r
73. StEfiltaL
I IKIfrl, i MfMv a. ura H17.
Lhto.

.Slovenski Narod* vtlja pa pottll u Avstro-Ogrsko:                                      m Nemfljo:
eelo Icto skupaj naprej     .   K 28*— I ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 33-—
Strt leta      "        2     •    •     I    7*__  I     M Ameriko in vse drage ćelele:
u mesec     „         •      .    .     .    2-50 |  ćelo icto naprej    .    .    .    .    K 38.—
Vpraianjcm glede Inseratov se naj priloži m odgovor dopisnica ali znamka. VprtTnlitTO (spodaj, dvortščc levo). Enaflovi ulica «. 3, telefon it 85.
• Iihaja vsak ira tTtfitr livzemil aeđelje la praznike.
Inserati  se računajo  po oorabljenem  prostoru  in  sieer:  1   mm   visok,  ter
63 mm širok prostor: enkrat po 8 vln., d*akrat po 7 vin., trikrat  po 6 v.
Poslano  (enak   prostor)   16   vin.,   narte   in   zahvale   (enak   prostor)   10  vin.
Pri vcČjih insercijah po dogovoru.
Na pismena naroČUa t>rez istodobne vposlat/e naro*nfne se ne ozira.
„Naroda« ttskarđa" telefon it   85. UpravniŠtvu naj se poŠiljaio niročnHe,  rekla nacije,  inserati I. 1  d.,
to je administrativne stvari
ćelo Icto naprej pol leta       „
.Slovenski Narod" velja ¥ Ljubit aol dostavljen na dom ali če se hodi ponj j
.   .   .   .    K 2V40 I  Četrt leta     „       .   . .....13-20 I na mesec    „      .   .
Ponnnna iievilka velja 10 vinariev.
6-60. 2*20
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Cradalfttvo: SnaHova ulica 4L 5 (v prltličju levoj telelon St 34.

DunaJ, 28. marca.    (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO   BO.flŠCE.
A'rmadna    fronta   geieral-
jeldmarša'a   von   Macken-
s e n a.
Nobenib posebnih dogcdkov.
Fronta  generalobersta nadvojvode  Jožefa.
Južno od doline Uz smo vzeli v Širini 3 km neko rusko visinsko po« zicijjo ter jo držali proti 3 moćnim protinapadom. Plen znaša 150 vjetih, 3 strojne puške in metala min.
Pozicijo pri Magvarosu je na-skocil sovražnfk včeraj popoldne zo-pet brezuspešno.
V Gozdnatih Karpatih uspešna pod v zet ja v pred polju.
fronta        generalfeldmar-Šala princa   Leopolda   Bavarske g a.
Pri Stanislavovu so vdrle čete v šunku v sovražno glavno pozicijo. Rusi so zbežali. Sicer pri južnem vremenu malo delovanja.
ITALIJANSKO BOJfSCE. Stevflo ▼ boju južno od Bilf vje-tih Itaiijanov se je zvišalo na 15 čast-nikov in 500 mož. V tem prostoru je artiljerijski ogenj in ogenj metal min zelo živahen,
JUGOVZHODNO   BO.IIŠCE. Na albanski fronti  močnejŠi   topovski boj.
Namestnik načelnika generainega Štaba pl. H 6 f e r, fml.
HemšKc Drađno porolilo.
BeroUn, 28. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroća: Veliki glavni stan.
ZAPADNO   BOJIŠČE.
Prf večinl arniad je potekel dan mirno. Na ozemlju na obeh straneh Somme in Oise je prišlo le do malih bojev.
Kako uspešno rešujejo naše čete tam svojo nalogo, izhaja iz teca, da smo nasteli na bojišču z dne 26. marca med Lagnicourtom    In   Mor-
ehiesom kakih 1000 mrtvih Angle-žev.
Včeraj so imeli Francozi na zapadnem bregu Oise pri f.a Feru pri šunku, kl se je ponesrečil, krvave izgube.
V ChampagnI smo vzeli neka] iraneoskih jar kov južno od Riponta. Tam in pri podvzetiih južno od Saint Soupleta in pri Tahuru smo vjeii 300 Francozov ter vplenili več strojnih pušk in metal min. Sevemo od Reim-sa in v Argonih smo s šunkom pre-gnali sovražne izvidne oddelke, ki so biii vdrli v našo pozicijo.
VZHODNO BOJICE.
Armadna fronta general-feldmaršala     princa   Leo-
Dolda Bavarskega. Med morjtem in Karpati se |e pri-čelo pomladansko vreme. ki izUMu-čuie velike bolne nastone. Pien iz bojev ob Ščari se je zvlšal na 20 metal min in 11 stroinih pušk.
Armadna fronta jjeneral-obersta nadvoj. Jožefa.
Prf pohodu ob severovzhodnem Dobocju Cimana v Gozdnatili Karpatih so vdrle čete v šunku v rusko pozicijo, razstre!i:e več krittj ter se vr-n?1e z neka: vjetimi in plenom. Ob Macvarosu se je ponesreč?! napad Rusov.
Južno od doline Uz so naše čete zajurišale Bi*x*ne za?*ope na neki vi-sJnl ter snio Jih držali proti večkratnim protinapadom. V naših rokah je csta»o ?50 *';etih, nekaj strojnih pušk in metal min.
Pri armndnf skupini generalfeid-maršala v. Mnc^ensena in na makedonski fronti boli v prednju in od časa do časa oživ'jaioče se artiljerijsko delovanie.
Prvi generalni kvartimi mojster v.  Ludendorff.
NEMŠKO   VECERNO   POROClLO.
Berolin. 2*. marca. (Kor. urad.) Wo!ffov urad poroča 28. marca zvečer:
Na zapadu za nas ugodne praske pri Croisillesu severovzhodno Bapauma. VChampagniin navzhod-nem bregu Mose živahno s t r e 1 j a n j e.
Z   vzhoda   in   makedon skefronte ni nikakih pnro-Čil o posebnih dogodkih.
flmerikanska kriza.
Haag, 28. raarca. »Hollandcr N'juvves Biiro« javlja iz V/asliirgto-na: Po informacijah iz vladnih kro-gov bo na izrednem kongresu dne 2. aprila Nemčiji na-povedana vojna. »Central News« javlja iz Washingtona: Velja I za za:<otovljenof da je 95 odstotkov j čianov kongresa za sodelova-f nje amerikanskega bro-d o v j a na strani entente, 75 odstotkov pa za odpravo amerikanskih čet na zapadno b o j i š č e.
London, 28. marca. (Kor. urad.) Reuter: Velika amerikanska finanč-na tvrdka Kubu, Lob 6: Co. je razglasila, da z ozirom na dogodke v Rusiji in na druge dogodke ne more več odrekati  svoje  podpore ententi.
Frankfurt, 28. marca. -rrkft. Ztg.« poroča iz Novega Jorka: »Eve-ninrrpost* izjavlja, da je državni de-partement mnenja, da je Nemčija kr-Šila in torej razve'javila pr-orodbe iz leta 1828. s svoj:m nastopom proti ameriškim drzavljanom; zato je ame-riška vlada mnenia, da se ji ni tre^a več ozirati na te nosrođbc. ICljub teinu pa se ne pr^dlaeajo oštri koraki proti Nemcem. Clani knngresa so za defenzivno vojno. Položaj je še tako zamotan, da ni nr^oče reci. kaj se bo zsrodilo. V VVashfgtonu nravijo, da ie potrebno re^stnranje Nemcev, da pa trgovci, ki jih ščitiio pogodbe. n<* bodo frterniranl. od ostalih prise-Mencev na bodo internirani sa*r»o ta-ki, o kpterib se sumi, da ntejmeio nrovzr^čiti nere^no^tv Snn^tovala ^>a se bo vsa lastnina. Vlada pred-la^ra obserno cenzuro, čemur pa se listi nnira'o.
Bnsel. 27. marca. »Corriere dclla Sf*ra« noroča iz Vashin^tona: T,an-sirsr smatra, da ie postal položaj vslec* notonitve treb ameriknn^k'b nnrnik^v i?ko r e s e n. Onicrf furk-cffo^Tii državnecra deDartementa Tr^^';o. da ie vs'^d teb potonitev iz-^inHa ^ad-na možnost nrenrečitf vojno rred Amer^'ko in Nemčijo. Ven-^pr bi bilo npnačno soditi. da bo V/H«.on sedai takoi nr^nsil voino. Aneri^anci v arujleškl armadf.
?eneva, 28. marca. Lvonski listi porojajo, da je padlo že 2000 ameri-?.V?h dr^avlianov v ancrloski armadi.
MeSii^a mobilizira.
Ženeva, 28. marca. Poročilo »Heralda« iz Mehike pravi, da je iz-dal predsednik Carranza ukaz za mobilizacijo mehikanske milice. Ka-kor poroča »Petit Parisien« se širijo dan na dan v VVashingtonu vznemir-jajoče vesti o Mehiki. Onstran mehikanske meje se zbira baje 150.000 do 200.000 mož.
Po?3žsj na bojščih.
f RANCOSKI   VOJNI   MINISTER O NEMSKEM  UMIKANJU.
Pariz, 28. marca. (Kor. urad.) Iz zbornice. V debati o vpoklicu let-nika 1918. je izjavil vojni minister, ko je utemeljil potrdbo vpoklica: Mi stopamo sedaj v odločilno fazo vojne. Prvič je morala ponosna nemška ar-inada priznati, da zapadna fronta ni ncomajna; toda, kakor tuđi obeta za-četek pomladanske vojne srečo, bi Mio otročje smatrati umikanje Nemcev kot znamenje, da so se odpove-dć;ii svojim ramenom. Gibanje dokazuje več, kakor moč angleških in franeoskih vojsk in spretnost v sode-lovanju. da se oslabe nemške vojske. Umakanje dokazuje, da je za nemško vojsko potrebno, da se zbere za te-žko bitko. Nemčija zbira vso energijo v vojski in v notraniem za obup-ni napor, mobilizira vse moške in ženske sile ter nalaga državlja-nom 7asedem*b dežel nasilno delo. Nem-čiia posilja vse svoje sinove, ki mo-rejo nositi orožje, na boiišče. Z že-lezno oreranizacijo je obranila Nemčija klj!»b trpljenju in obupu prebival-stva armade tako številne in tako izborno oborožene in opremljene, kakor kdaj.
To ie vojno orodje, katero moramo premagati. Toda vir! entente so tako velikanski, junaštvo na^ih voja-kov je tako stopnjevano, da borno dosejrli ta cilj, če se ne borno vdajali prevari glede potrebne sile. Franco-ska encrgiia bo neomajna. (Pritrje-vranie.) Če bo hotela usoda, da se fideleži krvave žetve, nočemo, da bi fetnika 1918. ne bilo zraven v odlo-čilnem trenotku. ko bo moral vreči svojo tezo na tebtnico.
Sporazumno z vojnim odsekotn je predlagat voini minister vpoklica-ip'e Etnika 1Q1S. 7a 12. do 15. aprila.
Italiianski klici na pomoč proti avstro-ogrski ofenzivi.
Curih, 28. marca. Iz Milana se poroča: Dva odlična generala priob-čujeta podrobne podatke glede pri-čakovane avstro-ogrske ofenzive proti Italiji, pri čemur se pečata posebno z osebo felđmaršala Conrada von Hotzendorf. kateresca označr.jo v Italiji vedno za voditelja akcije proti Italiji. Eden izmed generalov je izjavil, da baron Conrad ie za to najspo-sobnejši in javno je treba priznati vrlost dosedanjega šefa avstro-ogr-skega generalnega štaba. Ne more se dvomiti o tem, da Avstro-Ogrska pripravlja kazensko ekspedicijo proti Italiji, kakor se je izrazil general, in upati je, da je italijansko armadno vodstvo napram tej ukrenilo vse potrebno. General zahteva končno skupno strategično akcijo aliirancev. Izvajanja generala v javnosti nišo napravila dobrega vtiska, ker govori general že sedaj o potrebi tuje podpore, misleč gotovo na Francijo. Na vsak način pa ni govora več o tem, da bi Italija poslala kake svoje čete na druga bojišča.
Lugano, 28. marca, »Giornale ćf Italia« opominja ljudstvo, naj potrpi in zaupa armadnemu vodstvu. Sedaj še temni vojaški položaj ne more trajati več dolgo in se mora razjasniti najkasneje tekom meseca aprila. V tem Času se pokaže, kje nameravajo centralne države izvesti svoj glavni udarec, da bi se osvofoo-dile iz svojega obupnega položaja in iz zajetja. Z avstro-ogrsko armado bo opravila že Italija sama. Saj je preteklo leto 38 avstro-ogrskih divi-zij sama odbila. Ako pa centralne države z zdmžemmi močmi naperijo svoj obupni glavni napad na Italljo, tedaj ne nalete na Ttalijo samo. Za ta: , slučaj skrbijo že sedaj združene vlade in generalni Štab.
Konference   zavez?i!šk?h    generalov
na italiianski fronti. Lugano, 28. marca. CKor. urad.) »Agenzia Stefani« in Italijanski list! porocajo, da si je §ef angleškega ge-neralnega štaba Robertson v spremstvu nekaj oficirjev ogleda! italijansko fronto in imel skupno z generalom W e y g a n d o m, ki je za-stopal šefa franeoskega generalnega štaba Nivella. konference s Ca-d o r n o.    Robertson se je informira!
LISTEK.
Povest a belcušlii-debelaušlti
L u i g i   C a I c o. (Dalje.)
Cez dva meseca sem dobil po-vabilo na naše sodišče. Reci moram, da nisem bil tega povabila nič kaj \esel. Saj veste, da človek tam na-vadno nič kaj dobrega ne zve. Zato mi je bilo tišti dan tuđi nekaj tesno pri srcu, ko sem šel na povabilo k sodišču.
Ko sem pa prišel na mostovž našega sodišča, koga sem našel tam? Kaj mislite? Veliko ljudi, zlasti po-grebcev izpod Ratitovca in mej njimi tuđi Nežiko, ki je bila še ravno tako lepo okrogla kat tišti dan, ko sva se vozila k pogrebu. Zopet je bila crno oblečena In to se ji je kaj lepo pri-
legalo.
Kot stara znanca In sorodnika sva se pozdravila prav prijazno. Po-vedala mi je, da je klicana k sodišču. Župnik so li doma že pojasnili, da je klicana zaradi tište tete, ki je umrla pod Ratitovcem, Na to pojasnilo se mi je odvalil od srca težak kamen. Zasvetilo se mi je namreč v možga-nih, da morebiti tuđi mene kličejo za to sem,
Ko sva stala pred sodnikom in z nama skoro vsi pogrebei. se je pokazalo, da imam prav. Prejeti in pn-trditi smo morali vsi tišti denar. ki pra je volila ranjka teta svojim po-grebcem. Ko smo to opravili, smo odšli.
Jaz sem se držal kar Nežike. Prijazno sem jo povabil. da naj si malo ogleda Dagarinovo h-'šo. Ker ie bila prijazna ženska, ni zavrela mojega povabila in si je o<rl2dala hišo.
Že na potu od sodišča in pri ogledovaniu Dajrarinove hiše so me pa hudo tiščali tišti kraicarji. katere sem po ranjki izpod Ratitovca preiel pri sodišču. Dejal sem torej Nežiki. da ne bi bilo napačno, če bi malo založila,
Ker ni imela nič proti temu. sem jo pripeljal v tale brlog. Reci moram, da so nama prav dobro postregli te-daj. Nežiki je postalo tedaj vroče in dejala je zato robec raz glavo. Pri tem se je pokazalo, da ima Nežika najlepše lase. na kar se kot glavni-kar dobro spoznam. Ušesca je pa imela tako mala in befa, da bi jo bil najrajsi kar ugriznil v tista ušesca.
Vendar pa tega nisem storil. PaČ pa sem Nežiki povedal, da sem vdo-vec brez otrok. da imam pošteno obrt in bis"o brez dolga. Da sem že dvakrat vdovec, sem zamoičal. na tišti svoj dolcj za rogove pri tebi. mesarska klada, sem pa popolnoma po-zabiL
Nežika je verno poslušala mojo zjrovorno besedo. Rekla pa ni dru-s:e<rn, da je vse to prav lepo. da se pa po^na Da^prinovi hiši. di manika pri nji ženske metle. To je bilo vse. kar je omenila. Ker se ji je mudilo do-mov. sem račun poravna! za oba in sva odšla.
Spremi! sem jo potem Še najmanj dve uri boda ćo njenerra doma. Prav prijr^no sva vzc't slovo na nolu pota.
Od tistega časa na bela ušesca svoje sorodnice Nežike kar pozabiti nisem moiel. Ccz dan sem misli! na nje pri delu in pijaci, ponoči se mi je na sanjalo o njih. Kar gorko mi j? postalo pri srcu, če sem se spimnM. kako bi bilo to lepo, če bi j'h mogel gledati vsak dan.
Ko sem najbolj misl'l na tista bela ušesca, dobim sporočilo od Nežike, da naj pridem k pogrebu, ker so umrli njen župnik. Zmetal sem v kot rogove in svoje orodie, se vrgel v najlepšo opravo in odšel k pogrebu.
Prav lep pogreb je bil. malo ta-kih. Duhovnikov je bilo kakih dvaj-set za pogrebom, drugih ljudi pa toliko, da se jih je kar trio in vse je jo-kalo, posebno pa Nežika. Po pogrebu sem sicer spregovoril ž njo nekaj be-seđi. veliko pa ne. Ni imela časa. ker je morala pripraviti za došle dubov-nike malo pokrenulo. Le toliko mi je rekla, da se k^*Mu vidiva.
Težko se- !akal. da se ta njena beseda vresniči. Ni čuda vsled tega.
da se mi je tište čaše posebno veliko sanjalo in skoro samo o belih ušes-cih. Te sanje so me tako tlačile, da sem vprašal znano lotristovko Mr-cinovo Barbo, kaj pomenijo te sanje. Pa veste, kaj mi je dejala ta baba: »Gustelj. tebe tlači tvoj vdovski stan m zato imaš tako čudne sanje. Obabi se. obabi. potem bo pa konec takih sanj!« Tako mi jo je zasolila tista Mrcinova Barba in se široko zarežala.
Sedai so mi pa šle še tele besede te neumne babe po glavi. Ne vem, kaj bi se bilo zgodilo z mojo ubogo fclavo, če se ne bi pripetilo tole.
Nekoč so se odprla vrata moje delavnice, ko sem imel ravno v rokah prav zanikaren rog. In kdo je vstopM tedaj v Dagarinovo delavni-co? Nihče drugi kot Nežika, katere bela ušesca so me preganjala v spa-nju iri bedenju.
Zalučil sem tišti zanikami rog v kot za pečjo, skočil po koncu In po-nudil Nežiki stol. katerega sem pa poprej lepo obrisal. Nežika si je snela robec raz glavo, češ, da ji je vroče, in se vsedla. Pri tem se pa zazrl tista mala, bela ušesca, o katerih sem sa-njal ponoči in podnevu.
Povedala mi je. da je danes zapustila župnišče, v katero se naselijo intri novi jrosnod. ki so prišli nekje z Dolenjskega in pripeliali gaspodinio kar s seboj. Svoje stvari je zvozila že vse semkaj in jih spravila pri svoji
---■---------*-------    I-----I   I,      --T                          —     I      ^»^—^»^
sestričini, ki jo ima tu omoženo. Slovo od župnišča ji je bilo težko. Pa je vendar rada šla, ker jo je bilo vse noči pošteno strah, ker Je bila tako sama. Posebno se je bala tatov. Pa kaj bi se ne. ker so ji pokojni župnik pred svojo smrtjo izročili več takih knjižic, v katerih pa nfso zapisane molitve. In za te knjižice se je tako bala.
Ko je Nežika govorila o knjiži' cah. jih je izvlekla iz svojih nedrij in ml jih pokazala. Z enim očesom sem £ledal na njena mala ušesca, z drugim pa v knjižice. In tedaj sem videl, da so v knjižicah zapisane prav Ie-pe številke.
Številke v knjižicah in bela ušesca so me tako prevzela, da sem kar onemel. Le debelo sem gledal v oboje in molčal.
Nežika je pa listala le naprej v tistih knjižicah in naposled sramežljivo omenila: »Tako sem sama sedaj, zapuščena in brez strehe. Kar ne vem, kam se bom dejala hi komu bom sedaj stregla.«
Tako je govorila in držala v rokah tfste knjižice.
Tedaj se je pa Dagarinovemu Gustlju pri pogledu na knjižice in ušesca zopet nekaj zasvetilo v nje-jrovih možganih. Kaj rečem, zasve^ tilo! Lagal bi, Če bi samo to reket Naravnost zabliskalo se mu je in za* to Je pohlevno zagrmel:
(Koneo  prlhodnJIC.)
Stran 2.
•SUUVtiNSKi NAKVD*, one 29' marca  1917«
73. št v.
podrobno mdi o delovanju italijanske intendanture. Kralj je podelil Robert-sonu veliki križ Mavricijevega reda.
Vojni položaj na vzhodu.
Đeroiin. 27. marca, V >Tage-blattu« razpravlja major Morath o vojnera položaju na /zhodu in meni, da na politične ozire annadnega vodstva dogodki na vzhodu bržčas ne bodo vplivali. To bi poudarjal tuđi sfeog tega, ker mnogim politik3m se zđi, da že sedaj na vzhodu vzhaja solnce miru, kateti naj izsilimo z vo-jaškimi operacijami. Morath sodi. da bi bilo pametnejše, pustiti, da se v Rusiji nastajafoča nasprostva med armado rn provfzorično viado še nadalje razvijajo. To slabljenje sovraž-liika se more vršiti brez našega so-delovanja, kar pa ne izk!fučuje v od-ločlinem trenotku napada tarnkai, kjer se pokaže opuščanje odpora. Z vseh strani priiiajajo porečka, da na fronti narašeajo stiske in da prometne težkoce rikakor ni^o odprpvljene. Nadalje zavlačuie rusko vojevanje rdnoklic velikega kneza Nikolaia Ni-kolajeviča z mesta vrhovnoga pove-j-nika in tuđi ni še gotovo, da ima na njegovo me sto pokliesni general lAleksejev sodelavce drugih ruskih vojskovođi] brezpogojno na svoji stran*.
Romunske priprave.
»Times« poroča iz Jassva: Zimsko vreme še vedno ne dopušča več-jih operacij na romunski fronti. Priprave za snomladansko ofenzivo so že končane. Pričakuje se, da bodo Nemci in njihovi zavezniki poskusili zavojevati soline in premogovnike v Moldaviji.
Makedonsko toj'!5e.
V Makedoniji je nova ofenziva lm bitoljskem prostoru zopet pone-hala. Francoska podjet.ia so izvirala na eni strani iz želje generala Sar-raila, da bi napravil med svojo bojno fronto in morjem širšo gibalno in pre-Jiranjevalno zon», po drugi strani se je imela ustvariii ze dolgo zaželjena zveza med njegovim zapadnim krilom in Italijani na prostoru pri Val oni čez Epir. Vsled zapore Sredozemske-&a moria so dovozne ceste po morju v Alakedonijo o^rožene v taki meri, da je umljiva žel.Ia. da se prevažaio transnorti mesto dolere r>o+i skozi Egejsko morje po kraj si pori skozi jnžno Adriio h Jonsko morie. Treba pondariti, da ob zmasri nad prvo fran-cosko ofenzivo ie ^ripađel naši artiljeriji velik delež slave.
TURSKO URADNO POROČILO.
27. marca. S svojim protfna-pactom. o katerem smo včeraj poro-tali. so naše čete, ki operrajo na Jevem brr^u Tigrisa, prisiHc neki sr> vražni oddelek. da se }e s težkimi iz-gubami umakniL Med tem! or>eraci-jami smo vjeli 1P0 mo^ tretie divizije (Lahore) ter vnlenili 6 mitraljez, 3 strojne puške in mno^o ročnih granat in Infanterijske municije.
FTALIJANSKO URADNO POROČILO.
27. marca. V Sudanski dolini so poskusili v noči 25. na 26. t. m. so-vražni oddelld, da bi se približali našim poziciiam na levem bregu potoka Maso zapadno Samona; naš dobro rnerieni ogenj iih je razprsil. Tekom včerajšnjega dne ie bilo artilie-rijsko delovanje na jul Uski fronti ži-vahnejse: proti večeru Je bilo precej živahno med Vipavo in Faftim grebenom. Ko je sovražnik razbil naše obrambne crte, je izvrši! dva moČna napada- eden v smeri visine 126. kjer se mu je posrećilo za šesti tiekatere naših ispostavljenih okonov. drugi proti Fajtemu grebenu. kjer je bil -> frfadko zavrnjen. Skupina naših letal je bombardirala sovrazna taborlšča v Vallarsi z vidno učinkovitim! rezultati Vsa naša letal a so se vrnila v naše crte.
RUSKO URADNO POROĆILO.
27. marca. Zapadna fron-'t a. Vzhodno od Birano viče v sta izvršili nekako dve nemški stotnij? v snežnih haljah napad na nose jarke, TiaŠ artiljerijski osrenj pa iin je raz-pršil. Severozr.padno od Smor^ona je naša artiljerija zbila sovražni zrakoplov, ki je padel v so^.^ražne roke.
27. marca. Kavkaska jronta. V srneri na T^n.nikjn so za-sedle naše čete fort Knla i Šahin, JO km jn^ovzhodno od Serpula.
Nakaadr*o pre?r!edovaaje v Italiji.
Lupano, 28. marca. Italijanski Vojni minister je odredft novo naknadno pregledovanje vseh vojaških obvezancev, ki nišo bili doslej potr jen i.
Spoinmlafte se „Rdečega krfža".
Sodbe o ruski rtioliciji.
ŠVEDSKI POLITIKI O RUSKI REVOLUCUL
>N. Fr. Pr.€ cbjavlja iz Stock-holma sodbe treh znanih švedskih politikov o pomenu niske revolucije.
Senator profesor dr. Rudolf Kjellen, avtor knjige »Velesile seda-njosti^, pravi: Revolucija je začetek in ni konec. Nikao ne vef kaj bo ko-nec. Glede ustavnega vpra-sanja opozarjam, da se da tako ogromna država, kakršna je Rusija, vladati le po dveh metodah; ena je cezarizem, druga federalizem. Republika brez federalizma vede v anarhijo, pariamentarična monarhija je nemogoča. Na vsak naćin povzročl ruska revolucija uslabljenje ruske vojaške sile. Neniogoce je istoćasno izvršiti v notranjosti veliko revolucijo, na zunaj ra se z nezm^njšano silo bojevati naprej. Ako vpostevam še vpliv miroljubnih delavskih in krnećkih mas, moram smatrati do-godke v Rusiji kot znamenje bližajočega se miru. Refleks teh dogodkov je tuđi spremem-ba kabineta na Francoskem, ki bi se gotovo ne bila izvršila, ako bi Francozi sodili, da pomeni revolucija ojačenje rjske vojaške sile. Na vpra-sanje, kdo da bo na Ruskem zmaga!. Milju kov ali Tšeidze. je odgovoril prof. Kjellen: V vseh revolucijah zrnaca levica.
Senator in akademik profesor Harald JI j a r n e pozna MiJjukova kot kritičnega historika, tem bolj pa ga je frapiraia njegova ultranacijo-nalna politika. Sedanja vojna je de-loma delo prof. Miljukova in n/ego-ve stranke. Stari panslavisti so bili romantiki, Miljukov pa je osvajatelj iz ozirom na narodno - gospodarski razvoj Rusije. Cn je inicijator ne-oslavističnega notranjega kurza, kl stremi po strogi centralizaciji s koli-kor mogoče omejenimi avtonomija-mi. Za to ga črtijo Poljaki. za to mu tuđi Finci ne zaupajo. iMiljukov je bil očividno v zvezi s Sazonovom, najbrž tuđi z angleškim veleposlanikom Buchananom, nikakor pa ni res, da bi bila Anglija revolucijo direktno podpirala. Revolucije nisem pričakoval. Rusija še ni vedla nobe-na vojne, ki bi bila tako popularna, kakor je seđartja. bas radi sovra-štva proti Nemcem. Pozneje bodo Rusi sovražiii Angleže. Slišali bodo-nio kmalu tuđi o pogromih ne le proti Nemcem, temveč tuđi proti Zidom in drugim zatiranim narodom. Da bi se razvila protirevolucija, tega ne verjamem toliko, kakor to. da bo na-sta! kaos. Republika na Ruskem b! bilo le ime za anarhijo. Revolucija mi je vsekakor simptom za mir, v toliko, kolikor je sila Rusije vsled revolucije oslabljena. Sicer pa ne več. Mir je mogoč le, če bo strta ar-^nada.
Bivši poslanec profesor Gustav S t ef f e n , ki je v švedski zbornici podal znano proti Rusiji naperjeno interpelacijo radi Alandskih otokov, je izjavil: Položaj se n] razjašnjen. Vrši se boj med tremi faktorji: ca-rizniorrL liberalno buržoazijo, ki sta oba imperijalistična, pri tem pa smrtna sovražnika in delavstvom, smrtnim sovražnikom obeh prvo imenovanih, ki je pacifistično ter za-hteva konec vojne. Nemogoče je presoditi, ali bodo delavci ohranili svoj vpliv in ali igrajo važno vlogo. Ako je temu tako, po tem bo bodoč-nost Rusije popohoma drugačna, kakor Da če zmaga liberalna buržoazija. Ako ostanejo kadeti na krmi-lu, potem se vojni položaj pač ne bo spremenil. Ako zrnaca delavstvo, pofem se otresejo centralne države in Skandinavija more, česar pa ne morejo, če bi zmagali liberalei.
Dunajfsko  svarilo.
Pred naziranjem, da delujete v Rusiji dve revoluciji buržoazna politična in proletarska socijalistič-na, ki si druga drugi nasprotujete, dokler ne bo proletarska premagala meščanske, svari dunaiska »Zeit« v posebnem članku, v katerem po-udarja, da nimamo na razpolago no-benih konkretnih dejstev, ki bi upra-vičevala to domnevanje. »Zeit« na-vaja tuđi dve karakteristični epizodi iz 1. 1905., ki dokazujete, da se ruski delavci zavedajo, da še ni napočila doba socijalističnega idejala in da je torej uspeh meščanske revolucije predpogoj za razresitev socijalnih probleinov. Ko je izbruhnil v jeseni L 1905. generalni štrajk ruskih de-lavcev, je poskusil tedanjl železniški minister Witte našeuvati proletarijat proti meščanskim voditeljem revolucije. Toda delavstvo je ta poskus odklonilo. Zakaj, to je razvidno iz nagovora deputacije delavskih dele-gratov mestnemu svetu v Petrogradu dne 27. oktobra 1905. »Dobro vetno, da se buržoaaSa mkdar ne bo hole-
vala za adb stvar, so rekli delavci petrogradskim mestnira očetom, Id se nišo prav upali se pridružiti revoluciji. »Ne zato prihajamo pred Vas. Današnja revolucija le revolucija buržoazije. V Vašem interesa je, da se čim najhitreje konca. Ako ra* zumete interese Vašega razreda, te-daj bodete z vso silo podpirali narod v boju proti absolutizmu.c Tako so sodili ruski delavci že 1. 1905., pravi »Zeit«. Danes so morda rudi oni ljudski voditelji, ki so takrat mislili dmgače, izučeni v skušnjah 12-letne reakcije. Morda tuđi ne. Dokler tega ne vemo, je boljše da se vzdržimo vsakiji napovedovani. — K temu vprašanju sporoča neki čitatelj rečenega lista karakterističen odlomek iz govora radikalnega par-lamentarca sedanjega justičnega ministra Kerenjskega, ki je 29. decembra 1916. v dumi izjavil: Kadar prešine spoznanje, da je boj neizogi-ben tuđi tište kroge, ki so nam po svojem socijalnem položaju tuji. bo-demo ž njimi skupno delovali. Radi tega nas ne napadajo le z desnice, temveč tuđi z levice. Tam nam pravijo: »S sredstvi, kl Jih že dve leti zaman vporabljate, ne smete sklepati nobenega kompromisa-t Na-vzlic temu vztrajamo pri svojem stališču!
Optimfzem angleske javnosti.
»Basler Nachrichten« poročajo iz Londona: AngleŠka ja\Tiost sprejema vesti o ruski revoluciji z zadošče-njem. Revolucija da je narodno in konstitucijonalno gibanje proti reakciji in nemškemu vplivu ter za energično vojevanje. Ancrleški narod smatra, da pomeni ruska revolucija za Nemčijo resen udarec ter simpatizira z idejo osvobodi tve ruskega ljudstva. Sporazum med dumo, voja-ško stranko in socijalnimi demokrati, temelji na podlagi sploŠne volilne pravice in sklicanja usta voda jnega zbora. Pogajanja so se vršila že mnogo tednov, bila so težavna, ker oficirji dumi nišo prav zaupaJi.
Na Danskem se bojfe, da revolucija ne bo v prilog miru.
>Berliner Tageblatt« javlja Iz Kodanja: List »Socialdemolcraten« opozarja v posebnem članku, da je bil znani radikalni manifest ruskih so-cijaldemokratov objavljen v prvih dneh revolucije — veskakor pred carjevo abdikacijo. Od takrat pa na-raščajoči vpliv socijalne demokracije v vladi, ni povzročil nevarnosti des-organizacije. temveč je vsled mirne poravnave med obema revohicijo-namima smerema položaj stabiliziral. Akoravno se nadaljni razvoj dogodkov še ne da presoditi, bi bilo ven-dar-!e prenagljeno na podlagi seda-rjega položaja upati, da bo vojna 5^°raj končana.
Knez Kraootkln o revoluciil.
Znani ruski revolucijonar knez Krapotkin. ki živi na Angleškem, je mnenja, da je uspeh revolucije zasi-guran. Kar se sedaj godi na Ruskem pa je le p r e 1 u d i j k m n o g o v a ž-nejšim dogodkom. Poraz ruske avtokracije se mu zdi definitl-ven. Za Rusljo je sedaj najvažnejše, da zbere vse sile in osvobodi državo sovražne invazije. Novi režim mora takoj vzeti v roke obnovitev Poljske in številne notranje reforme.
RUSKA ARMADA !N REVOLUCIJA.
Amsterdam, 28. marca. (Kor. urad.) »Times« poroča: General Aleksejev je odredil, da morajo ime-ti vse posamezne čete odbore, se-stavljene iz oficirjev in moštva, ki imajo nastopati pri nesporazumlje-njih v notranji službi kot spravni odbori. Ti odbori bodo podre.ieni izvo* Ijenim odborom iz srede oficirjev in moštva, ki se imajo prideliti štabom v glavnih stanih raznih front. Ti bodo služili tuđi kot informacijski viri za vse armadne zadeve.
General Aleksejev je sestavil komisijo, ki pripravlja oficirje za propa^andfstično delovanje in jih podučuje, kako nai nastopajo tam, kjer novih naredb ne razumejo. Aleksejev, ki stori vse, da podpira novo vlado, upa, da mu bodo pri tem koristili tuđi spravni odbori.
Kopenhagen, 28. marca. V Kijevu je bil aretiran general Ivanov.
Petrograd, 28. marca. (Kor. u.) Reuter: Veliki knez Nikola], ki se nahaja sedaj v glavnem stanu, odide te dni v Livad'jo. Na jugozapadni fronti je zaprisegel čete na novo vlado general Brusilov osebno.
Bern, 28. marca. *Gau!ois« fn »Hgaro* izražata bojazen, da ako b! se izvršila volitev konstituante še med vojno, mora v armadi priti do nemfrov.
Petrograd, 28. marca. (Kor. ur.) Reuter. Iz pofleov, kl so ostali v Pe-trociadu ter sodetovali pti rnrntad
Ji, sestavijo armado, ki bo trajno ostala v Petrogradu. Na vojaškem polju blizu angle^kega poslaništva postavijo spomenik žrtvam revolu-cijskih dni Odkar )e vojni minister Oučkov posvaril prestolnico pred možnosrjo nemSkega šunka proti Petrogradu, se javijo številni častni-ki za službo na fronti Riga - Dvinsk. Na jugozapadni fronti je general Brusilov zaprisegel čete na novo vlado. Eksekutivni odbor v Kijevu je prepovedal generalu Ivanovu zapustiti sobo ter je zaprosil vlado za nadaljna navodila.
Stockholm, 28. marca. Iz Petro-grada poročajo: Generala Ruskij in Brusilov sta bila poklicana v Pe-trograd.
Berlin, 28. marca. »Lokalanzei-ger« poroča z ruske fronte, da so ruski vojaki postavili v jarkih table t napisi: »Hvala bogu, carja nimamo več, pač pa imamo sedaj kruha. Iz-dajalci so odstranjeni in sedaj še !e bodemo razvili svoje sile.« Vjetniki Izpovedujeio, da je armada s prevratom zadovoljna, da pa so množici do-godki v Petrogradu popolnoma tuji.
Vedno nove težkoče.
Stockholm, 28. marca. (Kor. u.) Dopisnik »Swenska Dagbladeta« v Haparandi je sporočll iz Petrograda, da je razpravljanje med ministri in provizorično vlado jako burno. V več tovarnah je jako težko, spraviti delavce zopet k delu, ker so v to svrho stavili pogoje, katerih vlada ne more kar na kratko odobriti. Tako so dosegli delavci, da smejo nositi orožje. V petrograjske tovame dospevajo vsak dan velike množine pušk, revolverjev in municije.
Poziv franeoskih socijallstov ruskim sodrugom,
Berlin, 28. marca. »Ruskije Vje-domosti« objavljajo dopis franeoske-ga delavskega voditelja in bivšega ministra Guesdea, ki je napravil na ruske delavce globok vtis. Gu-esde piše: Najprvo zmaga, potem republika! Oklenite se provizorične vlade! Nesloga na Ruskem bi bila sedaj voda na mlin nemškega cesar-stva, povzročila bi reakcijo, ki bi se dvignila iz ruskega poraza. Vaša konstituanta ima izvršiti veliko na-logo: pripraviti se na zmago in do zmage obdržati krmilo v svojih ro-kah. Potem bo odstopila vlado zma-goviti Rusiji.
Druga revolucijteka nedelja t Petrograda.
London, 23. marca. (Kor. urad.) »Dailv Telegraph« poroča iz Petro-Rrada 27. marca: Danes drugo nede-Ijo revolucije je bil nevski prospekt pozori^če obhodov, v katerih so nosili rdeče zastave z raznim! napisi. Napise »Proč z vojno« je prepovedal komitć delavskih in vojas*kih odpo-slancev. Tud! volpinskl palk, ki je pred 14 dnevi dal znamenje za vsta-jo, je korakal v obhodu. Držanje pol-ka, na kateresra so revolucionarni do^odki močno vpltvali je bilo dalo povoda za bojazni. Danes so prikora-krale tri stotnije v vzornem redu in sle v poslopje dume. Polkova sastava je nosila napis: »Živela provizo-rlčna vlada! Vofna do konca! Izde-lujte jrranate!-? Govori v dumf so bili vojakom predoleočasni; končno so prevpili govornika, ki se je izrekel za konec vojne. Poročevalec »Daily Telegrrapha« meni, da je pozicija provizorične vlade jako utrjena.
Gučkov o zvestobf nove Rusfle.
Amsterdam, 28. marca. Ruski vojni minister Oučkov le poslal redakciji londonske »Times« v imenu provizorične vlade sledečo brzojavko: »Mi ostanemo zvestl skupni stvari. Prisrčro se Vam zahvaljujemo za čestitke. Ruska armada in mornarica zvesto ču vata novo državo. Upam, da bo obroditev Rusrfe še ojačfla zveze med nami in hrabrim angleškim narodom.«
Anarhija v Jurjevu.
London, 27. marca. (Kor. urad.) »Times« javlja iz Rige: Poročila iz Jurjeva (Dorpata) so malo zadovo ljiva. Tamkaišnji revolucijonarji so organizirali svojo lastno milico ter lastno provizorično vlado, k! se ne briera za ukaze petroceradske vlade. Vsled tega je zavladala anarhija, ki je povzročila prelivanje krv! in uni-Čenje lastnine.
Novi možje na čela cerkvene oprave.
Kodanl, 27. marca. (Kor. urad.) Listi poročajo iz Petrograda: Knez L v o v (ki ga ni zamenjati z min. predsednikom enakega imena) je po-stal generalni prokurator Svetega Sinoda, knez Bohtomski je bil imenovan za metropolita v Petro-gradu.                                 *
Minister Kerenjskl proti ženski voiilni pravicL
Bern, 27. marca. (Kor. urad.) Jsstigni Mlaisicr Keteafaki se Je uf-
pram dopisniku »Petit Parisiena« izjavil, da se ženske ne bodo udeležile volitev, ker se taka reforma v seda-njih težavnih razmerah ne da izvesti.
Vesti o carjevi rodbini
Frankfurt, 28. marca. »Frankfurter Ztg.« poroča, da bodo carja in njegovo rodbino prepeljali na Angle-ško, čim ozdravijo carjevi otroci, ki so zboleli na osepnicah.
Rotterdam, 28. marca. Vlada je baje predlagala, da se naj dvigne ob-tožba proti carevni, ki da je kriva petrogradskih nemirov. Za preisko-valnega sodnika, da je imenovan senator Herson.
Prvi ruski socifcHstični dnevnik.
Amsterdam, 28. marca. V Pe-trogradu je pred neka] dnevi pričel izhajati prvi veliki ruski sociialno-demokratični dnevnik »Pravda«. Di-jaki ga prodaiajo na ulicah. »Pravda« zagovarja uvedbo republike.
Naša mornarica u letu 1916.
*Osterreichisch - ungarische Kriegskorrespondenza priobčuje iz peresa dr. Antona von Morla nastop-nl šestavek:
Ne nameravam napisati nalepo-tičeno poročilo. Bitk, kakršna je bila ona pri Skagerraku, ne more biti naša mornarica, premoć je prevelika, kajti proti naši mali mornarici ne stoji samo mnogo večja italijanska, ampak še večja francoska in poleg teh angleško sredozemsko brodovje. Križarske vožnje kakor vožnja ladij »Emden« In »Move« so tuđi nemo-goče, kajti Sredozemsko morje je napram Atlanskemu oceanu prava skledica. Razven tega je zrak v Sre-dozemskem morju v razmerju z me-glenim Severnim morjem in z Atlantikom neprijetno jasen, križarka, ki bi si upala odpluti, bi imela takoj ćelo tolpo zasledovalcev za seboj in mnogo psov ne ugonobi samo zajca, ampak tndi leva. Kaj torej je dosegla naša vrla vojna mornarica kljub zo-prnim razmeram preteklo leto? Leta 1916. so uničile c. in kr. vojne lad-je nastopne sovražne vojne ladje:
dne 12. decembra 1916. italijan-sko bojno Iadio »Regina Mar-g h e r i t a*, 13.400 ton, zgrajeno leta 1901. potom lastne mine. katero je položil c. fn kr. podmorski čoln;
italijansko pomožno krlžarko »Citta di Palermo«, 3400 ton, ki je bila potopljena z lastno mino 8. janu-arja 1916;
I talijansko pomodno Križa rk'o »Principe Umberto«, ?000 ton, potopil jo je »U 5« 8. Jttnija 1916. pri Valoni;
ital!]anslro pomofno Križarlco »Citta di Messin a«. 3500 ton, potopfl »U 15« 23. juni ja 1916;
franeoski rušilec torpednlh čol-nov »Renandin«, 800 ton, zgrajen 1913.. dne 18. marca 1916. po »U 6«:
franeoski rušilec torpednlh čol-nov »Fourche«, 746 ton, 23. Junija 1916. po »U 15«;
italijanski rušflec tprpednlh čol-nov »Impetuos o«, 680 ton, 10. Jullja 1916. po >\J 17«;
ftalljanski podmorski čorn »Ba-1111 a« 14. Julija 1916. z dvema last-nima torpednima čolnoma;
angleški podmorski čoln, Ime ni znano, z lastno mino 15. julija 191/5;
italijanski podmorski čoln »GI-aclnto Pullino« s posadko, \T>lenj*en 31. julija 1916;
franeoski podmorski čoln »F o n-c a u 1 U 15. septembra 1916. s hidro-planom »L 135«. Oficirji in moštvo podmorskega čolna so bili vjetL
Razven tega so izgubili Italijani vsled delovanja naših hidroplunov 3 zračne ladje in sicer je bila ena zbita goreča na tla 5. avgusta 1916. pri Visu, 12. avgusta 1916. je mornariško letalo »L 126« pognalo v zrak han-gar Campalto pri Benetkah z zračno ladjo v njem vred in uničilo 11. septembra 1916. hangar v Jesi z eno zračno ladjo. Končno je bilo ob enem številnSti letalskih bombardirani Be-netk potopljenih več nego dvanajst italiianskih oklopnih motorskih čol-nov.
Vsega vkup so izgubili naši so-vražniki leta 1916. vsled delovanja naše c. in kr. mornarice: 1 bojno ladjo (13.400 ton), 3 rušilce torpednih čolnov (2246 ton skupno), 3 pomožne križarke (15.900 ton skupno), 4 podmorske čolne in 3 zračne ladje. Samo po sebi umevno, da so navedene ru samo neoporečno ugotovijene sovražne izgube. Nasproti temu Je izgubila c in kr. mornarica samo dva podmorska čolna in sicer »U 6« dne 15. maja 1916. in »U 16« dne 16. oktobra 191/). Primera izgub je jasna sama po sebi
73.  ttev.
,5LviVHWMM Pit\K<JD\ juc 29   m<t<«a   1^17.
Stran 3.
Pooštrena podmopsfta vojna.
Berolln, 28. marca. (Kor. urad.) Wolffov biro javlja: V Sredozem-skcm morju je bilo potopljenih deset ladij z vsebino okroglo 31.000 ton, med njimi: angleSki parnik »Euterpet (3450 ton), kl je bil zadet, dasi ga Je »premijalo 12 ladij; po nekem razdi-ralcu zapaženi, kakih S000 ton velik parnik, kl je bil najbrž otovorjen z oljem a!i z žitom in ki je. ko je bil zadet od torpedovke, gorel s plamenom; nizozemski parnik »Aredc (3783 ton), ki je pefial 4vSO0 ton ben-cina iz Suesa na Francosko; za^r-njen, otovorjen parnik s 6000 tonamL, ki Je vozil proti Neanoljn: oboro^en angleški pamik s 4000 tonami in 5000 tonami tovora, med njim 10H0 tonami bombaia. na potu iz Bombaia v Mar-riljo.
Sef admir. štaba mornarice.
London, 28. marca. (Kor. urad.) AdmiraJiteta razglaša:
Angleška torpedovka - razdiral-ka le pred kratkem zadela v Kanalu na mino in se je potopila. Rešcni so bili 4 oficirji in 17 mož. Drug razdi-ralec je zadel ob parnik in se je po-topil. En mož se je potop!!.- sicer ni bilo Izgpib. An*les*ka bo!nf?ka ladja »Acturias€. ki je vozila z vsemi sve-tilkami in z vserni posebnimi zraki Rdečejfa križa, ki so bili močno r?z-svetljent. je N!a v noči od ?0. na 21. marca brez svarila torpedirana. Zjro-di!e so se sfećeče izprube: momarič-nih oseb je 11 mrtvih. 3, med nfimi državna rolniSka strežnica, se pojrrc-?a|o. 17 jfh je ranjenih, fzmed rro*tva je 20 oseb mrtvih. 9 st J'h nr^reJa, med nffmf postrežnica, 22 tih je ranjenih. Kakor je povedans v včeraj-Jnji n^m*k1 brerži^n* brroj^vki. stoji torpediranje te bHnfSke Jadje ra listi! o ladjah, ki jih je potopil podmorski toln.
Razširjenle ansi^Ške blokade.
flaag. 28. marca. (Kor. urad.) Zunanji minister razglaša. da je an-gleška vlada sporočila, da se bo 1. aprila razširil okoliš, ki ga je Anglija proglasila za zaprt
Ddovanje    an^fe^keisra    blokadnega ministra.
London, 27. marca. (Kor. arad.) Reuter. V zbornici je nastopil posla-nec BeT1air8 proti Nizozemski glede prepovedi vsfdranja oboroženfh tr-Ifovskih pamikov v nizozemskih prf-slaniščih ter je izjavi!, da ie Aneliia npravičena postaviti za Evropo novo doktrino. Če se s tem vojna kerča.
Blokadni minister lord Rr\bert Cecfl je poćal pre«r!e<< o svojem delo-vanju, odkar je bil imenovan. Ome-nil je t!Star*ovitev nddelka za trgovino z inozemstvom v zunanjem ura-du, ki sastavlja »Čr^e listet in kate-re raziskovanja kažejo velikanski obsejf organizacije nemške trzovfne. Minister upa. da bodo zhrane informacije največjeea porrena za delo-vanje po vojni. Danski sporazum ?e bil s staHŠČa blokade popoten uspeh. Sistem zavarovalnih l^kaznic, uveden z Amer'ko, je vfl teto nspe*?n, da je zmanjSal te?ko£e z Amerfko. Oben«m ne nam je ^ natančno manje Izvora fz Amerike v revtraine države ter nam je rrnoeročfl. da sr^o brez pristranosti a!* krivice uredfti pošiliatve z?'oj? nevtrafesm. Hspeh teh in drujrfh titesn'ifoč'n nareefb je bff. da je prpkrnorsM promet v srv-vražne  dežele popofnoma  prenehal.
Prusfca g'ppcrfs'^ z-crn-c^.
V seji 28. t m.      je      vojvoda Sch!eswig-Ho!stein v imenu desnice protestiral proti napadom na gosnod-sko zbornico. Nadžupan V/ermuth je obžaloval, da je nastalo    v    pruski notranji  politiki  nesogiasje  In  se  iz-rekel za premerrbo določh o Kospod-ski zbornici v tem zmishi, da dobe v njej pridobitveni stanovi Čim več-je zastopstvo.     Konservativec p!em. Klelnt je oštro nastopil proti   demokratiziranju in deja!, da je mdćan-stvo s splošno in ertako volilno pravico že doseglo vrhtinec sreče. BHo bf preveč sreče, če bi se dalo ljudstvu se v Ievo roko sp!ošno in ena-ko voJilno pravico za pnisk! deželni zber. Tem potom bi pri?li krraln do republike.  Konservativec pfrof Roou se je izreke! proti vsaki premembi v srosnodski zbornici in dejal. da se ne sme nruske države ruinirati z demokratično volilno pravico.      Nemčija ima že tako dosti skrbi, zdaj pa si je naložila Še novo tefko bre*re, ^am-reč poljsko vpra^anfe. Rad bi, Če bi se motrio  to vnrašante spraviti      v pref^nfi stan, a!l pa naf se poskrbt. da \ ho Pobrka  le r»- vofa^ko, n<^o tndi j gospodarsko trdno v rokph Nem^ije. ! Poslanec dr. Pembun? je o»v>*ori1. da i je r>a*tal na Pmskem veHk      četrtl j stan. kf nima po<?tavrfcr« zast^stva ; m rre za to, ć& ^a d^bi.      VojvrKJa j Sch?eswfsr - Ho'stein je rekef:  Ćuti se. da se bli*a k^nec velfke^a boje-vanja. Socijalistična prfhodnja drža-va, u smo jo med vojno    nekoliko i
spoznali, ne more nfkoffar zadovoljiti. — Knea RadziwiU j« poudaJaJ, da se more doseći dobro razmerje med poljskim prebivalstvom In Pnumo ter Nemčijo s?mo na podlaci popolne ravnopravnosti.
Kazne politične ve^tl
= Težav« srofa Tisze.     Ojarriki
ministrski predsednik frof Tisza    je bil   lani  na   vrhuncu  svoje  sile  in  je imel  na tvoji  strani  skoro  vso  de-žfclo. Pridobil si je to moć s »spretno« politiko.      Ker na agrarce m mogel vsuti  zlata,  j«   pustil   nanje  defevstt bankovcev kar *e j« dalo. Samo po-sestniki velikih latifundij nišo bili tega veseli; možje so namreč dali svoje latifundije v zakup in tako nišo od teh nepričakovanih dobićkov nič dobili, nego so vse pobasali njihovi, naj-več žfdovfski zaku^niki.      Ajrrarci so torej   boprateli.  veliki   in  mali,  in  da bi banke in veletržc;    ne    bili    slabe voJje. ni grof Tisza  nie"  ukrenil prnti njihovemu      oderuštvu  in  draženiu. frpe!i so mali Ijudje: eradniki. usluž-benci, dflavci. S tem. da je erof Tisza to draženjf trpe!, si je pridohil hvaležnost  vseh,  kl  so bo^ateli  po visokih cenah In je zato mopel sreč-no odbiti  vsa  prl^adevania opoz'cife za   ustanovitev     koalicijske       vlado. Zdaj  pa  traja   že  nekaj  tednov    ljut boj proti grrofu Tf^zi. Ta sicer n\ pre-rnenil svojeea načelnecra stali.^ča  do asrrarcev. br»nk. veletržeev in Ipeku-lantov, a nekatere njejrove    naredbe so  provzroc^Te  ve'ik   ner^d  na   Ojrr-skem in odbile od nlegra aerarce.   ki r^u rvč'tajo. da fe vrevtč    n^kiotr'en b^nkam,   vf^tržeem ter industrijalcem. Ko fe r^cin^'Č ^e 7br»rova'a tv**-za agrarcev fn vl^^a n^ nanio poslala Tv.benesa z^stnn^ika. ker ie b'^a   na dne\rnem    re^u  rarprava o e°to\'Th vlažnih naredb^h. se ie pokar^lo, da so ?£rarcl vsl pre^f k nporlciji.     V tem je p^^a' rWr?af Tfsz^ve stranke na deže1; silno o$rro*en ?n če bi bile zdaj volitve, bi prišlo v parlament le m»To Tiszovih prista^ev. Pa tud? v mestih Ima crrof Tl^7a pravzaprav le banke. ve!etrgr>vce ter    fnciustr^afce na svoj! strani, drujji občutiio preveč hndn      i^kor^-^^'e s p-^tre^^ČInam! vs^kdanjeira živlt^nja. Tr^kn se je tekom kratVih mese^ev falanga, ki se ie borfla za grofa Ti57o, preme^>'Ta v fn!ang:o. ki se bori nrnti gfrof-j Tiszi. To je povod, da s© danes opo^fcifa s tako ljuto sHo zavzema ra u^tartovl-tev n<we v'ade. namrpč za ustanovitev kooHc"ck<*£-;*  m?ri«:trstva.
— KonfM?c3*€ p^-^tnožen^a. »Pe-sfer Llovd« poroča: Kakor znano/se je 7?čeTo kazen^'co po^topanf^ zaradi hudodclstva ve7©>f1a1e proti hrvatskima pos-ancema Franu S u n i 1 u in dr. Fenriku li i n k o v i ć u, ki sta ob irbruhu vojro no^e^n-i v 'no^em-stvo, in proti Hrvstu Minaelu Pupi n u. ki deluje zdaf kot profesor v Novem Jrrku. Oberem ie bHo zapro-šeno sod:§Če. naj proces potom odredi zaplembo premoženia f*r. Su-Dfla in tovarfšev. in to na podlajr* za-konau da so ve'e'zdslafcf odgovorni tuđi f svojim rr^mofeHem. V tož^o 9O bV* pritejrnjenl tu<?} Ivo Šupilo, Ivan Prv*or*an in vodstvo re?ke ti-sVarne de1ni?ke dnižb*. k! $o od T*r. SupHa preseli ve^fe z^csVe. K^zen-sko po*to^anjfe proti Francu S'ipMu fn ćt. H!ti1coviĆ!i se je zato zapelo. ker st§ del?*'a v u'grrs^van«k?m od-bnni vpieizdaj^j^Vo a^ticMO. Mibae! Pnnin fe v AmeHV? Dn«lfust' it^tann-vfri ]+v;*o rr^Ftnvrilicev. 7daj raz-^ravTia bt^^m^e^tnr^Vo ^r*1'*£e o torbi na 7an!embo premoženja. ?odni pred^e^nfV   ie  pr^ia?-!.   ria   trj?  t«v
?f*^Cl  "Ko o^v*5x^r»f O trvfVf    7r>^tor»-^:V  t^^i1nf  nb^2«-ti  *e  ^O'i'fE^u  pred'^-
nro«:*'!   t^si <^ ??m  tnžba  d^stpvi   So-dJ*?e je v7'"io to na znartje in jt ob- ! ravnavo rv^^od^o.
= l*aIT*»ns^l n^^f^m^Tit prnft frTi-
nrž^^T»o r>ravdn?5tvo v Verc^V:Ju je prosio rt»r!nmeTit v Pimu dnvolje^jn, da srne s^d^o no^tonat^ proti *<">ci'3l-n'v^emci'r?t:x->rT-»-T po*farcu Wf»^^"n, £*$. da rpz^ir*;* m"*^>. da i* !t-*Tfja verofom^A pre'^r^iia r^vr^n^k* ć1^1-žno«ti do Avstri;e in Nrrrčiif*. da s!T^-9.\ tt?7i*^rska voti le A,nr^*Vi ?n da i> sn!nb'le re^st^a mjir:ri!! pr:*\-li!a ft?!?jr\ da ?e zapela vojno. Po-slansk« rbomic* na se je postavila na starce, d« take »rjave. fetud^ *o fer^č^Ti© nred volHci. ne %mtjr> bit? oovod za sodno postojan?« proti ka-kerrru p^^ijtnru.
= Lrovs'f metronoH* Szs€>tyc-W ?zn«^<»n. ?tockholm. 2P. rrtrca. Pro^fzoHč^a vf?da le izpostfia Ivov-sketra metropolita 5zeptrcke^*i in mu dovMTTa novrateV v AvttnU.
=* StarV« na Orikeffi. London, 28. marca. (Ynr, ur*d.) »IVJt Tele-rraphc poroča fz Aten ?f. marca: Davi ?• 'znrnVmMji v vseh elektrfči?h centra^ah sn'oSn« stavka. Cestne Je* leznfee fn ^eleznfca v Pirej so vsta-vilr rvr.fr> sTm^o. 7Tfnamo v Atrnah )• bilo trebt saprttl radi pomanjkanja prtmogm,
■
= ObT^sdlo msklm vofaim rfrtnikom na Nemikem o revoluciji.
»Frankfurter Ztg.« piše: Ruskim vojnim vjetnikom na Nemškem na-menjeni »Ruski Vjestnik« poroča o dogodkih v Rusiji pod naslovom »Nemiri na Ruskem« in »Prevrat na Ruskem«. Poročila so tako sestav-Uena, da nelzku^enl čitatelj važnih vesti tkoraj najti ne more. Vodstvo lista »matra kakor se zdi za svojo nalogro. da ohrani vojne vjetnike v zvestobi do carja. Zato se ogiblje, kjer se more, ćelo besede »revolucija«.
Društvo za oiroško var-st3 in mladinsko skrb.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ijubljanskcm je imelo 28. t. m. svoj ohini zbor, ki ara je otvoril predsednik Aibert pl. L e v I č n i k, c. kr. cie-?clno?odni predsednik v p., ki je po-roča! o drn^tvenem delovanju v pre-tcklem letu
Nei7Otribna posledlca dolpejra trpeza neuprodnih rarmer. provzroče-nih po vojni, je tuđi ta, da se društvom in favo^^m. kl se ukvarjafo z otroškim var«tvom In mladinsko ^krbio. b(Vj in boli širi debkrog. To je iirnevno. kafti mm^i se ^tevilo v bedi lapu^čenih In osirotelih otrok. <vi*Vo pi se d?n ?a drt?rn mn^e v.\-ć\ sltičajl. ko se oprroža a'' ranema^jg vTcrola mb^o«ftri'h o^b. 7.s\. da se Je rrofTo društvo sprfčo omcf*nlh svo-i"h ^r^d^tfv o7?ratT \f ^a n^;^n^e^e slučafe; vodMo era fe nri re'ttvi mro-K^t^vflnfh or^5*r? ^» sprejem v za-^avo zsvptl?f^^ v B^hori^evi uHci ?t ?9 n?Mn, da fre oni vsr^tva r>o-tr»T>nf f»«c,* V?!tf»rp oče+je so kot vo-bk* nn bofn^m no!tu. npno^rolfa nred-no^t pred druro. V tem sHoSnem oVvlr" *r *e rribalo obrambno delo-van!* dn^tva.
Svoio pozornost Je nnkJanjnlo dp'^vo za?ar^"*m*» zavrti >Čn nod vodstvom č\ bolničke sestre M?r?ie Tf>mpc. Vsakdanie izku^rle b^Tj in boli n»7odevajo »v^tre^nost In nr'mer-nosf t^^a Trtvc^'^^n In n<» bo dnT^vii v r??^1;žn^ hodo?no5;ti resno nečat! 7 VDm^v^m. k?Vo pritf v oVom po-n»Melre v"br^io^T nre^n^olrj^no^ti t^ra zavoda in tip k°k n">x?n orrtfv^o-?:ff TindaJfrMn preskrbo dece. nujno potrebno varsrva.
(l^^-nje v začasnem 7?vet?l?u le h'lo enako kaknr v r>rH^r»i;h leti1! tu-Hf leta 191*.. zeM ^fvahno. Otrok je Mio snrejet'h v ^zvod to ?^to 101, o>d prefs^^^j, ]et^ ,-fVi je bHo ?>e notri 62.
niih skupno število je tnrel zv.***]^ 163. IzstopHo jfh ie v t?va leta 1916. ^?. konerm 1rf^ 19^*. f'h '• torei ostalo v zavodu 81. Od onih. kl so Ml' spr^jeti leta 1916, ie h7-^ <tarTh m?ni "ero 1 ?eto 9, od 1 do 3 1?t 25. od 3 do 6 let 30 fn rad 6 let 37. Med rllmf |e H'o ^9 tak;h. da 50 Imeli očeta v voH1'. do^lm ffm je bila mnti mrtva 7*V na %+ v b^-'^f 79 v«;»k^^r»?f kruh ni mnv'r\ rk^.'sr^ti z njfh vrffoio.
Zdravstvene ra^mer^ v ravetf-Sču so b?l» leta 1916. v obče rovsem povoljne.
Ker se je Teta 10! 5. ranrav1*prn poizkus. da se de! dece čez poletie spravi na kmete v kraj z zdravim zr^nm *w do^ro preskrbo, v vsakem O7^rn obne^f*!, se i> to leto v enak namen vzela v nafen pod ncrodrrmi noj]fo!i hilSa v Trehn^m r vrtom no-!e?r rfe. Letenja poč'tn^ka nasc^lna i> *t»h 33 ntrok. Vor»*t"Mica l'h je redno oVskavala vsakfh 14 dnf. dne r av?msfa r»a Mh f* rvosetil tud i dnj-^fvenf nr^'^^fk. V 7^Četl-:u oktobra *<• ie lf*f>vpni» r»<?h?1o ?n s* I«? dp-ca o?i>tio okresana vrnfla v zavod v I imb'»ano.
Ori onih R? varovancev. VI «o ■ntn ^9?6. fzstr^"* se je en do! f?3) o<i^?*f v tnfo zp^phrto oskrbo, 38 ta-ViV.. V» *o hi?? te'-^no <e nespo«ohnf
^n!?:^-^n v m^*^n  ?ll k  7?»n???ii|vfTn no«**^'Vo-n nfl ^*fe^. ^c^t ?!h fe šio
V  V*;«r?**H   ?iV     |S   v?rnv^TlCfV   p*   »O
"z**V dnT*'ne brez otrok ▼a svMe. __
'"^♦rs^fv?"   r^'o^'^n^l   o-f^^r1?^   ^o   Tz-
r^fpf^?w 19. leta nod nadzorstvoen 7>vrv^p.
Od otro^. knr f«b je rar^sno za-v«t^V f^fji T°1 ^> v?rlo v svo*e oVri-!'> ^e jih '• ** sVo-r sVunai 3.938 dni o^VrhovarTo pr^nfačno: to je ^Ho m^^o^e le vs'^d ?rdf^e no—oči blm-g?h f^^h^otnilcov ?n d^brofnic.
Kot V^-'nria van'^a sfr? pn^irvva-1t Trta 1916. le ^osrvvia Tvnri 9tl<*ne. C. \cr. ffavcMf r>T**t?iv y p~M . jn Anton PrnoffM. c. kr sodn? o?i??nj v 0.. ^' i'rnu nf brTo i^rnf.-^n?^ rmni n^^o ?rn* var^t^v r 130^ otrov-^^  rvi Va-
lakor«^^^.   i-'rednt  n^*ni  7^-^r ^f  ?e npra^o vpr«tvo ?"  4«ffe i*  ^„f-ta^^^v-j
mc*«*-"* obx'-?a irr^Vt^ nrTpr?,,rijrr,^   v
%tr^-^v  f»";»*>-v?«*i  'n>y>  K" n«  leto.
kzk^r v rref?n??h leffh. tako tuđi Jela 1916. brosplačno apravijal tptd-
jalni rdravnik za otroške boiezni g. med. dr. Bogdan Dert*
Izreče *c končno iskrena zahvala obiastvom, zlasti deiclnemu odboru, zavodom in zasebnikom, ki so gmotno ali drujcače podpirali društvo v njegovih  prizadevanih.
Iz poročila društvenega blagajnika c. Kr. kontrolorja dežclnes:a pla-ćilncga urad* jf. Josina posnemamo: Društvo jč itelo koncem 9. poslovnega leta 3i£> dru^tvenikov in sicer 26 ustanovn'kov irt 2Sć rednih čia-nov. Prejen.ki leta 1916. so znašali 18.755 K 24 v. izdatki pa 7023 kron 8« v. tako da ostane blagajniski pre-bitek 11.731 K 36 v. s^vje turej v tem upravnem letu zrranjial za 98 kron 87 v. Proračun izkazuje potreb^čine 10.600 K ter more računati druitvo z drhodki 6900 K, da znaša primanjk-Ijai 3700 K. Računski sklep se po po-ročilu pregledovalca ravnatelja j;. I. Rojena rrl. odobri ter se podeli hlajrajniku absolutorij in izreče zahvala.
Pri volitvah je tfia zopet izvo Ijcna večfna člsnov dn5e1anjep:a odbora in sf^er: Albf rt pl. L e v 1 č n 1 k, c. kr. de^clnosodni predsednik v p., fmannel Josfn, c. kr. kontrolor de-^elnva p'ač^^ep1^ ur^da, dr. Otmar K r a .' f c. m^^tri f:r'*k fn zdravstveni svetntk. Anton L 1 k o z a r. nad-t!'x?t^!i v CiVTiijinckTn ravodu in obč'nsVi sT-^t^^'. Iv*n P o % e r st.. ces. sv*»r"?V. h??n? ^osestnik in pod-nredsr^^'k V?nr?nr^eve dru*ne, na novo na dr VH'*m Krejč! in Josip K o $ 1 e r. Za nametnika stt bila ix-volj^ti^ tvdi ropet do5rdanJa člana f*>r. ATfrmz 1 e v ? č n i k m A"ton B u-1 o v e c. Kon^no te tzrekel občni rhor rrTisrdntku r*1. t- e v 1 č n 1 k u in <^r. KrajcB zahva'o ter naročH M'hon1 rj^mfno r^hv^'o r"«ttorfv8i-rna o^h^rni^^m^ •*"!?. Ar^ref?i K a -lanu »n Vs'e^^'^n L e v! č* n i k n. Vo-J?t?'jic1 7«v^t?sxa 5. sestri Marifl T o m e c ie o^H ?h^ izreVel »a-hvaTo. rV'*r ie pre^s^^fk r «ahv?lo t'^**Tn nde!<?žencem zakijučil občnl 7hor.
M zbor r:Uub!!3nske kreditne banke".
Danes dopoldne se je v bančnih prostorih »Ljubljanske kreditne ban-ke€ vršil XVII. redni občni zbor tega zavoda pod predsedstvom Ijub-Ijanskega župana g. dr. Ivana/Ta v-čarja, ki je konstatiral ob navzoČ-nosti 27 delničarjev s 6753 delnicami in 760 glasovi sklepčnost, predstavi! državne^ra komisarja c. kr. deželno-viadnega svetnika g. Ivana Kre-menška in zapisnikarja notarja g. Plantana ter nadaljevaL Slavni občni zbor! Odkar smo zadnjič zborovali so se zgodile v naši državi marsikaterc pomembne izpremembe. Položili smo v grob svojega presvitle^a cesarja Frana Jožefa L, kateremu obranimo vsi najbiažji sponiin. Na Njegovo mesto je poklicala previdnost seda-rje^a našega cesarja Karla, katerega smo vsi- z največjo udanostjo pozdravili. Umestno je, da izrazi tuđi občni zbor počeščenje spomina umrle^a cesarja in udanost novemu vladarju, kar se naj zabeleži v zapisniku. Državnega komisarja pa prosim, d? poroča o tem na pristojnem mestu.
2 žalostio se moramo na tem mestu spominjati smrti gospoda Ivana M e j a č a , kl je od ustanovitve zavoda kot član nadzorstvenega sveta neumorno deloval v korist banke, nadalje smrti dirigenta Ce-lovske podružnice, gospoda Milana D r a h s 1 e r j a. ki je dolgo vrsto let. najpreje kot blagajnik pri centrali, pozneje kot dirigent v Celovcu Ščitil z u^pehom interese zavoda, uradnik centrale g. Janko Rohrmann »n skontist centrale g. Ivan Oerjol sta žrtvovala svoji mladi življenji na boinem polju za čast in slavo domovine.
Sestnajsto poslovno leto »Ljubljanske kreditne banke«, ob ensm tretjt vojno leto se je za zavod do-kaj rgodno obnesio in je smemo, sodeč po doseženem uspehu, označiti za rekordno leto. Precej ugodna letina Ista 1916 je omogočila vsem rosnodarskim slojem tuđi v tem letu še bolj intenzivno nabiranje denar-nih nreostankov in $ tem zvezano odnUčevanje hipotekamih in menic-nih dolsrov, tako <3a veliko posestni-kov in trfcovcev ni le odpiačalo vse dolove od prejšnjih časov, temveč so iz do!^niov polajroma postali vlaira*e!ji denarnih zavodov in pri bankah dobri odjema«ci vrednostnih panirjev vseh vrst, zlasti pa državnih vojnih posojil. Na denarnem tr-yu ie ceio leto vladah, trajna obii?ca dersr^a. k\ je tndi omoiročna izredno urođen utneh IV. in V. vojnega po-so*iT^, drč'm je rta drtijrf stran; po-vrročHa. da so vlojre, uporabljene za stibskrfpcUo vojnfh posojil, t rax-merno kratkem čam oAF&sla   f^pt^t
na prtjjnjo viiino in se ćelo izdatmj povećale. Pri »Ljubljanski kreditni banki* kot oficijelnem subskripclj*-*kem mestu *c j* podpisalo kro« 12,181.500-— IV, Sy/tJo avstrljskega vojnega posojila ua K 10,475.800*— V. vojnega posojila in sta v teh zn*r skih rapopadena K 2,000.000*— IV. m V. avstr. vojnega posojila, katera ie »Ljubljanska kreditna banka« upisala na lastni račun, vsled česar se J^ zaloga lastnih vTednostnih papirj«T tuđi v tem poslovnem letu nekoliko zvišala. Vse podružnice »Ljubljanski kreditne benke«, ražen Ooriške, S4S v preteklem letu normalno poslovale in so prispevale s primernimi anfir ski k skupnemu cisternu dobičku, če tuđi $0 vsled pomanjkanja personali morale omejiti svoj delokrog. »Ljub^ ljanska kreditna banka« je naravnb tuđi v preteklem letu pospeševala s primernimi prispevki namene vojn^ oskrbe. Novo ustanovljeni blagovnl oddelek je uspežno deloval in je prf^ pomogel paralizirati manjše dohodke iz restringiranega meničnega es-komta; upravičeno je zaupanje, da bode tsi oddelek tuđi za naprej, »lasti pa po končani vojni v izdatnl m^ ri alimentiral čisti donos banke.
2upan konstatira nadalje Izreče no, da je »Ljubljanska kreditna hart-ka« eden prvih zavodov na jugu mor narhije, kar se tiče subskrlbiranđi vsot vojnega posojila, katerega se jfc pri banki podpisala naravnoit ogromna vsota 37 milijonov kroiL dejstvo, katero mora pripoznati tud država. Končno imenuje župan to T a v č a r za overovatelja in zapts-nikarja z%- J e n k a in dr. Frank^ PrečitanJ6 bilance se opusti, kel* imajo delničarjf tiskano poročilo f* rokah. Bilanca In račun zgube tn đo* bička se odobrita.
V imenu nadzorstvene^a srvGt^i je pojročal niega predsednik odvet-n?k g:. dr. Alojzij K o k a 1 j, da se ]č udeleževal vseh $e} upravnega sve* ta in izvrŠIlnegra odbora, izvršil dvap krat revizijo ter našel vse poslovanje v najlepšem redu, ta kar podeH občni zbor na predlog g. ds. K o -kalja upravnemu svetu abiolutofg ter izreče priznanje predsedniStvit upravneiera sveta za njegovo trezn«, prenršl.teno In uspešno poslovanje.
Občn! zbor sklene v zratelfl pravil 5% dotacijo rednemu rezervi* nemu zakladu v skupnem znesk« .53.593 K 13 v, 10% tantiemo upravnemu svetu v znesku 61.826 K 95 y in nagrado nadzorstvenemu svetu y zneskis 8000 K. Nadalje sklene občfltl zbor na predlog upravnega sveta 5%no dividendo in 2odstotno super-dividendo od 20.000 delnic po 400 K-nom. z9l kupon št. 16 a 25 K skupaf 560.000 K. Za vojne in dobrodelne namene sklene občni zbor določttf 15.000 K. Izrednema reiememu z^ kladn za menične izgube se raka?^ 320.000 K na novi račun leta 1917 p<a se prenese 50.107 K 87 v s «mer % ves čisti dobfček v znesku l,083.S^f kron 95 vin. razdeljen.
K besedi se oglasi notar groep. et. Kn h a r, ki nasvetuje, da se za ne-nričakovane Izgrube določi pribotfeje leto poseban rezervni ^aklad
zwpati oTtTfttTj?, tfa hd na> svet ir. čt. Knharja prećiolfl o€-bon?  da se o njem ro^vetitfe.
Žu!>an konstatira nato nar^o^-nost kvafifldrare^a Itevtta dekrf^ Čar5^v.
Po odbitka    vseh    stroškov    % bremen znaša čisti dofeiček    za    poslovno leto 1916: K 1.071.86M5    M prištevši K 11.665*30 prenos doblčka iz 1. 1915.. skupno K 1.083.527-95 kar odzovarja   131/2%-n#mu  obrestova^^ nju delniške crlavnlc«. Dostienl člsi9 dobiček za   leto 1916   }•   za   kroj 267.81610 večji od lanske*a in so K njtmti piispevale s primemimi   «ne-skl vse podružnice.    Olasom odi oka c. kr. deželne vlade z dne 2. maret 1912 št. 5114 fn v smislu § 4 bančnii pravil je »Ljubljanska kreditna banka«     opravičena    zvilati      delnišk* glavnico do najvfjjega zneska kron 10.000.000-—. Z ozlrom na stalno na-rt'čanje vlor na knjižice   hi   teko« račun, katere    so    znašafe   koncert leta 1916 skupno K 25,821.833*50, nadalje nr>ošteva]oč   »srodne   razmere na dtnarnem trjr«,   smatra  npravnf odbor za potrebno  zvfšati   deln!2kd felavnfen na K lOOOO.OOCr—. da »• s tem zvifanjtTn okrtpflo lastna irai-itva banke in pricravljo tla za ftafo*   • ^e, ki jih b^ moral zayod izpolnjera-tf po   končani vojski.    Vjled    te?rai predtaira upravni    ©dbor    občnonm zboru zvi^anje deTn;5ke ??la\'Tiice zt K ?.rmoofV~- z izdajo 5000 delnic m K 400-— nomfnale; ob enem   naj M •e pooUastfl npnvfli   sr«4 đokđM
ti.
Stran 4,
»SLOV^riMV  rvAKv^u-,   u;:t. 29.  marca   i»i7.
73. štev.
čas in pogoje nove izdaje detnic. ^prejeto.)
Po nasvero podprodcednika podžupana g. dr. Karla T r i 11 e r j a se ♦ernVnira izdala novih delnic na eno leto in se upravi icmu svetu prepusti tozadevna in sicer marda potrebna acbistvena izprememba pravH.
Nato so se vršile volitve ter sta bila so?iasno zopet izvoljena v ^pravni >vet gg. Josip Š p i t a 1 s k y fn Alojzij Vodnik, v nađzorstvcni $vet pa polcg dpsedaniih članov gg. Jvan Samec in Avgust J e n k o. £iar.u unravues™. sveta £. Karlu J e -iekn. ki je odstopil ter čianu nađ-jsorsTvene^a sveta Nikoli Novako-sr i ć u. ki je mobiliziran, se izreće za-frrahi
5ktep laiiskcga ohčnega zbora glede dotacije 2Z5.000 za rezervni i&k'-d se rcttsumira v tem zmislu, ga $e dolnči izkliučno le za menične teube.
Končno :rcće občni zbor pred-pedniku ?. tir. Ivanu Tavfarju, ©ođr^edsetiniku g. dr. Karlu T r i 1 -Jer j u, "arnu ■pr?.vnemu svetu, IBld;:ors. ,. :..ki svetu in njesa pred-tećrnku £. dr. Alojztiu KokaHu ter fcađ-avnatetiu R. Ladlslaru Pe-f«nki in rh-)dravnate!j:i ManuSti K r o f t i zahvalo in priznanje.
r Fran fierbič
Po kratkem boletoaiiu je umri v Uobijani za slovensko giasfceno, pevsko in urarraučno umetnost ve-Jezash'žni ravnatelj »Glazbene Ma-ficevc gospod Fran G e r b i ć v starosti 77 let.
Pokojnik, rodom iz Cerknice, se je izobrazai za opemega pevca na konservatoriju V Pragi in je Zc s svojim prvim javnim nastopom v Mozartovi operi »Titus« vzbudil ve-Hko pozornost. Angažiran na za-grcbžko gledalište In potem na glede,, e v Lvovu, nastopil je v mnogih operetah in vel prve tenorjeve vioge v velikih operah »riugenoti«, »Robert vrag«, »Afričanka«, »Židovka«, >Lohengrin*t »Aića«, »Trova-tor*, »Emani«. »Rigoletto«, »Lucre-jia Bcrgia«, »Favorita«, »Norma«, aiSeviljski brivec«, »Don Jaan«, »Fi-delio«, »Faust«, »Marta« itd. V Lyo-Ta mu je seveda đelai poljski jezik nskaj težav. a premagai jih je rae in se v 11 dneh naučit težko vlogo EU eazarja v »Židovki«, ki spada med najvecje in najtežje operne partije. Kajvečkrat je pel v Gounodovem »Faustu* naslovno viogo; samo v 2agreba jo je pel šastdesetkrat. Bo-lezen ga je prisilila, da je zapusti! Zagreb, kjer je ostal pri občinstvu v najboljšcrn spomimi. ter ostal dve leti v svojem domaćem kraju in pri-šel potem na Kiedališce v Ulmu na ;Virtenibcrškem, kjer je užival fcot nmetnik in človck najvecje simpatl-ic. Iz Ulma je sci na gledališče v Lvov; penuabo v Kijev je odklonil. Tud! v Lvovu je užival naiveČJe priznanje, a ko je iz^ubil svojega sinč-ka< mu ni b?lo več obstrnka pri g"le-dalisčn in je postal profesor solo-petja in pevovodja na konservato-rijn v Lvovu. Kako priljubljen in spoštovan je bi' v Lvovu, priča' že đejstvo, da je bi! pogostoma vabljen na soddovanje pri soarejah, pri na-mestn;1:1.! in pazne^šem ministru vi-iezu ZpJerkerru pri knezu Sapiehu in pri druph poljslc'h velikašth. Po šti-Tlictnem delovanui na lvovskcm >onser\ratorijn. ?e pokojriik zapustil to mrsto ter se preselil v Ljiibljano. ^GIasbcna Matica« mu je bila ponudila rnesto ravnatelja njene glasbene sole in pokojnik ie to ponndbo spre-Jel, k?r je vedno hrepcnel, da bi T\-^el v domačih Krajih in med rojaki. . iVzlic vsem siiaj^im ponudbam lrov-ikegra kor»5er\?tor!ja se je pokojnik preselil v Ljubljano.
NJsgovo delovanje v Ljubljani M^ obče znano. Pridcbil si je za raz-^(P3j glasbf^ie sole »Olasbene Matt-«er Hafvećj^h zasni^ in je pdožfl temelj slovenski operi, kateri je bU reč let neutruđno delaren kapelnik. Velike so tud! zasluge, ki s! jih je priđo-W pokojnik kot skladatelj. Te zasluge so rm s podelitrilo častnega članstva r»^svedoči!a med dnifffrni tuđi »rprreb^ko gledali ^če m zemaljski f^asbeni zavod v Za&rehu..
Tran Gerbfć je umrf po kratki, lairo pet dTi! trafajočl boletnL V tfneh 18. rn 19. t. m. se je ▼ svoJcti rajsrnem krafn, v Orknid, nekaJiko prchladil; iz prehlajonja se je razvila tK>Icrzta in danrs je za slovenski kulturni razvof orezaslužni. blagi po-fcfnfk wmri. Ostane nto obranjen 5a-9teti spomin odlfčne^a Bmetnfka fn ldy|ti7rr!W'si  ćelavca.     Č©«*iti  rodbini
Bft^« iskreno soŽaljef
ii---------———————____
nistiii kttniliiitdi
Dnevne vesti.
—  Ctiarjevo setto.   Kakor  po roćajo z Dunaja si je cesar izbral za gesio sledeće besede:    »V vojni   in miru z ljudstvom za domovino*. — To geslo so prvič javno   uporabili v Brandysn na Češkem 26. marca kot napis na slavoloku, postavijenem povodom cesaricvega obiska. Tuđi na nov era zla tem in srebrnem denarju bo kovano cesarjfevo gesio.
—  Završnica.     Dae 27. t. in. je ipravoo soaišće na Dunaju pod pređ-sedsrvom senatnega preziUenta Po-pelke drugič razpravljalo o Završnici. Pri prvi pritožbi, o kateri je bilo svojčas poročano, je šio za slede-Či spor:      Kranj^k; dežeini odbor je dobii na svojo r       ijo koncesijo za ustanovitev vodr.   naprave v svrho pridobivanja     eicktrićne siie na Završnici. Temu sta  utovar jala ]   nir-ni5ka delniška družba Levkai:      ev-če in drugi udeleženec Toinaž Pav-$!ar. ki sta bila ;te poprej dobila koncesijo za igradbo vodne      naprave. Kranjska deielna vlada je to pritožbo odbila in potrdila deželnemu odboru dano koncesijo. Tuđi pritofba na po-ljedel!*ko ministrstvo ni ;mela uspoha, na kar sta se Leykam-družba in Pav-šlar pritožila na upravno sodišie. Leto je ugodila eni pritožni točki ter je razveljavilo odločbo      poljedelskega ministrstva zaradi      Donianjkl.!i\ ega postopanja. Nato je poljedelsko ministrstvo kranjskomu deželnemu    odboru     prepovedalo napravo na Za-rrinici ter le razvcljavflo po ekraj-nem glavarstvu v Rad^vljid \v    ^o deželnl vladi v Ljubljani   deže'       \\ odboru dovo^"-er»o koncesija.    Predno je pa še bHn izdana razsMba uprav-ntjra sodi^ča, fe cfeželni rxlbor že do-gradil nar^avo na Zavrtnici in začcl na nfej obrat.      PoHedcisko ministr-«tvo je odlf>3;!o.      da jfe nostoranje kranjskeea  đc3?e?r?eea  odbora  proti-^korito \t\ Je od red'! o. da 5e obrat na Završnici n«tav!t!. Prot? te! m*ntFtr-ski od!ocbi naperjera prtozh^ dežel-r«e<r« rvfbora je nrišla dne 27. t. rn. rta raxpravo pred npravnirn      sodi-^čcrni.    Upravno    sođiŠče    je p r i t nIb o    kranjske^a     de-želnejra    odbora    zavrnMo kotneutemeljeno. V titerrie!;e-vanjn rarsndbe je t>rcdšednfk     po-pdari?i.   da   dei<?!n! odbor ni ?mcl DriTicc feradlti    na-pravo na Završnici   f ti   začet! nanjej promet — komu je bita v z e t a koncesija.   Ce se *c d^želn: odbor čuti! oo r^v^etjn kcnccsHe THikra^rje^a. b: se ^*T' m^ raJ pritožitl na uT?ravno sodi^če. K>r pa ni nastonf! pota pritoke, je portala ministrsV3 o*^!n^ba rravomočnp.
—  Zzkai ne prošlo? Povelistvo domobranskeea    pešpolka    št. 27. v Admontu razdeli iz vojnega podpor-nega sklada enkratne podpore po 50 do 300 K-    Pravico do    teh    podpor imajo revni invalidi d©m. polka štev. 27., ubožne vdove,  sirote, očetje  in matere  padlega moštva tega polka, tuđi nezakonski    otroci  nišo   izklju-čeni. ProJnje morata potrditi župan-ftvo (magistrat) in župni   urad.    ln> formirali smo se in zvedeli,    da   sta odšli Iz Ljubljane le dve prošnji, dasi je tu   mno?o    upravičencev.    Zakaj ljudje ne prosijo? Zato ker ne ćitajo časoprsor! — Kdor    pozna   kakega invalida, vdovo ali siroto ali ubožne starše  pad!epra    vojaka     domobranskoga    polka    št.    27.,   opozori   jih! Prošnje je vladati !e do 31. t. m.
—    Prebiranje    c^-rosČenfh    na Osrrsk^n. Kakor poročaio iz Budimpešte, je nazranjeno tam   prebiranje vseh oprošČenih do vštetega 45. leta. Oni. ki bodo spoznani za zrrožne za službo, bodo morali v na?krajŠem ča* su oditi k volkom, ostali pa se bodo smeli vraiH k svojemu    delu.    V posebnegra   ^hiira   vrednih   slučalih pa se bo oziralo tuđi na nove prošnje za oprostitev.
—  Brzojavni zavitk? v  posrnern promelu.    Z naredbo    trgovinskega ministrstva z dne 5. marca t. 1. so od 1. aprila splošno pripuščeni    tuđi brzojavni  zavitki v    tuzem-skem   in   v   avstrijsko - nemškem poštnem prometu. Podrobnosti se iz-vedo na vsaki pošti.
—  Ureditev uvoza. Interesent je dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani pojasnila glede iskaza, tičočega se ureditve uvoza v monarhijo.
—  Nora    srednje^olska   raviia-telte v LiubljanL   Profesor na   prvi državni gimnaziji v Ljubljani gosp. Pran Novak je imenovan ta rav« natelja na tem zavodu m profesor na »•rnJki državni gimnazifl v Gorici g. dr. Lovto Tretterje imenovan sa ravnatelja na nsmiki driavni gimna-itji v Ljubljani.
—  »StmoH Gr*corQI6eTa   knfit-<Wn v Wolfovi ulici It. 10,   naxna-uja, da so bodo knjige   ispoeojcvale vsak deiavnik od 1 do 6. urt popol-dne, t neđelfab in praznfkih    pa   od 10. do 12. nre dopoldne oočcnK s 1.
tarja, da je knjfžnica popolnoma na novo ureiena in da bo v njej dobiti vsako na novo izišlo boljše literarno delo.
—    Darujte   beguncem   knjige! Begunci na Nižjem Avstrijskem ni-majo domaćega ćtiva, s katerim bi se mogli zabavaii in si vsaj   deloma   s tem olajšati   berlinsko   gorje   med tujci. Za to so se obrnili na »Posre-dovalnico« s prošnjo, da ista nakloni kaj knjig in časopisov. Zato se obra-ča »Posredovalnica« do milih   src s prošnjo, aa naklonijo kaj starih pre-čitanih knjig in časopisov. Vsak dar je uobrodošel.    Sprejemajo    se    pri »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani^, I^unajska cesta 38.
—   Za   revno   šolsko   mladino. Upravni odbor Dnevnih zavetišč za revno šolslco mladino je otvoril dne 20. t. ni. v Mostah pri Ljubljani šol-sko kuhinjo, kjer tjp dobivalo   vsak dan opoldnc /u najpotrebnejših otrok gorko in tečno kosilo.
— Vcličlii za vpreso iri breje svl-tife se bode oddajaie v soboto dne 31. marca ob 10. uri dopoldne na pristavi Kranjskega deželnega mesta    za dobavo klavne; živine   v    Ljubljani, Cesta v mestni log št. 15.
Umri Je v Sv. Pavlu pri Preboldu rudniški uradnik g. Rudolf Vasle po dc'gi mučni bolezni v najlepši mo-ški dobi. Prizadeti rodbini iskreno so-žalje.
DobrodeKia operna predstava v Zasrcbu. Kakor smo že poročali, se ie vršila v neđelio 25.. t. m. v dvorani hrvatskega konzervatorija v Zagrebu dobrodelna operna predstava, ki jo je oriredil »Odbor zagrebačkih srospodja 7,a ratnu pripomoć«. Pela se je Blodkova opera »V studni« in v plavnih vlocrah so ntstopili polfg gdč. Cesarjeve odlični slovenski pevci gosra Pim Arkova, soprojja zranesra zagrebškega veletržea m hčerka Ijnbljanske^ra žurana dria. Tavčana. ter operna pevca £?• Ri-javec in Križaj. Zagrebška dobro-d^'"n nrireditev je bila odličen dru-zp^ni docodek, h kat^re^a uspehu so baš slovenski um.etniki naiveč pripomogli. Naj citir^rm nek?»tere kritične glasove za^rebških listov. »Obzor« nravi: V pevskem oziru mora-tv z^bel^^^ti ponol^n nspeh. Oos^a Pi^a Arkova s? je v srlavrri ženski vHei predstavih kot nadanena p<*v-k% z dobro nesovanfm, tor??'m milim 2:l2er'n in nn-fem dolično ij?ro. N?e-na Jrf j»r?fa se je d^'mfla nad ustvar-fari?e dilet^ntin^e. Prav lepo ie zad^-stHa ?rnč. Pla Cesaneva svoji manjš! a'f^v' v!r*ri. Uspeh obzh dam ie tem 7?5!"?ne";?T, k^r sta Tmeli težvn ralo-70, da nastnnite z dver^a odličnima nnYcp!na r'^^p^a srled^VSča ere:. **!-favce^n \r\ Kr!^a^rn. k\ sta izvaia'a 5vn?e vic?* 7 am^iciin, Vskor ć?. ne f£T?fa na malem diletantsVem odru.
—  Predstavi ?e prtsostvovalo odl?č-no ^hč^stvo, na čelu mn žtip?n Ja^-ko f?rT??c s sopro^o. Vlogo dnmače ^ro^T>od'n|e ^o vrš?te ^ospa S^evčeva 'n ^rofica Knlmerieva z rnno?rfmi da-rra'ri - odborniear-"*.      Moralni     fn ^motr»? us^eh prired'tve je zelo lep.
—  »Novost!« pflejo, da je bila iz-• v^dha opere dobra ter posebno hva-
!7jo soliste: »Po«r*a Pipa Arkova fe o«?rp-a po^lTTS?.?ce s svm"m mehkim ?n trrrHm glasom in z dobro igro. Odč. Cc^arjfva ie kot solfrtfnja dobra, v durtt! ra preslaba. Josin Rija-vec fn Jns;? Križaj sta n!1a irvrst-na.« — »Ajsrramer Ta^blatt« poroča: Oospa Arkova m ^dč. Ce-sarj^va «ta se izborno držali, ako-ravno ste frraM z dvemri tako silno-crlasrt^ma rrvrViira unetTT:koma, kakor sta rcr. l?!!avcc in Križaj.
Iz Badsrasfe'rra nam r!še prfla-t**1i. Vf 5e tam zdravi: TT*di tukai so ^avle ?e prve mebke sape fn tope oh!T?co sne^a, ki %a od r>aTntiveka n? nn^f) to^'Vo V«Vor pr^t^klo rimo. Po prfsojnfh krajfh se favijajo prve ze-
lene llse in solnee, kl Je skori} dvi meseca neprestano kazalo svoje ža~ reče lice gisteinski okolici, tekmnje s topgm jugom, da vzbudi novo življenje iz premrle zemlje. Bila je res krasna zima. do sredi janutrja mila in gorka, sele poslej je pritisnil mraz in je trajal skoraj do zadnjih dni. Vkljub temu sem se ves čas dobro pocutil tukaj. Domalega vsi smo bili nastanjeni v slovečem gostišču »Sa-voy«, podjetju g. Kopte, ki ga vodi žc več let s svojo Ijubcznjivo in spretno soprogo Josipino rojeno Ljubljančanko iz znane rodbine. Vkljub vojnim stiskam je znala vrla gospa svojim gostom vsak čas prav dobro posireči.
Dr. Peter Defrancesclij, primarij in šefkimrg v c. in kr. vojni bolniš-nici Orinzing na Dunaju, ordinira od 2. do 4. popoldne IX. \Vahrlnger-stra?se 24/1., telefon 12.264.
Prostovoljrna    prodaja    gozdov.
Na prošnjo Andreja Miiavec, posest-nika iz Jekovce št. 12 se bodeta dne 6. aprila t. 1. popoldne ob pol 2. uri po c. kr. okrajnem sodišču v Logat-cu na licu mesta ob stari državni čest j sredi med Dol. Logatcem in La-zami prodala dva s srednje gozdni-mf smrekami zarasla gozda potom javne dražbe. Prvi gozd meri 2 ha 18 a 32 m*, drugi pa 95 a 20 m3 in je najmanjši pormdek prvega 5000 K, drugecra pa 3000 K.
Kino Ideal. Danes zadnjič »Vam-pireta«, igrokaz v 3 dejanjih. z znamenito urnetniško dvojico Treumann-Larsen. Jutri, v petek. posebni nordijski večer s trodejansko veseloigro »Smola v liubeznfct in senzaciisko dramo: »Z oneira sveta«. V soboto Hcnny Porten in Olaf F 6 n n s. Prihodnji teden, v torek in sredo, Vnldernar Psilande: v učinkoviti veseloitrri »Hnzarska st^va«. Predstave od 4. ure, v nedeljo od 3. ure dalje.
Zsnib?! se \e zavitek i blagom za b!uzo in podlogo. Pošten naiditelj naj odda proti nagradi ?v. Petra cesta 30. I. nadstropje, ali pa spodaj v trgovini.
+ UCItelfr-lcI aprovizačni odbor v Lj«b!ian!. Deputacija ljubljanskoga Ijudskošolskega * učiteljstva se je 23. t. m. predstavila deželnemu glavar ju dr. Sušteršiču ter ga prosila, da bi dobivalo ljubljansko ijudskdŠolsko nčiteljstvo iz de^elne aprovizaciie slajiino po znižani ceni. Deželni jrla-var je zagrotovil takojšnjo in kolikor mo«:oče ohsežno pomoč. Tuđi je dal blagohotno v izpeljavo te akcije potrebna navodila z dostavTvom, da je v to" prite^rniti tuđi rčitpi.htvo ljudskih šol na Viču, v Mostah, pri Sv. Petru in v Zjrornji Si^ki. Zaradi nul-nosti zadeve se je še Isti dan konstituira! »tTčiteliskf aproAi^aČni odbor v Ljubljani«, kateremu ?e n?.^elri!k c. kr. okr, solski nadzorni Fran Lavti-žar, č^ni Da vsi vođiteM? ^ra^.mat^lii) in vr»d?t*»H?ce Cra\'natetjice) navedenih sol. Pri tei pomodni akcfj! pridc v noštev 16 šol s 168 učiteljskim! moč-mi, k1 fr^pio 3?n rMn'nsVfh članov.
+ Saharln. Cene za rnonopoini saharin ^o sledeče: Stekleničlce T 1 s 25 ploščicami no 0*70 (lOOkratna sladkoba) po 25 vlnarjev, zavitki 12 s 300 ploščicami po 007 (100-kratna sladkoha) po 2 K 20 v, zavitki 3 K v kristalih po 10 gramov (440-kratna sladkoba) po 4 K 50 v, zavitki P 4 s praškom po 10 fframov (550-kratna sladkoba) po 6 K, zavitki P 5 s praškom po 25 fcramov (550kratna sladVoba) po 15 K). Provizija znaša pri T 1, za prodajo na debelo 2 vi-narja, zaprodajo na drobno 4 vinar-je. pri T 2, 8 vinarjev, oziroma 30 vinarjev. pri 3 K 25 vin. ozir. 75 vinarjev, pri P 4 32 vin. ozir. 1 K, pri P 5 1 K oziroma 2 K 50 v.
Razne stvari.
*  Maka na Dunaju. Dunajski urad^ za moko, ki že dve leti preskrbuje Dunaj z moko, je v tem času spravil med obćinstvo 19.000 vagonov nioke, to je 190 milijonov kilogramov.     Za napravo te moke je bilo treba 23.700 vagonov žita, to je 237 milijonov kilo-gramov ali — ker priđe na en vagon 125 vfeč — 2,963.000 vreč. Će bi vse te vagone sestavili v en vlak, bi bil ta vlak 151 km dolg.
*  Koalicija proti ministru. V sro-do teden je govoril v nemškem dr-žavnem  zboru   minister    Heliierich, Šest največjih berolinskih časopisov ni priobčilo njegovega govora, nego so zapisali, da jim je zmanjkalo pa-pirja. V resnici so se pa na to dome-nili izdajatelji dotičnih listov, da bi tako ministra plačali,    ker jim dela glede porabe papirja neke ovire.    V koaliciji    proti   ministru so časopisi različnih strank.
*      Ameriški diplomat o bivšem rus&era carju. Bivši anieriški diplomat Andreu D. VVhite, ki je bil od leta 1892. do 1894. poslanik v Petro-gradu, je svroj čas izđal knjigo     »Iz mojega diplomatičnega življenja«,   v kateri govori nekako proroško   tuđi o odstavljenem carju isTikolaju II.   O tem pravi, da je mož brez eneržije, apatičen,     brezbrižen in popolnoma nesposoben, dobro  držati vajeti  države, ter jih prepušča     nazadnia^k! stranki, ki stoji okrog nje^a. Prorokujem, da zadenejo, če ne  >e njeoca, pa   rnegov^   dinastijo   posledice   tv^pca početfa.    Dinastija Romanov bo ne-kega dne spoznala, da ie na svetu še ena moč, kl je močnejša od nje in no-polnoma pravična ... Ko sem neke-era dne govoril z mladim princem, kl tedaj §e ni bil zavzel prestola, sem zapazil. kako ničesar ne ve o tem, kar se £odi v njegovi državi, da niti ne ve, koliko gorja provzroča lakota Že dve leti in snomnil sem se Oxen-st!err»ove?ra nauka: le poMi, moj sin, in spoznal bos, kako malo modr^ti je treba za vladanje na svetu.     2a-iostrK) m^je prepričanje ie, da Je car Nikolaj  II. med vsemi  evropejskiml vladarji nainoli podoben    franeoske-mu kralju Karlu IX., ki se je dal po vplivu svojih sorodnikov, dvomikov in dtihovr.ikov z^.peliati, da je odredil strasno orelitje krvi v noči ^v. .Ter-neja. Nekejra dne zadene tuđi Nilco-laia TI. in njegovo dinastijo zaslužena kazen.
IzdflfarsH Ui odgovorni urednik:
Valentin   Kopitar. J^astfilna 'n tlsk ^>Narfw1tie tisktrrrTe«.
Kdor trpi na zapeRl ali zagate-nju, si lahko odpomore z uporabo odvajila. A vsak naj bi vedel, da je dvoje vrst odvajalnih sredstev: dra-stiČno učinkujoča in milo učinkujo-ča. Drastično učinkujoča imajo često za posledico draženje črevesa in jih je treba zato z vso previdnostjo vživati. Med milo učinkujočimi od-vajili, ki črevesa ne dražijo in so popolnoma neškodljiva, pa stoje v prvi vrsti Fellerjeve želodec krepeče rabarberske krogljice z zn. Elsa-krogljice. Vzbujajo tek in pospešu-jejo prebavo in jih jemljejo radi ženske in otroci. Nikjer naj bi jih ne manjkalo, zlasti ne pri uživanju težko prebavljivih jestvin in želodčnih težkočah. Predvojne cene. 6 škatljic posije kamorkoli franko za samo 4 krone 40 vin. lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 238, Hrvasko. Tuđi Felerjev bolečine hladeči rastlinski esenčni fluid z zn. Elsafluid je do-brodejno vteralno sredstvo. 12 ste-klenlc za 6 K franko lahko obenem naročite. Obilica pripoznanj potrjuje, kako priljubljen je Fellerjev Elsafluid, zlasti kot profilaktično sredstvo za zdrave in kot tolažiiec bole-čin za one, ki so si nakopali trpljenje vsled prepUia vlage, prehlaje-nja itd.                                         (ej)
Globoko u2a1o?feni naxnanjamo vsem sorrdnikorn,  prijateljem !n znancem žalo6tno vest, da je naS iskreno!jub!jeni soprojr, oče, sin, brat, svak in stric, gospod
vpokoien! rudtilifci uradnik
dams po dotgi maCni bo lenti, previđen z verskim! svetotajstvi ornit                "
Pogreb se vrli v Ćetrtek dne 29. marca ob 9. uri dopoidne iz W5e žalosti na pokopališče pri Sv. Pavlu. Bodi drageivu pokojnika ohranjen biag spo mm t
It. Pavai pri FriitMa, đtt 9f. HMrcm 1017.
itttaBlfa ▼••»• roj. P^HPvk, soprofa. — OHt, Werki. — Im In Earsttam Ttđe, stariSi. — Sttfasffa rntmr#k, talča. — Iva* ▼••*•, poititnik, t C. pri  v«jalcih, brat — J«alplma Uoitcs^ne^c^a, S&roli&a
■aMaaMM^va, sestri  — Alkart VCMasaa^kv rndniSki  zcml]tmcrect Aat^rt]  werimzsc, revident juž. 2el ^raka, - Mat Ya«l« roj. Mrval, svakinja. — YH aeteiU ta nteaiilajo.
7«. 3te*.
.SLOVENSKI NAROD', daa 2», anaiaa  1917,
Stran 5
aaaaVfKfS S9PW6 raj DU04 n*m«*ia r srodni in v imenu svoje hčerke JuOMU* in si;»a HftgOM, kakor tuđi v imena rseh ostalih sorodnikov pretužno res*t, da je njh iskrenolj ubijem, dobri soprog, oziroma oče,  guspod
ravnate!) ***# 61*?*Iia«6 Xati$c» issiai dlan ftlu**«* Matice,
tastai dlan „ffaroiisags Maialjs^oga kasaliita a Zagrrtii"
ia „Zemaljskoga glaakeaaga uvoda a Xa#r*knM
v Žetrtek  dne   29.   marca   1917   ob  6.  ari   »jutraj,   po  kratki   bolesni  v 77.  letu  svoie  dobe,  bogurdano   preminul.
Pogreb nepozabnei^a pokojnika bo t p«tek dne 30. marcu 1917 ob 4. ori pop., iz biše žaloeti JarčićeT trg St. 1, na pokopahtč* k Sr   Kmu,
Sr.  mase zndušnice ?e bodo darorale t t#č cerkrah.
V  LJUBLJANI,  dne   39.   mirca   1917. Brez po—fanega obvestila.                                          M«*tnl popratni  iivotf v Miite^afri.
Koštanieve in bukove hiode
kupi viakomnoiino franko vagon         »•
Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani.
Krojači
ilooro     mmt}««ii     sa     Som     d- lf?     ia   ! B^ete^j hlaf^  M   a^nfaMf«   tak*!
prdi aMtol plaM.                        io°^
!       ______________________________
Zahvala.
Za ebile dokaze srtntga seCotja povodom smrti naSe ljube hčere in sesirt, joepodične
Marije Steiner
kakor   radi   zm   časte?«   sprcmstv«   !n   poklonjene   tepe  venee  \n  Šopke izrekamo vsem adflelcncem in dtrovtlcem naio iskreno zahvala.  -
V LJUBLJANi, dne «. mare* 1917.
talnioia rođblaa Stalner.
Tvrdka •crbttafl«xtraktw«rkea
V**J*mn\%lm (Pt!i«lt) ipoe. Štajersko
kupnje vtaktt PMia2ino
kQStai]Bveoa lesa.
Poguj: 2 m dolg, capljtn 10 do 30 cm v prrr««m Lele se takojlnie ponađbe z naredbo skrajne ceoe in doha»r roka                                        935
Mladenič
17 let star s 7 razredi inestne ljudske fol« in cnoletnega prakticiranja v trgovini, zmo-ttn slovenščine in nemSčia«. iall TStoplH v primerno službo, nairaje v trgov z lesom. Ponudbe pod Hpoftteaost 3601036" na upravn. »Slov. Naroda«.          1036
|aT   Mlai gospoi, lite lopo
meblovono sobo
s posebnim ▼hodom, najraje kje v sredi mesta Ponudbe na uprav »Slovrn«tke^a I   Naroda« pod „Sota 450/1023M.
Wa|k9l| %mmtmtir ta Bajboljil ik>¥. DutroTanl toftteik soi
— —. _      ——i——i^——^——^——1^^__.       .........   -
^TBDBNSKI
1  H   pftohč«jajo  mk  tedca   MiW  saMftasiTilt  sUk s ba|M£   in o drugih   važnih   aktiiatnh dom^č;<h in hjffli dn^dkin,  ter  ohflo  zanimivaga  Čtlva:   pasmi, povesti,   fako lanžamlv,    lep alatka!1 afcl raaaaia, poa^na tflaiika in črtlec 12 gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploli vs^h strok pr^Ihidnejfa eninstra.                                                                                  lij
^TCDCNSKC SLfKErt  so impoliti^en in nesartulnraM rhaitaovan fediffk, kl Je posvečen te sabrri in poaka.
j              „TEDENSKE 3UKV M aaj Imali narocana vaaka rodbina, vaaka RoefUita, kararna, briv«
f aMea, vsako droltvo ttd. Znhitw*\te„ TEDENSKE SLJKK1' povsod hi pridobivajte naročnikov.
'              „TEDENSKE 5LTKC" stintjo  čttrt   leta   K 3*—   pol  leta  K 6.—  in ćelo leto K 12#—.
Karočniki   dob«   kot   ■■ajiia^o   sHke   FY«lerna,   JarSČa,   Oregorčlča   in   ASkcrca    Hk   tu<fi   lepe zantmJre knjfg«.   Naroflt« 9J   „TEDENSKH SUKE^* takoF-
PoHj te mat svoj aastov hi poAftno Vara 1 števtlko „TEDENSKE SLIKE*' brtzpla?«© lit
pošmia« pn^o na otfed.                           Uprtvništvo lista „TEDENSKE SLIKE44
Liaaiiaaa, Franttikaaaka aUca 10/L.
Gf?SbC2ia ittrtiCS V L^nblfanl naznanja vsrmu slovrnskemu narodu preža-lostno vest, da je njen prezasluzni častni član, preblagoroJni gospod
BBBB^^BHBaBBaBBBaaaal                                                                                                                                                                                                                                                                .^BBBaBBBaBBaBBKaBBal^                                                                                                        ■■■■■                                        ^BBBaBBBF                            aVa^
BBBa^aBBHa^BaBBaBBaaaT                                                                                                                                                                                                                                        .aaBBBaB^BaBBBVaal'^^                                                                                                  Baaaai                                     ^^aaar                           ^^^
BaBaaaal                              jBaaaaT                                   ^^BaaBBBaaaaT       aaaw^                  jBaaaaT    atS^BaT                                                                   aBBBaaaH                        aaBaaaF'     ^aaaM ^^^BBaaBBBBaaaa   aBaaaT                    '^Baaa)                ^^HaSr      .aaaaaa     ^i^BV
BaBaaal                           BaaaaaT                             ^aa^^B^BaBBaaaaT        ^aBasM-'                ^a^^B    BJC^aT                                                              ^^^^^B                      ^^^a^s      ^BaaaaaaaaaaaB^^   aaaaar                   ^Baaa                !F9bf      '^^aa^Ba    J2BtM                                                                                               '
BaaaBal                         aaaaaf                   .^aaa^aa!^^^ ^BaaaV      at^Ba               M^^B   aHJ^H                                                          ^^^^^^L                  aaaaaBBa     *^aaa*^^^^                   ^aaaa                  ^^BaT                ^Baai         ^^aaat   aaaaai
BaaaaV                         aaaaBV                  aaaaaVr           7aai9      aaaaal               taaVP    *P9aa                                                           aaaaaaV                 aaapV     uaVaT                            aaaaa                  ■^■aar'               ^"Bf ■        ^ftB   aaaaa
aaaaK                        aaaaa                 ^aaaar            BaaBai      aaaaa              aa^Kk     iSTa                                                        ^aaaaaav              aaaaaV     ^bbbv                           BBBaaa                 VaaaW            **dBf*        4^bb>   Taaaai
aaaaaj                          aaG^aa                    ^^aaaaaaaaaaaMBaJl      bbV^B^               ^^BP^*        ^BBBaFBVBaBaaBBr^                                             ^^aaaaaaaaB^^aaaaaaa        "*^^^^^UKt^^^^^r      ^^^^^H                  ^^^^^^^^SflB^t^^^            ^aaaaa       ^^Baaaaaaaaar
slovenski skladatelj, ravnatelj Sole Glasbene Matice, iastni {lan „Narodnoga zemaljskoga
kazališta u Zagrebu" in „Zemaljskoga giasbenega zavoda u Zagrebu"
v četrtek dne 29. marca 1917 po kratki bolesni umri.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrsi v petek dne 30. marca 1917 ob 4. uri popoldne  iz niše  žalosti  Jurčičev trg št   1 na pokopališce k sv. Križu.
Glasbena Matica in ves narod slovenski ohranita preraslužnega slo\enskega skladatelja in glazbenika-šolnika r najhvalečnejseni, trajnom spominu.
V LJUBLJANI, dne 29. marca 1917.
Stran S.
»dLUVCNSK) NAKULT. oac 29. MIO MH 7.
73. atev.
Orehov les : kostanjev les
v debil*                                 v pol—)* Ni fttoMMi      «
hupltn wtako  vagontko  množino  po   na|wii|l a1na*ral oomI
J. pogačnlk, Lfnbllana, Mar.Tarwd|eowrtal3-
ISrbečico, hraste, izpušiaje
I                        od pravi   kar   najhltrejie „rujavo   mazilo"    Malt   lonček
I                        K 1 60, veliki K 3-, drufmska   p.,rciji K 0*—. 1 do-                 5;2
I                                   ditkom, kako se uporabi}*, t<r ntroča pri
I    Or. S, Pfeschs Kronon-Apotnoko, Raab (GyBr), Ofjrsfco.
Zaupno blago!
V pari prano in brezkalno
posteljno pe je in puh
prlporol* trgovina a posteljnim perjem In puhom
C. J. HAMANN
Ljubljana, Mestni trg štev. 8
Ustanovljena 1866.                                 UstanovHeaa 1866.
POZOR I Mareelna konknrenoi primasa aa trg sa nlxko e«-o na»ol ali nić oč aćeno blago. T«ga parla ft Aria 90§ >«to •aUnkl aitaa laaasitaga, kl i?*a*ia t«*3 t«r ilitrii* iri^oajn, đi •• rasr^a^
Utiska la aBOlJi.
PRVA Iliji ilin DROGERIJA ■
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
Ui\ftm koacesiiooiraaa mim stropa?.
Ustanovljena lota 1897.
$nton r\cme
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki na laipolago                Ceniki rva raznolafo
6-v/!?eto~rćizgled/7/e,
To oripfno/if? AfGaspor/ja
y§J>fo//te(/ *■ /3oĆore/qa i £/ffado/7Q* l/e//konoa£L
Zatoida »l/metnffžca*
Cenase^//e đrazg/ed/7/e tf7.20
Stalna rasstava prodaja umeinin
ter                     1026
na/uečfa zaloga le umetmffah ray-glednicje v salonu
,.l{meini^Q propagande' v Intbvmi
Sodna ulica št 5.
VABILO
na
ORfTNI  7ROD oi%l «1        oWoaW^O^¥^
Delniške stavbinske družbe „Union44
v Ljubljani
ki te vrši
dne 19. aprila 1917, ob 4. uri popoldne v „Rožcah" hotela „Union".
■-            m   %   m
Daoval rod:
1.   Porobilo   Tjprameg*   sveta o poaloTanjn in bOaocn sa L 1916.
2.  PoroČilo   oa^zorovalnega avet*. 8   Voliter petih člaoov nađzoratva.
4 Eventualni predloži đelničarjer, ki ae pa morafo vaaj oaem ini prej naxuaniti predaedaiitva, da pridejo na dnevni red obćne^a »bora.
NB. Ddničarj!, ki ho£*jo iavri«vati avojo voliloo pravico, mormjo p«t dni prad občuim zborom položiti delniee v ptaarsi boteU ^UaUoa"
Hiklolić#va m#U, od 1L 4a 11. mrt d^oUaa
lt|Btt-MMl„IMHr
»a vaaaw aa aoMtfa alt m kapL
Poaadbe je  nasloviti na a>Oaaa
kakilo rPer«Miaikoche^ aMaallaaa,
•rtaval kolodvor.       1916
Dfa \iwki listov
(najraje nkontkt  par, ali mati  in  \ či),
•t aprajnata takal u tlika.
Oglasiti   se   ie v  u  ravništtu   »Sloveo-slcega   Narodu«
Kontoristka
i prakso, zmožna nemšk^a in slovenskima jezika, rancsi|iva matematkinja, ve5ča nem^ke sten »grafije in strojepisja, toli »rl-■aarso alaffro. Prinravliena je tuđi pre vzeti siužro po eno ali več ur na dan Vsto ~o dogovoru — Cenj dopisi na uor •Siov   Nir.« pod nprafcam/tT4<a.              974
STROJI za valienje
preskrhe vsako cospodmistvo z mtsom m Jajct.
HUNI ta kosti
za prirravn p'fe, ročn* obrat alt ■ silo. ■• aa'a>«1141 fcapl!a> mmrmmmmaik pri MICKUL 4 Ko. lmartdoii pri Bmaal«.
Zanttvaitr   veliki   katalog,    ućna   knjiga št 31, proti   1   K v znamkah.       727
Kostanjev les
do  2  m    dolg,   cr^' «?n     10—30   cm   * prereza   kupuje VIHatO  TABlt, T#la>-
trlee, tal#et   Jazntita'ersk*.
Le ponudbe z navedbo skrajne cene, množine in roka dobave nai se vpofiilja1 Točno rlačilo. — Kulantno poslovanje. Bvpv'eam tuđi mehak les, bukove in hrastove htode ali des'<e                          524
Preiv C    Rafiol Preiv Gorici. !•  DCllJCI Gorici.
Ljubljana, Stari trg ši 28.
ima ii inilH dvokolesa
3 39mw   PiMfiBauMB«
Sivalni strofi, gramofoni,
oloktriiao   ispao   svetllko   že
kom > ct e od 2 K.
V zalogl vodno par tlsoC
Najbolfio batoHie. Potobuo nlsaia tmmm aa oroorotf ajalca Plaaiaaa naraalla •• takol Izvrše.
aBBaBBBBH^I^HBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBHB^^^^HHHl^H^^^^HBil^H^Ba^^^^^^^^^H^Hi^^HHM^HHH^^^^^^^HiV
kepo posestvo
obstoieće is eaonadatropne popolnoma prenotljane niše z ▼serol potrebnim! selo prostornimi foapo^arskimi poslopji, lepim vrtom in zetnljiščem, OO pod ajgodnlmi pogoji proda.                                                          1013
Vse^a semliišća -kupno je 9 hrktaror. H§a stoji na najbolj prometnem prostoru trga in je selo pnpratna za vsako trgotino ia obrt Proda se tucfi sama hiia  s  vrtom  hrei lemljiŠča.
Vsa   dru?a ooia*ni!a   daje PoSOjllnlCO V ŽuiONtbOrfcU, OolOn|skO.
Krasna izbira bluz.
Antonija Sitar
Selenburgova ulica 1.
St. 151 l/V. U._______                                                                                  1040
Ra^glas
a klastDkacl|l koaj, U m taM tarrittl leta 1917 pri mo1)lUxačiiIb
rasaiarak.
1.  Vsled razpisa c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 7. februarja  1917, št. 3965, vrši se klasifikacija konj, ki se ima izvršiti leta 1917 pri mobilizačnih razmerah, za mesto Ljubljano   dne 11. in 12.   aprila   1917,   vselej   ob   8.   uri dopoldne na trgu Tabor.
2.  Klasifikacija se vrši po okrajih, in sicer:
a)  dne 11. opi»ilo za I., II., V., VI. okraj in Spodnjo šiSko,
b)  dne 12. aprila za III. in IV. okraj.
3.  Konje je oba dneva ob istem čisti,  in sicer ob določeni ari pripeljati na trg Tabor.
4.  Za mladoletne konje veljajo   tišti   konji,  ki   so bili rojeni po 31. decembru 1913. Za te konje je treba doprinesti živinozdravniška spričevala   kla-sifikacijski komisiji, oziroma že popreje mestnemu magistratu.
5.  Konje je privesti posarnez in ob uzdi ter je obenem pokazati opremo za tovorno Živino, ki spada k pripeljanemu konju.
6.  Vozova in vprego je pustiti doma.
7.  Razvidnice o konjih, ki so že   pri   prejšnjih   klasifikadjah   dobili raz-vidnice, je prinesti h klasifikaciji seboj.
8.  VojaSki zastopniki  klasifikacijske   komisije   smejo   ogledati   na   domu naznanjena vozila, jezdno opravo in opremo za tovorno živino. VojaŠki zastopniki, katerim je naročeno pregledovanje, se izkažejo i uradnimi izkaznicami.
9.  Lastniki konj in vozil,   ki  ne pripeljejo   konj h klasifikaciji in ne po-kažejo   opreme za tovorno  živino,   kakor   to   določa   zakon,   se   kaznujejo z denarno globo do 200 K, v slučaju   neizlerljivosti  denarae  kazni z zaporom v najvišji meri do 1 meseca.
10. C. in kr. vojna uprava bo v letu 1917 ob priliki klasifikacije konj nakupovala konje iz proste roke po vseh krajih, kjer se bo vršila klasifikacija konj. Vsak posestnik konj lahko pri tem ponudi prostovoljno svoje konje v prodajo. Nakupovali se bodo tuđi konji z razvidnicami in žrebci. Prodajalec mora od kupnine plaćati kolek za pobotnico in pogodbo.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 15. marca 1917.

£*Tiperoča cenj. damam tu in na
dejeli  na   Dunaju   osebno   ubrane
novosti krasnih k^obu^pv
= m čepić
finaga okusa sa dame in deftice. atuE     ^ovravila se sPrejemaJo.
Ma/ni  ftobuki  vedno v zalogu   H^M    I Solidno blago — my/te cent.              I
Pm slovenska ekulia tipini igleli
M. Tičar, Ljubljana
.    priporoia             '
velikonolne, prvovrstne  umetniške  '»  druge
razsleln ce v največji izberi. L aarl^a razflddale alo?. aaialmilcoT 10  kom. K i 20.
Prvo podjetje na Kranjske m.
Edino podjetje na Kran skem.