi
predvidoma stopile v veljavo, z
ministrstva niso odgovorili.
Oh, ta Marija
Terezija …
»Kako sem jezen na Marijo Tere-
zijo, da si je izmislila, da moramo
hoditi v šolo!« Tako je po enem pre-
verjanju znanja pri matematiki de-
jal sošolec, ko je dobil slabo oceno.
Vprašanje je, če se še danes, ko ima
v žepu diplomo in solidno službo, jezi na habsburško
vladarico. Z njenimi reformami je država prvič občutneje
posegla na šolsko področje in ga od takrat kroji po svojih
potrebah.
Šolstvo je poleg kulture in jezika temelj naše družbe, ki
odločilno določa našo identiteto. Bolje kot je organizira-
no, bolje naj bi bilo poskrbljeno za prihodnost generacij.
Vendar javnost vsakih nekaj let sliši tudi o balastu, o
nelogičnih potezah odločevalcev in o določenih nesklad-
jih. Šolniki sami že vrsto let opozarjajo, da je javna šola
nujno potrebna prenove, da potrebuje nove pristope in več
strokovne avtonomije. Hkrati svarijo, da zasebne ali alter-
nativne šole ne smejo omogočati lažje poti do spričeval.
V času epidemije koronavirusa je bilo šolstvo za vrsto
mesecev obsojeno na delo na daljavo. Medtem ko so ne-
kateri učenci v tem času dobivali »prijazne ocene«, so
mnoge družine nad takšnim načinom dela obupovale.
Porast odločitev, da se otroci iz nekaterih družin tudi v
novem šolskem letu ne bodo vrnili v šolske klopi, govori
zase. Šolniki opozarjajo, da starši s tem iščejo lažje poti,
starši nasprotno povedo, da si s tem nakopljejo več dela.
»Če je otrok prej dobil slabo oceno, sem lahko rekla, da se
v šoli ni dobro naučil. Zdaj sama nosim to odgovornost,«
je povedala mama, ki je nase prevzela skrb za izobraže-
vanje svojih otrok.
V družbi se večkrat izkaže, da ni prava le ena pot. Do-
kler so družine pripravljene prevzeti odgovornost, se zdi
normalno, da imajo glede na različne potrebe na voljo
različne oblike izobraževanja. Skozi leta so se verjetno
tudi tam pokazale pomanjkljivosti. Pri spremembah, ki
bodo, kot smo slišali že mnogokrat doslej, osnovane na
podlagi študij in strokovnih ocen, lahko le upamo, da bo
besedo res imela stroka in ne samo politika.
Odločili so se, da jim bo uspelo
»Gremo mi po svoje,« je septembra oznanila družina Iršič
s Frankolovega. Izobraževanje petošolca Lana in drugošolke
Ana je v roke vzela mama Urška, pri njenih prizadevanjih
ji pomaga mož Jani. Po približno mesecu šolanja na domu
so kot bistvene prednosti izpostavili individualno delo, več
časa, ki ga preživijo skupaj, in lažje usklajevanje šolskih
obveznosti s svojimi željami.
V družini s štirimi otroki so
o šolanju na domu resneje za-
čeli razmišljati zaradi razmer,
ki zadnje leto in pol vladajo v
družbi zaradi koronavirusa.
Zakonca Iršič svojih otrok ne
želita trajno šolati na domu.
Si pa želita, da bi imela otroka
čim manj stika z razkužili in
s kakršno koli propagando o
cepivih, ker menita, da to niso
teme za otroške glave. »Mikro-
bi, ki krožijo med šolarji, res
povzročajo obolenja, a po dru-
gi strani se tako krepi imunski
sistem otrok, tako pridobivajo
odpornost. Največji absurd je
po mojem prepričanju to, da
morajo otroci nositi maske,
saj ni nobene raziskave, da
bi to med njimi zmanjševalo
prenos okužb. Otroci morajo
Delo za šolo v družbi mlajše sestre.
za svoj razvoj videti mimiko
izražanja,« je pojasnila Urška.
In dodala, da se ji šola v za-
dnjem času zdi zelo stresno
okolje za mlade.
Povsem drugače kot
na daljavo
Med največjimi prednost-
mi izobraževanja na domu
je omenila individualno delo.
Povedala je, da takoj opazi,
kdaj ima kateri od njenih otrok
pomanjkljivo znanje, zato mu
lahko takrat posveti več raz-
lage. Snov jemljejo v svojem
ritmu, vsebinam, ki otrokoma
povzročajo težave, posvetijo
več časa. Stvari, ki jih sin in hči
razumeta, predelajo zelo hitro.
Všeč ji je, da si lahko doma
delo za šolo prilagodijo glede
na obveznosti in zanimanja
družine. Če je dopoldne lepo
vreme, gresta otroka takrat ven
in se igrata, šolske obveznosti
pa opravita popoldne. »Oba
vesta, da za šolo delamo vsak
dan, da imamo nek načrt glede
snovi, ki jo želimo predelati,«
je povedala sogovornica. In
dodala, da se lahko bolje prila-
godi tudi njunim željam. Otro-
ka lahko spita dlje, nato sledi
skupen zajtrk. Zelo dragoce-
no se ji zdi, da lahko družina
več časa preživi skupaj, kar je
po njenem prepričanju steber
zdravega otroštva.
Čeprav so se člani družine
odločili za šolanje na domu, to
ne pomeni, da so imeli dobre
izkušnje tudi s šolanjem na
daljavo. Omenjena načina iz-
obraževanja sta po opažanjih
Urške Iršič izjemno različna.
Po njenem prepričanju jima
je skupen samo kraj izvajanja.
»Za nas je bilo šolanje na da-
ljavo izjemno stresno. Prej so
nam vsi govorili, da otroci ne
smejo biti za zasloni. Kar na-
enkrat so bili otroci več ur za
računalniki, ves čas so morali
nekaj tipkati, oddajati naloge
v spletne programe, telovadili
so pred zasloni. Velikokrat so
nas na cedilu pustile poveza-
ve,« se spominja.
Za krepitev
samostojnosti
Kako ji uspe snov uspešno
predajati obema otrokoma,
glede na to, da sin obiskuje
peti in hči drugi razred? Ur-
ška se najprej posveti sinu,
ki je bolj samostojen. Ko mu
razloži snov, mu določi nalo-
ge, te nato sam rešuje v svoji
sobi. Vmes se sogovornica
posveti hčerki, ki je mlajša in
potrebuje več razlage. Če ima
kakšno nujno delo za službo,
kot samostojna podjetnica
namreč vodi plesno šolo in se
ukvarja s proizvodnjo lesenih
igrač, ali pa se mora posveti-
ti nekajmesečni dojenčici, si
otroka med seboj pomagata.
»Vidim, da s takšnim načinom
izobraževanja spodbujam nju-
no samostojnost. Ne morem
jima razložiti čisto vsake po-
drobnosti. Na voljo sem jima,
če potrebujeta pomoč. Veliko
dela pa prevzameta sama,« je
pojasnila. Naloge pregledajo
skupaj, o prebrani snovi se
pogovarjajo. Določeno snov,
ki se je uči starejši brat, po-
sluša tudi mlajša sestra. Ker
so velika družina, vsi vedo, da
morajo kdaj tudi počakati, se
prilagoditi, malo potrpeti.
Urška Iršič veliko pozornosti
nameni temu, kako bo podaja-
la določeno temo. Prejšnji ve-
čer si pogleda, kaj bodo prede-
lali naslednji dan. Če potrebuje
nasvet, zanj prosi ostale starše,
ki svoje otroke šolajo doma.
»Priprave in predavanja so mi v
veselje. Res je, da nisem učite-
ljica, vendar sem ves čas vpeta
v dejavnosti, kjer znanje kroži,
učim jogo, učim v plesni šoli,
vodim ženske kroge.«
Pričakovanja glede
ocen dali na stran
Ko je družina sprejela od-
ločitev o šolanju na domu, se
je odločila za drugačen način
življenja in to brez dvoma, da
ji ne bi uspelo. Urška se vča-
sih sicer ukvarja z vprašanjem,
kako se bosta otroka ob koncu
leta odrezala pri izpitih, ki jih
»Starši smo različni, otroci so raz-
lični, zakaj ne bi bili različni tudi
načini šolanja,« se sprašuje Urška
Iršič s Frankolovega.
bosta opravljala v lokalni šoli,
v katero sta vpisana. Najbolj
pomembno se ji zdi, da ra-
zumeta snov, pričakovanja
glede ocen je to šolsko leto
dala povsem na stran. Zdi se
ji, da bi bilo do otrok veliko
bolj prijazno, če bi se lahko v
šoli dogovorila, da bi znanje
preverjali enkrat na tri mese-
ce. »Nekatere šole to otrokom
omogočajo. Nekatere šole pa
izobraževanje na domu vidijo
kot napad na sistem, zato star-
šem ne želijo pomagati. Če bi
šola delala v dobrobit otroka,
bi staršem s preverjanji otrok
dala usmeritev o tem, ali smo
na pravi poti ali ne.«
Ker ji ni vseeno, kako pripra-
vlja svoja otroka, in si ne želi,
da bi zamudila kaj ključnega,
se je povezala s starši sošolcev
njunih otrok. Ti jo obveščajo,
katero snov razred obravnava v
šoli. Prosila jih bo tudi za infor-
macije o sprotnih preverjanjih
znanja, da bo lahko podobne
preizkuse doma pripravila za
svoja otroka. Z njima obrav-
nava vse predmete, ne le tiste,
ki bodo na koncu ocenjevani.
Določeno snov spoznavajo
čisto iz praktičnega vidika.
O morskih organizmih se na
primer učijo na morju. O jese-
ni se ne učijo za mizo, ampak
odidejo v gozd ali na kmetijo.
Je stik v šoli dovolj?
Kako pa je s socializaci-
jo otrok, glede na to, da sta
otroka zdaj več časa v krogu
družine? Urška meni, da je
socializacija med vrstniki pre-
cenjena. Veliko bolj pomemb-
no se ji zdi druženje različno
starih otrok. Čeprav njena
družina živi na območju, ki je
nekoliko odmaknjeno od me-
stnih središč, poskrbi za veliko
stikov z drugimi. Hči trenira
gimnastiko, obiskuje jahalno
šolo, urice risanja. Sin trenira
vožnjo s kolesom BMX. Ob
popoldnevih se s kolesom od-
pelje na bližnje igrišče, kjer se
sreča s prijatelji, nato se vrne
domov z mamo, ko gre slednja
v vrtec po triinpol letno hčerko
Ajdo. Družina se veliko srečuje
z ostalimi družinami, ki svoje
otroke šolajo doma in jih prav
tako skrbi socializacija otrok.
Urška poleg tega meni, da je
v zadnjih letih, ko so v šoli uve-
deni ukrepi za preprečevanje
širjenje koronavirusa, sociali-
zacija zelo osiromašena. »Starši
morajo otroka v šolo pripeljati
tik pred začetkom pouka, nato
učenci sedijo vsak v svoji klopi,
med petminutnimi odmori se
morajo pripraviti na naslednjo
uro. Skupine se ne mešajo, sti-
ka z ostalimi učenci ni. Po kon-
cu pouka je spet zaželeno, da
gredo čim prej domov. Menim,
da v šoli pod temi pogoji ni mo-
žnosti za kakovostno druženje
med otroki.«
14
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 41, 14. oktober 2021
V Zibiki in na Svetem
Štefanu bodo migali
ŠMARJE PRI JELŠAH –
»1, 2, 3, migamo vsi!« To
je bil slogan prireditve, s
katero so otroci in učitelji
podružnične šole Zibika
in tamkajšnjega vrtca obe-
ležili pridobitev nove te-
lovadnice, ki je zrasla kot
prizidek ob podružnični
osnovni šoli. Občina Šmar-
je pri Jelšah, ki je nedavno
obnovila tudi igrišče pri
podružnični osnovni šoli
na Svetem Štefanu, skuša
z omenjenima naložbama
skrbeti za enakomeren ra-
zvoj v vseh krajevnih sku-
pnostih.
Zaradi nove telovadnice, v
kateri je mogoče igrati košar-
ko, nogomet, odbojko, med
dvema ognjema in badmin-
ton, je najbolj veselih 35 šo-
Nova telovadnica v Zibiki (na fotografiji) in obnovljeno igrišče na Svetem Štefanu sta plod prizadevanj občine
Šzat. o4h1ra, n1j4an. ojakptoodbreuržn2i0čn2i1h šol na podeželju in za enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti.
larjev in 19 vrtčevskih otrok.
Otroci novo pridobitev upo-
rabljajo od začetka tega šol-
skega leta. Telovadnica je
namenjena še za rekreacijo
občanov, dejavnosti društev,
v njej bodo svoje mesto do-
bile različne prireditve. V
tej stavbi je izvajalec med
drugim uredil še dodatno
učilnico, dodatne površine
je pridobila šolska jedilnica.
Ob tej skoraj povsem niče-
nergijski stavbi je urejena
nova asfaltirana pot, urejeni
so nova parkirna mesta in
otroško igrišče. Telovadni-
co je zgradilo in opremilo
podjetje Lesnina MG opre-
ma. Občina je za naložbo,
vredno 710 tisoč evrov, pri-
dobila približno 134 tisoč
evrov sofinanciranja od Eko
sklada, 55 tisoč evrov je pri-
spevala Fundacija za šport.
Še ena naložba v špor-
tno infrastrukturo je obno-
va igrišča pri Podružnični
osnovni šoli Sveti Štefan.
Naložba je vredna 49 tisoč
evrov, občina je zadnjo pre-
jela malo manj kot 23 tisoč
evrov sofinanciranja pri mi-
nistrstvu za izobraževanju,
znanost in šport. Asfaltna
površina igrišča, kjer je mo-
žno igrati mali nogomet oz.
rokomet, je bila pred ob-
novo v zelo slabem stanju,
zaradi plazenja zemljine so
bile na delu igrišča težave z
usadom. Novo življenje ji je
vdihnil izvajalec Nizke gra-
dnje Marjan Sajko.
TS, foto: arhiv Občine
Šmarje pri Jelšah
Pod streho prenovljenega kulturnega doma so nove prostore našli knjižnica, turističnoinformacijski center, zbirka
Ljubenskih cvetnonedeljskih potic in interaktivni flosarski muzej (Foto: Tic Ljubno)
Vrata odprlo prenovljeno
kulturno središče
LJUBNO OB SAVINJI –
Pred kratkim je uradno
vrata odprl prenovljen kul-
turni dom z novo knjižnico
in muzejskimi zbirkami.
V njem sta stalno mesto
našla zbirka Ljubenskih
cvetnonedeljskih potic in
interaktivni flosarski mu-
41 Sr14.1 0.2021
reka Savinja, po kateri se
obiskovalci sprehodijo in
doživljajo interaktivne ani-
mirane zgodbe, ki prikazu-
jejo življenje ob in na reki
Savinji.
Ljubenci so zgradbo, v ka-
teri domuje kulturni dom,
zgradili že pred drugo svetno
vojno, vendar je bila v vojni
požgana, zato je sledila ob-
nova, ki je bila končana leta
1948. Leta 2011so nato pre-
novili streho, tri leta kasneje
še nekatere notranje prostore.
Občina Ljubno ob Savinji se
je za tokratno obnovo, vre-
dno približno 700 tisoč evrov,
oCOL OR CMYsKti
dvorane in opreme v njej.
Prvi del, ki se ga je lotila letos
februarja, je obsegal gradbe-
no-obrtniška dela in prenovo
elektro- ter strojnih inštalacij.
Obnova, za katero je občina
dobila nekaj sofinancerskega
denarja, je bila zagotovo lažja
tudi ob 350 tisoč evrov vredni
finančni podpori domačega
podjetja KLS Ljubno, ki bli-
žnji dom uporablja kot kon-
gresni center. S simboličnim
rezanjem traku sta prostore
predala namenu župan Fra-
njo Naraločnik in generalni
direktor podjetja KLS Ljubno
Mirko Strašek. Drugi del ob-
nove bo obsest ranj 1
notranje opreme. Kdaj se bo
začel, je, kot sporočajo iz ob-
čine, odvisno od tega, ali bo
uspešna na javnem pozivu
ministrstva za kulturo. Če
tam ne bodo uspešni, bodo
skušali pridobiti nekatere
nove donatorje.
ŠO
Novo v Celju! V trgovini eMundia najdete vse za dom!






Pri nas lahko vedno pričakujete vrhunske blagovne znamke po ugodni
ceni. Imamo hitro dostavo po celotni Sloveniji. Odlikujeta nas brezplačno
svetovanje in stoodstotno varen spletni nakup. V eMundii dobite vse na
enem mestu, od odličnih izdelkov vrhunskih proizvajalcev do še bolj
vrhunskega svetovanja.
Pokličite nas na številko 0593 75 195 in se prepričajte sami.
Spletni prodaji in družini že odprtih trgovin v Ajdovščini, Novi Gorici, Gro-
supljem in skladišču v Ljubljani se je te dni pridružila še poslovalnica v Celju, v
Ipavčevi ulici 21, zraven PE Avto Celje. Pred prodajalno vas čaka velik brezplačen
parkirni prostor.
Strategija podjetja je, da se v kratkem razširi še v Maribor, Mursko
Soboto in Kranj ter svoje trgovine čim bolj približa kupcem. Prvo med
načrtovanimi trgovinami po Sloveniji imamo prav v našem okolju, na kar
smo zelo ponosni, saj smo v našem mestu dobili še enega kvalitetnega
ponudnika vseh blagovnih znamk za dom in vrt.
eMundia je trgovina za vsakega mojstra. Prodajni program obsega tako
ogrevalno tehniko, klimatske naprave, čistilne naprave, zbiralnike vode, pre-
zračevalne sisteme in rekuperacijo, izdelke za vrt in dom, različno orodje tako
za domačo uporabo kot za profesionalne mojstre, kopalniško opremo in belo
tehniko.
Ne spreglejte otvoritvene popuste na izdelke razstavljenih blagovnih
znamk!
Ali se v poplavi izdelkov ne morete odločiti za pravega ali izbrati ustreznega
izvajalca? Ste neodločni pri izbiri ustrezne peči, kotla, toplotne črpalke? So
vaši stroški ogrevanja previsoki? So vaši gospodinjski aparati dotrajani? Imate
težavo pri izbiri in nakupu čistilne naprave? Če ste vsaj na eno vprašanje od-
govorili z DA, potem je nova trgovina eMundia z novim prodajnim salonom
v Celju pravi naslov.
Ob naštetih dilemah je trgovina eMundia enostavno najboljša rešitev, saj
boste pri nas našli vse – od peči in raznovrstnih čistilnih naprav do kuhinjskih
aparatov.
eMundia ima tudi najsodobnejši pristop pri vodenju spletne trgovine. Že-
limo si, da bi naše stranke nakupovanje v naši spletni trgovini prepoznale kot
enostavno in prijetno ter da bi se kupci v našo trgovino radi vračali. Do svojih
strank želimo biti karseda ustrežljivi in prijazni ter zagotoviti, da bi naši kupci
prepoznali vrhunsko kakovost v izdelkih in storitvah, ki jih nudimo.
Če se odločite za plačilo na obroke, vam nudimo celo možnost plačila na
do 60 obrokov.
Vedno smo vam pripravljeni pomagati, zato vam omogočamo tudi oddajo
naročila po telefonu na številki 0593 75 195.
Zaupajte nam svoje želje in skupaj bomo prišli do prave rešitve za vas
in vašo denarnico. Več o eMundiji najdete na www.emundia.si.
Foto: Klemen Batagelj


Št. 41, 14. oktober 2021
KRONIKA
15
Grozi jim do osem let zaporne kazni
Zaradi blata ovadenih devet oseb
Celjski kriminalisti so zaradi suma storitve kazni-
vega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja
kazensko ovadili devet oseb. Gre za primere onesna-
ženja okolja, ko naj bi vozniki tovornjakov na štiri
zemljišča v Vodulah pri Dramljah, industrijski coni
v Šentjurju, Jerčinu v občini Podčetrtek in Spodnjem
Grušovju nezakonito odložili več kot 500 ton komu-
nalnega blata.
TINA STRMČNIK
Kriminalisti so ovadili štiri
odgovorne osebe podjetij iz
Celja, Domžal in Ljubljane,
štiri zaposlene v podjetjih iz
Domžal in Ljubljane ter mo-
škega iz okolice Šentjurja.
Ovadeni so osumljeni, da so
nezakonito odložili več kot
500 ton odpadnega blaga iz
čistilnih naprav in s tem po-
slabšali kakovost zraka, vode
in zemlje v takšnem obsegu,
da so s tem povzročili tudi
dejansko nevarnost za živali
in rastline na omenjenih ze-
mljiščih ter v njihovi okolici.
Grozi jim do osem let zapor-
ne kazni.
Odlagali na divja
odlagališča
Voznika prevozniškega
podjetja z območja Ljubljane
sta po ugotovitvah policije v
Vodule pri Dramljah na sta-
rejše divje odlagališče pripe-
ljala približno 370 ton okolju
škodljivega odpadnega blata.
Zaradi takratnega močnega
deževja se je odpadno bla-
to stekalo še v bližnji potok
in ga onesnažilo. Voznika
sta odpadno blato vozila iz
čistilnih naprav Ptuj in Tun-
covec pri Rogaški Slatini, so
sporočili s celjske policijske
uprave.
Voznik istega podjetja je
na travnik v industrijski coni
Šentjur iz čistilne naprave
Ptuj pripeljal in odložil pri-
bližno 22 ton odpadnega bla-
ta. Na travnik v kraju Jerčin
v občini Podčetrtek je pri-
peljal in odložil več kot 36
ton blata iz čistilne naprave
Tuncovec pri Rogaški Slatini.
Iz omenjene čistilne napra-
ve je izviralo tudi približno
108 ton odpadnega blata, ki
ga je voznik prevozniškega
podjetja z območja Dom-
žal odložil na zemljišče v
Spodnjem Grušovju, zaradi
česar je bilo uničenih več
dreves, poškodovano je bilo
gozdno rastje.
Z namenom
koristoljubja
Kot pojasnjujejo na celj-
ski policijski upravi, so
osumljeni odpadno blato iz
čistilnih naprav nezakonito
odlagali v naravnem okolju
izključno z namenom, da
bi pridobili čim večjo pro-
tipravno premoženjsko ko-
rist. Javna komunalna pod-
jetja so namreč za oddano
blato v skladu s sklenjeno
pogodbo s podjetjema z ob-
močja Celja in Ljubljane pla-
čevala ceno, ki je bila pred-
videna za skladiščenje in
uničenje odpadnega blata.
»Motiv sodelujočih je bilo
torej izključno koristoljubje,
ne glede na posledice, ki so
in bi še lahko nastale v na-
ravnem okolju,« so pojasnili
na Policijski upravi Celje.
V preiskavi so policisti še
ugotovili, da sta pogodbeni
podjetji v dokumentaciji, ki
sta jih oddajali uradnim or-
ganom, prikazovali, da je bilo
odpadno blato iz čistilnih
naprav prevzeto in ustrezno
skladiščeno.
Vsem štirim osumljenim
pravnim osebam je po ugo-
tovitvah policistov skupno
opravljanje dejavnosti s po-
dročja ravnanja z odpadki,
vendar med seboj nimajo
sklenjenih pogodb o sodelo-
vanju. Kljub temu so njihovi
zastopniki pri storitvah oči-
tanih sumov kaznivih dejanj
delovali izjemno usklajeno,
tako pri iskanju odlagališč
kot tudi pri prevozih in odla-
ganju nevarnih odpadkov v
naravo, še navajajo na celjski
policijski upravi.
Foto: Gabrijela
Triglav Brežnik
Odlagališče blata v Vodulah pri Dramljah, o katerem sta bili policija in okoljska inšpekcija obveščeni na začetku letošnjega maja.
Pijana trčila v steber
V minulih dneh se je na Celjskem zgodilo več prometnih nesreč. V
Velenju je bil v petek v prometni nesreči lažje poškodovan mladoletni
pešec. Povzročitelj nesreče je s kraja odpeljal, ne da bi ustavil.
Nesreča se je zgodila v križišču Jenkove in Prešernove ceste. Neznan
voznik osebnega vozila črne barve in karavan izvedbe je v mladoletnika
trčil na prehodu za pešce. Policija poziva tako neznanega voznika, da se
zaradi razjasnitev okoliščin dogodka javi na policiji, kot tudi morebitne
očividce dogodka. V Velenju se je poškodoval tudi mladoletni mopedist.
Ta je na Tomšičevi cesti zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil
nadzor nad kolesom z motorjem in padel. Zoper njega bodo policisti na-
pisali obdolžilni predlog. Naslednja nesreča se je zgodila v Malih Rodnah
na območju Policijske postaje Rogaška Slatina. V njej se je hudo poško-
doval 24-letni voznik avtomobila, ki je zapeljal z vozišča in trčil v drevo.
Voznik je bil pod vplivom alkohola. Tudi zanj bo sledil obdolžilni predlog.
Policisti so te dni kaznovali kar nekaj pijanih voznikov. Na območju Slo-
venskih Konjic so ustavili moškega, ki je vozil avto in ki mu je preizkus z
alkotestom pokazal, da ima kar 2,8 promila alkohola v krvi. Na žalskem
območju je voznica trčila v betonski steber in živo mejo ter odpeljala s
kraja. Policisti so jo nato izsledili na njenem domačem naslovu. Alkotest
ji je pokazal 1,2 promila alkohola v krvi. Med ukrepi zoper njo je bil tudi
odvzem vozniškega dovoljenja.
Spet tatvine na
počivališčih
Na našem območju spet delujejo prebri-
sani tatovi, ki kradejo predvsem na avtoce-
stnih počivališčih. Na Tepanjah so namreč
neznanci na madžarskem tovornem vozilu
prerezali ponjavo in ukradli približno 20
pnevmatik. Podoben primer se je zgodil na
avtocestnem počivališču Lopata, kjer je sto-
rilec s poljskega tovornega vozila ukradel
rezervno kolo. Gorivo je izginilo iz rezervo-
arja tovornega vozila s Poljske, in sicer na
počivališču Tepanje. Tarča tatov je bil tudi
litvanski voznik tovornjaka. Zatem ko je
vozilo parkiral na Lopati, je nekdo in rezer-
voarja ukradel približno 600 litrov goriva,
enako je storil še pri slovenskem tovornjaku,
kjer je ukradel približno 900 litrov.
Na sodišču o
odpovedi
Pretekli teden se je na Delovnem sodišču v Celju začela
obravnava primera odpovedi delovnega razmerja Vesni
Lavrič. Ta je bila kot vodja računovodstva zaposlena v Splo-
šni bolnišnici Celje. Razlog za odpoved naj bi bila izdaja
tajnih podatkov o javnih naročilih enemu od ponudnikov
računalniške opreme.
Primer je povezan z nabavo računalniškega sistema za vzdrže-
vanje plačnega sistema za več kot 2.100 zaposlenih v bolnišnici.
Poleg tega naj bi Lavričeva kršila določene predpise, vezane na
bolniški stalež. Težava naj bi bila, ker naj bi direktor podjetja,
ki je bil eden od ponudnikov storitev, njen prijatelj, sama naj bi
bila v razpisni komisiji, ki je odločala o ponudbah. To, da bi se
rada izločila iz komisije, naj bi omenila vodstvu bolnišnice, ki ta
podatek zanika. V bolnišnici so na podlagi določenih podatkov
posumili, da gre za uhajanje informacij, ki so povezane s tem
javnim naročilom. Zadeva se je nekoliko zapletla, ker je Lavričeva
svetu zavoda bolnišnice poslala dopis o domnevnem mobingu,
katerega žrtev naj bi bila, kar so v bolnišnici prav tako zanikali
in dejali, da uradno ni bilo nobene prijave o tem.
Varno v jesen in zimo
Agencija za varnost prometa bo skupaj s policijo in ostalimi
organizacijami, ki so vpete v prometno varnost, konec oktobra
začela sklop preventivnih dogodkov pod imenom Varno v jesen
in zimo. Preventivna akcija, ki bo trajala najmanj do konca
leta, bo v šestih slovenskih mestih, med drugim tudi v Celju.
Vsi dogodki v sklopu projekta bodo namenjeni tako najmlajšim kot
starejšim udeležencem v prometu. Ti bodo lahko na različnih sreča-
njih preizkusili naprave, ki nazorno prikažejo posledice tveganega
vedenja v prometu, simulator trka in simulator prevračanja, naletne
tehtnice in poligon za očala, ki simulirajo različne stopnje alkoholi-
ziranosti in uporabe drog.
V agenciji pripravljajo tudi terensko akcijo za večjo varnost
kolesarjev in voznikov električnih skirojev, ki bo zajemala tudi
preglede ustrezne opreme in razdeljevanje preventivnih pripo-
močkov. Organizatorji dogodkov bodo skupaj javnost izobraževali
tudi o tematikah alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v
prometu, v novembru pa bodo izvedli predajo 1000 hitrih testov
za droge policiji.
Eno osebo
odpeljali v
bolnišnico
Včeraj, nekaj minut pred 8. uro zjutraj, sta v
Šempetru v Savinjski dolini trčili osebni vozili.
Poškodovana je bila ena oseba, ki so jo odpeljali
na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Celjski poklicni
gasilci in prostovoljni gasilci iz Šempetra so zavaro-
vali kraj dogodka, nudili pomoč poškodovani osebi
do prihoda reševalne ekipe iz Žalca in pomagali
pri usmerjanju prometa, ki je zaradi nesreče bil
nekaj časa oviran.
Popravek
V prejšnji številki Novega tednika sem v član-
ku Ko ogenj pogoltne dom napačno navedla ime
prostovoljnega gasilskem PGD Lokrovec. Za nena-
merno napako se iskreno opravičujem.
Lea Komerički Kotnik
16
AKTUALNA PONUDBA
Št. 41, 14. oktober 2021
Ribogojnica Žalec
Ena največjih sladkovodnih
ribogojnic v Savinjski regiji
Ribogojnica Žalec je ena največjih sladkovodnih ribogojnic
v Savinjski regiji. Kot pravi lastnik Marko Hrovat, letno vzgoji
50 do 100 ton rib, od tega največ postrvi in krapov. Vse ribe
so slovenskega porekla. V lastnem predelovalnem obratu, ki
je namenjen hladni obdelavi, ribe tudi očistijo, fi letirajo ter
pripravijo kotlete krapa.
Ribe hranijo z visokokakovo-
stno hrano svetovno znanega
proizvajalca. Le tako sta lahko
riba in njeno meso zdrava in
kakovostna.
Ribe lahko naročite na tele-
fonski številki: 041 703 373 ali
ribogojnico obiščete v Drešinji
vasi.
Ribe – odličen
nadomestek mesa
Ribe so odlična izbira, zato bi
jih bilo dobro enkrat na teden
jesti celo leto. Vsebujejo veliko
lahko prebavljivih beljakovin,
omega-3 maščobnih kislin in
vitamina B. Bolj so mastne,
bolj so koristne za organizem
– pri tem seveda ni mišljena
maščoba za cvrtje. Pripravlja-
mo jih pazljivo in z občutkom
za njihovo nežno meso, da tudi
na krožniku ohranijo čim več
dobrih lastnosti.
Zakaj so lokalno
pridelane ribe najbolj
zdrave?
Zavedamo se, da je posega-
nje po lokalni hrani koristno
tako za nas kot za celotno
družbo. Hrano lokalnega izvora
najdemo v t. i. kratki verigi med
pridelovalcem in potrošnikom.
Takšna hrana ima višjo biološko
in hranilno vrednost.
Ribe iz domače ribogojnice so
sveže in tudi manj obremenjene
z aditivi, katerih namen je podalj-
ševanje svežine in obstojnosti.
Uporabljajo se pri prevozu hra-
ne, saj lahko le tako ribe ohranjajo
najvišjo raven kakovosti.
Lokalno vzgojene ribe so bolj-
šega okusa in imajo več hranil.
Za ribe iz domače ribogojnice
je treba porabiti manj embalaže
(skrb za okolje).
Z nakupom v domači ribogoj-
nici pomagate domačim pride-
lovalcem.
Izognete se gneči v naku-
povalnih središčih.
Tradicionalen okus
domačih rib
Lokalna hrana je bolj zre-
la, sveža in polnejšega okusa.
Prepoznate jo po bogatem in
tradicionalnem okusu, ki ste
ga navajeni iz otroštva. To velja
tudi za okus po ribah.
Prvotni okus se razvije z
uživanjem hrane in ga prido-
bimo v družini, vrtcu in šoli.
Prehrambene navade kasne-
je razvijamo v različne smeri,
vendar pri svojem odločanju
vedno izhajamo iz prvotno
razvitih okusov, ki nas spre-
mljajo celo življenje in nam
nudijo veliko mero užitka.
Zakaj je treba jesti
ribe tudi v hladnejših
mesecih?
1. Uživanje rib izboljšuje raz-
položenje
Krajši dnevi in dolge noči,
manj sonca povzročajo pomanj-
kanje vitamina D, kar povzroča
slabo razpoloženje.
2
. Uživanje rib ščiti srce


pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00
Z uživanjem rib, ki so bogate
z omega-3 maščobnimi kislina-
mi, vsaj dvakrat na teden lahko
zmanjšate nevarnost tveganja
bolezni zdravja srca in ožilja.
3.	Uživanje rib ščiti pljuča
Pljuča so pozimi eden naj-
ranljivejših delov telesa, saj so
nagnjena k prehladu, h gripi
in k drugim okužbam dihal.
Maščobne kisline omega-3 po-
magajo povečati pretok zraka
v pljuča, zato povečanje vnosa
rib pomaga pri preprečevanju
bolezni tega organa.
4.	Uživanje rib ščiti kožo in
preprečuje izsušitev
5.	Uživanje rib pomaga pri
boju s simptomi artritisa


Po sveže ribe v domacˇo ribogojnico!
rilagaja
va izbira
oljsatmoriantpero
ajvečji prednosti po meri na-


Pohištvo po meri


www.nt-rc.si

Mariborska 103a, Celje


031 720 657
celje@akron.si
www.akron.si
Št. 41, 14. oktober 2021
ZAPOSLOVANJE
17

Izkušen kadrovski
strokovnjak (m/ž)
(Velenje)
Odgovorni boste za samostojno
svetovanje delodajalcem in izvedbo
vseh postopkov s področja delov-
nega prava (pred sklenitvijo, med
trajanjem in ob prenehanju delov-
nega razmerja). Ponujamo vam: ta-
kojšnjo zaposlitev za nedoločen čas
s 6-mesečnim poskusnim delom,
delo v profesionalnem kolektivu
in delovnem okolju, po začetnem
uvajanju možnost samostojnega
dela od doma, začetno mentorstvo
in timsko podporo, osebno rast in
razvoj, redna izobraževanja in uspo-
sabljanja, stimulativno plačilo za
opravljeno delo. Prijave zbiramo do
20. 10. 2021. Trgotur, d. o. o., Lju-
bljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec (m/ž)
Opis del in nalog: delo v trgovi-
ni – svetovanje in pomoč strankam,
prevzem in inventura blaga, priprava
paketov za spletno trgovino, pomoč
v administraciji. Zahtevana znanja
in izkušnje: izkušnje s prodajo vsaj
2 leti, tekoče znanje nemškega jezika,
izkušnje v prodaji kmetijskega ali teh-
ničnega blaga so prednost. Zahtevana
izobrazba: srednja poklicna izobraz-
ba. Nudimo: zaposlitev za nedoločen
čas s preizkusnim obdobjem. Prijave
zbiramo do 11. 11. 2021. Vi-ja, d. o. o.,
Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več infor-
macij na www.trgotur.si.
Varilec (m) (Ruše)
Od kandidata pričakujemo: poseb-
na znanja: varjenje po mag postop-
ku (CO2), zaključena poklicna šola,
skrajšan program ali priučitev var-
jenja, 6 mesecev delovnih izkušenj,
pripravljenost na večizmensko in
stoječe delo, samoiniciativnost, upo-
števanje navodil, timsko delo. Kandi-
datu nudimo: pogodbo za nedoločen
čas, poskusno obdobje 3 mesecev,
delo v stabilnem podjetju, stimula-
tivno in redno plačilo, možnosti za
strokovni in osebni razvoj. Prijave
zbiramo do 24. 10. 2021 Mega-metal,
d. o. o., Ob železnici 5, 2342 Ruše.
Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialni referent za
tuj trg (m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: iskanje
novih prodajnih možnosti (kupci in
dobavitelji) v tujini, pridobivanje in
spremljanje podatkov o tržnih raz-
merah (konkurenca, cenovna giba-
nja, potrebe), zbiranje povpraševanj,
izdelava ponudb, prodajnih pogodb,
cenikov, trženje izdelkov delodajal-
ca, skrb za realizacijo naročil kup-
cev in prodajnega plana, izdelava
poročil o realizaciji plana prodaje,
stroških, nabavni problematiki, ce-
nah ipd., komuniciranje s kupci in
dobavitelji ter njihovo vrednotenje,
opravljanje marketinških del (skrb
za ažurnost spletnih strani, social-
nih omrežij itd.). Prijave zbiramo
do 29. 10. 2021. Elastomeri, d. o. o.,
Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Brusilec valjev (m/ž)
(Celje)
Od kandidatov pričakujemo: zaže-
leno vsaj 3 leta delovnih izkušenj na
istem ali podobnem delovnem mestu,
zaključeno poklicno izobraževanje
smeri brusilec, strugar, oblikovalec
kovin ali podobne relevantne smeri,
natančnost, strokovnost na svojem
področju dela, komunikativnost,
urejenost, natančnost, veselje do
timskega dela, inovativnost, samoi-
niciativnost, pripadnost. Kandidatom
nudimo: zaposlitev za določen čas 12
mesecev s 3-mesečnim poskusnim
obdobjem in z možnostjo podaljšanja
v nedoločen čas, delo v mladem, di-
namičnem, urejenem in sproščenem
delovnem okolju, redno in stimula-
tivno plačilo za opravljeno delo, mo-
žnost osebnega in strokovnega razvo-
ja. Prijave zbiramo do 29. 10. 2021.
Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta
4, 3000 Celje. Več informacij na www.
trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: IV.
stopnjo poklicne izobrazbe prodajal-
ca, oblikovalca kovin ali skladiščni-
ka oz. druge relevantne primerljive
smeri (ni pogoj), vsaj 2 leti delovnih
izkušenj (ni pogoj), izpit B-kategorije,
znanje upravljanja viličarja (ni pogoj),
osnovna računalniška pismenost, sa-
mostojnost, samoiniciativnost in orga-
nizacijske sposobnosti. Kandidatom
nudimo: zaposlitev za določen čas z
možnostjo podaljšanja v nedoločen
čas, s poskusnim obdobjem 2 mese-
cev, urejeno delovno okolje, stabilno,
dolgoročno zaposlitev, možnost kari-
ernega in osebnega razvoja, razgibano
delo v mednarodnem okolju. Prijave
zbiramo do 29. 10. 2021. Biro Ogis, d.
o. o.. Kosova ulica 5 3000 Celje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje,
teren)
Kaj pričakujemo od kandidatov:
sposobnost dela v timu, osnovno
tehnično znanje, redoljubnost, na-
tančnost, fizično moč, sodelovanje
v projektih, izobrazba ni pomemb-
na, priporočljiv izpit B-kategorije,
zaželene delovne izkušnje, niso
pa pogoj. Kaj kandidatom nudi-
mo: zaposlitev za nedoločen čas, s
poskusnim obdobjem 6 mesecev,
motivacijsko delovno okolje z mo-
žnostjo napredovanja. Prijave zbi-
ramo do 29. 10. 2021. Biro Ogis, d.
o. o.. Kosova ulica 5 3000 Celje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar / varilec
(delavec v proizvodnji)
(m/ž) (Celje)
Kaj pričakujemo od kandidatov:
ročne spretnosti, natančnost, iz-
najdljivost in delovno vztrajnost,
izobrazba ni pomembna, dovolj so
izkušnje, 2 leti delovnih izkušenj
na podobnih delovnih mestih. Kaj
kandidatom nudimo: zaposlitev za
določen čas z možnostjo podaljša-
nja za nedoločen čas, s poskusnim
obdobjem 6 mesecev, dolgoročna
zaposlitev v stabilnem podjetju,
motivacijsko delovno okolje z mo-
žnostjo napredovanja, redno in sti-
mulativno plačilo, delo v urejenem
okolju, ki se stalno razvija, mlada
in motivirana ekipa. Prijave zbira-
mo do 29. 10. 2021. Biro Ogis, d. o.
o.. Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Voznik kategorije D1, D
(m/ž) (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo: ustre-
zno vozniško dovoljenje za vožnjo
manjšega ali večjega avtobusa,
komunikativnost, čut za delo z
ljudmi, dosledno upoštevanje CPP
in varne vožnje, pripravljenost na
opravljanje časovno neenakomer-
no razporejenega delovnega časa.
Z ustreznim kandidatom bomo
sklenili pogodbo za nedoločen čas
s poskusnim obdobjem 3 mesecev.
Prijave zbiramo do 15. 10. 2021.
APS, Avtoprevozništvo in servisi, d.
d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje
Več informacij na www.trgotur.si.
Vzdrževalec orodij /
vzdrževalec (Šmartno
ob Paki)
Od kandidata pričakujemo: IV.
stopnjo izobrazbe smeri strojni
ključavničar, ključavničar, elektro-
monter ali drugega primerljivega
programa, 1 leto delovnih izkušenj,
vozniški izpit B-kategorije, izpit za
vožnjo z viličarjem, doslednost,
natančnost in samoiniciativnost,
ročne spretnosti pri opravljanju
dela, korekten odnos do sodelav-
cev in strank. Kandidatom nudimo:
triizmensko delo za polni delovni
čas, pogodbo bomo sklenili za ne-
določen čas. Prijave zbiramo do
17. 10. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno
ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki.
Več informacij na www.trgotur.si.
CNC-operater (m/ž)
(Paka pri Velenju)
Smo podjetje, ki se ukvarja s ko-
vinsko proizvodnjo, pri kateri je
vključen laserski razrez pločevine
z CNC-rezalnikom, varjenje, CNC-
-krivljenje ter ostala ročna dela v
kovinski industriji. Pričakujemo:
izvrševanje nalog in odgovornosti
iz opisa za delovno mesto CNC-ope-
rater, zagotavljanje urejenosti in či-
stoče v proizvodnji, zagotavljanje
pravilnega in odgovornega ravnanja
z osnovnimi sredstvi, drobnim in-
ventarjem ter ostalim materialom
in opremo v proizvodnji, skrb za
varstvo pri delu in upoštevanje
vseh varstvenih predpisov. Prijave
zbiramo do 5. 11. 2021. LKK, d. o.
o. Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje.
Več informacij na www.trgotur.si.
Ličar (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: priprava
površine obdelovancev, nanašanje
prahu ali barve na površine obdelo-
vancev, pregled in preverjanje pobar-
vanih delov, če so v skladu s standardi
in pričakovano kvaliteto, sodelovanje
pri logistiki v lakirnici, vsa ostala dela,
ki jih lahko opravlja delavec v skladu
s svojo strokovno izobrazbo, uspo-
sobljenostjo in preostalo delovno
zmožnostjo. K prijavi vabimo kandi-
date, ki imajo dokončano najmanj III.
stopnjo poklicne izobrazbe. Prijave
zbiramo do 7. 11. 2021. Uniforest, d. o.
o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več
informacij na www.trgotur.si.
Viličarist (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: upravljanje
viličarja pri notranjem transportu
komponent na delovna mesta mon-
taže, razkladanje prejetih pošiljk, na-
kladanje strojev, razvrščanje blaga po
skladiščnih regalih, vizualna kontrola
prejetega blaga, skrbi za usklajenost
izdobavljenih in prejetih pošiljk s
spremno dokumentacijo, evidenti-
ranje prejetega blaga v informacijski
sistem, opravlja razna druga dela v
proizvodnji. K prijavi vabimo kandi-
date, ki imajo dokončano najmanj IV.
stopnjo poklicne izobrazbe. Prijave
zbiramo do 7. 11. 2021. Uniforest, d. o.
o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več
informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik v lakirnici
(m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: čiščenje
in priprava površine obdelovancev,
nanašanje prahu na površine ob-
delovancev, pregled in preverjanje
pobarvanih delov, če so v skladu s
standardi in pričakovano kvaliteto,
sodelovanje pri logistiki v lakirnici,
vsa ostala dela, ki jih lahko opravlja
delavec v skladu s svojo strokov-
no izobrazbo, usposobljenostjo in
preostalo delovno zmožnostjo. K
prijavi vabimo kandidate, ki imajo
dokončano najmanj III. stopnjo po-
klicne izobrazbe. Prijave zbiramo
do 7. 11. 2021. Uniforest, d. o. o.,
Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več
informacij na www.trgotur.si.

Metalograf II v
metalurškem
laboratoriju službe
kakovosti (m/ž) (Štore)
Opis: pregleda ustrezno doku-
mentacijo, preverja pravilno delo-
vanje laboratorijske opreme, pre-
gleda ustreznost vzorcev, predlaga
odvzem dodatnih vzorcev in prei-
skav … Štore steel, d. o. o., Železar-
ska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbi-
ramo do 21. 10. 2021. Podrobnosti
na www.mojedelo.com.
Posluževalec linije (m/ž)
(Žalec)
Zaradi upokojitve sodelavcev išče-
mo nove člane naše ekipe za delo na
delovnem mestu Posluževalec linije.
Juteks, d. o. o., Ložnica 53a, 3310
Žalec. Prijave zbiramo do 7. 11. 2021.
Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Direktor podjetja (m/ž)
(Trbovlje)
Družinsko podjetje Kartem s 50
zaposlenimi, specializirano za iz-
delavo vseh vrst embalaže iz valo-
vitega kartona, v svoj kolektiv vabi
doslednega, strokovnega in proak-
tivnega kandidata, ki bo sprejel od-
govorno funkcijo. Kartem, proizvo-
dnja kartonske embalaže, d. o. o.,
Cesta Tončke Čeč 44, 1420 Trbovlje.
Prijave zbiramo do 27. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Operater strojev in naprav
v proizvodnji v valjarni in
jeklarni (m/ž) (Štore)
Proces uvajanja v delo poteka ob
pomoči mentorja, ki je imenovan ob
zaposlitvi novozaposlenega ter ga
ves čas poskusnega dela spremlja in
mu je v pomoč pri učenju delovnih
nalog. Štore steel, d. o. o., Železar-
ska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbi-
ramo do 30. 10. 2021. Podrobnosti
na www.mojedelo.com.
Mesar (m/ž) (Ptuj)
K prijavi vabimo kandidate, ki
imajo dokončano najmanj IV. sto-
pnjo izobrazbe. Mercator, d. d.,
Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana.
Prijave zbiramo do 31. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Konstruktor (m/ž)
(Šempeter v Savinjski
dolini)
Opis delovnega mesta: sodelova-
nje v projektih skupinah pri razvoj-
nih projektih, izdelava prototipne
in konstrukcijske dokumentacije,
detajlno modeliranje izdelkov (mo-
deli za vnos v PDM) … SIP strojna
industrija, d. d., Juhartova ulica 2,
3311 Šempeter v Sav. dolini. Prijave
zbiramo do 31. 10. 2021. Podrobno-
sti na www.mojedelo.com.
Vodja proizvodnje (m/ž)
(Velenje)
Zaposlimo vodjo proizvodnje za
vodenje, planiranje, koordiniranje in
organiziranje dela v proizvodnji na
sedežu podjetja v Velenju. Elpa, d. o.
o., Paka pri Velenju 39/d, 3320 Vele-
nje. Prijave zbiramo do 21. 10. 2021.
Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnični koordinator
za operativno in
tehnološko pripravo
dela (m/ž) (Velenje)
Zaposlimo tehničnega koordina-
torja za operativno in tehnološko
pripravo dela. Elpa, d. o. o., Paka pri
Velenju 39/d, 3320 Velenje. Prijave
zbiramo do 21. 10. 2021. Podrobno-
sti na www.mojedelo.com.
Senior strojni inženir v
razvoju (m/ž) (Celje)
V kolikor ste strokovno in tehnično
podkovana oseba, diplomirani stroj-
ni inženir ter imate večletne delovne
izkušnje na področju naprednega ra-
zvoja strojnih konstrukcij, priprave
tehnične dokumentacije in znate de-
lati s programom Solidworks, vas va-
bimo k prijavi na razpisano delovno
mesto. EMA, d. o. o., Teharje 7b, 3000
Celje. Prijave zbiramo do 5. 11. 2021.
Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Pripravljalec orodij (m/ž)
(Zreče)
Naloge: pripravljanje in menja-
vanje orodij (artiklov) na stroju,
izvajanje popravil orodij, izvajanje
sprostitve procesa … Unior, d. d.,
Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Pri-
jave zbiramo do 22. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Pomožni delavec v
gostinstvu (m/ž) (Zreče)
Pričakujemo: delovne izkušnje na
podobnih delovnih mestih, pripra-
vljenost na timsko delo, odgovor-
nost in prilagodljivost, urejenost in
zanesljivost. Unitur, d. o. o., Cesta
na Rogla 15, 3214 Zreče. Prijave zbi-
ramo do 20. 10. 2021. Podrobnosti
na www.mojedelo.com.
Dostavljalec/kurir
paketov v Žalcu
Iščemo kurirje za dostavo pake-
tov s kombijem. Projektos, d. o. o.,
Proletarska cesta 4, 1000 Ljubljana.
Prijave zbiramo do 4. 11. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Vzdrževalec energetik
(m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: izvaja
vzdrževanje delovanja energetskih
naprav, kontrolira obratovanje hla-
dilnih sistemov, vzdržuje naprave,
ostala dela. Celjske mesnine, Cesta
v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave
zbiramo do 29. 10. 2021. Podrob-
nosti na www.mojedelo.com.
Monter strojnih
instalacij (m/ž) (Spodnji
Duplek)
Pričakujemo: zaželene izkušnje na
področju instalacij. Da Bo Mont, d. o. o.,
Zgornji Duplek 37f, 2241 Spodnji Du-
plek. Prijave zbiramo do 20. 10. 2021.
Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Oblikovalec kovin – v
končni montaži (m/ž)
(Slovenske Konjice)
Vaše delovne naloge bodo: opra-
vljanje enostavnih ključavničarskih
opravil v končni montaži, izvajanje
vizualne kontrole polizdelkov in
končanih sklopov/izdelkov … Bau-
müller Dravinja, d. o. o., Delavska
cesta 10, 3210 Slovenske Konjice.
Prijave zbiramo do 4. 11. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Posluževalec strojev in
naprav (m/ž) (Velenje in/
ali Slovenj Gradec)
Opis dela: pripravlja stroj, orod-
je, material in druge pripomočke za
delo, pripravlja obdelanec za izdelavo,
izbira parametre obdelav, svetuje pri
izbiri parametrov obdelav, izvaja naj-
zahtevnejše stroje obdelave skladno s
predpisano tehnologijo in predpisi oz.
na osnovi izkušenj … Fori Skupina,
d. o. o., Prešernova ulica 1a, 3320 Ve-
lenje. Prijave zbiramo do 4. 11. 2021.
Podrobnosti na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Št. 41, 14. oktober 2021
Brane Mernik s svojimi mladimi varovanci
Oskar Mernik
Sven Mernik
Športni direktor kluba Tone Tiselj in Aljaž Škornik
Uspešna sezona za Kolesarsko društvo knežjega mesta Celje
Zanimanje tolikšno, da
ne morejo sprejeti vseh
Med zadnjim koncem tedna se je v Sloveniji uradno
končala tekmovalna kolesarska sezona. V Podsmreki
pri Ljubljani so se mladi predstavniki Kolesarskega
društva knežjega mesta Celje udeležili tradicionalne,
že 21. zaključne prireditve. Tudi mlada ekipa celjskih
kolesarskih vitezov, kot so v klubu poimenovali svoje
fante, je imela svoje člane na zmagovalnih stopničkah.
DEAN ŠUSTER
Najboljši rezultat dneva je
za celjsko ekipo dosegel Sven
Mernik v kategoriji mlajših
mladincev, kjer je na tehnično
zahtevni progi in v konkurenci
vseh slovenskih klubov ter go-
stov iz tujine v šprintu glavni-
ne osvojil tretje mesto. Uspeh
v tej kategoriji je dopolnil Aljaž
Škornik z uvrstitvijo med prvo
polovico nastopajočih. V ka-
tegoriji dečkov je barve Celja
zastopal Oskar Mernik, ki je
zasedel osmo mesto.
Oskar Mernik
skupno tretji
Letošnja sezona je bila za
celjski klub že tretja zapovr-
stjo. Glavni značilnosti leta
sta prestop najstarejših tek-
movalcev v mladinske vrste
in to, da so ju v najmlajši tek-
movalni kategoriji uspešno
nadomestili novi mladi celjski
kolesarji. V najnižji starostni
kategoriji je odlične vožnje
prikazal zelo obetaven Oskar
Mernik. Njegovi največji leto-
šnji uspehi so nedvomno tretje
mesto na državnem prvenstvu
v cestni preizkušnji, drugo me-
sto na državnem prvenstvu v
vožnji na čas, skupna zmaga
na tridnevni etapni dirki Alpe
Jadran Tour Avstrija, skupno
drugo mesto na tridnevni eta-
pni dirki po Dolenjski (Kids
tour Slovenija), poleg tega je
na tekmovanjih dosegel še šti-
ri posamične zmage, dvakrat
je bil drugi in trikrat tretji ter
velikokrat uvrščen med prvo
deseterico. V skupnem seštev-
ku v kategoriji dečkov C (U13)
je osvojil končno tretje mesto
na lestvici točkovanja v sloven-
skem pokalu za sezono 2021.
Preboj tudi med
starejšimi
Tudi mlajša mladinca celj-
skega kolesarskega kluba sta
ob prestopu v starejšo ka-
tegorijo uspešno zastopala
barve knežjega mesta. Letos
zaradi prehoda med starejše
tekmovalce trenerji vidnejših
dosežkov niso pričakovali, a
sta kljub temu nanizala kar
nekaj uspešnih nastopov.
Sven Mernik je na državnem
prvenstvu v Kopru v cestni
dirki osvojil četrto mesto.
Poleg tega je vknjižil še dve
posamezni zmagi, po vzponu
na Pokljuko in na prvi etapi
na dirki Alpe Jadran v Avstri-
ji. Na tridnevni etapni dirki
po Dolenjski je po vzponu
v uvodni etapi osvojil tretje
mesto, v skupnem seštevku
je dirko končal na četrtem
položaju. Na zaključni dirki
sezone VN Avtomojster Pod-
smreka je svojo dobro pri-
pravljenost potrdil kot tretji
v svoji kategoriji. Ob koncu
sezone je bil med desetimi
najboljšimi tekmovalci v ka-
tegoriji mlajših mladincev
v slovenskem pokalu. Aljaž
Škornik je rezultat sezone
KD knežjega mesta Celje ima mlado tekmovalno usmerjeno
cestnokolesarsko ekipo. Društvo je bilo ustanovljeno v začet-
ku leta 2019. To je bila posledica odločitve Braneta Mernika,
nekdanjega tekmovalca iz uspešne dobe kolesarjev celjskega
Merxa. Želi postaviti osnovo, ki bi mladim omogočila spozna-
ti kolesarstvo tudi s tekmovalne plati. Uspelo mu je vzbuditi
zanimanje za ta šport pri mladih na širšem celjskem obmo-
čju. Mernik pravi, da je »misija nemogoče« – ustanovitev
ekip od 11 do 14 let in od 14 do 18 let – postala uresničljiva.
Organizacijski direktor je Miran Gaberšek, podpredsednica
kluba je Sabina Mernik, pri tehnični izvedbi pomaga Boris
Vrhovšek. Načrtov je veliko. Zaposliti želijo dva do tri trenerje,
razširiti mladi kader za vse tekmovalne skupine, pridobiti
ustrezen klubski prostor in tudi ustanoviti člansko ekipo, ki
bi samostojno nastopila na dirki po Sloveniji. Skratka, celjsko
kolesarsko društvo snuje načrte, kako postati eden od treh
najmočnejših kolesarskih centrov v državi.
dosegel na dirki za Knoble-
harjev pokal, kjer je bil peti.
Še nekajkrat se je visoko uvr-
stil in sezono končal na 22.
mestu med 68 tekmovalci. Za
društvo sta v tej sezoni na-
stopila še Andraž Aužner, ki
je na državnem prvenstvu v
kategoriji dečkov B v Novem
mestu zasedel 27. mesto, in
Jon Oskar Vodeb, ki je bil v
kategoriji dečkov A trinajsti.
Med mlajšimi mladinci je na
državnem prvenstvu v Kopru
tekmoval tudi Vid Jerman.
Uspehov in
zanimanja vedno
več
»Z letošnjo sezono smo v
Kolesarskem društvu knež-
jega mesta Celje izredno
zadovoljni. Fantje so poka-
zali odlično pripravljenost.
Bili so pridni na treningih
in uspešni na dirkah,« je za
uvod dejal predsednik kluba
Brane Mernik. Nadaljevanje
je razveseljivo in zaskrbljujo-
če obenem. »Med mladimi v
celjski regiji vlada veliko za-
nimanje za kolesarstvo. Že-
lijo se nam pridružiti. Toda
trenutno smo zelo omejeni
glede finančnih sredstev,
zato ne moremo sprejeti
vseh mladostnikov, ki bi
se želeli preizkusiti v tem
športu. Osnova za začetek
je tekmovalno kolo, ki mora
biti prilagojeno mednarodno
potrjenim zahtevam. Nujna
je tudi primerna kolesarska
oprema, torej čelada, kolesar-
ski čevlji, dresi, očala. Ta stro-
šek je v začetku največja ovi-
ra za starše. Želimo si večjo
finančno podporo, s katero bi
lahko kupili kolesa, ki bi jih
nato mladi kolesarji lahko na-
jeli, kar bi pomenilo bistveno
manjši strošek kot nakup ko-
lesa,« je razložil Mernik, ki se
je zahvalil pokroviteljem ozi-
roma donatorjem. Na koncu
je ustanovitelj kluba, ki je v
njem predsednik in trener, še
dodal: »Sledili bodo zaslužen
počitek in analiza sezone z
našim športnim direktorjem
Tonetom Tisljem ter postavi-
tev smernic za novo sezono,
ki jo želimo nadaljevati še na
višji ravni in z višjimi cilji.«
Najuspešnejši slovenski ro-
kometni trener Tone Tiselj je
športni direktor kluba postal
spomladi.
Foto: KD KMC
Ekipno četrti, Skamen
tretji
Mladi tekmovalci in tekmovalke Freestyle kluba Celje so
se udeležili tradicionalnega, že 46. odprtega prvenstva v
skokih z male prožne ponjave (akrobatika – mali trampo-
lin) v Športnem centru Triglav v Ljubljani.
Na prireditvi, ki jo je izpeljalo Športno društvo Sokol Be-
žigrad, se je prvih šest finalistov in finalistk potegovalo tudi
za Pokal Slovenije. Od predstavnikov celjskega kluba so se
najbolje odrezali starejši dečki z ekipnim četrtim mestom, še
bolj pa njihov klubski sotekmovalec Urh Skamen, ki je osvojil
tretje mesto na odprtem prvenstvu in se s tem uvrstil v finale
za prvo tekmo Pokala Slovenije. Dekleta in fante čaka še druga
preizkušnja, ki bo v soboto v Renčah. Tam bo imel Skamen
možnost osvojiti eno od prvih treh mest na končni uvrstitvi
za Pokal Slovenije.
DŠ, foto: FK CELJE
Z leve stojijo starejši dečki Jaka Imperl, Urh Skamen, Franko Brvar in Jakob Le-
skovšek, pod njimi čepijo mlajše deklice Eva Kunej, Neža Vodušek in Neža Kunej.
NA KRATKO
Gladka zmaga po 18:17
Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v petem krogu 1.
slovenske lige gostili ekipo Slovana in zabeležili še peto prven-
stveno zmago v tej sezoni. Od Ljubljančanov so bili boljši s 40:29
(18:17). Prvi strelec tekme je bil Gal Marguč z desetimi zadetki,
Žiga Mlakar jih je dosegel šest. »Čeprav so nas gostje precej
namučili v prvem polčasu, smo zmagali povsem zasluženo. V
tem ritmu moramo nadaljevati, sedaj prihaja nov, težak izziv, na
katerega se moramo dobro pripraviti,« je povedal Alem Toskić,
trener Celjanov, ki jih v naslednjem krogu čaka tekma v Ribnici.
Mercina priboril podaljšek
Celje: Hokejisti Celja so bili proti Mariboru že na robu poraza
pri zaostanku z 2:1, potem pa je nekaj sekund pred koncem
tekme iz srednje tretjine silovito sprožil Miha Mercina. Z red-
ko videnim zadetkom je celjski kapetan zagotovil podaljšek,
v katerem gola ni bilo. Po izvajanju dodatnih strelov so bili
uspešnejši Mariborčani, ki so izkoristili tri poskuse, oslabljeni
Celjani pa le enega. Tudi takrat je bil strelec Mercina. V soboto
bo celjsko moštvo gostovalo na Jesenicah pri ekipi Hidrie. (DŠ)
Št. 41, 14. oktober 2021
ŠPORT
19
Košarkarice Cinkarne so zelo uspešno začele novo sezono v ligi Waba
Tako iz Beograda kot tudi iz
Skopja z zmago
Košarkarice celjske Cinkarne so se tudi z drugega
gostovanja zapovrstjo v Jadranski ligi vrnile z zmago.
V Skopju so v drugem krogu premagale ekipo Badla
1862 z 92:59. Pričakovale so trši odpor, kajti Make-
donke so imele proti favorizirani bolgarski Montani
met za podaljšek.
DEAN ŠUSTER
Ponovno se je v listo strelk
vpisalo vseh deset celjskih
košarkaric. V makedonski
prestolnici so bile najučinko-
vitejše Brazilka Isabela Lyra
Ramona s 25, Mojca Jelenc
s 15 in Lea Debeljak s 13 toč-
kami.
Prejeti manj kot 65
točk
Trener Damir Grgić je po
visoki zmagi dejal: »Mislim,
da so moje igralke imele vse-
skozi potek tekme pod nadzo-
rom. Vedeli smo, da če bomo
dobro igrali v obrambi in če
bomo boljši v skokih za odbi-
timi žogami, bo zmaga naša.
Časa za počitek ni bilo veli-
ko, kajti takoj smo se morali
soočiti s tekmo v državnem
prvenstvu in nato še z zahtev-
nim obračunom v ligi Waba
proti Požegi.« S Slavonkami
so se Celjanke pomerile sino-
či. »Naša obramba je bila zelo
močna. Uspele smo izpolniti
nalogo, ki nam jo je zadal naš
trener. Prejele smo manj kot
65 točk,« pa je dejala Isabela
Lyra Ramona, najboljša strel-
ka Cinkarne v Skopju, ki je
prejela vabilo brazilskega se-
lektorja za nastop v kvalifika-
cijah za nastop na svetovnem
prvenstvu.
Bo Grgić še
selektor?
Celjanke so v Skopju zata-
jile pri metih za tri točke (7-
29), kar se jim proti Partiza-
nu in Iliriji ni pripetilo. Toda
zbrale so deset skokov več
od Makedonk, največ (devet)
jih je imela kapetanka Maru-
ša Seničar. Ekipo Požege so
celjske košarkarice gostile
včeraj v dvorani Gimnazije
Celje – Center. Zanimivo je,
da trenerju Cinkarne Damir-
ju Grgiću v Ljubljani še niso
podaljšali pogodbe na mestu
selektorja ženske članske
reprezentance, čeprav je bil
tudi na tem položaju izjemno
uspešen. Skrajšana sezona
lige Waba pri U17 se je kon-
čala v Poreču. Na zaključnem
turnirju so se Celjanke uvr-
stile v finale, kjer so morale
priznati premoč Iliriji z 80:67.
Foto: KZS
Luka Janežič
Damjan Zlatnar (Foto: PETER KA-
STELIC/AZS)
Rok Predanič
Blazinškova najboljša strelka
Pri Janežiču Zlatnar
zamenjal Predaniča
Slovenska ženska hokejska reprezentanca je nastopila na kvalifikacijskem turnirju za
uvrstitev na olimpijske igre v Pekingu.
V britanskem Nottinghamu so naše hokejistke le enkrat izgubile, boljše so bile Korejke, a so
pristale na tretjem mestu. Z 2:1 so premagale Britanke, s 6:2 pa Islandke. V zadnjem krogu so
namreč Britanke z 1:0 premagale Korejke, ki so bile najboljše v krogu treh ekip s po šestimi
točkami in se bodo še naprej potegovale za nastop na olimpijskih igrah.
Vojničanka Julija Blazinšek je bila skupaj s Pio Pren najboljša strelka Slovenije na kvalifika-
cijskem hokejskem turnirju v Angliji. Osemnajstletna Blazinškova je po igranju v Združenih
državah Amerike (Akademija Gilmour) svojo športno pot nadaljevala na Švedskem, pridružila
se je ekipi Södertälje.
DŠ
Član Atletskega društva
Kladivar Celje Luka Janežič
bo odslej vadil pod taktirko
novega trenerja. Roka Preda-
niča je zamenjal Damjan Zla-
tnar. Največji Janežičev izziv
prihodnje leto bo evropsko
prvenstvo v Nemčiji.
Med letoma 2017 in 2019
je bil Luka Janežič trikrat
zapored izbran za najbolj-
šega slovenskega atleta leta.
»Odločil sem se, da končam
sodelovanje z Rokom in na-
daljujem z novim trenerjem,
ki mi ga ni treba posebej
predstavljati. Po devetih letih
sicer zelo uspešnega obdobja
sem ugotovil, da moram na-
rediti spremembo, če želim
napredovati in izboljševati
rekorde,« je povedal državni
rekorder v teku na 400 me-
trov. V isti sapi je dodal, da
odločitev ni bila lahka: »Na-
počil je pravi čas, ker se je
končalo olimpijsko obdobje.
Odslej imam zelo dobrega
partnerja na treningih, Ju-
reta Grkmana. Prvič v življe-
nju bom vadil z nekom, ki mi
lahko sledi in lahko oba drug
drugemu veliko pomagava.
Sem iz Vodic in bom treniral
v bližnjem Kamniku. To mi
bo tudi olajšalo delo. Blizu
doma bom, imel bom mir in
vse na voljo na štadionu, ka-
darkoli bom želel.«
Najprej na Tenerife
Glede Roka Predaniča, ki ni
bil zadovoljen s svojim sta-
tusom, je predsednik Atlet-
ske zveze Slovenije Roman
Dobnikar povedal: »Bil je
zaposlen na zvezi. Še danes
ga imamo na prvem mestu
za zaposlitev v javni upravi
in takoj, ko bo možnost, ga
bomo tudi zaposlili. Žal so
pravila zaposlitev na letnih
programih športa toga in
če nekdo nima ustrezne iz-
obrazbe, potem se ne more
zaposliti. Vesel sem, da se
je odločil, da konča študij.«
Triinštiridesetletni Damjan
Zlatnar je še vedno slovenski
rekorder v teku na 110 metrov
z ovirami. Prvi cilj Janežiča
bo sedaj izboljšanje hitrosti
in državnega rekorda na 200
metrov. »Ima namreč velike
rezerve v maksimalni hitro-
sti in zelo dober občutek za
ritem in tempo. Intenzivnost
treningov bo celotno sezono
enakomerna, da preprečimo
poškodbe. Motivirani smo
in komaj čakam, da se vse
skupaj začne,« je izpostavil
Zlatnar. Decembra bo Jane-
žič odšel na priprave na Te-
nerife, nato bosta s trenerjem
pripravila natančnejši načrt.
Po Zlatnarjevih besedah še ni
trdno določeno, ali bo Jane-
žič nastopil na dvoranskem
svetovnem prvenstvu marca
2022 v Beogradu. Izziva po-
leti sta svetovno prvenstvo v
ameriškem Eugenu in pred-
vsem evropsko prvenstvo v
Nemčiji.
DŠ
Foto: Andraž Purg – GrupA
Julija Blazinšek v dresu Gilmour Academy v Združenih državah Amerike.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Št. 41, 14. oktober 2021
vEiDTNEIDKN IšKt. 37št. 1361.090.250.0281. 2 0 2C1O LO CRO L
Brezplačno telefonsko svetovanje za bolnike z rakom in njihove svojce,
vsak dan med 9. – 17. uro.
Pogovor z ljudmi, ki so premagali raka, in s strokovnjaki.

MOTORNA
VOZILA
KUPIM
AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od
letnika 2007 naprej, kupim. Telefon 040
688-768.	851
VOZILA, namenjena za razgradnjo, kupim.
Telefon 041 785-371, Martin. 922
STROJI
PRODAM
KËNC B 1R E iZ oK ,
SN O B R E jZ kK
BENCINo NIApV OL JO 41
irhivjea v(rpe9rdi kn8oom7st bs-ip3neirc0aifionč5enmi.kh cizikpsluuslitvoodvžntrjdeoihpdoveWlc:eLvTPd00),:040,,033–016–,302,l0/01004l704k5gm/,kimz–p, šuktse09tiviCl1oO,tr920d: 1n
top ogre n p n,
ob Savinji, TeUl. 0I3 70 38 386,
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari,
in ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim.
Telefon 040M50E7N-06J0A. M	851
neprofitno stanovanj
pje, Goriška uOlicDa D1, AmMenjam za večje ne-
profitno stanovanje v mestu ali na Otoku.
V LETeVlCeUfoondd0a3m1 6v 2n0a-j5em06g. ostinski lokal v8s1ku2-
pni izmeri 60 m². Lokal je primeren tudi
za kakšno drugo storitveno dejavnost. Vse
dodatne informacije na telefonski številki
031 616-082.	p
STANOVANJE
ODDAM
V LEVCU oddam enosobno stanovanje. Več
informacij po telefonu 031 616-082. p
		STE INVALID IN POTREBUJETE
		OSEBNO ASISTENCO?
		POMAGALI VAM BOMO: PRIDOBITI PRAVICO DO ASISTENCE,
		POISKATI OSEBNE ASISTENTE, ZAPOSLITI ASISTENTE IN IZVAJATI ASISTENCO
		info3rrr@gmail.com 031-833-800
ODDAM
GARAŽO v garažni hiši na Lavi oddam. Tele-
fon 041 213-601, 041 215-068.	913
MPROM
0% ËLECTRIC
e20Kv gpO/a6k0Tm,0E, 3sL(t–o 4Np,pn4j8ae ×ičOz1p0un1s1t.oaxOvP gE)ldUji.okRroOvvPvd6aio.3kpr,szisdiapr(eCdceOicfi2č)enijčeinz inznatpejrpusaoatlmi ldensumšobkpiknoevTijiošhhKi Urm-aWb, o3a0t
mkoevmeosbtkigv zvWusneaab,ninjei ngionaopzozrvangkouoad.,bPi.nrniVspeečeavnraaaj,owbzwladlwsj.tceiitkernočeeolnz.m,csie.repnorvpoogdvišPaanmimM za109 i0n0
EUR. Telefon 030 778-724. p
PREM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-
stjo, prodaPmRo. OBrDezAplMačna dostava na
dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02)
RAZs5tNo8Or2o-v1p4oz0he1ilšo.tvuo ozdanooprreomdaomraTzelilčenfoihn p0r3o1n-
KOsK6O2oŠ5roI-3vn8ez4senoiceu,gmolandoep, rgorahaams.te,erjeavoen,8čr0n7e
in štajerk.e, prodam. Pri nakupu 10 kokoši
RABpLeJtEeNliOnakoptondoasreimdeož. nKomgeatrijnaitiuzrLoopraotdea5m5.,
TCeellejefo. nTe0le3f1on403301-843601.-798, 041 763-82008,
051 379-031.	p
KOKOŠI nesnice, rdeče, leghorn, črne brezo-
ve, jerebičaste, zelenojajčne, prodamo
in dostavimPo.RKOmeDtiAja MŠraj, telefon 031
751-675.	n
KPORKAŠOIŠČIE,n teesžnkiceeojdar3k0icdeo, r2ja5v0e,kgčrineizilnočgernae-
hpalesmtee, npsrkeed snviensjneo, sptrjo,dainm 3. -Mkiolžongaradmosktae-
pvaurianndeomzaačpaitharnajnea p. rToedleafomno0, 3p1ri3p1e1lj-e4m76o.
na dom. Telefon 070 545-481. D p
NPERSANŠICČE, drojamvea,čegrvazhraesjete, , rčarznlieč,npihretdežneinsnioz--
jirhislvotjjeačoe, nv(epprrseovrdidina jmkne oooz.amsBztraebkszopiplnlaeilčricnanaiafindčaoenlsjmtnaijhovarcieznjiokap,
Mpd2po,r5omd.taeVmzr.reMdjaoužnšeasi dnkoicostTvaivbiah.o Ato,ndtkerlesejfieodvnao k(0vm2.e)-
5ti8ja2-i1z 4J0a1z.bin, telefon 031 509-061. 90n8
KBOIKKCOAŠsI inmeesntiacelc,am, sltaadre,ggar paehtamste,s erjcaevei,nčprnoel,
ipnršotdaajemrk. eŠ, epnrotjduar,mt.ePlerfi onnak0u4p1u 13095k-o9k2o5ši.
petelina podarimo. Kmetija iz Lopate 5Š56,
DVECetlejeli.ciTesliemfoent0a3lk1i,4 s6t1a-r7i968,m0e4s1ec7e6v3, -8te0ž0k,i
0p5ri1bl3iž7n9o-013910. kg, odstavljeni od mlekap,
PAŠpNrOod taemli.čkToelesfiomne0n7ta0lk2o5, 0t-e4ž4k1o. 250 8k1g0,
PRApŠroIČdEa,mt.eTžekle fodn04300d6o9 830-86k6g., prodamp.
TELITČeKleOfonin 0b4i1kc8a3, 6č-3is9ta8. limuzina, star9a1 42
TELmICeOsesciem, etnetžaklako1, 5b0redjo š1e8st0 mkegs, epcreovd, apmro.-
Tdealemfo. nCe0n4a15p4o7 d-7o6g9o.voru. Telefon (Š034)
PRA5Š7IČ7E3,-0o1d33. 0 do 200 kg, in dve prvič b9r1ej4i
BIKsCvAinsjimuegnotdanlcoa,ptreoždkaemgao. 1D5o0mkagč, aprhordaanma..
TCeelnefao pno0d4o1g9o9vo6r-u16. 6Te. lefon 041 6618-70673.
915



TELICO simentalko, brejo osem mesecev in
kravo simentalko, brejo sedem mesecev,
prodam. Telefon 041 596-475.	918
KRAVO dojiljo s teličko limuzin, staro dva me-
seca, z ekološke kmetije, prodam. Telefon
041 867-418.	917
SESNA teleta, stara dva meseca, pasma si-
mentalec, po 350 EUR in večja, približno
250 kg, prodam po 650 EUR. Telefon 041
250-812.	920
TELIČKO simentalko, težko 230 kg, prodam.
Telefon 031 463-554.	921
BIKCA simentalca, starega 4 mesece, prodam.
Telefon 031 515-187.	923
KUPIM
RTI ZA V
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-
voskži,nkjuepimp. oPlaWčilo LtaTkoPj +):da4ve,k3. T–el6ef,o3n
atoz0vr4a0trk6d4a7ih-2iz2d3 p.e rlcoemv e0t,a00po0m31e–mp0
DEBELE ali suhe krave in telice za zakol, ku-
pim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041
653-286.	p
OSTALO
ŽE V PRODAJI!
t. 37, 16. septemb

PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
PRODAM
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine
25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam.
Telefon 031 625-479.	p
CISTERNO Inox, 500 l, za vino, prodam. Te-
lefon 031 893-227.	904
FILTER za vino prodam po polovični ceni.
Telefon 041 521-847.	907

kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509
EwLEwawli.rseupheorktrearv.sei in telice za zakol ku-
im. Plačilo takoj + davek. Telefon 041



mesecev, težko 260 kg, prodam za
EUR. Telefon 041 914-286.
KRAVO, čb, z drugim teličkom, visoko brej
telico lis/lim, brejo, prodam. Telefon
TEL9IČ5K1O-0s9im2.entalko težko 200 kg prod
Telefon (03) 5739-408. L
ZAJČKA, samčka in samičko, čistokr
nemška orjaka, stara 6 mesecev, prod
Telefon 068 617-411.	8
PITANE krave in telice za zakol, po širši Št
s0k4i,0 k6u4p7im-2.2P3l.ačilo takoj + davek. Tel





.
RADO PEZDIR
Sprega politike, kriminala in gospodarstva
je skoraj pripeljala do kolapsa države
ETIJSKZOIRAN STEVANOVIĆ
IDEKdoLbiKšel Iv koalicijo s stranko anticepilcev?
ZAPLINJENA LJUBLJANA
RO Beg pred solzivcem in dvojna merila policije
ljenega grozdja (šFOTOREPORTAŽA
Kod se v rRobano vemokotu4ovce pred zimo vrnejo s planine
štiriadeseetrloemt pevosvke nk
Št. 41, 14. oktober 2021
MAk0m61e.tija iz Jazbin, telefon 0312 530497-	INFORMACI npirmej a
2v2e28ž1-9in2
v CZelAju H(NoVvaAvaLs)Aoddam ali
.
Telefon (03) 577-7094, po
pi Ob boleči izgubi dragega
.	partnerja
-- AOPRmDE²M, LvJpEOrNitOličsjtuLa,nzoavFadnvjeeAozsebbailkaoli
a.FIDenruo oEnsoebnoR,s oododŠazma.KsTenlemAfovn 0o
-o	737.
o (26. 3. 1938–5. 10. 2021)
ča	TEVLI ČžKivOljlse nlijmu, ltežskko r2b4i0 kg in
,	itne ždkegloa 1s7i 0pkogz,nparold, am. Tele
37sedaj o5d5 9v-s8e2g0a. tega si zaspal,
od. šelBsRiE JtOjat,e lkicjoe rsi mnie nvteačlkob orloedčainm,
87a. nate večno bo ostal sppomin..
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj
nas je zapustil naš dragi
»Solza, žalost, bolečina
te zbudila ni,
a ostala je tišina,
ki močno boli.«
(T. Pavček)
Z AOSTALO
Ob boleči izgubi brata in strica
-s5e4t2ir4sg,ku0r3e 1nv5o8 zL5-aj8uh8v9b.alljjaunjei2m 3do7o3vsem svojcem in sosedom za
pdsakroevgaane nsvoegčoe mine itznreagžaena sožalja, še posebej Janku
nAzsermhtvuljaišičnelemMt, aidlra2vna0run0iLc0oe ivncugAo mtsepor--gospodu duhovniku, pevkam
skaimm oubjeikntomd,onadleaipni lapoškoangcrjijieihbv ni stliužnbai DRauj.naju in na veli
bKeargmu, eblriVžains aeLmgorvasdšeuinšinea TeesnrpmkrDaeot-iskroednrouz Cahavnakljaurjejemvoe.ga dom
am, eneedrgentsaksa tiozkpazinvicamjŽe aizjldhuejlnaoničhai, : vsi nVjefiglomviu nastopajo Pero
dam. Telefon 031 849-750. 2470 ši P k ti Bi F t 9M16
Bi.nTeploeOlf,o cnen0Ša31za4T6o4b-a6J5555A.024EU4NR6, KLEPEJ
l i d C iz Mdale Breze, Šentrupert
olovica, prodam. Cena( p2o2.do1g. o1v9or8u2. –4. 10. 2021)
lmefoonje(0n3i) p57r7o4f-e09s7o. rji blu2e4s4a7, Igor Vidmar, Gregor To
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
bnsiokcMsaedsaiomtlmeon,ctakzlcna(a, Snteecžxekam Pp iosn2to0S0tlrske)gl,,skemPeutedruMštvluakMara,laBBorreuzat zMa
ioazdraBamrž.oeTtnehlaeefosrnos ž,0a4Š1lpja7a2nt5es-r0k5si5tb.isokŠre8c2riok. iHnvŽalaarezaPdaakr.oRvaenžoiscevrestkjeo,
Osa,vrsejtačreoL idonvve šdleietnini,naMrpnoalo,t peprjoodLmaomvo. čšC.iennPa,osebjenaopzarahviallaJaOnni kSoelovšekre. mu
oindšotiotuvotruu vTLeljeufobnlja0n41i i5n4h7e7m69atološkemu oddelku bolnišnice
Celjge za v.es trud in zdravljen.je v času njegove bolezni ter ZD
Laško, še posebej dr. StroŠp8n1ikovi za vso podporo in pomoč.
OVesilmikeantazlakoh,vtaežlakon5j5e0g kogv,izma 9s7o0delavcem, podjetju Slovenske
UžReilneztenliccoe limn uszin,dtiekžaktou2z2a0 vkgs,o pomoč in poslovilne besede.
oHdvaamlazaek5i7p0i EVUrRtcTaelAefnoince03Č1e4r6n1ejeve Celje, ekipi šole Šentrupert
in vrtca Šentru. pert ter vsem staršem. Zahvala g. župniku
I8z.toku Hanžiču za lepo 2o4p5ra4vljen obred, govornici ga. Petri
AK, ostlašreak2 zmaesbeceas,ečdb ein stleolivčkeos,as,taproevcem skupine Erosi za odpete
0ždanliosčtbinpkroed, atrmo. bTelneftoanču03g1. 8L4e0o-nu Polancu za odigrano Tišino
82 ter Komunali Laš2k4o0 z6a organizacijo pogreba.
Vs. em, ki ste darovali denarno pomoč, se iskreno in iz srca
IČE, težke od 20 do 80 kg, dzoamhavčaeljujemo.
rVesjee, mproidnamvs. Taeklefmonu04p1o7s9e7b-0ej5,2k. i ste našega dragega Boštjana
v tako velikem številu p2o4sp61remili na njegovi prerani zadnji
poti in nam nudili pomoč, se iskreno zahvaljujemo.
škihŽsatalrušjeovčpi:rondjaemg.oTvealeNfoanta0š31a, hči Ema, sin Enej, mama
462K7a3rolina, ata Martin,24se6s2tra Damjana z Nejcem, brat
. Franci z Barbi ter ostalo sorodstvo
bikca simentalca prodam Telefon	L 73
VLADISBRLZOPAARILVNIKEA(alfe
ŠKARLI03N0 929A-205.
se zahvaljujemo družini Kugnlejršii, nprikmoelreekn tziavsutaKreMjše, v ga
ianšrtaiolaci2je:,pVriojajtneljaembinrežuzpnpikurguaodzvnaoi olprpo(rdSaavmilcjelaanh rkooibodroesdt2a.v:i
ySesotrfa tBhraenkSa oz lmdoažedmoi)n nefčoank04S1e5r1g7e-9j 0z0.družino
p
JSopesthuRBpEarGoImSlTi,RnIdRaA NpOripdreikšo ltiocod Bmraikmo op
in iskCreen azap.ogldeodgaovmor uv. oTečleehfo,n 05
ujam4e6š1 .trenutek ob kavi,
na DoObMrAaČzOnraepriošekšo lneraasbmo einhp. etn
(F. Lainšček)
V SPOMIN
KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, r
enMo iknuilroilnjoe sleeztoon,o in dva di
kar nas jgerezlcappurosdtialma .dTrealegfoan ž0e3n1 a2,7
mama in babica
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-
haste barve, pred nesnostjo, kletke za
kokoši, prodamo, pripeljemo na dom.
Telefon 070 545-481.	p
AGREGAT, od 220 do 230 V, prodam. Cena
po dogovoru. Telefon 051 636-633. 909
SUHA mešana drva, metrska ali kratko ža-
gana, z dostavo, Šentjur, prodam. Telefon
070 367-257.	924
P oro ke
KOKOŠI jarkice na začetku nesnosti (rjave,
črne, grahaste, bele, aurokana) proda-
jamo na farmi Zg. Roje vsak dan od 8.
do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Sprejemamo naročila za enodnevne
in večje piščance brojlerje. Nudimo ka-
kovostne krmne mešanice za kokoši in
apiščanvce ter dnevno sveža jajca. Telefon
(03) 700-1446.	p
u KUPIM
ljen televizijski šov, je bila v
iPkOČoITNtIaŠlKeO nprtikaolipcor, estmaroodore30mleot, kSupliom-.
poTemlefeonn0i4la0 7p74o-1m66e. mben kor8a5k1
obalEi CRheIsiKl (OAn CBKhUReEILsNOiLlolBjeE,etuadJi cizhze)meljske c
ard in Florence na obali Ckheisili pi,rčeživljTatlaf m0e5
Toda njuno(3l1ju. 3b.e1z9e4n3–k1a4l.it1ak0u.np2iem0g2oin0t)oizvčropasmt .inTelseftornah05
o nočjo … Pomembno: sla3v8e6.n britanski pisatel
an je zgodbo priHrevadlial ,pkoerlassi tbnileam! romanu, v dram
Mož Ivan. ter sinova pMitja in Tomaž z družinama.
p

naŽpaolteicdo uspeha.
TPoorpoočlielitjseo ssee:v TsekjalaRdObiMV-
sŠoApKoinodBdoajajin uGspReAšŠnIČo , noabdaa
gizlasDboemnžearl,itKmlaevsdoijataSkIoVEpCossk
IPsoalazcelPe ainlmMaihaKHlaRraASJTazNbIKeciz
KLuepdeuzNojivvieć. in, Luka Basi ,
eMliOŠBKIQ, sLtar(5A6 nlete, js sivnojoRhoišok, iPščielpeatritčne)r,-
kakoS, estšaeroko,d N50ikdoa 5Z5 olert.jaTenle,foLn i0n4a1
660-004.	911
Smrti


Celje
Umrli so: Milena Vida ER-
KLAVEC iz Celja, 92 let, Janez
GORŠIČ iz Pečovnika, 75 let,
Angela PODGORŠEK iz Celja,
75 let, Peter KUMER iz Žalca,
75 let, Igor HORVAT iz Levca,
64 let, Ivan TOPLAK iz Kasaz,
88 let, Velimir STEPANOV iz
Liboj, 78 let, Jožefa HUŠ iz
Marija Reke, 73 let, Matej
GRUDNIK z Ljubnega ob
Savinji, 43 let, Peter KOREN
iz Kokarij, 81 let, Marija DO-
BRAJC iz Zvodnega, 90 let,
Jožefa ČADEJ iz Celja, 92
let, Viljem KREGAR iz Celja,
85 let, Terezija JAKŠE iz Ce-
lja, 99 let, Stanislav ČATER
iz Pečovnika, 74 let, Avgust
ČATER iz Pečovnika, 83 let,
Viljema KOŽELJ iz Šentjur-
ja, 77 let, Marija FELICIJAN
iz Dobrovelj pri Mozirju, 93
let, Viktor JUS iz Arje vasi, 86
let, Alojz PETRIČ iz Florjana
pri Šoštanju, 69 let, Martin
DETMAR iz Okonine, 59 let,
Andrej ŠULGAJ iz Podrožni-
ka, 68 let, Alojz GOLOUH iz
Laškega, 92 let, Marija LABO-
HAR iz Stopnika, 81 let, Du-
šan HRIBERNIK iz Matk, 69
let, Ivan VOLK iz Šmartnega
ob Paki, 76 let, Josip OŠTIR iz
Celja, 84 let, Silva HAJSHEN
iz Laškega, 88 let, Zlatko BA-
RON iz Velenja, 68 let.
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE,
OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur
(7.00–15.00) na sedežu podjetja
Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO
ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje



Šentjur
Umrli so: Roman JAGODIČ
iz Šentjurja, 73 let, Valburga
PAHOLE iz Vodruža, 78 let,
Gorazd BEBAR iz Šentjurja,
68 let, Ana GRAČNAR iz Do-
ropolja, 93 let.
Žalec
Umrli so: Peter ŽOHAR s
Polzele, 69 let, Vladislav ZU-
PANC iz Žalca, 82 let, Ladi-
slav RIHTAR iz Andraža nad
Polzelo, 74 let, Marija ŠTOR-
MAN s Polzele, 85 let.
Mozirje
Umrli so: Janez PORT iz
Vologa, 88 let, Ana JUSTIN iz
Kranja, 87 let, Ljudmila JENC
JURŠE iz Šenčurja, 86 let,
Karmen KOLEŠA iz Ljublja-
ne, 59 let, Marija RESNIK iz
Nazarij, 97 let, Viktor KUHAR
iz Bele Peči, 71 let, Božena
PLETERSKI iz Velenja, 91 let.
Velenje
Umrla sta: Štefanija PODPE-
ČAN iz Velenja, 88 let, Rudolf
ČREŠNIK iz Šoštanja, 79 let.
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Št. 41, 14. oktober 2021
Kino
CINEPLEXX
Spored od 14. 10. do 20. 10.
Dune: Peščeni planet – pustolo-
vski, drama, fantazijski
sreda: 20.00
Krudovi: Nova doba – animirani,
komedija, pustolovski
sobota, nedelja: 14.30
Luka – animirani, pustolovski,
komedija
četrtek, torek, sreda: 16.10
petek: 15.50
sobota, nedelja: 14.10, 16.10
Mali šef: Družinski posli – ani-
mirani, komedija
četrtek, petek: 15.40, 16.50
sobota: 14.40, 15.40, 16.50
nedelja. 13.30, 15.40
torek, sreda: 15.30, 17.40
Ni čas za smrt – akcijski, pusto-
lovski, triler
četrtek, petek, torek: 17.15, 18.10,
20.20, 21.00
sobota, nedelja: 14.10, 17.15,
18.10, 20.20, 21.00
sreda: 17.15, 18.10, 19.50, 21.00
Ni čas za smrt – akcijski, pusto-
lovski, triler, 3D
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 16.15, 19.20
Noč čarovnic – grozljivka, triler
četrtek, sobota, nedelja, torek:
18.20, 20.30
petek: 15.30, 17.50, 20.00
sreda: 18.20, 20.45
Poslednji dvoboj – drama, zgo-
dovinski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek: 17.50, 19.50
sreda: 17.50, 20.30
Pri Addamsovih 2 – animirani,
komedija
nedelja: 14.00, 15.00, 17.00
torek, sreda: 15.50, 17.00
Prvič na robu – drama, romantični
četrtek, petek, sobota, nedelja:
17.40
Respect – biografski, drama,
muzikal
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek: 20.45
Tačke na patrulji: Film – animi-
rani, pustolovski, družinski
četrtek: 15.50, 16.30
petek: 16.20
sobota, nedelja: 13.50, 15.50, 16.30
torek, sreda: 16.30
Venom – akcijski, fantazijski
četrtek, sreda: 15.30, 17.30,
19.00, 20.00, 21.15
petek: 16.30, 18.30, 19.00, 20.30,
21.15
sobota, nedelja: 14.00, 16.00,
18.00, 19.00, 20.00, 21.15
torek: 16.00, 18.00, 19.00, 20.00,
21.15
IPAVČEV KULTURNI
Šentjur, velika dvorana
SOBOTA
20.00 Cikel Ruskega fi lma: Dva
dneva 2021 – melodrama, slo-
venski podnapisi vstop prost
ČETRTEK
19.00 Poslednji dvoboj – zgodo-
vinska drama
PETEK
18.00 Vonj po rožah – komedija
19.45 Poslednji dvoboj – zgodo-
vinska drama
SOBOTA in NEDELJA
18.00 Divja Slovenija – doku-
mentarni
19.30 Poslednji dvoboj – zgodo-
vinska drama
SREDA
19.00 Volkovi – drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Poslednji dvoboj – zgodo-
vinska drama
SOBOTA
17.00 Volkovi – družinska drama
20.00 Respect – biografski mu-
zikal
NEDELJA
16.00 Krudovi 2: Nova doba –
animirana pustolovščina, 3D,
sinh.
PONEDELJEK
19.00 Panj – drama
Kulturne
prireditve
ČETRTEK, 14. 10.
19.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur
Koncert pedagogov
Glasbene šole Šentjur z
gosti v čast Josipu Ipavcu
dogodek spada v sklop
Ipavčevih kulturnih
dnevov
19.00 Dom kulture Slovenske
Konjice
Tadej Toš v prostem slogu
stand up
19.00 Velenjski grad
Odstiranja
plesna predstava
sodobnega fl amenka,
nastopile bodo plesalke
skupine Flame&co z
gostjami, plesalkami
sodobnega plesa
20.00 Dom kulture Velenje,
velika dvorana
Ljubezen gre skozi
želodec
komedija Smejmo se, za
Zeleni abonma in izven
20.30 Max klub Velenje
Matej Hotko Quartet
koncert Max klub Jazz
festivala
PETEK, 15. 10.
19.00 Glasbena šola Velenje,
orgelska dvorana
Simon Krajnčan Fojkar,
kitara
koncert
19.00 Dom kulture Slovenske
Konjice
M. U. G. Trio, ki ga
sestavljajo: Marko
Brdnik, harmonika, Uroš
Rakovec, kitara in Gašper
Peršl, bobni
koncert
19.19 Preddverje Mestne
knjižnice Velenje
Božena Tanšek Boža:
Dnevu naproti
predstavitev knjige,
pogovor z avtorico bo
vodila Tatjana Vidmar, za
glasbeno spremljavo bo
poskrbel Simon Gorišek
SOBOTA, 16. 10.
9.00 Šola za hortikulturo in
vizualne umetnosti Celje
4. del III. likovne kolonije
Zima – pomlad – poletje –
jesen 2021
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Glasbena sobotnica:
Popotne pravljice
avtorja in izvajalca: Maša
Budič in Danijel Bogataj
(zasedba Bajaté); za
abonma in izven
10.00 Celjska kulturnica
10.	Smeškov lutkovni
maraton
od 10.00 do 12.00 predstavi
za otroke Prašički in volkci
(Društva Gallus) ter trije
Čiči junačiči (Škratkovo
lutkovno gledališče) z
animacijo za otroke, ob
19.00 za odrasle Mož! Sedi
z mano (Gledališče Dela)
10.0	0 Dom kulture Slovenske
Konjice
Buča debeluča
predstava za otroke
10.30	Dom kulture Velenje,
velika dvorana
Super Brina
igrana predstava
Gledališča malih velikih
Ljubljana, Maksi in Mega
Pikin abonma ter izven
NEDELJA, 17. 10.
11.00 Pokrajinski muzej Celje,
Stara grofija
Po kulturnozgodovinski
razstavi s Celjskim
stropom
javno vodstvo
18.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur, velika dvorana
Musica academica VII
predstavitev ustvarjanja
šentjurskih študentov
glasbenih in drugih
umetniških šol, dogodek
spada v sklop Ipavčevih
kulturnih dnevov; vstop
prost
PONEDELJEK, 18. 10.
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Poklon Himalaji
potopisno predavanje s
predstavitvijo knjižnega
prvenca avtorice Barbare
Popit
19.00 Medobčinska splošna
knjižnica Žalec
Utrip domoznanstva:
Sveta Ema
predstavitev knjige Franca
Kralja
19.30 Dom kulture Velenje,
velika dvorana
Vsak glas šteje
komedija SLG Celje, za
Beli abonma in izven
TOREK, 19. 10.
18.00 Podhod Pesje
Škale, ki jih ni več
odprtje razstave
19.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur, velika dvorana
Koncert samospevov
Josipa Ipavca 2021
v izvedbi pevk in pevcev
glasbenih ustanov
Slovenije, dogodek spada v
sklop Ipavčevih kulturnih
dnevov; vstop prost
19.30 Dom II. slovenskega
tabora Žalec
Tilen Artač & Jure
Mastnak
stand up
SREDA, 20. 10.
16.00 Velika galerija Doma
kulture Slovenske Konjice
Rudolfovi s Konjiškega in
njihove literarne sledi
voden ogled po razstavi
17.00 Velenjski grad
Foto Pajk: Pogled za
objektiv fotografskega
mojstra Volbenka Pajka
javno vodstvo po razstavi
avtorice Anđeline Jukić
19.00 Dom kulture Velenje,
velika dvorana
Piaf, Edith Piaf
gledališko-plesna
predstava, KD Gledališče
EU enigma ustvarjanja,
Abonma Mladost in izven
19.19 Knjižnica Velenje,
preddverje
Jernej Dirnbek: Tramp
predstavitev romana
Tramp in glasbeni kabaret




O vinu in ljubezni, v
izvedbi Jerneja Dirnbeka
in Davorja Klarića
19.30 Narodni dom Celje
Abonma Celjski godalni
orkester
solist Jože Kotar, klarinet,
Uroš Mijošek, recitator
Ostale prireditve
ČETRTEK, 14. 10.
9.00 Splet
Znanstveni simpozij o
Josipu Ipavcu
dogodek spada v sklop
Ipavčevih kulturnih
dnevov, info na spletni
strani GŠ Šentjur
15.00 do 16.30 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani
Tehnoparka
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljična joga
z vami bosta Nina Časl in
Marjetka Blatnik
17.00 Dom svetega Jožefa Celje
Pogovori za dušo
voditelj: Drago Tacol
19.00 Splet
Informativno Zoom
predavanje o pomočeh in
ozdravitvah po duhovni
poti s pomočjo učenja
Bruna Groeninga: Pot do
telesnega in duševnega
zdravja
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6	95.1	95.9	100.3 MHz
Četrtek, 14. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Železna cesta; 10:00 Glo-
balne novice; 10:05 Osmr-
tnice; 10:30 Regija danes;
11:00 Globalne novice;
11:20 Intervencija; 12:00
Globalne novice; 13:00 Po-
ročila; 13:20 Kulturni moza-
ik, 13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20
Intervencija (ponovitev)
Petek, 15. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:15
Milenium; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Od
petka do petka; 12:00 Glo-
balne novice; 13:00 Poroči-
la; 13:20 Kulturni mozaik,
13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:00 Disco mania
Sobota, 16. oktober
6:20 Milenium (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:40 Časoplov; 8:00 Začetek
programa; 9:00 Globalne no-
vice; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo-
balne novice; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Globalne
novice; 14:00 Globalne no-
vice; 15:00 Globalne novice;
16:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 20:00 Nora so-
bota
Nedelja, 17. oktober
6:20 Železna cesta (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-
plov; 8:00 Začetek progra-
ma; 9:00 Globalne novice;
10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne
novice; 11:20 Floradio (po-
novitev); 12:00 Globalne no-
vice; 13:00 Globalne novice;
13:10 Čestitke in pozdravi;
14:00 Globalne novice; 15:00
Globalne novice; 16:00 Glo-
balne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:20 Od petka do petka
(ponovitev); 19:15 Sončni
žarek (vsako drugo nedeljo
v mesecu)
Ponedeljek,
18. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar svetni-
kov; 6:30 Regija danes; 7:00
Globalne novice; 7:30 Regija
danes; 8:00 Globalne novi-
ce; 8:30 Regija danes; 9:00
Globalne novice; 9:15 Šport
danes; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne novice;
11:20 Floradio; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Športnih 30
(ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 19. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Za zdravje; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Po-
udarjeno; 12:00 Globalne
novice; 12:20 Zverinice
iz regije; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za
zdravje (ponovitev)
Sreda, 20. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Global-
ne novice; 8:30 Regija da-
nes; 9:00 Globalne novice;
9:20 Atlas narave; 10:00
Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne no-
vice; 11:20 Gospodarski
utrip regje; 12:00 Global-
ne novice; 12:20 Mali O;
13:00 Poročila; 13:20 Kul-
turni mozaik, 13:40 Šport
danes; 14:00 Globalne no-
vice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice;
15:30 Regija danes; 16:00
Globalne novice; 16:30 Re-
gija danes; 17:00 Globalne
novice; 17:30 Osmrtnice;
18:20 Atlas narave (ponovi-
tev) 19.20 Zverinice iz regije
(ponovitev)
Št. 41, 14. oktober 2021
NAPOVEDNIK
23
povezava: www.dogaja.
info
19.19 Mestna knjižnica Velenje,
študijska čitalnica
Kostarika
potopisno predavanje
Mateja Koširja
19.30 Dom II. slovenskega
tabora Žalec
Predavanje psihiatra in
komunikologa dr. Željka
Ćuriča
SOBOTA, 16. 10.
9.00 do 12.00 Mestni trg Šentjur
Bučn’ce 2021
ponudba bučnic, jedi iz
buč, lokalnih sezonskih
pridelkov ter drugih
izdelkov, v primeru
slabega vremena na
šentjurski tržnici
10.00 do 11.30 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotioke
prijave na spletni strani
Tehnoparka
10.00 do 12.00 Ipavčev kulturni
center Šentjur
Sobotna ustvarjalna
delavnica z Manjo Koren
Kodele
prijave: sasa.gaber@
ikcsentjur.si, delavnice
so brezplačne, primerne
za šolske otroke od 6. leta
dalje
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje
Cool Tool delavnica
primerno za otroke od
8. do 11. leta; prijave na
spletni strani Tehnoparka
11.00 Zbirno mesto: TIC Stari
grad Celje
Jesenska vodenja na
Starem gradu
tudi v nedeljo ob
istem času; vodenja so
brezplačna
11.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na
Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem
času; v primeru slabega
vremena odpade
11.00 Tehnopark Celje
Ta nora znanost – šov na
temo znanosti (v sklopu
ogleda Tehnoparka Celje)
prijave na spletni strani
Tehnoparka
15.30 Zbirno mesto: avtobusna
postaja Kozje
Sprehodi z legendami:
bojte se ga (grad Kozje in
Gruska jama)
prijave na spletni strani
KD Legende: www.
dlegende.com
17.00 Zbirno mesto: TIC Celje
Jesenska vodenja po
starem mestnem jedru z
lokalnim vodnikom
vodenje je brezplačno
17.00 MC Šmartno ob Paki –
dvorana Marof
Potopisno predavanje
Maroko (MK Packenstein
in MC Šmartno ob Paki)
NEDELJA, 17. 10.
11.00 Tehnopark Celje
Soba pobega: Soba
prvošolke Ane
prijave na spletni strani
Tehnoparka
PONEDELJEK, 18. 10.
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok
Velenje
delavnice, igre, pomoč pri
učenju
17.00 Dom svetega Jožefa Celje
Pogovori o življenju in
smrti
voditeljici: Metka Klevišar
in Julka Žagar
TOREK, 19. 10.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Bonton pri mizi
Hermanova otroška
ustvarjalnica ob razstavi
Hermanov bonton; za
skupine
10.00 Mladinski center
Dravinjske doline
Uporaba računalnika in
pametnega telefona za
starejše
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj
Gruzija – pozabljena
kavkaška dežela
potopisno predavanje
Barbare Kelher
19.00 Prevorje
Anin večer na Prevorju
večer bo obeležil potopis
Tomaža Majcna z
naslovom ob Donavi – od
izvira do izliva
19.19 Knjižnica Velenje,
preddverje
Kako se je domačijam v
Šaleku reklo po domače:
Košan
fi lmska projekcija članov
Turističnega društva Šalek
SREDA, 20. 10.
9.00 Fotoatelje in galerija
Pelikan
Fotografi rajmo s
fotoaparatom
fotografska ustvarjalnica
za skupine
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Hvaležni medved ali
medvedkova nova
oblačila
Hermanova otroška
ustvarjalnica ob stalni
razstavi; za skupine
9.00 do 11.00 TIC Laško
Domači kotiček
prodaja domačih dobrot
in izdelkov iz okoliških
kmetij
14.00 Tehnopark Celje
Delavnica holograma:
Izdelaj sam svoj
avtoportretni hologram
za otroke od 5. do 9.
razreda; prijave na spletni
strani Tehnoparka
15.00 do 16.30 Tehnopark Celje
Cool Tool delavnica
primerno za otroke od
8. do 11. leta; prijave na
spletni strani Tehnoparka
17.00 Knjižnica Velenje,
pravljična soba
Ura pravljic
z vami bo Bernarda
Lukanc
17.00 Galerija Velenje
Zgodba galerijske hiše
družinska urica,
delavnica je primerna
za otroke, starejše od
sedem let, prijave: info@
galerijavelenje.si
17.00 Knjižnica Velenje,
pravljična soba
Ura pravljic
namenjena otrokom,
starejšim od treh let
Dobrodelne
prireditve
PETEK, 15. 10.
16.30 Ribnik Vrbje
Podari 5-ko, tek ob
Ribniku Vrbje
rekreativni tek z
dobrodelno noto
NEDELJA, 17. 10
17.00 Dom svetega Jožefa Celje
Marija Snežka Podpečan,
orgle
dobrodelni orgelski koncert
iz sklopa Glasba na
hribu, za lačne v Etiopiji;
vstop prost – prostovoljni
prispevki
Razstave
Pokrajinski muzej Celje – Stara
grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi
slovenski župan Celja, do junija
2022, Zloščeno do visokega si-
jaja – Kositrno posodje iz zbirk
Pokrajinskega muzeja Celje, do
oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Od groba do groba –
načini pokopa skozi čas, do 31.
12., Kaj počne tukaj samuraj?
Vzhodnoazijski predmeti v zbirki
Pokrajinskega muzeja Celje, do
februarja 2022
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Herma-
nov bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan:
Obrazi; do konca leta 2021
Muzej novejše zgodovine Celje
– spletna razstava: Biti ženska v
času korone; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti in
Likovni salon Celje: mednaro-
dna skupinska razstava Onkraj
meja, ki jo je Center sodobnih
umetnosti Celje pripravil v sode-
lovanju s Koroško galerijo likov-
nih umetnosti, Slovenj Gradec;
do 5. 12.
Galerija Kvartirna hiša Celje:
razstava Zakaj imaš tako velike
oči? skupine Divji v srcu; do 31.
10.
Šola za hortikulturo in vizu-
alne umetnosti Celje: razstava
Poletje – 3, dela III. celoletne li-
kovne kolonije Štirje letni časi,
do 31. 10., in fotografska razstava
prve generacije fotografskih teh-
nikov; do konca leta
Muzej Laško: razstava Pivo v
kozarcu; do 31. 10.
Savinov likovni salon Žalec:
razstava likovnih del Zgodbe o
lesu/Svetline in temine lesorezov
grafika Janka Orača, do 10. 11.
Velika galerija Doma kulture
Slovenske Konjice: interaktivna
razstava Rudolfovi s Konjiškega in
njihove literarne sledi; do 20. 10.
Kulturni center Šmarje: razsta-
va Moj košček raja amaterske sli-
karke Cvetke Berginc; od 31. 10.
Grad Podsreda: razstava članov
Društva steklarjev Slovenije, do
31. 10.
Muzej na Velenjskem gradu:
razstava Velenjski grad: Trideset
let brzostrelke MGV; do 31.10.,
razstava Foto Pajk: Pogled za
objektiv fotografskega mojstra
Volbenka Pajka; do 30. 11.
Atrij Velenjskega gradu: multi-
medijska razstava Šaleška dolina
– dolina gradov avtorja Staneta
Špegla; do 30. 11.
Dom kulture Velenje: fotograf-
ska razstava Podobe Doma kultu-
re; razstava Dom kulture Velenje
1960–2020; do oktobra
Podhod Pošta Velenje: razstava
50. obletnica prihoda zakoncev
Foit in prve razstave afriške zbir-
ke v Velenju; do 18. 10.
Galerija na prostem: Pešpot
med pošto in Kardeljevim tr-
Naložite si aplikacijo in nas
spremljajte, kjerkoli ste.


gom Velenje: razstava Podoba
kulturne zgradbe skozi čas; do
31. 10
Podhod Pesje: razstava Kopali-
šča v Šaleški dolini; do 15. 10.
razstava Škale, ki jih ni več; do
19. 10.
Razstavišče Standard Velenje:
Nemi opazovalci mest, fotograf-
ska razstava fotografij Velenjske-
ga gradu; do 31. 10.
Osrednje razstavišče Mestne
knjižnice Velenje: Naslikaj mi
zgodbo: foto natečaj, avtorica
razstave je Stanka Ledinek; do
31. 10.
Otroški oddelek Mestne knji-
žnice Velenje: Pika Nogavička
ima rdeča lička, razstava likovnih
del otrok Vrtca Velenje; do 31. 10.
Sončna stena Mestne knjižnice
Velenje: Duša, duh, um telo: celo
naše bitje – naš dom, avtorice
Kate Laštro, do 31. 10.
Domoznansko razstavišče Me-
stne knjižnice Velenje: Pregle-
dna razstava izbora publikacij in
plakatov Galerije Velenje 1971–
2021; do 30. 10.
Razstavišče Mladinska soba
Mestne knjižnice Velenje: raz-
stava dijakov Gimnazije Velenje
– likovna smer; do 31. 10.
Medgen borza Rečica ob Savi-
nji: razstava 5. Lenartova pre-
pletanja Deseti brat Kulturnega
društva likovnih ustvarjalcev
Gal; do 5. 11.
Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan

Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje – Sta-
ra grofija: Kulturnozgodovinska
razstava, Od gotike do historiciz-
ma po korakih (prilagojeno za
osebe z okvaro vida), Alma M.
Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Celeia – mesto pod me-
stom, Grofje Celjski, Od šivanke
do zvezd (prazgodovinski del
stalne arheološke razstave)
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz-
dravstvena zbirka
Muzej Laško: Laško – potovanje
skozi čas, V pradavnem Panon-
skem morju in Pivovarstvo in
zdraviliški turizem.
Železarski muzej na Tehar-
jah: Teharska koseška skupnost
in Šolstvo na Teharjah, avtorja
razstav: Slavica Glavan in Matej
Ocvirk
Galerija Zgornji trg Šentjur:
Vojna za samostojno Slovenijo
– 1991
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen-
tjur: (skladatelji in zdravniki v
19. in 20. stoletju)
Zgornji trg Šentjur: Muzej za-
kladi Rifnika – najdbe iz arheo-
loškega najdišča Rifnik (od ka-
mene dobe do 6. stoletja našega
štetja, predstavljenih je preko
600 najdb) in Spominska soba
New Swing Quarteta s stalno
razstavo Pesem Južne železnice
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej južne železnice
Na vrhu Rifnika: panojska raz-
stava na prostem Rifnik in njego-
vi zakladi in igrica Lov na zaklad
Cerkev sv. Leopolda, Loka pri
Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-
te na območju Žusma
Planina pri Sevnici 37: Etnolo-
ška zbirka Šmid, Kozjansko žari
Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodonti, Afriška zbirka, Med
romantiko in barokom, Stara tr-
govina in gostilna, Ko je Velenje
postalo mesto, Šaleška dolina
1941–1945, Grajska kapela, Zbir-
ka sodobne slovenske umetnosti
Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce-
sarja, 750 let Velenjskega gradu,
Pešpot na Velenjski grad
Mestni stadion Velenje: razstava
ob 70-letnici Nogometnega kluba
Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let poslov-
no-konferenčnega hotela Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predstavlja
Šaleško in Zgornjo Savinjsko doli-
no v procesih osamosvajanja RS
Poslovni center Megatel Vele-
nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz
preteklosti in sedanjosti
Šolski center Velenje, B-stavba:
Veščina, šport, umetnost, način
življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Za-
puščina Ane Lušin, Cankarjeve
ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje – osrednje
razstavišče: Prva berila, razsta-
va iz zbirke prvih beril zbiratelja
in kulturnika Marjana Marinška
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se
plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
V. d. odg. urednice: Tatjana Cvirn
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Janja Intihar,
Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik,
Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM:
SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Št. 41, 14. oktober 2021
Kdor ne skače … je na tleh.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Zdravljenje duše osvobaja srce	Foto: SHERPA

Št. 41/ Leto 76 / Celje, 14. oktober 2021
V čast jabolku in ohranjanju
narave str. 34-35
Foto: Andraž Purg – GrupA

Hvaležni pod novo
streho str. 28
Dekle, elastično kot	Savinjski Oktoberfest
gumica str. 33	uspel str. 38-39
26
INTERVJU
Št. 41, 14. oktober 2021
O družbi in krizi vrednot, urgentnem centru in tudi o odnosu do lastnega zdravja
»Bolnike je treba poslušati
»Ko sedem v letalo, zaupam pilotu, ker se ne spoznam na
letalstvo. V primeru nesreče lahko kričim, jočem, ampak vem, da
je on edini v tistem trenutku, ki me lahko reši. Če grem v banko,
zaupam bančnici, ker je strokovnjakinja na svojem področju.
Medtem ko se na medicino zdaj spozna vsak.«
in slišati«
Sodobna medicina je zadnje desetletje doživela preboj. Nato je vanjo trčila epi-
demija, ki je zatresla ves svet. Zdravstvo je v prelomnem obdobju. Zamajala se
je družbena solidarnost, manj je zaupanja. V vse. Zdravstvo je v prvi bojni liniji.
Že pred epidemijo je število bolnikov, ki so potrebovali zdravstveno oskrbo, bilo
več. Ljudje se starajo, življenjska doba se podaljšuje. To, da je danes več ljudi kot
včasih, je dobra novica, a hkrati to ne pomeni, da so vsi zdravi, pravi predstojnica
Urgentnega centra Celje (UCC), specialistka nevrologije Iwona Ewa Kosi.
SIMONA ŠOLINIČ
»Še posebej na področju kardiologije in ne-
vrologije sodobna medicina na srečo podaljšuje
življenje kljub boleznim. Ljudi danes zdravimo
sodobneje in jih bolj strokovno obravnavamo,
zanje lahko naredimo več kot pred desetletjem.
To je dobro. V zdravstvu nas pestijo predvsem
primanjkljaj postelj, prostorska in kadrovska
stiska. Že pred epidemijo nismo imeli dovolj
prostora za vse bolnike, predvsem na področju
cerebrovaskularnih in internističnih obolenj.«
Epidemija je to še poslabšala?
Da. Ker moramo oskrbeti covidne bolnike, je
postelj za ostale bolnike še manj. Ob tem mora-
mo delati dvojno. Kot nevrologinja rečem, da je
bolnišnica kot lobanja. Ne more se raztegniti. In
s tem, kar imamo, moramo narediti najboljše
za vse.
Je to možno?
Za bolnike naredimo največ, kar lahko. Dokler
bom tu, nikomur ne bomo odrekli oskrbe. Dnev-
no v UCC obravnavamo približno 250 bolnikov,
pri čemer postelj ni več kot prej. Hkrati vsako-
dnevno najmanj deset bolnikov čaka na sprejem
na oddelke. Zelo hudo je, če na oddelkih nima-
mo dovolj prostora zanje. V UCC je opazovalnica
z desetimi posteljami, ki so ves čas zasedene.
Sorodniki bolnikov nas sprašujejo, zakaj so nji-
hovi svojci še v opazovalnici in ne na oddelkih.
Zato, ker na oddelkih ni prostora, tudi tam so
ostali bolniki na posteljah na hodnikih. Potem
moramo tehtati, kdo od bolnikov je zdravstveno
bolj prizadet. Te odločitve so najtežje. Vsi kolegi
delajo na vso moč, ne le na področju zdravljenja,
ampak tudi na področju organizacije. Načrtovati
morajo preiskave, število medicinskih naprav je
omejeno, kar pomeni, da je dnevno omogočeno
samo določeno število preiskav. Ves čas morajo
presojati, koga lahko odpustijo domov in koga
bodo sprejeli na oddelek. Težavo predstavljajo
tudi prevozi nepomičnih bolnikov v domove za
starejše ali v domačo oskrbo. Ob obremenitvi
službe nujne medicinske pomoči, pomanjkanju
urgentnih zdravnikov in reševalcev morajo bol-
niki po obravnavi v UCC več ur čakati na prevoz.
Obravnavamo tudi ljudi, ki ne morejo več skrbeti
zase in jih nimamo kam odpustiti. Ne moremo
pa jih odpustiti na cesto. In ker nekateri nimajo
urejene oskrbe, ostajajo pri nas. Kolegi so utru-
jeni, da. Ne le zaradi dela, ampak tudi zaradi
sistema, ki ne zagotavlja ustreznih pogojev dela.
Urgentni center je dostopen 24 ur. 250 ljudi,
ki v njem poiščejo pomoč na dan, ni malo.
Vedno se najde kakšna zgodba koga, ki pravi,
da čaka več ur.
Priznam, da imamo kar nekaj pritožb ljudi,
ki ne razumejo, zakaj morajo v urgentnem cen-
tru čakati dlje. Urgentno resda pomeni hitro. V
sistemu urgence v Sloveniji imamo tako imeno-
vano Manchestersko triažo. Torej imamo svoj
semafor. V oranžno-rdečem sektorju urgence so
življenjsko ogroženi bolniki. Pri teh ne smemo
čakati pri nudenju pomoči. Zdravnik, lahko jih
je tudi več, odvisno od potreb, gre tisti trenutek
k njemu in mu rešuje življenje, kar pomeni, da
takrat ni na drugem delovišču. V tem času se
povečuje čakalna vrsta. Ob tem je v UCC ambu-
lanta službe nujne medicinske pomoči (SNMP),
to je v t. i. modro-zelenem sektorju. Gre za del
nujne pomoči, ki so jo pred uvedbo urgentnih
centrov izvajali družinski zdravniki v zdravstve-
nih domovih. V novem sistemu je ta ambulanta
zdaj v bolnišnici. Tu obravnavamo bolnike, ki
bi jih lahko oskrbeli družinski zdravniki. V tem
delu čakajo tudi do osem ur, v ljubljanskem ur-
gentnem centru celo 24 ur. Zgodilo se je, da je v
SNMP prišla gospa s herpesom in čakala tri ure.
Ni razumela, zakaj je šlo pet bolnikov v ambu-
lanto pred njo. Zato, ker so imeli zdravstvene
težave, ki so zahtevale nujnejšo obravnavo.
Potem pride do jeze kot v trgovini, ko kdo
preskoči vrsto?
»V potrošniški družbi so ljudje
pridobili način razmišljanja, da
je zdravstvena ustanova storilna
dejavnost. Prideš, kupiš, greš. Ampak
ni tako.«
Da. Ampak mi nismo trgovina, smo zdravstve-
na ustanova in najprej nudimo pomoč tistemu,
ki jo najbolj potrebuje. Oskrbimo vse, nikogar
ne zavrnemo. A tisti, ki so manj prizadeti, mo-
rajo počakati. Ljudje bi morali biti solidarnejši
in bi se morali zavedati, da če bodo tudi oni kdaj
hudo poškodovani, bo zdravnik najprej obravna-
val njih. In takrat bodo čakali drugi. Zdi se mi, da
smo postali potrošniška družba in da so ljudje
pridobili način razmišljanja, da je zdravstvena
ustanova storilna dejavnost, kamor prideš, ku-
piš, greš. A ni tako.
Se vam zdi, da je družba sploh še solidarna?
Razočarana sem nad odnosom v družbi.
Trdim, da zdravstvo deluje samo tam, kjer
je vzpostavljeno zaupanje med bolnikom in
zdravnikom. Ko sedem v letalo, zaupam pilo-
tu, ker se ne spoznam na letalstvo. V prime-
ru nesreče lahko kričim, jočem, ampak vem,
da je on edini v tistem trenutku, ki me lahko
reši. Če grem v banko, zaupam bančnici, ker
je strokovnjakinja na svojem področju.
Na medicino pa se zdaj spozna
vsak. Mislim, da solidarno-
sti med ljudmi ni, vsak
gleda samo nase …,
da bo prvi v vrsti, da
bo poskrbel zase,
za drugega ga ne
skrbi.
O solidarnosti
se veliko govori
v povezavi s ce-
pljenjem …
Točno. Zakaj
se cepimo? Za-
radi sebe. In
če ne zaradi
sebe, zaradi
drugih, da
jih ne oku-
žimo. Med
nami so
ljudje, ki
so bolni,
imunsko
oslabljeni in okužba zanje lahko pomeni smrt.
Torej? Cepila sem se tudi zaradi njih, da bi jih za-
ščitila. Te solidarnosti v širši družbi na žalost ni.
Ni skrivnost, da je zaradi vsega tudi me-
dicinski kader naveličan in izčrpan. V UCC
je tempo neizprosen, zaposlenih ni dovolj.
Kako je delovanje v urgentnem centru orga-
nizirano zdaj?
V bolnišnici trenutno manjka skoraj 80 me-
dicinskih sester, tudi zdravnikov je premalo.
Natančno smo analizirali vse prednosti in na-
pake iz preteklih mesecev, zato smo v četrtem
valu delo organizirali tako, da čim manj vpli-
vamo na obravnavo bolnikov v ambulantah in
na reorganizacijo dela na oddelkih. Edini smi-
seln način – dokler bo pač šlo – je, da delamo
dvotirno. To pomeni, da je levi del urgentnega
centra namenjen covidnim bolnikom, desni
ostalim. Kirurški del smo preselili k bolni-
šničnem vhodu 6, kjer je pediatrični urgentni
center.
Ta svoje delo organizira sam, ker je
pri otrocih vedno več drugih respira-
tornih okužb. Res je, da je kader
izčrpan, nekateri zaposleni ne
zmorejo več takšnega tempa.
Kako izgleda ta tempo?
Ob 7. uri pridem v enoto
za možgansko kap, nato
delam na nevrološkem
oddelku do 10.30, po-
tem odidem v UCC. V
dneh, ko sem dežur-
na, ob 14. uri pre-
vzamem dežurstvo
v UCC. Vmes opra-
vljam konzilijarne
klice, pomagam,
če se komu na
oddelku po-
slabša stanje.
Tečem na od-
delek in nazaj
na urgenco,
če dobimo
drugega
nujne-

Iwona Ewa Kosi, dr. med., specialistka
nevrologije in predstojnica
Urgentnega centra Celje
»Včasih nas ljudje vidijo kot bogove v belem.
Ampak nismo. Smo samo ljudje.«

Št. 41, 14. oktober 2021
INTERVJU
27
ga bolnika, na primer s kapjo. Če obstaja sum,
da je bolnik okužen z novim koronavirusom, se
mora celotna ekipa preobleči v zaščitno opremo,
ker če se ne, lahko pri pregledih ogrozi ostale
bolnike na oddelku ali urgenci. Svojcem se zdi,
da obravnava bolnika traja v nedogled, medtem
ko se nam zdi, da dan prehitro mine.
Ljudje ne razumemo, da pregled ni zadeva
petih minut?
Tako je. Vedno se poskušam vživeti v bolnika,
svojca in zdravnika. Vem, da se svojcem, ki so
v čakalnici in nas vidijo na hodniku, zdi, da gre
vse počasi. Ko bolnik vstopi v ambulanto, ga
pregledamo, opravimo slikovno diagnostiko,
sledijo laboratorijski pregledi. Samo na labora-
torijske izvide čakamo več kot uro, saj morajo
tudi tam opraviti svoje delo. Četudi bi želeli to
fazo preskočiti, je ne moremo, saj je ključna za
postavitev diagnoze. V času, ko čakamo rezul-
tate iz laboratorija za enega bolnika, ne sedimo,
ampak obravnavamo ostale bolnike.
»Kot nevrologinja vedno rečem, da je bolnišnica kot lobanja.
Ne more se raztegniti. In s tem, kar imaš, moraš narediti
najboljše za vse.«
Glede na razmere v družbi prihaja v UCC
tudi do provokacij?
Tudi. Te podaljšajo čakalne vrste za ostale. Ime-
li smo primer gospe, ki je doživela možgansko
kap. Partner jo je pripeljal prepozno, da bi ji po-
magali s trombolitičnim zdravljenjem. Ker ni bila
cepljena proti covidu-19, smo morali odvzeti bris,
česar partner ni dovolil. Sledilo je prepričevanje in
prišli smo do trenutka, ko je spremljevalec dovolil
bris samo s točno določeno testirno palčko. Zame
je bilo pomembno, da gospe čim prej pomagam.
Vmes je mineval čas. Bolnice nismo mogli brez
testiranja sprejeti na nevrološki oddelek, kajti če
bi bila okužena, bi s tem ogrozili ostale bolnike.
Partner bolnice, ki morda ni imela nič skupnega z
njegovim prepričanjem, ni dovolil, da bi jo name-
stili v del, kjer so covidni bolniki, in jo je celo želel
odpeljati domov, česar zaradi njenega slabega
stanja nisem dovolila. Nato je minila še ura in
pol, v tem času smo dosegli, da bomo testiranje
opravili s testirno palčko, ki jo je gospod zahteval.
Potem je zahteval, da mora biti bris odvzet tako,
kot je želel, kar je prineslo dodatno prepričevanje,
da ne more biti tako, ampak na pravilen način. V
takšnih primerih se mora celotna ekipa tudi opre-
miti z zaščitno obleko, kar vzame čas. Vzporedno
prihaja do podaljšanja vrste za vse v čakalnici, do
stresnih situacij, nezaupanja, pregovarjanja. To je
tisto, kar nas izčrpava.
Medtem ko na urgenci pregorevate, je že
nesmiselno govoriti o tem, da med družinski-
mi zdravniki ni veliko zanimanja za pomoč
v službi nujne medicinske pomoči, ki je po
stroki del primarnega zdravstva in po orga-
nizaciji del bolnišnice.
Iskreno mislim, da je največji problem, ki pesti
urgenco, da primarni sistem zdravstva ne deluje.
Naj mi kolegi v družinski medicini ne zamerijo,
vem, da veliko zdravnikov dela dobro, a veliko
jih ne dela tako, kot bi morali. Po uvedbi novih
urgentnih centrov je bolnišnica uradno postala
njihov nosilec koncesije in organizator dela. Am-
pak s tem ni dobila kadra. To je tako, kot da ste
na robinzonskem otoku in dobite čoln, ki nima
ne posadke ne motorja, a morate pluti. Kako
boste to storili? V SNMP obravnavamo bolnike,
ki bi jih moral oskrbeti družinski zdravnik. Gre
za manjše zdravstvene težave, ki so za ljudi ve-
like. In nekdo jim mora pomagati. Po priključitvi
SNMP k bolnišnici nismo dobili kadra – vesla-
čev, če končam prejšnjo prispodobo. V zadnjih
dveh letih se v organizaciji dela v tej ambulanti
prilagajamo situaciji iz dneva v dan.
Kako?
V tej ambulanti dopoldne in popoldne de-
lajo mladi zdravniki po končanem študiju in
opravljenem strokovnem izpitu. Ministrstvo za
zdravje je sicer odločilo, da bi se morali družin-
ski zdravniki v to ambulanto vključiti v nočnem
času in ob koncih tedna, ampak v praksi ni tako.
UCC mora nuditi 24-urno oskrbo, a je nima s
kom zagotoviti. Družinski zdravniki večinoma
ne želijo dežurati, prisiliti jih ne moremo. Pri
nas ni zdravnika, ki ne bi opravil štiri do pet
dežurstev v mesecu. Družinski zdravniki v zdra-
vstvenih domovih pa nimajo dežurstev, ne de-
lajo ob sobotah in nedeljah. Če bi vsak od njih
sprejel vsaj eno ali dve nočni dežurstvi, bi imeli
delo v UCC zelo dobro »pokrito«. Zgodilo se je
že, da v SNMP ni bilo zdravnika in sem morala
sama delati na dveh deloviščih. V dežurni ne-
vrološki ambulanti in v SNMP.
Več kot očitno tudi bolniki opažajo to te-
žavo.
Ko jih vprašamo, zakaj niso odšli k osebnemu
zdravniku, povedo, da so ga klicali neštetokrat
in da se nihče ni oglasil. Če so ambulanto pri-
klicali, so jih naročili čez nekaj dni. Bolnik reče,
da ga boli za prsnico in da ima visok tlak, pri
čemer ga osebni zdravnik naroči čez štiri dni.
To je nedopustno, da takšni bolniki ne pridejo
takoj na vrsto. Čakajo dva dni doma, nato se
stanje poslabša in pridejo kam? V urgentni cen-
ter. Takšnih bolnikov nikoli ne odklonimo, saj
imajo zdravstvene težave. Ampak sistem jim
blokira pot do osebnega zdravnika. Mislim, da
smo bolnišnični zdravniki postali v zadnjih letih
talci med primarnim in terciarnim zdravstvom.
Je med bolniki, ki pridejo na urgenco, ve-
liko starejših, ki še težje pridejo do osebnega
zdravnika?
Zadnjič me je v domu za starejše ogovorila
gospa, ki ni vedela, da sem zdravnica. Dejala
je, da ›danes ni več tako kot včasih, da osebni
zdravnik sploh ne pogleda bolnika, nekaj pač
napiše in bolnik gre‹. Dodala je, naj je nihče
več nikoli ne pošilja k zdravniku. Želim pove-
dati, da pregledi pri osebnem zdravniku v tem
času izgubljajo svoj smisel. Starejši zaradi težav
potrebujejo pogovor. Sistem je osredotočen na
birokracijo, izpolnjevanje papirjev, a zmanjka
časa za bolnika, kar se ne bi smelo zgoditi. Nor-
mativ za ginekološki pregled je tri minute. Kaj
lahko zdravnik naredi v tem času? Normativ za
dementnega bolnika je dvajset minut. V tem
času se z bolnikom ne moreš pogovoriti, saj
potrebuješ svojca. To je nevzdržen tempo. Ne
Intervju s predstojnico UCC je bil opravljen pred odmevnim petkovim prime-
rom s štiriletnim dečkom, o katerem poročamo na strani 2. Kosijeva je že v
petek, takoj ko so jo kot predstojnico seznanili s primerom, zahtevala takojšnji
strokovni nadzor in tudi ukrepe, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo.
Sogovornica ne skriva ogorčenja nad dogodkom: »Razen vseh kliničnih poti,
priporočil in smernic obstajajo še najpomembnejša merila – to sta etika in
humanost! Ta dogodek se ne bi smel zgoditi, še najmanj otroku! Dokler sem
tu, ne bomo nikomur odrekli pomoči in ta bo pravočasna ter skladna s stroko.
Osebno mi je zelo žal in se kot vodja urgentnega centra opravičujem svojcem
za nastalo situacijo.«
delamo za tekočim trakom, ampak z ljudmi,
s katerimi se je treba pogovoriti, jih slišati. Ko
človek nima sogovornika, ne more rešiti svojega
problema. Prihaja do situacij, ki smo jim bili pri-
ča pred petnajstimi leti: k nam prihajajo ljudje
z neurejenim tlakom, visokim holesterolom,
neurejenimi kroničnimi boleznimi. Vedno več
je zapletov zaradi tega.
Tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana
opozarjajo, da je vedno več ljudi z višjo sto-
pnjo raka zaradi pozne diagnoze. Opažate
enako tudi na področju nevrologije?
Še enkrat – ne želim užaliti nobenega oseb-
nega zdravnika, so tudi zelo dobri, predvsem
starejša generacija. Govorim na podlagi po-
datkov o številu napotnic, saj tu vidimo, kdo
pošilja bolnike najbolj naprej in kdo najmanj.
Pomembno je, da zdravnik pomaga bolniku,
kolikor lahko, v ambulanti, saj ga najbolj pozna.
Epidemija je omogočila tudi e-posvet. V zdra-
vstvu je priporočen le pri prilagajanju terapije.
Če ima bolnik novo zdravstveno težavo, ga mora
zdravnik videti. Na področju nevrologije toliko
možganskih krvavitev, toliko primerov slabo ali
nezdravljenega krvnega tlaka, kot jih je zdaj,
nisem videla v zadnjih dvajsetih letih. Ljudje
prihajajo k nam, ker nimajo urejene terapije za-
radi holesterola, motenj srčnega ritma … ali jim
enostavno zmanjka zdravil in ne vedo, kako do
zdravnika. Strinjam se, da narašča število on-
koloških bolezni in drugih obolenj, ampak se
moramo vprašati, zaradi česa ljudje umirajo.
Kako to mislite?
Na prvem mestu so srčno-žilne bolezni, torej
srčni infarkti, možganske kapi, sledijo peri-
ferne arterijske okluzivne bolezni, ogromno
je amputacij nog, nato so zamujeni oziroma
nediagnosticirani karcinomi. Če bi bila ta
stanja prepoznana pravočasno, do zapletov
ne bi prišlo. Ampak v tako prizadetem siste-
mu, kot je trenutno zdravstvo, morajo imeti
prednost nujna obolenja, zaradi katerih ljudje
umirajo. Tudi ljudje se morajo tega zavedati.
K nam pridejo, ko se že pojavijo posledice ne-
zdravljenih ali slabo zdravljenih bolezni. Ta-
krat lahko samo gasimo ogenj. Za preventivo
morajo poskrbeti sami v sodelovanju s svojim
družinskim zdravnikom.
Smo izgubili odnos do lastnega zdravja?
To je odgovornost do sebe. Bolezen je pro-
ces, ki nastane veliko prej, preden se pojavi
neka huda posledica. Veliko bolezni nastane
zaradi nezdravega sloga življenja, nezdravega
prehranjevanja. Že otroke moramo navajati na
zdrav način življenja, na pravilen odnos do la-
stnega zdravja, jih naučiti, da smo sami najbolj
odgovorni za svoje zdravje. Ob tem morajo
bolniki upoštevati zdravnikova navodila.
Govorite, kot da jih ne.
Ko ležijo na oddelkih, nam obljubijo vse, da
bodo jemali vsa zdravila, ki jim jih predpišemo,
da bodo zdravo živeli, prenehali s slabimi na-
vadami. Ampak obljuba izzveni. Ko ponovno
poiščejo pomoč, vidimo, da nekateri navodil
ne upoštevajo, zdravil ne uživajo redno. Danes
celo nekateri menijo, da sladkorna bolezen ni
bolezen. Ta stanja moramo vzeti resno in do-
sledno upoštevati zdravnika in terapije. Ljudje
uživajo prehranska dopolnila, ki niso v nekem
trenutku nujna. A ko jim predpišemo zdravilo
proti strjevanju krvi, ki prepreči kap ali smrt, ne-
kateri razmišljajo o stranskih učinkih teh zdra-
vil. Še vedno pri nekaterih obstaja prepričanje,
da je pomembno, da do jemanja zdravil pride
čim kasneje v življenju, ali se pojavi strah, da
bo kdo moral jemati neko zdravilo doživljenj-
sko. Kot da bi to defi niralo, ali je bolan ali ne.
Ampak bolezni ne nastanejo z danes na jutri.
Pomembno je preprečiti zaplete.
Kaj bi se moralo spremeniti?
Družba bi nam morala najprej zaupati. Vedeti,
da zdravniki želimo samo dobro. Epidemija je
neke vrste vojno stanje. Ampak zdravniki smo
bili poklicani za takšno delo. Prej sva govorili
o družinskih zdravnikih. Zavedam se, da tudi
v bolnišnicah vsi zdravniki ne delajo dobro, vsi
pa delamo toliko, kot zmoremo. V ospredju je
vedno bolnik. Na drugi strani bi se morali ljudje
zavedati, da so gospodarji svojega telesa. Čim
bolj zgodaj ko začnejo skrbeti za svoje zdravje,
manj se pojavljajo bolezni. Včasih nas ljudje vi-
dijo kot bogove v belem. A nismo. Smo samo lju-
dje. Družba mora razumeti tudi, da ne moremo
pozdraviti vseh bolezni in da mora človek smrt
sprejeti in je ne »potiskati« v bolnišnico. Sprija-
zniti se moramo s procesom umiranja. Bolnišni-
ca ni najboljši prostor za umiranje. Verjemite mi,
da oseba, ki umira v bolnišnici, ni umirjena, kot
če bi se poslovila doma, v krogu svojcev. To so
stvari, ki jih mora družba osmisliti. Družba je v
krizi človeških vrednot.
Ste kdaj mislili, da bo tako?
Nikoli. Pred desetletjem smo živeli v zlatem
obdobju. V zdravstvu smo dosegli nek standard.
Čeprav ni bilo idealno, je delovalo dobro. Ur-
gence niso bile polne, ljudje so imeli dostop do
osebnih zdravnikov. Še sanjalo se nam ni, v ka-
kšnih pogojih bomo delali danes in da bo prišla
epidemija, ki je ne bomo mogli obvladati. Zave-
dali smo se, da se lahko zgodi masovna nesreča,
a ne takšna epidemija. V družbi smo se počutili
varno, kot da se nam ne more nič zgoditi. Me-
nili smo, da tega sistema ne more nič porušiti.
V prvem valu epidemije smo razmišljali, da bo
trajala mogoče mesec ali dva. Zdaj ko je tu že
četrti val, odkrito upam, da je bo kmalu konec.
Pa bo?
Upam, da bo epidemija upadla decembra, a
le, če bo precepljenost dovolj visoka in če bomo
vsi odgovorni do sebe in do sočloveka. Samo
tako bomo lahko preživeli srečen božič. Bojim se
samo, da morda na Kitajskem ne bodo ustrezno
ukrepali predvsem na področju tržnic, ki so vir
okužb. Morda nas čaka covid-20 …
Skočiva v lepšo prihodnost. Predstavljate si,
da sva v letu 2026 in se pogovarjava za Novi
tednik. Vprašam vas, kako ocenjujete stanje
v celjski bolnišnici. Kaj odgovorite?
Leto 2026? (za trenutek sogovornica pomi-
sli). Odgovorim, da je celjska bolnišnica tretji
slovenski klinični center. Da ima dobre strokov-
njake, več medicinskih naprav, več prostorov
ter predvsem veliko optimizma in radovednosti
zaposlenih, kot so je imeli v mlajših letih, ko
so zaključevali študij. Odgovorim, da sem po-
nosna, da vse to zmoremo. In to, da je v Celju
urgenca, kot jo vidimo v ameriških fi lmih, ter
da v družbi premoremo toliko kulture dialo-
ga, da se znamo pogovarjati in se slišati. Ter
da je v ospredju vedno bolnik. Večni optimist
sem. A realen. Sanje so dovoljene. Človek mora
sanjati, da lahko ustvarja. Samo tako gradimo
boljši svet.
Foto: Andraž Purg – GrupA
28
DOBRODELNOST
Št. 41, 14. oktober 2021
Družina Dolar pred vhodom v prenovljeno hišo
Druženje v sodobni svetli kuhinji bo zdaj veliko prijetnejše.
Ob podpori dobrih ljudi spet zaživeli
Srečni in hvaležni pod novo streho
O žalostni zgodbi tričlanske družine s Stranic smo
že pisali. Tokrat lahko pišemo o njenem srečnem kon-
cu. Usoda družine Dolar se je konec lanskega leta
dotaknila mnogih. Čeprav so že pred tem številne or-
ganizacije vedele, da živijo oče Slavko, mama Cvetka
in njun najstniški sin Jože v izjemno slabih pogojih,
se je pri načrtovanju obnove skromnega doma vselej
zataknilo pri denarju. Dokler niso v življenje družine
posegle članice Lions kluba Konjice Vita. Ob podpori
prijateljskih dobrodelnih klubov in številnih dobrih
ljudi so v nekaj mesecih zagotovile dovolj denarja za
obnovo dotrajane in zaradi požara načete tristo let
stare hiše. Skromna in srčna družina se je tako konec
prejšnjega tedna vselila v povsem prenovljen dom.

LEA KOMERIČKI KOTNIK
»Konec lanskega in v začet-
ku letošnjega je bilo v dobro-
delni akciji Pomoč za družino
Dolar pod okriljem članic Li-
ons kluba Konjice Vita zbranih
53.935,02 evra. Denar je bil v
celoti porabljen za temeljito
prenovo skoraj tristo let stare
hiše, v kateri je družina ži-
vela. Skromna hišica, načeta
zaradi časa, vlage in požara,
je bila povsem neprimerna za
bivanje. Danes se kaže dom
Dolarjevih v povsem drugač-
ni luči,« je ob svečani predaji
ključev dejala aktualna pred-
sednica Lions kluba Konjice
Vita Simona Senegačnik. Kot
je še povedala, je bil del sred-
stev zbran z donacijami posa-
meznikov in podjetij, del s po-
močjo SMS-kampanje, nekaj
je prispevala Fundacija Radia
1. Denar za družino so članice
kluba zbirale tudi na dobrodel-
ni Valentinovi Zoom večerji z
dražbo. »Številni podjetniki in
obrtniki iz bližnje in daljne
okolice so pomoč ponudili
tudi v obliki dela in materiala
za obnovo. Njihov prispevek
ocenjujemo na približno 30
tisoč evrov. Les za ostrešje je
večinoma prispevala družina
Dolar iz lastnega gozda, med-
tem ko so večino del na ostreš-
ju opravili prostovoljci,« je še
povedala Senegačnikova, ki je
vodenje kluba prevzela sredi
letošnjega leta.
Široka podpora
Članice konjiškega Lions
kluba ob koncu izjemno
uspešne in v zgodovini kluba
največje dobrodelne akcije po-
udarjajo pomen širšega pove-
zovanja in sodelovanja. »Brez
podpore in prizadevanja lokal-
ne skupnosti in organizacij bi
Družino so ob vstopu v nov dom in nov začetek pozdravili številni krajani in podporniki
akcije, tisti, ki so omogočili, da se bo lahko doma počutila zares varno.
težko uspele. Z prizadevanje
se moramo zahvaliti tudi zre-
škemu županu Borisu Pod-
vršniku in krajevnim organi-
zacijam Rdečega križa občin
Slovenske Konjice, Zreče in
Vitanje,« poudarjajo članice
kluba, ki se zahvaljujejo tudi
Krajevni skupnosti Stranice in
njenemu predsedniku Dragu
Padežniku, ki je nesebično
bdel nad projektom in orga-
niziral večino delovnih akcij s
prostovoljci.
Na hudo stisko je dobro-
delni klub opozorila sekre-
tarka Območnega združenja
Rdečega križa Slovenske Ko-
njice Renata Gabrovec, ki se
je kasneje dejavno vključi-
la v projekt, ki ga je vodila
Simona Vrečko. Ona je bila
tudi tista, ki se je po obisku
pri družini odločila, da tako
preprosto ne sme biti. Na
njeno pobudo so nato pro-
jekt prevzele članice Lions
kluba Konjice Vita.
Stranišče »na
štrbunk« le še
žalosten spomin
Tričlanska družina, oče,
mati in zdaj že šestnajstle-
tni sin, je v teh dneh resnič-
no na novo zaživela. Po več
mesecih se je vrnila v svoj
dom, ki po prenovi izžareva
povsem drugačno energijo.
Srčnost je ostala, prostovolj-
ci so vanj vnesli svežino in
upanje. Napol požgana hiša,
stranišče »na štrbunk« nekaj
deset metrov stran, umivanje
v vedru in podobno so da-
nes zgolj še boleč spomin na
neke druge čase. »Vite smo
tokrat prvič nekomu res ko-
renito spremenile življenje.
Družini Dolar smo omogoči-
le dostojnejše življenje ter ji
hkrati podarile možnost, da
svoje načrte in dejanja pre-
usmeri v prihodnost – brez
strahu in negotovosti, kako
dolgo jim bo njihov že tako
skromen dom še služil,« sta
uglašeni Nina Malec Poklič
in Simona Senegačnik, nek-
danja in trenutna predsedni-
ca Lions kluba Konjice Vita.
Kot še poudarjata, so izjemno
vesele, ker so družini vrnile
dostojanstvo. In pokazale, da
se s srčnostjo in voljo lahko
veliko naredi. »Če le stopimo
skupaj.«
Foto: Matej Nareks
Spomnimo
Dotrajana, vlažna in
zaradi požara ožgana
hiša
Simona Vrečko verjetno nikoli
ne bo pozabila dneva, ko je prvič
obiskala družino Dolar na doma-
čem naslovu na Stranicah. »Bila
sem vznemirjena, ker nisem ve-
dela, kako me bo družina sprejela.
Bila je tema, parkirala sem na do-
vozu in najprej zagledala lepo hišo
ter ob njej kamnito hiško in hlev.
Iz hleva sta ob mojem pozdravu
prišla gospod in sin. Predstavila
sem se in sledilo je prijazno po-
vabilo v hišo, kjer je gospa na šte-
dilniku na trda goriva pripravljala
večerjo. Ko sem vstopila v hišo, sem
zagledala črne stene in strop, pod-
prt z lesenimi podporniki, ki so bili
nameščeni po požaru in na katerih
je bil nameščen električni kabel do
jedilnega kota, na njem je visela
žarnica. Tla na verandi so bila iz
betona, v kuhinji je bil položen star
topli pod. Kuhinjski elementi so bili
še vedno črni od požara, strop se je
na nekaterih delih luščil. A bilo je
toplo, zaradi krušne peči in štedil-
nika, v katerem je gospa pripravljala
večerjo,« je opisala prve vtise, ko
je vstopila v tristo let staro hišo na
posestvu, ki ga je kupil Slavkov pra-
ded. Ko se je nekoliko razgledala po
skromnem domovanju, je ugotovila,
da v njem ni kopalnice. Približno 50
metrov od hiše je bilo v leseni uti
stranišče »na štrbunk«.
Kot je izvedela, je Slavko inva-
lid. Zaradi poškodb v gozdu je bil
dvakrat operiran na hrbtenici, imel
je možgansko krvavitev, slep je na
eno oko. Ostalih poškodb sploh
ne šteje, ker jih je bilo preveč, pri
čemer je sploh čudež, da je še živ.
Invalidnost mu je onemogoča redno
zaposlitev. Povedal je, da si je ne-
izmerno želel službo, da bi lahko
dobil kredit in vložil nekaj v hišo.
Cvetka nima izobrazbe. Obiskova-
la je osnovno šolo s prilagojenim
programom. Zgodaj se je poročila,
vendar se je s prvim možem razšla
in prišla živet k Slavku. Leta 2005
se jima je rodil sin Jože.
Družina se preživlja s skromni-
mi prihodki socialne podpore in s
tistim, kar pridela na skromni kme-
tiji.
Dolarjevi v nekdanji kuhinji
Št. 41, 14. oktober 2021
PRETEKLOST IN SEDANJOST
29
Devetnajst Celjskih večerov v knjigi, dvajseti na njeni predstavitvi
Slovenija potrebuje
o strpnosti
deklaracijo
Malo več kot dve leti, devetnajst večerov in 29 gostov.
Takšna je statistika Celjskih večerov, ki jih je v obdo-
bju od oktobra 1990 do januarja 1993 najprej v Hotelu
Evropa in nato v zdravilišču na Dobrni skupaj z Dragom
Medvedom prirejal Jože Volfand. Po tridesetih letih je
marsikaj, kar je bilo izrečenega na teh večerih, in tudi,
kdo je na njih sodeloval, utonilo v pozabo. Zdaj je vse,
kar se je takrat dogajalo in kakšen pomen so imeli celj-
ski pogovori, zapisano v knjigi Jožeta Volfanda. »Nikoli
prej in nikoli kasneje v Celje ni prišlo toliko pomembnih
akterjev političnega življenja. Zato lahko rečemo, da
je Celje pomembno prispevalo k intelektualnemu in
političnemu življenju v začetku devetdesetih let,« je na
predstavitvi knjige dejal Tonček Kregar, direktor Muzeja
novejše zgodovine Celje, ki je skupaj z Zgodovinskim
arhivom Celje podprl njeno izdajo.
JANJA INTIHAR
Jože Volfand, nekdanji
novinar, publicist, družbeno-
-politični delavec ter še vedno
kulturnik, podjetnik in zalo-
žnik, predvsem pa ena najbolj
znamenitih osebnosti Celja,
je svojo novo knjigo naslovil
Odkrito in zakrito v času osa-
mosvajanja Slovenije. Prvi del
je namenil kratki kronologiji
dogodkov med letoma 1989
in 1993 v Evropi, Jugoslaviji in
Sloveniji. Nato opisuje svojo
poklicno pot, predvsem tisti
del, ki ga imenuje »moje mo-
deratorsko popotovanje« in ki
ga je izklesal v enega najboljših
voditeljev pogovorov. Začel je
na nacionalni televiziji, kjer je
kot prvi vodil oddaje v živo,
nadaljeval deset let pri časopi-
su Delo, nato so prišli Celjski
večeri ter kasneje še pogovori
v organizaciji celjskega kluba
podjetnikov Zlatorog in oddaje
na velenjski televiziji.
Celjski večeri so
zbližali politike in
ljudi
Volfand pravi, da je bil vsak
Celjski večer zgodba v treh
dejanjih – ozadje, dialog in
medijskih odmev. Zato so tudi
osrednji del knjige o Celjskih
večerih tridejanke vsakega
srečanja. »To je spomin na
ljudi, zelo izpostavljene oseb-
nosti in akterje povsem novih
družbenih obzorij. Obenem
je tudi retrospektivni pogled,
kako različno so krmarji nove
zgodovine na Balkanu obrača-
li krmilo, da bi se pripeljali v
osamosvojitveni pristan. Šele
z današnje perspektive je lažje
ugotoviti, kako so, ne glede na
želje, celjska srečanja soustvar-
jala glasnost dogajanj, v katera
smo bili potisnjeni. Celje je bilo
na zemljevidu zgodovinskega
trenutka,« poudarja Volfand.
»Nikjer drugje kot v Celju v ti-
stih letih niso na takšnih dru-
žabnih pogovorih gostovali naj-
vidnejši predstavniki politik iz
vseh delov Jugoslavije. Celjski
večeri so jih zbližali z ljudmi
vsaj za trenutek.«
Od Drnovška do
Kreslina
Je Jože Volfand poznal vso
takratno »politično elito prvo-
kategornikov« in jih osebno
povabil v Celje? V knjigi poja-
snjuje, da ne in da mu držav-
niških srečanj na Celjskih ve-
čerih ne bi uspelo izvesti brez
pomoči ljudi, ki so politikom
bili blizu, še zlasti Marjana
Šiftarja, takrat šefa kabineta
predsednika Predsedstva RS.
Šiftar je v posebnem pogovo-
ru, opravljenem v sedanjem
času in objavljenem v knjigi,
dejal, da so zlasti gosti iz jugo-
slovanskega okolja prepoznali
v Celjskih večerih oazo demo-
kratične javne razprave. In res
so v Celje prišli vsi takratni
predsedniki takratnih jugo-
slovanskih republik, z izjemo
srbskega Slobodana Miloše-
vića, ter na teh, pravzaprav dr-
žavniških srečanjih ustvarjali
posebne in tudi za današnje
čase zanimive zgodbe. Celja-
ni so lahko prisluhnili hrva-
škemu predsedniku Franju
Tuđmanu, bosanskemu Aliji
Izetbegoviću, makedonske-
mu Kiru Gligorovu in seveda
slovenskemu Milanu Kučanu,
ki je v Celje prišel največkrat,
ker je na pogovorih spremljal
svoje predsedniške kolege. Ko
prišel s Tuđmanom, sta njun
pogovor neposredno prenašali
slovenska in hrvaška nacio-
nalna televizija, kar vsekakor
priča, kako pomembna so bila
celjska srečanja.
Marjan Šiftar: »Celjski večeri so bili oaza
demokratičnih pogovorov, pomemben
kamenček v mozaiku takratnih
sprememb. Odmevali so v slovenskem in
jugoslovanskem prostoru. Lahko bi jih
obudili, saj Slovenija znova potrebuje
takšne razprave.«
Gost prvega večera 5. okto-
bra 1990 je bil dr. Janez Drno-
všek, takrat član Predsedstva
SFRJ, ki je v Celje prišel še en-
krat, dve leti kasneje, ko je bil
predsednik slovenske vlade.
Zadnji večer je bil 15. januarja
1993, gost na njem je bil pe-
snik in pevec Vlado Kreslin s
svojo Beltinško bando. Vmes
pa so Celjanom in tudi celotni
Sloveniji, saj so bili vsi večeri
medijsko zelo odmevni, svo-
ja razmišljanja o političnih
razmerah in odnosih v druž-
bi razkrivali takratni ministri
Janez Janša, Dimitrij Rupel,
Jožica Puhar, Jelko Kacin in
Ivan Bizjak, ljubljanski nad-
škof metropolit Alojzij Šuštar,
poslanca iz stranke LDS Jožef
Školč in Mile Šetinc, pesnik
in akademik Ciril Zlobec, ge-
nerala jugoslovanske vojske
Konrad Kolšek in Ivo Tominc,
idejna mati narodne sprave
Spomenka Hribar, takratni
predsednik predsedstva SFRJ
Stipe Mesić, podpredsednika
slovenske in hrvaške vlade
Andrej Ocvirk in Zdravko To-
mac, gospodarstvenika Marjan
Cerar in Marko Voljč, maribor-
ska županja Magda Tovornik
ter župana Celja in Ljubljane
Anton Rojec in Jože Strgar, pu-
blicist Boštjan M. Zupančič ter
vidnejša medijska ustvarjalca
Tit Doberšek in Drago Balažič.
Marsikoga od gostov Celjskih
večerov danes ni več in tudi
zato je Volfandova knjiga o ča-
sih, ko so bili politično ali kako
drugače zelo aktivni in vplivni,
še bolj dragocena.
Bivši predsednik na
protestih
»Žal vam bodi« je bil naslov
članka, v katerem je nekdanja
novinarka Novega tednika Na-
taša Gerkeš (in ki je, tako kot
še mnogi drugi članki našega
časopisa o Celjskih večerih
našel svoje mesto v knjigi) po-
ročala o srečanju, na katerem
je gostoval nadškof Alojzij
Šuštar. Pogovor ni bil najbolje
obiskan. In prav te besede bi
lahko danes naslovili tudi na
vse tiste, ki so bili povabljeni,
a niso prišli na predstavitev
Volfandove knjige. Po tridese-
tih letih bi lahko bili priča še
enemu, dvajsetemu Celjskemu
večeru. Jože Volfand je namreč
na predstavitev povabil nekate-
re svoje nekdanje goste. Poleg
Milana Kučana so v Celje prišli
Jožica Puhar, Dimitrij Rupel,
Jože Volfand: »Knjiga je pregled
časa in trenutkov z intelektualno
in časovno distanco. Marsikaj,
kar se dogaja danes, demantira
sanje, ki smo jih imeli takrat.«
Ivan Bizjak in Marko Voljč, ki
se jim je pridružil še nekdanji
celjski župan Anton Rojec. Bolj
kot temam pred tridesetimi leti
so se osredotočili na trenutna,
predvsem politična dogajanja
v Sloveniji in tudi Evropi ter na
vse večjo ideološko polarizaci-
jo Slovencev.
Na vprašanje Jožeta Volfan-
da, kakšna sta danes moč in
ugled Slovenije v Evropski uni-
ji, saj daje videz, kot da ne ve,
ne kod ne kam, poleg tega se
več omenja njena orbanizaci-
ja, je Dimitrij Rupel odgovoril,
da je vpliv naše države v uniji
omejen. O orbanizaciji pa da
nima smisla govoriti. Volfanda
je tudi zanimalo, zakaj se bivši
predsednik udeležuje petkovih
protestov v Ljubljani. Milan Ku-
čan je povedal, da je bil doslej
na treh protestih, udeležil pa se
jih zato, ker se strinja s tem, kar
želijo petkovi kolesarji. »Želijo
dialog o tem, kar se dogaja v
državi, a so namesto tega dele-
žni zmerjanja in žaljivk. Poleg
tega se v zavetju covida dogaja,
kar z boleznijo nima nobene
zveze,« je dejal Kučan, ki pa si
ne zna razložita srda, ki je pri-
soten na protestih ob sredah.
»Ne gre samo za bes ljudi, za-
daj je še nekaj. Srede so nov
fenomen in kar se dogaja, me
skrbi. Dogajanje je stihijsko,
oblast na to odgovarja s silo, in
tudi to me skrbi. Slovenija je na
točki, ko je začela nazadovati,«
je poudaril.
Pogovoru o tem, zakaj se je
Slovenija v zadnjih letih ide-
ološko tako polarizirala, se je
pridružil tudi Ivan Bizjak, ki
je spomnil, da so se včasih v
politiki spoštovali, se veliko
pogovarjali in trdo pogajali,
danes pa že vnaprej zavračajo
drug drugega. Namesto da bi
bil za vzgled, parlament po-
staja podoben pogovorom »že
malce zadetih za šankom«, za
polarizacijo so po njegovem
krivi tisti, ki so v političnem
prostoru najbolj v ospredju.
Prihodnost Slovenije skrbi tudi
Marka Voljča, celo bolj kot ga je
pred tridesetimi leti. Na vpraša-
nje, ali je država res morala vse
banke prodati tujcem, je bivši
bančnik odgovoril, da je to res
žalostno in predvsem posledica
pomanjkanja vizije. »Zahod se
umika, prišli so Madžari, ki so
sicer uspešni bančniki, a bi lah-
ko v Sloveniji privatizacijo bank
opravili z domačim kapitalom.
Pri nas je pač tako, da je sloven-
ski kapital sumljiv in mu je ves
čas onemogočeno, da nastopa
kot kupec. Kar se je zgodilo z
bankami, je neuspeh politike in
celotne družbe,« je dejal Voljč.
Je torej prišel čas, ko Slove-
nija potrebuje novo Majniško
deklaracijo, je svoje sogovor-
nike še vprašal Jože Volfand.
Milan Kučan je odgovoril, da
je ne potrebuje, saj ima ustavo,
ki bi jo morali vsi spoštovati. A
ne le njenih zapisanih členov,
temveč tudi duha, ki ga izraža.
Sicer pa Slovenija, so se strinjali
vsi, bolj kot majniško potrebuje
deklaracijo o strpnosti.
Foto: SHERPA
Predstavitve knjige so se udeležili tudi (z leve) Anton Rojec, Marko Voljč, Ivan Bizjak, Dimitrij Rupel, Jožica Puhar
in Milan Kučan.
Poleg podjetja Fit media sta izid knjige o Celjskih večerih podprla tudi
Muzej novejše zgodovine Celje in Zgodovinski arhiv Celje. Na fotografiji
skupaj z Jožetom Volfandom direktorja obeh ustanov Tonček Kregar in
Borut Batagelj.
30
REKREACIJA
Št. 41, 14. oktober 2021
Najpogumnejši na 36 kilometrih osvojili šest vrhov
Robert Pritržnik je kot športni
pedagog, zaposlen v vitanjski
osnovni šoli, tudi sicer velik
zagovornik zdravega načina
življenja, kjer ima osrednjo
vlogo šport. »Gibanje v naravi
je najbolj prvinska oblika
gibanja in človeka spremlja
že od pradavnine. Čeprav
zaradi hitrega tempa življenja
mnogokrat pozabimo na
osnove, je res, da je človek
narejen za to, da hodi in teče,«
pravi glavni organizator in
pobudnik teka po obronki
občine Dobrna.









Ljubitelji narave, pohodništva in teka so se minulo
soboto spet družili na »trail« teku Od Miklavža do
Miklavža, ki ga je po letu premora zaradi epidemije
ponovno organiziralo tamkajšnje turnosmučarsko
društvo Lima. Dogodek, ki ga prireditelji pripravljajo
pod okriljem akcije Planinske zveze Slovenije Slove-
nija planinari, je netekmovalnega značaja. V ospredju
je predvsem aktivno druženje v naravi.
Udeleženci drugega teka po
obronkih Dobrne so se zbrali
v zdraviliškem parku, kjer so
športno druženje tudi sklenili

LEA KOMERIČKI KOTNIK
Tek po obronkih občine
Dobrna so prireditelji pod
taktirko športnega pedagoga
Roberta Pritržnika pripra-
vili že drugič. Premiero je
dogodek doživel leta 2019,
čeprav so športni navdušen-
ci, ki sodelujejo pri promociji
in razvoju turnega smučanja
na tem območju, o podobni
izvedbi razmišljali že veliko
prej.
»Da bi ob teku in poho-
dništvu združil ljudi, sem
razmišljal že pred leti, ko je
Planinsko društvo Dobrna to
planinsko pot po obronkih
občine uredilo in označilo.
Takoj se mi je zdelo, da bi
se to pot dalo brez velikih te-
žav preteči v petih do šestih
urah. Najprej sva to preizku-
sila z bratom,« pove glavni
organizator teka Robert Pri-
tržnik. Idejo o rekreativni
prireditvi je Pritržnik nato
obudil v okviru prijateljev,
ki so se leta 2016 povezali v
turnosmučarski klub Lima.
»V sklopu priprav na zimsko
smučarsko sezono prirejamo
tudi različen oblike tekaške
vadbe. Ker smo želeli, da bi
se na zabaven in zdrav način
V času epidemije je vedno več Slovencev
začelo zahajati v hribe in gore. A Pritržnik
opozarja, da kljub zagnanosti ne smemo
prehitevati in pretiravati. Kot pri vsaki stvari,
sploh pri športni dejavnosti, je treba začeti
postopno in počasi. Zahtevnost pohodov in
tekov nato stopnjujemo. Prav tako je pri po-
hodnikih in gorskih tekačih zelo pomembno,
da znajo kdaj odnehati tudi pred ciljem.
Na Aleksandrovem vrhu
družilo še več naših članov in
da bi se nam pridružili tudi
ostali občani, je pred dvema
letoma dokončno dozorela
ideja o izvedbi teka oziroma
pohoda,« še pove sogovornik.
Čeprav so na začetku še
razmišljali o pripravi tekmo-
valnega teka, so ugotovili, da
je ob vsem najpomembnejše
prijetno druženje. Na poti,
kjer čas prihoda v cilj ni tako
pomemben, se namreč kre-
pijo tudi tovariške vezi. »Tudi
letos smo se na poti ustavi-
li, počakali, da so vsi člani
skupine, ki so tekli oziroma
hodili skupaj, prišli do posa-
mezne točke, in nato skupaj
nadaljevali.«
Dve progi
Tudi letos so organizatorji
za sodelujoče pripravili dve
Ob tem sogovornik poudarja, da se priprava na pohod
ali tek začne doma. »S tem ko preučimo pot, pogledamo
vremensko napoved za dan, ko se bomo podili po hribih,
in ko pripravimo primeren nahrbtnik. Nahrbtnik naj se
čim bolj prilega hrbtu. V njem ne smejo manjkati rezerv-
na oblačila, eno toplejše oblačilo, osnovna prva pomoč in
dovolj hrane ter vode.
progi. Štart obeh je bil sku-
pen, izpred zdraviliškega
doma v središču Dobrne.
Bolje pripravljeni so se po-
dali na daljšo, 36 kilometrov
dolgo progo, ki jih je od štarta
Tek po planinski poti, ki obkroža občino Dobrna, nudi veliko možnosti za lepe razglede. Na poti je mogoče začutiti
neokrnjeno naravo in hkrati videti veliko kulturne in sakralne dediščine. Skupina tekačev na Zavrhu, v ozadju
pogled proti kmetiji Krivec, Štrukljevem vrhu, Basališču in Paškem Kozjaku.
Tisti, ki so se v soboto podali na krajšo, 10-kilometrsko pot, so se že na štartu
razdelili v dve skupini. Hitrejši so odtekli naprej, druga, nekoliko počasnejša dru-
žinska skupina pa je med potjo še bolj uživala v jesenskih barvah in sončnih žarkih.
vodila najprej mimo razvalin
vile Ružička do Miklavževe
cerkve. Nato so pohodniki
osvajali tamkajšnje vrhove.
Najprej Zavrh, nato na Štru-
kljev vrh, Paški Kozjak, Viso-
ko, Aleksandrov vrh in Vinski
vrh. Od tam pa jih je ozna-
čena pot znova vodila mimo
cerkve sv. Miklavža nazaj na
izhodišče v park. Na pribli-
žno 36 kilometrih so tako
premagali še 2 tisoč metrov
višinske razlike.
Krajša proga je bila nekoli-
ko bolj družinska in je merila
deset kilometrov ter skupno
400 metrov vzpona, tekače
oziroma pohodnike je vodi-
la po trim stezi skozi dolino
mlinov, mimo Kačjega gradu
in ob Dobrnici nazaj do izho-
dišča.
Št. 41, 14. oktober 2021
NOGOMET
31
Povsem levo stoji David Zec, pred njim je sklonjen Tamar Svetlin.
Težko si je razložiti, zakaj je bilo gostom dovoljeno pred Vip tribuno izobesiti svojo zastavo.
Naša mlada nogometna reprezentanca navdušila v 2. polčasu proti Angliji
Po odmevnem remiju v Celju
poraz v Albaniji
Celjski nogometni štadion je bil prizorišče odmevne
predstave mlade slovenske reprezentance. Na kvali-
fikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu
selekcij do 21 let je Slovenija igrala neodločeno z An-
glijo. Gostje so že v 14. minuti vodili z 2:0 in splošni
vtis vseh, ki so spremljali obračun, je bil, da se ne bo
končalo zgolj s porazom naših, temveč s klavrnim
zaključkom pred le nekaj sto gledalci.
tvah. Vrednost gostujoče selek-
cije je neprimerno višja tudi od
slovenske članske reprezentance!
Brez nadgradnje
celjske točke
V prvi postavi mlade izbrane
vrste sta bila dva člana Celja,
Tamar Svetlin in David Zec.
Vezist Svetlin je odigral celo-
tno tekmo, branilec Zec je bil
zamenjan v 52. minuti, njun
klubski soigralec Tjaš Begič
je zaman čakal na priložnost.
Celjan Svit Sešlar, ki je član
Olimpije, v Celju ni bil niti na
klopi. Iz Rusije (Himki) se je
na celjski štadion na kratko vr-
nil nekdanji branilec NK Celje
Dušan Stojinović. Po remiju
z Angleži je kapetan mlade
selekcije dejal: »Slabo smo za-
čeli tekmo, ker smo tekmece
precenjevali. Mislili smo, da so
predobri za nas. V drugem pol-
času so moji soigralci uvideli,
da tudi Angleži lahko počnejo
smešne napake. Takrat smo
začeli verjeti vase in smo se
začeli spodbujati. Obenem
pa priznam, da smo vsi sku-
paj bili malce v skrbeh, kaj se
nam lahko pripeti, če na hitro
prejmemo še tretji gol. Strnili
smo vrste. Lahko bi izgubili,
lahko bi celo zmagali, a s točko
smo zadovoljni.«
V ponedeljek je naša mlada
reprezentanca gostovala v Al-
baniji in izgubila z 2:0. V prvi
postavi sta bila člana Celja
Svetlin in Begič. V sodniko-
vem dodatku si je Slovenija
priigrala enajstmetrovko, ki
je Svetlin ni izkoristil. Po šti-
Slovenska članska repre-
zentanca je v Mariboru na
osmi tekmi kvalifikacij za sve-
tovno prvenstvo 2022 izgubila
proti Rusiji z 2:1 in izgubila
možnosti za preboj v Katar.
Do konca kvalifikacij jo čaka-
ta še gostovanje na Slovaškem
11. novembra in domač obra-
čun s Ciprom 14. novembra.
rih krogih imajo Ačimovićevi
varovanci zgolj štiri točke.
Foto: Andraž Purg – GrupA
DEAN ŠUSTER
Toda izbrancem selektorja Mi-
leta Ačimovića je po zelo dobri
igri v drugem polčasu uspelo iz-
enačiti. Takoj na začetku drugega
dela so z agresivnostjo presenetili
Angleže, gola so dali po prekini-
Trenutke, ko sta se tik pred obračunom predstavljali obe reprezentanci, je ovekovečil tudi predsednik NK Celje
Miloš Rovšnik.
Reden gost tekem v Celju je nogometni trener Bojan Prašnikar. Tokrat je bil z njim (levo) tudi njegov stanovski
kolega Drago Kostanjšek.
Tamar Svetlin se je odlično kosal z angleškimi nogometaši.
Videti je bilo veliko britanskih zastav, eno tudi v neposredni bližini Vip tribune.
32
POUČNO IN OKUSNO
Št. 41, 14. oktober 2021
Razstavo znamk je pripravil
prizadeven filatelist Tone
Petek iz Filatelističnega in
numizmatičnega kluba Celje.
in je lahko tudi v pomoč v kuhinji.«
Eden od arhivskih receptov v novi preobleki. Iztok Leskovar: »Želeli smo obuditi jedi in okuse, kakršni so bili nekoč,
in jih posodobljene ponuditi današnjim uporabnikom. Knjiga je namenjena zgodovinskemu pogledu na to tematiko
Razstava znamk in knjigi
Nekaj novega za dijake
in ljubitelje kulinarike
Podžupanja Breda Arnšek, ki je pozdravila
zbrane, je dejala, da jo razstava spominja
na čas otroštva, saj je tudi njen oče
zbiral znamke in skupaj sta jih pogosto
pregledovala. Pohvalila je šolo, da
izobražuje kakovosten kader, ki lahko
na področju uspešnejše promocije naše
odlične kulinarike še veliko naredi.
V gostinstvu in turizmu v Sloveniji morajo mladi danes
imeti široko znanje, a ne le s področja gastronomije, da
lahko jedi in pijače ustrezno predstavijo gostom ter jih
tako navdušijo, da se radi vrnejo in prispevajo k našemu
turističnemu razvoju. V tem duhu izobražuje svoje dijake
Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, ki je letošnjo
razglasitev Slovenije za evropsko gastronomsko regijo iz-
koristila za pripravo zanimivih projektov, ki nagovarjajo
tudi širši krog ljubiteljev dobre hrane in pijače.
TATJANA CVIRN
Šola je že pred leti vzpo-
stavila sodelovanje s Filate-
lističnim in numizmatičnim
klubom Celje, ki je pripravi-
lo tematske razstave znamk
o hrani in jedeh. Letos se je
šola v sodelovanju s Tone-
tom Petkom, članom kluba,
odločila za predstavitev štirih
skupin živil, ki jih imamo v
Sloveniji v izobilju in kjer
dosegamo tudi v svetovnem
merilu vrhunske rezultate.
To so pridelava mleka, sirov,
Dr. Borut Batagelj je urednik knjige Stoletni kuharski zapi-
ski za sodobno rabo.
Ela Leskovar s svojim knjižnim prvencem o sladkih
skrivnostih
oljčnega olja in vina. Temu
je Petek dodal še znamke z
motivi zemlje in vode, brez
katerih vsega omenjenega ne
bi bilo. Razstava z naslovom
Doživeti in okusiti Slovenijo
tako predstavlja zgodovinsko
povezavo med slovensko fila-
telijo, kulinariko in živili.
»Filatelija ne pozna podro-
čja, ki ga ne bi mogla pokriti
z znamkami,« pravi Tone Pe-
tek, ki je za razstavo opravil
jagodni izbor med domačimi
Razstava znamk na temo Doživeti in okusiti Slovenijo v celjski gostinski šoli
in tujimi znamkami, saj je teh
zelo veliko. Pravi, da so mu
všeč slovenske znamke Z žli-
co po Sloveniji, ki so vrhunec
tovrstne filatelijske tematike,
sicer pa imajo lepe znamke
države, ki slovijo ne samo
po znamkah, ampak tudi po
odlični kulinariki. Da so se
mu pri izbiranju nenehno
cedile sline, ne preseneča.
Pri postavitvi mu je pomagal
Veni Ferant.
Recepti iz arhiva
»Ponavadi imamo pri do-
bri hrani in pijači težavo, da
prehitro izgineta, medtem ko
knjige ostanejo. Zato smo se
odločili, da bomo spomin na-
nju ohranili tudi na ta način,«
je dejal ravnatelj Srednje šole
za gostinstvo in turizem Iztok
Leskovar, ko je predstavil še
izdajateljski projekt šole. Sode-
lovala je namreč pri izdaji dveh
knjig, povezanih s kulinariko.
Prva, ki ima naslov Stoletni
kuharski zapiski za sodobno
rabo oziroma Recepti iz arhi-
va, je plod zamisli dr. Boruta
Batagelja, direktorja Zgodo-
vinskega arhiva Celje. Arhiv
namreč hrani rokopisno zbirko
kuharskih receptov iz nekda-
njega hotela Triglav v Sevnici.
Batagelj pravi, da to ni niti zgo-
dovinska niti kuharska knjiga,
ampak kombinacija obojega in
še nekaj več. Gostinska šola je
hitro prepoznala dobro idejo
in se vključila kot partnerica
pri projektu – poleg Mestnega
muzeja Krško. Tako so dijaki
pod mentorstvom učiteljev
kuharstva Cecilije Božnik, Bo-
štjana Bezgovška in Luke Kne-
za Lazarja pripravili sodobne
različice 18 receptov. V knjigi
so ob njih tudi komentarji, kaj
so posodobili, sicer pa lahko
bralci s pomočjo QR-kode pre-
birajo vseh dvesto originalnih
receptov, ki jih hrani arhiv.
Sladke skrivnosti
Na dogodku je bil predsta-
vljen tudi knjižni prvenec
mlade kuharske mojstrice Ele
Leskovar z naslovom Sladke
skrivnosti. Nekdanja dijakinja
Gimnazije Celje – Center od
nekdaj rada kuha in se je zato
vpisala tudi na gostinsko šolo.
Spoznala je, da jo še posebej
veseli priprava sladic, zlasti
tort, in nekaj tovrstnega ustvar-
janja je predstavila v knjigi, ki
je rezultat dolgoletne želje. Z
njo želi prispevati svoj delček
v vedno bolj uspešno sloven-
sko kulinarično zgodbo. Mla-
da slaščičarka danes obiskuje
Pravno fakulteto v Mariboru in
išče nove izzive na svoji gastro-
nomski poti.
Dijaki so dogodek obogati-
li s kulturno-izobraževalnimi
točkami, pri čemer je poma-
gala tudi sosednja Gimnazija
Celje – Center, in z degusta-
cijo jedi iz sestavin, ki so bile
tema dogodka. Vojko Korošec
je dodal žlahtno kapljico iz
svojega Vinarstva Andrejc.
Foto: SHERPA
O hrani najprej v sliki in besedi …
… in nato še pri degustaciji.
Nekatere dijakinje znajo tudi odlično peti.
Št. 41, 14. oktober 2021
PORTRET
33
Šmarčanka Tajda Korče navdušuje v oddaji Slovenija ima talent
Dekle, elastično kot gumica
Svojega talenta ni odkrila, ampak ga je razvila. Pred leti se je
namreč začela zanimati za dejavnost, ki je v angleškem jeziku
znana kot »contortion«, kar bi po slovensko lahko prevedli v izkri-
vljanje ali upogibanje. Gre za spretnost izjemne telesne gibljivosti,
po zaslugi katere lahko prikaže najrazličnejše figure, ob katerih
ljudem zastane dih. Ob njenem nastopu v oddaji Slovenija ima
talent se je marsikdo vprašal, v katero smer je obrnjeno njeno
telo. Za nekatere so bili prizori tako presunljivi, da so za kakšen
trenutek celo raje pogledali stran od televizijskega zaslona.
TINA STRMČNIK
Tajda Korče, 15-letno dekle iz
Šmarja pri Jelšah, obvlada nekatere
spretnosti, s katerimi bi bila verjetno
dobrodošla v kakšni gimnastični ali
akrobatski skupini. Kako upogljivo
in gibčno je njeno telo, je začela razi-
skovati pred približno dvema letoma
med poletnimi počitnicami. Ker so se
nato začele šolske obveznosti, je svoje
zanimanje za približno leto postavila
na stranski tir, a ga je pred časom spet
obudila. Je samoukinja. Tovrstnih
spretnosti se je namreč naučila ob gle-
danju posnetkov na kanalu Youtube.
Čeprav morda kdo misli, da je za
kaj takšnega potrebno dolgoletno
športno udejstvovanje, Tajda dokazu-
je nasprotno. Le približno dve leti se
je ukvarjala s plesom, nato je energijo
usmerila v spoznavanje meja, kaj vse
lahko naredi s svojim telesom. Zače-
la je slediti posnetkom gimnastičnih
navdušencev iz različnih koncev sve-
ta, ki so v objektiv svoje kamere ujeli
napotke, kako se primerno ogreti in
razgibati. Nato je začela preizkušati
različne gibe in figure. »Ko se lotim
česa novega, mi pri tem pomaga se-
stra, ki me podpre ali prime. Sicer pa
je za tovrstne spretnosti treba pred-
vsem veliko vaje,« je pojasnila.
Gibi, ki navdušujejo
Svojega telesa ne more razgibati
vedno enako. Kadar ni v najboljši
»Če bi ves čas razmišljala o slabih plateh in si ne bi
upala poskusiti ničesar novega, ne bi napredovala.
Naučila sem se, da ne smem pretiravati. Doslej na
srečo še nisem imela slabe izkušnje.«
»Moji vrstniki
in sošolci so
večinoma
presenečeni, ko
vidijo, s čim se
ukvarjam,« je
dejala.
koži, je izvajanje določenih vaj tež-
je. Ko si zavrti svoje posnetke, vidi,
kje bi lahko od sebe dala še več.
Po drugi strani so tisti, ki takšnih
sposobnosti nimajo in ki jo pri tem
le opazujejo, ponavadi vedno nav-
dušeni.
Najprej je meje svoje gibljivosti
preizkušala vsak dan, ko je le imela
kaj prostega časa. To je včasih sku-
paj naneslo tudi pet ur treningov. V
obdobju epidemije koronavirusa, ko
je imela izobraževanje na daljavo, je
vadila že približno uro pred začet-
kom pouka, temu konjičku je po-
svetila tudi šolske odmore. Sčasoma
je ugotovila, kakšna obremenitev
ustreza njenemu telesu, je dejala.
In dodala, da v zadnjem obdobju
vadi dvakrat do trikrat na teden pri-
bližno dve uri.
»Če bi ves čas razmišljala o sla-
bih plateh in si ne bi upala poskusiti
ničesar novega, ne bi napredovala.
Naučila sem se, da ne smem preti-
ravati. Doslej na srečo še nisem ime-
la slabe izkušnje,« je odgovorila na
vprašanje, kakšne so pri tej dejavno-
sti možnosti poškodb. Doslej nasve-
tov ni iskala pri trenerju gimnastike
ali pri izkušenem plesalcu. Včasih
kakšno vprašanje zastavi ostalim
spretnežem, ki svoje osupljive tele-
sne zmožnosti delijo na katerem od
družbenih omrežij.
Ko človek na prvi
pogled kar ne more
verjeti svojim očem.
(Foto: osebni arhiv)
»Slovenskega izraza za to dejavnost še nisem slišala.
Pri nas tovrstne spretnosti večinoma poimenujemo
z besedo gimnastika.«
V tretje gre rado
Za sodelovanje v oddaji Slovenija
ima talent se je želela prijaviti že
v preteklih sezonah. V eni od njih
se je želela predstaviti s petjem, v
drugi s plesom, vendar naposled ni
zbrala poguma. Tokrat je jeziček
na tehtnici prevesilo spoznanje,
da je njen nenavaden talent dovolj
zanimiv, da ga pokaže še drugim.
Potrditev, da se je odločila pravilno,
ni izostala.
Kako je zasnovala nastop? Pro-
gram je sestavila dokaj hitro, pri
tem ji je pomagala sestra. Največ
pozornosti pred nastopom je na-
menila ogrevanju in razgibavanju.
Prepričana je bila, da bo pred gledal-
ci, žirijo in televizijskimi kamerami
precej napeta, vendar se je lahko
sprostila. »Drugače imam velikokrat
tremo, zato sem bila prav začudena,
da na snemanju oddaje ni bilo tako.
Pomagalo mi je sproščeno vzdušje,
ki je vladalo na prizorišču.«
Izkušnja in pol
Sodelovanje v tej priljubljeni od-
daji ji je dalo potrditev, da gre v
pravo smer. Ponosna je nase, da je
zbrala pogum in se prijavila. »Mi-
slim, da bo to ena najboljših izku-
šenj v mojem življenju,« je dejala. Še
posebej jo je presenetilo, da sta vo-
»Razmišljala sem, da bi se pridružila kakšni
gimnastični skupini, saj bi tam lahko dobila pomoč
kakšnega strokovnjaka. Vendar sem trenutno povsem
zadovoljna, če doma sama vadim tako kot doslej.«
»Če človek razmišlja, da
bi se predal, naj pomisli
na to, kje je začel. Tako
bo videl, da ni vredno
odnehati, saj je v svojo
pot vložil že veliko truda.«
ditelja šova Peter Poles in Sašo Stare
njeni točki namenila zlati gumb. Za-
hvaljujoč njuni odločitvi, je Tajda iz
prve avdicijske oddaje napredovala
neposredno v polfinale.
Zdaj se dijakinja Srednje zdra-
vstvene in kozmetične šole Celje
pridno pripravlja na naslednji na-
stop. Verjame, da lahko pokaže še
veliko zanimivih stvari na različnih
ravneh težavnosti. V prihodnosti
želi zasnovati svoj Youtube kanal
in objavljati posnetke svojih spre-
tnosti. »Prav zaradi teh posnetkov
sem začela preizkušati to gibalno
veščino. Tudi sama bi rada s svojimi
videi koga navdušila za ›contortion‹
in mu pomagala.«
Foto: osebni arhiv in arhiv Pro plus
Z voditeljema oddaje Slovenija ima talent Petrom Polesom in Sašem Staretom ter s svojo rejnico Aleksandro Bračun
34
REPORTAŽA
Št. 41, 14. oktober 2021
22. Praznik kozjanskega jabolka
V čast jabolku in
ohranjanju narave
Zakaj v Kozjanskem parku večdnevno dogajanje posvečajo jabolkom?
Ker kozjanska jabolka rastejo v visokodebelnih travniških sadovnjakih.
Ti so med najpomembnejšimi življenjskimi prostori tega regijskega par-
ka – tam namreč živijo nekatere vrste ogroženih ptic, kot so vijeglavka,
zelena žolna, pivka, veliki skovik, pogorelček, čuk in rjavi srakoper.
Zaradi ogroženih vrst ptic so ti habitati vključeni v varstveno območje
Natura 2000. V Kozjanskem parku poudarjajo, da jabolko iz visokodebel-
nih travniških sadovnjakov predstavlja varovanje narave, nadaljevanje
dediščine prednikov, blagostanje in zdravo hrano ter je simbol prepo-
znavnosti tamkajšnjega zavarovanega območja.
Letos jeseni so se v Kozjanskem parku s priredi-
tvijo Praznik kozjanskega jabolka že 22. poklonili
visokodebelnim travniškim sadovnjakom in skrbi za
ohranjanje neokrnjene narave. Vrhunec dogajanja je
bil minuli konec tedna, ko so gostili sejem lokalnih
pridelkov in izdelkov, ko je po trgu dišalo po jabolč-
nem zavitku in ko so ustoličili že 13. carjeviča.
TINA STRMČNIK
Praznik kozjanskega ja-
bolka je bil lani v okrnjeni
obliki, brez sejma. Gostitelji
so bili zato zelo veseli, da so
lahko na trgu Podsreda letos
spet postavili stojnice, kjer so
se predstavili ekološke kme-
tije, tradicionalni obrtniki in
društva. Letos je sodelovalo
sto razstavljavcev, kar je 50
manj kot pretekla leta, saj so
želeli organizatorji omogočiti
lažje izvajanje priporočil Na-
cionalnega inštituta za javno
zdravje.
Dogajanje je bilo pestro, za-
hvaljujoč kulturnemu progra-
mu, v katerem je sodelovalo
približno dvesto nastopajočih.
Zvrstili so se nastopi ljudskih
pevcev in godcev, harmo-
nikarjev, folklornih skupin.
Manjkalo ni niti tekmovalnih
in družabnih iger. Ljubitelji
športa so se podali na rekrea-
cijski tek z naslovom S kozjan-
skim jabolkom do bolj zdrave-
ga življenja ali na kolesarjenje
Z Jabko na kolo. Najmlajši so
lahko ustvarjali na različnih
delavnicah.
»Organizacija praznika je
bila za nas izziv. Lotili smo se
ga z vso odgovornostjo,« je po-
jasnila direktorica Kozjanskega
parka Mojca Kunst. Uspešnega
sejemskega dela je bila vesela
zaradi vseh razstavljavcev in
zaradi obiskovalcev, ki so iz-
delke odnesli s sabo domov.
Kunstova je poudarila, da je
ena od nalog Kozjanskega par-
ka vzpostaviti priložnosti za
prebivalce tega zavarovanega
območja. In tako pokazati, da
se da kljub določilom, ki opre-
deljujejo varovanje narave, ali
prav zaradi tovrstnih posebnih
pogojev najti zanimive podje-
tniške priložnosti. »Če znamo
to pravilno obrniti sebi v prid,
vidimo, da je pozitivnih plati
več, kot je omejitev.«
Ohranil mogočne
stare očake
V sklopu prireditve so pode-
lili naziv za najbolj skrbnega
lastnika travniškega sadovnja-
ka. Letos so ocenjevali delo 13
lastnikov tovrstnih sadovnjakov
na območju Kozjanskega regij-
Franc Rupret (sedi na sredini) je prejel naziv carjevič leta 2021. Priznanje
je zahvala za skrbno delo in tudi spodbuda za nadaljnje vzdrževanje
visokodebelnih sadnih dreves na območju Kozjanskega regijskega parka.
skega parka. Naziv carjevič leta
je prejel sadjar Franc Rupret iz
Kozjega, ki s svojim delom in
načinom kmetovanja prispeva
k ohranjanju narave, biotske
raznovrstnosti in okolja.
Rupret, ki ga narava in sadna
drevesa navdušujejo od otro-
štva, obdeluje sadni vrt v Koz-
jem ter travniška sadovnjaka v
Zgornjih Zdolah in na Klakah.
Njegova družina je ohranila
številna mogočna sadna dreve-
sa, med katerimi prevladujejo
jablane, slive in lupinarji. Sve-
že okronani »carjevič« je v pre-
teklosti znanje o oskrbi sadnih
dreves pridobival od svojih in
ženinih staršev. Da bi se izo-
gnil delanju napak, se je pred
več kot desetletjem vključil v
dejavnosti, ki jih z namenom
oživljanja travniških sadovnja-
kov pripravlja Kozjanski park.
Udeležil se je tečaja za sadjar-
ske mojstre ter prikazov rezi in
oskrbe visokodebelnih sadnih
dreves.
Letošnji nagrajenec pogosto
sodeluje na Prazniku kozjan-
skega jabolka, bodisi s ponud-
bo jabolk bodisi pri kateri od
spremljajočih dejavnosti. Kot
je pojasnil Adrijan Černelč iz
Službe za ohranjanje narave in
naravovarstveni nadzor Kozjan-
skega parka, je ocenjevalce med
drugim navdušilo, da je Rupret
sadovnjak v Zgornjih Zdolah
zasadil tudi z visokodebelnimi
Organizatorji so letos vse napore
vložili v organizacijo sejma, na
katerem so se predstavili le
ponudniki z zavarovanega ali
biosfernega območja Kozjansko
in Obsotelje.



Št. 41, 14. oktober 2021
REPORTAŽA
35
Tradicionalna razstava
starih sort jabolk
drevesi, ki jih je vzgojil sam. Sa-
dovnjaki pod okriljem njegove
družine so vrstno zelo pestri. V
njih so prisotne številne tradi-
cionalne sorte. »Številna sadna
drevesa z dupli in drevesni oča-
ki imajo pomembno lego v pro-
storu, med drugim prispevajo k
temu, da se kmetijska poslopja
zlijejo s krajino,« je bilo zapisa-
no v obrazložitvi priznanja.
Slasten tudi za
dietetike
V Podsredi je minuli konec
tedna spet dišalo po jabolč-
nem zavitku, saj so organiza-
torji ljubitelje tovrstne slašči-
ce ponovno povabili k peki
te dobrote. Komisija je imela
zelo težko nalogo, je povedala
vodja službe za splošne zade-
ve v Kozjanskem parku mag.
Valerija Slemenšek. Največje
število točk je prejel brezglu-
tenski zavitek Ivice Milat in
Majde Jurše iz celjske podru-
žnice Slovenskega društva za
celiakijo. Obe sta si prislužili
naziv šrudlmojstrca leta 2021.
Svoje spretnosti so ponovno
lahko prikazali tisti, ki zna-
jo mojstrsko olupiti jabolko.
Najdaljši jabolčni olup je spet
ustvaril večkratni zmagovalec
Martin Magdalenc. Meril je
5,71 metra. Magdalenc je še
vedno nosilec rekorda saj je
jabolko na enem od preteklih
tekmovanj »slekel« tako, da je
olupek meril kar 7,30 metra.
Za sonaraven razvoj
Predstavniki Kozjanskega
parka so imeli še eno prijetno
nalogo. Podelili so namreč
pravico do uporabe kolektivne
blagovne znamke Sožitje-Koz-
janski park. Ta je namenjena
promociji pridelkov in izdel-
kov, ki so pridelani ali prede-
lani sonaravno, s čim manjšim
vplivom na okolje in naravo.
25 tovrstnim ponudnikom, ki
že imajo pravico do uporabe
omenjene kolektivne blagovne
znamke, so se tokrat pridruži-
li Rok Šmalčič, ki se na čebe-
larski kmetiji ukvarja z rejo
čebel in s pridelavo čebeljih
pridelkov, Katja Sinkovič, ki
se ukvarja s pridelavo mleka
in z njegovo predelavo v mleč-
ne izdelke, Blaž Zagmajster,
ki na ekološki način pridelu-
je grozdje in vino, ter Andrej
Vodeb, ki na sonaraven način
prideluje aronijo in jabolka
Foto: Andraž Purg – GrupA
in Kozjanski park
Kako narediti tako dolg jabolčni
olupek? Težko.
Steklarstvo na Kozjanskem ima zelo dolgo tradicijo. Obiskovalci so lahko to obrt pobližje spoznali tudi minuli konec tedna.
Najbolj želen izdelek
so bila jabolka, ki so
zrasla v visokodebelnih
sadovnjakih.
Pri peki jabolčnega zavitka sta se najbolje odrezali Ivica Milat in Majda Jurše.
Dogajanje je bilo pestro, zahvaljujoč kulturnemu programu s številnimi nastopajočimi.
Marsikdo je ta
konec tedna
v Podsredi
ustvaril prijetne
spomine.
36
ZA DOMAČINE IN TURISTE
Št. 41, 14. oktober 2021
Dan odprtih vrat gradu Žovnek
Srednjeveški »žur« po žovneško
Braslovčani so v soboto zavrteli časovni stroj v
čas, ko so na gradu Žovnek še živeli Celjski grofje.
S srednjeveškim dnevom, kot so poimenovali to tra-
dicionalno prireditev, so obudili živahno dogajanje
na gradu nekoč, ko so glavno besedo imeli vitezi,
grajska gospoda in drugi skoraj nič manj pomembni
prebivalci, kot so bili rokodelci, obrtniki, slikarji,
plesalci … Dogajanje, katerega namen je opozoriti
na vedno bolj obnovljen grad, je na njegovo dvorišče
privabilo pisano množico obiskovalcev, ki so bili nad
vrvežem navdušeni.
ŠPELA OŽIR
Dan odprtih vrat, ki je bil
tokrat že drugič, je bil naj-
prej načrtovan že v času ob-
činskega praznika Braslovč
sredi septembra, a ga je Za-
vod za izobraževanje, kultu-
ro, šport in turizem 3 jezera,
ki je glavni organizator doga-
janja, zaradi spremenljivega
vremena odpovedal. Tokrat
se mu je vreme oddolžilo in
po nekaj dneh oblakov ter
dežja je v soboto le prišlo
na vrsto sonce. Razjasnitev
je bila le pika na i razno-
vrstnemu dogajanju, ki je
marsikaterega obiskovalca
prijetno presenetilo. Tako
kot je marsikoga, ki že dese-
tletje ali dve ni zavil na grad,
presenetilo, da o nekdanjih
ruševinah ni več ne duha ne
sluha. V prvi vrsti so za to
zaslužni člani Kulturnozgo-
dovinskega društva Žovnek
s Francijem Kraljem na čelu,
ki že skoraj 30 let prostovolj-
no obnavljajo ta zgodovinski
biser na obrobju Spodnje Sa-
vinjske doline. »Ker je naloga
občine, da zagotovi denar za
obnovo gradu, ki je izjemno
pomemben kulturni spome-
nik za celotno državo, ne
samo za našo občino, smo
se odločili, da bomo poiskali
predvsem zunanje vire finan-
ciranja. To lahko dosežemo
le z izdelanim projektom, s
katerim lahko na razpisih
kandidiramo za denar,« je
pred časom povedal župan
Tomaž Žohar in dodal, da se
je občina zato po desetih le-
tih spet povezala z Zavodom
za varstvo kulturne dedišči-
ne Slovenije. Trenutno vodi
v sodelovanju z njim in po
novem v sodelovanju z mi-
nistrstvom za kulturo vse de-
javnosti za izdelavo projekta,
ki bo temelj za pridobivanje
zunanjih virov financiranja
in vodeno obnovo gradu.
Od vitezov do
vedeževalke
Braslovčani si želijo, da bi
grad še dodatno utrdil sloves

priljubljene turistične točke
in butičnega prizorišča kon-
certov ter predstav pod milim
nebom. Tudi s tem namenom
so v soboto pripravili dan
odprtih vrat, pri čemer so
se organizatorji res izkazali,
saj so k sodelovanju povabi-
li kar nekaj srednjeveških in
drugih zgodovinskih skupin.

Vitezi, najemniki grofov Celj-
skih, so postavili srednjeve-
ški tabor in na ogled postavili
svoje orožje. Najmlajši obi-
skovalci so se lahko preizku-
sili, kako je biti vitez, ko so
se z lesenimi in s penastimi
meči ter ščiti v čisto pravi
areni pomerili v mečevanju.
Zavod za izobraževanje, kul-
turo, šport in turizem 3 jeze-
ra je tudi letos v goste povabil
mlado srednjeveško skupino
rokodelcev in obrtnikov Ma-
istri Marpurgi s sedežem v
Mariboru. Prikazali so, kako
so nekoč izdelovali orodje,
orožje in lesene izdelke. Na
žovneškem gradu so se v so-
boto mudili tudi skoraj do-
mačini, Ojstriška gospoda z
bližnjega gradu Ojstrica. Grof
in grofica Schratenbach sta
bila v spremstvu številne
družbe, poleg vedeževalke so
bili ob njiju še slikarja, ku-
harica, konjarji in spremstvo.
Ob srednjeveški glasbi se je
zavrtela Šaleška gospoda, ki
deluje pod okriljem Turistič-
nega društva Šalek iz Vele-
nja. Tudi skupina Kulturnega
društva Lonca, ki je bila letos
prvič na gradu, je pokazala
nekaj plesnih korakov iz sta-
rih časov. S štajerskega konca
so prišli člani Društva Cesar-
sko-kraljevi Ptuj. Izkazale so
se tudi mlade domačinke.
Svojo predstavo s srednjeve-
škim pridihom je prikazala
skupina plesalk Plesnega
gledališča Braslovče, ki de-
luje pod vodstvom Ane Vovk
Pezdir.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Št. 41, 14. oktober 2021
ZA DOMAČINE IN TURISTE
37
38
SAVINJSKI OKTOBERFEST
Št. 41, 14. oktober 2021
Po letu premora ponovno pritegnil ljubitelje piva in hmeljarske tradicije
Bavarskega odpovedali,
savinjski pod streho
V Žalcu je bilo v soboto mogoče čutiti bavarski utrip.
Tržnica pri fontani piva se je že petič spremenila v prizo-
rišče Savinjskega Oktoberfesta. Pivo, klobase in preste so
po letu premora ponovno privabili številne ljubitelje piva,
ki so se ob živi glasbi zabavali do poznih ur. Bavarcem se
je zagotovo kolcalo po vsem tem. Zaradi epidemije so na-
mreč že drugo leto zapored ostali brez svojega Oktoberfe-
sta, medtem ko ga je Savinjčanom ob zagotavljanju vseh
zaščitnih ukrepov uspelo uspešno spraviti pod streho.
ŠPELA OŽIR
doprinesle k razvoju in ugle-
du hmeljarstva. Anton Toni
Zupančič iz Kaple, ki ga je
v hmeljarstvo pred več kot
tridesetimi leti pripeljala lju-
bezen, je prejel priznanje za
uspešno pridelavo hmelja in
pozitiven ter objektiven od-
nos do hmeljarstva. Andrej
Kresnik iz Šmartnega pri
Slovenj Gradcu je postal do-
bitnik priznanja za uspešno
hmeljarjenje in požrtvovalno
delo pri promociji slovenske-
ga hmeljarstva. Hmeljarski
princesi Evi Bizjak iz Go-
tovelj so podelili priznanje
za prizadevno opravljanje
funkcije princese in za delo
v Združenju hmeljarjev Slo-
venije, medtem ko so ga dr.
Sebastjanu Radišku z In-
štituta za hmeljarstvo in pi-
vovarstvo Slovenije podelili
za strokovni prispevek pri
obvladovanju in prepreče-
vanju širjenja bolezni hme-
lja ter za to, da je ob vsakem
času pripravljen pomagati
pri reševanju zagat v zvezi
s hmeljevimi boleznimi na
terenu. Med prejemniki pri-
znanj je bil tudi župan Ob-
čine Žalec Janko Kos. Prejel
ga je za dobro sodelovanje z
združenjem in za promoci-
jo slovenskega hmeljarstva.
Preden so zabili pipico v sod-
ček, pri čemer tradicionalno
sodeluje župan s pobudnico
dogajanja, podjetnico Miro
Petre, se je združenje zahva-
lilo še organizatorjem. Pri
tem namreč poleg hmeljarjev
stopijo skupaj še tamkajšnji
zavod za kulturo, šport in
turizem, občina in podjetje
Petre.
Po vzoru bavarskih
kolegov
Družabno dogajanje, katere-
ga zametki segajo več desetle-
tij nazaj, je nastalo na pobudo
Mire Petre. »Prvič smo ga orga-
nizirali pred skoraj tridesetimi
leti, in sicer dvakrat v Žalcu.
Pred približno desetimi leti smo
ga nato pripravili v Petrovčah.
Takrat je bila ideja, da naj bi nje-
govo organizacijo v celoti pre-
vzela občina oziroma zavod za
kulturo, šport in turizem, a so
s tem odlagali in odlagali. Pred
petimi leti smo rekli: ›Dajmo,
sicer bo prepozno.‹ In nastal
je Savinjski Oktoberfest, kot
ga poznamo danes.« Idejo la-
Savinjski Oktoberfest ni
zgolj »uvožen« praznik piva,
temveč ima tudi bogato doma-
čo etnološko noto. Del dogaja-
nja je tradicionalni Hmeljarski
likof, na katerem hmeljarji ob
koncu obiranja hmelja pote-
gnejo črto pod sezono. Zdru-
ženje hmeljarjev Slovenije
ga je dolga leta pripravljajo v
Hmeljarskem domu Petrov-
če, zadnja leta je na prostem
v središču Žalca in s tem veli-
ko bolj viden javnosti. Kot je
izpostavil žalski župan Janko
Kos, tega praznovanja ne sme
pokvariti nobena epidemija.
»Prav je, da hmeljarji držijo
skupaj in se ob koncu sezone
znajo poveseliti. Letošnja le-
tina je nekoliko manjša, a bo
hmelja za pivo kljub vsemu
dovolj.« Lani so hmeljarji, kot
je v uradnem delu programa
nadaljeval predsednik združe-
nja Janez Oset, imeli težave
z delovno silo, letos jim jo je
zagodlo vreme. »V teh hudih
časih bo tudi ta polovični pri-
delek težko prodati. Bojim se,
da ga ne bomo prodali dobro.«
Slovenski hmeljarji so po
besedah strokovnjakinje za
hmeljarstvo Irene Friškovec
glede na dosedanje ocene le-
tos pridelali približno 1.900
ton hmelja, kar je približno
800 ton manj kot lani, kljub
temu da so ga pridelovali na
približno 50 hektarjih več
površin. »Nizke temperature
aprila in maja so upočasnile
njegovo rast, izničili so se roki
rezi, posamezne sorte so maja
v razvoju zaostajale tudi do tri
tedne glede na povprečje več
let. Nato so naenkrat junija
in v začetku julija nastopile
zelo visoke temperature, tudi
pomanjkanje padavin, zaradi
česar so hmeljarji hmeljišča
namakali. Vse to se je seveda
odrazilo pri rasti in razvoju
hmelja,« je pojasnila Friškov-
čeva in dodala, da je tudi kar
nekaj zelo hudih neurij s točo
in z močnim vetrom zazna-
movalo leto. Zadnje se je nad
delom Spodnje Savinjske do-
line razbesnelo tik pred začet-
kom obiranja v prvi polovici
avgusta.
Podelili priznanja
Hmeljarski likof je prilo-
žnost, da Združenje hmeljar-
jev Slovenije podeli prizna-
nja osebam, ki so kakorkoli
Prireditev je priložnost, da se poslovi stari hmeljarski par in predstavi novi. Lani sta to nalogo opravljala hmeljarski starešina Vinko Zupanc in princesa
Janja Žagar (desno), letos glas o savinjskem hmeljarstvu v tej vlogi širita Milan Lesjak iz Ojstriške vasi in Tea Pustoslemšek iz Kaple (levo).
V Žalcu je bilo pivo zaenkrat še v plastičnih kozarcih. Kdo ve, morda bo kdaj tudi v
steklenih pivskih vrčkih kot na pravem Oktoberfestu.
Št. 41, 14. oktober 2021
SAVINJSKI OKTOBERFEST
39
Zabijanje pipice v sod že tradicionalno pripada županu Janku Kosu v družbi podjetnice Mire Petre.
Prireditev je priložnost, da Združenje hmeljarjev Slovenije podeli priznanja. Letos ga je med drugimi prejela nekdanja
hmeljarska princesa Eva Bizjak iz Gotovelj.
Prireditev je povezovala urednica Radia Celje Saša Pukl, ki je na fotografiji
v družbi podjetnice in pobudnice Savinjskega Oktoberfesta Mire Petre.
Pogled na pisano množico ljudi je zelo optimističen. Vstop na prizorišče je bil dovoljen izključno ob izpolnjevanju PCT-pogoja.
stnice podjetja Petre so podprli
Združenje hmeljarjev Sloveni-
je, Občina Žalec in tamkajšnji
zavod za kulturo, šport in tu-
rizem, ki so tako postali tudi
soorganizatorji prireditve. Miri
Petre je bavarska tradicija sicer
že od nekdaj zelo blizu. »Že kot
zelo mlada sem odšla na Bavar-
sko. Najprej sem odpotovala na
obisk k teti, kasneje sem tam z
možem živela deset let.«
Bavarci, po katerih so se Sa-
vinjčani zgledovali, so letos za
razliko od Žalčanov že drugo
leto ostali brez svojega zagoto-
vo najbolj priljubljenega pivske-
ga praznika – Oktoberfesta. S
približno šestimi milijoni obi-
skovalcev je ena najbolj prilju-
bljenih prireditev v Nemčiji in
eden največjih festivalov na sve-
tu, predstavlja tudi pomemben
del bavarske kulture. Lokalno
gospodarstvo z njim letno za-
služi približno 1,2 milijarde
evrov, zato so bili razstavljavci
in gostinci ob ponovni odpove-
di razumljivo razočarani. Lani
so Oktoberfest odpovedali prvič
po več kot 70 letih. Do zdaj je
bil več kot enkrat odpovedan le
v obeh svetovnih vojnah, v letih
1946 in 1948 so ga pripravili v
manjši izvedbi. V 211-letni zgo-
dovini je bil odpovedan 26-krat,
med drugim že tudi zaradi epi-
demije, in sicer zaradi kolere v
letih 1854 in 1873.
Foto: SHERPA
40
PODLISTEK
Št. 41, 14. oktober 2021
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Začetek gradsParnnoaizcvijjoaeddnimjanii
Južne železnitpcroovselrotajnviadn(ijme6on)i
Ljubljana–Trst
S prihodom železnice je Ljubljana utrdila
svoj položaj najpomembnejšega prometnega
in trgovskega središča na Slovenskem. Vozovi,
ki so doslej tovorili blago od Trsta proti Dunaju,
so se začeli ustavljati v Ljubljani, kajti nadaljnji
prevoz je polagoma prevzemala železnica.
Ljubljanski kolodvor je kmalu postal premaj-
hen za hitro rastoče obremenitve. Tudi vagonov
in lokomotiv je primanjkovalo za vse potrebe,
zato so morali vozovi velikokrat čakati tudi po
teden, da so blago raztovorili ali naložili.
Graditelje je čakal še en izziv – železnica do
Trsta; terenske razmere za traso med Ljubljano
in Trstom so namreč proučevali že leta 1842.
Kmalu za Ljubljano je graditelje čakalo mokro-
tno Ljubljansko barje, ki je požrlo neizmerne
količine materiala, preden so lahko nasip za
progo dovolj utrdili. V nadaljevanju so se mo-
rali soočiti s kraškim svetom, pomanjkanjem
vode in z burjo, ki je imela takšno moč, da bi
lahko prevračala vagone. Nazadnje se je bilo
treba spustiti še do morja. Strokovnjaki so tudi
te tehnične težave uspešno rešili in ob prisotno-
sti cesarja Franca Jožefa progo med Ljubljano
in Trstom uradno odprli 27. julija 1857.
Razvojna spodbuda za Celje
Celje je bilo na začetku 19. stoletja majhno
provincialno mesto, kjer je vsa gospodarska
dejavnost slonela na obrti in trgovini, gradnja
proge Dunaj-Trst pa je ustvarila temeljne
pogoje za gospodarski razcvet. Mesto se je
tega zavedelo in znalo izkoristiti svojo novo
odlično prometno lego, privlačno za trgov-
ce, obrtnike in industrialce od vsepovsod.
V predmestju so začeli nastajati veliki indu-
strijski obrati: Rudnik in železarna v Štorah
(1851), Cinkarna (1873) in Westnova tovarna
emajlirane posode (1894). Nekoč pretežno
kmetijska krajina se je hitro urbanizirala.
Celje se je razvilo v enega najpomembnejših
industrijskih središč na Slovenskem. Število
Rudnik in železarna v Štorah. Vir: Zbirka razgle-
dnic Osrednje knjižnice Celje
C. kr. zasebna družba Južna železnica (K. K. priv. Südbahn-Gesellschaft) vabi na vožnjo od Dunaja do
Trsta. Vir: ONB/Vienna Picture Archives PLA16306119.
prebivalstva je naglo naraščalo. Če je leta 1843 Se nadaljuje …
v mestu živelo le 1.793 ljudi, jih je leta 1850
mesto štelo že 3.421 in ta številka se je do
konca 19. stoletja podvojila.
Mag. Damir Žerič
Pokrajinski muzej Celje



ALBUM S CELJSKEGA
Olimpijske prvakinje PGD
Škofja vas z vodstvom GZ
Slovenije na Finskem, 2001
Pred 20 leti se je tekmovalna enota članic B Prostovoljnega gasilskega društva Škofja vas, t.
i. Račke, udeležila mednarodnega gasilskega tekmovanja CTIF oziroma gasilske olimpijade v
Kuopiu na Finskem ter v svoji kategoriji osvojila zlato medaljo. Ista ekipa je nato na olimpijadi
2009 v Ostravi na Češkem osvojila še bronasto medaljo.
Vir: 100 let PGD Škofja vas, 2005, str. 85–87
Z leve: Vinko Sentočnik – trener reprezentance, Sabina Pintar, Olga Žužek, Diana Fidler, Polona Bastič – članice
tekmovalne enote, Ernest Eőry – predsednik GZS, Alja Guzej, Tatjana Braček, Jasna Sentočnik – članice tekmo-
valne enote, Robi Jamnišek – trener tekmovalne enote, Irena Jamnišek – članica tekmovalne enote, Maks Lešnik
– podpoveljnik GZS, spredaj Magda Novak in Janja Sentočnik, članici tekmovalne enote.
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si
Št. 41, 14. oktober 2021
ŽIVALSKI SVET
41
Mednarodna mačja razstava
»Slovenke« med najlepšimi
Po dvoletnem premoru zaradi epidemije je bila ko-
nec tedna na celjskem sejmišču na Golovcu spet med-
narodna razstava mačk, ki jo je uspešno izpeljalo Fe-
linološko društvo Celje. Kljub nujnosti izpolnjevanja
pogoja PCT je bilo v dvorani E veliko razstavljavcev in
obiskovalcev, ki so si v soboto in nedeljo ogledali šte-
vilne znane in manj znane primerke mačjih pasem.
TATJANA CVIRN
Zato in zaradi številnih
uspehov domačih razstavljav-
cev je lahko bila po dvodnev-
nem dogodku zadovoljna
tudi predsednica društva Ta-
tjana Malgaj, ki je hvaležna
razstavni ekipi društva za
odlično organizacijo in vlo-
ženo prostovoljno delo.
Razstave so se udeležili
razstavljavci iz Avstrije, Ita-
lije, Hrvaške, z Madžarske,
iz Češke, Slovaške in Slove-
nije. Prevladovali so sloven-
ski razstavljavci iz vseh petih
društev.
Nekatere pasme
videli prvič
Na razstavi so bile pred-
stavljene številne pasme. Še
vedno je bilo veliko priljublje-
nih in bolj znanih pasem, kot
so maine coon, ragdoll, per-
zijke, svete birmanke, nor-
veške mačke, mačke pasme
neva masquerade, britanke,
bengalke, devon rex in thai.
»Po dolgem času smo spet
lahko videli abesinsko in
burmansko mačko ter pa-
smo cornish rex. Prvič sta
bili predstavljeni somalijska
mačka in pasma selkirk rex.
Predstavljeni sta bili tudi dve
domači dolgodlaki mački,«
našteva Malgajeva, ki je k so-
delovanju na razstavi povabi-
la štiri mednarodne sodnike,
ki so ocenjevali mačke.
Uspešni slovenski
razstavljavci
Slovenski razstavljavci so
osvojili številne visoke nazi-
ve v kategoriji »best in show«
in celo v »best of best«, torej
med najboljšimi. V nedeljo so
mačke slovenskih vzredite-
ljev med odraslimi mačkami
zasedle celo vsa prva mesta
v vseh tekmovalnih katego-
rijah.
»Še posebej bi izpostavila
izredne rezultate razstavljav-
cev našega celjskega društva,
ki je bilo odlično zastopano
tako po številu sodelujočih
na razstavi, po številu mačk
različnih pasem in visokih
uvrstitvah v kategoriji »best
in show«, saj smo dosegli dve
zmagi in kar pet uvrstitev v
izbor za »best of best«. Do-
segli smo tudi zmago med
domačimi mačkami.«
Številni obiskovalci, ki so
si prišli ogledat razstavo, so
lahko oddali svoj glas za mač-
ko, ki jim je bila najbolj všeč.
Tudi letos je bila to bengalska
mačka, simpatična mladička
Odessa Majhen s Hrvaške.
Foto: SHERPA



PREZRAČIMO SLOVENIJO!
Ker želimo prezračevalne sisteme Lunos narediti bolj dostopne in jih približati
celotni Sloveniji smo za vas pripravili prav posebno akcijo v kateri vam ob nakupu
novih, revolucionarnih prezračevalnih enot i-Vent pripada 50% popusta!
odprava odvečne
vlage in plesni
varčevanje
z energijo
enostavna
montaža
filter proti
alergijam
protihrupna
zaščita
poceni
vzdrževanje
VEČ KOT 20.000 ZADOVOLJNIH UPORABNIKOV!

42
BRALCI POROČEVALCI
Št. 41, 14. oktober 2021
Taborniki tokrat tekmovali
v Kokarjah
Tekmovanje GROF (grajska
orientacijska fešta) organizi-
rajo taborniki iz rodu Druge
grupe odredov Celje. Gre za
šaljivo in sproščeno tekmova-
nje s srednjeveško tematiko,
sestavljeno iz dveh delov: za-
bavnih nalog ter orientacije s
pomočjo zemljevida.
Tekmovanje prirejajo celjski
taborniki na Starem gradu, a
so ga letos izjemoma izpeljali v
Kokarjah. Tekmovanje je bilo v
soboto, tekmovalci pa so lahko
prišli prespat v šotorih na pro-
stor že dan poprej. Udeležilo se
ga je več kot 350 udeležencev
iz vse Slovenije, starih od 11 do
30 let in več.
Letos so organizatorji slavili
10-letnico tekmovanja in ob
tej posebni priložnosti je tema
bila 10. srečanje vla-
darjev. Tej temi so
prilagodili vse na-
loge in izzive.
Tekmovalci so
bili razdeljeni v
starostne katego-
rije. Zmagovalne
ekipe so bile iz
različnih koncev
Slovenije. V najsta-
rejši kategoriji (RR+) in
kategoriji GG starejši sta zma-
gali ekipi iz Slovenskih Konjic
iz roda Belega konja, v katego-
riji PP je zmagala ekipa iz roda
Stražnih ognjev Kranj in v naj-
mlajši kategoriji je bila zma-
govalna ekipa iz Postojne, in
sicer rod Kraških viharnikov.
Tekmovanja so se
udeležile tudi ekipe
iz Celja, Velenja in
Nazarij ter dosegle
lepe rezultate.
Po zaključku
orientacije je sledilo
kosilo za vse tekmo-
valce na Kokarski jasi,
po njem pa razglasitev
rezultatov in podelitev na-
grad.	JS
Spominski znak za
požrtvovalnost
Minister za delo, družino, socialne za-
deve in enake možnosti Janez Cigler Kralj
je 14. septembra obiskal Dom Lipa Štore
in mu podelil spominski znak za požrtvo-
valnost v boju proti covidu-19.
Direktorici doma Marinki Hrnčič je mi-
nister izročil spominski znak za požrtvo-
valnost v boju proti covidu-19, ki ga Vlada
Republike Slovenije podeljuje tistim, ki so
izkazali požrtvovalnost pri izvajanju ukre-
pov za preprečevanje širjenja epidemije.
Dogodka se je udeležil tudi župan Občine
Štore Miran Jurkošek.
Hrnčičeva se je zahvalila Vladi RS, da je
prepoznala prizadevanja in napore vseh za-
poslenih v domu za izvajanje ukrepov za
preprečevanje širjenja epidemije covida-19.
AB
Dan slovenskega športa v
Pegazovem domu
Dan slovenskega športa je bil kot praznik
uveden leta 2020 na pobudo Olimpijskega
komiteja Slovenije. V Pegazovem domu so
stanovalci zelo ponosni na slovenske špor-
tnike. Gibanje in šport sta pomemben del
zdravja, zato stanovalci veliko migajo. Ho-
dijo na sprehode po parku, se udeležujejo
nordijske hoje, pridno telovadijo ter radi
sodelujejo na različnih športnih igrah.
Dan slovenskega športa praznujemo 23.
septembra. Ta dan smo želeli športno obarva-
ti, zato smo se odpravili v balinarsko dvorano
v Rogaški Slatini. Z osnovami balinanja nas je
seznanil vodja domače ekipe in mednarodni
sodnik Marko Verk. Stanovalci so se razdelili
v dve ekipi. Vsaka je imela svojega balinarske-
ga mentorja. V balinanju so se preizkusili vsi,
tudi tisti, ki imajo določene gibalne ovire. S
seboj smo imeli navijačice, ki so spodbuja-
le ekipi. Na začetku so stanovalci predvsem
trenirali pravilno metanje krogle, nato so se
usmerili na cilj – metanje krogle čim bližje
balinu. Bili so zelo motivirani, zato jim je šlo
balinanje dobro od rok.
Stanovalka Anica Čonč je bila navdušena
že ob vstopu v dvorano, saj ni vedela, da ima
Rogaška Slatina tako veliko in moderno ure-
jeno dvorano za balinanje. Stanovalec Milan
Polajžer je dejal, da se je odlično razmigal.
Hvala Balinarskemu društvu Rogaška Crystal
za športno obarvano dopoldne. Na povabilo
balinarjev in glede na navdušenje stanoval-
cev bomo v prihodnje še zagotovo obiskali
balinišče.
VALENTINA JECL,
delovna terapevtka
Št. 41, 14. oktober 2021
BRALCI POROČEVALCI
43
Varovanci VDC
Šentjur z vodjo
Mojco Vidic
Spoznavali dediščino
Dobrodošla pomoč za
živali
Ipavcev
Varovanci VDC Šentjur so se v letu Josipa
Ipavca pridružili akciji šentjurskih osnov-
nih šol in so v Ipavčevo hišo ob ogledu pre-
novljene razstave prinesli osem lutk Možič-
kov iz istoimenskega prvega slovenskega
baleta. V živo si jih zdaj lahko ogledate v
atriju Ipavčevega kulturnega centra.
Nad njihovimi izdelki so bili navdušeni na
Ljudski univerzi Šentjur, saj je pobuda nastala
ob njihovem vodenem ogledu Ipavčeve hiše.
Tako se je oblikoval študijski krožek osmih
varovancev, ki so zavihali rokave in izdelali
osem prisrčnih lutk Možičkov, ki bodo krasile
Ipavčevo hišo in Ipavčev kulturni center.
Tudi sicer so varovanci zelo dejavni ude-
leženci izobraževanj na Ljudski univerzi
Šentjur. Dve skupini z mentorjem Andrejem
Slonjškom obiskujeta tečaj Tehnologija me
ne bo povozila. Minuli teden je mentor v
prostorih VDC Šentjur z varovanci pripravil
kosilo.
AT
Ko smo že obupano razmišljali, kako
do hrane in priboljškov, ki jih je za živali
v času koronakrize občutno manj, smo
prejeli donacijo Lidlove zbiralne akcije.
Že več let jo podjetje organizira v svojih
poslovalnicah po vsej Sloveniji. Z njo zbira
v povezavi z organizacijo Pes, moj prijatelj
hrano in priboljške za brezdomne živali.
Tudi v DPMŽ Celje smo imeli ves mesec
nastavljeno košaro v poslovalnici Nova vas.
Te dni smo se ob prevzemu in praznjenju
košare zbrali aktivni člani, ki si te donacije
razdelimo in jih imamo za hranjenje pro-
stoživečih muc in kužkov ter tistih, kate-
rih lastniki se znajdejo v finančni stiski na
širšem celjskem območju vse do Rogaške
Slatine. Zato iskrena hvala vodstvu Lidla,
organizaciji Pes, moj prijatelj ter vsem, ki
ste nam namenili pomoč. S to donacijo bo
nahranjenih kar nekaj živalskih trebuščkov.
Donacije smo veseli tudi zato, ker je sovpa-
dala s svetovnim dnevom živali. Stojnice za
osveščanje v središču Celja letos žal nismo
mogli postaviti.
VERICA ŠTANTE, podpredsednica
DPMŽ Celje
Odlično
za vas,
koristno za
Slovenijo
Pri svojih nakupih izberite
goveje in perutninsko
meso z znakom »izbrana
kakovost – Slovenija«.
Tako boste pomagali pri
razvoju slovenskih kmetij,
poseljenosti podeželja in
ohranjanju delovnih mest ter
uživali dodatno preverjano
meso višje kakovosti in
zagotovljenega slovenskega
porekla.
IN
SLOVENSKI REJCI
IN PREDELOVALCI MESA
44
BRALCI POROČEVALCI
Št. 41, 14. oktober 2021
Kdo si, ko si na spletu?
Kdo smo, ko smo na internetu? Ali (namerno) spremenimo
svojo identiteto? Zakaj to počnemo? Od kod potreba po ne-
prestanih vizualnih in avdio dražljajih? Ali lahko preživimo
dan brez telefona? To so le nekatera vprašanja, na katera smo
skušali odgovorita pri mednarodnem projektu Kako doživlja-
mo naš virtualni svet, ki ga ustvarjamo I. gimnazija v Celju,
IES Ordoño II, Španija in Filološka gimnazija Beograd.
Gre za triletni mednarodni
projekt Erasmus + KA229, v
sklopu katerega smo med 20.
in 24. septembrom organizi-
rali mednarodno dijaško iz-
menjavo, ki so se je udeležili
španski srednješolci iz šole v
Leónu IES Ordoño II, njihova
ravnateljica, pedagoška vodja
ter predstavnica sveta staršev.
V tednu, ko so Španci biva-
li v Celju (MCC hostel), smo
jim profesorji in dijaki I. gim-
nazije v Celju pripravili kako-
vosten program, pri katerem
smo se posvetili osebnemu
doživljanju interneta in času,
preživetemu na spletu. Dijaki
so tako ovrednotili čas, pre-
živet na internetu s pomočjo
aplikacije digitalno ravnoves-
je in o svojih rezultatih poro-
čali v skupinah. Ugotovili so,
da na spletu preživijo preveč
časa in da je tovrstna aplika-
cija dobra pomoč pri uravna-
vanju rabe.
V ospredju izmenjave je
bila identiteta posameznika,
tako da smo organizirali vo-
deni ogled razstave Jaz, mi
drugi – podobe mojega sveta
v Slovenskem etnografskem
muzeju Ljubljana in posku-
šali poiskati odgovore na
vprašanja, kaj je človekova
identiteta, kaj jo definira,
kako se spreminja glede na
skupine ljudi, s katerimi bi-
vamo … V zvezi s samopodo-
bo smo organizirali tudi dve
predavanji: Tilen Hočevar iz
Logouta je predaval o varni
uporabi spleta in nevarnosti,
ki pretijo neveščim in lah-
kovernim uporabnikom. Na
temo oblikovanja samopodo-
be med staroselci je predaval
dr. Marko Galič, ki je pred-
stavil nekatere značilnosti
novozelandskih staroselcev,
njihovo integracijo, način raz-
mišljanja ter lastno izkušnjo
z njihovimi tolpami. Dijaki
so tako lahko izvedeli marsi-
kaj o popolnoma drugačnem
okolju in kulturi, ki vplivata
na ustvarjanje človekove sa-
mopodobe.
Še na terenu
Da ne bi ostali preveč na
teoretični ravni, smo izvedli
dan brez telefona s pomočjo
naših dijakov in koordinato-
rice MEPI-programa – celo-
dnevno pustolovsko odpravo
v Logarsko dolino. Dijaki so
imeli tako priložnost preživeti
dan brez nenehnih umetnih
zunanjih dražljajev ter se po-
vezati z naravo in vrstniki na
drugačen način.
Zadnji dan je bil namenjen
vajam čuječnosti (vodeno
sproščanje in kratka medita-
cija), dijaki so tako lahko še
poglobili doživljanje samega
sebe, nato so svoje občut-
ke prelili v risbe in zapise, o
katerih smo se pogovorili v
manjših skupinah. Z vsem
pridobljenim znanjem in ob-
čutki so dijaki začeli sestavlja-
ti vodič varne rabe interneta,
ki ga bodo mesec dni najprej
preizkušali na sebi.
Dijakom smo predstavili
tudi I. gimnazijo v Celju, naše
mesto, Celjske grofe, Stari
grad in Ljubljano. Po Celju in
na Stari grad nas je suvereno
vodil izkušen vodnik Gregor
Videc.
Na izmenjavi so sodelo-
vali dijaki 4. letnika Minja
Šumnik, Luka Zorko, Jaka
Križnik, Manca Romih, Eva
Leskovšek, Tina Jernejc, Sara
Jernejc, Veronika Novaković,
Jan Hrovat, Žana Košenina,
Lija Kužner, Lara Bezgovšek,
Jaka Majcen, Nika Kovačič,
Nina Lorenčak, Ana Kozamer-
nik in Hana Agrež. Izmenjavo
sva pripravili in vodili profe-
sorici Lea Gornjak in Nataša
Peunik. Pri izvedbi so nam
pomagali profesorici Duška
Veronek in Bernarda Jug ter
mepijevci Blaž Čerenak, Klara
Kovač, Julija Dolinšek in Nejc
Špeglič.
NP
Popotovanje po Evropi
V petek, 24. septembra, so imeli učenci OŠ Petrovče in POŠ Trje kulturni dan. Obeležili
so evropski dan jezikov, ki ga od leta 2001 praznujemo vsako leto 26. septembra. Ta dan
je posvečen jezikovni raznolikosti v Evropi in spodbujanju učenja jezikov. Letos je bil še
bolj poseben, saj smo praznovali njegovo 20. obletnico. Za učence smo v šoli pripravili
dejavnosti, pri katerih so na različne načine izražali kreativnost in krepili sodelovalno
učenje.
Vsakemu razredu je bila dodeljena določena evropska država. Učenci so si najprej ogledali
risani film oziroma dokumentarno oddajo o dodeljeni državi. Sledil je pogovor o pomenu
znanja jezikov dandanes in v prihodnosti, nato so se učenci na pot raziskovanja držav podali
kar sami. S pomočjo svojega znanja, znanja sošolcev in nenazadnje tudi spleta so raziskovali
kulturo, kulinariko, znamenitosti, zgodovino, jezik, umetnost, šport, mite in legende. Izdelali
so čudovite plakate, turistične brošure in druge izdelke iz odpadnega materiala. Učenci so v
raznolikih dejavnostih zelo uživali in se naučili veliko novega, ob koncu so poskrbeli še za
razstavo nastalih izdelkov.
ANJA MAJGER
OŠ Petrovče
V Vitanju so tekli
za turne smuči
V OŠ Vitanje so v sredo, 29. septembra, izvedli dobrodelni
tekaški športni dan od 4. do 9. razreda. Vodja športnega
dne je bil učitelj športne vzgoje mag. Robert Pritržnik.
Poleg učiteljev je pri izvedbi sodeloval zunanji strokovnjak
Urban Praprotnik, ki je na spletnem predavanju podal odlične
informacije o pomenu in vplivu teka na človeško telo. Sode-
loval je tudi Andraž Pogorevc, rekreativec, domačin, poklicni
gasilec, ki se redno udeležuje ekstremnih tekaških tekmovanj,
kakršnega so učenci srečali na progi.
Podjetje Elan je šoli podarilo pet kompletov Ripstick turnih
smuči z vezmi in s kožami. Ostalo opremo v vrednosti tri tisoč
evrov bo šola kupila s pomočjo sponzorjev, ki so donirali
denar (GKN Driveline Slovenija, Peform, Krovstvo Borovnik,
Občina Vitanje, Larksoft …). Podjetji Elan in GKN Driveline
sta tudi razveselili najboljše tri tekače iz vsakega razreda z
nagradami.
Na športnem dnevu so se učenci in delavci šole najprej
teoretično podkrepili z informacijami o različnih disciplinah
teka in o njegovem pomenu. Teoretično znanje so kasneje
dopolnili na progi, ki je bila obogatena z raznimi delavnicami,
kjer so izvajali različne vaje za sprostitev mišic ob teku. Na
športnem dnevu je sodelovalo 153 učencev in učiteljev, ki so
v manj kot treh šolskih urah pretekli 1.400 km. Povprečen
udeleženec je pretekel 9,15 km. Pri zmagovalcu, učencu 9.
razreda Maju Maligoju Založniku, je spletna aplikacija Strava
zabeležila pretečenih 21,5 kilometrov.
Novinarji OŠ Vitanje
in koordinatorica Petra Bukovec Mauh
Št. 41, 14. oktober 2021
BRALCI POROČEVALCI
45
Himne za učence celjskih osnovnih šol
V začetku leta 2020, še pred izbruhom pandemije, si je
Mali godalni orkester Glasbene šole Celje zadal cilj, da bo
v počastitev 30-letnice samostojnosti Slovenije in obenem v
počastitev predsedovanja Slovenije Evropski uniji spoznal
vse himne držav članic EU.
O vsaki himni so se godalci naučili veliko, kdaj in zakaj je
bila katera napisana, predelali so besedila, obravnavali sklada-
telje … Povezali so glasbo in zgodovino, geografijo, spoznali
znane osebnosti, se pogovarjali tudi o kulinariki, spregovorili
o jezikih, drugačnosti, razlikah med narodi, vpletli so tudi
državljansko vzgojo.
Projekt Himne Evropske unije smo v torek, 28. septembra,
predstavili tudi v I. osnovni šoli Celje, kamor smo povabili
učence celjskih osnovnih šol, ki so se na naše vabilo z vese-
ljem odzvali. Ob tem se zahvaljujemo ravnatelju I. osnovne
šole in njenemu osebju za nesebično pomoč pri organizaciji.
Vsekakor upamo, da bomo še kdaj sodelovali.
Članom Malega godalnega orkestra, Lari Kramer, ki je odlič-
no povezala koncert, in dirigentki Petri Arlati Kovačič iskreno
čestitamo.
ML
Za manj zavržene hrane
Gimnazijska ekipa – Aljaž Vetrih, Lan Vrčkovnik, Aljaž Sovič in Jernej Šadl – je bila
najbolje ocenjena slovenska ekipa na tekmovanju CodeWeek in se je uvrstila v sklepni
del evropskega dela tekmovanja.
Naloga na tekmovanju je bila s pomočjo informacijske tehnologije zmanjšati količino za-
vržene hrane v Sloveniji. Tekmovalci so morali izdelati idejni koncept in demo računalniško
aplikacijo.
Ideja naše tekmovalne skupine Strassium je bila, da bi s pomočjo aplikacije lahko nadzirali
porabo hrane v hladilniku in da bi glede na izbrani kuharski recept nakupili le sestavine, ki
manjkajo. Njihova rešitev ponuja možnosti, da aplikacija najde takšne recepte, ki porabijo
doma shranjeno hrano, ki se ji bliža konec roka uporabnosti.
V nadaljevanju tekmovanja jim želimo veliko uspeha.
Mag. IVAN JOVAN
Gimnazija Velenje, Šolski center Velenje
Na mednarodnih
mobilnostih
V turški Konyi je bilo
med 24. in 28. septembrom
srečanje partnerskih šol
Erasmus + projekta Young
Entrepreneurs at Seconda-
ry Schools (YESSS), ki ga od
leta 2019 koordinira Gimna-
zija Celje – Center (GCC).
V strateškem partnerstvu,
katerega cilj je priprava so-
dobnega priročnika za krepi-
tev podjetnostnih kompetenc
v srednji šoli, poleg GCC so-
delujejo še National Manage-
ment School of Sofia (Bolgari-
ja), 32. gimnazija sv. Kliment
Ohridski iz Sofije (Bolgarija),
Gimnazija Kruševac (Srbija)
in Meram Anadolu Lisesi
Konya (Turčija). Na srečanju
v Konyi so udeleženci dorekli
še zadnje podrobnosti projek-
ta, ki po poletnem treningu
15 učiteljev multiplikatorjev
v Sofiji prehaja v 6-mesečno
pilotno fazo. V tem času bodo
inovativne metode dela preiz-
kusili pri (ob)šolskih dejav-
nostih s skupno 540 dijaki v
treh partnerskih šolah.
Septembra se je z obiskom
dijakov in učiteljev na Fin-
skem začel tudi projekt Stu-
dents on the Move (Erasmus
+, ključni ukrep 2), ki bo v
prihodnjih dveh letih na-
govarjal zlasti povezovanje
med telesnimi in kognitivni-
mi sposobnostmi mladih. V
okviru projekta Izkustveno
učenje, ki se bo končal pri-
hodnje poletje, bo skupno 18
učiteljev z GCC v partnerskih
šolah v Španiji, Nemčiji, na
Nizozemskem, v Estoniji in
na Portugalskem raziskovalo
dobre prakse učenja z izku-
šnjami in povezovanja teo-
rije ter prakse na področju
srednjega splošnega in stro-
kovnega izobraževanja. Med
19. in 25. septembrom sta se
v nemškem mestu Stade tako
mudili profesorica nemščine
in angleščine Tina Gorenšek
in profesorica matematike
Danijela Marolt, med 21. in
27. septembrom sta pouk v
naravi in delovnih organiza-
cijah na Fuerteventuri (Ka-
narski otoki, Španija) razi-
skovala profesorica nemščine
Marjana Turnšek in profesor
geografije ter zgodovine Miha
Gartner. Mobilnosti v okviru
tega projekta se nadaljujejo
v partnerskem srednješol-
skem centru Faitanar v Špa-
niji in Freudenthal inštitutu
v nizozemskem Utrechtu.
Del dejavnosti šole v okviru
programa Erasmus + so tudi
gostovanja tujih profesorjev v
Celju – septembra so na GCC
gostili delegacijo iz poljskega
Krakova.
Na GCC so mednarodne iz-
menjave za dijake ter učitelje
pomemben del identitete in
vizije šole. Za svoje delo na
tem področju so prejeli tudi
pomembne nagrade, kot je
jabolko kakovosti, ki ga po-
deljuje nacionalna agencija
Cmepius, med zadnjimi pa
je prestižna evropska nagra-
da za inovativno poučevanje,
ki jo je šoli 16. septembra po-
delila Evropska komisija. V
tem šolskem letu je šola kot
koordinatorica ali partnerska
organizacija dejavna v sku-
pno devetih projektih, ki se
financirajo iz evropskih oz.
mednarodnih skladov.
GD
Krajani uredili
otroško igrišče
V Pristavi pri Vojniku smo 18. septembra pripravili otvo-
ritev novega otroškega igrišča. Pridobitve smo zelo vese-
li, saj smo uresničili svojo zamisel, ki se je rodila v času
epidemije.
Prav v koronačasu smo spoznali, kako pomembno je dru-
ženje. Zavedamo se, da se otroci ne učijo in razvijajo le ob
računalnikih in telefonu. Pomembna sta igranje in druženje
s prijatelji, z vrstniki, pomemben je razvoj njihovih motorič-
nih sposobnosti. Neprecenljivo je tkanje prijateljskih vezi na
varnem prostoru, daleč od mestnega veža in ceste.
Tako je nastalo čudovito, z igrali opremljeno otroško igrišče.
Pri urejanju in financiranju smo pomagali krajani, ki bomo
lahko sedaj večkrat prisluhnili otroškemu smehu ter klepetu
sosedov in prijateljev.
Blagoslov novega igrišča je opravil vojniški župnik Anton
Perger.	IP
46
RAZVEDRILO
Št. 41, 14. oktober 2021
SLOVENSKI AVTO LETA

V ponedeljek opoldne bo
Luna vstopila v vaše zname-
nje in v sredo popoldne dose-
gla polnost. Dan ali dva pred
tem bo prisotna zelo aktivna
energija, kar bo odlično. Na-
daljevanje nekega konkre-
tnega projekta bo zelo spod-
budno. Polni boste delovnega
zanosa in notranje moči. Pre-
vidni bodite na začetku nove-
ga tedna in še zlasti v sredo.

Ste slišali kako dobro šalo?
Pošljite nam jo na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje in če
se bo tudi nam zdela smešna,
jo bomo objavili.


Vaša vladarica potuje po
znamenju optimističnega
strelca, kar vam bo dalo ve-
liko optimizma. Mikalo vas
bo, da bi odpotovali ne glede
na obveznosti. V svoji raz-
dvojenosti boste našli dober
kompromis za naslednje dni.
Kar veliko stvari boste uredili
z minimalnim trudom. Nekaj
boste naredili kar po občutku,
vendar bo izpadlo zelo dobro.
Povečana pazljivost velja v
sredo.
Dobra novica
Žena pride domov: »Dragi, imam dve novici, eno dobro,
eno slabo. Katero naj ti najprej povem?«
»Dobro.«
»Zračna blazina dela.«
Pred zimo
»Dragi, a sem debela?
»Nisi! Samo na zimo si pripravljena.«

Vaš vladar Merkur bo konč-
no prenehal potovati retrogra-
dno in bo v ponedeljek popol-
dne začel potovati v direktno
smer. To predstavlja veliko
olajšanje, saj bo konec dolo-
čenih zmešnjav, zamud in ne-
predvidljivih dogodkov. Čaka
vas dejaven in pester čas, saj
boste znali pokazati vedrino
in optimizem. Z nekom se bo-
ste srečali po daljšem času in
izmenjali novice.
Ko sem vprašala moža, zakaj me vara,
mi je odgovoril: »Jaz imam tebe, ti imaš
mene, ona, reva, pa nima nikogar.«
Sem se kar razjokala.
Najpogosteje zastavljeno vprašanje v
zakonu je: »Kaj bo danes za kosilo?«
Vaša vladarica Luna v tem
tednu raste in bo v sredo do-
segla polnost. Ta dan lahko
pričakujete povečano čustve-
no in stresno energijo, zato
bodite pri delovanju dodatno
previdni. Zelo potrebujete
občutek varnosti, ki vas po-
mirja. Nekaj vam ne bo dalo
miru, pojavljala se bodo stara
vprašanja. Zadnji čas je, da
jih razčistite. Ne oklevajte,
ko vam bo razum narekoval
rešitev.
Sonce, ki vam vlada, bo
v tem tednu potovalo po
znamenju šarmantne teh-
tnice. Zaradi tega bodo zelo
v ospredju odnosi z zelo raz-
ličnimi osebami. Neverjetno
zgovorni boste. Nekomu se
boste zdeli takšni zelo privlač-
ni. Dobro razpoloženje vas bo
spremljalo in zanimivo bo v
vaši družbi. Lunin ščip bo v
sredo prinesel povečano nape-
tost, zato bodite previdnejši!
Na začetku novega delovne-
ga tedna bo vaš vladar Mer-
kur olajšal vaše delovanje, vse
bo steklo bolj gladko. Bistveno
manj se boste obremenjevali
z vsem in vsemi. Neka situ-
acija, ki ne bo neposredno
povezana z vami, bo precej
vplivala na vaše počutje. Kar
ne bo vam šla iz glave, misli
se vam bodo neprestano vra-
čale k njej.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi
strani
Astrologinja Gordana.
Nastopili boste zelo uglaje-
no in nekomu zavezali jezik,
zaradi česar se boste še pošte-
no nasmejali. Nepredvidena
situacija vam ne bo škodila,
saj se boste znali prilagoditi
in najti pravo smer. Niste še
pripravljeni na večje spre-
membe, v tem obdobju bi
resnično težko sklepali kom-
promise. Času morate pustiti,
da naredi svoje. Nekdo vas bo
zelo kritično ocenjeval.
V tem mesecu se je vaš vla-
dar obrnil v direktno smer,
poleg njega tudi mogočen
Saturn, v ponedeljek se bosta
še Merkur in Jupiter. Zaradi
tega bo vaše delovanje lažje,
hitrejše, vse bo potekalo bolj
gladko. Prvi vtis bo odločilen,
kajti tudi zaradi kasnejših
dogodkov ga ne boste spremi-
njali. Znali se boste uskladiti
z drugimi, čeprav to ne bo po-
menilo, da se strinjate z njimi.

V ponedeljek se bo vaš vla-
dar Jupiter iz retrogradna gi-
banja prestavil v direktnega,
kar bo predstavljalo sprosti-
tev določenih situacij. Lažje
boste napredovali na aktivi-
ranih področjih, kar vam bo
v veselje. Sočasno bo prišlo
do preobrata, na katerega ne
boste računali. To sicer ne bo
predstavljalo posebne motnje,
a morali se boste prilagoditi.
Nek opravek boste prestavili.
Vaš vladar Saturn, ki se je že
v prejšnjem tednu obrnil v di-
rektno smer, bo pospešil vaše
delovanje. Nekaj vas je mora-
lo izučiti, zato se boste z večjo
lahkoto soočali z vsemi situa-
cijami. Kritiko v tem času težje
prenašate, če je izrečena zelo
neposredno, še toliko manj.
Lahko se zgodi prav to. Bodite
bolj pazljivi v komunikaciji in
upoštevajte tudi mnenje dru-
gih, zlasti v sredo.
Četrtek in petek bosta zelo
zanimiva dneva, v katerih se
bo veliko dogajalo. Zelo si bo-
ste prizadevali narediti vse po
svojih najboljših močeh. Nekdo
vam bo v veliko oporo in v po-
moč, kar vas bo sprostilo. Ker
boste imeli odlično motivacijo,
bo šlo vse zelo gladko, želeli si
boste, da bi se tako nadaljeva-
lo. Ta teden bo odličen za obno-
vitev starih prijateljstev.
Konc tedna in v ponedeljek
dopoldne bo Luna potovala
po vašem znaku, zato boste
njeno moč čutili bolj intenziv-
no. Čustveni in zelo intuitiv-
ni boste, kar bo lahko velika
prednost. Vsekakor poskrbite
za pošteno sprostitev nako-
pičenih energij. Tisto, kar se
vam že nekaj časa izmika,
vam prihaja naproti. Razmi-
slite, ali ste dovolj pripravljeni
na vse, kajti dogodki se bodo
odvijali z veliko naglico.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 519 265, 090 64 30 in na
Facebookovi strani
Dolores Astro.

Št. 41, 14. oktober 2021
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SUDOKU 487
						3K	STAVBA	SPREMEMBA	AVTOR SREČE NA VRVICI (VITAN)	OSMIJ	SILA KOLA …	ČETRTLETJE	LANENA TKANINA (POG.)	VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA	POPUST	KAKRŠEN OČE, … SIN
						TEMNOST, NEIZRA- ZITOST	14									
						ŽENSKA, KI GLASUJE					13					
						LUKSEM- BURŠKI TV				TROPSKA GOMOLJNICA					20	
						ARI T- METIČNA ENOTA			UPODAB - LJAJOČI UMETNIK	IVO ROBIĆ	15		ORNA ZEMLJA (STAR.)	NAŠE ŠTETJE		
										OZEK (KOS KRUHA)				ZVEZNA DRŽAVA V ZDA		
						RAZ MN O- ŽEVANJE RIB					KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH					
						VEČJI ZVITEK BLAGA					AMERIŠKI PRODUCENT SPELLING					
						POŠTEN (POG.)					IDENTIFIKAC. ŠT. IZDELKA					
								19							STROKOV- NJAK ZA IRANSKE JEZIKE	KLATEŽ
	NADUHA	ŽAGAN LES S KVADRATNIM PREREZOM	SLOVENSKA PEVKA HORVAT	PAUL EHRLICH MOČNO KRAŠKO VINO			ŠVEDSKI IN- DUSTRIJSKI KONCERN	12				NADLOGA MLADIH	FORMAT ZA STISKANJE DATOTEK			1
LJUBITELJ, NESTRO- KOVNJAK							VRHNJE OBLAČILO						MAKEDON- SKO KOLO			
							SLOVENSKA EVROVIZIJKA BREČKO						FIZIKALNA ENOTA ATMOSFERA			
PESNIŠKA OBLIKA	11					MEDNAROD- NA OZNAKA MAROKA				SLOVENSKI PISATELJ LAINŠČEK	PODROČJE POD KANOVO OBLASTJO					
						UNIČEVALEC BLAGA					PAMETNEJŠI					
TROVESLAČA		2						DOMISELN, SPRETEN	NEMŠKI PISATELJ (THEODOR)							
CEVASTE TESTENINE								3	PLJUČNI, MOŽGANSKI			10		IRENA POLANEC		4
									BRITANSKI GLASBENIK (BRIAN)					PONUJATI BLAGO ZA DENAR		
AMERIŠKI IGRALEC ARKIN					MESTO V ŠVICI							ZADETEK PRI NOGOMETU	ČE STOPIŠ … NA REP, ZACVILI GL. MESTO JORDANIJE			
										8						
						LJUDSTVO V LAOSU				… SAPIENS SREČA (ZASTAR.)			16		TOPILO ZA LAK	ODREZAN KOS ŽIVILA
						ALJAŽ JOVANOVIĆ			PESNIK BALAD (ZASTAR.) Z NJIMI OMETAMO							5
						Povsod z vami	GOR IN … LEPA … KOLO VODI				ZVOK DOLOČENE VIŠINE	PEVEC JUNKAR FRANCOSKI ŠANSONJER MONTAND	17			
						NAJVEČJE MESTO V KAZAHSTANU	6						UMETNA VODNA PREGRADA			
						F. BEVK: LUKEC IN … ŠKOREC						7	GLASBENIK SOSS WILFRED LUCAS		9	
						1000 NEWTONOV										
						OBER					PROZORNA TEKOČINA, KI JO IZLOČAJO SLINAVKE			18		
Nagradni razpis


1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve –
vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter
majica NT&RC
Ime in priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec
podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje
posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s
splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov.
Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke
obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja
novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž-
reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in
kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne
podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega
preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve-
ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče
soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek
ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC,
Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Telefon:
Obkrožite:	a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo
samo rešitve na
kuponu, ki ga
lahko pošljete
po pošti ali
prinesete v
uredništvo.
Geslo lahko
pošljete tudi po
elektronski pošti
na naslov
tea.podpecan@
nt-rc.si
								
								
								
								
								
								
								
								
								
SUDOKU 178
REŠITEV SUDOKU 486 REŠITEV SUDOKU 177
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge-
slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite
na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka,
19. oktobra.
Geslo iz številke 40: Oktober je čas gasilcev.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in
zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Tim Cokan iz
Celja, Marta Zakošek iz Petrovč in Slavko Kamenik iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po
pošti.

V naše križanke smo pripeljali lepe besede,
ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Št. 41, 14. oktober 2021
Za celjskimi gledališčniki nova
premiera
Za Gledališčem Celje je nova premiera. Prejšnji četrtek zvečer je krstno uprizorilo sati-
rično humoresko Kozlovska sodba v Višnji Gori, ki na izredno duhovit način spregovori o
odnosih v majhni skupnosti, o podkupljivosti, tožarjenju, sprenevedanju in koristoljubju.
Pod režijo predstave za otroke, ki temelji na delu Josipa Jurčiča in je sicer zaradi svoje
aktualnosti primerna za vse generacije, se je podpisal domači mladi režiser Luka Marcen.
Premiero si je ogledalo kar nekaj znanih obrazov, ki so v celjsko gledališče prišli v družbi
svojih otrok. Kot je razvidno z njihovih veselih obrazov, so nadvse uživali. Med obiskovalci
je bila tudi Lukova družina, ki je povsem razumljivo kipela od ponosa.
ŠO
Premiero predstave Kozlovska sodba v Višnji Gori si je ogledala tudi Lukova družina. Še posebej njegovo babico, ki
je velika ljubiteljica kulturnih dogodkov, lahko pogosto srečamo na podobnih prireditvah ne zgolj v Celju, temveč
tudi v njegovi okolici. (Foto: Mediaspeed – arhiv SLG Celje)
V četrtek se je v domačem Celju mudil tudi igralec Luka Bokšan, ki je lansko sezono nabiral igralske izkušnje
kot član Gledališča Celje. Letošnjo jesen ga lahko ob večerih spremljamo v televizijski nadaljevanki Sekirca v
med. Na fotografiji je v družbi dramaturginje Nuše Komplet Peperko (levo) in arhitekte Mojce Črešnik.(Foto:
Mediaspeed – arhiv SLG Celje)
Režiser Luka Marcen po premieri v družbi igralske zasedbe Kozlovske sodbe v Višnji Gori. (Foto: Mediaspeed –
arhiv SLG Celje)
Na Polzeli sta pri trgatvi združila moči župan Jože Kužnik in gospodar trte Martin Kodre. Pridelek je glede na
spomladansko pozebo zelo obilen. Prisotni so natrgali kar 39 grozdov, ki so, kot pravijo, zaradi obilice sonca
izjemno kakovostni. (Foto: TT)
Veselo med trtami
V regiji se v teh dneh vrstijo trgatve potomk najstarejših trt na svetu. V nekaterih
krajih so imeli več sreče z vremenom, spet drugje nekoliko manj. Ne glede na to so
tako eni kot drugi pri tem veselem jesenskem opravilu nadvse uživali.
Na dvorišču gradu Komenda na Polzeli sta trgatev prejšnji teden opravila župan Jože
Kužnik in skrbnik modre kavčine Martin Kodre. Na gradu Žovnek je bila s tem namenom
tamkajšnja podžupanja Urška Hozjan. Za trto skrbi domačin, sicer vinogradnik in vinar
Milan Šoštarič, ki ima svoje vinograde v Slovenskih goricah, kjer prideluje vrhunska vina.
Svečano trgatev je na gradu Žovnek letos opravila podžupanja Urška Hozjan. Sodelovali so člani Kulturno-
-zgodovinskega društva Žovnek in kar nekaj mimoidočih pohodnikov.
Po ozimnico?
Podsreda je znana kot gostiteljica sejemskega dogajanja v sklopu Praznika kozjanskega ja-
bolka in kot središče ekološko pridelanega sadja. Morda sta po kakšen zabojček jabolk starih
sort, ki jih bosta na krhlje rezala ob hladnejših večerih, prišla direktor Zgodovinskega arhiva
Celje Borut Batagelj in umetnostni zgodovinar Matija Plevnik (desno), sodelavec celjske
območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Katera sorta je najboljša, sta
jima gotovo prišepnila županja Občine Kozje Milenca Krajnc in nekdanji dolgoletni župan in
častni občan Kozjega Dušan Andrej Kocman (levo). Oba sta lahko ponosna na neokrnjeno
naravno okolje v svojih krajih.
Foto: Andraž Purg - GrupA