Naročnina mesečno 25 Din za inozemstvo 40 Din — ne-deliska izdtija celoletno <)b Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo ie v Koiiilar ievi ul b/lll Teletom uredinštvu: dnevna služba 2050 — nočna 24% 2W4 in rav veaka ped zemlje, ki pa ne more več hraniti preobilja svojih pridnih in darovitih otrok. Oba naroda, kitajski in japonski, je enako kruto zadela rumenemu plemenu sovražna politika ameriške Unije, ki se instinktivno brani proti navalu nebe-lokužih plemen, nevarnih zaradi svoje skromnosti in vitalno energije. Danes je Unija Azijatom popolnoma zaprta. Zato je čisto naravno, da se odtok tako kitajskega kakor japonskega prebivalstva iz lastne države usmerja sedaj tem intenzivnejše v Azijo samo, koder jo še zmožna nadaljnjega obljudenja. To so predvsem Mandžurija iu Mongolija, zakaj Po-amurje, Primorska oblast, Zabujkalje in Turkestan, ki so še vsi vetanu sprejeti in prehraniti stotine milijonov ljudi, so v rokah Husije, ki sama sili fiedalje-bolj na vzhod. Smo torej na torišču, kjer zadevajo drug ob drugega narodi, ki jih vse žene proti eni točiti stremljenje po boljši eksistenci in čisto elementarna ekspanzija, liki reke, ki se morajo razliti, ker jim je postala struga preozka pa se izlivajo vse v en sam ogromen basen. To je danes Mandžurija, ki je zaradi pestre mešanice vseh mogočih priseljenih plemen izgubila že skoro ves svoj narodni značaj kakor svojčas Sibirija, kjer je bilo domorodno prebivalstvo od kolonistov naravnost preplavljeno in je čisto izginilo pod njihovim navalom. Enaka pa bo v kratkem tudi usoda Mongolije, koje severni del jo že danes malodane sovjetska provinca, dočim v notranjo Mongolijo silijo tako Kitajci kakor Japonci. Na strani Kitajcev je število, masa, koje sila učinkuje čisto fizično kakor narast reke, ali vitalno kakor naval kobilic, dočim predstavlja Japonec premoč predvidevajoče, urejajoče in organizujočo m'e-ligence ter političnega talenta. Društvo narodov torej nima opraviti s kakšnim »slučajem«, za katerega zadostujejo spretne interpretacije jurietov, prikrojene onim kompromisom, ki jih diplomati najdejo za kulisami, ampak z veliko zadevo zgodovinskega značaja, ki ima globoke korenino v etnoloških in gospodarskih razmerah. Z moralne plati stvar sama na sebi ni jasna, negieue na to, da moralni argumenti članic Društva narodov, ki imajo v pogledu raznih anekeij in okupacij pod pretvezo zaščite svojih interesov veliko več masla na glavi nego Japonska, — in lo baš z o'.irom na Kitaj —, ne morejo imeti veliko učinka. Japonci delajo danes le to, česar so se navadili od evropskih velesil, ki so znale iz brezmočnega Kita,a vedno izsiliti zaee najrazličnejše teritorialne in gospodarsko koncesije. Najjačji in edino učinkoviti argument je ta, da — naj imata Kitaj in Japonska med seboj kar koli že — med njima ne sme priti do vojne, ki bi imela lahko nedogledne posledice sa ves svet. To je argument, Id je čisto realnega snačaja, ki tangira interese vseli brez izjeme, in ki ga zato vsak razume. Sedanje velike krize sveta —brezposelnost, socialna beda, razvrednotenje valut itd., na čemer trpita ludi Japonska m Kitajska — se ne sinejo še povečati po vojni, ki bi, hodisi naravnost bodisi po posrednih učinkih, prisadela vse človeštvo. Društvo narodov pa v tem pogledu ne bo samo čisto avtomatično imelo na svoji strani moralno avtoriteto, ampak bo lahko pritisnilo na obe strani, predvsem na Japonsko, ki je, naj bodo vzroki njene naravne ekspanzije še tako elementarnega značaja, v sedanjem spru brez dvoma agresivni del (kakor svojčas, ko je brez formalne napovedi bombardirala Port Artliur). Japonska jc danes gospodarsko Ln Tinančno tako zelo na slabem, pa tudi notranjepolitično ni več tako solidna kakor jc bila pred vojno, da morebitnih represivnih sredstev Evrope to Amerike ne bo prenesla — saj ji že kitajski bojkot njenega uvoza, ki zavzema v Kitaju prvo mesto — vsak dan prizadeva milijonske in milijonske izgube. Tako stoje stvari, tiaj japonski vojaški krogi le tako rožljajo s sabljo in naj 6e japonski kabinet že tako prizadeva, da svetu prikazuje pristranost ženevskega arcopngn. Saj jo čisto res, da evropske velesile kakor tudi ameriška Unija, ki ni dovolila nikomur, da se umešava v njene proslule intervencijo v Mehiki, srednji Ameriki in drugod, nimajo bogve koliko pravice, da učijo Japonce moralnih načel v mednarodni politiki. Tudi nobeden nc osporjujo nemoralnih metod kitajskih Daš v Man- 99 Ite de France" na oceanu Tajnost washingtonshih razgovorov — Francozi gradijo te na varčevanje Pariz, 19. okt. S krova ladjo »Ile de France« (Francoski otok), ki pluje proti Washingtonu, poročajo, da si je Laval privoščil samo kratek popoldanski oddih in da si je takoj drugega dne po nastopu poti v Ameriko lotil proučevanja najvažnejših vprašanj, o katerih sc bo razgovarjal s Hooverjem. To so: razorožitev in vprašanje varnosti, dolgovi in reparacije ter finančna stiska evropskih držav. Laval potuje v družbi posebnih izvedencev za vsako vprašanje. Glede vsebine washingtonskih razgovorov si javnost ni na jasnem. V tem pogledu ni prodrla v svet še nikaka tajnost. V zadnjem času jo bilo izdano poročilo, da bo razgovor med Hooverjem in Lavalom »zasebnega«' značaja in da mu ne bodo prisostvovali izvedenci ne ene ne druge države. Laval sam jc še nedavno menjal načrt za \vashing-tonske razgovore. Prvotno je namreč v francoskih vladnih krogih prevladovalo mnenje, da bo razgovor v VVashingtonu bolj splošnega značaja, to se pravi, da si bosta predstavnika Francije in Amerike razložila svoje vidike glede omenjenih vprašanj. Po vsem tem naj bi imel \vashingtonski sestanek zgolj informativen namen. V zadnjem času pa so jele prihajati iz Amerike senzacionalne vesti o vseh mogočih načrtih, ki jih ima Hoover v žepu. Čeprav so bile vesti večinoma pretirano, je vendar gotovo, da namerava ameriška vlada predlagati podaljšanje moratorija nemških reparacij. Ameriškim predlogom je hotel Laval postaviti nasproti tudi lastne predloge, da ne prido v Ameriko s praznimi rokami, to so pravi, razorožen. Seveda ni tudi v tem pogledu javnosti nič znanega. Laval sam je pred odhodom v Ameriko svaril javnost, da si nikakor ne ustvarja iluzij glede konkretuih uspehov wasbingtonskili razgovorov in naj ne pričakuje definitivne rešitve gosopodarskega problema, ki pritiska danes na vse države. Vzroki tega zla tičijo namreč v prenaglem napredku civilizacije same in jasno je, da jih v teku štirih dni, ki so določeni za vvashingtonski sestanek, ne bo mogoče odpraviti. Kljub temu opozorilu francoskega ministrskega predsednika so v tukajšnjih gospodarskih finančnih krogih mnenja, da pomeni Lavalovn pot v Washington za ozdravljenje mednarodne finančne krize in težkega gospodarskega položaja velik korak naprej in da vendar morajo že obstojati več ali manj izdelani dogovori med predstavniki danes najmočnejših finančnih sil, to ie Amerike, Francije, Anglijo in morda tudi Nemčije. To sodijo predvsem po izredno optimističnem govoru nemškega kanclerja dr. Briininga, ki jo s takšno gotovostjo napovedal pomoč nemškemu gospodarstvu iz inozemstva. Nacionalistični krogi se kakor vselej, tudi topot zelo skeptično izražajo. Desničarski tisk meni, da je Amerika pod pritiskom finančne krize zgubila pravo orientacijo in da zato kar bruha iz sebe načrt za načrtom, kako naj bi se skoro čudotvorno svet rešil sedanje stiske, medtem ko sama niti dobro ne pozna evropskih razmer. Njeni predlogi no računajo z resničnimi razmerami v Evropi; tako je tudi predlog o razorožitvi bolj idealno-teoretski kakor realen, ker ne upošteva resničnih položajev posameznih držav v Evropi, ki se vendar morajo zavarovati pred nemirnimi sosedi. Edino Francija, ki je svoje gospodarstvo in finance postavila na noporušne temelje zasebnega in javnega varčevanja in ki se ji tinančuih tresljajov ni bati, gleda mirno v svet. Nacionalistični tisk svari Lavala, naj ne sklepa v Washingtonu kompromisov, ki jih Francija ne potrebuje in ki bi ji bili le v škodo. Pariz, 10. okt. AA. Na vprašanje, ki mu ga je postavil nn prekooceanskcm parniku >11 de France« zastopnik ogencije Havas o člankih, ki so izšli v listih v zvezi z razgovori v Washingtonu. jo predsednik francosko vlade Laval odgovoril tole: Glede svojih razgovorov s Hoovrom nisem dal in ne bom dal nobene izjave. Izjave, ki mi jih podtikajo, so brez podlage. Šele po končanih razgovorih v Washingtonu bom lahko javno pojasnil, kakšno jo stališčo Francije. Pariz, 19. okt. Z. sPetit Parlsiene« poroča iz. VVashingtona, da je ameriška vlada izdelala načrt 7Л reguliranje mednarodnih dolgov. Ta načrt sedaj proučavajo finančni strokovnjaki, ki se nahajajo v Ameriki. w Protiverski boj v Španiji Veliki nemiri in krvavi spopadi — Katoličani se bodo borili za versko svobodo Madrid, 19. okt. AA. Ustavotvorna skupščina je končno sprejela člen nove ustavo o ločitvi države od Cerkve. Katoliški poslanci so objavili proglas vsemu narodu, v katerem pobijajo protikatolišk! duh usta-votvorne skupščine. Po poročilu listov je bivši španski kralj Alfonz glede dogodkov na Španskem zelo rezerviran. Kralj obžaluje le protiverske izgrede. Po mnenju nekih krogov bo proticerkvena politika španske vlade pospešila povratek bivšega španskega kralja na prestol. Madrid, 19. okt. ž. Pravosodni minister de los Rios je izjavil, da Cerkev gotovo ne bo zapustila legitimne in pravične poti kakor tudi španska vlada ne bo zapustila svojega cilja. Zadnje dni se opaža veliko izseljevanje duhovništva iz Španije. V baskiških pokrajinah neprestano raste vznemirjenje med tamkajšnjim katoliškim ljudstvom. Blizu San Sebastiana je prišlo do krvavih spopadov med katoličani in republikanci, pri čemer j i bilo veliko število oseb težko ranjenih. V nekem manifestu se člani katoliške stranke branijo priznavati oni člen ustave, ki so ga sprejeli kortesi in ki uvaja ločitev Cerkve od države. V tem manifestu se poudarja, da se bodo proti takemu postopanju vlade borili z vsemi dovoljenimi sredstvi. Madrid, 19. okt. tg. Katoliška Acion Nacio-nale« je izdala manifest, v katerem odločno protestira proti preganjanju Cerkve v Španiji. Napoveduje, da španski katoličani nove ustave ne priznavajo in da so bodo borili proti njej z vsemi zakonitimi sredstvi. Opozorilo ZN Japonski in Kitajski Spor sta obe državi dolžni poravnati mirnim potom Ženeva, 19. okt. AA. V soboto je Svet Zvezo narodov v soglasju z ameriškim opazovalcem sklenil, da bodo vlade, zastopane v Svetu, v svojstvu podpisnic pariškega mirovnega pakta, poslale identično brzojavko v Tokio in v Nanking, kjer bodo japonsko in kitajsko vlado opozorile na 2. določbo Kellogovega pakta. Visoke pogodbene stranke so se s to določbo obvezale, da bodo vse svojo sporo poravnale mirnim jiotom. Države bodo Japonsko in Kitajsko opozorile, da svetovno javno mnenjo pričakuje mirno rešitev mandžurskegn spora. Poročajo, da bodo vlade razen tega še posebej intervenirale v Tokiu in v Nankingu. Ženevo, 19. okt. AA. Na japonsko spomenico proti povabilu Združenih držav na seje Sveta Zvezo narodov je Briand odgovoril, da ceni sodelovanje Japonske v Zvezi narodov, da pa iz oportunističnili razlogov ni mogočo opravičiti nasprotstev z določbami Kellogovega pakta. Briand pojnsnuje noto ves dosedanji potek kitajsko-japonskega spora. Briand opozarja zlasti na to, da bi bilo sedaj brezpomembno postavljati pravno vprašanje, ker bo za to kasneje primernejša prilika. Japonska bo morala priznati, da je Svet Zveze narodov upošteval japonsko stališče, da pa je moral obenem ravnati tako, kakor odreja pakt o Zvezi narodov. llgodm odmev v Ameriki Newyork, 19. okt. »g. Kljub japonskim ugovorom vlada splošno zadovoljstvo, da je bila Amerika v Ženevi povabljena k sodelovanju pri rešitvi jn-ponsko-kitajskega konflikta. To zadovoljstvo se kaže tudi v izjavi državnega departementa, ki pra- | vi, da jc ameriški narod popolnoma soglasen z : željami ameriške vlade, katera smatra navzlic japonskim ugovorom za mogoče, da so bo ustvarila fronta vsega sveta proli vojni nevarnosti. V izjavi ; pa ni rečeno, kaj namerava ameriška vlada, čo i ostane sklicevanje na Kellogov pakt brezuspešno. Ameriški listi ne računajo s tctn, dn bi se Amerika udeležila akcije Zveze narodov, niti nc kake eventuclno nevtralne komisije. Protijaponski pohret na Kitaishem šangaj, 19. okt. ž. Zaradi kriličnega stanja v Mandžuriji namerava uvesti vlada v Kini splošno vojno obvezo in je že izdan tozadevni zakonik. Protijaponski pokret se vedno bolj širi. V Sangaju se ima vlada zahvaliti edinole policiji in močnim japonskim vojnim oddelkom, dn ni prišlo v japonski četrti do strašnega krvoprelitja. Japonska ne spreime sklepov Zveze narodov London, 10. okt. tg. Japonski kabinet je izjavil, da so predlogi Sveta Zveze narodov absolutno nesprejemljivi. Zaenkrat pa sc ženevski sklepi še niso oficiclno sporočili japonski vladi. Dunajska vremenska napoved. Temperatura se no bo spremenila mnogo. Jasno vreme nc bo trajalo več dolgo. Pojavili se bodo visoki oblaki s severa. džuriji in nihče no hvali kitajsko koruptne uprave, ki svoje podanike slači dobesedno do nagega, čeprav to šo no upravičuje japonsko aneksijc. Toda nihče, izvzemši japonskih generalov, ne more priznavati Japonski pravico, da v tako kritičnem momentu, kakor je današnji, hoče razsekati mandžur-ski vozel kar z mečem. Japonska, ki je uživala do-zdaj bogato dobrote svojega članstva v Društvu narodov, ne moro zdaj naenkrat zastopati stališča, da nima do njega najsvetejše moralne obveze, to je, da no sine samovoljno provocirati konflikta, v katerega bi bili lahko proti svoji volji potegnjeni vsi narodi. Prav la nevarnost je najtehtnejši razlog, da sc jo pritegnil k posvetovanjem Društva narodov delegat Amerike, čeprav ta ni članka Društva, zakaj v mandžurski konflikt bi v slučaju vojne bila prva potegnjena baš Amerika, ki ima z gospodarskega in političnega stališč*! velik iuteres na vseh vprašanjih, ki zadevajo enega njenih največjih odjemalcev, Kitaj, Id tvori vrhtega ludi najvažnejši politični faktor ravnovesja sil ob Pacifiku. Samo eno imajo tako z juridičnega stališča kakor iz stvarnega vidika prav Japonci, da bi se namreč imela povabiti k posvetovanjem tudi sovjetska Rusija in to s še večjo pravico nego ameriška Unija. Naj bo diplomatiftia stran vsega problema kakršna žo koli, to je sigurno, da so bo morala Japonska, naj si rešitev maudžureke zadeve predstavlja kakor že koli, ukloniti moralnemu in, ee treba, tudi materialnemu pritisku vsega sveta, da no bo iskala izhoda iz sedanjega položaja v vojni. Mi nič ne dvomimo, da se bo Japonska, ako bi hololn ros iti preko mnenja in sklepov Društva narodov, morala prepričati, da je Evropa močnejšn od nje- Za uvedbo petdnevnega delavnika v ČSR Prag, 10. oktobra. Ministrstvo za socialno skrbstvo proučuje zakonski predlog, v smislu katerega naj se delovni čas v tednu zniža od 48 na 40 ur. S skrčenjem delovnega časa bi se znižalo tudi število brezposelnih, ki znaša danes žc okoli 230.000. Vpeljal naj bi sc petdnevni delavnik, tako da bi delavstvo bilo prosto dva dni v tednu, to je v nedeljo in še čn drugi dan. Gospodarski izvedenci so mnenja, da se mora znižati delovni čas, ker je sicer nemogoče priti v okom nadpro-dukciji. /. racionalizacijo dela sc je zvišala jiro-duktivnost delavca in s tem tudi produkcija. Po vsem tem je jasno, da mora delavec delati manj časa, ako naj produkcija ne preseže prejšnje višine. Predlog za skrajšanje delovnega časa so sprožili že lansko leto narodni socialisti, a takrat ni bil še tako aktualen, ker se brezposelnost šc ni tako hudo čutila. V zadnjem času se čedalje več delavcev vrača tudi iz Francije, ker francoska oblastva vsakogar, ki je prišel ob delo, pošljejo v njegovo domovino. Letos jc odšlo za sladkorno sezono na Francosko komaj 1000 čeških delavcev, med tem ko je lansko leto spravljanje sladkorne pese zaposlilo na Francoskem nad 3000 čeških delavcev. Pritisk brezposelnega delavstva je če dalje hujši. Bolgarski kraljevi par na poti skozi Belgrad Belgrad, 19. okt. 1. Danes ponoči se je peljal skozi Belgrad bolgarski kralj Boris in njegova žena Jovana. Kraljevska dvojica jc potovala v Italijo, kjer ostane kot gost italijanskega kralja. Ko je vozil poseben vlak skozi tukajšen kolodvor sc kraljevska dvojica ni pokazala. Službeni organ je pojasnil časnikarjem, da kralj Boris in kraljica Jovana potujeta pod strogim ineognitom. V sofijskih političnih krogih smatrajo, da je odhod kralja dokaz za to, da se je političen položaj nekoliko pomiril in da ne čakajo vlado Mušanova nobena presenečenja. Vaš dopisnik je zvedel, da je bilo predlagano kraljevski dvojici, da potuje s parobrodom okrog Grčije, pa jc izrecno zahtevala, da se popelje skozi našo državo. Prodajalcem vina Belgrad. 19. okt. 1. Kmetijsko ministrstvo je danes predpisalo, da morajo vsi, ki se bavijo s pridobivanjem in razprodajo vina, v poslovnih lokalih na vidnem mestu nalepiti lepake: »Letak izvlečka najvažnejših odredb o vinu«. Iz tega razloga je z današnjim dnem odredilo kmetijsko ministrstvo, da se morajo ti letaki, ki se dobivajo v državnih tiskarnah za 2 Din, v najkrajšem času nalepiti, ker bodo v nasprotnem slučaju krivci kaznovani z 1 do 14 dni zapora ali 25 do 1000 Din denarne globe. Poskusen atentat na vlak Gradec, 19. okt. ž. Preteklo noč so neznani atentatorji hoteli iztiriti osebni vlak mod Friedber-gom in Herdbergom. Le sreči jo zahvaliti, da je pol ure pred odhodom vlaka vozila po tej progi dre-zina. Vodja drezine jo opazil na nekem prelazu preko ceste, da so tračnice za barikad irane ter je skušal isto ustaviti. To pa se mu ni posrečilo, ker je dre-zina drvela z brzino .50 km na uro ter je skoraj s polno hitrostjo zadela ob zapreko. Vodja drezine in inženjer, ki se je nahajal poleg njega, sta odletela daleč iz drezine, ko so jo jirevrniln. Šofer jc bil težko ranjen na nogah in rokah, medtem ko je inženjer odnesel zdravo kožo. Takoj so preiskali progo ter ugotovili, da je bilo nasuto na samih tračnicah polno kamenja in skal, ki naj bi jiovzročile izli-renje vlaka. Delavci, ki so bili pozvani, so takoj očistili progo. Pred nekaj dnevi so neznani zločinci na istem mestu metali kamenje na drveči vlak. Otvoritev balkanske konference Carigrad, 19. okt. 1. Danes eo prispeli delegati druge balkanske konference, ki bo oficielno otvorjcna jutri v torek in sicer pod predsedstvom Izmeta paše, ali pa po njegovem zastopniku, zn slučaj, da bi se predsednik ne vrnil iz svojega potovanja i>o Italiji. Delegati so po večini isti, ki eo so udeležili tudi prve balkanske konference v Atenah. Tako vodi Jugoslovane dr. Zivko Stopanovii, Bolgare prof. Takazov, Romune prof. Pop, Grke pa organizator balkanske konference minister Papana-stasiu. Gostje so bili na kolodvoru prisrčno pozdravljeni od strani turških oblasti kakor tudi od turških in inozemskih osebnosti, katere se zanimajo za potek pokreta, ki je rodil balkanske konference n teži za ustanovitvijo federativne zveze veeh balkanskih narodov. Pri tej priliki se mora poudariti, da Romunija prihaja e staro rezervo, katero Je že postavil svoj čae prof. Jorga, da namreč Romunija ni balkonska država m da te konference poseča le kot dobra prijateljica Balkana. Prva balkanska konferenca se je vršila v Atenah od в. do 13. okt. 1930. Na zaključni seji ee Je sklenilo, da se naj načrt balkanskega pokreta natančno prouči in da se naj sklepi posameznih delegacij predložijo balkanski konferenci v pretres. Svet balkanske konference, ki je bil pri tej priliki sestavljen se je začel najprej z izredno sejo dne 30. junija 1091 ter pripravljal program za novo konferenco, ki bi se naj pričela z glavnimi točkami balkanskega pakta, ki so sledeče: 1. Vsi balkanski narodi delinitivno stavljajo vojno izven zakona. 2. Vsi balkanski narodi se zavele jo iskati in uporabljati mirna sredstva, du poravnajo spore, ju bi mogli v bodočnosti nastati med posameznimi državami. 3. Vsi balkanski narodi pristanejo, da bodo drug drugemu pomagali v slučaju, dn bi ena ali druga država ne spoštovala tega pakta. Vsi udeleženci so si r svesti, da njthovt sklepi še dolgo ne bodo uresničeni, toda oni vedo, kakor jo ob priliki atenske konference zapisal >Osservatore Romano«, da delajo za zmago velike ideje, ki bo napravila končnoveljavno red na Balkanu, ker bo Balkon narode združil v miru in slogi ter kulturnem sodelovanju. Ženska in moška obolelost med delavci Za napredek in zboljšanje delavske zaščite, delavskega zavarovanja, socialne higijcne in socialne medicine — stvari, ki tvorijo brez dvoma najaktualnejše in najvažnejše probleme današnje človeške družbe — je neobhodno potrebno poznati bolezni, katere najbolj rušijo ljudsko zdravje in katere Veled tega povzročajo največja socialna bremena našemu narodnemu gospodarstvu. Nikakor pa ne zadošča ugotovitev, da spada tuberkuloza na prvo mesto, da njej sledijo poškodbe, rev-ma itd. Potrebno je vedeti tudi, v katerem področju, t. j, v katerem kraju, v kateri industriji, v katerem obratu, v katerih letnih časih itd. itd. koreninijo ta socialna zla. Le na ta način je mogoče odkriti in odstraniti prave vzroke ter tako ublažiti socialno zlo. V sledečem hočemo na podlagi vsako leto objavljenih statističnih podatkov OUZD v Ljubljani na kratko pojasniti vpliv spola na bolezen. Kot merilo hočemo vzeti rariiko med žensko in moško morbiliteto. Pod morbiliteto razumevamo število bolezenskih dni, ki odpadejo povprečno letno na v«akega (ženskega oziroma moškega) zavarovanca. Ženska morbilite-ta višja » + « oziroma nižja »—« ^d moške morbi-litete v letu Diagnoza Porodi .......... Tuberkuloza...... . Bolezni spolnih organov . . . Razvojne bolezni..... Gripa (Influenca)...... Bolezni krvi in presnavljanja . Bolezni krvnega obtoka . , . Bolezni sečnih organov . , , Novotvorbe ........ Negotove diagnoze ..... Kožne bolezni ....... Splavi 'i, ...... . Živčne bolezni ....... Ušesne bolezni...... Zaetrupljenja....... Očesne bolezni ....... Samomori ........ Bolezni prebavil ...... Vencrične bolezni..... Bol. koeti, sklepov in mišičevja Nalezljive bolezni..... Bolezni sopil (dihalnih org.) . . Poškodbe......... Kazenske ehspedicije nemških fašistov v delavske četrti Hitler „utrjuje" državo Borlin, 19. olct. AA. Po poročilu iz Braun-schweiga so tamkaj Hitlerovci priredili velike demonstracije. Med krvavimi neredi je bilo ranjenih 100 oseb. 61 oseb je moralo v bolnišnice. List »Die Welt am Montag« poroča, da so Hitlerovci priredili kazenske ekspedicije v delavske četrti in obkolili več ulic. Razbijali so oknu in streljali v delavska stanovanja. Voditelji socijalistične stranke so o teh dogodkih brzojavno obvestili vojnega ministra Groenerja. Brnunsrhvvcig, 19. okt. tg. Število smrtnih žrtev se je zvišalo na 2, ker je bil popoldne neki delavec smrtno zadet, ko je bežal pred narodnimi socialisti. V bolnišnicah je sedaj 65 ranjencev, ki so povečini hudo ranjeni. Tudi še davi je prišlo do raznih hudih spopadov med narodnimi socialisti in delavci. Državne oblasti nameravajo odvzeti braun-schweigskim deželnim oblastem policijsko oblast, ker posebno tamkajšnji narodno socialistični notranji minister Klagges ne daje jamstva za vzdrževanje reda in miru. Berlin, 19. okt. AA. Po poročilu nacijonallstič-nega lista »Der Montag« se je včeraj v Braun-schweigu sestalo nad 100.000 Hitlerovcev Hitler je pregledal avtomobilske sekcije, ki štejejo nad 5000 voz. Pri tej priliki je vodja nemških nacijonalnih socijalistov izročil novim udarniškim oddelkom zastave. Med proslavo je letelo nad mestom 6 hitle-rovskih letal. Proslave sta se udeležila tudi sin bivšega nemškega cesarja princ Viljem in kobur-ški vojvoda. 1929 dni 1928 Ju 38-18 d- 2872 + 551 + 811 + 212 + 340 + 202 + 167 + 171 — 7 + 159 + 206 -j- 50 + 05 + 31 + 36 + 30 + 43 + 19 + 39 + 18 _ 52 + 16 + 32 + 15 + 33 + 13 — 7 + 9 + 7 + 1 — 22 21 + 16 58 _ 109 184 _ 201 _ 241 _ 2 И __ 337 _ 268 — 1534 — 1492 Voiišve v pokrajinske zbore na Francoskem Nebistvene spremembe — Pičla udeležba LEVSTIKOVA STOLETNICA V petek 23. t. m. proslave Slovenska matica, №*. rodno gledališče in Društvo slovenskih književnikov stoletnico rojstva Frana Levstika s SLAVNOSTNO AKADEMIJO V OPERI na kar vse zavedno občinstvo že danes opozarjamo in ga prosimo, da si zagotovi pravočasno prostore. Cene bodo znižane. Pariz, 19. okt. ž. Davi ob 3 je bil objavljen izid volitev za glavni svet. Vsega se je imelo voliti 1518 svetnikov in je dosedaj izvoljenih 1010. V 153 slučajih bodo potrebne ožje volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo. Takoj pri prvih volitvah je bilo izvoljenih 857 svetnikov, in sicer: konservativcev skrajne desnice 53 (pri preteklih volitvah 1. 1928 93), republikanska demokratska zajednica 146 (250), levičarska republikanska skupina TardiCu 122 (2C0). neodvisni radikali 55 (1S9), , socialni riadiknli 308 (499), socialistični republikanci 21 (58), socialisti 90 (154), komunisti 2 (5). Od 7 članov sedanje vlade je bilo izvoljenih 6, med katerimi ima veliko večino Magiuot. Ponovno je bil izvoljen bivši pravosodni minister Raoul Peret, ki je bil zapleten v znano Oustricovo afero. Istotako so bili izbrani Caillaux. Ilerriot in Steeg, propadel pa je socialist Leon Blum in veliko število socialističnih kandidatov. »Matin« piše, da je bila volilna udeležba izredno idzka, ker francoske volilce v tem ,Času interesirajo drugi, pomembnejši dogodki. Slo je tudi le za osebne in lokalne interese. Pogajanja med Nemčijo in Švico Nemci a ogroža švicarsko gospodarstvo Vse diagnoze skupaj 2970 + 2268 Zelo intereean-tne so pripombe k posameznim gornjim ugotovitvam. Porodi tvorijo največjo razliko in sicer circa 3 dni, kar odgovarja pri circa 10 dneh celokupnc morbilitete 30%. To pomeni, da ena tretjina vseh ženskih podpor OUZD odpade na porodnice. Vsekakor predstavljajo porodi znatna bremena OUZD. Veled tega tvorijo porodi, že od nekdaj kamen spod-tike našega ZZD. Vpra'ania skraišan:a bolno-pod-porne dobe je radi tega vedno na dnevnem redu zlaeti v sejanji krizi. 7tiačilno je povečanje bremen porodov od leta 1928 na leto 1929 to jc po-viiaeje morbilitete od 2872 dni na 3818 dni. Podobno povečanje je pričakova-ti tudi v letih 1930 ш 1931. Tuberkuloza bolj pustoši med ženskami kot med moškimi. V tuberkulozno nevarnih obratih se morajo torej po možnosti nameščati v prvi vrsti moški delavci. Samo po sebi je utnliivo, da ženske boli trpijo na boleznih spolnih organov (sem ne spadajo venerične bolezni) in na razvojnih boleznih. Vse, kar je nežno in komplicirano, ie toliko bolj občutljivo. Neko posebnost tvorbo bolezni, katere povzroča pretežno prehlad. Sem epadaio: gripa (influenca), bolezni koeti, sklepov in mišičevja (rev-ma), nalezljive bolezni (vsaj deloma) iti bolezni sopil (dihalnih organov). Proti tem boleznim eo ženske bolj odporne kot moški. Ženska morbilitete je po gornji tabeli dosledno manjša z edino izjemo gripe (influence) v letu 1929. Ženski organizem je pokrit s finim slojem maščobe, katera kot slab prevodnik toplote varuje ženske prehlajenja. Izjemo v letu 1929 pa moramo pripisovati izredni zimi in izrednemu mrazu. Ženska moda (dekolte), svilene no gavice. kratka krila ild.) nikakor ni prikladna za lomperature do —20" C. Radi tega je ženska mor-!>ilileta gripe prekoračila morbiliteto moške gripe t letu 1929 za (-171 dni. Interesantno jc, da sc celo posledice mode dajo kvalitativno in kvantitativno ugotovili v statistiki OUZD in v bremenih našega socialnega zavarovanja. Glede ostalih diagnoz še pripomnimo: Znano je. da na živčnih boleznih ženske bolj trpe kot moški. Tudi to izkuSnjo in vse sledeče potrjuje statistika OUZD, kakor je razvidno iz gornje tabele, 7.M trupi jenja so pogostejša pri ženskah kot pri DOšlcib, dočim je število samomorov pri ženskah -elativno manjše. Kožne bolezni, ušesne bolezni, obečne bolezni in bolezni prebavil so, ako abstra-biramo slučajnosti, enake obema spoloma. Radi slučaja se predznaki teh bolezni v gornji tabeli v :>beh letih menjavajo. Venerične bolezni so po statistiki OUZD nekoliko redkejše pri ženskih kot ori moških. Temu bo vzrok ali okolnost, da ena 'easka okuži relativno več moških ali pa, da znajo ženske take bolezni boljše skrivati. Za zadnjo mož-oost govori med drugim tudi večje število negotovih diagnoz pri Zenekah v gornji tabeli. Poškodbe so pri žciukah mnogo redkejše nego pri mo'-kih, ker delajo ženske v manj nevarnih obratih. Bern, 19. okt. Danes so se pričela med švicarsko in nemško delegacijo pogajanja o reviziji trgovinske pogodb? iz I. 1926. Švico zastopajo: ravnatelj trgovinskega oddelka g. Stucki, carinski izvedenec Gassmann in načelnik Posse. Pobudo za pogajanja je dala švicarska vlada, ker se čuti švicarsko gospodarstvo radi čedalje bolj naraščajočega uvoza nemškega blaga v Švico, ogroženo. Na drugi strani čedalje bolj pada švicarski izvoz v Nemčijo. Švicarska vlada je bila prisiljena kaj ukreniti, da se razvoj švicarsko-nemških trgovinskih odno.-ajev v tej smeri vsaj ublaži, ako ne obrne v povsem drugo smer. Zato namerava Izpeljati kontingentiranje nemškega izvoza v Švico, to se pravi, da bi Nemci smeli uvoziti samo določene količine blaga. Že med zasedanjem evropskega odbora Zveze narodov je prišlo med švicarskim predstavnikom g. Stuckijem in zastopnikom Nemčije g. Possejem do ostrega incidenta, ker je prvi z vso odločnostjo nastopil za interese švicarskega gospodarstva. Ta incident je kvarno vplival na nemško - švicarske odnošaje in časopisje obeh držav se je hudo spopadlo. Danes se je polemika razvnela na novo. Švicarski tisk vztraja pri zahtsvi po radikalni reviziji pogodbe iz 1. 1926; nekateri listi zahtevajo celo odpoved pogodbe, ki naj bi se nadomestila i začasnim sporazumom. Berlin, 19. okt. Tukajšnji tisk se obširno bavi z bližnjimi pogodbami s Švico, glede revizije trgo-! vinske pogodbe iz I. 1926. Listi izražajo mnenje, I da ne more Nemčija nikakor pristati na kontingen-: tiranje izvoza, ker bi s podobno zahtevo nastopile ; tudi druge države, ako bi Nemčija v tem pogledu Kolektivna posestva oddajajo premalo žila Moskva, 19. oktobra, tg. Centralna uprava komisija kolektivnih posestev je radi nezadostne oddaje žita iz nove letine, izdala ostro naredbe, s katero hoče sovjetska vlada prisiliti kolektivna posestva, da v prvi vrsti izpolnijo dolžne oddaje žita državi, da se zagotovi prehrana mest in industrijskih krajev. Nezadostna oddaja žita ni toliko posledica slabe letine, temveč je nastala radi tega, ker so na mno;;ih kolektivnih posestvih rezervirali zase najprej žito za lastno prehrano, za krmljenje živine in kot zalogo za bodočo setev. Državi so oddala samo one množine žita, ki so jim potem še ostasle. Volna moč Poljske Ženeva, 19. okt. AA. Tajništvo Zveze narodov je prejelo poročilo poljske vlade o stanju oborožitve na Poljskem. Poročilu je prideljena spomenicn, v kateri pravi poljska vlada, da sprejema načelo 1 razorožitve proti temu, da se hkrati sprejmejo primerni ukrepi za varnost Poljske. Poljska armada šteje 310.000 mož, v vojaških ustanovah in organizacijah je 102.000 mož. Poljsko letalslvo šteje 700 i letal popustila napram Švici. Nadalje poudarjajo listi, da bo Nemčija lahko plačala svoje dolgove edino v primeru, da ostane njena trgovinska bilanca aktivna, to se pravi, da Nemčija še nadalje izvaža v sedanji meri. To da je tudi v interesu Švicarjev, ki so naložili v Nemčiji mnogo kapitala v obliki kratkoročnih posojil. Predlog za reformo koledarja Ženeva, 19. okl. AA. Odbor, ki mu je Društvo narodov poverilo reformo koledarja, je sklenil od-godlti razpravo o tem vprašanju na nedoločen čas. Odbor je mnenja, da ne gre vznemirjati sedanje dobe, ki tava v velikih gospodarskih in socijalnih krizah, še s sporom o kočljivem koledarskem vprašanju. Navzlic temu pa je odbor bil mnenja, da jo treba cerkvenim oblastvom priporočiti, naj bi odredile dneve velikonočnih in binkoštnih praznikov in sicer tako, da bi bila Velika noč vedno v nedeljo po drugi soboti v aprilu. Binkošti pa sedem tednov kasneje. Tako bi imeli velikonočne praznike vedno med 9. in 15. aprilom. Grand; obišče Berlin Rim. 19. okt. ž. Službeno poročajo, da bo zunanji minister Grandi odpotovaj v Berlin 24. t m., kjer bo ostal do 27. t. m. Danes je tukaj nemški poslanik obiskal Grandija, da pripravita program njegovega bivanja v Berlinu. Ciper cerkveno pod grškim patriarhom Atene, 19. okt. tg. Včeraj je grško-ortodoksnl nadškof na otoku Cipru slovesno napovedal združitev Cipra z Grčijo in izjavil, da je taka združitev soglasna želja več kot dveh tretjin prebivalcev otoka. Grški poslanci, tned njimi tudi nadškof sam, so odložili svoje mandate v ciprskem parlamentu. Velika rudniška nesreča Погпе, 19. okt. ž. V premogovniku v Morita Ceniš je v nekem rovu prišlo do eksplozije gorljivih plinov in je bilo zasutih 60—70 oseb. Policija je poslala reševalni oddelek, ki je takoj pričel a reševanjem. Reševalci so našli 8 mrtvih in 26 ranjenih. Druge eo rešili žive in zdrave. Sneg v Dalmaciji Split, 19. okt. ž. Včeraj popoldne je padal sneg v Mosoru. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi padal v tem kraju sneg že v oktobru. Na smrt obsojen ropar Budimpešta. 19. okt ž. Danes se je vršil pred prekini sodom proces proti bančnima razbojnikoma Ondyju in Brniju, ki sta nedavno napadla banl^> v Budimpešti in streljala ter nato odnesla 70.000 pengiijev. Pri procesu ni bilo niti pismene obtožnice, ker je državni pravdnik podal obtožbo ustineno. Naval občinstva je bil ogromen. Ob pol štirih popoldne je bila razglašena razsodba, s katero je bil obsojen Ondy na smrt na vešalih, Brnje pa kot mladoleten na 15 let temnice. Ondy ni bil predlagan za pomilostitev. Kazen je bila izvršena ob šestih popoldne. Volitve v London, 17. oktobra. Čisto nemogoče je napovedovuti, kako bodo izpadle prodstoječe volitve. Vendar je z gotovostjo pričakovati, da bodo volitve prinesle dalekosežno spremembo v notranjem in zunanjem političnem življenju angleškega imperija. In to v vsakem slučaju, nuj zmagajo laburisti uli pa vladni blok. Ne mislim s tem reči, da bo nova vlada ustvarila nov svet, temveč doživeli bomo novo zunanjo in notranjo politično orientacijo, precej različno od dosedanje. Trenutno ima nepristranski opazovalec vtisk, da je velika zmešnjava, ne le v glavah voditeljev, ampak tudi volivcev. Čudna taktika voditeljev je desorientirala volivce, ki vsled tega kažejo veliko nejevoljo in deloma tudi apatijo do volilnega pokreta. Pristaši delavske stranke vidijo, kako so jih zapustili njihovi glavni voditelji. Mac Donald je najprej pustil s svojimi ljudmi izglasovati znižanje delavskih plač, nato pa je šel in pričel istovetiti svojo politiko s toryji (konservativci). Konservativci nasprotno gredo pod zastavo pribeglega socialista Mac Donalda, ki je naprej določeni ministrski predsednik. Seveda konservativci vedo kaj hočejo. Oni so najbolj silili na volitve, ker jim razkol v delavski stranki, ki je njihova najnevarnejša nasprotnica — vzbuja upanje na boljši volilni uspeh, zlasti, ker umejo spretno nastopali pod videzom »nacionalne politike«. — Najbolj razklani in brez opore so lib. ralci. Liberalna stranka je tradicio-lielno zraščena s prosluiim gospodarskim programom: svobodna trgovina. Sedaj se ti pa naenkrat odkrhne tretjina stranke in gre ua volitve skupno s konservativci za — zaščitne carine. Lloyd Ge-orge je zelo hud na volitve. Ostala mu je komaj dobra polovica stranke, ki bo v silnem trenju med konservativci in laburisti predvideno komaj rešila imena vredno življenje. Sicer pa je ugibanje o vo-livnem izidu zadevo političnih prerokov, ki že napovedujejo kar v številkah, koliko bo kaka stranka pridobila oz. izgubila vsled nervoznosti volilcev. Zadnje volitve so vrgle konservativcem 8,664.248 glasov in 252 poslancev. Delavska stranka jc bila nekoliko šibkejša (8,362.694), a je pridobila vativcev in liberalcev, ki po dosedanjih skušnjah zelo izbirajo med obema taboroma in dajejo izmenoma večino enkrat tem, drugič drugim. Zakaj sem rekel, da je pričakovati izrazitega političnega preokreta od bodoče vlade in naj jo sestavijo že konservativci ali laburisti? Zadnji laburistični kabinet je pod Mac Do-naidovlm vodstvom vodil zelo zmerno državno politiko. Po odpadu Mac Donalda pa je delavska stranka avtomatično potisnjena zelo na levo. Okrepili so se levičarski elementi, ki sedaj strastno agitirajo za podružabljenje bank, industrije, vele-podjetij, skratka za socializacijo proizvodnje in dalekosežno agrarno reformo. Zuiinuje politično zahtevajo razorožitev. Zmaga delavske stranke bi tako verjetno zagotovila uspeh pomladanske mednarodne razorožitvene konference. Zmaga vladnega bloka pa tudi ne bo dosti več kot problematična. Kajti blok je sestavljen iz treh čisto raznolikih elementov (konservativci, del liberalcev iu Mac Donaldovi pribežniki), katerih vsak bo takoj po volitvah pokazal prave karte. Seveda konservativci ua tihem upajo, da dobe tolikšno večino, da ne bodo rabili v novem parlamentu ne mr. Mac Donalda ne sira Simona. A tudi v tem slučaju bodo imeli v boku lorda Beavcr-brooka, ki je njihov enfaut terrible z ogromnim in vplivnim časopisnim koncernom. Beaverbrook, kakor bo pač znano, zahteva »imperijitlno ekonomsko politiko«. Imperij naj poslane zaokrožena ekonomsko enota, kar bo imelo za posledico tolikšno blagostanje, kakor ga je pokazala Amerika. Ta cilj pa je mogoče doseči ie s preferenčnimi trgovskimi pogodbami in visoko z.iščituo carino napram ue-imperijalnim državam. Konservativna vlada ne bo kos tej ideologiji in bi nujno morala plavati v Beaverbrookovih vodah. Zal, da je ta lepa pesem nekoliko pozno izzvenela. Danes se sklicevati na* ameriški zgled jo ironija, ko tamkaj strada 50 milijonov ljudi. Potem pn so se dominijoni politično in trgovsko že tako osamosvojili, da si te samostojnosti no bodo več pustili vzeti. Od njih zahtevati tesno tarifno zvezo bi bilo nekoliko prenevarno. Uvedba preferenčnih radi volilne geometrije in razdelitve sedežev, tako tarifov pa bi bila istovetna z napovedjo tarifne da je bila v parlamentu zastopana z 280 poslanci. Liberalci pa so zbrali 5,3(4).947 glnsov in dobili krivično nizko število 58 mandatov. Od vseh treh strank itna izšolano volilstvo edinole delavska stranka. Kar je laburistično organiziranega, bo držalo skupaj. Boli neopredeljeni so volilci konser- vojne Evropi. Prva posledica bi bilo splošno zvišanje cen vsemu blagu na kontinentu in istočasno tudi splošna podražitev vseh življenjskih potrebščin. V gospodarskem interesu Evrope bi torej nikakor ne bila eventuelna zmaga tukolt nnega nacionalnega bloka« v Angliji. S. Ogromne misijonske potrebe Oklic vrhovnega DSV v Rimu vsem edinicam DSV Bliža se misijonska nedolja, ko bodo vsi ver-efki sveta prinašali miloščino za misijone. Misijonska nedelja (18. okt.) je že zgodovinsko dejstvo in je prešla v meso in kri vsem vernikom, kjerkoli se blišči križ Kralja Kristusa. Ta dan naj predrami mlačne katoličane in naj jim vzbudi zavest, da ni lepšega apostolata kot je misijonstvo. Misijonske potrebe so neizmerne! 1. V Kini bo treba nnglo popraviti cerkve, šole, zavode, sirotišnice, raisijonišča, ki so jih porušili roparji. Odpomoči silni bedi, ki so jo povzročile kobilice in povodnji; misijonarji, itak sami berači, naj pa dele miloščino in kruh stradajo-čim množicam. Ne sme se negirati resnice, da je miloščina in nasičevanje lačnih pot do duš in pot do sprave z Bogom. 2. Indija, zibelka stare civilizacije, sc prebuja v novo duhovno in religiozno kulturo in čim bolj osvaja izobrazba široke plasti narodov, leni večja je potreba po novih in večjih svetiščih, kjer naj se zasanjani, v misticizem se nagibajoči Indijci poglobe v molitev in kontemplncijo. Treba je novih šol, bolnišnice in sirotišnice naj pn prikažejo blagodejno dobrodelnost krščanstva. Cele vasi hrepene po misijonarjih, ki jih pa ni. 3. Afrika zahteva ogromnih vsot! Z mrzlično naglico se v razdobju zadnjih let širi tam izobrazba in civilizacija. Francoska in angleška šolska zakonodaja predpisuje moderne šolske stavbe in od učnih moči zahteva pologanje državnih izpitov. To pomeni, da morajo misijonske družbe na sto in sto krajih graditi istočasno nova šolska poslopja itd. To je zlasti potrebno, da je omogočena tekma z mohamedanci in drugimi, če nočemo, da bodo katoliški misijonarji popolnoma izpodrinjeni s tega velikega kontingenta, ki je prepojen z najčistejšo mučeniško krvjo ugandskih žrtev. 4. Po vseh misijonskih deželah se grade novi višješolski zavodi, zlasti tudi univerze, kakor v Pekingu, Tokiu, ki naj bodo žarišča krščanske miselnosti. 5. Armada kakih 40.000 misijonskih delavcev (duhovnikov, bratov in sester), še večje število lcatehistov deluje med neverniki brez lastnih sred- f Saša Knez 19. oktobra. Danes ob 8 zjutraj je v Sarajevu podlegel nevarni operaciji vnetja srednjega ušesa komaj 32 let stari Saša Knez, veletrgovec v Ljubljani, iz znane ugledne Knezove rodbine. Odpotoval je tja, da se udeleži kongresa Rotary-kIuba, za katerega je imel mnogo zanimanja, ne popolnoma zdrav — saj ga je še pred štirinajstimi dnevi mučila bolezen v ušesih. Da se je v Sarajevu moral podvreči operaciji, je znamenje, da se je njegovo stanje na poti poslabšalo in povsem nepričakovano, vsem njegovim številnim prijateljem in znancem v največje iznenadenje, je danes dospela v Ljubljano tragična vest o njegovi smrti. Najbridkeje pa je zadela vso Knezovo rodbino, kateri je bil pokojni Saša kot najstarejši sin ne le v poslovnih zadevah načelnik, marveč tudi v vsem drugem svetovalec in vodnik. Za mladim in dragim pokojnikom žalujejo njegova soproga Elza, 3-letni sin Miklavž in poldrug mesec stara hčerka Babica, mati Lea, sestri Pavla dr. Kersnikova in Mira Beneševa ter brata ing. Tomo in Zdenko Knez. Pokojni Saša Knez je bil po vsej Sloveniji, Klesti pa v Ljubljani dobro znan in priljubljen radi redke dobrote srca, poštenosti značaja, marljivosti in osebne skromnosti. Poslovni svet je zelo senil njegove trgovske sposobnosti, njegovega bi-Btrega duha, njegovo pravicoljubnost, kakor njegovo vneto podjetnost. Bil je v finančnih krogih znan kot upravni svetnik Ljubljanske kreditne banke, Jadransko-Po-donavske banke in kot član odbora Kmetske posojilnice ljubljanske okolice. V trgovskem pogledu je s svojima bratoma vodil starodavno podjetje I. Knez, kateremu so se v novejšem času pridružile po njegovi iniciativnosti H. Bekn, Desa in Jugotehna. Na svojem potovanju v Južno Ameriko Je skušal razširiti direktne zveze naše eksportne trgovine z Argentino in Brazilijo, zlasti za izvoz euhih gob, fižola in orehov. V ta namen je bila ustanovljena 1. 1924 firma »Gliva«, ki je pa pozneje prešla v druge roke. — Kot reprezentant znamenite angleške zavarovalnice Royal Exchange Assurance v območju dravske banovine, je temu zavodu pomagal preko začetnih težav in s spretnim vodstvom priboril tej zavarovalnici med našim ljudstvom zaupanje in ugled. Konzularni zbor v Ljubljani je zgubil enega svojih najsimpntič-nejših članov. Saša Knez je bil od ustanovitve danskega konzulata v Ljubljani do danes honorarni konzul danskega kralja. Tudi ljubljanski občinski svet je v blagopokojniku zgubil iniciativnega in vestnega občinskega svetovalca. Mlademu možu zaupane odlične javne funkcije zadostno izpričujejo, kolik ugled jo užival Saša Knez v našem javnem življenju. Ž njim je legel v grob nadobuden javen delavec in skrben gospodar, čigar simpatični osebni značaj je bil nad vse značilen za njegovo udejstvoanje. Vest o njegovi rani in nepričakovani smrti se Je z bliskovito naglico razširila v dopoldanskih urah po vsem mestu in premnogi njegovi znanci niso mogli verjeti, da je usoda zapečatila to mlado življenje. Pretresljiva novica je privabila marsikateremu, ki ga je poznal, solzo v oči in poleg najteže prizadete rodbine žaluje zn njim nešteto ljudi, ki so ga poznali. — Truplo Saše Kneza bo prepeljano v Ljubljano, kjer bo položeno v rodbinsko grobnico. — N. v m. p.! 17 hiš pogorelo Jasenovac, 17. okt. V pretekli noči je zadela vas Krapjc, ki leži ob bregu Save, velika požarna katastrofa. Iz dosedaj še neznanega vzroka je začelo goreti v hiši nekega poštarja. Radi silnega vetra se je ogenj razširil na vsa sosednja poslopja, ki so bila v nekaj minutah v plamenu. Pilili so sicer gasilci, toda niso mogli dosti pomagati, ker niso vedli, kje naj začno in jim je poleg tega odpovedala še motorna brizgalna, L judem je pogorelo prav vse. 17 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in z vsemi pridelki, kar jih je bilo v njih, je pogorelo prav do tal. 17 družin je čez noč prišlo na beraško nalico, Škodo cenijo na več milijonov Din. stev, brez kakih stalnih dohodkov in večinoma brez kakih vladnih podpor. Vso to veliko armado jo treba vzdrževati z vsem! 6. Poleg vseh teh potreb pa je treba misliti nu ustanavljanje novih samostojnih misijonskih selišč, apostolskih prefektur in vikariatov. Misijonski apostolat je torej apostolat civili-zacije. Zato je misijonska nedelja, ki se obhaja po vseh cerkvah sveta istočasno, nekak triuuif civilizacije. Ta dan se bo v vsaki cerkvi in kapeli utrdila vera vernikov in bo vzvalovala po vsem svetu duhovnost božjn in se bodo dvigale goreče molitve k Onemu Bogu, ki je narode ustvaril ozdravljive, dn so lahko rešijo v učlovečeni besedi Kristusa. Vsak dar vernikov v tisočih cerkvah bo kakor kruh junaškim borcem in apostolom krščanske civilizacije. Iu čim večje bodo miloščine, tem laže se bo širilo kraljestvo Kristusa Kralja, ki je kraljestvo bratstva in kraljestvo svobode. Na ta način bomo verniki dali pač največ poguma in pobude onim junakom, ki neustrašeno vihte sredi bojev in nevarnosti zastavo Kristusa Kralja, ki jo jim je poveril papež Pij XI. Svetovna gospodarska kriza je vplivala tudi na nnše misijonske zbirko nekoliko neugodno. Kljub temu pa se tam, kjer je bila DŠV sistematično organizirana, kriza ni občutila. V celoti je DŠV letos razdelila 200,000.000 dinarjev. Znto je treba DSV sistematično organizirati in po predpisih vo- Izid strelskih tekem Pri nagradnem tekmovanju Oblastno strelske družine ljubljanske, ki so je vršilo na vojaškem ; strelišču, v nedeljo, 18. oktobra 1931, bili so raz-i glašeni ob osmih zvečer sledeči rezultati: 1. Zmagovalna tarča: 1. Ilrovatin Franjo 211, 2. Ileinrihar Fran jo ; 203, 3. polkovnik Novakovič Ljubo 190, 4. Jelene ! Ciril (Iz Kranja) 185, 5. Kostanjevec Josip 168. 2. Tarča: Triglav: 1. polkovnik Novakovič Ljubo 135, 2. Ileinrihar Franjo 132, 3. Jelene Ciril (Iz Kranja) 130, 4. Galič Stane 119, 5. Rozman Fr. (iz Kranja) 67. 3. Tarča: Ljubljana: 1. polkovnik Novakovič Ljubo 60, 2. Kostn-; njevec Joco 63, 3. Ileinrihar Franjo 54, 4. Gorazd Dušan 54, 5. Ileinrihar Mirko 53. 4. Tarča: Blegaš: 1. polkovnik Novakovič Ljubo 132, 2. Gorazd Dušan 128, 3. Ileinrihar Franjo 124, 4. ileinrihar Minko 124, 5. Deržaj Rudolf 121, 6. Ileinrihar Vinko 117, 7. Kostanjevec Josip 116, 8. Peruzzi Emil 115, 9. Ilrovatin Fr. 115, 10. Cvetko Fr. 112. 5. Tarča: Grintovec: 1. Ileinrihar Franjo 88, 2. Ileinrihar Minko 8S, 3. Deržaj Rudolf 84, 4. Pire Anton 84, 5. Kostanjevec Josip 81, 6. Cvetko Franjo 79, polkovnik Novakovič Ljubo 76, 8. Franchetti Engelbert ml. 72, 9. Šolar Herman 70, 10. Jevak Matko 68. 6. Tarča: Srnjak: 1. Ileinrihar Franjo 98, 2. Heinrihar Minko prilika zn dvig DŠV vsepovsod! Generalni tajnik: Predsednik: Luigi Drago, m. p. Carlo Salutti, m. p. apostolski protonotar. nadškof. Opomba: V posebnem dopisu tajništvo vrhovnega sveta DŠV še prav posebno naglaša in prosi, naj bi se gg. duhovniki hoteli žrtvovati in potruditi, da bi se DŠV sistematično vpeljala po desetnijah. Pri tej metodi opravljajo glavno delo itak le zaupniki. Ljubljana, dne 12. sept. 1931. Narodni odbor DSV. za Jugoslavijo. diti. Misijonska nedelja pa bodi najlepša oficielna i-®0' 3' Heinrihnr Vinko 86, 4. Peruzzi Emil 85, 5. - 1 ' 1 Rozman hrane (iz Kranja) 84. Za strelska prvaka ljublj. oblasti sin bila proglašena: v stoječem in klečečem stavu: Ilrovatin Franjo, v ležečem stavu: polkovnik Novakovič Ljubo, ki je prejel bansko nagrado (darilo g. bana dr. Marušiča). Po izvršeni razglasitvi rezultatov in razdelitvi krasnih nagrad se je vršila v hotelu -štrukelj« animirana zabava, nn kateri je nastopilo več govornikov, med drugimi predsednik družine g. brig. general Popovič. Borba za nagrade je bila zelo ostra, zaradi obilne udeležbe in hude konkurence — ker so se srečali sami dobri strelci. — Ljubljanski strelski družini mnogo lepih uspehov še v bodoči seziji. Novice iz Čahovcci Čakovec, 18. oktobra. Panika na trgu. Kakor vsako leto, je bil tudi letos terezijeki sejem dobro obiskan. Vsi eo hoteli priti na evoj račun. Nekateri da kaj kupijo, drugi da prodajo, a nekateri da kaj ukradejo. Tako je že-parica Kata, katera je naši policiji dobro znana, neki kmetici hotela ukrasti denarnico s 1500 Din. Ali nakana se ji je ponesrečila. Izročena je bila v roko pravici. Neprevidni kolesar. V bližini hotela .Metropola« je Ivan Varga zadel e kolesom v gospo Regi-no Grbeniček tako, da ji je zlomil levo nogo pod kolenom. PonesreČenko so prepeljali v bolnišnico. Nesreča je nastala radi tega, ker je vozil na vogalu precej hitro. Letošnje leto je bila dobra gradben« sezona. Čakovec se je zopet povečal za eno ulico. Zemljišče za zidanje je dala trška občina. Gradile eo se same družinske hiše. Nov premogovnik pri Virovitici Nedavno so v bližini vasi Vočina pri Virovitici odkrili velike zaloge dobrega premoga. Te dni si je rudnik ogledala komisija strokovnjakov, ki je ugotovila, da je premog povsem dober, ter odobrila vsa pripravljalna dela. Premog je našel neki inženjer, ki je že dalj časa iskal v tamkajšnji okolici premog. Premog je pokrit s čisto tenko plastjo zemlje in je naravnost čudno, da ga dosedaj niso odkrili. Doslej so izkopali že pet rovov v skupni dolžini 1 kilometra. Dotični inženjer trdi, da je v okolici naletel tudi na velike zaloge železne rude, vendar zaenkrat še noče povedati, kje. Btagostovitev nove šole v Rušah Ruše, 18. oktobra Otožno je bilo davi nebo. Toda med sv. mašo je naenkrat posijalo solnce. Vseh obrazi so se zjasnili. Veliko so k temu pripomogle besede slavnostnega pridigarja in posvetitelja pomožnega škofa dr. Ivana Tomažiča, ki je po psalmistovih besedah: »Uči me reda in znanosti«, bodril učitelje in starše ter vse unvzoče, da bo vzgoja naše mladine uspešnejša, tem boljša, če se združita pri njej šola iu dom ter se tudi na Boga ne pozabi. Po sv. maši smo odšli v sprevodu proti novi šoli. Ruše še menda niso videle nikdar tako lepe skupne manifestacije vseh slojev. Pred šolo, kjer so že bile zbrane velike množice ljudstva od vseh strani, je ruški g. župan in predsednik krajevnega šol. odbora g. Lesjak najprej pozdravil navzoče, posebej pa še banovinskega zastopnika, nadzornika g. Rape-ta, preblagega škofa dr. Ivana Tomažiča, okr. načelnika g. Makarja, okr. nadzornika g. Ko-ropca, upokojenega okr. nadzornika Senkoviča, g. inženerja šlajmera in Jelenca ter vse, ki imajo količkaj zaslug za dograditev nove šole. Ob koncu svojega govora je še prečital vdanostim brzojavko kralju Aleksandru I. Za g. županom je učeuec Darko Lesjak lepo pozdravil zastopnika banovine g. Rapeta ter mu izročil šopek rdečih nagelnov, a učenka Terezija Velcer je poklonila presvetlemu škofu šopek belih nageinov. Nato jo izročil g. inžener Šlajmer g. županu ključe od nove šole, ki jih je takoj predal g. šol. upravitelju Bregantu. In g. Bregant je stopil na stopnišče pred Solo ter so v zanesenih besedah zahvalil za ključe in na- slovil par lepili besed nn šolarje in njih slnršc. Nato so šolarji zapeli. Po blagoslovitvi jo pozdraviln novo šolo z besedami našega rojaka-pesnikn Majda Skrhinjek, a učenka Repolusk Anastazija je prečitala brzojavko kraljeviču Andreju. In zopet so šolarii zapeli. Sednj pa so se v veselem razpoloženju podali šolarji v staro šolo, kjer so bili pogoščeni ter je vsak prejel hranilno knjižico glasečo se na 10 Din v spomin na današnji dan. Lepa jo ta poteza krajevnega šolskega odbora, ki hoče s tem vzbuditi v šolarjih smisel nn varčevanje. Ni sicer to velika vsota, ki jo je posameznik na tn način prejel, a še na stara letu ga naj spominja današnjega dne. Vsak pn naj gleda, da bo k leni 10 Din nosil in vlagal vsako paro, ki jo dobi, n je nujno ne rabi. Po tej zunanji slovesnosti se je še vršil slavnostni obed v novi šoli. Tudi tu so govorili razni govorniki in sicer: g. župan Lesjak. g. Pog.ičnik. g. nadzornik Rape, g. dr. Glaser. presvetli škof dr. Ivan Tomažič, g. ravnatelj Krcjči, g. upravitelj Bregant. g. nadzornik Senkovič in še drugi ter proslavljali vse činitelje, ki so do te krasne in lepe današnje slovesnosti pripomogli. Vse nas pa je prevevala ena misel: Veliko so dobile danes Ruše, ko so dobile nov prosvetni hram, ki mu, lahko rečemo, v Jugoslaviji ni para, a naloga nas vseh je sedaj, da gledamo, da bo iz tega hrama izšel krepak in zdrav rod po duši in telesu. — Vso slavnost pa nam je še povzdignila naša delavska godba s svojim sviranjem. Perite Vaše svilene nogavice v blagi peni KER BODO NA TA NAČIN OSTALE VEDNO KOT NOVE UJ « Veliko močnega vma, pa malo kruha Metlika. Sedaj pa že približno vemo, kaj je vinsko leto prineelo. Ponekod se suša pozna tudi v zidanicah. Zrastlo je manj in tudi ni doseglo toliko sladkorja. Tako so nekateri vinogradniki pridelali celo manj ko lani. Drugod je po količini isto ko lani, a po kakovosti presega lansko letino povprečno za 2 odstotka sladkorja, tako da bodo nova vina znatno močnejša od starih. Večinoma pa je letošnje leto eno izmed tistih, ki si bo ohranilo trajen spomin za dolga desetletja, ker je letina pri mnogih dvakrat bogatejša od lanske, po moči pa bo vino tako, da ga naše gore že dolgo niso rodile tako dobrega. Kdor ee ni preura-nil в trgatvijo, nnipak je dal solncu časa, dn je svoje delo na njegovem grozdju dovršilo, tisti se bo lahko ponašal s svojim vinom in kar uapiše naj si na sod: »1931< in naj si ga ohrani nekaj kot starino, zakaj, tako vino mu ne bo kmalu zrastlo in take lepe trgatve no bo spet zlepa dočakal, kakor je bila letošnja. Gora jo dala letos kolikor je mogla, solnce je tudi naredilo, kar je bila njegova naloga, vse posode so napolnjene, n denarnice čakajo prazne. Veliko je bilo govora o tem, kako pomagati Beli Krajini. Ne vemo, če bo iz vsega tega kaj ali nič. Veliko si ne obetamo, ker je naš čas tak, da uo bo kje vzeti, kar naj bi se nam dalo. Pa če ee nam pomaga v tem, da bomo naša vina spravili v denar, pa bo to že lepa podpora. Vsaj to dobro nam napravite vi, katere leln ni tako teplo kakor jc nas, da pridete k nam kot rosni kupci našega vina in nam prinesete kaj denarja za naše vino, da si bomo imeli s čim kupiti kruha, čevljev, oblek in krme za živino. Vina veliko, kruha malo! Marsikdo bo v malo-dušnosti vina preveč popil, zato nam pomagajte, dn ne bomo zaradi obilnega božjega daru pijanci postali in kruhn stradali in prezebali! Če bi bil milijonar? XXII. Ko boni postala milijonarka, bo moja prva pot k Vam, g. urednik, po seznam vseh tistih velikodušnih -milijonarjev o katerih čitam v >Slo-vencu«, da bi vse svoje milijone med druge razdelili. Podarila hi vsakemu primerno vsoto. Mislim pa, da bi čisto gotovo tudi nam vsem, ako bi postali tako bogati, Momon zakrknil usmiljeno srce, ker bogatin jo navadno gluh in slep za prošnjo trpina. XXIII. Če hi bil milijonar, ne vem, ali bi mislH tako trezno kakor mislim zdaj, ko seni revež. — Toda, če bi postni milijonar in postni pameten, bi prav gotovo daroval tri četrtine svojega premoženja »Družbi za širjenje vere . da uporabi ta denar za misijone po vseh krajih svetn. Misijonski otročiči hi potem izprosili naši deželi obilo božjega blagoslovu, kar je mnogo več vredno, kakor če je človek ... milijonar. XXIV. Če bi bil jaz milijonar in hi imel recimo 10 milijonov, bi jih razdelil Inko-Ic: 1 milijon bi dal za dom (da bi si kupil hišico s poštenim stanovanjem, da bi vse oblekel, obul in za druge malenkosti, ki uiso malenkosti). 1 milijon bi porabil zn siromake našega mesta. 2 milijona bi si sam shranil za bodoče življenje. 2 milijona bi dal zn fond, katerega letne obresti bi šle ^Slovencu«, da bi se izpopolnil, da bi imel več naročnikov in da bi privede! več ljudi na pot k Luči... 4 milijone bi pn dal za sezidavo Mladinskega doma (cenena hrana in stanovanje za do-raščajočo mladino, čitalnica zn vse in knjižnica, ter zn dijaški list za vso mladino, v katerega bi mladina lahko pisala in v katerem bi bili vedno npo-logetični članki, da mladina ne zaide s poti... XXV. Če bi imela milijone, bi zahtevala izgon i/, države vseh tujih podjetnikov, tovarnarjev — ki so z žulji naših ubogih delavcev — težko zaslužene milijone nesli zase spraviti v tujo državo — in s tem povzročili delavsko krizo. Podjetja bi prevzela in z milijoni zaposlila vse polrebne delavce v naši državi. Medved straši Metlika, oktobra. Dne 13. oktobra ob mraku etn peljala Rojiovževa Tone in Jože iz Božnkova steljo iz geršičkih stelni-kov. Nad Primostkom, nad mostom, že pod vrhom klanca v smeri proti Metliki, sta konja začela nenadno hrznti in postajati. Le nerada sta še šla par ko-korakov, potem pa nikamor več. Fanta eta postala pozorna, kaj bi bilo in kar groza ju je spreletela, ko sta nekaj korakov pred seboj videla nn cesti veiiko zverino, ki je brezbrižno pod rsavala čez ce.sto. V tem je zverina postala in pogledala proti vozu, večkrat široko odprla gobec in pomlasknla z jezikom. Presodila etn fanta: lo mora biti medved, toda kaj storiti? Eden je pograbil hilro vile, če «i bo mogel z njimi kaj pomagati. Zverina je nekaj hipov poštnin, se okrenila in hilro izginila v gozd v smeri prot; Krivoglavicam. Krvav spopad Ptuj, 19, oktobra. Včeraj, dne 18. t. m. okoli desetih zvečer sin se vračala brata Krnjnc, doma iz Nove vasi pri Ptuju, iz gostilne domu. Na križišču pri osnovni šoli pa ju je napadla večja gruča fantov iz okolice Pluja ter prizadela Tomažu Krajncu več ran. Dobil je v levo nogo nad kolenom štiri ubod-Ijnje, eno rano na levo stran glnve in na palec desne roko dva zareza. Krajnca jo našel stražnik v Rajčevi ulici ležati v nezavesti, zbudil ga je in privcdel na stražnico. Takoj so poklicali zdravnika dr. Vrečka, ki mu je za silo rane obvezal in odredil prevoz z rešilnim avtom v bolnišnico. Rane niso smrtno nevarne, pač pa, če bi ga stražnik pravočasno nc bil našel, bi bil fant izkrvavel. Vzrok temu je najbrž slaro sovraštvo in vinjenost. Zopet vlom v Trebelnem Trebelno, 17. oktobra. Danes v zgodnjem jutru ob 2 in pol je bil izvršen vlom v trgovino g. Franceta Kleinenčiča. Zlikovci so imenovanemu povzročili veliko škode. Denarja v golovini so odnesli približno 3000 dinarjev, prnv zn toliko tudi blaga moškega eajga, klotn in srajc ter tobaka. Gotovo pa je, da so brezvestnežl razmere dobro poznali, kar pričajo okoliščine, da so Inko pozno odšli. Prilike zn opazovanje so imeli dovolj. Zvečer namreč so pri Klemenčičevih obtrga-vali korenje do pol ene. Gospodar sam je bil še ob 2 zunaj, na kar je šel sam In družina spat. Zn tem pa ee io tnornl vlom fnkoi izvršiti. Vidi du sc, da so so zelo mučili, predno so toliko razmajali železno ograjo v oknu, da so mogli noter. Pustili so tudi krvavo sled prstov. Dobro so tudi vedeli, kjer ima skrit g. Klemenčič ključ od miznice, ker je niso odprli z vitrihom, ampak s ključem, ki je bil skrit ob miznici. Drobiž so pa raztresli po cesti ob pokopališču; morda zato, dn bi zabrisali sled. Tudi so prinesli od posestnika Miklavčiča brezovo deblo, da so ga rabili za vzvod. Vse to okoliščine govore, da niso mogli biti od daleč. Nn Trebelnem nimamo miru pred raznimi tatovi. Komaj so orožniki spravili na varno eno tatinsko »bando«, že jo na delu dragn. ljpnmo, dn bo ludi tu prišla v roke pravico. Ljubljana Ulica - ob senzacijo Otrok se je izgubil. Ljubljana, 19. oktobra. Sama ni vedela kdaj, sama ni vedela kako: kar nenadoma se je znašla sredi ulice čisto sama. Kakor plaha ptička, ki so ji zlato prostost ukrali in jo v tesno gajbico zaprli, se je zbegano ozrla okoli sebe — in drobno srce ji je stisnila črna groza. Tuji, neznani obrazi so brezbrižno hiteli mimo ... zdaj zdaj se je v monotono pesem ulice zasekal preglušujoč vzkrik avtomobilske hupe, kakor da je nekdo iz predsmrtne bolečine blazno zakričal ... zdaj zdaj je kdo koga glasno pozdravil... zdaj zdaj se je kdo rezko zasmejal--— »Mama!« Nekje sredi neskončnega Oceana razbit čoln, nekje sredi neskončnega Oceana neznaten otoček, iia otočku majhna brodoiomka, vsenaokoli nje bu-čanje in besnenje razburkanega morja — moj Bog, le do kam bo prodrl iz te strašne, te brezupue samote njen tožeči klic? — — — Brodoiomka si je Sla z drobnimi prsti pod oči iu zadrhtela v krčevitem joku. Njen klic je pogoltnila zamolkla pesem ulice, njene solze pa so kakor signalne lučke zablestele iz noči in zbudile pozornost mimoidočih. Dvoje, troje ženskih obrazov se je sklonilo k njej. Najbližji obraz se je ves v bežnem sočutju raznežil: »Čigava pa si, punčka?« Le čigava neki nnj bi bila takale drobna, ne-godna punčka, vas vprašam, le čigava neki? Mamina je — to je povsem jasno in naravno! Dn jo le morejo tako čudno, tako neumno izpraševati... »Povej no, čigava si.« »Mama! Mamica! je klicalo srce, s solzami zalito oči pa so iskale med kopico radovednih obrazov — njen mili obraz... »Vsaj to nam povej, kako ti je ime.« Mama ji pravi »dušica zlata,« očka ji pravi »miška«, ko bo pa začela hoditi v šolo, bo zapisala na tablico »Micka« — takšno je njeno pravo ime. Toda kaj vse to koga briga? Mamo išče, mamo ji vrnite — vse drugo je ne zanima! »Odkod pa si? Daj no, govori! Ali si mu-tasta?« Nekje v predmestju je rožnat vrt, v vrtu je bela hišica, v hišici je soba polna solnca in smeha — tam je doma, tam, pri očku in mami. Lahko bi že to vedeli sami, kaj bi jim pravila! »Križ je s teboj, punčka, križ. Kako boš pa našla mamo, če nič ne boš govorila?« Skozi gruče radovednežev se je priril stražnik, ki si bo pač vse življenje zaman prizadeval, vsiliti svojemu dobrodušnemu obrazu strog uradni izraz. Nič bolj grotesknega in tragikomičnega nn svetu menda ni, kakor takole brezupno, brezplodno prizadevanje... »Knj pa se je zgodilo.?« je pobarat. >Nič posebnega.« je zamahnil z roko neznanec г očmi, trudnimi do smrti in z obrazom kakor smrtna maska, »nič posebnega. Otrok se je izgubil...« (Je morda z naslado grebel v trpko dognanje nekje nn dnu. tn mož. v trpko dognanje in v skrito bolečino: Toliko se jih dandanes izgubi — velikih in majhnih — en izgubljenec več ali manj — kaj bi tisto! Počasi se bomo vsi izgubili...) ln je šel dnlje — živa slika človeka, ki ga na svetu ničesar več ne more presenetiti, ničesar več še bolj ubiti, ker je že do kraja ubit... Stražnik je prijel punčko narahlo za brado in ji dvigni! objokani obrazek. »No, kaj pa je s teboj? Ali si mamo izgubila? Le nič ne jokaj, jo bomo že našli, že. Saj se ni v zemljo udrlak »Pa poidi tačas z menoj.« jo je zavabila in jo pokroviteljsko prijeln za roko tuja gospa. O tisto pa že ne, da bi svojo mamo zamenjala zn drugo, o tisto pa že ne! Z obupno odločnostjo se je otresla tuje roke in še huje zaplakala... Obroč radovednežev okoli nje se je zgostil. Cenjenim damam vljudno sporočam, da sem poleg salona za gospode, otvoril tudi frizerski salon za dame, kjer bom izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela, — Vljudno se priporočam v obilni poset MIRKO ZALETEL, frizerski salon za dame in gosnode, križišče Rimske in Bleivveisove ceste. Stražnik se je z mogočnimi ramami uprl ob živo steno človeških teles in jo narahlo odrival nazaj: »Tak — dajte se no raziti! Saj vidite, da ni nič.« Ljudjo pa smo že takšni: ne damo se knr tako na lepem prikrajšati za dogodek, ki obeta dozoreti v senzacijo. Kajti so danes tako hudo resni časi, da bo kakor vsega drugega — nazadnje tudi senzacij zmanjkalo. Vse kaže, da kriza tudi njim ni prizanesla. (Morda se bo našel kdo, ki bo sprožil toli važen predlog: začnimo uprizarjati umetne senzacije! Naše ulice zehajo od dolgočasja, molčijo, hrepenijo — in čakajo...) »Tak — dajte se no raziti! Saj vidite, da ni nič.« Senzacija pa je bila v porodnih krčih. Zdaj zdaj bo zadihalo tisto veliko, razburljivo, grozotno, tako željno pričakovano, zdaj zdaj bo planilo med množico in ji nasitilo lačne oči... Prve skrivnostned oraneve so se Se jele trgati od ust in rasti v globino in širino: Pikanten družabni škandal... Ljubavni roman mlade žene... Mati zver ... Publike se je polaščal nemir. Tedaj pa--- Ali ni pogledalo solnce izza črnih oblakov? Ali ni zažarela vsa ulica v zlati luči? — Dvoje jasnih oči je planilo skozi živo steno človeških teles, dvoje ljubečih rok se je razprostrlo in priželo drobni obejkt ljudske radovednosti nase — »Ti hudobna, ti zlata punčka moja, da mi kaj takega naredišl Joj, kako sem se bala zate...« »Mama... mamica ...« Klic sproščenja, kakor da se je skala zavalila od srca. V pobožnem objemu jo vse hudo zamrlo. Alala brodoiomka je našla svoj pristan ... Publika je bila ogorčena. Publika je bila užaljena. Publika se je razočarana razšla. Senzacije ni bilo ... »Takle genljiv prizorček sredi ulice — moj Bog, kako nezanimivo!« Zajel sem v kamero duše obraz, ki je te besede pljunil iz sebe: bil je blaziran in top kakor sodobnost sama. Še daues mi ua dnu kakor kamen — siv in mrtev — leži. M. K. Napadalci izsledeni Celje Ljubljana, 19. oktobra. Včerajšnji »Slovenski list« je poročal o žalostnem dogodku v Zgornji šiški, kjer so trije delavci v spopadu zabodli hlapca Garbasa do smrti, hlapca Podobnika pa ranili v hrbet in v roko. Policija je še ponoči izsledila vse tri domnevne »Štajerce«. So to delavci v tovarni porcelana Karlovšek v Zgornji šiški, in sicer 25 letni Mirko Cajhen, 33 letni Viktor Novak in 39 letni Dragotin Bele, vsi iz občine Pregrade v Hrvatskem Zagorju. Cajhen in Bele, ki sta bila najprej zaslišana, sta izpovedala o dogodku približno lako, kakor je poročal »Slovenski list«. Deiula sta, da je bil Novak teden dni nu dopustu kakor Cajhen, ter sta s seboj privedla v Ljubljano tudi Beleta. Izpovedala sta, da so bili izzvani na Vodnikovi cesti, ko so mirno jedli in pili. Skupina šestih hlapcev pa je bila bolj pijana kakor oni. Garbasa in Podobnika je z nožem obklal Novak. Novak je pravkar rezal meso in kruh ter je imel uož kar v rokah. Kai bo danes Drama: Zaprta. (Gostuje v Celju s »Kralj na Betajnovi). Opera: »Damski lovec«; »Car se fotografira-:. Red B. * © Pevcem »Ljubljane«. Pevska vaja celotnega zbora drevi ob 8. v beli dvorani Uniona! — Polnoštevilno in točno! — Pevovodja. 0 Belckranjci! Odbor za pomoč po suši in toči prizadetim kmetijam v Beli Krajini sklicuje v sredo, dne 21. t. m. ob 20. v hotelu Bellevue svoj redni sestanek. Ker so na dnevnem redu važni sklepi glede bodočega dela, vas, rojaki prosim, da se zavedate svoje dolžnosti in se sestanka udeležite polnoštevilno. O Zadušna sv. maša za pok. Vtadimirja Gor-tnna in drugove se je šršila v nedeljo 17. t. m v cerkvi sv. Jožefa. Božio daritev je opravil prelat g. univ prof. dr. Slavič. Cerkev je bila nabito polna iu vsa množica :e prisostvovala zadušnici. Ubrano pet ie, zlasti: »V solzah nanie mislimo«, je zelo ganilo navzoče. A najbolj veličasten ie bil pogled na morje udeležencev in udeleženk, ko so resnih obrazov zapuščali cerkev po božji službi. Osobito mlajši rod je bil zastopan. 0 Za pokojnim Francetom Ogrinom se bo brala maša zadušnica v sredo, dne 21. t. m. v župni cerkvi sv. Pelra ob 7. ziutraj. © Kandidatna lista za Ljubljano. Sodišče je včeraj potrdilo kandidatno listo za Ljubljano, in sicer kandidirata g. min. dr. Kramar in njegov namestnik g. Ivan Tavčar, komisar OUZD. — Oba kandidirata na drž. listi g. predsednika vlade Petra Zivkoviča. 0 G. Mr. Sušnik ni odstonil. Z ozirom na našo notico -Mr. Sušnik odstopil od predsedstva Mestne hranilnice« v štev. 237. z dne IS. t. m. smo prejeli od g. Mr. Sušnika: Dovoljujem si Vam vljudno javiti, da ta Vaša vest ni točna, ker nisem odstopil od predsedstva Mestne hranilnice ljubljanske, temveč sem no zdravniški odredbi zaprosil za daljši bolezenski dopust.« 0 Fotoamaterji! Ustanovni občni zbor Foto-kluba 'Ljubljana, danes ob 20 v zadnji sobi Narodne kavarne. Ne pozabite! © Botot. glavno zastopstvo Vlado Turk, Strelišče 24. Telefon 2304. Pozneje v baraki se je Novak še celo bahal ter kazal okrvavljeni nož: »Vidiš, s tem sem jim pomagali« Rane drugega ranjenca Podobnika so se k sreči izkazale za nenevarne ter je bil Podobnik takoj odpuščen iz bolnišnice ter ga je danes popoldne policija zasliševala o dogodku, prav tako tudi ostale štiri hlapce, ki so bili v Garbasovi in Podobnikovi družbi. Novaka, ki je glavni krivec, policija^zaslišuje nocoj. Mitničar Ivan Stritih pa je pri preiskavi izpovedal tako, kakor je poročal včeraj »Slov. list«. Ta žalostni dogodek je vzbudil v mestu, zlasti v šiški, veliko vznemirjenje in vsak pošten človek obstoja grozno pijančevanje, ki se je razpaslo v šiški, zlasti v tamkajšnjih dalmatinskih vinotočih. Streljaj daleč od kraja žalostnega dogodka je gostilna, kjer so ljudje še dobrih pet ur po dogodku popivali, tako malo jih je pretresla vest, da je bil komaj nekaj korakov vstran od njih umorjen človek, katerega smrti je posredni ali neposredni krivec pač alkohol. OSoboho znižane cene celotne manufaHfure los. Snof, Ljubljana 0Družini Sarmanskih je že boljše. Včerajšnji »Slovenski list« je poročal o tem, da se je zastrupila družina brezposelnega delavca Nikolaja Sarmanskega, ruskega emigranta, stanujočega v ruskih barakah na Masarykovi cesti, ker je jedla pokvarjene gobe. Najbolj nevarno je bilo stanje očeta Nikolaja, na tudi njegova žena Rozalija, 5 letni sinček Vladimir in dvebtna hčerkica Helena so se zelo slabo počutili. Crez noč pa je vsem štirim v bolnišnici odleglo in bodo najbrže vsi v kratkem odpuščeni iz bolnišnice. Zrmsfee suknje, ob'eke in vsa druga oblačita za gospod? in deco nudi v na večji izbiri J. Mačeh, LjubUana, Aleksandrova cesta 12 Iz rffw«f»4»ne0o fivVenio Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani bo imelo svoj občni zbor jutri v sredo, dne 21. oktobra ob 17. v knjižnici Narodnega muzeja. Udruženje jugoslovanskih inženerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki ee bo vršilo v četrtek 22. oktobra ob 20 v družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1 (»Kazina«l. Predaval bo gosp. inž. Janko Matkovšek o predlogih za ureditev prometa na Ajdovščini Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. Ustanovni občri zbor Mestne organizacije Narodne odbrane v Ljubljani se vrši 21. oktobra 1931 ob pol 21 zvečer v salonu restavracije hotela Štrukelj. Udeležiti se ga moraio vsi dosedanji člani Narodne odbrane in vsi oni, ki eo ee doslej prijavili. 'et Smrtna kos«. V javni bolnlSnlci je umrl v soboto, 17. t. m. 58-letni mizar Ilrovat Anton od Sv. Primoža v okolici Št. Jurija ob j. žel. — V nedeljo, 18. t. m. je umrla v bolnišnici Mirnik Terezija, 56-letna posestnikova žena iz Lopate. —i Za gradom št. 8 je umrla v nedeljo, 18. t m. 79-letna zasebnica Oberžanova Jera. — N v m. p.I 0 Aretirani žongler in berač. Celjska poli* cija je aretirala v nedeljo, 18. t. ni. nekega Blatnika Alojzija iz Brežic. Izdajal se je po svetu za akrobata in razkazoval po gostilnah svoje žongler-ske trike, vines je pn beračil. Bil je že pred nekaj dnevi aretiran v Celju in odpravljen v domačo občino, pa se je že čez nekaj dni vrnil v Celje, kjer je bil aretiran zarndi prepovedanega povratka in izročen v zapore sodišča. 0 Polovična vožnja za člane SPD. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani je izdalo sledeči popravek k odloku, ki se nanaša na železniške ugodnosti: »Legitimacije onih članov, ki se poslužujejo ugodnosti polovičnih voženj v skupinah po C oseb, morajo biti vidirane od ravnateljstva drž. železnic. To se bo vršilo nn isti način kot svojčas pri trikratni polovični vožnji.« Člani, ki žele izrabljati to ugodnost, naj prineso svoje legitimacije blagajniku Savinjske podružnice SPI) v Celju g. Vrtovcu na Kralja Petra cesti. Slike in legitimacije morajo biti lastnoročno podpisane po članih. -0Г Cankarjev »Kralj na Betajnovi«. Opozarjamo ponovno na današnjo predstavo »Kralja na Betajnovi« v mestnem gledališču. Igra ansambl ljublj. Narodnega gledališča v režiji g. Debevca. Preskrbile si vstopnice v predprodaji v trgovini Goričar in Leskovšek na Kralja Petra cesti. 0 Šoferski izpiti in pregled vozil. Okrajno nnčelstvo razglaša, da se bodo vršili šoferski izpiti obenem s pregledom motornih vozil v četrtek, 22. t. m. ob pol devetih predpoldne pri mestnem magistratu. Natančneje glej uradni razglas. d Prosvetni teden KPD. V skrbno sestavljenem referatu je v petek orisal zdravnik celjskega zdravstvenega doma dr. Josip Fišer velik socijalen pomen higijenske zaščite ter podal v širokih obrisih sliko o naši organizaciji higijenskih domov. Predavanje bi pač zaslužilo od strani celjskega občinstva več zanimanja! Vzorno je rešil svojo nnlogo tudi šef tuk. ekspoziture OUŽD Viktor Šmigovc, ki je v izčrpnem referatu objasnil določbe znkonov o bolniškem in nezgodnem zavarovanju. Koliko jih je, ki so jim pojasnila o zavarovanju krvavo potrebna, pa niso prišli k predavanju! V nedeljo je za zaključek prosvetnega tedna govoril o občinski upravi župan okoliške občine Alojzij Mihelčič. Veseli smo bili priprostih fnntov, ki so v lepem številu posetili predavanje v občinskih zadevah izkušenega praktika. — Katoliško prosv. društvo je napravilo s prosvetnim tednom poizkus, ali je med občinstvom dovolj veselja za sistematično izobraževanje nli ne. Rezultat moramo resnici na ljubo imenovati bolj klavern. Morebiti se je zdel progrntn komu preveč vsakdanji in prednvntelii premalo strokovnjaki in učeni. Ne delajmo nikomur krivice! Odbor KPD se predobro zaveda, da zlnsti mladi ljudie očitujeio v najvsnkdnnjejših zadevah naravnost neverjetno zmedenost stvari in pojmov, zato je sestavil tako tehten in važen spored, domnči govorniki pn so se tudi izredno potrudili, da bi poslušalcem v krat« kih besednh podali to. kar so od njih pričakovali. Odbor KPD se vsem predavateljem za naklonjenost in trud najiskreneiše znhvaiiuje. 24. in 25. oktobra: »Junaki Kristusa Kralja«. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek, 20. oktobra: Gostovanje v Celju (KRALJ NA BETAJNOVI). Sreda, 21. oktobra. PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE. Red E. četrtek, 22. oktobra: VEST. Red C. Petek, 23. oktobra: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Torek. 20. oktobra: DAMSKI LOVEC, CAR SE DA FOTOGRAFIRATI. Red B. Sreda, 21. oktobra: Zaprlo. Četrtek, 22. oktobra: LATERNA. Red A. Petek, 23. oktobra: LEVSTIKOVA PROSLAVA izven. Dramske cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 20. oklobra ob 20: »VOLPONE«, Ab. C. Sreda, 21. oktobra ob 20: ZEMLJA SMEHLJAJA. Ab. A. Četrtek, 22. oktobra ob 20: »MAYERLING«. Ab. B. Poizvedovanim Našla se je zlata verižica brez obeska. Poizve se I. Habič, Sv. Florijana ulica 24. Kulturni obzornik Juš Kozah: Sentpeler, roman Med sodobnimi slovenskimi pisatelji je Juš Ko- j zak tisti, ki je naši kritiki še najmanj prišel v zobe. , Ko je izšla njegova povest »Beli mecesenc, se no- j beden ni potrudil izluščiti elementov in oblikovnih svojelvenosli tega dela, še manj pa, da bi preiskal .koreniie posebnega debla našega sodobnega slovstva, ki se košati na desno do Golnrja, na levo do Bevka, in iz katerega raste Juš Kozak. Ob »šentpetru« se bodo morali naši kritiki ustaviti. Delo, ki je izhajalo pred leti v »Ljubljnn-.«kem zvonu«, je zdaj izšlo v knjižni obliki. Zdaj je torej možno pregledati, presoditi in oceniti ogromno suov, ki jo je nngromadil pisatelj v »Šentpetru« — saj je to delo najobSirnejsi tekst iz povojne dobe slovenskega slovstva. Tega smotra seveda te vrstice nimajo — saj •se dnevnik ne more ukvarjati s takimi problemi. Opozorilo naj bodo tistim, ki si beležijo zanimive pojave iz našega književnega življenja. Šentpetersko faro in kos zgodovine njenih prebivalcev je zajel Juš Koznk v tem romanu. Vestno in natančno je preiskal pisatelj vse posebnosti, vse zanimivosti malega otoka, ki je med ljubljanskimi predmestji skoraj docela neodvisen in knkor odrezan od vsega ostalega svetn. Mesarska zadruga tvori nekako vrhovno oblnel, ob kateri se razrašča dejanje in nehanje šentpeterskih faranov. To obliko ! človeškega sožitja, ki spominja v malem na obliko 1 beneške ali dubrovniške republike na jugu, na severu pa hanzeatskih mest, je umel priknzati Kozak z, vso zaverovanostjo in jo oteti pozabi. Stiki 7. zunanjim svetom so le trgovski, vse drugo se drži čvrsto ureditve medsebojnih odnošajev, zaukazanih po spoštovani ln močni orgnniznciji obrti v znamenju mesarske eekire. ki je simbol poštenja in časti. Kakor je delo široko zasnovano, nnin prikazuje vendarle samo usodo Znmejčevega rodil. Žalostno in bridko usodo, moram reči, zakaj ne da bi nam pokazal gotovo zanimivi pojav napredka in rasli neke rodbine, se je pisatelj rajši lotil opi.sovnnjn njenega razpadanja po vzoru tragedije Budden-brookov, kakor jo je nnpisal Thomns Mnnn S tem pn niknkor ni rečeno, da je Kozak posnemnl nem-škegn mojstra, zaknj rnzen nnknznne identičnosti linije, ne opazimo drugih podobnosti, mnrveč moramo poudarili, da so značaji in dogodki docela »šent-peterski«, to se pravi z drugo besedo, da so zrasli popolnoma na domačih tleh. Mordn pn niti konceptu •>šentpelrat ni kumoval Thomns Mnnn, mnrveč je Bog vedi zakaj tako. da se pisatelju zdi večjega truda vredno opisovali rnzpndnnje nego nnpredek in grndbo... razvaline govore knjižnemu oblikovalcu bolj živo nego procvit. Ha priknže zgodbo Zamejčevili, je Kozak priklical 11:1 oder dejnnjn ogromno število oseb. Poleg glavnega dejanja je nanizal še druge dogodke, ki služijo manj plastičnosti ožjega dejnnjn kot drugim smotrom, ki jih je imel pisatelj pri delu, zlasti pa podpirajo njegove v folklorlstiko ithnjnjoče nmbicije. Tako služijo premnogi dosti jadrno opisani ljudje lo v izpopolnitev okvira pri vprizoritvi raznih običajev in navad ŠPntpeterčnnov pred očrni čitatelja — pust, svnlbn, pogreb itd. Pestra množicn nastopajočih oseb služi pisate-1 ju tudi za izravnavanje kdaj pn kdaj preveč enosmernega tipa glavnih junakov in junnkinj, to ee prnvi. dn je hotel podnti avtor čim popolnejšo sliko najrazličnejših značajev poleg na zunaj prilično lut-kasto stereotipnega vodilnega elementa šentpeler-ske fare. Tako je razumljivo, da je izdelal 7. veliko skrbnostjo like farnih beračev, Škofičke in drugih, od oblnsincgn, cehovsko-aristokratskega elementa bolj oddaljenih ljudi. Posebno pozornost zasluži med berači Svedrač, ki v nekaterih potezah spominja na Reveža v v Belem mecesnu«. Todn knr je bilo nemara Kozaku najbolj pri srcu, to je, da bi prikazal bridkosti in težave, upe in obup človeka, vklenjenega na lesnem prostoru in odvisnega od soljudi, pa vendar sočloveka potrebnega, zakaj samota mu je istovelna s smrtjo. Temu poslednjemu Človeškemu dogodku, v katerem se iztečejo vse tako živahno opisane Človeške straetl, je posvetil Juš Kozak v svojem romanu 7. notranjo napetostjo napisanih strnni: premnogo z notranjo napetostjo napisanui st Umiranje in smrt je glavni motiv njegove k njige. vsikdar nnstopn smrt kol rešiteljica, tudi tedaj, kadar je na videz najbolj kruta in brezobzirna. K smrti ee zatekajo vsi ljudje, naj pridejo pred njene dveri po tej ali po oni poti, presenečeni ali dolgo in vestno pripravljeni. Ni, da bi ponavljal vsebino »Senlpetra«. Preveč je dolga zgodbn in preveč zamotana, da bi jo smel na kratko povedati. Saj se — to moram ugotoviti — niti avtorju samemu ni posrečilo zgnesti vsega gradiva v vezano in solidno epojeno stavbo, marveč se mu je razlezlo lako, da so ostale luknje in odprti, nedodelnni nastavki. Ie z eno besedo nakazani in nerazpleteni dogodki, viseča mesta, poleg prebojnega in prekošatega opisa potankosti. Temu je krivo dejstvo, dn je Juš Koznk izpisal odlomke in jih nanizal, skrbeč zn izbrušenest detnjla, ne da bi se oziral na izgled končne podobe. S to označbo smo se približali Koznkovemu slogu. V dveh. treh besednh ga ne moreš označiti. Le nekaj misli nnj tu zabeležim: Kljub renlistiki prizorov, ki nam jih avtor rad opisuje s podrobnostmi in do zadnjega giba, imam vtis, da sestavlja Juš Koznk svoj spis z impresionističnim očesom. Razloček ined svetlobo in senco je v njegovi knjigi po-gostoma zabrisan, niansiran že v tvarini sami, ki neredko spolzi v mrzlični in prividni svet. Ponekod je pa zavestno niansirnl in se obrnčal v simbolizem. Tako so simbolistični zaključki posameznih poglavij, razni pojavi v prirodi, pomen jagnjedi itd. — Jezik mu je lep in čist, a čudno razdeljen v krepko odsekanost ter v teslenost. Kompozitorična napetost prikazanih prizorov le prerada vara čitatelja, da ne vidi te notranje neskladnosti, ki je morda ves čas Kozakovega načina pripovedovanja v nji. Tej rahlo patetični dikciji se prilega tudi Kozakov način gledanja. Dasi kipi fabula v obilici razburljivega dogajanja, napete istorije in strast-uosti, 60 noeilelji tega pripovednega jedra zelo tipizirani, njih kretnje v življenju so že v naprej določeno in niti v najbolj nepričakovanih trenutkih ne presenetijo čitatelja s svojim notranjim zadržanjem. Koznk vidi svoje osebe žive pred seboj, a zmerom jih kakor naslikane prikaže: Tudi kadar odpenjajo suknjiče, so zaprte v tipe svojih značajev. Edino izjemo tvori župnik Rozman, ki je dušeslovno naj-bolie prikazan med vsemi osebami romana. Epično zasnovano dejanje »Šentpelra« dviga plaho lirična izpeljava skoraj v vsej knjigi v tisto sfero, ki označuje naše impresioniste od Golarja do Bevka. A temu poglavju je treba, kakor že uvodoma omenjeno, posebnega raziskovalca. še to: Za natis v knjigi je Juš Koznk zelo temeljilo predelal prvotno »Zvonovo« besedilo. Pri površni primerjavi sem opazil, da je marsikateri odstavek izpustil, mnrsikaterega skrčil in nnpel, a skoraj vsak stavek nekoliko opilil. s.š. Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine. Sestavil J. Koštial. Drugi natisk, 1931. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Cena za ude Din 6, za neude Din 8. Za knjigo je najboljša ocena to, ako je knjiga hitro razprodana. Da so vsi, ki jim je do pravilne slovensko pisave, bili prvega Brusa veseli, je dokaz, ker je tako naglo pošel. Zato je prof. J. Koštial priredil drugo izdajo, ki jo je tudi pomnožil (za osem strani). Brus je za vsakega, ki piše in res hoče pisati pravilno, knjižica, ki niora biti nenehomn poleg Brezuikovegn Pravopisa na pisulni mizi. Brus ni Pravopis, da bi kar vsako slovensko besedo dobil v njem. Brus je brus, ki brusi rjo najbolj navadnih napak v pisavi in vezavi. Po časopisju in tisku so je znredilo mnogo napak, ki so prišle v nepotrebno, kvarno rabo. So tako pogoste, da celo dobro podkovanega slovničarja begajo. Dokler ne dobimo celotnega Pravopisa, nam je Brus nujno potreben. Največ bo vsakemu koristil, če ga knr sjio-lomn vsegn prebere. Snj si ne bo vsegn zapomnil, toda hitro bo potem nnšel to, knr bo iskal. Nn pr. »zaori« pesem je bilo nekdaj imenitno zapisati, tedaj, ko so si pisavci izposojali slovanske besede od vseli vetrov samo znto, ker so niso potrudili do domaČih. Brus ti pove: oriti je srbohrvaška beseda. Po naše sc pravi: oglašati se, glasili se, razlegati so, odmevati. Ali: »začetkom seje« pišejo vsevprek. Napnčno je. Prav: ob začetku seje, v začetku. Ne: j »koncem zime«, ampak: konec zime, ob koncu. To-I rej takih popravkov ti nudi Brus. Kdorkoli pišeš, I ga kupi. Dobiš ga po veeh knjigarnah. Dnevna kronika K nafaečj sadni razstavi na Slovenskem Ptuj, 18. oktobra. Društveni dom, kjer se je vršila sadna razstava, je spet osamel. Krive ulice, ki se zlomljeno zvijajo proti Dravi, bodo spet poredko odmevale od konjskih kopit. Predrio se to zgodi, potegnimo še črto In napravimo zaključek s številkami. Sadna razstava, ki je padla v dni od 11. do 14. oktobra, je bila največja slovenska razstava te vrste dosedaj. Dočim je drugod okoliš manjši, obseže navadno le okraj, je ptujska objela vso Dravsko banovino. In tudi drugače ptujska poseka ostale. Na razne načine so se priprave vršile tri mes' ce pred slavnostnimi dnevi, 1Г.ОО je biol odposlanih dopisov in vlog, lepakov okrog 2000. Število razstavljavcev pride do številke 82, med temi je bilo 54 samo sadjarjev, ostanek odpade na druge poklice, ne izvzemši tukajšnje ple-tajne in trgovcev za sadno orodje. Če se omejimo n« blago, moramo reči, di je pestrost prevladovali zlasti za oči. V najrazličnejše zaboje so vložili sadje, v sode, košarice in gajbice poleg predpisanih strokovnih zabojev: amerikanskih je bilo 3 8. Glede sort je bilo sadje ,zelo omijeno; za vodilo je služil sadni izbor. Kar pa se tiče kakovosti, je treba priznati, da je bilo izredno lepo. Škoda, da iz mnogih krajev ni bilo primerno za namizno sadje, ker je bilo poškodovano po toči. Obrodilo pa je po večini, kot se je videlo, povsod dobro, na Štajerskem kot v Slovenski krajini, po Kranjskem na Dolenjskem in Gorenjskem. En kilogram prve kakovosti in sorte je stal 3—5 Din, druge kakovosti in sorte 1.50—3.50 Din, tretje od 0.50 do 1.50 kilogram. Razstava je zbrala sadjarje in kupee iz vse Dravske banovine. Nudila pa je celo več kot samo sebe. Ob tej priliki se jo vršilo 9 poučnih preda-vnnj, en sadjarski tečaj in en sadjarski s' od. Od б. do 0. oktobra pa se je 35 oseb na sortirnem in pakovalnem tečaju usposobilo v vlaganju sadja. Vodili in poučevali so na njem ravnatelj Štajerske sadjarske zadruge g. Rudi in gg. Žgeč ter Apnenc od Vinarske šole. Tečajnikom je razstavni odbor brezplačno preskrbol stanovanje in hrano. Prireditelji so imeli pred očmi dvojen namen: gospodarsko-trgovski in sadjarsko-poučni. Gmotni uspeh je povoljen, moralno zelo zadovoljiv. Ker je razstava padla ravno v čas grozdne trgatve in ker se je vršila v najtežjih gospodarskih prilikah ter pri težkem denarnem trgu. se je ni udeležilo toliko sadjarjev, kot bi jih pričakovali pri zdravih razmerah. Kupci so prišli tudi iz inozemstva. Obiska je bilo mnogo. Pri pričetku je prisostvovalo nad 1000 oseb; razen pokrovitelja g bana dr. Marušiča in vodstva Sadjarskega društva za Dravsko banovino še dva ministrr in številno zastopstvo političnih, gospodarskih korporacij in vojaštva. Obisk je dosegel številko 5137 oseb in, kar je treba prav pohvalno omeniti, 33 šol, od katerih imenujemo domaČo ptujsko gimnazijo, uči-teljiščnike iz Cakovca in trgovsko akademijo iz Maribora. Razstavo je gmotno najbolj podprla kr. ban-ska uprava. Da je pa lako lepo uspela, si dele zasluge poleg central v Mariboru nekateri kmetijski odbori in sadjarske podružnice, predvsem ptujska s svojim vnetim tajnikom g. Sagaditiom. Častno je sod' lovala mestna občina, katere načelnik g. Bren-čič Miha je bil predsednik izvršilnega razstavnega odbora. Nikakor se vsaj 3 splošno oznako ne more iti preko prostovoljnih sodelavcev iz vrst ptujskih gospodarsko odločujočih krogov. Prirediteljem je treba k uspehu odkrito čestitati Uspeh bo v prihodnje še večji, če bo več in organizirane reklame. Sadjarji in drugi razstav-! ljavci bodo odlikovani z diplomami in sadnim orodjem, tečajniki za vlaganje sadja pa dobe spričevalo o sposobnosti v sortiranju in pokanju sadja. g"' M 'nc Dvo'n' samomor na PvJerhoht Tržič, 19. okt. Na Puterhofu nad Tržičem sta v soboto iz-inila Marija Ogrin, stara 23 let in 22-letni Franc iiiller, oba uslužbena pri veleposestniku Borno. Pri tem podjetniku so nalašč ustavili ves obrat, samo da so mogli delavci iskati oba pogrešanca. Našli so ju končno danes, oba s prestreljenimi prsi. Vzrok samoumora je najbrž nasrečna ljubezen, ker so njuno poroko ovirale neke ovire. MolocikVsiovvi nesreča Celje, 19. oktobra. V nedeljo 18. t. m. se je peljal 22 letni trgov-eki pomočnik pri Ma'd'ču Lednik Franc z motornim koleeom po Ljubljanski cesti. Nasproti pa mu e prišel neznan kolesar, ki ce mu ni znal izogniti. _ a onem mestu, kjer se odcepi z državne ceste pot proti Joštovemu mlinu, sta trčila skupaj. Lednik je pri tem tako nesrečno padel, da se je težko poškodoval na glavi in obležal nezaveeten na cesti. Rešilni avto ga je prepeljal v javno bolniS-nioo. Njegove poškodbe so takega značaja, da so bili zdravniki v prvem momentu mnenja, da se ne bo več popravil. Naslednji stan se mu ie malo zVoljSalo, ampak kljub temu je njegovo etanje še zelo resno. V kavarn! aret'rnn sfmulant Celje, 19. oktobra. Po raznih kraiih naše ožje domovine se že več kot eno leto klati mlad goljuf, ki povsod, kamor pride, simulira lakoto, izčrpanost in onemoglost. Izdaja se za visokošolca, ki potuje v Ljubljano peš, ker nima denarja. Vsled naporov in slabe hrane pa je tako izčrpan, da se še komai po koncu drži. Večinoma mu ljudje nasedajo, mu dado hrano, pijačo in navadno zbero še kaj denarja ki mu ga izroče za nadaljevanje njegovih .študijev. Pred kratkim je, kakor je policija informirana, skušal s svojim preizkušenim trikom potegniti ljudi v Skofji Loki, kjer ga je pa kmalu razkrinkal tamošnji zdravnik, na kar so ga spravili v občinski zapor. Goljufu je ime Anton V., doma iz Maribora, kjer je tudi nekaj časa študiral v gimnaziji. V soboto pa ee ie V. pojavil v Celju. Podal se je v kavarno Merkur, kjer so postali pozorni nanj zaradi njegovega čudnega in sumljivega vedenja. Opozorili so policijo, ki ga je aretirala in ga po ugotovitvi njegove identitete odpravila po odlonu v njegovo domačo občino. Imel je к seboj tudi neko kok>. ki ga je policija zanlenila, ker se ni mogel izkazati glede lastninske pravice. Knfpf?if Torek, 20. oktobra: Janez Kancijan, spozna-valec, Felicijan, škol, mučenec. Osebre vesti — Poročila sta se gospod Ivo Bajec z gospodično Nado Tomažič, poštno uradnico, hčerko gospoda Mira Tomažiča, predstojnika špedicije glavne pošte. = Poroka. V frančiškanski cerkvi v Mariboru se je 15. t. m. poročil g. Edvard Eder, urad-u:k v Šoštanju, z gospodično Natalijo Smanovo. — Obilo sreče! Novi grobotri ■f-V Krškem je umrl gostilničar in posestnik Karel Harelka. V petek so ga sorodniki m mnogi KrCani spremili častno k večnemu počitku N. v. p. -(• Aa i'ragorskem. Spet smo spremili železničarji postaje Pragersko enega svojih tovarišev na njegovi zadnji poti, ter ga izročil materi zemlji 15 oktobra 1931 na Crešnjevcu pri Pragcrskem. Umrl je nagle smrli Franc Goričau, kretnik državnih železnic. V imenu njegovih tovarišev se jo poslovil od njega v ganljivih besedah g. šef postajo Pragersko. Železničareko pevsko drušlvo »Pohorje* iz Pragerskega mu je ob odprtem grobo zapelo dve žnlostinkl. Počivaj v miru, dragi tovariš. Preostalim naše sožaljel Za grgranje ,,rt 1чИ*Р ппћ v vrs'n. г\» Snte'Mtie pnmlrlulnfn mnslrnntB m hkljulk , ....... te turo In pri- zknft n.. dom бп >r d ■ vn . ko ni • kil m — Fel or >'V н!ик di e • K'snflul !, llvul f I bud lo PosktiB'in steklcDlca fi Din dvoina >1 >11! oovgod. l'o |1 St 8 pnekimn li bII <1 ilvolilih ali i vel i spi'cijaln (i 2 t'ln brez daljnih stroSkov pri lekarnarju Kug.-n V. Foller, StuMca Uonja, F.lnatru 134 Suvtka banovin*. Nobena odpoved kavi, niti zvečer, ob nobeni uri, od nikogar, bodisi zdrav ali bolan, otrok ali starček, odkar imamo kavo Hag. Prava Izborna kava svetovnega |{lasa, katero radi nlenega vzorno dobrega okusa in popolne neškodljivosti pijejo milijoni ljudi — je kava Hag. Njen pomen za narodno zdravje je pismeno priznalo 27.000 zdravnikov. Ostale vesti — »Prager Presse« o Cankarja in Slovencih. Nedeljska »Prager Presse* piše: »V poljskem prevodu je izšla pod naslovom »Novele« proza Ivana Cankarja iz zbirke »Podobe iz sanj«. Prozo je prevedla Eva Mole, uvod pa je napisal V. Mole. Re-cenzentinja enega največjih poljskih dnovnikov, ki jo tudi sama odlična pisateljica, pa piše sicer dobrohotno o Cankarju, vendar pa trdi, da la pisatelj »v življenju ni našel nobenega uuievanja pri svojem malo načitanem ter na duhovnih in intelektualnih stvareb malo zainteresiranem ljudstvu.« Občudovanja vredno ie pomanjkanje umevanja, ki se zrcali v tej trditvi, že 1 1910. so imeli Slovenci le 14 odstotkov analfabetov, v starostni dobi od 10 do 20 let pa samo 3 odstotke. V 1.19-22 je Izhajalo 141 slovenskih časopisov in rcvi!. Dtužba sv. Mohorja, ustanovljena 1852, je štela I. 1919. 95.000 članov in je od svojega obstoja razširila že 20,000.000 knjig. K temu prištejmo še zelo široko delovanje »Matice Slovenske«. Ti podatki so morejo poljubno razširiti in naj bodo dostopni vsakomur, ki piše o slovenskih zadevah. Vsaj tisti naj se informira o njih, ki so mu zdi primerno, da sodi kur tako črez drn in strn o celem narodu, čeprav šteje samo dva milijona duš.« Tako zavrača češki vladni list krivično sodbo poljske pisateljico o Slovencih. — n ч/-« ♦ • d ч<1 i -' -r i • i »a Kalan mnogo tožaril In ni hote! odvetnikom plačati stroškov (to je bilo pred kakimi desetimi leti), so advokati izposlovali pri sodišču prisilno upravo njegovega posestva, oziroma užitka. — Podpisanega ga Dovča Ivana so na predlog županstva postavili za upravnika omenejenega Kalauovega posestva. Zakaj se dohodki porabijo, je odločevalo sodišču in tako Dovč ni smel in ni mogel svobodno razpolagati z dohodki. Pač pa je Kalan zahteval, naj Dovč dohodke njemu izroči. Ker nI dobil, kar je zahteval, se je maščeval.« — Ivan Dovč, Slape št. 9 pri Dev. Mar. v Polju. — Garjavost, smrkavost, steklina in vranični prisad, nalezljive živalske bolezni, ki so se pojavile v zadjih tednih v naših krajih. G a r j a v i so postali konji v Coklavci, okraj Črnomelj, na Bre-zovščini in Smihelu, okraj Novo mesto; nadalje se je ugotovila smrkavost konj na Vi-ševku in v Kozarčah, okraj Logatec in v Blatah, okraj Kočevje; steklina pa je zahtevala precej žrlev med psi, mačkami, prašiči in celo med konji iu sicer: v Gabreiah, Petrovčah, Trnovljah in na Malirebri, okraja Celje, v Gornjem gradu, v Bočni in Šmartnein ob Taki, okraja Gornji grad, nadalje Radni in v Skocianu, Krškega okraja, na Lakem, istoimenskega okraja, v Murski Soboti, okraj jednakega imena, ter pri Mihalovcih iu Ivanj-kovcih, okraja Ptuj. Kakor vidimo,. se je posebno razširila steklina, na katero nevarnost za človeka in živali prav posebno opozarjamo. — Ocetna kislina za zdravilo. Kadar oboliš, nikar ne poslušaj raznih »strokovnjakov«, ki bi ti svetovali vsa mogoča domača in učena zdravila. Najbolj zanesljiv je nasvet pravega zdravnika. Како daleč sega vpliv nepoučenih ljudi, kaže najbolj slučaj, ki se je pripetil v nedeljo enoletni kaj-žarjevi hčerki Ivani Berlec iz Srednje vasi v občim Hrušici. Otrok je bil bolan v grlu. Prišla je neka soseda, ki je svetovala naj dajo otroku piti v juhi — oetovo kislino O tej je žena slišala (od rajne tete svojega prvega moža, ki je to slišal od svojega bratranca, ki je bil zopet pri vojakih dolgo časa sluga vojaškemu zdravniku). Starši so tako zelo poučeno ženo s tako obširnimi zvezami res ubogali in otroku v nedeljo nalili v juho octovc kisline Otrok je nekaj te »zdravilne« juhe popil, nato pa obupno zavekal. Octova kislina je otroku že itak vneto grlo še bolj razjedla. Sedaj so starši otroka prepeljali v Ljubljano in ga oddali v bolnišnici. Zdravniki se tam zdaj trudijo, da rešijo otroka smrti, ki mu grozi. — Na dleto je padel. Včeraj dopoldan se je v Št. Vidu nad Ljubljano ponesrečil 16-letni delavec Jože Arko, uslužben pri Vrečku. Padel je na dleto in si poškodoval levo roko. Zdravi se sedaj v bolnišnici. — Lastniki starin in modernih umetnin se opozarjajo na današnji oglas v malem oglasniku, ua katerega posebej opozarjamo. — Ali ste ie vložili prijavo za zgradarino? Potrebno tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Cena poli Din 1.—. Rok za vlaganje je do 30. oktobra 1931 — Islotim se dobi tudi jako praktično navodilo za napoved tega davka. Knjižica obsega vsa pojasnila, ključe za izločitev mestne davščine, proračun osnovnega, dopolnilnega davka, zamudnih obresti in razne vzorce. Knjižico je spisal davčni kontrolor Leojiold No- Pogsd:l ie mas i. Znameniti čarovnik Belachi je po končani predstavi zapustil dvorano. Pri izhodu je zročil vratarju napitnino. Ves začuden jo gledal vratar od svojo rtiko, v kateri je držal napitnino, na zna men' lega čarovnjaka iu jo končno vzkliknil: »Res /.na misli uganiti!« Belachi je dal namreč v svoji raztreseno-ti vratarju eno Aspirin tableto, katore je vedno nosil sotioj, in lahko si pred Javljamo začudenje, čo zvenio, du so vratarja ravno mučile revmatične bolečine. vnk. Komad stane Din 25.—. Vsakemu hišnemu posestniku toplo prijioročamo lo knjižico. — Radio Tbernia Laško je edino termalno kopališče, ki vzdr/uje tudi pozimi redni obrat Sobe iu hodniki so kurjeni. Radio-termalno zdravljenje revmatizma, živčnih bole/ni, ženskih bolezni i. t. d. podpira tudi elektroterapiia. Perizija dnevno 55 Din, kuhinja prvovrstna. Oni, ki niso iineli prilike, da bi se zdravili v letnem času v radio-termalni vodi, morejo za to uporabiti zimski čas, ziasti pa lepe jesenske dni. — Kurivo: kot premog in drva nudi po konkurenčnih cenah Rudolf Velepič, trgovina z kurivom, Ljubljana VIL, Sv. Jerneja cesta 25. — Točno kol dosedaj izide v novembru v 4. letniku dr. Cernetov »Poslovni Koledar in Adresar Jugoslavije za 1431, v običajni lepi in trpežni opremi. Neobhoden je za vsako pisarno, cena je ista kot dosedaj 30 Din, s poštnino 3 Din več. Kakor so bili dosedanji letniki razprodani hitro, bo najbrže tudi pri 4. letniku. Dosedanji naročniki ga dobe v prvih dneh novembra dostavljenega ali po pošti. Novi naročniki naj se obrnejo naravnost na izdajatelja: dr. Cerne Ivan, Dvorni trg 1, Ljubljana. Dobil se bo tudi v vseh boljših knjigarnah iu papirnicah, ki naj se že preje odločijo /a liksni nakup. Starčki in starke. Toplo se Vam priporoča za masažo »Alga«. Masirajte večkrat Va&e utrujene žile z -Algo« in občutili bote lakoj veselje do življenja in svežist. — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jo*. Reirh. — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici /.elodčne kisline, glavobolu, raz-draženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna >l'ranz-Josef< grenčica brez napora iu bolečin lahno izpraz-njenje črev vseli neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. Najodličuejši zdravniki stoletja so vporabtjali >Franz-Jnscf< vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah In tudi otrocih. »Franz-Josrf< grenčica se dobiva v lekarnah, drogorijah in speeerijskih trgovinah. Marfhor k-A k. Ч I 1. , Jb u, — 0 Edisonu in njegovem življenjskem delu predava g. R. Berce v ljubljanskem radiu danes zvečer ob 20.16 in jutri ob 20. — Strelska tekma т Guštanju. Ob krasnem vremenu in zelo lepi udeležbi se je vršilo minulo nedeljo prvo nagradno tekmovanje letos ustanovljene strelske družine v Guštanju. Tekmovanja se je udeležilo več strelcev tudi iz Maribora in sreski načelnik v Prevaljah dr. llacin. Uspehi tekmovalcev so bili zelo lepi. — Avtobusna zveza s Selško dolino. Selška dolina: Kakor se čuje. je jirojekliran nov vozni red na progi Železniki—Škofja Loka kolodvor. Ukiniti namreč nameravajo eno vožnjo k jutranjim vlakom. Ta ukinitev bi pomenila za nas potnike vrnitev v dobo, ko smo se vozili skrajno neudobno in v vedni nevarnosti, kdaj nastane kak defekt. Da pri važnih opravilih ni prijetno zamuditi vlaka, bo vsakemu jasno! Nadalje nam je popolnoma neumljivo, zakaj je ukinil avtobusni podjetnik Be-nedik nedeljsko vožnjo z odhodom žele niki 10.45 in odhodom iz Škofje Loke—kolodvor ob 12 od gorenjskega vlaka. Te vožnje izletniki in ljudstvo prav zelo pogreša in prosimo podjetje, da jo obnovi. Ker bi bilo z izpremembo voznega reda kakor je menda že določen, oškodovano potujoče občinstvo in b tem tudi eden od obeti avtobusnih podjetnikov, se obračamo s tem nn okr. izpostavo v Škofji Loki in bansko upravo v Ljubljani, naj upoštevata želje in tehtue razloge potnikov. Solidna in lojalna konkurenca je v času krize zdrava, kar je razvidno iz tega, da stane avtobusno vožnja sedaj Din 20.—, preje pa Din 30.—. V ostalem in glede voznih redov sedaj ni nikaklh pritožb in ugajajo vsem potnikom. Eden izmed potnikov. — Pomlad se je oglasila. V Metliki pod Komendo so se razcvele lepe vijolice, znanilke pomladi. — »Zetu in hčeri zažgak. Pod tem naslovom smo v nedeljo poročali o jiožaru v Slapah pod Ljubljano. K tej vesli smo dobili naslednji dodatek v pojasnilo. »Poročilo glede Knlanove prevživnine ni popolnoma točno. Kalan je pod takozvano ku-ratelo. Mož ima užitek od posestva svoje prve žene in sicer le do svoje smrti. Potem pa preide posestvo v last otrok iz prvega zakona. Ker se Je pa Težka avtomob'lsha nesreča Pet ponesrečencev. V nedeljo se je dogodila v Št. Janžu na Dravskem polju težja avtomobilska nesreča, ki slučajno ni zahtevala živi enjskih žrtev, pač pa je povzročila težjo materialno škodo. Po cesti ie pribrzel tovorni avto lažjega tipa, visoko naložen z jabolki; na avtomobilu je bilo tudi več oseb. Nenadoma ]e avto krenil pri umikanju preveč na desno, kolesa so zašla v jarek in v naslednjem trenutku se ie že voz kolalil in prekopicaval po strmini kakih 10 metrov navzdol v jarek, spremljan od cele povodnji razsu!ih zlntorumenih jabolk, ki so jarek kar zasula. V grabi je avto obležal prevrnjen, izpod n|ega pa so se začuli klici na pomoč. Prihiteli so očividci te nesreče, ki so izvlekli izpod ruševin težje ranjenega šofena Andreja Zirovnika iz Studencev, ki si je zlomil levo roko ter zadobil ludi druge težje poškodbe, njegovo ženo, ki si je zlomila ključnico, dva mala otroka, katera sta po sreči zadobila samo nekaj prask in Henriko Vokač, ki se je udeležila vožnje ter prekopicavanja v jarek ter zadobila več ran na glavi. Vse ponesrečence so spravili v mariborsko bolnišnico. Avto ie precej havariran, ravno tako tudi jabolka, ki so se obtolkla ter niso več za trgovino, ampak samo za prešo. Popoln k pod vagonom Ko jc v ponedeljek zjutraj po prihodu belgraj-skega brzovlnkn na mariborski kolodvor pregledoval službujoči revizor došle vagone, je opazil pod poštnim vozom na sprednjih oseh ležati moško postavo. Takoj je priklical še več železničarjev, pristopil je tudi službujoči policijski stražnik in z združenimi močmi so se spravili na neznanca, ki je kljub neprijetnemu in opasnemu položaju, v katorem se je nahajal, le nerad zapustil svoje ležišče ter se skobacal izpod vagona, ves premražen in olrpel od dolge vožnje ter pokrit s sajami in prahom. Izkazalo se je pri zasliševanju, da jc ta potnik dospel na svojem vratolomnem sedežu iz Zagreba, kjer so ga izpustili pravkar iz zapora radi povsem sličnega potovanja, katerega je podvzel nedavno iz Belgrada z zagrebškim brzovlakom ter dospel za prvokrat samo do Zagreba, kjer so ga odkrili v njegovem skrivališču ter ga zaprli. V Belgrad pa je dospel iz svojega rodnega mesta Skoplja in sicer zopet pod vagonom. Zove so Ljubomir Jočič. ter je po poklicu ključavničar brez posla. Rad bi bil odpotoval kam v inozemstvo, predstavljajoč si v svoji univnosti, da si najde tam lahko zaslužka. Po njegovi izjavi sicer potovanje na oseh ni prijetno, toda prav lahko in zanimivo, le mraz je sedaj na zimo zelo oster. □ Sprememba gledališkega repertoarja. Radi nepričakovanih ovir se mora gledališki repertoar spremeniti v toliko, da se bo za ab. C v torek, dne 20. t. m. uprizorila klasična komedija »Vo!pone« namesto napovedanega »Mavei linga", ki se vprizori v četrtek 22. t. m. za ab. B. V sredo pa ostane napovedana Leharjeva »Zemlja smehljaja« za ab. A. □ S sobami v očeh so v nedeljo poslušali množice vernikov v tukajšnji stolnici propoved istrskega rojaka in šentvidskega župnika Jakoba Sokliča ob priliki, ko se je ob dvojni obletnici istrskega mučenika Gortana brala zanj maša za-dušnica. D Cenjene oglaševalce in insererte našega lista prosimo, da oddajo svoje oglase, namenjene zlasti za nedeljsko številko, vsaj ob petkih do pol 18 pri naši upravi na Koroški cesti 1 oziroma podružnici na Aleksandrovi cesta 6, da se bodo motfli do žp.lii ustvariti. □ Končno fe vendar povedala svofe ime 23 letna Dora S., žena pomožnega delavca, ki je v nedeljo dopoldne skočila v Dravo, kakor je že poročal včerajšnji »Slovenski list«. Trdovratno ie od vsega začetka odklanjala vsako izpoved, ki b; se bil a nana.šala na njeno ime in vzrok poizkusa samomora. _ L) Smrtna kosa. V nedeljo jc umrla v splošni bolnišnici posetnikova hči Magdalena Cimperč iz St. Ilja v Slovenskih goricah, stara komaj 22 let. I ruplo pokojnice prepeljejo danes v St. Ilj, kjer jo polože k večnemu počitku. Naj počiva v miru, žalujočim naše iekreno sožalje. □ Nevaien padec s kolesa. Na Kralja Petra trgu se je nevarno potolkel železu čar Valentin Zivko iz Studencev. V naglem tempu je privozil po Ku*ki cesti na trg, kjer mu je pri zavoju izpod-neslo kolo ter je treščil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico. O Vrči z mlekom, avtomob;lske ode|e itd. so predmeti, kalerih so ee v nedeljo polakomndi razni dolgopistneži ter se sedaj z njimi ukvarja policija. Mlekarici Antoniji Sosič je odpeljal neznanec iz Vrazove ulice kar cel mlekarski voziček z več vrči mleka. Voziček je sicer pozneje našla v mestnem parku, toda zmanjkala sta dva vrča mleka. — Izpred kavarne Central pa je odnesel nekdo iz nezaklenjenega avtomobila Karela Pircha eno odejo in par rokavic. □ 10D jurjev ali pa eno leto zapora so prisodili včeraj na mariborski carinarnici Mariji Kno-tek iz Ludine na Hrvnlskem, ker jc skušala vtihotapiti 3 in pol kg saharina in 29 paketov igralnih kart. Izbrala ei je raje eno leto zapora ter nastopila kazen, ko jc uvidela, da so vsi ugovori zaman ter so paragrafi neizprosni. Izgovarjala se je. da ji jc neka neznanka izročila omenjene stvari v vlaku na čuvanje. □ Proccs p;oii umora obdolženem Klančniku se bode pričel pred mariborskim velikim senatom začetkom prihodnjega meseca. Proces bo zanimiv zlasti radi tega. kakšno stališče boee zavzelo sodišče napram izjavam, kalere jc zapustil Mohor-ko v svojem poslov.lncm pismu in ki vee njegove sokrivce znatno razbremenjujejo. □ Delu slava, relu čast. Včeraj je obhajal v tukajšnjih delavnicah državne zelez.nice Jernej Vcrtič 42 letnico svojega zvestega službovanja. Jubilant je stopil v službo dne 19. oktobra 1889. Slavljenec je veslen, marljiv in priden delavec ter priljubljen pri vseli tovariših, ki so včeraj poča-čtili njegov delovni jubilej s primernimi darili in čestitkami. Vrlemu jubilantu kličemo tudi mi: Ko$ ga živi še mno^a leta! □ Nesreča v delavnici državne železnicc v Mariboru. 37 letni Jurij Grafolt se je včeraj pri delu ponesrečil. Neko železo mu je padlo na desno nogo ter mu jo zmečkalo. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. Za duhovščino se priporoča velika izbira črnega in lemnosivcga blaga za obleke in površnike v novi stavbi trgovca Macuiia, Maribor. Gosposka 10. V hotelu »Orel« se toči od danes naprei stalno plzensko pivo, kakor najfinejši jeruzalemski vinski mošt lastnega pridelka. Nase flijaštvo Akademičarke danes ob pol 7. shod naš< kongregacije v stolni kapeli. Pridite! Vse novinke srčno vabljene! Citilško društvo ljubljanskih bogoslovcev je na XXIV. rednem občnem zboru 18, t. m. izvoliio sledeči odbor: Predsednik: Turk I-ojze, podpredsednik: Jenko Janez, tajnik: Mihe'ič Franc, blagajnik: Ilrovat Ivan. knjižničar: Geoheli Jože, či-talničar: Gregorič Jože, revizorji: Fortuna Franc, Jeglič Franc Čubranič Jeronim. — Prosimo, da blagovolijo bratska društva vzeti odobritev na znanja Novi Rasputin Neki nemSki inženjer, ki ee je pred kratkim vrnil iz Rusije, poroča o novem ruskem »svetniku«, ki ga imenujejo novega Rasputina in ki predstavlja trd oreh za sovjete: Oni, ki ne poznajo sedanjih ruskih razmer, mislijo, da je z uvedbo sovj. brezverskega rež.i-ma izginilo iz dežele vsako praznoverje, ki je tako cvetelo v dobi carjev. Morda velja ta domneva v splošnem za velika mesta, nikakor pa ne velja za deželo. Od boljševiškega prevrata sem so se že pogosto pojavili v deželi pridigarji, ki so potovali iz kraja v kraj in prerokovali konec boljševizma. Obenem so si nadevali nadnaravno moči, češ, da lahko zdravijo bolnike in slie-no. Kakor znano, se je sovjetski vladi skoraj vedno posrečilo, da je po daljšem ali krajšem lovu take pridigarje polovila in jih postrelila. Za nekim takim pridigarjem, ki se je izdajal za bivšega škofa in propagiral upor proti so-vjetom, so poslali celo divizijo (leta 1929 pri Stavropolu). Od začetka letošnjega leta pa hodi po nralskih predelih neki pridigar, ki si je silno hitro pridobil fantastični ugled in ga splošno imenujejo novega Rasputina. Imenujejo ga tako radi tega, ker se je pojavil v uralskem gorovju prav tako skrivnostno kakor svoj čas Rasputin na carskem dvoru. Ta drugi Rasputin hodi od vasi do vasi in nihče ne ve, odkod je prišel. Ce ga kdo vpraša, pravi, da je prišel s kitajsko-ruske meje, kjer da je njegova domovina. Od blizu in daleč se zbirajo ljudje, če se razširi glas. da prihaja novi »svetnike in da bo govoril. Kadar govori, so vse oči vernih poslušalcev uprte na njegova usta, zlasti, če jim govori o boljših časih Kakor Rasputin razpolaga tudi on, ki mu je po zunanjosti povsem podo- Katedrafa v Amalfi v plamenih V neki palači poleg slavne zgodovinske katedrale v mestu Amalfi pri Napol ju je pretekli teden v jutranjih urah nastal ogenj, ki se je bliskovito hitro širil in je grozil, da bo zavzel ogromen obseg. Napoljski gasilci so s številnimi brizgalnami odhiteli na pomoč in po parurni divji vožnji prišli k požaru. Medtem pa so plameni dosegli že katedralo samo. Domači prebivalci so z vsemi sredstvi skušali ben, s sugestivnimi silami, ki ga usposabljajo, da drži lahko v napetem stanju desettisoče ljudi. Celo bolniki romajo v velikih množicah k njemu in res se mu je i>otom sugestije posrečilo ozdraviti nekatere lažje bolezni, s čemer je seveda v očeh mužikov silno pridobil. Vsepovsod pa so začudeni, zakaj (1PU tega moža ne prime. GPU ima za to seveda tehtne vzroke. Prvič je njegova slava že tako razširjena po velikem delu dežele, da bi se bilo bati hudih nemirov, če bi ga brez povoda prijeli; drugič pa mož ne nudi GPU nobene možnosti, da bi ga zalotila pri dejanju, ki bi bilo naperjeno proti boljševiškemu režimu. Novi Rasputin naglasa v vsakem svojem govoru, da je zvest boljševik. Obenem pa seveda pove, da mu je božanstvo podelilo nalogo, naj govori o srečnejši bodočnosti. Kljub temu pa boljševiki s skrbjo motrijo njegovo uspešno delovanje, ker na noben način ni mogoče spraviti boljševiških naukov v sklad z njegovim delovanjem, že radi tega ne, ker število njegovih pristašev iz dneva v dan narašča. Zato mora GPU računati s tem, da bo tega moža. ki je brez dvoma eden najzanimivejših pojavov boljševiške dobe, napravila neškodljivega s pomočjo kakšnega umetno skon-struiranega protidržavnega zločina. Vlada mu je svoj čas že ponudila upravno mesto v državnem higienskem institutu, kar pa je možakar ogorčeno odklonil in pristavil, da ne niore postati izdajalec božanstva in da se kot zvest tioljševik ne more odreči svoji nalogi. Počasi se pomika drugi Rasputin proti za-padu, število njegovih privržencev stalno narašča in povsod se ustanavljajo klubi, ki razpravljajo o njegovih naukih. Vsekakor je mož za sovjete težko vprašanje, katerega daleko-sežnosti se morda danes še ne zavedajo. Nota jugoslovanska ladja »Dubrovnik«, ki so jo te dui v Glusgouu spustili v morje. Volivni lepaki na Angleškem. Nalepljeni so povsod, kjer je le količkaj prostora. Tedenski letalski promet A ngtija-A vstralija Kakor hitro se bo finančni položaj Anglije nekoliko izboljšal, bodo začeli po zatrdilu predsednika največje angleške letalske družbe s tedenskim zračnim prometom na progi Anglija—Avstralija. Generalna stavka kolporterjev lHehanični človek, ki ubija Newyork pripravlja zanimivo razstavo. Na njej bodo razstavljeni razni tipi mehaničnih ljudi, ki so jih zadnjih deset let izdelali v Ameriki. Najrazličnejše oblike inteligentnih avtomatov, ki, kakor je znano, opravljajo enostavne posle — na pr. strežejo električnim aparatom, menjavajo denar, stražijo ponoči vrata in podobno — bodo na tej razstavi zastopane brez dvoma z najbolj dovršenimi vzorci. Naj- Najbogettejša cesta sveta Najbogatejša cesta sveta je pač. Parkavenne v Newyorku. V njenih razkošnih palačah biva okrog 4000 milijonarskih družin, ki porabijo na leto nad 280 milijonov dolarjev, tako da pride 17.P00 dolarjev na vsakih 30 cm njene dolžine. Kdor nima vsaj 50.000 dolarjev letnih dohodkov, ne more stanovati v ne\vyorški Park-avenue. Mobilije in umetnine v stanovanjih te ceste cenijo na 15 milijonov dolarjev, in prav toliko izdajo njeni prebivalci vsako leto za oblačila. Seveda spada Parkavenue tudi k najbolj »mokrim« cestam Newyorka. Tam popijejo vsako leto za tri milijone dolarjev žganja in vina. Zakaj, kjer je denar, se »prohibieija« neha. premagati ogenj, vendar se je šele požrtvovalnim naporom napoljskih gasilcev posrečilo rešiti svetovno znano katedralo, da je ni ogenj popolnoma uničil. Povzročena škoda je zelo velika. Veliko tihotapstvo s kokainom Po nenadni smrti češkoslovaškega državljana Rudolfa Jezeka, ki je pred nekaj dnevi pod skrivnostnimi okolnostmi umrl v nekem hamburškem hotelu, je prišla praška policija na sled obširni tolpi, ki se je bavila s tihotapljenjem kokaina. Kakor vse kaže, ima ta družba razpredene mreže po vsej Evropi in je zlasti delovala na Češkoslovaškem. Ježek se je pred kratkim poročil in je s svojo mlado ženo nastopil potovanje v Ameriko. Iz Hamburga pa je žena sporočila praški policiji, da je mož pod skrivnostnimi okoliščinami umrl v hotelu. Praška policija je stopila v stik s ham-buršl;<> policijo, ki je ugotovila, da je Ježek umrl za zastrupijenjem s kokainom. Nalo se je začela zanimati za slučaj mednarodna policija in kmalu ugotovila, da gre za eno največjih in najbolje organiziranih tihotapskih družb na svetu, ki dobavlja mamilne strupe neposredno iz Orienta in Južne Amerike in ima v vsaki evropski državi svoje skladišče. Do sedaj je bilo izvršenih s strani mednarodne policije veliko število aretacij, vendar drži policija vse izsledke preiskave v tajnosti. Zadnji štirje berlinski davkoplačevalci Novi avstrijski finančni minister .tX'0 Din (prenos iz 1. 1929 pa je dal 144.000 Din). Ce vpošlevamo, da je bil dobiček pri tramvaju večji kakor zguba pri avtobusu, izkazuje družna v preteklem poslovnem letu 20.574 Din čistega dobička. • Bilanca za I. 193«) izkazuje pri glavnici 0.3 ntilj. I)in povečanje fondov in rezerv od O.R nn 2.3 milijona Din. Istočasno se je povečal dolg pri Ljudski posojilnici od 0.94 na 1.14 milj. Din. kakor tudi ostali upniki od 0.9 n.i 1.7 milj. Din. Med investicijami se je račun avtobusov znižal od 1.31 n.i 0.98 milj. Din. Zaradi povečanja novih investicij od 3.3 na 10.5 milj. Din, so se vloge pri denarnih zavodih zmanjšale od 13.81 na 5.7 milj. Din. Nadalje so se izredno povečali dolžniki, ki so narasti! od 0.1 konec 1. 1929 na t milijone I. 1930. Račun zgube in dobička kaže, da so znašali dohodki in etroški (v tisoč Din): 1908 19U9 1930 Dohodki tramvaj avtobusi 8.018 8.074 4.077 325 1.530 1.901 Izdatki tramvaj avtobusi 3.676 3.700 3.7 50 28« 1.729 2.207 Ц pšenične mofce in kg koruznega zdrobi Ameriški kapital v inozemstvu Ameriški knpitali v inozemstvu. V sedanji krizi so prav zanimivi podatki, ki Jih objavlja londonski »EconomisU o naložbah ameriškega kapitala v inozemstva. Skupno znašajo naložbe ameriškega kapitala 15.675 milijonov dolarjev. Največje so naložbo v Evropi, kjer znašajo (po stanju s konca 1. 1980) 4.929 milijonov, v Kanadi 8.942 milj., v južni Ameriki 3.042 milj., v zapadnl Indiji 1.283 milj., v Aziji 1.023, v Mehiki in srednji Ameriki 909 ntilj., v Oceaniji 419 milj. In v Afriki 118 milj. dolarjev. Zanimiva je razdelitev naložb v Evropi. Naj-rečje so naložbe v Nemčiji z zneskom 1.421 milj. lolarjev, slede Anglija s 641, Francija 471, Italija 101, Švedska 273. Belgija 254, Norveška 214 milj. dolarjev itd. Naložbe v Jugoslaviji znašajo skoro 58 milijonov dolarjev (ločno 57,963.000 dolarjev). Od tega so direktne naložbe 8,153.000 dolarjev. Direktne investicije obsegajo placemente v družbah, ki jih kontrolirajo Amerikanci, delnice in obligacije tujih družb, nakupne družbe, pelrolejski tereni, petrolejske rafinerije, rudniška posestva, podjetja javnega značaja itd. Druga vrsta naložb pa so takozvane portfeljne investicije, ki obsegajo tuje obligacije, delnice tujih družb in obligacije ameriških podružnic tujih družb. Te investicije znašajo 49,888.000 dolarjev. Pripominjamo, da veljajo te številke za dolgoročne investicije, ne pa tudi za kratkoročne kredite. • • • Vpisi v trgovinski register: Persil, dr. z o. z. v Celju (240.000 Din, poslov. Ržimek Anton, Voith Herman, prok. Cejpek Krnil); M. Miljkovič in drug, d. z o. z.. Ljubljana (85.000 Din, od tega aporti 60.000, Miljkovič Milan, 1'erko Antonija); Slaščičarna Košak, d. z o. z., Ljubljana (20.(KKI Din); Tiskarna Slalner, d. z, o. z., Kamnik (80.000 Din, Knez Anton in Vodnik Ludovik); Joško Uršič, trg. z meš. bl. in dež. prid., Mczgovei, okraj Pluj. Vpisi v zadružni register; Vnovčevalnica kmetijskih pridelkov za Ptujsko polje v Kačah, r. z. z o. z.; PašniSka in gozdna zadruga v Trličnem, r. z. z o. z. Ljudcvit Marx. tovarna lakov d. d. v Ljubljani, sklicuje izredni občni zbor za 3. november ob 16 v evoje poslovne prostore na Količevem pri Domžalah. Na dnevnem redu je dopolnilna volitev uprave in nadzorstva ter sklepanje o odloku banske uprave. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 28. oktobra ob 11 dopoldne nabavo Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje. NEDELJSKI ŠPORT va izkoristi še 100 ntilj. Din. Efekti rezervnega fonda so se povečali za 1 milj. na 93.7 milj. Din. Obtok bankovcev je padel za 89.3 na 5.217.5 milj. Din. Minimalno so narastlo obveznosti po vidu. Državne terjatve so nnrastle za 12.6 na 25 milj. Din, računi drž. gosp. podjetij pa so padli za 13.4 na 68.5 milj. Din. Vloge na žiro račune so se povečale za 1 milj. na 214.5 milj. Din. Nadalje so se med računi povečale obveznosti z rokom za 100.1 milj. Din in znašajo sedaj 930.3 milj. Din. Obveznosti po vidu in oblok so se znižali za 89.2 milj. Din na 5.525.5 ntilj. Din. Zaradi obtoka deviz se je kritje malenkostno zmanjšalo od 37.30 na 37.23. Istočasno je zlato kritje, ker je zlato ostalo nespremenjeno, obveznosti pa so se zmanjšale, na-rastlo od 29.5 na 29.98%. Borza Dne 19. oktobra 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so stali tečaji skoro vsi neizpremenjeni, le Pariz in Bruselj sta bila nekoliko slabejša. Kaže, da se je devizni trg skoraj popolnoma pomiril. Promet- je bil srednji. Vse zaključene devize je dala Narodua banka. V privatnem prometu je bila zaključena deviza Berlin po tečaju 13.50. Ljubljana. Amsterdam 2273.78—2280.62, Bruselj 786.49—788.85, Curih 1098.45—1101.75, London 213.51—221.01, Newyork 5591.01—5608.01, Pariz 220.65-221.31, Praga 165.86—166.36, Trst 287.42 do 293.42. Zagreb. Amsterdam 2273.78 —2280.62, Bruselj 786.49—788.85, London 213.51-214.33, Milan 287.42 do 288.3°. Nevvvork kabel 5602.01—5619.01, Ne\v-york ček 5591.01-5608.01, Pariz. 220.65—221.31, Praga 165.86—166.36. Zurih 1098.45—1101.75 Skupni promet brez kompenzacij 5.1 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2278.78—2280.62, Berlin 1321.50-18-18.50, Bruselj 786.49 788.85, Curih 1098.45—1101.75, Dunaj 756.64—780.64, London 218.51-221.01, Newyork 5591.01—5608.01, Pariz 220.65—221.87, Praga 165.86—166.36, Trst 287.42 do 293.42. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.0875, London 19.75, Ne\vyork 509.87, Bruselj 71.60, Milan 26.40, Madrid 46.—. Amstedam 206.90, Berlin 118.50, Stockholm 118.80, Oslo 112.20, Kopenhagen 112.20, Sofija 3.70, Praga 15.09, Varšava 57.20, Budimpešta 90.025, Aten. 0.05, Carigrad 2.455, Bukarešta 3.05, llelsingfors 11.80. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.75, .(valuta) 12.70. V rednostni papirji Tečaji so danes ostali v glavnem neizpremenjeni. Tendenca je bila slaba. Prometa je bilo v domačih papirjih malo, nekaj več v dolarskih papirjih. Lo v vojni škodi v Belgradu je bil znatnejši promet. V Belgradu je znašal promet: škoda I.100 kom., 7% inv. j>os.' 2.000, 7 % Bler. 2.000 dol. in 7% pos. DHB 3.000 dol. Zagrebški promet jo bil sledeč: 7% inv. jios. 25.000. agrari 25.000 8% Bler 1.000 dol., 7% Bler. 1.000 dol. Bančni papirji so ostali v Zagrebu neizpremenjeni in so bile zaključene delnice jio petkovih tečajih. Med industrijskimi papirji so bili zaključki v delnicah Drave in Vovč j>o neizjiremenjenih tečajih. Drugi j>apirji so v oslalem brez znatnejših izprememb. Ljubljana, 8 c/v Bler. pos. 61 bl., 7 % Bler. pos. 57 bl., Celjska pos. 150 d., Lj. kred. 7.115, Kred. zavod 195 d., Vevče 7.115, Stavbna 40 d., Ruše 125 d. Zagreb. Drž. j>ap.: 7 % inv. pos. 64—65 (65), agrarji 30—34 (35). vojna škoda ar. 274—285. kasa 274—280, 10. 272 d., 12. 290 bl., 8% Bler. I>os. ar. 60—61.50, kasa 60—62 (60), 7 % Bler. l>os. ar. 54—56, kasa 54—57 (55). 6 % begi. obv. 44—45. Bančne delnice: Hrvatska 50 d.. Kreditna 121—126. Uniou 100 bl., Jugo 67—68 (67), Ljub. kred. 115—118 (115), Medjunarodna 68 d.. Obrtna 36 d., Praštediona 957.50—965 (957.50), Srbska 186 do 187. Zemaljska 110. Industrijske delnice: Sla-veks 20 bl., Slavonija 200 bl., Danica 75 bi., Pivara Sar. 170 bl., Drava 185—190 (185), Sećerana Osjek 170 bl., Vevče 115—120 (115), Hagusea 240 d., Oceania 190 d., Jadr. plov. 400 d., Trboveljska 210- 215. Belgrad. Narodna banka 5.000, 7 % inv. pos. z. 69. agrari 38 bl., vojna škoda 276-277 (277, 276.50), begi. obv. 42.50 - 43.50. 7 % Bler. pos. 55.50, 55, 7 % pos. Drž. hip. banke z. 62.75. Žitni trff Novi Sad. Pšenica srent. 78 kg 2 % 225 z. Fižol sretn., beli 2 % 195—200, Vse ostalo neiz-premenjeno. Tendenca neizprenienjena. Promet: skupno 34 vag. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet sreden. Pšenica: dec. 10.16-10.33, zklj. 10.14—10.16, marec 11.26 11.50, zaklj. 11.24—11.26. Rž: marec II.40—11.52, zaklj. 11.36 11.38. Koruza: marec 13.20—13.35, zaklj. 18.20—13.22. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo dunajske tvrdke Edvard Saborsky & Co.) Prignanih ie bilo 2659 goved, iz Jugoslavije 163. Cene: voli najboljši 1.60-1.70, I. 1.35-1.50, 11.1.15-1.25, III. 0.00—1.05, krave I. 0.05—1.05, II. 0.75—0.85, biki 0.70—1.0S, klavna živina 0.50—0.70. Tendenca: medla. Cene so v splošnem padle za 5 grošev. Hmelj Niirnberg, 10. okt. tg. Tudi danes je bil trg zelo miren. Pripeljanih je bilo samo 30 bal hmelja, prodanih pa 10 bal srednjevrstnega hallertauskega hmelja po 35 do 40 mark. Za inozemski hinelj ni bilo kupčije. Deželni pridelki Na spodnjem ptujskem polju so bile pretekli teden sledeče cene: Beli krompir: pri zmernem povpraševanju nakupna cena 75 Din; zgodnji krompir: neizpremenjeno; čebula: kupile so se le manjše množine z.a promptno odpremo ter se je plačalo 325, v par slučajih celo 350 Din; fižol: koks se plača po 200—225 Din, beli neizpremenjeno; zelje: živahno povpraševanje, v sredi tedna se io Podzvezino prvenstvo je končano. Prvenstvo si je priborilo moštvo od katerega to nihče ni pričakoval. Po neuspehu v Mariboru so vsi računali s tretjini mestom, pa se je moralo s tretjim mestom zadovoljiti moštvo, ki je računalo na zmago! Maribor je padel na tretje mesto radi neuspeha proti Železničarjem. Prav za prav je najbolje odrezalo moštvo Primorja, čeprav v nobeni tekmi ni pokazalo tako igro kot smo pričakovali. Tudi v zadnji tekmi proti Svobodi ni dosti manjkalo, pa bi moralo deliti točke, kar bi seveda pomagalo Mariboru, ki bi v tetn slučaju ostal na drugem mestu. V prvem delu je bilo ligino tekmovanje z malimi izjemami jjrecej zanimivo. Spomladi bo pa borba gotovo vse drugačna. Pozimi bodo igralci, ki so izmučeni še iz težkih tekem za drž. prvenstvo spočiti in videli bomo zojiet lepo in energično nogometno igro. Ali bodo mogli klubi iz Maribora potem še vzdržati proti ljubljanskim klubom je vprašanje. Na vsak način bodo tekme spomladi zanimivejše. V jesenski sezoni moramo omeniti moštvo Svobode, ki je veljalo od početka kot neresen nasprotnik. Pa so morali vsi resno zaigrati ako so hoteli rešiti točke. Takega napredka že več let ne moremo zabeležiti za nobeno moštvo v Sloveniji. Veliko zanimanje je vladalo prošlo nedeljo tudi za tekmovanje v državnem prvenstvu. Zlasti še za tekmo Oradjanski : BSK, ki se je vršila v Belgradu. Prijatelji BSK so organizirali poseben vlak in prišli tudi v velikem številu, da pomagajo svojim ljubljencem v težki borbi. Bila je pa tudi v resnici težka borba, oba kluba sta se borila za prvo mesto. Ker je pa zmagal BSK, mu je prvo mesto skoro gotovo. Pri tej tekmi, ki je končala Krško Skakolnira. Krška mladina je zelo razgibana. Čeprav imamo tu Tujsko prometno društvo, to prav malo skrbi za naprave, ki bi tujski promet pospeševale. Z^to je bolj agilno dijaštvo. Poleti je samo j>ri kopališču gradilo škarpo, ki je bila j>otrebna, sedaj na jtsen pa je napravilo v Žviki skakalnico za smučarje. Teren je srečno izbran in tudi strmina je zadovoljiva. Kakor daleč bodo skakali, bomo pa pozimi poročali. Zunanjost samostanske cerkvo se prenavlja, odnosno je žo prenovljena. Ker je bila zupna cerkev žo pred jiar leti prenovljena, dajejo božji hrami v Krškem na tujca prav lep vtis. Zal, da je precej zapuščena zunanjost najlepše, v klasičnem baročnem rtTogu zidane cerkvice sv. Duha (Spitalske). Lepo bi bilo, ko bi se našel dobrotnik, ki bi oskrbel vsaj rir?beljfn.ie zunanjih sten. Izredno toplo vreme. V sredo, ko je bilo zadnjikrat lejK), je bilo pri nas izredno toplo vreme, kakršnega ne pomnijo ob tem času niti stari ljudje. Toplina na sojneu je bila 26 stopinj, v senci 17.5. Sava pa je imela dobrih 14 stopinj. In to opoldne. TrbovUe Proslava Kristusa Kralja bo v nedeljo zjutraj za može in fante v cerkvi, pojioldno pa v Društvenem domu. Krvavo prijateljstvo. V pelek ponoči sta šla po cesti složno dva prijatelja, ki pa sta sedaj navdušena vsak za svoj politični vzor. Naenkrat pa je eden čutil nn svojem obrazu krepko pest svojega spremljevalca, ki mu je z močnim udarcem zdrobil nosno kost in tudi kožo po obrazu močno ranil, da so ga morali peljati takoj k zdravniku. Zadeva j>a bo imela gotovo še drugo posledice. Pasji kontumac je ponovno jioostren, sedaj predvsem za lovske jise, za druge je bil že prej. Nesreča. V nedeljo popoldne so imela štiri tuk. gastilska društva skupno vajo. Na dano znamenje s sireno in zvonom so hiteli gasilci z orodjem in sami skupaj proti Poklškovi žagi, kjer bi naj gorelo. Pri skoku čez, plot je spodrsnilo članu kleškega gasilnega društva Jordanu in padel je tako nesrečno, da si je natrl in zvinil nogo in so ga morali oddati v bolnišnico, kjer so ga obvezali, nato pa oddali v domačo oskrbo. Pretep. V soboto zvečer je zašel samski rudar Kolenc Martin, ki se je ravno vrnil oo par sto atletov, kajti to je najboljša predpriprava za smučarje. V Belgradu ie pa Jugoslavija priredila zopet važno mednar. telemo. Povabila je slavni Ujpest, ki je v lepi igri pokazal svoje veliko znanje katero je tudi uveljavil številčno. S 3:1 se je morala Jugoslavija zadvoljiti. V Ljubljani so se vršile tudi tekme prvorazrednih klubov, ki so končale s pričakovanimi zmagami favoritov. Rezerva Ilirije je premagala Grafiko s 6:0, Slovan pa Jadrana s 1:0. V drugem razredu je Korotan preniajjal Svobodo Vič s 6:1, Sparta je Diska v Domžalah s 3:2. Dobra knjiga je najboljši prijatelj. Znano je že, da vzdržuje prosvetno društvo v Ptuju, Minoritski trg 7 veliko javno ljudsko knjižnico, iz katere izposoja vsaki pošteni osebi pod najugodnejšimi pogoji izbrane iu najnovejše knjige slovenske in nemške literature. Knjižnica jc namenjena tudi širši ptujski okolici, zato je vsako nedeljo pred-poldan in vsako sobolo popoldan. Bolj kot kccLij je danes jiotrebna lepa iu dobra knjiga. Zato porabite to priliko in pridno posečajte knjižnico prosvetnega društva, ker ste lahko prepričani, da ne boJete nič slabega čitali. Pridite iu se boste prepričali! Rogaška startna >Vsak dan so nam zdi lepša,f pravijo mimo-gredoči o Marijini spominski solii, ki je bila II. oktobra odkrita iu blagoslovljena nad zdraviliščem v Stritarjevem domu. Postavljena je bila tamkaj ч lepo obokano votlino, ki je že svoj čas -lužila podobnemu svetniSkemu namenu. Soha iz pohorskima peščenea je delo akademskega kiparja Ivana Sojča iz Maribora. O umetnini je izrekel profisor Plečnik zelo laskavo sodbo. Deviška Mali jc izredno mila v obličju, v naročju drži s tako naravnim objemom božje Dele, ki dviguje blagoslavljajoča desnico preti gledalcu. Izpod j>ods-tavka vro trije studenci, rahel spomin na troje slatinskih zdravilnih vrelcev. Spodnji del pod.-lavka zavzema spominska posvetitev: »Ponižni Hčeri svele Ane, Kraljici zdravja in miru; v sjiomin vesoljne Cerkve zbrane: za Mater božjo v Efezu: 431 — 1981.t Tik ob |>odstovku je vzidana druga spominska plcSča z napisom: »Blagoslovil škof msgr Andrej Karlin: v 70. letu Slomškovega zadnjega obiska v Rogaški Slatini.« Zavoljo velikega zgodovinskega spomina jfl bila Marijina soha na praznik Marijinega božjega materinstva blagoslovljena z veliko slovesnostjo. Poleg knezoškofa v spremstvu dvanajsterih duhovnikov je bila zbrana ogromna množica ljudstva iz. nadžupnije Sv. Križa iu iz sosednjih župnij. Po škofovi spominski besedi so se vrstili pozdravi v iine-lu mož in mladeničev, žena in deklet, dečkov in deklic. V imenu duhovščine se je ob sklepu poklonil Mariji s toplo besedo profesor Peter Kovatič iz Celja. Blagoslovitev je poveličevalo lc|>o ljudsko petje domačega in kostrivniškega mešanega pevske-gazboro pod vodstvom župnika Janka Slaviča. Ko-gaška Slatina je vc.sela, da jo obogatena z novo ujnetnino in z novim leprm zgodovinskim spominom. Radio Programi Karlio-L1nb!iana t Torek, 20. oktobra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Otroški kotiček: Belokranjske pripovedke (Lojze Zupane). — 18.15 Salonski kvintet. — 19.15 Dr, Ivan Grafenauer: Nemščina. — 19.45 Dr. Fr. Ve-ber: Etika in sociologija evangelijev. — 20.15 O Edisonu predava gosp. R. Berce. — 20.30 Pre-noe iz Zagreba. — 22.30 Čas, dnevne vesti. Sreda, 21. okt.i 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borz.a. — 18.00 Salonski kvintet, — 19.00 Dr. N. Preobraženski: Ruščina. — 19.30 P. dr. Roman Tominec: Henrik Ibsen. — 20.00 O Edisonu predava g. R. Berce. — 20.30 Simfonični koncert (prenos iz Zemuna). — 22.30 Čas, poročila. Drugi programi i Sreda, 21. oktobra. Belgrad: 12.05 Radio-orkcster. — 17 Narodne pesmi. — 17.30 Radio-orkester. — 20 Narodne pesmi. — 20.30 Simfonični koncert, prenos iz Zemuna. — Zagreb: 17 Plesna glasba. — 20.15 Kulturne in društvene vesti. — 20.30 Simfonični koncert, prenos iz Zemuna. — Budimpešta: 12.05 Opoldanski koncert. — 17.30 Popoldanski konccrt. — 18.50 Koncert. — 20 Večerni koncert. — 21.45 Pestra glasba. — Dunaf: 12.40 Adelino Patti. — 13.10 PloMe. — 19.45 Kitara. — 21.45 Večerni koncert, — Milan: 12 Pestra glasba. — 20.45 Operetni večer. — Praga: 19.05 Brno. — 21 Večerni koncert. — Langenberg: 19.30 Teden socialne pomoči brezposelnim. — 22.15 Koncert. — 23 Plesna glasba. — Rim: 13.10 Lahka glasba. — 21 »Mali Marat«, lirična drama, — Berlin: 20 Zabavna glasba. — 20.30 »Kralj Rihard III.«, igra. Plesna glasba. — Katovice: 20.15 Večerni koncert. — 23 Koncert rodbine Katovrcands. — Stuttgart: 12.05 Koncert. — 12.35 Morart kvintet v Es-duni. — 18.40 V azijskih viaokih gorovjih. — 19.45 Operetna glas. ba. — 21 Nemški humoristi. — 21.30 Kompozicije. — Barcelona: 13 Radio-eekstet. — 14.15 Kine glasba. — 20.30 Francoska ura. Stran 8 J tli jorti in milijoni ljudi uporabljajo U nad trideset let po spodaj narodenih navodilih Ш1® Picnčoi Dro2d|enho in blagoslovilo nten neprecenljiv čudežni učinek Pri revmatizmu trganju. iSi- asu: boleča mesta vdrgniti. Pri zobobolu: dlesne vdrgniti In ustno duplino izpirati, grgrati. Pri glavobolu, nervoznosti, pomanjkanju spanja: čelo in celc telo vdrgniti, ter vzeti zvečei pred počitkom mlačno kopel i dodatkom Levje Mentol-Drož-djenke. Pri utrujenosti: masirati celotno telo. Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja. Pri izpadanju las in prhajui masaža glave. Kol zobna voda itd. Pri potenju podpazduho, nog, rok a i celotnega telesa naj se poteč' deli zjutraj in zvečer iz-mivaijo. tevJa-Mentol-Droždfenka je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI Kahtevajte izrecno Levjo Mentol Droždjenko ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. Levfa-MentolDroždfenka se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po 10-—, 26'— in 52'— Din. Pazite se pred po-naredbami. Centralni biro: LAVTJA MENTOL-DROZDJRNKA Zagreb, Maruličev trg 5. — Telefon: 73-63 Prvovrstne vrvi motvoz in vse druge konopnene izdelke Šlrange dobite najceneje v vrvarni шштШ in drug, d. z o. z. LJUBLJANA - Kolodvorska ulica štev. 6 Naročajte .Slovenca'! DRUŽBI DESA in BEKA z vsem osobjem javljata žalostno vest, da je niun soustanovitelj in šef, gospod Saša Knez veleindusirijalec i. t. d. danes v Sarajevu nenadoma umrl. Nenadomestljivega blagopokojnika bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu. LJUBLJANA, dne 19. oktobra 1931. Upravni svet, nadzorstveni svet in ravnateljstvo Ljubljanske Kreditne banke javljajo žaioslno vesl, da je njihov upravni svetnik gospod veletrgovec j. t. d. dne 19. oktobra 1931 po kralki bolezni umrl. Ljubljanska Kredilna banka bo ohranila blaaopokojniku, kot zvestemu sotrudniku trajen in hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1931. ieonrjr* g & ^J -J ** љ a. jz t» шт O. aj « X ,». Ј i- e C1 5 - i S i = ^tg a je sa e X 0 £ - * ~ f S &Г-М „J. v > СГ. — ~ — -- I aa 73 a a ~ СЧ le i * ■5 i o SI _, _ = : - = JI ; _ ~ w ^ ' — X c: M > n-f r. г S M » -* - 1 « . 1 — > O. — P- ♦J i W - - Ф « - r." ~ 1 Cft — O r — V? tO "'■T 1 v * £ .;..'T S ^ S г --i s - _ > * -1\ J. S i — Dr. Joža Lovrenčič: 12 m finali izumrlega naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. Mladci so ga resno poslušali, a ko je končal, so se namuznili. »Aha, zameriti si se bal, da ne bi izbrala katerega izmed nas za glavnega stražarja, ko umre kralj in nam zavlada ona!« ga je dregnil prvi. »To, to je bilo!« so mu pritrdili vsi in se za-I smejali. ■-Ali se nisi naveličal že stražne službe, Adna-mat? Otrok sem bil, pa si nas že strašil tod prav tak, 1 kakršen si danes!« se je oglasil nato drugi, ki je vi-I del, da starcu šegavo izzivanje ni bilo všeč. Komu bi pa ukazoval in s čim bi se postavljal, ; če bi se naveličal! Boji se, da bi ga še j>es ne povohal, če bi moral zapustiti gradiščna vrata. Kakor klop ovčje kože se jih drži in se napihuje!« je bil orni prvi še vedno zbadljiv. Adnamatu je bilo preveč. »Skusili niste še ničesar, odtod vaša prešernost i in objest! O mladci, le počakajte, ko se vam zvali na ramo odgovornost, boste spoznali skrb in minejo vas i vse tako in podobno besede. Mar veste, kaj se pravi i prevzeti odgovornost pred kraljem? Nič ne veste, ker kralja še niste videli, kako postane nemilosten, ako se kaj zgodi, če kdo ne izpolni njegovega povelja. Saj ste slišali, kako je bilo, ko je podlegel v karusadskih gozdovih Balan neresu? Tudi kraljevič Balan je bil neugnan. Petnajst let mu je bilo, ko je hotel na lov. Dobro, ugodili so mu in šij so. Kralj je zaupal sina izkušenemu velmožu, najboljšemu lovcu. Ni se še zorilo, ko so se vzpeli na konje in zdirjali z gradišča v ravan in proti Karusadiju. Minil je dan in pezno pod večer so se vračali z Balanom, ki sp je boril s smrtjo. Predrzen kakor je bil, se je ločil od svojih spremljevalcev, da bi se sam postavil. Pa je naletel na neznanskega neresa, sprožil vanj puščico za puščico, a njegova moč je bila prešibka, da bi ji neres podlegel. Samo razdražil ga je bil in žival se je zagnala proti njemu, preden je utegnil priti do konja in zbežati. Pretresljiv klic je otlmel v temnem hrastovem lesu in od vseh slrani so dreveli lovci, zakaj jasno jim je bilo, da mora biti kraljevič v nevarnosti. V groznem, obupnem boju z neresom so ga našli. Res so neresa pobili, a Balan je krvavel in komaj še dihal. Takega so prinesli domov, a noči ni preživel: pod jutro je izdihnil... Joj, kaka žalost je prevzela tedaj naše gradišče! Kralj je bil nepotolaž-ljiv in v svoji boli ni poznal meje maščevanju in kazni. Velmož Stagar je plačal svojo odgovornost z življenjem. Ko se je opravičeval in prosil milosti, ga je sam kralj zabodel in življenje je moral dati za življenje. Pa to ni bilo še dovolj. Stagarjevo truplo so zanesli med pečine, da ne bi njegova duša našla miru in bi se z njegovim mesom sitile ujede, kosti pa naj bi perele na solncu in v dežju. In še ni bil kralj potolažen, še ni bilo dovolj kazni. Stagarjevo družino je izgnal iz gradišča in iz zemlje Karnov, da so se morali zateči med Venete in si tam poiskati novo domovanje... Ali zdaj razumete mojo skrb? Mladci so se zresnili. »Zakaj pa ni vzel kralj sam Ene s seboj k Ti-mavu?« so hoteli vedeti. »Zakaj? Boji se zanjo. Kar je izgubil sina, pazi na Eno, kakor na punčico svojega očesa in je ne pusti iz gradišča. Samo na Belenovo ostrvo sme z njim, drugam ne. In še tedaj vpraša volhvo Kar6, aii jo sme vzeti s seboj. Jaz in Kara sva si dobra, pa mi včasih zaupa kako skrivnost « »Pa ti je tudi zadnje čase zaupala kaj, da se tako bojiš?« je rastla v stražarjih radovednost. »Mi je,« je odvrnil Adnamat zamišljeno. »Kaj, j*aj, povej!« so silili vanj. »Ne smem. Če izve Kara, mi ne bo zaupala nobene stvari več!« se je branil starec. »Saj nismo ženske, da bi šli in šklepetali po gradišču, kaj si nam povedal. Molčali bomo, pri Be-lenu se ti zaklinjamo!« so dvigali roke in ga obsto-pili, da bi slišali skrivnost. Adnamat je pogledal previdno na desno in levo in še obrnil se je, da bi se {>ovsem prepričal, ali ni nikogar v bližini, ki bi utegnil ujeti kako besedo, pa je {X)tem dvignil kazalec in pretil z njim in prosil: rSamo, da boste molčali!« »Bomo, bomo, Adnamat!« su mu znova zagotovili in se še bolj strnili okoli njega. »Kara je svetovala kralju, naj ne hodi k Tirna-vu, če noče nesreče nad svojo hišo,« je šepetaje izdal Adnamat, kar mu je zaupala volhva, in se zopet ozrl na vse strani. Adnamatove besede so mladce zgrabile. Ostr«-meli so in gledali vanj, kot bi čakali še kakšnega pojasnila. »To je, kar me še najbolj skrbi!« je dejal Adnamat. »Pa je kralj le šel!« se je oglasil oni, ki je prej zabavljal in zbadal. »Šel. Z velmožmi se je posvetoval in sklenili so, da gredo, ker so se bali, da bi sicer užalili Belena in si nakopali njegovo jezo, zakaj kdor ne slavi njegovega pomladanjega godu, ne sme pričakovati čez leto nič dobrega. Kralj pa mora misliti na vso deželo in ne samo na svoj dom. Zato je šel!« je pojasnil Adnamat. :>Belen mu bodi dober, kralju in Eni bodi dober in nam vsem in tudi tebi, Adnamat, naj prežene skrbi, da sc ti zvedri spet čelo in bodo spet jasno gledale tvoje oči!« »Usliši vas Belen, mladci! Saj ste dobri, rad vas imam in ne zamerim vam, če se včasih spozabite nad mano, sivim starcem, ki ne spada v vašo družbo. Starost je mladini zoprna, ker jo kroti, ko hoče biti prenagla, a vedite, da ie le liubezen. ki drži vaje tU« MALI OGLASI Vsake drobca vrstica 150 Din al) reaka besedo SO par. Najmanjši oglas • 3 Din. Oglasi nad devet vrstic ee računajo višef Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Brzo slika za potne liste, lepo, takoj in ceno le Fotomeyer, Maribor, Gosposka 39. L .............. I Ивввш^даивгЈ^« !• Jurist s L drž. izpitom išče na-meščenja v odvetniški ali notarski pisarni. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 12.244. Stanovanje kabinet, dve sobi, kuhinja in vse pritikline, se odda s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.369. Stanovanje krasna solnčna lega, sredina mesta, dve večji, slov v oglasnem oddelku Slovenca« pod 12.261. Ključavnič. pomočnik I dve manjši sobi, kuhinja, , , , ... pritikline, se odda. Navajen vsega dela — išče dužbo. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 12.411 Mlad trg. pomočnik gpecerist, pošten — želi večmesečno brezplačno mesto praktikanta v tr- f,0VinLZ me^nim b^Koni. I na Dunajski cesti št. 29/1 Vsakovrstno knpnle po najvišjih cenah ĆERNE, Iuvelir, Ljubljana. VVoltova ulica št. 3. Poslovni lokali Ponudbe pod »Soliden in delavoljen« št. 12.410 na upravo »Slovenca«. Službo skladiščnika sluge ali nočnega čuvaja iščem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev, 12.403. Učenka ie »prejme. Josipina Mo-lan, Ljubljana, modni atelje, Krekov trg 11. Dijake ln druge osebe z dobrimi zvezami išče jezikovna šola Gosposka ulica 4/1 kot zastopnike. Pomočnica se »prejme. Josipina Mo-lan, modni atelje, Ljubljana, Krekov trg 11. Gospodična katera ima neomejeno osebno pravico na gostilni, dobi takoj službo. Plača po dogovoru. Ponudbe na Josip Pacek, Kostanjevica na Krki 45, Dolenjsko. lailužek takoj oddajo. se itotam. Poizve 20.000 Din posojila išče tukajšnja firma proti dobri garnaciji in visokim obrestim. Obresti se lahko zamenjajo za stanovanje in hrano. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurno« št. 12.326. Zostoumke t vseh krajih naše kraljevine išče »Domača industrija« za prodajo vpeljanega množinskega predmeta. Za zalogo je potrebna glavnica 1000 Din. Zahtevajte pogoje in brezplačne vzorce od tvrdke Brača I. Mesarovič, Beograd, Kralja Milana 46, poštni predal 642. Čamernikova šoierska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Učenkam pletiljam brezplačen pouk, če si nabavijo pri nas pletilni sl.oj. »Tehna« družba, Ljubljana. Mestni trg 25/1. Jezikovna šola Berlitz, Gosposka ul. 4/1. Tečaji in pouk za posameznike. — Sprejema se vedno. Kdo posodi do 50.000 Din pod dobro garancijo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Garancija« štev. 12.203. Namizna jabolka kupujem direktno od pro-ducentov (kmetov) po dnevni ceni. — »Proda«, Prečna ulica 6. •n Mlinarji! Mlinske kamne, sita, svilena in volnena, Ia gonilna jermena — in ostale mlinske potrebščine nudi po znižanih cenah: Brcar & Comp., Ljubljana, Kolodvorska 35. Ajdo in koruzo dobite najceneje pri FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska cesta št. 67, nasproti mitnice) ■■■■■■■■ввамваввмамамммага Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko ptačate naročnino za »Slovenca«, »Domo-ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne. Tektonska štev. 3030. Družinska oratika 1932 se ie dobi v vseh knjigarnah in trgovinah Slovenijol Segajte po njej I Prosi se gospo, stanujočo v bližini Bohoričeve ulice, ki je hranila hranilno knjižico v ubož-nici umrle Jere Jarc, po domače Kovačica, da odda knjižico proti nagradi dedičem na Celovški cesti it. 53/11. Rozi Cesar. Evtanazija Ranjenec z divje jage prosim g. Krušiča ki sva se seznanila minulo zimo v ljubljanski bolnišnici, za sporočitev naslova. — Lepe pozdravel Čemnžar Franc, trg. potnik, Hra-nilniška cesta 2, Ljubljana. Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »In-ženjer« na upravo »Slovenca« št. 11.713. Več parcel tik kolodvora v Dev. M. v Polju ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov,« pod št. 12.347. Prodam hišo novozidano, 4-stanovanj-sko, z vsem komfortom, na zelo lepem kraju v Ljubljani. Hiša je rentabilna. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov v upravi .Slovenca' pod št. 12.346. Trgovska hiša z gospodarskim poslopjem in posestvom, v industrijskem kraju blizu Ljubljane, naprodaj. Na-c!ov pove uprava »Slovenca« pod štev. 12.412. Meblirano sobico v novi vili oddam takoj. Izve se v upravi »Slovenca« pod št. 12.337. Fetsobno stanovanje opremljeno z vsem komfortom, v centru mesta, se odda v najem s 1. nov. t. 1. Naslov pove uprava .Slovenca' pod št. 12.338. Stanovanje treh sob z balkonom in vsemi pritiklinami, solnčna lega ob cestni železnici se odda s 1. novembrom t. I. Več se izve v »večarni »Pax«, Celovška cesta 14. Stroje popolnoma uporabne ter brezhibne, radi preureditve obrata prodam po najnižji ceni, in sicer: 8'40 po 650 Din. 8/50 po 1300 Din, 8Г0 oo 1500 Din. Izvolite si osebno ogledati, gotovo boste našli stroj, ki bo za Vašo uporabo tako za izdelovanje nogavic, kakor vseh drugih pletenih predmetov — Pišite na naslov: Kati Vajt, Celje. Prvovrstni vinski mošt bel in črn — čez ulico 7 Din — priporoča vinska klet Mencinger Sv. Petra cesta 43. Zaboje za smeti k novim vozovom ima stalno v zalogi tv. Anton Merhar, Sv. Petra c. 22. Mreže za postelje irdeluie naiceneie in nai-bolie samo tvrdka Simen SaMatnik. Jesenice-Fuži-ne. Sprejema tudi popravila. knnene \m'm In dnina krmila nodi naicene) Veletrgovina *ita in moke. A. VOLK, LJUBLJANA Rrtlleva re«t« 2л. Lesene hišice in vsak ^vrstna tesarska dela izvršuje najceneje in najsolidneje tvrdka Steiner &• Ko., splošno tesarstvo, Ljubljana, Opekarska cesta št. 31. Praktičen za lepo in grdo vreme !e novi frenchcoat 1932 Novi trenchcoati so zelo elegantni in moderni. Nova moda Ireni'hcoatov je zares zelo praktična, ker so površniki izdelani za vsako vreme. Izgledajo zelo elegantno, so elegantni v kroju, nepremoč-Ijivi v dežju, topli v mrazu (pod loga iz kaineljne dlake se more odpeti ali pripeti,) cena pa jim ie nizka, kar se imamo zahvaliti velikemu prometu tvrdke K AS I NEK & OH LER. Trenclicoat, kot ga kaže slika, velja brez posebne podloge j)in 435-—. Posebna podloga, ki se du odpeti Din 150 — Gospodje v Zagrebu naj obiščejo oddelek za moške obleke v II. nadstropju gospodje izven Zagreba pa naj naroče po teh-lo merah: gornja širina suknjiča preko telovnika, oko-lu celega telesa pod |>az-duho .... širina roba okolu trebuha .... cela višinn gospoda .... Trgovska in odpošilja-teljska tvrdka Ilira 4 Čitnjte in širite »Slovenca«! $oS»o$l!KarsHa in p^toarsNi dela z najnovejšimi vzorci točno in solidno pod garancijo izvršuje j. mm družba /.. o. z. LJUBLJANA Sv. Petra 33 Hiša z brezalkoholno gostilno in vrtom naprodaj ali se odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.407. Srečke, dclnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6, II. nadstr. Fižol in suhe gobe ponudite tvrdki FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št, 67, nasproti mitnicel starine Novi način razprodaje starin in umetnin tudi pri nasi 2e dalj časa se vrše v inozemstvu na tem polju dražbe, in v kratkem se vrši tudi pri nas v enem naših večjih mest prva dražba, v kateri namen iščemo primerne predmete antične in moderne umetnosti, kot slike, bakroreze, ure, starinsko steklo, porcelan, fajance, majolike, srebrne in bronaste predmete, pohištvo ter cele graščinske opreme. Draž-beni pogoji so zelo ugod-nil V svrho osebnega razgovora bom v dneh od 21. do 25. oktobra v Ljubljani. Prosim pismene prijave z natančnim opisom predmetov na upravo Slovenca pod »Auktion«. итетЈ.'« Tvrdka I. Knez in njene afila-cije javljajo pretužno vest, da je njih blagi, ljubljeni senior-šef gospod Saša Knez danes v Sarajevu podlegel težki operaciji. Preblagega pokojnika ohranimo v trajnem neizbrisnem spominu. Ljubljana, 19. oktobra 1931. m Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani naznanja prebridko vest, da je njen prezaslužm član načelstva gospod v