81. Itirtlta. "i im*, i nm i ha m. 01. th. ""■^""■^_________________________________________________________________.____________________ •Štovanu Narod- v«l|a p» ,**!, a Inje bhrie Avitio-Ograke: B NcuTIJo ' mjd^ tkmptj Mpr^. . K gfr- «k> tato Mprej , . .'. K»- Srt leta ' J .* • T I* — " Amcrfto *■ *•• drage đeželc: 11 ■•■•* ■ .... 5 50 cdo leto aaprej . . . . K 70*— Vpnfanjem glede foscntov te uj priloži sa odgovor đoptenfea ali mamica. fprsvalttro (spodaj, pritiKJe, levo). Kaall#va mišmm ftt tp Mtotos i M. fcMifatl ae ibAomJo po porabifeaeai prostora ta afeer 1 mm vtook tat M awn Haok prostor po 30 vtaarjev, pri veflcratal prlobOivi popast PosUao ttnmk t*ocior)50 via. l«vf aartcaffkl aaj N**JeJ* w»Umm teaa« f^* p* MfeM^L "M Ra saaM alianac aartCke tret a#«iatve toarta at at —rt— sJkaksr •šarati. „ffarotfaa mkana« Mate« M. ••. .siovcasn Narod" veija w mihiiui dostavljen na dom ali Je se bodi ponj: ealo teto oaprej . . . . K SS— I četrt leta oapre) . , • . K 15.— pol leta......29-— | na mesec.....K 5*— Posamezna Itevilka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se Irankirajo. Rokoplsf se nevraSaJo. gi ««■■«■«i bafleva alte* it 9 (v L Mdstr. Icvo), t*lt*M *. 94. Preobrati Gotovo je, da je stopila konferenca ob svojem začetku pred take naloge, da bi se lah' o ponašala, če bi resila toliko starih problemov, kot ustvarila novih. Tega so se vsi tuđi zavedili, zato so odlagali pričetek od tedna do tedna, za-vedali tem bolj, ker so se poleg težav-nosti vprašanj razlikovala še stališča In oaziranja glede rešitve. Ker so pa vedeli, da se z odlaša-njem ne da nič doseči, in so polej? tega upali, da se bodo s časom porodile tuđi dobre misli, so se vsedli k zeleni mizi, nekateri z namenom, da res opravijo delo, drugi, da xa opravijo — samo v svojo korist. To sta bila dva cilja, podobna dvema vzporednfcama. in vzroka vse nadaljne brezplodnosti posvetovanj. Kajti, če bi bili vsi člani desetorice anc-ksijonisti ali pristaši Wilsona, bi danes imeli mir aJi mir Clemenceau-Sonnino. ali mir Lloyd Georjre - Wilson. In konferenca bi lahko pokazala, da je delala. Tako pa se je v Antanti sami vnela vojna besed in principov. ki so £a imenovali tuđi boj med Ansrlosaksi in Romani, boj med zastarelimi in modemimi principi, in ta boj je do sedai onemogo-čil vsak pozitiven rezultat. Konferenca je tajno-javna. torej prvi kompromis med tema principoma* in do zadnjega časa se je zdelo, da bo konferenca s ta-kim kompromisnim mirom presenetila svet Kajti gospodje so postali še bolj redkobesedni, če je bilo to sploh mogo-Če, in začele so frcati fraze o nevtrali-zacijah. kontrolah, gospodarskih sferah, torej o stvareh, ki so nevarne miiu kot ogenj smodniku, saj menda še nišo po-zabljena imena a |a Tanger, Algeciras i. drM ki so spravila svetovni mir ob najnedoJžnejši priložnosti na oštrino meča. Vendar se po najnovejših tiradnih poročilih konference ni bati nnbenih presenećeni, kajti v glavnem so posve-tovanja v istem stadiju kot — ob začetka. Urađno se sicer še skuša vse lepo prikriti, ali vesti, ki iih razširjajo listi, jako bližnji Wilsonu, vedo povedati en-krat da hoče preložiti Wilson konfe-renco na kak nevtralen kraj, dmgič zo-pet da misli sploh zapustiti posvetova-nja. To so sicer za enkrat še ugibanja. ki pa vendar kažejo. da se boj v Antanti bliža svojemu vrhuncu in da se na-sprotfa ne bodo dala ublažiti ter bo morala ena stranka kapitulirati. Prorokovanja so nehvaležna reč. v politiki pa naravnost nesmiselna. Vendar tukaj ni treba prorokovani. Anglija je za zdaj in za dogledno bodocnost jako malo interesirana na kontinentalni evropski politiki, vsaj do časa, dokler si ne opomore Rusija, Japonska se ude-ležuje posvetovanj bolj iz kurtoazije in zaradi povdarka svojega značaja velesile, Ameriko so lasrni trgovski in obče-človeški interesi privedli na evropska bojišča, Njej pripada svetovna arbitraža. Ni težko uganiti, katera stranka bo podlegla v tem konfliktu, kajti navzlic vsemu pogumu bi se gospod Clemen-ceau najbrže le premislil. predno bi si upal potegniti mete evropskim drža-vam. če bi mu asistiral samo edini prijatelj Sidnev Sonnino Je pa $e nekaj drugega Na Fran-coskem ni premier tako na pol po božji milosti, kot je bil včasih v rajni Avstriji. amnak je več ali manj zastopnik ljudstva, ki zna ob nriliki tuđi dru gaće ... In če ne varajo vsa znamenta na nebu. ne misli francosko Pudstvo nit; od daleč. da bi zamenialo prijateljstvo An-glije in Amerike za blagohotno naklonjenost Italije, ki hoče imeti ro'ejr tega na vsak nač:n sktmnc meje z N-m.'ijo, naibrže ne za to. da bi se rmjevala ž nio. Da pride^o pri zvezah držav tuđi narodi v poštev. to kaže zopet naibolj eklatantno pokojna Trozveza, saj je tišti dan. ko so ob izhruhu svetovne vojne začeli graditi v Alzaciji barake za priča-kovane italijanske polke, priobčil D* Annun^io odo. kier je molii za zmngo franeoskega orož;a. Vse nadal-nie ie znano. Kvečjemu bi se dalo priromnit5. da ima franeoska neoficielna javnost o Italiji mnenje. ki se mu pravi optimistično — skrajno hladno. Zato vse kaže, da so šteti dnevi Clemenceaujevega življenja, ne reles-nega. ampak političneera. In to je dobro zanj in za nas. Franciia bi bila težko na-£la boljšega ministra v tej voini. ki je bila zadnji akt stare dobe in. unaimo. stare diplomacije. Danes pa je konec obeh, in čc ni. bo jutri biti — moral!... Zato Clemenceauju naša hvaležnost za preteklost? ..._________________J, J. Zborovanlc strank. Včeraj smo objavili vest Ltubljan-fkeera donisnega urada. da namerava vlada po Veliki noči sklicati odposTance vseh treh slovenskih strank v Liublja-no nn dal'še zborovanje. Zborovanfe strank se bo torej imenovalo sedr*j to. kar smo dosJej zahte-vali pod imenom deželni svet, druge stranke pa to — ali vsai mislimo, da isto — pod imenom deželni zbor. Dosedanji razvoj naše kraljevine je politično centralističen. Deželni zbor v stari obliki torej ne more ostati. Vsi stari deželni zbori in zemaljski sabori so pre-nehali tišti dan. ko sta prencha'a dunaj-ski in peštanski parlnment in ko se je podrla Avstro - Ogrska. Tišti dan so prenehate po božji milosti in volji naroda vse prejšnie dežele. ostanki starih deželnostanovskih zastonstev. prenehali so vsi stari državnopravni stvori in ne-stvori. Vse to. kar je poprej Slovencem in Hrvatom služilo kot potrebno orodje za boj proti tuicu in za ohranitev vsaj neke sence deželne in s tem narodne av-tonomiie, vsa ta naša stara zgodovin-ska takozvana prava, vsi ti žalostni in malouspešni ostanki in spomeniki izgi-nolih narodnih nravic s"> se iznremenili in trpljenje ie polnilo vse te kraje od Adriie do Balta. Kdo je mogel upati na zmago, na novo življenje? In vendar ti možje nišo obupali. Sli so delat vsak na svoie po'ie. Niih duševno središče je bil pesnik Jan Kotlar. Slovak po rodu. Iz tega naimanjsega in narbolj nezaved-nega naroda je iz^el glasnik nove slo-vanske svobode. Pred sto Teti je bil to Še student v nemški Jeni. Tam je nisal svoje prve pesmi. ki so izšle leta 1821. Iz teh pesmt se je rnzvfTa ćela kni^n. ki ji je dal naslov »Slave hči« (1824). Obup je polnil srce mlađemu pesniku. ko je v duhu pregledova! slovanski svet In vendar je veriel. Da, njegova vera je bila čudovita in če danes pre-gledujemo njegove pestni, se nam zdi. da se je skrival v njem prerok. V III. spevn se glasi 110. sonet ta-kole: Kaj bo iz nas Slovanov čez sto let? Kako izgledala bo vsa Evropa? Slovanski živelj. kakor iz potopa se širil bo in raste! bo med svet. In jezik, ki je nekdaj bil proklet ker sa zavrgla nam tnjcev tropa* odmeval bo povsod od sten in stropa, dvoran, palac, kler ni prizna! ga deđ. SlovaJska knjiga znanosti bo v rabt kroj Ondttva našeira in njega speve poznal bo svet ob Seini in ob Labi. O da bi bfla danes tista doba, da bi doživel te slovanske dneve, ali da vstal vsaj takrat bi iz grote. LISTEK. Sorautn i rnlomi nIdL NekoČ se bo pod tem naslovom pisala velika knjiga. Da, še več, nego ena knjiga. Pomislimo na vse velike dogod-ke, ki so šli preko slovanskih zemelj in borno videli, ali je mogoče vse to napisati v eni knjigi. Vsak slovanski narod pomeni eno ćelo poglavje zase. Kaj sele, ako pogledamo na vse z nekega viš-jega stališča. Bodoči zgodovinarji bodo tu iskali začetkov novega življenja slovanskih narodov. Vse, kar je bilo pred tem, je bila samo priprava na to veliko novo življenje. Več kot sto let je trajal idejni pohod slovanstva. V prvih deset-letjih 19. veka je začela vstajati velika misel, ki se je kazala v daljavi tako lepa, blesteča, popolna. Vsi naši narodni buditeUi so šli na delo v znamenju te misli. Vodnik, Urban Jarnik, Majar-Ziljski, Vraz, Slomšek, Muršec, Caf, Trstenjak itd. itd. Ćelo naš Rrešeren, kije tako krepko stal na pristno siovensM tlehf je zapel da »največ sveta otrokom sliši Slave...« Ta misel vsestovanska je imela pred sto leti svoj sedež v Pra-gi, kjer so se zbirali prvi veliki delavd na ogromno delo. Saj je bil ves slovanski svet kakor podsnt pod razvaHnami, vsi slovanski narodi, razven Rusov, so bili vkljenjcni v tuje snženjske verige. Nemci, Tnrki in Madžari so držali v svojih okovih ves zapadni in Južni del Stovaostva. Brat ni poznal brata, obup v častitljiv spomin. Vedno borno radi prebirali zgodovino kranjskih deželnih ^tanov. hrvatskih banov, bosanskih kra-l»ev. se spominjali dalmatinskih gospa-rov in junaških del, vojaških uspehov, pali^čne borbe zadnjih desetletij in kulturne čine narodnih prvobriteljev slo-vens;l:ih. hrvatskih, dalmatinskih in dru-cr:h. Toda ve^no se moramo zavedati, da spada vse. kar je bilo pred 29. oktob-r'>m 1918. v zgodovino stare dobe, ki se nikdar več ne vme. Imamo sicer še stranko, ki se sicer ofcielno drži imena in bistva preteklosti. Hrvatska stranka prava še vedno formalno vzdržuje neko snmnhrvntsko pravo, nien govorit k je nroti aretaciij izdaialskega huj-^liačn Radića protestira! (v kolikor ni -In za sitnici v'a!^ iz mčelnega stališča, da so Radič in drugovi še vedno noslnnci hrvatskeea sabora in da jih žito ^či^i ?mni;trt. Nnvn^e se še naiđe nekaj neukih ljudi, ki jim je vceplien st^ri o/ii n^ro-'ni rroeram in ki se še ni^o nobotali z novo dobo. Toda velika. ^°r r"nn ve'^i c*V«rn troimenega na-rodn ie nr»nie*^ vsa stara državna prava in n«tv?»riH novo državno pravo, nravo nnše kraljevine, nravo demokra-t'čneea naroda Srbov, Hrvatov in Slo-vencev. DežeTni zbori ne ne vrnejo nikdar več. Kasneje, ko bo izvršeno veliko de-!o naše unrave. borno razdeljeni na ve-Mka snmonrrnvna okrožja. Dokler se na delo izjednačenja zakonov In unrave ne more izvršiti. — in to arlo z^hteva več let. tru^i — os+ancio kot zadnji od-sev prošlosti in obenem kot prvi organ nzvoia v bo-'.V^n'^st na*e dežele m zemafi^ke vlade. One same v duhu še nenapisanega, pa vendar živo delujoče-era novega na?ec:a državnega prava ob-stoje kot nekak$r?e eksroziture centralne vlade, kot deželne podružnice. V i^tem smMn in v duhn ustvarienja bo-doče okrožne samouprave Dotrebuleio te deže'ne vlade tuđi v deželi sami ljudsko kontrolo in Dodporo. To je stara demokratična zahteva. ki jo je naša stranka vedno zastonala. kakor tuđi druge stranke. Te želie se uresničujejo. Po Veliki noći se skliče takšno zborovanie, ki naj izvrši potrebno nodporno in kontrolno politično nalogo. Da pa odpade vsa-ko nes^^raruml'enje in da se mogoči snomim* in skomine po odmrli prošlosti ne vzbuiajo tuđi stvarno, se bo ta zbor »r-pnovnl no svoiem sestavn. Dokler so radi neurejenecra zunanjega položaja ne-mogoče vofirve. je edini izhod, da ime-nuieio stranke kot politične organizacije svoje odnoslpnce. da tvorijo to skupšČH-no. Mesto stareea deželnega zbora in ored novimi okrožnimi zbori dobimo od centralne vTade sklicano zborovanje ^tnnVinih od posla ncev, ki naj ob boku deželne vlade pomagaio razvijati naše ustavne in upravne institucije in reše-vati n^ša l^VMna unravna vurašanja kot forum za d'sku^no. nasvetovanje in kontrolo. Unravno pravo In državljanske pravice svobodnecra našega naroda se Tako je pel slovanski pesnik pred sto leti, ob času. ko ni bilo ne slovanskih mest, ne zborov. ne šof, ne knjig — skratka: ko je bil tu le pozabljen^ zane-marien, zasužm'en slovanski narod, ki se ni zavedal niti lastnega življenja. In vendar je pesn'k verjel v bodocnost tega naroda. In kar je odgovori! na ono težko vprašanje, kaj bo iz tega naroda čez sto let — se je skoraj vse izpolnilo. Danes nas pozna svet ob Seini (Pariz) in ob Labi. Jan Kojlar seveda ni dočakal tega dneva. umri ie ob Času. ko je prvi žarek svobode obsiial slovansko nebo (1851.) in danes mimo počiva na olšan-skem pokopaHšču v Pragl. Sto let je bilo torej treba od onih prvih začetkov do danes. In ko bi si danes stavili vprašanie: »Kaj bo iz nas Slovanov čez sto Iet?...c Kdo bi nam da! odgovor na to vprašanje? In kak-šen bi bi! ta odgovor? Vsi oni, ki so Sli pred nami. so šli v znamenju vere i n d e 1 a. To bo tuđi pot bodočnosti. In čez sto let bo prišel odgovor sam po sebi. Slovanstvo torej stopa v nov stadij življenja: čas priprave je mirni — prišel je čas življenja. Advent je preše!, bo-žič je mirni — ppmlad se bliža. Vsi sto-pamo v novo življenje: iz one ledine, ki so jo nasU Kollar in njegovi prijatelji, iz onega kongiotnerata, ki je ležal notep-tan v tieh — so vstale Sttri nove skrvan-ske države: Rusija. Poljska, Češko-Skrvafka. Jueoslavija. Rofstvo teh šthih enot se ie. vršilo ob času namoBega sve-tovnetra viharia. Vinar še ni končan m tndi mlade države so šefe v prvem razvoja. Ali bodo vzdržak in vstraiale ter bodo tako dejansko razvijale ob praktičnih vprašanjih v korist ljudstvu. Vzroka dovolj, da kot Jugoslovani, kot Slovenci in kot demokratični državljani naprisrčnejše pozdravljamo sklep vlade in da vidimo v njem tem bolj razvese-Ijiv nanredek v našem političnem življenju, ker se potreba takšnega ljudske-ga zastorstva dokaj perece občuti. Nekoj svetom V dobi, ki še v nobenem pogledu ni razjašnjena, pričenja se v našem političnem življenju prikazovati na površini znana nervoznost in nestrpnost katera sicer ne bo povzročila nekdanjih starih divjih političnih bojev, katerih smo vsi siti, pač pa lahko veliko škoduje pamet-nemu razvoju našega političnega gibanja, ki mora vendar enkrat dospeti do tja, da bodo politične stranke ena drugo spoštovale in da ne bodo uporabljale medsebojne surove, zahrbtne taktike, s katero se drugega ne doseže, kakor zgolj razburjenie duhov. Glasilo JSDS, odkar izhaja v pove-čani obliki. hoče se, kakor vse kaže, v bod oče izogibati osobnim napadom, kar bo ti stranki gotovo le koristilo.V eni zadnjih Številk pritožuje se »Naprej«, da je bil radi govora na bohinjskem shodu denunciran socijalno - demokratični govornik dr. Lemež, in sicer po odličnem članu naše stranke. Spisal se je radi tega doJg uvodnik, v katerem pa zaman iščemo imena dotičnega člana naše stranke, tako da je naravnost izključeno da bi mogla stranka koga zasHšati ali kaj preiskvavati. — Mi smo proti de-nuncijacijam. Ce se kaj hudobnega zgodi, ima javna oblast dosti sredstev, da zasleduje krivce in jih kaznuje, če je kazen po zakonu dopustna. Mi smo proti temu, dabipolitičnestran-ke igrale kake detektive in z a t o r e j, če se, je glede bohinjskega shoda pripetila kaka grda denuncijacija, jo obsojamo, ker smatramo, da »odlični Člani« naše stranke nimajo igrati pdi-cajev v javnem življenju. Na drugo stran pa mora imeti stranka možnost da zadevo preišče; ali ob roki članka, kakor ga je prinesel »Naprejc, to je nemo-goče. Usojam se torej izreci nasvet, ki veljaj vsem trem političnim strankam, da naj se taki pripetljaji predvsem sku-šajo resiti med načelstvi posameznih strank. Vsak slučaj naj bi se naznanil z imeni in drugimi detaili načelstvu stranke, ki je po mnenju pritožnika odgovorno za ta slučaj. Tem potom bi se dosegla marsikatera poravnava, iz listov bi pa izginili nepriietni napadi, ki naiveč-krat kri zategadelf tako razburjajo, ker se končno vendarle izkaže, da je napad krivičen. Skoraj ravnotaka vojna, kakor jo je vodila socijalnodemokratska stranka proti naši stranki, hoče izbruhniti med JDS in pa med SLS. Načelstvo te stranke je podpisanemu izročilo obširno pri- tožbo. o kateri bo naše načelstvo sklepalo v svoji prihodnii seji dne 9. t m. Pa tuđi brez te pritožbe se mora opaziti velika nervoznost ki se kaže v obeh dnevnikih, katera se Štejeta za glavni glasili teh strank. Izgleda, kakor da bi zadnje čaše oba iskala priliko, da se zapišejo pikre besede na adreso na-< sprotne politične stranke, Ce hočemo, da se razmere zboljšajo in da ne zagazimo zopet v tisto večno časnikarsko la-sanje, kakor je bilo pred vojno v navadi, potem se morajo uredniki vseh naših dnevnikov zopet in zopet podvre-Či predpisu, da ne zapišejo nikake stni-pene besede proti drugi stranki, besede, ki ima zgol] le namen, da nasprot* nika razdraži n razljuti. Krivda pa ne zadeva samo naših časnikarjev, temuč rudi stranke same in vodstva teh strank. Po mojem skrom-nem zasebnem mnenju je vsaka naSa politična stranka prepojena z nekako nezdravo samozavestjo, vsaka misli, da ima ćelo Slovenijo pod svojim palcem , in da bode pri prihod nj ih volitvah sama vse druge zdrobila ter ostala popolna zmagovalka nad vsemi političnimi na-sprotniki. Ta samozavest se kaj hitro spreme ni y ošabnost, in ker ošabnost navadno ničesar noče veđetl ne o potr-pežljivosti, ne o prizanašanju, je v taJdh časih, ko je edino in glavno politično delo vseh strank obseženo v načelu: >De!aj in ustvariaj novo državo; ko bo to doseženo, potem se spuščaj v drugo! — politična ošabnost" najveČJi Skođ-Ijivec. Iz te samozavesti izhaja tisto, proti čemur se SLS najbolj pritožuje^ proti govorom na shodih in proti epizo-dam na shodih. Kakor rečeno, v tem po^ gledu sedi na zatožni klopi tako JDS, kakor SLS. Danes čujemo, da se ie nas tem shodu zabavljalo na SLS, jutri ao-pet da se je na onem shodu govonđK razkoračil nad našo stranko. Tu se po-roča, da je prišel na naš shod zastopnik SLS in da je s svojimi izjavami izzval ogorčene protiizjave. Tam zopet čujemo, da je prišel zastopnik naše stranke na shod SLS in da je dolžil duhovnJšt-vo, da je ono zakrivik) vojno itd. Vsa« ka stranka je upravičena, da se pritožuje proti takim nastopom, ki sami na sebi političnega položaja v dotičnem okraju čisto nič ne spremenfc, ki pa na-sprotnika razburlajo. Moje mnenje je, da se naj naši časnikarji vendar že enkrat navadijo, mirno in stvarno pi-. s a t i, da pa naj naši g o v o r n i k i isto-tako dobro premislijo vsako besedov ki jo govore na shodih. Saj je tvarine, o kateri se da brez nevamosti govoriti, čez glavo dosti: tu je prehrana, tu so državne meje, tu je laska okupacija, tu je ureditev valute itd. Prepir, kdo je vojno zakrivil. je pa tako neploden kot le kaj, ker se s tem niti za atom ne odpravijo nesrečne posledice, katere nam je vojna prinesla. Moj ponizni svet bi bil v tem oziru ta,danajsestran-ke enkrat za vselej oprimejo pravila, da lastni pristaši postale temelj bodoče slovanske in svetovne kulture, ali pa bodo omagale in propadle in slovanska narodna sila bo padla z njimi, ker ne bo imela opore, da bi ostala in se razvila. — Kaj bo iz nas Slovanov čez sto let? Rekli smo, da bo svetovna vojna ostala v Slovanstvu mejnik med pretek-lostjo in bodočnostjo. Vemo, da bo po-menila velik preobrat za ves svet — afrmak za nas bolj kot za druge. Zato bo velika tista knjiga, ki se bo imenovala: »Slovanstvo v svetovni vojni«. Naš stari znanec in prijatelj Adolf Cerny je izda! pod tem naslovom zbirko, ki bo tvorila za vsakega lep pregled glavnih dogodkov. ki so se do-gajali ob času vojne v bivši monarhiji in izven monarhije.*) Pisatell je posve-til knjigo znanemu prijatelju našega naroda prof. dr. Karlu Chodounske-m u, »udanemu prijatelju prave slovanske vzajemnosti.« Poznamo prof. Cho-dounskega. ki je že dolgo vrsto let širil med Ćehi ljubezen do naših lepih gor In je prebfl skoro vsake počitnice na našem lepem Jezerskem. Poznamo tuđi pesniloi Jana Rokvto (Adolfa Cernega) pisatelja te knjige, ki je s svojo veliko marijivostjo in vstrajnostjo v »Slov. Pregledu« dvigal slovansko misel. 2^ato je nam ta knjiga tem boti draga in smo radi listali po nJL Bože, kako beži čas. , +)Ado1f Cerny: Slovanstvo za sv€tov6 valky. Stndie nvahy. a Črty z doby vaiečneho pf evratn. V Plzni. 1919. Zbfrka »Život« Založba Karei Beniška Ceoa9K. . Saj je to bilo skoraj včeraj in vendar se nam zdi že tako daleč. Kdor je čital »Češko stražo« in druge češke liste, se je spomnil na te stavke, V njih je pišate)! vestno zapisal vsak važen poiav med slovanskimi narodi. Prav veseli nas, da je pisatelj zbral te članke v skupno knjigo. On pozna slovanski svet in je bil opravičen izpregovoriti o marsikaterem vprašanju. V resnici se dotika tu skoraj vseh slovanskih razmer. Naj navedem samo nekaj naslovov: Macedonsko ta balkansko vprašanje. — Kosciuszko. — Propad poljskega življa v Ukrajinu —»• Vprašanje poljskih mej. — Poljsko vprašanje. — Peter Preradović in jugoslo-vanska misel. — Praznik češko-slova-škega in jugoslovanskega pobratimstva. — Po slavnostih Narodnega divadla. — Združitev sil v Jugoslaviji — S i I a slovenskega gibanja. — Sk>i vanska vzajemnost ob času vojne. —»> Ruska uganka. — Tržaško vpra^i sanje. — Prubujena Dahnadja. —*: Bolgarske bolesti — Bosansko-herce^ govsko vprašanje. — Ivan Fr. Juldć. —»j Po ljubi janskem shodu. — So-' vanske perspektive v usodnem trenot-ku. — Poljska vstaja od mrtvih, — J ti-goslovani na cilju. — Jugoslo* vansko vprašanie — itd. To so članici, ki jih je pisal pisatelj med vojno. Ako jOi danes čitamo, se spomnimo na one dni polne boja, upanja in pričakovanja. Pisatelj podala vprasanja kratko, a te-meljito s statistiko in s fakti. Naš Ad. Ceray je idealist: bil je optimist zato odseva iz njegovih člankov trdna veni ▼ zmago nUsnice in pravica Da tatfi ti Stran 2. „SLOVENSKI NAROD" dne 5. aprila lttt. . SI. štev. prihajajo na lastne shode, da pa nima jo na t u j ih shodih n i-česar iskatL Ena stvar pa je, katere naša stranka ne bo mogla nikdar koncedirati SLS. Občutek imam, da je stara želja SLS, da bi se ji prepustile kmečke občine ka-kor nekak politiČen monopol. Kaj ta-kega doseči, ie pri vodstvu naše stranke ravnotako nemogoče, kakor bi bilo vodstvu SLS nemogoče pregovoritl svojo stranko, da se odrece političnemu delovanju po mestih. će se JSDS dopu-šča, da srne prihajati na kmete, če shode te stranke SLS še ćelo oficijelno pozdravlja, potem tuđi najmirnejši in naj-obiektivnejši človek ne more pojmovati, čemu da bi se ravno naši stranki zakle-pala vrata in čemu da bi ta stranka ne smela prihajati med kmete! Prihodniost slovenske Jugoslavije bo odvisna od njenih kmetov. To je tako nepobitna resnica, da je tuđi v spanju ne bi mogel nikdo tajiti. Vsaka stranka bode morala več ali manj delati za kmeta, ker bo ta imel tuđi potem, ko se bodo razmere uredile, hudo konkurcnco. 2e samo iz Banata je bo dovolj. Moje ponizno mnenje je torei, da je vsaka stranka upravičena, vse storiti, kar bi bik) v korist našemu kmetu. Postavljam se tuđi na stališče: če lahko JSDS kmetu kaj koristi, ni izkljućeno, da bi naša stranka ne mocrla kmetuničesar koristiti. To mislim, da je jasno, in o tem se dalje ne bom prepiral. Tuka] pa izključujem vsak kulturni boj, tukaj imam v očeh samo gospodarske zade-ve! Lahko se bo pripetilo, da bode en de! naših kmetov ostal brez vsake politične in gospodarske zaslombe. če bo SLS posnemala svoje glasilo, ki se je že večkrat očitno izreklo. da hoče za-stopati samo malega Irmeta, in katero je po dr. Gosarju, ki opravičeno ali rte-opravično veliko in obširno piše o agrarni reformi, pristalo na popolno socijaliziranje kmečkesra posestva na korist maJemu kmetu. Ni torei izkliučeno, dn bo časih treba zastopati tuđi tistega kmeta, ki ne pripada samo med takozvane »malec kmete, ker sem prepričan, da bi nikakor ne bil gospodarski vzor za Slovenijo, Če bi imela le take kmetije, na katerih se redi par kravic in pa družino, ki kmetijo obdeluje. To ie navedeno kot primera. Ali v kake prepire se danes glede agfarnega vprašanja nočera spuščati; hotel sem samo naglasiti, da je mogoče, da se tuđi pri agrarnem vprašanju, če se bo držala naša stranka svoiesra programa, lahko pokaže razlika med nio in SLS. Sicer pa bo rudi pri tem vpra-šanju najboljše, če se bo resilo v soglas-Ju, v rnedsebojm prijaznosti in brez vsake politične reklame za to ali ono stranko. To soglasje, to harmonijo bi morale '.zastopati vse stranke, in meni se zdi, da smo svojčas z glasnim zvonenjem ustanovili neko organizacijo, ki je v prvi vrsti imela namen. gojiti to harmonijo in to soglasje. Bil je to »Narodni svet«, ki jpa danes mirno spi v Gospodu in se za jnjegov grob živ krst več ne menL Mor-đa bi le knzalo, to organizacijo pokli-Icati iz groba in časih sklicati sejo. pri kateri bi zastopniki vseh strank rese-vali prepire. ki se kažejo v javnosti in ki se sedaj navadno rešujeto s tem. da se razobešajo po Ustih. in sicer s ko-mentarii, s katerimi se zastruplja soglasje in prizanesljivost. Vse to je zapisano v prevdarek. ne da bi pri tem nastopal podpisani kot prerok ali pa kot se~nnji načelnik JDS. Dr. Ivan Tavčar. Kaj hoćemo? Govor poslanca dr- Dinko Pnca ▼ adresni debati Narodnega Predstavništva v Beogradu- (Dalje.) NAŠE ZAHTEVE NA ZAPADU- — NEOPRAVTCENOST OKUPACIJE- Drngačen, gospođa, je položaj na zapadn naSe države- Tu ie zasedla Italija velik del naše domovine na podla-gi premirja, ki ga je sklenila z vodstvom arcnade bivše Avstro - Obrste monarhije, in si lasti te krnje dane? na podlagi pogodbe- Predvsem si t:oraino biti na jap-nem, da oni kraji. M jih je Italija za-scdla, ob časn premirja nišo v«č tvorili dela avstro - ogrske monarhije« (Tako je!) Vse sedaj sporne pokrajine, ki jih je Italija zasedla, so se bile že pred najđemo fnnogro preroške^a. Bil je sicer blizu naš čas in vendar nismo Se vcdeli. On pa Ie verjel in ko se bližamo zadnjim odstavkom v knjigi, vidimo, kako je" med tem izpolnil Čas, kar ie upal in pričakoval moz^ dela in boja. Mi nlrriamo podoJbne knjige, ker ni pri naš fiihče stalno tako zasledoval slovan-ske dogodke, kakor naš pisatelj, ki je imel šrečo videti odrešenje slovanstva. Viđel šerri pa zadnjič na Beli Gori, ko je govoril (18. nov.) nekaj dnij po osvo-bojenju. Kako mu je trepetala roka, ko sva se pozdravila. Saj sva se prviČ vi-dela kot švobodna človeka. Vedela sva, da nas caka še mnogo, mnogo dela. Iz člankov v fej knjigi vidimo vc-fiko Tlubezen pisaTelja do našega nskr roda. Ne dvoniite o tem. To nišo fraze. Dnevna politika lahko prinese na dan razne ujrovofe — toda ti rte fnorejo uiil-čiti trdriih stalnih temeljev, na katfefih se je razvijalo slovanstvo do sedal. Ve-mo, da imamo Se mnogo prijateljev, kl verujejo v iia§o skupno žmago. Ako so verleli naši možje pred 100 let!, zakai ne bi verjeli mi? Zato je treba, da tuđi v bodoČe preko vseh zaprek iščemo one skupne pofi, ki vodi k eriemu velike-mu skupnemu ciiiu. In to je šlovanskđ , bodočaort. Dt I U j sklepom pranirja odirgale od «iiU» 1 ogrske države: odpravil* se !• ATBtrfr-ogrska uprava, odstranili avštro - ogr-ski emblemi, uvedle bo m naroiat vU-de. Njihov reprotentant Je bil Narodno J veće v Zagreba, katerega vođUaa mi-sel je bila kriška deklaracija« | 6e več! Slovenski plantnaU pe§- ' polk, ki je hU na italijanulrt £r«Ui, Je prišel v Gorico, bil zaprisefen na Ja-goslavijo in je savaroval nafto aapad-no mejo VojaŠka služba se je vršila • popolnoma v imena naše okapne drža-: ve; dokaz temu je, da je v shužbi Jugoslavije v Gorici stal tuđi oddelek srb-ske konjice. Zastopniki bivše avstro- j ogrske države so priznavali faktično ta položaj- Prav tako se mu je- »orala pokoriti avstro-ogreka annada. čim je I prekoračila mejo, je dobivala ukaze od I jugoslovanske vlade, ki jo je razoroži-I la in poslala v domovino« ! Ko so bili ti revolucijonarni čini J izvršeni, smo stopili takoj v etik s Sr-i bi]o- Ustvarjen je bil tedaj državno-| praven in državotvoren čin, kajti na- • rod je nositelj suverenitet©. Uetvarjen '. je bil položaj, ki ga je Avetro-Ograka ! priznala, nstvarjena neodvisna samo-J stojna država- Priznanje od strani kake drage države, gospoda moja, more ! biti samo deklarativnega, ne pa kontiti-| rotivno^a pomena in ne more veljati i ex nnnc, ampnk samo ex tone! (Min* | pređs- Protić: Tako je\) Ce je tedaj Italija zasedla naše de-žele na podlaci premirja s avetro-ogr-sko monarhijo, moramo samo to konstatirati, da vodstvo avstro-ogrske armade ni imelo več pravice, razpolagaii ? temi deželami, da ni moglo več I nji-mi razpolagati, ker je bilo pooblaSče-no sajno od avstriJ3ke vlade, ne pa od jugoslovanske države- I tali ja iz ie pogodbe ni mogla dobiti nikakih pravic in se je tega> mislim, rudi zaveđala, kajti njene čete so prišle v Gorico z belo zastavo in so bile sprejete od jugoslovanskega voja-šhr.i kot zavezniške eete- Če tedaj trdi italijanska javnost da nas je italijan-ska armada osvobodila, moramo reci, da temu ni tako- Ko se Ifalijani prekoračili Sodo, smo že bili svobodni ge-spodarji na svoji zemlji« (Tako je! Plo-skanje!) POSTOPANJE TTALUANOV. Tu mislim, da moram nagla&ati, da nam Italija n»-Ie ni prinesla evobo-de. ampak snžnost, hojšo nego je bila peprej. (Tako je!) Konstatirati moram. da so italijanske oblasti zatirale pri nas vsako svobodno gibanje^ inožnost vsakegra svobodnega pokreta. Zatrlo se ie vee. kar je imelo slovensko lice-Odnravili so se naši napisi, rastrgale na^e zastave- Opozarjara, gospodje, da se je to vršifo oficijelno od strani ita-lijan^ke^a vojastva, ki je trgalo ter metalo ob tla jugofiiovanske zastave in kričalo: >Abasso la Yugoslavia!< Zatrlo se je naše solstvo- Gospoda moja. danes je samo v Trsta 124)00 naših otrok brez sole- (Čujte!) Iz orada pregnrli so naš jezik popolnoma- Iz naših mest Gorice, Trsta, Heke iz^ranjajo na£e lJTidi- Na protrne ljudi je interniranih in zaprtia — in kako bo zaprti, gospoda moja?! Po ćele meeece nosijo ti Ijud^ie verige na svojih rokab, po ćele mesece živijo v ltiknjah, ne do-bijo perila, eo polni mrčesa* (Ogorčeni medklici-) Naj navedem samo en sln-čaj! Namestnik đržavnega pravdnika Zoi^ri 8 dni ni dobil nikske hrane, 38 r*ni je bil nklenjen v verigah in je ča-dež. da je se živ. (Čujtet Čujte!) Na podlagi nekega dekreta trza-ekeera guvernerja je za VBako dejanje, ki bi ogrožalo politi *n© interese, ki si jih je pridobila Italija z okupacijo, roožno. da se obsodi dotičnik na mnoga leta ječe in mnogo tisoč lir glohe- Faktično se obsojaio naši Ijndje dan na dan na 2 leti, na 3 leta, na 4 do 5 let jeoe in na tisoče lir glohe- (Poslane Smođej: >Sramotak) Gospoda moja! Voeraj je neki govornik omenil takozvani ljubljanski incident. Smešno malenkostna zađeva, radi katere je ententa poslala komisijo v Ljnbljano Toda glas naSef^i nboge-pn. naroda, našega zatiranega ljudstva ne najde ođraeva na mirovni konferen-ci in ne priđe komisija, da bi preiskar la i talijanska taborisca, kjer mnirajo tisoči naših ljudi; ne priđe komisija, da bi videla, kje je tista ftvoboda, kt ae je obetala! Gospoda moja! Kje }e pravna po3-laga za vse to? Gospodje, jas Je ne vidim! Tuđi ne vem, ali ve italijanska javnost za vse to, kar se pri nas do* gaja- Dvomim, da bi vedela, ker previsoko čislam italijaneko knltoro- To pa vem, da postopanje itaHJa&Bkft obla«di ni ▼ Čaet italijansketini tMeva* (Odobravanje*) NAROD V ZASBDBNIH KŠJkJA TRST-* AU žive italijaneki fcrogt ^ llBdfll« da je re« mogoče, ii zaaedesesa oiem-l|a napraviti italijansko pofaajlao^ Gospoda moja, slovenska GoriuKa ham [ 9% Italijanov; v Istri ph je Kfft ma-sedena Kranjska ina ceHh 16 Itt^J^ nov; v Dalmaciji Steje ftaii]aaA6 pre-. bivalstvo komaj Ž%. in kak ttartral |# i to, ki ga rnisU Italija potojfitttf OT* I MMli m* m m mm« *m » tate * barje )e pmtal? Koliko taflb aveđov Je valovalo preko m folJaHi toliko tujih mnjai-jar m it Uto valUto! fm — preiU. yk »»^taat — BiftiKl^ eatal imnl ^lafl ud m pel svijet (Sivahno a^ofcravanje.) Njegova naređnoetna safa Je ostala vetee ista. (Tate je!) NesaatM kolonije wtm-skih vojatev, benefldk trgovcev, »an-škega plemstva v meetih so «0lale neznatni otočići v slovaaakem aorjo, obkoljeoe krogiokrog od elovaaskega elementa, ln so bile nesmožne, vplivatl na razvoj naroda* ki se Je rasvijal po* polnoma v eamonlkli avobođni cmeri* (Tako Jal) Edino, kar Je U narod gre-ml j# bilo to, da je redil te etoeida a lastno krvio* In Trst? Res živi notri 10CV00O Ita-lijanov; toda poleg njih živi tam 804KK) Slovencev, Hrvatov in Srbov- Obdan je kroginkrog od naše y^T»Ij#»r obdan z že-leznim obrodem našega naroda, ne nekulturnoga naroda, ne divjih kmetov, kakor je pisal D*Annunzio, ampak naroda, ki nima niti 10% analfabetov* (Čujte!), od naroda, ki je politično, socij Ino in gospodarsko tako organi-siran, kakor n! bil {talijanski narod Se nikdar (Odobravanje), od naroda, kl ima v vsakem selu svojo eolo, naroda, kjer ima vsaka hiša svoj časopis in knjige, naroda, ki je lahko sgled in po-noe vsakenru drugemu naroda* ker Je is lastne moči, z lastno ailo dosegel to, kar je danes- (Ploekanfe-) In če pravi D*Annunrfo. da bo s tem narodom divjih kmetov govoril latinski, mu moramo reci samo to: da znamo tuđi mi jezik, s katerira more-mo govoriti, če bo treba, tišti jezik, kl so ga nas naučili bratje Srbi v tej vojski! (živahno ploskanje.) (Konce prlhodnjičj Hovhshl nreglrt. »OBRTNI VESTNIK«- V Ljubljani je sačel izhajati >Obrtni Vest* nikc, strokovni list sa povadigo in na-predek elovenekega obrtništva- V svoji prvi številkl pravi v uvodniku >Kaj hočemo?< med drugim: Važen del dr-žavljanov tvori obrtni stan* Dolžnost države je, da ga podpira, kjer je pod-pore potreba. Treba bo smotreno in krepko delati na to, da se obrtnik zo-pei opremi e vsem, kar mu treba sa njegovo obrt- Treba je tu državne akcije- Obrt je skoro brez narasčaja* Glede izobrazbe je felabo poskrbljeno. Treba obrtno šolotvo korenito reformirati- Pa tuđi izučeseniH obrtniku ea treba vedno in vedno -ačitiT treba mu omogočiti in olajšati stalni napredek-Za to treba dveh činiteljev: država naj ima parno oko na vse, kar treba obrtniku, on sam pa mora imati trdno voljo, vstrajnost, pridao delovanje in smi-sel za skupnost* Organizacija! V zdniž-bi je moć kakor je v znanju moč! »NOVA DOBA« v Celju klice >PogleJmo va-se!< in vpražuje, ali naša inteligenca vseh elojev in stanov stori svojo dolžnost s ozirom na> utrje-vanjet konsolidirani« nasc državnosti? Ali po u čuje ljudstvo v smislu edri^vo-nosti našega naroda? Ali vse nafte učitelj 3tvo s polno resnostjo pojmu je in vrsi zshtevo naše državnosti, đa vcepTja mladini Ijubezen do naše narodne vladarske rodbine in naša du-hovsčina, ki ima prelepo priliko, da z lece poočuje ljudstvo v tem smisln? List zaključuje, da se to ne vrSi, dvo-umne izjave je smatrati sa previdno rovarenje proti na#i edinstvenostl, proti naSi državi- — 2alostno je, da se đobijo takl ljuđje med tnteligenoo! Toliko večja pa je dolznoet pošteno dekt-jočih oseb med inteligeneo, da čujejo in vamjejo ▼ eedanjih veleteSkih časih n&so skupnoet in nado državno misel! - »OB2OR« prinasa razgo-vor sve«-jegra urednika s dr* Ivanom Gmajner-je«s članom Jugeslevanskega odbora, ki s© Je vrnil te dni ix Pariza- Dr-Gmajner J© rekel glede dr* Trumbićai Hoznltati,. žal, nišo odvisni od njega. Njegova naloga je strašno težka- On je mučenik- Prenašati vse, kar on prena-ša, delati toliko kolikor on dela. garati kdlikor on gara, ta to v resnioi treba biti, no, treba biti Trnmbi6 CUmk as mora čuditi temu neugahljlvemu vreleo energije in aame^atajevanja. Ob prti priliki m vme, ker gori ielje sa delovanje and svojim narodom- »RUBC fflS« pravi, da je danes jasno« da nikdo inned odfovornin dr-Savnikov velikih p11 ni imel Jasnega pojma o nalofi in kotti|>et^cci mirovne kovf erfeoa, in to niti iakrai 1» m |e is seilv SpoeetU se Je mililo, da * plosailj#> skrivajo «vo|e msisrs ubog nekakega vlijega interesa, sedaj pa * kale vsteo boQ, da se kottfsrsosa vrti im da ne refetje ntfssar Ko Je b« se-etavljea itatttt ligo, Je sastalo £ov*od! irpmfc; da b6 konf varnostjo< šega po tuji zemlji- »JUGOSLAVIJA« v Sarajevu ofe-soja politiko obsovraženja, osebne^a maačevanja in oastne demagogije- Hrvat]« žele jeđinstvenega, ekupnega de-lovanja pri zgradbi države, ki ima biti svobodna domovina vsemu troimene-mu narodu- Nikar naj se ne da nikdo voditi po rasnih osobnih in stranka*-skih koristih, ki povzročajo raspoke in neugodno razpoloženje pri jednem ali dnzgem deln naroda, kar more sedaj največ ekodovati. ko gre za to, da na-stopamo kot en mož proti a^piracijam raznih zunanjih sovražnikov* »SLOTENBC« prinaea u peresa dr- Valjavca članek o vrednoeti ban-kovcev avBtro * ogrske banke, ki vprv Suje: Torej, koliko so vrednl avstro-ogrski bankovd? Določno se to vpra-šanje danes sploh ne more resiti. Po mojih nemerodajnih mislih nima Jugoslavija toliko skrbeti za vređnost av-atro - ogrskih bankovoev v razmerju z đinarji, ampak kako bo isločila av-strijeke bankovce iz svojega prometa ter dobila za nje pri banki potrebno odžkodnino Ker se sedanje trgovske rasmere vsak dan menjajo, ee ne more dolo&ti ne korza bankovcev proti di-a ari em ne notranje vrednosti bankov-cev samih zase- Izvttja, da ako se o*i-ranio samo na Avstrijo, ki Jo r letih 1816* do 1856. vendar le uredila banko-listke đnnajske veljave in potem nvedle avstrijsko veljavo, moramo reci, da se ni treba bati, da bi se za bankovce avstro - ogrske banke ničesar več ali pa le malo dobilo, mogoče. bi se tekom mnogo let prav veliko dobilo, ali po drngi strani mora Jugoslavija odločno odklanjatt da bi se sedaj smatrala avstrijska krona za enakovredno k đinarjem, ker M s tem oSkodovala davkoplačevalce- V članku »POLITIKA DR2AVKE NBODVISNOSTI« dokazuje »SAMOUPRAVA«, da je zgodovinski razvoj Srbije v 19- in 20- veku moral dovesti do današnje zmage narodne misli: đo osvobojenja in ujedinjenja Srbije « vsemi Srbi, Hrvati in Slovenci- ilisel narodnoga osvobojenja je bila podana se v temelj ih postanka kraljevine Srbije- A da bi se ta misel đej&nsko tuđi ustvarila, je Srbija započela s smofre-nim delom, ki je imelo jeden jedini temeljni cilj, da se končno ujedini ves narod- Pisec članka >Jedan kofi zna*c (Btojan Protić) rise na to na temelju zgodovinskih dogodkov državno politiko kraljevine Srbije in dokazuje, da je Srbija do konca ostala zvesta svojim idealom in.načelom, merečim na ta, da se oflvobodi ves narod izpod tujega jarma* Tem idealom ostali so vemi vsi srbski državnlki- Pred vsemi Nikola PeŠio, Zavračajoč napada na . Pašića, čefi, da se je baje odrekel široki narodni poiitiki, poudarja člankar to-le: >A nekdi>, ki se je tako pregreSil prth ti starcnm srbtjtatta pxvđs»9ntku, Je sam zakrlvil nekaj, kat Je bile vseka-kor pogrešno- ReteT je: Raje ostanemo v»i. pod Avstro - Ogrsko, kakor da bi se samo jetfen del nas osvobodil tn •fea&ai s SrMJe- — Tfcrtl kl Je te reket Je po osefen uverenjrt nmegb *•- »JtTCHHKT^ATBNSSrt ULOTTJkc M »aviesta.v poeebnen članku sa_oata-novitev visoke trgovske gole v Zagre-ber* Osnovati Je treba visoko trgevsko žolo, a ae eksportne akademi j#. Ta io-imU »aj Mla fhs «■> aaa, da U omogočevala nasla mladtal ljudsm, da doeežejo popolno visoko trgovsko naobrazbo in končno tuđi doktorat ko-mentalne znanosti, s čemer bi bil tr-gOTskl studij izjednačen z druglad fa-kultetami- Ta visoka šola bi se naj osnovala takoj, da bi se s predavanji lahko pričelo že prihodnjo Je«en* PolitKn« vesti. Odbor »Oospodarskesa ta Izobraše-▼ataega dtm&tvm za dvorski okrak se le v svoji včerajšnji seji tako-le konstitniral: prcdsedriik g. Avg. Petrič, 1. podpredsed-nik z. A. Rus, 2. podpredsednik % dr. Josip LavrenCIč, tajnik g. AL Fuchs, blagajnik g. Fran Abtiln^r. knHžničar g. Avg. Petrlč. Zserovasie peUtić«er» ktabs JDS, ki bi se imelo vršiti v ponedeljek 7.t m„ od* pade radi koncerta kraljeve glasbe. Dan zborovanja se bo objavil. Komunike todjalnUi denokrstoT. LJ)U Beograd, 4. aprila. Klub jugoslovanskih socijalnih demokratov je izdal nastopni ko-n:unike:Na svoii seji 2. t m. je konstatiral klub, da ie svoboden v vseh svojih akcijah v rarodnem predstavništvu. Povod za demisijo sociialističnih zauoiukov v osrednii in deželnlh vladah Je dan po vedno večjih reakcijonarnih pojavih glede političnih pravic ln svobodščin. detoma pa v podraženju vseh življenskih potrebščin, ovedbi svt>-bodne trgovine brez istočasnih zadosfn'h odredb za preskrbo mest in tadustrijskih središč nadalje v zavlaCevanJa agrarne reforme ne samo po vdeoosestniidh, temveč tuđi po vladi in državnih organih. Klaba ic bilo ponujeno poleg ministrstvt za sodjtl-no politiko tuđi ministrstvo za prehrano, a ne resort agrarne reforme Obenem Je 5e negotovo, al? bo pristala vlada na proDorČ-ni vofilni sestav. Iz tega Je klub izvajal konsekvence in končno definitivno ođklonfl sodelovanje v vladi. Naša posebna telefonična porodila ix Zagreba in brzojavna iz Beograda. SEP4RAT1ZEM SVOJE VRSTE, Zagreb, 4. aprila. Separatistična klika na zagrebškem majristratu je iz-zvala novo nelhibo afero. Kakor po ćeli državi, vlada tuđi v Zagrebu veliko pomanjkanje sladkorja, kar pa Zagreb-Cani mnogo manj občutijo, kakor druRi, ker so imeli do sedaj vsega dovolj m so bili, kar se tiče prehrane, naravnost razvajeni. Ker sedaj par tednov ni bilo sladkorja, so pričeli Zasrrebčani godr-njati. Svojo nevoljo so pričeli, kakor po-vsod, stresati nad mestno aprovizacijo. To priliko so sktišali urabiti, da bi sebe oprali, beogradsko vlado pa ocrnili. Zato so prlobčilt v uradnem >srrad$kem vestnikuc poročilo, da je bfio aprovtza-ciji že obljubljenih 20 vasronov sladkorja, da pa je prišlo odposlanstvo centralne vlade v Beograda ter sladkor, ki je bil že naložen v vajeonih in plačan, krat-komaJo odpeljala To poročilo je storilo svojo dolžnost med občinstvom, ki fe žalibogr le oreveč dostopno taldm hui-skarijam. Ze v prihodnfl 5tev!Hd mag<-stratske^a »sradskesra vestnika« je bflo objavljeno poročilo. če§ da ta zakašnjenju ne zadene beojrradske vlade nikaka krivda in da z omenjeno kupčijo ni v nobeni zvezi. Očividno je tore), da Je bilo prvo poročilo omenjenega Hsta objavljeno in sestavijeno !e z namenom, da obrne nevoljo prebivalstva proti beogradski vladi. Ta nepoštenost polirlčne-fra bc^a Je zbuđna v resni javnosti velik odpor in vedno pogosteje se zahte-va, da naj vlada prepreci nadaljrte take zlorabe Javne oblasti. »RJEC S, H. S.€ BO PISALA TUĐI V ĆIRILICI. Zagreb* 4. aprila. »Rjeć S. fl. S.« priobčuje danes članek v ćirilici in spo-roča, da bo odslej v znak enakopravno-sti vseh naSih pismenk del lista tiskan v clrilicf. ZALOSKI IN LJUBLJANSKI INCIDENT V NARODNEM PREDSTAVNIŠTVU. Beograd. 4. aprila. V jutrišni seji bo ministrski predsednik Stojan Protić od-sovoril na vpraSanjc poslanca dr. Fr. Novaka v zadevi Antantne komisije v Ljubljani. Vprašanie se Rlasi: Lahi so spravili v svet povsem neresnične vesti, da so pred nekaj tedni Slovenci napadli v Zalogu italijanski v]ak in zažvali ita-lijansko zastavo itd. Razkričali so naše dostojno in redoljubno prebivalstvo kot nekulturne ljudi:.. To je takozvani zalo-ški incident. — Februarja t. L je prišlo v Ljubljano nekaj italijanskih častnikov in se tam ^eriralo kot nekaka komisija-Ker njih prihod pref ni bil Javljen obla-stem in se ob prihodu nišo javiti niti sami ter se lejritimiraH, so dobil na svet, naj odpotujejo, kar so rudi storilL To je takozvani ljubljanski incident Radi teh »incidentov« je i2Doslovala italijanska vlada s strani Antante međaliirano vo-jaško komisijo, ki naj bi preigkaJa do-godke, izrekla sodbo ter odredila potrebne korake. V tej komisiH ie bil pole j? vojaških zastOpnikov Amerike, An-^lije tn Franci je tndi en italijanski general. Čnjemo. da ie komisija po temeljiti preiskavi prišla do pepolnoma ne^ativ-nej^a zaključka, da italijanski vlak sploh ni bil napaden. zastava ne raž Ka na rtd. Peđpišani vpraš«Jeje gospoda miflistr-skegtt pređsednika kot zastopmka mini« stra za zunan4e zadeve: Je-U pripravljen podati o tej preiskavi Antantne vo-feške komisije avtentično 0oročik>, da «amorNe v besedah, v dejanjih se pokaže človekc, pravi pregovor- Saj tuja roka nas ne tišči več, ker je omagala* Tuja vlada. več ne vihti svojega biča nad našimi hrbti in različni avstrijski možje postave, kl so bili strastni pristaši zloglasne Avstrije, ter pravili javno, da so le oni gospodje, đa delajo kar hoče-jo, da so v Dobovi oni prvi za ceear-jem, so hvala Dogu izginili iz javnega pozorišča- Dobili smo enkrat toli zaže-Ijeno politiško svobodo, otresli se kru-tega avstrijskega militarizma, seđaj se gibljetno in delamo lahko prosto za ljubljeni naš narod slovenski* Na đan torej zaspanci in mlačneži ter poskrbi-te, da se oživi zopet društveno delo- Zračna poita pri ns. LX>U. Beograd, 4 aprila. Dokler se ne nredi po$tni promet na železnicah. se uvede redna zračna poSta na progah Nar! Sad - Niš-Skoplje to Novi Sad - Sarajevo - Cettnie. Obnovljen pr<>fBot LDU. Beograd. 4. aprila. Obnovljen Je železnfSkt i>roroet na projfi Smederevo - Velika Plana - La-povo - KrasniJevac. Popravilalnm deto na drugih železnicah se IzvrSofefo. Ustrol naie rofske. LDU. Beoenl 4. aprila. Po nacrtu, kl sa Je tedelalo vojno rninistrstvo, se bo osnovalo v kraljestvo SHS 47 pehotnln poUcov. Ođpravljo se pelin tretje*a nozfvsu kf so Ml! do sedaf uveden! v Srbiji, m na?! črnovoJirfSkf polld. Vse kraliestvo se razdeli na itlrf armllske obiasfi. Na metak. LjtfbDanskt dopisni ttnć poroča dne 4. marca zvtčer H uradneca vira: Nemci so včeraf oopoldne strelJaB na našo posađko ori Dalah, zvečer pa na Sv T ovrenc pr! DravrKrrađti od treli stnuit TstoČasno so obstrellevaff Rabcnstefn. — 3. t m. ob 10. ttrf dopoMne In 6. pupoidne so Madžari strelJaH am naio stražo mff ▼aravfaL mv nnna«Rfc ~» rvnanv w »^ LDU Cnrih, 4. apriU/(Cr8) NaJ poslanik v Parizu, Vesnlć. se Je terarU napram zastopnikom listov, da Je trbsko - Italilaa-skl spor evropski problem prve vrste. Od-klonitev Wilsonovc razsodbc po Italljanlh je zelo značilna. Italijanska vlada v6 dobro, zakaj odklanja arbitrtio. Jugoslavija se ne bo nikdar podvrgla italijansldm za-htevam. Ona se ni raSila tnrSkeca In av-stro - ogrskeita larma zato. da priđe pod italljansko gospodstvo.___________________ Neodrefeno đommrtna. Čm&tnt večer Milana SkrbJaška v Trsta. Pred kratkim so v tržažkem slovenskem gledališcu uprizorili ll»«»e-nove >Strahovec, v katerih je iffral znani igralec in režiser Blilan Skrbio-Šek vlo^o Oswalda- Predstavo, ki je dosegla višek vseh do9edanjih v Trstu, si je izbral ravnatelj Skrbin^ek za 9voj riastni ve^er- Jugo^lovanski Trst jo po-kazal, kako iskreno ljubi in visoko c#»-ni svojega največjega kulturnega delavca v teh crnih dneh- 0 predstavi poroča tržaška >Edinost< med drn-gim: >Premiera >Strahovc se je vršila v znamenju prisrcnih simpatij, ki jih je izkazovalo tržaško občinstvo reži-serju g- Milanu Skrbinšku na najraz-ličnejše načine* Ze ob prvem njegovem nastopu ga je pozdravil dolgotrajen aplavz in ob koncu prvega đejanja, ko so mu bila podarjena najrazličnejda darila, ee je pohvala občinstva izpre-menila v burno ovacijo- Na odru je bilo roŽ in cvetja. vencev in različnih da-ror, ki so mu jih podarili osebni ?a-stilei nje£ro\-i. člani gledališča, odb'-r >Draroaticnega društva« in posaroo«-niki- Radi točnosti in kronike naj navedemo posamič: troje vencev s i ri-mernimi napisi so mu darovali: >Pra-matično društvoc, člani igralsk-iga zbora in dijaštvo- Njegovi osebni častile! so se ga spomnili s poino usn^ato listni^o z dedikaciio: Umetniku Milanu Skrbinsku — OMskovaloi trža^ke-?ra pledališča- Svojemu režiserju je poklonila gdč- Kavčičeva 7tato i.^lo, i^totalro crđč. Mezgečeva lepo pisalno orodje in g. Konoapara, kulisni roojster, palico s srebrnim ročajem- P »samoz-niki izmed obeinstva s * c*\ obsipali s cvetjem in šopki, da na ta načii izka-žejo Čast in priznanje umetniku in njego vemu kulturnemu delu, ki smo s& v teh težkih časih tako krvavo potrebni in ga on izvršuje med nami e četo svojih mladih ljudi v najusodnejših dneh daleč od doma in svojcev • • • Naj ura bo v zađoščenje sladka zavest, da je blažil z njim skn'to bolest naših <*rc tn jih obenem dvigal k lepšemu, sr«jcnej-šemu življenju- Kajti v resnici in I e p o t i je Človeško odrešenje • • • vse drugo je le prazna pena. ki izgine - - -< Tržašld plavžarfl stavkaio. V 11 plav-žih stavkajo v Trstu delavci radi zvišanja mezde in skrajšanja detavnesa časa. Laško vabilo v ŠL Petru na Krasti, kateremu se ni nlhče odzval. Poročajo nam: V št. Petru na Krasti so vabili veliki lepaki po laSko !n po slovensko meščane v vofa-ško sledališče k predavanju s proizvaia* njem slik o laških mestih, pokrajinah in kolonijah. Pri.^tavljeno je bilo, da bo pre-davžteli razlagal slike tadl v slovenskem jezika. Pridfte vsi! Je pozival lepak ali no-benesa ni bilo. Mislili sa da v nedeljo po maši ob 11. uri bo vse drlo v vojaško «Ie-dališče, ali zavednl so na^l ljudio. Za nalaSč so bili priSli iz Trsta v Št. Peter neki oficiri!, kl so nestrpno čakali, da se naval! lludstva v gledališče, pa ni bilo nobenesa. Slovensko je hotel predavat! neki Rezjan. Kvirln, mlad fant kf je vzrasd v St. Petru, pa Je kot laSki državlian šel v lagko vojsko in se boieval proti nam Sedaj ga Lah! uporabliajo proti Slovencem. Tako olačnje rezHanski dečko na§o gostoljubnost. NaRi TCraŠevci se ne vdajo in zaman so Se tako trfnljlva vabila lasica. NaSi KraSevci so zve-sti Jugoslaviji. _______ Slovmjkl sveti Zakletev jogosJoTansklb mmtetnlkor. JugoslovanskJ umetnikJ so izdali apel na kulturno javnost v katerem naglašajo: »Mi. kJ globoko čutimo dušo našega naroda, pri-segamo pred oltarjem domovine, pri spo-minu padlfli borcev za pravica da se borao borili proti vsakomur, ki bi hotel podjarmiti kakrSnikol! del naroda Srbov, Hrvatov In Slovencev in naj to nasilje prihaja s kakr-šrekoli stran!. A naše sosede ftalijane za-gotavljamo pred svetio uspomeno bbžan-stve<*r#vfwfn a!intra€tt»li. ruto borno crto viQZapfsky z vyhnanstvU calejo posaimU glasovi. Id zahtevajo, da bi se moralo obtožiti generala Protogero-v a, o katerem se trdi, da je bil iniciator in dnsa bolffarskib zlodejstev v okupiranih detih Srbije. Toda za sedaj Se lahko krvolok mirno spi. bolgarska Javnost se Se ni zadosti iztrezntia. BoUievaU propadalo. LDU Berolin, 4. aprila. (CTU) »Lokalanzeiger« poroča iz Kopenhagena: Ruske brzojavke iz Helsing-forsa poročaja da Je v Petrozradu prišlo do velikih nemirov. Delavci se protivijo boljševizmu, na cestah vpijejo: »Dd z bolj-ševiSkim nasilstvom!« Prišlo je do bojev, posegli so vmes vojaJd s strojnicami. Da se potolažijo delavci, se jim je obljubilo povečanje krušnega odmerka. Ljenin se je ođpeljal v Petrograd t©r govori! pred delavci, da ima sovjetska vlada ne samo zu-nanje, tenfveč tud! notranje sovražnike. Položaj je jako kritičen in vsak mora biti pripravljen na lakoto Ako bi boljševiki sedaj Izročili oblast iz svojih rok, bi bil to velik zgodovinski pogreSek. ___________ Zoueznlhl. Politični preokret ▼ zrezi s tom? LDU Bcrolln, 4. aprila. (DKU) »Berliner Ta-geblatt« poroča iz Haaga: Iz Pariza prihaja vest, da si hoče ustvariti Franci ja neposredne garancije za varstvo svoje iztočne meje in da skuša v ta namen skleniti z Anglijo in z Zedinjenimi državami vojaško pog<>dbo. Baje se vrše ft pogajanja o tem predmetu. Obveznosti, katere bodo imeli člani zveze narodov, se ta sporazum ne bo dotaknil, ker pomeni slednji samastojen dogovor med Frandio m anglo - saškima velesilama. Posleđlce krivice. LDU Đerolin, 3. aprila. (ČTU) Iz Ženeve javljajo, da so v južni Franciji izbruhnHe obšlrne stavke de-IavcevT ki imajo izrecni namen, protestirati proti oprostitvi Jauresovega morilca, Vilaina Sociialistični vodje v Parizu napo-vedujejo nadaljnje in obširnejše stavke, ako vlada v naikrajšem Času ne bi sprejela predlogov, ki se nanašajo na splošno amnestijo. ^ Mirovna bonferenca. Smuts na Oarskem. LDU Ženeva, 3 .aprila. (CTU) Misiji generala Smotsa na Osrskem, kamor ga je postal svet četvorice, se pripisuje enaka važnost, kakor misiji poslanika AUiza oa Dunaju. Najbrže se bosta sestala Smuts in Allize, đa se pogo-vorita o zadobljenfli vtisih. (Smits je sla-ven kot bivši burski general.) Svota! LDU. London, 4. aprila. (Brezžično.) Govori se, da je svet četvorice v noćni seji sklenll, od Nemčije kot prvo \-p!ači!o, zahtevati 250 milijonov do-larjev v eotovini in 950 milijonov v Jam-stv.'h in blagu. Iz flvstrije, Madjanke, Nemfije, Turske. Proti rdečema tororjn. LDU Bratislava, 3. aprila. (CTU) Danes je prispe-la v Đratislavo deputacija bivših ogrskih poslancev, katerih imena iz utemeljenih razlogov ni mocoče navesti. Prosili so v imenu madžarskih krogov, naj Ceho - slova Ška republika intervenira in zasede Đu-dir.ipešto, kl vidi svojo re^itev edinole v Ceho - slovaškJ republikJ in v njen! dlsci-fi'p »if! *. *ki P »Man* pravjo, da izvzeti-šl par sto prepričanih komnnistov, vse pre-bivalstvo Budimpešte jrleda z jrrozo v prepad, v katerega ca tira plsava »Mairvar Orszasa«. Ako se čeho - slovaška vojska pokaže v Budimpešti, se ji prebivalstvo trumoma pridruži. Italija. Tek pa Imajo. LDU Berolln, 3. aprila. (CTU) Iz Basla poročajo: Agenzia Ste-fan! javlja, da sta se dne 29. marca dve italijanski stotniii mornarjev izkrcali v Adalij! v Mali Aziji in zasedli mesto. Pre-blvalstvo je vojake živahno pozdravljalo. Mesto samo je brez vrednosti ako Italija ne dobi tuđi ozadja. Kakor poroča »Gioma-le d* Itatia«, pomenja Adalija Izfaodišče za precejšnje {talijanske zahteve v Mali Aziji. Defedstl hi doUtttiancl v Italiji proti laSkenm ImperijaliziBU. V Italiji dobiva\r takozvani defetisti, kj nastopajo prot laški— imperijalistom in širokoustaežem tn ki trez-no preudarjajo Jadransko vprašanje, vedno več pristašev. Protinemška zveza v Turinu Je protestirala na svojem shodu dne 26. marca proti delovanju teh defetistov, kJ so skupno z giolittijanc! začel! »nesrečen bo] zniževanja uspehov italijanske zmage«. Dnevne vesti. Nov« pteče za ■atelfstvo na ljudskih in nwsčanakn lolak v SlovenUL Pri višjem šolskem svetu v Ljubljani sestavljeni od-detek za uređJtev učiteljskih plač v katerem posluje 1 računski uradnik in 7 učiteljev Je že odmeril nove sluzbere prejeinke za aktivne učitelje in učiteljice, kl so na-meSčenl na Šolah bivše vojvodine Kranjske in bivše rroflje Goriške. Deželno knjigovodstvo Je dobilo ukaz, da Izplača od 1. prosinca 1919 dospele zneske kar najhltre-Je, đa se pospeš! uradovanje. Je višj! Šolskl svet tuđi knjigovodstvu priđelil 6 učiteljev. Odmerjevanje plač za učiteljstvo koroških in štajerskih solskflt okrajev se Je pričelo In bo gotovo do konca aprila. OprememVa imena- G- Fraa]a Grer-stenma.verjn, viS> flnanSiieoni sretniku, Je deftelna vlada dovollla spremembo ro^iruskepa imena v Bajič- Ta spre-nenM v©Ha sa vso rodbino- Srbeaf datesafl za Tnt Kot đefecata pri medzavezfrišk! komisiji za prehrano v Trstu sta Imenovana IgnJat Đ a J1 o n I m Rajko Novakovlć iz Đeosrađa. Oba sta ie odpotovala v Trst Zlata poroka* Dne 3. marca sta v Dramljah obhalaVa Izvanredno slavnost — zlato poroko -* Franc m Frančtška Sve-tetiek, tasta znanega rodoljuba Miloša JarnovtČa. ZlatoporoČenca Je spremlfaJo k porok! 56 ofHn sorodnlfcov, med nj!m! ed!n! sm tn tri bcere. — ZJatoooročencema Iskreno Čestitamo ter fenrno, da včakata se brl-ijantiHi oorovro. Imeaevaela. Provtzorlcna ncitella na driavai realkt v Oorjcl tedaj stažbeno pvfdeffeaa^ za dobo Sonhcaa leta 1918/19 drfcvatjaajit^T LNbfrai Pranc Ferjan fn realčna učitelja v IX. ^inovnera razredu: na državni gimnaziji v Celju je Imenovan Anton Cestnik pravim veroučiteljem; na državni gimnaziji v Mariboru ie nameščen kot učitelj slovenščine dr. Pavel StnnSek. namestni učitelj na državni gimnaziji v Mariboru: asistent na vseučlliški knjižnici v Gradcu dr. Josip Glonar Je soreiet r službo pri Selski knjižnici v Ljubljani. Iz magistratnega gremija* Magi-etratni gremij je prošnji Gabrijele Je^ rančičeve v Prisojni ulici za pođelitov gostilniške koncesije ugodil, odklonil pa prošnjo Ivane Moretove na Marti-novi cesti st. 11 sa sodaviško koncesijo- Barako ob vhodtt na Grad je dal v najem Dragotinu Krakerju proti temu, da ne srne tamkaj točiti alkoholnili pija5- Ađaktacija Narodnega doma. Restav-racijo Narodnega doma je vzel v zakup Bohuslav Š 1 e h t a, ki namerava izvršiti v gostilniških prostorih veČjo adaptacije, v kar mu je dal dovoljenjo magistratni gremij. Nameraval je napraviti pred Narodnim domom dve terasi, toda đovoljenja za to ni dobil, feer ni predložil nadrobnih rtačrtov in ker stoji magistratni gremij na stališču, da mora ostati dovoz pri Narodnem doma prost- Lambergovo ustanovo je magistrat podelil Nežl Gorjančevi, Mariji Grim-movi in Mariji Snojevi- Iz krogov nižjih državnih nastftv-Ijencev so nam poslali dopis, v katerem poudarjajo. da se je izkazala potreba, da o snuje jo svojo lastno organizacijo^ ceš, da ne najdejo v društvu državnlli uslužbencev STTS za Slovenijo dovolj zaslombc- Ustanovni zbor nove organizacije ee namerava v kratkem sklie&ti* Iz Rožne doline nam pišejo: Cesta ob državnem gozdnem vrtu v Rožno dolino je v takšnem stanju, da Človek ob belem dnevn ni varen, da bi si ne polomil nog ali ne obtičal r blatu- Ob vsakem malem dežju imamo namreč pod vodo vse ceste, ker ni jarek 66 progi južne železnice nikoli iztrebljen* Pozivamo g. prožnega mojtra, da že vendar enkrat izpolni svojo dolžnost« Takito prosimo mestni magistrat, da nam posuje cesto z debelim gramozom, morda bo to kaj pomagalo- Tuđi par mostičkov bo treba napraviti- Za politične presanjanoe. Deželna vlada rabi natančne podatke o obsesu politič-nega preganjanja v avstrijski dobi. Pod izrazom politično preganjanje Je razmneti vsako zatiranje, kl ga je prejšnja državna, oblast po svojih organfli izvajala proti se-danjemu državljanu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev vsled njegovega na-rodnostnega ali pa vsled njegovega državno - političnega mišljenja in delovanja. V ta namen bodo v prihodnjih 2 tedtiOi zbirala okrajna glavarstva, politične ekspoziture in mestni magistrat! potrebne podatke. Občinstvo se vabi, da z vestnim so-d cl ovan j em omogoči čim popolneišo sifleo o političnem pregan'anju. Podatke o v taji-ni bivajočih preganjancih sprelema mes .i magistrat Ljubljana, Pri tem se pripommja, da ta zadeva ni v nikaki zvezi s prejsnjo akcijo za odškodovanje političnih prešan« jancev potom naše delegacije v Pariza. temveč je to zbiranje statističneea materijala, ki se bo ob danih prilikah nradno npo-rabljal. Uče se za obdelovanje polja 10 moS-kfh in 15 ženskih moči pod jako ugodnim! pogoji. Zglasiti se je pri Posredovalnem nradu za begunce SflS v Ljubljani, Dunaj-ska cesta 38. IšČe se pestonja do 15 let stara, delđa krog 20 let in ženska krog 40 let stara za domače varstvo. Pogoji in pojasnila se po-izve pri Posredovalnem u radu za begunce. Skoda na Borju vsled zatvondoe v Gruberjevem kanala. Zadnji čas se vedno množe pritožbe proti načinu ob ratovanja z zatvornicami, enkrat v Ljubljanlci, drugič v Gruberjevem prekopu. Vzrok tega Je v prvi vrsti nenavadno deževno vreme prošle jeseni, zime in tuđi sedanje pomladi. Barjani nečejo trpeti, da bi ena ali druga zatvornica bila zaprta. češ, da se voda za-jezuje, dviga, ter da se s tem ravnanjem povzroča škoda na bar ja. Barjani pa moralo tuđi uvidetl in misliti na to, da so ćelo podjetje osuše van ja vrši z velikimi stroHd v prvi vrsti v njihovo lastno korist da Je torej izključeno, da bi se jim samim po-vzročala kakšna Škoda, če jo imajo po krivdi vode v Ljubljanici sploh kaj. Gotovo pa je, da še nišo deležni vseh koristi osn-ševalnih del vsled prekinjenja le-teh, preo> vsem po krivdi vojne. Nasproti trdltvl dotičnih barjanov, da se voda zajezoje, Je treba poudaritl, da se le - ta vedno dril kollkor mococe najniije, tako da stoji sfco-raj po ćelo leto na visini svojecasnlli niz« klh voda pred regulacijo. Osuševaino podjetje Una po oblastvenem dovoljenju zago-tovJjeno pravico, da sme držati višjo vodo do visine zgornjega robu zatvornic, katere pravice se pa le izvanredno redko poslužuje, samo v slučaju visokih voda, kar se zgodi povprečno le malokrat na leto. Ves čas poglobljevalnlh del pa služita obe za-tvornici temu nameno, da se z vodo V oblastveno določenih mejah tako ravna, kakor to potrebe gradbenih del zahtevajo. Misel, da naj bo zatvornica v Gruberje-vem prekopa veđno in popolnoma odprta, se Je mogla roditi le v glavi, ki ne pozna bistva tega dela in ž njim združenih dol£-nosti napram drugim Interesentom, posebno nasproti mestni občini Ljubljanski in ob-čini Moste, kateri bi se lepo zahvalili sa skoraj vedno prazno strugo skozi mesto, če bi se to zgodilo. Vsem tem nedostatkom in pritožbam se pa more napraviti trajen in siguren konec edinole s čim prejšnjo đo-vrSitviJo osuševalnih del v LjabtJanicL Ustavljeni vlaki na južni zelenici- Radi pomanjkanja petroleja ae i dnem 6- t m- ustavijo ti-lle vederol vlaki: Na progi Ljubljana - Marifcor vlaka št. 42 in 93; na progi Zagrek-Ljnbljana vlak St- 511/45; na progi Zidan momi - Zagreb vlak 5t* 510; nti progi Pragmko - Krtmđhm vlaka Jler. 907/259 in 2TtV908 in na progi flWH* T».......... - JUka at. laOft am IM Stran 4. ,SLOVENSKI HAKOD; ćm 5 aprila »1». 81 ŠlčV« Vozijo ti-le vlaki: na progi Ljubijana-Maribor vlaka št- 32 in st- 1-, ki obstoji v vseh postajali in na progi Zagreb-Ljubljana vlaka št- 503/11. in drugi del, ki postoji v vseh postajah od Zidanega mosta *do Ljubljane. Vsi drugi vlaki ostane jo- ViŠji rev Isda ob*ojen radi tiho-tapstva- Svojećasno smo poročali, da ?o v Mariboru izsledili dva vagona masti, ki sta bila priklopljena mednaro&nerrm transportu živil z namenom jih vtiho-tapiti v Nemško Avstrijo Dognalo se je, da je te vagone skusil vtihotapiti preko meje in jih opremil tuđi s pred-pisanimi dokumenti mednaxodne komisije vieji revident južne žcle^nicc Fri-derik Isda, rodom CeljanT eedaj na-mešč^n v Gradca, zagrizen neraški na-eiooalee, ki se je zlasti za časa svojega službovanja na Zidanem mostu z vso vnemo udeleževal vsenemske propagande- Iedo so seveda takoj aretirnli in ga izročili sodišču- Včeraj je-bila obravnava proti njenm Obsojen je bil na 1 leto zapora in lOti-000 kron globe« Takoj po razglašeni obsođbi je bil odveden v zapor- Nadejamo se, da bo ta obsodba blagodejno vplivala na vse tište zlodejce, ki skužajo z vsemi sred-stvi vtihotapljati živila iz na*?e kraljevine v Avstriio- Poročilo o koncertu »Ljubljanske-ga Zvona« priobčimo v poni-del jek. Policijska ura v Zagreba in pri nas. V Zagrebu se je določila s 1. aprilom policijska ura brez vsake omejitve: za kavarne ob 12. ponoći, za restavracije ofo 11. in za krčme ob 10. zvečer. In pri nas? Gostil-ne se morajo zapirati, kakor preje, ob 9., kavarne pa ob 11. Ali smo mi državljani druge vrste ali pa vladaio pri nas še take razntere, da je nas treba še vedno držati na vajeti? Ne eno. ne drugo, to je samo neumestna kaprica naše policijske oblasti, ki misli in si domišljuje, da omejuje s to odiedbo pijančevanje. Zdi se nam, da bi policija mnogo več storila za debrp stvar, ako bi nastopala z vso strogostjo proti pijancem in razgrajačem na ulici ter jih eksemplariČno kaznovala, kakor da ob 9. zvečer z bajoneti pođi mirne in tFezne ljudi iz gostiln, kjer si iščejo oddiha za neki) trenotkov po tmdapolnem dnevnem delu. Proti tem si upa policija nastopati, proti faktičnim pijancem in raz^rajacem na ulici. ki s kričanjem in rogovilienjem vznemir-jajo vso soseščino, proti tem pa si naša slavna policija ne tisoja zganiti niti s prstom. A prav tu bi bil zanjo mnoKO liva-ležnejši in hvalevređnejši delokrog. In še nekaj! Vlaki prihajajo v Ljubliano pozno ponoći ob 11M ob pol 12. Ali modra naša policija ni mnenja, da i ti ljudje vzpričo današnjih prometnih razmer potrebujejo kakšno telesao okrepčilo, da potrebujejo tuđi streho? .Jesti, piti in spati mora vendar vsak človek, naša policija pa je, kakor se kaže, tega prepričanja, da ljudem, ki prihajajo v Ljubljano, vsega tega ni treba. Več pameti hi trezneca preudarka, pa manj trdoglavno sti bi naši policijski oblasti ne škodovalo! Z ozirom na potrebe narodne^a §ol-stva so iz službenih ozirov začasno preme-ščeni: na deško petrazrednico v Studencifi: Anton Hren, nadučitelj na Ciril - Metodovi Soli na Muti, za Šolskega voditelja: Ciril Hočevar, učitelj v Zagorju, za učitelja: Aleksander Alt, nadučitelj v St Janžu pri Spodnjem Dravogradu, za učitelja; .Tanko ZeU učitelj pri Sv. Ani na Krivem bregu, za učitelja: na dekliško petrazrednico v Studen-cih: Ana Hren, učiteljica na Ciril - Metodovi soli v Muti, za učiteljico; Adela Šmid, učiteljica v Št Janžu pri Spodnjem Dravogradu, za učiteljico; Ana Žel. učiteljica pri Sv. Ani na Krivem bregu. za učiteljico; Pavla Šonc, učiteljska kandidatinia, priđe-Ijena v službovanje nkrajnemu glavarstvu y Mariboru, za namestno učiteljico; v Radvani pri Mariboru: Radoslav Knaflič, nadučitelj v Dobjera. za šolskega voditelja; Josip Jarh, učitelj - begunec za učitelja; Emilija Duller, učiteljica v Slo-venjgradcu, za učiteljirro: Julija Rutnik, učiteljica pri St. Vidu pri Ptujii, za učite-Jjico; na mešano sestrazrednico v Laiters-bergu - Krčevini pri Mariboru: Mirko Pu-Čellk. učitelj na dvojezični ljudski soli v Lajtersbergu - Krčevini, za Šolskega voditelja; Radivoj Turak. učitelj v Polzeli. za učitelja; Emilija Wach, učiteljica v Kam-nici, za učiteljico: Marta Jurko. učiteljica v Laporju, za učiteJjico: Fran Haberman, učiteljski kandidat in poročnik pri maribor-skem pehotnem polku, za namestnega učitelja; v Pobrežje pri Mariboru: Josip Kle-menčiČ učitelj Dri Sv. Trojici v Slovenskih sroricah, za šolskega voditelja; Fr. Friedl, pomožnt učitelj v Cirkovcah za pomožne^a učitelja: Josip Oo?ak. okraini pomožni učitelj v Celjn, za učitelja; Roza Gosak, učiteljica v št. Mprtinu v Rožni dolini, za uci-tdfico; Frančisi^a Grilc, učiteljica v St norijarrn ob Bocu, za nčiteljico; Pavla Av-gustinČTČ učiteltica v Makolah, za nčiteljico: Marija Ješovnlk, učiteljica v Bra^lov-čah, za učiteljico: Ana Tomažič, ucitel-ica- benmka, za učite! jico; na trirazrednico v Tezno pri Mariboru: Anton Brumen, r^.duči'^ v Čadramu, za. solskega voditelja; Fran Luknar, ucitcli pri Št Jnrju ob Ščavnlci, zdaj nadnoročnik pri mariborskem pehotnem Dolku, za učitelja; Zorka Sekimik. učiteljica v Kostriv-nicf, za učiteljico; v Pa zvani pri Mariboru: Pero Jan-irov?£, nadučitelj pri Sv. Martfmi na Po-horju, za šolsketja voditelia; Mira Janko-viC, uč1teT?ica pri Sv. Martinu pa Pohorfa, za učiteliico. Tzr s?n?bentn orf^ov sta r>reme5čena: Pavla MlMavec. ti?iM?jca v Tarenini, za n?fte?T?™ v Tesmo, fn Josm WMmn?er. n^i-teM v RTbnici - Breznu. za učitelja v Ma-kole. Ohtr»en Vile «lfom«knv. Naivečii s^ro-maVi med siroTnaH so vnoimienei fufn^ 7Piefr»ice. D^^'m d^bfvain ys! đmoi na^av-TTencf ?n vr>nVoiencf r»nTe?: rvoi^i rednf^ pore. ?« i"**'« ?#VT«fea svršim vn^Vrtf^?*- ponr lnnma nstavfla li^liCln poVninin »n rent +*m rcv^eni. To le TiAVaf ta^n sfrti*ti*Mra. iJ« vtv»*» rfo neba! IM 8e«a na« *ive. Irako nai ureŽIvliafo «vo. fe ftKfWne? Sa) Se to, te bf nondl 4M- vati, ne zađostuje za živOenJe. a Se ter« jim ne dado. Ali rospodje pri in^rrt ž«lez-nici nimajo nič srca, ali siso Uudi*? Zdi »c tako, ker sicer bi ne mocli tapeti, da umira-jo seaaj od glađu tišti, ki Uh i* preje ioiaa železnica, dokler so bili še zdravi ia čvrsti, izrabljala do krvi! V resnid fineio ti siro-mak od lakotc in če so poslali s svojega sboda dne 3. aprila v zadnji svoji nadi brzojavko na regenta Aleksandra, v ka-teri mu slikalo neizrečno svojo bedo in ga rote ter s povzdignjenimi rokami primio, nai Hm pomaga, naj jih resi grozečega }im ncizogibnega pogina, se temu ni čuditi. Beda je prikipela do vrhunca, trpini se obračajo v svojem obupu na tistega, v ka-tetem ir.cnijo, da jim more še edini pomagati, saj so dosedaj trkaJi na vrata nairaz-ličnejših faktoriev, a nikjer jim nišo odprll, povsodi so našli gluha uše&a. O po zar Jamo na te bedne ljudi našo vlado Kaj dela po-verjeniStvo za socijalno skrbstvo? — Tu s:a caka hvaleŽna nalojia, da prisili južno železnico, da iipolni svoje dolžnosti in ne pušča ljudi umreU na gnoju! Narodna čitalnica ▼ Kamnflni ponovi v nedeljo, dne 6. aprila 1019 ob pol 4. po-poldne. ljudski isrrokaz v petih dejanjlh »Na Osoiah - Ccne iste. Umrla fe v Ljubljani gospa Terezija Pirman. N. v m. p ! Kino Ideal- Prispel je danes že pred tednnm pričakovani petdefanski film »Đe* bcc Jo ie poljubi!«, izborna in pretreslilva drama iz artistovskih kroeov z znano filmsko umetnico Leontino KiihnberK v slavni ulotji. Tuđi ostale ulojre so zasedene po naiho!'?ih istralskih močeh. Polee te«ra Se zabaMia ruirka - enodejanUa. Spoređ ni za mladino. — Kino Fdeal. Zdrovie. Neboffljena deca. V Elizabetni otrosTđ bolnTci je precej^nje število dojenčkov. eden večji revček kot đrusd. Usmiljenke bi jih na pomlad rade peliale na solnee in na svež zrak. Pa nimajo niti eneca otroškcea vozićka. Ko bi naše matere videle te ne-baccljence. gotovo bi ta in ona rada ooda-rila otroški voziček, ki ga več r«e rabi in ki brezkoristen stoji v kotu. Treba je samo po dorrsmci sporočiti naslov na društvo »Dn^r^delnost« r>a priđe odposlanka otro-Ske hnlnice vo voziček. Na pomo? otroški boiniiuiri v IJuUljnni! Otro?Tca bolr^srjica v "Ljubljani se bori težko za svoj obstanek,Tijen dolokrocr pa narašča z vsak im dnem. Vedno več malih bolnih gostov priha-ja, ki nuJTio potreVtijejo dobro hrano in skrbno ne?o. Socijalna dolžnost rn= vseh je? da t.ođpiramo to nad V3e po-trebro naDravo- To pa storimo z% ^n-krat najlažje s tem. da pristopimo dro-štvn. ki sedaj v?^ržuje bolnišnlco1, kot elani- Letna članarira znaša nnfananj 2 kron i. kđor pa da več. tem bolje- Pri-spevke in članske pngUse je p<>šilj*ti nanaslov >Dobrodelnosti< v Ljubljani Poljan?ka cesta- Kultura. Javna ljudska knjižnica »Gospodarske« In izobraževalnega društva za dvorski ofcraj«, Pred igriščem š-t 1, je izposodila v mesecn marcu 10.683, v prvem letošnjem četrtletja 31,561 kniis:. ^!STelIy Rozier« je fabrikat, ki a je zagre.šila pariška firma Paul BUhauđ & Maurice Henniquin; niena signatura: obligatno verolomFivo in eršenje zakonske zvestobe- Pisa^Tj^ Pta rvrjo tridejansko komedijo zaomil«. nekaj 8 pikantno^tir*. n°kr>j s situacijsko komi-ko. manj pa z eepriioTi, Fdlno, kar ntegne zanimati, je Čai'^'Ha spretnost, s katoro voltisrirata preko nepremost-nih neverjetnosti. — Ni lahko om<*vno, zakaj se je ta igra izkr-nala iz arhiva, kjer je ležala že toliko 'et- ^aMadirAna je bila za silo; zato tuli ni imela ve-seloigrskega tempa, ki ne bi bil dopn-sčal razmišljanja, kako je kokotna Nelly Rozicr s evojo osveto neraoajoča na odru, nikar še v resnićnem življenju- Naj več pozornosti je zbujal gospod Danilo kot lahkoziv odvetnik* Ek>-bra sta bila poleg njega še gospoda Žoleznik kot 141eten, gamingko na-đahnjen dečak in Prek kot kolonist s kongovskimi manirami- Gospa Buk-š e k o v a se je žrtvovala sa vlogo, ki ni zenjo; gospodična Vera Dani lova je uspešno predstavljala filistrsko soprogo- V dveh večjih vlogah ^a nastopala še gospodična Marjanovifc-Markova in gospod Drenova pa j ma ništa mogla dati posebnega kolorita* — Kdo vendar je poučil igralno OF/^bje, da se traacosko žensko ime > Valentine« izgovarja >Va!entenc?! —n— Philharmonlsclie Gesetlschaft To nek- daj slovensko, potem pa iskljnčno nemško društvo, je deželna vlada postavila pod nadzorstvo in obenem ž nio tndi vse nre-moženje, ki obstoji iz Klasbenega zavoda na Kongrosnem trgu in- kapitala 120.000 K ter Še neke privatne hiše. Za nadzornika je imenovan znani glasbenik in skladatelj, gospod okrajni sodnik Anton Lajovic. Statut konservatoriia »Gliibtt Matice« je že i zgotovljen in bo ta konserva-torii v kratkem ustanovljen. GospotunM. Oni tntorcl, ki žele stopiti ▼ trsovsk« stike z Egiptom, dobe tozadevna pojasnila v pisaml gremija trgovcev, Kroia^ka «Hca St 5, rr. nadstr. v uradnOi arah od 8.-2. popoldne. Oremi] trvovemr je Im«t rooi obCnl zbor dne 24. marca 1919 ob •, svete v mestni dvorani Udeležbt ie Ma sa4ofo» IJiva. Dosedanji načelnik Komm. Savtc otvori zborovaiije, konstatira skleoCmu^t ter pozdravi navzoče zborovalce. Soomfaje te umrlih članov ter pozlvlja zborovalce. da jim ohranijo blag spomtn. Oroenfa bod vojni vfhar, kf je besnei nad santi ter po-zhrlfa vse lJnbUaBako trcovstva da ae tet- RačansM sklep Iskazmfe 1&3J9 krom f 23 vta. doliodkov ter 16300 K 64 vht la-datfpv. Clato 9Ttmx*mU »ate 9UM % 71 Tla. Proračui iakaaole 3750 K dotediuv ter 11-296 K ateoikov, torej prlmanUdJaJa 7546 kros. Za načelnika grendja se i*voU coap. Iv. Jelačia atfaiii, kl prevzame takol naCelsivo ter vodi dal|e aborovanje. Zahvali *e za zanpanje ter poaivije trgovce, da tdsuo &klen«jo svoje organiziranje. Po-adajja, da se Jo med vojno vgnezdHo veliko oled med trgovstvo, ki s svojim delova-njem ikodujejo ugledu vsega slovenskega m osobito Uublianskega tneovstva. ki Ie bilo do sedaj na Iako dobrem giasu. Po-udarja, da bo treba veliko dela, da se trgovstvo spravi zopet do onega ugleda, ki ga ie uživalo pred vojno. Potrebna organizacija gremija, kakor tuđi ostalih trgov-cev se mora izvrSltl, ker bo le na ta način stalo trgovstvo pred obClnstvom in pa pred oblastmi na t!s« stopinil. kakor io trgovski stan zasluži Zato pa ie dolžnost rudi vsa-kega posameznega trgovca, da vse stori, da bo stanovska čast ostala nedotaknlena. Za načelnikovega namestnlka se izvo-tita gg. Ivan Kostevc in Fran Stupica; za odbornike pa gg.: Ivan ĐonaČ, Anton Gerkman, Josip K e 11 e, Ivan Korenčan, Ivan Krivlc, Tom. M en-cfnger. Mila škaberne, Alojzfl Sušnik, Viktor Šober, Peter Sterk, Josip Urbančič in Josio Vi dm a r. Pra\ala se spremene v toliko, da bodo sedaj vsi tjublianski trgovci člani »:remiia: dosedaj so bili člani le oni, ki so olačevali nad 20 kron pridobnine brez doklad. Dalje se spremene nekatere piistojbine. Slovenskemu trgovskema društva »Merkur* se do voli 500 kron podpore. Načelstvo je nasvetovalo občnemti zbora, da bi se naredbenim potom vpeHal v vse trgovsfce obrate osenrurni delavnik. Trgove! z Žlvill rn feleznlno so proti temu, ker nakupuje delavstvo ravno po 6. uri zvečer. ko se vrača z dela. Tndl osemurnl delavnik v trgovskih obratih je za sedaj Se nemosroČ zaradi nerednih razmer na želez-nici. Sklene se, da se ta nasvet odbora preloži na oozneiši čas, ker ie gotovo, da se bo osredrtia vlada s to radevo peCala in se bo rnemuTiii ♦•••»• * vpeJ* z*l«"»»!tlm poto ». za ce!o Jticoslaviii Načelstvo predlaira dalie občnema zboru rssvet Ja se sklene, naprositi vlado, da odledi, da se izdalajo obrtni listi za trgovino samo Jugoslovanom. To bo tem tažje, ker je izila neka naredba centralne vlade, da smejo biti zaposleni v podjetjih samo Jugosiovani. — Sprejeto. Oosp. Cadež predlaca: Dokaz vspo-sobljenosti naj se raztegne na vse trsovske obrate. 2a dokaz na} se zahteva trfletna očna in štJrfleina prakd?na doba. Politične oblasti nai dovoliio trROv-skim korporacijam vpogled o doprfne§enem dokazu vzposobljenosti. Pri oddal! obrtnih Kstov naj bi se upoStevala krajevna potreba, kakor je to že navada pri gostflni-čarski obrti. Oosp. Ran ter pređlaga, da na} gremij trgovcev naprosi đeTelno vlado za Slovenijo, da čim preje poplaća terjatve tr-jrovcev do preišniesra vofa§kew erarja. Na ta denar čakajr* trgovci že% nad 8 mesecev in mnogim preti pogin, če ne pridejo do svojih rahtev. Dalje predlaga, da stori gremij prf-merne korake proti denarnlm zavodom, ki obrestujejo vloge samo po 2 odstoka, obrestne mere zm. posojlla pa nočeio zni-žati. Sprejeto. Oosp. C a d e 2 predlaga. da tri bilo jako umestno, če bi Imeli trgovci svoj stro-kovni časopis. Zadeva je ra.že ▼ tek« in se o tem predlojru več ne razpravlja. Ker se nihče več ne oglasi k beseđi, se zborovanje zaključi. Konferenea Saveza, hrvatekih hi- dnstrijalaeap Zveza hrvatekih inđustri-ialcev je imela svojo konferenco 26-februarja 1919. Kako ti Hrvatje izgle-dajo, kaže imenik prisotnih- Kori fer en-ci je predsedoval podpredeednik Saveza Aleksander. ki je obenem visok funkcionar zagrebške židovske verske ohčine- Drugi prisotni so bili Reiner, Farkas, WambrechtBhamnter, Lobe, 8ehwarz, Freund, Sehrenger, Stracke. Stingl Moster, Lederer, Stern, Singer, Reiss, Rosenbaran, Justh, Bj5rklend, KSnig, Zwipp, Fullar, Grtlnwaiđl Schreiner, Heinrich, Aosch, Leithner, Maver, Frdhlich itd- Podobni seveda z najveČjim negodovanjem gledajo na to, da se sedaj naša industrija orijentira popolnoma dragane, kakor đo sedaj in da mora postati ne samo narodna, ampak da mora ree biti na korist tako državi, kakor podjetnistvn in udeleže-nema delavstvn- Na konferenci so bili nezadovoljni z osemornim delavni-kom- Na seji izvrSevalnega, odbora je referent poročal o đelavskem zavaro-vanju in izjavil, da hočejo podjetniki lojalno sođelovati, ker je tuđi v njiho-vem interesu^ da se ustanovi sknpna centralna državna zavarovalnica. z do vol j visokimi zavarovalnimi premi-jami' Pritožnje se na netaktnim posto-panjem g- Kristana iz Ljubljane, ki je pri tej konferenci bres raslo^a napa-del delodajalce, da so sami nepošteni ljudje, ki noSejo niS drngega, kakor izrabljati, pa je vsled njegovega nasto-pa anketa ostala bresnspeaim* V poro* Slovensko eskomptno banko <, tako da se že iz imena samega razvidi stremljenje upravnega sveta, da bode ta banka odslej sastopala Ie trgov?ke interese In vodila samo trgovske posle, kakor delata to tuđi zavoda, e katerimi je banka sklenila interesno skupnost- Ker bode delnigfca glavnica v prihodniih tednih povišana od 2 milijonov na 4 mi-lijon© kron, bode domaćemu trgu na razpolago investirati s podpisom novih delnic nekaj kapitala, kar bode ostalo delnic na razpolago za prosti trg in jih ne bodo prevzeli stari delni-čarji- Na občnem zboru se je izvolil nov upravni svet iz sledečih gospo-dov: Pred^ednik Jean B- Pol lak, to-varnar v Ljubijani, I. podpredseđnik đr* Stanko Švrljuga, ravnatelj Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu, II-podpredsednik Karo! Kauschegg, ve-leposestnik v Ljubljani, in upravnih evetnikov gg- dr- Adlešič Juro, ođvet-nik v Ljubljani; Bonac Fran, tovarnar v LJTibljani; dr. Černe Ivan. imejitelj Gospodarske pisarne; dr- I- Č- v Ljubljani; Heinzel Vjekoslav, predsednik trgoveke zbornice v Zagrebu; Kozina Peter, tovarnar v Tržičn; Ladjević La-zar, veletržec v Zagrebn; Leskovic Fran, pose6tnik v Ljubljani; MarenČiČ Rajko, trgovec in posestnik v Kranju; Velisavljević Gjorgje. ravnatelj Srbske banke v Zagrebu- Nadzorstvo sestoji sedaj ve sledečih gospodov: Andrej Me-jač, trgovec in posestnik v Komendi; Bošnjak Kamilo, prokurist Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu; Karamv ta Stevo, prokurist Srbske banke v Zagrebu; Kastelic Ivan, posestnik v Ljubljani; Meden Viktor, trgovec ia posestnik v Ljubljani« Razredna loterffa. Žrebaoie 5. razreda 11. loterije traia od 9. aprila do 8 maja t L Cena srečk fe: Vi K 200.—, % K 100.^ JA K 50^-, Vi K 25.—. Srečke prodaja Lfnblianska Kreditna banka ▼ Lfablian) hi njene podružnice v Celju, Ce-lovca hi Mariboru. ZAORCBŠKA BORZA. LDU Zmgnh, 4. aprila. Sklcpid tnzr-sl na današnji borzi: Denor Blato Banka za trgovino, obrt in industrijo . .... 440 — Banka in hranilnica za Primorje, Sušak, nove delrdce 500 506 Hrvatska eskompt. banka , — 1445 Hipotekama banka, Zagreb, nove delirice.....— 405 Jadranska banka, stare del. — 920 nove delnice .... 3 836 858 Hrvatska kreditna banka, stare delnice . . . . a — 1025 nove deJnice . . . * . 850 900 Narodna banka, Zagreb . . — 440 Obrtna banka zadnja emis. 227 — Poljedelska banka, nove del. 100 105 Prva hrvatska štedionica . — 9100 Riječka pučka banksu n. def. 195 210 Zeniafska banka« nove del. 690 705 brodak eskomprna banka . . 360 — Grenčlca »Franz Josef« pripomore do nemotenega lahkejca telesnega odvajan- ja in urelene prebave.___________________ Društvene vesti in prireditve. šoStaai V nedeljo, dne 30. marca t i predpoldne po izobraževalnem odseka Sokola prirejeno predavanje »O primorskih Slovencih« in ž njim v zvezi stoječa manifestacija za primorske Jugoslovane, sta prav dobro uspela. Združila sta mnogošte-vilne narodnjake ŠoŠtanja In okolice ter na znotraj in zunaj osvedočlla našo narodno sila Jamemo se zavedati, da tvorimo str-njeno moć, ki potepta narodnemu razvoju stavljene zapreke. Z živo besedo in z iz lastnih skušenj črpanim gradivom nam je orlsal goriški Slovenec učitelj L. Orel brezznačajno po-stopanje Lahov, ki mečejo s frazami o kulturi in demokratizmu vsemn svetu pesek \ oči, da zakrivajo svoj daleč zaostali barba-rišem io svojo pohlepno željo po gospodstvu. Zavedae in značajne Slovence trpin-ČiJo in iih poste nmreti gladn — oni Laht ki ob vsaki piillto krče, da časte svojega osvobodltelja Oaribaldita! Fe)! Predavatelia se je od domače strani obetala neomajna zvestoba. Priđe čas, kc še todl lahko mi ncJcoč prosimo pomoči pri naših Junaških jnnaških Prtmorclh. 5 pesmijo »Lepa na$a domovina« na glavni ulici v ŠoštanJa se je zsključil eno-du*n! zbor. Soglasno sprejeta resolucija zbraniti Slovencev iz SaleSke doline, ki se je poslala de2etnl vladi za Slovenllo, se glasi: t. Protestiramo zoper brezpravno Ia-stitev Jugoslovanskega Primorja od strani ItaHjanov; 2, zahtavamo, če treba tuđi z orož-Jem, di bodi vsak Jt^oslovan in vsa lugo-tlovsnska semlja ▼ kraljevini Srbov, Hrva-tov bi Slovencev: 3L prosimo vse štovano z fuga Iti se-verm ca učinkovito bratsko potnoč, da čim prei dosefemo trn svoj nad vse pravični dU! SeJtani. V nedelJa dne 30. marca 1 1 ^opoldne m Je ffrmla Hnžgmiiev* *Nasi kri«, fceter© fe prfredflo pevako fn brali* dmltro »Saleik! gyonc |g Veleni«. Isrr« U Mta 00 brata Sokoht Komiku, poslovođi SkalsicefrJi ntdofcom, tavrstno prlkrolefia — soper nsle tt&SIteile Lake. Igrali so U AVal^«ni t polnim umevanlem flomena svo-tili vtoc s tarifno nartvnosilo ta zbrtm alrnppotUo, Ltobto petj* SkiKanJc fe omf Nad vse vztrajnemn prirediteHu Kur-niku, vsem vrlim škalskim igraiceni na** iskrene čestitke k izborni igri. Obenem vabimo k obflnemu obisku te igre, ki se ponavlja v nedello, dne 13. aprila ob 3 oo-poldne v Vasletovi dvorani. Končno ie nekaj besed o vzg!eNovera svetu«- Ko-\e%i. kaierim so prejemki povišani, se prostio, da prineso s seboj natančno podatke- Stanovsko dmštvo irleželmh nžHt-ninskih nslažbeneev na Kranjskent sklienje občn i zbor za dne 15- malega travna t- I- ob 2- popoldne v prostoriK fsalonu) gostilne Angele Če§novart Kolodvorska ulica št- 33. Ljubljana-Radi velevažnega dnevn^sja reda se vabijo vsi nžitninski nslužbenci iz Slovenije (toraj tuđi oni iss Koroške in Štajerske), da se zborovanja gotovo uđeleže- Ođborova seja se vrši ob 19-dopoldne istotam- Posebna vabila se ne pošiljajo! — Predsedništvo. >KIub jugoslavenskih agrikultar« nih tehničara u Pragn** Pod tem ime* nom organizirali so se jugoslov- slušatelji zemljedelske tehnike v Pragi* Svrha društva je, da izpopolni svojim članom teoretični studij z nabavo dobre, strokovneknjižnice in s pređavanji. Poleg tega naj jim omogoči tuđi praktično naobrazbo s prirejanjem poućnfh eks> knrzlj v strokovne zavode in vpogled r ernotreno, racionalno gospodarstvo češko za dobo ferijalne prakse- Ker pa je klttbu mogoce delovanje le % vedjimi gmotnimi podporami iz domovine, obruča se na vse privatnike in savode s prošnjo, da mu blagovolijo nakazati gotovo (mesečno ali letno) podporo- Vsa one, ki morejo osigurati našim članom kako mesto za ferijalno prakso, prosimo, đa to javijo: >Elubu jugosl* agrik« tehn- v Pragi< Kral- Vinohrady, Slovenska ni- 7. Organizacija občinsJđta tajiiikov Spod-n|e Štajerske. V soboto, dne 12. aprila t L ob 9. nri se vrši v rudeči sobi Narođnega doma v Celja sestanek občinskih tajr»ikov v svrho organizacije. Vsi stanovski tovariš! brez razlike strank ste na ta vaien se* stanek uljudno vabljeni. Poizvedbe. Naila se je denarnica % majlino svoto denarja v tivolskem gozdu- Dobi se pri najditelju Pod Rožnik it* 264. Izgubila sem čez 200 K denarja in vse karte od aprovizacije in razne druge karte, po DunajsJd cesti, Bleiweisovi cesti na Rn-dolfovo železnico skozi Knezovo olico do Gajeve ulice. Pošten najditelj se prosi naj donese izgubljene stvari na naslov, ki se nahaja na kartah, proti dobri nagradi. Gospod trgovec pred vojsko na Rekf, sedaj stanujoč v Celju, kl je vstopil v oseb-ni vlak v ponedeljek dne 31. marca ob osmi uri zjutraj v smerl proti Maribora ter omenil, da se pelje k dr. Bračku v Maribor, nai blagovoli vposlati radi kupčiiskfli stvari svoj naslov na upravn. »Slov. Narodac pod »Kože 3877«.- Išće se Marija Martelanc !z Gorice, Tržaška cesta 52, ki se je nahajala kot be-gunka v taborišču v Brnckn ob Litvi. Kdor bi kaj vedel, naj naznani Posredovalnemn uradu za begunce SHS v LjabljanL Išče se Ivan Komjanec H se je naha-jal v zadnjem času kot vojak v vol. rezervni bolnici št 2 v Jagerndorfn v Sleziji. Kdor bi kaj vedel, naj naznani Posredoval-nema uradu za begunce v LInbtjanL ToTarfSI bivšega 26. fovskega baona! Kdo bi kaj vedel o Lojzetu Rijavcn rol. 1880 v Ravnici pri Oorid, katerf je slnžil pred preobratom na tirolski fronti gornjega baona, štabni oddelek? Prosi se, đa se sporoči njecovejna bratn F. Rijavcu, čstnm. pri SHS sanitetni odd. Ljubljana. Eventualni stroški se vrnejo. Kdo od Jflgostovanske leKije bi vedel kal Povedati o Antonu Ž u %^gj u. slože čem pri Celjskem peSnolku §t. *7. ls roskegm ujetni§tva v Naben - Lemsalu (gnb. Llf- land) le ođs"e! 1. 1^1*5 k Jugosiovanski leslfi , v Odeso Od tedaj »i o njem nobenih vesti. i Kdor od te le?He bi vedel o njem kaj mv- vedatf. se olfudno orosi Javiti njegovi mt- teri na naslov; Tran Laoajne, tiskarna M. Na^b'ratte za w0braaib«l gfcUdt« a 61. štev. ^LOVEHSKi mAkOO- 4m 5. aprili W9, Stran S. Nainoveiša poroBla. (W&?a posebna brzoiavna poroČSaJ BREZ KONCA. Geneve, 4. aprila. Vprašanie Saare je končno nrejeno. Odbor četvorice bo pa še ta teden ime! posvctovanja o fran-coskem in poljskem vprašanju, Balkansko in jadransko vprašanje je na novo odloženo na prihodnji teden. Govori se, da priđe Jadransko vprašanje skupno z balkanskim pred odborom četvorice na .vrsto še le prihodnji teden. NOV TERMIN. Lucern, 4. aprila* Sedaj javljajo nov termin na preliminarna mirovna poga-janja z Nemci in siccr 15. april. SMUTS NA OGRSKEM. Lucern, 4. aprila. Misija generala Srnutsa zasluži največjo pozornost ker se nanaša ne Ie na Ogrsko, ampak ob-sega naiogo, da se Smnts točno informira o celem skupnem kompleksu vseh vprašanj. ki se tičejo ozemlja in gospodarskih in prometnih vprašani narodov in držav bivše Avstro-Ogrske. Smuts Ima baje zveze z bivšimi avsfrijskimi državniki, kakor Mensdortf - Pouilly-iem, Andrassy-jem in drucrimi. Vsled tega je treba pozorno čuvati nad tem, da dobi mož pravilne informacije. TOREJ VENĐAR BREZ INTERVEN-ČIJE? Geneve, 4. aprila. Misija generala Mangina se je izjalovila v zadnjem trenutku na nasprotovaniu Angležev. Oc-neral se je že vrnil v Mognncijo. Po dol-?em kolebanju se ie Antanta torej ven-dar le odlocila, da na O&rskem zaen-krat ne intervenira, ampak, da se zadovolji z zaporo. K temu so najbrže tuđi pripomogle zadnje vesti, da so boli* i Ševiki na O^rskem v manjšini in da so vsi kmetje in meščani proti mdeči strahovladi. SO 2E KONCALL Geneve, 4. aprila. Odbor petorice, ki ga tvorijo zunanji ministri, se ne bo več peča!. ZA PRAVICO. Geneve, 4. aprila. »Chikago Tribune« iavTja, da je Wilson izjavit, da mora biti mirovna pogodba izdelana tako, da bo tildi Nemcem mosroče spreieti jo. KAKO STOPAJO NARODI V VOJNO. Lucern, 4. aprila. »Temps« objavlja dva dokumenta, ki kazeta, kako so Bol-erari vnaprei hoteli stopiti v vojno. V poročilu avstrijskemu poslaniku v Sofiji orrofu TaraoN\rskemu z dne 10. oktobra 1915. sporočato. da se bodo dali ta dan radi nekejra incidenta izzvati in da tako dobe povod za nastop, s poročilom z dne 1?. oktobra pa poročajo, da se je to že zgodilo. IZJAVA PICHONA. Geoeve, A. aprila, Pichon je včeraj izjavil. da bo preliminarni mir čisto za-nesliivo pripravljen do Velike noći, — če ne priđe kaj nepredvidjenega vmes. IZ ANGLIJE. Geneve, 4. aprila- 30. aprila prene-ha v Angliji cenzura za novine in brzojavke. To smatrajo za znak, da bo do-tlej preliminarni mir za res gotov. NEPOTREBNO VMEŠAVANJE V NAŠE ZADEVE. Lucern, 4. aprila. Kardinal Oaspari le v interviuvn z dopisnikom »Petit Parisiena« o Jugoslovanih izjavi!, da bi se po nje^ovem mnenju morala priznati Hrvatom in Slovencem — avtono-mija. FRANCOZI, ANGLOSASI IN LJENIN. Geneve, 4. aprila. Francosko časopis je oštro kritizira, da te general Smuts od posla! na Ogrsko ad informandum. Na čelu kritikov so »Journal«, »Matin« in »Echo de Pariš«. Trdovratno se vzdržuie v političnih krogib govorica, da obstoji neka zveza med »čudnim« držam'em Anslosasov (t. 1. Angležev in Amerikancev) z Ljeninovo mirovno po-Tiudbo. ki k> je sporočil radiografično Bela Kun. V Ameriki in An^iji je nam-reč ta ponudba vzbndila veliko pozornost IZ ITALIJE, Geneve, 4. aprila. »Avanti« prinaša od cenzure močno prestrižen članek, v katerem slika zmagoviti pohod boljše-viškega gibanja. — V Cantu so Izbrnh-nile nove velike stavke. — Kongres že-lezničarjev je po diskusiji sprejd poro-Čilo komisije. Naša današnja porodila ix Beograda in Zagreba* KONEC SEJE. — GOVOR SOCIAL-NEGA DEMOKRATA. Beograd, 4. aprila. Danes zvečer se je končala debata o interpelaciji poslan-ca dr. Pestotnika (DK.) radi prometa. V debati je nastopil kot irlavni govornik poslanec Kopač (SD) proti pričakovanfn stvarno in mirno ter le vsled tega dosege! splošno priznanje pri vseh stra-kah in jako lep nčinek. Ko ie ieleznisJd minister v svojem odgovoru naglasak da bo od poslanca Kopača navedene slo-čaje o odurnem postopanln nekaterih stražnikov in čas tn i kov na slavonskih progah dal strogo preiskati, da pa do sedaj o teh slnčajih ni nifi ne stiša) ne pisal, so ma socteini đemokratje s svojega »bregac poslaničkih kloni x med-klici sporočili, naj si minister ogleda de> našnjo številko »Radn. Novina«, kl imalo na prvi strani samo naslov »Podlaga za ujedinjenje«, vse drugo ie pa npfe-njeno razven drobno tiskanega inserata beogralske občfne, ki ponnja za am*f-zacilo zeljnate glave. Incident Je vflmdfl liko pozornost je na ministrtkia klope* in slasti pri predsedniku Prodćn va*o-dila Kopačeva trdhev. da Imalo na na-Sin pTOgah še vedno nastavlient madžarski želesnićarB v 2epn pismeno po-srodbo, glasom katere jfli ne more sodttl nobena domaća oblast* marveč samo madiarska vlada* odnosno generalno ravnateljstvo v Budimpešti. Koncem govora so Kopaču živahno ploskali rodi člani Oemokratskega tn Jugoslovanske-ga kluba. PRITOZBE ŽIDOV. Sarajevo, 4. aprila. Tukašnji 2idje so poslali v Beograd deputacijo, ki naj predloži ministrstvu pritožbo radi mno-gokrat krivičnega postopanja, ki so mu Zidje v Bosni izpostavljeni. ZA NARODNO JEDINSTVO. Saragevo, 4. aprHa. >Srpska Rijeć« prinaSa članek naprednega Hrvata, ki se obraća proti ncgctr>vcmu in nedosled-nemu postopanu c'rja Snnarića. ki šk»-duje s svojim cm:th^vanjem narodnemu jedinstvu. Clane!: pozivlja vse napredne in demokratične Hrvate v Bosni, naj vstanejo proti separatizmu in se priklju-čijo strankam narodnega jedinstva. PARLAMENTARNE POCITNICE. Beograd, 4. aprila. Preko Velike no-či odpotuje velik del poslancev v Dalmacijo, ž njimi tuđi ministrski predsed-nik dr. Korosec, notranji minister Pribi-čević in najbrže tuđi minister za ustavo dr. Kramer. URADNO OBVESTILO O ODPRAVI BLOKADE. Beograd, 4. aprila. Ameriški poslanik je danes obvestil vlado, da je blokada na Jadranskem morju odpravljena in da je dopuščen promet z vsemi po-krajinami naše kraljevine. DELAVNI PROGRAM NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Beograd, 4. aprila. Se pred Veliko noćio bo vlada predložila parlamentu novi poslovnik, ki ga je izdelal minister dr. Kramer. Za njim rjrlđe v razoravo zakon o ajrrami reformi, na to zakon o državljanstva na^e kraljevine in končno račrt nove ustave. Parlamentarne po-čitnice prično v petek teden in trajajo do torka po Beli nedelji. ODBOR ČETVORICE. LDU. Pariz. 4. aprila. (Brezžicno.) V četrtek popoldne so se bavili Wiison, Lloyd Georjre in Clemenceau z italijan-skimi zahtevami ^rlede Reke in dalmatinske obali; vzeli so pri tei priliki tuđi Trumbičeva izvajanja o zahtevah Jugo-slovanov na znanje. AU ZOPET POJDE, LDU. London, 4. aprila. (Brezžicno,) *Daily MaiJu« se noroča iz Novela Jor-ka, da domnevajo v Washin£tonu, da namerava Wilson okoTi 20. aorila odpo-tovati v Zedinjene države. Ce se te informacije udeistvijo, bo Wilson pred bd-hodom iz Francije ootom kabelske brzojavke vpoklical posebno konjsresno za-sedanje za prve dni meseca maja. ZA LJUDSKO ZDRAVJE. LDU. Lyon, 5. aprila. (Brezžično.) Iz Cannesa iavljaja: V Cannesu se ie sestala međnarodna konferenca učenja-kov, ki se bavi z vsemi problemi Ijud-skega zdravja, kakor tuđi z vprašanjem, kako naj vlada skrbi za ljudsko zdrav-je v svoji državi. IZJAVA O ANGLO - FRANCOSKI ZVEZI ZA BODOCNOST-LDU- Pariz, 4- aprila* (Brezžicno) Angleški ministrski predaednik 86 je izrazil: Da-si kljnb svojim sivim lasem se nisem star, sem vend^r dotivel ie dvakrat, da je morala Francija ?arađi Nemčije pretrpeti vse gorje vojfike Za to pa hoćemo prepreeiti za vsako ceno, đa bi ee to gorje ponovilo tretjič* V tem primeru bi našla — in če bi se to zgodilo Sele 6ea 50 let — Francima ob svoji strani Angleško z vsemi njenimi si lami in z vsem njenim boga^tvom* Kajti treba je, to naglaSam posebno, nkrotiti divjo zver, da postane neškodljiva- Danes leži razorožena in okrečena na tleh- Toda ako bo nekega dne sopet dvignila glavo in pokazala zobe, bo vnovič naletela na bratsko xvezo Franci] e in Anglije. NADAtJNO ZASEDENJE OGRSKE- LDU. Lyon, 5- aprila* (Brwžično) Iz Bazla poročajo: Kakor brzojavrj4jo i« Sibinja, so dobile romanske čete povelje, đa sasedejo novo demarkacijsko Srto, katero je določila pariška konferenca* Francoke ćete, ki so nastanjen« vAradn, so pri tem aodelovale % r-jimin-skimi- Do spopadov ni prišlo nflejer* Romansko prebivalstvo Je aprojelo francosko - romunske tele z »epopis-nim navduienjenv Ćelo Madlari, ki ii-Te ▼ tej pokrajini ractraeeBl tMlrtaia, 00 posdravlJaH sav«xnUke Sele- Brerni so, da se čuttjo rame pred botPeri9co ofMsnes«^ Vndc dan ee pt^rlhle pri romanskih prerturfilih Međmart, U prlbajajo s drageg« bregm Hee- Pro^-jot d* ee P p««ti prekoračiti leitrka-eitdn M, da ee raUfe pred ajMrMJos ld m poleJCa poiagoma Ofreke in p pred e popolni« rmeealom FiejMaelt ronnmske vojaike ebleMi ee a«etireJ6 rderaj ▼a« beljeeriftidk agejrtar, U 99 MH peetaaf lm Mtepe*«. TI +*r*\ m tmeH pri eetrf eeie *Ut* tHto*, k\ ^^^- M^Kl^Bi ^m^^E^am ^M^^wM»«wM^k 1BT mVmme^Maav, I Sponiifliaite se zaidada JHov. sokolske zveze". AprovliaciJa. MLAtJl KRUH IN CLANI UB02NIH AKCLJ. Za krasno moko plaSoje mestna aprovisacija tako visoke cene, da ne more več peći hlebeo kruKa po 76 vin. Vsled te^m stane od vStotega pon^delj. ka 7- t- m- hleb kruha 1 K 48 vin* Ker stane 1 kg moke xa pecivo za 14 dni 4 K 06 vio-, kruh za oaebo in 14 dni pm 5 K 18 vin-, skupaj torej samo kruh in moka za osebo in 14 dni 9 K 84 vin-, bi revnejše rodbine težko Kmagovale tako visoke cene, osobito ako i majo vec otrok- Arsled tega bode mestna aprovizacija članom nbožnih akcij povrnila višjo izdatke za kruh in moko ozir- veaj del istih. Vsaka oseba uhožne akcije bode dobila vsakih 14 dni do proklica po* vrnjeno v gotovini in sicer: 1- s črko A po 5 K; 2- s črko Bpo3K; 3. s črko C po 2 K; 4- iz I- in II* urađniške skupine po 3 krone; 5- za osebe iz obćin Vic in Moste s črko B in C po 2 K- Eer znaša povisek kruha od 76 v, na 1 K 48 v za hlebeo 72 v, kar znaša za osebo in 14 dni 2 K 52 v, se torej z gorenjimi prispevki povrne osebam ubožnih akcij s črko A poleg poviška za kruh po 2 K 52 v še 2 R 48 v z* moko, osebam s črko B ter iz I- in II-uradniške skupine poleg poviška za kruh po 2 K 52 vin- za moko še 48 v* osebam z ostalih gori navedenih akcij pa Ie za povisek kruha po 2 K 52 v znesek 2 K- Prispevki za cenejsi kruh in moko se izplačujejo v mestni poevetovalnici od 8- do 12* in od 3. do 6- ure- Na vrsto priđejo stranke: S črko A štev- 1 do 150 dne 7- t- m-od 8- do 9. ure, štev- 150 do 300 dne 7- t-m- od 9. do 10- ure: štev- 300 do konca dne 7- t- m- od 10- do 11- ure- S črko B stev- 1 do 150 dne 7. t- m* od 11- do 12.; štev* 150 do 300 dne 7- t-m- ođ 3- do 4-; štev- 300 do 450 dne 7-t- m. od 4- do 5-; stev- 450 do 600 dne 7- t m- od 5- do 6-; žtev- 600 do 750 dne 8- t- m- od 8- do 9-: štev. 750 do 900 dne a f- ni. od 9- do 10-; štev. 900 do 1050 dne 8- t. m* od 10> do 11«; štev- 1050 do 1200 dne 8- t. m- od 11- do 12-; štev-1200 đo 1350 dne 8- t- m- od 3- do 4-; St. 1350 do 1500 dne 8- t-m- od 4- do 5 ; št 1500 đo 1650 dne 8% t. m- od 5- do 6-; St 1650 do 1800 dne 9- t. m od 8- do 9-; št-1800 do 1950 čne » t- m- od 9. do 1(V; štev. 1950 do 2100 dne 9- t- m- od 10- do 11-; štev. 2100 do 2250 dne 9- t- m od 11. do 12-; štev- 2250 đo 2400 dne 9- t-m- od 3- do 4.; štev- 2400 do 2550 dne 9- t- m. od 4- do 5-; Štev- 2550 do konca 9* t- m- od 5- đo 6. nre- Strankam se naroča, đa ae strogo drže določenega reda, ker se izven do-ločenega časa ne more nikomur ispla-čati prispevka* Vsaka stranka mora prinesti e seboj tuđi izkaznieo ubožne akcije« Ostali razpored se pravoŠasno objavi- 4- Prodajalei sladkorja se vabijo, đa se zglase pri tvrdki Sarabon, Zalo-ška cesta radi nakazila soli, in sicer: trgovci v I% II- in III. okraju dne 7- t-m«; trgovci v IV-, V- in VI- akraju dne 8- t- m-; trgovci v VII-, VIII., IX- in X. okraju dne 9 t- m- Na vsak prvi od-rezek sladkornih izkaznic sa mesee april se dobi pol kilograma soli. Kilogram stane 1 K» t Ćetala a L okrej. Stranice I. okra-ja dobe čebulo v ponedcljek, dne 7. t m. pri Muhleisnu na Dunajtki cesti. Delila se se bode na kromplrjeve nakaznfee po sle-dečem redu: dopoidne od 8. do 9. Stev. 1 do 400. od 9. do 10. St 401 do 800, od 10. do U. št 801 do konca. Stranka dobi sa vsako osebo 3 kg čebule. kar stane 2 kroni. t Cebafa za IL ofcraj. Stranke fl. okra-ja dobe čebulo v ponedeliek, dne 7. t ni. pri MahleJsnu na Dunaj«ki cesti Delila se bode na krompirleve nakaznlce po slede-čem reda: popoldne od 2. đo 3. St 1 do 400, od 3. do 4. St 401 do 800, od < do 5. St. 801 do konca. Stranka dobi sa vsako osebo 3 kg četale, kar stane 2 kront % kg koruz—ga »droba in ravno toftfco slađkorla na osebo. t VUnBM. Zato«, večU onđtt kl podjetla ter obrtnftfl, kf rabilo e*esj a to-vrSevanl« obrti, se vabila da m zgiaM tako! v nMStni posvvlovBhiicI radi ^»^mttf* vflgalfc. nVU^^ia li ft^namftU UU11 piBnOT ijnm mb. ntM stini vani trSol M* fc&ic*. Za raalog itrajkn ] ■avmjalo dHtU mtadtifi^ko ravnanje nro-leaorjev in ravnata*|«v, ld so napravili jx , Sole trmnicA. , * V«tta IrtilM Z Đunaia poročajo, đa je bU v davčn«m tiradu y Mistelbacha ' ^rvlffnih I^OOjOOO krao. Tatovi to prtili i najbrže z Donaja. ; * SociaIf-stickć Listy< priobčajejo iz brošure znanega rnskega socialnega revolu-cionarja Vladimira Bnrceva >Pro-klststvo vam bo!fševiki!< odlomek, v katerem čitamo med drugim: >Zločin Azeva, ki je izdai meko oevoboditelj-sko gibanje carski vladi, je bil velik, neskončno večji pa je zločin Ljeninov, kl je isročil v roke nemikenm milita-rasmu v»o Rusijo, njene državne zavode, njeno armado, njeno mlado svobo-do* Na drugi strani pa so Neroci zagre-šili nesporno se večje hudodelstvo, kakor Ljenin- Nemci so potom boljševi-kor iiroSili propada ves svet, vso civilizacijo, veo v©do in vso clovecnost. Boljševiško seme je razsejfano in za-struplja povsodi socialno življenje . • • Mi Rusi moramo z največjo bolestjo priznati, da je Rusija dala svetu na_po-lju osvobojevalnega boja kot vzor in simbol izđajalstva A 2 e v a, moramo takisto, kar je za nas Se bolestneje, priznati, đa je Rulja kot zgled za izdajstvo države in domovine, kot zgled izdajalatva svobode in poštenja darovala svetu ime Li Jeninovo-c Vremensko poročilo. ▼MM ■■■ OTjCH +wrm Iih^I mm Qnm §99 W9U $***+!£* K Vetrovi Nebo |«1^ HM! gj ______ 4 2. pop. 736 3 10-1 brezvetr. oblačno . 9. zv. 7365 89 w . 5. 7. zf. 7371 7-9 . . Padavina v 24 urab 00 mm — Srednfa vCerafSnt te«d«ratu ra 7-9", normalna 7*5*. Vremenska napoved za jutri: — Mirno, toplejS« in lepše vreme brez padavm. Spomnijajte se Dražih sv.drllDlnrirtrta. MsdanaHaiH ini o^HBOv^D^nl avBoflflES Vatailli Kopitar. UKUm li tak »Narodne tiskara—. Poslano.* Gosp. Jos. fvaaCft. poslovodja »Ka-sfnovereina« |e v svojem >Po$lanemc v UobUnasUn Ista naalftai sebe kot največ-Hca narodnega amfieaika, kot Irtev svo}e-sa slovenskeca preprtčanja. Nlsem late zloben, da bi ma teca ne verjel adi na se mi da si moi ne-kotta nt«več trka aa prsi ta da njegovo »neizmerno gorja« vmdarle ni tako gros-ao, ttkor ga on stitta napleskati. Da Je nađaf kastatai »Hnii. U to kafe na to, 4i ma Je ladarla aando. is taga >m»> ■Mraaga gorja« •• taM aakal tettfli ttoo-**** -*jg» tanaKaa oaa draga po-vati 0 vaftiUitafc II Ja ie vedno nj spra-vi aaarto t >rjanjijii« m nj| se ie taJra nttnala na sveonflao begnnskega nrada m Zato H*aa aaaa> aaokaaao« taa> *a§ aartrnost a rt j^r « a o vadfhovanK V^^^^^^aa^^% ■^•^aB^sm ^f^a»^^^^«a^B^^B» t OoriU Sloveoec to geslo je danes I xdo popolanio, no« pa poštafevatl se ga smem tuđi Jaz, ker sem 1 jaz-, gort-. iti Slovence! Morda bi bOa tant , bolje, ako bi ne nacenjali noglavjft o »uah Čeni eksistenci«! — Sa| posnata gospoda 1 Carlija s ćelo kopo dece, ki je ostal radi i Vas na cesti, dasi fe Imel ie sasJgaraii ; tope) kotiček. Roko na srce, kdo je odjedet j temo skorjlco kruha? In Carll, moi izvef-ban v kavarniški strokf, je po ftirtletnem > službovanju na fronti že Šest nu«-cev brez s 1 u i b e! Ako bi zgol] radi tega stanovskega tovarisa »mobffiBtral vse«, kakor ml očitate, bi storil s tem samo hvalevredno in zaslužno dela — Vidite, m prav to me najbolj boli, da morda ▼ tem orim nisem storil vsega, kar bi mom^L Sicer pa ni še vseh dni konec»_saj prisega gosp. Ivančič, da »Kastnoverein« ni \ rekuriral proti odločitvi mazistratnega gremija, marveC samo on — poslovođja, U pa v to niti ni upraviSen. Dognati bo torej se treba, kako se je potom mog«! reSiti priziv, ki ga Je vložlla neupravičena oseba! So pač za-dostovale lepe oči predsednika »Kasino* vereina« dr. Galleta, jtf je priSel ▼ sprem* stvu neupravičenca — (o spremstvu dr. Smoleta ni nihče trdil!) — k referentu, da je zmagal »Kasinovercln« proti mestnemn magistratu! To stoji kakor pribito in naj se gosp. Ivančič zvlja kakor hoCe. Takisto stoji tuđi deistvo, da ima takozvani zakupnik Kasine na raznolago dve sobi, Nemci pa tuđi dve, — ono, kl stfUR ncmški gospodi za bralno sobo, te Usto. katere dvojna vrata so zaplankana. Ali Je istina? Ako ni, ako sem krivo Izvelčen, sem pripravljen dati tako! 1000 kron v narodne in obrama* ne svrhe. Uverjen sem, da Ina gospod nasprotnik kot kava-* lir položil isto vsoto t~ Isto svrho, menlm, da laJje, kakor Jaz, U sem si moral ob gotovem času lzposodlti znaten znesek, da sem mogel dati na račun za nakup oprave 50.000 kron kavarnarjn Damlschu, tište oprave, ki jo ima sedaj o n v kavarni, ki je baje na njegovo za-htevo krSčena za »Zvezdo« a io je vsak dan pripravljen prekrstiti, ako bi kdo to zahteval, v »Beograde. Ob koncu še to - le: Bil sem in sem še obrtnik, pred 35. leti sem proda! svoja rokodelsko obrt se oženi! z gostttničarko In si kot tak pridobil še kavarntSko koncesijo, v času, ko so bili v Ljubljani kavarnarji še samo Nemci? BU sem poleg Kraraarja prvi slovenski kavamar v Ljubljani! V koliko sem bil takrat in kasne] e na svojem mestu kot Slovan — Jugoslovan, kot Slovenec, kot Sokol, kot ljubljanski občan in obrtnik, o tem ne prfstoia meni sodba. o tem nai sodljo nepristranski sodnfki, to pa smem reci: Kadar boste Vi storili toliko, bo prvi, ki bo Vam odvezal na čevljlh jermena. FRAN KRAPE2 fastnik »Narodne kavarne«. Ljubljana, dne 4. aprila 1919. 3MĆ Poslano.* V Ljubljani se ie etablirala nova fo-tograiska tvrdka pod lep im grškim imenosft »Helios«. Kdo je lastnik tega zavoda, ni mogoče razvideti s reklamnih izložb, i*-stavljenih v Šelenbnrgovi ulici in napravljenih natančno po od Ijnblj. magistratn> odobrenih načrtžh in p£^dpisin,l To »Sohi ce« ima pa tudl svojo senčno straa, ki se ¥ njeni temini boce skrivati lastnik te tvrdke — Oskar Thnrm. Mož Je imei pred vojno fotografsko lopo pod Throlijem, kl mu je tuđi med vojno toliko nesla, da si Je gmotno zelo opomogel. Sevoda mu }e» kot je to že običajno pri privandranih Nemdh, petem zrastel greben, posta! je hnd patriot in še hujši slovenofob. Naii Usti so im več-krat imeli prilike baviti se s tem oblastnim mežakarjem Spomnlmo le na neko međ vojno »patriotično« predavanje v Mestnem domu, kjer so s skioptičnimi slikaml — projiciraj jita Je g. Oskar Tliunn — blatffl Srbe in ćelo kralja Petra. B0 Je tndk kakor splošno znano, konfident bivše državne po-> lici je. Toliko bolj čudno in drzno ie, da s< upa ta človek — Nemec iz rajha — v svi* bodni Jugoslaviji odpreti svoj fotografski atelje danes, ko izganjajo iz VVestfalskega, Dunaja, Gradca L dr. marljive in mtrae slovenske delavce in obrtnike. Zaka) bi ta zagrizen german odjedal kruh fotografom domaćinom, zlasti onim, ld so bili ves čas na vojni? Čudno se nam vidi, da so mu nar sedU nali gledalisid igrale!, s čUih slikani dela sedaj reklamo. Radovedaf saro radi, kdaj je bila ta famozna tvrdka v daljnem Carinu in Monakovem odlikovana. Opozar-jamo na te okolilčine slovensko obem-$tvo in tuđi na$o vlado. Slednja naj tenn pritepenen pokaže pot tja, kamor ga kf vedno vleklo njegovo srce, med njegov© kulturne sobrate Nemce. — Ni nam nikako nlzkotno kmhoborstvo narekovalo teh vr-stic ampak kar velja za nemSke uradnfloe in javne nastavljence, naj velja še bolj sa nentške obrtnike — In on Je ćelo drfavlfan Iz rajha — da se naj izselijo iz Jvsoslavlle vsi naši btvs? tlačltelii bi sramotllcl Za odbor: Ft• Ombtetz, \* Knpc BertfeotdL Pfaa Kane* ___________ Roviefc. * Za vsebino tosra spisa ie vreiAal« itvo odcrovoroo. kolikor določa sakoau Vročina je telesu izredno škodljiva,' kar napravila nastopno ohlajenje telo sprt* ietnljivo za bolesni m botečint. Na dolšfli potih in pri napornem den se na to ne da vedno preprečiti m zato često nastaaejo revmatiške bolečine, trganje po tidih vtL Priporočanm, da jih z masalo s Feflerje-vim »Osa - flujdomc odpravite. Priporoča jOi mnogo zdravnfleov. Vedno bi moral bttf pri hfšf. 6 dvojnatih aB 2 spedami stekle-nici vclja le 19 kron, edlno pravi pri lekar-narfa & V. Pefler-ia, Stnblca, Eha trs it 238 (Hrvatsko). Mnoto nad 100.000 zahvalnih pišem. — Omot i poštarina se dodate računalu posebno, ali najjeftinije, što ee vise dakle na Jedanputa narocT, tim se vtta prtitedl.________________________ttl^ Obrstilo. V nedeUo, daa i t m. le v veffld e>e-taai »Narateeta doma« splosna pleaaa vala ob vsakem vfemenn, Pričetek ejb * sai popoBana^ vmnp wiwvn m^v w Stran 6, »SLOVENSKI NAROD*. dm* ft. •prOat9i9 81. Stev. MAST Gospodar, ki ml da stanovanje 2 sob in pripadki, dobi kot nagrado vsak mcsec 1 kg masti. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .Mast". Mlinski ban za žrmlje (mali mlini za zdrob) izvr- stnega izdelka se prodajo. Cena no dogovoru. 1S96 JiM Batina, Hogatec. StajersKo. Pnaino dOTOliena. te 29 let ob-atojoca nalataretaa l(abllaaska mreflovalnka stanova^ iHbo^sla'zli G. Flusc Gosposki ulica 4, I. aadstropje levt. Priporoča inteligentno osobje vsake vrste. Strokovna in kolikor mogoča hitra oostie!ba. IM« trajno: 2 fini kuharici za Ljub Ijano, prva hišna druga dekle za vse k neki grofici na graicino, mnogo so- baric in gospodična k 1 otroku v Ru- -mo (Slavonija itd. Piiporoča se intel. osobje vseb vrst za tu in proč. Pri iManjIti narcčlIHi znam ka za odgovor. Već 25 godina obliubtjeno | Domače sredstvo koje se kod mnogo hiljada obitelji već odavno uspješno rabi protiv glavobolje, vratobolje, promuklosu kašlja, sluzavosti i prehlada, jest Fellerjev Elza fluid 6 dvostrukih ili 2 specijalnih boca 19 kuruna. — Protiv neuredne probave, grize itd. uzimajmo Feliero-ve rabarbarove Elza pilule 6 kut-ja K 9 50 — Jedino prave kod / ljekarnika Engen V. \ Feller, Stnbica Elza trg St 238 (Hrr. Zagorje. Omot i poštarina se doduše računaju posebno ali naj eftinije. Što viSe se dakle na jedanputa naruči tem više se prištedi. II Si 51 I Lase- _ strižnik Komad 28 — in 34-65 K. lafctovojto veliki otad* a *o« mmf/m !•*# t*l- k*ml »regpiedae *49 B. Lan, Marfltor M. 74. Razglase Pri mestnt el»ktrami mesu S!o venigradec, Sp. štajersko, ie na raz polago cnbližno 5e 12—15 PS za vsakovrstna podietia čez dan. istotuko tuđi dve prostorni stav bi s skladiSčem in rripadajočim zemljiščem — Pod-letniki naj se obrnejo du 25. aprila t I. na mestno obč'n.ki u*ad Sloven -eradec za pojasnila in podrobne no datke. 380' Čitajte! Ravnokar je IzSIa knjižka! Dr. B. DerC: Dojcnček mesa nego-vanje in prehrano. Vse matere, ki hočeto vziedit zdrave in krepke otrove, morajo čitavi to knjižico. Pisatelj, zdravnik-strokov-njak za otroSke bolezni poda i a prak tične nasvete, kako je ravnati z do jenCki Knjlž ca se naroča pn T ko-n zadrugt v L'ubljani Sodna ul ci o Cena K 3— s poštmno iv 3" O a.nar ie poslati naprej, ali pa se posije knjižica po pov etju. 3r80 Misi - podgane sten ce - ščurkl in tsa zal«?a mora poginiti ako apetrebite raoia najbolj isknšeaa in povsođl branjena sr dstva kakor: proti pol skitn aišlo 5 R, za podgaoe in misi staoe K 5* ; za šćerke K 5 —; tinktura za stenice K 2* ; posebna moćna tinktnra za steaiee K5*—; nnićevalec molje? K 2*-; praiek oroti mrčesom 2 59 in 5 K; tivktari proti oirn pri tjndeti 3 K; mazilo za uši pri t'trini 2 K; prašek za nši t oblek* in periln 3 K: tlnktnra za b Ihe pri psen K 1*50; tiok-tora proti mrCcsa na sadji in zelemadi (uničevalec rastln) K 3*—. Po^ilja po rovzetju Zavod za eksport M. Jftnber, Zagreb 15., Fetrtelska ulica 3. Hrvatsko dioničko prometno društvo u Virovitici. Zvonimirov trg 4. |f|l||||i6 U vlastitoj tmćt 2769 uz privatnu cijenu svaku količinu m^g* jelovih dasaka 9 Betava *9^H ia^V i ostale gradje jelove« ^m Prostorima Javno dražbo M vrit v ponedeljek, ćne 7. aprila ¥ stanevanla na Me-stnem trgu ftt 24. Isl. nadstrople, ob 9. ori dopoldne. Na razprodajo priđe: Rano pohlfttvo, 1 salonska garnitura, atokloao po-sodo In drugi predmeti. Kupci se vabijo. Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom naznanjamo tužno vest, da je naša dobra mati, ozir. stara mati Terezija Pirman dne 4. aprila ob pol 9. uri ivečer previđena s sv. sakramenti boguvdano preminula. Pogreb se vrši iz deželne bolnice dne 6. aprila ob2. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Venci se hvaležno odklanjajo. Izubijana, dne 5. aprila 1919. tateloti ostali. Zahvala. Za vse obilne dokaze sožalja, kl so nam došli ob smrti I našega dobrega, skrbnega in nepozabnega moža, očeta, brata, I strica in svaka I A. Kobija izrekamo tem potom globoko zahvalo. I Zahvaljujemo se vsem, ki so rajnika v njegovi dolgotnjnl I bokzni obiskavali in ga tolaŽili, posebno radi vsem gg. da- I hovnikom in gg. zdravnikom, končno vsem, U ste ga na nje- I govem zadnjem potu spremili do groba, liko čč. duhovS&ni, 1 vsem društvom in zastopstvom ter nddežnikom sprevoda. I Breg pri Borovnici, 5. aprila 1919. 3859 I Žalujoča rodbina Kobi. Hfta taka g-*!**•»* «* *foo»io. S7S0 yfa suhe m lepe kupu|e po aaJviSJIti ■R ceaah tvrdka Prtac Mtsc. EmaL _______________2703_________^ MnM ffrri * fcupl Ponudbe pod TOm Uiq .Um1/SW na upr. Slov. Natoda,_____________________38« Mm* moćan enovr»režn( voz, ta-R • he< enovpreini vol kot za* pfavljenec« dvokoleun vozičtk (cizu). Mmrmmmwm mMmm 1S, Traiov«. 3820 Kapii li nm in) l::t\^r Po udbe z natan^nim popisom na A Ka trt, Mmfvi*. 319 Vitffig dvovorežna, pol^iita, 4 sedež-ABljfl, na lahka prav dobio ohranjenu, se roda Nasl>v pove up avniVvo Slovenskega Naroda. 378f> Dffltds ft noceni el S^n'en brek, na • rlulfl IZ f ne še izdehn z 8 ede't c l«nda.e. Na^'ov pove up avn Stvn •Slovensktga Naroda . 3651 Ihri fatmifi za "vijanje, vcčU mno-411111 U^vilM žiia na nn»dai. Vpr ^at je v ,,Tis«ovnl Kađ^vgl4, Sođnn Šlica tt •. 3827 Stanovan'e i lariUsni:: "r:": Ljnbltaal. PonudD pod . Mari bor/3461* na upr. Slov. Naroda 38t>l 2 im ilir V 9 Pfestavljena I2 NemSke Ulfittll i\0f Avstrje v L ubijano -lAćatai 2 avoblova«! sobi. — Po nuJbe z navtdbo Cv-ne pod „Pre«*a*-Ueu/^aff** na uprav SI. Nar. 3866 Frostins Niffli lom %v rMc najem Ponudbe na po tni predal St. 40, tuđi se poizve naslov v upravništvu .Slov. Naroda^___________________35:^3 Prostor nskbame «7?Snk«: jem. Plača po dogovoru. Pismene po nudbe pod „Skfa4iSce/3§58• na urr-v Slov. Naroda 3658 .Goerz( trieder 12x se proda ali zamenja za 6—8x. Več se izve v trgovini aa Polit i«kl C99U ftt 7. 3849 2 prašižica je se oca se prodasta. Poizve se: Flai-dertia «liea 13, Li«hl|aaa. 3*67 Sladkor se kupi ali zamen|a a mast v ■raifita »tov. 9 (aOafttieavaia). 3855 Gio aa labtk vaz kapi At, J. Ta?čar. Srediste, Štajerske. 3784 Uvid! razne jakosti, stare 1 nove. araarta po umjereno) cijeni HOISK1OMAHOt Strajefo, AlefcSMdrtft iHca it 33. Pozor! Pozor! ProSto je izvoz slobodan, nudim rakije, Šljivovice prave bosanske, suhi Šljiva, lu'noea kamena, kristalne sode, sode bikarbone, masti svinjske, slanine, drva za gorivo samo vagonom, te i ostalih svib vrsta Životni namirnica. Zahtevaite ponudu 1 od druge robe koju trebate Miltrad D. Olareatić. Are«-trna i kaaJsioMlaa radija, BsgojM, (Bossa). Adresa za brzojavke: Afeatira. Ba?«j«#. 3830 =^= ■•at«aaft« zlaaisk« ^^^ p I a & 6 e kostunte, krila, 265? Hl nif in drueo damsko konfek III Ilir C'J° Olroftko •blrboz? Hl III I dečke in dekIice- Kotvktv ULULL vfas#p Sportne in modne predmete pHpwćai po saaioral o«ial M.Erlttotlč-Bačar LJi>IJ«M. Stiri trt »• UrtM Uto Vaakovntne jlomnihe priporoCam a. trgovcem In si. občtn-stvu dahe tu^^mmmOmJMn: pro« ••Vilo. 864 FranjoCerar, KiilailaV Oi posUie je 7 minut D' WAH ČEM1E UtlbliMM^ mmm Mi (kt++ hMfeW Bantea koarisiia, poaojlla, iflkmso, tfgor. »nformacije, finandranja, saniranja, trg. poravna**, promet z ne-pfemieateanii In pod|et|i, oprava prtaaofeaj, vterja-vanje dohtov, tovedeniftca nMoja, UwBCCf ccoJlvc usl latki-'HH atiMHipam Mtrfaa, vtfla aaiiifflM na prodaj Naaftov pov« apravniitvo JSiov Itoroda^^^_________________W5b B^Pa^BBkaaWSaWAaiaatfB^ aaoajpajav| Msfff od 9 do 12 dop. 3838 li Baaa^afalfkl hnol M VMmci° ^^ H opaMHHI Hoflai Kje, pove uprav. Slov. Narona. 3870 ft.au za isddovanje moikega perlla ilfnl dobi tako| trajno delo v modni trg vini Pavol ■affatt«, Ltmkljaaia, naspr^tt glavne poste, 3797 TraflVtfa ■raaka boljlih starSev se ligilUa MlU iVe ca modno trgovino PavOi aVafjallt, l»t«l)lla«af na proti glavne poste. 3796 ftf nhiSlil 1I3BN •• kapi. smene o«nuih na uprav Slov. Naroda pod .Ntri 35I0*. 37ll DfTzlilaiia Milite fi^r™mnt (tm se odJabta taKoj pri A. Ad^mlć K aaf 384 UU ;■ omara in se ka iz tore lana RidHlf ka^or *e druge stvari s«» cen>* roda Kolodvorska tL ft 28 L poioldne od 2-5 are. 3841 na d m). Ceni ongla.be pod .Klatir** are* na u^r. SI. Nar 3864 tvafs faira v ort^nalnih zaboph a dlCul lajLI 1440 konadiv proda po 15 vina jev 1 komad pr- os-hnem orevzemanju ali ročilo naprej Em. Stio-paoz Veeatec Sp Štajersko. 3411 Zidarji doHe traju Mi%\:^ uro. Za stanovanje in hrano tt p^ m^2f>ostt nre«k'bi. Stavhcna tvrdka Ivan Ogrla. Orabarjeto aabreiie 8. 3755 ST&IHllil fffl ta^°i pomoćnik in dva ILJIUCJD K učene« za kteparsko, vodovodno in acetilensko oi»rt. Frarc Lontar. L*vblaaai TO-tlaka, Ce lovsJui costai ŠL ••. 3856 TFrtlll M* nova C™* smoking oble ka, ^IUHa US. površnik za veliko o ebo, dvoje hlače, salonska obleka. Poizve se ■•llMlak* nllca Atov. 12, podprl tUčfe. vUa Kos«._____________3860 Mm rtamaBi! ^T^lr kt hinja in pridsobje se zamenje za stanovanje z eno sobo in kuhinjo če tuđi na periferiji. Ponudbe na uoravni Štvo Stov. Nar. pod .Periferija/3814V Pran fenbehnn blaulK.r^i^h blagajn se dobi v 14 dneh. Vprasa-nia in naroćila se prostio že sedaj poslati na zastopnika S. riorlaaeić, LimbMauaa, aVadUM« 4Vt. 1S. 3793 ■jalni ■■ fhnnin obstoječe iz 3 WWBwl IlUBlfluJc, sob in prittklin v Sp. ŠiSkJ se zamenja za mestno sta-novane 2 sob. Ponudbe na upravni-itvo Slov. Naroda pod .Mota« staao-Taoje/S6S2-. lit tfalta ^11 vstopitl v modno ali Ml KClli manufakturno trgovino deklica, ki je z dobrim uspehom do-viSila 7. razr. me5čanske Sole Ponudbe pod .UCeika/3 37* na uprav. Slov Naroda. 3837 Klllltl SVHHT IK, in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene zm les nalo-Žen v va?on se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga z^ dri. kolodvorom, Ljubljana. 2048 BrfanaAvaaita rr* veHkem In- iMmnil dustrijskem oodjetju, 27 let star, v?$Ć slov in nemš ,ega jezika v govoru in pisavl ter laSkega v govoru, 2eli premeniti službo. Cenjene ponudbe pod »M. D. 3831" na uprav. Slov. Naroda. 3831 1% n Rtaj M km n^z <™~ ba. tuđi ženska, ki bi razpolagala z ne kaj tisoči kron pri nakupu posestva in razvoju trgovine proti vknjifbi in polovični delitvi čistega dobička. Pisma ; pod „$igeraMtl37S4M na upravni ^tvo „Slvvensketra Naroda"._________3764 i IM ftelflniil obstoječe iz 3 sob. LRI •lllvIOljC, predsobe in z vsemi pntik'Jnami, ev. z opravo, v sredini mesta. OO odldla mirni stranki brez otrok za mesec ma) ali avgust, P smene ponudbe na upravništvo Slovenskoga N^r do 8. t m. pod ,II£*ai ltaatTaaje/M44a. 3844 klitn MMalbll Nadučitelj v staro-LEIIIH PnHH! sti 28 let, v tepem kraju Slovenije, želi znanja z izobra-ženo gospodično z nekaj prem oženi cm v svrho poznejse ženitve. Muzikalične ffdč. i majo prednost. Tajnost zajam-ć na. Le resne ponudbe s sliko pod .Velika at£382la na upravništvo Slov. Naroda. 3621 ■aha falt iz poStene hiSe, star 19 Huli Idll let ki se je že 10 mese-cev ućil mesarske obrti ter je vsltd vojaSčine moral prcnehati, bi se rad do kraja isučil svoje obiti in IM« bodi si na defeli ali v mesto. VeS2 je tud! vsakega drugega gospodarskega dela. Ponudbe pod vaaesanka vtSSn* na upr. Slov. Nar. 3576 fMffM 49letni samostojen gospod ISeUlIf* na dežcli, prijetne zunanjosti m eaergiCnoga nastopa, državni pen-tijonist a ptemozenjem v posestvu, se želi seznaniti z neodvisno in priprosto gospodično ali vdovo s premoženjem v posestv« ali gotovini v starosti od 85 do 45 let Pisma če mogote s sliko pod „PtOTa ■rfcaaosatllil*' na uprav. fSfoV: tUrooV.________________3763 ■ — M j^U ^^a^ Gocdoo oskr-LH ■ Mm fBBKL bnittvo na Bledu odda v režijskem lov« odstreli-lav omejtoega ttevfla *vjih peteUnov Proaočevaliica V gozdarskih in lov-akib koteav kakor tnđi tevsko osobje jo na mapolafo. Posudbe od 50 K aaprejaa vamtega. peteliaa, Wtfr*\ ■anajHii aotatmUbt^o do & aaja tL H08 I liilataTallj * F>'<'?* u se tud? napravi dober nadomestek za milo, 3667 MA arvaa n^nr^aia dam on era u, ki mi lUD ITBfl Wjmt preskrbi stanovanje dveh sob, kuhinjo za takoj alt za 1. juni). Več se poizve v Florijaaski alld I«, t pritl. «d 10. U frt Z, ff. 384 i Diaiannaiiu 1917! KK bielo, 2 motoria leieča 12 HP, dalje VVandermotor 12 HP, popolnoma dobra malo rabljena, se prodasta. MHaa Meugebamor, Mmrfov«of Hrvatsko. -858 im DrHIe Bezeljat pJ?::J°uul matu, pri kateri je štednja pred od hodom v okupirano ozemlje spravila svoje stvari, za naslov proti nagradi. Abo«ćb« •kspotUeUa AL AtattiUo. &f«M|aaaif Soagrosal trg, 3. 3777 ftrfiini mnittflr ^J1* mornarnfee, izu-illilll DDjIlEl čen kiju^avničar ter vojašćtne prost, Želi pnmerne službe Gre tuđi za strojnika k papirnim stro-iem Dieselovim bencinskim motorjem ter se razume na vsa v te stroke spadajoča dela. Ponudbe na upr. Slov Nar. pod .Spreten/3862fl. 3862 Einafttropu bjsa ^r^S vrtom, s krasnim razgledom na jezero, Karavanke in Tiiglavsko pogorje, B9 proda. Zraven spada nekaj gozdov ter ena njiva. Proda se eventualno zraven rudi ves gospodarski inventar ter živina. Pojasnila daje Jaako Flor-jaacJč na BleO. 3590 le$ mđena tala zziT&Ji^ lepo urejenim vrtom, ki je pripraven tuđi za stavbiSče, se takoj ugodno proda. Hi5a je pripravna tuđi za vsako večje pođjetje Ravnotako je naprodai ?eč trgaTskih biš v mestu in dve veliki niši s trgovino v Sp. Šiški. Pismena vprašanja je poslati pod .Deaar/378SS na uprav. Slov. Naroda Hram Biltaonii utronaro nm in druge potrebSČine ^a izdelavo dobrih pokalic, kakor tuđi 70% mali-novo fondant-esenco za aromatiziranje kanditov prtpoioCa: Destilacija esenc trovalo Fotelk, Lt«bUam», noamaatOTa mlloa SI. Istotam se ku-pijo svezi, Cisti oluoki ortni kg 15 K. ________________3^65 fatlHiS imAl I Dv* Uobražena, ulllH Hini! več jezikov zrno-2na mlaocniča bivSa rez častilka, se IellUf ker sta v Ljubljani neznana* seznaniti te z dvema inteligentnima gospicama od 18-23 let v svrho po-setovanja plesov, prlreranja izpreho-dov ta drugih tabav. Pozneje sledi ev. ženitev. Gospodične, ki govore več jezikov imajo prednost Le resne ponudbe a sliko in navedbo nat-nčnega-naslova pod tifro .Otričaa/jaif na upr. Slov. Nar. Poslane slike se vrne-jo ia je tajaoat Taiaatftna> Aaooimno pojde v kod. 3860 ■folai s4m! »• fevpl« Ponudbe pod PIMII Sili] „Stroj- aa AMačat eksp. a. MateUe. LJaMjaaa.______________^43 .Slovcnskega Naroda". 3847 Saiottoln tajiOBiaftiiia ^:"tasv; aprofaio. Kje, pove upr. Slov. Nar. 3782 fimn dobro vezano v bale se proda. »EDO Colovska eosta S9. Istotam se proda 500 stekienic od kisle vode. 3788 n7«ifi fffni najboljeg sesUva, sasma rlSdll 111 U], nov ili malo rabljen že. hmo kuditi. Ponude tvrtci Scairareii drag, Zafreb. PreradovićeTa 1. 3347 lizanH posloTodja s^T^Z oaratom se spreime. Naslov pove uprava .Slov. Naroda*. 3661 nm vnirak (po»*rfiski Pes)»Qste pasme rCJ fUll.fln eno leto star, se ceno proda. Pavla Ba rte Ime, Bocevjs 108 3851 Ctannainin iW0 mirna stranka brez dldUJiallJc 151" otrok. Pismene ->onud-be na upr. Slovenskega Naroda pod „•rez otrok/3873". 3873 flmiminif iz mahagonija ali međi UlIlllHllll« (mesing se kupi. Ponudbe pod „Umivalnlk/3875* na upravn ^tvo Slov Naroda 3875 lite $s melilofaia nlia ^sPmodade!: takoj ali pozneie. Pismene ponudbe ood »mlad gospod/3725* na upravništ/o Slov Naroda. 3725 Kupim dobro Uhnb fn/l polkrit ali obranjen IdUSa tuL, brez strehe, na ohnate osi Freiachse) °onndbe na naslov Fraoio Kalan ni., Celje, Bernano ?a alica stef. «. 3853 4 izpadle lase a vro 7t\ ceni od desetih đonoidan do dveh po-pofd^n Cfsenblcaior« Florjanaka nUca 13 HI.__________________3845 Mi oamaiTiia SEKSJ5S govori k djeci od 6 i 8 godina Ponude treba poslati na adresu: Milorađ Matić, ekonom Osjck UL Dobra plača i izvrsna opskrba. 3751 Darflr za ovce» zanesTjiv In pošten, se rdllU išče za dobo od 15. apiila do i0 novembra. V po§tev pridejo bivSi vojaki, kateri so bili f vojski lahko polkodovani. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda'. 3753 Hita za legitimarJie Ft&m. g»« Habscher, Ljabliana, Gosptska «Uca st 16, poleg Krilerattke cerkve. Istotam se spreiemajo neg. retnša In vsa amaterska dela. 3719 Fotnumii aparat l:,l; £^ Doppd-Objek iv prodam za K 120-— kupim aparat 10x15 ali 13x18 ali dam v zameno daljnogled (Zeiss). Alton Sovadič, Eoijo. i«, italerako 3854 VnfHH hi^A s ^ sobaml in prltikl., 2 nrOiDO HuU nadstr., z velikim vrtom, v industr. mestu na Zg. Stajerskem, zamenjam s posestvom v Jugoslaviji. Ponudbe pod »Z;. Štajersko/3835" na na uprav. Slov. Naroda. 3835 Drnitam nekaJ 100° K 4>'9 #/» zadol~ rlBUdill žnic kranjske deželne banke m 4000 kron neiigosanega denarja. Samo ueodne ponudbe pod .Deielia baaka/3834" na unrav. Slov. Naroda _______________3834__________ Hmi ifl slasofaBit ^T^Z0: priKupijivega značaja, za takoj ali rnajev termin v mestu ali St. Peter* sk<-m predmestju. Ponudbe pod šifro: .MeseCoa Mba/3^69" na upravništvo Slovenskega Naroda. 3869 Torom aflD 1a 4 tone a ^r^^: brezhibno vseskozi popravljen, prav dobro obranjen, se samo zaradi razmer proda za samo K 35000—. Pismene ponudbe na upr. Slov. Naroda pod „Zagrtb/3772a. 3772 Knoim li ISilTESP »Tnonetc stolić, 3 okrogle mizice z marmomato ploSčo 70 cm v premeni, 3 okrogle Železne sklopne miže In mali biljard 95X190. — Ponudbe na D. Hartman, Žiri pri Skdfji Lokl. 3789 Rffl n InTHitr h težkim konjem, mora ISU K lUSIl biti oženjen brez otrok ali le z enim otrokom, žena naj se razume na opravljanje krave fn pra-šičev. Plača mesečno 300 K ob pro-stem stanovanju, kurjavf in razsvet-ijavi. Predstaviti se je v odvetniSki pi-sarni Sodna nlloa slev. 2. 3824 Jato sprcten m zannljii pdaialN (ali prodaja 1 ka) v besedi in pismu zmožen slovenskega in nemškega jezika, iz manufakturne ali galanterijske stroke, ao lšoo za takojSnjl nastop. Znati mora tuđi urejati izložbe. La-stnoročno pisane ponudbe s sliko, re-ferencami in zahtevo plaCe pod „T. ¥./ S72»- na upr. SI. Naroda. 3726 tanifna MH1lRl!l I Xrg°vsko naobra-UB1TH3 PBflJUia! žent značajen gospod, 40 let star, z nekaj premože-njem, z neomadeževano preteklostjo in iz ogledne rodbine, ki je bll ves čas voiske na ftonti, se ieli v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok, 25 — 30 let staro, z malim premoženjem v denarju, nepre-mičninah ali s kako vpeiiano trgovi* no. Premoženie bi ostalo v trgovini najvarnejše naloženo in bi bilo na zahtevo svoj čas izplacijivo. Samo resne, takojSnje ponudbe s sliko, ka-tera se na zahtevo takoj vrne, naj se ooSljejo pod Šifro: .Trgofec vestak/ 381f" samo do 20. t. m. na urpavni-štvo Slov. Naroda. Da je tajnost U-stna stvar, se samo ob sebi razume. Anonimna ali nejasna vprašanja te smatrajo za neresoa io so loiaj taka tploh ne vpottevajo. 3tl 81. štcv. »SLOVENSKI NAROir, dne 5. aprila 1919, Stran 7. strokivnTakBv s teoretično fn praktično naobrazbo v iitnl Hi mOCni trgo»lwi M lakoj sprafmo). Pismene ponudbe naj se prediolijo osebtio v dopoldanskih orah v ptearni Žitnega zavoda v Ljubljani. 3826 Glavnica i 200,000.000 krM. ltwrvti okrog 150,000.000 kron. Podružnica krediHepa zaveda o Iniii ii iki v Ljijiiii, Praiarwow aliea fttav. BO, v lastaam poalopju. Proial* ih aakvp mdattatafk papiri«?/1 tama mhMIii sarejea io eskraa iapatav z Testno mvMI* žrebalnih efekte?: samoshrmte (Stle-Depesite) pod rastala zaklepon struk; ki**!tf li pnfciaH vsake mte; teka** In ukoat menic; nakazlla ia topla&ila na v«a acsta ta- in inozemstva; potevalaa kradUtaa pisma; sprejem *#aar»Ui ▼!•§ nm knjižice in tekočl račun itd. faj! fronti prtieDi i LfiM)^ apnlaaa taka) ali paaaajt nakupovalce **«£ sfco prcđlro&rmrbo, nađal]e teurjene sMadiiChHie SSR & kontoristini U šo prakso. — Pfača po dogovore. — Ponudbe đo~1& aprila u aaltaj prWd __________itev. 2. t LjaMJaai. 3731 zl¥o v, Đortiand mol Mio ia sttio opeko (?sc f etila ?tgonlti>, fini misartkl Um (*4 IM k* višj«) ■•■■}! Valentin Urbančič, LjuUjiiia, ffiežweiic?a 118 (aaprcti Hala). V WšfF Sa^a»Ty ^^y ■g^fta^^M ^bbM BI ^bbm ■ ™J av ^a ^BWi aaar Hlft^ w ^3a^ ^BPv wavw^P W0w 9 Dne 7. do 15. marca se bode razprodajalo 300 za bojev milnega nadomestk* po zelo ugodnih cenah v Kolizeju, Marije Tcrezije cesta 13. Ljubljana, sklađtšče V. Sterle, prej Holzer, kupci se vabi}*. 3332 Pšenico, oves, In in ju prodaja satno na ćele vagone od postaje Sisak za takoj veletrgovina i tttoai In detelalml prfđaUtl FBA9IC WEISS, SlMk. Ustanovljeno 1881. 3714 ZAGREB Dionička glavnica K 10,000.000 PriCuve K 300.000 Prima uioške sa 4°o ~Wt flVIMVfl^ belo letnfk 1918 — 7« tnočno K 650 za 1. ■■ HUli rdeče Ietnik 1918 — 8* močno K 7 60 za 1. ni I Ih 11 temnordečeX 1917 — 9*8° močno K 9*— za 1. Ws I ■ ■ 11 u kIetl v ^1^1 odnosno kolodvor Ljubljana. US i III Trgovina vina MILKO iESiH, Ljub-II11 Eli ijana, Florijanska ulica štev. 36. Za nagafienje dlvjih petelinov in drugih živali se priporo£a IVAN ROBIDA nagačevalec, ^21 Tr2a5ka cesta 22, Ljubljana. Na željo odnaša in prinaša tuđi sara __ doraov; zadostuje naročilo z dopisnico. = Priporočam == žepne suetiljhe in baterije barNđne svetllike in karbid Karbid, zdrobljen, finejSe vr«te za hišne svetiljke ter različnc gorivce Vsakovrstn« viigalnlk«, granate in ploščnate ter okrogle kamenčke itd. m^__^^^»2 tl^^aU trgoTioa s ii?ain!«I strojl ia ■•iesi. Izbijana, IgnSCli VOHfl loto« »U<» *L T. * A. Nušič preja FR. HOPF, I = UUBUANA, = B Ra?staro|ša trgovina glasfeil, L strni qramo!oaov to plaa-^^ benlh potrQbs61n Tseh vrst. Wr Popravila v lasta! đolav-nld strokovno in oeno« IVAN JAX in sin I Dnnajska cesta štev. 15, Ljubljana. Sivalni stroii in itroji za pletenje* — Izborna konstrukcija iii elegantna izvr5itev iz tovarne v Linču. — Ustanovljena leta 1867. EW Veseafa Bomeaja brasplaiao, W Plsolnl stroii .Adler* I Kolesa %*%£ Ceniki zastonj in franko. Durkopp, Styria9 Waffeorad P- n. Dovoljujeva si vljudnć naznaniti, da sva s 1. aprilom i I. orevzela drogerijo, parfumerijo in fotomanufakturo V. Fi9ai#r|a v Celju, Eolodvoraka uUca 5, ki jo bodeva v povečanem obsega vodila pod imenom ciriiicis Priporočava se blagohotni naklonjenosti, beleživm z odi. spoštovanjem Kramar & Vrtovec Naznanjam siavn. oDcinstvu, da sem otvonl todarsko delavnic°nninrl IMflF I v Ljubljani v tiiši g. Đuggeniga. Gesta na |JI!/!!I I II/Hl I Rudolfovo železnico St. 7. — Najtopleje se fullW • ULUI i priporočam vdani ■» L. Tižlerf sodarskl molator. 3p26 ©aar FHporateMtvrdfcat ~a*O Salona ftivalnih atrotav Ia atlh _, ^, _t ^_______ .-- ^ poaamatalh delov. lpel Ia olfa, ine ncTci ilir tep ******* g*i*vi»wv9k99* m II |X |#r | r| INI mođaaaja alaga. Istotaa te proda: JVJl I aV I laiaVilllli ataklo za iiložbeae •mare (belgijsko ... . • ■-.•• «m« steklo) komolctno z val 6niml za- _ LJUDIjana __ «toH, nera 135X1*4.63<1M. 59X184 A -v A . *» ■ (n eao rabljeno »0X162. Kapi a«: Su. Petra nasip it. 3. ^--•.^•sjs"*1"^* Naznanjam. ._._„... restavracijo hotel „BeNtvut" v UubQani J PriporoCan se i aa'boijiim viaom. starim to oo»iia kak«r tuđi z aajĐoljšo kohiti|o Pri porozan se p. o. občimrri ia obileo abisk zafolitljijoč aajsoUđiejšo postrcllio pod skrbila TMitroa. ^ Deft|gfc- |™ Pohištvo ™| ISpalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, mo- aa droci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, H miže in stoli iz mehkega In trdsga lesa, Železne postelje in umi- H vainiki ter vse vrste lesenega, leleznega in taoeciranega pohIStva H v vsakem stogu od proste do najfin. tzvrSitve po jako nizkih cenah ■ Ltrrdkl za pohiStvo KAREL PREIS9 Maritor, St«tari tff •. 5 Svobo4en ogledi CeaJki sasttrnjl . H 6 F. Jurisek I ▼flaaevaloc UavlHev ia trajoraa % I i llBiiii, Viihn i 111 Prva Jttooalovaiuka ipadjatna I tvraHia aa vajlalavacilai Im po- I Velika izbfra slamnikov I po najniijih cenah. Vzalogi najfinejši modeli In wedno nmri žalni klobukL Razprodaja. Opnti» MoNoit niiil Hnii« nimfi sW: Cementni izdelki kakor: ploščice za tlak, cevi s panogami, stebri za vrata, betonski krogi za vodnjake, lijaki za vodnjake, Meeesnovi plohi. Suhe mlete bamei rdeča, zelena. višnjeva, rumena, crna in be!a. 2503 Raznovrstni pesek za teraco. Jekloi oglato železo; 2 hidravlični stiskalnici z akumulatorjem, sesalko in modeli; 1 ročna stiskalnica; 1 stroj za mešanje barv; 1 mlin za mlenje peska; 1 strugalnik; 1 stroj za vrtanje železa; 1 cirkularka (velika); 1 cirkularka (mala); 1 stroj za izdelovanje 3tlih kamnov: 1 acetilenska naprava; 1 brusilni stroj; 1 stroj za vrtanje in žaganje; "1 reialni stroj (Stanzmaschine) itd. Vse to se lahko ogleda v tovami Za jeo in Hoi»n v Ljubljani, Dunajska eeata. naaproti apfiljeHjake vojainioe. ! Knjigovodkihia ► obenem korespontfentfnta in AlspOBentHtf«, katera je bOa 2e ▼ miracm Času par let y trgovini špecerijskega blaga in deielnth pridelkov, posolilo —«*^na slovenskega in nem^kega jezika, se sprejme. Hrana in stanovanje rbVSL Prednost . imajo gospice trgovskega tečaja z odliko in znajo Se stenografijo, laTfiaflau I« JaSčino. Vraao Del«a«t Eraaf. 9757 Vpfjp knptAn onpttirii I ulju iilllulJliU pUJuJIIII na Doleo]skem ee da v na]em ali proda. Vpraiaaja pe4 postao leteće Ljcbljana pod „Kmetako poatattm >T1»M, ! SVETLA I Baterija iaralce, tlektrotehalćnl predmeti, (izdelek svetovne tlovtnskt tvornice). Generalna reprzenetanca sa en groš y kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, t883 žačasno Ljubljana, lllrafca «N*a> *t. SO/ft. Zaloga peal&tva la tapet ~ ERNST ZELENKA. =S oUaatveaa saptfaeteal tivaeaaaa Šolska «Mca 9 MABIBOB Oospuka allea 11 priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejSega pohlštva: spalnlb, ]e>ia^BBWa^a^ BlK^Caa^^B^Vam BM^bM.a^HlaA*aC«aB^B«BBAtk>al.al. w^B^apa< ar^aaiai^Bi^ wjf v*aaanBaajBsaji aaaaaapara"»wai^^w»^» ^^^^^^^^^^^^^^^^^tJJ**/ a»^TaWaa^*iOajaaj aaaaaaj^aVVpalaraaj aaaaj ajBaa^BjBjBaaa aaapaTa^^BvOa^BaaBjaa/v t Stnn & »SLOVENSKI NAROD" dne ft. aprila 1919, 81. stev. Električna bakreno žica n napeljavo W&~ •• kopi« ^H Ponndbe z vzorcem in navedeno množino se prosijo na: Irtutiijt a ranfcfljafo. Maribor rt Broj teiria iti fln. I. Sirccijalia tnaiiia v, ztati^uuiiiatn I F. Čuden Sin nasuli dine Kile i liiit I 0M Izvozna i uvozna tvrtka Lavoslav Poljak i drug Središnica: SPLIT, Dalmacija. Pfriralniee: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) L Rotenturm-strasse 11. Bavi se samo na veliko - Izvozom 1 kupovanjem: svih domaćih zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd. uvozom 1 prodajom: inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd. * 3S33 Brzojavni naslov: Pol]akdrwg. Irimiiia vini u velikb I !£ Andrija Golubić H Zagreb, JiirliKava ulica 10. PRODAJE: Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino. Rum najboljše vrste do 40 •/© jakosti, fini aroma, Slivovko lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% I jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vse na 1 vagone in manjšita količinah, hitro in točno odpremljanje 1 Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro-izvodov itd. — Zastopnlk za L|nbl|ano In okolico Ivan Koielit Trialka cesta itv. 27- SVETOVNI IZDELKI elekti. žamicB, eltrotetnin iatfalai. materijal debati Depot: Svetla ia.rn.fl UBBhi III kuriru Oflimfnr ***«*>*"**** JflIIIU I UyUUII, l|llhl|W. Ointa .1.2M. H RflZIMlIIIUe Podp'sanl vtjadM MouajuB, da ti« otvortl H ^ trgovino ■ delikatoMMi V A ▼ Sftodnji tau. Kolodvorska ceata §ter i$* W H Za cenjcaa naklonjenost at slavaema oMinstva aajtopie}a prlporofa ■ J » odlićnia ipoStovaajcm KAUOL FHVAI. J Gonilni jermeni Pajovl zo dvliolo. - Transportni trakovi impregirano, iz čistih platnenih niti. Podleti e la indstr. patrebsftne KATTMCR ti CO., Grs&c (draž) 23- Dobavljamo vse tehn *ne predaste« Izvoznice preskrbtmo m Došla ---- — prvovrstna vozna kolesa Poth - Rambler - WaffeDrad - Kose:; ■V s prima pittnitlkt. "W 80 priporoča f .fa)e%naf>22 %f #%!# tpccljil«* trg«Tl*a s «?. strofi in koleri, l9**BdJ VUHf Ljubliaiita^ Sodna ulica ftt. 7. —i^-^—^^— Coslkl aa sa aakrat aa ra*0c%4faiaw " A 47/19 ^ -w ^ ^ a> V«1ed sklepa okrajnega sođiiča SHS v Riboid z dne 18. marca 1919 opr. štcv. A 47/19/6 se vrši dne 14. aprila »19 >b 9 ori dopoldne na licu mesta v R bnlti It. ?9 prostovoljm sodiu đražbtt v zapuščino dne 6. febmarja v R bnid nmrie Har la vdova Vavk spadajočih oremičnin In posestva v!. 5t 53 kat obč. Ribnica, obstoječega Iz h«e 5t. 29 v Rlbnid, kleti In šupe, štirih parcel njiv. petih parcel gred. dveh gozdnih parcel ter razmernih »žitnih pravic do posestva vi. št 3 kat obč Ribnica. To posestvo se proda skttpaj ali pa po posameznih pa/ceUh za skupno izkllcoo ceno 2^.599 K ali pa za izkticne cene njegovih sestavnth delov zn*i*-k>če skupa} 20.59» K Izkl'cne cene premičnin se naznanijo pri dražbi Vsak ponudnik za nepremičnine mora pred ponudkom položiti na roke sodne« korntsarja kot vadij 10<»/o izkUcne cene. NajviSji ponudki z» premičnine se morajo plakati takoj, za nepremičnine pa v StirioajsUh dneh po završeni dražbi na roke sodnega komisarfa. Ponudki pod izklicno ceno se ne sprejetnaio. Prodajald, oglašeni dediči po Mariji vdovi Vovk si pridržujejo po završeni prostovoljni dražbi eno uro časa, da se odločijo za potrditev ali pa za odklonitev najvišje?a ponudka za neprem'cntne. riražbeni pogoji in zemljiškoknjižnl izpisck se smejo vpogledaU med nrad-Biml urami v plsarnl r.otarja Josipa Smodej« v Ribnid. V Rlbnid, dne 30. marca 1919. Josip Smodej. 9o/\e nntur. «A<4nl knmi«sr SLIVOVKO im mm iin nzn fiia t aaaJfc ta flao bala* la ara« slaro Vino u ataklaafca prodaja po ugodnih cenah tvrdka Br. Novakovi^ Ljubljana. Marije Terezijt cesta štev. 13 (KoUxej>. 3685 a- bili I * 1^^ vseh vrst za ur ade BHaMpJla^^ dru5tvm, trgovce M 1 q j mir an. ^^ J frarer ia liietara- ^»r*^ telj StaaiaiNI ka«cak«vlli IMJH1 iHTrti m fln. 1. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBi PESp] SD IH. 1 LJUBLJANA. J Što je „Salvator" vinovica? *• aottofl sredstvo koja M a bezbrolnlm slafiajavfaaa tako kn I aspjaiaa dlek>valo kao »SALVATOR« vtaoTica, Boli reumatizma, kostiju, sglobova. Išijasa, nearaljfije itd. ublažale Bol) će dapafia posve Izčeznatl a Bajkraćem roka budete U bolna mjesta redovito natirali sa »Salvator vinovl-com«. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migreni, trganju, bez-svjestici, zubobolji, vratobolji itd. neka pomleSa »Salvator vlnovlcn« sa svježom vodom i obloži bolno mjesto, Izčeznatl će boli vrlo brzo. Nakon naporno* hoda ili rada, batarite mišice, osvježit će Vam, tielo. »Salvator viaovlca« Jest vanredno korlstno djelojoće sredstvo za Upiranje ustiju jer osvježuje i razkužuje usta 1 grlo. 1664 S^Mittebacht „Salvator44 ijikra i drntnja Zagreb Jelafićcv trg 2* [BARDVAR Slavonija I stane* južne željeznice. ID odno I etovaliffe. L Cijelu godinu otvoreno. Mineralno i blatno kupalište. RidioaktiTtii topli iz tori Najnsoeiiifle fl- tečenje: rcomatizni«, iscbiasa, posljedica •d raipih ozljeda, ženskih boiesti, alat»a- krTiostt I opće slaboće. 3707 Dobra opskrba! - Glavna sezona od svlbn|a do rujna, j \ Čevlji p. K 2150 d. K 40 50 z usnjatimi in lesenimi podplati se dobe, dokler je Še kaj zaloge v skladišču tovarne 3565 P Eter K Užina, & Ko., Liubliana in sicer: otroski št. 25 do 28 po ... K 21*50 dekliški št. 29 do 35 po . . . . 27-— ženski št. 36 do 42 po . . . • . 36.— moški št. 40 do 46 po . . . . 9 40*50 Pretojti iole popust. Priporola se fne&oi Dahu. olfomz mnm učitelj .Glasbene Matice* in edin zapriseieni izvedenec dež. sodišča . laiveGa in isimnlneiia mita ii iuo-ainalilca klariiln, piniin ii tannijeT. m (Flrster« Boseidarfer. Hitriaia, Stdzbtaer itd.) I Velikanska zaloga vsehglas-:: bil, muzikalij in stran i LJUBLJANA, Kongresni trg. št 15. (■aaprotl raask« e*rfc**)i Popravila In iiglaievanja strokovniailco In cano. | 5. razredi | S. razred~| XI. razredna loterija Pri nail poslovnici kupljene wetlkm so zadele: K 300.000 In 100.000 glavni dobltek: St. 1O2O2, Izlrebana dne 16. oktobra 1915. IV. lot. tt. SMOS, ixirebana dne 11. oktobra 1017. W. lot. E 00.000............... iter. 34.154, ite*. 00.000, B 30.000 .................... itov. 08.435, E 10.000............. . ito¥. 7.7SS, 130.100. 108.077 E 5400................... . štev. 08.425, mogo đoUtko? po K 2000. 1000. 800. 400 ta mnogo dobitko? po 200 K. Izplaiali smo na dobitkib za K 1,582.040 — Cene areik: v. K 2OO'-. *'> KIOO-, v, K 50.—, v. K 25'-. Prihodnje žrebanje traja od 9. aprilđ do 8. maja 1919. Izlrabalo ■• b«d* S^OOO dobitko« In 1 promija za K 17.975.6OO Sretke prodala LjMjaidia Indilu baaka i Uobljaii ktt postovaka razredne loterije ia njene podružnice v Celja in Celovcn. M rirl i m iMb hreabtn - MRU ibm UH fenz mili. ||5.rwd1 I S. razredi