Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 28. marca TV56 Stev. 12. Let© X. (XVII.) ■■■■■■■■aBgBn’, mmmutsBEss&sasBa* MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK UradntAtvo in uprava: Maribor, SsspoaKa ul. il ' i aleton uredništva 3440, uprava 2-SSfc lakaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. u/i / Velja mesečno prejeman j upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku * Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun ŠL 11.400 99 JUTRA 99 & Hffi&iislu j&ktiu V okviru proračunske razprave v senatu je imel senator Jovan Banjanin obširen govor in so zbudila veliko pozornost predvsem tista mesta njegovega govora, na katerih se je dotaknil problema Katoliške akcije. Iz njegovih izvajanj po vzemamo v informacijo našim čitatelGm sledeče poučne in zanimive ugotovitve, , ki jih povzamemo po zagrebških listih: Navadno se povdarja, da je Katoliška akcija sodelovanje laikov v hierarhičnem apostolstvu cerkve. Na žalost pa prj nas temu ni tako. Malo razlogov imamo, da bi verovali, da je Katoliška akcija pri nas nepolitična organizacija. Mi vidimo to že iz tega, ker so med Katoliškimi akcijami v Ljubljani. Zagrebu in Sarajevu nastala nasprotstva iz čisto političnih razlogov. V Sloveniji so člani Katoliške akcije stopiii v JRZ. To je povzročilo obsodbo predstavnikov Katoliške akcije v Zagretju in Sarajevu. Sarajevski »Katoliški ijednik« je pisal radi tega, da obstojata pri nas dva tipa Katoliške akcije: slovenski in hrvatski. Po »Katoličkem tjedniku«, organu Katoliške akcije nadškofa Šariča v Sarajevu, ne sinejo člani Katoliške akcije vstopati v stranke, v katerih prevladujejo druge vere. »Obzor«. ki je prostovoljno Postal nekakšno glasilo Katoliške akcije, Sre celo dalje in piše, da katoliški duhov-uiki ne morejo pripadati političnim strankam, gotovo pa ne strankam, v katerih so tudi nekatoličani. Katoliška akcija med Slovenci se je odločila za JRZ. 'ned Hrvati pa za Mačeka. Nato je senator Banjanin prebral odlomek iz Muckermannove knjige o Katoliški akciji, ki je bila napisana v času, ko Hitler še ni vladal v Nemčiji. Nato .navaja izjave dunajskega kardinala Ini-tzerja in Kellerjev članek. Na podlagi teh citatov je zaključil senator Banjanin, da te Katoliška akcija isto, kar politični katolicizem. V Nemčiji danes klerikalci tajijo, da bi obstojal politični katolicizem. Na Dunaju pa, kjer se vlada popolnoma Po vatikanskih načelih, se navaja v dunajski klerikalni reviji »Der gluckbche Standestaat«. da politični katolicizem ■°hstoja in d^ se vsak katoličan mora odločiti, da sprejme to oznako, političnega pripadništva kot nekaj častnega. V Avstriji se lahko odkrito izražajo prave ntisli, ker ni strahu pred Hitlerjem. Kak-St]a jamstva pa se nudijo, ko se govori 'n zatrjuje, da stoji Katoliška akcija iz-vcn in nad strankami? Vatikan se odpo-vsduje strankarskim političnim akcijam ^ dnevnem življenju, toda potom Katolike akcije stavi v službo svoje politike vvlikega stila vse cerkvene in verske si-e- Gotovo je resnica, kar je napisal ne-1 francoski publicist v reviji »Le Euro-I56 Nouvelle«, da je Katoliška akcija de-!anski akcija vatikanskega fašizma. Pri 'Hs je Katoliška akcija aktivno in odlo-v j*0 prešla v politično borbo. V Katoliško akcijo v Zagrebu sta se sprejeli dve . rganizaciji z eminentno političnimi cilji ■ h sicer mladinska organizacija »Doma-! i J<< in -Zveza križarskih bratstev«, Zato1 e Potrebno, da se dobro pazi na giba-■lc te Katoliške akcije. Ob zaključku o-^gnjenega odlomka Izraža senator Ba-Jai,in prepričanje, da mora naša domo-Pa prinašati žrtve na oltar verskega j]u, toda istočasno je treba dobro pa-*• da se pod krinko Katoliške akciie , ®■ vtihotapljajo politični cilji, ki bi mogli; Francoski in generali se LONDON, 28. marca. Na včerajšnjem sestanku jc obvestil Eden von Ribbentropa, da se bodo razgovori med predstavniki francoskega in britanskega generalnega štaba pričela v teku desetih dni. PARIZ, 28. marca. Zunanji minister Flandin se jc vrnil iz svojega volilnega okrožja v Pariz, kjer se bo sestal s sovjetskim zunanjim komisarjem Litvinovim in turškim zunanjim ministrom Rudži Arasom. Flandina je včeraj popoldne posetil tudi angleški p oslanik v Parizu Clerk. Zdi se, da je eno najvažnejših vprašanj okoli sporazum a, da nudi Nemčija jamstvo, da ne bo v porenski coni gradila nikakšnih utrdb Prihodnji teden prinese razžiščenje LONDON, 28. marca. V političnih krogih prevladuje mnenje, da se bo v teku prihodnjega tedna razčistil položaj. Ribbentrop je pred odhodom v Nemčijo izjavil angleškim novinarjem, da je pričakovati odločitev v prihodnjem tednu, ko bo Hitler razglasil svoje protipredloge, ki se bodo nanašali na vseh sedem točk locarnskega memoranda. Londonski časniki pišejo, da bo Adolf Hitler sprožil precizne in konstruktivne predloge, ki naj ublažijjo težo položaja. Francoski: zob za zob PARIZ, 28. marca. »Matin« in »Jo ur« izvajata v zvezi s položajem, da je potrebna previdnost, ker kaže angieška vlada vedno večje simpatije za še neznane nemške protipredloge, dočiinsili Belgija k pogajanjem z Nemčijo, če bi Anglija nadaljevala s podpiranjem Nemčije v porenskem vprašanju potem bo Francija podpirala ^Turčijo glede najavljene odpovedi vojaških klavzul lo-zanske mirovne pogodbe. Francija nima interesa, da bi Turčijo ovirala pri utrjevanju Dardanel. Anglija bo žela samo to, kar je zasejala. Bela kun prispet v Barcelono PARIZ, 28. marca. Matin« poroča iz. Barcelone, da je. Bela Kun prispel tjakaj in se pričel takoj pogajati z voditelji španskega komunizma. BAJADOZ, 28. marca. Na stotine kmetov, oboroženih z najrazličnejšimi poljedelskimi pripomočki, jc vdrlo več graščin in sc polastilo fevdalnih posestev. Guverner province Bajadoz je poslal policijo in vojaštvo, da prežene kmete in kmetske delavce s posestev. Upor kmetov prehaja tudi na druge province fcmht d&mme mMšms Uas Vaiibu utrjuje Harrar PARIZ, 28. marca. Agentura Radio sporoča, da je včeraj 25 laških bombar-dersklh letal, bombardiralo mesto Siam Mesto je popolnoma uničeno. ASMARA, 28. marca. Abesinska armada pod poveljstvom rasa Getaše se pomika od Debra Tabor proti Dabatu, da zaustavi italijansko prodiranje. DŽIBUTI, 28. marca. Po vesteh iz Harrarja je ras Našibu to mesto zelo utrdil, da bi mogel Lahe čim delj zadržati. Okoli mesta so zgrajene močne utrdbe in so urejena številna gnezda za strojnice in baterijske pozicije. Po vesteh iz južne fronte ni mogoče razbrati, kje se Labi pravzaprav nahajajo. Ve se le toliko, da so motorizirani oddelki generala Graziania v akciji. Abe-sinci so se odločili, do zadnjega držati obrambno linijo Džidžiga - Harrar, je poslednja linija njihove obrambe. SENAT JE FINANČNI ZAKON SPREMENIL. Včerajšnja seja senata je potekla v znamenju živahnih obravnav. Na dnevnem redu je bila razprava o finančnem zakonu ter zaključno glasovanje o proračunu. Precej zanimivih komentarjev je nastalo v zvezi z gibanjem o , razmerju sil med klubom senatorjev JNS ter novim delovnim klubom, ki se je te dni formiral. Stališče, ki ga je zavzel klub senatorjev JNS, je bilo, da glasuje za poročilo večine senatnega finančnega odbora, v smislu katerega se predlagajo spremembe pri 12 točkah v finančnem zakonu. Stališče delovnega kluba pa je bilo, da se glasuje za predlagani finančni zakon v obliki, ki jo jc sprejela ze Narodna skupščina. Razprave sta se udeležila samo dva govornika, in sicer predsednik vlade in senator dr. Albert K r a-in er. V obširnem in temeljitem govoru, ki je zbudil veliko pozornost, je senator dr. Kramer pobijal izvajanja predsednika vlade. Dotaknil se je vseh aktualnih političnih problemov in zlasti političnih zakonov ter predvsem cenzure. Senator dr. Kramer je navajal, da je danes glavna naloga naše cenzure, , da preprečuje svobodno besedo nacionalnim ljudem. Zaključni del svojega pomembnega govora pa je posvetil senator dr, Kramer trenutni politični situaciji in politiki sedanje vlade. S tem je bila načelna razprava o proračunu zaključena n jc po kratkem odmoru sledlo glasovanje o finančnem zakonu. Za predlog večine senatnega finančnega odbora je glasovalo 41, proti predlogu pa 37. S tem se je senat izrekel za spremembe v finančnem zakonu v smislu predloga večine finančnega odbora. Nato se je z glasovi 77 enatorjev definitivno izglasoval državni Vmes so prsti Veifke Britanije Biro med Džidžigo in Hararjem. Proračun in spremenjeni finančni zakon. PROTEST NOVINARJEV. Posebno odposlanstvo Jugoslovanskega novinarskega udruženja je včeraj posedlo predsednika ministrskega sveta, da protestira radi nastopanja gotovih političnih krogov proti poklicnim novinarjem, ki v smislu svoje službene dolžnosti ki i posedajo razna politična zborovanja. Med I drugim sta bila odstranjena z zborovanja JRZ, ki je bilo v St. Vidu nad Ljubljano, zastopnika in dopisnika beograjske »Politike« in Beograjske »Pravde«. Predsednik vlade dr. Stojadinovič fe izrekel obžalovanje radi teh dogodkov in obljubil, da bo uvedel najstrožjo pre-preiskavo. '*i nevar m za mir v naši državi.« i RIM, 28. marca. Italijanski listi komentirajo odpoved Turčije glede vojaških določb lozanskega dogovora na ta način, češ da hoče Velika Britanija izven Društva narodov zajamčiti sodelovanje Turčije na Sredozemskem mor ju proti Italiji in da gre za nove angleške poizkuse, da se Italija v Sredozemskem morju obkoli. KREDIT ZA NASTAVITEV BREZPOSELNIH INTELIGENTOV. Banska uprava sporoča: Kredit za nastavitve brezposelnih in-ieligeiitov je v part. 1. poz. 2. »bednost-nega sklada« v banovinskem proračunu za leto 1936-37 določen na 650.000 Din. lega zneska v novem proračunskem le-Y„ no^enem primeru he bo mogoče povišati. Z ozirom na okolnost, da je potreba za nameščenje brezposelnih inte-hgentov znašala v minulih letih vkoro j štirikrat večji znesek, sem moral za no- vo proračunsko leto izbrati od sedaj na- j mčščenih brezposelnih inteiigentov ko- ATPrnr <10 ! mai četrti del. Zaradi tega tudi ni možno “arca- Danes popoldne so prispeli i pristanišče Caneia na računati na sprejemanje novih prosilcev. Kreti trije rušilci z zemskimi ostanki E. Venizelosa. K pogrebu velikega dr- ___________________ žavnika so prispeli prestolonaslednik Pavel, več ministrov in drugi odličniki. Ob 10. uri so prenesli krsto v Aleppo. Na krsti so bili tudi venci jugoslovan- Vlom v cerkev na Kalvariji jc bil iz- ske, romunske in turške vlade. Pogrebne svečanosti so se izvršile po najviš- vršen danes ponoči. Škoda ni velika. Pojili predstavnikih grške pravoslavne veroizpovedi. licija vrši poizvedbe. laponski apet fc brez meja PARIZ, 28. marca. Iiavas poročaiz. Moskve, da je okoli 200 Japoncev in Mandžurccv streljalo iz pušk in strojnic na mongolske obmejne straže, na katere so izstrelili tudi dva topovska strela. Mongolci so se morali umakniti za sedem kilometrov. Japonsko-mandžurski oddelki so prešli reko Kali Mongol in zasedli mongolske obmejne stražnice, ki so jih pa ob pojavu mongolskih letal izpraznili. Ouo vadiš Poloma BUDIMPEŠTA, 28. marca. Agencia Stefani poroča: Poljski ministrski predsednik Koseialkowsky prispe dne 21. aprila službeno v Budimpešto. Z njim prispejo strokovnjaki za politična in gospodarska vprašanja. Pokop veiikega državnika in puntarja w DRUGAČE PISATI, DRUGAČE MISLITI! »Delavska Politika« piše: »V senatu so imeli interpelacijsko debato. Za vlado je odgovarjal ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič sam, njegovi pravijo, da je to storil z dobrim uspehom. Pohvalil je jugoslovanstvo drja Korošca, državotvornost drja Spahe, veliko pa je govora tudi o ljubljanskem „Slovencu”, ki so mu nekateri očitali, da kaj rad drugače govori in piše, kot pa dejansko misli. To podtikanje pa so seveda zavračali tisti, ki ,,Slovenca” poznajo.« 10 SLUŽB — 200» PROSILCEV. »Trgovski list« od 26. t. m. prinaša v svojem uvodniku: »Ljubljanska občina je razpisala 40 službenih mest pogodbenih dohodarstvenih paznikov. Vse prošnje za ta ne baš sijajno plačana službena mesta morajo biti kolkovanc, pravilno kolkovane morajo biti tudi vse priloge in teh se zahteva kar cela vrsta. Vsak prosilec bo torej imel precej stroškov, ki bodo tem boli občutni, ker spadajo skoraj vsi prosilci med socialno zelo šibke sloje. Kljub temu pa je vložilo za teh 40 mest 2000 prosilcev z vsemi potrebnimi kolki opremljene prošnje.« REPETIRAJO. Delavska politika« objavlja: »V senatu meljejo proračun. Posamezni ministri repetirajo svoje ekspozeje iz Narodne skupščine, senatorji pa jih kritizirajo, med seboj polemizirajo in vsak govor je vsaj eno uro dolg. Izgleda, da vlada še ni premagala vseli težav in da s proračunom še ni na varnem bregu. Morda pa bodo spoznali, da more vlada vladati tudi z dvanajstinami. Senat hoče očividno voditi to taktiko: proračun bomo odobrili, pri finančnem zakonu pa postavili varijero. .1RZ je imela že delavski shod. Dr. Krek je kot delavski sin na tem shodu govoril. Spoznal in našel je sedaj jugoslovanskega delavca in jugoslovansko organizacijo. V politični orijentaciji torej važen in velik korak naprej.« JEKLENI PRSTANI. ‘Istras od 20. t. m. piše: »Pulj, marca 19.36. (Agis.) — Po vaseh hite pobrat ,še ::adnje prstane in druge zlate ter srebrne predmete, kar tržaški in goriški časopisi vneto poročajo in prinašajo imena vseli posameznikov z navedbo količine vrednosti, ki so jo dale. Obenem pa ob velikih in svečanih cerkvenih cerjmonijah deie nazaj jeklene prstane. To se vrši vedno v cerkvah. Značilen je pri. tern govor, ki ga je imel puljski župnik mons. Angelo Parroco. Govoril je med'drugim: Malo je dni v zgodovini drugih nacij, ko bi žene prostovoljno darovale prstane do movini in zgodovina jih ne beleži. Vrnjene ste dobile prstane iz kovine, ki je manj vredna, toda simbol novega prstana je večji. Dobile ste prstan dvojno blagoslovljen od Boga in domovine.« Okna m st/d Zedinjene države, Anglija in Francija: da Italijani in Japonci: ne LONDON, 27. marca. Na včerajšnji zaključni seji pomorske konference se je podpisala nova pomorska pogodba, ki so jo podpisali zastopniki Zedinjenih držav ter Francije in Anglije. Japonska in Ita- lija nista podpisali pogodbe in je italijanski delegat Grandi izjavil, da je italijanski narod globoko užaljen in da radi tega ne more podpisati omenjene pogodbe. Maribor bodoča kmetska metropola Maribor nima pogojev za industrijsko mesto, postati pa mora trgovinsko središče kmetskih pridelkov severnega deia naše domovine ljeiiemu Mariboru, ki si že nekaj let nesebično in požrtvovalno iz golega lokalnega patriotizma prizadevajo dvigniti go- Ko so na zadnjem širšem sestanku predstavniki mariborskega gospodarskega in kulturnega udejstvovanja obljubili sodelovanje na letošnjem jubilejnem V. Mariborskem tednu, je bil med njimi tudi predstavnik našega kmetijstva g. dr. Stanko Kovačič, ki je naglasil, da je Maribor kmetsko mesto, da mora postati trgovinsko središče kmetskih pridelkov vsega severnega dela naše banovine in da si morajo produkti tega koščka zemlje priboriti svetovno znamko »Maribor«. Povdarek predstavnika našega kmetijstva se je zdel predstavnikom drugih gospodarskih panog morebiti preuranjen, saj so ga nekateri z nasmeškom poslu- spodarski pomen Maribora, in mu utrditi sloves tudi izven mej domovine, naj v naslednjem javno tolmačimo, kako si najširše zaledje, kako si naši kmetski gospodarji predstavljajo in zamišljajo lepšo bodočnost svojega središča — našega obmejnega Maribora. Zaradi geografske lege in ker tako zahtevajo tudi državni interesi, nima naš obmejni Maribor pogojev za industrijsko mesto. Tekstilna in druga industrija, ki sc je zadnja k ta v Mariboru naglo razvila, je samo prehodnega gospodarskega Na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti v nedeljo, dne 29. marca ob 15*15 nogometa tekma fK llavifa ($if44) : SK Ž^Eezniiar ©b 13-30 kolesarske dirke! Ob vsakem vremenu! šali, vendar pa je našemu obmejnemu Mariboru tako dobrohoten, da mu moramo tudi na tem mestu posvetiti vso pozornost. Ugotovitve zastopnika našega kmetijstva dr. Kovačiča na sestanku predstavnikov javnega gospodarskega in kulturnega udejstvovanja nam odkrivajo vse to, kar je naš obmejni Maribor v poprevrainl dobi zamudil, kar je zagrešil, da ni danes to, kar bi po svoji naravi, po svoji legi, po svojem pomenu in napredku moral biti. V ugotovitvah predstavnika kmetijstva se zrcali vsa tista velika ljubezen, s katero naš kmet obdeluje od zore do mraka svojo zemljo, zrcali sc tisfj pravi patriotizem, ki dela našega kmeta tudi v današnjih razrvanih in neurejenih gospodarskih in socialnih razmerah samozavestnega in močnega. V ugotovitvah predstavnika kmetijstva je jasno in de-cidirano izražena samopomoč našega kmetskega gospodarstva, izražena je jasno in odkrito vsa dobra volja in hotenje vsega najširšega zaledja, ki vidi v našem Mariboru svoj center in si želi iskrenega sodelovanja za njegov gospodarski dvig in napredek. Ker si izjave kmetijskega predstavnika tolmačijo tako tudi predstavniki Mariborskega tedna, ki že nekaj let iščejo način, kako pomagati gospodarsko od centralnih činiteljev zapostav-pomeua. Maribor si svoje bodočnosti ne more izoblikovati in ustvariti sam, ustvariti in izoblikovati mu jo more samo njegovo zaledje, njegova okolica. Maribor je živel v zgodovini in bo živel od okolice, od kmeta, ki ga že danes smatra za svoje gospodarsko in trgovinsko središče. Zato je v prvi vrsti dolžnost Maribora, da pritegne v svojo interesno sfero vse podeželje s Slovenskimi goricami, Prekmurjem, Ptujskim poljem do hrvaške meje, s Halozami, z Dravsko dolino,, da pritegne v svojo gospodarsko interesno sfero vse kraje do Konjic. Vsi ti kraji, ki gravitirajo na Maribor, pa v marsičem prednjačijo ostalim delom našo banovine, pa tudi ostalim pokrajinam naše domovine. Štajerski del naše banovine prednjači v mnogih važnih gospodarskih panogah, kakor v živinoreji, konjereji, perutninarstvu, vinogradništvu, sadjarstvu, mlekarstvu itd. Svetovni sloves uživa štajersko vino, štajersko sadje, štajerska kokoš, na svetovnih trgih pa slove tudi nekateri drugi kmetski pridelki. Štajerski rejci živine so dosegli naravnost zavidljive uspehe pri Marijadvorski in .lugomontafonski pasmi. Dosegli so pred nedavnim srednjeevropski rekord v mlečnosti Jugomonta-fonk, in najboljšo kvaliteto mesa^ Marija-dvork. Štajerska kokoš bo odslej slovela v svetu kot jugoslovanska nacionalna kokoš. Na zadnji svetovni razstavi perut« nin v Rimu je štajerska kokoš dobila tretjo svetovno nagrado, letos pa širila sloves štajerske kokošje pasme na svetovni razstavi v Lipskem in Berlinu. Štajersko sadje je uvaževano na vseh sred-nje-evropskih trgih, štajersko čebulo pa še danes v velikih množinah izvažajo v Egipt. Dolžnost Maribora je, da ustvari trgovinski center vseli kmetijskih pridelkov v svoji sredi iti da jim pribori enotno svetovno znamko »Maribor«. Vsi štajerski kmetijski produkti bi naj zasloveli v naši državi in v $vetu kot pristno »mariborski«. V Maribor naj bi prišel tuji trgovec in v Mariboru naj bi dobil vse informacije, v Mariboru naj bi se sklenila kupčija. Naš Maribor bi naj bil predstavnik vsega kmetsko-gospodarskega zaledja, v Mariboru bi naj imele sedež vse kmetsko-gospodarske korporacije. Maribor naj bi pridobival štajerskim kmetijskim pridelkom tuje trge. naj bi jim krepil in stabiliziral pravične cene. Tradicionalni Mariborski teden naj bi bi! mimo zrcala mestnega ustvarjanja in stremljenj tudi verno zrcalo vsega našega kmetskega gospodarstva. Razstave živine, konj, perutnine, vin, sadja, mlečnih izdelkov in vseh ostalih kmetijskih pridelkov naj bi se organizirale vsako leto pod okriljem Mariborskega tedna in njih namen naj bi bil širiti propagando in sloves štajerskega kmetskega gospodarstva. Tudi naj bi Maribor zgradil centralna skladišča za sadje in druge pridelke, kjer bi jih lahko shranjeval naš kmet in brez škode čakal na boljše cene. Prav tako liaj bi Maribor postal središče mlekarstva, središče trgovine s perutnino in jajci. V Mariboru naj bi bile zaloge pristnih štajerskih vin in drugih sadnih izdelkov. Skratka: Maribor naj bi postal centralni trg, na katerem bi naš kmet sam brez mešetarjev in prekupčevalcev vnovčeval svoje produkte in jih iz Maribora razpošiljal na svetovne trge. V objem lepše bodočnosti pa,si mora pomagati Maribor s tem, da intenzivno podpira gospodarska stremljenja svojega zaledja, s vest si. da bo imel sam od tega največ koristi. Zato Maribor ne bi smet oklevati pred realizacijo teh velikopoteznih gospodarskih načrtov, marveč bi jih moral pričeti reševati realno, podpreti jih gmotno, z vsemi močmi in v stvarnem prepričanju, da gre lepši bodočnosti naproti. Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 27. trn. je bilo pripeljanih 222 svinj, prodanih pa 106. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 65 do 100 dinarjev 7 do 9 tednov' stari 120 do 145, 3 do 4 mesecev 170 do 2.30, 5 do 7 mesecev 245 do 340, S do 10 mesecev 370 do 510, I leto 540 do 900 dinarjev. 1 kg žive teže se je prodalo P° 6 do 7, mrtve teže pa po 7.50 do 9.50 dinarjev za kg. Debut Tite Veljakove v Narodnem gledališču Nedvomno je ideal, da se tvorne sile na področju kulture in zlasti odrske umetnosti črpajo iz vrst domačih talentov. Kdo bi se čudil, ako se zagovarja teza, da naj se mladi talenti, ki vznikajo v Mariboru, v njihovem stremljenju in prizadevanju podpro. Če motrimo bilanco mariborske dramske šole, potem bi mogli reči, da ni najboljša, da pa tudi ni najslabša. Omenjena šola je dala v zadnjem času nesporen, odličen odrski talent, kjer je teoretično šolanje in praktično vežbanje našlo ugodna tla v naturnem odrskem talentu iu pristni odrski krvi. Je to Tita Veljakova, ki je v sredo zvečer debutirala kot letalka Sigrid Kubinova v Ličhtenbergovi satirični komediji »Kariera kanclista Win ziga«. Zanimanje gledališke publike za omenjeni debut je bilo precej živahno, saj je hilo gledališče prav dobro zasedeno. V tem je najlepši dokaz, s koliko pozornostjo spremlja javnost tudi najmanjše personalne spremembe pri izva^ janju gledališkega repertoarja. Občinstvu, ki je v sredo zvečer prihitelo v gledališče, je bilo na obrazu mogoče razbrati, da mu ni žal za poset omenjene predstave, pri kateri je bilo razen tega opaziti prav intenziven kontakt med občinstvom in odrom. Tita Veljakova pa je imela nedvomno več zadoščenja ob zavesti, da je z lepim uspehom debutirala, kakor pa ob živahnem ploskanju in številnih šopkih, česar pa tudi nazadnje ne kaže podcenjevati. Upoštevati je vsekakor, da je Tita Veljakova prvič nastopila na odru mariborskega Narodnega gledališča in da ni bilo dejansko pred predstavo nikakšne skupne vaje. Tita Veljakova je ob svojem nastopu presenetila s sigurnostjo nastopa, lahkotno prožnim kretanjem po odru, simpatično odrsko pojavnostjo in izdatnim okusom za kostumsko opremo. Običajna začetniška nervoznost je bila tako skrbno zakrita, da ji je prišlo na sled jedva iz- urjeno strokovnjaško oko ali pa oster čut za opažanje. Četudi je ta vloga pilotke Sigrid Hubinove precej zabrisana, nehvaležna in votla, je vendar ta podoba oživela ob veščih oblikovalnih prejemih Tite Veljakove, ki ni izkazala samo svoje odrske krvi in nadarjenosti, marveč tudi visoko stopnjo odrske tehnike in zrelosti, ki je ena izmed osnov pravemu umetniškemu odrskemu ustvarjanju. Že spričo samega bistva in razdelitve omenjene uloge je evidentno, da je Veljakova bila kot Sigrid Hubinova najuspelejša ravno v prvem dejanju. Nekateri prizori niso v ničemer zaostajali za tvorbami, ki jih zmore neosporje-na odrska umetnost in spretnost. Gre predvsem za prizor, ko odpravlja in potiska Sigrid Kubinova dvornega svetnika Doležala v njegovo pisarno (prvo dejanje), pa tudi za ganljivo poslovilno sceno z Winzigom (proti zaključku tretjega dejanja), kjer se je Titi Veljakovi posrečilo, da je dala iz sebe vso potrebno natumo neprisiljenost in iskreno neposrednost. Zdi se, da je Veljakova poklicana predvsem za tovrstne odrske žanre, ter je iz- ven dvoma, da bo posvečala tudi v bodoče v tej smeri skrb svojemu spopolnje-vanju. Vsekakor je pri svojem prvem d1-’-butu popolnoma uspela ter gre za uspel’ toplo priznanje. Ni pa naloga odgovornih činiteljev, da spravijo mladega človeka samo enkrat na oder, marveč je še veliko važnejs3 okolnost. da se mlademu talentu, ki se je izkazal, nudi možnost, da se pokaž® tudi v drugih ulogali. Le takšen način postopka bi pričal o vnetem in nepogoi' nem podpiranju domačih 'talentov. Ali n’ mar tudi veselje gledališke publike, če vidi uspeh igralke-domačinke na dom*1' čem odru? V duhu pravičnosti in že if rečenega načela glede načina podpiranj mladih odrskih talentov bi bilo, da se Tit* Veljakovi nudi možnost nastopa še v ka' teri drugi ulogi. Spričo izkazanih odrski'1 kvalitet, bi nemara kazalo poizkusiti z njeno zasedbo v ulogi Bellilotte v Zv/e1' govem »Siromakovem jagnjetu«. Zakat ne bi poizkusili, ako gre za izkaz sposoD' nosti mlade moči in če je zajamčen3 brezhibnost odrskega podajanja in Prl' kazovanja. —eC> tikuMmki m .Miške juvm Kulturno defo mariborskih Nanosovcev Hvalevredna je pobuda agilnih mariborskih Nanosovcev, ki so organizirali Padna četrtkova poučna predavanja, ki se vršijo v gornji mali dvorani Narodnega doma. V predavalnem programu so obravnavanja vseli aktualnih problemov naše dobe. Odziv občinstva, ki napolnjuje ob vsakem predavanju omenjeno dvorano, priča, koliko umestne utemeljenosti ie bilo za to hvalevredno kulturno iniciativo. Uvodno predavanje je imel prof. Bizjak, ki je razpravljal o perečih nalogah primorske emigracije. Sledilo je predavanje o Somaliji in Abesiniji. V četrtek 26. t. m. zvečer pa je imel predavanje urednik »Jutra« in »Večernika« g. dr. Fran Vatovec, ki je govoril o stanovsko urejeni družbi in državi. Uvodoma se je dotaknil nastanka države, nato pa raz členil pojem stanu in navajal svojstvene znake poedinih stanov ter najrazličnejše teorije o ideji stanovstva in stanovske državne skupnosti. Podal je stvarno kritiko sedanjega korporativnega državnega sistema v Italiji, Avstriji in Portugalski ter zaključil svoja izvajanja s primerjavo programa in državne strukture V fašistični Italiji in narodnosdcialistični Nemčiji. Na koncu je podrobno objasnil problem voditeljstva (fiihrerstva) v najrazličnejših oblikah preteklosti in sedanjosti. Kosanje št. 2 v rokah pravice Zloglasnega strahovalca konjiškega okraja Ferdinanda Praha so iztaknili studenški orožniki v gramoznici Studenški orožniki so imeli včeraj izredno srečo. Ujeli so v svojo pest zloglasnega in nevarnega strahovalca konjiškega okraja 27-letnega Ferdinanda 'Praha, ki je zabeležen v naši kriminalni kroniki zaradi svoje zločinske podjetnosti in 'predrznosti kot Kosanje št. 2. Praha so studenški orožniki izsledili v neki gramoznici, kjer se je skrival zadnje čase. Priklatil se jfe v Studence iz Konjic, ker so mu postala tam tla prevroča. Vlomilec Ferdinand ima zelo kosmato in težko vest. Zoper postavo se je pregrešil že v zgodnji mladosti in se je zadnja leta preživljal, izključno s tem, kar je pokradel. Pred njim ni bila varna nobena shramba in je zlasti kaj rad obiskoval podeželske gostilne in trgovine. Imel pa je tudi svoje pajdaše, ki so mu pri zločinskem poslu pomagali in spravljali v denar pokradeno blago. Pri zaslišanju je priznal 11 vlomov in tatvin, o-sumljen pa je še nešteto drugih drznih večjih vlomov in tatvin. Priznal ,je le manjše grehe, dočim je večje dosledno zanikal. Studenški orožniki so Praha da ne s dopoldne izročili mariborskemu o krožnemu sodišču. Ho&Gdm ptedaiisk REPERTOAR. Sobota, 28. marca ob 20. uri: »Siromakovo jagnje«. Red C. Nedelja, 29. marca ob 15. uri: »Siromakovo jagnje«. Ob 20. uri: »Majda«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 30. marca: Zaprto. 63 LETNI BIRMANEC. Škof dr. Tomažič je birmal v četrtek v kapeli škofijskega poslopja 63 letnega posestnika Hermana Melina iz Selnice ob Dravi. Birmski boter je bil veleposestnik Peter Vogrič iz Selnice, primorski rojak, ki se je bil pred nedavnim vrnil iz Amerike. Že častitljivi birmanec ni bil deležen samo običajnega birmanske ga darila od strani birmskega botra, marveč je prejel darilo tudi od škofa samega. Za Maribor je gotovo to sila redek dogodek, ki je zbudil precej zanimanja. Sličnih primerov je bilo v zadnjih desetih letih v mariborski škofiji prav malo. DAN KARAMBOLOV. Včeraj je bil v Mariboru dan prometnih nezgod, ki se pa k sreči niso preveč hudo končale. Nekaj polomljenih vozil ter lažjih poškodb je bila posledica teh karambolov. Včeraj dopoldne je na Aleksandrovi cesti v Studencih neki avto niobilist povozil 8 letnega delavčevega sina Joškota Danka iz Studencev. K sreči je imel šofer toliko prisotnosti duha, da je še v zadnjem trenutku potegnil vse zavore in je deček dobil le nekaj lažjih Poškodb. Popoldne je na odcepu Jezdar-ske ulice in Betnavskc ceste neki avtomobilist iz Zagreba trčil v kolesarja Mirka Lešnika, 17 letnega dijaka iz Stritarjeve ulice. Kolo je avtomobil popolnoma zdrobil, kolesar pa je zadobil le nekaj neznatnih poškodb. Istega dne dopoldne pa sta na Glavnem trgu pred elektriško uro trčila kolesarja pekovski Pomočnik Ferdinand Lovrenc in ključav ničar Jakob Horvat, oba s Pobrežja. Posledica karambola je bilo dvoje polomljenih koles in razbite noge ter roke. SREČKE ZA I. RAZRED 32. KOLA drž. razredne loterije so prispele in jih dobijo interesent je v upravi »jutra« in »Večernika«, Gosposka ul. 11. Žrebanje bo 7. in 8. aprila 1936. M&h ftojdetna? grajski kino. »DUŠICA«. ftansi Knoteck, Hans Stii\ve. Ker je vsako Podaljšanje »Ufa« velefilina nemogoče, se cenjeno občinstvo opozarja, da se ta vele-nlm ij;ra samo še do vključno nedelje. Pri-ue »Lažni vitez«. Vlasta Burijan. Kino Union. Danes izborna veseloigra ^Rapsodija ljubezni« po romanu E. Woll-2ogen-a »Kraft Mayr«, v glavni vlogi £aul Horbiger, Sybilla Schmitz, Karin nardt. Louis Rainer, glasba Franz Lizst. Za Verdijev Requiem, ki bo izvajan 7. aprila točno ob 20. url v Unionu se Glasbena Matica ni bala ne truda ne žrtev. Tako bo to veličastno delo izvajano v zasedbi, kakršnje še Maribor ni imel prilike čuti. Vabilu Matice se je pevski zbor »Maribor« radevolje odzvai. Prvi skupen nastop naših najboljših pevskih zborov, nad 150 pevcev ir pevk, ne bo hotel pač nihče zamuditi. Poseben sijaj temu reprezentativnemu koncertu pa bodo dali solisti: Gospa Zlata Gjungjenac-Ga-vella in Franja Bernot-Golobova ter gg. Josip Gostič in Marijan Rus. Dirigiral bo ravnatelj Glasbene Matice g. Marjan Kozina, ki nam je odlično pripravil že dvoje velikih uspelih koncertov. V nedeljo odojčki na ražnju pri Pave-šiču, Kamnica. Gasilska četa Hotinja vas priredi veliko gasilsko tombolo na binkoštno ne deljo ter se s tem opozarjajo sosednja društva, da v tem času ne priredijo nobene podobne prireditve. Glavni dobit ki: motorno kolo in-10 koles. Kinorestavracija. Danes soboto zvečer jagnje na ražnju. V kavarni prvovrsten spored, od 8. ure dalje koncert in ples. Odojčki, purani, narezki, sveže pivo, dobra vina, vsako nedeljo v restavraciji »Trije ribniki«. J. Kliček. V nedeljo popoldanska predstava Maks in Ouack v Veliki kavarni. Narodno strokovna zveza podružnica v Mariboru vabi vse članstvo na članski sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 29. 3. 1936 v društvenih prostorih, Sodna ul. 9 III. Dnevni red: poročilo nadzornega odbora in slučajnosti. Udeležba za članstvo obvezna. Poslovilni večer ima drevi v »Jadranu« tenorist pri tukajšnjem gledališču g. Josip Ferlan. Na sporedu so sledeče točke: Ipavic: Ciganka Marija; Rubin-stein: Hrepenenje; Pavčič: Pred durmi; Adamič: Planinec; Hatze; San; Volarič: Rožmarin; Pennino: Zakaj?; Giordani: Santa Lucija; Capua: O solnce moje; Lehar: Arija iz opere Friderika; Puccini: Arija iz opere La Boheme, I. čin; Puccini: Arija iz opere Tosca, I. čin; Kienzl: Arija iz opere Fvangeljnik; Smetana; Arija iz opere Prodana nevesia. Le še nekaj popoldanskih predstav bo še letos; Zato opozarjamo okoliško občinstvo in one mariborske gledališke o-biskovalce, ki med tednom ne utegnejo v gledališče na te zadnje prilike, Zanimiva popoldanska predstava bo jutri. Uprizore nad vse učinkovite dramo »Siromakovo jagnje«, ki je ob premieri doseglo tako velik uspeh, kot že dolgo nobeno dramsko delo ne. Godi se koncem 18. stoletja v vojaškem taboru v Egiptu ter v Parizu. O osredju so Napoleon Bonaparte, poročnik Foures in njegova žena Bellillotte. »Siromakovo jagnje« jo tako v pogledu garderobe, kot tudi dekoracij popolnoma na novo o-premljeno. Ne zamudite zadnje uprizoritve uspele operete »Majda« jutri v nedeljo zvečer! la opereta je bila najprivlačnejša glasbena uprizoritev prve polovice letošnje sezone. Priredil jo je po Knafličevi veseloigri »Kmečki teater« Ferdo Delak, ki jo je tudi zrežiral. Vžigajočo in melodiozno glasbo ji je napisal Marjan Kozina, obenem dirigent te operete. Pri tej ^poslednji predstavi veljajo globoko znižane cene. 6 l&H ik SUtgHt Iz železniške službe. Po potrebi je premeščen oficial devete položajne sku-.pine pri tukajšnjem glavnem kolodvoru Alojzij Plovar v Ljubljano, glavni kolodvor. Za člana posvetovalnega odbora fin. ministrstva za leto 1936-37, je med drugim imenovan tudi bivši narodni poslanec Anton Krejči, svetnik zbornice za TOI v Ljubljani. L§ifc9£lS-EJ vo®®eno platno, umetno «B«Vlkla9) usnje kupite ugodno pri Koroška 8 Franju Novaku Vetrinjska i Pri pogrebu pokojnega Ivana Stergarja je zapel na novo ustanovljeni pevski zbor kaznilniških paznikov pred mrtvašnico žalostinke »Vigred« pod vodstvom pevovodje podnarednika Jurce, ob sveži gomili pa je pevski zbor »Jadrana« )d-pel žalostinko »Človek glej«. Toliko do datno k včerajšnjemu poročilu. Tudi se je uradništvo moške kaznilnice korporativno udeležilo pogreba, njim na čelu upravnik Vrabl. Pazniško osobje. ki se je celokupno udeležilo pogreba, je bilo pod vodstvom svojega poveljnika paznikov. Tudi so ga pazniki nesli od mrtvašnice do groba, kjer mu je celokupno pazniško osobje izkazalo poslednji pozdrav. Banska uprava je izdala odlok o prepovedi nakupa stanovanjskih hiš v Kejžarjevi ulici in na Betnavski cesti, ki jih je kupila mariborska Stanovanjska zadruga drž. uslužbencev od dunajske Splošno stanovanjske in selitvene za druge ter imenovala nad nepremičninami komisarja zadružnega nadzornika g. Založnika. Proti odloku banske uprave se je Stanovanjska zadruga drž. uslužben cev pritožila na notranje ministrstvo. Mestno poglavarstvo razglaša: Ker mestni proračun za proračunsko leto 1936-37 še ni odobren, se bo v smislu § 119 zakona o mestnih občinah in rešenja ministrstva, financ dne 20. 3. 1935 br. 1816/VII vršilo financiranje po odobrenem proračunu za leto 1935-36 po načelu dvanajstin in se bodo od 1. aprila 1936 pa do odobritve proračuna pobirale mestne doklade na direktne davke, mestne pristojbine in samostojne mestne davščine iste in v isti višini kakor 1. 1935-36. 20.230.000 kiIowatnih ur! elektrike je doseglo mestno elektriško podjetje v pre teklem letu. Prirastek napram letu 1934 znaša 2,430.000 kw ur. Število odjemalcev se je povečalo za 514. Na novo je bilo priklopljenih 3.823 žarnic (skupno 76.5541). J£ri strankah je bilo odniontira- Jnih 2141 števcev. Elektrificiran je bil ju-žnozapadn] del Krčevine ter transformatorska postaja v Ribniškem selu. Razširilo se je obstoječe omrežje razen v mestu tudi na Pobrežju, Teznu in Studencih do Peker za 9.660 m. Postavljenih je bilo 95 novih cestnih svetilk. Na novo je bilo priklopljenih 204 kuhalnikov in drugih a-paratov, katerih je vkupno 4359 komadov. Z Ljudske univerze. V ponedeljek, dne 30. marca proslavimo 100 letnico rojstva velikega slovenskega pisatelja Josipa Stritarja in sicer s predavanjem, ki ga bo imel literarni zgodovinar g. prof. Anton Slodnjak iz Ljubljane. Stritar je v svoji dobi centralna osebnost slovenske literature. Za nas v Mariboru pa ima Stritar še svoj posebni pomen z Dunajskim zvonom, ki je posredno vplival na rojstvo najpomembnejše dosedanje mariborske revije J. Pajkove Zore. Poleg tega pa je izdaja Stritarjevih zbranih spisov zvezana z inicijativo mariborskega mecena Pavla Turnerja, jesen Stritarjevega življenja pa je v najožji zvezi s prijateljskim delom duh. svetnika Fr. Šegule, ki je stal Stritarju v najtežjih, zlasti medvojnih in prvih povojnih letih življenja ob strani kot zvest prijatelj in iskren rodoljub. V petek dne 3. aprila ie nadaljevan.e naravoslovnega cikla. Predava g. prosv. inšpektor dr. Leopold Poljanec iz Maribora o postanku gorovja. Novo vodstvo Združenja mizarjev v Mariboru je v smislu nedavnega občnega zbora sestavljeno takole: predsednik Alojzij Munda, podpredsednik Aleksander Belina; odborniki: Karol Wesiak, Štefan Koter, Anton Wutolen, Matevž Rakuša (Zg. Polskava), Jurij Kobale (Slov. Bistrica), Franc Majcen: namestniki: Rudolf Kompara, Anton Kolar, Karol Glaser (Zg. Hoče). V nadzorni odbor so se izvolili: Ivo Staudinger (Maribor), Štefan Erhatič (Ruše) in Josip Mesarič (Maribor). Namestniki: Pavel Drofenik in Franc Papež (Studence). Delegati za okrožni odbor obrtniških združenj: Al. Munda, Aleksander Belina in Simon Forstnerič, poverjenik za Slovensko Bistrico Jurij Kobale. Za Pomožno akcijo so prispevali: Šušteršič Josip Din 150, Schenker & Co. 150, Lupša Matija 110, Meglič Otmar 110. Po 100 Din: Schondorfer Josip, Hranilno in posojilno društvo, Dr. Kova. Mila, Gnus Miloš, Kreditna in stavb, zadruga »Zadružni dtjm«, Lešnik Josipina in Herta. \Veis Maks in Ivana, dr. Meško Josip, Berhard Gustav, Tomovič Ivan, Dr. Rosina Igor, dr. Hojnik Franjo, dr. Kieser Karl, dr. Kac Viktor, dr. Miihleisen L., ' Gert Ernest in Ana, Ing. Kiepach Milan, Scheidbach Leon, dr. Valentincig Anton, Puii Ernestina, Ussar Maks, dr. Leskovar Josip, Potočnik Ferdo, Kreiner & drug, Staudinger Ana, Saboty Henrik, Lebar Marija, dr. Ravnik Rudolf, dr. Novak Ljudevit, Heričko Pavel, Pirimer Pavla, dr. pfriiner Gerhard, dr. Veble Andrej, Golež Anton, dr. Štor Stanko, Hutter & drug Din 55.000, Doctor & drug 35.000 Din, Thoma Karol Din 17.500, Freund Viljem Din 5000, uradništvo tov. Freund Din 1800, Mariborska industrija svile Din 2500, Jugosvila dr. z o. z. Din 4900. Manjše zneske izpod Din 100 je darovalo 68 oseb. Naturalije so darovali; Pugel & Rossmann 16 m3 drv, Govedič Josip 400 kg premoga, Gus^l Adalbert 10 m' drv, Rosina Drago konfekcijsko blago. •Match za šahovsko prvenstvo Maribora. Prva partija matcha med prof. Stu-panom in dr. Lippaiem se vrši v soboto 28. t. m. ob 20. uri v kavarni Central. Povišanje cen mesu. Mariborski mesarji in klobasičarji so na svojem sestanku, dne 25. t. m. soglasno sklenili, da se bo od 1. aprila t. I. dalje prodajala prvovrstna govedina od 8—10 Din, drugovrstna pa od 6 do 8 Din, teletina od 8— 10 Din, svinjsko od 10—12 Din vse s pri-klado Povišanje cen mesu utemeljujejo z zvišanjem cen živini. Vozne olajšave. Beograd, 29,—30. MI. skupščina Jug. automob. kluba. Za delegate polovična vožnja. Beograd 30.—-31. III. sestanek Jug. ženskega saveza. Za delegate iz vseh banovin polovična vožnja. Za Pomožno akcijo je daroval g. dr. Franc Marinič Din 150 in ne 120 kakor je bilo pomotoma objavljeno v včerajšnji šteMiHci. Seno in slama. Na trgu je bilo danes 8 vozov sena, ki se je prodavalo po Din 45—60 za 100 kg. Preloženo. Včerajšnja razprava o velikem pretepu na Sladkem vrhu se je v s vrh o zaslišanja nekaterih novih ptič ponovno preložila na pozneje. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Minafikova in Konigova lekarna, jutri v nedeljo Sirakova in Vidmarjeva, v ponedeljek po Maverjeva in Savostova lekarna. Oddam sobi in kuhinjo, Dušanova 3. Današnji trg. Slaninarji so pripeljali 33 voz svinjine in slanine, kmetje pa 5 voz krompirja, zeljnatih glav in čebule, 7 vozov jabolk, 4 voze mladih dreves in 2 voza lesene in lončene robe in 2 voza kurilnih drv na dobro založeni trg. Kako bo z vremenom. Večinoma oblačno, od časa do časa deževno, temperatura bo nekoliko padla, zapadnovzhodni vetrovi. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Gori! V Spodnjem Kamenščaku pri Ljutomeru je požar -upepelil domačijo posestnika Jakoba Kapuna. Ogenj je uničil do tal hlev, klet, skedenj in listnjak, do- čim je stanovanjsko poslopje zgorelo do stropa. Posestnik Kapun trpi škodo okoli 25.000 dinarjev. Kokoške... Preteklo noč je nekdo u-kradel občinskemu delavcu Urbanu Rozmanu z Dušanove ulice iz kurnika 5 pitanih kokoši. Policija je storilcu že na sledu. Tatvina v kavarni. V neki mariborski kavarni je neznanec ukradel trgovskemu pomočniku Karlu Puchu še nov plašč, vreden 1500 dinarjev. Tatvino je oškodovanec prijavil policiji. Obup poganja ljudi v smrt. V Bodon-cih si je končala življenje 35letna žena posestnika Vilma Podlesekova, ki jo je 6 letni sinček našel obešeno v kleti. Podlesekova je prišla pred dnevi iz bolnišnice in je sosedom tožila, da ne bo več dolgo živela, ker boleha -za neko neozdravljivo bolezen. Zapustila je pismo, v katerem navaja, da je šla prostovoljno v smrt, ker ne bo nikdar več zdrava. Pižmovke. Pri Lendavi v Prekmurju je ustrelil g. Alojzij Kornhauser veliko pižmovko, ki je bila dolga nad 32 cm in ki je tehtala 2.10 kg. Večerniku z dne 24. t. m. vabim torej 1 občni zbor. -prijatelje živali prav vljudno na jutrišnji‘Franc Pirnat. Veterinarski nadsvetnik Važnost društev za varstvo živali K jutrišnjemu občnemu zboru mariborskih prijateljev in ljubiteljev živali V naši banovini imamo — po podatkih, ki sem si jih zabeležil iz naših dnevnikov, v drugi polovici meseca februarja t. 1. — nič manj kot 3643 društev in sicer: 1480 humanitarnih, 836 prosvetnih, 811 patriotskih in nacionalnih, .308 sokolskih, 208 pevskih in glasbenih, stanovskih in strokovnih. Med društvi, ki so posebne važnosti za nas, pa tudi za naš ugled v inozemstvu, zavzemajo prav odlično mesto ona za varstvo živali. Pt^rdil mi bo to vsakdo, ki je pazljivo prečrtal vsaj: 1. knjižico v slovenščini z napisom »Milosrčnost do živali«, pouk za mlade in stare ljudi, na svetlo dano od c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem. Drugi popravljeni natis v Ljubljani 1849. Natisnil in založil Jožef Blaznik; — 2\ knjižico v nemščini z napisom »Zaščita živali«. Kratek pouk o dolžnostih ljudi do živali. Ta knjižica je izšla 1. 1906. v drugi izdaji izpod peresa v založbi knjigarnarja Evgena Ulmerja profesorja dr. Wiedmanna v založbi knjigarnarja Evgena Ulmerja v Stutgartu kot 26. zvezek knjižnice »Zimski večeri na kmetih«; — 3. knjigo v nemščini z naslovom »Zaščita živali in kultura«. Spisal je to knjigo znameniti živalski pisatelj in pesnik Manfred-IJ varna natolta vloge pri Dravska banovina s tmlim svojim premoženjem in x uso svojo davčno močjo — — Hranilnica i z v r i u J f> vsa v denarno široko spadajoče posle tožno in kulan t n o Sprejema Podružnica: CELJE SSiai Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. SLUŽKINJO. začetnico z znanjem nekoliko nemščine, k dvema osebama sprejmem s 1. aprilom. Zglasiti se v pekarni Čebokli med 7. in 9. uro, dne 30. marca. 1446 DVE DELOVNI moči iščem na posestvo blizu mesta s prostim stanovanjem, nekaj polja itr plača. V t.a-f-m posestvo. H oralov, vinograd, sadonosnik, hiša Din 1500,— mesečno. Pisarna »Rapid«, Gosposka ul. 28. 1463 MLAJŠA HIŠNICA obenem postrežnica brez otrok se sprejmem od 1. do 15 aprila. Stritarjeva ul. 17. predstaviti se 30. marca med 14. in 15. uro. 1465 Posest V naiem NJIVO oddam. _ v najem. Naprodaj stavbišča v bližini kadetnice. Vpraša se v gostilni Danjko-va ul. 10. 1416 HIŠO z velikim vrtom za Rapido-viin igriščem oddam s 1. apri lom ugodno v najem. Vpraša se Frankopanova ul. 10, »Ruda«. 1447 Stanovanje išie ŠE NEKAJ LEPIH PARCEL v Košakih je naprodaj. Vpraša sc pri Angeli Leskovar, trgovina, Košaki. 1411 STAVBIŠČE ob parku, 580 m2, z žlahtnim sadjem in vrtom na prodaj. Ponudbe pod »Redka prilika« na upravo »Večernika«. 1414 Prodam več krasno ležečih STAVBENIH PARCEL v Zgo. Radvanju po Din 6.— m*. Prvovrstna zemlja. Rupert Lipnik, Gosposka ul. 23. 1422 MALO STANOVANJE v mestu ali okolici iščem za tri odrasle osebe. Ponudbe pod »Takoj« na upravo »Večernika«. 1428 Stanovanje GOSPODIČNO ! sprejmem na stanovanje in hrano. Sodna ulica 32-11 vra-i taJL________________1432 Sprejmem DVA FANTA na stanovanje in hrano. — Slomškova 21, Studenci. 1445 Moderni Hiše z vrtom pri Mariboru od 10.009. Posestva od 30.01)0 Večdružinske hiše, vile, mest ne od 70.0oo naprej. Gostilne, pekarije, mline prodaja Posredovalnica Maribor. Sloven ska ul, 26. 1456 SOBO s štedilnikom takoj oddam. Studenci, Aleksandrova 17. 1451 ENODRUŽINSKA HIŠA z malim posestvom v bližini mesta naprodaj. Vprašati Jez darska ul. 8-II, objekt Engler 1457 Novozgradba, 2 sobi. kuhinja, vrt, Din 28.000. — Velika hiša z dobroidočo trgovino in gostilno brez konkurence Din 120.000. — Hiša v centrumu, 9 stanovanj, 180.000. — Lepo posestvo, 22 oralov, pri mestu 130.000, tudi na obroke. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. 1464 Ugodno naprodaj 2 orala prvovrstnega TRAVNIKA v Vukovskem dolu pri Jare-nini. Vprašali pri vratarju mestne klavnice, Maribor. 1467 STANOVANJE. sobo in kuhinjo s pritilinami oddam stranki brez otrok. — Koseskega ul. 15. 1452 Sprejmem GOSPODA ALI GOSPODIČNO na stanovanje in hrano, cena nizka. Vodnikov trg 3-b. 1455 STANOVANJE, sobo in kuhinjo v Stritarjevi ulici 29, ter sobo s štediln’-kom, Aleksandrova cesta, oddam točnemu plačniku. — Vprašati: Aleksandrova cesta 32-H.__________________ 1461 GOSPODA sprejmem kot sostanovalca. Plohl. Koroščeva 8. 1462 Solnčno DVOSOBNO STANOVANJE oddam poceni s 1. majem. — Gajeva ul. 15. 1449 Okklarn opremljeno, solnčno SOBO na ulico, s posebnim vhodom iz stopnic. Jožc-Vošnjakova ul. 19-1, levo. 1460 Dvema boljšima gospodoma oddam SOBO s prostim vhodom, Bsrvar-ska 3. _ 1442 SOBO ODDAM eni ali dvema osebama. Naslov v upravi »Večernika«. ____________1443____________ SOBO s posebnim vhodom oddam dvema osebama z dobro domačo hrano. Taborska 11-11. ____________1471 __ Lepo opremljeno, solnčno SOBO s posebnim vhodom oddam dvema osebama. Delavska 53 1*9 Kupim HRANILNE KNJIŽICE kupim pod dobrimi pogoji. Prekupčevalci izključeni. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo »Večernika«. 1424 VLOŽNO KNJIŽICO Mestne hranilnice do 10.000 Din kupim in plačam takoj. Ponudbe pod »Plačam takoj« na upravo »Večernika«. 1433 RADIO-ZVOČNIK v dobrem stanju, kupim. Naslov v upravi »Večernika«. 14* ____ KUPIM HRANILNO KNJIŽI-CO Spodnještajerske posojilnice do Din 75.000.—. Plačam 70 do 80%. Ponudbe pod »Plačam v gotovini« na upravo »Večernika«. 1441 Prodam POHIŠTVO. Zaradi pomanjkanja prostora prodam po konkurenčni ceni pohištvo, šperano, orehovo pleskano. Mizarstvo Alojzij Verzel, Vojašniška ul. 8. 1402 PRISTNA PREPROGA, veliko zrcalo z zlatim okvirjem, bronasti lestenec, srebrne girandole poceni na prodaj. Praprotnikova ul. 4, Krčevina, nasproti šole. 1415 »SINGER« ŠIVALNI STROJ prodam. Delavska ul. 14. _____________1420 KLAVIR kratki, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 1435 PRODAM koncertne citre. Ivan Grizold, Bistrica pri Limbušu. 1438 OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodani. — Vprašati: Wildenrainerjeva 16-1, levo. 1459 Prodam poceni DVE POSTELJI. nočni omarici in mizo. Židovska 12-1. 1468 * Za potovanje g TJ kovčegi, ročrc t De, gj ® aktovke, nahrotmki itd. vi N v veliki izbiri in nizki 0 "8 ceni nudi JR “ IV. KRAVOS ~ Aleksandrova cesta 13. b < v N ZA POTOVANJE! * Gostilna »Balkan" jutri v nedeljo KONCERT pod vodstvom kapelnika Werglesa. Pojedina pečenih pišk, domačih klobas ter izborna kaplica. Se priporoča gostilničar. llllllllllillillilillllllllllllllllllllllllllllllilllllliillllililllllllillllli Flor nogavice Priporočamo Vam posebno ugodno: Uallooflnv lino zanikana llornogaviea v 90. nellasrlor, 7.adojih pomladanskih barvah UH* oL “ Svileni f!or/2^Sari!cane:pri?ten.ši:’ Din 25-Svileni flor, za vsakdanjo uporabo . ' , Din 19*- Strapac flor, Din 13*- Bombažni flor, k®“ Din 10*- C. Biidefeldt. Maribor Gosposka ulica 4—6 llllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllll njhlAlA lesene vsakovrstne najboljše iz-KVIVlCi deluje I. Bernik, Ljubljana. Platnene in damast rolete ter žaluzije po ugodnih plačilnih pogojih Zastopnik Anton Uršič, Maribor Aleksandrova cesta 64. ABOZ A prinaša za moških kamgarn šport in delavskih oblek, velikonome pumparic modnih hlač letnih jopičev Irench plaščev praznike poletnih plaščev Hubertus plaščev otroških plaščev športnih plaščev naivečio mornarskih obleke tirolskih hlačic in pumparic Kdor varčuje, pri „ABOZl“ kupuje! izbiro PRODAJALNE Maribor: 3. PREAC, gi.v»i„i3 Maribor: M. KOTNIK Celje: A. DROFENIK, Sf,fe pri naših inseren-kupujte tSh ter oglašujte i Mufi. limone, lige najboljše in najcenejše pri ..Kanada'1 l, Maribor, Aleksandrova 51 Sobo odda LEPO SOLNČNO SOBO, s posebnim vhodom oddam dvema osebama. Delavska 53. 1369 Oddam lepo, solnčno SOBO s posebnim vhodom s 1. aprl-IOr,i solidnemu gospodu. — Klanjšek, Glavni trg 21. 1439 | Solnčno, opremljeno SOBO oddam s 1. aprilom v najem. Tattenbachova 20-1. 1407 POSOJILNICA R. Z. Z O. P. LEPO OPREMLJENO SOBO v centru oddam. Stolna 1-1, vrata 1. 1419 SOBO zračno, čisto, lepo opremljeno In separirano, oddam zelo poceni. Koroška c. 106. 1430 MARIBOR, NAROBNI ROM USTANOVLJENA -LETA 1882 Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje