Državni zbor. V seji 0. aprila 1897 so našteli poslanci različnih slrank, med njimi tudi slovenski, rainislerstvu najvažnejše pritožbe kmetskega stanii. Ta vloga se glasi v poglavitnili točkah tako-le: »Največi del avstrijskega prebivalstva živi ob poljedelstvu, usoda prebivalstva je tesno združena z usodo zeralje. Poprej se je od zemIjižča dobival dobiček, toda dolgo vrsto let sem je poljedelstvo zapuščeno. C.ena je poljedelskim pridelkom padla tako, kakor nam tega ne pripoveduje zgodovina narodnega gospodarstva; cena žita je nižja, kakor so stroški za pridelovanje. Žilo in moka se ne izvaža (iz Avstrije) več, kakor poprej in je leta 1894 padla izvožnja za 3,480.070 gld; nasproti pa se povzdignila izvožnja ogerske moke od 384.481 na 1,684.015 metercentov. Leta 1889 je znaSala izvožnja žita na Nemško 20 odstotkov; 1. 1895 je padla na 12 procentov. Izvožnja živine je padla za 0,895.349 gold., izvožnja živine iz Ogerske v Avstrijo pa znaša že 1,041.344 komadov v vrednosti 86Vs miljonov gld. Popolnoma vničeno je pridelovanje lanu, ob katerem so živeli prebivalei po hribovskih krajih, in mlinarstvo. V Avstriji so med vsemi državami Kvrope najvikši direktni davki, posebno zemljiški in hišni davki. Bremena za armado rastejo od leta do leta in stroški za prepisila so tako visoki, kakor še nikdar. Kmeti dobivajo Se vedno silno težko kredit (posojilo) in obrestna mera je v primeri z doneski zemljišč neprimerno visoka. Kmetski stan se je zadolžil, da je že strašno. Od leta 1868 do 1892 se je v zemljiških bukvah vknjižilo novih dolgov za 2.021,088.537 gold. (torej črez 2000 miljonov gold.) Po eksekutivni dražbi se je prodalo v letih od 1808 do 1892 220.000 kmetij. Poljedelskih delavcev primanjkuje in plačila kmetskih poslov so tako visoka, da se pod nekod zemljišča več obdelovati ne inorejo. Vklub § 4. deželnobrambovske postave iz leta 1893 se klieejo rezervisti in deželni brambovci k letnim orožnim Vajam večidel ob času poljedelskih del, posebno ob času žetve; s tem se odtegnejo gospodarstvu najboljše moči. Ce se prigodi kakšna vremenska nesreča, mora kmet hoditi od Poncija do Pilata, mora čakati dostikrat cele mesece, preden dobi kakšno odškodnino; včasi ne dobi tudi nobene, ali pa se mu odpiše kaj malega davkov. Od strani kmetskega stanu se je dostikrat že izrekla želja, naj se ustanovi v vsakem okraji komisija, katera bi samostalno predlagala vsako leto, koliko davka naj se odpiše. Vlada ne skrbi za to,. da bi se domači pridelki izvažali, kakor bi to bilo treba. Vožnina na železnicah za prevažanje blaga, živine itd. je neprimerno previ- soka; le samo za uvažanje ptujega žita in ptuje živine so polajšanja. Za živinorejo kakor za zboljšanje zemliišč se do zdaj še ni nie storilo. Tudi razkosovalci zemljišč škodujeio kmetskemu stanu, mu odtegnejo zemljo ter ga poženejo na ptuje. Giede vsega tega vprašajo podpisani e. kr. skupno vlado: »1. Ali je njej znan žalostni stan poljedelstva? 2. Ali ima voljo, poizvedovati in potrebno vkreniti, da poljedelstvo popolnoma ne propade?- Homo videli, kaj bo vlada na to storila. Dr. Pommer, Girstmaier, Dobernig, Dr. Wolihardt, itd. so povprašali v isti seji naučnega ministerstva, s kakšno pravico še obstoji celjska nemško-slovenska gimnazija, ker njej je zadnji dri&vni zbor odrekel podporo? Zanašamo se, da sedajšnja večina državnega zbora bo storila vse potrebno, da se obstanek celjske slovenskonemške gimt^azije zagotovi za- ^vsef^r"*^ Rusin Barvinski in tovarši povprašujejo, zakaj je vlada ob zadnjih državnozborskih volitvah v Cia.lLci]i zaprla mnogo grškokatoliških duhovnikov, da so potem župnije ostale dalje časa brez duSnih pastirjev ? Poslanec Ghon in tovariši so vprašali vlado, zakaj trpi, da je bavarska vlada zaukazala, da se mora vsa živina, ki se pripelja iz Avstrije na Bavarsko, v 3 dneli zaklati, ko dojde na Monakovski kolodvor? S tem se bo izvoz avstrijske živine na Nemško še bolj obtežil, kakor dozdaj. Dr. S c h e i c h e r in tovariši se pritožujejo nad tem, da se po nekaterih okrajih Nižeavstrijskega kaznujejo osebe, ki .so ob času zadnjih državnozborskih volitev raznašale volilne oklice, po 15 gld. in vprašajo, ali bo vlada odpravila dotični § 23 tiskovnega zakonaV I r o in tovariši vprašajo ministra za deželno brambo, ali je res, da se bo celjski peški regiraent z 900 moži odposlal na Kreto? — Dr. Bulat in tovariši zahtevajo, naj se kraalu izdelajo nekatere železnice v Dalmaciji, ter se naj oskrbi železnična zveza Dalmacije z Avstrijo. — Posl. W o lj se pritožuje nad razžaljivim obnašanjem 3 ' ofieirskih namestnikov v Mariboru proti mirnitn civilistom ler zahteva preiskavo in oslro kaznovanje. — Dr. Wei skirschn er želi, naj se ne dovoli »hausiranje«, prodajanje po hišah po dunajskem mestu. — Resel in tovariši se pritožuiejo proli temu, da nižeavstrijska vlada ne dovoli društvu »Jason«, da bi smelo rabiti pri svojih shodih češki jezik. — Anton S t e i n e r vpraša ministra za poljedelstvo, ali ve, da preti nekaterim okrajem na Ceškem nadležnost po miših in kaj hoče storiti nasproti tej nadlogi? Malfati in tovariši se priložujejo zavoljo krivic, katere morajo Halijani trpeti od — Slovencev! (>i, oj? (Irof Stolberg se pritožuje, da je v Brnu mestni podžupan pri zadnjih državnih volitvah očitno agitiral za socijalnega demokrata. Evgen Abrahamovič pripoveduje o ropanju, ki se godi v Chodorovvu na Gališkem; kaj bo vlada slorila, da se temu pride v okom? — V seji 7. aprila se je stavilo več predlogov in vprašanj na vlado, tako n. pr. je nasvetoval dr. Russ, naj se sklene postava, da preneha kolek za časnike, ki izhajajo le po trikrat na leden s 1. julijem 1897 za vse druge časnike pa s 1. januvarijem 1898. Lorber in tovariši — med njimi tudi Slovenci dr. Gregorec, Berks, Robič in Žičkar želijo, naj prevzame država v svojo upravo cesto na Gornjem Štajarskem iz Eisenerza v Steyer. Dr. P r e s s 1 e r in tovariši se pritožujejo proti samovoljnemu okdačevanju obrtnikov, kakor se je to zgodilo v Gmundem, kjer je neka obrtnica 1. 1894 plačala 30 gld. dohodninskega davka. Za 1. 1890 se ga je pa njej naložilo 000 gld. Poslanee Biankini s tovariši razlaga v svoji interpelaeiji krivice, ki se godijo dalmatinskim Mrvalom, ki morajo hoditi po neki hercegovinski cesti (skozi 15 minot), ker se njim od 15. februvarija t. 1. ne dovoli več tamkaj prenašati soli in tobaka. Kaj bo vlada vkrenila, da se temu konee stori? V seji 9. aprila so interpelirali Špinčič, dr. Laginja in 27 tovarišev skupno vlado zavoljo napadov, katere so delali Italijani na Slovane v Istri, kjer jili je več ranjenih. Ali hoče vlada vse preiskali in krivce kaznovati V