»i 22, KV^^JHIC^ Ii^OC ~ 28. - 31. jwUj 2Ü04 kr st. ctd^ »W*V Gorenjska borzno posredniška družba dM, Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papii^ev Koroška 4000 Kranj teh 04 i 2HO 10 40. 2H0 10 17. 2H() 10 30 fuks: 04: 2H0 10 12 wwH\ghd.si, infoQi ghd.si iarnnu i .•>irokovnnsi t (]iiiu)\n VB-LEASINQ, d o O,. Pot za Krajem 38. Kranj t ( -V v * ,1 > « * -ir Zupanu svetujejo odstop Tržič - Združena lista socialnih demokratov Tržič je zaradi razsodbe Vrhovnega sodišča o krivdi zaradi zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic ter izrečene pogojne zaporne kazni in denarne kazni javno pozvala župana Pavla Ruparja k takojšnjemu in nepreklicnemu odstopu. Nadomestne volitve naj bi izvedli hkrati z državnozborskimi. "S tem bi bila dana možnost ljudski volji in pameti, da tudi sama presodi, kakšnega župana si želijo in zaslužijo občanke in občani Tržiča, žgoči problemi občine pa bi se z novimi ljudmi in novimi idejami začeli reševati v dobro vseh občank in občanov Tržiča," je zapisano v izjavi. "V Združeni listi socialnih demo- kratov menimo, da uradna oseba, ki se okorišča na račun občank in občanov, za kar je tudi pravnomočno obsojena, nima ne moralne in ne etične podlage za nadaljnje opravljanje svoje funkcije, saj je s tem omajana njegova kredibilnost. Prek svetnika ZLSD v občinskem svetu že dalj časa opozarjamo tudi na druge nepravilnosti, povzročene s strani občinske uprave in župana, kar potrjujejo tudi Številne kazenske ovadbe. Zal se tako občina ukvarja s preteklimi dejanji, med katerimi so nekatera tudi že v kazenskem postopku, namesto da bi pričela reševati slabo socialno, gospodarsko in komunalno stanje občine TržiČ." J. K. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Naročnina je bila 150 dinarjev Viktor Smolej s Koroške Bele prebira Gorenjski glas od začetka izhajanja. 2L januar 1952 je datum na odrezku položnice za plačilo naročnine za Gorenjski glas, ki ga Smolej še vedno hrani. Pravi pa, daje bil i\jegov oče naročen na časopis že prej. Leta dvainpetdeset je naročnina znašala sto petdeset dinarjev. Časopis bere tudi sinova družina, ki živi v zgornjem nadstropju Smolejeve hiŠe. Najprej pa ga prebereta oba z ženo, ki iz časopisa izrezuje tudi recepte. "Najraje preberem kakšno tako zgodovinsko reč iz svojega kraja ali okolice,'' pravi Smolej. Všeč so mu tudi pisma bralcev, kjer vsak lahko pove svoje mnenje, vendaj" sam še nikoli ni napisal pisma, namenjenega objavi v časopisu. Svoje početje pojasnjuje s tem, da je bolje govoriti "traparije", kot pa govoriti resno, ker danes ni nič tako kot bi moralo biti. Od političnih tem prebere samo naslove, saj se drži očetovega reka, daje "polit'ka najboljša na žgancih". Politika je v tistih krajih narečna beseda za zabelo na žgancih, hiti razlagati Smolej. V časopisu ne pogreša ničesar. ''Vse je tako, kot mora biti," še doda. Gorenjski glas bo zalo ostal v njihovi družini. Smolej je 78-letni upokojenec, ki pravi, da "penzionist" nima nobenega časa, ker mu peša spomin. "Prej sem šel enkrat v klet in sem prinesel tri reči. Zdaj pa grem trikrat, ker prvikrat pozabim prinesti preostali dve reči," hudomušno dodaja. Prebira tudi knjige, in sicer tiste, ki so polne vojne zgodovine. Pred upokojitvijo je bil zaposlen v Železarni Jesenice, današnjem Acroniju, na oddelku energetika. Eva Gračanin, foto: Tina Doki Nasmejani šaljivec Viktor Smolej. Stranka izvirne socialdemokracije Pobudnik za ustanovitev in predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije je Branko Omejc iz Stražišča. SDSS je 51. registrirana politična stranka v Sloveniji. Kranj - "Ko je lani Socialdemokratska stranka spremenila ime in iz njega izpustila pridevnik 'socialdemokratska*, smo se nekateri simpatizerji in volivci SDS začeli spraševati, kaj bo sedaj z izvirno, delavsko socialno demokracijo v Sloveniji. Bali smo se, da si bo nekdo na lahek način prisvojil njeno ime in logotip. Izvirna SDSS se je uveljavila. Predvsem zaradi socialdemokratskega izvora se je sedanja Slovenska demokratska stranka SDS po naklonjenosti volivk in volivcev približala LDS. V Sloveniji imamo socialdemokratsko usmerjeno stran- Branko Omejc ko, vendar zaradi povezanosti s kapitalom ni prava delavska socialdemokratska stranka. Ker Slovenija zaradi bohotenja kapitala, bogatenja peščice državljanov in vedno številnejšega sloja revnejših takšno stranko potrebuje, smo ustanovili Socialdemokratsko stransko Slovenije, ki ima za simbol vrtnico. V Sloveniji je za vse dovolj bogastva, če ga bomo po pameti jemali. Delavci imajo vedno manj pravic in dostojanstva," je povedal pobudnik za ustanovitev nove SDSS in njen predsednik Branko Omejc iz Stražišča, strojni tehnik v Domelu. Stranka je imela ustanovni zbor decembra lani, vendar je bila zaradi tožbe Demokratov Slovenije zoper Slovensko demokiatsko stranko registrirana šele julija in pod številko 51 vpisana v registet političnih strank v Sloveniji. Branko Omejc je povedal, da je novica o ustanovitvi stranke vzbudila veliko zanimanja. Nekateri posamezniki so že ponudili sodelovanje. SDSS na oktobrske volitve v državni zbor še ni pripravljena, sodelovala pa bo že na prihodnjih lokalnih volitvah. Zavrnil je očitek, da gre za neresno stranko in beganje volivcev. J. K. Referendum o avtocesti Kranjski trg v La Ciotatu Radovljica - Predsednik občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Radovljica (SDS) Zvone Prezelj je sporočil, da seje takoj po sprejetju državnega lokacijskega načrta (DLN) za avtocestni odsek med Vrbo in Peračico na izredni seji občinskega sveta v Radovljici sestal izvršilni odbor SDS. Ugotovil je, da je v sprejetem DNL kar nekaj dilem in neod-govorjenih vprašanj, ki so okolj-sko, prometno tehnično in investicijsko nesprejemljiva, še posebej pa izstopata cestninska postaja na brezjanskem polju in oskrbni center na predtrškem polju. Oboje v povzetku prostorske konference in v dopisu za sklic izredne seje omenja tudi župan. v "Zupan Janko S. Stušek in koalicija LDS. ZLSD, SNS in De-SUS so na dvodnevnem zaseda- nju, na katerem so obravnavali omenjeni DLN, zavrnili vse pobude opozicije, katerih namen je bilo črtanje spornih točk iz DLN. Ostaja grenko spoznanje, da se pogajalci niso želeli zameriti ministrom, i so iz vrst vladajoče stranke LDS. V SDS ugotavljamo, da je župan J. S. Stušek tako zaman prestopil iz ZLSD v LDS, saj je ob prestopu navedel, da je bil ta korak narejen prav zato, da bi izpogajal najboljše rešitve na odseku avtoceste na območju občine. v Žalostno je to, da niti poskusili nismo," je zapisala SDS in napovedala izpodbijanje te odločitve z vsemi pravnimi sredstvi. "V prihodnjih dneh bodo SDS, NSi, SMS in SLS oblikovale krizni Štab, ki bo pripravil in vodil postopke za razpis naknadnega občinskega referenduma," so še zapisali. J. K. Kranj - 8. julija so v provansalskem La Ciotatu, ki je že 46 let pobraten s Kranjem, v starem delu mesta odprli Kranjski trg (Place de Kranj). Slovesnosti sta se udeležila tudi kranjski župan Mohor Bogataj ter slovenska veleposlanka v Franciji Magdalena Tovornik, za obogatitev programa pa so poleg francoskih vrstnikov poskrbeli tudi dijaki kranjske gimnazije in ekonomske šole, ki so s spremljevalcema Marijo Vreček in Davidom Kuridžo dva tedna v okviru šolskih izmenjav letovali v La Ciotatu. Domov so se. polni lepih vtisov o južni Franciji in njenih ljudeh, vrnili v nedelj o. Medtem ko Kranj ima Trg Rivoli in Oldhamsko cesto, poimenovana po pobratenih italijanskem in angleškem mestu, pa bi ime La Ciotata zaman iskali, čeprav je ravno sodelovanje s tem mestom najbolj živahno. Župan Mohor Bogataj je ob odprtju Kranjskega trga v La Ciotatu obljubil, da bodo tudi Kranjčani razmislili, kateri predel mesta bi lahko poimenovali po La Ciotatu. H. J. Z.a vas beležimo čas! CHLA8 Zgodovina nsy združuje ( Ljublana - Slovenska \judska stranka je v odgovoru na poskuse delitev strank na partizanske in domobranske zapisala, da ni niti protipartizanska niti protidomobranska in da na tako delitev ne pristaja. Zanjo so spoštovanja vredni vsi, ki so se borili proti nacizmu, fašizmu in komunizmu v prepričanju, da se borijo izključno za svoj narod, za svojo domovine in za vrednote svojih očetov. Ni mogoče vsega partizanskega boja povezati z revolucijo in povojnimi poboji, prav tako pa ni mogoče vsega protikomunistiČnega boja povezati s prisego okupatorju in z bojem proti slovenskemu narodu. Slovenija bo uspešna le, če bomo zmogli skupaj delovati za prihodnost, čeprav smo volivci različnih političnih strank, je zapisala SLS. J. K. Kranjski župan Mohor Bogataj, slovenska veleposlanka v Franciji Magdalena Tovornik in župan La Ciotata Patrick Bore na Kranjskem trgu v La Ciotatu. petek, 23. julija 2004 AKTUALNO/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Poslanci državnega zbora in državni svetnik o zastopanju Gorenjske Krai\j - Čas, ko se izteka poslanski mandat in se približujejo državnozborske volitve tretjega oktobra, je primeren za vprašanje, kaj je poslancem in svetnikom uspelo doseči za razvoj in boljše življenje v regijah, kjer so bili izvoženi. O ^zaključnem računu' dela v preteklem obdobju smo vprašali tiste, ki so bili izvoljeni v gorenjski volilni enoti. Iz Nove Slovenije (NSi) je na naša vprašanja odgovarjal dr. Jožef Bernik, 80-letni Škof-jeločan. Na vprašanje, kaj lahko pokaže svojim volivcem, odgovarja: "Večjih projektov v zadnjih štirih letih na Gorenjskem ni bilo, zato smo svoje delovanje skušali nekoliko bolj približati volivcem. Ustanovljena je bila t. i. poslanska pisarna, kamor so ljudje prihajali s svojimi težavami, mi pa smo jim svetovali in pomagali na različne načine." Za odsotnost večjih razvojnih projektov je po njegovem mnenju krivo razglašeno lobira-nje na Gorenjskem, ki ni tako razvito in usklajeno kot v nekaterih drugih regijah. "V prihodnje moramo pokazati večjo solidarnost in višjo stopnjo agresivnosti, saj je za svoj interes treba večkrat povzdigniti glas." Obregnil se je ob delovanje Kluba gorenjskih poslancev, ki po njegovem mnenju ni upravičil obstoja. "Ni dobro, da se je pod vodstvom zadnjega predsednika, ki ga javno ne želim omenjati, delovanje kluba ustavilo in že dobro leto ni sklical nobenega sestanka." Kljub temu pravi, da je bilo opravljenih veliko pogovorov z gorenjskimi župani, ki pa niso bili uspešni iz že omenjenih razlogov. Razočaran je nad odnosom države do žrtev vojne in komunistične revolucije, saj "vlada meni, da žrtve komunizma niso žrtve, žrtve so tisti, ki so jih pobili nacisti". Tako nerešeno ostaja tudi vprašanje pokopa vojnih žrtev v Škofji Loki. Iz NSi smo skušali dobiti tudi izjavo dr. Andreja Baju-ka, ki pa v teh dneh ni bil dosegljiv. Nezadovoljna opozicija Pogovaijali smo se z opozicijskima poslancema, Bogomir-jem Vnučcem (Stranka mladih Slovenije - SMS) in Pavlom Ru-parjem (Slovenska demokratska stranka - SDS). "Kot opozicijski poslanec se s kakimi konkretnimi rezultati v iztekajočem se mandatu ne morem pohvaliti. Naloga opozicije niso konkretne akcije. To je naloga vlade, nad katero sem zelo razočaran, saj kljub našim opozorilom regija ni dosegla ničesar, tako v socialnem smislu, pri zmanjševanju brezposelnosti kot tudi pri gospodarskem razvoju," pravi Ru-par. Z njim soglaša tudi Vnučec, ki dodaja, da "opozicijski poslanci nimajo dovolj možnosti za odločanje o prednostnih projektih, tako na Gorenjskem kot drugod po Sloveniji". Rupar je zaradi različnih političnih blokad zaskrbljen nad prihodnostjo Gorenjske, saj po njegovem mnenju izgublja primat gospodarsko najbolj razvite regije pri nas, ki ga je nekoč že imela. "Predlogi opozicije so kot po pravilu vedno naleteli na gluha ušesa in večinoma niso bili upoštevani, zato si želim sprememb in predvsem boljše komunikacije med obema poslanskima taboroma. Le tako bo mogoče priti do konkretnih rezultatov, ne le v gorenjski, pač pa tudi v vseh drugih regijah." Vnučec meni, da bi bilo treba podpreti vse dobre predloge in projekte, ne glede na to, iz katerega političnega tabora prihajajo. Opozarja tudi na "podhranjenost Gorenjske, vsaj glede državnih investicij, padli pa smo tudi na Šesto mesto po bruto domaČem proizvodu. Tako nizko Še nismo bili. Tisti vladajoči gorenjski poslanci, ki imajo možnosti za konkretne .akcije, so storili odločno premalo". Vnučec je večkrat priskočil na pomoč različnim športnim kolektivom, gasilskim in prostovoljnim društvom, zastavil več kot sto poslanskih vprašanj, s katerimi kot pravi center regije". Glavni vzrok Kacin vidi v tem, da kranjski župan Mohor Bogataj sklicevanje sestankov gorenjskih županov prepušča direktoiju občinske uprave. "To ni kritika direktorja občinske uprave," je razmišljanje sklenil Kacin. Maksimiljan Lavrinc, ki se mu izteka že drugi poslanski mandat, je opozoril na neuspeli poizkus spremembe Ustave in njene dopolnitve z določili o regionalizaciji. "Menim, da bi uvedba pokrajin Gorenjski prinesla veliko dobrega, saj bi lahko na vseh področjih nastopala kot močna regija. Pri tej zadevi je vse preveč strank, tudi pozicijskih, držalo fige v žepu." Ponosen je na da bodo občine lahko bolj ažurno izterjale turistične takse, ki bodo v celoti ostale njim, in ne bodo štele v izračun finančne poravnave, medtem ko bo v blagajnah občin, ki se ukvarjajo z igralništvom, iz naslova novega zakona vsako leto ostalo približno 120 milijonov tolarjev več. Vučko obžaluje, da ni bila sprejeta sprememba Ustave z določili-o uvedbi pokrajin, saj "potrebujemo združeno, moČno Gorenjsko in ne razpršenih, šibkih centrov". Svoje razmišljanje je končal z zanimivo mislijo: "Sem le eden izmed devetdesetih poslancev, zato se mi bolj kot vprašanje, kaj je nekdo storil za regijo, zdi smiselno vprašati se. Gorenjsko volilno enoto zastopa v državnem zboru enajst poslancev. Foto: Tina Doki je želel spodbuditi k hitrejšemu reševanju različnih problemov. Želi si, da bi v prihodnjem mandatu, takrat kot poslanec vladne koalicije, za Gorenjsko lahko napravil še več. Kranj še ni središče V imenu Liberalne demokracije (LDS), ki je s 33 poslanci največja parlamentarna stranka, so govorili Jelko Kacin, Maksimiran Lavrinc, Dušan Vučko in mag. Blaž Kavčič. Kacin je zadovoljen predvsem s sproščanjem prostora v Kranju in okolici, zato poudaija, da "vse to ne bi bilo mogoče, če ne bi bilo konstruktivnega sodelovanja z Ministrstvom za okolje in prostor, s katerim smo skupaj presegli blokade, ki so bile postavljene še v Časih bivšega kranjskega župana". Uspešno urejanje prostorske dokumentacije se kaže na Primskovem, v primeru velikih trgovinskih centrov. Uredila se je problematika Gorenjskega sejma in bivšega doma JLA. Uspešno poteka obnova starega mestnega jedra v Kranju. Kacin si je prizadeval tudi za prodor gorenjskega gradbeništva v večje slovenske projekte, korak naprej pa je bil narejen tudi na področju šolstva, kjer "se je začel pripravljati projekt gradnje ekonomske gimnazije na zemljišču, kjer stoji tudi Fakulteta za organizacijske vede. Rešuje se tudi prostorski problem ekonomske srednje šole in posledično vračanje osnovnošolskega prostora občini Kranj". Največ sredstev je bilo potrebnih za gradnjo skakalnice pod Šmarjetno goro. Kacin izpostavlja tudi dejstvo, da "Kranj ne opravlja vloge gorenjskega središča, ki bi povezovalo občine, zato je bil oblikovan tudi pokrajinski odbor LDS, da bi Kranj predramili in vzpostavili zakon o sistemu plač v javnem sektoiju. "Gre za prvi takšen zakon, ki državne funkcionarje in tudi delavce postavlja na skupni imenovalec, saj za strani postavlja enaka in nedvoumna pravila. Takšne stvari seveda ne zaživijo čez noč, potrebnega je veliko usklajevanja, saj je bistvo vsega soglasje. Načrtujemo, da bo do leta 2009 razmerje plač v javnem sektoiju 1 : 10, kar pomeni, da bo lahko imel direktor mesečno plačo 1,5 milijona tolaijev, če bo imel najslabše plačani delavec plačo v višini 150 tisoč tolarjev," Tudi v sodstvu so bili doseženi nekateri premiki, "pred-vsem kar zadeva nasledstvo. Omenil je tudi projekt informatizacije Zemljiške knjige in vdor informatike v sodstvo. Vse te pomembne spremembe zadevajo tudi Gorenjsko. Gorenjci premalo naredimo za Slovenijo Dušan Vučko je najprej povedal: "Skoraj nemogoče je izpostaviti posamezne probleme, s katerimi sem se ukvarjal v svojem mandatu, saj se prav vsak zakon, kije bil sprejet v zadnjih štirih letih, nanaša tudi na Gorenjsko." V parlamentu je sodeloval pri pripravi in sprejemanju številnih pomembnih zakonov. Posebej je omenil amandma k zakonu o žičničnih napravah, ki gaje potrdil tudi državni zbor, k zakonu o pospeševanju turizma ter amandma k zakonu o igrah na srečo, ki so ga na LDS pripravili skupaj z Združeno listo socialnih demokratov. Vsi ti zakoni zadevajo Gorenjsko. Prvi zakon lastnikom zemljišč prepoveduje kakršnokoli oviranje pri upravljanju smučišč, a hkrati zanje predvideva tudi ustrezno finančno nadomestilo. Zakon o pospeševanju turizma določa. kaj smo Gorenjci naredili za državo. Vse prevečkrat podlegamo lokalnim strastem, naše delo pa naj bi bilo predvsem v dobro Slovenije." Blaž Kavčič se je veliko ukvarjal z gospodarsko problematiko ter pri tem sodeloval tako z obrtno kot tudi z gospodarsko zbornico (GZS), v zadnjem času pa veliko časa posveča Zakonu o javni rabi slovenščine, ki je tudi v javnosti vzbudil veliko pozornosti. "Predvideno obvezno preimenovanje podjetij, med njimi tudi številnih gorenjskih, bi po grobih izračunih GZS povzročilo milijardno škodo. To za razvoj seveda ne bi bilo dobro, zato sem zadovoljen, da nam je stvari uspelo pripeljati v bolj razumne okvire," pravi Kavčič in dodaja, da je v zadnjem času veliko pomagal tudi različnim gorenjskim podjetjem na državnih razpisih in pri drugih stikih z državnimi ustanovami. Sodeloval je tudi pri oblikovanju strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki je izjemnega pomena za škofjeloško obvoznico. "V odlok nam je uspelo vključiti tudi princip povezovanja obmejnih področij z osrednjo Slovenijo in tako omogočiti povezavo od Cerknega mimo Škofje Loke do gorenjske avtoceste, ki ima zdaj tudi status čezmejnega pomena." Kavčič pravi, da si je vsa leta mandata prizadeval v državnem proračunu povečevati sredstva za našo regijo. Tako sta odseka Žabnica-Grenc in Podlubnik-Klančar, dela so se začela že letos, dobila več sredstev prej, kot bi jih sicer. Podobno velja tudi za semafori-zacijo nekdaj smrtno nevarnega križišča na Suhi. Ponosen je tudi na to, daje sodeloval "pri uspešni ustanovitvi Višje šole za strojništvo v Škofji Loki, kar je osnova za Višjo Šolo za lesarstvo in kasnejši višješolski center v Škofji Loki". Kavčič ocenjuje, da "je za razvoj v Škofji Loki najbolj pomembna vladna potrditev družbenih planov za Skof-jo Loko, kar bo med drugim omogočilo okoli 150.000 m-novih industrijskih površin. Tudi Unitech bo lahko ostal v Škofji Loki. Napreduje trasiranje Selške obvoznice, gradnja trgovskih površin in stanovanjska gradnja. Vladni sklep je za Gorenjsko izjemnega pomena, saj bo sicer spreminjanje prostorskih aktov zamrznjeno za vsaj tri leta". Za mnenje smo prosili tudi poslance S^ama Bevka (ZLSD), Franca Čebulja (SLS) in državnega svetnika Borisa Breganta, župana Občine Jesenice. Samo Bevk je poslanec že osmo leto. Kot eden izmed štirih podpisnikov iz vrst koalicijskih poslancev je še posebej ponosen na Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, za obdobje 2004 do 2008. "Zakon vsebuje pet programskih sklopov. V gorenjski regiji se bo na področju kulturne dediščine investiralo v v staro jedro Škofje Loke in Krope, v cerkev v Crngrobu, v RibT čevem Lazu, v Lomu pod Storži-čem in v Kamni Gorici, v ureditev Blejskega otoka. Delavske kasarne na Jesenicah, v spomenike NOB v DražgoŠah, v Begunjah in na Ljubelju ter v spominsko hišo Ivana Tavčarja na Visokem. Omeniti je treba investicije v javne zavode - predvidena je gradnja knjižnice v Kranju. Poleg tega so tu še trije programi -knjižničarstvo, ljubiteljska kultura in kulturniške mreže." Omenil je tudi Zakon o igrah na sreČo, ki sta ga pripravljala s sežanskim poslancem Davorinom Terčo-nom ter pri tem sodelovala z LDS. "Država bo občinam, ki sodijo na t. i. širše zaokroženo turistično območje, kjer so sedeži igralnic, dodatno zagotovila 1,4 milijarde tolarjev." Angažiral se je še pri prenovi cestne povezave Idrija-Ziri, kjer je v proračunih Ministrstva za promet uveljavil nekaj amandmajev za najbolj problematični odsek ceste na žirovski strani. Pripomogel pa je tudi k temu, da je Ministrstvo za kulturo začelo financirati prenovo žirovskega muzeja. Dr. Slavku Gabru, ministru za šport, je zastavil poslansko vprašanje o usodi stare Bloudkove skakalnice in Planice kot zibelke slovenskega skakalnega športa. Prizadete manjše občine Državni svetnik in jeseniški župan Boris Bregant je pojasnil, da državni svetniki sicer predstavljajo lokalne interese, a je problematika, ki jo obravnavajo, le redko regionalno obarvana. Veliko stvari v državni svet prinesejo drugi, nakar svet za vsak problem skuša poiskati najbolj primerne rešitve ali vsaj takšne, ki so najmanj slabe. "Moja naloga je, da lokalnim skupnostim po Sloveniji pomagam do dobrih in najbolj učinkovitih rešitev v pogovorih s partnerji, kot so denimo DARS ali pa Ministrstvo za okolje in prostor, s katerim je bilo v zadnjem Času veliko sestankov o problematiki neprofitnih stanovanjskih organizacij. Naša naloga je ščitenje lokalnih interesov, vendar pa v primeru državnega sveta ne gre za konkretizacijo točno določenih projektov, pač za ocenjevanje situacij, ki nastajajo, ter vzpostavljanje stika s stranmi, vpletenimi v določene probleme." In še razmišljanje opozicijskega poslanca Franca Čebulja (SLS), župana občine Cerklje. "Če svoja prizadevanja nekako strnem, lahko povem, da sem se veš čas trudil na gorenjski konec preusmeriti kar največ finančnih sredstev, a je tako, da odgovorno ministrstvo to regijo uvršča v drugo skupino po razvitosti, kar pomeni manj denarja v primerjavi s tistimi regijami, ki so v procesu pospešenega razvoja. Zmanjšanje priliva najbolj občutijo manjše občine." Aktiven je bil še na področju avtocestnega programa in pri obnovi cestne mreže, mnogi projekti pa bodo po njegovem nmenju zaživeli šele v prihodnjih štirih letih. Ugotovimo lahko, da si poslanci in državni svetniki, ki so povezani z Gorenjsko, najbolj želijo boljšega medsebojnega sodelovanja. Opozarjajo na razprtije med politiki, ki bi v prihodnje morali delovati bolj usklajeno. Razveseljuje dejstvo, da je velika večina vprašanih zadovoljna z delom ministrstev, s katerimi so realizirali marsikateri projekt. Bodo imeli vprašani dovolj časa za konkretizacijo neuresničenih načrtov? Odgovor bo dal 'glas ljudstva', na volitvah 3. oktobra. Mirko Mayer 'IMGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Rajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za Intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o.. Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1. 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. fax: 04/201 42 13. e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih In petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za julij: 2.300 SIT, tretje četrtletje: 6.500 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT. letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8.5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. .<'T' •' I * GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Petek, 23. julija 2004 KOMENTAR Stojan Saje SO Vozimo (ne)varno Strokovnjaki so popotresno obnovo ocenili za uspešno, saj se nobena hiša ni porušila Vsak dan se vozim po naših cestah, ki postajajo vse bolj nevarne. Zakaj taka ugotovitev, ki nima podlage v statistiki o številu prometnih nesreč? Preprosto zato, ker me vse pogosteje ogrožajo vozniki, ki se požvižgajo na cestnoprometne predpise in ne upoštevajo niti osnovnih pravil varne vožnje. Ali se je tudi vam že zgodilo, da ste v križišču s semaforjem morali stati ob prižgani zeleni luči, ker so vanj silili avtomobili z leve in desne skozi rdečo luč? Ali ste v krožišču obstali, ker je pred vas nenadoma zapeljalo vozilo, ki bi moralo v naslednjem priključku počakati na prosto pot? Ali je pred vas švignil s parkirišča prek pločnika na cesto v križišče voznik, ki se mu je menda zelo mudilo? Po opozorilu, da ni vklopil smernega kazalca niti za vključevanje na cesto niti za zavijanje v desni pas, je obrnil avto sredi ceste in mi sledil Po nekaj ulicah se je spomnil, da je namenjen drugam. Ta vozniška doživetja v le nekaj poletnih dneh bi lahko dopolnil s še več slabimi izkušnjami, ki me vse bolj prepričujejo o neprimerni vozniški kulturi. če bi dodal poklicno ukvarjanje s prometno problematiko v dveh občinah - prebivalci Doline zaman tarnajo nad kršitvami omejitev za tovorni promet, prebivalci DupeIj pa že dolgo opozarjajo na nujnost umiritve prometa v vasi, je moja ugotovitev z začetka na mestu. In kaj storiti? Nekateri bodo porekli, da bo nevarno ravnanje voznikov odpravil pred nedavnim spremenjeni zakon o varnosti v cestnem prometu. Sam menim, da višje kazni še ne bodo dovolj. Dokler bodo policisti le nabirali denar na izbranih "nevarnih " točkah in mižali pred neredom na cestah drugod, bodo divjaki za volanom še naprej mirni. In če ne bo sito pri opravljanju vozniških izpitov gostejše, bodo na cestah še vedno nasilneži, ki tja ne spadajo. Ljubljana - Po številnih očitkih o nekakovostni popotresni obnovi po letu 1998 v Posočju je svoje ugotovitve predstavila tudi stroka. Obnovo so ocenili kot uspešno, saj se kljub velikim potresnim silam, ki so delovale na objekte, ti niso porušili. Poškodbe pa so ob tako močnem potresu neizogibne, so poudarili strokovnjaki s področja gradbeništva. Izkazalo se je tudi, še dodajajo, da so se obnovljeni objekti na potres odzvali bistveno bo^e kot neobnovljeni. 'Tri potresno odporni gradnji je bistveno, da se objekt ne poruši, poškodbe pa so ob močnih potresih pričakovane," je razložil predstojnik Inštituta za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo prof. dr. Peter Fajfar, ki je ob tem poudaril, da njihov inštitut ni sodeloval pri » obnovi. Predsednik slovenskega društva za potresno inženirstvo prof. dr. Matej Fischinger pa je prepričan, da bi danes preštevali tudi mrtve, ne le izgubljenega denarja, če v potresu leta 1998 poškodovanih stavb ne bi obnovili. MoČan del potresa je trajal tri sekunde. V tem času, je pojasnil Peter Fajfar, so na objekte delovali pospeški, ki ustrezajo dvakratnemu pospešku Skoda tudi na Jesenicah Najbolj poškodovani sta Ruardova graščina in stavba Glasbene šole. Jesenice - Potres 13. julija s središčem v Posočju, nedaleč od Kobarida, ki smo ga precej čutili tudi po Gorenjski, je, kot kaže, bolj od drugih gorenjskih krajev zamajal Jesenice. Kot je pf)vedal jeseniški župan Boris Bregant, so se povečale prejšnje in nastale nove razpoke na stavbah, ki so bile poškodovane že v aprilskem potresu leta 1998. Med njimi sta po prvih ogledih posebne občinske komisije najbolj kritični Ruardova graščina na Stari Savi, kjer ima prostore Gornjesav^ki muzej, in stavba na Ulici Viktorja Kej-žarja, v kateri je Glasbena šola Jesenice. Obe stavbi sta bolj poškodovani na vzhodnih stra- neh in v prvem nadstropju ter na podstrešju. Razpoke so se povečale tudi v prostorih občinske knjižnice, stavbi TVD Partizan, na Osnovni Šoli Preži-hovega Voranca, v Kosovi graščini in nekaterih stanovanjskih hišah ter blokih. Vse škode so že prijavili Tehnični pisarni v Bovcu. Za odpravo posledic potresa v Ruardovi graščini, ki leta 1998 ni bila deležna sanacije, župan ocenjuje potrebna sredstva na 350 do 400 milijonov tolarjev. Da bi bila stavba Glasbene šole jeseni urejena za pouk - tu so pred šestimi leti popravljali potresne poškodbe - bi prav tako potrebovali več deset milijonov tolarjev, kar pa sedaj ni smiselno. Glasbena šola naj bi se po prvotnih načrtih do septembra preselila v nove prostore v obnovljeno kasarno na Stari Savi, zato dela pred marcem prihodnje leto verjetno ne bodo zaključena. Občina je letos računala na sofinanciranje iz strukturnih skladov, vendar se dodeljevanje sredstev odmika v prihodnje triletno obdobje. "Lahko samo upamo, da pred sanacijami ne bo še dodatnega tresenja tal. Za obe hiši bomo prosili strokovnjake za mnenje, kaj je treba nujno popraviti, da bosta varni za bivanje," dodaja župan. Mendi Kokot Eni hvalijo, drugi grajajo Povratna rampa, ki naj bi jo zgradili na avtocesti v razcepu Podtabor, še razdvaja mnenja strokovnjakov in domačinov. Naklo - Načrtovalci gorei\jske avtoceste si prizadevajo, da bi odsek Pod tabor-Naklo bo\je povezali v smeri Radovljica-TržiČ. To naj bi omogočila okrog 600 metrov dolga pentra, kateri pa nasprotujejo zlasti prebivalci Podbrezy- Raje bi imeli sedai^ji priključek, ki je precej krajši. Odsek avtoceste Podtabor-Naklo je ze nekaj časa odprt, vendar še ni dograjen po zamislih načrtovalcev. Vzrok za to je lokacijski naČrt za avtocesto iz leta 1996, ki ni imel najboljših prometnih rešitev za razcep Podtabor. Zato je dal minister za promet aprila lani pobudo za izdelavo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta. Postopek še vedno poteka, saj je dopolnjeno gradivo Šele v javni razgrnitvi. Na javni obravnavi v Naklem minuli ponedeljek so izrekli svoje poglede na spremembe tudi tisti, ki jih predlagane rešitve najbolj prizadevajo. Ob pripravi dokumentov za spremembe lokacijskega načrta so upoštevali nekatere pripombe, ki so jih dobili v razpravi na dveh prostorskih konferencah. Kot je priznal Andrej Krupen-ko iz Družbe za avtoceste RS, bo nov priključek v razcepu Podtabor res podaljšal poti prebivalcem nekaterih krajev iz okolice. Na podlagi štetja prometa so ugotovili, da bo imelo daljšo pot okrog Štiristo vozil na dan, vendar se bo na bolj pomembnih smereh pot skrajšala devetsto vozilom na dan. Pomembno je čiščenje prometnih tokov in izboljšanje varnosti, je ocenila Vera Zevnik iz kranjskega Domplana, kjer so pripravili spremembe. Z novo izvozno rampo v razcepu Podtabor, bo omogočena neposredna povezava prometa z avtoceste od Jesenic in tokov na glavni cesti za Tržič. Rampa bo obenem nadomestila sedanji priključek Podtabor. Po pojasnilih projektantov gre za izgradnjo le okrog 600 metrov dolge ceste, ob kateri bodo poskrbeli tudi za postavitev dodatnih protihrupnih zaščit. Večji hrup po izgradnji rampe, kjer se bo hitrost vo- zil na avtocesti nenadno zmanjšala, je le ena od bojazni domačinov. Ob škodljivih posledicah za okolje in posredni Škodi zara-- di daljših voženj je Podbreški odbor avtocestnega odseka Pod-tabor-Naklo opozoril na še neo-cenjeno zmanjšanje vrednosti nepremičnin lastnikov stavb in zemljišč v Podbrezjah. Obenem se je čudil, da vodstvo občine kljub zavrnitvi soglasja za spremembe lokacijskega načrta na občinskem svetu ne zastopa interesov domačinov v nadaljevanju postopka. Na vrsto vprašanj, ki jih porajajo nejasnosti v gradivu, je Jernej Jeglič v imenu odbora zahteval odgovore čim prej, vsekakor pa pred koncem javne razgrnitve. Med razpravo so domačinom zagotovili, da na novem izvozu za Tržič ni predvidene cestninske postaje. Pojasnili so tudi, da bo gradnja povratne rampe podražila gradnjo odseka avtoceste za okrog dvesto milijonov tolarjev, vendar so obenem znižali stroške z opustitvijo nekaterih objektov v prvotnem načrtu. Stojan Saje prostega pada oziroma, je bil še bolj nazoren, je na objekt v horizontalni smeri delovala njegova dvakratna teža. Kljub lokalno velikim silam na objekte - potresni valovi se v naplavinskih slojih odbijajo in se zato na površju njihov učinek lahko okrepi - se stavbe niso porušile. "To pa je namen potresnega inženir-stva," je zaključil Fajfar. Z njim se je strinjal direktor Zavoda za gradbeništvo Slovenije prof. dr. Miha Tomaževič, ki pravi: "Potresov ne moremo preprečiti, lahko pa zmanjšamo njihove učinke na objekte s potresno odporno gradnjo." Pri tem, razlaga Tomaževič, je najbolj pomembno zagotoviti, da so zidovi stavbe povezani v celoto, in poskrbeti za enakomerno razporeditev nosilnih zidov. Poškodbe na stavbah, ki so bile obnovljene po potresu leta 1998, si je tudi sam ogledal. "Poškodbe nosilnih zidov so zgolj minimalne, do poškodb je prišlo predvsem na ne-konstrukcijskih elementih, to je dinmikih, strešni kritini, predelnih stenah ..." Na Bovškem, je razložil Igor Janežič z Gradbenega inštituta ZRMK, so doslej pregledali 789 objektov, od tega Hitreje do obnove objektov Vlada je na sredini seji pripravila predlog novele zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, ki naj bi jo državni zbor obravnava! po nujnem postopku. Predlog novele predvideva, da bo država oškodovancem, ki jim je potres leta 1998 v Posočju poškodoval objekte in so bili takrat upravičeni do sredstev državne pomoči ter jim je nedavni potres spet poškodoval objekte, v celoti krila obnovo posledic. Vsi drugi oškodovanci, katerih objekti leta 1998 niso bili poškodovani, pa bodo državne pomoči deležni v skladu z že veljavnim zakonom za odpravo posledic naravnih nesreč. Novela zakona prinaša tudi poenostavitev postopkov pri izvedbi nadomestne gradnje ali rekonstrukcije za objekte, ki so bili porušeni ali poškodovani v potresu. V primeru, da bo za nadomestno gradnjo poskrbela državna tehnična pisarna, se bo lahko izvedla brez gradbenega dovoljenja, uporabno dovoljenje, ki bo nadomestilo predhodno gradbeno dovoljenje, pa bo mogoče pridobiti kasneje. je 150 začasno neuporabnih. Izmed 550 objektov, ki so jih obnovili v preteklih šestih letih, je bolj poškodovanih šest (za te je okoljsko ministrstvo že naroČilo dodatne raziskave), z manjšimi poškodbami pa jo je odneslo 27 objektov. V Cezsoči, ki jo je tokratni potres najhuje prizadel, je začasno neuporabnih 77 objektov, od tega jih je bilo 21 obnovljenih prek državne tehnične pisarne, "Polovico teh objektov smo že pregledali in nobenega ne bo treba porušiti. Večinoma gre za poškodbe nekonstrukcij-skih elementov. Objekti so začasno neuporabni, ker je te nevarne elemente treba odstraniti," je razložil dr, Blaž Dolinšek iz Gradbenega inštituta ZRMK. Kot sta zaključila Janežič in Dolinšek, so obnovljeni objekti tako v celoti izpolnili pričakovanja, ki jih zahtevajo tudi evropski standardi. Mateja Rant Denarna pomoč za Posočje Cerklje - Občinski svet občine Cerklje je na predlog župana Franca Cebulja sklenil, da prizadetim v zadnjem potresu v Posočju pomagajo s petsto tisoč tolarji denarne pomoči. Kot so se dogovorili, bodo denar prizadetim izročili kar osebno, saj se bodo odpravili na organiziran obisk prizadetih naselij, župan pa je tudi že pozval svetnike, naj kakšen tolar primaknejo tudi iz lastnih žepov. Ob tej priložnosti vabijo tudi druge občane, naj se jim pridružijo. S. Š. Sporna imena na županski plošči t Ali Markgraf, Decker in Mörth zaslužijo zlate črke na plošči kranjskih županov? Kranj - O zaslugah nemških županov Herberta Markgrafa, Kurta Deckerja in Friderica Mörtha, ki so bili med drugo svetovno vojno kot komisarični občinski upravitelji nosilci oblasti v Kraiuu, je že na majski seji sveta mestne občine Kranj podvomil Vitomir Rožej. Predlagal je, naj se njihova imena, vrezana z zlatimi Črkami na marmorni plošči, prebarvajo črno. Njegov predlog je že takrat doživel buren odziv med mestnimi svetniki. Branko Grims, denimo, je zahteval, da se preverijo načini demokratične izvolitve oziroma imenovanj tudi za druge "zlate" župane na plošči, ki so jo v občinski stavbi odkrili ob lanskem občinskem prazniku 3. decembra. Marmorna plošča z imeni kranjskih županov. Foto: Gorazd Kavčič Pri svojem predlogu je Branko Grims vztrajal tudi na julijski seji mestnega sveta, saj se razlaga, ki jo je pripravil Franc Benedik, svetovalec za novejšo zgodovino v Gorenjskem muzeju, nanaša le na tri okupacijske župane Markgrafa, Deckerja in Mörtha. V njem obširno pojasnjuje način imenovanja, naloge in delo nemških županov oziroma komisaričnih občinskih upraviteljev, ki so bili v občini edini nosilci civilne oblasti, s pooblastilom Šefa civilne upra- ve na Gorenjskem pa so jih ime-novali njegovi politični komisarji, ki so bili tudi nosilci policijske oblasti. Nemška civilna uprava je imela cilj izpolnili predvsem Hitlerjevo naročilo, da je treba deželo ponemčiti in priključiti rajhu. Zato so okupatorski župani ukinili slovenski pouk v šolah, preimenovali slovenska imena ulic in mesta, obrtniki in trgovci so morali imena svojih podjetij ponemčiti, ponemčili so slovenske priimke in imena, pripravili sez- name za izseljevanje, v Kranju ukinili 63 slovenskih organizacij in društev, zaplenili celotno cerkveno premoženje, razen sakralnih objektov, vse slovenske tiskarne podredili koroški deželni tiskarni v Celovcu, mobilizirali mladeniče v nemško vojsko, kranjsko industrijo pretežno preoblikovali za vojno proizvodnjo, v štiriletni zasedbi Kranja pa so močno posegli tudi v urbanizem, kar - gledano z današnjimi očmi - niti ni bilo slabo. Tako je Kranj med drugim dobil Landrat, starejši del zdajšnje občinske stavbe, novo stanovanjsko naselje na Hujah in most čez Kokro, zgradili so letno kopališče, poštno poslopje in mlekarno v Cirčah, če omenimo samo nekatere. Zgodovinskega dejstva, da so bili tudi Herbert Markgraf, Kurt Decker in Frideric Mörth kot predstavniki nemške civilne oblasti v Kranju v bistvu kranjski župani, ni mogoče zanikati. Res pa je, da je bilo njihovo poslanstvo v službi rajhu za Kranj škodljivo, zato je predlog Vito-mirja Rožeja, da se njihova imena na marmorni plošči zapišejo s črno, vreden tehtnega razmisleka. Možnost, ki jo ponuja Franc Benedik, pa je, da se pred imena in priimke treh nemških županov postavi pika ali pomišljaj, na dnu plošče znamenje ponovi in z manjšimi Črkami napiše, da so bili to župani v času nemške zasedbe Kranja. Vsekakor lahko pričakujemo, da se bo vroča debata o imenih na županski plošči nadaljevala še jeseni. Helena Jelovčan petek. 23. julija 2004 GORENJSKA / info@g-glas.sj GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Čez slaba dva tedna (2. avgusta) bo minilo natanko 110 let od ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Poljane Poljane - V zgodovino pa se bo kot eden pomembnejših mejnikov gasilstva v Poljanah vpisal tudi datum 18. julij 2004. V nedeljo je namreč domači poveljnik Matjaž Rudolf prvič prižgal novo gasilsko vozilo in s prižganimi sirenami pozdravil navdušene domačine. Praznovanja poljanskih gasilcev, ki so v petek pripravili še slavnostno akademijo, se postavili v parado in se proti večeru poveselili z Veselimi Stajerka-mi, se je udeležilo tudi nekaj visokih gostov. Poleg domačega župana Jožeta Bogataja je bil domač tudi minister dr. Pavle Gantar, poslanec Janez Janša, predsednik Gasilske zveze Slovenija Ernest Erij in nadškofijski upravitelj Andrej Glavan. Slednji je ob blagoslovitvi dejal: "Pomagati bližnjemu ob vsakem Času, podnevi in ponoči, je nekaj najbolj krščanskega. Zato naj vas varuje sv. Florijan, naj Bog varuje gasilce, vozilo in vse Poljance." Ključe novega vozila je predal župan Jože Bogataj, ki je poudaril, da so s tem zaključili nakup in prenovo gasilskih vozil v sedmih občinskih gasilskih društvih: "V prihodnjih letih pa moramo opremiti gasilce. To je še bolj pomembno, saj gre za življenja." Začetke organiziranega gasilstva gre iskati v treh pobudnikih: Valentinu Subicu, Valentinu Tavčarju in Jerneju Ramovšu, ki so leta 1894 ustanovili prostovoljno gasilsko društvo. Med ustanovitelji so bili tudi dr. I van Tavč ar, Ij ubij an ski župan Ivan Hribar in avstrijski cesar Franc Jožef. Se istega leta so kupili večjo ročno brizgalno in 90 metrov cevi. Društvo je do danes doživljalo vzpone in padce, danes pa čas zahteva izobraženega in usposobljenega gasilca. Novo gasilsko vozilo Prostovoljnega gasilskega društva Poljane je blagoslovil nadškofijski upravitelj Andrej Glavan. Podprli nakup kompaktorja Cerkye - Občinski svet Cerklje soglaša z nakupom kompaktorja, ki ga javno podjetje Komunala Kranj namerava kupiti za potrebe deponije komunalnih odpadkov v Tenetišah. Komunala Kranj namerava letos sredstva iz takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov porabiti za nakup kompaktorja, ki služi razporejanju in stiskanju smeti na deponiji. Kompaktor, ki je vreden okoli 65 milijonov tolarjev (brez DDV), zmanjša volumen odpadkov tudi do 70 odstotkov. Z nakupom novega stroja se morajo sicer strin-ati vse občine, v katerih Komunala izvaja službo pobiranja odpadkov: Kranj, Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor in SenČur. V slednji občini so prav tako že odobrili načrtovani nakup. S.S. Slavko Demšar, predsednik PGD Poljane, nam je povedal, da so poljanski gasilci v 110-letni zgodovini morali veliko delati, da so lahko pomagali pri požarih in drugih nesrečah: "Brez pomoči Številnih ne bi mogli tako dobro izvajati svojih nalog." V Poljanah so bili konec 19. stoletja napredni, je prepričan Ernest Erij: "Gasilci so bili središče kulturnih, jezikovnih in drugih dogajanj v kraju. Veliko so si upali in bili uspešni." "Že dolgo nazaj ste začeli ustvarjati temelje solidarnosti, ki jo zelo potrebujemo. Potres v Posočju je poka- zal, da znate pomagati. Prostovoljni gasilci ste temelj civilne zaščite," je povedal Janez Janša in se jim še zahvalil za njihovo vlogo v osamosvojitveni vojni. Dr. Pavle Gantar je ob Častni zgodovini tudi poudaril solidarnost: "Narava ne skopari z nesrečami. Sprašujem se, koliko bolj revna bi bila Slovenija, če ne bi imeli prostovoljcev, kot ste vi. Za druge žrtvujete prosti čas in denar. To je vrednota, ki mora biti temelj slovenske družbe v globalizira-nem svetu." Boštjan Bogataj, foto Tina Doki Minister podučil župana Bled - Načrtovana obnova in dograditev hidroelektrarne Moste je prerasla lokalne meje. Svoje mnenje je pred dnevi povedal tudi minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač in blejskemu županu Jožetu Antonien poslal dopis, v katerem ga je pozval k preklicu odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v blejski občini ter umiku referenduma. Omenjeni odlok je blejski občinski svet na izredni seji sprejel v začetku junija, vendar je župan Antonič zadržal njegovo izvajanje, saj bi v nasprotnem primeru prenehal veljati odlok iz leta 1998, kije bil sprejet na osnovi zakona o naravni in kulturni dediščini. S tem bi občina, po mnenju ministra Kopača, kršila določbe zakona o ohranjanju narave, posegla v obseg sedanjega zavarovanega območja in zmanjšala stopnjo varovanja naravnih vrednot. Omenjeno ministrstvo je zato pozvalo Občino Bled, naj sprejetega odloka ne objavi in naj ohrani veljavni odlok iz leta 1998. V nasprotnem primeru bo ministrstvo predlagalo vladi, da sproži postopek za oceno skladnosti sprememb odloka z ustavo in zakonom na ustavnem sodišču Republike Slovenije. Minister Kopač je pojasnil tudi razloge, zakaj območje Berja ni bilo uvrščeno med potencialna območja Natura 2000. Slednje sicer ustreza zahtevanim merilom, vendar ga ogroža hitro napredujoča erozija reke Save in bi bili potrebni dodatni investicijski ukrepi. Ministrstvo je zato za območja Natura 2000 predlagalo sedem drugih lokacij v Sloveniji. Javni poziv je ministru Kopaču in županu Antoniču poslal tudi poslanec v državnem zboru Dušan Vučko, ki meni, da občinski svet pri sprejemanju sprememb odloka ni spoštoval določb zakona o ohranjanju narave; v postopku ni sodelovala organizacija pristojna za ohranjanje narave in tudi javnost ni bila pravilno seznanjena z vsebino osnutka. Vučko je zato pozval ministra Kopača, naj blejski občini predlaga razveljavitev odloka, Občina Bled pa naj razveljavi odlok ter ustavi postopek za referendum. Antonič je povedal, da ga je ministrovo pismo zelo začudilo, saj zanj ne vidi razloga. "Zadržal sem izvajanje sprejetega odloka, da ne bi kršil zakonodaje, in razpisal bom tudi referendum, ki naj bi bil 3. oktobra, ob državnozborskih volitvah." To se mi zdi najboljši način, da ugotovimo voljo ljudi. Ne vem, kaj naj vračam v prvotno stanje, saj je vsakršno ukrepanje trenutno ustavljeno. Zahteve ministrstva bodo proučili pravniki, ne razumem pa, kaj je minister hotel doseči s pismom. Očitno sta projekt Savskih elektrarn in usoda mokrišča Berja hvaležna predvolilna tema," je dejal Antonič, predlog o ustavitvi postopka za referendum pa je presenetil tudi člane Društva za rešitev Save Dohnke. Renata Škrjanc Gradnja odložena na pomlad V Kamniku bodo spet objavili razpis za gradnjo šole Stranje. Konji povezali občini Komenda - Na zadnji redni seji na začetku tedna je občinski svet občine Komenda med drugim sklenil, da se občina Komenda pobrati z občino Križevci v Pomurju. Do prvih stikov med obema občinama je prišlo na Komendskih kmetijskih sejmih, na katere kmetovalci iz Pomurja vsako leto radi prihajajo. Prav tako je Komenda poznana po konjeniških prireditvah, v Križevcih pa bodo letos proslavili 130 let prve pisne omembe kasaških dirk. Danes pa so Križevci, ki so za kakšnih tisoč prebivalcev manjša občina kot je Komenda, znani, da imajo kar 190 konj. Skupna obema občina je tudi glina, iz katere že od nekdaj tako v Komendi kot v Križevcih izdelujejo lončene izdelke, nekdaj pa so predvsem posodo. Septembra KomendČani nameravajo obiskati Križevce in se še bolj spoznati z njimi. Takrat pa bodo podpisali tudi listino o pobratenju. A. Z. Kamnik - Gradnja osnovne šole Stranje, ki je bila v okvirnem investicijskem programu gradenj v osnovnem Šolstvu v občini Kamnik predvidena po dograditvi šole na Duplici, naj bi se začela letos poleti, vendar je začetek gradnje odložen. Tako je namreč predlagal Gradbeni odbor za izgradnjo osnovne šole Stranje, s predlogom pa so se strinjali tudi na razširjenem sestanku sveta staršev s predstavniki šole. Župan Tone Smolnikar pa je povedal, da bodo začeli pripravljati gradbišče, na območju kjer je zdaj nizki prizidek s telovadnico. Gradnja šole pa naj bi se začela spomladi prihodnje leto. In zakaj takšna odločitev, saj je po občinskem programu zagotovljenih 80 odstotkov sredstev. Najprej seje zataknilo pri 20-odstotnem deležu Ministrstva za Šolstvo, znanost in šport. Ker vlada ni pravočasno sprejela o zagotovitvi denarja, so v občini dobili soglasje ministrstva Šele 11.11 maja. Potem so takoj objavili razpis za najugodnejšega ponudnika za gradnjo. Od šestih ponudnikov sta pogoje izpolnjevala le dva in še za ta dva se je kasneje ugotovilo, da nista oddala pravilne ponudbe. Zato so ugotovili, da je treba razpis ponoviti. Tako bi bilo gradnjo po ponovnem razpisu mogoče začeli 4 le ob preselitvi vseh učencev OŠ Stranje na eno izmed kamniških šol, pouk zanje pa bi morali organizirati izključno samo popoldne. Zaradi bojazni, da se starši z začasnim prevozom otrok v Kamnik ne bodo strinjali, so potem na omenjenem sestanku razširjenega sveta staršev sprejeli predlog gradbenega odbora, da se začetek gradnje odloži do pomladi prihodnje leto. Andrej Zalar stara cesta 25, SI-4000 Kranj Tel. (04) 281 2415 MG Market d.o.o. Ponudba velja od 23.7. do 6.8.2004 oz. do razprodaje zalog X. » ' 'i ll » --V. Notikcrii m no plažo različnih barv in velikosti npr. št. 6938757 i . o ' s od par r . » I 'h I > * Nttfttnici in »mani« Motai IkMÜNvinh breipliči«! kpl 1 X hladilna torba 24 I. različnih barv Zidna klimatska naprava KFR-S« moč hlajenja 2600 W, moč gretja 3000 W, primerna za 40 - 45 m^ prostor ohladi na 18-35X št. 6777056 I razprodoje zalog! Bambusova žaluzifa bež ali rjave barve, komplet s pritrdili in vrvico 90 X 160 cm, 90 X 180 cm, 120 X 180 cm. 150 X 160 cm, 1.590, 1.790, 2.490, 2.990, od 1 f GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJEC MESECA, SEDMICA / jnfo@g-glas.si Petek, 23. julija 2004 GORENJKA - GORENJEC MESECA JUNIJA 2004 In spet na začetku ■////ž I/;//' 01 fr 0- • ; i ' / > I i ^ft' i imiiihiH iii miuiim mlimmt' ^ t i f 's J . MMiMi i!m \ s > Urban Golob Andrej Šegš Pa smejo dočakali. Tisto ta pravo poletno vročino, ki smo jo že nekaj časa čakali in se ta mesec, še bolj pa junija, spominjali tiste lanske. Vročina, ki poleti pač mora biti, pa vas ni polenila. Ob hladni pijači v senci ste zvesti izbiranju Gorenjca meseca. Veseli smo, da je tako. Pa poglejmo, kakšen je rezultat po drugem glasovalnem krogu. Urban Golob je k dosedanjim fjripisal 65 glasov in jih ima skupaj 131, Andrej ŠegŠ pa 47, skupaj pa jih ima 91. Za zdaj je torej v prednosti Urban. Urban Golob je alpinist, fotograf, glasbenik in pisec. Izdal je knjižni prvenec Na beli steni. V knjigi se prepletata dve življenjski izkušnji: zdravljenje raka v otroštvu in odprava na neosvojeni himalajski Peak 41. Urban pravi, da nobene izkušnje ne bi zamenjal, je pa danes svobodnjak, reportažni fotograf in pisec za tuje in domaČe revije. Andrej Šegš je Kranjčan, sicer pa slovit dunajski kuhar. Je nosilec najvišjih francoskih kuharskih odliČij, zlate kuharske kape, medalje sv. Fortunata in naziva ambasador Bretanske kuhinje v tujini. Andrej je pri založbi Forma 7 v Ljubljani izdal kuharsko knjigo Slasti evropskih kuhinj. Z recepti sega daleč prek slovenskih meja. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenj-ko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu juniju 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DONOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070, in Terme Snovik - Kamnik, d. o. o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Anica Gortnar, Bičkova 14, 4000 Kranj. Nagrado Gorenjskega glasa prejmejo: Miha Žnidar, Planina 22, 4000 Kranj; Berti Kopač, Pot v skale 4, 4226 Žiri, in Mirjam Bergant, Zalog 52 A, 4204 Cerklje na Gorenjskem. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Klemen Avsec, Cesta 24. junija 13, 1231 Črnuče; Sinja Zemljič, Hudourniška 42, 1000 Ljubljana; Berta Bertoncelj, Selca 119, 4227 Selca; Tone Pobežin, Loka 106, 4290 Tržič^, Mirko Jekovec, Cesta talcev 8 D, 4270 Jesenice, in Ivanka Kos, Voklo 99, 4208 Šenčur (pri blagajni pokažite le osebni dokument). SEDMICA Zverine z onejem med nogami v Zal je tako, da v gospodinjenju ravno ne uživam. Prej nasprotno. Zato se ne počutim nič manj žensko. Kratko malo me vsakodnevna domača opravila dolgočasijo. Poleg tega je kuhinja za žensko najbolj nevarno okolje. To sem v dolgoletni gospodinjski praksi sama neštetokrat izkusila. Če se ne opečem s pokrovko, se z likalnikom ali v pečici. Tudi vijoličasta sem že bila pod očesom, ker sem se butnila v vrata kuhinjske omarice. Nekoč me je pri čiščenju ploščic elektrika pošteno stresla. Neštetokrat sem se urezala z nožem. Samo še po stopnicah nisem padla. Če se ne bi vse to dogajalo tudi drugim ženskam, bi se imela za največjega gospodinjskega štora. Neka moja dolgoletna prijateljica ima enake izkušnje. Enkrat ima modrico pod levim očesom enkrat pod desnim. Za razliko od mene je ona padla tudi po stopnicah. Pri tem si je enkrat zlomila nogo enkrat pa roko. Niti na kraj pameti mi ni nikdar padlo, da bi utegnil biti vzrok njenih poškodb kdo drug kot njena nerodnost. Dokler mi ni neka skupna znanka zaupala, da jo v resnici pretepa mož. Bila sem osupla in nejeverna. Saj je vendar vedno nasmejana, ustrežljiva, razpoložena. Nikdar v tridesetih letih je nisem videla objokane ali nejevoljne. In nikdar je nisem slišala, da bi (za razliko od mene) možu jezikala; da bi torej nasprotovala njegovim odločitvam, sklepom, pogledom, skratka, njegovemu jazu. Odkar sama pri sebi razglabljam o teh njenih "vrlinah", verjamem, da je - tako kot vsaka peta Slovenka - žrtev zverine. Kar se mi zdi najprimernejši izraz za dvonožca z onejem med nogami, ki je v javnosti ljubezniv in ljubeč (samo tu in tam se mu oči nerazumljivo grozeče zabliskajo), za štirimi stenami pa nevarno napadalen. Postavljati so se mi začela številna vprašanja. Najprej tisti večni zakaj. Ne, zakaj jo on pretepa - to počenja zaradi zverin-skosti, nizkotnosti, zakomplek- sanosti, majhnosti, primitivnosti, ničevosti in drugih osebnostnih lastnosti z negativnim predznakom - ampak, zakaj mu ona to dopušča. Po mojih izkušnjah ni v njej niti trohice mazohizma. Prej bi rekla, da gre za model, za način in razumevanje človekovega sobivanja, ki ga je v svoj zakon prenesla iz primarnega družinskega okolja. In za sram; v imenu nekoga drugega in namesto nekoga drugega. Sram mi je pri vsem skupaj še bolj nerazumljiv kot prenašanje udarcev in ponižanj. Človeka namreč ne more in ne sme biti sram za dejanja nekoga drugega. Ne nazadnje ni za dejanja drugih nihče niti moralno niti kazensko odgovoren. Naslednja dilema, s katero sem morala razčistiti, je bila, komu nasilje zamerim. Njemu ali njej? Po tehtnem premisleku sem prišla do zaključka, da je prvi in glavni krivec ona. Ne zato, ker ni pobrisala prahu za omaro ali ni želela seksati. Ampak zato, ker bodisi ne spakira sama (je uspešna poslovna žen- ska z dvema odraslima otrokoma) bodisi ne spakira njemu. Morda bi s tem, ko bi ga vrgla čez prag okusno in prijetno urejene hiše, res tvegala življenja. Vendar. Vsaka minuta, ki jo z njim preživi, ni niČ manj tvegana. Poleg tega se znajo nasilneži, ko jih z vso silo ali odločnostjo zgrabiš za vrat, preleviti v najbolj pohlevno ovčko. Kaj zdaj? Dejstvo je, da pri ženski, ki je žrtev zverinskega značaja svojega moža, s prigovarjanjem in prepričevanjem in dokazovanjem ne dosežete nič. Njena odločitev je izključno v njenih rokah. Pomagate ji lahko samo tako, dajo nenehno "bombardirate" z literaturo in zloženkami o nasilju v družini. Za to je tudi pri nas dobro poskrbljeno. Pri tem pa uspeha ne pričakujte čez noč. Navadno mine od prvega koraka, ko prime žrtev prvič v roke literaturo o nasilju, do zadnjega koraka, ko se žrtev odseli ali vrže nasilneža iz hiše, dolgih in tveganih sedem let. Kljub temu pa se splača poskusiti. Marjeta Smolnikar w-ww.gorenjskiglas.si C m g O p •o J o - !! • A , .•X'.'.'ffl ,w«« W........ Grajska kapela z novim kipom Gorenjski prijatelj fc....'» Bled - Tisočletnico prve pisne omembe Bleda so poleg številnih prireditev zaznamovala tudi darila. Bled je dobil svojo znamko, priložnostna kovanca, vino, zbornik, monografijo in še vrsto drugih strokovnih in leposlovnih knjig. Člani Rotary clubov Bled in Bri-xen/Bressanone pa so biseru slovenskega turizma pred nedavnim podarili kip Grajske Matere božje. Slednjega so s soglasjem upravljavca Blejskega gradu Narodnega muzeja Slovenije postavili v grajski kapeli. Skulpturo Matere božje je izdelal akademski kipar Slavko Oblak, po rodu Blejec, ki živi in ustvarja v bavarskem Land- shutu. Kip je stal 2,5 milijona tolarjev, denar zanj so prispevali člani omenjenih rotary klubov, blagoslovil pa ga je gor-janski župnik Nikolaj Stolcer. Stilizirana podoba Grajske Matere božje je izdelana iz brona, podstavek pa iz enakega kamna kot kamnite stopnice na Blejskem otoku. Rotary club Bled je v rotarijskem letu 2003/2004 različnim donacijam namenil okrog sedem milijonov tolarjev, člani pa se že pripravljajo na novo dobrodelno akcijo, s katero bodo zbirali denar za jeseniško bolnišnico. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki i.. . s> .s. RADIO SORA 89.8 91.1 — .... .. /. '.j ^yAV/i.".. . . ' , ... . 96.3 Bronasti kip Grajske Matere božje v kapeli blejskega gradu. Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora. si Piše Milena Miklavčič Usode 429 Časg obrnjen nazaj Zmeraj, ko se pripeljem v kakšen nov kraj, kjer me še nikoli ni bilo, mi najprej pade v oči, kako je prebivalcem uspelo ohraniti stare hiše in jih potem tudi obnoviti. Pa lipe in hrasti, če so jih pustili pri življenju, dajejo prvemu vtisu še dodatno tezo. Hiša, v kateri danes živi Terezija, je bila nekoč kajza. Pravzaprav je imel i' tistih prostorih gospodar shranjeno različno orodje. Potem ko so Terezijini starši pri hiši postali prvi hlapci, jih je kmet nekje moral nastaniti. Izpraznil je prvo lopo, ki sta je bila mladoporočenca silno vesela.. "Moj oče je bil zelo podjeten človek. Čeprav je bil komaj pismen; je bil zelo iznajdljiv in preudaren. Za tiste čase je naredil zelo drzno inovacijo. Po nekakšnem jarku je speljal dimnik skozi breg na drugo stran, tako da sta imela z mamo za vse večne čase mir pred dimom. Saj ti je znano, da včasih hiše dimnikov sploh niso imele?" mi je razložila že na pragu, ko me je prišla pozdravit. Terezija je rasla v številni družini- Otroci so prihajali na svet vsako leto in oče je hišo širil po potrebi. Bili so stisnjeni i' breg in zato mu ni kazalo drugega, kot da se je spopadal s strmino. Toda otroci so že s petimi leti odhajali služit. Takrat ni bilo nobenega usmiljenja. Treba je bilo oditi, če si hotel ali ne. Mama, ki je bila zmeraj mehkega srca, ob slovesu ni nikoli potočila niti solze. Z otrokom je Šla pol poti, potem ga je pustila, da je sam nadaljeval pot. "Jaz sem šla za pestrno. Tiste ljudi sem videla le enkrat. On se mi je zdel zelo grd, ker je bil velik kot kakšen velikan, njegova žena pa je bila majhna in sitna. Nikoli ni bila pri miru. Imela sem ta srečo, da sem peto leto dopolnila konec leta, da me takrat nihče ni maral. Šele potem spomladi sem bila godna za prvo službo. O, kako sem jokala, ko mi je mama povedala, da moram oditi služit kruhka! Oklepala sem se njenih nog in jo rotila, da mi ni treba dajati jesti po ves teden, samo Če lahko ostanem pri njej. Toda niti poslušati me ni hotela. Ko sem se ji zdela že preveč sitna, je vzela v kotu leskovo palico in me našeškala. Potem sem res nehala tečnariti," se spominja svoje mladosti Terezija. O njej velikokrat pripoveduje svojim vnukom, ki ji ne verjamemo niti besedice. Mislijo, da jim pripoveduje pravljice. "Mama je bila zelo verna ženska. Če kakšno leto ni bilo otroka, je že mislila, da sta z očetom naredila kaj narobe. Taki zgrešeni miselnosti je vsaj malo botroval tudi župnik, ki je grmel s prižnice in kar javtw sramotil tiste ženske, ki so imele samo dva ali tri otroke. To so bili hudi in težki Časi, največ zaradi tega, ker so bili ljudje bogaboječi in neizobraženi, " ugotavlja. Beseda je potem spet nanesla na njenega očeta. O njem je pripovedovala z velikim spoštovanjem. Menda so se tisti, ki so prihajali na oglede, kako "povečuje hišo", celo norčevali iz fjjega, saj je na prav poseben način izoliral tla, da ob nalivih voda ni pritekla v notranjost. Prav tako je znal izračunati, in to brez matematike, ki je sploh ni obvladal, nosilnost sten in stropov. Ko se mu je hiša zdela dovolj velika, je po bregovih nasadil drevesa, katera so s svojo rušo zadrževala zemljo, da ni drsela in s tem ogrožala njegovega truda. Tudi vodo je napeljal v kuhinjo. Ne sicer takoj, temveč počasi, vsako leto nekaj. Mama je bila zmeraj jezna, ker ni marala, da bi bilo pri njih kako drugače kot pri sosedovih. "Oče je bil vsega vešč. Bila sem občutljiva na mraz, in ko sem prišla od časa do časa za kakšen dan domov, se je zmeraj zgrozil nad mojimi nogami, ki so bile zaradi mraza ztneraj pomodrele. Takrat se je jezil nad mamo, češ da me bo še ugonobila, ker me pošilja stran, nato pa se je lotil dela in za božič mi je podaril nekakšne copate, ki jih je sešil iz več plasti različnega blaga. Bile so zelo tople, zmeraj, ko sem se o dpravila spat, sem jih nataknila na noge in bila sem mu iz vsega srca hvaležna, da mi jih je sešil. Le mama se je jezila nanj, češ da me razvaja in da mi bo zaradi tega Še trda predla v življenju. Nekako je nisem marala, ne rečem, da sem jo sovražila, to ne. Le preveč trda je bila, čeprav ji ne bi bilo treba biti. V drugih družinah, kjer so bili enako revni kot pri nas, so zmeraj počakali, da so otroci dopolnili sedmo ali osmo leto in so jih Šele potem dali služit. Nikoli nisem razumela, zakaj se nas je mama želela tako zgodaj zf^ebiti, pa tudi oče o tem ni govoril, zato me to vprašanje še danes gloda." Kot pestmi Tereziji ni bilo hudega. Pazila je na dojenčka, ga previjala in nahranila, kadar je bilo treba. Drugače je skrbela za to, da je bilo škundri, v kuhitiji, zmeraj dovolj krompirja, ki ga je gospodinja začela lupiti za kosilo v ranih jutranjih urah. Njena naloga je tudi bila, da je vsak dan pometla veštar, nahranila kokoši in zalila rože. Nikoli ni imela časa posedati in se igrati z drugimi otroki. Tudi takrat ne, ko je pazila na dojenčico. če jo je gospodinja zaslišala jokati, je takoj pritekla in jo ošarila. Včasih, če je bila gospodinja nataknjena, ji je tudi kakšno prisolila okoli uŠes. "Spala sem pod pečjo. Pozimi je bilo prijetno toplo, toda kljub temu me je zmeraj zeblo v noge. Odeta sem bila s starim pruštofom, ki mi ga je dal ata. Zraven mene je ležala dekla, kije zmeraj grdo smrčala. Čeprav je bila še mlada, je imela gnile zobe, in ker je spala z odprtimi usti, ji je iz ust strašno smrdelo. Niti besedice se ji nisem upala reči, ker sem se je bala. Hlapci so govorili, da zna čarati, zato so se je tudi oni izogibali, če so se je le mogli. Z nikomer ni govorila, niti Z menoj ne. Kolikokrat sem zvečer zaspala v solzah, saj sem si želela, da bi prišla mama in me pokrila in stisnila k sebi. Gospodinja je bila do svojih otrok bolj človeška kot moja mama do mene. Celo razvajala jih je. Ko sem jo prviČ videla, da je otroku dala lupčka, sem se začela na glas smejati. Zdelo se mi je tako smešno, saj tega do tistega trenutka nisem še nikoli videla. Za kazen me je napodila v kot, kjer sem morala klečati na polenih in moliti. " Njena prva služba je trajala samo dve leti. Potem je prišla ponjo mama in jo za eno noČ, ne več, peljala domov. Tereziji je bilo vse tuje. Mlajših bratov in sester skorajda ni več poznala. /nadaljevanje/ Petek. 23. julija 2004 KULTURA/ kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Dve srebrni medalji APZ France Prešeren na zborovski olimpiadi v Bremnu navdušil svet "Vsaki dve leti nastopimo na Naši pesmi v Mariboru, udeležujemo se festivalov in delavnic doma in v tujini, tokrat pa smo želeli spet tekmovati." Krai\j - Po bron^tem uspehu Mešane pevske skupine dr. France Prešeren iz Žirovnice se je ta teden s pevske olimpiade v Bremnu z dvema srebrnima odiičjema vrnil zbor, ki prav tako v svojem imenu nosi ime našega največjega pesnika, APZ France Prešeren iz Kranja. Prešernovci so se izkazali v kategorijah gospel, spiritual in med mešanimi pevskimi zbori. Stavek: Gospel je doma v Kranju, je seveda čisti nesmisel, saj je ta zvrst glasbe vendarle doma med ameriškimi črnci. Zato popravljam in dodajam - dober gospel je doma v Kranju. Akademski pevski zbor France Prešeren, ki letos beleži 35 let obstoja, se je na zborovski olimpiadi v Bremnu odlično odrezal prav v kategoriji gospel, spiritual, ko se je iz predtekmovanja v finale celo uvrstil kot najboljši, kasneje pa dosegel končno četrto mesto in po doseženih točkah srebrno medaljo. Izvajali so štiri skladbe lani umrlega odličnega ameriškega skladatelja Mo-sesa Hoganä. Z gospelom so se prešernovci v zadnjem času veliko ukvarjali, saj je dirigent Primož Kerštanj pred dvema letoma Hogana osebno spoznal na svetovnem simpoziju za gospel glasbo v Mineapollisu inje s seboj prinesel veliko zborovskih not. Medtem ko so v jesenskem delu sezone pripravljali znamenito Miso Criollo, so se v pomladnem delu posvetili piljenju gospela in pripravi skladb za kategorijo mešanih zborov. Tekmovali naj bi s skladbami domačega avtorja iz 20. stoletja. skladbo iz obdobja romantike, ljudsko pesmijo in pesmijo po izbiri. Primož Kerštanj je tako izbral skladbe Škrinja orehova, Uroša Kreka, Paternoster Javi-erja Busta Črnomaljsko kolo-most v priredbi Sama Vremšaka in Richte mich Gott F. Men-delsshona Bartholdyja. Med mešanimi zbori so bili na podlagi referenc s preteklih festivalov in posnetkov petja v finale uvrščeni direktno, brez predtekmo- Dirigent Primož Kerštanj - le komu se ob medaljah ne bi smejalo? De profundis pred odhodom na Češko Škofja Loka - Po uspešni sezoni in odmevnem projektu Slovenska ustvarjalnost - ljudska pesem, v okviru katerega so na ciklusu koncertov predstavili slovensko ljudsko pesem z novimi priredbami v sodobnejši preobleki, se Komorni zbor De profundis ta vikend na povabilo organizatorja odpravlja na festival stare glasbe v Češki Krumlov. Program skladb J. Gallusa (1550-1591) in Claudia Monteverdija (1567-1643), s katerim bodo nastopili na Češkem, bodo danes, v petek, ob 20. uri predstavili domači publiki v kapeli Škofjeloškega gradu. Zato vabijo vse ljubitelje dobre zborovske glasbe, vstop je prost. I. K. GLA8 r« »J - UHVA i^pj USJANOV^GAUUS vanja, z enakim številom točk kot pri gospelu (74,5) pa so prav tako dosegli četrto mesto in srebrno medaljo. ''Razlog, da smo se odločili za udeležbo na zborovski olimpijadi, je predvsem v naši želji, da poskusimo tekmovati tudi na mednarodni ravni. Vsaki dve leti nastopimo na Naši pesmi v Mariboru, udeležujemo se festivalov in delavnic doma in v tujini, tokrat pa smo želeli spet tekmovati," je povedal dirigent Primož Kerštanj, ki zbor vodi od leta 2000. "Udeležba na tekmovanju nam je bila izziv, vaje so minevale v pravem "adrenalinskem" vzdušju, bližje smo bili odhodu v Bremen in nastopu, bolj je raslo navdušenje," je dodala sopra-nistka Petra Kejžar, dolgoletna članica zbora in sodelavka ter dober glas Gorenjskega glasa. "Če je neugnanost pozitivna stvar tekmovanja, pa je dejstvo, da zborovsko petje ni merljivo, kot je čas ali metri v športu, in je prepuščeno žiriji, ki se odloči, kot se. Prvi te oceni s petico, drugi z devetko." Veseli jih, da so najvišje ocene pri gospelu dobili prav od APZ France Prešeren Kranj - z gospelom bi lahko gostovali po ZDA. Americana, predvsem pa velik aplavz publike, ki je bila nedvomno na njihovi strani. APZ France Prešeren je sicer amaterski pevski zbor, a z dolgoletno tradicijo, izkušnjami in vedno močno željo po napredovanju. Tudi dirigent je z uspehom zelo Hočem nazaj, se vrača Kranj - Na vrtu gradu Khieselstein bo danes zvečer, ob 21.30 na sporedu črna komedija Hočem nazaj letos ustanov^enega amaterskega gledališča BB Teater iz Krai\ja. Z besedilom domačega avtorja Bojana Beštra se je pozabaval režiser Gojko Onič. zadovoljen, saj visoke uvrstitve pred zbori iz držav ž milijonskimi mesti niso kar tako. "Dober nastop na olimpijadi je tako naša referenca kot zahteva, da kvaliteto, ki jo dosegamo, potrjujemo tudi v prihodnje." Dirigentove besede potrjuje tudi podatek, da je zborovska olimpijada (tokrat je bila na vrsti tretjič) zagotovo najbolj ambiciozno zastavljeno zborovsko tekmovanje na svetu. Več kot 360 zborov iz 83 držav sveta sta vsekakor zgovorni številki. Seveda pa so tovrstna tekmovanja za zbor tudi velik finančni zalogaj zato je treba pohvaliti vse, ki so prispevali za ta projekt, visok 2,5 milijona tolarjev, predvsem pa MO Kranj, Merkur, Gorenjsko borzno posredniško hišo, Gorenjsko banko, DDC svetovanje, inženiring, Restavracijo Iskra in Zavarovalnico Triglav. Jeseni zbor čaka nova sezona. "Letošnja sezona je bila zagotovo najbolj zahtevna, odkar vodim zbor, zato sem še toliko bolj vesel, če tako rečem, končnih rezultatov. Naj bo to naša odmevna izvedba Mise Criolle ali pa nastop v Bremnu," je mnenja Kerštanj, ki bi jeseni z zborom rad zaokrožil opus gospela, mogoče s skupnim nastopom z znanim vokalnim sestavom, kot je New Swing Quartet. No, izvedel pa sem še en za zbor pomemben podatek: Primož (Prešernovci mu ljubkovalno rečejo kar Primus - prvi) se je v Bremnu oborožil z veliko novega notnega gradiva. Igor Kavčič Zavod Gallus J. Camiolus, Metelkova 6. 1000 Ljubljana Zgodba se začne takoj po pogrebu. Dve stari krsti, stara mrliča in ena čisto nova krsta z novim "prebivalcem" življenja po smrti. Ta nov (igra ga Bojan Bešter) ne ve, kje je, a mu druga dva (Jakoba igra Mihael Sorli, Pera pa Boštjan Gorenc - Pižama), ki sta v večnosti že dlje časa, kaj kmalu vse skupaj pojasnita. Ta novi bi seveda rad nazaj v pravo življenje. Mu uspe? Predstavo so premierno odigrali na začetku maja v gasilskem domu v Besni-ci, kjer so pripravili tudi dve ponovitvi. Občinstvo je igro sprejelo z navdušenjem, kar je člane novoustanovljenega gledališča (ki nekako nadaljuje tradicijo Gledališča čez cesto) spodbudilo, da se bodo v jeseni z igro podali tudi po drugih slovenskih odrih. V primeru dežja predstava na žalost odpade. I. K., foto: G. K. Razpis z naslova knjižničnega nadomestila Ljubljana - Društvo slovenskih pisateljev kot izvajalec podeljevanja letošnjih štipendij z naslova knjižničnega nadomestila (Uradni list RS, Št. 77, z dne 16. julija 2004) razpisuje 40 raziskovalnih, izobraževalnih in delovnih štipendij v kategorijah vrhunski in perspektivni ustvarjalec. Razpisni rok poteče 16. avgusta 2(X)4. Upravičenci so avtorji monografskih publikacij s področja izvirnega slovenskega leposlovja, kritike in literarne vede, kijih izposojajo slovenske splošne knjižnice. Članstvo v DSP ni odločilno. Upravičenci, ki so člani društva, so vso razpisno dokumentacijo sicer prejeli po pošti, seveda pa članstvo v njem pri razpisu ni odločilno. Upravičenci, ki niso člani DSP, tako lahko razpisno dokumentacijo dvignejo v pisarni društva na Tomšičevi 12 v Ljubljani, na razpolago pa je tudi na društvenem elektronskem naslovu www.drustvo-dsp.si. Komisija v sestavi: Drago Bajt, dr. Alojz Ihan, dr. Matevž Kos, Žarko Petan in dr. Igor Saksida bo predlagatelje o svojem izboru obvestila najkasneje v dveh mesecih po zaključku odpiranja vlog, ki se bo pričelo 18. avgusta 2004. Rezultati razpisa bodo uradno veljavni po izteku osemdnevnega pritožbenega roka in s sklepom upravnega odbora DSP. L K. Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju V. del Brata Zemva generala avstro-ogrske vojske Bil je eden izmed najbolj znanih avstrijskih diplomatov. Za zasluge na zunanjepolitičnem in gospodarskem področju je dobil tudi baronski naslov. Bil je tudi poslanec kranjskega deželnega zbora, podpiral je gradnjo železnic na Gorenjskem, ustanovitev ljubljanske univerze, denarnih zavodov ipd. Zelo verjetno je, da je na določen način podpiral napredovanje dveh nilajTih Častnikov in sorodnikov iz Krnic. Baron Jožef Schwegel, tudi Švegel ali Žvcgel, je v svojih spominih zapisal, da se je rodil kol otrok slovenskih staršev in da se je svojega nacionalnega izvora zavedal, vendar pa je bil prepričan, da so bili davni predniki vendarle nemškega rodu. Njegov nečak dr. Ivan Švegel (1875-1962), tudi uspešen diplomat in mini- ster Kraljevine Jugoslavije, pa je bil velik nasprotnik Nemcev! Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z^ rodbino Žemva in njenimi člani, saj sta partizanko Vero rešila gotove smrti prav sliki obeh stricev, generalov avstro-ogrske vojske! Na Stari Pokljuki Štev. 23 oziroma na Krnici Štev. 79, so vse do leta 1990 živeli "Figovčevi", sorodniki Janeza Žemve oziroma njegove hčerke Ane, poročene Pristov. Prav otroci Ane Pristov, med katerimi je prvi in nezakonski sin Janez Zemva, so neposredni nasledniki "generalske" oziroma krniško-blejske podveje. Od slovenskega plebiscita naprej stara hiša na Krnici sameva. Tudi gospodarsko poslopje, postavljeno 1820, še kljubuje času. Janez Žemva, vojak Kraljevine Jugoslavije, 1928. Pod hišno številko Krnica 79 je vzidana majhna marmorna plošča z napisom: Na tem področju je i' Času NOB delovala relejna kurirska postaja G-6. Kurirji ZZB NOV, 1980. "Figovčevi" so dejavno podpirali NOB. Na tej relejni postaji, s skoraj nedostopnim bivakom v Krištani, se je od poletja 1943 zvrstilo 15 kurirjev, ki so vzdrževali zveze z G-8 (pozneje G-29), G-4, G-30 in drugimi. Na Krnici 79 sta po Urbanovi smrti ostala sin Janez in starejša hčerka Uršula, rojena 3. 10. 1774, ki se je poročila k Žvegljevim v Gorje, njena hčerka pa k Voduškovim na Bled. Janez se je poročil z Mino Žemva iz Mlekuž. Imela sta dve hčerki. Prva je že zgodaj umrla, mlajša Ana pa je bila rojena 27. 7. 1884 na Krnici 79. Z Ambrožičem je najprej imela nezakonskega sina Janeza, rojenega 14. 9. 1908 na Krnici, ki je obdržal priimek Žemva. Janez je služil vojsko Kraljevine Jugoslavije. (se nadaljuje) i GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si Petek, 23. julija 2004 v Čebelarji so ogorčeni zaradi nedejavnosti pristojnih služb, ki ne naredi dovolj za zaščito kranjske čebele. Poleg tega razvoja Bled, Ljubljana - Slovenske čebelarje sta v zadnjih dneh do vrelišča vznemirili dve ne-pryetni novici: prva je zastrupitev čebel na Primorskem in Gorenjskem, druga je zaščita avtohtone kranjske čebele. Če ne bodo dosegli dialoga s pristojnim ministrstvom, napovedujejo tudi proteste pred parlamentom in vlado. Upajo, da s čebelami. Najprej o zastrupitvi in pomoru čebel. Lani je na Gorenjskem propadlo na tisoče čebeljih družin. "Stroka je zatrjevala, da ni bil vzrok pesticid gavčo, naše analize pa so pokazale nasprotno, tudi več kot dvestokratno povečane vsebnosti gavča od dovoljene," je povedal Boštjan Noč, čebelar, ki je podobne simptome opazil tudi minulo soboto. Do ponedeljka si kraja zastrupitve ni ogledal nihče od Dr. Borut Rončević pristojnih, prek sto Čebeljih družin se je razgubilo. Noč se sprašuje, kaj še lahko naredi. Brane Kozinc, prav tako Čebelar iz zgornje Gorenjske, ki je lani izgubil praktično vse čebele, je ogorčen nad delom veterinarke Mire Jenko. "Potrebovala je dva dni za obisk pri nas, njeno prvo vprašanje pa je bilo, zakaj na tovornjaku ni registrske tablice," razlaga Kozinc, Noč pa nadaljuje: "Spet smo jo klicali, saj obstaja sum hude gnilobe čebelje zalege. Rad bi prestavil čebelnjak z nevarnega območja, a veterinarka odgovarja, da to ni njena prioriteta. Huda gniloba pa je po zakonu najhujša bolezen!" Eno j^ zakon, drugo nepoznavanje posledic uporabe pesticida gavča. Tako za čebele kot tudi za človeka. Na udaru je imi-dakloprit (gavčo), razvit iz bojnih živčnih strupov, ki je pri nas dovoljen v vsaj petih pripravkih. Uporablja se za zatiranje škodljivcev krompirja, sadja, vinske trte ... Primere poboja čebel s tem pesticidom beležijo po vsej Evropi. V Franciji so se čebelarji organizirali in z vehko denarja ter neodvisnimi raziskavami dokazali svoj prav. "Povezali smo se s Francozi. Opozorili so nas na pesticide in povedali, da je bil lanski pomor šele začetek, najhujše pa nas še čaka," je razložil Kozinc in dodal, da jih lahko reši le deževno poletje. O škodi za zdaj čebelarji ne morejo govoriti, saj morajo počakati na čebelji razvoj. Nabiral-ke medu namreč potrebujejo 15 do 20 dni pred prvim izletom. Ministrstvo zavrača očitke Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vida Čadonič-Špelič je zavrnila očitke čebelarjev o prepoznem reagiranju pristojne veterinarske inšpekcije na pojav domnevne zastrupitve čebel. Po zagotovilih naj bi veterinarski inšpekciji iz Kopra in Kranja, ki ju je o dogodku obvestila policija, takoj po obvestilu, torej v soboto 17. julija, opravili pregled prizadetih čebelnjakov in odvzeli prve vzorce. Vzorci so bili posredovani na nacionalni veterinarski inštitut in na zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Na Gorenjskem je bil ugotovljen in kasneje potijen sum hude gnilobe čebelje zalega pri treh čebelarjih, v neposredni bližini čebelarja, kjer je bil prijavljen pogin. Odrejen je bil ukrep prepovedi premika čebel v krogu treh kilometrov. Ugotovljeno je, da so bila v primorskem in gorenjskem primeru uporabljena fitofarmacevtska sredstva, vendar na stojiščih, v neposredni bližini teh površin ni prišlo do odmrtja čebel. V primeru, da bo ugotovljeno, daje do zastrupitve čebel prišlo zaradi uporabe enega od pesticidov, bo uporaba slednjega prepovedana, zagotavlja kmetijski minister Milan Pogačnik. M. G. Lani so čebelarji izgubili na tisoče čebel - ali jih bodo zaradi nerazumevanja države morali tudi letos? Ali lahko izgubimo avtohtono vrsto kranjske čebele? Te so sedaj na paši, njihovih predhodnic pa ni več. Za zdaj je simptome, podobnim lanskim, opazil le Noč. Dr. Borut Ron-čevič, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, meni, daje v to Šele začetek plazu: "Čebelarji neradi prijavljajo škodo, saj marsikdo misli, da je sam storil kaj narobe. Lani se je po objavi v medijih usul plaz novic o pomoru čebel." Pesticidi lahko postopoma pomorijo veliko čebeljih družin. A to ni edini problem čebelarske zveze. "Prizadevanja za ohranitev kranjske čebele kot avtohtone vrste so se znašla v težkem položaju, saj nas je minister dr. Milan Pogačnik obvestil, da je program podpore kranjski čebe- li umaknjen iz Programa razvoja podeželja do leta 2006," je povedal Rončevič. Čebelarji pojasnjujejo, da so si v pogajanjih z EU pridržali pravico za zaščito kranjske čebele. Zato so bili zelo presenečeni nad uredbo ministrstva, ki namenja pomoČ zgolj čebelarjem, ki imajo več kot 20 čebeljih družin. "V uradnem listu pod avtohtonimi vrstami kranjske čebele ni. Zanima nas, ali gre potem za uvože-^^ no pasmo ali pa je kranjska č"e^> bela divja žival? S čim so gospodarili naši predniki? Ali kršimo slovensko zakonodajo? Ali smo divjaki?" je še izrazil začudenje dr. Rončevič. Boštjan Bogataj, foto Tina Doki Različno ravnaiue z gozdovi Ljubljana - Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Sterle je v zvezi predčasno denacionalizacij-sko vrnitvijo pokljuških in mozirskih gozdov ljubljanski nadškofiji dejal, da ne ve, zakaj sta upravni enoti v Radovljici in Moziiju ravnali različno. V Radovljici so namreč zadržaU izvajanje odredbe o dovolitvi začasnega upravljanja z gozdovi denacionalizacijskemu upravičencu, medtem ko so v Moziiju gozdove upravičencu kljub še nedokončanemu postopku oziroma nepravnomočnosti odločbe, že izročili. Nedvomno gre za različno razlago istega zakona, do nje pa naj bi po Sterletovih besedah lahko prišlo zato, ker so na mozirski upravni enoti presodili, da bi bila upravičencu z zadržanjem povzročena škoda. Očitno torej v primeru dobrih 3400 hektarov poMjuških gozdov morebitne povzročitve takšne škode niso ugotovili. Vrhovno sodišče je presodilo, da gozdna gospodarstva, ki so gospodarila z gozdovi pred izročitvijo upravičencem, niso stranke v denaciona-lizacijskem postopku, kar pa še ne pomeni, da niso stranka glede teijatev za povečano vrednost gozdov z vlaganji. Postopki za ugotavljanje povečane vrednosti gozdov so bili izvedeni le za gozdove na območju upravne enote Mozijje. Ministrstvo za kmetijstvo je kot drugostopenjski pritožbeni organ doslej prejelo le pritožbo škofjeloškega podjetja Egoles, ki mu je bilo z denacionalizacij sko odločbo o vračilu Bornovih gozdov Bomovim dedinjam onemogočeno nadaljnje gospodarenje v slednjih. Drugih pritožb na ministrstvu za zdaj nimajo, rok za odgovor je 30 dni. M. G. ti v CANKA www.gorenjskiglas.si C eo § o M o O . O t vi JS v l/i 'e o Evropski denar na voljo jeseni Soja za teio in zemljo 2004-2006. razvoja Ljubljana - S sprejetjem programa razvoja podeželja za obdobje 2004 do 2006 v odboru za kmetijstvo Evropske unije Sloveniji zagotavlja približno 85 milijard tolarjev iz evropske blagajne v prihodnjih treh letih, za štiri glavna področja v kmetijstvu. Danes so v Uradnem hstu izšli javni razpisi za dodelitev nepovratnih sredstev v višini poltretje milijarde tolarjev. Po besedah državne sekretarke na kmetijskem ministrstvu dr. Marye Markes, sprejetje programa razvoja podeželja kaže na pravilno usmerjenost slovenske kmetijske politike v zadnjih desetih letih in pomembnost programa za nadaljnji razvoj slovenskega kmetijstva. Do teh sredstev je naša država prišla zato, ker je nekaj takšnih in podobnih programov za razvoj podeželja kot ena od redkih novih članic Evropske unije izvajala že v predpristopnem obdobju z lastnimi sredstvi. Pri programu razvoja podeželja gre za štiri glavne sklope ukrepov. Ukrepe na območjih, manj primernih za kmetovanje, med katera sodi kar 85 odstotkov slovenskih kmetijskih površin, naša država deloma izvaja že od leta 1988. Prednost Slovenije pri pogajanjih je bila v tem, da imamo ta območja bolje opredeljena kot nekatere druge evropske države. Z ukrepi, opredeljenimi v programu razvoja podeželja, bo pričakovano plačilo 127 evrov na hektar, razlike pa bodo glede na težavnost razmer kmetovanja. Kmetij sko-okolj ski programi, ki jih Slovenija izvaja od leta 2000, v programu razvoja podeželja zadevajo zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje narave, raznovrstnosti in rodovitnosti ter ohranjanje kulturne krajine, predvsem na zavarovanih območjih. Ukrep zgodnjega upokojevanja je sklop ekonomskega in socialnega prestrukturiranja podeželja, medtem ko gre pri uvajanju evropskih standardov predvsem za nitratno direktivo, za ravnanje s fitofarmacevtski-mi sredstvi ter za uvajanje ukrepov varstva pri delu. Na kmetijskem ministrstvu pričakujejo, da bo. sredstva iz naslova programa razvoja podeželja mogoče začeti črpati oktobra ali novembra, do zdaj pa so po neuradni oceni prejeli že okoli 67 tisoČ vlog. Približno 50 tisoč kmetij računa na sredstva iz naslova ukrepov na območjih manj primernih za kmetijstvo, okoli 25 tisoč na denar iz kmetijsko okoljskih ukrepov in le okoli 250 iz ukrepov zgodnjega upokojevanja. Razmerje med sredstvi Evropske unije in slovenskega proračuna je 80 proti 20 odstotkov. Danes so v Uradnem listu izšli razpisi za nepovratna sredstva za sedem različnih vrst naložb, med njimi za naložbe v izboljšanje predelave in trženja kmetijskih izdelkov, za naložbe v kmetijska gospodarstva, za di-verzifikacijo kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu (alternativni dohodkovni viri), investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov ter trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih izdelkov. Za te razpise bo na voljo okoli 2,5 milijarde nepovratnih sredstev. Soja spada med najstarejše kulturne rastline, a se je s severovzhoda Kitajske dokaj pozno razširila na Zahod. Plodovi soje imajo enkratno sestavo hranil s kvalitetnimi beljakovinami, zato velja zanjo, daje najboljši rastlinski vir beljakovin. Matjaž Gregorič Selma Ališič Osebna finančna svetovalka Poslovna enota Kranj Rožna ulica 44, Šenčur Telefon: 04/251 94 82 info@sparkasse.si Več na www.3parka$8e.sl Prve nacionalne varčevalne sheme je konec. Že veste, kaj storiti s pridobljenim denarjem? Obstaja dobra rešitev. Sparkasse nudi varčevalne produkte z zelo ugodnimi obrestnimi merami. Pri Sparkasse bomo skupaj z vami Izdelali varčevalni paket po meri, ki vam bo omogočil dobro naložbo vašega denarja. Pokličite še danes in predstavili vam bomo naše varčevalne produkte. Moderna evropska banka Soja oz. stročnice so edina zelenjava, ki vsebuje veliko beljakovin, ki so po lastnostih skoraj enake tistim v mlečnih in mesnih izdelkih. Poleg tega se soja ponaša z bogastvom vlaken ter osnovnimi maŠčobnimi kislinami, kot sta omega-3 in omega-6. Soja ima izredno visoko raven lecitina in glutaminskih kislin. Lecitin je še zlasti pomemben za delovanje možganov in živcev, glutamin pa pri soočanju s slabo koncentracijo. Soja je tudi eden redkih virov beljakovin, ki niso po lastnostih kisli, temveč bazični. To pomaga pri zmanjšanju ravni sladkorja v urinu in krvi. v Zivilski izdelki iz soje, kot so tofu (sojin sir), razne omake, skuta, olja in kozmetične kreme, našemu telesu prinesejo obilje železa, cinka, magnezija ter vitaminov skupine B. Prav tako so lahki za prebavo in brez holesterola, imajo malo nasičenih maščob in natrija ter so dober vir kalcija. Kot dobra zamenjava za mlečne in mesne izdelke je seveda dobrodošel vsem vegetarijancem, a naj kot vir beljakovin ne prevlada. Kot vse stročnice vsebuje tiste kisline, ki zmanjšuje zmožnost telesa za vsrkavanje mineralov. Soja je koristna za tiste z znamenji vročine in dehi-driranosti, kot vse stročnice dobro sredstvo za znižanje "slabega" holesterola, pa tudi uravnavanje ravni hormonov pri ženskah. Uživanje soje namesto ži- valskega mleka naj bi (še nepreverjeno) pomagalo celo pri okrevanju od raka na dojki oz. preprečevalo ponovno pojavljanje malignih celic. Na drugi strani sojin napitek ni prava alternativa materinem mleku za dojenčke - to je kozje mleko - saj prinaša veČ možnosti za razvoj problemov v delovanju žleze ščitnice. Ljudje s temi težavami, problemi s prebavo ter s preveč sluzi, tvori, ciste, občutljivostjo na kvas, naj bi sojo uživali le v zelo omejenih količinah. Sojino mleko in tofu pa nista izvirna izdelka, saj gresta oba skozi postopek prečiščenja. Pri tofuju na trgu se za fermentacijo lahko uporabljajo kemične snovi, kis ali galunovec, ki niso priporočljivi. Pri ekološkem tofuju se uporabljata npr. limonin sok. Na soji temelječi izdelki in sojina moka gredo skozi še večjo predelavo, zato je ekološko boljša izbira, še bolj ker nam zagotavlja, da se izognemo gensko spremenjeni soji. Soja je namreč poleg koruze med najbolj "popularnimi" posevki genske tehnologije. In še nekaj je zelo pomembno. Soja je zelo primerna rastlina za kolobarjenje v ekološkem kmetovanju. Zaradi vezave dušika iz zraka s pomočjo bakterij, ki živijo na njenih koreninah, potrebuje manj umetnih gnojil - in ohrani zemljo zdravo in rodovitno. Uroš Brankovič' i*, petek, 23. julija 2004 OGLASI/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN H of er sporoča izvleček i^onudbe tablete za strojno r- -isti. - - - ' ^ pomivanje posode zelo učinkovite (Power-Tabs), v zavoju 100 kosov €6,79 s i H of er ALIOMAT 4iraliti prašek TANDIL pralni prašek • Color all ALIO tablete za * ^ strojno pomivanje ALIO sredstvo za ročno pomivanje posode • koncentrat • svežina limone • balzam ali • proti bakterijam v plastenki 500 m « L srr 238 €-,99 SK \ mmm • .«. V»'-SSV»*P"'-'-W,'.N«. W-'-W.*»«».'. v 'SSV A SSS' «SW J» / . »-WfiSSW/W»- ..".v'. posode 3 v 1, v zavoju 70 kosov .....t-• «X-AIWS»' «.SSM M" "iSS- srr 334 €1.39 ALIO vsestransko čistilno sredstvo • cvetne sanje • moč limone • morska svežina ali • eksotična svežina 1 I plastenka ALIO čistilno sredstvo za kuhinjo, kopalnico ali steklo 750 ml plastenka ^ t «v» « rS * «S^ ««S« • • rciod3clo 15 kt v sobi s S0% POPUSTA Najem bumahm na Rojiti od 25.7 do 29.8. 2CX)4 ^ I aniiaaap. -•4* canayrm: I.'2*2bgv I/4-»2bgK- Idan že od 12.500 Sn* 16.300 Srr 3 dni «10% popvst Sdni 4-5 Tdni 5-7 <•? 7 ' S9.00a5rT/oK€bo 49.900 SIT/o^bo Vklju^CTo: 7 % potpenzion, na^mcumo lypanie. V crao jwid^nAsioc kopanje na Ro^u 50% popusc pn >'stopu v savno u Ro^ 501& popust/a knpaf^ v Tcrrnah Zrefe. Vile Tcfmc Zreče (ovopOittQinr «umor.si Slovesno na Ratitovcu Železniki - Planinsko društvo za Selško dolino pripravlja ob 50-letnici povojne izgradnje koče na Ratitovcu v nedeljo, 25. julija, ob 10. uri slavnostno odprtje prenovljene Krekove koče. Slavnostna govornika bosta predsednik Planinske zveze Slovenija Franc Ekar in župan občine Železniki Mihael Prevc. Po slavnostnem delu planince Čaka zabava z naslovom Ratitovec raja. V okviru praznovanj društvo že za danes pripravlja predstavitev Krekove koče v sliki in besedi, ki bo v petek, 23. julija, ob 20. uri. B.B. < ' > GORENJSKI GLAS • 10. STRAN PREHRANA / info@g-glas.si Petek, 23. julija 2004 KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN Jejmo solate Za vas izbira Danica Dolenc Spomladi smo jo potaknili, kamorkoli seje le dalo: med paradižnike, med korenje in peter-Šilj, ki najbolj počasi ležeta iz zemlje, ob robu gredic, da smo izkoristili vsak kotiček zanjo, tako zelo željni smo bili dobre, hrustljave solate. Zdaj sili v cvet, zato jo pripravljajmo na vse načine, tudi namesto špina-če v polpetih in podobno, vendar pojejmo čim več sveže. Zjutraj moramo solato odrezati na vrtu, ko je še vsa hladna in trdna. Tudi za zajtrk si jo vzemimo k ocvrtemu jajčku, k toplim kruhkom. Hladna hrustavka z obilico sesekljanega drobnjaka ali peteršilja, s česnom, z rdečo redkvico, s kumaricami ali mladimi bučkami, lahko tudi s šunko ali s tunino, bo pravo poživilo za naš organizem, po večerni solati bomo pa sladko zaspali. Da bo solata bolj aromatična, si sami zelo preprosto pripravimo pehtranov kis: stebelce pehtra-nove vejice, ki smo ji obrali lističe, zlomimo in vstavimo v steklenico s kisom. Solatni polpeti 50 dag solate, 2 žlici masla, 2 žlici moke, 1 dl mleka, 3 do 4 žlice drobtin, 1 jajce, sol, poper, 8 do 10 dag moke, 1 žlica naribanega sira, 3 stroki česna, zelen peterši^. Oprano, prebrano solato za trenutek vržemo v krop, dobro odcedimo in sesekljamo. Na maslu opražimo 2 žlici moke, zalijemo z mlekom, dodamo solato, solimo in popramo. Še nekoliko povremo in odstavimo. V ohlajeno maso dodamo še preostale sestavine - drobtine, moko, jajce, sir, strt česen, pete-ršilj in dobro zmešamo. Če je preredko, dodamo še moko oz. malo moke in malo drobtin. Oblikujemo polpete in jih zlato rumeno speČemo na vročem olju z obeh strani. Špinačna juha z rižem 400 g špinače,* 1 do 2 pesti riža in manjša čebula, 4 žlice olja, 1 žlica moke, 2 žlici kisle smetane, 1 jajce, ihleta paprika, sol, peteršilj. V litru slane vode kuhamo najprej riž. Ko je že skoraj povsem kuhan, dodamo očiščeno, drobno zrezano in oprano špinaČo. Čebulo drobno sesekljamo in jo svetlo opražimo na olju, potrese-mo z moko in s papriko ter zalijemo z malo juhe. To prežganje vlijemo v lonec k Špinačni juhi in kuhamo Še nekaj minut. Tik pred koncem v juho zamešamo še kislo smetano, ki smo ji primešali žvrkljano jajce. Preden juho ponudimo, jo potresemo še s sesekljanim peterŠiljem. Solata iz testenin z bučnim oljem 250 g makaronov ali rezancev, 2 trdo kuhani jajci, 2 kisli kumarici, 2 paradižnika, 2 papriki, 2 žlici kisle smetane, 2 žlici majoneze, 1 žlica gorčice, 10 dag naribanega ali narezanega sira, sol, kis, bučno olje. Makarone ali rezance skuhamo v veliko vode al dente. Sve- žo papriko narežemo na tanke rezance ali na kocke, paradižnike prelijemo s kropom, olupimo in očistimo semenja ter zrežemo na rezine. Vso drugo zelenjavo prav tako zrežemo na drobno in zmešamo s sestavinami. Na koncu primešamo dobro odceje-ne in ohlajene testenine, okisa-mo, zabelimo z bučnim oljem, premešamo in ponudimo. Solata po provansalsko 20 dag krompirja, 20 dag stročjega fižola, 4 stebelca zelene, 1 do 2 glavici mehke solate, 2 manjši sveži kumarici, 1 paradižnik, 1 sveža rdeča paprika, 1 čebula, 1 mai\jša konzerva tunine, 3 trdo kuhana jajca, nekaj oljk; solatna omaka iz 3 žlic deviškega občnega olja, kisa, soli in popra. V solatno skledo v plasteh naložimo kuhan in na lističe narezan krompir, kuhan stročji fižol, zeleno solato, nasekljano zeleno, kolesca kumaric, rezine paradižnika, paprike in kolobaije čebule. Na viii naložimo rezine trdo kuhanih jajc in zdrobljeno tunino. Solato začinimo tik preden jo ponudimo. Breskve v belem vinu 1 kg lepih zrelih breskev, olupimo, razpolovimo in raz-koščičimo ter polovice zložimo v stekleno skledo. Potresemo jih s sladkorjem in va-nilin sladkorjem, lahko dodamo tudi malo stolčenega kar-damoma, prelijemo z dobrim belim vinom (rizling, muškat ...), postavimo za nekaj ur ali čez noč pokrito v hladilnik ter hladne ponudimo v steklenih skodelicah ali širokih kozarcih za sekt. Otrokom seveda ne dajemo breskev z vinom, temveč jim ponudimo najbolj mehke sadeže z vanilijevim sladoledom in stepeno smetano. Tedenski jedilnik Nedeya - kosilo: porova kremna juha, goveji zrezki - zvitki s sirom in šunko v omaki, zelenjavni riž, zelena solata z bučkami in orehi, pehtranova potica; večerja: solatni polpeti s sirom, skleda solate, ržen kruh. Ponedeljek - kosilo: rižota s koščki teletine ali svinjine, z grahom in bučkami, skleda solate z dišavnicami, maline s sladoledom; večerja: stročji fižol z bučnim oljem, hrenovke, ržen kruh. Torek - kosilo: špinačna juha z rižem, polnjene bučke, Črn kruh, zelena solata s paradižnikom, breskve; večerja: blitva s koščki pršuta, kruh, kislo mleko. Sreda - kosilo: špageti z zehšči in oljčnim oljem, pečena piščančja bedra, skleda zelene solate s paradižnikom, borovničeva sadna kupa smetano; večerja: kruhovi cmoki, glavnata solata z drobnjakom. Četrtek - kosilo: ričet z veliko zelenjave in s koščki suhega mesa ali s kranjsko klobaso, zrnat kruh, marelice; večerja: solata s testeninami in z bučnim oljem. Petek - kosilo: postrvi na žaru s tržaško polivko, krompir v koscih s peterŠiljem, blitva, opražena na koščkih pršuta, jabolčni zavitek; večerja: rižev narastek, marelični kompot. Sobota - kosilo: pleskavice in nabodeno mešano meso na žaru, kumarična solata s krompirjem, mlada čebula, ajvar in na žaru po-pečeni jajčevci s česnom, peterŠiljem in oljčnim oljem, sadne kupe s sladoledom; večerja: solata po provansalsko, breskve v belem vinu. izžrebanci nagradne križanice VODNi PARK BOHINJ I Med 971 pravilnimi rešitvami je komisija Izžrebala: 1. nagrado: darilni bon za savno in kopanje za 1 osebo prejme DOMEN ERŽEN, Jelovška 35a, 4260 Bled 2. nagrado: darilni bon za savno za 1 osebo prejme LIDIJA URANIČ, Golnik 112, 4204 Golnik Gorenjski nagelj 3. nagrado: darilni bon za kopanje za 1 osebo prejme VINKO PINTAR, Poljane 25, 4223 Poljane Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: BOŠTJAN,RUPNIK, Krašnova 1, 4000 Kranj; JOŽICA GAŠPERŠIČ, Kropa 61, 4245 Kropa in ANA - NUŠA OKORN, Zlato polje 2, 4000 Kranj Nagrajencem čestitamo! ZARADI NAPAČNE OBJAVE CENE PRI NAHRBTNIKIH, PONAVUAMO CELOTEN OGLAS, PRODAJA IN SERVIS FOTOKORRNIH STROJEV, PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA, d.o.o. Koroška 35, 4000 KRANJ tel.: 04/2360 750, fax; 04/2360 751 gsm: 041/664-558 DEL. ČAS: VSAK DAN OD 8. DO 19, URE SOBOTA OD 8. DO 12. URE ZVEZEK A4, 60 I. PUŠČICE PRAZNE TEMPERE TE-12 TEMPERE GIOTTO VOŠČENKE GIOTTO BARVICE JOLLY 1/12, KINDERFEST- 1.499,00 samo 89,00 od 250,00 dalje 899,00 799,00 285,00 BARVICE GIOTTO 1/12 FLOMASTRI GIOTTO 1/12 VODENKE AERO PVC NALIVNO PERO PARKER 520,00 156,00 379,00 999,00 NA ZALOOI PREK 300 RAZUÖNIH NAHRBTNIKOV ŽE OD 3990,00 SIT DAL^E. I KDOR PRI »^KARUNU»' KUPUJE, SIGUR'N' ČAS IN DENAR VARČUJE!!! r izhePLsi Vseslovenski portiri malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.fzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih že nikoli nI bilo tako udobno. delo ks YESTNIK iCULAS primorske Siaicnki novice I Potaknjence do velikega šmarna Stane Cebašek iz Trboj goji rdeče in diŠeČe nageljne v počitniški hiši na Ambrožu pod Krvavcem, kjer z ženo preživita lepši del leta od velike noči do 8. novembra. Lanske, dolge poldrugi meter dolge in bujno cvetoče nageljne je pomladil. "Imam petnajst korit s po tremi nageljni, ki jih dva človeka komaj neseta," je pojasnil in razložil umetnost potikanja. "če vršičke potakneš pred velikim šmarnom 15. avgusta. Še isto leto naredijo korenine in naslednje leto že lepo cvetijo, če potikaš pozneje, samo prezimijo." Zemljo za spomladansko presajanje Stane Cebašek pripravi iz ilovnate prsti, ki zadržuje vlago, in bele šote, ki poskrbi za zračnost. "Gnojim, seveda gnojim. Če nič ne daš, ni nič. Gnojim z namočenimi koprivami pa tudi s kupljenimi gnojili. Škropim pa proti rji in občasno tudi proti pepelasti plesni." Mladi Stanetovi nageljni tre- Stanetovi nageljni na Ambrožu pod Krvavcem. - Foto: Franci Dolhar nutno še ne cvetijo. "Sem ga malo polomil, ker sem jih preži-mil v kurilnici, kjer je premalo svetlobe in so poganjki "podivjali", tako da sem jih šele pred kratkim spravil "v red"," prizna. Obilica popkov pa obeta, da bodo tudi letošnji nageljni med najlepšimi na Gorenjski, čeprav ne tako dolgi, kot so bili lanski, za katere je Stane Čebašek prejel posebno priznanje Gorenjske turistične zveze. Nageljne zaliva približno enkrat na teden. Da voda iz korit oziroma zemlje prehitro ne izhlapi, jo zaščiti s časopisnim papirjem. "Najboljši za to je Gorenjski glas," se hudomušno pošali. Helena Jelovčan Stane Čebašek s priznanjem GTZ, - Foto: Tina Doki Petek, 23. julija 2004 PISMA, OGLASI/ inf0@g-glds.si GORENJSKI GLAS ♦11. STRAN LokacUski načrt avtoceste Občinski svet je 14. julija 2004 na izredni seji sprejel sklep o soglasju k lokacijskemu načrtu trase avtoceste na desetkilometr-skem odseku Vrb a-Perač ic a. S tem seje zaključila 18-letna "bitka" z državo za lokacijsko umestitev trase avtoceste v radovljiškem prostoru, saj je bil že leta 1986 sprejet, pa nikoli uveljavljen prostorski plan za južno varianto avtoceste mimo Radovljice. Sklep o podpori državnemu lokacijskemu načrtu za avtocesto je sprejelo 14 svetnikov, osem opozicijskih svetnikov pa je bilo proti. Njihove pripombe so bile sicer pomembne, vendar usodne za nadaljnji potek in gradnjo avtoceste, za katero smo se vsi strinjali, da je nujna. Vsi smo proti cestninski postaji, vsi za še večjo poglobitev, vsi za najugodnejšo varianto, s katero je tako, da je nekomu ugodna, pa prizadene drugega. Zal bi zavlačevanje odločitve, kar je predlagala opozicija, in nadaljevanje sporov (lahko tudi sodnih!) za nedoločen čas odmaknilo gradnjo avtoceste ter nadaljevanje kolon 25 tisoč vozil dnevno po sedanji magistralni cesti mimo Radovljice. Sedanji Občinski svet je pravzaprav zaključil odločitev občinskega sveta pomladi leta 1998, ko se je pod županovanjem prvaka Slovenske ljudske stranke in pod vodstvom občinskega sveta prvaka SDS, sedaj sta oba v opoziciji, sprejela jugovzhodna poglobljena varianta trase avtoceste. Takratna odločitev je seveda imela vrsto pogojev, od katerih smo mnoge s pogajanji kompromisno, vendar še vedno uspešno dosegh. Zato so povsem neplodne in zavajajoče ponovne razprave o možnostih severne variante, ki ji med drugim nasprotuje tudi KS Otok in s tem pogojuje strinjanje z umestitvijo občinskega projekta DIRO (deponiranje in ravnanje z odpadki) Radovljica v njihovo okolje. Kaj je bilo doseženo s pogajanji? Prvi uspeh je bil dosežen že z odstopom od južne in sprejemom jugovzhodne variante, ker bi sicer avtocesta že mimo Lesc in Radovljice "povozila" sedanjo magistralno cesto. Po letu 2000, še posebej pa od leta 2002 dalje, smo v predlogu državnega lokacij skega načrta uspeli s poglobljeno avtocesto v povprečju dva metra na najnižji asfaltni točki od današnjega križišča za Bled do križanja Kranjske ceste z magistralno cesto pri Radovljici. Od tam dalje bo avtocesta v obojestranskem dvometr-skem koritu in niti iz najbližjega predtrškega dela Radovljice ne bo vidna. Dosegh smo, da za po-lucijsko zaščito pred prometom nikjer ne bo zaščitnih ograj, povsod bodo zemeljski ozeleneli in ponekod morfološko prirejeni nasipi. Prek pretežnega dela predtrškega polja bo cesta vkopana. Dogovorili smo se za spremenjene podhode na predtrškem polju, za Studenčice, za kolesarske steze, za vzhodni priključek z magistralne ceste v Radovljico, za vzhodni radovljiški priključek z avtoceste, za ni vojski priključek hraške ceste na magistralko, za najustreznejši priključek lokalne ceste v TNC Lesce. Dogovorili smo se za ureditev križišča na Brezjah in zasutje brezjanske-ga podvoza. Tudi sporni bencinski servis na predtrškem polju je kompromisna rešitev, saj je po obsegu v najmanjši možni izvedbi in brez tovornega prometa, s turistično-informacijskim centrom ter možnostjo uporabe storitev (pristop) tudi za- lokalno prebivalstvo. To bo edini servis na gorenjski avtocesti, kjer se bosta lahko srečala na kavi dva voznika iz nasprotnih smeri, kar bo omogočila izvozno-uvozna v deteljica. Zal s cestninsko postajo pri peraŠkem viaduktu nismo uspeli več od tega, da je v lokacijskem načrtu za AC napisano, da se namesto čelne postaje zgradijo vstopne rampe na elektronski cestninski sistem takoj, ko bo to mogoče, po nekaterih napovedih že v letu 2008. Eclen od najpomembnejših rezultatov odločitve o državnem lokacijskem načrtu izgradnje avtoceste na odseku Vrba-Per-aČica pa je ta, daje s tem prižgana zelena luč za nadaljnji prostorski razvoj in investicijska vlaganja med avtocesto oziroma magistralno cesto na eni ter naseljema Radovljica in Lesce na drugi strani. Prav tako je šele s sprejetjem lokacije avtoceste možno dokončati razvojno prometno Študijo Radovljice in Lesc ter pripraviti izvedbene predloge za boljšo ureditev prometa v obeh naseljih. S tem bo omogočena tudi cestna povezava med Lescami in Radovljico z magistralne ceste in s tem sklepom se somestju Radovljica-Lesce kot tudi vsej občini odpirajo nove, mnogo večje razvojne možnosti. S tem smo omogočih, da lahko vlada s sodelovanjem in ne s silo sprejme DLN, ki je podlaga za nadaljnje projektiranje, odkupe zemljišč in pridobitev gradbenih dovoljenj ter pričetek gradnje v letu 2006. Vesel sem, da je bila odločitev sprejeta in da so občinski svetniki pokazah zrelost, razsodnost in osebni pogum pri odločitvi in da so pomislili na vsakodnevne težave 25 tisoč voznikov, med njimi tudi naših občanov, na magistralni cesti ter sprejeli sklep o soglasju k državnemu lokacijskemu načrtu. Janko S. Stušek, župan občine Radovljica Pojasnilo Dne 13. julija 2004 ste v Gorenjskem glasu objavili intervju s predsednikom uprave družbe Mercator, gospodom Zoranom Jankovičem. Ker sta v intervjuju omenjeni tudi naši družbi MIR, d. d., in Agromerkur, d. o. o., vas prosimo, da v izogib možnim napačnim interpretacijam objavite naslednje pojasnilo. Družbi MIR in Agromerkur sta vključeni v proces uvajanja sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2000, ki poteka v vseh družbah Skupine KG Rakičan, hkrati imata najsodobnejšo teh-nologijo in registracijo za trgovanje na območju celotne Evropske • ■ umje. MIR je 19. aprila letos uspešno prestal presojo svojega sistema vodenja, opravila jo je neodvisna certifikacijska hiša BVQI, in si pridobil certifikat kakovosti po omenjenem standardu. Že dalj časa je v MIR-u vpeljan sistem HACCP, ki je bil kot integrirani' del sistema vodenja prav tako vključen v certifikacijsko presojo sistema in tudi verificiran. Poleg rednih presoj sistemov, ki jih opravljajo zunanje organizacije, imamo vzpostavljen tudi sistem notranjega presojanja na ravni celotne Skupine KG Rakičan. S pridobitvijo certifikata za sistem vodenja po standardu ISO 9001:2000 smo si postavili osnovne smernice za nadgradnjo sistema z mednarodnimi trgovskimi standardi za proizvode, ki so veljavni v prehranski industriji in trgovini v Evropski uniji. Skupina KG Rakičan povezuje podjetja, ki se ukvarjajo s primarno poljedelsko proizvodnjo žit, prek svoje tovarne močnih krmil zagotavlja krmo za rejo živali (prašičev in perutnine) in nato prek lastnih klavnic zagotavlja surovino za meso in mesne izdelke iz družb MIR in Agromerkur. S tem sta omogočena nadstandardna sledljivost in nadzor, hkrati pa Skupina zagotavlja domačo gospodarsko aktivnost v Pomuiju, to je v pokrajini, ki slovi kot središče slovenske kmetijske proizvodnje. Namen obvestil za javnost, ki smo jih v preteklih tednih objavi-h v nekaterih slovenskih časopisih, ni bil izvajati pritiska na ponovno vzpostavitev sodelovanja s trgovskim sistemom Mercator, ampak smo z obvestili le odgovorili na vprašanja potrošnikov, zakaj izdelki MIR-a in Agromer-kuija, ki so na trgu prisotni pod blagovno znamko AVE, niso več dosegljivi na običajnih lokacijah. Pojasniti smo jim želeli, da to ni posledica naše poslovne politike, temveč v njihovem imenu odloča trgovska veriga. MIR, d. d. uprava Odgovor Matevžu Šuštarju Popolnoma se strinjam z vami, ko omenjate nedotakljivost stanovanja in pravico vsakogar, da v lastnem ali najetem stanovanju uživa mir in mu je omogočeno normalno bivanje in počitek. V večstanovanjskih objektih več stanovalcev ah sosedov živi v nekakšni skupnosti, kjer naj bi poleg drugih pravil bivanja in sožitja predvsem gojili spoštovanje in medsebojno sohdamost. Del tega je tudi raba lastnega stanovanja tako, da ne motimo ali vznemirjamo drugih stanovalcev. To velja za vse stanovalce, torej tudi živali ali kakor pravimo, človekove prijatelje. Tako kot morajo starši skrbeti za vzgojo otrok in jim vpeljati spoštljiv odnos do soljudi, tako naj bi tudi lastniki katerekoli domače živah skrbeli tudi za njeno vzgojo in način bivanja v večstanovanjskem objektu. Tako kot zakonodaja ščiti splošen red in mir, tako tudi predpisuje vrste, število in vedenje živalskih sostanovalcev. Zaplete se torej pri Človeku, ki žival pripelje v stanovanje in s tem postane odgovoren za njeno ponašanje. Zaplete se v izvajanju sobivanja, če odpovejo normalni medčloveški in medsosedski odnosi. Pa ne mislim samo laježa in drugih živalskih glasov. Zelo pomembna je higiena v in ob objektu in na drugih javnih površinah. « Občina Jesenice se trudi omogočiti občanom- kar se da normalne bivalne razmere. V preteklosti smo že opozaijali in tudi preselih občane, ki nikakor niso mogli razumeti pravice vsakogar do mirnega in zdravega bivanja. Poskrbeh smo, daje tistim, ki se tega zavedajo in imajo privzgojen čut za sobivanje, omogočeno tudi urejeno in higiensko ravnanje z živalmi. Skrbimo za zapuščene in bolne živali.Zal nam ne uspe vsega urediti po nasi volji in željah občanov, kot ste vi, gospod Šuštar. Tudi zakonodaja se često bolj postavlja na stran ljubiteljev živali kot redu in higieni. Želimo namreč urediti območja, rezervirana za higienske potrebe domaČih ljubljencev, pa je včasih več ovir kot pomoči. Zato bom tudi vaše pisanje, gospod Šuštar, izkoristil za poziv vsem lastnikom domaČih živali, da ob ljubezni do svojega spremljevalca pomislijo tudi na druge uporabnike prostora, v katerem živimo. Če vam ljubezen do domačih živali res veliko pomeni, potem se moramo za to ljubezen tako kot za vsako tudi žrtvovati. v Ze pn izbiri prijateljev naj nas vodijo njegove lastnosti - predvsem učljivost in poslušnost. Vzemimo si Čas za vzgojo in nego in živalski prijatelj nam bo to vračal z ljubeznijo in spoštovanjem. Vzemimo si čas za prijetno sožitje z živalmi na prostoru zunaj stanovanj, kjer nihče ne bo moten, nam pa bo to povzročalo veselje in užitek. Kdor tega ne zmore, naj se veselju do sobivanja z živaljo odpove do takrat, ko mu bo uspelo uživati brez motenj za someščane. Nikakor nisem privrženec ostrih ukrepov proti kršiteljem, saj se hitro sprevržejo v nagajanje in Še težje sobivanje, seveda pa bomo v skrajnih primerih tudi ukrepali skladno z zakonodajo, tako kot vselej doslej, kadar dogovori niso dali rezultata. v Ce se sklicujete na mojo avtoriteto, mi to godi, vesel pa bom, če bodo to avtoriteto spoš-tovah predvsem tisti, na katere je to pismo naslovljeno. To pa so predvsem lastniki živali v večstanovanjskih objektih, hiŠni sveti in sosveti stanovalcev ter krajevne skupnosti. Vam, gospod Šuštar, pa sem hvaležen za strpen pristop do problema in vas lepo pozdravljam. ^ Zupan občine Jesenice, Boris Breg^t •NN-. 'sV»;. 'v'v'ss ••.■»h V.' Lv i W" .s-v iS«- m S'. .SS' '.sv SSV' v «v,: •äM Sv» .-.ss« •v. s s«' v " s m v. ••J' 5S«; •S" -SS'. »»v i^m- m s*, s- •s iS iS!«- y-: WS5 m. ."(-»Xv',' «s «''J .s« sv.' SS A M •SS'. . .»iS'. X-. fiW. v. SS '.«•/.SsS (Ž i>;. r'\< rÄ: .■M »1 S<- s >11 •sv. '-»v i> »y •>x« m r I • v-' h y mM m >., v '»v .'/A m ••.s •V'': 's; .s'-.'. •• s •ve», V-'.SS f'.V. Darila za bralce z elanom v ••• -.y • K.. •i/'I' Ž ■ ••• ' -i 'Ä. . >;'»<'v. " .s* v?»* m i: jfr Ls m \ .v.s. L/i; '»SS •• J. M m Novim naročnikom na časopis Gorenjski glas to poletje podarjamo darilo iz Elana"^: šotor, športno lorbo ali trenirko. Za ljudi z elanom, ki radi berejo in želijo biti dobro obveščeni. '.T«: • r^» v* ^ M M •'A'.^-i' •"V •'-s 'Ti > -A "ASI ■4 Gorenjski glas je ogledalo, v katerem se zrcali Gorenjska, z njo Slovenija in svet. Je časopis z največ novicami z Gorenjske. Za vse, ki imamo našo prelepo, razgibano in bujno Gorenjsko radi. ''m m •■m Sf"« V// .v« 1 •-r- f^tffMhHf m \ r »iT! «rji M * t; ... ^^ ^ > v' f r ( v-ti' A' .V s r » ^ t U: f%t# .T^r, .v / I s - % J 1' :• if-• H.. r. •• » 1 » A' n'- _ T «'S r; v. .. im'- - ''e.V^ . ' ■ ' \ • f..z - * ^. ^ M. J - ■ * v Vabljeni k naročilu na časopis Gorenjski glas v sodelovanju z Elanom 5/: • ^. 'VI ^ 'V ime in priimek ulica, hišna številka poštna številka in kraj davčna številka spol J M J Ž « rojstni datum Strinjam se, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila» vabila, ankete ipd.: J DA J NE Izbral/a sem darilo! j 1 j 2 ü 3 Darilo bom prevzel/a: j v trgovini Elan v Begunjnh j v trgovini Elan v Kranju i / Lb' _ s i' » I > ^ •'•I \ iii ;•• fi 1 ' A eN V. 'fcL ' » Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas. d.o.o . Krnnj. Zoisova 1, 4000 Krani ali prinesite na sedež podjetja, na Zoisovo 1, v Kranju. Darilo iz Elana prejme novi naročnik, ki v času do 31. avgusta 2004 sklene naročniško razmerje z Gorenjskim glasom za najmanj eno leto, Odpoved naročila je možna pred iztekom enoletnega obdobja, sicer se avtomatsko podaljša in velja do odpovedi za naslednje obračunsko obdobje. s-v' «• ■ ■:Jr' \ ■ r-t' športne trgovine GOTTENJSKI GLAS •12. STRAN NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si Petek, 23. julija 2004 Gorazd Šinik Kup naših domačih pregovorov je, ki v današnjem času izgubljajo pravi pomen. Iskrena misel, lepa, iz katere so nastajali dovtipi in pregovori: ni vse zlato, kar se sveti, pa oni o kovačevi kobili, skromnost in čednost že dolgo ne gre več, tudi čevlje ne sodi le kopitar, da obleka ne naredi človeka, pa se mi je vedno zdel zgolj le pregovor. Kam vse smo že davno tega morali lepo oblečeni, danes pa nam na številnih dogodkih kar predpišejo "dresscode". Zaželen, če ne kar priporočljiv izgled. In so pred dnevi domiselno, z metaforo napisali,: "Vsako oblačilo se prej ali slej obrabi". Pa ni šlo za uniformo, delavno obleko, hlače in "rek'lc^'. Šlo je za nov logotip - grafični znak družbe Gradbinec Gip iz Kranja. Odločili so se, da se preob- nominator^ \ ■ Miro Koželj, Franc Ekar in Ivan Štular rinske družbe v sistemu Primorje, smo se zbrali v prostorih Podjetniškega centra, ali po domače, v Območni obrtni zbornici na Primskovem, v hiši, s kate- Janko Stušek, Hermina Krt, Franc Čebulj, Štefan Kadoič, Franc Ekar lečejo, so dejali, da bo nova celostna grafična podoba družbe poenotena z drugimi hčerami v družbi "mame" Primoija. Logotipu - sestavljena beseda iz Logos (misel, beseda, razum, bistvo) in T^pos (lik, slika), so dodali še prepričanja vreden slogan: "Dobro narejeno do odličnosti!". Na povabilo Zmaga Geršaka, direktorja Gradbinca Gipa, hče- ro se radi pohvalijo v Gradbicu. Predstavitvi novega znaka in podobe ob bok je Zmago Ger- šak povedal, da si želijo ohrani- t ti vodilno mesto v gradbeništvu na Gorenjskem. Da tovrstni posel prepleta gospodarstvo in politiko, je dokazoval obisk v sejni dvorani, katere donator je prav Gradbinec. Se bolj živahno je bilo po uradnem delu pred dvorano. Da ima toliko gorenjskih županov tako takten in posloven odnos, je bilo lepo videti. Ne glede na to, da so volitve. skoraj pred vrati. Kje drugje naj bi se moška druščina postavila najprej, če ne ob simpatični dami. Hermina Krt, direktorica enota Probanke v Kranju, je nasmejana kar "vlekla" župane v svojo družbo. Kako enostavno je izgledalo, kar lete-li so vkup. Janko S. Stušek, župan iz Radovljice, Franc Čebulj iz Cerkelj, podžupan Kranja Štefan Kadoič (našega Bogataja spet ni, ker je na dopustu - zasluženem), in Franc Ekar iz Preddvora. Ali so kramljali o logotipu ali o denarju, niti ni tako važno. Namen Zmaga Geršaka, poslovno druženje, "utijeva-nje" sodelovanja, no - hm, iskreno, tudi lobiranje, je bil dosežen. Ne glede na logotip. Znak naj sodijo "kopitarji" - v tem primeru arhitekti in grafiki. Videti so bili, kot da se res pomembno pogovarjajo, ko so skupaj nazdravili Miro Koželj iz Šenčurja, Franc Ekar in Ivan Stular iz Naklega. Ti možje - župani bodo še bolj zanimivi v teh dneh, ko se bo dalo prebrati, kdo, za koga in kje bodo kandidirali na oktobrskih volitvah. Franc Cebu^j je bil ti- VRTIMO GLOBUS Gospodinja Claudia Schiffer Znana Claudia manekenka Schiffer je nemškim medijem zaupala, da ji vloga gospodinje zelo ustreza. Povedala je, da rada opravi vsako gospodinjsko opravilo, vendar se kuhanja in likanja še uči. 33-letna lepotica je v petem mesecu nosečnosti in z možem, angleškim filmskim producentom Matthewom Vaughnorrw se zelo veselita drugega otroka, prvi sin Caspar je star sedemnajst mesecev. Claudia, ki se je rodila v družini s štirimi otroki, si tudi sama želi veliko družino in dodaja, daje v življenju trdo delala, da bi imela lepo družinsko življenje. Mesto tujcev Strokovnjaki v poročilu Programa ZN za razvoj ugotavljajo, daje Miami mesto z največjim deležem tujcev na svetu. Tujci predstavljajo kar 59 odstotkov vseh prebivalcev mesta, kar pomeni, da jih od desetih prebivalcev kar Šest ni bilo rojenih v ZDA. Med tujci, ki živijo v Miamiju, največji delež predstavljajo Kubanci, priseljenci s Karibov in Južne Amerike. Na drugem mestu po deležu tujcev je Toronto s 44 odstotki- tujcev, na tretjem pa Los Angeles z 41 odstotki tujcev. Med prvih pet sta se uvrstila Še Vancouver in New York. Med mesti z največ tujci na drugih celinah pred-njačijo Singapur, Sydney, Abidjan na Slonokoščeni obali, London in Pariz. Jennifer Aniston spet splavila Ameriška igralka Jennifer Aniston, priljubljena Rachel iz serije Prijatelji, naj bi po poročanju ameriških medijev imela že drugi spontan splav. Že pred dvema letoma, ko je Anistonova imela prometno nesrečo, so se razširile govorice, daje imela spontan splav. Jennifer in njen mož, igralec Brad Pitt, si že dolgo želita otroka, zato je njuno razočaranje še večje. Brad naj bi bil po obisku zdravnika zelo prizadet, vendar je pogumno tolažil Jennifer. Kljub razočaranju pa je ta izkušnja par le še bolj zbližala. Robčki proti virusom Izdelovalci robčkov Kleenex napovedujejo nov robček, ki pobija viruse. Triplasten robček bo na sredini prepojen s protivirusno formulo citronske kisline in natrijevega sulfata. Robček tako ne bo neposredno koristil uporabniku ali osebi, ki je že bolna, ampak bo preprečeval širjenje virusov na druge uporabnike robčkov oziroma tiste, ki pridejo v stik z že uporabljenim robčkom. Ameriško zdravstveno združenje svari pred možnostjo množenja odpornih bakterij kot posledico široke uporabe protivi-rusnih robčkov. sti dan najpopularnejši, saj se ga je v parlamentu videlo ob boku ta hip najpopularnejšega doktorja pri nas, dr. Dimitrija Rupla. "Da bi le bil izvoljen," je bil privoščljiv Franc Čebulj, do "neuvrščenega'' dr. Rupla. Pa je prišel dat piko na i novi preobleki in dogodku prvi v Primorju, direktor in predsednik uprave Dušan Crnigoj. Energija, taktnost in poslovnost je spet prevzela prisotne. Primorska burja z ljudmi "tam doli" res kar paše k nam na Gorenjsko. Zanimiv pogovor z Dušanom Crni-gojem, s katerim se je pogovarjala naša glavna urednica Marija Volčjak, ste lahko prebrali v torkovem Glasu (71.400 izvodov). Zelo je odmeval. Celo v poslovnem časniku Finance so citirali Crnigojevo pogumno izjavo: "Politika ni moj posel. Sodelovati želim z vsemi, ki iščejo dobre rešitve za Slovenijo." Je treba še kaj dodati? dili klima naprave, se je "Minca", tako Klirjano kličejo domači in najbližji, ponosno usedla pod Magistrale, lep dekorativni element v lokalu. In vsi veseli smo posedli v razgrete avtomobile ... Dukeland Tudi Aska se je pridružila glasbenemu užitkarjenju. Tudi ona si zasluži vsaj podoben aplavz. Že sedmo leto vztraja v Kranju, v domala pozabljeni Cankarjevi ulici, v frizerskem salonu verige Mič Styling. Ja, v vseh teh letih je Mitja Sojer, ljubljanski frizerski mag, dobesedno naredil verigo frizerskih lokalov. Tudi čez naŠo mejo. Aska Kajtazovič s franšizno pogodbo uspešno dela v Kranju, odločena pa je, da prevzame še lokal v Sarajevu in v Zadru. Pogumno, ni kaj: In ni čudno, da uspešnost Mič Styhnga krasijo dober logotip, domiselna reklama, lastna izobraževalna akademija, revija ... Večernim užitkom sta se predajala prijatelja, Besničan Franci Ahačič in Borut Ječ-nik iz Rakovice. Borutu je družbo delal sin Matija, Fran-cijeva Ana in Marko pa še nista za tovrstno posedanje. Franci Aleš Klement, Hermina Krt in Dušan Črnigoj Med prvimi se je "prvi" v Pri-moiju pozdravil s prvim v Zavarovalnici Triglav v Kranju, Alešem Kiementom. Ali je naključje, da je bila v družbi spet nasmejana Hermina Krt, ne gre soditi kar tako. Mar naključja obstajajo? Franci Ahačič, Mitja in Borut Ječnik Dušan Črnigoj in Zmago Geršak Za Zmaga Geršaka zagotovo ne. Ob pravem trenutku - čas "kislih kumaric" - je izkoristil povabilo in druženje ob novem znaku družbe je uspelo. Oba, Dušan Črnigoj in Zmago Geršak sta si ponosno in zasluženo nazdravila in si stisnila v roke. Da pa le ni bilo vsega tako hitro konec, smo se usedli še v Julijo, kavarno Mirjane Gra-šič Šircelj, ob polno skledo hladnih jagod in nekaj penečega. Vesela, čeprav ji še vedno izvajalci niso zadovoljivo ure- in Borut sta nekdanja kolesarja kranjske Save, oba pa v družbi še vedno rada sedeta na "spec-jalko". Franci jih celo prodaja pod svojo znamko AHA, ki mu jo je oblikoval Borut v svojem oblikovalskem studiu Bold. O Francoski pentlji nismo, ker navijamo za različne. Eni za Armstronga, drugi za Ulricha. Dukeland bomo spret slišali v času "KranFetsa". Ta konec tedna pa lahko navijamo za naše plavalce. V Kranju so pripravili izjemno plavalno tekmovanje. Predstavlja se naša olimpijska vrsta in kar 16 tujih reprezentanc z vsaj sedmimi zvezdniki, ki bodo letos osvaja- v li olimpijska odličja. Ze dolgo ni bilo takega mitinga, če je ALNA ZVEZ. Mirjana Grašič Šircelj Aska Pred dnevi sta nas znova razgrela znanca kranjske Terase Milan Simin in Danny Djukanovic, glasbenika skupine Dukeland iz Novega Sada. Že nekaj let študirata in muzicirata v Gradcu, in čeprav sta bolj "jazzi" sta nam tokrat pripravila zanimiv vložek "balkan" popularnih singlov, nepozabnih pesmic. "Magla svuda, magla oko nas ..." Josipe Lisac, pa Zdravko Čolič, Balaševič Na stanici u Puli in roke številnih so šle proti jasnini neba. Spet odlični Danny je bos po modri terasi odnesel aplavz. r' G I Sara Isakovic sploh že kdaj bil pri nas. Največ pozornosti je deležna mlada, šestnajstletna Sara Isakovič, plavalka Radovljice, Kranjčan-ka, ki živi na Bledu. Sara je pred dnevi v Lizboni osvojila dva mladinska evropska naslova. Simpatična, ni kaj! Tekma, vredna ogleda. O Sari in drugih v 104. Nominatorju! > • w t,, petek, 23. julija 2004 RAZVEDRILO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN GLÖSA Potres v Posočju Kam je šla posočnina, ki smo jo v znesku okoli pet juijev plačali vsi slovenski davkoplačevalci? Za kaj so porabili še ves davkoplačevalski denar, če danes, po drugem potresu v Posočju ugotavljajo, da je bila tedanja državna sanacija hiš zanič? Zakaj so na italijanski strani hiše "vzdržale" minuli potres, ha naši pa večinoma ne? Če bi se taka sanacijska šlamparija zgodila v kakšni drugi državi, bi šel niarsikateri sanator pod ključ, pristojni minister pa v pokoj. Vsa novinarska vprašanja o odgovornosti popotresne obnove leta 1998 ostajajo brez odgovorov. Bolj ko novinaiji sprašujejo, bolj izmikajoče odgovore dobivajo. Na to uho se ne sliši, nihče ni nič kriv. Vse se poskuša zakriti s tem, da se pa zdaj velikodušno obljublja plačilo vsakega računa, ki ga bodo prizadeti naslovili na državo in morebiten odpis prejšnjih stanovanjsko obnovitvenih dolgov. Mar res? Res. Vse tja do volitev, ki bodo v začetku oktobra, bo to držalo kot pribito. Potem pa ... potem pa ciganka ve, kaj bo. Kdor je pameten, naj v teh mesecih sto na uro starta na državne obljube - po 3. oktobru bodo vsi vse pozabili in ljudje v Posočju bodo tako kot vedno pozabljeni. V vsem tistem popotresnem obiskovanju slovenske visoke politike v Posočju je bil še najbolj simpatičen naš mladi minister za gospodarstvo. Lahovnik. Mladi mož je na licu mesta dojel in z bolečino razglasil, da se bodo pa mlade družine začele izseljevati iz območja, če se država ne bo takoj zganila. Oh La- HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min U Oven (21,3,-21.4.) Premagali boste vsa svoja načela, ki so vam bila v glavnem le v škodo, ne pa v osebno korist. Sreča v ljubezni vam da samozavest, s tem pa se vam marsikaj spremeni na bolje. Vedno več časa boste posvetili sebi. Bik (22.4.-20.5.) Skrajni čas je, da svoje domače postavite pred dejstva, saj ste predolgo zapostavljali svoje interese, stem pa se vam je cilj vedno bolj odmikal. V prihajajočem tednu vam bodo zvezde naklonjene in pred vami so zmage. Dvojčka (21.5.-21.6.) Spremembam, ki so pred vami, se boste hoteli nekaj časa upirati. Saj se boste preveč bali zavesti, da vam lahko preveč spremenijo dozdajšnji ritem življenja. Rak (22.6.-22.7.) Prijateljstvo vam ne bo nadomestilo ljubezni. Čeprav je iskreno in vam predstavlja žarek upanja. Toda življenje vedno odpre nova vrata, ko ena zapre. Nikar ne glejte predolgo v zaprta vrata, da ne spregledate odprtih. Lev (23,7.-23.8.) Sto in sto načinov je, kako lahko osrečimo sebe ali pa koga drugega. Vedno iščete srečo daleč od sebe, čeprav jo imate na dosegu roke. Prebudili boste v sebi žejo in potem imate do cilja le še en korak. Devica (24.8. - 23.9.) V vas samih je skrit ključ, ki vam odpira vsaka vrata do vaših še tako skritih žeija. Kam ste pa skrili ta ključ. To vprašajte sami sebe in ga čim prej-poiščite. Mar ni škoda življenja? Tehtnica (24.9.-23.10.) Zopet si boste postavili previsoka merila in s tem si boste nakopali samo slabo voljo. Begal vas bo neutemeljen strah In odločitev, ki jo boste sprejeli, bo imela pozitivne posledice. Škorpijon (24.10.-22.11.) S svojimi življenjskimi izkušnjami boste hoteli samo pomagati, odziv pa še zdaleč ne bo tak. Opravičilo boste sicer dobili, kar pa ne bo spralo grenkega priokusa. Vzemite malce čokolade. Strelec (23.11.-21.12.) Pravijo, da komur se mudi, nima časa razmišljati, kam gre. Zato si le vsake toliko časa vzemite čas in se to vprašajte, da se ne boste to spraševali šele takrat, ko bo že prepozno in se boste krepko kesali. Kozorog (22.12.-20.1.) V sebi boste prebudili željo po življenju in po neizpeti ljubezni. Kar naenkrat bo pred vami tisoč želja in prav nobena se vam ne bo zdela nedosegljiva. Ljubezen nam vsem da krila. Vodnar (21.1.-19.2.) Čeprav se boste zelo izogibali središču pozornosti, vam to ne bo uspelo. S tem je tako kot s tornadom. V sredini tornada je vse mirno, okoli njega pa letijo nepripete stvari. Kar navsezadnje niti ni tako slabo, mar ne? Ribi (20.2. - 20.3.) Lepa beseda lepo mesto najde. To naj vam bo vodilo v naslednjih dneh. Kaj kmalu boste ugotovili, da se tudi tako dajo rešiti težave. Pri zapravljanju bodite zmerni, saj so pred vami izdatki, za katere še ne veste. TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŽANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA' hovniček! Vsakdo, ki je kdaj imel kakršenkoli stik bodisi s Tolminci ali z Ložani pod Mangartom, ve, da se to že dolgo, dolgo dogaja. A ne zaradi potresa in plazov, ampak zato, ker ni prav nobenega posla, ki bi mladim dal kruh. Da ne govorimo o največjem državnem grehu: glavne povezave s tem delom Slovenije so katastrofalne. Skupaj z Lahovničkom je prišel cel štab podsekretark, celo ministrica za malo gospodarstvo. Kaj pa so te sploh prišli gledat? Namesto da bi vlada privlekla s seboj cel bataljon gradbenih strokovnjakov, so na licu mesta, kjer so ljudje jokali iz obupa nad hišami, oni iz Ljub-Ij ane televizij skim kameram razlagali o demografiji in delovnih mestih. Da usodo Posočja vidi Ljubljana v Čisto drugačni luči kot razvojni, pričajo številni vikendi, ki so sijih v Trenti postavih naši po-Utiki. V prepričanju, da bo pokrajina še 99 let taka kot danes - demografsko mrtva, turistično malo obiskana, nekakšen večni rezer- vat s kravjimi zvonci in coklami. Za take regije, kot je Posočje, si naši vrli vikendarji, ki s prstom ne mignejo, da bi bilo ljudem tam bolje - ker bi bilo potem njim na vikendu slabše -predstavljajo, da je dovolj, če jim vržejo kakšen kmetijski koncesijski priboljšek, pol naj pa ta folk da že mir. Kakšno subvencijo za vzrejo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji. Za kakšno sirarsko pot, recimo. A pri tem nič skozi prste gledat! Vsaka sirarna na sirarski poti mora biti brezhibno modernizirana, če ne se menda evropskim predpisom čisto zmeša od groze in gnusa. Ko planejo na delo birokrati, si oplel - vse po evropskih standardih, pa če je to v zvezi z Evropo res ali pa ne. Zdaj ne po planinskih in ne po pastirskih kočah nihče več ne upa prodajati kislega mleka. Ne sme, pastirji se bojijo inšpekcij. Ni higienično in sanitarno ali kaj! Saj! Ko pa se jih je že tooo-oliko zastrupilo s kislim mlekom, ki so ga pojedli na planini pri pastirju! Darinka Sedej Jeseničanka BARBARA SVETINA je študentka angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ker je tudi prikupna deklica, se rada udeležuje lepotnih tekmovanj ali dela kot hostesa in fotomodel. Šport ji ni tuj. Rada ima rolanje in drsanje. Uživa na soncu, zato je rada občasno tudi na Obali. Za lepo postavo skrbi v poletnem času s prekomernim uživanjem sadja. Jagode In melone so njena najljubša jed. Rojena je v znamenju raka in visoka 175 cm. Foto: Janez Pipan Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 16. do 23. julija 1904 Predor skozi Karavanke Hruška, 18. julija 1904 - V zadnjem času smo zaradi predrtja Bohinjskega predora kar nekako pozabili na drug velik gradbeni projekt na Gorenjskem, na predor skozi Karavanke. Vendar pa tudi gradnja tega predora lepo poteka. Ravno včeraj so od koroške strani dokopali že do petnajstega kilometra. Na kranjski strani smo še v zaostanku, saj se je zaradi neugodnega terena izkopalo le 2710 metrov. Vsega skupaj torej ostane le še 1280 metrov in predor bo končan. Ako ne bo posebnih preprek, otvori se Karavanški predor meseca decembra tega leta. » Poletno opravilo žensk Vsaka gospodinja smatra za najvažnejšo nalogo, da vsaj enkrat v letu pregleda perilo in Če mogoče, vsak posamezni kos, Četudi se ni rabil, prepere. Srečne se štejejo one gospodinje, ki jim je na razpolago travnik za beljenje perila, kar jim omogoči, da vsaj za en dan razlože različno perilo, da ga obelijo solnčni žarki. Da se je perilo preje namočilo v raztopini Schichtovega pralnega ekstrakta Frauen-lob ali pa pralo s Schichtovim jedrnim milom znamke Jelen in nato izpralo in dobro ovilo, je solncu delo že napol opravljeno in perilo bo tem lepše. Kjer nimajo za perilo kake tratine, naj pa kuhajo perilo po pranju s Schichtovim belilnim milom, znamke Labud v zvezdi. Uspeh bo v obeh slučajih za vsako gospodinjo vrlo izdaten. Ime Schicht jamči za Čistost in neškodljivost pralnih sredstev pod tem imenom. Ob pravilni porabi pa jamči tudi za popolni uspeh. Cirkus v Škofji Loki v v Skofja Loka, 21. julija 1904 - V Škofji Loki se sedaj mudi cirkus Variete. V soboto in nedeljo bosta po dve predstavi, prva bo ob štirih popoldne, druga pa ob osmih zvečer z popolnoma novim sporedom. Spored pa je na splošno zelo zanimiv in raznolik. Prvikrat pri nas se predstavlja velikanska priprega z voli, ko kar štirje voli ne morejo z mesta premakniti atleta Quajota. Na koncu vsake predstave bo na ogled komična pantomima. Družba obstaja iz 15 oseb umetnikov in umetnic prve vrste. Cirkus Variete nam je znan že izza zadnjih dveh let, zato ga toplo priporočamo. Svet pred sto leti Dvoboj zaljubljencev v samostanu Tivoli - V frančiškanskem samostanu v Tivoliju, v Italiji, sta se zaljubila dva frančiškana v mlado nuno iz sosednjega, ženskega samostana. Svojo ljubezen sta dolgo skrbno skrivala pred sobrati, nedavno pa sta se vsled ljubosumnosti sprla in na samostanskem dvoriščii priredila pravi dvoboj z revolverji. V streljanju sta bila oba frančiškana hudo ranjena. V samostanu so poskušali zadevo potlačiti in pozabiti, toda zvedela je zanjo policija, kije napravila hišno preiskavo in razkrila resnico o dogodku. VIR: Goreiyec in Slovenski narod (julij 1904) UUBO DOMA, KDOR GA IMA Nov dom lahko ponudite dvema muckama z Jesenic. Samica, mešan-ka s siamcem, je stara dva meseca, prav tako tigrasti samček. Več informacij o obeh muckih je mogoče dobiti na telefonski številki 031/229 029. M. R. ŠTIRI TACKE Na dopust v Cas dopustov je tu in pogosto se z nami na morje odpravgo tudi naši hišni Uub^enčki. Ana Bešter Zagotovo se boste tudi vi kmalu odpravili na morje. Ste že razmislili, kako boste v tem času poskrbeli za svojega mucka ali kužka? Mucki nas takrat ponavadi počakajo kar doma, vendai* poskrbite, da bo nekdo, medtem ko vas ne bo, za vašega štirinožca skrbel. Nikakor ni prav, da mucka, ki je imel pri vas celo leto varen in topel dom, postavite na cesto z mislijo, se bo že znašel, saj je maček. Prosite sosede ali sorodnike, naj popazijo nanj. To velja tudi za vašega kužka. Iz azilov vsako leto sporočijo, da v času dopustov v njihovo začasno bivališče prispe ogromno psov, ki jih brezvestni lastniki preprosto vržejo na cesto, ne da bi pomislili, kaj bo z njimi. Psa, ki ni navajen ulice, hitro povozi avto ali pa preplašen tava sem in tja. Ker ne zna iskati hrane, lahko celo strada. Zato ne puščajte psov na cestah, ko odidete na dopust, temveč poiščite drugo rešitev. če ne gre drugače, naj vas kuža počaka v pasjem hotelu. Vsi tisti, ki boste svoje pse vzeli s seboj na dopust, pa poskrbite, da jim bo udobno. Živali veliko težje prenašajo vročino kot mi, ljudje. Nekateri v vožnji z avtomobilom uživajo, ne da bi jih kakorkoli na to navajali, drugi imajo pri tem veliko težav. Lahko jih moli hrup, tresljaji, hitrost ali nenavadno okolje, na katerega niso navajeni. Kuža mora biti med vožnjo ločen od voznika, zato ga največkrat vozimo v prtljažniku, ki mora biti dovolj velik, da lahko kuža udobno sedi ali leži. Med vožnjo se večkrat ustavimo, da lahko opravi svojo potrebo, ponudimo mu tudi hladno svežo vodo. Na morju pa poskr- bimo, da ima vedno dovolj hladne vode in senco, v kateri lahko počiva. če ima vas kuža rad morje, ga po plavanju stuširajte, pazile tudi, da ne bo dobil vnetja uses. Sicer pa vam želim veliko morskih užitkov! Foto: Ana Bešter GORENJSKI GUS • 14. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 23. julija 2004 Najprej slavje v Radovljici nato še HOKEJ ? Gorenjski junakinji z letošnjega evropskega mladinskega prvenstva v plavanju Saro Isakovič in Anjo Klinar so v torek najprej prisrčno sprejeli na domačem bazenu v Radovljici, čestitk pa sta bili nato v sredo skupaj z Lukom Vrtovcem deležni še na državnem prvenstvu v Kranju. Radovljica, Kranj - Letošnji uspešni nastopi naše plavalne reprezentance so se začeli že na majskem evropskem članskem prvenstvu v Madridu, od koder so prinesli pet odličij. Med dobitniki kolajn je bila tudi 16-let-na Jeseničanka Anja Klinar, sicer še mladinka, ki je dve kolajni, srebrno v disciplini 400 metrov mešano in zlato v disciplini 200 metrov mešano osvojila tudi minuli konec tedna v Lizboni, kjer je potekalo evropsko mladinsko prvenstvo. Dveh zlatih kolajn v mladinski konkurenci se je v Lizboni veselila tudi njena klubska prijateljica iz PK Radovljice Sara Isakovič, doma iz Mlinega pri Bledu, ki je v Lizboni postala mladinska prvakinja v disciplinah 1Ö0 in 200 metrov prosto, za nameček pa je na 200 metrov prosto postavila še absoluten slovenski rekord in rekord mladinskih evropskih prvenstev. Ob obeh šampionkah so se v Lizboni dobro odrezali tudi drugi varovanci trenerja Miha Potočnika, saj je bil finalist tudi Luka l\irk, ki je osvojil 7. mesto v disciplini 400 metrov prosto in bil 12. na 1500 metrov prosto, Nejc Pogačnik je bil 14. na 400 metrov mešano. Jasna Ovsenik pa je osvojila 11. mesto na 800 metrov prosto in 12. mesto na 400 metrov prosto. Po tradiciji so člani kluba za svoje šampione v torek ob vrnitvi domov pripravili slovesnost na domačem bazenu v Radovljici, kjer sta Anja Klinar in Sara Isakovič razrezali kar štiri torte (za vsako kolajno eno), ki so jih pripravili v radovljiški slaščičarni Mišelinka ter primerno okrasili s tremi zlatimi in eno srebrno kolajno. Torta je seveda šla v slast tako plavalkam kot plaval- cem in številnim navijačem, ki so drug za drugim stiskali roke in čestitali obema šampionka-ma. 'Saj kar ne morem verjeti, da je res. Prvenstvo se je zame izteklo na najboljši možen način, dvakrat sem slišala slovensko himno in te občutke je res težko opisati," se je veselila Sara, ki je skupaj s člani reprezentance nato prejemala čestitke za zlati kolajni še pred začetkom odprtega prvenstva Slovenije v plavanju, ki seje minulo sredo začel v Kranj. Tudi Anja Klinar je bila ponosna na dve novi odlič-ji (Čeprav je dve prinesla že z lanskega mladinskega prven- ______I stva v Glasgowu) in je priznala, da je bila za nastop v mladinski konkurenci tokrat malce manj motivirana kot lani. Sicer pa je ob gorenjskih junakinjah čestitke za peto slovensko odličje v Lizboni dobival tudi Mariborčan Luka Vrtovec, ki je napovedal, da z bronastim odličjem na 50 metrov delfin Še zdaleč ni zadnjič razveselil s kolajno. Sicer pa smo v sredo na kranjskem bazenu dobili že tudi prve letošnje državne prvake, ki so se za odličja merili v konkurenci kar 77 tujcev. Prav odlični tuji plavalci so prvi dan pobrali večino kolajn, najbolj pa je s svojim nastopom navdušila Poljakinja Otylia Jedrzejczak, ki je zmagala na 400 metrov prosto, kjer je naslov državne prvakinje osvojila Sara Isakovič. Na 50 metrov hrbtno je bila najboljša Ukrajinka Irina AmŠenikova, prvakinja pa je prav tako postala Sara Isakovič. Tudi na 100 metrov delfin je bila najboljša Poljakinja Jedrzejczakova, naslova slovenske prvakinje pa se je veselila Anja Klinar. Na 200 metrov prsno je v ženski konku- Anja Klinar in Sara Isakovič sta v družbi klubskih prijateljev ob bazenu v Radovljici razrezali kar štiri torte. , renči slavila Avstrijka Mirna Jukič, naslov nase prvakinje pa je osvojila Alenka Kejžar, ki se je v ponedeljek vrnila s študija v Ameriki. V štefeti 4 x 100 metrov prosto je zmagala ekipa Radovljice pred ekipo Velenja in domačega Merit Triglava Kranj. V moški konkurenci je naslov državnega prvaka na 50 metrov hrbtno osvojil Blaž Medvešček (IL), zmagal pa je Malezijec Alex Lim. Na 100 metrov delfin je bil najboljši Milorad Čavič iz Srbije in Črne gore, naslova slovenskega prvaka pa se je veselil Peter Mankoč. Na 400 metrov prosto je bil najhitrejši Pawel Korzeniowski, prvak pa je postal Martin Vrhovšek (LL). Edino slovensko posamično zmago je v sredo priplaval Matjaž Pernat (BM), ki je slavil na 200 metrov prsno, v štafeti 4 x 100 metrov prosto pa je bila najhitrejša postava Ilirije. Prvenstvo v kranjskem letnem bazenu seje nadaljevalo še včeraj, zanimivo pa bo tudi še danes in jutri, ko bomo lahko občudovali nastope odličnih domačih in tujih plavalcev. Vilma Stanovnik Na Jesenicah še vedno brez trenerja Jesenice - V letošnjih poletnih mesecih poleg sonca v mestu dvigajo temperaturo tudi hokejska dogajanja. Kot vse kaže, se po lanski neuspešni sezoni (predvsem zaradi tretjega mesta članskega moštva Acroni v državnem prvenstvu) hokejskem klubu še naprej otepajo predvsem z resnimi težavami v zvezi z vodstvenim kadrom. Po torkovi seji upravnega odbora društva je konec ugibanj o direktorju Dragu Mlinarcu. Po pogovoru so se sporazumno odločili za njegov odhod, novega direktorja bodo izbrali predvidoma do septembra na podlagi javnega razpisa. Do takrat bo vse priprave na novo sezono vodil in usklajeval predsednik društva dr. Slavko Ažman. V Podmežakli še naprej ostajajo brez trenerja prvega moštva. Člani upravnega odbora so sicer opravili več razgovorov predvsem z domačimi trenerji. Med resnejšimi kandidati je bil tudi Matjaž Kopitar, vendar je ponujeno mesto zavrnil predvsem zaradi obveznosti v državni reprezentanci. Kondicijske treninge sedaj vodil Rok Pekol. 2. avgusta načrtujejo sestanek z igralci prvega moštva Acroni, po 15. avgustu bodo začeli trenirati na ledeni ploskvi. Ob vsej tej kadrovski praznini je vendarle očitno, da eden od glavnih problemov nadaljnjega razvoja jeseniškega hokeja tiČi v že dalj časa načrtovani združitvi članskega moštva in selekcij pri Hokejskem društvu Mladi Jesenice ter postavitvi enotnega strokovnega štaba. Temu očitno vodstvo mladih selekcij še vedno nasprotuje. Spodbudna informacija ta hip je le ta, da bodo v novi sezoni med seboj tesneje sodelovali in da igralci ne bodo imeli težav pri prestopu med kluboma Acroni Jesenice in HIT Casino Kranjska Gora. Ob vseh teh zagatah tudi še ni jasno, kdo bo igral v prvem moštvu Ac-ronija, sliši se le, da večina igralcev z lanskega prvenstva ostaja, razen dveh, morda treh. Janko Rabič GORSKO KOLESARSTVO Klemenčičeva prvakinja, IMikiič drugi Podvelka - Na 13. državnem prvenstvu gorskih kolesaijev v krosu v Podvelki v Dravski dolini je med dekleti svoj tretji naslov državne prvakinje osvojila Blaža Klemenčič, med člani pa je Kranjskogo-rec Grega Miklič tokrat znova, kot lani na Jezerskem, moral priznati premoč Roberta Vrečerja (Energija Domžale). V zadnji klanec je bil močnejši za vsega devet sekund. "Enaka zgodba kot lani. Ne bom odnehal. Prihodnje leto poskušam znova," je odločen Miklič, ki je poleg državnega prvaka v kategoriji masters Tineta Zupana (Sova Scott) nastopil na vseh dosedanjih državnih prvenstvih. Blaža Klemenčič je po bronasti kolajni na svetovnem prvenstvu v maratonu tudi na državnem prvenstvu dokazala, kako hitra je v klanec. Tekmico, ki ji je lani odvzela naslov na Jezerskem, Nino Homovec (Črni vrh nad Idrijo), je premagala kar za pet minut in 31 sekund. Bronasto kolajno med dekleti je osvojila prva mladinka Ana Zupan (Energija Domžale - Scott). Za Vrečeijem in MikliČem je tretje mesto absolutno z zaostankom 58 sekund zasedel Miha Šolar, 22-letni Radovljičan, kije za zadoščenje državni prvak med mlajšimi člani do 23 let. Prav v tej kategoriji so vse tri kolajne pobrali gorenjski kolesaiji. Poleg Šolarja je srebro pripadlo lanskemu prvaku Anžetu Bizjaku (Bam-bi), bron pa Šolarjevemu klubskemu kolegu pri Swatch Roku Grilcu iz Studen-čic pri Lescah. Bizjak je bil šesti in Grilc deveti absolutno, kjer je bil z licenco elite Jeseničan Lenart Noč tretji. Med mlajšimi mladinci je Borut Fonda (Završnica) osvojil tretje mesto, med starejšimi je vrh rezerviran za Kamničana Luka Kodro (Črni vrh), 2:56 kasneje je bil v cilju drugi Žiga Trampuž (Bambi), doma iz Naklega. M. M. ENIS MOTO SPORT Poraz Jarca in Zemlje v Umagu Umag - Na turnirju ATP z nagradnim skladom 395.750 EUR v Umagu sta nastopila tudi dva slovenska igralca, oba člana kranjskega Triglava. Žal sta se poslovila že v kvalifikacijah, kjer je bilo za nastop v glavnem žrebu treba nanizati tri zaporedne zmage. Rok Jarc se je poslovil v drugem krogu, kjer je bil uspešnejši Francoz Florent Serro z rezultatom 6 : 4, 6 : O, v uvodu pa je bil boljši od Italijana Gianluca Bazzica s 7 : 5 in 6 : 4. Gregorja Zemljo je v prvem krogu porazil Italijan Stefano Cobolli s 6 : 7; 6 : 1; 6 : 1. Nastopiti bi moral tudi naš najboljši Marko Tkalec, ki pa je v zadnjem trenutku odpovedal udeležbo zaradi vnovične poškodbe komolca.' Sicer pa že svojo Četrto zaporedno zmago v Umagu lovi Španec Carlos Moya (1. nosilec), kije bil v prvem krogu uspešnejši od domačega igralca KaranuŠiča. Barbara Mulej P t EDINI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ŠKODA V KRANJU AVTOHIŠA VRTAČ, d.o.o.. KRANJ. Delavska c. 4, Kranj tel.: 04/ 270 02 19 - dodatna oprema in pnevmatike t - servis - kleparske in ličarske storitve - hitri servis - merjenje izpušnih plinov - izredno ugodne ponudbe za servisiranje starejših vozil, paketne cene - delo in material v ugodnejših paketnih cenah NOVO: servis in prodaja vozil ŠKODA!!! Oldtimerji na Soriški planini Sorica - Avto klub Bencin v Adrenalin iz Železnikov, ki se je v minulih letih nekajkrat izkazal z organizacijo gorsko hitrostne dirke za državno prvenstvo, bo v nedeljo, 25. julija, pripravil dirke motociklov old-timerjev ter minimoto in super-moto na Soriško planino z mednarodno udeležbo. Program se bo začel ob 8. uri z verifikacijo in se nadaljeval-s treningi med 9. in 12. uro. Po odprtju na parkirišču na Soriški planini ob 13. uri se bo začel tekmovalni del, ki bo trajal do 17. ure. Poleg samih voženj bo za obiskovalce najzaniifiivejše dogajanje na parkirišču, kjer si bodo od blizu lahko ogledali motocikle in avtomobile oldtimerje ter terenska in predelana (tuning) vozila, med katerimi bodo izbrali najatraktivnejšega. Poleg tega se bodo obiskovalci lahko pomerili Še v dirkah na play stati-onu. Cesta med Sorico in Soriško planino bo v Času prireditve zaprta, tako da je dovstop s selške strani mogoč iz Rudna prek Jelovice, še lažji pa je dostop z bohinjske strani, kjer zapor ne bo. Vstopnina za ogled bo 500 tolarjev. S. D. V Atene 20 gorenjskih športnikov Minuli torek je izvršni odbor olimpijskega komiteja Slovenije določil našo reprezentanco za letošnje olimpijske igre v Atenah, v njej pa je tudi 20 gorenjskih športnikov. Krai\j - Do začetka letošnjih olimpijskih iger v Atenah je še natanko 21 dni, znana pa je večina slovenskih športnikov, ki se bo udeležila tekmovanj v posameznih disciplinah. Dokončen ni le še seznam atletov, ki imajo možnost za postavitev olimpijske norme še do 8. avgusta, prav tako pa naj bi bila šele prihodnji teden dokončno določena rokometna ekipa, ki bo sicer štela 15 članov. Tako je trenutno na seznamu slovenske olimpijske reprezentance 75 tekmovalcev (53 športnikov, 22 športnic), med njimi 20 Gorenjcev. Najštevilnejše zastopstvo bodo imeli gorenjski klubi v plavalni reprezentanci, saj barve PK Radovljica zastopajo: Sara Isakovič, Alenka Kejžar, Ai\ja Klinar in Lavra Babič (dodatno je bila uvrščena v ekipo za nastop štafete na 4 x 200 metrov prosto), barve PK Merit Triglava Kranj pa: Aiya Čarman, Marko Milenkovič in Emil Tahiro-vič. Tudi v veslaški reprezentanci je največ Gorenjcev, saj bosta Iztok Čop in Luka Špik v Ate- nah v dvojnem dvojcu branila zlato odličje iz Sydneyja, v četvercu brez krmarja pa bodo nastopali Tomaž Pirih, Miha Piriti, Jani Klemenčič in Gregor Sraciyek (vsi VK Bled). Precej močno je gorenjsko zastopstvo tudi med atleti, saj bo v skoku v daljino tekmovala Tina Čarman (ŠD Dolenjske Toplice) iz Besnice, v skoku v višino Kranjčan Rožle Prezelj (AK Kranj), v tekih na 100 in 200 metrov Škofjeločan Matic Osovnikar (AD Mass), v maratonu pa Roman Kejžar (AD Mass) iz Železnikov. V judu bo v Atenah .nastopil Sašo Jereb (JK Olimpija) iz Zi-rov, v cestnem kolesarstvu pa bosta gorenjske barve branila Andrej Hauptman in Tadej Valjavec. Sicer pa celotna slovenska olimpijska delegacija skupaj z vodstvom, trenerji, zdravniki in drugim tehničnim osebjem šteje 118 članov, javnosti pa se bodo predstavili na nedeljski prireditvi v Grand hotelu Union v Ljubljani, ki jo bo ob 20. uri prenašala tudi televizija. Vilma Stanovnik GORSKI TEK Lamovec peti na Grossglockner Krai\j - Teden pred gorskim tekom na Grintovec (nedelja, 25. julija) sta naša najboljša tekača z evropskega prvenstva Peter Lamovec in Ines Hižar nastopila na drugi tekmi niza svetovne serije Grand Prix v gorskem teku na Grossglockner (Veliki Klek). 20-let-ni Žirovec je v najboljšem teku kariere v klanec (13 km, 1300 metrov višinske razlike) osvojil peto mesto, 24-letna tekačica iz Medvod Ines Hižar pa je bila Šesta. Pred Lamovcem so se zvrstili le No-vozelandec Jonathan Wyatt - Jono, ki je postavil tudi rekord proge. Britanec Cox, Slovak Krupička in Avstrijec Heinzle. M. M. -V' ' • \ Petek. 23. julija 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^5. STRAN Jože Mencin; Gorenjska je bila v prvem polletju relativno varna V vec V primerjavi s prvim lanskim polletjem se je število kaznivih dejanj, ki so jih obravnavali v Policijski upravi Kranj, v letošnjem povzpelo s 1551 na 2380 oziroma povečalo kar za 35 odstotkov. Zgorela počitniška hiša Sopotnica - V ponedeljek, 19. julija, popoldne je ogenj zajel počitniško hišo, veliko sedemkrat pet metrov, v Sopotnici v Poljanski dolini. Hiša je pogorela tako rekoč do tal, škode pa je po nestrokovni oceni za približno pet milijonov tolarjev. Kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije po ogledu in zbiranju obvestil domnevajo, da je do požara prišlo zaradi pregretja akumulatorja in napeljave. Ker so bile zunanje stene hiše zidane s Šamotno opeko, se je pri gorenju ustvarila izjemno visoka temperatura. Tujo krivdo so izključili. Kranj - Večina kaznivih dejanj (2026) se nanaša na splosno kriminaliteto, kjer je porast, predvsem pri tatvinah in vlomih, več kot 50-odstoten. K^ub obilici dela pa je gorenjskim kriminalistom in policistom uspelo raziskati dobrih 62 odstotkov vseh kaznivih dejai^, na področju splošne kriminalitete pa dobrih 55 odstotkov. Uspešnejši so bili predvsem pri raziskovanju hujših kaznivih dejanj, kot so ropi in vlomi v objekte, kjer so storilci predvsem iz drugih predelov države, manj pa pri drobnejših tatvinah, kjer gre prvenstveno za naključne tatove in odvisnike od drog. S prijetjem dveh skupin osumljencev, ki sta po Sloveniji kradli in preprodajah vozila in dele vozil, smo zmanjšali število tatvin motornih vozil, Še vedno pa raziskujemo vlome v avtosalone, ki so bili značilnost letošnjega prvega polletja. Doslej smo namreč raziskali samo enega," pravi direktor Policijske uprave Kranj Jože Mencin. "Mladoletniška kriminaliteta je v prvem polletju porasla kar za 113 odstotkov. Največ kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili mladoletniki, je povezanih z nasiljem, ki na splošno narašča, ter s proizvodnjo drog in prometom z njimi." Policisti in kriminalisti so zaradi suma storitev kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili napisali kar 129 kazenskih ovadb, zaradi suma storitev kaznivih dejanj omogočanja uživanja ma-nül pa petnajst. Napisali so tudi 104 predloge za uvedbo postopka o prekršku. v 354. Se večji pa je porast v ocenjeni škodi, povzročeni zasebnemu ali državnemu premoženju. "Medtem ko je bila lani škoda zaradi gospodarskega kriminala ocenjena na blizu 143 milijonov tolaijev, letošnja znaša že dobrih 421 milijonov tolarjev. V uteho je le visoka raziskanost prijavljenih kaznivih dejanj, ta je namreč več kot 98-odstotna. Letošnja značilnost gospodarske kriminalitete je povečanje števila povratnikov, ki so pri svojem početju vse bolj "prefi-njeni", specializirani." Kaže torej, da zapor iz kriminalcev ne dela poštenjakov, ampak še bolj strokovne barabe. Jože Mencin. Foto: Tina Dok Velika škoda zaradi gospodarskega kriminala Ogromen, kar 65-odstotni, porast so v Policijski upravi Kranj zabeležili na področju gospodarske kriminalitete. Z lanskih 214 seje število kaznivih dejanj v prvem polletju letos povzpelo na 28 samomorov in 21 poskusov Slovenija in z njo tudi Gorenjska je znana po visoki stopnji samomorilnosti. V prvem polletju letos je bilo na Gorenjskem kar 28 samomorov in 21 poskusov samomora. "Najpogostejši načini samomorov so še vedno obešanje, zastrupitve in skoki, kot vzroki pa se pojavljajo različna psihična in druga obolenja, alkoholizem in neurejene družinske razmere," pojasnjuje Jože Mencin. Kriminalisti so v tem času obravnavali eno kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti ter 32 primerov sumljivih smrti oziroma najdbe trupel, pri katerih pa so tujo krivdo izključili. Nasilje, predvsem pretepi, so vzrok za opazen porast kaznivih dejanj povzročitve lahke (20) in hude (66) telesne poškodbe. VeČina povzročiteljev je bila pod vplivom alkohola. Na področju spolne nedotakljivosti se trend upadanja kaznivih dejanj nadaljuje tudi letos; kriminalisti so obravnavali eno posilstvo in šest drugih kaznivih dejanj. Promet vzel devet življenj Jože Mencin prometno varnost v prvem polletju ocenjuje kot ugodno. Prometnih nesreč je bilo sicer za šestnajst odstotkov več, vendar pa gre povečanje na račun nesreč z gmotno škodo. Mrtvih je bilo devet, dva manj kot lani. "Največ prometnih nesreč se je zgodilo zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje, zaradi nepravilnega premika z vo- Policisti več v zraku kot na tleh Letalska policijska enota na Brniku bo učinkovitejša z novim helikopterjem A109 Power. Brnik - V prostorih Letalske polic^ske enote (LPE) so minuli četrtek, 15. julga, predstavili svoje delo in floto. Enota opravka naloge, povezane s policijskim delom ter delom sistema zaščite in reševanja. Naloge se delijo na: policijske, humanitarne naloge, uporabo helikopterja policije za potrebe varovanih oseb, državnih organov in organizacij ter uporabo helikopterja za lastne dejavnosti. V floti je pet helikopterjev, v enoti pa štirinajst pilotov ter deset tehnikov inženirjev. Na sliki z leve proti desni: Milan Horvat, dr. Darko Anželj, Vojko Robnik in Tadeja Kuhar. Piloti LPE morajo obvezno Vsako leto na zdravniški pregled in se nenehno dodatno usposabljati. Tako so v letu 2003 dvain-^tirideset ur namenili usposabljanju reševalcev in posadk za reševanje v gorah. Piloti morajo irneti končano strojno fakulteto, smer letalstvo, usposobljeni pa so tudi za izvajanje policijskih nalog, saj "so v prvi vrsti policisti", kot je dejal poveljnik LPE Vojko Robnik. Jože Brodar je vodja pilotov LPE približno dvanajst let. Dejal je, da je delo pilota naporno, a čudovito. Njegova glavna motivacija za delo je letenje in ne plača. Brodar je Še povedal, da piloti v povprečju letijo od dvesto-petdeset do tristo ur na leto, kar pomeni, da več časa preživijo na tleh kot pa v zraku. Sicer pa zakon omejuje število ur letenja, ki ne sme preseči Šest ur na dan. V letu 2003 je LPE opravila 1443,55 ure letenja. Po besedah poveljnika letalske policijske enote Vojka Robnika je v letošnjem letu Enota s helikopterjem posredovala okoli pedesetkrat. Branko Burgar je namestnik vodje tehnične službe in dela pri LPE šest let. Na helikopterjih leti kot član posadke. Po njegovih besedah tehniki skrbijo za sisteme na helikopterju, za potnike, za tovor, za varen pristanek in dajejo pilotu informacije o položaju helikopterja. LPE sodeluje v dveh sistemih stalnega dežurstva. Prvi je Pilotski projekt helikoptrske nujne medicinske pomoči, ki ima sedež v vojaški bazi Petnajste brigade Slovenske vojske. Drugi sistem dežurstva, Dežurna ekipa za reševanje v gorah, pa se izvaja v prostorih LPE ob petkih, sobotah in nedeljah do konca septembra. Brez helikopterjev Enota ne bi mogla, opravljati svojega dela, zato je julija letos na brniško letališče prispel nov helikopter, A109 Power, ki gaje izdelala in dobavila italijansko-britansko družba AgustaWestland. Davkoplačevalce je z vso opremo in DDV-jem stal zaokroženih sedem milijonov tristo tisoČ evrov. Helikopter je opremeljen z najsodobnejšo opremo, ki omogoča letenje v instrumentalnih vremenskih razmerah, opravljanje operativnih nalog podnevi in ponoči, kratek čas prihoda na vsako točko na ozemlju Slovenije, dopušča možnost v^aditve dodatne opreme za opravljanje razičnih nalog in zagotavlja natančnost navigacije. Namenjen je nadzoru državne meje ter zaščiti in reševanju. Eva Gračanin, foto: Tina Doki zilom, neprilagojene hitrosti, neupoštevanja prednosti in neprimerne varnostne razdalje. Večina nesreč je bila na regionalnih cestah, najmanj aprila in največ maja, najmanj ob nedeljah in največ ob petkih in sobotah." Gorenjski prometniki so letos nekoliko manj kaznovali kot lani, kljub temu so številke ukrepov dokaj visoke: za 2673 voznikov so predlagali postopek pri sodniku za prekrške, 20.565 so jih denarno kaznovali, zgolj opozorili pa 231. Z alkotesti so preizkusili nekaj več kot sedem tisoč voznikov, odredili 145 strokovnih pregledov na droge, 534 so jih izključili iz prometa, dobrim tisoč začasno odvzeli vozniška dovoljenja in jih 28 pridržali. Helena Jelovčan Gasili gospodarsko poslopje Voklo - V sredo, 21. julija, okrog pol devetih dopoldne pa je zagorelo na podstrešju Pavčevega gospodarskega poslopja v Voklem. Pred tem je lastnik z dvorišča pred poslopjem metal seno v puhalnik ultra starejšega letnika, ki ga je po cevi puhal na podstrešje. Mehka trava se je ovila okrog potisnega ventilatorja, zaradi trenja se je segrela in vnela, nakar jo je po cevi potisnilo na podstrešje, kjer je bilo shranjenega že okrog šest ton starega sena. Brž ko je gospodar opazil ogenj v puhalniku, je nehal metati seno vanj, ko seje s podstrešja začelo kaditi, pa je ogenj najprej poskušal sam pogasiti, vendar se je hitro razširil na vse podstrešje. Požar so pogasili kranjski poklicni gasilci in prostovoljci iz okoliških društev. Med gašenjem se je eden od gasilcev zastrupil z ogljikovim monoksidom, zato so ga odpeljali v kranjski zdravstveni dom, od tam pa po oskrbi na urgenca v Ljubljano, kjer so ga zadržali na opazovanju. Pri gašenju je sodelovalo 68 gasilcev. Po laični oceni je ogenj povzročil za okrog štiri milijone tolarjev škode. H. J. KRIMINAL Ukradena S policije sicozi oicno Kranj - Osumljenci kaznivih dejanj ne bežijo samo s sodišč, pač pa tudi s policije. V torek so iz Policijske uprave Kranj sporočili, da je kranjskim policistom v nedeljo ušel 19-letni Gašper Roblek iz Preddvora, ki naj bi med drugim na začetku julija kradel na Visokem pri Kranju. V nedeljo so ga pripeljali na postajo in se z njim pogovorili v govorilnici v pritličju stavbe. Po pogovoru, ko je policist odšel iz govorilnice, pa je Gašper Roblek odprlo okno in jo "ucvrl". Neuradni viri pravijo, da se sonČi ob hrvaškem morju, policisti pa še vedno prosijo vse, ki bi ga opazili, da to sporočijo na telefonsko številko 04/168 15 99 ali na 113. Gašper Roblek je visok 195 centimetrov, suh, svetlejših pobarvanih las, oblečen v belo srajco s črtami in kavbojke. Skuterji, kolesa in skiroji Hrastje - V noči s sobote na nedeljo je za zdaj še neznani vlomilec iz trgovine v Hrastju odpeljal devet mopedov scooter kitajske izdelave, dve moški in žensko kolo wheeler in več skirojev prav tako kitajske izdelave. Trgovsko podjetje je oškodoval za okrog šest milijonov tolaijev. megane in punto Še enkrat: Filme bo gledal Škofja Loka - Neznanec je v noči s torka na sredo v Franko-vem naselju ukradel osebni avto renault megane 1.6 LA VIE, letnik 1997, zelene barve, z registrsko oznako KR J3-514. Lahovče - S parkirišča avto-salona Ambrož v Lahovčah pa je nekdo v noči s torka na sredo ukradel neregistriran avto fiat punto 1.2, letnik 2001, srebrne barve, ki je vreden okrog 1,4 milijona tolarjev. H. J. Kranj - V torkovi Kroniki smo poročali o kraji nekaj drobiža in DVD predvajalnika v trgovini Orbiter Electronik v noči s četrtka na petek minulega tedna. Lastnik je po vrnitvi z dopusta policiji prijavil še izginotje dveh videorekorderjev Samsung ter gotovine, ki ni drobiž. Orodje z gradbišča Goreiya vas - Med 16. in 19. julijem je nekdo vlomil v skladiščni kontejner na gradbišču. Ukradel je torbo z električnim orodjem ter tri pnevmatska odklopna kladiva: eno znamke atlas copco z rumenim plastičnim ohišjem, dve pa neznane znamke s kovinskim ohišjem zeleno modre barve. Škode je za okrog dva milijona tolarjev. H. J. Ovaden nekdanji direktor SGP Tržič Kranj - V kranjskem uradu kriminalistične policije so 43-letnega Kranjčana, nekdanjega direktorja večjega gradbenega podjetja na Gorenjskem, ovadili kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Kot direktor gradbenega podjetja naj bi občinskemu funkcionarju omogočil brezplačna gradbena dela na njegovi hiŠi v vrednosti 1,65 milijona tolarjev, za kolikor naj bi bilo oškodovano podjetje. Ovadeni Kranjčan naj bi s svojimi podpisi potrdil lažne poslovne listine, na podlagi katerih je gradbeno podjetje storniralo terjatve za opravljena dela, oziroma poskrbel, da računi za opravljena dela na hiši sploh niso bili izstavljeni, s tem pa funkcionarju tudi ni bilo treba plačati del. Čeprav so bila kvalitetno opravljena. V istem obdobju je gradbeno podjetje opravljalo različna gradbena dela tudi za občino, v kateri je zaposlen funkcionar, ki je naročil dela za svojo hišo, poročajo iz Policijske uprave Kranj. Ker so Kranjčana kriminalisti že na začetku marca povezali s sprejemanjem podkupnine in drugimi kaznivimi dejanji, ki so jih pripisali tržiškemu županu Pavlu Ruparju - Kranjčan je bil kot direktor gospodarske družbe takrat ovaden kaznivega dejanja ponareditve in uničenja poslovnih listin v sostorilstvu - tudi zdaj ni bilo težko ugotoviti, za koga gre, ne nazadnje nam je tudi župan Pavel Rupar včeraj potrdil, daje SGP Tržič delal pri njem. "Vse, kar so mi delali, sem plačal. Ker pa kriminalisti v SGP Tržič o tem niso našli dokumentacije, so ovadili direktorja." H. J. POČITEK V AKCIJI! prenosne klimatske naprave: ] 5 % ceneje. namizni in prosto stoječi ventilatorji: 20 % ceneje »vrtno pohištvo, napihljivi program in oprema za kampiranje: do 30 % ceneje Podrobnejše Informacije na prodajnem mestu! ObiSöte trgovske centre s prodajnim programom MERKURDOM! Puj;M.tvel)j(xi 19 /.do 28.8. Ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije. Pridite v Merkurjeve trgovske centre: MERKUR. C, Stanela laqi\r\A 67, Kranj • Primskovo, tel.: 04 201 7900; MERKUR, Sp. PlavŽ ^b, jesenke, tf^l.; 04 S83 43 00; MERKURDOM, Gorenjska c. 41, Radovljir-», tel.: 04 537 13 00; MERKUR, Kapucinski trg 12, Škofja loka, tel : 04 Sil 13 82 MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo MERKUR, d. d,, L n.i OKroylo 7. Naklo. I ^' . 1 1 , « GORENJSKI GLAS • 16. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Petek, 23. julija 2004 Rodnost in umrljivost sta se v Sloveniji tako znižali, da je že ogrožen naravni prirast prebivalstva Lani se je rodilo 17.321 otrok, to je 180 otrok manj kot leto prej in obenem najmanj doslej. Demografski razvoj slovenskega prebivalstva v osnovnih potezah sledi razvoju v razvitih evropskih državah, ugotav^ajo avtorji nacionalnega poročila o rodnostnem vedei\ju Slovencev, ki je nastalo na Inštitutu za medicinske vede Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodnost in umrljivost sta se tudi pri nas tako znižali, da je že ogrožen naravni prirast prebivalstva. Ob sedaiyi ravni umrljivosti bi morala namreč ženska v svoji rodni dobi v povprečju roditi 2,1 otroka, če bi želeli ohraniti enostavno obnavljanje prebivalstva. V Sloveniji smo po podatkih republiškega statističnega urada to vrednost zadi^ič dosegli v letu 1980, potem pa je začela padati in je lani dosegla vrednost 1,2. V zadnjih desetletjih smo v Evropi in drugih razvitih državah, podobno je tudi v Sloveni- • • JI, pnce spremenjenim vzorcem partnerskih odnosov in repro-duktivnega vedenja, opažajo v raziskavi o rodnostnem vedenju Slovencev. Vse manj ljudi se odloča za poroko, narašča število razvez, mladi se kasneje odločajo za starševstvo, število rojstev upada. Vodja raziskave o rodnostnem vedenju Slovencev doc. dr. Majda Cernič Istenič, predavateljica na oddelku za agronomijo pri biotehniški fakulteti in raziskovalka na inštitutu za medicinske vede, razloge za to vidi v tem, da družba postaja bolj strpna oziroma dopušča različne vzorce vedenja. Posamezniki imajo več možnosti za uveljavitev svojih individualnih teženj. Odlaganje rojstev, meni Majda Černič Istenič, je posledica tega, da mladi v življenju dajejo prednost drugim aktivno- stim. "Ne le, da se je podaljšalo izobraževanje, tudi življenjski cilji ljudi z višjo izobrazbo se razlikujejo od manj izobraženih. Izražajo večjo željo, da bi poleg starševstva v življenju doživeli še kaj drugega." Starševstvo in družino sicer še vedno postavljajo zelo visoko kot vrednoto, zato ne moremo reči, pravi Majda Černič Istenič, da se mladi danes zavestno odločajo, da ne bodo imeli otrok. "Mnogo je takih, ki nimajo otrok: ne zato, ker bi si to sami želeli, ampak na primer predolgo odlašajo s starševstvom." Zaradi tega imajo lahko težave, ker jih biološka ura prehiti. Lani se je rodilo najmanj otrok doslej Rodnost se v Sloveniji znižuje že vse od konca 19. stoletja, razlaga Majda Černič Istenič. Takrat se je začel tako imenovani demografski prehod. "Upadanje rodnosti je bilo posledica spoznanja, da veliko število otrok onemogoča preživetje otrokom. Še v 19. stoletju je do svojega prvega leta umrla kar polovica otrok. Počasi se je nato izoblikoval občutek odgovornosti staršev do otrok in zavedanje, kako pomembna so prva leta otrokovega življenja." Demografski prehod se je zgodil s pomočjo tradicionalnih metod uravnavanja rodnosti, kot je vzdržnost, prekinjen odnos, pogost je bil tudi splav. Število rojstev pa je začelo še hitreje upa- « dati z iznajdbo novejših kontracepcijskih sredstev. "Danes je rojstvo samo prekinitev stalnega nadzorovanja rodnosti," je poudarila Majda Černič Istenič. Lani se je po podatkih republiškega statističnega urada rodilo 17.321 otrok, to je 180 otrok manj kot leto prej in obenem najmanj doslej. Število rojstev je posebno intenzivno začelo upadati po letu 1980. Od konca petdesetih do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je rodüo približno 30 tisoč otrok na leto, do lani pa se je ta številka skoraj prepolovila. "Medtem koje še leta 1973 tisoč žensk rodilo v povprečju nekaj manj kot 65 otrok, so jih lani samo Še 34. Na tisoč prebivalcev se je tako lani rodilo 8,7 otroka," so razlo- v žili pri statističnem uradu. Zen- -i • ■ v " > -«i' V Sloveniji se iz leta v leto rodi manj otrok Doc. dr. Majda Černič Istenič ske se tudi pozneje odločijo za prvega otroka. V zadnjih enajstih letih se je starost matere ob rojstvu prvega otroka povišala za 2,7 leta. Lani so tako matere v povprečju rodile prvega otroka pri 27,3 leta - pri tej starosti so ženske v letu 1971 v povprečju rodile že drugega otroka. Vse to uvršča Slovenijo med države z eno najnižjih rodnosti v Evropi in v svetu. Nizka rodnost je sicer značilna za celotno Evropo, pravi Majda Černič Istenič, zato se države veliko ukvarjajo s tem, kako to preseči. "Tu se pojavi dilema, kako zagotoviti individualno svobodo posameznika, da se odloča o svojem življenju - o številu otrok in razmakih med njimi, po drugi strani pa kako zagotoviti obnavljanje prebivalstva za nemoteno delovanje družbe." Prebivalstvo v Evropi se namreč stara, vse več je starejših od 65 let. "To pomeni, da se več družbenega bogastva nameni za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, manj pa za naložbe v izobraževanje in znanstveno raziskova- « P 'Ü nje oziroma dejavnosti, ki prinašajo družbeni napredek." To prinaša nevarnost, pravi Majda Černič Istenič, da se bo družba zaradi večjega deleža starejšega prebivalstva spremenila in postala bolj konzervativna, toga v razmišljanju. Interes večine ne bo usmerjen v inovacije, ampak v ohranjanje stanja. "Družba, ki ni usmerjena v inovacije, pa počasi izgublja tekmo na svetovni ravni." Rodnost višja na podeželju Raziskava o rodnostnem vedenju Slovencev je pokazala tudi, da obstajajo razlike med mestom in podeželjem. "V mestih je rodnost najnižja, nekoliko višja pa na podeželskih območjih," je v pojasnila Majda Cernič Istenič in dodala, da se tudi podeželska območja razlikujejo med sabo. Tista bliže mestom se tudi v svojih vzorcih vedenja precej približajo mestnim in je zanje značilno manjše število otrok. Na podeželskih območjih, ki so prizadeta zaradi odseljevanja, koL so obmejna območja ali ne- katera gorska območja, pa se družine sicer težje oblikujejo, a če se, so to ponavadi večje družine s tremi ali več otroki. Značilno za ta območja je tudi, da se mladi prej odločijo za oblikovanje družine, prej so pripravljeni sprejeti obveznosti, ki jih prinaša odraslo življenje. Narobe pa si mladina v mestih želi čim dlje ohraniti neodvisnost. Te značilnosti je mogoče opaziti tudi na Gorenjskem. "Mestna območja, kot so Kranj, Škofja Loka ali Jesenice, so v vzorcih rodnostnega vedenja zelo podobna ljubljanskemu območju, za katero je značilna nizka rodnost. Na višjih območjih, na gorskih kmetijah recimo, pa prevladujejo večje družine." Najvišja rodnost je sicer na Dolenjskem, najnižja v severovzhodni Sloveniji. "Gorenjska pa je nekje vmes," je dejala Majda Černič Istenič. Države poskušajo prek različnih družinskih in socialnih politik nagovarjati ljudi, da bi se odločili za oblikovanje družine, predvsem v smislu pozitivnih spodbud. "Tu mislim na porodniški dopust, otroški dodatek, urejeno otroško varstvo, fleksibilen delovni čas ... Predvsem zadnje je pri nas zelo slabo urejeno. Pri nas matere delajo poln delovni čas ali sploh ne delajo, medtem ko je v drugih evropskih državah polovičen delovni čas precej razširjen." Po eni strani je pri nas, pravi Majda Černič Istenič, zelo dobro poskrbljeno za porodniški dopust, po drugi strani pa imamo nekakšno vmesno obdobje, ki je popolnoma neurejeno. Ko se ženska vrne v službo, mora dati otroka v vrtec. Takrat je obolevnost otroka, ki se navaja na novo okolje, zelo velika. "Odsotnost žensk zaradi bolniške pa delodajalce zelo moti. Premalo se zavedajo, daje tudi imeti otroka pomembna družbena dejavnost." Pri upravljanju človeškega kapitala imamo pri nas premalo znanja in še manj pripravljenosti, meni Majda Černič Istenič. "Veliko se govori o uvažanju izobraženih kadrov, namesto da bi s primernimi spodbudami, tudi na področju družinske in zaposlovalne politike, poskrbeli za domač izobraženi kader," končuje Majda Černič Istenič. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Piše Miha Naglic Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž Majhno, a močno zapleteno Občina Žiri je ena redkih, ki Še nimajo izbranega datuma za občinski praznik. Njene vrstnice iz nekdanje skupne občine - Škofja Loka, Železniki in Gorenja vas-Poljane - so si vse po vrsti izbrale datum prve omembe v listinah, s katerimi je cesar Oton II. leta 973 v dveh zaporednih daritvah podaril Posoije - ozemlje gorenjskega juga škofiji oziroma škofu Abrahamu v Freisingu. Tako praznujeta škofjeloška in selška občina 30. junija, poljanska pa 23. novembra. Žirovska občina se po tem zgledu ni mog- la ravnati preprosto zato, ker žirovsko območje v teh dveh listinah ni imenovano. Druga darovnica namreč v svojem natančnem opisu meje takrat podarjenega ozemlja v Poljanski dolini sega le do HotaveljšČice. Vprašanje je torej, kdaj je freisinškemu gospostvu pripadlo še območje Žirov? Dr. Pavle Blaz-nik, doslej najboljši poznavalec teh reči, domneva. t ■ 'VM . >• 1 ^f^ -J it-'J,'^ t. da okoli leta 1030. ""Okoli* 1030 je freisin-ška škofija ponovno razširila svojo gorenjsko posest. Takrat je namreč pridobila od kapitlja v Freisingu ozemlje na Gorenjskem, ki ga je le-temu daroval cesar Henrik. V listini ta pridobitev ni pod rob nej e razčlenjena. Toda iz podrobnega navajanja kapitlju odstopljene posesti sledi, daje šlo pri tem za obsežnejše ozemlje. Ker najdemo v virih podatke glede pridobitve vseh posameznih delov loškega gospostva razen zahodnega konca Poljanske doline z žirovskim ozemljem, je zelo verjetna domneva, da je freisinška škofija dobila z zamenjavo ok. 1030 prav to območje." Pogled na zemljevid teritorialnega razvoja loškega gospostva, objavljen v knjigi - sintezi Blazniko- Cesarska listina iz leta 973 vega življenjskega dela (Škofja Loka in loško gospostvo, 1973), pokaže, da gre res za kar veliko ozemlje, ki obsega celot-no porečje Poljanščice od Hota-velj proti jugu. Z drugimi besedami: najprej območje obeh Oselic, Stare in Nove, ce-lotno ozemlje sedanje žirovske občine, kraje, ki jih je od nje odrezala rapalska meja (1920), ter vrbovsko območje, ki se je na začetku tridesetih let minulega stoletja odcepilo od žirovske občine in bilo vključeno v tedanjo občino Rov-te. Če bi to ozemlje povzeli po sedanjih farah, bi se v glavnem prekrivalo z župnijami Stara in Nova Oselica, Žiri in Vrh Sv. Treh Kraljev v ljubljanski nadškofiji ter župnijama Ledine in Zavratec v koprski škofiji. Če bi ga primerjali z ozemlji sedanjih občin in krajevnih skupnosti, pa bi videli, da zajema občino Žiri, krajevni skupnosti Trebija in So-vodenj v gorenjevaŠki občini. Ledine in Zavratec v idrijski ter vrhovsko v logaški občini... Zapleteno, mar ne? Tako pač je, gre za mejno zemljepisno območje, ki ga je zgodovina po svoje delila in združevala. Leta 1030 je bilo v enem kosu podar-jeno freisinškemu gospostvu, v katerega je sodilo po "vodni logiki"; skupno mu je pač to, da vse vode z njega odtekajo v Soro in po njej naprej v Savo. Zemljiški gospodje bil škof v Freisingu, ki so ga zastopali njegovi nameščenci v Loki. Gospostvo je bilo razdeljeno na t. i. urade. Na tem območju so bili trije: del hotaveljskega, žirovski in hlevnovrški. Tudi cerkveno je bilo celotno loško gospostvo najprej v eni sami, starološki prafari. Ta pa ni sodila pod pristojnost škofa v Freisingu, temveč pod patriarha v Ogleju oziroma v gorenjski ar-hidiakonat oglejskega patriarhata. StaroloŠkega župnika je izbral patriarh, vendar običajno ne brez soglasja škofa. Skratka: vse je bilo v glavnem v enem kosu. Leta 2004 je slika povsem drugačna. Na tem majhnem kosu gorenjskega juga vidimo, daje razdeljen med dve škofiji, tri "regije", tri upravne enote, pet občin, Šest župnij in vsaj toliko krajevnih skupnosti. Škofiji sta, kot rečeno, ljubljanska in koprska, dežele Gorenjska, Notranjska in Goriška, upravne enote Škofja Loka, Logatec in Idrija, občine Gorenja vas-Poljane, Žiri, Logatec, Idrija in Cerkno, župnije in krajevne skupnosti smo že imenovali ... Še dobro, daje vse skupaj v eni državi, v času rapalske meje je bilo v dveh, v kraljevinah Jugoslaviji in Italiji. « » petek, 23. julija 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Še pred leti se je Bombažna predilnica in tkalnica Tržič soočala z izgubami, do danes pa se je že toliko postavila na noge, da bo prevzela kamniški Svilanit. Tržič - Tržiška Bombažna predilnica in tkalnica je na začetku julija objavila namero za prevzem nekajkrat večjega Svilanita iz Kamnika. Tja bodo v letu dni tudi preselili večji del tržiške proizvodnje. O vzrokih povezovanja med tekstilnima podjetjema smo govorili s Stojanom Zibertom, od maja 2001 predsednikom uprave tržiškega podjetja. Zanimivo: maja letos je postal tudi predsednik uprave družbe Svilanit. Kapitalska povezava obeh podjetij je bila zato že kar neizogibna. Po združitvi bodo ohranili obe blagovm znamki, saj sta njihov največji adut za nadaljnjo rast, pravi Žibert. Ste hkrati direktor BPT Tržič in kamniškega Svilanita. Kako to? "Formalno je to izvedljivo s tem, da te na direktorsko mesto imenujeta nadzorna sveta obeh podjetij. Če pa je vaše vprašanje vsebinske narave, je treba reči, da gre za dokaj povezani podjetji, ki povezovanje še poglabljata. Pri povezovanju, gre za projekt dveh podjetij iz iste branže s podobnimi problemi, tako da se moje delo da kar dobro uskladiti." Skupni direktor torej že na simbolni ravni kaže, da se bosta podjetje prej ali slej povezali? "Sedaj ne gre veČ le za simbolno raven, saj smo sredi naj-intenzivnejše faze našega povezovanja. Je pa v principu kar res, da se je z mojim imenovanjem za direktorja Svilanita maja letos lahko predvidevalo, da se bo povezovanje podjetij pospešilo." In kako obe podjetji trenutno poslujeta? "Skupina Svilanit ima okoli petsto zaposlenih. Skupino tvorijo delniška družba Svilanit s 420 zaposlenimi, katere glavna dejavnost je proizvodnja in ponudba izdelkov iz frotirja, predvsem brisače in kopalnih plaš-čev, ter tri hčerinska podjetja -invalidsko podjetje Svila z okoli 70 zaposlenimi in manjši trgovski podjetji v Zagrebu in Beogradu. Skupina letno ustvari slabe 3,5 milijarde tolarjev prometa, od tega dve tretjine z izvozom. Trendi poslovanja Svilanita so v zadnjem obdobju negativni, poslovni uspeh je v upadu. BPT po drugi strani zaposluje 130 ljudi, njegova glavna dejavnost pa je proizvodnja in ponudba posteljnega in namiznega perila, letno pa ustvari dobro milijardo tolarjev prihodkov. Pred kratkim je BPT postal večinski lastnik trgovske družbe, ki se ukvarja s prodajo hišnega tekstila. BPT drugače od Svilanita vsako leto bolje posluje. Po desetletjih velikih težav, ko se je obseg poslovanja konstantno krčil, izguba pa kopičila, smo v zadnjih letih te trende ne samo ustavili, ampak jih tudi obrnili navzgor. Tako je BPT lani ustvaril dobiček v višini 87 milijonov tolarjev. Večji Svilanit je po drugi strani lani ustvaril štiri milijone tolarjev dobička. Če bi gledali na uspešnost celotne skupine, ki je v nastaja- nju, smo prepričani, da bi zaradi sinergije lahko dosegli velike uspehe na področju racionalizacije stroškov, na prihodkovni strani pa smo prepričani, da lahko s skupnim nastopom pripravimo bolj kompletno ponudbo. Ponudbo, ki bo v višjem cenovnem razredu zadovoljila kupce našega hišnega tekstila. Pozitivni učinki bodo torej vidni povsod." Kje vidite glavne vzroke za tako pozitiven preobrat v poslovanju BPT-ja? "Pogled na končno sliko je preprost: znižali smo stroške na enoto proizvoda in povečali prihodke tako na absolutni ravni kot na samo enoto proizvoda. Danes skoraj izključno proizvajamo izdelke pod našo blagovno znamko, ta del prodaje pa smo močno povečali. Odpovedali smo se programom, ki so prinašali izgubo, in se usmerili v donosne programe. Sliši se sicer preprosto, vendar smo v to spremembo skupaj s sodelavci vložili ogromno truda. Poglejte, danes se trgovci in kupci usmerjajo predvsem v cenejše tekstilne izdelke, medtem ko se trg kakovostnih tekstilnih izdelkov vztrajno oži. Tako BPT kot Svilanit pa morata ravno v tem vedno ožjem segmentu povečevati svoj tržni delež, kar je precej zahtevna naloga. Ogromen premik smo že do danes naredili na kakovosti naših izdelkov, sledimo modnim trendom na svetovnem, predvsem zahodnem trgu." Zanimivo je, da manjša družba, torej BPT, prevzema več kot trikrat večji Svilanit... "V našem primeru gre zagotovo za to, kaj se je v zadnjih letih zgodilo na trgu hišnega tekstila. V zadnjih dveh letih je BPT ustvaril določen dobiček, s čimer si je pridobil dobršno zaupanje finančnih ustanov, ki smo jih prepričali, da znamo obvladovati posel v tekstilu, da se na sanacijske ukrepe spoznamo, in zato verjamejo, da bomo prek tega projekta povezovanja obe družbi naredili še uspešnejši." Kdaj naj bi se povezovanje za-k^učilo? "Povezovanje tehnično peljemo prek prevzema. Namero o objavi ponudbe za odkup Svila-nitovih delnic je BPT že objavil, trenutno tečejo postopki na institucijah, ki so pristojne za nadzor povezovanj med gospodarskimi subjekti. Ocenjujem, da bi moral biti celoten prevzem formalno zaključen konec avgusta letos. Seveda pa nas čaka potem še nadaljnji proces povezovanja na drugih segmentih." Boste blagovni znamki ohranili? "Definitivno. Blagovni znamki BPT in Svilanit sta prisotni, prepoznavni in uveljavljeni na vseh naših ciljnih trgih - na slovenskem in na trgih nekdanje Jugoslavije. Edina možnost za nadaljnjo rast, ki jo v povezanem podjetju vidimo, sta prav obe blagovni znamki. S prodajo polizdelkov nimamo nobenih možnosti. Obeh blagovnih znamk ne bomo zato samo ohranili, ampak ju bomo še dodatno krepili." Še preden je BPT objavi! namero o prevzemu Svilanita, ste javnost obvestili, da boste proizvodnjo v letu, dveh iz Tržiča preselili v Kamnik. Marsikoga sta ti napovedi kar dobro zbegali, češ kdo sedaj koga prevzema... "Kdor pozna infrastrukturo na našem tovarniškem dvorišču v Tržiču ali jo je kdaj vsaj na grobo pogledal, dobro ve, da je zelo zastarela. Obstoječe tovarniško dvorišče je bilo prilagojeno obsegu proizvodnje pred tridesetimi leti, ko je bilo tu zaposlenih 1.600 ljudi. Razporeditev tovarniških prostorov je danes logistično povsem neracionalna in tudi nimamo možnosti, da bi Predsednik uprave BPT Stojan Žibert. jo optimirali. Po drugi strani bi bila vlaganja v obnovo objektov in druge komunalne infrastrukture zelo draga. Poleg tega je treba dodati, da na našem dvorišču stojijo tudi spomeniško zaščiteni objekti, zato smo zelo omejeni pri posegih v objekte. Preprosto ni realnih pogojev, da bi na primer prestavili proizvodnjo iz Kamnika v Tržič. V Kamniku je situacija bistveno boljša, tam se da s prostori bistveno racionalneje ravnati, hkrati je v Kamniku bistveno večji obseg tehnologije." Boste v Kamnik selili celotno podjetje ali zgolj del i\jegove proizvodnje? "Sedež podjetja BPT in določene njegove dejavnosti bodo ostale v Tržiču. V prvi fazi bomo selili proizvodnjo, pa še njo postopno. Računamo, da bomo proizvodnjo preselili do avgusta 2005." Kaj ta korak pomeni za zaposlene v Tržiču? "Pri povezovanjih podjetij in združevanjih določenih procesov v poslovanju nujno pride do tega, da se skupno število zapo- slenih po povezavi nekoliko zmanjša. Ko smo o nameri obvestili zaposlene in sindikate na območni ravni, smo dejali, da bomo poskrbeli, da bo število ljudi, ki bodo dobili možnost zaposlitve v Kamniku, čim višje. Računam, da bomo za veliko večino našli ustrezno rešitev. Zagotovo bomo imeli primere, ko to ne bo možno; tedaj se « bomo potrudili, da najdemo takemu delavcu zaposlitev v kakem drugem podjetju. Nekaj pa bo zagotovo tudi takih, nekateri se že celo kažejo, ki bodo želeli izkoristiti možnost predčasne upokojitve." Imate že vizijo, kaj naj bi v prihodnosti nastalo na vašem dvorišču v Tržiču? "Ker se projekt povezovanja zelo intenzivno odvija Šele nekaj mesecev in ker smo v najzgodnejši fazi o naši odločitvi obvestili vse, ki bi bili lahko zaradi tega kakorkoli prizadeti, sem že večkrat povedal, da trenutno nimamo še dokončno razdelane vizije razvoja tovarniškega dvorišča v Tržiču. Opcij je več, videti moramo tudi, kakšne so možnosti za skupne projekte ali dogovore na občinski ravni. Če s strani občine ne bo posebnega interesa, bomo poskušali sami najti projekte, ki bodo vredni te lokacije. Dvorišče na dolgi rok zagotovo ne bo ostalo prazno. Simon Šubic Na razprodaje vpliva tudi vreme V ponedeljek so se začele poletne razprodaje tekstila in obutve. Po prvih vtisih smo vprašali trgovce v Kranju. Kranj - V ponedeljek so trgovci oblačil in obutve znižali cene svojega blaga za od deset pa vse do 60 odstotkov. Njihovi prvi vtisi o uspešnosti začetka letošnje razprodaje se moČno razlikujejo. Tako Cordana Važič iz trgovine Takko meni, daje bil začetek razprodaje pri njih zelo slab. Prvi dan je bilo v trgovini sicer veliko kupcev, ki pa so le malo kupili. V trgovini dajejo popust od 10 do 40 odstotkov, z rabatno kartico pa imajo kupci Še dodaten popust. Tudi čas razprodaj je po mnenju Važičeve slab, predvsem zaradi bližajočih se dopustov, pa tudi plače so že mimo. Po njenem mnenju ljudje sedaj bolj zapravljajo za dopuste kot pa na razprodajah. Najboljši čas za razprodaje bi bil pred dopusti, nekako na začetku junija ali na začetku septembra, pravi. Katja Barle iz trgovine Clark je dejala, da je bilo prvi dan veliko kupcev, da so imeli dosti dela, sedaj pa ne več toliko. "Vidi se, da so ljudje na dopustu. Razprodaje bi morale biti na začetku počitnic ali pa čisto na koncu," pravi. V primerjavi z zimsko razprodajo je bilo tokrat manj obiska. So pa že en teden pred začetkom razprodaj imeli znižanje in takrat je bil obisk kupcev večji. Vse cene v Clarku letošnje razprodaje zelo zadovoljni. Prodajalka Tanja Rozman je dejala: "Letošnja razprodaja je boljša kot lanska, mogoče zaradi spremembe lokacije, ker smo se preselili Trgovci bi najraje spremenili čas poletnih razprodaj so znižane na 2499 tolarjev, otroška konfekcija pa na 999 tolarjev, tako da so nekateri izdelki znižani tudi do 50 odstotkov. V trgovini Planika, prodajalni z obutvijo, so z začetkom izpred tovarne, pa tudi naša ponudba je zelo obsežna. Popust je do 50-odstoten na skoraj vso obutev, ki jo imamo razstavljeno. Glede na vreme, ki smo ga imeli letos, je težko reči. ali je čas razprodaj pravi. Lahko bi bile malo kasneje, mogoče dva ali tri tedne. Toda ta čas je določen po zakonu in ne moremo nič spreminjati." Trgovina s spodnjim perilom in kopalkami Beti je bila letos bolj obiskana kot na začetku razprodaj lani. Valerija Kusel je povedala, da so prvi vtisi zelo dobri, ljudje so po njenem mnenju že čakali na te razprodaje. "Glede na to, kakšen je bil vreme, in na dejstvo, da pri nas prodajamo tudi kopalke, so se razprodaje kar dobro obnesle," pravi Kuselova. V Beti so letos ponudili do 40-odstotni popust, po mnenju prodajalk pa je tudi termin razprodaj ravno pravšnji. Adis Krupič iz trgovine Elan pa je mnenja, da je čas razprodaj sicer dober, le vreme je letos bolj žalostno. Letos so na tekstil ponudili do 60 odstotkov popusta. "Lansko poletje je bilo veliko boljše vreme, kar se je poznalo tudi na razprodaji, letos je nekoliko manj kupcev," je zaključil Krupič. Tanja Maček, foto: Tina Doki ; - k 'V * ' «t « : -••^.-v V- ^ ■ ■ . ..-•.••K;/:.*.» V ■ >' . s,^ v - < J ' • ..•v •• I « i A. bd21.7.dol.8.2004 SladaledCanidtĐ,1Z5inl tnjo lAusi: vanil^ čokoMa al jigocki Vigroi,Munk8 Sobota ODaCalB.UI, Oora Cob Igtt. 1 ^ 1, M flra^B 1 ^ 14 StiiB, U ^ ^ Occa OdIb DBVH'ayBi Nektar MumtvnMd 1l,brik Fnictal, jgdovičina Radenska Izvir jagoda z vlakninami, 1.51. PET Ritenska, Radenci Akcijsk.1 ponudba velja v vseh prodajalnah skupine Mcrcacor in Mercarorjcvih franši^nih prodajainah od 21.7. do 1. 8. 2004. Ponudba velja do pnxlajc zalog. Cene so v SIT. Paslovni sistem Mercaror, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana. Brez clvonui ^li. , f > pJ .^H ^ itu*' Mercator • ^ GORENJSKI GLAS • 18 STRAN FINANCE, PODJETNIŠTVO / info@g-glas.si Petek, 23. julija 2004 Vele vodstvom Novi predsednik uprave domžalske družbe je Andrej Andoljšek Domžale - Domžalska trgovska družba Vele, ki jo prevzema Tuš, ima od julijske skupščine delničarjev novo vodstvo. Dosedanjega predsednika uprave Andreja Stuška, ki je vodil Vele od decembra lani, je zamenjal Andrej Andoljšek, predsednik novega nadzornega sveta pa je postal Aleksander Svetelšek, direktor Engrotuša. Novi predsednik uprave Andrej Ando^šek je ob prevzemu vodilne funkcije v Veleju dejal: "Vele prevzemam v času, ko družba vstopa v obdobje velikih sprememb. Ključna naloga uprave bo čim prej izkoristiti sinergijske priložnosti, ki jih prinaša vpetost v poslovni sistem Engrotuš, in s tem izboljšati poslovno uspešnost. Ta nam v danem konkurenčnem okolju edina lahko zagotovi stabilen položaj, rast in varnost zaposlitev. Da bi zagotovili dolgoročno uspešnost, pa mora biti osnovna skrb vsakega od nas zadovoljen kupec, ki se bo z veseljem vračal v naše trgovine." Predstavnik novega lastnika in predsednik nadzornega sveta domžalske družbe Aleksander Svetelšek pa je povedal: "Za nakup lastniškega deleža od prejšnjega lastnika smo se odločili zaradi našega poznavanja trgovske branže in slovenskega trga na eni strani in pridobivanja formalnih in neformalnih informacij o družbi Vele na drugi. Zdaj ko sta se konstituirala nova uprava in nadzorni svet, bomo opravili podrobnejši pregled poslovanja in analizo. Na tej podlagi bomo pripravili načrt poslovanja za obdobje petih let, natančnejši načrt pripajanja družbe Vele k sistemu Engrotuš in prioritetne cilje." Svetelšek obljublja, da % bo Engrotuš tudi naprej ravnal kot dober gospodar, tako do zaposlenih kot tudi do kupcev, ki jih vključili v program zvestobe "Tuš klub". Nekdanji predsednik uprave Veleja Andrej Stušek se je Novosti v Volksbank - Ljudski banki Ljubljana - Volksbank - Ljudska banka od srede julija dalje omogoča svojim komitentom najem kreditov, ki jih stranke lahko zavarujejo z zastavo enot premoženja vzajemnih skladov Ilirike, družbe za upravljanje investicijskih skladov. Kreditov, zavarovanih z zastavo enot premoženja vzajemnih skladov Ilirike - Modra kombinacija, ni treba dodatno zavarovati zavarovalnici, so sporočili z banke. Ob tem lastnikom enot premoženja vzajemnih skladov ne bo treba prodajati vrednostnih papiijev, saj bodo vrednostne papirje uporabili kot zavarovanje za najem kredita. Tako bodo lastniki skladov, ki bi želeli najeti kredit, imeli še vedno svoj kapital investiran v vzajemne sklade, pridobili pa bodo možnost najetja ugodnega posojila. V banki so ta mesec razširili tudi ponudbo spletnih in mobilnih storitev, saj njihovi komitenti že lahko prejemajo informacije o stanju in prilivih na transakcij skem računu ter ob spremembi tečajnice tudi prek SMS sporočil. Na to storitev se lahko prijavijo vsi komitenti banke, ki že uporabljajo elektronsko bančništvo Volksbank Online in so uporabniki predplačniškega sistema ali pa imajo sklenjeno naročniško razmerje s katerimkoli od ponudnikov mobilne telefonije v Sloveniji. Storitev bo do septembra brezplačna. S. Š. Podražitev naftnih derivatov Krai^j - V torek so se znova podražili naftni derivati. Cena litra motornega bencina NMB 95 se je zvišala za 7,10 tolaija in po novem znaša 207,40 tolarja, enako podražitev je doživel tudi motorni bencin NMB 98, ki po novem stane 221,10 tolarja za liter. Liter dizelskega goriva se je podražil za 5,20 tolarja in sedaj stane 180,40 tolarja. Kurilno olje pa se je podražilo za Štiri tolarje, tako da sedaj liter olja stane 104,70 tolarja. Od L januarja 2004 do danes se je tako liter 95-oktanskega bencina podražil za 11,15 odstotka oziroma s 186,60 tolarja na 207,40 tolarja. Trošarina je ta trenutek za 4,73 tolarja nižja od trošarine z začetka leta; sedaj znaša 89,031 tolarja, 1. januarja pa je znašala 93,764 tolarja. S. Š. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM KOVINARSKI DELAVEC; do 23. 07. 2004; št. del. mest: 5; TERMO ŠK. LOKA, D. D., TRATA 32, ŠK. LOKA DELAVEC BREZ POKLICA; do 21. 07. 2004; št. del. mest: 3; HRIBAR BLESK D.O.Ü., SAVSKA C. 34, KRANJ POMOŽNI DEUVEC do 27. 07. 2004; št. del. mest: 2; AQUASAVA D. 0. 0., GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ do 20. 07. 2004; BLISK, D. 0. 0., SUŠKA C. 11, ŠK. LOKA do 23. 07. 2004; št. del. mest: 2; HABJAN & HABJAN, D. N. 0.. LENART 20. SELCA do 27 07. 2004; št. del. mest: 3; INFRASTRUKTURA, D. 0. 0., REČIŠKA 2. BLED ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE: do 21. 07. 2004; št. del. mest: 2; VAJDEC DAMJAN. S. P., UL. PRVOBORCA 6, JESENICE KUHARSKI PDHDČNIK: do 23. 07. 2004; HROVAT JANEZ, S. P., BOROVŠKA C. 61, KR, GORA SOBARICA: do 23. 07. 2004; HOTEL BOR PREDDVOR, HRIB 4/A, PREDDVOR STROJNI DBQEL. KOVIN; do 26. 07. 2004; GALJOT TOMAŽ, S. P, GRAD 22, CERKLJE MIZAR; do 18. 08. 2004; EGOLES, D. D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA ZIDAR INDUSTRIJSKIH PEČI; do 31.07. 2004; št. del. mest: 2; VIGO, D. 0. 0., C. 1. MAJA 120, JESENICE OBLIKOVALEC KOVIN do 14. 08. 2004; št. del. mest; 2; NIKO, KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI, OTOKI 16, ŽELEZNIKI STROJNI MEHANIK ZG. BITNJE; do 25. 07 2004; DIMPEX, 0. 0. 0.. SP DANJE 5,'SORICA do 11. 08. 2004; št. del. mest: 2; HIDRORE-MONT, D. 0. 0., C. SLAVKA LIKOVIČA 4A, JESENICE AVTOMEHANIK; do 23, 07. 2004; KRNICAR MILAN, S. P., DVORJE 93, CERKLJE ELEKTROINŠTAUTER: do 23. 07. 2004; VALTER JANEZ. S. P, NOVA VAS 15A. PREDDVOR GALVANIZE R do 21. 07. 2004; št. del. mest: 2; CMC GAL-VANIKA, D. 0. 0., ALPSKA 43, LESCE do 23.07. 2004; INTEC TIV TISKANA VEZJA, D. 0. 0., LJUBUANSKA C. 24A, KRANJ AVTOLltAR; do 04. 08. 2004; št. del. mest: 2; MOČNIK MARIJAN, S. P., BRITOF 162, KRANJ TESAR; do 04. 08. 2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ. TRIGLAVSKA C. 8, BOH. BISTRICA ZIDAR; do 04. 08. 2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ, TRIGLAVSKA C. 8, BOH. BISTRICA VOZNIK AVTOMEHANIK do 20. 07. 2004; HAFNAR MARJAN, S. R, SR. BITNJE 59, ŽABNICA MEDNAR. PROMET; do 04. 08. 2004; HAMZIĆ VE-HID, S. R, TAVČARJEVA 3B. JESENICE VOZNIK AVTOBUSA: do 23. 07. 2004; št del. mest; 2; PEČELIN PAVEL, S. P, BEDRIH 42, ŽIRI PRODAJALEC: do 23. 07, 2004; KRNIČAR MILAN, S. P., DVORJE 93, CERKLJE KUHAR do 07. 08. 2004; GLUŠČiC MIHA, S. P., ALPSKA C. 58, LESCE do 20. 07. 2004; JGZ BRDO. PROTOKOURNE STORITVE RS, PREDOSUE 39, KRANJ LESARSKI TEHNIK: do 11. 08. 2004; EGOLES, D. D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA ELEKTROTEHNIK: do 23. 07. 2004; CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI LJ. CŠOD -DOM BOHINJ, RIBČEV LAZ 63, BOH. JEZERO KOZMETIČNI TEHNIK: do 20, 07. 2004; HTP GORENJKA, D. D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA GRADBENI DELOVODJA do 31. 07. 2004; GRAD, OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D. D.. GRAJSKA C. 44, BLED do 18.08.2004; GRAD, OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D. D.. GRAJSKA C, 44, BLED GOSTINSKI TEHNIK: do 23. 07, 2004; ROTAR ROK. S. P., PODREČA 101. MAVČIČE TEHNIK KUHARSTVA; do 20. 07. 2004; JGZ, BRDO, PROTOKOLARNE STORITVE RS, PREDOSLJE 39, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK; do 27. 07. 2004; RAIFFEISEN KREKOVA BANKA, D, D.. MARIBOR, PE KRANJ. ZOISOVA UL, 1, KRANJ ZDRAVSTVENI TEHNIK do 25. 07. 2004; AZUR NEVROLOGIJA. MLADINSKA 1. BLED PRIPRAVNIK: do 05.08, 2004; AZUR NEVROLOGIJA. MLADINSKA 1. BLED GIMNAZIJSKI MATURANT: do 11. 08. 2004; št. del. mest: 2; BARIČ - FIDA. AGENCIJA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE. D. 0. 0., OBREŽNA 95, 2001 MARIBOR DČITEU RAZRED. POUKA - UČITEU GLASBENE VZGOJE: do 26. 07, 2004; OŠ KRANJSKA GORA, KOROŠKA UL. 12, KR. GORA GLASBENIK SPEC. ZA TOLKALA: do 25. 07. 2004; GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA, PUŠTAL 21. ŠK. LOKA GLASBENIK SPEC. ZA KITARO do 25. 07. 2004; GLASBENA ŠOLA ŠK, LOKA, PUŠTAL 21. ŠK. LOKA GORENJA VAS IN ŽIRl; do 25, 07. 2004; GLASBENA ŠOLA ŠK, LOKA, PUŠTAL 21. ŠK. LOKA ŽELEZNIKI; do 25. 07. 2004; GUSBENA ŠOLA ŠK. LOKA, PUŠTAL 21. ŠK, LOKA SOCIALNI DELAVEC: do 20. 07. 2004; OBČINA JESENICE. C. ŽELEZARJEV 6, JESENICE UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA; do 30. 07. 2004; BASING. D. 0. 0., ŽELEŠKA C. IIA, BLED DIPL \Hl RAČUNALNIŠTVA IVS|: do 31.07. 2004; št, del mest: 2; I PLUS, D. 0. 0., KIDRIČEVA C. 75, ŠK. LOKA MAfi. FARMACIJE: do 23. 07. 2004; SPLOŠNA BOLNICA JESENICE. TITOVA 112, JESENICE PROF. RAZREO. POUKA: do 20. 07. 2004; št, det mest; 10; OS SIMON JENKO KRANJ. UL, XXXI. DIVIZIJE 7A. KRANJ do 20. 07. 2004: št. del. mest: 2; OŠ SIMON JENKO KRANJ, UL. XXXI. DIVIZIJE 7A, KRANJ do 26. 07. 2004; OŠ KRANJSKA GORA. KOROŠKA UL. 12. KR. GORA do 20. 07. 2004; OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA, C. TONETA TOMŠIČA 5. JESENICE PROF. JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO lANGL. IN SLOV. JEZIKI: od 01 09. 2004; do 23. 07. 2004; OŠ GORJE. ZG. GORJE 44A. ZG. GORJE PROF. MATEMATIKE: do 23. 07. 2004; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ. SMLEDNIŠKA C. 3, KRANJ PROF. GLASBENE VZGOJE CITRE; do 25. 07. 2004; GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKA PREDŠ. GLASBENA VZGOJA IN GUSB. PRIPRAVNICA: do 25. 07. 2004; GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA, PUŠTAL 21. ŠK. LOKA NAUK O GLASBI (ODD. ŽIRI); do 25. 07. 2004; GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA. PUŠTAL 21, ŠK. LOKA AKAD. GLASBENIK PROF. ZA KLAVIATURNE INSTR. (ODD. GORENJA VAS. ŽIRI); do 25. 07. 2004; GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA. PUŠTAL 21, ŠK. LOKA 4 AKAD. GLASBENIK PROF. ZA GODALA - VIOLINA; dO 25. 07. 2004; GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKA AKAD. GLASBENIK PROF. ZA PIHALA IN TROBILA KLJUNASTA FLAVTA; dO 25. 07. 2004; GUSBENA ŠOLA ŠK. LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKA KLARINET; do 25. 07. 2004; GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA. PUŠTAL 21. ŠK. LOKA; št. del. mest: 2 SAKSOFON; do 25, 07. 2004; GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA, PUŠTAL 21. ŠK. LOKA TROBENTA; do 25. 07. 2004; GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA, PUŠTAL 21. ŠK. LOKA TROBILA; do 25. 07. 2004; GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKA KURINET IN SAKSOFON (ODD. ŽIRI); do 25. 07. 2004; GUSBENA ŠOU ŠK. LOKA, PUŠTAL 21. ŠK. LOKA TROBENTA (ODD. ŽIRI); do 25. 07. 2004; GUSBENA ŠOU ŠK. LOKA. PUŠTAL 21. ŠK. LOKA KLJUNASTA FLAVTA (ODD. ŽIRI); do 25. 07. 2004; GLASBENA ŠOU ŠK. LOKA. PUŠTAL 21. ŠK. LOKA UNIV. DIPL. BIBLIOTEKAR: do 23. 07. 2004; SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOU KRANJ. SMLEDNIŠKA C. 3. KRANJ DR. MEDICINE ZDRAVNIK SPLOŠNE/DRUŽINSKE MED.; do 31. 07. 2004; OZG KRANJ. OE ZDR. DOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10. TRŽIČ ZDRAVNIK SPLOŠNE/DRUŽINSKE MED. (ZDR. DOM BOHINJ); do 07. 08. 2004; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED, MUDINSKA C. 1, BLED ZDRAVNIK SPLOŠNE MED.; do 28. 07. 2004; OZG KRANJ. OE ZDR. DOM KRANJ, GOSPOSVETSKA UL 10, KRANJ DIPL MEDICINSKA SESTRA (VS); do 23. 07 2004; SPLOŠNA BOLNICA JESENICE, TITOVA 112, JESENICE DR. MEDICINE SPEC. SPLOŠNE MED. ZDRAVNIK SPLOŠNE MED.; do 11. 08. 2004; OZG KRANJ. ZDR. DOM ŠK. LOKA. STARA C, 10, ŠK. LOKA ZDRAVNIK SPLOŠNE MED.: do 11. 08. 2004; OZG KRANJ. ZDRAVSTVENI DOM ŠK. LOKA, STARA C. 10. ŠK. LOKA Zavod Repu bitke Slovenije za zaposlovanje, GImSkova ul 12. Ljubljana poslovil z besedami: "Večino nalog, ki smo si jih zastavili v času predsedovanja upravi delniške družbe Vele, smo izpolnili ali pa so v fazi izvrševanja, tako da bi delo uprave in vseh sodelavcev v tem obdobju ocenil kot uspešno. Bistveno nam je uspelo zmanjšati stroške, intenzivni dogovori z dobavitelji SO bili uspešni, izbrali smo celovito informacijsko rešitev, ki je v fazi implementacije, in končno pod trgovsko blagovno znamko ponujamo danes krepko prek sto izdelkov, ki so jih kupci Sprejeli z veliko naklonjenostjo. S prihodom novega lastnika bo ena ključnih nalog uprave prenos Tuševe organizacijske kulture v Vele. To pa je naloga, ki jo bo bistveno lažje in boljše izpeljal tisti, ki mu je ta kultura bližja." Simon Šubic EasyJet novembra tudi iz Berlina Brnik - EasyJet, vodilni evropski nizkocenovni letalski prevoznik, je ta teden napovedal novo letalsko povezavo Ljubljane. Tokrat z Berlinom, kije EasyJetova glavna nemška baza. Sedeži so že naprodaj po 4 20,49 evra v eno smer ali 40,98 evra za povratno (takse so vključene). EasyJetov direktor marketinga Yannis Capodistri-as je ob tem dejal: "Navdušeni smo nad odzivom v Sloveniji. Kar dva od treh potnikov z brniškega letališča v London potujeta z EasyJetom. Nova linija v Berlin ne bo le spodbudila še več Slovencev za obisk Berlina in Nemčije, ampak bodo gotovo nemški turisti sledili britan- v skim. Ze od prvega poleta med Londonom in Ljubljano so Ea-syJetove kapacitete zasedene kar 93-odstotno. EasyJetov tržni delež med Ljubljano in Londonom pa je kar 65-odstoten." S. Š. Farmacevti nekdanje Jugoslavije Farmacevtska panoga je ena najzanimivejših panog za portfeljske vlagatelje po vsem svetu. Eden izmed razlogov je v tem, da gre za relativno stabilno panogo, v kateri so podjetja v zadnjih letih dosegala visoke dobičke. Drugi pomemben razlog pa je v trendu združevanja in prevzemov v tej panogi, pri katerih tudi mali portfelj ski via-gatelji običajno realizirajo nadpovprečno visoke donose. Takemu prevzemu smo bili ne nazadnje priča tudi v Sloveniji, ko je Novartis prevzel Lek in je bila prevzemna cena 75 odstotkov nad tržno ceno pred objavo informacije o prevzemu. V zadnjih dneh se veliko govori tudi o morebitnem prevzemu Krke. Vzrok za to je umik Miloša Kovačiča z mesta predsednika uprave Krke in nedavna izjava Milana Kučana, da Krka ne more dolgo ostati v slovenskih rokah. Tečaj Krkinih delnic je tako dosegel ze 71 tisočakov. Vprašanje je, ali je delnica pri tej ceni še zanimiva za nakup. Krka je po prihodkih drugi največji farmacevt v regiji, takoj za Plivo. Prihodki in dobiček Krke so skoraj trikrat nižji kot pri Plivi, trenutna tržna cena je 160 odstotkov nad knjigovodsko vrednostjo, kazalnik P/E znaša 22,8, pri čemer je Krka v preteklem letu dosegla 11,5-odstotni donos na kapital. Hrvaška Pliva je največji farmacevt v regiji. V preteklem letu so dosegli 15,1-odstotni donos na kapital, tržna ceha je 24 odstotkov nad knjigovodsko vrednostjo, kazalnik P/E znaša 8,2. Zgolj z vidika finančnih kazalnikov je podjetje zelo zanimiva naložbena priložnost, upoštevati pa je treba, da leta 2005 Plivi poteče licenca za izdelavo zdravila Sumamed, ki je eden njihovih paradnih konjev, in vprašanje je, kako bodo nadomestili izpad prihodkov iz tega naslova. Bosanski Bosnalijek je eden manjših farmacevtov v regiji, po prihodkih okoli 12-krat manjši od Krke. Podjetje je v preteklem letu doseglo 9,1-odstotni donos na kapital, tržna cena je šest odstotkov nad knjigovodsko vrednostjo, kazalnik P/E znaša 11,7. Podjetje sicer iz leta v leto dosega boljše rezultate in se širi predvsem v muslimanske države. Srbski Hemofarm po velikosti sledi Krki, njegovi prihodki so približno trikrat nižji od Krke. V lanskem letu so dosegli 12-odstotni donos na kapital, tržna vrednost je 20 odstotkov nad knjigovodsko vrednostjo, , kazalnik P/E znaša 10,0. Podjetje se po rezultatih uvršča na 27. mesto največjih generičnih farmacevtskih podjetij na svetu, svoje poslovanje pa širijo predvsem na izvozne trge Rusije, v tem letu pa so se podali tudi na trge ZDA. Portfeljski vlagatelji se lahko odločijo tudi za Makedonski Alkaloid, ki je po prihodkih približno pol manjši od Hemofarma in je v preteklem letu dosegel 5,2-odstotni donos na kapital. Trenutna tržna ceno je 40 odstotkov pod knjigovodsko vrednostjo, kazalnik P/E znaša 11,3. Glavna pomanjkljivost nakupa delnic na Makedonski borzi je predvsem v visokih stroških in nekaterih omejitvah glede prodaje delnic, ki veljajo za nerezidente. Sklepna misel te primerjalne analize je, da delnice Krke v primerjavi z delnicami farmacevtskih podjetij v regiji niso poceni. Trenutna tržna cena Krke je na ravni, kjer je bil prevzet Lek. Tisti, ki se v tem. času odločajo za nakup delnic Krke, očitno ocenjujejo, da je bil Lek prodan prepoceni in da bi morala biti prevzemna premija pri Krki višja. Ali bo v kratkem res prišlo do prevzema Krke in po kakšni ceni, ostaja vprašanje, nakup njihovih delnic pa draga naložba, ki se bo lahko vseeno obrestovala. Farmacevtska podjetja v državah nekdanje Jugoslavije so bistveno cenejša od Krke, pri čemer pa je v teh državah treba upoštevati bistveno večjo mero tveganja, kot so politično, valutno, specifične načine trgovanja (avkcije, ne vsak dan...), stroške nakupa vrednostnih papirjev, ki so praviloma višji, itd. Večkrat slišan rek: "Zastonj kosila pač ni" velja tudi za borzo. Za doseganje nadpovprečno visokih donosov je treba sprejeti višje tveganje. Goran Dolenc GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d, d. gdolenc@gbd.si Lekarna v centru Supernova Krai\j - V ponedeljek seje v trgovskem centru Supernova uradno odprla zasebna lekarna, katere lastnica je mag. farm. Marija Ahačič. Lani se je prijavila na javni razpis za opravljanje lekarniške dejavnosti in pridobitev koncesije na Savskem otoku in bila izbrana. Kot je dejala, se je za svojo lekarno odločila predvsem zaradi izziva, da je Še dovolj mlada in da ne želi celo življenje početi ene in iste stvari. Vendar poudari, da bi brez podpore družine že večkrat obupala. Odzivi so za zdaj dobri, a Ahačičeva pravi, daje uspešnost po treh dneh težko oceniti. Ker se je odprtje malo zavleklo, si je nekaj reklame naredila že s tem. Prednost vidi tudi v lahkosti dostopa, saj je pred lekarno veliko parkirišče. V lekarni ponujajo izdajanje zdravila na recept ali brez, medicinsko-tehnične pripomočke, blago splošne rabe in negovalna ter varovalna sredstva. "Trudili se bomo kot vsaka druga lekarna," pravi Ahačičeva. Taixja Maček, foto: Tina Doki Največji slovenski vzajemni sklad Ljublana - Skupščina delničarjev posebne investicijske družbe Triglav Steber I je ta teden izglasovala predlog uprave in nadzornega sveta o preoblikovanju družbe v Delniški vzajemni sklad Triglav Steber I, ki bo z več kot 60 milijardami tolarjev sredstev v upravljanju postal največji slovenski vzajemni sklad. Posebna investicijska družba Triglav Steber I je v preteklem letu izkazala bilančni dobiček v višini skoraj 3,9 milijarde tolarjev, od tega je lani ustvarila nekaj manj kot 1,5 milijarde tolarjev čistega dobička, dobri 2,4 milijarde pa je znašal prenesen čisti dobiček družbe iz leta 2002. Z izglasovanim preoblikovanjem družbe v Delniški vzajemni sklad Triglav Steber I je vsak posamezen delničar posebne investicijske družbe Triglav Steber I pridobil delež investicijskih kuponov Delniškega vzajemnega sklada Triglav Steber I, ki je enak njegovemu deležu v osnovnem kapitalu investicijske družbe Triglav Steber I. Preoblikovanje bodo izvedli, ko bo Triglav DU pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. To pričakujejo na začetku letošnje jeseni. Simon Šubic Petek, 23. julija 2004 RADIJSKI SPOREDI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS «19. STfRAN PETEK, 23. JULIJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIOTRBOVUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva-citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Pokljuška soteska 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek: Dirka starodobnikov na Soriško planino 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minute za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Vasovanje s Podokničarjem 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo -Olimpijske zanimivosti 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno: poletno presenečenje za stanovalce doma dr. Franceta Berglja na Jesenicah 8.00 Kronika OKO Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Gorenjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: zgodovinski razvoj športa na Bledu 13.40 Oglasi 14.00»Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: kratek klepet: Klemen Mohorič, hokejist 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj danes jutri 17.45 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.50 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: O strahu, srcu in še čem 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LATER-NA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Vsvetu filma 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Car-pe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dne- va 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 16.30 RGL-ova popotovanja 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo {dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-ievcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna T5.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohon'eve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašen-ki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.00 Regijske novice. Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SIVIS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja-nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Orgon-ski top 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program SOBOTA, 24. JULIJA 2004 SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 /la frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.60 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.40 Poletni teden zabave v Seči pri Portorožu 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo: olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKO Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.15 Info-megahertz 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Triglavski zeleni vrtiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Oddaja o modi. ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: Skrivnostno jajce 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 09 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna sobota 18.00 Desetnica - lestvica popularne glasbe 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice, Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program NEDELJA, 25. JULIJA 2004 Snop - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora -RADIO MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6-20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na ^^anašnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljanje vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Mega-srčkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Vošči-a 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgublje- ni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinarjev nasvet, ponovitev 6.15 Pravljica za otroke: Mali čarovnik in žabji urok 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Zdrav način življenja, ponovitev 7.00 Novice 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno olimpijske zanimivosti 8.00 Kro- nika OKO Kranj-zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Novice, vreme 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost - grajski tiskar Janez Rozman 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 15.00 Dobri ljudje: akcija Rotary kluba za jeseniško bolnišnico 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.05 Nedeljsko popoldne 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tedensk pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglas 19.45 Druga stran + Glasbena gverila -oddaja za mlade 21.40 Oglasi RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogod- ki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Ceriwe 00.30 Sobota ob 21.15 R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnoza-bavni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PONEDELJEK, 26. JULIJA 2004 SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minuta za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6:50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKO Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: sveže bučke 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 11.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: pred odhodom slovenskih olimpijcev v Atene 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na gorenjskih cestah 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jef mo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica- Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Multipraktik 19.00 Multipraktik 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni, pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2, O šolstvu 3, Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 27. JULIJA 2004 SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan občine Šenčur 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Rožna pot v Cerkljah 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek: Poletni tabor v Seči pri Portorožu 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo, olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike: Linhartova dvorana Radovljica 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11,00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Prosta delovna mesta 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14,30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Big bang 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 1700 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kvizkoteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Pop abeceda 18.25 Obvestila 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.00 Lestvica izpod Triglava 20,40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 22.40 Oglasi 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika, Horoskop, Izbranka tedna, Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost. tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 VoliWe 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5,30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za' - i GORENJSKI GLAS • 20. STRAN RADIJSKI Petek, 23. julija 2004 dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo {dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovedntk 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napo-vednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče 11. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. In 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašen- ki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regih ske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL ' 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program Za vas v kinu SREDA, 28. JULIJA 2004 SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro -Evropa 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Go-dan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minute za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslu-šejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek: Varujmo zdravje 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.45 Kultura 20.00 Prenos Kranjske noči 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: Olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.20 Ceste, vreme 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: za zdravje: krom 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas: Armani, 40 let oblikovanja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled vjutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.42 Oddaja o resni glasbi, ponovitev 20.40 Oglasi 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije,, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Predstavljamo občinske nagrajence - Termo Škofja Loka 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska ka-teheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašen-ki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program ČETRTEK, 29. JULIJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - R KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 610 vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živa-i, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Veterinarski nasveti 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Minuta za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živati 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: Planinska postojanka 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.20 Novice 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Prenos Kranjska noč 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja - poletna prehrana 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktual- no, Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Mavrica - oddaja o kulturi: 50 let jeseniškega muzeja 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.10 Kamen spotike 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.10 Vreme doma in po svetu 15.00 Aktualno: olimpijske zanimivosti 15.15 Voščila 15.30 Novice 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice OOZ Jesenice 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Kako je prav 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzelene melodije 20.40 Oglasi 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21,30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenh ska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandra-nje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 VoliWe 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 GospodarsWo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Sport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6,30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašen-ki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PIse: Dominik Frelih SLADKE SANJE drama, romantični Priporočamo ogled nad 16 let. Dolžina: 104 min Režija: Soren KraghJacobsen Scenarij: Anders Thomas Jensen, Soren Kragh-Jacobsen Igrajo: Iben Hjele, Bronagh Gallagher, Martin Henderson, Ewen Bremner, Gary Lewis Danka Marie in Irka Sophie sta najboljši prijateljici. Delata na naftnih ploščadih Severnega morja. Ko imata denarja dovolj, gresta vedno na počitnice na v Škotsko, kjer si privoščita popivanje in seks za eno noč. Nekega dne tam dobi nepričakovano ponudbo od bogataša, ki z ženo ne more imeti otrok, če bi lahko bila nadomestna mati. Seveda ji ponuja velikansko plačilo. ...f..C.:- . m^ k •''^/i-.x. ... .v.- -m Zanimiva in neobičajna zgodba s kar nekaj zapleti in razpleti, ki so na moč neobičajni. Film se loteva problematike, kije Še kako aktualna, in je pozoren na čustva nove matere in njene težave ter pomisleke. Prijetna Zgodba. ZLOBNA DEKLETA komedija, mladinski Priporočamo ogled nad 14 let. Dolžina: 97 min Rezija: Mark S. Waters Producent: Lerne Michaels Scenarij: Rosalind Wiseman, Tina Fey Igrajo: Lindsay Lohan, Rachel McAdams, Lacey Chabert, Amanda Seyfried Biti hči staršev zoologov lahko pomeni tudi, da svojo mladost preživiš v Afriki, v džungli. Ko pri 16 letih Cady Heron pride v mesto, sicer misli, Če obvladaš džunglo, obvladaš tudi vse drugo na svetu. Vendar ugotovi, da tretji letnik gimnazije ni tako zabaven kot džungla. Še več. Prav grozen je. Ima več nenapisanih pravil in nasploh je vse zelo čudno. Najstniki so v obnašanju hujši od opic in pičijo huje kot kače. Rivalstvo med dekleti pa je neprimerljivo s tistim med žirafami. Glavno dekle in najlepša barbika - plastika - je najbolj priljubljena in vsi fantje bi radi z njo hodili. Cady pa naredi hudo napako, ko se zagleda v njenega bivšega fanta. Glavna punca tega pač ne prenese, kajti bivši morajo ostati pozabljeni. Začne se zahrbtno rivalstvo in nagajanje, ki preraste v pravcato vojno. Scenarij je nastal po študiji, kjer se avtorica pogovarja z resničnimi najstnicami o njihovem težavnem življenju v teh letih in vseh mogočih težavah, kijih preživljajo. Le da je tokrat obrnjeno vse skupaj na komedijo. Scenaristka sicer piše komične prizore za Saturday Night Live. Glavna igralka Lindsay Lohan ima tak projekt že za seboj. Igrala je tudi v filmu Confessions of a Teenage Drama Queen, pa tudi Freaky Friday. Tudi tu zopet igra v svetu najstnic, ki ne vedo, kam bi se dale in si same otežujejo življenje, da postane prav nespodobno grozno. Ustvarjajo si nekakšen kastni sis- Petek. 23. julija CENTER: amer. rom. glasba, drama UMAZANI PLES 2 ob 18., 20. in 22. uri; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! RADOVUlCA -LINHARTOVA DVORANA: drama KRISTUSOV PASIJON ob 21. uri; ŠKOFJA LOKA: amer. srh. ZORA ŽIVIH MRTVECEV ob 20.30. Sobota. 24. julija CENTER: amer. rom. glasb, drama UMAZANI PLES 2 ob 17., 19. in 21. uri; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: drama KRISTUSOV PASIJON ob 19. uri, amer. kom. EUROTRIP ob 21.10; ŠKOFJA LOKA: igrano-dok. film KURBAob 18.30, amer. srh. ZORA ŽIVIH MRTVECEV ob 20.30. Nedelja. 25. julija CENTER: amer. rom. glasba, drama UMAZANI PLES 2 ob 17., 19. in 21. uri; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! RADOVUlCA -LINHARTOVA DVORANA: amer. kom. EUROTRIP ob 19. uri, amer. drama KRISTUSOV PASIJON ob 21. uri; ŠKOFJA LOKA: amer. srh. ZORA ŽIVIH MRTVECEV ob 18.30, igrano-dok. film KURBA ob 20.30. tem znotraj gimnazije. Cady se uči jezika ameriških mladih in ignorira njihov način življenja, čeprav mora v njem živeti in se mu nekako prilagoditi. Četudi film ni popolna komedija, se ob njej še kar nasmejemo. PUNISHER .akcijski, triler Priporočamo ogled nad 15 let. Dolžina: 124 min Rezija: Jonathan Hensleigh Scenarij: Jonathan Hensleigh, Michael France Igrajo: Thomas Jane, John Travolta, Rebecca Romijn-Stamos, Roy Scheider Frank Castle (Tom Jane) je zvesti operativec FBI na zadnji nalogi pred upokojitvijo, ki se je že pošteno veseli. Vendar pa se mu naloga ponesreči. Eden od agentov umre. FBI pa se s tem močno zameri poslovnežu Howardu Saintu (John Travolta). On se namreč sploh ne šali s tovrstnimi zadevami. Njegova preteklost ni ravno Čista. Tudi njegovo bogastvo je sumljivega izvora. Saint se Castlu maščuje in pobije njegovo družino.- Castle preživi, vendar je želja po maščevanju neizbežna. Izkušenj ima dovolj, da napravi drzen načrt. Zopet se nam predstavi stripovski lik, tudi Maryelo-vega junaka, ki se lahko po priljubljenosti primerja z Možmi X in Spidermanom. Punisher nima nobenih nadnaravnih lastnosti, le prodorno inteligenco in ogromno vojaških izkušenj ter železno voljo. Živi v svetu, ki ga poznamo in nima nobenih anomalij, razen hudobnih ljudi. Režiser je bil prej scenarist Armage-dona in Alcatraza, tako da ve, kaj pomeni akcija. Na žalost le teoretično. Junak pa se ne ustavi le pri uničevanju krivcev. Ubiti mora cel klan. Film je krut in grob ravno tako kot strip. Velikokrat nelogičen in nas posi-Ijuje z eno samo dimenzijo: glasno maščevanje. Melanholični izraz na junakovem obrazu ne izgine nikoli. Fetiš mučenja. Nasilja je kar veliko. Osamljeni maščevalci, ki so najbolj nesrečne pojave na svetu. Smrt kar sedi na platnu. Nobene katarze. Povrhu pa dolge pri-prave na akcijo. Cela parada orožja. Dogajanje pa sledi bolj počasi. Lahko pa bi rekli, da se tudi režiser maščuje gledalcem s svojim preprostim in počas?iim filmom, ki bi si vzdevek 'akcijski' zaslužil bolj v okl^-pajih. Ponedeljek. 26. julija CENTER: amer. rom. glasba, drama UMAZANI PLES 2 ob 18.30 in 20.30; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! Torek. 27. lulija CENTER: amer. rom. glasba, drama UMAZANI PLES 2 ob 18.30 in 20.30; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto! Sreda. 28. julija ^__ CENTER amer. rom. glasba, drama UMAZANI PLES 2 ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ Do 12. avgusta zaprto! ŠKOFJA LOKA: akcij. kom. STARSKY & HUTCH ob 20.30. Četrtek. 29. julija____ Nismo prejeli sporeda. RENlSKA n www.gorenjskiglus.si i.. • 4 >4 • I • * a^«« CO CM (0 S o o CM CO CM O H LiJ "O CO 0) a 0 0) Ü o o «o o- <0 m O) C 0) 2 S t) a> o o C i o o ■o $ CO o. ^ «o W g 2 C o 3 <0 C o C s 6 2 CO C ^ Ü § Q- g =2. E jo >ü m 'tO a C* D đJ T3 ^ — o)^ § o "O CO o C OJ o g N to 'S) 0} o ^ f ä ^ cd s- a> iS ■o o a.--; £ S e o "So (i,' (D i OJ Ü o E (O 'O >03 ■O o N 3 C "F il o o i CO 2 CO O) O) ^ Q C 0) h- iS o CO 0) N 0) > o N o ■ •o 2 o CO i (D N 0 GC I CD 6 ^ > O TJ « ® cB "O £ 0) 2 E "O <2 D il II O co^g i ž iS 5 ■o o a C o CO ^ N LU CO S E ž o 'Ü o E X} o CO C 2 ■(D ■o d o a o S'l (O s O a» a <5 o a w ^ k- _ = C__^ CO CO 3 3 •O CO CO § 0) > o O) CO a O) •C o a C •o Q ^ ^ k. § CO N ■D § >W ž TJ N (D .-= Ž g C a 0 i CO ai 5 O) 'S ž" CÖ > > C "D o co § ^ä r^ S g, co o o. iS o $ to ^ š 2 ° a co 0) o •C ^ co p 9 Ü 10 2 (D E co ® o co C co CO C o ■Z E 'O -9 o o E s ■9 C o 0) £ > ^ o 0) I? N e- cb 2 Q. iS o O) š co •D O a 3 co O C a •C Q. CO C U N CN < CQ UJ CO 0 0 H LU Z a < 0 LU 0 Z 0 0 < oc z 0 LU 0 Z 0 a d 0 0 < X < 3 z > < »Ü g Z < CÖ LU GC 0 cc LU Z (0 >0 a. Z CD ^ 0 C/) (0 LU Z < cc 0 g J H 0 < (/) S ffi 0Q LU 0 CC < z QC 0 CL 0 a < ^ ^ 1 ^ z 0 0 0 co 0 0 0 1 0 1 0 1 a LU O LU QC ± 2 ^ < H Q LU CC a o o o a < «SVX'RSV.V.S O C ■T- >o IeI CO O a 0 E E .a C 'O TJ O C g ^ iS o v^ co «I 'N O ^ 2 I II CO co 0 0> CO Ž $ »O o oB_ O W >N Ö 2 5 73 a'o CO a OT C 0 in ^ 03 o co 5 -a ^ S " 03 C > <0 C m o co 'Ü o TJ 9 CJ3 03 i» O CO jO C O o CvJ K * 0 CO 03 CJ h«. CO C CO .. N • _ >to w co cc 03 iS ^ O) CD ® h- S 03 O aS^ a> 0 co co co C o CO co C s CD 1 ^ jj 03 O O ^ CO CO <0 lf> . 03" 03 .. ^-CO fes S « 03 0 2 = 03 LO 03 O 00 'Ü n 0 1 th co C 'Ü o .0 CO o o O o co "D O) o ■Si o ® 0 > ¥e 0 co M CO 9- o) o 0 ^ O — ° i -g E 0 .E E 0 N to 0) go T5 ^ CO CO C Z 0 0 CO ti5 0 CO CO O to "c" 2 « £ 0 Ii 0 O « co C 'O ■0 5 aO -8 .Si C g C X) § 2 e a 2 ^ o. 0 C w 0 a E o "O t5 2 N a co E 0 CO TJ 0 CO 0 JD O 0 O iS d co OJ 0 C 0 n 'N 'ciS ff co I "S a o g 0 C\J co o © o -o (N E o CO 0 CO 03 CO Ü 03 Cvi CÖ -K CO CC co co co >co d N p C O _cg cü "O o 2 oS ' Q.03 co O CSJ 2 co J 'O N co _ z 0 0 0* .£ Q. 'Ü co o o CJ o s (0 N O Z 0 C >0 o (O C a »o S o a 3 O) C iS ü o C 3 »Ü 2 o (L .0 co 3 0 O O. o ■o 'O § -I a co 0 E TJ 0 CO •C 0 co O) 0 co o a o co co C iS a co O) co o co o a oi > Ü Ž 1 C 0 O "O a 2 0 o. -g il 1 Q. = CO N ■ 0 5S E -g •D 2 CL <0 C >(Ä > O a <0 C a 3 (O CM E Cg E CM E 0 0 0 0 0 0 0 0 0 v Tt CSJ a • t rt CO rt Ü 0 o o O) 0 (O o a 0 O >M . CD « CO lO CO ^ CO co" d" ► co h- . . 03 CD C\J ■«t co' . C\J co - ~ C\J CsJ CSJ 2, >o o E £ o o C n E o E N 0 co § co :=» š "S 1 2 co ^ to C «o N co ^ "s* 'O* § iS o co H H 1- H H CO CO co co CO co 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o"ö" 0 0" 0" 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 cd Ö 0 h- 0 0 co <0 CM 0 0 co t: CO m CSJ CSj % co cd cd 1 •D o I ■D 0 •C 01 CO Ü C iS m ■s co = -ž I ■s w -0 a.g 15 C ■co 55 T3 "O >0 C o o «J 3 JI £ ^ 'O ^ T> 2 CO o. o o. cc = = 0Q s = 'N W 0 O T3 d r- C CO ■O iS co co o. co 0 co co" CSJ in CSJ 0 'N co JO s s Sj 2 o 2 Q. Q. o. co >o o E JI} o co C .g 0 E "53 .ü 0 0 1 -Q I ^ T3 ^ 0 » ^ CO C CO o _ C C g co CO co C C ^ .2. C co 0 o C co to E 0 E 2 a ^ co o. TJ I 5 co co o o o o p< o o o o o o cd (6 cvj csj co cd csj csj 0 a ^ s ■o o ■o o co •li CO ^ 2 ^ •C o a rC co i' + ^ n ■8 CO 9 C a 3 jx: CO a C CO T3 C >ü 2 CO C I CO TJ 0 S CO 3 CL cd O O a 0 TJ C g to 0) co (U "«t O o CSJ O CO N O co 0 C o s csj 3 'o 2 2 o. TJ o T3 O ■Ö O . fä O: o CO ^ O CO § g, iS iž < S 0 1 CC < co O D ' CC p co o cc o. > LU g CC LU co LU co O co o? ■o co o s C co O) 2 o to 2 a co O -2. 0 co O) 0 "S 00 A 2 o a co C 2 o o C to E 0 C ■D 2 D C > ^ Ž >0 co • s* co o o co ■a •o 0 0 i I CO o fs 0 £ -O »o o 3 CO 2 1 o o 0 •;= o to o 2 'e to J. C -ä m «O 2 N to 0 1 0" "O i CO O -2 . 2 co 5 o 8 g > d) co 'N O P •g i« •S 0 •S "2 "M N CO C CO CO N O g C 2 — Q, Ii 0 O S O W CL O 2 co >o o O) o E o o n 0 o O) o o. 0 C co E 3 0" 0 I S 0 = o-'S ® i 0 I i > o •r? jO N O O SZ N i C co co C P> o o 'c o © C 'O t >co II «« o o m H. CO aj O C "O 2 > o>"> o 2 to Q. čo 0 CO 2. E co o § § ^ r» CO .2 _ W O 0 •C co Ü C 2 0 Š co ? o. 43 o co 0 C co >0 CT-s >« 2 § ^ T3 co ^ Ji: 2 co co 0 co C C < . z ^ m z JS <55 O) K/) o £ z 5 S" >N h«. o lO o co csj \ n: .. < • CO p to s Q>CO 6 C 3 "O o .g to o 2 s > co O) 8 o a 0 '0* ž ■o co co co o § 3 co Ol s g a o o o ^ o T3 « «o Ä O) 2 2 o co O) > o ® "I co o 5 o 0 i 0 co i <5 co I JO § 0 co -B o--g a o »'S 0 2 to to o C - o ' 0 .•ts . to co 0 E 6 0) o a. •O co C 0 N O E o n co "2 co ■0 C co to C i co CO g s? N 0 (D to . § i a« C co O "O 0 co CO 0 E 0 d) ■I 5 §12 O E 2 O 40 to co o «o £ = C Q> — Ü n = 2. R? 5 i •S O S 2 a o co jO o •=• S T3 co co CO 2 C E to E o Q CO to O 2 '0 T3 il 2. s o co = ° E a 0) cg •p o i" '§1 2 C 3 :Ü N 3 C N »CO C š 2 a ^ ® S J3 CO o _ O) co r- 2 CÖ •O O a CO o O) co E I a I ^^^ o 0 a, ® 0 El CO ^ 6 2 o. co 0 o ^ co ^ co N > ^ CO CO N co t3 co 0 ® 0 0 C 0 0 C £ -g »Ü O O) o E o o E o co i- 2 2 § nI o o o C W CD E C 0 co O) 0 C 0 >co "c* co E E 'O 0 0 E o TJ O n co t: š B i « ■IsS I" N CO 2 0 -K C O co 3 O co o u> o E 0 to Q o C £1 N S 9 CO......° ° ■C 2 £ E C 0 _ S) TŽ O o •= 2 " i o :o ° "2 i > S. C C = p- 5 ž 0 0 co .2, £ 'ÖT © T3 Q 0 CO co o C E S o §5 > »o ^ o f 2 "i C 2 11 co Ui "O 0 0 T3 co . .0 §■ .i ^ CD O O Ei co 3 — 2 »o k S 2 N E co o I' co o N 2 • 0 o -co co 2 C N d) »o If TJ to 0 n > o E ^ C tio •CO := O O > C CO ^ D. O CO o E CO O CO i_ bs 0 0 o ' O 2 2 o > m-- o o.>co O 2 ^ s 3 TJ cg 2. C 0 5 £ N 0 co co 2 3 to O C co 0 0 N ^ 0 = t: E ^ 2 C O)-o a ^ 0 0 ^ C «o ž " § co iS E 0 C 1 i N E 0 'O o O) o E o ž T3 C O 0 n TJ 2 O) CO O a o d? 9- csj co . o ü 0) >co •D o N £1 CO CO.^ 03 10 CSJ I /.C ^ $ o •«t I» A § " o r^ o o 2 ^ o 0 o ^ O š >to C . to co 0 cc o o I u o -D m :=, ^ s is C « a (O O) 0 C 0 n >N co ^ C >co «QC -g iE O co O) 0 C 'Ü o 2 o o >C0 0 C CO ^ T3 — cc CO •?= <0 ^ 0 0 ^ C .S >0 »o co 0 C >o O 2 o to o co C ■S .2. 0 co ti3 CO C 0 >o o ^ o. 0 0 C ^ 'Ü CO ^ 3 § ^ « CO__ O 2 S -I o o Q J? © o-g? |l S 5 S CO 4) co I C o a o ■o 0 n E 0 E 2 a co Ol C o to ^ 0 I co % 0 <0 T3 CO CSJ O CO CO 2 ^ 0 C 'O n O CD CO 03 03 CO CO CO Tf 03" CSj" CO 03 CO 55" - 10 CO . CO CSJ ■T- o cd"^ SO cvj" co co »o N T^ O) O S 3 O CO C ■ S co 1- N 'U> g I S O »o o. • iS N co co C > :ü I- ^ B O ^ 0 co o o o CSJ O co O M O a o 0 X) 'O o o TJ 0 C ■o § o o o o CSJ II a — I- o T3 co C "33 0 n o E 0 e o 0 -D CO o CSj" co O C -CO co o. J sli ^ 0 o S X» O fc "O £ ^ co $ ^ co ^ C »co o ."S s — C C 0 ■o co co ^ s 'O o> o 0 ■D CO <0 5 »cj N o -F o TJ ^ O co co .T3 O co P O) CO « CJ3 cg 0 o ■Ö 00 CD 10 o TJ .t o 'ü «8 CO C CSJ ^ - CM •p CO 03 ^ (d iß ^ <0 C3J cg 0 — co ^ o csj"0 o 03 m co N ^ 03 o h- Petek. 23. julija 2004 GORENJSKI GLAS • 21. STRAN o o cvj co CSJ I co cvj •55 UJ co 2 UJ cc o o co z o s D cg C s co E^ m :co C •g i >Č0 .s 0) E " 0 N o r^ž C C co 3 If a £ C . TJ O 2 o a co ^ o 0 is co o iS T3 O O co co co to co o •C 0 E 'C a ® 0 ^ N o >N co 0 h-^ > <0 CO ^ > E 2 0 o .9i>to ^ - « o co g' co CC "E'-d o co Z "O ^ J® eIs 9 p J« C ^ E cb 6 0 o "S "O Jši § 2 0 -o E 2 o C7) 0 0 SI Z o 1 S' C 3 CO C ^ Sli § s 2 o •čo E J •C o. N C 0 •CO CO E ^-2 o TJ -S O) ^ I"- o o £ - co TJ ? 0 0 co CO •^Scd 3 O CO C 5 o ^ co 2 3 to o Sgl w 0) 0) 0 'O C •o « o 9gw •o o •o 0 o co p csj"g C o o Q. \ \ o OJ CSJ co s 'to o co aoc cl « č •o id Z T- z (L O) 0 iS •gN ^ o 0 'to 0' (O "c 0 O C5 0 1 o. co co 0 Tt o o "O co p o o E 0 •C »co co co a I C co o N T) CO 0 w o iS o C 0> -T3 0 ® 0 ^ co C CD Q) T- »O "D Q. 0 CO r= N 'O ^ O § o TJ ■O O 11 B a »co o .Si. a C 3 § o 5 C >R 2| t C .Si o o> 0 co o a 0 cg o Tf 0 0-= 5 2 co "§IS 5 co ^ ■Eon £ 0) § iS 2 »o o ^ co 2 N N ^ 6 co -1 ^ I 5 al E 2 C /-t 0 o CD O 0 i 0 CO T3 •■s. i - o co .£ cr ä 8 I L-g i to:2 o C co co C o J= ^ § o w co C T3 O i š 0 m o "O N CO = _ 2 ^ co O) co N «« TJ E N ^ i »o o ^ co co TJ S, O ^ 5 O o a C ^ 0 •■= .-i 8 2 š 3 a o 0 T3 E iS E C 1 0 a č C co C co CD iS •D CO 0 CO* 2 O) o CO ol S"! co •> o co ^ a ■co iS T5 E mm^ 'O* g čo" C co 0 So ti 2 ri J= -O CO •C ^ O. i § a 0 'Ü C o ■II 1 o 2 ä O) 3 co o N C = N O ■a § o C CSJ O LO CSj" O N 'CO ?0 I CO N > T3 T) 2 CO C 0 ^ (Q 0 (O h-co co CSJ 2 0 »o o E .0 o o 0 o O) o o. C 0 n E 0 E 2 a co := o §8 CVJ 0 CSJ o Vi ^ 8 o ä -J o O (0 o I •O O (O E 0 E 0 a (O >0 o E o o C 0 z '•B 0 (Q N O O) o a (O Z 0 C >0 O 0 >o o E n o (0 N 0 .•i co C 0 'Ü p co N ^ £ ^ O) B -C ^ 0 Ü CO ■Il 0 ^ E o 0 -D O. ^ co C »O CD SSi -ž 00 p «C ^ co 3 00 rS 2 ^ CT 2 o to o m •t; 0 o ■S % o p (D-O in C33 co m CO C73 o h«. co' cc . 0 o .2 co o co C CTiS o 2 T» G> "I I" iS > i" w co CO 'C Ii O co cO C O) 0 d) »o w o T3 O 0 »Ü • £1 O O 8 0 C ll d o > o 0 O CO o £ o. .2, 5 co co N CO i i CO C o TJ •C o. o C TJ O ■O 0 0 i co a o C S i o C a 2 — o ^ o co o tu o co 2 ^ ä s c o co <0 H »O cn y »CO 0 ^ § S 2 o. co o. 0 2 o. — £ _ 0 o o »cj :=> co ><0 "S 2 CO ^ ™ P ^ o a ° 9 § .g 0 iS ^ o g O) -g 0 C > § co > co C Q. 0 li 'n 0 n o a 0 0 C >C0 Ö) > o 5 co o. (O 0 C = E C ■o 0 CO N 0 O E « 2 ^^ a co 0 co co C 0 'O cd m •o 0 co 0 CQ co C 2 o. "O g co O) 0 CO O) 0 o co co o fc 0 > 'N CO 3 g "O 'o S = i2 co — »Ü co 0 o CT c g 0) C 'Ü o o co 0 agi CO 0 CÖ 'ü c 0 2 CT 0 O CO d R.äi •E s 1 8" Jt {A o § CO ^ N 03 C CO j b s § 0 2 s >N § 2 o o a C •č" .2. CO ^ £ o o 2 0 2 CO <0 ^ o «92 •C nž ^ 2 E 2 co > E C € -o E .E co - i C Ž 2 = ^■So o CT 0 CO O O. 'O 0 > N 2 co" C E 2 a co 0 co o "S ■o o A 0 co co 2 CO >ü 0 o to o co c co A c)j co 2 "> k- co 'O 0 'CO ^ ž -iS 2 <0 "co 'N .1 2 n o c >n 0 o 1 ? ■ 0 ° co — ll co g 0 Ö) o C E 0 E « & 'O 'CO I'8 . CT £ 0 2 C s "ör— CO E "5 <0 o -S 2!q A co o a 0 c co E 2 'n o iS X ^ % ^ .2, o N co •=> o n o 0 co 0 o ft E a (D t c CO CO N ? g o c c r o. o n 0 £ ^ C co 0.2 g co 2 . n r- r> -t- t n 2 2 C "2 E g •S co "n ^ n N 2 0 o o ■o o a co o CT o o TJ J C:g0 P iS TJ > CT « ® to d > O o o co a C X] ® CT co gsi «11 C o o CO w ^..8 o 1 J S :2 .2 o ^ 0 ® C Z co cg o -9 CO o 5 rt C 'Ü C 00.^ CT'Ö - co O 2 "c E S o o S ct.2. 0 o C .0 a <0 0 «co O 0 co co 0 o co >0 "sr "S ^ E 3 E co > o 'c" 2 " o c o > = o n 0 E ■ž: 2 co TJ ~ - CO 1 = iS ^ 08 co O "čo" ^ $ O 0 .g 2 E o o := 0 0 CT E > 2 o CT Čo" < CT C "m — <0 2 B "O co co 3 Q. 9. •O o o "Ö n c iS co '2 2 o 0 il = i '80 E g ^ 9 -O •C 2 > co 0 C 'c co co .9--0 co co r^O .N CD 'O N. O •«- N CO 0 CO CO co o o. .Ü CD co »o o n .N CD co 'O o N CSJ h- LO CO 3 3 'O r-' O . E CO sn o o CSJ E O o o z C CÖ Z is co co .fc • co CO O , CM 0 co cv co I C co 0" 0 CO CO I a^ta C CO 07 co _ »O* co 3 3 0 o :rr h-tO to O 'O 3 CO s 0 'C > O. > C J. 2 ä w o -i co 15 Tt O c 0 C (D 0) e CO'O cd E Ü n — o 8.2 CSJ.o E n o m o o E n o n C n O ni CO CO 2 C f C in o co co ^' co O -«t lO 'O 3 0 •C O. . .£ 0 LO i co O o E O n •CO — S co I CD C 2 o i o CO CSJ 0 > 0 'to O 2 co O. S CM CO ^^ »Ü O "I > 0 0 N »to o <0 G tr (O co co C o t J g 2 O I Ü o. »Ü 'CO E 0 n 'Ü O 0 CO M O a co c" o a co ^ o • ^ o co 10 CO LO CM :o P — o 3 C .Ü 0 £ 0 'O* co co o C o E 2 -e co o 0 co o g C 0 o o E n o N. CO co ZT co • (D -fc ^ ZT co S . E 2 (O 10 lA CM Q m s 0 •D T3 0 1 O O 10 co 3 Ž >to o > o »co T- o C 0 Tf 10 O ^ N CM . a ^ m LO TT li-» -TT« CJ - § (O CO t flj Ji ^ S co 0 «o O E .o o •Ü 3 O. C C ^ ^ co .2 .2 a C £ «•S 2 »o 2 3 Ig 3 . E .2 'i* N I 2 0 w o o I CM 2^ s CÖ .2 .2 »o 2 ^ 3 E 0 'Ü N g 2 5 W O O I CO — 8 >1 3 E >M 0 <0 Ji 2-0 CM O T- u: TJ CD o > J^-g B O > •to a 2 • o ^ ž co z ^ 2 I |C0| (D o n ^ jc 0) N. « "G .2 ^ 00 .2 I 10 S f^ co ^ 0 'O* O E n o co N 0 E 0 C CO co to co a co 'O* o £ •o . o co Ö ."H ^ co C iS co W CT O 0 0 ^ fe CO O. :=• O 2 'c* O 5 co ^ Ž ,N iS 2 0 B T3 o .Ü co .2 § co 'o* ^ öl a C 0 >0 id co ± C £ 'Ü 3 o o 2 •o ^ ■C 2 2 C3> .2 o Ž t: iS co to -J«: 0 > ^ rti O o o — »o 0 riö ■č'TJ rt ^ rt 0 £ E o ^ rt ^ 5 I - rt -E > — »N 2 rt o £ o C o co rt CT 0 CO C 0 'O rt cd v rt o Z "O 0 o C > »o > 5 rt o f 5 O rt rt • «I O o o 0 .Si'P 00^ T3 F E 0 S ? CO 0 £L B . Z 0 .2. 'co* iS o CT > s co (O CT 0 CO Is 0 -c c 0 $ to 2 CO % 1 2 3 3 rt •o o TJ 0 CO E o C 0 'ü cd tO a o o rt rt C 0 N rt rt 'O »co rt o. co Ä CT •Ö 0 "O O. <]) al C B rt 0 C JD 2 0 0 % .2 2=0 3 0 0'® ^ 0 co C 2% CO C o 2 a a .g 2 0 C T3 § CO $ CT'Ü .2. ^ I y 8 0) N E Ä o. O) ^ i ^ »CO ■g o >0 o >co fH rt rt 3 «= b »co 'S ^ > 0 £ co »o ".g >co rt '■u 5 0 -S ■a o 0 3 a 0 rt CT 0 C 1 0 E S- s co iS 0 CT U 3 »O O rt o N XJ C N s <0 'S E S Fx o = 0 co »Ü E o S O M C rt »o »co T3 0 "O O C TI ^ "C 2 o. CT O rt C N rt n o > PCO o 0 o. ^ _ o o a £3 o Q.T3 ^ (1) co 3 0 ^ C co 3 rt w 2 0 E 0 o •o 0 I 0 I ^^^^ C ^ ^ C 2 ^ g 0 0 o-"o - > 0 o C TJ o a C rt rt E 2 o C 'O 'CO T3 0 ■O > CT 0 CO Rig £ CO n 1° iS C CO — TJ £ 2 S o. 0 CO C rt N N 3 ■O rt = co C 0 o J «j CT 'S 0 0 CO E 3 rt rt o o. o o co ^ -i 3 0 2 k »N -O rt ® to »Ü t .2. 0 2 N -n P O. 0 0 O T3 O rt 0 1 ^^^ O o. o co S 2 o w CD ' rt CSJ CD CD 10" CO h«. 0 »to O 2 rt a .N -rt (O cg .8 a > 0 0 N >ts (O o t (O t § 0 ^ C rt 0 "i"« .2. T3 ÖT 2 3 3 .2 o' O io h-T- O CO .Ü rt 'Š* co .2 0 2 Ü 3 N uS CM O m « > 0 >0) <0 t: (O 0 «Ü cd S .. d •čo CL ® Ü CT LLI 0 Z «m li dj 6 C a rt =» ^ o .-S o ico J 2 • -gi-N .0) 0 o. S 2 .2. o 0- ^ N cof 0 to rt O C co t O CL ČO < 0 co 2 o. rt \ « 0 CD s Ü o-"p ^ C J« CT 0 > CO 0 CO R'to-' »o o O § 8 a. o TJ m UJ -2 CC id LU 03 -3 |o 0 ^ M CÜ 0 n CD H rt Ü rt 2 rt Ö) o- S ? co "g CT £ . C P 2'O to 0 CL.CO 3 N C = a P 'Z E B -- iS 0 ^ 15 N rt > ^ iS r I 'Ü >co A 0 »o O ^ co o ^ E CD C = 1 — D. co 3 CD E C co - Ž C 0 CD CO iS cd s CD rt C co C 2 O O C to E 0 C •Ö rt . O S d Q. .. I 'co co rt CT CO 0 Q. CO CM -2 < »o ^ . LU CD CC 03 3 § LU CO CJ rt TJ 0Ü äp « "" rt > cg 2 0 - CT (D 0 o g CM a >• rt ® N rt a rt C O CT O a C rt »Ä CT • N Ü — ^ CO co C 3 O. o ■o »o 0 E .2. 0 N rt = i .i Z CL E O C 0 'Ü > cd 1 O O o. rt T3 E co o to s 0 C »CJ rt N O TJ O •rt CL 'g ° g Tt »O Bt »CO Q. 2 -- rt o rt co »co iS» "Ć0 E č 0 0 N N _ 0 0 CC TD 0 CD P O O CD CM CM 10 c:3 rt 0 C •o liš »CO rt rt C O) g co 0 0 C 0 W rt ^ O CT >N "S? BE o rt TJ o iS « 2 rt to T3 O rt CT 0 C rt 'O CT O 0 s o CT rt s •C a 0 O--: n "o ■i. I ž Sil" C s E co o to o a O tj O c ■o 1° o) |i C rt c: rt 0 tj n rt 0 d cn ^ o •C rt c rt 3 c c rt rt .. iS C 3 'N rt 0 'O csj b a a « • 'Ć0 rt CT 0 co rt T3 o" cg rt O tj O rt c 0 »O rt id O « T3 Sä E 0 co c 0 E 2 a co TT C C 3 3 •O 0 1 I •O O a a> N« (D D TD 0 O « ^ (D 3 cr T3 1 5 i " •o Oi iš s §• 15- - (/>< i. š Ä i (D 3 2 s: ^ fi> o iN N o fi) • o (t> o a g" J. C>(Q o {O 03 (Ji (D § § W D "O -k ^^ ^M* ^^ 0> ^ o ® s ir jr 3 _ ^ cd' 0>« "O O -S' Ii I? m 03 U CO o TT O -n(0 $ 3 w o = 3 § ° g (O o o« Q> £ £D 3 O» O 3 CT S •O B' (D 3 O (Q S Q. ® N S: ^ CO O ^ 3 O- K" O ® ä 3 (O w (D 3 " S- (D O* 2 O 3 a> o <: N< 3 3 C- Si. Q. C C Q> 6 o i" (D N o a o its 3" (D a> (D ? N 0> (O o B-<0 < 03 s Q. o 3 Ä CD s ° ^ 0 CT o — C»« 1 S--"- o £ < s S3. O 3 £D 2 5 - N N JO 0) /T o i i -t N O D> C7 Q. M O o =?■ CD S g- N-g O CO Si ^ 2' o- 2. CD s-to ^ § D- a 3 0) "O p (D w < < s ig i ^ W C s CD ^ 9 D- 3 < 5' CD CX ^ 3- 3 < • CD ^ a g: IS § {D A: fi> i: o § § Ä CD ro » X 03 O" O) a. o ago " < o ^ o 3 CO 3 3 CT CD Q) s CD o CT g s XJ s CO o Q) D) 0) Ii 2 3 (D » C B' 2. 3 03 S ■O CO o o. w r« o o CT o« 3 CD (D 3 0) D> 3 (D (fi I. S: ^ $ S" s CD 0) N fi) «9 o s <0 u I i li. 3 < CD 0 CO« CT O 3 o ĆD N' o ^ CD ^ 0) •5- 3 ^ o' 3 CD CT O s a? CO » i--D o O O' CD 3 O Ö cd' p N 3 o 3' Ä. CO S w 3 § « ö> ^ 9. P" o- (D (Q g S S) fi} 3 3 o o o-Ä o 3 i| tš' 2. ^ 2 s & — 0) CA CQ Q> O N J2. CD O 3 0) CO CD CD a CD Q> 3 0> 3 0) O CO ■o o 3 e 2 o B < O)' s o« 0) (O < ? a o ■0 0 1 « o ® S" a £0 Č0< 5 sr CD ^ ČD "O CD S 3 o -o »I ^ I ® KI i:ä ^ S g "D CO 3 O ÖJ 2 45 O- 5" i- ČB Ö ^ ~ o« < o CD Q. < = -O w -o » s CO 3 ^ i O f-Q. j: = CD H' O M a tt' Q) 2 (D c' DJ ^ (D (O O co" o. ■Ö CD D) (O a 0) CD 3 03 0) T3 o a ä: 3 w o< 0 3 CO I"'S- Q. CD N Q. 1 "S ft) Q. ^ 3 05 O 3 ■■ S 03 0)" N 3 O O o. fi} CO 0) 3 cd' "O 3 m o CO I CD N 0) 8: CT 3 O — .-« O C/5 Q. D> Ä o S Ä Z to 3 o. S o = 0) 3 N ® Ä 2: 3- ^ O s- _ o o« CD ■O 3 CO § = s 03 CD ft)' io O O. w -O o ^ A C 2: (B N N O" s s B' 3 E 3 a o o o. CO "O CD ft) (O Q. =5 3 CT Ör O a>< o fi) Q. •i-3 CD 0< 5- = o š 0) ^ 2. » P ^ 0) ft) CT 5: O a 3 CD O • t § a o o ■a ft) CO o ^ O ^ cb o (Q o' Z 3 iS ft) 03 O« 3 O a ft) 3 O N ft) CO O M Q ■D O Q. CT ^ CD If U fi} ^ CO 0 i: CO 3 9. co« o« CD 1 CT CT CD S 5 3 O 5- 3 {Q C "D (O O 3-' O- ® I P N a 03 —' o X3 3 2 Q 9:B' 5-' CO c' ® ^ 3 3: CD W s S' "O T- o 3 CD f : = ^ O Q 3 CD S O GO e CT 3 CD N 3 » I Ii. CO« ^ o« o " CT 3 o o« CT O 3 o N to (O o 0 1 6 co D- 2 O ® 3 0 1 co 3 CD a to co CD % CD o (O = o fi) o 0> CT to o CD o co N to to s- "D CD o co 3 tt CD 3 o 3 o o« i ^ i. 3 I 3 3 s. Ä to e 2 o o N X to o o ^ cr CT^ co o o ® < CT o« to CD gB a fl co 3 o 3 o C "O o to C a co CD 3 3 CD =• 5 C C o to 3 ^ 3 CD CD •=■5 0 to 3 3 to to' Ö. o 2. cd' Q 3 § (D to "D 3 CT o o co o CT a ® o ^ g co CD C to' 3 B' 3 o to o o o o "O 3. 3 o 3 iS co< CD o o. o. § ^ 3 o o co g 9. to ^ CO« 3 CD o CT f o 3 ^ ^ co< 2. ĆD <5 CT ĆD § § 3 s. 3 g to rt 3 CD o o § (O ^ 3 s co 3 to o ^ =f CD to o "O o. Q CD = fi) o y Ä o. «=: 3 » o oi a »< o« 3 CD CD i: o co "D o s? "D CD CD CT W CD J o TT CT o ^ CD 5 s 'S CD "D o g 3 CD CD N 3 ^ g % f a N 5 3 5= -i to CD 3 3 fi} o o« s 2: 5' to . 3 3 ■o fi} CD to » 5 3 o. CD y co o to 3 s o § ® 3 ® iS ^ "=s: to Q. CO o (n CT to <■ 3 to to o Ä. 2 CD a-D 3 i ^ o b: a CD CD 3 CD ® z cd' ■D o o 3 CD CT o 3 o ■o o co o ■o 3 o g 3 3 (O ? o /t« ^ CD o co a p i N CD CT 3 3 3 to 3 o N to CD 3 o 3 to to 3 co< ^ m o 2 cd' "ö _ o 3 o CD co' S! ■o o. Q o 7 9 to •o 3 a 3 o co fi} co S-f s fi} öa® (D o N CT < « o to 3 3 3 o TT fi) » Čo 3 ^ CD ® to 3 3 g" CD N y to CD 3 2. Ä N: o "2 3 o o o« rt W 9. CD CT o 3 o o o. o o« to v to :r o Q. to CT 0 B a 1 CD CD ? o is äi sS: CD o 2. to R« to s g- o CD C CT o 2 3 3 o o 3 o o S" o co to E o 2 N - o to o 3 fi) 3 <0 3 s C0< fi) ^ CD 3 CD 2 Š ^ o 3' CD ^ § s 9 CD § _ 2. o co CD O' ^ tli to' ' co« O" ^ ^ o if ° o Is ? < o to "O "O š f i- X -I co u 2 3 CD o co p co O)" o = Q. ^ o C CT o. 3 co ^ co ® ^ ® co« (3 S' a to g 3 3 <0 B' o. o ^ ^ "O co« -n 3 S" o $ o a o. & to co« 3 S^a § = o T. 3 (O to N CT s to o co o 3 •D 3 co 3 i 3 co to I o N CT o f CD o o to" ii to £ o C CD CD I o s o CT 3 u 2. o S' o (D o« v CD CT CO O) 3 Q 3 B" co 2: CD Ä'B' CD o« I i es- CL 5 ■ö CD CD CO 3 3 o to N CD fi) ^ ^ 3' « CO CD • o II 3 ' o o« Q. co' o Ä 3 5 3 2. o W o o'*:-' CT o o|i TT CD — 3 CT =: o -o o Jß CD CT 3 o o 3 o <0 o o« to to C - N« CT o o co 3 ^ o 3- CD =: CD to co S" to CT ß H- CT o 9. co' co o CD TJ C co« o« CD to o « CD 2: W co« o i: CT o Q. ^ a CD o Q. CT <' — 0) o 'O o- 3 3 S2. fi) CD g CD to -D 3 o CD Ö ^ 0). 0) s o (D CT (O 3 "i CD 0*= CD o CO CT 3 2r o 2 •o f CD o co CT o« to 5' 0 CD co« C 3 co 3 11 to CD _ 3 CD 3 o N I co« o« ft). CD co §■2 3 to g 3 o y' 3 § § 3 2 «p 3 o. CT iS 2 I'a 3 _ o 3 ČD -""' ^ 3 (O (O to 3 3 3 o CD N 3 to i to o to' to o CT o CT to o CD 3 CD I 3 o N N 3 3 o o to to N o. CD CD 03 B' ■D 3 o. < o. CD 3 to g 3 to o CD = ft} _ 2. CD Q. CD b. = • TJ ■C 2- 3. o. o. o o CT CT 5=1 l-o to 3 3 a TJ cd' N o 9. co« o« o CT o« 9: 3 ® 3 < CD to CD 5 5- I CD CD (O s 3 "D TJ o 3. 3 C CD co 2 i to to i iS o" Ä 3' ^ — 2'i "D ^ o C N« .=: JS: o ■o o ^ Jß C iS. -I o s 3 CO.'S' s lll (B i s i II Ä 3 CD CT s i 2. ' T3 3. ^^ s § rt « 2 .2 p ° ^ to' F3' 2. CT o. C » B' ^ 3 3 CD to C CD s co co 3 3 o i 2 ^ N 3. < to < 3 CD < o < co CD J=:-Ö to o CT 3 o to N to s. N ^ S" o o CT o 3 o CD o. «J " 2: w g: 2 3 o 3 C T3 ? ^ Q) W 3 ^B-o -0 N 3 o o. CT ft) 52. ' S" N T to o (O o 3 o« 3 CD 3 C 3 (/> CD Q) §■-0 II i? "S-B« to 3 iS. 3 CD CT S- - o C 3 i 3 o _ «s 2.' » E s? - 5 o rt o =: 3 §■< ® A o a co (O ^ § g g § Iii s o -1 CD N i::!: CD C is ä CO« CO 2 S" SS. 3* CD s - - CO s* =3:'S. 2 -o o =? 3 «« - ^ ® CD co "O o co« N- « s. co " CD co to •o o 3 CD 3 to to CT o -o 5' o ^ co 3 CD 2 2" 3 ° o- i' g s. 3 s. o — a 3' N < 3 ® CD Ql WJ 3 z ä to Ji s. C < CO o o. 3 Q ^ — co« to CD _ 3 3 Ä co< ^ CD fi) C/) s? N< o iS 3 ?! 3 isi' 3 i CD ^ a CD 3 N "O 2. to co« to o co CD CO o to i CD 3 o CD CD 3 to o. o 3 CD aÄ o 's: CT s. 3. CT = ?r CO to o § ^ § ® a (O -• to •D o 3 CD 3 to o CD § 3 o o ^ C o. ft) -o S" o CT o co« 3§ ? < CD to 3 » Q. — 3 a o p Äcg 2. o 3" a o- s. CT to 3. 3 3 o CD co co ČD "2. a o CD w« 2 ^ to (Q o. fi} o "O co o o 0 o« 1 3 CD 3 to -I C co 2 3 to' ® 3. to ^ B' T3 o £ 3 3 CT to 3 «ß o 2. o. 0 co CD o« •D 3 1 CD 3 to s CD 3 T3 3 3 T3 3 o ? s-.? co« CD o« "D to C 2« CD g « - o ĆD co cg^ "2 "O 3. 3. ^ M 3 s CD Ä I® to 3 to c" ■o ^ N o o co » o ^ o ■D ' 3 co o. o CD T5 2. 3 2j cd 3 3 — co o s: CT N« 3 I CT =■ § i 3 ® o o C B § a- ?r CD — o, COj 3 o. N« ^ CT C CD N< 3 ^ — CD 3' 2. ? 3- CD (D CO ^ CD co o ? CD N 3 to ® § N o 3 o« to to N (O CT o o co o. TJ (ji< o o« ^ to fi} a i. o to o ^ o o 2. CD D) co 3 to N ST- 9 •o to to 2. co s 3 ro C a m o o m O) m fo co I ro co ro o o GORENJSKI GLAS • 22. STRAN Petek, 23. julija 2004 C ro N 3 —* CD 2. c;i 3 2. co to to ro-a Ü) ro to CD tt co s < co N Ä (D o 3 to (Ol <0 N 10 CD P> 3 5; 5 I N co o 3 o ro 2 o D C ^ "O ■S' ^ CD ^ I co co ro o ro CD o. -I -"■g CD o t 03 co O' ?? cn CD 3 Otj g 3 to >=. fo B (j> S"' 00 to CD Q. 1 3 o CD 3 2 o 2 co ro ro o ro ro O) o o cp ^ a ct 3 2. 3 to N 1-i'Š: D o. to o CT 3 o cd' p CD ro c^ ii o i: a 3 CD to ' co £ co ro o o to N« ? 3 to D C •D B' co CD žfi 11 AHM s o CT 3 o N o« CD B' 3 co« 3 co «g co o. CD CD to' 3 to' 0 -vi 00 1 co TJ o o. co« o« to TJ to o 0 co« CD •«g O) co CD "cd' ~ I 9 3 o 2' cd' C .3 ^ to' —k ^ to' 3 3 'S s 0 o g 1 ^ • N- CD cd' co]D-< < o f- co ^ ^ ?r ro CD CD C 3 to' D f N co CD • 3 ro co fi} w< _k o« ro fi} o-o • fi) rsi«o 2 ' B' ^ co ■ 00 CD 3 o CD 3 o o < ž co co o CD N- 9- 2 5-' cd' CD < 3 B' CD co to fi} co CO« N 2 3 2: « Sr e 3 o« <■§ 3 S2,' o CD o« cd' £ o 3 en B' o 2. 3' fi} -k o o cn cn co o «=:■ s Ö § ^ s ¥ CD co <0 co co« o« to T> to s ^ 5 s. fi) C 3 K 3 CD 2 o co« _ o« C3) ■ o 3 ro Q CD co CD R 8 CD a o I" 2 ro o CD 3 g, o o o 3 ro s o CT 2 3 fp CD ■D < o co a ? o 2. " g co = < a ^ C) 3 fi} I- 3 o o o CD co g-fi) to to 3 ' 3 7- cr: — M 2" o' o o« il C CD S'I" s g I? N N CD fi) I& 3 o< o W 0< t: f. o CD to ^ s T fi} Jfi " o 3 ctP 3 -oP o o > C^« o. O) cd' CT ■ RS N 2. B' to 2 to' o co^; \ N o • CT ro 2 o ä 2' to to' CD •CT 3 — 2 s K .-I Ä CD CT 3 s: o J. B" co« co« ^ Ä o« •=• CD 0> čn 3 o 3 o CD p 2: co 3' "O -D o (D o < - ^ o co s- o CD & CJ5 o o ft> Ü 2. < o s s M o CD C3) o o 3 a to 3 ? II cp p 3 to TJ o o. to (O v (O Ö« 3 CD a o TT C 3 CD 3 to 0 1 w D ® CT Wo CD <0 i: CJl CT - D ro o co CT 00 CD co "" o w 2. CD co 33 ^ co 3 ' 3 co« i. 5 K 3 3 CD 3 to co o T3 o co CD <0 o. § o B" 3 CD CO to 3 to T" o ä CT Q. a CO o a CO ^ CD (O to CO £ to o. C N I o 3 CO s: 3 a o o o« SS B g CD ^ äs CT Q. — C2. 3 ff 3f S;? 3" (/> ~ {Q 3 s CD 9: rt CO« ^ 2 w« ? p ^ TT o -.3 CD Ii o Iii ?r O. T3 020 I §;3 R-S s CD o. o o. to CD (O CJ o 3 < o <0 •D o CD 3 8 ^ o. 2 $ to "O g §■ 3 3 2. co B" ® o 3 5' 3 CD _ J" "O T3 CD co to = 10 o 3 § to to p Ib- (O C s. 9- rt 2 CL § 9: CD •D o co« a o CT TT w CD C la- o« ~ • • 5' cn "O o co o cd' ^ to co 3- s 5r to o N ^ s 2. TT o N 0) s. "O CT o 2 -2. o« =; I CD N« =■ < 3 o 3 o 8 co i CD to 3 to 3 C o -u3 ^ 3 CD to CD a o o. 3 o o. •=• CD tt o. 2. co« CD o« T* 3 (D o CT o« N o» o o CT to 5? co g 3 o o co« o ^ CD o ^SSofl ■ 3 co CD co ro — .pk - s co =: - C0< 3 co r* CO CO 00 JJ 3 N co to to • w ^ ro CD 2- ■ 3: g. 3 a g p o co ^ co 2. TJ co 3 ' CD 2. s: C 5: CD ^ 2! 3 o Ö 3' co o o "O B' C 3 — o to o 3. CÖ ^ s ^ s 2. o co 2: 3 CD co cn 3 o §3,1' 3 3 3 co CT o Ct> o. CL o 2. b CD to 3 3 o« TT 3 9 cS i. to CD CD - \ co« y co 21 o ■ ro ro ^ <0 o O) ^ -S o 3 v s TJ o CD s- 5^3 % CD 0.<0 CD co ^ O) "O o co 5: • N co C a o co TJ -a coS. 00 9 I 2 CD 3 to TJ 3 co o "7 o <0 o s o. CD CD N o cn fi) Q. * 3 C co co o CD 3 3 "cd' 2 co 2. to o f §■ O) g ? ^ (D 3 N« o 3 CT CD to • CD co •g g M' 3 o. 2. o o« 5r to 2: t^TJ 3 a N —. co o to I CD = N to to 2: CD o 3 o o. ? C o. o C o CT to g I 3 CT CD co o cd' a to CD to o fi} 3 2 s. 0)B' -J ■n ^ o« C5CO a. 9:3.5: fi} O- o ctct 3 »o co 3" C ^co ^ -L 3 fi}' •sj Q. N C^ to o. o« _ 2.to' to TJ _ CD o CD co N 0 CT 1 CD •Nj I - eg Ä 2 to ft) ft}' to CO ^ to Q. CO« 0« 3 CD CL CD 3 0 CO 1 "0 cn O) CO to 3 0 3 B' TT to (O 3 a 3 to' 1 CO o CO 9 to fi} CO _ I 3 o CT 2. If C ' CO -si cn I TP o o. CT Q) "O 5 cn č> CD CO' CD < ro O) o CT 3 o co 2: ^ B' CL < o o o- a fi} 2. 3 o ro < -I co It ^ 2: CD CD s« co CoJ CD ^ co ct> sr 00 CO. w •• 3. o CD o CT CO CD (O to o ro cn o ro n' d 2 o to C 8« i I o o. Cl o "I' § (D < 3 5r o o o NTJ to to o ^ 2. a o o CT to § «(g 2 K CD CD ■o 5 o ^ % 3 CD co ^ CD ^ < B < to TJ i-i ^ fi) 1° if 3 2. to o« o. 3 ®TJ CT o to co o to N < ^ s 1: 3 o o S2. § 3 ^ 3 n £3 ^ 3 0 2 co g 1 a 3 p TJ to co c 3 n' o« CD 3 JI to CT 1° 3 (o o. 2. o 3 n £ co o s to O' 3 to a 2. «o to SS. O; co.< W8- 0>§ o to 3 OB' M 3 o. =i fi^ a I 3 g to o. s to a § ^ to O) 3 N to fO o« CD 3 o 3 CO CD a o o. to 3 o < ro to 2: CD 3 co ro N N to to co co 3 3 o o g g g I 3 3 CD C^ 03 Ni u co CO CO 3 o š o c3 to 2 n" to o to co CD a _ 2 CD to s c ^ 3 CT 0 CD co CT o» 3 § % 3 o 3 s ro Ć0 T. to § co o. CD co g-1 2. c Ä 3- o« to čo' 3 o co CD 3 ■o to co CT B' o. o C Ü co •TK- <5 CD o s: co 3 to • • cn CT o cd 3 o M ĆD s« cd ^ 3 cd to ct 3 o CT to o CT TJ ^ Q CD CT & o 3 g 3 to - o 3 § ll I § B' I 7 CT o CD "D fi} ft). co SS (O CD 3 co< § 3 o a s R 3 ^ O' — n ^ o. o ® CT o 9 ? 3 3 rf s o o o o o o o o o o o o c/) 3 < CD s 0 co cd co 1 2 0 3 to co cd a cd" to 1 o« 3 CD s c/) 3 i n k5 to š 2: 3 2 ^ c o ^ co 3 cd c 3 to' o« to to cd co o o. cd a M 's- CD CT 1 CD s % i & 3 to i CD ro t o« cd 3 3 CD a CD 9. o« 3 CD CT 0 3 CD co 3 3 CO« ĆD 0 o. 3 2. 0' CD • 0 CD < CO 0 a CD to TI 0 o. 0 0 co ¥ 0 3 o. S" ĆD 0 < co < 0 0 <• O. a 0 0 < co 0 O. 3 3 o. CD V <0 to S 0 čT 3 to 3 CD to TT to o. 3 0 to co N 3 CD o. 0 ĆD cd' < CT C 3 i 3 o. f O. fi) 0 < a co« § 3 Cl 3 k CD CD TT <. Z' ^ ^ ^'2-3 — o 5' n co 3 O- ^ CD o a o to < o. ti ^ o CD co to £3. 3 o co 5r o o. ~'CT co s 3 3 to- 3- g- 33-0 f 2 ^ s < 0) a T3 :2 1 Q. 2 o to p O- ^ o E o (O C o CO C O) fc "D CO 2 0) ~ a> 3 O N >N1 <0 »M Cd o CO »M CO o CO o (O o CO HSI CO CO >fs| CO >^4 CO CO O CO CO CO CO o CO o (O o CO CO o CO o CO CO M CO CO o ■o 09 I s| Q. -O CO CO 2 z o o o fe to 5 S z 2 ^ ^ £ ■ill o rsi CO CO o ^ CO o C 3 v» oc o CO CÖ co O o. co* A K/3 K/) co Pk CO CO v co a> O o co To o cau CO E o co E o -S E o A C t O E o cc a. v o. co cc o. C/3 o co M co z o co o Ni 0) • CO E ^ CO CO NI CO CO rs 12 To § g Q ci NJ O 0> CO M o ■o o ^ o .£ ? s 0) ^ cg CO < O C O) 0) CO CO CO 1 CO > 2 o CD o o o E CO CO CO CO ts >o >fs4 a> • C • E CO to ^co "o. o co co iS s • «M B co E o A ^^^ ä rsj C O) CO co E (O 2 o o o S a> 2 CO CO o NI CO s ^ CO 1 e o ? o> J2J o CO co k^ • o CO 3 o M CO co co co co O o <0 ft ^^^ Ć0 0» rS co o Od xo O 3 s 2 co ft ft ^^^ >NJ 09 M S/i a» CO 09 O E o co o O « ^^^ Q> co CD o p E ^ CO co KJ O co co ft o 2 o co O rsi O o cc co CO CO co O EC/) ^ fQ m E o co 09 co "1 co O co E co E TD o co E o co •o § 09 rsj C 1 co rsj G o I O E o o E o S o o E E o o o O E o a> o o h4 a> .s 0) C § g CO > CO 1 to ■o 0) o-tb N CO « £ ^ CO o 'c > CO CO o Š CO E (i> 0 CO > ^ a> c n 2 c ® iä 1 1 >N (D CO rb 5i JĆ O E o (D to P O S O- II «O ä 6 a 3 N 2 o to 2 a .Ü 0) E E 0) i i »CO 'CO o 2 && N N i CO CO E m iž i .i C /A 0) 00 <0 CO č0 S' <0 £ "O CO ^ § •č" 2 5 § > CO o 33 « a af >ü « 2 3 O C to o TJ O > CO C § o •s 5 •šl CO CO C -čo »"g 5 äg N O) ^ O) - 8 d) "O C* .2. > 2 o 3 "5 > CO o N £ o C If C o5 ■Ie o -S ■s 2 g g 0) •o CO S § 3 iti o 2 CO C CO co" £ E C •II CO "ö •£• 2 CO Q. 'S" CO O) iS Q. CO CO •č* C CO § 0 g 1 o CO 0) "Ö C o £ 2 CO :=• ^ S . > O O o »o CO (D C "S o> (D CO o a ^ 0) ^ > i M ca £ -g O)-^ o S > S = CO Q. CO S* > 5 d)"^ O "O flž 05 o « ■o > 2 2 »CO O o C d) s 2 o <0 CO o 0 C CO § 2 -'0> CO £ 1 rt O n 2 o a 3 CO N CO "O II CO o C § d) CO O o ■D O «J = 2 a> E o i iS CO E CO CO v> CO B CO » ^^^^ CO CO O) 0> 1o i S ^ K/) CO CO CO CO CO CO CO 0> ^ iE KO Kn C CO s CO 0> E -SJ g io CO ^ CO CO ^ 'o c M O E CO CO c/> o >o o E CO o t >o 0) t: 09 co CO ^ co >0" o CO £ ^ co S O D. 'S ft AM co CO 09 O ««MB 09 09 o E CO E o> CO C9 biB« to m O o 09 O 09 KO -O 09 o C9 KO >NI E > KO E o c: o M O Od ^ Od E o Od Od o Od CO o o CO CO S CO ^ G Q"^ CO Nl 'O ^ § CO o Od CO 2 ^ E £ CO E o Od E E E co o 09 S o 09 o o o 09 o 0) o O) O) M C3> O) 09 ^ CM co o CO O) 00 CD co 09 00 co o E o Od wm S « 4 "R* CO CM CO CO £ CO ö) 1 ^ '2 o iii .2 2 »N o £ ^ 2 c Q. ü) 'ö* Bt'E. o ö) .2. C -O :Ö t: CO p C i i N d> Ü C d> ■g ž o CO d> g C CO CO N 0) -D to d) CO §1 I a '5 d) d)^ 5 CO N to d) o C "O d) 2 « = T3 > O d) > C S N CO E rI CO CO r««. BS -s i ■ 8 1 v • a E tie M E a m s A £ ti 'J CNJ C TJ O 2 > ^ o d) O ■o o o cO E o ■■E o. .i « C Q CO -C ■g "O ^ N CO Si CO £ S -o o p o. > CO Ü »o »CO CO o o a 12 o C •o I s CO o •C ž CO o "5 o. CO o d) ^ 2 i TJ O a CO o O) d) C CO o o r^ «O O CO >C0 ® 57 .e »o o Si E d) .2 E o i Q. E .2. o o CO N t TJ O 2 CD a N CO •D C o O CO -o a O S CO ^ > m S N >co NJ CO -S žs 5 ■a ^ 2 S E ^ o C O)--N . O to p C 9 a • « T3 2 t t 2 KJ TJ O P 2 p 1 Ki p ■p g cvj 1 « p • • 5 cvj O CO 2 o o ■o o m E B A CNJ 05 b o CO -O Z TJ 'Ö — »CO 5 >J3 a rC (O Ö S3 f^l 5 o 5 0 E S £ o •F O Ü. 1 = S O ? a « 2 S C N "g ^ d) 'S) O- ® ^ d) g ° e § •S g 2 o 0) -SS E n S E CO r^ LO Od O in 6.SS o CO o> "D O)"^ a, C ž Ä CO £ d> ä® CO $ C d) ® i ^ I o y CO p 2 -O o Fi. 'S ►O ^ CO S" CO o II w o '(/> £ a C O) CO 2 C g CO € >ü CO C o CO ■ö oc o i C ™ >o to C tš d) -o .1 CO S C ^ ^ sis g ^ A o ž "S O) 2 N N CO s && 2 -D cc 2 C CO W — £ o £ ta E d) d> E .9 d) d) £ Q.S d) CO g o -b £ a o O) r2 o S CO o> d) C E CO d) Ä »Ü C Ü d) O C a N .3> S 2 ^ 'O CO 6-i 0 -f 1 1 CO ^ > 2 Ž ä CO = E d) d> o E CO 0) Ä S ö> CO 12 o I o % .2, 2 li C o :|E S o r- |1 £ CO C "O O > > C d) >o Q E 09 -g co O hH 1 M o 09 O co 09 CO ^ O CO ft CO O ft o. "o > o •o E o N O E o E O) M O O « CÖ iS 2 C/) NI CO 5 CO « >o CO E J oT >o CO »NJ CO Od C —^ Od _0d in Od CO CO CM m c w — Ž «ö Oes s -Ä o > CO fe CO o 2 N > a Od CM cw ir> 1 p CO c 0 1 Š i6 Od 5 € Od c ^ o Od Ä CO Ni CO CO Ün S Ž K/d O g .S O E ^ -g Ž ^ t t o O o o o E E E E E o o o o o o 09 ft 0) 09 0) 09 09 a> o> O) ^ O co CO CM CO co CD O CO o o O co CO as »N CO 00 CM ir> 1 IPli s i 2 £ ¥ ^ S 'S £ £ n CO a> CM LO CM lO o> a> CM m CO m cb o o > CO o J § o Q. d) O a Oi 9 -o CO N O o cvj n o 2 »o o E 0 CO 1 CO i CO "5 d) n d) CO o d) O) o E d) d) a »o 2 d) CO i II o »o o dj E •- C ii .a d) 2 CO -R <0 C o o CO O) O) CO N 0 C TJ 1 d) CO If) g »"55 co" cc to CO C CO I C s CO "S m s i CO C TJ N ^ C C ® CO « CO C .2. o ca « »o N co N O "O co o O) p o c" 'Ci 2 co o C co 2 o C a g .2. Jo C »co .a T3 d) d) 3 "O ^ d) 5 2 ž co »o C §1 £ C O a § C $ "0 ■I g a d> »N § C Q,1Ö to co ^ C co Ö ° co § to TJ ž "C . »N O. 5 0.2. co . O B ^ ž ^ O) 2 g o > to d) «= 2 co C I co o co € -C »Ü co co >0 C »co C Ä iS co o. o o . 3' • S h- »O d) co o d) »o co -C 3 co o o o. 'dT Ii-S ° a.? £ C ""S "I" £ 1 o i ž -C »o »H o C •o ^ -g 2 o. o. N CO co -i 2 CO ^ ä. s ■S ž g § S 2 £ > a!- 2 C "g a d> C a £ 1.1 II 0 CO d) o a C 2 'o* 1 3 d) .s "D J. 2 ^ 5 S - 2 g > co d) ^ Q- iS ii co >o Ö = o| ^ CO Q. C « S ■c g .a >5 3 -C-C CL ^ ^ i:; .ž co C ž 10 co o to n o 3 O !i C o c N O n co •= O) tr o § d> d) »O* 2 ^ ■C o a »co d> d> »o* 'O* o o E E n JD o o o n o E i E o ^ o d o JO cg CO ^ ^ 00 ^ to «^J N N N UJ 't tf) CD r^ 00 co CNJ CVJ CSJ C\i co 5 t 2 Ci a 2 I Qi E o E g "(O (O O CO c ca CD^ (6 h- co o d) > S ^ co '2 > o a co co co co CJ CO O) co' h- if) r«- N. co d .i c -Q »52 co d) o. ^ čo" 2 co (0 C 0) C" 0) o a o "cö" "S" co d> co E d) C 0 .o |g| r^ co las - C .i ^ "c to "S E >o o E ■Q O co to c CO 'O o E ^ o d) E • M* CO S 'to d) d> •o »o E E d> d) N N O o d> d) •o >o »co >C0 E E d) d> N N o o co co co co d> d> E E 0) d> E E d) > »^ o T3 C S I O) d) i »o co o E ^ CNJ co m co 3 co o 'E* O) a o .2. .2. -g •o « co N ^ 19 > d> CC o o. c co •o • TT Jn iS g ^ co E C o E a co O) d> 2 E Q. ® P « d> g § o d) O- S' co »to d> »co H d> o c 2 c .a "o g d) 1 •co co N CO >Č7 o E ^ O r^ cvi i 3 'CO ^ N O d) »N c co Q. CO d) I = I" o o 3 0 O) «= 2 N b O 1 o 2 co « Z ž ® O -5 ^ d) d) " ^ d) d) »N d) o co t co 0) d) 2 2 co 'Ü §»o Jf »o co O »N A 'o > E •g »co ^ 3 co S 'dT co o N ^ g E o co »N o E co c o co to d) 2 B Q. (O o Ö) ■Ig 'O 5 o 5 O) O) o ca E 2 o o, d) :o' C o 3 E o -R 2 d) a"? > "O -i-w CO CO o n ž ° O ^ Q 2 >0 0 jü 'f K co I- I $ O :q .2 g N ^ 0) co i a d) c i i N tj 2 Ö) J co d> S 2 o i I co 2 C o C o ° C T3 .£ O)-' tO E P a 'N 03 d) t= S $ ii li a N to C S S 2 S d) co ■6 o co »o »co E d) N CO CO d> E a s co 'O o E ^ I §>1 d) iS C co 2 d) ^ "S d) 2 d O- 2 S # co S S- d> J- C o co W O) ca co C i) o > <33 E ■•ß o ^ o co co t A^te d) S cO 2 5 co "d)" ■o o co o a c »o »co tj iS co o N O d) čo o 2 •5- co a d) d> .-š to -gj» 2 E ► o iß P O co s co O) ž co E O a co d> o «« > c o a d) •Se O ^ d> O •5 § tO C co d) co d) o o o LU ■O •c 3 O "O ^ O CO N 3 -O O --g JZ o o 2 to .2 a TJ o. ■O O) .a J .a w II co o ^ cl 2 « a 3 -ž :ć0 O o > ^ d) ^ c co tj 3 2 O aT» 8 § 0 C 1 = co z > co s" Ig co fc C S = 'dT d) "ö "O £ E= . ® 2 2 d) 2 $ "O t5 co d, ff N 03 n 2 i co C 0 E co c d) E d> E 2 a co x/i > n ^ 6 6 •o b §6 to Ä ® «iS ■o*! g ^ŽE ° co P tO C t; (0 co OSO) CO £ 0 C O C -O O S E T, - o O) co co 2E o. S -S § 2 m Ä co z ž o c »N d) jO O d) g 5 d) co d) rg o 2 S 2 E 5 o o co LO cvi d) ^ co co O) _ C d) d) »o •S T3 d> Ig N 2 d) iS »N CL o i o d> 3 iS C ^ S a 3 o d) 1 S 0) I 3 3 ? E ^ o co E o o c tj O O tj O CO •C o E n o d) "c* CO ■č? a c •O O CÖ 2> 2 E E a2 d) - II 5 O) co E o 'co co" »N* d) E o co O) d} C to o d) Q. CO C o jc: s i 2 a co C d) E 3 d) O ■ d) c <33 d) o :fT C d) »o El o % o d) jO N d) co 0} JC C Ä UJ O <1> O) o TD N 2 to 3 0 n E d) 1 čo cd »N* d) E o co O) d> c to o d) a co c o >rJj d> E o E c "O o d) a co o c d) E 2 a o d) »N 3 d) tj E d} 'O* d) d) i d) "c* co co co d) co c '2 > o a co n 2 j? co c d) E co c A co co co co co co O) co ^ C\J CO CO CD •k «k Pl Pk ^ o o o o Csj d) co c co g c co to o c g 'd? tj d) c d> 'N co 'ĆJ o E .2, .2.2, "8 C C C r co co ca o 000 o "S E ___JS 2 ca co co 0) "O to ti5 co E Ii d> C E tO 5 to co I ° " g ^ co co 5? co »C 00 10 ® co T- Q ^ LU LU ^ ^ i«: co co co co 2 co co co i« 0:5 d) •to a fS CSJ CO Tf <0 r^ i o co •Si . E S d) a> o 2 jc -2. 2 ¥ «I o C C ® = 1 Ä o ® c 3 to d> E co "i S ^ d) Ä £ ^ (O 2 o C co o. rt Ö «-e (O O) C lil i Q co Q O a co O) 3 to g g p O) 2 g d) o. o ® w co ■S" $ II o E lil TJ R CO o "O d) t5 d> 03 3 ^^ > d) g § "C Ž 5 II" 3 I lig -Si s 2 d) (O c d) E CO c 5 o s (O cvj co co co c co O) d> i >0 o E sS d) > cJj .2. > co C ® '2 iS I-g - d) c J o s 2 p ^ co a O- 5 o •o C — N .E .d> I a 1 E d) 2 o 2 a 2 O) co d) co o •tt r- "O o S ^ E ^ C :2. C d) 2 'tj .Si « co 2 o co o C E d> E co co 3 N 3 CO 1 O n co ■o d) 2 0 o S co ^ g ca 3 C > C &l i v^ co co c>) -6 2 o >1 > 2 .i § - "O 5) £ co 3 c 7 co .fc 0) > C II §1 o s» S N ■9 ^ ^ d) c' § S 2 5 C E t 2 d) 'O -g g o a ^ co' co o :=> ^2 g i aa d) "-o "O d) ^ .N — C 3 co 3 žic s dT o co 3 ^ a co "O > JĆJ 2 • o :=• E n O o (O (O a o »o (33 p _ co o -O TJ o 6 C 2 .8-2, > g co o ® i > ž § d >C0 "O C 2:> ^ a « ■= g E a-g 2 = '5 .2. ^ O i 22 p a-g .2. i) p N <33 E [S p a co C •p CO d> E d) co co O) . <33 » d> 6 C p J. p »o d> p to n p d> c co p 2 "S If <33 E co p O) .s p d d> 2 "S a p p co co c j3 co o O) IB d) O) >o p o o. 1n -S n s p m > p v ö> •"S <0 11 O) CO C p i E p co c n CO ^ O o •o g 2 }? CO CO O- CO g a 2 3 P -i p j. »O Ü P d) CO iS c to p to p c »n p E d) c d) n § p CO p s p c co P Ü 2 p E co c 2 p 'n cg p ^ Ž 2 a co . (33 C* CO ■o co p c _ co O) ^ Ji ^ 2 ca' š "S <5 3 »o* 2 " p CVJ Q O C (O > o ■C >0 (O C c o <33 C E 'S CO o p E c (o Ü p co TJ N p 0 0 t CO >o co ^ c - 1 "S Ü o S'š'-s |oo d> -2 cd S p E p to »Ü § f a (O cO ^ 2 P 15 P co p a p tj p co I £3 > O t ■D p c »U p co co Ä ^ CO ■Ö P 2 N ^ ® .2 Sc®-- p C co ■p O) a> 5 •o co c co u> <13 O a 3 O »O a o Ä ii p B O) _ p p £ 3 t S ^ LU^ cd So C to E cb § p -= = "O S P co ^ ^ n p ^ N.::! š PES 5 C -2. .2.-S« ® CL C co s 12 P 9 -IS II ^ p '2 S 6 p C ^ p £ co c p p p ^ i t« . a .2.'H) co § E E .S p 'CO C a'p" .2 — C o '2 -Ci If i - B ž A CO co E co o 5 p CO E co p I 1 p p <33 £1 p § P p p p "O p n 3 ^ 5 p p n p c p c p E co c p E ca p p p •= O) E co c R2 ° CO to p p a Ni p c p E p p p E 3 S p "I co p n S p € co s E 2 2 iž C S t co co c co 5* co — W E ^ if P E co ^ co o p E I Š c c P CO o ^ E 3 ^ •£• o 2 tj s o r p >o c co "D C P •š "I s 2 co m P > a p o« p Ä ■b p p o. p '-P ■g iS o. n P ^ >co co S cd- E n p 3 Ti P € »N co P ^ CO c co • ii s§ -i ^ a« §1 o c C p to E co p ® — .2 e 9-p > Š E 2.S .-§1 •o S 2 "2" g) Ö) o p •o tj 15'0 2 ^ co ^ cg" p" 10 '5 p o p "O 2 a P .2. .ai-co co p =2 > p a co »p* p E p p E J2 co c n p CO 'U o E £3 P CO ^ p II .to CO p p p p p p p £ p p p P p P p p xz p p p p p P P (N 00 iO lO 0> O) CD Tf lO IT) Tj- ■k (0 lO h- o N. lO h- •«t co co T- p. co' lo" cd" o" CVI M O T- O o o o cvT lO" co co (0 co" co" n I0 ^ ^ ^ ^ ^ ^ 03 CO CQ CQ CO CO lo to to "co o5 to I to p co T3 TJ p p a a co co p p Ui O) p co tj "o P P a a co co p p O) O) 2 2 co co 5 p c co to I c p c p p ''E E n o 5 S p p 222 co co co c p ca co f .2. .2, .2. .2. .2, .2. .2, i? 55 p P p co g co E E E E 5 co co p p E li: co p >o •o p R'š' 0> Q E »P Ii p E o p co »O »o p p p p to to 0 p 1 I p C C C C C C C p cO p p p p p to to to to to o5 to p p p o p p p ■g-g-g-g-8 ^-g C C C C C C C • « «^M »^M • p p p p p p p C C C C C C C p p p p p p p p p p p p p p IĆ7 "O* 'O* 'O* »o* »o* •U' p p p p p p p E E E E E E E n n £3 n n n .Q p p p p p p p co co co co co p p p p p •o 'O p p E E .o .o p p '8 '8 E E E X) p p p co co co * ^^^ C C C 5 5 5 p p p C C C p čo p to to to 12 co co C C 5 5 p p C C p p •K to I p co p a ■p* C 3 n P • ^^^ C •p P •P P E O I a 'p* C 3 N P ■D P »Ü P E n p p ž S a ■a* C 3 n P C •p P O) O) o> P co p 2 p . "O g ® g a S p ? E •o T3 P P i čo p a p C ■o p 9 g a a p 'O* p E jQ P co P P 'Ö3 T3 P P 'O 'S »P 2 •■6 g P 'o co Q, S p p if ■55 E P £3 a p to p 1 ■p* "D . P ® ■Si »co § ^ S P 'o a •E a p .p 5 -o* 6 o o5 E p ^ a p p C p p I ■p* TJ P •SE »co o TJ P • « 5. ■s S P p O g co C p ^ a p « p Is II d) 5 •o 'S i-S ^ p co C •S .2 p p 5 o co C p C 5 P P .a p p o> p '-o o E X) p ^ o 1- lO CO 00 ^ ^ If) r^ co cvj mmcoooioiomcoiniOTfiDoo LUUJLULUUJLUUJUJ^^^^:^ COCOCOCOCOCOCOCOCOCOCOCOCO co co cd T- co lo m q. q. q. q. h«. co a. cvj cvj Iß ^ Q Q CVJCO^lOCDh-COCJ) cvj co -«t lO (O K CO <3) o cvj cvj Cvi CO cvj cvj s fO Ol Ol ■ Ol cn Ol ro Ol Ol t 00 0> Ol CO ro Ol cn Ü1 o cn ro cn Ol o 4^ CD o o o cn 00 o o o -ni 00 o o cn 4^ 00 o o o o) III (D "O 0) 3 o ^ m 3 f CO« o (o- o« cr 3. 51 a o CO ^ CO iS. tn< ^ mOojOftjOCO^OS* , g , g; , OJ . CD fi> CO 0) gogj^n ro'g.gj'g.gjoroo.s rogcocngj co' co' co" 3. 3. 3. S 3. 0 O O O O Q D) (D D) Q> {D 1 _!. I (O I I O o 3 fi) o« q) N«0) iS S co' CD z: 3 I CD co 0 CO 0 CO Cg, •0 CD "D CD CT 3. to 0 g 0 3 0 0 CT 3 to 3 3 to (D A 3 3 —* o" CO CO CO to TT 0 to to i "o o CD Q. =: 3 O CD 0> 3 s' q> V>< cn — co J3 ro 03 o co o ■d o m "D a m ■d d m TJ TJ D 5 D m "D cn cn co ro ro 4^ -sj cn ro 4^ CJ1 cn co co ro ro co co co co ro ro ro ro ro 4^ cn o 00 00 <» 00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 cn -Sj cn c:> I I (/) > 33 m a > 7) I o "o o) I 2 > TJ 30 I o > N 3D 33 (/) o CD (f> m o ii o o m 0) z "D "o o '-n o S OD C co I 2. ^ ž s § (d'ä O» sr 3 (o ^ a 3 g o 3 o o 0) S b q. CD H CO Z o S-' o- CD 5 s » ^ <2 a ® ff z $ o« CD s" W 0) g: 2. i§ co CD s" ^ CD Q) o g- ll M' o 1 co 2. C o =■•0 <9. S o to A % 9E to .ii. co ® s S 3 ĆD » "O o co CD (Q CD < CD to =• < o CT 3 o o« o 2. Ä •= CD co 3 co CD 3 CD 3 3 O CD C •O o to C to 3 to Ä Ä to "D =: (D O O« t-3 (O Wl C 2 C/i 3 - o« co« 3- 1(2 • to cd' $ o C o« o. (D — 3 CO CD "D o ^ 9: CD CO 3 CD ■D O CO CD to _ p 2. § to o O O o w - ^ 3' w N to S i" to CD ^ C o o 3 5 S to o« O ? « to 3 to' cd" CT O i a CT o to (o tt D) to š -2. S to to D 3 to Z o cp 9- CD S' ČD =' I? iS 3 ^^ to. 3 ^ 5 < C CD O o ĆD "ČD* "D O 3 CT 3 O T3 3 Q. O a 3 o "O 3. Q. O CT S g% S" ? 2. o. § o 9- 2. co« g-Ä. z: CD o -Q 3 2> o — CD (O « o < N« ^ CD O 2. 3 3- O M (O ^ g to ^ Ä o' o š 5 g 2. CO 0 CD 3 1 3 ^ o o 2 to ^ < o« CD 2. to Q. to CD o« to s: to i o CT ^ 3 "D 0 O O« Jß 1 <2 CT§ S < to 3 0«(Q 2. o to CD CT to ČD 5 N« iš 7 3- 9: i S?: 2. to 5' 2" 2' 3 < T-TT g O S. 2; "D 2. 3 o- ^ 2 -o , ^ C 3 §.-0 < o. D to o T3 o ii Ö- O • <•00 g i R < to (2 s s CT 2 N •=: đ:: CD O » 5 i: i- o cr —K < o o CT a ■3 ^ to o CO« co CD CD to co o 3 §" CD 3 ij. o 5-g "D 3 s i Q o cd" • ■ § o. o« to co co CD % •0 N* o C/) CD N 3 to 3 CD to to (D O CO ^ O C <2. 3 N(Q to 3 Q. i' S CD ■D O CO CD (O CD "ö 3, ■O •D I 3 2: S co C 3 CD O. CD Q. CO« O« 3 CD 3 to o CT 3 o o« o CT O« 3 CD Z to o CD CD O. CO« O« CD to o CT 3 o o« Sil llf CD o 0) 3 O« Ä 3 -- CD < "D =: Q> O O CD Q. CD •O c; O P S CD Ö tO 5 to k •D to o CT O CD CD o. < (D ^ co« to 2: co •o o 3 CD (Ti o CO« 2 CD o« 5.CQ 5' «tog ® ^ 0) - Q> o < ZL ^ s Q 0) s to N to Q. 3 co to ro * cn 00 cn O o ^ S 3 a CD to O« CT TT O O« CD to Q. < O 3 o "0 o Q. CT N« to O co o cn O CD "Ü O CO CD § CD 3 iD O O 3 T3 CD CT CD o ® 11 ^ to C 3 ^ N to 9 o ? co o n' 3-O 9. co« o« 3 O CD 3 I to O CT 3 5 C' ro g. o ? o 2: 2g S z o &} « ? CD O 2. § O CT O« 3 to Q. 3D CO COj CD ro Q. M O 5- ž. ^ er g Sog. $ <-»■ a N 2. to N g- (Q S O 2: o. 3 O » I-i' TT (O — O. D c/> fS ? CD'S cn B' al o to CO o O) O) ■D o Q. CT 3 .Ü ? to. g 3. to" CD 3 OD o JM« cd' 3 to 5" CT O 3 * ro m (/y o cd o ro o to to' 3 to 2L CD Q. to" ■a o 3 CD 3 CT 3 iS co« to to Q. CD 9. co« o« D D) o C N ^ Q. m — ^ = ćB" o 3 CQ N. O 3 3 5? CD to N« S. g o o CD 3- 3 3 o« 3 to to'g o (Q CT 3 a ČD 2«§ to S -g. CT Ä Ö) O 5' to co« ^ CV C to ? CO -CD to to CO CD 3 to 3 to o. 3 to 3 to < o CL o o TT to 3 CD CO •o 3 3 3 to' CT 3 N o< 3 o g.':' O CT 3 N« 5. d P to to I o 2. Š to 3 to to to 2. Q. cT g- 3. co g to CD 3 "'co Ä 3 N o fi> to §"2. 3 ? CO« 0) s. 3 ~ o iE — -o S" 3 ^ CD' (t> 3 3 ITT S _ o ^ CT-D < 9 CD < CD a 3 o § to i o CT 3 o o« CT O "ö O CD ^ a 5 S O O CT CD CT 3 CD i (2 ^ s •D O COj CD Ä (D m cp fi) to co CD o. I m o ;D TI 3) w O ' ~ I ' ' 2" JL 3 3 (D 3 g » ^ ? i s: s 2. g 3 Q. D) cn cn co cn co cn co ro o « co« Si S" "O o Q, ■O 3- o ^ 3 CD 3 CT 3 O O CT 3 o o« cd" o « 3 o "2 3 £. CD CT 3 CD a 3 o ~ to co« n' o 9. co« o« CD co« 3 Oj CD ^ s N« s; 3' fi> ^ o s CD Si 2. 3 CT s S' 3 2. Q. CD. o t: I T3 o o o< (O •2. g" 2 g N o to _ CD CO N 3 to fi} co CD 3. ? (Q CT b. ^ to s s = C Q. n' ^ S- CD to 3 ^ 3 3 CD to ^ -» o Ip 2. CO 3 CD CD o 3 CD CD to CD CO« w T3 o CO "ö CD CO« CD 3 Ä I to to 3 N to «, 3 to CD ^ /-H CD •Ö to CO. CD CO _ 3 Q) CD CO CD •D O to Oj to CD Q. to Ö ^ fq- 3- Ä — m 2? CD Q. < O — ^ CO = s o " O« 5 o CD CO = = O o (O CD o CD CD ■O O CO 3 CD CO 3 CD 3 CD O CQ CD Ö 'S-Ä. =' 6 a CD š: O CO N to z CD I < T3 •O O 3 to co CT O M' S 8 s: Q) cg^ u o^ 5 o< CO O — TT • S? ^^ ^ = o 3 CD to -o "D 3 3 3 Ä o< 3 CD CT TT if W< O (D 2: co {P g ^ o« e p CD CD to' o CO to E CL to C ^ to a. o to CD o« CD O. CD to" o co 0). "O "O o 3 o to ^ 2! $ 3 3 O 3 3 ^ to 3 JS CD ^ a CT CD s co CD sk O to o CD 3 O CD 3 CD 3" a CD 0 3 1 = S« a 3 .. o 3 Äö 0 ^ 3 g 2. to p to SR-o P 1 CD g. 3 S2. CT Ž 2 w CD - I O I E-S C ^ ^ 3 g. š to to o I o Q. CO O (2 o. _ 2. z. o cp S CT O § ? o CQ 3 3 CD CO O O to' -t (U to ^ CD to to o CT o« 3 CD CD S Ö ^ C I S o .to o i- i - S 3 to g 3 CD to" % o. 3 g. to o ■o o (O CD 3 CD (Q to O O to ■ŠT- o 0) '•v ^ t 3 S" co CD 3- CD o 0 CO« to 3 9. C0< o« to 1 co I 3 to" •D to o 3 ? C 3 o "O" g o (O ° g to 9. M m' CO^ C^" CD o« sr ^ CD o« 0 co co ro CD CD o o cp o 3 CD O 3 o (O CD O 3 CD O Ä-gw S-l-i rsiÄ (U 3 Of w ca ^ S J. ^ ^ ^ a ČU o CD o 3 2 ^ » 3 Ci CD 5' W CD O Od CD g "S S O» CD 7 S O CU CD O 03 3 O D> 3 cn (O 5" cn 3 < i CD S O 3 fsl Ck) Ä S c/>< cu T3 3 D "O 3 O co I? o 3 3 to 5 "O ^ S g«, -'I g I t I I < -O 3 O t SB CO CD ? oP & y CT C to "D 2 o O) ^ CD o« C o (O 3 to 3 o« to "O = O co C 3 CD a CD 9. coi o« 3 CD 3 o 0 CT 1 I 3 O CO .to ■D 3. CO "D .to O 3 ^ 3 O to CO 1(2 g- CD It a š to o 3 CO o Ä CD < 2. 3 t: a o« p g-o I g 3 - i 3 o š 3 o 0) CD 3 CD 0 1 O. CD 9: ^ co«„ o«^ s o o. CD to o. CD to 3 to 3 to o« o Q. 3 2. CD U Cfi. 3 C 8Ž. to CD 3 3 V 3 3 0) to o o« 2-9 to o CD fs i® CD (Q « cd' to CO to 3 CD CT 1 CD I CD o ft) a to C CD N .=: o z g" to g p 3 ^ g o o' z - to 3 ^ » o 9 3 o ^ ■D s. o CD (O ® i CD s 8 i: 3 ^ g ^ o (O 2: to 9 3 (O to -o s a to" g 3 S" < a o CD CT m' 3 I ll i- 2 ^ to 3 2. to co« o — !<§ ^ CO O) O II ^'Jd' CD ^ N to ■o g 3 CT CD ■o 3 o Q. o o 3 co s: (O o o o -• 3 to ^ — C CT "D CT 3 ° CT m 2. s o 3 N< < g §E 8.1 zt — 3 .. 03 = 3 co CD o 2. CD to w n co o if i. 5 N ^ o ^ 3 to § to s ro C X ? z co d o > co z o g z > 5 ■D ro a: Q to o •2. a rS^ CO 03 3 CT C o ^ 3 S' o CD < 3 3 f CD o« a 3 CD 5 g« 3- to 'Z«I "O CD CT 3 CT 3^3 — ^'(O CD 3 i 3 3- CD 3. o 3 CD 3 o 3 ft> o 57 ^ o o CT CT CO 3 o o CT 8. CD ii: o- C to o. _ CD CD < N ^ N = "i- 03 CD W 3 CD CD o CT CO Q CD o« to CD CD (Q to o o 3 o CT 3 25 Q. 3 03 CD o CT o« o ® CT 3 c^' Ö CO 2. CD to 5" =z CD Oj CD 9 o CD CT Q. O« 2" 5' CD CO to o z to o CO ' CT 3 o CO ö" §• 3 3 g ^ SI: 9 o ^ 3 9: CD z 3 CD CT 3 3 3-2. CO« AM* CT 3- s i § C 3 s: C E C 3 J 5= CD N co N — CD _ o co C O o CT CT 3 3 o o SI' S2' to' to' s g s co is o § S3- Q. C co co E o CT 3 O to o to CT < to co TT 3 i a o« 3 CD 3 3 ÖO I 3 B So- ^ 2. g CT co Q. o 3 z to SI o to Q. ^ 3 _ CQ o to c^ 5 .=: CD CD w co CD o« CD to p 3 to 3 CD cd' 3 2' co CD 2. -2 a CD to" o P" F3' o ^ to CT o o o« to •=• co o ft» — ^ O- 3 s o 3 N co CT 3 cd' to o 3 to CT 3 CD to 3 CD (O to s ¥ to to o« t o co o« < co« CT 0 a. 1 TT 3 to o CÖ' Q. iB to' o co to co CD (D C CT i (D to s o 3' s to o z to s o o o co o 2 CT o 3 o C to a co E to a 3 o m o to 0) to pr o = 3 u to Q. M CD CD ___ CT 03 03 o D> o> co< Ifl 0 o 2 1 3 Ä (D to 3 CT ■ = § — o o. ^ g" cd to g 3 CD o to "ČD' 3 N CT co ^ 3 cd 3 cd co 3* o« ct s cd o to W. co s5-' cd 3 |ČD ^ g 3 g fž CT Ib. 1= s cd 3 N 3-"g cd cd • to 0' 3 s: Ö' cd cd 5' o. g i CT 2. 3 S! cd co 3 2. o CT CT W 3 cd s cd o 3 cd' CT o % to J (Q CT g i a- to CD ^ »I C to 3-S" 5: cg. to o ^ o s o< ~ co cd s cd' 3 o« o> cd ct to. 3 CD KT CT 3 CT to to §■ CD o g Q I: CD 3 CD 5 w.to o to O.- 2 3' to a 3 52. to =: So a cd q. 3 iB. cd to o to cfi. co -• (d cd ct ^ CD (O 3" ® p 6 21 « = £ 3 o s 3 S'I o 5; to (d to 2. s 30 SS. s ^ ^ CD C 3 CD CO« o« to 3 co 3 ^ CD 03 3 3 o C 3 ti" g. co » & 3" O) 3 (O I--g s. co« CT 3! 2 ^ Q. to 3 ä o« o s 9 o cd < a SS. CD ct - cd "čd' S" n s a s o co p o o o i ^ N •s-o ? - to cd cd CD A fš C CL CD 3 cd to i CD 3 o CT o co Q > o co o ^ CD CD co ' s Ä CD o to § — 3 < CÖ' to 2. s I'll o s O' CT to' g - (t) " CT a o ^ CT CD 3 3' Ä 3 g cd Ö s* ® i: =• cd _ C C I c cd •8 to 3 to p o. to ČD to 3 Q. CD ^ i- 55' to Q: o CT g;to _ o ^ CT ^ o to 3 to 3 o o % CT o 3 3 o ? o co to 3 CD •9. g (D 3 3 -CD •=: o CD n a C n« ? s co 9 < 5' 3 to CT i o 3 to 3 • g- ^ s (d 3 -I cd ^ (D o 3 a cd' "čd' CD CT to C CT o CO« CD o 3 o MM v w' to < o N. čo« o« to co o ■M* a 3 ^ co 0 1 Q) 3 co< 3 E ■o to co o cd <0 to (§ to 3 ^ ss. = =r. oj =. co 3 CD ß to' Q. F3« CD o CT co Q cd' o« o to ^ CO CT (D CD CT o cd o« CÖ 3 — to o CT o Q. CO CD 3 o o 3 to CT CD 55 CD 3 CD 03 TT o jr- o« to 3 to n' to o a o' ž C o« 3 o CO TT to ct cd co ? CT o 3 CT 0 ■g, o« 3 to CT s CD 1 to o. o to $ o :: to Ö 2. y: /a CD to ro t N 3 to o o co ^Ma a o ss a to cd' (O to o to' CT 3 CT cd 3 o 22 rvi co 0) 2r co CD (D (O ^ 0> CD C2< ■ ro Ca) i ro co ro o o o m C/) 7:. CD o 33 m C/) m iS 3 co -Vi-« iD i S) ^ c\j D »c5 15 O o 00 CO S o o IO o o o 00 (O N. O O 00 o o o TT CO ^ o co O) CVJ ^ CVJ >w > o CVJ iE 0) ca o CÖ eo := ® C rt ^ 0) >OT g o o C ^ o. CO CO CO o CÖ ca o d) a (0 ^ o 3 s g.l» i nw «M «M t M ^ ■g E « o ö> o Ö) ^ ^ ^ 0 d) (D (D g .2 a CQ CO (D o 0) ^ o o o N 0 *0 CO > >N 0) I« o? cc 9 CO > ^ "O 5" ž d) >o — Ö -o o Q o :i.I I I o I o o 3 o ^ ^ »CO ^ flj cO cO CO o IS CO ^ C ^ ' ž 0) iS CO o CO Ü 1 i o ;<2 CO 15 d) o := ^ := >N := s " CO C CÖ o g 9-"O ig 2 B z < CQ o si s a Ji d CO I A^^te o CO CO c" d) E CO d) »o »CO s ^ CO CO I o o rt lO lo o lO s tf iO 0 0 0 CO 0 0 CO 00 0 CVJ o o o a> rt io CO CO üö o o 00 CO CO lÖ O) o T- CVJ CO ■t LO CO 00 0> lO CVI IO CVJ lO lO lO ^ ^ Cvl lO lO lO CVI lO lO CVI lO CO s o o IO O) o o 00 o CVI CVI lO LO C CO O-g C So o o CO o CO C N I o CO g C5 a 3 CO CO C Q. cc I DC g CO I I (O I I o o iž o 2 2 (T 2 CO fl 'C CÖ z z az CO 2 E p Q CO w o> CO d) C £ CO CO d) O m CO az C d) ? £ > o č ^ 1 ^ 2 I I ' I d) o o .o o _ ^ 'W ^ CO CO o CO az lil (O I o Ü < o O) o 0 C 0 CO o ■D C u) a CO o 0 ■ ■E o O) o E 0 0 »CO CO 0 .2. E C 0 CO o a a^ 0 "S »Ü 0 O ß O i 2 i 2 II « ^ fe ^ a o 5 O £ O w 2 3 CO •p »O 2 O ä o g O) C 2 i O CO s 0 E CO CO 0 d) •i ^ CÖ O D) CO 0 0 E 0 Ü O N •C o o C 3 O g I -5 ^ o s "O o. iS o O CO CO Q. I 0 FT 0 CO Ä 0 00 , CO « 0 2 ■2 2 £ to o o5 -3 -o o > o CO a Ü. »N CO E .CO CO CO ^ '.=• CO 'Ü C CO <0 p o o a I I' 0 0 2 2 ^ n "O T3 o o o. o. CO CO »ü *Ü CO CO E E o> o lO o o O O) D 0 0 0 0 'N* 'N* 'N* 0 0 0 0 0 >o »CO sl CVJ , 0 0 'n* 0 0 O CVJ CO o o Tf I- r- o CVJ CVI CVJ CVI CVI CVJ CO CVI CO CO CO CO CVJ CO CO CO CO CO CL ^ ^ (L Jl Q_ Q- Q üb c/) Q ^ Q D ^ Q. 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0> h- 0 0 h«. 0 00 h- N. 0 10 0 CO Tj- Tt Tt "«t TJ- CVJ Tt CO Tj- 10 CO 00 O) 0 CVJ CVJ CVJ CVJ CVJ CVJ CM CVJ CO CO CO CO CO LO CO lO 10 10 T* h«. CO CO CO lO CO Tt lO "«t lO LO lO LO Tito LO CVJ LO lO CVJ lO CVJ lO lO lO CO CO lO CVJ CO CVJ CO 10 10 Tj- ^ 10 10 LO 0 0 0 0 0 0 0 0 h«. ■r- 00 00 00 Tt CVJ h«. CO CO CO O) o CO -«t lO LO lO LO '«t LO CVJ lO CO CO CO CO o 00 a T- CD CVI ^ o CD ^ o o o o o CO O) ^ CO T- Tf o o 00 o CVI CO o o CO ■«t -t LO CO r«» CO Ti- rj- Tt CJ) o LO lO LO r^ ri lO Lf) LO LO CVJ lO Tf LO i Petek. 23. julija 2004 GORENJSKI GLAS • 25. STRAN o o CVJ CO CVJ I CO CVJ >25 UJ (O i UJ cc o 0 1 ^ 2 o 00 CO CO v TJ o 0 0 0 2 to CO o N 2 1 I o o C O) o> s § 2 I o o Ö o o CO -Š 0 CO "O 0 ■o i 2 a •o 0 ^ C o 0 o a o 2»N CO • 0 01 o N 0 J CO "S g) 0 C 0 o s 0 0 CO »o* g "O o a CO >o »CO T3 o N ® i .E N -o 0 <0 ■D o CO ^ s"" o o CO ■D o 0 »to o a ■o CO o C CO ■o 'čo o lil CO ■o ■55 o •o o C CO N CO "O CO o <0 o CO "O '<0 o TJ o C 2 "to o .0 2 "S a s o E CO A C CO E CO 0 ^ N 10 ■D <0 2 > > B •i a o C n 0 0 vL 0 C 0 0 C >C3 Si, 0 cb •D .Si "c T3 i O TÄ E 0 .ž »N ii S S o C ■ ^^m CO ■o CO CO C CO I o 0> 0 5 >0 _ 0^0 §5 E - o cvj CO > Q O Q Q z G Ü I n o Ee ■D 0 6 000 XXX cvj cvj cvj o CO o •.= o 2 Tt 0 X 5* ^ o > -4= Q B ^ cO E .«LO O —' "O p ■C t 5 o CO CO .. ö)> CO o "S 2» o ® ž C 0 ^ g _ S "So 0 B «S CO »W 5 E E o cvj 10 cvj CO •a 0 •o -S 2 a S S o u. CO CO ^ to cg -o E «M 2 co E E -S O o 10 o cvj cvj o .ž o o "«t o .ž »o 0 o to n o CO ■o o ■D C s E 0 C 0 C O) CO E o »o o 0 TJ o ss' .c a a, 0 ^ .s, C 0 § ^ ® if ° »00 •5 o. ž <0 s g N o a 0 0 0 0 0 > 2 3 to CO o »o J jO 0 g> 0 C 0 O C ■D CO « ._ rt ^ C to o "5) a CO <0 o 0 a CO 2 ^ č o Š ■t?5 S 13 S 'O o E o o n ■o 0 0) 0 ^ I S 0 J « 1 O O > O) 2 O) ® C «I o o -Ä-Q o. = - L- -žg S .2. ^ « N f s I 11 € O t S lE a o X o CD 0 O) a > CO O C O) N 0 'M =» FÄ := »O CO O 'S E Ć0 B O s C N (D O O -2 E > o - .Q 12 CO P g $ ž 2 B CO S C C ■Q "Z 0 « 1 s « CO 0 ^ g) 0 C 0 ^ d) ^ »Ü S «J o C «= N T3 P 2 a O) 22 iS 5-č 0 O o> £L .Ü 2. 0 i2 0 O) ^ 0 5 C 0 > S o 9 C I- £ N I? 1= E .a o g o D ■g g |t ^ O N la o 1° CO g) £ d) C ^ d) 0 o P C »o 0 s 0 75 0 ŽE > ^ d> CO 9 ^^^^^ o CO ä CO 0 0 O) O .0 CO o CL « • to 0 O 0 CO •O O B 2 o n CO o 0. O) N CO — 0 0 CO ■6 2 a 0 CO »CT 0 E 0 CO 01 0 C 0 E g a S 0 0 ■o 0 (O fO C "D O O 'ČO* 2 ž o a 0 o •S) 2 0 CO o z 0 0 ž »N -U O 3 »ČJ O E o CO "D C 0 CO C CO ■ ^^^ 3 0 3 t »O 'ü CO to 0 O I 0 C CO i CO 0 0 E o 1 0 Ü > o o 0 1 0 1_ »o o .t € o Q. O ■D 0 CO 'dT C E 0 ■o >0 9 S <0 N 2 "0 o o. Si 2 E D n .SiF- T3 O O • CO 0 -C o >C0 0 ^ C ^ >t) "S ^ = CO ^ 10 cvj 0 .2.1 S w o "S ^ C ^ I 0 n" 0 O o. 1 ° 2 CL •o w s llll^l .§2t8ll C X CO ll" -e T- ^ ^ 11 2 = 0 0 o »CO 0 <0 CO a »CO iS o> o •=. o Q. 0 CO o > 0 0 CO ■O O 2 ^ ao. 0 G 0 to CO o - 'S N CO 9 ^ 0 to 0 O ^ 0 O 1 cvj 0>0 I I 0 Ü 0 C (O C CO T- CO w CVJ <0 2 cc cc $ <0 •?T 'p 2^-0 i «ä o C O) E 0 C C 0 Ü litE CO CO S CO Z Z a d) § »S ^■Sl C 2 R a CO o o ■o w CO > 0 C T3 2 CO E 0 CO O S S g S CO O č 2 3 E »■^ o gl "S E g a O) E 0 N 1 s C I CO > C 0 ►o O O T3 O CO o Tt .S CO C N 0 CO 0 O 0 1 C 2 t) o 3 CO C ■o CO C CD »g J. "d.®, i — go o O) o CO ^ 0) C ^ •55 dj " CO C iS E CO d) g 8 1 g S c: •S o 2 -O) CL CO 0 0 1 O) o CO o tj •C a o C 2 ■5 a 0 g S 0 o C CO o C 2 a 0 •C . o 0 •C o> 9 0 C > 0 u) 0 ^ C CO .0 2 "C 0 0 CO CO O N C CO C a o 0 (D CO I a 3 o CO 9 •D I C X "O CO E g O ^ C o a^ CO 0 0 "5 -9 ^ ^ 0 3 ^ Jčj o g CO "o >0 o 2 o. E CO -Q C o 0 9 0 0 0 ^ ^ »CO o Ö i o- tj w _ D I0 cb O ^ C 0)'ü CO .s N T7 'Ö" O CJ) "D 0 C a E t- o 1 ^ C CO »o 55 i E o § 5 S Ž o 0 CO CO iS »o o o TJ o C 0 cvj o 10 04 O "2. ^ 0 "o-aB o g .t) o C 0 C C CO — CC 0 ^ cM o -O CO <0 9 O cj) o a C 0 CO O a tj 0 a CO 1 •iS 0 tj o "dT E CO 0 CO > o ■o o cd o-S CO si 0" CO »fe ® B o o. g o ^ »« g »Sf 2 š CO = 5 <1> § iS o o> C o CO [Q T3 'C § a B o 0 E T 0 0 § d) TJ o "T 2 « <0 g ^ CO .ts CD N T3 1- n o 0 E al E s X C ^ o a O) I ä > CO O > 2 > 0 £ io* Jo" CD O 0 p o CO O) 6 CO o C to 0 Ü o C N 0 ^ N CO _ CO CO »o 0 CO CO iS 5 -^ t 0 CVJ Ü cc §. o •o .s-6 <0 .£ z <0 — CO Ü CO 0 Ü CO O) 0 N ■s o 0-s 0 T3 •=« N E CO C iS o •o C:) CO CO CO CO N CC) CO O CO CD 0> T- CO CO •«t CO 0> 10 0 s (O 1 g s C o •N 0 o C O- CO • « 0 CO 0 .0 — N. 0 W - O -55 $ o: CO •C o O) 0 CO 0 CO 0 0 0 § 0 1 0 C to 0 ^ R 0 15 E g -i 5 • I I ONO. i 0 Ü 0 C N 0 E S 0 o 0 £ E CO 8 E 0.8 g Ig 1 •a .i d) 2 i-i T3 N C O 'oi 2 CO C CO C CO »O _ »CO a T 2 3 CO 0 _ 0)'0 0 »CO C o .E C g § 0 E -o TJ d) CO to 0 Ü I CO O) 0 C 0 ■o 0 CO CO T3 0 E 0" 'dT »N CO a 3 ^ CO 0 to 0 U ^ CO C »Ü jO O . 0 £ 0 d) « > »o CO ^ »CO C 2 - o •EB^ ill d) CO ^ .J- o (O « CO W _ 0 CO p 8 2 " 8 o g 5 s iS N 2 CO to 0 s J2 0 o > 0 o " rž 0 S Si. RS 2 CO C o 0 O »CO 0 a s a o a 303 »o 'c* 0 p -o — •D 2 .2 as? .. CO C & § i't C o ^ 922 CO O) 2 z CO C TJ 2 CO 0 CO O) 5 TJ CO N C 0 a 3 Q 0 «^^^ E o O) N 0" O. 3 D 0 C TJ O a CO 0 E o O) N 0 JnT 2 E o 2 >co « C N 0 0 •N CO o ■Ö o a CO o .0 CO o C C "O § 0 »o* g •o o a CO N 0 0 E CO CO CO 0 W 'C 0 o •C a o CO 0 TJ § C > -i o a-5 CO € "O 1 P CO o , 'c CO .9 o 2 0 ■> "5 0 a o E o CO .2. I o o I- E 2 > T5 Sj § 2 O) E 0 ^ »o o .3> CO s" ČO CO N ^ 0 CO i š § o C ^ SEl 0 C C 'Z o •5 .2. rt 0 C ■o § 0 C 2 o C 0 0 a CO N CO -I 1 i € S3 11 ■«•g Č? a N £ ® 2 'o'> 0) 0 0 O 0 N 0 O ^ CO N 0 i 0 E CO CO §ts o <5 O TJ S « Sloi O) o CO o ^ TJ TJ .N o == N 0 3 E 3 CO N CO 1- CO CO Ü 0 § O E 0 =6 -o CO O) § ^ te 1 CO T3 N 0 a •o o 0 C 0 »Ü »O 0 C CO I T3 O CO N 0 0 E CO rj-■ h«. CO O ^ -O CO iS »Ü O E n o CO C o C to o C TJ 0 o CO tl C C "0 »o CO »CO a >o "ö CO »o ^ > O $ CO N a 2 .. »N lis •F 0> i'O s I TJ O O ■H CO 2 'f 5 -g = TJ »O O 1 g O J. .2-g 5. "O r o E o 0 CO lf ii o CO »Ü o E 0 1 0 CO o a C i CO C N £5 S CO T5 o CO C CO o ^ 0 .2, w »CT 2 S ii 0 g "2 0 -g ?5 O) s CO Ö) 0 C 0 0 E CO ID la n •o 3 0 CO o a ■a o .2. S C ^ 0 0 'O ž »CO 2 »Ü a g C ? g 2 ^ 3 to Ü C 0 N CO TJ O C ' 0 0 0 E CO C 1 CO C ■D I 0 CO O) 0 g C 1 0 ■6 = o C £ O) C 0) •o »Ü CO 0 S S 2 •C ^ •i B — 0 E OJ •= 0 ^ C •S 0 to 2 E S B B 'S 'E o "O C ® »o CO ■s 2 0 O © Ig N 'ČO* ll 1 S c-8 2 z •5 0 3 .C ll II _ CO 0 E CO ■o O CO "G 0 O to iD O 0 2 C 3 E 1 0 B 3 g ■o o a CO C 0 0 E CO D 10 •O O © O) ■35 2 cg .0? i 2 B o a o CO o X »CO 2 o 0 O) s s 2 ^ o-o rt O) t C cc 0 Io ^ 0 g O 1 2 o r 0 TJ 2 -in 2 i o> o CO o 0 ■o CO cc 1 »o CVJ CO 0 o Ui g 0 1 o I l'S »i 2 'C 0 J2 ^ 0 2 o o 00 I 0 'Ü ^^goooog £ ^ ^ z ^ X X X X X o CVJ CVJ 1- CVI CVJ CO > > > > > cc z G Q G o o Ol O» Ol Ol a k cn Ol Ü1 Ol CJl Ol Kj ro Ü1 Ka 00 00 O) 00 o> 00 00 CO 00 ro 00 00 o CD 00 ■>1 0) Ü) 51 4^ 4^ 4^ 4^ 4^ 2 4^ 4^ •«NJ •>1 03 -sJ CD 00 00 00 00 0 0 0 0 0) 0 0 O) 00 C» 0 ro •Vj 0 0 0 0) CD 0 ro cn 0 cn 0 0 to co 0 ro O) 2 Ö) •>1 Ol O) (O Ol O) 00 CJl 0 cn CJl ro ^ ro ro -g -sj co ro CJl •>1 to 0 0) CD CJl CJl -si O) 00 4^ cn O» Ol ß ß Ol 0 Ol ß 4^ cn Ol cn ■ cn cn cn 4^ cn Ol • k 4^ 4^ cn cn cn Ks Ol Ol ho CT? fo o O) O) (O 09 O) ■>1 O) 0> 0> c;i o> O) co CJ) 0> CJ> o cn co oi c;i 00 c;i O) cn cn cn C7I co CJl cn 4^ 4^ 00 0 0 0 0 0) 0 CJl 00 0 o 4^ •>1 O) 4^ 4^ -g cn 00 4^ ■>1 cn CD -«4 O) O 4^ •>1 O) ro 4^ •>1 O) O) co O o CJl 00 M 4^ 00 O O 00 00 O i 2 S •O O -O O ^ O O. O o. o' i: o •o cd" cd ■O r Ü3 w o -o -D ST O O su ^ o. o. a 3. s. H-- — Ä "D "O Q) 52. cd (O cd I CD CJ) CD co co 3 cd CV TT CT 0 CT 0 a cd a 0 0) d) cd' cd' 0 < 0 S- c ct i c ct coi cd' 1 o« c i ß t; w Z T; ® 0) p 0>« 0) "d o cd p 3 C/3 sr O «••p O 0) ® O 0> o d ^ 3 -Q -g p> o o. 3 o o o. Š 0> o.^ o.«"* Q.«s=!B Q. 3 w 3 ® w 3 ® O Ö O D a O O. O g. cd'g, cd' o ® I C I •o O) W 3 o o 5 a a ^ CT cr 3 5 'S' Ć5 3 ? iä.li. x^j. "i- cd ö cd cd ® "D O a CT i N 3 3 cd 3 cd" i ü' CT a Ö. o cd 3 cd ^ cd •S-S'S-(p _ (p (0 cd O. co ro o ro CD M o ^oP S" CO« ro • ro CD ro o ^oP V co< fO • fO CD fO o ^oP V C0< to • N3 CD ro o ^oP s» ro • ro CD D ■D D M ■D D 13 D ■D D 5 a •i "ö D 5 t; O 5 CO o t: o M ■o co co C/) T3 W <,0 •Ü 0 7š ^ 7: 7v 0. D ti 0 0 0 0 0 0 0 0 D 0 0 Q '1 '1 m TJ m TJ TJ m TI m TJ TJ TJ •i TJ ■i "i TJ TJ •1 "0 % TJ TJ TJ O ■D -O ■D o" CD o' Q> O 0> V' TI ■D I I V> > H X m o > 30 I O 2 co i 3 > TJ a I O > N 33 03 3 O) C O O) Q O X m cn cn co co co cn co co CO co co ro ro ro ro ro ro O 4:^ -g O) 00 -nI C3> 4^ 00 O o fO 4^ 4^ •Vj o co ro co co co ro ro to co ro ro 00 ->i ro CJ! cn cn CJl CJl CJl cn co co co co co co co co co co co co co co co ro ro ro ro to ro ro to ro to ro ro to ro ro ro 4^ 4:^ 4^ 4^ 0 4^ 4^ 0 0 0 4:^ 0 0 4^ 4^ 0 CD -si 00 00 00 CD •>1 00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -si CD 0 0 0 0 cn 0 a> 0 tO cn to ro C5) 0 cn 0 cn 0 co O) 4^ 00 0 a> 4^ •nI cn 00 4^ ■vi CJl cd cj) O 4^ O) ro 4^ u O) co co co co cn CO co co co to to to ro 4^ o o cn 00 to 00 o o 4^ ^ 00 O e o 00 cd o) o\ ro to co co ro to o o 4^ CO co co CO ro to CO co co co ro to 4^ 4^ 00 00 00 00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0) CJl to 30 (O o OD co m O El ^ H ^ m O O m co S S ■o C (/i m cg« co t ro co ro o O GORENJSKI GLAS • 26. STRAN Petek, 23. julija 2004 / Q> Q> cd N cd O. 3 o o. o <0 'S' ^ cd d) cd cd cd Q> Ä-D O» « O Q) O S. ^ d) 5 0) C •o 0^3 (/> ^ it ^ sr 3 2 (i> • a 3 < -D II ^ cd C 3 a ^ la cd O čd' o • n (O S a "O o ĆS CT ^ o co q> cd 2" co - ö ® 2 Š:5 ^ ® S o ® Si § ® CD CO O -o co o cd 3 cd n cd 3 9 ct> n i|i z: a o o CT cd 3 cd 3 D) "D i cd II P. si 3 ® p ä-g C i ■o ® II e. c" $ < < T3 II co cd 3 o 0) co s s C Ć5 s "O o iS 3 cd n o a co cd ^ o 7 3 § i ° cd o« 3' co Ö) 5 f 3 i o o 3 o o« C ^ o 3 o CT 3 _ cd m' CT •O MI — cd 5 — ® q)' o 0) =: CT a Q.E ® cd d) Q: CD O« ^ ^ C D D Ö I- D 2 D TJ 9 II iii EIS = m w S '1 T3 II ^ co 0) 3 0) co o 3 2: m 3 _ £0 O a S 3 i cd 3 (o (o •d 0> o 3 cd 11 S O o o. i< cd 3 (o cd {D (O •o ^ O p 3 o S ■d O 3 cd cd 3 fi) o n fi> .S 5 6 cd o a (Q o (o 3 0 3 q> ■ S a cd Ö & (o s CJ) 4:^ cn CJl « CJ) 4^ cn 4^ cd 00 O» cn CJl o CJl cn CJl ro ^ 4^ 4^ co ro 4^ 4^ 4^ 4^ •u 00 -g 00 09 00 03 0 0 0 0 0 0 0 0 Ö0 CJl 0 0 0 0 CJ) ro to ro ^ 0 to CD ^ 00 cn 4^ cn 4^ -g 00 co 4^ •>4 00 cn CJl A cn cn cn ^ to 9 ^ to 0 0 0 0 0 CD 00 -sj 0) CJl 4^ ^ 4^ to 00 03 00 00 00 0 0 0 0 co 0 0 0 0 ro ro CJl cn cn -sJ CO ro cn ■ cn Ol K3 cn fo cn Ko o 4^ o co o ro o o CD CD 01 cn cn io 4^ 4^ cn 4^ cn 4^ CD CD CD 00 C3) CD CJl CD 4^ 01 £ 00 -si 00 o cn ■ 4^ cn to CD co CD ro 2 CJl CJl 4^ 4^ O- CD A CD CD 0 0 CJl -J — CJ) 0 to 0 0 0 cn 0) cn 0 lO 0 CO CO 2 00 0) -s| 0 cn cn 00 00 co cn CJl -vi o iS. S 3 ® i? < ® S cd" ® cn O to ro ro ^ (Q ^ o. cd" q cd" < a ' i RR 3 "D _ o cd 000 a Š co co co N) O 4^ 00 O O tO O fsUShN cd cd cq cd' cd" ® < I 2 I ®' I "g ^ co Q. C 2 ^ g g (O fi) co čo (O fi> co N H co N N ■O (O 3* -6 CO co O o 0) o o "O o 3 3 i 3 J E .3 M»* 3 O CD o ® co« I o« » CD' S 3 v v o ® C0< I o« 0> s ® o ? cd ® N N N N N N (O co u (O (O 000000 1 3 3 J i J «M* cd cd cd cd cd cd O Q O O D D C C C C C C ■D "D CT -o CT "O » N «3 N 5* b < CO 3 (O ^ 3 2 O. ° fi) cd cd 4Ä. ' cn ^ cd cd co ' cn CD CD ro ' CD X B' ^ S' g- CD o. (D cd o o ' C C "21 ^ "čd" cd' i i 0 cd 1 i to C to o < o 00 p 00 p V^ ^ v to • ro ^ to ro CD CD 3 co S" co p 0) 3 O C SJ » a i 3 ® c5 0) CD I I CD O O' NCT _ » 0) o. Q) p ^ rr co co ^ g- 0) Q} 9. O 10 ' ^ a* O CT , I; i D) g-co o roCT a ■ O lil rt" C0< o o« 3 ta 0) 7: = O co TT-o o (O ^ . ^ 0) (jy o. CT O. 05 ^ 3 tt o-? o g CT O Ä ® o 2: CT Iš "" 3 0) cn Ü1 ro 4^ Ü1 ro cn CD CD O 00 CD 00 tO O 2 03 O O cn CJl .C» cn -si cn -si mm ^^ MM v/ 5' w 3 < . • ® 9 ® s ® 1 p g: ® ® I ro o ŽoP ro • to CD ro C ro o < o ooPooP S" S" ro • 10 • 10 to CD CD ro o ŽoP ro ^ to CD co< ro D o - co« cn CD n 00 S" to 10 CD ro: I G) O CO co n n n ^ ^ C/) n n w 5 ^ w w o 5 o M TJ T) o o o T) CO co o 5 o T3 CO CO CO ^ ^ CO O a 5 D 5 D M T3 co CO Q % (Ji cn co co co ro -si cn CJi co ro to ro co CJl ro -k cn cn cn CO ro co co co cn co co co co co co co co co co 00 co ro co co 4^ co co 00 co co co ro co ro ro ro ro ro ro to ro to ro ro ro to ro 10 to ro to ro to ro -fc o o 00-^ 00 cn 4^ 4^ 4^ ^ 4^ 4i. 0 0 4^ 4^ 0 0 0 0 4^ 03 00 00 00 0 -si -si 00 00 00 00 -si 0 ^ 0 § 000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 <3) 00 co 00 0 0 0 0 , Ö0 cn ro ro to ^ ro cn CJl cn ' 00 0) 10 CD 4k 00 -si -J 4^ co CJl 00 4^ 0 4^ 4^ CD CD 0 -sJ 00 0 0 0 0 0 co CO 0 CJl 0 0 cn ^ -si cn 00 co CJl co ro a cn ro I I CO > H a m co o > X I o TJ (Ö I 2 > TJ X I O > N X X O CO (/> m O Ä H ^ m O o m co ^ S •v o I o i ra O ^ H o g 92" ro co I ro co ro o o O m c/) CD O m C/3 S CJ § i Petek, 23. julija 2004 HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Roznnan Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Madžarske toplice 5 . 8. do Pelješac ekskluziv od 14. 8 Tel.: 04/53-15-249 i. 8. in 26. 8. do 29. 8.; do 21. 8.; Gardaland: 23. 8. G LAS O V KAZI POT Prireditve Trentarski senjem Trenta - Triglavski narodni park in Turistično društvo Trenta organizirata Trentarski senjem in Glasbeni forum Trenta. Danes, v petek, 23. julija, si lahko ogledate judsko igro v šestih dejanjih "Dekle iz Trente". Predstava bo na prostem pred Kverhovo domačijo, Trenta 74, v Zadnji Trenti, in sicer ob 19.30 uri. Jutri, v soboto, 24. julija se bo ob 14. uri začel Trentarski senjem, kjer so pripravili delavnico za otroke "Izdelajmo si svojo leseno žlico", različne družabne igre za odrasle, prikaz in prodajo izdelkov domače obrti ter domačih dobrot, zabaval pa vas bo ansambel Mega Mix. Pri cerkvi v Trenti bo v nedeljo, 25. julija, ob 10. uri sveta maša ob praznovanju godu sv. Ane. Sto dvajset let gasilstva Bohinjska Bistrica - Gasilci PGD Bohinjska Bistrica bodo ta konec tedna proslavljali 120-letnico. Prireditve in slovesnosti so se zače-e sinoči z gasilsko vajo, sklenili pa jih bodo jutri zvečer z zabavnim programom v dvorani Danica. Zbiljska noč Zbilje - Ob obali Zbiljskega jezera se bo jutri ob 18. uri začela 51. zabavno-turistična prireditev Zbiljska noč. Nastopili bodo Victory, Rok'n'band, Brendi in Double Trouble. Sklenili jo bodo s tradicionalnim ognjemetom. V Kranjski Gori Kranjsj^a Gora - Danes, jutri in v nedeljo bodo na trgu na Gorici (pred cerkvijo) med 10. in 12. uro delavnice smeha in slikanja ter kiparstva; ob 15. uri se bo začela plesna delavnica. Vse tri dni se ahko tudi med 17. in 21. uro zavrtite ob živi glasbi pred Grand hotelom Prisank. Danes in jutri v Gozd Martuljku potekajo Špikovi dnevi. Danes, v petek, 23. julija, ob 20. uri bo začetek koncerta "Sogni Verticali" IT. Jutri, v soboto, 24. julija, bo ob 20. uri koncert, na katerem bosta nastopila I. Prada -sopran, M. Kajdič - tenor ob spremljavi klavirja. Koncert bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Kranjski Gori. V hotelu Lek bo ob 18. uri odprtje razstave Maše Bersan Mašuk. Na Trgu na Gorici (pred cerkvijo) ob 20. uri bo nastop mešanega pevskega zbora. V nedeljo, 25. julija, ob 10. uri se bo pred Rusko kapelico na Vršiču začela spominska slovesnost. Blejski dnevi Bled - Od petka do nedelje bo v Zdraviliškem parku od 10. ure dalje potekal sejem domače in umetne obrti. Jutri, v soboto, 24. julija, ob 21. uri bo v Trgovskem centru Bled koncert Dua Ritmo de la noche. Na terasi hotela Park pa se bodo ob 17. uri zače-e kreativne delavnice ob tisočlet-nici Bleda. V nedeljo, 25. julija, ob 17. uri se bo v Zdraviliškem parku začel otroški program. S predstavo Miškolin se bo predstavilo KD Lutkovno gledališče Jesenice. Na Bohinjski Beli - pod glico se bo ob 21. uri začel Večer na vasi, kjer vas bo zabava kvintet harmonik ter pevski zbor Blejski odmev. V torek, 27. julija, ob 17. bo na Blejskem gradu srednjeveški sprejem pri grašča-ku z lokostrelskim turnirjem. 750 let Bohinjske Bele Bohinjska Bela - Na Bohinjski Beli pred Kulturnim domom se bodo v okviru praznovanja 750-etnice Bohinjske Bele odvijale naslednje prireditve: jutri, v sobo- to, 24. julija, ob 18. uri bo odprtje ribiške razstave in razstave ročnih del (v spodnjih prostorih Ku -turnega doma), sledila bo zabava z ansamblom. Razstavi bosta na ogled v Kulturnem domu v nedeljo od 9. do 21. ure in v ponedeljek od 9. do 17. ure. V nedeljo. 25. julija, ob 8.30 bo v cerkvi sv. Marjete sveta maša; pod Iglico pa se bo ob 18. uri začela proslava ob 750-letnici vasi, Marjetin sejem, kulturno-zabavni program in koncert Gorjanskih fantov. V Tržiču Tržič - Danes, v petek, 23. julija, ob 20. uri bosta v Atriju Občine Tržič nastopila Stane Vidmar in ansambel Svežina. Jutri, v soboto, 24. julija, prireja Planinsko društvo Križe planinski pohod na Kriške pode z okolico. Dodatne informacije po tel.: 041/611-460. V Atriju Občine Tržič se bo ob 10. uri začela predstava Čarovnik iz Oza v okviru Pikine otroške matineje. Prireditev Blagoslov oldtimeriev ob godu sv. Krištofa, ki je bila predvidena za 24. avgust, ODPADE oziroma je prestavljena na kasnejši termin. Jakobova nedelja Ratitovec - Planinsko društvo za Selško dolino - Železniki vabi vse jubitelje pohodništva, rekreacije ter neokrnjene narave na Jakobovo nedeljo na Ratitovcu. Slavnostno odprtje obnovljene koče se bo začelo ob 10. uri. Že danes, v petek, 23. julija, ob 20. uri pa bodo v Osnovni šoli Železniki pripravili prireditev z naslovom Krekova koča v sliki in besedi. Krištofova nedelja Kranj - Združenje šoferjev in av-tomehanikov Kranj praznuje že četrto leto zapored Krištofovo nedeljo. Letos, 24. julija, bo praznovanje v kranjski župnijski cerkvi sv. Kancijana. Slovesnosti se bodo udeležili uniformirani člani ZŠAM Kranj in tudi drugih društev iz Slovenije. Ob 10.30 bo slavnostni sprevod iz župnišča v cerkev, kjer bo nato slovesna maša. Dan borovnic, marelic-in breskev Kranj - Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto, 24. julija. Dan borovnic, marelic in breskev. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu pri vodnjaku od 8. do 13. ure. Na stojnicah vam bodo postregli z borovnicami, marelicami in breskvami, izdelki domače in umetne obrti ter s pridelki s podeželja. Gasilski veselici Škofja Loka, Grenc - Prostovoljno gasilsko društvo Virmaše-Sveti Duh prireja na Grencu jutri, v soboto, 24. julija, ob 19. uri veliko vrtno veselico. Igral bo ansambel Čuki. Hotavlje - Športno društvo Marmor Hotavlje vas vabi na vrtno veselico s skupino Čuki in bogatim srečelovom. Veselica bo v nede-jo, 25. julija, od 16. ure dalje na travniku nasproti gostilne Lipan na Hotavljah. Festival Krawal Železniki - KD Rov že enajsto leto organizira festival Krawal na Jesenov'c pri Železnikih. Letošnji festival bo 23. in 24. julija. Danes, v petek, 23. julija, bodo nastopili: Bogdan (Postojna), Australopitek (Idrija), The Flow (Internacional), 8in80 (Železniki), Brainsick (Škofja Loka), V Dimenzija (Podbrdo) ter Salamandra Salamandra (Tolmin); jutri, v soboto, 24. julija, pa vas bodo zabavali: Sphericube (Murska Sobota), Panaceja (Reka), Vikend Punksi (Ljubljana), Grizly madams (Sevnica), Pasma-ters (Pula) ter For the cause (Pa-ermo). Srečanje gorenjskih upokojencev Naklo - Društvo upokojencev Naklo vas vabi na srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo 2. septembra v Kranjski Gori. Ker je zanimanje za srečanje veliko, pohitite s prijavami, in sicer pri po-verjenicah društva. KRCNE ZILE Dr. med. Jan Zimmermann, Na Griču 11, Izola Pokaži, kaj znaš Kranj - -Društvo upokojencev Kranj organizira prireditev "Pokaži, kaj znaš". Vabijo upokojenke in upokojence, ki si upajo zapeti, zaigrati na kakšen instrument ali povedati kaj veselega, da se prijavijo. Prijavnice dobite na sedežu DU Kranj, Tomšičeva 4, do srede, 28. julija. Vse druge pa vabijo, da se udeležite prireditve, kjer bo po nastopih prijavljenih družabno srečanje, na katerem boste tudi zaplesali ob živi glasbi. Izleti Kolesarski izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj - kolesarska sekcija organizira kolesarski izlet, v torek, 3. avgusta, na relaciji Kranj-Adergas-peš na Štefanjo goro-Kranj. Odhod bo ob 8. uri izpred društva. V primeru slabega vremena bo izlet naslednji torek, 10. avgusta. Turistični izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet z ogledom Bolnice Franje in Mosta na Soči. Izlet bo v torek, 10. avgusta, odhod avtobusa pa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. Na Cmir Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 31. julija vzpon na Cmir. Izhodišče je Len-gariev Rovt v dolini Kot do Stani-čevega doma in naprej na Cmir. Sestop bo po isti poti. Prijave in informacije v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 pote!.: 531-55-44. Bavarske Alpe Gorenja vas - Društvo upokojencev za Poljansko dolino Gorenja vas organizira izlet v Bavarske Alpe - na znano Oriovo gnezdo, z ogledom Kraljevega jezera in Berchtesdargdna. Izlet bo v četrtek, 26. avgusta, z odhodom avtobusa ob 5. uri. Prijave zbirajo poverjeniki ali po tel.: 518-12-97. Na Sleme in Prisank Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi jutri, v soboto, 24. julija na planinska izleta, in sicer na Sleme in Prisank. Odhod avtobusa bo ob 6. uri s Koroške Bele. Prijave še danes do 11. ure v pisarni PD Jesenice, tel.: 58-66-070. Na Jelovico Šenčur - Turistično društvo Šenčur organizira v soboto, 4. avgusta planinski izlet na Jelovico -srečanje na Ribenski planini. Skupne hoje bo 6 ur. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Pošte Šenčur. Informacije in prijave.z vplačilom sprejema Franci Erzin, tel.: 041/875-812, do zasedenosti mest. Splavarjenje po Dravi Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira 10. avgusta zanimiv izlet po Štajerski in slovenski Koroški - splavarenje po Dravi. Prijave zbirajo poverjenice. Veliki Draški vrh Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira v četrtek, 5. avgusta, pohod na Veliki Draški vrh. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Predvideni čas hoje je 8 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4, do srede, 4. avgusta. Na Kuk in Kozlov rob Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod na Kuk (Kolovrat) in Kozlov rob nad To-minom. Pohod bo v torek, 27. julija, odhod avtobusa bo ob 5.30 iz AP Breg pa vse do Begunj. Potrebna je planinska oprema in palice. Prijave sprejema Mici Legat po tel.: 040/737-562. Od Drave do Vrbskega jezera Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija organizira v četrtek, 29. julija, pohod od Drave do Vrbskega jezera. Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Predviden čas hoje je 3 ure, pot je lahka. Prijave z vplačili v društveni pisarni do srede, 27. julija. Na Viševnik Kranj - Planinko društvo Kranj organizira za svoje člane izlet na Viševnik, ki bo v soboto, 7. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijavite se lahko v društveni pisarni na Koroški 27 v Kranju do srede,. 4. avgusta. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-kranj.sl Mladinski servis Kranj, d.o.o-» Greg 04/23-65- Jesenice; v okolici ABanke prodamo poslovni prostor za mirno dejavnost. 80 m2, telefon, toplovod, parkirišča, dostop z vseh strani, el. števec, sanitarije, uporabno dovoljenje! Ugodna lokacija in cena: 19 mio SIT, ITD +. d. o. 0.. NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 KRANJ: prodamo poslovni objekt, obnov-jen I. 90, vel. 353 m2 v pritličju objekta, parcela 1.914m2, cena je 50,0 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700 KRANJ - Primskovo, oddamo pisarne s skladiščemv 1. nadstropju v izmeri 195 m2, vse pod enim ključem, 3 leta staro, po ceni 2.160,00 SIT/m2, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700 MOTORNA KOLESA Prodam SKUTER Benelli, lepo ohranjen, star 2 leti. prevoženih 1.800 km. tr 040/647-564 • 8849 Prodam Malaguti enduro, 50 ccm, 1.03, nov (2000 km), ugodno, tr 040/641-379 Prodam MOTOR dvobrzinec, original, vozni, 1.1957, cena po dogovoru, tr 041/499- 240 8870 OTR. OPREMA Prodam otroško kolo 3-4 leta in nahrbtnik za nošenje otroka, tr 041 /335-911 8696 Prodam otroški kombiniran voziček, odlično ohranjen. 15.000 sit. V 040/694-808 8900 Harmonikar išče nekoga ki igra "sintisaj-zer" in kitarista, oba vokalista. lahko starejša, tr 533-10-15 8835 Iščemo pomoč na kmetiji v Krizah (pridelava zelenjave), lahko tudi upokojenci, tr 041 /742-886 8837 PRIDELKI Prodam AJDO, tr 041/78-79-95 8682 Prodam koruzo v zrnu. tr 041 /820-487 PODARIM Podarim dva okna 100 x 110. tr 041/417-256 8923 Oddam MUCKE. O 51-32-613 8927 POSESTI Lancovo, prodam večjo zazidljivo parcelo, možno tudi več manjših, tr 031/451-822 » 3 Izberi.«! 6871 Prodam zazidljivo PARCELO primerno za poslovno dejavnost in stanovanjsko hišo 967 m2. ob glavni cesti Kranj - Škofla Loka v Zgornjih Bitnjah, cena ugodna, tr 041/404-960 Avtoas d.o.o., Trg Rivoli 3, Kranj_7998 V najem vzamem njivo ali travnik, tt 031/556-404 8858 BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT SVET RE, d. o. o.. Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000 , 031/374 745, wvw.svet-nepremic-nine.si NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo. 701 m2, cena 21.510 sit/m2. Mike&Co.. d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031/605-114, www.mike-co.si NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo 1000 m2, cena 21.510 sit/m2, Mike&Co., d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, wvwv.mike-co.si GOLNIK - prodamo zazidljivo parcelo, 820 m2, cena 12,5 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114, www.mike-co.si MEDVODE - Sora - prodamo zazidljivo parcelo, 1005 m2, cena 28,9 mio sit, Mike&Co., d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172. 031/605-114, www.mike<;o.si MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki. Cena: 24.000,00 SlT/m2, foto na www.alpdom.si, ALPDOM. d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 16, www.alpdom.si MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, www.agentkranj.si CIRČE, prodamo 371 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo stanovanjske hiše, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 8.896.580,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ = ŠORLIJEVO NASEUE. prodamo 1092 m2 zemljišča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, preostalo je pomožno zemljišče, v naselju vrstnih hiš in manjših blokov, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2, 28.800,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel.: 04/23-65-360, www.agentkranj.si PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2, AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel.: 04/23-80-430, 04/23-65-360, vwvw.agentkranj.si BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, www.agentkranj.si V neposredni bližini KRANJA kupimo do 2000 m2 parcelo, ravno, sončno, ne v bližini večjih industrijskih obratov, za gradnjo individualne hiše. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, te 360, www.agentkranj.si • • 04/23-65- Naklo: Zazidljiva parcela 701 m2 z gradbenim dovoljenjem in plačanimi prispevki, končna, sončna. Cena 22.300 SIT/m2, ITD +. d. o. 0.. NEPREMIČNINE, tel.: 04/236-66-70, 041/755-296. 041/900-009 Blejska dobrava: parcela 2100 m2 zazidljiva. delno v pobočju, urejen dostop, cena 20EUR/m2, ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE. tel.: 04/236-66-70. 041/755-296, 041 /900-009 TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. CENA: 13.2 mlo SIT. SVET RE, d. o. 0.. Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KOMENDA: stavbna parcela 1.128 m2. cena 26.240,00 SIT/m2, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12. Kranj, tel.: 04/202 13 53. 051/320 700 BITNJE: stavbno zemljišče 1.380 m2 za hišo, po 16.750,00 SiT/m2, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12. Kranj, tel.: 04/202 13 53, 051/320 700 NAKLO pri KRANJU: 1000 m2 stavbno zemljišče, delno v bregu, cena 14,3 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, 051/320 700 GORJE pri Bledu - zazidljivo zemljišče 412 m2 z gradbenim dovoljenjem, cena 10,3 mio SIT, last K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12. Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700 POSLOVNI STIKI AK išerie 01^ kr^ GirtsfW wtomobBili, MiMitetarat fti iltiwi^sld do 15 IbI h iigodri obrestni mt\, za zsMsin» ta- npoko^ce. tuH 904 ^ 08. Kož»»! obrmMva ilotofBu do SO % tsr ^Kla di^n, ste kram Id ovira. Pa žaHI prli^ ti^ m dan. Tel: 02/25-24-826, gsm 041/75(^560, 041/331-991. NÜMEROUIfO Idiote z Botern^ voziH Kutovec Robert. s.p.. hfiinska t4.22,2000 Majdxy POZNANSTVA POMLADNI VETER - vabimo Gorenjke, dekleta in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno vezo ali za občasna srečanja, da pokličete tel. 031/612-541 od 9. ure dalje, tudi ponoči, ali pišite SMS. Prosimo opozorite na ta oglas primerne gospe. Veselimo se sodelovanja z vami! STIK Janez Bučar s.p., Koseskega 28, Ljubljana RAZNO PRODAM Prodam DRVA, cela ali razžagana, z dostavo. tt 040/277-913 aeoi Klasična garažna vrata 240 x 215, hrast letve s podbojem. It 041/347-413 seat Prodam cambuhe, čajne in pihare, po izbiri, ugodno, tf 25-60-036" eaei Drva - metrska ali razžagana, možnost prevoza, prodam. W 041/718-01£> 8879 Ugodno prodam lesne brikete za kurjavo, tt 53-31-648, 040/88-74-25 889i Radi bi, da bi ml nekdo podaril KUŽKA starega 3 mesece, nizke rasti, mešanček, prijaznega za otroke, g 041 /279-025 Prodam novo mizarsko delovno mizo. » 041/903-412 8905 4 STANOVANJA ODDAMO Sobo v Kranju opremljeno, ogrevano, oddam samskemu moškemu. V 232-50-59 KRANJ - Šoriijevo; 54 m2, dvosobno, luksuzno, adaptirano I. 2003, 2. nadstropje, nizek blok, opremljeno. CENA: 74.400 SIT/mesec. Garancija v višini 8-mesečne najemnine. SVET RE, d. o. o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si I " I I I V Šenčurju v hiši oddam manjše 3 S stanovanje, cca 80 m2, s teraso, lepo opremljeno z gospodinjskimi stroji, vsa posoda, satelitska TV, pokrita garaža, možnost priklopa ADSL in svoj telefon, cena 120.000 sit z vsemi stroški (500 eur). tr 041/378-067 po 16.uri 8884 Oddam opremljeno manjše 1 S stanovanje na Planini v Kranju, 1. nadstropje. W 041/202-167 8920 Septembra oddam na Zlatem Polju opremljeno 2 S stanovanje. W 040/551-941 STANOVANJA KUPIMO KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za nam znane kupce, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel.: 04/23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE, nujno kupimo 2ss + 1, ali 3ss, bivalne površine 60 m2 ali več, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, za nam znanega kupca. AGENT KRANJ, Tavčarjeva, ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, vww.agentkranj.si Damijan Pavlin, Polona Pavlin Bohinc, Marko Klofutar in Samo Ošabnik iz Kranja, Stritarjeva ulica 7 OBVEŠČAMO CENJENE STRANKE, da v času od 2. do 13. avgusta 2004 NE POSLUJEMO zaradi letnega dopusta. m petek, 23. julija 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.sj GORENJSKI GLAS • 29. STRAN KRANJ; za znane stranke KUPIMO stanovanja različnih velikosti!!! SVET RE, d.o.o., Enota Kranj, te!.: 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.; 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 STANOVANJA NAJAMEMO "kRANJ - oddamo 2ss, 70 m2 v hiši z ločenim vhodom za 96.000,00 SIT/mes, K3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700 KRANJ - oddamo 1 G 28 m2' za 48.000,00 SIT/mes, oprema in stroji v kuhinji, K3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12. Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700 STAN. OPREMA Novo kuhinjo prodam, tr 031/504-642 Ugodno prodam masivno leseno pohištvo in spalnico z jogiji. ® 041/312-186 po 18. uri 8940 SPORT Ugodno prodam rabljene rolarje Roces, št. 38, temno modre barve. Đ 041/33-55-39 8681 STORITVE ZALUZIJE, lamele in plise zavese, scren senčila za strešna okna, izdelava in montaža. Žaluzije 25 mm, cena od 2264 SIT/m2 +DDV. -ff 01/365-12-47. 041/334-247, Rono senčila d.o.o., Mavarjeva 46 Notr. Gorice ' 6535 PVC okna-vrata tel: 04/2344 580, 040/212 155 Kalinškove ul. 6, Kr^ tk^ot Ceraf «a vvT/i/vv: Ger&rsp. s/ Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. 'S 040/754-286 »3izberi.»i 7285 ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje z vašim alt našim materialom. Delamo hitro in poceni, -ff 041/561-838, Byty-qi- Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj 7706 Elekroinštalacije Janez Valter s.p.. Nova vas 15, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste ELEKTROINSTALACIJSKIH DEL B-041/760-61 6 7840 /riNAL\ TOM 04/2316-800 041/323-823 . d.o.o.. Sutna 93. Zabnica STROJNI ESTRIHI. PQU6AIME PARKETA IN PIC TUKOl PREVZAMEM VSA ZIDARSKA DEU\ OD TEMEUEV DO STREHE, TUDI NOTRANJI OMETI, ADAPTACIJE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, FASADE. DELAMO HITRO IN POCENI. Đ 041/593-492, 051/354-039, BYTYQI OČE IN SIN d.n.o., CEGELNICA 48B, NAKLO_^ RTV - SERVIS, pridem na dom, naročila non - stop 'S 041/682-153, 01/51-22-846, Marjan Žugelj^s.p., Ul.Rezke Dragar 5, 1210 Ljubljana - Šentvid eosz Bytyqi in ostali d.n.o.. Glavni trg 14, Kranj izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasade, adaptacije in novogradnje. ® 041/760-614, 04/2027-031 8112 STROJNO IZDELOVANJE estrihov hlemenc, Pokopališka 10, Naklo teh: 04/25 718-13 041/632-047 Klemaiic Mndiniir s.p. Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala. ^ 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic & Co. d.n.o., Jelovška 10, Kamnik 8133 Inštalacije vodovoda, centralnega ogrevanja, adaptacije starih in napeljava novih instalacij, popravila, odmaševanje odtokov, menjava in čišćenje bojierjev ter pip. ® 040/37-36-44. Gregor Kozamernik s.p., Hraše 30a, Smlednik 8236 Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza. po meri. konkurenčne cene, popust do 20 %. -ff 01 /565-32-32, 041 /630-700 Poletarstvo Berčan, Mala vas 3a, 1000 Uubljana 8459 Prevozi oseb 8 + 1 z novim Mercedes ^>enz Vito vozilo, 1.04, izleti, nakupovanje, zabave. ir 031/642-553 Bevk Kristjan s p., Reteče 7a. Škofja Loka 3722 PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive. pohodne REŠETKE. TT 580-60-26 QELDd.o.o., Ul.JanezaŠmida 15. Jesenice STANOVANJA PRODAMO Železniki - trisobno, 87 m2, izdelano 2001, vrstna hiša, balkona, parkinga. ® 031/769-352 8230 Prodam 1 S stanovanje, 35 m2, obnovljeno, na Zlatem Polju, ff 031/379-256 esee Kranj, Planina II, nasproti Špara, 4 S, 97 m2 + balkon, zidana klet, 2. nadstropje, SV, mirna tega, odlična razporeditev, staro cca 19 let, izredna ponudba, 23,9 mio sit, prodamo. "ff 070/66-33-33 Lion King d.o.o., Deteiova 3, Kranj 3912 PLANINA III - Iss, 42,40 m2, II. nad., balkon, predelano v 1,5ss, leto izgr.1987, prodamo za 13,5 mio sit, Mike& Co., d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114, wwv/.mike-co.si KRANJ - Dražgoška, Iss, 42,40 m2, VI. nad., balkona ni, skupna terasa, leto izgr. 1976, prodamo za 13,5 mio sit, Mike & Co., d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 031/605-114, vww.mike-co.si PLANINA III - 2-sobno s kabinetom, 76,27 m2, 5. nad., leto izgradnje 1987, prodamo za 18,9 mio sit, Mike&Co., d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114, www.mike-co.si ZLATO POUE - 2ss z dvema kabinetoma, 74 m2, IV. nad. - mansarda, leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 20 mio sit. Mike & Co., d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114, vwvw.mike-co.si ZLATO POUE - 2-sobno stanovanje, P, 46,11 m2, leto izgr. 1964, delno obnovljeno, prodamo za 14,2 mio sit, Mike&Co., d. o. o,, Bleiweisova 6, 20-26-172, 031/631-114, www.mike-co.si PLANINA II - 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100,5 m2, VI. nad., 2x balkon, I. izgr. 1984, prodamo za 22 mio sit, Mike & Co., d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114, www.mike-co.si PLANINA I -1 ss, pritlično z atrijem, 44,80 m2,1. izg. 1977, prodamo za 13,7 mio SIT, Mike & Co., d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605 114, www.mike-co.si. ZG. GORJE: 45,9 m2, večje 1 ss v 2. nad-str., obnovljeno pred 7 leti, bivalna kuhinja, soba, sanitarije, etažna CK, shramba, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 SIT, ALP-DOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 16, w/ww.alpdom.si ZG. GORJE: 55,85 m2, večje Iss v 2. nadstr., I. 1935, predsoba, kuhinja, soba, sanitarije, shramba, klet, drvarnica, etažna CK. Cena: 9.500.000,00 SIT, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 16, wvw.alpdom.si RADOVUlCA: 78,28 m2 in 79,25 m2, dve večji 2,5ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. Cena v iuliju/m2: 368.681 SIT, virtualni ogled na www.alpdom.si, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 15, vwvw.alpdom.si BLED: 90 m2, 4ss, 1. nadstr., obnova 1987, kuhinja, dnevni prostor, 3 spalnice, kopalnica + wc, balkon, klet, drvarnica, g araza, vrt, t a ko j vse I j i vo. Cena: 20.000.000,00 SIT - znižano, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarieva 1. 04/537 45 16, wvwv.alpdom.si ZASIP: 91,04 m2 3ss v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, naša novogradnja, vselitev takoj. Cena: 25.952.773,00 SIT, foto in tlorisi na wvwv.alpdom.si. ALPDOM, d. d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04/537 45 15, wvwv.alp-dom.si BLED - Mlino: pribi, 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdela\?a dveh 2ss stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera. Cena: 29,500.000,00 SIT, foto na wvwv.aipdom.si, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 16, wvwv.alp-dom.si RADOVUlCA: 105,36 m2 in 105,91 m2, dve 3.5SS v 3. nadstr./mansarda. duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v juliju/m2: 368.681 SIT, foto in tlorisi na www.alp-dom.si, ALPDOM, d. d.. Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 15. wvwv.alp-dom.si AGENT KRANJ, d. o. o.. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj z števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: Iss + 1 v pritličju, 38,02 m2, CENA: 13.670.624,64 SIT (57.228,00 EUR); 1ss+ 1 vpritličju,38.83 m2,CENA: 13.932.914,88 SIT (58.326,00 EUR); Iss + 1 v pritličju, 39,24 m2, CENA: 14.078.631,68 SIT(58.936,00 EUR); Iss + 1 v pritličju, 38,43 m2. CENA: 13.807.741.76 SIT (57.802,00 EUR); Iss + 1 v pritličju, 50,16 m2, CENA: 17.730.629,12 SIT (74.224,00 EUR); Iss + 1 v mansard! 47.49 m2, CENA: 16.837.695,68 SIT{70.486,00 EUR); Iss +1 v mansardi 36,44 m2, CENA: 13.142.222,08 SIT (55.016,00 EUR), ki bodo vseljiva 30. aprila 2005. Cene že vključujejo DDV (8.5 %). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, wvwv.agentkranj.si KRANJ - OKOLICA. NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VELIKOSTI ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, NUJNO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - PLANINA I. prodamo lepo enosobno stanovanje v 4. nad./12, staro 30 let, 40,10 m2, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - PLANINA I, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 54,10 m2, staro 29 let, 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,80 m2, 5. nad./13, balkon, staro 30 let, kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360. vwvw.agentkranj.si KRANJ - CENTER, v stari meščanski hiši prodamo prazno dvosobno stanovanje, hiša obnovljena leta 1993, 64 m2, PR/2., Okolje, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 14.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, vwvw.agentkranj.si ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASEUE, prodamo dvosobno stanovanje 50,19 m2, 4. nad./4., staro 43 let, zastekljen balkon, CK-lastna plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, vwvw.agentkranj.si in ] ATRU stanovanjska zadruga, L0.0. ' ZE Ljubljana, Vojkova 63, Ljubljana ai/530 92 90, 041/329 179 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP. PRODAJA, NAJEM, CENITVE KRANJ Planina, 3 gars., 33,49 m^ + klet 5,42m^, v 1. nadstropju, nizek blok, I. 1985, balkon, vsi priključki, opremljena, takoj vseljiva, lep razgied. Cena 13.500.000 SIT. ŠKOFJA LOKA, 2ss, 55,5 m^ + klet, v 4. nadstr., 1. 1965, vsi priključki, delno adaptirano. Cena 16.500.000 SIT. KRANJ okolica, RADOVUlCA kupimo stanovanje pribt. 65-75 m^ v bloku do 20 let, cena do 21 mio SIT KRANJ, RADOVUiCA, BLED : : okolica-kupimo manjšo hišo do • š16Q m2 zadano stranko za gotovino. ŠENČUR, prodamo prazno dvosobno stanovanje v mansardi, 97,55 m2, novogradnja, balkon, CK-olje, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 27.158.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo trisobno stanovanje v fazi adaptacije, stanovanje bo izdelano na ključ, 75.96 m2, mansar-da/2, brez balkon, CK-lastna na plin, vsi priključki, prevzem takoj. CENA: 23.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - CENTER, prodamo trisobno stanovanje z neizdelano mansardo, 110 m2, staro 200 let, 1. nad, gang, brez priključkov, vseljivo po dogovoru. CENA: 19.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarieva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, wvwv.agentkranj.si KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstropje/8., staro 21 let, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 19.500.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04/23-80-430, 04/23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - Planina I; dvosobno. 54 m2, 11. nadstropje, letnik 1979, balkon, razgled, obnovljeno. CENA: 14 mio SIT SVET RE, d. o. o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina III; 88.10 m2, nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno trisobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let, takoj vseljivo, oprem-jeno. CENA: 22,5 mio SIT. SVET RE, d. o. o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si Kranj - Zlato Polje: prodamo lepo, moderno 2ss v pritličju, z balkonom, etažno CK, tel., KATV, 2x klet, z opremo kuhinje in kopalnice. Cena: 22 mio SIT, ITD + d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Kranj - Planina 3: prodamo čudovito, prostorno 2,5ss, 76 m2, V/VII. nadstr., opremljena kuhinja, balkon, KATV, klet. Cena: UGODNA : 19,5 mio SIT ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Kranj -Struževo: prodamo spodnjo etažo hiše, dve stanovanji: Iss pribl. 38 m2 + Iss s kabinetom pribl. 55 m2, vsi priključki, obnovljeno, dve garaži, mirna sončna lokacija, cena 23 mio SIT, ITD +, d. o. o.. NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70, 040/204-661. 041/755-296 Kranj Kidričeva: 3ss. 78 m2. III. nad. popolnoma obnovljeno, delno v mansardi, nizek starejši blok, stanovanje je zelo svetlo, prostorno, mirna lokacija, vsi priključki, cena 21 mio SIT, ITD +, d. o. o.. NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70. 040/204-661. 041/755-296 Radovljica - Cankarjeva: 3ss. 70.22 m2, II. nad. zelo lepo, popolnoma obnovljeno, vsi priključki, vredno ogleda, cena 21,6 mio SIT ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296 Jesenice - Koroška Bela: prodamo lepo vzdrževano 3ss v III./IV nad., 60 m2, balkon, KATV, telefon, toplovod s števcem porabe, nova okna. Bližina šole, vrtca, trgovine in bus postaje. Cena: 12,5 mio SIT , ITD d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296 Jesenice -Javornik; prodamo 2ss. 53 m2, I. nad., v celoti obnovljeno 2003, etažna CK, KATV, plin (priključek pred vhodom), klet, drvarnica. Cena: UGODNO; 9,5 mio SIT ITD +. d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296 Jesenice: v okolici Abanke prodamo 3 SS. 1X/X nad.. 71 m2, z vsemi priključki, balkonom, takoj vseljivo. Cena ugodna: 12,6 mio SIT. ITD+d.o.o.NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,040/204-661, 041/755-296 Jesenice; v okolici Abanke prodamo 2,5SS, IV/X nad., 55 m2, z vsemi priključki, zastekljenim balkonom, 11/2004 vseljivo. Cena ugodna: 12,6 mio SIT, ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Jesenice, prodamo 3ss, 68 m2, z vso opremo (kuhinja z belo tehniko, kopalnica, spalnica, dnevna soba) vsi priključki, z balkonom, kletjo. Stanovanje je lepo vzdrževano in stilno opremljeno. Cena UGODNA: 15 mio SIT, ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE, tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Škofja Loka - Frankovo naselje: v nizkem bloku prodamo 2ss-delno v mansardi, 50,30 m2, 4./4 nad., vsi priključki, zelo lepo, lastno pokrito parkirno mesto, možna tudi menjava za 2ss na dnjgi lokaciji, Partizanska. Podlubnik, Groharjevo, cena za stanovanje 16,2 mio SIT, ITD +, d. o. o., NEPREMIČNINE, tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 KRANJ, Planina I - 3ss 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1975, vselitev po dogovoru, cena 16,5 mio SIT K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051/320 700 KRANJ: novogradnja - na Primskovem bo v letu 2004 zgrajenih 8 stan. enot v hiši z dvema vhodoma, in sicer: 2 enoti - Iss z atrijem 40,40 m2 za 15,70 mio SIT 2 enoti - Iss v 1. nad. 46,35 m2 za 18,00 mio SIT 2 enoti - 3ss z atrijem 86,75 m2 za 31,50 mio SIT, 2 enoti - 2ss s teraso v 1. nad. in garderobi v mansardi 72,10 m2 za 26,20 mio SIT, v ceni je vključen DDV 8,5 %, lastna CK na olje in parkirno mesto pred hišo, last K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051/320 700 KRANJ: stanovanje v 1. nadstropju hiše 76 m, klet 23 m2 in podstreha 58 m2,1. 1912, ni obnovljeno, cena 18,4 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051/320 700 KRANJ: v pritličju večstan. hiše 2ss 63,50 m2, obnovljeno in z vso opremo, cena 17,5 mio SIT, primerno za invalida. K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051/320 700_ KRANJ: mestno jedro Iss, 41,52 m2 v 2. nadstropju, obnova 1990, cena 8,0 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700 KRANJ: Planina 3. 2ss, 62,10 m2 v 3. nadstropju, cena 17,3 mio SIT K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700 Preddvor - center, 1 S, 45 m2 + 4 m2 balkon, v novi tristanovanjski hiši, v bližini vsa infrastruktura, bližina jezera, parkirišče, 13,8 mio sit, prodamo, -ff 070/66-33-33 Lion King d.o.o., Deteiova 3. Kranj 89i4 r% M a «I Ul(« d f « I b« NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE n a & Preddvor - center, 3 S, 80 m2, v novi tristanovanjski hiši, v bližini vsa infrastruktura, bližina jezera, parkirišče, 16,8 mio sit, prodamo. Đ 070/66-33-33 Lion King d.o.o., Deteiova 3, Kranj 3915 Prodam garsonjero, 26 m2, adaptirana, nova kopalnica, nova okna, prost pogled na okolico, opremljena, kab. TV. CK. ff 041/665-990 8925 Prodam večjo lepo izdelano mansardno SOBO s kopalnico (27 m2, CK), v vrstni hiši na Drulovki, možnost povečave z adaptacijo. cena 5 mio sit. ® 233-20-75 8935 VOZILA DELI CITROEN avtoodpad, rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, ff 50-50- 500 8674 Prodam nove zimske gume. 195/65 R 15 in aluminijasta platišča, nova. tt 031/279- 68 1 8788 Prodam 4 gume Michelin M xT. 195/70-14. profila 7-8 mm. cena 40.000 sit. Đ 041/540-985 ease Prodam tovorni avto Mercedes 12/17 za rezervne dele. tt 040/531-667 8903 VOZILO KUPIM Kupim KARAMBOLIRANO VOZILO, tudi totalko. tP 031 /770-833 6328 Nudimo takojšnji gotovinski odkup rabljenih vozil od 1.97 dalje, vwvw.rondo-trade.si. ff 041 /942-912 Rondo Trade d.o.o., Kidričeva c.51, Šk.Loka 8506 VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od 1.94 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastni-šNa. Adria avto d.o.o,, Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). tP 51-34-148, 041/632-577, adria.avtoafnasiol.net, wvwv.raziskovalec.com/adriaavto 7573 Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozi Gotovinsko plačilo, ff 20-11 -413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, Savska cesta 34, Kranj 7757 CITROEN AX 1.1 i. allure, 130.000 km. reg. do 11/04, črna barva, daljinsko centralno zaklepanje, šibedah, deljiva klop, 170.000 SIT. a 041/704-219 Jure »7838 RENAULT Kangoo 1,9 D, 1.98, servo volan, ele. pomik stekel, s 041/614-048 »3lzlMri.si 8582 SUZUKI Baleno karavan 1,6, 1.97, servo volan, ele. pomik stekel, zračne blazine. ® 041/614-048 »3izbwi.ii 8583 ^ Bratov Praorotnik 10. 4202 Naklo Tel./Fax: 04/25M052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^-f'^ AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV 'ssurs^arw iMONROE^ FIAT Bravo 1.2 16V, 1.00, svetlo moder, servisiran, garažiran, ohranjen. ® 031/468-699 »3izberi.»i 8757 SEAT Cordoba 1,6, 1.96, rdeča, klima, CZ, SV, elek.stekla, servisirana, cena 800.000 sit. ff 041/727-128 8828 Prodam NISSAN pick up, navara, 1.99, prevoženih 160.000 km, cena po dogovoru. » 031/313-688 »3lzberi.6l 8830 Prodam RENAULT Clio 1,4 RT 1.93. registriran do junija 2005, cena po dogovoru. g 031/635-366 »3ltberi.8i_8834 Prodam RENAULT 9. ® 040/716-434 8836 Tovorne prikolice do 1300 kg, za prevoz motornih koles, kombinirane in za prevoz živali, na zalogi, prodam. ® 031/827-448 8845 Prodam JUGO 55,1.89, rdeče barve, dobro ohranjen, registriran. ® 051/229-081 8854 Prodam HONDO Accord 1,8, 1.99, z vso dodatno opremo. ® 041/634-992 886o Prodam HYUNDAI Lantra, 1.95, lepo ohranjena, reg. do 03/2005. Đ 040/614-607 8863 OPEL Vectra 1,8, 1.96, klima, ABS, 2 x airbag, ohranjen. "B 041/341-567 887i Prodam TOVORNO vozilo TAM 75 s cerado, 1.81, lepo ohranjen, registriran do konca leta, vozen z "B" kategorijo in'novi keson za KIO, 300x180x30, Jereb, Škofja Loka. ® 041/758-958 8873 GOLF III diesel 1,9, 1.96, 1. lastnik, ohranjen, z opremo. tP 041/484-041 8883 Prodam ŠKODO Favorit za 60.000 sit, registrirano do novembra, 1.92. © 231-84- 06 8887 Ugodno prodam CLIO 1,4, 1.00, s klimo. ® 041/213-742 8888 Osebno vozilo RENAULT CLIO, 1.98, ABS, DCZ, ES, SV, lita platišča, dodan komplet zimskih gum na platiščih, 1.000.000 sit. -ff 041/811-168 889o Prodamo OPEL Astra 1,6 16V, karavan, 128.000 km, 820.000 sit, klima, ABS, CZ, 2xairbag, eiek. paket. "B 041/534-693 8893 CLIO 1,2 16V, 3 vrata, ovtentik, 1.02, cena 1.590.000 sit. ff 250-12-12 »3 ■zbeii.si ' 8894 ^ MB 100 D kamionet, 1.94^ 108.000 km, Šifrer Valentin, Žabnica 41, Zabnica a9oi GOLF IV 1,4, 1.98, 140.000 km, lepo ohranjen, 1. lastnica, potrjena servisna knjižica, klima. Đ 031 /373-317 89i7 Prodam MAZDO 323 F 1.5 i, 01/00, 87.000 km, srebrne barve, klima, ABS, električni comfort paket, servisna knjiga, odlično ohranjen, nekaramboliran, cena 1.600.000 sit. -ff 070/797-737 8928 PEUGEOT 206 SW, 1.02, 1,4, električni paket, avtomatska klima, alu platišča. ® 041 /838-878 8937 VIKENDI Tržič - bližina, zidan vikend, na parceli 900 m2, manjši, prodamo za 18 mio sit. starost pribl. 20 let, Mike&Co., d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031/605-114, www.mike-co.si Tržič - bližina, vikend, lesen 6 x 6 m2 in poleg pomožni objekt 6 x 5. s hišno številko, na parceli 1706 m2, prodamo za 23 mio sit, Mike&Co.. d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172. 031/605 114. vwwv.mike-oo.si ZAPOSLIM Zaposlim elektroinštalaterja. ® 041/767-309 Bohinc Brane s.p., Podbrezje 32. Naklo 8759 Zaposlim delavca z izobrazbo strojni tehnik, pogoj osnovno znanje v CNC programiranju. Prošnje pošljite na naslov; Ropret d.o.o.. Hotemaže 47 a, 4205 Preddvor KUUČAVNIČARJA z znanjem obdelave inox materialov in TIG vanenja in KLJUČAVNIČARJA z znanjem vanenja s C02. zaposlimo za nedoločen čas. tr 041/571-887. 281-65-00 KOVINC, Damjan Zvelc s.p., Lahovče 87, 4207 Ceri^lje na Gorenjskem Redno zaposlimo zastopnike in vodjo skupin za terensko prodajo artiklov za osebno nego. Tt 040/666-345. 041/793-367 Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica Iščemo pomoč pri kuhanju, za približno 20 oseb. tr 040/22-17-22 eess Zaposlim kovinaria za delo na stružnih avtomatih. tr 041/719-097 Brenkuš Matjaž s.p.. Zasavska cesta 31 b. Kranj sea? Založba Modita vabi v prijeten kolektiv vse, ki ste brezposelni ali upokojeni, za telefonsko trženje. Inf.: 041/727 407. Založba Modita je način življenja. Modita, d. o. o., Šuceva 25,4000 Kranj Iščem mlajšega upokojenca za pomožna dela. ® 041 /34-15-48 89ii Zaposlimo več natakarjev in slaščičarja v pizzeriji v Kranju, redno plačilo in delovni čas. -B 031/521-446 F.T. d.o.o., Trubarjeva 23, Ljubljana 89i8 Iščemo žensko za nekaj ur tedensko, za pomoč v gospodinjstvu na našem domu v Čirčah pri Kranju. ® 23-24-612 8926 Iščem pomoč pri prodaji knjig iz področja ezoterike in pri prodaji tapiserij. ® 031/22-58-70_^ Zaposlimo dekle za delo v šanku. ® 041/77-26-75 M.S.J. d.o.o. Kranj, Ul. Lojzeta Hrovata 4b, Kranj 8939 ZAPOSLITEV IŠČE Delo išče INŠTRUKTOR MATEMATIKE, priprava na maturo in popravne izpite, tt 070/812-053 8507 domplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in ^ergetilo> 4000 9 Tel.: 04/27 00 Nagrade: 1. nagrada: vikend uporaba vozila iz programa VW GOLF V ali ŠKODA FABIA Avtohiša Vrtač je edini pooblaščeni prodajalec vozil znamke Audi in Škoda na Gorenjskem ter edini pooblaščeni prodajalec vozil znamke VW in VW gospodarska vozila v Kranju. Naša dejavnost vključuje poleg prodaje novih vozil tudi prodajo rabljenih vozil vseh znamk, servis vozil, kleparska in ličarska popravila, prodajo dodatne opreme in rezervnih delov. ' .t. I i ^ č. \ - -J r ^ ' 2. nagrada: enodnevna uporaba vozila iz programa VW GOLF V ali ŠKODA FABIA 3. nagrada: paket obvezne opreme Tri nagrade podarja Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 4. avgusta 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. petek, 23. julija 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN Narodno zabavni "trio" ali "duo" išče delo za ohceti, obletnice, ugodno, tt 533-10- 15 8833 Picopek, pek, kuhar išče kakršnokoli službo na območju Gorenjske. iT 041/692- 735 8839 "One man band" išče zaposlitev, glasba za vse priložnosti, zelo ugodno, tt 031/595-163 8862 Iščem zaposlitev, nudim brezskrbno var-sNo starejših, tr 041 /589-821 8874 Narodni One man band išče delo, igram na obletnicah, porokah, tr 25-22-152, 031/582-457 8881 Vzamem kakršnokoli delo, imam prostor in 380 W. n 256-00-85 8907 Sprejmem kakršnokoli delo na domu (sestavljanje, pakiranje,...). ® 041/847-500 8909 Iščem honorarno delo ob popoldanskem času, čiščenje, varstvo otrok, računovod-sWo. tt 040/983-528 89i9 Iščem priložnostno delo za nekaj ur tedensko. ® 031/817-768 8947 ŽIVALI PRAŠIČE, različno težke, prodam in pripeljem na dom. tt 041 /724-144 7774 JARKICE rjave, grahaste, črne, peteline prodam, Hraše 5. ® 01/3627-029 8294 Prodam kravo ali telico, obe s teličkom, bohinjski ciki. TT 5725-032 8751 Prodam kozici stari 3 mesece in kozo z mlekom, v 031 /294-756 8756 Dve KOBILI, posavske pasme, z žrebeti, stare po 4 leta, lepe in zdrave, ponovno pri- puščene, prodam, v Ljubljani, možno tudi najem hleva in zemljišča ob hlevu, vredno ogleda. V 031/827-448 8844 1»- Prodam BIKCA sivca starega 4 mesece in telico simentalko staro 1 leto, Eržen, Čirče 37. V 232-64-63 8846 Prodam TELIČKO simentalko staro 14 dni, Zg.Brnik 73. IP 25-22-689 8848 Prodam 7 dni stara bikca, belgijska pasma in čb. tt 041 /375-423 8853 Prodam TEUCO simentalko, breja 9 mesecev. » 53-31-664 8866 Prodam PRAŠIČE domače reje, težke od 70-130 kg, po ugodni ceni. ® 040/758- 524 8857 Prodam več čb bikcev in enega bikca si-mentalca, stari do 14 dni. ö 041/292-684 8864 Prodam 2 kravi simentalki, breji v 9. mesecu, tretje tele. tt 041 /450-680 8867 Prodam jagnjeta in kosilnico SIP Bücher s tračnim zgrabljalnikom. tt 51-88-112 Prodam čb bikca starega 10 dni in krmni krompir, tt 2311-766 8885 Prodam BIKCA simentalca težkega 80 kg. V 25-51-^57 .8886 Prodam TELIČKA bikca starega 1 mesec križan med čb pasmo, tr 51-81-086 8892 Prodam 12 dni staro TELIČKO simental- ko. g 53-33-713_8895 Prodam JAGENJČKE. « 57-20-140, 041 /245-246_8897 Prodam simentalca starega 15 dni. V 533-80-40 8916 Prodam ZAJKLO"z mladiči in zajce za na-daljno rejo, g 041 /597-933_^ Prodajam mlado kravo pred telitvijo. g 572-41-60 8941 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca starega 14 dni. ff 041 /347-248, 25-23-313 8829 Kupim KRAVO s teletom, simentalko in bikca mesne pasme težkega 150-300 kg. g 041/754-709 8847 ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi mojega ljubega sina ROKA POTISKA se iskreno in z vso hvaležnostjo zahvaljujem za pomoč, podporo in vse izkazano sočutje vsem sorodnikom, prijateljem, še posebej družini Skopelja, sostanovalcem, dijakom in kolektivu Ekonomske šole, MOSS - Kranj in vsem, prav vsem, ki ste imeli dobre in nežne misli do mojega Roka. Žalujoči: neutolažljivi ati Edo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, zeta in svaka MILANA SEVERJA iz Čirč 43 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so se poslovili od njega, mu podarili cvetje, sveče ter nam izrekli sožalje. Zahvalo izrekamo g. župniku Zidarju za molitve in lep pogrebni obred, pevcem Klas iz Predoselj, trobentaču za zaigrano Tišino in pogrebni službi Komunale Kranj. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena zahvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA ZUPANA iz Krai\ja od katerega smo se poslovili 13. julija 2004, se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ena od nesreč smrti je najbrž, da človek odkrije skrivne misli tistih, ki jih je ljubil. vU Ob boleči izgubi mame IVANKE MIHELIC se iskreno zahvaljujem za vso pomoČ in skrb dr. Franciju Šolarju iz Bolnice Jesenice, dobrim sosedom, družini Bele in Hüll, sosedi Anici Arh. Zahvala velja tudi sodelavcem Cestnega podjetja Kranj, vsem sorodnikom, Rudijevim sorodnikom in vsem, ki ste ob tej neizmerni bolečini in žalosti stali ob strani. Najlepša hvala tudi za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Milan in Rudi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, sestre, tete in svakinje ROZALIJE MIKOLAJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in nesebično pomoč. Hvala pogrebni službi Novak, pevcem in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Hvala tudi dr. Potočnikovi za dolgoletno zdravljenje in zdravnikom ter osebju internega oddelka splošne bolnišnice Jesenice. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI V SPOMIN V soboto, 24. julija 2004, mineva 5. leto, odkar nas je za vedno tiho zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in tašča VIDA MILO S AVL JE VIC rojena Rozman, 1925 Vsem, ki se je spominjate ter prižigate svečke, se iskreno zahvaljujemo Sinovi Božo, Vojko in Zoran z družino Kranj, 24. julij 2004 V SPOMIN ♦ ♦ ♦ ♦ »v «> ; v i. , v • • • živeti od spominov, preveč boli, a bolečina se da skriti, tudi solze je možno zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti, zato ostaja le upanje, da pri Bogu spet snidemo se! MARKO B ARLE 13. april 1980 - 25. juiy 2002 Hvala vsem, ki se ga spomnite v molitvi in mu prižgete svečko. VSI TVOJI Naklo, 25. julija 2004 ZAHVALA Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te iŠče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata, strica in prijatelja JOŽETA KLEMENCICA se zahvaljujemo za pomoč sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala vsem za izrečena sožalja in vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, darovali cvetje, sveče in druge darove. Hvala Vam. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Miru Bonči za lepo opravljen pogrebni obred in vsem pevcem za prelepo petje. Najlepša hvala tudi sodelavcem Jelovice in TCG Unitecha. Zahvala tudi podjetju Hipnos iz Medvod za lepo opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZakobiUek, 2. jul^a 2004 ZAHVALA Vse, kar si upal in si želel, naj se ti tam daleč nad oblaki uresniči. Mnogo prezgodaj in z bolečino nas je v 53. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat, stric in zet JANEZ ZIBELNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali v času njegove hude bolezni in ga bodrili. Posebno zahvalo smo dolžni njegovi osebni zdravnici dr. Kuraltovi za lajšanje bolečin, g. župniku Mihu Lavrincu za lepo opravljen pogrebni obred, trobentaču za zaigrano Tišino, pevcem, nosačem, bivšim sodelavcem Servisnega podjetja Kranj, vsem poslovnim partnerjem, prijateljem iz Kamenjaka, Smolejevim in Čukovim in vsem za podarjeno cvetje in sveče, za izrečena ustna in pisna sožalja ter vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili v njegov prerani grob. Vsi, ki smo ga imeli radi Bašey, Luže, Stražišče, Ljubyana , v > • .. K*. 't' ^ •• ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si ZAf^S^t v iR^ff/f BoD» tbcA^^e«^ Ooctatka KftpcI- 5 * •; VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo MOD . 'J » ' V' MJOM. Mfite PETEK SOBOTA od 12 Od 13 °C do 24 °C do 25 °C NEDEUA od 13 °C do 29 °C Danes, v petek, bo še sončno in vroče. Popoldne ali zvečer so možne posamezne vročinske nevihte. Jutri, v soboto, bo spremenljivo oblačno, že dopoldne se bodo začele pojavljati krajevne padavine. Ohladilo se bo. V nedeljo bo spet več sonca, popoldne bodo spet možne krajevne plohe. 9 Florjanova kopa spet gori Florjan Tišler zvesto obuja tradicijo oglarske obrti. Pod^ubelj - Oglarsko kopo, so hoteli zakuriti že ob vstopu Slovenije v Evropsko unUo. Ker je to preprečilo slabo vreme, so jo prižgali za stoletnico Siškovega kopišča pod Kalom. Florjan izvira z Javornikove kmetije, drugi dom pa je našel v Krnici. Pri Javorniku, so imeli šest otrok. Floijan je bil eden od štirih fantov, ki so očetu pomagali pri raznih delih. Postal je čuvaj in nadzornik v Triglavskem narodnem parku, kjer je služboval do predlani. Ob njegovi 60-let- nici mu je njegov zavetnik prišepnil, da bi lahko spet počel kaj, kar je povezano z ognjem. Spomnil se je oglarstva in sklenil obuditi tradicijo. "S kovačem iz Krnice sva leta 1997 postavila kopo na Poklju- Florjan Tišler in Danijel Kokalj, mlajši, ob kuhanju oglja ki, ki je bila namenjena poučevanju mlajših rodov. Z gozdarji sem jo nato postavljal na gozdni učni poti v Radovljici, v Krnici nad Kranjsko Goro in na Pristavi nad Javomiškim rovtom. Lani sem jo hotel postaviti pod našo domačijo na nekdanjem ŠiŠko-vem kopišču. Tam sem naredil le kožarico, začasno bivališče za oglaije. Za kopo smo izbrali primernejšo lokacijo na Kokaljevi domačiji v Podljubelju. Gospodar Danijel je dal na razpolago prostor in les. Prižigali smo jo 10. julija. Bali smo se, da sploh ne bo uspelo, ker je kopa dolgo stala. Strah je bil odveč, zato smo bili še bolj veseli. Naslednji dan smo imeli pri Kokaljevih slavje, s katerim smo se spomnili stoletnice Šiškovega kopišČa. Sorodstvu in domačinom se je pridružilo nekaj ljudi iz Avstrije," je povedal Florjan Tišler, 67-letni upokojenec iz Krnice pri Gojjah. Tam prebiva z družino, ki ima 14 vnukov. Sin Franci nadaljuje očetovo tradicijo nadzornika v TNP, na kope pa se spozna tudi Florjan, najmlajši sin. "Jaz sem prvič videl, kako se naredi in zakuri oglarska kopa. Pri tem sta sodelovala tudi brat Tine in sestra Petra. Oče Danijel je vse to omogočil. Ker se tega ne učimo v Šoli, so na ogled kope že lani prišli sošolci iz srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni. Tako smo dodali sodobnim tehnologijam še nekaj gozdarske tradicije, ki počasi izumira. Koristno je, da jo Florjan obuja in prenaša na mlade," je ugotovil Danijel Kokalj, mlajši. Od izkušenega oglarja in njegovega naslednika smo izvedeli tudi vse skrivnosti o izdela- % vi kope in kuhanju oglja, ki se jih na kratko ne da opisati. Ob ogledu kope 16. julija sta po modrikastem dimu ocenila, da bo kmalu napočil čas za čiščenje, hlajenje in razdiranje kope. Potem se bo videlo, kaj je nastalo. "Če mo bo gratov, bo ogle, če pa ne, bo pa bukov pepev," je hudomušno zaželel srečo v vpisni knjigi pri Kokaljevih Albert Perko iz Podljubelja. Stoj an Saje Cas poletnih razprodaj « Tokrat smo anketirance poiskali v enem od kranjskih nakupovalnih centrov. Povprašali smo jih, ali kupujejo na poletnih razprodajah, kakšna se jim zdi količina popusta ter ali jini ustreza čas razprodaj. Kot seje izkazalo, se naŠim sogovornikom popusti zdijo dovolj visoki, večini ustreza tudi čas razprodaj. Večina tudi redno, vsako leto, izkoristi to tritedensko obdobje, ko trgovci občutno znižajo cene obutve in tekstila. Miro Krivec, Visoko: Cene so ugodne, precej bolj kot pa Če bi šU že prej nakupovat. Tudi dovolj zgodaj je še, kolektivni dopusti se bodo šele začeli. Ne grem takoj prvi dan, počakam, da mine gneča, nisem tako natančen, da bi pred vrati stal, da bi dobil obvezno tisto, kar želim. Nakupujem pa na razprodajah. Domen Klobučar, Kranj: Na razprodajah sem lahko kupil stvari, kijih prej zaradi pomanjkanja de-naija nisem mogel. Za malo denaija sem dobil veliko stvari. Po mojem mnenju bi morah biti popusti večkrat in ne samo do 50 odstotkov, ampak tudi več, če se da. Razprodaje so v redu, problem je le, da so samo sezonske. Morale bi biti večkrat. Karmen Šivic, Naklo: Danes sem čisto slučajno sem prišla. Doma imam majhnega dojenčka-in imam tako le eno uro časa, da si malo pogledam. če mi bo kaj všeč in če bo poceni, bom kupila in potem hitro šla domov. Drugače pa na razprodaje ne hodim vsako leto. Čas razprodaj mi odgovaija, ker si tako lahko kupiš poletno garderobo za na moije. Polona Pavšer, Cerklje: Kakovost razprodaj je odvisna od lokacije. Na primer tukaj v Supernovi so razprodaje zelo dobre. Kar se pa tiče središča mesta, sem pa nezadovoljna. Čas za razprodaje je super, ker so takoj po petnajstem. Tudi popusti so v redu. Tanja Maček, foto: Tina Doki Martinov zadnji teden Nagrajena torbica iz čipk športno ur ZcMOvaul 1 «XX) ICnmj StOVENIA EtTROPE • r«' i*s. S «ATA ypfGnte i ;■ Trimo Qt?»^»- M - i-i >KT Kranj - V uredništvu smo se razveselili razglednice ultramaraton-skega plavalca Martina Strela in njegove spremljevalne ekipe. Martin se še vedno uspešno bori s kitajsko reko Jangce, čeprav ga po preplavani 41. etapi muči izjemna vročina. Imajo kar 39 stopinj, kitajska rečna policija pa je celo opazila morske pse. Do cilja v Sang-haju Martina loČi še dobrih 400 kilometrov. Če bo plavanje potekalo brez zapletov, ga bomo, tudi z Gorenjskim glasom, na cilju 4600-kilometrskega plavanja, ki gaje pričel 5. junija, pričakali v soboto, 31. julija. Gorazd Šinik 974 MH, fPUšm/ ä£(4Sti(t RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranl.si NAJBOU POSLUSANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Letos brez najboljšega spominka. Tretja nagrada za čipkasto torbico iz Železnikov, Prodajajo se le najcenejši spominki. Bled - Najbo^šega turističnega spominka v Sloveniji letos ni. In tudi drugega ne. Komisya Ibristične zveze Slovenije (TZS) je podelila le tretjo nagrado in priznanje. Helena Kramar iz I\iri-stičnega društva Železniki je nagrado prejela za torbico iz platna in čipke, priznai\je pa sta za sestavljanko kozolca dobila Ljubljančana Ivanka in Stane Matjažič. Helena Kramar iz Dražgoš, ki se s klekljanjem ukvarja že šest desetletij, je torbico izdelala po zamisli Mare Demšar, za izdelavo pa je porabila 38 ur. Povedala je, daje poleg izdelave zanimiv tudi vzorec, ki je iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Na natečaj za turistični spominek Slovenije 2004 je prispelo 43 spominkov, kar je veliko manj kot minula leta. Predsednica Združenja spominkarjev Slovenije Vilina Häuser je povedala, da je bila slabša tudi kakovost izdelkov, večina je bila že videna in premalo inovativna, zato prve in druge nagrade niso podelili. Po mnenju Hauserjeve bi morali izdelovalci spominkov bolje sodelovati z oblikovalci in čas bi bil že, da bi v Sloveniji dobili katalog vseh turističnih spominkov in njihovih izdelovalcev. Predstavnik omenjenega združenja Milan Hudnik je opozoril na nezavidljiv položaj slovenskih spominkarjev, ki zaradi previsokih stroškov proizvodnje in najemnin zapirajo delavnice in lokale. "Prodajajo se le cenejši spominki, na spremembo ponudbe pa vpliva struktura gostov, ki prihajajo v Slovenijo. Naše priložnosti so, da pogojujemo nakup tujih spominkov s prodajo naših v tujini, v boljšem sodelovanju oblikovalcev in izdelovalcev v zadruge in v sodelovanju na sejmih." V Sloveniji se z izdelavo spominkov ukvarja od tisoč do 1500 ljudi, na Gorenjskem so spominki edini vir zaslužka le trem do štirim izdelovalcem, s Helena Kramar s čipkasto torbico, za katero je na natečaju za turistični spominek prejela tretjo nagrado. pa slovenski spominkarji letno zaslužijo okrog 70 milijonov ev-rov. Turistični spominki bi po besedah predsednika TZS Marjana Rožiča morali biti prisotni na vsakem koraku turistične ponudbe, večjo pozornost bi jim morale nameniti tudi turistične prodajo turističnih spominkov agencije, ugledni hoteli bi lahko imeli svoj spominek, na žalost pa so turistični spominki pri nas podcenjena oblika turistične promocije. "Spodbujati bi morali tudi tradicijo krajevnih spominkov in ustvariti boljše pogoje za izdelavo in trženje turističnih spominkov," je še dodal Rožič. Renata Škrjanc - )i 1 /o- izhePLSi Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. Svečanost na Vršiču Krai\jska Gora - v spomin na umrle ruske vojne ujetnike bo v nedeljo ob 10.uri pri Ruski kapelici tradicionalna spominska svečanost, ki se jo bodo udeležili visoki predstavniki Republike Sloveniije, Ruske federacije, pravoslavne in katoliške cerkve in številnih drugih organizacij. Jutri, v soboto, pa bo v kranjskogorski cerkvi spominska maša. Na nedeljsko svečanost bosta ob 8.45 in 9.15 izpred hotela Lek peljala posebna avtobusa. J.K/ k • ,' - . .4