PoStnlna platana 0 gotovini gg Cena Din 1*- SlmrettsHi dum Steu. 287 U ClutUiani, v sredo, 16. ttetembra 1936 leto 1. Dr SCorolec govori na zboru Glavne zadružne zveze Pomen, naloge, cilji in bodočnost našega zadružništva Belgrad, 16. decembra, m. V dvorani Zveze na-bavljalnih zadrug se je dane« dopoldne pričel občni zbor Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije. Občni zbor je otvoril predsednik te zveze, notranji minister dr. Anton Korošec s sledečim govorom: »Bratje zadružniki! Glavna zadružna zveza kot vrhovna zadružna ustanova v Jugoslaviji, ki zbira pod svojim okriljem več kot 8000 zadrug po svojih zadružnih zvezah z okoli pet mili)««11 zadružnikov, ima tudi ogromen pomen ter velike naloge. Glavna zadružna zveza se je utrdila, da izpolni te naloge tudi v preteklem poslovnem letu, kar je razvidno iz poročUa o poslovanju. Naše zadružništvo deli v veliki meri usodo gospodarskega s'a-nja našega kmeta. Lansko leto smo imeli dobro letino pšenice in drugih žitaric, me h smo tudi dobro konjunkturo na evropskih tržiščih. Naš kmet je v teh časih boliše uspel kot v zadnjih j»etih letih. Naše zadružništvo, ki ni ničesar drugega kakor združeni proizvajalec, je aktivno in dobro sodelovalo ter podriralo kmetski stan, da bi od dobre letine imeli čim več koristi. Vsi napori naših zrdružnih zvez so uspeli. Nekaj ran je naše zadružništvo dobilo zaradi naglega padca valut nekaterih evropskih držav, s katerimi smo bili v živih stikih. Naše produktivno zadružništvo je imelo koristi tudi od tega, ker nan je letos uspelo poživiti splošni gospodarski promet v vseh panogah našega gospodarstva. Večja aktivnost naše zunanje trgovine je ravno tako dobrovoljno vplivala na naše nabavljalno zadružništvo. Težko prizadeti so oni kraji, ki so navezani izključno samo na pridelke vina in na sadje ter gorsko kmetijstvo. Slaba pomlad in zelo zgodna hladna jesen je uničila, oziroma zmanišala doprinos ter kvaliteto vina in sadja, a gorski jesenski pridelki so bili s’ko leto nam je uspelo, da smo našli način in sredstva za sanacijo osrednje zveze hrvat- akih kmetskih zvez in zveze nabavljalnih zadrug iz Novega Sada. Pred narodno skupščino leži še vedno načrt novega zadružniškega zakona. Mi smo storili vse, kar smo mogli, da bi zadružništvo v državi dobilo nov, modem in koristen zakon, toda razmere so nas ovirale, da to važno delo do danes še ni dovršeno. Mi ne moremo ničesar drugega, kakor da se z vsemi silami trudimo, da se bo ta zakon čimpreje izdal in da bo čim boljši. Bodočnost Z budnim očesom bomo zasledovali vse gospodarsko življenje naše države ter smo v vseh ustanovah in uredbah ščitili interese našega kmeta in zadružništva. Čeprav uspehi niso stoodstotni, se vendar nadejamo, da je vse zadružništvo čutilo to našo skrb in ta naš boj. Stojimo še naprej vedno pred težkimi socialnimi in gospodarskimi vprašanji. Nadejam se, gledajoč na dolgoletno naše delo, da bo zadružništvo dalo od sebe vse za pravilno rešitev tega vprašanja. Nam vsem je ideal močna, kulturno visoka, socialno pravična Jugoslavija, ki naj bi bila polna blagostanja. Zadružništvo, podprto od vseh merodajnih činiteljev bo doprineslo največji delež, da bo to tudi postala.« Navzočni zadružniki so izvajapja predsednika dr. Antona Korošca nagradili z burnim in dolgotrajnim odobravanjem. Na dnevnem redu občnega zbora Glavne zadružne zveze je tudi več referatov. Med drugimi je referiral Vekoslav Gortan »O zadružništvu in uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov«, Davidovič: »Kmetijske zbornice in zadružništvo«, ter minister brez listnice inž. Voja Djordjevič: »Zakon o gospodarskih zadrugih«. V času, ko to poročamo, občni zbor še traja. Zahteve kffalskih revolucionarjev: Zveza med Sovjeti in Kitajsko Čangka;šek fe iiv Nanking, 16. dec. o. P« zadnjih vesteh so vče-rai žete nankinške vlade docela obkrožile sredisce upornikov Sianfu in je treba pričakovati, tla ga v kratkem zavzemo. Vladno letalstvo je večkrat preletelo mesto in pozivalo z letaki upornike, naj se udajo. Snoči so dospela tudi prva poročila Čankaj-šekovega prijatelja Avstralca Donalda. To poro-*llo pravi, da kljub obkoljevanju vladnih čet ne vlada med uporniki niti malo zmede. Donald poroča dalje o razburjenem pogovoru, ki sta ga imela ujeti maršal Čankajšek in general Čank Suhliank. Uporniški vodja je od Čankajšeka zahtevjd, da mora takoj sprejeti vse njegove pogoje glede bodoče kitajske zunanje in vojaške politike, če hoče, da si reši življenje. Glavna zahteva upornikov je, da Čankajšek in nankinška vlada takoj skleneta posebno zvezo s sovjeti proti Japonski. Čankajšek je upornemu genoralu povedal, da to ni mogoče. Uporniki na ujetega maršala pritiskajo, naj stopi v zvezo z nankinško vlado in jo pripravi do tega, da se zveže s sovjeti. Zanašajo se na^ to, da vladne čete ne bodo nastopile z TS<> odločnostjo, ker se boje, da ne bi uporniki dragocenega talca za slučaj nevarnosti ubili. Uporniško vojaštvo se v okolici svojega središča utrjuje in pripravlja za boj z vladnimi oddelki. Ruske čete se zb?ra*o Harbin, 16. dec. c. Po vesteh, ki prihajajo z obmejnega dela sovjetske Sibirije, je rusko vojaško poveljstvo na Daljnem vzhodu zaradi kitajskih dogodkov v naglici zbralo okrog 800.000 vojakov. Domnevajo, da ima to zbiranje vojaštva namen priskočiti na pomoč kitajskim revolucionarjem v slučaju, da posežejo v spor japonske čete. Japonska ostane nevtralna Tokio, 16. dec. o. Po poročilu agencije Domei so se sinoči sestali japonski ministrski predsednik Hirota, zunanji, vojni in mornariški minister na važno posvetovanje glede nadaljnjega stališča Japonske do kitajskih dogodkov. Na tem sestanku so sklenili, da bo Japonska bdno spremljala razvoj kitajske revolucije in protirevolucije, vendar pa bo ostala nevtralna in bo pazila, da se tudi kaka druga država ne bo skušala vmešavati v to kitajsko domačo zadevo. Nankinška vlada pa je dala japonskemu poslaniku, kakor je na seji poročal zun. minister, zagotovilo, da ne bo sprejela nobenega sklepa, ki bi bil naperjen proti Japonski. Na seji vlade je zunanji minister Arita poudarjal, da ni treba posegati v dogodke na Kitajskem. Omenil je, da je upor Čangsuejanga le nova stopnja boja, ki že dolgo divja med nankinško vlado in kitajskimi komunisti. Japonska ni pri tem boju prizadeta. Zunanji minister upa, da nankinška vlada ne bo dovolila, da bi se komunizem na Kitajskem razširil. Na kraju je minister Arita pristavli, da bodo zapadne sile, ki imajo na Kitajskem svoje interese, vsekakor podprle nankinško vlado v njeni nalogi. Šangaj, 16. dec. AA. Havas: Iz uradnega vira se izve, da stanuje maršal Čankajšek v vili maršala Fengcija. Do včeraj je odbijal, da bi se pogajal z maršalom Čansulijanom. Sestal se je z njim šele v navzočnosti Donalda. Tedaj je Čankajšek izjavil Čansulijanu, da se v takih okoliščinah ne more pogajati v imenu nankinške vlade. Odbil je vse zahteve, ki jih je postavil mladi maršal. Kitaici so složni Šangaj, 16. dec. o. Iz Nankinga poročajo, da se je prvič v zgodovini zgodilo, da vsi kitajski listi prinašajo skupen proglas na kitajski narod. Ta proglas odobrava brezpogojno notranjo in zunanjo politiko vlade in maršala Čankajšeka. Dalje proglaša Čankajšeka za steber naroda in države ter zahteva od uporniškega maršala, da mora z ozirom na važno vlogo, ki jo ima v kitajski politiki Čankajšek, maršala takoj oprostiti. Vatikan in Spanifa Vatikan, 15. dec. AA. (Havas.) Francosko-an-gleški predlog o posredovalni akciji v španskem spopada so sporočili sveti stolici. V dobro poučenih krogih trdijo, da je želja sv. stolice, naj bi v Španiji čimprej v celoti obnovili mir. Državljanski boj ▼ Španiji je vojna, pri kateri sodeluje brezbožno in protiversko gibanje, ki se skuša po vsem svetu razširiti. Zato je potrebna pomiritev Španije, ki pa ne pomeni zmage teh prizadevanj, ker bi bilo v tem primeru zlo mnogo hujše od zla, ki ga skušajo preprečiti. Vesti iz Belgrada Belgrad, 16. dec. m. Aca Stanojevič, ki se je mudil nekaj časa v Belgradu ter imel z ostalimi srbijanskimi opozicionalci več konferenc, je včeraj odpotoval v inozemstvo. Belgrad, 16. dec. m. Narodna skupščina so je danes dopoldne zopet sestala ter nadaljevala ■/. delom. Na dnevnem redu je še vedno razprava o poročilu verifikacijskega odbora ter volitve novih odborov za razmotrivanje raznih zakonskih osnutkov, ki jih je vlada predložila narodnemu predstavništvu v pretres. Italijansko mnenje o posredovanju v španski vojni: Španija ne potrebuje plebiscita Rim, 16. dec. o. Kakor je bilo pričakovati, italijanski odgovor na Irancosko-angleški predlog o izvedbi nadzorstva nad špansko državljansko vojno in glede posredovanja med obema nasprotnikoma sicer v načelu odobrava ta predlog; toda zanikuje, da bi bilo mogoče to zamisel dejansko izvršiti. Italijanska vlada je pripravljena sodelovati pri vseh ukrepih, ki gredo za tein, da se odstranijo nevarnosti, katere bi mogla roditi španska vojna v Evropi. Odredbo za poostritev nadzorstva nad uvozom orožja in prostovoljcev v Španijo pa so dejansko že prepozne in bi jih bilo mogoče izvajati uspešno samo v začetku vojne. Italijansko časopisje piše. da je Italija sicer za to, da glede Španije ostreje nastopijo vse prizadete države, ne verjamejo pa, da bi bilo mogoče uspešno posredovati. To ni mogoče zaradi tega, ker je državljanska vojna v Španiji že tik pred koncem in bo vlada generala Franca kmalu vspostavila mir in red po vsej Španiji. Italija še ni priznala te vlade zaradi tega, ker si je zagotovila oblast nad večino španskega ozemlja in dobila zaupanje vsega španskega naroda. Zato je položaj danes čisto drugačen, kakor pa je bil v začetku državljanske vojne. General Franco je s svojim osvajanjem dejansko že izvedel plebiscit, ki je jasno pokazal, kakšno vladavino hoče Španija. Zato je vsak drug plebiscit nepotreben, zlasti še zaradi tega, ker boj v Španiji ne divja med dvema strankama, ki hočeta različno politično ureditev države, marveč ined eno stranko, ki hoče red in med drugo, ki hoče nered. Kdo je general Kleber Pariz, 16. dec. o. »Matin« poroča, da je zdaj odkrita skrivnost,, ki je obdajala sovjetskega častnika, ki je pod imenom generala Kleberija pove- ljeval mednarodnim komunističnim četam na madridskem bojišču. Kleberija so postavili na to mesto po zahtevi sovjetskega poslanika Rosenberga, ker je bilo prejšnje špansko poveljstvo brez glave. Ta general je v resnici divizijski poveljnik ruske rdeče vojske. Njegovo pravo ime je Ludvig Tekete, ki je prišel septembra 1936 v Barcelono na sovjetskem parniku »Kuban«. Kar se tiče sovjetskih prostovoljcev, piše batine, da so ruski parniki »Kubanc, »Čubar«, »Čart< in »Harkov« izkrcali vsega 3000 prostovoljcev, ki so jih zbrali iz najboljših sovjetskih regimentov. Ti redni vojaki ruske vojske tvorijo jedro U. in 12. redne brigade na španksih bojiščih. Londonski »Daily Worker« poroča iz Madrida, da je tjakaj prispel četrti oddelek tujih prostovoljcev, sestavljenih samo iz komunistov. List upa, da bodo v Španiji sedaj mogli sestaviti bataljon iz samih tujih komunistov. Štirje časnikarji, Francozi, so izgubili življenje do zdaj v španski vojni, ker so preveč vneto izvrševali svojo službo na frontah S 40B proti 5 glasovom je propadel v angleški zbornici včeraj predlog nekega poslanca. Poročila ne navajajo, kako čudno stvar je moral ta poslanec predlagati. Pastirski list proti komunizmu je izdal praški nadškof in ga bodo jutri brali po vseh cerkvah praške nadškofije. NARODNO GLEDALIŠČE Narodno gledališče sporoča, da bo jutri v Drami namesto »Na ledeni plošči« drama »Kadar se utrga oblak«, in sieer za abonente reda B. Vesti 16. decembra Angleška kraljeva dvojica bo obiskala Indijo leta 1937. Pri tej priliki bo Jurij VI. kronan za indijskega cesarja. Najbrž bosta obiskala tudi do- Škoda zaradi mornarsko stavke v USA, ki je trajala 46 dni, znaša 315 milijonov dolarjev. Stavkalo je 37.000 mornarjev, ‘230 parnikov ni moglo iz pristanišča. Generalni konzulat v Addis Abelu bo ustanovila grška vlada, ki bo s tem tudi dejansko priznala italijansko oblast nad Abesinijo. Poštno zvezo med Bermudskim otočjem in Jugoslavijo so postavili v promet včeraj. Pristojbina znaša 157 zlatih frankov. Pariški prodajalci zelenjave stavkajo od včeraj in je bilo včeraj na pariškem trgu samo 10% navadne množine zelenjave. Namesto zelenjave so bili na trgu močni oddelki policije. Prodajalci zahtevajo primerne cene in omejitev tujega uvoza. Predsednik Roosevelt dospe danes že v Wa-shington in se je izredno naglo povrnil z zasedanja vseameriške konference v Buenos Airesu. Francosko notranje posojilo za državno obrambo bodo razpisali v obliki 5% obveznic, ker sredstva iz rednega proračuna ne zadostujejo več za vojne nabave. Zdravstveno stanje angleške kraljice matere, ki je zaradi zadnjih razburjenj morala ostati v postelji in je zbolela za lahno gripo, se je močno zboljšalo. Novo matično ladjo za letala so začeli graditi Japonci. Na njo bo mogoče spraviti okrog 100 velikih bombnikov. To je že druga matična ladja, ki so jo začeli delati letos. Vojvoda Windsorski je vzel v najem neko posestvo v bližini Kicbttchla na Tirolskem, ki je last nekega Amerikanca. Tja dospe v januarju tudi ga. Simpsonova. Demokracija je zmagala v Jugoslaviji, tako piše pariški list »Information« o zadnjih občinskih, volitvah in pravi, da so fašistične liste g. Živkoviča dobile po vsej Jugoslaviji 360.C00 glasov ali 1.6%. Prav tako so se slabo odrezali vsi drugi pokreti, ki se igrajo s fašizmom, to je Ljotič in Hodžera. Najmodernejio ustavo na svetu je sprejela ustavodajna skupščina republike Kube. Ustava določa osemurni delavnik, državno izkoriščanje rudnikov ter naravnih zakladov ter starostno in materinsko zavarovanje. Spremembe v angleški vladi zaradi kraljevega odstopa ne bo nobene, kljub temu, da so pisali listi mnogo o tem. Število brezposelnih na Grškem se je zmanjšalo, odkar je na krmilu nova vlada, s 128.000 na 74.000. Vrh tega je vlada uredila delovni čas, uvedla kolektivne pogodbe in podobno. Zaradi tega komunizem na Grškem pada. Francosko-turški spor zaradi okrožja Aleksan-drette in zaradi nemirov, ki so izbruhnili tam, kot protest proti francoski politiki, so včeraj razpravljali na zasedanju Zveze narodov. Najbrž bo prišlo do sporazuma. O pomenu rimskega bloka je predaval v Milanu na zavodu za raziskovanje mednarodnega položaja bivši madžarski min. predsednik Bethlen. Govoril je tudi o vlogi Italije na Sredozemlju in Podonavju. Nove davke bo uvedla francoska socialistična vlada in sicer same take, ki prizadenejo najširše sloje, kakor n. pr. taksa na avtobusni in železniški promet itd. Romunski zun. minister Antonescu je odpotoval v Pariz, najbrž po posojilo, kar je edino gibalo takih obiskov. NaErt zakonskega predloga o konkordatu med Jugoslavijo in sv. stolico so razdelili včeraj poslancem v Belgradu. Zveza za nemško krščanstvo, ki ji predseduje bivši berlinski protestantovski škof Hosenfeltner, bo začela svoje delo s tem, da bo očistila evangelije vseh judovskih premisij. Guvernerji narodnih bank MZ se bodo sestali v Atenah. Francija ne bo plačala vojnega dolga Ameriki, kar kaže dejstvo, da ni še poslala letošnjega decembrskega obroka. To ji prepoveduje sedanji gospodarski položaj. Angleži bodo protestirali proti Irski zaradi novega ustavnega zakona, po katerem Irska proglaša svojo popolno neodvisnost od Anglije. Največji parnik sveta »Queen Mary« je dospel včeraj v Newyork s sedemurno zamudo zaradi neke poškodbe pri strojih. 75 letnico življenja predsednika finske republike Svinhufvuda so obhajali včeraj na Finskem. Podelitev božičnih odlikovanj so odgodili v Angliji, ker je seznam odlikovanj bil sestavljen še po navodilih bivšega kralja in ga je treba zaradi tega natančno pregledati, da ne bi dobile odlikovanj kake neljube in kompromitirane osebnosti. Staro sabljo iz 18. stoletja je podaril Mussoliniju italijanski senat, kot priznanje za ustanovitev italijanskega cesarstva. Na sablji je med drugim upodobljen sv. Jurij, ki kolje zmaja. Pretepi med rexlsti in liberalci so bili pred dvema dnevoma v Bruslju, ko sta voditelj rexistov Degrelle in voditelj liberalcev Veley imela javen prepir o svoji ideologiji. Več ljudi je bilo ranjenih. Angleško priznanje Abesfnije je postalo spet aktualno, ker se morajo zaradi nastopa novega kralja vsi angleški poslaniki znova predstavili na v inozemskih dvorih in bo treba določiti, ali bodo pozdravili italijansk?ga kralja cesarja ali ne. Kongresni trg je ozelenel Ljubljana, 16. decembra. Kar čez noč je ozelenel Kongresni trg in pred realko in v Zvezdi je zrasel lep gozd smrek in jelk. Resno moramo že misliti na božične praznike. Po hišah in na pokopališčih bo na sv. večer neštevilno božičnih drevesc. Zato pa so jih pripeljali kmetje tam od Dobrega polja z Dolenjske in pa od Moravč z gorenjske strani. Na tisoče drevesc stoji in čaka kupcev, stojijo in čakajo pa tudi kmetje. Malo je še povpraševanja, le za nekaj kovačev gre na dan, vendar je tudi nekaj,-če se z izkupičkom prvih dni krijejo vsaj režijski stroški, ki pa jih ni malo. Plačaj, plačaj! Najprej mora vsak prodajalec dobiti na domači občini potrdilo o številu posekanih drevesc. Potrdilo mora biti kolkovano z 20 Din. Ko pripelje drevesca do mesta, ga spre;me mitničar, voz stehtajo in hočeš nočeš, plačati moraš mitnico. Na Kongresnem trgu boš plačal za prostor, ki stane od črte do črte 60 ali 70 Din za ves čas prodaje, vsak dan 3 Din tržnine ter vsak večer 2 Din pazniku. Večkrat se zgodi, da gre kmet za vse te izdatke po denar na posodo, pa potem vrne, ko blago proda. Tudi s težkim srcem seka mlada, lepo rastoča drevesca, toda kaj si hoče: sila kola lomi. Malo blaga Toda vsak lahko ugotovi, da je letos v primeri s prejšnjimi leti malo tega blaga. Samim kmetom se zdi to čudno. Bržkone so prejšnja leta preveč izsekavali, pa nimajo zdaj kaj posekati ali pa jim je hudo, da bi sekali mlad gozd in raje potrpe. Prodajalci bi radi videli, da bi kupovalci prišli sedaj, ko še ni navala in je izbira še velika. Oni drugi pa tudi čakajo zadnjega trenutka v prepričanju, da bodo kmetje proti koncu v cenah popustili. Sicer pa je cena drevesc še dokaj nizka, saj dobiš že drevesce za 1 Din. Prekupčevalci Zanimivo pa je letos tudi lepo število prekupčevalcev. Ti pazijo že pred mestom in hočejo pre-kupiti kar ves voz. Govore o slabi kupčiji in da bo letos izguba. Nemalo katerega kmeta pregovorijo. Tako je včeraj ponujal nek prekupčevalec kmetu za 200 drevesc 900 Din, dočim kmet računa, če bo vseh 2C0 prodal, da bo dobil gotovih 1500 Din. Jasno, da drevesc ni dal. Dovolj pa je tudi »mešetarjev«. Postavijo se ob rajonu in ponujajo blago ter za to dobe svoje provizije. Pripravljeni so tudi nesti kupljeno drevesce na kupčev dom za kakšen dinar ali nekateri celo za kos kruha. Slavni ameriški klovni bratje Vas bodo od jutri naprej imenitno zabavali v "ardx Noč v operil komediji y EM|nem k|nu Matici § Nesreča na cesti pri Št. Vidu Tramvaj ubil dva konja in ranil vodnika Ljubljana, 16. decembra. Sinoči med četrt in pol deseto uro je prišlo nad gostilno Kavčič v smeri proti Št. Vidu pred Kogejevo liišo do težje tramvajske nesreče. Čudno je prav za prav, da tu ne prihaja večkrat do nesreč. Kajti pod takimi razmerami, kakor vozi šentviški tramvaj, gotovo ne vozi nikjer na svetu noben tramvaj. Žarnice so oddaljene ena od druge toliko, da sploh ne odgovarjajo svojemu namenu brez ozira na to, da so tudi preslabe. Ze pri navadnem vremenu ne morejo razsvetljevati svoje okolice ali tramvajske proge, kaj šele ob hudi megli, kakršna je bila sinoči. Na tem mestu je poleg tega proga popolnoma ravna, tako drogi, ki jih lahko spozna vsak laik. V prvi vrsti je treba progo temeljito razsvetliti ali pa opremiti tramvaje s primernimi žarometi, da ne bodo na odprti progi vozili s svetilkami, ki često ne prekašajo mnogo one, ki jih imajo kolesarji. Strokovni tečaji za damsko krojaštvo Ljubljana, 16. dec. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOl priredi šesttedenski strokovni tečaj za damsko krojaštvo, namenjen v prvi vrsti pomočnicam in pomočnikom, ki se nameravajo podvreči mojstrskemu izpitu. Tečaj se bo vršil petkrat na teden ob večernih urah. Poučevalo se bo krojno risanje enostavnega sistema in za glavne tipe oblačil, ■tvarinoslovje, narodne noše in nošeznanstvo, modeliranje in pomerjanje, modno risanje, praktični nasveti, enostavno vodstvo knjig, kalkulacija, davčni, obrtni in drugi predpisi, ki jih mora poznati krojaški obrtnik. Tečaj se prične po 10. januarju 1937 na Tehniški srednji šoli v Ljubljani.Tečaj bo brezplačen. Prijave s točnim naslovom je poslati najkasneje do 26. decembra t. 1. na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, kjer se dobe tudi ustmena pojasnila. Dnevni red skupščine Belgrad, 16. decembra. A A. Predsedstvo narodne skupščine naznanja: Peti redni sestanek narodne skupščine bo v sredo, 16. decembra ob 9 dopoldne s tem-le dnevnim redom: 1. Nadaljevanje razprave o poročilu verifikacijskega odbora; 2. izvolitev odbora za proučitev zakonskega predloga o izpremembi imen velikobečkereškega in novokanjižkega okraja; 3. izvolitev odbora za proučitev zakonskega predloga o sladkovodnem ribarstvu; 4. izvolitev odbora za proučitev zakonskega predloga o pravicah in ugodnostih odlikovancev s Karadjordjevo zvezdo z meči za zasluge in hrabrost v vojnah; 5. izvolitev odbora za proučitev zakonskega predloga o konkordatu med sv. stolico in kraljevino Jugoslavijo; 6. izvolitev odbora za proučitev zakonskega predloga o pooblaščenih inženirjih. Umetno zobovje ji je vzel iz ust Maribor, 15. decembra. Maribor je postal zadnje čase mesto nenavadnih dogodkov: zverinjakih umorov, ki jih izvrže mladoletni ljudje, skokov v Dravo zaradi zobobola, ponarejevalskih delavnic za bankovce in drugih sličn;h afer. Po nenavadnosti pa prav nič ne zaostaja za njimi dogodek, ki se je pripetil danes zjutraj na javni cesti v bližini Dajnkovih barak. Ljudje, ki so se nahajali na ulici, so opazovali, kako je neki moški pričakal žensko, ki je prišla po cesti, jo nenadoma napadel, zgrabil z eno roko za vrat ter jo stisnil, da je zakričala in odprla usta, potem pa z naglico segel z drugo roko v odprta usta, jii izdrl umetno zobovje ter zbežal. Dogodek se je odigral z bliskovito naglico, da je napadena žena začela kričati na vse grlo šele potem, ko je mož že izginil. Stvar je poj,'•mila policija: Moža so prijeli, pa je povedal, da je bil ženski za poroka pri zobozdravniku, da ji je napravil umetno zobovje. Računal je 500 Din za tako čeljust. Zenska pa se za plačilo ni zmenila. Zobozdravnik je potem prijel zaradi tega poroka ter od njega zahteval 500 Din. Mož pa je bil praktičen, pa je sklenil namesto denarja nesti k zdravniku zobovje ter je zaradi tega napadel na cesti njegovo nositeljico ter ji s silo vzel čeljust iz ust. Iz Slovenskih goric Sv. Ana v Slov. goricah, 15. dec. Mraz — strah kmetov - poljedelcev. Mraz, ki je pred kratkim nastopil tudi v Slovenskih goricah, povzroča povsod strah našim kmetom-polje-delcem. Sneg, ki je zapadel v nedeljo, dne 6. decembra, ni prav nič primeren, ker zemlja ni bila popolnoma zmrznjena. Pod snegom pa je nekoliko zmrznjena zemlja zopet popustila, kar pa ni dobro za žitna polja, ker zna uničiti sneg žitni pridelek, za katerega so naši poljedelci upali, da bo obilen In boljši od letošnjega. Proračun Maribora : 57*5 mm;oR. Maribor, 16. decembra. Mestno knjigovodstvo je razgrnilo proračunski predlog za leto 1937-38. Za občane, ki se zanimajo za mariborsko komunalno gospodarstvo — in takih je v Mariboru več, kakor v kakem velemestu — je to vsekakor dogodek, ki jim bo dal obilo prilike za razgovore in ob takih prilikah neizbežno kritiko. Proračun izkazuje Din 57.569.930 izdatkov in toliko tudi dohodkov. Deli se, kakor običajno na proračun Mestnih podjetij in proračun Mestnega zaklada. Prvi izkazuje Din 33,166.600, drugi pa Din 24,403.330. V primeri z lanskim letom je proračun MP za 198.130 Din, proračun Mestnega zaklada pa za 505.250 Din višji, tako da znaša celokupni povišek novega proračuna Din 703.3E0 v primeri s proračunom za letošnje leto. Največji je povišek pri socialnem skrbstvu (za 205.610 Din), ker so v tej pjostavki že predvideni izdatki za nov mladinski doin. Povišane so nadalje postavke za osebne izdatke, za mestne davščine, za vzdrževanje mestnih ulic in trgov, za gasilstvo, za šolstvo, za znanost, umetnost in prosveto. Vsi poviški pa imajo svoje opravičilo ter so bili pač neizbežni zaradi naraščajočega obsega občinskih poslov. Zmanjšani pa so izdatki pri splošni upravi (za 315.000 Din), ker odpade z julijem prihodnjega leta odplačevanje mariborskega gradu. Tudi pri dohodkih so v primeri z letošnjim proračunom nekatere razlike. Večje dohodke izkazujejo mestne davščine in mestna podjetja, manjše pa splošna mestna uprava, kjer je nastal minus zaradi izpada najemnine za grad, ki se izpremeni v muzej, dalje mestni dolgovi, socialno skrbstvo. Med izdatki predvideva novi proračun: za osebje (magistrat in mestna podjetja skupaj) 6,510.490 Din, splošna uprava 1,107.700 Din, mestne .davščine 2G0.500 Din, amortizacija in obrestovanje posojil 4,483.830 Din, vzdrževanje ulic, cest in trgov 2,410.890 Din, gasilstvo 174.500 Din, zdravstvo 2,053.500 Din, socialno skrbstvo 3,113.880 Din, šolstvo 1,380.550 Din, znanost, umetnost in prosveta 263.900 Din, obrt, trgovina in tujski promet 220.000 Din, vojaški urad 20.000 Din in Mestna podjetja (brez osebja) 30,499.800 Din. Med dohodki pa so predvidene sledeče postavke: Splošna mestna uprava 229.290 Din, mestne davščine 17.152.840 Din, mestni dolgovi (povračilo MP) 6,080.320 Din, ceste, ulice in trgi 810.950 Din, socialno skrbstvo 31.000 Din, šolstvo 67.310 Din, raznoterosti 70.000 Din in dohodek Mestnih podjetij 33,166.600 Din. K proračunu se prišteva tudi še regulacijski sklad, ki izkazuje za prihodnje proračunsko leto 470.000 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Glavna karakteristika novega proračuna je zopet do skrajnih mej izvedeno varčevanje v vseh izdatkih in pa za davkoplačevalce vesela vest, da ne predvideva uvedite nobenega novega davka ali kakšne posebne dajatve. V javnosti se je sicer ž e govorilo, da bo občina v prihodnjem letu uvedla posebno socialno doklado, da pokrije z njo izdatke za Pomožno akcijo, ker padajo prostovoljni doprinosi od leta do leta, vendar tudi novi proračunski predlog no predvideva take davščine. Proračun je v vsakem oziru realen ter dokazuje, da se na mestni občini stvarno in dobro gospodari. Jok, stok in smeh pred sodniki Ljubljana, 16. decembra. Sodniki malega sena/ta gg. Fran Gorečan, Ivan Brelih in Al. Kobal so včeraj sodili prebrisanega sleparja, na Dunaju 28. aprila 1910 rojenega, v Rače pri Mariboru pristojnega, samskega delavca Jožela Stumpfa, Ud je prav eleganten deček, a vseskozi veli« cinik. Obtožen e bil raznih sleparij. Izdajal se je za inženerja Fischerja, lastnika velike tekstilne tovarne v Mariboru, drugod pa zopet za tekstilnega mojstra tovarne Hutter v Mariboru, ki je prišel v Ljubljano delat izpit za višjega tekstilnega mojstra. Svoje žrtve je iskal pred borzo dela in v okolici. Obtožen je bil tudi zločina posilstva neke služkinje. Obtoženec je prostodušno, smehljajoč priznal v obtožnici navedene sleparije, zanikal pa je, da bi bil posilil 40 letno dekle Anico, ker ni bila več devica m sta se samo sprehajala po gozdu. Med razpravo je bilo mnogo joka in stoka, še več pa smeha. Priča teta Breskvarjeva je »pravila celo resne sodnike v 6meh in dobro voljo s svojim pripovedovanjem. Priča H 1 e b š Ivana iz Spodnje Hrušice je pripovedovala, kako je reva sprejela »gospoda inže-nierja« pod svojo skromno streho. Vsa objokana je prosila gg. sodnike, da naj lopova hudo zaši-' jejo. Predstavil se ji je kot »inženjer Fischer«, ki ima 3000 Din mesečno, veliko hišo v Mariboru, veliko premoženje in 400 delavk pod komando. V Ljubljano je prišel na visoko šolo delat sedmi in pozneje še osmi izpto za najvišjega inženjerja v državi. Prinesel ji je pozdrave in listek od brata, ki dela pokoro v Mariboru. Vse mu je zaupala. Od 23. septembra do 3. oktobra ga je hranila. Pekla mu je pečenke in piske. Tudi vino je poskrbela. Od nje je izvabi! 590 Din. Predsednik: »Pomnite, da se okrog Ljubljane vedno potikajo takile talotje!« Drž tožilec: »Nazadnje bi vas še obesil.« Priča: »Lahko. Pod komando me je imel. Vsa sem bila vanj zaverovana.« Priča teta Breskvarjeva je nastopila pred sodniki kot kaka komična tetka v francoskih komedijah. Živahno in plastična je pravila: »Prvega oklobra je prišel k meni. 1 e*a, je začel, velika avtomobilska nesreča se mi je primerila. Vozil 6em velik avto iz Maribora v Ljubljano. Tam pri Trojanah smo se prevrnili. Angelj varuh me je obvaroval. Vse je bilo drobno na kc6ce. Več delavcev je bilo ranjenih, eden ubit. Tega je kar čez pol razmesarilo. Polovica trupla je odletelo 50 m daleč v stran. Pol milijona imam škode. Iz Maribora pride velik komisjon. Pa mi manjka 500 Din za stroške. Mama Hlebševa so me poslali do vas in rekli, da dobri stojijo. Dala sem mu 450 Din. Bila sem tak-le tepec!« Priča se j'e udarila po čelu in nadaljevala: »Gospodje! Res je. Mutasta 6em bila. Dinarčke sem hranila, da bi jih poslala sinu k vojakom. Tale peklenski satan me je zapeljal. Ta vrag grdi, na. gravžni in nagnjusni!... Ta tajfel namalani!... Pravil mi je, da ima v Mariboru 800 ljudi pod komando. Dala sem mu zadnje pare...« Prav na tiho je sodnikom jDošepetala: »Pa gosj>odje! Imam še ene kristuše doma za zadnjo silo! Na duši naj mu gore kovači!... Pe-klenščeki naj ga ocvro v peklu. Želela sem mu res mnogo sreče... Zaprite ga, da bo črn! »Ni treba stare babe goljufati!« Predsednik senata gosp. Gorečan je nato črtal izpovedbe drugih oškodovancev. Obtoženec je bil zaradi sleparij obsojen že na skupno 4 leta robije. Včeraj ga je senat obsodil zaradi sleparije na 2 leti robije, oprosti! pa ga je od obtožbe zaradi posilstva. »Slavni senat! Pošlijte me v Lepoglavo!« »Ne. V Maribor!...« »Tam imam sovražnike!« Gogoljev roman o slavnem junaškem kozaškem atamanu I V glavni vlogi: norru Dnnr, in lepa Dormleiie Dometu nepozabna iz lepega filma ,,Mayerling“ TARAS DUUDA Jutri premiera v Kinu Unionu I Brez komentarfa Ljubljana, 16. dtfeembra. V zapisniku seje XVII. rednega kongresa Jugoslovanskega profesorskega društva, kf se je vršil v Varaždiuu 5. in, 6. julija L 1. bSfemo tole zanimivo vest (zapisnik je objavljen v zadnji Številka Prof. Glasnika str. 210): Na seji 6. julija so je vršila razprava o šolskih in stanovskih vprašanjih in pri tej priliki je izpregovoril tudi profesor iz Maribora. Poudarjal je težko mat eri jel no stanje jugoslovanskih profesorjev, ki pridejo v tem pogledu na jjoslednje mesto. Kot značilen primer za to je navedel sledeč primer: Na zahtevo uredništva je napisal za neko češko revijo statistični članek o materijelnem položaju jugoslovanskih profesorjev. Toda takoj jo dobil od uredništva vprašanje, če se morda ni zmotil v številkah, ki pomenijo plačo, ali pa navedene številke pomenijo češke krone ne dinarjev, ali pa je morda povsod izostala še ničla na koncu. Uredništvo ni namreč moglo razumeti, da so to sredstva za življenje in za delo poučevanja jugoslovanskih profesorjev. Dotična revija zaradi teh mizernih plaS ni hotela članka objaviti, da ne bi škodila svojim profesorjem, ki imajo 100 do 120% večje plače; četudi je življenjski standard v češkoslovaški nižji. Uboj v silobranu Celje, 15. decembra. Pred malim senatom se je danes zagovarjal 17 letni pos. sin Obrovnik Franc iz Oplotnice, ker je 8. novembra letos na cesti v Božjem pri Oplotnici z nožem vbodel Ramšaka Janeza, da je Ramšak za dobljeno poškodbo umrl. Obtoženec priznava dejanje, izgovarja pa se s silobranom, trdeč, da je bil v nedeljo, dne 8. novembra pri sv. maši v Št. Lenartu, po končanem cerkvenem opravilu pa da je hotel takoj _ oditi v smeri proti domu, vendar je že pri cerkvi opazil, da ga je neprestano zalezoval Ramšak Janez in mu grozil. Obdolženca je ves čas spremljal Fijavž Avguštin, ki je zatrjeval v popolnem soglasju z obdolžencem, da ga je Ramšak že pri stojnici, kjer je kupil obdolženec 6iladlkorčke, sovražno odrinil s komolcem in mu zaukazal »marš«, nato pa oba prehitel na cesti ter ju počakal v ravnici pri nekem štoru. Nato je ob srečanju pristopil k obdolžencu ter ga prijel z levo roko za desno ramo, pri čemer je držal desno roko za hrbtom. Obdolženec zatrjuje, da je imel Ramšak v roki nož in da je proti njemu že zamahnil. Fijavž pa ni videl v Ramšakovi roki ne noža, niti ni opazil zamaha proti obdolžencu, pač pa je slišal udarec po prsih, nakar je obdolženec naglo zbežal, Ramšak pa je skočil za njim nekaj korakov in se nato zgrudil na tla in obležal mrtev. Ako bi bil hitrejši Ramšak, bi bil pač lahko smrtna žrtev obdolženec, ki je bil v strahu in samoobrambi. Pri današnji razpravi so bili zaslišani tako obdolženec kakor tudi razne priče. Iz izpovedi nekaterih prič je razvidno, da )e Ramšak šele po obdolženčevem udarcu odprl svoj nož in stekel nekaj korakov za obdolžencem, nakar je padel na tla. _ ' Pri današnji razpravi je bil zaradi tega Obrov-nik Franc obsojen na 6 mesecev strogega zapora. PRAZNIKI V NAŠEM GLEDALIŠČU. Za naše malčke pripravljajo v drami Hamikovo pravljico »Repoštev«, kjer jih čakajo najrazličnejša presenečenja, ki jih povzročata Kepoštev in poredni Gašperček, tako da bodo imeli tudi naši malčki o božiču priliko posetiti v gledališču zabavno predstavo. — Drnga prem era bo Sominova drama »Atentat«, ki ima izredno napeto dejanje. —• Tretja premiera bo tiregorinova božična igra »Kralj z neba«, kjer bo nastopil celokupni dramski ansambl. Igr« je sestavljena na podlagi evangelija in tistega časa. ^Nadaljevanje seje karitativnih organizacij za božično obdarovanje! Danes, dne 16. decembra, popoldne ob 5 se nadaljuje v mestni sejni dvo-r®1'1 se!a Karitativnih organizacij glede božičnega obdarovanja, ki je bila včeraj prekinjena. Mestno poglavarstvo vabi vse zainteresirane organizacije, da se seje tudi danes udeležijo. Naročajte in sirite „Slovenski dom!" Nož - zdravilo za pijanega moža Maribor, 16. decembra. Pred malim senatom se je zagovarjala dane« dopoldne 22 letna Karolina Pocak, posestnica in vdova iz Lončarovcev, obtožena, da je dne 30. septembra usmrtila z nožem svojega lastnega moža Belo Počaka. Njen pokojni mož je bil znan pijanec, česar žena ni mogla trpeti. Prihajalo je med njima velikokrat do prepira, zlasti kadar 6e je mož napil. Mož je takrat postajal nasilen, žena pa mu ni ostajala ničesar dolžna. Ni se ustrašila niti zagrabiti za nož, e katerim je že preje dvakrat sunila svojega moža, kadar je bil pijan. Iz-gleda pa, da tudi to drastično zdravilo ni nič pomagalo, ker je mož bil dne 30. septembra zopet pijan. Ležal je in smrčal, ko je prišla k Po-cakovim soseda Frančiška Grabar ter prosila, da bi ji posodili sod za namakanje tropin. Pocakova žena je šla budit evojega pijanega moža, ki pa je ves besen vstal ter navalil nanjo. Zena je to pot tretjič segla po nožu, imela pa je nesrečno roko, da ga je sunila v trebuh s tako močjo, da mu je rezilo presekalo na več mestih črevesje ter je Bela Pocak čez nekaj časa zaradi notranjega krvavenja umrl. — Zena se brani pred sodniki, da se je mož sam nasadil v svoji jezi na nož, katerega je ona držala v rokah odprtega, ko je lupila hruško. Razprava ob času poročila še traja. Ustanovni občni »bor društva »Jegličev aka-demki dom« je danes ob 20 v Akad. domu ua Miklošičevi cesti 5. Vabljeno je Slov. kat. akad. starešinstvo, katoliški akademiki, Jegličevci in vsi, ki se zanimajo za življenje in potrebe katoliških študentov. Kulturni koledar Evgen Lampe 16. decembra 1918 je umrl v Ljubljani politik in književnik dr. Evgen Lampe. — Rodil se je 13. novembra 1974 v Metliki. Gimnazijo je študiral v Kočevju in Ljubljani, kjer je tudi dovršil bogoslovje. V Gradcu je promoviral za doktorja bogoslovja (1900). Medtem je kaplanoval, postal stolni vikar in 1. 1913 papežev tajni komornik. Z leposlovjem so je že zgodaj bavil. Sodeloval je pri dijaški »Zori«. Za »Katoliški Obzornik« je napisal razpravo Leposlovje fin de sie-cle, kjer je tudi nastopil proti slovenskim dekadentom. S katoliškega Stališča je pisal v »Dom in svet« o Dekadentizmu Nietscheja, o Kantu itd. Mnogo člankov je objavil prav tako pri »Don) in svetu« iz politične, literarne in kulturne zgodovine. (Prešeren-Slomšek, Fr. Polacky, W. E. Gladstone itd.) Pisal je potopise (V majhni koči velikega cesarja, Londonski sprehodi itd.), glasbene referate, poročila iz raznih tujih slovstev. Znan je tudi po svojih ocenah Cankarja, Aškerca, Župančiča in drugih, v katerih je vse obsodil, kar ni po njegovi sodbi služilo umski in nravstveni izobrazbi naroda in kar ni bilo v vidnem skladu z verskimi nauki. — Vendar pa je Cankarju — posebno pozneje, ko je že pod njegovim uredništvom sodeloval pri »Domu in svetu« — priznaval veliko umetniško silo in ga tudi dejansko jvodpiral. — V kranjskem deželnem zboru je bil od 1908 poslanec in deželni odbornik, pozneje namestnik deželnega glavarja in član različnih odsekov (med drugimi tudi vse-učiliškega zaklada). Leta 1909 je stavil nujni predlog za zgraditev električne centrale na Gorenjskem in se za uresničitev do kraja boril (Završni-ea). Poleg tega je stavil neštevila konkretnih predlogov, od katerih so se mnogi uresničili (med njimi o ureditvi kranjske Umetniške galerije). Evgen Lampe je ena izmed naših najbolj zanimivih političnih osebnosti zadnjega časa^ Oster in energičen in inteligenten je mnogkrat šel čez mero — mnogo je imel nasprotnikov in kritikov — vendar pa je njegova osnovna politično-gospodar-ska smer bila za Slovence zdrava in jim je prinesla obilo koristi. Njegova teza, da bodo Slovenci vzdržali le, če bodo gospodarsko močni, je popolno zmagala. — V novi državi se ni znašel in je šel za Šušteršičem. Vendar pa ga je razočaranj rešila skorajšna smrt. Kako nastane vremenska napoved J&06V5 gg 1 I »j Amd razni i: Danes poslednjič! Trije snubci učiteljice Kristine Manja AndergMt, Hans Sotmker TEL. 27*30 Največjl Dr. Fanckov alpinski film Beli pekel Piz Palii Gustav Diesel, Deni Kiefenstahi in trast (Jdet Samo 2 dnu Danes ln jutri! TEI. 21-24 MATICA Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 16. decembra: Adela. Četrtek, 17. decembra: R. K. Alek. • Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Drama: »Tudi Lela bo nosila klobuk.« Opera: »La Boheme«. Red sreda. Kino Matica: Irena. Kino Sloga: Beli pekel Piz Palii. Kino Union: Trije snubci učiteljice Kristine. Danes nepreklicno zadnjič! Irena Lil Dagover, Geraiaina Katt, iablne Petera, Han benonoock _ lfe.^ 21.’s Predsednik Češkoslovaške republike je odlikoval z redom Belega leva: gospoda dr. Kovačiča Maaa, ravnatelja gimnazije in člana odbora JugosL- češkoslovaške lige v Ptuju, in gospoda dr. Šilarja Iga, odvetnika in člana odbora Jugosl.-češkoslovaške lige v Kranju. Gojenci ljubljanskega drž. konservatorija: Pavlovčič Štefanija, Seifert Herta, Loger Edita, Kolar Olga, Osterc Marta, Lupša Friderik, Adamič Bojan, Novak Anica, Burger Kajetan, Marin Ladislav in Polajnar Ljudmila nastopijo na L letošnji javni produkciji gojencev ljubljanskega drž. konservatorija ter izvajajo spored samih del češke literature Produkcija bo v ponedeljek 21. t. m. ob četrt na 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Nova frančiškanska dvorana, ki kaže biti elitno umetniško shajališče po svoji elegantni in prikupni zunanjosti, se bo odprla koncertnemu življenju v petek, dne 18. t. m., ko bo v njej koncertiral ljubljanski godalni kvartet. Koncert prireja pripravljalni odbor »Društva prijateljev glasbenega naraščaja« in spada v vrsto abonma-koncertov, ki jih je to društvo zamislilo v posredno dosego svojega namena. Koncert bo umetniški dogodek in vabimo občinstvo, da se koncerta udeleži v čim večjem številu. Lgublfansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20 url. 16. decembra, sreda: »Tudi Lela bo nosila klobuk«. Red A. 17. decembra, četrtek: »Na ledeni plošči«. Red B. OPERA: , Začetek ob 20 uri. 16. decembra, sreda: »La Boheme«. Red Sreda. 17. decembra, četrtek: »Botra Smrt«. Red Četrtek. Maršborsko gledališče Sreda, 16. decembra- Zaprto. Četrtek, 17 derembra ob 20: »Operno koncertni večer«. Red C. Ljubljana, 16. decembra. Pod gornjim naslovom je imel predavanje sinoči v dvorani Delavske zbornice docent g. dr. Reya; predavanje je bilo v okrilju Prirodoslovnega društva ter je bilo zadnje v tej sezoni. Predavanje samo na sebi je bilo zelo poučno in bi zato zaslužilo boljši obisk. Najprej je predavatelj na kratko obrazložil pomen vremenskih napovedi. Vsak turist, vsak popotnik, ki se poda na pot, vsak kmet, ki misli na poljsko delo, vsak, kdorkoli ima pod odprtini nebom kaj opraviti, se sprašuje: kakšno bo danes ali jutri vreme. Dnevno čitamo v časopisju po nekaj vrstic o vremenu. Malokdo pa se zaveda, koliko dela, koliko opazovanj in koliko truda je bilo treba, da se zapiše vsaj tiste pičle stavke. In kako se more priti do tega, da se zapiše teh nekaj stavkov, to je nazorno obrazložil predavatelj. Vremenske karte Bistveno vlogo igrajo pri napovedovanju vremena vremenske karte. Predavatelj je povedal primer, kako ga je kak turist na planini vprašal, kakšno bo vreme, a mu odvrne, da mu tega ne more povedati, ker — nima vremenske karte s seboj. »Pa se turist« — je dejal predavatelj — »prav čudno nasmeje, ker ne ve, kaj je vremenska karta.« In zato je najprej govoril predavatelj o vremenskih kartah in o njih nastanku. Pri tem je opozoril na nekaj važnih zakonov, ki so podlaga vsemu vremenoslovju. Troposfera - stratosfera Že vsak turist ve, da toplina zraka pada, čim višje se dvigamo v hribe. Strokovnjaki so ugotovili, da pade temperatura v višini 20 km že na okrog 50 stopinj mraza. Pridemo pa v gotovi višini do meje, kjer preneha nadaljno padanje temperature. Tam je temperatura konstantna, zračne plasti se ne gibljejo. Ta meja je nekako 40 km nad zemeljsko površino. Ta črta tvori torej mejo med stalnimi in med gibajočimi se zračnimi plastmi. Gornji del, torej del, kjer so zračne plasti, vedno enake imenujemo stratosfero, sjx>dnji del pa, kjer so gibajoče se zračne plasti (od zemeljske površine do 40 km visoko), imenujemo troposfero. Ta meja ni vedno enako visoka in je poleti višja, kakor pozimi. Slišali smo nato vse probleme o zračnem gibanju, ki ga opažamo na troposferi. Kako nastane zračni tok Toplota zraka je najvažnejši činitelj, ki povzroča gibanje zraka. Zakaj se nekatere plasti bolj segrejejo kakor druge, nam je predavatelj nazorno pokazal s posebno skico. Najbolj^ segreva zemlja zrak tam, kjer padajo sončni žarki na zemljo pravokotno. Zato je na ekvatorju najbolj toplo, na obeh polih pa najbolj mrzlo. Plast zraka, ki je pri zemlji, se torej segreje. Kakor vsako segreto telo, tako se tudi segreti zrak razširi in poslane lažji. Radi tega se začne dvi gati, na njegovo prvotno mesto pa mora priti od strani drug zrak. Tudi ta se potem zopet segreje,, se. dvigne, na njegovo mesto pa prihaja nov val. Tako nastajajo zračni tokovi. Odklon vetra Tak zračni tok, ki se dvigne na ekvatorju ter so potem vali v višinah bodisi proti severu ali proti jugu, je podvržen dvema gibanjema: gibanju od ekvatorja v smeri proti polu ter gibanju, ki ga ima zemeljska obla (rotacija) ter z njo vsa telesa, ki so na njej. Tako je tenni zemeljskemu gibanju, rotaciji, podvržen tudi zrak, ki se giblje v smeri od ekvatorja proti severu oziroma jugu. Cim bolj pa gremo od ekvatorja proti severu ali jugu, tem manjša je zemeljska rotacija. Zračna struja, ki se torej dvigne na ekvatorju, ima tam isto brzino od zahoda proti vzhodu, kakor zemlja na ekvatorju. Po zakonu o vztrajnosti gibanja obdrži zračna struja to brzino tudi še potem, ko se giblje proti severu ali proti jugu. Ker pa tu rotacija zemlje popušča, zračna struja zemeljsko gibanje od zahoda proti vzhodu prehiti, in sicer na severu proti desni strani, na jugu proti levi. Pravimo, da je zračna struja napravila odklon. Ta odklonski kot je tem večji, čim višje ali nižje od ekvatorja prihajajo zračne struje. Zračna fronta Pri 30 stopinjah severne ali južne širine se zračne struje, ki prihajajo z ekvatorja zojiet toliko ohladijo, da se približajo k zemeljski površini. Potem se vračajo nazaj na ekvator, ali pa se gibljejo naprej proti severu ali proti jugu. Tu na širini 30 stopinj se torej zrak nikdar ne zadržuje. Tu vlada radi tega večno lepo vreme. Posledice so puščave, ki so na obeh širinah 30 stopinj. Zrak ki se giblje naprej_ proti severu ali proti jugu, se sreča na širini 60 stopinj s tokom, ki prihaja s pola. Tu nastane tako zvana vetrovna fronta. Oba nasprotna zračna toka trčita skupaj in je odvisno od jakosti enega ali drugega toka, kako se gibljejo zračne struje naprej, oziroma kaj tu nastane. Ker je tu nekaka borba med vetrovi, imenujejo to črto, kjer tičijo skupaj nasprotni zračni tokovi, zračna fronta. Osnova za vremensko napoved To so osnovni zakoni, katere nam je predavatelj obrazložil do vseh podrobnosti. Obširno je govoril predavatelj potem še o izotermah in iz-obarah, to je o črtah, ki vežejo kraje z enako toploto oziroma z enakim zračnim jiritiskom, ter P. Ciril Goričan Studenci pri Mariboru, 15. dec. Danes, 15. decembra, je v mirno zaspal v Gospodu p. Ciril Gorčan, kapucin ilirske provincije. Rojen je bil 22. julija 1866 v Žičah, preoblečen v redovno obleko 24. febr. 1888 in prvo sv. mašo je opravil 3. aprila 1892. Opravljal je razen dušno-pastirskih opravil na zunanjih farah tudi službo domačega lektorja v samostanu. Bil je prav dober pridigar, znan po Štajerskem, Koroškem, Pri-' morskem, kakor tudi na Hrvaškem. Tamkaj je bil dalje časa za župnijskega upravitelja v fari Batina, kjer si je veiiko zaslug stekel pri zidavi i nove cerkve. V prostem času se je pečal z uče-( njem raznih jezikov — in jih tudi poučeval domače klerike. Veliko je potoval v svojem življe-| nju Sedaj pa je nastopil najdaljšo pot v večnost. Priporočamo njegovo dušo vsem znancem v molitev. Pogreb bo v četrtek popoldne ob treh iz kapucinskega samostana. o izokliraah, L j. o črtah, ki vežejo kraje z enakim podnebjem. Vsi ti zakoni tvorijo osnovo za sestavljanje vremenskih kart, s pomočjo katerih se napoveduje vreme. Od stopnje do stopnje smo se s predava teljem poglabljali v vedno bolj strokovna vpraša nja vremenoslovske vede. Kljub temu pa je bilo celotno predavanje do konca prav poljudno in mu je lahko vsakdo sledil. Poslušalci so lahko prodrli jirav do jedra vprašanja, t. j. popolnoma so doumeli način, kako nastane vremenska napoved, ki more biti zanesljiva. Tudi sinočno predavanje je bilo — kakor vsa, ki jih prireja Prirodoslovno društvo — zelo poučno, pri tem pa, kakor rečeno, tako priprosto, da ga je lahko vsakdo razumel. LiubManska publika Včeraj je bilo zadnje predavanje, ki ga je priredilo Prirodoslovno društvo pred božičem. Namenoma nismo pri tem opozorili na nek nedosta-tek, da bi ne škodovali predavanjem. To je ura, kdaj se predavanja začenjajo. Povsod je objavljeno, da se predavanje začne točno ob osmi uri. Kolikor pa nam je znano, se niti eno predavanje ni začelo mnogo pred pol deveto uro. Potem je prišel vedno še na vrsto Proteus s svojo 10 minutno reklamo, tako da smo bili vedno prisiljeni čakati na začetek predavanja vsaj do pol devetih. Ne rečemo, da je kriv samo prireditelj. Saj je Ljubljana po svoji tozadevni točnosti znana že daleč naokoli. Saj, Ljubljančani smo Ljubljančani in si smemo zato marsikaj privoščiti, česar si drugje ne smejo. Toda, človeku, ki mora s časom štediti, gotovo ne gre v račun, da se predavanje, ki je napovedano ob osmih, začne ob pol devetih. V bodoče bi predlagali prirediteljem recept, ki ga je pred leti uvedlo mariborski gledališče: točno ob osmih zvečer se dvorana zaklene in ne sme do prvega odmora nikdo v dvorano. Le dva- ali tr-krat je bilo pred vrati natrpano ljudi, ki so čakali na prvi odmor, pri naslednjih predstavah pa je bil vzoren red. Vsak se je potrudil, da je prišel pravočasno in v mariborskem gledališču so lahko vedno začeli s predstavami pri minuti točno. Če je tudi ljubljanska publika tako razvajena, bi bilo treba, da se jo zopet privadi na red. Zato predlagamo Prirodoslovnemu društvu, da po božiču, ko začne z novim ciklusom predavanj, uvede prakso, kakor jo ima mariborsko gledališče. Seveda bi se morali takemu postopanju pridružiti tudi prireditelji vseh drugih predavanj. 10 let za umor iene Maribor, 16. decembra. Kakor 6mo že poročali, se je vršila pred veli kim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti 67 letnemu najemniku Matiji Rajhu iz Hrastja pri Ljutomeru. Rajh je dne 4. oktobra umoril v Murščaku svojo ženo Ano, kateri je z dletom razbil lobanjo. Po zločinu se je hvalil na-pram sosedom, da je »strl ženi glavo, kakor kači«. Rajh je bil obsojen na 10 let robije ter na dosmrtno izgubo častnih pravic. — Senatu je predsedoval v. s. s. Lenart, prisedniki so bili dr. Tomibak, dr. Turato, Kolšek in Lečnik; obtožbo pa je zastopal višji državni pravdnik dr. Zorjan. Kdo fe odgovoren za ugled našega nogometa v inozemstvu Ljubljana, 15. decembra. Zopet smg častno podlegli. To pot v Parizu. Rezultat je minimalen — 0:1. Neprespane noči, pariški hrušč, hrana, — zadovoljivo nizek poraz. Čudno, da ni bil večji! Zadnja leta se moramo večkrat tako tolažiti. Vsi časopisi v državi obsojajo postavo, ki jo sestavljajo gospodje okrog JNZ-e v Belgradu. Imena, ki smo jih srečali v sivi davnini, še danes blešče v tej postavi. Kdo? Belgraj-čani! Tridesetletniki, ki sami zase pravijo, da se ne počutijo v formi in dorasle tako odgovorni nalogi, — morajo na povelje JNZ-e na pot v daljni Pariz — kakor so hodili drugam, pa naj so že bili v formi ali ne. Vrlo važno, — naš internacionalni nogometni ugled! Na tej zadnji postavi, ki je igrala v Parizu, je frapantno dejstvo, da so se naši inter-nacionalci upirali postavljanju v državni tearal Toda, ali ni čudno, — BSK ima turnejo po Franciji, — morda se bo tu dala dob ti kakšna zveza? JNZ namreč finansira prevozne stroške o priliki internacionalnih tekem — za državno moštvo. Vsa kritika pri nas doma je pisala proti vtikanju slabih igralcev v team, — gospodje pri JNZ so rajši poslali memorandum, naj njihovega dela nihče ne kritizira in vlači po časopisih, kot pa, da bi poslušali očitno dobrohotne, očitno pravilne nasvete dolgoletnih športnih delavcev in poznavalcev naših nogometnih moči. V Francijo naj gredo seniorji, ne pa igralci, ki bi to v resnici zaslužili! Kdo od govarja za to, da smatrajo Francozi našo reprezentanco, ki je dala v Parizu skrajno slabo igro in bila poražena, za našo faktično najmočnejšo postavo? Zakaj je igral Stevovič mesto Gajerja, o katerem je znano, da je v odlični formi? Zadnji čas je, da JNZ našo reprezentanco pomladi. Stari kanoni so doslužili. Poskusiti bo treba z mladino; za to je prišel že res prav zadnji čas! Medarič, Ko-kotovič, Rajlič, Manola, Petrovič, Pupo in drugi ti so zdaj na vrsti! Za bodočo sezono naj se postavita dva teama, A in B; stari in mladi in ta dva naj se po potrebi, kjer bodo v mladem še šibka mesta, formirata v nov, pomlajen team, ne pa tako kot dozdaj: igrače zbobnaš na kolodvor in hajdi v Pariz igrat, — brez priprave I To ni resnost in smotrnost! Merodajni faktorji naj se v prihodnjem letu lotijo svoje naloge z večjo vestnostjo in smotrnostjo, naj gredo preko sekundarnih interesov in naj upoštevajo tudi strokovne nasvete časopisja Potem ne bo več nobenega Pariza in tudi mi zgornjega naslova ne bomo več prinesli! Maribor 25 letnico obstoja slavi te dni v Mariboru znana manufakturna trgovina Dolček & Marini. K pomembnemu dogodku lastnikoma iskreno časti-tamo. Na Mladinskem odru v Cvetlični ulici bo vpri-zorila Katoliška mladina v nedeljo aktualno igro »Križ in sovjetska zvezda«. Ljudski oder. Drevi ob 20. sestanek vsega članstva na odru. Dva božična izleta y Gradec priredi »Pušnik« v Mariboru v četrtek 24. in v petek 25. decembra Vožnja sem in tja 100 Din. Od tu in tam Trgovinska pogajanja med našo državo in Madžarsko so se za kratek čas prekinila, a se bodo nadaljevala, čim se povrne šef madžarske delegacije v Belgrad. Odprto je ostalo samo še vprašanje plačevanja. Ob priliki svojega bivanja v Zagrebu se je minister Dragiša Cvetkovič udeležil tudi konference, na kateri so razpravljali o težkem finančnem stanju zagrebških bolnišnic, zlasti bolnišnice usmiljenih sester. Minister je obljubil pomoč. Ko grade veliko novo bolnišnico za 52 milijonov, so ugotovili, da jim manjka do te vsote še 25 milijonov. Minister Cvetkovič je obljubil, da bo država takoj izplačala dolžne prispevke, povrh bo pa še skušal najti nadaljnjih 10 milijonov. Nato je obiskal v spremstvu nadškofa dr. Bauerja bolnišnico usmiljenih sester. Tej namreč dolgujeta država in banovina 16 milijonov dinarjev na zaostalih obveznostih. Zagrebška mestna občina je pred nekaj meseci v smislu navodil finančnega ministrstva znižala plače ne samo uradnikom v svojih uradih, temveč tudi uradnikom mestnih podjetij. Ti so pa smatrali, da se jih ti predpisi ne tičejo in da so bili odtegljaji nezakoniti. Po svojih zastopnikih so tožili mestna podjetja sodišču, ki je razsodilo, da se morajo uredništvu odtegljaji povrniti. Sodišče je namreč potrdilo stališče uradnikov, ki so dejali, da so zanje kot zasebne nameščence merodajni predpisi obrtnega zakona in ne upravnih oblasti. Občina mora nositi tudi vse pravdne stroške, ki pa so na srečo še majhni, ker je le nekaj uradnikov tožilo. Če bi tožili vsi, bi prešli stroški prav gotovo vsoto 290 tisoč. Če podjetja ne bodo vsem uradnikom povrnila stare plače, bodo tudi ostali nastopili isto pot. Hrvatski industrijalci so imeli svojo sejo v Zagrebu. Predsednik Arko je naglasil, da ponehava-nje brezposelnosti še ne pomeni idealno stanje industrije, ker se industrijalci potegujejo za delo z majhnimi dobički, vedeč, da pomeni počivanje izgubo za nje kakor za delavce. V kolikor pa so se gospodarske razmere poboljšale, je to le odmev poboljševanja na svetu in posledica izredno dobre letine pri nas. Da ni boljše, so kriva razvrednotenja raznih valut. Industrijalci se obračajo na ministrstvo financ, naj jih reši obveze, da morajo del uvoženih deviz prodati Narodni banki po nižjih tečajih. Vodstvo policij'e je prevzel danes novoimenovani upravnik policije gosp. dr. Lovro Hacin, do-sedaj okrajni načelnik v Litiji. Lesni industrijci so s veseljem sprejeli na znanje novo trgovinsko pogodbo med našo državo in Francijo, ker jim bo sedaj mogoče drva in les izvažati tudi v Francijo. Največja zapreka živahnejši trgovini 8 Francijo, zlasti pa za izvoz lesa, so bile visoke carine, ki jih je Francija nalagala na naš les. Plačevati so morali 64 frankov na vsak kubični meter lesa. Odslej pa bodo plačevali samo 8 frankov. Upajo pa tudi, da bodo velike količine lesa izvažali v Španijo, ko se bo končala državljanska vojna. Zadnje čase jia se v ministrstvu pripravlja uredba, da bo država ukinila vse pogodbe za izsekavanje lesa in bo sama vršila ta posel. Pogajanja sa zgraditev mostu med Jugoslavijo in Romunijo pri Tum Severinu so se sedaj končno zaključila. Most bo stal okrog |tiri sto milijonov dinarjev. Stroške bosta v enakih delih nosili obe državi. Preko mostu bo vodila železniška proga in cesta. Zanimivo je, da so pogajanja za zgraditev takega mostu preko Donave se začela že prid tridesetimi leti. Vselej so se pogajanja nehala zaradi razdelitve gradbenih stroškov. Most bo v veliki meri koristil mednarodnim železniškim zvezam. Romuni bodo zaradi tega morali na svoji strani zgraditi 30 kilometrov železniške proge. Sadilci tobaka v Dalmatinski Zagori, ki je najbolj revna pokrajina, se potegujejo za to, da bi jim država dovolila nasaditi več tobaka. Edino s tem bi se dohodek v teh krajih dal brez večjih naporov in investicij povečati. V Črni Bari pri Sremski Mitroviči je kmet Marko Sevič v nejiosredni bližini svoje hiše našel staro granato, ki je tamkaj ležala še iz svetovno vojne. Prav okrog te vasi so se takrat bile hude. borbe. Kmet je granato nesel v šupo in ji hotel odvzeti vžigalno kapico. Toda granata je nenadno eksplodirala ter kmeta raztrgala na drobne kose. Kmet je tako zapustil ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Pristaniški delavci v Sušaku so sestavili načrt nove kolektivne pogodbe in ga predložili svojim delodajalcem. Zahtevajo, da se v osmih dneh začno pogajanja in razgovori. Blizn Bjelovar« se je pred nekaj dnevi odigral« družinska tragedija. 22 letni Nikola Dražič je ubil nekaj let starejšega Matijeviča s sekiro. Matijevič je namreč redno obiskoval mater Nikole. Sin nikakor ni mogel trpeti, da bi njegova mati imela tako mladega ljubčka. Bil je žalosten in vedno govoril, da bo to sramoto na vsak način preprečil. Ob neki priliki je ljubimca počakal in mu s sekiro razklal glavo. Prav blizu Bosanskega Novega so odkrili ležišče železne rude. Poslali so jo v analizo v Zagreb, kjer so ugotovili dobro kakovost. Lastnik zemljišča se že pogaja z neko zagrebško tvrdko za odkup zemljišča. Delo bi dobilo 100 delavcev. Nkoro petnajst milijonov dinarjev bo Dalmacija zaslužila na tobaku. Tudi v teh krajih je bila letošnja žetev izredna. Pridelka bo za 100 vagonov. Zensko krilo v izdelavi iu sicer v motivih narodne noše je bilo izgubljeno pred nekaj dnevi na poti od Turjaškega trga do glavne pošte in v oko lici. Pošten najditelj naj odda krilo na policiji soba št. 25. 500 delavcev je stopilo v stavko v Papirnici Vevče pri Ljubljani. Pred nedavnim je potekla doba kolektivne pogodbe, sklenjena med zastopniki delavstva in podjetjem. Delavci zahtevajo ponovno sklenitev ozir. podalšanje tekolektivne pogodbe. Razen tega pa zahtevajo, da sprejme podjetje zopet nazaj one starejše delavce, ki jih je podjetje v zadnjem času odpustilo. Kako bo mezdno gibanje končalo, je sedaj še težko dejati. Tožbe profi erarju in pošfni hranilnici lia Dunaju 60 vložili pri ljubljanskem okrožnem sodiš6i številni vlagatelji bivše avstroogrske poštne hranilnice. Narok v tej zadevi bi se moral vršiti včeraj. Toda državni pravobranilec je pravočasno vložil proti razpisu naroka pritožbo na Stol sedmo-rice, češ da ljubljansko okrožno sodišče za reševanje tega spora ni pristojno. Zato se včerajšnji narok m vršil in bo moralo 6odišče sedaj čakati rešitve Stola sedmorice, ki bo odločil ali lahko na-\ ■ še okrožno sodišče ta spor rešuje ali ne. Mi Sven Elvestad: Zlodej se dolgočasi Johnson se je priklonil. * Kakor želite.« Gospodje so se podali v smeri proti vhodu v igralne sobe. Skupina ljudi, ki hoče tvegane karte igrati, ima neko posebno obliko zunanjega nastopanja, neko ravnodušno in leno hojo, zdaj pa zdaj se negotovo ustavijo, kakor da hočejo razplesti pogovor, ali pa iz kakega drugega skrivnostnega vzroka: s kratka, kakor da jih nekaj zadržuje, vendar jih nek ravnotako neviden tok žene naprej. Tako tudi zdaj. Se drugi so se jim priključili. Diplomat iz Balkana se je dvignil in skozi gnečo drsel proti istemu cilju. Gospod iz Hvi-dove vinarne je bil že na potu, požvižgaval je pred seboj, tako bolj po tiho, poln lepe mislivosti in pridušeriosti, kakor da denar prešteva. V podrsajočem in čarovnem romanju ljudi proti igralnicam je bilo nekaj tistega ritma, ki ga je ravnokar vzbudila godba z Hepp, hepp, darling, darling! TRINAJSTO POGLAVJE Najprej so morali prekoračiti ozek in teman hodnik. Na desno je bilo zasebno stanovanje, na levo pa igralnice. >Holo, Valdemar,« je zaklical Rist, hišni gospodar pa je prihitel iz stanovanja. »Dober večer želim, gospodje!« Prižgal je električno luč in odprl vrata na levo. »Semkaj, semkaj, dragi gospodje.« j Rist in Brede sta vstopila najprej. Brede je obstal pri vratih in se ogledoval. V svetu, ki ga je spoznaval zadnje dni, se je gibal kakor v muzeju; sleherni prostor, ki je prišel vanj, mu je bil kakor muzejska dvorana, napolnjena z redkimi predmeti; vedno se je moral ustavljati ter se začuden ožirati. Soba je imela troje oken in je bila dokaj velika. Okna so bila popolnoma zagrnjena s temnorjavim volnenim suknom, ki je po svoji barvi spominjalo na strjeno kri. Oprema je bila zelo enostavna: v sredini sobe je bila štirioglata miza, pokrita z velikim, modrim prtom, na njej pa je stala vaza z umetnim cvetjem. Razen nje sta bili še dve manjši | igralni mizi s stoli, ki so spadali zraven. Ob | krajši steni je stala omara za namizno po- | sodo, bila je iz lakiranega smrekovega lesa. j Na njej so stali seht, likerji in whisky. Krož- ! nik s poprovimi zrni je opozarjal, da ima telo še druge potrebe. Od stropa je visel električen lestenec z ventilatorjem. Hišni gospodar ga je takoj pognal, vršeč šum je napolnjeval sobo. Najnenavadnejši v vsem prostoru je bil zrak. Dišalo je kakor po kaki stari kmetski pipi. Gospodar je z roko pokazal na omarico z jedili. »Osvežila,« je dejal. »Gospodje so moji gostje, vse je popolnoma brezplačno.« Bilo je prav za prav mučno, da je tako odlična oseb- nost mogla napraviti tako neobzirno opombo. Hišni gospodar je poklical natakarja: »Valdi!« Bilo je razumljivo, da natakar ni mogel priti dalje od Valdla, saj se je hišni gospodar sam imenoval Valdemar. Ukazal je, da prenese umetne cvetlice na omarico z jedili, nakar sta natakar in hišni gospodar začela raztegovati mizo, bila je namreč raztegljiva. »Bog obvaruj,« je vzkliknil Brede. »Kako pa bomo igrali bridge za mizo, ki je tri metre dolga.« »Boste takoj videli,« je odgovoril skrivnostno gospodar. Iz omare z jedili je prinesel zvitek, podoben zvitemu zagrinjalu. Postavil se je na enem koncu, z drznim zamahom razvil zvitek in ga kakor prt vrgel preko mize; bil je voščen prt, ki z njim pokrivajo mizo za ruleto. Kadar hočejo umetniki v varijeteju po srečno končani točki izzvati priznanje občinstva, ponesejo dlan v ličnem gibu na srce, kakor da bi hoteli reči, da ga polagajo občinstvu pred noge. Nekaj podobnega je napravil zdaj hišni gospodar, gospod Valdemar, seveda mnogo preudar-nejše in z opombo, ki je bila zopet v čudnem nasprotju z njegovo podobo: »Nikar se ne skrbite gospodje,« je dejal.« v moji hiši nikdo ne goljufa v igri.« Tako se je v par minutah prostor čisto spremenil. Prav za prav ni bilo bistveno razlike med njim in med igralnico v Monte Carlu, le obseg je bil zmanjšan in poenostav- ljen. Lahko bi dejali, da je malomeščanski danski duh v tem prostoru našel svoj izraz, četudi v zmerni obliki. Zakaj pa imajo ljudje domišljijo, če ne zato, da si v lakiranem smrekovem pohištvu predstavljajo razkošno opremo Casina, v vazi z umetnim cvetjem pa lepoto južnih palm? No, in zrak v sobi? Ce ni zrak po igralnicah, ki sanjajo po zatohlih starih dišavah, lahko v mislih zamenjamo z neiztrebljivim vonjem po cigaretnih ogorkih, pa ga še pomešamo s predstavo, da je ta pro-stor nad dvajset let služil za spalnico krojaški družini, potem sploh več ne najdemo prave razlike med tema dvema svetiščema milost ali nemilost boginje Fortune. Da pa tej sliki ne bi manjkalo ničesar od blesteče elegance, ki zavzema tako širok prostor v splošni predstavi o igralnici v Monte Carlu, sta vstopila še dva gospoda, ki bi lahko veljala za dva romantična ruska igrav-ska kneza. Eden od njiju je imel na sebi prašnosivo obleko in ravno tak zložljiv cilinder, ki je vanj položil sive rokavice, ko je prišel; slovesno se je priklonil pred navzočimi (prestavljanjem in v navadi pri igri na ruleto), ob sencih je bil osivel, tudi njegova bradica je bila siva, v vsem je bil naravnost imeniten, v svoji brezbarvnosti In skrivnostnosti: prava pravcata eminenca, kardinal Sivina. Brez odlašanja je sedel za mizo in se vprašujoč oziral okrog sebe češ, ali boste igrali ali ne? Diplomat iz Balkana I je takoj sedel poleg njega. >SluveuskJ dom« tzbeja vsak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Din /.a inozemstvo 2S Din Uredništvo Kopitarjev,, ulica 6/TIL Telefon »«4 ,n 299b. Uprava. RouiUirievh tv »iaioveusKj ao j Telefon 295)2 Za Jugoslovanko tiskamo v Ljubljani: E. Ccč Izdajatelj: Lvau Rakovec. Urednik; Jožo Kusiček. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJ121CE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZKEDNO UOODNIB CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA • IL NADSTROPJE Pred kronanjem Jurija VI. Koncem oktobra je prenehalo dvorno žalovanje na angleškem dvoru. To pa je bilo tudi obenem znamenje za začetek priprav kraljevega kronanja, ki se bo vršilo v mesecu maju prihodnje leto. To kronanje naj pokaže ves sijaj in veličino angleškega imperija vsemu svetu. Trgovski svet v Cityju, gledališča, kinematografi, šole in univerze bodo prav tako ob tem kronanju prizadete kot ministrstva in londonski župan. Komisije, v koliko že pregledujejo prenočišča in posebni odbor za kraljeve rože, bo poskrbel zato, da bo vsako mesto, vsaka vas, vsaka hiša in vsako stanovanje lepo ozaljšano z rožami. Anglija naj bo ena sama cvetoča roža. Mlada dekleta hranijo svoj denar in ugibajo, katera barva bo lepše pristojala: ali kraljevo plavo ali pa rdeče. Nove skrbi Največje delo bo pač čakalo novo ustanovljeni odsek Scolland Yarda, ki bo moral skrbeti za nemoteni promet. V Londonu računajo z navalom najmanj dveh milijonov ljudi, ki bodo prišli gledat kronanje. Z onstran morja je že dosedaj prijavljenih 30.000 Južno-Amerikancev in 20.000 Avstralcev. In vsi ti bodo hoteli vse videti. Zato je odbor šel v arhive in skušal v starih zapisnikih najti, kako je izglodalo zadnje kronanje. Pri tem so pa prišli do zanimive ugotovitve, da so se prometne razmere od tedaj tako izpremenile, da ne bo niti zda-leka moglo uporabiti metod iz leta 1911. »Daily Mail« piše: pri nas drže tradicije, ki niso stare morda nekaj desetletij, ampak nekaj stoletij in pri tem pozabljamo, da so bili pri zadnjem kronanju konji in poniji na onih cestah, kjer danes nikakor ne smejo več stopiti. Sicer pa ni napačna misel napraviti tudi sedaj tako, kot je bilo nekdaj. Saj je ravno v tradiciji vsa politična vrednost takih slovesnosti, ki naj pokažejo veličino imperija, sijaj in moč stoletja starega kraljevanja, priljubljenost in vzvišenost trenutnega nosilca angleške krone. Kralj posreduje »Ta dan naj prekosi vse, kar je dosedaj doživel London in Anglija . ..« Da, celo kralj se mora ukvarjati s predpripravami. Tako je potom dvornega maršalata, ki vodi te predpriprave, sporočil plemenitaškim damam, ki imajo zaradi svojega rodu pristop k tej slovesnosti, da bo predpisana nova obleka in ne več stara. Vse kronanje v Westmin-stru naj bo malo bolj sodobno. Damam se torej ne bo treba skrivati v kostumih prejšnjih stoletij, temveč bodo morale priti k slovesnosti v oni obleki, ki jo bo predpisal dvor. Obleka bo morala biti napravljena iz karminasto rdečega žametnega blaga. Na ramenih pa bodo pripeti trakovi iz hermelina. Čim višjega in starejšega rodu bo navzoča dama, temveč bo imela lahko hermelinovih trakov. V istem smislu se bodo od- merjale tudi vlečke pri obleki in dvorni maršal ima nalogo, da bo moral do centimetra natančno izračunati, kako dolgo vlečko sme imeti dama. Stroga tradicra - zakon Ves ceremonial ob kronanju je zelo star in že nekaj stoletij ni bil izpremenjen. Od kronanja Edvarda I. (1272. leta), po katerem se kraljeva krona še danes imenuje krona sv. Edvarda, pomeni kronanje važen državni akt in se je slovesnost od prvič pa do danes izpremenila le v nekaterih nebistvenih podrobnostih. Tako so morali angleški kralji do 1. 1685. jahati od Tovvra do Westminstra v lahni, plapolajoči obleki in gologlavi, tako da jih je videl ves narod. Še do 1. 1820 je bila ob kronanju cela procesija, pri kateri so udeleženci videli vse znake kraljevega dostojanstva. Ta čast doleti sedaj samo posameznike v sami cerkvi. Sedaj se namreč vrši procesija samo v cerkvi in morejo videti kraljeve insignije samo oni, ki so v cerkvi. Angleški kraljevski prestol Na tem kraljevem prestolu sede angleški kralji že več kot šest stoletij. Napravljen je bil za kralja bini, ki skupaj tvorijo križ sv. Jurija. Slavnostni trenutek kronanja je tukaj. West-minsterski dekan vzame staro krono sv. Edvarda z oltarja in jo da nadškofu, ki jo položi »z veliko spoštljivostjo kralju na glavo«. Krona se sicer imenuje krona sv. Edvarda, vendar pa v resnici ni to oni stari diadem iz 1. 1272. Slednja je bila namreč prodana za časa Cromwela, ko je bila Anglija nekaj časa republika. V onih dneh je bila kraljeva krona prodana za 300 funtov, kraljičina pa za 16 funtov. Pa to tudi sicer za ono dobo ni bilo nič nenavadnega. Neštetokrat so kralji prodajali posamezne drage kamne iz krone, da so mogli voditi vojne, ko so bile državne zakladnice prazne. Krono pa, ki jo bo sprejel Jurij VI., je bila narejena za Karla II. Ampak tudi to krono je spremljala čudna usoda. Leta 1672. jo je iz Tovvra ukradel neki pustolovec, ki je ob tej priliki ubil tudi stražo. Zločinec je bil zasačen in se je moral zagovarjati pred sodiščem. Obsojen pa je bil tako milo, da so ljudje tedaj smatrali, da je tatvino naročil sam kralj, češ da je rabil denar. V teku svoje zgodovine pa sta se i krona i prstan morala večkrat izpremeniti. Ravnati se morata po svojih gospodarjih, ki so bili ali bolj debeli, ali bolj suhi. Te izpremembe pa je težko izvršiti, kajti po sicer nepisani tradiciji smeta krona in prstan zapustiti Tovver sam oza kratek čas. In tako je zlatarjem, ki te izpremembe delajo, na razpolago samo nekaj ur ponoči, kajti zjutraj mora biti krona zopet na svojem mestu. Pri graditvi večjih mostov čez nevarne reke potegnejo široko mrežo, da ne bi kak delavec padel v vodo. Grob »kralja topov« sira Bazila Zaharova v parku gradu Balincourt blizu Pariza. Edvarda I. (1272—1302) iz težke hrastovine in bogato okrašen z zlatom in dragim kamenjem. Preden pa bo kralj Jurij VI. zasedel ta prestol, mu mora canterburyski nadškof predstaviti vse plemenitaše, zbrane iz vse dežele in morajo po pradavnem običaju, če so pripravljeni, pokloniti kralju ! svoje spoštovanje in pokorščino. To vprašanje zastavi na vse štiri strani neba. Krali se mora vedno J obrniti v smeri klicarja in nagovorjeni plemenitaši ga morajo pozdraviti z »Bog te blagoslovi kralj j Jurij VI. Po kratki molitvi položi nadškof kraljeve insignije: krono, žezlo, jabolko, ostroge, meč in prstan na oltar. Nato sledi kraljeva prisega. Njeno j besedilo je tudi že stoletja staro, vendar bo mo-! ralo ob prihodnji prisegi biti izpremenjeno. Od časa \ zadnjega kronanja pa do danes se je nepisana usta-l va izpremenila v toliko, da imajo dominijoni ob kronanju prav toliko prednosti kot domača dežela. In v dnevih, ko je kraljevo kronanje še negotovo, se državniki trudijo napraviti novo besedilo zaprisege, ki bo odgovarjalo vsem zahtevam. Šele po tej prisegi sledi maziljenje. Maziljenje je pred javnostjo prav za prav zakrito, ker prav ob tej slovesnosti kralja zakrijejo z zlatim prtom, ki ga drže pred njim štirje plemenitaši. Kronanje in krona Nato opremijo kralja z znamenji njegove moči: kralj dobi žezlo in jabolko, meč in ostroge in končno kraljevi prstan, ki je eden najdragocenejših predmetov na svetu. Prstan ima v sredini čudovit moder kamen, ki je obdan z diamanti in ru- Po izvršenem kronanju pozdravi svojega kralja narod in plemenitaše s pozdravom: Bog blagoslovi kralja. Trombente in topovi pozdravljajo na svoj način. Nato sledi drugi del božje službe in prisega zvestobe plemstva in duhovščine. Nato pa sledi slavnostni sprevod iz cerkve v kraljevo palačo. Trgovina s sedeži To je pa ravno trenutek, ki ga hočejo videti milijoni ali na cesti, ali iz balkonov, iz hiš in sploh od kjer je mogoče kaj videti. Prostori na balkonih in prvem nadstropju se gibljejo med cenami 1500 do 15.000 Din in nihče ne smatra te vsote za pretirano. Obvestila Filozofsko društvo v Ljubljani bo Imelo v soboto, ilno 19. decembra t. 1. ob 18 v predavalnici mineraloškega iimstiituika na univerzi svojo tretje predavamo e. Predaval bo vsenč. prof. dr. Franice Veber o temi «I>u-ftesilo v n i aua/Čaj naše dobo«. Vabljeni v«l, ki «e zbirnima jo. VMo-p prost. Zveza bojevnikov ima v nedeljo, dme ‘20. decembra ob JO do*]H>Mnc v Roikodelsikem clomii, Komem.sketra ulica v L j u bldani.i, redni letni občini zbor. Skupine, pošljite svojo delegate! — Odi bor. »Poslušaj, Ciril, ali ni to čudno: če pijem črno kavo, pa ne morem spati!« »Res čudno! Pri meni je pa ravno narobe! Če spim, pa ne morem piti črne kave!« » »»»»»» V Nemčiji so izumili tole pripravo, s pomočjo katere preizkušajo pravilnost zobčastih koles. Radio Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseli evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo tl) Din Sreda, 16 decembra: 12.M Slavne pevke (plošče) 12.45 Vreme, porojila — 18.00 čas, spored, obvestila — 18 15 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 14. (K) Vreme, borza — M-IH) Mlad in .v k a ura: a) Sia.ra kamena doba v Sloveniji (g. prof. Srečko Brodar), b) Ročna dela: Kako s naredimo jaslice (g Zdravko Omrza) - 18.40 Racionalrz.aci.ja industrije (g. Avgust Kuhar) - 19.01! Cm. vreme, poročila, »porod, obvestila 19.80 Nae ura: Vprašanje socialnega in pokojninskega zavarovanja trg in priv. nameščencev kraljevine Jugoslavije (Djordje Djordjevič •'/ Belgrada) — 19.50 Uvod v prt nos — ‘20.00 Prenos opere iz Narodnega gledališka v Ljubljani. V 1. odmoru: Gla.sbeno preda-vamje (g. Vilko Ukmar). V LI. odmoru: Ua«s, vreme, poročila, spored. Drugi programi Sreda, 16. decembra: Belgrad: 20.10 Simfonični koncert — 21.30 Plesne plošče — 22.20 Kvintet — Zagreb: 20.00 Ljubl.ja.na — Dunaj: 20 oO Čajkovskega simfonija — 21.35 Zabavni koncert — Trst.Milan: 17.15 Komorna glasba 20 40 Igra 21.30 Italijansko nemški koncert — Hi m.Bari: 17.15 Plesna gla.sba — 20.45 Wag-nerjeva opera «Lohengrin« — Praga: 21.00 Simfonični koncert — 23.00 Lahka glasba — I aršava: 20 00 Lahka glasba — 21.00 Chopinov koncert — 22.15 Orkestralni koncert — 23.00 Plesne plošče - Dijak: »Stari Slovani so živeli v zadrugah ...« Profesor: »Mladi tudi!«