GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 23. maja 1958 LETO V., ŠTEV. 40 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo Sveta za notranje zadeve in splošno upravo o delu vi. 1957 1 ‘j ..Med mladoletniki in otroki-sto-'| f'*ci jc bilo: 181 vajencev, 118 dija-df src(lnjih in strokovnih šol, 8t di Vccv- 77 učencev osnovnih šol, "! .‘ kmečkih sinov in hčera, 23 predli S°lskih otrok itd. i-| Med prestopniki je 33 % vajen-,, (TV- To kaže, da bi' bilo treba v vali piskih šolah začeti s posebnim ^Bojnim delom, prav tako pa tudi J E* šolah, saj jc med temi storilci ii "/o šolske mladine. . kant je bilo med mladoletniki in a vrQk*. ki so bili v postopku zaradi } a,;,1ivih dejanj 138 ali 25% po-’ ^»tnikov (leta 1956 le 17,9%). Ste-1'9 mladoletnih povratnikov pola-il sv"1-1 narašča. Zato jim bo treba po* n posebno skrb, da ne bodo iz 1,1 [h*1 nastajali poklicni kriminalci. 1' / Kornjih podatkov jc mogoče ugo-ie | v,di, da je že vsak četrti mlado-* n®V, Prestopnik povratnik.. Povrat-v Tki so storili 34 % vseh kaznivih ill| ^Jnnj mladoletnikov. j!,.Otroci in mladoletniki so v 88 ' I‘družbah storili 352 ali 54% kazni- (Nndaljcvanje) "J*'J1 dejanj, pri katerih je bilo so-’ izleženih 216 ali 41 % otrok in mla--e <1,c ‘likov. V združbi z odraslimi ,, 'nkventi pa so mladoletni pre-l, v°P0iki sodelovali pri storitvi 39 čtivih dejanj. 'I' smo zaradi preprečevanja jtlji*‘“vih dejanj in drugih negativ-'II (.o. Pojavov med mladoletniki sto-ije* Vfi^ ukrepov. O tem vprašanju ihn,razPravljal tudi okrajni svet za i tj fttnjc zadeve in precej za dri >e in d na na. vi vprašanju.............. Pftporočilo okrajnega sveta razdali tudi občinski ljudski od-sVfij. oziroma njihovi posamezni i tj"I“nJC zadeve in splošno upravo, p0rJfl "Prejel precej sklepov in pri-Ko "ml tudi za druge upravne or-družbene in politične organi-n.'jo itd. O vprašanju mladine so *’ 4' Prepovedani prestopi . čez državno mejo »kr, •la l9'’7 je 936 oseb iz območja iho ^".nezakonito prestopilo držnv-j* MoDn,>J°- 934 osebam pa je bil pre-koil'Pfoprečen. Iz območja bivšega k 0l 8*cga okraja je po priključitvi r°ju Ljubljana nezakonito prejet}. 0 državno mejo 175 oseb, pri-T,itr) 1a meji pa je bilo 170 oseb. doVp > tajništvo zn notranje za-an' v tem pogledu ukrepalo %wx,1899 oseb (leta 1956 647). Iz je bivšega okraja Ljubljana t>te,t '° l. Po poklicih je bilo: 1580 delavcev, 49 uslužbencev, 81 učen'cev v gospodarstvu, 31 dijakov in študentov, 92 kmetov in 66 ostalih. Med delavci je bilo samo 10 visokokvalificiranih, ostali pa so bili kvalificirani ali nekvalificirani. O vprašanju prepovedanih prestopov državne meje jc razpravljal decembra 1957 tudi okrajni svet, ki je zaključil, da je glavni vzrok ilegalnega prehajanja državne meje iskanje boljših življenjskih pogojev v tujini. Svet je ugotovil, da se naše gospodarske in družbene organizacije premalo zanimajo za reševanje problemov slabše plačane delovne sile. Seveda so še drugi vzroki, ki navajajo naše državljane nn beg v inozemstvo, nn primer beg pred kaznijo, avanturizem, sorodstvo v tujini itd., vendar so ti vzroki po svojem številu in v primerjavi s prestopi, ki so pogojeni s slabimi življenjskimi pogoji, dokaj maloštevilni. I.cta 1957 je bilo v postopku (udi 30 oseb, ki so organizirale nedovoljeno prehajanje državno meje ali kako drugače jmuiagalc drugim brez dovoljenja hoditi čez mejo. Te osebe so za plačilo nudile pomoč 127 osebam. S potnimi listi, ilegalno ali kako drugače se jc lani vrnilo 266 oseb ali 28.4% od vseh tistih, ki so lani nezakonito odšle v inozemstvo. 5. Cestnoprometna varnost Dne 31. decembra 1957 je bilo v okraju Ljubljana registriranih 7328 motornih vozil (leta 1956 4865); z združitvijo s kočevskim okrajem je prišlo v našo evidenco še 341 motornih vozil. Z naraščanjem števila motornih vozil narašča tudi število voznikov motornih vozil. Leta 1956 jo bilo v okraju registriranih 8017 voznikov, leta 1957 pa 10.553 ali 2536 več. Lani je vozniški izpit polagalo 4473 kandidatov, uspešnih pa je bilo 3263. Pri izpitu je torej padlo 28,7*/« vseli kandidatov. Leta 1937 je bilo na območju bivšega okraja Ljubljana 1007 cestno prometnih nesreč ali 20% več kot leta 1956 (835). Leta 1956 je znašal porast v primerjavi z letom 1955 le 12,8 %. Leta 1957 je bil prvič po osvoboditvi porast cestno prometnih nezgod manjši od porasta motornih vozil, registriranih v okraju (porast števila nesreč 20,6%; porast Števila motornih vozil 50,6 %). Na priključenem območju kočevskega okraja jc bilo 39 cestno prometnih nezgod. Skupno jc tajništvo za notranje zadeve OLO Ljubljana ukrepalo pri 1046 cestno prometnih nezgodah. Leta 1957 je bilo od 1046 nezgod 49 s smrtnimi žrtvami, 538 nezgod, pri katerih so bili ljudje huje ali laže telesno poškodovani, pri 459 nezgodah pa je bila storjena samo materialna škoda. Zaradi cestno prometnih nezgod je bilo 51 oseb mrtvih, 713 pa laže ali huje telesno poškodovanih. Leta 1956 je bilo v Ljubljani 484 nesreč, leta 1957 pa 546 ali 12,8 %. Na ostalem območju okraja jc bilo leta 1956 351 nezgod, leta 1957 pa 500 ali 42,4 e/o več. Če izrazimo prometne nesreče, ki so se v zadnjih treh letih zgodile v Ljubljani, v odstotkih od skupnega števila nezgod v bivšem okraju Ljubljana, ugotovimo, da je bilo v Ljubljani: leta 1955 68,5% nezgod; leta 1956 57,9%; leta 1957 pa 52,2%. Ti pokazatelji nam kažejo, da se cestno prometna varnost v Ljubljani kljub porastu cestno prometnih nezgod v zadnjih treh letih vedno zboljšuje, kar lahko pripisujemo ukrepom, ki smo jih storili na tem območju. Lani so koristniki povzročili naslednje število nezgod: vozniki motornih vozil 557 ali .27,7% več kot leta 1956, kolesarji 280 ali 30,8% več kot leta 1956, pešci 104, vozniki vprežnih vozil 38, ostale nezgode pa smemo pripisati objektivnim okoliščinam. . S prometnimi nezgodami je bilo povzročene škode za okrog 36,489.000 dinarjev škode. Lani je odpadlo na posamezno nesrečo 34.84 dinarjev škode, leta 1956 pa 29.164 dinarjev. Najpogostejši vzroki nesreč so: neupoštevanje prednosti, nepazljivost, raztresenosti pa tudi vinjenost. Za izboljšanje cestno prometno varnosti smo preteklo leto storili več ukrepov, ki so bili organizacijske, preventivne in represivne narave. Tako smo na Tajništvu ustanovili oddelek za varnost prometa s tremi odseki; iz dosedanje enote prometne milice smo organizirali dve enoti, in sicer postajo I.M za usmerjanje prometa in postajo motorizirane LM, študentom prometnikom smo glede strokovnega usposabljanja posvetili vso pozornost itd. Posebno skrb pa smo lani posvetili vzgoji državljanov. V tu i\amen smo organizirali predavanja o varnosti prometa po osnovnih šolah, šolah v gospodarstvu in nižjih gimnazijah, izvedli več pionirskih tekmovanj, prirejali prometne razstave, sodelovali pri tisku in radiu, predvajali filme s prometno vzgojno vse- bino, organizirali pionirske prometne krožke, prirejali razne prireditve itd. Predavanja o prometni varnosti, ki so bila pogosto spremljana s predvajanjem filmov, jc poslušalo okrog 51.000 otrok, prometne razstave si jc ogledalo okrog 15.500 ljudi; novoletne pionirske, prireditve na Gospodarskem razstavišču, na katerih so študenti-prometniki preizkušali znanje s področja prometa in vzgojno moralnih vprašanj, se je udeležilo 13.090 otrok. O vseh ukrepih, ki smo jih storili glede vzgoje mladine na tem področju, smo sc posvetovali s pedagogi. Prav tako smo koristnike cest opozarjali, prirejali razna predavanja za odrasle, namesto mandatnega kaznovanja uporabljali opozorilne lističe itd. Glede izboljšanja cestno prometne varnosti smo sodelovali tudi z najrazličnejšimi družbenimi organizacijami. Državljane smo na kršitve cestno prometnega reda predvsem opozarjali. Zato je število mandatno kaznovanih in ovadenih sodniku za prekrške znatno manjše kot pretekla leta. Zaradi kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa je bilo javnemu tožilstvu ovadenih 378 oseb, v mandatnem postopku je bilo kaznovanih 5436 oseb, sodniki za prekrške pa so kaznovali 3901 osebo. Ker jc bilo lani še vedno precej prometnih nezgod povzročenih pod vplivom alkohola, bo potrebno še energičneje preprečevali vožnje vinjenim voznikom motornih vozil. Pri ugotavljanju stopnje vinjenosti smo deloma že uporabljali alkoteste. Leta 1957 smo dali 392 soglasij za popolno ali delno zaporo cest, pri čemer so bili opravljeni tudi potrebni ogledi. Poleg teh jc bilo v postopku še 128 vlog, ki so se nanašale na vzdrževanje in rekonstrukcijo cest, preusmeritev prometa, vprašanje javne razsvetljave, železniških prelazov itd. 6. Varnost železniškega prometa Leta 1957 je bilo v železniškem prometu 168 nezgod (iztirjenja, naleti itd.), ki so povzročile okrog 153 milijonov 600.000 dinarjev škode (leta 1956 69,600.000 dinarjev). Pri železniških nesrečah je zgubilo življenje 6 železničarjev in 7 potnikov. Telesno poškodovanih jc bilo 31 železničarjev in 11 potnikov. Nekatere železniške nezgode so povzročili tudi vinjeni železničarji. Tajništvo je pri preprečevanju uživanja alkoholnih pijač pred nastopom službe ali med službo železni- STRAN 162 GLASNI* Carjev tesno sodelovalo a vodstvi železniških transportnih podjetij, ki so tudi sama storila v tej smey določene ukrepe. Na železnici in Železniških objektih je bilo v okraju storjenih 81 kaznivih dejanj, med katerimi so 'najštevilnejše tatvine. Z opazovalno službo na kolodvoru, s smotrnim spremljanjem vlakov iu drugimi preventivnimi ukrepi, se nam je posrečilo število kaznivih dejanj precej omejiti. Na železniških objektih (nekateri so popolnoma leseni) je bilo povzročenih 9 požarov. Tajništvo, posebno pa železniška ljudska milica sta vprašanju zavarovanja železniških skladišč in drugih objektov skupaj z vodstvi železniških podjetij posvetilu precej skrbi. Prizadevanje ni ostalo brez uspeha. IIL JAVNI RED IN MIR V to področje spadajo zadeve, ki tih ureja zakon o prekrških zoper javni red in mir, zakon o pravnem "položaju verskih skupnosti in predpisi, ki zadevajo področje prikazovanja filmov, tiska, pobiranja prostovoljnih prispevkov itd. Posamezne od naštetih zadev preidejo po novih predpisih v pristojnost občinskih ljudskih odborov. Kakor pretekla leta, tako so bili tudi lani naši- ukrepi na tem področju predvsem preventivni. Kršitelje predpisov s tega področja nismo samo kazensko ali upravno kazensko preganjali, marveč smo«jim tudi pomagali reševati njihove socialne probleme in odstranjevali vzroke, zaradi katerih so posamezniki kršili pravni rčd in družbeno disciplino oziroma moralo. Predvsem pa smo jih opozarjali. Leta 1957 je bilo s tega področju v postopku 4408 oseb. kar je za 13% manj kot leta 1956. Med 4408 osebami so tudi tisti, zoper katere nismo ukrepali (kazensko ali upravno kazensko), marveč smo njihove zadeve uredili kako drugače (na primer, do smo jim preskrbeli socialno pomoč, jim poiskali delo. jih oddali v domove onemoglih itd.). /. Pretepi, pijančevanje, nespodobno Deden je Lani je bilo teh pojavov v postopku 1832 ali 27«/, manj kot leta 1956 (2539), Najpogostejši vzrok teli pojavov je bila vinjenost. Pri gostinskih nameščencih še vedno nismo uspeli, dn ne bi' dejali alkoholnih pijač vinjenim osebam, vendar je bilo teh nameščencev lani že manj v postopku kot pretekla leta, čeravno smo pri teh kršitvah dosledneje ukrepali. Gospodarske organizacije, ki zaposlujejo sezonsko delovno silo, še vedno ne nudijo delavcem nobenega razvedrila in vzgoje. Zato je med kršitelji te vrste kar 62*/« delavcev, med katerimi prevladujejo sezonski. Do iztreznitve je bilo lani pridržanih 1242 oseb ali 23% manj kot leta 1956 (1629). Pridržali smo predvsem tiste, ki so občutno kalili nočni mir, povzročali nerede in ogrožali promet, se upirali miličnikom ali niso upoštevali njihovih opozoril. 2. Delomrzništoo, potepužtoo in beračenje Zaradi potepuštva, delomrzništva in beračenje je bilo lani v postopku 505 oseb ali 56°/o več kot leta 1956. Zaradi delomrzništva in potepuštva le bilo v postopku 432, zaradi beračenja pa 73 oseb. Število teh kršitev se je lani povečalo tudi zaradi ostrejših ukre- pov, ki smo jih storili pri odkrivanju vlomnih in drugih tatvin. Nekaj tatov in vlomilcev je bilo odkritih prav med temi osebami. Med 432 potepuhi in delomrzneži je bilo le 130 oseb iz območja okraja, medtem ko je bilo 121 oseb iz ostalih okrajev Slovenije, 181 pa iz drugih republik. Mnogim potepuhom in delomrz-nežem smo skušali najti primerno zaposlitev, netarere smo izročili so-cialno-varstvenim organom ali pa jih poslali v domače kraje. Zaradi beračenja je bilo v postopku 73 oseb, od teh je -bilo 35 iz drugih republik, 13 iz ostalih okrajev, ostali pa so bili iz območja okraja. Sodnikom zn prekrške smo ovadili 27 beračev, druge pa smo napotili v kraj stalnega prebivališča. nekaterim priskrbeli delo, jih oddali v domove onemoglih itd. Poleg teh je bilo v postopku še 66 krošnjarjev, ki so prišli v naš okraj iz drugih republik. 3. Igre na slepo srečo in vedeževanje Zaradi iger na slepo srečo je bilo v postopku 131 oseb ali 5,64% več kot leta 1956 (124). Večina igralcev na slepo srečo je sezonskih delavcev, ki se v prostem času zbirajo v gostilnah in barakah itd. in ha-zardirajo. Postaje LM so pogosteje nadzorovale delavska naselja in gostinske lokale, ki so v njihovi bližini, zato se je število kršilcev nekoliko povečalo. Zaradi vedeževanja so bile v postopku štiri vedeževalke, katerim je bil to edini ali delni vir dohodkov. 4. Prostitucija Zaradi suma prostitucije je bilo v postopsu 206 žensk ali 59,8% več kot leta 1956 (129), Poleg teli smo ukrepali zoper 12 prostitutk, ki so prišle v Ljubljano z Reke, iz Zagreba in drugih krajev. Od 206 žensk, ki so bile iz območja okraja, smo za 44 ugotovili, da se dejansko ukvarjajo s prostitucijo (leta 1956 42, leta 1955 32). Od teh se 14 (leta 1956 18) preživlja s prostitucijo, ostale pa so zaposlene. Število žensk, osumljenih prostitucije, se je nekoliko povečalo. S te poti smo odvračali dekleta, ki prihajajo v Ljubljano s podeželja, ker menimo, dn je bolje, da se z mnogimi dekleti prej razgovnriamo, dokler še ni prepozno itd. 7.a omejevanje prostitucije smo uporabljali najrazličnejše ukrepe. 5. Lažne vesti, klevetanje predstavnikov oblasti in družbene ureditve Lani je bilo zn razširjanje lažnih vesti, sovražnih parol in propagande. klevetanja predstavnikov oblasti itd. v postopku 69 oseb. Od tega je 19 oseb storilo kazniva dejanja in smo jih ovadili ‘invnemu tožilcu, 50 oseb pa je storilo prekršek. Največ izjav zoper družbeno ureditev in naše predstavnike je bilo podanih v vinjenem stanju. S popuščanjem napetosti v mednarodnih odnosih se je ležišče sovražnih klevet, lažnih vesti itd. preneslo na naše gospodarske probleme, volitve itd. Teh pojavov pa je bilo lani za 31,88*/« manj v postopku kot 1. 1956. 6. Prireditve Lani je bilo tajništvu priglašenih 3628 prireditev ali 18,3*/« manj kot leta 1956 (4443). Prepovedali nismo nobene prireditve. Gospodarske organizacije, uradi, ustanove itd. so priglasili 280 prireditev, društva 814, družbene organizacije 18, gostinska podjetja in zasebna gostišča 2090, ostali pa 426 prireditev. Lani je bilo le 318 kulturnih prireditev, druge pa so bile zabavne in športne. Neprijavljenih prireditev je bilo 35 (letu 1956 67). Od teh je bilo 25 prirediteljev ovadenih sodnikom za prekrške. Tudi leta 1957 je bilo v okraju nekaj večjih prireditev, med temi omenjamo: festival telesne kulture s fizkulturno parado, javno modno revijo na Cankarjevi cesti, konjske dirke in otvoritev hipodroma na Ježici, pionirsko tekmovanje v prometu nu Trgu revolucije, smučarsko tekmovanje v skokih v Šiški itd. Poleg tega smo izvedli več zavarovanj obiskov tujih vladnih delegacij. Te prireditve in zavarovanja so zahtevale od nas precej dela in ukrepov. 7. Bivanje inozemcev pri nas Ob koncu leta 1957 je bilo na območju okraja stalno naseljenih 796 tujih državljanov (leta 1956 882). Med stalno naseljenimi tujimi državljani je: 364 Italijanov, llOČejio-slovukov, 101 Avstrijec, 51 Nemcev, 42 oseb brez državljanstva, 39 državljanov ZDA, 16 Francozov, 14 Poljakov. 10 Madžarov, II državljanov ZSSR, 7 Egejskih Makedoncev fn 31 ostalih tujih državljanov. Skoraj polovica stalno naseljenih inozemcev je po državljanstvu Italijanov, med katerimi je večina slovenske narodnosti. Do konca leta 1957 je 92 inozemcev zaprosilo zn jugoslovansko državljanstvo. med letom pa je zapustilo FLRJ 15 inozemcev. Letu 1957 je prišlo na območje bivšega okraja Ljubljana 37.050 inozemcev ali 21,04°/« več kot leto 1956 (30.407). Med tujci je bilo 7700 Nemcev, 7182 Italijanov, 5372 Avstrijcev, 2375 Angležev, 1839 Amerikuneev, 1255 Dancev, 900 Poljakov, 856 Švedov, 807 Holandcev itd. V primerjavi z letom 1956 se je lani zlasti povečal obisk Poljakov, Romunov, Madžarov, Cehoelovakov, Avstrijcev. Francozov, Italijanov, Nemcev itd. Padel pa je obisk Rel-•jjijcev, Fincev. Kitajcev, Angležev itd. Med prehodnimi inozemskimi državljani se je lani v primerjavi z letom 1956 povečalo število zasebnih obiskovalcev za 28,92%. turistov za 19% in trgovcev za 13,99%. Zadržanje turistov je bilo boljše kot pretekla leta, zaradi sovražnih izpadov je bilo v postopku le nekaj inozemskih državljanov. Nekatere turistične in gostinske organizacije so glede dela prometne milice na področju turizma prejele iz inozemstva celo pismena priznanja. IV. LJUDSKA MILICA Ljudska milica je lani v svojem razvoju dosegla znaten napredek. Ta napredek je viden v njenih demokratičnih postopkih, kulturneiših odnosih do državljanov, odpravljanju vzrokov negativnih pojavov in pravilnem okrepunju. Razumljivo je, da so ti dosežki ljudske milice prav tako uspehi tajništvo za notranje zadeve kot celote. Pri določanju območij postaj ljudske milice smo pazili nn to, da se, kjerkoli je mogoče, območja postaj skladajo z območji občin. Tako je v 21 občinah po ena postaja LM, v 5 občinah po o ve postaji, območje postaje LM Ribnica pa obsega območje občin Ribnica in Sodražica. Tajništvo je postajam kot osno*' uim enotam ljudske milice posvl' tilo največjo skrb. Prizadevali sB*0 lilo najveCjo skrb. rrizadevan se predvsem, du bi postaje organi' zaeijsko in kadrovsko okrepili *° utrdili, da bi postaje tehnično opfjj' mili ter miličnikom priskrbeli ugo°' nejše življenjske pogoje zlasti gl«! de stanovanj. Glede teh vprašanj smo pri okrajnem ljudskem od bolj!1 j kakor tudi pri občinskih ljudski)1 odborih in njihovih svetih, pristoj' nih za notranje zadeve, vedno n«' leteli na razumevanje in podpoi® ter smo marsikatero važno vpr*’ šanje uspešno in hitro rešili. V zadnjih dveh mesecih lanskega leta smo v soglasju s pristojni«]! občinskimi funkcionarji pripravil* tudi sistemazacijo postaj 1 judsk« milice v okraju. Prizadevali smo si tudi, da bi p°' stoje LM čimprej opremili s sodonj nimi tehničnimi sredstvi. Že sed«) imajo postaje po eno do tri moto]' kolesa, dvokolo ima vsak mili*', nik, nekatere postaje so opremljen* s teleprinterji, vse s telefonskim! zvezami, podeželske z radijskim* sprejemniki itd. V perspektivne«1 petletnem načrtu smo predvideli f] povečanje in izboljšanje tehnični*1 sredstev postaje ljudske mili«*' Predvsem smo predvideli naboj! teleprinterjev, najrazličnejših U»N postaj, sprejemnikov in oddajnik«*1 tehničnih avtomobilov, motornih d*«-koles itd. Tudi notranjo ureditev prostor0,* postaj LM smo lani znatno izbolJj Sveti, pristojni za notranje deve, občinskih ljudskih odborov *cj tudi vprašanju ljudske milice P0; svetili precejšnjo skrb. Tako so m1' pravljali o delu postaj LM,. o P«] stajnih prostorih in njihovi uredit*: o stanovanjskih vprašanjih milič«1' kov, v zadnjih dveh mesecih 1<>«. pa tudi o sistemizaciji delovnih m0*, postaj LM. Te razprave so prec% so prav tako vidni na ostalih P« ročjili notranjih zadev. Na splošno so miličniki dolžnosti pravilno in uspešno opr*J ljnli. Državljani miličnikom * ji zelo pomagajo. Dober odnos , ljudske milice je bil viden ob «|) vem letu, ko so miličniki PrC%: tisoče čestitk m zahval od g0« durskih in družbenih organi«® j društev, upravnih organov pa 1 posameznikov. glasnik STRAN 163 Državljani se obračajo za nadete na postajo ljudske milice tudi T zadevah, ki niso v pristojnosti Organov notranjih zadev. To kaže, c® imajo ljudje v ljudsko milico zaupanje. Ljudska milica je lani sodelo-Vala pri vzgoji mladine. To je bilo Posebno vidno na področju prometa, a? so miličniki (predvsem promet-aiki-študenti) predavali po šolah, ^odelovuli pri zadevnih prireditvah; jo sodelovanje je bilo vidno pri delu Doma LM Maksa Perca z mladino, Pii opozarjanju državljanov na valovanje družbenega in zasebnega Premoženja, na osebno varnost državljanov itd. in inventarja, zgrajeno športno igrišče in urejena okolica doma. V restavraciji doma se je glede rekonstruiranja knjigovodstva, preureditve strežbe in nudenja uslug abonentom storilo več ukrepov, ki so pripomogli k izboljšanju aela restavracije. VI. CIVILNA ZAŠČITA IN POŽARNA VARNOST V. DOM LM »MAKSA PERCA« Dom LM Maksa Perca je s svojo delavnostjo na področju mladinske vzg°je lani nadaljeval v še večjem obsegu in z vidnejšimi uspehi kakor *ctu 1956, Mladinski kino in pri-leditve za mladino so postale ne f' Ramo v okraju, temveč tudi drugod, ii splošno znane in priznane kot pozitivne'in vzgojne. To so v zadnjih tiyeh letih, posebno pa lani, ugoto-yde razne okrajne in občinske kon-‘Orence I.MS, društva prijateljev •olndine, vodstva šol itd. O mladinskem kinu je ugodno pisalo domače 'o tuje časopisje, v radiu so bile Posebne oddaje, prav tako tudi po televiziji. . Lani je obiskalo mladinski kino •20.4.51 otrok aii 58 e/, Več kot leta Tako povečanje obiska je mo-foče razlagati s tem. da so bili v Miiu predvajani izbrani in za mla-1 !n° primerni filmi, da je vstopnina 0'i-kn in da mladina rada posluša kvalitetne razlage pred kino predrami. Lani je bilo za srednješolsko in iv Celovško mladino 24 družabnih pri-r1 leditev, na katerih so mladinci sami -f1 nastopali kot glasbeniki, recitatorji, ■ strokovni izpiti in proslave. d1\ vj. !rani je bila v domu urejeno tele-k‘r itli-j-ka soba, knjižnica pa je pri-j(l . bdtt precej novih knjig. Število Sšjj 6lcev je lani naraslo za 18%. J tiK/‘1><'ba ljudske milice je nastopi - iu P Predvsem na družbenih poli-U t;Jl|n manifestacijah, sprejemih tu-uji Predstavnikov, proslavah, civil-3 g " Pogrebih; sama Je priredila več .ii# It,™ stojnih promenadnih in drugih !%< ii^certov, igralo po radiu in na več-j- rJ.Jolesnovzgojnih in športnih pri--Rn.ii VaL- V manjših sestavih po so L ceniki sodelovali no raznin za-iannia Prireditvah. Godba je imela * 1 ^C7 nastopov (leta 1956 4Ž5). | «| , " I 1 U .1 | M t V III III • ' ~ / * tti 1.1 *o bili za godbo nabavljeni *l»i'>l-0v' inštrumenti. V prihodnje hnr, >l se godba povečala za 60 ho-zaposlenih godbenikov-štu- je vzdrževanja zgradbe doma 'Lih i? °PravUcn*h več investicij-oel, popravil prostorov doma 1. Civilna zaščita Civilna zaščita sc med letom v organizacijskem pogledu ni spreminjala. V okraju je 28 občinskih odborov civilne zaščite, v gospodarskih organizacijah pa deluje 83 odborov. Občinski oclbori civilne zaščite organizirajo splošna predavanja za prebivalstvo, ustanavljajo občinske enote civilne zaščite, organizirajo strokovno vzgojo za članstvo posameznih enot itd. 'Zaradi preobremenjenosti, pomanjkanja navodil itd. dejavnost odborov lani na splošno ni bila zadovoljiva. Poudariti pa je treba, da so bili odbori civilne zaščite v podeželskih občinah bolj aktivni kakor ljubljanski. Organizacija civilne zaščite v industriji je ostala na dosedanji ravni. Industrijski odbori so predvsem urejali in izpopolnjevali načrte zaščite. Lani je bilo za prebivalstvo organiziranih 78 strokovnih predavan j,.na katerih je bilo 15.544 udeležencev; za člane enot so bili organizirani 4 sanitetni teča"ji s 128 tečajniki, 1 veterinarski tečaj s 30 tečajniki in 2 splošna tečaja z 248 tečajniki. Lani so bila v proračunih občinskih ljudskih odborov zagotovljena najnujnejša finančna sredstva za strokovno vzgojo in vzdrževanje objektov civilne zaščite na območjih občin (1,720.000 din), v okrajnih proračunih pa je bilo skupno 5,824.437 dinarjev. Lani je imel odsek za civilno zaščito in požarno varnost v postopku 42 vlog investitorjev, ki so prosili za spregled gradnje hišnih zaklonišč. , 2. Polarna varnost Lani smo na podlagi 3. člena Temeljnega zakona o varstvu pred požarom predvsem razmejili posle, ki jih opravljajo občinski ljudski odbori, od tistih, ki jih opravlja tajništvo za notranje zadeve oz. okraj. Na podlagi komisijskih ugotovitev o slabem stanju požarne varnosti v je tajništvo _____ — - — terimi je gospodarskim organizacijam naložilo izvršitev določenih požarnovarnostnih ukrepov. Delo občinskih požarnovarnostnih komisij na splošno ni bilo sistematično. Ta vprašanja so največkrat reševali pristojni oddelki za komunalne zadeve, ker oddelki za splošno upravo in notranje zadeve občinskih ljudskih odborov nimajo primernih uslužbencev. Zaradi ustanovitve okrajnega gasilskega sklada občinski ljudski odbori niso v pogledu finansiranja gasilskih društev posvetili posebne skrbi, ker so računali na sredstva okrajnega gasilskega sklada. Glede tega jim je upravni odbor okrajnega gasilskega sklada priporočil. da upoštevajo obveznosti, ki jih imajo do gasilskih društev. Dimnikarska služba deluje Požarna varnost v podjetjih se le precej izboljšala, vendar ponekod še vedno ne skrbe dovolj za to vprašanje. V mnogih podjetjih še niso odpravljene razne gradbene pomanjkljivosti, urejene kurilne naprave, električna napeljava, pravilno vskladiščene surovine itd. Organizacija gasilske službe v podjetjih je na splošno že postavljena na dobre -temelje. Leta 1957 je bilo na območju bivšega okraja Ljubljana 210 požarov (leta 195b 182), na območju bivšega kočevskega okraja pu 35. Skupna škoda znaša 198,814.000 dinarjev. Zaradi uspešnih in pravočasnih intervencij gasilcev je bilo obvarovanega premoženja v vrednosti 753 milijonov 418.000 dinarjev. Na zasebnem sektorju je bilo 112 požarov, ki so povzročili za 27,423.000 dinarjev škode, v socialističnem sektorju pu 98, zaradi katerih je nastala škoda v znesku 160,931.000 dinarjev. Največ škode je povzročil jrožar v podjetju KLI Logatec, ca. 135 milijonov, požar v lesenem poslopju prometne šole JZ v Zalogu 5 milijonov itd. V primerjavi z letom 1956 je število požarov večje za 17%, škode pa za 482%. Na območju okraja je bilo ob koncu leta 347 gasilskih enot. od teh je ena poklicna, 269 prostovoljnih 111 77 industrijskih. Te enote so opremljene: s 75 vozili, 298 brizgalnami, 166 ročnimi brizgalnami in z 88.523 m cevi. Članov gasilskih enot je 16.490, od tega je 62 poklicnih gasilcev, 14.423 prostovoljnih in 2000 članov industrijskih gasilskih enot. . . 1 . , . - skim enotam v Kočevju, Ivančni go- hiiiv Llv i‘ Prizadeval, usposo- r*lrj Cerknici, Litiji in Kamniku, biti v vsak) občini vsaj eno prosto- * • - ■ Pri izdelavi načrta izdatkov za dobo petih let je upravni odbor upošteval naslednje: — da naj se sredstva sklada štejejo kot dopolnilna sredstva, namenjena za dvig požarne varnosti na določehih območjih okraja; — da naj ta sredstva služijo le za nabavo gasilske opreme ter orodja in za dvig sposobnosti gasilske službe; — da so občinski ljudski odbori dolžni še vnaprej skrbeti za gasilstvo na svojih območjih, za kar naj v svojili proračunih predvidijo določena finančna sredstva; — da se iz sredstev sklada najprej usposobijo gasilska društva mi tistih območjih, na katerih so pomembnejši objekti in naprave, ali na območjih, na katerih je večja gostota naselij; — da je treba sredstva sklada dodeljevati tja, kjer je večja koncentracija družbenega premoženja; pri zasebniku (posebno pri kmetu) pa je treba doseči, da se bo tudi som zanimal za varnost pred požarom in da bo prispeval v ta namen; — da se sredstva sklada ne dro- zne- ki be, temveč dodeljuje v večjih s škili tistim gasilskim enotam, opravljajo gasilsko službo na važnejših območjih.. S temi načeli se je strinjal tudi okrajni svet za notranje zadeve in splošno upravo, ki je o tein razpravljal dne 5. decembra 1957. Na podlagi gornjih načel je upravni odbor sklenil, da se najprej usposobi Poklicna gasilska četa v Ljubljani, kateri naj se dodeli 70% sredstev; ostalih 30% pa naj se dodeli gasil- voljno gasilsko društvo, ki bi bilo v vsakem pogledu sposobno uspešno intervenirati na vsem območju svoje občine. Uresničenje te zamisli je odvisno tudi od razpoložljivih finančnih sredstev. Za uspešen razvoj Poklicne gasilske čete OLO Ljubljano smo Izdelali petletni perspektivni načrt tehnične obnove, ki predvideva nabavo sodobnih sredstev in zgraditev novega doma. Izdatki za sodobna sredstva poklicne gasilske čete bodo znašali 197,028.000 dinarjev. Glede gradnje doma za poklicno gasilsko četo je bil lani izdelan investicijski program in glavni tehnični elaborat, ki sta že odobrena. Spomladi leta 1958 se bo z gradnjo doma že pričelo. Finančna sredstva,, ki jih dajejo kjer naj bi se ustanovila močnejša gasilska središča, ki bi bila sposobna skrbeti za požarno varnost na bližnjih predelih. VII. UPRAVNI POSLI 1. Potovanje v inozemstvo Leta 1957 je z območja okraja potovalo v inozemstvo 25.651 naših državljanov, ali 164% več kot leta 1956 (9712). Naši državljani so največ potovali v Italijo. Avstrijo, Nemčijo, Francijo itd. Samo v Italijo, Avstrijo in Zahodno Nemčijo je potovalo 21.720 oseb ali 84% od vseh državljanov, ki so potovali v inozemstvo. Kriterij dovoljevanja potovanj je bil lani še milejši kot pretekla leta, saj smo zavrnili le 146 prošenj ali 0.55% vseh prošenj (leta 1956 gospodarskih organizacijah občinski ljudski odbori prostovolj- 895 ali 9.5%). Na povečanje števila >tvo izdalo 22 oilloeD, s a- nim crasileem. zndnstninln lmmAi zn potovanj .v inozemstvo je vplivalo tudi dovoljevanje obiskov emigra- nim gasilcem, zadostujejo komaj za redno vzdrževanje. Tudi strokovna vzgoja prostovoljnih gasilcev ni zadovoljiva. Lani je opravilo tečaj zn gasilske podčastnike oz. častnike 46 prostovoljnih gasilcev. V vseh večjih industrijskih podjetjih so ustanovljene industrijske gasilske enote. V Litostroju in železniških transportnih podjetjih pa sta industrijski gasilski enoti, v katerih so poklicni in prostovoljni gasilci. Lani je bilo 75 članov industrijskih gasilskih enot v republiški gasilski šoli. Leta 1957 je bilo za vzdrževunie, nabavo orodja in opreme gasilske službe v okraju potrošenih 94,496.000 dinarjev. 1. Gasilski sklad Lani je upravni odbor gasilskega sklada sestavil perspektivni letni in glavnem dobro, sicer so sc ponekod sumim sestavu uunu^u.u. *>-“■* ... državljani pritoževali nad nerednim petletni načrt dohodkov in izdatkov ometanjem. ter sprejel pravila sklada. OBVESTILO Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Centcr bo na svoji redni seji dne 27. maja 1958 razpravljal o predlogu programa za urbanistično ureditev predela med ulico Moše Pi-jada, Metelkovo ulico, Masarykovo cesto in Ljubljanico. Predlpg programa je razgrnjen na vpogled vsem zainteresiranim v petek, 23. t. m., in po nedeljek, dne 26. t. m., od 8. do 12. ure v Kresiji, soba št. 18/1. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve ObLO Ljnbljnna-Ccnter STKAN 164 GLASNI* ti je, dovoljevanje zaposlitve in strokovne prakse v inozemstvu, povedana kvota deviz, ki jih državljani kupujejo, skupinska potovanja delovnih kolektivov, milejši carinski predpisi itd. Lani sc 243 državljanov, ki so legalno potovali v inozemstvo, ni vrnilo v določenem roku. Najbolj je naraslo število skupinskih potovanj. Sredi leta 1937 so bili ukinjeni izleti, ki so jih organizirali potovalni uradi, in ta dejavnost prenesena na sindikalne organizacije, društva, združenja itd., ki so prirejala krajša potovanja v inozemstvo. Samo v Trst in Benetke je s skupinskimi potnimi listi potovalo 11.734 oseb ali 78®/« vseh potovanj te vrste. Od vseh 11.754 oseb je v inozemstvu ostala le ena oseba. Leta 1955 je v inozemstvo potoval vsak 19 prebivalec okraja, leta 1956 vsak 29, leta 1957 pa vsak 13. okraja 12). Matično službo opravlja 70 uslužbencev, med temi je 36 moških in 34 žensk. Brez matičarja so štirje matični uradi. Nekateri občinski ljudski odbori še vedno menijo, da jim mora matičarja preskrbeti tajništvo in ne posvečajo temu vprašanju posebne pozornosti. Lani so matičarji izvršili vse priprave za prepisovanje matičnih knjig po naseljih. Tajništvo zn notranje zadeve je kot nadzorstveni organ nad delom matičarjev lani opravilo 156 pregledov dela. Na mnogih matičnih uradih je bil pregled opravljen celo tri ali štirikrat. Na splošno se delo matičarjev zboljšujc. Lani je bilo sprejetih v to službo 5 matičarjev, 3 pa so bili razrešeni. upravnokazenskih odločb (leta 1956 3527). S temi odločbami so bile izrečene denarne kazni, ki pa jih kršitelji niso hoteli plačati ali jih niso plačali pravočasno. Na podlagi evidence obsojenih oseb smo izdali 9052 potrdil o nekaznovanju, odgovorili na 5547 za-, prosil sodišč, javnega tožilstva itd., izdali 1047 sklepov kih primerih jim uprava zapore kupi vozni listek do kraja prebivališča ali podeli pomoč v oblačilih i® obutvi. VIII. USLUZBENSKE IN FINANČNO EKONOMSKE ZADEVE TAJNIŠTVA Lani je bilo sprejetih v službo zakoniti 're-' 2™zre5cni,\, , habilitaciji i, iahri.ali ,828 p„e„j- mh kazni. beni potrebi je bilo premeščenih 2. Prijaono-odjavna služba V zvezi z zadnjo upravno teritorialno razdelitvijo je oddelek za upravne posle prevzel vse evidence tajništva za notranje zadeve bivšega okraju Kočevje. Med letom so bile v Ljubljani preimenovane in pre-numeriranc tudi hišne številke v 97 ulicah. S tem v zvezi je bilo treba popraviti ustrezne podatke v evidencah prijavne službe. Letu 1957 je bilo evidentiranih 13.475 prijav in 13.413 odjav stalnega prebivališča, 12.628 sprememb stanovanja, 184.155 prijav in 183.355 odjav začasnega prebivališča itd. V nekaterih gostinskih obratih, ki sc ukvarjajo z oddajanjem sob, smo ugotovili slabo izvrševanje pri-javno-odjavnih predpisov. Odgovorne uslužbence teh obratov smo ovadili sodniku za prekrške. Z operativno kontrolo gibanja začasnega prebivalstva smo odkrivali sumljive osebe, prostitutke, prekupčevalce, tatove itd., kar je znatno koristilo kriminalistični službi. Na evidencah pri jovno-odjavne službe temelji tudi delo na volilnem imeniku. Zaradi tega je volilni im cinik v isti stavbi kot prijavna služba, tako da se lahko olm medsebojno dopolnjujeta. 5. Orožje in razstrelivo Ob koncu leta 1957 je bilo na tajništvu evidentiranih 4073 kosov orožja (bivši okraj Kočevje 540). Lani smo izdali 362 dovoljenj za nošenje orožja, 12 prosilcem pa smo nabavo odklonili, ker za nošenje orožja niso imeli dovolj utemeljenih razlogov. Podjetji za popravilo in predelavo orožja v Ljubljani sta bili med letom glede poslovanja dvakrat pregledani. Prav tako smo pregledali poslovanje vseh šestih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo orožja in razstreliva. 8. Odbori držaoljanoo za pomoč odpuščenim iz kazensko poboljševalnih zavodov V začetku leta 1957 so bile. pri vseh občinah bivšega okraja Ljubljana ustanovljene komisije za pomoč odpuščenim iz kazensko poboljševalnih zavodov. V občinah z izrazito kmečkim prebivalstvom te komisije skoraj niso potrebne, ker se ljudje po prestani kazni vračajo na svoje domove. Zaradi teh razlogov so občinski ljudski odbori Velike Lašče, Dobrepolje in Sodražica mnenja, da komisij ne bodo ustanavljali. Okrajni odbor za pomoč obsojenim organizira s pomočjo biroja za posredovanje dela obsojencem zaposlitev, včasih pa tudi začasno stanovanje. Okrajni odbor je med letom podelil 14 obsojencem na njihovo prošnjo enkratni) denarno pomoč v znesku 95.475 din. 41 uslužbencev. Trenutno študira na pravni fakulteti 18 uslužbencev, nekateri obiskujejo srednjo ekonomsko šolo in razne gimnazije. Strokovno s® uslužbenci in miličniki usposabljajo v šolali za notranje zadeve v Beogradu in v Ljubljani ter je trenutno v teh šolali 23 uslužbencev in miličnikov. Lani sta se tudi 102 uslužbenca naučila upravljati motorna vozila. Stanovanjska stiska je bila tudi lani poseben problem naših uslužbencev. Brez stanovanj je 77 uslužbencev (skupaj z miličniki), v zasilnih ali poslovnih prostorih pa stanuje 98 uslužbencev (z družinskimi člani). V okraju je sedaj 15 skladišč z a, ki so bila lani po dva- razstrelivom, krat pregledana. Pri pregledih smo ugotovili nekatere nepravilnosti skladiščenja. Potrošnja razstreliva in drugih sredstev te vrste je pri gospodarskih organizacijah narasla, pri zasebnikih pa padla. Zaradi kršitev predpisov o orožju in razstrelivu je bilo lani 62oseb upravno kaznovanih, ukrep odvzema orožja pa je bil izrečen v 47 primerih. Prav tako so občinske komisije dajale denarno pomoč obsojencem; nekateri občinski ljudski odbori dajejo pomoč v obleki in obutvi, ponekod pa se bivšim obsojencem plačuje hrana in zdravljenje. Skupno je bilo v okraju.za bivše obsojence ali njihove družinske člane potrošenih 598.767 nam dokazuje, ,da se je vitvijo občinskih komisij nost dokaj razmahnila. Tudi lani je resorna zdravstvena služba pregledovala zdravstven® stanje naših uslužbencev. Skupno j® bilo v letu 1957 480 Uslužbencev in miličnikov bolnih, število zamujenih dni pa je znašalo 13.928. din, kor ustano-dejuv- 7. ta F.konomska finančno služba j® lani v mejah finančnih sredstev tajništva skrbela za tehnično opremo operativnih služb (vključno 8 postajami T.M) in ureditev prostorov postaj LM. Ker smo se lotil* gradnje stanovanj za naše uslužbence, smo morali posebno pozornost posvetiti tudi varčevanju, d® smo mogli kriti določene dajatve# ki so nastale s tem v zvezi. Lani je bilo v okraju 16 nesreč z orožjem in razstrelivom. Pri tem sta bila dva mrtva, 5 hudo in 8 lahko telesno poškodovanih. 3. Osebne izkaznice Lani smo jugoslovanskim državljanom izdali 7444 osebnih izkaznic. V tem času je bila podaljšana veljavnost približno 70.000 osebnih izkaznic. Državljanom, katerih veljavnost izkaznic je potekla 31. decembra 1957, pa podaljšujemo do konca februarja i. 1. 6. Društva V okraju je bilo na dan 31, decembra 1957 registriranih 1318 društev (ob ukinitvi kočevskega okraja je bilo na tem območju registriranih 205 društev). V Ljubljani ima sedež 155 društev z delovnim območjem LR Slovenije in 3 društva z delovnim območjem FLRJ. Med društvi so najštevilnejša gasilska, društva Rdečega križa, kulturnoprosvetna, strelska itd. 4. Služba osebnih stanj Leta 1957 je bilo v postopku 92 prošenj tujih državljanov zn naturalizacijo. Med prosilci jo večina takih, ki žive od rojstva ali že nekaj desetletij v Jugoslaviji. Za odpust iz državljanstva je prosilo 27 državljanov, od katerih prebiva 25 v inozemstvu od osvoboditve dalje in prosijo sedaj za sprejem v tuje državljanstvo. V postopku je bilo tudi 189 registracij naših državljanov, ki so se priglasili pri naših konzulatih v inozemstvu. Med njimi je večina ekonomskih izseljencev, ki so odšli v tujino pred 6. aprilom 1941, Za spremembo imen je bilo vloženih 46 prošenj. V okraju Ljubljana je bilo ob koncu leta 1957 59 matičnih uradov (na območju bivšega kočevskega Najštevilnejši prosilci za nabiranje prostovoljnih prispevkov so bili iz vrst organizacij in društev. Skupno je bilo v ta namen vloženih luni 181 prošenj, katerim smo ugodili v 168 primerih. Vsi prosilci so navadno navajali slabo gmotno stanje društev oziroma organizacij, potrebo po nabavi raznih rekvizitov, popravilo domov itd. 7. lzvršeqanje kazni in evidenca obsojenih oseb Lani smo na prestajanje kazni pozvali 1491 oseb (897 sodno kaznovanih in 594 upravno kaznovanih). Prošnje zn odložitev kazni je vložilo 272 obsojenih in upravno kaznovanih oseb, od katerih smo 79 osebam ali 29®/« ugodili. Leta 1957 smo za izvršitev nadomestne zaporne kazni prejeli 2700 9. Okrajni zapor V organizacijskem pogledu . je stanje v zaporu nespremenjeno. Zapor ima kakor leta 1956 tri oddelke, hišno bolnico in eskortni oddelek za spremljanje pripornikov, preiskovancev in obsojencev. V oddelku za izvršitev kazni so obsojenci, ki so obsojeni na kazen zapora ali strogega zaporu do šestih mesecev. Leta 1956 je bilo 34 obsojencev na dopustu, 14 obsojencem pa je bila za nekaj dni prekinjena.kazen (smrt v ožjem sorodstvu). Vsi so sc pravočasno vrnili. Zaporniki prejemajo hrano po predpisani razpredelnici, obsojenci, ki so zap"osleni pri težjih delih, dobivajo še dodatek v kruhu. Zaporniki so lani za nakup različnih predmetov (cigaret, jestvin, predmetov zn osebno higieno itd.) potrošili približno 1,330.000 din. V zaporu je hišna bolnišnica, v kateri se bolniki vsak dan zdravniško pregledujejo. V hišno bolnišnico prihajajo zdravniki: fiziolog, stomatolog, psihiater, internist, zdravnik splošne prakse in rentgenolog DSNZ. Obsojence predvsem zaposlujemo s fizičnim delom. Zaradi prevelikega menjavanju obsojencev in krajših zapornih kazni ni mogoča sistematična vzgoja. Zato smo pazili predvsem na to, da smo vsakega obsojenca skušali pravilno zaposliti. Pogosto so obsojenci ob odpustu zapora brez sredstev, večkrat Poleg nabavljenih in .preurejenih sredstev zveze smo z motornim* vozili opremili avtopark tajništva i® postaje ljudske milice. Kupili sni® en osebni avtomobil, 4 tehničn® avtomobile, 46 motornih koles tcf 66 dvokoles. Leta 1957 smo opravili nekaj najnujnejših vzdrževalnih del n® stavbah tajništva, manjših prezida** nu postajah ljudske milice Rudnik' Šiška in Moste ter ’ adaptacij n® PI.M Vič, Grosuplje, Šmartno v Tl*' liinju, v Domu t.M Maksa Perca *,® v garaži na Titovi cesti. Da bi pri' pomogli k reševanju žgočih stan®' vunjskih problemov naših uslužbencev smo začeli v soglasju * okrajnim ljudskim odborom z gradnjo stanovan j. Tako se bo v 40 stanovanj mogoče vseliti že leta 1958' Zaradi naraščanja števila motornih vozil smo v garaži uredili last®® servisno delavnico zn motorna kolesa. Z znižanjem izdatkov za kurjav®-opravljanjem mizarskih del (popravljanje inventarja) v domači delavnici, 7 ustanovitvijo lastne servis*’® delavnice za motorna kolesa H®' smo prihranili 6.036.000 din. V zadnjih dveh letih smo si Z<‘*® prizadevali izboljšati in urediti zveze, ki naj predvsem koristijo o p® j rativnim službam tajništva, pa ti*, prebivalstvu, kadar išče pomoč tajništva. Tako je lani znašala celot®® vrednost nabavljenih naprav /j' zveze, motornih vozil in drug*® sredstev 50,369.000 din. J Vsebino celo nimajo obleke in obutve. V tu- Poročilo Rvrla zn notranjo zadevo in spl®?*1)* naravo 01.0 o dnin v I. 1017 (nadaljevanj®* Objnva občino l.jiibljana-Cciiler.