Skandinavska demokracija
Geslo nasilja ali mo& pred pravico more koristiti samo močnejšemu. Pa, kakor vemo iz zgodlovine, se prej ali slej sila tudi v rokah močnejšega iz-premeni v orožje proti njemu samemu.
V nobenem primeru pa ne more nasil-stvo koristiti slabotnejšemu. Ce hoče slabotnejši uveljaviti svoje življenjske pravice, mu ne preostane drugega, kot da se sklicuje na pravico in da s svojo vrednostjo dokaže, da zasluži, d!a ga drugi upoštevajo. Ta priprosta resnica velja tako za socialno kakor narodno življenje. Če bo slabotnejši zahteval diktaturo, bo diktatura strla njega.
Malo ljudstvo, 1	• > -•	bi
moralo zaradi svojega golega obstoja misliti in delati demokratično. Veselo bi moralo biti vsakega drugega naroda, ki misli demokratično in ki ima demokratično vladavino. Kajti zaščita za male narode je samo v demokraciji, ker demokracija pusti živeti druge poleg sebe in priznava tako rojaku kakor sosedu pravico svobodnega življenja.
To bi velevala pamet. > *	■
Človek bi včasih obupal, da se da kaj prida napraviti iz ljudi in za ljudi, ko vidi, kako dosledno gredo mimo vsakega dobrega stremljenja in prizadevanja L t	'	'	'
Da, človek bi zadvomil, da se dajo urediti človeški cdnošaji med ljudmi, če ne bi imel pred seboj živih vzgledov narodov, r »	• v '
Zadnjič smo pokazali primer Švice, orisali smo Finsko, danes naj opozorimo na ves skandinavski sever. V nasprotju z baltskimi državami so se Finci, Danci, Švedi in Norvežani takoj znašli in nedvoumno povedali, da hočejo še nadalje živeti svojo neodvisno svobodno življenje. Oni, ki imajo za seboj tisočletno zgodovino boja za svobodo in uresničene svobode, naj bi se uklonili komurkoli? Oni, ki so stoletja pred marsikaterimi drugimi.
V skandinavskih deželah so danes izmedl vseh držav na svetu najbolje u-rejene socialne razmere, imajo najpopolnejšo politično svobodo — in zato nobenega ekstremističnega gibanja v katerikoli obliki! najvišji življenjski standard in kulturo.
Poglejmo samo Norvežane, ki jih je komaj dva in pol milijona in govore in pišejo vrhutega različne jezike in narečja — vsaka občina odloča, katero narečje se bo učilo v njenih šolah — na kaj so dali oni svetu samo v zad.ijih štiridesetih letih! Imena, ki so svetovno znana! V muziki Griega, v dramatiki Ibsena, v literaturi Bjornsona, Hamsuna, Sigrid Undsetovo, v slikarstvu in kiparstvu SindSnga, velike raziskovalce kakor Nanscna, Amundsena, neskončno vrsto.
In tako ljudstvo sc bo držalo, še več! Drugim kaže pot: uredite si demokratično življenje med seboj in grabite in ustvarjajte iz svojih lastnih moči in uživali boste ugled in spoštovanje!
K,ukor znano, imajo v vseli skandinavskih državah vlado socialni demokrati, ma Finskem pa v njej sodelujejo.
Angleški bivši voini minister deli Evropo. --
Duff GoolPer biva sedaj v Ameriki. Ameriškim Novinarjem? te povedal, da je Anglija že izde-lala načrt j« razdelitvi Nemčije. Nemčija bi se razdelila dva dela: Avstrija in Bavarska v eno države’1 Pod Otonom Habsburškim, drugi del Nemčiji;/ lPa bi tvoril prusko državo.
Zedinjene države podpro Anglijo in Frandjo
Največji dogodek po izbruhu vojne
Senat ameriških Zedinjenih držav je odobril izpremembe nevtralnostnega zakona z dvetretjinsko večino. V petek pozno zvečer je bilo glasovanje in je glasovalo 63 senatorjev za izpremembo in 30 proti izpremembi. Zakonski načrt še s tem ni zakon, ker ga mora odobriti tudi reprezentančna zbornica poslan-ravno; ceV| ^i ga nedvomno odobrila.
Kaj dološa zakon o nevtralnosti
Zakon vsebuje v glavnem štiri doioč-
države 1. za plačilo v denarju izvažati | mogla ameriška vojna industrija poma-orožje za vse države, 2. orožja ne smejo | gati Angliji in Franciji.
voziti ladje ameriške države, vsaka država mora poslati po orožje svoje ladje plačati orožje, ipreden odpelje, 3.
m
ameriške ladje ne smejo v vojujoče se države, razen v Avstralijo, južno Afriko in zapadno indijsko otočje, 4. nobena država, ki je v vojni, ne dobi v Zedinjenih državah posojila.
Sklep senata pomeni po mnenju angleških listov veliko zmago Roosevelta in je napravil v Angliji najugodnejši
be. — Po tem zakonu smejo Zedinjene I vtis.
* Kakšne vsote sta doloiill Anglija In Francija za nakup orožja ?
Predlog za izpremembo nevtralnost-nega zakona je podprl ameriški trgovinski minister tudi s tem, da bodo izpremembe prinesle Zedinjenim državam lep dobiček, ker razpolagata za prihodnji dve leti zavezniški državi (Anglija in Francija) s 520 milijardami francoskih frankov za orožje. V ta namen ima Anglija že vloženih v Ameriki 96 milijard, Francija pa 24. V ameriških podjetjih pa ima Anglija vloženih 28 milijard frankov, tako, da obe državi lahko takoj razpolagata s 120 milijardami
frankov. Posebej pa imata obe državi 200 milijard frankov posebne rezerve.
Ogromne priprave, ki jih izprememba ameriškega nevtralnega zakona moralno podpira, nam kažejo, da je vojna resna in resen problem, zaradi katerega je vojna nastala.
Številke, ki nam dajo slutiti vojne strahote
Sedaj, ko je ukinjena izvozna prepoved orožja iz Zedinjenih držav, so pričela ugibanja o tem, kaj in koliko bo
Ameriške tovarne izdelajo sedaj mesečno do 3000 vojnih letal vsake vrste. Orožje se izdeluje v Zedinjenih državah v 12.000 tovarnah, ki so v stanju producirati mesečno 8000 strojnih pušk, 2000 topov raznih kalibrov, 2000 tankov, 200.000 pušk, 30 milijonov komadov granat in min ter 800 milijonov pa-tron za puške in strojne puške.
Nemilja in Zedinjene države
Ves čas, odkar se je vodila v Zedinjenih državah kampanja za spremembo nevtralnostnega zakona, je nemški tisk pozival ameriško javnost, da naj se upre Roooseveltovim predlogom. — Ta agitacija se je vršila par mesecev pred vojno. — Takrat je Roosevelt tudi v resnici moral odjenjati. Neposredno pred vojno je pa obnovil svoj predlog. In tedaj so nemški oficijelni krogi zopet poskušali vplivati na ameriško javno mnenje, zlasti potom ameriške nemške nacistične organizacije. — Uspeli niso. — Sedaj, ko je zakon spremenjen, pišejo nemški listi, da je bilo kaj takega pričakovati, da pa zakon v novi obliki samo ojačuje ameriško nevtralnost.
Kdaj zaine pričakovana nemška ofenziva
na zapadu?
Letala so prevažali na zapadno fronto po železnici.
Na zapadni fronti vlada tišina pred viharjem, vsaj tako zatrjujejo v Parizu, kjer so točno poučeni, da namerava nemško vrhovno armadno poveljstvo v kratkem začeti z operacijami velikega obsega proti francoskim postojankam.
Prevoz nemških letal iz letališč na vzhodu države na zapad, so oskrbeli po železnici, ker štedijo z bencinom, ki ga hočejo uporabljati samo za direktne podvige letalskih sil.
Baje prispe na zapadno fronto Hitler, da bo lahko osebno prisostvoval ofenzivnim podvigom armade.
Mnogo se tudi govori o nekem tajnem, strašnem orožju nemške armade, ki pa doslej še ni bilo preskušeno.
Velika nemška podmornica potopljena
Francoska vojna mornarica je dne 27. oktobra potopila veliko nemško podmornico. Ribiči so naslednji dan našli ob obrežju naplavljena trupla nemških mornarjev, ki so pripadali posadki potopljene podmornice.
Na angleški obali pri Godvin Sandu v Rokavskem prelivu so našli naplavljenih 60 mrtvih trupel posadke neke nemške podmornice. Ne ve se na kakšen način je bila podmornica uničena.
Letala cepalo izpod neba na zemljo
Pri napadu na angleške trgovske ladje v Severnem morju pretekli teden je bilo sestreljenih najmanj 7 nemških letal, či-jih posadke so Angleži deloma ujeli, --Na Holandskem je pristalo neko nemško letalo, čigar posadka je bila internirana. — Ob južnovzhodni obali Anglije je padlo v morje neko angleško iz vidniško letalo. 12 mož posadke ie rešil nek danski parnik. Neko nemško izvid-
niško letalo, ki se je 28. oktobra pojavilo nad vojnim pristaniščem Firth of Forthom v Angliji, je bilo v boju z angleškimi lovci sestreljeno in pilot ter en letalec ujeta, dva člana posadke sta se ubila. — Ob danski obali so našli razbitine nekega nemškega letala.
Koliko ladij so doslej potopili Nemci!
Nemška poročila trdijo, da so nemške podmornice potopile od 12. do 25. oktobra 25 ladij z nosilnostjo 121.976 ton. Število vseh od Nemcev potopljenih ladij od začetka vojne ipa znaša 115 z nosilnostjo 475.000 ton.
Nove angleške vojne ladje
Pretekli teden so spustili v morje 6 novozgrajenih torpednih rušilcev.
Dve nemški križarki v južnem Atlanskem oceanu
Angleška poročila trdijo, da se nahajata nemški križarki »Deutschland« in »Admiral Schaer« v južnem Atlantskem oceanu v bližini rta Horn. Doslej sta ti dve križarki potopili dve angleški trgovski ladji. Angleške pomorske sile jih zasledujejo. Domnevajo, da bosta križarki skušali pobegniti v Tihi ocean in se zateči v kakšno skrito pristanišče nekje v Aziji.
Nevtralnost In žuvstva
Za marsikatero državico usodna beseda je nevtralnost. To nam dokazuje zgodovina razvoja zadnjih štirideset let.
V petek 27. t. m. je govoril belgijski zunanji minister, ki je označil nevtralnost tako-le:
»Nevtralnost nam ne brani, da presojamo vojne dogodke po svoje in izražamo svoja čustva za prijatelje,«
To stališče je pravilno. Varovati in braniti pa moramo tudi sami sebe, +»
Stavka rudarjev pri družbi
„Montanika“
Pri rudniku je stopilo v stavko 550 rudarjev, ker že tri mesece niso dobili nobene plače. Firma je obljubila izpla čilo mezde do 28. t. m., ki znaša 800.000 dinarjev.
lovjetska Rusija da Nemiiji milijon ton žita
v dveh mesecih.
Gospodarska pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo so dovedla do prvega rezultata. Sovjetska Rusija bo dobavila Nemčiji v dveh mesecih milijon ton žita. Nemški listi povdarjajo, da bo z rusko pomočjo Nemčija lahko vzdržala gospodarsko blokado, tako kar se tiče hrane, pa tudi ostalih surovin, in vodila vojno do zmagovitega konca, : :
Finska se še vedno pogaja z Rusijo
Rusija baje ne zahteva odstopa kakšnega ozemlja.
Pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Finsko se še vedno nadaljujejo. Zatrjuje se, da sovjeti ne zahtevajo nobenega ozemlja od Finske, pač pa jamstvo, da Finska ne bo služila za prehod Rusiji sovražnih armad.
King Hall bo prišel v angleški parlament.
King HaLl, ki je znan po svojih pismih,^ ki jih je pošiljal med nemško ljudstvo pred početkom sedanje vojne, ho ipo vsej verjetnosti izvoljen za poslanca angleškega parlamenta. Narodna delavska stranka ga je namreč izbrala za kandidata pri nekih nadomestnih volitvah. Ker pa opozicija ne bo postavila protikandidata, je njegova izvolitev zagotovljena.
POSAMEZNA S.TES.1LKA 1J5 DIN
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Dtn 15.—. — Uredništvo in uprava:. Maribor. Ruška cesto 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana, De-< lavska zbornica — Celje. Delavska zbornico — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasil trgov, značaiu vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki slaiijo v social a e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din_ 0.50
Štev. 125	•	Maribor,	torek,	dne	31.	oktobra	1939	m	Leto	XIV
Belgila v skrbeh
Kralj Leopold govori Zedinjenim državam.
Dne 27. oktobra, ob 25 letnici ustavitve nemškega vpada v Belgijo med svetovno vojno, je imel belgijski kralj Leopold nagovor po radiu, namenjen javnosti v Zedinjenih državah.
Naglasil je, da je Belgija skupno s Holandsko v sedanji vojni proglasila nevtralnost. Velesile so jima pa zagotovile, da bodo to nevtralnost spoštovale in so jima dale celo poroštva.
Toda Belgija je pripravljena, da tudi sama brani svojo nevtralnost, ako bi hila v to primorana. Storila bo to na enak način, kakor pred 25. leti, toda z boljšim orožjem kakor takrat. Belgija upa, da bodo velesile spoštovale dano besedo. Zlasti pa se Belgija zanaša na
Zedinjene države, da jo bodo podpirale v ohranitvi njene nevtralnosti, ki služi miru in civilizaciji.
♦
Inozemski listi trdijo, da je govor belgijskega kralja razodel svetu zaskrbljenost, ki se loteva belgijskih /vladinih krogov spričo razvoja dogodkov na za-padu in koncentracije nemške vojske ob mejah Belgije. Nikakor nočejo potihniti glasovi, da bo nemška vojska poskušala s prehodom preko belgijskega in holandskega ozemlja. Belgija in Holandska pa sta povezani tako zelo, da je belgijski kralj imel pooblastilo govoriti javnosti v Zedinjenih državah tudi v imenu Holandske.
doma 14% svetu
AngleSka delavska stranka o preureditvi Evrope na socialnih temeljih
Program britske delavske stranke.
Angleška delavska stranka meni, da se mora Evropa po tej vojni preurediti povsem na novi bazi, če se hoče izogniti strahotam novih vojn, ki se bodo stalno ponavljale, dokler bo trajala današnja internacionalna anarhija.
Program te preureditve obsega na-
Vseh	mrtvih —
opomin
Tam v zahodni Evropi se pripravlja grozovito prelivanje človeške krvi z vsemi najmodernejšimi pomočki tehnike,
»m i *	--- • -z»- Vsemogoče orodje,
orožje, pline je izumel človeški duh v ta namen.
Te dni bodo obiskovali ljudje, vdove, svojci in prijatelji grobove svojih pokojnikov; med njimi je mnogo žrtev in invalidov iz svetovne vojne. Sploh se je tudi vso ipovojno dobo uvedel običaj, da vladarji, politiki in razne deputacije polagajo žalne vence na grobove »neznanega junaka« po vseh deželah in mestih. Te manifestacije in demonstracije veljajo kot opomin človeštvu, da je vojna zlo in krivica.
Človeštvo želi mir. Ni je izjeme med navadnimi zemljani. Še nikdar nismo nikogar videli, da bi se smejal, če je izgubil v krvavi vojni svojca, še nikdar ni človeštvo samo sililo v krvave morije, *ni n ».	•	...	j. O tem nas pre-
pričuje zgodovina in tudi današnji dogodki.
Pravimo, da verujemo v človeškega duha. Ali kaj dela ta duh? i.v - •	-	v	<
Venci na grobovih, solze ob grobovih, žal, so prazne parade, dokler se človeštvo ne dvigne nad zverino in prične spoštovati vsaj svojega sočloveka.
Vseh mrtvih dan je opomin, da se človeški duh dvigne iz blata in postane osrečevalec človeške družbe.
Opomin velja za nas in za vse človeštvo. Tudi za vse krivice krivičnih vojn, krivičnega uničevanja človeštva in njegove civilizacije.
slednjih osem točk, kakor jih je nedavno formuliral ideolog stranke Harold J.
Laski, profesor višje ekonomske šole v srafičkih Londonu:
1. Evropa se mora preurediti v zvezo demokratičnih držav, ki bodo podrejene zvezni oblasti ter morale na miren način reševati vse medsebojne odnošaje brez vsakršne izjeme.
2. Zvezne države bodo morale imeti demokratično obliko vladavin ter jamčiti bistvene demokratične svoboščine vsem svojim državljanom, neglede na pleme, narodnost, barvo ali vero.
3. Morale bodo združiti vse svoje oborožene sile za vzajemno obrambo.
4. Miorale bodo prilagoditi svoje gospodarstvo skupnemu gospodarskemu načrtu, ki bo odločal o carinski zvezi in medsebojnem sporazumevanju glede valute, migracije [naseljevanje), delavskih mezd in slično.
5. Morale bodo prevesti v lastništvo države vse za življenje potrebne produkcijske pomočke proti primerni naknadni odškodnini dosedanjim lastnikom.
6. Morale bodo podrediti suverenosti in oblasti zveze vse svoje kolonije ter
določiti v medsebojni upravi kolonij na- j proračuna za drugo polletje 1939-40 slednja glavna cilja: a) čuvanje pravic, Hrvatska 251,4 milijone dinarjev in razen tega domorodcev, in b) pospeševati razvoj j še za 50 milijonov na račun obratnega kapitala kolonij, da čimprej postanejo samo- glavne državne blagajne.
Opozorilo cenj. naročnikom in čitateljem našega lista. Prihodnja številka »Delavske Politike« v sredo ne izide, ker je ta dan praznik, ampak v petek, dne 3. novembra t. 1.
Minister, ki je odločno za svobodo tiska. — Minister za socialno politiko dr. Budisavljevič je dal časnikarjem važno izjavo glede tiska: rekel je: »Jaz sem pristaš resnične in prave demokracije in ne more biti demokratske vladavine v državi brez svobodnega tiska.«
Potrebna je preiskava o delovanju v socialnopolitičnih ustanovah. Delegacija strokovnih organizacij je na pristojnem mestu predložila svoje zahteve in pomisleke proti postopku glede samouprav v socialnopolitičnih ustanovah in delovanju teh. Z ozirom na to, .( je potrebno, da se obdrže ankete o teh stvareh in na podlagi preiskave odrede sklepi, da pride delavstvo do svojih samoupravnih pravic.
Novo imenovana uprava delavske zbornice v Zagrebu je imela v nedeljo, dne 29. oktobra svoje zasedanje. Na zasedanju je podal poročilo dosedanji predsednik in tajnik »Saveza radnica-ca Jugoslavije«, s. Stark. Proti njegovemu poročilu se je oglasil neki Jakob Bašič, ki je predlagal, da se Štarkovo poročilo ne odobri. Potem je tajnik s. Pfeifer čital došle (pozdravne brzojavke, in je pri tem prišlo do žvižganja in protestov discipliniranih skupščinarjev. Govori predstavnikov imenovane uprave so bili njih splošnemu nastopu in razpoloženju primerni. Za predsednika je bil izvoljen Viktor Galinec. Skupščina je poslala brzojavne pozdrave Mačku in ostalim njegovim sodelavcem. Ustanovljena je bila komisija, ki bo pregledala delo uprave do sedaj. Sklenjeno je bilo tudi. da se s palače zgradbe odstrani napis »Dom Vilima Bukšega«, eneg% največjih borcev za pravice delavstva v bivši Avstriji in na Hrvaškem v dobi pred- in po svetovni vojni, v času, ko od takozvanega hrvaškega delavskega gibanja še ni bilo niti duha, niti sluha in tudi ne o tem, da bi se kdo izmed predstavnikov tega gibanja hotel zanimati za delavska vprašanja. — Novo imenovana uprava je izjavila, da sedaj nastopa nova doba za zaščito hrvatskega delavca in pobolj-šanje njegovega položaja.
Hrvatska in državni proračun, fz državnega
bo dobila
upravne članice zveze.
7. Najeti bodo morale velika posojila za velika dela državnega in narodnostnega pomena, da se izognejo nevarnosti ob iprehodu iz vojnega v mimo stanje.
8. Ustanoviti morajo skupno mednarodno policijo v zvezi z državami izven Evrcpe, ki sprejemajo ta načela.
Naroiniki, pozor I
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnati, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
Proti stanovščini na Hrvatskem, V Dalmaciji so kmetje, Mačkovi pristaši, organizirani tudi v nekem »Težaškem združenju«, ki ima stanovski program. Dr. Krnjevič je pozval kmete, da se odrečejo stanovščini in izstopijo.
Hrvatska zveza avtonomnih mest. Zveza mest v Jugoslaviji se bo razcepila, ker snujejo Hrvati svojo.
Zagrebška škofijska konlerenca objavlja komunike, da se je konferenca bavila s položajem cerkve ob izpremenjenem položaju1, in izjavlja, da se veseli rešitve hrvaškega vprašanja in svobode, da se naj mladina vzgaja po katoliških načelih, obžaluje, da se ponekod ne spoštujejo prazniki, nato se je bavila z vzgojo v šoli, z izseljeniškim vprašanjem, z delovanjem katoliških organizacij, z bojem proti anlafabetizmu in s
proslavo 1300 letnice, odkar so Hrvati katoliki. Hrvati zahtevajo svojega svetnika in potuje v Rim deset jugoslovanskih škofov z verniki.
Štednja v železniškem ministrstvu. Z novim zimskim voznim redom bodo železnice prevozile dnevno 12.000 kilometrov manj, kar pomeni prihranek od din 145.000. V Sloveniji je bilo ukinjenih 20, v beograjski železniški direkciji 14, na Hrvatskem pa samo 3 odstotke vlakov, i • i t , l
Drušivo narodov se sestane na zasedanje dne 4. decembra in se bo zasedanja udeležila tudi Rusija.
General Miaja obsojen na 15 let ječa. Iz Madrida poročajo, da je bil branilec Madrida, general Miaja, dne 28. oktobra obsojen na 15 let ječe in da je moral kazen takoj nastopiti. Kdaj se je general Miaja vrnil v Španijo iz Mehike, kamor je odšel po zaključku državljanske vojne, ni znano.
Mussolini je bil kratkobeseden. Dne 28. oktobra so proslavljali v Italiji 17. obletnico fašističnega pohoda na Rim. Nemški listi so polagali posebno važnost na izjave Mussolinija ob tej priliki, Mussolini pa je bil zelo kratkobeseden. Rekel je, da je italijanski narod enoten. Fašizem pa, da ne zahteva drugih predpravic, kot da gradi in koraka ob vsaki priliki z narodom in za narod. — O namerah Italije ni rekel niti besede. Zatrjuje se, da je ta govor nov dokaz, da hoče Italija ostati nevtralna.
V 17, letih fašistične vlade v Italiji je bilo izdano za italijansko armado in oboroževanje nad 133 milijard lir, kar bi znašalo v naši valuti okrog 300 milijard dinarjev.
Italijanski papirji kovinske in strojne industrije so porasli od početka vojne za 30 do 35 odstotkov. V ostali izvozni industriji pa povprečno za 20 odst.
Razpust katoliške cerkve v Nemčiji. Angleški listi poročajo, da izdajo v Nemčiji še pred koncem leta naredbo glede razpusta katoliške cerkve v Nemčiji.
O razlastitvi zemljišč bo sklepal beloruski sovjet, ki se je sestal 28. oktobra t. 1. v Bjalo-stoku. Razen tega bodo razlastili tudi banke in industrijska podjetja.
Angleško-japonska pogajanja, ki so bila svo-iječasno prekinjena, se bodo po časopisnih vesteh v najkrajšem času nadaljevala. Pričakuje se, da se bodo pričela pogajanja tudi z Ameriko in Japonsko.
V Boliviji so razkrili zaroto, ki jo je vodil general Bilbao. Po vsej državi je bilo proglašeno obsedno stanje, general Bilbao pa je bil aretiran in izgnan preko meje. hit , .uto.
Podjetje »Jugoslovanski Čelik« t
Listi že nekaj časa prinašajo vesti, da je treba reorganizirati delniško družbo »Jugoslovanski čelik«, ki jo je stvoril »poslovni čovjek« dr. Milan Stojadinovič >
‘ V tej družbi je zastopana država,^ pa tudi nemški kapital. Glavno podjetje je železarna v Zenici, kjer so1 pred letom dni montirali takozvano grobo progo, ki omogoča izdelovanje cele vrste železnih in jeklenih predmetov, katere nam je poprej dobavljala inozemska težka industrija. Na podjetje v Zenici je obešena cela vrsta drugih podjetij, ki baje radi Zenice hirajo. V spominu je še otvoritev novih naprav v Zenici, kjer je poleg dr. Stojadinoviča govoril tudi nek eksponent nemškega kapitala. V koliko je v tem »Jugosl. Čeliku« udeležen tudi dr. Stojadinovič osebno, ni znano, vsaj ne naši javnosti.
Ne«! 1600 evropskih mornarjev ie, odkar se je pričela voina, pobegnilo s parnikov na ameriško ozemlje.
Zane Grey:
27
Mož	Izžozda
»Kje pa sem?«, je vprašala Bo zasipano.
»Bo, vse lahko imaš, karkoli ti poželi srce, kje pa se nahajamo, ti pa pri najbolji volji ne morem povedati«, je odgovorila Helen.
Bo je kmalu popolnoma premagala spanec. — Spričo sunkov, ki jih je bilo čutiti v zibajočem se poštnem vozu ni bilo to nič čudnega.
»Le drži se me, Nel! . . . Ali se je morda konj splašil?«
»Dozdeva se mi, da se vozimo že skoro tisoč milj v tem tempu«, je odvrnila Helen. »Nobena kost v mojem telesu ni več cela.«
Bo je pogledala skozi okno.
»O, kakšna tema in samota! Prijetno bi bilo kljub vsemu, samo ako bi ne bilo tako zelo mirzlo. Mene naravnost trese.«
»Jaz pa sem mislila, da ljubiš mrzel zrak«, jo je zbadala Helen.
»Cuj, Helen, ti zopet začenjaš tako, kot sem že vajena od tebe . ..«
Bilo je težko sedeti v vozu in se držati ter ne spustiti rok, s katerimi sta se držali objeti okoli pasu, obenem pa paziti, da jima plašč, ki ju je pokrival, ne zdrkne na tla. Vendar se jima je kljub vsemu posrečilo, razen na najbolj razritih predelih ceste, kjer ju ie cd časa do časa metalo po vozu, kot dve žogi. Ne-
nadoma je Bo udarila z glavo ob streho voza.
»Oooh!« je stokala. »Nel Rayner, nikdar ti ne bom odpustila, da si me zvlekla s seboj v to strašno partijo.«
»Le spomni se na tvojega ljubega cowboya iz Las Vegasa«, je odvrnila Helen.
Ali je ta pripomba Bo zaprla sapo, ali pa ji je ta migljaj vzbudil prijetne spomine, vsekakor se je takoj spoprijaznila z neprijetnostmi vožnje.
Med tem, ko sta kramljali ali molčali, je kočijaž poganjal konje kar se je dalo in kakor so tega vajeni možje z zapada, ki znajo iztisniti iz konj, slabih cest in. dolgih razdalj najhitrejši tempo, ki ga je sploh mogoče doseči.
Čez nekaj časa se je voz znova ustavil in je stal tako dolgo, da sta se Helen in Bo znova preplašili, zlasti ko sta čuli šepetanj možje, ki so sedeli za kozlu.
Nenadoma se je začul iz teme oster žvižg.
»To je Roy«, je rekel Joe Beeman s pritajenim
glasom.
»Domnevam, da je. Nič se mi ne dopade, da nam je tako daleč prišel naproti«, je rekel Dale. »Vozi,
Bil.«
»Tebi se samo zdi, da nam je prišel daleč naproti«, je godel kočijaž; »toda, ako nismo med tem prevozili trideset milj in ako ni ta hribček tisti kraj, kjer morate kreniti s ceste, potem sem jaz paglavec, ki ne ve, kje stanuje ljubi Bog.«
Voz je zdrdral še nekoliko dalje po cesti, med tem ko sta Helen in Bo sedeli, tesno se oklepajoč
druga druge in zadržujoč sapo, radovedni, kaj se bo zgodilo.
Potem so zopet obstali. Helen je čtila težko hojo nekoga, ki je moral biti obut v škornje in sopenje tujih konj.
»Nel, konje vidim«, je zašepetala Bo razburjena. »Tu poleg ceste ... In tam, glej, prihaja nek moški ... O, ako ni to ta, ki so ga pričakovali!«
Helen je gledala ven in opazila visoko temno postavo, ki se je neslišno premikala, za njo pa (je bilo opaziti nerazločne obrise konj in potem nekaj svetlejšega, kar so bila očividno tovorna sedla.
Dale se je pojavil in stopil k tujcu na cesti.
»Kako izgleda, Milt? Dekle imaš s seboj, sicer ne bi bil prišel«, je rekel tih glas.
»Roy, ne eno, kar dve imam — sestri«, je odvrnil Dale.
Možu, po imenu Roy, se je izvil pritajen žvižg. Potem se je prigugala iz teme še ena suha, sločn^ postava in stopila k Daleju.
»No, dečki, kako je z Ansonovo tolpo?«, je vprašal Dale.
»V Snowdropu so, žro in se pretepajo. '| Domnevam., da bodo ob zori krenili na pot.«
»Kako dolgo ipa že čakate na nas?« #
»Kakšnih par ur pa že.«	f
»Ali ste opazili kakšnega jezdeca, da b*i bil prijezdil tod mimo?«
»Ne.«	*
(Dalje pi ihodnjič.)
I
Tone Maček:
Sodrugi Dragotinu Malovrhu\ k 60 letnici
Kdo bi verjel, da križev šest že nosiš na ramenih,
Ti, Malovrh, sodrug naš zvest, vzor redek, mož jeklenih.
V slovenskem domu si bil rojen, proletarka Ti je mati, spoznal si mlad, da trud oznojen le, Ti more kruha dati.
Kot mnogo drugih, si med svet odšel, zapustil dom, rodbino, pred leti tridesetimi si k nam prišel, v to črno hrastniško dolino.
Med nami našel dom si nov in vzljubil si ga strastno, vroče, čeprav globok, je v zemljo rov in prebiralnica vso noč ropoče.
Rudar živi trpi tu v kočah bornih, naselbina polna je otrok, knjig je malo v rokah teh okornih, črna beda vlada tu okrog.
Trideset že let tu v tej dolini čuvaš, gradiš in vzpodbujaš svet. svetuješ, ruješ zlo pri korenini, pomagaš sotrpinu, da se dvigne spet.
Redko taki so nam posejani, možje pogumni, vztrajni, kot si Ti, še otroci naši bodo se zai nami Tvojih del s hvaležnostjo spominjali.
Skrbno si vzgojil sinove svoje v odločne borce, kakor si Ti sam. naj zvesto pomnili bi nauke Tvoje, kako naj gradi skupnosti se hram.
Šest Tvojih križev Te še ni upognilo; lahko preneseš tudi jih deset; k jubileju Tvojemu to nai bo voščilo, ki Ti ga poklanja hrastniški rudarski svet.
LJUBLJANA
Pisarna Protituberkulozne zveze v Ljubljani I ujema s predpisi stavbnega reda? Nam se zdi
KRANJ
V »Jugobruni« v Kranju so potrjene majske volitve obratnih zaupnikov
se je preselila z Gosposvetske ceste št. 2-11. skoraj neverjetno, da bi garaža, kjer je nevar-v zgradbo šolske poliklinike na Aškerčevi ce- nost ognja in eksplozije, ustrezala predpisom. I
sti, nasproti Tehniške srednje šole, na kar vse >■*	.	*	»	|	Ministrstvo	socialne	politike	in.	narodnega
Zvezine edinke opozarjamo.	Umrl	je v Ljubljani Ivan Findeisen v 79. letu I z^I"a.v,J'a je godilo pritožbi zaupnikov, proti
I Lesena baraka — garaža ZZD. Na dvorišču starosti kot vpokojenec kemične tovarne v' Mo- ?.. 1 Danske uprave, ki je volitve razve-ljubljanske delavske zbornice je postavila ZZD stah. Pred leti je bil uslužben v ljubljanski to-leseno garažo za svoje motorno vozilo,, kakor bačni tovarni in se je rad uveljavljal v organi-sem čital v Vašem listu. Ali se lesena garaža ' zaciji tobačnega delavstva.
MARIBOR
TRBOVLJE
Dim in prah, drevje, kmetje in delavci. V
zoženi dolini od postaje do Trbovelj stoji novo renovirana in zelo povečana cementna tovarna. Poleg prejšnjih dimnikov bruha sedaj dim in saje še novi. največji dimnik, ki zatem-u"iejo, kadar se polno obratuje, vso okolico in kmetska naselja v bližini. Okoliški posestniki, se jim vsled stalnega za-dimljanja iz tovarniških dimnikov dela večja ali manjša škoda na drevju, travnikih in gredah, sio dobili vsaj nekaj odškodnine. Zadim
Cene življenjskim potrebščinam še rastejo.
Pritožbe radi podražitve življenjskih potrebščin nočejo ponehati. Riž se je podražil že za 3 do. 4 din pri kg in menda to še ni zadnja najvišja cena, samo ako bo riž sploh še mogoče dobiti. Velike trgovine so svoje zaloge docela izčrpale, kolikor ga je še na razpolago, ga imajo1 samo mali trgovci. Zaloga kave v velikih trgovinah zadošča baje še za dober mesec dni, ako ne bo novega dovoza. Mast, ki so jo veliki trgovci kupovali po din 15 za kg, stane danes že 20 dinarjev. Navadno milo je poskočilo v ceni za din 1.50 pri kg in mu bo cena še porasla, tv*.'.. i. - — <-
Regulacija Zrinjskega trga, kakor tudi tlako-valna dela, v Kopitarjevi in Majstrovi ulici le polagoma napredujejo, postoja pa vendarle upanje, da bodo trg in pa ulice v doglednem času dogotovljene. Mnogo hujše pa je v tem pogledu s cestami, ki vodijo na periferijo mesta, kjer se sicer dnevno razvija zelo živahen promet, vendar so ceste pod vsako kritiko. Razumljivo je, da ni mogoče vseh cest naenkrat tlakovati in asfaltirati, nikakor pa ni prav, da se ne popravijo te ceste, ki kričijo po popravilu. Za nekaj gramoza bi se prav gotovo našla v blagajni cestnega odbora potrebna sredstva, da bi se zasule vsaj največje kotanje, seveda bi bilo pa' treba tudi z valjarjem zgladiti cesto. Stališče mestne občine je seveda nekoliko lažje, ker lahko črpa v zadnjih letih vsa sredstva za novo tlakovanje cest iz kaldrmin-skega fonda, cestni odbor bi pač moral pritiskati drugod, da bi dobil potrebna sredstva,
Gradnjo državnih in banovinskih cest, Siporednoi pa seveda tudi občinskih, ibi bilo treba pri nas čimbolj pospeševati, ker je Slovenija zelo navezana na tujski promet, na drugi strani pa bi bilo po-magano tudi številnim brezposelnim, ki bi na ta način prišli vsaj do skromnega zaslužka.
Telefonski in poštni promet z Nemčijo ukinjen. Že nekaj dni je popolnoma ukinjen telefonski in poštni promet z Nemčijo in prihajajo v naše mesto s pošto le časopisi. Domneva se, da je ta prekinitev le začasna .,. j.
Ustanovila se je »Stavbena zadruga zadružnih uslužbencev v Mariboru«, ki namerava
1 •	•	,	v	,	mu uaiuzuviiccv V itldllDUI U«i IVI ridlilcrdVc
banje m prah .povzroča tudr nova prenovljena zgraditi okrevališče na zemljišču med Maribor-
elektrarna TPI). Tudi tu se širi črn prah več kilometrov naokoli. Za kakšno odškodnino delavcu zaposlenem v cementarni in elektrarni, ki istotako vdihavajo strupene pline, se pa ne zmeni nihče. Ta delavec bo gotovo poprej obnemogel, ker mora 8 ur dnevno vdihavati ta okuženi zrak, če pa stanuje v bližini tovarne m elektrarne. ,pa ga mora vdihavati dati in noč, Torej so, kakor ibi rekli, rastline bolje zaščitene, kot pa človek sam. Delavcem v teh podjetjih se ni priznalo niti prepotrebnega dopusta, da bi vsaj nekaj dni v letu mogli dihati v prosti naravi. Posledice so vidne!
PESJE PRI VELENJU
V sredo 25. t. m. je prišel domov po šestmesečni odsotnosti Camlek Vinko, ki je bil Frej zaposlen pri lesnem podjetju Detiček Iv. O njem je naša »Delavska Politika« že obširneje pisala. Kot kronisti pa beležimo, da se je Camlek takoj po svoji vrnitvi zglasil v sprem stvu svojega očeta pri Detičeku. •
O našem postajališču. Ker je prišel čas, ko bo treba že zgodaj prižigati luči; bodisi elektriko ali petrolejko, sii bomo nekoliko ogledali naše postajališče, kjer se namesto elektrike Prižiga petrolejka. V bližini postajališča se na naja elektrarna, ki je oddaljena komaj četrt Pfe. Tok te elektrarne dobivamo tudi v Pesje, kler je napeljana elektrika v vsako hišo in skoraj v vsak hlev. Toda na postajališču se namesto elektrike prižiga petrolejko; kar na-Fravi zelo slab vtis. na vsakogar, ki potuje z makom.’ Večkrat se slišijo tudi opazke, ki gre-no na račun občine in železniške uprave. Sicer s° občinski možje večkrat povdarjali v jav-nesti, da bo občina intervenirala na banovini, d!.. tudi pri železniški upravi, da dobi .po-s‘Aiališče elektriko. Ne verno ali so občinski možje izpolnili cbliubo - s - >•	»•' » n-Mi
mo-r.d	i	,.	.	.	s.	_	pred-
£*m pa bi želeli, da bi se stvar z našo elek-riko člmpreje uredila, kajti električni tok teče neposredni bližini postajališča, oddaljen sa-mo okrog 50 metrov. (Kot na Fali, kjer je naj-eia vodna centrala v Sloveniji, postaja pa •Ke petrolej. Op. ur.).
STUDENCI PRI MARIBORU
,J>reb žrtve avtom, nesreče, 13-letne učenke ,SLa,iske šole Brigite Gajšek se je vršil mi-pJpFFrtelio ob veliki udeležbi občinstva. Pri »ril u svirala žalne koračnice godba Šolski ega društva žel. del. in uslužbencev«, Žoln ?troci Fa so zaneli ob odprtem grobu s||iiko v slovo svoji tovarišici.
Poravnal naročnino? Ako *• no« Izpolni ivojo dolžnost
sko in Ruško kočo. Parcela meri 183.113 kvadratnih metrov.
Smrtna kosa. V .petek zvečer je zadeta od srčne kapi nenadoma preminula 63-letna Udovič Jožefa, žena železniškega upokojenca- in mati bivše mariborske operetne primadone gdč. Pavle Udovič. Pogreb blage pokojnice se je vršil v nedeljo, dne 29. t. m. popoldne na pobreškem pokopališču. Kako priljubljena je bila pokojnica je najbolj pokazala obilna- udeležba na pogrebu. Žalne koračnice je svirala godba »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev«, žalostinki pa sta odpeli pevsko društvo »Krilato kolo« in »Drava«. Težko- prizadetim preostalim izrekamo tem potom naše iskreno sožalje.
Radi lažnega konkurza se je moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem bivši klobučar Auer in z njim 7 njegovih sorodnikov in znancev, ki so mu pomagali skrivati- imovino v znesku 250.000 dinarjev, vsled česar so bili na izgubi Auerjevi upniki.
Umor Mariborčana v Beogradu. Pred kratkim je odpotoval v Beograd upokojenec, mor-narniški kapitan, Josip Cepič, potem ko je prodal svojo hišo za din 200.000, z izkupičkom pa je baje poravnal svoje obveznosti; Cepiča so v Beogradu opazili v družbi neke elegantne ženske, te dni pa so v bližini pančevskega mosta našli njegovo truplo in je komisija ugotovila, da je bil pokojni najpoprej ubit in nato vržen v Donavo. Za krivci poizveduje policija.
38 oseb je bilo ob priliki policijske racije aretiranih minuli petek. Po preiskavi so en del aretirancev o-dpremili v domovinske občine, en del pa jih je bilo pridržanih v policijskih zaporih;
Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem na praznik v sredo, dne 1. novembra t. 1. bo vršil zdravnik g. dr. Wankmuller Alfonz, Maribor, Frančiškanska ulica 8-III.
Repertoar Narodnega gledališča. Ponedeljek, 30. oktobra: zaprto. Torek, 31. oktobra ob 20. uri: »Navihanka«. Premiera. Sreda, 1. novembra ob 20. uri: »Hlapec Jernej in njegova -pravica«. Znižane cene. Četrtek, 2. novembra ob 2Q. uri »Celjski grofje«. Red C.
Vsi sveti v mariborskem gledališču. V torek,
• t 31. t. m. zvečer bo- premiera že željno pričakovane prve letošnje glasbene predstave. Uprizori se Beneševa novejša opereta »Navihanka«, ki je bila tudi na večjih odrih navdušeno sprejeta. — Na Vseh svetih zvečer pa se ponovi,, prvič ob znižanih cenah, znameniti Cankarjev »Hlapec Jernej in njegova pravica«.
Odkritje spomenika Žrtvam dela v Rušah
Ob ogromni udeležbi ruskega in okoliškega števati k uvaževanja vrednim umotvorom na-
delavstva se je izvršilo v nedeljo, dne 29. oktobra slovesno odkritje spomenika žrtvam dela na ruškem pokopališču.
Iz Maribora je sodelovala pri otvoritvi pevska »Grafika« s pevovodjo g. Živkom in godba »Glasbenega društva železniških delavcev« s kapelnikom g. Schonherrjem. Navzoča soi bila tudi odposlanstva strokovnih organizacij: Strokovne komisije iz Maribora, kovinarjev iz Sv. Lovrenca (s. Pernausel), podr. Splošne delavske zveze Jugoslavije iz Prevalj (s. Tomo Staudeker) in predstavnik iste organizacije iz Ptuja (s. Franc Korpar). Nadalje skupina kolesarjev I. Delavskega kolesarskega osrednjega društva iz Maribora z zastavo, kateri so sledili tudi člani podružnic s Pobrežja in iz Studencev. Razen velike skupine mariborskega delavstva je bilo zastopano tudi delavstvo iz 1 ezna, Pobrežja, Radvanja, Studencev in Limbuša.
Kot uvod v sl-oivesnost je zasvirala žalno koračnico godba »Glasbenega društva železničarjev«.
Nato je imel nagovor s. Janko Friček v imenu pripravljalnega odbora in se zahvalil vsem darovalcem, ki so omogočili postavitev spomenika, zlasti tudi vodstvu tovarne za dušik ter pozdravil došle deputacije in ostale udeležence.
V imenu odbora podružnice Splošne delavske strokovne, organizacije, ki je dala pobudo za postavitev spomenika žrtvam dela, je nagovoril zbrano množico predsednik s. Stanek Anton.
Pevska »Grafika« je po njegovem govoru intonirala pesem ruških delavcev »Sinoči me je dekle vprašalo«, nakar je zopet zaigrala godba.
Spominski nagovor je Smel s. Viktor Eržen, za. -’e govoril kot zastopnik Strokovne komisije iz Maribora s. Hrovat ter profesor petja in godbe Novak.
Mariborska strokovna komisija je položila ob spomeniku lovorjev venec z rdečim trakom n napisom* Mariborsko delavstvo žrtvam dela v Rušah«.
Ponovno je zapela »Grafika« žalostinko »Človek glej«, nakar je zaigrala še godba.
S tem je bila slovesnost, ki je globoko doj-mila vse udeležence in jih potrdila v njihovem prepričanju v delavsko solidarnost, zaključena.
Spomenik, ki predstavlja delavca s sklonjeno glavo in prekrižanimi dlanmi, oprtega na ročaj na zemlji ležečega težkega kladiva, je izdelal iz umetnega kamna mladi kipar Šuš-melj iz Selnice. Zamisel se mu je izborno posrečila in brez dvoma smemo spomenik pri-
še domače kiparske umetnosti. Spomenik stoji v središču pokopališča, kar povzroča, da pride lik še bolj do izraza. Ob vznožju spomenika so drug poleg drugega, -obrobljeni od cementnih robnikov, trije grobovi: Strnadov, Robičev in Dittmaierjev, kakor nam pričajo črne mar morne tablice z vklesanimi zlatimi črkami ob vznožju grobov. Ostale žrtve dela počivajo zaenkrat na raznih mestih ruškega pokopališča.
Ruško delavstvo se je v resnici dostojno od dolžilo spominu svojih tragično' preminulih to va-rišev-sodrugov.
Zahvala svojcev žrtev dela
Svojci nesrečnih žrtev dela nas naprošajo; da objavimo njih zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k počastitvi spomina njihovih dragih; podr. Splošne strokovne zveze Jugoslavije v Rušah za pobudo, odboru za izvedbo akcije za postavitev spomenika, vsem darovalcem, kiparju za njegov umotvor, vsem udeležencem spominske slovesnosti pri odkritju spomenika, pevski »Grafiki«, godbi »Glasbenega društva železničarjev« in govornikom. Lepše kot na ta način ni mogel biti počaščen spomin žrtev dela in naših najdražjih. Nikdar bi jim ne mogli postaviti takega spomenika, kot ga- jim je postavila skupnost razredno zavednega delavstva.
Žalujoči In globoko ganjen! svojci žrtev dela.
Ordinacijske ure protituberkuloznlh dispanzerjev
Dispanzer v Crnii pri Prevaljah ordinira vsak četrtek od 15. do 19. ure v bolnici Bratovske skladnice, v Kočevju vsak torek od 10. do 12. ure in vsak petek od 16. do 18. ure, v Metliki pa vsako sredo od 10. do 17. ure in vsak četrtek od 10. do 12. ure (ob sredah samo pregledi, ob četrtkih samo terapija). — Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
Darujte za protituberkulozno borbo! Iz seznama darovalcev, ki prispevajo za protituber-kulozni pokret, na žalost ugotavljamo, da v -njih ni imovitih osebnosti, katerih socialni položaj je takšen, da bi se prošnji »Protituberkulozne zveze« brez posebnih pomislekov in ne da bi s tem doprinesli preobčutno žrtev, lahko odzvali. Naša skrb v teh resnih časih bodi predvsem, da ohranimo zdrav narod. Četudi so- nameni drugih humanitarnih ustanov prav tako hvalevredni, vendar
Ijavila.
Kakor znano, je Banska uprava r ■ n razpisala volitve zaupnikov v večini kranjskih obratov na dan 12. maja. Te volitve so se tudi v redu izvršile. Medtem pa je ministrstvo volitve obratnih zaupnikov ponovno preložilo na čas od 15. julija do 15. avgusta. Banska uprava je nato vse že iizvršene volitve obratnih zaupnikov razveljavila. Zaupniki obratov, v katerih so se volitve 12. maja izvršile, so proti odločbi Banske uprave vložili pritožbo na ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja. Zaupniki »Jugobrune« so prav kar dobili v roke rešenje ministra, ki glasi:
Odbor delavskih zaupnikov v podjetju »Ju-gobruna« v Kranju je vložil pravočasno pritožbo proti odločbi kr. banske uprave dravske banovine VI Br. 1376/5 od 22. 5. 1939. s katero se razveljavljajo volitve delavskih zaupnikov, izvršene v imenovanem podjetju na dan 12. 5. 1939.
Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je, ko je preskusilo navedbe v pritožbi in pobijano odločbo z vsemi spisi, ki se na to nanašajo ter na osnovi § 114 in § 117 zakona o občnem upravnem postopku in zakona o taksah
odločilo:
Da se odločba kr. banske uprave Br. VI. 1376/5 do 22. 5. 1939 razveljavi.
Razlogi:
Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je z rešitvijo St. Br. 100.533 od id. XII. 1938 preložilo volitve delavskih zaupnikov na mesec maj 1939.
V smislu tega rešenja ministrstva so bile z odločbo kr. banske uprave dravske banovine volitve delavskih zaupnikov v podjetju »Jugo-bruna« razpisane za dan 12. 5. 1939 in tega dne so bile izvršene, torej prej, predno je banska uprava mogla obvestiti diotični volilni odbor, da se z novo rešitvijo ministrstva St. Br. 33905 od 12. 5. 1939 volitve delavskih zaupnikov odložijo na čas od 15. 7. do 15. 8. 1939.
Iz razvidnega je smatrati volitve delavskih zaupnikov v podjetju »Jugobruna« v Kranju kot pravilno izvršene, zato, ker so izvršene prej, predno je kr. banska uprava obvestila volilni odbor o ponovni odložitvi volitev delavskih zaupnikov na zgoraj navedeni čas.
Rešitev z vsemi spisi je dostaviti kr. banski upravi v Ljubljani v nadaljnji zakonski postopek.
Rešeno v ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja 11. septembra 1939 St. Br. 45403/39 v Beogradu.
Minister socialne politike in narodnega zdravja
(podpis nečitljiv)
Zopet nesreča pri delu v »Jugobruni«. Minuli ponedeljek se je pri delu v predilnici- ponesrečil delavec Mole Lado, stanujoč na Klancu. Padla je nanj v kladi zložena bala bombaža, težka nič manj kakor 386 kg. Sreča v nesreči je bila, da ga je bala samo pritisnila k tlom, ker se je pri tem še malo prevalila, predno je ploskoma obležala na tleh, sicer bi ga docela zmečkala. Kljub temu pa so bile poškodbe hude, da so ga odpeljali- v ljubljansko bolnico. Da je pri delu premalo previdnosti, je vzrok priganjaški sistem, ki je tem večji, čim manj je delavstvo zavedno.
Preiskava o smrtni zastrupitvi delavca Remca se nadaljuje. Kakor se doznava, so njegovo srce in pljuča preiskali v laboratoriju. — V »Jugobruni« se je te dni mudila tozadevna komisija z nalogo, da preišče zadevo na licu mesta. O ugotovitvah in ukrepih nam še ni ničesar znano. Naše poročilo o tej nesreči po-prayljamo v toliko, da se to olje, ki vsebuje strupene snovi, pravilno imenuje anilinsko olje. Anilizem se imenuje celo bolezen delavcev, ki delajo v anilinskih tovarnah in jo povzroča vdihavanje pare, ki vsebuje anilin. Ker se rabi to anilinsko olje pri barvanju blaga, je vsled slabe ventilacije delavstvo v barvarni brez dvoma tudi ogroženo po taki bolezni. — Zanimivo je, kako o tej nesreči poročajo- časopisi. Neki časopis je napisal, da je nesreča nastala vsled malomarnosti delavca, češ, da pri odpiranju te tekočine ni rabil zaščitne maske. Resnica je, da zaščitnih mask v tem oddelku sploh nimajo in jih še tudi niso nikdar imeli.
In če bi jih rabili, bi jih morali rabiti med vsem delovnim časom, kar je seveda nekaj nemogočega. Drugi vedno »dobro« informirani list je prinesel vest celo pod drugim imenom in priimkom z »ugotovitvijo«, da je delavca zadela kap. V tem listu so novice iz Kranja vedno zelo netočne in izgleda, da se gre tod samo za nekako prvenstvo v hitri poročevalski službi. Zakaj se potem vodi preiskava, če je delavca enostavno zadela kap?! Nikjer pa se ne omenja niti z besedico razmere, v katerih živi in dela v barvarni zaposleno delavstvo.
ne pozabimo predvsem nalog Protituberkulozne zveze, ki skuša potom svojih edinic na najuspešnejši način manjšati gorje, ki ga prizadeva našemu ljudstvu najopasnejša sovražnica — jetika. Zato apeliramo na vso javnost brez izjeme, da posveča ciljem protitufoerkulozhega gibanja vso svojo pozornost ter se z gmotnimi prispevki ob vsaki priliki spominja njenih nalog. Čekovni račun Poštne hranilnice je št. 15.531, — Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
Prva papeževa enciklika
Novi papež je izdal svoje prvo pismo, v katerem zagovarja pravičen mir in svari pred starimi pogreški.
Enciklika pravi, da smatrajo v nekaterih deželah, da je država cilj sama sebi, ki je neodvisna od krščanskih in moralnih zakonov. Uničevanje zaupanja med narodi je spravilo človeštvo na rob propada. Meč ne prinaša rešitve. Bodoči red mora sloneti na temelju naravnega krščanskega prava. Cerkev je pripravljena sodelovati za ta red, ne da bi se vmešavala s svojo delavnostjo, ki bi slabila civilno oblast in omejevala njene pravice. Okrožnica govori dalje o spoštovanju mednarodnih pogodb, ki se morajo sporazumno izpreminjati, ker je to potrebno za ohranitev zaupanja med državami.
Poslanica je vzbudila negodovanje v Nemčiji.
Razno
Med svojce vpoklicancev se vštevajo pri podpiranju tudi izvenzakonska žena, izvenza-konski otroci, izvenzakonska mati in izvenza-konski oče, če jih je vpoklicanec vzdrževal. To pojasnilo objavlja minister socialne politike v »Službenih Novinah«.
Prejemki bratovskih skladnic so oproščeni rentnega davka. Davčne oblasti so' dobile navodilo, da prejemki bratovskih skladnic, v kolikor izvirajo iz prispevkov dbrestovanja, niso podvrženi rentnemu davku, kar je tudi ugotovljeno v točki 9, člen 63 zakona o neposrednih davkih.
Kako je z jesenskimi posevki? Nagajivo jesensko vreme je ponekod po deželi zadržalo j kmete, da niso mogli posejati ozimine. Zlasti ! se gre za pšenico. Med tem je postalo že zelo ■ mrzlo in po Gorenjskem je ponekod zapadel j sneg.
Tekstilni industrije! in dolžniki. V Zagrebu so se posvetovali tekstilni industrijci glede po- j stopanja proti dolžnikom, ki sa vsled izrednih razmer zaostali s plačili. Konferenca je pripo- j ročila vsem tovarnarjem, naj dovolijo za račune, ki so bili izdani do 1. septembra obročno od- j plačilo (tri obroke v 90 dneh). Tožbe, v koli-] kor so bile vložene naj se ustavijo. Plačila' zmožnim odjemalcem naj se dovoli .30 do 90 dnevni plačilni rok za nova naročila.
Prebivalstvo Jugoslavije narašča. Število | prebivalstva utegne narasti do konca tega leta ( na 15,700.000 prebivalcev. Prebivalstvo Beograda pa na 400.000.
Dopusti za francoske vojake na fronti. Armadno poveljstvo je odredilo, da ima vsak francoski vojak vsake 4 mesece pravico na 10 dni dopusta; vojaki, ki se posebno izkažejo na fronti, pa na 13 dni.
I Kaj vse sme angleški vojak čitati na fronti?
Kakor poroča tržaški »II Piccolo«, je angleški j vojni minister izdal indeks knjig, katere smejo vojaki čitati. Med dovoljenimi knjigami je tudi »Mein Kampf« od Hitlerja, »Kapital« od K. Marxa, knjige od Barbusse-a in Tolstoja. -
21 ameriških ladij se je moralo doslej podvreči preiskavi in sicer so angleške vojne ladje ustavile in preiskale 12, francoske 6, nemške pa 3 ameriške trgovske ladje. Večina ladij je bila čez par dni zopet izpuščena, 2 ameriški ladji pa Angleži še vedno zadržujejo, med tem ko so en parnik, ki so ga prvotno zaplenili Nemci, pridržali Rusi v svojem pristanišču v Murmansku.
Vodja nemškega mladinskega gibanja je nesposoben za vojaško službo. Veliki vodja nemškega mladinskega gibanja Baldur v. Schirach je po mnenju vojaške komisije nesposoben za vojaško službo.
Nevi razpusti katoliških društev v Nemčiji. Vodilni nizozemski katoliški dnevnik »Maas-bode« poroča o nadaljnih razpustitvah še preostalih katoliških društev v Nemčiji. Tako je bila razpuščena s sedežem v Freiburgu i. Br. »Ženska pomožna akcija za podpiranje duhovniških poklicev« v 50.000 članicami. Nadalje sta razpuščena »Albert Magnus-Verein« in »Neu-Deutschland«, ki sta organizaciji katoliškega dijaštva in učiteljstva. Ista usoda je zadela tudi znano katoliško mladinsko organizacijo »Quickborn«.
Novo cementarno dobi Servola pri Trstu. Jeklarsko podjetje Ilva je sklenilo, da zgradi v Servoli pri Trstu cementarno, ki prične o-bratovati spomladi 1940.
V Nemčiji je vedno več Židov. V prvotni Nemčiji jih je bilo 600.000, od katerih so jih nacisti izgnali v petih letih 300.000. S priključitvijo Avstrije so dobili novih 850.000, s priključitvijo Češke 1.5 milijonov in ,z osvojitvijo Poljske se je zvišalo število Židov na okroglo 5 milijonov. Naseliti nameravajo vse Žide na Poljskem, a. .	•	»	■	-	-	-	■	<	,»t
>	*	-	Kip matere božje iz Loreta so
podarili generalu Francu, da ga postavi v aerodromu v Tetuanu, .	•	> •	• ***i
9 japonskih ribiških ladij, ki so bile eno leto s posadkami vred internirane v ruskih pristaniščih, je bilo te dni po nalogu sovjetskega ko-misarijata v Moskvi izpuščeno na svobodo. Japonske oblasti pa bodo baje izpustile nekaj ruskih ladij, ki so bile doslej pod japonskim nadzorstvom.
Vročina v Sibiriji. V Zapadni Sibiriji ter Sovjetski Srednji Aziji vlada zdaj .prava tropska vročina. Tako je v mestu Taškentu kazal toplomer pred nekaj dnevi 30 stopinj. Taka visoka temperatura je v teh krajih v oktobru nekaj popolno nenavadnega.
ICotCUU sodcužlc
Težave s šolo
Vsako šolsko leto se začne ot) splošnem mol ku javnosti in časopisja. Dočim ima
časopisje v svojih predalih prostora za vsako neznatno in brezpomembno malenkost, odpravi šolo po večini1 z bežnimi opombami. In vendar so vzgojna in učna vprašanja največjega pomena za bodočnost vsakega naroda in naša javnost bi se jih morala vedno znova lotiti z vso potrebno resnobo.
Zajemanje iz skupne sklede V kmetiških, pa še tudi ponekod v delavskih družinah si gospodinje pomivanje rade olajšajo s tem, da vsa družina zajema iz. iste sklede, ne samo rodbinski člani in posli, tudi tujec in popotnik ter občinski revež, ki je prišel ravno na red za to hišo. Res je lepa taka gostoljubnost in sočutje z usodo reveža, vendar pa ni prav, da nima vsakdo svojega krožnika. Zajemanje iz skupne sklede je najlažji način prenašanja bolezni. 2e kadar je družina sama pri jedi, toi moral imeti vsakdo svoj krožnik, saj živi vsak svoje samostojno življenje, hodi po svojih potih in lahko naleze kje bolezen, jetiko ali katero drugo, ki se morda pri njem ne bo očitno pojavila, pa jo neopaženo prenese na drugega. Še bolj pa je potrebno, da ima svoj krožnik tujec, za katerega ne vemo, odkod je prišel. Seveda je res, da morajo v današnjih hudih časih kmečke gospodinje opravljati o-gromno delo, da jim je delo na polju glavno opravilo, gospodinjski posli pa le postransko. Kljub temu pa morajo skrbeti za zdravje svoje družine, kolikor je v njih močeh in prevzeti malo več pomivanja, samo da ima vsak družinski član svoj krožnik.
Vroča kopel
Človeškemu telesu prav dobro de vroča ko-
| pel, ki bi' si jo morali privoščiti vsaj vsakih štirinajst dni. Voda naj ima toplino človeškega J telesa, torej od 35—36° C. Dobro je, če zmehčamo trdo vodo s tem. da damo, v njo žlico boraksa ali pa žlico soli. Staroznano pravilo je, da se ne smemo nikoli kopati z: zelo polnim; želodcem. V vodi ostani samo kakih 20 minut, ne dalje, da ne postane koža preveč raskava. Po kopeli se splahnemo s hladnejšo vodo in če kdo le prenese, se naj oškropi še z mrzlo prho. Potem se dobro obrišemo, nato pa si namažemo telo z olivnim oljem, ki je poceni in izdatno, drugače je koža hrapava in nas povsod srbi. Po kopeli je najbolje, če se vležemo.
Ječmenčkova juha z jabolk
Letos je riž drag in ga ponekod sploh ni dobiti. Zato bomo morali v naše jedilnike uvesti bolj kakor doslej ječmenček, ki smo ga do-sedaj upoštevali samo pri ričetu. Ječmenček je pa v kuhinji zelo uporaben in se d'a iz njega marsikaj dobrega in okusnega napraviti. Fini ječmenček je prav dober vložek za govejo juho namesto riža. Pa tudi brez goveje juhe napravimo lahko prav dobro ječmenčkovo juho z jabolkami na sledeč način: Potrebno množino ječmenčka operemo in pristavimo- v loncu na ogenj. (Za osebo vzamemo 5 do 7 dkg ječmenčka.) Medtem olupimo nekaj jabolk, narežemo krhlje in jih damo k ječmenčku. Ko je že oboje kuhano, dodamo nekoliko sladkorja, malo soli in cimta in zabelimo z mastjo ali maslom. Ta juha je zelo okusna, poceni in jo imajo otroci in odrasli enako radi. — Namesto ječmenčka lahko vzamemo tudi kašo ali riž. Se boljša je taka juha. če damo vanjo poleg jabolk še češplje sveže (ali posušene).
Iz foške
Koliko
zavarovancev ima
(32.00011)
KARITAS!
Uvedba kazenskega postopanja. »Češkoslo-vensky Boj« (Pariz) poroča, da je bil nedavno aretiran od' nemške policije v Pragi Jan Va-nek, urednik »Prava Lidu« ter Josef Jirout, glavni urednik plzenske »Nove Dobe«. Nadalje sta bila aretirana bivši predsednik senata, s. dr. František Soukup ter predsednik socialdemokratske stranke, s. Anton Hampel. Dr. Soukup je bil že vdrugič aretiran. (S. Jan Va-nek se je mudil lansko leto v Beogradu, na kulturnih proslavah socialističnih društev in je ob tej priliki obiskal tudi Maribor.) V Strahov-skem samostanu je bil aretiran opat Metod Zavorah star 77 let, nadalje kanonik Bohumil Stašek, bivši poslanec in generalni tajnik katoliške ljudske stranke ter glavni urednik »Li-dovih Listov«, v Olomoucu je bil aretiran prof. Ciril-Metodove fakultete František Cinek, pisatelj raznih nabožnih knjig.
Trgovina z mesom in mlekom pod nadzorstvom. V smislu vladine naredibe sta ustanovljeni Češko-moravska zveza za trgovino z mesom in Češko-moravska zveza za trgovino z mlekom in jajci. Listi poročajo, da sita pravkar predsedstvi teh dveh zvez položili prisego v roke predsednika vlade. Prosta trgovina z mesom, mlekom in jajci je torej s tern. na Češkem odpravljena.
de-
monstracije v Pragi. Dne 28. oktobra je preteklo 21 let od ustanovitve Češkoslovaške republike. Ta dan je bilo v Pragi zelo živahno. Vršile so se demonstracije na Vaclavskem namesti. Nastopila je oborožena sila in je bilo aretiranih 800 oseb.
Iz SlovaSke
Novi predsednik Slovaške. Za predsednika slovaške republike je bil izvoljen znani duhovnik dr. Tiso.
Novi predsednik slovaške vlade. Ker je mon-signor Tiso postal predsednik slovaške republike, je postalo prazno mesto predisednika vlade. Na to mesto je Tiso imenoval znanega prof. Tuko, u i. -	«- ...» i •
Žandarji namesto orožnikov. Slovaška vlada kot tudi vlada Protektorata Češke in Morave je spremenila imenovanje orožnikov (četnikov), ki se morajo sedaj imenovati zopet »žandarji« in namesto orožniške postaje zopet »žandarske postaje«. Češki listi poudarjajo, da so doslej uporabljali za ime orožnikov izvirno slovansko ime »četnici«, ki je pomenilo četovati, to je hoditi okrog. Na ta način je izginilo izvirno slovansko ime.
Delavski pravni svetovalec
I« bi vsak savarovanac prahodll pol 1.300 m, bi vsi skupaj napravili pot okoli svata 1
Po 15. novembru 1939 bo že prepozno!
Vsi, ki ste rojeni l. 1860, 1865, 1870, 1875, 1880, 1885, 1890, 1895, 1900, 1905. 1910, 1915, 1920, 1925, 1930 (In še niste zavarovani pri KARITAS), pristopite v KARITAS najkasneje do 15. novembra
1939. Pozneje bo za vas zavarovanje dražje!
r
Starostna preskrba
I
Jamstvo: nad 100,000.000 dlnarlev
KARITAS: Maribor, Orolnova ulica St. 8 KARITAS: Llubijana. palača Vzajemne zavarovalnice
Življenjsko zavarovanje
Vprašanje:	Nekemu	zavarovalnemu
agentu sem podpisala pristopno izjavo, da zavarujem svojo hčer za življenje. Par dni pozneje je moj mož zavarovanje odpovedal. Zavarovalnica pa me kljub temu terja za plačilo dospele premije in mi grozi v nasprotnem primeru s tožbo. Ali upravičeno?
Odgovor:	Zastopniku	zavarovalnice	ste
verjetno podpisali obvezno ponudbo, ki je veljavna, ako so Vam bili istočasno izročeni tudi splošni zavarovalni pogoji. S tem. da je zavarovalnica Vašo ponudbo sprejela, je stopila zavarovalna pogodba v veljavo ter je ne morete enostransko razdreti. Razderete odnosno odpoveste lahko pogodfoo le na način, kot je določen v zavarovalnih pogojih. Enostranska izjava Vašega moža ni bila zadostna in bodete zato morali premije plačati. Zavezan pa seveda ni Vaš mož, če ni ničesar podpisal.
Odškodnina radi kobile (Šmartno)
Vprašanje: Izročil sem kobilo vojaški oblasti v zvezi z orožnimi vajami, pa so mi jo vrnili bolno. Ali lahko zahtevam kako odškodnino.
Odgovor:	Obrnite se na pristojno vojaško
komandido, ki Vam bo morala priznati stroške za zdravljenje kobile in tudi morebitno daljno odškodnino.
Zamenjava rubljev (Vitanje)
Vprašanje: Imam 500 ruskih rubljev od leta 1920. Kje jih lahko zamenjam in za koliko?
Odgovor:	Dotični ruski rublji niso več v
veljavi ter jiih ne bodete mogli nikjer zamenjati, ker so brez vsake cene.
Mezda za orožne vaje (Hrastnik)
Vprašanje: Ali imam kot železniški delavec pravico do plačila za orožne vaje?
O dl govor:	Po pravilniku o železniških
delavcih ne morete zahtevati plačila, ker ta pravilnik za železniške delavce ne predvideva plače za orožne vaje. Pravico do nje bi torej imeli le, ako niste nastavljeni po pravilniku, ampak po posebni službeni pogodbi.
LJUDSKA
SAMOPOMOČ
v Mariboru, rag. pon. blagajna
mana domača zavarovalna nato D?v* v Dravaki banovint, U plodonosno delaje le od leta 1927 Id je Izplačala tekom obatoja nad 37 milijonov ■In na pogrebninah In doti.
Zavarujo la pogrobnlno zdrave
®*®be obeh epolov od 17. do 70. leta do ■ajvet din 10.000 — In
n doto mladoletne od 1. do 11 do najvei din 25.000*— plačljiva ob dow» lenem 21. letn.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
Zastavljalnica«. RENK
Maribor, dragorCNcva ui. 6.
se
Začetek ob 9. url dop.
Za konzorcil Izdala in urejule Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.