Poštnina plaćana ▼ SO'ovinL Leto LM. itev. IZ. v ludinih, v sohoio u. jononrio HZl. Ceu Din i Izhaja vsak dao popoldoe, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 peti! £ 2» Din, do 100 vrst 2.50 Din, veeji iu strati petit vrsta 4.— Din. Popast po dogovoru. Iase ratni davek posebej. >S1ovenski Na rod < velji letno ▼ Jugoslaviji 240.— .Din, za inOBMĐttvo 420.— Din. Upravništvo: KnaMova ulica St 5, pritličje. — Telefon 2304. UredniStTO: KnaHova ulica it 5, L oadstropje. — Telefon 2034. VABIMO na shod SDS, ki se vrši danes ob 6. uri zvečer v veliki dvorani KAZINE Govorita gg.: narodni poslanec ar. Albert Kramer mcstni župan dr. Dinko PllC Posebnih vabil nismo razpošiljali. Vabljeni pa so tem potom •si somišljeniki, da čujejo poročila svojih mandatorjev. i ______________________________ flaša lijama politika n zatonu Tako je izjavil na današnji seji finančnega odbora minister dr« Gosar. — Pod klerikalnim ministrom se je demontiralo na so-cijalnem polju še to malo, kar smo imeli. — Vlada se briga samo za lovišča* — Beograd, 14. januarja. Na včerajšnji popoldanski seji je finančni odbor z glasovi vladiie većine odobrili proračun prometne-ga ministrstva. Pred glasovanjem je poda] prometni minisler general Milosavlje-vič daljšo izjavo, v kateri se je zahvalil opoziciji, zlasti pa g. dr. ZeTjavu, za njegove stvarne predloge in vseskozi objektivno kritiko Kot poseben uspeh dr. 2er-java je tn_t>a zabeležiti izjavo prometne-ga ministra, da bo nemudoma ukinil centralizacijo železniških nabav ter izdal nalog, da se nabave izvrše kakor prej pri ob-lastnih direkcijah. Na današnji dopoldanski seji je finančni odbor razpravljai] 0 proračunu ministr-stva za socijalno politiko. Uvodoma ie po-dal minister đr. Gosar zelo kratek ekspo-ze, v katorem se je skuša] že vnaprej braniti pred kritiko opozicije. Priznal je. da je naša socijalna politika na zatonu ter da je proračun, kakor ga je predložil, ne-zadosten. Izgovarjal pa se je, da ni nič inanjši kakor lansko leto. Na zurtaj siccr res znaša komaj 30 milijonov Din, to pa da je Ie posledica tega, ker so se izdatki za invalidske podp-ore in ođ'kup invalidni-r.e prenesli na vrhovno državno upravo, krediti za bolnice pa so prešli na oblastne samouprave. Nato je na kratko poročal o del-ovanju svojega resora in predvsem za-trjaval, da posveča mtnistrstvo glavno pažnjo delavskemu vprašanju. Mimogrede je omenjal skrbstvo za izseljence. glede preskrbe pasivnih krajev pa je iziavil, da je doslej v to svrho izdal 22 rnilijonov Din. Radičevci so pri tej priliki protestirali proti partizanskemu postopanju pri razdelje-vanju podpor ter očitali vladi odnosno ministru socijalne politike, da deli podpore po strankarski pripadnosti. Dr. Gosar teh očitkov ni niti zavračal in je Ie prosil. naj finančni odbor odobri predloženi proračun. Debato je otvoril radičevec dr. Kmie- vič, ki je v svojem govoru naglasil, da je tuđi minister dr Gosar popolnoma razočarah Ko je stopil v vlado, so klerikalci v svojih listih napovedovali kolosalen preokret, tako da ie bila Javnost res že uver-jena, da je nastupila nova doba naSe socijalne politike Dejstvo pa je, da se je še ono malo, kar ie doslej obstojalo, pod Go-sarjevim ministrovanjem. dem-entiralo Minister dr. Gosar ni znal urediti niti enot-nega odpirarua in zapiranja trgovin. O re-Ševanju važnih socijalnih problemov pa sploh ni govora. Ze proračun sam je dokaz, da je naša socijalna politika v zadnjih vzdihljajih. Proračun tega resora, na ka-terega polasrajo drugod naivečjo važnost, ne znaša pr» nas niti pol odstotka celotne-Za. proračuna. Naslednji govornik t>osl. Demerrovič (SDS) je uvodoma naglasil, da smo sedai pod ministrovanjem dr. Gosaria dobili po-leg politične še socijalno reakcijo. O kaki socijalni politi ki pri nas sploh ne more biti več govora. Za izselience se vlada sploh ne briga in so prepuščeni popolnoma svoji usodi. Govornik ie nato oštro kririziral po-stopanie z invalidi, katerim država še ni irplačala zaostalih irrvalvdnin. kamo-li da bi uredila invalidsko vpra sanje na moderni pa^Jagf. Vehementno ie napadal ministra, da postopa z imvaridii pristransko ter da zapostavlja prečanske invalide. Obširno je govoril o malomarnosti socijalnega mirii-strsrva glede preskrbe pasivnih krajev in nasla šal, da se briga Vukičevičeva vlada Ie za lovišča, ne vidi pa glađu in pomanjkanja celih pokraun. Minister za socijalno pclitiko, v kojega kornpetenco spada ta skrb. nosi za to pred narodom vso odgovornost. Debata ob 12.30 še traja. Proračun bo po vsej priliki sprejet še na dopoldanski seji. Ker je danes pravoslavno novo leto, finančni odbor ne bo zasedal. Zanimiva polemika Med Parizom in Rimom — Rim, 14. jan. V polemiko med franco-Ikim publicistom Pertraaxom in listom •Giornale d' Italia», ki je nastal zaradi tr» ditve, da je Francija 1. 1923 odklonila Mus* solinijev predlog za sklenitev prijateljske pogodbe med Italijo, Jugoslavijo in Fran* cijo je danes na prošnjo rimskega lista po* segel tuđi senator Contarini, bivši general* ni ravnatelj v zunanjem ministrstvu, ki je podal nekaj zanimivih izjav. Senator poja* snjuje, da so se razgovori za sklenitev ita* lijanskosfrancoskogugoslovenskcga spora* «uma pričeli sele tekom januarja 1926. Prej* šnja pogajanja, ki nišo imela nikoli ofici* jelnega značaja, je treba smatrati Ie kot nekakšTio prehodno izmenjavo nazorov. Italija je takrat hotela utrditi prijateljsko odnosa je s Franci'O, a odstraniti je bilo treba razna sporna vprašanja, ki so začela vznemirjati italijansko javno mnenje. Ta* ko je n. pr. vladalo v Italiji prepričanje, da Francija podpira Jugoslavijo v njenem odporu proti ugodni rešitvi reškega vpra* Sanja. Tedaj se je mislilo, da bi se sporne zadeve dale odstraniti potom pogodbe med vsemi tremi državami, na pođlagi katere bi se uvedla nekakšna kontrola glede splo* šnih medsebojnih odnosa iev med Italijo, Francijo in Jugoslavijo. Ođ 1. 1926. pa je ostalo samo pri ideji in predlog do takrat šc ni dobil konkretnih oblik. Umazane kupčije z izseljenci ~ Zagreb, 14. januarja. Tukajšnji Izse-Ijeniški komisarijat je odkril tajno organizacijo, ki je spravljala naše ljudi v Đrazi-lijo. Agenti te organizacije so poSiljali iz-seljence na Dunaj, kjer so jim preskrbeli avstrijske potne liste in jih nato preko Hamburga vtihotapili v Brazilijo. Organizaciji so prišli na sled predvsem slučajno. Dva izse-Ijenca sta se namreč na Dani ju obrnila Da napačen mbIot in sta tako Tibudila pokor- nost policije. V zveri s tem odkritjem je bilo izvršenih v Zagrebu in na Dunaju več aretacij. Podrobnosti čuvajo oblasti v interesu nadaljne preiskave še v tajnosti. Zbiižanje med Bolgarijo in Rumunijo — Sofija, 14. jan. Vesti, da se bo v krat-kem pod pisala bolgarsko»rum unska pogod» ba se potrjujejo Dogovor bosta podpisala Za Rumunijo v odsotnosti zunanjega mini* stra Titulesca notranji minister Duca, za Bolgarijo za poslanik v Bukarešti Pamcnov. Podpis pogodbe je bil zaradi raznih med obema državama nerešenih vpraštnj, zlftsti reparacijskih, odjjoden za tri leta, V »ad* njem času pa se je dosesel dogovor, po ka* terem mora Bolgarija plaćati v tren letnih obrokih 320 milijonov lejev, nakar se bodo ukinili sekvestri nad bolgarskhn premože* njem v Rumuniii. Rumunskim in bolgar* ski vojnim oškodovancem se bo Skoda po* vrnila. Bolgarska vlada, ki se sklicu je na besedilo neuillvske mirovne pogodbe, za* hteva, naj se ji vpi&ejo v dobro repartcij* ska plačila, ki so bila izplačana v to svrho. Rum unski zunanii minister \e baje ugodil tej Mji ter p*ed arvojhn odpotovmnjem v mozemstvo novcril notraniega ministra L>u* 00, da podpiše to pogodbo, ki bo velUce važnosti za rMizanie med obema država* ma, zUtsti glede izboljšania položaja narod* nostniih manjšm v obeh državah. GOLJUHJE PRI NEMŠKIH REPARACIJAH — Pariz, 14. jan. Fmančno miai»*r»tro demantira vest, da gre pri goljufij«h pri nemških rep«raciiskih daiatvah za vel&an* ske v©ote. Prvo hišno preiskavo je policija izvrSila že v soboto, in »icer v pariški p°* dTužntci nemške «Para Import und Export* CeseTischftft*. Ravnatelj te družbe Lotris GoldAchtniđt je pri sfclepih teh goljtifmh pogodb i&ral t4&o vlofo. Nečuveno postopanje z železniškimi invalidi Osrednji ttrad za zavaravanje delavcev je nstavil s 1» januarjem železniškim invalidom izplačilo rentnin. — Krivda zadene ministra dr* Gosarja. — Posredovanje dr. Kramerja. — Liubljana, 14. januarja. Te dni so dobili železniški rentniki obvestilo, da jim je Osrednji urad za zavarovanje delavcev s 1. januarjem ustavil izpla-čilo rent. Kako hud udarec pomeni ta ukretD za železniške rentnike, bo raz-umel Ie oni, ki ye, da so bili ti reveži, ki so se ponesrečili v izvrševanju naporne in odgovorne železniške službe ter postali nesposobni za vsakršno de-lo, že doslej obsojeni na pomanjkanje, kajti borne rente nišo zadostovale niti za najprimitivnejše življenjske potreb-ščine. Sedaj pa so izgubili še ta skromni dohodek. Odlok o ustavitvi rent se nanaša na one, ki so se ponesrečili pred 1. julijem 1922. Krivda za ta nečuveni skandal leži predvsem na prometnem ministrstvu, v čegar kompetenco spada preskrbova-nje rentnikov. V smislu svoječasnega dogovora je Osrednji urad za zavarovanje delavcev prevzel izplačilo teh dajatev. Ker pa prometno ministrstvo doslej kljub ponovnim urgencam ni po-skrbelo za potrebne kredite in niti ni obračunalo z osrednjim uradom, je bil ta končno prisiljen, da izplačilo ustavi. Izplačilo se je vršilo doslej v breme in škodo zavarovancev osrednjega urada. Razumljivo je, da ie vzbudilo to postopanje odgovornih činiteljev ne Ie v železničarskih krogih, marveč v vsej javnosti upravičeno ogorčenje. Postopanje viac'e odnosne prometnega mini- strstva je tem bolj skandalozno, ker je država tuđi po mednarodnih pogodbah prevzela dolžnost, da skrbi za reveže, k] so postali dela nezmožni v izvrše-vanju prometne službe in ki so svoje-časno vplačevali sami prispevke v to-zadevne fonde. Danes se je zglasila pri nar. poslan-cu dr. Kramerju deputacija prizadetih rentnikov ter mu opisala naravnost ob-upne razmere, v katerih se nahajajo sedaj sredi zime. Posl. dr. Kramer je takoj interveniral na pristojnem mestu. Tako se je skrb SLS za najbednej-še zopet izkazala v pravi luči. Opozar-jamo, da spada zavod za zavarovanje delavcev v pristojnost ministra za socijalno politiko dr. Gosarja, ki je tuđi imenoval novo ravnateljstvo Ijubljan-skega okrožnega urada in ki mu gotovo ni bilo neznano, da vlada ni poskr-bela za potrebno kritje izdatkov v svrho izplačila skromnih rentnin železniškim invalidom. Že pred meseci je bilo znano, da bo moral Zavod za zavarovanje delavcev ustaviti izplačilo rentnin, ako ne dobi od vlade nakazanega kredita, sedaj se je to tuđi zgodilo, ker pač minister za socijalno politiko ni storil svoje dolžnosti in posredova] pri svejem tovarišu prometnem ministru za potrebne kredite. Res Iepe posledice rodi krščansko - socijalna politika dr. Gosarja. > Kongres demokratske stranke obeta presenečenja G. Vukičević pritiska na dr. Marinskovića, naj pomiri nezado- voljneže v demokratski stranki. — Če bi strankin kongres spre- jel kake skleue, ki nišo v sklada s politiko koalicije, bo izvajal g. Vukičević konsekvence. — Nova parola. — Beograd, 14. januarja. Kongres demokratske stranke vibuja v vladnih krogih vedno vecje vznemirjenje. Posvetovanja glavnega odbora, ki so se vršila zadnje dnit eo pokazala, da bo kongres spravil situacijo z mrtve točke in da je računati s tem, da se bo napetost med radikaii indemokrati v vladi po kongresu še bolj pooštrila. Vsi napori g VukiČevića, da bi utrdil svoj položaj v radikalskem klubu, so ostali brez-uspešni, prav tako pa se doadeva, da bodo ? demokratski stranki ostali oni, ki zago-farjajo sodeiovanje z vlado g. Vukičevića, ▼ manjšini. Splošno pozornost je vsbudil včerajšnji seetanek med gg. VukiČevićem in dr. Ma-rinkovićem. G. Vukičević je prosil dr. Mari nkovića, naj mu natoči čistega vina in ga informira o raspoloženju v demokratskem klubu. V poučenih krogih se za tr ju je, da je g. Vukičević pri tej priliki obvestil dr. Mo-rinkovića, da namerava takoj podati ostavko, Če bi kongres demokratske 9tranke spre-jel aklepe, ki bi ne bili v skladu % načeli radikalsko-demokratske koalicije. Obenem mu je tzrazil svoje nezadovoljstvo nad tzja vam i, ki so bile podane na zadnjih sejah glavnega odbora demokratske stranke in ki pričajo, da nerazpoloienje napram Vukiče-vićevemu režimu stalno narašča. G. Vukičević je tuđi pri tej priliki skušal vplivati na dr. Marinkovića, naj v demokratski stranki odločno nastopi v obrambo vlade. Demokratski ministri so v dokaj delikat-nem položaju. Odpor proti sklepom kongresa bi lahko dovedel do razcepa stranke. V demokratskih krogih pa se naglaša, da do tega v nobenem slučaju ne priđe, pač pa bi demokratski ministri v slučaču, da bi se kongres izjavil proti nadaljevanju koalicije * radikaii, takoj podali ostavko. Zdi se, da potaga ?. VukičeviČ zadnje na vaine stvari, ki dokazujejo. da hočejo ma:kedonstvujušči nadaljevati z atentatu Ker pa so vamostni ukrepi, ki so h'h podvzele naše oblasti na bolgarski raeji. or,emogx>čili prehod komitskih trolk, se po-služujejo makedonsrvuušči sedai žen-sk, da na ta način na-daljujejo svojo teroristično akcijo. V zvezi s tem atentatom je bUo v rmnuH noći aretiranih v©Č oseb, ki so osumljene, da so bile v zvezi z ateirtatorko ter da vzdržuieio rvtit z makedonskim odborom. Podrobnosti preiskave še nišo znane. CSL.-ALBANSKI TRGOVINSKI INTERESI — Prast, 14. jan. Listi poroCaio, šno sočutje. Kadunc je bil oče osmih otrok, -\ Medica se je sele oženi!. Za njim plaka mlada žena z dva meseca starl-mi dvojčki. Obe družini, ki sta na tako tra-gičen način izgubili sv">ja očeta, sta sedaj izpostavljeni bedi in pomanjkanju, Kdo bo poslej skrbel za nje, kdo ofclačil in kdo na-đomeščal redn:ka? Upati je, da prebivalst-vo nesrecriima drotžinama priskoči v stiski na pomoč. Sokol — Vsa iugoslovenska sokolska druitva v državi so bila opozoriena na SOletnico rojsrva prvaka slo\'enskih pesnikov Otona Župančiča. — Sokolski občni zbori. V januar ju se vrše občni zbori poedinih sokolskih dru-štev v vsej državi, februarja pa se morajo vršiti občni zbori vseh žup. Starešinstvo JSS je razposlalo vsem župam in društvom spomenice ki se jo mora prečitarl na ob-čirih zborili Marca meseca se bo vršila glavna skapščina JSS v Kragujevcu. — Sokolsko gledališče v Radovljlcl proslavi 501emicn 2upančičevega roistva z dvema slavnostnima predstavama »Veronike Deseniške« in sicer 15. in 22. t. m. — Železnfskim invalidom t Sloveniji zopet ustavljene nezgodne rente. Središnji ured v Zagrebu zopet razpošila obvestila prizadetim, da so jim v mesecu januarju zopet ustavljene nezgo-dne rente. Proti temu najodločnejše protestiramo, vse mero-dame faktorje pa pozivamo, da takoj storijo na merodajnih mestih svojo dolžnost, da se ta krivica takoj popravi- — Društvo železnllklh upoko$encev. — ČOS v Pra«l izdaja v svoj! nakladi jako lep in podučen družinski ilustrovani list »Jas«, ki izhaja vsak četrtek ter ima o-sem strani slik in osem strani čtiva. Po-samerna Številka stane 1 Kč. — Sokolsko društTo Ljubljana — matica je storilo bvalevreden sklep, da organizira nekaj prireditev, katerih čisti dobi?ek ixro?i skladu ta udeležbo na$ih Sokolov na olimpijadi v Amsterdamu. Lord Plumer išče stanovanje Lord Plumer je viSji komisar angle-ške vlade v Palestini, torej najvišji predstavnik angleške državne oblasti v tej deželi. Do zadnjega potresa, ki je napravil v Palestini mnogo škode, po-rušil mnogo hiš in oropal mnogo sta-novalcev njihovih bivališč. je stanoval na Oljski gori. Potres ga je prisilil, da se je preseli!. S preselitvijo mu ni bilo lahko. Naj-prej se je obrnil s prošnjo do jezuitov. ki imajo mnos:o samostanov m ogromno prostora. Prosil jih je, naj mu pro-vizorično odstopijo svojo Solo. Toda jezuiti so prošnjo odkloniti z motivacijo, da jim je papež prepovedal vzeti pod streho najvišjega predstavnika an-gleške vlade v Palestini. Zakaj? Lord je protestant in torej lahko zmrzuje na cesti. Nato je lord Plumer ubral druge strune. Prosil je nekega odličnega predstavnika zionizma, naj Ra on vza-me pod streho, kar je žid drage vo je storil. Seveda bodo jezuiti tuđi zanapre.i ob vsaki priložnosti pridigovaii. kako je treba izpolnjevati zapovedi božje in vršiti dela kršćanske Ijubezni! £Betežnica KOLEDAR. Dne«: Sobota, U. januarja 1928; ki-toKčani: HlUrij; pravoslavni: 1. Januarja. Novo leto \92S. Jutri: Nedelja, 15. Januaria 1928; kato-Učani: Pavel; pravoslavni: 2. januarja, SiU vcStCT. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Ob 15.: »Mnogo hrupa za mč<-Opera: »Ma5oCa«: Prof. Doliau: »O postanku sveta<. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Ob 15.: »Snegulčica in škratje«. Ob 20. »Ukroćena trmo^lavka«. Opera: Ob 15.: »Zaljubljen v tri oran-že«. — Zvečer zaprto. Kino Matica: »Panama«. Kino Dvor: »Plesalka Antonija«. Čajanka avtotnobibketa kluba ob 17. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Ramor. Mikloiičeva cesta; Tmkoczv, Mesrrrt trg. Hudič in svete maše Gospod Zabret so v "Domoljubu* počastili hudiča in svete maše in raz-pelat s katerimi da barantajo baran* favci po Sloveniji. Ko bi bil jaz hudič, tako je začel neki župnik svojo nedetj* sko prtdigo. Kakor od bliska zađe ti so obrnili vsi poslušnici svoje poglede v pridigarja. ln kako bi tuđi ne obrnili pog/ec/ov, kajti je res groza, če pomi* slimo. da se gospod župnik na prižnici namah lahko spremeni v hudiča. Iz hlač pomoli rep, nad čelom mu poženo roiički, po telesu pa kodne in vernim ovčicom se začno Ubiti kolena. Zdaj zdaj plane s priimce in fih potegne na repu naravnost v pekei kjer bodo škri; pali z zobmi, če pa zob nimalo. Uh posije nazaj na zemljo, da si fih dpjo vstaviti. Ampak župnik se nišo spre» menili v hudiča, nikakor ne. To je bita $e sreča, kajti bi nam bilo resntčno ?al tistih faranov, če bi morali Škripati 2 zobmi. Župnik so začeti Se enkraf z uvodom in so dejali, da če bi bili hu* diČ, bi ne zahtevali od vernih ovčic, da skrunijo nedelje, da kolnejo, da krade* jo in nečisfujejo. O ne! Te$a bi ne za* hteval, marve bi zahte\>aL če bi bil hu* dič, da se naroče na slab ali nevtralcn časopis. Ker pa ni hudič, ne zahte\a tega smrtnega greha. To je en>a, ki so jo pogruntali go* spod Zabret. Druga je vredna prve. 5? svetimi ma sami in razpeli se po Slove: niji krošnjari. Zato priporočajo gospod Zabret vernemu slovennkemu ljudstvu, naj kupuje to robo od omačih podie-tij. ne pa od onih. ki Uh prinašaio Iz Rima, Križ da lahko kupimo doma in za sv. mašo tuđi lahko damo doma in to je vse ceneje. Gospod Zabret ne očividno boje konkurence rimskih iz* delkov. Pa naj Se kdo reče, da Kranjci nismo prvi za b.... Oblačila tvrdke J MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12, so oajboljša in najcenejša. Franta Pilar Sliva Arne Arnold je ošinil z očmi dolgo mizo. Sramežljive rože so molele iz vi* sokih vaz, postavljenih tako, da bi čio* vek mislil, da ima pred seboj orožnike, ki so obkolili nevidnega zločinca. Rde* či, zabuhli obrazi so se radovedno na* gibali nad krožnike, včasi je zakrilila po zraku servijeta, da zakrije za hip nenasitnega gosta, potem je pa padla osramoćena nazaj na prejšnje mesto na belem prtu. Gostija se je bližala taicu. Čokoladna torta, ki je kraljevala na koncu miže, je že točila vodene sol* ie na velik steklen krožnik. Arne Arnold je jedel malo, skoraj nič. Opazoval je bradate in gladko ob* rite, zabuhle in suhe obraze vseh teh 12 vsiljivcev, ki so prišli na njegovo svatbo. Slaviti svatbo je pomenilo jesti. Ne jesti, marveč žreti, dokler ne odleti spodnji gumb od telovnika loakor za-rnašek od steklenice Šampanjca: In piti! Bože, toliko vina! Arne je lz<2:ubil ves apetit. Izgubil ga je Že davno, pred desetimi leti, ko je spoznal, da jed ni nič drujrega nego denar v dmgačni ob-liki. Teh par žtic juhe in krilo pečene-ga purana, ki ga je spravlt pod streho pri večerji, je zdaj hrustalo in žven-ketalo po njegovem trebuhu, kjer se je 5prempni1o v kovino, s katero se pla-čuje in U se da tako dobro naložiti v banki. Ozrl se je skrivaj na svojo ženo. Njene rdeče ustnice so se baš pripravile, da vsrkajo žličico sladoleda s smetano, toda njen zapeljivi pogled, ki ie oznanjal neizmerno sladke trenutke v najbližji bodočnosti, ni našel pri njem nobenega odziva. Arnold se je samo nerodno premaknil na stolu in nakrem-žil obraz. — Zakaj ne ješ, dragec? Kaj ti ne diši? — je začul žametast glas in žena ga je Ijubeče pokarala z očmi. — Ne, ne, i£d mi ne diši. — Za boga, A me, pa vendar nisi bolan? Toda ne, saj vem. da si zdrav. Kaj drugega bi rad. je-li? O, ti greš-nik! Potrpi malo, tuđi to priđe na vrsto. Najprej dobro jesti in piti, potem pa... no, saj veš, kaj bo potem. An, tuđi jaz že komaj čakam. Toda tole krasno slivo bi pa vendar še lahko po-jedel. Saj jo dobiš iz mojih rok. — Slivo! Zdaj v famiarju. kaj *1 priđe na misel! — je pomlslil Arne. Težko se je premasoval, ko je izte*ni1 rok©, da sprejme svezo slivo. Ujcriznil je ln sladek sok je kar sam zdrknil po grlu. —Sliva! Bože moj! Če računamo, da stane kilogram teh krasnih nestvo-rov 10 Kč in da jih gre na kilo kak*h ^0, sem pojedel zdaJle 20 vmarjev. Ce fih po7ro ti poženihi 70. smo okrogio ob 14 Kč. Če bi *da1 nalofil 14 Kč po 5%, bi imel čez 20 let lepe denarce. V teh mračnih mi«lih je ?poz*al Arne ArnoTd v*o osrabnost zapravljivostt. IzpljunU bi bil sok, če bi mogel verjetl, da se vrne sliva iz želodca v tak* ob-liki, da jo bo mogoče odnesti nazaj v trgovino, kjer je bila kupljena. — Ti je teknila, dragec? Spomnil se je, da ima zdaj ženo. Pravkar je bila Se nevesta, a zdaj je že žena. Spomnil se je tuđi, da je po rabilo teh dVanajst požeruhov njegovo svatbo, da planejo na juho, pečenega purana, ribo v majonezi, na torto, sad-je, kavo, vino in likerje. Rad bi bil za-klel ln zakričal, mikalo ga je, da bi opsoval to požrešno družbo, pa se je premagal in samo zagodrnjal je nekaj pod nos. V odgovor je dobil mnogo obetajoči pogled crnih oči, ki so ga za-peljivo pogledale, češ, saj bo k«malu ko-nec, srček moj, potem pa ostaneva sama in užival boš, kolikor boŠ hotel. Toda zdelo se je, da se je čas usta-vil. Samo gol tanci so se odpirali in za-pirali. Pozirali so krepke duške bur-gundea in spuščali pod strop goste oblake dima iz trabuk in egiptovskih spe-cija-litet Arne Arnold je zri nemo pred se. Ni morel več gledati tega brezob* zirnega pokončavania najfinejših piiač, ciKtr ln cigaret Zdravice je še posJu-šal molče in se oziral na stensko uro. SHšal je svojo ženo, kako mu nekaj še-peče, toda potrudil se ni, da bi jo raz-umel. Sleđnjič je bila svatba končana. Gostje so odhajali veselih in zadovoljnih obrazov in Arne je bil prepričan, da se mu skrivaj strupeno posmehuje-jo. Zadeva s slivo mu je obtičala v du- ši in zdaj se je širila kakor pajek, ki mu trebuh naglo narašča Sliva! Kaj pa vse drugo? Riba z majonezo, puran, cigarete? Ta dvorana? In te rože. Čemu za vraga so jih postavili na mizo? Dvorana je bila skoraj že prazna in spominjala je na oropano kramarijo, ki jo bo moral Arne phtčati. Nato se je spomnil, da je najel v prvem nadstrop-ju krasno sobo. Koliko bo moral plačati zanjo? V glavi se mu je zvrtelo. Stopil je ves obupan za svojo ženo in gnal od sebe mračne misli. Toda puranovo krilo, ki se je ta Čas v njegovem trebuhu že definitivno izpremenilo v kovino, je pelo svojo srebrno pesem in Arne je moral hočeš noČeš poslušati. Zamorček je odprl mladima zakon-cema vrata. Arne je slišal. kako so se vrata za njima zaprla. Obstala sta v tem ni sobi z dvema posteljama. Zamorček je odhajal po hodniku. Tuđi njemu bo treba jutri nekaj dati. Da bi vsaj do Jutra izdihnll, ta nesramnež. Ustavil se je pri oknu in zri v temo. Vse je bilo tiho. Nato ie začutil dve mehM ročici, ki sta se mu ovili okrog vratu. Tristo vragov, tuđi ženo ima! Spomnil se je njenih rdeČih ustnic, ki so sricale sladoled s smetano. Kaj je Se tega treba bilo? Izvil se je iz njenega objema in se začel slačiti. Zakaj ga tako začuđeno gleda? Skrivaj se je ozri na njo. Ah. seveda. Nova svilena obleka z biseri. Bogme, Še tega je treba, da bi moral on tuđi obleko plačati. A rdečilo na licih, on-dulacija, manikura... Kurja polt sa Jt oblila. Grenkoha, ki se mu je nabirala v grlu ves večer, se je zgostila v odvratno pastiljo, ki je ni mogel pogolt-niti. Nato je začul, da žena tiho joče. Obrnil se je in jo srdito pogleda!. Gospa Arnoldova je sedela v nočni srajcl na robu postelje in debele solze so ji tetole po obrazu. Glej. nažrla se je sladoleda in vseh drugih dobrin, zdaj se pa še omeri. Ob-lačil in redil jo bom in to ne bo stalo nič, a? — In misel na slivo, ki jo je pojedel, pa je ni mogel spraviti iz želodca in vrnitl trgovcu, se mu je znova zarila v možgane. »Če snem eno slivo, sem ob 20 vinarjev, Če jih pa požro 70, me pripravijo oh celih 14 Kč.« — mu je šumelo neprestano po glavi. Obšla ga ie nepremagljiva želja da bi treščil hlače ob tla, toda spomnil se je, da bi se umazale in da bi iih moral dati osnažiti. Zato jih je skrbno preganil in polo-žll čez stol. Gospa Arnoldova je tiho plakala.. Ura je neusmiljeno tiktakala. Arne je stal razkoračen in srdit pred svojo ženo ter ogledoval njeno belo polt in dva lepo n*peta gricka. In naenkrat se mu je obraz zjasnil Iz oči mu Je odsevala iskrena sreča. — Kako divne noge ima! A nedriia. ramena! In vse to ne bo ... stalo... nič! Bogme, tole sem dobil zastonj! In ko *o še možgani pritrdiM na to trgovsko kalkulacijo, se je vrgel Arne Arnold z vsem tele som na belo lepoto svoje žene. Stev. 12. • •SLOVENSKI NAROD, dne 14. januar ja 1928. Stran 3. Oton Župančič, 501etnik Dne 23. januarja t. 1. poteče 50 let, kar •e je na Vmici v črnomaljskem srezu ljubljanske oblasti narodil Oton Zupančič, sedanji, daleč preko meje širše naše do-icovine sloveči pesnik in k»nževn.rk. Ko je le*a 1896. opravil maturo na ljubljanski I. državni gimnaziji in leta 1902. dovršil svoje studije na filozofski fakulteti vseučilišča na Dunaju, je leta 1903. pol leta služil kot supient za zemljepis in zgodovino na ljubljanski I. državni grmnaziji. Nato je pa odpotoval v Pariz, da si ondi izpopolni izobrazbo. V poletju 1912. leta je postal dramaturg pri gledal:§ču v Ljubljani, leta 1913. pa je posLtal upravitelj arhiva mestne občine ljubljanske. Po prevratu je bil imenovan za dramaturga, leta 1926. pa za gene ralnega tajnika Narodnega giedališča v Ljubljani. Oton Zupančič je doslej v knjigi izdal o&em zbornikov svojih poezij (Čaša opojno-sti, Pisanice, Čez plan, Samogovori, Sto ugank, Ciciban, Mlada pota. V zar je Vidove), deveti zbornik njegovih poezij pa izda Društvo slovenskih knjlževnlkov v proslavo 501etoice njegovega rojstva. 2u-pančičeve poezije prištevajo domači kakor tuji kritiki me radi tuđi mahnejo na periferijo, posedak) po znanih in razkri-Canih oštarijah »Ho-tel froš<, v gostllni »Pri ta vampasti Speli<, »Pri babnici s fovš zobmic Itd. Kje so vsi ti odlični lokali, je znano samo posvećenim krogom. Zelo je privlačna tuđi neka pivnica v centru mesta, kjer vlada pravcata Amaconka. Ta lastnccročno meče soste Iz lokala, če n ne konvenirajo, in pošilia za nnmi pozdrave v obliki sifonskih steklenic. Teh pozdravov sta bi!a nekega jutra deležna rudi dva ne-dolžna pasanta. Potem so tuđi še razni »kevdfi«. Tu se ne popiva toliko, pač pa vodilo srostie visoko politiko. V kevdTih ni temnih elementov ne kvartalnih piTančkov, ne tradici-ionalnih pijandur. Tu se grmi proti dav-kom in tuđi ura je samo do pol uoči. Seveda o nočnem Življenju v pravem pomenu besede v Ljublianf še daleč ne mo-remo govoriti. Ljubljana je zaspana, to mora priznati in curiti na lastni koži vsak, kdor je imel priliko preživeti nekai noči v kakem večfem evropskem mestu Ćelo tra-diciN>nelno krokanje se je v Ljubljani po vo'ni večinoma opustilo. Skoda. Pošten krok včasih ne škoduje in tuđi maček, ki sedi človeku drugo jutro za vratom, ci na-pače-n. bi take ljudi je papeštvo podpiralo, ta-kim je š!o na roko! Zato nam je sedanje »Slovenčevo* razočaranje razumljivo. A doživel bo z vatikanskim; varovanci-iašisti še večia presrnečenja, kajti ć;m bolj bo ra-stel fašistom greben, tem bo!j bo moral Vatikan tako plesati, kakor bođo fašisti godli. Bridko razočaranje klerikalcev nad fašisti Ne moremo si misliti ba-idkejšega razočaranja, kakor je ono, ki so ga dozi veli pa-pež in klerikalci nad fašisti. »Slovenec« od petka milo jadikujc, češ, fašizem je poganski. Kaj vse je papeštvo pričakovalo od fašizma! Združilo se je z njim proti italijan-skim socialistom in prostoridarjem, mu žrtvovalo svojo močno politično organizacijo popolarov, ki so bili italijanska izdaja naših klerikalcev, dalo svoj blagoslov k faši-stičnemu proganjanju slovenske in hrvaške duhovščine v neodrešenih krajih. kar čez noč ustanovilo resko škofijo itd itd. Vat:3can se je vdajal najlepšim upom. da se bo širila z močjo fašističnega Rima rudi moč pa-peškega Rima, m sedaj to razočaranje! Ker se fašizem čuti že dovolj krepke-ga. že tuđi popolnoma odkrito proglasa svoje pravo mnenje o katoliški cerkvi, kar se je zgodilo v reprezentativni fašistični reviji »Critica fascista«. kakor je izvoha! »Slo-venec« v svojo največjo žalost Državni podtajnik (!) !. Evok) piše v tei reviji take stvari o katolic.znru in kršćanstvu sploh, da bi tistega, ki bi si upal kaj takega napisati pri nas, hitro uničili Njemu so kršćanstvo, previdnost in milost božja, predestinacija »zatočišča za siabiče«. Potrebo ljubezni. sreče, miru, tolažbe fašistični podtajnik prezira Kršćanski pomen »greha« in »slabo vest« hočejo fašisti izbrisati. Sploh no-čejo ljudi, ki ver-ijejo, ampak ljudi, ki vedo. Izrečno pravi Evolo, da so fašisti pogani in da stremljo za obnovo poganske-Ka imperijalizma Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. ...» Drama: ZaCetek ob 26. 15. januarja, nedclja: ob 15. uri popoldne: »Snc-Culjčica in škratje«. Ljudska predstava pri znižanih cenali. Izven. — Ob 20. uri zvečer: Ukročena trmoglavka. Ljudska predstava pri znižanih cenab. Izven. Opera: Zaćetek ob pol 20. Nedelja, lo. januarja ob 15. popoldne: >Za-ljubljen v tri oranže *. Zvercr opera zaprt*-. MARIBORSKO GLEDALISCE. Sobota, 14. januarja ob 20: «2ivio tato« vi». A- Kuponi. Nedelja, 15. januarja ob 15.: »Madamc But* terfly» Znižane cene. — Kuponi. — Ob 30. *Orlov». Prvič. «Živto tatovi*. Danes se v Mariboru ponovno vprizori izredno zanimiva moder* na in učinkovita komedija «2ivio tatovi». Zupančičev večer v mariborskem gle* aališču. V ponedeljek 23. januarja prosLu vita Narodno gledališče in Ljudska univer« za skupno 2upančičevo 50*letr»ico. Mariborsko gledališče pripravlja za nodeljo 15. t. m, prvo letošnjo predstavo «OrIov». Ker bo letos i zasedba prvovrstna i oprema šc izpopo-lnjena, se je nadejati, da bo ta lepa opereta ponovno napolnje* vtla gledališče. Opera se bliža premijeri Verdijeve velike opere «Ples v maskah* z | gospo Mitro vi čevo kot gostom, drama pa studira najboljšo srbsko delo po prevratu, Predičevega «Polkovnika Jelica». Nedelja v mariborskem pleđatišču. V nedeljo popoldne se vprizori ob 15. uri ze* k> priljuhljen.-j opera «Madame Butterfly» pri znižanih cenah, zvečer ob 20. uri «Or# lov», prvič v tej sezoni. Sport Zimska Olimpijada v St. Moritzu Kakor znano, se vrši II. zimska Olimpijada v St. Moritzu v švici. Dosedaj se je prijavilo 24 držav, in sicer: Anglija, Avstri-ja, Argentinija, Belgija, Estonska, Finska, Francija, Holandska, Italija, Jugoslavija, Ja-ponska, Kanada, Letonska, Litva, Luxem-burŠka, NemČija, Norveška, Poljska, Rumun-ska, Švedska, Švica, Češkoslovaška, Madžarska in Zedinjene države. B raži lija, Danska, Mehika in španska so sicer tuđi prijavile svoje sodelovanje, radi nepredviđenih težkoč so pa morale v zad-ujem hipu od stopi ti od tekmovanja. Leta 1924. je v Chamonixu tekmovalo 16 držav od prijavljenih 18. Oržave, ki sodelujejo pri tekmovanju v St. Moritzu, so se prijavile za nastopna tekmovanja: Hitrostno drsanj«: Avstrija, Estonska, Finska, Kanada, NemČija, U. S. A., Francija, Anglija, Holandska, Italija, Letonska, Norveška, Švedska in Litva. Umetao dmanje sa dame: Avstrija, Nem-cija, Kanada, Estonska, U. S. A., Francija, Anglija, Norveška, Švedska, Litva, Belgija, Madžarska, Jugoslavija, Ceškoslovaška in Švica. Umetiio drsanje sa gospode: Avstrija, Nemčija, Belgija, Kanada, U. S. A., Finska, Francija, Anglija, Jugoslavija, Madžarska, NorveSka, Švedska, Češkoslovaška. Tekmovanje parov; Avstrija, NemČija, Belgija, Kanada, U. S. A., Finska, Francija, Anglija, Madžarska, Norveška, Svica, CeškoslovaSka. Od naših tekmovalcev se udeleže tekmovanja v umetnem drsanju edino g. ing. Bloudek iz Ljubljane in ga. Kadrnka iz Zagreba. Smiieanje (50 km): Avstrija, Nemčija, Kanada, U. S. A-, Finska, Francija, Madžarska, Jugoslavija, Italija, Japonska, Norveška, Poljska, Švedska in Švica. Smucaoje (13 km): Nemčija, Avstrija, Kanada, U S. A., Finska, Francija, Madžarska, Italija, Japonska, Poljska, Norveška, švedska, Švica in češkoslovaška. SmuŠki skoki: Avstrija, Nemčija, Kanada U. S. A., Finska. Fmnciia. Madžarska, Italija, ČeškosloviiŠka, Japonska, Norveška, Poljska, Sveds-kn, Svita. Korubiiiirauo -ni usku* tv Umovanje: Av- ;, s'.rija, Nemčija. Kanada, U. S. A., Finska, Francija, Madžarska, Italij • Jajx»n«ka, Nor-vežka, Poljska, Švedska, Svita in Ceškoslo-\aska. Hot-kev na ledu: Avstrija, NVnuija, Belgija, češkoslovaskjt, Kanada, V. S. A., Fran-nja, Anglija, Madžarska, Poljska. Švedska, £vica. TekmoTanjr vojaških patrulj: Nemčija, Finska, Francija, Italija, Norveška, Humun-ska, švica in Ct5ko$lov;i>ka. V -ploinem tekmujejo: v hiliostnem drsanju 15, v umetnem drsanju z-i gospode 14, v smužkem tekmovanju (50 km) 15, v srnu-£kih skokni 14, \ umetiu*iu drsanju za dame [_>. v - .ir». v ■■■ ' ■ :• *v 1 '. ^ '• '"i '°-- movanju na 18 km 15, v kombiniranem tekmovanju 14, v hokeju na ledu 12 in v tekmovanju voja»kih patrulj 9 narodov. Več narodov t^kmuje tuđi v skeletonu, bobslei-ghu, skikjorningu i. dr. limskih sportih. Tekmovanja se prično 14. lebruiirja, in sicrr * smučanjem na 18 km, nadaljuje se 17. februarja (smučanje na 50 km) in 18. (ebruarja (skoki). Vrhovna komisija, ki jft že pregledala in odloČila primeren teren, je sestavljena tako-le: Predsednik Oestgaard (Norveška), Bobkowski (Poljska), dr. Pe-ter Frey (Nemčija), Rava (Italija). Komisijo za apelacije in reklamacije tvorijo: Biedermann (Svica), Hamilton (Švedska), Magister Aro (Finska) dr. Minel-le (Francija) in dr. Scheiner (Ceskoslma-Ska). TATJANIN VEČER — 24. januarja v «Kazini» — ■ • ■ ■-— ■ Nove knjige in revije »2ENA Z ZAPRT1MI OCMI«. s©isal Pierre P Ermite. posloveni! dr. Lo\to Sušnik, založila Jugoslavenska ^troko\iia zve-za v Ljubljani Knjiga, tiskana v oktavoi obliki. obsega 173 strani Roman »2«ia z zaprtimi očmi« je interesanten že zbog svojega očeta abbeja EdmoTKia Lomila (njegov psevdojiim ie Pierrc P Ermite). kojega zjia-ne povesti izidejo v do 20).000 izvodih, tako n. pr. »Vel ka prijateljica« (La Grande Amie) katero delo ie bilo odlikovano z na. građo Franeoske Akademije. Roman »2ena z zaprtimi očmi«, je istotako odliino delo imenovanega pisalelja. Roman je .srpretno vzet iz vsakdanjega delavskega življenja po velemestih. Je živa slika bridkih preiz-kušemj, ki čakajo težkoga dela nevajen-o plemi«iko mladenko, ki ie morala vsled padca valute %x> vojni razp-rodati oč€t^vo posestvo in poplaćali med vojno nastale dolgove in zapustiti svojo roj srno pleme-nita*lko hi§o ter se podati brez omotnih sred-stev v velemesto Pariz iskat vsakdanji kruh Niz zanimiivih in napetih dojrodkov ne dopusti čitatelju odložiti te lepe knjige, ki je cbenem lep slovenski prevod. Sc4oh Je ponatis tesia romana, ki je izhajal kot pod-listek v »Pravici«, zelo sreina ideja Juc<»-slovenske strokovne zveze v Ljuh'lani. kateri moramo iskreno Oastitati, da se i*i ustrnSila pobuditi tako našim širokim de-lavski'm slojem, kakor tuđi našemu razum-fii^rvn tako d-ohrega č-tiva kHub velikim za-ložm'škim stroškom. Kniiga je bro§irana m se dobi v Jireoslovenski strokovmi rvezi v Liirbrjant. Stari trs 2/1. Pri ek-nozitirri .Tu-eosloveske strokovne zveze v Cellu mj Mariboru za ceno 70 Din. Knjiea se lahko na. rOder< je Tiskovna w»druga izdala za Novo lelo dramo znanih čeških pisateljev-bratov A. in V. Krštika — ^Marišoc. V tej pretres-ljivi igri, ki se še danes ipra po vs*em Ceš-kem, od Narodnega gledališča v Pragi pa do zadnjega odra na deželi, sta znamenita dramatika postavila na oder mlado, zdravo, življenja polno moravsko dekle, ki se 8 strastno vztrajnostjo bori ta pravice svojega srca, dokler končno tragično ne zaide v zločin. Dejanje v igri se vrši v moravski vaši, vaško življenje je naslikano z bujnimi sočnimi in resničnimi barvami, kmečki značaji so orisani življensko istinito in nelite-rarno, pestri prizori so plastični in markantni, notranja zgradbe igre vzorna, tako ga je to delo ena najmoČnejših, pristno ljudskih iger. Prevajalec je preeej obzirni okvir igre deloma skrČil in naznačil dejanje tuđi za manjše odre. Vsem našim podeželskim gle-dali^čem to dramo najtopleje priporočamo. Igra pa je zanimiva tuđi za čtivo. V Ameriko in po Ameriki. Tako je naslov lepi knjižici, ki je te dni izžla v Zadružni Založbi v Ljubljani. Napisal jo je g. • Anton Kristan, ki je preteklo leto potoval po Zedinjenih državah ameriških. Njegove vtise je priobČevalo >Jutro< v prilogi »Življenje in sveU. Knjižica obsepa pet pol po-ufnega čtiva in je prav zanimiva. Stane Din 12,— in se dobi v vseb knjigarnah. Fr. S. Finigarja Zbrani spisi. Šesti zvezek. Strani 299. Za letošnji božič je Nova založba izdala nov zvezek Finžgarjevih Spi- \ sov. Šesti zvezek, ki po svojem obsegu pre-kaša dosedanje, prinaša pred vsem obSirao povest >Sama€, poleg tega štiri crtice. Po-vsod v tem zvezku odgrinja pisatelj socialne podobe iz naSega naroda in jih vedno raz-giblje v močne dogodke, ki z enako silo pri-tegujejo naše preproste in izobražene brav-ce V povesti >Sama< je Finžgar naše pode-želsko življenje zajel v široko kulturno sliko, ki se posebej označuje Čas, v katerem je delo nastalo (1. 1912.). >Samac spada med Finlgarjeva mojsterska dela. Crtice kakor »Pelikane >Boltežarc >Naš vsakdanji kmh< in »Tri ime žene< kaiejo močne razvojne stopnje Finigarjevega ouiačevaja. Dr. M. Obersnol: K rprmUnju pla^-ntk raired«T o pokojoinskem MTaroTaoja Mtmett«Bc«T. Te dni je iz&la v nakladi >Zve-ie društev privatnih nameičencev Slovenije« ▼ Ljubljani 24 strani obsegajoča brogura i gorajtnjim naslovom od naiega priznanegq etrokovjaka v socijalno političnih vpralanjih dr. M. Obersnela. Avtor raspravlja o sedaj aktualnem vprašanju plačnih rairedov ▼ otDutku noTega zakona. Na tem predmet^ pokale avtor obenem dani*'nje stanje Pokoj-inskega zavoda in utemeljnje upraričece šahtove, ki jih stavijo dane« latebiii nane-Štand do xAvo bima, ki se ni zmenil za turske oblasti in zakone. Vzel je, kar mu je ugajalo in umoril je vsakogar, kdor se mu je postavil v bran. — Kaj naj storim, Agapija, da se prikupim tvojemu očetu? Ali hoče od* kupnino, zlata, draguljev? Ali zahteva od mene junaških činov? Ali si želi za zeta kristjana? Bi rad vidcl, kako se pretaka kri njegovih sovražnikov? Tako je vpraševal vedno, kadar je zri s konja v Agapijino okno v odsot* nosti njene ga očeta. ki je često odhajal v čaršijo, kjer je imel svojo kramarijo, ter se vračal samo opoidne in zvečer. Nekoč ga je pa čul stari Armenec. stopil ie pred hišo in mu dejal: — Dobro, zgodi se vol i a božja. Dam ti svojo hčerko, če vržeš jutri zvečer po solnčnem zahodu skozi odprto ok* no Agapijine sobe v belo platno zavi* to glavo Šejka Tbrahima. Mahmu se je zdrznil. — Preveč lahtevai, Armenec) Ho češ, da ostanemo brez poglavarja, ki nas vodi na zmagovite pohode, da se vračamo z bogatim plenom in ovenča* ni s slavo? Mar ne vei, da je Ibrahi* mova glava glava nas vach in da smo brez njega splaiena čreda ovac, brez pastirja. — A mar zahtevaS ti, Zibejk« od mene, kristjana, manj? Mar ne zahte* vaš moje hčerke, ld je najlepše dekle v mestu in v celem okraju? Kaj ne zahtevaš solnea mojih starih let? Ktj ne zahtcvai ro|e, kkterc vonj mi pre* ganja spomin na njeno mater, ki ječi oskrunjena in ponižana v haremu brez« vestnega pogana? Kaj ne bo bolje, da se omoži z mož em naše vere? — Če je glava tvojega šejka vTedna več, pojdi! Opozarjam te pa zadnjič: če je ne prinešeš jutri, ne boš nikoli več videl Agapije, ki od po tu je v Stam* bul. To je moia zadnja beseda. Zibejk Mahmu ni odgovoril. Spod* bodel je konja in oddirjal skozi mesto. Prestrašeni kupci so zapirali svoje kra* marije, misleč, da se je pojavil šejk Ibrahim. Sedeli so na nizkih stočkih v mali sobi, pogrnjeni s perzijskimi preproga* mi: stari Armenec Agorian. njegova mlajša sinova in Agapija. Armenec je pušil iz dol gega ci buk a. fantiča sta žve* Čila lukum in halvo, Agapija je pa mo* lila. Vse je bilo tiho. kakor da se boje govoriti v napetem pričakovanju. Solnce je zahaialo in crne sence so postajale vedno dališe in goatejše. Peli so rvonovi katoličkih cerkva, čuli so se železni ropotci armenskih molilnic in monotono klicanje mueztnov na vit* kih minaretih, ki jih je bilo v mestu nad dvajset. — A kaj, oče, če se ne vrnc? — Volja božja! Toda prepričan sem, da se vrne in da borno reŠeni za« kletega sovraga našega naroda. Samo za to beno te lahko dam, drago dete. Mar ne izgubi s teboj ta hiša luč m toploto? In zopet je bilo vse tiho. Agapij« je molila še bolj vroče. Đleda mesečina se je plazila iznad morja streh v sobo. Riganje oslov se je razlegalo iz pred« mestja, iz krčem se je čulo vriskanje, ropot bobnov in kriki pijanih plesalk. — A če se ne vrne, dragi oče? — Vrne se. Saj se že vrača — kaj ne slišiš topota njegova konja? Agapija. vsa razburjena in bleda, je hotela skočiti k oknu, skozi katero se je razlivala po sobi bleda mesečina. — Ne, draga hčerka, sedi in poča» kaj! jo je zadrževal oče. — Ne spodo* bi se, da bi gledalo dekle zvečer skozi okno na ulico. In tako so čakali v mračni sobi. Vseh se je polaščal nemir in Agapija se je plaho stiskala k očetu. Nato so začuli, kako se je pred oknom naglo ustavil jezdec in skozi okno je padlo v sobo nekaj težkega. Udarilo je ob tla in se počasi zatrkljalo v kot, kjer so sedeli Stari Armenec se je nestrpno skkv nil in odvil z drhtečimi rokami bel prtič. Agapija je obupno zakričala. Koščen, zagorči obraz, ki se ji je režal, ni bil Ibrahimov. Od zunaj se je pa začul divji krohot in moćan glas je zaklical: — Glava je glava, mar ne? Jutri pa pridera po tvojo hčerko, trapasti Armenec! Ta divji krohot in pijani glas, ki ga Agapija ni več slišala, ni bil glas Zi* bejka Mahma. Stran 4. •SLOVENSKI N A R O D» djie 14. jsmitrj* 1928, *tev *'£___ Dnevne vesti. Svima našim prijateljem i čitaocima pravoslavne vere želimo sretnu aov\j godinu. — Za avtomoMHMe |n motoclkUste. Dodatno k notlci s tem naslovom se objavlja, da se ie v ljubljanski oblasti u^otovila ceoa novih evidejičnih tablic sa avtomobile Bf • 35 Dm za kas. Vsak lastnik avtomobiU mora torej takoj s prijavo poslati dotićncmu prvostopnemu cfclastvu zcesek 70 Din sa dve tablici, pri tovomih avtomobllih s pri-vesnim vozom pa znes©k 105 Din za tri tablice. Predmje tablice pri motociklih bodo na željo zveze motoklubov v Ljubljani pritajene na spredjijem blatnik« v smeri po-doline o$\ motornesa kqlesa. Ker pa inp-rajo biti vsled tega evidenčiri znaki na obeb straneh «aWice, a je ofrojestranski natis a&akov na eflojnati tablici radi reliefne ix~ delave nemogoč, so potrebne za prednjo stran dvojnate tablice. Za vsako motorno kplo je torej treba plaćati skupaj 70 Din 01 sieer 46.66 34 prednjo dvojnato tablico in 2333 Din za radnjo enoino tablico. V ozna-čeniH 6©nah so všteti tuđi upravni stroSki. Lastej&i motornih vozil se i>onovtio opo^ar-jajo, da prijavilo svoja motorna voiila v«aj do konca tega meseca. — Iz zdravniške službe. V imenik zdrav-niške sjjornfce za Siovcrriio je bil vpisaa zobni pravnik v Ptuiu U. dr. Josip Scho-Bchterritsdi, iz imenfka zdravniJk« zbornice za Slavonijo so bili črtastf jedravnik v topolščici dr. Valentin Vari, ki se le pre-selil. zasebni zdravnik v MaTtboru đT. Karei Thalmaia, ki je umri, in upravnik začasne vojaške bolnice v Marit>pru <*r- Dragoljub Mjelentiievie, ki se je pre*eW v Sarajevo. — Rjupjsanl zdravnlškj službi. Ljubljanski oblastni odfror raspisuje službo okrož-noga zdravnika za zdravstveno oKrožje l*o-ko pri Zidanetn mostu. Prošnje ie treba vio-žitl najkasnaj« do 5. f«bruarja. Okrožni ura-d za zavarovaaje delavcev v Ljubljani razplsuje mesto zdravaika oradnika specijalista *a zobno zdravstvo. ProSnie je treba vložiti e H' t- m. objavlja pravilnik o po-moinem 05ot)jti Uftavcili prometnih naprav v resoru prometnega ministrstva. Oriemefcgres vozi skozi L|uW|aoo do maja. Razni listi so poroč>H, da spremeni v smislu sklepa mednarodne železni&ke konference v BiHisliu orientekspres svojo dosedanjo smer in ne bo več vozil čez Ita-Wk) preko Ljubljane m Zagreba. Kakor nam javljajo, bo ekspres najbrže vozil $e do maja v stari sineri, to je skosi Ljubijano, — Nov pomoCilik mfu$*la dvora. Z ukazom vojnega ndaristra je imenovati za pomoćnika maršala dvora pehotni maior Branko Pogačfllk, dosiej na razpoloie-njo pri vojnem rninlstrstvu. -. Na tečaj z* Castnlke. Vojno ministrstvo ie razpisalo natečaj za sodne poročnike In admitiiMTativno-sodii« podporočnike. Kandidati naj vlotc pro&ij«. najkasn«i« do 31. tega meseca. — Načelnik katolf&keca oddeHca v nU nistrst^u ver. Z ukazom mlnistr. ver je imenovan za načelnika katoliSkega oddelka ir.Spcktor Avguštin Iičić, Dosedai je Ml načelnik tega oddelka Lanović. — Novj Sad noče placovati oblastnlb davščlii. V četrtek Je Imel novosadski ob-čiTiski svet sejo, na kateri je raspravlja! o stajišču n^pram novim oblastnim davjfci-Ti^m. PrečitMi rt bil akt glede otoUstnih davSčin. na kar >e je rarvHla živahna debata. Vsi govornik! so se strinjiU s tem, 4a Novi Sad odločno odklanja oMastne davščine. Tozadevn! predio« je Wl sofla-sno sprejet in obCInskl svet odstopl to ra-devo državnemu svetu. — Nateial »Jadranske Straže*. Uredništvo revije »Jadranska Straža« Je razpfsalo svojčat natečaj za tri nagrade za naiboli-Se novele iz pomorske« SivlJeuj*. Dostej k prejelo uredništvo 30 novel. Prvo nagrado je iM-isodllo noveli »Njegova osoda«, \A jo je napisal Viktor Emin, drugo nagrado ie dobila novela Marina Rabadana »Ma-sa.V-5 KesedZija«. tretjo pa novela Dinka Slmuflovfća »Crnogorci na mortu*. PoJeg teh treh naloži »Jadranska Straža« Se ose-m novel. •^ Družba sv. Cirfla in Metoda v LJ«b» Ijanl je i>reiela meseca decembra 1927 sle-deče prispevke: I. P,on; St- Vid - Grobelno 195 Din; Je*e-nice 1188 Din; LaJko 450 Dm; Kapla 245 Dm; Brezice 162 Din; Ptui, m. 5000 Din: Phii t 5000 Din: Unec - Rakek 400 Dm: Velike La^« #& Dm* Hrastnlk 100 D»n: Dol pri Hrastniku 678.50 Din; Rfbnlca na Pohorju 272 Dta; Rlbnlca, m. (DoleoJsko) 122.50 Din; Ribnica, ž. (Doenjsko) 134^0 Din; BIe4 185 Din; Siika. m. 250 Din; Siska ž. 850 Din; Ljubljana: šentpeterska m. 4453 t>m; šentpeterska i i625 Din; šeatjakob-sko - crnovska, m. 3436.50 Din; šentjakob; siko - trnovska, ž. 638 Din; I. ljubljanska m. 1510 Din; mestna ženska 5 Din; skupaj 32.492.85 Din. — N a b 1 r a 1 n i k i: Podružnica Treboje 186 Din; podružnica Sv. Le-nart 50 Din; podružnica Ribnica na Ponori u 43.50 Din; ž. podružnica Žiška 58 D«; m. podružnica Šiška 24.30 Pin; V. Vončina, Ljubi.ana 188.15 Din; sknoij 549.95 Din. — III. Iv. Vrhovnika sklad: Mestna ž. podružnica Ljubljana 180 Dta. — Razni prispev ki: Kolniska tovarna, Ljubljana, prispevek od kave 350 Din; I. Perdan iasl., Ljubljana, pri&pevek od družb. vžigalic 11 tisoč Din; Sokolsko draStvo Crna 361 Din; Marica Bartolova, Ljub'jana, 30 Din; I. N. Adamič. Ljubljana, 115 Din; A. Siuk, Skofja Laka, 100 Dm; A. Vodni^, Ljubljana, lpO Din; f. Rudež, Tolsti vrh, 100 Din; »kupaj 11.956 Din. Vsota vseb pri^pevkov 45.178 Din 80 p. — Gospa Antonlja Bučar y Košta«jevici je obhajala 10. t. m., dulevfie čila in t^lesno čvrsta, svojo 851etnloo tiho in v n«fro*iem rodbinskem krogu. — Vse slavne založnike tobaka, ki re. fleittiraio na sprejemno skladišne, se poziv-iia^p, da pfefiijo za toefldcvne dovoiiccje pri upravi đržavnega monotx>la v Beo* gradu. _ Ođfror Udrnl. teb. traf. 36n — Zopet oevaraost popl**e v Banatu. Zadnje dni otekarne banke juzo-slovanskih hraniln-ic v poCalCciiJe spomina pok. %. Mikuža 1000 Din» DruStvo zcrrUii-škoknjižnih uradoiikov v počaSčcnje spomi-na pok. s. dr. J. Đabnika 300 Pin; g. Po-ženel Ivan mesto venca pok. t- Mikiržu 200 Dta. družina Adamičeva. Novo mesto, mesto venca na krsto pokoini gospe Mariji Severievi 50 Din, v pofcastftev spomina pok. df. Demetra Bleiwelsa g. dr. Q. Pfc^-coll 900 Din TT. D- prUtojbina ra oduadli inserat Din 35, g. D. 42 Din, Lackncr Al-fonz, Crnomelj, 50 Din, kapeian Tranc Pln» tar Cetinte. 50 Din. — Vsem plemenitim telesa irkazal se le ^c od starih časov naiuspešneje pravi FeUer* jev mt!odiše£i Elsafluid, kit«d daj« telesu novfh moči in svežosH, ofrvlja živce, faca mišice in tetive. Masiranje in prarrfe % Clsa-flui4om ojača trudfic oCi brani proti pre-hUdu, mfluenci, grH>i in daje odpornost proti bolezn-im. Nekoliko kaplHc prlja Vam tuđi notranje in delnje proti ždodčfiim krčem in drugim boleznim. V lekarnah in to. zadevnih trgovifiah poizkusna stekleniftict 6 Din. dvojna 9 Din, Specijalna steklenfčfca 26 Din. Ali pa po pošti najmanj 9 poizkusnih aH 6 dvojnih ali 2 šoecfjami iteklenid za 62 Din pfi Iekarnariu EUGEN V, rELLC3<, Stubica Donja, Elsarrg &$. Izljubljane »lj Mtniatar za asrarao raforot* ▼ Ua*-IJaaL Z beograd&kim brzovlakom. ki n (mel zamudo. j« danes đopoldne pfisoe] v Ljubliano ministar za agrarno reformo g. Vlada Andrič. Z njhn Ie pfispel v I^jublja-no tuđi čeSkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan §*b*. Oba *U pri (Hl v Ljub-Ijano po privatnih Doslib H> sicer na lov na sulee na Savi. Zveče* 3e vracaia nazaj v Beograd. —ijSr^ćaaa zapr|s«sa i*om* dr. Puca. Včeraj popodne ja preiel vUdni kcnntar mestne občine ljubljanske g. A«ton Mencin-cer od velikeca župana akt glede POtrdirve g. dr. Dinka Puca za ijuMJatiskoga fupajia. Določeno je, da se izvrgi svefian« zaprUega župana v srodo ob H. dostnih materriaktlh tredstev na rtgpotaio. je v svojem dekrvanju prav lepo naprodo* vato. V znanstvenim to strokovoem oziru ima drnštvo zm seboj ogromno deto. V r». Jem govoru se ie predsedn4k g. notar Haf-ner spominjal pred vsem dveh umrlih Sa-nov g. Prana Onezde te Oabri)ela Jalov-ška, mecena in podporrrika DroStva ga raz-iskavanje iam. Društvo je prciskalo okoll 50 lani, mnogo je pa Se neratiskanfli. Dnu Štvp ie lani p^ediljo 75 izletev. rako v Građižaico tn v jamo »Logarček« pri Ra' čini aa Notranjskem. V teh jamah so se skicirale gotove zanimivosti in se je zi»-ral prirodoslovni zanimiv materijal. AkcHo dTuttva sta posebno podpiraii občini Loga-tec in Vrljnfka. Zanimivo poročilo je podai tuđi g, dr. Botunec. V društveni odbor so bili izvoljeni; notar Hafn&r koi predsednik, dr. Kenk kot tajfiik, inž. Turk kot bUga>n;k, uriv. asistent dr. Rakovec, »niv. prof. dr. Hadži m učitelj Michler. ^Ij Ekonomija v našem Naredne« gle-dairsčiL Zopet nam je najavljeno od uprave Narodnega gledališča gostovanje v oped »Madame Butterflv« (ga. Stalier-Stotter) in to v HemŠkem Jeziku. Prav radi prizna vamo vsaki umetnosri gotovo internaei-jonalnost. laka gostovanja je treba visoko honorirati, kar pomeni razsipnast za ma-te>rija|no sta«je našega gledališča. Radi po-zdravijamo gostovanja, ki nam odkrivaio v i i j e unietniške visine, a v par-tijah, katere tanko častno za^edemo z do-rr.ačimi silami, ne smemo honorirati za po-vprečna gostovanja. — Nekolike Ijubiteljev gtedalilća. -^Ij Predavanje o davkih. ObriniŠko drtišrvo v Ljubljani bo priredilo v četrtek, dne 19 t- m. ob 7. ml zvečer v pesvetoval-niei Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Btetbovnova ulica št. 10, pritličje, desno predavanje a davkih s posebnim ozirem na vlaganje napovedi za dohodnfcio. V interesa v.sakega pbrtriika i«5 da §f predavanja v čim večjero številu udeleži. — Odbor. 47-n —lj Koies*r$ko in moiociklis^no druš-tr* •£*▼•« ▼ Ljubljani. IH. redni tetni obč-ni zbor ?C vrii dne 2- februarja 1928. ob pej 10- uri v gostmiških prostor ih g, KavČi-ča. Privo« št 4 (Prule) ^ij pokofolttski zakUd za zdravniSke vdove io sirote; t Liobljaal ima 3°- januar-ja db 15. uri v restavraciji »Ljubljanski dvoTf sv9j IftPi oWni ztx>r z običajnim direvqim redom. 40-n -^ii U. Obrtniški p!e*. Obrtniško društvo v Ljubljani bo priredilo v soboto, dne 11. februarja ob 20. uri v prostor ih Kazine U. ofcrtniSki ples. Opozarjamo na prireditev vse obrtnike in prijatelje. 46-n —lj Naročnikoiii •Slovenskega Naroda«. Uprava »Slovenskega Naroda« sporoča svojim conienin niroflnikom, da radi na-stalih tcžkoč za on k rat iri nebenih vstopnic za kino na razpolago. Vstopnice se bodo kmalu zopet izdajale, o (emuer bodo aaroC^ niki pravočastio obvei£e«l —1J Plee Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah je bil lansko leto najlepši ples v Ljubljani. Tuđi letos se vrši tak ples *n sicer 28 januarja v unionski dvorani. Po pnpravah sodcč bo ta prireditev prekosila zopet vse druge 4lwi —1J Plesna sola na Taboru cb nedeljah zvečer nudi obiskovalcem najprijetnejše razvedrilo in obenem najuspešnejši pouk vseh modernih plesov. Pričetek ob 20. uri. 42-n —lj Nedeljfike popoldanske druiabne i)leaqe y*ie v veliki dvorani »Kazine« od 3. do 7 pop. Vam nudijo poles prijetne zabave tuđi nal*popotoe}SI pouk zadnjih letoš-njih novitet »Vala - Blnes« In »PraSkl -Foz«. Za Četnik I (ce) za vse pleše vabljeni točno ob 3. uri. Posebne plesne are daje g. Jeoko v mali dvorani kavarne »Emotia«, I. nadstropje. Informacije vsak dan od 14. da 22. ure. 43-n Kristofte - Bu^ar: Wi»e, olroSke efeleke! 14. januaria 1928 DRUŠTVENI PLES Sokola L iui Taboru —lj Prvo društvo faiinib posestnlkov ▼ Lfvbljaiil priredi v petek 20. t m. ob 7. uri v veliki dvor&iti hotela Union izredni obćni zbor, na katerem se bode protestiralo proti cienu 69 fin zak.. kl hoće posestnike v last-nint popobioma omejiti ter se bode razprav-Ijalo o novi dav&nl reformi. Odbor vabi. da se tega. velevažnega zborovania vsj posest-niki udeleže in je vstop dne 15. januaria svojo običajno pre^pustno zabavo v salonu gostilne ge. Antcmije Keršič. Godba in ples. Pri.atelji gasilstva se vljudno va-bijo. Cisti dohodek je namenjen za spopo]-nitev gasilskega inventaria- Odbor. Sin —!j Priznanje v letu I'?7. ?re CM. na-biralniku v gostilni pri Bergantu v Trno-vern, ker je isti nabral lepo vsoto Din GO2. Vsem cenjenim gostom - darovalcem se Qi-ril A\etodova dnižba iskreno zahvaljuje ter se priporo^a nadaljni naklonjenosti. — Letos je pa sklenilo omiz:e v gostilni pri Kcšaku ^birati darove v CM. nabiralnlk ter družbo vsaj nekoliko na ta način podpreti, ker bo izgubila tako izdaten prispevek od vžigalic V trfih dneh se je nabralo Din 130. Vrlemu omizju gostilne KcSaK s« za ta skjep toplo zahvaljujemo ter želimo, da bi tuđi po drugih gostijnah oživeli C.M. nabi-ralniki. 39n —Jj Pevsko dn/^tva »Sava < v^bi svoje članstvo na letošnjj obCni zbor, ki se bo vrši] v nedeljo dne 22. t. tn. ob 10. uri do-pcldne v društveni sobi (Hradeckega vas 33) z običajnim dnevnim redom. — Odbor, —lj Dramatični odsek UVI* v Ljubljani vprizori v nedeljo dne 15. ;. m. veseloi^ro v treh deianjih »Poslednji mož< v salonu gostilne pri Jerne.u na Sv. Petra cesti 85. Začetek ob 8. ari zvečer. Vabimo k obilni udeležbi. 35n —lj V društvu »Soči« predava v soboto 14. t. m. ob 20.30 zvečer v U^bljanskem dvoru 2- prof. Dolžap o *Postanku sveta« To velezanimive vprašanje razvije in poda govornik, ki je splošno znan kot vse« stransko izboren predavateli. Večera se udeleži tuđi pevski kvartet, ki ie vedno nu-dil s svojimi izvajanji pol« užitek in odr ževljenje. Vstop prost. 34n —lj Glej male oglas«! Otvorttev gostilne »Svetel!a 44n —lj Znaki brezposeinosti. Policija ima sedaj mnogo posla z brezposelnitni. Iz Bosne in ćelo iz Banata prlhaja.'oči delavet, ki iščejo v Sloveniji zaslužka, prihajajo na polieijo in prosiio t2l br§zi»Iainft v«injo v rHstfli kraj, ker nišo mogli najti v Sloveniji zaslužka. Daties je policija odpravila 5 brerposelnih delavcev v Bosno. —lj Male tatvlne. Sluga veletrgovine F. Urbanu Naee Rošer je polici naznan41, dt mq je bila iz veže Urbaflčeve trgovine ukradena 110 Din vredtia karbidna svetilj-ka kolesa. Tat ie neznan. Ova-den !e neki železničar, katereira ie stražnik mIoHI na Kette _ Murno\i cesti, ko je nesei vrečo premoga. li Nesreća. Pri drsaniu na ribniku v TI-voliju se je včeraj popoldne težko po-nesrečila G2-letna ga. Ema Miklavčičeva, soproga sodnega uradnika i>n stanujoča v LJpi$^vi »lici. Padla je na glavo W Je dobila pri padcu težko po$k«dbo na «!avi. Z reSilnim avtom so io prepeliali v J»vm> bolnico. To ie meuda niistarciia iiubiteliii ca drsanja v Liubjani. — lj Splašenl konji. VćeraJ se ie nudil pasantom pri kinu Matica straše« prizor. Dva v tovorni voz vprežena koriJi p |a«» darmerijskesa polka sta se sp!a*ilt in v divjem dini zavila proti ZvezdL Oto rebu drevoreda sta padta. En fconj je bil poiko-dovan na levi prednji nofi. M«moidoči so pomagali konja dviffnui. — lj Izgubljen pes. Podporo&iik inten-dantskega skladišča g, A!Wn Držan Je policiji naznaflil. da se je zatekel v skladišče dravske divizije na Kodelj«v«n pribHžno dve leti star pes vo'čje pasme l>rez z>nam-ke. Pes se sedaj rjahaja v prehrani g. pod^ poročnika in naj se lastnik pri njem zflasi — jj DrotHž policijske krooflce. V^eraj na dan beračev sta bila are tirana dva berača. Neka mladenka je bila aretiran* radi potepanJa. Njen roman ie žalostan. Prijavljeni sta bfli dve manjši tatvini. Dva veseljaka Janez, imenovan »Aurbfksc in joinalki Jože sta kalila nočni mir in zato bos ta morala plačati primerno denanio globo. Ovaden je neki Sofer, ker je lovil gor lobe okoli stolnice in na Vodnikov em trgu. Vo^niki (5) bodo imeli zopet neprilike, ker so se prezrešili proti cestnopolicijskemu redu. Drugače je policijska kronika danes suhoparna. Prjspevajte v fond za akademijo znanosti in umetnosti in za na-:; rodno galerijo v Ljubljani. :; Iz Celja _c Mestno tJedaljSce. V fiatrtek, dne 19, t. m. ob 30. uri »Razporokt«. (Cyi>ri-er.ne.) Premijera. Abonement. —c Ljudsko vseučillšče. Zadnje prtda-vsnie je oskrbel z* dr. Me jak. Predava] je >O vprašanju ženske ga gibaniac. Z velikim zanimanjem so poslušalci slcdiH irvtjp-njem predavatelja to se ie ob koncu razvila živahna debata. — V ponedeljek 16. t m. bo predavaJ ob 20. uri g- dr, Ani. S c h w a b: »O bratih Ipavcib in nrih tklitd* balu. SezJiani] bo posluialce « skla<(at«tjeiti BenJaminorn Ipavcem. Po predavanja bodo združeni pevci zapeli B. Ipavčevo pe-sem »Bodi zdrava domovina«. —c Sokolsko druihro ▼ Cottn je hnelo v četrtok svoj obtei zbor ob tad udeleibi članstva* rimkcijonarji druitva so podali svoja poročila, iz kat eri h Je razvidno uspe-ino delovanje društva v pr ©te kl em letu. Starostom je bil zopet izvoljen dr. MHko HraSovec. Med dntfffm se ja todl »kle-nik) v kraticem toott pričeti s tdovadbo v Sokolskem domu v Gtb&riu —c ZaobUoba ve£jeca Iterlla l*pmoy \t celjskera okraja se je vrSila v Cetrtek na srezkem poglavarstvu v Celra. —c Noćno lekarnHko službo opravlja ta teden lekama »Pri Mariji Pomagale na Olavnem trcu. —c Draitre lelesaiskib apokeJeaecT sklicuj* v dan 5. februarja ob 8. ur zjuiraj v goatilni »Zeleni travsik« »bod v staouv- \j McriCssra —m Trgovcj * UtKIcJ tud) v Maniru? Mariborska polici:a se ic cei] časa bavi 2 affcro nekejja trgovca z bclim ^la^gm, k. je poiku^al tuđi v Mariboru svoja s,reča. h|u-čajno pa je nal«jtel na \xšzhq dakle, ki ui šio v njegove mruže. Pri b$x?\ 4^ia *c je namreč oglasii moderno obleien gospuJ in iikal s;užkin;e za Koroško. Naiel k neko mlado ora1 razmišljati tuđi oblastni odtx>r. —m Avtobusai promet v Clariboru- Promet z avtobusi, ki voziio med Mariborom, Celjern, Dravogradom, Koniicami, Slovensko Bistrico itd. ie rx>kazal, kako potrebna je bila nabava teh modernih prometnih sredstev. Od 18. oktobra lani pa o Stanje Narodne banke dne 8, januarja 1928. Rtzlik« v pri« meri s ^tamitrp 31. XII. 1937. AKTIVA: Kovinska podlaga 444.0 — 17 potoni« 16«9.4 -f* O\ TAČim t* o^tkyp kro«»kih novćanic 1OTZ0 raČun zakasne rarmeftjave 208.S drlavni dojgovi ^966,3 vrednost državnih domen 2I3G.3 saldo raznih računov 9810 -t- J4.8 Skupa7~S5Q07 PASTVA: Od glavnice izplać^no 30.0 rezervni fond 10,7 novčanice v ofetoku 5754.3 — 8.1 državni rt čun zatasne rarmenjave 39^.8 driavne terjatve po ravnih rafiunih 23A.1 -4- 70.7 rai«$ obve2THMti 1057.0 — 20J državne terjatve m iastav> ljervc domene 213^.3 ažijo za kupovanje zlata 830 Skupaj 95907 OHre«tna mera ostane nciEprementena. Obtok norcanie ae je mmMI od sadaj«ga rektza za 8,800.000 Din. —g Driarpi <)«h»dki. Generalno direkcija državnoga ra2uĐOvodstva j^ objavila pregled driftvnjh dohodkov in i^datkov ja prvilj pet mMwi tekočega proračunske?« leta, to ;o od aprila do avgusta. Za 1» ?as je Mio » proračunu doloteno 4.7S'2,^0.883 Din, država j« pa dobila aamo ».949.1/719^3 Dfn tako, da rjjaia primanjkljtj celih B32.34S930 Din ali okroff 10 odstotkov. Najvefji je primanjkljaj pri driavnem gospodarstvu, zlasli pri pro. metnem ministrstvu. Posebno ob^utno Je nn-lodovaoje driavnih dohodkov pri trošarini, kjer naSu okrog 86 odstotkov. S«rno prj do-hodkih od gosdov in nidnikov izkaiuj^ pr^-eled neznatan prebitek v ineaku 2,175.19d Din. —g Banderolirajije rfigatle. Po narHbi uprave monopolov ts morajo od 1- januaria b^oderolirati tuđi vtUalice. Za pak<»t 10 Skatljic ae ploCa 7 Din. kar pom^m. da do« bi driava pri rsaki ikatlld od 100 cellh 70 par. Do novega leta pri vllsr«H<*ari nismo imeli sistema banderole in pristojbina je bila pri vuM Ikatlici z» 4 p«re nilfa. Monorml-«ka npruva ho^e • tom preproMH tihotap* •tvo 1 vitffalframi. —(T Lfttn« fikv^ftiva indu*trijakih ker poraci|. Pod prednedatvom I. Bajlonija ** bo rriila prve dni februar ja letna skun^in.i Centrale industrijskih korporadj katere ne aoeleSe poteg člaoov tuđi z!>«topnikl poerii oib mlnlstrstev. Ha skupiČini se bo rar pravljalo v prvi vrsti o položaju naie ind" •trij« in o reformi riavjfne ukonodaje —2 Prodah Dne 24. jauarja t. 1. se bo vHKU pri dravsketn intendtntnketn »kladi* sdu v Ljubljani direktna pogodba glede prodaje odpadkov od vret — Predmetni pogoji so na vpogled pri drtvtkem rateos dmfkmm tkhdiki^ štev ! \ tSlOv^lN^I N A K U P» ajo po dvorani, se mladina na sedanjih plesih sploh ne more bliže seznaniti. Kramljati se da samo tedaj, če prideta mladenič in dekle skupaj in skupaj sedita. Pri plesu pa to ni mogoče ,če dobro plešeta. Tako se često pripeti. da preplešeta mladenič in dekle ves večer, ne da bi se dobro se-znajiila. Sicer je pa itak samo ostanek stare tradicije, da še vedno plešejo skupaj moški in ženske. Modeme pleše lah-ko plešejo sami mo§ki in same ženske. Če se hočeta cjva bliže seznaniti, si mora ta poiskati drug fcotiček, ne pa plesno dvorano. Veselo poskakovanje iij be*a-nje se nič kaj dobro ne ujema s senti-mentalnostjo. Teiko si je misliti žensko, ki bi se ji vnelo srce pri pogledu na moš-kega, ko pleše čarlstan Isto velja za moškega, če vidi žensko plesati moderne pleše. Tuđi najlepše dekle izgleda pri tem prej smešno, nego zapeljivo ali privlačno. SkratJca, ljubezen je resna zadeva, modemi plesi so pa veseli in poskočni. Cdina izjema je tango, ki pa itak ni več med najmodernejšimi plesi. Nelodo je napravit na račun modernih plesov posrečen dovtip. Dejal je, da modeme žene zato tako rade plešejo moderne pleše, ker je to edina priloi-nost, kjer so Še lahko poslušne. Moški pa plešejo moderne pleše tako radi zato, ker je to edina priložnost, kjer še lahko uveljavijo svojo volje napram ženskam . Že zadnjič smo omenili, kateri plesi so letos posebno v modi. To, kar se le-tos pleše, je v bistvu kreacija lan*kega. Black - bottom se ie v svoji družabni obliki definitivno utrdil, slow - fox je nadomestilo za krasni blues, ki pa iz-umira, elegantni ^nglish - waltz prav za prav ni nič novega. excentric - black bottom, heebie - ieebies, bananas - sli-de in madžarska narodna novost »tni-dapest« so na ćeli crti propadli. Med nainovejše pleše spada'o yale, ki je na-stal na istoimenski univerzt, dal'e ples franco«kepra ple^ne«:a mojstra Mesnar-da kinkajon in dirty - dijr, ki ga pmpa-1 girajo znane Dolly Sisters. Čajanke Glavno družabno sredIJče so postale zadnja leta čajanke, na katerih v ožjem krogu znancev in prijateljev po-kramljamo o vsem, kar nas zanima, veseli ali teži. So pa tuđi Čajanke, na katerih se zbere odlična družba, da iz-menja med seboj oficijelne govore in zdravice. Seveda se mora po tem ravnati tuđi obleka. Za mnoge večerne čajanke potrebujemo večerne toalete. Za velike večerne čajanke se ne smemo o»b-leči tako, kakor za ples ali nočne dru-žabne prireditve, pa tuđi mala večerna obleka, ki io oblečemo za gledališče, ne zadostuje. Za take čajanke so naj-bolj prikladne krepžoržetove obleke bre?? rokavov, ki so večje večerne toalete, a vendar ne posebno kričeče. Na večerniti čaiankah se ne nosijo do>lge bele rokavice, niti z diademi okrašene frizure Dalge bele rokavice so tuđi na plesih vedno redkejše. Velika popoldanska čajanka, Ki &P*a-da med važne družabne dogodke. pri katerih se zbere več sto ljudi, zahteva veliko popoldansko toaleto. ki je lahko brez rokavov. vendar pa moda prlporo- Ča obleke z rokavi. Dame ostanejo v ld!ot)ukih. ki pa morajo biti skromni, kar velja tuđi za ročne torbice, čevlje, rokavice Itd. Dame se tuđi rade sestanejo doma, da pokramljajo pri skodelici čaja. V takih primerih zadostuje priprosta por poldanslca obleka, po potrebi tuđi vol-nena. Dobro je pa imeti za vsak slučaj skromno svileno obleko, kajti sobe so zdaj pozimi navadno dobro zakurjene in zato se dama v volneni obleM ne more počutiti dobro. Dobra gospodinja mora tuđi vedeti, kako se servira čaj. Najprikladnejši način je ta, da ne sede gostje za mizo, marveč tako, kakor so sedeli pred čajem. Če povabimo več gostov. ne smemo pozabiti, da mora biti na razpolajjo dovolj stolov. Često se pripeti, zlastl pri slabo organiziranih veČJih čajank^h, da. morajo nekateri gostje ves čas statj. V manjši družbi se sploh prijetneje kramlja, dočim je v večjih družl?8h i'1-timna atmosfera, ki mora biti cjlj vsa-kega družahnega sestanka, ve^inoipa nemogoča. Čajanka v ožjem krogu oe to drvi na povelje proti strelnemu jarku, kl je tako Širok, da si morajo kozaki s konii vred zlomiti vratove, če bi sra hoteli preskočiti. Toda v tem je baš sliloarjeva originalnost da si noben kozak ne zlomi vratu. Kajti druga kozaška stotnija, ki se pojavi v ozadju. bo lahko po trupi ih požrtvovalnih tovtrišev prekoračila ja-rek. Kljub vsestranski duhovitosti pa Diomede ni moge! spraviti svoje umet-nosti tako dale^, da bi sprejeii vsaj eno njegovo sliko v salon. Stari sHtaarji so ozkosrčni. Pač pa je uvrstila vse Diomedove umetnine »Razstava zavrženih«, In tu jih je občudovalo mnogo več občinstva, kakor če bi bile razstavljene v »salonu«. Samo kupiti jih ni hotel nihče. In vendar so bile vse dokaj drage. Izpod deset tisoč frankov ni bila nobena na prodaj. Tuđi to spada k impresijoniz-mu, da umetnik ne prodaja svojih umetnln poceni. Teh slik Je bila že ćela skladovni-ca. Samo da se Je tnrovec z umetnina-mi, k«i je dal impresionistu nekaj sto-takov vnaprej. praskal vedno za uŠesi, kadar ga je Diomede vprašal. kako je kaj s prodajo. — Čujte, monsietir Diomede! — mu je dejal nekega dne trgovec z umetni-nami Luchs. — Nekdo se je zelo zanima] za vas. — Je Cvropec? — Ne, iz Amerike je. — No, potem pa že, kajti z Evrop-cem bi sploh ne govoril. Je petrolejski kralj? — Ne. Kraljica. Lastnlea srebrnih rudnik»ov, miss Debora Stopps. — Ahf Miss Debora Stopps, znana po svojih diiamanUb in po tenu da ob nedeljah nikoli ne kuha in ne hodi v gledališče. Ta je pa že vredna, da se jj odkrijem. — Zelo fanatična metodistkt je. Ima svojega duhovnika, ki ji vsako le-to ob Marijinih praznikih pridiguje. — No, a kaj ii najbolj ugaja 04 mojih slikah? — Podpis. — Parbleu! — Avtor slik ji Je všeč Pripravljena je obdarovati vas s svoio roko in svoMmi miljioni. Diomede je potisnil klobuk na čelo. — šalite se. dragi gospod! — Nikakor ne. Ta dama ie zelo lepa. — Tem slabše. če bi bila grda, bi jo lahV iK>rabil vsai za model. — Sai ni treba, da io slikate, mar-več da se poročite z nio. — To se pravi nasnrorno. Jaz naj bi se ii prodal. Veste kai. gospod Luchs. v takih zadevah nimam nobene impresije. Fant. ki se ©roda bogati dami in se vozi v kočiii svoie žene, je »repek«. Tak slog ni do mojem okusu. Marmornata neč, nri nil Da dame v svilenih oblekah. Mladi gospod jim čita romane stari srospod Dite kavo. Sluga servira na podstavku. Sovra*im to ma-lomeščanstvo. Jaz se oženim Sele ta-krat, ko bo svet spoznah kdo scm. Ko se bodo strokovnjakt kar trgali za moje slike, ko pridem k vam s kosom člsteea platna, na katerem bo samn moj Dod-pis. in vam porečem: »koliko ie vred-no to platno?«, vi pa odgovorite: »$vaj$et tisoc frankov« Sele takrat se oženim. Moj ponos zahteva. da por©«-Čem nekeffa dne mis^ Debori Stopps, srebrni kraljici, »iaz te vzamem.« —Uboren mož! — je dejal Luchs. — Take fante imam md. Cez nekai dni so spravili Diomeda že ob enaJMili \'i Dostelje Klical ga je tjgovec z umetninami čei da se je na-šel kunec za niQ*ove slike. Kdo je tp? American, Kai ic? Kralj volne. Hitel je k trgovcu. Ce? tri ura je bil že pri niem. American ic lahko malo tn>čakal. Luchs je predstavil nadebudnega impresionista Američanu. — Monsieur Diomede. mister Van-denruld. Gospod Vandersruld ie bil mol visoke, suhe postave in bledcira obraza, kakor da še nikoh ni nil oooinih pijitč. — So vaše slike na prodaj? — Zato so razstavljene. — Po čem jih Drodaiate? — Sal znate čitati: Markentendćri-ca 10.000 frankov. Naoatanie krav 11.000. Solnčnl vzhod 12.000. Zatišie 13.000. Vojna slika M.OOO frankov. Skupaj — kaj vem, koliko znese, izračunajte sami. Vanderguld ie zmajal z Klavo. — Drasri Rospod. v moil galeriji, kjer so zastopani naj slavu ej li slllcarji Evrope, ni nobene slike iznod 15.000 frankov. — Temu nedostatku lahko odnomo-remo. Recimo torel da stane vsaka slika 15.000 frtnkov. ^trao 6. •SLOVENSKI NAROD, dne 14. januar ja 1928. Stev. 12. Makaroni v nevarnosti Fašisti ne vedo, kam bi z rižem, ki ga pridela Italija vsako leto 7 milijonov meterskih stotov. — Zato so odredili, da mora na postao nedeljo vsak odrasel Italijan jesti riž. Mtissolini bi rad napravi! iz siromašne Italije, ki razun sadia skoraj ni-ma ndbenih prirodnih bogastev, obljubljeno dleželo. Na .vseh pol jih gospodar-skega in socijaJnega življenja uvaja reformo, od katerih si oibetajo fašisti raj na ,zemlji. Vse sloje in stanove so že organizirali fašisti po svojih princi-pih in jim vsilili svoj politični evangelij, samo zdravnikov se doslej se nišo lo-tili. Zdaj so prišli na vrsto tuđi zdrav-niki. Narodna federacija italijanskih zdravnikuvv je sklenila na pritisk faši-stovskih organizacij pokrenhi veliko akcijo za pospcševanje konzuma riža. Ker v Italiji trenutno nimajo nalezljivih bolezni, so fa&isti vpregli zdravnike v riževo akcijo, s katero prav za prav medicina nim^ nič skupnega. Na pusino nedeljo bo napovedana v Italiji velika vojna vsem onim, ki nočejo jesti riža. Italliia pridela letno 7 mili-janov metersiiih stotov riža in ne ve, Iflaj bi ž njim počela. Izvzemši nekatere seveme pofcrajine, kjer prebivalci včasi jedo riž, čuti vsak Italijan že od nekdaj nepremagijiv odpor proti rižu. Pač pa so Italijani zelo navdušeni za razne močnate jedi, zlasti za makarone, fet-tucine, tagliatelle, rigatone in drugo tako mocaato robo. Brez makaronov v Italiji ni sva»tbe, ne krsta, ne rojstva, ne cerkvenih praznikov, ne narodnih svečanosti. Na emi strani se torej konzumira mnogo rnoke, kli jo mora Italija ve-činotna uvažati, na drugi pa liudje ne marajo riža, ki ga prideluje Italija sama. Zato so fašisti sklenili pokreniti energično akcijo, đa spra vi jo v promet tuđi riz kot domači pridelek. Fasistovski fcdlravniki so prevzeli zelo težko in nehvaležno nalogo. Naučiti hočejo Italijane kar čez noč jesti riž. ItalijaTiskemu narodu hočejo izbiti iz glave stare predsodk'e. Italijani namreč pravijo, da so narodi, ki se hranijo z rižem, manj vredni in obsojeni živeti pod jarmom narodov, ki se hranijo z , mesom. Pri tem so mišljeni v prvi vrsti Ati-gleži, ki pa sJučajno zelo radi jedo močnate jedi. Italijani, na čelu s svojim ne-kronanim kraljem, menda ne poznajo Japoncev, ki se hranijo skoraj izključno z rižem, pa so vendar dosegli visoko kulturno stopnjo. Južno - italijanske matere so že od nekdaj trdno prepričane, da otrokom ne smejo da jati riža, ker je v njem malo beljakovin. Noben zdravnik jih ne more prepričati, da ima riževa beljakovina velike asimilacijske prednosti. Kdor bi svetoval italijanskim roditeljem, naj dajejo svoji slabokrvni deci riž, bi naletel na za sm eh ovan je. V vojašnicah, kjer so uvedli riž namesto makaronov, so vojaki raje ostali lačni, nego da bi si napolnili želodce z rižem, ki vojaka baje samo slabi. Kako je v resnici z vojaki, ki se hranijo z rižem, priča rusko - japonska vo>na. Nekateri itaJijanski srednješolski profesorji so ćelo svetovali roditeljem, naj ne dajejo nadebudnim sinovom riža, češ, da slabo vpliva na studije in ćelo na nadarje-nost. Vsem tem sovražnikom riža so se pridružili tuđi pijancu ki pravijo, da riž gasi žejo, zlast žejo po vinu. Prijatelji dobre vinske kapljice se vprašujejo, kam bo Italija s svojimi 40 milijoni hl vina letno, Če si bo ljudstvo gasilo žejo z rižem. Preprosto i talijansko ljudstvo pa odsvetuje riž ženam. češ. da povzro-ča nosečnost in da rode žen«ke, ki jedo preveč riža, često kar dvojčke. Na pustno nedeljo hočejo italijanski zdravniki izbiti vse te predsodke Iju-dem iz glave. Fašisti so izdali naredbo, da mora na pustno nedeljo nad 30 milijonov odraslih Italijanov jesti riž v kakršnilooli obliki. da se prepričajo o nesmiselnosti starih predsodkov. Vpra-šanje je seveda, kako se bo ta akcija obnesla in kaj bo z makaroni, če jih na fasistovski pritisk izpodrine riž. Vse kaže, da bo delal riž v Italiji v bodoČe hudo konkurenco makaronom. Justifikacija Snyderjeve in Gr;iya Med amerišktmi zanimivostmi poro-Čamo o pred stoječi justifikaciji Ruth Snvderjeve in njenoga ljubimca Gaya V jetnišnici Sing'-Sinji. Snoči pa je prisjela iz Newyorka vest, da sta bila Snyderjeva in Grav v noči od četrtka na petek na električnem stolu usmrćena. Guverner Smith, lu je bil edino kom-petenten za pomilošcenje obeh obsojen-cev, je zadevno prošnjo odklonil. Ko so Snyderjevi povedaJi, da je guverner pomilošcenje odklonil, >e histerično zaplakala, pulila si je lase in butala z glavo ob zid. Vse to ji pa ni pomagalo, kajti ob 23.01 newyorškega časa so joiz celice smrti odvedli na električni stol. Predno je zapustila celico, je rekla: — Povejte vsem, da i.em umrla brez sovraštva v srcu. Odpuiičam vsem, ki so me žalili. Kesam se svojega zločina, toda plača ti ga moram drago. Z Gracem sva skupaj grešila ia zato morava skupai umreti. Samo bog ve, tani naju vodi skupna pot. Oblekli so jo v sivo raševinasto ob-leko, jo ostrigli in ji pritrdili elektrodo na glavo. Glasno ihtec je sedla na električni stol, rekoč: — OČe, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Nato se te umirila, resignirano je zrla na početje krv-mikov, ki so jo pri vezali na stol in ji za-Vihali nogavice do členkov. Zdravnik je dal znamenje in mehanik je spustil električni tok. Snyderjeva se je krčevi-to zvila na stolu, telo se je streslo. Zdravnik je ugotovil, da je bil tok pre-šibek, se enkrat je pritisnil mehanik na vzvod... Pet minut nato je bila Snyder-jeva mrtva. Na vrsto je prišel Gray. Oblekli so ga v Čme hlače s prerezano desno hlač-nico, da so elektrodo pritrdili na golo nogo. Bil je popolnoma miren in u dan, do zadnjega trenutka je čital sv. pismo. Ko je mehanik spustil tok, je njegovo telo krčevito zatrepetalo, toda le za hip, kajti minuto kasneje je bil že mrtev. Snvderjeva je na predvečer justifi-kacije skušala izvršiti samomor in je z glavo butala ob zid. ni pa imela toliko moči, da bi si razbila lobanjo. Tako se je zaključi! zad.nji akt drame, ki je zahtevala troje življenj. Pasje dirke AngleŽem ne zadostujejo več konjske dirke in zato so začeli razmišljati o nadomestilu. Konji so tuđi dragi, poleg tega je pa treba za dobre dirkalne konje skrbeti bolj taakor za ljudi m zato so si mogli dovoliti ta luksuz samo lor-di in drugi magnati. Ker pa Angleži zelo ljubijo razne dirtoe in ker radi stavijo, so prišli do prepričan ja, da je treba ta problem postaviti na širšo podlago. Dolgo so razmišljali, katera žival bi mogla nadomestiti kcmja, slednjič so se pa odločili za psa. Ni Se znano, katere pasme psov bodo vporabljali Angleži za dirke, gotovo pa je, da pridejo v po-štev sajmo dobri tekači, ki imajo smisel za lov. Pasje dirke se bodo vršile na ta način, da bodo dirjali po doloČeni progi umetao narejeni avtomatični zajci, za katerimi se bodo podili psi. Ljubitelji diirk bodo imeli priliko staviti na naj-boljše tekače. Pes seveda zajca nikoli ne bo ujel, kajti iznajdljivi Angleži so izdelali avtotnatične zajce, ki dirjajo tako hitro, da jfc rudi najhitrejM lovski pes ne dohiti. VpraSanje ye seveda, kako dolgo se bodo dali psi na ta način voditi za nos. Lahko se pripeti, da ta ali oni pes slučajno ujame našemljene-ga zajca in se prepriča, da je dirjal za avtomatom. Vsak dober lovski pes bi v takem primeru stisnil rep med noge in legel v travo, češ, naj love zajce oni, kfi so jih izdelalL Angleži računajo, da psi ne bodo prišli na njihov trik in da se bodo pasje dirke obnesle tem bolj, ker bodo dostopne najširšim slojem. (remc/Tmon onbe m razvoke na koži £»lne;o, ce po umivanju *e raokr kožo ramtlrm vsak dan s kremo Sinon el« po na- •% biranju. Kot« obraza In rok po- B* •V »tane mchRa tn baršunasto vol«ne >INON,P«urlx Fakirjev trik V NemČiji je zadnje čaše vzbujal splo-šno pozornost nastop fakirja To Kba, ki je bil rodom Nemec iz Dusseldorfa. To Kba je delal različne eksperimente, naj« več zanimanja pa je vzbudil njegov hi-pnotični spanec. Fakir se je pustil za-preti v stekleno, hermetično zaprto kr* sto. v kateri je vzdržal potaih osem dni. 2el je za svoja izvajanja veliko odobra« vanje, služil si je pa tuđi prav lepe de-narce, ž njim vred seveda rudi njegov impresario Tako je jadral fakir po raznih mestih Nemčije. te dni pa je gostoval v Vrati-slavi, kier so ugro^toviH. da temelji njegov smrtni spanec v hermetično zaprti stekleni krsti na posebnem triku. Ko je zopet legel v krsto, so zdravniki dognali, da krsta ni hermetično zaprta. kar sta zatrievala impresario in fakir. Ena stran krste namreč ni steklena. temveč iz prozorne tančice tako. da prihaja v krsto dovolj zraka. Ves eksperiment izgubi zato na svoji vrednosti. Preostane samo petdnevna katatektična otrpnje-nost. kar pa dandanes ne pomeni nič po-sebnega. Rusija tone v žganjit Sovjetska vlada je nastopila pn^a leta revolucije z drakoničnimi ukrepi proti pijančevanju. Krajevne oblasti so imele ćelo pravico ustreliti pijanca, ki so ga zalotile v javnem lokalu ali na cesti. Žganje je bilo pod carskim režimom monopolski predmet in država je imela po vseh vaseh svoie žganjarne. Boljše-viki so zaplenili vse opoj. pijace in raz-dejali ogromna skladišča špirita. V mnogih k'rajih je tekel špirit po njiho-vem prihodu v potokih iz skladišča in Ijudje so ga zajemali z lonci ter nosili domov. In res se je boljševikom posre-čilo spočetka če ne popolnoma zatreti, pa vsaj zelo omejiti pijančevanje. Toda alkohol ima to čudno lasrnost, da se vr-ne v hišo skozi okno, če ga vržeš skozi vrata. To je dokazala že ameriška prohibicija in o tem se je morala prepričati tuđi sovjetska vlada. Zadnje čaše se alkoholizem v Rusiji neverjetno hitro širi. Po statistiki E. Deutschmana, ki se peča s problemom alkoholizma v Rusii, so popili Rusi 1. 1924. 800.000 veder (1 vedro je enako 12 litrov) vodke, leta 1925. 4,100.000, 1. 1926. 20,500.000, 1. 1927. pa ćelo 31,500 tisoč. Tuđi konzum piva rapidno nara- šča. Leta 1924. so popili Rusi 17,200.000 veder piva, leta 1925. 20,600.000, leta 1926. 31,000.000 in lani 32,000.000. Sovjetski delavec potroši za alkohol dva-krat toliko, kakor za stanovanje in 5 do 7krat toliko, kakor za kulturne potrebe. V Rusiji je že od nekdaj zelo raz-širjena tako zvana samogonka, t. j. žganje, ki ga kuhajo kmetje iz krompir-ja odnosno žita. Sovjetska vlada je na-stopila energično rudi prati temu načinu žganjekuhe. Predno je bila dovoljena prodaja državne vodke, so oblasti konfiscirale 134.351 kntlov za kuhanje sa-mogonke. Obtoženih je bilo 134.351 kmetov. Leta 1923. je nsrastlo število samogonščikov na 347.93S. Sovjetski tisk predlaga zdaj kulturni boj proti alkoholizmu. Kaznjenčeva novoletna smola Na Silvestrovo je skušal pobegniti iz največje danske kaznilnice v Horsensu nevaren razbojnik Mozart Lindberg, ki sedi že več let v ječi. Mož se je vedel tako vzorno, da so ga vzeli v pi^arno, kjer ie vsako iutro pospravljal in pometa!. Nihče ni slutil, da namerava pobeg-niti. Posrečilo se rru je. vtihotapiti v celico razne pisarni^ke potrebščine, med njimi tuđi škarie in nož. Ker so mu paz-niki zaupaH in ker je bil zelo marljiv, so mu dali tudii perilo in rjuhe. Iz perila si je napravil Lindberg lesrvo, ki jo je skrival v Uni za omaro. Z nožem in drugimi kovinskim! predmeti, ki jih je sčasoma vthatapil v celico. je začel kopati zid. Stene so debele nad en meter. Jetnik je kopal centimeter za centimetrom nad pol leta. Malto in kamen ie je odnašal v žepih v «;metnišnico. Stena je bila skoraj že prekopana. O božicu ie bil že tako daleč s svo-iim delotn. da je ostala od zunaj samo še tenka plast ometa. Od znotraj je Lindberg zakriJ odprtino s postel.io. Po-begniti je nameraval na Silvestrovo, ko so bili pazniki zbrani v pritličju, kjer so praznovali novo leto. Toda sreča mu ni bila mila. Odstranil je omet na zuna-nji strani zidu, potegnil skozi odprtino lestvo in hotel zlesti po nji na dvorišče. V hipu, ko je že stal z eno nogo na le-stvi, ga je zgrabila močna roka za vrat in potegnila nazaj v celico. Dve nad-stropji niže, tik pod oknom njegove celice, ima namreč stanovanje jetniški paznik, ki je bil prost in je hotel pra-znovati novo leto v krogu svoje rodbine. Ura je bila polnoč in stražnik je vstal, da napije novemu letu. Kar se mu je zazdelo. da se za okmom nekaj gib-lje. Spočetka je mislil. da se moti, kma-Iu je pa opazil, da visi za oknom pletena lestva. Planil je v stražnico in alar-miral paznike. Tako so Lindberga zasa-čili na pragu svobode in novega leta. Velike sleparije z reparacij-skimi dobavami Francosko finančno ministrstvo je prišlo na sled velikim sleparijam z repa-raciiskimi dobavami. Preiskava je trajala tri tedne in oblasti so nekatere kompromitirane trgovce že aretirale. Obeta se nova senzacionalna afera, o kateri pa podrobnosti še nišo znane, ker imajo oblasti na sumu še druge ugledne trgovce, ki j?m preiskava doslej ni magla dokazati, da so manipulirali z reparacijski-mi dobavami na škodo države. f rancoski trgovec, ki hoče uvažati nemško blago na račun reparacij, predloži finančnemu ministru tozadevno pogodbo, sklenjeno z nemškim izvozni-korn. Če ministrstvo pogodbo prizna, dobe dotični trgovci od finančnega mi-nistrstva razne ugodnosti za to. da omo-gočijo vladi izčrpati pripadajočo kvoto v reparacijskih dobavah. Navadno dobe trgovci za svoje posredovanje 2 do 10% vrednosti uvoženega blaga. To priliko so porabili nekateri ugledni francoski trgovci za malverzacije, ki so jih zakrivili v sporazumu z nemškimi izvozniki. Namesto priglašene količine blaga so uvažali iz Nemčije samo neznaten del. ko-maj eno desetino, dočim so dobivali od finančnega ministrsrva provizijo za vso količino dobavljenega blaga. Prislepar-jeni denar so si nemški in francoski trgovci pravično razdelili. Ker je šio često za dobave milijonske vrednosti. je bila država oškodovana za težke mili-jone. Poleg tega gre tuđi za protizakonite mahinacije z nemškrmi markami. Francoski trgovec plača pri reparacijskih dobavah pripadajoči davek finančnemu ministrstvu. Ker se je pa uvažal samo del blaga, so nemški trgovci doplačali francoskim kolegom primanjklraj v mar-kah. Uvoz nemških mark v Francijo pa mora biti po Dawesovem nacrtu dovo-Ijen z aktom posebne komisije. Kompromitiranih je 15 francoskih trgovcev. — Naskok kozakov lahko cenim na 20.000. — Da bo o&rogla vsota. reciva 80.000. Velia. Mister Vanderguld je potegnil iz Žepa čekovno knjižico in izročil Dio-medu Ček na 80.000 frankov. Nato je nalepil na vseh pet slik svoie vizitke y znak, da so slike prodane. Trgovcu je naročil, naj popravi ceno na listkih, in nai bodo slike še ves teden razstav-Ijene. potem jih pa odpelje v Ameriko. Vest o tej čudoviti kupčiji se je bliskoma raznesla po vsem mestu. Ob-činstvo je navalilo na razstavo, da vidi znamenite slike, v katerih so zdaj vsi našli ono skrito lepoto, ki ie poprej nišo opazili. Od tistejra dne ie bil Dio-■mede eden najznamenitejših evropskih slikarjev. Čijih slike so kazali samo proti posebni vstopnini pri električni razsvetliavi Zdai je že lahko nastooil z vsem ponosom in zasnubil krasno srebrno kra-ljico. Privolila ie in Diomede ie postaj mož. kateremu je marsifolo zavidal. »Zdai rudi »Salon« ni več odklanjal njegovih del. Na vsaki sllki ie bilo tako j prvi teden napisano: »Kumi mister Vanderguld«, pa nai ie bila cena še tako visoka. Diomede je kmalu zasiovel do vsem svetu. Njegove slike so se dračo pro-daiale, imel je krasno ženo, siiajno palačo in še sijajnejši atelje, kočiiaža, so-ferja in kuhana. Toda veliki geniji so menda ie tako ustvarjeni, da nišo nikon zadovoljni s svojo usodo. Tuđi pri đinsdb Uodfib se rado pripeti, da postaneio liubosum-ni, če so preveč srečni v Uubezni. Diomedu nikakor ni šio v clavo. da mistress Debora ob nedeljah ne da kju-haru kuhati, da ne pusti zapreci kočije in da ne gre v gledališče. Žena jra je skušala pomiriti Češ. da je metodistka in da se strogo drži ver-skih nredpisov. Se bolj ga je pa dražila zagonet-nost, ki jo je uganiala žena z eno sobo. V to sobo moža ni nikoli pustila. Vrata so bila noč in dan zakleniena. 2ena je odšla vsako neđelk) v to sobo in ostajala doigo v nii. Diomede ie neke nedelje prisluškoval in ugotovil, da se žena pogovarja z nekim mostim. Ko jo je vprašal, s kom se šesta ja pri zaklenjenih vratih. mu ie odgovorila, da moli in da se sliši Klas metodi-stičnega pridigaria. — Temu pridigarju bi rad Dogledal iz oči v oči. — Ta korak bi zelo obžalovali. — Kaj ima ta pridigar tako strašen pojrled? — Da — In vi se ga ne bojite? — Meni ni strašen. — Ce mi ne razodenete te tajne, vložim tožbo za ločitev. — Za to nimate nobenejca povoda, ki bi pred sodiščem držal. — Qa oa Doiščem. Od tistega časa je obdal Diomede svojo palačo z vohuni, ki jim je zabičil, naj ga takoj obveste, čim se oofavi zagonetni »ost. Hotel je s pričami in po-HcUo vdreti v tajno ženino sobo, da dobi in flagranti dokaze o nezvestobi. Baš se je ukvarjal z veliko kompozicijo, ki je bila višek impresijonistič-nega slikarstva. Krov parnika, poln potnikov Vsi brez izieme imaio morsko bolezen. Diomede iih ie slikal v raznih štadiiih in fazah te bolezni. Ćelo njegovi prijatelji so priznavali, da spada ta ideja med dragulje inmpresiionizma. Slika je bila že gotova, manikal je samo še pes. ki je pomagal mornarjem snažiti krov. Mister Vanderguld ie zopet pnsel iz Amerike. Ogledal si je sliko na stojalu. — Ta slika bo stala 150.000 frankov, — ie deiai Diomede. i y;"U->h — Kupim io. — Če zna slikarjev čodič izvleči iz nič 150.000 frankov, si slikar Dač lahko dovoli nedolžno zabavo, da zavrže ženo, ki ima miliione Sredi plodonosnega dela so prihiteli v atelje vohuni in povedali Diomedu, da je zagonetni pridigar zooet v tajni sobi, sam z mrstress Deboro. Vzel je seboj dva prijatelja in hite] na vso moč tja. Sootoma so povabili še policijskeza komisarja in ključavni-čarja. Nepričakovano so vdrli v palačo. Vrata skrivnostne sobe so bila za-lcleniena. . — V imenu zakona! — ie zaknčal policijski komisar in ootrkal na vrata. Nobenega odgovora. Poklicali so kijučavničaria. da odpre vrata. A ^T . Soba ie inKla dvona vrata. Na dro- ga ie potrkal Diomede sam. — Odprite, gospa! Jaz sem. vaš mož? Mistress Debora mu je odgovorila za vrati. — Nikar ne silite v sobo. Tu vas caka nekaj hujšega kakor ie smrt. Notranja vrata nišo imela ključaj/-nice. Na Diomedovo zahtevo so jih njegovi spremlievalci siloma odorli. Nato so planili vsi v tajno sobo, prvi Diomede, za njim njegova prijatelja, policijski komisar, kliučavničar in slu-žinčad. Diomede ie zagledal pred seboj mi-stra Vandergulda. — Mister Vanderguld? — Je zajec-Ijal ves prepaden. — Jaz nisem mister Vanderguld, marveč Elias Stopp. oče mistress De-bore. Jaz sem kupil vse vaše slike. Tu jih lahko vidite, razobešene do stenah, vse, Markentendarico, Solčni vzhod, Naskok kozakov itd. Tu so bile skrite pred vsem svetom, da bi iih nihče ne videl. Baš sem se s hčerko oosvetoval. kam bova obesila Morsko bolezen, ki je zelo velika. Ko bo gotova, jo po-Šljite sem. Denar dobite takoj. Diomede ie obstal kakor Lotova žena. Dobra prijatelja sta se obmila v stran in se držala za trebuh od smeha. Policijski uradnik ie sestavljal protokol o dogodku. Naenkrat je stopila mistress Debora k Diomedu. rekoč: — A zdaj. dragi gospod, vložim tožbo za ločitev iaz. Mož. ki se je tako osmešil, ne more imeti iene. VKHin STCJtMOGA vicc z /iccn: ker so najboljši in najcenejši. Humoristični kotiček MED ZAKONCL Žena vpraša moža, ki kar pozira z očmi dekleta v lepi obleki: — Ne raz-umem, kaj prav za prav vidiš na tej obleki. Mož: — Nič, đragica, toda to, kar vidim v obleki, mi je všec*. ŠTEDENJE. — Želite, gospod šef? — Poklical sem vas, gospod N., da vas opozorim, da je treba v našem pod-jetju v prvi vr^ti štediti, ako hočemo kaj doseći. Vi ste napisali teh par vr-stic na ćelo polo papirja. Pojdite in pre-pišite to na četrtinko pole, da se naučite štediti tuđi pri malenkostih. 1ZDAL SE JE. V krčmo priđe berač, stopi k mizi in iztegne roko, v kateri drži listek z napisom »gluhonem«. i Gost: — Vi da ste gluhonem? Kaj M pa rekli, Če vas zgrabim za vrat in vržem na cesto? Berač: — Prav nič, ker sem gluhonem. KAZNOVANA NEPOSLUŠNOST. — Gospod doktor, vi ste rekli moji tašci, da bo okrevala, če bo jemala vaša zdravila, pa je umrla. — Kako dolgo je pa jemala zdravila? — Štirinajst dni. — Seveda, saj sem si mislil. Sama je kriva, da je umrla. Naročil sem jt, da mora jemati zdravila cei mesec. IZPREMEMBA JE VEDNO DOBRA. — Vidite, dragi prijatelj, kako ste se popravili, odkar sem vas zadnjič vl-del. Saj sern rekel, da je vam potrebna izprememba. — Zares, gospod doktor, poiskal sem si drugega zdravnika in takoj sem se popravi!. SLABO JAMSTVO. Gospod se pritožuje v trgovini, da je kupil nedavno rokavice z jamstvom, da jih bo no?il ćelo leto. —No, in? — ga vprašo trzovcc. — Danes sem jih izgubil. RIBICI MED SEBOJ. Vražjo smolo imam, — pravi ribič svojemu tova rišu. — \oda je tako kal-na, da ribe niti crva ne vidijo. — Zakaj pa ne obesiŠ na trnek k»res-nice? — mu pravi tovariš. • FHib Kako izdelujejo filme Znano je, da se filmski operaterji pri iz« delovanju filmov poslužujejo razliČnih tri-kov Tako poročajo praški listi, da so se v Bratislavi pojavili številni podjetniki, operaterji, režiserji in ćelo filmske dive. Fotografi rajo, opazujejo in tekajo okrog. Kaj se je dogodilo v Bratislavi, da je vzbudilo pokornost filmskih podjetnikov? Kakor znano, je Dunav pri Bratislavi popolnoma zamrznil, obenem so se pa priČele kopičiti tam ogromne mase ledu, čim je potegnil jug. Ledene mase so ogrožale mesto, kateremu je pretila nevarnost poplave. Neko dunajsko filmsko podjetje je prišlo na originalno idejo, da bi se dale te mase ledu pora bi ti za film. Predstavljale bodo olede-nelo pokrajino severaega tečaja, družba pa namerava obenem izdelati film, ki naj predoči Nansenovo ekspedicijo na severii tečaj. V objemu ledu se nahaja potniški parnik »Sačavac, ki bo v filmu predstavljal Nansenovo v ledu zajeto ladjo >Fram<. Pri filmu bodo sodelovali tuđi psi-volčjaki, katere je družba importirala ii Schonbrunna v Bratislavo. Ideja, ki priča, kaksnib filmskih trikov se poslužujejo dandanes moderni reiiserji, je vsekakor originalna. Seveda pa je vpraša-nje, če bo film uspel. Kj»liž^» brošure, časopise, vsa-kovrstne tiskovine za društva, trgovce, obrtnike, urade in de-narne zavode, delnice, lepake, posetnice, osmrtnice itd. izde-luje lično in ceno Narodna tiskana v Ljubljani tev j2 •SLOVENSKI NAR OD» dne 14. januarj« 1928. Stran 7. Maurice Renard — Albert Jean: Skrivnostni mrliči v y • Romaru Ford. Ameriška pločevinasta karoserija. Obrabljena. Stiri pnevmatike v zelo dobrem stanju, še napoj napolnjene. Motor vsaj na videz ni nudil nič poseb-nega. V posodi nekaj Iitrov bencina. Dva obrata roeice. Zaropotal je motor, ki ga je Erik takoj ustavil. Ve. kar je hotel vedeti. Volan je v redu. vse drugo tuđi funkcijonira. Avtomobil to-rej ni bil zapuščen vsled nesreće. — Oglejmo si malo karoserijo, blazi-nice..., streho.., kovčeg. Pregleduje-mo. iščemo. trkamo, obraćamo... Nič! Vratca! Obita! Ah! Na levi strani blizu vrate, na kraju, kjer se primemo, ko vstopimo, je našel Erik v špranjici. nastali slučajno na ta način, da se je rob pločevine za spozna-nje premaknil. majhno krpico, košček zariavele, z-mečkane volne, odtrgan ko-šček obleke... Erik se ie ni dotaknil. Volnena vložka bi utegnila razpasti. __Prosim, odprite mi oddelek št. 201, zadeva Richarda Ciruguea, — je zapo-vedal redarju, ki ga je spremijal. Tu je Richardova prtljaga, njegov kovčeg, štirje klobuki, obleke, tu je za-rjavel in zmečkan plašč, ki ga je Erik videl na njem v Nogentu, ki ga je znova opazil v Dijonu in na katerega ie nale-tel tuđi v Charlottinj prisotnosti v zavodu za sodno medicino. Pobral je plašč in se vrnil v oddelek št. 173. Primerjal je blago z odtrganim koŠČko-m. Pregledal je plašć in našel spodaj na desnem rokavu komaj vidno luknjico. Po parketu so zadoneli težki koraki. — No, a kaj je sicer novega, go-spod Alban? Kaj poČenja dobrrri bog? Rekli so mi. da ste tu. Prihajam iz Vil-lejuifa. Ah! Ta Pantru, to vam je po-osobljeni hudič. Nu torej, a zdaj mi kaj povejte. Kaj počenjate v tem oddelku? — Marcelin! Poglejte! — Te! Te! Te! Tale pla«č je ne-dvomno vstopil v tale avtomobil. — A kdo je nosil ta plašč, Marceiin? — Cirugue! Cirugue iz Dijona! Oh! Moje oči si vse dobro zapomnijo. — Ni moral biti baš Cirugue, dragi Marcelin. Toda bil je on. To je avtomobil, ki ga je pripeljal 15. januarja ob 23. zvečer na kolodvor na Place de la Madelaine, da bi mogel na vlak, ki je odhaial v Dijon. Vozil se jc> s kovčegom, čigar sledovi se poznajo tu na platnu. Zapuščen avtomobil. Napačna številka. Šofer izginil. Zakaj? Nu torej. povejte mi zakaj! Saj to je vendar očividno. — Domnevam, da je šofer vedel, kaj je v kovčegu ali pa je vsaj poma-gal Cirugueu naložiti in odložiti ga ter je po teži in zunanjosti sodil, da mora biti v njem nekaj dragocenega, kar bi bilo vredno ukrasti. — No, no. nato zasleduje Ciruguea, kaj ne? Ve. da potuje v Dijon. Odpelje se z istim vlakom... — Nacrt je bil nedvomno dobro zasnovan, gospod Alban. Kar spomnite se na način, kako je bilo vlomljeno pri Pelitotovih. In zdaj pa še napačna številka avtomobila. — Jaz pa pravim: vstopil je v isti vlak, počakal v Dijonu, da ie odšel Cirugue k Pelitotovim. potem je pa pre-žal na ugoden trenutek in opravil svoj zločinski posel. Očividno so rrozabiti. da sta vstopila ponoči med W in 16. ja-nuarjem v vlak, ki odhaja v Dijon, dva Ciruguea. Eden se je ustavil v Dijonu, da podleže srčni napaki, drugi je pa vstopil v vlak. ki vozi v Pontar'.ier. da tam umre. — Dobro... Šofer je bil gotovo o vsem poučen... Vedel !e, da se mi-slita pajdaša v Dijonu ločiri — Kaj pa onih 25.000 frankov. ki so jih našli pri Cirugueu iz Pontarliera? — Morda šofer ni vedel, da ima mož toliko denarja pri sebi. Ali je pa raje zasledoval Ciruguea iz Dijona, lastnika kovčega, o katerem je vedel, da ga bo pri Pelitotovih prav lahko spravil s sveta. — Je še boljša raz'aga. gospod Alban! — Katera? — ie vprašal detektiv-amater radovedno. — Kaj so morali biti v avt>mobilu trije? Dva vendar zadostujeta, prrro-srm! — A Šofer? — Sofer? Ta šofer se je imenoval Cirugue! Cirugue iz Pontaiiera. vam pravim! Njegova naloga ie bila pripe-Ijati svojega dvoinika z avtoinobilom na kolodvor, nato pa vrniti se lepo mirno domov. Toda lopov je imel pri tem slabe namene. Ukrasti je hotel kovčeg in odpraviti svojega đvo^ika v krtovo deželo. Ukrasti kovčeg in J5.000 frankov, k vragu! Samo da se mož ni nad«jal, da bo plačal smrt drugega s svojo glavo. — Dovolite. — je dejal Erik in spravil zmoto mirno v žep, — da pogledam protokole, ki so bili sestaviieni v Dijonu in Pontarlieru. — Seveda seveda! Vrniva se v mojo psiarno... Vsekakor ste napravili tu veliko napako, gosj>od Alban. in to ni malenkost-------Eh! Redar! Odredi, naj prepeljejo ta avtomo-bil v od- delek št 201. Skrhraost Richarda Ci-rusuea, eh... Potcm se pa pripravi, aa dobiš cei kup razne ropotije iz Ville-juifa. — Ah, gospod Alban, ta Panfru, to vam Je lopov vsch lopovov. Prav kar sem preživel s sođnimi izvedene! tri najkrrasnejše ure svojega življenja. Ohe! In poglejte. kaj sem zavohal v sto lp u kralja Jana: tale notez! Sla sta skupaj. Marcelin ie prisilil Erika, da se je ustavil. Nato ie zamah-nil z roko. v kateri je držal v rdeče usnje vezan notez. — Od kar svet stoji, — je sprego-voril detektiv zmajroslavno. — še ni bilo tako strašnih in preDričevalnih dokazov proti zločincu, kakor iih imamo zdaj. To je hujše nearo kuhinjski štedilnik, v katerem smo našli ostanke j človeških kosti. Strašneiše nego kup pepela v stolnu — sto kil oeoela, gospod Alban. v pepelu pa, net odstotkov fosfata, dočim ga ie v navadnem samo en odstotek. Pepel in oglje. pomešano z ostanki človeških kosti in človeških zob, izvirajočih od sežjtanih trupel. Vsega skupaj ie bilo do mnenju dr. Taquesa dvestodevetdeset kosčkov lo-banj, hrbtenic. no*, rok, lakti in lopa-tic vse seveda ostanki človeških trupel večinoma umorienih in sežjranih žensk — Oh! Marcelin! Prosim vas! — je dejal Erik nestrDno. Toda komisar za je prijel za rokav. — V tem kupu pepela sem našel tuđi rumbe. zaponke. e^avnike. kovina-ste dele i>odvez; skTatka to, kar more ostati od dobro prepečenih dam in deklet. No torej (ne. ne nustim vas, dokler si ne ogledate teeale noteza) — no torej. notez ie še straŠneiŠi. nezo stedilnik. crknieni osi. ki smo iih našli z zanko okrojr vratu, kup oeoela, ko-ščki kosti in glavniki, vsi obŽgani in skriv'ieni. «Bastilla — 2. aprila — ob 10. Pantin — 4. maja — ob 14. ReinesBlauhe — 13. maja — ob 17. Archives — f. juni ja — ob 10. Auteuil — 12. juni ja — ob 16. — Deset beležk, gospod Alban. Vse drugo prepustim vam. Deset beležk! — No in? — No torej, to odgovaria desetim Pantruevim žrtvam. Od teh ie bilo devet žensk in en mladenic. Vse so stano-valci bližnjih hiš videli, kako so šli v stoto kralja Jana in kako so se izpre-hajali po vrtu. Toda izginili so b'rez sledu. nihče več iih ni videl. Bastilla, Pantru. to je način nazivania oseb z imenom kraja, kjer so bivale ali kjer se je vampir z niimi sestal. Datum in čas označuje datum in čas usmrtitve. Erik je skomijcnil z rameni. — Fantazija, Marcelin! Med pogovorom sta prispela v ko-misarjevo pisarno. —Dajte mi akte o Richardu Ciru-srueu. Marcelin. Crik ie sedel v naslanjač C^sarja Marcelina. ki mu ie sedel nasproti in začel znova ffovoriti s svinčnikom v roki. Risal je na listič Dodobo kuhinj-skega štedilnika — Ali ne mislite, — je vprašal Erik sredi čitanja. — da bi kazalo pričeti strožjo preiskavo na kolodvoru v Dijonu? — To zadevo uredim še danes. Erik je ves v skrbeh molčal, Marcelin je pa čečkal do listiću in govoril brez konca in kraia. — Našli smo sedeminštiridest zob! — je dejal in narisal usta. ki bi bila lahko reklama za zobni DraŠek. — In veste, nekateri so lepi, zelo ieDi. Toda o krvi nikjer duha ne sluha. Sicer pa to nima nobenesa pomena. Opraviti imamo z zločincem, ki spominja na Meneseloua, Pela in Carraryja. Tuđi oni so razrezali svoie žrtve. Samo motiv umorov je dvomljiv. Jaz pravim, da jrre za rop. Govori se o alkimiji. fi-lozofskern kamnu. Pantru nai bi bil novi Gilles de Rais. Hotel ie baje od-kriti transmutaciio kovin — sintezo zlata, kakor pravijo zdaj, in vsakdo ve, da je igrala človeška kri pri teh eks-perimentih vedno važno vloeo. V kuhinji stolpa kralja Jana smo res našli nekaj kemikalij. eprovet in stekleničic. Nepopoln. primifiven laboratorij. Vse to so same prazne ČenČe. Druei zopet govore o Ijudožrstvu. To se mi zdi verjetneje. Vendar sem oa trdno prepričan, da je Pantru tolovaj in morilec. Toda kdo so njegove žrtve? Kakšna imena se skrivajo pod zajeonetnimi be-ležkami Bastilla. Pantru itd.? In kje je Pantru sam? Ah! Veste, to ie never-jetno napeto. O tem bi se dal napisati cei roman. Pravim vam, da mi ta afera prirx>more do slave. — Isto ste trdili tuđi o zadevi Richarda Ciruguea! — ie zamrmral Erik skozi stisniene zobe. — Ah! Nato pa. ne, čujte, Marcelin. ne ČeČkaite po robu listin, prosim vas! To ie res duhovit način izražanja svojeza prezira. Ne pozabite* da ta zadeva še ni Dojasnje-na, da ii pridem laz do dna. da tuđi jaz delam in da mi ie Pantrueva afera lan-ski snez. Baš v istem hipu se ie poiavil rji pragu službujoči redar. — Gospod šef, — je dejal, — zu-naj stoii neki gospod. ki bi rad z vami govoril. — Kako se oiše? Za redarjevim hrbtom se ie pojavil prestrašen mož in redar se je hitro obrnil, da bi mu zabranil vstop. Toda priŠlec se je poŽuril in soregovoril plaho: — Carangeon iz Villejuifa ... — Prihajate v zadevi zloglasnega Pantrua? — je vprašal Marcelin in pla-nil ookonci. Priš^ec ie prikimal z elavo. — Gospod Alban. ste že končali? — Moram, — je odjfovoril Erik užalieno. Marcelin je hitro zbra! raztresene akte o zadevi Richarda Ciruguea. Zve- zal jih je in vrjjel na kup kjer ie bilo Že vse polno starih aktov Nato ie položil na Pisalno mizo akte ood imenom Pantru tako zma^oslavno. kakor da jih pojaca na prestol. Erik je ozlovolien in poparjen odsel. Je bil poražen? ^e več: bil ic trdno prepričan da podleže v te km i z Mar-celinom. Na koncu hodnika, ko ie zavil za vogal, mu je prišla naproti visoka ixv-stava. — Claude, kam ereš? — Gle i no. to je pa res preseaetljiv quo vadiš! Orem!... — Odveč ... Pojdiv a od tod. VL Claude in Erik sta odhaiala skuriaj po mračnem hodniku. Oba sta bila ne-kam poparjena. Claude je posltfša! Eri-kovo pripovedovanie. .. ..in zato, drajji prijatelj. Dojde za-deva Richarda CiruKuea kmalu v re-gistraturo. kjer bo preDuščena svoji usodi. Na to morava biti pripravljena. — Oh! — Da. Zaregistrirana bo, kakor je bila zadeva Manon Dusructove. In zdi se mi. da caka ista usoda tuđi afero tega vražjega Pantrua. Pri teh bese dah sta oba instinktivno obrnila elave. Na koncu hodnika se je poiavil mož. ki je tekel za njima, kar so ga nesle no£e. Bil ie vratar. — Gospod Alban! — ie dejal ves zasopel. — Gospod Marcelin vas prosi, da se vrnete k njemu. Na vso moč sem hitel za vami... Pravi, da bi vam rad nekai Dovedal. — Pojdiva! — je deial Erik. Carangeon s© ni sranil z mesta Bil je tu. vstal je in se nerodno Driklonil, nasrnil je plešasto fclavo na stran in gledal vse z ocrni, polnimi sooštovanja in uradne postrežljivosti. Držal se je dostojanstveno, a obenem skromno, kakor vse priče velikih afer. Sedite, prosim. — ie deial Marcelin. — Noto je zarjul: — Gospodična Luiza, ali priđete že enkrat sem s tem strojem, eh? Gospod Carangeon bo pripo-vedoval. vi pa kar natipkaite. da pojde hitreje od rok. — Vaše ime... — Carangeon. Honorć Charles. — Poklič ... — Trgovec z vinom in ODoinimi pi-jačami. — Stnuiete... — V Villejuifu 92, ulica des Ecoles. — Ali stanujete v blizini stolpa kralja Jana? — Da, in bi! sem med orvimi. ki so zavohali dušeci dim, kl se ie valil iz dimnika teza stolDa. — Zakaj niste opozorili policije? — Kakor vsako leto sem imel tuđi letos trgovske opravke v Snaniji. Bil sem delj časa odsoten Vrnil sem se sele včeraj. Odpotoval sem Da tri ted-ne prej. predno se ie pričela preiskava v zadevi tega zloglasne ga Pantrua. Ameriške zanimivosti Usoda morilcev urednika Snyderja, — Zanimiva statistika o pijančevanju, smrtnih nesrečah in zapravljivosti. — Chamber-lainova smola. — Svojevrsten rekord« O zločinu Ruth Snyderjeve in njenega ljubimca Gra^a smo že opetovano poro-Č?li. Kakor znano, sta umorila moža Sny-derjeve, urednika Snyderja in sta bHa radi irmora obsojena na smrt na električnem stolu. Obsotfbo ie potrdilo tuđi višje sodi-Sče in sedaj javlajo, da Je tuđi guverner Sn ith odklonil pomiloščenje. Če v zadnjem hipu ni prispel akt pomiloščenja, sta bila Snyderjeva in Gray justrficirana 12. t. m. S tem je zaključen zadnji akt drame, ki je vzbujala v Ameriki splošno senzacijo. • Iz američkih listov posnemamo prav za-nimive statističke podatke. Seveda se listi največ bavijo s prohibicijo, ki menda vsem Arr.eričanom dela najveće preglavice. Tako peročajo iz Washingtona. da je bilo v Pre-ttklem letu v Ameriki radi piianosti are-nranih 711.889 oseb. V primeri s prejšnjimi leti je opažati, da Število kršiteliev prohibicije vsako leto narašča. Leta 1924. je bilo r?di pijanosti aretiranih 650.961. leta 1925. 687.812, leta 1926 pa okoli 700.000 oseb. Radi uživanja alkoholnih pijač je umrlo v sedmih letih prohibicije okoli 65.000 ljudi Ameriški vseučiliski profesor Charles A. Rt-ed Ie mnenja, da pretirana prohibicija samo škckhije ameriškemu narodu in zasio. pa stališče, da 'e alkohol normalni del mo-.^anske snovi. Če izgine alkohol iz mo-žganov, je razumljivo, da se želja in po-hlep po pijaci v človeku podvoji. Američki delavpc je sicer v primeri z evropskim dobro plačan, vendar .e njegovo ddo slteo naporno in združeno z velikim rizikom. To dokazuje dej-srvo, da se je 'a-ni v ameriš^ih rvornicah ponesrečilo okoli \^0.000 delavcev, od teh 50.000 smrtno. To je bHo samo v tvornicah, koliko pa ie bilo žrtev v rudnikih statistika ne navaja. Za igrače izda American ogromne svote Trgovinsko ministrstvo je ugotovilo, da se ie o božicu prodalo za črtet milijarde dolarjev igrač. Dočim so prejšnja leta Ame-ričani igrače večinoma uvažali, so to pot krili dve tretUni porabe % domačJml izdel-ki Trethno blaga so importirall in to večinoma iz Nemčije, zlasti iz NiirnbeTga, kjer je sedež industrije igrač. Ameriški letalec Chamberlin, ! Sele i5če. Ke-r se je vedno bolj čudno vedel. sem jela sumiti, da mu £Te samo za denar. Poleg denarja sem mu dala tuđi nekaj drusrih stvari 2 njim nisem nikoli ni5 zapravila, a pr: njem pa nisem videla niti počene P»re *t -koli. Poroko je odlašal, češ da le nima ?: česar urejenega. Na dan poroke sem ~ po-nj, pt ga ni bilo nikjer. Obtoženec: Obleko sem kupil in Jel Beograd iskat s!ufbo. Predsednik r Kajpa, kdo vam bo to v.-: jel, na veselično potova-nje ste Sli v Ben-Strad, a ko ie odšla za vami vaša tem na senca — tiralica. ste se že potepall po Stajerskem. Ko ie predsednlk Reziki omenil, da se mu Čudno zdi. da se o svolem ženinu ni prele informirala, Je dejala, da Je tako dostojno nastopal in tako lepo govori!, da ni mogla o njem dvomiti. plede pohišrva ji je pa lajjal, da jca je kupi!. Ko Je zahtevala od n-'eza denar nazaj. ii je rekel. naj po£aJca, da on ni Carnfa. Obtoženca so aretirali pri nekem stricu v Vozmetincih, kjer Je lepo živel m popival v hladni vinski kleti. Državni pravdnik je DredlagaK naj bi obsodili obtoženca in ga po prestani kazni oddali v prisilno delavni-oo Ko so šli so-dniki k posvetovanju, je Rezika znova glasno zaplakala: — Oh, oh, ob vse sem, kako sem hranila, niti pare rišem po neporretmem izdala, a zdaj ni-mam ničesar! Kazenski senat je obsodil Viliema radi goljufije ra postopanja na šest mesecev te-žke ječe. NEPREMIŠLJENA IZJAVA. SinČek stoji pri vrtiljaku in ponavlja venomer: — Ata, na osla hočem, na osla ho-čem! Oče srdito: — Nikramor ne pojdeS, saj sem te vse dojx>ldTie nosil na hrbtu. NAJHITREJŠI. Trije tekmovalci se pogovarjajo o hitrosti. Prvi pravi: — Kadar se peljem 2 največjo hitrostjo, se mi zde brzojavni drogi kakor plot. — A meni, — pravi drugi, — se zde kamni, na kate-rih so označeni kilometri, kakor nizek zid. — To še ni nič, — se oglasi tretji, — kadar dirkam jaz otorog stadiona, drvim s tako silo, da vidim zadaj na svojem vozu številko. IZLECIL JO JE. — Kako se počuti tvoja tas*5a? Jo je dr. N. izlečil? — Popolnoma. Vsakomur bi pripo-ročal njegov recept. Saj se spominjat, kako hudo je jecljala. — Seveda se spominjem, a zdaj ne jeci ja več? — Ne. Izpila e nekaj kaolfle pred-pisanega lekarstva in zdaj je onemela. Moulin Rongel Mladini neprimerno! Montmartre! PARIŠKI APASI in najlepše barske plesalke v najnovejšem nemško-franco~ skem «Ufa» velefilmu PANAMA Krtnt drami iz moč&te* žtvljtaj« Ftrfzt po sLavucm frtacoikcm romanu «Les innocetits*. V glirnih vlogah zna« rricniti nemški in fran« coski igralci: Jaques tatelain, Lia Eibenschutz, Ruth Weyher in drugi Američko droltvo z* po» bijanje nemorale v Babi« Ionu greht — v Parbu. Nočfla nbaviMa parW ške elite in najnijjlh slojev — apaScv. — Za« koto! lokali. — OpiJ. — ApaSki plesi. — Orifi* nalni Ch&rleston. — Zamorski jazzband. — Briljantna zapestnica bogate Amcri# Čanke. — Tetoni nacrti apaiev. ^ Ljub«^en apaikeg* glavar Ja. — Njegovi na* crti. — Bivša ljubica — Boj a.p«Jcv — Zmaga. Najlepši apaiki vele film sedanjosti! Premijero v Jugoslaviji predvaja danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. Prtdsfmv* jutri, v nedeljo, ob: 3H pol 5.9 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Telefon št 2124. Stran 8. •SLOVENSKI NAROD, dne 14. januftrja 1928. Stev 12 Z ni za ne cene in najveČje sklad išČe dvokoles, torjev, otroških voiiikov, > šivalnib strojev, vsako- vrstnib nadomesi. deloT, pneumatike. Posebni od-delek za popolno po pravo, emajliranje in poni klanje dvokoles, otroSkib vozič-kov, šivalnih strojev iUi. Prodaja aa obroke. — Ceniki (ranko. >TR1BUNA< F. B. L., to-varua dvokoles in otroškib vozičkov, Ljubljana, Karlovska c .4 ^aCD«C=D«CZD»CDBCDlCDlCDB PROMETU! ZAVOD ZA PREMOG D.D. UUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in - samo na debelo: PREMOG KOVAŠKI PREMOG d maci in inozemski za domaći kurjavo in industrijske svrhe vsch vrst :#.T f%^#|\S livarniški,-plavZarski in plinski BRIKETE Prometni zavod za premog d. d V Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15/1 RIMI f Radi velike zaloge SPOJK e 5 CKlammer) damo vsakemu DOOOlnOITia ZSStOnj prvovrstni strojček za spajanje listov, znamke .SKREBA, ako dDtćnk narod najman: 10 š*atl~ bKREBA SPOJK A. PsraSellt Zagreb, Margaretska 4 „Prijatelj zdravih tolažba bolnih'4 lahko so nazivali že naši starci in dedje pravi lepo dišeči «FELLERJEV» bol ubla* žujoči „ELSA-FLUID" tako so nazivali več kot 30 let njegovi zvesti odjemalci to priljubljeno narodno sredstvo in kozmetikum ter v mnogih za* hvalnih iistinah priznavajo, da se imajo zahvaliti edino pravemu Fellerjevemu «EL* SAFLUIDU», ako so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, influenco, gripo, kas* ljel, hripavostjo, kakor tuđi da nišo trpeli na nespanju, nervozi m slabosti. Kaj je vzrok vsem tem težavam? V naj* večji meri je krivo nezadostno negovanje telesa m slabi obtok krvi! Toda s čim se telo najbolje neguie m na kak način se krvotok naineškodljiveje in najugodneje pospešuje? Potom otiranja, mazanja in pra* nja s pravim «Fellerjevim» Elsafluidom, ka* teri je prirejen iz sokov raznih zdTavilnih rastlm, in koja uporaba — zunanja, kakor tuđi notranja — prija želodcu in vsemu ostalemu telesu. Potzkusite! Kmalu bo vaše razpoložneje veselo, vaš tek izvrsten, volja do dela se bo ojačila, čutili se boste osve* ženi in pomlajeni! Toda kje si boste naba* vili najceneje pravi «Fellerjev» Elsa*fluid? V lekarnah in vseh tozadevnih trgovinah, kjerkoli fa boste zahtevali. — Povsod boste plaćali za poizkusno stekleničico 6.— Din, za dvojno 9.— Din, za specijalno steklenico 26.— Din. Ali ako naročite direktno po pošti, stane z omotom in post* nino vred 9 poizkusnih ali 6 dvojnih aH 2 Specijalni stekle* nici 62.— Din. — Nasprotno 27 poizkusnih ali 18 dvojnih ali 6 specijalnih samo 139.— Din. Naslov označite jasno: LEKARNARJU EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Elsatrg 238 Hrvatska i Nestni pogrebni zavod I ■■ v Ljubljani I SE JE PRESELIL I ~W- in posluje od 16. januarja 1928 dalje v lastnih prostorih ■ na AMBROiEtfEH TRGU St. 7 I (Postaja cestn* ajtekt. f »Uznice pri $t. Peterskcm mostu) Telefon 2015 1 P. n. občinstvo se naproša, da se v slučaju potrebe zglasi v uradnih i prostorih na Ambroževem trgu 7, pritličje levo, kjer je zavod vsak čas in " ob vsaki uri na razpolago. K P. n. občinstvo se dalje opozarja, da prevzema zavod prepeljave umrlih ■ v Ljubljano ali iz Ljubljane, v tu* in inozemstvo po naj niz j ih cenah. h Velika zaloga vsakovrstnih lesenih in kovinskih krst ter vseh drugih po* rebnih potrebščin. Dre stavbni parceli (vogalni), krasna lega — napro* daj, — Naslov v upravi «Slov. Naroda*. • 46 Enovrstnc harmonike, pravo ročno delo, po Din 80.— komad razpošilja izdeloval* nica harmonik «Slo* venija», Ptuj 1. — Zncsek je vposlati vnaprej ter priložiti 22.— Dm za postnino. — Trivrstne in hromatične harmonike na obroke. 69 Posredništvo v BEOGRADU za vsakovrstne trgovske zadevc pri državnih obi as tih, ofertalne licitacije, tr* govska podjetta; prevzema za* stopništva — Dopise na: Šibe* nik, Beograd, Birčaninova 15 a. Zastopnike in zastopnice za prodajo srečk oa obroke išče — Bančna po >lovajnica Bezjak. Maribor. Gu* sposka ulica 25. 77/L Proti NA HODU sifiroo atinkB'e pri Jek zn nosi ia Bje „NUHAN" i doza Din 5. - Pri porota •ektroa Mr. BAHOVEC LjBb • lana (Kongres«> rg) Prodajalko izurjeno v delikatesni trgovini — sprejmem tako i. — Naslov v upravi «Slov. Naroda* 73 Lokal ugoden za trgovino ali obrt v Spodnji Siški, Celovška cesta 42, — od dam v naj em. — Vpra* ša se v kisarni Jos. Vodnika istotam. 72 Spalna oprava iz mehkega lesa — ceno napro* daj pri mizarju VelkavThu, Krakovska ulica 7 — Na ročila in popravila se sprejemajo. 71 Tvornica suhomesna-tega blaga z električnim pogonom, vsem potrebnim inventarjem, zlasti več strojev za mešanje in m let je mesa ter polnjcnje klo* bas itd., s susilnico, sklad i* Šćetn, vozovi, konji, tehtnica* mi itd — prodam jako ugodno radi dru geg a podietja — Samo resni reflektanti dobe informa« čije brez označbe naslova do končnega, dogovora potom agencije Intermfesor, Zagreb, Samostanska 9. M 55. — Tele* fon 21—64. ftietovnofrmD 68 šče s^retne^a, tamka sta-nujočega zastoonika (20-sr»od ali fitmo) D* pi^i pod: wTechn s he En'ichtuug--058* na J. Danneberg. W.en L. Sinpierstrasse 1. Pozor! Pozor) Ob otvoritvi gostilne Svetel priredi dancs v soboto keglaški klub „TRIGLCV" v vrtnem salonu olesiio veselico Za kegl^Če 3 lena danla. stopn na prosta, laski dobrodošle. Zvišali smo naSo enerdjo ter zni^ujemo cene nabiti proUvodov za mehaniCoo ometno vezenje, cntlanje, ažnritanje, predtiskanje Matek & Mikeš, Ljubljana Datmatinova olica 13, poleg hotela ^Štruuclj* 14 1 Drejijte si vreban, di van niDejn liolezni • Bolezni želodca in čreves, telesno zaprtje, glavobol, pritisk krvi v glavo, nervozno«t, pomanjkanje spanja, zlata žila in slab tek n&stanejo zaradi slabe prebave. Urejujte si prebavo s preizkušenim eleksirjem «W* GOL», da premine bolezen. «FIGOL» eliksir urejuje prebavo in m vrača zdravje. «F1GOL» se dobiva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razposilja * poštnim povzetjem z navodilom vred LEKARNA DR. SEMELIC, DUBROVNIK 2. Izvtrni zabojčok s 3 .klenicami, omotom In post* nino Din 105—, z 8 stekl 245 Din, 1 stekl. pa 40 Din OTVORITEV TRGOVINE. Cenj. ob instvu naznanjam, da združim s svojo mesarijo na Rimski cesti it. 21 tuđi trgovino mesnih izdelkov, katero otvonm v torek 17- lanuarja 1928 ter jo Drinoročam še za nalalno naklonjenost. To^na postrežba! S^eže blago! SoUdne cene! ■ JOS P MARCAN mesar in prekelevaiec l/ubl sna. Rimska cesta 21 »;;* l\wM stroii in kolesu znamke GRITZNER !b Adier za dom, obrt in indusiri;o. NOVOST!! Šiva'ni stroj kot: Damska plsalna miza Samo pri JOS'P PETELINCU Tudi na obroke. 15 letna garancija LJUBLJANA blizu Prešemovega spomeni Ka ob vodi Pouk « ««xenju breeplačen Cene nizke Lovske puške Hobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER. puškar, Ljubljana, Selenburgova b. — Kupujem in pre-vzemam staro orožje v komisijsko prolajo Dr. Schaeferja Epilepsan epilepsiji, krčem, padavičnosti 2c 15 1c n jb .je pr /kušen Vsak dan pr hajajj pr zaa ja Natmćnei^a p jisnila n razpoštljava-Apoteka S« S< e^sna ir. M Fi^tcr Osl;ek III. Šivalni stroji!! Iznoros konstrokcM« i" elcgiitit izvrši .e* iz lastne tetarae. ISUtoa giranciia. 1^1 Vezeaje se po»£i e pr nakano brti-pta:u. — PISALNl STROJI .ADLER-. Ko esa iz pr in io ara — „Dđrkopp", .Styriaa .Waffeind' (Orožit kou). Plettloi stroi ve^o. ? uUgi. Po«imeiai dtli kous in šivalnih st oief. Da e se tudi oa obroke. Ceatki zastoij in franko Ivan Jax & sin, Ljub iana, G)sposvetska cesta 2 bt 1033-28, ref. IX Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje od-dajo kleparskih in krovskih del za palačo «Delavske zbornice» na Mikloši-čevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni razpisni pripomočki in po-datki se dobe, počenši s 14. januarjem 1928, med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 211. Ponudbe je vložiti najkasneje do 28. januar ja 1928 do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 11. januarja 1928. ICrat. ans. parobrod. Unija ^YBLMfllLL|HEr3U?H0Žl{iflEHlHD >raii«iio-Uraguay-Argennnio , iCubo-Chiie-Peru uitormacue brezpiačno r>r* r>odras:opniKu .JUBLJANA Kolodvorska ulica štev 26 Objava Uprava držav. monopalov razpisuje drugo pon ud beno dražbo za nabavo Dieselovega motorja z okoli 120 • 125 HP z odgovarjajočim električnim generatorjem in drugim materijalom za državno markamico v Beogradu za razširjenje njene električne centrale. Dražba bo dne 7. februarja 1928 ob 11. uri v pisarni upravnika drž. monopolov. Pogoji in nacrti se dobe v pisarni industrij. oddel-ka uprave drž. monopolov od 8. do 12. vsak delavnik. Vsak dražitelj je dolžan položiti kavcijo v depozitni blagajni uprave držav. monopolov najkasneje do 10. ure na dan dražbe. Za državljane kraljevine S. H. S. znaša kavcija 5%, za inozemce pa 10% od ponujene cene. Iz pisarne industrijskoga oddeika uprave držav. monopolov I. M br. 134 320 od 4. ianuarja 1928. Originalne barve. matrftca> (kote)