133. itnllta.
i mtm, • m*m. a m
LXill. ItlO.

.Slovenski Narod" velja v L|m*l|a&l
na dom dostavljen;                   ,
ćelo leto napre]   •   .   •   .    K 24*—
pol leta       „       •>._•.     • 12-— I
sčetrt leta      »        ..".*.     .    6*—
ttia mesec    m      .   •  #   •     »   2*—
v upravništvu pfCjCdan: celo leto naprej   •   §   .   •   K 22*— poi leta        .       •   .   •   .    . 11*— Četrt leta      m       .   •   .   .    .    5*50 na mesec    M      •   •   •   •   •   1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se oe vračajo. Crednlttro: Emllova mllca šL 5 (v prttftčju levo.) tetelM Mi 94.
Jaserati vftljajo:   peterostopna   petit   vrata  ca enkrat   po   16 viiL, za   dvakrat po 14 vtn.. za trikrat ali  večkrat  po lt vin   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UpcavftiStvu oij se pošiljajo naroćaine, reklamacije, intenti L t <L,
to je administrativne stvari.
'      r—■■«■■■ 6t*wllka vtft|a lt vlaarfcv.  —■—— Ni p*mmm MiodU bfcx istodotme vpotUtve niročatec •« at ostat.
.Slovenski Narod" ?elja po pošti)
«a Avstro-Ogrsko:                  ,
celo leto skupaj niprej     .   K 25-—
četrt leta     .         ....    650 I na mesec    _         •     .   .    •   2*30 '
za Nemčljo:
cek» leto naprej       .   .   ,    K 30*-*
za Amerlko in vse druge  delele:
celo leto naprej    .    .    .    .    K 35,—
VpffaiMjem glede litertiov se ntj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OpiaiBlMio (fpodaj, đvariHe icro). EamOoTft vlloa At S, ttleloa ŠL M
Gpško-turški konflikt.
Dunaj, 12. junija.
Iz Aten prihajajo danes vzntmir-Jajoča poročila. Vest, da je Grška stavila Turčiji ultimatum in da se nahajamo neporedno pred izbruhom nove vojne, se sicer ne potr ju je, toda položaj je skraino kritičen in kaka malenkost lahko že v najbližjih urah razplamti nov balkanski požar.
Grška in Turčija še ništa poravnali svojega računa izza prve balkanske vojne. Evropejske velesile so sicer priznale većino egejskih otokov Grski. toda Turčija se tei odločbi ni podvrgla ter zahteva zlasti povrni-tev otokov Kios in Mitilene, ki ležita nenosredno pred maloazijsko obalo, Češ. da bi sicer Grška trajno ogroža-la tursko maloazijsko posest, zlasti pa razmeroma iako bogata obrežna mesta, katerih prebivalstvo je po većini grške narodnosti. Obe državi se zavedata, da je vprašanje egejskih otokov in posredno tuđi vprašanje maloazijske cbale za eno in drugo tako vitalno, da se bo moralo najbrž resiti z orožjem. Obe državi sta se tuđi takoj po končanih balkanskih vcinah pričeli na novo oboroževati. Turčija in Grška ništa več mejaša. zato je za obe čim največje važnosti pomorska premoć. V prvi balkanski vojni je turska mornarica popoinoma podlegla in ena edina grška velekri-žarka »Averov« je odločila vojno usedo na morju. Tursko brodovje je bilo zastarclo in slabotno. Takoj po zaključku mira se je pričela v ćeli Turčiji velikanska agitacija za ob-novitev flotile in danes ima Turčija v angleških ladiedelnicah že par velikih Iadij naročenih, en dreadnought ji bo še letos na razpolago. V tem trenetku bo Grška, ki dobi svoj dreadnought sele prihodnje leto, na-vzlic nakupu novih križark in drugih manjših Iadij na morju, mnogo sla-bejša in v gotovem oziru izročena Turčiji na milost in nemilost, kajti en sam moderni dreadnought nadkrilju-je celo brodovje manjših vojnih Iadij. Grška se torej nahaja v neprijetnem položaju, da ji grozi naravnost katastrofa, ako ne priđe glede egejskega vprašanja med njo in Turcijo ponre-je do sporazuma, oziroina do definitivne odločitve, predno priplove novi turski    dreadnought v carigrajsko
pristanišče. Že iz tega dejstva je razvidno, da mora Grška na vsak način doseči odlocitev v svojem sporu s Turcijo, če ne drugače, pa z orožjem, in sicer še v času, ko ima zasigurano premoč na morju.
Turčija to dobro ve. Carigrajski politiki pa si predstavljajo tuđi komplikacije, ki bi mogle nastati iz eventualne nove vojne in zaraditega sku-šajo Grško na drug način prisiliti, da popusti glede egejskih otokov. Radi-tega inscenirajo Turki ona strašna preganjanja maloazijskih Grkov, ka-teri beže, prepuščajoc vse imetje raznim turskim tolpam, v nepregled-nem, ljudskemu preseljevanju podob-nem toku, v grško državo, napolnju-joč jo s svojimi tožbami in s svojo revščino ter ogrožajoč njeno gospodarsko ravrnovesje. Carigrajska porta špekulira, da bo na ta način prisilila Grško k popustljivosti, kajti progonstvo grškega elementa iz Male Azije bi pomenilo za grške naredne interese faktično mnogo večjo izgu-bo, kakor pa izročitev obeh otokov Kios in Mitilene. Toda že je šla turska špekulacija predaleč, in že se je srečala z onimi računi grških držav-nikov. o katerih smo zgoraj govorili. Na oštrini noža je sedaj vprasanie vojne in miru in grški ministrski predsednik \enizelos je včeraj sta-vil v parlamentu retorično \T»ra^a-nje: xAli moremo trpljenje svojih rojakov še dalje prenašati?« In pri-stavil }e med burnim pritrievanjem peslancev, da bo Grška primorana, ako sedanjemu neznosnemu stanju ne bo skoraj kraj, nesrečne begunce ne!e obžalovati. Položaj da je resen, prav resen.
Eventualnost tursko - ^rškega spopada odpira nadaljna dalekosežna in usodna politična vprašanj?. Ali je mogeča tuđi vojska na konnem? Ali je res, da obstoja med Tursko in Bol-garijo tajni dogovor, vsled katerega ima turska armada prosto pot tla do grških mej? Ako je to res, potem je izbruh nove snlošne balkanske vojne verjeten in mogoč. kani Srbila in Grška imata zavezniško pogodbo, v katero je gotovo sprejet tuđi ome-niena eventunlnost. Nov: bailcnnska vojna — pod tem brem nom bi se porušil tokrat prav gotovo evropej-ski mir . . . ČIovek ne more verjeti, da so podobne eventualnosti mogo-če.  In  vendar,  če  gledamo,  s  kako
mrzlično naglico se znova oborožu-jejo in pripravljajo balkanske države brez izjeme,če vidimo,kako izdajajo evropske velesile milijarde in milijarde za reorganizacijo in spopolni-tev svojih armad, si moramo reci. da bi iskra grško - turškega konflikta prav lahko zanetila oni velikanski požar, pred katerim trepetajo narodi celega kontinenta.
Skandalozno Ijub. mestno gospodarstvo.
Odgovarja župan dr. I. T.
VI. Voiaško oskrbovallšče.
>.Slovrenec« fe v svoii petkovi šrevilki zapisal na adreso župana dr. Tavčarja: »Dr. lavčar naj pazi, stvar je resnejša, nego si on misli. S čenčami sedaj ne bo več cpravljeno.«
Kar se tiče zadnjih besed, se s častitim glasilom v »Katoliški tiskar-ni« popolnoma strinjamo. Za njegove prožnje in za grožnie tlstih, ki stoje za temi skribenti, se pa župan Tav-čar ne zmeni: teh Krožep? mit (rko visoko ne ceni, kakor ceni vrednost lasti, katerega je iz svoje volne izgubila ovca na paši v planjnah! Res pa je, da nikier v življenfu s Čenčami ni ničesar cpravljeno. Beseda »čenča« pa je ravno signatura vse tište agitacije, katero uganja »Slovenec < proti mestni upravi.
Res je, da poročilo revizijske komisije — zopet pod pogojeni, da je v »Slovencu« pravilno ponatisnjeno — vzbuja senzacijo po ćeli Ljubljani. Vse se namreč čudi, da revizijska komisija, ki se je skoro pol leta penala po Ijubljanskem rotovžu, kjer je dobila vse akte v roke — nekaj teh spj5ov ima menda se *edaj( pri dežel-nem odboru, ne da bi bila ori magi-stratu pustila potrdilo, đa jifi fe od-nesla — ni mogla drugega roditi, nego velikansko spakedralo, katero je po večini setavljeno iz samih »Slo-venčevih'< čenč!
Da je ta sodba opravičena, iz-haja iz tega, kar piše g. deželni revizor o vojr*škem oskrbovališcu. Mi pozivljamo ljubljansko meščanstvo, naj se vplobi v celo stvar!
Ko je prišlo vojaško oskrbovali-Šče iz središča mesta, osvobodil se
je velik prostor, kjer se je in se bo mesto moglo razvijati. Da je občina ljubljanska pod takratnim vodstvom gospoda Ivana Hribarja dosegla pri vojaškem erarju, da se je s svojim oskrbovališčem preselil na periferijo Ljubljane, bilo je nekaj posebnega, za našo občino eminentno važnega, za kar gre pretšnjemu županu odkri-tosrčno priznanje. Revizor sam pri-znava, da dandanes ćela ta akcija mestno občino ne stane več nego 167.439 K 41 vin. Pri tem pa je še upoštevati, da ima občina še dandanes tam, kjer je stalo poprejšnje vojaško oskrbovališče, stavbnih par-cel, kojih vrednost visoko presega ravnokar omenjeno vsoto. Mestno občino preseiitev vojaškega oskrbo-vališča ne bo ničesar stala, nasprot-no, imela bo od tega še velik dobi-ček! Če hoćemo biti pravični, moramo priznati, da akcija glede voja-škega oskrbovališča, katero je izve-del župan Hribar, Gdtehta v polni meri tisri njegov pregrešek, da se ni pravočasno briga! za izposlovanie deže!nozborskega privoljenja pri uporabi dovoljenih posojil.
Gosp. deželni revizor prizna, da je občina že dosedaj iz stavbišča na prejšnjem vojaškem oskrbovališču iztolkla znesek 192.560 K 59 vin., ka-tere je porabila »brez potrebnega višjega privoljenja - za občinske deficite. Tuđi tukaj se z revizorji ne borno prepirali, ker so se podali na stezo, kjer je treba nekoliko več znati in vedeti, nego znajo in vedo ti gospodje. Posojilo za vojaško oskr-bovalisče je bilo samo zase dovolje-no ter se ima glasom dotične zadol-žnice samostojno amortizirati v do-loceni dobi. To posojilo se pa ni v nikako zvezo spravilo s terenom poprejŠnjega oskrbovališča. Nikjer v zakonu ni izrečeno, da se smeHo iz-kupila porabiti edinole v pokrit je na-jetesa posoiila.
Pri tem nastane edino vprasa-nje, ki je pravno vprašanje, katerega se revizorji ne morejo dotakniti, ker ga ne umejo, — vprašanje namreč. spada li tako pridobljeni svet med osnovno glavnico (Stammver-mčgen) občtne ali ne? Mi zastopamo stališce. da pri tem o kaki osnovni glavnici — nemški izraz ie še bolj precizen — ne more biti govorice, zatorej občina izkupila lahko porabi za resnične svoje potrebe, katere s
posojilom, ki se je najelo za preseiitev vojaškega oskrbovališča, v nika-ki zvezi nišo.
To pa je samo naše pravno na-ziranje! Će je napačno, o tem ne bedo sodili niti deželni odborniku niti njihovi revizorji, o tem bo sodila višja instanca, katera med temeljni-mi principi svoje judikature ni ma onega, da mora ljubljanski župan pred kranjskim deždlnim odborom vedno in povsod na trebuhu ležati! Sicer je pa za meščanstvo eno in isto: če se ni izkupilo za stavbišča starega vojaškega oskrbovališča po-rabilo za druge resnične potrebe mestne občine, moralo bi bilo meščanstvo ljubljansko skrbeti za te resnične potrebe na drug način! De-nar bi bil šel v enem, kakor v dru-gem slučaju iz enega in istega žepa! Čemu torej kričati!
Revizor pri vojaškem oskrbova-HŠču ne more hvaliti mestne uprave, kar bi bilo sicer pravično, grajati se je pa tuđi ne upa, ker ve, da bi potem ostal sam na svojem hribu. Nekaj malenkosti pa vendar razobeša na svojem drogu, a te malenkosti so ta-ke. da mu upravičeno zakličemo: »Si tacuisses, revisor mansisses!«
Samo mimogrede omenja, da je »Kranjska stavbinska družba« obljubila, prispevati /netni občini 3000 K, ako bi bila ta isposlovala pri voja-ških oblastih pričetek gradbe pred 1. septembrom 1907. Kdor ve, kako težavno je postopanje pri novih voja-ških gradbah, kako nastajajo težko-če pri takih gradbah od meseca do meseca, ker hoče vojaška administracija vsak hip kaj novega imeti, ta bo takoj izprevidel, da mestna občina ni zakrivila, da se gradba novega oskrbovališča ni mogla pričeti pred 1. septembrom 1907. Vsakdo bo takoj vedel, da je to zakrivila voja-ška administracija, ki pri tako važni stavbi tuđi ne more odločevati kar tja v en dan. Kdor pa je dotične spise prečital, je lahko opazil. kako ie Inzil župan Hribar okrog vojnega mi-nistrstva in kako se je trudil, odpra-viti vse zapreke ter doseči prejko-prej definitivno reŠltev ćele stvari. Ali zapreke so bile take, da vojno ministrstvo zadeve pred 1. septembrom 1907 ni moglo resiti, za kar mestno občino ne zadeva nikaka krivda. Zatorej je tuđi ne zadeva krivda,    da    je    izostal    prispevek
LISTEK.
flrsent Lupin v zaporu.
(Konec)
Arsene Lupin se je smejal od Vsega srca. Nadzornik, skraino ozlo-voljen, si je grizel ustnice. Ta burka se mu ni zdela vredna takih izbru-hov radosti.
Prihod stražnika mu je omogo-čil, da si je zopet opomogel. Mož je prinesel kosilo, katero si je Arsene Lupin vsled posebne naklonjenosti dal donašati iz bližnje restavracije. Položil je jed na mizo in odšel. Arsene se je vsedel k mizi, prelomil kruh, vgriznil dvakrat ali trikrat in nadalje val:
»Pomirite se vendar, dragi moj Ganlmard, vi ne pojdete tja doli. Od-kriti vam bocem nekaj, kar vas bode osupnilo: zadeva Cahorn bo v kratkem potlačena.«
»Kaj oravite?«
»Potlačena, vam pravim.«
*Potem se podam takoj k šefu policije.«
»In kaj potem? Mari gospod Du-donis o ćeli stvari ve kaj več kot jaz o tem, kar zadeva mene? Zvedeli bodete, da je Grnimard — oprostite — da je Pseudo — Gani mar d ostal z barunom v najboljsih odncršujih. Ba-
ron mu je namreč, in to je — glavni razljg, zakaj ni ničesar priznal. no-veril delikatno nalogo, naj z menoi poskusi sKleniti kupčijo in ob tej ari je baron s porročjo gotove vsote najbrže že zopit pri šel v posest svojih ljubljenih dragocenosti. Kot pro-tisiugo pa umaKne ovadbo. Torej n-kake tatvine več. Potem bo pač tuđi sodisče moraio opustiti...
(ianimard je motril jetnika z začuđenim obrazom.
»In cdkod veste vi vse to?«
»Ravnokar >tm prejel brzojavko, Ki sem ]o pričakoval.«
»Vi ste prejel« brzojavko?,«
»V tem trenutku, dragi prijatelj. Iz vliudnosti je nisem hotel brati v v«iši T.avzočnrsti. Toda, če mi do-vc!;,ter
»Vi se nerčujete iz mene, Lupin.«
»Izvolite, moi dragi prijatelj, na lahko razidat. to mehko kuhano jajce. Nasii bodete sami, da se ne nor-čujem iz vas.«
Mehanično je ubogal Ganimard in z ojstrino noža prerezal jajce. Presenećen je vzkliknil. V prazni lupini je ležal list modrega papirja. Na Ar-sčnovo prošnjo je istega odvil. Bila je brzojavka, ali bolje rečeno del brzojavke, od katere so označbo pošte odtrgali Cital je:
»Sporazum sklenjen. Stotisoč svežnjev izročeoih. Vse gre dobro.«
»Stotisoč svežnjev?« je dejal.
»Da, stotisoč frankov. Malo je, ali čaši so težki ... Vrhu tega imam take ogromne režijske stroške! Da poznate moj budget... budget veli-kega mesta!«
Ganimard je vstal. Slaba volja ga je minula. Premišljeval je nekaj sekund in ošinil zadeva z enim samim pogledom, da najde nje slabo točko. Potem je dejal z glasom, ki je odkrito pričal o občudovanju stro-kovnjaka:
»Na srečo takih mož, kakor ste vi, nimamo na ducate, sicer bi nam ne preostalo drugega, kakor bu-tiko zapreti.«
Arsfcne Lupin si je nadel ponizno lice in odgovorili
»Ah kaj, moram se nekoliko razvedriti, izpolniti svoj prosti čas . . . posebno, ker naklep ne bi bil mogel uspeti, da se ne nahajam v zaporu.«
»Kaj,« je vzkliknil Ganimard, »vaš proces, vaš zagovor, preiskava, to vse vam ne zadostuje, da se raz-tresete?«
»Ne, zakaj sklenil sem, da se svojega procesa sploh ne udeležim.«
»O, o.«
Arsene Lupin pa je s poudarkom ponovili
»Jaz se svojega procesa ne ude-ležim.«
»Zares!«
»Ah, moj dragi, mari si domišlja-
te, da hočem na vlažni slami segniti? Vi me žalite. Arsene Lupin ne ostane v zaporu kakor dotlej, ko mu ugaja in ne minute več.«
»Morda bi bilo pametnejse, da od vsega početka niste sem sli,« mu je z ironičnim glasom odvrnil nadzornik.
»A, gospod se norčuje? Gospod se spominja, da je imel čast me vje-ti? Vedite torej, Častivredni moj prijatelj, da bi nikdo, vi ravnotako malo kakor kdo drugi, ne bil mogel položiti svoje roke name, da me ni veliko pomenljivejši interes v tem kri-tičnem momentu premotil.«
»Vi me presenečate.«
»Neka ženska me je opazovala, Ganimard. in jaz sem jo ljubil. AH razumete, kaj se to pravi, biti opa-zovan od žene, ki jo ljubite? Na ostalem mi ni mnogo Iežeče, prise-žem vam. In prav zato sem sedaj tu.«
»Precej dolgo že, dovolite, da to omenim.«
»Sprva sem hotel pozabiti. Ne smeiite se. Doživljaj je bil krasen in jaz sem hranil še njega nežni spo-min . . . In potem sem tuđi nekoliko nevrasteničen! 2ivl}enje v naših ča-sih je tako razburljivo. V gotovem položaju treba ie znati podvreči se, rekel bi, nekaki kuri osamljenih Ta kraj je naravnost nedosegijiv za tak način življenja, Tukal morem izvrSe-vati kuro Santc v v$i nieni strogosti.«
»Arsene Lupin,« je pripomnil Ganimard, »vi se norčujete iz mene.«
»Ganimard,« je zatrjeval Lupin, »danes je petek, prihodnjo sredo pri-dem k vam v rue Pergolese ob štirih popoldne kadit svojo smotko.«
»Arsčne Lupin, pričakujem vas.«
Stisnila sta si roke, kakor dva dobra prijatelja, ki se cenita po svoji pravi vrednosti in stari policist se je napotil proti vratim.
»Ganimard!«
Ta se je obrnil.
»Kaj je?«
»Ganimard, pozabili ste svojo uro.«
»Mojo uro?«
»Da, zašla je v moj žep.«
Vrnil mu jo je, opraščajoč se.
»Ne zamerite,.. Slaba navada . . . Nisem vas je pa oropal radi tega, ker so mi vzeli mojo. To tem manj, ker imam tu kronometer, katerega mi ni žal in ki popoinoma zadostuje mojim potrebam.«
Potegnil je iz predala veliko, debelo in prijazno zlato uro, opremljeno s težko verižico.
»In iz čigavegra žepa prihaja ta?« je vprašal Ganimard.
Leno je Arsene Lupin ogledoval začetne črke.
»J. Đ ... Kdo za vraga more to biti? Aha, da, spominjani se, Jules Bouvier, moj preiskovalni sodnik, izboren človek . . .«
Straa S.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 16. junija 1914.
ra>. stev.
tKranbfcfe stavMnsfce družbe« v zne-gku 3000 K. Vse to g. revizor modro zd&oKi in ne vemo, iz katerega razloga!
V  drugem pa nehote prihajamo do zaključka, da deželni    rcvizorji dotičnoga obšimega akta, dasi se Je pol leta valjai po njihovi sobi,   niti prečitaH nišo.
V  poročihi se nahaja sledeči od-sfcavek:
'»Prvotno proračunjeni stavbni Stroški so se vsled nekih izprememb znižali za 6578 K, mestni magistrat pa Je izplačal »Kranjski stavbinski družbi« dogovorjeno vsoto, brez odbitka vsote 6578 K.
Mestni magistrat bi bil moral >Kranjski stavbeni družbi« zaračunati za napravo nekega dovlačnega tira strošek v znesku 7770 K 11 vin., storil pa tega ni in je tako občina plaćala veČ nego je bilo treba.«
Če je ta odstavek resnično v po-roČilu deželnih revizorjev, potem je jasno, da ti gospodje doticnega akta, ki nosi ponosno številko XlV/4 U, niti prečitali nišo.
Transakcija glede vojaškega oskrbovališča se je mogla le takrat izvršiti, če se je mesto zavezalo, da bo izročilo njegovo gradnjo »Kranjski stavbinski družbi«. Ta pogoj se je moral sprejeti in se je tuđi spre-jel in bi se od pametne mestne uprave pod enakimi razmerami tuđi da-nes sprejel! »Kranjska stavbinska družba je hotela dotični generalni projekt izvršiti za znesek 493.226 K. Potem pa so nastala različna vpra-Šanja, kakor je to navadno pri takih stavbah. Vojaški erar je zahteval neka} novega, pa je zopet opustil nekaj, kar je prej zahteval, oziroma. kar se je v generalnem projektu zahtevalo. Tako je nastalo, da so nastopili na enem mestu večji stroški, na drugem mestu pa je zopet odpadlo nekaj stroškov za tisto, kar se je imelo opustiti.
In sedaj se je začelo premišlje-vati, kako naj se mestna občina in »Kranjska stavbinska dužba« v tem pogledu med seboj poravnata. Leta 1906. se je vsled ukaza c. in kr. dr-žavnega vojnega ministrstva z dne 5. novembra 1906. št. 1S3S, skovala nekaka >Aproximative Ermittlung der Kostendifierenzen, \velche sich behn projektierten Neubaue des Mi-litarverpflegsmagazins in Laibach in-lolge der zugelassenenAbanderungen des generetlen Projektes ergeben.« Tukaj se je proračunato, da iznašajo nova dela . . . • 2.944 K — h odpadla dela pa   .   ♦   9.522 »   75 >
tako, da je resultirati
prihranek . . . 6.578 K 75 h Po tem navideznem prihranku iz leta 1906 je posegla revizoneva roka, pozabivši pri tem na vinarie in pozabivši tuđi na to, da so letu 1906. sledila še druga leta!
In sedaj se vidi, da gg. revizorji spisov sploh Čitali nišo. Z letom 1906, stvar namreč ni bila še pri kraju, ker je vojaška uprava, (kar je mogoče bila dobra stran, z ozirom na važnost stavbe) stavljala pozneje še nove za-hteve. Zahtevala je, da naj se napravi nanovo to ali ono ter je zopet kon-cedirala, da naj se opusti iz general-nega projekta eno ali drugo. Zade-va se je definitivno kon-čala z zapisnikom z dne 9. marca 1908, ozirom a z do-polnitvijo tega zapisnika z dne 23. juni ja 1908, kjer se }e stvar tako uredila, da dobi »Kranjska stavbinska družba« za novo grad-bo enkrat za vselej 493.226 kron, dočim se odpadla de-ia in pa tista dela, katera bi ministstvo nanovo zahtevalo, medsebojno kom-p nzirajo. Z đrugimi besedami: Stranke so se dogovorile, da na eni strani graditeljica »stavbna družba« \ie bo smela nobenega doplačila za-htevati za dela, ki so bila nanovo do-ločena, ki torej nišo bila v generel-nem projektu, na drugi strani pa tuđi mestna občina ne bo smela zahteva-ti nobenega povračila za tista dela, ki so bila sprejeta v generalni projekt, pa so pozneje odpadla.
Dotični zapisnik tvori integrujoč del sklenjenth pogodb in vsak objekti-ven revizor bi bil nrišel do zaključka, da je stavb-«a družba z izplačanim zneskom 493226 kron dobl-laletlsto, karjijeSlo pred Dogom in cesarjenu Trditev revizorjeva, — vse le pod pogojem, da je »Slovenčev« ponatis resničen — da je mestna občina bila opravi-čena stavbni družbi odtrgati 6578 K in za. neki dovlačni tir 7770 K 11 vin., je gola in naga čenčarija. Da je mestna občina s tako zahtevo pri ob-stoječih pogodbah stopila pred sođi-šče, bi se bila korenito osmešMa!
To velja posebno rudi glede pri-vlačnice. Stavbena družba je imela dobiti pavšalni svoj znesek, če Je napravila privlačnico za 7770 K 11 v aK ne. Ker je vojno ministrstvo po-
zneje zahtevalo veliko večji W*fekt in ker sta se mesto in ministrstvo dogovorila, da bosta to privlačnico sama napravila, je to dela. v katokor priđe v poštev stavb. dndba, te %e-ncralnega projekta odpMto. Ob roki zgoraj omenjenih protakolov pa to odpadlo delo na pavšahio stavbinsko vsoto ni moglo vplivati in je zatorej nesmisel, če trdi revizor, da je občina takrat »Kranjski stavbinski družbi« plačala veČ, nego ji je. bilo treba!                          ?■
CDaU« prihodnJHL)       ms
Praški hoifenin.
Danes se prično v Pragi zopet pogajanja med češkimi in nemškimi strankami, ki imajo za cilj sporazum, v prvi vrsti pa zopetno uveljavljenje ustavnih razmer na Češkem in posredno delazmožnost državnega zbora. Kakor poročajo češki listić so stavili čeki radikalci sledeče zahteve xa svojo udeležbo pri teh konferencah : Deželno-zborske volitve za Češko je razpisati za avgust; v tem slučaju bi se Ćehi tuđi ne ustavijali sklicanju državnega zbora v drugi polovici septembra ter bi pritrdili delavnemu programu, ki bi se za to zasedanje izdelal. Dokler pa nišo razpisane volitve za češki deželni zbor, češke stranke ne bodo prenehale z obstrukcijo v državnem zboru.
V bukovinshem dežclnen odboru sb tepo.
Kakor poročajo iz Ćrnovic, je prišlo med deželnima odbornikoma Zur-kanom in demokratom Ondulom do burnih prizorov. V debati glede sanacije raifajznovk je Onciul vehementno napadal rum unsko narodno stranko in ji očital iredentizem. Poslanec Zurkan je odgovarjal s psovkami, zaradi česar je deielni odbornik Onciul hotel vreči v njega kozarec. Zurkan pa se je bra-nil s stolom. Med tem je bil Onciul za-grabil leseno pripravo za pivnik in jo vrgel Zurkanu v obraz. Zurkan je hotel vsled tega skočiti na Ociula, vendar se je drugim poslancem posrečilo pre-prečiti napad. Zaradi splošne razbur-jenosti je moral glavar prekiniti sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena, je dal predsednik  odborniku   Ondulu   ukor.
Nov franeoski kabinet.
Enodnevnemu kabinetu Ribot je sledil kabinet Viviani. V tem kabinetu so prevzeli: Viviani predsed-sivo in zunanje zadeve, Bi envenu Martin justico, Malvy notranje, Augagneur nauk, N ou 1 en s finance Messimv vojno, Gautier mornarico, Ravna ud kolonije, Thomson trgovino, Renoult javna dela, Fer-nand-David poljedelstvo in Cony-bass đelo in  socijalno skrb.
Dan v Konstanti.
Car Nikolaj s carico Aleksancro Teodorovno, carjevičem in dverna hčerkama se je odpeljal na cesar ki jahti »Standard« v Konstanco.
Pozornost ćele Evrope je obrnj na sedaj proti vzhodu v Konstanco. r,ar velikanske Rusije obišče kralja majh ie romunske države! To je dogodek, Ki pretresa zlasti trozvezo in v trozvezi pred vsem Avstro-Ogrsko, ki si ni vedela ohraniti prijateljstva svoje majhne sosede Romunske. Hegemoniji Madjarov ua Ogrskem so žrtvovali naši državniki zaslombo, ki so jo imeli na Romunski. S skrbjo se ozi-rajo na Dunaju v Konstanco in se izprašujejo, ali res Že razpada tro-zveza z vsemi svojimi priveski? S skrbjo se ozirajo v Konstanco, ali se bo kralj Karei res odločil zapustiti svoje dosedanje zaveznike? Zaman se tolažijo, da mala Romunska ni odločilne važnosti za Avstro-Ogrsko, zaman skušajo sebe in druge prepričati o svoji lastni moči. Novo, neiz-ogibno, težko krizo vidijo vstajati, krizo, ki ima svoj izvor v odpadanju zaveznikov. In še sedaj, kljub vsem tem spoznanjem, kljub jasni sliki, ki jo imajo o svojem lastnem položaju, naši državniki nimajo toliko uvidev-nosti in poguma, da bi svojo politiko sosedom nasproti uravnali in speljali na pravi tir. Izvora od padanja zaveznikov, mržnje sosedov in njih neprijateljstva ni iskati v naših zaveznikib in sosedih, izvor vsega tega zla je v na5i notranjosti, na eni strani v brezmiselnem zasledovanju nekaterih manjŠinskih narodov v prilog drugim narodnostim, v drugi vrsti pa ravnu tako nesmiselno odbijanje sosednih narodov iz narodnostnih in gospodarskih ozirov na ljubo par velikim denarnim Žakljem. In pri nas ni državnika, ki bi hotel to spoznati. I< tega izvi rajo skrbi, s kateri mi se ozirajo zlasti z Dunaja v Konstanco, kjer si segata car Nikolaj in kralj Karti v roke.
hnlMfli i lltaiijl.
Proti vitattjn.
Kadar se fodi vladnim četam slabo, najdejo v Drača gotovo kak izgovor, da to prfkrijejo. Tak ugovor je tuđi poročilo, da so vse sveze z nocranjostlo dežele pretrgane, vsled česar od tam ni nikakršnih vesti O malisorskih četah pod po\ eljništvom Prenk Bib Dođe, poročajo iz Drača, da so zasedle I srni, severno od Drača in da korakajo proti Kruji. V par dneh jim bo sledilo baje še veČ tisoč Malisorov. V Lješu se nahaja|o za Malisore topovi, municija in živila. Polkovnik Philipps je baje prišel te dni iz Skadra nadzorovat pošiljatve v Lješ. Iz Skadra poročajo, da je sli-ši\ti ob crnogorski meji grmenje to-pov. Baje so dobili vstaši od Srbije topove. Glasom ennkih malo verjet-nih vesti, se nahafa^o vfadnc čete že pred Tirano in ob"<"»sV?f-'i mesto. Iz Drača pa poro?^**> A- '* -H je rnesto Plbasan  v  vc??V'              --ti,  me>to
Lusino so vs\v                  :r ogrožajo
sedaj Valono.
v r    a.
V  Draču se v i ; .tvu ni n'č ?^-premenilo.    Na vrbovih od Rasbula proti Kavaji je opažati med vsta.^ki-mi stražami živahno gibanje. Vstaši imajo tuđi več topov. V petek popol-dne je bil v Draču    aretiran    župan draški Gjurkević. Izvršili so pri njem hišno preiskavo ter uvedli proti njemu na pmllagi obsednega stanja preiskavo. Pred Drač je dospela angle-ška vojna ladja »Defence«. Med ho-landskim  polkovnikom   Thomsonom in italijanskim poslanikom Aliottijem vlada še vedno    huda    napetost. — Thomson je ustavil vsako občevanje z italijanskim   poslaništvom.    Brez-dvomno je, da bo Aliotti v kratkem odpoklican, zlasti  ker je prišel tuđi pri knezu v nemilost.
Ob crnogorski meji.
Kljub nevarnemu položaju, v ka-terem se nahaja albanski državni voz, se v Draču ne marajo odvaditi intrigiranja. Tako poročajo iz Drača sledeče: Vsled odstopa pokrajin Ho-tijev in Grudijev Crni gori, so Mali-sori plemena Klementi odrezani od svojih poletnih pašnikov. Kakih pet-deset rodbin tega plemena se je zato obrnilo do crnogorske vlade s prošnjo, da naj jim dovoli prehod skozi pokrajine Hotijev, ki so zasedene od crnogorskih čet. Crna gora je prošnjo odklonila. Nato so poslali Malisori odposlanstvo k poveljniku skadrske-mu polkovniku Philippu, ki je crnogorski vladi še enkrat predlozil to prošnjo. Ker je Crna gora tuđi sedaj odklonila, je sklenima kontrolna komisija zaprositi vlade velesil, da naj store v te! zadevi na Cetinju energične korake.
Velesile.
Iz Pariza poročajo, da velesile soglašajo v tem, da naj Evropa priskoči knezu Viljemu na pomoč s tem, da razvije nad Dračem zastave vele-siL To se bo baje zgodilo že v naj-krajšem času. Ka} pa bo to knezu pomagalo, ki ima kot vladar življenje zasigurano z vojnimi ladjami, na ka-tere lahko zbeži, kadar hoče, ni dobro razvidno.
Vojna nevarnost med 6r£ko in Turčijo.
Grška pred odločitvijo.
Iz Aten poročajo, da je ministr-ski predsednik Venizelos izjavil v zbornici sledeče:
V  imenu vlade iziavl]am, da bo to,   česar ni mogla doseči s prijatelj-skimi zahtevami, sedaj dosegla s silo.
Na grškem poslaništvu v Atenah so zelo pesimistični. Turčija je prepričana, da sili Grška, zaupajoč v svojo premoć na morju, k vojni. Kakor poročajo iz zanesljivih virov v Carigradu, je izročilo grško poslani-štvo porti izjavo, v kateri zahteva, da omogoči Turčija grškim begun-cem iz Male Azije povratek, da jim vrne posestva in da jih tuđi materijalno podpira. Za prebivalce mesta Trikupis zahteva 10.000, za one mesta Parissis 1000 turskih funtov od-škodnine. Na otoka Kios in Mitilene je dospelo do sedaj kakih 20.000 Gr-kov iz Male Azije.
V Mali AzttL
V Alrali, kler Je prišlo nafprej do napadov na Grke, je odpotoval turski notranji minister Talaat beg, da pre-išče zadevo. Grki v Aivaliju so obo-rof eni. V mestu samem vlada mir, v okolici pa so Grki izpostavljeni naj-hujšemu zasledovanju.     V Brusi so nrasKmani napadli    tuje    podanike, franeoski veleposlanik, ki se je ravno mudil v Brusi, je bil sam priča napadov. Mesto Ceno so vsi prebi-valci zapustili.     V notranfosti Male Axi|e   so   baje v FergaimMini nabili Jarki pisma, ki Jih Je baje pisal Veni-
ielO6 in ki pravijo, da naj Grki takoj zapuste Malo Azijo. Na otoku Gudi pri ido«u se nahajajo rodbine vz Male Azije pobegith Grkov. Turske ladje love begunec po morju. V Affiagaa« so baje mulimani poklali več krist-janov. »Tanin« poroča iz Smirne, da so napadli grški prebivalci Karabu-runa carinske straže in orožnike, ki so hoteli prepovedati izvoz ovac na otok Kios. Pri spopadu je bilo več ljudi usmrćenih in ranjenih. Ubita sta bila dva orožnika in en carinski stražnik, dva orožnika pa sta bila ranjena. Z otoka Kios prihajajoča grška torpedovka, ki je med bojem križarila v blizini, je odpeljala Črede in napadalce na otok Kios.
V Carigradu.
Spominsko slavnost o zavzetju Carigrada so v petek v Carigradu praznovali na slovesen način. Veli-kanska množica je šla v sprevodu do mošeje Fathi, kjer so razni govomi-ki govorili ob mavzoleju Mohameda. Mesto je v zastavah. Kakor poročajo iz Carigrada, je dospelo v Darda-nele šest tonničark. ki jih je tur'/ . vlada naročila na Francoskem.
Staiersho.
Štajerski   deželni   šolski   svet
je imenoval v svoji seji dne 8. junija Ano Smolnikar za učiteljico ročnih del v Zavodni in Razboru, Leopoldino Novak za def. učiteljico pri Sv. Jer-neju, Stefanijo S p i n d 1 e r za def. učiteljico na Vurbergu, Ludvika Ivanj-šiča za def. učitelja pri Sv. Jurju ob Ščavnici, Aleksandra Koprivca za det. učitelja v Sčavniškera dolu, Avg. La h a za nadučitelja pri Sv. Duhu v Stari gori, Hedviko Smolnikar za def. učiteljico pri Novi cerkvi. Upokojeni sta začasno Alica Koschell v Hrastniku in stalno Ivanka Sker* janc
Karl Verstovšek beži tuđi pred nepristransk m razsodiščem. Predlagali smo v »Slov. Narodu«, naj bi eno ali drugo nepristransko razso-dišče (n. pr. štajerski narodni svet ali politično društvo »Edinost« v Trstu) preiskaio, ali smo slovenskemu poslancu in deželnemu odborniku Karlu Verstovšku upravičeno očitali denunciranje slovenskih učiteljev in denarnih zavodov ali ne. \z tega vidi vsakdo, da nam ni za osebni boj, temveč za stvar in za obvarovanje siovenskega naroda pred nedoglednimi škodami, ki ga morajo zadeti, alfo bodo naši poslanci ovaj ali naše uči-teljstvo in naše gospodarske organizacije, češ, da jih je treba oškodovati, ker se bore proti nemštvu! Karl Verstovšek pa je na ta predlog, ki je bil vendar le njemu v prilog, ako je res tako nedolžen, kakor pravi o njem klerikalno časopisje, v »Straži« sledeče odgovoril: »Če sedaj zahtevajo liberalni Ijudje, ki so zaradi tatvine,goljufije in oderuštva že sedeliv jecah ali pa spa-dajo v nje, kakega narodnega razsodišča, potem jim povemo, da z Ijudmi, ki so se potikali po kaznilnicah ali so zreli za nje, ne bodemo razpravljali, kaj je narodu pošteno ali ne«. Prosimo, tako »polemizira« z nami in tako se »zagovarja« v duhovniškem listu graduiran akademik in štajerski deželni odbornik 1 Na to moramo pač le suho konstatirati: Kakor je Karl Verstovšek zbežal pred obrtniki v Ljutomeru, tako beži sedaj tuđi pred nepri strank i m narodnim razsodiščem. Naša javnost sedaj ve, na čem je z ovaduhom Karlom Verstovškom.
„Nepoštena služk'nja". G dr. Kolšek, odvetnik v Laškem trgu, nam piše: Z ozirom na Vašo notico začetkom maja o »nepošteni služkinji« Miči Kačur iz Sv. Krištofa, da je baje ukradla svoji gospodinji gospej Olgi dr. Bergmanovi v Žalcu dragocen prstan, si usojam kot njen zastopnik vljudno naznaniti, da je bila preiskava Vr Vili 287/14 proti njej od okrož-nega sodišča v Celju kmalu ustav-ljena, ker se je izkazala njena po-polna nedolžnost.
Polzela v Savinski dolini. Dne 9. rožnika t. 1. je imela šolska mladina tukajšnje petrazredne slovenske sole izlet na Gorooljko. Da je uspel izlet v zadovoljnost vseh izletnikov, se je zahvaliti velikodušnosti blago-rodnega gospoda dr. Vida Červin-ke, okrožnega zdravnika na Polzeli, ki je bogato obdaroval Šolsko mladino z živili, za kar izrekajo izletniki bla-gemu dobrotniku najiskrenejšo zahvalo.
Iz Maribora. Ushnenl zrelostni ispiti se vrše na tttkajŠnji viŠji gimnaziji od 6. do 11. jultja. Predsednik bo biv* phijski gimn. ravnatelj Gubo.
Cirfl-Mttodova podružnica pri Sv. Barbari v Haftozah opozarja vse zavedne Slovence ptujskega okraja ponovno na svojo veliko slavnost v nedeljo dne 21. junlja 1914. Na spo-redu je slavnostni govor dr. T. Gosaka iz Ptuja in javna telovadba Sokolov. PojdifDo prttiođDjo nedeljo v vtlikem štavila v Halo*«.
Dobova. Dne 3. m. hl peljala sta se dva kmetska fama iz Brežic v Dobovo. Stopita v voz za nekadilce. Tukaj je pa sedel neki gospod z damo, ki je dim svoje cigare pihal mo-gočno na vse kraje. Fanta si mislita, če ta srne, zakaj jaz ne, saj sem vendar plačal. Zatorej si, nič hudega slu-teč zapali ta cigareto. Nato priđe spre-vodnik, robat Madžar, ter začne kričati nad fantoma, jima diktirati de-narno globo, ter jih goniti z »Marš ven«. Fanta, v svesti si pravičnega postopanja se seveda ništa udala ter ostala na svojem prostoru. Ko vidi sprevodnik, da ničesar ne opravi, udari s kleščami, s katerimi ščiplje vozne listke, fanta z imenom J. Špi-ier tako močno po roki, da mu jo preseka do kosti, ter se mu pocedi kri iz rane, roka pa močno oteče# Ćela zadeva je naznanjena ravnateljstvu južne železnice; naloga le-te je, da siroveža prime pošteno za ušesa, ter ga nauči, kako je treba ravnati z pasažirji. Zalostno pa je, da trpi južna železnica take madžarske sirovi-
! ne v svoji službi.
Od Sv. Barbare v Halozah. V -redo 10. junija so imeli učenci višjih
i jazredov tukajšnje sole poučni izlet v Štore (tovarno) in na šentjursko kme-tijsko solo. Gospod ravnatelj Belle in gospod učitelj Zidanšek sta nam rade volje razkazala vse imetje tega našega prepotrebnega zavoda. Čuditi smo se morali, da se je posrečilo gospodu ravnatelju Belletu solo v tako kratkem času tako dobro urediti, ko je vendar vsem znano, kako pičla je podpora.
Kopoško.
Dinamltne patrone v predoru pri Malborjetu. Pri pregledovanju proge opazil je pred par dnevi želez-niški čuvaj Rudoli Esterl v predoru pri Malborjetu, da se je njegov pes na progi igral z neko stvarjo. Esterl je pobral ono stvar ter opazil, da je to dinamitna patrona. Nato je pre-iskal s svetilko cei predor in našel še dve dinamitni patroni med progami. Kako so prišle te dinamitne patrone v predor in na progo, se ne da dognati, vendar pa se sumi, da ima ćela zadeva politično ozadje. Za vlake je obstajala velika nevarnost, da se vsled eksplozije ponesrečijo.
Drobne novice. Požar. V Gri-fenburgu je izbruhnil iz dosedaj še neznanega vzroka pri posestniku Wink!erju v gospodarskem poslopju požar, ki je uničil vse lesne izdelke, ki jih je imel posestnik, ki je obenem tuđi mizar, tamkaj spravljene. Le odločnemu nastopu okoliških požarnih bramb se je zahvaliti, da se ni požar razširil na sosedna poslopja. — Poživinjeni delavec. Vs blizini Spitala ob Dravi napadel je neki 201etni delavec neko 781etno starko ter ji storil silo. Orožništvu se je posrečilo Še isti večer dognati sto-rilca v osebi delavca Frana Korena. IzročiLi so poživinjenega delavca okrožnemu sodišču. — Ponesre-čeni splavarji. Pri Mlinčah je zadel splav, na katerem so bili štirje splavarji z zadnjim koncem ob tamošnji most, pri čemur se je splav razbil in sta padla y vodo dva spla-varja, neki Haid in neki Furlaneth. Haid se je zamogel resiti, medtem ko je Furlaneth utonil. Njegovega trupla do sedaj še nišo mogli najti. — T e ž-kanezgoda. V Djekšah je zabo-del med opravljanjem hlevskih po-slov dninarja Štefana Pošanca vol z rogom tako, da ga je nevarno poškodoval na levem očesu. Pone-srečenca so pripeljali v bolnišnico v Celovec. Pošanc je izgubil oko in je zadobii še druge težke poskodbe.
Primorsko.
Deželnozborske volitve   v Istri.
19. t. m. vrše se volitve iz kmetske kurije, v kateri volijo oni, ki spadajo v prva dva občinska voliina razreda ali ki plačajo najmanj 8 K čistega davka. Kandidati, ki jih je postavilo politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri so sledeči: V II. volil-nem okraju z glavnim voliščem v. Kopru Matej Škerbec, župnik-dekant Krkavce in Josip Valentič, naduči-teljf Sv. Anton pri Kopru; v III. volil-nem okraju z glavnim voliŠČem v Voloskem: dr. Ivan Poščić, odvetnik, Volosko in Josip Ribarić, učiteliiščni profesor v Kastavi; v IV. volilnem okraju z glavnim voliščem v Pazinu Josip Grašić, župnik v Beramu in dr. Dinko Trinajstič, odvetnik v Pazinu; v V. volilnem okraju x glavnim voliščem v Buzetu Šime Cervar, župnik v Zrenju in Ivan Sancin, učitelj poljedelstva v Pulju; v VI. volilnem okraju z glavnim voiiščem y Pulju Luka Kirac, župnik v Meduli-nu in dr. Ivan Zuccon, odvetnik in sedanji deželni odbornik v Pulju; y VII. volilnem okraju z glavn.m voliščem Krkom Anton Andrijčič, župnik v pokoju, deželni odbornik v Eoreču
133. §tev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 15. junija 1914«
Stran 3.
in vit. Ambrožič Haračić, profesor v
pokoju, Mali Lošinj. — V italijanskem I. razredu kmetske kurije pa priporo-ča odbor političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri sledeee kandidate: Ivana Mandiča, župnika. Kaštel (Buje), Rudolfa Pecariča, po-sestnika v Pobegi pri Kopru in Gav-de Sokolića, posestnika v Ncrezinah.
Iz Opatije nam pišejo: Včeraj 13. t. m. se je vrši! shod volilcev v deželnozborski mestni kuriji, kjer kandidira dr. Gjuro Cervar. Dvorana kavarne Central je bila polna. Ob napeti pozornosti je razjasnjeval dr. Červar politične razmere v Istri, ter razvijal nekak svoj program. Da ni nasprotnik Slovencev, je utemeljeval s tem. da se je pri Ijudskem štetju svoječasno v Trstu vpisal kot Slove-nec. Za njim so govorili različni go-vorniki, katerih izvajanja so pokazala, da se ne strinjajo s Cervarjevo kandidaturo. Nasprotstva so bila pre-cei živahna. Mnogo se je kritiziralo politično društvo, da ni bilo pri izbi-ranju kandidata bolj previdno. Dr. Gjuro Červar je dober jurist, preme-ten advokat, ali priljubljen ni posebno. Je preveč »šusmastvc. Ko bi bil bolj miren in trezen. bi bil mogoče dober poslanec, ali priljubljenost ljudstva si mora pridobiti z drugač-nim postopaniem. Istotako ni pametno, ako politično vodstvo ne izbere drugega kandidata, če vidi, da se po-javlja proti proglašenemu kandidatu odpor. Hvala Bogu, da nišo pri nas Nemci z Italijani še toliko moćni, ker drugače bi bil mandat v nevarnosii. Pri drugi volitvi več ozira na ljudstvo ter na mnenje merodajnih fak-torjev. Na shodu se je sicer poudar-jalo: Ne s klerikalci in ne z liberalci, ali s kandidaturo dr. Gjuro Cervar-ja pa stopa počasi, a sigurno klerikalna stranka zelo na površje. Poziv-liamo naše somišljenie, naj oddado za sedaj glas dr. Gjuro Ćervarju, da ne bo mandat v nevarnosii! A na dr. červarju je, da si pridobi simpatije. V to naj predrugači svoj temperament in naj nastopa povsodi samo kot Jugoslovan!
Nesreća na volosko - opatijski električni železnici. V petek okoli pol 7. zvečer skočil je voz, ki je vozil iz Lovrane proti Opatiji, na strmem klancu pri Iki s tira in drvil z veliko hitrostjo proti neki hiši, v katero se je zaletel in se popolnoma zdrobil. Istotako se je zdrobil tuđi priklopni voz. Pri tem se je ponesrečilo veliko pasažirjev, ki so dobili več ali manj težke poškodbe, k sreči pa ni bilo no-benega mrtveca. Ko je sprevodnik opazi!, da ne more več zadržati voza, skočil je z voza in se tako rešil sigurne smrti. — 2e pred par leti se 3e na istem kraju pripetila enaka ne-sreca in bi bilo potrebno, da se ukre-ne. da ne bo več sličnih nesreč, ki jih provzroča zgolj velika strmina.
Dol nad Aidovščino. In zopet se je pričela sezona planinskih izletov! Turisrika zadnjih let je zelo napredovala, a Slovenci se vendarle še premalo brigamo za naše lepe planine in druge zanimive kraje. Tujci dohaja-jo v naše kraje, med tem ko zaman isČeš domaćina. »Trnovska planota« in njena prekrasna razgledišča; tem-ni, bujni gozdovi, grozne ledene jame in izredna flora, so še malo znani. Vže pred leti so bila popisana v vrlem »Planinskem Vestniku« tri naj-čarobnejša razgledišča v Trnovskem gozdu (Čaven-Kucelj, Zeleni rob in Golaki), ki je po mnenju veščakov — »biser« avstrijskih državnih domen. — Dobro nadelane in zaznamovane poti po Ajdovski pgdružnici S. P. D. pripeljejo še tako nežno nožico na kraj razočaranja, na kraj vsklikov; »Ah, ta naša slovenska zemljica, kako si lepa!« — Da si potnik odpočije trudne ude in da si ogleda še zanimi-vo občino Dol-Otlica, preskrbel je g. Anton Bizjak, po dorriače -Stenič« novo krčmo, kjer se toči izborno vino in pivo, ter streže s tečnimi jedili. Tukaj se dobe sobe za prenočišča z povsem novo opravo. Cene solidne. Ta krčma je blizu »Predmeje« t. j. iz-hodišče in razhodišče enakomerno oddaljenih razgledov v Trnovski pla-noti.
Laško pobalinstvo. V soboto in nedeljo so trošili razni italijanski to-lovaji po mestu in po okolici listke, ki direktno ščuvajo na poboj Sloven-cev. Na teh listkih je tiskano slede-če: »V nedeljo 14. t. m. hočejo Slovenci iti po Trstu v sprevodu. Me-ščani: Z okenj in po ulicah!« Očitno je torej, da so laški pretepači pozivali laško svojat, naj napada Slovence bodis z okenj ali pa naj jih napada po ulicah.
Drobne novice. Z a 30.000 K j e osleparila v Trstu neka 411etna Evgenija Bradaschia neko Katarino Brimškovo s tem, da je njej zaupano blago, ki bi ga morala proti meseč-nim obrokom oddati odjemalcem, prodala pod ceno alt ga pa zastavila. Dokler časa je lahko Bradaschia da-j*'a redno obroke Brimškovi, je vse $* olo. A ko je dol? tako naraste.^ da
n{ mogla zmagovati več obrokov, pri-šel je polom. Bradaschia je razkrila svoje sleparije Brimškovi, nakar jo je policija aretirala in oddala sodišču. Vsota, za katero je Brimškova vsled tega oškodovana. znaša nad 30.000 kron. — Previđen sprehaja-1 e c. Te dni se je sprehajal po Starem mestu neki gospod, čigar ime pa policija noče izdati, pri čemur sta se vanj zaletela dva človeka. Eden od obeh je potegnil gospodu iz žepa list-nico, ki je pa ni mogel odnesti, ker je bila pripeta na verižico. Gospod je pričel vpiti in neki redar je aretiral žepna tatova. Sta to policiji dobro znana dva uzmoviča. V listnici je imel dotični gospod precejšnjo vsoto denarja. — Zasačena vlomil-c a. Predsnočnjem sta dva redarja aretirala dva zlikovca, ki sta hotela vlomiti v neko gostilno v ulici della Raffineria. Sta to neki 201etni mornar in neki 21Ietni mehanik. Oddali so ju sodišču. — Nasilne ž. V neki go-stilni v Starem mestu vnel se je med gosti prepir in pretep. Došel je redar, a se je vanj zakadil neki 191etni Ma rij Podersaj, ga vgriznil v roko in mu grozil, da ga ubije. Ostali gosti in redar so komaj obvladali zbesnelega Podersaja in so ga z velikim trudom spravili v zapor.
Ddkritje spomenika Oositeja Obradovića.
(Poročilo se je radi nedostajanja prostora zakasnilo.)
Pre'ekli torek so v Belgradu od-krili spomenik velikemu srbskemu prosvetitelju Dositeju Obradoviću.
Spomenik, ki je delo znanega hr-vatskega kiparja Rudolfa Valdeca, stoji na trgu pred Kalernegdanom.
Predstavlja Obradovića kot pot-nika s popotno palico v roki. Spomenik je umetniško delo, kakršnega do sedaj še nima srbska prestolica.
Slavnost odkritja Obradovićeve-ga spomenika sta skupno priredili mestna občina belgrajska in »Srbska književna zadruga«.
Na slavnost so bila poleg srbskih narodnih in kulturnih društev ter ustanov povabljene tuđi hrvatske in slovenske kulturne organizacije, za-grebška in ljubljanska mestna obči-na ter one občine, iz Banata in Dalmacije, ki so v zvezi z Dositejevim življenjem in delovanjem.
ZagrebŠko mestno občino je za-stopal župan arhitekt .Tanko li o 1 j a c z občinskima svetnikoma Milanom KreŠićem in I. Ratkovićem, »Matico Iirvatsko<- predsednik dr. Oton K u Č e r a, »Društvo hrv. književnika« predsednik poslanec Ljuba pl. B a b i ć - Q j a 1 s k i. mestno nb-čino ljubljansko občinska svetnika dr. Fran Nova k in R. Pustoši e m š e k, »Slovensko Matico« odbornik Anton K o d e r, dubrovniško mestno občino župan poslanec dr. Melko Čingrija in dr. Puglie-s i, Knin v Dalmaciji kmet Popo-v i ć itd. Na svečanosti so bile zasto-pane vse srbske narodne in kulturne korporacije po svojih zastonnikih in posebnih odposlanstvih.
Ob 10. dopoldne je bila pred saborno cerkvijo, kjer počiva ;>rah Do-siteja Obradovića poleg Vu a Stefa-novića Karadžića, cerkvena slavnost, ki so ji prisostvovala vsa odpo-slanstva. Ob pol 11. se ; pričela slavnost odkritja spomenika.
Na trgu pred Kalemegdanom se je razprostrla tisočglava množica. Spomenik, stoječ sredi zelenia in med vihrajočimi srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi zastavami, je bil zakrit. Na tren tnbunah so bili nameščeni gostje. Srednja tribuna je bila višja. Tu so stala odposlanstva jugoslo-vanskih mest in razni državni dosto-janstveniki, na čelu jim kraljev odpo-slanec general Sturm - Juriši ć.
Cerkveni obred odkritja je izvr-šil metropolit Dimitrije s številno asistenco.
Na to so govorili belgradski župan Gjoka Nestorović. predsednik »Srbske književne zadruge« bivši mini5trski predsednik Stojan Novaković in vseučiliški profesor Pavle P o p o v i ć. Vsi govorniki so slavili Obradovića kot očeta srb-skega književnega jezika in najza-služenešega kulturnega delavca.
Kot zadnji je govoril naučni mi-nister Ljuba Jovanović. Minister je v svojem govoru posebno poudar-jal narodno in kulturno edinstvo Sr-bov, ttrvatov in Slovencev ter slavil Obradovića kot predhodnika jugo-slovanske ideje. Na to so pevci zapeli, godba je zaigrala in spomenik je bil odkrit.
Sledilo je polaganje vencev. Prvi je položil ob vznožje spomenika srebrn lovorjev venec general Sturm - Jurišić v imenu kralja Petra, njemu so sledili odposlanci raznih korporacij in društev. Mestna občina ljubljanska je položila na spomenik svež lovorjev venec $ palmo in z belimi svilenimi trakovi,
na katerih je bila povprek prišita slovenska trobojnica, spodaj pa zlato vezen napis »Dositeju Obradoviću — Ljubljana 9./6. 1914.«, »Slovenska Matica«« pa venec iz svežih rož s trobojnim trakom.
Po končanem odkritju je ob zvo-kih slovanskih narodnih himn defilirala ceiokupna belgradska ljudsko-šolska in srednješolska mladina pred spomenikom. Sprevod, ki se ga je udeležilo nad 7000 dece, je trajal skoro polno uro. S tem je bila svečanost končana.
Po svečanosti je povabii goste na svoje stanovanje župan Nestorović.
Tu se je v imenu Slovencev za-hvalil na gostoljubnosti obč. svet. dr. Fran Novak. Ob 4. popoldne se je župan odpeljal z gostmi v Top-čider k konjski tekmi, ki jo je priredilo »Kolo srbskih jahača«. Po končani tekmi so si gostje ogledali Top-čider, kjer so bili pogoščeni, in Ko-šumjak ter se vrnili preko Topčider-skega brda v mesto.
Zvečer ob pol 10. je bil v mali dvorani »Kazina < banket, ki ga je na čast gONtom dala »Srbska književna zadruga .
Banketa sta se med drugim ude-ležila tuđi naučni minister Ljuba Jovanović in metropolit Dimitrije. V imenu Siovencev sta govorila obč. svet. R. Pustoslemšek in blagajnik »Slov. Matice« A. K o -d e r.
V  sredo   dopoldne    so   si gostje ogledali    razne    naprave belgradske občine. Opoldne je bil skupen obed v hotelu    BristoK.
Popoldne ob pol 5. je bila na mestnem magistratu slavnostna seja občinskega sveta.
Ob vhodu v mestno nišo je vise-la velika hrvatska trobojnica, ob straneh pa enako velika slovenska in srbska zastava.
Slavnostno sejo, ki se je je ude-ležil ves občinski zastop, je otvoril župan Gjoka Nestorović. Poleg njega je sedel zastopnik crnogorske prestolnice Cetinja poslanik M i j u -šković, na levi od njega zagrebški župan Janko H o 1 j a c in dubrovni-ški župan dr. Melko Čin grij a, na desni od njega pa dr. Fran N o -v' a k kot eden izmed zastopnikov mestne občine ljubljanske in zastopnik srbske občine v Kninu Popo-v i ć v slikoviti narodni nosi.
Slavnostni govor je imel župan Nestorović. V svojem govoru je slavil Dositeja Obradovića kot inici-jatorja one velike misli, ki se je dan-danes razvila v idejo narodnega in kulturnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Konštatiral je, da se je velika ideja, ki jo je gojil Obradović pred sto leti, izpolnila in da danes ne loči Srbov, Hrvatov in Slovencev ni-česar več, kar bi moglo preprečiti, da bi se ta plemena ne združila v eno edinstveno narodno eeloto od Triglava do obal Vardaria. Županov govor je bil sprejet z navdušenim ploska-niem in viharnimi klici srbsko-hr-vatsko - slovenskemu narodnemu edinstvu.
Na to je govoril zagrebški župan Janko Holjac, naglašajoč, da se Obradovićevega slavlja z vso dušo udeležuje tuđi hrvatski narod.
Dubrovniški župan, dr. poslanec dr. Melko č i n g r i j a je v navduše-nem govoru proslavljal idejo narodnega edinstva. katere prvi pobornik je bil Dositej Obradović. Ko je izja-vil, da prinaša pozdrave bratov z obal onega morja, kjer se je nedavno že kopala srbska konjenica. je nastal vihar navdušenja; vse je ploskalo in klicalo: živio Čingrija, živeli Hrvati.
V  imenu Slovencev    je    govoril ljubljanski obč. svetnik dr. Fran N o-v a k.    Slavil je Obradovića  kot začetnika one ideje, ki ogreva sedaj že vsa v resnici   narodna   srca na slo-venskem jugu, ter izrazil nado, da bo .srbska    prestolnica    kraljevski  Bel-grad postala kulturno središče jugo-slovanskih plemen, — jugoslovanski Pariz.
Novakova izvajanja so vzbudila viharno odobravanje. Galerija je nav-duseno ploskala in klicala: Živeli bratje Slovenci! Trajalo je več minut, predno se je ploskanje toliko poleglo, da je govornik mogel nada-ljevati svoja izvajanja.
Govorila sta še kmet P o p o -v i ć kot zastopnik kninske občine v Dalmaciji, kjer je Obradović deloval kot učitelj, in crnogorski poslanik v Belgradu M i j uš k o v i ć kot zastopnik cetinjske mestne občine, na kar je župan Nestorović zaključil slavnostno sejo.
Na to je vstala vsa galerija in zapela hrvatsko narodno himno »Lie-pa naša domovino«. Dvignili so se s sedežev tuđi vsi gostje in celokupni občinski odbor z Županom na čelu. Pevci so na to zapeli Se »Hej Slova-ni«, »Naprej zastava Slave«, in »Onam, onamo za brda ona« . . .
Zvečer ob 7. je bila na Čast gostom slavnostna predstava   nanasa-
joča se na življenje in delovanje Do-srteja Obradovića, v narodnem gle-dališču. Predstava je krasno uspela in napravila na goste globok vtisk.
Ob pol 11. zvečer je bil v Grand hotelu svečanosten banket, ki ga je priredila na čast gostom mestna občina beigradska.
Pri banketu je svirala godba kraljevske garde. Banketa se je ude-ležil ves občinski odbor in razni državni dostojanstveniki, med njimi kraljev prvi adjutant gen. Sturm-Jurišić kot kraljev zastopnik, general R a š i ć, eden izmed poveljni-kov srbske armade pred Odrinom, naučni minister Ljuba J o v a n o v ić, razni ugledni državniki, politiki in znanstveniki.
V  imenu   mestne občine   je po-zdravil goste župan Nestorović, naglašujoč v svojem govoru jugoslo-vansko narodno in kulturno edinstvo. Kot prvi je govoril v imenu Hrvatov poslanec  Ljuba pl.  Babić-Gjal-s k i.   Slavil je srbskega  seljaka kot temelj    srbske    države in kot onega junaka,    ki   je s svojim    heroizmom ustvaril   sedanjo    povećano    Srbijo. Njegov   govor je bil sprejet z vihar-nim navdušenjem.
V  imenu Slovencev   je    govoril obč. svetnik   ljubljanski   Rasto Pustoslemšek. Poudarjal je, da sia srbska mati in srbski učitelj ona fak-torja, ki sta največ pripomogla k se-danji srbski veličini.   Srbska mati in srbski    učitelj    sta    iz    srbske dece vzgojila tište junake,   ki  so odivljali ves   svet s svojim   heroizmom   pri Kumanovu, pred Odrinom, pred Bito-Ijem in v nedostopnih   albanskih go-rah, njim gre glavna   zasluga za one sijajne    zmage,   ki   jih je izvojevala srbska   arrnađa.   Za to    je dolžnost zbora,    na katerem so se zastopniki vseh jugoslovanskih    plemen    prvič zbrali po onih zmagah, da se spomi-nja teh dveh činiteljev,   katerih delo je tuđi v prihodnje temelj srečnejši in boljši bodočnosti. Govor je bil sprejet z viharnim odobravanjem.
Blagajnik »Slov. Matice« A. K o d e r se je zahvaljeval županu Nestvoroviću za bratsKo gostoljub-nost, na kar je naučni minister Ljuba Jovanović še govoril o Dositeju Obradoviću kot narodnemu vzgojite-lju, naglašajoč, da so mu k temu dale pobudo kot naučnemu ministru lepe besede slov. govornika, posvećene srbski materi in srbskemu učitelju. Končno je govoril še starosta srbskega Sokola v Kninu. Banket se je koncal sele v pozni uri.
V  četrtek    popoldne    je   sprejel prestolonaslednik Aleksander   v av-dijenci zagrebškega župana H o 1 j a-c a , dubrovniškega župana dr. Č i n-g r i j o in Ijublianskega    obč. odbornika dr. Novaka.   Isti popoldne je sprejel    naučni    minister   Jovanović obč. svetnika   Pustoslemška,   ki   je prosil ministra, da bi dal na razpola-go nekatere    zanimivosti    iz »Etno-grafskega muzeja« za razstavo »Ju-goslovanska žena« v Ljubljani.
Dnevne vesti.
+ Kaj pa to? Iz Kranja se nam piše: Pri našem deželnem odboru so res vzorne razmere. Dr. Pegan kot advokat napravlja strankam pritožbe na deželni odbor, katere potem dr. Pegan kot deželni odbornik ugodno rešuje.
+ »Slovenec« vpije, da je bilo breztaktno, ko je župan izostal pri šenklavški procesiji. Župan je bil pri trnovski procesiji, ker je trnovska fara mestna fara! Da bi pa moral vse procesije oblezti, ni nikjer zapove-dano; šenklavške procesije se je itak udeležil cvet mestnih zastopnikov — tideležili so se je mestni očetje S. L. stranke, ki pa so demonstrativno izostali — v Trnovem. Tako se je za-deva lahko zravnala.
+ Završnica. Deželni odbor, ozi-roma dr. Lampe in dr. Pegan, sta se iz ocividnega namena vrgla na revizijo raznih naprednih občinskih za-stopov, v prvi vrsti mest Ljubljane in Postojne, hoteč z otroško nagaji-vostjo in naduto ucenostjo, ki se zrcali dovolj jasno iz revizijskih poro-čil, odvrniti pozornost slovenske javnosti od podjetja, ki žre noč in dan težko prisluženi denar kranjskega prebivalstva, od Završnice. Kar se tu dela, presega pač že vse meje. In če ima naša preslavna c. kr. vlada le trohico usmiljenja s kranjskim! dav-koplačevalci, mora napraviti kar najhitreje konec temu zapravljaniu na debelo. Delo v Završnici ne bo se tako hitro končamo, kakor slepi dr. Lampe slovensko javnost. Kajti tu se je menda že sama narava zaklela proti brez-vestni zapravljivosti kranjskega de-želnega odbora. V glavnem nabiral-niku, kjer so kopali za trdna tla, se Je pojavH  oenavadno moćan studenec
—  menda močan 8 sokondiilh Htrov
—  in ta Jim seda} vre iz tal v nabi-ralniku skoro dva metra visoko tako, da ne morejo betonirati tal glavnega
nabiralnika. Sicer so poiskušali z vsemi mogočnimi sesalkami — ki de-lajo noč in dan — zatreti ta vrelec, a studenec jim le kljubuje; čim huje delo, tem več vode. Zamašiti hočejo ta studenec s takozvanimi betonski-mi kvadrati — četrt metra v meri — imajo jih že več kot trikrat preveč, a deiajo jih še vedno. Vsak velja l K 60 vinar je v — čemu, to pač ve le dr. Lampe. Kakor kaže, bo ta studenec dal Lampetu pošteno po grbi... Iz glavnega nabiralnika so že tuđi na-peljali odvodne cevi, a kakor se je izkazalo, so bile cevi prvič preslabe in drugič napačno položene. Morali so jih demontirati in nove vložiti. . Spas velja nefraj tisočakov! — Ba-hajo se sicer naši klerikalni elektroni, da bo Završnica svetila že 18. av-gusta na Bledu in na Brezjih. Res bo svetila, a to bodo vprizorili 1 e z a -časno, ker hočejo za tišti čas po posebnih ceveh — za stroške ne vprašajo — začasno napeljati vodo na stroje. Potem bo zavladala seveda zopet tema, kajti studenec v nabiralniku je gospod. Koli za glavno progo Završ-- ica-Bled- Brezje že stoje, a pokazalo se je, da so koli napačno postavljeni. In sedaj so jih pričeli zopet prestavljati — umev-no, da na deželne stroške (na stroške davkoplačevalcev), kajti deželni odbor dela v lastni režiji... Iz teh kratkih podatkov lahko izprevidi slovenska javnost, zakaj ni dovoljeno si ogledati velikopotezno delo našega siavnega deželnega odbora.
Očivldec.
-f Na kakšno industrijo mislijo naši klerikalci pri vpeljavi završnl-ške elektrike. Po sedanjih načrtih dobe skoro vse cerkve po Gorenjskem električno razsvetljavo. Ker se pa naši politikujoči duhovniki najbolj spoznajo na cerkveno obrt — ker jim donasa največ — bo to tedaj tista industrija, ki jo misli »Slovenec«, ozi-roma dr. Lampe privabiti na Kranjsko. Verniki bodo nosili za olje, svece itd. Tega pa ne bo več treba, ker bo svetila elektrika na deželne stroške. In ti dohodki bodo zopet lep vir naši revni duhovščini.
+' Nemški nacijonalci na želez-nicah hujskajo zoper slovenske urad-nike in uslužbence z neverjetno ne-sramnostjo in pri tem tuđi ne pozabi-jo zabavljati na slovenski narod sploh. Tak izbruh smo na pr. Čitali v sobotnem »Grazer Tagblattu«. Psovke in zasmehovanja v tem članku nas ne morejo doseći in so nam nazori teh pritepenih subjektov o sloven« skem jeziku prav zadnja briga. Slovenski narod je že tako močan, da • bo tuđi te ljudi ugnal, če ne že jutrL pa čez leto dni... Ves ton, ves način zabavljanja v »Grazer Tagblattu« pa razodeva tako besno in strupeno so-vraštvo proti Slovencem, da to že ne more izvirati iz konkurenčnega na-sprotja, nego mora imeti še druge nagibe. Konstatiram izrecno, da ne spa^ dajo vsi nemški uradniki pri železni-cah k tej kliki, ampak samo nekateri in to ljudje, ki so, milo rečeno, prav sumljivi. Ali se mar boje naravne kontrole, ki jo pri železnicah nad nji^ mi izvršujejo Slovenci? To je gotovo, da so ti nemškonacijonalni kriča-či kontrole zelo potrebni. V interesu železnic pa gotovo ni, da nastavlja take ljudi v krajih, kjer jih vse sovra-ži. Čaši so tako resni. Saj se lahko zgode stvari, ki bodo zahtevale naj-večjo točnost v funkcioniranju železnic. AH naj ti ljudje, ki jih vsak grdo gleda in komaj caka, da bi jim mogel dati brco, jamčijo za tako točnost. Vzemimo samo slučaj kake vojne. Takrat bo vendar treba najbolja šega sporazumljenja med vsem že-lezniškim osobjem in prebivalstvom, ker more postati vsak najmanjši konflikt usodepoln. Ti ljudje pa, na katere leti že zdaj toliko nevolje, so prava poosebljena provokacija in že po svoji navzočnosti in ne glede na njih način postopanja prava nevar-nost za točni obrat. V interesu železnic samih je, da odstranijo te nem-ško-nacijonalne hujskače ter jih pre-meste v nemške kraje, na njihova mesta pa postavijo pametne ljudi, ki bodo uživali zaupanje prebivalstva ter tako s svojo osebo že jamčili za točni promet na železnicah. Čaši so jako resni in dobro je, če se na železnicah ustvarijo zdrave razmere čim prej mogoče, kajti na nemške nacijo-nalce se ni zanašati.
+    Tatu    naprednih glasovale,
župnika Riharja iz Mekinj, skuša zopet prati sobotni »Slovenec«. Da po svoji stari navadi operira! z Jažjo, se razume samo ob sebi. In da; se laže, dokazuje to-le pismo, ki smo ga danes prejeli iz Gradca in ki se do-besedno glasi tako-le: »Gradec, 14. junija 1914. Slavno uredništvo! Danes po enem tednu, odkar ste natis-nili vest o župniku Riharju, pere »Slovenec« tega »ubogega« župnika, češ, da v Gradcu sploh nf videl no-bene gostilne od znotraj, temveč se le zdravil pri usmilienih bratih, a se-da} je že en mesec pri svojem brata
~La
5tran 4.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 15. junija 1914.
133. Stev.
v Smartnem. Temu nasproti fzjav-ljam: Dne 3. {unija t 1. sctn se pripe-ljal od Moma v Qradec rti šcl ob 5. popoldne v restavracijo »Steyrer-bof« v družbi nekega svojega tova-riša. Pri sosednji mizi zapazil sem takoj župnika Riharja, ki ga kot ro-jak pač dobro poznam. Tuđi on, mislim, me je spoznal.« — H koncu »Slovencu« še eno: Nikdar »satan-sko« ne preganjamo pristašev S. L. S„ zasledovati pa hoćemo vedno in povsod njihovo »delo« in jim posebno gledati na prste. To nas uči slučaj Rihar in sto drugih. Tuđi za župnika Riharja bi se ne zmenili, da ni uganjal takšnih lopovščin, ki kriče do neba. A klerikalci ščitijo tuđi tega političnega. lokova in tatu!
-h Čudna logika. Za to, ker je »Slov. Narod« parkrat in to po vsej pravici okrtačil »SlovenČevega« pristaša Hafnerja (katerega bi pa sicer tilo treba vsak dan krtaciti), za to se čuti »Slovenec« upravičenega o jezi-kovnih zadevah pisati neresnične vesti. V »Slovencu« je namreč trdil ineki »prijateli« njegov (glej št. 111 z dne 15. majnika t. L), da ni nasei no-benega notarja, ki bi kot sodni komi-sar poročal sodiščem slovensko, Če tuđi služi čez dvajset let pri raznih sodiščih na Kranjskem. Naš list je pošteno ožigosal to notico in jo je označil kot neresnico. Sedaj pa ve-mo, zakaj je to vest prinesel »Slove-nee«. Za to, ker smo okrtačili Hafnerja. Vsaj tako piše »Slovenec^ v štev. 128 z dne 8. junija t. 1. V kaki zvezi pa je njegov pristaš Hafner z jezi-ikovnim vprašanjenu te^a nam pa ni povedal. Čudna logika to!
— Kako se pobirajo podpisi za »Lex Kolisko«. V Gradcu je začel »Akademični obrambni odsek« pod protektoratom raznih graških mogot-cev (župana, obeh rektorjev, vseučil. profesorjev, poslancev, Roseggerja itd.) akcijo za pobiranje podpisov za >Lex Kolisko«. Dneva 13. in 14. jul. sta bila določena za pobiranje podpisov. Župan je v to ime dovolil burša-kom, da so si postavili svoje šotore na raznih obljudenih krajih mesta in pri teh šotorih so sedeli buršakerji v barvah ter na nesramen način nadle-govali pasante za podpise. Kdor je mimo prišel, napadli so ga narav-nost s presijo, da podpise, ne glede ali je to dotičnemu ljubo ali ne. Zakaj da gre. jih morda deset odstotkov ne ve, ker v Gradcu se stori bursaker-jern, ki so favoriti graškega občin-stva, kar le ti hočejo. Zavednih in iz prepričanja jih ni bilo dosti, podpiso-vali so pole, da se izognejo neprili-kam in buršovskim napadom.
4- Rektor in dekani v Gradcu kot nemškonacijonalni agitatorji. Od 1. 1896. zahtevajo Nemci, naj se uza-koni nemščina kot edini učni jezik v Nižji in Gornji Avstriji, na Solnogra-škem in Voraribergu, ali nobena Nem-cem še tako naklonjena vlada se ni upala zloglasno Lex Kolisko predložiti v sankcijo, ker ne more kršiti osnovnih državnih zakonov in dati slabega primera, naj tuđi drugi deželni zbori sklenejo podobne zakone, ki bi bili obrnjeni proti nemščini. Zdaj je pa »der deutsche Wehrausschuss« na Dunaju sklenil prirediti »ljudsko glasovanje« jn povsod se nabirajo podpisi, ki naj vlado prestrašijo. Graški listi (n. pr. Tagespost z dne 11. junija na 6. poli kot »Poslano«) prinašajo oklic na štajerske Nemce, ki na znani nelogični način vabi na boj proti »slavvische Eroberungsgeltiste«, ob-enem pa »fur das Erstlingsrehst« nem-škega jezika. Vendar za to se ne bi nikdo brigal in tuđi za to ne, kdo je na tem oklicu podpisan, ako ne bi tam nahajali oseb, ki so na prvo mesto postavile svoj uradni značaj kakor: Der Rektor der Universitat: dr. K. Sevffert, der Rektor der Technik, potem dekani posvetnih fakultet na vseučilišču in dekani na tehniki. Kakor se vidi, ne priznavajo gospodje nobenih ozirov na vlado in na veliko število nenemških dijakov, ki so prisiljeni v Gradcu studirati, so pa in bodo seveda vedno prvi proti kaki nenemški visoki Soli. Človek bi tuđi mislil, da se visoki akademični funk-cijonarji ne bodo poniževali na stopnjo predsedništva Sudmarke, Deutsche Jungmannschaft itd., ki se morajo oglašati v »Poslanem« kakega lista na 6. poli. Po takem se gospoda rek-torja in dekani lahko s svojimi zla-ttmi verižicami in s pedeli postavijo tuđi v slične šotore, v katerih se bodo podpisi nabirali! Zanimivo je, da so na oklicu pođpisani tuđi »Schrift-leitung vom »Grazer Volksblatt« in klerikalni državni poslanec Fr. Hagen-hofer, da pa manjka dekan bogoslovne fakultete. Čudno, da je ta edini znal razlikovati znanost in politiko ter varovati akademično dostojanstvo.
4: Iz cteželnesa odbora. Defini-tivnost se prizna deželnemu veteri-narju L Črnctu, prov. pisara, ofi-cijalu Ivan S o t e i š k u in dež. trav-niškemu mojstru Ludviku R u p c 1 i u. — Sekundarijem v dež, bolnici se imenuje dr. Fran M i n a f tec se mu
hkrati spregleda pofo] samskega stanu. — Josip L. Oolmtlcr se ime* nuje za suplenta na dež. kmet. Soli na Ormu. — Obljubljenega poletnega zasedanja dež. zbora najbrže ne bov ker v naučnem ministrstvu še nišo gotovi z oceno in presojo novega Sol-skega zakona! — Deželni odbor se bo pridružil peticiji prizadetih občin za izpremembo voznega re»da na že-lezniški progi Grosuplje-Kočevje. — Zgradba vodovoda TržišČe pri Mo-kronogu se odda tvrdki Rumpel za 6658 K. — Projektovana nova Je-leznobetonska mostova čez Kolpo pri Gašparcih in čez čabranko pri Za-nostku se zgradita le, čc se hrvatska deželna vlada zaveže prispevati polovico stroškov. — Novi betonski most pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru se na prošnjo centralne komisije za ohranitev spomenikov nekoliko zniža, da ne bo kvaril pokrajinske slike. — Odslej spreiemala bo dežela kot vadije in kavcije tuđi garancijska pisma deželne banke. — Za presvi-tanje z Rontgenovimi žarki v dež. bolnici se vpelje posebna taksa (pre-svitanje 6 kron. slikanje 10 kron). — Mlekarskim zadrugam se bo pristoj-bina za preiskovanje mleka v kme-tijsko - kemiškem preizkuševališču primerno znižala. — Dovolijo se sle-deče pcdpore: Rafaeiovi družbi 1600 kron (za prihodnje leto se bo spreje-la v proračun redna podpora 2000 kron), za popravo vnanje uršulinske sole v Ljubljani vnovič 1000 kron, Podpornemu društvu slov. visoko-šolcev v Gradcu 400 kron, za učiteljski tečaj za ročna dela v Kočevju 300 kron, za vajeniško razstavo v Postojni 100 kron, če ravnotoliko prispeva tuđi postojnska občina.
-1- Iz seje c. kr. deželnega šolske-ga 5veta dne 15. junija t. 1. Na ljudskih Šolah so bili imenovani: Gabri-jela Treo za učiteljico na Jeseni-cah; Rajko Mežan za naducitelja v Banjaloki: Leopold Marn za nad-učitelja in Ida P a p o 1 a za učiteljico v Grosupljem; Ana Hirschmann za učiteljico v Št. Lampertu: Stani-slav V r h q v e c za naducitelja in Emilija K a 1 i g e r za učiteljica v Logu: Andrej Vilfan za nadučitelja e\tra statum v Smartnem pod Smarno goro; Leopold Hladnik za nadučitelja v Zireh: Marija Zure za učiteljico v Zužemberku: Maks Koma n za nadučitelja in Marija Pod-I o g a r za učiteljico v Stranjah: Bo-židar R a Č i Č za učitelja v Toplicah-Zagorie; Leopoldina P o d o b n i k za učiteljico na Gorah nad Tdrijo; Karol C e r n j a č za nadučitelja v St. Vidu pri Zilcah. — Kraj Srebot-nik se prešola iz Bosljive Lake v Ku-želj. — Profesorju dr. P. Kozina na I. državni gimnaziji v Ljubljani se prizna II. petletnica. — Anton Jug, učitelj na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani se v službovanju stalno potrdi in dobi naslov profesor.
4- Iz dunajske dvorne knjižnice. Kustos-adjunkt dr. Ivan Prijatelj je bii imenovan za kustosa II. razreda.
— Afera pri nogometni te km i. V četrtek je bila, kakor je znano, nogometna tekma med zagrebšk ui -Gradjanskim športnim klubom« n ljubljansko »Ilirijo«. Pri tekrni je r -šio do prepirov, ki so imeli konč i to posledico, da so člani »Gradj: -skega športnega Kluba« zapus* li igrišče. Ne vemo, kaj je bii pravi p •-vod prepirov, tuđi ne vemo, na k ;-tero izmed prepirajočih se strank pada krivda, o tem pa se zavedamo, da so takšni dogodki — in naj so iih za-krivili  slovenski  ali  hrvatski  igralci
—  vsega obžalovanja vredni. To so dogodki, ki jih je treba z vso odloč-nostjo obsojati. Prav tako pa je treba obsojati način, ko poročajo o tem incidentu    nekateri    hrvatski    listi, pred vsem »Male Novine«. Gospoda, malo prevdamosti in trezne razsod-nosti bi bilo vendarle potrebno, pred-no ste napravili iz prepira, ki se je pojavil med dvetna, vsled igre raz-vnetima mladeniškima družbama in ki je za javnost docela brezpomem-ben, veliko državno in narodno afero. Saj že podrobnosti te afere jasno pričajo, da so obtožbe proti slovenskim igralcem naravnost gorostasno tendencijozno     pobarvane.    Kateri trezno misleč človek pa more ver-jeti na primer obtožbi, ki jo čitamo y »Malih Novinah«, da   so   slovenski igralci hoteli svoje hrvatske tovariše
— zastmpiti s crno kavo, oziroma da so ta svoj namen deloma že tuđi iz-vedli? To je nekaj tako gorostasne-ga, da se le-to more roditi samo v razgreti fantaziji kakšnega loletnega dečaka. Pri >Malih Novinah« pa so menda vendar zreli možje, ki bi lahko razločevali   plod   razgrete fantazije od take realnosti Zato absolutno ne moremo pojmiti uredništva    »Malih Novin«, da je dalo tako brez   pre-vdarka in brez razsodnosti v svojem listu takšnim budalostim, katerim se že na sto korakov vidi tendencijoz-nost in fanta&tičnost.     Prav tako |e tuđi s psovko »hrvatska svinja«, ki k> je baje v prepiru slišal eden   izmed članov     »Gradjanskega     šoortnega
khiba<. S takSnimf evidentnim! glu-postmi se dobri stvari pač ne koristi, marveč se samo po nepotrebnem razburja in bega nep^učeno in ne-razsodno javnost, ki kaj rada jemlje vse, kar se piše v listih, za čisto in suho zlato. Sicer pa, ali je sploh vredno, da bi se radi prepira dveh športnih moštev, ki sta šli obe v me-Jah dopustnosti nemara predaleč, razburjala po nepotrebnem vsa slovenska in hrvatska javnost Naše mnenje je, da ne! če so se športniki in nogometniki sprli med sabo, naj spor vravnajo lepo med sabo, puste pa naj pri miru s svojimi umestnimi ali neumestnimi spori in prepiri, za katere se živ krst ne briga, našo javnost, ki ima pač drugi nujnejši posel, kakor reševati vprašanje, kateri goal je bii pravilen in kateri ne.
—  Na potu okoli sveta. 1. aprila leta 1910. sta krenila iz Zofije (Bolji arsko) gdčna. Verka Daskalova in gosp. Petko D a s k a 1 o v,    diiak, novinar in humorist, da prepotujeta tekom osmih let vse zanimive kraje v Evropi, Aziji, Afriki,    Ameriki    in Avstraliji   ter se poučita o značajih in običajih raznih narodov.     Povod potovanju je bila nekn stava med gori imenovanima in  »Societe geogra-fika et propaganda Šport, Turisto in-ternacionale« za 250.000 fiankov. — Odšla sta iz Zofije z 2 m pol vinarja v žepu in 50 kg prtljage    na   hrbtu. Potni stroški so odvisni od prodaje razglednic. Cena jim je: Prostovoljni dar. — Ta potnika sta vceraj dospela v Ljubljano. Od tu odpotujeta peš v Gradec.
— Umrla je po dolgi in mučni bo-lezni gospa Fani Poka pl. Pokafalva, dolgoletna zvesta družica    g. Frana Poka pl. Pokafalva,    c. kr. poštnega kontrolorja v pokoju. Težko prizade-ti rodbini naše sožalje.
—  Tri stvari vpoštevajte, kadar-koli kupujete kako blago: da je dotično blago dobre kakovosti, da je po   primemi ceni in da je domaćega izvira. Vse te tri lastnosti ima Kofin-ska kavna primes: ona je glede kakovosti najbeljši kavni pridatek, ona je po ceni in ona je pristno    domaće blago, edino te vrste sploh. Slovenske gospodinje, ki so vse to že uvi-dele, kupujejo samo Kolinsko kavno primes, najbolj zadovoljne so z njo in je ne bodo nikoli več or>ustile.
Vera peSa. , . Iz Novega mesta se nam poroča: Da vera res peša to je pokazala tukajšnja Telova procesija. Pokazalo se je, da je vera začela pri klerikalan pešati. Menda se je to pot prvič zgodilo, da se procesije nišo udeležili znani ministrantje novomeški „feterainarji". Odkar jim je „Slovenski Narod" povedal, da se za stare doslu-žene vojake, sedaj v državni službi ne spodobi pri javnih procesijah igrati ministrante, jih je postalo vendar malo sram. Da se pa ne zamerijo na zgo-raj, so napravili mali bojni nacrt. Prišlo jih je namreč samo sedem v uniformi k procesiji, To pa je bilo premalo, kajti 4 morajo nositi nebo, 4 pa kot ministrantje nositi svece, toraj jih mora biti najmanj 8, teh pa je bilo samo 7. Ker s temi nišo mogli napraviti čudeža, so jih poslali domov, njih vloge pa so poverili dijakom. Pa še eno pTcsenečenje: to pot so mer.da prvič izostali ludi katoHški rokodelski pomočniki. Sploh je bila od klerikalne strani tako pičla udeležba, da so to svojčas največjo procesijo le nekatere najhujše tercijalke in par tercijalov resili popolnega poloma. Tuđi od državnih uradov so bili to pot videti le tišti, ki so bili v ta posel takorekoč komandiram. Tuđi prost se radi bolez-ni procesije ni udeležil, oziroma je ni vodil, ampak kanonik Virant. Pa ne, da bi mi bili krivi, da pri klerikalan vera peša.
Avtomobilna zveza Krško-No-vomesto. Vsled odredbe c. kr. pošt-nega ravnateljstva v Trstu se vozni red na tej Crti pričenSi z 16. junijem deloma spremeni. Poštni avtobus bo doslej odhajal iz Krškega ob 730 zjutraj ter ob 3*30 popoldne ter pri-hajal v Novomesto ob 10. uri dopol-dne in ob 5 45 popoldne. Odhod iz Novegamesta ob 1V30 dopoldne in 6 45 zvečer, prihod v Krško ob 145 popoldne in 915 zvečer. Avtomobilna zveza med Novomestom in BreŽicami (Grič) se s tem dnevom začasno opusti.
Lep zgled zavednosii so pokazali člani bivšega gasilnega društva v Kranjski Gori, ki je bilo vsled nečednih klerikalnih mahinacij razpu-Ščeno, ko so razđeliti v bratskem skladu nabrani denar 82 K 67 v med planinsko podružnico, in letoviSko društvo v Kranjski gori.
Cirkus Kmrm\ Kludskyf ki se muđi sedaj v Ljubljani ter je razpel svoj velikanski šotor na MikloSičevi c. po-leg justične palače, nudi obiskovalcem res izbran spoređ. Ođ svojega zadnjega bivanja v Ljubljani se je cirkus najmanj dtsetkratno poveČal ter si priđobil velike zanimivostL Konjski materijal je izbrano lep in mojstrsko izvežban, jahalci so zelo dobri in *ola g. Kluđskega Izbom«. Mnogo pozornosti vibutto itkročent cebre iiLPO*
ntji. Vdikanaki »Ion, kakrinegm smo imeli r#4ko priliko videti v Ljubljani, je zanimivost prve vrste. Vodstvo cirkusa se resnično trudi nuditi ob-činstvu kar največ in najbolj zanimt-vega. Četa Arabcev z indijski mi vel-blodi in skupine Arabcev, fzvrSene z veliko spretnostjo, so zanimivost prve vrste. V svojem zverinjaku ima Klud-sky poleg velikega števila levov in opic, med temi pavijan in mnadril, še dva bela medveda, kenguruje, rjave medvede, gnu, afriškega mrjasca in kot največjo redkost nilskega konja, orjaško žival na kratkih nogah, z ne-primerno veliko glavo, žival, ki je v zadnjem času nismo videli v Ljubljani. Krotilec Rudolf Kludskv s svojimi levi in tigri je največja atrakcija cirkusa- Manežo izpremene med odmorom v velikansko kletko, v katero spuste nato tolpo divjih zveri. Med njimi se giblje krotilec z občudovanja vredno drznostjo in hladnokrvnostjo ter sili divjo zver s svojo voljo voljo v skupine. V svojem zverinjaku ima podjetje tuđi levje in tigrove bastarde, lepe živali samice, po rasti in osnovni barvi levi, s temnimi črtami, kakor jih vidimo pri tigrih. Cirkus nudi obiskovalcem izbrane in v izvajanju po-polne točke. Predstave se vrše vsak dan ob 8 XU zvečer, v sredo je predstava tuđi ob 4. popoldne.
Korak od poti ali Pepca s sad-nega trga. Dunajska drama iz družbe v tr3h dejanjih in s predigro, katera se bode predvajala jutri v torek v kinematografu Ideal je pravi dunajski proizvod. Ne samo prizore obljudenih dunajskih čest, in dunajske znamenitosti, kaže nam ta film, marveč tuđi nekaj krasnih prizorov iz dunajske krasne okolice. Dejanje je jako gen-ljivo. Dar.es zadnji dan prekrasna veseloigra »§ 80. odstavek II.«
Izgubljene stvari v času od 9 do 18. junija 1913, ki so bile prijavljene pri polic. ravnateljstvu: 1 ročaj s pedalom od motor-kolesa. 1 telovnik iz modrega blaga. 1 srebrna ura s kratko verižico. 1 kos Crne svile, za damsko obleko.
Na dene stvari v času od 9. do 12. junija 1914, ki so dobe pri polic. ravnateljstvu: % obroček s ključi, naj-den dne 1. junija 1914 na kolodvoru v Medvodah. 1 vreča z 15 pari starih čevljev. 1 crna denarnica z 10 K 95 v. 1 dvokolesni voziček za prevažanje mleka. 1 pes srednje velikosti z znamko Št. 68 iz občine »Semič« 1 otročja pelerina, najdena dne 6. junija 1914. 1  20 kronski bankovec.
Društvena iraznanila.
III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani I. 1914. Jutri se vrši ob 8. zvečer seia   zveznega  predsedstva.
Bratje, udeležite se polnoštevilno in točno!
III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. Stanovanjski odsek ima danes, dne 15. junija ob J/49. zvečer sejo v zletni pisarni v Narodnem domu. Bratje! Čas hiti, zberite se polnoštevilno, da se začasno pripravimo na obsežno in odgovorno na-logo, ki jo nam bo izvršiti!
Veselica naprednega pcl'tičnega društva za kolizelski okraj se je vršila včeraj popoldne na vrtu Narod-nega doma. Sodelovali so: salonski orkester Sokola I. pod spretnim vodstvom br. Salmiča, pevski zbor, se-stavljen iz članov »Ljubljanskega Zvona«, ki je zapel par zelo lepih pesmi ter končno po pavilijonih naše vrle narodne dame in gospodične. Vse se je vrSilo v najlepšem redu, pre-skrbljeno je bilo za vse potrebe, na razpolago je bii lep srečolov, za ples je bila na razpolago arena, tuđi vreme se je popoldne popravilo — samo udeležba je bila nekoliko prepičla. Odbora političnega društva ne zadene nobena krivda, saj se je trudil kar najbolj, da veselica uspe.
Občni zbor „Okraj. učit. društva v Radovljlci" se vrši dne 18. junija 1914 v Lescah — v soli — ob 3. uri popoldne z običajnim dnevnim sporedom. H obilni udeležbi vabi — odbor.
Dogodili v Italiji.
Iz Milana poročajo: Ljudski shod, ki se je vrši! v petek, je končal krvavo. Na shodu je bilo do 30.000 oseb. Prišlo je do ponovnih spopadov. Nasto-piti so morali policisti in vojaki, ki so rabili orožje. En delavec je bii ustre-ljen, mnogo demonstrantov pa ranjenih. Tuđi več oficirjev in vojakov je bilo ranjenih. Tuđi v drugih mestih so se ponavljali nemiri. Ranjenih je bilo zelo mnogo oseb. Veliki nemiri so bili v Neapolju. Vlak, ki vozi v Palermo, se je morat ustaviti, ker so progo zabarikadirali z vozovi. Zelezniške vozove so obmetovali s kamenjem in so ranili več oseb. Tolpa je izruvala tračnice, polila železnftke vozove s petro-lejem ter jih raigila. V Foligoo sa so pOpolnoma razntiili kolodvor ter zaigili skladilča. VRonco pri Oenovi ao podmaiU Mtati« deitvd razore-
liti u'r z dinamitom. Kolodvor v Carrari so stavkujoči zažgali.
Dopisnik lista „Corrirre d* Italia* se je pripeljal z avtomobilom v Ra-venno. Ta poroča, da so zopet posku-sili z revoiucionarnimi ekscesi. Od petka ne pripeljo nič živil mesto. Mesto izgleda zelo žalostno, trgovine so za-prte. Po cestah se vidi le malo pasan-tov. V petek zjutraj je poskusilo kakih 2000 oseb vdreti v mesto. Voditelji gibanja so jih zadržali. Pred vratmi mesta so postavili manjše topove. General Agliardi je šel 11. t. m. zjutraj z več oficirji v Cervijo, deset kilome-trov daleč od Ravenne, da izvrši nekaj topografičnih preiskav. Ko so se vrnili, so jih uporniki ustavili ter jih smatrali za ujetnike. General Ciancio je oddelek kavalerije, da oprosti ujetnike. Na ukaz delavske zbornice je bii general nato izpuščen. V petek zvečer je umri policijski komisar di Flavio, ki ga je nekdo udaril s stek-lenico po glavi.
Razglašeno je bilo obsedno stanje.
V    pristanišču  je več vojnih   ladij   in mornarji patrulirajo po inestu.
V trgu Fusignano, ki šteje 5000 prebivalcev, so vdrli socialisti, republikanci in anarhisti v ondotne štiri cerkve ter jih oropali. Stole, klopi in spovednice so znosili na cesto ter napravili barikade. Svete podobe, mašne obleko in en križ so sežgali. Takoj potem, ko je bila proklamirana stavka, so se stavkujoči polastili orožja. Uporniki so vdrli v privatne hiše ter pobrali puške, revolverje in municijo. Meščani so se tako prestrašili, da se nišo mogli upirati. Neki posestnik se je peljal ćelo z avtomobilom v svojo vilo po svojo lovsko puško. Stavkujoči delavci so prisilili nekega najem-nika, da jim je prepustil svoj avto-mobil, ker so ga rabili v svoje agita-cijske svrhe. V trgu je bilo le par ka-rabinierjev, ki so bili pa popolnoma brez moči. Uporniki so izsilili tuđi žito. V Alfonsine, ki šteje 3000 prebivalcev, so zažgali cerkev, ki je popolnoma zgorela. Tuđi magistrat je deloma zgorel. V Voltani so porušili signale na železniški postaji. Na kolodvoru je bii en voz z 80 metrskimi stoti žita. Stavkujoči so se polastili žita ter ga porazdelili med seboj. Nato so vdrli v neko vilo, razrušili tam domačo kapelo, zažgali malo vilo nekega zdravnika in privatno kapelo grofa Manzonija. Tuđi tu so zahtevali, naj se jim izroče ključi od žitnega magacina, vendar pa ga jim nišo dali.
V  Sant Agati so zažgali mestno hišo.
V  Belarii so se odigrali enaki prizori. Neki most so deloma porušili. V Ban-gno   Cavallo   so   oropali   in   porušili monarhični  klub ter zažgali pohistvo.
V  Mezzano   so   uporniki  zažgali cerkve,  vdrli  potem v župnišče,   kjer so vse razbili.    Nato so prisilili župnika, da se je slekel, in so sežgali njegovo duhovniško obleko.    Med uporniki je bilo mnogo  žensk,   ki so bile oboro-žene z vilami.   Tuđi   tam   so   oropali monarhični klub ter zažgali   pohistvo, ravnotako železniška skladišča.   Lovce so prisilili,  da  so   jim   izročili   svoje puške.   V  Sinigaglia  so  se   odigrali grozni  dogodki.   Uporniki so sežgali cerkve, porušili vodovod,   zgradili barikade,   vdrli v magacine  za   žito   ter prodajali   žito   za  kar   najnižje  cene. Prišlo je do  spopadov   med   uporniki in karabinierji.    Pri  tem   je   bilo   več ranjencev. Ena oseba je bila usmrćena, mnogo pa ranjenih.    Pri  Dugenti  na progi Neapolj-Benevento so vrgli bombo proti vlaku. Dva pasažirja sta bila ranjena, en voz iz prvega in drugega razreda sta   bila  težko  poškodovana.
Kazne stvari.
*  Velika vročina. »Daiiy News« poroča iz Ne\v Yorka: V srednjeza-hodnih državah in v okolici velikih jezer    je    zavladala velika vročina. Več nego 50 oseb je že umrlo. Več sto oseb   je zbolelo in se nahajajo v bolnišnicah. V Detroit je umrlo pet-najst oseb na solnčarici. V Chicagu znaša vročina v senci 34 stopin]. V Chicagu je umrlo na solnčarici enajst oseb, v Pittsburgu dvanajst, v Newr Yorku pa Štiri.
*    Poštni    defravdant    Wilczek aretiran. Iz Draždan  poročalo:   Poštni uradnik Wilczek, ki je dne 17. maja v Krakovu defravdiral 192.000 kron, je bii aretiran.    Našli   so   pri njem le 2000 mark. Kakih 140.000 K so našli, kakor smo že poročali,  pri nekem njegovem tovarisu.   Wilczek trdi, da ima še ostalih 50.000 K neki njegov tovariš v Krakovu. Wilczek }e tri redne begal po Nemčiji in je na-vadno   prenočeval v spalnem vozu, ker se je bal, da bi ga v hotelu   ne spoznali.
*   Župnika ustrelitl.   Iz   Reggio Emilia poročajo: V San Bartholomfio se je odigrala krvava drama. Ondot-nj župnik, Josip Benassi, je hotel z nekim drugim duhovnikom in dvema mladima možema ogledati neko novo stavbo. Med potjo so trije oboroženi kmetje, ki so bratje, ustavili družbo in so hoteli govoriti z župnikom. Pri-šio i* do prepira. Kmetje so pretepli
133. Stev.
.SLOVENSKI NAROD% dne 15 junija iai4.
Stran 5.
župnika- Ta je potegnil revolver, utrelil najprei v zrak in nato proti napadalcem. Bratje so ga razorožili ter ga s tremi streli usmrtili. Morilcc sd prijelu
_           I     -^—^—~——      --    ■«■■   I                 Ml    !■        -»I ~~^^—
Telefonska in brzojavna poročila.
Vditve v Istri.
Trst, 15. junija. Pri ožji volitvi v okraju Poreč-Koper je zmagal itali-ansik klerikalec Peter Spadaro. V pulju je zmagal italijanski liberalec Corenich s 1484 glasovi proti socijal-nemu demokratu Lirussiju, ki je dobil 143S glasov.
Graški občinski svet.
Gradec, 15. junija. Danes ]e odložilo 17 občinskih svetnikov tne-šeanskega kluba mandate, vsled če-sar bo graški občinski svet razpu-ščen.
Tirolski deželni zbor.
Inomost, 15. junija. Tirolski de-zelni zbor je sprejel zakon o rekrut-nem kontingentu deželnih strelcev.
Zasledovanje Rusov v Galiciii.
Črnovice, 15. iunija. Med grotom Berchtoldom in Sazonovom se vrše pogajanja zaradi ustavitve preganja-nja Rusov v Galiciji. Na zahtevo zu-nanjega ministra je državno pravdni-štvo v Lvovu preklicalo ničnostno pritožbo proti razsodbi v lvovskem veleizdajniškem procesu. Tuđi ni iz-ključeno, da bo preiskava proti takozvanim sokrivcem bratov Gerovskij ustavljena.
Hrvatski sabor.
Zagreb« 15. junija. Hrvatski sabor je v svoji sobotni seji neizpre-menjeno sprejel   zakonsko prediogo
0  regulaciji učiteljskih plač v drugem branju.   Tretje branje se vrši danes. V sobotni   seji   se   je prebrala tuđi predloga   o   uradniškem   pokojnin-skem zakonu.
Ruski car v Konstanci. Konstanca, 15. junija. Včeraj zfutraj ob 8. se je pojavilo rusko bro-dovje na obzorju. Carju in njegovi rodbini se je peljala nasproti specijalna komisija romunskih državnikov in dvornih dostojanstvenikov, ki je carja na krovu njegove jahte »Standard« pozdravila. Ob 9. uri 40 minut dopoldne je prispelo brodovje na obalo, kjer je čakala vsa romunska kra-JjevsKa rodbina. Med grmenjem to- j rov je stopil car Nikolaj. ki ga sprem-iiaio vse štiri njegove hčerke, pre-srolonaslednik Aleksander in veliki knez Nikolajevič, na kopno. Car in i\ralj sta se prisrcno pozdravila ter dvakrat poljubila. Nato s:a se odpe-Ijali obe rodbini v katedralo, kjer se je služil tedeum. Spotoma se je dogo-dil za razmerje med obema državama značilen dogodek. Car se je usta-vil pred 5. polkom rdečih huzarjev ter ta polk posebno pohvalil. Kralj je dal ustaviti vozove ter pred celim polkom izdal povelje, da mora nositi polk odslej za večne čaše ime »Car Nikolaj II.« Po tedeumu se je vršil intimen deieuner. Ob 4. popoldne je bil za obe rodbini na carjevi jahti »Standard« pripravljen čaj. Ob 6. zvečer se je vršila velikanska voja-ška parada. Na čelu 30.000 mož je de-filral kralj pred ruskim carjem. Parado je gledala velikanska množica, ki je carja burno pozdravljala. Po-poldne je car sprejel romunskega ministrskega predsednika Bratiana in romunskega zunanjega ministra Potumbara, kralj pa je sprejel ru- j ^Kega zunanjega ministra Sazonova. Tuđi državniki so imeli dolge med-sebojne pogovore. Zvečer se je vršil slavnostni diner, v katerem je napi! kralj ruskemu carju. V svoji na-pitnici je naglašal čustva prijateljstva in udanosti napram visokemu gostu ter se spominjat nekdanjega vojnega   bratstva med romunsko in
1 usko vladarsko hišo ter izrektl upa-nje,   da bodo prisrčni odnošaji med obema    vladarskima hišama   postali pcdlaga,  da se zveza med Rusijo in Romunsko še boli utrdl.   Zahvalil se
e carju za njegove simpatije ter na-slašal mirovno vlogo, ki jo je igrala Romunska na Balkanu izrekajoč imanje, da bodo odnošaji z Rusijo mirno konsolidacijo Balkana še bolj pospešili. Odgovoril mu je nato car Nikolaj z napitnico.
Konstanca, 15. junija. Car Nikolaj je odgovoril silno prisrčno. Izjavil
e, da ga je pozdrav na romunskih tleh globoko ganii. 2e davno je želei obiskati deželo, s katero vežejo Ruse vezi globoke simpatije. Tej med-sebojni simpatiji obeh narodov odgo-varja tradicija in interes obeh držav. Slavil je kralja kot miritelja ter na-zdravil kralju, njegovi rodbini in ro-munski armadi.
Ruska duma.
Petrograd, 15. junija. Gosudar-stvena duma je sprejeia vojni in mornariški proračun z resolucijo, v kaieri poziva vlado, naj čim najpreie
izvede reorganizacijo ruske vojne mornarice, da bo imela Rusija čira najpreje enakovrstno vojno brodovje z đrugimi državami.
Dogodkl m Balkanu«
REVOLUCUA V ALBANUL
Vstaši napadli Drač. — U&pehi vstašev. — Konsternacija na Diuiaju.
Dunaj, 15. iunija. »Agenzia Ste-ani« poroča: Danes zlutra) ob 8. in 30 minut je dospela od italijanskega poslanika v Draču AHottlja brzojavka, ki pravi, da so vstaši proti 4. uri zjutra) napadi! Drač od treb strani. Proti 6. uri zjutraj }e padel v boju Iiolandski polkovnik Thomson. Mor-narji tujih vojnih (adi) se ome]u]e)o le na to, da branijo poslaništva In kne-žovo palačo. V prvem trenotku se |e zdelo, da je mesto izgubljeno, po-zneje se )e položaj nekoliko izboljšal in Je upati, da se bo posrečllo mesto resiti.
Dunaj, 15. jun. Italljjansko u radno poročilo o napadu na Drač \e du-najske politične kroge silno konster-niralo, zlasti ker so razšinale še dopoldne nekatere, z zunanjim ministr-stvotn v zvezi stojeće koresponden-ce in razni listi vest, da ie vstaja toliko, kakor končana. Sedajj prihajajo tuđi poročila, da vstaši nišo napadii samo Drača, marveč da so se vršili včeraj krvavi boii tuđi v notranjosti Albanije, Vstaši so zasedli Bradeš-leš. Pri Sazalize se ie vršil hud bo] z vladnimi četami, ki pa je ostai ne-odločen. Vstaši so poslali oblastim v Elbasanu ultimatum, v katerem so mesto pozvali, da najl se vda, sicer bodo v petek ob 11. dopoldne priko-rakali v mesto.
Dunaj, 15. junija. Iz Drača poro-čajo ob 3. popoldne, da je posadka v Draču močna 900 mož, ki jih je or-p;aniziral v zadnjem hipu polkovnik Thomson ter jih tuđi junaško vodil. Posrećilo se je s strojnimi puškami napad vsaj za trenotek ustaviti. V mestu je zavladala nepopisna panika. Prebivalstvo te bežalo na vojne lad-je. Knez se nahaja na čelu svoje ar-made.
Dunaj, 15. junija. »Neue freie Presse-c piše, da se je posrećilo prvi napad vstašev odbiti.
Rim, 15. iunija. V najkrajŠem času bo vpoklican en rezer\-ni letnik italijanske armade.
Drač, 15. junija. Po statistiki, ki so jo sestavili holandski častniki, zna^a število vstašev preko 6000 mož.
VOJNA    NTiVARNOST    MED   GR-ŠKO IN TURČIJO.
OdloSitev.
Dunaj, 15. junija. Kakor zatrjuje-jo tukajšnji dobro podučeni krogi, je grška vlada odločena v najkraišem ča?u deseci odločitev v svoiem konfliktu v Turčijo. Orški poslanik Gry-paris ie imel daljšo korferenco z zunanjim ministrom Berchtoldom.
Dunaj, 15. junija. Med tem, ko slikajo razmere v Mali Aziji kot iz-holjšane, poročajo iz Aten, da se pre-g^anjanje Grkov nadaljuje.
London, 15. junija. Iz Smirnc poročajo, da ie prišlo pri otoku Kir - do spopada   med neko grško in tu sko vojno ladjo. Izid hoja ni znan. Turske vojne priprave.
Carigrad, 15. junija. Turska vlada je poklicala pod orožje rezer iste oziroma rekrute letnikov 1S87 do 1893.
Srbska skupščina.
Beigrad, 15. junija. Opozicija je sklenila vstrajati pri pasivni obstruk-ciji. V političnih krogih pričakujejo zato prihodnji teden razpust skup-ščine.
Današnji list obsega 6 stran5.
Izdaiatef] in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drŽ. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskame«.
Na zdravje! bralcev ponavljamo: pristni dobite obe preizkušeni reelni sredstvi: Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z oblastveno naravno besedno   znam-
ko »Elsa - fluid« in prebavo pospešu-ioče želodčno   sredstvo   Fellerieve
odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno varnostno besedno znam-ko »Elsa kroglice«, ako svoje naro-čilo naslovite tako - le: Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Ti iz prirodnih zdravil-nih rastlin napravljeni izvFstni do-mači sredstvi sta tuđi ceno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici Fellerjevega blagodišeče-ga rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse kraje 5 kron, med-tem ko stane 1 zavitek s 6 stekleni-cami Fellerjevih pristnih rabarbar-skih kroglic z znamko »Elsa kroglice« franko na Vašo pošto za 4 K.
Zit«* e«n* v Budimpaiti.
Dne 15. junija 1914. T • r n 1 u.
PSenica ttt oktober 1914    .   za 50 kg 13*06
R2 za   okt. 1914   ....    za 50 kg   9-41
Oves za oktober 1914    •   .   za 50 kg   7 86
Koruza za julij  1914      .    .    za fiO kg    7-61
Kor uza za avgust 10U .   .   za 50 kg   774
Meteorolo$!čno porottto.
Vitina nad morjem 3M*2                 Sreduji iračni tlak 736 mi«
I   č»s  ! Stanje ]  £^1
1 g-S!i Vetl0Vi Neb0
13. 2.pop.! 7321     200 ! sr. jzah Idcl. oblaC. t,    9. zv,   732 7      14-7   sr. jvzh. !de!. jasno
14    7. 2j. ' 7327     148 ;  sr. jug | oblačno
„    2. pop.   733 2        14-2 I         „         |       de2 „    9.zv.   7340      134 t brezvetr. del jasno
15.   7. zj.    735-4 !    131   brezvetr.    oblačno
Srednja temperatura sobote 158°, norm. 17-5* nedelje 14-4°, norm. 17-6°. Padavina v 24 urah 2-4 mm in 6*9  mm.
Potrti globoke žalosti nazna-njamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga ozir. mati, svakinja in stara mati, prebla-gorodna gosra
Franja Peka pl. Pttlia
roj. Elsenzopf
danes ob 7. zvečer po z velikim potrpljenjem prestanih bolečinah in večkratnem sprejemu tolafti sv. vere mirno preminila.
Truplo ljubljene pokojnice bo v torek, 16 t. m ob 51 2 uri pop. v hiši žalosti, GtedaliŠka ulica št. 2, slovesno blagoslovljeno in prepe-Ijano na pokopališče k Sv. Krištofu, kierbo položeno k večnemu počitku.
Sv. posmrtne ma5e se bodo služile v fami cerkvi Marijinega Oznanjenja.                                2237
V LJUBLJANI,  14. junija 1914.
Fran Poka pl. Pokafalva, c. kr. poštni kontrolo- v p., soprog Virgilij Poka ol. Pokafalva. c in kr. stotnik, Franja Poka pl. Pokafalva, c. in kr. morna-riška strokovr.a učiteljica, otroka Marija Foka pl. Pokafalva roj. Kranss, ^neha. lleda in Valtcr Poka pl. Poka-ralrt, vnuka
Prvi krenjeki   pogrebni   zavod  Fr.   Doberlet.
Zahvala.     I
Za prijazne dokaze iskrenega so-čutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga in dobrega očeta ozir. brata, svaka in strica, gospoda
Antona Arko
učitelja na 11. mest. Ijnd. soli na Grabu a
nam se ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti zato naj sprejmejo srčno hvalo tem potom.
Osobito smo dolžni se zahvaliti častiti duhovščini, tovarišem in znancem rajnkega in gospodom pevcem za v dno srca segajoče žalostinkc.
LJUBUANA, 13. junija 1914.
lahM**i mUU.
HP^        Ccna: *2 ste-    ^WH W     kUntea K T20, ' 1 stekle- ^ ntca (zadosča mtscce)  K St—.
Po današnjem Jjd          ^M
Stanju znanosti je V*7____lB
f dokazano najbolj-r=:¥'        t3H S* sredstvo yr n^goA           JC^
L hiW(i» uhi n*. A\V>H
unukmebi milo s InnjitkOD i
I   Bergmaua & Ki., Dečin na UW
I  je vedno boli priljubljeno in razširjeno
I   spričo svojega primanega učinka proti
I  pegam  m njega  dokazane neprekos-
I   ljivosti za racionalno gojenje pol ti in
I   lepote.   Na   tisoče   rriznalnih   pišem.
I   Mnogo odlikovan). Pozor pri nakupu.
I   Pazite iar^f 8 na označilo »s  kon-
I  jičkom« in na polno firmo! Po 80 h
I   y lekarnah,  drogerijah  in  parfumeri-jah   itd.   Istotako   je   Bergmannova
I   lilijska krema »Manera« (70 h lonček)
I   čudovita   za   ohranitev   nežnih damskih rok.                  954
Kavarna^^
vso noć       _^^^-^^^f ^^^rsorijanska ulica št. 6.
yW           Sidro-         ^^^
Y   Syrup. SarsapariHae y£
čistilo fcrvT.  SteV?«nira K 3.63 :n 7.50.     1
K Sidro- Liniment. cc0^ ^
Nadomestllo za 8idro-Pain-ExpelIer
fiolbtina oUJJuIOĆe maziio za prehIs.jeoje. .           riumutizem, trganje po udih, itd.      J
Sidro - žvepleno - mazilo.
^clc olajsajodepnlišaju.solnemteku.itL LončeU K t.-         ' Vf l;-
Dobi se skoro v vsaki apoteki tli pa
direktno v                          i
L   Dr. Ricnter-jevi apoteki,.pri zlatem M
Pv              !evu-', Praga 1,              J*g
Fg^         Elizabethstrasse 5.      ^&S
Fr. P. Zajec
isprazan optik,
zalagatelj c. kr. armade, vojne mor-nsricei domobranesv štđ-     123
L]nbl)aiia, Stari trg št 9.
Očala in ŠČipalniki po strokovnjaŠkih in zdravniŠkih predpisih. — Z elektr obratom   moderno   urejena   delavnica
mm" Najnovejši cenik brezplačnol "M
SI II IIlij Je znamka za LHUlFIsuDtiim!
Dr. pl. Trnk6czyia Sladni čaj je pra-izvir vseh sladnih izdelkov in da kri, moC iđravje. Za dojenfcke je Sladin kot redilno sredstvo varah otrok. Za vsa-kega bolniki, za slabokrvne, nervozne, slabotne, rekonvalescente kot zajtik, (užina zauživan, je Sladin izvlr zdravja. Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, redi Ini zdnvilni zajtrk. Poraba Sladina prihrani t gospodinjsUa 5C° 0 na denarju,2 3 na mleku, polovico na slad-korju. Vse te koristi potrjujejo vsak-danja zopetna naročila. ' 4 kg za 60 vin se dobi tuđi pri trgovcih. Po pošti 5 zavojev 4 krone franko.
Glavne zaloge so ▼ lekarnah Trnkoczv:
na Imiti.   Jmfstidtantnm 25t IMMtTpMi 4.   StUrtrancr-    I
itm« in. v Gn4n.  Sacbtma 4. t Tnhi, drogist JI CatiR,    I
St. G«t. di Gurmcii 703.  t tkartri, feudi L  tnovic   t Ca!ju.    1
Hrtnir. tmm, t  Cttovnt.  Haner. Uunar. »  Kviton, Rkis.    I
Uomr. t UAml Mam TnMm mm i+tto. — Žena   I
lastnika te lekame je ngojil* arojih s »dravih otrok   ■
11 Sladtnom. N« stotine mater je  poslušalo ta svet   I
in mnofee so reiile s «l»dnim čajem ivoje dojeečke    I
Učinek »Udnesia   Smj* ob stoji v tem, ker »iad se    I
a« ige ia y*led tefs v*ebuje trn prehrano potrebno   ■
subcunoo, to je Dbitaao.               668   I
EolMarlU  1845 KoldMrlll Klobočevioaste prevleke
na sedlih •41a* zabran i jo trga* nje in svetlikanje obleke. Udobai in hladto sedenje! Prospekt p*» Sije A, 0*T9%m, tapotnlk, ifV*-If&na, SaleaMrgova ulica t>
=     Kratak     =====
Slasovlr ali planino
se radi preselitve          2335
zelo ceno proda-
Rdđeekeifa cesta šL 2, L naiUtr.
H% \^        na Savi pri Jesenicab,
« g^ ^^ nasproti velike tovar-I m li trsovinn ln 9BStllnn NhHA lastnik Oton Homan m^wm     v Hadovljicl.
Les ni   trgovec   v   večjem    kraju    Da Kranjskem 1ŠČ8
veščo slovenskega in nemšlrega jezika.
Ponudbe s sliko  pod „KnJfgOVO«
dinja11 do 20. t. m. na upr. »SI. Nar.«
Proda se
malo posetfuo
z novo zidano hišo, davka prosto, obsega 4 sobe, 2 kleti, kuhinjo in 2 vrta. Posestvo z njivami vred meri 2 orala.                   2336
Natančna pojasnila  daje  lastnik Jakob ^fjrpiMj p. PcdroftCica, Koroiko,       a
za   veliko  letovlčče se sprejme tako].
Naslov   pove   upravništvo   »Slov. Naroda«.                                             2329
Knjigovodkinja
popolnoma samostojna tnoč; zmožna bilance, se iftče za čimprejšnji na stop. Hrvatskega jezika vešče imajo prednost.
Ponudbe s točno   navedbo   plače, vstopa in   s prepisi   izpričeval   naj   se
pošiiejo na Podravina paromlin d. d. Glurgjevac, Hrvatska.    2273
Radi smrti lastnika          2284
se proda dotiro vpeljana civilna, vojaika,
krojaska trgovina
z vsem pripadajočim inventarjem, za-logo in eventualno z terjatvami, na zelo prometnem mestu v Zagrebu. Točne informacije daje tvrdka Eliaš in Lah, Marovska ni. 24.
Proda se iz proste roke
visokoprillitna hiia
s trgovino z vinom na drobno in debelo, ter primerna klet, lep vrt in še 6. let prosta davka. — Boina dolina 218 pri Ljubljani.                      2293
Prve vrste
jako zmožna Dunajska veletrgovina z vinom
lit*  za   Štajersko,  Koroško   in   Kranjsko
spretnega, pri gostilničarskih, hotelirskih in
vinotržnih odjemalcih dobro uvedenega
potnika ali zastopiika.
Ponudbe z navedbo d ose danjega pošlo« vanja z referencami in zahtevo plače pod: „Bs««nuter Postoa TSOtct na anonCno ekspedicijo M. Dukes Nachf. d. d. Dunaj I/l.
W*~    modni sa (on
Svane Sctliller, So. S>etra cesta 89
priporoča veliko   isbero izgotovljenih dunajskih
damskih in dekliskih sfamnikoa
praznih obUk in nakita.
Stran "«.-;■££
.SLOVENSKI NAROD* dne 15. junija 1914.
AUU«    SlCV«
—   -    ^ f.
Hizke cne!
Iipjft li wtftlti iiiii, mit fclife, pffiie i. ft. pri
Zahtevajte vzorce!

StiHna rta 4
Vsorec   k^varovan«

■ ■         ■ zlatorumen, trčan, zajam-
flflflM čeno čist> v deiicah s ■III III I ^'/2 kg vsebine, razpo-I Hl II11       ^ilja po   K 8-50
■ ■■Uli   CeljclarstTO "irska
^^           Bistrica.
Sprejrae se takoj za većjo tovamo
kontoristinja
prva moč, zahtevase popolno zmo2nost knjigovodstva, korescondence, stenograf ije, strojepisja. — Reflektantinje naj pošljejo pDnudbe z navedbo referenc, zahteve plače v nemškera in slovenskem jeziku ter izpri-Čevalo trg. tečaja in sliko do 2C. junija na upravn. »Slov. Naroda«.                         2321
iiiiiii
kot vodja v trg. z meš. blag. se sprejme v službo na Stajerskem. Zahteva se I.ma reference in popolna samostojnost v manufakturi, špeceriji, železnini usnju, steklu, poredanu in drobnjarijah. Ponudnik moia biti vsaj 24   let star.   Naslov  pove   upr. »S!ov. Nar.« i
Kupim vloma in ognja varao srednje i veliko, Še malo rabljeno
želei blagajno
fUTeptlielMiereo),
Ponudbe z navedbo velikosti in I zadnje cene pod štfro „A. B. C. 4t. 100", poste restante Begunie pri LescalL                                          2330
Sprelmem
JiOntorijto
železmnarfa, obeh deželaih jezikov
zmožnega.                                       2321
Ponudbe v katerih je navesti do-sedanjno službovanje, dan mogoČega vstopa  in plačilni 7ahtevelc, so vposlati
na: Peter Majđič, Celje.
|       oOO    kron
i    Van riačam. ako  moj   uničevalec   korenin l(Ria
i    balsam"    Vajh   kurjih    očes,    brad»ic,
I     otiščance« v 3 dneti ne   odstrani brez   bolečin
I     Ccna   lonč-.j  z garar.cijsk m   pismom   K 1—,   3
i     lončki K 2 50. Na stot ne zahvalnih m prizn. pišem. |                Remenf, Kaschau (Kassa)        2185
f            I.   Postfach    12 736    (Ogrsko).
^DRUŽBA  ,,P«  WERNIG"   BOROVLJE,   KOBOSKO.1
| LOVSKE PUŠKE-STRELJIVO. POPRAVILA. REVOL-VERJI. ITD. ITD. :s    CENIK 1914.    :t !
PETROVE  KAPLJICE
Preizkušen in uvršten lek proti akutnim in kroničnim bolesnim ielodca, črev, {eter. ledio in vraniće. Petrove kapljice so sestavljene iz zeliščnih sokov, ki blagotvorno delujejo na pre-bavila Vsakemu poma^ajo proti slabi prebavi. bolečinam, kroniČ-nemu kataru želodca in črev. Umirujejo živce in krepe ves organ i ^em, Petrove kapljice so zakonito zavarovane in se raznošiljajo na vse strani sveta. Steklenica stane 50 vin., 12 stekl. 5 K, 24 stekl. 10 K.
Dobiva se v  lekarni pri  SV,  Petf»U
FR. SULLER, Zagreb, Vlaška nUca St. 91
,          _^_                                   kakor tuda v vseh drugih  lekarnah.                      1659 U. i» Fe»T«.                                                                                           _____________________
Lepa prilika!                Lepa prilika!
Lepn enonodstropno hiša
s popolno iiostilniSko koncesijo, žganjetocem in tob. trafiko v lepem krain Za- Pol|cane, 10 minut od ko odvora j. žel, blizu fame cerkve, se zaradi družinskih razmer po ceni proda« Zraven ie veliko gospodarsko poslopje s hlevi in kegljiŠčem, krito z eteTnitom in velik vrt za zelenjavo, 5 minut od-daljeno je vinograd v lepi legi, klet in viničariia, njive, gozdič in sadonosnik, skupno 6 oralov. Letni vinski pridelek 40—60 hl. Promet gostilae 10—11.000 kron. — Na prostoru je lep trd kamen in se lahko odpre kamnUom. Vsa po-slopja so v dobrem stanu in pripravna za v^ako obrt, posebno za mesarijo ali stavbenika.                                                                                                                2334
Cena in drugo se izve pri gostilničarjn it. 27. Zf. PolJcaaOi Sta|.
[\SANATOR1UM • EMONA /
^i ZA NOTRANJE UM KIRURG [CNE -BOL ElZNi. i lg/LT ^ JBLiJANA KOMEN6KEGA ULJCA k \
I/ seh-zijwnk PRn^Rij D^-FR DERGANC \
TOVARNA ZAMAŠKOV
JELAĆIM&K3   ' UUBLJANA    "
NAJSOLIDNEJŠAihNAJCENEJŠA
POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT.
DIREKTNI UVOZ PROBKOVINE
izSPANIJE in PORTUGALSKE.
ZAHTEVA JTEVZ0RCE1

zosplcsno pritjubijeni ker so nedosejni v teku in trpcšncfti.
Jjlagovclite si tih A ogledati ali^ahte* j/M vejte cenik.        JM
Karei Camernik & Ko.
Špecijcuna trgovina s kotesit ov* Icmobiii, motorji m jeosam. dtii Ji{ehan'čna ddavmca in garava
JLjubljana
Dunajska  cesto Št- 9—12.
I  Zaradi bolezni se da v Ljubljani
insii v isu
jtakoi ali za avgust
Pismena   vpraŠanja   na Tm Slttar,
O6ssot   depotf   Sp. Siska« Za od
govor je priložiti  znamko.                2314
Proda  se
gostilna
z gospodarskim poslopjem, stavbene parcele, travniki, njive v Lmbljani bllzn Đolenf-skega kolodvora In gordi na Golovcn.
Poizvedbe  pri   upavnri^tvu »Slov. Naroda«.                                              702
Trgovec
išče mesto potnika, skladiščnika,  vodja  kuke f filialke, vstopi tuđi kot tihi  družabnik kakega  1 podjetja.   Kavcija na   razpolago.   V ponudbi je navesti   pogoje.    Prosi  se pismeno  obrniti   na na  upr.   „Slov.   Naroda*  pod  „1887 2322".
Trsiinelrii
za   trgovino  z mešanim  blagom  obeh. deželnih   jezikov  zmožnega   sprefme
Oton Homasi v Rađovljici.
Izvrsten dalmatince
OpolO   moćan, liter   K   —"88,   rdeči samotok liter K — 92. beli samotok
najfinejši liter K  1-—.        2168
Naročite z dopisnico vse vrste a liter z dostavo in steklenicami K 3J—. M. Zerjavf Ljnbliana, 8trell£ka ulica 32.
LJUBLJANA, Kongresni trg st. 5.        1
Zaradi velik« zaloge blaga prođajaio se                    I
pričeta in  gotova ročna delal
===    kakor tuđi jute, kongres in file blago    ===== ■ SSfST'        po  tvorniških   cenah.        "V6          I
Postrežb« točna in solidna.                                                          Dotnača tvrdka.   H
Modni salon
_ Stuchly-}!taschke
^_^P   PriporoČa   ceni.   damam    tu   in   na   dezeli   vseh VTSt   ^__^iP
naflioelie in nafmodernejše
damske in otroske slamnike kakor tudi športne čepiće
po znano niskih cenah.
Zalni klobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno izvršuiejo«        203       Cene brez konkurence !
St.  11118.                                                                                                                2295
Razpis ustanove za uboge vdove.
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije je pri mestnem magistratu razdeliti 400 K
med pet ubogih ljubljanskih vdov
(to je vdov, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico-)
Nekolekovane prošnje v katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene in rodbinske razmere (dohodke, bolezen, število nepreskrbljenih otrok itd.) je vlagati
do vštetega 11. julija 1914
na vlotaom zapisniku mestnega magistrata.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 9. junija 1914.
Jadranska banka filijalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
r.  ZlraluMi »cu i Amerlko.  =                      DelnUka glavnica K 8,000.000-                      Vakulla w Amerike ta afeNdttlvL
Kopale In prodaja Tredmostae papili«
(rente, zastavna pisma, delmlce, treeke
Itd.) — Vatate 1b devize. — ProamtM
■            k nem ireoaalea. ==^
Sprefoama vloge aa taranUne klttlce tor aa Uro la tekecl racu.   ™
Obres^ovaaje od dne viožitve do dne dviga.
laatai isvak plate Dsaka li »vftfefs.
Bikosptlrai menice, devlse in fakture, j — lavarOTaaJe vredn. paptrfev proti | kvnl lxfmnL — Revizija irebanja | sreik breiplatao. — Bemfeoura-kredltL | ===== Bormi maroeila. — lakaao. == \