http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1249
jliiinniip nii mi
917896 1 2 440671
ČETRTEK, 3.MAJ 2018 / ŠTEVILKA 1249, LETO XXIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,50 EUR
■i
Vieni
TOPLE MALICE IN KOBILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
NOVO! NOVO!
MSHIKIVMK
ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO Marino Šinkovič: RIBIŠKI DNEVNIK
od Izole do Savudrije in malo čez Naročite jo na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si
'\\

Sožitje ali simbioza tovarišev in gospode
Ne vem od kod se je med nas prikradlo prepričanje, da je pristavek gospod povezan z meščansko, pristavek tovariš pa s proletarsko revolucijo. V resnici je meščanska revolucija ukinila gospodo, proletarska pa je tovarištvo posvojila.
(Mef) Bil sem med udeleženci proslave ob Dnevu upora oziroma ob dnevu Osvobodilne fronte, ki jih je slavnostna govornica ves čas naslavljala z gospemi in gospodi, predsednik borčevske organizacije pa je ostal pri tovarišicah in tovariših.
Razmišljal sem o tem, da smo samostalnik tovariš pravzaprav kontaminirali in mu po krivem pripisali nekakšno revolucionarno vsebino, čeprav je tovarištvo bistveno več. Slovar slovenskega knjižnega jezika pojasni, da je tovariš oseba v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela ali pripada isti skupnosti, ima isti poklic ali položaj in se s to osebo prijateljsko druži.
Gospodo srečamo v razredni družbi, kjer ta naziv nosijo pripadniki plemiškega ali meščanskega sloja za katere velja, da udobno živijo in jim ni treba (fizično) delati. Toda, ravno buržuazna oziroma meščanska revolucija je odpravila naziv gospod in ga zamenjala z nazivom državljan.
Lahko bi rekli, da naslavljanje z gospodo sega v čas tlačanstva, a ni čisto tako. Gospod, kot spoštljivo naslov za odraslega moškega ali gospa za žensko, je ostal v veljavi tudi v sodobni družbi, še posebej ko gre za nekoga, ki ga posebej, spoštujemo. V socializmu so bili gospodje predvsem zdravniki in duhovniki.
Dejstvo je, da gre jezikovno za naziva, ki mirno živita drug z drugim ali drug ob drugem, le da eden nosi v sebi spoštovanje do neke osebe, drugi pa pokaže na poseben odnos, ki mu pravimo tovarištvo. Nič od tega ni zdravju škodljivo in nič od tega ne boli. Pa vendar so tovariši izginili iz našega naslavljanja. Najprej v politiki, potem v medijih, nato v javnih ustanovah in danes jih ni veliko med pedagoškimi delavci, ki bi učencem, dijakom ali študentom rekli, da jih lahko imajo za tovariše. In paradoks: Dokler so bili učitelji tovariši, so jih šolarji spoštovali, zdaj ko so postali gospodje pa je spoštovanja vedno manj, tovarištva pa tudi ni več.
Spraševal sem, kdo je izdal navodilo, da je treba tovariše in tovarišice izgnati iz šol, pa odgovora nisem dobil. Menda so se tako odločili kar sami.
Bi rekel, da to ni mogoče, če ne bi poslušal o tem, kako malo naši šolarji vedo o narodnoosvobodilnem boju Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov, da komaj vedo, kdo je bil Tito in jim je dolgčas ob gledanju Sutjeske ali Na svoji zemlji.
Govorim o generaciji, ki se ne bo več naslavljala ne s tovariši ne z gospodi. Predvsem pa jih ne bodo ideološko ločevali med seboj. Upam le, da bodo znali spoštovati ljudi kot gospode in biti tovariški do tovarišev.
nnn
INTES4 SNNB401D BANK
M/UUlMt/Mi
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si j
Katalonci so hvaležni za prav vsako podporo
Evroposlanec Ivo Vajgl vodi neformalno skupino Platforma za dialog EU - Katalonija in je bil aprila kar dvakrat na očeh evropske javnosti. Prvič, ko je obiskal takrat še zaprtega katalonskega predsednika Puigdemonta in nato še ob obisku katalonskega parlamenta. Kot našega kolumnista in na pol Izolana smo ga prosili še za nekaj pojasnil.
-	Kaj se dogaja s Katalonijo?
-	Katalonija postaja zgodba, ki je za Evropo čedalje bolj sramotna. Ker sredi Evropske Unije država članica zapira poslance, zapira celotno demokratično izvoljeno vlado, prepoveduje zbiranje, terorizira učitelje, ki so 10. oktobra dovolili izvedbo referenduma v šolskih prostorih, aretirajo šefa policije, kateremu grozi 15 let zapora, ker je kot šef katalonske policije prepovedal uporabo sile, kot je to počela »Guardia civil«, da bi preprečiti referendum.
-	Vse skupaj spominja na dogajanje v Turčiji?
-	Vsekakor, morda celo še bolj okrutno, ker je bolj rafinirano. Turčija je po vsej Evropi naletela na obsodbo, medtem ko španskih neofašistov, španske vlade, ne obsoja nihče. Niti španskih sodišč, ki sodijo po očitnem nareku policije in v duhu starega režima, ne obsoja nihče. Nihče si ne upa reči, da demokratično izvoljenemu predsedniku Katalonije grozi 40 let zapora zato, ker je naredil to, kar so od njega pričakovali njegovi volivci in njegov parlament. Cela zadeva je takšna, da Kataloncev ne upa odkrito podpreti nihče in zato sem v Evropskem parlamentu dal pobudo s katero smo ustanovili to skupino, v kateri nas je med 40 in 50 evropskih poslancev. Nekateri vstopajo, nekateri pa izstopajo, ker jih izsiljujejo in jim grozijo. Poslancem grozijo, da ne bodo več dobili časa za govorjenje v strankah, da ne bodo mogli delati nobenega poročila. Skratka, grozijo jim, da jih bodo profesionalno onemogočili, če bodo še sodelovali pri podpori Kataloniji. To se dogaja znotraj Evropskega parlamenta.
-	Ne samo španski evroposlanci, ampak tudi vsi ostali?
-	Vsi ostali, tudi slovenski. Razen Igorja Šoltesa in Tanje Fajon, nihče drug niti podpisa ni dal. Pred menoj jim je rahlo nerodno, ampak očitno lahko živijo s tem, ker pravijo, da je treba sprejeti komando stranke. Tudi jaz imam stranko, ki ima neko strankarsko stališče, ki pa ga ne upoštevam takrat, kadar mi vest veleva, da se moram pri neki stvari angažirati.
Tudi meni so moji španski kolegi grozili. Pred nekaj dnevi sem enega vrgel iz svoje pisarne v Strasbourgu, ker je začel kričati in tolči po mizi. Moram pa reči, da me je čez eno uro poklical in se mi opravičil. Vsaj to.
-	Kaj pa katalonski evroposlanci?
-	Katalonski poslanci so seveda zraven in so zelo angažirani, čustveno angažirani, hvaležni vsakomur, ki se tudi v našem forumu angažira. Nas je, kot rečeno, med 40 in 50 iz 15 različnih držav in sedmih političnih skupin, tako da nismo irelevantna skupina. Ni pa zraven nikogar iz največje skupine v parlamentu, Ljudske stranke, v kateri je tudi pet slovenskih poslancev. In socialisti prav tako striktno nasprotujejo kakršnemukoli angažiranju v korist Katalonije, tako da je naša poslanka Tanja Fajon v svoji skupini pod stalnim pritiskom. Lahko se angažira toliko, kolikor se lahko, ampak ne more biti stalno zraven. Obisk zaprtega predsednika
-	Bilo je zelo čustveno, ker sem bil prvi nenemški poslanec, ki je obiskal Puigdemonta. Seveda je zgodba zelo odmevala, tako v Španiji, kot tudi v svetovnih medijih, posebej v nemških. To je tudi smisel takšne demonstracije. Trenutek, ko sva se srečala, je bil zelo emotiven, ker takrat še ni bilo odločbe sodišča, ki ga je vsaj začasno odrešila. Objel me je prijateljsko, videl sem, da mu je to ogromno pomenilo. Zunaj me je čakalo 50 ali 60 novinarjev in toliko kamer še nisem videl na kupu. To je tudi smisel vsega, da daš sporočilo in, ko sem naslednji dan izvedel, da so ga izpustili iz zapora, smo si vsi oddahnili. To seveda ni bila moja zasluga, nekaj malega pa je gotovo pomagalo tudi to..
Obisk parlamenta v Barceloni.
-	V Barceloni smo imeli konferenco z naslovom »Kakšno Evropsko unijo želimo?«. To je bila predstavitev naše platforme za dialog. Sodelovala je kolegica iz Italije, ena baskovska članica parlamenta in trije Katalonci, člani parlamenta iz Barcelone. Bila je izredno ganljiva predstava v palači Ateneum, kulturnem središču Barcelone, v čudoviti dvorani nabiti do zadnjega sedeža. Začelo se je z nastopom sijajnega godalnega kvarteta, ki je odigral skladbo tako, da so mi šli mravljinci po hrbtu. Povedali so mi, da gre za skladbo Pabla Casal-sa. Nisem niti vedel, da je bil tudi komponist. Ko so mu dali nagrado za mir, je imel v Združenih narodih govor v katalonščini in ta govor je del katalonske zgodovine in tam vsi vedo zanj. To je bil njegov kredo ob koncu življenja in Casals nikdar več ni obiskal Španije. Eden večjih španskih umetnikov je dal vedeti, da ni Španec, ampak Katalonec. Nato je en književnik imel izredno navdahnjen, sijajno oseben govor, za njim soproga katalonskega zunanjega ministra Raula Romeve, mojega prijatelja, ki je v zaporu. Ona je prav tako književnica in je prebrala njegovo pismo iz zapora. Izredno ganljivo. Nato sem jaz dobil besedo in čeprav sem imel v mapi pripravljen nagovor, sem se odzval na njihove govore in povedal, da bom težko govoril o svobodi potem, ko čutijo vse posledice nesvobode.
-	Kaj sploh upajo Katalonci?
-	Trenutno je še premalo mednarodnega pritiska in tudi Slovenija bi lahko bila malo bolj aktivna. V Sloveniji se je pri katalonski zadevi pošteno in načelno izrazil samo en politik, predsednik parlamenta.
Predlagal mu bom, naj napiše pismo svoji španski kolegici, predsednici španskega parlamenta, saj za njo govorijo, da je nekoliko bolj odprta kot ostali. Največ kar lahko pričakujemo je, da španska vlada, pod mednarodnim pritiskom, pristane na pogovor. To, da premier Rajoy v maniri nekega avtoritarnega nazadnjaškega »liderja«, odklanja že samo misel na dialog, je nekaj, kar je čisto nesprejemljivo. To je mentaliteta 18. stoletja. V tistem svojem govoru sem rekel, da imajo ustavo iz 19. stoletja, zakone iz 12. stoletja in mentaliteto iz Srednjega veka.
Največ, kar je možno pričakovati, je začetek nekega dialoga, iskanje sporazuma. Težko je verjeti, da je v tem trenutku Kataloncem možno uresničiti tisto, kar so javno prokla-mirali, to je popolna neodvisnost. To je daleč. A v tem govoru sem izrekel nekaj, kar so španski časopisi objavili kot naslove. Rekel sem, prej kot slej bo katalonska zvezda našla svoje mesto v Evropski zastavi. Ne morejo me obtožiti, da sem jih hujskal k neodvisnosti, ampak gre za neko vizijo.
Okostenela evropska politika Spremeniti stališča vrha Evropske unije ni mogoče, ker je cel evropski vrh v rokah ljudske stranke. To je ena čudna arhitektura, ki ne ustreza razmerju sil v Evropi. Politika na najvišji ravni, zlasti, ko gre za izbor liderjev na najvišjih položajih, je vedno rezultat nekega kupčkanja, nekega manipuliranja in potem pride do tega, kar imamo. In dokler bo tako, EU ne bo podprla Kataloncev, lahko pa jih podpirajo posamezne države in posamezne osebnosti.
Z veseljem sem katalonskim parlamentarcem povedal, da jih slovenska javnost v veliki večini razume in podpira. Tudi različne slovenske organizacije, književniki, celo sindikat slovenskih policistov je v neki posebni deklaraciji izrazil solidarnost s katalonskimi policaji. To v Barceloni zelo dobro vedo in cenijo. Pritisk od spodaj ima smisel in ga je treba povečevati. Samo to je v tem trenutku realno. ur
MAMOIMLC 3
Svetniki so sprejeli prostorski plan Oprema
Na 26. redni seji občinskega sveta so svetniki predvsem poslušali letna poročila javnih zavodov. So pa tudi sprejeli prostorski akt za območje nekdanje Opreme, kjer si Občina nadeja, da bi uspela privabiti potencialne investitorje.
Na četrtkovi 26. redni seji Občinskega sveta Občine Izola so svetniki najprej obravnavali točke iz zadnjega dela dnevnega reda, poročila javnih zavodov pa so pustili za konec seje. Začelo se je tako s potrditvijo prostorskega akta za območje nekdanjega kompleksa tovarne Oprema, katerega cilj je predvsem privabiti nove investitorje, ki odpirajo nova delovna mesta z dodano vrednostjo, pravijo na Občini.
Govora je o dobrih 33.000 kvadratnih metrih velikem območju med novim krožiščem in tovarno Droge, za katero je prostorski plan že dlje časa v pripravi. Pred časom smo že poročali o tem, da so lastniki objektov na tem območju razočarani nad (pre)gosto načrtovano pozidavo in umestitvijo plinarne v samo območje. Slednjo so nato umaknili iz projekta, a lastniki menda še vedno niso zadovoljni s ponujenimi rešitvami. To je na seji izpostavil tudi svetnik Izolanov Gašper Čehovin, župan Igor Kolenc pa je povedal, da so imeli z lastniki objektov nadpovprečno veliko sestankov in so v tem času sprejeli tudi določene kompromise, kot je manjša pozidava, nižanje etaže za eno nadstropje in prej omenjena odstranitev predvidene plinarne, katero bi, po besedah župana Igorja Kolenca, lahko dobro prodali, saj so se zanjo zelo zanimali pri podjetju Butan plin.
Svetnica SD Breda Pečan je izrazila skrb, da ne bi to območje postalo še ena stanovanjsko-obr-tna cona, kot se je to zgodilo nad Južno cesto, kar pa menda v tem primeru ne bo mogoče, svetnik SMC Igor Franca pa je povedal, da je bila največja napaka storjena že ob razparcelaciji tega območja.
Zdravstveni dom z izgubo
Svetniki so nato obravnavali letna poročila javnih zavodov: mestne knjižnice, zdravstvenega doma, obalnih lekarn Koper, centra za kulturo, šport in prireditve ter javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte, kjer je izstopalo poročilo Zdravstvenega doma. Kot je povedal direktor Evgenij Komljanec, ZD Izola je namreč v lanskem letu posloval v rdečih številkah, presežek odhodkov nad prihodki pa je bil težek 150.000 eur. Kot je zapisano v letnem poročilu,
je »negativen poslovni izid v letu 2017 predvsem rezultat organizacijskih in kadrovskih sprememb v zavodu kot tudi nepredvidene in nepokrite rasti plač v drugi polovici leta. V letu 2018 pričakujemo dvig cen s strani ZZZS-ja, nižje stroške odvetniških, revizijskih in ostalih stroškov vezanih za organizacijo in kadrovske spremembe.«
V nadaljevanju je občinski svet potrdil poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta občine Izola in se seznanil z načrtom dejavnosti na tem področju v letu 2018. Svetniki so se seznanili z delom nadzornega odbora v lanskem letu in prvem trimesečju letošnjega leta ter obravnavali
poročila o opravljenih nadzorih v navedenem obdobju.
V prvi obravnavi je bil sprejet predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Občinskega sveta Občine Izola in bil svetnikom posredovan v 20-dnevno obravnavo. V drugi obravnavi so svetniki sprejeli predlog sprememb Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola. Občinski svet je podal pozitivno mnenje k imenovanju Adelije Perne za ravnateljico Srednje šole Izola ter pooblastil Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da začne postopek objave razpisa za zbiranje prijav za podelitev priznanja in občinske nagrade za letošnje leto.
Vabilo Zdravstvenega doma Izola
Skupaj vlagajmo v zdravje
Vabljeni na tradicionalno prireditev “Skupaj vlagajmo v zdravje”, ki bo v soboto 5. maja 2018 od 9:00 do 13:00 ure na Lonki v Izoli. Prireditev bo zdravju naklonjena s pestro ponudbo:
-	Preizkus hoje na 2 km z brezplačnimi meritvami krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja.
-	Analiza telesne sestave, meritve pretočnosti ožilja.
-	Degustacija zdravih jedi-
-	Telovadba z društvom Šola zdravja.
-	Refleksna masaža.
SZJ/ur

MO&%pčf
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....
^BSESBSSSs^

Živel 1. maj, ko smo šest dni fraj
Dva državna praznika, Dan Upora in Praznik dela sta se tako lepo umestila v koledar, da so si mnogi Slovenci omislili kar male šestdnevne počitnice. Še daljše so si privoščili na nekaterih ministrstvih, kjer se bodo na delo vrnili šele v ponedeljek. Turistični delavci bi imeli praznike kar naprej.
Izola je bila v teh dneh polna. Prišli so rekreativci s kolesi in rolkami, prišli so eno ali pardnevni gostje, prišli so klasični hotelski turisti, prišli so vikendaši in prišli so obiskovalci iz sosednjih mest.
Hotelirji so zadovoljni, trgovci tudi, domačini pa malo manj, ker smo že spoznali kaj nas čaka v poletnih mesecih predvsem v trgovinah in na parkiriščih. Toda, Izola je turistično mesto in to je cena tega neizogibnega dejstva.
Sončno nabrežje je, poleg številnih obiskovalcev, zapolnil tudi Art sejem, ki je lepo popestril praznično ponudbo z dokaj raznovrstno ponudbo bolj ali manj umetniških izdelkov.
Izolski pihalni orkester je znova budil po izolski občini. Začeli so ob pol sedmih in končali okoli 11.00 na Manziolijevem trgu. Mladi pihalci so se znova izkazali in bili deležni zelo lepega sprejema.
Približno enako pot so tradicionalno ubrali pevci MoPZ Izola. Skupaj z zborovodjo Antonom Balohom so prekrižarili celo občino. Tako-le so v zgodnjih jutranjih urah prepevali v Cetorah.
Na proslavi v počastitev Dneva upora je bila slavnostna govornica igralka in pevka Lara Jankovič, številne prisotne, ki so zasedli cel prireditveni prostor na Lonki pa so ogrele pevke ŽPZ Kombinat.
Največji kres je na predvečer praznika dela zagorel na Šaredu ob malono-gometnem igrišču. Tudi kresovalcev je bilo veliko kot v najboljših letih.
Pri špini v Ljubljanski ulici so imeli tradicionalno prvomajsko kosilo s postrvmi. Gurmanska specialiteta dneva je bil postrvin carpaccio, kulturniško pa akustični nastop No air in električnega NOB, prvič se je predstavil tudi Jodl Gazvoda. Dogodek dneva je bilo rojstvo prve vnukinje pokojnega predsednika društva Capris, Mirča Mršnika.
NOVO V IZOLI
iXCXS TERAPEVTSKA
TUI-NA MASAŽA
po tradicionalni kitajski medicini
Deluje kot preventiva ali pa pomaga pri težavah s hrbtom, išijasom, bolečinami v križu, vratu, ramenih in ostalih sklepih, pri glavobolih, zastajanju tekočin, nespečnosti, stresu in mnogih drugih težavah.
Ostala ponudba:	Naročanje: 040 388 418
svetovanje,	Lokacija: Polje 9/d, Izola
energetske terapije,	tanja@areaora.com
Bachove cvetne esence,	Več na: www.areaora.com
delavnice z meditacijami za otroke
Podlistek: Franko Hmeuak - oseminšestdeseto
MAJ 68 s pol stoletja dolgo brado
5. nadaljevanje
Preobrat je pomenilo dijaško in študentsko zborovanje proti hrupu tranzitnega prometa na Aškerčevi cesti 14.4.1971. V pozivu z naslovom Tehnika proti človeku ali tehnika za človeka? Se pobudniki sprašujejo:
“Ali veste, daje hrup na Aškerčevi cesti, ki pelje mimo sedmih stavb, ki bi potrebovale absolutni mir, celo zdravstveno škodljiv, kaj šele, da bi bilo mogoče pri tem huronskem hrumenju zbrano intelektualno delo.... Ali se vam ne zdi, daje hrupna Aškerčeva cesta ena stran mačehovskega odnosa do vzgoje in izobraževanja. Zato zahtevamo preusmeritev tovornega na obvozne ceste v roku 10 dni.“
Po končanem zborovanju s protestnim sedenjem na cesti je študent Milan Jesih pozval še na protestni pohod pred skupščino, s čimer si je prislužil kazensko prijavo, policija je zaplenila tudi letak s pozivom na zborovanje.
Policija je zaplenila tudi letak s pozivom na demonstracije 19. maja pred sedežem univerze, ki so bile tik pred zdajci odpovedane. Zato je fakultetni odbor Filozofske fakultete 24. maja sklical izredno skupščino študentov, ki je zatem sklenila ustanoviti akcijski odbor za zasedbo fakultete, ki se bo začela 26. maja 1971 ob 10.00.
Naša tovariša sta kazensko preganjana. Sodne oblasti zavlačujejo obravnavo. Čakajo nas počitnice. Študenti bodo odšli, sodstvu bo dana prosta pot. To prakso dobro poznamo že iz Beograda, kjer je študent Mijanovič še vedno v zaporu. Zasedba! Gladovna stavka! To ni izsiljevanje. To je zahteva po avtonomnem sodstvu. Živela solidarnost z obtoženimi nekrivimi tovariši!!!!"
Med zasedbo študijski proces ni zamrl, potekali so tudi izpiti. Uveljavili so dotlej utopične oblike študijskega dela od okroglih miz, debat o različnih vprašanjih predlogov reforme univerze, v katerih so sodelovali tudi profesorji, da pesniških recitalov, glasbenih koncertov niti ne omenjamo. Študentje so do 2. junija delali, prebivali, jedli in spali na fakulteti. Dosegli so osvoboditev zaprtih tovarišev, zasedbo so podprli tudi študentje drugih fakultet. Bodi realen, zahtevaj nemogoče je bilo naj pogostejše geslo zasedbe in kasneje tudi Tribune. Poslanca Tone Remc in Vojan Rus sta v skupščini od republiškega izvršnega sveta zahtevala spremembe politično škodljivega delovanja zoper predstavnike študentskega gibanja. Študent Boris Vuk se je odločil za gladovno stavko v protest proti koncu zasedbe Filozofske fakultete, peti dan stavke so ga odpeljali v bolnišnico.
Kronologija dogodkov:
14.4. - zasedba Aškerčeve. Več tisoč študentov postavi svoje zahteve, ki jih odide prebrati tudi pred Skupščino. Pojavljajo se tudi govorniki, ki se oddaljijo od problema, zaradi katerega je bil ta shod - vsaj formalno sklican. Študent Milan Jesih poziva na nadaljevanje zborovanja.
Poziv podkrepi z metaforično bravuro, ki so jo potem tolmačili povsem dobesedno. Na podlagi tega se proti M. Jesihu uvede kazenski postopek, ki še traja.
24.4. ob prihodu francoskega ministrskega predsednika skupina približno 40 študentov mirno manifestira svojo solidarnost s francoskimi študenti in delavci, za proletarski internaci-onalizem in ideje Maja 68. Pri tem jim policija nasilno odvzame vse transparente (vključno s transparenti Živela pariška komuna, proletarci vseh dežel združite se itd.) in protizakonito obdrži osebne izkaznice kakih 15 študentov. Tik pred prihodom francoskega gosta vse študente nasilno stlači v neko vežo. Vsi ti študentje so prišli kasneje pred sodnika za prekrške.
V začetku maja je zaplenjen študentski letak ob 30-i obletnici OF zaradi Jažnive in alarmantne vsebine".Letak je govoril o pojavu t.i. Rdeče buržuoazije, ki si kupuje vile v tujini, študentje pa morajo v tujino na delo.
8. maja milica prvič po vojni v Ljubljani krši ek-stertorialnost univerze z vdorom na FF i zapleni vse plakate na študentskem oglasnem panoju ter preišče sobo FO FF. Ob tem zadržijo v priporu Franka Adama, ki je na pano napisal: “Napočil je čas gverile, uprimo se avtoritarizmu in porajajočemu se kapitalizmu!" Izraz gverila ni bil mišljen kot oboroženi boj, ampak je pomenil način zvite, nekonvencionalne, nenasilne, včasih tudi ilegalne akcije. Policija preišče stanovanje Adama Franka in dlje časa zaslišuje člana FO Darka Štrajna. Proti Adamu Franku je sprožen preiskovalni postopek na podlagi člena 118, KZ (sovražna propaganda), ki predvideva 1-12 let strogega zapora. Več študentov je zaslišanih. Preiskava še traja.
Iz gostilne Mrak odpeljejo študenta SF Marjana Lesjaka, ki je v pijanosti izrekel več za državo žaljivih gesel.
Tribuna ne more iziti več kot mesec dni, ker
se v tiskarni nenadoma pokvarijo stroji, strojnik odide na orožne vaje itd.
18.	maja pride do pogovorov med predstavniki univerze, UJV in sodišča. Zahteva se eksterito-rialnost univerze. Doseže se enotnost v določenih vprašanjih.
19. maja skupščina FF izrazi solidarnost s študenti v pregonu in pokaže pripravljenost za radikalnejše akcije.
19.	maja „tičin“ o problemu Aškerčeve ceste. Ob tem je zaplenjen letak ..Tehnik za ali proti človeku", ker iz nezmožnosti reševanja problemov, kot je Aškerčeva, sklepa na politično nezmožnost sistema kot celote. Zaplemba je pozneje potrjena na sodišču.
20.	maja so napovedane manifestacije o negativnih pojavih v naši družbi. Do manifestacij ne pride zaradi neenotnosti študentskega vodstva. Študentje se umaknejo na FF in tam debatirajo. 24. maja ob 12 uri sledi izredna skupščina FF. Sklep: ustanovitev AO za zasedbo fakultete. Istega dne se začnejo tudi priprave na zasedbo.
Franko Adam je bil tudi član Komune G 7 v Tacnu in soavtor njenega manifesta, ki komuno definira kot skupnost stalno skupaj živečih ljudi, ki teži k sooblikovanju pristnejših medčloveških odnosov z ukinitvijo privatne lastnine in družbene delitve dela.
Druga komuna je bila v 10-em nadstropju doma FSPN, ki so mu nekateri rekli kar Marxov bordel, saj so tam najprej dovolili mešani najem sob. Toda pomembnejše od tega je bilo združevanje najemnikov najvišjega nadstropja, ki so se lotili tudi izdajanja kritično satiričnega časopisa Težka sapa, ki se je že v prvi številki lotil problemov v zvezi z gradnjo hitre ceste in razkola v slovenskem političnem vrhu. V uredništvu časopisa so bili tudi primorski novinarji, odgovorni urednik pa je bil Venčeslav Japelj - Depl. Čeprav oddaljeni od študentskega naselja in centra mesta, so se študentje FSPN takrat redno udeleževali vseh študentskih protestov v mestu.
Naslednjič: Tribuna je bil pravi študentski časnik
6	KAPUČINO
Vaško gre med Zvezde
3. SNL- zahod
Rezultati 24. kroga:
Farna Vipava: Jadran HK 2 :2 (1: 0) TKK Tolmin: Elta Izola 2 :0 (1: 0) Adria : Vitanest Bilje 0 : 3 (0 : 1)
TKK Tolmin : Elta Izola 2 : O (1 : 0)
Tolmin, 28.04.2018 ob 17.00, gledalcev 150
Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Juršič Erik, Mandir Marin (87’ Mingotti Lucas), Ečimovič Nikola, Vidakovič David, Zyba Adem, Rastovac Erik, Osikel Joel Aiye-toya, Nikolič Žan, Ribič Žan (65’ Lee-Him Kristian Franklyn), Ple-tikos Chris
Strelci: 1:0- Šturm Danijel (35’), 2:0- Šturm Danijel (77’, llm) Rdeči kartoni: Vidakovič David (76’)
Lestvica:
1. Vitanest Bilje 55, 2. TKK Tolmin 47, 3. Elta Izola 40, 4. Farna Vipava 36, 5. Adria 36, 6. Ajdovščina, 26, 7. Jadran Hrpelje-Ko-zina 18, 8. Ilirska Bistrica 7.
Rokomet
Izolski rokometaši prinesli naslov Gimnaziji Koper
V torek 24.4.2018 je v Novem mestu potekalo finale državnega prvenstva v rokometu za srednješolce. Na finalnem turnirju so sodelovale ekipe domačih ŠC Novo mesto, Gimnazije Škofje loke, 1. Gimnazije Celje in ekipa Gimnazije Koper.
Za ekipo Gimnazije Koper lahko rečemo, da je kar “izolska”, saj so v ekipi skoraj sami Izolani.
To so Urh Jakob Poberaj, Luka Logar, Erik Smej, Jan Peharc, Vid Miklavec, Alessio Leon, Luka Orbanič, Luka Milunovič in Domen Stopar, ki se je pred letošnjim prestopom v RD Koper prav tako uveljavil v našem društvu.
Naši fantje so v polfinalu najprej premagali ekipo Gimnazije Škofja loka z rezultatom 31:25, kjer niso imeli pretiranih težav, saj je bila razlika v kakovosti očitna in so tekmo mirno pripeljali do

-W
konca in se povsem zasluženo uvrstili v finale DP, kjer so jih pričakovali domači igralci ŠC Novo mesto.
Polna dvorana je bila dodaten motiv za naše fante, saj so zahvaljujoč dvorani na Kraški in našim zvestim Rib arom vajeni igranja pred bučno publiko. Tako so finale takoj na začetku boljše začeli in dobili prvi polčas s 7:10. V drugem polčasu pa so domačini zaigrali na vse ali nič in uspeli izničiti prednost Gimnazije Koper.
V	samem zaključku pa se je poznala izkušenost naši fantov, ki so z zbrano igro v zadnjim minutah zasluženo zmagali 19:21.
V	najboljšo sedmerko so bili izbrani kar trije Izolani, prav tako je “Izola” pobrala tudi najprestižnejše nagrade MVP zaključnega turnirja.
Naj sedmerka:
Domen Stopar, Gimnazija Koper Tilen Kukman, SEŠTG Marko Kotar, SEŠTG Jakob Urh Poberaj, Gimnazija Koper
Luka Logar, Gimnazija Koper Urban Pipp, Gimnazija Škofja loka
Teo Jezernik, 1. Gimnazija Celje MVP: Domen Stopar, Gimnazija Koper
Najboljši vratar turnirja: Luka Logar, Gimnazija Koper Iskrene čestitke in seveda... FOR-ZA IZOLA!!!
Vasilij Žbogar bo tekmoval v razredu Zvezda
Po olimpijskih igrah v Riu de Janeiru in osvojeni srebrni medalji je Vasilij Žbogar še razmišljal o jadranju v razredu finn. Tehnično zelo zahtevna jadrnica pa od Izdana zahteva veliko telesno težo, ki jo zelo težko vzdržuje, pa tudi z manj kilogrami se počuti precej bolje. Zato se je odločil, da tekmovalne izzive najde v drugem razredu.
Že dlje časa se je spogledoval z razredom zvezda, v katerem se je že preizkusil tudi na tekmovanju, v začetku maja pa ga čaka nova regata v tem razredu. »Nastopil bom na odprtem prvenstvu Vzhoda v sosednjem Trstu. Enostavno še vedno želim jadrati, še vedno želim tekmovati in se dokazovati na morju. Zvezda je zelo razširjen razred, v katerem tekmujejo naj večje jadralske legende,« je povedal Vasilij Žbogar, ki vedno išče nove izzive: »Želim si novih izkušenj, tudi na jadrnici s fiksno kobilico. Tekmovanje v Trstu je kot uvod v moje jadranje v tem razredu, saj v prihodnje želim sodelovati na več regatah v tem razredu.«
»Pred odhodom v Trst nimam rezultatskih pričakovanj, zame je pomembno, da se čim več naučim, da čim bolje spoznam jadrnico, opremo in vse ostalo,« je o pričakovanjih pred regato pri zahodnih sosedih povedal Izolan, ki bo v jadrnici skupaj z italijanskim jadralcem Gior-giem Poggiem: »Je moj prijatelj iz razreda finn, in tako kot jaz si tudi on želi jadrati v razredu zvezda. Oba sva zelo neizkušena v tem razredu, a oba sva tudi željna učenja in novih izzivov.« Žbogar pa ima v razredu zvezda dolgoročne cilje, tudi olimpijske igre: »Velika verjetnost je, da bo med olimpijskimi razredi na
igrah 2024 v Parizu tudi jadrnica s pomično kobilico. Moja želja je, pod petimi krogi nastopiti tudi u francoski prestolnici. Če bo vse, kot mora biti, se vračam v olimpijsko jadranje.«
Poleg regate v Trstu želi Žbogar že v letošnji sezoni nastopati v razredu zvezda, še vedno pa bo tudi trener v razredu laser.
Mrakova in Macarolova v Hyeresu na 5. mestu
Tretja regata svetovnega pokala za olimpijske razrede v tej sezoni se je z regato za odličja danes zaključila tudi za jadralke v ženskem olimpijskem dvosedu 470. Naši jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat) sta v cilj prijadrali kot peti, si s tem prislužili dodatnih 10 točk (v regati za medalje se točke štejejo dvojno) in tako prizorišče v Hye-resu zapuščata s skupnim petim mestom.
Tina Mrak: “Vetra je bilo okoli 10 vozlov. Pred startom sva se odločili, da bova držali desno stran regatnega polja, zato sva starta-li ob regatni barki. Japonka, ki bi jo za uvrstitev na stopničke morali prehiteti za najmanj tri mesta, je startala na levi strani polja in se držala leve strani, tako da je na bojo prišla kot prva, midve pa kot deveti. V tistem trenutku nama ni preostalo drugega, kot se boriti vsaj za skupno peto mesto in poskrbeti, da naju ne bi prehitela kakšna posadka iz ozadja. Pridobili sva nekaj mest in končali na skupnem petem mestu. ”
Veronika Macarol: “Ja, res je bil cel regatni teden zelo naporen, ampak vseeno sva sposobni odjadrati dosti boljše. Imeli sva dobre in slabe trenutke, ta regata je bila tudi dober trening, videli sva, da sva z novo opremo lahko hitri tako v šibkem kot tudi v močnejšem vetru, morava pa samo še določene stvari izboljšati. Sigurno morava biti bolj živi in agresivni na startu in mislim, da lahko prideva na evropsko prvenstvo dosti boljše pripravljeni. Upam, da tam ne bova delali takih napak in da bova boljše odjadrali. ”
Zmagala je francoska posadka Le-cointre / Retornaz, drugi sta Britanki Mills / Mcintyre, tretji pa Japonki Kondo Voshida / Voshioka.
Četrtek, 3.maj 2018, št. 1249	KAPUČINO	7
_______'_______________________________mmssam___________________________________________
Baseball je pri sosedih še vedno priljubljen
Včeraj pa so bile znane končne uvrstitve ostalih slovenskih jadralcev na tem svetovnem pokalu, med katerimi je Kim Pletkos v ženskem enosedu laser radial osvojila 45. mesto, zmagala je Nizozemka Mark Bouvvmeester, Žan Luka Zel-ko v razredu laser standard je zaključil na 38. mestu, zmagal je Francoz Jean Baptiste Ber-naz, v rarzedu 49er pa sta Peter Lin Janežič in Sebastian Prinčič osvojila 30. mesto, zmagala pa je poljska posadka, v kateri jadrata Dominik Buszak in Szymon VVierzbickl.
Jakiča Jesih in Eldina Domazet
Zaključil se je Guličev memorial
Konec tedna se je v Kopru zaključil Guličev memorial. Kljub nekoliko šibkejšemu vetru, pihal je maestral do 7 vozlov, je organizatorjem tudi drugi dan uspelo izpleljati po dva plova za oba razreda, optimist in laser 4.7. Zmagovalec razreda optimist je že prvi dan vodilni Maj Petrič, JK Jadro Koper, klubski kolega Luka Zabukovec pa se je drugi dan uspel prebiti na drugo mesto, medtem ko je Lisa Vucetti, SVBG, končala na tretjem mestu. V razredu 4.7 je zmagal Gašper Strahovnik, JK Burja, pio prvem dnevu vodilni Erik Rodica iz istega kluba je osvojil drugo mesto, na tretjem mestu pa je ostal Janez Zabukovec, JK Jadro Koper.
Arjun Hector Perumal Harsch, sicer sin izolskega pisatelja ameriških korenin, Ricka Harscha, je verjetno največji up izolskega baseballa in tudi edini Izolan, ki igra baseball v tujini.
Učenec devetega razreda OŠ Vojke Šmuc namreč že šesto leto igra ta najboj ameriški šport v zamejstvu, najprej na Opčinah, zadnja leta pa v bližnjem Sta-ranzano, kjer se je izkazal kot metalec in bližnji zaustavljalec (shortstop), pozicija, kjer navadno igra obrambno najspretnejši in najbolj agilen igralec. Baseball je namreč še vedno zelo popularen v tržaški regiji, zahvale za to pa gredo predvsem ameriškim vojakom, ki so ta, za nas kar eksotičen šport, popularizirali v povojnem času, v obdobju Cone A, v Starenzanu pa imajo eno boljših baseball šol v državi, kar dokazujeta tudi dva igralca, ki sta člana italijanske U-15 selekcije. A kot večina zgodb, se je tudi Arju-nova začela z nogometom.
- Tako je. Začel sem z nogometom in priznam, da se točno ne spomnim, kako je do tega prišlo, a ko sem očetu povedal, da bi rad končal z nogometom, mi je on predlagal, da bi igral baseball.
In očitno se je že pred tem pozanimal, kje bi bila najbližja možnost za treniranje baseballa in to so bile Opčine. Jaz pa sem se strinjal.
-	Kolikor ga poznamo, se je res verjetno že prej pozanimal, saj je tudi sam nekoč igral baseball. Imel pa je tudi krožek v sklopu Društva prijateljev mladine.
-	Ja, res je. Zato sem tudi baseball dobro poznal, ko sem se odločil za resno treniranje, poleg tega sem ga kar dosti spremljal preko spleta. Še ko sem igral nogomet pa sva si z očetom podajala baseball žogico in ne nogometne.
-	Začel si na Opčinah, nadaluješ pa v Staranzanu.
-	Ja, lani na Opčinah ni bilo dovolj igralcev, da bi sestavili ekipo in smo se igralci pridružili ekipi iz Staranzana, kjer je bilo preveč igralcev in smo tako lahko sestavili dve ekipi. Letos bi se lahko vrnil na Opčine, ampak odločili smo se, da ostanemo tukaj, saj imajo boljše trenerje in se počutimo boljše. Zadnje leto na Opčinah sem namreč imel trenerja, s katerim res nisem bil zadovoljen in ker on še vedno trenira mojo kategorijo U-15, sem raje ostal tukaj.
-	Kako pogosto se voziš na treninge?
-	Trenutno dvakrat tedensko na treninge in enkrat tedensko na tekmo. Je pa kar dolga vožnja, saj se vozimo slabo uro v vsako smer.
-	V Sloveniji nimaš možnosti za treniranje baseballa?
-	Takorekoč ne, oziroma bi imel
še daljšo pot. Najbližji klub je namreč v Ljubljani, en klub pa imajo tudi v Škofji loki, od koder prihaja tudi edini moj slovenski soigralec. Ne vem kako to, da se raje redno vozi do Staranzana, saj ima res dolgo pot, ampak glede na to, da je njegov oče menda tudi okusil igranje v ameriškem “Major league”, ima za to verjetno dobre razloge.
-	Si kdaj igral proti Slovenskim ekipam?
-	Sem, ja. Ampak ne velikokrat. Spomnim se, da smo enkrat igrali, ko sem še bil član U-12 selekcije, enkrat pa so imeli premalo igralcev in sem se jima s še dvema soigralcema pridružil. Je pa kakovost vsekakor višja v Italiji, kjer imajo močno reprezentanco in tudi že nekaj izbranih igralcev na ameriškem naboru za MLB.
-	Povej po pravici, si dober?
Ja, rekel bi, da sem še kar dober. Seveda, če bi vprašali očeta, bi rekel, da sem najboljši ali vsaj eden od boljših (smeh). Vem, da sem definitivno boljši od nekaterih, z ostalimi pa sem si na podobnem nivoju.
-	Cilj vsakega ameriškega otroka, ki se ukvarja z baseballom, je prihod v MLB. So to tudi tvoje sanje?
-	Vsekakor, čeprav po pravici povedano, ne vem sploh, kako se do tam pride. Rekel bi, da moraš biti kar dober (smeh).
AM

6.5.	nedelja *■■■■
od 10.00 do 18.00 A rt kino Odeon Izola
Evropski dan mladega filmskega občinstva
Evropski dan mladega filmskega občinstva je izjemno odmeven vseevropski projekt, ki na pobudo Evropske filmske akademije poteka od leta 2012. V njem vsako leto sodeluje več evropskih mest (v letu 2017 rekordnih 30), med katerimi je od leta 2013 dalje tudi Izola kot edini slovenski predstavnik. Z neprekinjenim izvajanjem projekta v zadnjih petih letih je zavod Otok Izolo, ki je najmanjše od sodelujočih mest, in Slovenijo, ki je med najmanjšimi sodelujočimi državami, postavil na zemljevid filmskega dogajanja za evropske najstnike.
Udeleženci dogodka so najstniki med 12. in 14. letom, ki se s pomočjo učiteljev, mentorjev in filmsko-vzgojnih delavcev za en dan prelevijo v filmsko žirijo. Skupaj si ogledajo tri nove, kakovostne evropske mladinske filme po izbiri mednarodne žirije strokovnjakov s področja filmske vzgoje, se o njih pogovarjajo in z razmislekom ocenijo njihove prednosti in slabosti. Glavni cilj projekta je oblikovanje samostojnih, kritičnih uporabnikov sodobnih medijev, še posebej gledalcev video in filmskih vsebin.
5.5.	torek
18.00	Manziolijeva palača
Otvoritev razstave risb NE COMBINIAMO Dl TUTTI COLORI
otrok iz vrtca L'aquilone in učencev OŠ Dante Alighieri.
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Šivanje z namenom
Ker je danes šivanje predvsem hobi, predstavljamo predavanje na temo „šivanje z namenom". Z namenom zato, ker se šiva za osebe, ki imajo določene potrebe ali primanjkljaje (otroci in odrasli s posebnimi potrebami, starejši z demenco). Gre za fenomen namena šivanja, ki je manj znan, je pa v porastu in ima socialno noto. Predstavljena bo izdelava takih šivanih izdelkov, ki so vnaprej določeni glede barve, oblike in materiala. Pri tem se upoštevajo potrebe in posebnosti oseb, ki so jim taki izdelki namenjeni. Predavanje vodi Polona Jan.
9.5.	sreda
17.00	Mestna knjižnica Izola
Zaigraj kamišibaj!
Gledališče kamišibaj je vrsta japonskega umetniškega pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru. / Pod okriljem društva Kamišibaj Slovenije, poteka projekt vseslovenskega igranja kamišibaja, ki se bo igral na različnih lokacijah po celi Sloveniji, od polnoči do polnoči. Projektu smo se pridružili tudi v Mestni knjižnici Izola. / S svojimi avtorskimi predstavami bodo nastopile: Fulvia Grbac, Martina Ljubič in Špela Pahor.
18.00	Manziolijeva palača / 19.00 Folart
Guinnes kamishibajev
predstavitev kamishibajev
18.00	Manziolijeva palača
Delavnica o zeliščih
Tekom prve želiščarske delavnice leta 2018, bo Ketty Zonta pokazala, kako pripraviti osvežujoče naravne sirupe za mešati z vodo, naravni repelent in sredstvo za nego po sončenju. 20 prostih mest. Predhodna prijava je obvezna in je možna preko elektronske pošte (segreteriabesenghi@gmail.com) ali pa pokličite na številko 041381 656.
18.30 Mestna knjižnica Izola
majsko srečanje bralnega kluba Ki ra knjiga
Arjan Pregl: O ženski, ki ni hotela z balkona
in Arto Paasilinna: Zajčje letO
Art bino Odeon
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centre per la cultura, to šport e le manifestazioni	gr| rm
Izola - Isola	ULl
Rezervacija in prodaja vstopnic: **** Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (05/64184 39, 051 394 133, galerija@center-izola.si) - ponedeljek - petek: 10.00-12.00, ponedeljek in sreda: 17.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki: zaprto. **** Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (051/ 396 283, info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
mamtok/m: 9
Galerija Plač Ljubljanska 32 V soboto 5. maja ob 11. uri vas vabimo na otvoritev razstave slik
Veljko Toman Naša dediščina
Galerija InsiflMBBMBBi .:3I
razstava	jSjSSSSM
VOJC SODNIKA PONIS Lavatrice REK

Razstava bo na ogled do 16. maja 2018.
Sončna dvorana
uvodna razstava
Bienala otroške keramikeTeffa myStiCa
Letošnja 7. bienalska razstava prinaša okoli 85 keramičnih izdelkov in predstavlja reprezentativen izbor keramike, nastalih na slovenskih šolah. V programu bodo nastopili učenci OŠ Ankaran.
Razstava bo na ogled do 10.5.2018. Urnik: tor, sre, čet: 9.00 -12.00, pet, sob: 16.00 -18.00
Galerija Alga
skupinska razstava Društva likovnih pedagogov Primorja
Vizije
Kavarna
razstava slik Darja Mahnič •
■ ;/■«
Pred 5 leti, se je Darja iz Postojne preselila na slovensko obalo, kjer je začela obiskovati slikarski tečaj pri likovni pedagoginji Suzani Bertok.
To je njena prva samostojna razstava.
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
MAJA MAVRIČ Kamnite stopnice
VINKA KASTELIC Bogomolke
Mestna knjižnica Izola
slikarska razstava ODSEVI, ki jo je pripravil jo je Zorko Dežjot in razstava
POSTOJNSKA JAMA - 200 LET TURIZMA IN GOSTINSTVA Razstavljeni predmeti in dokumenti so iz zbirke Janeza Janežiča.
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE / Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA / Borza znanja Izola deluje v okviru Mestne knjižnice Izola. Če se želite nečesa naučiti, vam borza znanja posreduje podatke o ljudeh, ki vas lahko želenega naučijo. Če želite s svojim znanjem pomagati drugim, vam borza znanja nudi podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje. Znanja, ki se posredujejo preko Borze znanja Izola so zelo raznolika in segajo od znanj tujih jezikov, najrazličnejših ročnih del ali vrtnarskih in drugih tehničnih spretnosti, poznavanja različnih oblik sproščanja, nasvetov za bolj kakovosten življenjski slog, astrologije in alternativnih metod zdravljenja ter številna druga uporabna znanja.
Borza znanja Izola vabi vse, ki imate znanja in veščine in ste jih pripravljeni deliti z drugimi, ter vse, ki bi se radi naučili nečesa novega, da se nam pridružite. Prijavili vas bomo v našo bazo podatkov in poiskali ljudi, ki so na voljo za izmenjavo znanj. O načinu sodelovanja se s ponudnikom ali povpraševalcem dogovorite sami. Oddolžitev se izvede brezplačno v obliki menjave znanja za znanje, ali drugače v dogovoru med obema uporabnikoma. Veseli bomo vsake vaše povratne informacije o tem, kako je izmenjava potekala.
Poslovil se je
dr. Timi Ečimovič
V nedeljo, 25. marca, je na svojem domu v Medoših, ob soprogi Mariji, malo pred 77 letom, po krajši, a hudi bolezni, odšel dr. Timi Eci-movič, svetovljan, mislec znanstvenik, fizik, okoljevarstvenik, raziskovalec, predavatelj, publicist in eden tistih izolskih občanov, na katere smo bili vsa ta leta lahko ponosni. Bilje Izolan, vendar istočasno tudi svetovljan, saj je obiskal in predaval na skoraj vseh kontinentih, na nekaterih zelo znanih in priznanih univerzah, aktiven je bil v forumu svetovnih mislecev in ves ta čas je pisal in izdajal strokovna dela s področja okolja, ter našega odnosa do planeta zemlja.
Leta 1966 je diplomiral na ljubljanski Veterinarski fakulteti. Med letoma 1966 in 1992 je delal na področju kmetijstva (Nova Gorica, Ihan, Veterinarska fakulteta v Ljubljani, kmetijsko ministrstvo v Tanzaniji) ter v kemični in farmacevtski industriji (Krka; Jub, Danjub v Nigeriji).
Od leta 1986 je že deloval na področju varovanja narave, okolja in prostora. Raziskoval je sistem klimatskih sprememb, informacijsko teorijo narave, trajnostno (sonaravno) prihodnost človeštva v lokalnem, območnem in globalnem okolju. Ukvarjal se je z globalnimi, holističnimi in sistemskimi raziskavami naravoslovja ter osnovnimi raziskavami okoljskih znanosti. Z delom na področju zaščite narave, okolja in prostora v lokalnih skupnostih je opravljal pionirsko delo (1986 - 1994) na področju aplikacije celostnega programa, danes znanega kot lokalna agenda 21. Tako je sooblikoval družbeno tehnologijo trajnostne sonaravne prihodnosti človeštva - od trajnostne sonaravne lokalne skupnosti do trajnostne sonaravne prihodnosti svetovne človeške skupnosti.
Od leta 1992 je bil samostojni raziskovalec, od leta 1995 pa predstojnik SEG Inštituta za klimatske sprememb, ki ga je tudi ustanovil s sedežem v Medoših. Od leta 2004 je bil profesor in predstojnik katedre okoljskih znanosti na Univerzi Ansted v Maleziji (Penang). Ustanovil je organizacijo World Thinker’s Forum in bil od leta 2011 njen predsednik. Bil je član Evropske komisije za okolje, član evropske Akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, častni doktor okoljskih ved na Univerzi Ansted v Maleziji. Od leta 2012 je bil rektor univerze Svetovnega filozofskega foruma v Atenah (Grčija). Bil je mednarodni svetovalec Združenih narodov in sodelavec Organizacije za prehrano Združenih narodov (UN FAO). Od leta 2014 je bil član Svetovne akademije umetnosti in znanosti - VVAAS.
Objavil je številne knjige in znanstvene članke. Predaval je na številnih mednarodnih konferencah in univerzah ter organiziral številne znanstvene konference. Za svoje raziskovalno delo je bil večkrat nominiran za Nobelovo nagrado (2003,2007,2010,2012), leta 2012 pa je prejel tudi najpomembnejšo azijsko nagrado za mir Gusi Peace Prize, ki je nekakšna Nobelova nagrada azijskih dežel. Bil je aktiven član društva Izolani ter v tej funkciji pripravil tudi nekaj predavanj v našem mestu, krajevna skupnost Korte pa mu je podelila tudi naziv zaslužnega krajana.
Timi Ečimovič ni bil konformist. Pogumno je napovedal kaj grozi našemu planetu in kakšna prihodnost se obeta tudi nam. Opozarjal je na težave slovenske Istre z vodno oskrbo in spominjal na že pripravljene rešitve slovenskih hidrologov iz šestdesetih let, opozarjal je na dviganje vodne gladine morja, napovedoval klimatske spremembe, ki jih zdaj že opažamo, razmišljal je o eni sami svetovni vladi, o tem, da je treba spremeniti naš sistem izobraževanja o življenju tega planeta in še marsikaj drugega. Spominjali se ga bomo kot visokega, resnega moža, ki morda ni razumel vsakega humorja, je pa razumel težave in dileme ljudi. Na vrtu hišice v Medoših je že pred tremi desetletji postavil prvo naravno ekološko čistilno napravo, stanovanje pa je pravi muzej spominov na kraje in ljudi, ki jih je srečal na svoji življenski poti.
Soprogi Mariji in njegovim otrokom ter vnukom izražamo sožalje tudi v imenu društva Izolanov, sožlje pa je izrekla tudi izolska občina in lokalna skupnost. Od Timija se bomo poslovili v petek, 4. maja v Komendi.
Izolani in primorci.sl
V MKI o fantazijski književnosti
Erika Gregorič je za svojo magistrsko delo Pisanje fantazijske književnosti ■ Legenda o Svvordrei prejela nagrado Srečka Kosovela, ki jo Univerza na Primorske podeljuje za izredne raziskovalne dosežke. O tem, kaj fantazijski roman je, je predavala v Mestni knjižnici Izola.
Konec marca so lahko obiskovalci Mestne knjižnice Izola prisluhnili predavanju Erike Gregorič o fantazijski književnosti. To je bila tudi tema njenega nagrajenega magistrskega dela z naslovom Pisanje fantazijske književnosti - Legenda o Svvordrei: od izkušnje v sanjah do knjižnega dela.
Kot že naslov pove, je avtorica besedilo razdelila v dva dela. V prvem podrobno predstavi lastnosti fantazijskega romana, njegov nastanek in umeščenost v zgodovino literature, številne zvrsti in podzvrsti fantazijskega romana, potek ustvarjanja zgodbe in likov, najpomembnejše korake pisanja in nasvete za korekture. Prvi, teoretični del podkrepi s številnimi primeri iz literature in literarnih študij, v drugem, praktičnem delu, pa se pisanja fantazijskega romana loti tudi sama, seveda ob upoštevanju vseh v prvem delu prikazanih značilnosti žanra in posameznih podzvrsti, nasvetov in postopkov dela.
Od pravljice do fantazije
Fantazijski roman se po eni strani približuje pravljici, legendi in mitu, saj se tudi v njem odvija boj med dobrim in zlim, iz njih tudi črpa motive in zgodbe, a jih preoblikuje in postavlja v drugačna dogajalna okolja in jim daje nove razsežnosti in prvine. Sama je Legendo o Stvordrei zasnovala kot kombinacijo epske, visoke, romantične in mitološke fantazije.
Odločitev, postati pisatelj, je povedala Erika Gregorič, izhaja iz potrebe sporočiti svoje misli, občutke, spomine, doživljaje. A do romana je še daleč.
Naši junaki se lahko izrazijo na različne načine, skozi dialoge, monologe, razmišljanja, samogovore, tok misli.
Prisluhnimo tistim, ki vedo
Ko ustvarimo junake in jih postavimo v določeno družbeno, zgodovinsko ali fantazijsko okolje, je dobro prisluhniti nasvetom izkušenih pisateljev, kako prepletati dogajanja, da bo zgodba bralca držala v nenehni napetosti in radovednosti, kaj sledi in kako se bo zgodba končala. Eden od nasvetov pisateljem začetnikom je tudi ta, da je potrebno pisati vsak dan. Vaja dela mojstra, če ta ne čaka samo na navdih, ampak tudi pridno in vztrajno vadi.
Od romana do stripa
Erika Gregorič je tudi ilustratorka, ki se je doslej posvečala predvsem ustvarjanju stripov in likov iz japonskih risank, ilustrirala pa je tudi pravljico za otroke. V petek, 18. maja 2018 ob 19h ste vabljeni v Mestno knjižnico Izola, kjer vam bo predstavila razvoj in različne zvrsti stripa. Predavanje bo povezala z osebnimi izkušnjami ustvarjanja stripa. šp
Naša dediščina v Plaču Izolanov
Akademski slikar Veljko Toman se je rodil leta 1944 v Splitu. Otroštvo je preživel v domači vasi Vrbje v Savinjski dolini. Po končani šoli za oblikovanje in Pedagoški fakulteti (likovna smer) pri profesorju Z. Didku se je leta 1967 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1971 je diplomiral na slikarskem oddelku pri profesorju M. Sedeju in pridobil naslov akademski slikar. Zaposlil se je v Mestnem muzeju Ljubljana in nadaljeval podiplomski študij restavratorstva pri profesorju Mirku Šubicu. Leta 1975 je uspešno zagovarjal specialistično nalogo in si pridobil naziv akademski konservator specialist. Kot slikar se ukvarja s slikarstvom, grafiko in ilustracijo ter s pedagoško andragoškim delom na restavratorskem in likovnem
I področju.
Veljko Toman je eden izmed kvalitetnih nadaljevalcev bogate slovenske krajinske tradicije, slike iz ciklusa Naša dediščina, ki bodo od sobote na ogled v Plaču Izolanov pa izpričujejo vse slikarjeve značilnosti in kvalitete: drzne poteze čopiča kot značilen osebni slikarski rokopis, intenzivna barvna lestvica in razpoznaven osebni slog. Otvoritev razstave bo v soboto 5. maja ob 11. uri v galeriji Plač Izolanov.
“200 let” Postojnske jame
Pestrim dogajanjem ob 200 letnici odkritja najlepših delov Postojnske jame se pridružuje tudi razstava razglednic, knjig, dokumentov in različnih predmetov, ki jo je zbiratelj Janez Janežič postavil v vitrine v Mestni knjižnici Izola in bodo na ogled do konca meseca maja.
Jama je bila verjetno že v pradavnini zatočišče za človeka, raziskovalci pa so našli dokaze, da so ljudje obiskovali že v 13. stoletju. O Postojnski jami lahko beremo tudi v Slavi vojvodine Kranjske, ki jo je spisal v 17. stoletju živeči Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič in polihistor, kartograf, znanstvenik, zbiratelj, član Kraljeve družbe in ena ključnih osebnosti slovenske zgodovine.
Notranje in najlepše dele Postojnske jame je 14. aprila 1818 odkril svetilničar Luka Čeč, ki je ob pogledu na čarobne prizore vzkliknil: »Thje nov svet, to je paradiž!« Naslednje leto si jo je ogledal prestolonaslednik Ferdinand I. Do danes je Postojnsko jamo obiskalo 38. milijonov ljudi.
Jama ima 24 km podzemnih poti, po 3,7 km pa se lahko peljemo z vlakcem. Že okrog leta 1824 so uredili razsvetljavo. Že takrat so v Plesni dvorani vsako leto na binkoštni ponedeljek priredili slovesnost, ki je bila med domačini zelo priljubljena. Upravljalci jame so s tiskanimi letaki in plakati, oglaševanjem v časopisih, izdajanjem vodnikov in sodelovanjem na mednarodnih razstavah glas o Postojnski jami ponesli daleč v svet. Uvedli so tudi Zlato knjigo, kamor so se podpisovali imenitni gostje. Že leta 1872 je po jami stekla jamska železnica, leta 1884 pa so poskrbeli še za električno razsvetljavo.
Del tega dogajanja je s tokratno razstavo želel prikazati tudi Janez Janežič. V vitrine je postavil foto albume, razglednice, zgibanke, plakate, knjige in vodnike, turistične prospekte, zemljevide, programe turističnih izletov v Postojno, vstopnice in preluknjane vozne karte za jamski vlak, časopise, kot je Ilustrirani Slovenec, spominske značke, koščke kapnikov, razne kamne, spominke, otroške sestavljanke, mini potovalni kovček, projektne dokumentacije in še marsikaj zanimivega. Predstavljeni pisni dokumenti so v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku, nekateri še iz 19. stoletja, drugi iz časa FLRJ. Na plakatu, ki spremlja razstavo v vitrinah, si lahko obiskovalci preberejo ljudsko zgodbo o nenasitnem Zmaju v Postojnski jami, ogledajo pa si lahko tudi sliko skrivnostnega jamskega škrata. Vabljeni k ogledu v času odprtosti knjižnice.	šp
Predzadnja-----------------------------------------------------
Aktivno v boj proti odpadkom
Miha Vivoda iz društva “Naredi nekaj za naravo”, pravi, da samo pasivna skrb za ekologijo ni več dovolj in odpadke bi morali bolj aktivno pobirati.
Slovensko morje je v zadnjem tednu povsem preplavljeno z odpadki. Kot nam je povedal Miha Vivoda iz društva »Naredi nekaj za naravo«, je med Izolo in Koprom več 10 metrov širokih in nekaj sto metrov dolgih otokov smeti.
Miha Vivoda pravi, da so ti otoki sestavljeni pretežno iz plastike, plastičnih vrečk, plastenk in vrčev plavajoče plastike, ki so v morju že dlje časa, saj so nekateri že povsem prekriti s školjkami. »Zadnje dni smo aktivisti društva Naredi nekaj za naravo po cele dneve na morju in z našimi supi pobiramo, kolikor je le mogoče pobrati. Napolnili smo že nekaj kontejnerjev odpadkov, a v morju je tega še izjemno veliko«, pravi Vivoda, ki je prepričan, da bi morali to »priložnost« izkoristiti. »Odpadki prihajajo tako iz Italije, verjetno iz reke Pad, kot tudi iz Hrvaške, kar je očitno po embalažah. Jugo, ki piha zadnje dni, je te otoke odpadkov pripeljal do našega morja in mislim, da bi jih morali pobrati čimprej, preden se bodo potopili, ker potem bo to še toliko težje.« Na pomoč, pravi, so jim priskočili tudi pri koprski Marjetici, saj je del odpadkov že priplaval do obale, v prihodnjih dneh pa pravi, da se bodo morali aktivirati tudi v izolski Komunali, je pa tudi nekaj plovil, ki pomagajo pri nabiranju odpadkov.
Vivoda sicer pravi, da je le-teh čedalje več in čas pasivne skrbi za okolje je mimo. »Žal pasivna skrb za okolje ni več dovolj. Ni več dovolj, da odpadkov ne odvržemo v okolje, ampak se moramo aktivno lotiti pobiranja tiste, ki so že v naravi. Teh je namreč krepko preveč.«
Nikakor pa ni preveč aktivistov, ki pomagajo pri pobiranju smeti z morske glasine, je še povedal. »Vsak, ki bi se nam rad pridružil pri akciji, je dobrodošel. Na razpolago imamo še nekaj opreme in več nas bo, boljše delo bomo opravili«, pravi Vivoda. Če bi se kdorkoli rad pridružil aktivistom, jih lahko kontaktira preko njihove facebook strani »Naredi nekaj za naravo«.	am
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc. Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Pravila uporabe časopisnega prostora tednika Mandrač v pre-dreferendumskem in predvolilnem obdobju
V	predreferendumskem in predvolilnem obdobju bomo v Mandraču zagovornikom in nasprotnikom zakona o drugem tiru ter posameznim kandidatom, listam in političnim strankam, ki bodo sodelovale na državnozborskih volitvah 2018, omogočili enake pogoje in možnosti za predstavitev svojih pogledov, stališč in programov.
Uredništvo ob tem ohranja avtonomnost tudi pri spremljanju in obravnavanju predreferendumskega in predvolilnega dogajanja. Pri predstavljanju uradnih stališč si uredništvo pridružuje pravico do presoje glede objave, krajšanja, smiselnega povzemanja, obdelave in opremljanja. Predreferendumske in predvolilne aktivnosti bomo samostojno spremljali s pomočjo vseh novinarskih zvrsti ob upoštevanju profesionalnih načel in etičnega kodeksa.
Oglasni prostor je vsem dosegljiv pod enakimi pogoji. Pri naročenih oglasih bodo navedeni naročniki objave, oglasi pa se bodo grafično razlikovali od novinarskih prispevkov.
V	Mandraču ne bomo brezplačno objavljali razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč ali drugih uradnih dokumentov.
V	času referendumske kampanje ne bomo objavljali nobenih prispevkov kandidatov, zunanjih sodelavcev in bralcev, za katere bomo ocenili, da so referendumska ali volilna propaganda.
Aljoša Mislej, odgovorni urednik
Nujno obvestilo!
Pred nekaj meseci je nekdo pozabil otroško (mladinsko) kolo pred prostori Strelskega kluba Izola (nasproti Birbe). Če ga kdo pogreša, naj pokliče na 041 965 251
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji.
Tel.: 041/478-034 Oktavio
-	v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) + klet 3m2, prodam za 55. 000 evr ali zamenjam za podobno v Izoli, (inesmayer67@gmail.com
NOVO!!!
-	Za daljše obdobje iščemo dva sostanovalca v dvosobnem stanovanju v Livadah. Informacije na telefon 041 633 987
KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180
ZAMENJAVA
-	Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino.
Tel: 070 780 530
Zaposlimo
Zaposlimo prodajalca na BS OMV v Izoli, zainteresirani pokličite na Tel.041 345 750.
LP BS OMV IZOLA
NAJAMEMO
-	Najamem enosobno stanovanje v Izoli za dlje časa. Tel: 041 909 615. Nina.
-	Umirjen in urejen par srednjih let najame delno ali v celoti opremljeno stanovanje za daljše časovno obdobje v centru Izole ali okolici. Najemnina do 370 eur plus stroški. Tel. 040 955 440 Barbi.
-	Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959
-	Najamem osvetljeno eno-posteljno sobo v Kopru, Izoli ali Portorožu kjer je na voljo uporaba kuhinje in kopalnice ( pečica,pralni stroj- nujna). Tel: 070 655 346
-	V Izoli ali okolici najamem svetlo in primerno ogrevano garsonjero za eno osebo, zaželeno brez televizorja in zgolj osnovno opremeljeno. Ponujam in pričakujem mir, čistočo in skrbno ravnanje z lastnino. Zanima me izključno resen dolgoročni najem pri poštenem lastniku z odgovornim odnosom do ljudi. 051 205 609 (klic ali sporočilo)
-	Podarimo veje od ciprese za prvomajski kres. Tel. 041 386 349
-	Prodam motorni čoln. Dolžine 4,6m, širine l,6m z motorjem Suzuki 5 in cera-do. Tel. 031 690 350
-	Prodam gumirano obleko za suho potapljanje - (in reševanje) - Canepa & Canpi Genova (Italia) - Ni bila še uporabljena. -Velikost do 180 cm. Cena 120 Evrov. Tel. 031 779 282
-	Prodam belo posteljo, ogrodje iz masivnega lesa (185 x 160x55 cm) z gibljivim letvenim dnom in kvalitetnim posteljnim vložkom. Pokličite na 030 356 542.
-	Prodajam avto C3 VTR BDI 92 diesel, letnik 2005/125 000 km. Podrobnosti na 041 692 389
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Tradicionalni, sedmi festival oranžnih vin, Orange wine festival, je tudi tokrat privabil v Izolo veliko obiskovalcev, ki so lahko poskušali 175 različnih vin, ki je sicer krstil koprski škof Jurij Bizjak, festival pa je odprla vinska kraljica slovenske Istrte, Julija Jogan.
IZDELAVA:
LETAKOV
VSEH VRST NALEPK MAJIC
Ob prazniku je bilo na zasebnih hišah zastav le za vzorec. Ta-le v Ulici Prekomorskih brigad je menda ena najbolj rednih.
TISKANJE:
PLAKATOV KNJIG V MEHKI
STISKARNA MANDRAČ Tel : 040/ 43-29-43
VEZA VI
NUDIMO:
OBLIKOVANJE
POMOČ PRI OBLIKOVANJU