220. številka. Ljubljana, v torek 26. septembra XXVI. leto, 1893 Izhujn vsak dan m»e*er, isimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld,, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedan mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tule dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je na Kongresnem trgn 6t. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. K zgodovini dolenjskih železnic. Jutri bo otvori prva proga dolenjskih železnic in ko bo vsa Dolenjska veseli in raduje, da je veoderle doživela ta srečni dan, ki pomenja začetek novi dobi za ta del nage kronovine, je samo umestno in primerno, da ae ozremo nazaj, da pregledamo, koliko truda in napora je bilo treba, da se je dosegla ta železnica, ki je za celo stran dežele naj-vitaluejtega pomena. Skoro trideset let je tega, kar ■e je prvič sprožila misel, naj se zgradi nova železniška proga in sicer se je zgodilo to dno 28. oktobra 1864. I. v trgovinski zbornici kranjski. Tedaj je tekla čez kranjsko zemljo samo južna železnica, v imenovani dan pa je neki Član Irg. zbornice — najbrž V. C. Supan — nasve-toval, naj se zidata dve novi Železniški progi, iz Ljubljane Čez Gorenjsko v Beljak in iz Ljubljane če/. Dolenjsko v Karlovce. Trgovinska zbornica je ta nasvet vzprejela, storila pa ni nič, dokler ni prejšnji odbornik V. C. Supan postal 1. 1866. nje predsednik. Tedaj se je začelo energično delo ne samo za dolenjsko železnico, ampak tudi za druge železniške proge, na primer za gorenjsko, za progo Loka-Trst, Loka-Jezero-Kaplja-KUhnBdorf , Razdrto-Gorica in Razdrto-Št. Peter, Skedenj-Pulj, in Kam-nik-Celje. — Posebno za gorenjsko železnico Hi je V. G. Supan pridobil obilo zaslug, mimogrede pa bodi omenjeno, da sta bila V. C. Supan in trgovec Resman prva, ki sta sprožila misel zgraditi „Narodni dom v Ljubljani". Za sgradbo teh železnic sestavil se je pod predsedstvom Supanovim poseben komite, čegar glavni členi, ki so aevede menjavali, so bili: dr. Bleiweis, dr. Coeta, dr. Toman, Karol knez Auersperg itd. Jeden najbolj delavnih udov je bil sedanji ces. svetnik g. M urni k, v čegar spretne roke se je položilo marsikatero težavno delo v korist gorenjski in dolenjski železnici. Goap. Murnik torej ni, kakor se je pisalo te dni, vstopil šele leta 1890., pač pa je njegovo ime v zvezi z zgodovino dolenjske železnice od začetka agitacij do zgradbe. Najbolj delaven je bil Supan, ki ni samo pisal mnogo člankov in brošur o tem predmetu, ampak peticijoniral, pogajal se z ministri,} skrbel da se je cela proga trasirala itd. — Uloga, ki jo je igral Schaffer, katerega jedinega imenuje „Laib. Ztg.", pa je bila jako malenkostna. V seji trgovinske zbornice dno" 20. aprila 1869. I. predložil je V. C. Supan prošnjo na državni zbor, naj se dovoli zgradba železnice Ljubljana— Karlovec ali pa Jožefov (Josefstadt). Petit se glasi: „Das hohe H muh geruhe die Eisenbaha bis Karl-stadt event. Joseistadt zur Verbindung der Rudolfs-babn (katera se je mej tem časom že bila zgradila) und Stidbahn mit den kroatiseb- uogarisch-dalmatinischen Bahnen in dem beztiglichen von setner Exzellenz dem Uerru Handelsminister vorgelegten Eiaenbahn-gesetze unter die mit der Staatsgarantie zunachst auezubauenden Eisenbahnlinien aufcunehmen.* / ■ prej je trgovinska zbornica dobila dopis trgovinskega ministerstva z dne 5. aprila 1869, št. 21 845, »dass die Wicbtigkeit — napominane železnice — anerkannt und dass auf dieBelbe auch in dem am 15. Marz 1869 in dem Abgeordneten-hause eingebrachten Gesetzentwurfe wegen Vervoil-stiindigung des oaterr. E>senbahnnetzeB RUckBicht geuommen wurde." Temu dopisu sledil je drug dupis trgovinskega ministerstva z dne 8. junija 1869, št. 9251 — »dass sich zwar die Regierung mit Riicksicbt auf den Scblus8 der letzten ReichBrathssession veranlasst ge-sehen habe, den (prej omenjeni) Gesetzeutwurf \vegen Vervollatandiguog zurii^kzuzieheu, dass aber gleieh-wol das in demselben enhvickelto Regierungspro-gramm auch fortan aufrecht erbalten vverde." V tem času se je bila cela železnica po inže-nerju Pfibilu trasirala in so se predložile tri proge trgovinskemu ministerstvu. Delo je bilo dospelo že tako daleč, da ie c. kr. glavno oadzorništvo avstr. železnic (k. k. Generalitispection der ostorr. Ivnen-bahnen) odredilo z naredbo z dne 19. junija 1872, št. 4838, tehnično vojuško revizijo proge za železnico Ljubljana—Karlovec, oziroma Ogulin za dan 8. julija ob 9. uri zjutraj „vom Sil lbabnhofe in Laibacb aus beginnend und unter der Leiluug des k. k. Inspec-tors Jobann Poscbacber in ununterbrochener Folge mit Einbeziehung aller Vuriauteu bis zur Landes-grenze." Potem pa je reč vkljub ogromnemu trudu kon- zorcija in Supana, ki je odložil leta 1874 predsed-ništvo trgovinske zbornice, zaspala za dolgo časa, dasi se je tako trgovinska zbornica, kakor deželni zbor še večkrat zanjo oglasil. Trgovinska zbornica )e dne 10. novembra 1873 poslala v tej utvari peticijo na trgovinsko ministarstvo, doe 31. maja 1874 pa na Bkupoo mioi-sterstvo, dne 12. novembra 1874 bili so odposlanci trgovinske zbornice pri ministru Banbansu in storili Še več korakov a brez UBpeha. Mesto Zagreb je tudi peticijoniralo pri ogerskeui ministerstvu, deželni zbor kranjski pa se je vsako leto oglašal, ne da bi bil uslišan. V. C. Supan delal je tudi v deželnem zboru kot poslanec za dolenjsko železnico. L. 1882 duš 2. februvarja pod Št. 6317 trg. min. obrne se deželni odbor še jedenkrat na trgovinsko ministerstvo in deželni zbor, „es mbge die Embringung einer Gesetzesvorla^e wegen HTBtel-lung einer von Laibach durch Unterkrain zum An-echluBse an die ungarisch-kroatiscben, eveat. an die dalmatinisehen Babnen fiihrendeo E senbahn ehestens veranlasst werden." Na to je Pino odgovoril deželni vladi dn6 27. junija 1882, št. 1097: ,D:e k. k. Landesregie-rung wird aufgefordert, dem ger.annten Laudesaus-8chu8Be mit Beziehung auf dieses E'uschreiten mit-zutheilen, das* ich im limblickn auf die derzeit so erbeblichu loannpruchuahmo der Stnatsftnanzen fiir Eisenbshozwecke nicht in der Lige bin, die erbeteno Vorkehrung bebufs des Baues der in Frnge steben-den E senbahn, \velche ala II a u p t h ah u mit den ins Augo geiassten Anschltissen nicht sovvohl einem schon derzeit (!) wahrnohrabaren Bed li i fnisse, als dem BeBtreben nach einer spiiterhin wttntški poslanci govorili in to vsak v razuib ji-zikiii Vrb tega bodo podali ne-bro) interpelacij in samostalnih predlogov, tako da diž zbor ab-iolutno ue bo mogel ničesar delovati. — Kakor javljaju razni hiti, začela se je zoper izdajatelja „Nar. L*StdV" dra. Julija Grt-gra in zoper urednika Anyia kaz. preiskava radi motenja javnega miru Volilni shodi. Kakor vs'iko leto pred otvoritvijo drž. zbora sklicujejo posamični poslanci tudi letos Bvoje volile« Mi tega pOBtaunkega modrovanta ne prijavljamo m ne omenjamo, če doti.'nik ne ve ui6 važnega in po* sehm-ga povedati, kar pa ae le jako redkok laj zgodi. V n< deljo je govoril vodja Mladorusov H orna n-čuk ni vnliiakrm ahodu v Dolini. Tožil je, da je poljski klub iiii^proten narodnemu gibanju inalo-rusk< mu in dokazoval, da je sedanji parlament popolnoma nesposoben za vsako resno delo. Glede iziemn^ga utama v Pragi rekel je Itomančuk, da zniatth to naredbo za pravno neopravičeno in politično nesrečno. Narodne in politične tiriMivH zapostavljati je nemogoče, volilna reforma je uei/ogitoio potrebna, v kmetskih občinah pa |e uvesti neposredne volitve. — Volilci so poslancu izrekli zaupanje in ga pozvali, naj on in somišljeniki glasujejo zoper naredbo o izjemnem stanju v Pragi. Liberalci in nacijonalci. < Mi-iio/ni listi so v velikib skrbeh za zdravje nemške levice. V včerajšnji „M o n t a g s re v u e" se bavi tak političen zdravnik z razmerjem me| nem na misel, kaj bi se bilo zgodilo iz uboge devojke, ko bi bili, kot si ti hotel, ostali tam v tisti puščavi . . . čudo, da ne znorim! Filip, Filip, seveda, ti take deklice ne veš ceniti! Gledaš jo kot kup apna, voz opek« ali skladalnico deeak. Ti nimaš smisla za zaklad, katerega reprezentuje njena lepota; skratka, ti tega otroka niti nisi vreden, ker ti je žal za denar, katerega sva vzela na posodo samo zaradi nj^!" Grad.telj bo obrne proti svoji razvneti soprogi ter vpraša porogljivo: „A kje je, ta denar V Koliko pa ga imava doslej, da bi ga jej mogla dati za prinos V" „Tega ti ne umeješ!" zavru« ga Sidonija pikro. „Petoajst let si gradil na Koširskeiu pokopališči nagrobnike, deset let Hi krpal in verižil delavske barake, popravljal skednje po bližnjih vaedh, pet let si se ubijal z gradbo najemnib hiš ud blata, vzetega takoj iz bližne jame: v vsem tem si zve den, a v tem, kar Bedenji čas zahteva od domačnost, v kateri je vzrastla tudi tako krasna bči, kot je najina Leonora, o tem, dragi Filip, nimaš niti najmanjšega pojma ! " „A kje si se ti naučila tega?" opomni graditelj z glasom globoke notranje nevolje. „Kolkor mi je znano, Moto)i niso nikako veliko svetovno mesto." (Dalje pri h.) kinu liberalci m nacijonalci ter svetuje levičarjem, naj u svojih vist pahuejo v.-.e, kar ne spada vanje. Kot vzgled jim postavlja Staroćehe, refaš' I Tudi mej fckaročehi so Mladoč^hi dolgo let sedeli. Konec je znao. Pri Nemcih se tudi tako razvija to razmerje. Danes s ■ zadošča močna roka in levica se otrese uacijonalcev, kar bi jej bilo samo v korist. Grof Taaffe nima uzroka, siliti na to, ker nacijonalci niso toliko njegovi nasprotniki, kakor sovražniki levičarjev. A on misli, da mora većina av.itrijnkega parlamenta biti sestavljena iz dobroavatrijskih in toli konservativnih elementov, da bo driivi daiala, kar jej je treba v ohrauitev moči in ugleda. — V nemških krogih se pripisuie temu nasvetu oficjoz-nega lista precejšnja važnost, zlasti zato, ker se v o, da se baš nacijonalna frake ja mej levičarji trudi za to, da bi stranka glasovala zoper naredbe o iz-lemuem stanju. V nanje države. Francoske novice. Trozvezni politiki so iako premeteni. Naiprej ho uprizorili provokacijo v Mecu, sedaj bi pa radi Tuuionskih olavnostij pomen nekoliko zmanjšali. In kako to? Skoro bankeiotna Italija, v groznem strahu, da bi jo Francija z jedno samo brco pahnila v pre-jiid nuancijelne krize, naznanila je francoski vladi, na pride k Toulonskim alavnostim tudi jedna — italijanska ladja, da pozdravi predsednika republike gospoda Carnota. Italija ima po orgijah v Alzaciji naibiž hudega „inačka" in bi si rada iz lepa pomagala iz zagate s tem, da se prikloni Franciji. Fiancoska vlada je na/namla italijanski, da m treba pošiljati italijanske ladie, ker Cirnota ne bo v Touion. To moralno zaušnico si bo IUlija brž čas zapomnila. — B>vši ministeraki predsednik G oblet ia/.vil je te dni na u.-kem banketu svoj radikalno-socijalui program in zlasti korenito pojasuil, v katerih programovih točkah bo strinja s pristnimi socijalisti. Goblet je odiočeo privrženec individuvelne svobode in osebnega imenja, strinja se jia s socijalisti glede ref rine franciske banke, podržavljenja železnic iu rod »kopov, glede davčnih reform, revizije ustave in delitve cerkve in drŽave. It,-puhli-danska koncentracija je Beda j povsem nepotrebna. It v publičani bo bodo kmalu razcepili v dve veliki Stranki; v konservativno stranko m v stranko veli kdi i>firm. Samo tadnja ima bodočnost. — Vladui krogi gledajo z velikim strahom na gibanje štraj-kujoČih premogarjev, zlasti ker je prevzel vodstvo posl. Baudin, ki je svoj čas v C*rmeaux-u prouzročil m vodil velikanski štrajk. Parlamentarni boj v Ameriki. Iz \Vashingtona se javlja vest, ki kaj značilno osvetliuje jmlitično poštenje ondotnih matadorjev. Lastniki srebrokopov in njih sorodniki iu prijatelji zastavl|&]o v«e sile, da bi preprečili odpravo Sher-manovega zakona. Ker je predsednik Cleveland v {losebneiu dopisu na parlament priporočal odpravo tngH zakona, bode senator Steward predlagal, naj r« obtoži zaradi (inakusa, oš kod it i neodvisnost zakonodavnih korporaci|. Dopisi. I/. IloHiie, 23. sejitembra. [Izv. dop ] (Razne novice.) Tukaj smo imeli letos dobro letino. Bilo je izredno dosti dežja in tako je vse lepo uspelo; pridelalo se je obilo pšenice, ječmena, ovsa in krom-pirja, pa tudi koruza lepo kaže. Ovočja, osobito ja-bolk, hrušek in sliv, je obilo, samo da nimajo vse te reči zdaj nobene cene. Veletržci s suhimi slivami bodo letos obilo denarja zaslužili, ker prodajajo to blago še daleko čez meje naše monarhije. Siromašni kmet ima od vsega tega le majhen dobiček ; malo jib je tukaj, ki morejo svoje pridelke tako dolgo zadrževati dokler jim cena poskoči. — Par dnij imamo v Sarajevu že novačenje, torej ]e jako živahno življenje. Po ulicah in hanih (krčmah) bo sliši mnogo petja, ki pa vsaj tu ni tako lepo, kakor se to navadno pri nas misli o jugoslovanskem narodnem petju. — Šolsko leto se je pri nas tudi počelo. Zbralo se je precej novih dijakov-seljakov, da si pridobe primerne izomike, le Turkov je pri* lično malo mej njimi Mohamedanski element je sicer še zdaj, kakor prej najuglednejši, in naj bogatejši po vsi Bosni in Hercegovini, a daBi je „Bošnjak", glasilo Mohamedancev, veliko mesecev prej razlagal in prigovarjal svojim rojakom, naj pošiljajo svojo deco v gimnazijo, Če hočejo biti prvaki v Bvoji domovini, vender je bilo vse to le bob ob steuo. Mohamedanci se ne morejo sprijazniti s „svabskimi fikolami*. Naša gimnazija je v krasni zgradbi, poučujejo najboljši profesorji, vender se Mohamedanci s to šolo sprijazniti ne morejo, tembolj pa pošiljajo svojo deco v „meirese", it katerih prihajajo njih fanatični duhovniki — hodže ali imami. Tudi v Mostar j u so letos otvorili prvi razred nižje gimnazije, doslej pa še ni znano, koliko učencev se je upisalo. — Kakor je marsikomu morebiti znano, imamo tudi v Sarajevu gledališče, v kujem s« |>o zimi stalno nemški igra, po leti pa prihajajo razna potovalna dramatična društva. Imeli smo celo madjarake predstave — toda to društvo ae ni moglo vzdržati iu je propAdlo, kajti ogerski Židje, kojih je tukaj mnogo, niso posebni prijatelji gledališča, blažena madjarščina pa v druge kroge še ni prodrla. Zdaj imamo tunaj srbske narodne igralce. Predstave so jako dobro obiskovane, a repertoir ni Bog zna kako izbran. Kakor v Ljub* Ijani tako imajo tudi tukaj nemške igre — če so tudi malo vredne — prednost pred slovanskimi, česar nikakor ni odobravati. Dne 3 septembra je bila v Butmiru, dobro uro od Sarajeva, velika konjska dirka, pri kateri so se tako domačini, kakor priseljenci odlikovali na čihb bosanskih konjih. Vlada in mestno poglavarstvo sta razpisala v to lepe nagrade. Mesto je vrh tega kupilo 60 ovnov in ovac, in jednega vola — vse to je narod pekel na ražnju in se pri tem po svoje zabaval in to dobro, saj se jim je poklonilo 100 hektolitrov piva. — Pri nas v Sarajevu se tudi pridno zida. Hiše rastejo iz tal, kakor glive. Najlepše mej vsemi novimi zgradbami je pred kratkim zgotovlieno rimako katoliško seme-nišče-teologija, katero bodo vodili — jezuviti. Ta zgradba je krasno poslopje na lepi legi in bi bila v ponos vsakemu mestu. Tudi mestna biša — magistrat — ki je v turškem stilu zidana, je velikansko poslopje, tako tudi velika deželna bolnišnica — te zgradbe se pa bodo Še le prihodnje leto popolnoma zgotovile. Toliko za danes. Domače stvari. — (Pobalinstvo in politika) V noči od petka na soboto zgodilo se je na Vrhniki nesramno pobalinstvo, katerega ni moči dosti rezko obsoditi. Doslej neznani zlikovci so se predrznih, zamazati cesarske orle nad okrajnim sodiščem, davkarijo in tabačno zalogo, kar je v vseh narodnih krogih obudilo največjo indignacijo. Vrhniški g. okrajni sodnik je stvar uradoma preiskal in jo naznanil pristojnim oblastvom, katera so takoj začela energično preiskavo. Včeraj je bil Vrhniški g. župan poklican na dež. sodišče v L ubijani in k dež. predsedniku gosp. baronu Heinu, ki je določil, da ima odslej krajno policijo na Vrhniki izvrševati politično oblastvo ter preskrbel, da se je Vrhniško orožništvo primerno pomnožilo. Zajedno so se izdale stroge pol cijske naredbe. Lojalnost in iskreno dinastično čustvo slo* venskega naroda sploh in prebivalstva kranjske kro-novine posebe je tako vzvišeno nad vsak najmanjši sum, da tega obžalovanja vrednega čina niti v mislih ni smeti tolmačiti kot politično demonstracijo. To je prosto in navadno pobalinstvo pijanih ponočnjakov in zato želimo toplo, da bi se posrečilo zaslediti dotične predr/neže in je strogo kaznovati. — (Slovensko gledališče.) V dvorani Ljubljanske Čitalnice zbralo ne je sinoči lepo število prijateljev slovenskega gledališča, da se posvetujejo o sredstvih, kako pospešiti razvoj narodnega gledališča v Ljubljani. Predsednik shoda gospod odvetnik dr. Krisper pojasnil je v svojem nagovoru položaj narodnega gledališča, omenil težav, katere je bilo premagati v prošli sezoni ter izrazillnadejo, (labode letošnja sezona popolnem zadovoljila naše občinstvo. Kakor je bilo obrazloženo že v včerajšnji številki našega lista, storil je odbor „Dramatičnoga društva" vse, kar je bilo v njegovih močeh, in z opravičeno nadejo pričakovati je torej izrednega uspeha. Seveda je to mogoče le z velikimi gmotnimi žrtvami, zatorej naj vsak narodnjak deluje na to, da bode uspeh licitacije lož povoljen, posebno pa še, da se pridobi tudi znatno število abonentov za parterne sedeže. Tudi gospod Gustav Pire je naglašal, da je treba požrtvovalnosti vseh narodnih krogov, da more podjetje v nameravauem velikem stilu uspevati. Da se da nekoliko duška drami in da bode tudi na tem polju mogoče uprizoriti mnogo in dobrih premijer, postavila se je opera na trdnejši temelj. „Dramatično društvo" angaževalo je v ta namen potrebno število izvrstnih solistov ter preskrbelo tudi operni repertoir, s kakeršnim se ne more ponašati vsako provincijalno gledališče. Ali vse to stane mnogo denarja in skrbeti bode treba torej tudi za izredne dohodke. Stroški bodoče sezone proračunjeni so na okroglo 17.000 gld., svota, ki se za naše razmere mora pač imenovati velikanska. Vsled tega sklenil je krog prijateljev slovenskega gledališča ustanoviti tako imenovano gledališko društvo, kateremu bode svrha, gmotno podpirati to velevažno narodno podjetje. Pravila predložila so se ie c. kr. vladi v potrjenjl in kakor bitro je vlada odubri, sklical se bode občni zbor novega društva. Želeti pa jo, da se že sedaj store potrebni koraki, da društvo takoj lahko začne uspešno delovati. Govornik omenil je konečno, da bode letos po 11 predstav mesečno, ter se bodo prirejale ob nedeljah popoludne ljudske predstave, ter apeloval na vse narodne kroge, naj marljivo obiskujejo slovenske predstave ter podpirajo in priporočajo slovensko gledališko društvo Ko je Še go spod dr. vitez Bleiweis priporočil, naj dru.Uvo takoj začne svoje delovanje, ter gosp. dr. H u d u i k opozoril na to, naj se strogo varuje disciplina mej igralnim osobjem, sklenil je predsednik shodu zborovanje. — Tudi ni narodnemu občinstvu iskreno priporočamo, naj podpira novo društvo; vršilo bode s tem narodno dolžnost ter tako omogočilo, da bode bela Ljubljana kmalu dobila — le slovensko narodno gledališče. — (Licitacija lož.) Danes popoludne vršila se je licitacija lož za slovensko gledališče. Rezultat je izredno ugoden. Dosegla se je svota 4900 gld, torej za 1433 gld več kakor lani. Najceneia loža prodala 89 je za 40 gld., najdražja za 261 gld. Zanimanje za lože bilo je jako živo in je iz tega sklepati, da se občinstvo letos sploh iziedno zanima za slovensko gledališče. — (.Radogoju") poslalo se je kot čisti dohodek besede novomeških akademikov 2O0 kron. Navdušenje vsled res prekrasno prirejene besede in vsled govora gospoda Ivaua Hribarja bilo je toliko, da so v teku večera pristopili nekateri gospodje kot ustanovniki. Torej je gmotoi uspeh besede dober. Naj bi se vzgled vrlih akademikov Novomeških posnemal in povsod po Slovenskem se češče prirejale veselice v korist najmlajšemu mej vseslovenskimi društvi. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslali so kro-ni ne darove: G. Franc Makovitz, trgovec v Ajdovščini 20 kron pod geslom: „Mir mej sorodniki!" — Rodoljubi v gostilni „pri Štefanu" v lj ubijan i prilikom otvoritve poBebne sobe 10 kron 20 vin.; darovali so po 2 kreni: „Rodoljub", „Domoljub" in g. Iv. Zakotnik; g. Al. Erjavec 1 k.; g. Jos. Petrič 60 v.; gg. Job. Kur-nik, Ang. Francheti, M. Kuhelj, K. Seunig, G. B le po 40 v.; gospa T. P. in gg. S. Krištofi} in J. Žitnik po 20 vin. Skupaj vzprejeli smo danes 30 kron 20 vin., katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki 1 — (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslala sta uredništvu našega lista: g. V. P. o priliki otvoritve posebne sobe v gostilni „pri Štefanu" 1 krono; g. N. N. 20 vin. skupaj 1 krono 20 vin., katere izročimo vodstvu. Živila! — (J o u r - f i xe „Sokola Ljubljanskega") bode Četrtek zvečer ob 8. uri v gostilni pri Fer-lincu. Rasgovarjalo se bode o streljanju v bodoči zimski sezoni in o raznih drugih društvenih zadevah, posebno o zabavnih večerih v zimskem času. — (Vzprejemni izpiti na učiteljišči) so se končali te dni. Za prvi razred moškega učiteljišča oglasilo se je 41 kompetentov in je bilo vzprejetih 33. Za prvi razred ženskega učiteljišča pa se je oglasilo 121 kompetentinj, izmej katerih se jib je moglo vzprejeti le 49. — (Pravila društva za zgradbo uradniških hiš) je dotični odsek že dovršil. Ta teden se bode načrt v natisu dal članom v roke. Ko bode ves odbor pregledal načrt društvenih pravil, sklical se bode občni zbor, da jih odobri. — (Grozen naliv v Kamniku.) Iz Kamnika se nam piše dodatno k včerajšnjemu telegramu : V Tuhinjski dolini se je utrgal včeraj po noči oblak. Nevljica je vsled tega tako silno narasla, da kaj tacega nihče ne pomni. Kolikor je do sedaj znano, vzela je dve žagi in dva mosta na Vrhpolji, podrla pa tudi skoro vse mostove v Tuhinjski dolini. ZapuBtivši sotesko nad Vrhpoljem razlila se je po polju in travnikih pri Nevljsh in pri Kamniku, udrla v Prašnikarjevo kopališče, poškodovala jako hudo restavracijsko poslopje, preplavila polovico parka in uničila vse nasade in pota. Žalosten pogledi V Podgori pri iztoku v Bistrico podrla je Luki Volkarju senico s hlevom, raztrgala cesto in jez, vzela most vezoč velike ulice Kamniške s Pod-goro in tndi brv v Novem trga. Več hiS na Perovem je v vodi. Kamniški gasilci in mnogo drugih ljudij je hitelo pomagat, da so rešili ljudi in cabranjevali vedno rastoči vodi trganje ceste. Iz vode so v Podgori potegnili prašič*, katerega je prinesla Nevljica seboj. Posestniku Cevcu z Vasena je odnesla 2 jako lepa konja, drugemu jednega konja in vols. Na travnikih ob Nevljici je bilo videti več mrtvih prašičev. Tudi troje ljudij se pogreša. Mnogo hiš je spodkopanib. Škoda mora biti jako velika. Ljudje pri vodi so prestali nepopisen strah. Bistrica, ako-ravno nenavadno velika, vender do sedaj še ni napravila škode. Jako občutno Škodo ima gostilničar Prašnikarjevega kopališča. Voda je namreč udrla 8 silno močjo skozi okna tudi v kuhinjo in v klet, kjer je uničila obleko, jed, posodo in vso pijačo. Vozni promet mej Tuhinjsko dolino in Kamnikom je popolnoma nemogoč. Občinski odbor Kamniški se je baje danes posvetoval, kako bi se brzo zopet omogočil promet. Kazalo bi torej s stavbo novega mostu prav kmalu pričeti. Sedaj so se pa menda tudi tistim odprle oči, ki so modrovali, da bi mostu še treba ne bilo. Menda bodo vender sedaj uvideli, da je bil ukrep občinskega odbora, naj se napravi čez Bistrico nov železen most, jako umesten. Bivši župan gosp F. bi si bil gotovo več zaslug za mesto pridobil, ako bi bil napravil namesto nepotrebnega vodovoda, kateri že večkrat, lansko zimo pa cele 3 mesece ni dajal nič vode, neobhodno potrebni omenjeni most, ki bi bil gotovo večji kras mestu, nego t sti vodeni, malenkostni Bjiomemk sredi prostornega glavnega trga. Pitne vode, take kakor je v vodovodu, iu tudi mnogo boljše nam še nikdar ni manjkalo v vodnjakih in vodovod, ki je že neka-terekrati opešal, nam sploh le prav malo koristi. — (Oddajanje učiteljskih Biužeb — pod roko.) Iz Kranja se nam piše: V prijaznih Predosljih nad Kranjem prezidovali so letošnje poletje šolsko poslopje, da bo razširi jednorazredoica v dvorazredoico. Zares lepo poslopje je že do dobra dodelano, a druga učiteljska služba se še vedno ni razpisala. Saj se pa tudi ne bo. Pri nas to ui več običajno, kar se tiče boljših učiteljskih služeb v lepših krajih. Po Kranji že čivkajo vrabci, kdo pride tja gori. Sploh bo v zadnjem času v tem okraji razpisujejo učiteljske službe le v goratih, oddaljenih krajih, v lepših se oddado pod roko, če ni drugače, kar dve leti vnaprej. — (Novi železnici.) Trgovinsko mini-sterstvo je naročilo deželni vladi kranjski, da izvrši revizijo načrta za lokalno železnico iz Kranja v Tržič na podlagi piojekta, ki ga je delalo generalno vodstvo avstrijskih železnic. Isto ministerstvo podaljšalo je za jedno leto gosp. Aleksandru V igo I i dovoljenje, da sme izvrševati tehnična pripravljalna dela za ozkotirno parno cestuo železnico iz Opčine preko Sežane-Vipave do Ajdovščine. — (Električna razsvetljava v Idriji.) Ker je v Idriji ua razpolaganje dovolj vodnih sil, namerava vodstvo rudnika uvesti tam električno razsvetljavo po tovarnah in cesarskih hišah. Potem bode tudi mesto lahko brez velicih stroškov uvedlo električno razsvetljavo. — (Davkarija v Cerknici.) Kakor poroča uradni list, dovolilo je Nj. Veličanstvo, da se ustanovi za novi sodni okraj v Orknici davkarija in sodni depozitni urad za davčne občine, ki spadajo pod novi okraj. Davkarija začela bode poslovati ob jednem z okrajnim sodiščem, čas pa še ni določen. — (Iz Vipavske doline) se nam piše: Letošnja vinska letina kaže po vipavski dolini splošno dobro, osobito po onih krajih, kjer ni trtna uš še razširjena. Izmej raznih vipavskih občin se odlikuje vinorodna občina Slap in sicer glede množine, kakor tudi glede kakovosti vinskega pridelka. Napredni Slapenci sedaj pač spoznavajo velike koristi nekdauje vinorejske šole na Siapu in dobrih naukov nje iz bornega voditelja. Ljudje bo pričeli boljše trte za-eajati io na ta način se prideluje zadnja leta vinski pridelek, s katerim so vinotržci prav zadovoljni. Ker je pa letos Bog dal toliko vinskega pridelka, da ljudem že posode primankuje, je pričakovati, da bode cena vinu tudi primerno nizka. Torej pozor slovenski vinotržci, obrnite se letos do slovenskega kmeta, pri njem nakupujte vina ter ne dovažajte v našo deželo iz tujih dežel zdravju škodljivih vin. — (Volilni shod) bode ob jednem z občnim zborom podružnice sv. Cirila in Metoda v Trbovljah v nedeljo dne 8. oktobra ob 3. uri popoludne. O svojem delovaju v državnem zboru bode poročal poslauec g. Miha Vošnjak. Govdril bode morda Še kateri izmej gg. deželnih poslancev* — (Porotne obravnave v Celji) pričele so se včeraj in bodo trajale kake tri tedne, ker se je nabralo mnogo slučajev. — (Hrvatske novice.) Pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu, ki prav vrlo deluje za povzdigo jugoslovanske pesmi, je sklenilo da izda priročno zbirko najpriljubljenejših hrvatskih in slovenskih zborov ter je že ukrenilo vse potrebno, da izide v kratkem Obsegala bode ta zbirka 150 hrvatskih in slovenskih zborov in čveterospevov na blizu 25 tiskanih polah v prikladni obliki. — To jesen priredilo bode „Kolo" koncertno predstavo Leoncavallove opere „1 pagliacci", ka*or je lansko leto pelo Ma8cagnijevo „Cavalleria rusticana". Uloge ko se že razdelile. Dilje priredi v decembru „Liši n s ko v večer" in bode pelo v postu prvi izvirni Zajcev velik oratorij „Prvi grieh". — Hrvatski dijaki začeli so prirejati javne predstave na korist družbe sv. Cirila in Metoda v Istri. Taki predstavi priredili so minulo soboto vseučiliščniki hrvatski v gledališči v Varaždinu, Križevački dijaki pa v prostorih narodne čitalnice v Križevci h. — Opera ae hode v Zagrebu morda zopet začasno oživila to zimo. G. pl. H re I j a no v i ć, ki je že nekaterekrati bil vodja operne sezone v Zagrebu, namerava zopet v mesecih jauuvariju, februvariju in marcu sestaviti operno društvo v Zagrebu. — Dr. Lubin, umirovljeni profesor italijanske književnosti na Graškem vseučilišči, najboljši izmej živečih Dantistov in pisatelj komentara o delu „Divina commedia" posetil je te dni svoje rodno mesto Trogir v Dalmaciji, kjer so ga navdušeno pozdravili. — Dosedanji predsednik „saveza hrv. pjev. družtava" notar g. Fran Ar no Id odpovedal se je nredsedniitvu. — Tudi v hrvatskem Primorji bo je žalibog že pokazala trtna uš in sicer se je kon-štatovala v Praputniku, kjer so najbolji vinogradi in se prideluje najbolje vino. Tajnik kmet. družbe Zagrebške, naš rojak g. Fr. Km alt sodi, da je že nad 5 It udomačena tam trtna uš, ljudje pa bo mislili, da so trte pozebte. Tudi v druzih krajih so sumni viuogradi. — (Sodni mesti v Sežani in * Kanalu) sta razpisani in se popoloiti v kratkem. Vsled tega bode gotovo nastala kaka sprememba pri slovenskih sodnih okrajih na Primorskem. „Edi-uostw torej izreka uado, da vlada ne bode zatismla oči, da ne bi videla žive potrebe in poudarja posebno, da mora biti sodni uradnik, ako hoče vestno izpolnjevati svojo službo mej Slovenci, literarno izobražen v slovenščini. Nikakor ne zadostuje, da bi le za silo lomil slovenščino. — (C o r r i ge n d u m.) V jednem delu včerajšnje številke ostala je v notici „Tržaški mestni svet" v 5 vrsti od zgoraj pomota „niso dognala ni-kakoršne zakonitosti", mestu „nikakoršne nezakonitosti", ki se je pa popravila mej tiskom. Prvo krono družbi sv. Cirila iu Metoda 1 S A — i Telegrami »Slovenskemu Narodu": Celje 26. septembra. Savinja silno narasla in ponekod preplavila ceste in polja. Mestni park je povsem preplavljen. Dunaj 26. septembra. „Wiener Zei-tung" prijavlja cesarjevo lastnoročno pismo grofu Taaffeu, s katerim se sklicuje državni zbor na dan 10. oktobra. Dunaj 26. septembra. Nemški cesar se je danes zjutraj ob 8. uri 10 min. pripeljal v Hetzendorf, kjer ga je avstrijski cesar, oblečen v prusko uniformo, vzprejel na kolodvoru. Vladarja sta se poljubila in segla si v roko. Koj po prihodn v Schonbrun se je nemški cesar odpeljal na lov v Lainz. Pred prihodom v Schonbrun prišel je na dvorišče gradu neki blaznik, rek&i, da ga je nemški cesar povabil, naj se mu predstavi, Policija je blaznika zaprla. Dunaj 26. septembra. Zaprti anarhisti nečejo ničesar izpovedati in izjavljajo, da 80 pripravljeni žrtvovati življenje za svoje ideje. LiVOV 26. septembra. „Dziennik Polski" javlja, da namerava vlada na Dunaj i razglasiti izjemno stanje. Beligrad 26. septembra. Kralj naznanil v posebni proklamaciji, da odpotuje danes v inozemstvo ter imenuje za čas svoje odsotnosti ministerstvo za regentstvo. Kralj ostane osem ali deset dnij v Opatiji, kjer se snide s Milanom. Poslano. Slavnemu .Slov. Narodu" v Ljubljani. Podpisani župan prosi, naj cenjeni Mat glede poročila med „domaće stvari" od dne 23. sept. st. 93 St. 218 pod „Cioniqne Bcandaleuse" blagovoli sledeče »»prejeti v obrambo resnici: Pokojnik, o katerem je ondi beseda, je umrl 16. septembra dnpolu-dne na Černučah h. St. 1, pokopan pa je bil 17. septembra popoludne v Ljubljani. Okolu 2 ure v pon-deljek popoludne pripelje jeden odbornikov Črnuških zaboj iz Ljubljane, ga odda g. K. s poročilom: Ilier ist em Kranz von der Gemeinde Črnuče! — Gospod K. ukaže domačemu služabniku, naj zaboj sprejme ter odpre. V zaboju bil je venec pribit pri pokrovu; služabnik pokliče g. K., kateri mu pri delu pomaga in potem odnese venec v sobo pokojnikovo; trakov ni bilo videti; da pa g. K. ni dalje Btikoval po za* boju, ni tirjati in ni mu zameriti v toliko britkem trenotku, služabniku pa veli zaboj zabiti in »hraniti. — Tako je bilo in nič drugače. Dotični odbornik je pač opazil ta nedoBtatek, ali ni o njem nič omenil g. K. in stvar je bila končana. Drugi dan v torek dopoludne pride g. Malioovski iz Ljubljane; opozorili so ga na ta neliubi nedostatek; on zahteva zaboj, ga odpre in preišče in v kotu zaboja ugleda trakova, zavita v papirju in deski pribita; ali v črni barvi nepavdeželni trobojnici, kakor poroča .Slov. Narod". In tako je prišel na dan pravi vzrok temu, zakaj oddani venec ni imel trakov pripetih in podpisani občinski urad tem javnim potom v popolni resnici odkrije vso nedolžnost omadeževa-nega g. K. v tej neljubi stvari Črnuče, dne 25. sept. 1893. Janez Vilfan, župan. Dostavek uredništva: S proste volje priobčimo to poslano z dostavkom, da smo mi poročali jedino le to, kar se je o tem po Ljubljani splošno iu celo v nemških krogih govorilo in kar se nam je od različnih strsnij poročalo kot resnično s pozivom, da takega postopanja ne smemo zamolčati. Ta govorica je pa nastala prej kot ne vsled tega, da občinski venec v istim m trakov imel in da je g. K. znan naš nasprotnik, kateremu posebno presedajo Blovenske barve, kakor je to že večkrat pokazni. Sicer pa menimo, da stvar tudi sedaj po popravku g. župana še ni popoinomu jasna in da bi bilo bolj umestno, če bi bo bil oglasil gosp. K. in ue gospod župan, ki gotovo ni varuh gosp. K Pa brez zamere! Razilrjeno domaće zdravilo. Vedno večja po- Eratovanja po ,,Mo)l-ovem francoskem žganja in soli" do-aenje uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteftujoče, dobro znano antirevmatično zdravilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ne pošilja. 4 (18—13) „LJUBLJANSKI ZVON" rtoll sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Zalivala. Slavno ravnatoljstvo I. dolenjske posojilnice v Metliki blagovolilo je na podpisančevo proSnjo podariti petnajst goldinarjev v nakup knjig in druzega šolskega hl>tga revnim učencem tukajšnje sole. — Za ta velikodušni dar slavno ravnateljstvo v svojem in v imenu šolsko Mladine na tem mestu lepo zahvaljujem in srčno želim, da bi Itog slavni posojilnici to dobroto obilno poplačal. Votlelvo aUriritar« lju »rt o) 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 736-5 mm. 738 5■■. 737 8 ■■> 10 4° C 10 8« C 10-2" C si. vzh. si. vzh. si. vzh. i dež. dei. obl. 28*70» dežja. Srednja temperatura 10-5°, rta 3-4° pod norinalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 23. septembra 1893. Prejšnji teden 489,567.000 gld. (-f- 2,622.000 gld.) 275.516.000 m (— 165.000 n ) 184,774.000 , (— 1,600.000 „ ) 27,533.000 „ (+ 870.000 „ ) Bankovcev v prometu Zaklad v gotovini Portfelj..... Lombard..... Davka proata ban- kovčna reserva . Dri. not v prometu . 8,508.000 342,512000 (— <+ 339.000 5,529.000 IDimaJelsa. "borza dne" 26 septembra t. 1. včeraj — danes Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ..... 4°/0 kronska renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije . . Lordon ...... Napol....... C. kr. cekini .... Nemške marke . . . Italijanske lire.... Papirnati rubelj . . Dne" 25. septembra t I. 4 1 „ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0....... — Dnnava reg. srečke 5° 0 po 100 gld. . . 127 Zemlj. obč. avstr. 4«',u/0 zlati zast listi. . 122 Kreditne srečke po 100 gld...... 195 Rndolfove srečke po 10 gld...... 23 Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . 150 Tramway-d rast. velj. 170 gld. a. v..... 261 gld. 97-10 — gld. 9710 ■ 9695 — fj 9695 ■ 11945 — ■ 119 90 n 96-80 — 96 60 n 986 — — n 986 — n 337-30 — 337 25 n 12585 — | 12590 * 9-98'/, — n 999 n 61-87'/, _ m m 6190 n 44-60 — n 131 — n 146 195 gld. 50 kr. 50 . 25 ; 1 " n 50 . Od visok« o. kr. deželne vlad« konoeatjonovana plesna šola. Podpisancu je čast, najndaneje naznaniti, da bo svojo plesno šolo «lne 1. oktobra t. I. »opet otvorll in da bode zopet dajal pouk v vut h modernih plesih, kakor: šestkoračiii valček, coeur, coeur škotski, četvorka francoska, četvorka a la cuur (Les Lancier), La Bougur itd. itd. po svoji skušeni in koreniti metodi. — Priporočuje se za blagohotno posečanje, vabi najufjudnejo Viljem Friedrich (977) izprašani učitelj plena. l'rijave ste vzprefeiiiujo \huU ilmi v Dolgih ulicah št 3, pritlično. nt Priporočilo. Nižje podpisani posestuik strižnice in barvarnice nn Koiigresneimi trggu st. a se p. n. občinstvu priporoča za vsa v njegovo Btroko spadajoča dela. Prevzema v harvanjo tudi staro obleko celo ali poianiezno tur izvršuje točno in po najnižji ceni. (857—14) Z odličnim spoštovanjem A. Belič "barvarija i n strižnlca Kongresni trg št. 5. Vozni red železnice Ljubljana j. k.-Kočevje. 69h tfOO 6m 18»! ( 1223 6» 1231 j 708 1244 7is 12»» ' 734 1*9 , 743 118 j boa tU 8" 149 831 UM i ««« 223 4)16 2 90 9 a:1 612 6~ (~ 77? )-~ 900 K *s it LJubljana j. k. . . . Ljubljana Dol. žel. . . . Lavnoa (postajališče) Škoiljlca....... Siuavije-Sap...... Groaupljo . . Prudol (postajališče). . . Cušperk ....... Dnbrčpolje...... V olik o Lašče..... Ortnek....... Ribnica....... Stara cerkev (postajališče) Kočevje...... A 810 101 8"« 1991 748 1 23» 741 1232 7'JH 121« 719 1909 70a 1163 6*3 Gss 11» 622 llia ; Gor. 10™ i 103'» 10»2 1 512 1003 H4tl &n gol g«0 [■,■■■ I 547 Nočna doba od 6. ure zvečer do nimi miuutuiuii številkami (6J^ -- .r>^M. ure 59 minut zjutraj označena jo s podčrta- I 8 C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. drl. Menit. M iz voznega reda -velii».-vxa.egrat odi 1- j-u.an.lj«, 1893. Nastopno omenjeni pribajalni in odhajalni fiaal označeni ao v srednjeevropskem eaau. Odtiod is ubijane (juž. kol.). Ob 12. uri 05 minut po noči osebni vlak v Trbii, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzenefeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ain See, Inomost, Bregena, ZUrich, Genf, Pariz, Steyr, Lino. Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franco>e vare, Karlove vare, Prago, Draždano, Dunaj vla Amstetten. Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, DunaL čez Selzthal v Auasee, Ischl, Omunden, Solnograd, Lend-Oastein, Zeli am See, Dunaj vla Amstetten. Ob 11. uri 50 minut dopoludne oaebni vlak v Trbii,. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, DunaJ. Ob 4. ari 20 minut popoludne osebni vlak v Trbii* Beljak, Celovec, Solnograd, Inomoat, Lino, lachl, Ba-dejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vara,, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj via AmatettetL Prihod v 1.1 ubijano (juž. kol.). Ob 5. url iS minut ajutraj oaebni vlak a Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih v aro v, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plinja, Baidejevio, Soluo-grada, Linos, Steyra, Isehla, Gmandeoa, laahla, Auai—a, Pariza, Genfa, ZUricha, Bregenia, inomoata, lella am See, Lend Gaateina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Fransem«-feate, Trbiža. Ob 11. uri 27 minut dopoluda« oaebni vlak c Dunaja via Aaiatetteu, Draidan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, E)(ra, Marijinih varov, Plzuja, Bude je vio, Solnograda, Inomoata, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne oaebni vlak s Dunaja* Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Ttbila. Ob •. mrt 27 minut a večer oaebni v tak a Dunaja, Ljnb-uega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod is 10ubijane (drž. kol.). Ob 7. uri 12) minut ajutraj v Kamnik. popoludne v Kamnik. BveČer v Kamnik. svečer v Kamnik (ob nedeljah in prasni k i h). Prihod v IJubijano (drž. kol.). uri 51 minut zjutraj iz Kamnika. „16 „ dopoluda« iz Kamnika. „ 20 „ ■▼•dar iz Kamnika. „ 55 „ zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in prasnikih.) Sreduje-evropski čas je krajnemu času v T^fubljani za 2 minuti naprej. * «12—207> Iščem prijazne meblovane sobe. (976—1) a. e. 10. 05 50 lO Ponudbe: ,91. I Breg 20'*. Notarski kandidat išče službe z oktobrom. Ponudbe npraviiištvu nSlovenskega Naroda". (949-4) Išče Ne ixiir|en, priden in pošten trgovski pomočnik v trgovino mefinigegu blaga na deželi* KjeV pove upravništvo „Slov. Naroda". (965—8) Razglas. Zaradi opustitve poAtnih voženj valed otvor-jenja železniške proso Liubljana-Koftevje se bode po 1. oktobru po eenl prodalo mmr±^ feonj^: ki bo dobro ohranjeni. — Tudi ae po ceoi oddado poštni vozovi. V Kofcevji, dne 20. septembra 1893. (940—3) c kr. pofitar. Poslovodja. Inteligentnemu, energičnemu možu, neomadeževane preteklosti, ki zamore položiti jamčevino ali kavcijo v gotovem denarji, M je vešč slovenščini in nemščini, in komur so znane Ljubljanske razmere, se ponuja prilika, da si osigura trajno eksistenco, s tem, da prevzame službo poslovodje s stalno plačo in postranskimi dohodki. Ponudbe s prepisi spričeval pod „201,191" poste restante v G-radec. (973-2) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne«