Poštnina plačana v gotovini
Ljubljana, 8. avgusta 1940. — Leto XIII. — Št. 33.
////✓z
GLASILO
KRJČANJKEGAdelovnega ljudstva
Korenita izprememba
Kmalu bo minulo leto ilni, odkar je začelo govoriti orožje svojo neizprosno pesem. Od tedaj _naprej pa je postajalo veliko bolj živahno tudi v političnem življenju posameznih držav. Vsakdo od najmanjšega ali bolje rečeno od najnižjega prebivalca in državljana pa do najvišjega prav živo čuti, da se ves svet nahaja pred velikimi izpremembami, ki bodo popolnoma spremenile obraz dosedanje človeške družbe. Vsakdo ve, da tako, kakor je sedaj, ne more več naprej. Liberalni kapitalistični ustroj družbe, ki zanikuje vsako dostojanstvo in osebnost človeka in ga samo izrablju v svoje dobičkarske namene, je človeštvo pripeljal do usodnega preloma. Modema tehnika, ki bi morala služiti v dobro vsega človeštva, služi le kapitalistično usmerjenemu gospodarstvu. Današnji stroj meče nepregledne množice delovnega ljudstva v brezposelnost, že zaposlene pa tira k čim večji produkciji, tako da danes stroj niti ne služi človeku, ampak človek stroju. To moderno suženjstvo človeka ubija živčno in duhovno do skrajnosti, tako da Ijo-ino kmalu imeli namesto moža v zreli moški dobi izčrpanega starca že v 50 letu, namesto v 70 ali 80 letu.
Gospodarstvo je danes zajelo tudi žensko. Koliko mladih deklet sedi poleg tekstilnih strojev in si morajo v prahu in težkem vzdušju služiti zelo skromne denarje, s katerim se preživljajo same, poleg tega pa vzdržuje še svoje brate ali sestre ali pa onemoglo mater. Ženska moč je cenejša kot moška in seveda tako tudi računa današnji gospodarstvenik. Do onemoglosti izčrpava mlada dekleta in jim pije mlado kri, ki' bi morala biti življenjska sila naroda. Po tem gospodarskem sistemu je človek res le objekt izkoriščanja, da se z njegovo fizično silo okorišča kapital in polnijo svoje žepe in blagujne razni upravni svetniki, ki jih delavstvo samo niti ne pozna, niti oni ne poznajo tistega, na račun katerega živijo udobno in brezskrbnla življenje.
Kako .težka je borba delavskih organizacij za_ pravice delovnega ljudstva, ve le tisti, ki ima z njo opravka. Naravnost trmasto vzdržujejo delodajalci svoje odklonilno stališče do upravičenih delavskih zahtev, pa čeprav tirajo delavstvo v stavko, dobro vedoč, da je to skrajno sredstvo, ki se ga delavstvo končno vendarle mora poslu-žiti, da še bolj ne postane odvisno od svojih izkoriščevalcev. Pri tem pa gospodarstvenik brez vsakega moralnega čutu mirno čaka, da se bo delavstvo izstradalo in onemoglo spet prišlo k njemu prosit milosti. In to v času, ko je tako jasno kot beli dan,
‘ ® sf draginja povečala od 30 do 40 odstotktav ln šo žez in (Ja p,ače fc.
so bile ze prvotno majhne, niti najmanj ne odgovarjajo sedanjemu času. Vsakdo ve, da sestradani delavec ne inore biti kos današnjemu gospodarskemu tempu. Ta način obnašanja delodajalcev je vreden vse obsodbe in je skrajno 'škodljiv tudi za razburka-nc’ 'cas<e, v katerih živimo.
No, in danes se po vseh deželah govori o novih potili, ki jih bo človeštvo moralo hoditi. Najrazličnejši zdravni-. i nasveti se slišijo. Eni predlagajo in delajo načrte za en korporacijski sistem, drugi zopet drugačnega, tretji imajo zopet svojega itd. Vse skupaj pa Je videti tako, da v ozadju vsega tega studiranja tiči tisto zlo, ki se hoče na
V egiptovski snžnosti
Že večkrat smo ugotovili, da doživljamo zadnje zdilho modernega kapitalističnega reda in da stopamo na prag nove dolbe. Za slovenski proleitariat je (bila ita preživeta doba iprava egiptovska eužnost. Ta primerjava ne bo velljala le za preteklost, ampak tudi za prihodnje dni, za pot v obljubljeno deželo.
Iz ene nevarnosti zapadamo namreč lakoj v drugo:	uisodna	brez-
brižnost za našo usodo, rekli' bi celo obupanost, je bila ikriva mnogih hudih dni v življenju slovenskega proletariata. Dajnes pa, ko vidimo, kako stare vezi razpadajo, smo se spet prepustili brezdelnemu pričakovanju nekega novega Rešeniika, ki naj nas popelje brez težav iz revščine v obljubljeno deželo. In pri vsem lem samo čakamo .in gledamo proti obzorju, kdaj (bo vzšla naša srečna zvezda, kdaj bo naš rešeniik prišel in stresel pred nas množico dobrega — mi pa se bomo sklonili in pobrali dobrote itn si napolnili usta.
Takle optimizem pa je prekleto nevarna zadeva. Pot i'z Egipta v obljubljeno deželo je bila namreč hudo dolga in težavna in je zahtevala od potnikov velikanskih naporov, trpljenja in — vere.
iNapačno je danes torej, ko doživljamo na eni strani smrtni boj dosedanjega gospodarja sveta — kapitalizma — s 'tem že kar misliti, da je za proletariat prišlo odrešenje in da delovnemu ljudstvu ne bo treba drugega, kot iti k notarju in prevzeti dediščino. Na drugi strani pa pozabljamo, če govorimo določno o slovenskih razmerah, da
je delovno ljudstvo skoraj popolnoma nepripravljeno za prevzem vellike dediščine. Ta dediščina ne obstoji toliko v veleposestvih in tovarnah ter bankah, kolikor v vodstvu nove družbe.
Prav je imel V. Musek, ko je napisal v zadnji »Pravici«: »Več realizma!« Zgodovina in nove oblike druzibo se niso delale s sentimentalnostjo, ampak s težkim delom in korenito pripravo.
Pripraviti in urediti slovenski proletariat za velik napor iv prihodnosti, to je danes naša glavna naloga. Za to delo pa je premalo nekaj tisoč organiziranega delavstva, ampak bomo morali misliti na vzgojo vsega slovenskega kmečke-
ga in industrijskega delavstva. Tako bomo mogli z zaupanjem gledati v prihodnost, ki naj ustvari naša prizadevanja za pravično, socialistično človeško družbo.
Proč torej s sentimentalnim brezdelnim optimizmom in pričakovanjem odrešenika, namesto tega pa trdno spoznanje: Odrešenik je v nas samih, v naših delovnih pesteh, v inno/ici slovenskega proletariata!
Ko bomo to spoznanje vcepili v duše delovnega ljudstva, bo za nas šele konec egiptovske sužnosti in bomo lahko stopili v bratovski krog z vsem ostalim svetovnim proletariatom in ž njim .vred ustvarili novo družbo.	Ft.
O ljudski državi
Kapitalistično državo .lahko imenujemo gosposko državo. V njej ima glavno besedo gospoda. Razne svoboščine se izvajajo talko, da je v skladu s tendencami Kapitalizma. Če pa kdo drugače razlaga zakone, ki so podlaga svoboščinam, kot želi kapitalizem in njegovi (branilci, ga štejejo za prekucnila. Vsako gibanje za boljši položaj in pravice delovnega ljudstva diskreditirajo ali pa celo ubijejo samo z eno ugotovitvijo, češ da je pnoti obstoječemu redu. Namenoma talko gor vore, ker ni treba takih trditev dokazati, saj se sploh dokazati ne dajo. Poleg tega je ta krilatica na podlagi javnega mnenja, ki ga ustvarja kapitalistični tisk, takega izmačaja, da takoj ustva.rja merazpoloženje proti ka-lilceim »obstoječega reda«. V in jih vidi ■hujšo ljudi kot so roparji in tatovi. Kapitalistični a država nalaga delovnemu ljudstvu težka bremena, ne mudi mu pa [ničesar aili zelo malo; mu je pač mačeha.
vsak način obdržati pri življenju in le drugi namesto njega iščejo oblike, kako bi se obdržal. Zlo današnje družbe pa je le kapitalizem, ki hoče, da mu človek služi nemoteno naprej brez ozira nn moralno, socialno in gospodarsko stran človeške družbe.
Če hočemo družbo ozdraviti, če hočemo v bodočnosti imeti zdrav narod in krepko državno skupnost, moramo z zdravljenjem pričeti tam, kjer bo zdravljenje najbolj uspešno in tudi korenito. Izrezati moramo iz naše družbe predvsem krivca današnjega zla, to je kapitalizem. Njegov vpliv moramo onemogočiti prav povsod, tako da bomo delovnemu človeku lahko omogočili pošteno in dostojno življenje, ki mu pripada po krščanskih in človeških načelih, tudi proti volji kapitalizma. To pa drugače ne bo mogoče, če so ne onemogoči vsako trmasto zadržanje kapitalistov proti upravičenim delavskim zahtevam.
Dve veliki miselnosti si stojita danes nasproti. Prva je kapitalistična, ki izrablja kapital in človeka do skrajne možnosti v svoj lastni prid in ki se skuša ohraniti pod raznimi novodobnimi tvorbami tudi nadalje. Druga miselnost pa je občečloveška in tudi primarno krščanska, ki gre za obstoj
človeka, za njegovo življenjsko pravico in dostojanstvo. Brez dvoma je, da so vsi današnji pretresljaji v družbi odmev teh dveh velikih sil, ki si iščejo pota za uveljavljenje v bodočih deset ali pa celo stoletjih. In le med tema dvema moramo iskati bodoče poti človeške družbe iskati loka njeni ozdravitvi. Zato je škodljivo za bodoče dni vsako polovičarsko reševanje težkega vprašanja, ampak je treba korenite izpremembe. _
Zato bodo prej ali slej igrale veliko vlogo svobodne in neodvisne delavske strokovne organizacije, ki so svoboden klicnr tiste delavske duše, ki je nepotvorjen izraz sile, ki lahko v nasprotnem primeru kot ^vulkan izbruhne in s svojo lavo uniči vse cvetoče livade. Mi želimo le to, da odgovorni činitelji čim prej razumejo apostolat svobodnih in neodvisnih delavskih organizacij in onemogočijo vse elemente, ki še danes na račun starih časov hočejo živeti na delavskih postavkah in ovirajo zdrav pogled v dejansko stvarnost človeškega življenja.
To je tirva pot, ki gotovo ne bo v kvar zdravemu razvoju, ampak bo sama od sebe peljala h korenitim izpre-membam brez kakih usodnih pretres-ljajev.	Žumer Srečko.
Delovmo ljudstvo pa kljub temu ljubi sivo jo državo. Zato sanja o svoji, o ljudski držaivii O taki državi, ki bo spoštovala delo. Pa ne le spoštovala, marveč ga napravila za pogoj oblasti in državljanskih pravic. Zato moira biti v državi uveljavljeno načelo sv. Pavla, ki pravi: »Kdor ne dela, maj tudi ne je.« Ljudska država mora od vsakega zahtevati, da dela. Seveda delo mora odgovarjati sposobnostim vsakega državljana.
V	pravi državi mora biti onemogočen brezdelen dohodek. Reden dohodek mora brezpogojno ustvarjati delo. Dohodek državljana se ravna po doprinosu njegovega dela k skupmosti. Ker je delo temelj dohodkom, zato mora iimeti vsak državljan zajamčeno pravico do dela. Kapitalistična država mu me daje te pravice. Če se zdi kapitalu, da jo to v njegovo korist, zapira obrate, znižuje mezde, če ni drugače tudi z diktatom. V ljudski državi mora biti tak diktat nemogoč. Če bi se pa pojavil, bi moral biti zasledovan kioit zločin proti človeku in ljudski skupnosti.
Človek pa ini stroj. Poleg telesnih' potreb ima tudi duhovne potrebe. Zaradi tega me sme svojih telesnih sil izčrpavati v taki meri, da bi mu to izčrpavanje onemogočilo duhovni podvig. Zato mora biti v ustavi določen najvišji dnevni delovni čas. Ta delovni čas se pač ravna po tehnični naprednosti države, po stopnji njene gospodarsko zgrajemosti. Brezpogojno no bi smeli trajati dnevno več ko 7 ur. V ustavi bi moral biti določen delovni teden, ki naj bi znašal 6 ali pa še manj dni. Najmanj on dan mora biti določen samo duhovnosti človeka, posebno pa, da poživi svoj odnos do Boga, do svojega Stvarnika in Gospodarja.
K oddihu spadajo tudi letni plačani dopusti; oddihi v okrevališčih, sanatorijih in podobno. V kapitalistični državi imajo to pravico le 'bogataši, delovno ljudstvo pa, ki ustvarja premoženje tem bogatašem, je ob vse te pravice. Če si pribori delavstvo nekaj dni plačanega dopusta v lotu, se smatra to za izreden dogodek v delavskem življenju, kar seveda tudi je; toda le v kapitalistični državi. V ljudski državi mora biti to samo ob sebi raizum-ljivo. (Nadaljevanje na 2. strani.)
Zgled kapitalistične brezobzirnosti
V, ljudski državi mora izginiti razlika med boljšimi in slabšimi sloja, imed bolj izobraženimi in manj izobraženimi. Vsak državljan imej pravico do brezplačne teoretične in praktične iz-obraizbe, in isicer v tisti smeri, iki mu najbolj prija. Sedaj .ni itako. Kapitalistična država otežkoča na vse načine študij ljudem iz delovnih vrst. Se pač vrača nazaj v dobo fevdalizma, ko je bilo študiranje dovoljeno le grofovskim sinovom in sinovom višjih stanov. Mislili .so, da je izobrazba ljudstva škodljiva njihovim koristim. Isto misli tudi kapitalistična družba. Ljudska država bo pa nasprotno kapitalistični državi mudila vso oporo posebno delovnim slojem.
K izobrazbi državljanov spadajo it udi razne športne organizacije, izobraževalna društva itd.
V	.ljudski državi mora zopet priti do veljave .človek. Država imora imeti s a-ma, pa .tudi gojiti in uizakoniti spoštovanje pred človekovo osebnostjo. Človek .ne sime biti sredstvo, ampak namen države. Država ine sme biti nekak malik brez vsake obveznosti nasproti državljanom; ne sme .biti malik, kateremu ise mora klanjati vsak državljan; ne sme biti malik, ki ni nikomur odgovoren in ki ima do svojih podložnikov neomejene pravice. V kapitalistični državi so dejansko izginili državljani. Državljanske pravice imu le majhna peščica ljudi, vsi ostali so padili m a stopinjo podložnikov. To pač ni država. Ljudska država mora ustvariti pravo razmerje imed seboj in državljani. To je vladati mora zavest, da je država zaradi državljanov, ne pa državljani zaradi države.
Zato bo ljudska država spremljala človeka od zibelke do groba. Že itako j ob rojstvu llx) mudila zaščito materi in otroku. Ko bo doraščal, bo skrbela za njegovo izobrazil«). Pozneje mu bo zajamčila delo. Skrbela bo za njegovo zdravje s tem, da .bo izvedla na svoje stroške široko socialno zavarovanje, nudila brezplačno zdravniško pomoč in zdravila.
Ko obnemore, ne bo vržen na cesto kot nepotreben balast družbe, večinoma prepuščen cesti in beraški palici. Ne tako. Ljudska država se bo zavedala, da je iona tukaj zaradi vsakega posameznega državljana in da je tudi odgovorna za njegovo usodo. Zavedala se bo pa itudi, da je onemogli državljani v zdravih letih s svojim .delom ustvarjal za islkuprnosit in da ita skupnost sedaj vrača njemu, ko ga v onemoglosti in starosti tako preskrbi, ‘da bo mirno in zadovoljno dokončaval tek svojega življenja.
Kapitalistična država je ponižala ženo in razbila družino. Tudi v tem pogledu bo morala ljudska država zopet na novo ustvarjati. Zena bo sicer v svojih pravicah popolnoma izenačena z moškimi, vendar pa bo imela kot mati neke obveznosti. Ce bo postala mati, bo zopet zavzela svoj naravni prestol kraljice v družini. Posvetila se bo izključno družini in s tem ustvarjala za skupnost neprecenljive vrednote. Saj bo vzgajala naraščaj za državljansko skupnost. Zato bo morala ljudska država še prav posebej zaščititi nnater in družino.
K dostojanstvu človeka spada tudi-njegova .narodnost, njegov materni jezik. Tudi na tem področju bo morala ljudska država poseči kot na novo ustvarjajoča. Zato bo .morala materni jezik in narodnost postaviti une.d najvišjo vrednote človekove in med osnovne državi jamske pravice. Zato bo morala kaznovati vsako na kakršen koli način storjeno omejevanje teh pravic. S item bo preprečevala rasno ali narodnostno mržnjo, zagrizenost ali pa omalovaževanje. Ljudska država bo ustvarjala novo človeštvo. Ljudska država bo izgradila novo demokracijo, ne demokracijo kapitala, ampak demokracijo človečanstva.
Na podlagi te demokracije bo nastalo pravo isožitje narodov in držav. Kajti življenje držav ne bo šlo za tem, da se obdaja z oboroženim zidom, da .si naberejo sredsitva za izžemanje drugih narodov, ampak tekmovale bodo med iseboj, da s.e izpopolnijo, da bodo mogle tem bolj izvrševati .svoje naloge proti lastnim državljanom in proti članstvu.
Ljudska država ne bo poznala vladajočih im podložnih narodov. Vsak narod bo zavzemal njemu odgovarjajoče mesto kot svoboden član družine svobodnih narodov.
Ljudska država bo zavrgla pravico moderne države, ki uči, da je ito prav, kar koristi Vladajočim; da je to resnica, kar prija vladajočim. Ustvarila bo resnično pravico, ki bo temeljila v občem spoštovanju do posameznika in do splošnosti. S tem se bo najbolj
Gotovo je še vsem v spominu, da je stalo podjetje Remec & Co prod nekaj leti v odločilni fazi. šlo je za ito, ali pride podjetje v konkunz. Takrat je podjetje potrkalo na delavsko dušo, češ samo od njega je odvisno, ali bomo obratovali še dalje ali ne.
Delavstvo je imelo takrat slkrajno nizke plače. Na žagi komaj 2.20 do
2.50	din; ženski oddelki od 1.20 do 1.50 din. Kljub temu je vodstvo zahtevalo, da delavstvo ne zahteva višjih plač, da pa kljub temu dvigne storitev. Vodstvo je obljubljalo, da bo to žrtev pozneje upoštevalo. Na prigovarjanje delavskih strokovnih organizacij je delavstvo prevzelo te žrtve. Ta slklep delavstva je bil nepričakovan, zlasti še, ker je zaradi prisilnih prihrankov izgubilo tudi efektivno težke; tisočake.
Podjetje se je dvigalo, lahko rečemo po prvenstveni zaslugi delavstva. Zaradi produktivnega dviga je zraste} srt ali ež delavstva od 130 na 400. Zaradi produktivnega dviga iso rastli tudi dohodki tovarne. Del teh dohodkov je dobilo seveda tudi delavstvo. Toda za vsako zboljšanje se je moralo boriti.
V	teku let je delavstvo napravilo tudi več dogovorov s podjetjem. Tudi za izvedbo teh dogovorov se je moralo delavstvo boriti. Popolne izvedbe pa pri nekaterih dogovorih sploh ni doseglo.
Sicer je podjetje vedno delalo s svojimi ukrepi težave delavstvu, vendar so se z raznimi pogajanji prebredle. Bila je pač visoka kon junktura in se podjetju ni zdelo pametno stopiti z delavstvom v očiten in oster boj. Sedanji. svetovni dogodki pa so zaenkrat preprečili izvoz blaga. Vodstvo tovarne je smatralo, da je sedaj ugoden trenutek, ko more Izvesti v tovarni neke novotarije, ki niso v skladu z Obstoječo kolektivno pogodbo in z dogovori, poleg toga pa izključno v breme delavstva. Izvršuje pač navodilo, katero je dal pred letom odločilni či-nitelj Zadružne gospodarske banke, da se morajo namreč delavske plače znižati, četudi za ceno štrajka. Takrat podjetje ni izvedlo tega navodila, ker ni bil ugoden čas za ito.
Podjetju pa ne gre samo za zvišanje dohodkov na račun delavstva in n jegovega dela, imarveč tudi 7,a ito, <ta odvrne delavstvo od strokovnih organizacij, od njihovega vpliva in s tein zdrobi njegovo odporno silo in možnost za odpor. Mimogrede omenimo z ozirom na to,'da hočeta veljati lastnik podjetja iin zlasti upravitelj 1 ajdiga Vlado za goreča katoličana, da je itako ravnanje proti načelom obeh papeških delavskih okrožnic.
Kakšnih sredstev sc torej poslužuje vodstvo, da bi doseglo svoj m amen?
Med podjetjem in delavstvom je bila leta 1936. sklenjena kolektivna pogodba. V členu 2., .točka 1., je določeno na izrečno zahtevo podjetja, da se načeloma plačuje produktivno delo z akordnimi mezdami. Točka 4. tega člena določa, da se .tehnično pravilno določene akordne postavke ne morejo znižati, če je delavec zaradi svoje pridnosti in delovne sposobnosti dosegel višji zaslužek kot znaša temeljna akordna osnova.
Vodstvo je zaradi tega, da bi tehnično pravilno določilo temeljne akordne osnove, ustanovilo poseben odbor, ki ga je vodila strokovno izobražena oseba. Ta odbor je določal .te osnove nad dve leti. Delavstvo je pri tem vestno in požrtvovalno sodelovalo, sicer ne bi ta o.clbor mogel uspešno vršiti svojega dela. Za vsakogar mora biti jasno dvoje: Ugoto.vitve tega odbora. ki je talko dolgo ugotavljal pravilnost akordnih osnov, morajo biti absolutno zanesljive ali je pa vodstvo popolnoma nesposobno. Kljub temu pa jo vodstvo osporavalo nekatere osnove, in .sicer samo zaradi toga, ker so nekatere partije s svojo pridnostjo in sposobnostjo dosegle po iminenju vodstva, dejansko seveda ne, previsoke plače.
zavarovala proti raznim zapletijajeim, zlasti pa bo zavrgla načelo, da naj 1)0 odločujoča pest močnejšega. Ljudska država bo zavrgla načelo, da se rešujejo spori z vojno, mesto s prija t el j skiiin i pogodb aim i.
Ljudska država bo morala zopet uveljaviti načelo poštenosti in onemogočiti besodolorrastvo.
Zavedati se pa moramo, da ne bo ljudska država dana delovnemu ljudstvu kot nekak dar usode. Za svojo državo se bo moralo delovno ljudstvo boriti in biti tudi pripravljeno na žrtve.
Toda vodstvo je šlo še dalje. Začelo je ukinjati akordne mezde za cele oddelke. Kaj briga podjetje kolektivna pogodba! Dobiček, dobiček in še enkrat dobiček, ta itvori moralno podlago itudi takrat, ko gre za izvrševanje idogovorov. Da gre pa samo za to, dokazuje okolnost, da ukinja akordno mezdo le za tiste oddelke, v katerih so te mezde za delavstvo ugodnejše.
V oddelkih, v katerih bi bile urne mezde za delavstvo ugodnejše, pa še vzdržuje akordne mezde.
Tega seveda vodstvo podjetja noče povedati, pač pa zavija svoje namene v plemenite okraske. V oglasu, ki ga je izdalo dne 20. junija 1940 na delavstvo, pravi, da hoče s svojimi ukrepi Zboljšati položaj delavstva .s tem, da bo »pridnejše« še posebej nagrajevalo. Na ikalkšen način in kdo bo kontroliral to »pnidmost«, ni nič navedeno. Iz vsebine razglasa bi sklepali, da je to prepuščeno vodstvu. Torej ».pridni« delavci bi prišli približno v tak položaj, kakor ovca, ki so ji dali za 'varuha volka.
Dejanski stan je pa često drugačen.
V pod jet ju sploh ne more biti govora o pridnih in imanj pridnih delavcih. Po akordnem delu in po ostrem nadzorstvu je bila storitev delavstva prignana na zelo visoko stopnjo. Vodstvo hoče vpeljati tekoči trak. Toda pri tem delovnem sistemu pa noče obdr-čati akorda, ampak unno delo. Ko določuje urne mezde, .pa zopet ne vza-
Za ponedeljek 5. avgusta je mestno poglavarstvo razpisalo drugo poravnalno .razpravo v zadevi mezdnega spora med Združenimi opekarnami in JSZ. To razpravo pa JSZ mi priznala kot pravilno sklicano zato, ker sta se po določilih uredbe dve razpravi že vršili, 20. in 25. julija, in je zastopnik oblasti ugotovil, da je poravnalni postopek končan. Prve razprave se (namreč zastopniki podjetja niso udeležili. Pri drugi razpravi je zastopnik pod-jeitja ugotovil, da .podjetje ni prejelo vabila na prvo razpravo. Zastopniki delavcev iso zato predlagali, naj se smatra druga razprava za prvo in se čim prej skliče druga. Temu zastopnik oblasti mi hotel ugoditi. Na tretji razpravi, ki se je vršila v ponedeljek 5. avgusta, pa je zastopnik oblasti ugotovil, da je i|M»djetje dokazalo, da ni prejelo vabila za prvo razpravo in zato smatra sklicano razpravo za dru-go v smislu uredbe o minimalnih m©z-dah člena 15. Zadeva je v tem važna zaradi 'tega, ker so delavci po drugi neuspeli i>oravnal.ni razpravi stopili v stavko, ki se je pričela 29. julija. Če bi .tedaj priznali zastopniki delavstva drugo razpravo za prvo, bi biila stavka nezakonita.
JSZ je zato .mestnemu poglavarstvu sporočila, da ise razprave, sklicane za 5. avgusta, ne bo iz že navedenih razlogov udeležila, Ker pa JSZ ni hotela ovirati rešitve tega važnega vprašanja in ker so bili zanjo interesi delavstva bolj važni, kakor pa pregovarjanje, katera razprava jo prva, se je razprave le udeležila. Po svojem zastopniku je še pred razpravo dala izjavo, da ’|SZ še vedno vztraja na tern, da je i,il poravnalni postopek zaključen in da zaradi te razprave me morejo delavstvu delaiti nikake težave, oziroma da bi se delavce preganjalo. Ker gve pa JSZ res edino le za to, da pride končno do sporazuma, je na razpravo prišla.
Zastopnik Združenih opekarn je malo prebral daljši dopis, v katerem je prikazal razvoj tega gibanja. Iz njegovih ugotovitev je sledilo, da so delavci krivi, da je prišlo, do itako ostre borbe in da stavka ni za to, da bi delavstvu prinesla kako izboljšanje, marveč da ima povsem druga ozadja. Zastopnik JSZ je nato ugotovil, da je to napad na delavstvo, ki tega, kar se mu ociita, ni zakrivilo in da je delavstvo nn njena centrala JSZ vse storilo,^ da 1). se spor mirno poravnal. Odločno pa je odklonil očitek, da 'imu stavka dingo ozadje. Ako bi to bilo res, bi sodar zastopniki JSZ ne sedeli na razpravi. Ponovno je poudaril, da gre JSZ kot predstavnici delavstva le za to, da se delavstvu pomaga in izboljša gmotni položaj. Končno pa v takem ozračju ni mogoče govoriti o pogajanjih. Zastopniki .delavstva .so prišli na razpravo zato, da najdejo rešitev, ne pa, da bi poslušali obtožbe, kateri delavstvo ni zakrivilo. Nato je zastopnik
me za podlago povprečne akordne plače, marveč jih reducira za 15 do 20 odstotkov. Račun je pa takle: Sedaj vemo, kolika je storitev delavstva. Zato bomo zahtevali, da je storitev pri urnem delu najmanj ista kot pri akordnem delu. Ima pa .podjetje resen namen, da storitev še zviša. Zato pa vpeljuje tekoči itrak.
Iz dosedanjega postopanja moremo sklepati, da namerava vodstvom/izvesti ta načrt brezobzirno. Oddelke, v katerih je akord ukinilo in vpeljalo za vsakega delavca posebej urno plačo, jih je postavilo samo pred eno izbiro: Ali sprejeti urni plačilni sistem in tako plačo kot jo je določilo vodstvo, ali pa zapustiti čez 14 dni tovarno.
To je diktatura in bojna napoved organiziranemu delavstvu. Delavstvo si ne dela nobenih utvar im’ sprejema ta boj. Vodstvo podjetja se .zelo moti, če misli, da ima delavstvo kljub sedanjemu položaju zvezane rolke in da' bo moralo sprejemati udarce brez vsake obrambe. Prav gotovo bo našlo sredstva, da se učinkovito brani.
Ta boj ima vseeno le nekaj zdravilnega. Vodstvo podjetja je vrglo od sebe krinko. Noben delavec ne ibo več dal na katoUčamstvo im socialnost gospoda upravitelja. Imelo ga Ibo za zastopnika kapitala. Kapital je pa nujno sovražnik delavstva.
Lastniku podjetja in g. upravitelju povemo še to: Vsaka palica ima dva konca.
Zbornice za TOI dr. Golia predlagal, naj gre delavstvo na delo, potem se bo podjetje pogajalo in tudi delno zvišalo plače. Zastopnik JSZ je nato izjavil, da to ni likvidacija mezdnega gibanja, marveč zlom delavstva. Ako pa podjetje hoče, da gre delavstvo na delo, naj pove, koliko je pripravljeno zvišati .plače, ker zaito je borba, in potem bodo šli visi delavci do zadnjega zopet na .delo. Po daljših pregovorih so zastopniki podjetja dali izjavo, da so .pripravljeni zvišati plače za 6 odstotkov, kakor tudi, da se bo sprejeto na delo vse delavstvo. Ker so nato zastopniki delavstva izjavili, da morajo o tem poročati delavstvu in dobiti na to pristanek, se je razprava prekinila za nedoločen čas.
Popoldne isti dan se je delavstvu o vsem poiteku dogodkov izčrpno poročalo. Po poročilih in debati, pri kateri je sodelovala večina delavcev, je bilo sklenjeno, da se ponmdeno zvišanje plač sprejme in gre 6. avgusta na delo.
Iz potoka An opisa dogodkov je razvidno, da tako JSZ kot delavci niso v tem boju iskali nič drugega kot izboljšanje položaja zaradi vedno večje draginje. Disciplina delavcev je bila naravnost vzorna. JSZ je tokrat zopet dokazala, da ji ni za demagogijo, kot so to nekateri hoteli naslikati, marveč da so ji koristi delavstva nad vse. Pa tudi ostali, iki so bili pri tej akciji udeleženi, so se o tern mogli dodobra prepričati. Lo skupno delo im nastopi discipliniranega delavstva morejo v tfeh težkih časih delavstvu prinašati koristi. Viški opekarji so dokuizu.li, da to razumejo in da stoje v prvih vrstah zavednega in borbenega delavstva za svoje pravice.
Pri nas cene rastejo — na svetovnem trgu padajo
Tako jo na borzi v Chicagu cena pšenici v zadnjih troh mesecih padla več kot za eno tretjino. V maju je dosegla .]»šeniica v Chicagu tečaj 106.25, ki je pa že popustili na 73. Prav v enakem razmerju je padla cena' rži. Koruza notira danes v Buenos Airesu manj kot pred vojno, namreč le 4.35 napram 6.00 sredi junija lanskega leta. Enako je padla tudi cena sladkorju. V New Yorku je notiral sladkor .sredi junija lanskega lota 121.50, letos v juniju pa samo 114.50, v juliju pa že samo 98.50, isto velja za kavo, mast itd.
Seveda je to brez vpliva na naš trg, ker je promet s prekomorskima državami povsem ustavljen. Zato je razumljiva pri nas draginja, katero pridno izrabljajo špekulanti in navijajo cene, ker je veliko povpraševanje po blagu.
Borba opekarjev na Viču in Brdu za zvišanje plač z uspehom končana
DELAVSKA PRAVICA
Disciplina v delu in proizvodnji
1940
Št. 33 — 3
»Jugoslovanski Lloyd« je priobčil članek, katerega je ponatisnil »Trgovski list« z dne 24. julija t. 1. pod gornjim naslovom, v katerem pravi, da je eden glavnih razlogov, da se pri nas proizvodnja me more povečati v tem, ker je v delu premalo discipline.
Ta nedisciplina se po mnenju »Jugoslovanskega Lloyda« kaže v item, da neprestana delavska gibanja povzročajo v maši gospodarski proizvodnji nestabilnost, (kar seveda (da rabim iste besede) paralizira (razkraja) proizvodni jo. Nadalje pravi, da se pri nas preveč govori o delu in njegovi vrednosti, dejansko pa malo dela. Nato postavlja za zgled Rusijo, ki da je pred kratkim uvedla 7-dnevni delovni teden in 8-urni delovni čas. Istočasno pravi, da je delovni čas daljši v Nemčiji in Italiji, pri nas pa, da se dela samo 6 dni na teden, delovni čas pa je samo nominalno 8-urni, ker se nezadostno efektivino dela v teh osmih urah.
Za rešitev tega vprašanja predlaga, da je prvenstveno treba urediti vprašanje sporov med delavci in delodajalci in to na način, da to ne bo povzročalo stalnih ustavitev dela. Pravi, da ibi to ne pomenilo, da bi se delavcem odvzela pravica, da si skušajo izboljšati svoj gmotni položaj. Predlaga, da bi se naj ustanovila stalna razsodišča, sestavljena od nepristranskih ljudi. Morda štirje sodniki in sreski načelnik. Tako hi ne bil nihče oškodovan, koristilo bi se delu, gospodarstvu in tudi delavcem. Nato pravi: ne gre, da bi delodajalci izkoriščali delavce, prav tako pa, tudi ne delavci delodajalce. Kar je pa najbolj značilno, nato pribija:
»Danes je polno oseb, ki nič ine delajo, katerih inaloga je samo ta, da mečejo prazne fraze v zrak, od katerih nima nihče koristi, najmanj pa delovni človek. Te trote treba izkoreniniti, ker so nesreča za delavce in delodajalce, ter za normalno proizvodnjo v gospodarstvu.«
Iz tega razloga bi bilo tedaj sklepati, da delavstvo res nalašč ovira normalen produkcijski proces in da so vsi tisti, ki ta delavska gibanja vodijo, troti, ki jih je treba izkoreniniti..
V kolikor gredo delavci v mezdna gibanja, gredo zato, da si izboljšajo svoje zaslužke. K temu jih razumljivo si li po razmere same. Nesporno je namreč, da draginja raste iz dneva v dan. O tein piše dnevno časopisje, revije, razpravlja se na sestankih itd. aicer pa tudi brez teh ugotovitev delavce občuti, da si more za svoj za-sluzek nabaviti vedno manj življenjskih potrebščin. Ker velika večina delavcev zasluži zelo malo, in že pred draginjo niso niioigli (kriti naj nuj ne j-šili življenjskih potrebščin, je razumljivo, da postaja primanjkljaj vedno večji. Tisti, ki imajo malo boljše dohodke, draginje ne občutijo tako, kajti draginja ne raste za vse enako. Manjše ko ima kdo dohodke, težje prenaša draginjo. To prizna tudi »Trgovski list«, ko v članku »Nova žetev in nova cena pšenice« med drugiim pravi:
»Kraji
in sloji, ki kupujejo kruh,
S° il.os.iV skpbeh, da morda ostanejo v kratkem brez kruha. Siromašni sloji ne bodo zmogli niti sedanjih cen m posebno delavstvo si ne bo moglo pomagati iz stiske.«
roda s samimi suhimi ugotovitvami se ne da živciti, zato delavstvo sega po 'dejanjih. Zahteva zvišanje plač. Tu se pa začne borba im križanje interesov. Le malo je namreč delodajalcev, da bi sami na svojo lastno pobudo izravnavali pllače delavstva s porastom draginje. Pri tem pa moram ugotoviti, da delavstvo zelo korektno postopa. V večini primerov najprej s svoTC(noIr>? °S°’ v ..kateri utemeljuje č i! ii< T<w'r’t st.aviJo zaluteve. Nato
:4»	“l»??r“ei
T..	ji	h	»se	nato po-
sluzijo uredbe o minimalnih mezdah d. 15. nn prosijo za poravnalno razpravo. Tudi, ako na obeh poravnal-nil‘ razpravah me pride do sporazu-ma’i ^eUvstvo navadno še ne izvaja posledic. ge vedno skuša doseči sjvo--?r-• Primeru, da podjetje '!le še r.rii^x^Ja VlSQke razgovore, se delavci 1za s*av'ko. Časi, da bi delavci -re^. naP°vedi in predhodnih po-j . Y 's*avke, so minili. Sicer je zakonodajalec v tem pogledu to tudi vi. (,^ Prezrl in to ina škodo delavcev.
rePen /nU namreč- (la je v uredbi t-eno, da mora oblast takoj sklicati
poravnalo razpravo, je treba čakati na to po več tednov, imeli smo pa že primere, da smo čakali več mesecev.
Delavci so tedaj gotovo najmanj krivi, da nastajajo mezdna gibanja, toda čakati na milost, kdaj jim bo kdo sam od sebe zvišal plače, bi pomenilo samomor. Vsaj dosedaj smo imeli prav malo primerov, da bi delodajalci sami brez kakega gibanja in zahtev uvideli položaj delavcev in jim zato 'zvišali plače. Tisti pa, ki so saimi zvišali, so pa ta zvišanja tako majhna, da niso v mobeneim razmerju z draginjo. Sicer moramo ugotoviti, da tudi mezdna gibanja sama ne dosegajo takih poviškov, da bi se delavske plače izravnavale z draginjo. Kupna moč delavcev gre sedaj rapidno navzdol.
Zato delavci in strokovne organizacije odklanjajo očitek, da se mezdna gibanja vrše samo zato, da se ovira proizvodnja. Mezdna gibanja so, vsaj dokler so take gospodarske razmere, življenjsko važen regulator, ki vsaj kolikor toliko je mogoče izravnava delavske zaslužke z draginjo.
Nadalje pravi, da se pri nas premalo dela in celo trdi, da 8-urni delovni čas ni dovolj izrabljen. Res čudno, da se potem pri nas še sploh kaj producira. Mi pa na drugi strani vemo, da se v mnogih podjetjih danes dela 10 ur, pa tudi več ur dnevno in ne malo. Pa tudi v onih podjetjih, v katerih se dela 8 ur, je dobro poskrbljeno, da delavci ne postopajo. Pod-
jetja že sama skrbijo z mojstri, preddelavci, pa tudi stroji, da je delovna sila delavca dovolj izkoriščena. O tem bi lahko (mnogo pisalli.
Ako pa delavci niso dovolj usposobljeni in za delo kvalificirani, kar bi bilo tudi vzrok premajhne proizvodnje, je pa mnogo krivde ma inozemskih strokovnjakih, ki pri nas še vedno igrajo veliko vlogo in skrbno varujejo svoje znanje, da bi se naš človek z njimi me Okoristil. Proti tem ljudem se delavci že več Jet bore in dokazujejo, da so naši, delavci prav toliko sposobni, toda še vedno imamo na stotine itakih specialistov.
Ako se v pogledu delovnega časa kaže na Rusijo, naj bi se istočasno povedalo tudi, kako je tam v pogiledu socialne zakonodaje, plač in ostalega; in kako je pri nas? Mislim, da bi ina to polemike o tem vprašanju bilo takoj konec.
Tudi delavstvo želi mir in je daleč od tega, da bi hotelo štrajkati, kajti ono ima pri tem tudi samo veliko škodo, ki je sploh ne more nadomestiti. Zato sega po tem sredstvu le v Skrajnih primerih.
Vzroki, da zastaja proizvodnja, so tedaj povsem druge narave, im so delavci najmanj krivi, ako ta ne teče fako, kot si želijo gospodje delodajalci.
Zato tisti, ki vodijo tarifne akcije z delavstvo vred vrše važno socialno gospodarsko funkcijo. Kajti, ako le tega ne bi bilo, bi verjetno doživeli še marsikaj drugega, kar bi gospodom podjetnikom bilo po vsej verjetnosti še bolj neprijetno kot to. -r.
nalili krajih...
Vir
Članstvo naše skupine tekstilnega delavstva obveščamo, da se bo v nedeljo 11. avgusta ob 8 zjutraj vršil članski sestanek v običajnih prostorih Na sestanek prideta tov. predsednik Žuimeir lin tajnik Roaman. Obravnavali bomo važna organizacijska vprašanja, zato prosimo vse člane in članice, da se sestanka zanesljivo udeleže.
Stahovica
Strokovna skupina lesnega ideilaiv-stva v Stahovici sklicuje ;za v nedeljo 11. avgusta ob 10 dopoldne v prostorih gostilne Rebernik v Zagorici (pri »Urhu«) članski sestanek. Potrebno je, da se sestanka udeleži vse članstvo, da se pogovorimo o nadaljnjem delu v organizaciji. Na sestanek vabimo tudi vise tovariše iz Dedkovega kamnoloma, če je med njimi' še kaj delavskega duha!
Trbovlje
Članstvo obveščamo, tla bo sestanek v torek^ 13. avgusta ob 5 popol-J.”°v v tajništvu. Podano bo poročilo tieoce se dragonjskih doklad k rudarskim plačam. Pridite vsi! Po sestanku bo skupna seja organizacijskih in obratnih zaupnikov. Prosimo, da nihče ne manjka!
Škofja Loka
V »šeširju« mezdno gibanje. Pod
pritiskom naraščajoče draginje, je bilo delavstvo podjetja »Sešir« primorano začeti akcijo iza povišanje pilač. Kakšen bo uspeh tega gibanja bomo sproti objavljali v našem časopisu. Delavstvo želi, da l>i upravni svet podjetja razumel potrebo po zvišanju plač, ker delavstvo prav gotovo ni krtvo sedanjega naraščanja draginje, i-j,, j ta|ko naprej, ne bomo do-lnteli draginje miti za 50%.
Gornja Radgona
\ soboto 10. avgusta po končamem deilu bo v prostorih gostilne Krempl važen članski setanek naše krajevne skupinic opekarskega delavstva. Kot zastopnik centrale bo prišel na sestanek ekispozitimni predsednik iz Maribora tov, Kores. Ker je sestanek važen za naše dcilo lin obstoj, zato vsi člani na sestanek! Le delavni in organizirani bomo ka j pomenili ,in bomo v stanu izboljšati so svoj položaj.
Jesenice
Z veseljem smo zvedeli, da so spet dovoljeni članski sestanki. Ker so ti neobhodno potrebni za pravilno funkcioniranje organizacije, sklicu jemo članski sestanek za nedeljo II. t. m.
u je dolžnost vsakega člana, da se sestanka udeleži, je nepotrebno poudarjati. — Naše člane, ki stanujejo
v bohinjskem Ikotu im gornji dolini obveščamo, da bo v kratkem članski sestanek v Bohinjski Bistrici in na Dovjem. Dan in kraj bomo Objavili pravočasno v »Pravici« kakor tudi osebno.
Goričane
V nedeljo tl. avgusta ob 8 zjutraj bo članski sestanek skupine papirni-čarjev J SZ pri tov. Krificu v Goričanah. Na sestanku bo govoril o delavskem položaju zastopnik naše centrale tov. Fajfar Tone. Pogovorili se bomo tudi še o več drugih stvareh. Vabimo vse člane, da se sestanka vsi prav gotovo in točno udeleže. — Odbor.
Kako je s podporami družinam vpoklica ncev na orožne vajje?
V dnevnem časopisju! čitamo od časa dio časa, da je vlada dala na razpolago potrebna sredstva za podpore onim družinam, katerih očetje so poklicani pod orožje. Te podpore so sicer zelo malenkostne in v nobenem primeru ne odgovarjajo potrebam posebno onih družin, katere so ibile navezane na zaslužke dnevnega dela od strani svojih hraniteljev. Toda v mnogih primerih se še to malo ne dobi ali pa je treba na to čakati tedne in tedne. Mož se že vrne z orožnih vaj, toda id ra žima podpore še vedno ni dobila. Mnoge družine pa podpore enostavno ne dobe. Kako se pri tem postopa je mnogim nerazumljivo. Po kakšnih navodilih se podpore deli, da jih eni dolbe, drugi pa ne. Pa ne, da bi bili ,morda imanj potrebni, še celo bolj. Gotovo je, da to mnoge močno razburja in daje povod za nezadovoljstvo, katerega je že italk zaradi drugih razmer dovolj. Ako so za vse druge stvari sredstva na razpolago, morajo biti prvenstveno za podpiranje družin vpoklicanecv in to zn vse brez izjeme. Le oni. ki imajo res kake dohodke iin posestva bi bili izvzeti, vsi, kateri pa so živeli od zaslužka svojega hranilca, morajo .podporo brezpogojno dobiti. Ako jo družimfiki oče izvršil svojo dolžnost in se odzval pozivu, je dolžnost države in njenih organov, da mu potložaj skušnjo kolikor mogoče olajšati in to ma način, da družina dobi, čimprej potrebno podporo.
Kdor ima vsega dovolj ne čuti kako tezfco je družinam, katerih očetje so
Tovarišu Francu Tomažiču v spomin!
Tako nenadoma, tako nepričakovano si odšel, dragi France, da si nisva mogla podati rok ter se posloviti za vedno. Srčno sem želel, da ti v tvojih zadnjih trenutkih stojim ob strani, a j)riše 1 sem prepozno, zato mi je težko, neizmerno težko.
Ko sem stal ob koncu tvoje .zadnje poti, pred tvojim mnogo prezgodnim grobom, mi je globoka, resnična žalost stiskala srce ter vzela besedo, da mi ni bilo mogoče posloviti se od tebe, kakor sem si želel.
Zato se ti oddplžim vsaj nekoliko s temi vrsticami v listu, (katerega si s takim veseljem bral ter s ponosom naglašal: »Dei. pravica je naš delavski časopis.« Ko sta bila konec maja s tov. Pestotnikom pozno ponoči pri meni, ko^ si mi talko prisrčno stisnil desnico, želeč vso srečo in zidravje na orožnih vajah, pač nismo slutili ne eden ine drugi, da se vidimo zadnjič.
Kar smo izgubili s teboj, dragi France, se bo težko dalo nadomestiti, ker bil si tovariš, delavec, odlikovala te je nesebičnost, požrtvovalnost, delal si za druge, nase pa pozabil. Ni te strašilo slabo vreme, ne imraz ne vročina, hitel si vedno tja, kamor te je klicala potreba, da pomagaš na en ali drug način, z besedo in dejanjem, svojemu tovarišu delavcu.
Zato je ob nenadni vesti o tvoji prezgodni smrti prav gotovo zatrepetalo marsikatero srce delavca, ki je s tvojo pomočjo prišel do svojih pravic, mnoga usta so ikar nehote izgovorila: Bog imu plačaj njegov trud!
Bil si blag, plemenit značaj, govoril si vedno odkrito, zato so to spoštovali tudi tvoji nasprotniki.
Ko sva pred leti doživela talko bridko razočaranje pri SZV, te to ni potrlo, ampak pogosto si dejali, da Jugoslovanska strokovna zveza je in bo naša organizacija, pa naj pride kar hoče. Znalk krščanskega socialnega delavca: križ, kladivo si vedno im s ponosom nosil ma prsih, ne oziraje se na razne pripombe. Ta znak si imel tudi na mrtvaškem odru ter ga ponesel v grob, ker si ifako želel. Kot član občinskega odbora v Ljutomeru si imel pred očmi le eno, kako pomagati tistemu, ki je pomoči najbolj potreben, delavcu, viničarju. Mnogi onemogli in stari, od deila izčrpani viničarji. ki so bili brez sredstev za živ-1 je nje, so s tvojo pomočjo dosegli pri občini vsaj skromno podporo. Tvoj globoki socialni čut ti je narekoval, da pomagaš vsakemu, ki je v stiski, nisi gledal, ali jo to prijatelj ali sovražnik. Bil si pa tudi veren krščanski mož, nikdar se nisi sramovali javno pokazati, da si zarvedem in tudi krščanski delavec.
Skrb za bližnjega, za sotovariša ti ni dala nikdar miru, izpodjedala ti je zdravje, toda ti na to niti pomislil nisi. V svioiji skromnosti si večkrat dejal: najprej drugi, potom šele jaz, zato smo te, dragi France, tako resnično ljubili, zato smo s teboj tako mnogo izgubili. Ker v življenju delavca, kakor čebela, počitka nisi poznal. počivaj sladko, dragi tovariš. Tvoj duh bo ostal trajno med mami, poslanstvo, jki si ga vršil, mi nadaljujemo, tvoj trud in tvoje žrtve me bodo zastonj.
Prosi za nas pri Vsemogočnemu, ki jo večna Resnica in Pravica, da se nekoč srečno snidemo tam, kjer ni trpljenja in ne solz.
Krščansko socialistični delavci ti zagotavljamo, da te bomo ohranili v svetlem i n trajnem spominu, dokler ne pridemo tudi mi za teboj!
Andrej Mir, viničar.
po več mesecev od doma in njihove družine brez dohodkov. Zato dajte podporo vsem, ki imajo do nje pravico jm ne delajte raznih izjem, ker to dela slabo kri in razpoloženje, kar gotovo ni v korist državi. Razmere so tako težko in časi tako resni, da je treba o teh vprašanjih bolje voditi račun.
Priporoča se
Blaž Rangus, Kranj
kraljevi doorni juvelir in dobavitelj
(J&azgleili—
Največ pozornosti jo pretekli teden zbudil govor predsednika narodnih komisarjev in komisarja za izunanje zadeve Molotova na zasedanju vrhovnega sovjeta SSSR.
»Konec te vojne je težko predvideti. Verjetno je, da se svet .nahaja Sele v prvi fazi te vojne. Vsi ti dogodki niso spremenili smeri zunanje politiko Sovjetske zveze. Zvesta svoji politiki miru in nevtralnosti se Sovjetska zveza ne udeležuje vojne.«
Razmerje z Jugoslavijo: »Glede našega razmerja z balkanskimi državami jo troba v prvi vršiti pokazati na dejstvo, da so vzpostavljene diplomatske raizimere z Jugoslavijo. Ce je na eni strani gotovo, da pri nas ni bilo nikake krivde za to, ker doslej ni bilo diplomatskega razmerja med SSSR in Jugoslavijo, jo treba na drugi strani reči, da je do ustvaritve itega razmerja prišlo _ ma predlog jugoslovanske vlade, ki ga je Sovjetska zveza »prejela. Prav tako so moramo nadejati, da se bo gospodarsko razmerje z Jugoslavijo postopno vedno bolje razvijalo.«
Molotov je razen tega povedal, da 9e razmerje z Nemčijo ni poslabšalo, da se z Italijo boljša, prav taiko pa je tudi z Anglijo in Ameriko ostalo pri starem, nekaj opominov je dal Turčiji in Iranu (Perziji), ker sta baje sodelovali pri angleških načrtih za morebiten napad na Rusijo; z Japonsko je razmerje neurejeno in nejasno, s Kitajsko, ki se bori za svoj obstoj, so odnosi prijateljski.
Pomemben je zaključek Molotov-ljevega govora:	»Veliko spremembe,
ki so nastaile v Evropi zaradi uspeha nemškega orožja, ni mogoče smatrati, da bi napovedovalo skoraj.sem konec vojno... Krepitev ene in slabljenje drugo vojskujoče se strani povzroča resne pretrese ne sauno v Evropi, aim-pak tudi v drugih delih sveta ... Pod takimi okolinostmi mora Sovjetska zveza pokazati izredno pripravljenost, računajoč s svojo zunanjo varnostjo in jačajoč vse svoje notranje in zunanje postojanke ... Ce želimo ustvariti nove uspehe Sovjetske zveze, moramo vedno imeti v mislili besede tov. Sta,ljina, ki je dejal, da »mora biti ves naš narod v mobilnem stanju, da bi mogel pogled uti v oči nevarnosti vojnega napada in da nas niiti en ukrep naših zunanjih sovražnikov ne bi našel nepripravljene.« Vsi imamo pred očmi to sveto dolžnost, tako da mas nolbem dogodek ne bo našel nepripravljene in da l»mo potem takem v stanju, da izvojiujemo ponovne in še večje uspehe Sovjetski -zvezi.«
V	pričakovanju napada na Anglijo se je pričel tudi ta teden, kakor že mnogo doslej. Napad na Anglijo napovedujejo listi in govorniki že nad en mesec dni. Vsekakor sc je napad na Anglijo zavlekel daljo kakor je bilo pričakovati po večkrat napisanih programih.. Žo ves mesec se inapad in obramba obojestransko vneto pripravljata s številnimi nočnimi letalskimi napadi. Z nemške strani ise pojavljajo rtudi poročila o živahnejšem delovanju nemških podmornic. Anglija pripravlja teden za tednom močnejšo obrambo. Obenem so množi število vojakov.
Pogajanja med Romuni in Bolgari
so se pričela zaradi ureditve medsebojnih odnošajev, predvsem seveda zaradi poskusa sporazumne poprave moja. Bolgarija zahteva Dobrudžo v velikosti kot je obstojala leta 1912. Italijanski listi .poročajo, da se v angleških listih vedno bolj mmože napadi na Romunijo. Angleški listi pišejo, da Romunije ne bo rešilo pred propastjo dejstvo, da je zadnji čas vso svojo politiko zvezala s politiko osi Riim-Berlin. Romunski časopisi so te dni pred pričetkom pogajanj ponovno začeli pisati kako neutemeljene so 'zahteve, ki jih postavljata na-prarn Romuniji Madžarska in Bolgarija.	........
Pred temi pogajanji je imet po poročilih nemških listov nemški poslanik von Papetn zelo važne razgovore v Sofiji. Nemčija hoče na vsak način v čimkrajšem času mednarodne spo-
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf«,
»Styria«, »Avstrodaimler« in kolesa
drugih znamk daje po najnižji ceni
na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110
re na jugovzhodu Evrope poravnati in posreduje v tem smislu.
Tudi pogajanja Madžarske z Romunijo so že na vidiku. Znani dr. Clo-dius je že prišel v Bukarešto, da tam pove Romunom kakšne želje ima Nemčija glede odstranitve teh sporov. Madžarski listi kot uvod za ta pogajanja že postavljajo zahtevo, da se meja izmakne v korist Madžarske na demarkacijsko črto iz 13. novembra 1918, Vladni madžarski list pa je zapisal: Popolna resnica je v tem, da so se Nemčija, Italija in Madžarska sporazumele glede temeljnih načel ureditve meja na jugovzhodu in da je romunska vlada fa načela priznala kot obvezna. V romunski javnosti 6e pojavlja veLik odpor proti madžarskim zahtevam, ki pa bo verjetno ostal samo želja politikov, kajti Romunija se je naslonila na politiko Rim-Berlin in bo morala po načelih te politike tudi sodelovati.
O	politiki Turčije je mnogo ugibanja. ZeJlo veliko pozornost je zbudilo dejstvo, da je Turčija spet napravila velike in hitre vojaške priprave. Turški vladni krogi dajejo samo ponovna zagotovila, da se turška zunanja politika ni še prav nič spremenila. Turčija bo držala besedo vsem državam, katerim je kar koli odobrila. Obenem pišejo listi, da ni izključena možnost, da se Turčija v najkrajšem
času zaplete v kako vojno, čeprav nima mikakih zahtev napram nikomur.
Pozornost je . vzbudila izjava Ma-niua, romunskega kmečkega voditelja, ki je izrazil zahtevo, da naj se ne odstopi Madžarski noben del sedanjega romunskega ozemlja. Romunija naj se obenem z Bolgarijo priključi sovjetski Rusiji. Ta izjava kakor tudi izjave drugih romunskih politikov so gotovo zelo značilne za nejasen političen položaj v romunski državi.
Sto dvanajst tisoč izseljencev se je
doslej po uradni izjavi izselilo iz Romunije v Besarabijo, to je v tisti del bivšega romunskega ozemlja, ki ga je sedaj zasedla Rusija.
Nove napetosti na Vzhodu dobivajo vedno jasnejšo oblike. Japonska 6e pripravlja, da razširi svoje ozemlje t Aziji na račun evropskih držav, ki so v vojni. Hoče se polastit holandskih in francoskih kolonij. S tem pa prihaja do napetosti med Japonsko na eni ter Anglijo in Ameriko na drugi strani. Anglija in Amerika smatrata zase za največjo nevarnost, če bi se Japonska kakor koli še povečala. Obe državi sta stalno podpirali Kitajsko v boju proti Japonski ter jo podpirata tudi še v naprej. Nadaljini dogodki v Evropi bodo močno vplivali tudi na razvoj zapletov v daljnji Aziji. Vsaka slabost Anglije v Evropi bo sprožila Japonsko za napad na Anglijo, obenem .pa zapleta tudi Ameriko v vojno. Vojni zapletljaji bodo zavzemali vedno večje, nevarnejše ter dolgotrajnejše obsege.
r()o velvka z&tza
Zadnjo nedeljo v avgustu imamo kakor običajno skupno sv. mašo in sv. obhajilo. To mesečno pobožnost smo sklenile, da jo darujemo ob desetletnem škofovskem jubileju na prevz. nad pastirja dr. G. Rožmana. Zato vabimo predvsem vise tovarišice, da se pridružijo naši molitvi na ta dan.
Vse služkinje opozarjamo, da se bodo itako j po počitnicah pričeli zopet redni tečaji kakor 1 unsko leto. Tečaji
so za nas zelo potrebni, kajiti čim več človek zrna, tem več velja. To velja za vsakogar, posebno pa še za nas. Natančnejši program tečajev bomo še priobčili v prihodnji številki »Delavsko pravice«. Želimo le to, da bi bila udeležba čim večja in bi s tem pokazale vse tovarišice čim večje zanimanje za svojo lastno izobrazbo.
»Dom služkinj« v Ljubljani je temeljito prečiščen. Vsi zavetiški pro-
stori kakor tudi jedilnica, kuhinja in čakalnica so na novo in zelo okusno prepleskani. Posteljo so vse oprane in prenovljene. Vsa dela je z največjo Skrbnostjo vodila in nadzorovala upraviteljica doma ga. Urška Kattauer. Za 'to njeno delo in veliko požrtvovalnost se ji tem potom najlepše zahvaljujemo. Služkinje pa opozarjamo, da se v polni meri zavedajo čistosti svojega doima iin same pazijo na to, da se čistost tudi ohrani. Organizacija je imela s tem prečiščevanjem velike sitroške in tudi veliko truda svojih sodelavk, zato morajo to upoštevati tudi tiste, ki uživajo sadove tega truda.
Služkinje! Ali kaj mislite na svojo organizacijo »Poselsko zvezo«? Ali sto že njene članice in ali izpolnjujete svojo dolžnost do organizacije? Vedite, da je ta organizacija našalasit in kakršne smo me. taka je tudi Po-selska izveza. Pridobivajte ji novih članic!
Šestnajsta obletnica smrti Miha Moškerca
11. avgusta 1940 bo šestnajst let, odkar je zatisnil svoje oči eden od najidealnejših sotrndnikov dr. Kreka — to jo Moškerc Miha. Pokojni Moškerc je bil izrazit tip krščanskega delavca.
Svoje dolžnosti je izvrševal nad vse vestno. Svoje duševne sile je postavil v borbo za pravico im resnico. Bil je odločno proti Azžeimalcem delovnega človeka. Sam proletarec, je bil vedno na strani proletarcev. Od svoje bor-nosti je dajal, tako da je bil vse svoje življenje brez premoženja, svet je zapustil ubog, kakor je prišel ubog na svet.
Imel je veliko težav. Toda ni jih kazal. Vedno se je smehljal. Tako delajo le veliki značaji, ljudje, ki nosijo v sebi neporušljivo vero v nov svet, v novo družbo, v kateri bo dobil svoje mesto tudi delovni človek.
Pokojni tovariš Moškerc je bil mož dela. Ustvarjal pa ni zase, le za druge, zlasti pa za svojega delodajalca.
V	izčrpavanju za svojega delodajalca ih za skupnost ni pozabil le nase, ampak tudi ma svojo zvesto ženo Julijo. Zapustil jo je brez premoženja. Od Pokojninskega zavoda dobiva skromno pokojnino, s katero seveda ne more živeti. Na pomoč ji je priskočilo tudi Tiskovno društvo. Toda svoj prispevek jo pred leti brez vzroka zni-
žalo. Za društvo, ki razpolaga z milijonskim premoženjem, ito ni lepo, niti socialno. Pokojni Moškerc gotovo ni zaslužil tega, da 'trpi sedaj njegova žena pomanjkanje. Pravica za proletarca je pač drugačna kot za gospode.
Sv. maša zadušnica za pokojnega tovariša Moškerca bo v nedeljo 11. avgusta v frančiškanski cerkvi ob 7 uri pri velikem oltarju.
Tovariše in tovarišice vabimo, da se udeleže sv. maše v čim večjem številu.
&afd$kL
Brezposelnost pri nas v letu 1939
»Socialni arhiv«, uradno glasilo Osrednje uprave za 'posredovanje dela v Beogradu, prinaša v št. 1—3 1940 zanimiv pregled o razvoju breziposelnosti v naši državi. Ker so nekatere številke važne in poučne, sestavek ponatiskujemo.
V letu 1939. se je pri vseh borzah dela v državi prijavilo za delo 651.647' delavčev, od teh moških 555.669, žensk pa 95.978; v evidenci iz leta 1938. je ostalo še 24.184 delavcev, tako da je znašalo število delavcev, katere so vodile borze v evidenci, 675.831.
Od teh delavcev je dobilo delo 33.071 in sicer 21.987 moških im 11.084 žensk. Na vsakih 100 ponudenih delovnih mest
i'o prišlo 1608 prijav, to je za 35 več :ot v letu 1938. Brezposelnih delavcev, ki so iskali preko borz dela zaslužek, je bilo v letu 1939. za 62.103 več kot v letu 1938.
V teku leta 1939. so borze dela črtale iz evidence zaradi tega, ker so delavci dobili znižano vožnjo po železnici za odhod na delo ali povratek domov in izčrpali pravico na podporo, ali da so si sami dobili delo, 618.938. Znižana vožnja se je priznala i/n dala 503.357 delavcem. Iz teh številk sledi, da delavci posebno na jugu države v velikih masah potujejo, saj so borze dela izdale nad pol milijona delavcem kairte za znižano vožnjo.
Brezposelnih podpor je bilo izdanih za 30,461.958.30 dim in sicer 161.901 delavcu. Od teh zneskov so prejeli uradniki 1,149.163.60 din, kvalificirani delavci 14,118.437.45, nekvalificirani delavci 11,108.467.90, kmečki delavei-te-žaiki pa so dobili 4,085.890.35 din. Nasproti letu 1938. je bilo izplačanih za 3,686.723.80 dim več podpor kot v letu 1938.
Iz tega poročila sledi, da je pri nas. brezposelno zavarovanje zavzelo že precej velik obseg.
Z delavskih bojišč
V rudniku Ravna Reka so rudarji stopili v stavko. Vzrok, da je prišlo do stavke, je bili v tem, da je pod-jeitjo uivedlo za jam situ deln nov« delovne pogoje, s katerimi pa se delavci niso .zadovoljili. Po posredovanju zastopnika Zveze rudarjev (ZRJ) in zastopnikov oblasti se je dosegel sporazum in so rudarji ali zopet na delo. Stavka je trajala teden dni.
»Hrvatsiki radnik« poroča, da so gradbeni delavci v Sisku s stavko dosegli kolektivno pogodbo in zvišanje plač. Zidarji so dosegli povišek na urno plačo po 1 din, tako da znašajo sedaj ume plače namesto 5—6 din, 7, 8 in 9 din. Pomožni delavci pa od
2.50	na 4 in 4.50 din na uro.
Kamnoseški delavci na otoku Braču v Dalmaciji so s pomočjo HRS-a sklenili kolektivno pogodbo in dosegli zvišanje plač po 2 do 3 diin na uro. Tako iimajo po kolektivni ijiogodibi kamnoseki I. kat. 11 din, 11. kat. 10.50 din, III. kat. 9 dim na uro.
„ Delavska pravica“ mora priti v vsako zavedno slovensko delavsko družino!
<T>djao$ka
Sodoben humor. Glavni odbor Socialistične stranke je imel 7. julija sejo v Topallovičevem stanovanju v Belgradu. Med drugim je sprejel tale mednarodno velepomemben in vele-
moder sklep: »Glavni odbor pozdravlja normaliziranje razmerja s Sovjetsko zvezo in pričakuje, da se bo na gospodarskem in političnem polju to razmerje razvijalo v znamenju dobrega sosedstva in spoštovanja obojestranske neodvisnosti.« Kaj ne, g. To-palovič, čim več neodvisnosti, samo da bodo naši žepi vami!
PRAVICA.
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA. LJUDSTVA
GLASILO
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. ~ Hr, ,,1*s‘v0 1» uprava je v Ljubljani# Miklošičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 4948. Številka pošt. Čekovnega računa 14.900.
Posamezna številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec i din, za četrt leta 10 din, za pol leta 30 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. List urejajo in zanj odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delav-ske pravice« Srečko 7 amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. *. v Ljubljani, Tyrševa o. 17 (Maki Blejee)