i|H umi
AOaiu plačana t gotovini
tf Ljubljani, v petek, dne 15. decembra 1939
Stev. 286
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-itvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni uredništva i« uprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40-04, 40-05	izhaja vsak dau zjutraj razen ponedeljka i* dneva p« praznik«
Čekovni račun Ljubljana itevilka 10.650 in 10.349 za inaerate.
Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6b
Okno na zapad
Noben 'politično misleči človek ne dvomi, da je napad Sovjetije na Finsko le etapa na poti, ki naj Rusijo s pomočjo brutalne sile po-vede dalje na zapad. Sedaj je tudi jasno, da bi se tudi ostalim baltiškim državam godilo enako kakor Finski, ako ne bi hitro »prostovoljno« odstopile Sovjetiji pristanišč in otokov, kakor jih je zahtevala Moskva. Od sovjetske strani gre za izvedbo načrtov, ki so bili že davno pripravljeni in ki ne pomenjajo ne več Me manj kakor orjaški razmah sovjetskega imperializma na zapad od Ledenega do Egejske-ga morja. Nekaj let so Sovjeti svoje silno oboroževanje opravičevali s pretvezo, da jih ogra-žajo kapitalistične države v Evropi. Danes pa nastopajo s cinično odkritostjo in so le še njihovi plačani agenti po svetu, ki poskušajo opravičevati postopanje sovjetskega imperializma. Toda sami Sovjeti očitno ne čutijo nobenih moralnih zadržkov, ko zasužnjujejo isvoje šibkejše sosede.
Je pa vredno opozoriti na novo značilnost, ki se kaže pri najnovejšem moskovskem imperializmu. Kominterna, to je mednarodna komunistična organizacija v Moskvi je že 20 let, odkar obstoja, sanjala o svojevrstnem svetovnem imperializmu, to je o ideji, kako bi ves svet podvrgla nadoblasti mednarodnega komunizma. Pri teh mesijanskih stremljenjih svetovnega komunizma, je Rusija kot narodna država stopila čisto v ozadje. V zadnjem času pa se zdi, da z imperializmom Kominterne teče vzporedno še drug imperializem, ki je dedšči-na ruskih carjev. Stalin že nekaj let rad sliši, da ga imenujejo naslednika Petra Velikega. Njegova okolica ga je morala prepričati, da je prišel ugoden trenutek, ko bi mogel on, rdeči car, povečati meje Rusije proti zapadu, obnoviti staro slavo Ramanovov in po možnosti doseči tudi tiste cilje, za katerimi so zaman stremeli veliki ruski carji in carice: Bospor, Carigrad, Dardanele... Za Poljsko je prišel na vrsto Baltik, za baltiškimi državami Finska. Gre za gospodarstvo nad Vzhodnim morjem, ki ga more trdno zagotoviti le posest baltiških držav in Finske. Bog ve, če nima tudi že Stalin v načrtu, kako se bo preselil v Leningrad, kjer so vrata in okno na zapad, odkoder vodijo po široki morski cesti pota po vsem svetu. Pravijo, da je Ždanov, po rodu pravi Rus, tisto gibalo, ki Stalinu in sovjetski zunanji politiki navdihuje in narekuje sedanji ruski imperialistični kurz z razmahom proti zapadli.
Umik boljševiške vlade iz Petrograda, ki so ga pozneje prekrstili v Leningrad, ni bil storjen le zato, ker je bivša carska prestolica zaradi novih meja naenkrat postala skoraj obmejno mesto, ampak je pomenjal tudi prelom z nekdanjo rusko carsko politiko. Moskva naj bi postala središče Kominterne, središče vseh narodov, osrednja točka novega sveta. Leningrad pa so boljševiki zanemarili in ga namenoma prepustili razpadanju. Slavo carjev naj bi prekril prah in ruševine. Toda glej! Naenkrat so se boljševiki pričeli bati, da bodo Finci že na pol podrto mesto spremenili v popolne Tazvaline, Leningrad je postal kar čez noč važno morsko oporišče in izhodišče v svet, ki ga je treba zavarovati s trdnjavami na levo in desno, z dobro utrjenimi otoki daleč po Finskem zalivu, z vojaškimi pogodbami z vojaško brezpomembnimi sosedi, itd. Rusko okno na zapad stoji zopet široko odprto.
Zadnja svetovna vojna je tudi Fincem prinesla svobodo, ki so jo 1. 1808 izgubili pod rusko nndoblastjo. Svojo svobodo pa so si Finci morali šele priboriti z dolgotrajnimi in krvavimi boji z boljševiškimi gardami, pri čemer so jim v veliki meri pomagali zlasti Nemci. Nemški general Riidiger von der Goltz je 13. aprila 1918 s pruskimi lovci in sodelovanjem finskih čet, odločilno porazil boljševike pri Helsinkih. Veselje in hvaležnost Fincev je bila neizmerna. Prijateljstvo med Finci in Nemci se je tako poglobilo, da sta oba naroda obojestransko sklenila, da dobi Finska nemškega kralja za svojega vladarja. V resnici je bil knez Friderik Kari Hesenski dne 9. oktobra 1918 izvoljen za finskega kralja. Prestola novoizvoljeni kralj seveda ni nikdar zasedel, ker je medtem domača revolucija v Nemčiji po-medla s kronami in njih nbsitelji. Tudi Finska je postala republika in si je v miru, ki je bil sklenjen v Dorpatu, napram Sovjetiji zagotovila državne meje, ki jih je Moskva svobodno priznala in vsestransko zajamčila.
Lenin je tedaj finskemu sosedu brez oklevanja priznal njegove pravice do samostojne narodne države. Ako je po 20 letih Stalin postal drugačnega mnenja, je to znamenje, da Sovjeti smatrajo, da so za novo politiko, ki jo opažamo, podani tudi izredno ugodni zunanji pogoji. Predvsem je ostal v nožnici dobro na-brušen nemški meč, na čigar pomoč je Finska v morebitnem sporu s Sovjetijo vedno najbolj zanesljivo računala. A ne le Finska, tudi baltiške države... Ta meč se sedaj ni dvignil v obrambo malega finskega naroda, pač pa je uradna Nemčija izjavila, da smatra sovjetske zahteve napram Finski za upravičene...
Politika na severu se je torej čisto spremenila in mala Finska se je morala sama postaviti proti krivičnemu osvajalcu. Čeprav izid tega povsem neenakega boja ne more biti dvomljiv, so pa Finci vsaj za enkrat doprinesli dokaz, da se je tudi proti veliki premoči mogoče braniti, če je narod enodušen, pogumen in seveda dobro založen z vojnim mate-
morju
Huda pomorska bitka v južnem Atlantskem
V boju tri male angleške križarke z nemško oklopno kriiarko »Admiral Graf von Spee"
Nemška vojna ladja se je hudo poškodovana zatekla v Montevideo - Angleška križarka poškodovana
»Admiral Spee«
»Admiral Graf von Spee« je najnovejša sestrska ladja 10.000 tonskih oklopnih križark (»žep-nih križark«), ki jih je Nemčija zgradila tri. Drugi dve sta »Admiral Scheer« in »Deutschland«. Nosilnost znaša 10.000 ton, brzina je 26 vozlov (pomorska milja ali vozel ima 1852 m), oborožena jo s 6 topovi po 28 cm, 8 topovi po 15 cm, 8 protiletalskimi topovi po 8 cm in ima 8 torpednih cevi.
»Ayax«
Mala križarka »Ayax< je bila zgrajena leta 1936, ima nosilnost 7000 ton, vozi s hitrostjo 32 vozlov, oborožena je s 8 topovi po 15.2 cm, 4 protiletalskimi topovi po 10.2 cm, 4 topovi po 4.7 cin in ima 8 torpednih cevi.
»Achilles«
Mala križarka »Achilles« je bila zgrajena leta 1932, ima nosilnost 7030 ton, vozi s hitrostjo 32 vozlov, je oborožena z 8 topovi po 15.2 cm, 4 protiletalskimi topovi po 10.2 cm, 4 topovi po 4.7 cm ter ima 8 torpednih cevi.
»Exeter«
Mala križarka »Exeter< je starejše dobe in je bila zgrajena leta 1929. Njena nosilnost znaša 8390 ton, njena brzina pa 32 vozlov. Oborožena je s 6 topovi po 20.3 cm, 4 protiletalskimi topovi po 4.47 cm in ima še poleg tega 6 torpednih cevi.
Nemška oklopna križarka »Admiral Graf von Spee*
Chamberlain o poteku morske bitke
London 14. dec. t. Reuter. V spodnji zbornici je ministrski predsednik Chamberlain sam osebno dal nekatera pojasnila v pomorski bitki med tremi manjšimi angleškimi vojnimi edinicami in nemško križarko »Admiral Graf Spee« v bližini južnoameriške obale. Chamberlain je takole opisal omenjeno bitko:
Včeraj zjutraj nekaj minut po 6 je povelj-
nik »Avaxa« (7.000 ton) komodore Harvvood "il, da j«
miral Graf Spee< (10.000 ton). Takoj nato
sporočil, da je izsledil nemško križarko »Ad-
je skupno z malima križarkama »Exeter« (8.400 ton) in »Achilles« (7.030 ton) napadel nasprotnika, ki se je z veliko brzino obrnil proti celini. Med streljanjem, ki je bilo obojestransko in zelo hudo, je dobila angleška vojna ladja »Exeter« poškodbe, ki pa so bile samo takšne narave, da je izgubila nekoliko na svoji hitrosti in je končno zaostala za drugimi ladjami, ki so brzele dalje z vso hitrostjo. Angleške ladje so bile oborožene s 15.24 cm topovi. Preganjale so nasprotnika ves dan in pozno v večer. Nemška križarka »Admiral Graf Spee« je bila oborožena s 27.98 cm topovi, katerih je imela 6. Proti polnoči je nemška križarka pribežala v pristanišče v Montevideo, kjer je izkrcala 36 mrtvih in 60 ranjenih. To dokazuje, da so male angleške vojne ladje mnogo bolj oboroženi sovražni ladji prizadele hude poškodbe. Nemški poslanik v Urugvaju je izjavil, da so angleški topovi metali na nemško križarko plinske granate. To ni resnično. Ta skrajno značilna izjava nemškega poslanika je brez vsake podlage. Vojne ladje Njegovega Veličanstva ne uporabljajo plinskih granat. Čeprav podrobnosti o tem boju še manjkajo, je vendar le doprinešen dokaz, da so male angleške ladje z velikim junaštvom tvegale borbo z mnogo bolj močno nemško križarko in da bo južnoameriško morje kmalu očiščeno od teh morskih roparic.
Prav tako bo zbornica z veseljem sprejela novico — je zaključil Chamberlain — da je tista podmornica, ki je iz človečanskih razlogov in sledeč prepisom mednarodnega prava opustila torpediranje nemškega veleparnika »Bremen«, ki ga je imela na cilju, sedaj potopila nemško podmornico in torpe-dirala eno nemško križarko.
„United Press" poroča o stanju vojnih ladij v luki Montevideo
Montevideo, 14. dec. »United Press« javlja, da je pregled nemške križarke »Admiral Graf Špee«, ki se je po bitki z angleškimi vojnimi ladjami poškodovana rešila v urugvajsko pristanišče Montevideo, jjokazal, da ima nemška križarka velikansko odprtino v glavnem stolpu. Veliki 28 em topovi so tako obdelani od angleških granat, da so ne-rabn i.
Nemški poslanik dr. Langemann je sprejel časnikarje in jim dejal, da je nemška križarka morala v pristanišče Montevideo ne zavoljo poškodb, ki jih je v borbi z angleškimi ladjami dobila, ali za to, da bi se rešila pred njimi, marveč zaradi tega, ker ji je zmanjkalo goriva.
Nemška križarka »Admiral Graf Speec je pribežala v urugvajsko luko okrog pol ure pred jx>lnočjo. Urugvajske jx>inorske oblasti so odredile,
rialom. Tudi majhen narod ni kar tako izgubljen, če se brani pred nasiljem velikega osvajača. To dokazujejo Finci, ki so si s svojim odločnim pogumom pridobili izredno velike simpatije vsega sveta, a nasprotno boljševiki obsodbo vseh kulturnih narodov. Fincem trenutno morda ta moralni mednarodni kapital ne bo pomagal, bo pa gotovo odločilne važnosti v trenutku, ko se bodo določale meje nove Evrope.	Drin
da naj komisija častnikov obišče nemško križarko in jo pregleda ter ji sporoči določila mednarodnega prava, ki predpisujejo nevtralnim državam, da 6mejo ladjam vojskujočih se držav dati gostoljubnost samo 24 ur. nakar jih morajo ali razorožiti, jjosadko pa internirati, ali pa jih prisiliti, da za-puste pristanišče. Urugvajska komisija je odplula proti nemški križarki na vlačile« vojnega brodovja »Lavale«. Ko je zaslišala poveljnika nemške ladje, je dovolila, da se takoj izkrcajo girtvi in ranjeni. Med tem so se na obrežju nabrale ogromne mno- ' žice, ki so prisostvovale izkrcavanju mrtvih in ranjencev.
Angleški križarki >Ayax< in »Achillesc sta obe pripluli v pristanišče Montevideo in se zasidrali v zunanjem delu luke. Proti jutru je pri-sf>ela tja tudi križarka »E x c t e r«. Angleške križarke čakajo, da bo jx>teklo 24 ur, ko bo morala nemška križajka zapustiti urugvajsko luko, nakar ji bodo spet sledile in jo bodo znova napadle.
V urugvajskih pomorskih krogih se je razneslo, da namerava nemška križarka iz Monte-videa pobegniti v urugvajsko ustje reke Rio de La Plata. Urugvajske pomorske oblasti so takoj odredile, da odpluje tja urugvajska križarka, da varuje urugvajske Vode, ako bi znova prišlo do borbe med nemško in angleškimi vojnimi ladjami.
Trditve nemškega poročevalskega, da je bila angleška križarka »Achilles« potopljena, niso resnične, o čemer se more vsakdo prepričati, ker je »Achilles« v luki Montevideo zasidrana in je nepoškodovana. Le »Exeter« je dobila nekaj zadetkov, ki so napravili manjšo škodo, ki jo bodo skušali te dni jx>praviti.
Ameriški očividec popisuje potek borbe in nfen izid
Newyork, 14. dec. t. »Newyork Times« objavljajo dopis svojega poročevalca v Montedivedo, ki si je osebno ogledal nemško križarko »A d m i r a I Graf Spee«. Male angleške križarke so nemško oklopno križarko napadle kakšnih 400 km daleč od Rta Punta del Esto. Čeprav so angleške križarke imele za polovico slabše topove, kakor nemška oklopna križarka, je bila »Admiral Graf Spee« hitro v obrambi. Dobila je zelo hude zadetke, ki so napravili v gornjem delu ladje huda razdejanja.
Zanimiva je podrobnost, ki jo navaja ameriški časnikar. Do bitke je prišlo zaradi tega, ker jo nemška oklopnica hotela napasti francosko čezmorsko ladjo »F o r m o s o«, ki je v spremstvu »Ayaxn« potovala čez morje. Ko se je nemška oklopnica približala transportu, je »Ayax« poklical na pomoč dve drugi angleški ladji iz spremstva, nakar so nemško oklopnico napadli.
Ameriški časnikar, ki se je razgovarjal s pomorskimi strokovnjaki, pravi, da vsi hvalijo angleški način borbe. Angleške ladje, čeprav manjše in slabše oborožene, so bile vedno v napadu in v premoči.
O boju samem je ameriški časnikar izvedel da je bila v glavnem borba med angleško križarko »Exeter« in nemško vojno ladjo. Poškodbe, ki jih je dobila nemška križarka, so mnogo hujše od onih, ki jih je dobila angleška. *Admiral Graf Spee* ima tik nad vodno gladino veliko odprtino. Prav tako je zbito eno od dveh letal, ki jih je nemška križarka nosila s seboj. Konino je bil zadet tudi glavni stolp in vrtilni stolp pod njem, kjer so nameščeni 28 cm topovi, ki so vsi ne-uporabljivi.
Angleški časnikar si ogleduje
poškodovano križarko
London, 14. dec. AA. Reuter. Dopisnik lista rEvening Standard« je jioslal iz Montevidea brzojavno poročilo, v katerem je naglasil, da je poveljniški most na nemški bojni ladji »Admiral Graf v. Spee« porušen in da je ladja na štirih krajih hudo predrta Dve luknji sta tik nad morsko i si no. Dopisnik pripominja, da je prišel z namenom, da se prepriča o točnosti teh vesti,
do onega kraja v pristanišču, kjer je zasidrana nemška vojna ladja, ter da si je te luknje v ladji ogledal iz daljave nekaj metrov. Po njegovem poročilu je istovetnost bojne ladje »Admiral Graf v. Spee« potrjena od strani urugvajske vlade in od strani nemškega poslaništva v Montevideo.
Ljudje so z obale opazovali bitko
London, 14. dec. Reuter: Topniški dvoboj med vojnimi ladjami je proti koncu spremljalo sprva kakih 100 oseb. Množica pa je naglo naraščala. O pomorski bitki so prenašale vse južno-ameriške radijske postaje potek borbe, kakor da gre za kakšno boksarsko tekmo. Bitka je trajala cele štiri ure. Čeprav je nemška križarka hotela pobegniti in je zato plula jxk1 jx>lno paro, sta jo angleški križarki večkrat zadeli s polnimi streli. Napori nemške križarke, da se izogne toči granat, so bili zaman.
Uradno poročilo angleške admčralitete
London, 14. dec. t. Reuter: Admiraliteta poroča: Oddelek angleškega vojnega brodovja, ki so mu pripadale male križarke »Exeter«, »Ayax« in »Achilles«, ki so vse oborožene s šestpalčnimi topovi (15.24 cm), je prišel v stik z nemško oklopno križarko »Admiral Graf von Spee«, ki je oborožena z 11 palčnimi tojx>vi (28 cm). Angleškim lad-
jam je jx>veljeval kapetan vojne ladje Harvvood. Razvil se je hud boj, ki je trajal od 6 zjutraj do 10 dopoldne. Križarka »Exeter« je bila poškodo-
vatia in ia i-rnrok:!., nal/,. n-	_____I:
vana in je izgubila nekaj na svoji hitrosti, zaradi česar je bila prisiljena izločiti se iz zasledovanja
(Nadaljevanje na 2. strani)
Topovi angleške male križarke »Achilles*
Zagrebška vremenska napoved: Toplo in
oblačno.
Zemunska vremenska napoved: Topleje in iio večini oblačno vreme z nekaj dežja na zahodni polovici države.
Stran 9
i i.- .
Sporazum In demokracija
V listu »Napred« piše g. dr. Mihajlo 1118 o sporazumu in demokraciji ter naglaša, da je pod demokracijo bilo mnogo poskusov rešiti hrvatsko vprašanje, ki pa se niso posrečili. Zoper želje demokratičnih ljudi pa je bil dosežen sporazum s Hrvati poprej, preden je bila znova postavljena demokracija. Zdaj pa se je za vsako ceno treba izogniti nevarnosti, ki se ji poprej nismo znali izogniti. Skušnja je najboljša učiteljica. Ta pa je pokazala, da v naši državi ne more biti demokracije brez sporazuma. Kakor je demokracija propadla brez sporazuma, tako bi tudi sporazum propadel brez demokracije. Notranja ureditev je še le započeta, mora pa biti izvedena do konca ter sloni na načelih federalizma. Ce pa je moaoča demokracija brez federalizma, ni mogoč federalizem brez demokracije. Ker demokracija ni prišla pred sporazumom, naj pride vsa| po sporazumu, ker le demokracija ga bo inogla izvesti v življenje.«
»Državni svet prekoračil svoj delokrog«
Tako trdi zagrebški »Obzor«, ki piše: »Bilo je nekaj slučajev, ko je državni svet reševal zadeve, ki zanje ni več merodajen, ker spadajo zdaj pod kompetenco upravnega sodišča v Zagrebu. Ob tej priliki so bile poslane pritožbe upravnemu sodisču v Zagrebu, ki naj razveljavi odločbe državnega sveta. V konkretnem slučaju gre za važen delokrog iz resora ministrstva za gozdove in rudnike, ki je z uredbo že prenesen na banovino Hrvatsko. Zlasti je važno, da se končno ugotovi delokrog banovine Hrvatske oziroma upravnega sodišča v Zagrebu v vprašanju izkoriščanja rudnikov na področju banovine Hrvatske, kakor tudi vprašanje, ali morejo družbe, katere imajo svoje rudnike na področju banovine Hrvatske, imeti svoje sedeže zunaj področja banovine Hrvatske. To vprašanje je bistvene važnosti, ker se je prav zadnje čase dogajalo, da je nekaj družb svoje sedeže preneslo s področja banovine Hrvatske v Belgrad.«
Sremski radikali Aci Stanojevlču
Pretekli teden so se zbrali v Rumi radikali vseh struj ter so sestavili sporazumen odbor za enotno organizacijo vseh radikalov. Ta odbor je poslal Aci Stanovijeviču pismo, ki se glasi: »Radikali iz Rume na svojem ustanovnem zboru 10. t. m., kjor so bile zastopane vse skupine radikalov ter so se pomirile, vain kot šefu stranke pošiljajo pozdrave, želeč, da bi naš vzgled posnemali vsi radikali po vsej državi ter tudi v samem vodstvu stranke, ter tolmačimo razpoloženje radikalskih množic z ozirom na notranjo ureditev države in izjavljamo željo, naj se ustanovi tudi srbska enota poleg doslej ustanovljene hrvatske ter prihodnje slovenske.« Odbor je sklenil tudi, da ne pošlje na Markovičevo zborovanje v Belgrad 17. t. m. nobenega zastopnika. Kdor se bo udeležil tega sestanka, se bo udeležil le v svojem imenu.
Razmere na belgrajski univerzi
Senat belgrajske univerze je 12. t. m. zvečer ^dal to le sporočilo dijaštvu, ki pojasnjuje razmere na tamkajšnji univerzi: »Z Odlokom senata 30. novembra t. 1., ki ga je izdal ob neljubih dogodkih na univerzi" dne 29. in. 30. novembra t. 1. so bde odložene vse dijaške in javne prireditve na univerzi za mesec dni, zato tudi splošni dijaški 6hod, ki je bil sklican za 3. december. Med tem pa je akcijski odbor strokovnih društev v nasprotju e to odločbo naznanil, da bo ta dijaški shod dne 14. t. m. ob pol devetih dopoldne v fizikalni dvorani novega univerzitetnega poslopja. Univerzitetni senat s tem SfKjroča vsem dijakom, da odlok o odlaganju shodov in prireditev ostaja v veljavi ter da splošni dijaški 6hod, ki je napovedan za 14. t. m. od univerzitetnih oblasti ni odobren. Senat jih opozarja na posledice, ki so določene pod disciplinski uredbi. Shod, ki bi ga imeli, bi pomenil kršitev odloka najvišje univerzitetne oblasti ter bi imel prav gotovo težke posledice za sklicatelje, dijake in za šolo. Senat apelira na dobro voljo in zdravi 6misel dijakov, na; tega shoda ne imajo, marveč da tudi zdaj pokažejo popolno spoštovanje univerzitetnim oblastem.« — Kakor je znano, so komunistični študentje začeli rovariti, da bi povzročili štrajk vseli dijakov.
študentje razbili demokratski shod
Poročali smo že. da so imeli Davidovičevi demokrati svoj shod v Belgradu, da pa so dijaki s vpitjem motili govor dr. Dukanca. Zdaj hrvatski listi poročajo o tem shodu takole: »Ko je začel govoriti drugi govornik dr. Savko Dukanac, je skupina levičarskih dijakov začela delati medklice in motiti sestanek. "Dijaki so zahtevali pojasnilo, kakšno stališče zavzema demokratska stranka do nedavnih dogodkov na belgrajski univerzi. Ker je bilo vpitje vedno hujše in ko so začeli padati klici, ki nimajo nobene zveze z demokratsko stranko, je moral shod biti naglo zaključen.«
Mostarski radikali za dr. Lazarja Markoviča
»Jugoslavenski list«, ki izhaja v Sarajevu, poroča iz Mostarja, da je krajevni odbor mostarskih radikalov v nedeljo zvečer imel sejo, ki se je je udeležilo več uglednih radikalnih voditeljev iz Mostarja. Na tej seji je odbor izrekel svoje zaupanje ministru pravde g. dr. Lazarju Markoviču ter odobril njegov vstop v današnjo vlado. Vsi člani odbora, razen enega, so odobrili sklep, naj se pošlje en odposlanec na konferenco radikalne stranke, ki jo te dni sklicuje g. dr. Markovič. Ta naj izreče popolno zaupanje g. dr. Markoviču ter istočasno zahteva, da se započne akcija, ki bi zbrala vse radikale v državi pod eno zastavo.
Sodelovanje Bunjevcev in Srbov
Na zborovanju JRZ v Somboru je govoril senator dr. Kosta Popovič,, ki je v svojem govoru zlasti omenjal Bunjevce ter dejal: »Srbi in Bu-njevci na našem severu že stoletja žive v največji slogi in bratski ljubezni, zavedajoč se svoje narodne pripadnosti in nalog. Prav to preskušeno in iskreno sodelovanje je mnogo pripomoglo, da se je v teh krajih kljub tujemu pritisku trdovratno obdržala preskušena slovanska, bolje rečeno jugoslovanska narodna zavest, ki je izvir vseh misli in čustev tukajšnjih Srbov in Bunjevcev. Vsi tisti, ki poskušajo razdreti to idilično harmonijo dveh bratskih narodov ter njihovo sodelovanje motiti z raznimi krilaticami in brezvestno agitacijo in njihovo sodelovanje razdvojiti, greše ne le zoper splošne državne koristi, temveč tudi zoper narodne interese samih Bunjevcev in Srbov.«
Demokracija ni anarhija
Vlada bo nastopila zoper temne elemente, ki zlorabljajo svobodo
Belgrad, 14. dec. m. Politična javnost ee je danes predvsem pečala z raznimi pojavi zadnjega časa, ko so nekateri razdiralni elementi začeli
zlorabljati svobodo, ki jo vlada narodnega sporazuma vnaša v našo notranje politično življenje, v svojo temno namene. Ti pojavi postajajo vse pogostejši ter so se zato pričeli z njimi pečati tudi razni politični krogi iz posameznih strank, ki so sklenili, da bodo v tem pogledu čimprej napravili red, ker demokracija ni in ne sme nikdar pomeniti anarhije. Zato so politični krogi prepričani, da se je z vsemi temi vprašanji pečala vlada narodnega sporazuma na snočnjl seji. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da bo notranji minister najodločneje nastopil proti takim pojavom in proti razdiralnim elementom, ki izkoriščajo sedanje razmere v svoje podtalne, državi in narodu škodljive namene. Isti krogi zatrjujejo, da vlada hoče vztrajati pri svojem namenu, da postavi politično življenje na zdravo demokratsko osnovo, toda istočasno se bo vlada najodločneje zavarovala na vseh straneh, da bi katere koli sovražne sile mogle zlorabljati ta njen namen. Izredne razmere v svetu in notranji razvoj izvrševanja narodnega sporazuma in popolne konsolidacije posebno zahtevajo, da se zavrne vsa ta škodljiva propaganda in vsako razdiralno delo, ki bi kakor koli moglo
slabiti našo popolno nevtralnost in krepko voljo za obrambo interesov driavne celote.
V političnem pogledu je bila danes spet važna seja političnega odbora ministrov, ki jo nadaljevala razpravo o načrtu za novi volivni zakon. Seja se je pričela ob 10 ln je trajala do pol 1 v sejni dvorani ministrskega sveta. Navzočnl so bili podpredsednik vlade dr. Maček, gradbeni minister dr. Krek, pravosodni minister dr. Lazar Markovič, socialni minister dr. Budisavljevič, minister pri predsedstvu vlade dr. Konstantinovič in minister brez listnice dr. Smoljan. Po seji tega odbora so ministri izjavili, da so nadaljevali razpravo o voliv-nem zakonu. Kolikor smo lahko zvedeli, so se člani omenjenega odbora doslej zedinili, da bodo volitve tajne, da bodo volili s kroclicami in da ima volivno pravico vsak 21-leten državljan, razen če je zaradi posebnih okolnosti izključen od aktivne volivne pravice, nadalje, da se bo država razdelila v več volivnih okrožij (število teh okrožij še ni določeno), zatem, da ima vrhovno vodstvo volitev v rokah državni odbor, ki bo sestavljen iz predsednikov najvišjih sodišč. Volitve bodo po okrožnih kandidatnih listah, ki bodo morale imeti v vsakem okraju vsaj po enega kandidata. Vsa ta določila je odbor že sprejel.
Vlada pri patriarhu Gavrilu
Pomembni govori med kosilom pri pravoslavnem patriarhu
Belgrad, 14. dec. m. Po seji odbora za vse
zakone so se vsi navzoči ministri kakor tudi drugi člani vlade odpeljali v patriarhijo, kjer je patriarh dr. Gavrilo Dožič priredil ob zaključku zasedanja arhierejskega sabora slavnostno kosilo. Poleg članov arhierejskega sabora so bili navzoči tudi člani kr. vlade s predsednikom Cvetkovičem in podpredsednikom dr. Mačkom na čelu.
Zbrane goste je pri kosilo pozdravil patriarh Gavrilo. Zahvalil se je vladi za to, da je sprejela obveznost države nasproti srbski pravoslavni Cerkvi in je poskubela vse potrebno za eksistenco te Cerkve in za popolno pokritje njenih gmotnih potreb.
V imenu vlade je govoril predsednik vlade Cvetkovič. V svojem govoru je podčrtal, da mu je posebno draga ugotovitev, da je to posebno pozornost in naklonjenost nasproti srbski pravoslavni Cerkvi pokazala vprav vlada narodnega sporazuma. Predsednik vlade je potem poudarjal, da so vprav člani vlade katoliki jjofiolnoma razumeli upravičenost zahtev pravoslavne srbske Cerkve in so jih s celim srcem podpirali. Vlada narodnega sporazuma hoče voditi politiko popolnega miru in ureditve vseh notranjih razmer po načelih popolne enakopravnosti bratskih jugoslovankih narodov in po načelu največje pravičnosti in strpnosti nasproti vsem veram v državi. Zato smo prepričani, je poudaril predsednik vlade, da kadarkoli bi se pojavile pod to vlado potrebe kake druge cerkve, posebno druge največje, to je katoliške Cerkve v Jugoslaviji, da bomo vsi pravoslavni z enakim bratskim razumevanjem vse storili, kar je potrebno, da stori država za razvoj katoliškega dela naroda.
Zatem je spregovoril nekoliko besedi niški pravoslavni škof lovan. Omenil je, kako sta se prvič srečala katoliški škof in veliki rodoljub dr. Josip Juraj Strossmayer in srbski vladika Mihajlo in kako mi sedaj uživamo plodove evangelija bratske ljubezni in se pozdravljamo kot bratje v Kristusu in bratje iste krvi. Zato je treba posebno naglasiti veselje patriarhu srbske pravoslavne Cerkve in vseh arhierejev, da morejo pri tem kosilu pozdraviti predstavnika hrvaškega naroda dr. Mačka, ki je v javnem življenju uresničil željo velikega vladike dr. Strossmayerja.
Niškemu škofu Jovanu je takoj odgovoril podpredsednik vlade in voditelj Hrvatov dr. Maček ter je ob splošni pozornosti izrekel te-le pomembne besede: »Iz vsega srca se zahvaljujem gospodom arhierejem, Nj. Sv. patriarhu in arhierejskemu zboru za to pozornost in vam zagotavljam o svojem prepričanju, da je samo v bratski slogi naša rešitev. Jaz z Dostojevskim verujem v slovanstvo. Dostojevski) je rekel: »Zapadni narodi imajo morda več znanosti kakor mi Slovani, a mi smo od Boga obdarjeni z veliko intuicijo.« Danes je slika slo-vanstva v marsikakem oziru senčna ln temna. Pre-1 pričan sem, da to ni za bodočnost slabo znamenje, ampak je le znak, da smo mi mlad narod, a bodočnost je v rokah mladosti. Poglejte, mi smo dvajset let prebili v sporu. Mi Hrvatje smo se dvajset let borili za našo narodno individualnost. Sedaj smo se Srbi in Hrvati sporazumeli. Veruiem, da bomo uredili razmere tako, da bodo tako Srbi, Hrvatje, Slovenci in Bolgari našli popolno zadovoljitev vseh svojih teženj in popolne obrambe vseh svojih eksistenčnih pogojev v slovanski ideji na našem jugu po najpopolnejšem narodnem sporazumu med nami vsemi. Še to naj povem: Sedaj, ko smo Hrvati dobili osnovno bitko za priznanje naše narodne individualnosti, ni nič več na poti, da tudi mi z vsemi močmi zagazimo v delo in izdelavo najlepšega jugoslovanstva.
Po govoru dra Mačka, ki so ga navzoči spre-jelj z velikim odobravanjem, je kosilo poteklo v najlepšem razpoloženju. Po kosilu je predsednik vlade Cvetkovič zbranim časnikarjem na več postavljenih vprašanj izjavil glede skupnega kosila članov vlade in članov arhierejskega sabora:
»To je bil prijateljski sestanek članov vlade in članov srbske pravoslavne Cerkve, s katero želi vlada polno sodelovanje na poti izvrševanja svojega poslanstva svoje naloge za ureditev notranjih razmer in popolne konsolidacije države. Vlada računa na tako sodelovanl« vseh veroizpovedi ▼ naši državi.«
Z besedami predsednika vlade se je strinjal tudi podpredsednik dr. Maček, ki je časnikarjem
izjavil:
»Predsednik vlade g. Cvetkovič vam je govoril za nas vse.«
Arhierejski sabor je Imel v sedanjem zasedanju 15 sej ter je rešil vsa tekoča vprašanja v zvezi s srbsko pravoslavno Cerkvijo. Sprejel je tudi uredbo o podelitvi odškodnine srbski pravoslavni Cerkvi, ki bo objavljena v »Službenih novinah«.
Ban dr. Natlačen f Belgradu
Belgrad, 14. decembra, m. Danes je ban dr, Marko Natlačen posredoval v zadevah slovenska banovino v več ministrstvih. Med drugim je bil «{>rej0't v daljšo konferenco pri notranjem ministrstvu Mihaldiiču in »acialnem ministru dr. Budi-»avljsviču, s katerim je predvsem razpravljal o vprašanju spremembe uredbe o minimalnih mezdah. Nadalje je bil sprejet pri kmetijskem ministru dr. Cubriloviču in ministru za gozdove in rudnike dr. Kuleaoviču. Snoči je bil sprejet pri knezu namestniku Pavlu.
0 omejitvi
avtomobilskega prometa
Belgrad, 14. decembra, m. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije ie imel včeraj plenarno sejo Centralnega odbora v Belgradu, na katero so bili pozvani zastopniki sekcij iz vse države. Na eetji je centralni odbor avtomobilskih klubov razpravljal o omejitvi avtomobilskega prometa. V svoji resoluchi centralna uprava avtomobilskega kluba smatra, da je treba storiti vse, da 6e za vsak avto, bodisi |>otniški ali tovorni, kakor tudi za motorna kolesa preskrbi dnevno vsaj najmanjša potrebna količina pogonskega materijala.
Belgrajske novice
Belgrad, 14. decembre, m. Za pristava 8. skup. v Laškem je imenovan dr. Viljem Lipa j, doslej pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Belgrad, 14. dec. m. V Belgradu ie bil danes z vsemi častmi pokopan konjeniški brigadni general v pok. Nikolaj Colovič.
Belgrad, 14. dec. m. Za danes popoldne napovedana seja ministrska sveta je bilo odgodena, ker so bili nekateri člani kraljevske vlade zadržani.
Belgrad, 14. dec. m. Zaradi jutrišnjega občnega zbora Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije je bil nocoj sestanek predstavnikov vseh zadružnih zvez, na katerem so se razpravljala vsa vprašanja, ki se bodo obravnavala na jutrišnjem občnem zboru. Za občni zbor je bila izdelana in pripravljena tudi resolucija. Konferenco je vodil predsednik Glavne zadružne zveze in predsednik senata g. dr. Korošec.
Belgrad, 14. dec. m. V Belgradu se mudita tržiški župan in podžupan Ivan Majeršič in Kristjan Pravst. Zaradi tlakovanja in regulacije državne ceste skozi Tržič sta bila opoldne sprejeta pri gradbenem ministru dr. Kreku, ki je obema zagotovil vso podporo.
Belgrad, 14. dec. m. Gradb. minister dr. Miha Krek je odobril idejno skico generalnega načrta za mesto Bel&rad in uredbo za njegovo izvrševan nje.
Največji notranji sovražnik Nizozemske so vohuni
flaag, 14. decembra.
Vohunska afera, ki so jo pred nekaj dnevi odkrili, je celo Holandsko spravila pokoncu. Izkazalo se je, da vodilna vohuna nista bila le visoka uradnika v ministrstvu, ampak da sta bila v službi Nemčije kot plačana agenta. Sicer so nizozemski narodni socialisti zagotavljali, da nočejo priključitve k Nemčiji, ampak da hočejo Ie reformirati državo. Toda kdo jim danes veruje 1
Narodnosocialistična stranka na Nizozemskem je sicer majhna in šteje le štiri poslance med stotimi. V zadnjem času se je delala zelo patriotično. Slučaj je hotel, da so narodni socialisti vložili interpelacijo na vojnega ministra, zakaj člani armade ne smejo pripadati narodno-socialistični stranki — ravno v trenutku, ko je vohunska afera prišla na dan. Vojni minister seveda ni bil v zadregi z odgovorom.
Vodilna vohuna v prilog Nemčije sta bila Hoven in pa Buve. Oba sta zaprta, kakor tudi žena Hovena. Oblasti se zaenkrat branijo dajati podatke, ki jih je dognala preiskava. Hoven je bil visok uradnik v ministrstvu za socialno skrbstvo in se je še v poletju v Nemčiji udeležil sestanka organizacije »Kraft durch Freude«. Ob tej priliki je tudi govoril in poveličeval narodni socializem. Zdi se, da je bil Hoven glavni vohun v prid Nemčije in da mu je Buve, ki je bil v ministrstvu za narodno gospodarstvo, le pomagal. Buve je lahko dobil zelo točen položaj holandskih trgovskih ladij. Prav tako mu je Buve preskrbel tudi natančen načrt novih kanalskih zgradb, ki sestavljajo drugo nizozemsko obrambno črto. Zadeva je torej zelo resna in tudi rezerviranost uradnih krogov je razumljiva.
Nizozemska je tako prisiljena, da se mora bojevati na dveh frontah, na notranji in na zunanji. Zunanja fronta je zaenkrat gospodarska. Poostrena blokada je prav občutno prizadela Ho-landijo. Nemčija je hotela pripraviti Nizozemsko do tega, da bi direktno nastopila proti blokadi in s tem proti zaveznikom. Res je, da morajo ho-landski parniki dolgo čakati v angleških pristaniščih in da celo parniki, ki imajo posebna priporočila od vlade, niso izjema. Toda tudi Nemčija stiska Holandce. Nizozemci na primer kupujejo mnogo lesa v Nemčiji, ki ga potem prevažajo s svojimi ladjami. Toda ti parniki morajo čakati po cele tedne v Kielu, v Pillau, v Swinemilnde, medtem ko nemški parniki lepo plujejo v ustje Emsa do .pristanišča Delfziel, kjer jih angleška
Na Madžarskem nove razvoje
Budimpešta, 14. dec. b. Na Madžarskem vlada mnenje, da bodo politične posledice zaradi stališča Zveze narodov, ki je izključila Sovjetsko Rusijo, zelo resne. »Pester LI o y d«, ki je blizu zunanjemu ministrstvu, trdi, da zadnji dogodki mečejo popolnoma novo luč no lo na položaj v vsej Evropi, temveč posebej še na položaj v jugovzhodni Evropi. Pričakujejo tudi ožjega sodelovanja med Sovjetsko Rosijo in Nemčijo. Vendar pa vlada splošno prepričanje, da na zimo ne bo prišlo do večjih vojnih operacij.
Balkanska «voia, to Je Turčija, Grčija, Jugoslavija in Romunija s ozirom na nove dogodke bržkone ne bo držala križem rok. ft© v zimskih mesecih, verjetno v februarju, l»o sklicana konferenca Balkanske sveže, na kateri bodo proučili položaj na Balkanu ter od-noso do Bolgarijo in Madžarske. Po najnovejših poročilih it Snfiie se vidi. Ha turški vpliv faR, vedno bolj pada" in da raste vpliv It a 1 i je!
napovedujejo na Balkanu
Zbližanje med MadSarsko in Jugoslavijo prav tako naglo napreduje, čeprav ne gre v tistem tempu, kot se je prvotno pričakovalo. Zastopniki madžarske narodno banke in zastopniki madžarskega trgovinskega ministrstva potujejo v Belgrad, da pripravijo vse potrebno za trgovinska pogajanja, ki se bodo pričela konec januarja.
Milijonska armada v Turčiji - proti Sovjetom
Moskva, 14. dec. b. Radio Moskva je objavil snoči senzacionalno novico, da angleško-francosko-turški pakt vsebuje tajno določbo, ki določa organiziranje posebne armade v Turčiji, ki bo naperjena proti Sovjetski Rusiji. Armada bi bila pod poveljstvom francoskega maršala Weyganda. Sestavljena bo iz 400.000 francoskih vojakov, 80.000 angleških in 500.000 turških vojakov.
vojna mornarica ne more doseči. S tem postopkom Nemci dajo zaslužka svojim ladjam, medtem ko stoje nizozemske ladje po cele tedne v njihovih pristaniščih.
Razumljivo je torej, da se Nizozemska zelo tfbOrožuje in pripravlja za vsak slučaj. Njeno oboroževanje je tako obširno, da jo stane dnevno 1,700.000 goldinarjev, kar je gotovo velikanska številki za deželo z 8 in pol milijona prebivalci. K temu je pa treba prišteti šo stroške za oboroževanje kolonij. Nizozemci z vso naglico pomnožu-jejo vojno mornarico vzhodne Indije, kakor tudi zračno obrambo svojih kolonij. Kolonije so sedaj sploh velika skrb Holandije. Sicer se Nizozemci dobro zavedajo, da je nedotakljivost njihovih kolonij v glavnem odvisna od zmage angleškega orožja. Singapur ne varuje le angleških kolonij, ampak prav tako nizozemske. Nizozemsko ameriško posest pa čuva Amerika, ki ne bi nikdar dovolila, da bi se v bližino Panamskega prekopa vgnezdila kaka velesila. Vendar pa to stanje samo na sebi še ne pomirja Holandije, ki bi hotela še učinkovitejše zavarovati svojo čezmorsko posest. Zaradi tega se Ilolandija mrzlično oborožuje, istočasno pa skuša ostati v dobrih odnošajih na vse strani. Vlada je izjavila, da imajo ^oborožene trgovske ladje dostop v njena pristanišča, istočasno pa sama izjavlja, da svojih trgovskih ladij ne bo oborožila. To njeno zadržanje je previdno, a tudi pogumno in edin način, da se zaenkrat še drži izven evropskega krvavega spora. Van der H.
Pomorska bilka
(Nadaljevanje s 1. strani)
nasprotne ladje. Mali križarki »Ayax« in »Achil-les« pa sta nemško križarko še naprej preganjali. Nemška oklopna križarka je bila večkrat zadeta ter je poskusala najti zavetja. Končno se ji je to tudi posrečilo in se je zatekla v ustje reke La Plata, kjer se je zasidrala v urugvajski luki Mon-tevideo.
Drugo uradno poročilo admiralitete pravi: Admiraliteta ni dobila nobenih sporočil, da bi bil kdo na angleških vojnih edinicah, ki so se udeležile bitke proti nemšKi oklopni križarki »Admiral Grai Spee« mrtev ali ranjen. Ako pa je bil kdo prizadet, bo to takoj objavljeno. Križarka »Exeter« je dobila le manjše poškodbe. Nemško oklopno križarko pričakujejo ob izhodu iz luke v ustju La Plata skupina angleških vojnih edinic, ki so se ji pridružile še nekatere druge angleške vojne ladje. Treba je vzeti v obzir, da je angleška admiraliteta vporabila velike pomorske sile samo za to, da so na morjih zasledovale nemške oklopne križarke po južnem in severnem Atlantiku. Admiraliteta bo objavila vse nadaljne podrobnosti o tej bitki. '
Pofslužbena nemška razlaga
Berlin, 14. dec. t. Polslužbeno glasilo nemške vlade »Der Deutsche Dienst« piše, da se je včerajšnja bitka med tremi angleškimi krtžarkaml in nemško oklopno križarko »Admiral Graf von Spee« končala z nemško zmago. »Ayax« je pred nemško vojno ladjo zbežala, medtem ko je bila križarka »Exeter« od nemških topov razcefrana na drobne kosce. Zmago je odnesla nemška vojna ladja, ki je proti večeru zaplula v ustje reke La Plata, kjer se je usidrala v pristanišču Montevideo. Nemško ladjo je zadelo samo šest granat in so njene poškodbe lahke. Na krovu je vozila seboj kapitana in sest mornarjev od neke potopljene angleške trgovske ladje.
Nasprotujoča si poročila o Finski
Sovjeti govorijo o »presekanju Finske« na dvoje, Finci o vdoru finskih čet na sovjetsko ozemlje
Francozi upajo na uspeh finske obrambe
Pariz, 14. dec. b. Francoski vojni krogi zelo Ugodno presojajo možnost uspešne obrambe Finske. Mannerheimpva linija, ki je bolj podobna Siegfridovi kot. Maginotovi črti, bi lahko vzdržala tudi najhujše sovjetske napade, če bo finsko vojno vodstvo pravilna razdelilo .svoje čete po tej obrambni črti.
Finska poročila
Helsinki, 14. dec. t. Radio Roma. Finsko poročilo pravi, da so finske čete na odseku nad Lado-škim jezerom prešle v. ofenzivo, pregnale sovražnika čez mejo in prestopile že na sovjetsko ozemlje. Finske čete napredujejo proti murmanski železnici. Pri porazu sovražnika so finske čete ujele veliko število sovražnikov,' zaplenile' štiri težke topove, več tankov, veliko število strojnic in drugega vojnega materiala.
Finsko uradno poročilo zanika poročilo sovjet-
skega generalnega štaba o napredovanju sovjetskih čet proti Botniškem zalivu.
Helsinki, 14. dec. b. »United Press« poroča, da so finski vojaki snoči prvič prekoračili sovjetsko mejo v Kareliji, kjer se sedaj vodijo hude borbe. Duh Fincev je še vedno krepak ter se vojaštvo bori z največjimi napori in požrtvovalnostjo. Stalno se pošiljajo nove okrepitve v prvo bojno vrsto. Finci so zavzeli nove položaje ter hočejo zadržati Sovjete na črti pri Nurmesu.
Rdeča poročila
Moskva, 14. dec. AA. Štefani: Vrhovno po-veljništvo ljeningrajskega vojnega okrožja sporoča, da so sovjetske čete 13. decembra napredovale 105 kilometrov od meje. Čete, ki napredujejo iz Petro-zavodska, so zasedle Uleaborg in postajo Kitela na železniški progi Bitkaranta—Serdobol.
Moskva, 14. dec. AA. Havas. Sovjetski komentar k vojnim operacijam trdi, da se je nekemu sovjetskemu oddelku, ki je začel prodirati od Ukte, posrečilo prodreti 105 km v notranjost Finske in pravi: Samo včeraj je ta oddelek napredoval 13 ki-
lometrov. Ta oddelek je prispel že v bližino luke Uleaborg. Finska je na ta način presekana na najožjem delu. Švedska in Norveška sta s tem odsekani od južnega dela Finske, tako da je sedaj onemogočeno pošiljanje življenjskih potrebščin in municije v te kraje. Sovjetske podmornice bodo ustavile vsako plovbo v Botniškem zalivu, dokler ne bo zaledenel. Napredovanje sovjetskih čet je zelo težko v planinskih krajih ter ob vzhodni obali Ladoškega jezera. Sovjetske čete so zavzele Kitel ter se približujejo utrjeni črti, ki brani pristop k mestu Sortamali in jezeru Janisvari. To je točka, na kateri bi sovjetske čete lahko prebile Manner-heimovo črto. Na severu so sovjetske čete zašle med jezera ter nimajo namena razviti tu posebne aktivnosti. Zdi se pa, da so ti kraji zadnje oporišče braniteljev Finske.
Moskva, 14. dec. b. Jutranje uradno vojno poročilo pravi, da je rdeča vojska prodrla 100 km globoko v Finsko, in sicer na srednjem delu bojišča, ter skuša doseči obalo Botniškega zaliva in presekati Finsko v dva dela. Tu je Finska široka 200 km in so Sovjeti na pol poti.
Po zahodnih bojiščih
Na morju
Angleški rušilec potopljen
London, 14. decembra. AA. Reuter. Britanski rušilec »Duchess« je trčil z neko drugo britansko ladjo in 6e potopil. Od 147 mož posadke, ki 60 bili na rušilcu, se je rešil le en častnik in 22 mornarjev. Druga britanska ladja ni poškodovana.
Angleška podmornica torpedirala nemško križarko in podmornico
London, 14. dec. t, Reuter. Admiraliteta javlja, da je tista angleška podmornica, ki je zasledovala nemški parnik »Bremen«, potopila eno nemško podmornico in torpedirala eno nemško križarko. (Glej poročilo ministrskega predsednika Chamberlaina o tem dogodku. Op. ured.)
Potopljene ladje
Oslo, 14. decembra. AA. Reuter. Na osnovi Cradnih poročil se sedaj izve, da je bilo sedem članov posadke potopljene ladje »Detford« rešenih. S'.iri rešenih mož posadke je sprejela tovorna ladja »Frieda«. Posadka »Friede« je videla podmornico, ki je potopila ladjo »Detford«. Oba norveška pilota, ki sta se nahajala na potopljeni ladji, sta utonila.
Stockholm, 14. decembra. AA. Reuter. Včeraj je v kanalu Falsterbo švedska petrolejska- ladja »Albol« zadela ob mino in ee potopila. Več članov posadke je bilo ranjenih. Švedsike ladje čistijo kanal min. Kanal je začasno za promet zaprt."
London, 14. decembra. AA. Reuter. Včerajšnja tajna seja spodnjega doma je trajala 7 ur in 33 minut. Seja se je končala ob 23.30.
*
Stockholm, 14. decembra. AA. Skupina mornarjev, ki pripada neki švedski vojni ladji, je poskušala dvigniti na palubo težak predmet, ki je plaval na morski površini. Predmet je naenkrat eksplodiral ter so bili štirje mornarji ubiti, 13 pa iranjenih, med nijimi več težko. Materijalne škode ni. bilo.
London, 14. decembra, t. Reuter. Admiraliteta javlja, da je vlačilec vojne mornarice »William Hawlett« zadel na mino in 6e potopil. Od posadke je bil rešen samo en mornar,
V zraku
Angleška obrežna obramba
London, 14. decembra. AA. Reuter. Angleške letalske sile 6o formirale patrole bombnikov, da zavarujejo 120 milj širok pa6 ob obali in onemogočijo nemškim letalom polagati mine. Angleške patrole skušajo poiskati tudi oporišča nemških letal ob nemški obali. Navzlic protiletalskemu topništvu so te patrole letele v noči imed torkom in sredo nad otoki Silt Borkum in Norderney. Angleška patrolna letala so v stanju spustiti ee v borbo s kakšnimikoli nemškimi lovskimi letali, ker imajo posebne strojnice. Naloga teh patrol je v tem, da preprečijo nemškim letalom zapustiti njihova oporišča in polagati mine. Angleški letalci se niso bali spustiti se v borbo z nemškimi letali znamke Mes-sersmith, ki so dokazali, da »o slabši od angleških letal.
London, 14. decembra. AA. Havas. Letalsko ministrstvo sporoča, da 6ta dve letali obalne obrambe srečali včeraj nad Severnim morjem dve nemški vodni letali znamke »Dornier«. V toku borbe sta bili nemški letali poškodovani, toda posrečilo se jima je izginiti v oblakih. Angleška letala so včeraj zadela tudi dve nemški torpedovki.
London, 14. decembra, b. Angleška vlada je v Ameriki naročila nadaljnih 200 bombnikov najnovejšega tipa, ki imajo veliko brzino.
Newyork, 14. decembra. AA. Reuter. Na me-rodajnem mestu se izve, da je francosko letalsko
minis'-stvo naročilo v Zedinjenih državah 270 dvo-motornih bombnikov, Vodijo se pogajanja za nova naročila.
Na suhem
Pariz, 14. decembra. AA. Havas. Snočje poročilo vrhovnega poveljništva se glasi: V nizu akcij, ki so bile izvršene v toku včerajšnjega dne za-padno od Saare, je sovražnik zasedel nek naš manjši položaj, ter ujel ob tej priliki 10 vojakov. Naše čete 60 položaj nato ponovno zasedle. V glavnem je vladalo zatišje na vsem bojišču.
Berlin, 14. decembra. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča:
Razen neznatnega artilerijskega ognja na bojišču med Mozelo in Renom je prišlo do živahnejših nastopov naskakovalnih oddelkov. Na nekaterih krajih so Nemci ujeli nekaj francoskih vojakov. V zadnjih dneh so nemške pomorske sile izvedle operacije v severnem delu Severnega morja. Nazaj grede se je na neki nemški lahko križarki pripetila eksplozija. Škoda je neznatna in 6e je ladja vrnila v svoje pristanišče.
Spremembe na mnogih škofijskih sedežih v Nemčiji
Amsterdam, 14. dec. t. Havas: Iz verodostojnega vira poročajo, da bodo v kratkem nekatere važne spremembe na važnejših škofijskih sedežih v Nemčiji. Tako navajajo, da bo monakovski nadškof kardinal Faulhaber — vsaj za gotovo dobo — zapustil svoj sedež in bo imenovan drugi upravitelj nadškofije. Tudi o berlinskemu škofu grofu von Preysingu govorijo, da bo na prihodnji seji konsistorija imenovan za kardinala in bo zapustil svojo berlinsko škofijo. Na njegovo mesto naj bi bil imenovan dosedanji škof v Osnabriicku dr. Bern ing, ki je vrhovna cerkvena oblast za nemško dušno pastirstvo med Nemci v tujini. Dr. Berning je še vedno pruski državni svetnik, kar je edinstvena čast, ki je mogla zadeti katoliškega dostojanstvenika ter potemtakem velja kot neke vrste zaupna posredna zveza med režimom in Cerkvijo. Tudi drugod bodo nekatere spremembe in škofijska mesta, ki so po nekaterih škofijah že zelo dolgo izpraznjena, lx>do spet zasedena. Te spremembe so v zvezi, tako pravijo z osmerimi obiski, ki jih je v zadnjem času napravil papeški nuncij mgsr. Orsenigo v nemškem zunanjem ministrstvu odnosno pri kanclerju Hitlerju.
Sovjetija izgnana iz ZN
Soglasni sklep v ženevi — 36 držav za, 4 države niso glasovale
Ženeva, 14. decembra, c. Skupščina Zveeze narodov je imela danes popoldne zopet sejo in se je nadaljevala razprava o resoluciji odbora trinaj-storice, ki je bila izdelana snoči in v kateri ta odbor predlaga, da se naj Sovjetska Rusija obsodi in ugotovi, da 60 6e Sovjeti z napadom na Finsko sami izključili iz Zveze narodov.
Potem, ko je govorilo še več članov skupščine, je bilo glasovanje o resoluciji odbora. Resolucija je bila sprejeta soglasno in sicer je glasovalo za njo 81 članic Zveze narodov, nobena članica pa ni glasovala proti. Pač pa se je vzdržalo glasovanja 9 držav in sicer tri skandinavske države, tri baltske države, Bolgarija, Kitajska in Švica.
Vsi navzoči so ta izid glasovanja sprejeli z velikim odobravanjem, finski zastopnik Holsti pa
Chamberlain o Finski
»Prvenstveni cilj vojne je zmaga nad narodnosocialistično Nemčijo«
se je zahvalil Zvezi narodov za tak izid glasovanja.
Nato je predsednik izjavil, da je treba izvoliti dva stalna člana v svet Zveze narodov. Bili sta izvoljeni Kitajska in Egipt, Nato je bilo zasedanje skupščine zaključeno in prihodnja 6eja odložena v »6ine die«.
Svet narodov, ki je moral izvesti sklepe odbora trinajstorice po soglasnem glasovanju v skupščini Zveze narodov, je imel svojo 6ejo takoj nato ob 17 kn so posveti trajali eno uro. Po seji je bilo objavljeno, da je svet Zveze narodov v celoti Izvedel predloge resolucije odbora trinajstorice in ugotovil, da je Sovjetska Rusija s svojim dejanjem nehala biti članica Zveze narodov. Ta sklep je bil sprejet soglasno, vzdržale pa so se glasovanja Grčija, Jugoslavija, Finska in Kitajska.
London, 14. dec. t. Reuter: Ministrski predsednik Chamberlain je potem, ko je zbornici sporočil izid pomorske bitke pri Punta del Esto, govoril tudi o vojni na Finskem. Med drugim je dejal:
»Finski narod se izredno hrabro bori proti premočnemu nasprotniku. Pokazal je, da je njegova armada mnogo bolj udarna, kakor vojska velike sosede. Vse je pri Fincih boljše, samo številčno podlegajo Sovjetom. Danes ni mogoče povedati v naprej, kakšen bo izid te neenake borbo, toda s političnega vidika so posledice že dozorele. Sovjetski napad na mali finski narod je z gnusom napolnil vse kulturne narode. Nemčija pa se je kljub temu postavila ob stran Sovjetske Rusijo proti Finski, torej na stran napadalca, ki so mu hoteli še pomagati z izredno hudo propagando po skandinavskih državah, ki so hotele Finski nuditi vsaj svojo moralno oporo.«
Tovarna za celulozo v Romuniji šla v zrak
Do sedaj že 80 mrtvih m 200 ranjencev
Bukarešta, 14. dec. AA. Havas: Včeraj dopoldne je nastala eksplozija v tovarni celuloze ▼ vasi Barnesti v bližini Brašova. 1» cevi je uhajal klor ter se je zaradi tega zadušil ravnatelj tovarne in več delavcev. Gasilci so s težavo zadušili požar. Izpod ruševin pogorele tovarne so do sedaj potegnili 80 trupel. V bolnišnicah v okolici je 200 ranjencev. Poškodbe so dobili delno od ognja, delno pa od plinov.
Budimpešta, 14. dec. b. Eksplozija t tovarni celuloze T Rrašovu, ki je največja tovrstna tvor-
nica v Romuniji, je sledila zaradi eksplozije v rezervoarju klora. Tovarna je popolnoma v razvalinah, prav tako pa je tudi vsa vas Fermesto v plamenih. Mnogo ljudi je izgubilo življenje. Gasilci se vse do davi niso mogli približati ognju, ker je bila takšna vročina, da so vsi napori gašenja izostali. V rezervoarju je bilo 5000 litrov klora, ki je eksplodiral. Vojaške oblasti so izvedle takoj varnostne ukrepe v drugih industrijskih središčih Romunije. Tudi sedaj ne manjka namigavanj, da je to delo tuje roke.
Chamberlain je nato razložil, kako je prišlo do tega, da je Anglija prodala letala finski državi in da so bila letala sedaj odposlana. Anglija je letala prodala že pred letom dni in je sedaj vesela, da so prišla prav. Anglija bo tudi dovolila Izvoz drugega orožja na Finsko. Tudi druge države so pošiljale Finski orožje in bi rade Še sedaj pošiljale, toda Nemčija, skozi katero ta material prevažajo, dela težave, tako da prihaja pomoč Finski bolj počasi.
Nato je Chamberlain govoril tudi o sestanku Sveta zveze narodov in o pritožbi Fincev.
V zaključnem delu svojega govora je Chamberlain dejal:
Vojna na Finskem je nemški propagandi spet nudila priložnost, da napada Anglijo zaradi njenih vojnih ciljev. Nemška propaganda bi rada pozornost obrnila proč od prvenstvenega vojnega cilja, ki smo ga neštetokrat objavili, da namreč hočemo premagati nar.-socialistično Nemčijo. Na ta cilj ne smemo nikoli pozabiti — je dejal Chamberlain — in tudi nikoli izgubiti izpred oči dejstvo, da je narodno socialistična Nemčija s svojim napadom na Poljsko dala Sovjetski Rusiji možnost, da je sedaj navalila na Finsko. Nemčija je danes edina med vsemi narodi, ki zagovarja sovjetski napad ter Sovjetiji pomaga z besedami in z dejanji. Finski bomo pomagali po svojih močeh, toda ne pozabimo, poudarja, da je naš prvenstveni cilj, da porazimo nar.-soeialistično Nemčijo, kajti s tem bomo dali svobodo in občutek varnosti vsem evropskim narodom. S tem bomo zlo zatrli v koreninah. Le tako bodo evropski narodi rešeni usode, ki jih sicer čaka vse.<
Na koncu se je Chamberlain zahvalil vsem delom imperija za sodelovanje v vojni in svoi govor zaključil s sledečimi besedami:
»Odgovornost onih, ki so zakrivili to gorje, ki je prišlo nad človeštvo, jc strašna. Toda za nas takšen božični pozdrav ni žalosten. Kvečjemu je sa nas opomin, da se borimo ia ide-
20 letnica naše univerze
Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad proslavo dvajsetletnice obstoja univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Proslava bo v dneh 16. in 17. dec. 1939 po naslednjem sporedu:
I.	V soboto, dne 16. decembra 1939, ob 20 v opernem gledališču: slavnostna predstava;
a)	državna himna (orkester);
b)	beseda gledališkega intendanta in akademika g. Otona Župančiča;
c)	predstava« »Gorenjski slavček« (Foerster),
II.	V nedeljo, dne 1?, decembra 1939»
v univerzitetni zbornici ob 10:
a)	državna himna (APZ);
b)	slavnostna seja (rektorjev pozdrav ln nagovor);
c)	Adamič: Zdravica (APZ);
d)	slovesna promocija senatnega predsednika g. dr. Antona Korošca za častnega doktorja prava;
e)	Haydrich: Mladini (APZ).
(K slavnosti v univerzitetni zbornici bo vstop z Vegove ulice in le s posebnim vabilom.)
III.	Istega dne ob 11 dopoldne v veliki uni-onski dvorani Slavnostno zborovanje:
a)	državna himna (orkester glasbenih akademikov);
b)	rektorjeva uvodna beseda;
c)	pozdravi zastopnikov oblasti;
d)	ustanovitev slovenske univerze: predsednik senata g. dr. Anton Korošec;
e)	borba Slovencev za univerzo: univ. prof. in akademik g. dr. J. Polec;
f)	Adamič: Zdravica (APZ).
Za udeležbo pri slovesni seji in promociji so razposlana posebna vabila. Ker pride k tej seji na univerzi tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, opozarjamo p. n. gg. povabljence, da se prične slavnost točno ob 10 (brez akad. četrti).
Vhod v univerzitetno zbornico in dovoz za avtomobile bo v Vegovi ulici.
Dalje prosimo točnosti tudi p. t. posetnike slavnostnega zborovanja v Unionu.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
Zastopstvo vlade na vseučiliški slavnosti v Ljubljani
Belgrad, 14. decembra, m. Na slavnosti 20. obletnice obstoja ljubljanske univerze in na promociji predsednika 6enata dr. Antona Korošca za častnega doktorja juridične fakultete ljubljanske univerze bodo zastopali kraljevsko vlado gradbeni minister dr. Miha Krek, prometni minister inž. Nikolaj Beslič, finančni minister dr. Juraj Šutej in minister pri predsedstvu vlade dr. Mhajlo Konstan-tnovič. Dr. Krek bo obenem zastopal prosvetnega ministra dr. Maksimoviča, dr. Šutej pa bo na slavnosti zastopal podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka, Predsednik kraljevske vlade Dragišo Cvet-koviča bo na slavnosti zastopal ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen.
Gradbeni minister dr. Krek bo prosvetnega ministra Maksimoviča zastopal tudi na proslavi 100-letnice obstoja Muzejskega društva v Ljubljani.
ale in načela, ki so skozi 2000 let navdihovala človeštvo in ga dvigala proti Bogu.«
Nato so govorili še razni zastopniki strank, ki so dali vladi priznanje za njeno delo.
Lord Halifax
Istočasno kot Chamberlain v spodnji zbornici je govoril v domu lordov zunanji minister Halifax, ki je v svojem govoru dejal med ostalim:
»Vojne ne bomo dobili samo s pomočjo oboroževanja, ampak prej še z organizacijo človeške volje. Nemčija misli, da bo mogla to doseči z načini delovanja propagandnega ministra gospoda dr. Gobbelsa, ki polaga največjo važnost na «kanonade neresničnih poročil». Angleški narod se mora privaditi misli, da je treba vojno dobiti v čim krajšem času. Tudi to je važno, da samega sebe vedno in vedno prepričuje, da je mir s pomočjo kompromisa nemogoč. Ako bi delali mir s sedanjo nemško narodno socialistično vlado s pomočjo kakšnega kompromisa, bi svoje iastne otroke obsodili nato, da bi tudi oni živeli v neprestanem strahu pred grožnjami, ki so kot temne senclegale na naše življenje.«
Tajna seja angleškega parlamenta je trajala 7 in pol ure
London, 14. dec. A A. Havas. Tajna seja se je končala ob 23.30 ter je trajala do skrajne, po poslovniku dopustne mere. Skupno je trajala seja 7 ur in 33 minut. V zvezi s sejo je bilo izdano poročilo, da je predsednik vlade poročal o organizaciji preskrbe in nadaljevanju vojne, o čemer se je vodila tudi debata. Vsaka iluzija o poteku seje je, kakor je znano, prepovedana.
Spet železniška nesreča v Nemčiji
Berlin, 14. dec. b. Blizu Haagena na Westfal-skem sta trčila zopet dva vlaka. 17 oseb je bilo mrtvih, 14 hudo ranjenih in 40 lažje ranjenih. To je v kratkem razdobju že tretja večja železniška nesreča v Nemčiji.
700 oseb je utonilo
pri nesreči sovjetskega parnika
Tokio, 14. dec. b. Japonski tisk obširno poroča o izgubi velike sovjetske potniške ladje »L u d i g o r k a«, pri kateri priliki je izgubilo življenje 700 oseb. Sovjetska ladja je v najhujšem viharju zadela ob skalo blizu mesta Wagkanal. Nekatere japonske ladje so našle v sredo zjutraj ob 7. nad 270 trupel. Preživeli brodolomci so se z nadčloveškim naporom borili z razburkanim morjem in so jih japonske ladje rešile. Japonske ladje so vsega skupaj rešile 400 potnikov. Britanska tovorna ladja »Dapford«, ki je imela 4000 Ion, se je potopila. Rešilo se je samo pet članov posadke, ker se je ladja naglo potopila. (»Slovenec* je o nesreči že včeraj prinesel daljše poročilo.)
134 skladov
Ljubljana, 14. 'decembra.
Ko smo pregledovali računski zaključek našega državnega gospodarstva za 1937—1938, smo ugotovili, kako veliko vlogo igrajo v financiranju državnih potreb razni skladi. Število skladov, izkazanih po iinaačnem ministrstvu, je znašalo tedaj 105 ln smo že tedaj ugotovili, da v pregledu finančnega ministrstva ▼ zaključnem računu niso vsebovani vsi skladi. To nam potrjuje sedaj računski zaključek za 1938—1939, ki je pred nami.
Iz seznama so Izpadli nekateri skladi, za katere pravi finančno ministrstvo, da niso imeli značaja sklada, in pa skladi, ki so bili likvidirani odnosno preneseni na druge sklade. Stanje teh skla-nov, ki niso izkazani dne 31. marca 1939, je znašalo 262.65 milij. din. Zato pa je število izkazanih skladov naraslo na 134, kar kaže, kako zelo se je razpasla navada financirati državne potrebe s skladi, o katerih nimamo drugih podatkov kot nekaj podatkov o višini, dotoku sredstev in izdatkih.
Če analiziramo te sklade, vidimo, da so nekateri taki, da ne predstavljajo nove davčne obremenitve prebivalstva in ne bi bili tako zanimivi za široko javnost. V mislih so nam predvsem rezervni skladi posameznih državnih podjetij in ustanov ter skladi teh podjetij in ustanov, ki služijo v posebne crrhe. Taki so n. pr. rezervni sklad Poštne hranilnice, sklad za pokritje tečajne razlike pri Poštni hranilnici, sklad za pokritje sumljivih terjatev pri Poštni hranilnici, rezervni sklad posestva Belje itd.
Ogromna večina ostalih skladov pa predstavlja občutno obremenitev prebivalstva, ker imajo ti skladi svoje dohodke, ki so zvezani z davčnimi dajatvamL
Skupno je znašala imovina naštetih skladov dne 1. aprila 1938 1.768.355 milij. din. V teku leta 1938—1939 so znašali dohodki teh skladov 701.2 milij. din, h katerim je treba prišteti še obresti v skupnem znesku 37.95 milij. din, tako da so znašali skupni dohodki izkazanih 134 skladov 739.15 milij. din. Izdatki pa so znašali 722.6 milij. din, tako da je dne 31. marca 1939 znašala 'imovina skladov 1.784.9 milij. din. Kolik je pomen skladov, vidimo lahko iz naslednjih primerjav:
Državni proračunski dohodki so znašali; od posrednih in neposrednih davkov 6.118.9 milij. din, od monopolov 2.166.2, od državnih gospodarskih podjetij in ustanov 3.941.3, razni dohodki 160.5, skupno 12.386.84 milij. din v proračunskem letu.
Čisti dohodki (brez prenosov gotovine iz prejšnjih let in proračunskih dohodkov) obratne glavnice glavne državne blagajne 347.7 milij. din in
končno čisti dohodki skladov (brez obresti) 701.2 milij. din.
V	pregledu za 1938—1939 so vneseni na novo skladi, ki so sicer obstojali, pa niso bili izkazovani: državni šolski sklad, sklad za podpiranje siromašnih avtorjev in njih družin, sklad muzeja srbske države, sklad za zgradbo novih zgradb državne tiskarne, režijski sklad finančne kontrole, sklad za pospeševanje domače proizvodnje tekočih goriv, remontskomorski sklad, sklad za pobijanje tuberkuloze v vojski in mornarici ter za zgradbo vojnih zdravilišč, državni cestni sklad, cestni sklad uprave mesta Belgrada, melioracijski sklad ter sklad za zgradbo narodne skupščine, pokojninski sklad uslužbencev državnih prometnih ustanov (osnovna glavnica in vloge), sklad za rečna pristanišča, sklad za gradbo in ureditev luk in pristanišč na morju ter ribarski ubožni sklad, sklad za pospeševanje svilarstva, sklad za pospeševanje proizvodnje sladkorne pese, sklad za zgradbo kmetijske postaje niškega okrožja, sklad za podpiranje zadružništva, državni rezervni sklad za škode po toči, sklad za zavarovanje škode kmetskih posevkov proti toči, sklad ministrstva narodnega gospodarstva, oljarsko semenski sklad, sklad za bombaž, nadalje še pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje 8 skladov (od teh najvažnejši sklad za zdravstveno zaščito učencev) in pri ministrstvu za iizično vzgojo ljudstva 1 sklad. Tako imajo sedaj naši čitatelji priliko, da zvedo za nekatere sklade, ki jih doslej nismo poznali.
V	zbiranju skladov prednjači finančno ministrstvo, ki jih je imelo dne 31. marca 1939 32 z imovino 663.5 milij. din in prometno ministrstvo z 19 skladi z imovino 550.36 milij. din.
Nadalje navajamo še nekatere podrobnosti o nekaterih skladih:
Državni cestni sklad, ki je začel poslovati v sredi lanskega leta, je imel v preračunskem letu 1938-1939 dohodkov 19.7 milij. din, izdatkov pa samo 0.03, melioracijski sklad, ki je tudi stopil v veljavo sredi lanskega leta, je imel 1.93 milij. din dohodkov in malenkostne izdatke.
Značilni so skladi trgovinskega ministrstva. Oljarsko-semenski sklad je imel 5.64 milij. din dohodkov (brez obresti) in 0.14 milij. din izdatkov, tako da je njegova imovina narasla od 7.7 na 13.5 milij. din. Sklad za bombaž je imel dohodkov 4.66, izdatkov 1.35 milij. din in je njegova imovina narasla od 5.5 na 9.05 milij. din. Sklad za opij je dosegel na koncu leta 1938-1939 3.36 milij din, sklad za nadzorstvo nad denarnimi zavodi 0.18, sklad za stroko zasebnega zavarovanja 2.2, sklad za kontrolo kartelnih pogodb 1.5 milij. din.
To so značilne številke, ki kažejo, da bomo morali posvetiti gospodarstvu s skladi večjo pozornost, ker se po skladih razvija vedno večji del državnega financiranja. Zlasti pa se nam zdi to važno s slovenskega vidika, ker niti ne vemo, koliko plačamo v te sklade, niti ne vemo, koliko do, bimo iz njih. če finančni minister izkazuje celo vrsto državnih izdatkov po banovinah in če je to potrebno tndi za dohodke, potem je prav, da dobimo čimprej tudi o skladih pravo sliko, kje se jemlje in kam se daje.

Zadružni izvoz živine
Te dni se vodi zanimiva debata o izvozu živine. Nekateri pravijo, da je bilo treba organizirati izvoz živine samo na zadružni podlagi, drugi zopet pravijo, da je izvoz živine zelo riskanten posel. Izgleda kot da zadruge že sedaj ne bi sodelovale pri izvozu živine.
Po statističnih podatkih je znašal izvoz živine od 1. 1938 do 30. junija 1939 v bivšo Avstrijo po zadružnih organizacijah: 67.625 špeharjev, 1.798 pršutarjev in 3.659 goved. Največje kontingente je imela Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug, za njim pa znatne Zveza hrvatskih gospodarskih zadrug. Slovenske zadružne organizacije so izvozile 4.510 špeharjev, 68 pršutarjev in 1178 goved.
Nadalje so zadružne organizacije izvozile ▼ bivšo Češkoslovaško, odn. češkomoravski protek-torat 44.389 prašičev in 6icer v dobi 1. januarja
1938 do 30. junija 1939, torej v poldrugem letu ali v 18 mesecih. Od te količine je odpadlo na slovenske zadružne organizacije —.
Izvoz goved v Nemčijo (Reichstelle) je znašal v že večkrat navedeni dobi 21.275 prašičev, od tega so izvozile slovenske zadružne organizacije 2200 prašičev in 3120 goved, od tega slovenske zadružne organizacije 1150.
V prvi polovici 1939 je znašal izvoz živih goved v Italijo 741 glav, od tega so izvozile slovenske zadružne organizacije 226 glav.
Zadružne organizacije 60 sodelovale tudi pri izvozu konj. Z Francijo je bila namreč sklenjena pogodba, po kateri 6mo ji do 1. septembra dobavili 4000 konj, od tega so izvozile zadruge 1600 komadov.
Ukinitev kliringov z Romunijo
Kakor smo že poročali, je ukinjen kliring z Romunijo ter uvedeno v prometu s to državo plačevanje v svobodnih devizah.
Sedaij 60 izšla o tem še podrobna določila, ki pravijo, da mora V6ak uvoznik imeti za plačilo blaga, uvoženega pred 9. decembrom predhodno dovoljenje deviznega ravnateljstva. Nadalje 6e mora sedaj za vsak uvoz iz Romunije nabaviti predhodno odobrenje komiteja za uvoz. Uvozniki petrolejskih proizvodov bodo 6tornirali svoja dosedanja plačila v kliring, v kolikor še niso prejeli blaga. Izvoz v Romunijo se more vršiti samo proti plačilu v svobodnih devizah v naprej po izboru deviznega ravnateljstva.
Zaostali klirinški saldo bo porabljen za plačilo dosedaij izvršenega izvoza kakor tudi novega izvoza nekaterih predmetov. Zato morajo vsi izvozniki predložiti podatke o nevtralnih terjatvah. Poročilo ee mora poslati Narodni banki do 18. decembra 1939.
Zasebnikom-potnikom in turistom, ki potujejo v Romuni)o, morejo pooblaščeni zavodi in mctijalci' na potne liste in specijalna pooblastila prodajati samo romunske leje.
Izvoz premoga v Italijo
Poročali smo že, da je uspelo prodali Trboveljski .premogokopni družbi večje količine premoga v Italijo in da se je radi tega zaposlenost naših premogovnikov zelo povečala. Iz produkcijskih podatkov je razvidno, da je znašala letošnja produkcija v premogovnikih TPD 150.890 ton, dočim je znašala v istem, mesecu lanskega leta 125.730 ton. Pričakovati je, da bo skupna produkcija družbe dosegla v tekočem letu okoli poldrug milijon ton, dočim je znašala leta 1938 1,423.648 ton. Pripominjamo, da smo še daleč od najvišje proizvodnje družbe, ki je bila dosežena leta 1929 in ko je znašala 1.957.640 ton.
Izvoz premoga v Italijo se je začel že okiobra in je znašal 1200 ton, novembra pa je narastfel na 26.000 ton, kar je nad ena šestina vse proizvodnje družbe.
švicarska znnan|a trgovina
Od oktobra na november se je obseg švicarske zunanje trgovine zelo povečal, zlasti pa uvoz. Naslednje številke nam kažejo švicarsko zunanjo trgovino v zadnjih mesecih (v milij. frankov):
uvoz izvoz november 1958	131.1 126.0
avgust 1939	149.5 119.5
september	98.4	55.2
oktober	171.5	94.6
november	227.5 104.6
Iz teh podatkov vidimo, da je švicarski uvoz daleč nad lansko višino, le septembra je bil manjši. Nasprotno pa se izvoz le počasi obnavlja in je zaradi tega bilanca švicarske zunanje trgovine postala zelo pasivna. Lani no- j vembra je znašala pasivnost komaj 5.1 milij. frankov, letos avgusta je znašala 30, septembra pa je skokoma narasla na 43. 2, oktobra na 76.9, novembra pa celo na 122.9 milij. frankov. Pregled po državah, kaže, da so zelo zmanjšale svoje nakupe v Švici vojujoče se države, narasli pa so nakupi nevtralnih^ držav, zlasti Amerike. Uvoz Švice je narastel iz vseh držav, zlasti pa iz Belgije in Nemčije ter manjših nevtralnih držav.
Posestne spremembe v Ljubljani in okolici
Mikuž Ivana in Kristina, posestnici v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 3 sta prodali Bogdanu šavniku v Kranju pare. štev. 450/5 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 796 m2 za 216.000 din.
Bukovec Frančiška, posestnica Ljubljana, Cesta v Mestno loko št. 83, je prodala Pavli Kukovčevi, Ljubljana, Medvedova ulica št. 5, nepremičnino vi. št. 2.406 k. o. Trnovsko predmestje, obstoječe iz travniške parcele št. 355/17 in na njej še nedozidane hiše za 65.000 din.
Tlaš Ivan in Terezija, posestnika v Novih Jaršah št. 71, sta prodala Ludoviku Permetu, izdelovalcu rolet v Ljubljani, Cesta v Mestno loko št. 15, in njegovi ženi Mariji nepremičnino vi. št. 1003 k. o. štožice za 48.000 din.
Podbevšek Stanko, brivski mojster v D. M. v Polju je prodal nedoletnim Ivanu, Ivani in Idi Gogala, zastopanim po očetu Ivanu Gogali, krojaču na Jesenicah svoje posestvo, obstoječe iz hiše št. 91 v D. M. v Polju, vrta in drugih pritiklin, pod vlož. štev. 379 k. o. Slape za 159.000 din.
Alojzija in Frančiška Irkičeva, posestnici na Sv. Petra cesti št. 65, sta prodali dr. Robertu Paulinu, Ljubljana, Ilirska ulica št. 36, majhen del parcele št. 53 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 11 m2 za 900 din.
Anton baron Codelli na Kodeljevem je prodal Srečku Lenardu, Ljubljana, Masarykova cesta št. 7, pare. štev. 179/66 k. o. Udmat v izmeri 490 m2 za 28.500 din.
Žitnik Alojzij, posestnik v Črni vasi št. 107, je prodal Mestni občini ljubljanski pare. štev. 1689/305 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 2.749 m2 za 10.9% din.
Družba sv. Vincencija Pavelskega za oskrbo siromakov in zaščito mladine, je prodala Franu Golobu, ravnatelju tobačne tovarne in njegovi soprogi Franji, Tržaška cesta št. 12, pare. štev. 302/22 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 636 m2 za 41.340 din. Ista družba je prodala inž. Srečku Petrovčiču, Jesenice, Slomškova ulica št. 5, pare. štev. 302/19 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 894 m2 za 49.170 din.
Mestna hranilnica ljubljanska je prodala Mariji Kalinovi, Ljubljana, Črna vas št. 69, nepremičnino vi. štev. 145 k. o. Trnovsko predmestje. obstoječe iz hiše, dvorišča in vrta za 30.000 din.
Borze
Dne 14. decembra 1939.
Denar
Ameriški dolar 55.—
Nemška marka 14.30
Devizni promet na zagrebški borzi je zhašal 6.599.175 din, na belgrajski borzi 6.3 milij. din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 830.000 din.
Ljubljana — uradni London 1 funt .■>»■<■ Pariz 100 frankov . ■ a • > a New York 100 dolarjev i a * . Ženeva 100 frankov < s a a a Amsterdam 100 gold. i i s i a Bruselj 100 belg. . ■ a » « . .
Ljubljana —- svobodno
London 1 funt . ■ > ■ i i	■
Pariz 100 frankov . ■ i a a	a
New York 100 dolarjev . a a	a
Ženeva 100 frankov . . a a a	t
Amsterdam 100 gold. a a a a	a
Bruselj 100 belg a a > i a	a
tefaH
173.90— 177.10 93.30— 100.60 , 4425.—4485.—. , 995—1005— , 2348—2386— 730.20— 742.20
tržišče 214.82— 218.02 121.48— 123.78 , 5480—5520— 1228.18—1238.18 2899.93—2937.93 901.86— 913.86
Ljubljana — zasebni kliring Berlin 1 marka a i a i a i a 14.20— 14,40
Zagreb — zasebni kliring Solun 100 drahem 35.77—36.47.
Belgrad — zasebni kliring Solun 100 drahem 35.69—36.35.
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 9.95, London 17,56, New York 446, Bruselj 73.62, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, gerlin 178.62, Stockholm 106.20, Oslo 101.325, Kopenhageft 86.15, Sofija 5.30, Budimpešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Hel-singfors 8.62 nominal, Buenos-Aires 101.35.
Vrednostni Volna škodai
Ljubljani
Zagrebu
Belgradu
papirji
—417 —415
411 410
417.50—418.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posjilo 95—96, agrarji 50—53, vojna škoda promptna 411—417, begluške obveznice 74—75, dalm. agrarji 65—66, 8% Blerovo posojilo 92—94, 7% Blerovo posojilo 85—87, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—99, 7% stab. posojilo 92—94. — Delnice: Narodna banka 7.300—7.500, Trboveljska 230—240.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 92—96, agrarji 50 blago, vojna škoda prompt. 410—415, begluške obveznifce 76 blago, dalm. agrarji 64—66, 4% severni agrarji 50 blago, 6%' šumske obveznice 67 blago, 8% Blerovo posojilo 94 blago, 7% Blerovo posojilo 87 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 97—99 (98), 7% stab posojilo 94 blago. — Delnice: Narodna banka 7.600 denar, Priv. agrarna banka 192 denar, Trboveljska
Žrebanje za 500,Bogoljubovih' premij
Zaradi splošne želje naročnikov je uprava »Bogoljuba« podaljšala prvotno določeni rok plačevanja naročnine, da se pridobi pravica do žrebanja — za mesec dni. Pravico do žrebanja in dobitkov bodo torej imeli vsi stari in novi naročniki, ki bodo plačali naročnino za leto 1940 do 15. januarja 1940.
Žrebanje bo 9. februarja 1940
Naročnina ni nič povišana. »Bogoljub« stane za posamezne naročnike 20 din, v skupinah
pa po 18 din.
S tem popravljamo vse objave glede roka za plačevanje naročnine v svrho žrebanja.
Na odlašajte! — Naročite »Bogoljuba« takoj! — Sreča Vas čaka!
Uprava »Bogoljuba«

I
Danes predstava ■ samo ob IS. url S	11 A D E 7 Tragedija Maksimi-edi W K E Mm lijana in Šarlote	Paul	1	Muni
Jutri premiera filma CITADELA po romanu krh Cronina Kino Matica, tel. 21-24
\
Samo ie danes ob 16.. 19. in 21 .uri ter jutri ob 16. in 19. uri zabavna Aubertova komična opera v filmu
Fra Diavolo
KINO SLOGA telefon 27-30
Stan Laarei in Oliver Hardy
Carinski dohodki. V prvi desetini decembra eo znašali carinski dohodki 20.7 milij. din (v prvi tretjini decembra 1938 26.8 milij. din), Skupno so znašali carinski dohodki od 1. aprila do 10. decembra 1939 679.4 milij. din, dočim je znašal preračun za za to dobo 720.03 milij. din.
Kazni za utajo davkov. V zvezi z nameravano veliko davčno reformo pravijo v Belgradu, da se proučuje tudi vprašanje poostritve kazni za davčne utaje. Zlasti bodo poostrene kazni zaradi nepravilnih prijav in bodo uvedene tudi zaporne kazni, kakor je to že uvedeno v nekaterih državah.
Tvornica vagonov v Kruševcu se pretvori v delniško družbo. V Kruševcu itna tvornica vagonov belgrajska Prometna banka. Sedaj ee bo to podjetje pretvorilo v samostojno delniško družbo z imenom Kruševac, d.d. v Belgradu. Glavnica znaša 5 milij. din, od tega je aport Prometne banke 4.8 milij. din. Pri vpisu se plača na delnico imenske vrednosti 1000 din še 80 din 6troškov. Vpis je 16. decembra, predhodni občni zbor istega leta.
Poročilo sarajevske Trgovinsko - industrijske zbornice za 1938. Prejeli smo poslovno poročilo Trgovinsko-industrijske zbornice v Sarajevu za lansko leto. Obsežno poročilo (342 strani) daje lep pregled gospodarskega položaja na zborničnem področju v preteklem letu ter navaja obsežne podatke o delu same zbornice in citira tudi doslovno številne predstavke zbornice. Poročilo bo prišlo prav V6em, ki se zanimajo za gospodarstvo na področju bivše Bosne in Hercegovine.
Poraba konoplje za izdelavo vreč. Iz Beograda poročajo, da je pričakovati v kratkem uvedbo obvezne uporabe konoplje za izdelavo vreč namesto jute, ker imamo preveč težav z nabavami te surovine.
Radio Zagreb, d. d. sklicuje za 27. decembra občni zbor delničarjev, na katerem bo sklenjena likvidacija delniške družbe in bodo izvoljeni likvidatorji.
Jugopamuk, d. d. Belgrad. Na občnem zboru
delničarjev te novoustanovljene družbe z glavnico 1.1 milij din so bili izvoljeni v upravni svet: Lujo Harazim, Peter Blakovič in Filip Pelzer, v nadzorstvo pa so bili izvoljeni Robert Stuck, Georg Hirschfeld in Fritz Grobbin
Nova delniška družba. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo ustanovitev delniške družbe »Rudna glava« v Belgradu z glavnico 2 milijona dinarjev. Vpis delnic bo 16. decembra in se pri vpisu plača četrtina imenske vrednosti delnictf (od 2.000 din 500 din) in 100 din stroškov. Ustanovni občni zbor bo 20 decembra v Belgradu. Pri ustanovitvi družbe sodeluje tudi slovenski kapital
Mcdmurska petrolejka družba. Iz trgovinskega registra posnemamo, da so izbrisani dosedanji člani uprave: dr. Pavel Hecker iz Lugana, Oton Detela iz Preddvora pri Kranju, Kurt Allnoch iz Zagreba ter Nikola Belančiž iz Zagreba; vpisani pa so naslednji novi člani uprave: Rudolf Pile (Belgrad), Alfred Altmann (Zagreb), dr. Mihajlo Kritovac (Zagreb), ing. Svetislav Lazič (Belgrad) in ing. Ivan Božič (Belgrad).
Konec poravnalnega postopanja: Puncer Franjo, trgovec v Celju.
240—245, Gutmann 55 blago, Sladk. tov. Osijek 110 denar, Osj. livarna 150 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97.50—.98.50, vojna škoda promptna 417.50—418.50 (420, 418), begluške obveznice 75.25— 75.75 (76), dalm. agrarji 66.50—67 (67.25, 67), 4% severni agrarji 6% šumske obveznice 65.50—67.25, 8% Blerovo posojilo 92.50—9350, 7% Blerovo posojilo 86.50—87.25 (87, 86.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7.830 denar, Priy. agrarna banka 190 denar (drobni komadi).
2itnl trg
Novi Sad. Pšenica, bač. okol. Novi Sad, srem., slav., gornja bač. 186—188, bač. ladja Tisa 190—192. — Oves: bač., srem., slav. 149—151. — Otrobi: bač., srem. 116—118, ban. 114—116. —t Tendenca stalna. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V Murski Soboti, dne 6. decembra t. I.s biki I. vrste 6 din. II. vrste 5, III. vrste 4; telice I. vrste 5.50—6, II. vrste 4.50; krave L vrste 3, II. vrste 2.40, III. vrste 1.90; teleta I. vrste 4.50—5, II. vrste 4.—4.50; prašiči pršutarji 8 din za kg žive teže. — Goveje meso 10—12, svinjina 14, slanina 18—18.50, svinjska mast 20, čisti med 16, goveje surove kože 9.50—10.50, telečje surove kože 10—11 din za kg. — Pšenica 18—200, rž 160, oves 150, koruza 140— 150, fižol 400, krompir 110—130, seno 90—100, slama 45, jabolka I. vrste 250, II. vrste 170, III. vrste 100, pšenična moka 400, koruzna moka 250, ajdova moka 300 din za 100 kg. — Drva 50—110 za kubični meter, jajca 1 din za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 24 din za kg.
Na sejmu v Kranju, dne 11. decembra t. 1.: Do-gon: 42 volov, 24 krav, 10 telet, 2 junca, 74 svinj in 53 prašičev. Prodanih je bilo: 29 volov, 10 krav, 10 telet, 2 junca, 38 svinj in 35 prašičev. Cene naslednje: voli I. vrste 6.25 din, II. vrste 6, III. vrste 5.50, xelice I. vrste 6.25, II. vrste 6 din, III. vrste 5 din, krave I. vrste 5.25, III, vrste 5, III. vrste 4, teleta I. vrste 8.50, II. vrste 7.50, prašiči špeharji 10.50—12, prašiči pršutarji 9.50—10.50 za kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 130—260 din za glavo. — Goveje meso I. vrste 14, II. vrste 12, III. vrste 10, svinjina 16—18, slanina suha 24—26, svinjska mast 20—21, čisti med 24—26, neoprana volna 24—26, oprana volna 34—36, goveje surove kože 14—15, telečje surove kože 15, svinjske surove kože 9 din za kg. — Pšenica 250, ječmen 225, rž 225, oves 200, koruza 180, fižol 600, krompir 150, seno 125, slama 75, jabolka I. vrste 500, 11. vrste 400, III. vrste 350, pšenična moka 350—400, koruzna moka 250, ajdova moka 350—600 za 100 kg. — Drva 110—120 za kubični meter, jajca 1 50 za komad, mleko 2 do 2.50 za liter, surovo maslo 32—36 za kg.
Živinski selml
Živinski sejem v Oradcn, okraj Črnomelj, dnt 2.). novembra t. 1. Dogon: 220 volov, 188 krav, 78 juncev, 62 jalovih kiav in 5 telet. Prodanih je bilo 97 volov, 24 krav, 15 juncev, 2 teleti in 18 jalovih krav. — Cene: voli 8 do 4 din, junci 5 do 0 din, hrave 4 do 4.50 din za kg žive teže.
Zima, zima bela • •
Ljubljana, v decembru 1939.
Zopet nas je zajela zima in te dni je sneg le narahlo pobelil hrib in plan. Nastopila je torej že prava zima, v naših krajih pa smo jo seveda čutili že dolgo poprej, že cele tedne; kako se je oznanjala iz vseh strani in kako je z burjo brila okoli oglov. Letošnja jesen je bila že ves čas zelo hladna in precej vlažna; kdor je računal na to, da bo v tej jeseni kaj prihranil na kurjavi ali pa za shrambe, se je žalostno zmotil. Račune je vreme že tja od septembra naprej hudo mešalo in kdor je mislil z letošnjo zimo ostati v denarnicah in listnicah nekoliko bolj pri vrhu, |e moral na žalost hitro seči malo globlje — seveda. Če je v globini od plitke denarne površine sploh še kaj ostalo. Nad vse to pa se je razleglo še splošno tarnanje zaradi mednarodne groze, ki nam vsem meša glave in srce — draginja nas je ujela tako, da bomo vse tisto, kar se bori proti njej, okušali najbrž šele tja proti pomladi. Zgodilo se je, kar se je moralo — večina naših družin s kurjavo ali z drugimi obrambnimi sredstvi proti zimi ni dovolj preskrbljena. ^
Pa si je zima svoj zmagoslavni pohod v deželo organizirala še na tako čuden način, da prihaja že leto za letom v spremstvu kar cele vrste lepih ljudskih in družinskih praznikov. Med godom sv. Nikolaja in lepimi božičnimi prazniki so otroci navadno nekoliko bolj pridni; stisnejo se radi tja v kot in razmišljajo o vsem, kar se razporedi tja čez decemberske dneve. Najprej se vse razvija v pripravah za sv. Miklavža, kmalu nato pa ee kot jagode na rožnem vencu naberejo dogodki, ki spremljajo božiči, praznike od božičnega večera pa tja do sv. Treh kraljev. Sedaj ob teh dneh, ko so naletavali prvi snežni kosmiči, so se prividi o vsem, kar bo lepega v tem mesecu, razvijali najraznovrstneje. Koliko je bilo v teh dneh otrok, ki so se zasanjali v toplih 6obah svojih domov, premlevali v domišljiji vse legende, ki spremljajo prazaiike tega meseca; med tem pa je zunaj naletaval sneg in zagrnil okence tako tesno, da je morala onkraj snežne koprene med domačo in sosedovo hišo trepetlikati sama večnost z vso svojo nebeško storijo.
Otroška srca bodo najlepše doživela prihod zime ob največjem prazniku svetega Detinstva. Koliko bo med nami tudi nas starejših, ki se bomo razveselili v njegovi veličini I •
Kako bo pa tam, kjer si rima nj mogla' utreti svojega pohoda na tako zmagoslaven način. Koliko je naših ubogih domov, kjer so se skrbi vsakdanjega življenja tako nasule na naša uboga ramena, da si nismo mogli preskrbeti vsega najnujnejšega za zimo, kaj šele, da bi se vdajali preglobokim slutnjam tistega, kar je osrečevalo vsaj našo mladost, če nas že sedaj usoda preveč tepe. Kako često smo brali v teh dneh v naših dnevnikih, da je tudi naše kraje zajela stiska, da se vse draži
in da v tem zatišju ene najhujših zim zadnjih desetletij najbolj cvete — verižništvo.
Tistih, ki so organizirani, se bodo oblasti in organizacije lahko spomnile. Najnižji življenski standard so z uredbami o delavskih mezdah vsaj nekoliko zaščitili in mogoče se bo sedaj trud za zvišanje minimalnih mezd tako pospešil, da bodo najrevnejši in najslabše plačani delavci med naini vsaj za te praznike, ki so nekako v sredini zime, prejeli primerno uteho v vesti, da se je posrečilo doseči vsaj tolikšno povišanje mezd. kolikor znaša odstotek draginje. Dosedanji standard pri teh družinah je bil že tako nizek, da je njihova plača že mejila na glad. Kdor si ni mogel vsaj nekoliko pomagati v teh zadnjih dveh mesecih, strada že dolgo in premrazujejo njegovi otroci bolj kot pa živalice pod milim nebom, ki jih je ljubi Bog za stalno ogrnil s primernim oblačilcem.
Prav tako se bodo po raznih podjetjih v teh dneh najslabše plačani nameščenci skušali obrniti na svoje delodajalce in predstojnike s prošnjami in predlogi, da se jih naj spomnijo z nagradami ali pa povišanjem plače; nagrada naj bo priznanje in izraz razumevanja za nameščenčevo pridno delo, povišanje pa naj ob 1. januarju opozori vse, da je nameščenec že dolgo vrsto let pridna moč v podjetju in da že dolgo ni napredoval, kljub temu, da se je med tem poročil ali pa celo pomnožil številčno stanje svoje družinice. Vse to se naj v teh dneh godi prisrčno in z mnogo dobre volje: sožitje v podjetjih in uradih naj vsaj enkrat v letu, recimo v zimskih mesecih, zašije na dan res kot globlje človeško občestvo, ki ni samo omejeno s socialnimi razlikami, ampak nosi v sebi tudi višji smisel splošne službe skupnemu blagru človeštva.
Na ta način bo marsikomu pomagano posebno v teh hudih časih I
*
Toda v pravih mestnih središčih, tam, kjer se razprostirajo obsežna štiri- ali petsobna stanovanja — v Ljubljani je nekaj stanovanj, ki se raztegajo kar čez vsa nadstropja, dasi tam ni slišati otroškega živžava — bodo tokrat često potrkala izmučena bitja in narahlo zaprosila za kos kruha, za darilo temu ali onemu otroku, za to ali ono božičnico, za to ali ono dobrodelno prireditev.
Prav pogosto ee bo to zgodilo tudi v tejle obliki: tam s predmestja, pa tudi iz oddaljenejših krajev — recimo iz Trbovelj — bodo prišli nabirat za božičnice ali novoletna obdarovanja že zgodaj zjutraj. V takih središčih bo zvonec ob vratih zapel že kar ob 9 zjutraj ali malo pozneje. Zvonil in klical bo tako vsiljivo, da nas bo tega ali onega le priklical iz mehkih pernic; krenili bomo pogledat in pripravili silno hud pogled za sitneža, če že ni slučajno pismonoša, ki je prinesel denarno pošiljko. In če ne bo pismonoša, se bomo kar hitro razjezili; zaloputnili bomo vrata in niti prisluhnili ne bomo bedi, ki skuša z nerodno člo-
Admiral Byrd je z motorno jadrnico »Oaklandski medved« odplul na južni tečaj. (Druga ladja v odpravi je »Severna zvezda«). Ko je brodovje odplulo iz Bostona, je vreme dalo prvi močnejši anežni metež, prvi spomin na vremenske razmere ob južnem tečaju. Po obrežju je bilo polno ljudi,
ki so admiralu od daleč želeli srečno pot.
i*.__
veško besedo vdreti v naše srce. Nad kljuko bomo z vso jezo zavrteli še varovalno ključavnico — nikar ljudje božji, postojte in prisluhnite, kaj prosi ubogo človeško srce, ki jo v budil Tistih nesrečnih pet ali deset prošnjih besedic bo hitro izblebeta-nih, prav toliko bo teh besedic, da mraz ne bo imel uiti toliko časa, da bi vdrl do vaše kože skozi toplo pižamo ali domačo obleko. Prehitite ga, odprite denarnico, še bolj pa srce in z veseljem dajte — da drugih ne lto zeblo, da ne bodo stradali in da ne bodo v teh lepili dneh nosili v srcu sovraštva do vas, do vsega sveta in vsega lepega, kar je še v človeku in okoli njega.
Vidite, sneg je zakril hribe in doline, narava počiva vsa pod enako odejo ljubezni in odpuščanja. Na pomlad se bo vsa zemlja razkrila v novem cvetju in novi moči. Tudi med nami, med ljudmi, naj zima zaceli rane sovraštva in blede zavisti in najhujših krivic; ničesar ne dajajmo ali dopuščaj-mo iz razlogov sovraštva! Ne dajmo, da bi s sovražnimi občutki praznovali najlepše decemberske dneve. Res je, zelo mnogo je gorja in krivic in največji moloh sovraštva že stega roke tudi med nas! Ne loči več lepega od slabeča in v nekem listu je nekdo moral izliti čustva sovraštva nad neko ustanovo čisto v marksističnem zlocovanju zato, ker je sv. Miklavž obiskal in obdaroval 400 tistih, ki so pod takim nadzorstvom, da marksistična propaganda čustev bede ali pomanjkanja ne more izrabljati v svojem smislu.
Naj bo ta zima vsaj letos bogata na delih in propagandi ljubezni, sovraštvu pa zgradimo v srcih take utrdbe nasproti, da jim ni podobnih na nobeni fronti.
Tudi najbolj splošno prometno sredstvo, kolo, doživlja svoje izpopolnitve. Na sliki nova vrsta kolesa, ki se je začela pojavljati po ulicah italijanskih mest; značilna je zlasti po majhnem sprednjem kolesu.
Tudi Nemci h Volinije se bodo preselili
Do 1. marca 1940 bo odšlo 100.000 Nemcev
V	sovjetsko Poljsko so odpotovali nemški pooblaščenci s svojimi uradi, da se s sovjetskimi oblastmi dogovore o organizaciji preselitve Nemcev iz Volinije (nekdanje poljsko vojvodstvo), ki je prišlo večinoma pod Sovjetsko Rusijo, glavno mesto Luck) in Galicije. Razgovori so v teku in poročila pravijo, da se bo selitev v najkrajšem času začela in se bo razvijala vse zimske mesece, da bi bili do 1. marca že vsi Nemci s tega oznie-lja s svojih novih domovih po tistem predelu Poljske, ki je pripadel Nemčiji.
Glavni pooblaščenec in organizator tega preseljevanja z nemške strani je Hof!meyer, ki je v posebnem vlaku med mesti Krakov in Premysl dal zastopniku Nemškega poročevalskega urada nekaj podatkov o poteku vse te velike organizacije. Iz te njegove izjave povzemamo naslednje zanimivosti, ki nam dajo nekaj pogleda v prizadevanju sedanje Nemčije, da bi na svojih tleh zbrala vso nemško kri, ki je bila dozdaj razkropljena po svetu.
Hoffmeyer je dejal, da je treba pričakovati, da bo okrog 100.000 Nemcev po svojem svobodnem sklepu nastopilo pot v. nemški rajh. Dosedanja domovina teh Nemcev, ki so se začeli naseljevati v teh pokrajinah nekako po 1. 1860, večinoma iz zahodne Pruske, Pomorjanske in Šlezije, se je raztezala skoraj od letonske pa do romunske meje. Po vsem tem ozemlju so bili naseljeni, ponekod v večjih, drugod v nekoliko manjših skupinah, vendar pa povsod dovolj strnjeno, da so tudi v dru-gorodni okolici ohranili svoj nemški značaj. Seveda mora biti tako veliko delo, kot je preselitev tolikih množic, je dejal Hoffmeyer, pripravljeno do vseh podrobnosti, sicer bi — zlasti ker se vse to godi v zimi, ki je tod že zelo ostra — mogla nastati velika zmeda, ki bi lahko imela težke posledice. Treba je vse preskrbeti ne samo za prevoz ljudi vseh starosti in spolov, ampak tudi za prevoz blaga in živine, za prehrano teh množic med potovanjem in za njihovo streho, seveda tudi za to, da po prihodu v nemški rajh čim hitreje vsak dobi svoj novi dom, oziroma da so do takrat vsi na varnem in na gorkem v kakem skupnem taborišču. Holfmeyer je pri tem pohvalil vse sodelavce v tej organizaciji in izrazil upanje, da se bo posrečilo premagati vse težkoče in vso selitev dokončati do pogodbeno določenega termina, t. j. do 1. marca leta 1940.
V	tej organizaciji dela 300 mož, ki so razdeljeni po vseh teh pokrajinah. Vse ozemlje so razdelili v sedem okrožij (tri v nekdanji Voliniji,
S5F
Upornik
A vendar — tiste besede so se mi tako zasidrale v spomin, da se jih nikakor nisem mogel otepsti. Torej: kdor krade, sem si razkladal včasih pozno v noč, ko so drugi že pospali, ta ni v to obsojen, ampak presliši tisti »ne 6meš, ne smeš!« Škoda, da so ljudje naglušni, 6icer bi jim ne bilo treba krasti, Revčkil
»Ne smeš, ne smeš!« Kaj je res tako? sem pričel kar na lepem zdvomljati nad trdnostjo teh besed, ki mu ijih je na paši govoril Pavel. Mogoče ga je kdo navlekel? Da, 6aj je rekel Toni, da ga je nekdo potegnil, ta Pavel 6e zmeraj da. Ta Pa-vel ...
Drugi dan mi je Toni ponudil pest mastnih lig. Tako neizrečeno sladke so se mi zdele (okusil sem jih prvikrat), da se mi jih je še zahotelo. »Kje 6i jih dobil?« — »I, kupil,« 6e je Toni nasmehnil. »S čim?« — »Z denarjem. Še ne veš, da je treba v štacuni denarja, zastonj te 6amo naženejo,« Saj res, se mi je zjasnilo, Šel sem domov in računal: zastonj fig ne dajo, treba mi je denarja. Mati ga ima. Ze vem...
Bil sem sam v kuhinji. Kakor bi me kdo sunil, 6em skočil v omaro, privzdignil skledčko in za-irumeneli papir, pod katerim je ležalo nekaj kron. Zdajle.. .1 Zbral sem vse svoje mlade sile, kri mi je šinila v glavo, čutil sem, kako močno mi utripajo žile. Čakal sem, čakal. Pa nobenega glasu od nikoder. Saj nisem naglušen?... Pavel se laže, fej! in roka, ki se je tresla ko šiba v deroči vodi, je segla, zmaknila štiri krone in jih nesla v žep. Ozrl sem se okrog. V kuhinji ni bilo nikogar. Samo 6tara ura ob vratih je prepočasi spremljala s svojim enakomernim tiktakanjem sunke moje notranjosti, ki bi se v tistem hipu najrajši razkričala do poslednjih moči. »Pavel ee laže.. .1« Za ti6te itiri krone eem kupil fig. Ko pa sem jih pokušal,
so se mi zazdele tako grenke, žaltave, da 6em jih izpljunil, pometal na mlako in zagrebel z gnojem. Po dvorišču je prišla mati. »Kod 6i hodil?« — »Nikoder,« sem lagal in takrat 6e mi je prvič prigo-dilo, da*se ji nisem upal pogledati v oči. Od tistega dne 6em postal čudaško molčečen, sam vase zaprt. Povsod se mi je dozdevalo, da kažejo name: »Ta je pa kradel.« Nekaj velikega je padlo na mojo pot, na noben način si nisem mogel pomagati, da bi 6topil naprej. Kuhinje sem se ogibal, 6am se nisem upal stopiti vanjo. Nebo se je čez in čez prepreglo s svinčeno6ivimi oblaki, dušeče soparno ozračje je viselo krog mene, da mi ni dalo živeti, oči so mi postajale čedalje bolj temačne. Oslonil sem 6e na okno. Bil sem do 6mrti utrujen. Tako rad bi zaspal in potem 6anjal, samo 6anjal — ne, 6amo 6pal in se nikoli več prebudil. Zunaj je pršel topel majski dež. Pod oknom je dišal španski bezeg. Na sosedovem vrtu so cvetela jabolka. Vse belo je bilo drevje. Posvetilo je za hipec sonce in cvetje se je v tisoč kapljicah srebrno zalesketalo in osipalo drobne bisere. »Kako V6e joka,« me je prevzelo, da sem skril obraz v dlani in še sam za-ihtel. Na sosedovem kostanju je zapel kos. Zmeraj sem ga znal oponašati in zmeraj se mi je oglasil. Tokrat pa ga še slišal nisem. ..
Misel na Boga in božje reči je bila za na6 zmeraj lepo ubrana pesem. In ta pesem se nam je tako živo zajedla v meso in kri in še globočje v tajne brezdanjosti mlade duše, da bi brez nje bilo življenje ena rama gluha noč, ki bi se je vsi grozno bali, saj bi ne zmogli enega diha več. Doživljali smo to pesem, ko smo molili »»Angelčk varh«, ali ono »Koliko Bogkov«; »eden smo odgovorili. »Koliko peršon?« — Tri.« Itd. Saj'srce ni vedelo drugega ... Doživljali smo jo na paši, ko se je 6once skrilo in smo prosili: »Bogk dal, da bi sončk po-sjall« Izza oblakov se je prismehljalo veliko rumeno sonce, obsijalo lehe, ceste in zelene laze, vsi smo za hip utihnili in 6e zastrmeli v svet, ki je bil tako blaženo lep, in vedeli smo da je »Bogk« vse to tako pripravil. »Jo moreš vzdigniti in dati nazaj,« je Tona kazala na veliko skalo, ki se je zvalila s škarpe, ko je živina ušla v škodo. Poskusil sem. Potlej še Pavel in Toni. Pa nobenemu ni šlo. »Naš ata bi jo,« je rekla jponoseno Tona. »Eh, Bogh
bi jo pa z enim prstom,« jo je Toni zavrnil in v tem mu je že Pavel vzel besedo: »On pa še tale hrast. Še cel grič, še cel svet z mezincem. In potem 6mo se ustavili in razglabljali v malih glavah o tem čudovitem božjem prstu Vse drugačen da mora biti kot kovačev, vse debelejše kot onega soldata, ki straži o veliki noči božji grob, vse močnejše, o, saj je naibrž ves iz železa in v členkih mora pokati, ko se upogne. In glas kakšen ima ta možl Ko je grmelo, smo ga samo iz daljave slišali.»Bogk se krega, ko ste taki.« nas je mati strahovala in takoj 6mo trepetaje gledali v pooblačeno nebo ki se je treslo zavoljo božjega krega Tako strah nas je bilo in bili smo 6pet pridni. Kadar je kam strela udarila, smo najprej prašali, kdo je lastovke pobijal ali jim gnezda razdiral Zaka) samo tega je po naše zadela kazen iz nebe6. Zato sem se hudo bal, ko eem zapazil, da na našem podstrešju lastovke gnezdijo. Ko ie treskalo, sem mislil samo nanje: »Pa jih nisem kedaj podil ali pobijal...?«
Sestre 60 zahajale že v šolo Neizmerno 6em bil radoveden kaj je v knjigah, ki iih nosijo sabo. Pa mi je ena nekoč pokazala. Slike, same slikel »Daj, da bom sam gledal!« Ni mi hotela dati knjige češ, strgal jo bom. Jaz bi pa tako rad videl. Bile so Zgodbe Takih slik še nisem videl. Kakor v cerkvi. Pa ravno takrat mi je 6estra vzela, ko sem prišel do Kristusa, ko so ga bičali ob strebru in potem na drugi strani, ko so ga 6 trnjem kronali. Moram še enkrat videti, sem deial. Drugi dan sem bil sam na peči. Spomnil eem se Zgodb. Tako — zdajle ni doma. Pod klopjo je ležala šolska torba. Segel sem po knjigo in zalistal. Sama od sebe 6e mi je odprla ona stran, kjer 6em včeraj nehal. Gledal sem rablje, ki so se stegovali s svojim na pol nagimi telesi nad Jezusa in ga tepli z biči »Av. va . ..« me je stresalo in začelo boleti, kot da so udarci padali po mojem hrbtu. V srcu sem jokal, bridko jokal. Zakaj pretepali niso 6oseda, ki sem mu klatil hruške, ampak nekoga, ki se ni mogel pred nikomer braniti, saj so mu še roke zvezali. Pa vendar, sem si mislil, vsaj V6tal naj bi in se skušal z nogami postaviti v bran brezsrčnežem. Jaz bi jih obrcal obgrizel, jaz bi jih... Oči so šle na drugo stran.
(Dalje.)
tri v Galiciji in eno ob Narevu). Na čelu vsakega okrožja je v stvareh preselitve — »pooblaščenec za ozemlje«, ki ima pomočnike za razne krajevne skupine (f>o enega za šest ali sedem občin), ti pa zopet pomočnike za posamezne naselbine. Glavni pooblaščenec ima svoj sedež v Lucku, ta vodi tudi razgovore s sovjetskimi oblastmi. Pri vsej organizaciji sodelujejo tudi zdravniki in bolničarji, ki bodo ob selitvi pazili na zdravstveno stran svojih ljudi. Vodstvo ima na razpolago kakih 500 osebnih železniških voz, pritegnili pa bodo tudi veliko tovornih avtomobilov. lloflmeyer ie pri tein pohvalil sovjetske oblasti, ki so za veliko število Nemcev dale na razpolago prevozna sredstva, da bodo mogli hitreje in zložneje odpotovati, ostali pa bodo do meje potovali z vozmi, kot v ne-kdajnih časih. Večinoma je to zdravo, utrjeno kmečko ljudstvo, ki so se prostovoljno odločili za to v zimskem času dvakrat težavno pot, kar je zgovoren dokaz njihovega trdnega nemštva in nji-bodo več živeli kot otok med drugorodnim ljud-hove želje, da pridejo nazaj v nemški rajh, kjer ne stvoni, ampak na strnjenem nemškem ozemlju, je dejal Hoffmeyer. Za prehod čez mejo je po dogovoru med nemško organizacijo in sovjetskimi oblastmi določenih deset obmejnih krajev. Po pripravah sodeč pa bo nemška organizacija usmerila ves val tega preseljevanja le na pet prehodov. Na nemški strani je tudi že vse pripravljeno, da sprejmejo te množice svojih rojakov, ki so skoraj celo stoletje živeli izven nemških meja. Preseljence bodo najprej zbrali v velikih skupnih taboriščih, od koder jih bodo pozneje polagoma razdelili po vseh za nje namenjenih krajih na »vzhodnem področju«.
— Gospodinje, ki ne ljubijo krpanja nogavic, naj kupijo za svojce SAN0PED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
Slovenci v Zagrebu
Zelo razveseljiv dogodek za nas zagrebške Slovence je bil, ko je jx> več letih odsotnosti prišel v našo sredo g. Janez Kalan, konzist. svetnik in ustanovitelj sv. maše za Slovence pri sv. Roku v Zagrebu. Prišl z hrvatsko metropolo jx> svojih osebnih opravkih, toda ljubezen in prijateljska čustva do svojih rojakov so ga pripeljala k sv. Roku, kjer si je pri večernicah s svojim gorečim govorom, s preprostimi in toplimi besedami takoj pridobil srca obiskovalcev prijazne cerkvice, toda ne samo srca tistih, ki že dolga leta živijo v vrvežu velemestnega življenja in ga že od prej jx>-znajo, temveč tudi srca tistih, ki so komaj prestopili prag domače hiše in odšli poiskat si kruha proč od domače grude v — Zagreb. Po večernicah pa se je g. svetnik udeležil predavanja o socialnem vprašanju v prostorih Slomškovega prosvetnega društva ter si je tudi med člani tega društva s svojim zanimivim govorom in s tako domačo, prijetno slovensko govorico pridobil simpatij, tako da je bil oo končanem govoru deležen velikega aplavza. Hvaležni smo mu, da nas je s svojim bivanjem med nami tako razveselil in si ga spet želimo kaj kmalu pozdraviti v naši sredi.
Čeravno tudi nas tarejo hudi časi, vendar smo bili zelo veseli prihoda Miklavža, ki nas je obiskal še pred svojim godom in sicer 3. t. m. v Jeronimski dvorani. Razveselil nas je s svojo dobrohotno roko in na ta veliki otroški praznik smo prav vsi, ki smo se udeležili njegovega prihoda, pozabili na tegobe vsakdanjega življenja. Pred prihodom Miklavža pa je prvič javno nastopil dekliški odsek Slomškovega prosvetnega društva z igrico »Božična noč ciganke Lejle«, ki je v vsakem oziru prav dobro uspela. Mnogo truda so vložile v igrico igralke, katerih večina je bila prvič na odru, kar pa se pri sami igrici ni niti najmanj opazilo; še prav posebno pohvalo pa zaslužijo gdč. Vikica Penca, Ivanka Jaš in Elica Koželj, ki so z zelo veščo roko, skrbno ln z veliko ljubeznijo do slovenske besede storile vse, kar je bilo v njihovi moči, da je igrica tako lepo izpadla. Po-misliti je treba, koliko truda je potrebno v tujini, da se toliko malih otročičkov, ki so šilom prilik že skoraj pozabili svoj materinski jezik, nauči kretenj, mimike in pravilne izgovarjave. Vsem, ki so se udeležili Miklavževega večera, je ta igrica ostala živo v spominu, dekliški od»ek pa si je pridobil novih simpatij in je dokazal, kako neobhodno je potreben ter da je zmožen življenja.
Igralci Slomškovega prosvetnega društva pa se pripravljajo na novo igro »Živa pokopana«, ki jo bodo uprizorili 14. januarja 19t0 v Jeronimski dvorani in na katero so vsi ljubitelji lepih iger najvljudneje vabljeni.
te novice
Koledar
Petek, 15. decembra) Kristina, deklaj Valeri-jan, škof.
Sobota, 16. novembra) Evzebij, škof; Albina, devica, mučenica,
Novi grobovi
f V Ljubljani je umrl gospod Albin Robič,
pleskarski pomočnik. Pogreb bo v soboto ob 2 popoldne izpred mrtvašnice sološne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožuljel *
Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen
v petek, dne 15. dec ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten.
—	Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani sporoča, da je kraljevska banska uprava dravske banovine dovolila z odlokom IV št. 23764/1 profesorjem zgodovine, ki se nameravajo udeležiti zborovanja slovenskih zgodovinarjev, dopust za soboto t. j. 16. decembra t. 1.
—	O glasbeni kulturi pri Slovencih bo te dni predaval v Sofiji profesor ljubljanskega konserva-torija dr. Dragotin Cvetko. Javno predavanje bo imel v soboto, radijsko pa v ponedeljek 18. t. m.; poslednje bo prenašala sofijska radijska postaja ob 20 sofijskega časa.
—	Obračun Prekmurskega tedna. Iz Murske Sobote poročajo: V ponedeljek zvečer je bila širša seja Tujskoprometnega društva, na kateri so pretresali tudi končni obračun Prekmurskega tedna. Našo javnost bodo zanimale nekatere številko, ki kažejo podjetnost Prekmurcev, s katero so se lotili tako velike gospodarske in kulturne prireditve, ki ni bila prav nič manjša kakor pa prva prireditev Mariborskega tedna. Denarni promet je znašal 207.399 din- Med stroški eo naslednje postavke: gradnja paviljonov 68.000 din, reklama (plakati, tiskovine itd.) 42.679 din, znaki PT 8.138 dinarjev, plače osobju 30,000 din itd. Med dohodki zavzema glavno postavko vstopnina z 80.000 din, dohodki na oddanem prostoru 78.000 din, vprizo-ritev Veronike Deseniške je prinesla PT 3.468 dinarjev, vinarska razstava 10.078 din, znaki PT 4.157, podpora banske uprave 5.000 din. Skupno je bilo torej 190.789 din dohodkov in je potemtakem prireditev končala s primanjkljajem blizu 16.000 din. Ta primanjkljaj pa je krit z vrednostjo v inventarju, ki je ostal po Prekmurskem tednu in pa z zneskom, ki ga je Tujskoprometno društvo določilo za propagando ob priliki 20 letnice priključitve Prekmurja k Jugoslaviji. Kot propaganda je bil PT res dosegel svoj namen, velik obisk gostov pa je prinesel občini precej dohodkov na trošarini, tako da je bila prireditev aktivna.
—	Zveza t Madžarsko pri Hodošu. Iz Murske
Sobote poročajo: Poleti smo poročali o akciji prekmurskih gospodarskih krogov, da bi se vzpostavila železniška zveza z Madžarsko pri Hodošu, kjer je samo par sto metrov porušene proge na meji med obema državama. Akcija je predvsem poudarjala gospodarske koristi železniške zveze Ormož— Morska Sobota— Hodoš in madžarski Kermedyn. Vložena je bila tudi prošnja na prometno ministrstvo za ugodno rešitev te težnje. Pred kratkim je prišel odklonilen odgovor, da mednarodna zveza preko Hodoša zaenkrat še ne prihaja v poštev, s čimer je to vprašanje za nekaj časa spet potisnjeno v stran.
—	I'od geslom »Go«d — zaščitnik« so 6e vrstili letošnji jesenski propagandni dnevi pogozdovanja. V siovenjgraškem okraju je bilo to jesen devet teh koristnih prireditev. Pod strokovnim vodstvom gozdarjev in s sodelovanjem učiteljstva je pogozdovalo 548 odraslih šolskih otrok. Posajenih je bilo vsega 4700 komadov krajevnim gozdnim razmeram odgovarjajočih gozdnih sadik, ki jih je dala banovinska gozdna drevesnica v Slovenjem Gradcu. Zasajena je bila površina 0.82 ha. Posebno svečano so potekle te prireditve v Velenju, Slov. Gradcu in Šoštanju. Uvodoma so bila daljša predavanja o pomenu gozda, o gojenju in izkoriščanju gozdov in še posebej o gozdu-zaščit-niku ljudstva in njegove kulture. Nato je bila šolska mladina razdeljena v skupine in vsaka skupina je bila poučena, kako se pravilno sadi. Mnogoštevilna šolska mladina je posadila v eni dobri uri 1000 sadik. Okoli velenjskega državnega rudnika je zasajen borov in smrekov gaj. V Šoštanju so zasadili šolarji golosek tik mesta s 1000 smrekovimi sadikami. V Slov. Gradcu pa je posadila mladina osnovne in drž. meščanske šole tudi 1000
JCaj jphcvjite?
V teh dneh proslavlja mladina Vzor dekli-štva — Brezmadežno. Kaj pravite, gospod urednik, ali bi ne bilo tudi med nalo mladino, zlasti med iensko, potrebnih nekaj takih zdravih pravil glede telesnega lepotičenja, kot jih je izdala driava Siam ea vse svoje šole. Naj Vam naprej govori pismo naše misionarke M. Ksaverije Pirčevel
»Odkar imamo pravico javnosti, je izšel zakon, ki zahteva, da morajo imeti vse šole uniformo in da so dijaki in dijakinje dolini nositi uniformo tudi izven šole. Uniforma vsake iole je patentirana. Vladni nadzornik prihaja od iasa do časa v šolo, da se prepriča, če se predpisi o dijaški noši strogo izvajajo. Pred kratkim je vlada izdala predpis, da morajo vsi umetni kodri izginiti z dekliških glav v 14 dneh po razglasitvi ukaza. Ta ukaz je bil spričo mode strašen za naše deklice. Marsikaka bridka solzica je zdrknila po licu zaradi prepovedi »trajne«. Prav tako so morali izginili barvani ali predolgi nohti, barvane ustnice in obrvi. Teh seveda na naši (samostanski) šoli ni bilo kaj veliko, ker so bila taka kozmetična sredstva ie od nekdaj prepovedana. Uniforma (bluza) mora biti po vladnem predpisu tako ohlapna, da s to ji ob pasu na vsaki ttrani 5 cm od telesa. Te predpise so poslali vsem šolam s pripombo, da se bo neizvršilev le-leh kaznovala z zaporom šole od 3 do 10 let! — Za povzdigo splošne morale se v deieli Siam (ki je povečini še poganska) gotovo mnogo slori, morda več kot v marsikateri krščanski deieli! Tudi vse mladinske organizacije so strogo nadzorovane, kar se tiče morale in javne dostojnosti!*
Ali bi ne bilo prav, da bi nekaj tega čuta za javno dostojnost upoštevalo pri svojem oblačenju posebno vsako katoliško dekle?! In tudi na vseh šolah bi bilo iz socialnih in nravstvenih razlogov primerno, da bi vse učenke v šoli nosile temne halje!
smrekovih sadik na opuščenem travniku blizu mesta. Glede na to, da se jesenska sajenja gozdnih sadik pri nas šele upeljujejo, moramo ta uspeh toplo pozdraviti. Tudi kmečki posestniki eo lotos posadili v siovenjgraškem okraju rekordne množino sadik. Šolska mladina se že veseli pomladanskega pogozdovanja, ki je v tem okraju vsako leto po vseh šolah.
—	Namesto venca na grob gdč, M. Jegličevi je učiteljstvo osnovne šole na Breznici na Gorenjskem zbralo 100 din za revne otroke na isti šoli.
—	V zahvali po pok. Pranju Cvetku, šolskem upravitelju v p. iz Maribora, so pomotoma izostali mali pevci krčevinske šole in pevsko društvo »Ja-dran-Nanos«, ki jim gre za prelepo petje iskrena zahvala.
—	Avtomatična telefonska podccntrala v Sent Vidu. Med občino Št. Vid nad Ljublano in Državnim zakladom kraljevine Jugoslavije, zastopanim po ljubljanskem ravnateljstvu pošte, brzojava in telefona, je bila lani oktobra sklenjena in podpisana pogodba, s katero je občina odstopila poštni upravi svojo paic. št. 123/3 k. o. St. Vid nad Ljubljano v izmeri 455 kv, m za poslopje avtomatične telefonske podcentrale in 6e v druge namene, ki zadevajo poštno stroko, Ta pogodba je bila od poštnega ministrstva in drugih merodajnih oblasti odobrena. Te dni je bila parcela v ljubljanski zemljiški knjigi prepisana na Državni zaklad kraljevine Jugoslavije. Na tej parceli je sedaj zgrajena za razvoj gospodarskega in prometnega življenja šentviške občine prepotrebna podcentra-la, ki šteje že do 50 naročnikov.
—	Božični izlet v Rim, Dubrovnik in Sarajevo ter v Trst in Gorico. Informacije in sporedi v vseh biljetarnicah Putnika.
—	Štiri konje mu je odpeljal. Prejšnji teden je kupil posestnik iz Ovsiš pri Podnartu deset konj v Zagrebu in jih gnal čez Novo mesto proti Ljubljani. Od Novega mesta navzgor se mu je pridružil nek moški, ki je dejal, da je iz Primorskega. Zmenila sta se, da mu bo pomagal gnati konje in je kmet dovolil, da mu je tujec gnal štiri konje naprej. Do Škofljice je šel kmet še za sledjo tujca, ki je gnal konje. Potem pa je sled izgubil. Upal je, da ga bo dobil na domu na Gorenjskem, vendar so to žal ni zgodilo. Tujec, ki mu je odpeljal konje, mu je drugače popolnoma neznan. Ukradeni konji imajo na levi zadnji nogi v dlako zastriženo črko F in so vredni okrog 3000 din.
—	Kronika avtoprometni nesreč na ban. cesti med Krškim in Sevnico zaznamuje ta teden že kar dva primera. Te dni se je ponesrečil mizarski vajenec Franc Crtalič. Med vožnjo iz Studenca v Krško si je pri padcu iz tovornega avtomobila na-lomil nekaj reber in poškodoval roko. Zdravi se
v bolnišnici v Krškem. V torek zvečer pa je vozil prevoznik avtopodjetja Rodč večjo množino testenin iz Zagreba v Kamnik. Med Impoljco in Logom je pri prvem kolesu nenadoma počila os in avto se je v trenutku z vsem tovorom prekucnil na obrežje Save. Šoier je ostal nepoškodovan, večjo množino blaga pa je odnesla voda. Avto, ki ima precejšnje poškodbe, so z ostalim še rabnim blagom šele drugi dan pretovorili in odpeljali v Kamnik.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite
zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Ponarejen 10 dinarski kovanec je oddal
neki neznanec v največji trgovini v Murski Soboti. Kovanec je vlit iz zmesi svinca in pločevine in se ga po zvoku koj loči od pravega srebrnjaka. Tudi barva ga izdaja, vendar pa ga je pri večerni svetlobi kaj lahko mogoče zamenjati s pravim.
Miklavž med delavskimi otroci v zdravilišču Slatina Radenci
Na pobudo in prizadevanje lastnikov zdravilišča Slatina Radenci gospe Vilme in dr. Ante Sa-riča so bili letos že petič v okviru Miklavževega večera obdarovani vsi delavski otroci tega podjetja.
Na praznik 8. decembra se je ob navzočnosti uradništva zdravilišča ter mnogih prijateljev podjetja zbralo nad 100 otrok s svojimi starši — delavci v restavraciji Benko. S toplimi besedami je vse pozdravil šef zdravilišča g. dr. Ante Šarič. Naglasil je povezanost vodstva z delavci, česar ni mogel dokazati bolje kot v okvirju Miklavževega večera, ko vsi otroci njegovih delavcev prejmejo prnktična darila, ki jih starši dandanes le s težavo kupujejo.
Ravnatelj zdravilišča g. inž. Kosmač se je v govoru, ki je sledil, v imenu uprave zahvalil delavcem za zvesto sodelovanje, s katerim so posredno in neposredno pripomogli k uspehu današnjega Miklavža. Izrazil je tudi svoje zadovoljstvo nad tem, da je kljub težkim razmeram in vojni vihri, bilo mogoče tako bogato obdarovati otroke zdraviliškega delavstva, za kar gre predvsem zahvala šefoma zdravilišča, ki sta vedno z izrednim razumevanjem vedela lajšati bedo delavstva in omogočiti mu dostojno in primerno življenje.
Nato je v spremstvu angela ter dveh parkljev prišel sv. Miklavž, ki so ga posebno otroci prav nestrpno pričakovali. Po primernem nagovoru je prešel k razdelitvi daril, ki pa jih je otrokom izročil šele potem, ko se je prepričal, koliko so napredovali v verouku in drugih šolskih predmetih! Prav korajžno so prihajali malčki pred Miklavža in odnašali v svojih naročjih zavoje, ki so bili večji od njih samih, saj je bilo v njih kar cela obleka, čevlji, nogavice, spodnje perilo, sladkarije in za šolarje tudi pisalno orodje.
Po končani razdelitvi daril se je v imenu otrok ter staršev za vsa lepa darila zahvalil šolar Marovič,
po cUlžavi
mm
*	Novo predstojništvo bosanske frančiškanske province. V sarajevskem frančiškanskem samostanu ije bila te dni skupščina zastopnikov frančiškanske province Srebrna Bosna, ki je izbrala novo predstojništvo za prihodnja tri leta. Za provincijala je bil izvoljen dr. Fra Andjelko Kaič, gvardijan in župnik iz Livna.
*	Avtomobil r plamenih. V Ernestinovem pri Osjeku je pričel sredi ceste goreti avtotaksi, last izvoščka Rada Dvornika. Plameni so zajeli Dvor-nikovo obleko, Dvornik, ki je v avtomobilu dremal, se je prebudil šele, ko je bil že v plamenih. Skočil je ven in 6e pričel valjati po tleh. Na ta način je zadušil ogenj, tako da je utrpel le lažje opekline. Avto, ki je bil vreden 65.000 din, pa je povsem zgorel.
*	Tristoletnica šibeniškega samostana. Samostan sv. Lucije v Sibeniiku slavi te dni 300 letnico svojega obstoja. Ustanovil ga je s posebno bulo papež Urban. Sestre sv. Lucije se od takrat niso več prikazale na ulicah, kajti pravila njihovega reda so zelo 6troga, Proslava jubileja je bila v samostanu.
*	Velik požar v Vojvodini. V Novem Sadu je pogorelo skladišče konoplje, last tvrdke Metzger. škoda znaša poldrug milijon dinarjev. Konoplja, ki je zgorela, ni bila samo last podjetnika, ampak po večini last kmetov, ki so jo dali v skladišče hranit.
*30.000 jablan za spomin aa osnovanje banovine Hrvatske, Ban banovine Hrvatske dr. Šubašič je izdal naredbo, da se iz Vzornega poljedelskega posestva v Modriču podeli brezplačno 30.000 mladih jablan v okra;e, ki so bili priključeni banovini Hrvatski. To 60 bosanski okraji Derventa, Gradačac, Brčko, Fojnlca in Travnik. Ta drevesca se bodo posadila ob javnih cestah v drevorede, na občinskih pašnikih in šolskih vrtovih.
*	Družinska tragedija v hiši adventista. Kmet Jovan Gjurišič, oče petih otrok, iz Petrovega SelA pri Negotinu je pred dobrim letom nasedel adven-tistlčnim propagatorjem in prestopil v njihovo sek? to. Z veliko vnemo si je pričel prizadevati, da bi tudi njegova žena in njen najstarejši sin, ki šteje 17 let, prestopila v to krivo vero. Noč in dan je čepel nad adventistično biblijo Ker pa pri ženi in sinu ni našel nobenega odziva na svotie 6preobrnje-valne poskuse, jih je V6e skupaj nagnal iz hiše. Ubogo ženo s petimi otroki je vzela k sebi neka družina na vasi. Žena je preživljala otroke s tem, da se je udinjala kot dninarica. Pri tem ji je pomagal sin Radovan, v katerm je pričelo zaradi bede tleti hudo sovraštvo do brezsrčnega očeta oziroma očima Ko 6e je Radovan nekega julijskega dne zvečer vračal z dela, je prišel mimo očimove hiše. Skozi okno je opazil očima, ki je slonel nad biblijo Ta pogled je fanta tako razburil, da je stekel po puško in očima ustrelil skozi okno. Starec je bil na mestu mrtev. Te dni ie stal Radovan pred sodiščem v Negotinu. V zagovoru je povedal, da je dejanje izvršil zaradi tega, da bi obvaroval mater ter brate in 6e«tre pred gotovim poginom. Sodišče je upoštevalo vse olajševalne okolnosti, zlasti storilčevo mladoletnost ter ga je obsodilo na 5 mesecev zapora, ki pa jih je že prestal v preiskavi, tako da je bil takoj spuščen na svobodo.
*	Iz ljubosumnost! fe mučil ženo do smrti. Vas Milatovac pri Požarevcu v Srbiji je bila prizorišče strahotne žaloigre, ki jo zakrivila moževa ljubosumnost. Kmet Milojko Perič je že delj časa tvojo mnogo mlajšo ženo Ružico mučil s svojo ljubosumnostjo. Sosedje, ki 60 to vedeli, so Peričevo domišljijo krmili z izmišljenimi sumničenji, kar je Pe-riča seveda še bolj gnalo v ljubosumnost. Pričel je piti in je v pijanem stanju zelo grdo ravnal z ženo.iTe dni'mu je v gostilni neki sosed povedal, da j« videl Ružo
£ neKim laniOiu v lkio -Koči^ivetu
položaju. Obseden od divje jeze je Perič odhitel domov in kakor divjak planil na svojo ženo. Najprej jo je s kolom pobil na tla, nato pa jo je napol nezavestno položil na razbeljen štedilnik Ln jo tiščal na njem tako doLgo, da je podlegla strašnim opeklinam. Nato je odšel v gostilno in pijančeval naprej, dokler ga niso prijeli orožniki.
*	17 letni sin okradel mater in se nato ustrelil. V Belgradu se je odigrala mladinska žaloigra, ki je resen opomin staršem in vzgojiteljem. 17 letni Dušan Hiba, 6in pokojnega sekcijskega načelnika v prometnem ministrstvu, se je ustrelil, potem ko je 6koro dve leti zanemarjal šolo in 6e kljub opominom matere potepal v slabi družbi. Preteklo soboto je Dušan ukradel materi 4100 dinarjev. Za denar si je kupil samokres, ostanek pa je zapravil s svojimi tovariši.. Ker si po tatvini ni upal domov, je prenočeval pri svojih prijateljih. V ponedeljek zvečer je prišel v hišo nekega krojača in prosil za prenočišče. S sinovi krojača je bil že dolgo časa prijatelj, zato 60 ugodili njegovi prošnji. Naslednje jutro so vsi člani družine zapustili hišo in odšli po svojih opravkih in Dušan je ostal 6am v stanovanju. Dopoldne je prišla k Dušanu njegova mati, ki je zvedela, da ee skriva pri krojaču, in ga je pošteno okregala. Dušan 6e je tako daleč izpozabil, da je materi zagrozil s samokresom. Prestrašena mati je hitela k najbližji policijski stražnici in tam prosila, naj razorožijo sina. Ko 6e je več stražnikov bližalo hiši, je Dušan skozi okno zaklical, da bo streljal na vsakega, ki bo šel v hišo Stražniki eo očividno zelo razburjenega Dušana z lepimi besedami nagovarjali, naj vrže revolver proč in 6e vrne k materi. Nesrečna mati je stala skrita za hišno steno in slišala razgovor med stražniki in sinom. Proti 12 6e je Dušan umaknil od okna. Kmalu nato pa je zado-mel strel. Ko so stražniki vdrli v stanovanje, 60 našli Dušana mrtvega na postelji. S 6trelom v srce si je končal življenje.
*	Ustreljen tihotapec. V Visokem v Bosni je finančni stražnik prijel zloglasnega tihotapca Akifa Karavdič. Ker je med potjo Karavdič hotel pobegniti, je finančni stražnik oddal 6trel iz samokresa, ki je tihotapca na mestu usmrtil.
*	Morilca svojega moža je ustrelila. Pred okr. sodiščem v Prijepolju se je te dni zagovarjala vdova Kaja Boraniijaševič, ki je 6 samokresom ustrelila morilca svojega moža, Arnavta Sulja Alispa-hiča. Pred dobrimi tremi leti je Suljo napadel sestro kmeta Boranijaševiča in ji hotel 6toriti 6ilo. Na dekletove klice je prihitel brat, ki je poskušal rešiti sestra iz rok mladega pohotneža. Suljo pa je potegnil nož in zabodel Boranijaševiča do 6mrti, Sodišče ga je zaradi mladoletnosti obsodilo 6amo na pet let robije in po treh letih je bil že spuščen. Ko se ie vrnil v domačo va6, je pričel nadlegovati vdovo 6voje žrtve in jo ie zasledoval na vsakem koraku, Kaja Boranijaševič pa je nekega dne Suljo z dvema streloma iz samokresa ubila, da bi maščevala smrt svojega moža, Sodišče je upoštevalo olajševalne okolnosti in je Kajo obsodilo na leto dni zapora.
*	Da bi prišel v zapor, je požigal. V malem Gracu pri Glini so orožniki prijeli Jovana Viliča, ki je večim kmetom zažgal gospodarska poslopja. Fant je slaboumen in ima fiksno idejo, da mora na vsak način v zapor. Zato je začel po vasi krasti kmetom perutnino in druge reči, toda kmetje, ki poznajo njegovo bolezen, so ga pustili v miru in ga niso naznanili. Ko na ta način ni mogel v zapor, je začel požigati kmetom gospodarska poslopja. Zdaj pa so ga kmetje vendar naznanili orožnikom, ki pa ga niso vtaknili za rešetko, ampak so ga dali v bolnišnico za duševne bolezni.
*	Nevaren pustolovec prijet v Sarajevu. Sarajevski policiji je naznanila Šarlola Langova, da Ji je iz stanovanja izginilo 6000 din gotovine in zlata ženska ura. Izrekla je sum proti svojemu bivšemu podnajemniku Ibrahimu Efendiču, ki se je izdajal za študenta prava. Sarajevska policija, ki slovi kot ena najboljših v državi, je pustolovca prijela na kolodvoru. Pustolovec se je sicer upi-
Ljubljana,15.decembra
Gledališče
Drama: 15. dec., petek ob 15; Striček Vanja. Dijaška predstava. Globoko znižan« cene od 14 din navzdol. — 16. dec., sobota: Tri komadi je. Izven. Znižane cen« od 20 din navzdol. — 16. dec., nedelja ob 15: George Dandin. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: Velika skušnjava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: 15. deo., petek i Zaprto. — 16. d«c„ sobota: Gorenjski slavček. Izven. Slavnostna predstava v proslavo 20letnice Univerze kralja Aleksandra I. —• 17. dec., nedelja ob 15; Pri belem konjičku. Znižane cen« od 30 din navzdol.
Radio Ljubljana
Petek, 15. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šol. ura: Moji mali učenci in učenke v Črni reki v vardarski banovini (M. Demšar) — 12 V naiodni zarji (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 12 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Ženska ura: Gospodinja pred božičnimi prazniki (Vida Peršuh) — 18.20 Franc, operni spevi (plošče) — 18.40 Francoščina (dr. St. Le-ben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Nikola Mašič, veliki slikar (dr. Duroj Dimovič, Bgd) — 19.40 Objave — 19.50 Božič v planinah (Jan. Kveder) — 20 Chopinova ura — ob 90-letnici smrti — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Ruske narodne (plošče).
Drugi programi
Petek, 15. decembra: Belgrad: Zagreb: 20
Gjungjenac poje — 20.30 Simf. konc. — Bratislava: 19.40 Stare sovaške pesmi — 20 Farre-re: «Bitka« — 21 Simf. konc. — Sofija: 19.50 Opera — Beromiinster: 20.20 Bachov »Božični oratorij« — Budimpešta: 20.10 Beethovnove skladbe — 22.05 Cig. ork. — Bukarešta: 10.35 Opera — Stockholm-HOrbv: 19.30 Ork. konc. Trst-Milan: 17.13 Plesna gl. — 21.10 Sim. konc. Rim-Bari: 21.10 Opereta — Florenca: 21.43 Pihala — London: 19.45 Variete — 20.20 Pisan spored — 22.15 Igra — 3.45 Ork. konc. — Oslo: 10.30 Pianino — 21.35 Vok, konc. — Sottens: 20 Igra o amer. prezidentu Washingtonu — 21 Lullyjeva opera »Armida«.
Prireditve in zabave
Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo
vprizori v nedeljo, 17. decembra ob 20 na odru društvenega doma božično igro v treh dejanjih »Čez deset let«, spisal Jerko Štefan. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 dopoldne v društvenem domu.
Prelovfiev koncert Ljubljanskega Zvona bo drevi ob 20 v veliki dvorani Filharmoničnega društva. Opozarjamo na počastitev spomina blagopokojne-ga slovenskega skladatelja, katerega prelepe, domače melodije so splošno priljubljene, tako med pevci, kakor tudi med poslušalci.
Mladi ruski pianist Niklta Magalov bo kon-certiral v Ljubljani v torek, 19. t. m. Magalov je bil rojen 1. 1912 v Petrogradu. Po ru*ki revoluciji je šla njegova rodbina v emigracijo, bila nekaj časa na Finskem, nato pa stalno v Franciji, kjer je študiral nadanj
eni pianist kon6ervatorij do leta 1929 ter ga končal s prvo nagrado. Nato je potoval po svetu kot spremljevalec 6lavnega madžarskega violinista Szigetija. Sedaj že nekaj let koncertira samo6tojno po vsej Evropi.
Koncert pevskega društva Tabor bo v ponedeljek, 18. t. m. v mali Filharmonični dvorani. Taborov zbor je sestavljen povečini iz naših primorskih rojakov, vodi ga zborovodja Guček. Pri koncertu sodelujeta solista Ljudmila Polajnarjeva in Alojzij Gostiša, spremlja ju na klavirju g. Samo Hubad. Koncert bo ob 20 v mali Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigami Glasbene Matice.
Predavanja
Vič. Prosvetno društvo priredi drevi pro6vetni večer. Predava g. Vinko Zor: Slovenci v Rimu, Vabljeni vsi!
Salezijanska prosveta na Kodeljevem ima drevi ob 8 v gledališki dvorani Salezijanskega mladinskega doma predavanje: »Slovenija in Sredozemlje«. Predaval bo g. profesor dr. Bohinc Valter, Vabimo člane in prijatelje društva, da pridejo k predavanju.
Sestanki
Dekliški krošek Šentjakobske prosvete ima
danes ob pol 8 redni sestanek v cerkveni dvorani.
Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja bo
imelo dne 19. t. m. v prostorih hotela Majcen (Kolodvorska restavracija) ob 8 zvečer svoj redni občni zbor z naslednim sporedom: Otvoritev občnega zbora, čitanje poročil odbornikov in predsednika ter slučajnosti. Na občni zbor vabi odbor vse člane.
Naše dijaštvo
SKAD Danica ima drevi ob 8 v društvenem lo« kalu redni članski se6tanek 6 predavanjem: »Komunistična svetovna organizacija«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek', Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška c.
Poizvedovanja
Izgubljena je bila dne 13. t. m zvečer na poti z Vodnikove ceste, Šiška, do Tyrševe (Dunajske) ceste črna usnjena ženska torbica. Najditelj naj jo proti nagradi odda v Pražakovi ulici 14-1.
Izgubljene so bile včeraj pred poslopjem finančnega ravnateljstva na Poljanski cesti majhne škarjice v U6njaUm futeralu. Pošten najditelj 6e naproša, da jih izroči vratarju Jugoslovanske tiskarne.
ral aretaciji, zatrjujoč, da je turški podanik, toda po soočenju z Langovo je vendar priznal tatvino. Ko je policija pričela brskati po njegovem prejšnjem življenju, se je izkazalo, da ji je padel v roke zelo nevaren ptiček, ki ga na vseh koncih in krajih že iščejo oblasti zaradi drznih pustolovščin.
Anekdota
Neki alkimist je napisal obsežno knjigo o izdelovanju umetnega zlata. En izvod knjige je poslal papežu Leonu X. Prepričan je bil, da mu bo papež, ki je bil znan mecen znanosti in umetnosti, poslal za to pozornost bogat dar, po katerem je alkimist tako hrepenel. Zal, pa je bil alkimist silno razočaran. Modri in duhoviti papci Leon X. je poslal alkimistu veliko prazno mošnjo s sporočilom, da zlato itak lahko sam naredi. Jan F.:
I
Danes zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri LOUIS JOUVET in- drugi mojstri franc. filma - KINO UNION. tal. 22-21
ZASTRUPLJENA
Prekrasen film za ljubitelj
MLADOST I
je lepih filmov I
p LJUBLJANA
Zadnja pot bisero-mašnika Jož. Borštnarja
Ljubljana, 14. decembra. Danes popoldne so položili k počitku pri Svetem Križu najstarejšega duhovnika ljubljanske škofije biseromašnika g. Jožefa Borštnarja. Poleg številnih vernikov moščanske župnije, ki je rajni biseromašnik sodeloval za njeno ustanovitev, se je pred hišo žalosti v Ciglarjevi ulici v Mostah zbralo tudi mnogo njegovih starih prijateljev in častilcev, ki so se prišli od njega poslovit. Videli smo vseuč. prof. g. dr. Franceta Ušeničnika, ljubljanskega kanonika g. Ivana Sušnika, g. kanonika Trškana iz Novega mesta, več gospodov z dežele, vizitatorja oo. misijonarjev g. Sedeja, več oo. frančiškanov, čč. sester usmiljenk in Marijinih sester ter sploh zastopnike vseh ljubljanskih župnij in redov. Pogreb je vodil ljubljanski arhidijakon kanonik g. dr. Klinar ob asistenci farne duhovščine, kateheta g. Žagarja in g. Čampe.
Pred hišo žalosti je zapel žalostinko moški pevski zbor moščanskih pevcev pod vodstvom g. prof. Avsenaka. Nato so krsto nesli v župno cerkev sv. Družine, kjer je g. arhidijakon dr. Klinar najprej imel ganljiv poslovilni govor, nakar so bile opravljene molitve. Pevski zbor je potem na koru zapel še eno žalostinko. Cerkev je bila kljub delavniku polna, ker je velik del pogrebcev pričakoval pogreba v cerkvi. Iz cerkve se je potem razvil dolg sprevod k Sv. Križu, kjer se je ob odprtem grobu v imenu mlade župnije Sv. Družine poslovil od g. biseromašnika župnik g. Miha Jenko. Moščanski pevci so tudi nad grobom zapeli pretresljivo žalostinko, nakar so se pogrebci poslovili oJ rajnika.
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. _Ogl. reg. S. br. 30474/35._
1 9. prosvetni večer, ki bo drevi ob 8 v frančiškanski dvorani, bo posvečen slovenski pravni starini. Z veliko ljubeznijo in vnemo je zbral to tva-rino in jo uredil v celoto g. predavatelj dr. J. Zon-tar, profesor iz Kranja. Rešil je s tem dragoceno tvarino, ki je bila rešena lahko rečemo ob 12. Veliko predmetov je še ohranjenih po starih slovenskih gradovih, po mestih in trgih in po starih zidanicah Bele Krajine n. pr. rovaši. Drugi narodi so o 6vojih pravnih starinah izdali že obširna znanstvena dela. Na to predavanje posebno opozarjamo akademska društva, zlasti juriste, pa tudi dijake učiteljišča, ki bodo nekoč delovali med ljudstvom, da slično tvarino rešijo pozabe. Predavanje bo opremljeno s skioptičnimi slikami in za uvod bo recitacija pesmi: Okameneli ribič. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo in v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7,
r— Kino Kodeljevo tet. 41-94 ——
Danes in jutri ob 8. uri češki velefilm, epopeja bojev za svobodo Slovanstva:
Poročnik Rfepkin
Pri posameznih scenah tega filma občinstvo navdušeno ploska.
Ovaduh
VIKTOR MC LAGLEN v filmu, ki je posnet po slovitem delu NOC PO IZDAJI
Od torka dalje: Gospodar Sahare - znižane cene
1 Frančiškanska fara bo v nedeljo zvečer ob 8 imela svoj farni občestveni večer. Kakor doslej vsako leto bo imel ta večer umetniško obeležje. Sodelovali bodo gdč. L. Zupanova, g. J. Lipušček in igralska družina frančiškanske prosvete pod režijo g. višjega inšpektorja Stancerja. Uprizorjena bo »Igra o dobroti«, zgodba iz današnjih težkih dni. Ta večer naj pokaže, da 6e vsa frančiškanska fara zaveda, da je treba gojiti farno skupnost. Smo tik pred prazniki, ko obhajamo spomin rojstva Nijega, ki je prevzel uboštvo nase, da bi nas odrešil. Vsak faran naj se zaveda, da je med nami mnogo takih, ki so pomoči potrebni in naj doprinese svoj, četudi skromen obulu6 svojim bratom, ki so v stiski. Vstopnice se dobe v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica in v nedeljo dopoldne in popoldne pri dnevni blagajni.
1 V nedeljo, dne 17. decembra bo zlata nedelja.
Ta dan bodo ljubljanske trgovine ves dan odprte, .'Jato pa bodo v nedeljo, 24. decembra ves dan zaprte. Občinstvo naprošamo, da izrabi to priliko ter poseti ljubljanske trgovine, ki bodo zlato nedeljo, dne 17. t. m. nudile in pripravile praktična božična darila.
1 Slogina glasbena šola priredi v soboto, 16. decembra ob 18 v svoji glasebni dvorani v Pražakovi ulici (Ljubljanski dvor) prvi letošnji nastop svojih gojencev pod naslovom »Božič — zima«. Nastopili bodo gojenci solo-petja, klavirja, gosli, violončela, flavte in kitare. Uprava šole vabi uljudno k obisku. Vstopnine ni.
1 V znamenju predbožičnih dni. Na trg so prinesli prodajalci lončene robe mnogo »modlovc za potice najrazličnejše velikosti in različnega obsega. Razstavljena je tam ribniška, povsod znana solidna roba. Njej pa letos dela konkurenca iz Daruvarja. Neki mlad Daruvančan je pripeljal na trg mnogo keramične posode. Trgovine se pripravljajo na zlato nedeljo, ki bo 17. t. m. in razstavljajo v svojih izložbah najrazličnejše zanimivosti, razno blago in stvari, potrebne za božične praznike. Na Kongresnem trgu se pričenja sezona za božična drevesca.
I Po ljubljanskih izložbah opažamo letos mnogo jaslic. To dejstvo moramo pohvalno omenjati, ker je zlaeli danes važno, da sebe in druge ljudi opozorimo^na mir, ki ga uživamo in ki trdno temelji le v nauku betlehemskega Deteta. Naj bi prav vsi trgovci v svoje izložbe postavljali med svoje blago tudi jaslice in tako poglabljali božično razpoloženje, ki nam je dandanes vsem tako potrebno.
1 Mesfnim revežem za božič sta darovala gospa Jožica ia g. Joško Šubert, obratovodja kemič-
ne tovarne v Mostah, 250 din, a g. Viljem Ne-menc, ravnatelj pivovarne Union je poslal 500 din poleg svoje redne socialne davščine, ko ta veliki dobrotnik mestnih revežev vsak mesec nakaže prau znatno vsoto. Eksekutivni odbor Jugoslovanske zavarovalne banke »Slavije« je pa na predlog upravnega svetnika gosp. Avgusta Jenka in ravnatelja g. inž. Majceta daroval 2000 din zavodom za naj-bednejše v stari cukrarni za božični priboljšek in s tem dal drugim denarnim zavodom najlepši zgled za izdatno podpiranje mestne občine pri njenih prizadevanjih in skrbeh za najrevnejše sloje prebivalstva. Mestno poglavarstvo izreka vsem posnemanja vrednim dobrotnikom najtoplejšo zahvalo z iskreno željo in prošnjo, naj bi se tudi na tako plemenit način pripravljali na božične praznike.
1 Veliko skladišče gradi tvrdka Oregorc & Co na dvorišču kavarne Evrope na Ajdovščini. Načrte za veliko dvoriščno stavbo, ki bo deloma dvonadstropna, je napravil arhitekt Rohrman, gradi-
mi tudi zavetišče proti napadom iz zraka, kakor to določajo najnovejši gradbeni predpisi. Vele-špecerija Gregorc gradi stavbo zato, da bo imela v njej velika skladišča blaga, garaže za tovorne avtomobile in pisarne. Z graditvijo so začeli v oktobru in je sedaj stavba ponekod že dosegla višino prvega nadstropja. V avgustu prihodnjega leta bo stavba že popolnoma urejena za vselitev.
1 Ogenj v gledališki lopi na stavbišču moderne galerije je nastal po naključju. V sredo ob jx>19 je zajel plamen z veliko naglico gledališko slikamo, v kateri je bila tudi mizarska delavnica za kulise. Gasilci 6o hitro ogenj udušili in točen pregled pogorišča je v teku včerajšnjega dneva ugotovil, da je ogenj izbruhnil po nesrečnem naključju. V leseni baraki so namreč delali predvčerajšnjim do 8 zvečer tako mizarji kakor tudi pri-pravljalci kulis. V velikih delavnicah so bile kurjene trj peči in je po vsem videzu pri eni izmed teh peči j>otem, ko so zadnji delavci zapustili lopo in jo zaklenili, izbruhnil ogenj. Na lesu, papirju in drugem vnetljivem orodju se je ogenj izredno hitro razširil po vsej notranjosti delavnic. Zato se je tudi izredno hitro prijel lesenih sten. Značilno pa je, da so prav vse lesene stene barake na notranji strani popolnoma zoglenele, na zunanji strani pa so večinoma lepo ohranjene, kar naj-lej>še dokazuje, kako se je ogenj širil. V baraki so zgorele kulise, ki so jih pripravljali za opero »Nižavo«, prav tako pa tudi vse mizarsko orodje. Poleg gledališča ima škodo tudi slikar Skružny, ki mu je zgorelo mnogo orodja in barv. Celotna škoda je bila ocenjena na okrog 30.000 din, vendar je krita z zavarovalnino.
ITatvina zlatnine. Te dni je bilo ukradeno iz stanovanja v Marmontovi ulici dijakinji M. Z. več zlatnikov, dve zlati uri in nekaj denarja v skupni vrednosti 2500 din.
Vlomilci odnesli 350.000 din
Maribor, 14. decembra.
Maribor ima zopet svojo kriminalno senzacijo. Včeraj v opoldanskih urah, ko delo v trgovinah počiva, je bil namreč izvršen v špecerijsko trgovino Ivana Laha na Glavnem trgu velik vlom, pri katerem je predrzni vlomilec odnesel plena v skupni vrednosti nad 350.000 dinarjev.
Po opoldanskem zaključku dela v trgovini so uslužbenci pod nadzorstvom lastnika v redu zaprli trgovske lokale in odšli. Ko so se pa okoli dveh vrnili na delo, so opazili, da je bila šipa na vratih na dvoriščni strani lokalov razbita, kar je seveda takoj vzbudilo upravičen sum, da se je med opoldanskim odmorom v trgovini moralo nekaj pripetiti. Lastnik je takoj pogledal za železno ročno blagajno, ki jo je imel stalno v trgovini. S strahom je opazil, da blagajne ni na običajnem mestu, pa tudi nikjer drugje je ni mogel najti. Takoj je bil prepričan, da je postala plen predrznega vlomilca, ki je v trgovino prišel z dvoriščne strani. Na vratih je razbil šipo, da je mogel odriniti zapah na notranji strani vrat, zaradi katerega sprva vrat ni mogel odpreti, čeprav jih je s ponarejenim ključem odklenil. Ko je svoje zločinsko delo opravil, je skozi odprtino v šipi zopet vrata zapahnil in ključavnico zaklenil, da bi za seboj pustil čim manj zelo vidnih sledov svojega dela.
Plen, ki ga je vlomilec pri vlomu dobil, je bil bogat. V železni ročni blagajni je bilo okoli 2.700
Najnovejša poročila Debata o Chambcrlainovcm govoru
London, 14. dec. AA. Reuter: Ko je Chamberlain končul svoj govor, je povzel besedo vodja opozicije Attlee. Med drug.m je dejal, da upa, da bo država prihodnji božič uli pu vsaj enega prihodnjih božičev pričakala v miru, in sicer trajnem in trdnem miru. Ko je govoril o včerajšnji pomorski borbi nu Južnem Atlantiku, je major Attlee rekel med drugim: Hrabrost, s kutero so nuše križarke sprejele in vzdržale borbo s topniško mnogo močnejšim sovražnikom, zasluži vse priznanje. Ta borba je vredna dolge in slavne tradicije ungleške vojne mornarice, katere zgodovina je tuko bo-gutu na junaških delih. Glede sestanka DN je Attlee dejal: Mi v tem taboru obsojamo napadalca, pa naj bo kdorkoli in naj ga vodi karkoli. Tudi v tem primeru ne vidimo prav nobenega razloga, ki bi mogel opravičevati surov napad na Finsko. Drago nam je, da slišimo, da bo naša država i/.kazalu pomoč Finski, in sicer vsako pomoč, kakor bodo to storile tudi druge države. Strinjam se z ministrskim predsednikom, da je pri tej priliki Društvo narodov poslovalo izredno hitro. Ne
morem pa te brzine primerjati s počasnostjo, s katerimi je delalo pri prejšnjih napadih. Moje osebno mnenje je, da zdaj ne bi bili v vojni, če bi Velika Britanija in DN hitreje ravnula in delovala.
Drugi govornik je bil vodja liberalcev Sinclair, ki je med drugim rekel: Jaz in moji politični prijatelji prav tako obsojamo vsaK napud brez ozira, odkod pride. Mi smo dosledno in odločno obsojali vse napade, ki smo jih doživljali v zadnjih letih, ter zato odločno in iskreno obsojamo napad na Finsko. Pozdravljamo tople besede, s katerimi je ministrski predsednik danes govoril o DN. Naša vlada je ponovno našla pozabljeno Društvo narodov in se spomnila, kako potrebna je gotova osrednja mednarodna avtoyteta v svetu. Na koncu je govornik zahteval "od vlade, odločno, močno in čim bolj izdatno neintervencijo Vel. Britanije Finski. Govornik je poudaril, da po svoji stili-zaciji, kakor tudi po načinu, kako je poudaril besedo neintervencijo, da uporablja ta izraz v ironičnem smislu in da dejansko razume pod njo nekaj čisto drugega.
Komunisti hočejo razgrajati
Belgrad, 14. decembra. AA. Danes zvečer so tri skupine komunističnih dijakov in delavcev poskušale prirediti istočasno na več krajih demonstracije. Policija je tukoj intervenirala, razgnala demonstrante in preprečila s tem povzročunje nemirov. Demonstranti so s kamenjem napadli organe oblasti, izrabljajoč pri tem. mrak, ter izstrelili nekaj revolverskih strelov. Težje sta bili ranjeni dve osebi od strelov, od kamenja pa je bilo ranjenih več organov oblasti.
Aretiranih je bilo 60 oseb in so bile vse kaznovane s po 30 dni zapora. Izdani so vsi ukrepi, da se organizatorji in ščuvarji poiščejo in zapro.
Odbor za evharistične kongrese je zasedal v Zagrebu
Zagreb, 14. dec. b. Danes dopoldne ob 10 je bila v nadžupnijskem dvorcu seja stalnega odbora za evharistične kongrese. Seji je prisostvoval tudi hrvatski metropolit, zagrebški nadškof dr. Stepinac. Predsedoval je krški škof dr. Srebrnič, predsednik stalnega odbora. Navzoč je bil tudi zagrebški škof dr.Salis-Saewis. Zastopani so bili tudi djukovski, banjaluški, splitski, belgrajski, križevski in šibeniški škof, ljubljansko škofijo je pa zastopal g. dr. Ciril Potočnik. Nn sejo je prišel tudi provincial Jezusove družbe.
Po seji so bila prečitana poročila, ki pravijo, da je bilo lansko leto 15 kongresov v tO raznih škofijah. Udeležilo se jih je 135.000 ljudi, kar je velik napredek. Sprejet je bil načrt evharističnih kongresov za prihodnje leto. Leta 1941 pa bo ob proslavi 1300letnice zvez Hrvatov s sv. stolico v Zagrebu velik nacionalni evharistični kongres.
Hoover poziva Ameriko na boj za narodne manjšine v Evropi
New York, 14. dec. t. »Associated Presse Bivši predsednik ameriških Združenih držav Hoover je imel velik govor, kjer se je zavzemal za to, naj Amerika z vsemi močmi pomaga evropskim verskim in narodnim manjši-
nemških mark, kakih 17.000 dinarjev v gotovini ter raznih hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev, skupaj za kakih 300.000 dinarjev, tako da znaša celokupen plen več kakor 350.000 dinarjev. Vlomilec je bil pri svojem odhodu iz trgovine zelo previden. Ročno blagajno je previdno dal v navaden cekar, sam pa še oblekel trgovčev klotast plašč, da ja ne bi vzbudil suma, ko se je podajal iz trgovskih lokalov. Moškega s črnim klotastim plaščem in s cekarjem v roki so v bližini trgovine tudi videli, kar bo brez dvoma olajšajo preiskavo, ki jo sedaj v zvezi s tem vlomom z mrzlično naglico vrši osebje mariborske mestne policije. Domnevajo, da sta pri predrznem vlomu sodelovali dve osebi, ki pa se bogatega plena menda ne bosta dolgo veselili.
Potrti v globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes po kratki in mučni bolezni Vsemogočni poklical k Sebi našo nepozabno mamico, sestro, teto in staro mamico, gospo
Mano Kosirnih
vdovo posestnika in lesnega industriatca
Predrago mamico bomo spremili na zadnji poti v soboto, 16. decembra 1.1., ob devetih dopoldne na pokopališče v Lahovičah. Priporočamo jo v molitev.
Lahoviče pri Komendi, dne 14. decembra 1939.
Ivan in Franc, sinova. Milka por. Lipar, Angela in Pavla, hčere. Lovrenc in Jernej, brata. Marija in Frančiška, sestri. Vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
nam, ki se nahajajo v strašni borbi. Posebno je govoril o položaju v Nemčiji in na ozemljih bivše Češkoslovaške in Poljske.
Na istem zborovanju je govoril tudi predsednik ameriškega delavskega gibanja NVilliam Green, ki je dejal, da ameriško delavstvo ne bo nikoli sprejelo zmago stalinizma in hi-tlerjevstva nad človeštvom. Ameriško ljudstvo bo uporabilo vsa sredstva, s katerimi razpolaga, da se teh nevarnost; otrese.
Drobne nov'ce
London, 14. dec. AA. Reuter: Izvršni odbor rudarskih delavcev je sprejel danes resolucijo, s katero obsoja napad Sovjetske Rusije na Finsko.
London, 14. dec. A A. Reuter: Glavni poveljnik angleških čet na zahodnem bojišču lord Gorth je povabil voditelja opozicije posl. Attleeja, naj kot njegov osebni gost okrog novega leta obišče angleške postojanke na zahodnem bojišču.
Oslo, 14. dec. AA. Reuter: Kapitan male motorne ladje, ki je včeraj rešila štiri člane posadke angleške ladje »Dapford«, je izjavil, da bi se lahko rešila vsa posadka, ki je štela 30 članov, če bi bil dan znak, preden je bila ladja potopljena. Eden izmed rešenih brodo-lomcev je rekel, da je 12 oseb plavalo na delu razbite ladje, vendar pa jih ni bilo mogoče rešiti.
Berlin, 14. dec. AA. DNB: Danes je bila v zunanjem ministrstvu ratificirana nemško-sovjetska prijateljska pogodba, sklenjena 28. septembra, kakor tudi dopolnilne listine, podpisane 4. oktobra.
Bukarešta, 14. dec. AA. DNB: Nemško-romun-ska gospodarska pogajank.josiaalib bskf umlhwy ska gospodarska pogajanja, ki so bila prekinjena zaradi nedavne spremembe romunske vlade, se nadaljujejo in bodo, kakor pravijo, končana do nedelje.
Bruselj, 14. dec. u. Belgijska policija je našla v nekem bruseljskem hotelu tajno emisijsko radijsko postajo. Preiskava je ugotovila, da je ta postaja služila za oddajanje poročil neki tuji sosedni državi.
Celjske novice
c Socialno skrbstvo mesta Celja. Na zadnji občinski seji je bil, kakor smo že poročali, izvoljen socialno politični odbor pod predsedstvom mestnega svetnika g. prof. Mirka Bitenca. Ta odbor bo urejeval socialno skrbstvo mesta Celja v okviru pooblastil mestnega sveta. Že lani je bil sprejet statut socialnega skrbstva za mesto Celje in dva pravilnika o podeljevanju rednih in izrednih podpor v celjski mestni občini. Pravilnika sta skrbno in najvestneje sestavljena in edinstvena v Sloveniji, namreč, kar jih imajo mestne občine. Socialni odbor je imel do sedaj dve seji, na katerih je odobril podpore najpotrebnejšim. Na zadnji seji je podelili 80 podpor. Celjske šole so dobile za obdarovanje revnih otrok še posebne podpore: L mestna deška šola 6000 din, 1. mestna dekl. šola 6000 din, II. deška osn. (okoliška šola) 10.000 din, dekl. šola pri šol. sestrah 10.000 din, otroški vrtec v Gaberju 1500 din, vrtec pri šol. sestrah 1000 din. Po čl. 13 statuta soc. skrbstva so poleg odbora, v katerem so: prof. Bitenc, Jagodič, Kramar, Krajnc, Lukman, Planker in Rupnik, imenovani še za svetovalce: prof. dr. Gantar, Mikeln, Jerič, Nardin, Zabukovšek, Plevčak, Dorn, Martinčič, Golob, Kroflič, Kodela, Dolenc in Rebov. Socialni svetovalci so posvetovalni organi in zaupniki mestne socialne uprave, ki bodo dajali odboru predloge, nasvete, pojasnila in poročila, ti-čoča se socialnega skrbstva in socialne higiene. Na zadnji seji je predsednik celjske mestne občine zaprisegel vse okrajne socialne svetovalce. Po § 17 statuta socialnega skrbstva si sme okr. soc. sveto\alec v svojem okraju izbrati enega ali več posvetovalcev ali posvetovalk pri izvrševanju njegovih nalog. Posle okrajnega socialnega svetovalca morejo opravljati tudi socialno-karitativne organizacije. Okrajni svetovalci bodo imeli v evidenci vse socialno šibke sloje svojega okraja in bodo poročali o težnjah in potrebah teh, ali ust-meno ali pismeno pri socialnem odboru. Mesto je razdeljeno na okraje in tako ima Celje 10 socialnih okrajev.
Rajhenburg—Senovo
Zanimanje za radio v našem kraju stalno raste zlasti zadnji čaa, ko ie pričel tukajšnji rudnik svoje delo razveseljivo razširjevati V primeTU z drugimi kraji kot na pr. Trbovlje ali Hrastnik, je število radijskih naročnikov pri nas še razmeroma nizko. V namenu, da se dvigne itevilo radijskih naročnikov ter da damo V6em, ki ee za radio zanimajo priliko, da si ogledajo najmodernejše radijske aparate, je priredila tvrdka »Radio«, družba t o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 7, v Rajhenburgu v restavraciji Jug obširno razstavo svojih radijskih aparatov. Razstavo vodi zastopnik te tvrdke gosp. Ivan Guček.
Ptuj
Royal-kino, Ptuj. Danes filmska opereta »Kne-ginja čardaša« z ljubko Martho Eggerth v glavni vlogi.
KULTURNI OBZORNIK
»Via mala« v mariborskem gledališču
John Knittel: Via mala, drama iz biinden-ske pokrajihe v štirih dejanjih. Premiera dne 9. decembra.
Nad pet sto strani obsegajoči roman švicarskega pisatelja J. Knittelu je znan pri nas po prevodu, ki ga je izdala Modra ptica. Poleg romana je pisatelj napisal posebej dramo z isto vsebino, kakor roman, pri čemer se je seveda moral primerno omejiti glede obsega podanih dogodkov. V romunu je pisatelj poleg jedra, ki ga je preoblikoval tudi v dramo, podal zelo ostro tudi časovno ozračje, namreč dobo po svetovni vojni v letih svetovne krize, kakor je pritisnila tudi na Švico in sprožila polno problemov v njenem političnem, gospodarskem in družabnem življenju. Dalje je v drami črtal dogodbe slikarja Lautersa, ki so prelepa slika starega časa, zasajenega v sonce in mir (impresionizem). Opustiti je moral tudi obširno slikanje aristokratskega sveta, kot ga spoznavamo ob Andreju Richenau.škem. Tako je v dramo preoblikoval samo zgodbo, kako se odkrije zločin otrok nad lastnim očetom, in boj, iia se ta očetomor v javnosti kaznuje ali potlači. Zverinskega (v polnem pomenu besede) očeta ubije s pomočjo hišnega hlupca lastni sin Niclaus, ki mu pomagata sestra llanna in mati. Le sestra Sil veli tedaj ni doma in se nad očetom ne pregreši. Silveli se v svetu spozna s preiskovalnim sodnikom, po poreklu aristo-kratom, Andrejem Richenauškim, ki je v pra-gonu spoznal svoje kmečko poreklo in se hoče sprostiti v svobodno življenje človeka in se povrniti k plugu in brani, ki jo je vlačil še njegov ded. Andrej po službeni dolžnosti dobi v roke akte o ženinem (Silvelinem) očetu, ki da je pred tremi leti neznano kam izginil brez sledu in bi ga sedaj sodišče moralo proglasiti za mrtvega. Ko vrta v to skrivnostno smrt svojega tasta, spozna strašni zločin svojih sorodnikov. Moral bi stvar razkriti javnosti, poklicati storilce na odgovor, da jih zakon sodi in obsodi. Toda poleg zločina spozna tudi njegove vzroke: da jc oče bil nasilen razvratne/., pred katerim bi prav za prav moral njegove lastne otroke zakon braniti, pa jih nasprotno uklepa in obtožuje. Za svoj zločin se je vsak izmed njih strašno pokoril. V svoji notranjosti nosijo strašno grozo očetomora, niti v enem ni miru in v njih notranjosti divja obupen boj med lastno vestjo, ki jih opravičuje, ter med zakonom, ki jih hoče pokopati. V teh bojih se globoko izčistijo. Navidezni zločinci se nam pokažejo kot plemeniti ljudje. Niso morili iz koristo-ljubja, ampak i/, samoobrambe in so, ko jim Andrej dokaže zločin, pripravljeni prevzeti vsako kazen, da se le rešijo obupnega brezna v samem sebi. Toda Andrej spozna, da so zakonu etičnosti zadostili in da so opravičeni pred Bogom. Zakon ne bo prekršen, če zadevo končnoveljavno vrže v stare predale ter s tem reši svoje na jbližje pred brezobzirnostjo mrtvega zakona. Tako postane v nekem oziru sokriv, toda etičnost njegovega dejanja je izven vsakega dvoma.
Igra jc izredno dramatična. To pač zato, ker je pisatelj ni prepisal iz romana v dialog, temveč jo izoblikoval samostojno. Po svojem motivu ima ta drama sorodnice v različnih drnmah svetovnega slovstva. Spada med psihološke drame o zločinu in kazni, le s preobrnje-nim razvojem: tu se zakon umakne pred člove-čansko mislijo.
Dramo je uprizoril Peto Malec, ki je dramo tudi prevedel. Z inscenatorjem B. Simčičem sta
Občni zbor Narodne galerije
V dvorani Francoskega instituta v Narodnem domu se je vršil v četrtek občni zbor društva Narodna Galerija. Ob udeležbi zadostne večine članstva je otvoril občni zbor predsednik g. dr. Windischer in v svoji otvoritveni besedi najprej poslal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku senata dr. Korošcu, ministru prosvete B. Maksimo-viču ter ministru za gradbe dr. Kreku, kar so vsi udeleženci 7, navdušenjem odobrili. Nato je poročal o značaju Narodne galerije, o podporah, ki jih ji nudijo javne ustanove, zahvalil se je predvsem g. banu dr. Natlačenu ter županu g. dr. Adlešiču, naznanil katalog obstoječih del, ki se pripravlja, ter s toplimi besedami omenjal umetniško življenje v Ljubljani v raznih skupinah ustvarjajočih umetnikov. Za njim je tajnik gosp. Saša Šantel podal tajniško poročilo, omenjal razstave v prostorih Narodne Galerije, njihove lastne izdaje (8. zv. monografije o Subicih), obisk, ki je bil letos za spoznanje slabši kot lani zaradi nastalih razmer (60()0 ljudi), govoril o dopolnitvi raznih oddelkov ter nakupu slik, kakor je tudi imenoma navajal vse darovalce (zlasti pokojno gdč. Kadilčevo). Vsega skupaj je Galerija kupila v tem letu 53 številk z 79 predmeti, kar je precejšen porast zbirk poleg darovanih del. Blagajnik g. dr. Pretnar je podal z njemu lastno natančnostjo blagajniško poročilo, ki ga je nadzorniški odbor in občni zbor vzel s pohvalo na znanje. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dr. Win-discher ter per acclamatione stari odbor, ki ga tvorijo odborniki: dr. Pretnar, dr. Štele, dr. Kimovec, dr. Lukman, Saša Šantel. M. Sternen, A. G. Kos, dr. Marolt, dr. Ložar, B. Borko in dr. Debeljak. K delu v odbor se bo vabil tudi dr. Mesesnel. Po končanih volitvah je imel kratko predavanje o razmerju med Narodno Galerijo in Moderno Galerijo prof. dr. Štele. Predavanje je bilo važno zategadelj, ker se tudi v naši javnosti zamenjujejo ali pa prav ne vrednotijo naloge, ki jih imajo v svetu — in pri nas — Galerije, oziroma Moderne Galerije, ki so v bistvu Domi umetnosti. Zgodovinsko je podal bistvo in razvoj pojma galerija ter njene funkcije v današnjem času, ko Narodne Galerije v svetu hranijo v sebi že zgodovinsko ustaljene stvari, dognarie vrednote, ki imajo svojo večnostno ceno, dočim moderne galerije prevzemajo funkcijo razstavnih prostorov modernih umetnosti, ki so šele v razvoju in katerih cena je še sporna in spremenljiva. Po teh smernicah tudi v Ljubljani delo Narodne Galerije in Moderne Galerije, ki se gradi, ne bo koli-diralo, kajti Narodna Galerija naj se spremeni v umetnostni mozej slovenske umetnosti do svetoven vojne. Moderna Galerija, ki pa ji bolj pri-tiče ime Dom umetnosti, kakor so ga imenovali v začetku ustanovitelji sami, pa naj bo in tudi bo l>oleg razstavišča moderne umetnosti tudi propagandni dom za živo umetnost. Tako bi si obe ustanovi funkciji razdelili in se lahko lepo složno razvijali vsaka v svojo smer in dopolnilo. Po teh jasnih mejah med eno in drugo galerijo, kakor jih je podal dr. Štele, je bil občni zbor zaključen.
ustvarila svojsko sceno, da je prostor dihal na-strojenje groze in teže. To težo je ustvarjala reulno kar pretežka klada v stropni konstrukciji prvega dejanja ali podobna, a trdnejša v tretjem. Drugo dejanje je dihalo veselo brez-skrhnost in razigranost prostora mladih poro-čencev, ki ga ne kalijo težke misli na sence, kot jih na svoj svet še meče umorjeni oče. V četrtem dejanju je prostor kakor ječa (visoko kri/usto okno) uklepal preiskovalnega sodnika Andreja pred končno odločitvijo, ali naj zadosti zakonu ali človečanski misli. Prizorišča so dihala svojskost in izvirnost ter se skladala z duhom drame. Tako pozorišče je moglo tudi lepo u kloniti ljudi, ki na tem prostoru nastopajo. Reči moramo, da je režiser ustvaril iz igralcev, kar bi človek v njih ne pričakoval. Poleg tega je gotovo drama igralcem tudi »ležala«, da so tako živeli z vsem prostorom in z vsako dramatikovo besedo.
Družino I,auretzovo so predstavljale izrazite, izdelane postave. Gorinškova je upodobila mater, pol blazno zaradi prestanega trpljenja ob možu in zaradi prekipevajoče groze, da se bo zločin razkril. V njej je gruzotnost dosegla svoj višek in bila podana s pretresljivo tragič-nostjo. Sin umorjenega Niclaus, je bil v ustva-ritvi Danila Gorinška čist lik kmečkega fanta, ki je popolnoma prepričal v svoji tragičnosti. Nosil je glavno težo igre. Globljih potez bi težko kateri igralec mogel dati temu liku, kot jih
i'e dal Gorinšek. llanna Kine Starčeve je bila repko kmečko dekle, robato in prirodno, tako naravno, da prav ona ne v/.drži preiskovanja za zločinom. V strašni obtožbi svojega očeta plane in razkrije zločin. Po vsej pravici je moremo postaviti ob popolni lik njenega brata. Silveli je drugega kova, kot sta njen brat in sestra. Rasbergerjeva jo je podala v krhki podobi mlade deklice in žene v prelepi gesti in mehki besedi ter postala res središče igre, nosilka visoke misli odpuščanja ob lastnem trpljenju. Ostala je kakor oseba iz drugega sveta in vendar resnična in prisotna. Manj realen se zdi, da je inladi Andrej Richenauški, pa ne v igialski podobi Rada Nakrsta, temveč že v pisateljevi zamisli sanii. Aristokrat z ogromnim bogastvom je, ki se mu ob zasledovanju časovnih dogodkov sodobne Evrope zbudi gon, da bi se vrnil k zemlji in plugu. To tudi stori — toda v bralcu romana in tudi v gledalcu drame ostane vtis, da ni pretežko postati kmet, če ima človek velika posestva in težke denarje v hranilnicah. Zato se tudi v drami zdi Andrej nekoliko knjižen, romantičen v svojem kineto-ljubstvu, razumljiv iz pisateljeve misli, da more prerod Evrope priti le s kmečke grude. Nakrst je Andreja približal realnosti s prostodušno kretnjo prirodnega mladega moža, s smehom in prešernostjo. toda obenem s trdo brezobzirnostjo jurista, ki je na sledi težkim zločinom. Njegova mati, gospa Richenauška, je bila v Elviri Kraljevi, topla mati, globoka in razumevajoča. Epizodni vlogi sta imela Blaž kot pisar in Križajeva kot služabnica.
Ce sedaj ponovim, da je režiser znal ustvariti odlično, rahlo simbolično seeno, ki je mogla uokviriti grozotno dramo kmečkega zločina, da je znai ustvariti v vsej uprizori vi pretresljivo ozračje, da je ujel z igralci lepo enoto in odgovarjajoči tempo in da so posebno igralci v vsem zadovoljili, potem moremo biti režiserjevega, iroscenator jevega in igralskega uspeha samo veseli in ter si jih v takem delu želimo večkrat kot doslej.	S. V.
K razstavi »Lade«
Novi predsednik Švice Pilet-Golaz, ki je bil drugič izbran na to mesto. Prvič je bil izvoljen za predsednika švicarske zveze I. 1934. Star je 50 let.
Žival na fronti
Med darili, ki jih Nemci pošiljajo vojakom na fronto, niso samo jestvine, obleka in knjige, ampak večkrat tudi kaka žival, zlasti psi, manj so zaželjene mačke. Tudi nemški radio je razglasil, da dober pes more biti vojakom na fronti in po taboriščih v veliko veselje in zvest tovariš. Neki vojaški zdravnik, ki se je udeleževal vojne med Nemčijo in Avstrijo v letih 1866 in 1870/71, pa pri-jioveduje v svojih spominih o nekem kozlu, ki je spremljal peto gardno baterijo. Bil je izredno velik in močen in se je od nekod pritepel k topni-čarjem in je pri njih ostal. Topničarji in konjeniki so nekdaj sploh radi redili ob svojih kotlih kakega kozla, ker je bila v modi neka vera, da prinaša srečo in da privzema nase konjske bolezni. Vojaki so se tako navadili nanj, da so ga
vodili s seboj na veeh svojih vojnih pohodih'.
Spremljal je topniško baterijo in vedno hodil spredaj. V neposredni bližini sovražnika je ta njegova častihlepna >muha« povzročila tudi dokaj nepri-lik, ker nobene čete ali voza ni mogel trpeti pred seboj. Slednjič ga vojaki niso mogli drugače ukrotiti, da so ga zaprli v voz za prtljago in ga tako vozili s seboj. V taborišču pa je bil spet prepuščen samemu sebi. Njegova najboljša jed 60 mu bilo — cigare. Ce je le mogel je vdrl v kake sobe ali kleti in najprej poiskal zaboje s cigarami. Požrl jih je velike množine, bogve ali kot listje ali kot tobak. Kadar je trobenta sklicala vojake, se je tudi ta kozel postavil pred zbor. Civilistov ni mogel in gorje mu, kdor bi se mu v civilni obleki približal. Tudi v bitkah se je sukal med vojaki ali pa si je poiskal kak zaboj, na katerega se je vstopil in moško opazoval vrvež. Tako je živel z baterijo več let. Uničila ga je njegova strast do cigar in — piva. Nekoč je prišei do cigar in se jih je požrešno nažrl, nato pa je našel vedro piva, kjer se je napil in po nekaj minutah je padel na tla in obležal. Tako se je obnašal kozel na fronti, o psih pa kroži med starimi vojaki šo več dogodivščin, ki jih je v zimskih večerih za toplo pečjo prav prijetno poslušati.
Pes, ki spremlja vojaka prav r. prve postojanke
ŠPORT
športni drobiž
Avtoportret slikarja Ferda Vesela na razstavi umetniškega kluba »Lada« v Jakopičevem paviljonu. 0|x>zarjaino našo javnost na to razstavo, kjer razstavljajo starejši in mlajši slovenski slikarji svoja dela. Strokovno kritiko razstavljenih del bomo priobčili prihodnji torek.
Razstava bo odprta do božiča.
Zbirka novih božičnih spevov
Te dni je izšla zbirka novih božičnih pesmi za cerkvene zbore. Skladateljica Breda Šček (v Lo-čah pri Poljanah), ki je pesmi napisala, izdala in založila se je potrudila, da pridejo karakteristične vrline njenih pesmi (kakor enostavnost speva, lahka pevnost. zmeren obseg glasov) v tej zbirki še bolj do veljave, zato je delano vse v njej še z večjim potrpljenjem in izbrano z bolj strogim kriterijem. Car božičnega razpoloženja je skladateljica poskušala realizirati v poedinih pesmih. Včasih se divimo že besedilu samemu, n. pr. tam, kjer pravi M. Elizabeta, da nam božič pričara v bolno dušo izgubljeni raj. Iz duha te ideje je gotovo nastala cela zbirka. Ta »motto« me spominja na nedo-sežno lepo idejo, katero izraža neka hrvatska narodna božična pesem: »Marija ruža, Isus cvijetak, Josip liljan čist — radujte se o pastiri, rodi nam se Krist!« V drugi pesmi je zopet nedolžno-naivni moment: »Jezusa vabijo v srce, da ga ne bo mra-zila zima«. Največ teh pesmi je napisanih za zDor in čisto v narodnem tonu. Ena je kar- za ljudsko petje v priprostih tercah s spremljavo orgel. 'Povej mi Jezušček« ima v drugem delu tenor, ki vodi
Italijanski boksarji so premagali v Rimu nemške z rezultatom 10:(>. V Riinu sta se namreč pomerili boksarski reprezentanci Nemčije in Italije in so v zelo napetih in ostrih borbah zmagali Italijani. Bila je to celo za Rim izredno velika športna prireditev, ki je bila v dvorani cirkusa Maksi-
mus, ki je bil do zadnjega kotička napolnjen. •
Belgrajska Jugoslavija je na svoji turneji v Turčiji brez posebnega truda premagala tamkajšnji klub iz Carigrada »Bejoglu« z rezultatom 4:0 (1:0).
»
Madžarski nogometni klubi bodo morali tudi preko zime trenirati; tako je namreč odločil komisar madžarske nogometne zveze. Po tej najnovejši odločbi morajo vsi klubi, ki igrajo v državnem prvenstvu, obvezno izvesti zimske treninge v zaprtih prostorih. Če se bo ta odločba nanašala tudi na klube B lige, ]x>tem je pri tej stvari prizadetih 56 madžarskih klubov, ki bodo morali pod disciplinsko kaznijo celo zimo trenirati. Ta trening se prične že 23. decembra t. 1. in,.bo v telovadnicah; kjer pa teh ni na razpolago, morajo klubi dobiti kak drug primeren prostor. Klubi morajo komisarju predložiti točen načrt o teh zimskih treningih. Namen teh treningov je, da bodo igralci takoj spomladi v kondiciji, ki je za uspeh potrebna.
*
Srbske športne zveze se pojavljajo. Te dni bodo ustanovljene v Belgradu kar tri srbske športne zveze: Lahkoatletska, katere občni zbor bo 16. t. m., kolesarska, ki bo dan kasneje in zveza
srbskih šjx>rtnih zvez, ki bo tudi 17. t. m. *
Proslava 20 letnice jugoslovanskega olimpijskega odbora bo v nedeljo v Zagrebu. Ob tej priliki bo izdal jugoslovanski olimpijski odbor
slavnostno številko Novinarske službe.
♦
Belgijska plavalka Fernande Caroen je zboljšala rekord v hrbtnem plavanju na 100 m od 1:11,4 minut na 1:10,0 minut; njena rojakinja Yvoinne Vander-kerkhove pa je zboljšala rekord v prsnem plavanju
na 100 m od 1:25,4 minut na 1:24,8 minut.
*
Prejšnji svetovni prvak v teniškem športu Do-nald Budge se hoče za vselej posloviti od teniškega športa. Podal se bo k jazz-orkestru kot dirigent kakor svoječasno olimpijski zmagovalec Jesse Owens.
Železniške ugodnosti za praznike
Slovensko planinsko društvo je že dne 17. oktobra 1939 prosilo generalno direkcijo državnih železnic, da naj veljajo ugodnosti nedeljskih povratnih vozovnic za božične praznike od 23. decembra zjutraj do 27. decembra o polnoči, za Novo leto od 30. decembra zjutraj do 2. januarja o polnoči, za praznik Sv. Treh kraljev od 3. januarja opoldne do 8 januarja 1940 opoldne in za svečnico od 1. februarja do 5. februarja. Slične ugodnosti je železniška uprava že dovolila v letošnjem letu za velikonočne praznike in za binkoštne praznike. Z navedenimi ugodnostmi bi izdatno po-
melodijo kakor v fantovskih pesmih. Nekatere pesmi začnejo solistično ali v duetu in jx>tem vstopi zbor. Skoraj vse pesmi so zelo pravilno sestavljene, le pri eni (»k jaslicam«) nas iznenadi nesi-metričnost period — enkrat pet taktov, drugič tri, namesto štiri in štiri — kar je zelo zanimivo. Težišče cele zbirke je pa jx>stavljeno v tiste pesmi, kjer je božično razpoloženje izraženo s posnemanjem pastirskega plesa (»Pojdimo v Betlehem«, kjer je ritmično bolj živi drugi glas zelo lep kontrast k prvemu in »Počivaj milo Detece« nekaka uspavanka malemu Jezusu) in pa v pesmi, kjer je uporabljena imitacija zvonenja v enem in drugem primeru v orgelski spremljavi. Na ta način je oblika, ki je včasih zelo Icjto izkristalizirana in v raznih |)esmih podobna, vendarle jx> vsebini različna in zanimiva, kar daje zbirki neko zaokroženo celino in trajno vrednost.	Iv. Grbec.
rastla frekvenca potnikov na državnih železnicah" za navedene praznike. Na prošnjo SPD sta se tej akciji pridružile tudi tujskoprometne zveze v Ljubljani in Mariboru ter se je za ugodno rešitev na prošnjo SPD zavzela tudi generalna direkcija državnih železnic. Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije je po svojih predstavnikih neposredno intervenirala pri generalni direkciji državnih železnic v Belgradu, da izposluje ugodno rešitev. Žal ni bilo primernega razumevanja. Generalna direkcija državnih železnic je rešila prošnjo SPD' in ostalih tujskoprometnih ustanov v Sloveniji, da za letošnje božične in novoletne praznike ne bo odobrila posebne vozne olajšave, češ, da bi to odobrenje povzročilo znižanje dohodkov za železniško upravo. Hkratu je generalna direkcija državnih železnic mišljenja, da bi takšno odobrenje pomenilo nevaren precedenčen primer za celo vrsto praznikov drugih veroizpovedi, ki bi neizogibno sprožil mnogoštevilne zahteve, naj se za posamezna verstva ob raznovrstnih praznikih odobri enaka vozna olajšava. Nadalje pravi rešenje generalne direkcije državnih železnic: Ne glede na občutno znižanje železniških dohodkov, bi odobrenje tolikšnega števila voznih olajšav močne ver* ske pomešanosti našega ljudstva tvorilo pri poskusu ureditve območij, za katere naj bi olajšave veljale, skoraj nepremostljive težave ln velike zmešnjave, kar da je v praksi prav občutno oči-tovalo v času, ko je zadevna olajšava tudi za praznike.
V letošnji zimski seziji je Slovenija v prvi vrsti navezana na turiste iz Slovenije in ostalih krajev Jugoslavije. Računati je na številnejši poset le, ako se nudi turistom primerna olajšava pri vožnji na železnicah. Pri odobrenju nedeljskih povratnih vozovnicah tudi za navedene praznike bi železniška uprava popustila na ceni 36%, povečala pa frekvenco za .50%, tako da bi imela še vedno dobička 14% nad normalne dohodke. Pri sedanjj splošni podražitvi življenjskih potrebščin in pri enakem stanju mesečnih dohodkov uradnikov nI računati, da bi mogli finančno šibkejši sloji proste dneve za božične in novoletne praznike porabiti za poset raznih zimskošportnih krajev in planinskih predelov v Sloveniji. Ker je v veljavi tudi omejitev vožnje z avtomobili ob nedeljah in praznikih, tudi ni računati, da bi imovitejši sloji po-setili Slovenijo za božič. S tem bo trpelo vso narodno gospodarstvo v dravski banovini ter bodo prizadeti zaradi manjših dohodkov vsi krogi in vsa samoupravna oblastva.
Vsa javnost v Sloveniji prosi merodajne činitelje, da se zavzamejo za izpremembo odklonilne rešitve glede voznih olajšav za božične in novoletne praznike ter da še pravočasno izposlujejo, da bo železniška uprava uvidela ogromno škodo, ki jo bo povzročila sebi, turistom, tujskemu prometu in vsem ostalim krogom v Sloveniji s tem, da noče odobriti nujno potrebne železniške ugodnosti za navedene praznike.
Album planinskih slik je izdalo Slovensko planinsko društvo. Zbranih je 50 prvovrstnih posnetkov naših najbolj priznanih foto-amaterjev in to iz različnih planinskih predelov Slovenije. Album je najprikladnejše božično darilo planincu. Cena znaša le 30 din za komad ter je na razpolago v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova 4/1.
ZFO
I. Zvezni tehnični svet
Vse one brate, ki so dobili povabilo na 1. zvezni tehnični svet, ki bo v soboto, dne 16. in v nedeljo dne 17. decembra, ponovno opozarjamo, da se izredno važnega sveta gotovo udeleže. Zlasti ojiozarjamo vse tehnične odbore podzvez, da sigurno pošljejo vsaj po dva svoja zastopnika. Podroben program tega sveta je razviden iz okrožnice, katero smo svoječasno poslali. Dnevni red je obširen in za nadaljnji tehnični napredek naše organizacije izredno važen. V soboto se prične ob 15 (3), v nedeljo pa ob 8. Tehnični svet bo v telovadnici Vzajemne zavarovalnice in ne na Stadionu kakor smo javili v okrožnici. To pa iz razloga, ker je blizu kolodvora.
Prvi bombni napadi in prva protiletalska obramba
Vsa današnja vojna poročila so polna vesti o bombnih napadih ali bombardiranjih in protiletalski obrambi. Zanimivo je, da so se tudi ta sredstva modernega vojskovanja razvila iz kaj skromnih početkov in sicer ne šele v svetovni vojni, ampak že dve leti prej, v meksikanski državljanski vojni. L. 1912 je v Meksiki divjala državljanska vojna; general Obregon s svojimi pristaši, ki so se imenovali konstitucionalisti, se je uprl vladi in šel z vojsko zoper njene kraje in ljudi. Oblegali so pristanišče Gayamas, toda vselej, kadar so se mu na svojih vojnih ladjah približali, jih je odgnalo obrežno topništvo. V Obregono-vem taboru pa sta služila francoski letalec Madon in avstralski mehanik Dean. Ta dva sta prišla na idejo, da bi napravila kratke svinčene cevi in jih napolnila z dinamitom in letalec bi jih s svojega preprostega letala metal na obrežno topništvo in na tisti dve vladni križarki, ki sta varovali vhod v pristanišče. Rečeno, storjeno. Kmalu se je Madon dvignil s svojim letalom, ki je že nosilo prve »bombe«. Ni pa seveda še nič vedel, v kakšni krivulji padajo bombe, ki se odluščijo od letala v poletu. Zato nobene križarke ni zadel, vse bombe so padle na pomole in ostale pristaniške naprave, toda kljub temu je bil učinek eksplozij strahovit in še mnogo hujši, kot pa so pričakovali. General Obregon ga je uvidel, da se bo novo napadalno sredstvo »obneslo«. Cez nekaj dni se je Madon znova dvignil z novimi bombami. Toda tudi vladne čete po prvem obisku prvega bombnika niso mirovale. Na neki griček tik ob obali so postavile top na krožno ploščo, da se je mogel vrteti na vse strani. To je bilo prvo protiletalsko topništvo, ki' se je tudi ob prvem poskusu obneslo. Ko je priletel Madon s svojim bombnikom, so ga začeli tako silovito obstreljevati, da je moral z vso
naglico odmetati svoje bombe, ki so večinoma vse padle v morje in niso napravile nobene škode, nato pa je moral odleteti, da je rešil letalo, ki je bilo vsa Obregonova zračna sila. Tako je človeštvo dobilo novo napadalno in novo obrambno sredstvo, iz obeh se je v naslednjih letih razvila samostojna industrija.
Filmski igralec Douglas Fairbanks umrl
Brzojavke so prinesle iz Amerike v Evropo vest, da je v Newyorku v starosti 55 let umrl znani filmski igralec Douglas Fairbanks. Zadela ga je srčna kap. Z njim se je poslovil od sveta pravi junak nemega filma, ki si je tudi v zvočnem filmu ohranil svojo staro slavo. Njegove vloge so bile vedno junaške, upodabljal je kako osrednjo osebnost, ki z jeklenimi živci in neustrašenim pogumom premaguje vse ovire. Veliko ljudi obojega spola je bilo zaljubljenih v njegove slike. Njegovo zasebno življenje je bilo doicaj burno in neurejeno. Poročen je bil trikrat, dasi ni bil nikoli vdovec. Njegova prva žena je bila Balh Sully; imela sta sina, ki se je imenoval po očetu in se je tudi posvetil očetovemu poklicu — filmu. Ločil se je od nje in se 1. 1920 drugič poročil, s priljubljeno ameriško filmsko igralko Mary Pickford, s kalero je dolgo živel v navideznem najbolj mirnem zakonskem življenju. Pa tudi ta zakon se je raz-šel in oba sta se znova poročila, Fairbanks -r-tretjič. Sedaj je Douglas Fairbanks umrl. V pločevinastih zabojih, na ozkih celuloidnih trakovih je ohranjen spomin na njegovo življenjsko delo — bogve ali bodo ti trakovi še kdaj prišli pred projekcijsko luč.
Odlikovanje Abesincev — ob prvem velesejmu v Addis Abebi je abesinski podkralj odlikoval domače dostojanstvenike, ki so si pridobili posebne zasluge ia poljedelstvo in narodno gospodarstvo
Abesinije.
niji se pripravljajo za praznike na velik obisk, saj je znano, da posebno na Gorenjsko že sedaj mnogi smučarji naročajo stanovanja čez praznike. Verjetno je, da bodo posebno gorenjski zimsko športni kraji, pa tudi Bled, za čas zimskih počitnic popolnoma zasedeni. Škoda je le, da izletniške nedeljske karte, ki dovoljujejo
folovično vožnjo, ne veljajo tudi za praznike, ako velikanskega' pomena bi bile za razvoj tujskega prometa, ni treba posebej povdarjati, saj bi letos omogočile kar trikrat večdnevne izlete. Tako o božiču, ob Novem letu in za praznik sv. Treh kraljev. Saj se letos vedno vsakega teh praznikov drži po srečnem naključju tudi nedelja.
Ves uspeh letošnjih zimskih počitnic pa bo seveda v veliki meri odvisen od vremenskih poročil, ki bodo pa na žalost morala pač govoriti vedno resnico. Zveza za tujski promet zahteva od vseh svojih poročevalcev, tla morajo v poročilih točno in vestno navesti štiri najvažnejše podatke, ki se na nanašajo na čas ob 7 zjutraj. Podatki obsegajo temperaturo, višino, snega, kakovost snega in vreme samo (sonce, oblačno, dežuje, sneži itd.). Poročila, ki enega od teh glavnih podatkov ne bodo imela, ne bodo uvrščena v vremenska poročila, ker sicer ne bi bila zadostna, da bi si smučarji lahko sami iz njih napravili vsaj približno sliko vremenskih razmer, ki jih čakajo. Ni nam treba še posebej povdariti, da optimistično pobarvane ali celo netočna poročila tujskemu prometu prizadetega kraja pač ne bodo koristila.
priznal 38 požigov
Ra&h, kjer je služil pri tamkajšnjih posestnikih. Ko se je Koražija pojavil v Gorici, že so se pojavili tudi požari in v šestih mesecih je zgorelo šestim posestnikom vse njihovo imetje. Orožnikom iz Slov. Bistrice, ki so ga dane3 gnali na kraj njegovih zločinov, je povsod točno pokazal, kako jih je izvršil, in prostodušno tudi vsak požig priznal. Nato so ga vodili še v Cirkovce, kjer je tudi več posestnikom zažgal imetje. Podrobnosti o teh priznanjih bomo še poročali. Skupno je Koražija priznal 38 požigov, škodo, ki jo je povzročil, cenijo doslej na en milijon dinarjev.
Z F 0
Koledarček ZFO izšel. Izšel je koledarček ZFO za leto 1940. Vsak odsek je prejel določeno število izvodov, katere naj čimprej razpeča. Kljub t^mu, da je vsebina letošnjega koledarčka bogatejša in pestrejša po vsebini ter je pridejano več papirja za pisanje kot prejšnja leta, je cena koledarčka le 6 dinarjev za izvod. Koledarčka pa ne širite samo med člani Fantovskih odsekov, ampak ga ponudite tudi članicam Dekliškega krožka, članom Prosvetnega društva in drugim prijateljem naše organizacije.
Tržič
Na tržiški meščanski šoli se bo meseca Januarja pričel kuharski tečaj za dekleta. Prijave za tečaj sprejema ravnateljstvo meščanske šole do 20. decembra, tam se dobe tudi vsa podrobno navodila.
Trbovlje
Zboljšana cesta. Obenem s povečanjem ce mentarne je bilo rešeno tudi vprašanje nerodnega ostrega ovinka okoli tovarne. Pogoj za dovoljenje je bil tudi ta, da se cesta prestavi in izravna. Rešena je bila zadeva na ta način, da se je prestavila tudi struga potoka bolj na desno pod hrib, da ni bilo treba kar dveh mostov. Nekaj kazi, da je nova kopalnica cementarne postavljena do ceste, da ni dobrega pregleda cestne proge, drugače pa je vse delo dobro izvedeno in bo promet zelo olajšan.
Stebri sredi ceste ostanejo. Zaradi razširjenja ceste so prišli neakteri stebri električne napeljave skoro na sred ceste in nerodno ovirajo promet. Ni bilo jasno, kdo naj stebre prestavi. Cestni odbor je hotel sedaj stebre prestaviti, dolžnost in upravičenost do tega pa naj se pozneje dožene. Sedaj pa je župan proti temu. Bomo vsaj vedeli, čigava zasluga je, da nerodno stoječi stebri še ostanejo.
Zvišana cena mleku. S 15. t. m. so združene kmetske organizacije in mlekarna zvišale ceno mleku na 2.50 din.
Brežice
Kino. Narodni kino predvaja v soboto in nedelio, 16. in 17. t. m. zelo zanimiv amerikan-ski film »Tajni glasnik Petrograda«, v katerem nastopata v svoji najboljši vlogi Luise Rainer in William Povvell. Obenem opozarjamo na naslednja filma za božične praznike >Žrtev spo-vedne molčečnosti« in »Koncert v Tirolih«.
Dolnja Lendava
Slikarska razstava. Mladi prekmurski slikar g. Albin Sagadin je v D. Lendavi samostojno razstavil svoje slike. Ze v Murski Soboti je na Prekmurskem tednu vzbudil mnogo pozornosti, pa tudi Lendava je z lepim obiskom daia priznanje mlademu umetniku, ki je razstavil 44 del, večinoma pokrajinske motive iz Bogojine, Ižakovec in drugih delov Prekmurja. Slike sv. Sebaščan, stara struga Mure, glavna cesta v Lendavi, koča v Iža-kovcih, v Goricah pri Bogojini so prav lepa dela. Lejx> bi bilo, da bi naša javnost z odkupom slik tudi gmotno podprla slikarja in mu dala pobudo za nadaljnji razvoj na njegovi umetniški [>oti.
Razpisano je mesto organista (kantor ja) v Dolnji Lendavi. Prosilci morajo enati madžarski in slovenski jezik. Prošnje sprejema župni urad do 17. decembra 1939.
Podpora pogorelcem. Pogorelcem v Zitkovcih, kjer je ogenj uničil osmim gospodarjem hiše in vse imetje, je kr. banska uprava nakazala podporo v znesku 20.000 din.
^troik' kotiček
SLON SAMBO
Roganova tolpa obsojena
Celja, 14. decembra.
Pred velikim senatom okrožnega eodišča v Celi« se danes zagovarja osem ljudi, ta so »i služil, kruh z vlomi in tatvinami. Kolovodja te družbe Alojzij Rogan je našel smrt, preden je prišel preti fodnike, njegovi pajdaši, ki jih e obtožil državni tožilec, «o pa; Milan Peša, 23 letni delavec brez Italnega bivališča, Karel Rupnik, ^ letni delavec iz Studencev pri Mariboru, Marko Pernek, 29 letni sodarski pomočnik iz Studencev, Ivan Jazbinšek, 41 letni čevljar iz Studencev, Pavla Vezovnikova, 29 letna postrežnica iz Studencev, Amalija Kate-jeva, 52 letna delavka iz Nove vasi pri Celju, Albin Košak, 29 letni pekovski pomočnik brez stalnega bivališča, Josip Pečovnik, 28 letni delavec brez stalnega bivališča. Ta zločinska družba je bila strah vse Štajerske. Vmes so bUe tudi ženske, kar je bilo usodno za družbo. Ljubosumnost Jazbinška na kolovodjo Rogana je povzročila prepir in pretep, le-zenski orožniki so posegli vmes in razkrinkaU zločinsko tolpo.	_
Iz obširne obtožnice posnemamo: Peša in Rupnik sta v družbi Alojzija Rogana in Franca 22. julija letos napadla Franca Zigerta v Plešivcu pri Velenju. Oboroženi z noži so razbojniki zvezah Zi-gertu roke in mu zamašili usta, nato pa mu ukradli lovsko puško, zlat pretan, dežnik, rokavice, denarnico s 140 dinarji, .kuhinjski nož in lonec sladkonja. Naslednjo noč so navedeni štirje roparji vdrh v hišo Antonije Pečolarjeve v Legnu pri Slovenjem Gradcu in odnesli 1150 dinarjev gotovine m nekaj raznih malenkosti. To noč so zločinci streljali z lovsko puško ter ranili Pečolarjevo in njenega hlapca Martina Blodnika. Nekaj dni pred tema zločmoma sta Peša in Jazbinšek skupno z Roganoin v Klopcah pri Slovenski Bistrici z nožem napadla Jožefo Holcerjevo v njenem stanovanju. Zločince« pa )e Holcerjeva pregnala s samokresom. Roparji so se umaknili, vlomili v klet in odnesli precej vina.
Peša in Rupnik sta skupno z Roganom m Knezom zagrešila še naslednjih pet zločinov: Francu Kranjcu pri Sv. Primožu na Pohorju sta iz svinjaka ukradla 500 dinarjev vredno svinjo, Ferdinandu Uranu pa 30 litrov jabolčnika. Juriju Ledinku pri Sv Lovrencu na Pohorju sta odnesla obleke m perila v skupni vrednosti nad 2000 dinarjev. Poskusila sta vlomiti tudi v shrambo župnika Dolinarja pri Sv. Primožu na Pohorju, pa so ju slišali in pregnali To ie bilo meseca junija. Jazbinšek je odnesel Alojziji Novakovi pri Sv. Primožu iz stanovanja obleko, zlat poročni prstan in nekaj gotovine v skupni vrednosti 500 dinarjev. Peša je v družbi Ko-gan in Kneza vlomil v trgovino Antona Stoka v Kamnici pri Mariboru ter odnesel blaga in živil v vrednosti 1950 din. Dalje so vsi trije vlomili v gostilno Matevža Belaja na Polulah pri Celju ter ukradli 560 din gotovine, več perila in jestvin v vrednosti 1700 din. Skoraj vse vlome je organiziral in vodil Rogan, Peša in Jazbinšek sta v njegovi družbi vlomila v klet Jožele Holcerjeve v Klopcah pri Slov. Bistrici in odnesla 20 litrov vina. Isto noč eo vlomili v župno cerkev na Zg. Polskav! in odnesli pozlačeno monštranco, kelih, oltarni prt m nekaj denarja v skupni vrednosti okrog 3000 din. Nekaj dni pozneje so vlomili v gostilno Marije Kmclo-ve na Grobelnem in ukradli tobačne izdelke, igralne karte, steklenico pelinkovca in razne malen-fcoati.
Pernek je ukradel v Krčevini pri Mariboru 200 din vredno moško suknjo, v Brestemici pri Mariboru 600 din vredno obleko, v Ptuju 500 din vredno obleko, v Mariboru pa Mariji Lahovi ročno torbico t 437 din gotovine. Očividno je Pemek skrbel, da je bila roparska tolpa vedno dobro f blečena.
Pavla Vezovnikova ki Amalija Ratejeva »ta sprejemali n aro pano blago, ga prikrivali in pomagali prodajati.
V Savinjski dolini sta kradla Košak in Pečovnik. Dokazali so jima deset vlomov in tatvin, pri katerih je znašal plen v skupni vrednosti blizu 10 tisoč dinarjev. Pečovnik 6a<m se je še posebno izkazal. Ukradel je dve kolesi, dalje razno blago v skupni vrednosti 3.700 din. Pečovnik je imel stalne zveze z Roganom in njegovim tovarišem Karlom Rupnikom. V Magdalenskem parku se je Pečovnik 6estal z obema in kovali 60 načrte za bodočnost Pečovnik in Rogan sta nato v Betnavskem gozdu popivala s Pavlo Vezovnikovo, ki je bila priležnica Ivana Jazbinška. To je povzročilo ljubosumnost in nastal je prepir in pretep. Tezenski orožniki so posegli vmes in zločinsko tolpo popolnoma razkrinkali.	,
Zasliševanje posameznih obtožencev se je pričelo okrog 9 dopoldne in je trajalo do 11. Vsi obtoženci so priznali svoja zločinska dejanja, v olajševalno okolnost pa so navajali, da jih je k temu navajal Rogan, ki je kakor zli duh vodil vse. Ženske so prišle v to družbo predvsem zato, da so prikrivale in prodajale ukradeno blago. Sicer pa so same pripomogle, da je bila ta zločinska druž-
ba razkrinkana. Peša je zagrešil kar štiri razboj-ništva. Posebno nevarni zločinski lip je Marko
Pernek.
Obtožence so zagovarjali gg. dr. Voršič Alojzij, dr. Vrečko in dr. Štante, državno tožilstvo pa Je
zastopal g. dr. Jereb. Ob pol 12 se je veliki senat umaknil k posvetovanju in opoldne je bila razglašena sodba:
Milan Peša je bil obsojen na 18 let robije, po odsluženi kazni pa bo izgnan iz države v pristojno občino Ogrski Brod na Češkem. Rupnika Karla je sodišče obsodilo na 15 let robije, Jazbinška Ivana na 12 let robije, Marka Perneka na dve in pol leta robije, vse pa na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Marko Pernek bo po odsluženi kazni poslan v prisilno delavnico, kjer bo ostal dve leti. Pavla Vezovnikova je bila obsojena 'na pet mesecev strogega zapora in na 180 din denarne kazni, Ratej Amalija pa na tri mesece strqgega zapora in 180 djn -denarne kazni. Ratejeva je bila izpuščena, ker je svojo kazen že odslužila s preiskovalnim zaporom.
Vsi obsojenci so kazen sprejeli. Nekaj dni jih bodo še zadržali v Celju, nakar jih bodo odpeljali v zapore mariborske kaznilnice.
Jutri zjutraj se bo pričela razprava proti Ko-šaku Albinu in Pečovniku Josipu.
Zimska vremenska
poročila
Zveza za tujski promet v Ljubljani je sklicala včeraj sestanek poročevalcev ljubljanskih dnevnikov in dopisnikov zagrebških in belgraj-skih listov. Obvestila jih je, da bo tudi letos organizirala zimsko vremensko poročevalsko službo, ki je glede na veliki tujski promet, ki ga je pozimi deležna naša Gorenjska, nujno potrebna. Vremenska poročila bo dajalo vsak dan do petdeset poročevalcev iz raznih krajev. Vsi bodo dajali poročila o vremenskih in snežnih razmerah istega dne ob '7 zjutraj. Pošta je ljubeznivo omogočila telefonsko in brzojavno službo za ta vremenska poročila in jih bo zaradi tega imela Zveza za tujski promet najkasneje do desetih dopoldne v Ljubljani. Zveza bo nato obveščala časopisje in radijsko postajo, kakor tudi Putnikove pisarne v Sloveniji. Nadalje bo poskrbela, da bodo ta vremenska poročila še isti dan po podružnicah Putnika na razpolago časopisom v vseh važnejših mestih države tako v Belgradu, Zagrebu, Sušaku, Sarajevu in Subotici. Zveza bo tudi trikrat tedensko pošiljala vremenska poročila vsem glavnim informacijskim pisarnam, ki jih ima v inozemstvu, zlasti po svojim lastnim uradom in svojim dopisnikom. Od tujsko prometnih krajev, ki bodo dajali dnevno vremenska poročila, pridejo v poštev vsi, ki so imeli to službo že lansko leto. Na novo je prijavljen le še Podkoren.
Prav umestno je, da je Zveza za tujski promet organizirala vremensko poročevalsko službo že sedaj, začela se bo namreč z jutrišnjim dnevom. Tujsko prometni kraji v Slove-
Piroman Koražija
Maribor, 14. decembra.
Ze pred tedni smo poročali o izsleditvi poži-galca Avgusta Koražije v Slov. Bistrici, ki je v tamkajšnji okolici povzročil nič manj kot 80 požigov; danes pa je priznal še naadljnjih osem požigov. Vrlim orožnikom iz Slov. Bistrice se je posrečilo izslediti nevarnega požigalca, ki je bil strah in trepet vse tamkajšnje okolice. Je to 27 letni hlapec Anton Koražija iz Slov. Bistrice.. Orožniki so se včeraj podali s požigalcem v Radvanje pri Mariboru, kjer jim je Koražija priznal, da je dne 20. avgusta letos zažgal veleposestnici Tei Po-schinger gospodarsko poslopje in povzročil 150.000 dinarjev škode. Teden dni pozneje je zažgal gospodarsko poslopje posestnika Friderika Rota v Radvanju in napravil 50.000 din škode. Cez osem dni je zažgal gospodarsko poslopje železničarju in posestniku Lipušu iz Radvanj. Ker je požar nastal po osmi zvečer, ko je bilo že temno, so ga domačini pravočasno opazili in preprečili, tako da je zgorelo le okrog 100 kg slame. Ko so ga orožniki vprašali, kako da je tako dobro poznal razmere v Radvanju, jim je odgovoril, da je bil leta 1924 do 1927 uslužben pri posestniku Šantlu v Rad-I vanju, kjer je služil najprej eno leto, nato pa | izginil kakor kafra. Ko je Šantel zahteval, da se j vrne, so ga orožniki prignali nazaj ter je ostal še leto dni. Nato ga je nekdo vabil v Gorico pri
189) Steza je držala zmeraj bolj navkreber, in komaj je Ing posvaril Filipa, naj bolj previdno stopa, ko je že padel in zdrčal več metrov globoko nizdol, dokler ni obležal v globoki grapi. T ukan je zletel za njim in je obsedel poleg njega na skalnati škr-bdnii. Ing in dolgi Jan sta v strahu zrla navzdol. Kaj bo zdaj?
(190) »Mirno lezi!« mu Je zavpil Ing. >Ce se zganeš, boš zdrčal še globlje in te sploh ne bo moči več rešiti I Vrgel ti bom ko-nopec, ki si ga zaveži krog pasu k Filip je »lušal, in urno sta ga Jan in Ing vlekla kvišku. Medtem ko je še visel med nebom in zemljo, pomislil, kje le tiči Tukan?
Božično darilo za največjega izbirčneža
PHILIPS 895
Radioklavir z 9 tipkami — avtomatično menjavanje valovnih dolžin — selektivnostni regulator — posebna lestvica lcral-kih valov za trenutno razpoznavanje postaj — magično oko — nove cevi za tri funkcije — koncertni zvočnik z zvočnim difuzorjem — priključek za gramofon in drugi zvočnik — zajamčeno preiemanie orekomorskih postai čez dan itd. Dokler ne slišite tega aparata ne boste verovali v velikanski napredek PHILIPSOVE RADIOFONIJE v enem leto
PHILIPS RADIO
Neobvezno predstavljanje v naših prodajalnah
Made in Holand
Iz Julijske Krajine
»Družba za obnovo poljedelstva t treh Be-
nečijah< (Ente di Rinascita Agrazia per le Tre Venezie). Pred 18 leti je bila ustanovljena zgoraj imenovana družba, ki si je zastavila nalogo obnoviti in dvigniti poljedelstvo v naših pokrajinah, katere je vojna najbolj prizadela. Iz poročila, ki ga je družba sedaj obelodanila o svojem poslovanju do konca leta 1938 posnemamo: 5830 hektarjev popolnoma neplodnega in 1770 ha deloma neplodnega močvirja, skupno tedaj 7600 ha močvirja ie bilo izsušenega in urejenega za obdelovanje. Njeno delo za zložitev razkosanih zemljišč, za ureditev življenja zmožnih gospodarstev, za združitev malih, za obstoj nesposobnih posestev je bilo posvečeno zlasti goriški pokrajini. Tu je pokupila večinoma na dražbi 300 malih in razkosanih premoženj, skupno okrog 3200 ha zemlje in je iz teh zložila 106 kmetij, katere naj bi lahko preživljale družine, ki jih je na njih naselila. Od onih 300 kupljenih posestev je bila velika večina v slovenski lasti. Na povečane in združene kmetije so bile naseljene večinoma italijanske družine iz starih pokrajin. Po naših podeželskih vaseh imamo zato tu pa tam po par doseljenih družin. Družba je nekaj let v tem pravcu prav živo in smotrno delala, sedaj je pa začela popuščati, ker se ta nova gospodarstva večinoma težko vzdržujejo.
Pri sekanju v gozdu se je ponesrečil. Mladenič Ivan Kavčič iz Cekovnika št. 18 pri Idriji, po domače na Brinovšu, je šel s par tovariši 6ekat drevje v gozd. Nesreča je hotela, da ga je zajelo težko drevo, ga podrlo in hudo poškodovalo. Prepeljali so ga v idrijsko bolnišnico, kjer pa je po par dneh podlegel. Pokopali so ga v Idriji v soboto 25. novembra ob številni udeležbi. N. p. v m.I
Zaradi pobiranja vojnega materiala. Marko
Škarabot iz Ozeljana je bil v juliju 1938 obsojen zaradi pobiranja vojnega materiala na 20 dni strogega zapora, 300 lir kazni in 200 lir odškodnine. Pritožil se je. Po skoro poldrugem letu je bila pred par dnevi pred prizivnim sodiščem druga razprava. Tribunal je potrdil prvo obsodbo, vendar jo je spremenil v pogojno. — Zaradi enakega prestopka so bili istega dne od pretorja (okrajnega sodnika) obsojeni Orest Kavs, Rožo Visintin in Bruno Sfi-logoj. Odmerjena jim je bila slična kazen kot Ška-rabotu. Prizivno sodišče je sedaj trojko oprostilo. — Večjo smolo je imel Josip Leban iz Ozeljana. Njegova obsodba je izvirala iz enakega pregreška kot pri zgornjih in je bila tudi enako odmerjena, na Lebanovo žalost jo je pa prizivni sodni dvor v vsem obsegu potrdil.
Prosek pri Trstu. Umrl je naš mesar g. Ivan
Puntar, star komaj 55 let. Veličastni pogreb je izpričal, kako je bil možati pokojnik obče spoštovan. Naj počiva v miru I
Komen. Na domačem domu v podmelski fari je umrla po daljši bolezni mati našega dekana g. Kosa. Priljubljenemu g. dekanu naše iskreno sožalje 1 — V starosti 54 let nas je za vedno zapustila gospa Antonija Caharija, gostilničarka. Bila je zelo dobra žena in vzorna gospodinja. Pogreba se je udeležila številna množica; prihiteli so tudi znanci in prijatelji iz sosednih vasi. Cerkveni zbor ji je zapel v cerkvi in na grobu pretresljive žalostinke. Ostalim naše sožalje, njeni duši večni miri — Imeli smo popisovanje koruznega pridelka; v nekaterih vaseh je popis izpadel obupno — niti 500 kg koruze niso pridelali. — Vinska letina je bila tudi pri nas zelo, zelo skromna. Belo vino prodajamo sedaj po 1.40 lire, teran pa še ni v kupčiji.
p «ooa,a
JHmge ^fu^dm^ nitineAMijv'
kako udobna, koristna In lepa ie v kuhinji lična Junghansova kuhinjska ura. Okusne oblike, dolga trpežnost In nizke cene — to to prednosti- svetovno znanih
JukujIUMA
UR
T ZNAMKO ZVIZDS
DOBIJO SE V VSEH STROKOVNIH TRGOVINAH Z URAMI
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici Jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: tenttovanjskl •Klasi t din. Debelo tiskane naslovu« besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek sa mali oglas 15 din. - Hali ■Klasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih
reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka De t Itn a vrstica po I din. • Za pismene odgovore dede malih oglasov treba prllotlU znamko.
BB3
Gospodična
Izobražena, z malo maturo ln trgovskim tečajem, želi primerno zaposlitev v Ljubljani. Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Takoj« št. 19309.
II
Objave
Dotična gospa
ki je pomotoma zamenjala svoj dežnik pri pogrebu kanonika SlSka v stolni cerkvi, se naproša, da ga prinese v Frančiškansko ulico 2-III.j, Stare — Vrhovec.
Preklic
G. Milan Cvetko se od 1. oktobra 1939 ne nahaja v naši službi kot akvlzl-ter in ni upravičen za nas sklepati zavarovalnih pogodb, še manj pa sprejemati zadatja. Za inka-siranje premij pa sploh nI bil nikdar pooblaščen Ljubljana, 14. dec. 1939 Jugoslavija, splošna zavarovalna družba.
Čitajte in širite »Slovenca«!
Redni občni zbor
Ljubljanske Dijaške in ljudske kuhinje
bo v petek, dne 29. decembra 1939 ob petih popoldne v poslovnem prostoru Ljudskega doma, Streliška ul. 12.
Dnevni redi
1.	Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobren je računskega zaključka za leto 1938/39.
4.	Volitev tretjine odbora.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
I
Trgovsko hišo
z veliko stavbno parcelo prodam v centru mesta. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Resen kupec« 19191.
Vnajem
Prostor
v skupni kurjeni garaži vam odda po ugodni ceni garaža »Lojze« na Miklošičevi cesti. Več vam pove vratar hotela »Metropol« (Miklič).
Prodamo
Suknjo
za 8 in 13 letnega dečka prodam. Zrlnjskega 17.
Orehe
prvovrstno blago, nudimo dokler zaloga po 6 din za kg. — Fran Pogačnik, d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 33, Javna skladišča.
Perutnina za
Vse Ljubljančane, katerim sem poslal moje ponudbe, obveščam, da bom vsa do sedaj došla naročila izvršil. One pa,' ki še niso naročili, prosim, da pošljejo svoja naročila najpozneje do ponedeljka 18. decembra t. 1.
JOSIP LAH.
Najugodnejši nakup
moiktb oblek nudi Presker, Sv. Petra a. l<t Ljubljana.
Trgovci!«
Orehova jedrca, ajdov In cvetlični med kupite najceneje v Medarnl, Ljubljana, Židovska ulica C.
Lepe jaslice
pastlrce, ovčice, kravce, osličke, hlevčke, kozolčke, vodnjake kakor tudi parfume, kolonjsko vodo ln pudre ter kreme - dobite vse v parfumerijl »IrlB«, Židovska ulica 3, Ljub-, ljana.
^Prcis^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Postrelba brezhibna
Javna dražba
Občina Ljutomer bo na dan 27. decembra 1939 ob 9 dopoldne V občinski pisarni v Ljutomeru prodajala dražbenim potom nepremično imovino, last dr. Gottvveissove bolniške ustanove.
Nepremičnine sestoje iz lepe pritlične hišice ob banovinski cesti v centru mesta Ljutomera z vrtom i. dr. ter iz ca. 9 oralov obsega-jočega zemljišča (vinograd, sadonOsnik, n jive in gozd ter hiša z gospodarskim poslopjem in prešo) v Desnjaku bliže Ljutomera.
Potrebne informacije, 'približna cena in drugo se izve v pisarni občine Ljutomer med uradnimi urami.
Uprava občine Ljntomer, dne 12. decembra 1939,
Lov z letalom
n
Kot blisk so mu te misli šinile skozi glavo, nato pa je stekel po grebenu, da bi našel primeren kraj za sestop. Samo to je hotel dognati, je li Red odkril njegovo skrivališče ali ne. Iz-tnknil ie neki žleb in se po njem spustil navzdol. Mesto je bilo nevarno, kajti strmo pobočje je bilo iz rahlega škriljavca. A Jocka ja zapustila njegova navadna opreznost in plezal je proti dnu z vrtoglavo naglico.
Ko je bil na dnu žleba, je stekel na obalo. Mali in kalni valovi Bristolskega zaliva so se lomili na pesku, a naj je še toliko napenjal oči, opazil ni ničesar.
Prišlo mu je na misel, da je morda Red pustil kje svojega pajdaša, naj preži nanj, zato je jock dolgo in skrbno ogledoval pobočje čeri. Nikjer pa ni našel mesta, kjer bi se mogel kdo skriti. Bil je torej prepričan, da daleč naokoli ni nikogar, zato je stekel po obali do kraja, kjer je štrlela čudno oblikovana skala. Hitro je prepoznal svoj kraj med to skalo in zanikrnim drevesom vrh čeri, ter hitrO splezal do svojega skrivališča.
Našel ga je prav lahko in se globoko oddahnil, ko je videl, da so kamni, s katerimi je bil razpoko zamašil, še vedno na svojem mestu. Pobral jih je ven, segel z roko v razpoko in izvlekel culo draguljev, še vedno zavitih v njegov umazani robec.
»Hvala Bogu!« je veselo vzkliknil in se usedel, da si za hip ogleda blesteče dragulje.
»Ali bo Tira vesel! In llanley! Če si tudi nagrado med seboj razdelimo, bo prišlo na vsakega več Ro šeststo funtov.«
Tedaj je pa padla nanj neka senca in pogledal je kvišku. Neko letalo z ustavljenim motorjem je plavalo proti tlom, urno in neslišno kakor velika ujeda. Jock se je neznansko ustrašil, kajti spoznal je, da je isto letalo,
ki je bilo na obali pred dobre pol ure. Brž je zmašil smaragde v žep svojega suknjiča ter zdirjal na žive in mrtve proti žlebu, ki je bil po njem prišel na obalo.
A že koj spočetka je vedel, da je ves napor brezupen. Red ga je premagal s svojo zvitostjo. Spoznal je bil namreč takoj njuno letalo in se s svojim hitro umaknil v varno razdaljo, odkoder je lahko prežal, kaj fanta nameravata. Laže je namreč bilo, pustiti Jocka, da dragulje dvigne, kakor pa da bi jih sam iskal cele ure.
Ko ie Jock pritekel do žlebovega ustja, je slišal, da je letalo pristalo tik za njegovim hrbtom.
»Kar lepo udaj se, Freeland,« z debelim glasom reče Red. »Ne moreš nama uiti.c
Jock je sam le predobro vedel, da je res tako, a vendar se niti ozrl ni, ampak se divje pognal v žleb na strmem pobočju. S tem zagonom se je res povzpel dvajset čevljev visoko in že je stegnil roko, da se oprime skale štrle-čega robu, ko se mu varljivi škriljavec nod nogami spodmakne in Jock zdrči navzdol. Na dnu pa ga pograbita dve krepki roki.
»Paglavec neumni!« ga reže pozdravi jezen glas. »Ali nisi slišal, kaj ti je rekel Red?«
Jock pa še ni bil ugnan. Namesto da bi se možnku trgal iz rok, se sključi in ga z glavo trešči v trebuh. Sovražnik telebne po tleh kakor je dolg in širok, Jock pa se znova požene gor po strmini. Toda izdajalski škriljavec ga zopet ogoljufa in Jock se še enkrat ves onemogel pripelje sovražniku v kremplje.
»Mene suvati v trebuh! O vraga!« Roženo trda roka je priletela Jocku po licu, da je kar zvezde videl.
»Marko ali si znorel!« Jock Reda še ni vj,i del jeznega, zato se mu je zdaj njegov glas zdel kar strašen. »Ali ti nisem strogo zabičal, da mi imaš s fantom lepo ravnati?« Redove živo modre oči so kar iskre kresale. Čeprav
na eno nogo šepast, je bil videti tako grozen, da se je Marko boječe prihulil.
»Ko me je pa tako grdo pobodel!«
»Prav ti je, zakaj se pa ne paziš! Ali ti nisem pravil, da je neugnan fant?«
Red se je naslanjal na palico in gledal Jocka.
»Vojna sreča je opoteča, sinko moj,« je rekel s čisto drugačnim glasom. »Moram te vprašati, kje imaš smaragde.« Ko je pa opazil, kako se Jock prežeče ozira, je dodal:
»Nikar se brez potrebe ne trudi, fantič moj! Daleč naokoli ni žive' duše. Kar lepo mi izroči, kar imaš! Ne bi ti jih rad s silo jemal.«
Da je imel Jock tudi le senco upanja na uspeh, bi se boril kot besen, a zdaj je bil poražen in je to vedel. Potegnil je smaragde iz žepa in jih dal Redu.
»Ampak to vam povem, Red: zahteval jih bom nazaj!« je dostavil s prav mirnim glasom.
In Red se ni smejal.
»Da si pet let starejši, ti rad verjamem, da bi jih,« je odgovoril resno. »A kam si spravil letalo? Si ga razbil?«
»Ne. Boste že še vse izvedeli, ko se boste vračali.«
Red se je zasmejal. »Freeland, na to boš še dolgo čakal, da se jaz povrnem na Garev.« In Jocku se je zdelo, da zveni iz glasu velikega moža kakor nekukšno obžalovanje, ker se ne bo mogel vrniti.
Marko ju rezko prekine: »Odriniva, Red! Policijska letala naju bodo ujela, če se ne po-žurivn.«
»Prav imaš, mudi se nama. Sam vidiš, Freeland, da te ne morem pustiti prostega, ker bi takoj hitel po pomoč. Moram te zvezati. Saj ne bo dolgo, pa te bo gotovo kdo našel.«
»Pametnejše bi bilo, da ga vznmeva s seboj, potem pa iz letala kam treščiva,« zago-drnja Marko. »Paglavec preveč ve.«
Red pa je bil spet naenkrat ves divji: »Jezik za zobe! Kdo od naju je gospodar?« je vik-nil s takim glasom, da se je možak kar sklju-čil. Red pa je vzel iz žepa vrv in Marko je stegnil roko po nji, a Red je odkimal.
»Sam ga bom zvezal,« je rekel osorno. »Ne maram, da bi fant bil kakor mumija.«
Marko se je namrdnil, a ni nobene več zinil, in Jock je videl, da se Reda boji. Ta pa' je peljal Jocka na sredo peščenega pasu.
»Laže te bodo ugledali.« Jock se je moral uleči, Red pa mu je zvezal zapestja na hrbtu skupaj, nato pa še noge v členkih. Naredil je dobre, trdne vozle, a jih ni preveč trdo zategnil.
»Tako torej, Freeland. Upam, da nisi name jezen?«	,
»Še malo ne. A smaragde bom pa le še dobil, ni me še konec.«
»Bomo videli.« odvrne Red, mu pokima, odšepa k letalu in zleze vanj.
Marko je pognal propeler in tudi vstopil. Stroj je zabučal, letalo se premaknilo. Nato se je zapodilo, se dvignilo in krenilo na sever, jock ga je še videl, kako je splavalo silno visoko in preletelo Bristolski zaliv. Ko je izginilo^ v daljavi, je Jocka žalil val bridkosti in za časek je bil brezbrižen za vse. Saj je vse pokvaril, svojo srečo zapravil, vse je izgubljeno. Nikdnr ni bil še tako nesrečen v vsfem svojem življenju.
A ta potrtost ni trajala dolgo. Jock ni bil takega značaja, da bi se udajal obupu. Tim je zdaj gotovo že v Bristolu. Vsak hip mora priti pomoč, kajti upregli so radio, potem pa ae spuste za sledom.
W!ima je hitro naraščala, in voda je bfla samo še dvajset korakov od njega. Zona ga je oblila, ko je dognal, da mesto, kjer ga je pustil Red, plima še zaliva, in da ga bo čez nekaj minut dosegla.
li Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ceniii
ll»BI)ANA
Zadnja pot biseromašnika Jož. Borštnarja
Ljubljana, 14. decembra.
Danes popoldne so položili k počitku pri Svetem Križu najstarejšega duhovnika ljubljanske škofije biseromašnika g. Jožefa Borštnarja. Poleg številnih vernikov moščanske župnije, ki je rajni biserotnašnik sodeloval za njeno ustanovitev, se je pred hišo žalosti v Ciglarjevi ulici v Mostah zbralo tudi mnogo njegovih starih prijateljev in častilcev, ki so se prišli od njega poslovit. Videli smo vseuč. prof. g. dr. Franceta Ušeničnika, ljubljanskega kanonika g. Ivana Sušnika, g. kanonika Trškana iz Novega mesta, več gospodov z dežele, vizitatorja oo. misijonarjev g. Sedeja, več oo. frančiškanov, čč. sester usmiljenk in Marijinih sester ter sploh zastopnike vseh ljubljanskih župnij in redov. Pogreb je vodil ljubljanski arhidijakon kanonik g. dr. Klinar ob asistenci farne duhovščine, kateheta g. Žagarja in g. Campe.
Pred hišo žalosti je zapel žalostinko moški pevski zbor moščanskih pevcev pod vodstvom g. prof. Avsenaka. Nato so krsto nesli v župno cerkev sv. Družine, kjer je g. arhidijakon dr. Klinar najprej imel ganljiv poslovilni govor, nakar so bile opravljene molitve. Pevski zbor je potem na koru zapel še eno žalostinko. Cerkev je bila kljub delavniku polna, ker je velik del pogrebcev pričakoval pogreba v cerkvi. Iz cerkve se je potem razvil dolg sprevod k Sv. Križu, kjer se je ob odprtem grobu v imenu mlade župnije Sv. Družine poslovil od g. biseromašnika župnik g. Miha Jenko. Moščanski pevci so tudi nad grobom zapeli pretresljivo žalostinko, nakar so se pogrebci poslovili od rajnika.
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretatt, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »I?ranz-Josefovo* grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 čaSa »Franz-Joseiove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitka _ Ogl. reg S br. 30474/33._
1 9. prosvetni večer, ki bo drevi ob 8 v frančiškanski dvorani, bo posvečen slovenski pravni starini. Z veliko ljubeznijo in vnemo je zbral to tva-rino in jo uredil v celoto g. predavatelj dr. J. Zon-tar, profesor iz Kranja. Rešil je e tem dragoceno tvarino, ki je bila rešena lahko rečemo ob 12. Veliko predmetov je še ohranjenih po starih slovenskih gradovih, po mestih in trgih in po starih zidanicah Bele Krajine n. pr. rovaši Drugi narodi so o svojih pravnih starinah izdali že obširna znanstvena dela. Na to predavanje posebno opozarjamo akademska društva, zlasti juriste, pa tudi dijake učiteljišča, ki bodo nekoč delovali med ljudstvom, da slično tvarino rešijo pozabe. Predavanje bo opremljeno s skioptičnimi slikami in za uvod bo recitacija pesmi: Okameneli ribič. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo in v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7.
1 Frančiškanska fara bo v nedeljo zvečer ob 8 imela svoj farni občestveni večer. Kakor doslej vsako leto bo imel ta večer umetniško obeležje. Sodelovali bodo gdč. L. Zupanova, g. J. Lipušček in igralska družina frančiškanske proevete pod režijo g. višjega inšpektorja Stancerja. Uprizorjena bo »Igra o dobroti«, zgodba iz današnjih težkih dni. Ta večer naj pokaže, da se vsa frančiškanska fara zaveda, da je treba gojiti farno skupnost. Smo tik pred prazniki, ko obhajamo spomin rojstva Nijega, ki je prevzel uboštvo nase, da bi nas odrešil. Vsak laran naj ee zaveda, da je med nami mnogo takih, ki eo pomoči potrebni in naj doprinese svoj, četudi skromen obulus svojim bratom, ki eo v stiski. Vstopnice se dobe v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska vlica in v nedeljo dopoldne in popoldne pri dnevni blagajni.
1 V nedeljo, dne 17. decembra bo zlata nedelja.
Ta dan bodo ljubljanske trgovine ves dan odprte, zato pa bodo v nedeljo, 24. decembra ves dan zaprte. Občinstvo naprošamo, da izrabi to priliko ter iposeti ljubljanske trgovine, ki bodo zlato nedeljo, dne 17. t. m. nudile in pripravile praktična božična darila.
1 Slogina glasbena šola priredi v soboto, 16. decembra ob 18 v svoji glasebni dvorani v Pražakovi ulici (Ljubljanski dvor) prvi letošnji nastop svojih "ojencev pod naslovom »Božič — zima«. Nastopili odo gojenci solo-petja, klavirja, gosli, violončela, flavte in kitare. Uprava šole vabi uljudno k obisku. Vstopnine ni.
1 V znamenju predbožižnih dni. Na trg so prinesli prodajalci lončene robe mnogo »modlov« za potice najrazličnejše velikosti in različnega obsega. Razstavljena je tam ribniška, povsod znana solidna roba. Njej pa letos dela konkurenca iz Daruvarja. Neki mlad Daruvančan je pripeljal na trg mnogo keramične posode. Trgovine se pripravljajo na zlato nedeljo, ki bo 17. t. m. in razstavljajo v svojih izložbah najrazličnejše zanimivosti, razno blago in stvari, potrebne za božične praznike. Na Kongresnem trgu se pričenja sezona za božična drevesca.
t
1 Po ljubljanskih Izložbah opažamo letos mnogo jaslic. To dejstvo moramo pohvalno omenjati, ker je zlasti danes važno, da sebe in druge ljudi opozorimo na mir, ki ga uživamo in ki trdno temelji le v nauku betlehemskega Deteta. Naj bi prav vsi trgovci v svoje izložbe postavljali med svoje blago tudi jaslice in tako poglabljali božično razpoloženje, ki nam je dandanes vsem tako potreb«?.
1 Mestnim revežem za božič sta darovala gospa Jožica in g. Joško Šubert, obratovodja kemične tovarne v Mostah, 250 din, a g. Viljem Ne-menc, ravnatelj pivovarne Union je poslal 500 din poleg svoje redne socialne davščine, ko ta veliki dobrotnik mestnih revežev vsak mesec nakaže prau znatno vsoto. Eksekutivni odbor Jugoslovanske zavarovalne banke »Slavije« je pa na predlog upravnega svetnika gosp. Avgusta Jenka in ravnatelja g. inž. Majceta daroval 2000 din zavodom za naj-bednejše v stari cukrarni za božični priboljšek in s tem dal drugim denarnim zavodom najlepši zgled za izdatno podpiranje mestne občine pri njenih prizadevanjih in skrbeh za najrevnejše sloje prebivalstva. Mestno poglavarstvo izreka vsem posnemanja vrednim dobrotnikom najtoplejšo zahvalo z iskreno željo in prošnjo, naj bi se tudi na tako plemenit način pripravljali na božične praznike.
1 Veliko skladišče gradi tvrdka Oregorc & Co na dvorišču kavarne Evrope na Ajdovščini. Načrte za veliko dvoriščno stavbo, ki bo deloma dvonadstropna, je napravil arhitekt Rohrman, graditev pa je prevzelo stavbeno podjetje Miroslav Zupan iz Ljubljane. Stavba bo vsa podkletena in bo v traktu, ki bo dvonadstropen, imela bo pod kletmi tudi zavetišče proti napadom iz zraka, kakor to določajo najnovejši gradbeni predpisi. Vele-špecerija Oregorc gradi stavbo zato, da bo imela | v njej velika Skladišča blaga, garaže za tovorne avtomobile in pisarne. Z graditvijo so začeli v oktobru in je sedaj stavba ponekod že dosegla višino prvega nadstropja, v avgustu prihodnjega leta bo stavba že popolnoma urejena za vselitev.
1 Ogenj v gledališki lopi na stavbišču moderne galerije je nastal po naključju. V sredo ob pol 9 je zajel plamen z veliko naglico gledališko sli-
f
Danes zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri
LOlilS JOUVET in drugi mojstri franc. filma — KINO UNION, MU. M-tl
ZASTRUPLJEN« MLADOST I
Prekrasen film za ljubitelje lepih filmov |
karno, v kateri je bila tudi mizarska delavnica za
kulise. Gasilci eo hitro ogenj udušili in točen pregled pogorišča je v teku včerajšnjega dneva ugotovil, da je ogenj izbruhnil po nesrečnem naključju. V leseni baraki so namreč delali predvčerajšnjim do 8 zvečer tako mizarji kakor tudi pri-pravljalci kulis. V velikih delavnicah so bile kurjene tri peči in je po vsem videzu pri eni izmed teh peči potem, ko so zadnji delavci zapustili lopo in jo zaklenili, izbruhnil ogenj. Na lesu, papirju in drugem vnetljivem orodju se je ogenj izredno hitro razširil po vsej notranjosti delavnic. Zato se je tudi izredno hitro prijel lesenih sten. Značilno pa je, da so prftv vse lesene slene barake na notranji strani popolnoma zoglenele, na zunanji strani pa so večinoma lepo ohranjene, kar najlepše dokazuje, kako se je ogenj širil. V baraki so zgorelo kulise, ki so lih pripravljali za opero »Nižavo«, prav tako pa tudi vse mizarsko orodje. Poleg gledališča ima škodo tudi slikar Skružny. ki niu je zgorelo mnogo orodja in barv. Celotna škoda je bila ocenjena na okrog 30.000 din, vendar je krita z zavarovalnino.
ITatvina zlatnine. Te dni je bilo ukradeno iz stanovanja v Marmontovi ulici dijakinji M. Z. več zlatnikov, dve zlati uri in nekaj denarja v skupni vrednosti 2500 din.
ggi Kino Kodeljevo tci.4i-64 mmm
Danes in jutri ob 8. uri češki velefilm, epopeja bojev za svobodo Slovanstva:
Porotnik Rjepkin
Pri posameznih scenah tega filma občinstvo navdušeno ploska.
Ovaduh
VIKTOR MC LAGLEN v filmu, ki je posnet po slovitem delu NOC PO IZDAJI
Od torka dalje: Gospodar Sahara - znižane cene
__
Ki	□	C Ji s 1	Ifc MARIBOR
Vlomilci odnesli 350.000 din
Maribor, 14. decembra.
Maribor ima zopet svojo kriminalno senzacijo. Včeraj v opoldanskih urah, ko delo v trgovinah počiva, je bil namreč izvršen v špecerijsko trgovino Ivana Laha na Glavnem trgu velik vlom, pri katerem je predrzni vlomilec odnesel plena v skupni vrednosti nad 350.000 dinarjev.
Po opoldanskem zaključku dela v trgovini so uslužbenci pod nadzorstvom lastnika v redu zaprli trgovske lokale in odšli. Ko so se pa okoli dveh vrnili na delo, so opazili, da je bila šipa na vratih na dvoriščni strani lokalov razbita, kar je seveda takoj vzbudilo upravičen sum, da se je med opoldanskim odmorom v trgovini moralo nekaj pripetiti. Lastnik je takoj pogledal za železno ročno blagajno, ki jo je imel stalno v trgovini. S strahom je opazil, da blagajne ni na običajnem mestu, pa tudi nikjer drugje je ni mogel najti. Takoj je bil prepričan, da je postala plen predrznega vlomilca, ki je v trgovino prišel z dvoriščne strani. Na vratih je razbil šipo, da je mogel odriniti zapah na notranji strani vrat, zaradi katerega sprva vrat ni mogel odpreti, čeprav jih je s ponarejenim ključem odklenil. Ko je svoje zločinsko delo opravil, je skozi odprtino v šipi jjopet vrata zapahnil in ključavnico zaklenil, da bi za seboj pustil čim manj zelo vidnih sledov svojega dela.
Plen, ki ga je vlomilec pri vlomu dobil, je bil bogat. V železni ročni blagajni je bilo okoli 2.700 nemških mark, kakih 17.000 dinarjev v gotovini ter raznih hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev, skupaj za kakih 300.000 dinarjev, tako da znaša celokupen plen več kakor 350.000 dinarjev. Vlomilec je bil pri svojem odhodu iz trgovine zelo previden. Ročno blagajno je previdno dal v navaden cekar, sam pa še oblekel trgovčev klotast plašč, da ja ne bi vzbudil suma, ko se je podajal iz trgovskih lokalov. Moškega s črnim kiotastim plaščem in s cekarjem v roki so v bližini trgovine tudi videli, kar bo brez dvoma olajšajo preiskavo, ki jo sedaj v zvezi s tem vlomom z mrzlično naglico vrši osebje mariborske mestne policije. Domnevajo, da sta pri predrznem vlomu sodelovali dve osebi, ki pa se bogatega plena menda ne bosta dolgo veselili.
*
m Is druitva upokojencev. Sveta maša za naše umrle člane se bo brala v nedeljo, dne 17. t. m. ob pol dvanajstih v frančiškanski cerkvi. Sodeluje pevski zbor »Maribor«. Vabimo članstvo k udeležbi.
m Zaščitni urad mestne občine ponovno vabi vse družine, ki imajo svoje ali tuje otroke do zaključno 16. leta starosti, pa jim niso bile do-
Zaradi
idi trajnega deževja zadnje tedne Je Donava v Budimpešti močno prestopila bregove. Poplava je dosegla že tak obseg kot !. 1926. Na slik!: delavci v«l? sode iz poplavljenih skladišč.
stavljene popisne pole v svrho popisa otrok, da si jih takoj oskrbijo v socialno-političnem uradu mestnega poglavarstva v Mariboru, Rotovški trg štev. 9.
m Akademska kongregacija vabi na sestanek, ki bo drevi ob 8 v kapelici oo. jezuitov.
m Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi v soboto, dne 16. decembra ob 20 v restavraciji hotela Novi svet v Jurčičevi ulici častni večer ravnatelju Dragu Humeku ob 40 letnici uvedbe ročnega dela na meščanski šoli, za katero je dal on pobudo. Obrtniki vabljeni!
m Smrtna kosa. V Studencih Je umrl upokojeni železničar Jakob 'Tobijas v 71. letu starosti, na Radvanjski cesti 18 pa je umrla vdova po železničarju 68 letna Leopoldina Jernejčič.
m Teiave mariborskih svečarjev. Mariborski svej$arji, ki so sedaj zaradi božičnih praznikov v »visoki sezoni«, so zašli v hude zadrege, ker je naenkrat zmanjkalo parafina, ki ga za izdelovanje sveč nujno potrebujejo. Zaradi pomanjkanja parafina pa vlada med svečarji ne samo zaskrbljenost, marveč tudi močno razburjenje, ki ga je povzročila njihova informacija, da parafina v resnici še ni zmanjkalo, marveč da so ga le gotove tvrdke poskrile v vagonskih količinah. Svečarji izjavljajo, da bodo take tvrdke naznanili oblasti, ker da hočejo s takim skrivanjem pognati cene parafinu kvišku.
m Mnoge tvrdke so uvidele potrebo po tvišanju plač svojim nameščencem. Mnoge mariborske tvrdke, med njimi v prvi vrsti tekstilne tovarne, so kmalu po velikem valu draginje, ki je nastopil spričo zunanjih razmer, zvišale prejemke svojim nameščencem. Upati je, da bodo temu zgledu sledile še ostale tvrdke in tako svoje name-ščence rešile vsaj najhujših posledic, ki jih bo draginja prizadejala vsem, ki živijo le od svojih mesečnih prejemkov.
m Bencina ni. Marsikateremu avtomobilistu vstajajo sedaj hude skrbi, zlasti tistim, ki jim je avto nujno potreben in ki jim avto daje vsakdanj' kruh. V Mariboru je nastopilo tako hudo pomanj kanje bencina, da se ob večernih urah pred bencinskimi črpalkami pojavljajo prave »vojne slike«. Ob črpalkah stojijo namreč cele kolone avtomobilov, katerih lastniki ali pa šoferji potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto in da dobijo vsaj majhno količino dragocenega goriva, s katerim pa tudi bencinske tvrdke štedijo in ga dajejo v zelo omejenih količinah, ker ga same nimajo toliko, kolikor bi ga mogle prodati.
m Črno usjeno denarnico z 212 din gotovine in štirimi kontrolnimi listki na ime Horvat je našla učenka 1. razr. mešč. šole Kristina Dask. Lastnik dobi denarnico na mestni policiji.
m Nesreče. Na državnem mostu je 58 letna delavčeva žena Terezija Lorberjeva s Koroške ceste tako nerodno padla, da si je zlomila roko. Zdravijo jo v bolnišnici, kamor go prepeljali tudi 26 letno deklo Jožefo Zidarjevo, katero je svinja nevarno ugriznila v roko.
m Strašno trpljenje pohabljenca. Orožniki iz Velenja so oblastem prijavili žaloigro že od roj stva pohabljenega Avgusta Sumljaka v Št. Andra žu pri Velenju. Pohabljeni mož je star 43 let in je bil izpostavljen hudemu preganjanju s strani svojega brata, svakinje in njene matere. Orožni kom je pripovedoval, da je dobival hrano le po enkrat na dan in to še nesoljeno in slabo kuhano, tako da je bila skoraj neužitna, spati je pa moral vedno v nezakurjeni sobi na stari poBtelji s fižo-lovo slamo z nezadostnim pokrivalom. Poleg vsega tega so ga še mnogokrat pretepali. Vse to je na ubogega reveža tako delovalo, da je bil, ko so ga orožniki zasliševali, bolj podoben mrliču ko živemu človeku. Milo je prosil orožnike, naj ga rešijo trpljenja in ga oddajo drugam, kar so orožniki res storili. Pri Uljih ljudeh mu bo sedaj bolje, njegovi sorodniki pa se bodo morali zagovarjati pred sodiščem.
Gledališče
Petek, 15. decembra: Zaprto. Sobota, 16. decembra, ob 20: »Via Mnla.c — Red A.
Ptuj
Royal-kino, Ptuj. Danes filmska opereta »Kneginja čardaša« z ljubko Martho Eggerth v glavni vlogi.
Celjske novice
c Socialno Bkrbstvo mesta Celja. Na zadnji občinski seji je bil, kakor smo že poročali, izvoljen socialno politični odbor pod predsedstvom mestnega svetnika g. prof. Mirka Bitenca. Ta odbor bo urejeval socialno skrbstvo mesta Celja v okviru pooblastil mestnega sveta. Že lani jo bil sprejet statut socialnega skrbstva za mesto Celje in dva pravilnika o podeljevanju rednih in izrednih podpor v celjski mestni občini. Pravilnika sta skrbno in najvostneje sestavljena in edinstvena v Sloveniji, namreč, kar jih imajo mestne občine. Socialni odbor je imel do sedaj dve seji, na katerih je odobril podpore najpotrebnejšim. Na zadnji seji je podelili 30 podpor. Celjske šole so dobile za obdarovanje revnih otrok še posebne jx)d-pore: I. mestna deška šola 6000 din, I. mestna dekl. šola 6000 din, II. deška osn. (okoliška šola) 10.000 din, dekl. šola pri šol. sestrah 10.000 din, otroški vrtec v Gaberju 1500 din, vrtec pri šol. sestrah 1000 din. Po čl. 13 statuta soc. skrbstva so poleg odbora, v katerem so: prof. Bitenc, Jagodič, Kramar, Krajnc, Lukman, Planker in Rupnik, imenovani še za svetovalce: prof. dr. Gantar, Mikeln, Jerič, Nardin, ZabukovšeU, Plevčnk, Dom, Martinčič, Golob, Kroflič, Kodela, Dolenc in Rebov. Socialni svetovalci so (»svetovalni organi in zaupniki mestne socialne uprave, ki bodo dajali odboru predloge, nasvete, pojasnila in poročila, ti-čoča se socialnega skrbstva in socialne higiene. Na zadnji seji je predsednik celjske mestne občine zaprisegel vse okrajne socialne svetovalce. Po § 17 statuta socialnega skrbstva si sme okr. soc. svetovalec v svojem okraju izbrati enega ali več posvetovalcev ali posvetovalk pri izvrševanju njegovih nalog. Posle okrajnega socialnega svetovalca morejo opravljati tudi socialno-karitativne organizacije. Okrajni svetovalci bodo imeli v evidenci vse socialno šibke sloje svojega okraja in bodo poročali o težnjah in potrebah teh, ali ust-meno ali pismeno pri socialnem odboru. Mesto je razdeljeno na okraje in tako ima Celje 10 socialnih okrajev.
c Potrebna razdelitev dimnikarskih rajonov. Po zadnji rajonalizaciji je narastlo v Celju in bližnji ter daljni celjski okolici, tako proti tludinji, Trnovljem, Novi vasi, Dobravi, Lokrovcu, Lopati, Ostrožnem in drugod nad 1000 novih stavb. Povsod vidimo nove kolonije, ki potrebujejo novih mojstrov, ker po dosedanji rajonalizaciji nekateri mojstri le težko zmorejo svoje delo, odnosno ga vsaj redno ne moremo opravljati. Prav tako je na drugi strani, proti Zavodni, Hribu sv. Jožefa, Te-harjem in dalje proti Sv. Juriju, povsod številne nove stavbe, ki se morajo ometati redno vsak mesec. To vprašanje bi se lahko rešilo z zamenjavo nekaterih okolišev tako, da bi se nastavila k novima rajonoma še vsaj dva dimnikarska mojstra. Tozadevne prošnje so bile že poslane kr. banski upravi, mestnemu poglavarstvu in Društvu hišnih posestnikov.
c Anonimnemu dopisniku iz Celja. Razstava umetniških del treh slovenskih slikarjev (Didka, Klemenčiča, Stupice), ki je bila odprta v nedeljo, 10. t. m. v mali dvorani »Celjskega doma«, je privabila lepo število uglednega občinstva, ki je z zanimanjem in velikim razumevanjem ogledalo razstavljene elike. Resni in skromni likovni delavci imajo namen pokazati celjski kulturni javnosti uspehe poštenega umetniškega dela, ki je zaslužilo priznanje v raznih umetniških centrih; nimajo pa namena kaliti družabnih odnoeov v Celju in se prepirati po časopisju. Kulturno napako pa. ki 60 jo storili neki celjski gospodje, ko so napadli v nedeljski številki »Jutra« to lepo umetnostno prireditev, je treba javno obsoditi. Pozitivnega umetniškega ustvarjanja ne more uničiti in izbrisati niti preprosta sirkova krtača.
c Združenje brivcev in frizerjev v Celju sporoča javnosti, da bodo v nedeljo, 24. dec. vsi fri-zirski saloni do 4 popoldne odprti. V ponedeljek bodo ves dan zaprti, v torek pa bodo odprti od 8 do 10 dopoldne. V nedeljo, na Silvestrovo, bodo vsi lokali zopet odprti do 4 popoldne.
c Važno 7.a posestnike in prevoznike. Celjska mestna občina prejema do 18. dec. do 10 dopoldne ponudbe za odvažanje snega z mestnih ulic z dvovprežnimi vozovi. Interesenti morajo navesti v ponudbi urno mezdo. Čas vožnje traja od 7—12 in od 1—4. Vsak ponudnik mora poleg konjev in voznika staviti na razpolago dva voza z zabojem za prevažanje premoga. Kdorkoli bo vložil drugačno ponudbo, se ne bo upoštevala. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti do navedenega termina pri mestnem poglavarstvu v sobi številka 9.
c Važen sestanek poštarjev v Celju. V brzojavni dvorani na celjski pošti je bil važen sestanek. odnosno širša seja Združenja poštnih, tele-gralskih in telefonskih uslužbencev, pododbora v Celju, katerega so se udeležili številni člani. Sestanek je vodil predsednik g. Leitgeb. Predsednik je vsem orisal nevzdržen položaj državnih uslužbencev z ozirom na vedno bolj naraščajočo draginjo, pri kateri so še posebno prizadeti nižji uslužbenci, ki so že ob normalnih časih težko izhajali. Na sestanku se je razvila živahna debata, nakar je bila sprejeta resolucija in odposlana na merodajna mesta. V resoluciji zahtevajo poštarji splošno povišanje plač, ki bi se uravnalo po indeksu sedanjih cen. Takojšnji ukrepi so nujno potrebni, kajti veliko število družin živi naravnost bedno življenje. Čimprej naj se ugodno rešijo stalne zahteve poštnih uradnikov, in sicer naj se Izvedejo vsa napredovanja, priznajo naj se poročenim ženam isti prejemki, kot neporočenim, vse razlike pri osebnih doklndah med aktivnimi in upokojenimi uslužbenci pa naj ee odpravijo.
c Desno roko v ramenu si je zlomil pri Sv. Floriianu 51 -letni urar Josip Mnček iz Rogatca. Padel je s kolesa in dobil hujše poškodbo tudi na glavi.
c Hlod se je zvalil in zlomil levo nogo 54-
letnemu delavcu Jožefu Naraločniku iz Radigunde pri Mozirju. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Rajhenburg—Senovo
Zanimanje za radio v našem kraju stalno raste zlasli zadnji čas, ko ie pričel tukajšnji rudnik 6voje delo razveseljivo razširjevati V primeru z drugimi kraji kot na pr. Trbovlje ali Hrastnik, je število radijskih naročnikov pri nas še razmeroma nizko. V namenu, da ee dvigne število radijskih naročnikov ter da damo vsem, ki se za radio zanimajo priliko, da si ogledajo najmodernejše radijske aparate, je priredila tvrdka »Radio«, družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 7, v Rajhenburgu v restavraciji Jug
obširno razstavo svojih radijskih aparatov Razstavo vodi zastopnik te tvrdke gosp. Ivan Gučck.
KULTURNI OBZORNIK
»Via mala« v mariborskem gledališču
John Knittel: Vin mala, drama i/, biinden-ske pokrajine v štirih dejanjih. Premiera dne 9. decembra.
Nad pet sto strani obsegajoči roman švicarskega pisatelju J. Knittela jc znan pri nas po prevodu, ki ga je izdala Modra ptica. Poleg romanu je pisatelj napisal posebej dramo z isto vsebino, kakor roman, pri čemer se je seveda moral primerno omejiti glede obsegu podanih dogodkov. V romanu je pisatelj poleg jedra, ki ga je preoblikoval tudi v dramo, podal zelo ostro tudi časovno ozračje, namreč dobo po svetovni vojni v letih svetovne krize, kakor je pritisnila tudi nu Švico in sprožila polno problemov v njenem političnem, gospodarskem in družabnem življenju. Dalje je v drami črtal dogodbe slikarju Luutersa, ki so prelepa slika starega čusu, zasajenega v sonce in mir (impresionizem). Opustiti je moral tudi obširno slikanje aristokratskega sveta, kot gu spoznavamo ob Andreju Richenauškem. Tako je v dramo preoblikoval samo zgodbo, kako se odkrije zločin otrok nud lastnim očetom, in boj, da se ta očetoinor v javnosti kaznuje ali potlači. Zverinskega (v polnem pomenu besede) očeta ubije s pomočjo hišnega hlapca lastni sin Ničlaus, ki mu pomagata sestra tlanna in mati. Le sestra Sil vel i tedaj ni doma in se nad očetom ne pregreši. Sil vol i se v svetu spozna s preiskovalnim sodnikom, po poreklu arislo-kratom, Andrejem Richenauškim. ki jc v pra-gonu spoznal svoje kmečko poreklo in se hoče sprostiti v svobodno življenje človeka in se povrniti k plugu in brani, ki jo je vlačil še njegov ded. Andrej po službeni dolžnosti dobi v roke akte o ženinem (Silvelinem) očetu, ki da je pred tremi leti neznano kam izginil brez sledu in bi ga sedaj sodišče moralo proglasiti za mrtvega. Ko vrtu v to skrivnostno smrt svojega tasta, spozna strašni zločin svojih sorodnikov. Moral bi stvar razkriti javnosti, poklicati storilce na odgovor, da jih zakon sodi in obsodi. Toda poleg zločina spozna tudi njegove vzroke: da je oče bil nasilen razvratne/, pred katerim bi prav za prav moral njegove lastne otroke zakon braniti, pa jih nasprotnA uklepa in obtožuje. Za svoj zločin se je vsak izmed njih strašno pokoril. V svoji notranjosti nosijo strašno grozo očetomora, niti v enem ni miru in v njih notranjosti divja obupen boj med lastno vestjo, ki jih opravičuje, ter med zakonom, ki jih hoče pokopati. V teh bojih se globoko izčistijo. Navidezni zločinci se nam pokažejo kot plemeniti ljudje. Niso morili iz koristo-Ijuhja, ampak iz samoobrambe in so, ko jim Andrej dokaže zločin, pripravljeni prevzeti vsako kazen, da se le rešijo obupnega brezna v samem sebi. Toda Andrej spozna, da so zakonu etičnosti zadostili in da so opravičeni pred Bogom. Zakon ne bo prekršen, če zadevo končnoveljuvno vrže v stare predale ter s tem reši svoje na jbližje pred brezobzirnostjo mrtvega zakona. Tako postane v nekem oziru sokriv, toda etičnost njegovega dejunja je izven vsakega dvoma.
Igra je izredno dramatična. ,Tp| pač zato, ker je pisatelj ni prepisal iz romana v dialog, temveč jo izoblikoval samostojno. Po svojem motivu ima ta drama sorodnice v različnih dramah svetovnega slovstva. Spada med psihološke drame o zločinu in kazni, le s preobrnje-nim razvojem: tu se zakon umakne pred člove-čansko mislijo.
Dramo je uprizoril Peto Malec, ki je dramo tudi prevedel. Z inscenatorjem B. Simčičein sta
Občni zbor Narodne galerije
V dvorani Francoskega instituta v Narodnem domu
se je vršil v četrtek občni zbor društva Narodna Galerija. Ob udeležbi zadostne večine članstva je otvoril občni zbor predsednik g. dr. Windischer in v svoji otvoritveni besedi najprej poslal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku senata dr. Korošcu, ministru prosvete B. Maksimo-viču ter ministru za gradbe dr. Kreku, kar so vsi udeleženci 7. navdušenjem odobrili. Nato je poročal o značaju Narodne galerije, o podporah, ki jih ji nudijo javne ustanove, zahvalil se je predvsem g. banu dr. Natlačenu ter županu g. dr. Adlešiču, naznanil katalog obstoječih del, ki se pripravlja, ter s toplimi besedami omenjal umetniško življenje v Ljubljani v raznih skupinah ustvarja,jočih umetnikov. Za njim je tajnik gosp. Saša Santel podal tajniško poročilo, omenjal razstave v prostorih Narodne Galerije, njihove lastne izdaje (3. zv, monografije o Šubicih), obisk, ki je bil letos za spoznanje slabši kot lani zaradi nastalih razmer (6000 ljudi), govoril o dopolnitvi raznih oddelkov ter nakupu slik, kakor je tudi imenoma navajal vse darovalce (zlasti pokojno gdč. Kadilčevo). Vsega skupaj je Galerija kupila v tem letu 53 številk z 79 predmeti, kar je precejšen porast zbirk poleg darovanih del. Blagajnik g. dr. Pretnar je podal z njemu lastno natančnostjo blagajniško poročilo, ki ga' je nadzorniški odbor in občni zbor vzel s pohvalo na znanje. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dr. Win-diseher ter per acclamatione stari odbor, ki ga tvorijo odborniki: dr. Pretnar, dr. Štele, dr. Kimovec, dr. Lukman, Saša Šantel, M. Sternen, A. G. Kos, dr. Marolt, dr. Ložar, B. Borko in dr. Debeljak. K delu v odbor se bo vabil tudi dr. Mesesnel. Po končanih volitvah je imel kratko predavanje o razmerju med Narodno Galerijo in Moderno Galerijo prof. dr. Štele. Predavanje je bilo važno zategadelj, ker se tudi v naši javnosti zamenjujejo ali pa prav ne vrednotijo naloge, ki jih imajo v svetu — in pri nas — Galerije, oziroma Moderne Galerije, ki so v bistvu Domi umetnosti. Zgodovinsko je podal bistvo in razvoj pojma galerija ter njene funkcije v današnjem času, ko Narodne Galerije v svetu hranijo v sebi že zgodovinsko ustaljene stvari, dognane vrednote, ki imajo svojo večnostno ceno, dočim moderne galerije prevzemajo funkcijo razstavnih prostorov modernih umetnosti, ki so šele v razvoju in katerih cena je še sporna in spremenljiva. Po teh smernicah tudi v Ljubljani delo Narodne Galerije in Moderne Galerije, ki se gradi, ne bo koli-diralo, kajti Narodna Galerija naj se spremeni v umetnostni muzej slovenske umetnosti do svetoven vojne. Moderna Galerija, ki pa ji bolj pri-tiče ime Dom umetnosti, kakor so ga imenovali v začetku ustanovitelji sami, pa naj l>o in tudi bo poleg razstavišča moderne umetnosti tudi propagandni dom za živo umetnost. Tako bi si obe ustanovi funkciji razdelili in se lahko lepo složno razvijali vsaka v svojo smer in dopolnilo. Po teh jasnih mejah med eno in drugo galerijo, kakor jih je podal dr. Štele, je bil občni zbor zaključen.
ustvarila svojsko sceno, du je prostor dihal na-strojenje groze in teže. To težo je ustvarjala reulno kur pretežka kluda v stropni konstrukciji prvega dejanju ali podobna, u trdnejša v tretjem. Drugo dejanje je dihalo veselo brez-skrbuost in razigranost prostora mladih poro-čencev, ki gu ne kalijo težke misli na sence, kot jih nu svoj svet še meče umorjeni oče. V četrtem dejanju je prostor kakor ječa (visoko križusto okno) tiklepal preiskovalnega sodniku Andreju pred končno odločitvijo, ali naj. zadosti zakonu ali človečunski misli. Prizorišča so dihalu svojskost in izvirnost ter se skladala z duhom drame. Tako pozorišče je moglo tudi lepo okleniti ljudi, ki na tem prostoru nasto-pujo. Reči moramo, da je režiser ustvaril iz igralcev, kur bi človek v njih ne pričukoval. Poleg tega je gotovo drama igralcem tudi »le-žalu«, da so tako živeli z vsem prostorom in z vsako dramatikovo besedo.
Družino Lauretzovo so predstavljale izrazite, izdelane postave, Gorinškova je upodobila mater, pol blazno zaradi prestunega trpljenju ob možu in zaradi prekipevajoče groze, du se bo zločin razkril. V njej je grozo tri ost dosegla svoj višek in bila podana s pretresljivo tragič-nostjo. Sin umorjenega Niclaus, je bil v ustvaritvi Danila Gorinška čist lik kmečkega funta, ki jc popolnoma prepričal v svoji trugičnosti. Nosil je glavno težo igre. Globljih potez bi težko kateri igrulec mogel dati temu liku, kot jih je dal Gorinšek. Ilunnu Kine Starčeve je bila krepko kmečko dekle, robato in prirodno, tako nuravno, da prav ona ne v/drži preiskovanja za zločinom. V strašni obtožbi svojega očeta plane in ra/.krije zločin. Po vsej pravici je moremo postaviti ob popolni lik njenega brutu. Silveli je drugega kovu, kot sta njen brat in sestra. Rasbergerjeva jo je podala v krhki podobi mlade deklice in žene v prelepi gesti in mehki besedi ter postala res središče igre, nosilka visoke misli odpuščanja ob lastnem trpljenju. Ostala je kakor oseba i/, drugega sveta in vendar resnična in prisotna. Manj realen se zdi, du je mladi Andrej Itiolienaiiški, pa ne v igialski podobi Rada Nakrsta, temveč že v pisateljevi zamisli sami. Aristokrat z ogromnim bogastvom je, ki se mu ob zasledovanju časovnih dogodkov sodobne Evrope zbudi gon, da bi se vrnil k zemlji in plugu. To tudi stori — toda v bralcu romana in tudi v gledalcu drame ostane vtis, da ni pretežko postati kmet, če ima človek velika posestva in težke denarje v hranilnicah. Zato se tudi v drami zdi Andrej nekoliko knjižen, romantičen v svojem kmeto-ljubstvu, razumljiv iz pisateljeve misli, da more prerod Evrope priti le s kmečke grude. Nakrst je Andreju približal realnosti s prostodušno kretnjo prirodnega mladega moža, s smehom in prešernostjo, toda obenem s trdo brezobzirnostjo juristu, ki je na sledi težkim zločinom. Njegova mati, gospa Richenauška, je bila v KI viri Kraljevi, topla mati, globoka in razumevajoča. Epizodni vlogi sta imela Blaž kot pisar in Križajeva kot služabnica.
Ce sedaj ponovim, da je režiser znal UjStva-riti odlično, rahlo simbolično sceno, ki je^nio-gla uokviriti grozotno dramo kmečkega zločina, da je znal ustvariti v vsej uprizorivi pretresljivo ozračje, da je ujel z igralci lepo enoto in odgovarjajoči tempo in da so posebno igralci v vsem zadovoljili, potem moremo biti režiserjevega, iroscenutorjevegu in igralskega uspeha samo veseli in ter si jih v takem delu želimo večkrat kot doslej.	S. V.
K razstavi »Lade«
Novi predsednik Švice Pilet-Golaz, ki je bil drugič izbran na to mesto. Prvič je bil izvoljen za predsednika švicarske zveze 1. 1934. Star je 50 let.
Žival na fronti
Med darili, ki jih Nemci pošiljajo vojakom na fronto, niso samo jestvine, obleka in knjige, ampak večkrat tudi kaka žival, zlasti psi, manj so zaželjene mačke. Tudi nemški radio je razglasil, da dober pes more biti vojakom na fronti in po taboriščih v veliko veselje in zvest tovariš. Neki vojaški zdravnik, ki 6e je udeleževal vojne med Nemčijo in Avstrijo v letih 18f>6 in 1870/71, pa pripoveduje v svojih spominih o nekem kozlu, ki je spremljal peto gardno baterijo. Bil je izredno velik in močen in se je od nekod pritepel k topni-čarjem in je pri njih ostal. Topničarji in konjeniki so nekdaj sploh radi redili ob svojih kotlih kakega kozla, ker je bila v modi neka vera, da prinaša srečo in da privzema nase konjske bolezni. Vojaki so se tako navadili nanj, da so ga
vodili s seboj na vseh svojih vojnih pohodih'. Spremljal je topniško baterijo in vedno hodil spredaj. V neposredni bližini sovražnika je ta njegova častihlepna »muha« povzročila tudi dokaj nepri-
lik, ker nobene čete ali voza ni mogel trpeti pred seboj. Slednjič ga vojaki niso mogli drugače ukrotiti, da so ga zaprli v voz za prtljago in ga tako vozili s seboj. V taborišču pa je bil spet prepuščen samemu sebi. Njegova najboljša jed so mu bile — cigare. Če je le mogel je vdrl v kake sobe ali kleti in najprej poiskal zaboje s cigarami. Požrl jih je velike množine, bogve ali kot listje ali kot tobak. Kadar je trobenta sklicala vojake, se je tudi ta kozel postavil pred zbor. Civilistov ni mogel in gorje mu, kdor bi se mu v civilni obleki približal. Tudi v bitkah se je sukal med vojaki ali pa si je poiskal kak zaboj, na katerega se je vstopil in moško opazoval vrvež. Tako je živel z baterijo več let. Uničila ga je njegova strast do cigar in — piva. Nekoč je prišel do cigar in se jih je požrešno nažrl, nato pa je našel vedro piva, kjer se je napil in po nekaj minutah je padel na tla in obležal. Tako se je obnašal kozel na fronti, o psih pa kroži med starimi vojaki še več dogodivščin, ki jih je v zimskih večerih za toplo pečjo prav prijetno poslušati.
Pes, ki spremlja vojaka prav v prve postojanke
ŠPORT
Avtoportret slikarja Ferda Vesela na razstavi umetniškega kluba »Lada« v Jakopičevem paviljonu. Opozarjamo našo javnost na to razstavo, kjer razstavljajo starejši in mlajši slovenski slikarji svoja dela. Strokovno kritiko razstavljenih del bomo priobčili prihodnji torek.
Razstava bo odprta do božiča.
Zbirka novih božičnih spevov
Te dni je izšla zbirka novih božičnih pesmi za cerkvene zbore. Skladateljica Breda Sček (v Lo-čah pri Poljanah), ki je pesmi napisala, izdala in založila se je potrudila, da pridejo karakteristične vrline njenih pesmi (kakor enostavnost speva, lahka pevnost. zmeren obseg glasov) v tej zbirki še bolj do veljave, zato je delano vse v njej še z večjim potrpljenjem in izbrano z bolj strogim kriterijem. Car božičnega razpoloženja je skladateljica poskušala realizirati v poedinih pesmih. Včasih se divimo že besedilu samemu, n. pr. tam, kjer pravi M. Elizabeta, da nam božič pričara v bolno dušo izgubljeni raj. Iz duha te ideje je gotovo nastala cela zbirka. Ta »motto« me spominja na iie*!o-sežno lepo idejo, katero izraža neka hrvatska narodna božična pesem: »Marija ruža, Isus cvijetak, Josip liljan čist — radujte se o pastiri, rodi nain se Krist!« V drugi pesmi je zopet nedolžno-naivni moment; »Jezusa vabijo v srce, da ga ne bo mra-zila zima«. Največ teh pesmi je napisanih za zbor in čisto v narodnem tonu. Ena je kar za ljudsko petje v priprostih tercah s spremljavo orgel. »Povej mi Jezušček* ima v drugem delu tenor, ki vodi
športni drobiž
Italijanski boksarji so premagali v Rimu nemške z rezultatom 10:0. V Rimu sta se namreč pomerili boksarski reprezentanci Nemčije in Italije in so v zelo napetih in ostrih borbah zmagali Italijani. Bila je to celo za Rim izredno velika športna prireditev, ki je bila v dvorani cirkusa Maksi-
mus, ki je bil do zadnjega kotička napolnjen. *
Belgrajska Jugoslavija je na svoji turneji v Turčiji brez posebnega truda premagala tamkajšnji klub iz Carigrada »Bejoglu« z rezultatom 4:0 (1:0).
Madžarski nogometni klubi bodo morali tudi preko zime trenirati; tako je namreč odločil komisar madžarske nogometne zveze. Po tej najnovejši odločbi morajo vsi klubi, ki igrajo v državnem prvenstvu, obvezno izvesti zimske treninge v zaprtih prostorih. Ce se bo ta odločba nanašala tudi na klube B lige, |x>tem je pri tej stvari prizadetih 56 madžarskih klubov, ki bodo morali jx>d disciplinsko kaznijo celo zimo trenirati. Ta trening se prične že 23. decembra t. 1. in bo v telovadnicah; kjer pa teh ni na razpolago, morajo klubi dobiti kak drug primeren prostor. Klubi morajo komisarju predložiti točen načrt o teh zimskih treningih. Namen teh treningov je, da bodo igralci takoj spomladi v kondiciji, ki je za uspeh potrebna.
*
Srbske športne zveze se pojavljajo. Te dni bodo ustanovljene v Belgradu kar tri srbske športne zveze: Lahkoatletska, katere občni zbor bo 16. t. m., kolesarska, ki bo dan kasneje in zveza
srbskih športnih zvez, ki bo tudi 17. t. m. ♦
Proslava 20 letnice jugoslovanskega olimpijskega odbora bo v nedeljo v Zagrebu. Ob tej priliki bo izdal jugoslovanski olimpijski odbor
slavnostno številko Novinarske službe.
*
Belgijska plavalka Fernande Carocn je zboljšala rekord v hrbtnem plavanju na 100 m od 1:11,4 nvnut na 1:10,0 minut; njena rojakinja l vonne Vander-kerkhove pa je zboljšala rekord v prsnem plavanju
na 100 m od 1:25,4 minut na 1:24,8 minut.
*
Prejšnji svetovni prvak v teniškem športu Do-nald Budge se hoče za vselej posloviti od teniškega športa. Podal se bo k jazz-orkestru kot dirigent kakor svoječasno olimpijski zmagovalec Jesse Ovvens.
Železniške ugodnosti za praznike
Slovensko planinsko društvo je že dne 17. oktobra 1939 prosilo generalno direkcijo državnih železnic, da naj veljajo ugodnosti nedeljskih povratnih vozovnic za božične praznike od 23. de^ cembra zjutraj do 27. decembra o polnoči, za Novo leto od 30. decembra zjutraj do 2, januarja o polnoči, za praznik Sv. Treh kraljev od 3. januarja opoldne do 8 januarja 1940 opoldne in za svečnico od 1. februarja do 5. februarja. Slične ugodnosti je železniška uprava že dovolila v letošnjem letu za velikonočne praznike in za binkoštne praznike. Z navedenimi ugodnostmi bi izdatno po-
melodijo kakor v fantovskih pesmih. Nekatere pesmi začnejo solistično ali v duetu in potem vstopi zbor. Skoraj vse pesmi so zelo pravilno sestavljene, le pri eni (»K jaslicam«) nas iznenadi nesi-metričnost period — enkrat pet taktov, drugič tri, namesto štiri in štiri — kar je zelo zanimivo. Težišče cele zbirke je pa jiostavljeno v tiste pesmi, kjer je božično razpoloženje izraženo s posnemanjem pastirskega plesa (»Pojdimo v Betlehem«, kjer je ritmično bolj živi drugi glas zelo lep kontrast k prvemu in »Počivaj milo Detece« nekaka uspavanka malemu Jezusu) in pa v pesmi, kjer je uporabljena imitacija zvonenja v enem in drugem primeru v orgelski spremljavi. Na ta način je oblika, ki je včasih zelo lepo izkristalizirana in v raznih pesmih podobna, vendarle jvj vsebini različna in zanimiva, kar daje zbirki neko zaokroženo celino in trajno vrednost	Iv. Grbec.
rastla frekvenca potnikov na državnih železnicah za navedene praznike. Na prošnjo SPD sta se tej akciji pridružile tudi tujskoprometne zveze v Ljubljani in Mariboru ter se je za ugodno rešitev na prošnjo SPD zavzela tudi generalna direkcija državnih železnic. Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije je po svojih predstavnikih neposredno intervenirala pri generalni direkciji državnih železnic v Belgradu, da izposluje ugodno rešitev. Zal ni bilo primernega razumevanja. Generalna direkcija državnih železnic je rešila prošnjo SPD in ostalih tujskoprometnih ustanov v Sloveniji, da za letošnje božične in novoletne praznike ne bo odobrila posebne vozne olajšave, češ, da bi to odobrenje povzročilo znižanje dohodkov za železniško upravo. Hkratu je generalna direkcija državnih železnic mišljenja, da bi takšno odobrenje pomenilo nevaren precedenčen primer za celo vrsto praznikov drugih veroizpovedi, ki bi neizogibno sprožil mnogoštevilne zahteve, naj se za posamezna verstva ob raznovrstnih praznikih odobri enaka vozna olajšava. Nadalje pravi rešenje generalne direkcije državnih železnic: Ne glede na občutno znižanje železniških dohodkov, bi odobrenje tolikšnega števila voznih olajšav močne verske pomešanosti našega ljudstva tvorilo pri poskusu ureditve območij, za katere naj bi olajšave veljale, skoraj nepremostljive težave in velike zmešnjave, kar da je v praksi prav občutno oči-tovalo v času, ko je zadevna olajšava tudi za praznike.
V letošnji zimski seziji je Slovenija v prvi vrsti navezana na turiste iz Slovenije in ostalih krajev Jugoslavije. Računati je na številnejši poset le, ako se nudi turistom primerna olajšava pri vožnji na železnicah. Pri odobrenju nedeljskih povratnih vozovnicah tudi za navedene praznike bi železniška uprava popustila na ceni 36%, povečala pa frekvenco za 50%, tako da bi imela še vedno dobička 14% nad normalne dohodke. Pri sedanji splošni podražitvi življenjskih potrebščin in pri enakem stanju mesečnih dohodkov uradnikov ni računati, da bi mogli finančno šibkejši sloji proste dneve za božične in novoletne praznike porabiti za poset raznih zimskošportnih krajev in planinskih predelov v Sloveniji. Ker je v veljavi tudi omejitev vožnje z avtomobili ob nedeljah in praznikih, tudi ni računati, da bi imovitejši sloji po-setili Slovenijo za božič. S tem bo trpelo vso narodno gospodarstvo v dravski banovini ter bodo prizadeti zaradi manjših dohodkov vsi krogi in vsa samoupravna oblastva.
Vsa javnost v Sloveniji prosi merodajne činitelje, da se zavzamejo za izpremembo odklonilne rešitve glede voznih olajšav za božične in novoletne praznike ter da še pravočasno izposlujejo, da bo železniška uprava uvidela ogromno škodo, ki jo bo povzročila sebi, turistom, tujskemu prometu in vsem ostalim krogom v Sloveniji s tem, da noče odobriti nujno potrebne železniške ugodnosti za navedene praznike.
Album planinskih slik je izdalo Slovensko planinsko društvo. Zbranih je 50 prvovrstnih posnetkov naših najbolj priznanih foto-amaterjev in to iz različnih planinskih predelov Slovenije. Album je najprikladnejše božično .darilo planincu. Cena znaša le 30 din za komad ter je na razpolago v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova 4/1.
ZFO
I. Zvezni tehnični svet
Vse one brate, ki so dobili povabilo na I. zvezni tehnični svet, ki bo v soboto, dne 16. in v nedeljo dne 17. decembra, ponovno opozarjamo, da se izredno važnega sveta gotovo udeleže. Zlasti opozarjamo vse tehnične odbore podzvez, da sigurno pošljejo vsaj po dva svoja zastopnika. Podroben program tega sveta je razviden iz okrožnice, katero smo svoječasno poslali. Dnevni red je obširen in za nadaljnji tehnični napredek naše organizacije izredno važen. V soboto se prične ob 15 (3), v nedeljo pa ob 8. Tehnični svet bo v telovadnici Vzajemne zavarovalnice in ne na Stadionu kakor smo javili v okrožnici. To pa iz razloga, ker je blizu kolodvora.