-oštn nS plaSana v gotovini
Maribor, četrtek 27. ftmfta f93S
8t«v. 144	L*°	lx	fXV'
gmBHHSZSSBBHHBHnSBLTr.' II
RIBORSKI
VECE
Uredništvo In upravat Maribor, Ooaposkaui.il / Talafon uredništva 2440, uprava 248* Izhaja razan nedalja In praznikov vsak dan ob 16. Mrl I Valja maaaSno prajamaa « upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na doa 19 Din / Oglaal p* eanlka / Oglaaa ■prejema tudi oglasni oddelsk •hitra* v Ljubljani l Poštni Cakovnl račun Si. 11.40S
Cena 1 Din
^JUTRA"
beseda
Dasi se je o priključitvi okolice k Mariboru v zadnjem času razpravljalo že veliko, je vendarle ta problem tudi z načelnega stališča tako važen, da potrebuje vedno novih obravnav, vsaj dokler se organizirajo po sedanjih samostojnih okoliških občinah nekakšni »p l e b i s c i-t i« proti inkorporaciji. Prav ti »plebisciti« — kakor jih organizatorji sami imenujejo, — nas četudi nehote spominjajo na izgubljeni koroški plebiscit l. 1920. in vsiljujejo zanimivo paralelo, ki dokazuje, da so izvori slovenske samovoljnosti vse let kadr." sre za kakršnokoli združitev le afirmacija bolnega partikularizma, ležečega nam menda že v krvi ali kolektivni duhovni strukturi. Prav zaradi tega partikularizma, ki se. očituje v c e n t r i f u-g a 111 i h težnjah, smo izgubili koroški plebiscit! Da ne bi postali »Kranjci«, so Korošci rajše ostali v Avstriji in se. s tem odcepili od ostalih Slovencev ter izročili neizogibnemu potujčevanju! Agitacija, ki so jo koroški partikularisti vodili proti odločitvi za Jugoslavijo, je izvirala za čuda iz zelo podobnih temeljev, kakor izvira Pgitacija naše okolice proti inkorporaciji.
Bridke izkušnje z nepopravljivimi posledicami nas Slovencev niso nikoli izučile. Korošci so ostali »Korošci« tudi po nepopravljivem grehu v prejšnjem stoletju, ko so nasi predniki samovoljno zamudili dve priložnosti za ustvaritev združene Slovenije v Avstriji. Štnjerstvo, kranj-stvo, koroštvo in primorstvo je zmagalo nad slovenstvom in namesto velike združene kronovine Slovenije z dvema milijonoma prebivalcev, so nam ostale Štajerska, Kranjska, Koroška, Goriška, Trst in Istra (ter še Prekmurje), ki so dajale Nemcem, Italijanom in Madžarom vso možnost potujčevanja obrobnih Slovencev. Ako bi bil partikularizem 1. 1848. in pozneje izginil pred interesom slovenske celokupnosti in skupnosti, leta 1918. ne bi bili izgubili Primorja in leta 1920. ne koroškega plebiscita, ki ga sploh nikoli ne bi bilo. Takrat ali pozneje združena kronovina Slovenija, bi bila prešla neokrnjena v sklop kraljevine Jugoslavije in Slovenci bi imeli sedaj poleg Ljubljane in Maribora tudi Celovec, Beljak, Gorico in Trst.
Odpor proti priključitvi okolice k mestom seveda ne more imeti takih usodnih posledic za celoto, je pa, kakor rečeno, pojav iste naše bolezni. Priključitev je pa vendarle mnogo važnejša, kakor mislijo okoličani in tudi važnejša kakor so povedali tisti, ki so se doslej oglasili v tej zadev, v javnosti za ali proti. Kar se je pri tem pozabilo, je to: Slovenci do pred nekaj desetletji nismo imeli sploh nobenega mesta, potem je bila zares naša dolgo le Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj na smo dohilj komaj z zlomom Avstrije. In kdor študira naš kulturni, gospodarski in ves ostali razvoj, more prav lahko ugo toviti, da smo Pričeli živeti zares v vsakem oziru kot narod šele takrat, ko smo dobili Ljubljano in še boli ko so prešla v naše roke še mesta Maribor, Celje in Ptuj! Nadaljnji naš razvoj Pa ovira Se vedno dejstvo, da so vsa naša mesta premajhna in zato nesposobna, da bi v polni meri vršila tisto vodilno poslanstvo, ki jim kot centrom naroda pripada. Slovenci smo danes k m e t j e in m a 1 o m e š č a-n i in bomo ostali to tako dolgo, dokler naša mesta ne zapuste kroga malomest-nosti in postanejo večja!
Naravni porast naših mest je poča>sen, prepočasen, zato ga je treba pospešiti z inkorporacijo tesno z njimi spojenih
Priprave za delo nove vlade
Deklaracija in sklicanje skupščine — Nov volilni zakon — Poklonitev na Oplencu — Ustanovitev dveh velikih političnih organizacij
BEOGRAD, 27. junija. Na prvi seji nove vlade se je razpravljalo glavno o vladni deklaraciji in je bil jjod vodstvom ministrskega predsednika izvoljen odbor za sestavo teksta. Določene so bile tudi glavne smernice deklaracije, ki bo obsegala obširno obrazložitev* načelnega in delovnega programa. V prvem delu se bo bavila z notranjo, v drugem pa z zunanjo politiko. V prvem delu bo naglašeno, da je naloga vlade v prvi vrsti ustvariti pomirljiv kurz za nadaljnji razvoj in sporazum med vsemi deli. V njej bo govora tudi o finančnih in gospodarskih vprašanjih: pred vsem bo vlada skušala olajšati davčna bremena, da doseže s tem svobodnejše gibanje narodnega gospodarstva. V zunanji politiki bo vlada v deklaraciji obrazložila točno svoje stališče o vseh vprašanjih. Narodno skupščino je sklicala
vlada na sejo za 4. julija, da ji prečita svojo deklaracijo. Istega dne se bo se šel tudi senat. Finančni minister pripravlja za zasedanje predlog o proračunskih dvanajstinah. Po sprejetju pro računskih dvanajstin pa bodo odšli poslanci najbrže na poletne počitnice. O nadaljnjem delu poročajo listi, da se v krogih oj>ozicije pričakuje, da bo vlada takoj po dovršitvi najnujnejših poslov pričela razpravo o rešitvi najbolj perečih notranjejiolitičnih vprašanj in zaradi tega gotovo ni daleč čas novih volitev, ki bodo izvedene na pod lagi novega volilnega zakona, ki ga bo vlada v kratkem izdelala. Podlaga novemu zakonu bo najbrže volilna praksa Francije in Anglije, t. j. volitev poslancev po okrajih brez državnih list in nosilcev list. Glasovanje bo na vsak način tajno.
BEOGRAD, 27. junija. Danes zjutraj
ob 7. uri so odšli vsi člani nove vlade na Oplenac, kjer so ob 10. uri prisostvovali spominski svečanosti o pokojnem kralju Aleksandru 1. in se poklonili njegovemu spominu in grobu.
BEOGRAD, 27. junija. Dejstvu, da se voditelj radikalov Aca Stanojevič mudi v Beogradu tudi še ix> rešitvi vladne krize, se pripisuje tu velik pomen. Zdi se, da je ustanovitev nove Radikalne zajednice ali unije med radikali, klerikalci in muslimani že sklenjena stvar. Aca Stanojevič je o tetiv ponovno konferiral z dr. Korošcem in dr. Spalio. Ustanovitev te skup ne fronte bo že te dni prijavljena. Dr. Spahi se očita, da je izdal dr. Mačka, ker se je po skupnem nastopu pri volitvah sedaj ločil otl njega, na drugi strani se pa zatrjuje, da je bila zveza z dr. Mačkom le volilna zveza, ki torej po volitvah ne obstoja več. Dr. Maček bo z demokrat! in zemliedeki ustvaril drugo grupacijo.
Edenov neusoeh v Rimu !
ITALIJA SE NI UKLONILLA NE V EVROPSKIH NE V AFRIŠKIH ZADE- j
VAH.
PARIZ. 27. junija. Angleški minister lord Eden prihaja danes iz Rima v Pariz, kjer se bo znova sešel z Lava-lom. Pričakuje se, da bo ta sestanek rodil pozitivnejše rezultate kakor prvi, ker se je Eden sedaj prepričal tudi v Rimu, da je francosko-italijanska fronta trdna in se rioče ukloniti volji Londona. Položaj je sedaj mnogo jasnejši, ker je znano, kakšno stališče je zavzel Mussolini, ki je potrdil francosko gledanje na vprašanja skoraj v ce loti in se je oddvojil od njega le v nekaterih posebnih vprašanjih, na katere gleda Italija po svoje in želi iti svoja pota. Eden je v svojih telefonskih razgovorih z Londonom dobil zaradi tega že v Rimu naročilo, naj bo po-
pustljivejši. Tu se splošno pričakuje, da si Anglija ne bo upala docela razbiti fronto zahodnih velesil. O rimskem sestanku Edena z Mussolinijem se pa izve, da Italija ni odobrila an-gleško-nemškega pomorskega sporazuma in se tudi glede Abesinijc ni uklonila. Italija zahteva mandat nad Abesinijo, ako pa tega ne dobi, potem bo šla svojo pot dalje in neizogibno pričela nameravano vojaško akcijo. Položaj je danes tak, da je sedaj vojna v Afriki neizogibna in se more pričakovati njen začetek že v najkrajšem času. Kaj bo sedaj ukrenila Anglija, še ni znano. Položaj je zelo kritičen in ne ve nihče, kakšen bo končni razplet.
Preprečen prevrat v Moskvi
MOSKVA, 27. junija. Sovjetski vladi se je posrečilo odkriti nevarno zaroto, ki je bila organizirana v sami kremeljski straži. Med tem ko bi vsakdo pričakoval, da bo straža Kremlja, v katerem žive in delajo Staljin in vsi vrhovni komisarji sovjetskega režima, najzanesljivejša, se je pokazalo drugače. Med častniki in vojaki je bila namreč započeta zarota, ki je imela nalogo odstraniti celokupno sovjetsko vlado. Odkrita je bila zarota v zadnjem momentu in je bilo takoj aretiranih več častnikov in vojakov; kmalu pa se je izkazalo, da je nezanesljiva sploh vsa straža, tako, da so jo morali odgnati v neko vojašnico, kjer je sedaj zastražena. V Kremlju vrše stražno službo zopet člani GPU, čast-
niki in civilni eksponenti bolševizma. Vidijo se zopet na straži civilisti s puškami na rami, kakor za časa revolucije.
Slovenski poslanci needini
ZAGREB, 27. junija. Kakor poroča »Obzor« iz Ljubljane, se nekateri sloven ski poslanci niso udeležili sej Jugoslovanskega poslanskega kluba. Zatrjuje se, da v vrstah slovenske parlamentarne delegacije ni enotnosti, ker je večina za pod piranje nove vlade, dočim hočejo nekateri ostati zvesti Jevtičeveniu programu in zavzeti napram novi vladi opozicio-r«aliio stališče.
MARUŠIČ OSTANE SENATOR.
BEOGRAD, 27. junija. Bivši minister dr. Drago Marušič je odložil oba poslanska mandata in obdržal svoje mesto v senatu.
okolic. Ljubljana se mora tako povečati na 100.000 prebivalcev, Maribor na vsaj 50.000, Celje na 20.000 in Ptuj na 10.000. Šele taka slovenska avtonomna mesta bodo postala zares naši centri, šele taka bodo lahko s povečano silo vršila svoje funkcije in jioslanstvo v našem narodu in bodo nehala biti »predmestja« jugoslovanskih in izven naše države ležečih velemest! tokor-poraeija okofce je torej
Ijenski interes našega celokupnega naroda, zato tu ne gre le za interese Maribora in interese Pobrežja, Studencev itd., mar več za obče slovenske interese. Pred interesi naroda kot celote se pa morajo molče umakniti vsi »interesi« maleg: partikularizma in kampanllizma! NAŠA MESTA SE ZATO MORAJO POVEČATI IN SE BODO POVEČALA!
LAVA! O POLOŽAJU.
PARIZ, 27. junija. Na sestanku rav? natcljcv pokrajinskih listov jc ime! Laval velik govor, v katerem je dejal, da se je zaradi neprestanih kriz zmanjr šala avtoriteta Francije v svetu. Lar val bo skušal storiti vse, da sc medna^ rodni položaj popravi in da sc najde tudi sodelovanje z vsemi. Dejal jer Ako postane mogoč sporazum z Berlinom, se ne bom branil skleniti ga, Branim našo državo in civilizacijo!«
FINANČNI POLOM RUSKIH OBČIN
MOSKVA, 27. junija. Sovjetske mestne in vaške občine so zašle silne finančne težkoče in stoje pred polomom. V nevarnosti je nadaljnji obstoj šol in drugih občinskih ustanov. To stanje povzroča vedno večajoča se bremena v korist centralne uprave.
NEMŠKI NABORI.
BFRLIN, 27. junija. Zaenkrat se bo-, do izvršili v Nemčiji postopno nabori letnikov 1911 do 1916.
NEMCI SE MNOŽE.
BERLIN, 27. junija. Po uradnih podatkih se prebivalstvo Nemčije naglo veča. Tekom lanskega leta sc je število prebivalcev pomnožilo za 474.000 duš, tako, da je štela Nemčija koncem leta 66 milijonov ljudi.
BREZPOSELNOST V CSR.
PRAGA, 27. junija. Listi poročajo, d4 se je na severnem Češkem oglasilo nedavno za 12.519 prostih mest 1,156.718 prosilcev. Brezposelnost se je na Češkoslovaškem v zadnjem času nevarno povečala.
NOVA LETALA.
LONDON, 27. junija. Iz poučenega - i-ra se izve, da so ob priliki zadnjih letalskih vaj preizkusili nove tipe letal, ki lete brez posadke in se morejo popolnoma varno voditi z zemlje. Konstrukcije* letal ni znana, ker je tajnost.
LEPRA PREMAGANA?
PARIZ, 27. junija. Po dveletnem dolu se je posrečilo pariškemu zdravniku Vautrcmenu in njegovi sotrudni-ci gc. Brunovi producirati prvo kulturo bacilov gobavosti na umeten način. Obenem sta iznašla serum proti gobavosti, ki je zck> učinkovit.
Dnevne vesti
Žalostna usoda artistke
V TUJINI USPEHI, V DOMO VINI BEDA.
Grenek je kruh, ki si ga služijo razni •>črni umetniki« in artisti križem sveta, se grenkejši pa je zaslužek raznih artistk, ki jih imamo prilik" . ideti tudi v Mariboru. Res- jih je mnogo med njimi, ki so skregane s poštenim delom in zaslužkom, so pa nekatere tudi umetnice y. svojem te žavnem poklicu, ki ga zahteva današnja človeška družba. Življenje vsake posamezne artistke je več ali manj zvezano s skrivnostnimi zgodbicami, ki jih rodi pohlepnost moške družbe in narekuje želja po denarju. Ko bi govorile stene samo mariborskih nočnih lokalov, bi se v kaj čudni luči pokazale človeške slabosti in dobrote.
Pred dnevi smo zabeležili kot vestni kronisti tudi v našem listu kratko vest, da je odšla zdoma neka 37-letna artisti-nja iti zapustila pismo, v katerem sporoča znancem svoj obup nad življenjem, iz ka^-terega pa jo je rešila neka njena, znanka. Policijsko poročilo tega žalostnega, dogodka razkriva še žalostnejšo usodo navedene Marije Ozvaltičeve, poklicne artistke pod imenom »Drage Draškovičeve, rojene in pristojne v Rogatec* . Ozvalti-čeva sc je že kot mlado dekle predala nemirnemu življenju. Ko se je izurila v raznih spretnostih, ki jih zahteva poklic privlačne artistke, je šla v svet in prepotovala vsa večja mesta Evrope. O njenih nastopih, ko ie lomila železo, ko je skakala bosa po razbitem steklu in bodečih
žebljih, ko so se ljudje z avtomobili vozili preko njenega hrbta, ko se je uspešno mečevala kot Srbkinja in Rusinja in še o raznih drugih skoro neverjetnih atrakcijah pričajo originalne fotografije in poročila ter kritike v najrazličnejših listih, ki jih ima Ozvaltičeva s seboj. Na prvi pogled bi šibkosti njenega telesa nikdo ne prisodil take igre s človeškim življenjem. Zanimivo pa je, da je povsod nastopala pod umetniškim imenom »Draga Draško-vič« in da je vsepovsod skrbela, da ni bil njen priimek spačen.
Iz Nemčije se je Draškovičeva pred kratkim vrnila v domovino in se ustavila s potjo v Mariboru. Tudi v Mariboru je želela pokazati svoje spretnosti javnosti. Zaman pa ie vsepovsod iskala nastavitve. Mariborčani imajo več smisla za razne »zlate deklice« in za razne Aleksiče, o katerih smo pozneje v listih brali kaj čudne stvari. Vsa obupana je včeraj na policiji pripovedovala, da je v tujini nastopala z lepimi uspehi, domovina pa zanjo nima koščka kruha.
lodvoru ga bodo ob prihodu brzovlaka sprejeli ban dravske banovine g. dr. Din-ko Puc, zastopniki vojaških obla ste v in mestne občine mariborske, pripravljalni odbor evharističnega kongresa in številna duhovščina. Ob slovesnem sprejemu bo igrala pri vlaku vojaška godba. Po sprejemu pa bo papežev legat sprejemal častne goste v čakalnici II. razreda. Po teh sprejemih se bo podal na tribuno in bo tam podelil zbranemu ljudstvu blagoslov. Ob sprejemu pri vlaku ne sme ljudstvo na peron, pač pa bo smelo po blagoslovu na peron in bo smelo prisostvovati slovesu, ko se bo papežev legat s svojim spremstvom in drugimi odličnimi predstavniki naše javnosti odpeljal s posebnim salonskim vlakom iz Maribora proti Ljubljani.
Unionske rokoborbe
Maska se je pojavila v sredo zvečer na unionskem borišču. Sodeč po telesni kon stituciji, gibih in drugih okoliščinah pri-jemne tehnike, je letošnja črna maska identična z lansko, črnec Kid Carney je že v tretji minuti podlegel, obdelan in izmučen po dvojnem nelsonskem prijemu. Pri spoprijemu Jugoslovana Markoviča in Nemca Auderscha se je vsakdo lahko prepričal o izredni sili in moči, s katero razpolaga jugoslovanski borec
KINO
GRAJSKI
BHBMMi
KINO
Od petka do vključno ponedeljka pri popoldanskih predstava!? „Silly Mlkki*<Udo“ . revija III. del, popolnoma novo za Maribor. Ob 'V* 9-zvečer dnevno nemški veleti Im »Ženska tem* nica“ Silvija Sidney. Pri večerni predstavi senzacija za Maribor ženski boks-match. V sobote in nedeljo velika matine a nri globoko znižanih cenah. Začetek ob 11. ir
Itoektikičfi ///
V ponedeljek, 7. julija, pričnemo objavljati nas novi roman
„$ula Si&oMva"
delo Marija Skalana, avtorja „Oceanopolisa“ in „Semisirisa‘‘„ Roman se odigrava, v Dravski dolini in v Mariboru v pravkar minilih letih in bo zato zanimal vse naše čitatelje.
Naročite takoj „VeČeraUc", ako ga nimate. Je najcenejši dnevnik v Jugoslaviji in stane po pošti na mesec le 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din,
KAM
v nedeljo 7. julija ?
VSI
na mejo, na
SLADKI VRH k
veiiiu ofatefki Ut sokolski MuUfesimfi
Poziv fotoamaterjem
FOTO RAZSTAVA AMATERJEV NA MARIBORSKEM TEDNU BO OD 3. DO
11. AVGUSTA 1935.
Uprava Mariborskega tedna poziva vse fotoamaterje, da sodelujejo pri razstavi umetniških fotografij. Pogoji:
1. Sodelujejo lahko vsi fotoamaterji s slikami umetniškega značaja in pozitivne tehnike. Slike neokusno izdelane in z roko kolorirane se ne sprejmejo. Motivi slik so poljubni.
2. Interesenti smejo vposlati največ 10 slik. Velikost slike mora obsegati 18 cm. Slike naj sc pošljejo nemontirane.
3. Razstavna pristojbina za sodelovalce znaša 25 Din. Pristojbin se ne vrne.
-I. Na hrbtu slike je treba navesti tekočo številko, ime slike in točen naslov.
5. Točno izpolnjene prijave naj se pošljejo Mariborskemu tednu najkesneje do 15. julija, slike pa najkesneje do 23. julija, Pošiljke, ki bi prispele kesneje, ne pridejo v poštev.
6. Uprava Mariborskega tedna bo polagala na slike največjo pazljivost, ne odgovarja pa, če oljke pri transportu zmanj kajo ali se pokvarijo. Po končani razstavi bo uprava Mariborskega tedna vrnila' sliko avtorjem.
7. Pri otvoritvi razstave dobi vsak raz-stavljalec brezplačen katalog, ki je obenem potrdilo za sprejete slike. Vsaki razstavljavec sprejme spominsko plaketo,
med tem ko bodo najboljše slike nagrajene z denarjem, zlatimi, srebrnimi in bronastimi plaketaihi ter cventuelno drugimi .nagradami.
S. Od prodanih slik dobi M. T. 15°/» za kritje stroškov.
9. Uprava M. T. si pridržuje pravico za razmnoževanje razstavljenih slik, če ji avtor tega ni izdecno zabranil.
avtor tega ni izrecno zabranil.
10. Proti odloku razstavljalnega odbora in ocenjevalnega sodišča ni priziva. V spornih primerih odloča razstavni odbor.
11. Posebno plaketo prejmejo fotoklubi in fotosekcije, ki bodo imeli največ razstavljenih slik.
12. S podpisom na prijavnici potrjuje vsak pošiljatelj, da so slike njegovo lastno delo in da sprejme vse razstavne pogoje.
Markovič. Borba je ostala neodločena. Veliko lepih borbenih momentov je nudila tretja borba: Poljak Šerbinsky in Madjar Bognar. Kralj dvojnega nelsona in kraij rokoborbne tehnike. Po poteku treh kol se je Poljaku posrečilo, da je Bognerja dobil v svoje dvojne nolsonske klešče, iz katerih sc je Bognerju po nekaj minutah sicer posrečilo izmuzniti se, v naslednji sekundi pa jc Poljak bil zopet v svojem prijemu. Bogiier je moral dati znak trikratnim udarcem po blazini, da se uda, nakar jc bil Šerbinsky proglašen za zrna govalca. Končno je še ruski medved Ki-rilov obvladal židovskega Herkula Faktorja in ga potlačil na lopatice.
NAROČNIKOM IN ClTATELJEM! Zaradi praznikov izide prihodnja številka »Večernika« šele v ponedeljek popoldne. Razstava na državni realni gimnaziji.
Mariborska državna realna gimnazija je priredila, kakor vsako leto, tudi letos v dneh od 21. do 23. t. m. v svojih prostorih razstavo risb, slik in ročnih del dijakinj ter dijakov. Priznati je treba, da je bila
Odložilna TEKMA za prvenstvo LNP
V nedeljo ob 17’30 na igrišču SK Svobode prvenstvena tekma
SK Ilirija: SK Svoboda
Ob vsakem vremenu!
Slovesna otvoritev doma Jadranske straže v Bakru na Jadranu
Oblastni odbor Jadranske straže pristopa dne 29. junija tl. k otvoritvi svojega doma v Bakru na Jadranu. Pozval je na to manifestacijo JS vse bližnje bratske odbore, kakor tudi vse svoje ogranke s prošnjo, da se v čim .večjem številu udeležijo slavja v. Bakru. Za udeležence te slavnosti jc gen. dir. drž. žel. odobrila »povlastico« za vse vlake, in sicer tako da velja od 26. do 29. junija za odhod ter od 30. junija za povratek. Vsak udeleženec naj si na odhodni postaji kupi cel listek do Bakru in železniško legitimacijo št. K 13, na podlagi katere bo imel prost povratek. S tem bo marsikateremu udeležencu mogoče ostati nekaj dni na našem morju, nc da bi bil vezan na takojšni povratek.
Opozarjamo vse one, ki se nameravajo udeležiti te manifestacije, da je zadnji hajpripravnejšr vlak osebni vlak, ki odhaja v petek, dne 28. junija ob 18. uri iz Maribora in.ipia23. uri_ V &^ebi}^pri-
ključek za Bakar, kamor prispe dne 29. junija zjutraj ob pol osmih. Za ta dan je prijavljenih že 150 udeležencev iz vrst našega pomladka, katerim sc bo priključilo v Mariboru in na ostalih postajali do Zidanega mosta še ostalo članstvo. Potuje se v udobnih Pulmanovih vozovih, katere nam bo iz prijaznosti stavila železniška uprava na razpolago in bodo rezervirani izključno za udeležence otvoritve doma Jadranske straže v Bakru.
V Bakru naj pusti vsak svojo železniško legitimacijo žigosati -v društveni pisarni y Bakru v restavraciji »Gradskega vrta«, kjer bo posloval tudi stanovanjski urad.
Sprejem papeževega zastopnika v Mariboru
Jutri popoldne z dunajskim brzovlakom ob 13.38 bo prispel s svojim spremstvom v Maribor poljski primas kardinal Hlond, ki bo zastopal svetega očeta na evharističnem kongresu v Ljubljani. Maribor bo priredil visokemu cerkvenemu dc$tpjgustyeniku svečan sprejem.
razstava letos aranžirana, še bolj okusno kakor prejšnja leta in je pokazala v marši katerem oziru lep napredek. Poleg na rodne ornamentike, ki se goji tako pri pouku risanja, kakor ročnih del vseh vrst smo videli tudi nove tendence pouka v praktičnih smereh. Tako moramo posebej omeniti plakatno grafiko in pri ročnih de lih razne izdelke za dom. Razstava je po kazala, da so uspehi učnega osebja v teh strokah odlični, pa tudi med dijakinjami in dijaki je več vidnih talentov. Šoli in prirediteljem razstave moramo iskreno čestitati.
Naši izvozniki sadja imajo svojo orga> nizacijo. Danes dopoldne je bil v lovski sobi pri »Orlu« ustanovni občni zbor Združenja sadnih eksporterjev za drav sko banovino. V imenu pripravljalnega odbora je podal obširno poročilo pred' sednik g. Srečko Kranjc, v katerem je med drugim omenil uspehe, ki jih je do slej dosegel odbor ter podal prognozo letošnje sadne letine v naši in v drugi državah. Prečitana so bila tudi nova pra vila, ki jih je občni zbor soglasno spre jel. Daljša debata se jc razvila zaradi
je bilo več važ
nih sklepov, ki bodo mnogo pripomogli k napredku izvoza našega sadja.
Kostanji padajo. Mestna občina je podrla kostanje v Maistrovi ulici, deloma pa tudi v Razlagovi ulici. Pri podiranju so delavci precej razkopali pešpoti in se jih nikdo ne usmili. Upravičeno se meščani pritožujejo, da jim kostanje podirajo, ne skrbe pa za popravilo cest in pešpoti. Nekatere pa bodejo v oči kostanji, ci jih delavci še niso posekali. Na tiho jim povemo, da gnezdijo na teh kostanjih ptički in da bodo kostanje podrli, ko bodo ptički odleteli.
Potne olajšave tujim turistom. Finančno ministrstvo je izdalo naslednjo odredbo, ki bo nedvomno mnogo koristila letošnje-nu tujskemu prometu. Policijski obmejni komisarji bodo lahko zastavljali tujim turistom vizume na meji, za katere bodo morali plačati znižano turistično takso za vizum v znesku 10 Din. Obmejni komisarji pa se morajo prepričati, v koliko nai bi posamezni tuji turisti škodovali interesom naše države, in pa takim turistom, ki si radi oddaljenosti našega konzulata niso mogli preskrbeti vizuma za prehod meje iz letoviščarskega kraja v letoviščar ski kraj ali v podobnih primerili.
Vpisovanje na vseh mariborskih osnov nih šolah in manjšinski Soli je dne 1. jul. od 8.—12. ure in od 16.—17. ure. Pri vpisovanju novincev je treba predložiti krstni list, domovinski list in potrdilo o cepljenju koz.
Vpisovanje v prvi letnik državne trgov ske akademije bo l.„ 2. in 3. septembra. Sprejetih bo v prvi razred na novo 40 u-čencev in učenk, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z malo maturo ali pa meščansko šolo s končnim izpitom. Prednost sprejema imajo sinovi trgovcev, industrijcev in obrtnikov, ki bodo ostali po šolanju v domačem podjetju.
Lep dar mariborskemu muzeju. Mariborskemu muzeju je poklonil župnik v Šmartnem na Pohorju tri rimske nagrobnike in votivni kamen patrona kamnarjev Saksana. Nagrobnike in kamen so pripeljali od Šmartna na Pohorju v Maribor na stroške ge. Ivanke Lipoldove. Obe ma dobrotnikoma izreka mariborsko Muzejsko društvo za naklonjenost prisrčno zahvalo.
Za nagrobni kamen tragično umrlemu Avgustu Kelneriču je Narodna strokovna zveza nabrala prostovoljnih prispevkov v znesku 3500 Din, ter se tem potom še enkrat najtopleje zahvaljuje. Obenem prosimo kiparje in kamnoseke, da izdelajo ua-črte, ki naj se gibajo v okviru tega zneska, in naj jih dostavijo Narodni strokovni zvezi, Sodna ul. 9 III. do 15. julija 1935.
Borza dela v Mariboru išče dva kamnoseka za fina marmornata dela. Podrobne informacij dobe interesenti pri Borzi dela v Gregorčičevi ulici.
Študijska knjižnica. V času od 1. julija do 8. septembra bo čitalnica zaprta. Knjige bomo izposojali dvakrat na teden, in sicer vsako sredo in soboto od 8. do 12.30. Morebitne želje glede uporabe knjižnice v znanstvene namene je treba javiti rav-
ravnatelistvu ...............
Stran 3.
tr.j ..i&mrm
Starokatoliška cerkev. Sv. maša za-.dušnica za vidovdanske junake, bo na Vidovdan ob S: uri zjtitfai v Narodnem domu, 2. nadstropje.
Pravoslavnim vernikom. Jutri na Vidov dan bo v pravoslavni kapelici maša zadušnica za vse padle junake, ki so žrtvovali svoja življenja za osvobojenje in zedinjenje našega naroda od Kosovega pa do poslednjih osvobodilnih'bojev po končanem svetovnem klanju. Maša. se bo pričela ob 9. uri in se je naj udeleže verniki pravoslavne vere v čim večjem številu, ie riše1?«
Kongres gluhonemih v Mariboru. Ob priliki letošnjega Mariborskega tedna bo v Mariboru kongres gluhonemih. Kongresa se bodo udeležili delegati zavodov za gluhoneme iz vse države.
Zanimiva razstava. Ob .priliki letošnjega Mariborskega- tedna bo organizirana zanimiva razstava lepakov in razstava fotografskih posnetkov. Take razstave Maribor doslej še ni videl.
Romanje zadružnikov na Oplenac, se bo vršilo š posebnim vlakom, ki odhaja iz Maribora na Vidov, dan, 28. t. m. ob 18.26. Vsi,-ki so se prijavili, naj pridejo pravočasno na kolodvor,: kjer jim bodo dodeljeni vagoni in, izročene železniške kontrolne karte. Zunanji priglašenci vsto dajo na sledečih postajah: Pragersko ob 18.49, Poljčane 19.07, Celje 19.44, Zidani most 20.24.
Velikodušen dar. Gospod Rudolf Ster-mecki, veletrgovec v Celju, je poklonil za šolski fond drž. trg. akademije v. Mariboru 3.000 Din. Znesek se bo po želji plemenitega darovalca porabil kot nagrada učencem za' najboljše izdelane teme iz narodnega 'gospodarstva, trgovinstva in drugih trgovskih predmetov.
Promenadni koncert v Mestnem parku ob praznikih. Na praznik sv. Petra in Pavla bo dopoldne od 11. do 12. ure igrala v mestnem parku vojaška godba pod taktirko vojaškega kapelnika g. Svobode. V nedeljo 30. t. m..pa promenadnega koncepta v parku ne .bo.
Mestno kopališče bo. jutri, petek na Vidov dan zaprto. V.soboto na praznik sv.. Petra in v nedeljo bo kopališče kakor navadno od 8. do 12. ure odprto.
Poziv vsem veslačem. Ker se bodo, o prhki letošnjega Mariborskega tedna vršile v Mariboru veslaške tekme za prvenstvo dravske banovine in bodo smeli tekmovati samo verificirani tekmovalci Ka-jak-zveze, poziva. Mariborski veslaški klub, da se vsi članic ki nameravajo-tekmovati, zglasijo pri tajniku g, Vodišku ali
pa v knjigarni Učiteljske tiskarne, da dajo svoje podatke ter poravnajo tudi za tekoče leto'članarino, ako jo še niso. Istočasno pa vabimo tudi vse druge veslače, ki se resno bavijo z veslaškim športom, da pristopijo v naše vrste. Prijave sprejemata zgoraj navedena.
Veslaške tekme v Mariboru. Po poročilih, ki smo jih dobili iz Ljubljane, se bodo vršile letos o priliki Mariborskega tedna na Dravi veslaške tekme (k a jak-tekme) za prvenstvo dravske banovine. Bodo to prve te vrste tekme pri nas, ob enem so tudi izbirne, .tekme za državno prvenstvo.
Mednarodni zadružni dan proslavi Na-bavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru tudi letos, in sicer na praznik sv. Cirila in Metoda 5. julija (za primer slabega vremena pa. v nedeljo, dne 7. julija) na telovadišču Sokola I. v Magda-lenskem predmestju. Prireditev obsega sprevod, ki krene ob 16..uri z Rotovškega trga, koncert, govore, ognjemet in zabavni del na zgoraj omenjenem telovadišču.
Iz »Putnikove« pisarne. Pisarna mariborskega »Putnika« bo poslovala na Vidov dan ves dan, na praznik sv. Petra in Pavla v soboto od 8. do 11. ure dopoldne, v nedeljo, 30. t. m. bo pa ves dan zaprta. Menjalnica na kolodvoru pa bo poslovala vse dni podnevi in ponoči.
»Hermes«. Enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru vpisuje vsak dan od 10.—11. ure. Zrin-skega 'trg 1. Zahtevajte prospekte! Sprejemajo se tudi pismene prijave.
Strelci pozor! Lepke in tarče dobite v puškami Čutičeve vdove v Slovenski ul. in puškami Strnad na Aleksandrovi cesti.
Občinski odbor Rdečega križa Radvanje naznanja vsem prijateljem, da priredi dne 7. julija t. 1. veliko ljudsko veselico v Radvanju v gostilni g. Anderla (»Pri lipi«), katere dobiček je namenjen za podporo najrevnejšim učencem radvanjske šole. Vljudno zato prosimo vsa druga dru štva, da bi tega dne ne prirejala podobnih prireditev. Odbor.
Uradovanje blagajne Mestnih podjetij. Blagajna mestnih podjetij jutri na praznik Vidovega dne ne bo poslovala.
Vsako nedeljo vrtni koncert. »Gostilna Kosič«, Koroščeva 54.
Ne samo nizke cene po Din 4.50, 6.50 in 7.50 za kosilo ter Din 3.50 in 5.— za ve čerjo, temveč tudi kvaliteta in kvantiteta hrane sta merilo o dobrem, zadostnem in cenenem prehranjevanju, ki so ga deležni gosti tukajšne največje jedilne restavra-
cije Javne kuhinje na Slomškovem trgu 6.
Tombola NO na Trgu svobode v nedeljo, dne 30. junija ob 15. Oglejte razstavo dobitkov domačih proizvodov na Trgu svobode. Kupite srečke, število dobitkov je zelo veliko.
Mednarodne rokoborbe v Unionu, ob 20.30, dne 27. junija se borijo sledeči pari: Janeš <JugosIovan):Markovič (Jugoslovan), Črna maska:Faktur (Žid), dr. Au-dersch (Nemec) : Bogner (Madžar), odločilni boj Belič (Bolgar) :Caoey (francoski črnec).
Moškj zbori Ipavčeve žuoe se zbero 5. julija popoldne na Rotovškem trgu ter pred odhodom zadružnikov Nabavljalne zadruge skupno zapojo ».Zdravico« in »čoLničiku«.
Zobozdravnica dr. med. dent. Bosiljka Krajnovič, Maribor, Glavni trg 23 se nahaja na potovanju ter do nadaljnega ne ordinira.
Izlet Maribor, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Planica in nazaj Din 220.—. Odhod v . soboto 29. junija. Vse podrobne informacije pri »Potniku«, Aleksandrova c. 35.
Nočna lekarniška služba. Jutri v petek bosta imeli nočno lekarniško službo mest na Minafikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu in Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici; v soboto dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri‘ sv. Arebu« na Glavnem trgu in Savosto-va lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu; v nedeljo 30. t. m. Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici in Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti; v ponedeljek L julija pa dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu in Savostova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu.
Prof. Josip Brvar, katerega je, kakor znano, povozila neka avtomobilistka 4. t. m. na križišču Koroške ceste in Gajeve ulice, da so ga z zlomljenima nogama, pre peljali v bolnišnico, je po neumornem prizadevanju naših zdravnikov že rešen. Re šeni sta mu tudi obe nogi in je upati, da bo v doglednem času popolnoma okreval.
Huda nezgoda tekstilnega delavca. Vče raj dopoldne se je pripetila v Hutterjevi tekstilni tovarni v oddelku za poplemeni-tev blaga ponovna huda nezgoda. Po nesrečnem naključju je prišel med volarje stroja z roko delavec Franc Feranc. Va-larji so mu roko do ramen hudo poškodovali, da bo delj časa nezmožen za vsako delo. Ponesrečenega delavca so morali prepeljati v bolnišnico.
Na Aleksandrovi cesti zasačena tiho-
vnukinja
Kaj imata
enak-o
rada?
čokolado
tapca. Preteklo noč okrog polnoči- je stražnik v Frančiškanski ulici ustavil nekega sumljivo debelega moškega in njer govega spremljevalca z aktovko. Ko je oba moška ustavil, sta se pričela sumljivo obnašati in je njuno vedenje in pa sumljiva debelost povzročila v stražniku sum, da je oba povabil na stražnico. Pr' preiskavi so našli pri obeh skupno 18 kg saharina. Spoznali so pa v njih železnišr kega kurjača Alojzija Mačka in Ljubr liane in znanega mariborskega tihotapec in krojača Ivana Šmida. Policija je obe? ma saharin zaplenila in ju pridržala v zaporih. Danes dopoldne so oba zaslišat' in izročili finančni oblasti, ki ju bo strog, kaznovala.
Sejem za živino. Na včerajšnji sejem ti, prignali 426 glav živine, in sicer 13 konjev, 8 bikov. 90 volov, 301 krav in 14 telet. Kupčija je bila precej živahna in je bilo prodanih 257 glav. Cene za kilogram žive teže st, bile naslednje: debeli voli 2.75—3.40 Din poldebeli 2 do 2.25, voli za rejo 2.25 Jo 2 T: Din, biki za klanje 2 do 2.50 Din, klavne krave debele 2.25 do 2.75 Din, plemenske krave 1.50 do 2 Din, krave za kiobasarje
1 do 1.25, molznice in breje krave 2 do 2.5i>
Din, mlada živina 2.25 do 4 Din, teleta p;
2.50 do 4 Din. Cene mesa: volvosko meso I,
vrste 8 do 10, II, vrste 6 do S Din. tnesi. bikov, krav in telic 4 do 6, teletina l vrste
S do 10 Din, H. vrste 5 do 6 Din, sveža sv' njina pa 8 do 14 Din.
Vremensko poročilo mariborske mete. oroioške postaje. Davi ob 7. uri je kazat toplomer 29.5 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 14.6 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 21.7 stopinjah 745, reduciran na ničlo pa 742; relativna vlaga 88; vreme je tiho in vroče; vremenska napoved napoveduje stanovih ki vreme.
za stanovanje za žep za na roko
M. J LG ER-J EV	SIN,
Olajšam plačilni pogoji	Olajšani	plačilni	pogoj
—c:
DsinaPski vtisi
BEOGRAD- DUNAJ:
600 Jugoslovanov Je te dni potovalo na Dunaj. lž' Beograda in Zagreba, Sarajeva in Osijeka. Ljubljane in Maribora ter drugod. Trgovci, in znanstveniki, študentje in mdustrrjci, hotelirji in zasebniki. Potovali so v organizaciji Putnika. da se dokaže, da ni nikakšnih tendenc, ako se Jugoslovani spravljamo na letovanje v tujino. Tudi v Avstrijo gremo. Zakaj ne? To je bil-smisel tega potovanja.' V Mariboru‘vstopimo zadnji in zasedemo že določene; prostore. Sosedje so Ljubljančani, v drugem vozu Zagrebčani. 30 jih je iz zagrebškega območja. Ne samo struseL za potovanje. Tudi nekaj, kar ie z žepnimi zadevami v najtesnejši zvezi. JSTa tukaj vlogo. Dunaj videti in nekaj žrtvovati se izplača. Pred prihodom v lepo mesto ob Donavi ie bila to je slutnja. Ob vrnitvi ie slutnja prešla v prepričanje. Naglo so šli mimo nas Gradec, Bruck ob Muri, Semmering, \Vienerueustadt. Na Dunaju navalijo od vseh strani na nas in nas kakor tovorno živinče obložijo z najrazličnejšimi letaki, prospekti in drugim. Propagandna organizacija na višku! Zunaj pred Siidbahnhofcm nas čakajo avtobusi, da nas prepeljejo v hotel »Ocster reichischer Hof«. Na vseh sedežih nas r-fv>Wif»nf»r .InuT
nala«, med ovitkom je bila na vizitki podobnem listku izrečena dobrodošlica lz besedila sem mogel razbrati, da niso bili ti listki natisnjeni samo za nas. Pavšalno besedilo daje slutiti, da se »Wie-ner Journal« spominja na. ta način vseh gostov, ki prihajajo v večjem številu na Dunaj. V omenjeni številki »Wiener Journala« je namreč napisal nas dunajski 'poslanik Djordje Nastasijevlč toplo pisan članek o prijateljstvu med Beogradom in Dunajem.
KAPUCINSKA GROBNICA
Popoldne so nas vodili po mestu. Kadar prideš semkaj, vidiš nekaj novega. Kjerkoli obstane pogled, je nekaj lepega, privlačnega in znamenitega. Dunaj je mesto gotike in baroka. Romembna poslopja, veličastne stavbe: od svetošte-fanske stolnice do Belvedera, od Karlove cerkve do bivšega cesarskega dvora. Dunaj je mesto značilno meščanskih gostiln in kavarn. Veselja in resnobe, priljudnosti in preprostosti. Zgodovine iti tudi sedanjosti...? Notranjost mesta srno si natančno ogledali. Posebno je zanimala podzemna grobnica pri oo. kapucinih, kjer so k večnemu počitku položeni ostanki slavnih in manj slavnih Habsburžanov, Preko 80 svinčenih ra-kev v prostranih podzemnih prostorih.
Ni kar takole lahko priti do te grobnice. Ne mislim na šilinge. To je jasna zadeva. Povelja in pojasnila slug gredo semtertie. Precej traja, preden se odpro
tista vrata na hodniku, ki vodijo nizdol. Sredi vseh teh številnih krasno izdelanih rakev, med katerimi je najstarejša ona cesarja Matije (1612—1619), se dviga in dominira poslednje počivališče cesarice Marije Terezije in njenega soproga Franca Lotarinškega. V bližini vsi njeni. V sosednjem oddelku dvigajoča se krsta Franca I. in njegbvih v bližini. Tudi ob dvignjeni rakvi Franca Jožefa I, smo se ustavili. V predprostoru pa visi slika poslednjega Habsburžana na cesar skem prestolu avstroogrske monarhije — Karola I. Okoli slike zelenje in venci. Prostor je pripravljen za slučaj, če bi naneslo, da bi njegove zemske ostanke prenesli semkaj. Zanimalo me je, kdo je med obiskovalci. Bilo je nekaj gospa, ki jim je bilo videti, da so nekoč pripadale okolici cesarskega dvora. Redno prihajajo semkaj zbujat spomine na stare, dobre čase... Ko smo se vrnili na prosto in stopili v kapucinsko cerkev, je zbudila moje zanimanje starejša, visoka gospa, ki je ravno korakala mimo. Zdelo se mi je, da sem ta obraz že nekje na sliki videl. Stopil sem do starejšega Dunajčana. ki mi je vedel pojasniti. Bila je Schrattova, nekdanja ljubica cesarja Franca Jožefa L, ki jo je oskrbela mati svojemu sinu — cesarju, ko je videla, koliko trpi njen sin zaradi nesrečnega zakona s cesarico Elizabeto, ki je bila popolnoma drugačnega značaja kakor Franc Jožef 1. On ie bil konservativen, ona naprednjaška. On vase zaprt in u-maknjen, ona svetovnjaška. Njega so
sluge polivali v leseni kadi, ko si je privoščil malo kopanja, kar ni bilo pogostokrat, ona se je s Francem Jožefom borila več tednov, da ji je dal v Schon-Drunnu urediti kopalnico. Sin Rudolf je bil ves materin. Katastrofa je bila neizogibna.
V GRINZINGU ...
Še obstoja to gnezdece nekdanje dunajske romantike. Tudi Sie\vering še živi. Vinogradi segajo do hiš. Dunajski o-kus je našel tukaj svoje največje dopa-denje. Pri Henglu smo bili zvečer. Prešerna godba, ki prevzema. Ta dunajska muzika je nekaj posebnega. Romantičnost vsebuje in melanholičnost, veselo ubranost in zanosno elementarnost. Rad poslušaš te melodije. Izvrstna grinzin-ška kapljica razvnema razpoloženje. Raznobarvne žarnice in luči prestavljajo svet okoli tebe v odmaknjene dalje. Ob straneh z zelenjem zarasli »separe-ji« za iniciativno mladež, ki okupira te postojanke. Petje, veselje, Židana volja... Ej, ti grinzinška kapljica, ki te ne more zagreniti niti misel na bridko razmerje med dinarjem in šilingom. Stopim k gospodarju in ga povprašam: »Dobro gre kupčija. Polno imate. Ni slabo tukaj v Grinzingu.« Pa mi odvrne:	»Mlad ste.
gospod, pa niste gotovo bili pred vojno v Grinzingu, Sicer bi tega ne zinili. Kakor sto pa ena.« Slutil sem nekaj takšnega. .Mož. ni lagal. Drugi so tudi tako povedali: »Kakor sto pa ena.«
(Se bo nadaljevalo.)
Učni uspehi mariborske srednje in meščan-skošolske mladine v šolskem letu 1934-35
Na vseh državnih srednjih in meščanskih šolah se je šolalo v preteklem šolskem letu v Mariboru 5658 dijakov in dijakinj — I odliko je izdelalo razred 277, s prav dobrim uspehom 1190, x dobrim 1112, ponavljalni izpit ima 667, padlo pa jih je 529
Čas, najmočnejši vladar vsega življenja, je zopet označil v svojih analih 'konec dobe šolskega leta. Brezobzirno in naglo se je zavrtel v veliko veselje tisočem naše šolske mladine, ki se bo jutri po slovesni razdelitvi spričeval poslovila za daljši čas počitnic od svojih učil, profesorjev in učiteljev. Kdor je sam nekdaj skusil vse grenkosti in sladkosti učenja, si more predstavljati razpoloženje, ki prevladuje ob koncu vsakega šolskega leta v mladih srcih. Z našo šolsko mladino pa se radujetno tudi mi, saj moremo ob koncu dobe njenega učenja, naporov in strem Ijenja, sporočiti naši najširši javnosti, razveseljive uspehe mlade pridnosti in napredka in iz vsega srca privoščimo ljaši mladini zlati čas brezskrbnih počitnic.
Kako razveseljive uspehe je dosegla mariborska srednje- in meščanskošolska mladina, nam zgovorno pričajo podatki o uspehih ob koncu preteklega šolskega leta, ki smo jih dobili pri ravnateljstvih posameznih zavodov. Zatorej nikar obupati nad našo mladino! Če je razigrana, vihrava, domišljava, razborita, vročekrvna, naj bo, saj je pridna in mnogo obetajoča, saj jo bo življenje skovalo, saj je življenje njeno, saj je njena bodočnost. Javno priznanje pa zaslužijo profesorji in učitelji za svoj (rud v prepričanju, da je šlo seme bujno v klasje in da je bila žetev bogata. V kolikor pa posamezni učenci in učenke niso dosegle zaželjenega uspeha, moramo pripisati današnjim izrednim razmeram, ko so naši učni zavodi prenatrpani, ko so učni načrti taki, da se jih Bog usmili in ko profesorji in učitelji jedva zmagujejo svoje dolžnosti. Pomislimo samo, da se mora ubogi dijaček v prvem razredu klasične gimnazije učiti mimo materinega, še tri druge jezike. (Latinščino, francoščino in srbohrvaščino!)
Procentualno najboljše uspehe izkazuje tudi preteklo šolsko leto državno učitelji-
šče, vendar pa moramo upoštevati, da so na učiteljišču že nekoliko starejši dijaki in dijakinje, ki imajo za seboj nižjo srednjo šolo. Najmočnejši šolski zavod je naša realna gimnazija, na kateri je bilo lani 28 razredov. To dejstvo kriči po nujni ženski realni gimnaziji. Maribor bo moral prej, ko slej rešiti ta pereči problem, čudno le, da se mu no da prvenstva in da se merodajni činitelji ne zganejo dovolj resno. Spričo danih razmer pa so učni uspehi naravnost sijajni in se popolnoma razblinja v nič nerganje dijakov in njih staršev zaradi mlajših učnih moči, ki poučujejo, reči moramo, z veliko požrtvo valnostjo na tem zavodu. Vse hvalevredna pa je očetovska skrb ravnatelja g. dr. Herica, ki s svojo veščo roko ustvarja red in disciplino v tej največji mariborski hiši mlade učenosti.
Mariborska klasična gimnazija pa je zvesta svojemu staremu renomeju. Najboljši material roma iz nie na naše in tuje univerze. Mnogo učenih mož je trgalo hlače na njenih klopeh. Tudi ob zaključku preteklega leta izkazuje lepe uspehe. Od 731 dijakov jih je izdelalo razred z odliko in s prav dobrim uspehom 305, padlo pa jih je samo 52. Zavodu ravnateljuje že nekai let priznani pedagog g. Mastnak, ki si je pridobil popolno zaupanje svojih di-
jakov. V poslovnem svetu se je zelo uveljavila 'državna trgovska akademija, ta naša najmlajša naučna ustanova. Izpo-četka je bil na trgovsko akademijo velik naval, ki pa ga je zajezila gospodarska kriza in stagnacija v naši trgovini in gospodarstvu. V razredih je bilo v preteklem šolskem letu primerno število dijakov in dijakinj, kar nedvomno mimo strokovno sposobnih profesorjev, ugodno vpliva na zelo dobre uspehe. Po upokojitvi ravnatelja g. Dolenca, je prevzel ravnateljstvo g. Modic, ki je posvetil vse svoje praktične znanosti mlademu zavodu.
Silno so se razmahnile tudi naše meščanske šole, zlasti deška, na kateri je bilo v preteklem šolskem letu mnogo več učencev kot na obeh dekliških. Z zgraditvijo nove deške meščanske šole v magda lenskem predmestju, pa si bo oddahnila sedaj edina deška meščanska šola v Mariboru. Vse tri meščanske šole, na katerih je bilo v preteklem šolskem letu skupno 1399 učencev in učenk, izkazujejo razmeroma lepe uspehe. — V naslednjem priobčujemo kratko statistično tabelo, ki nam priča o številu in uspehih dijakov in dijakinj na posameznih šolskih zavodih v preteklem šolskem letu:
Šolski zavori	0? >K> Z «90	Število razredov	> V .sS •5,2 « S <35	Uspeb			« o h TJ M H «•" CC	Popravni izpit imajo	Padlo jth jc	Končni uspeh V7n
				od- ličnih	prav dobrih	do- brih				
Klasična gimnazija .	35	17	731	89	216	241	546	127	52	74-70
Realna gimnazija . .	50	28	1176	93	352	388	833	216	112	70-83
Državno učiteljišče .	21	7	196	17	1091	■Si	181	15	-	93*—
Zasebno učiteljišče		.				.				
Trgovska akademija .	9	4	141	1	12	n	114	16	11	80-08
Deška mešč. šola . ■	27	17	750	29	259	21/	505	158	87	67-33
Dekliška mešč. šola I.	14	8	357	31	136	83	250	/1	31	70*—
Dekliška mešč. šola II.	14	8	287	17	j 106	56	182	64	36	63-76
Skupaj	170	89	3638	277	1190	1112	2611	667	329	71-77
Zrela mladina, kam so usmerjeni tvoji koraki?
ABITURIENTI
KAKŠNE POKLICE SO SI IZBRALI LETOŠNJI MARIBORSKI
IN ABITURIENTKE.
gimnazije samo 1 abiturient, dočim jih bo s klasične gimnazije 5.
Maturitetno spričevalo je v žepu. Na ,/ragu življenja, na težavnem razpotju. Poklic! Kam? Usodni trenutki za marsikaterega mladega človeka. Izbira poklica ie prav gotovo najresnejša in najtežavnejša zadeva vsakega abiturienta. Tisoč dvomov, tisoč vprašanj in tisoč zaprek se pojavlja v mladi, po življenju hrepeneči duši. Kako dobro delo bi storil posameznikom in narodu tisti, ki bi prav svetoval tej naši zreli mladini. Ko je tako na razpotju, šele občuti kako silno malo je prinesla s seboj iz srednje šole za življenje.
Prav gotovo bo našo javnost zanimalo, kakšne poklice so si izbrali letošnji abitu-rier.ti in abiturientke nekaterih mariborskih srednjih šol. Od 53. na klasični gimnaziji jih namerava na univerzo 45. Izbrali pa so si naslednje poklice: 9 bogoslovje, 9 pravo, 3 modroslovje, 5 tehniko, fi zdravništvo, 2 živinozdravništvo, 1 vojaštvo, 1 visoko šolo za telovadbo, 1 konzularno akademijo, 1 usnjarstvo, 1 nacionalno ekonomijo, 1 montanistiko, 3. poljedelstvo, 3 glasbo, 1 kemijo, 1 pomorsko akademijo, 2 cksportno akademijo, -1. nameravajo v privatno službo, 2 v državno službo, 2 pa v železniško službo. Na realni gimnaziji jih je napravilo maturo 31, od katerih jih namerava nadalje študirati 24, 7 pa jih namerava vj službo. Dva sta se namenila v bogoslovje, 5 jih namerava študirati pravo, 1 modroslovje, 1 tehniko, 2 zdravilstvo, 1 farmacijo, 5 poljedelstvo, t glasbo, 1 aviatiko, 1 vojaštvo, 1 visoko šolo za telesno vzgojo, 1 abiturientski tečaj, 6 se jih namerava posvetiti privatni službi, 1 pa železniški službi. Zanimivo je. da. namerava na. tehniko z realne
Na učiteljišču je napravilo maturo 76 maturantov, od teh 22 fantov in 24 deklet. V pretežni večini sc bodo vsi posvetili učiteljskemu poklicu in le malo je takih, ki bodo šli dalje študirat. Državno trgovsko akademijo pa je letos absolvira-lo 19 učencev in učenk, ki se bodo posvetili v pretežni večini privatni službi.
Doživeli smo tudi npr. v zagrebških gostilnah skoro splošen bojkot naših slovenskih slatin (Radenske in ^neraške). Prepričani smo, ia je bilo vse to le trenutni afekt. Toda v zdravem vzdušju bi se vočigled akcijam za gospodarsko sodelovanje tudi takšni afekti ne smeli pojavljati. Gospodarsko življenje naroda ne sme biti pod uplivom političnih gesel. • Le potem bo mogoče res ustvariti at- • mosfero zdravega in uspešnega gospodarskega sodelovanja!	V-	S-
Gibanje našega obrtništva
Občni zbor obrtnikov oblačilnih strok v Ljutomeru.
Združenje obrtnikov oblačilnih strok v Ljutomeru je imelo preteklo nedeljo v gostilni Strasser svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo 53 članov in ga ie vodil predsednik g. Jakob Trstenjak. Za zapisnikarja je imenoval predsednik g. Ivana Hanžla, zbor pa je izvolil za overovatejje zapisnika S. Franca Cokana in Augusta Nemca. Poročal je, da bi se bil občni zbor že vršil, če bi ne bilo naloga od zbornice, naj se počaka, dokler se ne izvede reorganizacija združenj, odnosno reši vprašanje članskih vpisnin. Pozdravil je še zastopnika Zbornice in tainika Okrožnega odbora s. Novaka in nato podal besedo g. Janku Prelogu, da poda tajniško poročilo.
Združenje šteje 120 članov, in sicer: 55 čevljarjev, 31 krojačev, 29 šivilj, 4 vrvarje in 1 modistinio, pomočnikov 40 in vajcncev 69. V preteklem letu se je prijavilo 64 šuš-marjev, ki so bili povečini vsi kaznovani, tudi drugače se je združenje udejstvovalo v korist svojih članov in bilo zastopano na vseh važnejših obrtniških zborovanjih. !z blagajniškega poročila, ki ga ie podal gosp. predsednik sani, posnemamo, da je imelo združenje v preteklem letu 8915.15 Din do= hodkov in 6275-50 Din izdatkov, torej prebitka 2634.65 Din. Po poročilu predsednika nadzorstvenega odbora g. Andreja Bergleza se je računski zaključek soglasno, odobril in podelila upravi In nadzorstvenemu odboru razrešnica. Prav tako se je soglasno sprejel in odobril proračun za leto 1935.. V pomočniški izpraševalni odbor so bili izvoljeni svi dosedanji člani.
Med raznoteristmi ie e- Julče Novak pozdravil zborovalcc v imenu Zbornice za TOI in Okrožnega odbora, nato pa sc je v daljših izvajanjih dotaknil vseh važnejših obrtniških vprašanj s posebnim ozirom na oblačilno stroko in žel za svoje poljudno poročilo pritrjevanje vseh navzočih. Po razpravi nekaterih notranjih zadev je predsednik zaključil zborovanje ob 12. uri, zahvaljujoč se vsem. za udeležbo.
Beseda o gospodarskem sodelovanju
V GOSPODARSKA VPRAŠANJA NE SPADA DNEVNA POLITIKA!
Nedavno smo zapisali nekaj misli o anketi zagrebškega gospodarskega dnev nika »Jugoslovanski Lloyd < o vprašanju gospodarskega sodelovanja mod dravsko in savsko banovino ter o zadevnih izjavah g. bana dr. Puca in nar. poslanca g. Molioriča. Tekom zadnjih tednov sc je i v hrvatskih i v slovenskih časopisih ponovno pojavilo to vprašanje in razpravljalo o njem v raznih smereh. Podane so bile marsikatere zdrave pobude.
Ni dvoma, mnogo je terena, na katerem bi moglo gospodarsko sodelovanje obeh banovin, ali recimo Slovencev iti Hrvatov, priti do polnega izživetja. Mislimo tu predvsem na izmenjavo blaga. V vse večji meri ko doslej bi mogla Slovenija iz hrvatskega Primorja dobavljati n. pr. razno zgodnje sadje, zgodnjo zelenjavo, morske ribe itd., dočim bi zopet Slovenija mogla savski in primorski banovini v večji meri nuditi raznovrstno pozno sadje, pozno zelenjavo in drugo, zlasti pa zimsko turistično sezono v njenih primorskih krajih. V pogledu pospeševanja tujskega prometa ste Slovenija in zlasti lirvatsko. primorje, obe pasivni pokrajini, naravnost navezani na medsebojno pomoč in na skupino delo za dviganje turizma, ki je obema pokrajinama dragocen vir milijonskih dohodkov. Tu je zlasti važno tudi vprašanje izgradnje avtomobilskih in drugih i turizmu i go-
spodarskim potrebam trgovskega in o-stalega prometa služečih cest in železniških zvez, ki naj v enaki meri služijo interesom i ene i druge pokrajine in čim tesneje povežejo ekonomske niti, s katerimi so povezani življenski interesi Slovencev in Hrvatov.
Seveda pa mora tudi to gospodarsko sodelovanje Slovencev in Hrvatov sloneti na nespremenljivem načelu in osnovi solidarnosti celega našega naroda jugoslovanskega, cele države. Ne sme biti pri tem nobenih zahrbtnih misli o kakšni prečauski frtnti, naperjeni proti tretjemu delu našega naroda. Blazna bi bila misel, da je mogoče ustvariti gospodarski separatizem. Gospodarski zakoni so jekleni in se ne dado vklepati v okvire ali verige kakšnih političnih gesel. Tudi smatramo i slovenske i hrvatske gospodarske kroge za veliko preresne, da bi mogli le za hip na takšne avanture pomišljati.
To smo smatrali za potrebno zapisati, ker na žalost od časa do časa še vedno naletimo rta dogodke, ki kažejo, kako zelo mnogokrat politična mentaliteta vsa> trenutno obvlada tudi sicer zdravi go spodarski instinkt. Doživeli smo povo . dom zadnjih volitev od 5. maja t. 1., d; je po volitvah prišel iz Zagreba glas , kako so Hrvati »divji« na Slovence, ke. ti niso hoteli glasovati za Mačkovo listo. I
Radio
Spored za petek 2$. t. m. Ob 9: vidovdanska proslava: 12: plošče; 12.45: vreme, poročila: 13: čas, obvestila; 13.15: radio-orkester; 14: vreme, spored, borza; 17.30: sprejem papeževega delegata: 18: začetek evharističnega kongresa; 18.40: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19: radio-orkester: 19.30: nacionalna ura; 20: prenos; 20.30: prenos, vmes čas, poročila, vreme, spored. Spored za soboto, 29. t. m. 7.30: čebelarsko predavanje; 8: prenos iz stadiona; 9: prenos iz cerkve sv. Petra; 10: godalni kvartet; U: radio-orkester; 12: maša na ploščah; 16: koncert nabožne glasbe: 17: prenos, petih litanij z ljudskim petjem na stadionu; 19.30: nacionalna ura; 20: večer religiozne glasbe; 21.30:	prenos:
21.45: »Parsifal«; 23.15: reportaža nočne procesije; 24: prenos slovesne polnočnice s stadiona. Spored za nedeljo 30. t. m. Ob 9: prenos pontifikalne maše s sta diona; 10: reportaža; 10.30: koncert: 12: simfonični koncert; 15: reportaža procesije; 17: zaključek kongresa; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos iz Wcstfafue: 21.30: čas, vreme, poročila, obvestila; 22: narodne pesmi. Spored za ponedeljek 1. julija. Ob 12: plošče; 12.45: poročila, vrenie; 13: čas, obvestila: 13.13: nlošče; 14: vreme, spored, borza; IS: do nače melodije; 18.50: zdravniška ura; '9.10: Čas, vreme, poročila, spored, ob-estila; 19.30: nacionalna ura; 20: Tz tl-lili samostanskih celic; 21.30: čas, poro-:ila, vreme; 22: tamburaški orkester.
Čuvaite
Prehrana in bolezni
VITAMINI IN NJIH POMEN ZA ZDRAVJE
Opazovanja ljudi, ki so bili prisiljeni braniti se delj časa z enovrstnimi jedili, n. pr. v vojnem času ali pri daljši vožnji po morju itd., so dovedla do odkritja snovi, ki so za življenje neobhodno potrebne. Te snovi imenujemo vitamine, če jih potom hrane ne zavžijemo v do-voljnih količinah, povzročajo bolezni, ki jih imenujemo avitaminoze. Dandanes poznamo šestero vitaminov, ki so važni regulatorji življenskih procesov. Tako se n. pr. zlasti v tropičnih krajih pojavlja bolezen živčnega sistema beri-beri, ki je posledica pomanjkanja vitamina, k; ga nahajamo v skorji riževega zrna, kakor tudi v skorji našega zrnja. Skorbut in dnevna slepota sta posledica premajhnih količin vitaminov, ki jih nahajamo v sveži zelenjavi. Angleška bolezen (rachitis), ki vodi pri deci do' skrivlje-nja kosti, je posledica nezadostnega dovajanja vitaminov, ki jih najdemo v mleku, maslu in v ribjem olju. Večina vitaminov izvira iz rastlinstva. Zato nastopajo avitaminoze pogosteje v zimskem času, ko vegetacije počivajo. Solnce, mati vsega življenja, je vstvaritelj vitaminov’ in njihovih predstopenj. Mnogi njih so barvani in ne prenašajo^svetlobe ter suše. Ker delujejo vitamini že v naj-manjših količinah,, si jih predstavljamo kot katalizatorje ali posredovalce kemičnega delovanja;	v	zvezi so tudi s
prenašanjem kisika	pri	izgorevanju v
tkivu. Normalna prehrana, v kateri je zastopano tudi sadje in zelenjava, vsebuje vedno za življenje zadostne količine vitaminov.
Od avitaminoz moramo ločiti bolezni, ki jih povzroča kvalitativno in kvantitativno nepravilno	sestavljena hrana.
Redke so bolezni, ki	so	neposredno po-
sledica slabe in enostranske prehrane. Vendar smo imeli priliko opazovati v vojnem času bolezni, ki so bile posledica nezadostne hrane. Sem spadajo vodenični otok zaradi lakote in mehčanje kosti zaradi premajhnih količin apna v hrani. Cesto vodi nezadostna prehrana do slabokrvnosti in zmanjšane odpornosti proti bakterijam. Zlasti pri jetiki (tu-
berkulozi) vidimo, da je njen potek v precejšnji meri odvisen od pravilno sestavljene hrane.
Šele v zadnjih letih so natančneje sc* dirali vpliv načina prehrane na tuberkulozna obolenja kože, dočim so odnosi med prehrano in ostalimi kožnimi boleznimi že dolgo znani. So ljudje, ki jim je prirojena občutljivost na jagode, rake in ribe. Ti ljudje dobijo po zavžitju takih jedi izpuščaje, otekline in pekoče pege po telesu. Razen prirojenih so pa tudi pridobljene preobčutljivosti kože proti raznim hranam. Ti svojevrstni odnosi med hrano in boleznijo pa spadajo že v področje živčnih bolezni.
Glavne snovi prehrane — beljakovine. maščobe in ogljikovi hidrati — niso za človeka, po svoji osnovi in konstituciji, istega pomena. Pogonska sredstva stroja se morajo ravnati po načinu njegovega obratovanja in po njegovi konstrukciji. Prav tako je s prehrano pri človeku. Tudi tukaj je treba v izbiranju hrane polagati važnost na njegov način življenja in njegovo zaposlenost. Več mščobe in ogljikovih hidrantov potrebuje hrana telesnih delavcev, dočim mora hrana duševnih delavcev vsebovati gotovo količino beljakovin.
Če zavžije človek več maščobe in ogljikovih hidratov, kakor jih pri delu uporabi, se prebitek sčasoma odlaga v podkožnem tkivu, deloma pa tudi v osta lih notranjih organih. Tako zbiranje maščobe je škodljivo in je lahko vir bolezni. Premastna hrana lahko pokvari delovanje trebušne slinavke, ki mora s svojimi fermenti skrbeti za razkrajanje maščob v črevesju. Nekateri autorji spravljajo premastno meso v zvezo z osnovo za raka. Čeprav to v splošnem ne drži, je vendarle svetovati onim, ki nagibajo k debelosti, da ne uživajo mastne in pretekoče hrane. Žolčni kamni, sladkorna bolezen in srčne bolezni so povprečno pri debelih ljudeh bolj pogoste, dočim suhi nagibajo k tuberkulozi.
Srednja pot v prehrani vodi torej najboljše k pravemu zdravju. Medicus,
Kulturne vesti
Književni sever
REVIJA ZA KNJIŽEVNOST,
Letos v Maribora ustanovljeni Umetniški klub, ki združuje pisatelje, pesnike, glasbenike, igralce, slikarje, kiparje, arhitekte in kritike .z ozemlja bivše mariborske oblasti, si je med drugim zadal tudi nalogo izdajati svoje lastno glasilo v obliki mesečnika za književnost, umet nost, in kulturo. Na eni zadnjih sej odbora, ki mu načetjuje pisatelj dr. Ivo Šorli, je bilo sklenjeno, da se bo novi mesečnik. imenoval »K r, j i ž e v n i s e-v e r« in bo izšla prva številka letos me seca decembra, prvi letnik se bo pa zaključil do konca leta 1936. »Književni sever« bo po zunanji obliki in obsegu podoben ljubljanskim revijam, kakor so »Ljubljanski zvon«, »Dom in svet«, »Sodobnost« itd.
Nova revija? Marsikdo bo morda dejal. da je ni treba, saj jih imamo Slovenci dovelj. Drugi bo pa morda podvomil o tehtnosti te akcije s stališča »lokalnega« patriotizma«. Prvim in drugim je treba poudariti, da »Književni sever« ni Zamišljen niti kot konkurenca že obstoječim revijam, ki izhajajo vse v Ljubljani, niti kot pripomoček za boljše uveljavljanje štajerskih pisateljev in umetni kov. Revija bo le afirmacija celotnega slovenskega severovzhoda, ki je bil doslej brez svojega lastnega revialnega centra. Pri njej bodo sodelovali po veliki večini pisatelji in drugi umetniki, ki niso nikaki novi ljudje, ampak že znani in priznani v celotnem slovenskem kolektivu in so jim zaradi tega vedno na razpolago tudi druge, že obstoječe književne revije. Umetniški klub se je pa mimo tega postavil na stališče, da bo morala biti vsa vsebina mesečnika na čim višjem nivoju tako glede beletrije, kakor glede esejistike in vseh razprav ter kritik.
UMETNOST IN KULTURO.
Zaradi tega mora postati »Književni sever«, organ dekoncentracije slovenske ga kulturnega snovanja, razbremenitev Ljubljane in deloma vsaj tudi njen korektiv. Mimo tega bo naloga mesečnika oteti pozabljenju kulturna snovanja Maribora, Celja, Ptuja, Murske Sobote in vsega slovenskega severovzhoda. Tu mislimo zlasti revijalno kritiko. Dejstvo je, da izzvene pri nas vse gledališke predstave, koncertne prireditve, razstave likovne umetnosti, gradbene akcije itd. v molk in večno pozabo. Kvečjemu v dnevnikih in tednikih se objavijo o vsem tem krajša ali daljša poročila. Ta poročila so prikrojena po ogromni večini načinu žurnalističnega poročanja, saj drugačna tu tudi biti ne morejo.
Revijalna kritika sc je doslej ozirala v vseh obstoječih slovenskih revijah le na Ljubljano. Umetniško in kulturno snovanje slovenskega severovzhoda v njih ni našlo zanimanja. Ako se je kljub temu kaj pisalo, je bilo le prigodno, na-ključnostno in navadno silno kratko. Ljubljanske revije tega nedostatka tudi ako bi hotele, ne bi mogle zadovoljivo rešiti. To bo mogla samo mariborska revija. Pa tudi mimo revijalne kritike je še vse polno umetnostnih, kulturnih in drugih problemov, ki čakajo na revijalno obdelavo.
^ Po vsem tem je ustanovitev »Književnega severa« zadosti utemeljena in opravičena pred eventualnimi ugovori in kritikami. Z njim se bo Maribor šele u-vrstil med one centre umetnosti in kulture, ki niso samo prežvekovalci drugje ustvarjenega, ampak sotvorci in sogradi telji celotne stavbe. Poleg Narodnega gledališča bo nova revija najpomembnejša afirmacija naše slovenske umetniške tvornosti iz lastnih temeljev na se-
verovzhodu, zlasti pa v samem Mariboru.
Akademska založba
Za poslovno leto 1935-36 je izdala Akademska založba v^ Ljubljani lično »P r a t i k o«, ki je v bistvu le vez z naročniki njenih publikacij in obenem uspešna ter originalna reklama. Opremljena je z verzi Valentina Vodnika, kakor jc bila nekoč prva slovenska pratika. Med vsebino omenjamo »Napoved letine« (program založbe) poročilo o »Sli karstvu baroka in romantike« (Monu-menta artis slovenicae) in opise novih del, ki izidejo prihodnje leto. Poleg nadaljevanja dela »Monumenta«, ki bo v drugem zvezku obsegalo barok in romantiko, pripravlja založba za svoje drugo leto obstoja v novi zbirki knjig »Slovenska zgodovina v monografijah« dr. Balduina Sarie »Slovensko zemljo v starem veku« in dr. Frana Z\vittra »Gibanje prebivalstva na Slovenskem od 18. stoletja do današnjih dni«, v svoji redni zbirki pa novo izdajo prve slovenske tiskarne in v enem samem izvodu ohranjene knjige, Trubarjevega »Katekizma« z znanstveno obdelavo, »Valvazorjevo berilo« v redakciji in prevodu dr. Mirka Rupla ter izvirno znanstveno delo prof. Antona Sovreta »Grško pesništvo«. Dalje pa bo založba izdajala tudi »Znanstveni vestnik Akademske založbe«. Delo A. z. je tako priprava za uresničenje Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki postaja vedno bolj pereče.
Valentin Vodnik: Izbrano delo. V svoji zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov, ki je namenjena pretežno študirajoči mladini, je izdala Mohorjeva družba v Celju nedavno peti zvezek Valentina Vodnika »Izbrano berilo«, ki obsega 128 strani. Knjiga je razdeljena na: Uvod, ki
obravnava Vodnikovo življenje in delo; Pesmi, ki so razdeljene na štiri oddelke ter Prozo s spisi in opombami. To berilo je doslej najobsežnejši izbor Vodnikovega dela, prirejen po prof. dr. Grafenauerju tako, da nudi po delu in komentarjih globok vpogled v življenje in snovanje tega velikega slovenskega moža, ki ga naša doba upošteva dosti premalo prav zaradi tega, ker ga premalo pozna. Poudariti moramo, da bere človek to »Berilo« zares z velikim zanimanjem, zlasti pa prozo in Grafenauerjeve komentarje. Knjiga zaradi tega ni potrebna samo študirajoči mladini, predvsem srednješolcem kot pomožna učna knjiga, ampak sploh vsej inteligenci.
Mladika, junij 1935. Junijska številka družinskega mesečnika Mohorjeve družbe v Celju »Mladika« je posvečena evharističnemu kongresu v Ljubljani, zato ima kot prilogo na finem papirju tudi večbarvno reprodukcijo Slavka Pengova slike »Sveta družina«. Vsebino tvorijo Žitnikove pesmi in »Kongresni junij«, »Prošnja pesem«, »Ljubljana ob kongresu«, »Gospodova tolažba«, »Nočna pesem« in »Večerna daritev«; Leopold Stanka pesmi »Kmečka« in »Srce«; srbska narodna v Smolejevem prevodu »Svetniki si delijo svet«; Ivana Čampa pesmi »Čebela« in »Cvet pelina«; Jožeta Udoviča pesmi »V rebri sanjam« in »Cesta« ter g. Strniše pesem »Drvar« in Ane Galetove »Sliko«. M. Lovko je prispeval v prozi »Naše romanje«, V. Mo-derndorfer »Narodne pravljice«, Fr. Stele .»Sodobno evharistično umetnost« s celo vrsto ilustracij in B. Kozak »Zdravilo za smrt in življenje«; Nadaljuje se dalje Habbertonov roman »Helenina o-troka« (prevod), K. Jelšnikova pa objavlja prevod Timmermanove »Ukradene Matere Božje«. Številko zaključuje Pisana poljana, Dom in družina ter Zabava in šala.
Šport
Kdo bo prvak LNP?
V NEDELJO 30. t. m. SE BO ODLOČILO PRVENSTVO LNP. SREČANJE MED LJUBLJANSKO ILIRIJO IN MARIBORSKO SVOBODO.
Letošnje tekmovanje za nogometno prvenstvo LNP je pred zaključkom. Še nekaj tekem in borbe za točke bodo končane. Kdo bo prvak? To vprašanje si stavijo zlasti Mariborčani, kajti letos je možnost, da si ponosni naslov »Prvaka LNP« pribori mariborski klub, in sicer SK Železničar. Toda prvenstva ne bo odločeval SK Železničar, marveč naša Svoboda, ki sc bo v nedeljo 30. t. m. srečala z ljubljansko Ilirijo.
Ali ima Svoboda izglede proti Iliriji? Da, ali igrati mora tako kot v zadnjih tekmah. To se pravi, s silnim elanom in požrtvovalnostjo. Kot smo izvedeli bo Svoboda nastopila v najmočnejši postavi z Novakom in Tičarjem, ki bosta prav gotovo dvignila voljo in elan moštva. — Svobodaši imajo tudi prednost, da igrajo na lastnem igrišču in pred lastno publiko. Težka bo naloga SK Svobode, morda naj težja od obstoja kluba. Če bodo domačini rešili vsaj eno točko, potem je prvenstvo LNP odločeno, in sicer bo prvak SK Železničar. Sama pa se bo Svoboda rešila pred padcem v drugi razred.
Za prijatelje nogometnega športa bo torej nedeljska tekma prav gotovo privlačna in se pričakuje rekorden obisk. Vsi Mariborčani pa moramo Svobodo podpirati v tem težkem boju, ker je poslednja prilika, da bo ostalo prvenstvo LNP v Mariboru. Tudi Ilirija bo nastopila v najmočnejši postavi ter gotovo zasta vila vse sile in znanja, da bo iz nedeljskega boja izšla kot zmagovalec. Tekma bo na igrišču SK Svobode v Magdalen-skem parku in se bo pričela ob 17.30. Sodil bo sodnik iz Zagreba.
Jugoslavija ne bo več sodelovala v tekmovanju za balkanski pokal. JN5 je na
svoji zadnji seji sklenil, da izstopi iz tekmovanja za balkanski pokal. O tem je naša zveza izdala komunike, ki je priobčen v današnji številki »Jutra«.
Zavrnjen protest Ilirije. Kot smo poročali je Ilirija proti verifikaciji prvenstvene tekme ISSK Maribor:SK Ilirija protestirala. Poslovni odbor LNP je že
protest zavrnil, toda Ilirija je nato protestirala na upravni odbor LNP, ki je na svoji zadnji seji potrdil sklep poslovnega odbora.
Ptuj
Dva požara v ptujski okolici. V torel 25. t. m. okoli poldne je nenadoma iz bruhnil požar v Janežovcih, občina Sv Urban, in sicer pri posestniku Antonu Se verju. Goreti jc začelo gospodarsko po slopje, ki je postalo žrtev plamena. Da si ogenj ni razširil na stanovanjsko poslopji in ostala sosedna poslopja, se je zahvalit Ptujskim gasilcem, ki so pod poveljstvon g Breznika prihiteli na kraj požara. Po žar je uničil vse poljske pridelke in poli sko orodje, med temi nekaj strojev ii mlatilnico ter znaša škoda okrog 40.00 Din, ki je krita le deloma z zavarovalni no. Pri reševanju živine sta se težko o pekla zakonca Anton in Marija Sevei Vzrok požara ni znan. Drugi požar je bi v Zg. Pleterju, občina Sv. Lovrenc n; Dr. p. pri posestnici Rozi Vindiševi. Tud tu je požar upepelil gospodarsko poslopji do tal in znaša škoda okrog 15.000 Din ki je pa krita z zavarovalnino. Na kal način je prišlo do požara, tudi v tem pri meru ni znano.
Smrtna kosa. V Ptuju je umrl Fram Lajbacher, višji davčni upravitelj v pok v visoki starpsti 80 let. V ptujski bolni šnici pa je umrla Roza Bezjakova, star; 14 let iz Nadol pri Žetalah. Pred kratkin se je zbodla z žebljem in rano zanemari la. Nastalo je zastrupljenje krvi, nakar si jo spravili v ptujsko bolnišnico. Bilo p; je že prepozno in ni bilo več pomoči.
Kino. V soboto 29. t. m. ob 20. uri in ’ nedeljo 30. t. m. ob 18.30 in 20.30 se pred vaja film »Noč v Benetkah«. V glavni vli gi svetovni tenor Tino Pattiera. Kot do datek Foksov tednik in kulturni film ZKD
V vsako sloKitsko hilo ffnrn	milii“
JbIK	Hillu
Na sokolski pohorski goličavi so zapele
sekire in lopate
Kuharji Sokola-Matice na delu za prvo sokolsko pohorsko postojanko - Planinski dom bo še letos pod streho — Na delo! — Prvi pričetek!
m
Sokolska beseda o prvi planinski postojanki na Pohorju je postala dejanje. Naj ne bo sokolskim pripadnikom in nobenemu zadružniku žal deležev in naj bodo ponosni, saj so podprli pozitivno delo naših Sokolov. Vsi pa, ki še niste, izpolnite svojo dolžnost in obljubo!
V znamenju sokolskega gesla: »Ne koristi, ne slave!« in v prepričanju, da bo tudi mestna občina mariborska in vsa nacionalna javnost podprla stremljenje mariborskih Sokolov, so se podali te dni požrtvovalni Matičarji in Studenčani na bivšo Kobijevo frato. na sokolsko pohorsko goličavo, ki je postala njihova last. Na goličavi so zapele sekire in lopate kulukarjev. Z združenimi močmi so pričeli čistiti in pripravljati teren, kopati vodnjak, znašati kamenje, kopati temelje in pripravljati potreben les ter ostali material. Razveseljivo je dejstvo, da so se med kulukarje pomešali zlasti tudi starejši člani, kar vpliva zelo vzpodbujevalno zlasti na mlajše, k: jih pri delu omamlja pekoče gorsko solnce.
Planinska postojanka na pohorski goličavi bo prvi gorski sokolski dom, ki bo zgrajen z žulji Sokolov in Sokolic. Zato pa bo tudi v ponos vsemu severnemu sokolstvu, ostalim bratskim društvom pa v vzpodbudo, kaj vse lahko ustvari trdna sokolska volja. Prav razveseljivo je tudi dejstvo, da so mimo matičnega podpisala po 6 deležev tudi vsa mariborska sokolska društva, in sicer Maribor I.. Sokol Pobrežje, Maribor III., Sokol Studenci in Sokol Tezno. Sosednja bratska društva v župi, sledite temu sokolskemu vzgledu!
Nastop dravinjskega sokolskega
okrožja
REVIJA SOKOLSKEGA DELA V LOČAH PRI POLJČANAH.
V nedeljo je bil v Ločah pri Poljčanah okrožni zlet dravinjskega okrožja. Prvič so marljivi loški Sokoli sprejeli vase edinice svojega okrožja, ponosno so zato z nekaterih hiš plapolale trobojnice v pozdrav gostom, ki so prihajali od severa in juga. Trdovratno je zjutraj motil dež skušnje, ki pa so se kljub temu izvršile. Tukaj omenimo, da se nekateri skušenj r.iso udeležili, kar se je poznalo pri popoldanskem nastopu, ko so posamezniki, ki so vstopili v vrste tik pred nastopom, pri prostih vajah kvarili skladnost.
Ko se je bližala ura nastopa, se je začelo nebo polagoma jasniti, tako da se je nastop nemoteno izvršil. Pred njim je ob zvokih domače godbe krenil sprevod izpred šole na okrašeno telovadišče, nakar so se v hitrem tempu razvrstili nastopajoči oddelki, da pokažejo svoje najboljše.
Najprej je okrog 40 dece zaplesalo kolo pod vodstvom ss. Pirjevčeve in Gurduškove. 16 koscev In grabljic na to je ugajalo vsom, zlasti onim, ki so jih gledali prvič. Dokaj skladno je nastopilo nato 24 članic pod vodstvom domače načelnice Uletove. Srčkani so bili sledeči »petelini in kokoške«, uvežbala s. Davidova. Igra je vzbujala prisrčen smeh pri odraslih in mladini. Sploh je pri nastopu prevladovala deca, dokaz tudi naslednja točka SO višje dece s predpisanimi vajami. Zenski naraščaj 12 je vodila s. Fri-cova, moškega 18 pa br. Hrovat, oba iz Konjic. Nato so nastopili člani (24) ne ravno najboljše. Kot poslednji točki pa sta bili »turški ples« 5 članic iz Poljčan pod vodstvom s. Požegove in »ritmična sestava« 5 članic i* Konjic pod vodstvom s. .Jerebove. Obe točki — zlasti zadnja — sta bili prav dobro izvedeni in sta ugajali nadvse. Orodne telovadbe ni bilo; ta pa je na okrožnem nastopu že skoro neizogibno potrebna. Nekaj je tako mamkalo. Sicer pa je ves nastop, ki ie bil v rokah okrožnega načelnika l>r.
Nardina, pokazal lepo sliko dela nastopajočih in njihovih požrtvovalnih delavcev. Z vso brigo in vnemo se je lotil priprav domači starosta ir. načelnik učitelj brat Šolar, ki je k uspehu mnogo pripomogel.
Po nastopu se je nato za šolo vršilo sokolsko slavje ob sodelovanju domače godbe in sokolskega pevskega odseka iz Poljčan. Naprej do čim večjih uspehov! Zdravo!	KI.
Sokolski nastop v Zgornji Polskavi
Četudi je bilo nebo zadnjo nedeljo prepredeno z nevarnimi oblaki, se je vendar zbralo izredno veliko število sokolskih prijateljev na Zgornji Polskavi, nekdanjem nemško orientiranem gnezdu, da prisostvuje prvemu nastopu tamkajšnje Sokolske čete.
Nastop, ki se je pričel točno ob napo-
vedanem času, je otvorila moška in ženska deca s prav skladno izvedenimi prostimi vajami. Sledile so vaje članic, igre dece in naraščaja, ki so nudile občinstvu mnogo prisrčnega smeha, orodna telovadba gostov, ženski naraščaj z nekoliko šibkejšo izvedbo, skupine moškega naraščaja, izvedene prav dobro, preskoki čez konja in proste vaje članov ter moškega naraščaja. Nastop je bil v celoti izveden prav dobro, vendar je pa bilo opaziti pri nekaterih oddelkih pomanjkljivo izvež-banost, kakor tudi kritje ir. skladnost. Po končanem nastopu je pozdravil ter čestital četi k njenemu uspešnemu delu br. Rismal, podstarosta Sok. društva, iz Slov. Bistrice.
K uspehu čete, ki opravlja na Zgornji Polskavi važno nacionalno delo, so predvsem pripomogli br. Vokač, Rajnar, Radič ter ves upravni odbor, saj uspeh nastopa je zadovoljil zbrano občinstvo, ki ni štedilo s priznanjem. Zdravo! S. J.
Sokolsko društvo Maribor III, Društvena knjižnica je odprta vsako nedeljo od 9.—10. ure dopoldne. Knjižničar je brat Janko Eferl
Preteklost naše domovine
IZ POHORSKEGA PRAGOZDA.
Pohorskemu pragozdu so napravile konec tovarne za izdelovanje stekla, tako-zvane glažute, ki jih je bilo na Pohorju najmanj dvanajst. Lastniki glažut, ki so stale često nad tisoč metrov visoko, n. pr. Stara glažuta blizu Lobnice pri Zlodeju ali ona v Rakovcu, so od pohorskih graščin, sredi katerih pragozdov so imeli svok steklarne, dobivali na sto let proti majhni odškodnini velikanske gozdove, da jih za potrebe svojih tovarn sekajo, ne da bi pri tem Imeli kake dolžnosti, skrbeti za novo pogozdovanje. To kvarno gozdno gospodarstvo je bilo bolj uso-depolno za pohorski pragozd nego lesna trgovina, ki je v onih časih sekala in redčila gozd večinoma le na vznožju in pobočju Pohorja, ne pa tudi na njegovi obširni osrednji planoti ali na njegovem dolgem in širokem hrbtu.
V jesenski megli, v antskih nežnih
viharjih, pa tudi spomladi so pohorski gozdovi, dasi močno iztrebljeni, še dandanes lahko nevarni za tistega, ki se v njih zgubi in vkljub dolgotrajnemu tavanju in iskanju ne najde prave poti Iz njih. Te nevarnosti so bile v nekdanjih pohorskih pragozdih v resnici tveganje življenja, ki se je za marsikoga žalostno končalo na skritem, nedostopnem in neznanem mestu, ki ga svojci ponesrečenci nikoli niso mogli izslediti. »Pohorci« v ožjem pomenu besede, to so prebivalci južne pohorske strani, so hodili na njegovo severno stran v službo med »2a-plance«. Naravno je, da so se med domačine vračali pri vsaki priliki prav radi. Ce je v jesenski megli tak samoten popotnik zablodil v pragozdu, da je moral prenočiti pod milim nebom, pa če je potem zapadel sneg. je obnemogel ter je vsled mraza iu lakote obležal mrtev na
mestu. Kdor je kdaj pozneje hodil tod mimo, je na mesto položil nekaj suhih ali tudi zelenih vejic in tako so v pohor-. skem pragozdu nastale znane »gomile«, -zadnja preprosta znamenja r.ad neizkopanim grobom neznanega nesrečnika. Smrtne nesreče so se pogosto dogajale zlasti v zgodnji spomladi; ko je bilo južno pohorsko pobočje še kopno, planota in severna stran pa še sredi zime. Na poti iz solnčne in tople pomladi zasači »Pohorca« najhujša zima., mraz. led in noč; obnemore, omaga, leže utrujen pod košato smreko ali -bukvo, sladko- spi ter se ne zbudi nikoh več.
Mož, kije pred-.sto leti poleti z vodnikom potoval-po Pohorju, pripoveduje tudi o pohorskem pragozdu:	»Namesto
običajnih mogočnih bukev so se pojavljale stare, z makom porasle smreke in pa trave, tako visoke kot človek; posamezna. od starosti že suha in od 'vetra1 podrta debla, ležeča preko poti', so nam naznanjala začetek pragozda. Na majhnih travnatih rutih se je pokazala visoka kot človek čemerika s svojimi razde-. ljenimi listi. Na; črni, od strohnelega lesa nakopičeni prsti je bohotel sivolistni planinski lapuh v takšni višini, da smo se morali tu pa tam s težavo prerivati skozi. Vsled mnogoštevilnih podrtih, križema na tleh ležeči.h dreves, vsled izvan-redno bujnega rastlinstva in vsled visoko nasutega suhega Ustja se je nam steza kaj hitro poizgubila. Ob popolnem prenehanju vsake poti smo morali na slepo hoditi dalje. Gozdovi so bili čim dalje boli divji in neprijazni, rastline vedno višje in veličastnejše. Ako smo dopoldne v širnih gozdovih, ki smo jih prehodili, našli še vedno sledi dreves, ki so bila posekana od človeške roke, so ti znaki sedaj na razdaljo poldruge ure izginili popolnoma. Bukve, smreke in jelke stoje tu pomešane druga poleg druge; na rodovitnih tleh dosegajo mnoge debelino, da merijo tri sežnje v obsegu, in kakor je njihova višina nenavadna, tako nenavadno je tudi pustošenje, ki ga viharji povzročajo med strohnelimi drevesi. Brez listja in vejevja Strle drevesa, mogočna in visoka kakor stolpi, kvišku ali pa leže razklana na tleh in noga gre včasih do kolena v gnilo trohnobo, če hočeš splezati na ležeče drevo, da si skrajšaš pot. Lepi mahovi,, dolgi kakor sežen.i, vise z gosto zrastlih smrek; mnogo dreves je z lišaji tako porastlih. da izglodajo popolnoma sivkastobela. Posebna lastnost teh pragozdov je strašna tišina, ki vlada v njih. Ure in ure nismo srečali niti ene žive duše, nismo slišali niti enega glasu.«
V teh pohorskih pragozdovih so še stal no živali: risi, medvedi in volkovi, divje zveri, ki so zajedno s pohorskim pragozdom, z njegovimi skrivališči, s ternno-rastimi starimi debli in z njegovim mirom vred izginili s Pohorja za .vedno. Ne toliko o risih, pač pa o medvedih in volkovih, pa,tudi,o divjih pVešičili, ki.so se nekoč klatili 'po pohorskih pragozdovih, ve ustno izročilo še marsikaj zanimivega povedati. Divjim prešičom ie šc posebno ugajalo obširno močvirje, ki .ga na mnogih mestih na glavneni hrhtu Pohorja lahko občudujemo še dandanes in kojega zadnji ostanki so tudi Šeiitlovren-žka in Ribniška jezera. Zanimivo, ie, da v ustnem izročilu pohorski kmetič v borbi z medvedom, pa tudi z volkom vedno zmaga ali pa vsaj srečno odnese pete. Mnogoštevilne Volčje jame. Medvedje jame, brlogi ir. »ravne« še hranijo v našem bežnem času spomin na pohorske pragozdove in njegove divje zveri. Pohorski kmetič nastavi medvedu, ki mu ho di smukat lečo in oves, tik nad prepadom gare - dvokolnica. V svoji radovednosti' stopi kosmatinec na nastavljeno vozilo in trešči z njim vred v prepad. Mrtev ne obleži, pač pa nezavesten. Ko se zave in zagleda nesrečno, zahrtno nasilo pred sabo, ga raztrga, razgrize in razlomi na drobne kosce, potem odgodrnja; na tisto ovseno njivo pa ga ni nikoli več nazaj.
V pohorskem pragozdu nadleguje divjega mrjasca, ki z repičkom v močvirju preganja nadležne muhe še povrh medved. Medved zteze pred veprom r.a staro bukev po kresnil) gobah, ki so zrastle na njenem deblu. Pohorski kmetič to opazi, pa podreže vse gobe na bukvi. Ko zopet hoče poredni medved po gobah splezati na bukvo, se gobe potrgajo, medved pade na tla, med njim in veprom se vna-
me huda borba. Nobeden ne zmaga; močno ranjena odšepata oba s sklepom, da se v tako borbo ne spustita nikoli več.
Zadnja kitica najlepše lovske pesmi, pristno pohorske, še hrani nekaj spomina na pohorski pragozd, ko poje:
»V jeseni in pozimi volki tulijo, denem si kosmato kapo na glavo, vedno si podpiham svojega Šemborja, kater’ mi sivna jazbeca izkopat zna.
Dr. Fr. M.
Sličice današnjih dni
NA RAZVALINAH ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA. - GRENKA USODA MOŽA 7 ZLATIMI ZVEZDAMI. — CU DNE ČLOVEŠKE POSTAVE.
nja?
— Pojdite na sodišče in zahtevajte ločitev zakona.
- Toda, gospod nadzornik, midva imava hišico.
— Sodišče bo odredilo, kaj bo s hišico. Policija ne more in ne sme posegati v lastninske pravice.
— Kaj bom na sodišču? Tam moram plačati odvetnika. Tožba precej stane. To ni dobro.
- Potem vam mi ne moremo pomagati.
■ Pokličite ga in mu recite, da mi mora dati od hišice polovico, da se ga rešim. Moj mož se silno boji policije.
- Želeli bi torej, da vam policija dodeli polovico hiše. Potem bi se ločili od njega.
— če pa z njim ne morem živeti. Policija ni mogla pomagati mladi, razočarani ženi. Zaradi hišice, do katere meni da ima pravico, bo rajše prenašala pekel in trpljenje vse dni svojega življenja.
Postavna gospa Veronika S. ni bila zadovoljna s svojim možem. Nista se razumela. Hudi očitki z obeh strani so bili na dnevnem redu in čestokrat so bili sosedje priča mučnih scen, ki so se odigra vale med njima. Ločila sta se. Veronika se je preselila k svojemu prijatelju.
Veronikin prijatelj je živel s tremi o-troci ločeno. Veronika je prinesla v hišo srečo in zadovoljstvo. Toda sreča ni bila dolgotrajna. Veronika se je vrnila k svojemu možu, njen prijatelj pa je poiskal svojo ženo. Kdo bi doumel današnji svet. Čudna so pota našega življenja. _ Kaj želite gospa?
— Zopet sem prišla k vam.
_ Lepo, toda kdo ste in kaj želite?
— Gotovb se'me še spominjate.
— Prosim vas gospa, povejte, kaj že-
Jaz sem Veronika S. iz Magdalen-ske uiice. Pred letom sem bila pri vas s svojim možem, s katerim se nisva razumela. Takrat sva se ločila in preseka sem se k svojemu prijatelju. Gotovo se
me še spominjate.
  Za božjo voljo, gospa, povejte vendar. kaj želite!?
Višjega policijskega nadzornika se je lotevala nervoznost, ker so čakale pred vrati druge stranke. Gospa Veronika tega ni opazila in je po domače nadaljevala :	.	-is
_ Kaj želim? Da mi plača.
 Kdo naj vam plača in kaj?
— Moj prijatelj, moj drugi mož. Bila
sem pn niem nad ,eto dni* GosP°dinida sem mu in redila tri njegove otroke, pa mj ni ničesar plačal. Pred dnevi sem sc vrnila k svojemu prvemu možu in dogovorila sva se tako, da mi mora on, moj prijatelj, moj drugi mož, plačati moj trud in skrb. Nikjer ni zapisano, da bi mu morala leto dni brez plačila rediti tri otroke.
— Za božjo voljo, gospa, vi vendar niste bili njegova žena. Kaj zahtevate
od njega?	,
— Moj mož je moral, ko sem živela z drugim, plačati neki ženski, ki je skrbela za moje otroke. Pošteno ji je moral plačati. Menim, da je pošteno, če tu moj drugi mož, ki sem ga zapustila, pošteno plača mojo pošteno skrb za njegove otroke.	^
__ To spada na sodisce. Tam se pritožite. S takimi zadevami nima opravka
policija.	.
Ker so bili posredi še neki drugi interesi otrok z obeh strani, je policija skle nila zaslišati drugega moža gospe Vero nike, da izve za njegovo mnenje... Pa pripovedujejo ljudje o nekih silno kompliciranih zakonskih odnošajih. Kakor pa vidimo, so nekateri, ki žive zakonsko življenje zelo enostavno, čeprav jih današnja družba prišteva med boljše kroge. iz katerih je tudi naša gospa Veronika.
* * *
Pavla R. se ie ze^° IT,teda omožila. Na obrazu se ji je poznalo, da je mnogo pretrpela v sedmih letih zakonskega življenja. Ker so .io duševne bolečine vedno hujše stiskale, se je odpravila na policijo.
— Pomagajte mi, gospod nadzornik Moj mož vse zapije in vse zakvarta. Domov prihaja pijan in me neusmiljeno pretepa.
— Prijavite ga policiji. Poklicali ga bomo in kaznovali. Mož ne sme prete pati žene.
— Če ga prijavim, me bo še hujše pre
lepal.
— Mi ga bomo ponovno kaznovali.
— Nič ne bo to pomagalo. Ne_ bo se - prav gotovo ne — poboljšal. Se hujše me bo pretepal.
— Verujte, gospa, ne bo vas. Videli bomo, kdo je močnejši, policija ali on.
  Ab to ni dobro.' Mi ne morete kaj
drugega svetovati, da se rešimo trplje-
Na skrajnem koncu periferije v skrom m podstrešni sobici pri siromašnih ljudeh je stanoval mož, ki ga je zadnje dni zaman iskal policijski agent z naročilom, naj se javi na policiji. Mož je bil svoje dni častnik z zlatimi zvezdami. Boril se je tudi ob prevratu na Koroškem za našo sveto zemljo. Za njegove vrline so ga celo odlikovali. Kakor mnogo drugih, je tudi njega doletela grenka usoda. Vpokojen je bil brez pokojnine in preveden v rezervo.
— Od vas zahtevajo, da predložite dve fotografiji zaradi ureditve osebnih podatkov. Slikati se morate v uniformi.
— Mnogo zahtevajo. Kje naj vzamem denar, ko niti živeti ne morem. In še več. Kje naj dobim uniformo z zlatimi
zvezdami. Popolnoma sem uničen. Priznanje za mojo preteklost je prišlo prepozno. V cunje sem oblečen. Jem pri tuji mizi. V trpljenju je umrl moj spomin na vse, kar sem dobrega storil svojemu narodu in domovini v tistih hudih dneh. Vse je pozabljeno in zato hočem umreti pozabljen brez spominov, brez časti, ki mi jo danes ponujajo.
Kratek in jedrnat, po vojaško je bil sestavljen zapisnik, v katerem je odklonil vse Časti mož, ki je nekdaj nosil zlate zvezde, ki se je nekdaj boril za slovensko zemljo, ki pa za njega ni imela koščka kruha. O, domovina, ti si..j
*	5*	3=
Pri nekem topničarskem polku na jugu naše države je služil Francelj iz Maribora vojake. Ko so mu potekali zadnji dnevi vojaške službe, se je tako hudo pregrešil, da je bil obsojen na štiri mesece zapora. Po odsluženem roku je Francelj romal v policijske zapore tamkajšnjega kraja. Ker pa vojaška oblast ni pristala na plačilo za Franceljevo »ko-što in kvartir« v zaporih, so ga odgon-skim potem spravili v Maribor.
V Mariboru je Francelj doživel, česar ni niti v sanjah pričakoval od svojega rodnega mesta. Z debelim zavitkom aktov v roki sta stražnik in Francelj potrkala na vrata ravnatelja mariborske jetnišnice.
— Prignal sem ga, ker je pri vojakih nekaj »naštimal«, da pri vas presedi odmerjeno kazen.
Natančno je gospod ravnatelj pregledal debeli akt, ki je bil opremljen že z najrazličnejšimi pečati in podpisi ter vprašal stražnika:
— Kdo bo plačal stroške za »kvartir in košto«?
Francelj ni imel denarja, stražnik pa gospodu ravnatelju na to vprašanje ni znal odgovoriti. Bil je prepričan, da bo stroške plačala tista oblast, ki je Fran-celjna »zašila«. Ko je gospod ravnatelj stražniku in njegovemu varovancu raztolmačil predpise, po katerih se mora za take jetnike plačati stroške vnaprej in ko je Franceljev sprejem odklonil, sta se poslovila in podala ponovno na policijo. Policija pa si sedaj beli glavo, kam s Franceljnom, ki ga domači in njegova izvoljenka že tako željno pričakujeta.
Muzel človeške sramote
V KRIMINALNIH MUZEJIH SO SHRANJENE VISLICE, GILJOTINE, ŽELEZNE KLETKE, VLOMILSKO ORODJE, PRIPOMOČKI ROPARJEV IN MORILCEV.
naši pradedje. Na stenah vise portreti
Razne zgodovinske zbirke nam pričajo o kulturnem življenju naših pradedov. Mimo teh zbirk pa je pričel človek zbirati tudi vse pripomočke, ki so se jih posluževali izrodki človeštva v svojem poslu. Take kriminalne muzeje imajo danes že vsa večja mesta. Služijo pa ti muzeji proučevanju zločinskega značaja, njegovih psiholoških posebnosti, pa tudi proučevanju vseh pripomočkov in motivov zločinskega delovanja. Kriminalnih muzejev pri nas še nimamo, čeprav je kriminalna kronika današnjega časa precej bogata in pestra. Pripomočke, ki pričajo o podivjanosti sodobnega človeka in o njegovem nagor.u k slabemu in hudobnemu, hranijo naša sodišča kot corpora delicti.
Kriminalni muzeji, ki jih imajo Berlin, Pariz, Rim in druga mesta, so po navadi razdeljeni v tri sekcije; izvršitev zločina, njegovo zasledovanje in izvršitev kazni. V prvi sekciji je shranjeno številno orodje in orožje, ki so se ga posluževali za zasledovanje zločincev, v tretji pa orodje za justifikacijo. Zlasti zanimiv je kriminalni muzej v Rimu, ki je bil pred nedavnim otvorjen na pobudo pravosodnega ministra. V njem je zbran ogromen material, do katerega so pripomogla vsa italijanska mesta.
Med kopico morilnega orožja in zločinskih pripomočkov iz vseh časov najdemo v rimskem kriminalnem muzeju prave redkosti. Tako hrani muzej puško, ki je vdelana nevidno v promenadno palico, eno izmed bodal nosi napis; »Naj bi bila moja rana smrtna!« — razna druga bodala pa nam pričajo o velikem sovraštvu do bližnjega, ki so ga poznali
znamenitih zločincev in posnetki zanimt vih tetovacij. Neki zločinec je imel na prsih tetovirano obglavitev Ludvika XVI., drugi glavo pariškega rablja na krožniku. Posebno bogata je zbirka naj modernejšega orodja, ki se ga vlomilci poslužujejo pri svojem poslu.
V eni izmed dvoran je nameščena po-narejevalnica denarja z vsemi stroji in pripomočki. V drugi so predmeti, ki se
nanašajo na zgodovino kriminalnih zavodov in na tehniko kaznilniških zgradb.
V posebni dvorani pa je izbrano orodje ■2% justifikacijo zločincev, med drugim pet giljotin. Dve giljotini sta bili v papeškem Rimu v obratu še do leta 1870!
V majhni vitrini je shranjen rdeč plašč znanega rimskega rablja Bugattija, ki se je ponašal z rekordom, da je spravil »a »oni svet« nad 500 zločincev, nedolžnih in krivih. Mimo navadnih vislic je v nekem kotu shranjena železna kletka v obliki človeškega telesa. V njo so v srednjem veku zapirali na smrt obsojene duhovnike, da so umirali od gladu.
V velikih omarah hranijo razne zanimivosti, ki se tičejo pobegov in samomorov zločincev. Zanimiv je samokres iz krušne sredice, ki ga je zločinec pobarval črno z voščilom za čevlje in s katerim je vendarle ustrahoval paznika, da mu je pripravil pot v svobodo. Zelo zanimiva so tudi sredstva, s katerimi si prizadevajo biti jetniki in kaznjenci v medsebojni zvezi in z zunanjim svetom; listki v kruhu, svečah, cigaretah, vrčih * dvojnim dnom itd.
Napadalni roji čebel.
Nenavaden napad je doživela te dni neka vas na češkoslovaškem. Močni roji čebel so napadli najprej nekega voznika na cesti, nato pa vso vas. Po daljšem boju z razdraženimi čebelami so vaščani morali zažgati kresove in šele s pomočjo Požarnikov in motome brizgalne so ugnali razdražene čebele. Na bojišču ni obležal noben vaščan, pač pa na stotine čebel. Le mnoge povezane glave so pričale drugi dan o hudi in nenavadni bitki.
Jetnik.
»Zakaj ste v zaporu.«
»Ker sem bil zamudil vlak.«
»Da bi vas zaradi tega zaprli?«
»Da, če ga ne bi bil zamudil, bi odr to val čez mejo!«
Med prijateljicami.
Ona: »Oče mi je obljubil 10.000 Din, če se ne dam poljubiti od nobenega moškega, dokler ne bom stara dvajset let.«
Marica: »Ah, potem bi imela danes žp lepe obresti!«
Ljubezen.
»Če ine zares ne marate, se vržem pod prvi jutranji vlak!«
»Za božjo voljo, ne tako hitro, saj odhaja vlak tudi ob pol devetih!«
Naobraženost.
»Oh, Pariz je čudovito mesto! Tam so ljudje tako naobraženi, da celo cestni pometači govorijo francoski...«
Simboli.
»Očka,« pravi Janezek, »učitelj nam je dejal, da je palmova vejica simbol miru. Kaj pa je simbol vojne?«
»Brezova vejica, moj sin!«
Kmalu po poroki.
Ona: »Vse sem prinesla sama v zakon. Pred najino poroko vendar nisi imel ničesar!«
On: »Pač... Mir sem imel!.
toomintaifte CHH
Mali o
Razno
JOS riCHY IN DRLO.
Konces. eiektrotehnnično podjetje, Maribor. Slovenska ul 16, tel 27—56. Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga do kon-kurečnih cenah
HALO! OTVORITEV GO-STILNE »TRŽAŠKI DVOR«.
Vrtni koncert, dobra jedila ter pristno vino. Se priporoča gostilničarka Antonija Babič.	2869
KOVAČEVO UČILIŠČE
Maribor. Krekova 6. Počit’ niški tečaji od 1. julija do 31-avgusta 1935: Strojepisje, trg. računstvo knjigovodstvo, do-pisje itd. Nemščina, konverzacija in pravopis, letni tečaji od 1. septembra 3935 naprej. Prospekt zastonj. 2518
PREDELAVO A1ADRAC
doma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar. Vetrinjska ul. 26. 2049
V soboto, dne 28. t. m. bo ob 17. uri
OTVORITEV GOSTILNIŠKEGA VRTA
s koucertom in drugo zabavo v gostilni »Pri delavski pekarni«, Tržaška c. 38. Se priporoča Rado Starman. 2828
Posest
HIŠICA
naprodaj, dve sobi, kuhinja, klet in vrt. Vprašati v gostil-ni Horvatič. Tezno. 2857
ŠTIRISOBNO VILO
vrt, 56.000 Din. Družinske hiše od 20.000 naprej. Posestva od 2 do 100 oralov. Obrc-stonosne hiše. gostilne, pekarije prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 26.
DVOSTANOVANJSKA HIŠA
električna razsvetljava, novo zidana drvarnica, velik vrt, studenec, naprodaj takoj pro^ ti gotovini. Poizve se: Aleksandrova c. 42. Pobrežje pri Mariboru.	2877
V naiem
GOSTILNO
s kegljiščem oddani v najem. Naslov v upravi »Vsčeralka«. 2860
Kupim
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ
dobro ohranjen, kupim. Plačam takoj. Naslov v upravi »Vcčemika«.	2855
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddani. Magdalenska 42.
2834
LEPO OPREMLJENO SOBO
oddam. Magdalenska ulica 61 ____________2870_________
SOBO,
prazno ali opremljeno, oddam eni ali dvema osebama za Din 200—. Koroščeva 6-IT. vrata 8.	2837
j<OPQM£
Stran 8
Mariborski »V e S-er n i k« Jiftra.
PRAZNO SOBO
oddam takoj stranki brez otrok. Pobrežje, Lovska ulica 12.	2843
OPREMLJENO SOBO
s.posebnim vhodom takoj oddam ceneno. Virant. Gregorčičeva ul. 7-1.	2844
Prodam
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
KOMPLETNA SPALNICA.
dobro ohranjena po zelo ugodni ceni na prodaj. Vprašati od 2—4 v Gosposki ul. 58-111, vrata 10.	2846
OTROŠK/ VOZIČEK
globok, dobro ohranjen, na prodaj. Gajeva ul. 9.	2878
PISALNA MIZA
umivalnica z zrcalom, mize in stole takoj za prodati. Kreko va ul. 5-1.	2S61
KRATEK GL.4SOV1R
ali pianino, modem, krasen zvok, svetovna znamka, sko= raj nov. prodam. Tattenba-chova 21.	2863
KOPALNE OBLEKE
po meri in okusu v vseh barvah dobite najceneje v mehanični pletarni Slovenska ul. 26.	2780
STOJEČI PARNI KOTEL
8 m prostora za kurjavo, se ceno odda Adolf Bernhard, Maribor, Aleksandrova c. 51. 2868
KOLJE
kalano. žagano in okroglo za
trto, vrtnice, fižol in paradižnike prodaja Gnilšek, Razlagoma ulica 25.	2886
MODERNE COUCHE.
naslonjače, madrace, žične, tapecirane vložke, železne po= stelje najceneje pri E. Novaku, Koroška 8 Vetrinjska 7. 2833
Stanovanje
STANOVANJE,
dve sobi in kabinet oddam. Kosarjeva ul. 38.	2832
ENEGA ALI DVA GOSPODA
sprejmem v lepo sobo, dobra hrana. Jože-Vošnjakova ul. 19 2876
STANOVANJE
2 sobi, kuhinjo, oddam, sposka 5, Vicel.
Go-
28S2
2—3 MLAJŠI DIJAKINJI
z novim šolskim
PARNA PEKARNA
KARL ROBHUS, KOROŠKA 24
Najstarejša mariborska pekama • Najmodemeje opremljeni obrat
Vljudno naznanjam, da sem predaja svojo pekarno z dnem 1. julija t. 1.
gosp. wfc. mojstru Karolu Mi
Zahvaljujem se svojim cenj. odjemalcem za njih naklonjenost ter jih obenem prosim, da ohranijo svojo naklonjenost tudi mojemu nasledniku.
Helena Robaus
Prevzel sem od gospe Helene Robavsove starosiavno pekarno, ki jo bom vodil pod imenom
Potrudil se bom, da s svojim strokovnim znanjem ohranim sloves, ki ga uživa pekama, tako radi prvovrstnega peciva in najboljše postrežbe, kakor tudi radi svoje zgodovinske znamenitosti.	.
Vse cenj- odjemalce prosim, da naklonijo svoje zaupanje tudi meni.	_
Karol Rakuša
Opravilna številka IX I 2101/34-15
Draibeni oklic
sprejmem letom v popolno oskrbo. Velika zračna soba, kopalnica vrt, na želio nemška konverzacija. Naslov v upravi lista.
2848
NA HRANO
in stanovanje sprejmem dva gospoda. Vprašati	Šarec,
Splavarska ul. 8.	2883
ŠTIRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE
ob parku oddam s L avgustom. Vprašati Kaič, Vrazova ul. 9.	2845
Službo dobi
KLETARJA
močnega, praktičnega. in služkinjo sprejmem. Gostilna Vicel, Rotovški trg 8.	2881
DVE SOBI
kabinet in pritikline oddam s 1. avgustom. Vrbanova ul. 61 2858
SOSTANOVALKO
sprejmem poceni. Vprašati pri frizerju, Koroška cesta 52 2859
TRISOBNO STANOVANJE
v pritličju oddam. Vprašati Prešernova ul. 18, vrata 2. 2862
POŠTENEGA DELAVCA
vzamem na stanovanje. Koroška cesta 74.	2866
SPREJMEM GOSPODA
(gospodično) na hrano in stanovanje. Občinska kolonija, Koseskega ul. 49-	2874
Dne 29. julija 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Koroška vrata vi. št. 31, 155 in 338.
Cenilna vrednost Din 486.899’—
Vrednost pritikline Din 67’550—. ki je že upoštevana zgoraj pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek Din 243.499'50
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sreško sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 4. Junija 1935.
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Oglašujte v ..Veterniku*
s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi Vfkladiščenja izvršuje najceneje
SELITVE
iosl. transporte 11 SCllBllHBf K L
Telefon 20-44
MARIBOR, MELJSKA CESTA štev. 16
Vaša mladina naj gre v naravo!
Provlant za poletje
jamčim, da ostane svež in nepokvarjen.
Mesne konzerve, paštete, sardine, salame, suhe klobase, slanine, sir v škatljah, čokolade, kandite, kekse. — Narezek pristnega emcndolskega sira po najnižjih in brezkonkurenčnih cenah.
Zrak insolnce ji dajeta zdravje. Svetujemo Vam: Varujte kožo Vaših otrok z Niveo, kajti Nivea pospešuje tvorenje pigmenta, ki je najnaravnejše in najboljše varovalno sredstvo za človeško kožo.
L. UHLER, delikatesna trgovina
Maribor, Glavni trg.
Zahvala.
Za iskreno sočustvovanje ob izgubi ljubljenega s-na
Alfreda Lavriča Zaplaz
generalštabnega majorja v. p.
se najprisrčnejše zahvaljujem vsem njegovim kamera-dom, koroškim borcem, zastopniku banske uprave, sreskemu načelniku gosp. dr. Senekoviču, žuDanu mariborske občine gosp. dr. Lipoldu, Glasbeni matici za lepo petje, vsem nacijonalnim korporacijam, onim, ki so poklonili vence in vsem, ki so se poslovili od njega na njegovi zadnji poti.	_
Posebno se pa zahvaljujem gospodu prot. or. Vo-larju za globoko pretresljivi poslovilni govor.
Maribor, dne 27. junija 1935
Ivan Lavrič,
nodmaršal v
M ,	. ujibidAD w letini no vi palači na oglu
CEntrsis'. MARIBOR gospo sne -slovanske un<«
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Najbolj varna naložba denarja. kor jamči za vloga prt tal hrani/niti Dravska banovina s telim svojim premoMenjam «" * wso svojo davčno močjo -	- Hranilni ta izvršuj* vsa v denarno stroko »padajoče posle tožno 1» k u I a n t n o
SnrP I P m A »loge in knjižite na tekoii račun P r e I C III o po najugodnejšem obrestovan/u
_	,	„	.	/-keri ir nasproti pošte, prej
Podružnica: CELJE Južnoštajerska kranllnita
toda ja konaopc« »Jutssa« v LjuMjani; pnedstomrik Izdajate*!?
STAN,
Dl VOJ REHAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik v Madbem,