— Pofttnlna plačana \ gotovini. Leto XXII., št« 22 Ljubljana, sreda 28. januaija 1942- Cena cent. 70 j prav mat vo; ojuDijana, Pucamjera ulica 6 — Telefon ŠL S1-2Z, 31-25 SI-24 jiseratm oddeleK: Ljubljana. Pucdnl-jeva uUca 5 — Telefon 31-25, 51-26 Podružnica Novo mesto: iguDijansJts cesta 42 ti.ačuoi pn post ftek zavodu: Ljub ijana 17 741» u,t*L~iijc.NO iAalufSJ VU ca oglase iz t^r Italije in inozemstva trna l'nione PubhHritš Italiana S. A« %filano Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L 12.— sa Inozemstvo pa L 22.80 Uredništvo: Ljubljana Puccimjeva uUca Štev. & telefon 31-22. 31-23 31-24 Rokopisi se oe vračajc CONCESSlONARlA ESCLUSIVA per la pubbliclta dl provenlenza italiana ed estera- Unlone Pnhhllcita Italiana S. Wilano Usiešii letalski napadi v Afriki Razpršene umikajoče se angleške kolone — Dve angleški krlžarki modno poškodovani Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 27. januarja naslednje 604. vojno poročalo: V Cirenaiki n, bilo včeraj po ostrih borbah zadnjih dni nobenih važnejših akcij. Sovražnik se še nadalje umika. Izboljšane vremenske razmere so letalstvu dopustile močnejše delovanje. Z najboljšim uspehom je obstreljevalo s strojnicami in razpršilo kolone na umiku in zbirališča. Eno letalo tipa Curtiss je bilo uničeno. Severnozapadno od Bengazija so naSa torpedna letala v ponovnih valih napadla angleško pomorsko eskadro navzlic siloviti ognjeni reakciji. Neko križarko, ki so jo zadeli trije torpedi, je smatrati za potopljeno; neko drugo, ki je bila prav tako zadeta, je bilo videti, kako se je močno nagnila. Vsa letala, med njimi nekatera poškodovana, so se vrnila na oporišče. Nemška letala, ki so napadla neko drugo sovražno pomorsko formacijo, ki so jo zagledala 25. t. m. v tobruških vodah, so zadela z bombami velikega kalibra neko križarko. Letalska ofenziva na Malto se je nadaljevala. Ponovno so b la bombardirana letališča in vzletišča, pri čemer je bilo ntr-kaj letal zažganih na tleh. V zraku nad otoko mje sovražnik izgubil 9 Hnrricanov, bi so jih v borbah sestrelili nemški lovci. Preteklo noč je sovražnik izvršil letalski napad na letališče v Cataniji. Nekaj bomb. ki jih je odvrgel, je povzročilo le maJopomembno škodo; bilo je nekaj ranjencev. • Rim, 27. jan. s. Torpedna letala, ki so sodelovala pri napadu, objavljenem v današnjem vojnem poročilu, proti sovražni eskadri v srednjem Sredozemlju, so vodili tile poveljniki posadk: pilot kap'tan Pegna Oscar. pilot kapitan Marin! Giullo In podporočn ki Sirani Aligi, Pulcetti AI- fredo, Teta Giovanni in Balcarotto Gru-seppe. Razočaranje v Angliji Berlin, 27. jan. s. Nemški tisk živahno komentira pomen bitke v zapadni C renaiki, ki se je razvila pod genijalnim italijanskim in nemškim vodstvom. iVolkischer Be-obachter« poudarja, da sta sposobnost in elan osnih sil tem večji, ker se je Churchill še pred kratkim širokoustno bahal z raznimi zatrdili. Med drugim je angleški min predsednik 28. novembra, deset dni po pri-četku angleške ofenzive, izjavil, da je b-1 četam generala Rommla prizalet poslednji udarec. Ponovna zasedba Agedabije, pravi narodno-social.stično glasilo, pa samo še enkrat dokazuje, kako malo je verjeti besedam predsednika angleške vlade, ker je že v njegovi navadi, da prodaja medvedjo kožo, še preden je medvel ubit. Angleška javnost je presenečena ali prav za prav konsternirana spričo vesti, da so se sile v Afriki spet dvignile. Angleški tisk ni znal najti nikak argument, s katerim bi lahko vsaj deloma om-lil dobljeni udarec. Izmed vseh je še najjasnejša »Nevv York Herald Tribune«, po kateri je vest, da se je general Rommel obrnil proti svojim zasledovalcem v Libiji, povzročila pravi šok. Preobrat pri Agedabiji, beleži »Z\volf-uhrblatt«, ki so ga izzvale osne sile, je presenetil te dni ves svet. Sovražna propagan. da se je zadnje tedne razpihnila in je trlila. da so operacije v Libiji prišie v odločilno fazo in da je s tem nastopila tudi odločilna faza vojne v Sredozemlju. Sedaj je tej propagandi zmanjkalo tal. S fanfarami napovedani britanski triumfalnj pohod proti Tripolisu, se je spremenil v poraz angleške vojske, ki se sedaj umika s sovražnikom neposredno za hrbtom. Vsekakor je selaj izostala še ena iluzija. Edina realnost na vsej britanski jluzionistični stvari so nešteti tanki, ki so jih Angleži pustili na bojišču, . in vojaki, ki so padli ali pa so bili ujeti i od osnih sil. volno 2SS.09O ton sovražnikovega ladjevja potopljenega ob ameriški obali — Naraščajo« plen v Cirenaiki Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodu so prizadele nemške čete v neprestanih hudih bojih sovražniku vnovič hude izgube ljudi in vojnih potrebščin. Letala so podpirala te boje kljub slabemu vremenu. Nadaljevalo se je obstreljevanje vojaško važnih ciljev v Petrogradu. Kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, so potopile nemške podmornice ob severnoameriški in kanadski obali v nadaljevanju svojih napadov na sovražnikovo plovbo v tamošnjih vodah nadaljnjih 12 trgovskih ladij s skupno 103.000 br. reg. tonami, med njimi 6 velikih petrolejskih ladij. Pri teh napadih je bila posebno uspešna podmornica korvetnega kapitana Zappa. Po svojem prvem nastopu, javljenem 24. januarja, ob zapadnem robu Atlantskega oceana so naše podmornice potopile doslej 80 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 228.000 br. reg. tonami. Bojna letala, ki so bila v oboroženi lz-vldniškl službi, so napadla vojaške naprave na škotski vzhodni obali in v južnozapadnl Angliji. V severni Afriki se je plen nemško-italijanskih čet povečal v bojih od 21. do 25. januarja na 283 oklopnih vozil, 127 topov in 563 motornih voz. Razen tega so bile zaplenjene mnogoštevilne druge vojne potrebščine. Enote vojske so sestrelile ali pa uničile na tleh 28, enote letalskega orožja pa 12 angleških letal. V vedah ob Malti so zadela nemška bojna letala z bombami anglešk? rušrIec. Večja trgovska ladja je bila težko zadeta. Letalski napadi na letalska in pomorska oporišča na otoku Malti so se nadaljevali podnevi in ponoči.. Anglešk5 bombniki so metali v poslednji noči rušilne in zaži-galne bomb« na nekatere kraje v sever-no7apadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo izgube, mrtve in ranjene. Posamezna sovražnikova letala so prodrla v širšo okolico nemškega glavnega mesta. Triie izmpd napadajočih bombnkov so bili sestreljeni. Kakor ie b>lo javljeno v vojnem poroči'') od novemhra je napadla npmška podrrornira pod vodstvom kapitana-po-ro^nika harona v. Tisenhausna pred Solunom an"!pško bomo ladjo fn jo mnCnn poškodovala s torpedom Kakor se je moglo mTPem ueotovit' gre za bojno la<»-jo vPv.rhsm«. k; se je po treh torpednln zadetkih potopila. S finskega bojišča Helsinki, 27. jan. s Na fronti ob Svl-ru je finsko topništvo s sistematskim obstreljevanjem razdeialo vrsto manjših utrdb, topniških oostojank, brzostrelnih topov in strojniških gnezd Tudi večji napad sovražnih sil je bil odbit in je imel sovražnik pri tem hude izgube. Finsko !eta'?tvo 'e izvedlo nekaj uspelih nanadov Predvsem so bombniki napadli RukajSrvi kj*r je prlSlo do letalskega spopnda v katerem so zmagala fin. ska 'etala kPub sovražni premoči. Štirje ruski lovci ln en lažji bombnik so bili sestreljeni. Tudi na fronti pri Aunusu so se nadaljevali finski letalski napadi na sovražne avtomobilske in druge kolone, ki so jih finska letala bombardirala in obstreljevala s strojnicami. Sovražni oddelki, ki so se pojavili na zaledenelih jezerih, so bili razpršeni. V vzhodni Kareliji so finska letala v nizkih poletih napadla sovjetska taborišča in zažgala vrsto lesenih lop. Končno so finski bombniki bombardirali tudi železniško progo proti Murmansku. Helsinki, 27 jan. d Na finskem bojišču vlada skoraj popolna tišina. Ker so bile v zadnjih dneh zabeležene temperature pri —50 stopenj pod ničlo, je jasno, da se morajo vse vojaške operacije omejevati zgolj na najpotrebnejše delovanje izvidnlšklh edinic. V finski prestolnici je bila najnižja tem_ peratura zabeležena v nedeljo, ko je kazal toplomer 36 stopenj pod ničlo. To je tudi rekord mraza, ki je bil v Helsinkih zabeležen v zadnjih 50 letih. Finski predsednik Rity o vojnih operacijah Helsinki, 27. jan u. Ob zaključku parlamentarnega zasedanja je imel včeraj predsednik republike Ritzy govor, v katerem je obeležil glavne smernice finske politike in finskih vojnih naporov v 1. 1941. V letu, ki je pravkar poteklo, je predsednik izjavil, smo odpravili vse krivice, ki so nam bile vsiljene z moskovskim mirom in smo si izvojevali pokrajine, ki so nam bile odvzete. Vojne operacije so bile pre-nešene preko naših političnih mej iz leta 1939. in so bila sovražniku odvzeta oporišča. s katerih bi nas lahko napadel. Pred. sednik je govoril tudi o finskih izgubah v drugi vojni proti Sovjetski zvezi in :e zatrdil, da so bile mnogo manjše, kakor je zatrjeval sovražni tisk. Posebno pri operacijah v pozni jeseni in pozimi so bile izgube finskih sil relativno majhne. V decembru so znašale le 13% izgub v mesecu juliju in malo več kakor 11% izgub v mesecu avgustu. Nemške dobave živil Finski Helsinki, 27. jan. u. Iz Berlina se je vrnil v Helsinki finski minister Rangel'. Te dni je z zastopniki nemške vlade podpisal sporazum o dobavah živil Finski. Izjavil je, da je Nemčija zagotovila Finski kritje vseh potreb žita do nove žetve. Razprodana knjiga Milan. 27. jan. s. »Popilo d' ltalia« objavlja: Obe izdaji knjige »Govorim z Brunom« s skupno 105.000 izvodi sta bil: popolnoma razprodani. Preselitev angleškega kraljevskega para Lizbona, 27. jan. u. Iz Londona je prispela vest. da se namerava angleški dvor preseliti iz Buckingham&ke palače v West End. Zatrjujejo da ae bosta krtlj in kraljica preselila v neko tamkajšnjo palačo zgolj iz propagandnih razlogov. Liudstvo naj bi verjelo, da se suverena glede na vojno stanje odrekata vsem udobnostim. JAPONSKI POHOD PROTI RANGUNU Angleške čete v Birmi so se umaknile na drugo obrambno črto, približno 2oo km vzhodno od Ranguna Bangkok, 27. jan. Japonske in tajske čete, ki so prodrle v Birmo, so se povzpele že mimo važne iuke Moulmein in so zavzele njeno letališče. V mestu samem so se boji že pričeli Angleži so na vse načine prizadevajo, da bi se prebili skozi prednje japonske oddelke, ki so prodrli še dalje po cesti proti Rangunu. Po nekih vesteh so Japonci in Tajci oddaljem le še 25 milj od Ranguna. Tudi poslednji angleški komunike, ki je bil objavljen v Rangunu, beleži, da so bile angleške čete po odločnem odporu prisiljene umakniti se na nove postojanke, že pred dnevi je vlada zapustila Rangun in se preselila v Mandalay, sedaj pa so ji sledili še drugi angleški funkcionarji ln člani angleške kolon.je v Rangunu. Nadalje se je zvedelo, da so se japonske čete izkrcale na nekaterih točkah med Moulmeinom in Rangunom. Angleži zatrjujejo, da so potopili ob tej priliki eno izmed japonskih transportnih ladij, toda na drugi strani so bili prisiljeni priznati, da so operacije uspele in da se je japonska taktika z izkrcevanjem čet za hrbtom nasprotnika znova obnesla. Mnogo tisoč angleškim in indijanskim vojakom je bil tako preprečen umik proti Rangunu. V Eangkoku je bil snoči objavljen komunike, ki pravi, da sodeluje tajska vojska, ki šteje nad 100.000 mož, v operacijah v Birmi in pri pohodu proti Rangunu. Vsa južna obala Birme od rta Victoria do Moulmeina je sedaj že docela v japonski ln tajski oblasti. Letalski napadi na Rangun Tokio, 27. jan. (uomei) Japonski vojski v Birmi dodeljeni dopisnik japonske Poročevalske agencije javlja, da so japonsKa letala včeraj zjutraj v mnogih skupinah izvršila množestvene bombne napade na Rangun. V zraku je bilo sestreljenih 10 angleških letal. Eno japonsko letalo se m vrnilo na svoje oporišče. Bangkok, 27. jan. s. Skupine japonskln letal so včeraj znova bombardirale Rangun. V letalskih spopadih je bilo ob tej priliki segreljenih 10 sovražnih lovcev. Eno japonsko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. V Bengalskem zalivu potopljeni ladji Bangkok, 27. jan. u. Po vesteh iz angleškega vira je bilo v Rungunu potrjeno, da so sovražne sile v Bengalskem zalivu potopile dve trgovski ladji. Brodolomci so se rešili v neko bližnjo birmansko luko. Siam v vojni z Anglijo in Aneriko Bangkok, 27. jan. u. Državni poitajnik zunanjega ministrstva je snoči izjavil, da je Taj napovedal vojno Zedinjenim državam in Veliki Britaniji. Poslanik Tejij Tubokami je podal o tem kratek komentar in je dejal, da se je Taj pr.pravljal za pričetek sovražnosti z obema plutokracijama, odkar je sklenil obrambno in nenapadalno zvezo z Japonsko Poslanik je dejal, da je včerajšnji angleški letalski napad na Bangkok samo še pospešil razvoj položaja. Sedaj se je tudi Taj priključil Japonski v borbi proti anglosaškemu vpl:vu v vzhodni Aziji in bosta obe državi skupaj solelovali pri pohodu za materialne in moralno odrešitev vseh narodov na vzhodno-azijskem področju. Tokio, 27. jan. u. Min. predsednik je podal nekaj izjav o vojni, ki jo je Taj napovedal Veliki Britaniji in Zedinjenim državam Poudaril je, da ni več daleč dan, ko se bo ustvaril v Veliki vzhodni Aziji nov red, ki se bo opiral na etična načela, zara U katerih se Japonska .n Taj skupaj borita. Taj je vedno razumel iskrene namere Japonske in je zato 21. decembra preteklega leta sklenil nenapadalno jn obrambno zvezo z njo. Zaradi hudih angleških napadov na tajsko teritori-jalno integralnost je bil Taj prisiljen zgrabiti za orožje. Kar se tiče Avstralije in Nizozemske Indije ter japonskih namer do njih, pa je zunanji minister Togo v gornji zbornici izjavil, da o tem ne more govoriti, dokler se vojne operacije niso zaključile. Bangkok, 27. jan. (Domei). Japonski poslanik pri siamski vladi Teiji Thubokami je včeraj posetil predsednika siamske vlade Luang P-bul Sonngrama v njegovem službenem stanovanju in mu je osebno izročil veliki red Vzhajajočega solnca z rožo prve stopnje za zasluge. Ta red je najvišje japonsko dlikovanje. Vredno je spomn ti, da je japonska vlada ollikovala več siamskih uradnikov, med njimi tudi min. predsednika za njihove zasluge že o priliki sklenitve japonsko-siamske ofenzivne in defenzivne zveze 21. decembra lanskega leta. Japonsko prodiranje proti Singapuru Popolno razsulo v angleški vojski Tokio, 27. jan. d. S pristojnega japonskega vojaškega mesta je bilo snoči objavljeno, da so 26. januarja japonske oborožene sile dokončno zasedle sovražnikove postojanke pri Ayerhitamu. Okupacija je bila izvršena v zgodnjih jutranjih urah. Levo krilo japonskih čet, ki prodirajo proti jugu, je ob zori 26. januarja osvojilo Luang, ki leži 20 km severnovzhodno od Ayerhitama in ki predstavlja strateško prav tako važno točko kakor Ayerhitam sam. Sovražnik, ki je bil na ta način obkoljen z dveh strani in štejejo njegove čete kakih 20.000 vojakov, razmeščenih na 50 km dolgi bojni črti, se je v neredu umaknil v južni smeri po cestah proti Simpang Rengamu, ki je 20 km jugovzhodno od Ayerhitama, ter proti Kulai, ki je 32 km severnozapadno od Singapura. DrugI japonski oddelki, ki prodirajo ob zapadni obali Malaje, so 25. januarja dosegli Sengaran, 15 km jugovzhodno od Ba-tuahata. Ti oddelki so sovražnika napadli za hrbtom ter mu vzeli sleherno možnost umika. Japonske motorizirane čete so v celoti prodrle sovražnikove obrambne črte, v katerih vlada nepopisna zmeda. Tako angleške kakor tudi avstralske čete na tem področju so v popolnem razsulu. Tokio, 27. jan. (Domei). Z nekega japonskega oporišča v Malaji javlja dopisnik japonske poročevalske agencije, da pripravljajo japonske čete, ki v obliki velikega polmesca prodirajo v južni smeri skozi dolnji del države Johore, sedaj glavni sunek proti glavnemu mestu te države Johore Bahruju. Mesto leži ob morski ožini in deli Singapurski otok od celine. Japonske čete so včeraj ponoči zasedle Rengit in s tem prišle v stik z drugimi japonskimi oddelki, ki so prodirali proti jugu iz osrednjega odseka fronte v Johore. Istočasno prodiranje japonskih čet ob zapadni malajski obali je stvorilo okrog britanskih čet v srednjem delu države Johore velik obkolitveni lok. Tokio, 27. jan. (Domei.) Vojni poročevalec lista »Niči-Niči« poroča z malajskega bojišča, da se je v teku operacij v Malaji do 26. januarja predalo Japoncem 200 angleških častnikov in 5000 mož. Rim, 27. Jan. s. Angleška polslužbena agencija je snoči razširila vest lz Singapura, da so japonske čete zavzele Batu Pa-hat ob zapadni obali Malajskega polotoka. Domače prebivalstvo podpira Japonce Tokio, 27. jan. (Domei). Vojni poročevalec lista »Asahi« poroča z malajskega bojišča: Tropični dež je ponehal ln nad nami se razprostira lasno sinje nebo t peresnato belimi oblački, ki nas spremljajo na na-Sem pohodu v drl* vi Johore Nezadržno hitimo po makadamlzlranl cesti redno dalje proti Singapuru, *kozl brezkončne kavčukove nasade, gaje kosovlh palm in polja tropičnih cvetlic. Z vsakim dnem se bolj približujemo svojemu cilju. Kadar vprašujemo Malajce ln Inde — seveda samo z vsakovrstnimi kretnjami — o okoliščinah v Singapuru, nam domačini prijazno odgovarjajo. Ti domačini nam prostovoljno služijo kot vodniki, oskrbujejo nas z živežem ter z zemljevidi m slikami Singapura. Razpoloženje med našim vojaštvom, ki * v ekvatorskem vetru hitro napreduje proti jugu, je izvrstno. Za seboj zapuščamo goste vinograde in težko prestopne džungle. Indskl vojaki, ki smo jih ujeli, radovoljno vodijo naše avtomobile in prepevajo z nami tisto pesem o kilometrih, ki jih je še treba prevaliti do Singapura. Privadili smo se, da od časa do časa pogledamo na mimo-hiteče kilometrske kamne, ki označujejo razdaljo od mesta, ki smo ga nazadnje zasedli, pa do Singapura. Pohiteli smo že mimo kamna s številko 72 in sicer v južnih predmestjih mesta Yongpeng. Uničenje angleških letalskih sil Tokio, 27. jan. (Domei). Z nekega Japonskega oporišča v Malaji javlja dopisnik japonske poročevalske agencije: Nevarnost popolnega uničenja britanskih letalskih sil v Malaji, ki že dolgo grozi, se je včeraj še znova znatno povečala z udarcem, ki ga je japonsko vojno letalstvo zadalo britanskemu. V silovitem japonskem letalskem napadu je bilo sestreljenih nadaljnjih 40 britanskih letal, ki so doslej še ostala sposobna za borbo. Včeraj popoldne so britanska bojna letala dvakrat skušala napasti skupine japonskih transportnih parnikov nekje ob vzhodni obali Malajskega polotoka. Japonsko letalstvo se je dvignilo v obrambo in je v silnih bojih v zraku samo sestrelilo 39 izmed 40 britanskih letal, kolikor jih je včeraj postalo žrtev japonskega ognja. Med uničenimi britanskimi letali so tipa »Lockheed-Hudson«, vsakovrstni bombniki in lovska letala tipa Hurricane, Buffalo in Spitfire ter torpedna letala vrste Swortfish. 40. letalo so uničila nad Singapurom japonska bojna letala, ki so včeraj ponovno napadla vojaške naprave v tem britanskem pomorskem oporišču. Rrezuspešen napad na japonski konvoj Tokio, 27. jan. d. Na pristojnem japonskem vojaškem mestu je bilo objavljeno, da je včeraj zelo močna skupina sovražnega letalstva brez uspeha napadla konvoj japonskih ladij ob vzhodni malajski obali. V zraku je prišlo do velikega spopada med japonskim jn sovražnikovim letalstvom, v katerem je bOo 24 sovražnih letal Matreljenlh. Japonsko letalstvo J. vderaj Izvršilo svoj 23. napad na Singapur, kjer je v prvi vrsti bombardiralo sovražnikovo letališče v Ten-gah. Na letaliških zgradbah je Ul zaneten velik požar. Eno sovražno letalo je bilo ▼ teku tega napada sestreljeno. Na Borneu in Celebesu Tokio, 27. jan. s. Japonski glavni stan je snoči objavil, da so se oddelki vojske in pomorskih vojnih sil uspešno izkrcali v Balik Papanu na vzhodni obali Bornej-skega otoka. Japonske čete napadajo sir-vražnika vzdolž obale. Bangkok, 27. jan. Pri japonskih operacijah na Borneu in Celebesu so bili doseženi novi uspehi. Bržkone -ma japonsko vrhovno poveljništvo namen, ločiti sovražnika v dva dela. Po izkrcanju čet v Minadu in Palelu na severnem delu otoka Celebesa so se japonski oddelki izkrcali še na južnem delu otoka in sicer v bližini Moramoja in Kandarija. Veliki uspehi japonske mornarice Tokio, 27. jan. (Domei). Japonski glavni stan je dopoldne objavil naslednje poročilo: Japonske podmornice, ki operirajo v vodovju ob otoku Sumatre in Jave, so do 22. januarja potopile 13 sovražnikovih ladij s skupaj 99.000 tonami. Med potopljenimi ladjami so oborožen trgovski parnik s 15.000 tonami, petrolejska ladja in tovorni parnik, ki imata vsak po 8000 ton, trije transportni parniki s 5000 tonami, štirje parniki s 4000 tonami ter 5 raznih drugih ladij s skupaj 31.000 tonami. Na Filipinih Tokio, 27. jan. s. Operacije japonskih čet, ki operirajo na polotoku Batangu, so postale zelo težavne, ker so tla, na katerih nastopajo, peščena in so nastali peščeni viharji, v katerih je prodiranje motoriziranih sil onemogočeno. Borbe se zaradi tega omejujejo na spopade, pri čemer so Japonci zopet taktično v premoči in se posamezni manjši oddelki japonskih sil še bolje izkazujejo kakor v mehaniziranih operacijah. Tokio, 27. jan. s. Iz Batanga se dozna-va, da so japonske sile zavzele vrhove gorovja Nahib in so obvladale džunglo in močvirje ob obali ter prodirajo z dveh strani proti sovražnim postojankam. Proti Avstraliji Šanghaj, 27. jan. d. Iz Melbourna javljajo, da je aktivnost japonskih sil tako v zraku kakor tudi na kopnem v Novi Gvineji še vedno zelo velika. Japonci so v Rabaulu izkrcali nadaljnje močne vojaške edinice. Jar ponsko letalstvo, ki ima oporišča deloma že na kopnem, deloma pa na lastnih letalskih matičnih ladjah, podpira akcije japonskih oddelkov na kopnem. V Melbournu še vedno nimajo nikakih vesti o avstralski posadki, ki je čuvala nekatere postojanke na Rabaulskem polotoku. Avstralsko letalstvo je s svoje strani skušalo motiti japonske vojaške operacije in je izvršilo napad na luko Rabaul, kjer japonske transportne ladje izkrcujejo nove japonske čete. Napai je bil izvršen preteklo noč in o njem niso znani podrobni rezultati. Kočljiv položaj Avstralije Rim, 27. jan. s. Bivši avstralski ministrski predsednik Fadden je imel na nekem zborovanju govor, v katerem je položaj Avstralije obeležil takole: Znašli smo se v grdem položaju. Ce se takoj ne pod vzame j o primerni ukrepi, bomo morali našo zmoto drago poplačati. Stockholm, 27. jan. u. Avstralska vlada je zahtevala, da bi se Avstraliji določilo posebno stalno mesto v londonski vladi. »Aftonbladed« beleži v vesti & Londona, da je min. predsednik Churchill odločno proti tej zahtevi in da bi bil v skrajnem primeru pripravljen pristati na to, da bi po en zastopnik Avstralije prisostvoval od časa do časa sejam angleške vlade, kolikor bi razpravljala o zadevah, ki se tičejo avstralskega dominijona. Zastopstvo japonskih interesov v Ameriki Tokio, 27. jan. u. Zastopstvo japonskih interesov v Zedimjenih državah in Kanadi je bilo poverjeno Španiji. Švica bo zastopala japonske interese v Veliki Britaniji, Avstraliji, Novi Zelandiji, Nizozemski Indiji, Keniji, Tanganiki in Zanzibaru, Švedska pa v Južni Afriki. Uvedba japonskega časa v Šanghaju Šanghaj, 27. jan. d. šanghajski mestni svet je sklenil, da se s 1. februarjem uvede v Šanghaju in v vsem šanghajskem distrlk-tu japonski čas. S 1. februarjem bodo torej vse ure v šanghaju pomaknjene za 1 uro naprej, tako da bodo kazale isti čas kakor v Tokiju. Ameriški poveljniki pred vojaškim sodiščem Lizbona, 27. jan. u. Amerški tisk objavlja pod velikimi naslov j rezultate preiskave zaradi poraz, pri Pearl Harbour-gu. Zvsdalo se j«, da borta f.neral Kimmel in guverner Short postavljena pred vojaško sodišče. V zvezi s tem listi celo napovedujejo, da bosta oba obsojena na smrt. % Letalski boji na zapadli Berlin, 27. jan. s. Včeraj popoldne so nemški lovci vzdolž severnozapadne francoske obale sestrelili dve angleški lovski letali. Na Portugalskem ponesrečen angleški bombnik Rim, 27. jan. s. Iz Londona poročajo, da se je angleški bombnik ponesrečil v bližini Albuferire v južni Portugalski. Letalo je treščilo na tla in se je razbilo. Vsi štirje člani njegove posadke so se ubili. Lizbona, 27. jan. d. V ponedeljek popoldne je moralo angleško dvomotorno bomb-niško letalo, ki sta ga vodila dva angiesKa častnika, zasilno oristati na otoku Armona v bližini mesta Olhao. Posadka je letale zapustila in zažgala, nakar sta bila oba častnika izročena policiji ter odpremijena v Lizbono. Kakor je bilo že v nedeljo sporočeno. se je v bližini Sesimbre zrušilo na tla neko drugo angleško bombniško letalo Dva člana, ki sta izmed posadke ostala živa, sta izjavila, da so letalo zadeli izstrelki 5 neke nemške ladje. Ponesrečeno britan-rtto letalo je bilo na poti iz Londona v Gibraltar. Vojna na Berlin. 27. jan. d. Vrhovno nemško vojno poveljništvo je danes objavilo, da so nemške podmornice nadaljevale svoje napade proti sovražnikovi plovbi ob obalah Zedinjenih držav in Mehike. Nemške podmornice so zopet potopile 12 sovražnikovih trgovskih ladij s skupaj 103.000 onami. Bern. 27 jan. u. Zvedelo se ie. da je bilo vjdolž atlantskih obal ZMinenih držav potopljenih nadaljnjih 6 ladij. Potopile so iib nemške podmornice. Med njimi je tudi 9 300 tonska norveška tovorna ladia »Varagon" Mornariški minister Knox je glede na to odredi! nove zaščitne ukrepe ob obali. Med drugim je bila odrelena popolna zatemnitev vsega obalnega področja. Ameriški bombniki so stalno na izvidniških poetih In skušajo izslediti sovražne vojne ladje. Rim. 27. jan. s. že 23 januarja je neka osna podmornica potopila ameriško petro-lesko ladio »Venore«. Ladja ie bila napadena v bližini vzhodne ameriške obale. Izpodrivala je 8 016 ton vode. Zmanšanfe švedske pomorske plovbe Stockholm, 27. jan. s. Na osnovi službenih statističnih podakov se je švedska pomorska plovba v prometu z drugimi državami zmaniš^la lani za 6 odstotkov v primeriavi z 1.1940, za 53 pa v primerjavi z 1.1939. Vofna na Kitajskem Nanking, 27. jan. (Domei). Vrhovni poveljnik japonske ekspedicijske vojske na Kitajskem, general Shunroku Hata, je 26. januarja v razgovoru s predstavniki tiska izjavil, da bo japonska vojska v bodoče še ojačila svoje akcije proti čungkinškim četam v skladu z napredovanjem japonskih vojaških operacij v južnih delih Azije. General Hata se je 24. januarja vrnil z inšpekcijskega potovanja po kitajski fronti, kjer je proučeval vojaški položaj v posameznih odsekih. Vrhovni poveljnik japonske ekspedicijske vojske je pripomnil, da bo borba težka ter da se ne sme računati, da bi Čungking rade volje opustil svoje interese, ki jih ima v posameznih pokrajinah. Francoski protest v čungklngu Bern, 27. jan. u. Iz Vichyja poročajo, da je zaradi ponovnega kitajskega letalskega napada na indokitajsko ozemlje, pri katerem je bilo 10 ljudi ubitih in 18 ranjenih, francoski zastopnik v čungkingu odločno protestiral pri kitajski vladi. Kitajska letala bi bila morala napasti letališče pri Hanoju, a so svoje bombe odvrgla na neko vas. Japonski dodatni vojni proračun Tok?0, 27. jan. s. Finančni odbor poslanske zbornice je snoči soglasno odobril dodatni vojni proračun, ki določa 18 milijard jenov izdatkov za oborožene sile. Paragvafska vlada o postopanju z državljani osi Assuncion, 27. jan. d. Propagandni urad paragvajske vlade je v ponedeljek zvečer objavil, da proti državljanom sil osi, ki žive v Paragvaju, ne bodo podvzeti nobeni ukrepi, dokler ne bi zakrivili kakih vladi sovražnih dejanj Ta izjava je bila podana zaradi razčiščenja vsakovrstnih nasprotnih govoric. Komunike propagandnega urada pravi: Prekinitev diplomatskih odnosov Paragvaja z Japonsko. Nemčijo in Italijo je sprožila gotove govorice, ki so vznemirjale pripadnike držav osi. češ, da bodo prizadeti od gotovih ukrepov, ki jih ima vlada v načrtu. Propagandni urad je pooblaščen javnosti posebno pa državljanom osi izjaviti. da paragvajska vlada ne bo storila nobenih takih ukrepov Hkrati vlada jamči državljanom osi v Paragvaju zaposlitev na vseh dopustnih področjih s pogojem da se ne bodo vmešavali v notranjepolitične razmere, da ne bodo motili javne varnosti ali kompromitirali mednarodni položaj države. Vohunski proces v Sofiji Sofija, 27. jan s. Pred vojaškim sodiščem se je zaključi nroces proti 11 ljudem ki so bilj obtoženi komunističnega in vohunskega delovanja v prid Sovjetski zvezi. Glavn; obtoženec je bil obsojen v dosmrtno ječo. Niegova žena in 6 nadaljnjih obtožencev je bilo obsojenih v ječo po 15 let Katastrofalen požar Madrid, 27 jan s Na železniški postaji v Torralvi. blizu Surie je nastal ogromen požar ki je posta 1no poslopie uničil do tal Požar je izbruhnil iz še neznanih vzrokov Gasilci so ga omejili da se ni razširil na sosedne stavbe. Praznik milice za državno varnost Rim, 27. jan. s. Dne 1. februarja boao po vsej državi praznovali 19. obletnico ustanovitve prostovoljske m-lice za državno varnost Ob tej priliki se bodo nacionalni direktoriji Fašistične stranke, vi-hovno poveljništvo GIL-a ter zastopnik' drugih fašističnih organizacij poklonili pred spomeniki padlih m-ličnikov. Nato bodo odšli k poveljniku generalnega štaba fašistične milice, da mu izrazijo čestitke. Tajnik Stranke mu bo izroč-1 100 tisoč lir kot prispevek za skrbstveno ustanovo fašistične milice. Ta prispevek daje milic: nacionalni direktorij stranke vsako leto. V pokrajinskih glavnih mestih boao to dan pokrajinski tajniki čestitali k prazniku m lice najvišjim miličrum poveljnikom. Ob 10. dopoldne bodo službe božje v spomin padlih miličnikov Nemški finančni minister v Vercni Verona, 27 jan. s. Včeraj je prispel v Verono nemški finančni minister grol Schwerin v. Crossigk v spremstvu di Clodiusa. Sprejeli so ga prefekt. pokrajinski Zvezni Tajnik in druge osebnosti. Crossigk si je ogledal veronski sedež italijansko - nemškega društva, kjer so ga sprejeli zastopn ki organizacije. Nato si je v družbj prefekta ogledal še veronske spomenike in druge zanimivosti. Iz Verone je odpotoval nazaj v Nemčijo. Povečanje obtoka denarja v Angliji Stockholm, 27 jan. d. Iz Londona poročajo, da se je obtok pap'1-natega denarja v Angliji zopet povečal in sicer samo v decembru lanskega leta do nadaljnjih 36 milijonov funtov šterlingov, tako da znaša sedaj celotni obtok 722 milijonov funtov šterlingov. Zelo se je povečal tudi ob*ok drobiža, ki je v 1. 1941 narasel za 6 milijonov funtov na 97 milijonov funtov šterlingov. Zaplemba volne v Turčiji Ankara, 27. jan. d. Turška vlada je izdala odlok o zaplembi vse volne v Turčiji. Doslej so bili lastniki zalog volne samo v nekaterih vilajetih pozvani, naj dajo svoje zaloge na razpolago državi. Vsi lastniki zalog volne morajo nemudoma prijaviti njih obseg podružnicam turške poljedelske banke odnosno njihovim zastopnikom. Država bo določila za volno primerno ceno ter bo vse zaloge odkupila od zasebnikov. Pot Bolgarije določena Sofija, 27. jan. s. Glavno glasilo bivših bolgarskih bojevnikov »Bolgarija« objavlja zanimiv uvodnik, ki pravi med drugim: V teh časih, polnih vojnih dogodkov, mora sleherni Bolgar čutiti svojo veliko odgovornost. Bolgarska pot je dokočno določena in le neznatna brezbrižnost bi mogla biti zločin. Ali bo potreben naš nastop v tej vojni? Tega še ne vemo, toda za vsak primer moramo biti pripravljeni. V bolgarskem narodu ne sme biti nasprotij v idejah in čustvih. Biti moramo združeni, kajti za Bolgarijo je ena sama pot; kocka je padla« Protižidovska agrarna reforma v Bolgariji Sofija. 27. jan. s. Včeraj je bil objavljen zakon, ki ureja promet z nepremičninami v Bolgariji. Med drugim določa, da smejo postati lastniki orne zemlje le ljudje, ki se neposredno bavijo s kmetijstvom. 2idom je lastništvo nepremičnin prepovedano, žid-je bodo morali v enem mesecu prijaviti vse svoje dosedanje nepremičnine. Razen stavb, ki jih rabijo izključno le za svoja bivališča, bodo morali vse ostale nepremičnine do 30. septembra prodati drugim bolgarskim državljanom. V nasprotnem primeru bodo razlaščeni. Nemško-francoski odnosi Berlinski poročevalec madžarskega ofi-cioznega organa »Pester Lloyd« piše med drugim: Problem francosko-nemških odnosov je zopet stopil v ospredje berlinskega zammanja. Pozornost je namreč zbudila izjava diplomatskega sotrudnika poročevalske agencija DNB. Po mnenju te osebnosti ne gre v pravem pomenu besede za nemško-francoske odnose, ker se mu zdi to vprašanje že zastarelo. Sedaj gre bolj za vprašanje francoske opredelitve napram Evropi, kar je bil po mnenju omenjenega diplomatskega sotrudnika tudi smisel sestanka v Montoiru. V Berlinu izražajo pri tem željo, da bi tudi Francija prevzela v novi Evropi vlogo, ki ji pripada. Čeprav stvari tako daleč morda še niso dozorele in čeprav se zdi, da je to vprašanje nekako obtičalo v zadnjem času, je treba vendar opozoriti, da se stiki med Vichyjem in pristojnimi nemškimi krogi niso niti za hip prekinili. Obisk nemškega poslanika Abetza, čigar sedež je Pariz, v domovini, kjer se mu je gotovo ponudila prilika za politične stike, je treba tolmačiti vsaj v tem smislu, da je francoski problem ostal za Berlin nespremenjeno zanimiv. Vsekakor pa je treba dodati. da smatrajo v Berlinu, kakor je povedal tudi diplomatski sotrudnik DNB-a, za povsem francosko notranjo stvar, ali ln kdaj bo Francija izvajala posledice iz obstoječe možnosti, da se vključi v evropsko skupnost m tako spozna vrednost razvoja, ki zahteva od nje. da se odvrne od političnih doktrin preteklosti. V tem smislu je pomenil sestanek v Montoiru kažipot Francije proti Evropi. Pripravite krstne liste! Ljubljanski mestni magistrat objavlja: Rojstne in krstne liste ter druge osebne dokumente je treba pripraviti, ker mora ljubljanski anagrafski urad zaradii izpopolnitve podatkov v družinskih pola h prav tako pa v polah za zajednice in na osebnih listkih registra prebivalstva imeti do konca meseca aprila podatke vseh v Ljubljani stalno prebivajočih prebivalcev. Zate že sedaj opozarjamo zlasti vse družinske poglavarje, člane za jedrne in tudi posameznike naj o pravem času poskrbe za sebe tn svoje družinske člane rojstne in krstne Hs*e poro ieni pa po'eg teh tudi poročne K ste ter vdovci im vdov t tudi še mrliške liste svojega pokojnega druga Družinske knjižice in rojstni ali krstni listi ki niso opremljeni Številko m atičnega zawi*a ne služi io namenu Prizadeti naj si takoi pe doji odslej na sladkorne kai te. ;n sicer od 1 na fe kg na mee>ec = Znižanje diskonta v Srbiji. V zvezi z novo ureditvijo obrestne mere pri denarnih za v o-dih ie sru.vo pobudo pa so se kmalu začeli organizirati še v drugih večjih krajih, tako da Visoki Komsar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje ce ne v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo. za katero se morajo cene dejansko gibati prj kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje n:kakor pa ne višje kaKor po odrejeni ceni (Prva števila pomenijo ceno za kilogram blaga v trgovini na debelo, druga pa ceno za kilogram blaga v trgovini na drobno.) Česen 8.10 — 9.10, korenje (rdeči korenček) 3.25 — 3.65 karf.jola 3.75 — 4.35. čebula 2.30 — 3.30. solata (endivija, zcb-časta n navadna) 365 — 4.65. radič 6.S0 — 7.40, zelena (glavice) 3.65 — 4.05. špi-nača 4.70 — 510, pomaranče I. skupine (Moro-Tarocco) 1 vrste (2. vrste) 6.05 (5.30) — 7.05 (6.15). pomaranče II. skupine rSanguino-Sanguinella) 1 vrste (2. vrste) 5.20 (4.70) — 6.10 (5.50). pomaranče III skupine (Biondo) l. vrsta (2. vrsta) 4.80 (.45) — 5 70 (5 15). fige suhe v celofanu 9.90 — 10.95 fige suhe v košaricah 9.10 — 10.50. limone za komad 1 vrste (15 cm obsesa' 0 45 — 0.50 limone za komad II vrste fpod 15 cm t 0.40 — 0 45 jabolka I. vrste 5.95 - 6 85 iabolka TI vrste 5.35 — 6.15 mandarine I vrste 4 8.*> — 5 65. mandarine II vr«te 4 45 — 510. maroni I. vrs+° 6 20 — 7.75 oreh* Sorenro 13.45* — 15.45, orehj italijanski navadni je pred prčetkom vojne delovalo že 21 društev. Leta 1920. so se krajevne organizacije strnjle v Zvezo hišnih posestnikov, ki je v priznanje za njegovo vnemo in delo takoj na začetku izvolila g. Freliha za svojega predsednika, ter je ostal na tem mestu do danes. V zvezi s to organizacijo je predsednik ustanovil tudi stanovsko glasilo hišnih posestnikov »Moj dom«. Med najvažnejše uspehe, za katere gre prvenstvena zasluga jubilantu, štejejo hišni posestniki pač odpravo stanovanjske zaščite, ki je po prejšnji svetovni vojni odpr a nove možnosti gospodarskega razmaha in je dala pobudo za živahno gradbeno delavnost. Jubilant je sodeloval na n.štet h mednarodnih stanovskih zborovanjih in je bil dvakrat član mestnega sveta ljubljanskega, v katerem se je z neumorno svojo energijo zavzemal zlasti za znižanje davčn h bremen. To njegovo prizadevanje je bilo pač tudi najširši javnosti v kor st, saj je mogoče samo pri nizkih davščinah ohraniti najemnine na širšem prebivalstvu dostopni višini. Njegovemu osebnemu pr.zadevanju gre tudi zahvala, da je Ljubljana po dolgih borbah iosegla znižanje državnega davka na 38.76<>/0 in se na ta način izenačila z vsemj drugimi kraji Slovenije. — Večer pri Bankotu je potekel v duhu lepe enotnosti m tovarištva. G. Ivanu Frelihu ob pomembnem prazniku njegovega stanovskega dela tudi naše iskrene čestitke! 11.50 — 12.20, krompir domač (pri kmetu) 1 — 1.30. krompir za seme »Bintje« (pri *metu> 1.50. krompir za seme ostalih vrst pri kmetu) 1.30. Opombe: i Jabolka I vrste so- Parmene, rene*-ke, champagne, Grafensteiner, Deliziose, Morgenduft, Jonatan, Wagner, Star. Im-peratore. Abbondanza Sergente, Annur-che. — 2. Pr: označbi cen je pristaviti tud, vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga vrste in enotne cene ter morajo tudi kupcj zahtevati tak račun. — Ta cenik mora biti izvešen v prodajn;h prostorih na dobro v'dnem mestti in velja — izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago Razume se brez tare. 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgov:nj na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika — 5 Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisarijata — 6. Kršitelji teffa cenika se kaznujejo do uredbi o cenah z dne 12. marca 1°41 M. s. št 358 ;n osta';h zakonitih predpisih. Ljubljana, dne 26 januarja 1942-XX. Visok* Komifar Emfllo Graiioli Obnovite naročnino! Zdravstvena avtokolona v gM&aemnici Ljubljana, 21. januarja Za pretekli torek je tU najavljen v gluho-nemnici obisk zdiavstvene avtokolone notranjega ministrstva pod vodstvom zdravnika dr. cav. Alao Luceja, zdravstvenega šefa za Ljubljansko poKra^ino. Ze v jutranjem mraku sta zapeljala dva orjaška avto-mouiia pied dvoriščni vhod v zavod in že po svoji dostojanstveni zunanjosti vzbudila napeto pozornost. V zavouu samem pa s.a b-li pripi avl jeni dve šolski sobi za ii.te.ni pregled gojencev, ki ga je bilo treba najprej opraviti. V malh skupinah so nato skopih unoci v prvi sanueuu avtomobil, kjer jih je temeljito pregleaal ren.gcnoiog, za uj m pa otolaringoiog. Od tu so Kiciuli v drug avtomobil k OKul.stu in k zooo4tua»n;ku, Učiteljscvo, ki je spremijaio gojence na pregledu, ni biio maio pies^neceno nad vz^iiiO sanitarno opremo v obeh električno ogrevan-h vozovih, n.č manj pa tudi nai izreuno usiužnostjo poalujocin i/iravnikov-specijaLstov. Dasi so imeli gg. zaiav.iiki uo puzjie popoiaauske ure n-p.etrgajifcgu. posia, ki je pn naših otroc.ii se po_euno naporen, so ao kraja vzdrzali v .nienzivnem uelu m radevolje uajali ucueijstvu potrebna pojasnila, kakor iuoi lažna na v odda na podlagi svoj.h opazovanj. Z enaico vnemo je vztrajal do kunca pregleda tudi vodja kolone direktor dr. Duce, ki so ga naši otroci očjtn- izredno zanimali. Da so pokazale vao ijuoeznivost do ten gluhonemih revčkov tudi zdravnikom doaeijene zaščitne sestre, skoraj na treba še poaeoej omenjati. Skratka, takih obiskov bi si še večkrat žeieii v zavodu, ziasti pa pogodtejših otolaringolo-škjh jn rentgenološkJi piegledov, ki ui uči-teljstvu spričo otežkočenega sporazumevanja z gojenci pomagali razrešiti nia.s.ka-tero tajno. Sicei pa, kakor nam je bilo obljubljeno, to tuui ni bil zadnji ouisk te prekoristne sanitarne institucije na zavodu. Pregle lu bo namreč sledilo tudi zdravljenje t-stih otrok, pri katerih so bile zabeležene kake anomalije. Ta namera pa zasiuži, da jo še posebno hvaležno podčrtamo. Iz Dolenfsklh Taplic Dolenjske Toplice, 27. januar;'a. Zadnje dni je bi! tudi pri nas oster mraz. Toplomer je kazal kar 30 stopinj pod ničlo in je drevje pokalo od mraza. Kar koli ni imelo zunaj opravka, se je stiskalo okol: tople peči. Sobe potrebujejo precej kuriva in se kar ne dado pregreti. Mladine pa mraz ne moti, da ne bi uživala zimskega veselja s smukanjem in drsa. njem. Vse, kar ima smuči, se smuča ali pa sanka. Po sosednih kočevskih hribih je najprej mraz pojenjal. Ostra zima je dobrodošla porabnikom ledu. da so napolnili ledenice z ledom, ki ga prej ni bilo. Čebelarsko društvo je imelo v nedeljo 25. t. m. svoj redni letni občni zbor v osnovni šob v Toplicah število članov se je v zadnjem času nekaj znižalo, ker so Kočevarji odšli v Nemčl o. Je pa v zadnjem času prlsto-pilo spet nekaj prej nevčl3njenlh čebelarjev, ker dobe pitalnl sladkor le organlzl. rani čebelarji Delo podružnice Je bilo lo živahno. Večina čebelari z najprimernejšimi A. t panji Ker je lansko jeaen ajda skoraj popolnoma odpovedala, so aa ročili čebelarji pitalnl sladkor, katerega so okoli 1000 kg prejeli že v jeseni za je. sensko pitanje, toliko F« bodo pa te dobili za pomladno pitanje. Podružnica Je pr«* jela poleg rednih članskih prispevkov tudi podporo od občine Crmošnjice, medtem ko je domača občina podporo odklonila. Podružnica pričakuje v tekočem letu tudi od strani topliške občine večjo uvidevnost. V odbor so bili izvoljeni večinoma stari odborniki. Med slučajnostmi je bil stavljen predlog, da podružnica naprosi osrednje Slovensko čebelarsko društvo, da bi v topliškl občim, kjer je dokaj razvito čebelarstvo in se ajda ne seje v veliki množini, prepovedalo prevoz čebel v jesensko pašo. Čebelarjem se priporoča sajenje sončnic, ki dolgo cvslc in dobro medč, kakor tudi saditev medečih vrb Na svečmeo bo predavani«? o izboljšanju čebelne pase Spor med družbo iEmono« ki je prevzela imetje preseli vSih se Kočevarjev. m lesnim podjetjem Meden je poravnan te« so vozniki že odpeljali desk*, ki so OUe skoraj teden dni zaplenjene v Toplicah Vozniki so pre;eli potrdila, da se z njimi lahko Izkažejo, če bi jih še kdo ustavliai pri prevozu desk iz Ribnika Tukajšnji Kr. Karabinjerji so prijeli petorico mladih fantov, ki so v zadnjem času vlaml ali v zidanice in odnašali vino. ter jih izročili roki pravice. Z Gorenjskega O usodi Aljaževega doma v Vratih čitamo v nemških listih: svaDska sekcija nemškega planinskega društva je prevzela oskrbo prejšnjega Aljaževega doma v Vratih. Dom stoji na Gorenjskem blizu glavne proge od Monakova čez Beljak in Karavanke v Trieste, kakih 1000 m visoko ob vznožju Triglava. Poleg znanih triglavskih smučarskih izletov se lahko odtod vršijo tudi vsakovrstne plezalne ture. Dom ln depandan-sa nudita prostora za 50 oseb. švabska sekcija bo Aljažev dom preuredila v nemški planinarski dom. Ves urad šefa civilne uprave za Gorenjsko je premeščen z Bleda v Celovec >dja poverjenlštva za socialno skrbstvo c .avlja, da Je njegova pisarna pcelej v Celovcu, Bismarckring 7. Urad vodje socialne zavarovalnice pa ostane do nadilj n?ega še v Kranju. V Motniku je bilo mogoče zad-je mesece izvršiti nekatere gradnje. Na trgu pod lipami je zgrajena občinska tehtnica in zrasla je tudi majhna občinska elektrarna, ki dobavlja tok za šole, za ra--Ucie urade in za posamezne zasebnik^ Ljudska šola tn otroški vrtec sta dobil kopalne kadi. Spomladi nameravajo blizu otroškega vrtca urediti zračne kopeli č *raščajočo mladino. Smrtna nesreča se Je primerila pretekli petek ob 11. na postaji Breznem. 20-letna učiteljica Greti Mayerjeva iz Gradca je bila zadnji čas uslužbena v šoli na Remšni-ku. Hotela se je peljati v Maribor. Ker je bila pozna, je skočila čez ograjo, da bi še dohitela vlak, ki se je pravkar premaknil. Pri tem je spregledala tovorni vlak, ki je pripeljal z nasprotne strani. Lokomotiva jo je zgrabila in kolesa so ji odrezala levo nogo ter jo tudi sicer hudo razmesarila Reva je izdihnila, preden so prihiteli reševalci lz Maribora. Iz Mežiške doline. V Guštanju se je mesar Jože šmavcer pri kolinah opekel s kropom. Zlasti hudo ima opečeno desno nogo. Prepeljati so ga morali v celovško bolnišnico. — štiriletna hčerka Gabrijela Petra-čeva iz Guštanja je padla po stopnicah in se hudo potolkla ln polomila. Prepeljali so jo v slovenjgraško bolnišnico. — V Pre-valjah je nastal požar na gospodarskem poslopju župana Ernesta Plešivčnlka. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Prevali in Guštanja, ki so preprečili preveliko škodo Vedno manj prometnih nesreč. Urad za preprečevanje škode na Koroškem ugotavlja po poročilih od novembra do decembra 1941, da se je v Celovcu zgodilo zadnje mesece le malo prometnih nesreč. V novembru jih je bilo 14. v decembru pa samo še 9. Klub temu opozarja urad, da je še vedno mnogo neorevidnežev. ki ne marajo upoštevati prometnih predpisov. Gornjeradgonskl grad postane šola Adol-fa Hitlerja. Kakor znano, so šole Adolfa Hitlerja namenjene izbranim gojencem, ki se odlikujejo s pridnostjo in lepim zadržanjem. V takih šolah se vzgajajo za bodoče voaiteljske poklice Večji del so šole Adolfa Hitlerja razmeščene po gradovih. In temu bo zdaj služil tudi znani gornjeradgon-ski grad, o katerem je bilo pod prejšnjo upravo sklenjeno, da bi postal zdravilišče Pri vsaki hiši naj bi stala krmilna hišica. Tak poziv čitamo v mariborskem dnevniku Mestni park ln Kalvarijo v Mariboru oskrbujejo prijatelji drobljancev Po vrtovih ln vsepovsod, koder iščejo ptički pozimi zavetja, je treba postaviti krmilne hišice. Predlog zasluži tudi pri nas upoštevanje. Konec živinske kuge v ptujskem okraju. Ptujski politični komisar je objavil, da so razveljavljene vse določbe zastran parkljevke ln slinavke. Do nadaljnjega pa še ostanejo v opazovanju nekatere ptujske okoliške občine, kier je treba za odgon par-kljerjav še vedno živinozdravnikovega dovoljenja. Prihodnji živinski sejem v Ptuju bo 17 februarja. Mariborski delovni urad je uredil s 26 ianuariem svojo poslovalnico v Slovenski Bistrici. Poslovalnica obsega velike občine Cešnilce. Poličane. Polskavo in Slovensko Bistrico. Dosedanja pomožna poslovalnica v Slovenskih Konjicah posluje še nadalje. Avtomobilska nesreča. Na ovinku ceste od Maribora proti šmarjeti sta trčila neki osebni in tovorni avto. Upravitelj Franc Ofner lz Maribora si je polomil rebra in se je porezal s steklom na glavi, razen tega mu ie izbilo nekaj zob. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Osebni avto ie riko razbit, da so ga morali zvleči s ceste. Za Stujer*'™ šahovsko prvenstvo, o katerem se odloča vsako pomlad, bo tekma 13. februarja v kavarni »Herrenhof« v Gradcu. Tekmovalci so že Izbrani. Prtljaga se poslej sprejema na mariborskem tovornem kolodvoru samo dopoldne Edino mleko, sveže ribe in sveže meso se §e lahko pošliiajo z večernimi vlaki, o čemer pa je treba že dopoldne obvestiti služ-^uiočega uradnika, da prihrani prostor. Kdor h«*če na Sporintem fttafenkem ras-nedavatl knflre. brošure, podobe in znake mora poslel imeti dovnllenje poverjenika ra propagando in ljudsko prosveto pr! iefu civilne uprave ▼ Mariboru, sicer zapade strogi kazat Naše gledališče DRAMA Sreda, 28. jan., ob 17. : »Lepa pustolovščina. Red Sreda. Četrtek, 29. Jan.: ob 17.: eLpa pustolovSMr-na. Red A Petek, 30. jan.: ob 15.: Boter Andraž. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene Dane« ob 17. ari bo za abonente reda Sreda uprizoritev »Lepe pustolovščine«, francoske salonske komedije, ki so jo napisali Cailavet, Flera m Rey. Po svojem značaju je tipična salonska igra z močno podčrtanim družabnim okoljem. V njej gre za mlado nevesto, ki vztraja preko družabnih predsodkov in ozirov pri svojem pravem čustvovanju Situacijska komika in lahkotni, prijetni dialogi, ki so značilni za te vrste igre, so odrsko učinkovito izpeljani. Delo je zaznamovalo živahen uspeh. Igrajo: Levarjeva Kraljeva. V. Skrbinšek. Nakrst. Gabrijelčičeva. Drenovec, Nabloc-ka. Košuta. Lipah, Raztresen. Presetnlk. Blaž. Košič Starčeva. J. Boltarjeva in Rem-čeva. Režiser J Kovič. Naš domači pisatelj Jože Vombergar Je orisal v svoji tridejanskl komediji »Voda«, ki jo bodo igrali v četrtek ob 17. uri ta abonente reda A. izrez iz našega podeželskega življenja ter pokazal na izre<. V. Mf Mož Iz posadke neke podmornice odpravlja debelo plast ledu, ki se je nabrala na njenem krovu prinaša ogromnih dohodkov, ki mu jih njegova dežela sama. Večji del johorskega ozemlja predstavljajo nad vse rodovitne ravnice, kjer je v nasprotju z ostalimi ozemlji Malake le malo džungel, a tem več najrazličnejših nasadov. Prvovrstno cestno omrežje vodi v vseh smereh skosi neskočne nasade gu-mijevcev, a zgradili so ga z velikanskimi stroški, ker je bilo treba premagati nestalno, močvirnato ozemlje s širokimi betonskim nasipi, ki so na desetine kilometrov daleč trdna podlaga modernih cest. Johore je v gospodarskem pogledu najvažnejša država Brtske Malezije, saj se ponaša s tretjino vseh njenih nasadov gume. Celotni polotok ima 3,300.000 juter takšnih nasadov, a v samem Johcru jih je za 1,000.000 juter, čc pomislimo, da obstoje na izvoz gume visoke carine, si lahko predstavljamo sultanove dohodka iz teh carin, pa čeprav gre levji delež teh carin seveda v angleške blagajno Razen gume so glavni pridelek Johora ananasi, v nekem oz.iai pa gumi celo pred_ njačijo, kajti tedaj, ko ustvarjajo iz džungelskih in močvirnih ozemelj nove nasade, pričnejo najprvo s pridelovanjem teh okusnih sadov. Izkuinje namreč uče, da ananasove rastline zemljo nekako očistijo ln pripravijo za drugačno obdelavo, po nekoliko letih imajo tam vsekako navado, da zamenjajo ananas z gumijevci, ker dajejo ti dragocenejši pridelek in ne izrabljajo zemlje v tolikšni meri. Največji nasadi ananasov so v ostalem okrog prestolnice Johoie Bahru, kjer uspeva tudi cvetoča industrija, ki se bavi s predelovanjem slastnega sadeža Ln z njegovim razpošiljanjem po vsem svetu Ta industrija je večinoma v rokah kitajskih podjetnikov. Toda Johore se ponaša tudi z neizmernim bogastvom vsakovrstnih rudnin, zlasti pirita, železa in boksita. Izkoriščanje tega bogastva je v prvi vrsti japonska zasluga. Kakšnih pet in dvajset let tega se je neki Japonec sprehajal po sijajnem botaničnem vrtu v Singapuru, ki slovi po vsem Orientu zavoljo bogastva svojih rastlinskih vrst in zavoljo svoje skrbne urejenosti. Pri tem sprehodu je pritegnil Japončevo zanimanje nenavadni izgled gramoza na poteh. Pobral je enega izmed kamnov in je takoj spoznal, da gre za pravi železov kršeč Pozanima! se je, odkod izvira in ko je zvedel, da ima Johore velikanske množine takšnega kamna, se je spravil takoi na delo. Trajalo je precej dolgo, preden je premagal vse ovire in mu je uspelo pridobiti si koncesijo za izkoriščanje piritovih ležišč Angleži so mu pr; tem delali največje težave, toda johorski sultan, ki čuti neko posebno naklonjenost do Japoncev, ga je podpiral in tako je mo. gel mož čez leta poslati prve tovore pln-tove rude v svojo domovino. Ta čas oziroma tik pred vojno je johorski pirit zavzemal drugo mesto v proizvodnji te rude na Malaki in je kril odstotkov japonske potrebe po piritu. Za Japonce pa so bili johorski piritevi ru-J.niki tem večjega pomena, ker so bili skoraj izključno v rokah japonskih državljanov. Enako velik pomen je imel Z3 Japonsko tudi johorski boksit, ki je kril sedemdeset odstotkov njene potrebe in ga jc v deželi toliko, da so ga tu in tam uporabljali celo kot primes betonu pri gradnji cest. Lahko si mislimo, da je Japonski sedaj iz vseh teh razlogov skrajno pri etno, da ima maledane ves Johore v svojih rokah. ZA SMEH EN KFtATEK ČAS »Gospodje porotniki,« je končal zagovornik svoj govor, »obtoženec se je morda pregrešil — toda bodite človeški, misli* a na njegovega otroka, edinega otroka, in na njegovo staro mater, edino mater!« Sodnik: »Ali je bil hud udarec, s katerim vas je obtoženec usekal po glavi?« Tožitelj: »Da, tako hud, da sem se kar sesedel.« Obtoženec: »Gospod sodnik, toda krive noge je imel že prej!« odgovoril ANEKDOTA K Schopenhauerju je prišel mlad študent filozofije in ga vprašal, kaj mu svetuje: da-li se naj poroči ali pa nadaljuje svoje študije. »Ive mirno se poročite,« je Schopenhauer »Toda tako pego to je slišati o tem, da se moški potem razočarajo, ker so njih iz-voljenke vse drugačne, nego so si jih zamišljali!« je menil študent. »Nič za to,« je odvrnil Schopenhauer. »V tem primeru imate še vedno na podlagi svojih izkušenj možnost, da postanete dober filozof!« Adamson, mojster dresure Kulturni pregled Giacomo Leopardi in Prešeren V trudni samoti neprilagodljivega, s svojim časom in otkoljem sprtega duha. v bolestih neutešene duše in niikdar zdravega telesa, v vročem notranjem uporu zoper raalike svojega časa je nastajala poezija enega največjih novejših pesnikov Italije Giacoma Leopardija. BiH je dve leti starejši od našega Prešerna Prav kakor on je dosegel naj-pristnejše in najlepše pesniške tone v pesmih nesreče, v izpovedih svojega nemirnega in nezaupljivega srca, ki se ni mog'o nikdar dodobra ogreti ne v žarkih ljubezni in ne v brezobzirnem uveljavijenju drugih strasti jn druge moči. nego je bila strast študija ali moč domišljije. Prav kakor Prešeren je bil Leopardi postavljen na križpotje med klasično in romantično poetiko ter kakor on vdan predvsem tistemu notranjemu glasu ki ga je Prešeren tako slikovito opisa1' v »Pevcu« in ki je oba med seboj neznana pesnika privede! k nekakemu pjetičnemu realizmu. Le-ta ima pri Leocmrdiju mno-go bolj pesimistično tendenco kakor pri Prešernu. vendar se nad ne posebno širokim poljem zamišljene in otožne poezije reca-natsikega grofa razprostira isto srvo nebo kakor nad »Soneti nesreče« ;ezičnegs do-htarja iz Vrbe Toda kolikšna razlika med obema pesniškima stvarialcema- Medtem ko ie v Leopardi iev poe^r ierHrvedovfll« trpka osebne >zku*enost združena ?. vpl-vi sta rega olemi&ega rodu ki ie pofinal z genijem Giaooma Leopardi i« rvajčudo^tei* cvet v svojem na »tona jočem oropcdu. sir ie Prešernovi takisto goritiTv pridružila skrita sila prebujajočega st slovenstva. Naš pesnik ni mogel reči kakor Leopardi svojemu narodu: Non vedo il lauro e il ferro ond'eran carchi ! nostri padri antichi. Mogel je odkriti v preteklosti samo to, kaT izpoveduje v sonetu »Viharjev jeznih mrzle domačije« v uvodu »Krsta pri Savici« in v otožni resignaciji Črtomirja in Bogomile. Zato pa je bil Prešernov pogled, morda pod skrivnostnim navdihom kmečkega ljudstva, ki mu je živelo v km, v ritmu njegove govorice, v zanosu njegove misli, uprt tja. kamor je ob novimi leta 1844 pokazala »Zdravljica«. Tu je med tolike izraze Prešernove- tedaj že brezupno ne vesele osebne izkušenosti orodrla sveža in dejalna zavest njegovega rodu; v nii je izpovedal za ves narod stanje, ki so dajale notranjo luč in višji smisel njegovemu življenju. Kamor koli pogledamo po živ!jenlepfsdh obeh pesnikov, ki sta si bila sodobnika, vidimo kot najmočnejšo stično točko samo čustvo bolesti. Predvsem opažamo Ti vrste bolesti: z ene strani je to bolest spoznanja, izraz življenjske filozofije ki je potekla iz vroče življenjske izkušenosti, z droge strani bolest hrepenenja po mladosti in s tretje bolest zaradi neuslišane Ijtibezni. Pesnik iz Vrbe prihaia do smoznanja da ie uka žeia samo goljufiva kača in da se mu v tem življenju spreminjajo »l«esk fvoie duV praha* poet v Reoanatli« daleč oatnik« iz Vrba Po globini peant«Mh pogledm w lahko le meHo nemikov 19 etia meri z Leopardi jem. Pesimistični življenjski nazor ie dobil v Leopardiju svojega v prav magične- ga i z poved oval ca. ki nam vzbuja v duši enak drget kakor najlepše strani Schopen-hauerja. Več sorodnosti ima s Prešernom Leopardi jeva nostalgija za mladostjo. Tako slišimo iz več pesmi (Silviji. Samotni vrabec itd.) podobne vzdihe kakor iz Prešemcn e pesmi »Slovo od mladosti«. Tudi Leopardi je občutil. da so mu mladosti leta rodila kaj malo cvetja in tudi on je zgodaj okusil cvet spoznanja — nedvomno mnogo bolj zgodaj od Preema. Vsa podtalna plast L topa rdi je ve lirike je prežeta s spoznanjem človeka, ki se je prezgodaj postaral in ki je čez mero dozorel ne v osrečujočem soncu marveč v mraku in samoti. Redkejši, vendar še bolj določeni so Leo-pardijevi izrazi nculišane ljubezni. Leopardi ni sp:sal nič podobnega kakor Prešeren s »Sonetnim vencem«, ker najbrž ni veroval niti v možnost uslišanja vendar čurimo v mnogih njegovih verzih podobne vzdihe ranjenega srca. a takoj za njimi ledeni priliv razumskega snoznan ja. da ;e vse le varljiva iluzija vse samo glumaštvo narave ki se igra s človeškimi srci Najlepša Prešernova »trubadurska« pesem je v zvezi z mesečino, ki obseva Ljubljano. Leopardi pa je v vse i svetovn- poeziji eden največjih pesnikov mesečine ki je pravi simbol njegove poezije, izraz tiste ob mrtev svet sc odbijajoče sončne 'uči. ki jo sprejema Zemlja vse drugače od Lune. Kolikokrat se obrača nesnikr-v pogled k mesecu! S kakšno p'astvko ;z>-aza opisuje mesečino ki se razliva do R.c«natiiu in oko'i*ik;h hribih m kiTorim* d'h« nemirno morje. Ltsno rpr»*«j« tud-i pastir, ki blodi v Ailfr". ta sAmbol utrujen««* tfoveka na zemlji fCarvto nottttrno di un p«f.G'"nde dam^o Imperatore«. tn- sr-kfo* Pni:-<-*?•'nekega Dopo^'0'a v [Juh ljnn! g. TJherat+i se ie z ver'kim ves"tiem lotil ofVrrzcr'■> počitnic sfon~ensk;h dopry-ta-\'rr:str>v na1 Camntj Irnnerat^e. Preskrbei ie. da ho ot'^-r:m udobn"'še in da h^n sfrvenrk' t>r-isf; deležni vseh ugodnosti na te i r*n- r^sk' postoisnki. C\rr j ».iV-" -r?; f.o r-i-fio- dr P A<->irle se kodo TZ h-rr^-frknirr? Iz PAowlr (723 m) Crrrnrzn fmrter&fo^e kai pre-n~o<-f Ni trr^p rtnrpft drJti?. ir-c s težko- rrb-'ožepjm r*.nh~u-fn/1(rvyj pO' st"mJh go'^k'h ste-zoh. ltaJiian.sk' inž"n'rii so pr"most;l; te *n.7we: zgr"-'),i so žično železnico ter tako omogočili^vsakomur hiter dostop na to visoko planoto Z avtobusom se pripeljejo iz PAquile do postaje žične železnice. Žična železnica pripelje potnike s postaje v dolini, ki je U06 m nad mor jem, v višino 2112 m. V komaj 14 minutah premaga višinsko razliko, ki znaša 1006 m. Vsa pot, ki jo prevozi žična železnica, je dolga 5240 metrov. Od gornje postaje pa do hotela je le še kratek sprehod. Veliki hotel sloji 2200 m nad morjem ter je na j privlačnejša točka planincev. Oa tod se podajajo poleti alpinisti na strme grebene. pozimi pa vozijo na prosti anih snež- nih poljanah smučarji. To Je eno najideal-nejših smučarskih torišč. Na izbuc »o vsakomur najrazličnejša smučišča Začetniki se uče smučarskih spretnosti na položnih pobočjih v bližini hotela. Izurjenejšt smučarji se podajajo na krajše Izlete. Ljubitelji divje vožnje po strmih pobočjih ter slalomistl imajo pa na razpolago nešteto smučišč, na katerih so vsako leto tudi tekme v smuku in slalomu. Največji užitek pa nudi ta pokrajina smučarjem-turistom. Ti se podajo v višine prav do vznožja visokih hnbov. pra\> do tja. kjer se dvigajo iz snega v višino strme sive stene. In od tod pa piav do hotela je ena sama, divna vožnja. Kako prijeten je ta smuk. si lahko mislimo; saj so te poljane dolge 30 km! Hotel Grande Albergo lahko sprejme 200 ljudi. Je zelo udobno opremljen V sobah je tekoča topla in mrzla voda. na razpolago so tudi številne kopalnice. Prostoti so kurjeni s centralno kurjavo. Poleg spalnic so tudi apartmani z lastnimi kopalnicami V prostrani jedilnici, iz katere je hasen razgled. je približno 200 miz Nadalje je v modernem hotelu tudi čitalnica, kjer so gostom vedno na razpolago najnovejši časn ki. revije in knjige V hotelu so tudi prost'ane dvorane za družabne prireditve m bar. Smučke so spravljene v posebni shrambi, kjer ima smučar na razpolago vsako\rsfne maže in druge tehnične pripomočke Poleg vsega tepa je v hotelu še poštni urad, od koder lahko tudi vedno telefonu ul v vse kraie italije. Vsak dan se tudi odp^emlia p'semska in telegrafska pošta. N a Campu Imperatore so stalni smučarski tečari Teh se hndo lahko brezplačno udeležili tudi slovenski smučarji ako bodo hoteli izpopolniti svoje srmitnr-ke spretnosti Ko «e bodo v družbi ostrih letovišrarjev navž'li z^pka in sonca. bodo pa našli v večer mh urah v hotelu razvedrilo ob zvokih godbe. Tak je bežen pogled na kraj. t aterega bodo v kratkem obiskali nekateri slovenski dopolavoristi. S to g" si o hoče dnti Dopolavoro priliko slovenskemu ljudstvu, da spozna niegove smotre v služb, za narod in še zlasti za delovno 1J - Podporni stolp žične železnice, ki oskrbuje zvezo med I'Aquilo in hotelom na Campu Imperatore •S Iz Službenega lista. S'užbeni list za Ljubljansko pokrajino št. 7 z dne 24. januarja 1942-XX objavlja nare bo visokega komisarja o izenačenju telefonske tarife s tarifo, veljavno v Kraljevini. * Iz oivetniške službe. V imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani je bil vpisan dr. Zdenko švigelj. * 135 milijonov božičnih pošljk. Nemški listi poročajo, da je ime.a nemška vojna pošta ob zadnjem božiču mnogo opravka. Med tem ko je oktobia odpraviia na fronto 37 milijonov zavojčkov, j.h je odplavila v novembru 67 milijonov in v decembru 6S milijonov. Tako je torej bilo skupno odpravljenih 135 milijonov zavojčkov, namenjen.h vajakom na fronti za božična da.ila. Prejšnje leto je b lo za božič o. poslanih »samo« 91 milijonov zavojčkov. Rekord je zadnji božič dosegla' tudi pisemska pošta, saj je bilo novemura odposlanih 27u mili-ji.nov in lecembra 317 milijonov pisemskih pošljk, med tem ko jih je bilo deccm-bra prejšnje leto odposlanih 239 milijonov. Nemški vlaki, ki prevažajo peš ljke na fronto, so za pretekli božič opravili 51.0C0 km poti. * Ob grobu treh stoletnikov. Na Trevi-žanskem so te dni v kroniki mrličev zabeležili nenavaden primer: drug za drugim so istega dne v Trevisu in v okolici umrli kar trije stoletniki. Najprej je umrla neka 101 leto stara zascbnica, ki je bila vse do nedavna še razveseljivo čvrstega zdravja mraz, ki je pred dnevi pritisni! z izredno močjo, pa jo je položil na mrtvaško posteljo. Pokojnica je bila redko vedrega duha in je še v poslednjih dneh svojega življenja prav rada prepevala pesmi, ki se jih je bila naučila kot otrok. Istega dne je umrla neka 100 let stara plemkinja v mestu, v okolici pa neki slep kmečki posestnik, ki je dosegel 101 leto. * Smrt viterbskega nadškofa. V Viterbu je v soboto zjutraj umrl mons. Emidio Trenta, nadškof viterbsko-tuskanjski in opat v S. Martinu al C.mino Pokojni cerkveni dostojanstvenik je dosegel starost 82 let in je bil odl-kovan z redom italijanske krone. * Mož, ki je poznal 4 kralje in 7 pap-žev. Najstarejši prebivalec Pijemonta Giovanni Morelli, ki je pred 20 dnevi dosegel re ko starost 103 let, je po kratki bolezni umrl v Pinerolu pri Tubrinu. Morellija je pozna'a vsa dežela daleč naokrog, zelo popularen pa je bil tudi v Turinu samem, kjer je delj časa bival pri svojem vnuku, ki ima brivsko de- lavnico. Starček je pripovedoval, da je poznal 4 kralje in 7 papežev, to =e pravi, vse svetne in cerkvene vladarje ol Karla Alberta do Gregorja XVI. * Sneg v Albaniji. Vso Albanijo je obiskal nov občuten val mraza, obenem pa so padle vnovič velike količine snega. Pristojna oblastva so odredila vsa potrebna čela, da se ohrani promet v deželi. * Komemoracija za Galilsom Galilejem na rimski altademiji. Pod ok.iljem Akademije v R.mu se je vršila svečana komemoracija, o prilik: katere ;'e Roberto Ma co-longo predaval o bivanju in dolovan.u nesmrtnega učenjaka v pi-Lstc nlci. * Dve smrtni žrtvi pl na. V vasi S. Ci> vaimi a Teduccio v okolici Napul.a se je pripetila huda nesreča, ki i bila ^ko:a. zahtevala življenje cele diužlr.e. Kmečica gospo linja Vittoria Alfieri je v s b:, v kateri je spala s svojo družno, zaku ila da bi pregnala ostri mraz. V pači, ki že dolgo ni bila v rabi, se je za-lel delat, ogl j kov dvo-kis, ki je kmalu napolnil ves pros or. Zjutraj so mater gospo l.inje in pa enega izmed snov našli rn^tve, Vittorio Alrieii n cs'.aie njene otroke pa so morali p.epeljati v bolnico. * Nenavaden primer telepatlje ob smrti starega salezijanskega vzgojitelja. V Bre-scii je umrl 70-letni salezijanec prof. D. Amilcare Bertolucci, ki je bil dolgo vrsto let profesor matematike na eni izmed tu-rinskih gimnazij, zdaj pa ga je težak primer protina 13 let priklepal na posteljo Pokojnik je bil zelo priljubljen vzgojitelj, na tisoče in tisoče raznih učencev po raznih krajih Italije ga je imelo v najlepšem f.-iorr>lnu V zvezi z njegovo smrtjo poročajo listi o nenavadnem primeru telepatije Eden njegovih učencev, ki je dandanes ugledna osebnost v javnem življenju in ki ! je bil s svojim nepozabnim profesorjem j vsa leta njegove bolezni v rednem pisemskim stiku, se je prav na dan njegove smrti pripravil, da bi mu pipal. A ko je vzel | pero v roko. mu je rekel notranji glas: Ne piši. ta trenutek profesor umira. — Mož pisma v resnici ni napisal kmalu nato pa | je kakor v živi poaobi zagledal prof Bnrto-luccija. kako umira, se mu smeh^ia, ga pozdravlja in se mu zahvaljuie za pisma, ki mu 'ih je bil napisal v čtsu dolge m mučne bolezni. Dva dni nato je prejel obvestilo. da je njegov ljubljeni učitelj umri. i. HAJfE V „JUTftU"!. Jate vodnih ptic v Piemontu Prignal jih je s severa mraz, kakršnega na Švedskem ne pomnijo 130 let Ljubljana, 27. jan. Tolikšne spremembe v vremenu pač nismo pričakovali. Temperatura je toliko narasla, d& smo dopoldne opazili že nekatere znake južnega vremena. V dopoldanskih urah ;e začel aa novo naletavati sneg, a je kmalu ponehal. Na nebu se za prevlado borita oblačnost in vedrina. Z oken se tajajo zadnji ostanki ledenih rož. Posie-dice hudega mraza pa vendar še niso povsem prešle. Po mnogih stanovanjih eo zamrznile vodovodne m odtočne cevi, tako da Imajo kleparji, ki so bili zlasti v petek in soboto čez glavo zasuti z nujnimi naročili, še zmeren opravila. Kakor v> navada prt takih primerih, pa je zdaj. ko je temperatura na splošno zrasla, mraz še z večjo silo pritisnil v zaprte protore. Danes popoldne je najprej potegnil oster, mrzei veter s severa, nato pa je na široko začelo prigrevati sonce. Zanimiva so poročila, ki prihajajo o mrazu z juga in 6 severa. Po rekah v Pijemontu so zadnje dni opazili tako številne jate vodnih ptic, da IZ LJUBLJANE u— Brezplačne kinematografske predstave Dopolavora. Kakor smo že poročali, je b.la preteklo nedeljo prva brezplačna filmska predstava za uslužbence ljubljanskih podjetij. Predstava je bila v veliki dvorani na Taboru. Tako je b la otvorjena s krasnim filmom »Condo.t.eri« vrsta kinematografskih predstav, ki bodo poslej vsa. ko nedeljo na Taboru. Vrteli bo.,o same izbrane filme, znane po umetniški vrednosti. Druga brezplačna kinematografska predstava bo pr hodnjo neleljo, 1. februarja od treh popoldne do sedmih zvečer. Isti f;lm bo dvakrat predvajan; tako bodo imeli priliko posetiti predstavo tudi oni, ki Di bili prej ali pozneje zad.žani. Ker traja ena filmska predstava približno dve uri, bo pri-četek druge predstave približno ob petih. Tako je tu upeljan oni način pred.ajanja firnov, katerega srečujemo v italijanskih kinematog. af h. V kino dospeš kadar ti lo-pušča čas! V kratkem bo v časopisju jav-Ijeno ime filma, ki bo v nedeljo predvajan. Brezplačne vstopnice dobe delavci pri up. a-vi svojih podjet j, na željo jih pa lahko dv gnejo tudi prj Pokraj nslvem D^poJavoru. u— Avtomobilski klub Ljubljanske pokrajine kot p-krajinslO sedež R. A. C. l.-ja cb.ešča vse lastnike motornih vozil ln to on.h, ki imajo dovoljenje za vožnje, da morajo biti tatlstične ter prometne taksi pla.ane do na kasneje 31. t. m., ker se oo proti zomudnikom postopale strogo po sankcijah določenih po naredbi Vitkega komisarijsta Takse se plačujejo redno v tajništvu Avtomobilskega Kluba Ljubljanske pokrajine. Ljubi ana, Boeth^vnova 14 od pol 9—13 in od 16 18 30. u— Umetnostno življenje v Ljubljani. Sezona likovnih razstav je letos tako živahno razvita kakor že dolgo ne. V obeh glavnin razstavnih prost.rih, v Jakopičevem paviljonu v Tivoliju in v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti se skora brez pre-stanka vrste razstave naših slikarjev in kiparjev, ki so v kulturni javnosti deležne resnično živega zanimanja, pa tudi moralnega in gmotnega uspeha. V Obersnelort galeriji bo jutri zvečer zaključena razstava akad. slikarja Zorana Mušiča, nato pa bo v nedeljo v istih prestorih otverjena razstava bratov Draga in Nandeta Vidmarja. Umetniška dvojica Vidmarjev se naši javnosti že dolgo ni predstavila s tako obsežno kolekcijo slik kakor tokrat, zato bo razstava brez dvoma pomemben dogodek. — V oknih umetniškega salona A. Kosa v prehodu nebotičnika pa so razstavljena dola cele plejade slovenskih umetnikov od Jakopiča in Jame do najmlajših. Izložba je na T-ovo aranžirana in jc izredno zanimiva, saj obsega slikarje od impresionistov do najmodernejših. u— Nesreče. Na poledenelih tleh je padel in si zlomil desno nogo 311etni ključavničarski mojster Karel Rozman iz Dolenjega Logatca. 121etn: dijak Drago.in Oberšek stanujoč na Karlovški cesti v Ljubljan: si je pri padcu na domačem dvorišču poškodoval levico. Odvetnikova žena 431e.na Slava Kraševčeva iz Goi njega Logatca je pad'a n? poledeneli cesti in si zlom 'a levo nogo Na sani se je obešal 121etni sn posestnika Vinko Bobnar iz šmartna pri Devici Ma ji v Polju. Med vožnjo mu je nacn : at zmanjkalo opore, padel je na tla in si ra'cmil levo nogo. Marija Jerajeva, 631etna žena posestnika z Vihnike je na domači peči za- podobnega pojava ne pomnijo že dolgo vrsto let. Domači lovci so s pridom začcii izkoriščati priliko ln odnašajo Izredno bogat plen. Pojav tolikšne množine vodnih ptic, ki so z mrzlega severa prišle Iskat toplega zavetja v Italijo, je pač razumljiv, če primerjamo podatke o izrednem mrazu, ki je letos zajel dežele severne Evrope, med drugim tudi Švedsko in Dansko Na švedsko in Dansko je vdrl silen val mraza, ki ga je prignalo z vzhoda, spremljan z velikimi snežnimi viharji. V nedelio so v Stockhclmu imeli 40 stopinj pod ničlo Meteorološke primerjave kažejo da je ta zima najhu ša. kar jih je ime. la švedska od leta iS09 Mraz je prinesel mnogo nereda zlasti v promet švedski vlaki imajo ure in ure zamude, mnogi par-niki so obtičali v ledu V nedeljo v Stock. holmu ni vozil noben taksi, ker so vozilom zamrznili mctor.l. Mnogo šol je zaradi mraza zaprtih, a samo stockholmske bolnišnice so morale sprejeti v oskrbo 4C0 prebivalcev, ki so jih našli napol mrtve od zime. dremala V snu se je preobrnila, padla na tla in si zlomila desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnlšn ci. u— Vrtnarska predavanja pri Podružnici SVD Ljubljana 1. V sredo 28. t. m. bo predaval upravnik drevesnic Kmetijske družbe g. Breceljn k Ivan o izbiranju in rezanju sadnih cepičev, o cepljenju sadnega drevja spomladj (koščičastega v februarju, peč-kastega v marcu) .n o precepijenju starega drevja ter o zaščiti proti pozebi. Skioptiene slike Začetek točno ob 18 uri v kem čni predavalnici 1. drž. realne gimnazije v Vegovi ulic:. Vstop prost u— Pomočnice-modistke bodo imele svoj sestanek v nedeljo dne 1. februarja ob pol 10. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, soba št. 3, I. nadstropje. Vsaka modist-ka, ki ji je za boljšo bodočnost, se mora tega sestanka udeležti. u— v počastitev spomina svojega bivšega konc p enta g. dr. Mateja Senčarja je daroval za mestne reveže g .dr. Jos. C. Oblak vsoto 200 lir. u— Darilo za invalida. Pred dnevi smo objavili prošnjo revnega invalida za nepreskrbljeno družino za kakršnekoli podpo.o. ker sair nima primerne zapos itve, ki b mu omogočala vzdrževanja $vojcev. Prošnji se je odzvala samo ena piemenita gospa, ki je iz svojih skromnih sredstev daroval 20 lir za pozabljeno žttev svetovne vojne. Iz Novega mesta n— Novomeška nedelja. 2e v soboto čez dan je ostri mraz, ki je v petek z 31.S<> dosegel svoj višek, pričel naglo popuščati in v soboto zvečer je beležil toplomer komaj —70. V noči na neleljo pa je mraz spet pritisnil in je proti jutru dosegel —25r» Vendar je iznova popušSal in zjutraj je padlo živo srebro na —14°, v teku dneva pa celo na —6°. že v soboto je pričelo sr.ežiti ;n je preko noči zapadlo okoli 10 cm svežega pršiča. V zgodnjih neJeljskih urah je sneg še vedno na etaval. V noči na ponedeljek je bil zabeležen le ma enkosten dvig temperature, ki je znašala v ponedeljek zjutraj —11.070 m je kmalu padla na —8^. Prčela se je naglo odtajati Krka, ki je po 13 letih letos prvič zamrznila in so se pri št. Petru kmetje drznili celo že piekoračt-trdo gladino. Dvig temperature je najbolj razveselil smučarje, ki so se že z jutranjimi vlaki v vel kem številu odpeljali na bližnja lepa smučišča. Tuli v neposredni novomeški okolici je ves dan bil prav živahen smučarski vrvež. Toda tudi to nedeljo je zasledovala novomeške smučarje velika smola in je bilo spet na kupe polomljenih smuči in palic. V mestu samem je nedelja potekla brez kakih pomembnejših dogodkov. V soboto popoldne in v nedeljo dopollne so bili v dovorani združenja cb.tnikov moj-trski izpiti, popoldne pa so prišTa ponovno v večjo veljavo novomeška zabav šča in gostinski obrati, ki so bili kaj dobro obiskani. n— Izdaja pri No vari preložena. Zarali nenadnih tehničnih zaprek je moralo biti ponedeljsko gostovanje Narodnega gledališča preloženo na torek, 3. februarja. Zvrst li se bosta dve predstavi in sicer za okoličane ob 15. uri, za mestno občinstvo pa ob 18. uri. n— S kropom se je polil. V Mirni peči se je smukal okoli šle tilnika v kuhinji neki llletni dečko. Po neprevidnosti je prevrnil na peči stoječi lonec kropa, ki mu je prizadejal zelo hude opekline po obrazu. Zdravi se v kandijski bolnišnici. In v tej pesmi, ki je prav tak~ kakor Prešernovi »Soneti nesreči« Z3go=čeoa :zpoved vse Leopardijeve življenjske filozofije, vprašuje samotni azijski pastir: O luna, povej mi, čemu je pastirju življenje njegovo, in va.:e življenje vam? Reci kje breg za to jadranje moje ie kratko in kje za nesmrtni tvoj tek? (Prevod A Gradnika.) Tudi Leopardi je čutil da je življenja kakor ga sam doživlja zgolj lunir svit. ne pa tOT>'a in rodovitna sončna luč. Zato ie f, tako sila st jo epeval mes ečino. Njegova pesem »II tramonto della luna« ie v vs^j italijanski in morda celo svetovn; poeziji naj'epva pesniška podoba luninega zaTona. V seka.k o je bil Pre'eren v vs"j svoji življenjski usodi »»rečnejšn od svojega italijanskega vrstn'ka Leopardi ie umrl pred Pre šerne.nTi. Njegova porz' j a \ednr. ncu gnano rrrka vse. ki so dostopni za hladni blesk njenih med5tacij in za skmraT rrainvmo le poto njenih fe-rmn'no čudovito skladnih ub:*nno pO'joč;h verzov Leopard'jevo samo-tarsko »n nesrečno -/.vljenie je obogatilo zak'actnico italijanskega duha z neprecenljivo dragocenim doneskom. K^nse^t fsa ^veh !-!tiv!rph V vrsti intimnih konceptov C,'asb<-ne Ma tiče smo imeli v mali F,iTharmomčir dvorani koncert na dveh k'iviri;h z nrvim posebno zanimivim srv>re>do'm Prre-Ktev vcer m privah;1a to':ko obem^-a kakoT b ga bi'a vredna z?to pa prstni z vidno pozor-no'"itir> in «. umetr^khT' užitkom sile- di': :.7vrof?-'-rvic Mqrta Osterc V a 1 i a ' r> 'n H r « 5 o v e c sta r : redili lani dva taka koncerta in so b^e o>b tej priliki zadosti poudarjene kvalitete njune igre, ki so se zlasti kar se tiče izenačenosti muziciranja in čustvene pc-fflob' jenesti igranja, v sedanjem nastopu še stopnjevale. Te vrste muz;ciranje ie dobilo v opeh repro-duktivnih umetnicah dobro vgran duo ki je kos vsem tehničnim zahtevam takega koncertiranja in o katerem upamo da se bo lotiil še novih nalog. Program je navajal tri obsežne-še točke: Rrahms-Si:lvestr: ieve »Varilciie na Pagani-nijev tema« Torneevo »Pascaghc in fugo na narod.n; motiv« in Tarenohijeve »Variacije na XX. Chopinov prebudi i". Izmed teh je bila posebno značilna nrva izvedba ^kl^d-be slovenskega komponista Matije Tomca. Skladba je s svojo dovr eno tehnične zgradbo in z ba-rvito metodiko. izprep'eteno z znanim ljudskem motivom, d ose«1 a ponoln uspeh. Izmed ostalih d^-eh točk so norebno zavzele Variacije na Chopinov preludij, v katere sita izvajalki položili posebno mnoigo s^-ojes?a temperamenta in ki tudi s'ce užiitka n s^mti. Ni s*".mo n~k'iučie da sn skrajni umetniški uživaoi v 19. srtoletju cj V(x-rio zaniVavali potrebo da. sp'oh možno it kr:t:ke. Ko na dopuntimo. d- nas literarne stvaritve ne zabavajo samo in ne osrečujejo samo, m"rvoč da nam nudijo g ob'' poi'el v dr''avn:c> /4iiV>« ^^-.•-■r mu'ejo tisitroi dmžbe. obrazujejo na.?e razumevanje zgodovne in živ! jen ia. brž ko s>e ovedemo. da kni:^a. pesem drama niso zgo'j Siamovo'jni sadovi srečnega naključja, marveč posledica procesov in odnosov, ki posegajo zakonom: brž ko priznamo ne le mMn"st. mar\-cč tud: koristnost literarnega študiia — preneha biti kritika sovražnica poerije V^o^a ce'o v nieno si'užbo. da bi priTv-av!ia'a pot pravilnei$emu jasnejšemu in bogatejšemu razumevanju slovstva. Ce doumemo krit;ko v tem smislu teda.5 na mah razumemo da kritizirti. t. j izr-žati utemeljene sitvlbe o načinu, vrednosti m no trenji VTvienoftti literarnih de! ne pomeni »trnovo'ino izrekati trenutne vtiske os-h^e nre.Hodke in slučaine kaprice marveč da ie to opravijo znanstvene de'a'nmti. Pii na redih r nc.-»redno slovstveno kuHum se og!« š« vedno znov* smr/r ali ie krrika znanost ali mnotiKVJt. To %-nra7anie ie preveč eap^e-teno da bi kdaj naf? «ff>V>*no veljaven in enodušen odgovor. Nikakor ni mogoče za- nikati. da dojemanje literarnih del, pronicanje vanje in nj.h dožitek zahtevajo določeno stopnjo umetniške vloge in da izražanje vtisov, opomb in sodb o knjigi in nje stvaritelju zahteva znatno mero slovstvene umetnosti. To dokazuje, da stoji kritika v najtesnejšri bližni umetnosti. Toda poseben način, s katerim prihaja kritik do svoje sodbe o vrednotah dela pTav kakor o njegovi sovisnosti. ostaja na^sa in opravilo znanstvenega značaja: ima svojo meto do, svoja pravi'a. svoje pripomočke. In ker je prav v tem samo b:stvo kritike, se ne b^mo nič obotavljali in bomo priznali kritiki mesto med znanostmi Nazori se razhajajo že zdavnai ;n se bodo po vse' verjetnosti vsokdar razhajali v vprašanju a'i je kritika samodejna znanost ali pa samo prakt;čna ap':kaciia drugih \-ed V stare;ših razdobjih so jo poimovali kot aplikacijo jezikoslovja in estetike; pozneje so videli v nji nekako razi'a«alko psihologije in scctafl-nih ved: v zgolo\nni kritike pa so pomembne osebnosti, ki sto jo stavile doce'a v stuž-bo družbene moralke in celo političnih programov. Ni neverietno. da napoči čas ko bo kritika v hvaležni sintez uporabljala spo^nave in vidike raznih d;scip!in jih sku^a zdrr?iti v bogato celoto: da si bo pridob;1a med duhm-n;mi \'edami avtonom,f-jo in da bo nflTvvsiVd svo'e znanstveno orodje 5n orožie kras'a s cetlicanv umetn;«ke-da izražanja svojih sodb in sipoznav. (Arne Novak.) Popravi! V včera jšn jetr nekrofogu prof. Milanu Rešetarju ie tiskarski Škrat, ki ie zarvstil razne manjše napake tud iatimr naslova tli ta Iilro l Za prvorazredno gostilno spreimem resno dekle ali učenko takoi Naslov v vseh posl. jutra. 1326 Krojaškega pomočnika prvovrstnega za veliko de-io spreimem. Naslov v vseh posl. Jutri. 1353-1 Postrežnico za ves dan iščem za vsa gospodiniska dela. Naslov v vseh posl. Jutra. 1345-1 Gospodinjsko pomočnico dvočlanski boliši družini za kuhanie in pospravljanje iščemo. Pogoii: vestnost, pridnost, poštenost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Dobra hrana — dobra plača«. 1343-1 Torbarskega pomočnika sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 1339 1 Služkinjo pridno, pošteno iščem. Naslov v vseh posl. Jutra. 1349-1 Avtoprevoznika iščemo za prevoz, premoga iz rudnika na ca. 4 km od daljeno postaio Črnomelj. Prevoz ca. 1000 ton mesečno. Gume in poconskn sredstva preskrbimo. Ponud be samo za dolgoročno pogodbo le z sigurnim tovornim avtom od ca. 5 ton ie poslati na: And. Jakil d. d., Krmclj, Dolenjsko. 1347-1 Službe išče "Wrda I -.6(. taksa - _6C •> liimit naslovi tli r> lifrr l v— Absolventka drž. trg. šole išče primerne službe za tako), če tudi sa -no začasno. Naslov v vse' rosi. lutra. 1338-2 Radio •Seseda I —.60. taksa — .6t •i -latanie naslovi tli u. Iilro I t.—. Radio 4 cevni kupim. Ponudbe- na oel. »Super« odd. lutra pod 1354-9 ru Tovorni avto S ton nosilnosti, nov ali tudi rabllen če je v najboli-šem staniu in takoj upo-rabliiv kupimo. Fontidbe na And. Jakil d d., Kr-meli. Dolenisko 1348-10 Lokali »cscdl ( —.01 a daianie oaslova ali u Iilro L ».—> Delavnico 80 lev. m., z industriiskim tekom, oddim v L|ubl|ini blizu glivnegi kolodvora. Pismene ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod šifro »Cista obrt«. 1357-19 MliMIHiM od da »e>cu» • oo uku JC*, '-» latinic naslovi ti* u Iilro L ».— Elegantno sobo za takoi iščem v tredini mesta, po motnosti s tele fonom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takoi«. 1341-231 Opremljeno sobo z dvemi posteljama (moški osebi I iščem za lebruar. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »bližini drame«. 1340-231 3-sobno stanovanje > kuhmio brez kopalnice, središče mesta oddam ta kot. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Soliden in točen plačnik«. 1337-21 MM,P,]);.!,)/> ttMCr M. UkM »* iaiintc iislovi U< litre l ».—. Sobo z uporabo kuiuuie po možnosti v centru išče zakonski učiteliski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »do->er plačnik«. 1336-23i Opremljeno sobo z eno ali dvema postelie-ma. posebnim vhodom v siedišču mesta rabimo za takoi. Soba bi se rabila le nekaikrat mesečno. Po nudbe na And. Jakil d. d., Krmeli. Dolenisko. 1346-23* Dvo ali 3-sobno stanovanje po možnosti s kopalnico, iščem za takoi ali pozneie Naslov v vseh posl. Ju tra. 1333-21a Stanovanje alt malo vilo — nairaiši Bežigrad — vzamem v na em. Telefonirati 3*-47 1332-21.1 Sobo odda Beseda L -.60. taksa -.60. za daianie naslova ili za šifro L 3.—. •Seseda l taks* - »» lnani* nasto« tlt Iilro I 3.— Delnice Papirnice Vevče kupimo več;o množino in delnice Jugobanke prodamo Rudolf Zore, Ljubljana. GleH ulica 12. 1359-16 •t-seda i m. 'aksi m •» laiantr naslova tli Šifre I Hiše, parcele prodaja — kupuje Rea Andrej Zajsc, Tavčarje va 10. tel 3564 1241 20 Sončno sobo lepo, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice v centru oddam boltšemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 1356-23 Prazno sobo pri pošti oddam tako). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna« 1081-23 Opremljeno sebo s posebnim vhodom' oddam v Ltubliani. Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Soliden 222«. 1358-23 a beseda I — 60 taksa -.6!.. !a šifro I 3.—. posl. Jutra. 1342-23 Ifana. Črno deteljo in koremevo seme kupujemo ali zamenjamo za pesno seme. Sever & Comp, Liub- 1350-33 La macchina da calcolo piu c o mp 1 e i a e precisa che si impone per la sua modernis sima concezio ne meccanica. Kalkulacijski računski siroj" precizne konstrukcije, na višku sodobne tehnike. ii^^/etest Rappresentante esclmlvo per la provinci« dl Inbiana: A. KOVAČIČ Prešernova nI. 44 Tel: 26-36 prei Ivan Legat Umrla je naša najboljša mama SIRC vdova RANT, rojena FRANCHETTI po dolgi težki bolezni danes ponoči ob pol tretji uri na našem domu v Kranju. Naj mirno in sladko počiva v večnem snu, ljuba mama, Tvoje blago izmučeno srce po prestanem telesnem in duševnem trpljenju v mili domači grudi! KRANJ, LJUBLJANA, dne 24. I. 1942. Fran] o in Vinko SirSevi ... *.- ' -v- R Sabatini: SRCE f.2 R • m a ■ Stopil sern korak naprej, a preden sem se utegnil vzpeti na prag. so se mi vrata pred nosom zaloputnila. in ko sem obstal pred njimi, tresoč se od gneva in nejevolje, sem slišal, kako jih ie Guil-bert od znotraj zapahnil. S kletvico sem se obrnil. »Pojdiva, Adon,« sem zagodrnjal. ko sem spet skočil na konia: »naj zadene bedaka usoda, ki si joje sam izbral.« XXIII KAKO JE ST. AUBAN PRIŠEL V BLOIS Molče sva se vrnila v Blois. Pa ne, da bi mi bilo manjkalo snovi za pogovor. Jeza, razočaranje in misel, da sem opravil tako dolgo pot, v zahvalo pa so me razžalili in mi zaloputnili vrata — vse to me je dušilo. Ne vem. kaj bi bil dal, da sem mogel na glas opsovati starega prismojenca; toda Adonovo uho ni bilo pripravno, da bi bil vanj izlil srdite besede, ki so me pekle na ustnicah. A kletve, s katerimi sem obkladal vitezovo živinsko pamet, so bile obilne in vroče, da nikoli tega; čeprav je bilo grozno, sem vendar na tihem kar vriskal ob misli, da bo moral kmalu plačati žalitev, ki mi jo ie prizadejal. Ta radost pa ni bila dolga: zakaj pomislil sem, kako huda bo kazen za Ivono in kako bo potem na milost in nemilost prepuščena St. Aubanu. ki mu bo dalo Mazarinovo pisanje vso oblast nad cana-pleškim gradom in njegovimi prebivalci. Ob tej nenadni misli sem stisnil zobe; prijelo me je, da bi se obrnil ter si z mečem v roki izsilil vstop v grad, če ni drugače, samo da posvarim viteza in ga rešim, pa naj se še tako upira in naj mi bo še tako malo hvaležen. Kolikanj drugače sem si bil zamislil izvršitev svoje naloge v Canaplesu! Sanjal sem o zahvali, a namesto zahvale so mi zaloputnili vrata. A naj sem to zaslužil ali ne, dolžnost mi je velevala, da se vrnem in kl jub vsemu izvršim svo j namen. To bi bil moral vsekako storiti; komaj pa sem se odločil, me je Adon opozoril na črno senco ob cesti, na dalj ko dvajset korakov pred nama. Podobna je bila negibnemu jezdecu. Ko sem jo opazil, sem ustavil konja, potegnil iz toka samokres, ga nameril na senco in gglasno za-klical: »Kdo je?« Senca se je zganila in odgovoril mi je Michelo-tov glas. »Jaz sem. gospod. Prišli so. Hotel sem vas opozoriti .. .* »Kdo je prišel?« sem zaklical. »Vojaki. Nastanili so se pri .Francoski liliji'.« Kletev ie bila moja edina pripomba k tej novici, Treba se je bilo vrniti v Canaples. Tedajci me je prešinila druga misel. Vitez je bil zmožen poseči po skrajnih sredstvih, da mi ubra- ni vstop v svojo hišo; kdo je bil porok, da ne bo s puško streljal name? Ni me plašilo to. da utegnem dobiti svinčenko v glavo: kaj bi se neki izpremenilo na svetu, če bi zzmanikalo ubogega nepridiprava? Tem straš-neiše pa me je tesnila skrb. da ne bi poginil, preden povem, kar sem se namenil povedati, in s tem še poslabšal vso stvar. »Kaj nama je storiti. Michelot?« sem se v svojem brezupu obrnil k oprodi. »Ali bi ne bilo dobro, če bi skušali govoriti z gospodo mde Montresorjem. gospod?« je predložil. Skomignil sem z rameni. Po kratkem premisleku pa se mvendarle sklenil poskusiti. »Ce mi uspe, ne more škoditi.« sem dejal sam pri sebi. S spremljevalcema za seboj sem pognal konja proti Bloisu. Previdno smo jezdili vse do Rue Vieille. kajti gostilna pri »Zlati trti* (tam je bilM ichelot najel zame sobo. ki je imela k sreči okna na ulico), ie stala baš nasproti .Francoske lilije', kjer je stanoval St. Auban s svojim krdelom. Brez nezgode sem prišel v sobo. in moje prvo dejanje je bilo. da sem se junaško lotil debelega, lepo pečenega kopuna. ki ga ie gostilničar postavil predme, zakai prazen želodec ie v hudih položajih male prida tovariš. Ta večerja, zalita s steklenko rdečega Anževinca. je pripomogla, da sem si popravil dušo in telo. Skozi odprto okno sem pazljivo eledal čez ulico proti .Francoski liliji' Vrata pivske sobe so bila na ulico in široko odorta: čez orač 1e nadal snoc luči, v katerem so se naglo premikale črne postave tucata začudenhi deželanov, ki jih je vleklo semkaj, kakor plame npriteza vešče. Zodprtimi usti in bebastimi očmi so neodločno stali pred hišo ter poslušali hrup glasov, ki so se razlegali po mirnem ozračju, napeve kosmatih pesmi. hripave vzbuhe smeha, žvenket kozarcev, kovinsko rožljanje jekla, trkljanje kock in čudne vojaške kletvice, ki so se jim morale zdeti besede tujega jezika. V tem, ko sem bil pri oknu, ie prišel v sobo gostilničar in stopil k meni, rekoč: »Bog bodi zahvaljen, da se niso nastanili pri .Zlati trti*. Sosed Bernard bo potreboval teden dni. da prežene iz hiše smrad po njihovem usnju. Kakor je slišati, spadajo k razkropljeni stotniji. ki se odpravlja na vojno proti Špancem: sodim pa da bodo ostali nekaj dni v Bloisu. Njihovi konji so strašno upehani in se bodo morali odpočiti. preden krenejo spet na pot .kajti častnik jih je ves čas priganjal k naglici. Med njimi je neki oficir ki nosi krinko na obrazu. Meniio se. da ie knežiega rodu; v pokoro za kai vem kakšen greh. ki ea ie storil v razuzdanem Parizu, se ie baie zaklel, da ne pokaže obraza, dokler ne bo voina končana.« Molče sem ga poslušal in se mu zahvaV za podatke. ko ie končal. Takšno zgodbo je bil torej razširil preveiani St. Auban. da bi odvrnil vsak sum o pravem vzroku njegove navzočnosti, dokler ne bi bili njih konji nared za vrnitev v Pariz ali dokler te ne bi polastil osebe canapleškega gospoda. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij" >Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jen«, - Za inaeratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.