DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
Li iiLa" ■* J .J
NO. 193.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 18th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Kluksarji nameravajo napasti naselbino komunistov v New Yorku
Elmira, N. Y., 16. avgusta. Komunistični naselbini v Van Etten pregi pogin, kajti člani Ku Kluxa so se zarotili, da iztrebijo naselbino. Governer je poslal na lice mesta 600 mož državne policije in vsi deputy šerifi so bili pozvani, da ščitijo1 komuniste pred napadi kluksar-jev. Vojaštvo je oboroženo, že dalj časa se je v krogih American Legion in v vrstah kluksar-jev pojavljalo sovraštvo proti naselbini komunistov, zlasti od tedaj, ko je dvoje mladih deklet v komunistični naselbini se branilo sprejeti ameriško zastavo in jo pustiti vihrati na ozemlju komunistične naselbine. Odgovor na to je bil, da so kluksarji zažgali rdečo zastavo in zapalili ognjeni križ. Obe dekleti sta bili aretirani radi nespoštovanja do ameriške zastave, toda obravnava je bila prestavljena. Ko s'e je zvedelo o tem včeraj zvečer, so prihiteli kluksarji od vseh strani proti naselbini komunistov ter so dali pol ure odloga voditeljem naselbine, da odidejo s svojimi 70 otroci. Kluksarji so prinesli s seboj baklje, da za-žgejo poslopja, ko je prišel ob pravem času na lice mesta šerif s svojimi pomočniki, ki je preprečil požig. Komunisti odidejo jutri vseeno iz svoje naselbine, in kluksarji so zagrozili, da bodo takoj po njih odhodu zažgali vsa poslopja v naselbini rdeč-karjev.
-o-.. . .
To pot se lopovom ni posrečilo oskubsti žrtve
Policija je v Clevelandu aretirala 25 letnega Steve Hobri-ka. Steve je imel mlado prijateljico. In z njo je naredil načrt, da oskubeta nekega brivca, ki si je prihranil $10.000, in je prav hotel odpotovati v Evropo. Prijateljica Steva je priredila sestanek za igranje kart. In tu bi oskubili brivca, ki je bil povabljen in povabilo tudi sprejel. Brivec je dobival in dobival, kot je bilo dogovorjeno med zarotniki, ki so bili prijatelji Steva. Na dano znamenje pa so zarotniki začeli igrati s ponarejenimi kartami, in brivec je zgubival. Zgubil je $1200.00, ko se mu je po-j svetilo v glavi, pa je zgrabil denar na mizi in se hitro poslovil. Lopovi od samega začudenja niso znali, kaj nare-; diti. Obvestili so policijo, da jih je brivec oropal za $1200.00. Policija je pa stvar preiskala in dognala resnico. Brivec se je medtem odpeljal v Evropo, Steve Habirka in dva njegova prijatelja ter njih ljubica se pa nahajajo v ječi.
Demokrati zahtevajo, da bo volivna kampanja letos zelo izrazita
Columbus, Ohio, 16. avgusta. Sinoči so se sestali voditelji demokratične stranke v državi Ohio in so se posvetovali glede platforme, katero naj zastopa stranka pred narodom pred volitvami v novembru mesecu. Ker se v republikanskih krogih pov-darja, da bo republikanska stranka zavzemala stališče pro-hibicije pri prihodnjih volitvah, je za demokrate toliko bolj ugodno, ako zavzamejo stališče proti prohibiciji, ker bo volivni boj potem toliko bolj izrazit in bo vsakdo znal, kam spada, oziroma kako ima voliti. Senator Fess, vodja republikancev v državi Ohio in v Zedinjenih državah, je izjavil, da bo njegova stranka zastopala strogo prohi-bicijsko stališče. Kandidat za senatorja demokratske stranke, Robert Bulkley, se je izjavil včeraj, da se mu zdi "zelo špas-no," ko je senator Fess izjavil, da prohibicija sploh ne igra nobene vloge v ameriški politiki. Rekel je: "Ko sem naznanil svojo kandidaturo za senatorja na platformi, da se ovrže prohibicija, je senator Fess izjavil, da ga to zelo veseli, namreč, da bomo imeli prohibicijo za glavno debato. On se je tega veselil pred meseci, ker je bil mnenja, da imajo suhači premoč v državi Ohio. Sedaj se pa meni "špasno vidi," je dejal Mr. Bulk-ley, "da senator Fess izjavlja, da prohihicija sploh nima ničesar opraviti z volitvami. Najbrž je šele sedaj doznal, da bo prohibicija igrala večjo vlogo v politiki države Ohio, kot jo je sploh kdaj prej. In senator Fess ima strah, ker je kot vodja republikanske stranke odgovoren za uspeh v politiki, katerega bo pa letos silovito pogrešal, potem, ko volivci spregovorijo svojo besedo."
Med Poljsko in Nemčijo je nastal jako resen političen spor
Varšava, 16. avgusta. Vse poljsko časopisje je ogorčeno radi izjave nemškega ministra Treviranusa glede vzhodnih mej napram Poljski. Poljsko časopisje ostro napada izjave nemškega ministra in zahteva zadoščenja. Pol-uradna "Gazeta Polska" izjavlja danes, da je nemška vlada odgovorna za izjave svojih ministrov in zahteva zadoščenja. Nemški zunanji minister je dne 13. avgusta, ob priliki obletnice proslave nemške republike izjavil, da je meja napram reki Visli nepravična, in da se danes nahaja del nemških pokrajin pod tujezem-sko vlade. In nadalje je izjavil, da Nemčija z veseljem zre proti tem pokrajinam, ker ve, da
Nova povest
Jutri, v torek, pričnemo s priobčevanjem novega romana, katerega je spisal slavni poljski pisatelj Si-enkiewicz. Težko se dobi v vsej svetovni literaturi tako zanimiv, tako strasten roman kot je "Potop." Pričnite citati takoj, in komaj boste čakali od dneva do dneva nadaljevanja. Ljubavni p r i z o r i, vojne grozote, humor in resnoba, je združeno v tem najlepšem romanu, kar jih pozna svetovna literatura. Začnite čitati jutri!
Brezposelni delavec ubit od farmarja
Mnenje Anglije glede proglasitve Otona ogrskim kraljem
London, 16. avgusta. Časopisje v Londonu naznanja, da se angleška vlada ne bi proti-vila, da pridejo Habsburžani zopet na ogrski prestol, toda vlada MacDonalda je predvsem stavila tri pogoje, pod katerimi bi dovolila, da postane Ogrska kraljevina pod vlado bivše Habsburške rodbine. Ti trije :: pogoji so: 1. Ko se obnovi moti narhija, ne bi smeli nastati ni-H kaki nemiri na Ogrskem. 2. Pod nobenim pogojem se ne bi smeli spojiti Avstrija in Ogrska pod žezlom Habsburžanov. Slednji bi morali vladati samo na- Ogrskem. 3. Vse države, ki so zainteresirane v Ogrski, rao-
Demokrati v Clevelandu Ljubosumni mož je zaklal praznujejo edinost. Re- svojo ženo, nakar je publikanci jim sledijo izvršil samomor
rajo prej dati svoje dovoljenje, Toledo' 0hio- 15- avgusta, že predno postane 0ton Habsburg položaj ne bo vedno enak, kot je ; dol2° casa Je bl1 bl'ez dela de- ogrski kralj. To pomeni toli-danes, dasi Nemčijo tare žalost, >vec Elmei' Tilton, oče šestih k0( da 0grskai brez dovoljenja ker mora njen narod bivati pod otrok> kl s0 blh lačni. Podalj jUg-0slavije, ne bo mogla dobiti tujim gospodstvom. Poljsko ča- se Je včeraj na farmo Lester |bivšega člana Habsburške rod-
sopisje kliče nemško vlado na od-	Coya v te., okolici v namenu, da bine za kralja> kajti jugoslavija
govor in želi zvedeti, če je ona	nabral nekaj krompirja. Pa ne bi nikdar privoIila v to> a z
odgovorna za izjave svojih mi-	Je pnšel farmar Coy in ustrelil j njo zaeno ne bi privoUla Ceho-
nistrov. Poljska politika da je	Tiltona. Farmar je bil kmalu slovaška, Poleg tega pa ima
baje jako miroljubna in ne želi	Potem aretiran. Trdil je, da s« j veiqi0 besedo ogrski narod, ki
nikakega izzivanja. Poljski voj-	mujadnje čase neprestano y pretežni večini ni navdušen
za vlado bivših Habsburžanov. -o-
ni minister se je izjavil, da je "Poljska pripravljena braniti
kradli krompir tako, da ga ne bo imel za domačo uporabo. Mrs.
svoje meje do zadnje kaplje kr-.	Tilton je pa izjavila, da njenih vi." V enako ogorčenem tonu se	šest otrok že dva dni ni imelo izjavljajo vsi ostali poljki časo-	nobene hrane, in je bil mož pripisi	siljen poiskati nekaj živeža za o ___lačne otroke!
Stara mati sedi na drevesu za denar
East St. Louis, 111;, 15. avgu sta. Ne samo mladiči so bedasti, ko gredo in sedijo tedne ir
Mr. Zupan odpotoval
Mr. Ivan Zupan, urednik Glasila K. S. K. Jednote, je odpo-
tedne na drevesu, pač pa tudi j stare matere znorijo včasih. Tu sedi stara mati, 73 letna Mary Richardson že 10 dni na dreve-
toval preteklo soboto večer s svojo soprogo na konvencijo K.
In bigamist ni mogel biti
obsojen
New York, 15. avgusta. Geo. Davis je bil obsojen bigamije. da je imel namreč v istem času dve ženi. Državni pravdnik, ki se tudi piše Davis, je pa izjavil, da je stvar zastarela, in da torej ne more nastopiti v slučaju. S prvo ženo je imel Davis dva otroka, z drugo pa tudi dva,
S. K. Jednote v Waukegan, 111. Mrs. Zupan je delegatinja na konvenciji. Mr. Zupan nam je
su. In pravi" da je"šU sest'le	J^S'! dov, zgubiTa je tožbo,
radi denarja, kajti usmiljeni
predno je druga žena pronajdla, da je bil Davis že enkrat poročen. Tožila je, in čudo vseh ču-
ljudje so ji tekom deset dni darovali že sedem dolarjev. Je še dosti trapcev na svetu.
iz konvencije, ki obeta biti jako zanimiva.
Za današnji čas Mi1. Matt Križman ima že
Ubogi kapitan mora
trpeti radi drugih
Baltimore, Md., 15. avgusta.
Škof obsojen na dve leti zapora v New Yorku
New York, 16. avgusta. Včeraj je bil tu obsojen ortodok-sni škof Charles Vrenc na dve leti zapora in v plačilo $10.000 kazni, ker je s pomočjo svojih laikov kršil prohibicijsko postavo. Omenjeni "škof" se je sam naredil za škofa in ustanovil nekako "pravoverno cerkev," da je mogel dobivati vino od vlade Zed. držav, katero vino je potem, namesto uporabe v cerkvi, prodajal za dober dobiček naprej.
Pozna vest
Dne 4. julija se je ponesrečil pri skoku v vodo v Chip-
dolgo vrsto let mesnico na Sem je dospe! francoski parnik 1132 E. 71st St. Kot razvidi- Sarcoxie iz Havre, Francija.
Colninski uradniki so dobili na krovu 300 steklenic finega žga-
te iz oglasa ima sedaj izvanred no nizke cene raznim vrstam
pewa jezeru August Kogoj, sin mesa/ in P»P°ročamo to pošte-	nja, ki je bilo zaplenjeno, 'in
Mr. Primož Kogoja, glavnega slovensko ^ovino prav to-	ker nihče ni hotel priznati last.
tajnika S.D.Z. Nahajal se je;pl° vsem rojakom.	ništva teh steklenic, je kapitan
odtedaj v bolnici pa do 14. av- lz	^Lč, M^	£™ika ^^ ^
gusta. Glavo ima še sedaj vso Max,ne steinitz z dne g aygu	S10^.
v gipsu, ter bo gotovo ležal se gta> da j{j obiskala slavno Po.	Ford prestavi svojo to-kake štiri tedne. O tej nesreči stonjgko jamo> in dočim n je ja. nismo svoječasno poročali, ker ma gijajno ugajala( pa ni ljubila
so se starši nahajali v stari domovini, da jih vest o nesreči he bi preveč pretresla. Mr. in Mrs. Primož Kogoj sta zvedela šele ob svojem pdvratku v Cleveland o nesreči sina. Mrl
varno iz Trsta
Dunaj, 16. avgusta. Iz Trsta
laškega karakterja, ki danes Se javlja, da je vodstvo Ford
Zone Cab Co.
V Clevelandu namerava začeti z vožnjo po ulicah takozvana Zone Cab Co., ki bi bila v veliko konkurenco družbi cestne železnice. Taxi kompanija je že dobila licenco od mesta, toda družba cestne železnice je vložila priziv na sodnijo, ki bo o tem razpravljala.
Kdo ve za Avsenika? županstvo občine Križe nam piše, da so se tam zglasili dediči nekega Avsenika, ki je v Ameriki umrl in zapustil baje več denarja. Omenjeni Avsenik je bil doma iz vasi Zvirče, občina Kovor. Kdor kaj ve o tej zadevi, naj se obrne na županstvo bbčine Križe v Sloveniji.
Državno poslopje
Državni senator iz Clevelan-da, Joseph Ackerman, je naznanil, da bo zahteval, da se zgradi v Clevelandu posebna državna zgradba, kjer bi imeli urade razni državni zavodi, ki poslujejo v Clevelandu. Država plačuje danes približno $35,000 renta na leto za svoje urade v Clevelandu, kar bi se dalo prihraniti, ako bi država zgradila svoj urad v Clevelandu za približno $500. 000.
žena oolicista
William Yawgel- je policist Keansburg Beach, N.J. Včeraj je brzojavil policiji v Cleveland naj primejo njegovo ženo in 9 'letnega sina. Oba sta pobegnila v družbi z nekim drugim moškim iz Keansburg Beach v Cleveland. In sedaj čaka Mrs. Yawger v zaporu prihoda svo-Ijega soproga. ,
prevladuje v tej pristno sloven- Motor Car Co. sklenilo, da pre-
ski podzemeljski! jami. Italijani;mesti svojo delavnico iz Trsta v
SO vse preveč surovi tam.	Genevo, Italija. V Trstu ni ime-
Bomba za strežnico' • » la Fordova tovarna nobenega
, Tr . . .	( ,-V petek: zjutraj je nekdo vr- uspeha, dasi je bilo tam glavno
Avgust Kogoj stanuje na 6o03 gel smrdljivo bombo v stanova. zastopstvo tudi za Jugoslavijo.
Edna Ave. Upamo, da bo nje-, nje John Dudzaka> i387iSa.|
gova trdna narava predela cramento Ave Bomba ni pov- 21 oseb utonilo na pre-
I zročila druzega kot smrad. Dud- vožnji V Jugoslaviji
silovito nesrečo.
Miss Sunderland
Te dni se je vrnila v Cleveland iz obiska v Jugoslaviji Miss Eleanor Sunderland, voditeljica javne knjižnice na E. 55. cesti in St. Clair Avq. Obiskala je mnogo krajev, in ona
zakova žena je zaposljena kot Belgrad, 17. avgusta.—Ena-strežnica v nekem hotelu, kjer, indvajset kmetov in kmetic, iz se vrši štrajk uslužbencev.	sela Gjurjevica, je utonilo v
Anžlovar in blanketi reki Dravi, ko so se vozili pro-Kot vsako leto, naznanja tu- ti domu na potu iz cerkve. Radi letos Mr. Anton Anžlovar,! di deroče vode se je čoln, v ka-6202 St. Clair Ave., da je pri-lterem so se vozili, prevrnil, in
kot pristna Amerikanka, ni mo- čel 8 takozvanim "Blanket klu- je izmed 26 oseb v čolnu jih 21
Pet oseb
gla dovolj prehvaliti lepote na- bom-" Vi si izberete' blanket našlo žalostno smrt. ših krajev v stari domovini. Toikot si f?a želite, plačate en do- se je rešilo.
je bil že drugi obisk Miss Sun- lar> P°tem Pa odplačujete te-	- _
derland v Jugoslaviji Jugo- ^ensko ali mesečno kot želite,	Mlada prodajalka
i slovanska vlada bi morala ena- ^ ko je blanket plačan, da sa- Kapitan MacMaster je včeraj kim obiskovalcem iz Amerike,;™ ™ veste kdaj, ga dobite.!aretiral 18 letno Mrs Dorothy ki imajo tu upi j i v, in ki so ta-!	Se ne poda	Martin ki stanuje na 9015 Cum-
ko naklonjeni Slovencem v Policijski načelnik Graul je | berland Ave. Dob, 1 je pri njej Ameriki, posvečati izvanredno I izjavil, da se nikakor ne poda o galonzganja Ko so jo vpra-pozornost	pritisku politikarjev in da osta- »ali, zakaj se tako mlada krsi
ne na svojem mestu. Pravkar i prohibicijo, je zjavila, da se ji —V našem uradu lahko vsak se je vrnil iz počitnic in je iz- j kršenje prohibicije zdi najlepša čas plačate račune za telefon, javil, da bo delal, dokler mu zabava, ki jo more najti, elektriko ali vodo.	imoči dopuščajo.	I O Berite "Male oglase."
V soboto večer se je vršilo generalno zborovanje demokratskih zastopnikov v Clevelandu, v hotelu Statler. Navzoč je bil Robert J. Bulkley, kateremu je 200 članov demokratskega centralnega odbora priredilo burne ovacije, kot prihodnjemu senatorju države Ohio. Obenem je bil navzoč Newton D. Baker, bivši župan Cleve-ianda, bivši vojni tajnik pod VVilsonom, in na katerega se ozirajo demokratje Amerike kot na prihodnjega predsednika Zedinjenih držav. Vsaka nesloga v demokratski stranki je zginila, in bivši nasprotniki v politiki so se po bratsko pomenili ter pozabili na medsebojne prepire. Zborovanje je sklenilo, da se poveča centralni odbor demokratske stranke v Clevelandu od 75 na 100. Razven dveh, so bili vsi stari člani izvoljeni v centralni odbor stranke. V centralni odbor je bil soglasno izvoljen Mr. Louis J. Pire. od "Ameriške Domovine." Poleg njega je bil izvoljen v centralni eksekutivni odbor tudi Mr. Joseph Trinastic, ki je poznan tisočerim našim rojakom kot podravnatelj državljanskih šol v mestu. Ob istem času so imeli tudi zastopniki republikanske stranke svoje zborovanje, pri katerem so izvolili svoje uradnike. Ponovno je bil postavljen načelnikom republikanske stranke v Clevelandu razvpiti Maurice Masch-ke. In kot vodja republikanske stranke v 23. vardi, je bil imenovan Mr. Vatro J. Grill, urednik "Enakopravnosti." Brez komentarja danes, ampak pridemo pa še na dan!
-o-
Vzdržen polet v zraku se ne izplača
St. Louis, Mo., 17. avgusta. Zrakoplovca Dale Jackson in Foi'est O'Brine sta še vrnila na zemljo, potem ko sta bila skoro 27 dni v zraku. Vzrok, da sta prenehala s poletom je, ker se stvar ne izplača. Mislila, da bosta naredila stotisoče, toda v resnici sta dobila v 27 dneh $1,800, kar morata deliti s svojim ravnateljem. Ljudi je bilo sicer dosti na zrakoplovnem polju, toda finančno ni nihče podpiral vzdržnega poleta. Zato sta oba zrakoplovca prišla na zemljo, dasi sta obljubila, daj bosta v zraku, dokler ne mine 1,000 ur.
R-100 se zopet nahaja doma v Angliji
Cardington, Anglija, 17. avgusta.—Sem je dospel danes ogromni angleški zrakoplov R-100, ki se je mudil daij časa i v Kanadi. Potoma je zrakoplov moral skozi viharje, kar je polet precej zadržalo. Prevozil je 3,400 milj v 56 urah in 10 minutah, dočim je vporabil zrakoplov Zeppelin za 4,200 milj : dolgo pot 55 ur in 24 minut. Šest oseb ubitih pri iskanju planink
Innsbruck, Avstrija, 17. avgusta.—Šest oseb, ki so v bližini tega mesta v gorovju iska-lle planike, je našlo tam svojo smrt. Padli so v globočino, ker so se podali preblizu gorske j stene iskajoči cvetlice. Tri izmed ponesrečencev so bile poročene ženske, a ostali trije so i bili šolski učenci, ki so se pod vodstvom učitelja podali v Al-ipe, da študirajo naravo.
Howard Eucher, star 38 let, že en teden ni bival s svojo 36 let staro ženo Helen. V nedeljo zjutraj pa se je podal v stanovanje k ženi, kjer sta prej skupaj bivala, na 7501 Goodwalt Ave. Bilo je ob petih zjutraj. Kot pripoveduje njegova poročena hči, je bil Eucher pijan. Kmalu ko je prišel v hišo še je začel prepirati,, in postal je tako nasilen, da je žena bežala in hotela poklicati policijo. Toda Eucher jo je ujel in z vso silo udaril s pestjo po glavi. Padla je na tla, toda je kmalu zopet prišla k zavesti, nakar se je prepir znova začel. Bilo je nekako ob 9. uri dopoldne, ko je Mrs. Eucher izjavila, da je vsaka sprava nemogoča, in da ne želi več bivati z njim skupaj. Po teh besedah je razjarjeni mož potegnil velik mesarski nož, ki ga je nosil s seboj in planil proti Mrs. Eucher. "Ako ne boš živela z menoj, pa tudi z drugim ne boš!" je zakričal mož. Z vso sile je potisnil nož ji v prsa, nakar jo je parkrat zabodel tudi od strani, ženska je padla na tla, mož je pa planil pri vratih ven in odšel v svoj avtomobil ter se odpeljal. Nekaj minut pozneje so osebe, ki živijo v okolici Clinton Ave. in W. 73rd St. slišale dva strela. Policija je dobila avto in puško dvocevko v njem. Sprožil si je oba strehi v glavo in je bil takoj mrtev.
Dva ubita, ko je spal voznik avtomobila
Kenton, Ohio, 16. avgusta. Dva mlada fanta iz Spring-fielda sta bila danes ubita, ker je voznik avtomobila, v katerem sta se vozila, zaspal pri kolesu. Avto se je prevrnil v obcestni jarek in zadel v drevo, pri .čemur sta bila dva mlada fanta ubita, voznik pa, ki je spal, ni dobil resnih poškodb. Vsi trije so se nahajali na potu v Toledo, Ohio, kamor so šli iskat dela.
Smrtna kosa
V nedeljo zjutraj je umrla Mrs. Justina Zevnik, potem ko je bolehala skoro eno leto. V bolnico so jo odpeljali pred enim tednom. Ranjka je bivala '^na 1408 E. 45th St. V Clevelandu se je nahajala 24 let. Stara je bila 40 let. Rojena je bila v vasi Jama pri Žužemberku. Po domače so jo klicali "Tominče-va." Njeno dekliško ime je bilo Tomšič. Tu zapušča soproga Franka, dva sina, Franka in Johna ter hčerko Justino. Bila je članica dr. Carniola Tent št. 493. Pogreb se vrši pod vodstvom A. Grdina & Sons. Dan pogreba naznanimo jutri.
Mrs. Beretič doma
Te dni se je povrnila iz bolnice Mrs. Beretič na svoj dom, Dock Road, Madison, O. Je soproga dobro poznanega Mr. Frank Beretiča. Vse je v redu, ljubo zdravje se vrača in bo zopet lahko spretno in prijazno postregla gostom.
Se vrača na bolje
Naš bolnik, Mr. Jos. Grame, slovenski farmar v Genevi, ki si je pred 10. dnevil zlomil roko, se že bolje počuti. Sicer ima roko še v "dilah," toda roka se dobro celi. Upamo, da pri prihodnjem obisku na; prijazni njegovi farmi, bo že vse pri starem.
L
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, fil!7 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 193. Mon. Aug. 18th, '30.
Kako se motijo.
Med našimi javnimi uradniki, to je, med našimi coun-'cilmani, sodniki, državnimi poslanci, zveznimi senatorji, governerji in drugimi državniki in javnimi uradniki imamo dvojno vrsto zastopnikov. -Enim pravimo politikarji, drugim pa ljudski zastopniki. Žal, da so politikarji skoro vedno v večini, in to pa i.z vzroka, ker politikarji žive od ljudske nezavednosti, dočim ljudski zastopniki žive na zahteve in povelja svojih volivcev.
Bližamo se v državi Ohio, pa tudi po vseh ostalih Zedinjenih državah ogromni volivni kampanji, v kateri bo izvoljenih nad 20,000 javnih uradnikov potom ljudskega glasovanja. Narod ima pravico odločiti kdo bo zasedel ta ali oni urad, ki naj služi narodu v korist.
Narod pri volitvah pokazuje svojo voljo, svoje želje, on ustvarja direktivo po kateri se morajo izvoljenci ravnati, ne pa politikarji ali pa načelniki raznih strank. Kaj je ljudska volja, je sicer nekaj negotovega, toda ne bomo se zmotili, da je ljudska volja in želja ono, o čemur narod največ govori, o čemur govori večina naroda, in ta večina potem odseva pri volitvah, ko so izvoljeni taki kandidati, ki odgovarjajo večini naroda.
V državi Ohio so pred zadnjimi primarnimi volitvami govorili samo o prohibiciji, kar se tiče demokratske stranke. Govorilo se je za in proti, in ravno enako se je tudi pisalo. In pri primarnih volitvah sta nastopila dva izrazita kandidata. Eden je bil .za odpravo prohibicije, drugi pa za prohibicijo.
In z nepričakovano veliko večino je bil izvoljen kot kandidat .za zvdznega senatorja Robert Bulkley, ki zagovarja popolno odpravo prohibicije. Celo mokri elementi v državi so bili presenečeni, ko je bil suhaški kandidat tako temeljito poražen, a mokri je tako sijajno zmagal.
To pomeni, da se ljudje v večjem številu zanimajo za odpravo prohibicije kot pa za prohibicijo. Imeli smo tudi druge kandidate, ki so govoitili o tarifu, o farmarjih in drugih problemih, a popolnoma prezrli prohibicijo. Vsi zagovorniki drugih problemov so propadli, nasprotnik prohibicije pa je do dobrega zmagal.
In pride sedaj senator Fess, načelnik republikanske stranke, pa hladnokrvno izjavi, da prohibicija sploh ni problem v državi Ohio in sploh nikjer drugje ne. Senator Fes? izjavlja, da se glede prohibicije ljudje sploh ne zmenijo ne, ker jim je to že pozabljena zadeva. In da dokaže, da se v resnici ne briga za problem prohibicije, je senator Fess imenoval ostro zagovornico prohibicije kot načelnico žen skega oddelka republikanske stranke.
Spomnimo se neke igre, katero smo igrali na pikniku nekega slovenskega društva v Warren, Ohio. V primerni daljavi je bila mala tarča. Kakih dvajset korakov proč so rojaku zavezali oči, mu dali v roke palico z žebljem na koncu in mu rekli naj koraka tako proti mali tarči. Če jo zadene, dobi cigaro, če pa ne, mora plačati nikelj. In največkrat se je z godilo, da je romal nikelj v društveno blagajno, cigara je pa ostala v boxi.
Tak je tudi senator Fess, načelnik republikanske stranke. Mož nima samo zavezanih oči, pa mora biti tudi popolnoma gluh, da ne sliši ljudskega kričanja in psovanja proti prohibiciji. Rojak z zaveznimi očmi ni videl tarče, in tudi senator Fess je ne more videti tarče-prohibicije, v katero danes vse strelja.
In kot smo v začetku povedali, politikarji ne delajo programov, ne reprezentirajo ljudskih želj in zahtev, pač pa so le pri koritih. Naroda dela javne probleme in jih rešuje potom volitev. S prohibicijo so suhači obljubovali ljudem nebesa, dali so jim peklo, in to je vzrok, da se narod sedaj obrača od njih. In Fess, načelnik republikanske stranke, tega še dosedaj ni spregledal.
le zadnje dve leti. Največje med temi mesti je Odessa, ki ima kakih 5000 prebivalcev. Tudi moj voznik je bil trgovec z oljem in je moral biti precej premožen, kot je vse kazalo. Spotoma sva dohitela mladega fanta, ki je krepko prestavljal svoje noge po prašni cesti. Moj voznik je ustavil avto in ga povabil na voz. Na najino veliko začudenje je pa mladenič odklonil prijazno povabilo, rekoč da rajši hodi.
V	mestu Big Springs sva se ločila: on je šel južno, jaz p? vzhodno smer. Prenočil sem v Coahoma, 12 milj vzhodno od Big Springsa.
V	torek zjutraj, predno se je zdanilo, sem se napotil proti Dallas. Do enajste ure sem prehodil kakih 14 milj, ko rac dohitita dva mlada moška \ Chevrolet coupe. Imel sem isre-čo, ker sta me vzela prav dc Dallasa, kakih 30.0 milj daleč. Ta dan sem prehodil naj dalje pot peš (14 milj), imel pa tudi naj daljo prosto vožnjo. Pozno ponoči smo se pripeljali v Dallas.
Pozdrav!
Joseph A. Križman.
dan in to vpije že do neba. Morda bo kdo rekel: "Ja, pa niso znali varčevati ljudje, kadar so delali." Nimaš prav s tako sodbo. So družine, ki so obložene z otroci in ko je mož delal, je šlo v današnji draginji vse sproti: hrana, šola, obleke itd. Vidiš, pa gre denar !
Danes so mi stopile solze
je, da bi smela na stranišče. Dovolili so ji, a dva orožnika sta zastražila vrata. Ker je le predblgo ni bilo ven, je orožnik potrkal na vrata, a nihče se ni oglasil. Ko so vrata odprli, je bil prostor prazen. Šele sedaj so se spomnili orožniki, da je neposredno po vstopu Jeun Lehman prišla iz stranišča brh-
v mesto po en osebni vlak, vsakih šest minut se rodi človek, vsakih 10 minut se odpre nova trgovina, vsakih 13 minut se vrši poroka, vsakih 51 minut se dogradi nova hiša. Pravcati Babel!
-o-
Preko noči iz San Fran-
cisca v New York
New York, 15. avgusta. Kma-
ka služkinja v belem predpasni-oci, ko sem videl jokati sinaiku in kratkih rokavicah, ki se ]u se bo zgodilo, da boste večer-Mrs. Mary Glavan, glavne pod- J je orožnikoma koketno nasmeh- jan v New Yorku in zajtrk bo-predsednice Slovenske Ženske' Ijala in odšla svojo pot. Bila j ste pa dobili v hotelu v San
Franciscu. Praktično je to že dokazano, in v kratkem se bo upeljala tozadevna zrakoplovm; vožnja med obema koncema Ze-
Zveze. Koliko je ta vrla žena !.je Juna Lehmanova. Elegant-žrtvovala časa in naredila pota no obleko in klobuk so našli v za naše organizacije in čašo- stranišču na tleh. pise, zlasti pa za S. Z. Z. Se- Od časa do časa se dogovore daj pa jo je, da je mera bridko- za beg iz ječe skupine kaznjen-1 dinjenih držav, kakor naznanja sti polna, vrgla še kruta bole- cev. Tako se< je zgodilo 1. 1907 | znameniti zrakoplovec Charles zen na posteljo in se je morala \ v sebastopoljskih zaporih. Na- Lindbergh. Pred 60. leti je tra-podati v bolnico, kjer se bo črt je bil naravnost fantastičen ; jala vožnja tri mesece, danes pa morala podvreči operaciji.	in se je mogel poroditi samo v ' zadostuje 12 ur.
glavah do norosti drznih ljudi._______________
Ljudje božji, priskočite ria ,Edenindvajset kaznjencev je v j " ' ......"
belem dnevu uteklo skozi P e J RADIO PROGRAMI
kopani zid. Beg je uspel.	|
Podobno predrzen je bil beg *——■———..—«-—■—■—,.—.—.—
iz aleksandrovske ječe. To je Za torek, 19. avgusta
Colvinwcod, O.—Rojaki in rojakinje! Nekateri naši bratje in sestre so v tej krizi tako .občutno prizadeti, da se mora tudi trdo srce omehčati, ako vidi solze nedolžnih otrok, ki lačni prosijo kruha. Pisec teh vrstic vidi žalostne prizore sleherni
pomoč, zlasti sestre S. Z. Z. obiščite bolnico in tolažite jo, ker je prav silno prizadeta vsled te strašne krize. Njen soprog že ne dela 10 mesecev in ubogi otročički so žalostni in objokani, ker je bolezen vrgla na bolniško posteljo še dobro mamico, ki je do sedaj še vsaj nekaj zaslužila.
Plemenita srca, tu priskočite na pomoč! Rdeči križ, za katerega dajemo, naj se sedaj pokaže tudi pri slovenskih družinah in jim obriše malo solz. Družina Glavanova stanuje na 13721 Eagelsmere Ave. v Col-linwoodu.	Poročevalec.
bil že prav vojni pohod, ki se je pa za romantične begunce j nesrečno končal. Sredi meseca marca se je bilo dogovorilo približno deset kaznjencev, da skupaj pobegnejo. Načrt je bil tak, da bi pobili paznike, udrli
6:30 : 7:30: 8:00: 9:05: 9:30: 10:00: 10:30: 10:45: 11 :00: 11:30: 11:45 :
stražnico, se polastili orožja P M
i
I 12:30
in z rdečo zastavo in revolucio- j12:15
BEG IZ JEČE
Dallas, Texas, 13. avgusta.— V pondeljek zjutraj sem moral marširati enajst milj, predno me je nekdo pobral na avtomobil. Dospel sem v Pecos ob 1:45 popoldne. Pot ob Carls.-bada do Pecos je izpeljana vsa skozi puščavo. Male naselbine kjer je gazolinska postaja in par hiš, so daleč vsaksebi. Na vsake toliko časa boste videli skočiti zajca čez cesto in večkrat se opazi ob potu kakega jastreba, ki si je napravil dobre kosilo iz povoženega zajčka.
Ko sem templjal prašno cc-sto že kako dobro uro iz Pecos, in je postajala vročina silnejša in silnejša (toplomer je kazal 125 stopinj), sem pomignil z roko avtqmobilistu, ki se je pri peljal v lepi Auburn kari doli
po cesti. Avtomobilist pritisne na zavoro in ustavi avto. Ko pridem do njega, se zadere nad menoj: "Kaj bi rad ?" Razložim mu, da bi mi zelo ustregel, če bi mi dal "ride." Nekaj časa me ogleduje, potem mi pa reče, naj prisedem. Ko je pognal avto, mi pove, da zelo nerad jemlje tuje ljudi na avtomobil, ker ga je hotel zadnji, kateremu je dal prosto vožnjo, oropati. K sreči je roparja pre magel in vrgel z avtomobila. Jaz pa da sem se mu zdel še precej poštenega obraza in pa smilil sem se mu, ker sem hodi' peš v taki vročini.
Cesta od Pecos, Texas, do Big Spring, Texas, je izpeljena med samimi oljnimi vrelci. Videl sem mesta, ki so nastala še-
Često je čitati poročila o uporih v velikih kaznilnicah Amerike, Francije, pa tudi drugod. Beg iz ječe pa je na dnevnem redu. V vsakem kaznjencu živi misel na beg in v ta namen neprestano kuje načrte. Nedavno se je o tem vršila neka anketa, ki je podala zanimive podrobnosti.
Beg iz ječe i ni, lahka stvar, Saj ga ovirajo arhitektova umetnost v zgradbi sami, potem dobro premišljen režim odnosno hišni red po kaznilnicah, narava in mnogo drugih okolnosti. Politične kaznjence zapirajo navadno po kaznilnicah na otokih: St: Angelo v Rimu, Tower v Londonu, Petropavlovsk in Schlusselburg v Rusiji, francoski Vražji otok sredi oceana itd. Sibirske ječe obdaja na stotine vrst daleč tajga. Toda vse to ni pomagalo — kaznjenci so kljub temu uhajali in še uhaia-jo na svobodo.
To je tem bolj čudno, ker kaznjencem ne puščajo v ječi ne denarja ne civilne obleke, ne žepnega noža in ploh nobenega orodja. Pa se vendar dogajajo slučaji, ko si izkopavajo podzemeljske hodnike, napadajo paznike in straže itd. Kako se morejo po kaznilnicah urejati cele garderobe ženske in moške obleke? Kako more kaznjenec pobegniti v obleki preiskovalnega sodnika in z njegovo aktovko v roki? Kako se more kaznjenec preobleči za policaja, žandarma, si obriti brado in brke, dobiti v roke pilo, lopato, ključe, lestve iz vrvi in vse mogoče drugo orodje in priprave? Obup je iznajdljiv in pripravljen tvegati vse.
Nedavno so v Rusiji sodili kaznjenca, ki je že sedemkrat ušel. Prvič je pobegnil iz Sibirije. Podnevi je prepilil omrežje na oknu in ga nato zalepil s kruhom; rano zjutraj je skočil z okna, potegnil k sebi na nekak način čoln, se prepeljal na drugo stran reke in stekel na postajo, kjer je stal vlak. Tu se je pri parnem stroju brž namazal z ogljem in oljem, igral vlogo kurjača in se stoječ na tenderju vozil 250 vrst. Tako je dospel do domače vasi, kjer se je opil. Nenadoma pa so navalili v vas vojaki, ga prijeli, in odvedli s seboj. Ko so potem v neki kolibi počivali, je begunec enemu izmed vojakov otel puško in ga ustrelil, drugemu je s kopitom raz-
bil glavo, začel streljati in izzval splošno paniko. Tu je v hitrici pograbil, nekoliko revolverjev in dve ročni granati, skočil na konja in znova ušel. Kaj vse je nato preživel! Skrivati se je moral po kanalih, bresti po vodi; toda najnever-jetnejše stvari so se mu zopet noži.
narno pesmijo zapustili ječo in 12:40 se izročili svobodni ta jgi. Do j začetka aprila so pridobili za svoj načrt še 50 drugih kaznjencev. Razdelili so se na pet oddelkov; prvi naj bi pobil paznike, drugi stražo, tretji udri v [ pisarno in ubil ravnatelja, četrti oddelek naj bi nabavil bombe in zastavo, peti pa hrano, obleko in obutev. Toda s svojim načrtom niso imeli sreče: bomb sploh niso mogli dobiti; i razen tega so jim straže pobrale finske nože, kompas in zemljevid; ostali so jim samo trije Kljub temu so beg po-
1:10: 1:45: 2:15:
3:00: 4:00: 4 :3 0: 4:45: 5:00: 5:15: 5:30: G :15 :
6:25: 6:30: 6:59: 7 :00: 7:30: 8:00: 8:30: 9:00: 9:15: 9:45: 10:00:
prpietile v zaporu :	, izkusili; pri tem so bili ubiti
Po večernem pregledu je po- štirje kaznjenci; vsega je ušlo klical paznika in ga prosil za ! 16 kaznjencev, ki so jih pa ra-neko uslugo. Komaj so se vra- zen enega vse zopet polovili in ta odprla, se je bliskovito vr- jih obsodili na smrt. gel na paznika, ga podrl na tla j Znana ruska revolucionarka in zvezal ter mu zapretil, da Marija Spiridonova pripovedu-ga zakolje kakor pišče, če le je, kako so se bili kaznjenci v pisne. Nato se je lotil straže neki celici nerčinske ječe dogo-na hodniku, mu vzel revolver, | vorili, da izkopljejo podzemelj-ga potegnil v svojo celico in ga ski hodnik in pobegnejo na svo-
zvezal. Obema svojima ujetnikoma je ponoVno zapretil, cla ju ubije, če se le ganeta. Potem je šel in zmagal vratarja, slednjič pa pisnariškega ravna telja. Besnel je kakor zverina,
bodo. To je bilo strašno delo. Zemlja je bila zmrznjena in trda kakor kamen; morali so jo kos za kosom sekati ali drobiti. Delali so z dleti in sekirami ter s posebno olovnico, ki so si jo
a delal pri tem spretno in pre- bili sami napravili. Orodje se mišljeno. Sedaj so navalili tu- je bilo hitro krhalo in treba ga di drugi kaznjenci in hoteli je bilo pogosto ostriti. Da bi ravnatelja linčati. Toda kolo-, zamrzlo zemljo nekoliko zmeh-vodja je potegnil revolver in čali, so se posluževali razbelje-zagrozil, da bo vsakega ustrelil. nega železa. Kaznjenci so se kdor bi se ravnatelj a dotaknil morali pri delu neprestano izbočeni vam pomagati, da ui- menjavati, ker so pod zemljo
dete, toda kri se pri tem ne sme prelivati," je dejal. Beg se je mnogim posrečil, toda polagoma so vse zopet polovili, ne izvzemši kolovodje. Ko so stali pred sodiščem, je kaznil- j posti. Svobodo niški ravnatelj izjavil, da mu kupili.
je vodja upora rešil življenje,!	-o-
kar je tega rešilo od smrtne NAJVEČJE MESTO SVETA obsodbe.	' j,,	--
kmalu izgubili zavest in jim je tekla kri iz nosa in ust. Pri vsem tem so morali kaznjenci nasproti stražnikom igrati vlogo popolne ravnodušnosti in to-so drago od-
Izkušeni kaznjenci begunci, ki so že večkrat ušli, se zelo jeze, ko čitajo romantične opise bega iz ječe. Pravijo, da tak beg ni nikaka igrača, marveč prava veda. In skoro imajo prav, kajti iz ječe je mogoče pobegniti le po velikem predhodnem umskem naporu, po zapletenih pripravah in ponovnih "izkušnjah." Begunec potrebuje med drugim tudi mnogo igralskega talenta; ni dovolj, da se preobleče, marveč mora
Ob izlivu reke Hudson se na par kvadratnih kilometrih zemlje kopiči največje mesto sveta —New York. Prebivalstvo mesta predstavlja mešanico vseh narodov sveta. Tu sta doma največje bogastvo in največja revščina. Vsega šteje New York danes 6.5 milijona ljudi, od tega je dva milijona inozem-cev. V New Yorku prebiva več Italijanov, nego v Rimu, več Ircev nego v Dublinu, več
10:15: 10:30: 10:40: 11:00 :
11:05:
11 :35: A. M.
12:25:
1:0.0 :
A. M.
6:30: 8 :00 : 8:30:
8	:4 5 : 9:00: 9:15:
9	:30 : 9:45:
10:00:
10	:15: 10:30:
11	:00 : 12 :00 : P. M. 12 :30 : 12 :59 :
1:00: 1:30: 2:00: 2:20: 2:30: 3:30: 4 :00 : 4 :15 : 4 :4 0 : 4 :4 5:
6	:45 : (S :00 : 6:01 :
6:13: 6:14: 6:25: 6:30: 6:45:
7	:00: 7 :30 : 7 :45 :
7	:59 : 8:00: 8:30:
8	:31: 9:00: 9:15: 9:59 :
10:00: 10:15: 10:16: 11 :00: 11 :01 : 12:00:
A, M.
7 :00 : 7 :30 : 8:00: 8:30: 9 :00 : 9:45: 10:00:
11 :15 : 11:30:
11	:4 5: 12:00:
P. M. 12:15:
12	:30: 1 :30 : 1 :4 5 : 2:00: 2:45:
3	:00 : 3:15:
3:45:
4	:00: 1:15 : 4 :30 : 4:45: B :00: 6:00:
6:15:
6	:30 : 6:45:
7	:00 :
WTAM
Sign on Station WTAM. Cheerio (NBC). Morning Melodies (NBC). Hits and Bits (NBC). Patty Jean's Chat. WTAM Cooking School. Don Douglas, pianist. Collegiate Trio. On Wings of Song (NBC). Annabelle Jackson, pianist. Tommy Strobel.
Dorotha Beckloff, contralto. Sessions Time.
Me-rle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra.
Noonday Melodies. Playlet.
Recital—Virginia Renter, harpist; Charles Reed, baritone: Earl Rohlf pianist.
U. S. Navy Band (NBC). Lady Next Door (NBC). Tea Timers (NBC). The Vivanos. Chester Zohn, tenor. Meditation,
Organ Processional Hour. Collegiate Trio (Resume of Station Programs). Baseball Scores.
Dinner Music—WTAM Orchestra. Bulova Time.
Charles W. Hamp—Spang Baker.
Frontier Days (NBC).
Eveready Hour (NBC).
Happy Wonder Bakers (NBC).
Enna Jettick Song Birds (NBC).
Standard Oil Program.
R K O Hour (NBC).
Vincent Lopez and his Orchestra
(NBC).
Uncle Abe and David (NBC). Pat and Alice. WTAM Players.
Bulova Time—WTAM Bulletin Board.
Joe Smith's Euclid Beach Park Orchestra.
Midnight Melodies.
Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra.
Sign off Station WTAM.
WHK
Radio Reveille.
Something for Everyone (CBS).
Burlesque Broadcasters.
What's Happening.
Cl-oonatune Girl.
Crooning Strings.
O'Cedar Time (CBS).
Radio Homemakers—Jean Carrol)
(CBS).
Banjo Boys.
Beck's Pection (CBS).
Julia Hayes.
Ethel and Harry.
Manhattan Towers Orchestra (CBS)
Harold Stern's Orchestra (CBS). F. B Strawn & Co.'s Elgin Time. The Metropolitans (CBS). Dominion Male Quartet (CBS). Housekeepers Chat. Columbia Ensemble (CBS). Tea Time- Topics. The Threevus. Rhythm Kings (CBS). Uncle Gordon. World Book Man. Messenger Boys.
Peter Arno's Whoops Sisters (CBS) F. B. Strawn & Co.'s Elgin Time. Review Current Events; Fort In dustry Weather. Schedule for the Evening. Piano Rambles—Ken Carr. Raybestos Sport Flashes. Standard Trust Topics. Mr. Quality.
Blackstone Program (CBS). Kalterborn Edits the News (CBS). Rahal's Cherry Pickers. Raybestos Radiogram. Henry and George (CBS). Quality Time. The Columbians (CBS). Graybar's Joe and Vi (CBS). Grand Opera Miniature (CBS). Gruen Guild Watch Time. Anheuser-Busch Program (CBS). Motorists Almanac of the Air. Slumber Hour (Organ—Soloist). Rubberneck Man. Bedford Glens Orchestra. VVillc's Lake Shore Garden Orchestra.
y WJAY
Morning Melodies. Elaine and Sis. Wurlitzer's Program. Dance Music. Elgin Time—Heeza Knutt. Jackie Hughes.
Ruth and Blair; Student Princ« Weather Forecast. NOCK-O-TWINS. Eatella Brandt. Rocky Austin.
Elgin Time; Student Prince Weather Forecast.
Studio Program. Troy Singer's Orchestra. Georgene Gordon. Texas Joe,
Organ from WurliUcrs. Ruth Richcv. Ed. White.
Delaurice Alexander and Bcrnice Armstrong.
Sam and Alf Dottorc.
Lee Handon.
Paul Parks.
John Chcrko.
Connie Gates.
Joe, Fred and Dave.
Elgin Time: Student Prince Wc-nther
Forecast; Studio Program.
John Hubbins.
Bradley and Sumpter.
Albert Conkey.
Griff Morris.
Nemcev nego v Bremenu in znati svojo vlogo tudi pravilno ena desetina vseh Judov na odigrati.	svetu. S kakšno brzino se raz-
Nekoč so prignali skupino po- vija tam gospodarsko življenje, litičnih krivcev na policijski priča dejstvo, da ima New komisariat, da jih zaslišijo. Na j York več telefonskih central, ne. dvorišču komisariata se je na- go London, Pariz, Rim, Ber-hajalo stranišče. Med areti- lin in Ljeningrad skupaj. Vsak ranči je bila tudi neka Juna dan prihaja v New York 300.- hišo na 18515 Keewanne Ave., Lehman. Imela je na sebi 000 tujcev. Mesto ima 5 naj- (zadaj zji pošto). Odprta vsa-dragoceno obleko, na glavi kip- večjih mostov n.a svetu, 2Q0C ki dan od 9. zjutraj dp 10. zyp-buk s pstfčolanom in na rokah gledišč in Jfinpv Ii> 1500 cfjr-1 čer. P.?lo sloyenkega stavbeni-
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno
rokavice do komolcev. Prosila j kva. Vsakih 52 sekund dospe . ka August Kaušeka.
(x)
Če verjamete, al' pa ne...
Ja,kakopak! Jasno in gvi-šno!
Jaz sem bil trdno prepričan, da bo škandal in je, pa še kakšen! Jaz sem koj vedel, da bo, ko sem bral v Ameriški Domovini, da bo nekdo dobil en radio zastonj. Šur! Kaj pa tisti, ki smo ga že prej kupili? Pa glih zde j jih dajejo zastonj, ko ga ima že skoro vsakdo. Se reče, prav bo prišel vsakomur in noben se ga ne bo branil, ampak jeza je, ker niso že prej dajali radijev zastonj. Le zakaj jih, niso? Saj meni je vse« glih, nekaterim pa ni in zdaj mene badrajo, zakaj nisem sko-mandiral zastonj radijev že prej. Pisma hodijo od vseh strani. Ampak zakaj glih name? Vas vprašam. Včeraj sem dobil 589 pisem samo radi radijev in skoro vsi se pritožujejo, zakaj nismo radijev že prej zastonj dajali. Ce bo šlo tako naprej, bom moral najeti posebnega tajnika, ki bo moja pisma odpiral, bral in odgovarjal na nje. Jaz jih že ne bom več. Nak!
Da pa bo spoštovana javnost na čistem, bom tukaj objavil enega došlih pisem, da boste vsi vedeli, kakšen trubel imam radi tistega radio, ki ga bo dal j slovenski radio klub zastonj:
"Blagorodni, Gospod Jaka,, vi sploh niste gospod kakšen Blagorodni Gospod! Vi ste packa! In kadar vas bo srečala Moja žena in jaz, vas ne bo pogledala, jaz tudi ne, kajti vas ne pozna, jaz tudi ne. Če bi vas poznal, bi vam v obraz rekel packa in bi se obrnil od vas proč. Takšna packa ste, pa ne Gospod, kakšen Gospod, tisto novico o radiju sem bral in jo je brala tudi moja žena, ki je rekla, da vam bo spraskala oči, pa jih bo res, meni je prvi teden po poroki zbila pet zpb in potlej še sedem, zdaj sem že zdavnaj škrbast-
V tistih vrsticah ste rekli, da boste zastonj radio dajali, vi ste pa res packa, da vas sram ni. Moja žena (in Jaz) je dala čez tristo dolarjev zanj za tisto škatlo od radio in za špago. In mi je žena potlej pet tednov le v hlačkah krompir kuhala, je rekla zato, da se škatla od radia in špaga noter dopernese. Zdaj ga bodo pa okol zastonj dajali. Kam pa to paše, vi packa nagravžna?
In zdaj naj bo radio kar zastonj. Saj bo Moja žena znorela in bo meni v sveti jezi še tiste zobe skleštrala kar mi jih je od takrat ostalo. Moji ženi je strašansko hudo in se kar po postelji valja od strahu, če bo res zdaj radio zastonj. Za njeno togoto (in smrt) se toliko ne bojim, ampak za svoje zobe. Potolažite Mojo Jero, saj niste več packa, še prav Zal Gospod ste, le tiste Vaše ver-stice so takšen škandal napravile.
Zraven prilagam en štemps in mi odgovorite da ni res, da boste dajali radio za fr nating in Moja žena (in jaz) bo koj ozdravela.—Peter Tiček, s svojo roko, brez žene."
Ste brali? Ce ste, potem veste koliko je treba prestati. Ampak Petru Tičku pa toliko j povem, da en radio aparat sfe bo dal zastonj, oziroma za 25c pa če se prav na glavo postavi in mi on in njegova Jera ispraskata oči in če sem prav packa. Pa še prav lep radio aparat bo in ga bo tudi Peter Tiček in Jera rada vzela, če ga bosta dobila, pa še škatlo in špago povrh.
A
Včasih smo rekli, da je možak, ki se skriva za žensko krilo—bojazljivec. V tej mpdpr-nih časih pa pravimo takerpu—• : čudodelnik.
1930 AUG. 1930
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
AVGUST
24.—Društvo Slovenski Dom št. 6 SD£ ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid, O.
31.—Skupni piknik vseh društev Slovenske Dobrodelne Zveze na Anton; Goriškovih prostorih na Green Rd., Randall, Ohio.
31.—Ženski klub Slov. D. Z. Zveze ima izlet na Močilnikar-jeve farme.
SEPTEMBER
7.—Društvo Ribnica št. 12 S. D. Z. priredi vrtno veselico ali piknik na špelkotovi farmi.
7.—Društvo Abraševič ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
7.—Plesna veselica Kluba društev S. D. D. v Slov. Del. Dvorani.
14.—Društvo Danica št. 11 S. D. Z. ima razvitje zastave popoldne v S. N. E.; zvečer ples.
20.—Young Ladies' Sodality ples v Grdinovi dvorani.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, proslava 20-letnega obstoja; banket v spodnji dvorani in velik Pirate ples v avditoriju S. N. Doma.
21.—S.	Banovec, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21.—Proslava razvitja zastave društva Na Jutrovem št. 477 SNPJ, v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
27.—Društvo	Spartans št. 198 SSPŽ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
28—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
28.—The	lota Club, hrvatski klub, ples v Grdinovi dvorani.
28.—Društvo Blejsko Jezero št. 27 SDZ priredi vinsko trgatev v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
28.—Oltarno društvo sv. Kristine, vinska trgatev, v šolski dvorani, Euclid, O. di jo vodstvo Slov. Dr. Doma v Euclid Village.'
OKTOBER
4.—Društvo	Comrades št. 566 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
5.—Društvo	sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 20-letnice obstanka v avditoriju in banket v spodnji dvorani S. N. Doma ter ples.
11.—Društvo	Loška Dolina, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
12.—Društvo	Abraševič, predstava v avditoriju S. N. Doma.
12.—American Croatian Pioneers No. 663 ples v Grdinovi
dvorani.
11.—Veselica S. D. Dvorane v Newburgu v S. D. Dvorani na Prince Ave.
16.—Progressive Accordion Club (V. Turk), ples v avditoriju S. N. Doma.
' 18.— ? ? ?, ples v Grdinovi
dvorani.
18.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
19.—Slovenski	Sokol, telovadba in po telovadbi ples v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma.
25.—D r u š t v o Progressives priredi vinsko trgatev v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
25.—Clevelandska	federacija S. N. P. J., ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
26.—Društvo	Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
26.—Slovenska Ženska Zveza št. 32 priregi igro "Pri kapelici" v šolskih prostorih sv. Kristine, Euclid, O.
26.—Podružnica št. 10 Slo-
venske Ženske Zveze priredi zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
31.—D ruštvo Lunder-Ada-mič, maškeradni ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
NOVEMBER
1.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ priredi banket ob priliki 20-letnice društvenega obstanka v S. N. Domu.
2.—Društvo	Triglav, predstava v avditoriju S. N. Doma.
8.—Društvo Carniola Tent št. 1288 TM, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
8.—Veselica	skupnih društev J. S. K. Jednote v Sloven, skem Domu na Holmes Ave,
9.—Društvo	Blaue Donau, koncert v avditoriju in po koncertu ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
9.—Društvo Zavedni Sosedje št. 158 SNPJ, ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
15.—Playfellows' Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
15.—Slovenska	Ženska Zveza, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Proslava	dvajsetletnice društva Slovenec, št. 1 S. D. Z., v obeh dvoranah S. N. Doma na St. Clair Ave.
20.—Društvo št. 14 S. Ž. Z. priredi ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
22.—Cleveland Broadcasters No. 42 maškeradni ples v Grdinovi dvorani.
22.—Shaker Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Društvo.	Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.—Društvo	Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
26.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, ples v avditoriju S. N. Doma.
26.—Društvo Slovenski Dom št. 6 SDZ, ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O.
26.—Društvo	sv. Jožefa št. 169 KSKJ, ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
27.—Pevski	zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
29.—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
30.—Društvo	Spartans št. 198 SSPZ, predstava (show) v avditoriju S. N. Doma.
OVČAR MARKO
Janez Jalen
DECEMBER
6.—Društvo Progressives priredi veselico v prostorih Slov Dr. Doma v Euclid Village.
6.—Društvo	Vodnikov Venec št, 147 SNPJ, ples v spod nji dvorani S. N. Doma.
7.—Slovenska	Narodna Čitalnica, koncert v avditoriju in po koncertu ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
13.—Društvo	Pioneers št. 663 HBZ. ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
14.—Skupna	društva S. S. P. Z., velika društvena prireditev v obeh dvoranah S. N. Doma.
21.—Društvo Orel, v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Slovenska	Mladinska Šola S. N. Doma, božična prireditev v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo	Kristusa Kralja, predstava v avditoriju S. N. Doma.
27.—Shaker Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
27.—Društvo	Ilirska Vila št. 173 KSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
28.—Društvo	Abraševič, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Veselica v Slov. Dr. Domu v Euclid Village, katero priredi vodstvo Društvenega Doma.
Podlipnica pa je videla možu in hčeri v dušo in trpela za tri: zase; za Cena, ki mu je Cenek umrl; in za Ančko, ki je zgubila brata in bo morala izbrati moža po pameti, ne po srcu, in bo srečevala Marka, ki se ne bo ženil, in ga .ne bo mogla nikoli pozabiti pa bo morala z drugim živeti in drugemu roditi otroke. Joj! Vseh sedmero mečev je bilo zasajenih skozi njeno srce, pa ni sebe nič milo-vala. Smilili so se ji le Cena in Ančka in Marko: "Ooo! Res. Vedno sem bila bolj navezana na Ančko kakor na Ceneka. Saj vem, da to ni prav. Pa, če bi bil Bog mene vprašal, koga naj vzame, bi bila dala Ančko, ne Ceneka. Ooo! Ljuba sveta Ana—"
Zašla je po opravkih na zgornji vrh in naletela na ptičnico, v katero je lansko zimo lovil Cenek ščinkavce, senice in br-gleze, jih preživil skozi najhujši mraz in potem spet vse spustil. Prinesla je ptičnico v kuhinjo in vrgla v ogenj: "Čemu naj bo pri hiši, če ni več Ceneka."
Nič manj pusto ni bilo pri Primoževih. Kar molčali so; še Manica. Ko je nehalo snežiti, ni Marko več strpel doma. Zadel je samotežnice na hrbet in odšel po seno pod Srednji vrh. Vrnil se je prazen, ker so z živino pretrgali pot samo do Jezerc. Pa ni mogel čakati brez dela doma, kdaj zamrzne in bo držal sren. Nak. Preveč sta ga grizla žalost in jeza. Vzel je lopato in kramp in odšel z Volkunom na Gojždec in se lotil na stečini volčje jame. —Še dandanes ni do vrha zasuta.—Dober teden se je mudil, preden jo je izkopal, ogradil in pokril in nastavil vado: "Ko pomrzne in zima zares pritisne, ni zlomek, da bi ne premotilo kakšnega volka, da se ujame.'' Pritisnil je mraz. Sneg je tako trdo premrznil, da je sren konja držal.
Marko je vozil izpod Srednjega vrha seno in je pripeljal na zadnjih samotežnicah sena tudi riso, ki jo je bil ujel. Pod-javarom v škopec. Najbrže je bila to tista risa, ki je Vršični-kovemu žrebetu izpila kri. Ro-zalka je bila vesela, ker ris j i kožuh je drag, Manica pa se je bala še ubite zverine. Marka pa je jezila misel, da ne sme nesti rise pokazat Ančki. Še za dne je odri riso in našpilil kožo. Potem ni prijel za nobeno delo več.
Da si prežene puste misli in da si okrajša večer, je Marko prižgal leščerbo in odprl božje bukve SVESTI TOVARSH in ob migljajoči svetlobi bral:
DESSETA REGELZA.
Sa ta mladi folk, Synove inu Hzhere, Hlapze inu Dekle.
Nobeden stan teh ludy ni v vezhi nevarnosti, koker so ti mladi ludie, sakaj ony imajo veliko svoje dushe sourshnikou.
"In jaz in Ančka imava za po vrhu še veliko svoje sreče sovražnikov," je pomislil Mar ko, bral naprej in obstal pri besedah iz svetega pisma:
En dober dar je ena dobra shena, leta dar bo dodilen ti mu, kateri se Boga boji k' po-lonaniu njegovih dobrih del."
Marko je odrinil leščerbo in knjigo, naslonil glavo v dlani in razmišljal: "Boga se že bo jim, pa premalo. Ampak. Dobra žena bo človeku dodeljena kot plačilo za dobra dela. In dobrih del nimam nič, prav nobenega, zato mi je bila Ančka odvzeta, namesto dodeljena.
Volkun je vstal, šel do vrat prijazno pomahljal z repom in čakal, kdaj se bodo vrata odprla. Marko v svoji zamišlje-nosti ni opazil, da je pes postal pa nekoga, ki ga je začutil v t veži, pozoren. Preverjen, da je
prišla Manica ali Rozalka v hišo, se niti ozrl ni, ko je slišal, da so se vrata odprla in je nekdo vstopil.
"Marko!" Poklicala ga je Ančka.
Marko je bil tako iznenaden, de se je ves stresel. Naglo je vstal in prevrnil stol.
"Ančka! Ti se upaš priti k nam! Ali se ne bojiš ata?"
"Počemu? Saj je prepovedal samo tebi priti k nam, meni k vam pa ni." Iz njenega glasu je donel upor proti lastnemu očetu, proti Podlipniku.
Marko pa se je bal za Ančko; "Ančka! Pa če zve, bo hud in te bo zmerjal in ti bo prepovedal."
"Če bom ubogala?" To je tako povedala, da je Marko prav dobro vedel, da ne bo ubogala, in se je domislil, da bi potem Pod-lipnik Ančko lahko v jezi celo udaril, in se je še bolj bal zanjo. "Ančka! Saj ni ata kriv." "Kdo pa?" Udarila je ob mizo, da bi bila skoraj leščerbo ugasnila.
Marko pa je vzel knjigo in ji prebral: "En dober dar je ena dobra shena. . ."
"Kaj hočeš s tem povedati?" se je čudila Ančka.
"Jaz sem kriv, da se je najino prijateljstvo tako čudno zasukalo." Toliko žalosti je bilo v njegovem glasu, da se ji je zasmilil in ga je tolažila: "Ne umem te, Marko." "Nimam dobrih del, zato si mi bila odvzela in mi ne boš dodeljena."
Ančka je sklenila roke: "O mili Bog! Le kaj si vteplješ v glavo. Nimaš dobrih del? Kaj to ni dobro delo, da tako lepo skrbiš za Manico?"
"Zanjo skrbeti sem dolžan." "še to je dobro delo, da si riso ujel, ki dela ljudem škodo." "Sem jo sebi v prid." "Joka vprašaj ali pa gospoda vikarja in nikar1 naju ne mori še s svojo nabrano modrostjo, ko je že tako dovolj pusto!"
"Ančka! Moja Ančka!" Pri jel jo je za roko. '
Potem sta na vse pozabila in sta videla samo drug drugega in sta se dogovorila, da bo Ančka še prišla k Primoževim in da bo tudi Marko prišel k Podlipniku, kadar ne bo ata doma, da ne bodo ljudje opazili, da se Marko ogblje Podlipnikove hiše. Tako sta se zagovorila, da je morala Rozalka opomniti Ančko, naj gre, da je ne bodo doma pogre šili.
Zunaj je bilo pa tako mraz, da so okna do vrha zamrzovala.
In po potih in gazih je škripa-o pod nogami, kakor bi bile cokle narejene na škrip in pod sanmi, ki so ob južnem snegu tiho drsele za zvonci, je cesta car žvižgala, tako trdo je premrznil sneg.
Borovčica je priletela prav na prag in mraz je prignal tudi volkove z gora. —
Marko je šel pogledat na Gojzdec k jami, ali se je kaj ujelo. Ko se je pod noč obrnil na Kršnikem robu in se ozrl nazaj, je videl, da sta šla po nje govi in Volkunovi sledi dva volka in sta šele pod Skokom ob stala.
Nocoj ponoči ne bi rad hodil okrog," je rekel Marko sam pri sebi.
Prav takrat je Podlipnica legla. Slabo ji je bilo in bolečine je čutila v črevesju in pot jo je oblijal.
Pa vendar ni od Ceneka nalezla," se je ustrašil Podlipnik.
Ančka je skuhala in hitro dala večerjo, ukazala dekli pomiti in odšla k mami v kamro. Opomnila je: "Mama, če ni vro
N< '	f J
cina.
"Ni, Anča! Moja stara bolezen je, ki jo čutim od takrat, ko; je bil Cenek majhen." Spet se ji je zavzdignilo.
Podlipnik, ki je stal ob koncu postelje, se je moral prijeti za končnico. Najlepši par konj bi bil rad dal, če bi žena imela vročino namesto da jo je napadlo v črevesju. Spomnil se je, kako mu je zabičaval padai Vencelj, da mora takoj poslati
ponj, če se ženi čreva zavozlajo: "Dokler črevesje ne zateče, se še da popraviti. Če pa zamudiš, je treba iti samo še po gospoda in reči amen."
Morda odleže," je tolažil ženo in Ančko, najbolj pa sebe.
Pa če ne odleže?" ga je zbodlo nazaj.
Odšel je na dvor. Luna je vzhajala. "Precej je že manj, ka, pa bo vendar svetla noč,'; je pomislil Podlipnik: "Pa kaj, ko imam konje in pse in vozar-je v Tržiču. Žrebec še ne zna dovolj voziti, da bi šel s samim; se mi lahko ustavi. Če bi kobili zapregel ?" Urno se je okrenil, prislonil dlan k ušesu in poslušal: "Morebiti sem se zmotil?" Odšel je po stagnah tako daleč, da je bilo vse tiho in mirno okrog njega in je spet poslušal. Sedaj je razločno ujel. Na Jecoli je zatulil volk In vedel je, da se to noč na cesti od Begunj do Tržiča nihče ne ogne volkovom; še pred Poljčami bi ga utegnili napasti, in vedel je, da bi po cesti, speljani po ravnem polju, morda še šlo s kobilami, na cesti pa, polni ovinkov, klancev in mo-stičev, bi kobili, ko bi poskočil prvi volk na pot, zavili pod pot in se s sanmi in človekom vred potočili po bregu navzdol; vse bi se pobilo, da bi volkovom še klati ne bilo treba. Drugi imajo pa še zamanj konje."
Odšel je nazaj proti domu in se tolažil: "Morebiti se pa niso čreva zavozlala. Morebiti pa ne bo tako hudo, kakor me je strašil Vencelj, morebiti ne bo še prepozno, če odpeljem za dne."
Spet je zatulil volk.
"Preklete mrhe."
Na pragu je srečal Ančko: "Kam?"
"Po Rozalko so mi ukazali mama. Sama ne zmorem več. Mami je čimdalje huje. Ata, kaj bo?"
"Ne mudi časa in po Rozalko brž teci." - Podlipnik ni maral izdati, kako ga skrbi.
Pri Primožu so vsi trije klečali za pečjo, Marko, Rozalka in Manica, se greli in zmolili že ves rožni venec in dostavljali še cčenaše. Marko je pravkar namenil očenaš: "Za ranjkega ata, za ranjko mamo pa ranjkega oča: Oče naš, ki si v nebesih—"
Bum, bum, bum, je poropo-talo na okno, da so se vsi trije prestrašili in da je Volkun poskočil izpod peči. Pa preden je utegnil Marko vprašati, kdo je, se je že oglasila Ančka: "Rozalka! Hitro pridi k nam. Mama so prav hudo zboleli."
'O, Marija!" se je začudila Rozalka: "Že grem."
Ančka je odšla. Marko pa je priganjal Rozalko: "Hitro se obleci." Oblačil se je tudi sam: "Bom šel s tabo, da te ne bo strah."
Rrrsk, rrrsk, rrrsk, je škripalo pod coklami, ko sta skoraj tekla skozi vas.
V najem.
se da stanovanje, obstoječe iz pet sob, na 1238 E. 71st St. Spodaj. Podstrešje na razpolago. Kopališče, velika klet in pralnica. Tudi garažo se lahko dobi. Vprašajte na 6211 Carl Ave.	(194)
Dvoje stanovanj
se da v najem, vsako po 5 sob. Eno za $20, drugo za $30 na mesec. Jako lepa stanovanja. Po-zve se na 1051 Addison Rd., Tel. EDdy 4456-R.	(195)
Išče se
soba s kuhinjo, soba sama za sebe. Pri mirni družini. Kdor ima kaj se prosi, da pusti naslov v uradu tega lista.	(195)
Dve sobi
čedno opremljeni se oddasti dvema fantoma ali dekletoma. Vprašajte na 15016 Saranac Rd.
(197)
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno hišo na 18515 Keewanne Ave., (zadaj za pošto). Odprta vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušeka.	(x)
:»»»»m»m»»n»»»»»»nniiiiin»tmtt
, Manica pa je ukazala Volku-nu poskočiti za peč, da jo je bilo manj strah. V levi pa je dogorevala treska. Nihče je ni utrinjal. Sami so padali ogorki od nje in pošumevajoč ugašali v podstavljeni vodi, dokler ni padel zadnji konec iz čelesni-ka. Manica se druge ni upala prižgati, jo je bilo preveč strah.
(Dalje prihodnjič).
mali oglasi
Lepa, velika ura zastonj. Za vsak dolar, ko kupite pri nas, dobite tiket zastonj. Torej ne odlašajte, pridite in dobite to krasno uro zastonj.
Naznanjam ženam in pečlar-jem, da imamo zopet blanket klub. Plačate dolar sedaj in potem po 50c na teden ali na mesec, kakor vi sami hočete. Kadar plahto plačate, jo dobite. Tu je prilika, da pridete do lepe volnene plahte, katero boste rabili po zimi... Torej začnite plačevati za plahto sedaj. Ko pride zima, je plahta plačana. Pridite in si zberite barvo, in potem jo naročimo direktno za vas, pa boste imeli lepo sveže blago in borvo kakor jo želite. Cene so dvojne, po $4.50 in I S9.50. Letos so večje plahte in i ceneje kot lansko leto. Te vrste klub imamo že več let, in so žene jako zadovoljne z njim. Po tri ali štiri naročijo, za vsako postelj eno. Zakaj bi jih vi ne, ker jih boste rabili. Pridite sedaj in boste plačali, ne da bi vedli kdaj. Blago je čisto in garantirano, volnene po $9.50, napol po $4.50. Torei ne odlašajte, pridite sedaj. Lahko naročite tudi izven mesta. Lansko leto so jih naročili precej. Pišete nam kakšno bar-vo in ceno želite, pa priložite dolar, potem pa kadar pošljete kaj. Dobite garantirano blago.
Imam tudi v zalogi vsakovrstnih oblek po zelo nizkih cenah. Približno po polovični ceni jih sedaj prodajam. Ravno sedaj sem dobil lepo zalogo vsakovrstnih zimskih sukenj. Pridite in si izberite. Nekaj plačate in jo spravimo za vas. Ne odlašajte. Jako lepe, moderne in po zelo nizkih cenah, vse barve in cene. Zakaj bi šli j H v mesto, ko imamo pri nas rav-IŠ. no take in dosti cenejše. Prepričajte se sami. Se priporočam Slovencem in Hrvatom. Anton Anžlovar, 6202 St. Clair Ave.
(193)
So slabi časi
Vsled tega dajte svoje obleke sčistiti in popraviti za nizko ceno pri znani stari in zanesljivi tvrdki
New York Dry Cleaning Co.
6220 St. Clair Ave.
ENdicott 2063
IG. SMUK, lastnik
Prostor, kjer se zaceli vsaka rana na vaši obleki.
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
High-Grade Dentistry
AT REASONABLE PRICES All Work Absolutely Guaranteed
DR. V. K. MAY
DENTIST Special prices for all Students Cof. 64th St. and St Clair Ave.
GRDINA'S SHOPPE
Popolna lalog* okl«k in ve« oprtm* sa mill« la družic«
Beauty Parlor
Vtdao na]moderaajii iaaaki klobuki.
Trnrlu uprta rule* arada Ml-skftxl tela lata.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7112
(M. Thu. 8.)
wmmmnammi
1 WET WASH
MO SRAJC
10c
I
ZLIKAMO SRAJCE ZA
pri Slovencu
ANTON GROŠELJ
643 E. 103rd St.
Tel. EDdy 3456-3457

Perilo
se sprejema na dom. čisto delo. 1011 E. 76th St.	(194)
Opremljene sobe
se dajo v najem poštenim fantom. Prost vhod. Več se pozve na 1024 E. 66th Place.
(Aug. 13. 15. 18.)
Zakaj si podaljšati bolezen?
$10.00 X-iarki preiskava za $1.00
Za hitro in gotovo olajganje akutnih in kroničnih bolezni, moških In žensk, se posvetujte z Doctor Bailey-jem, ki je z uspehom zdravil tisoče ljudi v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenje iil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. če se sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno.
Doktor BAILEY "specialist"
Soba A02, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Mi govorimo slovensko
&
Peč naprodaj
Skoro nova peč je naprodaj. Radi odhoda iz mesta se proda zelo poceni. Vprašajte na 17213 Waterloo Rd.	(195)
MOŠKA OBLEKA
vestno sčiščena in zlikana samo za gQ g
Ako pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c
The Frank Mervar Co.
SLOVENSKA ČISTILNICA
5921 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7 1 23
Odprto do 8. ure zvečer
00000001534823234853485353485348000248010253234801024848000200530001
Lahko bi si ga bil kupil pri od izliva je bila brzica, katere
Indijancih, ki so prebivali nekaj milj odtod. A to se mi ni zdelo pripravno. Vse je kazalo, da uživa Archer naklonjenost domorodcev, sicer bi mojega prihoda ne bil tako hitro izvedel. Običajno se namreč Indijanci prav nič ne brigajo za stvari, ki zadevajo izključno
rumeno šumeče pena je škropila od daleč proti meni. Ob robu sem zopet našel sledove.
Zapravil sem pol dneva.
Potok, dasi je bil skoraj reki podoben, je bil plitkejši. Skočil sem v vodo, do pasu, ter sem porival čoln pred seboj. A voda je bila ledena in ko sem
le belokožce. Opazujejo jih zvečer zanetil ogenj, sem bil
brez vsakega zanimanja, k večjemu opaziš, da izdaja komaj viden nasmešek v gubicah njih poševno ležečih oči tih porog. A bil sem si v svesti, da bom z
ves drugačen: večja skrb mi je bila, da bi se ogrel, nego da bi rtiislil na maščevanje.
Slišal sem glasove v gozdu. Bili so Indijanci in ni se mi
lahkoto sam zgradil kanu in 'zdelo vredno da bi prekinil
sem se takoj polotil dela. Kmalu sem izkopal zi motiko potrebne korenike rdečega trna, ki ga imenujejo Indijanci tamarak. upognil nad ognjem ter spletel. Čim je bilo ogrodje napravljeno, sem si moral preskrbeti svežih kož. Ni bilo težko najti srnjaka—saj je bila pokrajina bogata divjačine. Urezal sem kože, kakor je treba, sešil jih ter pritrdil na ogrodje čolna kot gostilo. Šive sem namazal izdatno z lojem, potem sem pre-vlekel vse »še od zunaj in od znotraj z brezovo skorjo. Javor mi je dal le za veslo. Petnajst ur je trajalo dela—in kanu je bil gotov. Kajpada ni bil tako dobro izbalansiran kakor so indijanski, vendar pa povsem sposoben, da me prfepelje po najhujši strugi. Saj sem se vozil sam v njem, dočim je imel Archer še ženo in dva otroka v čolnu. Bil sem torej na boljšem.
Prav ceneno je bilo plačilo. Zažgal sem Archerjovo kočo. A maščevalnost, ki je iznena-da planila iz mene, mi je narekovala. Ko so plameni bušnili skozi streho, se mi je izvilo huronsko tulenje iz prsi in divje veselje me je obšlo, da bi uprizoril barbarski ples. A ne! ... Ne! Tega res ni bilo tre ba. Premagoval sem se. Ne'
. . . Ne! . . . Tega pa ne! *
Struga je bila skalovita. Ni si se mogel voziti tri milje v nagli vožnji, ne da bi prišel do brzice. Domorodci jih s čolnom vred preskočijo. Toda niti Archer niti jaz nisva tega ume-la, nisva imela niti zadosti moči za to. Ob vsaki brzici sem zato tudi našel njegovo sled. Vsakikrat me je znova pretreslo! . . .V obrežnem pesku sem spoznal sledove Archerjevih stopinj, Hanninih, nekoliko globljih radi teže otroka, ki ga je nosila—pa zraven še prav majhnih, ki so bile gotovo od petletne Baby Lucy . . . Oh!. . .
A nisem imel časa, da bi se zadrževal. Vsakikrat, ko sem ob brzici šel na kopno, sem pridobival na času. Če je bil Archer potreboval dvajset minut, sem uporabil jaz deset. Proti koncu tretjega dne sem prišel že precej blizu do njih ... Upanje, srd in požel j en je so se v meni mešale in uprizarjal ples radosti.
Proti poldnevu .četrtega dne sem moral ugotoviti, da sem izgubil sled za njimi. Zastonj sem iskal pri sledeči brzici. Spomnil sem se, da se je nekaj milj višje iztekel v reko širok potok. Vse je kazalo, da so uporabili tisto pot.
Brezumna jeza me je prevzela . . . Moral sem tri, štiri milje po reki navzgor. Z dvema palicama sem se moral prerivati vso pot nazaj. Ni bila, zares, lahka naloga! Razjarjen sem si odsekal torej dve palici od jeseni, stisnil zobe ter se spravil k delu.
Tako je bilo, kakor sem domneval. Dvesto korakov višje
svoje opravilo: pekel sem na ražnju okusne kose mesa . . . Družina domorodcev se je pojavila ter napravila sto korakov od mene svoj šator, ne da bi mi. privoščila enega samega pogleda.
Videl sem, kako fco potegnili svoje kanuje na kopno, nato sta se pojavili dve v pestre rute zaviti ženski, ki sta zanetili ogenj. Oba moža sta si ta čas zapalila pipi.
Nazadnje se je eden vendar le odločil ter prišel bliže. Pozdravil me je z običajnim:
"B'jou! B'jou!"
Nato je obmolknil. Njegove oči so se ozirale po mojih oblačilih, ki so se od sopare kadila, in po mojem kanuju. Nemo sem mu ponudil tobaka. Vzel je in pušil. • Ko je popušil svojo pipo, je vstal, pozdravi' z nemim poklonom ter odšel.
Razen pozdrava nisva izprfe-govorila dveh besed. Ni mu bi-io treba izpraševati—vse, kai bi bil rad izvedel, je sam videl. Moja neznatna prtljaga je pričala, da se mi na potu zelo mudi. Prepričan sem bil, da so v tem kraju vsi ljudje že vedeli, da zasleduje belokožec rdečega Irca. Predobro sem poznal navade te dežele, da bi brez potrebe stavljal vprašanja — saj sem vedel, da bi prejel k večjemu laž za odgovor.
Noč se je spustila nad lju-bavni duet dveh volkov. Tudi to je utihnilo in živelo je le še enakomerno, skrivnostno šumenje reke in obeh taboriščnih ognjev, belokožčevega in onega obeh rdečekožcev—grozne sence so se bliskoma pojavljale in izginjale.
Zaspal sem tako trdno, da mi je ogenj ugasnil. Mraz me je predramil. Potihem sem vstal ter se splazil do peščenega na sipa, kjer sem skril svoj kanu. Med temno vodo in temnim obrežnim grmovjem je ležal kakor svetlobni pas. Da se ugre-jem in počakam dneva, sem za čel po tihem hoditi gor in dol.
To skoraj nezadevno korakanje sem ter tja me je privedlo do indijanskega taborišča, kjer je žerjavica še slabotno žarela. Nenadoma sem zaslišal šelest in prasketanje tei pokanje vej, nato se je plamen dvignil visoko, iskre so pršile v črno noč. Na drugem bregu se je moja orjaška senca zazibala. Eden se je prebudil. Nekaj hipov nato sem opazil premikanje v šatoru in nevoljen glas je za-godrnjal v chippewayskemu jeziku :
"Si ti, moj fant?" "Ha! Ha! Jaz sem, oče. Podnetil sem žerjavico. Ogeni belokožca je ugasnil ..."
"Belokožec ima dolgo pot za seboj. Utrujen je ... Uah! Njegove noge so otrple, ko od ide, za rdečim."
"Prav tako! Rdeči je naš prijatelj. Ko je bila moja žena bolna, je prišla bela žena k nji ter ji pregnala zlega duha. . . "
"Kljub vsemu: ne vmešavaj se v zadev belcev, fant. Naj se
raztrgajo! Saj jih je več kot. preveč!"
"Uah! Moj oče je moder. Toda opomin bi ga znal rešiti. 'Rdeča vrba' (spomnil sem se, da so nekateri imenovali Arch-erja tudi tako) 'Rdeča vrba' ne ve, da mu je sovražni že tik za petami."
"Uah! uah ! beži, pa zelo hitro."
"Za ženo in deco vse prehitro ..."
". . . Da. Ona je že hotela, da bi se radi otrok ustavili. A 011 je dvignil bič, kakor da ima opravka s psico, ter ukazal: Naprej!"
"A udaril bi je gotovo ne bil . . . "
"Uah! Bori se za svoje življenje—tako se mi zdi.. Oni drugi se mu hoče osvetiti. Bog-zna, zakaj ..."
"To nas nič ne briga."
"Nič. A kdor se mačuje, je dvakrat močnejši ..."
"Rdeča vrba pravi, da zna oni drugi skočiti svojo višino.'
"Poznal sem veščaka, ki je to znal, ko so imeli Chippeweyci še može ... Ta belokožec ni velik, a njegove prsi so medvedje."
"Zato ga bomo klicali Mas-quah (medved). Masquah dobro strelja, pravi Rdeča vrba. Vozil je hitreje nego bi smeli od belokožca pričakovati."
"Da. A zdaj ima otrple no ge. Sam si dejal."
"Mogoče. A on je močan ... Če najde sled ..."
"Da. A Rdeča vrba ima do ber prehitek. Zdaj ima Indijanski kol gotovo že za seboj. Na drugemu bregu bo našel moj kanu ter bo mogel naprej po reki. Masquah pa mora sam nositi svoj kanu ..."
"To pomeni, da je Rdeča vi ba za dva dni na boljšem."
"Prav! Pa zakaj se ne zateče k straži Hudsonbaiske kompanije ali k policiji belo kožcev ?"
"Znabiti da policija Rdeče vrbe nima rada. Pa kdo izmed nas je razumel 'zakaj' belokožca?"
"A mala hčerka je bolna, hočemo jo . . . "
... Kako bi bil mogel poslušati dalje? . . . Bolna? Bo1 na! . . . Baby Lucy! . . .
Vsa maščevalnost v meni je mahoma odumrla. Eno samo čuvstvo še! . . . Čutil sem svb je živce, kakor da hočejo počiti, kakor strune na violini . . . ena želja: Dohiteti! Vsemu se odreči! Zaklicati Archerju: "Ne! Ne! Ne bežita dalje! Ni se vama ničesar bati! A za božjo voljo mi ne pustita umreti otroka, mojega otroka! . .
Upanje in obup sta se v meni vojskovala in zdaj je prevladovalo eno, zdaj drugo—kakor je pač uspevalo zasledovanje. Po indijanski stezi, ki jo v gozdu spoznaš, sem še precej dobro napredoval. A ko sem prišel do reke, se je moj kanu zadel ob strmo skalo in napravila se je velika luknja . . .
Moral sem iskati lubja, brezove skorje, šivati, vezati, ma-zati z lojem—in moja duša vendar ni bila pri stvari. Kontakt med njo in med telesom se je na kak način pretrgal. Prožnosti ni bilo več nikjer! . . . Spet sem zapravil pol dneva . . . Spet je bil Archer tri dni pred menoj ... tri dni! Kaj se zna ta čas vse pripetiti! . .
Pod večer tretjega dne, odkai sem zakrpal svoj kanu ter osvajal neprestano miljo za miljo po kipeči strugi, sem prišel do kraja, kjer so taborili . . . Kaj me je brigal nered sledov, iz katerega je bilo moči razbrati neskončno tragično zgodbo? Kakor za pokoro sem si celo za-branil iskati za znamenji materine boli, ki je bila gotovo prav tako pretresljiva kakor moja lastna, morda celo s pekočo vestjo stopnjevana. Eno samo sem videl: vrh sveže gomile tisto borovo deščico, na kateri
je bil vtisnjen z žarečim železom križ in spodaj ime: Lucy Monge . . . Človek se je sklonil čez svojo preteklost . . .
(Konec.) -o-
TUDI ŽIVALI ČUTIJO
Zanimiv primer so opazovali te dni prebivalci v občini Ebers-waldu pri Bernu. Na strehi neke kmetske hiše je že dolga leta—leto za letom—imel gnezdo zakonski par štorkel. Ko se je letos par povrnil in hotel zopet zasesti svoje gnezdo, je našel v njem že drugi par štorkel. Za dom okradeni štorkli sta več dni obletavali svoje staro gnezdo, a brez uspeha. Tedaj sta odleteli neznano kam. Čez nekaj dni pa so videli prebivalci zanimiv prizor: na obzorju se je pojavila cela četa štorkel, med njimi oba okra-denca. Nekaj časa so čakale štorkle ob gnezdu, ker pa se vsiljivca nista pojavila, je šlo osem štorkel po nju in ju s silo pritiralo med velikim krikom na polje. Tam se je vršila sodna razprava, po kateri sta se čez kakih 10 minut stara stanovalca povrnila v svoje staro gnezdo, vsiljivca pa sta bila pregnana. Četa štorkel je čakala še nekaj ur, da je sodba stopila v veljavo, nato pa je izginila.
-o-
Bivši kongresman George H. White, ki je bil pri zadnjih primarnih volitvah v državi Ohio nominiran za governerja od demokratske stranke in bo pri letošnjih jesenskih volitvah kandidiral proti sedanjemu gover-nerju države Ohio, Cooper-ju.
Egiptovski kralj Fuat, ki jc pod upljivom Anglije in ki se mora sedaj boriti z n a p redn i m egiptovskimi elementi, ki hočejo odvreči angleški jarem.
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno lišo na 18515 Keewanne Ave., (zadaj za pošto). Odprta vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušeka.	(x)
Gobe in zastrupljenje. Ljudje se ne zastrupe samo z gobami, ki so znane kot strupene, nego večkrat tudi z užitnimi, ki so stare in pokvarjene. Zastrupljenje se ne pokaže pri vseh ljudeh enako, odvisno je od množine zavžite jedi, od starosti človeka, od nagnjenja, od časa, ko je bila jed zavžita. Prvi učinek strupa je včasih bljuvanje; pri tem se izpraznijo iz želodca vse strupene snovi in bolniku se kmalu povrne zdravje. Če pa želodec
sam ne sili k bljuvanju, je nesreča lahko blizu. Strupene snovi zaidejo v prebavne organe in človek lahko umre, če mu pravočasno ne pride pomoč. Po nekaterem zastrupljen ju se želodec oglasi šele po 10-12 urah.
Če se kdo zastrupi z gobami, je treba takoj poklicati zdravnika, medtem pa skušati pripraviti bolnika do bljuvanja. Vtakne naj si prst v grlo, ali mu narahlo gladi goltanec s peresom, pomočenim v olju, ali mu daj piti slano toplo vodo, ali
kak preparat iz lekarne. Ako je minulo že dalj časa, odkar je bolnik zaužil strupene gobe in je strup že močno prišel v črevo, tedaj mu daj kako močno čistilo (ricinovo olje), da se mu črevo hitro izprazni. -o-
*	V Guatemala City, Guatemala, so čutili včeraj silne potresne sunke.
*	Mary Pickford je zapustila premikajoče slike in se vrnila na oder.
Slika kaže A. D. Payne, odvetnika iz Amarillo, Texas, (spodaj levo), ki je položil tii kose dinamita v svoj avtomobil in je eksplozija ubila njegovo ženo (zgorej levo) in težko ranila njegovega sina. Payne se je hotel s silo iznebiti svoje žene, ker je bil zaljubljen v Mrs. Ver ono Thompson (v sredi). Zgorej na sliki se vidi razbiti avtomobil, spodaj pa tri otroke morilčeve. Ko so morilca■ zaprli, je izjavil, naj kolikor mogoče hite z obsodbo in ga denejo na električni stol.
Slika kaže Unčanje dveh zamorcev, kise je izvršilo pred nekaj dnevi na dvorišču jetnišnice v Marion, Ind. Zamorca sta napadla nekega Claude Deeter, ko je sedel ob cesti v avtomobilu s svojim dekletom. Fanta sta ubila, dekletu pa storila silo. Policija ju je- kmalu po tem dejanju aretirala in zaprla v ječo. Ponoči pa je več stoglava množica udrla v ječo, izvlekla ven zamorca in ju obesila na drevo zraven ječe.
K strašni uničeralki farm, suši, se je pridružila še druga, mnogo strašne j ša uni-čevalka, kobilice, Slika kaže po kobilicah opustošeno koruzno polje v Evansville, Ind. Kar ni uničila suša, so sedaj požrle kobilice.
0001020210050102020002020200534802232323232323230000010223232302532348235300020202232323232353000201000200010202022353532323000201020200025300022353010201020002