Izhaja vsak dan ras« nsdslj ia praznikov.
Issued daily except Sundays «si Holidays.
LETO—YEAR

PROSVETA
ÇLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
U redni.*k! In uprsvntikl proitorii . SM7 8. Lawndsle Ars.
Office of Publtestion: SUT South Lswndslo Ato. Tslsphons, Rockwell 4904
E*Un4 u M«n4*la« MtW, January U. 1»)«. at tU port-offlM at qa—se. naaaá». sadMo tU AM u Cvmttm» id March S. 117«
V ANGLUl M A-REIKI MULI ZA KOSIJO
V Moskvi in drugod ao pa bili veliki protestni shodi proti hi-navščini protestantov
London, 17. marca. — Pet milijonov oseb je včeraj molilo v angličanskih cerkvah na Angleškem za "persekutirane kristjane v Rusiji". Pridružili so se tudi protestanti. V dveh cerkvah »o bili nemiri. V Islingtonu so štirje mladeniči protestirali na glas proti "službi božji" za Rur se in vrgli so jih iz cerkve. V drugem slučaju — tudi v Londonu — je bil kraval pred cerkvijo, kjer so komunisti delili med ljudi letake.
Odredba delavske vlade, da v armadi, mornarici in zrakoplov-ni službi ne sme biti nobene verske službe v ta namen, je bila izvajana brez kršenja.
New York. — V episkopalnih in protestantskih cerkvah so v nedeljo molili za Rusijo, medtem pa je bil v Coliseumu v Bronxu velik protestni shod proti cerkveni propagandi, katerega se je udeležilo okoli 10,000 oseb. Policijski komisar Whalen je pripravil 400 policajev in bombe za solzenje, toda vzroka za razbitje shoda ni bilo in zaključen je bil brez vsakega incidenta.
Cerkveni krogi — protestantski, katoliški in židovski — so potem naznanili, da skličejo skupen protestni shod proti sovje-tom dne 26. marca v Metropolitan Opera Housu.
Moskva, 17. marca--Delavske organizacije v Rusiji so včeraj zborovale v vseh mestih in ostro obsodile rimskega papeža, angličanskega nadškofa v Londonu in protestante v Ameriki in drugod, ki »daj vodijo versko križarsko vojno proti sovjetom. V manifestu moskovskih tovarniških delavcev se med drugim čita: "Pod papeškim ornatom se skriva šakal, ki je pripravljen z ognjem in mečem uničiti deželo, v kateri se gradi socializem."
Drugi manifest, sprejet v uniji delavcev za izdelovanje parnih strojev, se deloma glasi: "Bur-»uazija vsega sveta je končno mobilizirala tudi papeža proti nam. Zaveda se, da se ji bližajo grobokopi, katerih je ne rešita papež niti Bog".
Izgredi ia Filipinih; 9 pomorščakov raajaaih
Domačini napadli Amerikance
Manila, Filipini, 17. marca. — Tu so bili včeraj veliki izgredi med domačini in ameriškimi pomorščaki. Devet pomorščakov je bilo ranjenih, eden težko. Ranjenih je bilo tudi nekaj mož filipinske policije, katero je množica napadla, ko so policaji aretirali voditelje izgredov.
Kraval je izbruhnil med 1-Tranjem toge v parku, kjer je velika množica Filipincev napadla ameriške pomoršake — o-krog 50 po številu — ki so sede-li med gledalci in pili pivo. Izgredi so bili političnega značaja; izvirajo iz kampanje sa neodvisnost Filipinskih otokov.
Delavska politična stranka v BnffaJs
Ruffalo. N. Y—Te dni se je t,Jkaj ustanovila neodvisna delavska politična stranka, ki bo postavila «voje kandidate pri prihodnjih primarnih volitvah. Gibanje za novo stranko Je po-tslo precej živo, kar ae je po-" bno i*»kazalo na shodu delavcih organizacij, ki ae je vršil '-«bor templu. Na shodu, kakega se je udeležilo čez pet ti-delavcev, je bil glavni govornik James Morehouse. predsednik tesarske unije.
_Chicago, in., torek, 18. marci (March 18), 1930.
Acceptance for mailing st speclsl rste of posUgo prmidrd fpe ÍTye«nórñfl?T!5r70é^
Na novem planetu Je 350 stopinj pod ničlo
Chicana.—Na novem planetu, ki še nima imena in katerega so odkrili zadnji teden, bi ne bilo nič kaj prijetno za Zemljane. Kakor poročajo a-meriški astronomi, ki sdaj opazujejo npvi svet, je tamkaj najvišja temperatura 350 stopinj pod ničlo! Tak mraz je na novem planetu, da bi se naš zrak spremenil v tekočino, živo srebro bi zmrznilo, alkohol bi bil trd kot kamen in kavčuk M se lomil kakor ate-klo. Hvala lepa za, bdet na ta avetl
Rekord Hooverjeve administracije
Predsednik ae je dosledno izogibal perečih vprašanj, ki ao se pojavila v javnem življenju
Washington, D. C.—(F. P.)— Eno leto Hooverjeve administracije, ki je prišla po kampanji intrig, katere so prinesle v javnost nov politični standard, po-kazuje, da je delala v glavnem za protekcijo priviligiranih in-tersov. Milijoni organiziranih delavcev, ki so volili Hooverjs in pomagali republikancem do zmage, misleč da jim bo nova administracija midila garancijo dela, dvignila mezde in skrajšala delovnik, so sedaj razočarani, ker se njihovo pričakovanje ni izpolnilo.
Brezposelnost je v enem letu Hooverjeve administracije zavzela grozeče dimenzije. Mehanizacija industrij, svetla točka Hooverjevsga inženirskega režima, je vrgla na smetišče stotl-soče izurjenih delavcev. Vlada je znižala davke bogatinom za $160,000,000, toda za odpomoČ brezposelnim ni bil določen niti en cent. Bela hiša molči o brezposelnosti in Hoover ne poda izjave o rešitvi situacije.
Res, v Londonu se vrši mornar ična konferenca, da omeji cboroževanje na morju in zniža število bojnih ladij. Konferenca je prišla kot rezultat MacDonal-dovega obiska Amerike. To dejstvo bi se morebiti smatralo kot uspeh, ako bl ne bilo jasno že sedaj, da bo konferenca končala s fiaskom.
Eno leto republikanske administracije, toda ni ukrenil še ničesar glede militaristične okupacije Hai ti j a in Nikaragve. Sicer je imenoval posebno komisijo, da preišče razmere na Haiti ju, toda vsakdo, ki se zanima, za smernice imperialisti-čne politike, ve, da je bila U poteza navaden bluf, kot jo je pravilno označil senator Borah, ko je dejal, da bo delo preiskovalnega komiteja končalo z neuspehom in da je vsaka preiskava rszmer nepotrebns, ksjti haitsko ljudstvo se je že večkrat izreklo, da je sito smeriške militaristične okupscije.
Največ zaslombe ima pri Hoover ju tajnik za notranje zadeve Ray Lyman Wilbur, ki n je odločno postavil na stran e-lektrsrskegs trusta z Izjavo, ds naj privstnl interesi izkoriščajo vodne sile Muscle Shoalsa in Boulder jeza in tako podvrgel odjemalce električne nil«- še na-daljni eksploataciji. Hooverjev režim ae je s tem pokazal, kar je bilo očitno že prej. da bo zagovarjal in podpiral privatne interese In se ne bo brigsl zs ljudske koristi.
it je obtoženi
Wsshington, D. C. — Pet-najst delavcev, ki so se udeležili demonstracij brezposelnih delavcev, je bilo aretiranih na obtožbo nespodobnega obnašanja. Na sodnijski obravnavi so bili obsojeni na trideset dni zapors in na plačitev denarne kasni.
Proti odloku sodišča je bii vložen apel na višje sodišče.
MINARIČNA
KONFERENCA
SPETIALOMHA
Zastoj je končan in govorica o petletnem prazniku za bojne ladje se je obnovila
London, 17. marca. — Vesti o mornarični konferenci so spet optimistične. Francoski premi-jer Tardieu, Jti je prišel v soboto v London, je včeraj konferiral z MacDonaldom štiri ure. Kaj sta govorila, je seveda tajnost, toda MacDonald je bil po sestanku zelo dobre volje in k njegovih opazk je soditi, da je kriza konference končana. Govorica med časnikarji o pogodbi "petletnega praznika" za bojne ladje je oživela.
Sporazum med Anglijo in Francijo, na podlagi katerega bodo nadaljevali razprave, u-ključuje sledeče glavne točke: dogovor med Anglijo, Ameriko in Japonsko se raztegne tudi na Francijo; pet let se ne zgradi nobnea velika bojna ladja; pod-morniško vojskovanje se huma-nizira; kompromis med globalnimi In kategoričnimi načrti.
ladijska vročina biča ttaadMJava romarja
Vsak pondeljek je dan odmora
in molitve, je naznanil "svet-1 nik" .
Bomba j, Indija, 17. marca. —• Mahatma Gandhi in njegovih 79 romarjev, ki jih vodi v "revoluciji'* pasivne resistence, je danes dospelo v Nadiah na pohodu k morju. Gandhi je tam naznanil, da bo danes počival in da je vsak pondeljek odslej dan počitka in molitve, dokler bo trajala borba za "svaraj", to je neodvisnost Indije.
Pekoča indijska vročina je silno izdelala romarje. Mnogi so o-bležali med potjo. Gandhi, ki je star 61 let, je tako slab, da so ga morali v Nadiadu drgniti z mrzlo vodo po glavi in nogah. Težko bo zmogel naporno pot do morja.
Kampanja civilne nepokorščine se razširja. V Ahmadabadu, od koder je Gandhi začel svoje romanje, so včeraj zaprli višjo šolo in vsi dijaki so se podeli ns romanje. V Bombaju je bilo nekaj nemirov.
DEMONSTRACIJE NA JUGU
Policija se ni vtikala v zborovanje
' Charlotte, N. C,-(F. P.) — Nekaj nenavadnega v tem delu juga je bila demonstracija brezposelnih delavcev, ki so se zbra-11 na shodu pred mestno hišo, v bližini novegs sodnijskega poslopja, v katerem se je vršils obravnava proti kompanijskim najetežem, ki so bili obtoženi u-mora delavke ,Eile May Wig-j ginsove. Govorniki so opisovsli brezposelno situacijo in z navdušenimi besedami apelirali na delavce, naj se združijo v organizacijah, da bodo tako lahko vodili boj proti svojim izkoriščevalcem.
* Mestna uprava «e Je dobro pripravila in mobilizirala je policijo, da poseže vmes v slučaju izgredov, do katerih pa ni prišlo. Demonstrantje so poslali depu-tacijo k mestnemu upravitelju, ki je zahtevala, naj mestna u-prava nekaj stori za brezposelne delavce, katerih število Je narastlo na deset tisoč. Upravitelj je obljubil, da bo podvzel korake, da bo vsaj neksj delavcev dobilo delo. 8 tem so bile de. j monstracije končane in množica I se Je potem mirno razšla na *vo-'je domove.
Brazpasalaost v državi NowYork naraiča
Delavske organizacije apelirajo
na Hooverja In kongres, naj
vlada prične a javnimi deli
New York.—^F. P.) — Na-vzlic poskusom predsedniks Hooverja in delavskega tajnika Davisa, da vtijeta življenje v mrtvo telo toliko naglašane pro-speritete, uradne Številke delavskih departmentov v raznih državah še vedno govore, da brezposelnost nsraiča. V državi New York, kot poroča delavska komi-sarka France« Parkins, se je aktivnost v industrijah znižala za pet odstotkov v mesecu februarju. Tekoče leto je, kar se zaposlenosti tiče, najslabejše od 1. 1914.
Prominentnl državljani in voditelji delavskih organizacij apelirajo na predaednika Hooverja in kongres za lqgizlacijo, da se prične z javnimi deli, ki naj omilijo sedanjo grozečo situacijo. V New Yerku je bila ustanovljena Unemployment liga, ki je podala številke o brezposelnosti v glavnih ameriških mestih. Liga ceni, da je v giastu New Yor-ku več kot tristo tisoč delavcev brez dela, v Datroitu 150,000, v Philadelphiji nad 200,000, V Toledu, O., Je ndka tovarna, v kateri je svoje 6ase delalo 37,000 delavcev, odslovila večino njih, tako da jih sedaj dela le okrog 4,000.
Liga za lndu*tttjsko demokracijo, kateri načeluje dr. Harry W. Laidler, ja poslala apel na državne, okrajne in mastne u-prave, naj prkftno izvajati pro-gram javnih del in naj ustanove organizacija za ¿»dpomoč družinam brezposelnih delavcev.
Ropokoj aed tekstilnimi delavci
V teku ao predpriprave za novo stavko v Marlonu
Marion, N. CV-(F. P.)—To tekstilno mesto, ki je bik) v pro-šlem letu pozorišče ljutih delavskih bojev, se spet pripravlja na revolto radi akcije tekstilnih magnatov, ki so ponovno začeli uvajati priganjaške metode v svojih tovarnah.
Skoro dvesto delavskim družinam grozi lakota. To so žrtve stavk prejšnjegs leta, ki so bile dane na Črno listo radi unijskih aktivnosti. Tekstilna družba jih je izgnala iz kompanijskih hiš in sedsj morsjo stsnovsti v podrtih kolfbsh in zspuščenih hlevih v okolici Msriona.
Dobrodelna organizacija, ki je skrbela za nje in jih zalagala z moko v zadnjih treh mesecih, bo prenehala s svojim delom. Ko se to zgodi, bodo delavAe družine izročene svoji usodi. Nekateri bodo morda našli uposlenje v bližnjih gozdovih in na farmah, kajti dvsnsjst ur dela na dan v zaprašenih tekstilnih to-vsrnah Je pustilo ns njih svoje sledove.
Pijača v želodcu ni več nepo-stavna!
Nashvllle, Tenn. — Vrhovno sodišče države Tennessee Je razsodilo, da slkoholna pijača, ki je v želodcu, ni več nepostavna lastnina, ftlo je za slučsj, ko Je bil aretiran neki moški in obsojen v plačilo denarne kazni samo zato. ker je bil pijan. Nižje sodišče je modro odločilo, da ob-toženec nosi v sebi "nepostavno lastnino." Vrhovno sodišče Je pa izreklo, da "notranja posest" ni v območju prohlbičnega zsfco-na.
Pevodenj v Apen i Ji
Madrid, 17. marca — V sever-ni ftpšnijl je nastals velika po-vodenj. Reka Bbro je narastla 25 čevljev nad normalo in odnesla 500 hiš Ihstlsoč oseb Je lires doma. Škoda je ogromna. .
14, Mil.
Subscription fü ou
Y,"'r_
STEV.—NUMBER 65
RAZREDNA JUS-TICA V SEVERNI KAROLINI
Morilci delavke ao bili nposnani nekrlvlm pri drugi sodnijakl obravnavi
Charlotte. N. C.—(F. P.) — Nepisan zakon države Severne Karoline, ki pošilja delavske organizacije v dolgoleten zapor, dočim oprošča linčarje, je bil znova podprt, ko je bilo pet članov drhall, ki so napadli stav-karje In ustrelili Ello May Wig-ginsovo, spoznano nekrivim prad tukajšnjim sodiščem.
Loray Textile Co. je najela najboljše odvetnike, da so aago-varjili obtožence. Akoprav so stavkarji, ki so bili priča dogodka, pričali, da je usodni atrel oddal Horace Wheelus*. član drhall, ki je napadla stavkarje, se njihove trditve niso upoštevala.
Tradicija juga, ki ne da ničesar na Izjave črncev, je bila v tem slučaju obrnjena proti atav-karjem. Njihovo pričanje se ni upoštevalo, verjelo se je pa pričam, katere «o najeli kompanij-ski odvetniki, da nastopijo proti stavkšrjem.
Prosekucija je bila takoj v začetku pohabljena po John G. Carpenterju, ki nI hotel ostro nastopati proti obtožencem, najetežem Loray textilne družbe, ker se je bal zameriti kompanU ji. Breme prosekucij« je bilo naloženo na rame državnega prav. dnika Brummitta, ki pa nI imel na razpolago skupina legalnih moči, kot jih je imela družba, ki ja najela teto odvetnikov, da nagovarjajo obtožence.
Razredna justica Severne Karoline zaznamuje nov rekord v sodnljskem procesu. Obsodila je sedem unijskih organizatorjev v zapor od pet do dvajtet let, ker so se postavili v bran pijanim policsjem, ki so navalili na šotorišče stavkarjev in pri katerem Je bil ustreljen policijski načelnik Aderholt, najbrž od krogle iz policijske puška. Clsni drhall, ki je terorizirala delavce za časa stavke In katere so zs to delo nsjeli sgentje Loray družbe, so odšli nekaznovani iz sodnijske dvorane. Na drugi strani pa Je bilo vrženih v Ječo veliko Število stavkarjev, kar so se postavili v bran nasilju šeri-fovih deputijev,
Posledics krivlčnsga postopanja Justice v Chsrlottl bo dale-kosežns. Izrsk porote, ki Je oprostile osebe, ki so bile obtožene napada na stavkarje In umora Kile May Wigginsove, delsvke in mstere šestih otrok, Je uradna potrditev nasilnega postopanja proti unljsklm organizator-Jem, katere se Ishko ubija, ne ds bi bili morilci ksznovani.
VPRAŠANJE NEODVISNOSTI FILIPINOV
Hswes predložil sadevno pred-logo v senstu
Wa*hlngtos, D.	P.)—
Benator llawes iz države Mls-souri Je te dni predložH nov za-konski osnutek, ds Združene dr-žave priznajo neodvisnost Filipinov. Predlogs po^ilašča filipinsko leglslaturo, da razpiše volitve delegatov na konstituci-jonalno konvencijo, na kateri naj bi se sprejela ustava. Nadalje predloga vsebuje zahtevo, da Združene države ukinejo svojo oblast in dajo ljudstvu priliko, da se Izreče za vlado, kakršno želi.
Hawes se ogreva, da «e carinske cene na izvoz iz Filipinov jioiagoma uvajajo, dokler se ne stabilizirajo ekonomske razmere in kongres naj bo končni raz-sodnik, da bo konstltuclja odgovarjala zahtevero Haw«sove predloge. 0 , A .Alifl A
Italija ponuja Turkom gradnjo križark
londbn, 17. marca. — V londonft as je pojavila veat, da Italija špekulira na mor-alarlčni pakt a Turčijo. Pri-prsv I jena je zgraditi Turkom pet 6000-tonaklh križark na kredit a pogojem, če bodo bojne ladja potem lahko Italiji na razpolago v «lučaju,' ako ae zaplete v vojno a Francijo ali katero drugo kontinentalno evropeko deželo. Italljanakl delegat je na mornarični kon-ferencl zanikajo reaničnoat te vsoti.
Razvoj stavke v Elizabethtonu
Uradniki unija trdijo, da je kom-panlja prelomila pogodbo
Ellsabethton, Tenn. — (F. P.) Povest o tretji stavki tekstilnih delavcev pri Bemberg-Olans-•toff Rayon Co. govori očito, da nI zaupati podjetnikom, kadar dajejo obljube delavcem. Thomas F. McMahon, predsednik United Textile Workers unije, pravi, da je bil glavni vzrok stavki odpuščanje delavcev, ki so nastopili proti kompanijski uniji. Podjetje uposluje 8,200 delsvcev In od teh jih Je odšlo več kot dva tisoč na stavko.
Po končani drugi stavki v prošlem letu Je kompanija obljubila, da ne bo dlskrlminlrals unijskih delavcev. Obljubo je kmalu posablla in proti koncu februarja js pričala odpuščati dolavce, o katerih Ja vodela, da so člani krajevne tekstilne unija. '
Dna 8. marca sa je vršilo glasovanje in delavci so sa larekli za stavko. Takoj so sa organizirali stavkovni komiteji In strsže. Državna delavska feds-racija ja obljubila svojo pomoč pri odpomočnl akciji za družina stavkarjev. Predsednik federacije Paul Ayman, Paul Fuller od UTW In predsednik krajevne unije J, Clyde Donnelly vodijo stavko.
Predsednik McMahom po-vdsrja, da v tej stavki na more biti , govora o agitaciji organizatorjev iz severnih držav, da so namenoma prišli na Jug v pričskovsnju, ds izzovejo spore v industrijsh, kot se Je to več-krst nsglsšalo v zadnjih dveh stavkah od strani tejptilne družbe.
Unljskl uradniki trdijo, ds je družbs krši Is pogodbo, ki Je bila sklenjens med njo in krs-jevno unijo tekstilnih delsvcev 23. maja prejšnjega leta, da ne bo vodila pobene diskriminacije proti unljskim delsvcem. Ns-ksj čsss se je družba res držals pogodbe, tods ko je prišel ugoden trenutek, je udsrlla In pričela odslovljsti unijske delsv-ce.
Voditelji stavke so se obrnili ns Ameriško delsvsko federacijo, naj priskoči stnvkarjem na pomoč. Predsednik Green Je izjsvll, ds bo federscijs podpi-rsls stavksrje, akoprav so ue-kateri zaostali s plačevanjem članskim prispevkov.
Položaj stavksrjev ni nič kaj razveseljiv, ker še niso preboleli posledic zadnjih dveh stavk in so odvisni od podpore drugih delavskih organizacij.
POLITIČNA AKCIJA KANADSKIH FAIMMEI
Pričeli ao obračati hrbet liberalcem, katere dolže, da ao ae združili a žitnimi špekulanti
8aAatchewan, Kanada.—(F.
P.)—Kanadski fsrmsrjl so se pričeli gibati, kar je razvidno is akcije farmarske organizacije, ki so jo podvzeli na konvenciji, ki se je pred par dnevi vršila v tem mestu. Konvencije se ja udeleitlo 450 farmarakih delegatov, ki so se izrekli zs ustanovitev progresivne stranke.
Liberalci so bili na čelu vlade province Alberte od I. 1921. Pre-mijer province Charles Dunnlng je padel v nemilost pri farmarjih, ker je podpiral žitne Špekulanta na škodo farmarjev. To ja eden Izmed vzrokov, da so se farmarji odločili za ustanovitev lastne politične stranke.
Spekulantje so pridržali pšenico v sklsdlščin v pričakovanju, ds bodo na ta način umetno dvignili csne. To. pravijo farmarji, Ja pa povzročilo lndusrlj-sko depresijo In brezposelno*.
I<eggešev nasvet isrmarjem.
Atlasta, «a.—Ksrmarjl v tej državi so še vedno vzrujeni rsdl nšsveta načelnika zveznega farmskega biroja l/eggeja, ki Jim Je sporočil, nsj zmanjšajo produkcijo bombaža In naj polje porabijo za druge pridelka. Farmarji sedaj sprašujejo načelnika, kaj naj sade, da Jim bo nosilo dotilčsrk v očigled manipulacijam prekupčevalcev, ki u-metno dvigajo sli nlžsjo ceno poljskim pridelkom.
Privalaa apotlaval-aioa pradmat kritika
Preiskava ja dokazala, kako upo-alevalne agencije tsrabljajo brezposelno situacijo sebi v kotlet
Waahlngton, D. C. — (7. P.) —Ameriška asociacija ta delavsko leglslaeijo Ja U dni Izdala poročilo o rezultatu preiskava, ki jo Js uvedla v delovanja privatnih uposlevalnlc.
Poročilo, ki ga Je uredil George H. Trsfton, vsebuje našteto dokazov, da so na čslu u-poslovalnlh agencij karakterji, ki brezobzirno Izkoriščajo brezposelne delsvce, ki se obrnejo nu nje zs pomoč, da dobe delo.
V mnogih slučajih se zgodi, pravi Trafton, da delavci plačajo pristojbino ia delo, katero sploh ne aksistira. Ako tako ogoljufsni delavec vpraša za povrnitev denarja, katerega Ja plščsl agenturl, ga ne dobi nazaj,
Te uposlevslne agencije so nsvsdno v zvezi s preddelsvcl v Industrijskih podjetjih, s kateri-ml si dela pristojbine, ki Jih plačajo brezpossln! delsvcl. Ko drlsvec dela par dni sli tednov, Je nsvsdno brez vsakega vzroka odslovljen in igra se zopet ponovi, Ns U način žanjeta profile preddelvec In uposlevslnlca Iz nesreče delavca, ki Izda morda zadnji denar, da dobi delo.
Zadevs privatnih uposleval-nlh sgenclj Je prišls v razsodbo pre<l zvezno vrhovno sodišč«, ki se je izreklo, da pristojbine, ki Jih te agenture računajo, niso podvržene regulaciji državnih in zveznih zakonov, Nave-den je bil slučaj neke delavke, ki Je plačala $18 zs dobavo de-Is, ki J« trsjslo samo tri dni. Ko se je potem obrnila na a-genturo, naj Ji vrne denar, ki Ji je bil Izvablen pod napačno pretvezo, ni dobila denarja niti druge slutbe. Tako |x>*topajo agenture, ki kujejo dobičke is nesreče brerposelnih delsvcev in to s vednostjo oblssti in sankcijo vrhovnega sodišča.
lia Id m In Ce. odslovila tisoč delavcev ,
Cheater, IV—Baldwin Iaxo-motive Co. je te dni islslovlla nadaljnih 1/200 delsvcev. To Je že tretjs vollka odslovitev v zadnjih treh messelh. Tudi druge VSlIke tovarne V predmestjih Phllad» Iphlje slede zgledu Baldwin kompenije. Hodi se. da Je sedaj v Itilladclphijl in okolici 75,-000 delavcev brez dels.
• . Ié«e
PROSVBTA
TOREK, 18. MARCA.
PHOSVETA
TUE E.N LHí II T EWU BN T
C LAMI LO LN LASTNINA HI OVSKSSS NASODNS rOUPOB-NC 4RDNOTS
Organ af m4 pmMMmé k» tik» HUwW NatUaal ImmîII bcMr
Kusltiati a« Z4rMm« 4r4»»a (lava« Chica««) I» «u MM m lata. MM t* p«J I'M. fl.M ta Mot ku; M» («laac« ta Ctarra	— arto kirn. SAU h M M«; ■ laa-
a*autv0 MM.
KvMcHpOu« r»Uat t'tr üw i »UU-r Innfi OkloaiM and Canada MM Mf r«' < ».-M» «a4 CV.ru prr |<af, lu««a MualrlM M-M r»a»-
«>«*• t«Uwt pu émtmor*	aa «a rraéaju-
Kuh» m ra*, kw iai ai» « Sata» i
l'KOSVKTÀ
TÜT4I «Mik Uvaitb A raw CM»«a, ltU«aéa. 14 K M Sr. S OP TMS >■ > DKOATKI) PSCSS
i iz naselbin
Umímm r oàWpaj«, «a primar (Pafc. M-M), pol.* «ti«* ___a »aaMra po—al. <U vam i« • Um 4»«««« potrfcla t*-
ro/atna. I'uoorllr X> iraavuéaaiw, M a« r»n. Uat M «»Url.
IM
——
Naše in vase meje
Skupine ljudi imajo svoje pravice in svobode. Vsaka skupina hode svojo pravico in svojo svobodo, kajti vse druge pravice in vse druge svobode so za nič- Moja pravica in svoboda je tvoja krivica in sužnost. Tvoja praviea in svoboda je moja krivica itd. Koliko skupin toliko pravic iu svobod! Katera je prava? Kdo izmed vaeh ima najbolj prav? Kje je kriterij za merilo?
Delavski tednik "Labor", ki izhaja v Washingtonu, se čudoma vprašuje, zakaj nekatere ženske organizacije nasprotujejo tako-zvani mater ni in otroški predlogi, ki je pred kongresom. Zadevne organizacije tudi zahtevajo, da se zvezni biro zs varstvo otrok odpravi. Pa se "Labor" vprašuje; "Kako je to mogoče? Zakaj bi nc smele imeti matere in otroci zaščite zvezne vlade? Zvezna vlada sme dajati farmarjem navodila za reditev prašičev in goveje živine, zakaj pa ne sme dajati navodil za vzgojo otrok, ki so vendar večje važnosti kakor živina? Odkod si jemljejo to pravico?"
Hm, odkod! Vsaka skupina ponuja in mnoge celo forsirajo svoje pravice. Po degavi pravici Je prišla prohiblclja? Organizaciju *u-hačev jo je forsirala. Odkod pravica takozva-ne (»lepilne) carinske protekcij« z* velike magnate? Od druge, magnatske organizacije, ki je dovolj močmi (v kapitalu, ne po številu), da izsili zakone zase.
Skupine, ki imsjo prlviltne bolnišnice in privatne zavode za matere in otroke, so proti temu, du bi Jim vlada délais konkurenco. Njihova pravica je, da eksfstirajo samo privatni zavodi te vrste.
Enako je z učnimi zavodi. Amerika ima jsvne šole In privatne; zadnje ao večinoma religiozne. Vsled tega so javne šole neprenehoma v boju z organizacijami, ki vodijo svoje, privatne šole. V kongresu je že nekaj let pred« loga za ustanovitev departmenta prosvute, ki bi nadzoroval šolstvo do gotove meje. To bi bilo potrebno, dasi bi ta korak še ne pomeuil naprednega šolstva, dokler so reakcionarji v vladi. Ali nekaj bi bilo v»sj za začetek. Boljše .nekaj kot nič. A predloga Ae vedno počiva. Zakaj? Zato, ker Jo pobijajo organizacije privatnih verskih M, posebno katoliška cerkev. AmeriAka republika ne emu imeti oddelka za šolstvo v vladi! Ne sme se brigati za šolsko vzgojo t
Reakcionarne organizacije, ki usiljujejo svojo vrsto prsvice, ae pa ne ustavljajo na meji svojih priHtašev. Ne, pač pa gredo preko moje in diktirajo svojo pravico — to se pravi: svoje naziranje in svoje doktrine — tudi ljudem, ki so drugačnega prepričanja. S uhan so usi-lili prohibicijo veam njvbivakvm Amerike ne gledt na to, če je kotyu prav ali ne. Katoliške organizacije na drugi strani usiljujejo svoje rakone glede porodne kontrole, rnzporoke Itd., ki naj veljajo tudi za protestante, dmgovcrce in brezverce. To je katoliške pravica!
Kapitalisti imajo svoje pravice na cko-nomakem polju in v industrijah. Delavci imajo svoje.
Ali je katera pravica incrodnjim r.a vse skupine, organizacije in raxrede? Ali Je mogoča?
NoIh 'lin! Ne v civilizirani družbi. Mogo* č« je le naturno džungelsko pravo: vivak saa« in kdor je najmočnejši, ta živi!
V civilizirani družbi ljudi ne velja več na-turno pravo, vsaj teoretično ne. Cim Je nastala organizacija, kakršnakoli je že bilu, je nastal kompromis: pravica manjšine «e je |hk|. ^gla pravicam večine. Od tedaj imamo — nejMiglanje, večno konfusljo in vkoii konflikt. Kajti nihče ne od«t<»|>i u<| uvojih pravic, dokler ni prisiljen! In prisiljen je vedno oni. ki je »la)>ejši ! In alabcjal *o lahko v večini številčno Manjšina lahko irvaja svojo pravi-co, ker je močnejša. Ima orožje, n red «t va sile, v avojih rokah!
Pravica Jr relativen pojem, ki naataja ln izginja po razmerah. Na današnji at<»pnji razvoja d rut lie hI rekli, da v«a pravica M moral» Izvirati Iz organiziranega razuma In dela To dvoje, spojeno v eni socialni organizaciji, hi moralo biti podlaga, bistvo in Izvor vlad« , za-konodaje in justice
To šele hi lahko porodilo socialno demokratično«) In soelalno pravičnost ta večino čla nov človeAke družbe, pravzaprav ?» v«e član*, ker bi odpravilo interesne prsvice «kupin In razredov.
"Vdova Roalinka" na čikašfcem odru
Kot že poročano, bo v nedeljo dne 30. marca uprizorjena na čiksškem odru -i humoristična igra "Vdova Rošlinka," Igra je poaneta iz našega življenja v htgri domovjni. Tekma je med materjo in zalo hčerko, ker si jc osvojji srca obeh Rozmanov Janez. Da je Urkma huda, puka-zuje sledeči prizor. ^
Vstopi Rošlinka zelo nejevoljna. Ko opazi Manico pred ogledalom, jezna obstane in ¿Voro zakriči:
"Dekle, da te le sram nI! Ali se ne bojiš Boga ?" Ves božji dan stoji pred ogledalom in si navija lase, pa ei barva lioa z rdečim papirjem, zavezuje ruto in bliska z očmi ter se ogleduje in smehlja, kako bi bila fantom bolj v*eč. "Ali si že pozabila na očeta? de pol leta ni v grobu, kaj pol leta, še tri mesece ni, kar smo ga pokopali, in ti nič več ne misliš nanj. 0 ubogi oče, o moj dragi Matija! Hvala Bogu, da nc vidiš svoje hčere, ki si dela fru-fru in se pregrešno oblači."
Po teb besedah skoči jezna k njej ln ji razkuštra lase.
"Mati, kaj pe govorite? Kdo si dela fru-fru? Pri inenl ga ne vidite. In kje si mažem Uca in su-čem lase, komu se smehljam? In na očeta tudi nisem pozubila, saj molim zanj vsaki večer".
"Poglejte si jo, no, kako se je razkokodakala. Se govoriti bi ne ameia, ali sem zadnja pri hiši. Da ie spregovorim besedo, je že ogenj v strehi", in nejevoljno hodi gor in dol po sobi nekaj časa, obstane pred ogledalom in si prične popravljati ruto, lase.
Msnica jo osuplo gledeia nekaj časa. nakar ji prično lezti solze iz oči, in zaihti.
"Zdaj se pa cmeri kot otroče. Ali hočeš bonbončkov, da ne boš jockala? Mogoče pa bi rajši fantiča, takšnega, ki hodi ponoči pod oknom? Zakaj je vsa trava pod oknom poteptana?"
"Stal, ne vem, kdo je stal. Spala sam in nisem slišala, ne videla. Jaz spim ponoči? Mogoče ste pa vi slišali in videli, ker vse tako d^ro veste. Po dnevu jih pač vidim dosti, stare in mlade, in v nedeljo po maši ste še rodi gledali v gručo mladih fantov?"
To je pa bilo Že preveč Roš-linki, da bi njena lastna hči kaj taksga očitala. Ne more se,več premagovati, in jezno zakriči:
"Ali mi nisi precej tiho! Kaj si vse no predrzne. In kakšna laž Je to. Zdaj ne boš več »ama spala, k dekli se preseliš, v tvojo kamrico pa pojdem jaz. Bomo videli, ali bo mir v hiši ali ne. Ze nocoj pojdem v tvojo posteljo, ti |mi k Špeli. Nobene besede več! Pojdi živini pokladat, da ne bo stala lačna pred praznimi ju-slimi".
"No, pa gremo. I/ to novem, kaj je vam danes, ds ste tako nataknjeni". In žalostna ter jezna odide.
KoAlinka jezno hodi, hodi gor in dol po hiši In si v duhu želi. du prišel ponoči pod okno oni, ki Je bil prejšnji večer, ker biti Je moral pravi korenjak, ker so taki odtisi njegovih nog.
"Dobro zdravje ti voščim, vdova Rošlinka, na duši in na telesu, in da bi ne imele večje in divje žene moči do tebe. Co pa stopijo čer. tvoj prag. me pokliči, da jim pokadim. Take molitvice znam. da jim ni obstanka pred menoj".
"O, dober dan Balantač. Ravno prav ste prišli! Potrebujem vašega na»veta in pomoči." Nato hitro «koči k omari, in prine-M na mizo hleb rženega kruha in steklenico sadjevca. Sedi, no sedi, In prigrizni ter zallj. Povej mi no, kje si hodil in kje si Ml, in kaj ni vs» videl in Mižal." Ali se tam po Zirovnkem kaj j motno ženijo? Ali so bogato tto • veste? Ali »o /en»ni hudo zali ln fcflt fantje?" "O, jaz »«• m veliko \ idel in »II-! *sl. saj «e btm pri sv. J<4tu na božji poti, in »em šel po kolenih ! pO svetih štengah. bil pri Mariji Po mana t, in M okoli oltarja po Mih golenih, bil pri rv. Holanti-nu, in tebi prineael trUto let od-, pust kov. O, prav zelo «e ženijo, i kmetje imajo vsega dovolj, mla-1 de tonske so pa hud«' na moške, kot muhe na med. Ženini so pe pravi hrusti, korenjaki, da Jih malti dobiš takih", prime za ko. tarec |n hitro zvrne po grlu. "0. i kako nem Žejen, kot kepa julljs ' meseca na novoivorani njivi".
"Ja, ja, verjamem, verjamem. Kaj pa, ali vdove tudi možljo tam po Žirovskem ? Mislim mlade, lepe in bogate vdove? Ali I-majo dosti ieninov ? In kake se najprej pomoŽijo?"
"Jej, jej, jej, vdove so seveda prve na vrsti, saj je ena vdova za devet deklet. Najbolj fest, rdeče in mlade ptbeco vdove. In pomožijo ae pa mi j prvo tiste, za katere jaz molim in ae postim ter hodim na božjo pot. In se pl;> zim po golih kolenih okoli oltarja. In najboljši priprošnjik je pa sv. Bolantin, moj potran, in #v. | Anton, ki je velik #yetnlk in Ču-dodelec. Letos pojdem na sv. Vi-šarje in v Marij nem Celju se tudi oglasim. Veš, kateri bi tebi najbolj pasal? Ugeni?" 4
Rošlinka vsa srečna, da tako govori Balantoč, hitro seže v o-maro, vzame veliko klobaso in da Balantaču;
"Na, pa tiho bodi, saj veš kaki so ljudje. Tole ima* pa sa ofer pri sv. Antonu In sv. Balantinu. Poglej, poglej, Rožmanov Janez je priReljal telico, ki je malo prej ušla. To ti je fant od fare, da malo takih, ln da je še tako neumen, da našo deklino drži za roko. No to je pa že odveč, to se pa mora nehati. Balantač, stopi ven, stopi in povej Janezu, da bi jaz rada z njim govorila."
"O, to pa, to. Saj vem, kaj se bosta menila. Na božji poti se že spomnim nate. Zapomni si, Janeza ti je zbrala samo božja previdnost".
"Oh, nevem, kako bi to bilo. 8aj je še tako mlad. V jeseni je prišel Šele od dragonarjev. Ali ni premlad zame?"
Igra je polna sličnih prizorov. Kfr pa želite videti, katera je dobila Janeza, mati ali hči, pridite v CSPS dvorano na 18. cesti v nedeljo dne SO. marca ob tretji uri popoldan. To bo zadnja igra dramskega odseka soc. kluba št. 1 v tej sezoni.—Pub. odbor.
Koncert Ropaeove
Girard, Ohio. — Koncert gospodične Ropasove je sijajno uspel. Ko je našo umetnico publika zagledala na odru, jo je pozdravna z burnim aplavzom in takoj s prvo pesmijo »e je priljubila narodu. Pela je s takim navdušenjem, da je morala skoraj vsako pesem ponoviti in je žela salve aplavzu za vsako pesem. Res moram reči, da smo imeli krasen večer'in se topili v lepi melodiji našo pesmi. Zatorej smo lahko ponosni na našo umetnico kajti ona poseča jako krasen, močan alt. Njen glas ae je razlegal po naši dvorani kot šum studenca v lepi naravi.
Ravno tako je publika pozdravila našo tu rojeno mlado umetnico gospodično Albino Vahcic, ki jo je tako krasno spremljala na klavirju in posebej nam Še zaigrula venček narodnih pesmi in smo tudi na njo lahko ponosni, ker obeta veliko na glaabe-ucm polju. Ne smem pozabiti sinčka Godec, ki je nafti umetnici v lepi deklamaciji podaril krasen šopek. Torej slovenske naselbine, povabite umetnico, dokler je še čas, kur žal ne bo nikomur krasnega petja. Naša dolžnost je, da pokažemo tujemu svetu, kaj premoremo. Želim naši umetnici veliko uspeha v tej deželi .in obenem se zahvalim vsem, ki ste se koncerta udeležili.—4ohn Dolcic.
Papež In Kun!
Pueblo. Colo. — Cital sem v listih, kako maziljeni poglavar prosi ljudstvo, naj moli za Rum*. T«mu sem se moral smejati, ker sem videl, kako se vsi maziljeni od največjega rimskega poglavarja pa do najmanjšega Jureta Trunka, sami »ebe po zol>eh bi-Jejo. It rez božje volje niti las nc pade z glave. No, ali ni tudi to božja volja, da Ruai čistijo cerkve pa razi tov? Spreminjajo jih v šole in druge koristne namene, ki bodo služili v dobrobit ruskn-mu ljudstvu.
Čemu molitve? Ali ne ve Bog ksj dels? Da. Bog ai je vzel Ru-»'jo na piko, in ko tam potnaii gnilobo, katera smrdi že par tisoč let, potem se bo obrnil dni-K«m. kam. še ne ve. I>a bi ga le pot naneflla v Ameriko, kajti tukaj bi imel veliko dela. No. pa ae mu ne bo treha veliko truditi, ker v Ameriki je ilnk veliko Iju-d! hret dela in bi mu radi pomagali. Jaz bi mu priskočil na pomoč brezplačno.
'	j odmorom i grain n» ^lavir lepe
O. ko bi bilo sedaj 13. stolet je. I slovenske komade. Govoril sem to M se cvrU ftusi! V eni roki »je piir besed. Mislil sem, da
jriesali, čeprav je zdaj čas.—Frank Kramar.
križ, v drugi pa meč! To je b¿¿* geslo krščanskih mož. Živimo pa <'•00 let pozneje, ko je veda razširjena in izobrazba udomačena vsaj deino, da n¡ več mogoče v imenu Boga uprizarjati krvoločnih inkvizicij. In čujte in strmite! Rusi so za proélo novo leto našemili papeža, na hrbet mu pripeli napis: "Vera." pa so ga peljali ua javni trg in ga lepo /a žgal i. Tako so poslali papežu in vero—po gobe. Živeli Rusi!
_ Metličan.
Zora poka, bit' če dan
Colllnwood, OšUo. — Marljiv dopiaec po poklicu harmonika-mož v čepici pocestno-žel^zniš-kega zavirača se zaganja v mojo osebo, kakor razdražen ku-žek in laja na lastno senco videč v njej senzacije in odrešenje nevidnih duhov. Lažidopisec obaip-ije rojake a cvetjem, katero raste k na njegovi gredi in katero nikomur, bolj ne pristoja kakor njemu samemu, če si ga zatakne v gumbno luknjico vrhu domišljavega srca. Rad bi bil reformator in vodilna zvezda v naselbini, toda otroboveznost ga do tega položaja onemogoča. Mo¿ se je zadnje čase močno skregal z logiko in če kdo ima toliko potrpljenja, da čita njegove dopise, bo to uvidei brez najmanjšega premišljevanja. Enkrat bi bil rad najrajši nujhujši militarist, drugič antimilitari8t, potem hud nacionalist, nazadnje pa internationalist. To so pojmi, kateri »i eden drugemu nasprotujejo in kdor si jih hoče vse osvojiti, mu mora drugi priznati, da nt^caj nekje ni vse v redu.
Dopisec se počuti po mišljenju velik med velikimi, je to tako Ali ne, se ne vpraša. Dovolj je to, da se sklicuje na velemo-že, katerih imena je nekdaj nekje po naključju čital, čeprav ne Ve, kaj so ti veliki možje v sobi gojili In za kakšna načela so se borili. Znana mi je vojaška pripovedka, katero je izustil "freiter" majorju, rekoč: "Ml šarži moramo skupaj držati", Freiter se je potipal pod vratom in nato pogledal majorja, koliko zvezd on ima, ugotovil je, da na vsaki strani eno, v čemur sta si bila enaka in zdelo se mu ni neumestno, Čemu naj ne bi tudi skupaj držala. Jaz sem pa skromna duša in sklicujem se le na to, kar sem s| s potom truda na vedi pridobil in se omejujem na tisti daljavi kolikor vem, da lahko posežem, ne da bi se hotel sam sebe kompromitirati. Skromnost in dostojnost je lepa čednost, toda žal te čednosti se rade odklanjajo v strasti osebnega napada.
Na neslanosti v dopisih ne bom odgovarjal, ker držim se pregovora, ki pravi : "Kakoršen je človek, sam tako o drugih misli." Ce se človek sam sebi vidi kakor se vidi dopisec sam, da oblake jaha, ni vredno odgovarjati njegovim (fantazijam, in, pameten je tisti, kateri na fantazije in laži nc reagira.—Jaftko Penko.
je bila rojena v ««tri domovini, začudi) pa se aem, ko mi je povedala, da je Američanka. Tako lepo govori slovensko.
Potem smo se izvrstno zabavali. Mladinska godba je igrala izvrstne poakočnice, mi imo pa
postni
Nova naoelbina Bamham, Pa. — &ele pred kratkim se nos je tu naselilo deset Slovencev iz Pjttsburgba. Mesto leži v srt^iini Penne« Delavske razmere so slabe in ne svetujem nikomur «am za delom. Tu ni nobenega podporno-, ga društva. Ker tu nf ne naši!: ženic in ne kristalne kapljice, pijemo le vodico, pa imamo zjutraj zdrave glavice.
Ta naselbina leži ob dveh prijaznih hribih; podobni so Ja-vorniku, SHvnici ali .StražišČu na Notranjskem pri Cerknici. Tukajšnji našel jezici so 3kotj& Bulgari in Pqljaki. Frank Mestek, član društv* 394
Naš oder v Euclidu Euclid, O. — Dram. društvo Adrija je 9. marca priredilo dve igri v Slov. Nar. Domu, ki sta bili dobro obiskani in sta dobro izpadli. Občinstfvo je bilo zadovoljno. Pritožb ni bilo nobenih, razen ene, da je bilo nekako hrupa v dvorani, kar je motilo bližnje gledalce. V imenu društva se zahvaljujem rojakom za obisk in naznanjam, da se vrši prihodnja predstava Adrije 6. aprila. Pripravite se že danes, ker bo dosti zabave. Natančno pojasnilo sledi prihodnjič.
Matthew Debevec.
Zahvala Primroee, Pa. — Iskreno so zahvaljujem vsem, Jci so me ob-iskali v bolnišnici in mi druga £c izkazali pomoč. Istotako se za-iivaljujem SNPJ za takojšnjo izplačilo podpore. — Vse težko pričakuje ^pomladi, da ogTcje ozračje in slehernega razveseli.
i Marija Maček.
LJUDSKI GLAS
JtW-v-
ki*.
Smrtna nenreča BridgeviUe, Pa. — Poročati moram slabo novico o veliki nesreči, ki je zadela Zormanovo družino v tej naselbini. Drugi sin Albert je 9. t. m. hotel zakuriti v "furnesu" in je pomotoma vlil malo gazolina, ki je eksplodiral in njega tako močno obžgal. da je dva dni kasneje po hudih bolečinah umrl v bolnišnici. Družini Zorman moje globoko sožalje. — Obenem se zahvaljujem SNPJ za točno izplačilo posmrtnine po mojem pokojnem soprogu, katerega »mo tudi nanagloma izgubili. Je pač tako. da nesreča nikdar ne počiva.
Francee Juvančič.
■■ ■ .
Kopamiva v Glrardu ! Farrell. Pa. — Dne t. m. je I imela gdč. Ropesova koncert v Glrardu. Kaj takega se ne sme i spregledal, smo reHi In koncert je posetila večja družba is Sha-rona in Farrella. Seveda »mo bili popolnoma zadovoljni. Občinstvo se je zadržalo mirno, po vsaki pesmi je pa tako apiavdi-ralo. da je morala pevka »koro vsako pesem ponoviti. Na koncu je Mla tolikokrat klicana tuoaj, je Mla rojena v stari domovini, ta peemi.
Odč. Ropa sovo priporočam rojakom širom Amerike. Kjerkoli imajo količkaj ugodne razmere naj jo hov »bijo in ne bo jim tal Pevko Je «premljala gdč. J. VVahčič ig Ovelanda. ki jc med
Svobodna beaeda članov S.N.PJ.
Odgovor br. Vučiču
Bendi, IU. — V 58. št. Prosve-te sem čltala, kako br. Vučič a-pelira name. Prav je, da si se oglasil in s tem priznal javno, da si ti tisti razdirač. Dal si mi kar štiri zapovedi. Ti bi rad, naj jaz tvoje grehe izbrišem, kar pa nI tako lahko.
Prvič naj agitiram za Prosye-to. Dobro. Tukaj nas jc pet Slovencev in vsi smo naročeni na dnevnik. Kar pa se bratov Hrvatov tiče, n|so vsi taki kot si ti, da bi bili vse in znali vse. Ti si se naročil na Proletarca in si bil dober slovenski socialist—na drugem mestu si se pa poklonil Radniku in bil si dober komunist. Služil si obema. / Drugič: slovenski otroci so vsi pri SNPJ, razen par izjem. Glode hrvatskih pa mislim, da ti nisi nobenega iapustil, ko si hodil od hiše; do hiše. Ako nisi ti vseh spravil pod • okrilje SNPJ, tedaj mislim, da si bolj agi-tiral zase.
Tretjič: hm. kako naj jaz spravim skupaj nekaj, kar si ti rozdrl? Zakaj niei novih članov pripeljal k št. 366 namesto, da si jih proč nagovarjal in drugo društvo ustavljal? Tako si bil za mir in slogo. Lahko pa bi se zgodilo, da se društvi združita, ko bi le bilo poroštvo, da tebe, brate VuČiČ, ne bo nikoli več nazaj na Benld..
Četrtič: Pišeš, da bi te morala "očrnit" e polnim imenom. Tega ni treba, ker si se sam podpisal In s tem priznal, da si ti ti-*ti razdirač. Praviš, da bi bil po-no»en, če bi mogel tam doli toliko dobrega 'napraviti kot si v Renldn. Da. '4če ' bi mogel", a morda bi ti tam še prej ognjUče zgorelo. V Benldu imamo selo slabe spomine na tvoja dobra dela. Mislim pa. da je pri št. 8 toliko pametnih Slovencev, da kmalu odklonijo tvoja dobra dela. Le poglej par let nazaj, pa bo* videl ves tvoj napredek. fSlabo in SNPJ. če bi jaz hodila po tvojem vzgledu. Veseli smo, da ai odšel, sds j imamo vsaj mir! Ml te ukrenemo vse dobro sa jednoto brez tebe ln tvoje diktature.—Annle Widmar. članka društva It. m.
Električna smrt
w ■ — rT
Čudno dejstvo je to, da narase vsako leto baš v zimskih mesecih število nezgod in nesreč, ki jih povzroča elektrika. Da narašča vrhu tega od leta do leta, $e da pojasniti & ¿im dalje večjo uporabo elektrike v hišah in go. spodinjatvu. 1 al, da ne koraka vzporedno s to večjo uporabo tudi znanje o električnem toku in njegovih pojavih med onimi, ki se ga pbslužu-jejo. Obžalovati je tudi to, da posvečajo šole nauku o elektriki, ki je naj praktične jši del pri. rodo»lovja, vse premalo pa£nje. Saj je vendar precej majhne važnosti, da pozna povprečen učenec, ko oatavi šolo, vse formule o svetlobnih pojavih na pamet, dočim je za vsakdanje življenje velikega pomena, da-li pozna osnovne zakone in naj navadne jše pojme o elektriki ali ne. Kajti neznanje je tu lahko istovetno s smrtjo.
V zadnjih časih se grozotno množijo primeri, da izgube ljudje svoje življenje zaradi dotika z električnim tokom za razsvetljavo. 0-bičajno naziranje, da je takien tok premalo "močan" in da te utegne kvečjemu neprijetno stresti, je treba pobijati z največjo odločnostjo. Kakor dokazuje statistika, se namreč dogaju veliko več smrtnih ne«roč zaradi "šibkega" toka za razsvetljavo nego zaradi toka visoke napetosti kajti naprave z visoko napetostjo ao nestrokovnjakom v splošnem težko dostopne. Nobena napetost ni prav za prav takšna, da ne bi utegnila škodovati človeškemu zdravju in življenju; osebe, ki so bolehale na srčni napaki ali so bile vdane pijači, je usmrtil že tok z napetostjo 66 voltov in prav tako osebe, ki so imele mokro obuvalo ali ki so bile bose ali ki so se z vlažnimi rokami dotaknile električne žice.
Glavni vir nezgod so pokvarjena stikala, kontakti in pokvarjene obvit^e žice, n. pr. pri namiznih svetiljkah, električnih likalnikih it. Strokovnjak bo pri vstopu v tuje stanovanje če-stokrat takoj opazil, da je porcelanasta kapica pri kakšnem stikalu nalomljena, da so kovinasti deli čisto nepokriti, a da uporablja takšno pokvarjeno stikalo staro in mladd z največjo mirnostjo dalje, kvečjemu nekoliko previdneje nego običajno. Ce hi izvajali zakone o telesnih poškodbah zaradi neprevidnosti z vso strogostjo, bi moral biti kazniv že sam obstoj take po-kvarjene električne priprave, kajti vsakdo, ki se je poslužuje brez največje previdnosti, ogroža svoje življenje. Poškodovane dele električnih naprav bi morali takoj nadomestiti z novimi in električna podjetja bi morala v tem pogledu izdati kratkomalo prisilne ukrepe, če bi dobrohotno prigovarjanje nič ne zaleglo. Lastnikom takšnih poškodovanih priprav bi morali na kratko odtegniti električni tok, dokler ne bi blagovolil izvesti potrebna popravila.
Nad vse nevarrte so tudi poškodovane, prosto viseče žice, ki so se nalomile zaradi pogoste rabe, da jim ko vi nas ta duša ali posamezni konci pretrganih žic molijo proeto iz gumaste ali volnene izolacije. Včasi. je takšne poškodbe komaj opaziti, ker pretrgani žični konci merijo po navadi nekoliko odlomkov milimetra v premeru. In tedaj je nesreča kmalu tu. Ra-, zen tega so namizne svetiljke starejše konstrukcije čestokrat same na sebi nevarno izdelani in so jim stikalne kljuke čisto iz kovine. Sploh bi morali gledati pri nakupu svetiljk v prvi vrsti na to, da sestojijo iz neprevodne sno\i, is porcelana, lesa itd,, ker v tem primeru tok in morebitno poškodovanega ali napačno zgrajenega kovinastega voda v notranjosti ne prehaja na površino ogrodja; vsaj stikalne kljuke bi morale biti iz porcelana. Najboljše je, če se dotakneš kovinastega stojala svetiljke šelo tedaj, ko si izvlekel vtikalo iz stenskega uli podobnega kontakta. Likalnikov ne prijemlji med rabo nikoli za kovinaste dele, temveč vedno za izolirano držalo. Kadar odviješ električno žarnico jz matice pri svetil j ki, ne dotikaj se njenega kovinastega konca. Sicer so novejše matice obdane s tako širokim porcelanastim obročem, da so takšni dottki nemogoči.
Končno naj dodamo še eno svarilo. Radio-industrija prodaja sedaj v vsakem pogledu izvrstne mrežne priključilne aparate in sprejemnike, ki dobivajo tok naravnost iz mreže. !>a velja o dovodnih vrvicah tu isto, kar smo o tem ie prej povedali, je samo ob sebi umevno. Toda vsakogar, ki pozna nauk o elektriki samo površno, moramo avariti pred tem, da bi «i Mm gradil takšne aparate (kar za spretnega človeka končno ni tako težka stvar). Baš najpopolnejši tehnični lajiki si kupujejo iz umljivih razlogov (n. pr. zaradi lahkega ravnanja) tak*m? mrežne sprejemnike. Ce kdaj sprejemanje slučajno odpove, tedaj odpirajo aparst, vleč« jo žarnice \njega, se dotikao golih kovinastih de-lov—in vse to, dokler učinkuje na mrežo tno&l tok! Tudi tu velja pravilo: Najprvo vtikal»!* iz kontakta, šele potem odpiraj aparat Naj-boljte pa je pravilo! Se popravljajo sam. temveč pocovi strokovnjaka! Naj Še nmenim< d* znaša tndi napetost artodne baterije pri zadr; nlh aparatih 90 do 200 voltov, da je torej pr" ravnanja s takšnimi baterijami umeetna n»)-večja previdnost, zlasti pri oeebeh. ki v> " električni tok zelo občutljiv*-* nihče ne v*. * ne pripada sam mednje, ker ta občutljivo*' nt niti najmanj vedno enaka. Nikoli pa se ne dotikati s »lušalom na glavi kakršnihkoli ^ «tiskal ali orodja, ki je v zvezi s močnim :-k< ali pa bi lahko bil v takšni zveei. (Z■ »« *
Ali vel. da boleien Ischias nima v vseh čajnih riomatiênn podlago vnetja živca ns n >r • ampak je tudi lahko posledica sladkorne bolef* «*fHWe. IzrsstHne <bule) v hrbtenici, rsk» ^ Pravočasni zdravniški nasvet v slnč» ' letni te redi marsikdaj dolgotrajnega p®»«*» nja, večkrat tudi
TOREK, 18. MARCA.
=
PROSVËTA
Jugoslavije^
eOdAL-PBMOKflAT Dr. KOE-STKR, NEMŠKI POSLANIK V BEOGRADU—UMRL
(Izvirno iz Beograda.)
"Beograd, 21. febr. 1930 Nemški poslanik na jugoslovanskem dvoru v Beogradu, dr. Koester je 19. t. m. nenadoma preminul. Pokojni je bil iz.van-' redno zanimiva osebnost in se je skozi celo svoje življenje čutil kot vestnega socijalnega demokrata. Bil pa je dr. Kosler zelo priljubljen tudi pri drugih krogih. zlasti pri nas v Jugoslaviji, kjer je vzdrževal stike tudi z nagimi odličnimi sodrugi. Bil jim je v marsičem opora in je v svojih nasvetih marsikdaj in marsikje koristil. Kot zastopnik nemške vlade, kabineta dr. Muellerja, pravtako socijalnega demokrata, je užival veliko zaupanje v širokih ljudskih krogih. On je bil tisti, ki »e je z vso vnemo trudil za zbližanje in čim prijateljske odpošaje med Nemčijo in Jugoslavijo. On je bil tisti, ki je to zbližanje tudi izvedel in s tem položil trden temelj prijateljstvu med Nemci in Jugoslovani. Od tega so imeli koristi posebno tudi naši delavci. Odprla se jim je svobodna pot za zaslužkom v Nemčijo. Staro socijalno zavarovanji' se je preneslp iz Nemčije na naše rentnike, ki so nekdaj bili v nemških rudnikih, ki so delali na Westfalskem, Porenju, Porurju in drugod.
NjegOve zasluge so v obče vsi cenili in to je dokazala tudi veli-tastvena zadnja njegova pot v Beogradu, kjer so govorili mnogi odlični državniki. Kako velikega pomena pa je bil dr. Koster tudi za naš pokret, dokazuje najbolj govor dr. Zivka Topalovi-ča, centralnega tajnika Delavskih zbornic v Beogradu. Dejal je:
"Gospodje in gospe!—Mi smo bili tudi ideološki somišljeniki. Bili smo istoimeni bojevniki in pijonirji za svetovni mir. Dovolite mi, da v teh težkih časih iz-pregovorim nekoliko besedi o tem.	; ..; ' .:.» , . """ .
Dr. Koester je bil vzgojen v i-dejah nemške socijalne demokrar cije. Iznikel je iz njene sredine, v kateri se je ta pokret najjačje držal, v smislu teh idej je delo-^ al. Mi ne smemo pozabiti, kaj je dr. Koester govoril na vseh Mrtvih dan na nemških grobovih. Govoril je za mir, a ne zn "sveto in mržnjo. In tedaj je rekel, da mrtvi govore.
"Kaj pravijo mrtvi? je prašal. Vprašujejo kaj naj napravijo, da ne naša katastrofa ne ponovi še enkrat. Vi greste, da preobrazite pustinje. Vi preletite o-ceane. Vi morete v enaindvajsetih dneh preiti celo zemljo. Toda kaj ste napravili, na more vaša deca živeti v miru in delati kakor se spodobi? Kaj ste napravili, <la se pretvori sedanje papirno stanje svetovnega miru iz frazeologije v stvarnost? Kaj ste napravili na tem polju?"
Kakor je imel njegov pokojni minister dr. Stresemann težnje, (|a organizira čiovečanstvo v Društvu narodov in da z ozko zvezo združi evropske politične in gospodarske narode, tako je 'udi dr. Koester imel edini veliki namen, veliki smisel, da združi kolikor mogoče tesno in prija-te|jnko—Nemčijo in Jugoslavi-jo.— In to mu je tudi uspelo, a i so k«» |>opolnoma izbrisali sledovi vojne, nehala se je mržnjs ' ^ v /.klilo je novo zaupanje in 1 ¡i"t< Ijstvo mtd obema narodoma Za to njegovo politiko smo " J mi globoko hvaležni, lstota-ko *o mu hvaležni za njegovo delo tudi Nemci. Posebno pa so n u globoko hvaležni za to veliko njegovo delo — tovariši, iz katerih sredine je on izšel. Siguren m. da bodo jutri ali pojutri-" ' m nosili po hamburikih u-!|eah ta njegov kovčeg, da bodo Mornarji na svojih ladjah s ti-"o i mi »irenami naznajali turob-mrt velikega Kosterja in mnogoštevilni delavski bataljoni • takimi koraki hodih oko-njega in se poalednjič klanjal« ' pozdravljali tega ljudskega 'nbuna. Mir njegovom pepelu. !>ih njegov bo živel v milijonih fih do konca sveta. Mi »e kla-i '»mo pred globoko bolestjo nje-^ »v«» rodbine In pred bolestjo lr *<» f roletariata nemAkega na-
t*. Topalovičev zelo zanimiv govor so zabeležili vsi beogrsj-
ski listi. Dr. Koester, prerano preijoinuli nemški poslanik v Beogradu, socijaiist v svojem življenju je vedel, kaj je delal, je vedel, da je mnogo napravil. Njegovo delo bo živelo in jugoslovanski delavci mu bodemo hvaležni do konca dni.
NOVICE IZ DELAVSKE SI Al VENI JE
Slike iz življenja in boja slovenskega delavca v starem kraju
Ljubljana, 27. febr. 1930.
Delavsko gibanje
Naše delavstvo se giblje. Bo-dri ga zav««t, da more le z organizirano silo nastopiti proti kapitalističnemu razredu. Jasen in odločen odpor delavstva proti reakcionarnim zahtevam delodajalcev, da se socijalna zakonodaja poslabša, se čuti po vsej dr-žavi in ne samo po industrijski Sloveniji. Vršijo se shodi, delavci pošiljajo protestne deputacij« na okrajna glavarstva, da ae zaščitijo delavski zakoni, ki so v nevarnosti; na ministrstvo pošiljajo vloge, da se socijalna zakonodaja izboljša in da se mora uvesti zavarovanje za starost in onemoglost.
Tisoče in tisoče organiziranih delavcev je v teh težkih časih povzdignilo svoj glas!
Iz Jesenic in Javornika na Gorenjskem
Tudi tu so za delavca daner težki časi. Danes, ko je vse ta ko nesigurno, ko ni nikjer nobene stalnosti in zaslužka. Sekcija težke industrije Jesenice in Javomika je znatno zmanjšala svoje obratovanje in je bilo mnogo delavcev poslanih na dopust. Uprava je obljubila, da bo vsem odpuščenim dala tudi po 20<TMi-narjev odpravnine. Konjunktura ni bi|a posebno ugodna in pri, odpustu je tudi ostalo. Tudi malenkostna odpravnina je bila izplačana. Med tem pa se je posrečilo napraviti neko kupčijo, tako, da je podjetje zopet vzelo okoU 30 mladih od vojakov do-šlih fantov v delo. Delavstvo pri-čakuje v prihodnjih tednih večje zaposlitve, ker se javlja izboljšanje konjunkture. Vsaj do oktobra je že ves produkt z naročili vred prodan. Izboljšanje plač se sicer ne pričakuje, toda vsaj nekoliko večje zaposlitve. Teški časi nesigurnosti. Strokovna organizacija tu ni močna, vsaj tako ne, kakor bi morala biti.
Bra to vitka akladnica na Jesenicah daje podpore brezposelnim
Pred časom se je na Jesenicah nabralo okoli 12,000 dinarjev za brezposelni sklad. Zima je pritiskala, vodstvo tovaren pa je gro-zilo in napovedovalo redukcijo. Vsi nabrani denarji so torej prišli ravno prav. Krajevni odbor bratovske skladnice Kranjske industrijske družbe na Jesenicah je aklenil v sedanjem naj-kritičnejšem času razdeliti nabranih dvanajst tisoč dinarjev med brezposelne. Določilo se je, da se izplača vsem ki so bili odpuščeni a so bili že dalje kakor i 8 mesecev člani bratovske skladnice. Ti dobe po 80 dinarjev, vsak od vojakov došli dobi poleg tega še 30 dinarjev. Vsem i», ki so bili poprej manj kakor osem mesecev člani pa po 60 dinarjev. Poleg tega dobe družinski očetje tudi po dvajset dinarjev za otroka ali za ženo. Ugotovilo se je, da kljub malim vsotam, ki se imajo med najbednejše razdeli-ti, ne bo ostalo niti pare od nabranih dvanajst tisoč dinarjev. Iz tega sledi, kako velike so potrebe, da se zamaši vsaj nekoliko huda In težka vrzel naših brezposelnih ljudi in njihovih stra-dajočih rodbin.
Iz trboveljskih rudarskih revir'
Smo že zadnjič poročali ob priliki objave- tehničnega vod-stva rudnikov Trboveljske pre-mogskopne drušbe o od po »tu rudarjev ter o praznovanju. Polo-ftaj ae v rudniku še vedno ni aič izboljšal. Zveza rudarjev je intervenirala v pisarni TPD ter pri merodajnih faktorjih. Pa se gospoda izgovarja, čsš, da nI naročil ia da mora baš vskd t*ga omejiti obratovanje, uvesti tri proste dnf na teden In odpustiti večje število delavstva. Od-poatl. ki so bili naknadno napovedani. so pred durmi in rudar-
ji se strahom vprašujejo kaj bo, ako bo šlo v tem pravcu naprej. S še močnejšo organizacijo bi še več dosegli. . Orgaaisiraao delavstvo papirnic ae bori za izboljšanje položaja Is papirniške tovarne v Sladki gori je prišla razveseljiva vest: Delavstvo po svoji strokovni organizaciji zahteva izboljšanje svojega materij a lnega položaja. Pričela so se prav energi-•na posvetovanja, toda ker so delavci nastopili s svojo strokovno organizacijo, je dokaj izgledov, da bodo svoje zahteve u-veljavili. Tako je prišlo do pogajanj in do prve raziprave med obema strankama.'
UMOR LASTNEGA OČETA
Rodbinska tragedija pred mariborskim velikim senatom
Maribor, 26. februarja.
Pred mariborskim* sodiščem se je danes zopet obravnaval nadvse žalosten slučaj, ki 'ga je povzročil v glavnem demon-alkohol. V hiši posestnika Antona Horvata pri Ptuju se je zgodila 8. septembra lani velika in pretresljiva rodbinsku tragedija. '
Doma se niso razumeli. Posestnik Anton Horvat je bil sicer zelo priden delavec, todu silno prepirljiv. Njegov sin je star 19 let. Z njim se oče ni mogel razumeti. Pretepal ga je mnogokrat prav po nepotrebnem. In sin tudi ni mogel ljubiti svojega krutega očeta. O-troška jeza se je kmalu izpre-menila v hudo in strašno sovraštvo. Sin Martin se je jel pečati z mislijo: icnebiti se očeta.
Misšl je dozorela v sklep: u-boj lastnega očeta. Ko se je lani 8. septembra peljal oče Anton popolnoma pijan domov in prispel do doma, je videl sin Martin, da je prišel njegov čas. Oče je pustil živino in voz na dvorišču in se zavlekel na skedenj, ' Sin je pristopil, lzpregel je konja in ga spravil v hlev, potem vzel težko sekiro za se kunje drv in splezal k očetu na skedenj. Udaril ga je z uhljem sekire po desni strani glave s tako silo, da mu je popolnoma zdrobil lobanjo in je smrt nastopila takoj.
Brezčutni sin je nato zavlekel očeta v koruzno njivo. Ponni-zai je z njegovo krvjo pod, češ, da se je oče sam potolkel pri padcu in ga nato odnesel v koruzo na njivi.
Naslednjega dne seveda Antona ni bilo na spregled. Zena je poslala sina iskat. Ta ga seveda ni našel. Mati mu je za-ukazala, da je javil orožnikom očetovo odsotnost. Orožniki so prišli na očetov dom, kjer so tukoj opazili, da nekaj ni v redu pri hiši. Sli so za sledjo in našli so — mrtvega Antona Horvata v koruzni njivi. Očitno je bilo, da se Horvut ni i>onesrečll. nego da gre za zločin, —- za u-mor. Sum je padel na sina in orožniki so ga aretirali. Po kratkem tajenju je zločin tudi priznal.
Martin pa je obdolžil sodelež-bo tudi nekega Fiderška, rojenega I. 1887 v ftkrbljah, češ, da ga je on nagovoril k termi dejanju in da mu je pomagal pri prenašanju trupla na njivo. O-rožniki so nato aretirali tudi Fiderška, ki Je radi neke tožbe sovražil Martinovega očeta.
Oba sta bila postavljena pred sodišče in sta se že lani zagovarjala prod porotnim sodiščem. Takrat Je bila razprava odgo-dena, ker Je bilo treba preiskati obtoženčevo duševno stanje. Danes pa se Je ponovno vršile.. Govoril Je silno zmedeno ter trdil, po pokojni Anton Horvat še živi. Držav-ni pravdnik nam Je predlagal, da se duševno stanje obtoženca še enkrat prelsšče, Martin Horvat Je svoj zločin priznal.
Razprava je bila vnovič odgo-dena, s tem pa je <xigodena tudi zaključitev žalostne rodbinske tragedije, ki kaže straSn* posledice alkoholizma.
Samomor bednega starca. — Na fkiAaku se je obesil 72 let stari kočijaž Josip Polšak, rodom Iz Postojne. Dolgo vrsto let je Ml na Hužaku zaposlen kot kočijaž v zadnjih meascih pa je oetal brez služb* zaradi svoje starosti. Zašel je z veliko bedo in glsdo-tal. le obupnega položaja ga Je rešila prostovoljna smrt.
Sprememba ruske agrarne ustave
Prehod od individualnega (osebnega) h kolektivnemu (skupnemu) gospodarstvu.—Bistvo
petletnega gospodarskega programa	<*
Artur Feiler, priznan go«po-darsko-politični poročevalec lista "Frankfurter Zeitung," je vb javil v tem listu vtise iz svojega potovanja po sovjetski Rusiji pod naslovqm "Boljševiški eksperiment," ki izidejo tudi v posebni knjigi. Ne moremo se tukaj na Široko baviti z njegovimi različnimi, zelo aktualnimi prispevki, hočemo se le poni udi-ti pri vprašanju ruskega kmečkega gospodarstva, ki ravno ta čas najbolj zanima ves svet, ko je sovjetska vlada na tem, da izvede velikanski poskus do korenin spremeniti temelje dosedanjega kmečkega gospodarstva in privesti največji in najvažnejši del svojega prebivalstva iz njegovega praatarcga individualnega (osebnega) načina živ. ljenja in goapodarjenja, na nov kolektiven (skupen) socilističen način gospodarstva. Kmečko pp-sostvo, ki je last posameznika, naj se združi v poljedelske za-jednice, ker Je semlja last vseh in ne več posameznika.
Veleposestva se brez odškodnine razlaste in razdele med kmete.
Najprej je pomenila ruska revolucija nesluteno okrepčitev kmetstva. Kmetje so bili z enim mahom rešeni vaeh dolgov in vfteh še o^*toječih fevdalnih bremen. Zemlja, ki je bila le v malem delu last kmetov in v največ alučsjih le najeta od veleposestnikov, je po revoluciji naenkrat, neobremenjena in brez vsake odškodnine, prešla v last kmetov. Po podatkih ruskih statističnih uradov je polnih 140 milijard hektarjev obdelane površine, nekdanja last car? ake družine, države in veleposestnikov pripadla kmetom.
Proti novemu kmetskemu gospodarstvu, po svojem bistvu še individualnemu, je zadnji dve leti oaredotočeno v»e točno odrejeno prizadevanje ruske agrarne politike, ki hoče tudi poljedelstvo pritegniti vproces so cislisacije in zasebno kmečko gospodarstvo vedno bolj odrivati v prid skupnemu (kolektivnemu) gospodarstvu. Sicer se nova ekonomska politika (nep.) v lotih 1921 in 1922 ni obračala proti kmetstvu in Je zasebno kmečko gospodaratvo Še celo podpirala, ker si je obetala od nJega dvig poljedelske produkcije. Ustanavljanje in izboljšu-vanje poljedelskih zadrug v tej perijodi (produkcijske, prodajne in kreditne zadruge) po nem ških in danskih vzgledih, se ni vršilo toliko radi prilagoditve novi, kolektivni agrarni ustavi, kakor največ iz že navedenih vzrokov, Iz želje in potrebe dvigniti agrarno produkcijo, povišati donos poljskih pridelkov. Od leta 1927 sem se je pa začela nova pnfijodu komunlatlčno-agrarnega « preustroja ruskega poljedelstva, poskus, ki pomeni napram posameznim poskusom komunističnih kmetskib zajed nle, ki so se prva leta po revoluciji zelo pogosto In spontano pojavljale, točno organizirano In z velikimi državnimi sredstvi Izvajano splošno akcijo. Tej'ak cijl pripravlja pot tehnika. U stanavljajo se traktorske postaje s po 200 do »00 traktorji (motorji za vja^enje i*»ljedel-sklh strojev), ki razpol«*»)0 * vsemi tehničnimi pripomočki In z dovoljnlm številom izvsžbane-ga oaobja. Te i>o«taje sklenejo z okoliškimi vasmi pogodbe, po katerih Jim traktorske postaje polje skupno zorjejo, z Izbranim semenom posejejo, a za protiu-alugo morajo vasi «iddatl del svo-žetve. Na ta način pa Indi-
vidualno obdelovanj* In Izkori. Ačanje zemlje počasi Izginja iu napravlja prostor kolektivnemu poljedelstvu, ki omogočs po *• notnem načinu gnojiti in orati zemljo ter določati posevek, ki Je za dotičnl kraj najbolj primeren.
Vse to so temelji, na katerih ae izoblikujejo vedno popolnej. še oblike kolektivMkn*ga po Ijadetstva; na »"h temeljih se gradijo te tri oblike: 1. zadruga, 2 artel, 8. konzum. V prvi, najnižji stopnji aocialiiacije, zdru-
žijo kmetje samo svojo zemljo v «kupno obdelovanje, medtem ko si pridelek razdelijo po kakovosti in velikosti priapevano zemlje, po množini«strojnih ali konjskih vprežnih sil in po številu delovnih ur. Vse drugo, gospodarska poslopja poslopja in o-rodja. živina, vrtovi, pu ostane individuuliia lastnina (last posameznega kmeta). Druga višja stopnina socializacije je "ar-tel" (artel je tatarski izraz za zadrugo). V artelu se proglasijo vsa živina, gospodarska poslopja, poljedelska orodja, sploh vsa produkcijska (proizvajalna) sredstvu zavakupno lastnino u-deležencev zadruge. Pridelek ae pa razdeli med zadrugarje po načinu, kakor v prvi stopnji. Tretja, najvišja stopnja kolektivnega gospodarstva pa je komuna. Ona ne zahteva samo «kupne posesti vseh produkcijskih sredstev, temveč tudi skupno posest pridelkov in načfh življenja za vse enako. (V enakem položaju se uahajajo industrijski delavci, kjer tovarna ni več last enega lustnika, aippak skupna last družbe. Op. prov.)
Medtem ko živi kmetsku družina v artelu še v Svoji laatni hiši, v kateri uživa delež kruha, ki je na njo odpadel, bivajo ljudje v komuni v skupnih domovih, s skupnimi jedilnicami, čitalnicami in sabavišči, in vse njihovo življenje ae odigrava skupno. Za otroke, bolnike in o-slabele skrbi skupnost s posebnimi napravami, ki se vzdržuje* jo iz skupnih dohodkov. Pri tem načinu skupnega življenja je tudi potrošnja skupna in za vse enaku, tako da posameznik ne razpolaga z več kakor z gotovim žepnim zneskom za malenkostne individualne potrebe. Vendar pa še vkljub temu ostaja denar-na vrednota nadalje v veljavi, ker nima z gospodarskim sistemom nič skupnega a njega o-hranitov olajšuje akumulacijo dobrin. Odločilno je, da je ta zadnja in najpopolnejša obliku kolektivnega kmečkega gospodarstva, kakor Je še pred kratkim neka strankina resolucija povdarila, oni končni cilj, napram kateremu imata prvi dve obliki samo prehodni pomen in upravičenost. , Prizadevanja o vedno večji kolektlvizaciji ae ja. čajo z vedno večjimi silami v tendencah združevanja čim več-jih poljedelskih enot. Ravno sedaj se dela na velikanskih načr-tih, ustvariti poljedelske komune po 10,000, 12,000 In 16,000 hektsrjev zemlje. Že sedaj narašča Število ljudi, ki so se odločili Živeti v novih gospodar-sklh oblikah, s čudovito naglico. Trenutno pripada okroglo 6 milijonov ljudi kolektivnim gospodarstvom. Koncem leta Jih bo 18 milijonov, to Je 8 in pol odstotka vs^h sovjetskih kmečkih gospodarstev, medtem ko bo njih obdelana zemeljska površina znašala 13 milijonov hektarjev.
Poleg kolektivnega gospodarstva je nastala še neka mrva oblika socializiranega poljedelskega obrata: tovarna žita.
Velikanska prejšnja državna posestva s svojo deviško nedotaknjeno zemljo v širnih stepah, ki je zelo ugodna za poljedelstvo, so postala v prvi vrsti objekt no-ve orlginacijske oblik*, ki ne zahteva skoraj nobenega ročne, ga dela, ki ga na teh nedogled* nih prostranstvu» opravi stroj In narav sama. Nkjvečja obstoječa državna tovarna žita ae |. menuje "Gigant" In obsega 130,-000 hektarji* zemlje, od katere je doaedaj že 42.000 hektarjev obdelane in posejane a |rtenico in ječmenom. Kamo 9 dni je M|o treba za 464* traktorjev, od katerih je v>ak bil v obratu po 16
ur na dan v dveh izmenah, s strežbo in sodelovanjem 2500 poljedelskih delavcev, da so to ve-Ukanako površino zorali, posejali, pobranali in povlačili. Delavci so se v ta namen pritegnili Iz bližnje in duljnje okolice, spali so |>od šotori In prehranjevali so se is mobilne kuhinje. Ko j« setev končana, ne vidiš v vsem prostranstvu žive duše, samo baržunasto žitno zelenje valovi kakor velikansko morje, vse do čaaa žetve, ko zopet pride kdo ve od kod 6000 ljudi, ki v dveh ali treh tednih vso to deželo s stroji |K>žanjejo in izmlatijo. U-govora, da pri takem enostranskem obdelovanju zemlje obstoji možnost, da bi vremenske prilike lahko vso žetev uničile, sovjetska vlada ne dopusti, češ, da so v raznih krajih ogromne ruske države istočasno tudi razne vremenske prilike in se na ta način morebitna izguba enega kraja nadoknadi v drugih krajih. Do-sodaj obratuje že 44 takih državnih tovaren žita; od teh je 6 po 22,000 hektarjev zemlje. 9 30,000 hektarjev, 9 do 40,000 hektarjev, 10 do 50,000 in 10 preko 50,000 hektarjev. Njihovo število In obsežnost s«« bo v tekočem letu in nadalje še silno povečala. Medtem ko točasno državni )>olJedelski obrati zavzemajo šele 2 odstotka skupne poljedelske površine, se pričakuje, da bodo v letih 1932-33 dosegli Že 26 in pol odstotku vsega poljedelstva in da bodo v naslednjih letih stalno in intenzivni naraščali. Cilj je jaaen. Kmet preživlju odločilen preokret v svojem družabnem bistvu is individualnega gospodarja postaja "delavec agrarne tovarne," ki ae bo od ostalega delavstva Batno toliko rasldčeval, kakor se razlikuje delavec ene stroko od druge.
Kmet postaja delavec tudi po svojem gospodarskem In družab-nsm nučinu življenja In so pridružuje in vključuje v eno delavsko maso, ki naj bi bila nosite! j ica sovjetske državne Ideje.
Velikanski prokucijskl proces Jo to —- gre za nič manj ko 180 milijonov sovjetskih kmstoy— ki nlms odločilne važnosti su
ves ostali svet. Ce se bo sovjetski eksperiment posrečil, se da-
neif še ne more soditi. Poleg zaprek organizatoričnegs značaja, se bodo pojavile velike težave v človekovi duševnosti, kar je neizogibno pri tako temeljitem preobratu^ seh dosedanjih živ-Ijenskih/tfblik. Sovjetska država bo pri tem mobilizirala v»a razpoložljiva sredstva, upravno-tehnična, gospodarska in duševna. ki ji bodo potrebna v tem boju, ki bo odločilen tudi zu njeno usodo. Potrebno je, da temu procesu z vso pozornostjo sledimo. Čeprav odklanjamo nasilne metode sovjetakega režimu.
K. N.
Rekord vročine v marcu
Chlcago. — Zadnjo nedeljo je bilo v Chicagu 73 stopinj vročine. Bil jo najtoplejši 16. marin: v zgodovini vremenskega biroja v tem mestu. Bilo je toplejše kot v Los Angelesu, Cal. In v Jack-sonvillu, Florida. Purki so bili polni isletnikov in mladi ljudje so se kopali v vseh mestnih kopališčih.
Capone In velika slavnost prihaja
Chlcago. — Al Capone, kralj čikaških butlegarjev in raketir-jev, je doslužll eno leto zapora v Philadelphlji iti ta teden se vrne domov. Kakor poročajo lokalni, iiati, ki vse vedo, pripravlja njegova ganga slavnosten sprejem, ki |K>seka vse slavnosti, kar jih je še bilo V Chicagu.
Ženin aretiran na obtožbo ropa
Chlcago. — Frank Milošič Iz So. Chicaga, star 22 let, ki se je pred enim tednom oženil, Je bil v soboto aretiran na obtušbo, da je udeležen pri mnogih oestnih ropih na Južni strani mesta. Njegova 19-letua nevesta je bila tudi aretiranj toda ona pravi, da alč»no v«, da bi bil njen žunin ropar. _
Chlcago Ima 941,347 luje-rodcev
Chlcago.—Dr. Atnold II. Ke-gel, zdravstveni komisar, domneva, da je v Chicagu 1)41,347 tujerodnih prebivalcev. Poljakov
Je največ, nato pridejo Nemci mo za RuaIJé, temveč tudi sa'in na tretjem me«tu so Cehi.
Frank Lukaaeleh t v
ZA NASE FARMARJE
Prvi najvažnejši produkt .perutnine so jajca, ki nam dajejo svežo, sdravo in močno vsakdanjo hrano skozi celo leto, poleti in pozimi, ksjtl danes lahko na razne načine konzerviramo Jajca čez zimo. Na /armah ae ko-Ipiši lahko veliko cenejše redijo nego |x> mestih in vaseh, ker si pridobijo veliko živeža same od raznih žitnih odpadkov, zelenjave, črvov, glist in rasnih drugih žuželk. Velike važnoati Je tudi perutninski gnoj, ki se ga mnogo napravi, ako s nJim pravilno ravnamo, ker Je zelo bogat na dušiku In apnu. Slamo lahko u-porabimo |n pripravimo sa dober gnoj, ker 100 kokoši uporabi 200 funtov polževih lupin na lito In pretvori v apno, kar |lh ne potrebujejo za lupine, in tako nam napravijo bogat gnoj.
Po nekaterih krajih Imajo ko-košnjake na kolesih In jih odpelje vajo. daleč na pašo vsako jutro, tja, kjer se Je pokosilo žito, her si poleg žitnih odpadkov na* bavi perutnina še zadostno množino mesne hrane, to Je raznih Insektov ttr zelenjave. Na ta na-čin farmarja perutninarja ne stana mnbgo plča. Poaebne važnosti je perutnina v sadovnJakih, ker uničuje razne žuželke in nam dpnaša koristi na dva načina: uničuj^; nezaželjrne In-*ekU« in se sama hrani.
Za perutninstvo ni treba veliko zemlje. Na malem kosu zem-
ljo al lahko napravimo ve|lko farmo, katera nam bi donaAala več nego 1(M) ali več akrov zemlje z rejo perutnlnstva In t vrtom za perutninsko zelenjad.
Gojitev spomladanske mlade klavne perutnine Je selo veliko važnosti, )ter nam prinese največ dobitka, osoblto zgodaj spomladi, ko so zelo visoke cene. Mludi' kokoši, piske, lahko prodamo za visoke cene, ako jih sami toliko ne potrebujemo in ako so čistokrvnega In dobrega plemena ter povsem razvite za dobičkonosno rejo. Kdor Ima dobra plemena, lahko prodaja JaJ-čii za valenje po zelo visokih cenah. Kdor si pa hoče s perutnino napraviti dosti denarja, mora Imeti mnogo zemlje na razpolago In poleg tega zadosti kokoš-njakov In tako urejeno, da povsem odgovarjajo za komercljal-no perutninsko rejo; seveda mora imeti tudi zmožne delavce.
Po mojem prepričanju 100 kokoši na en aker zemlje Je popolnoma zadosti. Sadjarstvo In pe-rutnlnstvo skupno Je prav primerno; tudi mlekarstvo in perutninstvo vsaj v toliko, da bi imeli vedno mleko na razpolago sa perutnino, ker je zelo velike "ažnosti v perutninstvu za vzgo-jo mladine In nesoče perutnine. Tudi za mestne in vaške ljudi ao rsrutniustvo Izplača, kdor ima prostor na razpolago.
mulj« |/riKu<k,Ji<.)
Mskwsrs. fi. J« M
i*tl»s lat« Hfl« s»is»ll« éa is ssasii ts4a|ega šala »lafcs naprsvll priamr ki ' )• vlšrti aa aUki.
Ill«'
Zaboji s strelivom ln živili »o bili kriiem razmetani po Uboriaču, kakor tudi naši nesreč-ni fotografski aparati in skladi s ploščami, vendar pa ni ničesar manjkalo. Zato pa je izginila vsa hrana, katero smo ie imeli na prostem, in katere — kolikor aem se spominjal — je bilo prav veliko. Torej so nsskočile taborišče živali, ne pa ljudje, zakaj ti bi seveda pograbili in odnesli vse kar bi našli.
Ce pa so to bile živali ali samo ena strahovita žival, kaj se je i>otem zgodilo z mojimi sopotniki? Divja zver bi Jih nedvomno raztrgala in pustila ležati njih ostanke. Kes je lahko pričala ta grozna krvava mlaka samo o nekem nasilstvu. Pošast nalik oni, ki me je preganjala ponoči, bi lahko tudi kam odnesla žrtev kakor mačka miško. V tem slučaju sta morebiti planila preostala dva in Jo zasledovala. A vzela bi nedvomno potem s seboj svoji puški. Cim bolj sem napenjal svoje utrujene in zmedene možgane, tem manj sem si mogel vse zadostno pojasniti. Prelskal sem ves gozd naokrog, a nisem našel nobenih sledov, kl bi mi lahko pomagali dospeti do kateregakoli zaključka. Slednjič sem še zašel ln samo srečna slučajnost me Je pripeljala po enourftem tava-, nju zopet v taborišče.
Nenadno pa me je prešinila misel, kl ml je vsaj malo olajšala srce. Nisem bil popolnoma osamljen na svetu. Spodaj od vznožju skalovja Je čakal zvesti Zambo, ki sem ga mogel vedno lahko poklicati. Stopil sem torej k robu planote in pogledal navzdol. Res, čepel je v odeje zavit ob ognju v svojem malem taborišču. A na moje začudenje je sedel poleg nJega še drug mož. Za trenutek ml je zavriskalo srce od veselja, ker sem si domišljeval, da se je morebiti posrečilo enemu izmed mojih tovarišem se rešiti na ono stran. A razočaral som se, ko sem pogledal zopet. Vzhajajoče solnce je možu posijalo na polt, In se Je rdečkasto zasvetila. Bil je Indijanec. Glasno sem zaklical ln pričel mahati z žepnim robcem. Zambo Je takoj pogledal gori, mi pomahal z roko in se pričel vzpenjati na vrh skale. Kmalu je že stal na vrhu meni nssproti pa i globoko žalostjo poslušal zgodbo, ki sem mu .Jo povedal.
'"Vrag jih je odnesel, massa Malone, kaj pa," je rekel. "Greste v vražjo geželo, sah, pa vas vse pobere. Pustite si svetovati, massa Malone, pa pridite hitro doli, dokler še nI tudi vas pobral."
"Kako pa naj pridem doli, Zambo7"
"O vi jelke naberlte po drevesih, massa Ma-lon.e Na to sran jih vrzite. Na ta panj jih pri-vežem, pa imate most"
"Na to smo že mislili, toda tu nI ovijalk, da bi nas lahko zdriale."
"Po konopce pošljite, massa Malone."
"Koga pa naj pošljem, pa kam T
"K Indijancem pošljite, sah, v vasi, dosti je jermenov po indijanskih vaseh. Tam spodaj Je Indijanec, tega pošljite."
"Kdo pa Je ta?"
"Eden od naših Indijancev. Oni drugi so ga nabili pa mu vzeli zaslužek. Prišel je k nam nazaj. Pravi, da pizmo ponese. Pa tudi konopce prinese — karkoli že dobi."
Pismo da ponesel Zakaj ne? Morebiti nam pripelje pomoč s na vaak način pa bomo tu vedeli, da nismo dali zastonj Življenja, ko dobijo prijatelji v domovini poročilo o vsem, kar smo storili za znanost. Imel sem že Itak dve za odpošiljatev pripravljeni pismi. Ta dan porabim za to, da spišem še tretje s poročilom o vseh mojih doživljajih do zadnjega trenutka. Naj potem izroči Indijanec vse te podatke Javnosti. Naročil sem torej Zambo-ju, naj zvečer pride zopet gori in sem popisoval ves ta pusti, žalostni dan svoje sinočne pustolovščine. Priložil sem tudi pismo na kateregakoli belega trgovca ali kapitana na parni-
ku, Če bi ga kje dobil Indijanec, z nujno prošnjo, naj nam pošlje konopce, od katerih je odvisno naše življenje. Zvečer sem izročil pisma Zamboju z denarnico vred. V njfj so bili trije angleški sovereigni (angleški zlatnik, ki Je vreden en'funt Šterlingov), da bi jih dal Indijancu pa mu obljubil še dvakrat toliko, če se res povrne s konopci.
Zdsj torej veste, dragi Mr. McArdle, na kak način dobite poročila, pa veste tudi resnico za slučaj da nikoli ničesar ne boste več čuli o vašem nesrečnem dopisniku. Nocoj sem pre-truden in prepotrt, da bi napravil kake načrte. Jutri pa moram izmisliti katerikoli pačin, da ostanem v stiku s taboriščem in da lahko po-iščem sledove svojih nesrečnih prijateljev.
TRINAJSTO POGLAVJE » Slika, na katero ne pozabim nikoli
V trenutku, ko Je zahajalo solnce In se bližala Žalostna noč, sem zagledal spodaj sredi brezmejne planjave osamljeno IndljančeVo postavo pa gledal za njim, našim edinim slabim upanjem na rešitev, dokler se nI izgubil v zahajajočem solncu, rožnati megli, ki se je dvigala med menoj in reko v daljavi.
Bilo je že popolnoma temno, ko sem se povrnil v naše izropano taborišče, in zadnje, kar sem videl, je bila rdečkasta luč Zambovega ognja; ostal je edina svetla točka na vsem širokem svetu tam spodaj, kakor je bila navzočnost zvestega zamapca edina tolažba za moje obupano srce. Sicer pa sem se prvič, od kar nas je zadela nesreča, počutil nekoll boljše, dobro se ml je storilo pri misli, da bo zvedel svet, kaj smo opravili, da se ne bodo v najslabšem slučaju Izgubila z našimi kostmi vred tndi naša Imena, temveč ze bodo ohranila za potomce kakor tudi sadovi našega raziskovanja.
Hudo je pač bilo ostati in spati v nesrečnem taborišču, a prenočiti kar sredi divjega gofcda bi bilo še bolj grozno. Za eno ali za drugo sem se moral vsekakor odločiti. Previdnost me je svarila, da bi bilo najboljše ostati po-koocu na straži, a Izmučeno telo je nasprotno oblastno zahtevalo počitka. Povzpel sem se na vejo orjaškega gingkoyega drevesa, a bila je pregladka, da bi gori lahko varno čepel: najbrž bi strmoglavil na tla ln si zlomil vrat, čim bi zadremal. Zato sem se zopet spuetll na tla in'pričel ugibati, kaj naj počnem. Zagradil sem slednjič vhod v našo zarebo, nažgal v tri-kotu- tri posamezne ognje, na hitro sem zadostno povečerjal in takoj trdno zaspal, da naposled doživim nepričakovano in Jako veselo prebujenje. Na vse zgodaj, baš ob svitanju, se ml je spustila na pleče neka roka, in ko sem planil ves drhteč od razburjenja na noge ter pograbil puško, mi je ušel rad|ftni krik, kajti zagledal sem v sivkasti mrzli luti, da kleči poleg mene lord John.
Bil Je on — pt zopet nI bfl. Ko. sem ga zapustil, je imel miren naatop, neoporečno zu-nanjost in brezhibno obleko. Zdaj pa je bil bled, divje Je gledal in tako težko dihal, kot da bi moral daleč In naglo teči. Njegov suhi obraz Je bil krvav in razpraskan, od obleke so ostale samo cunje, in klobuka ni bilo več. Obstrmel sem pri tem pogledu, a Roxton ml ni pustil časa sa vprašanje. Brskal Je po naših stvareh in govoril istočasno naprej.
"Hitro mladenič! Hitro!" Je klical. "Vsak trenutek je dragocen. Tukaj sta dve puški — vzemite Ju! Oštali dve imam Jaz. .Tako, zdaj pa si naberlte nabojev, kolikor Jih le morete nositi. NatrpajU si { njimi vse žepe. Tako, gotovo je! Zdaj pa Še nekaj hrane. Pol tucata škatel bo nama zadostovalo. Zdaj je vse y redu! Zdaj nI čas za razgovore ln ugibanja, požurite se. Le hitro naprej, aicer sva izgubljena !"
(Dalje prihodnji*.)
EHOSygTS iT
IIja Erenburg:
ŽEPNA SVETLIKA
Kaj naj Še rečem? Dolg čas mi je . .. Vlak ae Je uatavil, ne more peljati dalje. Noč, veter, puatl novemberakl veter. Kam naj grem? Temno in hladno Je. Niti enega ognja ni blizu, le nekje v daljavi grmijo topovi. Stopil sem v lužo, ne, to ni luža. pravo blato je, akoraj bi ne bil pogreznil vanj. Kje ao naa vendar odložili? Meeto? Vas? Kolnem : "nom d'un chien !" Ne-kdo ml iz teme vljudno odgovori: .
"Imate popolnoma prav!"
Neznanec, ki atojl prav tako do kolen v blatu, aveti z žepno avetlljko po nekih razvalinah in ml pravi:
"Zepns sveti I j ks je res It-vrstna reč. Ali bi mogoče kupi. Ii eno? Tri franke . . ."
Končno ae najdeva pred staro hišo, — "on loge o plwl #»t a cheval." Zebe m* v tej kamri, kjer smrdi po kleti In mttih. Hi. Iro ne alečcm. Spim . . . Trkanje.
' Kaj jer
"Spravite ae takoj v kM ! Ob-Strrljevapje ae Je pričelo."
i »r h tet po vsem telesu se oble-
čem. Spodaj je voda, ogromni sodi, steklenice, podganji pišč in mračna družba: gospodinja v spodnji srajci, star abbe v širokem talarju, dva vojaka in moj sopotnik. Le-ta je trgovakl potnik neke tovarne žepnih sve-tiljk. Strašno se bo.fl:
"Ko bi bil vedel, ne bi prišel. Prvič slišim to. Kakšna strahota!"
"Včeraj Je v Saint Paulu priletelo v hišo ln v kleti zasulo šest ljudi," hladnokrvno pri-pomni vojak.
Potnik zaječi:
"Oh. oh! Od vsake prodane svetlljke dobim borih 80 centl-mov ... AH je vredno tvegati življenje? . . ."
Obstreljevanje preneha. Drugi vojak veeelo Ivitga in trka s prati po goapodinjlnih mečih. To ae pravi — dvori jI. Kurat šepeta: "Ave Maria!" Potnik nagovarja vee po vrsti:
"Kupite svetil j ko? Ce nI dru-ga če. dam tudi a |>opufttom. Vae skupaj 2 franka 50 centimov. Kakšna luč! ..
Vsi zamežijo, ko jim nepričakovana svetloba posije narav, noat v oči.
Nu, zdaj lahko gremo spat Spravljam ae pod odejo. Zebe
"Pustite mer Odidem.
"Usmilite se! Ubili vas bodo! 500 frankov!..
"Smrt Je najveličastnejša skrivnosti"
Gospodinja in vojak gresta za sode. Tam je voda, podgane ... Doglej še? Ura je sedem. Dani se. Topovi so umolknili. Nikakor se ne morem ogreti. Ne pomaga mi niti tista rdeča "ki-, sla voda, ki smrdi po blatu in katero gospodinja imenuje kavo.
Grem na postajo. Daleč o-koll ni žive duše. Kdaj'pride vlak? Najdem stražnika, ki mi nejasno in zagonetno odgovori: "Mogoče danes, mogoče kmalu . . ."
Zaspim na klopi. Zbudim se — nekdo se sklanja nad menoj. Ah, ta prokleti potnik!
"Kako se počutite? Meni srce strašno utrit>lje. Niti pomisliti ne smem, da .bom Wjub vsemu temu dobil le po 80 eentimov od komada. Kupite svetiljko! Dam vam jo za 1 frank 90 centimov, za 8 franke pa dva... Ne prebijete brez nje! Danas se. gotovo vse še enkrat začna/'
O Gospod! Kako aem ga sli! Se vedno ta pusti* vlažni veter. Vlaka ni ln ga najbrže nikoli ne bo. Danes je pondeljek, jutri torek. Kaj naj ša tečem? Dolg čas mi je, strašno dolg čas ... I (Iz ruščine B. Z.)
me. Spim. In znova — strašen ropot, glasovi, klet, lata družba. Veseli vojak in napol oblečena gospodinja se v zadregi spogledujeta. Abbe se nI utegnil niti obleči, le z belo rjuho se je ogi-nll. Podoben Je strašilu. Bur! Buh! Čemerni vojak razmišlja:
"Zelo blidfi. Dni teden Je v Arrasu granata priletela v hišo
—	enajst ranjenih in štirje mrtvi . .
"Oh! ... In vse to za 80 cen-timov!" zastoka potnik.
"Smrt je velika skrivnost!" Je nenadoma svečano izjavil kurst.
"Samo pol ure pozneje naj pride!" se nasmehne veeeli vojak.
Ksko naj se pogrejem? Spal bi rad! Voda. Podgane. Vendarle gori pojdem. Goepodinja capljs zs menoj In me vleče za auknjo.
"Zs Boga. monaieurf . . . U-amilite ae me! Gori vsa bodo u-bili in jas bom morsls plačati 500 frankov kazni. Moj mož Je na fronti, jaz pa, bedna ženaka.
—	Ne razžalite me!"
"Kupite svetiljko?" pripomni
potnik. Dam vam jo za dva franka. Stvar ja namreč v teh krajih neobhodno potrebna."
TOftEK, lfc. MARCA.*

Gene:
0 ¿Vih, ki so IM pomotoma obeeBis ■ ■
Svet je tako čudovito urejen, da ima tudi kakšen oženjen človek včasi god. Torej Jako pametna uredba. In ima tudi čast, da je malo tako v polni meri u-poštevanlh uredb. Pri vsej stvari bi se dalo oporekati samo dejstvu, da človek ni gospodar svojega godO, ampak ga mora imeti takrat, kadar hočejo drugi. Celo z denarjem, se tukaj ni moči osamosvojiti, temveč je treba kar lepo čakati, da pride« v pra-tiki na vrsto. Ce Ja človek tako znana osebrioet, kakor je bil referent Rupar, je takrat med njegovimi znatfcl halo, za katerega se je treba fea bolj ali manj moker način oddolžiti.
Niti najšianj ni bil gospod Rupar razpoložen za god, ko sta ga pratika ln koledar, podpirana po znancih, postavila za slav-Ijenca. Njihovo nerazpolože-nje je imelo'takšnolf. zgodovino.
Rupar se Je bil po zadnjem godu čisto nepričakovano ošenil. Ce se oženi star samec, se to navadno zgodi zaradi komodno-stl, torej v gHavnem zato, da človek kuhano je. Ljubezen se v takih primerih ravna po številkah. Ce Je šena približno četrt stoletja mlajša, je pa prav lahko mogoAe, da iz njenih oči šine izkra, kl užge še napol zvo-deneli bencin, v stari črpalki, ki jo anatomi Imenujejo srce, Pri Rupar ju se je zgodilo tako. Zato ni prav nič Čudnega, da ze je seznanil tudi z ljubosumnostjo, ko ju je nekega nedeljskega popoldne obiskal njegov nečak Viktor, lep In družaben fant pet ln dvajsetih let, ki mu je bilo igrača napraviti vtis, in z vnemo pričel dvoriti mladi soprogi, ki je poklone željno sprejemala.
Po nečakovem odhodu je Ru-parju prvič prišla misel, da bi vprašal ogledalo, ali je verjetno, da bi mogel v lepoti uspešno tekmovati z mlajšimi na primer s nečakom Viktorjem — ne sicer povsod, a vsaj pri svoji ženi.
S samo njemu lastno odkritosrčnostjo ga je ogledalo opozorilo na razkošno plešo, ki je grozila, da mu kmalu pobere tudi obrvi ln ušess z oglate glave, popolnoma ravnodušno mu je rasodelo. da kumarast ln višnjevo nadahnjen noe ne povzdiguje lepote nad povprečno mero ln da ao viaeča lica mnogo primernejša tarča za klofute kakor sa poljube.
"Eh, kaj t Mladi oo lepi, stari smo pa oženjen i! Dodajmo še, da imam pozicijo, pa sem za-stran žeite lahko približno brez skrbi, čeprav je nekako petnajstkrat povabila Viktorja na večerjo za večer pred mojim godom. — Hal Mogoče bi pa le bilo dobro, če ženklne očke nekoliko obrnem v pravo smer! Recimo, da Ji odpovem večerjo 'in Jo jiber?m k Mačku k starim
tovarišem, pa še znance povabim tla, ki me bodo prišli vezo-vat Zameriti mi ne bo mogla, aaj bo naslednji dan ves dan moj god in se bo še lahko Izkazala! — Viktor naj kar pride k nam bb osmih, ko bo ob sedmih že tema!"
Z viharnim navdušenjem so ga sprejeli znanci pri Mačku. Vsak vihar pa Je uničujoč. Tako Je bil tudi ta, zlapti za različne pijače.	1 ,
Po nekako desetim vrčku in petem konjaku je v napitnicah izražanj pozornost polagoma pričela popuščati in se je vsak tovariš po svoje boril z nevid nimi silami, ki so ga pehale naravnost tja, kamor bi bil najbolj nerad priletel. Ruparju, ki je bil v kratkih dnevih svojega zakona izgubil skoraj vso neki danjo odpornost proti pijači/ se je zdelo, da se je njegova glava izpremenlla v lonec z godljo, ki jo izredno energično meša neviden kuhar. V želodcu je agi-tlralo za revolucijo pivo, ki je bilo izdelano v onem času, ko so v pivovarni še vladali socijali-sti. Samo primernega trenutka je čakal gospod Rupar, da bi lahko neopaženo plačal in 'Izginil. Kaj bi rekli drugi, m* ni bilo toliko ma&r, bal sa Je le strupenega jezika Mikužavega, ki bi bil gotovo pričel govoriti o nekom, ki pleše in o drugem, ki žvižga.
Trenutek je prišel. Rupar je pograbil suknjo in klobuk, počakal, da so priplesala vrata mimo njega in se hitro opoteke skozi nje v noč.
Na Himalajo bodo laže prišli kakor je on prišel do doma, na kino pa laže, kakor je on prilezel v predaobje, kjer je odložil klobuk in suknjo. Prenočiti je nameraval kar v gospodskl sobi na zofi, ker se mu je zdelo, da se ne sme ženi kazati v tako omajanem položaju. Legel je, toda kmalu ga je strahovita fe* Ija nagnala v kuhinjo.
V predsobi je spotoma prižgal luč, da bi se nekoliko razvedril in pogledal, kako bi najlažje prišel do kuhinje —♦ in smola je bila tu! .<
Ce bi ga bili samega obesili, ne bi bil Rupar bolj trezen, kakor je postal, ko je videl, da visita v predsobi svetla suknja in rjav. klobuk. Njegova klofe-ta je bila vendar siva, suknja pa marengasta! Brez dvoma je nekdo bil v stanovanju! — Vlomilec? Prav malo verjetno. Sicer se res tako boje umazanih rok, da poslujejo v rokavicah, da bi v predsobah odlagali, se pa še ni slišalo. Tedaj pa
—	s silnim skokom se mu je srce pognalo proti grlu:
"O milijon hudičev! Zato sem Uko težko šel k Mačku 1 — Viktor! Njegovo je to! Čigavo pa!
—	Sem prav radoveden, kako bo brez moje vednosti prišel domov!"
Zaklenil je vaa vraU in se splazil v spalnico... Vse mirno, žena je spala. Uiti mi tako ne more, je mislil, se vlekel in zaspal brez pijače.
Strahovito razbijanje po vratih ga je vrglo pokonci, ko je bil ž* dan.
"Ježeš! Kristeš! Marija! Gospod ! Morilci! tatovi! pomagajte"
Planil je k vratom in odferl. "Hvala Bogu Gospod, samo midva sva še živa, drugi so pa gotovo vsi proč! Vse je zaklenjeno in vse tiho."
"Ne norite, Mici! — Čigavo je to?"
"O kranjska Marija! Kako pa naj jaz to vem, gospod?"
Ze tako je Ruparju brenčala v glavi vsa ljubljanska industrija, pri tem vprašanju je pa še pet novih tvornic pričelo z obratom, tako da revež ni slišal prihoda žene.
"Kot pa vendar hodiš Uko dolgo, očka?" je nežno vprašala.
Z najstrožjim obrazom in brez besede je pokazal na oba obešenca.
"Mici, pripravite zajtrk!" Je uksala šena, ki je vidala^da Je mož izcedno razburjen. Ko sU bila sama,, je pa vprsšafc:
"V kakšne obraze se pa krem-žiš? Saj si skoraj ne upam čestitati za god!" ' +
"Čigava je U suknja in klobuk V*s
Razumela ga je in nejevoljno rekla: "Se nekoliko bi bil spal. da bi majčkeno bolj trezno mislil!"
"Ne spozabi se do misli, da sem pijan!"
"Prismoda! Mogoče celo misliš, da je nečak Viktor, ki ga Uko te^ko vidiš . . . Kar išči!" se je obrnila.
Zunaj je zapel zvonec.
Hotela je odpreti, pa ni šlo. Začudeno je pogledala moža, ki je zmagoslavno rekel:
"Ha, draga moja! Toliko aem bi) prismojen, da sem zaprl vsa vraU! Nihče mi ne bo ušel!"
2ena je samo s prstom pokazala na čelo.
Zvonec je spet zapel z dalj šim energičnejšim glasom.
Sele tedaj ae je Rupar odločil in šel odpirat Pri vratih pa Je zazibal od začudenja, ko je rokah tuje služkinje zagledal svojo suknjo in klobuk.
"Gospod Mikuž prav lepo pozdravljajo in sporočajo, da so vaš goepod sinoči žamenjali suk njo in klobuk. Oh, saj kar Um le visi vse skupaj! Pa z Bogom!"
Kaj Ukega! In njemu za god! Šc pogledati si ni upal proti ženi. . Ta pa se mu je s smehljajem približala in ga poUpljala po obrazu.
"Ubožček, kar lezi še nekoliko, bo pa popoldne tvoj god! Za kazen bom pa Viktorja povabila na kosilo!
kje je? Rad bi izvedel kje je Charlei Schmuck, čUn društva št. 368 S. N. P. j., PorUge, Pa. Mese. ca novembra 1929 je neznano kam izginil, iskali smo ga po vseh naselbinah v katerih se je on preje tiahajal ali brez uspe. ha. Onjene rojake, ki ga po. znajo prosim, naj me blagovoli, jo obvestiti, če bo pa sam čim U oglas naj se nemudoma javi na moj naslov: Frank Zaman, Ujnik dr. št 868, Box 101, pu! riUn, Pa.	(Adv.)
RAD BI IZVEDEL za svojega braU Jože Muca iz Gornje Lokvice št. 8 pri Metliki. Nahajal »e je v Californiji, g sedaj ne vem, kje je. Rojake prosim, če je komu znano in ¿e kdo ve o njem, prosim, da mi javite njegov naslov—ako bo pa sam čitul U oglas, naj se ni javi na naslov: Anton Muc, 3 Miller Ave., W. Toronto, 0nt.f Canada.—(Adv.)
SEZNANITI SE 2ELIM žensko, samsko ali vdovo, v sUrosti 50 ali več let. Naj bi bila vitke raeti in dobra kuharica brez otrok; delo bo imela aamo z menoj. Ako se bova »po-razumela, jo tudi poročim. Za več pojasnila in sliko pišite na spodnji naslov. Tajnost jamče-na. Joe Samec, 444 Fulton st., Fresno, CAlif.—(Adv.)
IŠČEM DVA ROJAKA namreč bratranca John Tom-sich, št. 59 in John Skok, št. 62, oba sU iz Bača, prvi pri St. Petru na Krasu. Prosim ju, da se mi oglasiU na moj naslov: Vin-cenc Tomsich, 1414 Alabama Ave., Sheboygan, Wis.—(Adv.)
Kadar ste nadlegova-
ni vsled zaprtnice
Zap Kb let parxrotm, da at naberejo «trup« ostanki, ti »trupi fo potne j« prcneltni p« vaem talaau In to vtrok akoro »<*b bolnni OtlabtloaU, litisum atanJa. Nuga-Ton* oii atl Ul» tj» k»*l tok bole.nl gojeéih »novi ojatuje ofclatl In mah ur in greiana aaprtnico Ko «o ti «trapi; brafnanl It a latam*, ialufe in toici «mat prUoba nova mo« in «vel Ui mitiaa poataaajo moéntjfta. Nuga-Tone da» dobar a petit, hran« aa laâje p raba vi ja. «panj. Ja oaveftUivo In nftêitno, US* aaraàéa auhla laérpana talaaa In «plolna «dravje at vat iaboljla. Vi lahko dobita NU*a-Tone, kjarkol M nradainio adravlU, Ako vnl tr«ovee u»i nima t taloci. reci t* mu. naj latefa naroi
oŠ nJa*ova«a pttkupéertlca
(Adv.)
NAZNANILO.
» • ^ j:mmmmmmmm
Dnštveshs tajnike» ta tajaleaa da
aaelef* aevih ilaaov, te ešetepUk, frteril aaaaaalU aprar Preevete, ds ae lahke teta sa pošUJaaj« lleta Pre la asaleve, kater* P* Ijete glavnemu tajnik«, astaaaje tu v arhiv« Ia jih «pravalštvo m dobi TereJ je sele valse, ša vaelej poW* te na «alašč sate prlpravljealh U«tl «ah vse aaaleve «pravalštv« Pro#w* peeebej. Pri vsaki m*—*»"* v« «aj ee vealaj eae«! atari ta ^ nujpv. Upraralitve «lj«d»® ša drsštvesl tajniki Ia tajale te epe ftavajo.—Philip Gediaa. «pravitolj.
Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA VSŠ
« TISKARSKO OBIT SPAlAJOtA BELA
Tlaka vabila sa vaatlioe in akodg, viritnice, časnika, knjiga, darje, letaka itd. ? glovenakem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in dragih
yODOTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJ>J« DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Via pojasnila dala vodstvo tiskana. Cene
unljako dab prva vrste.
S. N. P. J. PRINTERY
2857-69 So. Lawadab A veno*
; !	.	CHICAGO, ILL.
TAM 81 DOBE NA 2ELJO TUDI VSA USTOENA POJASNILA