b y H11 [i mm ■ M \ ■ 1 ■ M ■ I pilili LETO L, št. 19 PTUJ, 8. maja 1997 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Obljubljeni napredek provinte V teh dneh, ko pospešeno gradimo nove metre cest - obvozov, nadvozov in podvozov - ponosno in zadovoljno zremo v bližnjo prehodnost, ko bodo cestni križi in težave le še grenak spomin. Gradijo se ceste, ki nas bodo za korak približale centru našega slo- venskega univerzuma, ki nam bodo skrajšale pot do prestolnice. V naše kraje naj bi pripreljale večjo kvaliteto življenja, po njih se bodo pripeljali turisti, po njih bodo hrumeli tovornjaki in po teh cestah bodo v svet odšli tudi naši otroci - v šole, na študij, ven iz province, čim dlje. Je pač tako, da je naša sicer majhna dežela razdeljena na cen- ter in na provinco. Pod to nesrečno provinco pa razumemo vse, kar je za nekaj kilometrov oddaljeno od Ljubljane. Provinco s svojim vedenjem ustvarjamo ljudje, ki tukaj živimo - provincialci in tisti, ki to niso. Naša majhna zaprašena okolja obvladujejo lo- ki Ini politični šerifi, ki na domačem dvorišču poznajo odgovor na vsa vprašanja življenja, vendar se tresejo od strahospoštovanja, ko se na tem dvorišču ustavi avtomobil najmanjšega in najnepo- membnejšega uradnika - z ljubljansko registracijo. Ti prihajajo že od nekdaj vedno z za?nudo in enakim izgovorom, češ, saj veste, ceste, promet. Promet ni naravna katastrofa, je naša realnost, ki jo je treba všteti v vsako potovanje. Ampak tam v provinci bodo oni že počakali, je način razmišljanja centralnih uradnikov. In medtem ko z nasmeškom in upogibanjem hrbta prikimavamo našim gostom" in razmišljamo, kako naj jih čimlepše pogostimo, da bodo zadovoljni, se potihem jezimo, preklinjamo, hkrati pa smo srečni, da so sploh prišli. Pri vsem tem pa se ne zavedamo, da smo mi tisti, ki s svojim obnašanjem dovoljujemo, da iz nas delajo provinco. Provinca ni le geografski pojem, ki ga je mogoče meriti s številom kilometrov oddaljenosti od Ljubljane ali stanjem infra- strukture in življenjskega udobja. Provinca je tudi stanje človeko- ve ozaveščenosti, samospoštovanja. Nenehno slišimo, da mladi in izobraženi ljudje nočejo nazaj v svoje kraje. Pripravljeni so plačevati bajne vsote denarja za na- jemnine, samo da so v centru, čeprav bi jim v katerikoli provinci poleg dela ponudili tudi stanovanje, zaposlitev za zakonca in tečaj baleta za otroka. Gotovo ne ostajajo v mestu zato, da lahko redno hodijo v gledališče, ali zato, da lahko spremljajo prvoligaški nogomet, ker si to z malo napora lahko privoščimo tudi provinci- alci, ampak zato, ker bežijo pred provincijsko mentaliteto. Ne želijo, da jim sosed gleda v lonec in pod preprogo, dovolj jim je dežele dolgih jezikov in kratke pameti, z veseljem se izgubijo v blaženosti, ki seji reče anonimnost. Varno in prijetno. Zato ceste ne bodo pripeljale ne ljudi in ne resničnega na- predka. Napredek bo . / tuJa^^^ 8. maj je ptujski spominski dan. Tega dne leta 1945 je bil namreč osvobojen Ptuj. 24 let je bil 8. maj praznični dan Ptuja oziroma njegovih krajevnih skupnosti. Nazadnje so ga praznovali leta 1993, ko je bil svečano odprt glasbeni paviljon v Ljudskem vrtu in ko so takratni vodilni politiki mesta oziroma bivše občine Ptuj napovedali, da je "sedaj napočil čas, da vrnemu Ptuju Ptuj in da si mesto ponovno pridobi tisto vlogo, ki jo je v preteklosti že imelo". Napovedana pa je bila tudi etapna obnova Ljudskega vrta. Če drugo ne, bi ob današnjem dnevu lahko občani izvedeli, kako se ti programi izpolnjujejo, četudi praznika več ni, ostaja pa spominski dan. Mestne četrti, ki so pravne naslednice bivših krajevnih skupnosti mesta, v tem obdobju najbolj željno pričakujejo spremembe zakonodaje o lokalni samoupravi, ki bodo, kot je pričakovati, prinesle pričakovano boljšo opredelitev položaja in statusa ožjih delov mesta (krajevnih skupnosti, mestnih četrti in vaških skupnosti). Delegacija mestnih četrti, ki jo sestavljajo predsedniki svetov, bo ob današnjem spominskem dnevu položila venec na skupno grobnico na starem mestnem pokopališču. MG DRUGI JAVNI RAZPIS SKLADA ZA REGIONALNI RAZVOJ Zadnji rok za prijavo 15. junij V aprilu je Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja objavil drugi javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil in jamstev projektom. Posojila so namenjena skladnejšemu regio- nalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja, nanj pa se lahko prijavijo tako fizične osebe (kmetovalci) kot tudi gospodarske družbe, samostojni podjetniki in obrtniki - vsi seveda z demografsko ogroženih območij. Letos je za posojila na voljo 950 milijonov tolarjev, zadnji rok za oddajo prijave pa je 15. junij. V lanskem letu je sklad, ki ima sedež na Seškovi 9 v Ribnici, prejel 519 vlog, od tega največ za kmetijsko dejavnost, nekaj manj za gospodarsko in le 21 vlog za infrastrukturo. Letošnji drugi razpis se vsebinsko ne razlikuje od lanskega, drugačna je samo struktura, dodeljenih naj bi bilo manjše število posojil oz. jams- tev, bodo pa zato zneski za posa- mezno posojilo nekoliko višji. Sicer pa je sklad v tem trenutku tudi eden redkih instrumentov, ki jih ima vlada na voljo za reševanje problematike na de- mografsko ogroženih območjih po Sloveniji. Sklad lahko s posojili - kot piše v razpisu - financira posebne na- mene: za projekte kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kme- tiji in projekte gospodarskih de- javnosti, za premostitveno fi- nanciranje infrastrukturnih pro- jektov, za dopolnilno financi- ranje projektov za izvajanje programov aktivne politike za- poslovanja in za dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi proble- mi. Sicer pa je v načrtovanem programu v prednosti financi- ranje projektov, ki izhajajo iz že izdelanih razvojnih projektov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) na področju t. i. delovnega prostora ter vinskih turističnih cest. V prednostnem namenu je tudi do- polnilno financiranje projektov dopolnilne dejavnosti na kmeti- jah z demogafsko ogroženih območij in z omejenimi možnostmi pridelave, tudi fi- nanciranje razvojnih in ekonomsko upravičenih ter eko- loško sprejemljivih projektov na omenjenih območjih. Vse informacije o ugodnih po- sojilih sklada so že bile objavlje- ne v nekaterih časopih 23. aprila, posebna merila veljajo tudi za način prijave z vso potrebno do- kumentacijo. Prijavni obrazci sklada se lahko kupijo od 29. ap- rila dalje na pooblaščenih eno- tah Abanke, Hranilno-kreditne služne in na sedežu sklada v Ri- bnici. Na širšem ptujskem območju so demografsko grožena območja po občinah: Destrnik - Trnovska vas, Dornava, Juršinci, Kidričevo (samo z na- seljem Cirkovce), Gorišnica, Majšperk, Videm, Zavrč in mestna občina Ptuj z naselje- ma Nova vas pri Markovcih in Strelci. TM OPOZORILO! Zavod VID tako kot druge dobrodelne organizacije op- ravlja neprofitno dejavnost za iz- vajanje pomoči prizadetim otro- kom. Sredstva za te pomoči pri- dob iva skladno z zakonskimi določili o pridobivanju sredstev za izvajanje osnovne dejavnosti pomoči otrokom tudi s prodajo publikacije ob obiskih svojih pooblaščenih predstavnikov pri strankah na domu. To dejavnost opravljamo na podlagi veljavnih zakonov in predpisov. POJAV LAŽNIH AKVIZITERJEV S področja okolice Ptuja smo pred kratkim dobili obvestilo o lažnih akviziterjih, ki pri svoji Prodaji izkoriščajo in navajajo dejavnost zavoda VID ter pomoči otrokom za pospe-ševanje lastne prodaje in s tem blatijo za- vod in tudi vse podo-bne dobro- delne organizacije. Ob obisku takšnega lažnega akviziterja, ki bo izkoriščal ime in delo zavoda, ne bo pa imel ustrez- nih dokumentov in pooblastil, izda- nih s strani zavoda VID, takoj ob- vestite policijo ali pa nas pokličite na telefon: 064 350-480. Proti osebam, ki bodo izkoriščale delo zavoda VID oziroma bodo o zavo- du širili neresnice, bomo prisilje- ni ukrepati skladno z zakoni. S preprečitvijo takšnih dejanj bos- te pomagali sebi, zaupanju v dobrodelne organizacije in predvsem boste pomagali tistim, katerim so sredstva teh organi- zacij namenjena. Za sodelovanje se vam zah- valjujem predvsem v imenu dosedanjih in bodočih prejemni- kov pomoči s strani zavoda VID. Marija P. Oštir, dir. Humanitarni Zavod Vid, Kranj, Planina3, Kranj 2 Četrtek, 8. maj 1997 - TEDNl|( LENART / PATHOS RESEN Delavci dobili decembrske plače Potem ko smo tudi v Tedniku že pisali o najbolj črnem sce- nariju za lenarško tovarno nožev in re/il Pathos, se /daj stvari nekoliko premikajo na bolje. Tovarni, ki je pred le- tom dni napovedala bleščeč rzvoj in nova delovna mesta za 250 brezposelnih kovinarjev (to bi bil pravi obliž na le- narške rane velikanske brezposelnosti), je grozil stečaj. Obiskovali so jo tudi davčni inšpektorji, predstavniki mi- nistrstva za delo, občine Lenart in seveda banke. Najbolj kritična je likvidnost, ki je skoraj pokopala 64-članski ko- lektiv tovarne, ki se je naselila v eni od proizvodnih dvoran lenarškega Klemosa. Delavci so vztrajali pri svojem, zahtevali so izplačila zaostalih plač, ki jih niso videli že od decembra lani. Pred prvomajski- mi prazniki so decembrsko plačo tudi dobili, zdaj pa jim obljubljajo še preostala plačila. Predstavnik stavkovnega odbora Rajko Glogovac nam je povedal, da je bilo težko in da mu delavci niso verjeli. Zdaj, ko so končno dobili nekaj krvavo zasluženega denarja, se bo lažje pogovarjati. Začeli bodo namreč delati, to pa pomeni, da Pathos (za zdaj) le ne bo šel stečaj. Z razpletom je zadovoljen tudi lenarški župan Slavko Kram- ber-ger, ki se je skupaj s sodela- vci dejavno vključil v razreševa- nje žgoče problematike. Povedal je, da so končno uspeli najti sku- pni jezik tako občina kot tudi banka in lastnik in rešili še eno potapljajočo se lenarško barko. Čeprav je za kakršnekoli ocene še prezgodaj, je res, da je ostalo nekaj dragocenih delavnih mest in da bodo delavci za svoje delo prejeli skromno pačilo. To pa pomeni preživetje zanje in nji- hove družine. In prav to je najpo- membnejše, saj je pri Lenartu brez dela 1860 ljudi. Več kot preveč! M. Toš NOVO V PTUJU Contattum za svetovalne in raziskovalne storitve Zakonca Mirjana in Robert Ivanuša, ki imata dolgoletne izkušnje v izobraževanju, sta ustano- vila podjetje za intelektualne in raziskovalne storitve Contactum, ki ima sedež v Osojnikovi 3 v Ptuju (poslovni center ob Super Liju). Njun cilj pri ustanovitvi podjetja je bil predvsem ta, da bi s svojo dejavnostjo svetovanja - pomoči (inštrukcijami) pomagala vsem mladim, ki ima- jo težave ob vstopu v srednjo šolo, zlasti še pri poslovni matematiki, statistiki. Pri tem ne gre za klasične inštrukcije, temveč za celovito in načrtno pripravljanje dijakov na preizkuse znan- ja, spremljanje njihovega dela in tudi za kontak- tiranje z njihovimi razredniki in učitelji ter is- kanje skupnih rešitev. V ta namen sta izdelala več različnih paketov svetovanja in pomoči, ki trajajo deset, dvajset ali sto ur oziroma po dogo- voru. Poleg tega ponujata tudi računalniške sto- ritve za druge uporabnike, zlasti v poslovnem smislu. Rdeča nit v dejavnosti novega podjetja Contactum je izobraževanje oziroma vse, kar je povezano z njim, od literature, svetovanja, učenja, spremljanja do analize rezultatov, ki jih bodo preverjali in usklajevali s tistimi, ki prever- jajo znanje dijakov. Že v jeseni bodo izdali pri Državni založbi delovni zvezek za poslovno ma- tematiko, ki bo dobrodošel učni pripomoček tudi za vse, ki se izobražujejo v okviru Ljudske univerze. Podjetje Contactum si tudi prizadeva, da bi postalo založnik za to vrsto literature ozi- roma za didaktične pripomočke. MG KOMENTIRAMO / KOMENTIRAMO Slovenskogoriško kmetijstvo na razpotju? V Lenartu in okoliških krajih je vse več komentarjev, ki so jih vzpodbudila razmišljanja ude- ležencev nedavne okrogle mize o problematiki kmetijstva. Bila je v Jurovskem Dolu,družno pa sta jo pripravili Slovenska ljudska stran- ka in krajevna skupnost Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Čeprav so napovedovali množično udeležbo, je v kulturnem domu ostalo nekaj stolov praznih. Razprava pa zato ni bila nič manj vroča in aktualna, zlasti še zato ker so načenjali prob- lematiko slovenskega kmetijstva in našega vstopa v Evropsko skup- nost. Okrogle mize so se poleg domačih kmetov iz Jurovskega Dola in drugih krajev občine Le- nart in sosednjih občin udeležili tudi poslanec državnega zbora Ja- nez Kramberger, tajnik občine Le- nart Edo Zorko, predsednik občinskega sveta Lenart Milan Gumzer in več občinskih svetni- kov. Takšna udeležba je napove- dovala zanimiv večer, ki ga je z ak- tualnim razmišljanjem dopolnila še direktorica lenarške KZ Kristi- na Peserl. Bilo je vsega po malem, veliko kritike na račun države, ki premalo stori za uveljavitev načel o evropsko usmerjeni in ekosocial- ni družinski kmetiji in še zlasti na račun nekontroliranega uvoza mesa. Prav kriza živinoreje je v Ju- rovskem Dolu prišla najbolj do iz- raza, saj kmetje iz Slovenskih goric že lep čas ne morejo prodati živine. Nejevoljni so tudi zaradi nelojalne konkurence, ki se pojavlja med kmeti, saj zlasti v Prekmurju po- nujajo živino po bistveno nižjih cenah kot na Štajerskem. Niso skoparili tudi s kritikami na račun občine Lenart. Ta namenja v letošnjem občinskem proračunu za kmetijstvo dobrih 20 milijonov tolarjev, vendar je to po prepričanju kmetov bistveno pre- malo. Veliko žolča so zlili tudi na račun pomanjkljivih evidenc živi- ne in vsega drugega na podeželju, ki bo najbrž plačalo visoko ceno za vstop naše države v EU. Bolj kot vsi ti problemi, ki seve- da sploh niso zanemarljivi (niso pa značilni samo za lenarški del Slo- venskih goric), pa je grenko spoznanje, da kmet s 15 kravami molznicami ne zmore plačati soci- alnega zavarovanja in šolanja ot- rok. Kako naj torej slovenskogo- riški kmet preživi, so glasno nego- dovali udeleženci okrogle mize in opozarjali tudi na slab socialni položaj delavstva, ki nima denarja za nakup hrane. To pa se seveda še kako pozna kmetom, ki so v Ju- rovskem Dolu terjali izenačitev odkupnih cen po vsej državi. Po- vedali so, da je strategija slo- venskega kmetijstva porazna in da država vzpodbuja nedelo. Ali res? Kmetje spoznavajo, da so presla- bo povezani in da zaradi neenot- nosti plačujejo dodaten davek. Na ta neskladja jih je opozorila tudi direktorica lenarške KZ Kristina Peserl in poudarila, da morajo kmetje trdneje sodelovati. Zadru- ga bi morala reševati vse proble- me; ko je kmetu najtežje, išče po- dporo v zadrugi, sicer pa na veliko podpira nelojalno konkurenco, zlasti še odkup živine, ki za poceni denar odhaja iz slovenskogoriških hlevov. KZ Lenart se bori za kme- ta, smo slišali v Jurovskem Dolu, zato bi kmetje morali vedeti, da KZ ni proti njim, žal pa doživlja enake tegobe kot njeni člani. Problemi v kmetijstvu so resni, o tem nihče ne dvomi. Kmetijstvo bo moralo vzpostaviti red, vendar volje za to ni. Zlasti ne pri državi, ki že vseh sedem let samostojnosti tlači kmeta in kmetijstvo. Pre- kupčevalci še kako dobro vedo, ko- liko živine stoji v naših hlevih, je komentiral dogajanja Peter Kra- ner, poslanec prvega sklica demo- kratične skupščine samostojne Slovenije. Le sprenevadamo se vsi po vrsti, le prave volje ni, ker se da na račun uvoza bistveno bolje zas- lužiti kot pa s poštenim delom. To pa je bila ena glavnih iztočnic ok- rogle mize, ki bo najrbž še odme- vala. Seveda pa odmevi ne bodo rešili problemov slovenskogo- riškega kmetijstva, potrebni bodo učinkoviti ukrepi. Teh pa (še) ni! M. Toš PTUJ / NA GRAJSKEM HRIBU NIC NOVEGA Restavra€ija taka na obnovo že sedem let DENACIONALIZACIJSKI ZAHTEVEK LE KRINKA ZA NEDELAVNOST MESTNEGA SVETA IN OBČINSKEGA URADA • V MESTNEM, PRORAČUNU NITI TOLARJA ZA UREDITEV GRAJSKE INFRASTRUKTURE, KI JE POGOJ ZA ZAČETEK UREJANJA RESTAVRACIJE ft Lani si je po statističnih podatkih (torej na osnovi prodanih vstopnic) ptujski grad ogledalo 60 tisoč domačih in tujih obis- kovalcev. Po številu je bil drugi najbolj obiskani grad v Slove- niji. Obiskovalcev grajskega hriba pa je bilo gotovo še več. Ne- kateri pridejo samo, da si z grajske ploščadi ogledajo Ptuj, od koder je lep pogled na jezero. In če je grad z grajskim hribom resnično ponos več kot polovice Ptujčanov (to je pokazala tudi anketa Spema iz junija 1993), bi se prenova grajske restavraci- je morala pričeti takoj po prenosu le-te na sedaj že bivšo občino Ptuj. Če pa k temu dodamo še staro mestno jedro, na katerega je ponosnih 24 odstotkov anketirancev iz tega obdob- ja, bi vsak, ki ima količkaj odnosa in odgovornosti do razvoja enega najstarejših slovenskih mest, že zdavnaj terjal odločnejše ukrepanje na tem območju. Grad in staro mesto sta tisti privlačnosti, ki bi ju večina Ptujčanov s ponosom pokazala obiskovalcem in turistom. Tako pa žal strategija turis- tičnega razvoja Ptuja po prvem zagonu ostaja zgolj popisan pa- pir. Po prvem obdobju ak- tivnejše promocije in ustvarjanja identitete Ptuja naj bi pozornost usmerili v ustvarjanje kvalitetne ponudbe, pri čemer naj bi imeli pomembno vlogo podjetniki in domačini. Na grajskem hribu se kljub "turistom na pladnju" ne dogaja skoraj nič (izjema je do- gajanje v samem gradu), kar bi govorilo v prid prizadevanja mesta, da pride do kvalitetne restavracije, v kateri se bodo gostje množično ustavljali. De- nacionalizacijski zahtevek je tako pravšnja krinka za nede- javnost mestnega sveta in občinskega urada na tem območju. Človek kar ne more verjeti, da v letošnjem pro- računu ni niti tolarja za ureditev celotne infrastrukture (plinovo- da, vodovoda in kanalizacije), ki prav tako vpije po ureditvi in ki predstavlja prav tako eno od ovir za začetek urejanja gostinske ponudbe v nekdanji grajski kon- jušnici. V proračunu za leto 1996 so sredstva sicer bila, ker pa se ni nič delalo, so jih porabili drugje, v programu za leto 1997 pa bi se po lanskih zagotovilih morala najti. To pa še toliko bolj, ker je že lani novembra ptujska up- ravna enota izdala odločbo, da grofje Herbersteini ob nacionali- zaciji niso bili jugoslovanski državljani. Če bi ptujska občina bila zainteresirana za ureditev najbolj perečega problema ponudbe na grajskem hribu, bi postopek v zvezi s pravno- močnostjo odločbe ptujske up- ravne enote pospešila. Z izkaza- nim interesom bi do tega potrebnega dokumenta lahko prišla v enem mesecu. Sicer pa normalni postopki trajajo tudi do enega leta. Z njeno pravno- močnostjo so namreč podani po- goji, da se zahtevek po denacio- nalizaciji zavrže kot nepopoln. Neuradno smo sicer izvedeli, da je takšen dopis pred nekaj tedni le šel iz ptujske občine na mi- nistrstvo za notranje zadeve. Ker pa je proračun sprejet, denar po- razdeljen, ni pričakovati, da se bo letos na grajskem hribu kljub nekaj let staremu ureditvenemu načrtu (ki ga bo potrebno ustrez- no dopolniti oziroma spremeni- ti) kaj dogajalo. V prid posegom na grajskem hribu govori tudi sklep slo- venske vlade o kulturnih spome- nikih in naravnih znamenitos- tih, ki so postali last Republike Slovenije in ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slove- nije 23. avgusta 1996. Območje mestne občine Ptuj je v tem skle- pu udeleženo s Ptujem - Grad (EŠD 583), Odlokom o razglasit- vi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, 35/89-181), s Ptujem - grad Ris- tovec (EŠD 6517). Ker je grajski kompleks torej državni in ker iz dokumentov lepo izhaja, da služi predvsem za muzejske namene, vendar tudi za gostinstvo in de- loma za stanovanja, je torej pravi naslov za posege na tem področju drugje. Začudenje ob nedejavnosti je toliko večje, če vemo, da je ministrstvo za kultu- ro vsem občinskim svetom, županom in vsem upravnim enotam 23. septembra lani posla- lo dopis v zvezi z izvajanjem za- kona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lasti in v zvezi s sklepom vlade o kul- turnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postali last Republike Slovenije. V njem jih med drugim opozarja tudi na do- pis z dne 2. 7. 1996, v katerem je omenjene naslove seznanilo, da gre za interventni ukrep, s kate- rim je država posegla v privatiza- cijo kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, ker bi se sicer kot družbena lastnina podjetij in drugih pravnih oseb v postopku lastninskega preobli- kovanja privatizirali. Pri tem je ministrstvo za kulturo še posebej poudarilo, da gre v razmerju med državo in lokalnimi skup- nostmi za začasno rešitev, ker bo trajna uzakonjena šele z novo za- konodajo o varstvu naravne in kulturne dediščine. V začetku tega leta (natančneje 29. 1.) pa je ministrstvo za kulturo datiralo dopis na Kmetijski kombinat Ptuj glede izdaje odločbe o lastninjenju kulturnega spome- nika "grad" za parcelno številko 1082/1 (grajsko restavracijo), ka- tere imetnik pravice uporabe je bilo gostinsko podjetje Haloški biser, ki pa je restavracijo brezp- lačno preneslo na sedaj že bivšo občino Ptuj. Podoben dopis je Kmetijski kombinat Ptuj prejel za grad Ristovec in grad Ravno polje. Vsi dopisi pa so šli tudi na naslove mestne občine Ptuj, Up- ravne enote Ptuj in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Iz dopisa tudi izhaja, da bo "uporabo in upravljanje spomenika ter mo- rebitno višino vloženih sredstev podjetja v spomenik določala po- godba, ki bo sklenjena v treh mesecih po izdaji odločbe". To- rej, tudi denacionalizacijski zah- tevek ne more biti več ovira. Od leta 1990 do danes je bilo zaradi neodgovornega ravnanja vseh, ki v Ptuju odgovarjajo za turistični in siceršnji razvoj, na grajskem hribu izgubljenega ve- liko denarja. Zagotovo pa bo šla po zlu še ena sezona, če ne več, ker so v ognju druga železa in priložnosti in ker kljub strategi)1 in jasno ugotovljenim prednos- tim v Ptuju ne vemo, kaj bi radi- Tudi pot s parkirišča pod gra' dom na grajski hrib je še vedno spolzka, zlasti ob dežju, pa b1 potrebovali tako malo denarja da bi jo uredili. Če padamo pfl večjih projektih, ni čudno, & tudi pri manjših. Majda Gozni^ TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, Jože Mohorič (tehnično urejanje). Propaganda: Oliver Težak, ■S 041 -669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ® (062) 771-261, 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. E-pošta: tednik@ kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. TEDNIK - Četrtek, 8. maj 1997 3 ••Pf i' ^piHHppHSHMHHHBH F *T 'T#J mtf ' j ® jBB (mj j j 'i W i » 7, F ' f ) H KA \ i.-i* l^J i GOSPODARSKE DRUŽBE POVEČALI PRIHODKE V 61 7 gospodarskih družbah v devetih občinah na Ptujskem je bilo v prejšnjem letu zaposlenih 931 1 delavcev, kar je za 5,8 odstot- ka več kot konec leta 1 995. Njihovi prihodki so znašali 106 milijard 41 7 milijonov tolarjev in so se v primerjavi z letom 1995 povečali za osem odstotkov. VELIKA RAST STROŠKOV DELA V okviru odhodkov poslovanja, ki so jih v letu 1996 izkazale družbe v upravni enoti Ptuj in občini Ormož, so po podatkih Agencije za plačilni promet Slovenije - podružnice Ptuj najvišjo rast dosegli tako imenovani drugi stroški dela. To so izplačila po po- godbah o delu, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, stroški prevoza, prehrana in drugo. Od prvega junija prejšnjega leta gospodarske družbe med druge stroške dela vključujejo tudi davek na izplačane plače. V prejšnjem letu so se dru- gi stroški dela povečali za več kot 27 odstotkov, delno pa je k temu prispevala tudi uvedba davka na izplačane plače. PRIPRAVE NA JUBILEJNI OBRTNI SEJEM V začetku prihodnjega tedna se bo sestal upravni odbor Območne obrtne zbornice Ptuj. Seznanil se bo z razdelitvijo počitniških zmogljivosti, posebno pozornost pa bodo posvetili pripravam na 30., jubilejni mednarodni obrtni sejem v Celju. Območna obrtna zborni- ca Ptuj bo tudi letos vsem sejemskim razstavljavcem za udeležbo na sejmu plačala 50 odstotkov stroškov. Poleg osrednjega razstavnega paviljona so v. zbornici pripravljeni sofinancirati tudi predstavitev posameznih sekcij. RINA KLINAR - GOSTJA ŽENSKEGA VEČERA Gostja petega ptujskega ženskega večera, ki bo 15. maja ob 19. uri v hotelu Mitra v Ptuju, bo Rina Klinar, bivša ministrica za delo, družino in socialne zadeve, danes direktorica radia Jesenice. V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI V tokratni informativni oddaji si bomo lahko ogledali več za- nimivih prispevkov, ki jih je Tinček Ivanuša posnel na prvo- majski proslavi in kresovanju, o akciji Zelenih Ptuja ob dnevu Zemlje, odprtju Miheličeve razstave, odprtju igrišč ob Šolskem centru in drugih priložnostih. V soboto bo oddaja na programu ob 21. uri, v nedeljo pa jo bodo ponovili ob desetih. Pripravila: MG !■ .J. IL^. , k^l 1 M^* ^ j t I PTUJ/PROJEKT ODPRAVE ARHITEK- TONSKIH OVIR Zbrani denar v Mursko Soboto in Radlje V projektu Odprava arhitek- tonskih ovir, ki sta ga pričeli v letu 199S Silva in Andreja Razlag, je bilo doslej zbranih ne- kaj več kot 2 milijona tolarjev. Častni odbor Sklada za odpravo arhitektonskih ovir, katerega predsednik je župan Miroslav Luci, je na podlagi javnega razpi- sa namenil milijon tolarjev os- novni šoli Murska Sobota, pol milijona pa osnovni šoli Radlje ob Dravi. To sta edini šoli, ki sta se prijavili na razpis in imata že izdelane programe za odpravo arhitektonskih ovir. Ostanek de- narja bo namenjen kot začetni kapital za nov humani projekt, ki ga snuje Andreja Razlag in kate- rega izkupiček naj bi bil namen- jen mladim invalidnim športni- kom, poškodovanim v promet- nih nesrečah. Spomnimo se, da so se v okviru projekta odprave arhitektonskih ovir srečali najboljši ptujski športniki, ki so osvojili naslov športnika Ptuja v zadnjih deset- letjih, v akciji Likovniki za inva- lide, ki sta jo Razlagovi organizi- rali na ptujskem gradu, pa je prispevalo svoja dela 47 slovens- kih likovnikov, sodelovali pa so tudi otroci ptujskih vrtcev. Akcija je prinesla Andreji Razlag naziv "pobudnica dobrih del 96", ki ga podeli vsako leto revija Naša žena. MZ TRNOVSKA VAS/ SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI 0 novem krajevnem samopri- spevku V sredo, 30. aprila, so se ses- tali člani sveta krajevne skup- nosti in med drugim razpravlja- li o uvedbi novega krajevnega samoprispevka. Samoprispevek bo z 48 odstot- ki namenjen za gradnjo večna- menske dvorane in dograditev šole, 28 odstotkov za vzdrževan- je krajevnih cest, 19 odstotkov za zagotavljanje dela KS, 3 odstot- ke za požarno varnost in 2 odsto- ka za društva. Krajani bi plačevali 10 odstotkov od ka- tastrskega dohodka, 2 odstotka od osebnega dohodka, višino plačila za podjetnike pa bodo določili na naslednji seji. Sprejeli so tudi finančni načrt za leto 1997, v katerem so predvideli 6,5 milijona tolarjev prihodkov od krajevnega sa- moprispevka in 12,5 milijona glavarine od občine. Med od- hodki je prioriteta vračilo kredi- ta v višini 6 milijonov tolarjev, ki je bil najet v lanskem letu za dokončanje zdravstvenega doma, 3 milijone so namenili za ureditev dokumentacije za do- graditev šole, 10 milijonov pa je namenjenih za modernizacijo in gramoziranje krajevnih cest. Posebne neplačane pogodbe krajanov bodo predali v izterja- vo odvetniku, ki ga določi svet KS, saj dolg po posebnih po- godbah znaša že 27.000 DEM. Sprejeli so tudi sklep, da bodo z javnim razpisom poiskali izva- jalca del za sanacijo prostorov KS Trnovska vas. Z. Š. (^JjjjtL SE ••• ... I wMwSelanom zagodla apr: šma, dodatno pa k suh eter,'7ki je tik pred prvim Paj( n zapihal skozi njihovo vas Vi čudno, da se je njiho- vo prvomajsko drevo, Popravljeno za postavitev, mt čez noč skrčilo za lep kos ... >A so se v Apačah na svojstven način borili proti apr Iski pozebi ali pa so tako težko čakali na praznik dela oziroma so se skregali s kole- darjem. Kakorkoli že, prvo- majski kres je zagorel tri dni pred praznikom. — DA bi morala država upo- kojencem zagotoviti nekaj višje penzije. Ker pa ni de- narja, so vsakemu upra- vičencu ponudili nekaj pros- tih dni. ••• DA se v obptujski občini, zrnni psh pogostih špetirih z županom, obeta nekaj po- membnega. Pred kratkim so jih obiskali državni poslanci, med njimi pa je bil tudi predstavnik železničarjev. Ni nam še uspelo izvedeti, ali gre morda za načrtovanje kakšne železne ceste. ... DA se eden od županov zanima za nakup psa. Njego- va dresura je lahko zapor- niška, pastirska, lovska ali kakršnakoli. Pomembno je le, da bi zagotavljala varnost pred drugače mislečimi občani. ... DA je šele v zadnjem času postalo jasno, kako sposobne posameznike imamo Sloven- ci, predvsem Štajerci in še predvsem Ptujčani in oko- ličani: istočasno lahko op- ravljajo kar nekaj pomem- bnih funkcij v občini in državi. ... DA se je slovenska znanost že dokopala do spoznanja, da bi s kloniranjem dotičnih lah- ko dobili tako sposoben in učinkovit državnopolitični aparat, da bi ga lahko zmanjšali s sedanjih 80 na okoli 15 tisoč ljudi. ... DA so zboru, ki slovi po moškosti, poslali notni materi- al za mešani pevski zbor. To pomeni bistveno podražitev njihovega nastopanja, saj bi morali poleg obstoječih smo- kingov nabaviti še nekaj kril in drugega, kar k temu sodi. 4 Četrtek, 8. maj 1997 - TEDNI« y T-fi I lii fi A 1 W f f'r 1 J LAS VE G AS / SVETOVNO TEKMOVANJE LEOPOTIC HAVVAIIAN TROPIC »Bilo je enkratno in nepozabno« PTUJČANKA BARBARA CENČIČ MED 30 POLFINALISTKAMI V torek, 22. aprila, sta se s ko- mercialno največjega lepotnega tekmovanja v Las Vegasu vrnila slovenska miss bikini Havvaiian Tropic, 19-letna Ptujčanka Bar- bara Cenčič, in njen spremljeva- lec Igor Prelog, direktor firme Gembala, d.o.o., ki je bila glavni organizator slovenskega tovrstnega lepotnega tekmovan- ja. Kot je po vrnitvi povedala Bar- bara, sta se na pot odpravila v nedeljo, 13. aprila. Z Brnika sta poletela najprej v Ziirich, od tam pa prek luže v Los Angeles in šele nato v Las Vegas, kamor sta prispela po 16 urah letenja. De- veturna časovna razlika sicer človeka precej zmede, v sanjski Las Vegas pa sta pripotovala okoli 13. ure po ameriškem času in se takoj nastanila v hotelu Tropicano. Zunanjost tega hote- la je urejena v stilu tropskega otoka s številnimi ribniki, oaza- mi z živalmi in terariji. • Program bivanja v Las Vegasu ja bil zagotovo zelo zanimiv? "Gotovo, predvsem pa izredno natrpan, saj smo že prvo popold- ne imeli prva snemanja za tele- vizijo in srečanje s fotoreporter- ji. Takrat so nam povedali, da nas je 87 deklet iz vsega sveta. Za nas so lepo skrbeli, vsako dekle je prejelo torbo z oblačili in kozmetiko in vse smo stanovale v 5. nadstropju hotela Tropica- no. Svojo sobo sem delila s sim- patično Lee Jurgenson iz Esto- nije in Kimmy Maloy, ki sicer živi v Atlanti a je predstavljala Korejo." • Kako ste preživljale dneve? "Naslednjih pet dni so se čez dan vrstile razne predstavitve, snemanja ter vaje v veliki dvora- ni za finalno izbirno prireditev. Ob večerih smo se udeleževale tako imenovanih "dinner party", to so tipične ameriške večerje z zabavo, kjer smo bile v središču pozornosti organizatorjev in čla- nov posebne žirije, ki so bili pomešani med gosti. Srečale smo nekaj znanih ameriških zvezdni- kov iz TV nanizank ter nekaj športnih zvezdnikov, ki jih v Ameriki še posebej cenijo." • Kakšni so bili tvoji občutki, ko si se seznanjala z drugimi dekleti? "Zelo različni, predvsem me je presenetilo to, da jih je bilo precej starejših od 25 let, dve; celo okoli 35, ena pa je imela si sabo tudi dva otroka. Dobre tri četrtine jih ni skrivalo, da je za sabo že imelo razne lepotne pop- ravke. Nekatera dekleta so bila v pogovorih zelo prijazna in ko- munikativna, le manjša skupina deklet je zrasla nad zemljo in z dvignjenim nosom so bile v po- govorih nedosegljive." • Katera od večernih zabav ti je bila še posebej všeč? "Vse skupaj je bilo zame eno samo veliko in nepozabno doživetje. Ob tem je težko izbi- rati, morda sta se mi posebej vtisnili v spomin zabavi, ko smo bile vse oblečene v eksotične ha- vajske obleke z rožnatim vencem okoli vratu, in seveda večer, ko smo se predstavile v svojih na- rodnih nošah. Moram reči, da je bila moja slovenska noša prava atrakcija, za večino izredno zani- miva, in kot so komentirali, tudi izredno lepa. Malce pa me je pre- senetilo, da nekaj deklet v na- rodni noši ni nastopilo, tega ne razumem." • Kako pa je bilo na sobotnem finalnem tekmovanju? "Že v dnevih, ko se je tempera- tura dvigovala, sem večkrat slišala, da je to v svetovnem me- rilu drugo največje lepotno tek- movanje in prvo komercialno le- potno tekmovanje na svetu. In to je bilo tudi čutiti skoraj na vsa- kem moraku. Številni novinarji, T V snemalci, fotoreporterji, vse je potekalo v ameriškem show stilu. Le nekaj ur pred nastopom sem se v živo javila tudi v štu- dentsko oddajo radia Ptuj, kjer sem bila gostja tudi po prihodu v domovino. Finalna prireditev se je pričela v soboto, 19. aprila, ob 20. uri. Potekala je v veliki in bogato okrašeni dvorani sicer v živo, vendar so jo televizijsko snema- li, zato so režiserji kamere večkrat ustavljali in posamezne prizore ponavljali. To je za nas tekmovalke sicer pomenil doda- ten napor, a bilo je vsekakor ne- kaj posebnega in doživetje je os- talo nepozabno." • Ste imele več izhodov? "Da, trije so bili. V prvem tek- movalnem izhodu smo bile oblečene v obleke v stilu Elvisa Presleyja, kar mi je bilo po svoje zelo všeč. V drugem izhodu smo se sprehodile v kopalkah, kar je bilo verjetno za občinstvo najza- nimivejše, v zadnjem, tretjem izhodu pa smo se predstavile v večernih oblekah. Izredno sem bila vesela, ko sem izvedela, da sem se po prvem krogu uvrstila v polfinale, med 30 najlepših deklet. Med nami so nato izbrali 12 finalistk, izmed katerih so potem razglasi- li pet najlepših na svetu. Zagoto- vo ni naključje, da so med njimi kar tri Američanke - ena iz južne in dve iz severne Amerike, ena iz daljnega vzhoda in le ena iz Ev- rope - iz Belgije." • Kljub vsemu pa si se, kot je videti, v domovino vrnila srečna? "Srečna in utrujena. Človek ne bi verjel, kako te vse skupaj utru- di. A dogajale so se razburljive in neponovljive stvari, zato se je izplačalo potrpeti. Iskreno sem hvaležna vsem, ki so mi pomaga- li pri realizaciji moje udeležbe na svetovnem tekmovanju za miss Hawaiian Tropic v Las Ve- gasu, še posebej vsem sponzor- jem, gospodu Igorju Prelogu in svojim neutrudnim staršem. Hvala!" M. Ozinec Barbara (prva z leve) v družbi lepotic Havvaiian Tro- pic iz Koreje. Barbara Cenčič v slovenski narodni noši sredi ene največjih igralnic hotela Tropicano v sanjskem Las Vegasu, ki je odprta 24 ur na dan neprekinjeno vse od odprtja leta 1957. PTUJ/S SKUPŠČINE RIBIČEV V pričakovanju kontesij 9 za upravijan/e z vodami Na letni skupščini Ribiške družine Ptuj, sestala se je v pe- tek, 25. aprila, v novem ribiškem domu v Rogoznici, so ribiči iz posameznih pododborov zado- voljno ugotovili, da so prvo leto novega štiriletnega obdobja skle- nili uspešno tako na ribiško-gos- podarskem kot na športno- ribiškem področju. Poleg predstavnikov Zveze ribiških družin Slovenije, Slovenske Bist- rice in Maribora so bili veseli tudi Franca Majcenoviča, župa- na občine Zavrč, ter Ivana Jurko- viča, podžupana mestne občine Ptuj, ki je opozoril na nujnost ekološke sanacije vse bolj ones- naženega Ptujskega jezera. Predsednik ptujske ribiške družine Stane Žitnik je izrazil za- dovoljstvo nad sprejetjem novega zakona o društvih, vendar obenem dodal, da so v slovenskih ribiških družinah še precej negotovi zaradi nedorečenosti, predvsem ker še niso dobili pričakovanih državnih koncesij o dodelitvi voda v up- ravljanje. Tako je lansko leto mi- nilo predvsem v znamenju razprav in usklajevanj aktov ribiških orga- nizacij z zakonom o društvih. Tudi v RD Ptuj so sprejeli vsebinske spremembe svojega sta- tuta, v delovnih osnutkih so statu- ti Zveze ribiških družin in Ribiške zveze Slovenije, dokončno pa jih bodo oblikovali po sprejemu zako- na o sladkovodnem ribištvu. Med osrednjimi nalogami so ptujski ribiči izredno ponosni na nov dom ob rogozniškem ribniku, ki so ga v začetku letošnjega leta dokončali, lepo uredili tudi njego- vo okolico ter z aprilom vanj pre- selili svoje poslovne prostore ozi- roma sedež RD Ptuj. Letos name- ravajo urediti in asfaltirati še par- kirišče pred domom in priročno zunanjo kuhinjo. Po rahlem upadanju števila čla- nov v minulih letih so zadnje leto z aktivnostmi komisije za delo z mladimi in z akcijami po šolah v RD Ptuj uspeli to spremeniti, saj članstvo spet postopno narašča. Sicer pa nasploh ugotavljajo, da so v vseh novoustanovljenih občinah ribiči dobro sprejeti in da dobro sodelujejo z drugimi organi- zacijami in društvi. Tradicionalno dobri so odnosi v okviru Zveze ribiških družin Ptuj, navzven pa RD Ptuj uspešno sodeluje z ribiškimi družinami Maribor, Slo- venska Bistrica, Novo mesto in Šempeter v Savinjski dolini, zadnja leta pa je vse tesnejše tudi sodelovanje s hrvaškimi in madžarskimi ribiči. V razpravi je bilo slišati, da se bodo v letošnjem letu ribiči še bolj posvetili gospodarjenju z vodami, v Dravo naj bi spet pričeli sistems- ko vlagati sulca, ki je že skoraj po- polnoma iztrebljen. Opozorili so na probleme zaradi pojava nea- vtohtonih rib v Polskavi, Dravniji in pod Markovci tudi v Dravi. V izdelavi je projekt lova na velike ribe v Ptujskem jezeru, še naprej pa si bodo prizadevali, da bi uspeli z renaturacijo Studenčnice, naše edine salmonidne vode. Nadpovprečno uspešni pa so bili ptujski ribiči na tekmovalnem področju, o čemer smo sproti poročali. Malce so razočarani, ker jim je zaradi negotovih vremens- kih in vodnih razmer "splavalo po vodi" sicer že dogovorjeno svetov- no klubsko ribiško prvenstvo, ki naj bi potekalo v Ptuju. M. Ozmet V predprazničnih suhih pomladnih dnevih so ptujski ribiči pridno urejali okolje novega ribiškega doma v Rogoznici. Foto: M. Ozmec TEDNIK - Četrtek, 8. maj 1997 5 mmnsmmmnim PIŠE: VIDA TOPOLOVEC / PORTUGALSKA - DEŽELA KONTRASTOV, SONCA IN VINA Dežela veinega hrepenenja 10. Skozi Vrata triumfa pelje široka ulica Ria Augusta, kjer je peš cona. Tu vidiš veliko beračev, tudi majh- nih otrok, kako igrajo na harmoniko ali kakšen drug instrument, plešejo ali pojejo, mimoidoči pa jim v po- sebno posodo spustijo denar. V bližini so "skrbni" starši, ki vse doga- janje nadzorujejo. Ko se v posodi na- bere dovolj denarja, ga poberejo in tako ali drugače "pretopijo" v tekoče zadeve, otroci pa od tega največkrat nimajo nič. Na ulici so tudi v belo oblečene plešoče postave, ki s svojo umemostjo prav tako zbirajo denar. Z Ria Augusta smo se odpravile proti Bairri Alto, kamor smo se po- peljale s posebnim dvigalom. Na vrhu je bil lep pogled na spodnji del mesta, ogledale pa smo si tudi ostan- ke nekdanjega samostana in cerkve, imenovane Convento do Carmo, zgrajene v gotskem stilu in kjer je danes arheološki muzej. Videle pa smo tudi žalostno podobo propadan- ja nekaterih lepih stavbnih stvaritev. Ogleda vredna je tudi stara kated- rala na nasprotni strani mesta, zgra- jena v 12. stoletju. Je natančen odsev gradbenega stila tega časa, tako značilnega za obdobje rekonkviste, s fasado brez okraskov ter nazobčani- ma cerkvenima stolpoma. Zanimiv je Trga Rosio s spomenikom kralju Pedru IV. v sredini ter številnimi palačami. Tu je tudi izhodišče za 1,5 kilometra dolgo Avenido da Liber- dade, ki vodi do trga markiza de Pombala. POD VROČIM SONCEM ALGARVA Naslednji dan se vračamo proti jugu. Poseben užitek se je peljati pre- ko mostu 25. aprila. In že je pred nami južna Portugalska. Čim bolj proti jugu nas vodi pot, tem bolj suha je pokrajina, porasla z oljkami, plutovci, vmes so vinogradi ter polja sončnic. Tu in tam v kakšni dolini z dovolj vlage opazimo riževo polje, naletimo pa tudi na bombaž. Zemlja je nekaj časa rjave ali pa rdeče barve. In povsod veliko gradijo, predvsem ceste. Nismo še izčrpale vsega, kar si je vredno ogledati. Naš cilj je Cabo de Sao Vicente, najbolj jugozahodni del evropske celine. Prevzame nas modrina Atlantika, lepo urejeno pos- lopje s svetilnikom in seveda tisti na- jbolj jugozahodni košček kopnega Evrope ter razpenjeno morje. Težko se poslovimo od nepoza- bnega pogleda, veselimo pa se že apartmaja v Yacht hotelu v kraju Praia da Rocha, kamor smo prispele proti večeru. Naše popotovanje po Portugalski, polno nepozabnih vti- sov, je končano. V tednu dni smo na- redile nič manj kot 1813 kilometrov. Vesele smo bile, da smo imele s poto- vanjem srečo in da nam je avto dobro služil, kajti naslednji dan se je z ne- kom ponovno popeljal po nepoza- bnih poteh. Seveda se nismo nameravale povsem predati blaženemu brezdelju na vročem soncu Algarva in reševan- ju križank. Še smo nameravale poto- vati, in to s turističnim avtobusom v Gibraltar. Čisto na začetku sem omenila agencijo Intelekta in vodnike, ki so na Portugalskem skrbeli za nas. Po- leg telefonov so bili naša vez z domo- vino. Simpatična Simona in Vili sta ob določenih dnevih prihaja v hotel Yacht, kjer smo poklepetali o vsem, kar smo v minulih dneh doživeli. Seznanjala sta nas tudi z izleti, ki jih organizirajo sami ali s pomočjo ta- mkajšnjih turističnih agencij. Med temi je bil tudi izlet v Gibraltar. Že prej smo razmišljale, da bi se tja na- potile z avtomobilom, vendar smo ugotovile, da je boljše, če se odločimo za avtobus. Zjutraj ob pol štirih smo morale čakati na določenem mestu. Natanko ob uri je prišel po nas minibus in zbiral pot- nike vse do Albufeire, kjer smo se presedli na večjega in tako vse do portugalsko-španske meje. Portu- galska vodnica nam je najprej v angleščini, nato pa še v nemščini razložila vse, kar smo o izletu morali vedeti. Ko se je zdanilo, smo bili že globo- ko na ozemlju Španije, ki se po prisrčnosti, ki veje iz pokrajine, ne more primerjati s Portugalsko. Pot nas je vodila mimo mesta Huelva proti Sevilli, središču Andaluzije, ter dalje proti jugu. Ker je bila pred nami še dolga pot, smo se v Španiji ustavili samo toliko, da smo menjali denar, kajti s portugalskimi eskudi tu ne moreš nič kupiti. Ura se je bližala poldnevu, ko smo od daleč zagledali gibraltarsko skalo. Peščena plaža v Praii da Rocha Plešoče bele postave na Ria Avgusta; na tleh je lepo viden mozaik Lizbona - Beirro Alto. Ogrodje cerkve, kjer je danes arheološki muzej 6 Četrtek, 8. maj 1997 - TEDNl|( ORMOŽ / POGOVOR Z ŽUPANOM VILIJEM TROFENIKOM Enajst odgovorov na najaktualnejša vprašanja ODGOVORI NA VPRAŠANJA, KI ZADEVAJO NAJBOLJ PEREČE PROBLEME OBČINE: OBVOZNICA - PRORAČUN - ODLAGA. LIŠČE ODPADKOV - GRAMOZNICA - PARKIRIŠČA - INVESTICIJE V ŠOLSTVU • Dolgo pričakovana obvozni- ca naj bi že v prihodnjem letu rešila problem tranzita skozi Ormož. Kako daleč so priprave na gradnjo? Vili Trofenik: -Dela so že stekla, bilo je izdano gradbeno dovoljenje za viadukt čez Lešniški potok in gradbeno do- voljenje za nadvoze. Se vedno pa ni dovoljenja za samo cesto. Razlog za to so nerešeni in zelo zapleteni lastniški odnosi. Me- nim pa, da bodo stvari kmalu urejene. Najpomembnejša do- voljenja so izdana. Gradnja ob- jektov bo trajala 14 mesecev, gradnja same ceste pa je predvi- dena za bistveno krajši čas, za 8 mesecev. Zamude seveda bodo, vendar le zaradi prepoznega uva- janja v posel. Kljub temu bo ce- loten projekt po predvidevanjih končan sredi prihodnjega leta. • Težave so tudi pri pridobi- vanju vseh potrebnih dokumen- tacij za odprtje gramoznice in zato obvoznica najbrž ne bo zgrajena z domačim gramozom? Vili Trofenik: -Realisti tega niti nismo pričakovali, zato smo aktivno delali na drugi možnosti - pridobivanja gramoza v Sre- dišču ob Dravi. Vendar je iz na- ravovarstvenih razlogov ta gra- moznica čez poletje zaprta in jo bo mogoče eksploatirati šele je- seni. Za obvoznico potrebujemo okrog 15.000 kubičnih metrov gramoza, kar je približno polovi- ca letne javne porabe v občini. Neurejena gramoznica je velik problem za območje ormoške občine in gradnja obvoznice bi bila bistveno preprostejša, če bi imeli gramoznico urejeno doma. Toda procedure za pridobitev vse potrebne dokumentacije so dolge in kljub številnim urgen- cam se ni veliko naredilo. Država bi se morala bistveno hitreje odločati o tem problemu. Ob vseh zapletih, ki so že in še bodo nastali zaradi neskladnosti zakonodaje na tem področju, sem glede gramoznice pesimist. • Gledate pesimistično tudi na ureditev odlagališča odpadkov? Vili Trofenik: -Ne. Glede od- lagališča sem bolj v strahu, kam bomo odlagali odpadke v najbližji prihodnosti. Korektne, legalne in dolgoročne rešitve na področju odlaganja odpadkov ne bo lahko najti v krajšem času. To je organizacijsko, finančno in tudi prostorsko zelo delikatna in zahtevna naloga. Med drugim bo treba preseči tudi sindrom "ne smeti na mojem dvorišču". Občina je premajhna, da bi bilo lahko lastno odlagališče odpadkov ekonomično. Rešitev bo treba iskati v regijskem odla- gališču in se skupaj s sosednjimi občinami dogovoriti o spre- jemljivi rešitvi. Postopki pa bodo zato seveda trajali še dlje. Naš problem pa je, kam z odpadki v tem vmesnem obdob- ju. Brez kompromisne rešitve - začasnega povečanja in sanacije obstoječega odagališča - najbrž ne bo šlo. • Bolj kot kam z odpadki pa prebivalce Ormoža zanima, kam z avtomobili v središču mesta? Vili Trofenik: -Tako kot v vseh mestih je tudi ormoški mestni problem pomanjkanje parkirnih prostorov. K temu pa je treba dodati še to, da stanoval- ci v središču mesta ne razpolaga- jo z garažami in marsikateri avtomobil, ki stoji na parkirnem mestu, bi sicer sodil v garažo. Zaradi specifike lokacij ni za- dostnega števila parkirnih mest pri blokih in drugih zgradbah. Zato je nereda toliko več. Po drugi strani pa imamo javne par- kirne prostore v neposredni bližini centra, ki pa so prazni. V letošnjem letu nameravamo rešiti problem parkiranja pri zdravstvenem domu, kjer je stanje zares kritično. Vzporedno pa bo po porušitvi bivše klavnice za blagovnico nastal začasni par- kirni prostor. Najpozneje jeseni bosta ta dva parkirna prostora urejena, saj s tem neredom ne bomo mogli več dolgo živeti. Hkrati pa se bodo Ormožani morali privaditi na rigoroznejše postopanje pristojnih služb na mestih, kjer parkiranje ni dovol- jeno ali pa je dovoljeno le določen čas. Za spoštovanje pos- tavljenega parkirnega režima bomo poskrbeli tudi z lastnimi inšpekcijskimi službami, takoj ko bo uveljavljen zakon, ki bo omogočal občini lastne inšpekcijske službe s pravico sankcij. • V Ormožu bomo tako v določenem času rešili probleme s parkiranjem in tranzitom skozi mesto. Kako pa bo v Središču, kjer je tudi zelo veliko tranzitne- ga prometa, bodo rešili svoj pro- metni problem še kot krajevna skupnost v okviru občine Ormož ali pa že kot samostojna občina? Vili Trofenik: -Tranzit in neurejen del cestišča skozi Sre- dišče sta velik problem. Upam, da bo v skladu z doseženim do- govorom z ministrstvom za pro- met in zveze prišlo do realizacije odseka ceste od osnovne šole do Grab. Zraven spadajo tudi us- trezni hodniki za pešce, ki jih mora financirati občina, in za ta namen je v osnutku proračuna za letošnje leto predviden potre- ben denar. V tem trenutku pa je večji problem državni proračun, saj je vprašljiva zagotovitev potrebnih sredstev v njem. Ne le za to investicijo, ampak za inves- ticije nasploh, ker je bilo v lanskem letu porabljenih 2,8 mi- lijard za vzdrževanje in rekon- strukcije cest že na račun letošnjega proračuna. To seveda direktno ogroža vse tovrstne projekte. V pogajanjih za začasno financiranje so bile na državnem nivoju doslej izborje- ne iz naslova bencinskega tolarja dodatne 4 milijarde, in sicer 2 milijardi za državne ceste, regio- nalke in magistralke ter 2 mili- jardi za občine. Če bodo ti dogo- vori realizirani, potem upam, da bo tudi tisti najbolj kritični del ceste skozi Središče rekonstrui- ran. • S proračuni je že nekaj let križ. Svetniki že nestrpno pričakujejo proračun občine Ormož in na ta račun so bili izrečeni že tudi prvi očitki. Vili Trofenik: -Ja, s proračuni je težava, očitke pa delijo tisti, ki zadev ne poznajo ali pa jih nočejo poznati. Dokler ni držav- nega proračuna, ne more biti ko- rektnih občinskih proračunov, ker so vsi izpeljani iz državnega. Državnega predvidoma ne bo do oktobra, vložen pa je zakon o začasnem financiranju. Nekateri v lanskem letu sprejeti zakoni in posledice, ki jih potegne za sabo njihovo izvajanje, so pripeljali tako daleč, da bomo imeli prvič po osamosvojitvi na državnem nivoju deficitarni proračun. Kako naj v takih razmerah pripravimo resen občinski pro- račun? Občinski proračun je pripravljen, zajema pa nekatere postavke, ki so neposredno veza- ne na državni proračun in vprašanje je, ali bomo dobili toli- ko sredstev, kot jih pričakujemo. Jasno je, da bo po sprejetju državnega proračuna potrebno narediti rebalans. Če bo denarja več od pričakovanega, bo zadre- ga, ker bo gradbena sezona že mimo, če ga bo manj od predvi- denega, pa bo zadrega še večja. • V Ivanjkovcih učenci in učitelji že nestrpno čakajo na novo telovadnico, dela pa se ne pričnejo, kljub temu da je denar menda zagotovljen ... Vili Trofenik: -Dela se niso pričela, ker nisem podpisal po- godbe o oddaji del za gradnjo. Sumil sem, da odločitev občinskega sveta ni zakonita, in moj sum je potrjen. Proračunska inšpekcija ministrstva za finance je že konec marca sredi postopka revizije svetovala, da se razpis ponovi. Pred minulo sejo občinskega sveta smo prejeli tudi izvleček zapisnika, ki je si- cer nosil oznako strogo zaupno, in v njem je ta ugotovitev po- novljena. S stanjem sem seznanil svetnike in predsednika sveta, vendar ta ni želel uvrstiti ponov- nega razpisa za oddajo del na dnevni red. S tem izgubljamo čas, zato ni podpisana pogodba in v zraku visi 85 milijonov to- larjev. Na računu imamo naka- zanih 42 milijonov tolarjev, tako da finance niso problem in tisti, ki ovirajo ponoven razpis, bodo morali prevzeti odgovornost za posledice. Drugih ovir ni in po mojem mnenju bi telovadnico lahko zgradili do konca leta. • Dokler ne bo telovadnice v Ivanjkovcih, pa bo čakal najbrž tudi projekt prizidka k osnovni šoli Tomaž pri Ormožu? Vili Trofenik: -Kmalu bo razpis ministrstva za šolstvo in šport, na katerega želimo prijavi- ti projekt, odločiti pa se bo potrebno tudi o idejnem projek- tu. Takšnih investicij se ne da izpeljati v kratkem času, ne v or- ganizacijskem in ne v finančnem smislu. Zakasnitev gradnje v Ivanjkovcih ne vpliva na projekt pri Sv. Tomažu, ker projekta nista povezana. • Istočasno pa potekajo živah- ne priprave na ormoško gimna- zijo. V katerem šolskem letu se bodo lahko prvi srednješolci že vpisali v gimnazijo v Ormožu? Vili Trofenik: -Na to vprašanje ne morem z gotovostjo odgovoriti, prisotna pa je želja, da bi se to zgodilo že prihodnje šolsko leto. Seveda do takrat ne bo nove šolske zgradbe. V začetku bi ormoška gimnazija delovala v prostorih osnovne šole Ormož, začasno kot disloci- rana organizacijske enota ptujske gimnazije. Po uveljavitvi projekta izgradnje srednjih šol po Sloveniji, vključno z gradnjo na Ptuju, ki se bo financirala iz mednarodnega kredita, pa bi stekla gradnja tudi v Ormožu. Več bom o tej tematiki lahko po- vedal, ko bodo pristojne državne institucije sprejele potrebno odločitev. • Eden pomembnih proble- mov našega okolja je tudi po- manjkanje primernih, predvsem višje izobraženih kadrov. Zakaj se ubadamo s tem problemom? Vili Trofenik: -Iz različnih razlogov. Eni v Ormožu ne vidi- jo perspektive, drugi se odločajo za študije takšnih smeri, da v Ormožu ne morejo dobiti službe. Maturanti se za študij odločajo preveč enostransko, odločajo se med majhnim števi- lom usmeritev. Seveda pa v Ormožu ne razpolagamo z us- treznimi instrumenti, s katerimi bi znali pritegniti povratek domačih diplomantov. Občina ima voljo, nima pa ustrezne podlage zu to. Tudi v letošnjem proračunu bomo poskusili zago- toviti nekaj dodatnih sredstev, ki smo jih prihranili pri birokra- ciji, za enoletne štipendije in druge oblike pomoči pri študiju. Želimo vzpodbuditi čim večje vračanje diplomantov v domači kraj. Poleg ustvarjanja primer- nih pogojev za življenje in delo, gospodarski in drugi razvoj bo prisotnost srednje šole v kraju gotovo pozitivno vplivala na slab trend. Pomembno je vedeti, da tudi finance brez usreznih kad- rov ne zagotavljajo razvoja in na- predka občine. • K tem lepšim, boljšim pogo- jem in večji kvaliteti življenja prispeva svoj delež tudi šport. Kateri klub bomo letos videli igrati v l.B rokometni ligi? Vili Trofenik: -Šport, kultura, bivalni pogoji in še veliko druge- ga vpliva na kvaliteto življenja. Ljudem v našem okolju je to po- gosto še vedno težko razumeti. Športni objekti sodijo med infra- strukturo, tako kot ceste, tele- fon, voda, knjižnice. Rokomet je le ena izmed panog, ki je razvita in uspešno deluje na našem območju. Letos poteka 40 let, odkar je ta igra našla pot v Ormož in je tukaj pognala kore- nine. Z njo so se najprej spoznali učenci takratne nižje gimnazije, med njimi sem bil tudi jaz. Uvrstitev kateregakoli ormoškega kluba v 1 .B ligo bi bil primeren dosežek ob 40-letnici. In če lahko tukaj za trenutek po- zabim županstvo in spregovorim kot aktiven privrženec kluba Ve- lika Nedelja, moram povedati, da verjamem, da bo to ekipa Ve- like Nedelje. viki klemenčič Vili Trofenik, župan občine Ormož SREDIŠČE OB DRAVI / STUDIJSKI KROŽKI GOSPODINJ Ko zmago ljubezen do okolja Središčanka Marija Gašparec pravi, da je imela delovno in bogato otroštvo. Spominja se babice, ki je že nekoč kmetova- la in vrtnarila v skladu z luno in soncem. Na kmetih so velja- le stare modrosti - na anino se sejejo mačehe, na jurjevo ko- ruza, na markovo fižol, ko je luna šla gor, se je sejalo, ko je šla dol, se je okopavalo. Te stare, že pozabljene modrosti iz svojega otroštva je Marija ponovno odkrila, čeprav so ji bile ponujene v nekoliko spremenjeni obliki. Z dru- gačnim pogledom na življenje, bivanje, odnose se je srečala v času svoje bolezni in še enkrat je spoznala, da je vsako zlo je za ne- kaj le dobro. Nato se je udeležila tečaja biovrtnarjenja, ki ga je or- ganizirala ljudska uvniverza v Ormožu, vodila pa ga je Mimica Pišek. Takrat se je na biovrtnar- jenje gledalo še z velikim nezau- panjem, kljub temu pa so ude- leženke tečaja dobile parcelo za kmetijskim kombinatom, jo obdelovale in urejale. Ob koncu tečaja je bilo Mariji ponujeno, da prevzame tečaj v Središču ob Dravi. Marija je kar brez raz- mišljanja privolila. V Središču je dobila moralno podporo za svoj projekt, saj so bile ženske željne druženja. Na prvem srečanju se jih je zbralo okrog 20 in Marija je krožku dala v uporabo njivo, na kateri so ženske začele gojiti zelišča. Zelišča se zdijo tako povsem običajen del vrtnih rastlin, pa se je vseeno izkazalo, da jih na srediških vrtovih pri- manjkujejo. Vse sajenje in gojen- je je potekalo po skrbno pripravljenih načrtih, ki so upoštevali, katere rastline sodijo skupaj, da čim bolje uspevajo in da dajejo tudi prijeten estetski videz. V krožku so poleg lastnih dejavnosti obiskovale tudi različna predavanja, hodile na prijetne izlete, se predstavile na sejmu v Ljubljani, posnele kase- to o svoji dejavnosti in organizi- rale številna poučna predavanja v Središču, med drugim tudi tečaj makrobiotike. Na turis- tičnih dnevih so se predstavile z razstavo, ki je obsegala 117 rastlin, čajnic, zelišč. Vse skupaj jim je bilo očitno še premalo in začele so razmišljati o ureditvi permakulturnega par- ka. Dobile so njivo, da bi svojo zamisel lahko uresničile, vendar so po dogovoru z drugimi društvi v Središču potem to mi- sel opustile in se rajši posvetile urejanju zelenic in cvetnih gre- dic v centru Središča. Okrog spomenika, pod kapelo, pred krajevno skupnostjo so tako nas- tale skrbno negovane površine. Spomladi se tam bohotijo tulipa- ni v najrazličnejših barvah. Po- leg tulipanov so tukaj še hiacinte in druge spomladanske rože, med katerimi je okrog 4000 čebulnic. Vse skupaj pa obdaja prava zelenica, ki je nastala po prekopavanju prejšnje, ki je bila polna plevela. Študijski krožki letos delujejo povsem neformalno. Člani in članice se dobivajo, ko je potrebno kaj urediti; 10 jih je zelo aktivnih, ostali pa se jim pridružijo pri večjih delovnih akcijah. Vsak pride, ko lahko ukrade malo časa zase poleg vseh delovnih in družinskih obvez- nosti. Osnovna aktivnost krožka je še vedno izobraževanje članov, prebujanje občutka in skrbi za urejenost prostora, prebujanje potrebe po zdravi hrani in zdra- vih odnosih med ljudmi. Krož- karji dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo in še posebej so hva- ležni predsedniku sveta Martinu Habjaniču, ki jim zaupa in pri svojih akcijah urejanja okolja imajo povsem proste roke. V pričetku delovanja so vse rože - in teh ni bilo malo - zaliva- le z vedri. Tako so zjutraj in zvečer porabile 1500 litrov vode. Veliko olajšanje je bila nabava primerne cevi za zalivanje. Sedaj je večerno zalivanje rož prijetno druženje in sproščen klepet. Po zalivanju pa napravijo še krajši sprehod po trimski stezi. Vse potrebne sadike jim financira krajevna skupnost, nabavljajo pa jih v cvetličarni Janžekovič na Polenšaku. "Babe s plača," kot so jih ime- novali v začetku, opravljajo veli- ko delo. Trg je urejen in prihra- njenega je veliko denarja, ki ga drugod dajejo različnim podje- tjem, da skrbijo za cvetlične gre- dice. Rože zahtevajo veliko dela, dajejo pa bogastvo, veselje, širi- no in notranji mir. Članice so se želele zahvaliti vsem, ki jim pri njihovem delu pomagajo in jih podpirajo. Gotovo pa zahvala velja tudi njim, ki skrbijo, da je Središče lepše in bolj urejeno. vk Marija Gašparec med cvetočimi plodovi. TEDNIK - Četrtek, 8. maj 1997 PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 21 Dominikanski samostan O arhitekturi dominikanske- ga samostana ni bilo pred prvo svetovno vojno skoraj nič napisanega. Prvo je kratko poročilo štajerskega deželne- ga arheologa Carla Haasa, ko zgodovinskemu društvu poroča o ogledu vojvodine Štajerske poleti leta 1856 in v kratki notici poroča, da dominikanska cer- kev in poslopja trenutno služijo za kasarno in da je ohranjen le križni hodnik s krogovičnimi okni, ki pa so žal močno poško- dovana. Omeni tudi nagrobnik zadnjega Ptujskega gospoda, ki se nahaja na ptujskem gradu. Bolj detajliran opis križnega hodnika srečamo v Janische- vem Leksikonu Štajerske iz leta 1885. Šele v Kovačičevem pris- pevku iz leta 1914 se srečamo s konkretnejšimi podatki: meni, da je samostanska cerkev mo- rala biti dograjena in posvečena v sredini 13. stoletja, da je bila po požaru leta 1302 cerkev s sa- mostanom vred obnovljena in da so jo tudi v 15. stoletju obnavljali, čeprav ne vemo, kaj so bili razlogi onečaščenja cer- kve. Je tudi konkretneje datiral nastanek samostanskega križnega hodnika v sredini 15. stoletja. Šele po pridobitvi sa- mostana za potrebe ptujskega muzeja leta 1928, ko so siste- matično adaptirali prostore, so prišla na dan nova umet- nostnozgodovinska odkritja, ki jih sproti objavi konservator F. Štele leta 1928 in leta 1929 kot dejni poročili, nato pa leta 1933 v Časopisu za zgodovino in na- rodopisje v Ptuju posvečenem letniku objavi prispevek z naslo- vom K stavbni zgodovini domini- kanskega samostana v Ptuju, ki je še dandanes temeljno delo za kakršnokoli proučevanje nekdanjega ptujskega domini- kanskega samostana. Štele de- tajlirano poroča o novih odkrit- jih, jih analizira in časovno opre- deli. Na osnovi tedanjega ve- denja obrazloži razvojne faze samostanskega kompleksa, s posebnim poudarkom na vzhodnem samostanskem trak- tu, cerkvi v 13. stoletju, novo od- kritih freskah na zahodnem pročelju vzhodnega trakta iz 14. stoletja in fresko pod zvonico, posebej se posveti arhitekturi in arhitekturnemu okrasu samos- tanskega križnega hodnika ter barokizaciji samostana in cer- kve, s poudarkom na štukaturah in poslikavah samostanskega refektorija ter nove baročne cer- kvene fasade, katere štukaturo je Štele obravnaval že leta 1927 v članku z naslovom Štuk v reviji Dom in svet. V tem času naleti- mo tudi na dva članka, ki poročata o arheološkem izko- pavanju na območju domini- kanskega samostana, ki ju je napisal Balduin Saria leta 1933 in 1936. Po drugi svetovni vojni ne na- letimo z izjemo enega članka na nobenega, ki bi samostojno obravnaval stavbno zgodovino ptujskega dominikanskega sa- mostana. Če izvzamemo razna konservatorska poročila, se omembe ptujskega domini- kanskega samostana nahajajo po knjigah, ki tematsko obravnavajo razvoj slovenske umetnosti ali pa monografsko obravnavajo ptujske umet- nostne spomenike. Tako za obdobje romanike Marijan Zadnikar v knjigi Romanska ar- hitektura na Slovenskem (1959), Romanska umetnost (1970) in Romanika v Sloveniji (1982), pri čemer se omeji le na razvoj sa- mostanske kapele, za katero kasneje ugotovi, da je ta prostor predstavljal prvotno samos- tansko kapiteljsko dvorano. Ivan Komelj v knjigi Gotska ar- hitektura (1969) in Gotska arhi- tektura na Slovenskem (1973) obravnava samostansko cerkev v zgodnjegotski dobi, nekaj vrstic pa nameni tudi pozno- gotskemu samostanskemu križnemu hodniku. Za arhitek- turno plastiko križnega hodnika je pomemben članek Emilijana Cevca Parlerjanske maske v Ptuju in okolici (1953) in pa nje- gova knjiga Srednjeveška plasti- ka na Slovenskem (1963). Srednjeveško slikarstvo in rene- sančno fresko Marijinega oz- nanjenja obravnava na več mestih France Štele in to v članku Gotsko stensko sli- karstvo v Ptuju in minoritska cer- kev (1969) ter knjigah Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja (1969) in Gotsko stensko slikarstvo (1972). Kar se tiče barokizacije samostana, na- letimo le na kratko omembo pri Nacetu Šumiju v knjigah Arhi- tektura 17. stoletja na Slo- venskem (1969) in Baročna arhi- tektura (1969) in v članku Pregled razvoja slovenske arhi- tekture v brošuri Pogledi na slo- vensko umetnost (1975). Od nekdanje baročne opreme omenja Sergej Vrišer nekdanji veliki oltar iz dominikanske cer- kve, ki so ga prenesli leta 1786 v cerkev sv. Marije na Muri v Med- murju v knjigi Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem (1992), o stropnih slikah v baročnem refektoriju pa nekaj besedic spregovori Marjana Li- poglavšek v članku lluzionis-. tično slikarstvo 17. stoletja na Slovenskem (1982) in knjigi Baročno stropno slikarstvo na Slovenskem (1996). Najplodnejši pisec o domini- kanskem samostanu pa je nekdanji ravnatelj Pokrajinske- ga muzeja Ptuj Jože Curk, ki ko piše o samostanu, spregovori o vseh razvojnih obdobjih. To sta dve monografski obravnavi ptujskih spomenikov, ki sta ju napisala skupaj z ženo Ivo leta 1965 in 1970, nato članki Razvoj ptujske mestne vedute (1962), Ptuj in njegovi kulturnozgodo- vinski spomeniki (1969), Poro- čilo o kulturnozgodovinskem delu in raziskavah v Pokrajin- skem muzeju Ptuj za leta 1970 - 1974 (1974), O samostanih in samostanski arhitekturi po letu 1200 na slovenskem Štajerskem (1993). Posredno se domini- kanskega samostana Curk do- takne tudi, ko obravnava razvoj ptujske minoritske cerkve v članku Proštijska cerkev in mi- noritski samostan v Ptuju (1976) ter v članku Gradbeno-zgodo- vinski oris samostana in cerkve v zborniku razprav Minoritski sa- mostan na Ptuju 1239 - 1989 (1989). Najnovejša spoznanja o freskah v dominikanskem sa- mostanu pa nam podaja Tanja Zimmermann v članku Stensko slikarstvo poznega 13. in zgo- dnjega 14. stoletja, o križnem hodniku pa piše Samo Štefa- nac v članku Arhitektura 14. sto- letja in časa okoli 1400, oba članka pa sta bila objavljena v razstavnem katalogu Gotika v Sloveniji (1995). Kratek sta- vbno-zgodovinski razvoj domi- nikan-skega samostana nam je podan tudi v najnovejši mono- grafiji o Ptuju, ki jo je napisala kustodinja Pokrajinskega mu- zeja Ptuj Marjeta Ciglenečki (1995). Naknadno, ko je ta tekst že bil napisan, pa sta bila objavljena v najnovejši številki Ptujskega zbornika še dva članka, ki se nanašata na arhitekturno okras- je ptujskega dominikanskega samostana. Arhitekturna plasti- ka križnega hodnika ptujskega samostana je obravnavana v članku Jerneja Kožarja z nas- lovom Parlerjanska stavbna plastika na Slovenskem (Hajdinska skupina). Sam čla- nek ne prinaša nobenih novih spoznanj o arhitekturni plastiki v križnem hodniku, saj se ste- reotipno naslanja na Steletove in Cevčeve ugotovitve o plas- tičnem okrasju dominikanske- ga križnega hod-nika. Je pa za barociste pomemben drugi čla- nek, ki ga je napisala Marija Mirkovič z naslovom Ikonologi- ja refektorija dominikanskega samostana na Ptuju, v katerem je opisana vsebina stropnega okrasja nekdanje samostanske obednice, analizirane so ikono- grafske rešitve, avtorica pa tudi poskuša rekonstruirati njegovo ikonološko sporočilo. SLOVENSKA BISTRICA / ZAIGRALI "OSKUBITE JASTREBA" PTUJ / LETOS PRVA SOLA AFRO BOBNANJA Bobnanje ima tudi zdravilno moi Iz dvorane Centra interesnih dejavnosti v Muršičevi ulici na Ptuju se že od jeseni sliši tradicionalno afriško bobnanje ali kar afro bobnanje. Art plesni studio pri DPD Svoboda letos prvič organizira celoletni tečaj bobnanja s priznanim mojstrom Ninom Mureškičem. Šestim mladim uležencem je v nekaj mesecih že uspelo združiti značilne afriške ritme in tehniko, ptujskemu občinstvu pa se bodo bobnarji najverjetneje premierno predstavili v juniju. V slabem letu naj bi se mladi naučili osnov bobnanja, najbolj prepoznavnega z zahodnoafriške obale, poleg tega pa skozi melo- dičnost spoznali značilne afriške ritme. Že od jeseni obiskovalci šole pridno vadijo enkrat na te- den. Ponavadi posnamejo svoje igranje in si osnove bobnanja zapišejo v obliki znakov in grafi- ke. Nino Mureškič pravi, da je afro bobnanje najprimernejše za začetnike; v Ptuju so to mladi pri 15 letih, vendar se morajo na- jprej naučiti pravilnega igranja in pravilnih udarcev na bobne. "Poznati morajo pravilno držo roke in udarce z dlanmi, na os- novnih tonih pa tako že nastaja melodija. Posebnost bobnanja je ritem, ki je že na neki način me- lodija. V treh tonih na afro bobne lahko zaigraš karkoli, rit- mi se kombinirajo, prepletata se najmanj dva, bobnarji morajo biti predvsem zbrani, kon- centracija pa seveda pride šele s časoma. Skupina je enotna šele takrat, ko se združi sožitje ener- gij, dinamike, kar sem z mladimi že poskušal ustvariti na nastopu v Mariboru. Igramo na tri vrste bobnov: djembe kot tradicional- ni primerki, kongas so značilni za afrokubansko glasbo, pa po- tem še gongos, ki niso tradicio- nalnega izvora. Za otroke je vse skupaj prezahtevno, kajti pri igranju bi jim zmanjkalo moči, bobni pa niso igračka," je med poslušanjem mladih bobnarjev pripovedoval Mureškič. MLADIM JE RITEM ZANIMIV Sicer pa se je mojster bobnanja Nino Mureškič že pred več kot 15 leti srečal z afro bobnanjem, te umetnosti se je učil pri znanih mojstrih afriškega bobnanja. Med drugim je obiskoval glas- beno akademijo, se v Belgiji srečal z znanim bobnarjem Ma- madyjem Keitom in do danes znanje prenesel na mnoge svoje učence. Za sabo ima že precej solo nastopov, tudi predavanj po šolah in koncertov, predan pa je seveda etno .glasbi. Bobnanje je po njegovem mladim zanimiv ri- tem, saj je tudi prvi in najbolj di- rekten način izražanja česarkoli. Sicer pa je Nino.Mureškič tiste- ga dne, ko smo ga zmotili pri učenju bobnanja na Ptuju, pove- dal, da imajo bobni tudi zdravil- no moč, kajti po zapisih sega ta tradicija tudi do 12. stoletja v zgodovino. "Bobni so zdravilni, samo spomnimo se starega reka, ki pravi, da če je glasba zdrava, potem je tudi država zdrava in to zagotovo drži še danes. Ritem bobnanja pa seveda moraš tudi zapeti, potem privre na plan glasba," je še povedal mojster Mureškič, potem pa pohitel med mlade bobnarje, ki so med pogo- vorom niso pustili zmotiti. Pri- hodnje leto je Mureškič obljubil, da bo na Ptuju ponovil šolo bobnanja, takrat pa upa na večji obisk mladih fantov, kajti tako v skupini na Ptuju kot tudi v ljubljanski in mariborski šoli prevladujejo dekleta. Besedilo in posnetka: Tatjana Mohorko Mojster bobnanja Nino Mureškič Sveža, provokaHvna predstava Igralski ansambel v Partljičevi igri "Oskubite jastreba". Foto: Samo Brbre Slovenjebistriški ljubiteljski gledališčniki so se letos lotili igre Toneta Partljiča "Oskubite jastreba". Režiserska taktirka je bila tokrat v rokah priznanega selektorja amaterskih gledaliških predstav in igralca Bojana Maroševiča, ki je bil lansko jesen postavljen pred dejstvo, da z igralci in igralkami dramske skupine DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice pripravi predstavo, ki bo nekakšno nadaljevanje Cankarjevih Hlapcev; te jeh pred tem v Slovenski Bistrici režiral sedaj že poko- jni Branko Gombač. Nadaljevanje Hlapcev zato, ker je Partljiču uspelo v svojem Jastrebu" na rafiniran, lahko bi rekli "partljičevski" način v do- gajanje vplesti večino Cankarje- vih junakov iz Hlapcev. Zato so gledalci priče Jermanovi omahljivosti, kar je lastnost Premnogih slovenskih junakov, Pa naj gre za politike ali druge Poklice. Partljič nam servira dramske like, ki so zgneteni Samo iz krvi in mesa, brez Can- karjevske simbolike in še z manj romantike. Gledamo sebe, brez tančic plemenitosti in herojske- ga zanesen j aštva. V kaosu človeške komedije se pojavi celo hlapec Jernej, neuslišan, ne- razumljen in zasmehovan, "krja- veljsko" obravnavan nesrečnež," je na kratko skozi prizmo lastne- ga gledanja orisal besedilo Partljičeve igre režiser Bojan Maroševič, ki je predstavo pripravil tako, da je dihala na nov, svež in provokativen način. Predstavo so trikrat odigrali na domačem bistriškem odru in občinstvo jih je sprejelo dobro. Prisotni so menili, da je igra dobra, z barvito skupinsko sceno, kjer je dobro vidna kolek- tivna igra. Takšnega mnenja je bila tudi letošnja selektorica Branka Bezeljak - Glaser, ki je po ogledu igro uvrstila na letošnje področno srečanje ljubi- teljskih gledaliških skupin, ki je potekalo v Ljutomeru. - "Jastreba" bodo slovenjebist- riški ljubiteljski gledališčniki v domačem kraju še odigrali, saj je v treh dneh, kolikor so se z igro predstavili domačemu občinstvu, niso uspeli videti vsi, ki imajo radi domače ljubi- teljsko gledališče. Predstave naj bi bile v maju, ko bodo vsi nasto- pajoči, teh pa je kar lepo število, ponovno uspeli uskladiti svoj prosti čas. Vida Topolovec 7 Mladi Ptujčani so nad šolo afro bobnanja nav- dušeni. 8 Četrtek, 8. maj 1997- TED> ||( HMHMB■HHMHHHHBHI KUNGOTA / ZLATOPOROČENCA ANTONIJA IN LUDVIK SITAR l\la svidenje na biserni poroki! V soboto, 26. aprila, sta v domači gostilni proslavila zlato poroko Antonija in Ludvik Sitar iz Kungote 157, občina Kidričevo. Zlati ženin Ludvik Sitar je bil rojen leta 1922 v Kungoti. Po poklicu je bil zidar. Njegova žena Antonija je Ulesova iz Hajdoš, kjer se je rodila leta 1928. Poročila sta se na jožefovo leta 1947 in se naselila v Kungo- ti. Tam sta si pozneje uredila novi dom, v katerem je Antonija vsa leta gospodinjila in vzgojila pet otrok. Večina teh si je svoj dom uredila v bližini domače hiše, tako da sta Antonija in Ludvik tesno povezana z njimi, z desetimi vnuki in tremi pravnuki, ki so se z zlatopo- ročencema zabavali v sinovi gostilni. Za zabavo so jim igrali kar domači muzikanti, saj so vsi otroci in vnuki po svojem očetu oziroma dedku podedovali glas- beno nadarjenost. Ludvik Sitar je namreč igral na frajtonarico na prenekateri gostiji. In po dveh dneh veselja na zlati poro- ki sta Ludvik in Antonija oblju- bila, da bo na biserni še bolj ve- selo. Zlatoporočencema iskrene čestitke tudi iz našega uredništva. iš Zlatoporočenca Antonija in Ludvik Sitar. Foto: Langerholc KIDRIČEVO/ CVETLICE V OBJEMU DREVES Misli in čustva ljudi občutijo in zaznavajo tudi drevesa in rože Te čudovite cvetlice v objemu mogočnih dreves lahko občudu- jete v Kidričevem ob restavraci- ji Pan. Pravijo, da misli in čustva ljudi občutijo in zaznava- jo tudi drevesa in rože, bojda celo na razdaljo več kilometrov. Otroci se z drevesi in prelepimi cvetlicami znajo pogovarjati, pa tudi veter se pogosto "zaklepeta" v njihove veje. Drevesa so na Zemlji prisotna približno 320 milijonov let, prva človeška bitja pa so se pojavila šele pred 5,5 milijoni let. Torej so drevesa že pričakala ljudi in nas v našem razvoju vedno spremljajo. Drevesa lahko živijo brez nas, a mi brez njih zagoto- vo ne moremo. i Foto: M. Ozmec MARKOVCI / CERKVENI PEVSKI ZBOR V VATIKANU Pevce je pozdravil sveti oie Po nekajmesečnih pripravah se je cerkveni pevski zbor sv. Marka iz Markovcev 12. aprila podal na pot v sosednjo Italijo. Naš cilj je bil večno mesto Rim, og. led vatikanskih muzejev in sodelovanje pri avdienci svetega očeta. V poprečju mlad zbor, pa če se je že podal na tako dolgo pot, je hotel videti in doživeti kar največ. Težko bi preso- dili, česa je bilo v avtobusu več, ali hrane v prtljažniku, dobre volje, humorja ali mladosti. Verjetno vsega ravno dovolj za nepozabno petdnevno druženje. In težko bi pre- sodili, kaj je potnike najbolj prevzelo: prvi dan, ves v soncu, cvetju in sploh naj ... zabaviščni park v Gardalan- du ali v naslednjih dneh čudovita pot do Rima in Vatika- na, prisrčno srečanje z gospodom Jezernikom v Slove- nicu, največje umetniške stvaritve v vatikanskih muzejih ... Sledili smo razlagi vodnice Marte, njenim sočnim razlagam ob vožnji po rimskih gričkih od Kvirinnalla do Palatine, od Cole Appio do Kapitola. In čeprav se je naša dobra vol- ja, kljub utrujenosti, zavlekla pozno v noč, smo naslednji dan vsi s pesmijo ob spremljavi kita- re prihajali na avtobus. Pesem pa ni donela le v avtobusu. Naši spontani "koncerti" v baziliki sv. Pavla, cerkvi sv. Petra v vezeh - ob Michelangelovem Mojzesu, v baziliki S. Marie Maggiore, ob Fontani di Trevi, kamor so pa- dali novčiči za uresničitev želja, ali tisti "največji" na Španskih stopnicah, kjer so nam, nav- dušenim nad cvetočimi azaleja- mi, zveneli še lepše, so nepoza- bni. Prisluhnila nam je množica, nekateri so skušali celo pritegniti, drugi so se pozi- bavali v ritmu pesmi, tistim ne- koliko starejšim so tekle solze. Zaradi spomina? Zaradi čudovi- tega ambienta? Zaradi naše mla- dosti? Kdo ve zakaj ... Naše oči pa so bile solzne, ker smo čutili kot Slovenci, zaradi naše lepe večglasne pesmi. Ljudje so spraševali, kdo smo, od kod pri- hajamo. To je bila nepripravlje- na, a zelo uspešna promocija Slovenije. Bili smo vsaj toliko opaženi in slišani kot Slovenci na številnih (dragih) turističnih sejmih. Posebno doživetje je bila maša v katakombah sv. Kalista, pet- najst metrov pod zemljo. Tu smo bili čisto sami - mi, pevci in naš župnik Janez. Njegove bese- de, namesto pridige, so nas povsem umirile, misli so zapla- vale k našim domačim, našim najdražjim, ki jih ni več, k našim preminulim pevcem ... In prišla je sreda, dan papeževe avdience. Po zaslugi gospoda Jezernika smo dobili zelo "ugodno" mesto na Trgu sv. Petra. Pred nami akademski pevski zbor iz Argentine in nep- regledna, stotisočglava množica za nami, ob nas. Nestrpno smo pričakovali prihod svetega očeta in ga bučno pozdravili, ko je njegov papamobil zapeljal mimo nas. Med številnimi pozdravi romarjem, ki jih je izrekel papež preko škofov in kardinalov, je sveti oče nas pozdravil v slo- venskem jeziku: "Posebej pozdravljam cerkveni pevski zbor sv. Marko niže Ptuja, Slo- venija," in našemu navdušenju ni bilo konca ob pesmi Klic ve- selja naj osreči ... Po prejetem blagoslovu smo bolj kot z bese- do s pesmijo navezali stik z zbo- rom iz Argentine in poželi velik aplavz množice, ko smo skupno zapeli "Nabucco". Peli smo tudi potem, ko se je Trg sv. Petra že praznil. Tedaj nas je prišel pozdravit tudi diplomatski predstavnik slovenskega konzu- lata v Rimu gospod Peter Re- berc. Med množico transparentov in zastav je ugledal grb Ptuja in napis Slovenija nekdo iz Kana- de in nam navdušen povedal, da je njegova babica Slovenka. Ni vedel, kje je bila rojena. Naročili smo tople pozdrave za njegovo babico in se poslovili. Poslovili pa smo se tudi od Vatikana in Rima, vmes obiskali še Assisi in se zapeljali proti domu. To je bilo potovanje, ki si ga ne more privoščiti vsak zbor, še manj cerkveni (vaški) pevski zbor. Zato smo toliko bolj hva- ležni našemu župniku gospodu Janezu Maučcu, ki je podprl iz- dajo naše božične kasete, hva- ležni smo naši predsednici Silvi, pozabili smo na neprijetne ure vaj in strogi obraz zborovodje Danija. Poleg strogega obraza je pustil doma orgle in vzel s sabo dobro voljo in nepogrešljivo ki- taro. Hvala vsem sponzorjem, hvala za dobro voljo tudi tistim, ki so potovali z nami! Bilo nam je lepo! Kljub vsemu pa, ko sta na končni postaji zadoneli harmo- nika in kitara, smo vsi pritegni- li: "Res, najlepša je Slovenija!" Morda bi dodali samo še: In njene pesmi!" Danica Tement TEDNIK -8. MAJ 1997 OI) TOD IN TAM - 9 rEPNIKOV KLEPET / PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA JANEZ PODOBNIK "Parlament je prostor za politiine opredelitve'' Osemintridesetletnemu Janezu Podobniku, zdravniku splošne medicine, ki prihaja iz Slovenske ljudske stranke, je bilo zaupano vodenje slovenskega parlamenta v tem štiriletnem obdobju. Ob zadnjem obisku v Ptuju in okolici je nastal tale priložnostni pogovor z njim. TEDNIK: Kako bi ocenili jelo in utrip novega parlamen- ta? Janez Podobnik: "Vesel sem. Zadnje seje državnega zbora so potekale vsebinsko zelo urejeno, kvalitetno, delovna telesa so bila dobro pripravljena. Sem zelo op- timističen. Do poletja nas sicer čaka še nekaj zelo živahnih sej. Mislim pa, da bodo poslanci kar precej svoje energije preusmerili na delovna telesa in da bodo za- radi tega plenarna zasedanja vendarle nekoliko krajša kot v prejšnjem sklicu. To ni samo moja želja, temveč tudi pričako- vanje mojih kolegov, ne glede na to, ali so v opoziciji ali poziciji." TEDNIK: Ste vi pristaš dol- gih sej ali pogostejših zasedanj parlamenta? Janez Podobnik: "Sem pristaš argumentiranih nastopov, spoštovanja mnenj svojega kole- ga, tudi če meni drugače kot ti. Ko pa vsak svoje povesta, si pa rečeta: "Če že imava različno mnenje, pa ga dajva preveriti na glasovanju." Parlament ima ven- darle najbolj uveljavljen princip, to je glasovanje. Vsekakor nisem pristaš dolgih sej, temveč sej, ki so dobro pripravljene in kjer se nastopa z argumenti." TEDNIK: V zadnjem času je bilo kar precej govora o tem, da bi parlament dobil še nekatere dodatne pristojnosti, predvsem glede mednarodnega sodelo- vanja? Janez Podobnik: "Mogoče je bilo to nekoliko narobe razumljeno. Tudi sam sem bil na nekaterih mednarodnih srečan- jih in tudi v naslednjih mesecih bom. Gre za to, da v medna- rodnih odnosih in tudi v diplo- maciji dobivajo parlamenti držav večjo vlogo, kot so jo imeli do sedaj. Politika je namreč spoznala, da se pomembne odločitve v parlamentarnih de- mokracijah na koncu vedno sprejmejo v parlamentu. Vlada predlaga - parlament pa potrdi. Pri tem gre za sobivanje, sodelo- vanje, dopolnjevanje, ne za izključevanje. In v tem smislu sem nekako optimist, da bomo z vlado našli neki pameten način sodelovanja in uspešno sodelo- vali tudi na področju zunanje politike." TEDNIK: Kako je zdaj glede vračanja gozdov cerkvi in vele- posestnikom? Janez Podobnik: "V prvem branju je bila sprejeta spremem- ba in dopolnitve zakona o dena- cionalizaciji. Zakon o referendu- mu odloča, da ne moremo tega zakona sprejeti do konca, torej dokler niso znani izidi referen- duma, dokler se ne ve, kako se bodo ljudje odločili na referen- dumu. Ker je že zbranih več kot 40 tisoč podpisov, to pomeni, da ta referendum v prihodnjih me- secih bo izpeljan. Po sicer neko- liko živahnejši razpravi je zakon v prvem branju bil sprejet z ne- katerimi stališči in usmeritvami, ki jih bodo predlagatelji pripra- vili za drugo branje, ob tem pa že pozorno spremljali, kakšno bo stališče ljudi na referendumu." OBČINE SO DOBER GOSPODAR TEDNIK: Kako boste kot predsednik državnega zbora usklajevali to, kar si je zastavila v programu tudi vaša, Slo- venska ljudska stranka, da se zagotovi državljanom enaka kvaliteta življenja, ne glede na to, kje živijo? Janez Podobnik: "Eden te- meljnih stebrov programa Slo- venske ljudske stranke, sam v njej vodim programski svet, je prav to, da bi omogočili in zago- tovili Slovenkam in Slovencem čim bolj enakopravne - enake pogoje kvalitete življenja, ne gle- de na to, kje živijo." TEDNIK: Kako? Janez Podobnik: "Najprej s tem, da bomo dali večjo fi- nančno podporo občinam. Po oceni naše stranke so občine v veliki meri dober gospodar. Sprejeti moramo nekaj zakonov, s katerimi bomo omogočili fi- nančno osnovo, da se bo lahko država enakomerneje regionalno razvijala. In kot tretje pričaku- jem, da bodo ministri, ki vodijo posamezna področja, kljub veli- kim obremenitvam, ki jih sicer imajo, imeli tudi čas, da bodo hodili med ljudi, po slovenskih deželah, pokrajinah, mestih in vaseh. In na podlagi tega, da se bodo sami seznanili s problemi, se bodo pozneje tudi lažje in pra- vilneje odločali. To se pravi, da bodo odločitve življenjske, da bomo šli tudi iz večjega mesta in večjih urbanih centrov v vse pre- dele Slovenije." TEDNIK: Glede na to, da poslanci prihajajo z na- jrazličnejšimi problemi iz svo- jega okolja in so svojim volil- cem obljubili, da se bodo zavze- mali za uveljavljanje njihovih interesov, prihaja verjetno tudi do napetih situacij. V prejšnjem mandatu je bilo veli- ko negativnih kritik na obnašanje naših poslancev. Kaj menite o kulturi komunici- ranja novoizvoljenih poslan- cev? Janez Podobnik: "Dobre štiri mesece je minilo, odkar deluje nov parlament. V tem času nas je čakalo nekaj težjih preizkušenj: volitev mandatarja, volitev nove vlade. Te seje ste lahko spremlja- li tudi po televiziji. Tema je bila zelo občutljiva - politično nape- ta, tako da so na sejah prišle do izraza različne politične oprede- litve poslank in poslancev. Ne- kateri med njimi so jih izrazili tudi bolj ostro, morda je zato bilo vzdušje napeto in od tod verjetno izvira nekakšna ocena, da tudi sedanje poslanke in pos- lanci nimajo politične kulture in kulture dialoga. Kot sem že de- jal, pa je prva resna vsebinska seja pokazala, da vendarle večina poslank in poslancev računa na moč argumentov. To pomeni, da bo z argumenti poskušala prepričati svoje kolege. Ponovim lahko samo svoje pričakovanje, da bo državni zbor prostor, kjer se bodo srečevale različne poli- tične opredelitve, različne ocene, ki jih bodo lahko povedali tudi ostro, a nikoli žaljivo in nikoli na ravni žalitve poslancev kot osebe, ampak spopada različnih pogledov, konceptov. Spoštovati moramo drug drugega". DRŽAVNI ZBOR DOBIL DOBREGA PODPREDSEDNIKA TEDNIK: Kako ste sprejeli novico, da je bil poslanec - župan mestne občine Ptuj Mi- roslav Luci predlagan in izvol- jen za podpredsednik državne- ga zbora? Janez Podobnik: "Vesel sem bil tega predloga. Miroslav Luci je odličen župan, dober človek in poslanec. Glede na dogovore poslanskih skupin pripada mes- to podpredsednika največji stranki v opoziciji - SDS, iz kate- re prihaja Miroslav Luci, in lah- ko samo rečem, da je državni zbor dobil zelo dobrega po- dpredsednika." TEDNIK: Kakšno je vaše sta- lišče do vstopa Slovenije v Ev- ropsko unijo? Janez Podobnik: "Čeprav je na to vprašanje potreben nekoli- ko daljši odgovor, bom poskušal povedati svoje načelno stališče, ki je takšno: Slovenija je že del Evrope, po kulturni, zgodovins- ki in civilizacijski izkušnji, ki jo naši ljudje živijo. Seveda pa Ev- ropska skupnost pomeni tudi politično in gospodarsko in- tegracijo in vsekakor bi bilo dobro, da bi se ji Slovenija priključila. Vendar si želim, da bi prišla vanjo s svojo kulturno izvirnostjo in svojo samobitnost- jo. Torej najti bi morali tiste načine - tako pravne kot druge da bomo svojo specifičnost zava- rovali in potem kot taki prispe- vali veliko dobrega in izvirnega k novi, pomembni skupnosti, tako imenovani evropski državi narodov." "NA MOJI ZDRAVNIŠKI HALJI SE JE ŽE NABRAL PRAH" TEDNIK: Glede na to, da imate zelo zahtevno politično funkcijo, ste verjetno v tem času opustili svoje zdravniško delo? Janez Podobnik: "Zal ta čas moje zdravniško delo čaka na druge čase in na moji zdravniški halji se je že nabrala precejšnja plast prahu. Teče že peto leto, odkar ne delam več kot zdravnik. Priznati moram, da ta kontakt zelo pogrešam, ampak takšno je življenje. Ocenil in odločil sem, da je edino ko- rektno do mojih pacientov, da se sedaj, ko sem dobil pomembne in odgovorne naloge, predam politiki. Če se pa karkoli zgodi, se bom z velikim veseljem vrnil v svoj poklic." TEDNIK: In kako vse to usklajujete s svojim družins- kim življenjem? Janez Podobnik: "Imam veli- ko podporo in razumevanje žene Janje. Zaradi hitrega tempa, ki ga živimo, nam sicer zmanjkuje časa za vsakodnevne pogovore. Se posebej pazim, da z ženo in sinom preživimo skupaj viken- de. Skupaj gremo na športne in kulturne prireditve. Zavedam pa se, da me tako sin kot žena pogrešata." TEDNIK: Vam še ostane kaj prostega časa za vaše hobije in kateri so to? Janez Podobnik: "Prostega časa je resnično malo. Včasih sem imel veliko hobijev, veliko sem bral in branje me je nekako duhovno in človeško krepilo, ka- jti človek se pri vsem tem delu tudi izprazni in potrebuje du- hovno spodbudo, ki jo sam črpam iz knjig. Veliko sem tudi hodil v hribe, včasih sem se ukvarjal s športom in se družil s prijatelji. Če si iznajdljiv in mo- der, pa lahko najdeš trenutke sprostitve tudi v delu. Tako skušam na kulturnih prireditvah z mislimi uiti vsakodnevnim po- litičnim dogajanjem. Z družino pa tudi ob vikendih, praznikih ali med dopustom zelo radi obiščemo kakšen lep del Slove- nije." TEDNIK: Ob koncu mogoče še to: velikokrat vas zamenju- jejo z vašim bratom Marjanom Podobnikom, ki vodi Slo- vensko ljudsko stranko. Sta si značajsko precej različna? Ka- tere osebne lastnosti so po vašem mnenju prevladale pri odločitvi za mesto predsednika parlamenta? Janez Podobnik (se nekoliko zamisli): "To, da bi jaz dobro op- ravljal vodenje državnega zbora, je bila odločitev stranke in večje skupine poslancev. Vsekakor ima Marjan velike organiza- cijske in koordinacijske spo- sobnosti, zato ima zmožnost ob večjih problemih ugotoviti, kaj je bistvo problema in na kakšen način ga razreševati. Prepričan sem, da je v funkciji po- dpredsednika vlade te svoje spo- sobnosti dokazal v prvih mese- cih delovanja vlade, ki opera- tivno zelo dobro deluje. Sam pa imam najverjetneje - vsaj ljudje, ki delajo z menoj, pravijo tako - zmožnosti za držo dialoga. To pomeni, da na čim manj konflik- ten način, čeprav je potrebno uporabiti kakšno ostrejšo bese- do, razreševati probleme, kadar se pojavijo, to pa je takrat, ko se soočijo različni politični ali vrednostni koncepti, ki so pri- sotni v vsaki državi. Morda so to razlike, vendar pa se z Marjanom zelo dobro dopolnjujeva in dobro sodelujeva, prav tako s ko- legi v stranki in z drugimi politi- ki v Sloveniji. Nikakor ne vidim v svojem bratu tekmeca, temveč ga jemljem kot prijatelja." Marija Slodnjak Predsednik državnega zbora Janez Podobnik: "Vesel sem, da sem dobil sodelavca tudi z vašega konca - v mislih imam podpredsednika Mi- roslava Lucija." PTUJ / NOVA DIREKTORICA PTUJSKE PODRUŽNICE AGENCIJE ZA PLAČILNI PROMET Najpomembnejši je odnos z uporabnikom Vesna Zupanič je prevzela direktorovanje ptujske Podružnice Agencije za Plačilni promet Republike Slo- venije 17. marca letos. V Podružnici je trenutno zaposle- nih 70 delavcev (v glavnem žensk), od tega osem v ekspozi- turi v Ormožu. Pred tem je de- lala kot inšpektorica v bivši agenciji, ko je ta še opravljala Posle nadzora, kratek čas pa je bila zaposlena tudi v novem davčnem uradu v Ptuju. Novo delo je svojevrsten izziv, Pravi direktorica Vesna Zupa- niČ. Zaveda se pomena storitev Plačilnega prometa za pravne °sebe, s katerim se po novem ^ključno ukvarjajo. Zato ves sis- tem dela gradijo na novi kvalite- ti odnosov in storitev med agen- Cl)o in uporabniki, kjer napak ne Sl*ie biti, saj v nasprotnem lahko Pride do katastrofe v gospo- darstvu. "V tem obdobju, ko se veliko dela na projektu prehoda plačil- nega prometa v medbančno okolje, je nujno, da vzpostavimo dober odnos z uporabniki. V ta namen že posodabljamo plačilni promet, projekt je v zaključni fazi preizkušanja. Predvsem je pomembno, da uporabnike in- formiramo o vseh možnostih, ki jih prinaša posodobljeni plačilni promet. Pri tem smo vodje vseh slovenskih podružnic v pomoč vodilnim agencije pri izdelavi projekta oziroma prehodu, ki ni več vprašanje. Sedaj gre samo za način, ki bi bil čim manj boleč tako za uporabnike kot tudi de- lavce agencije. Pri tem pa je tudi zelo pomembno dejstvo, da se za celotno agencijo in njenih 2400 zaposlenih najde delo v bodoči organiziranosti plačilnega pro- meta v Republiki Sloveniji." MG LENART / OKROGLA MIZA O DILEMAH OBRTI IN PODJETNIŠTVA Čimprej do enotne strategije razvoja Če bi v Lenartu v Slovenskih goricah večkrat prisluhnili gos- podarstvenikom, obrtnikom in podjetnikom, bi bil razvoj te slovenskogoriške občine precej hitrejši, kot je siee. Tokrat se je nekaj podobnega le zgodilo, saj sta občina Lenart in območna obrtna zbornica skupaj pripravili odmevno okroglo mizo o razvojnih dilemah obrti in podjetništva. Na njej se je zbralo lepo število najodgovornejših predstavnikov občine na čelu z lenarškim županom Slavkom Krambergerjem, predstavnikov območne obrtne zbornice, obrtnikov, podjetni- kov, nekaterih direktorjev, predstavnikov banke in gostov, med katerimi sta bila tudi Gregor Ott, predsednik Gospo- darsko-obrtne zbornice kneževine Liechtenstein, in Slavko Pukl, vodja oddelka za mednarodno sodelovanje pri obrtni zbornici Slovenije. Po uvodnih referatih podžupana Ivana Vogrina, predsednika lenarške obrtne zbornice Jožeta Petroviča in gos- ta iz Liechtensteina so ude- leženci načeli številne probleme. Ponovno je prišla do izraza majhnost Lenarta, podedovane hipoteke preteklosti, preslaba kadrovska struktura, po- manjkljivo znanje in prepočasno odpiranje. Razpravljavci so opo- zorili na pomanjkanje denarja za nove naložbe, na predraga fi- nančna sredstva in na številne ovire pri gradnji novih obrato- valnic. Postopki državne oblasti so še vedno dolgotrajni, veliko stanejo in podražijo gradnjo. Med drugim so predlagali, da naj bi občina v prihodnje ponu- dila več zemljišč, če bo treba, tudi brezplačno. Cilj razvoja mora biti čimveč novih delovnih mest, saj jih je iz dneva v dan premalo. Brez dela je trenutno že 1860 ljudi, kar je za lenarške raz- merje veliko. Razvojne rezerve so največje prav v obrti in podjetništvu, ki zato morata do- biti več ugodnejših vzpodbud lo- kalne skupnosti. Ob tem so po- vedali, da podjetniki pričakujejo učinkovito strategijo gospodars- kega razvoja lokalne skupnosti, ki naj končno pove, kako bodo v Lenartu odpirali delovna mesta. Gospodarstvu naj lokalna oblast bolj pomaga, ne pa da se ubada sama s seboj. V Lenart naj končno pripelje vsaj kakšen od- delek srednje šole ali izpostavo ene od republiških ustanov, v kateri bodo dobili delo visoko izobraženi kadri. Ugotovitve okrogle mize, ki je bila lepo obiskana, bodo obravnavali na eni prihodnjih sej lenarškega občinskega sveta. M. Toš 10 - OD TOD IN TAM 8« MAJ 1997 - TEDNIH VELIKO TINJE / SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Trideset let tinjskih pevk Aprila 1967 so prvič javno nastopile, in sicer na ploščadi pred lesenimi hramom, ki je prebivalcem pohorske vasi Veliko Tinje služil za shajališče. Zapele so po domače, kot so se naučile od staršev in starih staršev. Uspeh je bil nepričakovan. S pesmimi so vzbudile spomin na otroška leta, na tople cimprane domačije, na pohorskega kmeta in njegovo težko življenje, na stoletne šege, ki so se jih strogo držali, in ne nazadnje tudi na grenko slovensko preteklost, usodno prepleteno s takratno realnostjo. Šest mladih pevk: Anica Pli- beršek, Štefka Gracej, Marica Jančič, Minka Stegne, Martina Blažič in Jožica Smogavec so ta- krat sklenile, da se poslej ne razi- dejo več! Odločitev se je vseka- kor bogato obrestovala, saj so tako v tem delu Pohorja slovens- ki ljudski pesmi podaljšale življenje za najmanj trideset let. Pele in nastopale so na vseh kra- jevnih proslavah, na vseh srečanjih ljudskih pevcev in go- dcev v občini Slovenska Bistrica in zunaj nje, koledovale, če je le bilo mogoče, pele na raznih gos- tijah in povsod, kamorkoli so jih povabili. Vabil pa je bilo vedno veliko in jih še danes ne manjka. To pa pomeni, da ljudsko petje, čeravno organizirano, ni modna muha, marveč nuja, porojena iz notranjega nagiba po ohranjanju starega ljudskega izročila. S to ugotovitvijo se je v nedel- jo, 27. aprila, začelo srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki ga je Kulturno-umetniško društvo Veliko Tinje pripravilo v počas- titev tridesetletnice neprekinje- nega delovanja svojih ljudskih pevk. V dvorani novega doma krajanov in gasilcev, stoji v ne- posredni bližini nekdanjega le- senega hrama, je zbrane, predvsem starejšo generacijo Tinjčanov, najprej pozdravila predsednica Kulturnega društva Slavica Gracej in poudarila, da jubilejno slavje s proslavo Dneva OF in prvomajskimi prazniki ni naključno. Ljudske pevke, moški pevski zbor, moški vokal- ni oktet in folklorno društvo so porok, je nadaljevala, da slo- venska kultura na Tinju ne bo zamrla in utonila v morju pleh- kih vplivov iz vseh strani. Prve so seveda nastopile slavljenke in s pesmijo o tinjski fari ali himni, kot jo imenujejo, opisale svoj domači kraj in so- krajane tako, da so se mnogi v njej tudi prepoznali. Tinjčan- kam so sledile pevke z Ložnice pri Makolah, tem pa godci "Štir- je revni" iz Oplotnice; zanimivi zato, ker so si razen frajtonerice vse instrumente izdelali sami! Srečanje v tipično sproščenem in domačem slovenskem vzdušju so nadaljevali Pevci s Pohorja, ljudske pevke iz Gradišča na Ko- zjaku ter Venčeseljske ljudske pevke z Zg. Ložnice. Srečanje pa so, kot se seveda spodobi, skleni- le slavljenke, in sicer z Jubilejno pesmijo, ki so jo za to priliko po- sebej "naštudirale". Z njo so se spomnile svojega tridesetletnega delovanja in se vsem zahvalile za obisk s hkratnim vabilom k po- novnemu snidenju. Ob koncu seveda še govorci z zahvalami, darili in čestitkami z željo, da bi se takih jubilejev po trideset let v bodoče zvrstilo še nekaj! I.C. PTUJ / DANES PRICETEK TEDNA RDEČEGA KRIZA "Zidak dobre volje" V OBMOČNI ORGANIZACIJI RDEČEGA KRIŽA POUDAREK ZBI- RANJU SREDSTEV KOT PRISPEVEK K VARŠČINI ZA IZPUSTITEV PREVOZNIKA IZ JURŠINCEV, KI JE V ZAPORU V RUSIJI Letošnji teden Rdečega križa Slovenije, ki se pričenja danes in bo trajal do 15. maja, je posvečen mladinskemu zdravilišču in letovišču Rdčega križa Slovenije Debeli rtič, promociji delo- vanja in obnovi zdravilišča, pridobivanju donatoijev ter ak- tivnostim, ki jih izvaja zdravilišče in so vezane na preventivno dejavnost, širjenje znanj in razvoj vzgojno-pedagoških progra- mov. Vse letošnje aktivnosti tedna Rdečega križa se bodo izvajale pod geslom "Zidak dobre volje", ki je tudi motiv plakata Tedna Rdečega križa, znamk, nalepk in letakov, ki simbolično predstavljajo prizadevanja za zbiranje sredstev in obnovo ozi- roma razvoj mladinskega zdravi- lišča in letovišča Debeli rtič. Na- tisnili so skoraj dva milijona znamk in 57.300 nalepk. Ena od aktivnosti Rdečega križa v tednu bo tudi prodaja "Zidaka dobre volje" po enotni ceni 5 tisoč to- larjev. Na voljo jih je še 1500. Prodaja bo potekala preko pros- tovoljcev v krajevnih odborih in krožkov mladih članov. Aktivnosti v okviru tedna Rdečega križa, ki jih bodo izva- jali v območnih in krajevnih or- ganizacijah RK, so vezane predvsem na že tradicionalne dejavnosti, kot so sprejem mla- dih članov, organizacija razstav, kvizi širjenja znanja o dejavnos- tih Rdečega križa in podobno. Te in druge aktivnosti načrtu- jejo v tednu Rdečega križa tudi v Območni organizaciji Rdečega križa Ptuj. Sekretarka Vida Mi- lunič je povedala, da bodo orga- nizirali sprejeme prvošolcev v podmladek Rdečega križa in osmošolcev med mlade člane RK po osnovnih šolah. Ob teh priložnostih jim bodo izročili propagandni material s plakati, značkami, brošurami in zložen- kami. Izvedli bodo delavnico o Henryju Dunantu pod naslovom "Začetek neke ideje", zbirali sredstva za pomoč oziroma kot prispevek k varščini za izpusti- tev prevoznika iz Juršincev, ki je v zaporu v Rusiji, in za pomoč socialno ogroženih ter začasnih beguncev, ker že nekaj časa niso prejeli pomoči zanje, potrebe na Ptujskem pa so izredno velike. Območna organizacija RK Ptuj pa išče tudi sponzorje za gradbe- ni material za prizadeto družino Kokotovih v Korenjaku v občini Zavrč, ki jim je veter podrl pol hiše. Danes pa se bo na pri- ložnostni seji sestal tudi Območni odbor RK Ptuj in po potrebi dopolnil že omenjene aktivnosti. Teden Rdečega križa je pri- ložnost za slehernega izmed nas, da pomagamo po svojih močeh. MG PTUJ / UTRIP EKONOMSKE SOLE Razstave, projektni tedni, športna tekmovanja in še kaj Na Ekonomski šoli Ptuj se venomer kaj dogaja, za kar so »krivi" profesorji, polni elana, ki dijake vzpodbujajo h kreativnosti in sktivnosti. Za vstop v novo leto je šola organizirala projektni teden Prišla je zima in z njo prehlad. Skozi predavanja in okrogle mize so dijaki dobili mnogo koristnih nasvetov o zdravljenju nadležnih prehladov in gripe z naravnimi zdravili. Sledila je razstava »Drobne misli velikih mislecev (in dru- gih)« Humorja in pikrosti polne življenjske resnice so pritegnile mnogo oči in izvabile nasmešek na marsikaterem obrazu. Še več smeha je povzročila razstava do- misleno izdelanih pustnih mask. Najlepše so bile seveda nagraje- ne. Ob dnevu Valentina - »ljubez- ni sina« je EŠ izvedla natečaj za najlepše izdelano valentinovo čestitko. Splačalo se je čustva preliti na papir, saj so bile nagra- de res privlačne. Med 17. in 20. februarjem smo se posvetili resnejšim temam - nasilju v šoli. V okviru pro- jektnega tedna Nasilje v šoli smo k sodelovanju pritegnili mnogo strokovnjakov, ki se ubadajo s to temno stranjo vsakdanjika dija- kov. Ti so v treh okroglih mizah obdelali nasilje kot pojem, nje- gove vzroke in povezavo med drogami (zasvojenostjo) in nasil- jem. EŠ je ves projekt predstavi- la na plakatih v avli, pripravljena je bila posebna razstava, izvede- na pa je bila tudi anonimna an- keta na temo nasilja nad in med mladostniki, ki je zajela 311 dija- kinj in 93 dijakov EŠ Ptuj. Ana- liza rezultatov je zaskrbljajoča in opozarja, da so mladostniki veli- ko bolj izpostavljeni nasilju, kot je splošno znano. Tako je že bilo žrtev nasilja 42,5 % anketiranih dijakov in 32,5 % dijakinj. Povzročitelji nasilja so pri dija- kih moškega spola najpogostejši neznanci (52,5%), pri ženskah pa zraven neznancev (28,5%) še pri- jatelji in sošolci(?!). Najpogos- tejša oblika nasilja nad dijaki je pri moških in ženskah pretepan- je (31,9% in 28,4%), zatem grožnje, žalitve in izsiljevanje, še posebej šokanten pa je podatek, da je bilo 3% anketiranih dija- kov in 7,4 % dijakinj spolno zlo- rabljenih. Največ nasilja je bilo nad dijaki obeh spolov povzročenih izven šole (ulica, disko, gostilna), vendar pa je bilo doma povzročeno 10,3 % vsega nasilja nad ženskami in »le« 1,9 % nad fanti. Kljub temu je očitno, da ostane za zaprtimi vrati mnogo žalostnih zgodb o nerazumevanju in nasilju v družini. »Skupno 31,8% anketi- ranih dijakov in dijakinj je že bilo nasilnih, vendar pri moških najpogosteje v samoobrambi, ženske pa so se najpogosteje znesle nad prijatelji. Alarmanten pa je tudi poda- tek, da je kar 25% nasilnega ve- denja dijakov povzročil alkohol, 10% pa droga, kar opozarja na rast razsežnosti tega problema ne le v ŠC Ptuj, temveč med mla- dimi v vsej Sloveniji. Ekonomska šola je ob tej pri- ložnosti izdala posebno brošuro »Za manj nasilen in bolj prijazen jutri«, v katero so zraven ankete o nasilju med mladimi ter stro- kovnih razmišljanj o nasilju uvrščeni literarni izdelki dija- kov, v katerih so opisovali svoje srečevanje z nasiljem. Razstava Svetovni dan mete- reologije je v avli Ekonomske šole prikazovala dejavnost, raz- voj in pomen te dejavnosti za ce- loten svet (neverjetno (ne)točne vremenske napovedi). Ob prazniku velike noči je bil razpisan natečaj za najlepše pos- likano izpihano jajce. Za res lepe nagrade (od knjig, nedeljskih kosil, pic, avionskih poletov pa do enoletne članarine v videote- ki) so se smeli potegovati dijaki in profesorji, vendar pa so mora- li slednji v primeru osvojitve ka- tere od nagrad to podariti svoje- mu najljubšemu razredu. S sodelovanjem v akciji zbi- ranja podpisov proti diskrimina- tornemu obravnavanju mladih, poimenovani »Mladost ni no- rost«, so dijaki EŠ Ptuj želeli opozoriti odgovorne ljudi, da s sprejemanjem takšnih zakonov, kot sta bila predlog novega zako- na o obveznem avtomobilskem zavarovanju in prepoved fotoko- piranja šolskih učbenikov, na- jbolj prizadenejo ravno tisto ge- neracijo, ki ima trenutno na- jmanj (vzpodbudnih) perspektiv za življenje. Na vse tegobe vsakodnevnega življenja pa smo pozabili na od- mevni prireditvi z naslovom Ekonomci v pajkicah, ki je bila v dvorani Šolskega centra Ptuj. Brhke manekenke so bili tokrat fantje - ekonomci v pajkicah ter nam tako izvabili veliko smeha in dobre volje. Martin Korošec ŠOLSKI ZVONEC ORMOŽ 1 Učenci in učitel- ji osnovne šole Ormož niso ravnodušni do ogrožanja okolja in negativnih pose- gov vanj. Spomladi se še posebej trudijo, da bi bili notranjost in okolica šole čim bolj urejeni in prijetni za vse tiste, ki vanjo redno za- hajajo, in tudi za vse obis- kovalce. Ob 22. aprilu, dne- vu Zemlje, so želeli narediti še nekaj več, zato so pripra- vi i predstavitev dejavnosti, ki so potekale na šoli vse leto. Pripravili so tudi ok- roglo mizo, na katero so po- vabili goste. Povabljeni so bili predstavniki vseh služb, organizacij, podjetij, ki pris- pevajo svoj delček k ureje- nosti ali neurejenosti našega kraja. Učenci so se na okroglo mizo temeljito pripravili in z veliko mero odločnosti postavljali povsem direktna in kar neprijetna vprašanja. Gostje, ki so sicer rutinirani govorci pred odraslim avdi- torijem, so se tukaj znašli na nekoliko zahtevnejšem te- renu in zato je marsikateri odgovor zvenel nekam nep- repričljivo. Po okrogli mizi pa so učenci šole svojim staršem in drugim obisko- valcem predstavili še na- jrazličnejše dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo. vk TEDNIKOVA KNJIGARNICA / MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ - 6 Otroci vsega sveta Mnogi prisegajo, da je maj naj- lepši mesec v letu. Letošnji praz- nični dnevi (upam, da ste jih pri- jetno preživeti) so zares ogreli deželo in razgibali popotne duše. Med njimi sem bila tudi sama: globoko sem prizadela družinski proračun in si ogleda- la London, ki me je očaral med drugim tudi z bralno kulturo. Ko- liko ljudi, ki berejo! Knjige prebi- rajo v parkih, na podzemni železnici, na avtobusni postaji, v restavraciji ... Pogosto so to žepne izdaje knjižnih uspešnic ali pa dostopne izdaje poučne li- terature, torej knjige, ki niso dra- ge. Žal takšnih knjig pri nas ni. Slovenske knjige so drage in malokomu tako dostopne, da bi jih uničil s prenašanjem v torbah in podobnem. Pri nas kupujemo knjige le v knjigarnah, ki so po- gosto le papirnice s skromno knjižno ponudbo. V Londonu so stojala z žepnimi knjigami pos- tavljena marsikje, kjer Slovenec pač ne pričakuje knjige. Pred leti, je znani postojnski podjet- nik Slejko poskusil s prodajo žepnih knjig na bencinskih črpalkah, pa si je prislužil le gra- jo in nasprotovanje z različnih strani. Toda tako bi tudi pri nas prebrali kakšno knjigo več! Še sreča, da imamo javne knjižnice, ki pa bi tudi laže diha- le s cenejšimi knjigami. In če smo že nekoliko pogledali po svetu, pa se posvetite še novi uganki, ki je posvečena pestrim prehranjevalnim navadam različnih ljudstev. ŠESTA UGANKA Šesto uganko vam bo pomaga- la rešiti poučna knjiga, ki je pre- teklo leto izšla ob pomoči Skla- da Združenih narodov za otroke (UNICEF) in nosi naslov Otroci vsega sveta. Pri nas je knjiga izšla pri Mladinski knjigi v prevo- du Jane Kranjec Menaše. Bar- nabas in Anabel Kindersley sta zbrala značilne družine z vseh celin in z bogatim slikovnim gra- divom ter skozi otroške oči predstavita različnost življenja posameznih otrok z vseh kon- cev sveta. Knjiga je izšla ob pet- desetletnici UNtCEF-a, ki mu pripada tudi zaslužek od proda- je. Namenjena je osnovnošolski mladini, a tudi odrasli boste uživali ob spoznavanju Oscarja iz Bolivije, Carlitosa iz Argentine, Celine iz Brazilije, Olje iz Rusije, Monike iz Madžarske, Rosite iz Avstralije, Guo Shuang iz Ki- tajske in drugih. Razbrali boste osnovne življenjske navade tipičnih družin, šolski sistem in verske običaje, najljubša otroška opravila in igrala. Seve- da pa so predstavljene tudi značilna hrana in priljubljene na- cionalne jedi, ki so v oddaljenih deželah povsem drugačne in našim želodcem neobičajne. Čitljivo "izpolnjeno okence (ne pozabite domači naslov) izrežite in pošljite v KNJIŽNICO IVANA POTRČA, Minoritski trg 1, s pri- pisom KVIZ. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo knjižno nagrado dobil v mla- dinskem oddelku knjižnice. Tu pričakujemo Roka Zaketška, učenca 4. c razreda iz OŠ Olge Meglič, ki je pravilno rešil prejšnjo uganko in bo dobil knji- go Ivana Gantscheva Lunino jezero. PRAVLJIČNA URA bo danes, 8. maja, ob sedem- najsti uri v pravljični sobi mla- dinskega oddelka knjižnice, Prešernova 35. K poslušanju va- bimo otroke od tretjega leta dal- je in vas prosimo, da prinesete copatke. Liljana Klemenčič f EDNIK - 8. MAJ 1997 PO NAŠIH KRAJIH - 11 pESTRNIK / TRETJE MAJSKE IGRE Letos del zaslužka za mrliški zvon pcstrničani so minuli konec tedna /nova poka/ali, da znajo oh- ranjat« tradicijo majskih prireditev pri Urbanu, ki je stara preko jOO let. Krajevni odbor Socialdemokratske stranke Slovenije je pripravil tretje majske igre z bogatim tekmovalno-zahavnim programom, gost majske prireditve je bil predsednik SDS Janez Janša, poleg njega pa še štiije poslanci državnega zbora in predsednik železničarskega sindikata Slavko Kmetic. Z manjšim delom zaslužka bodo Destrničani letos pomagali pri nakupu novega zvona za tamkajšnjo mrliško vežico. Prva majska nedelja je bila za Destrničane in mnoge obisko- valce, ki so množično obiskali tradicionalno prireditev, praz- nično obarvana. Organizatorji so jo z nekaj zamude pričeli nekaj pred dvanajsto z otroškimi kara- okami, potem pa do večera pripravili nekaj šaljivih iger in z Janezom Janšem zaigrali v pri- jateljski nogometni tekmi. Pričakovali bi, da bodo boljši domačini, že zaradi domačega terena, pa jih je z nekaj goli razli- ke premagala ekipa SDS. Po ka- raokah si je prvo mesto zaslužila Katja Tašner. V tekmovalnem delu so se po- merile ekipe gostišč Grozi, Mica in Golob, PGD Biš in eki- pa turizma na vasi Lacko, zma- gala pa je ekipa gostišča Grozi in prejela prehodni pokal. Tekmo- valci so se pomerili v nošenju vode s puto, skakanju z vrečo, v hoji s hoduljami, iskali so skriti predmet v hladni vodi, prepevali domače ljudske pesmi, metali ja- jca, vlekli vrv in plezali na maj- sko drevo, v igrah pa se je preiz- kusilo tudi občinstvo. Najboljši so dobili lepe nagrade, vsi ude- leženci pa spominska priznanja. PTUJSKA KOORDINACIJA SDS Janez Janša je na Destrniku med drugim povedal: "V teh kra- jih se že marsikaj odvija po načelih SDS, po osnovah našega programa in vse to gradi spo- sobno vodstvo. Če bi imeli povsod po Sloveniji tako marlji- ve in delovne ljudi, bi lahko sku- paj naredili veliko več. Tudi so- cialne razlike bi bile potemta- kem odvisne od tega, koliko kdo naredi, kako razpolaga s svojim premoženjem in je solidaren. V maju smo veliko govorili o delu in skoraj pozabili na tiste, ki de- lajo in ne prejemajo rednih plač, pa vendar imamo v naši pravni in socialni državi kakšnih 100 tisoč ljudi, ki živijo od socialne podpore. V občini Destrnik - Trnovska vas delate v svojih programih skupaj, kar je po- membno za prihodnji razvoj in česa takega v mestnih jedrih ne moremo pričakovati. S pomočjo poslancev je lahko drugače." Na destrniški prireditvi se je sestala tudi ptujska koordinacija SDS, med njimi predsedniki občinskih odborov stranke, po- govarjali pa so se o bližajočih vo- litvah v državni svet in predse- dniških volitvah. Po zadnjih po- datkih naj bi stranke slovenske pomladi nastopile s skupnimi kandidati. Župan občine Destr- nik - Trnovska vas je dejal, da so se v nadaljevanju člani stranke pogovarjali še o pridobivanju novih članov v strankarske vrste ter o kmečki zvezi (gibanju za razvoj podeželja), ki je bila v okviru stranke ustanovljena pred mesecem dni. Nekateri pri- zadevni člani stranke so na Destrniku prejeli priznanja - vrtnice. Med prejemniki srebr- nih so: Venčeslav Kramberger, Franc Pukšič iz Ločiča in Boris Toš, bronaste vrtnice pa so pre- jeli: Branko Petek, Rudi Murko in Stanko Polič. Besedilo in posnetka: Tatjana Mohorko Na Destrniku je govoril Janez Janša Tekmovalci so se pomerili tudi v sestavljanju starega kmečkega voza. MEDNARODNI DAN MEDICINSKIH SESTER Zdravi mladi - svetlejša prihodnost Na svetu živi 1,8 milijarde ljudi med 10. in 24. letom starosti, kar predstavlja skoraj 30 odstot- kov vsega svetovnega prebivalstva. Gre za po- pulacijo, ki potrebuje načrtovano vzgojo, zdravstvene dejavnosti in druge službe, ki us- trezajo njihovim značilnostim in posebnim potrebam. To je tudi zelo ranljiva skupina ljudi, v kateri so mnogi zaradi revščine, nei- zobraženosti, brezposelnosti in ker nimajo doma, zaradi zlorab in spolne neenakopravnos- ti še bolj ogroženi. Od tega, kako se družba lo- teva potreb in problemov mladih ljudi, sta od- visna njihovo zdravje in blaginja v prihodnosti. Vsaka investicija v zdravstvene in razvojne potrebe mladih je investicija v prihodnost, ki bo njim samim in celotni družbi prinašala dolgo- ročne obresti. Zato ni naključje, da so aktivnos- ti letošnjega mednarodnega dneva medicinskih sester posvečene mladim in njihovim proble- mom, saj je geslo letošnjega dneva: Zdravi mla- di ljudje - svetlejša prihodnost. Nacionalna združenja medicinskih sester nasp- loh in posamezne medicinske sestre so odgovor- ne za promocijo zdravja mladih ljudi in za to, da jim na nove načine, z novimi tehnikami in s pozi- tivno uporabo medijev pomagajo razjasnjevati ne- katere vrednote. Vloga izobražene in izurjene me- dicinske sestre ni le preprečevanje bolezni, pro- mocija zdravja in upravljanje na področju zdravstvenih služb, ampak tudi na področju zago- vorništva in svetovanja. Medicinske sestre morajo prisluhniti potrebam mladih ljudi in vzpostaviti partnerski odnos s skupnostmi, šolami, vzgojitelji, skupinami mladih, nevladnimi organizacijami in drugimi skupinami, ki so povezane z mladimi. Programi, namenjeni mladim, morajo temeljiti na zaupanju, občutku zaupanja in razumevanju njiho- vih stališč in potreb. Kot ugotavlja mednarodni svet medicinskih sester (ICN), imajo mladi po- sebne probleme in posebne zdravstvene potrebe. Malo pa je zdravstvenih ustanov, ki bi skrbele za te potrebe. Dejstvo je tudi, da sistemi zdravstva na- jpogosteje niso "prijazni do mladih ljudi". Pogosto so prezapleteni, odnos do mladih pa je prehladen. Nekateri zdravstveni delavci tudi ne prepoznavajo potreb mladih ljudi in jim ne znajo pomagati na us- trezen način, ker z njimi ne znajo vzpostaviti stika in komunikacije. Zelo pomembno je vedeti, da se pogledi mladih na številna ključna vprašanja razli- kujejo od pogledov odraslih - medicinskih sester, učiteljev in staršev. Ob 12. maju, mednarodnem dnevu medicinskih sester, bo Zbornica zdravstvene nege Slovenije skupaj z društvom medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Gorenjske organizirala svečano proslavo in strokovni simpozij, ki bo 12. maja na Bledu, na njem pa bodo govorili o mla- dostniku v sodobni družbi, o tem, kaj lahko naredi- mo za mlade, življenju mladega človeka ter o stra- tegiji raziskovalnega dela na Inštitutu za zdravstveno nego pri Visoki zdravstveni šoli Uni- verze v Mariboru. 12. maj pa je tudi priložnost, ko bodo medi- cinske sestre in zdravstveni tehniki Slovenije go- vorili tudi o svojem delu in problemih, ki jih je iz dneva v dan več. Ti so tudi glavni razlog, da je sestrskega kadra vedno manj, poleg tega jih do- datno obremenjuje zavarovalna politika, ki vedno bolj posega v strokovni razvoj in ki onemogoča, da bi se nabavljali moderni pripomočki za nego bolnikov in podobno. Vse to in še druga odprta vprašanja zdravstvene nege narekujejo sprejem "sestrskega" zakona o zdravstveni negi. Sestre pa naposled želijo za svoje delo tudi primeren zas- lužek. Pripravila: MG TRNOVSKA VAS / SEJA OBČINSKEGA SVETA O razdružitvi na izredni seji V sredo, 30. maja, so se svetniki občine Destrnik - Trnovska vas sestali na 22. redni seji. Seja je bila sklicana za 21. ap- ril, vendar je takrat zaradi znanih zapletov med Trnovsko- vaščani oziroma Ljudsko iniciativo in županom odpadla. Svetniki so obravnavali osnutek odloka o pla- katiranju na območju občine. Sprejeli so pravil- nik o določanju plač funkcionarjev in drugih prejemkov funkcionarjev občine Destrnik - Trnovska vas. Potrdili so predlog za prekatego- rizacijo krajevnih cest v lokalne v skupni dolžini 17 km in prekategorizacijo lokalnih cest v regionalne v skupni dolžini 17,5 km. Sprejeli so tudi osnutek odloka o povračilih za izkopano glino iz glinokopa v Janežovcih in osnutek od- redbe o povračilu za čezmerno uporabo lokal- nih cest Janežovci - Jiršovci in Svetinci - Ve- lovlek. Osnutek uredbe predpisuje plačilo povračila za vsak prevoz gline in kmetijskih pridelkov s tovornimi vozili s skupno težo nad 5 ton. Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa so svetnikom predlagali, da najdejo varne površine za vstop in izstop otrok iz avto- busa. Svetniki so imenovali komisijo, ki naj to uredi. Sprejeli so tudi spremembo k sklepu o povečanju vrednosti povračil za priključke na vodovodno omrežje. Sedaj znaša priključna tak- sa za 3/4-colski priključek 71.558 tolarjev in cena priključka do 100 m 84.508 tolarjev, tako da novega naročnika stane vodovodni priključek dobrih 156.000 tolarjev. Za vodo- vodne priključke, daljše od 100 m, pa se zmanjša priključna taksa. Prioritetno listo za gradnjo infrastrukture v letošnjem letu bodo sprejemali na naslednji seji. O razdružitvi občine in financiranju ure- ditve sedeža občine v Trnovski vasi pa bodo go- vorili na izredni seji, ki bo sklicana v 14 dneh. Z.Š. PTUJ / S PRVOMAJSKE PROSLAVE Še bomo grajali takšno državo... Ob gasilskem domu v Ptuju je bila v sredo, 30. aprila, zvečer os- rednja proslava ob 1. maju, mednarodnem delavskem prazniku, ki jo je pripravil ptujski območni odbor Zveze svobodnih sindi- katov Slovenije. Po doskoku padalcev Aerokluba Ptuj ob prostor za majskim drevesom je zaradi odsotnosti župana zbrane v ime- nu mestne občine Ptuj pozdravil in jim ob prazniku čestital predsednik sveta mestne občine Milan Čuček. Ob tem je izrazil željo, da bi vsi občani mestne občine Ptuj imeli delo. Srečko Čater, predsednik od- bora sindikata kmetijske in živilskopredelovalne industrije Slovenije, pa je bil v slavnostnem govoru do dogod- kov, ki pestijo delavstvo, bolj kritičen. Med drugim je ugoto- vil, da praznik dela združuje vse tiste, ki želijo z delom ustvariti pogoje za preživetje lastne in vseh naslednjih generacij, ter nadaljeval: "Dasiravno so nam želeli ta praznik odvzeti in so ne- kateri že odpisali delavca kot kreatorja bodočnosti, se naš praznik ponovno uveljavlja in na prvomajskih shodih se ponovno srečujemo vsi tisti, ki želimo in zahtevamo za pošteno opravlje- no delo tudi pošteno opravljeno plačilo. Prvi maj je praznik vseh delavcev in kot takšen tudi in- ternacionalizira pomen in vlogo delavcev in njihovih predstavni- kov. Je povezovalni dejavnik vseh tistih, ki živijo od prodaje rok in uma, ne glede na njihovo vero in strankarsko pripadnost, saj je protiutež združenemu ka- pitalu v multinacionalkah, ki tudi v naši mali domovini Slove- niji že kaže uspešnost prek Coca Cole, Interspara, McDonald'sa, Renaulta in še koga. Tako kot se združuje kapital, se bodo morali združevati tudi delavci, če bodo želeli ohraniti minimum pravic, ki jih še ločujejo od moderniziranega suženjstva. Praznovati v zavesti, da z nami praznuje tudi Evropa in del razvitega sveta, je brez dvoma prijeten občutek. Zlasti še, če upoštevamo dejstvo, da so naši kolegi, delavci v tej Evropi, kamor tako hitijo naši politiki, tudi šest do deset krat bolje plačani." Potem ko je govoril o današnji vlogi Zveze svobodnih sindika- tov, je Čater poudaril, da ZSSS ni varuh realsocialističnih pri- dobitev, kot se jo želi prikazati, je pa nepopustljiv borec za tisti nivo pravic iz dela, ki zagotavlja delavcu za pošteno opravljeno delo mezdo, od katere bo lahko živel in oskrbel družino. "Grajali smo, grajamo in še bomo grajali takšno gospodarstvo, ki za lastno funkcioniranje za 400 odstotkov poveča državno upravo, pri tem pa pahne v propad več kot 280.000 delovnih mest v indust- riji. Prepričan sem, da bomo pri tem imeli vso podporo tistih, ki so in še bodo izgubili delo, ker naša podjetja plačujejo tudi tri- in večkrat večje dajatve kot ena- ka podjetja v Evropi in več kot 10-krat večje dajatve kot enaka podjetja v Aziji. Ni malo ljudi, ki jih boli preobremenjenost našega gospodarstva - navajam povečanje državne uprave z 18.400 v letu 1991 na 98.000 v letu 1997."^ Srečko Čater je spomnil tudi na zapetljaje okrog socialnega sporazuma in kolektivnih po- godb, pri čemer ni bil zadovoljen s pretokom informacij o teh po- gajanjih. "Informacije o pogajan- jih v glavnem potekajo prek državne televizije in tistih medi- jev, kjer se je z metodami ustra- hovanja in kupovanja doseglo, da je med vas prišla resnica vlade in delodajalcev. Naša resnica je drugačna: Mi ne zavračamo po- gajanj, vendar ne pristajamo na rešitve, ki bi že tako obubožane- mu delavcu še dodatno znižala mezdo, medtem ko bi se kvazi- menedžerjem, ki prodajajo to- varne in odpuščajo delavce, že tako bajne plače še povečale. Mi ne pristajamo na dodatne obre- menitve za večanje že danes ne- kajkrat predimenzioniranega državnega aparata." Ob koncu pa je k boju za de- lavske pravice pozval tudi ude- ležence slovesnosti in novinarje. "Sindikati ne sprejemamo in ne moremo sprejeti očitkov za gre- he lažne zgodbe o uspehu, ki je samo od časa zadnjih volitev povzročila izgubo 16.000 delov- nih mest v gospodarstvu. Vse udeležence današnjega shoda zato prosim in pozivam, da v prostorih, kjer živijo in delajo, ponesejo tudi našo resnico. Enak poziv velja tudi tistim novinar- jem, ki za ljubi kruhek niso pro- dali svoje duše politiki in kapita- lu, ki ne razume in noče razume- ti stiske delavca s 30 in nekaj tisočaki krvavo prislužene miloščine ..." V nadaljevanju prvomajske slovesnosti so pripravili kulturni spored s ptujskim pihalnim or- kestrom pod vodstvom prof. An- tona Horvata, tradicionalno kre- sovanje pa so tokrat olepšali z ve- likim ognjemetom in prvo- majsko zabavo do zgodnjih jut- ranjih ur. M. Ozmec Srečko Čater (na levi) je v slavnostnem govoru močno okrcal sedanje kritične razmere slo- venskega delavstva. Foto: M. Ozmec Dopolnilo V sestavku Pozitivne in negativne plati razstave, ki je bil ob- javljen v Tedniku z datumom 30. april 1996, smo objavili tudi sez- nam nagrajencev z letošnje razstave Dobrote slovenskih kmetij z območja občine Majšperk. Kot vir nam je služil seznam, ki smo ga prejeli od občinskega urada občine Majšperk, kjer pa za Ivan- ko in Antona Galuna iz Grdine 32 ni bilo tudi podatka o tem, da sta v okviru ocenjevanja Vino Ptuj '97 prejela tudi srebrno priznan- je za sorto beli pinot. Prosimo bralce, da upoštevajo tudi ta poda- tek, ki sta nam ga sporočile prizadeta občana, za napako, ki ni nastala po naši krivdi, pa se opravičujemo. Uredništvo 12 - OD TOD IN TAM 8. MAJ 1997 - TEDNIH PTUJ / S PROGRAMSKO-VOLILNE KONFERENCE OBMOČNEGA ODBORA ZDRUŽENE LISTE Združena lista se postavlja na novo Programsko-volilne konference Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Ptuj, ki je bila 6. maja, se je udeležil tudi novi predsednik stranke Borut Pahor. Konfe- renca je pokazala, da stranko tako na državni kot lokalni ravni čaka še veliko dela, da si bo izboljšala ugled in ponovno prido- bila zaupanje. Dejstvo je, da je v krizi, saj si je na zadnjih volit- vah pridobila relativno malo zaupanja, hud poraz je doživela tudi na Ptujskem. Zato bo Združeno listo tudi na tem območju potrebno postaviti na novo. "Eden od ključnih, vendar ne edini element te strategije, je naš novi odnos do podeželja. Mis- lim, da se lahko na Ptujskem oziroma v tej regiji s tem proble- mom najbolj poistovetite. Ele- ment razvoja podeželja je ključen tudi za razvoj Ptuja kot regionalnega središča. Podeželje poskušamo postaviti v dimenzije prihodnosti, v luči našega članstva v Evropski uniji, poka- zati slovenskemu kmetu in vsem, ki živijo od podeželja (obrtniki, turistični delavci in drugi), kje vidimo priložnosti in izzive, zaradi katerih se bodo v tej novi konkurenci in v novih okoliščinah znašli, preživeli in zaživeli bolje. To je nova temel- jna naloga, te me je tudi najbolj strah, ker predstavlja predvsem nov zalogaj za Združeno listo, ki se je doslej vedno predvsem zanašala na podporo iz urbanih središč. Če želimo biti moderna velika stranka, moramo vedeti, da Slovenci živimo povsod, tudi na demografsko ogroženih območjih. In če želimo imeti vizijo Slovenije, moramo imeti tudi vizijo teh področij," je med drugim povedal Borut Pahor. Stranka si prizadeva, da bi po- vezala interese tistih, ki živijo od znanja in dela, ne pa da bi preko gospodarskih in političnih inst- rumentov segala po privilegijih. Videti pa jo je treba tudi kot stranko, ki se bo že jutri postavi- la na stran delavcev. Borut Pa- hor je prepričan, da lahko Slove- nija postane razvita, v Evropo odprta dežela, pri tem pa bo potrebno razvoj zasnovati tako, da delavci, kmetje in drugi ne bodo za to plačali posebne cene. V tem trenutku se stranka orga- nizacijsko konsolidira, za eno tretjino bo tudi morala zmanjšati upravo, če bo želela uresničiti zastavljeni program. Referendumsko pobudo o vračanju gozdov je po Pahorje- vem mnenju potrebno razumeti kot nestrinjanje s zdajšnjim načinom denacionalizacije, ker se bodo z njo ustvarile nove kri- vice, ustvarile socialne skupine in sloji, ki bodo dobili gospo- darsko in socialno moč, ne da bi za to karkoli naredili. Včeraj je stranka ustavnemu sodišču predložila čez sto strani argu- mentov, s katerimi dokazuje, da njena pobuda za razpis referen- duma ni protiustavna. Vključevanje v Evropsko unijo in NATO ni akademsko vprašanje, te odločitve bodo še kako vplivale na naše življenje. Interes stranke tudi je, da čim več naše zemlje ostane v rokah slovenskih kmetov. Na nesprejemljivost sedanjega denacionalizacijskega zakona so na torkovi programsko-volilni konferenci opozarjali tudi ptujski člani Združene liste, ob tem pa opozorili še na vrsto dru- gih vprašanj, o katerih bi se žele- li pogosteje pogovarjati. Za novo predsednico Območnega odbora ZLSD Ptuj je bila izvoljena Anka Ostrman, podpredsednika sta Radojka Ceh in Dragi Stoja- dinovič. tajnik pa Milan Mas- ten. Drugi člani predsedstva so Boris Gornik, Jelka Petrovič in Jože Tomažič. Predsednik nadzornega odbora stranke je postal Vlado Knez. Program Združene liste na Ptujskem predstavlja konkretizacijo programa stranke na lokalni ravni. Temeljni poudarek daje izgrajevanju mreže na terenu oziroma v vseh občinah, kjer tre- nutno stranka nima občinskih odborov. MG TEDNIK ZA UPOKOJENCE Društvo upokojencev Ptuj, Aškerčeva 9 - V sredo, 14. maja, ob 7. uri (odhod): nakupoval- ni izlet v Lipnico. - V četrtek, 15. maja, ob 9. uri (odhod): kolesarski izlet Mestni Vrh, Grajenščak, Vurberk, Vičava. - V petek, 16. maja, ob 13. uri na Magistratu, Mestni trg 1: odprtje likovne razstave Branka Gorjupa, predsednika likovne sekcije. - V petek, 16. maja, ob 13. uri: društveno tekmo- vanje ribičev - Ribnik Rogoznica. - V soboto, 17. maja, ob 9. uri na strelišču Mladi- ka: meddruštveno tekmovanje strelcev - upoko- jencev Štajerske. SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI / SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI u m A Kdo se spreneveda? Konec aprila je skupina razis- kovalcev predstavila prve rezul- tate raziskave med dijaki, starši in učitelji o obremenjenosti učenja na gimnazijah. Skupna ugotovitev se glasi, da so gimna- zijci preobremenjeni z učenjem. Ali ni bilo to večini, ki ima količkaj opravka s sodobno slo- vensko gimnazijo (samo gimna- zijo?), jasno že zdavnaj prej, brez posebnih raziskovanj? Sicer pa tudi ni znano, kakšne bodo pos- ledice teh najnovejših raziskav. PREOBREMENJEN I DIJAKI Poglejmo si najprej nekaj na- jbolj tipičnih ugotovitev iz razis- kave, kakor so jih povzeli slo- venski dnevniki. V raziskavi je sodelovalo 13 gimnazij, od tega 7 velikih, takšnih, ki imajo po več kot pet oddelkov v letniku, in 6 manjših. Na vprašalnike je ok- tobra lani odgovarjalo 2.200 di- jakov, 18000 staršev in 75 učitel- jev (razrednikov oddelkov, ki so bili vključeni v raziskavo). Kar 70 odstotkov vprašanih učiteljev meni, da so dijaki preobremen- jeni z delom za šolo, skoraj polo- vica staršev je odgovorila, da se dijaki doma učijo več kot tri ure na dan, 90 odstotkov staršev pa meni, da je prehod iz osnovne šole v gimnazijo zelo težaven. Ena izmed raziskovalk, Marje- ta Cerar, je ugotovila, da je v gimnaziji enkrat več deklet kot fantov, in se sprašuje, ali je de- jansko med inteligenco za dve tretjini več deklet. Je gimnazija ustrezno oblikovana za popula- cijo, ki jo obiskuje? Delo piše, da so odgovori staršev pokazali, da so dekleta zaradi šole bolj prizadeta, imajo več treme in manj samozavesti, so bolj utrujena in potrta ter več manjkajo v šoli. Glavobol in težave z želodcem ima skoraj pe- tina prvošolcev in skoraj polovi- ca četrtošolcev. Izvenšolske de- javnosti dijakov se v gimnaziji zelo zmanjšajo (v primerjavi z osnovno šolo) in upadajo od prvega letnika dalje. Potrtost pri dijakih opaža 77 odstotkov star- šev. Starši menijo, da so gimna- zijski programi prenatrpani, preveč je učenja na pamet, gim- nazija daje premalo znanja o za življenje pomembnih stvareh, pogrešajo več športa, sprostitve, ustvarjalnosti in spoštljivejših odnosov med dijaki in profesorji. Neodvisno od te ankete pa so gimnazijski ravnatelji na nekem seminarju ugotavljali, da so glavni krivec za preobremenjenost v gimnazijah neustrezni učni načrti. Kako naj dijaki ne bi bili obre- menjeni, če jim pa mora učitelj v prvem letniku razložiti snov, ki bi jo lahko razumel šele v četr- tem, piše Dnevnik. Ravnatelj škofijske gimnazije v Ljubljani je na tem seminarju vprašal: "Kako naj vendar dijak v prvem razredu razume grško dramo, kako naj doume, da je don Kihot parodija srednjega veka, če pa o tem še nič ne ve?" Ravnatelji so ugotavljali, da gredo v gimnazijo skoraj sami odličnjaki, od katerih pa mnogi hitro postanejo neuspešni. MOLK NAMESTO PREPLAHA Več kot dovolj razlogov za preplah. Toda tega ni. Šolsko ministrstvo molči in niti ne po- jasni, zakaj raziskava o obremen- jenosti v gimnaziji ni nastala na njegovo pobudo, ampak na željo predsednice področne karikular- ne komisije za gimnazije dr. Darje Piciga. Ali je znotraj mi- nistrstva in drugih pristojnih šolskih teles sploh zrelo spoznanje, kaj bi bilo treba stori- ti, da bi srednješolcem olajšali delo in učenje? Kdo je odgovo- ren za to, da sta recimo za večino dijakov sobota in nedelja samo še dodatna delovna obremeni- tev. Kdo bo končno zaščitil dija- ke, ki zagotovo nimajo zago- tovljenih vsaj približno enakih pravic glede počitka, kakršne pripadajo drugim (zaposlenim) odraslim? Zakaj molčijo zdravstveni organi ob podatku o zdravstvenih težavah dijakov, o strah zbujajočem številu tistih učencev, ki imajo težave z glavo- boli in z želodcem? Ali v zdrav- stvu sploh spremljajo in analizi- rajo, kakšna je zdravstvena slika med šoloobvezno mladino, ali s svojimi morebitnimi ugotovit- vami vplivajo na ravnanje šols- kih in drugih oblasti? Seveda se lahko vprašamo, kakšna je vloga učiteljev pri sno- vanju in realizaciji učnih načrtov, saj bi morali ravno ti najbolj neposredno opozarjati na prednosti in pomanjkljivosti le- teh. Kaj povzroča izrazito protis- lovna mnenja med učitelji o tem, ali so dijaki preobremenjeni ali ne? Koliko je pri tem plavanja s tokom in nenačelnega koketi- ranja s tvorci očitno problema- tičnih učnih usmeritev v gimna- zijah in drugih šolah? Kako lah- ko nekateri ravnatelji še naprej izjavljajo, da je problem samo v tem, ker "nekateri učenci niso spočiti in naspani", in da s takšnimi ni mogoče delati? (Mar niso "nespočiti" in "zaspani"- predvsem zaradi prekomernega in v noč segaj očega vsa- kodnevnega učenja doma?) Kako lahko ena izmed ravnatel- jic, kot poroča Dnevnik, ves problem zoži predvsem na ugi- banje, ali ni morda govorjenje o preobremenjenosti predvsem posledica premajhne delovne vneme? Za razliko od takšnih ravnatel- jev pa drugi voditelji gimnazij in srednjih šol opozarjajo, da bi morali na razbremenjevanje di- jakov bolj misliti tisti, ki zdaj prenavljajo in oblikujejo nove učne načrte. Pri tem bi bilo treba upoštevati specifičnosti razvoja otroka med 15. in 19. letom sta- rosti. Opozarjajo tudi, da ni prav, da pri prenovi učnih načrtov sodelujejo "najambi- cioznejši" učitelji, ki že sicer na šolah veljajo za prezahtevne. DEFORMACIJA UČENCEV IN DRUŽIN Dnevnik piše, da po rezultatu najnovejše raziskave o preobre- menjenosti gimnazijcev "vsi učitelji matematika, kemije in fizike ter skoraj vsi slavisti menijo, da je njihov predmet zahteven. Po mnenju dijakov sta najzahtevnejša predmeta slovenščina in matema- tika, prvi najbolj zato, ker je snov preobsežna, drugi zato, ker ne razumejo snovi. Najpriljubljenejši predmeti so zgodovina in geogra- fija, ker je po sodbi dijakov pouk pri teh predmetih dinamičen, snov pa zanimiva." Zelo različen pristop imajo posamezni učitelji in posamezne šole do tako imenovanega vna- prej napovedanega ustnega spraševanja, ki ga sicer podpira kar 81 odstotkov vprašanih dija- kov. Mojca Pušnik, ki je sodelo- vala v raziskovalni skupini, je povedala, da med učitelji napo- vedano izpraševanje še zdaleč ni sprejeto večinsko. Nekateri učitelji odkrito izjavljajo, da s takšnim načinom spraševanja ne soglašajo in da ga izvajajo samo zato, ker je tako ukazano. Zanimivo je, da iz množice strokovnjakov v glavnem ni slišati, kaj si lahko obetamo od generacije, ki bo po šoli stopila v življenje izrazito utrujena (in po nekaterih znamenjih sodeč tudi bolj bolna, kot bi bilo treba)- Tudi starši in organizacije, ki naj bi bile v pomoč mladim, so glede tega neverjetno "strpni" in molčeči. Politikov v glavnem šolstvo nič več ne zanima, razen če ne gre za prepire v zvezi z (ne)uvedbo verouka v šole. Mor- da je izjema predsednik Slo- venske ljudske stranke in po- dpredsednik vlade Marjan Po- dobnik, ki je zadnjič v intervjuju za Delo povedal kar neka) bridkih resnic o slovenskem šolstvu in obremenjenosti ne samo učencev, ampak tudi staršev in celotnih družin, kaf po svoje boleče obremenjuje in deformira normalno družinsko življenje. Zal pa so tudi te P°* dobnikove ugotovitve ostale brez kakršnegakoli odmeva. Ko1 da se vsi sprenevedamo! Jak Kopriv* PTUJ / AKTIV SINDIKALNIH AKTIVISTOV Razvili svoj prapor V okviru številnih prireditev in srečanj v počastitev medna- rodnega praznika dela je bilo tudi prvomajsko srečanje članov Ak- tiva sindikalnih aktivistov Ptuj, na katerem so razvili svoj prapor. Srečanje je bilo v petek, 2. maja, pri ribiškem domu ob ribniku na Rogoznici. Zbranim članom aktiva, mnogo jih je prišlo tudi s svojimi družins- kimi člani, je najprej govoril predsednik aktiva Feliks Bagar in pozdravil goste, predvsem predstavnika pokrovitelja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, to sta bila iz RO sindikata trgovine predsednica Kristina Antolič in sekretar Sandi Bartol. Oba sta v imenu pokrovitelja tudi razvila prapor, ki ga je prevzel praporščak Marko Potočnik. Odslej bo prapor spremljal člane aktiva pri delu, na raznih slovesnostih, pa tudi na zadnji poti. Denar za prapor so zbrali člani aktiva sami s prispevki od tisoč do 5.000 tolarjev, nekaj pa so prispe- vali tudi pokrovitelj in posamezna podjetja. S slovesnosti je delegacija ponesla šopek na grob nedavno umrlega člana aktiva Jožeta Vrbnjaka, ki je bil dolgoletni predsednik DPD Svoboda Ptuj in nosilec zlatega znaka Zveze sindi- katov. Po slovesnosti je bilo ob ri- bniku še prijateljsko srečanje. FF Prapor so razvili (od leve) Lidija Kovačič, praporščak Marko Potočnik, Sandi Bartol in Feliks Bagar. KIDRIČEVO / 22. SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejeli proračun, vreden 455 milijonov Na 22. seji sveta občine Kidričevo, svetniki so se sestali v torek, 29. aprila, so po vroči razpravi, ki se je končala okoli polnoči, v glavnem pa so prepričevanja potekala med svetniki SLS in LDS, končno sprejeli proračun občine Kidričevo v višini dobrih 455 milijonov tolarjev. A kot kaže - tako me- nijo svetniki LDS -, so tudi tokrat nekoliko na slabšem občani z območja nekdanje KS Kidričevo. To so med drugim potkrepili z ugotovitvijo, zapi- sano v predlogu proračuna, da so v lanskem letu večino sredstev za cestno dejavnost porabili v va- seh nekdanje KS Cirkovce. Ker v Kidričevem, Apačah, Njivercah in Strnišču iz tega naslova lani niso prejeli niti tolarja, so zanje sicer namenili nekaj denarja v letošnjem letu, vendar precej manj kot lani na območju Cirkovc. Naj dodamo, da med svetniki velja dogovor, da se bodo sredstva za modernizacijo in preplastitev cest v štirih letih delila glede na število prebivalcev v posameznem kra- jevnem odboru. Med neuspelimi poskusi manevriranja z denarjem davkoplačevalcev je bil zagotovo tudi predlog svet- nika SLS, da z zbranim denarjem za prispevek za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga plačujejo le prebivalci naselja Kidričevo, uredijo fasado občinske zgradbe in parkirišča pred njo. Predlog seveda ni bil sprejet, čeprav je občinska stavba prav v naselju Kidričevo. Tudi predlog, da bi iz sredstev, gre za okoli 4 milijone, ki so v letošnjem letu namenjena za večnamensko dvorano v naselju Kidričevo, izločili kar 3,5 milijona za osemenjevanje svinj in krav, ki jih v naselju Kidričevo očitno nimajo, kaže na resnost predlagalca. Manj hude krvi so bili svetniki ob sprejemu odlo- kov o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih za- vodov Kidričevo in Cirkovce, saj so soglasno podprli pripombe svetnika iz Lovrenca, kjer naj bi obstajala bojazen, da bi podružnični šoli zmanjšali pristojnosti. Nekaj zapletov je bilo tudi ob obravna- vi dodatne točke, v kateri so brez predhodne obravnave na predlog svetnika Bogomirja Jurtele imenovali za urednika občinskega glasila Ravno polje Ivana Kojca, ki je včasih urejeval glasilo občine Majšperk. Med vprašanji in pobudami je bila zanimiva ugo- tovitev enega od svetnikov, da so sejnine prenizke, saj prejmejo ptujski svetniki za eno sejo 7.000 tolar- jev, zato je predlagal povišanje, vendar ga zaenkrat še niso sprejeli. ••• Minuli torek, 6. maja, pa so na 8., izredni seji svet- niki občine Kidričevo razpravljali in sklepali o soglasju za ustanovitev nove lekarniške enote v občini Gorišnica, o soglasju k prodaji nepremičnin v občinah Videm in Gorišnica, o spremembah od- loka o gospodarskih javnih službah, o spremem- bah in dopolnitvah odloka o dejavnosti in pogojih za opravljanje gospodarskih javnih služb s konce- sijo, o ustanovitvi, nalogi in sestavi komisije za proslave in prireditve ter o pismu o nameri o sode- lovanju in prizadevanjih za ustanovitev gimnazije v Slovenski Bistrici. -OM fEDNIK - 8. MAJ 1997 OD TOD IN TAM - 13 pTUJ / 4. OBLETNICA PTUJSKE PODRUŽNICE NOVE LB Junija poslovalnica v Ormožu podružnica NLB v Ptuju je nastala predvsem zaradi potreb gos- podarstva tega prostora in prizadevanj te banke, da razširi svoje poslovanje tudi na druge kraje po Sloveniji. Pravzaprav je bila ptujska podružnica prva, kije nastala zunaj Ljubljane. Danes je prisotna že v skoraj vseh večjih mestih in krajih Slovenije, kot so Vlaribor, Celje, Nova Gorica, Koper, Kranj, v nekaterih krajih pfl bodo podružnice oziroma odprli v teh dneh, na primer v Ormožu, ki jo bo ptujska podružnica odprla junija. V obdobju poslovanja ptujske podružnice je bilo celotno delo- vanje Ljubljanske banke predvsem usmerjeno navznoter, kajti sanacija, ki trenutno še po- teka, je zahtevala, da banka očisti svoje poslovanje po kri- terijih Agencije za sanacijo bank. Banka je še vedno ohranila več kot 25-odstotni tržni delež v Sloveniji, s čimer se uvršča med največje v Sloveniji. Danes smo v Sloveniji znova priča močni tendenci zmanjševanja števila bank. V praksi se bo to pokazalo v priključitvi manjših bank k večjim. Pri tem bo imela Ljubl- janska banka pomembno vlogo, kajti v slovenskem bančnem prostoru je prišlo do spoznanja, da bodo stroški psolovanja v bankah bistveni element na- daljnjega razvoja in konku- renčne sposobnosti, predvsem nasproti tujim bankam, ki bodo slej kot prej bolj prisotne v slo- venskem prostoru kot doslej. Direktor ptujske podružnice Ljubljanske banka Franc Vi- senjak je povedal, da je 4-letno poslovanje po bančnih kriterijih ocenjeno kot uspešno. Podružnica dosega pričakovane rezultate glede na zastavljene cil- je. Temeljni cilj je doseganje normalnih poslovnih rezultatov skozi dobiček, ki so tudi edino pravo merilo, da lahko podružnica dela tudi naprej. Po- leg uresničevanja poslovnih cil- jev je ptujska podružnica s svojo dejavnostjo v ta prostor vnesla konkurenčnost, ki daje pozi- tivne rezultate, zlasti še v iz- boljševanju kvalitete bančnih storitev. Po štirih letih je v podružnici Ljubljanske banke v Ptuju za- poslenih 29 delavcev. Pomem- bno za njeno delo je tudi, da pos- luje v lastnih prostorih. Njeni komitenti so v glavnem z območja bivše občine Ptuj. Franc Visenjak je ob obletnici poslovanja povedal tudi, da se na področju poslovanja z občani trudijo, da bi jim ponudili čim več novih bančnih instrumen- tov, ki so zastavljeni tako, da bi komitenti porabili za svoja bančna opravila čim manj časa. Posredno pa s takim načinom poslovanja vplivajo na stroške poslovanja v podružnici in celot- nem sistemu LB. Poslovanje z gospodarskimi družbami in obrtniki poteka v okviru možnosti tega gospodars- kega okolja. Zasluga podružnice je predvsem v tem, da je večja množica nastajajočih podjetni- kov in obrtnikov prišla pod kri- terije kreditiranja tudi zato, ker je iskala svojo tržno možnost in priložnost. MG PTUJ / AKTIVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV Filatelija - umska rekreacija Pri Društvu upokojencev Ptuj je z letošnjim letom začela delovati filatelistična sekcija kot pododsek Filatelističnega društva Ptuj. Sekci- jo uspešno vodi Maksimiljan Simonič, ki je tudi pripravil zanimivo razstavo znamk in pi- sem. Razstava je bila odprta 24. in 25. aprila v dvorani DU Ptuj. Na otvoritveni slovesnosti se je zbralo precej ljudi, še več pa si jo je ogleda- lo naslednji dan. Iz knjige vtisov je razvidno, da so bili nad razstavo prijetno presenečeni, zlasti še nad tematskimi zbirkami, in so avtor- ju zbirke Maksu Simoniču čestitali. Organizatorji razstave so bili le nekoliko razočarani nad majhnim odzivom mladih, zlasti iz ptujskih šol, čeprav so jih pisno povabili. Ob tem je treba zapisati, da pri mladem zbiralcu fi- latelija spodbuja tudi učenje geografije, zgodovi- ne, spoznavanje kulturne in naravne dediščine narodov in držav. Na otvoritvi razstave je govoril tudi dr. Božidar Koželj, predsednik Filatelističnega društva Ptuj, ki je nazorno odgovoril na vprašanje, kaj je filatelija. Zlasti je poudaril, da je filatelija individualna umska rekreacija, v ka- teri zbiralec najde svoj notranji mir in zado- voljstvo, se umsko izpopolnjuje, razmišlja in ra- ziskuje, ob tem pa tudi lažje premaguje vsa- kodnevne skrbi. Ob koncu je povedal, da Pošta Slovenije izdaja lepe in med filatelisti v svetu cenjene znamke. Tako je npr. znamka za 13 to- larjev bila od svetovne filatelistične unije proglašena za drugo najlepšo znamko na svetu v letu 1995. F. Fideršek Kerin navdušil Italijane Od tod in tam VELIKA NEDELJA • Pripravljajo Velikonedeljsko noč Letos bo v Veliki Nedelji že četrtič prireditev, poimenovana Velikonedeljska noč. Organizira jo tamkajšnje gasilsko društvo, ki se že zavzeto dogovarja za program, da bodo obiskovalci 14. junija imeli kaj videti in slišati. Odločili so se, da bodo izbirali tudi najlepšo udeleženko večera. Katera bo najlepša, bodo prepustili presoji publike, potem ko se bodo udelženke predstavile v obleki in kopalkah. Dekleta, ki bi želela sodelovati, lahko svoj nastop najavijo na telefonski številki 718-293 ali 718-297. vk PTUJ O Prva pralnica perila in likalnica Nataša Erjavec je v Jadranski ulici 5 v Ptuju odprla prvo specializirano pralnico perila z li- kalnico v Ptuju. S tem se ji je uresničila dolgo- letna želja. Čeprav so jo v glavnem odprli kot industrijsko pralnico, so veseli vsake male stranke. Maja bodo v okviru akcije prali koče, ki jih v domačih pralnih strojih ni mogoče op- rati. Perilo, če je treba, operejo tudi v enem dne- vu. MG DORNAVA O Ustanovili gasilsko zvezo Pred kratkim so v občini Dornava ustanovili gasilsko zvezo, ki jo sestavljajo gasilci štirih prostovoljnih društev: Dornave, Mezgovcev, Zamencev in Polenšaka. Predsednik zveze je Janko Cigula, poveljnik pa Janez Starčič. Njeni prostpori so v dornavskem zadružnem domu. Na prvi seji predsestva nove zveze so uredili vse potrebno za njeno registracijo ter oblikovali predloge za delovne komisije. MS v BIS O Kresovanje in Florjanova pesem Gasilci iz Biša, ki se zraven požarne preventi- ve v 121. letu delovanja vključujejo tudi v druge sfere življenja v kraju, so v sredo, 30. maja, pripravili tradicionalno kresovanje pri gasils- kem domu v Bišu. Udeležilo se ga je veliko ljudi od blizu in daleč, ki so se veselili ob ognju pozno v noč. V soboto, 3. maja, na predvečer godu sv. Flor- jana, ki je zavetnik pred ognjem, sušo in po vodnijo ter zavetnik gasilcev, pa so se po starem ljudskem običaju kot koledniki odpravili od hiše do hiše ter prepevali pesem v počastitev sv. Florjana. Z. Š. VICAVA/ DRUGAČNO PRAZNOVANJE 1. MAJA Zasitiva na sekvoj Običajno praznovanje praznika dela je povezano s postavitvijo prvomajskega drevesa in kresovanjem. Na Vičavi pa so letošnje leto proslavili praznik dela na svojstven način - mladenič Mat- jaž Simonič je ponesel slovensko zastavo na vrh 44 m visokega drevesa - sekvoje v Orešju. Tako je naša zastava na enem na- jvišjih dreves v Sloveniji zaplapolala že drugič (prvič je visela ob osvoboditvi Slovenije). Boštjan Kerin, zmagovalec Vidma (desno), s trenerjem Mercem Trije boksarji Boksarskega kluba Ptuj - Stanko Mlakar v ban tam, Rober Holc v polsrednji 'fl Boštjan Kerin v polvelter ka- tegoriji - so minulo soboto °jačali ekipo Ljubljane na tek- movanju v italijanskem Vidmu. Holc in Mlakar sta po točkah iz- gubila dvoboje, Boštjan Kerin pa je pred 1000 gledalci pokazal Najboljši boks in premagal Itali- jana Rumignanija ter prejel po- kal kot najboljši tekmovalec. Istega dne je mladi ptujski boksar Robert Holc (mlajši) v Rušah premagal na reviji držav- nega prvaka Podvršnika iz Slo- venske Bistrice, kar je še en lep uspeh ptujskega boksarskega kluba. Janke Mlakar Skupina krajanov se je ob tem drevesu v Orešju 177 zbrala 1. maja opoldne in tam je z domačini stekla beseda o po- sebnostih drevesa, ki izhaja iz vrst iglavcev v Kaliforniji (stro- kovno ime je Sequoiadendrom gi- ganteum). To drevo na Hinčevem v Orešju raste že približno 130 let. Je največje tovrstno drevo v Sloveniji, saj meri njen obseg 8,28 m na višini enega metra od tal, njen premer je torej 2,63 m, visoko pa je po meritvi ob letošnjem vzponu 44 m. V ne- posredni bližini stoji stano- vanjska hiša, ki jo je pred 15 leti zajel požar in po pripovedi sose- dov so že takrat cenili naravno dediščino, saj so gasilci najprej gasili drevo in šele zatem zgradbo. Seveda so na drevesu opazne številne poškodbe in pos- ledice požara ter strelov iz vo- jnih časov. Skupini udeležencev praznovanja so se ob drevesu kmalu pridružili še domačini in ob spremstvu harmonike je pod okriljem veličastnega drevesa za- donela domača slovenska pesem. Pomenkovanje ter obujanje spo- minov na praznovanje 1. maja je pri drevesu trajalo v pozno po- poldne, samo praznovanje de- lavskega praznika pa se je nadal- jevalo z družabnim srečanjem v prostorih lokala na Vičavi. Ude- leženci so ob zaključku sklenili takšno praznovanje praznika dela ponoviti še drugo leto in se obvezali k srečanju pridobiti še več krajanov. Marjan Leber ORMOŽ / IGRE BREZ MEJA Znana ekipa in Hnanini načrt Priprave na sodelovanje na igrah brez meja, ki bodo v juniju v Budimpešti, so že v sklepni fazi. Te dni bo RTV Slovenija posnela razglednico mesta z okolico, predstavili pa se bodo tudi tekmovalci in glavni sponzorji. Na ponedeljkovem sestanku so se zbrali člani skupine za pro- mocijo in finance pri organizacijskem komiteju, pregledali dose- danje delo in odpravili še zadnje organizacijske nejasnosti. Ekipa bo v Budimpešti gostovala od 18. do 22. junija, za navijače pa bodo pripravili eno- in dvodnevne izlete. Obetajo si, da bodo Ormožani v primernem številu podprli in bodrili svoje moštvo. Oddaja, v kateri bodo nastopili ormoški tekmovalci, bo na spore- du 1. avgusta ob 20.10 uri na TV Slovenija 1. Skupina za finance je pripravila finančni načrt, ki predvideva stroške v višini 5.200.000 tolarjev; te bodo v večini najverjetneje pokrili glavni sponzorji: Tovarna sladkorja, VVS Jeruzalem, Car- rera in Občina Ormož. Finančniki pa se sedaj ukvarjajo še z pri- dobivanjem donatorjev. Mesto se bo v Budimpešti predstavilo drugi dan iger, ko bodo pripravili Ormoški večer. Gostom bodo ponudili ormoško vino in domače dobrote, vsak tekmovalec nas- protnih ekip pa bo dobil tudi skromno darilce, ki ga bo spominja- lo na Slovenijo in Ormož. Ekipo sestavljajo Mateja Kovačič, Mojca Majerič, Mirjana Panič, Suzana Veselko, Tanja Rep, Barbara Žličar, Marko Anto- lič, Mladen Grabovac, Denis Jurčec, Milan Korotaj, Zvonko Gašparič in Damjan Krasnik, kapetan ekipe pa je Slavko Prejac. Za treninge skrbijo trenerji Mirjana Ozmec, Boris Polak, Slavko Voršič in Ivan Golob. Ekipa se pripravlja zelo intenzivno, kar tri- krat tedensko - dvakrat v ormoški telovadnici in enkrat v bazenu v Radencih. (vk) DESTRNIK / OBČNI ZBOR TURIS- TIČNEGA DRUŠTVA 30 let turističnih prizadevanj V soboto, 26. aprila, so se na občnem zboru zbrali člani Turis- tičnega društva Destrnik. Pregledali so delo v lanskem letu in sprejeli nove naloge. Lani so razvili društveni prapor, pomagali KORK Destrnik pri razvitju prapora, sodelovali na majskih igrah, pripravili kosilo za li- kovno srečanje, sodelovali pri organizaciji simpozija o Leopoldu Volkmerju in organizirali izlet. V turističnem domu so skupaj s člani PGD Destrnik uredili centralno kurjavo. Članski sestanki društva so dobro obiskani, to pa je tudi eden od pogojev za dobro delovanje društva, v katerem je 66 članov. Društvo deluje že 30 let, vendar je bilo registrirano komaj leta 1980. Čim prej si želijo urediti lastništvo prostorov, saj se to že predolgo vleče. Sprejeli so tudi statut društva. Za predsednico so ponovno izvolili Jožico Horvat, saj so prisotni ugotovili, da zelo uspešno vodi društvo. V program dela za letos so si zapisali predvsem skrb za čisto okolje, ki je osnovni pogoj za razvoj turizma. Nameravajo tudi postaviti še dodatno nekaj turističnih tabel, izvedli bodo ocenjevanje za najlepše urejeno dvorišče, saj s to akcijo spodbujajo ljudi k urejenosti domov, 17. avgusta bodo organizirali že tradicionalni kmečki praznik, v okviru katerega bodo pripravili razstavo starih predmetov in prika- zali nekaj starih ljudskih običajev, letos pa morajo obnoviti tudi krušno peč v turističnem domu, saj je stara omagala ob peki številnih gibanic in kruha. Ob koncu so najzaslužnejšim članom podelili priznanja kot spodbudo za nadaljnje delo. Kot pravi predsednica društva Jožica Horvat, sta besedica hvala in priznanje na občnem zboru edino plačilo članom za tisoče ur prostovoljnega dela. Zmago Šalamun Franc Visenjak. Foto: Langerholc 14 - PO NAŠIH KRAJIH 8. MAJ 1997 - TEDNIH PTUJ / PTUJSKO JEZERO Predstavili politijski motorni ioln Ob pričetku letošnje bro- darske sezone je od 1. maja na- prej živahno tudi ob pomolu ptujskega brodarskega društva Ranča ob ptujskem jezeru v Budini. Med prvimi letošnjimi čolnarji so bili tudi pripadniki Postaje prometne policije Ma- ribor. Ti so v četrtek, 1. maja, predstavili in preizkusili poli- cijski motorni čoln, ki ga bodo v letošnji plovni sezoni potre- bovali za nadzor in reševanje iz vode. Kot je povedal vodja patrulje mornar-motorist Robert Filipič, bodo policijski patruljni čoln uporabljali po potrebi izme- nično v mariborskem, brester- niškem in ptujskem jezeru, še posebej ob večjih prireditvah na vodi in ob njej. Čoln je dolg 6,15 m ter opremljen z izvenkrmnim motorjem Yamaha 60 in opremo za reševanje iz vode, njegova no- silnost pa je 6 oseb. Foto: M. Ozmec BARBARIN MODNI KOTIČEK Evita Bil je deževen večer šes- tindvajsetega julija 1952, ko so ljudje v Argentini množično zajokali, saj jih je za vedno zapustila Eva Duarte Peron. To je bilo pred petinštiridesetimi leti, a legenda o Eviti še vedno živi, zahvaljujoč filmu "Evi- ta", ki ga je režiral Alan Par- ker, pa je postala celo sve- tovni fenomen. Gre za filmsko verzijo muzikla An- drewa Lloyda Webbra, ki je veliko let žel slavo in doživel neskončno število uprizoritev v Londonu in New Yorku. Sam film in seveda še zlasti kostumografija sta pustila iz- redno velik pečat na aktual- nih kolekcijah renomiranih ustvarjalcev vsega modnega in Evita je še enkrat znova postala navdih modnim obli- kovalcem, frizerjem itd. Njen imidž nikoli ni bil prepuščen naključju. V štiridesetih letih je bila glavna ambasadorka hiše Dior. Njena zunanja po- java se je v veliki meri sklada- la z močnim značajem. Gladko počesani, na zatilju največkrat v mrežo speti las- je, enostavne, a stroge linije v oblačilih, majhni vzorci, na- jvečkrat pike, oprijeta oblačila, ki so izrazito pou- darjala žensko postavo. Vse to pa so vedno začinili modni dodatki, kot so na primer raz- ni klobučki, h kostimu rokavi- ce, nakit (najraje je nosila prave bisere), čevlji vedno z visoko peto, majhne torbice, ki jih je vedno držala v rokah, ter broške, ki so le še dodale k splošnemu vtisu izredne elegance. Pri vsej tej evito- maniji pa ima seveda veliko vlogo Madonna, ki je Evito upodobila v filmu. Z vso svojo razvpitostjo (tokrat predvsem v pozitivni smeri) je še močno ojačala že tako silovito moč impulzov, ki jih je svetovni av- dienci poslal Parkerjev film, in tako mnogo prispevala k pompu okrog filma. Tržno osveščeni modni oblikovalci so tako v bistvu ulovili dve muhi na en mah. Obe ženski sta bili in sta še vedno pred- met poželenja in občudovan- ja. Veliko pripadnic nežnejšega spola se z njima identificira in tako povzema tudi njun imidž. Predvsem to je razlog, da smo priče tako močnemu vplivu filma na tre- nutno modno dogajanje v svetovnih modnih prestolni- cah. Barbara Plaveč PTUJ / MED PRAZNIKI PRVA RIBIŠKA TEKMOVANJA Obrežja voda so oživela S prvomajskimi prazniki so zaživela tudi obrežja naših voda, re|( in potokov, saj se je pričela letošnja ribolovna sezona. V ribišltj družini Ptuj so se nanjo dobro pripravili in že kar v prazničnih dela prostih dnevih izvedli nekaj tekmovanj in srečanj. Tako je že v četrtek, 1. maja, v organizaciji ribičev pododbora Tržeč ter v lepem in sončnem vremenu v jami Tržeč potekalo prvo ribiško tekmovanje v novi športni sezoni. Med 39 tekmo- valci iz Ribiške družine Ptuj je zmagal Zvonko Petek s 775 gra- mi rib, drugo mesto si je prilovil Maks Krajnc s 755 g, tretje pa Tomaž Lovrenčič s 735 grami rib. Sicer pa je bil prvi ulov slab, saj skoraj polovica tekmovalcev ni ujela nobene ribe. V petek, 2. maja, je ob ribniku v Rogoznici potekalo tradicio- nalno prvomajsko srečanje ribičev pobratenih ribiških družin Maribor, Šempeter in Ptuj. Več kot 40 ribičev se je do- poldne pomerilo v ribiško- športnih igrah, saj so se poleg ri- bolova pomerili še v vleki vrvi, pikadu in metanju na cilj v ribiško podmetalko. V skupni razvrstitvi so prvo mesto dosegli Mariborčani, drugi so bili domačini, tretji Sempetrčani, četrti pa predstavniki Ribiške zveze Slovenije. Tudi sončna nedelja, 4. maja, je ob ribnik v Rogoznici privabi- la precej ribičev, njihovih znan- cev in prijateljev ter ljubiteljev narave na tekmovanje v organi- zaciji Ribiške družine Ptuj. 61 ribičev se je dopoldne pomerilo v tradicionalnem prvomajskem družinskem tekmovanju v lovu rib s plovcem. Tokrat je bil ulov že obetavnejši, največ ribiške sreče pa je imel Srečko Leben, ki je ujel 4450 gramov rib. Drugi je bil Branko Kacijan s 3825 grami, tretji Adolf Hvaleč z 2600 grami ulova, četrto mesto je dosegel Mitja Kocmut, peto pa Franc Vidovič. Kot zanimivost velja omeniti, da sta gostitelja tekmovanja, predsednik RD Ptuj Stane Žit- nik in gospodar Franc Trbuc, ta dan bila zares dobra gostitelja, saj sta se odrekla celo ribarjenju. Ribiško opremo sta zamenjala s predpasnikom in pridno skrbela za to, da tekmovalci in gostje niso bili lačni in žejni. -OM Na tradicionalnem družinskem tekmovanju je v lepi in sončni nedelji ob rogozniškem ribniku namakalo trnke 61 članov RD Ptuj Zmagovalci nedeljske ribiške tekme (od leve): Bran- ko Kacijan, Srečko Leben in Adolf Hvaleč. Foto: M. Ozmec PLESNE NOVIČKE Znova uspešni plesalci Mantba Potem ko so ptujski plesni pari Plesnega centra Mambo uspešno nastopili na tekmo- vanju Austria pen, so se ob koncu zandjega tedna udeležili še mednarodnega plesnega tur- nirja v Laškem. Vseh pet plesnih parov je odlično nastopilo predvsem v standardnih plesih, kjer sta bila med pionirji skupine C Miljan Nojič in Mateja Krajnc znova nepremagljiva, Mitja Mihalinec - Daniela Arnuš sta med pionirji D zasedla 2. mesto in med mlajšimi mladinci Jernej Bren- holc in Mojca Mohorič 4. mesto. Boštjan Ber - Urška Horvat sta med mladinci priplesala 2. mesto in v kategoriji starejših mladincev Jernej Slejko - Maja Petek presenetljivo 4. mesto. Vsi ptujski plesni pari so se uvrstili tudi v pol- finalni del latinskoameriških plesov, kjer sta oba para v pionirski konkurenci Nojič - Krajnc in Mihalinec - Arnuš zasedla 2. mesto, dobre pa so bile tudi uvrstitve ostalih parov. Plesalce pred junijskim državnim prvenstvom v Krškem čaka še zadnji preizkus na rating tur- nirju v Novi Gorici, vmes pa se bodo udeležili še plesnega tekmovanja v Italiji in veliko trenirali pod strokovnim vodstvom. T. Mohorko DESTRNIK / LOVSKI OBČNI ZBOR Lovska razstava V soboto, 3. maja, so se lovci lovskih družin Destrnik, Jože Lacko Ptuj, Juršinci in Trnovs- ka vas zbrali v lovskem domu na Drstelji na pregledu lanskega odstrela srnjadi v slovenskogo- riškem lovskogojitvenem območju Zveze lovskih družin Ptuj. O izvedenem odstrelu je poročal predsednik komisije za ocenjevanje odstrela Vlado Klo- bučar. Lovci so ugotovili, da sta- lež male divjadi pada, čeravno lovci vsako leto zmanjšujejo od- strel. Vzrok za to je onesnaženo okolje in zmanjševanje pogojev za življenje divjadi. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo, na kateri so vse štiri družine razstavile lanskoletne trofeje. Po končani slovesnosti so se lovci pomerili v četveroboju v streljanju na glinaste golobe. Zmagala je Lovska družina Trnovska vas pred LD J. Lacko Ptuj. Prehodni pokal za na- jboljšega strelca je prejel Vlado Zemljarič iz LD J. Lacko Ptuj. Prihodnje leto se bodo lovci srečali na isti prireditvi v lovs- kem domu v Juršincih. Z.Š. Jtrinek z razstave MOSKANJCI / POSKRBELI ZA ZDRAVJE IN ZABAVO Rekreacijsko kolesarjenje Prvomajske praznike ljudje zelo različno preživimo, nekateri v prostih dnevih poskrbijo tudi za rekreacijo. Družina Vernik iz Moškanjcev je že četrtič orga- nizirala tradicionalno kolesar- janje. Letošnjega skupinskega rekreativnega kolesarjanja se je udeležilo 40 znancev in prijatel- jev, med njimi precej otrok. Ko- lesarji so opravili kar precejšnjo pot po Slovenskih goricah. Iz Moškanjcev so se odpravili mimo Tibolcev, Polenšaka (kjer jih je sicer naključno pričakala prvomajska godba in so se neka- teri ob njenih taktih zavrteli), mimo Savcev, Tomaža, Ključarovcev do Lunovca, kjer so se okrepčali, pojedli eno- lončnico, se odpočili in se vrnili v Moškanjce, kjer so imeli družabno srečanje. Mnogi so ugotovili, da se je tudi na kole- sarjenje potrebno že prej kondi- cijsko pripraviti, saj so ob koncu bili zelo utrujeni. Pa so po pre- vožnih šestdesetih kilometrih kljub utrujenosti sklenili, da bodo v prihodnjih mesecih množično rekreacijsko kolesar- jenje večkrat ponovili. M5 Med prvim počitkom TEDNIK - 8. MAJ 1997 NASVETI, ZANIMIVOSTI ■ 15 pTUJ / ZELENI TELEFON OPOZARJA **f f| llvv I Iv • Divjin oaiaganst ni nit mani počasi, a vztrajno tudi v naše kraje prihaja pomlad, z njo pa na pia- no nova in stara divja odlagališča odpadkov, Katerih število kljub vzorno urejeni mestni deponiji, kamor lahko prebivalci vozijo odpad- ke skoraj ves dan, nika- kor noče upasti. Na Zeleni telefon, ki ga Zeleni Ptuja namenjajo vsem tistim, ki želijo opo- zoriti na divja odlagališča, se je nabralo kar precej prijav. Lokacijo in posnet- ke nekaterih odlagališč objavljamo v Tedniku, sočasno pa prosimo vse prebivalce, ki karkoli vedo v zvezi s tem, kdo vozi od- padke na omenjena odla- gališča, da to javijo na Ze- leni telefon (773-816, vsak delovni dan od 9.00 do 13.00) ali pa direktno inšpekcijskim službam. Zeleni Ptuja Med vsemi divjimi odlagališči prav gotovo "vodi" odlagališče na Zgornji Hajdini, kjer je v večji jami med njivami mogoče najti odpadke vseh vrst: ostanke avtomobilov, koles, štedil- nikov ... Sprašujemo se, ali se tisti, ki med krompir, koruzo itd. hladnokrvno odlagajo sode z odpadnim oljem, odpadni cement in apno ter še veliko drugih odpadkov, zavedajo, kakšno škodo delajo s tem zemlji in ljudem. Odlagališče ob glavni cesti proti Ormožu, cca 500 m pred Cvetkovci. Mlade račke na Dravi. Foto: Kosi Prvi i na sprehod Izvalile so se to pomlad, prejšnjo soboto pa so prvič zaplavale pod budnim očesom svoje matere. Znani ptujski fotograf Stanko Kosi jih je ujel med svojim sprehodom po ptujskem parku. Takih račjih družin, kot je naša na sliki, je na Dravi veliko. MG PTUJ / V PARKU NEZNANCI POŠKODOVALI VEC SVETILK Škoda preteišnja S prihodom pomladi so se prebudile nekatere strasti, med njimi očitno tudi strast po uničevanju. Drugače namreč ni mogoče poimenovati novih primerov pus- tošenja v ptujskem mestnem parku, na starem mestnem pokopališču in drugod. V noči s 17. na 18. april so bile tarče uničenja svetilke v mestnem parku, tri klopi in cvet- lične grede. Skoda je precejšnja. Neznano kam ja "odšlo" devet balonov, ki so sicer nezlomljivi. Možno je, da so jih po končanem posegu odnesli s se- boj ali celo odvrgli v Dravo, kjer je končala tudi ena od treh klo- Pi, ki so bile v tej noči prav tako poškodovane. Neznanci so bili Pri poškodovanju tako temeljiti, da so uničili tudi okove žarnic. Priznati jim je treba, da so bili tudi precej spretni in pogumni, saj se povzpeti po stebrih svetilk ni mačji kašelj. Zanimivo pa je, da jih pri dejanju ni nihče opa- zil, saj je moralo trajati kar pre- cej časa, da so uničili devet sve- tilk. Pred kratkim pa so ponov- no padle štiri svetilke na starem testnem pokopališču. V noči s 17. na 18. april so se neznanci znesli tudi nad cvet- ličnimi gredami ptujskega par- ka, kjer je nasajenih nekaj tisoč cvetlic. Te so sicer predmet uničevanja tudi podnevi. Vrtna- rice pogosto nemočno opazuje- jo, kako otroci v prisotnosti to- varišic skačejo po gredah in uničujejo cvetlice, nekatere pa se jim pri njihovi razposajenosti celo pridružujejo. V oddelku za okolje in prostor ter gospodar- sko infrastrukturo, v katerega pristojnosti je vzdrževanje ko- lektivne rabe, poleg tega opozar- jajo tudi na nevestne lastnike psov, ki prav tako uničujejo na- sade in drevesa v parku. Lani so v okviru vzdrževanja kolektivne rabe v celoti obnovili razsvetljavo v mestnem parku (105 luči), kar je proračun velja- lo 4 milijone 714 tisoč tolarjev. Če se bodo pustošenja nadalje- vala, jim bo letos zmanjkalo de- narja, da bi obnovili tudi raz- svetljavo na desnem bregu Dra- ve, čeprav je nujno, da bo po gradnji novega mostu za pešce čez Dravo tudi ta predel dobil urejeno podobo. Ptuj je že petkrat zapored zma- gal v akciji Turistične zveze Slo- venije "Moja dežela - lepa, ureje- na in čista". Na novo zmago mesto računa tudi letos, zato se bo potrebno pri urejanju okolja še bolj potruditi kot doslej. Že v tem mesecu bodo na delu komi- sije za ocenjevanje in tudi turis- tična patrulja Mariborske turis- tične zveze. Pri urejanju okolja se v tem obdobju zatika zlasti še v blokovskih naseljih, kjer so si- cer za košnjo zelenic še vedno odgovorni v Komunalnem pod- jetju, ki te predele pokosijo šest- krat letno, vendar se občasno košenj lotevajo tudi sami stano- valci v blokih. Dogaja pa se, da se košnje lotijo le v enem vhodu, v drugih pa ne, zato v oddelku za okolje in prostor ter gospo- darsko infrastrukturo mestne občine pozivajo vse, da se košnje sočasno v enem bloku lo- tijo vsi vhodi in ne samo eden. Tako bodo resnično prispevali k večji urejenosti. MG Ena od poškodovanih svetilk v ptujskem mestnem parku. Foto: Kosi PRAVNI NASVETI / PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC Novi zakon o kmetijskih zemljišiih 2. nadaljevanje • Odškodnina zaradi spre- membe namembnosti kme- tijskega zemljišča in gozda Sedanji ZKZ vsebuje določbe, ki se nanašajo na odškodnino zaradi spremem- be namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda v 11. do vključno 16. člena. V teh določbah je v glavnem zapisa- no: kdo in kdaj mora plačati odškodnino; v katerih prime- rih se odškodnina ne plača; kdaj lahko vlada RS zniža ali oprosti plačila odškodnine; določitev odškodnine v zne- sku na m2 ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča; v po- sebni tabeli določeno vredno- tenje kakovosti in lege kmetij- skega zemljišča s številom točk na m2 glede na katastrs- ko kulturo, katastrski razred ter katastrski okraj; določitev, da znaša na dan uveljavitve ZKZ vrednost točke 40 tolar- jev in da minister, pristojen za kmetijstvo, letno revalorizira to vrednost v skladu z indek- som rasti cen na drobno, kot jih uveljavlja statistični urad RS; določitev, da odškodnino odmeri v upravnem postopku organ, pristojen za izdajo dov- oljenj za gradnjo; našteti so primeri, ko se stranki vrne že plačana odškodnina; določitev, da sredstva odškod- nine pripadajo 70 % v pro- račun Republike Slovenije, 30 % pa v proračun občine, na območju katere ležijo zemljišča, za katere se plača odškodnina, določitev, v kate- re namene se uporabljajo vplačana sredstva. Tudi bivši ZKZ je imel po- dobne določbe, kot jih ima se- danji ZKZ za spremembo na- membnosti kmetijskega zemljišča ali gozd, vendar se je takrat plačevala odškodnina pristojni zemljiški skupnosti, ki je del odškodnine odvajala tudi Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. • Promet s kmetijskimi zemljišči V prvem odstavku 17. čl. se- danjega ZKZ je napisano, da je z besedo " promet" po tem zakonu mišljen prenos last- ninske pravice s pravnimi posli med živimi in tudi s pravnimi posli za primer smrti. V drugem odstavku is- tega člena pa je določeno, da se lahko kmetijska zemljišča, gozdovi in kmetije v prometu med živimi prodajajo ali od- tujijo na drug način v postop- ku in na način, določen s tem zakonom, če ni za gozdove z zakonom določeno drugače. Tu je potrebno opozoriti, da je po bivšem ZKZ pod besedo "promet" bil mišljen prenos lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in prenos kmetijskega zemljišča iz ene družbene pravne osebe v dru- go družbeno pravno osebo. S pravnimi posli med živimi pa občani, ki po določbah bivšega ZKZ niso bili kmetje, kakor tudi društva in druge civilno pravne osebe niso mo- gli pridobivati tistih kmetij- skih zemljišč, ki so po svojih naravnih lastnostih, primer- nosti za uporabo sodobne tehnologije in možnosti za oblikovanje kompleksov za družbeno ali družbeno organi- zirano kmetijsko proizvodnjo temelj proizvodnje hrane Slo- veniji (glej 21. in 10. čl. bivšega ZKZ). • Kaj razumeti pod beseda- mi "pravni posli med živimi in za primer smrti" Pod izrazi: "pravni posli med živimi" je razumeti tako enostranske pravne posle, kot je npr. enostranska odpoved lastništva, kot tudi dvostran- ske pravne posle, kot so npr. razne pogodbe (kupne, daril- ne itd.), s katerimi se opravi prenos lastniške pravice na kmetijskem zemljišču. Pod izrazi "pravni posli za primer smrti" je prav tako ra- zumeti enostranske pravne posle, npr. oporoke, in pa dvo- stranske pravne posle, kadar gre za tele pogodbe: pogodbo o izročitvi in razdelitvi pre- moženja za življenja, pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilno pogodbo za primer smrti, katere pa, glede na za- kon o notariatu (Ur. list RS, št. 13/94) morajo biti sestavlje- ne v obliki notarskega zapisa in to pred notarjem ali pa tudi npr. pred odvetnikom, vendar mora te pogodbe v vsakem primeru potrditi notar, sicer so neveljavne. • Kaj je razumeti pod bese- do "kmetija" Novi ZKZ v Čl. 17,19, 21 in še v nekaterih drugih upo- rablja besedo "kmetija". V zve- zi z uporabo besede "kmetija" se je po mnenju ustavnega sodnika dr. Karla Zupančiča (glej njegovo mnenje na str. 128 v knjigi "Dedovanje", ki jo je izdal in založil ČZ Ur. list RS leta 1992) zakonodajalec neprecizno izrazil, ker po pra- vilih stvarnega prava kmetija ni stvar. Lastnik in lastnina sta lahko samo na posamezni stvari, ki sestavljajo kmetijo. Ne glede na to mnenje se pojavlja še tole vprašanje: Za- kaj novi ZKZ v nasprotju z bivšim ZKZ, ki je uporabljal le besedi "kmetijsko zemljišče", uporablja še bese- do "kmetija" in za kakšno kmetijo gre? Če pod besedo "kmetija" ZKZ misli le na t. i. zaščiteno kmetijo v smislu 2. čl. zakona o dedovanju kme- tijskih gospodarstev (Ur. list RS št. 70/95), bi moral to iz- recno zapisati. Iz dejstva, da ZKZ uporablja besedi "zaščitena kmetija" samo v 26. in 18. čl., o katerem bomo še pisali v nadaljevanju tega članka, kakor tudi bese- dilo 26. čl., kjer je zapisano, da v primeru, ko kmetija ne izpo- polnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo, potem v primeru, če gre za dedni zakup, se zakup- na pravica take kmetije deduje po splošnih predpisih o dedo- vanju, se da sklepati, da pod besedo "kmetija" ZKZ ne mis- li samo zaščitene kmetije, za katero, kar se tiče prometa itd., veljajo tudi odločbe ZKZ, temveč imajo v mislih še neko gospodarsko enoto, ki se v ljudski govorici imenuje kme- tija in katere pa zakon ne defi- nira. Ali bo to povzročilo v praksi kake težave, se bo šele videlo. Svetujem pa občanom, ko bodo imela opravek s pro- metom kmetijskih zemljišč, bodisi da so ta v sestavu zaščitenih ali drugih kmetij, da se vselej obrnejo na kmetij- ski oddelek upravne enote, kjer bodo dobili, če jim kaj ne bo jasno, ustrezno pojasnilo, sicer pa bo upravna enota iz- dala potrebno potrdilo ali odločbo o odobritvi pravnega posla, o čemer bomo še pisali v nadaljevanju tega članka. 16 - NASVETI 8. MAJ 1997 - TEDNIK Kuharski nasveti Slane omlete Slane omlete pripravljamo najpogosteje iz jajc, soli, popra, mleka in smetane. Tem sestavinam lahko rečemo tudi osnovne sestavine, omlete pa skoraj vedno izboljšamo: lahko z zelenjavo, raz- ličnimi mesnimi izdelki ali sirom. Pri slanih omletah poznamo tri različne oblike zvijanja, pri slad- kih pa skoraj vedno uprabljamo prepognjeno obliko. Tako pri slanih poznamo zvite in ploščate omlete. Najbolj znane so zvite. Zanje je značilno, da jih pripravimo iz osnovnih sestavin, ki jim dodamo sesekljana zališča ali nekoliko naribanega sira. Primešamo lahko tudi gnjat, popražene kukmake ali morske sadeže. Nekoliko nasitnejši in tudi pril- jubljen nadev za te omlete je na maslu soltirana prej blanširana špinača, špinačo pa lahko do- damo že v osnovno maso, ven- dar tik preden zakrkne. Ne gle- de na nadev mora pri ploščatih omletah prevladovati okus po jajcih. Za vse slane omlete, ne glede na to, ali so zvite, ploščate ali spenjene, je najznačilneje, da jih pripravljamo v okroglih pon- vah in da jih najpogosteje pri- pravljamo na štedilnikovi plošči, tako da pripravljeno maso vlije- mo v dobro segreto ponev, ki smo ji dodali malo maščobe. Kot maščobo lahko uprabimo različna olja, še boljši okus pa dobimo, če smo uporabili mar- garino ali maslo. Takoj ko zmes za omete vlijemo v vročo ponev, jo narahlo premešamo, s čimer omogočimo, da zgornje stran omlete lažje zakrkne, saj omlet med peko ne obračamo. Za ploščate omlete je posebej značilno, da vsebujejo veliko dodatkov. Pri teh so jajca le po- vezava za velike količine dodat- kov, kot so čebula, na kocke na- rezan krompir, celo pražene kockice kruha lahko dodamo ploščatim omletam, še pogos- teje kot kruh pa tem omletam dodajamo gnjat ali šunko, pa- priko, svež paradižnik, slanino, pršut, različne domače klobase in podobne dodatke. Tem om- letam bolj kot drugim dodajamo tudi česen ter različne dišavni- ce, kot so timijan ali majaron. Ploščate omlete so zelo znane v Španiji in Mehiki, medtem ko so zvite omlete zelo znane v Franci- ji- Ploščate in zvite omlete se med sabo ne razlikujejo veliko razen po tem, kako smo jih zvili po to- plotni obdelavi. Pripravimo jih tako, da stepemo jajca, da so dobro umešana in rahlo penas- ta. Če jih ne boste spekli takoj, osnovne mase na solimo, saj lahko postanejo jajca vodena. Za osnovno maso je bolj pripo- ročljivo, da mleko zamenjate s kislo smetano, saj dobite bolj kompaktno osnovno maso. Količino smetane ali mleka od- merimo na količino jajc, in sicer za eno jajce dodamo eno žlico mleka ali kisle smetane. Dodat- ke lahko dodamo v osnovno maso, lahko pa jih po omleti po- tresemo komaj med peko. Najbolj znane zvite omlete so omleta s cheddarjem in slanino.- To pripravimo tako, da osnovni masi za omlete dodamo med peko na kocke narezano in hrustljavo zapečno slanino ter nariban cheddar. Ker je ta sir pri nas nekoliko manj pogost, lahko uporabite podoben sir. Omleta s sirom in paradižnikom je pri nas zelo priljubljena za zajtrke. Pripravimo jo tako, da osnovni masi dodamo drobno narezan svež paradižnik in pol- juben, prav tako na kocke nare- zan trd sir, preden pa v ponev vlijemo pripravljeno zmes, na maščobi narahlo prepražimo čebulo. Omleta s prekajenim lososom je primernejša za uvodno jed pri svečanem jedilniku. Pripravimo jo tako, da dodamo na eno ose- bo 30 g sesekljanega lososa ter dodamo še 2 do 3 žlice kisle smetane in 1 žlico svežega koprca. Omleto Waldorf si lahko zapom- nite po tem, da osnovni masi dodamo drobno zrezana piščančja jetrca, kijih prav tako najprej skupaj s fino sesekljano čebulo na maščobi narahlo pre- pražimo, pogosto ji okus iz- boljšamo tudi s kukmaki. Za ploščate omlete pa so bolj značilni tile dodatki: slanina, morski sadeži, čebula, različni siri, paprika in podobno. Vse slane omlete lahko uprabljamo tudi kot odlične na- deve za različne mesne ali ze- lenjavne zvitke. Pogosto pri- pravljamo puranjo rulado, ko jo napolnimo s slanimi omletami ter videz popestrimo z različno zelenjavo, kot je grah, korenje, paprika in po- dobno, -e Nada Pignar, učiteljica kuharstva pripravlja mag. bojan sinko, spec. klin. psih. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 119. NAD Nekateri vidiki spolnosti 3. NAO. - o ženskem protestu - FRIG1DNOS TI O frigidnosti pri ženskah go- vorimo v primerih trajne od- sotnosti spolnega nagona, ki se kaže navzven zlasti v odporu do spolnih odnosov in nespo- sobnosti za orgazem. Kot taka je frigidnost ali spolna hlad- nost izrazito bolezenske nara- ve, toda tako frigidnost srečamo izredno redko. Izraza frigidnost torej ne bi smeli posplošiti na primere, ko ženska med spolnim odno- som sicer ne doživi orgazma, si pa želi odnose in je tudi si- cer duševno sposobna, da doživi orgazem, na primer med samozadovoljevanjem. V teh primerih ne gre za pravo spolno hladnost, ampak za de- lovanje nekaterih motečih vplivov, ki ženski otežkočajo ali začasno onemogočajo, da bi doživela med spolnim odno- som spontan orgazem. Na orgazem pri ženski učin- kujejo med drugim naslednji dejavniki: - Kolikor bolj je bila vzgoja oz. celotna atmosfera v družini taka, da je vzbujala v doraščajočem dekletu strah in odpor do spolnosti, toliko težje bo to dekle kasneje v za- konu doživelo orgazem. - Pogostost orgazma med spolnim odnosom narašča z ženino starostjo. Z drugimi besedami to pomeni, da poročene ženske, stare trideset let in več, pogosteje in hitreje dosežejo orgazem kot mlajše. - Pogostost orgazma med spolnimi odnosi je odvisna tudi od izobrazbe in to v tem smislu, da ženske z višjo izo- brazbo hitreje in pogosteje pri- dejo do orgazma. Vzrok je predvsem ta, da se te ženske v poprečju pozneje poročijo in so tudi sicer bolj sproščene v odnosu do spolnosti. - Posebno važno je trajanje zakona. Tako pride v prvem mesecu zakona vsaj enkrat do orgazma vsaj polovica žensk, v prvem letu 75%, po dvajsetih letih zakona pa že 90% žensk. Nižji so odstotki za ženske, ki vedno, torej ob vsakem spol- nem odnosu doživijo orgazem. V prvem letu zakona je takih žensk le 39%, po dvajsetih le- tih zakona pa 47%. - Pogostost orgazma pri žen- skah je dalje odvisna od tehni- ke spolnega odnosa, od spolne predigre in od vedenja ženske. Če je spolna predigra prekrat- ka, enolična li predolga, tako da ženska ni dovolj vzdražena ali da njena vzdraženost že pada, potem bo težje dosegla orgazem med samim spolnim odnosom. Podatki kažejo, da potrebuje 70% žensk za orga- zem okoli tri do štiri minute intenzivnih in ritmičnih spol- nih dražljajev. Kot je bilo rečeno, ni pomembna le predi- gra, ampak tudi sama tehnika spolnega odnosa oz. izbrani položaj, ki različno ustrezajo posameznim ženskam, ter stopnja njihove aktivnosti. - Samozadovoljevanje v mla- dosti in predzakonske spolne izkušnje večinoma zvišujejo pogostost orgazma v zakonu, zlasti v prvih mesecih. Ti poja- vi so namreč spremljevalci bolj sproščenega odnosa v spolnosti sploh. Seveda je še mnogo dejavni- kov, ki tako ali drugače spremljajo doživljanje orgaz- ma pri ženskah. Tako imajo zelo važno vlogo ženska čustva do partnerja, morebiten strah pred zanositvijo, občutek var- nosti, kraj, kjer imata partner- ja spolni odnos, in podobno. To iskanje vzrokov frigid- nosti smo iskali večinoma v "napačni vzgoji" žene. Če razu- memo pojem "napačne vzgoje" zelo široko, je to povsem točno. Ženske ne tožijo samo nad tem, kako so jim materini nauki priskutili spolnost, tem- več tudi nada tem, kako so celo življenje zapostavljene v primerjavi z moškimi, kako jih razni predsodki utesnjujejo in kako njihovi možje ne vedo, da je usklajeno spolno doživl- janje v zakonu znak usklajenih in trdnih medsebojnih odno- sov. Da pa vzroki frigidnosti ne ležijo samo v otroštvu, je raz- vidno tudi iz naslednjih po- datkov: 64% poročenih moških sili žene večkrat ali občasno k spolnim odnosom, čeprav ženam takrat iz raznih vzrokov ni do tega. In kaj sto- rijo žene? Zaradi ljubega miru ali iz strahu se jih več kot polo- vica ukloni, tretjina pa se jim skuša upreti, vendar večinoma zaman. In če si jih vprašal, kaj so takrat doživljale, jih večina odgovori, da odpor do moža ali moških sploh! Naslednjič pa nekaj o zdravl- jenju spolnih motenj. amg. Bojan Šinko piše: ing. miran glušič / * V VRTU $ $ V VRTU $ * V VRTU $ $ V VRTU $ V maju skrbne je negujemo vrt! Še nekaj dni nas loči do odhoda "ledenih mož" (12. do 14. maja), ko končno preneha nevarnost spomladanske pozebe. Vrtnine, ki so večinoma že vzklile, in trajnice, ki odcvetajo, pričenjajo pospešeno in bujnejšo začetno rast, zato prav v tem obdobju potrebujejo še skrbnejšo nego. Občutljivejše še zavarujemo pred mogočimi nenadni- mi ohladitvami, sicer pa s sprotno in plitvo obdelavo tal najučinkovite- je zatiramo plevele, preprečujemo izhlapevanje vlage in zaskorjenost tal, koreninam pa rahljamo zemljo in povečujemo zračnost. V SADNEM VRTU končujejo cve- tenje še kasnejše sadne vrste razen vrtnih jagod. Po odpadanju venčnih lis- tov cveta postanejo komaj zavezani plo- dovi goli in neobvarovani pred zunanji- mi vplivi. Ogrožajo jih močan veter, hladno vreme, številne glivične rastlin- ske bolezni in škodljivci. Mladi plodo- vi, listi in mladike so v začetnem ob- dobju rasti in razvoja najobčutljivejši, zato so v tem obdobju, dokler ne posta- nejo dovolj doraščeni in s tem tudi od- pornejši, potrebni skrbnejše nege in varstva. Ne glede na to, ali so drevesa utrpela poškodbe po pozebi ali ne, v vsakem primeru jih je potrebno varovati pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci in jim ohraniti zdravo listje, ki bo sposob- no vso vegetacijsko dobo usvajati or- gansko hrano, kar bo imelo za posledi- co razvoj plodov in zdravo rast rastline. V maju in juniju, mesecih najbujnejše rasti in razvoja sadnih rastlin, se ravna- mo po naslednjih principih varstva sad- nih rastlin: - Okužbe pred rastlinskimi glivičnimi boleznimi lahko preprečimo ali omeji- mo le s preventivnimi škropljenji s fun- gicidi. - Škodljivce zatiramo, ko se ti že poja- vijo v obsegu, ko bi utegnili na rastlini ali pridelku narediti gospodarsko škodo. Zatiramo jih s pripravki, ki so bolj ali manj strupene narave. - Pri varstvu sadnega drevja se ravna- mo po napotkih službe za varstvo rast- lin, sprotnem opazovanju nasada in svojih izkušnjah. Pri uporabi kemičnih pripravkov se ravnamo po navodilih iz- delovalca tega pripravka z doslednim upoštevanjem vseh varnostnih ukre- pov. - Škropljenja ponavljamo vsakih deset dni, da hkrati zavarujemo tudi novi pri- rastek. - Uporabljati pričnemo blažja sredstva za varstvo rastlin, na učinkovitejše kemične pripravke pa prehajamo posto- poma, pa še to v izjemnih okoliščinah ogrožanja ali uničenja sadnega drevesa. - Zaradi boljše učinkovitosti ne upo- rabljamo istovrstnih pripravkov, tem- več jih je bolje menjavati. Peškarje - jablane in hruške - škropi- mo takoj po končanem cvetenju, nato pa ponavljamo vsakih deset dni pred škrlupom z 0,05-odstotnim delanom SC 750 ali 0,2-odstotnim dithanom M 45, za sorte pa, ki jih pogosto napada plesen, pa škropivu dodamo še 0,05-od- stotni ayleton special ali 0,1-odstotni karathane WP. Med koščičarji so slive in češplje občutljive na moni- lijo in listno luknjičavost, zato jih po cvetenju poškro- pimo z 0,15-odstotnim bay- corom EC 300 ali ronilamo DF. V OKRASNEM VRTU končujejo cvetenje zgodnje pomladanske čebulnice tulipani, narci- se, hijacinte in druge. Ostanke cvetov z ostrim rezilom odrežemo in pospravi- mo - kompostiramo, da plod oziroma seme ne bi odvzemal hrane čebulici, ki naj bi se krejiila in rastla za naslednjo vegetacijo. Čebulnice, ki so rastle in cvetele v travi, zaradi košnje trave od- stranimo skupaj s čebulico in jih na senčnem mestu narahlo posujemo z zemljo ter pustimo, da zeleni del počasi ovene, da tako čebulica dozori. Seveda s košnjo trave na mestih, porastlih s čebulnicami, čim dalje odlašamo. Privlačne okrasne rastline v vrtu so dokaj pogosto okrasna koruza, okrasne sončnice in okrasne bučke. Čas za nji- hovo setev je prva polovica maja. Kjer so na cvetličnih gredah med traj- nicami nastali prazni prostori, posadi- mo enoletnice, da jih zapolnimo do po- novne zasaditve v jeseni. Na cvetnih popkih potonik se nekate- ra leta ob vlažnem vremenu lahko raz- vije siva plesen, zato jih preventivno poškropimo z 0,1 % baycorom ali karat- hanom. Cvetna siva plesen zunanje ovoje cvetnih popkov tako zlepi, da se ne morejo odpreti. Če to opazimo, okužene dele popkov s stebelcem vred odrežemo in zažgemo, listne poganjke pa škropimo, da rastlino ohranimo za naslednje leto. V ZELENJAVNEM VRTU je čas za sajenje fižola. Za visoki fižol se je nekoč uprabljajo za oporo v gozdu nasekano kolje, po katerem so se fižolova stebla tesno ovijala in oprijemala. Ker je se- kanje kolja za fižolovke vse manj do- segljivo, se vse bolj uporabljajo bambu- sove palice ali palice iz drugih materia- lov. Te so običajno gladke površine, po kateri se stebla ovijajo. Ko fižolova rastlina dorašča v višino, z razraščan- jem v širino pridobi na teži in zaradi slabe oprijemljivosti z gladke opore zdrsi. Oporo - kole za fižol z gladko površino - postavimo tako, da jih v višini 1,80 m do 2 m navežemo ob vo- dilno žico, če smo se fižol namenili sa- diti v vrsto, če pa bomo sadili fižol sku- pinsko v 60- do 80-centimetrski tri- ali štirikotni medsebojni razdalji, pa tri ali štiri kole v višini 1,80 m do 2 m povežemo v obliki piramide in tega se bodo stebla fižola oprijela, ko bodo do- segla to višino. Zgodaj posejani grah že cveti. Po po- trebi mu postavimo oporo, za kar ustre- zajo kar manjše veje listavcev, ki smo si jih za ta namen že prej pripravili, ko drevnine še niso ozelenele. Sicer pa je v času cvetenja graha že čas, da opravimo vnovično setev, da bo zrastel za upor- abo v poletnih mesecih. Kot vmesno kulturo posadimo glavnato solato, red- kvico in kolerabice, saj so si v času poz- ne pomladanske in v začetku poletne vročine dobri sosedje. Miran Glušič, ing. agr. Krvodajalci 24. april: Emil Zadravec, Stanetinec 55; Ivan Kosec. Moškanjci 118; Darko Fer- linc, Ul. 8. Kraigherja 4, Kidričevo; Božo Amidič, Kraigherjeva 14, Ptuj; Ivan Škvorc, Sodirtci 55; Janez Zavec, Zg. Le- skovec 9/b; Anton Leskovar, Lovrenc na Dr. polju 1; Danilo Preac, Mihovci 17; Bogdan Kelenc, Cunkovci 12; Dušan Me- noni, Lovrenc na Dr. polju 1; Jožef Svenšek, Kicar 54; Simona Hojak. Borisa Kraigherja 15, Kidričevo; Jože Majcen, Vičanci 11; Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137; Jože Cafuta, Sp. Veiovlek48; Vlado Mo- horko, Kungota 11; Stane Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18 Kidričevo; Jože Turk, Ptujska Gora 103/a; Franc Sakelšek, Voikmerjeva 24, Ptuj; Dragoslav Rudolf, Lackova 3, Kidričevo; Avgust Topolovec, Lovrenc na Dr. polju 1: Branko Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 1; Mario Kuret, Sto- govci 45; Robert Meriak, Čučkova ul. 9, Kidričevo; Roman Kukovec, Sp. Hajdina 112; Slavko Vek. Tovarniška c. 21, Ki- dričevo; Alojz Geč, Pobrežje 39; Janež Muršec, Zg. Hajdina 48; Marjan Toplak, Mladinska 4, Kidričevo; Adolf Lorbek, Goričak 18; Darko Šumenjak, Prerad 37; Janez Rajh, Gabmik 34/a; Jožef Sirec, Nadole 33; Marjan Metiičar, Zg. Hajdina 82; Milan Arnuš, Arbajterjeva 8, Ptuj; Ivan Kovačtč, Poienšak 44,/b; Jože Kampi, Zg. Hajdina 104/č; Marjan Grabar, Podvinci 100; Roman Pal, Zg. Hajdina 149; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Zdravko Sok, Formin 1/a; Janez Vogrinec, Pobrežje 140/a; Franc Čagran, Žamenci 6; Marjana Rozman, Pobrežje 47; Miiorad Lazič, Potrčeva 48, Ptuj; Jože Gajzer, Lackova 9, Ptuj; Maks Plohi, Kraigherjeva 25, Ptuj; Branko škrabl, Vegova 13, Lovrenc na Dr. Polju; Ivan Ogrinc. Skorba 35, Branko Vajskopf, Ul. 25 maja 3, Ptuj; Ivan Slukan, Zg. Vetovlek 23/a: Matevž Mohorko, Apače 3; Drago Furek, Draženci 87/a; Mi- lan Šalamun, Podvinci 118/b; Andrej Inti- har, Gerečja vas 12; Milan Kelc, Gruško- vec 101/a; Drago Babšek, Pečke 31; An- drej Jerenko, Apače 132; Edvard Dobnik, Sp. Hajdina 46/a; Davorin Muzek, Žabjak 5: Vlado Gregorec, Podgorci 41; Jože Ga- lun, Stogovci 14; Milan Strupar, Strmec 10; Miran Pravdič, Flisova 21, Hoče; Mi- lena Petek. Slovenja vas 38/a; Vladimir Gajšt, Sestrže 9S; Stanislav Valand, Sp. Gorica 45; Branko Čeh, Podvinci 73. TEDNIK - 8. MAJ 1997 POSLOVNA SPOROČILA IN ŠPORT - 21 Karting - sestavni tki Ptuja i.etos na kartodromu v hajdošah dve karting dirki • 1. junija ter 9. in 10. avgusta - in dve dirki s skuterji Starejši ljubitelji vožnje z "mini formulo" se še spominjajo zani- mivih dirk po ulicah Ptuja in tudi dirk na ptujski avtobusni pos- taji* To je že zgodovina, enako tudi veliki uspehi ptujskih vozni- kov kartinga. Sedaj imajo na otočku sredi struge in kanala reke Drave 725 m dolgo in 8 m široko karting progo. V lanskem letu so člani AMD Ptuj bili organizatorji dveh dirk, in sicer dirke za državno prvenstvo in medna- rodne dirke. Kot vedno na Ptuju ni težav z organizacijo. Zaradi dobrih organizacij so prejeli priznanje AMD Slovenija za naj- boljšega organizatorja karting dirk v Sloveniji. Predsednika Avto-moto društva Ptuj Uroša Langerholca, nekdaj uspešnega voznika kar- tinga, smo zmotili za nekaj tren- utkov na kartodromu v Haj- došah. • Kako bi ocenili minulo se- zono? "V lanskem letu smo bili orga- nizatorji dveh dirk in smo ju uspešno izpeljali. Uspeli smo privabiti nekaj evropsko prizna- nih voznikov kartinga, kar nam je v ponos. Ljudje znajo ceniti dobro organiziranost in predvsem gostoljubje. Zado- voljni smo z nastopi naših - tako ekipe, ki je zasedla četrto mesto, kot posameznikov. Uspešen je bil naš voznik Zvonko Domin- ko, saj je kljub težavam, ki so ga pestile vse leto, generalno osvojil tretje mesto. Tudi ostali so iz- polnili naša pričakovanja." • Kakšni so vaši načrti za le- tos? "Tudi v letu 1997 bomo izpelja- li dve dirki v kartingu, vendar nekoliko prej kot v lanskem letu. 1. junija bomo organizatorji dir- ke za državno prvenstvo, 9. in 10. avgusta pa bomo organizirali dirko za evropsko consko prvenstvo, ki bo potekala v počastitev praznika mestne občine Ptuj. Na tej dirki pričakujemo kvalitetno ude- ležbo. Mi bomo organizatorji 5. dirke za karting Trophy 97, osta- le pa bodo 3. in 4. maja v Zagre- bu, 24. in 25. maja na Slo- vaškem, 14.. in 15. junija na Češkem, 28. in 29. junija na Polj- skem, 2. in 3. avgusta na Madžarskem, peta bo na Ptuju, šesta dirka - ta bo zadnja - pa bo 6. in 7. septembra v Avstriji. Zraven tega pa bosta v Hajdošah še dve dirki s skuterji. Vsaka pri- reditev pa seveda zahteva veliko vloženega dela in financ. To smo sedaj uspešno krpali." • Kakšno mesto zaseda na Ptuju karting? "Organizatorji karting dirk smo že od 1969. leta. Ta šport je zelo priljubljen, to se vidi tudi po obiskanosti dirk. Naša steza je prekratka za mednarodne dir- ke. Imamo kvalitetni karting in to ne samo na Ptuju, ampak tudi v Sloveniji. Nekateri naši vozni- ki vozijo v tujini in dosegajo do- bre rezultate. Da bi pa karting na Ptuju naredili še kvalitetnejši, je rešitev v posodobitvi dosedanje steze ali pa zgraditi novo na obljubljeni lokaciji, ki naj bi bila nekoliko vstran od obstoječe. Vsekakor pa bi se dalo dirke še bolje izkoristiti. S tekmovalci pride še veliko spremljajočega osebja in vsekakor na Ptuju in okolici imajo kaj videti." • Vaši cilji v letu 1997? "Normalno je, da si želimo do- bro izpeljati obe prireditvi in tudi visoke uvrstitve naših voz- nikov, predvsem Zvonka Do- minka, ki bo vsekakor posegel po visokih mestih. S tem bodo samo dokazali, da se za karting na Ptuju ni bati". Kartodrom v Hajdošah pa ni namenjen samo voznikom kar- tinga, ampak ga uporabljajo tudi kolesarji, na njem imajo tre- nažne procese za motoriste itd. Kolikor poznamo Uroša Lan- gerholca, predsednika AMD Ptuj, se bo karting še naprej uspešno razvijal in promoviral Ptuj. Seveda pa pri tem ne bi smelo ostati vse samo na marlji- vih delavcih AMD Ptuj, ampak bi moral pomagati še kdo. Šele ko nekaj zatone ali ugasne, se pojavi vprašanje: "Saj to bi lahko tudi mi imeli in organizirali". Tekst in foto: Danilo Klajnšek Uroš Langerholc, predsednik AMD Ptuj PLANINSKI KOTIČEK Pohod Rastke - Travnik (1636 m) Planinsko društvo Ptuj vabi v maju, mesecu lju- bezni, planince in ljubitelje gora na številne izlete in pohode, ki jih za vas organiziramo vodniki ptujske- ga društva. Daljši dnevi in močnejši sončni žarki nam v maju že omogočajo ture v nekoliko višji svet, vse tja do nadmorske višine 2000 metrov. Čeprav je v teh predelih povečini sneg že skopnel in so os- tale le še posamezne zaplate, primerne za "kepan- je", lahko z razglednih vrhov in grebenov še vedno občudujemo zasnežene dvatisočake Kamniško- Savinjskih ali Julijskih Alp. Prav tovrstne razglede pa nam ponuja tudi vrh Travnika (1636 m), kamor se odpravljamo ptujski planinci v nedeljo, 18. maja, z odhodom posebne- ga avtobusa izpred avtobusne postaje Ptuj ob 6. uri. Sledila bo vožnja preko Celja in Ljubnega ob Savinji do Rastk, od koder se bomo v 2-3 urah zmerne hoje povzpeli do koče na Travniku. Tukaj prejme vsak planinec brezplačen čaj in poseben kartonček pohoda. S Travnika bomo sestopili v dveh skupinah. Pohodniki, ki si želite manj hoje, se boste z vodniki spustili nazaj v Rastke ter tako opra- vili krožno pot, saj sestop ne bo potekal po isti poti kot vzpon, vsi drugi pa se bomo podali po slikoviti grebenski poti do Ljubnega, do koder je 3 ure zmernega hoda. V Ptuj se bomo vrnili do 19.30 ure. Opremite se planinsko za hojo po sredogorju (pla- ninski čevlji ...) ter vremenski situaciji primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinski koči. Cena izleta, ki vključuje prevoz s posebnim avtobusom, organi- zacijo in vodenje, znaša za člane PD 1.200 tolarjev, mlade planince 960 tolarjev ter nečlane PD 1.800 tolarjev. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do torka, 13. maja. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. U.V. kamni ca 4.TEKMOVALNI DAN V KASASTVU Najbeliši UvfointfCffiij V nadaljevanju letošnje tekmovalne sezone v kasaštvu je bila na hipodromu Kamnica pri Mariboru zanimiva konjeniška prire- ditev. Tam so pripravili osem kasaških dirk z udeležbo nekate- rih najboljših domačih kasačev iz vseh slovenskih klubov. Pri- pravili so tudi ekshibicijski nastop, v katerem je slavil Alfi Nipič pred Katjo Koren in Stanetom Jurgcem. Videli smo dobro predstavo in nekaj izvrstnih kasačev, ki so znova dosegli osebne rekorde. Proga je bila trda in dobro pri- pravljena, doseženi časi pa bi lahko bili zaradi odličnih vre- menskih razmer še boljši. Rezul- tati dirk iz Kamnice: 1. dirka, avtostart za 3- do 4- letne kasače, 1700 m, zaslužek do 50 tisoč SIT: 1. Frenka (Ma- rinšek, Brdo) 1:23,6 (osebni re- kord); 2. Fao Lobell (Humek, Šentjernej) 1:24,1 in 3. Clif (Dovžan, Visoko) 1:24,6; 2. dir- ka, avtostart za 3- do 4-letne kasače, 1700 m, zaslužek do 100 tisoč SIT: 1. Pikobela (Antončič, Šentjernej) 1:22,4 (osebni re- kord); 2. Felix (Slana, Ljuto- mer) 1:23,5 in 3. Flda (Seršen, Ljutomer) 1:24,6; 3. dirka, av- tostart za 3- do 12-letne kasače, 1700 m, zaslužek do 150 tisoč SIT: 1. Bony Brisk (Vidic, Brdo) L22,9 (osebni rekord); 2. Senna (Zan, Ljubljana) 1:23,0 in 3. Slak B (Skofic, Brdo) 1:28,0; 4. dirka, avtostart za 3- do 12-letne kasače, 1700 m, zaslužek do 200 tisoč SIT: 1. Lelija (Jureš, Ljuto- mer) 1:21,3; 2. Chajkovsky Jen- ko, Ljubljana) 1:21,3 in 3. Avia (Hrovat, Ljubljana) 1:21,9; 5. dirka, avtostart za 3- do 12-letne kasače, 1700 m, zaslužek do 300 tisoč SIT: 1. Ani Lobell (Slavič, Ljutomer) 1:21,3; 2. Agil (An- tončič, Šentjernej) 1:21,7 in 3. Orka Kit (Vrabec, Maribor) 1:21,7; 6. dirka, avtostart za 3- do 12-letne kasače, 1700 m, zas- lužek do 400 tisoč SIT: 1. Fily (Slana, Ljutomer) 1:20,5; 2. Law Bot (Koprivnik, Maribor) 1:20,5 in 3. Dali Lobell (Plečko, Mari- bor) 1:20,7; 7. dirka, avtostart za 3- do 12-letne kasače, 1700 m, zaslužek do 700 tisoč SIT: 1. La- riosa (Znidarič, Ljutomer) 1:20,0; 2. Amita (Jureš, Ljuto- mer) 1:20,2 in 3. Anomis (Pu- har, Ljutomer) 1:20,7; 8. dirka, avtostart za 3- do 12-letne kasače, 1700 m, zaslužek nad 700 tisoč SIT: 1. Žukov (Tušak, Ko- menda) 1:19,7 (najboljši čas dneva); 2. Lenta (Lovrenčič, Maribor) 1:19,8 in 3. Anihila (Sagaj, Ljutomer) 1:19,8. Naslednja kasaška preizkušnja bo že to soboto popoldne ob 14.uri na ljubljanskem hipodro- mu Stožice. M. T oš 22 - ŠPORT 8. MAJ 1997- TEDNIK kolesarstvo Pluiiani osvojili Novo Gradiško Članska ekipa Perutnine Ptuj je v minulem tednu nastopila na 3. veliki nagradi Nove Gra- diške na Hrvaškem. Na 138 ki- lometrov dolgi progi je nasto- pilo 134 tekmovalcev iz 23 klubskih vrst iz Bosne in Her- cegovine, Hrvaške in Sloveni- je. Prvo mesto je zasedel kole- sar ptujske Perutnine Jevgenij Lukianskov, drugi je bil nje- gov klubski tovariš Artak Mrkačan, deveti Aleksander Zajcev itd. Starejši mladinci so vozili na 110 kilometrov dolgi progi, kjer je član Perutnine Ptuj Rado Rogina osvojil prvo mes- to, četrti je bil Matej Marin, deseti Iztok Kovačec, petnajsti Jernej Finšgar, sedemnajsti Marjan Kelner. Na dirki po Avstriji za tekmo svetovnega pokala je v skup- nem seštevku zasedel 15. mesto Ptujčan Rado Rogina in bil najbolje uvrščen slovenski predstavnik. Prav tako so bili uspešnrčlani za kriterij slovenskih mest. Ekipno so zasedli drugo mesto, pri posameznikih pa so osvojili naslednja mesta: 5. Jevgenij Lukianskov; 6. Aleksander Zajcev, 7. Oleg Polovnikov, 11. Mitja Mahorič. Pri mlajših mladincih so na istem tekmo- vanju Ptujčani dosegli tele uvr- stitve: 9. Gregor Gazvoda, 11. Matjaž Finšgar, starejši mla- dinci pa: 5. Rado Rogina. Mladi ptujski kolesarji so se udeležili druge dirke za nagra- do Vinice na Hrvaškem. Pri dečkih so bile tele uvrstitve: 9. Matevž Zoreč, 16. Denis Petek, 23. Aljoša Belšak, 25. Aleš Ko- lednik, 28. Matej Findl. Pri mlajših mladincih so ptujski kolesarji dosegli tele uvrstitve: 6. Matjaž Finšgar, 34. Peter Zulovič. Pri starejših mladin- cih; 5. Matej Marin, 14. Iztok Kovačec. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Zmagovalec Nove Gradiške Jevgenij Lukianskov ptuj / KONJENIKI V NEDELJO ZA POKAL PTUJA Nastopilo bo tez 70 tekmovaltev Nedeljska tradicionalna konjeniška tema v preskakovanju ovir za pokal Ptuja v turniškem parku, ki jo pripravlja Konjeniški klub Ptuj - Turni šče, predstavlja še eno priložnost za oživljanje tega lepega območja Ptuja. Prijavljenih je čez 70 tekmovalcev iz Av- strije, Italije, Hrvatske in Slovenije. Naj- boljši bo prejel prehodni pokal Ptuja, tekma pa šteje tudi za pokal Slovenije. Nastopili bodo tudi trije člani KK Ptuj - Turnišče: Urša Berlič, Irena Hrenko in David Koder- man. Novi predsednik kluba Ljubo Gaiser je tudi povedal, da bodo organizatorji poskrbeli za hrano in pijačo ter zabavo. Želja pa je, da bi nedeljska tekma v preskakovanju ovir, pričela se bo ob desetih, v turniški park privabila čim več Ptujčanov in drugih ljubiteljev konje- ništva. MG USPEHI KONJ IZ STAROŠINC V Sloveniji je opazen velik napredek v ja- halnem športu. V Starošincah, v konje- niškem centru Antona Domitra, imajo konje za preskakovanje ovir, ki so bili na minulih tekmovanjih uspešni. To so sadovi dela tudi v zimskem času, saj imajo veliko in urejeno dvorano ter lahko trenirajo vse leto, kar se nedvomno pozna. V Arboretumu je njihov konj Melody z jahačem Alešem Pevcem osvojil prvo mesto na višini ovir 1,2 m. Prav tako je prvo mesto osvojil v parih skupaj s konjem Patricia, last KK Gotovlje z jahačem Andrejem Kučero. Pri preskakovanju ovir višine 1,3 m je Aleš Pevec s konjem Kenbovem zasedel tretje mes- to. Pred tem tekmovanjem pa so konji iz KC Antona Domitra nastopili tudi v Avstriji v Beljaku, kjer so bili prav tako uspešni. Aleš Pevec je s kobilo Melody na ovirah višine 1,2 m v konkurenci 120 konjev zasedel prvo mes- to, s Kenboyem pa je bil sedmi. Danilo Klajnšek rokomet / 2. SRL - VZHOD, ŽENSKE M - Branik II 28:73 (16:6) ZRK PTUJ: Vidovičeva, Bojeva 3, N. Potočnik 2, Sijančeva 9, Pučkova 1, Pe- teršičeva, Majeričeva 1, Mla- karjeva 1, Petkova 7, Maračičeva 4, A. Potočnik. Mlade ptujske rokometašice nadaljujejo zmagovalni niz tudi brez poškodovane Lidije Srebrnjak, ki za ekipo ogrom- no pomeni. Proti drugi ekipi mariborskega Branika so mla- de rokometašice Ptuja zaigrale dobro. Od vsega začetka so dik- tirale tempo ter do konca prve- ga polčasa prišle do razlike de- setih zadetkov. Tudi v drugem polčasu je praktično je igrala samo domača ekipa ter si do konca srečanja priigrala tri- najst zadetkov prednosti. 2. SRL VZHOD - MOŠKI O Velika Ne- delja - Krog 25:19 (15:7) Velika Nedelja: Kovačec, R. Mesarec 3, Trofenik 3, Gre- gorič, Sok, Kumer 3, Bezjak 8, Soštarič 1, Kokol, Planine 6, A. Mesarec 1, Belec. V povratnem rokometnem srečanju za naslov prvaka v 2. SRL - vzhod so rokometaši Ve- like Nedelje povsem zasluženo v finalu. V prvem srečanju so slavili z 31:28. Tokrat so pričeli izredno dobro in si do konca prvega polčasa priigrali osem zadetkov prednosti. Gostje enostavno niso mogli spremljati njihove hitre in učinkovite igre. S podobnim tempom so nadaljevali tudi v začetku drugega polčasa in imeli še večjo prednost. Nato pa so sledili že tradicionalni vložki vodstva in rokometašev iz Kroga, kar sta sodnika Kalin in Korič znala sankcionirati. Po vsej verjetnosti bo Velika Nedelja gostila ekipo Ormoža, ki ima možnost, da v tretjem srečanju premaga ekipo Poleta iz Murske Sobote. Danilo Klajnšek V ORMOŽU ŠE TRET- JA TEKMA! V končnici prvenstva v vzhodni skupini druge moške rokometne lige je bila med Ormožem in Poletom iz Mur- ske Sobote potrebna še tretja tekma, ki je bila sinoči v Ormožu. Prvo tekmo so v Mur- ski Soboti z 18:17 dobili igralci Poleta, drugo pa v soboto zvečer v Ormožu domačini z 28:25. Sobotno tekmo so Ormožani dobili po boljši igri v srednjem delu tekme, ko so vodili že z devetimi zadetki prednosti. Očitno je bilo, da želijo Ormožani z igralci Pole- ta opraviti na hitro in na silo, to pa so gostje izkoristili in se v zaključku približali na tri za- detke, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa. Glede na do sedaj prikazano bosta o napre- dovanju v 1. B ligo odločila Ormož in Velika Nedelja. ORMOŽ: Gaberc, Hanželič 1, Antolič 2, Fridrih 3, B. Džarma- ti, Prapotnik 8, Grabovac 2, Rajh 4, Kirič 8, G. Džarmati, Miličič, Sulek. I.k. LJUBLJANA / DNEVI SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA v Cirladane, Mladika in Šolski center Ta teden so v Ljubljani Dnevi slovenskega izobraževanja. V štirih dneh so se predstavile številne slovenske osnovne in srednje šole, med njimi ptujska osnovna šola Mladika z inova- cijskim projektom Nivojski pouk slovenskega jezika in mate- matike na razredni stopnji, osnovna šola Cirkulane s projek- tom Haloze v besedi, pesmi in plesu ter Šolski center Ptuj s Projektnim učnim delom pri praktičnem pouku v 1. letniku programa strojništva. (MZ) v Športne novice TRNOVSKA VAS 0 Turnir v malem nogometu Športno društvo Trnovska vas je bilo ustanovljeno v lan- skem letu in v njem deluje samo nogometna sekcija, raz- mišljajo pa o ustanovitvi še drugih. 1. maja so na deponiji za sladkorno peso v Trnovski vasi, saj igrišča nimajo, organi- zirali krajevni turnir v malem nogometu za prehodni pokal KS Trnovska vas. Udeležilo se ga je 6 ekip (Biš, Bišečki Vrh, Sovjak, Trnovska vas, Trnov- ski Vrh in Ločki Vrh). Prehod- ni pokal je osvojila ekipa Biša pred Sovjakom in Trnovskim Vrhom. To je bil prvi turnir in naj bi postal tradicionalen. Z. š. ROKOMET ZA MLAJŠE DEČKE % V nedeljo finale V nedeljo bo v športni dvora- ni v Ormožu ob 10.30 uri pričetek velikega športnega do- godka za ljubitelje fantovskega rokometa. Ob 11. uri bo prva tekma finala državnega prvenstva za mlajše dečke (let- nik 1985), v kateri se bosta po- merili ekipi Ormoža in Škofje Loke, nato pa še Ribničani in Celjani. Poraženci prvih dveh tekem se bodo pomerili v tek- mi za tretje mesto, zmagovalci pa bodo zaigrali v finalu, ki ga bo odprl župan Vili Trofenik. vk PLANINSKI KOTIČEK Majski izleti Planinsko društvo Ptuj organizira v maju tele izlete in pohode: 17. 5. Olševa; vodi B. Kolednik 18. 5. Rastke - Travnik; vodi U. Vidovič 24. 5. Golica; vodi M. Sok 31.5. Pohod po HPP (Cirkulane - Podlehnik); vodi T. Purg IZLET NA OLŠEVO Olševa je 1929 m visoka gora ob vstopu v Logarsko dolino v Zg. Savinjski dolini. Je v glavnem lahko dostopen grebenast vrh z izrednim razgledom proti Peci na vzhod in Grintavcem na zahod. Na sever se odpira lep pogled v sosednjo Avstrijo. V soboto, 17. maja, se bomo odpravili na to goro. Odhod je z AP Ptuj ob 5. uri, predvidena vrnitev pa okrog 21. ure. Najprej se bomo povzpeli do Koče pod Olševo in po krajšem postanku do znamenite Potočke zijal ke (1700 m). To je veličastna kraška jama, dolga okrog 110 m in široka 20-40 m. V njej je bila v kameni dobi lovska postojanka. Tukaj so izkopali okostja mnogih živalskih vrst, tudi kosti jamskega medveda, in veliko kamnitega orodja. Od Potočke zijalke nadaljujemo pot do najvišjega vrha Olševe - Govca (1929 m), od tam pa sledi spust do Podolševe, kjer nas bo čakal avtobus. Hoje je okrog 6 - 7 ur. Cena izleta je 1.500,00 SIT (vodenje, prevoz). Prijave v pisarni društva do torka, 13. maja. Oprema za visokogorje (obvezna svetilka), hrana in pijača iz nahrbtnika. Izlet vodi Bojan Kolednik-Boka s sovodniki. Odbor za informiranje in propa- gando PD Ptuj 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati 25.v kroga: Šentjur - Drava 0:2, Mavrica Črnuče - Triglav fiaklo 0:2, Goriške opekarne - Nafta 0.1, Želez- ničar - Rudar Trbovlje 1:1, Zagorje - SET Veyče 1:1. Piran - Dravograd 1:4, Jadran Šepič - BS Tehnik 2:1, prosta ekipa ERA Šmartno. 1. SET VEVČE 25 148 3 48:15 50 2. DRAVA 24 14 7 3 41:17 49 3. DRAVOGRAD 24 145 5 36:19 47 4. NAFTA 25 11 9 5 30:26 42 5. ŠENTJUR 24 11 6 7 33:27 39 6. RUDAR TRB. 25 107 8 31:27 37 7. ZAGORJE 24 8 9 7 34:29 33 8. ŽELEZNIČAR 25 9 6 1032:28 33 9.ERAŠMA. 24 9 4 1133:35 31 10. GOR. OPEK. 25 8 6 1126:29 30 11. BS TEHNIK 24 8 4 1227:28 28 12. TRIG. NAKLO 24 6 9 9 24:26 27 13. JAD. ŠEPIČ 24 7 4 1322:42 25 14. MAV. ČRN. 24 6 6 1217:35 24 15. PIRAN 24 5 3 1615:52 18 Pari 26. krpga: Dravograd - Zagorje, SET Vevče - Železničar, Rudar Trbovlje - Goriške opekarne, ERA Šmartno - Ma- vrica Črnuče, Triglav Naklo - Jadran Šepič, BS Tehnik - Šentjur, Drava - Pi- ran. Prosta bo ekipa lendavske Nafte. DRAVA - JADRAN ŠEPIČ 5:0 (2:0) Strelci: 1:0T. Vršič(13),2:0 Vesenjak (26), 3:0 Emeršič (56. iz 11 m), Bloudek i (76), 5:0 Plošnik (90) Drava: Lešnik, Volk, Fanedl (Plošnik), Karanovič, T. Vršič (Hotko), A. Vršič, Bloudek, Zec, Emeršič, Mlakar (Pucko), Vesenjak. Nogometaši ptujske Drave so proti Ja- < dranu Sepiču dosegli pomembno, predvsem pa visoko zmago, ki je bila plod dobre igre celotne ekipe. V prvem polčasu je bilo opaziti še nekaj nihanj v igri Ptujčanov. V tem delu igre so dose- gli dva zadetka. V nadaljevanju srečanja pa povsem druga slika. Domači nogome- taši so zaigrali hitreje, predvsem pa učinkoviteje. Dosegli so tri zadetke, zra- ven tega pa zamudili še veliko priložnos- ti. Sicer pa je bila to igra, ki je spominjala na jesenske predstave ptuj- skih nogometašev. Danilo Klajnšek ŠENTJUR - DRAVA 0:2 (0:1) Strelca: 0:1 Emeršič (41), 0:2 Volk (80) DRAVA: Sraga, Volk, Fanedl (Mla- kar), A. Vršič, Karanovič, T. Vršič, Bloudek, Zec, Emeršič (Plošnik), Vogri- nec (Pučko) in Vesenjak. Na gostovanju v Šentjurju so se z zma- go ptujski nogometaši na poti do dobre uvrstitve otresli še enega zasledovalca. V prvem polčasu je igra potekala bolj na sredini igrišča oziroma med obema ka- zenskima prostoroma, s tem da so imeli nekoliko več od igre ptujski nogometaši. V 41. minuti so nogometaši Drave prišli v vodstvo z zadetkom Milana Emeršiča, ki mu je lep predložek z leve strani pos- lal Damjan Vogrinec. V nadaljevanju srečanja so začetno pobudo imeli domači nogometaši, a si niso priigrali pravih priložnosti. S tem, ko so se neko- liko odprli, je bilo več prostora za ptuj- ske napadalce, ki so si priigrali kar nekaj stoodstotnih priložnosti. Eno izmed ta- kih je v drugi zadetek za Dravo spreme- nil Zoran Volk in sanj domačih o morebitni točki je bilo konec. Več kot zaslužena zmaga ptujskih nogometašev na težkem gostovanju v Šentjurju. Naslednje srečanje bodo nogometaši ptujske Drave odigrali na ptujskem mestnem stadionu proti ekipi Pirana. Danilo Klajnšek 3. LIGA - VZHOD Rezultati tekem 19. kroga: Odranci - Dravinja 1:0, MM Brunšvik - Steklar 1:0, Kovinar - Bakovci 0:0, Unior - Kungota Broker 4:2, Paloma - Pohorje 1 :2> Goričanka - Aluminij 0:1, Turnišče - Črenšovci 0:1. 1. ALUMINIJ 19 134 2 43:12 43 2. POHORJE 19 134 2 40:13 43 3. BAKOVCI 19 106 3 43:15 36 4. ČRENŠOVCI 19 120 7 31:20 36 5. PALOMA 19 9 3 7 25:22 30 6. KOVINAR 19 8 4 7 24:28 28 7. UNIOR 19 7 6 6 25:21 27 8. TURNIŠČE 19 6 7 6 25:29 25 9. GORIČANKA 19 4 7 8 21:24 19 10. DRAVINJA 19 5 4 1023:39 19 11. ODRANCI 19 5 2 1226:34 17 12. MM BRU. 19 4 4 1123:46 16 13. KUN. BR0. 19 3 6 1016:38 15 14. STEKLAR 19 4 3 1220:44 15 Razpored tekem 20. kroga - v soboto, 1,0. maja: Dravinja - Turnišče, Črenšovci - Goričanka, Aluminij - Palo- ma, Pohorje - Unior, Kungota Broker - Kovinar, Bakovci - MM Brunšvik, Ste- klar - Odranci. Razpored tekem 21. kroga - v torek, 13. maja: Odranci - Bakovci; v sredo, 14. maja: Šteklar - Dravinja, MM Brunšvik - Kungota Broker, Kovinar - Pohorje, Unior - Aluminij, Paloma - Črenšovci, Goričanka - Turnišče. Branko Lešnik GORIČANKA - ALUMINIJ 0:1 (0:1) Strelec: 0:1 Kristofič (41) Aluminij: L. Šmigoc, G^bavac, Kris- tofič, Žemljic, Emeršič, J. Šmigoc, Her- tiš, (Ločarič), Boškovič, Hojnik, Rozman in Ivančič. Vodeče moštvo v 3. SNL - vzhod je v Rogaševcih prišlo do sicer minimalne, vendar zaslužene zmage proti neugodne- mu nasprotniku, ki jih je v jeseni ugnal v Kidričevem. Nogometaši Aluminija so ves prvi polčas imeli pobudo in pri- ložnosti. Zadetek za Aluminij je dosegel Robert Kristofič v 41. minuti srečanja. Tudi v nadaljevanju srečanja domači niso resneje ogrozili vrat gostov. Nogo- metaši iz Kidričevega bi lahko dosegli še kakšen zadetek, vendar žoga ni hotela v mrežo dobrega domačega vratarja. S to zmago je Aluminij še naprej vodeče moštvo v 3. SNL - vzhod. V so- boto bodo v Kidričevem gostili ekipo Palome iz Sladkega Vrha. Danilo Klajnšek 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 19. kroga: Slovenja vas - Dornava 1:1, Skorba - Videm 2:2, Gorišnica - Hajdina 0:0, Gerečja vas - Pragersko 3:0, Bistrica - Središče 2:5, Boč - Stojnci 3:1. 1. DORNAVA 19 122 5 45:22 38 2. HAJDINA 19 11 4 4 34:10 37 3. GEREČJA VAS 19 104 5 36:25 34 4. VIDEM 19 103 6 43:24 33 5. BOČ 19 9 4 6 28:21 31 6. SLO. VAS 19 9 3 7 38:27 30 7. STOJNCI 19 9 3 7 24:39 30 8. SREDIŠČE 19 9 2 8 34:31 29 9. PRAGERSK0-1 19 6 1 1223:35 18 10. G0RIŠNICA-1 19 5 2 1225:42 16 11. SKORBA 19 4 4 1126:49 16 12. BISTRICA 19 3 2 1417:48 11 Razpored tekem 20. kroga - v nedeljo, 11. maja: Dornava - Boč, Stojnci - Bistri- ca, Hajdina - Skorba, Videm - Slovenja vas, Središče - Gerečja vas, Pragersko - Gorišnica. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 17. kroga: Markovci - Pago Leskovec 4:1, Rogozn. Elteh - Haj- doše 7:0, Bukovci - Grajena 3:2, Tržeč - Apače 1:3, Mladinec - Polskava 4:0, Ormož - Podvinci 4:1. 1. ORMOŽ 17 131 3 59:23 40 2. ROG.. ELTEH 17 123 2 47:14 39 3. PAGO LES. 17 8 5 4 37:31 29 4. APAČE 17 9 2 6 31:29 29 5. MARKOVCI 17 8 2 7 34:28 26 6. GRAJENA 17 8 2 7 32:32 26 7. TRŽEČ 17 7 2 8 36:25 23 8. PODVINCI 17 6 5 6 24:29 23 9. MLADINEC 17 5 6 6 27:28 21 10. BUKOVCI 17 4 4 9 32:52 16 11. HAJD0ŠE 17 2 2 1317:51 8 12. POLSKAVA 17 1 4 1216:50 7 Razpored tekem 18. kroga - v soboto, 10. maja: Polskava - Tržeč; v nedeljo, 11. maja: Pago Leskovec - Ormož, Pod- vinci - Mladinec, Apače - Bukovci, Gra- jena - Rogozn. Elteh, Hajdoše - Markovci. 2. MLADINSKA LIGA - VZHOD Rezultati tekem 16. kroga: Dravinja - Kovinar Štore 3:2, Aluminij - Sloy. Gra- dec 3:2, Nafta - Starše 1:0, ERA Šmart- no - Beltrans 5:0, Steklar - Krško 1:1, Beltinci - Pragersko 4:0. Razpored tekem 17. kroga - v soboto, 10. maja: Beltinci - Dravinja, Pragersko - Steklar, Krško - ERA Šmartno, Bel- trans - Nafta, Starše - Aluminij, Slov. Gradec - Kovipar; zaostala tekma 15. kroga Kovinar Štore - Aluminij bo v sre- do, 14. maja. MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ - VZHOD Rezultati tekem 15. kroga: Bukovci - Središče 1:7, Skorba - Ormož 0:8, Videm - Dornava 2:0, Stojnci - Gorišnica 2:4. Razpored tekem 16. kroga - v soboto, 10. maja: Gorišnica - Videm, Dornava - Skorba, Ormož - Bukovci, Središče - Rog. Elteh. MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ - ZAHOD Rezultati tekem 11. kroga: Polskava - Bistrica 5:2, Hajdina - Unior 2:2, Šent- jur - Boč 4:0, Slov. vas - Ger. vas 8:3 Razpored tekem 12.v kroga - v soboto, 10. maja: Ger. vas - Šentjur, Bistrica - Slov. vas, Boč - Hajdina, Unior - Polska- va. Branko Lešnik ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 1:2(1:1) Strelci: 1:0 Rozman (23), 1:1 Borštnar (42), 1:2 Pavlovič(53) Aluminij: L. Šmigoc, J. Šmigoc, Krajnc, Emeršič, Hertiš, Boškovič, Roz- man, Hojnik, Zemljič, Fridl in Grbavac. Igrali so še: Horvat, Habjanič in Gerečnik. V prijateljskem nogometnem srečanju proti velenjskemu prvoligašu so Ki- dričani zaigrali zelo dobro in bili enako- vreden nasprotnik, včasih pa celo boljši. Prvi so prišli v vodstvo nogometaši Alu- minija, nato pa so gostje iz Velenja izko- ristili svoje priložnosti in prišli do vodstva z 1:2. Skoda, da je strel mladega Hertiša zadržala vratnica, saj bi neod- ločeni izid najbolj ustrezal dogodkom na igrišču. Danilo Klajnšek NAJBOLJŠI MLADI DRAVOGRAJČANI Nogometni klub Drava iz Ptuja je uspešno organiziral polfinale nogomet- nega tekmovanja za pionirje, imenova- nega Patrick Cup 97. Nastopile so štiri ekipe: Dravograd, Olimpija iz Ljublja- ne, Mura iz Murske Sobote in domača Drava. Po pričakovanju so prvo mesto osvojili pionirji Dravograda, druga ie bila Olimpija, tretja Mura in četrta Dra- va. Ptujski piopirji pod vodstvom tre- nerja Branka Žgeča so bili mlajši od ostalih ekip, vendar so Olimpiji odščip- nili točko in jo tako prikrajšali za prvo mesto. Za Dravo so nastopili: Maruh, Pre" volšek, Horvat, Topolovec, Murat, Pe* tek, Goznik, Drevenšek, Emeršič, Zge& Juršek, Marinič, Pravdič in Flajsinger: Za najboljšega vratarja so proglasil1 Matjaža Maruha iz ptujske Drave. Danilo Klajnšek TEDNIK - 8. MAJ 1997 POSLOVNA SPOROČILA IN ŠPORT - 23 STRELSTVO SD Ptuj sedmi v prvi ligi Po enajstih kolih se je za leto 96/97 končalo tekmovanje v prvi državni ligi z zračno pištolo. Ekipni zmagovalci so strelci DS Mrož iz Velenja. SD Ptuj je začel tekmovanje v sestavi Franc Bedrač, Sašo Porok in Janez Stuhec. Po tretjem kolu je najboljšega slovenskega mladinca nadomestila najboljša čla- nica Majda Raušl. Ptujčani so si priborili pet zmag, slavili so proti drugouvrščeni ekipi Dušan Poženel ter močni ekipi Kranja, v srečanju s Celjem in Morisom pa so imeli slab dan. Posamezni zmagovalec je bil Simon Veternik iz Velenja s pov- prečjem 570,64 krogi po kolu, drugi je bil Vinko Srečko s 568,82 ter tretji Ptujčan Janez Štuhec s 568,08. Majda Raušl je imela povprečje 548,71, Franc Bedrač 541,90 in Sašo Porok 537,40. SD Ptuj je poleg ljubljanske Olimpije najučinkovitejša ekipa v državnih ligah: v prvi državni ligi sedmouvrščena, v drugi šesto- uvrščena in kar štirikrat zaporedoma zmagovalec državne dopi- sne lige. V naslednji sezoni bodo ptujski strelci zaradi pomanjkanja fi- nančnih sredstev primorani odpovedati vsa tekmovanja v ligah. 1. MROŽ 11 10 0 1 18461 kr. 31 2. D.P0ŽENEL REČICA 11 9 0 2 18512 29 3. OUMPIJA 11 8 0 3 17947 27 4. SLO. KONJICE 11 6 0 5 18242 23 5. KOPAČEVI NA ŠK. LOKA 11 6 0 5 18211 23 6. KRANJ 11 6 0 5 18159 23 7. PTUJ 11 5 0 6 18196 21 8. KAMNIK 11 4 0 7 18118 19 9. KRIM M0RIS 11 4 0 7 17995 19 10. CELJE 11 3 0 8 18268 17 11. OUMPIJA Ž. 11 3 0 8 18028 17 12. PRED0SUE 11 2 0 9 18047 15 SI DP ZA PIONIRJE IN MLAJŠE MLADINCE V soboto bo v Ljubljani državno prvenstvo z zračnim orožjem za pionirje in mlajše mladince, ki ga organizira SD Olimpija. V konkurenci pionirjev z zračno puško se bodo državnega prvenst- va udeležile ekipe iz Dornave in Ptuja. V streljanju z zračno pištolo v kategoriji mlajši mladinci ima SD Ptuj največ možnosti za zmago. Za medalje se bodo bo- rili Matija Potočnik, Robert Šimenko, Marjan Gril in Da- vid Valič. Tudi mlajše mladinke Tanja Roškar, Sabina Zampa in Nada Žampa so se dobro pripravile za državno prvenstvo. SI II. ODPRTO KONTROLNO TEKMOVANJE V streljanju z malokalibrs- kim orožjem prireja Strelska zveza Slovenije v soboto in ne- deljo II. kontrolno tekmovan- je. Za SD Ptuj tekmujejo mla- dinci Saša Porok in Pavel Fa- brici, za člane Milan Stražišar, Izidor Pulko, Srečko Seruga in Janez Stuhec, mladinke bo zas- topala Alenka Peteršič, članice pa Majda Raušl. SI 24 - ZA RAZVEDRILO 8. MAJ 1997 - TEDNIK LUJZEK Dober den vsoki den! Zaj pa je resen prišla ta prova pomlod. Prvomajske svetke je tak vroče bilo, da je še naš pes z menoj vred senco iska in pivo pija. Tak kak provijoimaja vse se veseli in vse cveti. Skoda, da je majnik samo enkrat v leti. Dela pa je tudi tejko, da več ne vem, kon bi se obrna. Včeraj sma z Mico koruzo vsejala, ke bodo pujceki in druge živolce mele kaj za pod zob djoti. Jaz še se dobro spunim, kak smo neg- da koruzni kruh jeli, ker pač drugega nesmo meli. V tistih cajtih je bija koruzjak kruh revežov, gnes pa ga v glovnem živina in gospodje jejo. Tak je pač in najbrž tak more biti. Mija z Mico sma tudi precik dugo na koruzi živela. Saj vete, tak se reče tistim porom, ki vku- per živijo in neso uradno ožeje- ni ali pa omoženi. Saj nekšne vejke razlike nega, razen tiste, da neje ločitev potrebna, če na- razno greta. Pa provijo, da je na koruzi lepše živeti kak na pšenici. V ko- ruzi se tudi lažje skriješ, saj je vejkša od pšenice in te niše ne vidi, če si na kokšni črni vožnji in s sosedo zrnje preštevleta. Drgoč man pred seboj pismo. Napisala pa ga je Jožica s haloškega kunca in je tak vku- per zložla: "Zdravo, Lujs. Vena sen prva ženska, ki te prosi za pismeni nasvet. Najpret te moren pohvo- liti kak dobrega moža, ki s svojo Mico složno živi, čeglih te včosik okoli voglov pregoja in pod mizo išče. Tudi mija z našim se grema včosik tokšne igre brez meja in skok čez plot. Zaj pa te prosim za nasvet. Moj Drašek bo meja Abrahama, pa ne vem, kaj bi mu kupila in ga razveselila. Ti veš, kaj mate moški najrajši in kaj vam naj- boj pri srci leži. Hvala za nasvet že v naprej. Lepo te pozdrovim in Mico tudi." Jožica, hvala za pismo. Z da- rilom za tvojega možeka pa je tak. Ne delaj si vejkih stroškov, rada ga mej tudi v drugi polovi- ci stoletja in bo vse vredik. Saj veš, kak je z moškimi, da si do Abrahama prepevlemo Aleluja, po Abrahami pa - lulek aja. No, saj tak hujdo glih neje, nekaj pa je tudi resnice v tem. Tebi in Drašeki želim vse lepo, vsem drugim pa tudi. Lujzek TEDNIK -8. MAJ 1997 ZA KRATEK CAS - 25 Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, katera pevka je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča na- klonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da je bil pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Haddaway, je ugo- tovila tudi Anja Trčak, Gospo« svetska 37, Maribor. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj. Rok: četrtek, 15. maja. Ljudje smo maj proglasili za mesec ljubezni. Ljubezen do glasbe izka- zujemo vsi ljudje, nekateri pa glas- bo celo ljubimo. Glasbeniki imajo gotovo radi glasbo, ki jo izvajajo, in zato poskušajmo poslušalci v pe- smih zaznati bistvo ali začutiti glasbeno ljubezen! Nemški izvajalec pod imenom D.J. QUICKSILVER rad eksperimentira z zvoki in jih nato združi v plesno ce- loto, kakršni so tudi njegovi komadi Bingo Bango, I have a Dream in Be- lissima. Novost D.J. Quicksilverja je ponovno ritmični plesni komad FREE (***), ki nima besedila in s tem tudi ne glasbenega sporočila. RED 5 še vztrajajo pri programih D.J.-ev s komadom I Love you ...Stop. Kvartet RED 5 pa od komada do komada preseneča s svojo prodor- nostjo in tudi novi projekt LIFT ME UP bo gotovo velik plesni hit! Britanski skupini PHAT'N'FUN- KY je s podlago stopila na pomoč zelo iskana skupina Klubheads, ki dela plesne remikse ali po domače preoblači glasbene hite. PHAT'N'- FUNKY so na svoj način priredili komad LET'S GROOVE (***), hit skupine Earth, Wind and Fire. Plesni izvajalci so bili v zadnjem času zelo "pridni", saj se je na policah s ploščami pojavil lep kupček novos- ti, na katere boste v prihodnje plesali v diskotekah: 1*11 be your Friend - ROBERT OWENS, Scared - SLAC- KER, Cafe Del Mar - ENERGY 52, Footprint - DISCO CITIZENS, Ročk the Bells - KADOC, Forbid- den Fruit - PAUL VAN DYKE, Pure - 3 COLOURS RED, The Prophet - CJ BOLLAND, Around the World - DAFT PUNK, Electro Glide in Blue - APOLLO 440, Groo- vebird - NATURAL BORN GRO- OVERS, Party People - PIANO- MAN, Supernatural - KIM EN- GLISH, Absurd - FLUKE, Wake up - INTERACTIVE, Dance with me - TIN TIN OUT, You are not Alone - OLIVE, Asylum - THE ORB, You Blow my Mind - RAVER'S NATU- RE, Things can only get Better - D- REAM... WHITE TOWN je indijski glasbe- nik Iyoti Mishra, ki je letos zaslovel s fantastičnim komadom Your Wo- man. WHITE TOWN ali belo mesto ostaja na nivoju super studijskega mojstra, kar ima za rezultat pop bala- do UNDRESSED (****), ki jo najdete tudi na albumu Woman in Technology. V ZDA se je pojavila nova najstniška skupina HANSON, ki jo je glasbena revija Billboard proglasila za zelo ta- lentirano in zvokovno zelo ubrano. HANSON so s prijetnim pop koma- dom MMM BUP že v ve- liki deseterici ameriške lestvice ma- lih plošč. ticM Tudi Avstralija ima v deseterici v ZDA svojega predstavnika s skupino SAVAGE GARDEN in njihovim debitantskim hitom I want you. Duo SAVAGE GARDEN igra elektro pop glasbo z dodatki ročka in na 1. mestu v daljni Avstraliji je pesem TRULY MADLY DEEPLY ki je pop/rock balada s pou- darkom na dokaj resničnem besedi- lu. BABY BIRD je svojo glasbeno pot začel leta 1987 kot studijski spremljajoči glasbenik na klaviatu- rah. Prvič je navdušil s skladbo Yo- u're Gorgeous, sedaj pa je izdal lepo pop pesem CORNERSHOP 0|O|H|(-)j ki jo dopolnjuje ironično besedilo. Britanski indie ročk band LIGHT- NING SEEDS je lani ob evropskem prvenstvu v nogometu posnel urad- no himno te prireditve Three Lions in to himno so prodali v več kot pol milijona single plošč. LIGHTNING SEEDS svetijo na indie sceni s ročk priredbo YOU SHOWED ME ki dosti boljše zveni v origi- nalni rap verziji tria Salt N'Pepa. Posebnost britanske glasbe 90. je in- die ročk glasba in ta novi val prinaša tele nove skladbe: Where are they Now - GENE, Faker - AUDIOWEB, Say Goodbye - CHEAP TRICK, Strumpet - MY LIFE STORY, Susa- n's House - EELS, Sleep to Dream - FIONA APPLE, Kowalski - PRI- MAL SCREAM, Carboy King - SA- LAD, Taxloss - MANSUM, Tom- morow - JAMES ... David Breznik POPULARNIH 10 1. Staring at the Sun - U2 2.1 Believe I can Fly - R.KELLY 3. Please don't go - NO MERCY 4. Star People GEORGE MICHAEL 5. Blood on the Dance Floor MICHAEL JACKSON 6.1 don't Want to TONI BRAXTON 7. Love Fool THE CARDIGANS 8. A Red Letter Day PET SHOP BOYS 9. Just a Girl NO DOUBT 10. Mama - SPICE GIRLS Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. mm i •Mladi dopisniki ■MHHMMHNMMNNNHHM RAJ SONCA Pesek polzi med prsti in sonce greje... Listi plapolajo v vrsti in potoček se v svoji pesmi smeje. Otok v ogromnem oceanu je kot drobec peska v kamnu. Morje kot sinje nebo, delfini pa veselje prineso. Vse lepo in prav ... Tudi jaz bi živela tam ... V raju sonca... Barbara Zafoštiik, 7. a, OS Kidričevo RAZMIŠLJANJE 0 POMLADI Učiteljica večkrat odpre okno in povabi pomlad na obisk. Ko je odprto okno, začutim pomlad in ugotovim, kaj mi pomeni. Slišim tudi žvrgolenje ptic, saj pojejo na ves glas. Pomlad je kot nekakšen čar. Diši kot kakšna cvetlica, ki raste na travniku. Tudi potočki bolj žuborijo spomladi. Pomlad mi daje moč, moč pri igranju in učenju. Ka- dar prisluhnem pomladi, se po- boljšam in postanem boljši do vseh, ki jih imam rad. Pomlad ne škoduje nobenemu človeku. Povabite jo vase. Bojan Klasinc, 2. r., OS Cirkovce ČISTA VODA JE KOT PRAVLJICA Kaj sploh je voda? Voda je tekočina, živim bitjem nujno po- trebna za življenje. Ta prozorna tekočina brez vonja in okusa je onesnažena. Dobiva vonj, ven- dar ne prijetnega, dobiva barvo po izliti nafti ... Zakaj hočemo potočke, reke uničiti? Niso do- volj le čistilne naprave. Bolj se moramo potruditi. Saj ni tako dolga pot do smetnjaka, le da se nam zdi voda najprimernejši prostor za odlaganje smeti. Ali hočemo svojim potomcem pri- povedovati zgodbo o potočku, bistrem, čistem, v katerem si vi- del vsak najmanjši kamenček? Jim ne privoščimo, da bi ga v vsej svoji veličini videli tudi oni? Hočemo otroke učiti o vrstah rib, ki so nekoč plavale po naših rekah? Zdaj je čas, ko se narava prebu- ja. Zima se še noče posloviti, saj nam pošilja sneg. Vendar se son- ce ne vda. Sije. Njegovo toploto resda odnaša veter, toda v naravi se je nekaj spremenilo. Drevesa brste. Pohvalijo se lahko tudi že s cvetovi. Cvetlice že rastejo po travnikih, lastovice se bodo kmalu vrnile domov. Ptice, ki so čez zimo ostale tukaj, so že vse "oženjene", saj pravijo, da je ma- rec mesec, ko se ptički ženijo. Pomlad je tu. Ko se bo narava čisto prebudila, jo presenetimo. Ne onesnažujmo njenih voda. Raje pojdimo do kakšnega izvira in izpijmo požirek čiste hladne vode. Ko so pisatelji v svojih pravlji- cah omenjali vodo, so že vedeli, zakaj. V nekaterih pravljicah ima voda čudežno moč. Le kako so se pisatelji tega domislili? Morda so potočki delovali skriv- nostno, ko so kar tako izginjali s površja, ali pa je pisatelja oma- mila lepota izvirov. Pri ljudskih pravljicah pa v rekah živijo pod- vodni otroci, v tolmunu pa strašni povodni mož... Ne dovolimo, da te pravljice tonejo v pozabo samo zato, ker ne bo več rek in tolmunov tako čistih, da bi v njih lahko živela pravljična bitja! Maja Klemen, 5. b, OS HAJDINA BABICO JE BOLEL ZOB Babica se spominja svojega prvega srečanja z zobozdravni- kom pri 13 letih. Takrat jo je zelo bolel zob. Mama ji je skušala pomagati z žganjem. Ker nič ni bilo boljše, sta na zob dali še tobak. Zob pa je bolel še na- prej. Nič drugega ni pomagalo, kot da sta se odpravili k domačemu zobozdravniku. Ko sta prišli k njemu, je na dvorišču sekal drva. Pogledal je zob ter odšel v hišo, iz katere je prinesel velike klešče. Ko jih je babica zagledala, se je obrnila in pobeg- nila domov. Zob je ni več bolel. Tadej Sok, 2. a, OS Gorišnica MOJA MAMA Moja mama je zame najlepša. Skrbi zame, tako da sem vedno čist in da nisem lačen. Moj od- nos do nje je dober, saj ji večkrat pomagam pri delu. Moja mama mi veliko pomaga. Njene dobre lastnosti so, da lepo skrbi za celo družino. Njeno delo je, da hodi vsak dan v službo. Zraven službe še mora vsak dan kuhati, prati, pospravljati. Poleti pa mora de- lati na vrtu in na polju. Vsak dan mora nahraniti tudi še pujske. Bojan Košar, 3. r., Trnovska vas MOJ ŠOLSKI DAN Vsako jutro budilka kliče me: Matej, zbudi se! V šolo se zapodim in pesmico ponovim! Ko zazvoni, se že k malici mudi. Topla bela kava po hodniku zadiši. Rad po šoli se igram s prijatelji vsak dan. Doma kosilo čaka me, ko iz šole vrnem se! Matej P al, 2. r., OŠSELA 26 - POSLOVNA SPOROČILA 8. MAJ 1997 - TEDNIK TEDNIK -8. MAJ 1997 OGLASI IN OBJ AVE - 27 POBREŽJE / DRUGI IZREDNI OBČNI ZBOR KZ PTUJ Izvolili vodstvo zadruge in direktorja Na drugem izrednem občnem /boru Kmetijske zadruge Ptuj, ki je bil v ponedeljek v vaškem domu Pobrežje, je zadruga znova dobila pred mesecem dni razrešene organe vodenja in direktorja. Tako so izvolili novi 12-članski upravni in 9- članski nadzorni odbor. S tajnim glasovanjem so nato za predsednika upravnega odbora izvolili Marjana Hergana, za podpredsednika Branka Majeriča, za predsednika nadzorne- ga odbora je bil izvoljen Srečko Primožič, za podpredsedni- ka pa Janko Valenko. Novi upravni odbor je takoj po izvolitvi sestal na prvi seji z nalo- go, da razpravlja o kandidatih za direktorja zadruge in pripravi predlog za glasovanje občnega zbora. Izmed štirih prijavljenih kandidatov za direktorja je up- ravni odbor predlagal občnemu zboru, da se odloči med tremi kan- didati: Stankom Tomaničem, Marjanom Janžekovičem in Ivanom Tementom. Znova so sle- dile tajne volitve, na katerih je do- bil Stanko Tomanič, inženir agro- nomije, 37 glasov in bil tako izvol- jen za direktorja Kmetijske zadru- ge Ptuj za obdobje štirih let. Stan- ko Tomanič je bil direktor zadruge že v prejšnjem mandatu, ki je pote- kel 28. februarja, na dan rednega občnega zbora zadruge v Dornavi. Kmetijska zadruga Ptuj je tako po mesecu dni, kar sta bila na prvem izrednem občnem zboru razrešena dotedanji upravni in nadzorni odbor, znova dobila or- gane upravljanja, nadzora in di- rektorja, ki mora skrbeti za poslov- no dogajanje v podjetju. Tudi dru- gi izredni občni zbor v roku enega meseca pa je potekal v precejšnji napetosti med člani oziroma dele- gati posameznih področnih zad- rug. Nasprotja, ki so se pred javnostjo razkrila pri kadrovanju in voljenju direktorja, so tlela že prej in iskra notranjih nesoglasij tli naprej. Delegati zadnjega iz- rednega občnega zbora iz področnih zadrug Gorišnica in Trnovska vas so iz dvorane vaškega doma v Pobrežju odšli pred dejanskim koncem zbora, po- tem ko je bilo na njihov račun slišati celo psovko. Ali se bodo strasti po vzpostavitvi stare - nove oblasti v zadrugi umirile, pa bo se- veda pokazal čas. JB Člani novega upravnega odbo- ra KZ Ptuj so postali: Marjan Ze- lenik (Področna zadruga Ro- goznica), Vlado Šalamun (Majšperk), Viljem Šibila (Vi- dem), Ivan Emeršič in Franc Obran (Markovci), Ivan Pučko (Vitomarci), Marjan Hergan (Hajdina), Branko Majerič in Ivan Kokot (Gorišnica), Stanko Tašner (Trnovska vas) ter Stanko Cvetko in Janko Kovačec (Juršinci). Člani nadzornega od- bora pa so postali: Milan Fuks (Rogoznica), Janez Hajšek (Majšperk), Jože Zupanič (Hajdi- na), Srečko Primožič (Videm), Janko Petrovič (Markovci), Jan- ko Valenko (Gorišnica), Štefan Gačnik (Juršinci), Ivan Hanžel (Vitomarci) in Franc Mohorič (Trnovska vas). LENART / MESTO SE DUŠI V PROMETU Obnova magistralke (že) maja? Kot smo v Tedniku že večkrat poročali, se mesto Lenart še vedno duši v gostem tranzitnem prome- tu. Pred dnevi so se predstavniki občine Lenart pogovarjali z vodstvom državne direkcije za ces- te in to je zagotovilo, da bodo cesto začeli obnavljati še konec tega me- seca ali najkasneje junija letos. Po predračunu bo veljala obnova 211 milijonov tolarjev, od tega bo mo- rala dobrih 52 milijonov zagotovi- ti občina Lenart. Po prvotnem predlogu naj bi znašal sofinancers- ki delež Lenarta dobrih 68 milijo- nov, vendar so se dogovorili, da se prestavitev in obnova telekomuni- kacijskih naprav in omrežja izvza- me iz deleža sofinanciranja. Državna direkcija bo tudi plačala stroške spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Denar za obnovo ni vprašljiv, manjkajoča sredstva bodo reševali s pro- računskim protokolom. Po programu naj bi obnovili dotra- jano in uničeno cestišče magistral- ke od mosta na Globovnici pred Lenartom do križišča za Cmurek in še del Ptujske ceste. Letošnje leto bo torej Lenart ve- liko gradbišče. Upamo, da tokrat čisto zares! Besedilo in posnetek: M. Toš Cesto skozi Lenart bodo obnovili do križišča za Cmu- rek pri lekarni. KOMENTIRAMO Kdor seje veter, zanje vihar Redni občni zbor Kmetijske zad- ruge Ptuj 28. februarja v Dornavi je bil prvi indikator notranje napetosti v eni največjih in najuspešnejših kmetijskih zadrug v Sloveniji. Zu- nanji razlog razprtij med člani se je pokazal v imenovanju direktorja, kje pa je dejanski vzrok, zunanjemu opazovalcu ni jasno, čeprav je bilo tudi o tem nekaj neuradnih namigo- vanj. Zadruge naj bi postale po ne vem koliki preobrazbi po vrsti v zadnjih desetletjih resnično organi- zacije v lasti kmetov, kot je to običaj v razvitem svetu. Zadnji zakon o zadrugah, ki ga je sprejel prvi slo- venski pluralno izvoljeni parlament, je dal osnovo za organiziranje zad- rug po meri članov, torej kmetov. Pojavilo se je precej teženj po usta- novitvi specializiranih zadrug, pa se jih je le malo uresničilo v praksi. Dejstvo, da so splošne zadruge ka- pitalsko močnejše in gospodarsko uspešnejše, je zaenkrat prevladalo nad mnenji, tudi političnimi, da so to ostanki socialističnega časa. Ptujska kmetijska zadruga se je hit- ro prilagajala sistemskih spremem- bam, že v prejšnji jugoslovanski državi, pa tudi v prvih letih slo- venske samostojnosti. Prek svojih članov in vodilnih ljudi je nenehno poudarjala, da želi ostati takšna, kot je, in da se ne pusti razdeliti, upra- vičenost teh trditev pa kazala s svo- jo ekonomsko močjo in dobrim imenom. Kaj je torej pripeljalo do navzkrižnih interesov v času, ko je zadruga po daljši investicijski suši ponovno oživila tudi to nujno de- javnost? Ali res zgolj spopad za di- rektorski stolček? Kaže, da so se zadnje čase začeli križati interesi prejšnjega upravnega in nadzorne- ga odbora in članstva. Očitna so bila in so še vedno nasprotja med člani z desnega brega Drave, torej Dravskega polja, in onih na Ptujskem polju in v Slovenskih gori- cah. Toda prvi imajo precej somišljenikov tudi na drugi strani in so torej v bazi močnejši. Ker sta bila prejšnji nadzorni in upravni odbor pod prevladujočim vplivom članov s Ptujskega polja in Slovenskih go- ric, sta morala doživeti usodo manjšinske podpore članstva, ki se odraža prek delegatov na občnem zboru. Upravni in nadzorni odbor sta bila preglasovana že na rednem občnem zboru v Dornavi. Ker prva lekcija ni bila dovolj, sta bila na nas- lednjem, prvem izrednem občnem zboru v Pobrežju, oba razrešena. Drugi izredni občni zbor je imeno- val oba nova organa, ki sta, vsaj tako kaže, pod večinskim nadzo- rom, torej na neki način odsev volje večine. Taka je bila tudi izbira nove- ga oziroma potrditev prejšnjega di- rektorja. Manjšina s tako odločitvijo seveda ni bila zadovoljna in je ogorčena odšla in na vrsti je, če ima še dovolj moči, s svojimi po- tezami. Kakršnekoli nadaljnje po- teze pa seveda niso v korist niko- mur, najmanj zadrugi in njenim čla- nom. Jedro poduka dosedanjih do- godkov v Kmetijski zadrugi Ptuj je v stari modrosti, da se manjšina pač mora podrejati večini, in v pregovo- ru: "Kdor seje veter, žanje vihar." Vi- har pa je zahteval kar nekaj žrtev, med njimi nekaj povsem nedolžnih. Jože Bračič Kulturni križem kražem PTUJ • V gledališču gostuje danes in jutri Lutkovno gle- dališče iz Maribora s predstavo Svetlane Makaro- vič Pekarna Mišmaš. Predstave bodo danes ob 9., 10.30 in 12. uri, jutri pa ob 9. uri in 10.30. PTUJ • Danes ob 17. uri bo v pravljični sobi mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča pravljična ura, v kateri bo Lilijana Klemenčič pripo- vedovala pravljico o majh- nem vranu, ki je želel imeti vse. VIDEM • V petek, 9. maja, se bo ob 11. uri pričelo v os- novni šoli območno srečanje otroških folklornih skupin, na katerem se bo predstavilo 12 skupin mladih folkloristov iz severovzhodne Slovenije. PTUJ • V petek, 9. maja, bo ob 18. uri v galeriji Drava odprta razstava akademske slikarke Mire Uršič Šparovec iz Ljubljane. ORMOŽ • Jutri ob 20. uri bo v Domu kulture skupni kon- cert mešanega pevskega zbora Ormož iz moškega pevskega zbora Sv. Tomaž. Oba vodi Stanko Pšak. CIRKOVCE • V petek, 9. maja, bo ob 20. uri v domu krajanov predstavitev zgoščenke domače skupine Razzle dazzle in romana domačega avtorja Zdenka Kodriča. Kot gostje bodo nastopile ročk skupine Hu- dobni volk iz Ptuja, Urbanks iz Slovenskih Konjic in De- molition group iz Ljubljane. PTUJ • V petek, 9. maja, gostuje ob 20. uri v gleda- lišču Gledališče Ane Monro iz Ljubljane s predstavo I mir- na Bosna avtorice Drage Potočnjak. PTUJ • V sredo, 14. maja, bo ob 20. uri v gledališču po- novitev monopredstave Eli- zabeth avtorjev Sebastjana Horvata, Katje Zupan in Nataše Matjašec. Igra Nataša Matjašec. PTUJ • V priložnostnem razstavišču Blagovnice je na ogled jubilejna razstava čla- nov likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. PTUJ • V Miheličevi galeriji je odprta razstava Riba faro- nika Franceta Miheliča, pos- večena umetnikovi 90-letni- ci. ČRNA KRONIKA TRAKTORIST l|MRL NA KRAJU NESREČE V petek, 2. maja, okoli 15. ure se je smrtno ponesrečil 30-letni Mar- jan Potočnik iz Kočic, zaselek Vil- don, KS Žetale. Po gozdnem kolo- vozu skozi območje Planjskega je vozil zgibni traktor, na katerega je bil pripet enoosni kmečki voz s plu- gom in železnimi branami. Med vožnjo je zdrsnil čez desni rob poti in traktor se je začel prevračati po pobočju. Pri tem je traktorist dobil tako hude poškodbe, daje umrl na kraju nesreče. Z AVTOM PO HRIBU NAVZDOL Po cesti od Zgornjega Gruškovja proti Kozmincem se je v torek, 29. aprila, okoli 17. ure peljal s fičkom 26-letni Srečko T. iz Vidma pri Ptuju. Med vožnjo po klancu navzdol je v blagem levem ovinku zapeljal levo z vozišča na nasip, po njem še peljal nekaj metrov, potem pa je ostro zavil nazaj na cestišče in čez cesto po hribu navzdol. Us- tavil se je ob trčenju v manjši kup hlodov in vejevja. V nezgodi se je voznik hudo ranil, njegova sopotni- ca Renata P. iz Gruškovja pa je bila lažje ranjena. TRČIL V BETONSKO STENO Po lokalni cesti od Hošnice proti Laporju je v nedeljo, 27. aprila, ne- kaj po 8. uri vozil osebni avto 28- letni Branko U. iz Slovenske Bistri- ce. Med vožnjo ga je v nep- reglednem ovinku zaneslo desno čez cestišče, kjer je trčil v betonsko steno. Pri trčenju sta se voznik in njegov sopotnik, 29-letni Drago U. iz Slovenske Bistrice, hudo poško- dovala. KLJUB ZAVIRANJU ZADEL OTROKA Po magistralni cesti od Ormoža proti Ptuju je v petek, 2. maja, okoli 12. ure vozil osebni avto 22-letni Daniel K. iz Senešcev, občina Ormož. V Borovcih je nenadoma začela prečkati cestišče 3-letna deklica S.L, doma iz Prvencev. Voznik je zaviral in se umikal, kljub temu pa je otroka zadel z zadnjim levim blatnikom. Deklica je padla po cestišču in se hudo ranila. POVOZIL PETLETNEGA DEČKA V bližini naselja Rožengrunt je prečkala lokalno cesto Sveta Ana - Lokavec skupina treh otrok v tre- nutku, ko je po cesti vozil osebni avto 20-letni Andrej L. iz Lokavca. Voznik je s prednjim delom avto- mobila trčil v 5-letnega P.D., ki je padel po cestišču in se hudo ranil. ČELNO TRČILA MOTOR IN AVTO V petek, 2. maja, ob 20.30 je 19- letni Boštjan P. iz Spodnjega Prebukovja vozil osebni avto po lo- kalni cesti iz Zgornjega Prebukovja proti Šmartnemu na Pohorju. Ko je zapeljal mimo stoječega kombija, je z avtomobilom čelno trčil v mo- torno kolo, ki ga je nasproti vozil 16-letni T.S. iz Spodnjega Prebu- kovja. V trčenju se je hudo ranil 13- letni B.M., sopotnik na motornem kolesu. Ugotovili so tudi, da motor- no kolo ni bilo registrirano. Z AVTOM V NASIP Med prazničnimi dnevi je po ma- gistralni cesti od Slovenske Bistri- ce proti Ptuju vozil osebni avto 26- letni Mladen L. iz Slovenske Bistri- ce. Pri Pragerskem je zapeljal na levo bankino, od koder ga je za- neslo na desno stran nasipa, kjer se je avto nekajkrat obrnil. Voznik se je v nezgodi hudo ranil. Z AVTOM V GLOBEL GOZDA Na cesti med Poličanami in Bočem se je med prvomajskimi prazniki zgodila nesreča, v kateri je voznik osebnega avtomobila, 20- letni Gregor F. iz Rogaške Slatine, v ovinku zdrsnil s ceste v globel bu- kovega gozda. Avto se je prevračal in obstal zagozden med drevjem. Voznik je bil lažje ranjen, sopotnik, 29-letni Aleksander V. iz Rogaške Slatine, se je hudo ranil, medtem ko je drugi sopotnik dobil le nekaj prask. MOPEDIST IN SOPOTNIK HUDO RANJENA Po lokalni cesti od Cunkovcev proti magistralni cesti Ptuj - Ormož je v soboto, 3. maja, ob 11.30 vozil kolo z motorjem 45-letni Stanislav L. iz Moškanjcev. V križišču z ma- gistralno cesto ni ustavil in je zapel- jal nanjo v trenutku, ko je po njej vozil osebni avto 46-letni Janez K. iz Ljubljane in trčil v moped. Voznik mopeda in njegov sopotnik, 36-let- ni Martin D. iz Ptuja, sta padla po cestišču in se oba huje ranila. KOLESAR PO SREDINI CESTE V nedeljo, 4. aprila, ob 20.45 se je 24-letni Srečko H. iz Lenarta pel- jal s kolesom brez prižgane luči skozi naselje Brengova, KS Cer- kvenjak. Vozil je po sredini ceste v trenutku, ko mu je nasproti pravilno pripeljal z osebnim avtomobilom 27-letni Benjamin F. iz Maribora. Prišlo je do trčenja, v katerem je kolesar padel in se hudo ranil. KOLESAR ZAVIL PROTI SREDINI CESTE V nedeljo, 4. aprila, okoli 21. ure se je pripetila podobna nesreča v Zgornjem Leskovcu. Tam se je 63- letni Josip G., državljan Hrvaške, peljal s kolesom po regionalni cest1 proti Leskovcu. V trenutku, ko je I njim pripeljal voznik osebneg3 avtomobila, 41-letni Jožef F. i* Vidma pri Ptuju, je kolesar zavi' proti sredini cestišča. Kljub zavi- ranju je avto trčil v kolesarja, ta je padel in se pri tem hudo ranil. ff um J m m .mm RODILE SO - ČESTITA- MO: Karmen Kolar, Tržeč 4/a, Videm - dečka; Tatjana Sodeč, Pobrežje 65, Videm - Aljoša; Branka Mohorko, Maroltova 18, Maribor . Evito; Marija Ivanuša, Lovrenc 32, Lovrenc - San- dro; Zinka Erjavec - Cirku- lane 4, Cirkulane - Kleme- na; Petra Zidarič, Cunkovci 1, Gorišnica - Nušo; Janja Klaneček, Skorba 19/b - Niko; Simona Kunej, Roga- tec 98, Rogatec - Uršo; Feli- cita Strašek, Ul. Marice Strnadove 2, Šmarje pri Jelšah - Timejo. POROKE: Franc Janžeko- vič in Tatjana Rožmarin, Stojnci 68; Anton Novak in Valerija Šimenko, Polenšak 37; Igor Dikavčič, Mihovce 9, in Blanka Mesarič, Stogo- vci 16/b; Nenad Kajtezovič in Nataša Knez, Trubarjeva ul. 1, Ptuj; Janez Kukovec in Danica Selinšek, Bukovci 158; Jožef Rižnar in Marija Hanžel, Bodkovci 38; Drago Kolar in Irena Muhič, Moškanjci 14; Martin Ple- sec, Anželova ul 3, Ptuj, in Renata Fridl, Sp. Hajdina 72; Janez Gačnik, Bodkovci 33, in Natalija Grujičič, Kvedrova ul. 4, Ptuj; Zlatko Gajšek in Ana Kurež, Podlehnik 66/a; Anto Bijelič in Branka Gajšek, Plesiše 17, Logatec; Bogdan Potočnik, Sp. Jablane 5, in Lidija Kmetec, Cirkovce 1/c; Robert Vuzem, Hrasto- vec 129, in Jadranka Šabič, Zmijavci 16; Alojz Pernek in Klaudija Krušič, Trdo- bojci 17. UMRLI SO: Franc Žižek, Slavšina 7, * 1930, t 26. ap- rila 1997; Marija Zumer, roj. Vratič, Skorba 1, * 1910, t 27. aprila 1997; Ivana Fakin, roj. Pogačar, Breg 47, # 1921, + 28. aprila 1997; Iva- na Ošlaj, roj. Horvat, Belšakova ul. l/a, Ptuj, 1930, t 25. aprila 1997; Neža Kurnik, roj. Ljubeč, Podvinci 53, * 1929, t 26. aprila 1997; Milan Korpar, Osluševci 29, * 1931, t 28. aprila 1997; Marija Mlakar, roj. Petrovič, Stanošina 11, * 1942, t 29. aprila 1997.