FofttnbiA plaćan« v gotovlui. Leto LXX. št. 178 Ljubljana, petek 6. avgasta 1937 Gana Dla 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje ln praznike. — Inseratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, veCJi lnseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopiai se ne vraćajo. URKDNI6TVO IN UlfltVNIftTVO LJUBLJANA. fTii«njfci» «tkm it. 5 Telefon: 81-22. 31-23, 81-21, 31-25 ln Sl-26 Podružnice: MARIBOR, 8tzoannayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon 5t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, Poštna hranilnica v Ljubljani ftt. 10.351 Izbruh vojne neizogiben: Zbiranje vojaških sil na Daljnem vzhodti Večji spopadi med Kitajci in Japonci sepričakujejo sele po par tednlli, dokler ne hođo zbrali na obeh straneh dovolj vojaštva Tokio, 6. avgusta. o. Vsi japoiLski po-ro^evalci na Kitajskem so sedaj prepričani, da bo že v dogJednem času izbruhnila prava vojna med Japonsko in Kitajsko, vsokakor pa bo preteklo še nekaj tednov, dokler ne bosta oba tabora zbrala in uredila svojih sil. Med tem japonski vojaški oddleki še na-daije čistijo teren okrog Pekinga in Tien-cina. Kitajski službeni krogi sicer po po-ročilih japonskih novinarjev še vedno so-dijo, da pog-ajanja nišo izključena in da je treba poćakati še na akcijo, na katero se sedaj pripravlja japonski poslanik v Nan-kingu. Kabagoje, vpražanje pa je. ali bo-do Kitajci popustili od svojih zahtev, da 6e Japonci zopet umaknejo za Veliki zid in priznajo popolno suverenost kitajske države, razdeljene v 18 tradicionalnih po-krajin. ki jim pripađata tuđi obe od Ja-poncev v zadnjem času zavzeti severo-vzhodni kitajski deželi. Večji oddelki kitajske vojske so se med tem zbrali v Šansiju, jugozapadno od Tiencina. Ti oddelki bodo sedaj skušali preprečiti zbiranje japonske vojske jugozapadno od tega mesta. Japonska izvidni-ška letala so ugotovila, da se večji oddelki kitajske vojske zbiraio tuđi vzdolž že-lezniške proge Peking—Hsijung. OČiviđno lio poizkusil ta del kitajske vojske obenem s severno armado. ki prodira iz Kalgana proti jugu, ponovno zavzeti Peking. Večji oddelki japonske vojske so že odrinili proti Tungčau, kjer so zavzeli važne strate-žke točke. Panika v Sanghaju Sanghaj, 6. avgusta. br. Včeraj so se razširile vesti, da nameravajo Japonci zno-va napasti feanghaj. V mestu je nastala panika in je na tisoče Kitajcev pričelo be-žati iz kitajskega dela mesta čapaj ter se- vernih predelov mednarodne naselbine v posamezne inozemske koncesije, razburje-nje pa se je kmalu poleglo. Oblasti so izdale posebne proglase, v katerih mire pre-bivalstvo, češ, da se za sedaj ni bati nika-ke japonski invazije v Sanghaju. Ruska pomoć Kitajcem Pariz, 6. avgusta. d. »Pariš Midi« poroča iz Rige, da ruski maršal Bliicher nikakor ni priSel v nemilost, temveč je bil nasprot-no poslan z važno naJogo na Daljni vzhod. Dne 22. julija je prispel v Ulan Bator glavno mesto mongolske republike, kjer se je sestal z zastopniki tamošnje vlade. Maršal Bliicher ima nalogo, da organizira kitajski odpor proti Japonski ter sklene 2 maršalom čangkajškom vojaSko in trgovinsko pogodbo, na podlagi katere bi Rusija oborožila kitajsko severno vojsko in opremila z municijo, tanki in topovi. Nadalje bodo z vso naglico poslali na Kitajsko 730 dijakov kitajske komunistič-ne delavske univerze za Daljni vzhod v Moskvi ter jih uvrstili v kitajsko severno vojsko kot politične emisarje. Maršal Bliicher, ki uživa popolno zaupanje v Kremlju, ima nalogo, da svoje delo čim prej izvrši. Po isti vesti se v Moskvi bavijo v pove-čani meri s sporom na Daljnem vzhodu. V raznih tvornicah so imeli zborovanja, na katerih so zahtevali nujno pomoć za Kitajsko. Italijanska nevtralnoct London, 6. avgusta. o. »Daily Mail« po-roča, da je Mussolini prepovedal i talijanskim letalskim oficirjem, ki jih je nan-kinška vlada namestila v kitajski letalski Soli kot instruktorje, sodelovati v borbah proti Japoncem. Italijarako-japonska trgovinska pogajanja London, 6. avgusta. br. >Daily Mailc je danes objavil vest iz Sanghaja o trgovinskih pogajanjih med Italijo in Japansko, po kateri bo Je v kratkem sklenjena nova i talijansko-japonska trgovinska pogodba na osnovi načela o na j već jih ugodnoetih. V ta sporazum bo vključeno tuđi gospodarstvo italijanske Vzhodne Afrike. Pogodba bo imela poleg goepodarskega tuđi eminenten politični značaj. Italija in Japonska se nameravata sporazumeti o skupni gospodarski borbi proti komunizmu. Ameriiki senat za nevtralnost WashiiigtoD, 6. avgusta. br. V ameri-Skem senatu je bila danes razprava o ki-tajsko-japonskem sporu. Nekateri senator j i so se glede na sadnje incidente med Japonci in francosko posadko v Tiencinu zavzemali za to, da bi ameriSka vlada od-poklicala ameriško vojađtvo iz Kantona in Tiencina ter se izognila morebitnim sličnim incidentom tuđi pred vratmi tamkajšnjih ameriških koncesij, ker bi vsekakor neugodno vplivali na odnoSaje med Japonsko in Amerike Senat se je zavzel za to, da bi Zedinjene države tuđi v sporu na Daljnem vzhodu očuvale strogo nevtralnost. Kakor pa zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, državno tajništvo za zunanje zadeve nima namena sprejeti te pobude senata. Zato pričakujejo nove borbe med vlado in parlamentom v zađe vi ameriikega. nevtral-nostnega zakona. Cestanek španskih monarhistov Konference pri bivšem kralju Alfionzu XIIL v Lausanni o vzpostavitvi španske monarhije Lausanne. 6, avgusta o. Tu se raudi bivši Španski kralj Alfonz Xm. Okrog njega se je v zadnjih dneh zbralo večje število span-fekih monarhistov, ki so se pripeljali v Lau-sanne iz Italije, Francije in Anfclije. Splo-fcno se strijo vesti, da bodo te dni prispeli v Lausaune rudi zastopniki generala Fran-ca z bivšim ministrom Gilom RoMesom na čelu. V Lausannl naj bi bila zaključna pokajanja za obnovo Spanske monarhije in vrnitev kralja Alfonza v Spanijo. Republikanska ofenziva na severu Bilbao, 6. avgusta,. AA. Vladne čete so ponovno napadle nacionalistične postojan- ke pri Cuervi. Pri napadu je sodelovalo okoli 3.000 asturskih prostovoljcev. Napad se je delno posrečil. V glavnem mu je cilj zavzetje odseka, ki so ga vladne čete že parkrat zaman napadale. Vrnitev baskovskih otrok izAngUje London, 6. avgiista, AA. Zunanje mini-strstvo je sporocilo odboru za španske be-pui ce. da je sed*, po'ožai v Bilbau že toliko urejen. da se khko kmalu vrne 5000 baskovskih otrok iz Angl;je v Bilbao. Ti-soč staršev je v Bilbau že zaprosilo angle-akega konzula, aaj se njihovi otroci vrne-jo iz Anglije. Rusija ne popušča Kriza odbora za nevnteSavanje Pariz, 6. avgusta. o. Informacije, ki so prispele včeraj iz Moskve, so zbudile vtis, kakor da je ruska vlada na prigovarjanje franroskega zunanjega ministra Delbosa in priti»»k predsednika londonskega odbora lorda Plvmoutha, že odnehala od svojega nepopuetljivpga >tali§ča elede anple^kih na-Črtov o špnniji. Vse je že kalalo, da je ruska vlada ćelo pripravljena pod gotovi ni i p ^oii pn?nati tuđi režimu generala Fran-ca vse pravice vojskujo^e se stranke. Tak© kombinacije so se razširile včeraj tuđi v Londonu takoj po Pljnnouthovem sestanku z ruskim poslanikom Majskim. Ko pa ao se opoldne pojavile vesti, da je bila eeja pododbora za nevmešavatije odgođena za. 24 ur, Ln sicer na zahtevo poslanika Majskega, je bilo jasno, da stvar tuđi sedaj ne bo tako gladko potekla in da se Rusi vendar-le še nišo mogli docela odločiti za popužća-nje s svojega prvotnega ^'aJišra elede an-gle>Jkih načrtov. Bonnetov gospodarski program Novi ukrepi za oživljenje fraacoskega gospodarstva Pariz, 6. avgrusta. b. V informiranih političnih krogih zatrjujejo, da je znižanje ai-tkontne mere franroske narodne banke samo zaČeiek novih gospodarskih ukrepov, ki jih pripravlja franeoski finan-čni mini-gter Bonnet za oživiienje franco^kega narod nega gospodarstva. Tako se doznava, da na-nerava Bonet že na prihodnji seji vlade predložiti podroben nacrt o uravnovešenju franco=keca gospodarstva, ki dolofa m&4 drugim znižanje deaarne vrednoeti, ki jo bo mogoče doseči z ukinitvijo kurza državnih papirjev, za katere je bil ustanovljen poseben rentni podporni fond. Dekreti proti povižanju ren bodo izdelani zelo širokogrudno, tako da bo mogoč porast cen, ki nastane na primer zaradi padanja valutne vrednosti. Desetodstotno znižanje najemnin, ki je bilo uvedeno lanako leto, bo razveljavljeno. oblaka nemSkih vojnih lađlj na Finskem ni mogoće smatrati za osamljen korak, nego za komponento najnovejse akcije za zbUzanje obeh držav. Sem spada tuđi pri-stanek finske vlade na z^radltev velikega nemSkeg^i Ietal«kega oporlSča v severni Finski. Baje naj bi Nemcem to letališče služilo zgolj za izvajanje ribiških konce-sij, ki jih je Finska dala Nemčiji, dejan-sko pa g-a je treba smatrati kot oporišče za morebitno nemško vojno akcijo proti Rusiji. Preosnova angleske ▼lađe? Pariz, 6. avgusta. o. »Figaro« je danes objavil informacije iz Londona po katerih naj bi se že v kratkem izvršMa preoenova an^JeSke vlade. Po nje^rovem mnenju gre za izpfremernbo v angleskem zunanjem mi-nistretvu. Elden naj bi prevzel dru^r resor, »unanje min»trstvo pa k>rd Betclife, ki mu Chambedain poveem zaupa in ki velja za najodličnejšo oeebnoet v Ang4ija. Te vesti za sedaj še ndso bile potrjene in jih tudj ni objrvil se not>en dni*r l»t. V Ameriki grozi vcUka železničarska ftavka Newyork, 6. avgusta. AA. Vodstvo stro-kovne zrveze železniCarjev je izjavilo, da je 350.000 članov strokovne zveze pristalo na stavko, Če delodajald ne bi sprejeli njihovih pogojev. Preokret finske zanan}e politike? Obisk ftemlke vojtte mornarice na Flnakem Moskva, t < v gusta. o. Nemiki m finski listi bo te c!ni napovedali bližnji obisk eskadre nemSkih podmornic v finski vojni luki Abo. Ta poroćila so silno vznemirila moskovsko politično javnost ln rusid listi, 0Q pričeH daiMS Urtiy kmpHrjoi ntttf Nemčiji in Finski. Splofeo railagijo ta obtek kot mak preokret« v finski manji polltikL Finska se Je doalej msvaemala po-vMm mevtrmlao nmirM IWIH«rani mor- Dr. Bukovski na Jadranu Crikvenica. 0. avgusta. o. Včeraj je pri-spel semkaj staro sita \*se*lovan6ke sokolske zveze dr. Stan:*lav Bukov*ki. ki namerava probiti evoj oddih na na?em Jadranu. Sokolsko -Tiruštvo v Crikvenicii je staro*to takoj povahilo v evoj novi sokolski dom, kj^r mu je priredilo izredno 1©» sprejem. Dr. Bikovski nacnerava iz Crikvenice oilpotovati na PIHvi^đca jezera, od tom pa v Šibenik, Soik, Dubrovnik in Sarajevo, odkoder ee bo ■«pe!jal v Beograd. Iz Beograda se bo vrnil v Prago. ZakCeve železniikih staroopokolencev Beograd, 6. avgusta. o. Predsednik zdru-ienja železniskih staroupokojencev v Sarajevu, Marković, se je z večjo delegacijo pripeljal v Beograd in izročil predsedniku vlade, predsedniku narodne skupsčine. pro-metnemu in finančnemu ministru spomenico železniskih staroupokojencev, ki zah-tevajo, naj se jim pokojnine izenaćijo s po-kojninami novoupokojencev, odnosno, naj M jim izplaAajo v zlatu, ker se morajo na-mrec po »aint-germainski in drugih po-godban pokojnine, računane v kronah, iz-pU£evati v zl&ti valuti. Po sedanjem te-čaju velja nekđanja zUU krema 15 £Hn. V prometnem ministratvu ao delegraciji ie-lesiiskih staroupokojencev izjaviB, da se Je pripravlja predio«: poselme uredbe, po fc*t*i^£*j U mi poigdtaj •teisupokojeace* Bolezen in vzroki smrti Nj. Sv. patriarha Varnave Uradna zdmvniika porobila o razvofu bolezni in smrti poglavarla pravoslavne cerkve Beograd, 5. avjrusta A A. Ker » se ob smrti patriarha Varnave razsirili glasovi, da je smrt Nj. Sv. patrijarha posledica ta-stru pijenja, je upravnik mesta Beograda odredil, da se zbero zdravni^ke izjave vseh zdravnikov, ki eo zdravili Njegovo Svetost in da se na podlagi ten zdravniških sodb ugotovi dejansko stanje in uvede zakoniti postopek. Z nalogom upravnika mesta Beograda Pov. št. 198 t dne 2. avgueta 1937 se je odredilo, da se zdravniki dr. Alekeander Ignjatovski, dr. Laza Stanojević, dr. Dimitri je AntiĆ, vseufiliski profesorji, in dr. Andra NikoliC, 5ef živenega oddelka, dr. Ni-kolajevi<% dr. Rudolf Kobal, sanitetni brigadni general, dr Zdravko Nižeti<5, >ef oče«snega oddelka, dr. Aleksander Vukova-la, primarij eplošne državne bolniSnice in dr. Simeon Popov, ki jih je sam sveti sinod naprosil, da so zdravili pokojnega patrijarha Varnavo, takoj pokličejo na upravo mesta ln da tu pred ohlastjo pismeno izjavi jo: 1. 2a kakšno boleznijo je tolehal pokojni patrijarh Varnava. 2. Kaj je bil vzrok njegove smrti. 3. Ali so ugotovi li, da je pokojni patrijarh Varnava kdaj imel i*?to ali podobno bolezen, in ali je zadnja bolezen bila v vzroČni zvezi « lx>leznimi prednjih let. 4. Ali je šio za kakSno zastropljenje in kak^ne vrste, in posebej a) prehranitvenega značaja zaradi po-kvarjene hrane, ali b) avtointoksikacija kot posledica 6tru-pov v organizmu zaradi obolelosti raznih organov, ali c) je bilo pa namernega znafaja. &. Ako je bilo namerao zastrupljenje, na podlagi česa se to sklepa in s čim in kako se je izvršilo. 6. Ako je obstajal eum kak§nega namer-nega zaetrupljenja, da iijavijo, tafcaj nieo stvari prijavili pristojni oblasti. 7. Da bjavijo na osnovi poteka in znaCa-ja bolezni, ali je pokojni patrijarh Varnava umri naravne smrti, ali je pa smrt na-stopila kot posledica namernega zaetrup-Ijenja. Gori navedeni zdravniki so dolini takoj po obvestilu o tem nalogu dati zahtevano izjavo. Ta nalog upravnika mesta Beograda so eporočili v podpis veem gori navedenim zdravnikotn izvzemSi NižetiĆa in Popova, ki se mudita izven Beograda. Cne 2. avgusta dopoldne so «e 6estali podpteani zdravniki in eo dali upravniku mesta Beograda tole pismeno izjavo: Glede na nalog upravnika mesta Beograda Pov. St. 196 z dne 2. avgusta 1937, si usojamo tole odgovoriti na zadana vpraša-nja: * ad 1. Nj. Sv. blagopokojni patrijarh Varnava je bolehal za alimentarno Z3strupitvi jo prebavnih organov t reperkusijo na cea tralni in periferni iivčni sistem. ad 2. Neposredni vzrok smrti je bilo obo-jestransko vnetje pljuč in elabo ^rce. ad 3. Ta oboleloet ni v neposredni vzroC-ni zvezi z njegovimi prejSnjimi boleznimi, toda £?lede na to, da je Nj. svetost prej veS-krat bolehala na obolenju organov za pre-bavo, se more domnevati, da je obstojalo pplodno nagnjenje za trebuSna in frevesn« obolenja. ad 4. Zastrupitev je nastopila po prebra-nitveni roti, iz ana:nnestičnih podatkov se pa ni mo^Io sklepati na kak$:io namerno za^lrupitev in tuđi ni bilo suma xa to. ad 5. Odgovor na tooko 5. je že v tofki C ad 6. Kakor se vidi iz točke 4., ni bilo suma za narreroo /astrupitev in zato nismo stvari prijavili. ađ 7. Odgovor na to?!co 7. je ie vsebovan v prejSnjih to0 kubičnih crn. izvršil vse Btrokovn© proulede in nTinI»7»» i ti mvaia v -vojom po-ročilu glede kemijske prouf itve zastran ko- vi.ns.kih stru pov, da je bila preu-kava kovinskih stru pov, ki nnđst.inejo v obliki oho-rin zvoplovooika, negativna. Porobilo izklju čuje tildi pri^otnost ar/ena. V filtratu w> po izlocitvi žveplovodika prt^iiskali tuđi vse ostale kovinske stru po in je rezultat nega-tiven. Za pregled zastran izparivajo?ih strupov se je vzelo 10 kut*, cm tefcofine. Po destilaciji se je ugotovi I s ^plodnimi reakcijami formalin. Z detrakcijo se \(> uuotovila navzofeost 2.7% fđrmaldehida. l^ar tustro?!« <>73*/» for-malina. Ker je pa fommlin sredstvo za konzerviranje in bkrntu Mrup, je laboratorij zahteval preko prof. l*znjatovskefja tele podatke: ali «e ga je kaj dodalo ia kon-seniranj« ieke^iiie. Prof. Ignjato\iKki je iz-javil, da j«* doda I formaNn in da fra mitrom v praksi apora!>Tja za nhranitpv mat©-riala. Zaradi l>ioToSke prciskavn zastran za-strupljrnoeli izbljuvka w v kemijsko-bak-terioloSkem oddelku rentralnetra higien-skega zavoda napravili na živalih poskuse* in sicer s tekovino izbljuvka, ki ga je prof. Ignjatoveki dal kemijskemu oddelku. Napravili so tri razlifne poizkus** 7. izl)ljuvkom in eno kontrolno preizkuSnjo samo z raz-topino formalina i^te koncentrarije, ki je bila dodana irbljuvku po poro^ilu g. Ig-njatovsketra za ohranitev materiala. Na podlaci ?eh prou?evanj je Uakteriolo-ško-epid©iiiiolo5ki oddelak ceutralnega hi-giensKega 7jivoda dal tole izjavo: Na temelju gori navedenih izgledkov mislimo, da poklana tekovina Pov. kem St. 9 z dne 23. julija v stanju, v kat*»rem se je ta dan in pozneje nahain, ne vw»buje ni-kakih strupenih elementov, ki bi se mogli dokazati na Žrvalih, v gori navedenih do-zah. Dokazan je »amo formalin, ki se je pred preizkusnjo nalaSč dovlal tt*ko?ini ▼ svrho kon^ierviranja. To so rezultati, do katerih je prišla s svojim dosedanjim prouče van jem uprava me^ta Beograd« in ki jih daje javnosti na znanje. \i uprave mesta Beograda II. St. 9967. Poljsko-nemško nesoglasje žara« poljskili manilln v Nemćiji Varnava, 6. avgusta. d. Med VarSavo in Berlinom fo v teku prizadevanja, da bi se prepre<*ilo nadaljnje poslabšanje odnoSa-jev. Pred kratkim je obiskal neni^ki poslanik Moltke zunanjega ministra Bečka ter mu predlagal direktne razgovore o manj-šinskih zadevah in o ukinitvi gonje po ča-sopisih. Predsednik zveze poljskih bojev-nikov. general Oorecki, ki ee je udeležil medna rodnega kongresa bivših bojevuikov v Berlinu, se je sedaj vrnil v Varnavo. Imel je t-aje zaupno nalo^o, da se potaja v Berlinu o usodi poljskih manjšin v Nem- čiji. General Oor^rki, ki je imel ie ponovno važne runikcije v poljr^ci vladi, je imel razgovore z neni&kijn ministrom za gospodarstvo dr. Schachtoni in vojnim ministrom Blombergoni, vendar pa t>o v Var>avi razočarani, ker ga ni sprejH Hitler, kakor so prvotno prifiakovali in ker se je moral general zadovoljiti samo £ podpisom v kance-larjevo k-njigo obiritOA-alcev. I>ejstvo, da ga Hitler ni eprejel, toimarijo v Varsavi v tem smislu, da Hitler ni pripravljen **pu.%aU se v razpravo o numjšins.kih vpraAanjih. Nova organizacija radarske proizvodnie v Nem£}ii Berlin, 6. avgusta. b. Narodno aocialistič-na gospodarska revija »Die deutsrhe Volks-wirt£clkaftc objavi ja napol uradnj kocnejitar k ustanovitvi »GfVrin«rove akcijske družbe za izkori.ščanje rudniicov«, v katerem svari pred pretiranim optimizmom, ki g"a kaže «lel nemške^a f*«i*opfeja. feS. -la j** » tem v Xemči)i reseno vpca^nje žele/a in drugih rud. ker je tako tolma^nje nerealno !in *pa-tla »v »vet falvule«. Novo podjetje bo mo> ra'o najprej izmiti velike naprave, ki bodo zahtevale ogromne količine »urovin. Frc-den botlo doseženi ilojemljlvi uspeh i, bo treba prehojitl lit selo dolco pot Raže« te«« povećana rudarska proizvodnja ne bo mogla kriti vse dooiače potrebe. Netarath priđe v Avstrijo I>uiiaJf G. avgu.sta w. Kakor javlja >NTeui^keits-Weltblatt->, \o nemški zunanjl miniater Neurath prihodnji teden odpo-toval na svoje po«e«tvo ob vznožju Arlber-gu, kjer je že već časa pjepova soproga. Kanya poide na dopust v Avstrlfo Budimpešta, 6. avgusta. b. Madžarski su-nanji minkter Ka-nvo. ki nav.-uino j>relri]e svoj letni dopust ob Blafiieni j^zoru bo Ic-to« v ijružhi evojega knt»ineTnf*?a >vU\ p"O-fa Stefana CsjJcvja odpotoval v A\-»trtjo, Jtjer 8e že mudi tu-li madžarski niiiY>»tm.ki prpliseclnik Paran vi. CuHh, C>. avgru>t:i. n«'O^i-;i,i 10 Parit 16 3275. London 21.C85. NVw YorU 435.375 Brusdj 73.80, Milan 22.^25. An*terJam »SLOVBN8K1 NAROD«, petek, 8. »vgusta 1937. Stev. 17» V Kočcvje v zbor! Ob gfanral gkupiMml CMD ta M*top« »»kola ▼ tt#«*I)o Kotevja, S. avguota Se 90 nam dobro v apominu velicatfni cinevi »oKoiBkeg* aiavja na lcfcoftnje VI-ti ovo v Mariboru, kjer at« »okoistvo in njemu naklonjeno obćinstvo na doatojen na-ćin manlfeatiral* za nafto sokolsko in Ju-goslovensko stvar. Maribor, naJ sevomi stražar, je v tah velikih dneh ponovno po-kazaJ ivoje pravo jugoalovenako tiče in glasno zaklical, da duJi junaka generala m osvobodltelja Maistra Mi in bo veko-maj čuvaJ nad veni, na severu po tujcu o^roženem delu na&e svobodne domovine. Zopet nas kliče jo sokolski rogovi v nov zbor. Prvič, od svojega obstoja, priredi naša odlična in marljiva CMD (osrednje vodstvo) svojo letno glavno skupščino tokrat v Kočevju, v osrčju naše tako pozabljene slovenske Koćevske, da s svojo prisotno-stjo da jasnega povdarka in prinese vsemu slovenskemu življu, ki se po naši lastni krivdi utaplja v nemško mislečem življu, poguma, vere in upanja, kar tako tetko pričaJcuje od svojih rojakov ves nas zivelj onstran Rinže. Sokolstvo, ki je že od »Fvojih poćetkov na večnem SCitu in braniku svoje ogro-zene domovine, ima tuđi na slovenskem ozemlju poleg CMD posajenih nekaj sokolskih žarifeč, katerth matiCno drufitvo je Sokol v Kočevju. Roko v raki si pomagujo z ostalimi narodnoobrambnimi organizaci-jami NO, Orjem, Jadransko stražo. Narodno čitalnico, ki imajo sedež v Kočevju — tuđi Sokol in CMD tvori ta trđen zid proti moćno prodirajoči nemški ekspan- dvnofitl Sokol v Kočevju, svest si svoje težke jialoge, mora biti matično društvo narodno ofarambnega dala na slovoukain Ko£ev-*em na braniku alovenatva. Nidtl si je tctfco nalofo ifradiU mofoCvi Sokolski dom, ki naJ poirtara skup«a Narodni dom vaeh narodaoobrmmlmih orgmnlaaclj na tem jutoem delu naJs ožje slovenske atmlje. Ta vroča Mja aokolskih bratov ia aester v Kočevju se dana« uresnJčuje. Kopljejo se te temelji sok«Jakega doma, v moju dela sokoUkih bratov in Mtter. ki aami v prostem Ca*u potnagajo na tokoUkem st&vbttčiL. « V nedeljo 15. t. m-, na aam veliki praznik CMD, bo slavil Sokol v Kofievju gvoj skromen praznik dela v telovadnici in po-loiil prve temelje svojemu novemu sokol-skemti domu. Slovenci — rojaki — Sokoli! Slovensko Kočevje vas vabi in kliče v zbor! Pridite na Kočevsko v mogočnem Številu, obiščite svoje žal že pozabljene rojake, prinesite jim Ijubezni. moči in junaJtva, da »kupno z vtml manifestirmjo sa našo sveto jugo-slovensko stvar. Sokoli — jugoslovenski nacionalisti! Naše sokolske oči morajo biti budno uprte v naSo alovenslc© Kočevsko. Vse nafte moči morajo biti slite v eno odgovorno in ob-rambno telo. To pa se bo zgodilo le. če se sokolstvo na tem ispostavljene«! delu naše «em!je viaoko vzpne, kot eno telo v svoji sokolski zavesti in Če bo prav razumelo vso teio svojih driavljanskih dolžnoati. ker je ono postavljeno na stražo nedotak- Ijtvosti tn suverenosti domovine. Ko nas bodo poklicaM sokolski rog-ovi. pohitite prav vsi v Kočevje na narodno obrambni zbor. Kako žive naši rudarji v Franciji Iz razgovora s predsednikom Zveze Jogoslovenskih sindikalnih sekcij Fr. MočUnikarjem Ljubljana, 6. avgusta. Okrog perina Slovencev bogati tujino z delom svojih rok; Slovenci so zaposleni povsod pri najtežjih deVh: v Ameriki, N'emeiji, Franciji . . . Mi doma o tem sko-raj nič ne vemo. Koliko je n pr. med na-ir.i inteligentov. ki bi bili pravilno poučeni o naših izseljenc'h in ki bi se zanimali za ,,;..v nrj M lv ;. cc|n |C/j;O (johjt; revno statisti čfie podatke o izselje-ncih. o nj:hovih socialnih u/merah si pa sploh ne moremo napraviti prave slike. Z izscljenci nas veže jo v splošnem le vezi med sorodnvki, ki si dopisujemo. Izseljenci nas rcdko obisku-jejo, še bolj redko jih ofeiskuiejo na>a kulturna, nacionalna m druga društva. Organizacijske povezanosti ni. Za kulturno živ-lirn;f ;/«!eHeT ccv se ne brigamn Ne skrbi nas, da se odtuiujcjo otroci izse'jencev in da ne znajo niti več čitati slovenske besede. Kako bi j potemtakem zanimali za social-De razmere izseljencev?! KAKO SMO JIH SPRE.IELI... V sredo so prispeli naši rudarji iz Fran-cije. Čiovek bi prićakoval. da b' moral biti c^: ^.. na$\h ljudi iz tujine pravi praznik za slovensko prcstolnico ter da se bo ft na runaj pokazalo, da jih sprejervuimo. ka-kor da so nrišJi res domov, ne pa da smo napravili križ čez vse naše ljudi, ki so si morali poiskati zaslužka v tujini \* sredo je prispelo v Ljubljano skorai 3(K> ljudi, y- žive v Frwncij; že okrog 13 let; na kolodvoru jih je sprejelo samo naše delavstvo, kakor da se meščani povsetn nič ne zani-ma.io /a na^e izscljence. Delavstvo ie pa stalo /a kordoni in eosti so bili spreieti tam, kjer navadno odlagajo pakete. Ven-dar k sreči nišo marsičesa videli. ko so mnogim prvrele v oči solze ob svidenju s svojci. Po7drav';1- .ov ni bilo. a jih tuđi ni pih«:e po^reial. PRtn.NHDNIK ZVEZK JUCOSL. SINDIKALNIH SEKCIJ V LJUBLJANI Z mdarji je prispe! tuđi predsedn k Zve-/e ju^oslov. sindikalnih se-kcij Fr. Močilni-kar >\ed obrarlo/ili potrebo po rati-ricii: konve^c'ie med nafo državo in Francijo o starostnem z-avarovanju. ._ govoru / ..aš'm poročevalcem je predsed::ik Mt>6il:iikar nekoliko opisal splo-? ra/mere, v k'i^r^nlh žive naši rudarji v rudarskih revirjih v severozahodni Fran- c-ji LENS. SREDlšCE PREMOCOVNE INDUSTRIJE Većina rudarjev je prispela na obisk iz Le-nsa in oko!;cc. Lens je izrar*to industrijsko mosto z okrog 35.000 prehivalci. Tu je središte moćne premo^ovne tndusrr *e. ki je posebno rj.vita v departementu Pas de Caiais. Moćna je tuđi železarska industrija Ražen tega so pa tam se tovarite slad-korja. tet«tilpo tova me itd Mesto samo nf lepo Pa tuđi pokrajina je pu.ščobna, r....:.*a, ki jc ne poživljajo irti gozdovi. \'eCir.a hi> v Lensu je novih, kajti staro r--to je bilo med vojno skoraj po\-sem porušeno. ?ie 1. 1Q24. ko so se na>i rudarji zaćeli izselievari \ /rancijo v večjem številu po redukcijah v trbovelrskih rudnikih, je bilo v mestu na i već barak. Naseljene?* ki so se naselili v Lens u kmalu po vojni, «o hitro ob^^T^11: barake sn Tačele padati in njihovi lastniki so posta'i hišni posest-oik; I1:"« ima:o eometana pročelja, nov-«^d vMi* ' ■ »tr-»•?'«•'« borvo opeke. Trgovci in obrtnflei so si opornog!* na račun Stevtl-nega industrijskega delavs^va. V Lerrs-u je tuđi neka i slovenskih obrtnikov, pred vse m gostilničarjev pek, brivec. krojač itd. V začetku so bili vsi rudarji. a podjetnejši, «o se prese!il* iz rudnikov ▼ lokale. V sa-mem Lenau je 5 rudnikov, v njegovi okolici jih je pa neSteto. Prave meje med Len-»m tn okolico ni, ker se naselja drže drug drugega V LENSU OKROG 400 SLOVENSKIH DRU2IN V Lenau in okolici je okrog 400 storea-skih družio. Toone sUiti^tike o naiih ixte-IJencih x dtpMfmontg 2m 4* Gtkfcu funkc;onar strokovne organizacije ni imel v rokah Ceni pa, da ie v tem departenen-tu ukrog °00 rudarjev; pn tem mso všteti dru/inski člani Jugoslov. sindikalna sekcija v Lensu šteie HV> Ćlanov. Zveza iugosl. sinclrkalnih sekcij ima v 7 sekcijah 650 članov. MKZDI£ SOCIALN'K RAZ.MKRE Vsi na.ši rudarji, ki so nas ab:s>kali. so-^lašajo. da so se sociame razmerc delav-stva z nastopom Blumove vlade znatno iz-bolj>a!e Mezde same na sebi se aicer nišo mnotjo povišole (v rudarski stroki 7°.o), to-da zc!o so se izbolj^ali splo.šni tielovni po-goji io v veljavo je stopil 40-urni delovn1 teden Delavstvo ima prosta dva dneva na teden. nedeljo in poncdrljck. Kvalificirani rudarji zas\už\jo po 34 frankov osnovne plače na dan. k temu je pa še treba pri-šteti 32 odstot. do4cUd tako da zna.ša plaća 42 frankov. Rudnr zasluži na mesec okrog 1 100 fr. Zdaj ima frank okrog 1.80 din vrednosti. Rudarji stanuiejo v rudn;ških stanova-njih, ki so v resnici lep». Naši rudarji v Trbovljah in v drugih revirjih lahko zavi* dajo rudarje v Franciji, kjcr ima rudar tri-sobnu stanovanje z vseini pr«t;klin«mi. Tak-šna stanovanja s: pa tuđi lahko privošči vsak rudar, saj plaća le od II do 14 frankov najemnine, odnosno odškodninc na mesec, to se pravi v na>i valuti okrog 25 din! Vendar stanovanje ni vse Upoštevati je treba, da so življenjske potrcbščine zadnje Čaše v Franciji zelo drage, nad cimer toži vse delavstvo. Pred nastopom draginje so nekatere družine lahko prihranile ćelo polovico mesečne plače, zdaj pa ne morejo skoraj nič več prhraniti. Vendar draginja ni tako občutna, Če primerjamo mc/de ru-darjev v Franciji z me/dami rudarjev pri nas v ra7merju s cefiami življens-fcih po-treb^cin. Kg kruha je v Frar.chi po 2.4 do 2.3 fr., boljše goveje meso je po 8 fr., nrej je pa bilo po 6 do 7 fr.. prašićjc naeso se je pa tuđi podražilo */a 2 fr. pri kg na 12— 14 fr Obleka in čevlj: so v Fnnc'ji ce-nejši kakor pri nas. Tako n. pr. dobiš že naiboljše čevlje 7a 50 fr VISOK ŽIVLJENMSK1 STANDARD Pozabiti ne sraemo. da so ob rudarskih stanovanjih tuđi lepi vrtovi, kjer rudarji pridelajo toliko povrtninc. da jim je poleti ni treba kupovati. Naši rudarji v Franciji /ive v splo^nem v tiiksiuh raz-merah kakor pri nas pripadniki srednjih stanov. Skoraj vsak je naročnik tega ali onega franeoske-ga dnevnika, mnogi imajo radij*kc aparate, kakr^ni so pri nas še za mursikaterega pripadnika srednjega stanu luksu/. \;komur ni trefcd stradati Otroci so zdravi, krepki, pa tudi odrasli, moski in 2enske. »izglcda-jo« dobro Samo po sebi se ranime. rta f« ogromna razlika med življenjskmii razme-rami rudarjev pri nas in v Frar.cij*. KULTURNO ŽIVLJENJE Većina naših rudarjev že dobro obvlada francoščino ter zaradi tega več ne oogrc-ša tako kulturnih dobrin slovenskega jezi-kat kakor v začetku. Slovenskih listov ne prihaja mnogo v Francijo. zato pa rudarj] tem bolj čitajo franeoske liste. Zato so tudi mnogo bolj poetično izobraže-ni ter zavedni kakor delavstv.o pri nas. Samo rx» sebi se pa razume, da naši Ijudje v Franc:ji vendar pogre&ajo slovenskih kulturnih dobrin; ko je Glazbena matica napravila turnejo po Franciji in )e njen zbor nastopU tudi v Lemu. se je pač nailepSe pokazalo, kako zelo potrebu je naie deUvstvo v tu> )ini dobre du&evtie hrane in kako to zoa už'vati. Ne smete misliti, da so se nafti Ijudje v Franciji domovini že povsem od-tu j ili. Naj mi mog rede omenimo, da se prav radi poslužujejo čitainice Podporne eoote. Imajo cktog, 600 knjig. Mislimo, da bi lahko šteli med ittilepst kulturni dejanjs za naše izseljence, če bi se jih spornnMi včasih s knjig«mi. Pri na« deiuje toliko raznih tako zvanih kulturnih druitev in prav bi bilo, da bi vsaj nekaj izmed njih mislilo tud* na naie izseljence, feseljenci v F'ancijl so ie posebno potrebni naie po-zornosti in podpore. ker so preveč rastreseni da b' si lahko izgradili moćne kulturne «»r» ganizacije. kakor n. pr. v Ameriki. N« mo- , nih doenov in ne moćnih kulturnih dmštcv. Prljale? »o nMiogo na boljicm; v departe-menru P«g de Catalra Jih j« baj« okrof 100.000» uto pa imijo tvoj list. titkirao itd. Pojtkt imajo ivoje sdravnike, odvot- nike, trgovce itd. V ofcot'ci Lensa le naj-več PolJAkov: prevladujejo nad drugimi priseljenci in Hencoti. Naši rudarji v Francij' tudi nišo ztdo* voljni z ns*m radi om. Ljubljanska postaja je preslaba in je ne sliitjo. Nad programom oddaje za izseljence so pa bili telo razočarani. Otroci naših izscljencev v Franciji govore v splošnem mnogo bolj Se riancoski kakor slovenski, pać zato. ker .e lola tran-coska. Nckatcri snajo s'ovenščmo komaj pasivno. Stars; z njimi govur^ trancoski, Zdaj je priilc na obisk tudt precej otrok; starsi žele. djt bi &poinali svojo pravo domovino vsai nekoliko in da bi slikali mate-riničino bolj pogosto kskor jo lahko v tujini. Toda na obisku bodo samo 16 dni. Morajo s« kanalu vnrti, dU ^c bodo rudarji lahko \-mili brez vseh formalnosti na delo v rudnike. Zdaj bodo izrabili 15-dnevni plaćani dopust. NAVDL^ENJE ZA LJUDSKO FRONTO Ceprav zadnje č«se narašča drag inja v Franciji, vlada nnei Ml brez nevilito ?e-(iTav se dopoldne napravi na |kra>nej^-; vre-mp. Tutli jutraiija lju!»lian>ka meirla ni vee /iine-Ijiv znftk, da so r.am oh«?t.i lepo vrente. VeC* tini ie že v Ljul>lj;i:ii v>;>Uo iutio prava jesenslva megla in hladno j<* kakor septemi ra. '^jr.Mne prili>ne vro«*;>1:i. -lakar se kmalu začne oblariti in ;jro'i votoru s» raziivia nevilita. kakršnih smo v normalnih letih doŽivpH le nekaj v iiajve\-ji pc-lotni vrotini. Baje no leloAniih vremenskih uiuh krivo .-eolMĆuo prere. Ljudj«? p:i ne " r-iamejo več v"o:nr»no«*Iovreiii !» n;ti ne >to-letneinu \OU-tJar(u. ki jp prišli zop«?t v moiIo, da Ua upoštevali felo pristali vre-:nensUe ve^le. Vcerajšnja novihta je za jela «:i:no s svojim robom Ljubi ia no. njeno središte je l>ilo nad /ia ^ta od Trnovoga do Posa\ ja je bil eelo pravi ^odni dan*, kakor pravijo Ijudje. V Votlmatu in Mo<1nh, Šlermnli vaši in pod Ciolovi'em. so Ijudje preživoli tu !i rri"*iM ^tralm. Lito J> tako umi vihiirjoni in tre->kanjein, da je voda marš Uje v ir!n v hi-ie. Vo^la ie silila skozi te«iu> 7j»prfa okna, vpter je ItchI s'rolie tor o-.lnašal ope.\o. tre^knlo K1 v hr/.ojavno drosjove — v res-niri «oed «o prei»or<>1p varovalk^ in vzhodui <1ol iHPsta ie bi! brez eloklrike. V Spntpe-tn-keni okraju ^» bili Iju'lie tu«ii precej pre>trn.;p»ii zaradi požara v f>ru-*tveni ulici 7a vojasiko injlnico. kjer je pOiZorelo £O-snodarsko po^lopje P. Uo^piana. Kor m> bile pre'rjjane tudi telefonske zveze. trasi 1-rov ni**o mor-rli ob\e-ti!i jk> telefonu. Mevl ploho je ludi kle-tiln toća. a n: napravila po«ebne ^kode. ker »^ padala med doljem Naiveč škole jo napravila nevihta na telefonskeni in eleklrir-noni onirpžju. Pretrpanih je i ilo tudi n^kaj melkrai^vnih protr. ki so jih pa popravili že voeraj. l>o-j>oldne ie loi;alni telefan-ki promet *e pre-eej trpel. ker 5o nišo bile popravljene vse proire. Največ* ?=kode na telefonskem omrež-iti je bi!o v Mostah. na Kođelj#»vpm in v r-entpetrskem okraiu. T^leFotiske zve/e 1k>-do dane** že vse obnovljene tudi v lokalnom promet;]. Kako s'ien je bil tiali\\ *e iK>zna se dane* na mnogih razrvanih t-o?tah in na prođu, ki «xa je voda nanosila z (~"«rada in Go-lovca. V spodnjem delu. v Vevč?*n ie Ljub-1 i?nica voeraj naiilo narasla. O nevihti pa skoraj nič ne vedo v Rož-ni dolini in na Vicu, kjer je tedaj sijalo soince. ko je bil v vzhodnem 'ielu nio-t.i ^sodni dan-. Celo ve.-Mlli so *^e krasne ma-vrice, ki se je v velikem loka vzpela nad mostom. pov>em skritom v rruem oblaku, Bil ie prizor, ki *^e nudi le kdaj pa kdai v do!gih ietih LjiibljanČanom. Toda tudi niešoanon! ni m.iogo do lepote naravnih ;>o-iavov. ko trepetajo pred mouro^no nevihto. POŽAR V VODMATU Med Miškom in tfrtiien.iem je vČera.i \x>-(toldne treicilo v gospodarsko po-lopje |>o-sestnika Pavla Dežmana. v Vodna'&ki ulici St. *J9. ki stoji takoj on«trai) dolenj«ke že-lezniske pro^e za vojasko l>olnico. Gasilce je o po/.aru obvostil ?dravnik lr. Perko. ki io prihilol in Mp^tnp^a rlonia « pvoiim nv-iOiiiol.iloin. Uh&:Iu k> te nenmduma My>e-Ijali na Kraj požara z motorno briz-calno. Me;l tt.ni se je na skednju razvne] otfronien planitMi. ki ie kljuh nalivu svi«ial vi.-oko v zrak. l'ožar je pomenil veliko nevarno*t ?a ves okrai, kajti kozolec s »kednjem sioji meil hi^ami. Poklicnim Lras.ilceni ^o se kmalu pridružili §e pro^tovolini »lasilei. ki 8O tudi prispeli z motorno briztzalno tor p°-žarni hram bi iz Mo^t in ^tepanje va^i. Z zdni/.enimi močmi se je gasilcem po-sročilo požar toliko omejiti, da ni bilo ne-varr.osti za ^o?edna rv^opia, vendar ie »jasenje trajalo skoraj tri ure. Oasilci m) »uprljali do ^oreče^a skednja, v *katereni i*1 bilo natrpanih okoli 20 voz sena, \*^\ revi, ki so neprestano bruhale ogromne količine vode. vendar je ojjenj unifil dohr-sen r!el seria in ie popolnoma zgorelo tudi '•"•eno ostrešje. Xa pomoć so prišli tudi vojaki iz vojaAke bolnice, ki so pol vodstvom kape!an;i razdrli gorece tramovje in tudi sicer uspo>no poma^aK Raniti, .^kodu, ki jo je povzrocil p^>žar, znasa blizu 50.000 dinar jev Silno ncur]e v Veliki Dolini Velika Dolina, 3. avgusta V noći od 1 na -• avg^asta je jelo liti kakor iz jkaia Posebno m(>čno je lilo na Corjancih. kar se je prav kmalu apazilo na sicer pohl^vnem potomku Breganic. Hiporr.a je narasel za 2 metra prečko nor-male, kar je posebno obCunio Bregansko selo. Vsa vas je bila v vodi. MnogD ht§ je bilo Jo 2 meLia p<,d vodo, a zaradi hi-trejja nairadćanja vode ni bilo mo^,/e skoraj nič resiti. Zalilo je banovinsko c-sto Bregacrt— Stojdraga m udtitslo most ma njej v Bre-sansdvani selu, kakor titdi ostale manjše mostiče Bregajisko selo je močno priza-lieto, posebno pa mlim na tem potomku. Strašna slika se je nudila prvi hip, a ško da s~ da sele seiaj pribliino oženiti, ko je voda vsaj malo ođtekla Utonilo je precej pia^ićev, a malo je manjkalo, da ni bilo tudi čioveških irtev. Jedva se je re-šil na oreh i2?>od šupe. katero )e cinf»lo. nek v&šć&n in tako prečepel v sirahu vso noč ^a dre\*e^u. Plotove je po-lrlo, po§ik0-dovalo stavbe, a posebno mnogo je <>ctae-slo lesa. G. Kalinu j z žag"e odneslo nad polovico lesa in žagv> satmo moćno poćk-o dovalo. Tako je tuiii poskodovalo mlin in zalilo žito m mok<>. Zalilo je njive in nekatere povacm skopalo in zemljo odne slo, posebno kramp r je povsod imtćem; oe že ni zemlje od'neslo, bo krompir zgnil. škoda je ogroarma. sele pred kratkim je bila med cirug.mi ta vas precej pris&đeta po moćnih nali-\ih radi naraslih hudournikov, ki so raz-dili dosti njiv in čest. ziaj jo je pa zade-la nova nesreća. Nujno bi bilo po<.r^bno. da vsaj oblasti prisko^ijo prebivalst\ai z izdatno podporo na pomo^, da se mu tako vsaj malo olajfea gorje želeli bi pa tudi. da se reke regnlirajo, m«»t ozi-roma njegov najmoćnejši predstavnik SK Ljubljana res preživlja težko krizo in da klubu skoraj bije dvanajsta ura. A kliub temu udeleiba na sestanku ni bila zadovo-Ijiva. zbraJo se je le nekaj najbolj ^orećih prist&šev in prijateljev nogometa. Namestu odsotnega g. Stanka Deua je poroč&l g^. Dinko Buljević. Najprej je go-voril o finančnenj položaju SK Ljubljane, če5, da je adaj jttub pred prićetkom ligi-nega tekmovanja brez vsa kih sredstev. Omenjal je tudi delovanje in finančen položaj kluba v preteklem letu. SK Ljubljana je priCela tekmovanje v ligi prav ugodno in razmeroma zadovoljiv je bil od začetka tudi finanCni položaj, saj so bile tekme dobro obiBkane, pa tudi odbor je marl^vo (ie-lal. Klubu so nekaj časa tudi redno dote-VaJi dohodki iz mesečnih prispevkov pod-pomikov in ćlanov. Ko pa je bilo pomladi moitvo v krizi in je prineslo iz tren tekem domov 18 golov. samo pa ni zabilo no-benega je pa dio tudi Minimanje obdinstva, a na drugi strani so ravno v tem odlofiU-nem trenutku odrekli svoje sodelovanje razni delavci In viri dohodkov »o čez noC uaahnlli. SK Ljubljana je imela mesećno okrog »000 din rednih izdatkov za v«drže-vanje trenerja, igriHa. opreme in za ipra-««. a tega aneska ni bilo motroCe kriti. Na-poeled je moral klub resignlrati na trener-ja In tehniCno vodstvo nogometne sekcije je prevzel domaC trener. in nedelavnosti nekaterih moči je bil pa odbor tudi po končanem liginem tekmova-nju izredno delaven. Skrbel je. da je mo-fttvo ostalo v kondiciji, priredil je sredi polet ja. torej v najboJj neugodni sea^ni, več tekem, ki »o žal ostale deficitne in za bodoće tekmovanje v ligi si je pridobil več novih talentiranih moči tako da je moštvo zdaj kompletno in fit: za vsako mesto je po već igračev na razpolago. Vse pa kaže. da bo prizadevanje pešćice klubu še zvestih in idealnih delavcev za-man. Zdaj. tik pred pričetkom liginega tekmovanja. je Ljubljana brez v&akih sredstev in igriSće je v tako žalostnem stanju, da je potrebno temeljitega popravila, ne glede na ograjo. ki tudi na vseh koncih in kraiih razpada. žreb za ligino tekmovanje ie sicer za moštvo ugoden, ker igrra v začetku največkrat zunaj na tujih i^riSćih, a za klub je to neprijetno. Igrači bodo morali dvakrat po vrsti v Zagreb in trik rat v Beograd in rabijo denar na roko. toda kje ga vzeti? Res je sicer. da se ligino tekmovanje krije, ali za začetek mora biti denar na razpolago. To so pereci problemi, ki ogražajo obstoj Ljubljane in s tem našega nogotneta. Obširnemu referatu g. Buljevića. ki je jasno naslikal obupen položaj SK Ljubljane, ie sledila dališa debata, v katero pn noseći p«r. Krali, Nachtiera.il, ra\Tiate]i Wolf, Mehle in drugi. Sproženih je bilo več predlo^ov za »anaciio kluba, med drugim naj se mestni občini. ki je po zakonu dolžna jradU! In vzdrzevat! Bportna isri-Sća. predlaea da v prihocJniem proračunu \-nese !*£ novo đaviCino za sportna igr'-&Č% al! pa nai prevzame grarancijo za po-soiilo. kl ga bi ev^ntunino k^ub najel pri Mestnj hranllnid. Ta zavod bi sicer tudi kluba laliko um Ktakačll nft *><—*<* Ml je votiral za neko drugpo druStvo iTJdaten znesek. za neko spbrtno napravo pa 10O tisoč din. dočim za potrebe enega najvećjih naših KJubov in za igrUCtv na katerem ^oatujejo itirje klubi (Ljubljana, Primorje -n dva aol»vska kluba) ni na. raapola^o niti skromne podpc»i*e. Vodstvo SK Ljubljane so zdaj ob dva- nvTjati uri obrada na poklicane oblasti, na banovino in obć'ino. da mu p ris kočijo na t^moć, >aj j« to njihova Jolžnost. Klube. ki goje sport, vz^ajajo In krepe naio mladino je pač treba podpirati. ne pa jim z raznim: lavki in UK.saml ovirati delr»vanje. Ker vivoraj r.: prišlo do nobonih kemkret-nejsih sidepov se bo vriil prihodnji ćetr-tek nov s*»staiu*k i i;in»tva ^K Ljubljane, ki bo oddoćilen za nadaljno usodo kluba.. KOUUAR Dane«, TVtok l>. av^usta, katolf?ani: Sik^t I. Snrom. Krist. DA\.U>JE PRIRRDITVE KINU MATir-A: Kr#»ti1rpfi^va «»ona\ta. KINO MOSTR- laras Hulji.a. D E t I !J C* K L. f; K A K N I? I>a«*^: I>r. KmeC. T> rfev« »e^ta 4S. Trn- k(V7y (led. M«Mni tru 4 in l'star, 5vl«'ti-bur^ovu ulu'-d 7. đm»&đt mitm GnapaJ ;.ti'J.'':JL.' Z.iJn'rč \\t< ie nckdf> naprosil, dd bi mu pojutniU vi odnosno grv *podxi pri ^(()\'cnL'Uf «n »Slav. tiomu«, kakine narodnosti je, če ft /i/cjjov oCe Sln-\'envc, m^iti piti od zahtevt* du mora biti sinček krščt'n prtn'ostmmo na ime Jo\\.n. Ju/ trdim, du pri padu otrok rimsko-krttoliški cerk\i, ona pa, d,i ima samo pra\*o*lu>\'nj cerkev pr.:\rico do njepa. ker ie ona kot muti prmv^hnme \*tre. Tako M? prepirm'u ie teden dm in vxe kaie, da bo šel radi vprusanja, ketko nttj dete v s\'t>jem 2i\'!jcnju ^ogu moli. na fin zakon >»\* frani%:<■<. Ker se ni krstiti sinčka po starostovunskem obredu. Tuko bi ostat zakon cet, sinček pa bi bi! kršCen. To bi bil res i/hod! To\j,t mente skrbi tv *no, ali ga bodu smatrali "' ' * putem za prave£u kristjanu? Ali jlJ bodo smatrali za poinovredne£u? To, vidite* Jif>-spoj urednik, bi rad vedet, potem bi mi ne bilo težko (tdločiti se, kdu naj Jonezka krsti. „SCevctt&tii natecT L tS68 i. VII., št. 39: Tiskovna pravdu »/ngfa- Dane* rjutraf j* bila pri tukaHnji *ođ-niii konefna obravn&\-a proti g. Petru Orat-seli-u. odgo\x>rnemu \n-edmku »Tri$li*\'a«... (iosp. Peter Gratscllt bit ie krlvcR* spvznan prest opka /oper javni red pc* § 302 ka/, zak., in obsojcn na 5 tednov ztt-pora in 60 fj/. zgube na kavetji. Štev. 2$ »Triglava* ne »me *e dolje ra/sirjevati, stroške plača ob*ofenec, m ima nnznttniti razsodbo v s\rojem listu. Gosp. Cirusselti naznanil je koi prito/bo. Ka/seniba pravi, da čfanek »unsere Deuttchliberulen« je popolnoma pripro\l 'nsere Deutschliberalen« je spis u I Leistik.) Iz Celja —c Emil Kiifcman Je umri Vorraj «w poroćali, da si j- 561etn: šolski upravitelj g# Emil Krizman s PLa.mne pri Sev-nici v torek prj padcu na polzk:h tleh zlonul desno nogo. KrLiniAna £o prepelja-li v celjsko bolnico, kjer je zaradi nasta-iih komplUtaicij v aredo zvećor iz*iihn:l. Truplo so prepeljali na pokojnikov dom, na Planino, o nouah. V* nedeljo je neki mo^ki na r«*ti v Kaplji vaši pri 5t. Pavhi nri Prerioldu na|»a'JAi 'J91ptnpjza po-eestri kovetza 8ina Franca Ko^la iz iste vaM ter «a 7alxxiel z nož^in v !evo roko in £a po5ka !oval tudi po ii'avi. V ponedeljek sta dva splava sti*nib 25-letnemu splavarju Francii Matjažu » Sp. Rcčice ob Savinji levo roko in mu od.SPipnila tri prste. V ponedeljek j« .-kočil lTJetni posestnikm* *in Stanko IMhl^r iz Rov pri Vojniku čez ja-rek in padol tr»ko nosr^nio. da si je zlomil levo nojjo. Isteka dne je padel 171etni po-«estnikov sin Janez Stare s Sp. Repice pri Laškem doma s klopi in »i pri padcu od-griznil poloviro je2ika Pofckodovancd M Stev*' 178 »SLOVENSKI NAROD«, patak, «. Mfuata U>7. Stol DNEVNE VESTI — Mfdjiniurje bi rado priiio pod ia- icrehsku direkcijo. Na anke'i o novem voi-nem reilu v zaki železnUki direkciji «** je govorilo tuđi o zahtevi Medjimurja, «1a hi pn^lo pod zacrebSko Želez-ni^ko direkcijo. To je želja vsega hrvate-kega ,«re-Ibivalstva Modjinuirja, ki ?ravitira proti Zi-crrhu. Hrvati pravijo. da so na vseh pct jrle^niško o^obje. Tuđi znstopnik inedji-mur>kih gospodarskih kromov dr. \Vo i Ve je (iriJružil toj zahtevi. Dokler |>a Med'i-murje mh priđe pod zajzreb^ko želerničko direkcijo naj hi vlaki iz 7aqreba vozni -1o Doienif Londrive odnosno do Kotor.b« — VeliK "»rast liranilnih vl«g- l*u !*>-datkih N;r banke so narasla hramine «;o-•ipodarskf^a položaja je vpljvalo tuđi na doto.;s državnih dohodkov. Lelos v januar-ju ao 7.našali državni doholki 75O/iO(».0u0 (lani v januar ju 7W.000.000.) v rebruarju p*i eo zujali že 8'29.000.0(X> (lani Si4 ruili-jotiov). v inarcu 94.UHX1.000 (lani 817 mili« jonov), v aprilu 794,(XXU>00 (lani t'i9n in v iiiam <»00.OPO.000 (lani 791.000.001'». — Vagon»ke pošiljke v Ital'jo. y zvezi z novo trgovinsko pogodbo z I ta lijo rao* rajo b-ti vse vagonske pošiljke groveje živine, pravicev. koz. žive in zaklane perut-nine. svvžega mesa. svinjske masti, sla nine, ja-jc. sveiih in na^oljenih rib. name-njene v Italijo opremljene s potrdilom Zavoda z\ pospešovanje zunajije trgovine v trgovinske m ministrstvu. Posilne, ki bi n.^ bile opremljene s potrdilom. bodo sirce-je č^z mejo samo potem. ko dobe carinske oblasti potrdilo od zavoda. Veliko filmsko delo KREUTZERJEVA SONATA Lil Dagover — Peter Peterscn glasba L. van Beethoven, Cajkovski in Chopin. Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri — Prenos pišem iz Anglije z letalom. O^n^ralni direktor an^rleških poš? )e i/, hi] od]<">k, po ka.!erem se bojo v bodore vsa pi>n»a in ko?licer z londonskoga lotališča v Berlin. Tako bo prihajala pošta iz AnjrJije t v\pp tfi države en dan prrj kakor dn>loj. — Francoski avtomobilisti v Zagrebu. Pano, opoMme je prisila v Zasrrel* vcvja wkupii*»t t'rnn<-o>.kih avfomobilistov. fziet je orLTUiiziral klub /obozdravnikov. Frvmoozi 60 iiariionjoni na n-a.-r Primirje. — Pl«l» ribolov v Dal^niariji. Zaradi itioč-n^'ija votra in razburkaneun niorja so imeli dalmatinski ribici r.adnie dni zelo slah ribolov. Deset no?i čo delali skorai hrez uspeha. ^fle v srrdo ponori so n.ilnvili pre-rei Piirdel. ki so jih prodali tovaru nm. — Nov komet na nebu- Zveadoslovec Tinsler v t'urihu ie odkril nov komet 1 -1 i— ni zvižde Al]£ol.i v Perzeju. Komet so pri-bližuj^ eolncu in je zdaj oddaljen o^l njegu približno toliko kakor naša zemlja. \aj-\iV\7.\\ nui V>o 12. avcuMa. ko bo od na^o ranili*1 oro-*ilnvi velike nmožice i»asilcev iz vseh kra- iev drlave pa tuđi izapiL-ske deputacijo i2 inozemstva. Med dnigimi je napovedana mtv'na d^leirarija angle^kiti gasilcev, ki s-e prip*»Jiei<> v Zaerfh danes tHen. Zapreb- ?ki sj:i>ilri imi pripravi ja jo svečan sprehni. — Amer^ki kri*~boto ob 17. iz Predooteve ulio? 33. Bodi JI lahka zemlja, težko pri2»đetim »vojcem na5« iskreno sožal>e! — Pr^iikošnja aerediBAinitiiega Tlak«. Na propi Zajrreb—Beograd je bila včeraj zanimiva poizkusna voinja novela aerodi- namičnepa vlaka. Ob 6. je krenila ir Beograda aerodinamična lokomotiva « tremi vagoni in 160 tonami tonrora. V Zagreb je prispela ob 11., tako. da je rabila za dobrih 500 km dolgo progo le 5 ur. U$oto» vili so. da je vlak v<>*il po 1°5 km na uro. Zanimivo je. da so lokomotivo, ki pripada prav za prav seriji starih lokomotiv. preuredili v beojzrajekih ielemiSkih delavnt-cah. 2elezni5ka uprava namerava uvesti aerodinamicne vlake na vseh szlavnih želez-niskih projiah v državi, čim bi se pokazalo, da morejo doseči brzino po 110 km na uro. Verjetno je, da bo ta brzina v kratkeni tuđi dovezena. V tem primeru bo-do we lokomotive serije St. 1000 preuredili v aerodinamicne. Aerodinamicne vlake IkkIo uvedi i najprej na progi Ljubljana— Zagreb—Beograd—Skopl je. — Ravnateljstvo tlriavve niftje goidanke >ole v Mariboru razalaza, da je rok ui vla-nanje prosenj za sprejem v enoletni teiSaj podaljšan do 1. septembra 19H7. Pri nave-ala 13.4. — Tatvine. Franeetu Jagodicu v Siški je nek brezpoiseinež odnesel iz stanovanja i*ivo moJko obleko, par rjav.U) čevljev m 500 din. Delavievi ženi Mariji Pelko na Viču je odnesla neka tatica več kuhinjske nosorle in 100 din, ki jih je našla v omari. Neznan prijatelj tnjih kolee je odpe-ljai te «in; 7rtO din vredno kolo Alojziju Kamni-karju in ^ieer iz pred Mavričeve hdše na Tvrševi cesti. — Tatvina nakita. Ljubljanska policija je 'iila včeraj obveščena potom radio^rama iz N'ove^a ^ad«^. da co tatovi odnesli neki <1am| za 10.000 din dTafrocenost-L |*retannv. l">roS. i^d, verižic, obeekov, lapestnic itd. Tatovi 8o se baje odpeljali v Slovenijo. — Trije p°n««rećcnci. 2elttzniSki usluž-benec Ane-kll(ca se je hudo poškodon'ala po glavi. — SIeparska reviz<>rj». Ond dan sta se pojavila v samostanu, šolskih šestar v SI. Bistrici dva sunaljI\Ti moSka, eden v r^-dovniški, drugi pa v civilni obleki. Mo&lca, kj sta med seboj govorila latinico, sta od sester zahtervala \Tpogfled v samoataJi-ske knjige. Sestre so jima apočetka na-screviaorja« sta fte pravoćaano pobegnila v avtu, ki Ju je ča-kal na cesti pred samostanom. ' — Avtomobil padel v vodo. Iz Metkovića e^e je peljiilo vf'eraj skozi Rijeko dubrovačko z avtotak^ijem ^est potnikov. Avto je pa zavo7.il v vodo. Pohrrki so se resili s plavaniem iz 8 m globoke vode. Avto so pa pozneje potesrnili iz nje. — Po nesreći ustrelil otroka, V vaši Pre-savci pri Bosan^kem N'ovem je praznoval kmet Mile Macek v eredo zaroko svoje nećakinje. Na gostijo je povabil vse svoje so-eede. Med veseljačenjem je naenkrat po- tepnil samokres in jel streljati pntrti staji. Ni pa vedel. da prihaja iz staje Stirileten sincek Radovana Gjurita. Krogla je prebila dečku srce, da je bil takoj mrtev. Iz Ljubljane —l.j Malo izbire na ribjem trgu. Zdni je ribji tr ?ku.še po 16 ^io 18 -lin. girice in eardelico po 16 din in fun r»o '24 «lo 99 din kir. Ti uli rečnih rib jo bilo malo naprodaj. neJ^aj be» po 10 din, kliiiov po 15 din in pos-tm po 40 din kir. —Ij Zapor« ceste. Mestnt graa. ki je itnel r.a^občnik, kaVor zahteva razpla^ o kontu macu, »•» je to zgodilo le tedaj. kadar ao pea naili v kakem javnem lokalu ali na Živilikem trpi, kt-mor je pse seboj jemati «ploh preporeda-no. ne ?lede n^ to ali iroajo ali ni majo na-!2oWnika. Pritožbe se pojavljafo samo t 8a-sopisih, doslej pa se 5e ni zgodilo, da bi 0e katera stranica, ki ji > mestnl konj«* psa odvtel, na meetneni poglavarstvu pismeno ali ustno pritoJila n»d nepravtlTiim slui-benim ravnanjem mestnesra konjada.. Me«t-no poglavarstvo je rarclasilo pasji han-tumač na podlagi M»na 57 takona o odrra-?anju in zatiranju Rivalskih kužnih bolesni (Službene Novine 5t. 144-LXVII i dn« '26. juni ja 19^8), \\ ne lo^i med navadntm in strogim pa^iim kontumacem, k»kor je to lo?il stari avptrijski zakon, ki pri nai ni ve? v veljavi Je od leta 1928 dalje. Razglas o pasjem kontumacn, kakor tud! nalenadno za devu o pojasnilo v ?asK>pteih, »ta t>1la p^-sarta ptrojjo v duhu tejja novela zakona. Z odličnim snoStovanjem: ^a predsedni4ca, ^astopa t'"skovne£ra referenta: Wider Boris. —li Popravek. Z orirom na va.V> notiro, ki ?tc io objavili v torek, dne 3. avgusta 1037. 5t. 175. na etranf 3. utolper 1. igoraj pod naslovom: >Ali je to prav?*. Vas prosim, da v smislu § 26 zakona o tisku iivo-lite objaviti v Vašem renjenent listu na istem mestu ifi v enakem tisku slede?in^ko upravo. \n tp^iai ni povTTočila nobeneca javneg« komentiranja, dasi jp bila iz^la v čisto drierh oko- H5Pin?h kakor dan«3«. Kaiti po nriklju^itvi o-koližkih oboin mestu Liubliani je t. raT-s;-ritvljo meo:tn naraslo tuđi dolo v mestnih uradih. podjetfih in ravodih tako. da ie bilo treba povezati 5tevilo uradniŠrva. Se-veda je bilo treb« nabavit' tuđi nekaj novih telefonskih aparatov. fttevilo teh zna«.i danps SO. in siVer 70 takih. Iji im^iio pr\-Vl.iu^fk na zunanio linijo. 10 pa takih. ki slutio le notranii uporabi: svoie telefono rta iniaio turli se 7avo*1i in podietfa. Pri tolikšnem ?tevilu telofon<*kih aparatov pa ie razumljivo, da mora biti uradni^rvo v telefonskih posiovorib le kratko in jedrna-to. Iz tel*»fon-«ke sveze, kar more biti u radniStvu in prebi val stvu le v prid. 7 od-liPTiim spošfovaniem: za pr^d.«ednika direktor mestnih uradov: .Tancimai- Mestno potrla varstvo v Ljubifani. —Ij Napad v Mesinem l*»iru. V notJei, ki smo jo pod tem naslovom priobcili dne 59. juliia t. 1. ?n>o poro?ali. da je bil napaden £T. Leopold Paizer. inkasant mestnejra 80- cialno-po1itične£a urada. Mestno poglavarstvo nam naknadno sporoca. da onnenjeni crospod ni inka«ant me^tnesa socialno-poli-tične^a urada niti tisluž>*nec mestneea po-^lavarstva. —Ij Izlet v Split in na Jelso Krajevni odbor Jadranske ^trale Ljubi jana-železnica priredi v dru?i polovici me-sera avgusta tridnevni propacandni izlet v Split in na Jelso za železnirar?ko srednje^olsko mladino. Priiave in informacije pri poverjenikih K. 0. do 10. t. m. —Ij Tzmbila sem darn^ko uro v škatlid. PoStenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v upravi >SIovenskega Naroda c. —Ij \Tonv Danee poooči ao netpoiklicani zlikovci vtamiM v Zg. SiSki, Zakotnikova uEca 303 ter odnesli banov. u-ra*iaou g Ivu Kisoveu iz drvarnice većji potni ka flo voditelji strelske družine mogli urediti in zaraditi novo «treli*Jf«, go družini pomagala podje-tja TPD, Dukič, Hsuck in v^ poirtvoval-nih strelo^v. V nedeljo, dne 8. avgusta bo novo strelište otvorjeno. Po otvoritvi ob 14. bo oštro strelianje. — Mladino na morje. Tukajšnji Rde6i križ je že opetovano dokazal, da je humana ustanova. Sedaj je izbral 47 holehnih revnih otrok ter jih bo te đni odposlal na svoje stroške na ^tedensko letovanje v Tr-boveljeki dom v Bakar na Jadranu Iz Litije — Nov grob. N'eixadoma je umr! udedni posestnik in g?o«tilnwiAr *r. Avirust Vr!>ovec, znan pod domadun imenom >Klintiev Gu-ste'g«. Po rodu je bil z Vač pa ee je pre-«elif v Gradec pri Litiji, kje«r si je ustanovi! trrtno doma^ijo. PođcopaH ao ^a na VaCah. — Teknu ko^cev aa Brtjru. Dru^vo icroeckih fanto-v in d«klet v Sma-rtnem pri Litiji priredi 15. t. m. tekmo ko«ccv. Pri-reditev se prićne s po\x>rko, ki ho krenila iz Smartoa 9krovanje nato pa teltm^ ko*ioev. Za zma^ovialce nodo pripravl^ni Vpi dohttkt — Skavtaki »vet. Drevi orj 20. uri & bo vrSil fteetanak fttai^ev in prijateljev »kav-tov v ta>wu na Bregu. PrtcTke v\. Pofv«< io taborae igre. Iz $kof)e Loke deli je pri^erl n* vrcto tuđi K&pucinaka tr^, obd*n doe^iaj z izx«dno rieokim. modnom zidom. Ta zid bodo podrli g Cimer bo pn-doNIa vwa soeeSffina n» waku in raz^ofln. Kakor no ohnovkvena e prUpela. Davi 8o *e v Ljuljano pripftlJBlU tuđi syovM#ft, Ružić Kurcioi. Po4iabno, naj n« 7^MJ t nwH)o o*> 8. sjutraj v fporriliki ►JKw*o*, CMcrHka otwta, garata Deaa. Tn>- 7- »▼(fm*U. 12.00: Pložče se vrtijo v pravi s«tila. — 1M5: PloV« s© vrtij* t pravi diread«j. Bos ve kam hrtijo. k*r bces v«h pc»Uj. — 14.00: Vrrnn«. - 16: 7a delopust (iffra rediaki orfccater). — 18.40: Pocrovori e poafoiMci. — 19-00: Cw, mr nve. porobila, »pored- obvecAMa — 19.90: Nacionalna ura. — 1M0: PrtgUd «por«da. - 20.00: 0 tuMnji poOtnri (f. dr. hk^š\ Kuhar). — 3(WK>: Pratika u nivoe "I** ah vftHka trpani. TUaoJfVj napteal JnW Kuret, izrajajo Rani ra^jske IffJMe df»-£in« — 22.00: Ca*, vrnoe- pomOa. «per*d. — 2215: KadijsM orfcevltr. — Kome db MALI OGLASI Beseda 50 par. đavek poaebej. Preicllcl. izjave Deseda OIđ 1.—v davek posebej Za pismene odgovore glede mallb oglasov Jt treba priložiti znamko. — Popuatov za male oglase na priznamo. Beseda 50 par. davek posebeji Najmanjdl znesek 8 Din 50 PAB ENTLANJB ažuriranje, vezenje zavea. peri. la monajjramov. eumbnf«. VeH. ka taloga perja Po 3.75 Dia »•hj I i iana<. Goepo«*et$ka 12. . L NOVOSTI perila, obleke, pumpariee itd. nudi ceneno: P R E S K E R Sv. Petra c *t 24 Beaeđa 60 par. đavek posebe> NaJraanjSl zneeek 8 Dtn STROJBHSNI P0UK v oddelek od pol 8. do 9. rve-fer sprejmemo Še nekaj učen-eev. — Vpisovanje in pričetek pouka v ponedeljflk ob pol & lična ura «amo 2 dinarja. OBRISTOFOV UCNI ZAVOD, Domobranska cesta 15. 1802 PRITLICNO STAN0VAKJE 3eo tno i vse mi pritiklinami in kopalnico, oddam t 1. novembrom na Aleksandrovi <**ti štev. 10. 1«5 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami, v mestu. iŠ£e mirna stranka dveh oseb za oktober za ceno cea 500 do 600 Din. PiaSam ev, za 1 leto na- prej. Ponudbe % natančnfm opisom na upravo >$lovenske- ga Narodac pod Mfro >Točea plačnikc. 1395 Po^rebn- uvod _.. (Hjtek It«o. Mom« JC Naaianjamo žaloatno vert. da je dane* po dolgi mučni bolezni prevldfsna 8 av. zakramenti boeuvdano umrla, nate ljuba »propi, sestra, teta, gospa FANIKA TRTNDC roj. Zajc «opn»«m poaMtelka Pogreb drage pokojnice bo v soboto 7. arruaU ob 17. uri iz hifie žalosti, PredoviCeva uUca 33, k 9v. Križu. LJUBLJANA—MOSTE, dne 6. avgusta 1937. .^,.w «*mjo«l: MIHAEL — soprog, TEREZUA, ZOFUA __ sestri. JAKA, LOVRENC - b~f ta o^Uo mhoJZvT Slran 'A »SLOVENSKI NARODc petrit, «. avgnate 1M7. Stev. Vb Ponoći v letalu nad Tihim oceanom Konec daevaika rookega letalc* Bafd«k*va tr r^Trm 1t Mt^rrf Trr irrrral tirlf«! r ft mf riko Č6X Skaliiate gore Ura kaže 24. Prićenja se torej 24. junlj. Toda to je točno samo po Greenwtchu, v resnici Se ne bo tako kmalu jutra, kakor kaže ura, temveč temna noć. Letalo zdaj pa zdaj moćno premetava in zalostno se gng-a na svojih dolgih krt lift. Letimo po kompasu, kurs 130*. VJSina fte vedao 6.000 xn. Kmalu bi morala biti tu obala. Be4ja-kov piše, da je pofiel kisik. To je slabo. Nerad bi se spustil na tla. Zdaj nas ne ograža več led in rad bi letel, dokler ae ne resimo oblakov. Toda kaj pomaka, ko pa ni mogoče dolgo letetl brez kisika v vi-fiini 6.000 m. Cez uro sem se spuatil na 4.000 m. Spodaj so postali oblaki rdedkasti, potem so se nekam naglo dvignili in zasel sem med dvc plastL Spodnja, raztrgrana plast, je ležala nad vodo. Skalnate gore so torej za namL Vendarle smo se prebilt ćo Tihega oceana, čeprav smo morali žrtvovati za fco štiri ure poleta. Noč nad Tihim oceanom Valerij je kadil pipo, ki mu jo je podaril letalec Stepančenko. Letel je neprestano nad obalo. Spodnja plast oblakov se je podasi dvigala in letalo je lezlo poćasi v večernem mraku v zrelo n&zobčanih pre-padov v oblakih. — Jegor, vstani, vstani! Ta klic »lišim v spanju in na sebi ftutim krepko roko ćkalova. Ves zaspan planem pokonci. V kabini gori luč in dolgo ne morem razum eti, kje sem. 2e davno nisem ponoći letal. Ura kaže 6.30, toda noći se. Svet je zek> 6udno ustvarjen. . . Zame-njati moram Ckalova. oblaki. Oblaki zgoraj nišo bili posebno đe~ boh, pač na moćno nazobčani. Motor ju je znova odleglo ^n predei je liki maček, ki ga čehljajo za ušesom. Tako je izrazi svoje zadovoljstvo s podati i vseh apantov. Z« hip sem prižgal luč. Da, olje se je se-grek> na 80 stopinj, tlak je visok, benckn je v redu. In veselim se tega neumornega delovanja motorj*. Temperatura je pad U na 20 stopinj pod ničlo. Letalo se sitno guga, toda v splošnem raspoloženje ni slabo. Pod nami je sicer še morje, toda zakaj bi se ga bal tuđi v letalu, ko pa motor brezhibno deluje ka-kor vedno. Šaša je dob U zvezo z Anchora-gom, pa se ne more spoznati v tem, kar je sprejd. Gotovo oddajajo v angle-ščiir In tu i re v tem n ikako r ne spoznamo. NadAmeriko Letimo 60 ur, Bel>afcov je izkopal vse, kar smo imeli o Ameriki, naravnal je radio na Seattle. Izpremenim smer th> njem. Čudno je to, magnetični kompas kaže 200 stopinj, radijski kompas pa kaže nekaj povsctn drugega. Vse je jasno. Prele teli smo Seattle hi oddaljujemo se od njega proti obal\ Počakati moramo, da se oglasi portUndski »vetttnfk. Šaša je ves čas ner-vozen. Končno so dolgo pričakovani pozivi PD (Portl*nd) prijetno pobožali krmarjev sluh in Beljakov je takoj zabeležil: »Cuj, Portlftnd, a polet v pasu črk A—N.« Na-tafcnil sem slušalke, pa ničesar ne razumem. Nekdo hitro in enolično mrmra nekaj v ajigleščini- Zakolnem. Toda to so pozivn1. signali. Točka. Crtica, tri točke. Svetflnik! Sl&tm dobro in skušom uameriti letaio v — Pojdi, glej. oblaki se kupici jo, — je tiejal Valerij in mi odstopil svoje mesto. — Tri sto vragov! 2e zapet polet na sle-po. Zopet oblaki in p>ovrhu še ponoći in nad oceanom! Pojačam razsvetljavo vseh aparatov. Zu-naj je 7° pod ničlo. Visina 4.000 m. To ni slabo. Solnce se je povsem skrilo. Kamor seže oko, povsod je tema. Za strica na-ključje prižgem luči in žarnico pri vodome-ru giroskope priključim na motor. Ob 6.30 se je letalo neopaženo zarežalo v oblake, začel se je polet na slepo. Počasi sem jema! visino. Zdaj pa zdaj sem po-molil roko skozi okence in čutil bodeče udarce ledenih zm. Nič boljšega si ni mo-goče žele ti. Prckontroliral sem stanje bencina in uga-»nil luč v svoji kabrni. Fantastično krasno so zažareli fosforescirajoči kazalnilci apa- ratov. Zde se kakor da so živi. tako hitro in točno bclcžijo vse. kar se godi v letalu in na njem. Mine napeta ura. Ledena zrnca padajo nevidno skozi odprta olecnea kabine ter prijefcno hlade obraz in roke. Temperatura v v;;ini 4300 m znaša 20 stopinj pod ničlo. Toda napetost poleta na slepo me je moćno segrela in toplo mi je. Od-pnem m sutnjic. Ta4coj mi postane prijet-neje. Grlo se mi je izsušilo in rad bi pi-1. Valerij ni našel vode, ponudi! mi je ledu. No. pa naj bo, daj sem, bom pa cuzal. Toda en košček ne zadestuje, da b' si ugasil žejo. In hitro ga dobim le en košček. Letalo leti mirno in pilotiranje zahteva le malo telesne napetosti. Zaviti smo v dvojno skatlico. Ena so gosti oblaki z babjim pše-nom. druga je pa dolga južna noć. Skupaj nas povsem odrežeta od sveta. Tako žalost-no je. Luč, pritrjena na sprednjem pokrovu mo-torja. /-aliva z motno svetlobo okno in propeler. Zato se vidi spredaj v meceni kaši nekakšen ogromen spekter, podoben zarji. N":koli ga ne bonio dohiteli. Ugasnem luč. Tolažilna zarja je toniU in na proćelnem steklu sprednje kabine se ie prikazal li-ki v zrcaJu radnji del letala. Obrnem se in vidim zaspan obraz. ČSkalov m Beljakov spvta. razsvetljena z mnogimi žarnicami. V kabini je kakor po bitki v strelsk;h jarkih — nered. V šamoti otrpne vse telo. Toda kaj bi mi mogla fanta pomagati? Nič, ven-dar je prijetnej^e. če vidiš, da ži\nta, se gibljeta in srmehljata. Kdo ve, morda se ne počutita dobro? Toda letalo se je jelo moćno gugati, po-zabil sem na vse in ves sem se posvet:l .slerbnemu pilotiranjvi. čez poldrugo uro slepega poleta se je prvič motno zasvetila na desni strani luna. To je znatno pripo-moglo k orientaciji. Pognal sem motor in kmalu som se zarezal v novo vrzel med nevtralen r*as. Sicer smo pa v tej poldrugi uri obvladali tehniko amerišk:h svetilnikov za, letalce in zdaj varno letimo po signa4ih. Gledam na zemljevid. Sodeč po času bi moral biti kmalu tu Portland. Pred njim je dolina reke ?. nizkimi gorami. Moramo se spustit1 doli, da se stopi ves led na !e-tahi. Zadržim plin in letim doli, ne da bi izgubi! iz vida svetilnik. Letim v pasu čr-ke N\ Letalo se je moćno olajš-alo in le nerado pada, čeprav doseže z dodatkom plina 200 km. Iz visine 1000 m se je pokazala zemlja. To je sijajno. Amerka je že pod nami. Ura kaže 15. 20. junija imamo, torej visimo v zraku že 62 ur. Rdeče-krili ANT-25 se guga v dežju po dolgi in nevarni poti. Kaj je to? V posodi za ben-cin pada gladina? Oho, kaj nam bodo za-res že kmalu pošđe pogonske sile. Kar ver-jeti nočerno, da se borno morali spustiti na tla. Toda navadna artmetika nam kaže, da bodo pogonske snovi po računih kmalu pri kraju. Sporol' .i to Člkalovu in Beljakovu. Ne verjameta in ot>a hočeta še načrpati bencina iz centralnih posod. Toda črpalka &ploh ne potegne. Pod nami je mesto. Skle-nemo vrniti se k Portlandu kot najbližje-mu kultiviranemu ameriškemu letališcu. Smer točno proti severu. In znava ist; signali svetilnika. Letimo po njih tako lahko, da ne glede na slepi polet ne ćutim deset ur trajajočega nepretrganega pilotiranja. Približ-no čez četrt ure se začnemo spu-ščati. Ena plast, potem druga in že letimo nad raztrganhni cunjami megle, ki često pokr:va nizke, / gozdovi po-krite griče, ki jih je tu mnogo Evo reke. Čkalov mi je dal dva zemije-vida, toda vst to me ne zadovolji. Zahte-vam najboljši zemljevid. Po njem se vidi, da Portland nima vojaškega letađišca. To je malo dalje pri mestu Vancouveru. Poletim tja. Ckalov mi je razprostrl pred oč-mi seznam letal išč. Letimo niako. IšČem podje. kamor bi se spustil. Tu sta dva mostova. Desno ob reki se vleće zelen pas. Za naše letalo je to nekol;ko premalo. Letim nizko rtad l-etališčem in hangarji. Tu ni no-benih znamenj. Letališče je ozko. Po eni strani se vije reka Columbia, z dveh drugih strani obdaja letalisče visok železniSki n&-s*p in samo tretja stran je povsem odprta. Nagnem letalo in rdeče krio se približa zemlji. Leta!o d*>\ mimo kroti dreves -i> ber metrr ali dva nad njimi. Pod nami se ieskeče močvirje Motor sem izklfućil jn letalo, reseno več ten pogonskih snovi, zdaj plava nad zemljo. Kar začenja strmo pada-ti. Ckalov sedi zadaj in je nervoz&n. Toda naj se nikar ne raz-burja. Lani sem tuđi se-del zadaj :n bil sem nervozen, — Požem motor! — zakldče Valerij in res vidim, da se moram nekoliko dvigniti, sicer pademo na r«xorano polje. Motor je znova utihnH in letaJo se lsimo spuKa na tla. Pritegnem nižMco krmilo, kolesa so se že dotaknUa zemlje, đmmo po mokrem letal^šda. Usrtavim motor. Ćutim rahol skok. Če2 letalisče se vleće pot m koočno smo sedli na «neriaka tW. Letalo poćasi zaključuje svoj tek. PropeJerji se po vztrmj-L.osti se snčejo. Vključim znova magnet :n motor je zsbrnel z znanim glasom. Pršu Od nekod so prihiteli vojak i. Čfcftlov je skoćil iz letal a in sporazume va se o nečem z američkim vojakom s pomočjo kretonj. H;te nam uaproti tudd civMisti. Rdeča ptica ANT-25 privabi mnogo ob-činstva. Na biižnji cesti se je nabralo ie mnogo avtoanobilov. Ustavim motor, od-prem stresico pilotske kabave, ćutim, da je šopamo m dezevroo. Po desetih nrah pilotiranja sem nekoliko utrujen in rad bi ka-d 1. Brž na tk. Sada je jel še ▼ mka no-moteno spravljati v red Ieta4o. In niti klic Čkalova ga ni mogeJ smotiti pri de4o. Se zdaj počasi posprar^lja. Meće ven obveze, papir pospravija zernljevide in dnevnike. Pustil sem ga pri tem deki in skodil na tla. Tako smo torej dosegli resnično zemljo. Noge jo trdno čutijo :n zdaj mi je jasno, da je naša naloga izpolnjena. Preleteli smo 8868 km u Moskve v Ameriko tta severoi tečaj. Otvorili smo novo pot, ki veže dva. dela sveta, preko nedostopne Arktide. Botanična naloga Ureve^a.. Svojo razJapro zakl^u-oi ^ pri-pombo, kol&o ljudi > že počivalo v e^nci ko&atejra bresta. Končno fvi vpra*a otroke: Kaj neki hi dejaj ta et^rj bre**.. će bi mo-g-el govoriti? Neerečno na ključ je je hotelo, da je pri-šel ta čas mimo kn*et in ko je s-li^al učiteljevo vprasanje, je brž odjrovoril: Ce bi mogel vaš stan breet rjovoriti, bi vam de-jal: Gospod, jaz sem hraet! češčenje mrtvih lutk Na Japonskem slave vsako leto umrle, odnosno razbite lutke. V Tokiju je bila oni dan žalna služha božja v fpoča^titev spo-mtna »du?« 12.000 lani umrlih punčk. Ko ^ki razbitih lutk so ležali na dol^ih mi-zah v bolnici, kjer iclravijo bolne lutke. Bu-rihietieni sveče sijano 6lovek, živali pa ne, da o stvareh eploh ne govorimo. Budhisti 9o na jrle^le l"ne-jši. čikov, čanfcajflcovo ro]stno mesto Kitajako meetece Cikov, ledeč-e med gii-£i provinc« Cekian^, je pt^taJo zadnje Čaše veđi&te splodoega ran imanja. V tem meetecu. oddarjenem 300 km južno od Sangiiaja in leže£e*n blixu ipodovinske^a pri«tanid6a Ningpo. preživi vsa^o leto nekaj xnesec€v vrhovni pove4jnik kjtajeke vojske mar&al Cankajšek. Tu je bil maršal tuđi rojen. Sredi zelenih bamljusovih g^jev *to-je skriti stari kkajeki hxami in samostani zakrivljenih etreh. Lepe čest« voo v njem je posveti! svoji materi. V rojstjiem me*rtecii je dal zaraditi krafno gospodarsko solo, ki jo je kot mođeren urni z:»voil vzor mnojriin velikim kitajrikim me6t. V Cikovu moTajo vsi otroci hodati v ?olo. kar je na Kiraj-ske-m izjema. Da bi bil iiioltoO o-bve7.cn Jol-ski použe. je moral Cankajšek ustanoviti z lasinim denarjem poeeben fond, iz katero-jxa <"lo4uvajo (>odporo ftaršj >iromnšnih otTok, ker bi sicer otrok sploh ne paMljali v «W)Jo. Ražen teira je dal Oankaj^k svojemu roj&tneinu krajai mnopo denarja za zjrra \\tev dobrih oe^r in za razne hijrijen^ke naprave. Zato j* Oikov 7-daj najlepše ure-jeno mestece na Kita>kem. DRUGA ETAPA — Gospod krftmar, kdo pa sta ta ćvsl mlada pusteža tajn v kotu? — To sta novoporočenca na žemitovanj-skem petovanju. — To ni mogfcče. saj vendar viditet da. se dnigr za drugeg'a sploh ne zmenita. — Seveda ne, ker se že vraćata z te-nitovanjskega potovanja. li Maribora — Prijavite staooVHA^ Marifa^r^kmui tednu. Z ozarosn na veltk doU>k ugc«v. ki priiiajaoo na VI Mariborski toleai, prosi uprava Mariborsfttega tedna v»e oae, ki iniajo proate sobe ali prenoO^tća., da to necnudoona jaivijo sinovanjakemu uracfcu Mariborađcega tedna na razsta\išćm ali na glavnem kolodvoru v Mariboru. — č*abo\T»ki turnir. V okviru VI. Mari-borskem Zjna^al > MfifK z rezultatom 6:1 Prihodn)e sre-čanje bo v nedeljo ob 9. uri clop01^6 na prostoru Maribonskega tedtia. — Po6itniaki peda.gu6ki te**}. Pedapo-5ka centrala v Mariboru priredi v času od 16. do 21. avg-usta po-Mtniski pt^da^po-Ski tećaj- Predavanja bodo v slavnostni r je pri&la. žel© p^>25no ponoći. Toda kalto se je prestrašila, ko je naSla namestu hi£e ki lepo urejesi^iga gospo« larske«:a pnalop-ja — popoTL&če, Aled njeno ol»>uni.xst>o je doma L2rt>iiihjiil poićtr, ki je p<>sestmci vse una&il. Xajprej otkiajde^ta., nato pogorela. Pać ada \jsoda! — Htarko >» po^oril. V6cfl-aj por»oldnft je necoiani kolesar na Glavne/m trgu po vozil 781etno Marijo Gily iz. Krekove ulice. Starka je pals snoča vra-Ća.1 damov v VojaSni^ko ulico 10, je po meareftneon nakl)u^ju padel po strmih stop nicah in obleža.1 v mlaki krvi. Službajort stražniik. ki je slišal jebanje pc^n« sređen ca, je o godku obvestil reScvalno postajo, ki je Proisa prepeljala v bolnico. Piois je pri pabe roki \ za-pastju in si probil lobanjo naj desnim očesomn. — Dinani'tna iK»tr<>na ni/rm^»rila d**-ku roko, v neJitim kajiinuloniTj v Cjiiatai na Pohorju je našel Uletu d l*vćev si!i Ivan LAmprt'ht dfcnaanitno f^tiono I>tVek jo je odnesel domov in se z njo igral. Ko je Ivan \idaril s palico po patroni, je ta eksplodirala, iaa odtrgala mu Je dva prsta na lovi roki- r>«6ek s? zdra\i v mariborski bolnici. — Vpbiovanje v <>t>rtno nadalje\ alno fto-lo bo zaJcljučeno sreidi avgnista. Opoaar-jamo vee delođajalce., d±i vplžejo svoje licence in učenike še ta mesoc. Vpdiova-nje so vrši r,a mestnem magistratu. Pouk se prifcne s 1. sejpteirLbrom- ttrez posebne ga obvestila Globolio potrti naznanjamo, da je 3. avgusta t. 1. v Salć ob Gardskem jezeru nenadoma preminul naš predobri oće, stari oće in tast, grospod Med. Univ. dr. Frančišek Kogoi Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 7. avgiasta 1937., ob 5. uri popol-dne iz mrtvaške veie sploSne bolnice na pokopalisće k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico. JESENICE, ZAGREB, LJUBLJANA, dne 6. avgusta 1937. RODBINA UNIV. PBOF. DB. KOGOJA FRANJA. MeafeBl pogrebni awod AiKte« Armandjr: 57 Princesa Symianoua RomfiTi — Kaiko sean mo^la veoteti? Vse moje domneve in vsa ugiban ja__Tuđi to mi je pndlo na maseđ, toda to misel eem zavrg-la iz dveh raoZogav. — Iz katerfli? — Tvoj oče in moja uboga mati... Toda ti veš to prav tako dobro, kakor jaz. Nasfcopal je tako samozavestrio, kazal se je tako bogatega. — Saj je tuđi bil bogat, — je dejal Robert otožno. — Ko je pa nehad biti, se je ubil. — Ubil? Ziamisljeno je poveefta glavo. — dfdaio, tuđi to sem čtitila. Prisadevala sem si samo pojasniti ta nerazumljivi občutek, toda mati me je zagotavijala, da to ni mqgoće. Privila je Roberta k sebi. — *H me nisi nikoli ljutiti tako, kakor Ijofafcn jaz tebe. Ne, nikar se ne brani. Kaj bi mt bflo ležeče na tem, da si bil siromašen, če bi bila de-Ii3a s teboj siromaštvo? Ljubil si me kakor Fran-ooz. Jaz 9em pa Cerkeeka. IH ranuemo ljufeezen dnugaSe. Jaz, jaz sem bila pripravljena na vse — pogledala mu je natravnoet v oči — me roaimed? na vse, samo da bi najma ljubeaen ne ugasnila. Te beaede je izgovorila vsa v ognju. V tem edin-stvenem arcu sta se mečala v čudno zmes sdovan-ski misticizean m neukrotljiva strast otroika Kavkaza. Robert je znova našel v avx>ji nežni in vto-čekrvni prijateljici tisto deflete, ki so mu njeni cllji naganjaH preče j straim. — TV>rej ti si bil ljuboaumeci na mojega moža? — je vpraSala posmebljevo. — O, če bi ga bil po-zaiai... Baltički neatesaaec zavaljen *s pcmtai Se poanec. V njegovo aaax*čje me je vrgte. carica kot odbupaino. Bfia sem mu menja^ni denar in shržfla naj bi bila za jamstvo battđkemu plematv^ na sivoj način zek> trmastemu. Baron Dinamind je bil posrečen v^orec tega plemstva. Nisem mu prikrivala, da sicer apreje-mam njegovo ime, da mu pa ne izročam svojega tefesa in da hočem ostati gospodar svoje ooebe. Na ves glas se je zBamejtl, rekoč: — Vse se bo uredilo! Na večer najine svatbe je bil pijan in sku&al je vdreti v mojo spamico. Slutila sem to in zato sem ae zaJdenila. Niaem pa računala z njegovo mač jo. Zaletei se je z ramo v vrata m jih dvignM s tečajev. Tako je prišei v mojo apataico in jel mi je vai$jevati svojo ljube-jjen. Toda takoj je zopet odšel rjovec" ko jelen, s sledovi knute na okrvavljenem obrazu. Oi tistega dne je spal Stefan pred mojfcmi vrati Baron se je pritožil. Kmahi sem bUa opozorje- na, da bom po poseftmi milosti <3elez.na blagoslova čudotvorca Rasputina, Ne vem, ali so monda mi-siili da bodo tako izgnali iz mene hoidiča, toda poznala sem po priponnefiovaziju te obrede im od-ločno sem se jim ugnia. Za druge bi to pomenilo nemilost xi izjgnansLvo, toda moj oče je bil priljubljen na dvoru in to je zabtevaio ozire. Čeprav sem se igflcazala tako ne-vreAio, je prised carski pop k meni. Prišla eem iz Francije, kjer sem b»la dovršila svoje Studije kakor sam veš. Labiko sam preso jala, kaj je defcUo va& r-ežim, psi vseh napakah tako li-bera&en, od ahEKriaj^ne autokracije, ki je težila Robijo llki s^raina moru. Ko me je hotel hinavski pop poijubiti na usta, kaikor je bil običaj, sem 2 gnuaam odskočila. Perfidno se je zarežal in me rjrisiHl, da sem se sklonila pred njegovim blagoslovom. Imel je čudne žcAte ženice. Njihov uporni pogled je vabujal zađrego in zbeganost. Njegove mesnate uatnice sredi zanemarjenih brkov, so imele v sebi nekaj ostudnega. Njegove besede sem dojemala kakor iz velike daljave. Poslušala sem jih, ne da bi Jh razumela. Polagoma se me je polaftčnia nepremagi^va zaapanoBt. Nisem se zavedla, dokler nieem za^ftihi njegove roke na avo^h nedrijih... Iztrg&ta sem se mu iz objema in segla po knuti na steni, ki sem jo imela vectoo pripravljeno. Nastavil mi je svoj križec, viseč na verižici okrog njegovega vratu. — Mars ven! — sem krScnUa. On mi je pa neprestano molel pod nos svoj križec. Ko je bil že na pragu, je zaklical Skodoželjno nasmejan: — Uporno bit je, uiporna zaikonaika žena in uporna grešnioa, Kakšen demon prebiva v vas? Ali bi se spozabili tuđi do bog-osknmstva ? — Kaj ste upali doseći? — Vas spmeobrniti, neerečna hči! — Ljubža so mi povelja! — Čujte torej povelja Njene^a. Vettčanstva: Bo-